Letno poročilo IRSKO 2013 - Inšpektorat RS za kmetijstvo
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Dunajska 58, 1000 Ljubljana T: 01 434 57 00 F: 01 434 57 17 E: irsko.mko@gov.si www.ikglr.gov.si Številka: 010-33/2015-1 INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POROČILO ZA LETO 2014 Ljubljana, februar 2015 Predgovor Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007, UPB-1 in 40/2014) je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: IRSKO), kot vsako leto pripravil skupno poročilo za leto 2014. Poročilo temelji na zbranih statističnih podatkih in poročilih, ki jih je za svoje področje delo pripravilo vseh pet inšpekcij oziroma osem območnih enot. Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je v preteklem letu na obeh področjih delovanja – tako na kmetijskem, kot na okoljskem, vnovič prejel veliko število prijav in zaprosil za mnenje o delovanju nadzora, zlasti na okoljskem delu – od Varuha človekovih pravic do Informacijskega pooblaščenca ali drugih pristojnih organov. To je po eni strani razveseljujoče, ker nedvomno priča o tem, da so državljani pri varovanju svojih pravic vse bolj osveščeni, po drugi strani pa je lahko tudi deloma zaskrbljujoče, saj trend prijav in s tem kršitev ne upada. Menim, da je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje v treh letih svojega delovanja kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje, odigral pomembno vlogo tudi pri ukrepanju proti nakazanim pomanjkljivostim v zakonodaji. To se lahko mirno zapiše glede na rezultate, ki so v poročilu pred nami, odzive organizirane civilnopravne družbe, in še posebej glede na sodbe, ki jih izrekajo sodišča, kadar presojajo vložena pravna sredstva zoper naše odločitve. Skratka, če strnemo misli, ko se ozremo za eno leto nazaj, lahko rečemo, da je za nami veliko število postopkov, različnih dokumentov, odgovorov na številna novinarska vprašanja in različnih odločitev. Nekatere od sprejetih odločitev so zaznamovale celotno družbeno dogajanje, če imamo npr. v mislih februarski žled. Spet druge, so predstavljale le preizkusne kamne v delovanju pravne države – odstranjevanje odpadnih pnevmatik na Dravskem polju, do Lafarge cement, d.d. ob koncu lanskega leta. Z vidika pomena aktualnega dogajanja na neki širši ravni, to resnično niso enostavne zadeve. To jasno pokažejo visoki odškodninski zahtevki, ki jih zaradi nedelovanja pravne države naperijo zavezanci do države. Pot, ki smo jo s sodelavci z okoljskega dela skupaj prehodili, ni bila lahka. Bila pa je polna izredno zanimivih izzivov, iskanja čim boljše odzivnosti, učenja, dobrega sodelovanja, iskanja sinergij med kmetijstvom in okoljem in tudi lepih trenutkov v prijetnem kolektivu po vseh območnih enotah. Lahko mirno rečemo, da inšpekcija ne more ugoditi prav sleherni prijavi, kaznovati vsakega kršitelja, biti na prvem mestu, ko se zgodi nek dogodek, ali prevzame odgovornost za vse, kar se v naravi ali okolju zgodi narobe. Nedvomno pa soprispeva k urejenosti v naši družbi in državi. In prav za ta slednji cilj, si bomo vsi preostali zaposleni v Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, še vnaprej tudi prizadevali. mag. Saša Dragar Milanovič GLAVNA INŠPEKTORICA II Kazalo 1 UVOD ....................................................................................................................................................... 1 ZAKONODAJA .......................................................................................................................................................... 1 Predpisi s področja državne ureditve: ............................................................................................................. 1 Predpisi s področja upravnega prava: ............................................................................................................ 2 Materialni predpisi ......................................................................................................................................... 2 Kmetijska inšpekcija ........................................................................................................................................... 2 Vinarska inšpekcija ............................................................................................................................................. 2 Gozdarska inšpekcija .......................................................................................................................................... 2 Lovska in ribiška inšpekcija ................................................................................................................................. 3 Inšpekcija za okolje in naravo ............................................................................................................................. 3 ORGANIZACIJSKE IN SPLOŠNE ZADEVE ........................................................................................................................... 3 Organizacija.................................................................................................................................................... 3 Kadrovski viri .................................................................................................................................................. 3 Finančni viri .................................................................................................................................................... 5 Izobraževanje.................................................................................................................................................. 6 Informatika ..................................................................................................................................................... 6 2 DELO IRSKO PO INŠPEKCIJAH ................................................................................................................... 8 PREGLED OPRAVLJENEGA DELA .......................................................................................................................... 8 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU ....................................................................................................................................................... 8 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH ........................................................................................... 9 UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA .................................................................................................. 10 KMETIJSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................. 10 UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA ............................................................................. 11 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA...................................................................................................................................... 15 MINERALNA GNOJILA ....................................................................................................................................... 17 UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE ..................................................................................................................... 19 UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA .................................................................................................................... 22 ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ ........................................................................................... 24 GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI ................................................................................................................ 24 VZORČENJE TAL NA OSTANKE FFS, NITRATE IN TEŽKE KOVINE NA VVO TER NA ONESNAŽEVALA V TLEH GNOJENIH Z DIGESTATOM ........................................................................................................................................ 25 UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV ................................. 31 UREDBA O PREDELAVI BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV IN UPORABI KOMPOSTA ALI DIGESTATA ...... 32 VINARSKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................................. 34 INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UGOTOVITVE PO PODROČJIH NADZORA ................................................................. 34 Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in sredstev ............................. 34 Registracija vinogradov prijava pridelka grozdja, mošta in vina in prijava zalog vina ...................................... 35 Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ............................................................................... 35 Enološka sredstva v prometu ........................................................................................................................... 36 Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov ................................................................................................ 36 Kontrola pooblaščenih organizacij ................................................................................................................... 36 PREKRŠKOVNI POSTOPEK ................................................................................................................................. 36 VZORČENJE ....................................................................................................................................................... 38 Vzorčenje enoloških sredstev ........................................................................................................................... 39 GOZDARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 42 III Stanje po žledolomu 2014 in potek sanacije .................................................................................................... 42 Zakon o gozdovih (ZG) ...................................................................................................................................... 43 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu ................................................................................................. 51 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin .............................................................................................................. 52 Uredba o varstvu samoniklih gliv ..................................................................................................................... 54 Nadzor voženj v naravnem okolju .................................................................................................................... 54 Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju ........................................................................................ 55 Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških ....................................................................................................... 55 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................... 58 Lovska inšpekcija .............................................................................................................................................. 60 Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo ......................................................................................................... 63 Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo ................................................................................................................. 65 INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO .............................................................................................................. 70 3 Organizacija dela .............................................................................................................................................. 70 Načrtovanje dela .............................................................................................................................................. 70 Mednarodno sodelovanje ................................................................................................................................ 73 Inšpektorski informacijski sistem (OIS) ............................................................................................................ 74 Zakonodajni postopek ...................................................................................................................................... 74 Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi .................................................................................................. 74 Izobraževanje inšpektorjev .............................................................................................................................. 75 UGOTOVITVE PRI DELU .................................................................................................................................... 75 Splošne ugotovitve ........................................................................................................................................... 75 Prekrškovni postopek ....................................................................................................................................... 81 Ugotovitve s področja dela .............................................................................................................................. 82 Nadzor predpisov kakovosti zraka.................................................................................................................... 83 Nadzor predpisov ravnanja z odpadki .............................................................................................................. 83 Nadzor emisij snovi in toplote v vode .............................................................................................................. 92 Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi ................................................................................................ 93 Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ......................................................................................... 96 Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč ........................................... 99 Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih ................................................................ 99 Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj ........................................................................................... 100 Nadzor nad obrati tveganja za okolje ............................................................................................................. 102 Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav ........................................................................................................ 103 Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov .................................................. 103 Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem.................................................... 104 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV ..................................................................................................... 107 KMETIJSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................... 107 VINARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................................ 108 GOZDARSKA INŠPEKCIJA ............................................................................................................................. 108 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................................. 110 INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO ............................................................................................................ 111 IV 1 UVOD Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (IRSKO) je bil ustanovljen na podlagi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 in zadnje spremembe Uradni list RS, št. 82/12) in opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov iz resorja Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO). Inšpektorat nadzoruje izvajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo kmetijstvo, razvoj podeželja, ukrepe kmetijske politike, zootehnike, gensko spremenjenih organizmov, mineralnih gnojil, semenskega materiala kmetijskih rastlin, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vin, gozdarstva, lovstva in ribištva, primarne proizvodnje in pridelave živil oziroma hrane ter dobre kmetijske prakse, varstva okolja in narave, nadzora ekološke pridelave, vodnega režima, urejanja voda in gospodarjenja z njimi, lahko pa opravlja tudi kontrolo v postopkih izvajanja ukrepov iz pristojnosti Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Inšpektorat je glede na delovno področje sestavljen iz petih inšpekcij in službe za splošne, kadrovske in finančne zadeve. Inšpekcije, ki delujejo v okviru inšpektorata so: Kmetijska inšpekcija (KI), Vinarska inšpekcija (VI), Gozdarska inšpekcija (GI), Lovska in ribiška inšpekcija (LRI) Inšpekcija za okolje in naravo (ION). Poročila posameznih inšpekcij so objavljena na spletni strani IRSKGLR, pri poročilih posameznih inšpekcij http://www.ikglr.gov.si/si/o_inspektoratu/organiziranost_inspektorata/. Z zadnjo spremembo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 91/14 z dne 18. 12. 2014) se je dosedanji Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, s 1.1.2015, razdelil na dva organa v sestavi in sicer: Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. Zakonodaja V tem seznamu navajamo nabor poglavitnih zakonov z delovnega področja IRSKO. Njihove uradne objave niso citirane, zaradi številnih sprememb predpisov. Vsa zakonodaja je dostopna preko spletnih strani Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje oziroma Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter drugih ministrstev. Predpisi s področja državne ureditve: - Zakon Zakon Zakon Zakon o o o o državni upravi (ZDU), javnih uslužbencih (ZJU), sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Informacijskem pooblaščencu (ZInfP),… 1 Predpisi s področja upravnega prava: - Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon o o o o o o o o splošnem upravnem postopku (ZUP), prekrških (ZP), inšpekcijskem nadzoru (ZIN), varstvu osebnih podatkov (ZVOP), javnem naročanju (ZJN), varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), upravnih taksah (ZUT), dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),… Materialni predpisi Kmetijska inšpekcija - Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1), Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov Zakon o vodah (ZV-1) Zakon o živinoreji (ZŽiv), Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-B), Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2), Zakon o mineralnih gnojilih (ZMinG-1), Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1), Zakon o zaščiti živali Zakon o rudarstvu Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1), Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP) Zakon o planinskih poteh Zakon o Triglavskem narodnem parku Zakon o prepovedi nomadske paše Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno Vinarska inšpekcija - Zakon o vinu (Zvin), Vse bolj pomemben del zakonodaje, ki smo jo kot država članica EU dolžni izvajati, pa so: - Uredbe ES, ki jih moramo izvajati neposredno, - Direktive ES, katerih izvedbo moramo prilagoditi prostoru in času v Sloveniji, - Navodila ES, - Smernice ES, ki jih običajno pripravijo kot neobvezne, a običajno postanejo dokument s statusom »obvezno«. Gozdarska inšpekcija - Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon o o o o o o gozdovih (ZG) gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM) zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR) kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ohranjanju narave (ZON) planinskih poteh (ZPP) 2 - Zakon o varstvu okolja (ZVO) Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov) Zakon o rudarstvu (ZRud-1) Uredba (EU) št. 995/2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode Uredba o varstvu samoniklih gliv Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99 - ZON, 35/01 in 41/04 - ZVO-1) Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju Uredba o zavarovanih prosto živečih glivah Lovska in ribiška inšpekcija - Zakon Zakon Zakon Zakon Zakon o o o o o divjadi in lovstvu (ZDLov-1A), morskem ribištvu (ZMR-2), sladkovodnem ribištvu (ZSRib), ohranjanju narave (ZON-UPB2), zaščiti živali (ZZZiv-UPB3),… Inšpekcija za okolje in naravo - Zakon o varstvu okolja (ZVO -1-UPB1; Ur. l. RS, št. 39/06 in spremembe), Zakon o vodah (ZV-1; Ur. l. RS, št. 67/02 in spremembe), Zakon o ohranjanju narave (ZON -UPB2; Ur. l. RS, št. 96/04 in spremembe), Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1; Ur. l. RS, št. 23/05), in njihovi podzakonski akti (cca.400 uredb in pravilnikov). Organizacijske in splošne zadeve Organizacija Na dan 31. 12. 2013 je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje deloval na 22 lokacijah po Sloveniji, organiziran v uradu glavne inšpektorice in 8 območnih enotah. V okviru inšpektoratu je delovalo 5 inšpekcij in centralno organizirana splošna služba: Inšpekcija za okolje in naravo Kmetijska inšpekcija Vinarska inšpekcija Gozdarska inšpekcija Lovska in ribiška inšpekcija Služba za splošne, kadrovske in finančne zadeve Kadrovski viri Enotni kadrovski načrt Ministrstva za kmetijstvo in okolje za leta 2013, 2014 in 2015, številka 1001-11/2013 z dne 30. 9. 2013, je določil, da je dovoljeno število zaposlenih v Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje na dan 31. 12. 2014 150. Na dan 31. 12. 2014 je bilo v Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje zaposlenih 145 javnih uslužbencev za nedoločen čas, od tega 8 javnih uslužbencev, ki so delali krajši delovni čas. 4 javni uslužbenci so delali krajši delovni čas v skladu s prepisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v skladu s predpisi o starševskem dopustu so delale krajši delovni čas 3 javne 3 uslužbenke, 1 javna uslužbenka je delala krajši delovni čas na podlagi 65. člena Zakona o delovnih razmerjih. Od 8 javnih uslužbencev, ki so delo opravljali s krajšim delovnim časom, je 5 javnih uslužbencev delalo 20 ur na teden, 3 javne uslužbenke pa so delo opravljale 30 ur na teden. Struktura zaposlenih po delovnih mestih je bila naslednja: 120 inšpektorskih delovnih mest, 5 nadzorniških delovnih mest, 7 uradniških delovnih mest, 13 strokovno tehničnih delovnih mest. V letu 2014 je delovno razmerje prenehalo 7 javnim uslužbencem, 4 javni uslužbenci pa so nastopili z delom v inšpektoratu. Na dan 31. 12. 2014 je bilo v inšpektoratu zaposlenih 80 žensk (55,2% od vseh zaposlenih) in 65 moških (44,8% od vseh zaposlenih). Povprečna starost zaposlenih je znašala 50,5 let. Število zaposlenih po notranjih organizacijskih enotah (NOE) je bilo naslednje: Tabela 1: Število zaposlenih po NOE na dan 31.12.2014: Naziv NOE Št. zaposlenih Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje 2 Inšpekcije za kmetijstvo, vinarstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo 3 Inšpekcija za okolje in naravo 3 Služba za splošne, kadrovske in finančne zadeve 10 Območna enota Celje 25 Območna enota Koper 13 Območna enota Kranj 10 Območna enota Ljubljana 31 Območna enota Maribor 16 Območna enota Murska Sobota 10 Območna enota Nova Gorica 9 Območna enota Novo mesto 13 SKUPAJ 145 4 Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja: Tabela 2: Izobrazbena struktura zaposlenih Stopnja izobrazbe Število zaposlenih Odstotek od skupnega števila zaposlenih Magisterij 21 14 Univerzitetna 99 69 Visoka strokovna 9 6 Višja strokovna 5 3 Srednja 11 8 SKUPAJ 148 100 % Na kadrovskem področju so bile v letu 2014 izvajane in izvedene vse aktivnosti, določene z Zakonom o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na karierni razvoj zaposlenih. V skladu s 105. členom Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da mora nadrejeni vsaj enkrat letno opraviti razgovor z vsakim javnim uslužbencem, so bili opravljeni letni razgovori z zaposlenimi. Finančni viri Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je neposredni proračunski uporabnik in je v celoti financiran iz sredstev Proračuna RS. Veljavni finančni načrt IRSKO za leto 2014 po rebalansu proračuna je bil določen v naslednji strukturi in višini: Tabela 3: Finančni načrt IRSKO za leto 2014 PU / PP Naziv PU Sprejeti proračun v€ 2336 Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje 6.048.716,14 PP 261810 Certifikati, informatika, obrazci in registri PP 452410 Materialni stroški PP 597010 Plače PP 677510 Izvršbe inšpekcijskih odločb PP 772010 Investicije in investicijsko vzdrževanje PP 261910 Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci PP 683510 Izvedenska mnenja PP 895900 Sredstva od prodaje državnega premoženja 0 PP 774210 Prevozna sredstva – sredstva odškodnin 0 37.700,79 716.046,52 4.931.190,57 115.934,26 62.849,00 182.694,00 2.301,00 5 Poraba sredstev na posamezni proračunski postavki je bila v letu 2014 v skladu s planirano letno dinamiko porabe. Glede na veljavni proračun znaša poraba sredstev 97,66%. Tabela 4: PP Izvedba finančnega načrta IRSKO za leto 2014 Naziv proračunske Veljavni proračun postavke 261810 Certifikati, informatika, obrazci in registri 452410 Materialni stroški 597010 Plače 677510 Izvršbe inšpekcijskih odločb 772010 Izplačila upravičencem v letu 2013 % porabe 41.641,39 40.282,68 96,74 705.105,92 642.202,23 91,08 5.092.760,57 5.085.145,53 99,85 106.364,26 84.025,82 79,00 Investicije in investicijsko vzdrževanje 62.849,00 48.801,09 77,65 261910 Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci 182.694,00 167.665,56 91,77 683510 Izvedenska mnenja 2.301,00 2.167,94 94,22 895900 Stvarno premoženje – sredstva od prodaje državnega premoženja 9.819,00 0,0 0,0 774210 Prevozna sredstva – sredstva odškodnine 12.155,56 0,0 0,0 6.215.690,70 6.070.290,85 97,66 SKUPAJ Izobraževanje V skladu s programom izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja so se zaposleni udeležili seminarjev, tečajev, konferenc in drugih oblik izpopolnjevanja in usposabljanja, ki so jih organizirali na uradu, z zunanjimi izvajalci ali v okviru Ministrstva za pravosodje in javno upravo oziroma Ministrstva za notranje zadeve. Prav tako so bila izvedena interna izpopolnjevanja in usposabljanja na področju posameznih inšpekcij, ki so jih pripravile inšpekcije same ali v sodelovanju z matičnim ministrstvom. Zaradi omejenih sredstev je vse več internih izobraževanj, katerih vsebine pripravijo in predstavijo zaposleni sami. Skupno število dni izpopolnjevanja in usposabljanja za vse zaposlene je bilo 484 dni, kar pomeni 3,3 dni na zaposlenega. Informatika Za informacijsko podporo zaposlenim na inšpektoratu smo imeli zagotovljena 2 FTE in še pogodbo s konzorcijem zunanjih izvajalcev za pomoč uporabnikom in sistemske storitve. Slednje storitve smo v glavnem koristili v primeru zamenjave ali okvar namizne računalniške opreme, migracije podatkov in nadgradnje strežniških operacijskih sistemov in verzij, ko smo spreminjali konfiguracije omrežij in dostopov do različnih aplikacijskih storitev in varnostnih politik na požarnih pregradah. V letu 2014 smo le skrbeli za vzdrževanje in osnovno nadgradnjo obstoječih aplikacij, da so 6 bile skladne s spremembami zakonodaje iz z obveznostmi nacionalnega in mednarodnega poročanja. Informacijski sistem inšpektorata – ISI smo v letu 2014 predvsem vzdrževali in prilagajali manjšim potrebam zakonodajnih sprememb. Nekaj prilagoditev in novih modulov je bilo pripravljenih na področju Inšpekcije za okolje in naravo (povezava s sistemom ARSO IS Odpadki, zasnova novega modula OIS) in na področju nadzora dopolnilnih dejavnosti ter poročil. V letu 2014 smo dopolnili aplikacijo ribiške inšpekcije Aquaspec, da izpolnjuje zahteve novih nadzornih uredb na področju morskega ribištva, načrtovanja pregledov in poročil. Nadgradnja v tem primeru je obsegala prilagoditve vnosnih obrazcev, možnost vnosa podatkov neposredno iz terena in izdelava različnih poročil potrebnih za mednarodno poročanje. V letu 2014, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nismo kupili nobene namizne in sistemske računalniške opreme. Zaradi dotrajanosti opreme je čedalje več okvar tiskalniške in namizne računalniške opreme, ki je ne moremo sproti obnavljati. Povprečna starost te opreme je 6-7 let. 7 2 DELO IRSKO PO INŠPEKCIJAH PREGLED OPRAVLJENEGA DELA ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU V tabelah je predstavljeno število postopkov, ki so bili izvedeni po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) za preteklih pet let. Tabela 5: leto/št. KMETIJSKA INŠPEKCIJA zapisnikov sklepov odločb opozoril skupaj ZUP/ZIN 916 425 6887 2010 5546 2011 6275 430 928 435 8068 2012 8148 - 1888* 529 10565 2013 3.785 662 756 539 5742 2014 5.555 511 1.007 136 7209 odločb opozoril skupaj ZUP/ZIN 595 917 262 5428 422 1656 6631 22685 419 846 120 9345 Tabela 6: leto/št. povečan nadzor registra čebelnjakov VINARSKA INŠPEKCIJA zapisnikov sklepov 2010 3654 2011 1402 12574* 2012 1612 + 6348* 2013 3652 248 879 344 5123 2014 3302 345 436 375 4458 * pregled nevpisanih vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina. Tabela 7: leto/št. GOZDARSKA INŠPEKCIJA zapisnikov sklepov odločb opozoril skupaj ZUP/ZIN 2010 1593 133 84 105 1915 2011 2252 133 116 171 2672 2012 2192 162 122 245 2721 2013 1751 237 93 223 2304 2014 2015 241 147 277 2680 8 Tabela 8: leto/št. LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA zapisnikov sklepov odločb opozoril skupaj ZUP/ZIN 2010 1107 386 123 70 1686 2011 1345 304 147 57 1853 2012 1504 254 162 63 1983 2013 1714 201 263 120 2288 2014 1702 125 214 74 2115 opozoril skupaj ZUP/ZIN Tabela 9: leto/št. INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO zapisnikov sklepov odločb 2012 7925 156 824 237 9142 2013 9007 171 996 1275 11449 2014 8228 160 776 1113 10277 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH V tabelah je razvidno število postopkov, ki so jih posamezne inšpekcije vodile po Zakonu o prekrških za obdobje zadnjih pet let. Tabela 10: KMETIJSKA INŠPEKCIJA leto/št. opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP odločbe-globe ZP skupaj ZP 2010 34 35 152 20 241 2011 38 36 135 23 194 2012 74 49 158 32 313 2013 78 73 55 33 239 2014 136 43 73 33 285 plačilni nalog-globe ZP odločbe-globe ZP skupaj ZP Tabela 11: VINARSKA INŠPEKCIJA leto/št. opozorila ZP opomin ZP 2010 230 60 77 8 375 2011 428 96 39 9 572 2012 228 41 13 9 291 2013 375 77 42 8 502 2014 233 82 70 7 392 9 Tabela 12: GOZDARSKA INŠPEKCIJA leto/št. opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP odločbe-globe ZP skupaj ZP 2010 227 141 139 182 689 2011 194 111 131 204 640 2012 179 139 113 200 631 2013 145 119 128 125 517 2014 135 119 95 141 490 odločbe-globe ZP skupaj ZP Tabela 13: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA leto/št. opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP 2010 125 139 29 215 508 2011 172 106 24 162 464 2012 104 150 30 171 455 2013 149 64 44 129 386 2014 231 64 55 140 490 odločbe-globe ZP skupaj ZP Tabela 14: INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO leto/št. opozorila ZP opomin ZP plačilni nalog-globe ZP 2012 94 150 126 379 749 2013 165 377 271 512 1325 2014 107 264 143 358 872 UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA KMETIJSKA INŠPEKCIJA Podrobnejše poročilo kmetijske inšpekcije se nahaja na: http://www.ikglr.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijska_inspekcija/porocila_ki/. Kmetijska inšpekcija IRSKO je v letu 2014 delovala v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje in sicer v osmih območnih enotah inšpektorata. Delo na uradu glavne inšpektorice IRSKO (v nadaljevanju: UGI) vodi direktor kmetijske inšpekcije, v pomoč pa mu je tudi višji inšpektor svetnik, ki strokovno pokriva kmetijska zemljišča, področje živinoreje ter zaščite voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ostala področja kmetijstva se dopolnjujejo v okviru delovnih skupin. Naloga zaposlenih na UGI je, da pripravljajo letni program dela, usklajujejo delo s svojega področja, pripravljajo poročila, organizirajo strokovna izobraževanja, na ravni inšpektorata odgovarjajo za stanje s področja, ki ga pokrivajo, sodelujejo pri pripravi predpisov, vzdržujejo stike s strokovnjaki z ministrstva, zavodov, fakultet, inštitutov in laboratorijev ter s predstavniki direktoratov evropske komisije, po potrebi opravljajo tudi neposredni inšpekcijski nadzor oziroma ocenjujejo kakovost dela itd. Na lokalni ravni opravlja vsak inšpektor nadzor s področja 10 celotne zakonodaje, ki jo nadzira kmetijska inšpekcija. Kmetijska inšpekcija šteje 26 kmetijskih inšpektorjev. Na terenu je v letu 2014 delovalo 24 kmetijskih inšpektorjev ali 21,5 FTE, saj je eden inšpektor pokriva še področje ribištva, drugi pa vinarstva. Ena sodelavka je invalidsko upokojena za polovični delovni čas. Kot vsako leto, smo tudi v letu 2014 organizirali več skupnih sestankov in izobraževanj. Izobraževanje so potekala v okviru skupnih delavnih kmetijskih inšpektorjev, konferenc ter splošnih programov usposabljanja. Na delovnih sestankih se inšpektorji seznanijo z novostmi na področju zakonodaje, hkrati pa skušajo poenotiti postopke dela. UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA Kmetijski inšpektorji so v letu 2014 opravili 9.355 pregledov in izdali 5.555 zapisnikov. Ugotovili so 1570 nepravilnosti ter izdali 1.007 ureditvenih odločb. Slika 1: Skupno število inšpekcijskih in kontrolnih pregledov kmetijske inšpekcije za obdobje 2011 – 2014. 11 Kmetijska inšpekcija je od leta 2011 do 2014 največ pregledov opravila ravno v zadnjem letu 2014. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih je iz zgornje slike razvidno, da se število pregledov povečuje. To kaže na zmeraj večjo učinkovitost dela in boljšo koordiniranost. Slika 2: Število zapisnikov kmetijske inšpekcije za obdobje 2011- 2014. V letu 2014 so kmetijski inšpektorji glede na prejšnja leta, razen za leto 2013, sestavili manjše število zapisnikov. Tudi pri tem statističnem podatku se poudarja manjše število zaposlenih, glede na prejšnja leta. Slika 3: Število ugotovljenih nepravilnosti kmetijske inšpekcije za obdobje od leta 2011-2014. Manjše število ugotovljenih nepravilnosti v letu 2013 je odraz manjšega števila opravljenih 12 pregledov, kot prejšnja leta. Le-ta pa so posledica manjšega števila vsebin in števila zaposlenih na KI. Število pregledov po zakonih 4000 3500 3000 2500 Leto 2011 2000 Leto 2012 Leto 2013 1500 Leto 2014 1000 500 0 ZKZ Slika 4: Zming Zživ Zkmet ZOPNN ZSGROKR ZVO Število inšpekcijskih pregledov kmetijske inšpekcije po sedmih zakonih za obdobje 201-2014. Inšpekcija je v letu 2014 največ nadzora posvečala Zakonu o kmetijskih zemljiščih, Zakonu o kmetijstvu in Zakonu o živinoreji ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Tudi v letu 2014 je kmetijska inšpekcija nadaljevala s pregledi po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, predvsem zaradi pojava naravnih nesreč, ki so se odražale na kmetijskih pridelkih. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija izvedla več pregledov predvsem na področju, ki ga pokriva Zakon o kmetijstvu in Zakon o kmetijskih zemljiščih. Število pregledov pri ostali zakonodaji je ostalo v povprečju prejšnjih let. Prav tako se to odraža pri številu izdanih ureditvenih odločb. PREKRŠKOVNI UKREPI Kmetijska inšpekcija je v letu 2014 izdala 73 plačilnih nalogov z višino izrečene kazni v znesku 54.146,51 €, 33 odločb v znesku 30.780 €, 43 opominov s sodnimi taksami v višini 4.440 € ter 136 opozoril. Skupna višina izrečenih sankcij in stroškov postopka znaša 89.366,51 €. V povprečju je višina izrečene globe na prekršek znašala 599,77 €. 13 Število prekrškovnih ukrepov po zakonih in uredbi 30 26 25 25 20 16 Odločbe 14 15 10 11 10 Pl. nalogi 10 7 7 7 Opomini 4 5 2 2 2 0 0 0 0 0 ZKZ Slika 5: Zming Zživ Zkmet ZIN UVVONKV Število izdanih odločb, plačilnih nalogov in opominov o prekrških po zakonih in uredbi v letu 2014. Višina izrečenih kazni po posameznih zakonih je podana na spodnji sliki. Iz nje je razvidno, da je najvišja vsota izrečenih glob na podlag odločb o prekrških pri Zakonu o kmetijskih zemljiščih, tako kot v letu 2013 in sicer skupno 44.850 €, kjer se vsako leto pojavljajo iste kršitve, kot so nasipavanje, zaraščanje in odlaganje odpadkov ter nelegalne postavitve različnih enostavnih objektov Poleg tega zakona izstopa še Uredba o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov, kjer je bilo izdanih za 25.860 € glob. Predvsem so se ugotovile kršitve časovne omejitve gnojenja na kmetijskih površinah in neurejenost skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. Na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru je bilo z odločbami o prekrških izdanih za 6.810 € glob, kar je manj v kot v lanskem letu. Pri ostalih zakonih aktih kazni niso bile izrečene v manjšem znesku, kar je v skladu z prejšnjimi leti. 30.000 Višina glob po zakonih in uredbi 27.500 Pl. nalogi Odl. o prekršku Opomin 25.000 20.000 15500 15.000 13.200 10800 10.000 5.500 5.000 3.338 0 208 0 3480 1.600 1000 0 ZKZ Slika 6: Zming Zživ Zkmet ZIN UVVONKV Višina izrečenih glob prekrškovnega organa po zakonih in uredbi v letu 2014. V primerjavi z letom 2013 je bilo v letu 2014 skupno izrečenih občutno več ukrepov na podlagi Zakona o prekrških in tudi skupna višina izrečenih kazni je občutno višja. V letu 2013 je bilo skupno izrečeno za 51.074,16 € glob, v letu 2014 pa 89.366,51 €. 14 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Kmetijska inšpekcija IRSKGLR je v letu 2014 v upravnih zadevah opravila skupaj 2.752 pregledov, zapisala 2.070 zapisnikov in izdala 411 inšpekcijskih odločb. Na izdane ureditvene odločbe se je pritožilo 65 zavezancev. Pritožbe se rešujejo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Izdano je bilo tudi 35 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nazoru. V izvršilnih postopkih je bilo izdanih 74 sklepov o dovolitvi izvršbe in 51 sklepov o izvršbi. V prekrškovnih postopkih pa je izdala 25 plačilnih nalogov, deset odločb o prekrških ter deset opominov. Skupna višina izrečenih kazni je v letu 2013 znašala 17.610 €, v letu 2014 pa 44.850 €. Pregledi Zapisniki Nepravilnosti Odločbe 3000 število 2500 2000 1500 1000 500 0 2011 2012 2013 2014 leto Slika 7: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med leti 2011 do 2014 po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Po posameznih vsebinskih področjih je bilo ugotovljeno spodaj navedeno stanje. Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje Kmetijska inšpekcija je na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih v zvezi z zaraščanjem kmetijskih zemljišč v letu 2014 izvedla 1.323 pregledov in zaradi ugotovljenih nepravilnosti izdala 243 ureditvenih odločb. Izdano je bilo tudi 22 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Na izdane ureditvene odločbe se je pritožilo 18 zavezancev. V izvršilnih postopkih je bilo izdanih 30 sklepov o dovoliti izvršbe ter 9 sklepov o izvršbi. Velika večina sklepov o izvršbi je z denarno prisilitvijo. Na podlagi ugotovljenih kršitev je bil izdan en plačilni nalog v skupni višini 500 €, in šest opominov v skupni višini stroškov postopka 180 €. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija v okviru akcije opravila poostreni nadzor zaradi nelegalne postavljanja enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih na območju Krajinskega parka Strunjan. Pri tem je ugotovila 15 nepravilnosti. Od tega je osem primerov po uradni dolžnosti odstopila Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor. 15 Tako kot v prejšnjih letih se ugotavlja, da se kmetijska zemljišča še vedno opuščajo in s tem se povečuje zaraščenost. Veliko težavo pri neobdelanosti kmetijskih zemljišč predstavljajo spori med lastniki oziroma dediči ter lastniki, ki niso več sposobni obdelovati svojih površin in nimajo dedičev ali le-ti niso zainteresirani za obdelavo. Poleg tega je še vedno veliko površin, ki jih imajo v lasti osebe, ki živijo v tujini. Še vedno se zaznava velik pritisk na kmetijska zemljišča na Obali, vendar ne za kmetijsko proizvodnjo, ampak za počitniške namene. Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo nelegalnih enostavnih objektov Pristojnosti za ukrepanje pri posegih na kmetijska zemljišča, kot so nasipavanja, izkopavanja in postavljanje nelegalnih objektov ima Inšpekcija za okolje in naravo IRSKO, Inšpekcija za promet, energetiko in prostor ter kmetijska inšpekcija IRSKO. Ker se pristojnosti zelo prepletajo je ukrepanje pri takih posegih na kmetijska zemljišča kompleksno. Kmetijska inšpekcija svoje ukrepe utemeljuje na podlagi 4., 7. in 107. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Na področju varstva, nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ter enostavnih objektov je bilo v letu 2014 opravljenih 583 pregledov, največ na področju nasipavanja. Izdanih je bilo 98 ureditvenih odločb, največ na področju postavljanja objektov na kmetijskih zemljiščih. Na vse izdane odločbe se je pritožilo 26 zavezancev, največ, kar 13 se jih je pritožilo v zvezi z odstranitvijo enostavnih objektov. V izvršilnem postopku je kmetijska inšpekcija izdala 22 sklepov o dovolitvi izvršbe ter 22 sklepov o izvršbi. Glede postavljanja enostavnih objektov, predvsem prenosnih bivalnih kontejnerjev in prikolic, je kmetijska inšpekcija v letu 2014 ponovno opravila poostreni nadzor na območju Krajinskega parka Strunjan. Glede nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč je ugotoviti, da se posegi izvajajo po celi Sloveniji s poudarkom na kmetijskih zemljiščih v dolinah, kje je teren dostopnejši za težje delovne stroje. Odlaganje odpadkov, degradacija in postavitev nelegalnih parkirišč na kmetijskih zemljiščih Na tem področju je bilo v letu 2014 opravljenih 287 pregledov, največ na področju degradacije. Izdanih je bilo 48 ureditvenih odločb in pritožilo se je 8 zavezancev. Višina izrečenih glob za ta področja je znašala 25.500 €. V izvršilnih postopkih je kmetijska inšpekcija v letu 2014 izdala 21 sklepov o dovolitvi izvršbe ter 20 sklepov o izvršbi. Še vedno se ugotavlja, da se veča število primerov, kjer se kmetijska zemljišča uporabljajo kot skladišča za odlaganje različnih odpadkov in ostalega, predvsem gradbenega materiala. Poleg tega se veča število primerov, kjer zavezanci na kmetijskih zemljiščih urejajo parkrišča za tovorna in druga vozila. Uvedba agromelioracij V letu 2014 se je ustalila praksa, kjer predstavniki ministrstva sproti obveščajo kmetijsko inšpekcijo o prejetih vlogah za uvedbo agromelioracij, izdanih odločbah o uvedbi agromelioracije in izdanih sklepov o zavržbi ali zavrnitvi vlog. Na podlagi teh obvestil je kmetijska inšpekcija IRSKO v letu 2014 opravila 98 pregledov na terenu, ugotovila dvanajst 16 nepravilnosti in izdala tri ureditvenih odločb o odpravi pomanjkljivosti pri izvedbi agromelioracij. V prekrškovnih postopki je bilo izdano za 1.000 € glob. Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov Na podlagi dogovora z MKO in Skladom KZGRS in na podlagi prijav je bilo v jeseni leta 2014 in v začetku leta 2015 izvedeno 265 pregledov osuševalnih sistemov in 50 pregledov namakalnih sistemov. Pri pregledih je bilo ugotovljenih osem primerov, kjer so se predložene situacije razhajale z dejanskim stanjem na terenu. V dveh primerih na podlagi prijav sta bili v nadaljevanju postopka izdani tudi dve ureditveni odločbi. Ne glede na ugotovljene nepravilnosti, kmetijska inšpekcija ugotavlja, da se z leti situacija pri vzdrževanju hidromelioracij izboljšuje. Še vedno pa se opaža, da je zbrano premalo sredstev, ki bi zadostovala za vzdrževanje večjega števila sistemov. MINERALNA GNOJILA V letu 2014 je na podlagi Zakona o mineralnih gnojilih in Uredbe Sveta 2003/2003 kmetijska inšpekcija IRSKGH izdelala 115 zapisnikov. Pregledi so bili usmerjeni predvsem na naslednje: ali ima mineralno gnojilo registracijo MKO ali pa je ES gnojilo; če je mineralno gnojilo ES - ali izpolnjuje pogoje iz Uredbe 2003/2003; izpolnjevanje kriterijev kakovosti in pravilna označenost mineralnih gnojil, ki niso »gnojila ES« označenost mineralnih gnojil v slovenskem jeziku; kakovost mineralnih gnojil v prometu na podlagi analiz odvzetih vzorcev - skladnost deklariranih vsebnosti hranil z rezultati analize. Količina gnojil (predvsem večjih pakiranj: 50kg in več) v maloprodajnih prodajalnah se zadnja leta zmanjšuje (večji kmetje se praviloma poslužujejo direktne dobave), v trgovinah so ta gnojila na zalogi praviloma le v času sezone. Na drugi strani pa se povečuje število različnih vrst gnojil v manjših pakiranjih, namenjenih vrtičkarjem in rabi v gospodinjstvu. Poseben problem predstavljajo pripravki, ki se oglašujejo kot naravna, organska gnojila, z zelo nizko vsebnostjo rastlinskih hranil, ki jih ni mogoče uvrstiti med gnojila, čeprav jih trgovci kot take oglašujejo in zanje ne velja ZMinG in Uredba 2003/2003. Pri majhnih pakiranjih je velikokrat težava tudi ustrezna označenost, saj je zaradi prostega trgovanja z mineralnimi gnojili, uvoz različnih gnojil enostaven, distributerji pa potem ne poskrbijo za ustrezno označenost v slovenskem jeziku ali pa originalne označbe namerno spreminjajo, da se izognejo registraciji gnojila v Sloveniji (pogosto pri organsko-mineralnih gnojilih). Pri pregledih kmetijska inšpekcija preverja pravilno označenost (deklaracije) mineralnih gnojil v prometu, ki morajo biti v slovenskem jeziku. Mineralna gnojila, ki niso ustrezno označena, se izločijo iz prometa. Najpogostejše napake pri kontroli mineralnih gnojil v prometu so, da deklaracija fizično ni pritrjena na embalažno enoto in da deklaracija ni v slovenskem jeziku. Tretja pogosta napaka izhaja iz rezultatov analiz mineralnih gnojil na kakovost. Skupno je bilo za odpravo nepravilnosti izdanih 30 inšpekcijskih odločb in 2 opozorili po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, zaradi storjenih prekrškov pa so bili izdani štirje plačilni nalogi v višini 3.338,36 € ter 3 opozorila po Zakonu o prekrških. Število pregledov, ukrepov in kršitev po Zakonu o mineralnih gnojilih je prikazano na spodnji 17 sliki. 400 350 300 250 Pregledi 200 Zapisniki Nepravilnosti 150 Odločbe 100 50 0 2011 Slika 8: 2012 2013 2014 Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti upravnih odločb med leti 2011 do 2014 po zakonu o mineralnih gnojilih. in izdanih Odvzeto je bilo 21 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in morebitno preseženo vrednost težkih kovin. Večjo pozornost smo v letu 2014 posvetili kakovosti mineralnih gnojil in mineralno – organskih gnojil, ki so na trgu propagirajo kot gnojila primerna za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Prav ti vzorci so v večini primerov neustrezni. Tako je sedem vzorcev mineralnih gnojil vsebovalo manj hranilnih snovi, kot je bilo navedeno na deklaraciji in kot je dovoljeno odstopanje od deklariranih vsebnosti. Nepravilnosti so bile predvsem pri vsebnosti makro in mikroelementov ter vsebnosti v vodi topnega fosforja in kalija. Nepravilnosti so bile pretežno pri gnojilih z oznako BIO. V enem od teh primerov pa je bila ugotovljena tudi prevelika vsebnost kadmija. Ta mineralna gnojila so bila z odločbami izločena iz prometa. Tabela 15: Rezultati analiziranih vzorcev mineralnih gnojil v letu 2014. Mineralno gnojilo Sestava v %, Cd in Pb v mg/kg Ustreza da/ne NE Hranilo, ki ne ustreza Ukrepi Bioorganik (Agrolit) Org-min:N:5-9,P:1-3,K0,5-3; Ca:15-18, B:0,05, Fe.1, Cu 0,02, Zn 0,1-0,25… NPK:16-5-6 + Fe 0,4, Zn 0,2 B: <0,02, Fe 0,45, Cu 0,013, Zn 0,075 Odl., Sklep-stroški, ZP NE Fe 0,23, Zn 0,03 Odl., Sklep-stroški, ZP Org.-min: N:3-5, P:11-15, K 0,94-1,96, MgO 0,4-1,83, CaO 17,1-28,5 NE P:0,82, K:0,34, MgO 0,28, CaO 15,6 Odl., Sklep-stroški, ZP Horty za sadje in trto Horty foliarni NPK:2-11-16 DA NPK:10-7-7 DA Belfrutto MBS NPK 6-10-15+4 MG, CU 0,01, Zn 0,02 NE K: 13,6, CU <0,001, Zn 0,01 Odl., Sklep-stroški, ZP NPK 12-6-8, MgO 3, S 3, Fe 1 Cd dovoljena 75 NE Fe <0,1, Cd 97,5 Odl., Sklep-stroški, ZP Specialno gnojilo za okrasne trate (Agrolit) Bio-guano (Propak) Valentin rododendrone za 18 Valentin rododendrone -druga partija Generis Urea za NPK 12-6-8, MgO 3, S 3, Fe 1 Cd dovoljena 75 NE N 46 DA Plantela cvet NPK 6-8-8 z mikrohranili DA Plantela list NPK 6-3-6 z mikrohranili DA Organsko gnojilo za lončnice z guanom Mineralno gnojilo za iglavce Substral naturen BIO Protifert kalcij NPK 4-3-3 DA NPK 5-4-5 + 5 MgO DA NPK 5-6-10 + 3 MgO DA N 4, K 6 DA Mineralno gnojilo za rododendrone Cvetal Guano NPK 7-7-17, + 5 MgO NE NPK 10-5-2 DA Compo tekoče gnojilo za zelene rastline Compo bio tekoče gnojilo za paradižnik Compo bio gnojilo za jagodičevje z guanom Calcin S NPK 7-3-6 z mikroelementi DA NPK 3-1-5 (Na, S) DA NPK 5-4-6 (Fe) DA 21,5 % Ca in 18 % S DA Fe <0,1 MgO 1,3 Odl., Sklep-stroški Pri pregledih kmetijska inšpekcija preverja označevanje (deklaracije) mineralnih gnojil v prometu, ki mora biti v slovenskem jeziku. Tudi mineralna gnojila, ki niso označena v skladu, izločimo iz prometa. Tabela 16: Število in vzroki izločitev mineralnih gnojil ter izločene količine v kg v letih 2014, 2013 in 2012. Vrsta blaga MINERALNA GNOJILA Leto 2014 V Z R O K Izločitve skupaj I Z L O Č I T V E RAVNANJE Z IZLOČENIM BLAGOM Un ič e n o Analizni izvid Rok uporabe Organoleptika Deklaracija število količina kg število količina število količina število količina število količina število količina število količina število količina 10 2 1 7 3 1 6 5104 724 150 4230 Vrnjeno dobaviteju 1260 Predelava 150 3694 MINERALNA GNOJILA Leto 2013 18 8.044,00 0 0 1 12 1 125 16 7.907,00 7 5092 1 125 10 2827 MINERALNA GNOJILA Leto 2012 21 37.158,60 4 7643 1 1 0 0 21 37.158,60 21 37.158,60 0 0 0 0 UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 1305 pregledov. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti je bilo izdanih 53 ureditvenih odločb in 79 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Na izdane odločbe se je pritožil en zavezanec. V izvršilnem postopku so bili izdani štirje sklepi o dovolitvi izvršbe. V prekrškovnem postopku so se izdali trije plačilni nalogi v skupnem znesku 208,15 €. 19 3000 2500 2000 Pregledi Zapisniki 1500 Nepravilnosti Odločbe 1000 500 0 2011 Slika 9: 2012 2013 2014 Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med leti 2011 do 2014 po Zakonu o živinoreji. Iz zgornje slike je razvidno, da leto 2012 izstopa, glede statističnih številk. Vzrok za izstopanje od večletnega povprečja je v izvedeni akciji, kjer je kmetijska inšpekcija opravila obširni nadzor sporočanja števila čebeljih družin v Register čebelnjakov ter nadzor označevanja čebelnjakov. Statistični podatki v letu 2013 pa so na ravni večletnega povprečja. Prav tako je leto 2014 v večletnem povprečju. Razvidno pa je, da je v letu 2014 kmetija inšpekcija opravila več pregledov. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija v okviru svojega dela na področju živinoreje opravila tudi tri sklope posebej načrtovanega nadzora in sicer: - nadzor rejskih programov, nadzor sporočanja staleža v CRP v okviru ukrepa za dobrobit živali iz PRP za obdobje 2014 – 2020, nadzor identifikacije in registracije prašičev pri rejcih, ki so vključeni v rejski program. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija v zvezi z potrjenimi rejskimi programi izvedla nadzor izvršljivost odločb, izdanih v letu 2013 in nadzor sedmih novih potrjenih rejskih programov. V spodnji preglednici so predstavljeni rejski programi, ki so se nadzirali v letu 2014. Iz spodnje preglednice je razvidno, da se je dejansko opravil nadzor štirih rejskih programov za različne vrste živali iz leta 2013. V treh primerih so bile nepravilnosti odpravljene, v enem primeru pa se nepravilnosti niso odpravile in zato se bo nadaljeval z izvršitvenim postopkom. 20 Tabela 17: Seznam potrjenih rejskih programov, ki so bili predmet nadzora. Nadzor RP na podlagi izdanih inšpekcijskih Nadzor RP v letu 2014 Št. odločb iz leta 2013 1. Rejski program črno-bele pasme Rejski program za cikasto pasmo govedi 2. Rejski program lisaste pasmi govedi Rejski program za bovško pasmo ovc 3. Rejski program Kranjske čebele Rejski program za rjavo pasmo 4. govedi 5. Rejski program Angleški polnokrvni konj Rejski program za oplemenjeno jezerskosolčavsko pasmo ovc 6. Rejski program za prašiče - SloHibrid 7 Rejski program za kokoši lahkega in težkega tipa Za programe, ki so bili nadzorovani prvič v letu 2014 pa so ugotovitve naslednje: a) pri nadzoru rejskega programa za cikasto govedo so bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bila izdana ureditvena odločba. b) pri nadzoru rejskega programa za bovško pasmo ovc ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev, zato se je postopek ustavil. c) pri nadzoru rejskega programa za rjavo pasmo govedi so bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bila izdana ureditvena odločba. d) pri nadzoru rejskega programa za oplemenjeno jezerskosolčavsko pasmo ovc so bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bila izdana ureditvena odločba. Poleg tega je enemu od rejcev bilo izrečeno opozorilo na zapisnik. e) pri nadzoru rejskega programa za prašiče – SloHibrid še ni končnih ugotovitev, saj postopke nadzora še ni zaključen. f) pri nadzoru rejskega programa za kokoši lahkega in težkega tipa ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev, zato se je postopek ustavil. g) pri nadzoru rejskega programa za pasmo haflinški konj ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev, zato se je postopek ustavil. V sklopu nadzora identifikacije in registracije prašičev pri rejcih, ki so vključeni v rejski program je kmetijska inšpekcija opravila 198 pregledov na kmetijah ter ugotovila skupno 39 nepravilnosti. Ena od bistvenih ugotovitev nadzora je to, da se je veliko rejcev izjavilo, da niso vključeni v rejski program. V sklopu nadzora sporočanja staleža v CRP v okviru ukrepa za dobrobit živali iz PRP za obdobje 2014 – 2020, je kmetijska inšpekcija opravila 19 pregledov. Pri nadzoru ni ugotovila kršitev. Na podlagi pravilnikov o identifikaciji in registraciji živali, kmetijska inšpekcija vsako leto opravi nadzor pri različnih živalskih vrstah. Spodnja preglednica prikazuje izveden nadzor, ugotovitve in ukrepe kmetijske inšpekcije v letu 2014 za posamezno živalsko vrsto. V splošnem kmetijska inšpekcija z leti uveljavlja model nadzora, ki usmerjeno cilja na odpravljanje težave v sklopu posameznega vsebinskega področja. 21 Tabela 18: Število zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih odločb po posameznih vrstah živali v letu 2014. ZAKON O ŽIVINOREJI št. pregledov št. nepravilnosti št. odločb Identifikacija in registracija govedi 531 49 15 Identifikacija in registracija prašičev 312 39 15 Identifikacija in registracija drobnice 77 19 7 Identifikacija in registracija kopitarjev 50 8 4 Označevanje čebelnjakov in stojišč (23/1,2,4) 123 34 12 Ostalo 799 122 55 UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2014 skupno opravljenih 3.505 pregledov, izdelano je bilo 1550 zapisnikov, ugotovljenih 508 nepravilnosti, izdanih 388 odločb, izrečeno 80 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, izdanih sedem plačilnih nalogov v višini 1.600 € in izdanih sedem odločb o prekrških v višini 3.480 €. Velik delež nadzora je bil v letu 2014 usmerjen v nadzoru tržnic oziroma prodaje primarnih pridelkov končnemu potrošniku in nadzor izvora pridelkov. Poostren nadzor je potekal od meseca maja do septembra. Nadzor je potekal tudi ob vikendih. V spodnji sliki je prikaz statističnih podatkov o številu pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnostih in izdanih odločb v letu 2011, 2012, 2013 in 2014. 4000 3500 Pregledi število 3000 2500 Zapisniki 2000 Nepravilnosti 1500 Odločbe 1000 500 0 2011 2012 2013 2014 leto Slika 10: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med leti 2011 do 2014 po zakonu o kmetijstvu. 22 V tem letu je največ pregledov bilo opravljenih v zvezi z nadzorom prodaja kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, ki je vezana tudi na dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Opravljeno je bilo 873 pregledov. Poleg tega se je tudi v letu 2014 opravila administrativni nadzor priglasitve pridelek oljk in oljčnega olja. Pri tem se je opravilo 897 pregledov. Pri vsebinskih področjih, kot so obvezni vpis v zbirke podatkov, posredovanje podatkov v RKG in predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, je bilo število pregledov v večletnem povprečju. Tudi v letu 2014 se beleži porast pregledov v zvezi z pravico do opravljanja kmetijskih opravil. Pregledi se nanašajo predvsem na prijave, kjer okoliške stanovalce motijo hrup in vonjave, ki izhajajo iz bližnjih kmetijskih gospodarstev. Prijav zaradi hrupa in smradu je vedno več zaradi dejstva, da se urbana območja nesmiselno širijo v podeželski prostor. Nadzor konoplje in maka Skladno s Sporazumom o posredovanju podatkov Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) o dejstvih, ugotovljenih pri inšpekcijskem nadzoru, izvedenem na podlagi pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (v nadaljevanju sporazum) je kmetijska inšpekcija opravila nadzor in vzorčenje na kmetijskih gospodarstvih in za določitev vsebnosti THC. Kmetijska inšpekcija je v letu 2014 opravil vzorčenje na 16 kmetijskih gospodarstvih, na 49 različnih GERK-ih, kjer bi se odvzelo 51 vzorcev konoplje. Nobeden od vzetih vzorcev konoplje ni vseboval več kot 0,2 % THC, ki je v pravilniku določena kot najvišja dovoljena vrednost. Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o prekršku V letu 2014 je inšpektorat posredoval AKTRP kopije skupno 33 pravnomočnih odločb o prekrških, izdanih na področju standardov, ki so vključeni v sistem navzkrižne skladnosti. Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK Glede posredovanja podatkov v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v smislu 141., 143. in 144. člena tega zakona je kmetijska inšpekcija opravila skupaj 1650 pregledov ter ugotovila 349 nepravilnosti. Na podlagi tega je izdala 298 ureditvenih odločb in tri odločbe o prekrških v višini 480 €. Izvajanje nadzora navedenih členov je predvsem nadzor pravilnosti vpisa grafičnih enot rabe, kjer se pri nadzoru uporablja GPS naprava, vpis oljčnikov v RKG bazo in dodelitev KMG-MIDov, priglasitev pridelka oljk in oljčnega olja v register pridelka oljčnega olja, ki ga vodijo upravne enote ter registracija torkelj kot dopolnilne dejavnosti. Nadzor tržnic glede porekla sadja in zelenjave ter nadzor dopolnilnih dejavnosti na kmetiji V letu 2014 je kmetijska inšpekcija izvedla obsežen nadzor, ki je vključeval prodajo lastih pridelkov, preprodajo kupljenih pridelkov in prodajo pridelkov in izdelkov v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Tako so bili opravljeni pregledi tržnic vseh večjih mest in tudi nekaterih manjših mest po Sloveniji, ter tudi pregledi stojnic na javnih površinah npr. površini za ustavljanje ob bolj prometnih cestah, stojnice pred nakupovalnimi centri in podobno. Za preglede so bile izbrane stojnice, kjer je bilo v prodaji blago, ki naj bi izviralo iz osnovne oziroma dopolnilne dejavnosti kmetij, največ sveže sadje in zelenjava oziroma kmetijski 23 pridelki. V prodaji na nekaterih stojnicah , ki smo jih pregledovali, pa so bili tudi živilski izdelki kot sušeno sadje, gobe, zelišča, pecivo, jabolčni kis, kruh, mesnine, mlevski izdelki, olje, kislo zelje in repa, mlečni izdelki, marmelade, konzervirane vrtnine, sokovi, jajca, med in izdelki iz medu. Poleg tega sta v času akcije bila izvedena tudi dva regijska nadzora in sicer na OE Ljubljana v septembru 2014 in na OE Celje v juniju 2014 s sodelovanjem pristojnih organov za nadzor na tržnicah, ki so kmetijska inšpekcija, tržni inšpektorat in finačna uprava RS. Pri tem so bili za preglede predlagani problematični zavezanci na teh dveh območnih enotah na podlagi prijav in podatkov iz predhodnih postopkov. Glede na izvedeno celotno akcijo so rezultati naslednji: - Skupaj je bilo opravljeno 759 pregledov. v 42 primerih so bile izdane odločbe po Zakonu o kmetijstvu, v 48 primerih so bila izrečena opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, v 14 primerih so bila izrečena opozorila po Zakonu o prekrških, v 7 primerih so bile izrečene globe s plačilnim nalogom po Zakonu o prekrških. Opravili so se tudi odstopi drugim pristojnim organom in sicer: - v v v v v 19 primerih Tržnemu inšpektoratu, 7 primerih Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 4 primerih Finančni upravi RS, 1 primeru Delovni inšpekciji, 1 primeru Gozdarski inšpekciji. ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ Kmetijska inšpekcija je v sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje v letu 2014 nadaljevala nadzor nad upravičenostjo zahtevkov za povrnitev škode zaradi suše. Na podlagi seznama Uprave za zaščito in reševanje je kmetijska inšpekcija opravila nadzor na površinah. V zahtevkih za povrnitev škode, ki so bili predmet nadzora so bile navede količine pridelka sadja. Kmetijska inšpekcija je opravila 166 pregledov, ugotovila tri nepravilnosti ter izdala sedem plačilnih nalogov v višini 2.800 €. O ugotovitvah je kmetijska inšpekcija obvestila Upravo za zaščito in reševanje in Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI Prisotnost GSO se trenutno določa na podlagi analiz zelenih delov rastlin koruze na poljih. Analize vzorčenja zelenih delov koruze na ostanke GSO Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/2005 – ZRGSO-UPB1) in v povezavi z 10. členom Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1, Uradni list RS, št. 25/2005 – prečiščeno besedilo, ZSMKR-B, Uradni list RS, št. 41/2009) je kmetijska inšpekcija vzorčila konvencionalno seme na morebitno naključno oz. nenamerno prisotnost genskih sprememb (GS). V letošnjem letu je bilo v program dela vključeno vzorčenje koruze za analiziranje morebitne prisotnosti GSO. Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je v letu 2014 odvzel 7 vzorcev koruze v fazi cvetenja na območju Podravja. 24 Pri tem se je ugotovilo, da v nobenem od odvzetih vzorcev ni bila ugotovljena prisotnost GSO. VZORČENJE TAL NA OSTANKE FFS, NITRATE IN TEŽKE KOVINE NA VVO TER NA ONESNAŽEVALA V TLEH GNOJENIH Z DIGESTATOM Pravne podlage so zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spr.), Uredbe o vodovarstvenih območij za vodna telesa vodonosnikov ter zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/2005 s spr.) ter Občinski odloki o varovanju zajetij pitne vode. Izvajalec analiziranja tal je bil nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Tla je vzorčil usposobljeni vzorčevalec izvajalca preiskav po akreditirani metodi, kmetijska zemljišča – parcele so določili kmetijski inšpektorji. V program dela je bilo zajetih 39 vzorcev. V 32. primerih se je opravilo vzorčenje v dveh ponovitvah. Sedem vzorcev tal je bilo odvzeti na kmetijskih zemljiščih, kjer se je uporabljal digestat iz bioplinarn v letu 2013 in 2014. V času vegetacije je bilo skupaj odvzetih 71 vzorcev tal. Tabela 19: Število in razporeditev preiskovanih parcel po posameznih inšpekcijskih enotah IRSKGH. Enota IRSKGH Območje podzemne vode št. vzorcev št. vzorcev na digestata VVO (FFS, nitrati, težke kovine) PAH, težke PCB nitrati, kovine, Državni občinski MURSKA SOBOTA Prekmursko in Apaško polje 2 3 2 MARIBOR Ptujsko – Ormoško polje 1 4 0 Dravsko polje (Ruše in Vrbanski plato) 0 3 0 CELJE Dolina Bolske,n Sp. Savinjska dolina, Celjska kotlina 1 3 2 LJUBLJANA Ljubljansko polje in Ljubljansko barje 1 6 Vodiško polje in Kamniška Bistrica KRANJ Kranjsko in Sorško polje BREŽICE Krško, Brežiško in Čateško polje NOVO MESTO Digestat iz bioplinarn v Beli Krajini SKUPAJ 2 1 3 3 2 7 20 12 Program preiskav je vključeval pesticide in nekatere njihove metabolite, vključno s pesticidi, ki jih ni dovoljeno uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO) v skladu z uredbami, iz preglednice 1. Spojine iz programa preiskave so glede na namene uporabe razvrščene v skupino herbicidov. Na seznamu spojin so aktivne snovi, katerih uporaba je v obliki pesticidnih pripravkov v RS prepovedana na najožjih vodovarstvenih območjih. Teh snovi je 26. Najbolj uporabljene aktivne snovi so na primer acetoklor, atrazin, pendimentalin, omejena (na primer diklobenil) ali zelo razširjena (na primer metolaklor in terbutilazin). Program je vključeval tudi metabolite atrazina, diklobenila, metolaklora, propazina in simazina, za namen ocene celovite masne obremenitev tal s posameznim pesticidom. 25 Program preiskav je vključeval tudi določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja. Za oceno obremenitev tal s težkimi kovinami so uporabljeni kriteriji opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska vrednost, glej preglednico 10. Vsebnosti težkih kovin so ocenjene na vseh preiskovanih zemljiščih, tudi na zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), v času I. serije vzorčenja tal. Tudi za 1. razred okoljske kakovosti za pregnito blato veljajo iste mejne imisijske vrednosti kot za tla, razen za cink, kjer je vrednost višja in znaša za digestat 1. razreda kakovosti 400 mg/kg tal. Te vrednosti so določene v uredbi o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata (Uradni list RS, št. 99/2013). Program preiskav na kmetijskih zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), je vključeval določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja, skupnega dušika, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (v nadaljevanju PAH), indikatorskih polikloriranih bifenilov (PCB), dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCB-jev ter skupnih PCB-jev.. Na osnovi rezultatov prve in druge serije preiskave tal na vsebnost ostankov pesticidov se na podlagi metodologije ocenjevanja, opredeljene z Uredbo o določanju statusa zaradi fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihov hidrografskih zaledij in o ukrepih celovite sanacije (Ur. list RS št. 97/2002), ugotovi, ali je pesticidni pripravek na preiskovani kmetijski površini bil ali ni bil uporabljen. Izmerjene vsebnosti skupnega dušika v tleh so bile ocenjene glede na naravne vsebnosti skupnega dušika, ki so lahko v tleh med 0,02 in 0,4 % N, povzeto po Lehrbuch der Bodenkunde, in sicer na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat). Za oceno obremenitev tal s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) so uporabljeni kriteriji opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska vrednost za skupno koncentracijo PAH, ki je seštevek naftalena, antracena, fenantrena, fluorantena, benzo(a)antracena, krizena, benzo(a)pirena, benzo(ghi)perilena, benzo(k)fluorantena in indeno(1,2,3)pirena. Obremenitve tal s PAH so bile ocenjene na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat). Tabela 20: Imisijske mejne vrednosti težkih kovin iz Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS št. 68/96, 41/04). Parameter Enota Imisijske vrednosti Mejna (IMV) Kritična (IKO) Opozorilna (IOV) Kadmij mg/kg zračno suhih tal 1 2 12 Svinec mg/kg zračno suhih tal 85 100 530 Baker mg/kg zračno suhih tal 60 100 300 Nikelj mg/kg zračno suhih tal 50 70 210 Cink mg/kg zračno suhih tal (400) 200 300 720 Krom mg/kg zračno suhih tal 100 150 380 V preglednici so prikazane posamezne presežene vrednosti nitratov, težkih kovin in 26 nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev na najožjih vodovarstvenih območjih, določenih z državnimi uredbami in še veljavnimi občinskimi odloki. Analize ostankov FFS v tleh na VVO Rezultati preiskav na uporabo FFS kažejo, da so kmetovalci le v štirih primerih uporabljali nedovljene pripravke FFS na vodovarstvenih območjih z vrednostjo nad MRL, ki znaša 0,01 mg aktivne snovi/kg tal. Pri tem gre za prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno snovjo metolaklor (na treh lokacijah) večinoma v kombinaciji s terbutilazinom (na primer pripravek LUMAX – aktivna snov metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Terbutilazin je bil prisoten na dveh lokacijah vzorčenih tal. Pri tem so bile kršitve na državnih vodovarstvenih območjih v letu 2014 ugotovljene le v dveh primerih in sicer na VVO I, ki je urejen z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče in sicer je šlo za nedovoljeno rabo pesticidov terbutilazina in metolaklora ter z uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, kjer je kmetovalec na VVO I uporabljal nedovoljeno aktivno snov pendimentalin. Dve kršitvi sta bili ugotovljeni na občinskih VVO, pri čemer so občinski odloki stari in navajajo prepoved rabe FFS, ki se jih ne uporablja več, ne prepovedujejo pa uporabe novejših sredstev z novimi aktivnimi snovmi. Občinski odloki so z državnimi uredbami o varstvu vodonosnikov neusklajeni. Prav tako kmetijska inšpekcija nima neposredne pristojnosti za nadzor občinskih odlokov. Topni nitrati v tleh, vzorčeni na VVO, izraženi v mg/kg so bili preračunani na kg nitratov/ha po nitratni uredbi. Pri tem so nitrati bistveno presegli letno raven 170 kg N/ha v treh primerih in sicer na območju Ljubljanskega polja (Šmartno) na VVO I po državni uredbi ter na dveh lokacijah na območju Zg. Dupelj pri Naklem na VVO1 po občinskem odloku. Analize tal na težke kovine na VVO Vsebnosti kroma in svinca na preiskovanih kmetijskih zemljiščih so presegle imisijske opozorilne vrednost v dveh vzorcih (glej preglednico 11).. Imisijska opozorilna vrednost za kadmij (Cd), 2 mg/kg, je presežena na 2 preiskovanih kmetijskih zemljiščih, prav tako tudi cink z IOV 300 mg/kg tal. Vsebnosti kadmija in cinka, ki presegajo imisijsko opozorilno vrednost so z območja Celja, ugotovljene na občinskih VVO-jih. Izmerjene vsebnosti kadmija, ki presegajo IOV so zaskrbljujoče predvsem z vidika primernosti uporabe za pridelavo kmetijskih pridelkov za neposredno pridelavo. Na osnovi priporočil Handbuch, Gefährdungsabschätzung und Massnahmen bei schadstoffbelasteten Böden, so za zemljišča namenjena pridelavi pridelkov za neposredno uporabo - na primer zelenjavo, opredeljene mejne vrednosti 2 mg/kg Cdcelokupni in 0,02 mg/kg Cd – vodotopni). V skladu z določili Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, predstavlja preseganje IOV verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje. Analize digestata v tleh Sedem kmetijskih zemljišč, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat) so bila analizirana na nitrate, topne v CaCl2, izražene v mg/kg tal ter preračunane na kg/ha po nitratni uredbi. Preračun je zgolj ocena, ki temelji na fizikalno-kemijskih parametrih tal in predstavlja 27 velik delež variabilnost tal. Vseeno pa lahko z veliko gotovostjo rečemo, da smo imeli presežke nitratov v dveh primerih in sicer na območju Logarovcev in Male Nedelje (glej preglednico 11). Kmetijska zemljišča, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila preiskana tudi na vsebnost kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja, vendar presežene imisijske opozorilne vrednosti niso bile ugotovljene. Kmetijska zemljišča, ki so gnojena z bioplinsko gnojevko (digestat), so bila preiskana na vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). Vsebnost posameznih spojin iz skupine PAH je bila ugotovljena na dveh preiskovanih kmetijskih zemljiščih in sicer v vzorcu PT 5-tla (digestat) in ČR 1-tla (digestat). Vsebnost vsote PAH na preiskovanih kmetijskih zemljiščih ne presega imisijske mejne vrednosti (IMV) za skupno koncentracijo PAH, 1 mg/kg s.s. Srednja izmerjena vrednost za vsoto PAH znaša XSRED=0,006 mg/kg s.s. Kmetijska zemljišča, ki so gnojena z bioplinsko gnojevko (digestat), so bila preiskana na vsebnost polikloriranih bifenilov (PCB). Vsebnost PCB je bila ugotovljena na vseh sedmih preiskovanih kmetijskih zemljiščih. Vsebnosti vsote PCB na preiskovanih kmetijskih zemljiščih ne presegajo imisijske mejne vrednosti (IMV) za skupno koncentracijo PCB, 0,2 mg/kg s.s. Srednja izmerjena vrednost za vsoto PCB znaša XSRED=0,001 mg/kg s.s. Tabela 21: Rezultati vzorčenja tal na FFS, nitrate in težke kovine v letu 2013. Lokacija Vrednosti težkih kovin nad NO3 Najdeni ostanki Vsota PCB neskladnih mejnimi imisijskimi vrednostmi kg/ha FFS*/PAH ng/g Režim vzorcev varovanja MRL= 0,01 mg/kg MRL=0,2 Cd Pb Cu Ni Zn Cr mg/kg MS1 DIGESTAT 711 MS2 DIGESTAT 387 PT3 VVO I DRŽAVNI PT5 DIGESTAT CE1 VVO1 OBČINSKI 3,9 390 CE2 VVO 2 OBČINSKI 3,0 310 CE3 VVO I DRŽAVNI LJ3 VVO I DRŽAVNI 797 LJ6 VVO I DRŽAVNI 294 Pendimentalin KR2 VVO 2 OBČINSKI 381 Metolaklor, Pendimentalin, Terbutilazin KR3 VVO 1 OBČINSKI 1107 Metolaklor Metolaklor 320 0,36 Metolaklor, Terbutilazin 0,35 28 Legenda: Krepko so označene aktivne snovi iz seznama prepovedanih aktivnih snovi na državnih VVO Rdeče pomeni prekoračitev imisijske opozorilne vrednosti (IOV) Kmetijska zemljišča, ki so gnojena z bioplinsko gnojevko (digestat), so bila preiskana na vsebnost na vsebnost polikloriranih dibenzodioksinov in polikloriranih dibenzofuranov (PCDD/PCDF) ter dioksinom podobnim PCB (PCB d.p.). Vsebnost vsote PCDD/PCDF in PCB d.p. na preiskovanih kmetijskih zemljiščih ne presegajo mejne vrednosti za vsoto PCDD/PCDF in PCB d.p., ki znaša 5 ng TEF/kg . Srednja izmerjena vrednost za vsoto PCDD/PCDF in PCB d.p. znaša XSRED=0,20 ng TEF/kg. Ukrepi pri nadzoru vodovarstvenih območij in gnojenju z digestatom V primeru preseženih imisijskih opozorilnih vrednosti težkih kovin na območju Celja pri dveh vzorcih je kmetijska inšpekcija obvestila kmetovalce o analiznih izvidih, pri čemer je tvegana predvsem pridelava korenovk in gomoljevk, o čemer so bili pridelovalci tudi opozorjeni. V primeru preseženih vrednosti nitratov v digestatu v dveh vzorcih na območju območne enote Murska sobota je inšpekcija z odločbo prepovedala nadaljnjo uporabo digestata, naložila plačilo stroškov analiz ter izdala globo. Zaradi nekoliko preseženih vrednosti nitratov v digestatu na območju hajdine pri ptuju je inšpektor izdal stranki opozorilo po ZIN-u. V primeru nedovoljenega gnojenja na VVO I na območju Ljubljane je zadeva še v reševanju. V primeru preseženih vrednosti herbicidov na območju državne uredbe na območju Celja je kmetijska inšpekcija izdala odločbo o uporabi le dovoljenih sredstev na VVO 1, kot olajševalne okoliščine pa je navedla, da je bila le 1/3 GERKA na spornem območju. Na območju Ljubljane je kmetijska inšpekcija zadevo odstopila Upravi za varno hrano. Na območju Hajdine pri Ptuju bo inšpekcija prav tako zadevo odstopila v reševanje na upravo. Na območju Sorškega in Kranjskega polja veljajo občinski odloki, zato kmetijska inšpekcija zoper uporabo pesticidov na VVO 1 ne more ukrepati, lahko pa o tem obvesti lokalno skupnost. Bo pa ukrepala zoper kmetovalce, ki so uporabili več kot 170 kg N/ha v letu 2014 (dva primera, pri čemer je eden od nosilcev kmetije umrl. Tabela 22: Ugotovljene nepravilnosti in izvedeni ukrepi pri vzorčenju tal Št. vseh Število Odstop V reševanju Opozorilo Inšpekc. vzorcev neskladnih odločba UVHVVR ZIN vzorcev 78 11 2 3 3 3 Stroški analize Uveden postopek po ZP 2 2 Vzorčenje tal in zelenih delov rastlin na težke kovine na območju Rakovnika pri Litiji Inšpektorat je dne 15.5. 2014 v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano iz Maribora odvzel vzorce tal in vegetacije na štirih lokacijah deponije Rakovnik pri Šmartnem pri Litiji. Deponija Rakovnik je zaprta deponija odpadkov Industrije usnja Vrhnika, ki je lani avgusta šla tudi uradno v stečaj. Po do sedaj zbranih analizah se iz deponije ob padavinah izcejajo vode, ki vsebujejo kloride (Cl-), sulfate (SO4-), nitrate (NO3-) in amonijak (NH4+), cianovodik (CN), težke kovine kot so krom (Cr), nikelj (Ni) in aluminij (Al) ter organske snovi, značilne za izcedne vode iz komunalnih deponij. Lovilni bazen deponije se prazni periodično po padavinah, podizvajalec je Kemis, ki z 20000 litrskimi cisternami vozi 29 odpadek na čistilno napravo Barje in Vrhniko. Letos so odpeljali že 1210 m3 izcednih vod ter 30 ton mulja iz potoka Rakovnik. Odvoz 1m3 izcedne vode s prevozom in čiščenjem stane 50 € kar je bistveno več kot bi stal odvoz 1m3 gnojevke iz bioplinarne Petač v Zg. Pirničah (15 €). V zadnjih petih letih naj bi ministrstvo za odvoz plačalo 1,4 milijona evrov (B. R., Delo, 12.9. 2014). Slika 11: Črpanje izcednih vod deponije Rakovnik iz lovilnega bazena 15.5. 2014, IRSKO. Zaradi omenjenih nevarnih snovi se je Inšpektorat odločil, da bo vzorčil tla in vegetacijo na štiri vrste težkih kovin in sicer arzen, kadmij, krom in nikelj s predpostavko, da so te snovi bile tudi del tehnološkega procesa pri proizvodnji usnja in strojenju kož. Glavno vprašanje pri tem je, ali bi morebitna povečana koncentracija omenjenih težkih kovin v tleh vplivala na povečano vsebnost onesnaževal v travinju in s tem v krmi. V neposredni bližini Rakovnika se namreč nahaja kmetijsko posestvo Grmača, ki je v upravljanju KZ Litija. Na posestvu redijo 220 krav molznic in 15000 puranov, skupna pridelovalna površina kmetijskega gospodarstva znaša 163 hektarjev. V vseh primerih se je v travinju pojavljala prisotnost kroma, ki je bila večja od priporočene vrednosti 0,23 mg/kg krme. Mejne vrednosti za krom za krmo namreč niso predpisane. Tudi vsebnosti kadmija in arzena so v tleh in vegetacijo dobro zaznane, tako je na poljini 2 vsebnost kadmija v travinju celo večja kot v tleh (0,85 in 0,53 mg/kg). Očitno prihaja do spiranja težkih kovin iz zaledja deponije po potoku Rakovnik v nižje ležeče travnike, kar se lahko še posebej odraža ob vsakoletnih in večletnih poplavnih vodah. Predlog ukrepov: Ne glede na dejstvo, da predpisane mejne vrednosti težkih kovin v tleh in arzena in kadmija v travinju niso prekoračene, je potrebno o tem obvestiti upravo za varno hrano in farmo Grmača, da se ovrže morebiten sum vnosa težkih kovin v prehranski verigi preko krme v mleko. 30 Tabela 23: Rezultati vzorčenja tal in vegetacije na težke kovine na štirih lokacijah na območju Rakovnika, IRSKO, maj 2014 Lokacija GERK/parcela Površina (ha) 1a 848/2, k.o. Šmartno, Deponija 1b 848/2, k.o. Šmartno, Deponija 2a 1691387, Pod gnojiščem 2b 1691387, Pod gnojiščem 3a 1691740, Žehtnica 3b 1691740, Žehtnica 4a 1686467, Vrt 4b 1686467, Vrt Normativ Tla: mejna imisijska vrednost1 Krma: Direktiva 2002/32/ES2 Vrsta vzorca Arzen Kadmij Krom Nikelj (mg/kg ) (mg/kg (mg/kg (mg/kg 9,2 0,29 34 17 <0,02 0,012 1,0 1,0 9,8 0,53 24 22 0,093 0,85 1,3 1,9 12 0,58 74 26 0,11 0,15 1,3 1,0 11 0,46 27 24 travinje 0,12 0,11 0,94 1 Tla 20,0 1,0 100,00 50,0 2,0 1,0 0,23 2,7 0,97 tla trave 1,39 tla travinje 1,97 tla travinje 4,47 tla Krma UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV Na podlagi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, kmetijska inšpekcija vrši nadzor nad pravilno rabe organskih gnojil in mineralnih gnojil na kmetijskih zemljiščih s katerim se preprečuje prekomerna obremenitev tal in podtalnice z nitrati, ki lahko izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Poleg tega se vrši nadzor na uporabo organskih gnojil na vodovarstvenih območjih in preverja vodotesnost in primerno velikost skladiščnih kapacitet za živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija na podlagi uredbe opravila 1311 pregledov, odkrila 233 nepravilnosti, izdala 123 ureditvenih odločb in izrekla 47 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V izvršilnem postopku je izdala sedem sklepov o dovolitvi izvršbe in dva sklepa o izvršbi z denarno prisilitvijo. V prekrškovnih postopkih pa je izdala 16 plačilnih nalogov v višini 13.200 € in 14 odločb o prekršku v višini 10.800 €. Poleg tega je izrekla 26 opominov. V spodnji sliki je prikazan trend nadzora po uredbi v leti 2011, 2012, 2013 in 2014. 1 Mejne vrednosti težkih kovin so določene v uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (U.l. RS, št. 68/1996 in 41/2004) 2 Direktiva 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v živalski krmi določa mejne vrednosti le za arzen in kadmij, medtem ko za krom in nikelj veljajo priporočila, ki veljajo za neobremenjena območja 31 1600 1400 1200 1000 Pregledi 800 Nepravilnosti 600 Odločbe 400 200 0 2011 2012 2013 2014 Slika 12: Primerjava opravljenih pregledov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med leti 2011 do 2014 po Uredbi. Iz zgornje slike je razvidno, da se z leti veča število nadzorov na tem področju, ugotavlja več nepravilnosti ter izdaja več ureditvenih odločb. To je predvsem pomembno, zaradi ohranjanja vode, vodnih virov in čim manjšemu obremenjevanju tal. V letu 2014 je kmetijska inšpekcija opravila največ pregledov v zvezi z skladiščnimi kapacitetami za živinska gnojila in sicer 742. Pri tem je ugotovila 157 nepravilnosti, izdala 94 ureditvenih odločb ter izrekla enajst ukrepov po Zakonu o prekrških. Tako je izdala devet plačilnih nalogov v skupni višini 1.400 € in dve odločbi o prekršku v skupni višini 1.400 €. UREDBA O PREDELAVI BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV IN UPORABI KOMPOSTA ALI DIGESTATA Na podlagi dogovora med kmetijsko inšpekcijo in inšpekcijo za okolje in naravo se je v mesecu januarju in februarju izvedel poostreni nadzor delovanja bioplinarn in njihovih skladiščnih kapacitet za skladiščenje digestata. Nadzor je potekal v parih. Pravna podlaga za izvedbo nadzora je Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/2009 in 5/2013) in Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/2013). Kmetijska inšpekcija je v letu 2014 opravila nadzor 22 bioplinarn na 24 različnih lokacijah. Ugotovila je enajst nepravilnosti, izdala bo enajst ureditvenih odločb, izrekla sedem opominov ter izdala tri odločbe o prekrških v skupni višini 6.000 EUR. Glavne nepravilnosti so bile, da bioplinarne niso omele izdelanih evidenc razvoza digestata na kmetijskih površinah v dveh primerih niso imele opravljenih analiz na vsebnost dušika v kar enajstih primerih in da niso imele urejenih skladiščnih kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil in digestata v dveh primerih. V letu 2013 je kmetijska inšpekcija bioplinarnam izdala tri odločbe in sicer zaradi neurejenih skladiščnih kapacitet za živinska gnojila in digestat v dveh primerih ter zaradi gnojenja z digestatom v času prepovedi. V letu 2013 je bilo odvzetih tudi devet talnih vzorcev na vsebnost nitratov, težkih kovin, FFS in PCB-jev na kmetijskih zemljiščih, ki so bila gnojena z digestatom iz bioplinarn. V enem vzorcu na območju OE Celje je bila presežena mejna imisijska vrednost 32 za baker, ki je lahko posledica uporabe fungicidnih pripravkov. V tem primeru je izdala ureditveno odločbo ker prejemnik digestata ni imel izdelanega gnojilnega načrta (Stariha) v skladu s pravili za integrirano pridelavo poljščin. Inšpekcija za okolje in naravo je v poostreni akciji nadzora pregledala 23 bioplinarn, od katerih 3 bioplinarne še niso pričele z obratovanjem (Bioplinarna Petač, Bioplin Mitja Štuhec, LendavaKetter Organica), 2 bioplinarni pa sta prenehali z obratovanjem v letu 2013 (DOM=en, Biofutura). Na inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da so OVD izdana pri vseh bioplinarnah, razen pri eni bioplinarni. Zaradi spremembe (brez prilagoditvenega roka) Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/2013) pa si mora na novo pridobiti OVD ena bioplinarna, zato je bila v tem primeru izdana odločba s prepovedjo obratovanja do pridobitve OVD. V primeru ene bioplinarne je bilo ugotovljeno, da upravljavec bioplinarn uporablja silažo za katero OVD ni potreben, vendar pa je izkazal namero po sprejemu odpadkov in je na ARSO vlogo za pridobitev OVD že posredoval. V času trajanja akcije so bile izdane 3 odločbe: eni bioplinarni preventivno prepoved vnosa digestata v tla, ker še nima opravljenih analiz, a trenutno ne obratuje; drugi prepoved vnosa digestata v tla, ker upravljavec razpolaga z analizami digestata, nima pa popolnega poročila; tretji bioplinarni prepoved obratovanja brez OVD-postopek je v fazi izvršbe z denarno prisilitvijo. V nadaljevanju je bilo izdanih še 5 odločb: - zaradi prisotnosti Salmonele – prepoved vnosa digestata ter ureditev higenizacije; ureditvena odločba za izvajanje monitoringa digestata v skladu z OVD; dve odločbi zaradi neustrezne higienizacije prepoved vnosa/oddaje digestata; odločba o prepovedi obratovanja do pridobitve OVD (pogoj nove Uredbe). V času akcije in po njej so bili izdani ustrezni ukrepi po zakonu o prekršku v 5 primerih. 33 VINARSKA INŠPEKCIJA Vinarska inšpekcija je ena izmed petih inšpekcij, ki delujejo v Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje. Na lokalnem nivoju je organizirana v 7 območnih enotah in pripadajočih izpostavah po vsej Sloveniji. Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o vinu in predpisov izdanih na njegovi podlagi, je v letu 2014 izvajalo trinajst vinarskih inšpektorjev. Od tega jih je 11 opravljalo delo samo na vinarski inšpekciji, 1 pa ima dvojna pooblastila. Od 12 vinarskih inšpektorjev je eden upokojen za polovični delovni čas, preostalo polovico pa lahko opravlja samo delo v pisarni. Inšpektor z dvojnimi pooblastili je v letu 2014 zaradi problematike v kmetijstvu in pomanjkanja kmetijskih inšpektorjev v Prekmurju večino dela opravil na kmetijski inšpekciji. V letu 2014 so zaradi pomanjkanja kmetijskih inšpektorjev na Primorskem dobili dvojna pooblastila še trije vinarski inšpektorji. INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UGOTOVITVE PO PODROČJIH NADZORA Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in sredstev Postopek pridelave vina se začne s trgatvijo grozdja. Grozdje vsebuje med 120 in 250 gramov sladkorja na liter soka. Ti sladkorji so glukoza in fruktoza, ki sta običajno zastopana v enakih količinah. Glede na vrsto sorte in čas trgatve pa je lahko razmerje tudi drugačno. Poleg sladkorjev je v grozdju prisotnih tudi veliko drugih mineralnih in organskih kislin. Med njimi sta najbolj pomembni vinska in jabolčna kislina. Postopek pridelave vina se začne s pecljanjem in mletjem grozdja. Mletje ali drozganje se izvaja s posebnimi mlini, ki grozdnih jagod ne zmeljejo v celoti, temveč samo povzročijo, da kožica poči. Običajno se, predvsem v sodobni pridelavi vina, pri drozganju že v stroju ločijo jagode od pecljev. Pri pridelavi rdečih vin sledi drozganju maceracija zmletega grozdja. Maceracija omogoča podaljšan stik grozdnega soka s trdnimi deli grozdne jagode. Pri tem je posebej pomemben stik soka s kožico jagode, saj se pri tem izvaja ekstrakcija barve, arom, taninov in drugih snovi. Dolžina maceracije je odvisna od sorte grozdja in lahko traja več dni. Pri pridelavi rdečih vin se v postopku maceracije že začne alkoholno vrenje. Pri pridelavi belih vin se maceracija običajno ne izvaja. Drozga se običajno takoj stisne, mošt, ki pri tem nastane pa je pri belih sortah potrebno nato še razsluziti. Z razsluzevanjem se ostranijo različne snovi, ki sedimentirajo in povzročajo preveliko motnost mošta. Mošt se nato stoči v sode ali jeklene cisterne. Tam se običajno opravi tudi mlečnokislinska fermentacija ali razkis. S tem kletarji motečo jabolčno kislino v grozdu spremenijo v bolj prijetno mlečno. Nato se prične končna fermentacija ali alkoholno vrenje. Ta faza predstavlja glavni del pridelave vina, v njej pa kvasovke, ki so iz grozdnih jagod prešle v drozgo in mošt, naknadno dodane selekcionirane kvasovke, pretvarjajo sladkor v alkohol. Pri tem nastaja še vrsta stranskih produktov, ki kasneje vplivajo na aromo in značilnosti vina. Po končani fermentaciji, ko je večina sladkorjev pretvojena v alkohol se intenzivnost vrenja zmanjša, v vinu, ki nastane pa ostane nekaj nepovretega sladkorja. Vse faze pridelave morajo slediti smernicam dobre higienske prakse. Naknadni nadzor nad pridelavo grozdja, mošta in vina se v fazi prometa z vinom opravi na podlagi nadzora evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in nadzora kletarske evidence, kjer morajo biti zavedeni tudi vsi enološki postopki. ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih enoloških postopkov in enoloških sredstev pri pridelavi 34 vina. Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo vodi vedno več pridelovalcev. V skladu z zakonodajo jo vodijo predvsem večji pridelovalci, pri manjših pa opažajo pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje vina. Pri 483 inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno 76 nepravilnosti. Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost tudi po Smernicah dobre higienske prakse za predelavo grozdja v vino. Na temo smernic dobre higienske prakse je bilo opravljenih 184 inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih 59 nepravilnosti. Registriranih je bilo 99 obratov Nosilcev živilske dejavnosti. Registracija vinogradov prijava pridelka grozdja, mošta in vina in prijava zalog vina Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje (junij 2013) je v Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 13.000 ha, na podlagi letalskih posnetkov pa se ocenjuje, da je v Sloveniji cca 18.000 ha vinogradov. Vinarska inšpekcija je v letu 2014 opravljala nadzor nad vpisom vinogradov v Register pridelovalcev grozdja, mošta in vina. V letu 2014 je bilo po vsebini obveznosti vpisa vinogradov v register opravljenih: 2187 pregledov, poslanih 1395 dopisov, ugotovljenih 714 nepravilnosti, vpisanih 70 ha vinogradov. Strankam, ki po prejemu dopisa niso vpisale vinograda v RPGV ali niso poslale pisne izjave, da površina ni vinograd, je bilo tako izdanih 99 odločb. V letu 2014 je bilo veliko aktivnosti namenjeno tudi kontroli izpolnjevanja obveznosti prijave letnega pridelka grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v register, kjer pa je inšpektorat vodil samo prekrškovne postopke. V okviru tega vsebinskega področja nadzora so vinarski inšpektorji kontrolirali tudi izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme ter strokovne usposobljenosti za opravljanje dejavnosti, ki so vpisane v register. V letu 2014 smo začeli tudi s sistematičnim nadzorom prijave zalog vina na dan 31.7.2014 v register. Po vsebini prijave zalog vina je bilo izdanih 25 odločb. Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi Na vinorodnih območjih je bil nadzor usmerjen na kontrolo izpolnjevanja pogojev glede prostorov in posod za hrambo vina ter opreme za točenje v gostinskih obratih. Inšpektorji ugotavljajo, da sprememba zakona o vinu, s katero je bilo prepovedano točenje nevstekleničenega vina v gostinskih obratih, ni bistveno vplivala na promet z vinom v gostinskih obratih, saj se je že pred spremembo zakona vse bolj uveljavljalo točenje vin iz originalnih polnitev, predvsem iz steklenic in manj iz originalnih polnitev večjega volumna (inox sodčkov s prostornino od 10 do 60 litrov), ki so vedno bolj prisotne tudi pri ponudbi vin na dodatnih 35 lokacijah vinskih kleti. Pri nadzoru prometa z vinom vinarski inšpektorji ugotavljajo tudi oblike ponudbe, ki nakazujejo na t.i. "sivi trg", npr.: prodaja nevstekleničenega vina iz transportnih prevoznih sredstev v urbanih sredinah, zlasti konec tedna. Po vsebini nadzora prometa z grozdjem, moštom in vinom je bilo opravljenih 3400 pregledov in ugotovljenih 148 nepravilnosti. Enološka sredstva v prometu ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi, določene s predpisi Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da sme pridelovalec mošta, vina in drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana enološka sredstva, neoriginalno pakirana enološka sredstva pa le, če jih prodajajo za to usposobljene osebe. Prodajalec enoloških sredstev ne sme prodajati sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila v slovenskem jeziku. Opravljenih je bilo 72 inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih 5 nepravilnosti. Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov. V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov in navedbo nekaterih obveznih oznak na vinski etiketi. Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven Slovenije pri prodaji na območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku. Pri tem se na prodajnih policah opaža nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin, saj distributerji tradicionalne izraze, ki so zaščiteni za vina pridelana v Sloveniji uporabljajo tudi za tuja vina oziroma tradicionalne izraze na etiketah tujih vin direktno prevajajo v slovenski jezik. Na področju označevanja je vinarska inšpekcija opravila 3230 pregledov in ugotovila 86 nepravilnosti. Kontrola pooblaščenih organizacij V preteklem letu so inšpektorji 19 krat opravili nadzor pri pooblaščenih organizacijah za oceno vina v smislu kontrole spoštovanja določb Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01). Nepravilnosti niso bile ugotovljene. PREKRŠKOVNI POSTOPEK Največ kršitev je bilo ugotovljenih zaradi ne priglasitve podatkov v Register pridelovalcev grozdja in vina. Po spremembi Zakona o vinu so pristojnost za nadzor nad vpisom pridelka in 36 zalog dobile tudi Upravne enote. S ciljem racionalizacije postopkov je bil med Upravnimi enotami in Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo sklenjen neformalni dogovor, da upravne postopke zoper kršitelje, ki niso prijavili pridelka in zalog, vodijo Upravne enote, prekrškovne postopke pa Inšpektorat. 42 kršitev 24. točke 1. odstavka 56. člena Zvin pomeni, da so se v prometu nahajali mošt, vino in drugi proizvodi: - ki so pridelani iz grozdja vrst trte, ki niso Vitis vinifera ali ki niso križanec med Vitis vinifera in drugo vrsto rodu Vitis; - ki so pridelani iz grozdja medvrstnih križancev z vrsto Vitis vinifera, če so bili pridelani v Republiki Sloveniji; - ki so ponarejeni; ponarejeni mošt ali vino je moštu ali vinu podobna pijača, ki jo povprečen potrošnik lahko zamenja, ker je narejena iz ene ali več naslednjih snovi: 1. umetnih snovi, z vretjem ali brez njega (umetno vino), 2. umetnega vina, pomešanega z vinom, 3. ostankov pridelave vina ali žganja (kakršni so tropine, usedlina ali droži), 4. sadežev, ki niso vinsko grozdje; - ki so pokvarjeni (bolno vino zaradi delovanja mikrobov); - ki so z napako (zaradi fizikalno-kemičnih procesov ali sprejema tujih snovi); - ki so pomanjkljivi (prenizka ali previsoka vsebnost sestavin); - ki ne ustrezajo predpisani kakovosti; - ki so neocenjeni, če je ocena zanje obvezna; - ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki in sredstvi; - katerih dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustreza označenim; - ki so pridelani z nedovoljenim mešanjem grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, pridelanih na območju držav članic Evropske unije, z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi, pridelanimi zunaj tega območja, ali z mešanjem grozdja, mošta vina in drugih proizvodov, pridelanih v različnih vinorodnih conah, kakršne določajo predpisi Evropske unije, ki urejajo določitev le teh; - ki jih ne spremljajo listine države pridelovalke ali listine, izdane na podlagi listine države pridelovalke; - ki so pridelani v poskusih, za katere ni izdano dovoljenje v skladu s 27. členom tega zakona, ali - ki niso označeni v skladu s predpisi. 37 Tabela 24: Število kršitev z višino izrečene globe po členih zakona Kršitev Zakon Člen Odstavek Na zahtevo inšpektorja ne da pojasnila Ne spoštuje ukrepov iz odločbe inšpektorja Uporabi geografsko označbo v nasprotju s 37. In 39/2 členom Da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki niso primerni za promet ali niso istovetni s predpisanimi listinami Da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki niso ocenjeni Da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki so nepravilno označeni ali polnjeni v nedovoljeni embalaži Da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki se nebi smeli nahajati v prometu Da v promet vino, ki ni originalno polnjeno Grozdje, mošt, vino in druge proizvode ne spremljajo predpisane listine Ne vodi kletarske evidence Pridelovalec ne izpolnjuje pogojev Ne priglasi podatkov v register Mošt, vino in drugi proizvodi ne vsebujejo predpisanih snovi predp. vsebn. snovi Uporabi geografske označbe v nasprotju z 39.čl Točka Globa Št. kršitev ZIN 38 1 0,00 EUR 1 ZIN 38 1 0,00 EUR 3 ZAKON O VINU ZAKON O VINU 56 1 2 1 56 1 20 325,00 EUR 1.950,00 EUR ZAKON O VINU ZAKON O VINU 56 1 21 31 56 1 22 12.792,05 EUR 495,00 EUR ZAKON O VINU 56 1 24 15.871,05 EUR 42 ZAKON O VINU ZAKON O VINU 56 1 27 18 56 1 29 10.950,00 EUR 170,00 EUR ZAKON O VINU ZAKON O VINU ZAKON O VINU ZAKON O VINU 56 1 30 5 56 1 6 56 1 7 57 1 4 170,00 EUR 2.900,00 EUR 4.384,15 EUR 5.120,00 EUR ZAKON O VINU 57 1 5 885,00 EUR 7 22 3 102 175 10 3 VZORČENJE Z namenom kontrole kakovosti, varnosti in zaščite geografskega porekla je bilo odvzetih 276 vzorcev vina. Od odvzetih 276 vzorcev vina jih 69 ni bilo primernih za promet, od tega: - 29 ni bilo identičnih z odločbo o ocenitvi, 31 jih ni ustrezalo predpisani kakovosti, 8 ni bilo identičnih in hkrati ni ustrezalo prepisani kakovosti, 1 vino je bilo dano v promet z namišljeno odločbo o cenitvi, kar je bilo ugotovljeno po vzorčenju. Po kategorijah so bili odvzeti naslednji vzorci: - 19 vzorcev vina z geografsko oznako (ZGO in ZOP), pridelano v državi članici ES, - 14 vrhunskih vin ZGP, - 3 vzorci Vina (brez geografske oznake), pridelano v RS, 38 - 5 vzorcev iz kategorije ostala vina (brez geogr. oznake, ki niso pridelana v RS), 132 vzorcev Kakovostnih vin ZGP, 51 vzorcev PTP vin, 52 vzorcev deželnega PGO. Tabela 25: Število opravljenih analiz vina po posameznih parametrih. Področje KAKOVOST VARNOST ZAŠITA GEOGRAFSKEGA POREKLA VINA - Vrsta analize Alkohol v vol% Relativna gostota pri 20°C Reducirajoči sladkor v g/l Skupni ekstrakt v g/l Skupna kislina, računana kot vinska kislina v g/l Prosta žveplasta kislina v mg/l Skupna žveplasta kislina v mg/l Organoleptična ocena vzorcev Strokovno mnenje Vsebnost bakra v mg/l Vsebnost aluminija v mg/l Vsebnost železa v mg/l Vsebnost svinca v mg/l Vsebnost kadmija v mg/l Pepel Alergeni Pesticidi Število analiz 276 276 276 276 276 276 276 276 276 234 116 116 116 116 10 38 9 Vzorčenje enoloških sredstev BENTONIT V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev bentonita različnih proizvajalcev. Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre: - - Vlaga (105°C, 4h) pH (bentonit/voda = 1/20) – največja dopustna vrednost za naravne kalcijeve bentonite znaša 6,5 do 8,5, za naravne natrijeve ali aktivirane kalcijeve bentonite znaša 8,5 do 10 Kalcij Magnezij Kalcij + Magnezij v meq/100g - največja dopustna vrednost znaša100 Natrij v g/kg - največja dopustna vrednost znaša manj kot 10g/kg za naravne bentonite in manj kot 35 g/kg za aktivirane bentonite Železo v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 600 Arzen v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 2 Svinec v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 5 Rezultati – največje dopustne vrednosti so določene v skladu z zahtevami International 39 Oenological Codex (COEI-1-BENTON; OENO 11/2003 in OENO 441/2011). V nobenem od 10 vzorcev ni bil presežen nobeden od analiziranih parametrov. KVASOVKE V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev kvasovk različnih proizvajalcev. Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre: - Vlaga (%) - največja dopustna vrednost znaša 8 Kadmij v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 1 Arzen v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 3 Svinec v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 2 Rezultati – največje dopustne vrednosti so določene v skladu z zahtevami International Oenological Codex (COEI-1-LESEAC; OIV – Oeno 329/2009). V nobenem od 10 vzorcev ni bil presežen nobeden od analiziranih parametrov. ENOLOŠKI TANINI V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev enoloških taninov različnih proizvajalcev. Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre: - Vlaga (%) - največja dopustna vrednost znaša 10 Pepel (% v s.s.) - največja dopustna vrednost znaša 4 Železo v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 50 Arzen v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 3 Svinec v mg/kg s.s. - največja dopustna vrednost znaša 5 Rezultati – največje dopustne vrednosti so določene v skladu z zahtevami International Oenological Codex (COEI-1-TANINS; OIV – Oeno 352/2009). V 4 od 10 vzorcev je bila presežena vrednost železa. Ukrepi - Vsa enološka sredstva so bila umaknjena iz prometa, proti vsem štirim prodajalcem je bil uveden postopek o prekršku. Opravljena je bila navzkrižna kontrola, v kateri so bili v prometu vzeti 3 vzorci vina, v katerem so pridelovalci uporabili enološki tanin s preseženo vrednostjo železa. PVPP – polivinilpolipirolidon V inšpekcijskih postopkih je bilo v prometu vzetih 10 vzorcev PVPP različnih proizvajalcev. Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre: • Vlaga (%) - največja dopustna vrednost znaša 5 • Pepel (žarilni ostanek) - največja dopustna vrednost znaša 0,5 • Dušik skupni v g/kg - največja dopustna vrednost znaša 11-12,8% • Kadmij v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 1 • Arzen v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 3 40 • Svinec v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 2 • Cink v mg/kg - največja dopustna vrednost znaša 5 Rezultati – največje dopustne vrednosti so določene v skladu z zahtevami International Oenological Codex (COEI-1-PVPP; Oeno 4/2007). V 1 od 10 vzorcev je bila presežena vrednost svinca in cinka. Ukrepi - Enološko sredstvo je bilo umaknjeno iz prometa, proti prodajalcu je bil uveden postopek o prekršku. ANALIZA OSTANKOV PESTICIDOV V VINU V prometu je bilo vzetih 9 vzorcev vina z namenom kontrole vsebnosti ostankov pesticidov v vinu. Vzorci so bili analizirani v skladu z določili 20. člena oz. 1a odstavka 18. člena Uredba (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (Uradni list ES št. L 70/2005), ob upoštevanju zahtev Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora (Uradni list RS, št. 16/2009). V štirih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost vsaj ene aktivne snovi. Mejne vrednosti aktivnih snovi za vino niso določene, določena je samo meja determinacije. V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih vinarski inšpektorji nimajo pristojnosti nadzora nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev, spoštovanjem navodil glede koncentracije in karence pesticidov, zato smo zadeve odstopili v pristojno reševanje Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. ANALIZA OSTANKOV MITOTOKSINOV V VINU V prometu je bilo vzetih 9 vzorcev vina z namenom kontrole ostankov ohratoksina A v vinu. Vzorci so bili analizirani v skladu z določili Uredbe Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Uradni list ES št. L 364/2006 s spremembami). Vsi vzorci so bili glede na rezultate opravljenih kemijskih preiskav v skladu s 7. odstavkom 14. člena Uredbe (ES) 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje varni. 41 GOZDARSKA INŠPEKCIJA V preteklem letu so gozdarski inšpektorji opravili 2014 pregledov, izdali so 147 odločb v inšpekcijskem postopku, 224 sklepov v zvezi s temi postopki in 22 sklepov v izvršilnih postopkih. Z izjemo enega izvršilnega postopka, so se vsi pričeli tako, da je bila zavezancem za neizvršitev inšpekcijske odločbe zagrožena izvršba z denarno prisilitvijo. Ta način izvršbe odrejenih obveznosti se uporablja zaradi tega, ker je ta način izvršbe v določenih primerih ustreznejši, ker je cenejši, hitrejši in predstavlja manjši pritisk na zavezanca. Izdanih je bilo tudi 277 opozoril po 33. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Glede na leto poprej lahko ugotovimo, da je bilo vseh ukrepov, razen v izvršilnih postopkih, znatno več kot leto poprej. V gozdarski inšpekciji se večina inšpekcijskih postopkov opravi zaradi kršitve predpisov, ki jih nadzira gozdarska inšpekcija. Pričnejo se na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, ki jih pri svojem delu ugotovi ZGS, na osnovi drugih podatkov o nepravilnostih, ki jih bodisi prejmemo od kvalificiranih prijaviteljev ali iz drugih prijav in na podlagi lastnih ugotovitev. Vedno manj postopkov se prične na osnovi letnega načrta dela in se nanašajo na načrtovanje, gojenje in v zvezi z njim obseg financiranja in sofinanciranja del. Inšpekcijskemu delu smo v letu 2014 dodali še nadzor nad sledljivosti lesa. Postopki ugotavljanja kršitev in odgovornosti zanje običajno zahtevajo terenski ogled, zaslišanje, ukrep in spremljanje izvršitve ukrepov. Zato so ti postopki daljši in zahtevnejši. Podrobnejši pregled opravljenega dela po posameznem predpisu je razčlenjen v naslednjih poglavjih, analiza postopkov in ukrepov pa je prikazana v preglednicah in grafikonih. Stanje po žledolomu 2014 in potek sanacije Zaradi pogostih vprašanj strank je gozdarska inšpekcija februarja na spletnih straneh IRSKO javno objavila, kdo lahko izvaja dela v gozdovih in katere pogoje mora za ta dela izpolnjevati. Gozdarska inšpekcija je v okviru rednega nadzora konec februarja ugotovila, da se sanacija v državnih gozdovih praktično še ni začela, zaradi zahteve SKGZ, da morajo biti vsa poškodovana drevesa pred začetkom sanacije označena za posek in zaradi določil koncesijskih pogodb. Zato je glavna inšpektorica IRSKO dne 13.3.2014 sklicala sestanek s predstavniki SKZG, ZGS in MKO, s ciljem rešiti odprta vprašanja med SZG in SKZG, da se pospeši začetek sanacije ter da se naredi realen plan sanacije v državnih gozdovih do 15.5.2014, ko poteče rok odločb za sanacijo po izdanih odločbah. IRSKO je kot pomoč lastnikom gozdov v začetku marca javno objavil seznam izvajalcev, ki so gozdarski inšpekciji predložili ustrezno dokumentacijo in so ob zaključku inšpekcijskega postopka izpolnjevali predpisane pogoje. V mesecu marcu je gozdarska inšpekcija ugotovila, da sanacija v zasebnih gozdovih poteka počasi predvsem tam, kjer so lastniki vezani na izvajalce, ki jih primanjkuje, da je del gozdnih cest še vedno neprevozen, da odkupovalci ne zmorejo odkupiti povečanih količin lesa in da tudi transport lesa postaja ozko grlo. Zato je glavna inšpektorica dne 4.4.2014 sklicala sestanek s predstavniki KGZ, SKZG, ZGS in MKO – DGLR, ker je inšpektorat želel opozoriti vse institucije, da sanacija poteka počasi, kaj so razlogi za počasno sanacijo in da bo do 15.5.2014 realizacija slaba, v kolikor ne bo novih ukrepov, prav tako pa ni smiselno niti možno glavnino sanacije reševati z upravnimi izvršbami ZGS in prekrškovnimi postopki gozdarske inšpekcije. Inšpektorat je udeležence pozval, da je potrebno več narediti na povezavah lastnikov, izvajalcev in odkupovalcev lesa in da je potrebno razmisliti o podaljšanju roka sanacije, pri čemer mora biti podaljšanje roka preučeno predvsem z vidika gradacije podlubnikov. V sredini maja je ZGS podaljšal rok za sanacijo v generalnih odločbah in to večinoma za iglavce do 20.3.2015, za listavce pa do 31.12.2016. 42 Vremenske razmere so bile neugodne za razvoj podlubnikov, zato je bil večji napad podlubnikov opažen šele poleti, zaradi blage jeseni pa je prišlo še do razvoja jesenske generacije podlubnikov. Gozdarska inšpekcija je v primeru zamude rokov za izvedbo sanitarnih sečenj predvsem delovala preventivno in opozorila kršitelje, da je potrebno sanitarne sečnje izvesti takoj, pri tistih, ki niso upoštevali opozoril, pa je tudi prekrškovno ukrepala. Gozdarska inšpekcija ugotavlja, da: so bile zaradi obsega ujme potrebne generalne odločbe za sanacijo, vendar je zato oteženo ukrepanje proti posameznim kršiteljem; so na skladiščih v gozdu in njegovi bližini velike količine iglavcev, ki so napadeni s podlubniki in predstavljajo nevarna žarišča za gradacijo podlubnikov in jih ni možno učinkovito zavarovati (Zakon o gozdovih takega skladiščenja sploh ne omogoča, potrebno je problem rešiti na zakonski ravni); so posamezne gozdne prometnice še vedno neprevozne zaradi posledic žledu (predvsem vlake) in da so gozdne ceste zaradi povečane uporabe in razmočenosti močno poškodovane ali pa prometnic izvajalci po delu v posameznih parcelah niso sanirali in je tako drugim lastnikom onemogočeno delo; so bila redka sečišča v državnih gozdovih v roku zaključena v celoti, to pomeni, da je bil ves les odpeljan iz gozda in so bile sanirane vse prometnice (običajno so ostale v gozdu ob gozdnih cestah še manjše količine gozdno lesnih sortimentov in prometnice niso bile sanirane); je nadzor tujih izvajalcev otežen, saj gozdarska inšpekcija nima vseh podatkov katere pogoje morajo izpolnjevati v državah od koder prihajajo, ker poizvedbam MKO uradni organi teh držav niso odgovorili; je bila sanacija otežena tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer (razmočenost tal in pogosta deževja), tako da je bilo do sredine decembra sanirano 57 % iglavcev, kar pomeni da je sanacijo potrebno pospešiti, da bi bila zaključena do 20.3.2015; so problem tudi sanacijsko varstvene sečnje v parcelah kjer ni nikogar, ki bi z gozdom gospodaril (npr. zemljiškoknjižni lastniki so se pred davnimi leti izselili, ali so umrli pa ni bilo dedovanja, ali celega k.o. Glažuta ni v zemljiški knjigi, ali nedelujoče agrarne skupnosti ipd.). To se rešuje s pomočjo postavljanja začasnih zastopnikov, skupnih predstavnikov ali pooblaščencev, vendar bi kazalo razmisliti o sistemski rešitvi problema. Zakon o gozdovih (ZG) Največ opravljenega dela gozdarskih inšpektorjev je bilo namenjenega nadzoru ZG. V letu 2014 je bilo v inšpekcijskih postopkih opravljenih 2014 pregledov, od tega jih je bilo 51 opravljenih pri ZGS v okviru izpolnitve načrta rednih pregledov, kamor sodijo pregled vzdrževanja gozdnih cest, pregled sofinanciranja gozdnogojitvenih in varstvenih del in pregled evidenc in gozdnih kronik. Najpogostejša kršitev predpisov je še vedno posek brez ali v nasprotju z izdano odločbo ZGS, kljub temu da so bile v preteklem letu zaradi žleda v 4 gozdno gospodarskih enotah izdane generalne odločbe za posek poškodovanih dreves, kar je tam praktično onemogočilo nadzor nad legalnostjo sečnje, saj sta bilo lani izvedenih 540 pregledov legalnosti sečnje. Tokrat je ZGS imel pravno osnovo za izdajo generalnih odločb in to v Zakonu o ukrepih za odpravo žleda, 43 saj na podlagi ZG generalnih odločb ni mogoče izdajati, kar je ZGS že večkrat poučil drugostopenjski organ – MKGP. Ugotavljamo, da se število kršitev te vrste z leti ne zmanjšuje, ponekod je bil zaznan celo trend naraščanja zaradi gospodarske krize. Gozdarska inšpekcija prejme poročila o poseku brez odločbe od ZGS oz. si podatke o nedovoljenih sečnjah pridobi z direktnim vpogledom v njihove evidence, vendar vseh kršitev zaradi visokega števila ne more obravnavati. Na drugi strani pa niti ni izkoriščen ves dovoljeni etat v zasebnih gozdovih. Prijave fizičnih oseb, ki se nanašajo na posek brez odkazila imajo pogosto izvor v medsosedskih ali družinskih sporih. Drugi najpogostejši razlog inšpekcijskega ukrepanja so bile kršitve določil 1. odstavka 18. člena ZG, zmanjševanje rastnosti in rodovitnosti rastišč, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanje funkcij gozdov. Teh primerov je bilo 140. Običajno gre po obsegu za manjše posege v gozd in gozdni prostor zaradi odlaganja ali odvzemanja materiala, postavitev začasnih objektov in za primere, ko je zaradi poseka drevja prišlo do zmanjševanja funkcij gozdov. Pojavljati pa so se začeli tudi obsežni navozi izkopnega materiala pri gradnji večjih objektov v gozd, kar je po našem mnenju tudi posledica večjega nadzora pri navažanju na kmetijske površine. Izdanih je bilo 10 opozoril po ZIN in 14 ureditvenih odločb v inšpekcijskih postopkih. Posegi v gozd brez soglasja ZGS in posegi izven gozda brez mnenja ZGS so kršitve 21. člena ZG. Sem po vsebini sodijo še krčitve gozdov brez dovoljenja ZGS in sečnje na golo. Pregledov te vrste kršitev je bilo 105. Posegi v gozd se izvajajo najpogosteje za namene gradnje objektov, pogostokrat tudi za to, da kršitelji te površine uporabljajo za različne druge namene. Problem postaja iz leta v leto večji. Kadar gre za gradnje objektov v gozdu ali za navažanje odpadnega materiala v gozd in gozdni prostor, so ukrepi gozdarske inšpekcije odvisni tudi od tega ali bosta gradbena in okoljska inšpekcija opravili svoj del posla. Pri teh kršitvah je pomembno, da vse inšpekcijske službe, ki imajo pristojnosti ukrepanja v teh primerih delujejo usklajeno. Mislimo na istočasne in tudi skupne preglede, ugotavljanje dejanskega stanja in tudi hkratnega zaslišanja zavezancev. Vendar je sodelovanje v takih primerih različno od območja do območja. Želimo si boljšega sodelovanja in s tem posledično hitrejšega odpravljanja nepravilnosti. Problem pri teh kršitvah so izjemno dolgotrajni postopki, v katerih zavezanci uporabijo vsa pravna sredstva, da bi lahko čim dalj časa obdržali in uporabljali stanje v nasprotju s predpisi. Posegi v gozd in gozdni prostor so tudi težko popravljivi, če sploh so in zahtevajo znatna finančna sredstva, običajno precej večja, kot so bila potrebna za sam poseg. V preteklem letu smo obravnavali tudi 4 urejanja zasebnega strelišča v gozdu brez soglasja ZGS, čeprav so v skladu s 3. odstavkom 50. člena Zakona o orožju, ki pa je po našem mnenju precej sporen. Na koncu pa je ZGS tisti, ki mora zagotoviti obnovo opustošenega gozda. Kljub tem težavam gozdarska inšpekcija dokaj uspešno obravnava in sankcioniranje te kršitve, saj je število posegov v gozd in gozdni prostor dokaj omejeno. V inšpekcijskih postopkih so bile zavezancem izdane 4 inšpekcijske odločbe, izrečenih je bilo tudi 9 opozoril v inšpekcijskem postopku. Zaradi uporabe gozdnih cest v nasprotju z režimom, vožnje zunaj gozdnih cest, čezmerne uporabe cest in nedovoljene zapore gozdnih cest so gozdarski inšpektorji opravili 77 pregledov, izrekli 5 opozoril zavezancem v inšpekcijskih postopkih in izdali 3 inšpekcijske odločbe. Do kršitev pri uporabi gozdnih cest pride največkrat zaradi neupoštevanja režima uporabe, bodisi da gre za trajno prepoved prometa, označeno s prometni znakom ali za začasno prepoved uporabe prometnice. Redki so primeri obravnavanja prekomerne uporabe gozdnih cest, zaradi česar na gozdni cesti ostanejo posledice take uporabe, lani je bila obravnavana ena taka zadeva. Pri vožnji zunaj gozdnih cest se še vedno pojavijo primeri, da iz legalne motokros proge, progo potegnejo tudi v gozd tako za tekmovanja kot treninge. Varstvo gozdov, predvsem ukrepanje po členih od 28. do 30. ZG, je bilo v inšpekcijskih postopkih obravnavano 134 krat. V lanskem letu je bila gozdarska inšpekcija še bolj pozorna na tovrstne kršitve zaradi posledic žleda in s tem povezane nevarnosti razširitve podlubnikov. 44 Zavezanci najpogosteje ne opravijo z odločbo ZGS naloženih del ali pa jih opravijo prepozno. V teh primerih nekateri gozdarski inšpektorji preventivno obveščajo potencialne kršitelje, da naj opravijo vsa potrebna dela. Na obvestilo gozdarske inšpekcije se pozitivno odzove večina potencialnih kršiteljev, tako da izvršijo odločbe ZGS. Usklajeno in pravočasno delovanje tako ZGS, ki v primeru nepravočasno izvedene sanitarne sečnje uvede izvršilni postopek in gozdarske inšpekcije, ki uvede prekrškovni postopek, prinese željene rezultate na področju varstva pred podlubniki. Nepravilnosti, ki se nanašajo na gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak so bile lani obravnavane v 100 primerih in so v primerjavi z leti poprej še vedno v porastu. To je tudi posledica večjega obsega gradenj prometnic v zadnjem obdobju, tudi gradenj in vzdrževanja potrebnega za sanacijo posledic žleda. Tudi v teh primerih ugotavljamo, da ZGS prepozno reagira na nepravilnosti v zvezi s tem, saj gradenj in vzdrževanja ne spremlja in ne prepreči nepravilnosti. Gozdarska inšpekcija je lani zaradi odprave posledic nepravilnosti pri gradnji in vzdrževanju gozdnih cest in vlak izdala 10 inšpekcijskih odločb in 11 opozoril po ZIN. V 21 primerih je bila obravnavana ograditev posameznih delov gozda v nasprotju s predpisi. Gre za primere ograjevanja svoje lastnine, pogosto se gozdna površina stika z gradbeno ali pa gre za ograditev gozda ob pašniku, pa tudi za ograje obor za rejo divjadi. Ograje so namenjene zaščiti svoje lastnine, vendar ker niso postavljene v skladu s predpisi, jih gozdarska inšpekcija obravnava kot kršitev ZG. V inšpekcijskem postopku se zavezancem dopusti možnost pridobitve soglasja za postavitev ograje, če to ni možno, se odredi odstranitev. Obravnavanih je bilo 23 primerov nedovoljene paše v gozdu. Problem paše je nekako v latentni fazi. Nerešen ostaja predvsem zaradi neodzivnosti ministrstva in zaradi slabe organiziranosti pašnih skupnosti. Nadzor porabe proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju gojitvenih in varstvenih del Gozdarska inšpekcija ima v skladu z Zakonom o gozdovih pristojnost nadzirati porabo proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in gozdarstvo. Ker je teh sredstev iz leta v leto manj, se je z leti manjšal tudi obseg inšpekcijskega nadzora. V letu 2014 je obseg nadzora majhen (36 objektov) predvsem zato, ker se je vsa energija lastnikov gozdov, Zavoda za gozdove Slovenije in inšpekcije usmerila v sanacijo žledoloma in z njo povezanim težavam. V jesenskem času, ko se opravi večina nadzora gojitvenih del, je bil nadzor usmerjen predvsem na sledljivosti lesa in nadzor nad dopolnilnimi dejavnostmi v gozdovih. Glede na majhen obseg pregledanih objektov bi težko rekli, da nepravilnosti ni bilo. Glede na pretekla leta pa lahko zaključimo, da je v večini primerov le ta dobro narejena in s pravilnimi obračuni. Problematika področja vlaganj v gozdove že leta ostaja nespremenjena. Nizek obseg sredstev porabijo predvsem tisti lastniki gozdov, ki sami izrazijo željo po opravljanju gojitvenih in varstvenih del v svojih gozdovih. ZGS obračuna opravljena dela in o tem šele ponekod pozno jeseni obvesti gozdarsko inšpekcijo, ko je zelo težko ali skoraj nemogoče ugotoviti kakovost izvedenih del (nadzor obžetev, opravljenih v začetku poletja, novembra ni izvedljiv). ZGS z oblastnimi ukrepi ne zagotovi kakovostne izvedbe gojitvenih del, ki so načrtovana v gojitvenih načrtih in vključena v letne plane vlaganj, saj večina lastnikov za izvajanje gojitvenih del ne kaže zanimanja oz. pripravljenosti za izvedbo načrtovanih del, pomanjkljiva sta tudi znanje in opremljenost lastnikov za izvajanje teh del. Zato obstoječi sistem deluje v obratni smeri kot bi moral – dela so prevzeta pri tistih lastnikih, ki so to bili pripravljeni opraviti, nato sledi odločba in po potrebi še dopolnitev gojitvenega načrta. Zaradi pomanjkanj sredstev za delovanje javne gozdarske službe, revirni gozdarji opravijo izplačilo zahtevkov tudi brez terenskega ogleda 45 gozda, le na podlagi obvestila lastnika gozda, da je delo opravljeno. Velik problem za prevzemanje del predstavljajo opravljena dela na majhnih površinah. Izvedena gojitvena in varstvena dela se ne prevzemajo sproti, obračunavanje je vezano na dokončanje celotnega projekta. Postopek načrtovanja, izdajanja odločb in prevzem dela ni sorazmeren z obsegom sredstev, zato je po naših ugotovitvah birokratsko preobsežen in prezahteven. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da upada načrtovani obseg gojitvenih in varstvenih del v gozdovih v lasti Republike Slovenije. Ugotovitve so torej enake tistim, ki jih v svojih letnih poročilih omenjamo že vrsto leto. Da bi ponovno vzpostavili učinkovit sistem gojenja gozdov, bi bilo potrebno temeljito spremeniti ZG. Ločiti bi bilo potrebno dela, ki krepijo gospodarsko vrednosti gozdov od tistih, ki so nujno potrebna v javnem interesu, da se prepreči škodo v gozdovih ali na površinah, ki jih ti gozdovi varujejo. Tista dela, ki so nujno potrebna, bi moral lastnik gozda opraviti ali pa bi jih na njegove stroške izvršil organ z javnimi pooblastili. Ostala dela, ki zgolj krepijo gospodarsko funkcijo gozdov, pa bi bilo potrebno vzpodbujati na drugačen način, npr. s sistemom davčnih olajšav. Nadzor porabe proračunskih sredstev – vzdrževanje gozdnih cest Obseg sredstev za vzdrževanje gozdnih cest je žal manjši, kot bi bilo potrebno, prav tako pa je bil nadzor s strani gozdarske inšpekcije zaradi obilice dela na področju sanacije žledoloma, nadzora Uredbe o lesu in nadzora nad nosilci dopolnilnih dejavnosti manjši, vendar v obsegu načrtovanega z letnim programom dela gozdarske inšpekcije. Sistem vzdrževanja je ustaljen in poteka brez večjih posebnosti. Ugotavljajmo, da ima že kar nekaj občin sklenjene večletne pogodbe z izvajalci, kar naj bi prispevalo k vzdrževanju gozdnih cest preko celega leta oziroma takrat, ko je to najbolj potrebno. Občine tudi iz lastnih proračunov marsikje zagotavljajo dodatna sredstva za vzdrževanje. Gozdne ceste so vse manj namenjene le gozdni proizvodnji in so ponekod močno obremenjene z »negozdnim« prometom. Izvrševanje načrtov vzdrževanja po vrstah in obsegu del običajno odstopajo od programa vzdrževanja, finančno pa je načrt 100 % izvršen. Odstopanja od načrtovanih del so posledica spremenjenih potreb, ki se pojavijo tekom leta zaradi vremenskih razmer, tudi ujm ali pa se pojavijo neodložljiva dela. Kakovost izvedenih del je v okviru sprejemljivosti, gozdarska inšpekcija pri kontroli vzdrževanja 64 odsekov gozdnih cest ni zaznala nepravilnosti, razen v občini Trebnje, kjer je podizvajalec izbranega izvajalca namesto peska iz regularnega peskokopa pripeljal neprimeren material, drobljen gradbeni material s primesjo plastike. ZGS je izvajalca na to opozoril, zato je izvajalec navoženi material delno odstranil in pripeljal primeren material. Težave so se letos pojavile pri spoštovanju 2. odstavka 23. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. 01. in 10. februarjem 2014, ki govori o tem, da morajo občine del koncesnine iz državnih gozdov v letih 2014, 2015 in 2016 nameniti izključno za vzdrževanje gozdnih cest in za varstvo gozdov. Tega vse občine v letu 2014 niso spoštovale in sredstev iz koncesij niso v celoti namenile za gozdne ceste. Občina Loška dolina je celo sprožila presojo ustavnosti tega določila. Občina Pivka je zahtevala in dosegla rebalans plana za redno vzdrževanje cest. Občina Tržič je obljubila, da bo sredstva iz leta 2014 namenila za vzdrževanje v letu 2015. Ker se obravnavani člen nanaša tudi na sredstva v letu 2015 in 2016 je nujno, da izvemo kako bo s tem denarjem in kako bomo dosegli, da se bo denar resnično vložil v sanacijo močno poškodovanih gozdnih cest. Gozdne ceste so bile letos preobremenjene. K veliki poškodovanosti sta prispevala še deževno vreme in tehnologija spravila. Ponekod bo poškodovanost zaradi prevoza velike količine lesa tako velika, da bo rekonstrukcija nujna. Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov 46 Gozdarska inšpekcija v letu 2014 na podlagi Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/2010) v skladu z letnim načrtom dela ni izvedla kontrole gozdnogospodarskih načrtov, gozdnogojitvenih načrtov, kontrole potrebnosti priprave sprememb oz. dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov in podrobnejše analize gozdnogospodarskih načrtov, ki jim je v letu 2012 potekla veljavnost. Opravljen je bil le nadzor nad izpolnjevanjem evidenc v načrtih gozdnogospodarskih enot in vodenje gozdnih kronik za posamezne enote. Nepravilnosti, na katere je gozdarska inšpekcija vsa leta opozarjala, ostajajo enake (npr. neoddaja načrtov za regionalni arhiv, prestari gozdnogojitveni načrti, odstopanja gozdnih kronik od predpisane vsebine,…). Nadzor izvajalcev glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje del v gozdovih V okviru rednih pregledov določenih z letnim planom dela je gozdarska inšpekcija nadzirala usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih in sicer: vse izvajalce, ki so sodelovali pri ugotovljenih kršitvah v inšpekcijskih postopkih, vzorčno izvajalce del na večjih sečiščih – odločbe Zavoda za gozdove z več kot 100 m³ lesa za posek; novo registrirane izvajalce koncesionarje. Glavna inšpektorica IRSKO je oktobra 2014 sprejela odločitev, da bo inšpekcija za kmetijstvo, vinarstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo izvedla 100% nadzor nad opravljanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Register zavezancev, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, je inšpektoratu posredovalo pristojno ministrstvo. To je botrovalo povečanemu številu in deležu pregledanih izvajalcev, ki imajo registrirane gozdarske dopolnilne dejavnosti v primerjavi s prejšnjimi leti in v primerjavi z ostalimi kategorijami izvajalcev. Ugotovitve nadzora usposobljenosti izvajalcev del v gozdovih v letu 2014. SKUPAJ % 459 100 Število pregledanih subjektov Usposobljenost ob začetku postopka Ukrepi gozdarske inšpekcije Neregist rirani* Dop.dej. s.p. d.o.o. in d.o. Strokovn o usposob ljeni usposoblje ni za VZD Opozo rilo ZIN Odločba prepoved dela Odst op Postopek o prekršku 18 4 270 59 119 26 52 11 184 40 171 37 157 83 21* * 3 *Neregistrirani = delo na črno + medsosedska pomoč + strojni krožki + delo v lastnem gozdu ** Število odstopljenih zadev: 19 IRSD, 1 FURS, 1 Okrožno sodišče Ljubljana Opomba: Število ukrepov v Preglednici 14 - Število ukrepov ZUP, ZIN po členih je pri členu 77/1,7 večje kot v zgornji preglednici, ker se ukrepi nanašajo tudi na izvajalce pri katerih se je pregled začel v preteklem letu. Gozdarska inšpekcija pri nadzoru izvajalcev del v gozdovih dobro sodeluje z delovno inšpekcijo 47 ter z DURS-om in CURS-om združenima v FURS. Gre za skupne akcije na terenu ali medsebojne odstope zadev v pristojno reševanje. Posebej dobro poteka sodelovanje z mobilnimi enotami FURS-a, saj oboroženi in uniformirani sodelavci vsekakor prispevajo k varnejšemu poteku postopkov. V letu 2014 je o ugotovljenih nepravilnostih gozdarska inšpekcija v 20 primerih obveščala pristojne z odstopom upravne zadeve ali z vložitvijo obdolžilnih predlogov v prekrškovnih postopkih. V enem primeru je bil na Okrožno sodišče v Ljubljani podan predlog za izbris podjetja, ki na poslovnem naslov vpisanem v sodni register ni sprejemalo uradnih poštnih pošiljk in se ni odzivalo na vabila gozdarske inšpekcije. Statistika formalnega izpolnjevanja pogojev glede strokovne usposobljenosti in usposobljenosti za varno in zdravo delo z ozirom na opravljene preglede v preteklih letih nakazuje trend izboljševanja razmer. Verjamemo, da je to tudi odraz sistematičnega dela gozdarske inšpekcije na tem področju. 45 40 40 35 30 32 25 20 25 25 37 30 27 19 15 10 5 0 2011 2012 SU (%) UVZD (%) 2013 2014 Slika 13: Delež strokovno usposobljenih (SU) in usposobljenih za varno in zdravo delo (UVZD) ob začetku inšpekcijskega postopka v letih 2011, 2012, 2013 in 2014. Odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti izda gozdarska inšpekcija šele, če zavezanec ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v razumnem roku, ki mu je določen z opozorilom po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Gozdarska inšpekcija je 157 primerih nepravilnosti odkrila in z opozorilom določila rok za njihovo odpravo. V letu 2014 je bilo izdanih 83 odločb o prepovedi izvajanja gozdarskih dejavnosti (18 % glede na število pregledanih subjektov), kar je bistveno več kot v letu 2013, ko jih je bilo 22 (9% glede na število pregledanih subjektov). Ob tem opozarjamo, da prepoved opravljanja dejavnosti za nekatere predstavlja ogrožanje eksistenčnega obstoja posameznikov, s čimer so povezani tudi hudi pritiski in celo grožnje inšpektorjem. Gozdarska inšpekcija je na Centru za poklicno izobraževanje (CPI) predlagala, da se začasno spremenijo vhodni pogoji v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti, da od kandidatov opravljanju NPKja, ki imajo več kot 20 let delovnih izkušenj na področju gozdarskih dejavnosti, ne bi zahtevali dokončane osnovne šole. Pobuda naj bo vezana na delovne izkušnje in ne na starost. Postopek obravnave spremembe pri CPI še ni zaključen. Med izvajalci del v gozdovih in odkupovalci lesa se pojavljajo številni goljufi, ki za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev. Pri tem opozarjamo na zakonodajo, ki omogoča verižno odpiranje in zapiranje podjetji s čimer se pravne osebe in njihove odgovorne osebe izogibajo prekrškovni in celo kazenski odgovornosti. Pristojno ministrstvo je kot organ druge stopnje večkrat zavrnilo pritožbe na odločbe gozdarske inšpekcije o prepovedi opravljanja dejavnosti zaradi neizpolnjevanja strokovne usposobljenosti. V letošnjem letu smo prejeli tudi prvo rešitev upravnega spora v zvezi s tem 48 področjem. Upravno sodišče RS je s sodbo (IU 552/2014-5 z dne 25. 11. 2014) zavrnilo tožbo in potrdilo odločbo gozdarske inšpekcije s katero je tožniku prepovedala opravljanje gozdarskih dejavnosti. Od izdaje odločbe gozdarske inšpekcije do sodbe na podlagi sproženega upravnega spora so minila tri leta, kar je predolga doba za reševanje takih zadev in ne doprinese k učinkovitosti. Nadzor izvrševanja odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti ali odločb o prepovedi opravljanja posameznih faz gozdne proizvodnje je izjemno težaven. Zaradi velikega števila že pregledanih izvajalcev del za posamezno dejavnost in zaradi pomoči lastnikom gozda pri iskanju ustrezno usposobljenih izvajalcev del v gozdovih je gozdarska inšpekcija vzpostavila seznam pregledanih izvajalcev del v gozdovih. Sezam je javno dostopen in objavljen na oglasni deski inšpektorata (http://www.ikglr.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/). Gozdarska inšpekcija je edini pooblaščen organ, ki lahko oblikuje seznam izvajalcev, ki so strokovno usposobljeni za delo v gozdu, saj pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, registriranim izvajalcem del nalaga, da pred pričetkom del pristojni gozdarski inšpekciji predložijo dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Na seznamu so torej pregledani in usposobljeni izvajalci z dodanim podatkom o delovni fazi gozdne proizvodnje, za katere so usposobljeni. Dodan je seznam izvajalcev del, ki jim je bila z odločbo prepovedano opravljati dejavnost in podatek, za katero fazo je bila prepoved izdana. Seznam ima skrbnika in je redno ažuriran. Pri pregledu subjektov, ki imajo v bazi AJPES-a registrirane tudi gozdarske dejavnosti, smo ugotovil, da se znaten delež predvsem tistih, ki ima registrirano gozdarstvo kot dopolnilno dejavnosti na kmetiji, z delom v gozdu ne ukvarja in so dejavnost registrirali zgolj zaradi prijave na razpise, ker jim je to prinašalo dodatne točke ali ker so jim tako svetovali referenti na UE. Nikoli niso imeli resnega namena, da bi delo v gozdu dejansko tudi opravljali. Po pozivu gozdarske inšpekcije za dostavo dokumentacije, so gozdarske dejavnosti uradno izbrisali iz evidenc. Nadzor dopolnilne dejavnosti v mesecu decembru 2014 je potekal tudi v smislu izobraževanja nosilcev dejavnosti glede sprememb, ki jih je prinesla nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 58/14) in sicer glede prehodnih obdobji, vodenja predpisanih evidenc, omejitev po količini ur oziroma dohodku ipd. Sprememba Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 26/14) in Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno (Uradni List RS št. 32/14) sta prinesli novosti in nova pooblastila gozdarski inšpekciji za nadzor strojnih krožkov in nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Pri nadzoru se je pokazalo več problemov na katere posebej opozarjamo: - - povezanih z Zakonom o varstvu in zdravju pri delu in sicer v zvezi s pravnim statusom kmeta, ki opravlja neko drugo dejavnost izven kmetijstva, oziroma je zaposlen izven kmetije in je na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovan, kmetuje pa v svojem prostem času, poleg tega pa opravlja tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji ali dela kot strojni krožkar. Po ZVZD taka oseba ni delodajalec, niti ni samozaposlena oseba in posledično zanj določila tega zakona ne veljajo. Področja niso uredili niti ob zadnji spremembi Zakona o kmetijstvu. Pri nadzoru dopolnilne dejavnosti s SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa je pomembno ali gre za dejavnosti storitve ali dejavnosti predelava, kar iz odločb UE ni razvidno. Razmejitev med dopolnilno dejavnostjo in samostojnim podjetništvom v okviru istega KMG, ko gre za podobne dejavnosti (npr. strojna zemeljska dela v okviru s.p., hkrati 49 - pa registrirano delo s traktorjem ter drugo strojno opremo in vzdrževanje cest ter pluženje snega v okviru d.d.). Vse upravne enote kljub opozorilu Ministrstva odločb za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji še vedno ne pošiljajo v vednost inšpektoratu. S sanacijo žledoloma so se v letu 2014 v naših gozdovih prvič v večjem številu pojavili tuji izvajalci del. V Pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, je v 9. členu določeno, da prebivalci držav Evropske unije izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v gozdovih, če jim je taka usposobljenost priznana v matični državi, kar dokazujejo s strani sodnega tolmača prevedeno originalno listino, ki so jo za priznanje usposobljenosti izdali v državi v kateri so jo pridobili. Družbe iz držav EU morajo predložiti ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da družba in njeni zaposleni izpolnjujejo pogoje strokovne usposobljenosti po zakonodaji države iz katere prihajajo in pogoje, ki jih določa Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Ministrstvo pristojno za gozdarstvo gozdarski inšpekciji, kljub pozivom, ni posredovalo popolnega seznam listin in institucij, ki v državah od koder prihajajo delavci in družbe, priznavajo strokovno usposobljenost. Noben delodajalec, pravna ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, pred začetkom del v Sloveniji ni samoiniciativno gozdarski inšpekciji predložil potrdila, da podjetje izpolnjuje pogoje za delo v gozdu po predpisih njegove domicilne države. Ta obveznost namreč nima kazenske sankcije. Celo več, tuji delodajalci iz EU praviloma na Zavodu za zaposlovanje niso niti prijavili začetka izvajanja storitve. Pri terenskih pregledih sečišč smo v letu 2014 obravnavali tri avstrijska, dve nemški podjetji in dva italijanska samostojna podjetnika ter jih pozvali, da predložijo ustrezno dokumentacijo. Tuja podjetja opravljajo delo v slovenskih gozdovih kot podizvajalci slovenskih podjetji ali samostojno. Delavci zaposleni v avstrijskih podjetjih, ki trenutno pri nas prevladujejo, dokazil o strokovni usposobljenosti ne potrebujejo, saj jih avstrijska zakonodaja od njih ne zahteva. Njihovi zaposleni prihajajo iz različnih držav, predvsem iz vzhodne Evrope, pa tudi iz Slovenije. V primeru tujih delavcev, ki niso iz EU, bi centrala Zavoda za zaposlovanje morala pred izdajo delovnih dovoljenj preveriti, če posameznik izpolnjuje pogoje za delo v gozdovih (Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanje in delom tujcev ter o zaposlovanju tujcev, ki niso vezani na trg dela). Gozdarska inšpekcija je matično ministrstvo že opozorila, da prihaja pri izdajanju delovnih dovoljenj do napak. Potreben je medresorski dogovor, da se ta praksa spremeni. Če bi zakonsko predviden sistem deloval, bi imele inšpekcije pri nadzoru tujcev bistveno lažje delo in le ti ne bi predstavljali nelojalne konkurence domačim izvajalcem del. Tujci, ki delajo za naše delodajalce v gozdu, so izenačeni z našimi delavci, zato si morajo pred začetkom del pridobiti NPK. Gozdarska inšpekcija lahko pregleduje vse listine, ki so povezane z delom v gozdu, tudi pri tujih izvajalcih in drugih oblikah dela (študentsko delo, delo upokojencev, delo po podjemnih pogodbah, kratkotrajno delo…). Ukrepa lahko samo, če ugotovi nepravilnosti pri strokovni usposobljenosti zavezancev, ki izhajajo iz Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih ali nepravilnostih iz področja delovne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu zadevo odstopi pristojnemu prekrškovnemu organu. Zakonodaja na področju izvajanja del v gozdovih je prezapletena in preveč prepletena. Pogosto je celo tisti, ki bi jo morali poznati, ne poznajo/mo dovolj. Potrebne so poenostavitve pri organizacijskih oblikah registriranih subjektov; predlagamo, da imamo samo eno obliko 50 samostojnega dela z enako obdavčitvijo. V gozdarstvu bi bilo potrebno zaradi enakopravnosti subjektov na trgu čim bolj poenotiti pogoje usposobljenosti za opravljanje del v gozdovih in jih hkrati uskladiti s sosednjimi državami. Nadzor sledljivosti lesa Gozdarska inšpekcija je pozimi 2014 opravila 5 nadzorov izpolnjevanja določil Zakona o gozdovih glede prevoznic. IRSKO je pozimi 2014 izvedel 4. javne dražbe na katerih je bilo prodano 73,70 m3 gozdno lesnih sortimentov, ki so bili kršiteljem z odločbo o prekršku odvzeti s strani gozdarske inšpekcije ali CURS zaradi prevoza gozdno lesnih proizvodov brez prevoznice od oktobra 2013 do konca januarja 2014. Z uveljavitvijo zadnje novele Zakona o gozdovih dne 8.3.2014 se lahko zaradi odprave posledic žleda do 30.4.2015 sledljivost gozdnih lesnih sortimentov zagotavlja namesto s prevoznicami z listino o uporabi in prometu z gozdno lesnimi sortimenti. Gozdarska inšpekcija je v zadnjem četrtletju 2014 izvedla 66 pregledov izpolnjevanja listin o uporabi in prometu z gozdno lesnimi sortimenti. Zaradi kršitev določbe o obveznosti vodenja omenjene listine, je gozdarska inšpekcija kršiteljem izdala 3 opozorila po ZIN in 1 plačilni nalog. Žal se je tudi ob tem nadzoru izkazalo, da so lastniki o tej obveznosti slabo obveščeni, na kar je gozdarska inšpekcija MKGP že predhodno obvestila. MKGP je na pobudo gozdarske inšpekcije sklical sestanek s KGZS, ZLGS in ZGS, ker so se vsi udeleženci zavezali, da bodo naredili vse za seznanitev lastnikov o tej obveznosti, vendar svoje zaveze v letu 2014 niso izpolnili. Nadzor prevoza in prodaje okrasnih dreves Ob koncu vsakega leta gozdarska inšpekcija izvede tudi nadzor poseka, prevoza in prodaje okrasnih dreves. Inšpektorji so v drugi polovici decembra nadzirali prodajo drevesc na standardnih lokacijah, kjer okrasna drevesca že vrsto let prodajajo isti prodajalci, ki so s predpisi na tem področju že dodobra seznanjeni. Nepravilnosti pri označitvi drevesc ni bilo. V prodaji je čedalje več dreves s plantažne proizvodnje in iz uvoza. Konkurenco naravnim drevescem predstavlja tudi prodaja umetnih okrasnih dreves. S spremembo ZG, ki je stopila v veljavo 8.3.2014, je bil ponovno kot prekršek opredeljen prevoz ali prodaja okrasnih dreves brez plomb. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu Gozdarski inšpektorji opravljajo redni nadzor izvajanja določb zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu in pravilnikov, izdanih na njegovi podlagi. Pregledi drevesnic v letu 2014, so bili opravljeni hkrati ob nadzorih zdravstvenega varstva rastlin v posameznih drevesnicah. V letu 2014 je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb, zato je bil nadzor v posameznih drevesnicah prerazporejen med preostale gozdarske inšpektorje. V Sloveniji so v register dobaviteljev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, trženjem ali uvozom gozdnega reprodukcijskega materiala vpisane naslednje drevesnice: Omorika d.o.o., GLG Murska Sobota d.o.o., Drevesnica Štivan d.o.o., HPG Brežice d.o.o in Semesadike d.d., v register dobaviteljev je vpisan tudi ZGS. Semesadike Mengeš d.d., ki upravlja drevesnici v Tišini in v Markovcih, v letu 2014 ni vršila nobenih del nege in varstva sadik. Sadike listavcev so že presegle višino, primerno za sadnjo v gozdu. Dobavitelj GRM Semesadike d.d. Mengeš nima z Zavodom za gozdove Slovenije sklenjene pogodbe o dobavah GRM za uporabo pri obnovi 51 gozdov. V letu 2014 je bilo opravljeno 13 pregledov, kar je sicer več kot v letu 2013, ko je bilo opravljeno 8 pregledov, vendar pa se je število pregledov v zadnjih dveh letih zmanjšalo, saj je bilo v letu 2012 17 pregledov, v letu 2011 21 pregledov, v letu 2010 pa 26 pregledov. Zaradi suma prodaje GRM, ki ni bil vidno označen, da ni za namene v gozdarstvu, smo opravili štiri nadzore. Vsi subjekti so odpravili pomanjkljivosti in na račun pripisali, da ni za uporabo v gozdarstvu. Z zmanjševanjem števila dobaviteljev GRM, je vedno bolj vprašljiva ustreznost določenih provenienc sadik za sadnjo v različnih provenienčnih območjih. Tabela 26: Nadzor izvajanja zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu : Vsebina pregleda 7., 15. In 25. člen ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje, - dobaviteljev dokument, - zapisnik vzgoje sadilnega materiala Lokacija ZGS ali drevesnica Semesadike Mengeš drevesnica Tišina Število pregledov 2 7., 15. In 25. člen ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje, - dobaviteljev dokument, - zapisnik vzgoje sadilnega materiala Semesadike Mengeš drevesnica Markovci 7., 15. In 25. člen ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje, - dobaviteljev dokument, - zapisnik vzgoje sadilnega materiala Nadzor pridobivanja potaknjencev klonov topole GLG M. Sobota - drevesnica Ižakovci in drevesnica Polana Nadzor dobave sadilnega materiala trženje Semesadike Mengeš drevesnica Markovci - Pregled izvedbe naloženih ukrepov dobavitelja GRM – Semesadike Mengeš – drevesnica Tišina Nadzor dobave sadilnega materiala Semesadike Mengeš drevesnica Tišina - 7. in 15. člen ZGRM (sadike) - kakovost in zdravstveno stanje, - označevanje in pakiranje, - dobaviteljev dokument Vrtnarstvo Breskvar d.o.o., 1356 Dobrova, Vrtko d.o.o. 1000 Ljubljana, Bauhaus d.o.o. 1000 Ljubljana 2 GLG M. Sobota - drevesnica Ižakovci Drevesnica Štivan Ugotovitve Sadike so prerasle višine za sadnjo v gozd; Dokumentacija je vodena skladno s predpisi Sadike so prerasle višine za sadnjo v gozd; Dokumentacija je vodena skladno s predpisi 1 (jesenski) Nepravilnosti niso bile ugotovljene 1 Nepravilnosti niso bile ugotovljene 1 Nepravilnosti niso bile ugotovljene 1 2 Ukrepi izvedeni Nepravilnosti niso bile ugotovljene Izrekli 3 opozorila ZIN – odpravili nepravilnosti 3 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin Zdravstvene preglede drevesnic, ki proizvajajo sadike za uporabo v gozdovih, opravlja Gozdarski inštitut Slovenije z dvema pooblaščenima preglednikoma. Ob teh pregledih je praviloma prisoten tudi gozdarski inšpektor, ki v primeru nepravilnosti oziroma ob odkriti prisotnosti škodljivih organizmov ali sumu nanje, odredi ukrepe za njihovo odpravo. V letu 2014 je bilo opravljenih 15 pregledov (leta 2013 - 11, leta 2012 - 14, leta 2011 pa 17 pregledov) v drevesnicah in varovalnih pasovih drevesnic. Pregledi so bili izvedeni v času od julija do začetka decembra. Pri pregledih so bili odkriti naslednji škodljivi organizmi: - Apiognomonia errabunda (rjavenje bukovih listov) na bukvi, - Cristulariella depraedans (javorjeva bela pegavost) na gorskem javorju, - Mycosphaerella microsora (cerkosporna lipova listna pegavost) na lipi, 52 - Lophodermium sp. (osip borovih iglic) na okrasnem ruševju, Phyllaphis fagi (bukova listna uš) na bukvi, Schizoneura lanuginosa na Ulmus hollandica, Erysiphe arcuata (gabrova pepelovka) na belem gabru, Blumerieela jaapii (češnjeva listna pegavost) na češnji, Erysiphe alphitoides (hrastova pepelovka) na hrastu, Sawadaea tulasnei (javorjeva pepelovka) na ostrolistnem javorju in Cryphonectria parasitica (kostanjev rak) na domačem kostanju. Tabela 27: Nadzor izvajanja zakona o zdravstvenem varstvu rastlin: Lokacija Število in čas Tema pregleda (drevesnica) pregledov Semesadike Mengeš drevesnica Tišina 2x: 21. julij 2014 in 29. sept. 2014 Semesadike Mengeš drevesnica Markovci 2x: 21. julij 2014 in 8. oktober 2014 GLG M. Sobota drevesnica Ižakovci in Polana 1x: 29. sept. 2014 Drevesnica Štivan GLG M. Sobotadrevesnica Polana, Ižakovci Omorika d.o.o.drevesnica Muta 2x: spomladi in jeseni 2014 1x: 2. julij 2014 Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Ugotovitve Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Prepoved dajanja v promet vseh sadik češnje iz drevesnice; Odreditev kurjenja s kostanjevim rakom okuženih sadik kostanja; Vse z opozorilom po ZIN 33/2 Odreditev kurjenja s kostanjevim rakom okuženih sadik kostanja z opozorilom po ZIN 33/2 Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Prisotnost škodljivih organizmov ni bila zaznana v obsegu, ki bi zahteval ukrepanje Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Ni okužb Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Okužba po Erysiphe alphitoides Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Okužba po: Apiognomonia errabunda, Cristulariella depraedans, Mycosphaerella microsora, Lophodermium sp.; 1x: 1. julij 2014 Napad po: Phyllaphis fagi, Schizoneura lanuginosa. Omorika d.o.o.drevesnica Muta 1x: 23. september 2014 Lipov drevored v Lendavi 2x: Leto 2014 Lipov drevored pri Termah Lendava v Lendavi Varovalni pas matičnega nasada Selo 2x: Leto 2014 1x: 9. september 2014 Kontrola prisotnosti škodljivih org. po ZZVR v drevesnici Kontrola prisotnosti škodljivca: rjava lipovka Kontrola prisotnosti škodljivca: rjava lipovka Kontrola prisotnosti hruševega ožiga ter metličavosti jablan Okužba po: Erysiphe arcuata, Cristulariella depraedans, Blumerieela jaapii, Erysiphe alphitoides, Sawadaea tulasnei, Mycosphaerella microsora. Napad po: Oxycarenus lavaterae; svetovano uničenje škodljivca Napad po: Oxycarenus lavaterae svetovano uničenje škodljivca Ni okužb 53 Gozdarski inšpektorji so odredili ustrezne ukrepe za zatrtje vseh škodljivih organizmov. V lipovih drevoredih v Lendavi, smo zaradi množične prisotnosti škodljivca (rjave lipovke) svetovali uničenje škodljivca, kar je bilo tudi izvedeno. V primeru, da so posamezni škodljivci razširjeni v mejah, ki presegajo Merila za ugotavljanje zdravstvenega stanja posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala iz Pravilnika o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, številka 52/1986), gozdarska inšpekcija na podlagi ZIN (člen 33/2) odredi, da drevesničarji na podlagi 8., 9. in 12. člena veljavnega že navedenega pravilnika, ne smejo dati v promet sadike, za katere niso pridobili zdravstvenega spričevala. Omenjeni pravilnik, ki ureja gospodarske škodljivce in je izdan na podlagi Zakona o varstvu rastlin iz leta 1976 pa je še vedno v veljavi. Ker smo v novi državi že preko 20 let, bi bilo potrebno ta predpis urediti, saj pravilnik velja, za izdajo odločbe pa ni podlage v zakonodaji Republike Slovenije. Pregledan je bil gozdni rob v varovalnem pasu okrog matičnega nasada sadnih drevesnih vrst v Selu na Goričkem, zaradi potencialne prisotnosti hruševega ožiga ter metličavosti jablan. Varovalni pasovi drevesnic, kjer ni bilo gostiteljskih rastlin škodljivih organizmov hruševega ožiga oziroma šarke, niso bili pregledani. Zaradi posledic žleda tudi ni bilo mogoče pregledati varovalnega pasu drevesnice Štivan, saj je bil gozd, ki obkroža drevesnico praktično neprehoden. Uredba o varstvu samoniklih gliv V letu 2014 na nobenem območju nismo zasledili izrazite gobarske sezone. Število prekrškarjev je odvisno od gobarske sezone, saj se gobarji ob intenzivni rasti gob težko držijo količinske omejitve, kljub temu da jo poznajo, kršitve ostalih določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv in Uredbe o zavarovanih prostoživečih glivah pa so redke in jih je vsako leto manj. Tako je gozdarska inšpekcija v preteklem letu zaradi kršitev določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv izrekla le 8 opozoril in izdala 1 plačilni nalog. Nadzor nabiranja gob je težaven, saj je potrebno kršitelja ujeti pri samem dejanju, običajno v gozdu, daleč od poti. Predvidevamo, da odkrijemo le manjši del kršiteljev. Do kršitve predpisov o nabiranju samoniklih gliv prihaja predvsem v času njihove intenzivne rasti, ki je sezonska ter časovno in krajevno nepredvidljiva, število gozdarskih inšpektorjev je majhno, zato je težko zagotavljati zadostno število inšpektorjev za ta nadzor. Dokler se ne bo spremenil odnos do spoštovanja predpisov in zasebne lastnine, bi bilo potrebno povečati število inšpektorjev ali drugih nadzornikov. Nadzor voženj v naravnem okolju Nadzoru voženj v naravnem okolju je bilo namenjeno precej časa. Nadzor tega področja, ki ga urejata tako uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in zakon o gozdovih, je po izkušnjah učinkovit le takrat, kadar se izvaja ob pomoči policije in takrat, kadar je pričakovati največ kršitev. To pa je izven rednega delovnega časa in ob koncih tedna. Problem nedovoljene vožnje je tudi področje, ki javnost in s tem medije zelo zanima. Kršitelja je potrebno zalotiti ob dejanju prekrška, kar predstavlja kar nekaj težav. Izkušnje učijo, da je zavest kršiteljev zelo nizka in da včasih ne zadošča niti prisotnost policije, saj se kršitelji, opremljeni z zaščitnimi čeladami in z neregistriranimi vozili nočejo ustaviti. Prekrškovni postopki, ki so bili uvedeni na osnovi fotografije kršitelja, so bili v nekaterih primerih uspešni. V prvi polovici julija 2014 je stopila v veljavo novela Zakona o ohranjanju narave, ki je poleg 54 drugih sprememb na novo uredila področje vožnje v naravnem okolju, tako da je z uveljavitvijo spremembe zakona prenehala veljati Uredba o vožnji v naravnem okolju. Zakonska sprememba je uvedla označitev motornih vozil in vzpostavitev njihove evidence do 31.12.2016, poleg tega pa je omogočen tudi zaseg vozila zaradi večkratnih kršitev določb, ki urejajo vožnjo v naravnem okolju. Žal je hkrati prišlo tudi do nesmisla, da so predpisane globe za kršitev določb glede vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju izredno nizke in celo manjše kot zagrožene globe za kršitev določb glede vožnje s kolesi v naravnem okolju. V letu 2014 je gozdarska inšpekcija sodelovala s policijo v več akcijah nadzora vožnje v naravnem okolju. Dobra stran »večjih« akcij s policijo je v medijski pokritosti in s tem poudarjenim preventivnim značajem, manjših akcij pa večja učinkovitost in usmerjenost na tista območja, kjer je teh kršitev največ. Lani so prvič na celotnem območju države skupni nadzor voženj v naravnem okolju opravljali gozdarski in okoljski inšpektorji, kar je bilo dobro že zaradi varnosti inšpektorjev, hitrega in kakovostnega ukrepanja in prenosa znanja in izkušenj med inšpektorji. Delo na tem področju se v skladu z odredbo glavne inšpektorice, opravlja tudi izven rednega delovnega časa. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju 5.4.2014 je stopila v veljavo nova Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Gozdarska inšpekcija nima glede izvajanja nove uredbe nobenih pristojnosti, tako da opravlja nadzor po Zakonu o gozdovih, ki vsebuje določbe glede kurjenja v gozdu (33. in 34. člen) in predpisuje globe za kršitelje. Leto 2014 je bilo leto z veliko padavinami tudi v poletnem razdobju, suše ni bilo, tako da nismo ugotovili kršitev določb glede kurjenja v gozdu. Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških Število izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku v letu 2014 se je znižalo iz lanskih 517 na 490 ukrepov, kar je zlasti posledica pretežno preventivnega dela pri začetku sanacije žledoloma in prizadevanja gozdarske inšpekcije, da se z inšpekcijskimi odločbami odpravijo nepravilnosti pri sanaciji. Od skupno 490 ukrepov je bilo izrečenih 135 opozoril, 95 plačilnih nalogov, 119 odločb z izrekom opomina ter 141 odločb z izrekom globe. V letu 2014 sta bila podana tudi 2 predloga ovadbe tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 340. členu Kazenskega zakonika RS. Skupaj je bilo v letu 2014 podanih 28 zahtev za sodno varstvo. Zoper plačilne naloge so kršitelji vložili 4 zahteve za sodno varstvo, gozdarski inšpektorji pa so podali 13 predlogov za izterjavo glob izrečenih s plačilnimi nalogi. Na izdane opomine so bile podane 3 zahteve za sodno varstvo; predlogov za prisilno izterjavo stroškov postopka je bilo 12, na odločbe s katerimi je bila izrečena globa, je bilo vloženih 21 zahtev za sodno varstvo, predlogov za izterjavo globe oziroma stroškov postopka pa je bilo 43. Število predlaganih uklonilnih zaporov se že tretje leto zapored znižuje in je v obravnavanem letu znašalo 20 predlogov, kar je najmanjše število od leta 2005. V 12 primerih so inšpektorji predlagali umik predloga za določitev uklonilnega zapora, ker so storilci obveznosti poravnali. Sodišča so na osnovi naših predlogov s sklepom določila uklonilni zapor v 17 primerih, v 3 primerih pa so s sklepom dovolila, da storilec namesto plačila globe opravlja delo v splošno korist. Kljub temu, da je bil institut uklonilnega zapora učinkovito sredstvo, s katerim se je doseglo, da so storilci, ki so se plačilu skušali izogniti, globo dejansko tudi plačali, je ustavno sodišče z odločba US-I-12/12, ki je bila objavljena v Uradnem listu 19.12.2014, razveljavila določbe 19. člena glede izvrševanja uklonilnega zapora in celotni 55 202. b člen Zakona o prekrških. Tabela 28: Število ukrepov v prekrškovnem postopku Gozdarski inšpektorji so s sklepom zavrgli 2 zahtevi za sodno varstvo, zoper en sklep je storilec podal zahtevo za sodno varstvo, v dveh primerih so sami odpravili plačilni nalog, tako da so sodišča v letu 2014 prejela v odločanje 23 zahtev za sodno varstvo. Sodišča so glede lani in v preteklih letih vloženih in nerešenih zahtev za sodno varstvo v 1 primerih zavrgla zahtevo za sodno varstvo, v 9 primerih so sodišča potrdila odločitev prekrškovnega organa, v 6 primerih so spremenila odločbo glede sankcije, v 2 primeru odpravilo odločbo oz. plačilni nalog in v 1 primeru odpravila odločbo prekrškovnega organa in sama odločila o prekršku. V večina zadev v gozdarski inšpekciji je zaključena na prvi stopnji. V zadnjem letu je bilo zahtev za sodno varstvo le na 7,9 % izdanih plačilnih nalogov oziroma odločb, povprečje od leta 2005 pa je nekoliko pod 10 %. Število zahtev za sodno varstvo in pregled odločitev sodišč, ki so odločale v zahtevah za sodno varstvo pokaže, da je kakovost pripravljenih ukrepov gozdarske inšpekcije na visoki strokovni ravni in da je le nekaj primerov, ko so sodišča odpravila odločbe prekrškovnega organa. Hitrost odločanja o zahtevah za sodno varstvo je zelo pomembna, ker daje pomembno sporočilo kršiteljem, da je predpise potrebno spoštovati. Zato lahko govorimo, da imajo ukrepi v prekrškovnem postopku tako specialno kot generalno prevencijo. Število primerov, ko imajo sodišča zahteve za sodno varstvo v reševanju nesorazmerno dolgo (ponovno celo primer s preko 500 dni od časa vložitve ZSV), se je v letu 2014 ponovno povečalo, tako da beležimo kar 17 primerov zahtev za sodno varstvo, ki so jih sodišča prejela v odločanje pred več kot 100 dnevi. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H), z dne 13.03.2013, je bil 57. členu zakona dodan novi odstavek, ki določa nekoliko drugačen postopek pri izdaji plačilnih nalogov, kadar gre za kršitve predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil. Določeno je, da mora inšpektor v primeru, da kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, pritrditi na vozilo obvestilo o prekršku z vsemi potrebnimi znaki prekrška in pouki. V primeru, da kršitelj plača polovico izrečene globe v 8 dneh od dneva izdaje prekrška, se obvestilo o prekršku šteje za plačilni nalog, kršitelju pa ni potrebno plačati morebitnih stroškov postopka, prav tako tak kršitelj ni vpisan v evidenco prekrškov. Gozdarski inšpektorji so v preteklem letu izdali 19 obvestil o prekršku zaradi kršitev določil uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in določil zakona o gozdovih, ki določajo prekrške s področja 56 ustavljanja in parkiranja vozil. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih z dne 7.3.2014 so gozdarski inšpektorji dobili pooblastilo tudi za izrekanje glob v razponu. 57 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA Inšpekcijski nadzor na področju lovstva in ribištva je v letu 2014 opravljalo 14 inšpektorjev, ki so organizirani v petih enotah inšpektorata. Poleg vodje lovske in ribiške inšpekcije, je na področju lovstva opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor 10 inšpektorjev, od tega pet inšpektorjev tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, tirje inšpektorji so opravljala inšpekcijski nadzor samo na področju lovstva. Na področju sladkovodnega ribištva so opravljali nadzor 3 inšpektorji, od tega en inšpektor tudi na področju kmetijske inšpekcije in en inšpektor na področju lovske inšpekcije. Na področju morskega ribištva so opravljali nadzor 3 ribiški inšpektorji. Tudi v letu 2014 se je povečalo območje dela inšpektorjem, predvsem tistim, ki opravljajo delo samo na področju lovske inšpekcije, katerim so se naloge v letu 2014 bistveno povečale, ostajajo nekatera območja v Sloveniji, ki nimajo stalnega inšpekcijskega nadzora na področju lovstva in ribištva. Na območju Primorske opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva, vodja lovske in ribiške inšpekcije in po potrebi tudi kdo od lovskih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na ostalih področjih. Na področju Prekmurja pa opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva in ribištva inšpektor iz Dravograda. Na obeh področjih se praktično opravlja inšpekcijski nadzor samo na podlagi prijetih prijav, saj rednega nadzor z obstoječo kadrovsko zasedbo ni mogoče vzpostaviti, tako stanje je že več kot pet let, kar se odraža tudi na delu upravljavcev lovišč in ribiških okolišev. Na področju sladkovodnega ribištva lahko govorimo le o delnem nadzoru tega področja, saj nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo le trije inšpektorji, od tega le ena inšpektorica, s sedežem v Ljubljani, opravlja nadzor izključno na področju sladkovodnega ribištva in nadzor na področju morskega ribištva, v delu nadzora prodaje rib in ribiških proizvodov. Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo nadzor trije inšpektorji, en inšpektor opravlja pretežno nadzor na morju, druga dva pa večji del opravlja nadzor prodaje rib in ribiških proizvodov. Pri nadzoru prodaje rib in ribiških proizvodov sodelujejo tudi vsi inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo. Število inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na področju lovske inšpekcije daje navzven videz dobre kadrovske zasedenosti in dovolj velikega števila inšpektorjev, ki delujejo na tem področju. Na Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje je največ inšpektorjev, ki imajo pooblastila za delo na dveh različnih področjih ravno na področju lovske inšpekcije. Taka razdelitev dela izvira še iz obdobja, ko je področje lovstva urejal zakon iz leta 1976, na podlagi katerega so bile pristojnosti in delovne obveze lovskih inšpektorjev precej omejene. Z novo zakonodajo iz leta 2004 so se zahteve in obveznosti do upravljavcev lovišč in do dela lovskih inšpektorjev zelo povečale. Zlasti veliko povečanje teh zahtev pa je bilo v letu 2009, saj so bile upravljavcem lovišč v tem letu podeljene koncesijske pravice za upravljanje z lovišči s podpisom koncesijskih pogodb. Prav tako se stalno povečuje obseg dela tudi gozdarskim inšpektorjem. Kadrovska zasedenost na področju dela lovske inšpekcije je izredno slaba, pomanjkanje lovskih inšpektorjev in posledično manjši nadzor se že odraža med upravljavci lovišč. Kljub prizadevanju inšpektorjev, ki vršijo nadzor na področju lovstva, da bi zagotovili celovit inšpekcijski nadzor vseh upravljavcev lovišč, ugotavljamo, da to praktično ni izvedljivo zaradi kadrovskih omejitev na področju lovske inšpekcije. Dodatno slabša razmere na področju nadzora lovstva tudi obstoječa kadrovska zasedba, ki se bliža povprečni starosti skoraj 60 let. Glede na starostno strukturo lovskih inšpektorjev in dejstvu, da je območje dela kjer opravljajo inšpekcijski nadzor vedno večje, kar predstavlja povečan obseg prevozov do mesta nadzora je težko pričakovati vsako leto večjo učinkovitost lovskih inšpektorjev. Pri posameznih upravljavcih lovišč je inšpekcijski nadzor opravljen samo delno oz. samo na ozkem delu nalog, ki jih morajo upravljavci opravljati, npr.: vodenje evidenc. Omejena kadrovska sestava na področju lovske inšpekcije predstavlja dejansko oviro za opravljanje celovitega nadzora na področju lovstva in se delno že odraža na poslabšanju stanja na terenu in posledično površnega izvajanja zakonodaje s strani upravljavcev lovišč. Stalen nadzor in stalno 58 spremljanje upravljavcev lovišč pri izvajanju njihovih obveznosti zagotavlja urejenost na področju lovstva. Okrnjena kadrovska zasedba na področju lovske in tudi ribiške inšpekcije je že predolgo in je kadrovsko pomanjkanje preveliko, da bi jo lahko reševali z prilagojeno organizacijo dela. Inšpektorji za sladkovodno ribištvo, ne opravljajo nadzora samo pri upravljavcih ribiških okolišev, opravljajo tudi nadzor na področju prodaje rib in ribiških proizvodov na celotnem področju Republike Slovenije, prav na tem področju pa obstoječe število ribiških inšpektorjev ne omogoča zadostnega nadzora. Število prodajaln bodisi v večjih trgovskih centrih ali samostojnih ribarnic je preveliko, da bi celotno delo opravili štirje inšpektorji, če v tem sklopu omenim še inšpektorja, ki opravlja nadzor na področju morskega ribištva. Nemogoče pa je pričakovati, da bi trije inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo prisostvovali pri vseh primerih poginov rib, ki se zgodijo v državi. Relativno veliko je tudi število ribogojnic, ki vršijo prodajo rib lastne vzreje. Na področju nadzora morskega ribištva opravljajo delo trije ribiški inšpektorji, delo je razdeljeno, en inšpektor opravlja nadzor na morju, druga dva inšpektorja pa poudarek nadzoru prve prodaje, prodaje in transportu rib in ribiških proizvodov. V letu 2014 se je povečal obseg dela zaradi sprejetja plana nadzora na področju Severnega Jadrana, ki ga je potrdila Evropska komisija. Na podlagi omenjenega plana opravljamo skupni nadzor izlova sardel in sardona na področju Severnega Jadrana skupaj z predstavniki Hrvaške in Italije. V letu 2014 je ta skupen nadzor dejansko pomenil pet delovnih dni ki jih je ribiški inšpektor opravil na Hrvaškem in deset delovnih dni, ko smo opravljali skupen nadzor izlova s predstavniki ribiške inšpekcije iz Italije in Hrvaške v Sloveniji. Prav tako se je v letu 2014 izvajal nadzor ulova s kontrolnim tehtanjem ulova na podlagi potrjenega načrta s strani evropske komisije. Stalno povečevanje obsega dela je privedlo do tega da se določena področja nadzora opušča oz. se na določenih področjih izvaja nadzor na podlagi preventivnih akcij. Seveda ne moremo zagotoviti stalne, 24 urne prisotnosti inšpektorja na morju. Inšpekcijski nadzor na morju ni omejen samo na dopoldanski čas, temveč se opravlja ob različnih urah in tudi ponoči, občasno tudi v sobotah in nedeljah. Tak način dela zahteva še posebno angažiranje ribiških inšpektorjev, vendar le na tak način lahko zagotovimo učinkovit inšpekcijski nadzor na morju. Nekoliko slabši je nadzor ribiške inšpekcije na ostalem področju Slovenije, če govorimo o nadzoru prodaje rib in ribiških proizvodov, ki jih nadzirajo ribiški inšpektorji na podlagi zakonodaje s področja ribištva, kar je ob trenutni kadrovski zasedbi razumljivo. Obseg dela na področju nadzora lovstva in ribištva se stalno povečuje, temu obsegu dela pa ne more slediti kadrovska zasedba delovnih mest in število inšpektorjev, ki delujejo na tem področju. Večina inšpektorjev, ki opravljajo inšpekcijski nadzor na področju lovstva opravlja tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, kjer se naloge inšpektorjev in obseg dela na področju gozdarstva tudi stalno povečuje. Na podlagi naštetih dejstev lahko zaključimo, da se bo odsotnost inšpektorjev na tem področju dela odražala tudi na urejenosti tega področja. Še posebej je potrebno opozoriti na premajhen obseg nadzora na področju transporta in prodaje rib in ribjih proizvodov. Manjši obseg nadzora bo tudi na področju rednih inšpekcijskih nadzorov upravljavcev ribiških okolišev in upravljavcev lovišč. Na določenih območjih kjer je izrazit kadrovski primanjkljaj (Primorska, Prekmurje kot najbolj izpostavljena območja) uspejo ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke samo na podlagi prijav inšpekciji, samostojni pregledi pa so se znižali na minimum. Povečuje se obseg dela na podlagi prijav in zmanjšuje se redni nadzor pri upravljavcih, kar dolgoročno ne pripomore k urejenosti področja. Zaradi značilnosti dela lovske in ribiške inšpekcije je obseg dela izven običajnega delovnega časa zelo visok, inšpektorji ga opravijo zgolj z prerazporeditvijo delovnih ur, brez dodatnih plačil (noč, sobota, nedelja). Opozorila o neustrezni kadrovski zasedbi in posledično o neustreznem nadzoru se vrstijo že nekaj let in se pravzaprav vsako leto ponavljajo, dejansko stanje pa ostaja nespremenjeno, povečuje se zgolj povprečna starost inšpektorjev. 59 skupaj 2500 2000 1500 1000 500 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slika 14: Pregled izdanih aktov lovske in ribiške inšpekcije po ZUP in ZIN po letih. Lovska in ribiška inšpekcija je v letu 2014, v skladu z Zakonom o prekrških izrekla 259 ukrepov brez opozoril. Vloženih je bilo 16 zahtevkov za sodno varstvo, kar predstavlja 6 % od izrečenih ukrepov. Zaradi neplačila glob je bilo podanih 16 predlogov za uklonilni zapor, kar predstavlja nekaj več kot 6 % izrečenih ukrepov v skladu z zakonom o prekrških. Vloženih je bilo tudi 64 predlogov za izterjavo zaradi neplačila izrečenih obveznosti, kar predstavlja nekaj več kot 25 % od izrečenih ukrepov brez opozoril. Od 259 izrečenih ukrepov brez opozoril na podlagi Zakona o prekrških se jih 96 ni končalo z osnovnim izrečenim ukrepom inšpektorja, kar predstavlja 37% izrečenih ukrepov brez opozoril. Zahtevki za sodno varstvo, podani predlogi za uklonilni zapor in število predlogov za izterjavo se je v primerjavi z prejšnjim leto bistveno povečalo. Nadaljevanje vodenje prekrškovnega postopka v kar 44% primerov, predstavlja veliko dodatno obremenitev za inšpektorje in povečuje delež administrativnega dela inšpektorjev. Lovska inšpekcija V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru je bilo opravljenih 839 inšpekcijskih pregledov. 60 inšpekcijski pregledi kontrola vodenja evidenc 12% 25% 9% organiziranje in delo lovsko čuvajske službe lov nelovnih živali 10% 3% 5% izredni poseg 7% 15% načrtovani ukrepi 14% posredovanje materialnih dokazov krmljenje v nasprotju z načrti Slika 15: Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov v l. 2014. Poudarek dela inšpektorjev se je nanašal na kontrolo izvajanja načrtovanih ukrepov, ki so opredeljeni v letnih lovskih načrtih in sicer na posredovanje materialnih dokazov komisijam za ocenitev odvzema divjadi, ustrezno vodenje evidenc in izvajanje načrtovanih ukrepov. Lovska inšpekcija je v letu 2014 opravljala tudi nadzor lovskih družin v skladu z določili Koncesijske pogodbe, kjer je nadzirala vodenje prihodkov na področju finančnega poslovanja na podlagi 12. Člena koncesijske pogodbe. Pregled je bil opravljen v 64 lovskih družinah, lovska inšpekcija je zaradi nepravilnega vodenja podatkov izrekla 43 inšpekcijskih ukrepov za odpravo nepravilnosti. O vseh ugotovitvah in izrečenih ukrepih bo s posebnim poročilom seznanjeno tudi resorno ministrstvo. Nadzor je bil opravljen na podlagi predhodnega dogovora z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pripravilo seznam upravljavcev lovišč pri katerih bi bilo potrebno opraviti nadzor. Omenjeni način dela pri nadzoru izvajanja koncesijskih pogodb bi bilo potrebno nadaljevati tudi v naslednjih letih. V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih 92 opozoril in 107 ukrepov, kjer je bila izrečena globa ali opomin. Na področju prekrškov je največji obseg izrečenih ukrepov zaradi opustitve izvajanja načrtovanih ukrepov, ki so opredeljeni v letnih lovskih načrtih kot podlaga za upravljanje z divjadjo, enak delež prekrškovnih ukrepov je tudi zaradi lova izven lovne dobe ali lova živali, ki niso divjad, ta delež se je v zadnjem letu precej povečal. Kot vsako leto je tudi v letu 2014 visok delež med prekrškovnimi zadevami odpadel na izrečena opozorila. 61 prekrškovni postopki opozorila 15% lov izven lovne dobe 2% spuščanje psa brez nadzora 46% 15% krmljenje v nasprotju z načrti 4% 4% 14% opustitev izvajanja načrtovanih ukrepov lovska izkaznica ostalo Slika 16: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov v l. 2014. Tako kot vsako leto je tudi v letu 2014 lovska inšpekcija sodelovala pri nadzoru dela Komisij za ocenitev odvzema divjadi v loviščih in nadzoru upravljavcev lovišč ali posredujejo komisije materialne dokaze o odvzemu za preteklo leto v lovišču katerega upravljajo. Lovski inšpektorji ugotavljamo, da je delo komisij za ocenitev odvzema dobro saj delo poteka tekoče, utečeno in na strokovno visoki ravni. Tudi upravljavci lovišč, razen posameznih izjem, dobro pripravijo materialne dokaze in spremljajoče evidence za nemoteno delo komisij. Zmanjšal se je delež ukrepov zaradi spuščanja psov v prosto naravo, kar je posledica dela lovskih čuvajev predvsem pa ozaveščanju ljudi in tudi posledica dosedanjih ukrepov lovske inšpekcije na tem področju. Problematika prisotnosti divjadi v urbanem okolju se iz leta v leto povečuje, ta problematika je bila preča tudi v letu 2014, divjad se pojavlja tudi v večjih mestih. Ustrezne službe, ki bi bila na voljo v takih primerih pa ni, zato se to problematiko rešuje bolj na podlagi angažiranosti posameznikov članov lovskih družin in tudi lovske inšpekcije, ki dejansko na terenu ostane sama. Lovska inšpekcija nimajo opreme in ustreznega kadra, da bi reševala to problematiko. Prav tako ni ustreznih dogovorov in načrtov kako ravnati v takih primerih, kdo bi moral biti obveščen in kdo bi moral sodelovati. Pohvaliti je potrebno sodelovanje upravljavcev lovišč, ki so pripravljeni sodelovati ne glede na nedorečenost ukrepov na tem področju in včasih zelo težke razmere, saj tudi upravljavci lovišč nimajo ustrezne opreme. Običajno so take intervencije tudi medijsko izpostavljene in če vemo, da predstavljajo strošek upravljavca, je še toliko bolj pohvalno, da so upravljavci lovišč pripravljeni sodelovati. Vedno več primerov je tudi pojavljanje divjadi na avtocestah, kjer pa tudi ni urejen protokol delovanja ustreznih služb. Problematika lovsko čuvajske službe je še vedno eno od področji, katere lovska inšpekcija še posebej nadzira. V letu 2014 je bilo na predlog lovske inšpekcije na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razrešeno opravljanja lovsko čuvajske službe 9 lovskih čuvajev. Tudi v bodoče bo lovska inšpekcija zahtevala odgovorno delo lovskih čuvajev, njihov reden nadzor in v skladu s tem tudi ustrezno beleženje dogodkov v lovskih družinah. V kolikor bo prihajalo do ugotovitev, da posamezni lovski čuvaji svoje službe ne opravljajo bomo tudi v bodoče iz utemeljenih razlogov predlagali prekinitev pooblastil. Pri pregledih lovsko čuvajske služb, se še vedno ( tudi v letu 2014) ugotavlja, da lovski čuvaji ne poznajo predpisov, opravljajo več nalog hkrati ( so še poklicni revirni lovci, gospodarji, starešine itd,) temu primerno je tudi njihovo ravnanje, oziroma pasivnost, ustreznih predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov 62 s strani lovskih čuvajev v letu 2014 skoraj ni bilo. Še vedno pa predstavlja problem vodenje dnevnikov lovskih čuvajev, ker kljub temu, da je Lovska zveza zagotovila ustrezne dnevnike lovskih čuvajev, ker vsebina ni zakonsko opredeljena na kar se sklicujejo lovski čuvaji, predvsem tisti, ki ne opravljajo lovsko čuvajske službe korektno. Na področju lovsko čuvajske službe bodo morali lovski čuvaji prevzeti odgovornost, ki jim jo nalaga zakon, sedaj se vse prevečkrat zanašajo na to, da bo njihovo delo opravil kdo drug, predvsem lovska inšpekcija. Problematika škod na kmetijskih zemljiščih je bila v letu 2014 bistveno manjša kot v predhodnih letih, kar je verjetno posledica vseh ukrepov, ki jih je dopustilo resorno ministrstvo, predvsem pri izvajanju lova na divje prašiče. Glede na problematiko žledu, ki se je pojavil v začetku leta 2014, neposrednega vpliva na divjad nismo zaznali. Se bo pa ta problem izražal na izvajanju načrtovanih ukrepov, predvsem pri odstrelu saj so še vedno posamezna področja kjer je izvajanje lova praktično nemogoče. Lovski inšpektorji so tudi v letu 2014 sodelovali pri izobraževanju predvsem lovskih čuvajev in tudi drugih članov lovskih družin, ki opravljajo različna dela v lovskih družinah. Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru je inšpekcija opravila 86 pregledov. inšpekcijski pregledi 11% 9% izvrševanje letnega programa poseganje in vznemirjanje na drstiščih 80% ostalo Slika 17: Struktura izvedenih inšpekcijskih pregledov na področju sladkovodnega ribištva. Poudarek dela ribiških inšpektorjev sloni na nadzoru izvrševanja letnega programa dela posamezne ribiške družine. V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih: 3 opozorila in 62 ukrepov opomin in globa. 63 prekrškovni postopki 11% 4% opozorila 11% lov brez dovolilnice 74% poseganje in vznemirjanje na drstiščih ostalo Slika 18: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju sladkovodnega ribištva. Ribiški inšpektorji so v letu 2014 opravili inšpekcijski nadzor v 56 ribiških družinah, kar je 87% ribiških družin. Pri vse izvajalcih ribiškega upravljanja, pri katerih je bil opravljen pregled je bil predmet nadzora izvajanje letnega programa za leto 2013. Pregled se je opravljal s pomočjo aplikacije RIBKAT, ki jo vodijo na Zavodu za ribištvo. Pri upravljavcih kjer je prihajalo do večjih odstopanj je bil opravljen temeljitejši inšpekcijski pregled. Najpogosteje se je izkazalo, da so vpisi v letno poročilo napačni in smo ob pregledu s pomočjo zapisnikov o vlaganjih in odlovih ugotovili dejansko stanje. Velik del teh napak je nastal zaradi nefunkcionalnosti programa za vnos podatkov in velike množice podatkov, ki jih je potrebno vnašati. Še vedno prihaja do tega, da nekaj ribogojnic prodaja ribe za poribljavanje kljub temu, da niso imele dovoljenja za poribljavanje. Na poziv so tiste, ki so imele zbrano dokumentacijo, to uredile. Nekaj pa jih še čaka na potrebne dokumente – predvsem pridobitev vodnega dovoljenja lahko traja več let. Pri pregledih čuvajske službe se je izkazalo, da izvajalci ribiškega upravljanja ne sporočajo pristojnemu ministrstvu, kateri ribiški čuvaji so prenehali opravljati to službo, da jim ministrstvo ukine imenovanje. Razrešeni ribiški čuvaji v veliki večini vrnejo značko in izkaznico ribiškega čuvaja ali jo prekličejo v Uradnem listu. Zavod za ribištvo na svoji spletni strani še ni uvedel aplikacije, na kateri bi lahko preklicali izgubljene značke in izkaznice, ker preklic v Uradnem listu ni predpisan z zakonom. Preklic na spletni strani je predlagalo ministrstvo, o tem smo se že pogovarjali, vendar Zavod menda nima sredstev za izvedbo. Letos zaradi ugodnih hidroloških razmer ni bilo prejetih obvestil o poginu rib. Bilo pa je več obvestil o posegih v vode, ki so bili, kot običajno v okviru plana vzdrževalnih in sanacijskih del in zato izvajalci – običajno koncesionarji – niso bili dolžni pridobiti gradbenih dovoljenj in posledično ne soglasja Zavoda za ribištvo Slovenije. Posege so izvajali v času, ki je neprimeren za ribe, vendar so izvajalci ribiškega upravljanja z izvajalci posegov dosegli dogovor glede načina izvedbe, da je bila škoda na ribjem življu čim manjša. En poseg je bil izveden celo s soglasjem Zavoda za varstvo narave nad drstiščem v času drsti rib. Pri obravnavi prekrškov po ZSRib več kršiteljev kot v preteklih letih plača polovico globe, ostali je ne plačajo in je potrebna izterjava, ki pa ni izvedena, saj je večina kršiteljev socialnih podpirancev in izterjava ni možna. 64 Sodelovanje z ribiško čuvajsko službo je še naprej zgledno, nekaj zapletov je predvsem v ribiških družinah, ki niso nadomeščale ribiških čuvajev, ki so prenehali opravljati ribiško čuvajsko službo. Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru je bilo opravljenih 777 pregledov. inšpekcijski pregledi kontrolni pregled 2% 7% spremljanje ulova in prodaje 9% izvaja ribolov z opremo ki ni predpisana 5% 17% 60% ponujanje v prodajo v nasprotju z doličili uredbe 104/2000 ne zagotovi sledljivosti ostalo Slika 19: Struktura opravljenih inšpekcijskih pregledov na področju morskega ribištva. V skladu z Zakonom o prekrških je bilo izpeljanih 226 postopkov. 65 prekrškovni postopki 9% 5% opozorila ni zagotovljena sledljivost 20% rekreacijski ribolov 60% 6% prodaja in spremljanje ulova ostalo Slika 20: Struktura uvedenih prekrškovnih postopkov na področju morskega ribištva. V letu 2014 so se po planu opravljali pregledi v ribarnicah (vsaj 1x/leto), restavracijah na obali (1x/leto) v restavracijah v notranjosti teh pregledov nismo opravljali, grosistih (1x/leto) ter iztovora/prve prodaje neposredno s plovil v pristaniščih Koper, Izola, Piran (naključno). Nadaljevalo se je že v letu 2013 pričeto vzorčno tehtanje ribiških proizvodov ob iztovoru skladno z odobrenim načrtom vzorčenja, ki ga je Slovenija skladno z 60. in 61. čl. Uredbe (ES) 1224/09 predložila Komisiji, le- ta pa odobrila (2x/mesec, od konca maja pa do konca septembra 3x/mesec). V sodelovanju s CURS-om (zdajšni FURS) je ribiška inšpekcija opravila tudi preglede potujočih ribarnic iz Hrvaške. Pregled se je opravljal na postojnskem in ilirsko bistriškem območju. Večina pregledi se je opravila na mejnem prehodu Jelšane. V letu 2014 so se skladno s Sklepom št. 2014/05 izvršnega direktorja Evropske agencije za nadzor ribištva z dne 2.5.2014 pričeli izvajati skupni tedenski nazdori s Hrvati in Italijani in sicer na Hrvaškem in Sloveniji, v marcu 2015 sledi še Italija. Slovenski ribiški inšpektor je sodeloval pri skupnem nadzoru izlova sardel in sardonov na Hrvaškem, ter nadzoru trga z ribami in ribiškimi proizvodi. V Sloveniji sta bila v dveh različnih terminih inšpektorja iz Hrvaške in Italije, ki sta sodelovala pri nadzoru izlova sardel in sardonov v Sloveniji in nadzoru urejenosti trga z ribami in ribiškimi proizvodi. Na morju so se izvajali pregledi gospodarskih ribičev in športnih. Pregled gospodarskih ribičev se je vršil po prednostni listi količine iztovorjene ribe in zabeleženih ribolovnih dni, medtem ko so se športni ribiči kontrolirali naključno Ocena stanja pri spoštovanju posameznih predpisov Zavest, da obstaja tudi ribiška inšpekcija in ribiška zakonodaja glede označevanja, sledljivosti, prve prodaje ter specifike pri trgovskih dokumentih se je med nosilci dejavnosti in samimi ribiči že dodobra udomačila. Sedaj redkokdaj naletimo na nosilca dejavnosti (to so v glavnem novi nosilci), ki se čudi našim zahtevam in obstoju. Stanje na terenu je več ali manj stabilno. Dokaj visok standard sprejemanja predpisov na tem področju je dosežen tudi na področju ambulantne prodaje – premičnih ribarnic. 66 Označevanje in sledljivosti ribiških proizvodov pri grosistih in v maloprodaji z občasnimi izjemami je skladna z veljavno zakonodajo. Konec letošnjega leta je začela veljati nova Uredba (EU) št. 1379/2013, ki predpisuje dodatne označbe ribiških proizvodov v maloprodaji in pri obratih javne prehrane, kar posledično pomeni, da bo potrebno v letu 2015 nameniti več časa in energije temu področju. Označevanje predpakiranih ribiških proizvodov v maloprodaji se v letu 2014 zaradi pomanjkanja kadra in časa ni preverjalo. Sledljivost ribiških proizvodov v obalnih restavracijah je zadovoljiva kljub temu, da 100% sledljivosti ribiških proizvodov v gostinstvu ni mogoče zagotoviti, zaradi slovenske posebnosti t.j. zamrzovanja svežih ribiških proizvodov. Pri gostincih je potrebno biti konstantno prisoten oz. vedeti morajo, da lahko pričakujejo redne kontrole. V praksi se pregled opravi 1x leto, razen v primeru kršitev, ko se pregled ponovi. Vprašanje sledljivosti in morebitnih neregistriranih prvih kupcev v restavracijah v notranjosti ostaja odprto. V letu 2013 sprejeta Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov je med drugim predpisala spremenjene trgovske dokumenti o prvi prodaji ter uvedla obveznost uporabe umerjenih tehtnic. Na obeh področjih se je dosegla visoka skladnost z veljavno zakonodajo (predvsem pri ribičih, ki jim je ribištvo primarni vir dohodka in ni ribištvo le dodatni vir prihodka. Še vedno pa posamezni ribiči nimajo umerjenih tehtnic. V praksi so to manjša plovila, po količini ulova pa v manjšini, ki odhajajo in prihajajo z ribolova nenapovedano, so brez VMS-ja in jih je praktično nemogoče prostorsko in časovno imeti pod kontrolo. Nekateri ribiči so se dogovorili, da jih več skupaj uporablja 1 umerjeno tehtnico. Glede na dejstvo, da se je s pomočjo EU sredstev obnovilo ribiške pomole - (Koper, Izola, Piran), bi lahko v okviru prenove, namestili tudi umerjeno namensko tehtnico za potrebe ribičev. Ključni problemi v smislu nadzora Zakonodaja: Nedorečenost nacionalne zakonodaje oz. neusklajenost z predpisi Evropske unije je problem, ki ovira učinkovito delo ribiške inšpekcije. Kar nekaj je prepovedi v evropski zakonodaji, ki jih pri nadzoru ne moremo uveljavljati, ker niso prenesene v Slovenski pravni red. Zakonodaja na področju skupne ribiške politike se spreminja vsako leto, temu pa ne sledi nacionalna zakonodaja. Glede dopolnitve oz. spremembe zakonodaje so predlogi podani v naslednjem poglavju. Vzorčno tehtanje ulova: V letu 2014 se je nadaljevalo v letu 2013 začeto vzorčno tehtanje ulova, ki vzame veliko časa in energije, da ne omenjam prekomerno kontrolo pri enih in istih ribičih, na kar je bilo opozorjeno tudi resorno ministrstvo že v letu 2013. Na podlagi navedenega dopisa je MKO izdelalo nov plan vzorčenja, ki pa (še) ni bil potrjen s strani Komisije, zato tudi v letu 2015 ne pričakujemo sprememb. Vzorčno tehtanje se opravlja in se bo opravljalo tudi v bodoče na podlagi do sedaj sprejetega načrta Komisije. To pa v praksi pomeni manjši obseg dela na ostalih področjih dela ribiške inšpekcije. Spremljanje in nadzor malih pelagičnih vrst: Na podlagi priporočila General fisheries commission for the Mediterranean GFCM/37/2013 sprejetega na sestanku 13-17.5.2013 v Splitu je bil 02.05.2014 sprejet s Sklepom št. 2014/05 izvršnega direktorja Evropske agencije za nadzor ribištva o oblikovanju načrta skupne uporabe 67 za uskladitev izvajanja Izvedbenega sklepa Komisije 2014/156/EU z dne 19.03.2014 o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšp. pregledov za ribolov, ki izkorišča staleže modroplavutega tuna v Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju, mečarice v Sredozemskem morju, in za ribolov, ki izkorišča stalež sardele in sardona v severnem Jadranskem morju. Na podlagi navedenega sklepa so se v letu 2014 pričeli izvajati skupni tedenski nadzori s Hrvati in Italijani in sicer na Hrvaškem in Sloveniji, v marcu 2015 sledi še Italija. Navedeni obvezni skupni nadzori pod okriljem in organizacijo Evropske agencije za nadzor ribištva vzamejo precej časa za samo organizacijo in samo izvedbo. Pri navedenih aktivnostih lahko sodelujeta le 2 ribiška inšpektorja, ki imata status evropskega inšpektorja. Zaradi omejenih človeških virov (le 2 inšp. na obali) ne moremo zagotoviti kadrov za delo na ostalih področjih, npr.: sestanki „stearing group” t.j. skupine kjer padejo končne politične odločitve, ki jih predlaga tehnična skupina. Poleg tega ponovno pridemo do pomanjkljive slovenske zakonodaje, saj priporočila in pričakovanja General fisheries commission for the Mediterranean (GFCM) še vedno niso implementirana v našo zakonodajo, kljub temu pa je ministrstvo v začetku decembra 2014 Komisiji poslalo načrt nadzora za male pelagične vrste. Število objektov pod nadzorom: Če zberemo vse objekte v maloprodaji, grosiste, restavracije, kontrole plovil na morju, izvajanje prostočasnega ribolova, kontrole plovil v pristanišču, vzorčno tehtanje in v letu 2014 začete skupne kontrole z Hrvati in Italijani pridemo do obsega del, ki je v praksi z omenjeno kadrovsko zasedbo težko ustrezno obvladljiv, zato se nadzor na posameznih področjih dela inšpekcije zmanjšuje oz. ni zadosten. Odzivni čas od datuma prejema prijave do obravnave in obvestitve prijavitelja. Razmerje med inšpekcijskimi postopki po uradni dolžnosti in na prijavo. Prijav na področju ribištva (iztovor, prodaja, gospodarski ribolov) je relativno malo, zato 90% dela poteka po zastavljenem planu dela. V letu 2014 je bila podana le 1 prijava in sicer prijava glede Hrvaških potujočih ribarnic. V zvezi z navedeno prijavo je bilo v letu 2014 opravljenih več inšp. pregledov in sicer kar na mejnem prehodu Jelšane v sodelovanju z bivšim CURS-om ter en pregled z bivšim DURS-om. Na morju gre večina prijav s strani ribičev glede potega stoječih mrež s strani koč. Po pregledu v VMS-ju se postopek vodi dalje. Poudariti je potrebno, da z sistemom VMS ni mogoče dokazati, da je mreža res potegnjena in pretrgana s strani dotičnega ribiča (ugotovitve na podlagi VMS). To so ribiči tudi že ugotovili in je eden od postopkov zaradi pomanjkanja dokazov padel. V letu 2014 so bile izpeljane sledeče skupne akcije: s CURS na mejnem prehodu Jelšane kontrola hrvaških potujočih prodajaln: - 16.01.2014 17.02.2014 21.02.2014 17.03.2014 – izdan PN – izdan PN – izdan PN / s DURS-om kontrola hrvaških potujočih prodajaln: - 13.10.2014 – izdan PN s DURS-om kontrola prve prodaje: - -17.10.2014 - / 68 Z bivšim CURS-om in DURS-om imamo pozitivne izkušnje v skupnih akcijah. Zainteresirani smo tudi za sodelovanje tudi v letu 2015. 69 INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO Podobno kot za predhodna leta tudi za leto 2014 ugotavljamo, da je največji problem, s katerim se sooča Inšpekcija za okolje in naravo (v nadaljevanju ION), obsežna in vsebinsko zelo raznolika zakonodaja. Izjemno široko področje dela, ki ga morajo kljub delni specializaciji obvladovati inšpektorji, predstavlja neobvladljiv problem, še zlasti v območnih enotah z manjšim številom inšpektorjev. Tega problema ne omili niti v preteklosti uvedena specializacija na področju varstva narave in urejanja voda, ker se s številnimi in pogostimi spremembami obstoječih predpisov ter izdajanjem novih, ne povečuje le število inšpekcijskih zavezancev, temveč se področje nadzora ION širi tudi vsebinsko, pri čemer pa število inšpektorjev ostaja ves čas nespremenjeno oziroma se celo manjša. Tako se je število inšpektorjev v letu 2014 še dodatno zmanjšalo za enega inšpektorja. Zaradi zapletenega koncepta oblikovanja predpisov in včasih tudi nedoslednih ali celo manjkajočih definicij pojmov, je potrebno veliko časa za seznanitev z vsebino predpisa, da lahko inšpektor v primeru nespoštovanja predpisanih pravil ravnanja sploh pravilno in zakonito ukrepa. Poleg tega morajo inšpektorji pri nadzoru naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega (IED naprave), zelo dobro poznati obsežne tehnološke postopke in strokovno zahtevne BAT in BREF dokumente, ki jih morajo predhodno natančno proučiti. Organizacija dela V ION je bilo na dan 31. 12. 2014 zaposlenih 53 inšpektorjev za okolje in sicer v Uradu glavne inšpektorice direktorica inšpekcije, 1 inšpektor in podsekretar, v območnih enotah pa 51 inšpektorjev, katerim je pri delu pomagalo 5 nadzornikov. Vsi inšpektorji izvajajo inšpekcijski nadzor na področju varstva okolja, 11 inšpektorjev je specializiranih za delo na področju varstva narave, za delo na področju nadzora gensko spremenjenih organizmov sta strokovno usposobljeni 2 inšpektorici. Za delo na področju nadzora urejanja in zaščite voda je na vsaki območni enoti vsaj en strokovno specializiran inšpektor, ki pa izvaja naloge tudi na področju okolja ali področju narave. Načrtovanje dela Načrtovanje je proces postavljanja ciljev in definiranje ustreznih poti in potrebnih aktivnosti za uspešno doseganje zastavljenega. S čim bolj natančnim in časovno pravočasnim načrtovanjem letnega dela želimo zagotoviti učinkovit, transparenten in odgovoren način dela. Izvajanje del in nalog inšpekcijskega nadzora poteka v skladu z letnim načrtom dela, katerega sestavni del je tudi program dela. Potreba po načrtovanem in organiziranem delu na področju nadzora je izražena tako v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 14. april 2001, o minimalnih kriterijih za okoljsko inšpekcijo v državah članicah, kot tudi v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V letu 2013 je s spremembo Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, štev. 92/13) zakonsko določena priprava programa nadzora, sprejetega za tri leta. Program dela mora vsebovati vsaj obrate večjega tveganja za okolje (SEVESO), zavezance za ravnanje z odpadki ter naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega (IED zavezanci). Letni načrt dela temelji na ugotovitvah nadzora preteklega obdobja, številu inšpekcijskih zavezancev in vsebinskih obveznostih, ki izhajajo iz predpisov. Pomemben vpliv na letni načrt ima tudi kadrovska zasedba. Z letnim načrtom določimo prioritete našega dela, ki jih v obliki treh kategorij uvajamo tako na področja nadzora kot tudi pri konkretnih inšpekcijskih zavezancih. Izoblikovali smo namreč kriterije za razvrščanje inšpekcijskih zavezancev v tri različne kategorije, ki temeljijo na velikosti 70 vira onesnaževanja in na tveganju za okolje, ki ga dejavnost takega vira povzroča. S ciljem, slediti načelu delati pomembne stvari, smo inšpekcijske zavezance razvrstili v tri kategorije. S pomočjo računalniške aplikacije pa se vsako leto izdela program dela s konkretnim seznamom inšpekcijskih zavezancev razvrščenih po kategorijah, ki so predmet inšpekcijskega nadzora v tekočem letu. Področja, razvrščena v prvo in drugo prioriteto, smo obravnavali prednostno, tretja prioriteta pa je bila namenjena nadzoru okoljsko manj problematičnih zadev. Ocenjevanje IED zavezancev in del zavezancev za ravnanje z odpadki smo tudi v letu 2014 izvedli z računalniško aplikacijo IRAM, ki je bila razvita v sklopu organizacije IMPEL. Izvajanje programa dela se spremlja tedensko, mesečno se na uradu predstojnika opravi analiza dela, območne enote pa mesečno pripravijo vsebinska poročila o delu. Redni pregledi predstavljajo osnovo inšpekcijskega nadzora zavezancev na terenu in niso posledica prijav ali akcij nadzora, temveč so načrtovani vnaprej. Pri načrtovanju želimo zagotoviti, da vsaj 60 % aktivnosti predstavlja načrtovano delo. Osnovo predstavljajo podjetja razvrščena v tri prioritetne kategorije - razrede, iz katerih izhaja tudi letna obveznost inšpekcijskega pregleda (kategorija 1: enkrat letno, kategorija 2: enkrat na dve leti, kategorija 3: enkrat na tri ali več let). Oblika rednega dela so tudi koordinirane akcije nadzora, s katerimi želimo na območju cele države sočasno preveriti izvajanje določene zakonsko predpisane obveznosti. Na tak način hitro in v kratkem času pridobimo informacijo o stopnji implementacije določenih zahtev predpisa na območju cele države. Istočasno pa tak način dela prispeva k poenotenju dela in k večji preglednosti stanja, istočasno pa kaže na pomanjkljivosti tega področja. Izkazalo se je, da so akcije nadzora, kot ena od oblik rednega dela, koristne in učinkovite. Akcije nadzora To so del vnaprej načrtovanih aktivnosti in sodijo v kategorijo rednega dela. Za vsako akcijo se določijo izhodišča in cilji ter se pripravijo usmeritve za delo glede vodenja postopkov in ukrepanja. Akcije sočasno potekajo na področju cele države, so časovno omejene in imajo jasno določeno vsebino. Po zaključku akcije se izdela analiza in poročilo. Prednosti takega načina dela so v: - sistematičnem nadzoru področja dela; pridobivanju povratnih informacij glede izvršljivosti in stopnje izvajanja predpisa; poenotenem nadzoru in ukrepanju. V tabeli 29 je predstavljen seznam akcij nadzora, ki so bile izvedene v letu 2014. 71 Tabela 29: Akcije nadzora v letu 2014. Zap. številka Akcije nadzora Področje Izvedba 1. Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov. okolje maj–oktober 2. Akcije nadzora pošiljanja odpadkov preko meja (17 akcij). okolje februar–december 3. Akcija nadzora nad obratovalnimi komunalnih čistilnih naprav. monitoringi okolje, vode junij–november 4. Akcija nadzora nad ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo. okolje marec–maj 5. CITES (internetno oglaševanje). narava april–september 6. Vodna povračila neplačevanje. vode februar–november 7. Akcija nadzora vožnje v naravnem okolju (več nadzorov). narava celo leto 8. Akcija nadzora nad nagrobnimi svečami. okolje oktober okolje april–junij 9. ravnanjem z Akcija nadzora odstranjevanja PCB/PCT. odpadnimi Izredni pregledi se izvajajo kot odziv na prejete prijave in pobude. Ker števila prijav ni mogoče predvideti in tudi števila teh pregledov ni možno vnaprej načrtovati, smo porabo časa, potrebnega za take aktivnosti, ocenili glede na izkušnje preteklih let. Število prejetih prijav, pobud in zahtev za razna poročila se je v letu 2014 nekoliko zmanjšalo, njihova vsebina pa je različna tako po vsebini kot tudi po zahtevnosti. Glede na določilo prvega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge navedbe iz svoje pristojnosti, smo za obravnavo zadev v razumnem času, izoblikovali kriterije za obravnavo prejetih prijav. V najvišjo prioritetno obravnavo sodijo: če obstaja nevarnost za zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti; - prijave v primerih, ko se vsebina prijave nanaša na delovno področje iz I. kategorije programa dela; odgovori Varuhu človekovih pravic, odgovori na poslanska vprašanja, poročila ministrstvu, Državnemu zboru, ….; odgovori nevladnim organizacijam. Drugi pregledi: V to kategorijo sodijo aktivnosti inšpektorja, ki jih le-ta ne opravi na terenu oziroma kraju samem, so pa povezane z nalogami inšpekcijskega nadzora in v samem postopku pomenijo pomembne ugotovitve dejstev in okoliščin za odločanje o zadevi. To so predvsem aktivnosti povezane z inšpekcijskim in prekrškovnim postopkom (zaslišanje strank), pregled dokumentacije (poročila, monitoringi) in priprava na obsežnejši inšpekcijski nadzor. 72 Na sliki 21 je predstavljeno razmerje med rednimi, izrednimi in drugimi pregledi. Slika 21: Razmerje med rednimi, izrednimi in drugimi pregledi v letu 2013. Mednarodno sodelovanje Na področju mednarodnega sodelovanja so inšpektorji za okolje vključeni v delovanje mednarodne organizacije IMPEL za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje. To je organizacija evropskih institucij, pristojnih za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje, katere osnovni cilj je širjenje uporabe uveljavljene dobre prakse s pomočjo izmenjave informacij in promocija preizkušenih postopkov pri izvajanju zakonodaje in pri usposabljanju na področju nadzora. Nov organizacijski okvir je organizacija dobila v letu 2007, ko je iz neformalne organizacije postala formalna organizacija. Organizacijo v državi članici predstavljajo nacionalni koordinatorji, ki se sestajajo enkrat ali dvakrat letno na generalni skupščini, ki jo organizira država, predsedujoča EU. V okviru organizacije se vsako leto izvedejo številni projekti, v katerih so sodelovali tudi inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje. Več informacij o organizaciji IMPEL je na razpolago na spletni strani: http://impel.eu/. Inšpektorji ION so v letu 2014 sodelovali v naslednjih projektih IMPEL organizacije: - projekt »Waste sites«, projekt »Enforcement Actions«, projekt »NCP exchange days«, projekt »IED inspections«, delavnica »Green Expert Team«, letna konferenca o čezmejnem pošiljanju odpadkov (TFS konferenca). Poleg zgoraj naštetih projektov in delavnic so se inšpektorji udeležili še: - sestanek inšpektorjev sredozemskih držav (UNEP-MAP); sodelovanje v TAIEX projektih kot eksperti na področju IED direktive (Ankara, Turčija in Zagreb, Hrvaška) in hlapnih organskih spojin (Zagreb, Hrvaška) in delavnice »European Enforcement Project on Contained Use and Deliberate Release of GMOs«. 73 Sodelovanje inšpektorjev v mednarodnih projektih in na mednarodnih delavnicah pomeni poleg izmenjave izkušenj in pridobivanja znanj glede načina dela in spoznavanja zakonodaje v drugih evropskih državah tudi zagotavljanje pomembne aktivne vloge inšpektorjev za okolje pri podajanju pripomb in predlogov ob spremembah nacionalnih predpisov in s tem primerljivost nacionalne zakonodaje z drugimi državami ter njeno uspešno izvajanje, kar je tudi eden glavnih ciljev projektov, ki se nanašajo na delovanje inšpektorjev za okolje. Zato je potrebno tudi v prihodnje nadaljevati s sodelovanjem čim večjega števila inšpektorjev na raznih mednarodnih projektih in izobraževanjih. Inšpektorski informacijski sistem (OIS) Tudi v letu 2014 so inšpektorji pri svojem delu uporabljali informacijski sistem OIS, ki je namenjen organizaciji in sprotnemu spremljanju dela inšpektorjev. OIS zagotavlja preglednost in kontinuiteto inšpekcijskega nadzora posameznega zavezanca ter bistveno prispeva k učinkovitosti nadzora. Na podlagi podatkov iz informacijskega sistema se za interno uporabo opravljajo različne analize (število pregledov, število ukrepov, realizacija dela, itd.), ki so pokazatelji, kako uspešno je delo posameznega inšpektorja ter posledično tudi delo celotne inšpekcije. Sistem je v letu 2014 doživel prenovo, vendar pa prenova zaradi ponovne reorganizacije inšpektorata ni bila do konca izvedena. Zakonodajni postopek Oblikovanje posameznega predpisa in njegova uveljavitev oziroma uporaba v praksi je proces, v katerem naj bi imeli pomembno vlogo tudi nadzorni organi, saj lahko tako pripravljalec predpisa, kot zakonodajalec, predvsem z njihove strani pridobiva verodostojne podatke o ustreznosti in učinkovitosti predpisa ter stopnji in obsegu njegove implementacije. Inšpekcija kot organ, ki predpise neposredno uporablja, bi v tem procesu morala imeti vidno vlogo, saj lahko zagotavlja povratne informacije s terena. Žal pa ugotavljamo, da kljub aktivnemu vključevanju v zakonodajni proces, s predlogi, katerih namen je izboljšanje stanja v okolju in naravi ter opozorili o nedorečenosti in nedoslednosti v besedilih veljavnih predpisov, naša prizadevanja niso vedno uspešna. Besedila predpisov so pogosto nedosledna, v njih je marsikaj nedorečenega, nemalokrat pa ne vsebujejo niti opredelitve osnovnih pojmov ter tako omogočajo zelo različna tolmačenja posameznih določb. Slednja pa posredno prispevajo k (ne)učinkovitosti inšpekcijskega nadzora, kar v javnosti prevečkrat ustvarja vtis neprizadevnosti in ravnodušnosti inšpektorjev. V letu 2014 so inšpektorji za okolje s pripombami in komentarji sodelovali pri pripravi 16 predpisov (Zakon o ohranjanju narave ter različne uredbe in pravilniki). Njihove pripombe in predlogi so bili upoštevani v manjši meri. Poudariti moramo tudi, da priprava pripomb na osnutke predpisov zahteva razmeroma veliko pozornosti in truda, roki za oddajo pripomb na osnutke predpisov pa so bili v primeru nekaterih predpisov zelo kratki. Sodelovanje z drugimi inšpekcijami in organi Sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi je potekalo predvsem v okviru akcij nadzora, ki jih pripravljajo regijske koordinacije in Inšpekcijski svet. Sodelovanje je potekalo v smislu izmenjave podatkov in informacij ter po potrebi z izvajanjem skupnih pregledov. ION je najpogosteje sodelovala s tržno inšpekcijo, kmetijsko inšpekcijo, gradbeno inšpekcijo, Carinsko upravo RS in Policijo. Skupni pristop je v veliko primerih prispeval k hitrejši rešitvi problemov. Kot dober primer sodelovanja inšpekcij znotraj Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje lahko izpostavimo primer nadzora rabe vode morja za namen gojenja školjk in avtohtonih vrst rib na gojitvenih območjih Sečovlje, Strunjan in Debeli Rtič s plovilom ribiškega inšpektorja in s 74 sodelovanjem kmetijskega in ribiškega inšpektorja. V okviru regijskih koordinacij se je sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi izkazalo, da je s sočasno izvedenimi nadzori problematičnih zavezancev s strani pristojnih inšpekcij zagotovljena hitrejša in učinkovitejša vzpostavitev zakonitega ravnanja. ION je sodelovala v nadzorih v zvezi s hrupom v okolje (gostinski lokali), ravnanja z odpadki (avtomehanične delavnice), prodajo sveč (nadzor ali so proizvajalci vključeni v skupne načrte), nadzor nad ravnanjem z izrabljenimi motornimi vozili, itd. ION je dobro sodelovala tudi s predstavniki lokalnih skupnosti in (med)občinskimi inšpekcijami. Na področju pošiljanja odpadkov preko meja so bile v sodelovanju s Carino, Policijo in Agencijo RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) izvedene naključne akcije preverjanja pošiljk odpadkov na mejnih prehodih Obrežje, Gruškovje, Fernetiči (tovorni promet), Luka Koper (pomorski promet), ranžirna postaja Zalog (železniški promet) ter na posameznih avtocestnih odsekih (avtocestna počivališča Studenec pri Postojni, Dolinsko, Lukovica, Vipava, Radovljica). V mesecu marcu je bilo za inšpektorje za okolje izvedeno nadaljevalno izobraževanje na področju pošiljanja odpadkov preko meja. V mesecu septembru je bila v okviru IMPEL projekta izvedena tudi izmenjava inšpektorjev, ki je potekala v Sloveniji. Izmenjave so se udeležili predstavniki nizozemskega in estonskega inšpektorata ter predstavnica estonske carine. V okviru izmenjave so se izvedle akcije nadzora (cestni, ladijski in železniški promet), potekala pa je tudi izmenjava informacij o načinu dela in pristojnostih posameznih nadzornih organov. Nadaljevalo se je sodelovanje z ARSO v smislu izmenjav podatkov in strokovnih stališč na posameznih delovnih sestankih. V letu 2013 začeto aktivno sodelovanje na področju nadzora SEVESO obratov se je v lanskem letu nadaljevalo z izobraževanjem predstavnikov nadzornih organov (Inšpektorat za delo, Urad RS za kemikalije, Inšpektorat za notranje zadeve, Uprava za zaščito in reševanje, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor. Izobraževanje inšpektorjev Izobraževanje se izvaja na podlagi letnega načrta izobraževanja, ki vključuje izobraževanja tako v tujini kot doma. V tujini so se posamezni inšpektorji izobraževali na raznih področjih dela v okviru delavnic oziroma strokovnih konferenc ter projektov, ki so organizirane pod okriljem organizacije IMPEL. Strokovna izobraževanja so bila izvedena v zvezi z upravljanjem z območij Natura 2000, določanja in identifikacije gensko spremenjenih organizmov, obratovanja in vzdrževanja malih čistilnih naprav, CITES konvencije, nadzora SEVESO, itd. Izvedena so bila interna izobraževanja inšpektorjev na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov, področju odlagališč, v sodelovanju z Upravno akademijo pa je bilo izvedeno izobraževanje glede Zakona o prekrških, Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o splošnem upravnem postopku. Inšpektorji so tako doma kot v tujini skupno sodelovali na približno 40 izobraževanjih, seminarjih in delavnicah. UGOTOVITVE PRI DELU Splošne ugotovitve Ponovno želimo poudariti, da samo z inšpekcijskim nadzorom ni možno uspešno uveljavljati 75 zakonodaje, zato je nujno aktivirati tudi druge mehanizme, ki bodo pripeljali do uspešne implementacije predpisanih okoljskih standardov. Obstoječa zakonodaja tudi ne vsebuje mehanizmov, ki bi deležnike motivirala k izvajanju predpisanih norm, manjkajo tudi inštrumenti, s katerimi bi preprečili finančno breme države v primeru zlorabe predpisov ali bankrota podjetij. Številne možnosti izboljšanja učinkovitosti dela in prenosa dobrih praks daje tudi mednarodno sodelovanje, kjer inšpektorji pridobivajo koristne informacije in znanja in jih s pridom vključujejo v delovni proces in inšpekcijske postopke. Vendar pa prenos in implementacija pridobljenih informacij in izkušenj v redno delo ni možna brez ustreznih in zadostnih kadrov. Ugotavljamo, da z obstoječo kadrovsko zasedbo ni mogoče zagotavljati inšpekcijskega nadzora na vseh področjih, za katera zakoni in podzakonski predpisi pooblaščajo inšpektorje za okolje. Glede na izredno raznolikost in veliko število predpisov je vedno težje zagotavljati dobro poznavanje materialnih predpisov, poleg tega pa se s številnimi spremembami obstoječe zakonodaje in novih predpisov ne povečuje zgolj število inšpekcijskih zavezancev, temveč tudi področje nadzora. Izjemno široko področje dela, ki ga morajo kljub delni specializaciji obvladovati inšpektorji, predstavlja še zlasti v območnih enotah z manjšim številom inšpektorjev neobvladljiv problem. V zaključkih večine zadnjih letnih poročil smo izpostavili predloge za rešitev opisane situacije: - prenesti pristojnosti nadzora ravnanja z odpadki, ki po izvoru nastajajo v gospodinjstvu, vključno z gradbenimi, na občinski nivo; v Zakon o varstvu okolja nedvoumno vnesti razmejitev pristojnosti med državnimi in občinskimi nadzornimi organi; pooblastiti izvajalce javne službe urejanja voda za izvajanje izvršilnih postopkov inšpektorjev za okolje; vzpostaviti delovanje rečne nadzorne službe s polnimi pooblastili; vzpostaviti delovanje naravovarstvene nadzorne službe s polnimi pooblastili; urediti "informacijski sistem okolja", na način, kot je predpisan v 105. členu ZVO-1. Še vedno ugotavljamo, da se skoraj noben predlog ni realiziral. Inšpekcijsko delo postaja vse zahtevnejše, izpostavljeno raznim pritiskom, verbalnim in fizičnim grožnjam ter stresno in kot tako lahko ima škodljive posledice na zdravje zaposlenih. Glede na zelo velika pooblastila, ki jih ima inšpektor, vključno s pooblastili v prekrškovnem postopku z zelo visokimi kaznimi, se postavlja tudi vprašanje zagotavljanja primerne osebne varnosti na delovnem mestu. Med težave, na katere opozarjamo že nekaj let, sodi tudi zakonodaja, ki je v določenih primerih zahtevno napisana, v marsičem nedorečena in nejasna. Pojavlja se problem pristojnosti med posameznimi inšpekcijskimi organi. To posledično dopušča različna tolmačenja, kar povzroča nemalo težav pri njeni uveljavitvi in prenašanje odgovornosti in pristojnosti med inšpekcijskimi organi. Neobvladljiva postaja situacija, ko mora praktično en inšpektor obvladati vsa področja, ki so tudi po strokovni plati med seboj zelo različna. Tega problema ne omili niti v preteklosti uvedena, poleg integriranega pristopa nadzora, specializacija inšpektorjev na področju varstva narave in urejanja voda. V zadnjih letih ugotavljamo povečan trend vstopanja odvetnikov v postopke kot pooblaščenci zavezancev, kar pomeni dodatno zahtevnost glede vodenja postopkov, kakor tudi zavlačevanje in dolgotrajnost postopkov. Normalno delo je tudi oteženo, ker se vse več zadev, ki se dogajajo v okolju skuša v ukrepanje naprtiti inšpektorjem za okolje, čeprav bi bilo potrebno za določena področja (npr. odpadna embalaža, izrabljena motorna vozila) najti ustrezne sistemske rešitve. Opozoriti je potrebno tudi na vedno pogostejše zahteve po takojšnji pripravi odgovorov, zlasti na vprašanja medijev, kar je zaradi terenskega dela inšpektorjev težko zagotavljati. 76 V letu 2014 je ION skupno prejela 3197 prijav, kar je v primerjavi z letom 2013 skoraj za 20% manj. Slika 22: Število prijav v letu 2014. Prijave so se v letu 2014 nanašale na domnevne nepravilnosti iz naslednjih področij: ravnanje z odpadki (nezakonito odlaganje odpadkov v okolju, vnos odpadkov – zemeljskega izkopa v tla); opravljanja dimnikarskih storitev; emisije snovi v zrak; emisije snovi v vode; emisije hrupa v okolje; urejanje voda; posege na priobalna zemljišča vodotokov in v območja Natura 2000. V primeru, da so se prijave nanašale na delovna področja, ki niso v pristojnosti ION, so bile odstopljene ustreznim inšpekcijskim službam oziroma drugim organom. Vse več prijav podajajo tudi razne civilne iniciative. Njihove zahteve ter zahteve raznih drugih vlagateljev po podatkih v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja o postopkih inšpekcije so iz leta v leto številnejše. Prijavitelji se vse pogosteje obračajo na novinarje (novinarska vprašanja so se nanašala na aktualno okoljsko problematiko), Varuha človekovih pravic, ministrstvo ali poslance kar posledično pomeni, da takšne prijave zahtevajo prednostno obravnavo. 77 Število odgovorov na prejeta vprašanja in pobude je razvidno iz tabele 30. Tabela 30: Število odgovorov na prejeta vprašanja in pobude v letu 2014. Institucije Število odgovorov Varuh človekovih pravic 9 Ministrstvo (MKO) 27 Poslanska vprašanja 7 Računsko sodišče RS 1 Državno pravobranilstvo 5 Novinarji in druge stranke 225 Inšpekcijski postopek Na podlagi analize stanja ugotavljamo, da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za leto 2014 dosegli oziroma presegli, prav tako smo v celoti izpolnili načrtovani obseg dela, čeprav se je število inšpektorjev ob koncu leta 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo še za enega inšpektorja. Realizacija Programa dela je razvidna iz Tabele 31. Tabela 31: Realizacija Programa dela 2014. I. PRIORITETA II. PRIORITETA III. PRIORITETA SKUPAJ PLAN 987 271 132 1399 REALIZACIJA 987 271 132 1399 100,00 100,00 100,00 100,00 ODSTOTEK Število inšpekcijskih pregledov, opravljenih na osnovi prijav, beležimo kot izredne preglede. V rubriki drugi pregledi beležimo zaslišanja strank, preglede predpisanih evidenc v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih v primerih, ko ogled na terenu ni bil opravljen. Izdanih je bilo 776 ureditvenih odločb, poleg navedenih ukrepov so inšpektorji v inšpekcijskih postopkih izrekli še 1113 opozoril. V zvezi z izrečenimi inšpekcijskimi ukrepi je bilo skupno podanih 79 zahtev za pravno varstvo, od tega o 59 vlogah (vloge tudi iz prejšnjih let) še ni bilo odločeno. 78 Tabela 32: Številčni podatki o delu inšpektorjev za okolje v letu 2014. OBMOČNA ŠTEVILO ŠTEVILO PREGLEDOV ENOTA INŠPEKTORJEV* ŠTEVILO UKREPOV ZIN** REDNI IZREDNI DRUGI CELJE 10 605 906 470 176 KOPER 4 125 237 162 42 KRANJ 4 205 197 103 40 LJUBLJANA 14 955 650 725 94 MARIBOR 6 299 554 367 156 M. SOBOTA 4 88 355 212 71 N.GORICA 4 217 133 71 27 N. MESTO 4 189 225 178 170 SKUPAJ 50 2683 3257 2288 776 * število inšpektorjev (upoštevano število inšpektorjev, ki so dejansko opravljali delo v letu 2014) ** ukrepi v inšpekcijskem postopku (odločba) Tabela 33: Število zahtev za pravno varstvo v letu 2014. Število zahtev za Število ugodenih Število zavrnjenih pravno varstvo zahtev zahtev 79 15 Tabela 34: Izpolnjevanje oziroma Območna Število enota izvršilnih postopkov Število zahtev, o katerih še ni bilo odločeno 31 izvrševanje inšpekcijskih Število odločb, katerih obveznosti so zavezanci izpolnili sami 59 odločb v letu 2014. Število izvršilnih Število izvršilnih postopkov po postopkov z drugi osebi denarno prisilitivijo CELJE 26 15 3 13 KOPER 28 15 3 7 KRANJ 2 0 0 2 LJUBLJANA 23 7 1 15 MARIBOR 30 21 9 10 MURSKA SOBOTA 17 13 2 12 NOVA GORICA 7 4 0 7 NOVO MESTO 39 11 0 18 SKUPAJ 172 86 18 84 79 V izvršilnih postopkih so inšpekcijski zavezanci v 86 primerih sami izpolnili odrejene obveznosti in je bil postopek zaključen brez uporabe prisilnih sredstev, le na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe. V zvezi z 18 odločbami je bila opravljena izvršba po drugi osebi, v zvezi z 84 odločbami pa izvršba s prisilitvijo, z uporabo denarne kazni. Izdanih je bilo še 30 posebnih odločb na podlagi drugega oziroma petega odstavka 157a. člena ZVO-1, ki določata, da če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki, ki niso komunalni odpadki, odredi državna inšpekcija, pristojna za okolje, njihovo odstranitev izvajalcu javne službe ali drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov ter odstranitev odpadkov, ki niso komunalni, lastniku ali drugemu posestniku zemljišča v lasti osebe zasebnega prava, v kolikor so odpadki nezakonito odloženi na navedenem zemljišču. V lanskem letu se je nadaljevala izvršba po drugi osebi in sicer odvoz izrabljenih gum iz gramozne jame na Dravskem polju (Albin Promotion). Na podlagi uspešno izvedenega javnega razpisa za prevzem, prevoz in oddajo v predelavo je bilo odstranjenih dodatnih dobrih 850 ton izrabljenih gum. Tabela 35: Izvedeni kontrolni monitoringi v letu 2014. Vsebina storitve Zavezanec Kontrolni monitoring meritev emisije snovi v zrak JUB d.o.o., Metal Ravne d.o.o., Kovis Livarna d.o.o., Valji d.o.o., Cinkarna Celje d.d., Asfalt Kovač d.o.o., KOTO d.o.o. Meritev emisij hrupa iz obrata/naprave JUB d.o.o., GPL d.o.o., Gorenje Surovina d.o.o., Geaprodukt d.o.o., ASCOM d.o.o., Metal Ravne d.o.o., Omco Feniks d.o.o., Asfalt Kovač d.o.o., Kovinar d.o.o., Monitoring odpadnih voda AKUBAT d.o.o. – v stečaju, Cinkarna Celje d.d., Celjske mesnine d.d., CMC Galvanika d.o.o. Ocena odpadka OMAPLAST d.o.o., JULON d.d. Kontrolni monitoring – strokovna ocena kakovosti in primernosti uporabe dehidriranega pregnitega blata Plinprom Logarovci Monitoring svetlobnega onesnaževanja R–SELENA Kvaliteta goriv OMV Slovenija, BS Koper Ocena kuriva Energoles Bohor d.o.o. d.o.o., Bioplinarna Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 157. člena ZVO-1, ima inšpektor, če pri opravljanju 80 nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali če naprava ali obrat ne delujeta v okviru dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona, pravico in dolžnost odrediti izvedbo kontrolnega monitoringa. Pravna podlaga za tak ukrep pa je posredno tudi peta alinea prvega odstavka 32. člena ZIN. V letu 2014 so inšpektorji za okolje odredili izvedbo kontrolnega monitoringa v štiriindvajsetih primerih in sicer največkrat v obliki meritev emisij snovi v zrak (7x), meritev hrupa v okolju (9x), odpadnih vod (4x), ocene odpadka (2x), kakovosti pregnitega blata (1x), ocene kuriva (1x), ocene kvalitete goriva (1x) in svetlobnega onesnaževanja (1x). V tabeli 35 so prikazani izvedeni kontrolni monitoringi v letu 2014. Preseganje mejnih vrednosti je bilo ugotovljeno v 9 izvedenih kontrolnih monitoringih. Prekrškovni postopek Z uveljavitvijo Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), ki se je začel uporabljati z začetkom leta 2005, sta se vsebina in obseg dela inšpektorjev za okolje močno spremenila oziroma razširila. Na podlagi drugega odstavka 45. člena tega zakona so namreč upravni in drugi državni organi, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, torej tudi IRSKO, med drugimi, postali prekrškovni organi. Prekrškovni organi odločajo v postopkih za prekrške prekrškovnega organa oziroma v t. i. hitrih postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. V primeru ugotovljene storitve prekrška se storilcu izreče globa, vendar pa lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja zgolj opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če oceni, da je glede na pomen dejanja to zadosten ukrep. Če pa se prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, se kršitelju takoj na kraju prekrška izda in vroči plačilni nalog. Inšpektorji imajo možnost storilce prekrškov, ki deloma ali v celoti ne plačajo globe v določenem roku, prisiliti k plačilu tako, da jim določijo uklonilni zapor, o katerem odloči sodišče, ali s prisilno izterjavo globe. Določba Zakona o prekrških, ki najbolj neposredno občutno vpliva na povečano skupno količino dela inšpektorjev, je prvi odstavek 55. člena, ki določa, da prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Precej časa pa se v posameznem postopku upravičeno porabi tudi za oblikovanje in izdajo pisne odločbe, kakor je opredeljeno v 56. členu. V letu 2014 so inšpektorji za okolje izdali 143 plačilnih nalogov ter 358 odločb. Prekrškovne odločbe in plačilni nalogi so bile izdane na podlagi 47 predpisov. V prekrškovnih postopkih so inšpektorji izrekli še 107 opozoril (slika 23). 81 600 512 500 400 271 300 165 200 100 0 ODLOČBE PLAČILNI NALOGI OPOZORILA Slika 23: Število izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku v letu 2014. Skupni znesek izrečenih kazni je v letu 2014 znašal 616.787,11 EUR. V približno 12 odstotkih izrečenih ukrepov so kršitelji podali zahtevo za sodno varstvo. V prekrškovnih postopkih je bilo vloženih 66 zahtev za sodno varstvo, od tega je 38 vlog (vloge tudi iz prejšnjih let) še v reševanju na sodišču. Tabela 36: Število zahtev za sodno varstvo v letu 2014. Število zahtev za Število ugodenih Število zavrnjenih sodno varstvo zahtev zahtev 66 15 11 Število zahtev, o katerih še ni bilo odločeno 38 Zakon o prekrških je torej inšpektorjem za okolje prinesel bistveno povečan obseg dela, kar ugotavljamo že ves čas njegove uporabe. Širitev dela na tem področju pa istočasno nujno povzroča zmanjšan obseg na področju inšpekcijskega dela v ožjem pomenu. Prekrškovni postopki namreč zahtevajo natančnost in posebna znanja, pooblastila in dolžnosti pa so razmeroma široka. Zelo veliko administrativnih opravil nastaja v postopku izterjave glob in stroškov postopka. Še dodaten obseg dela pa je povezan z uvedbo sodnih taks v prekrškovnih postopkih. Ugotovitve s področja dela Ugotavljamo, da je pozitivni učinek rednih pregledov v preteklih letih pokazal manj kršitev predpisov na področju industrijskih in obrtnih dejavnosti, oziroma so te manjše. Pri zavezancih, ki so uvrščeni v I. in II. prioriteto načrta dela, se ugotavlja vse manj kršitev, kar je posledica stalnega inšpekcijskega nadzora v obliki rednih nadzorov oziroma akcij nadzora na posameznih delovnih področjih. Ugotavljamo, da je še vedno večina izrečenih ukrepov inšpektorjev za okolje s področja varstva okolja, saj je tudi zakonodaja na tem področju najobsežnejša in se hitro spreminja. Gospodarska kriza se pozna tudi pri pravnih osebah, kar se kaže v bistveno manjšem vlaganju v okolje pri gospodarskih družbah, kar privede do tega, da zavezanci v veliki meri odlašajo s potrebnimi investicijami in ne sledijo več zahtevam predpisov tako, kot so to počeli v preteklem obdobju, ampak čakajo na ukrepe inšpektorja. Posledično so inšpektorji izrekli več ukrepov, ki so za zavezance finančno zelo zahtevni, vključno s prepovedjo rabe 82 posameznih naprav. V preteklem letu je bilo v več primerih ugotovljeno grobo kršenje predpisov s področja ravnanja z odpadki. V nadaljevanju navajamo naše ugotovitve po področjih dela in pri tem izpostavljamo le ključne ugotovitve. Nadzor predpisov kakovosti zraka Inšpektorji so na tem področju skupno opravili 88 inšpekcijskih nadzorov, izrekli 15 inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti in uvedli 2 prekrškovna postopka. Inšpektorji v inšpekcijskih postopkih ugotavljajo, da zavezanci zmanjšujejo količine lahkohlapnih topil in s tem zagotavljajo usklajenost emisij v zrak s predpisanimi mejnimi vrednostmi. Prav tako je ugotovljeno, da so zavezanci večinoma vpisali svoje naprave v evidenco naprav pri ARSO, kar je rezultat večletnega sistematičnega nadzora na tem področju. Nadzor predpisov ravnanja z odpadki Nadzor ravnanja z odpadki je področje, kjer inšpektorji vsako leto opravijo največ pregledov in izrečejo največ ukrepov. Inšpektorji so v letu 2014 opravili skupno 6184 nadzorov in pri tem izrekli 1150 inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 2462 prekrškovnih postopkov. To predstavlja dobro polovico vsega opravljenega dela. Izpostavljamo le ključne ugotovitve pri delu. Pri nadzoru zavezancev na podlagi Uredbe o odpadkih je bil opravljen nadzor izvajanja obveznosti vodenja evidenc, zagotavljanja izdelave načrta gospodarjenja z odpadki, obveznosti izpolnjevanja elektronskih evidenčnih list, obveznosti ločenega zbiranja in oddaje odpadkov pooblaščenim prevzemnikom ter nadzor izpolnjevanja obveznosti poročanja ministrstvu. Najpogosteje so inšpektorji ugotavljali neskladnosti na področju ravnanja z odpadki (zavezanci ne vodijo evidenc, izdelanih nimajo popolnih načrtov gospodarjenja z odpadki, itd.). Izstopa tudi problem pogostih vnosov zemeljskega izkopa brez predhodno pridobljenega OVD predvsem na območja kmetijskih zemljišč, ki so hkrati tudi območja Nature 2000 ali so varovana in zavarovana območja, pogosto tudi na priobalna zemljišča vodotokov. Inšpektorji se pri nadzoru srečujejo tudi s problemom nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki, saj se ti pogosto ne oddajajo pooblaščenim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov, temveč osebam, ki niso zbiralci tovrstnih odpadkov ali pa se jih celo nezakonito odloži v okolje. Problematičen zavezanec je Občina Borovnica, ki ji je bila v zvezi z odloženim zemeljskim izkopom in gradbenimi odpadki izdana ureditvena odločba marca 2011 in tudi v letu 2014 več sklepov o izvršbi z denarno prisilo. Zavezanec je v decembru 2014 pričel z izvršitvijo odločbe. Denarne kazni, ki jih zavezanec ni poravnal, so bile odstopljene CURS. Županu Občine Borovnica je bilo zaradi neizpolnitve odločbe v letu 2014 izdanih na podlagi ZIN 8 plačilnih nalogov. Opravljenih je bilo tudi več inšpekcijskih nadzorov v zvezi s prijavami, da se na lokacijo v Občini Brezovica, za katero sta si družbi Dolinšek Transport d.o.o. in Resal d.o.o. pridobili okoljevarstvena dovoljenja in naravovarstvena soglasja. Dela izvajajo v nasprotju s pridobljeno dokumentacijo. Na inšpekcijskih pregledih je bilo med drugim ugotovljeno, da se na omenjeno lokacijo vnaša zemeljski izkop iz različnih gradbišč. Med zemljino se mestoma nahajajo kosi asfalta, opeke, betona, plastične cevi itd. Glede na ugotovitve inšpekcijskih pregledov je bilo zavezancema med drugim odrejeno, da morata vnašati zemljino v tla v skladu s pridobljenimi dovoljenji in da morata iz zgoraj omenjene lokacije odstraniti vse odpadke, ki ne predstavljajo zemeljskega izkopa. Zavezanca sta že izpolnila odrejene ukrepe inšpektorja. Uveden je bil tudi prekrškovni postopek, ki je že zaključen. Podjetje Leka Plus d.o.o. je na lokacijo kamnoloma Hrastenice pričelo z vnosom izkopnega 83 materiala iz kopališča Kolezija pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja, zato se je podjetju Leka Plus d.o.o. prepovedal nadaljnji vnos zemeljskega izkopa. Ker pa se prijave civilne iniciative Hrastenice nanašajo tudi na krajo peska je bila zadeva odstopljena rudarski inšpekciji. V letu 2014 je na lokaciji romskih naselji v Občini Grosuplje ION skupaj s policisti Policijske postaje Grosuplje ter medobčinskim inšpektorjem Medobčinskega inšpektorata in redarstva, Občine Grosuplje, Ig in Škofljica opravila dva skupna nadzora nad ravnanjem z odpadki. Skupni nadzor, ki se je začel izvajati leta 2012, izkazuje pozitivne rezultate, ugotavlja se, da se je v letu 2014 število kršitev s področja ravnanja z odpadki znotraj romskih naselji bistveno zmanjšalo, kar se kaže tudi v sami urejenosti naselja. Velik doprinos za izboljšanje stanja prispeva Policijska postaja Grosuplje, ki v romskem naselju opravlja dnevni nadzor, tudi v zvezi z nenadzorovanim ravnanjem z odpadki (kurjenjem odpadkov). Zoper zavezanca CRO Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, Vrhnika (kompostarna Vrhnika) in družbo Roks recikliranje d.o.o. na lokaciji Stara Vrhnika 95a, Vrhnika (kompostarna Rosa) je bilo preko celega leta vloženih veliko število prijav v zvezi z neprijetnimi vonjavami v okolje. Pri obeh zavezancih sta bila v okviru letnega plana dela opravljena celovita inšpekcijska pregleda po področjih dela, prav tako pa tudi več izrednih inšpekcijskih pregledov na podlagi posredovanih prijav. Kompostarna Vrhnika in kompostarna ROSA imata s strani Agencije RS za okolje izdana OVD za predelavo odpadkov in okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave glede emisije v zrak. V Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana je bilo ugotovljeno, da ne zagotavlja obdelave odpadkov s klasifikacijsko številko 18 01 02 – deli teles in organov, tudi vrečke s krvjo in konzervirano krvjo na način, ki je skladen z določbami Zakona o varstvu okolja in Uredbe o odpadkih. Te odpadke so namreč oddajali JP Žale d.o.o., ki nima okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje teh odpadkov, kar posledično pomeni, da ne morejo potrditi evidenčnega lista, izvirni povzročitelj pa le z evidenčnim listom dokazuje, da je zagotovil obdelavo svojih odpadkov v skladu z zahtevami Uredbe o odpadkih. V JP Žale d.o.o. so sprejemali odpadke iz zdravstvene dejavnosti – deli človeških teles in organov, to so človeška tkiva in anatomski deli, ki so bili odstranjeni pri operacijskih posegih, porodnih posegih, obdukcijah, raziskavah in drugih laboratorijskih raziskavah; telesa, ki so bili oddana v znanstvene namene in zarodke do 22. tedna nosečnosti. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih. Prav zaradi tega je bilo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana in Onkološkemu inštitutu Ljubljana prepovedano, da te odpadke oddaja v JP Žale d.o.o. v sežig v krematoriju. Po sedaj veljavni zakonodaji bi v krematoriju JP Žale d.o.o. lahko odstranjevali človeške dele teles in organov samo pod pogojem, da bi si pridobili okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje odpadkov, ki pa jo krematorij zaradi specifike ne more izpolnjevati. V zvezi s to problematiko je bil podan predlog za spremembo zakonodaje na tem področju. Voden je bil postopek v zvezi z obratovanjem Peskokopa Črna, ki ga družba CALCIT d.o.o. upravlja in je tudi njegova lastnica. Peskokop ni več v izkoriščanju, se pa v njem odlaga višek materiala, ki izhaja iz mokre separacije kalcita iz kamnoloma v Stahovici in ga z namenom sanacije Peskokopa Črna tja odlagajo kot izdelek CALPLEX NP. Zanj ima družba izdelano izjavo o lastnostih. V postopku je bilo družbi odrejeno, da izvede analizo tega materiala v smislu inertnosti oziroma nenevarnosti. Iz poročila je razvidno, da je to inertna snov (odpadek, ker je delana analiza po uredbi o odlagališčih odpadkov). V istem peskokopu so postavili tudi premično asfaltno bazo, ki pa v letu 2014 še ni začela obratovati. Skladno s predpisi za njeno postavitev ni potrebne presoje vplivov na okolje, niti okoljevarstvenega dovoljenja. Ob začetku obratovanja pa bo opravljen pregled in ugotavljanje skladnosti s predpisi s področja varstva okolja. Postopek je bil začet na pobudo civilne iniciative, ki zahteva, da se dejavnosti v peskokopu ustavijo, za kar pa trenutno ni pogojev. Prijavo obravnavata tudi gradbena in 84 rudarska inšpekcija. V okviru nadzora obratovanja bioplinarn so bili opravljeni inšpekcijski nadzori tudi v bioplinarnah v Logarovcih, s katero tudi upravlja družba Plinprom d.o.o. Radmožanci, v bioplinarnah Jezera, Nemščak in Motvarjevcih, s katerimi upravlja Panvita Ekoteh d.o.o., v bioplinarni Lendava upravljavca Ecos d.o.o., v bioplinarni v Bučečovcih upravljavca družbe Hermentum d.o.o., v bioplinarni v Šalovcih, s katero upravlja družba Antares d.o.o. in v bioplinarni v Šalamancih, s katero upravlja Dejan Knaus d.o.o. Bioplinarni Lendava je bila izdana odločba upravljavcu, po kateri mora zagotoviti vodenje evidence o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, uveden je tudi postopek po Zakonu o prekrških. Zaradi nerednega čiščenja manipulativnih površin in s tem neizvršitve inšpekcijske odločbe sta bila pravni in odgovorni osebi Ecos d.o.o. izdana plačilna naloga, ki sta bila plačana. Ker je inšpektorat prejel nekaj prijav glede nepravilnega delovanja bioplinarne v Logarovcih družbe Plinprom d.o.o., je bil v tej bioplinarni izveden izredni kontrolni monitoring pregnitega blata po anaerobni predelavi biološko razgradljivih odpadkov. Iz rezultatov monitoringa, ki ga je opravil pooblaščen laboratorij, je bilo razvidno, da blato spada v 2. razred okoljske kakovosti po Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, je bila izdana odločba o prepovedi vnosa blata v ali na tla. Prav tako in iz istega razloga je bila prepoved vnosa v tla izrečena za blato iz bioplinarne Gjerkeš v Dobrovniku, odločbi sta bili izvršeni, Gjerkeš pa mora po izdanem sklepu plačati tudi stroške izrednega monitoringa. Pri ostalih bioplinarnah ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Zavezancu RIAG d.o.o. Partizanska cesta 23, Maribor, ki ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v objektu za predelavo gum – proizvodnja granulata na lokaciji Tovarniška cesta 51, Ruše, je zaradi neizpolnjevanja odločbe o uskladitvi skladiščenja izrabljenih gum s Pravilnikom o skladiščenju izrabljenih gum bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilo, izdana sta bila dva sklepa o izvršbi z denarno kaznijo, v letu 2014 pa se je izvršba nadaljevala, prav tako sta bila izdana dva sklepa o izvršbi, denarna kazen se je zviševala, vendar zavezanec še vedno ni realiziral naloženega. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti in dodatnega navažanja in skladiščenja izrabljenih gum, je v pripravi odločba o prepovedi skladiščenja izrabljenih gum in odstranitvi le-teh. ION je dne 25. 9. 2014 prejela Geološko poročilo in oceno vrednotenja nevarnih lastnosti materiala, vnesenega v tla na nezakoniti deponiji Bukovžlak. Iz ocene je razvidno, da gre za nenevarne odpadke s klas. št. 17 05 06, da je površina odlaganja materiala ocenjena na 30.750 m2 in je ocenjena prostornina odloženega materiala 104.400 m3 ± 30.750 m3. ION v inšpekcijskem postopku ni našla povzročiteljev, ki so z nepravilnim ravnanjem z odpadki povzročili okoljsko škodo, zato opravlja zaslišanja investitorjev, ki so v obdobju med leti 2000 in 2006 gradili večje poslovne in trgovinske objekte z namenom določiti povzročitelja nedovoljeno odloženih odpadkov. Do sedaj je znano, da je družba Interstar d.o.o. leta 2005 odložila na navedeno zemljišče 400 m3 zemeljskega izkopa, ki je nastal pri gradnji skladiščne hale družbe Kovintrade d.o.o. v Štorah. Na vrhu nedovoljeno odloženih odpadkov, so odloženi zemeljski izkopi v količini 8.500 m3, ki so nastali pri gradnji centra EK in za katere je bilo pridobljeno OVD za vnos zemeljskega izkopa po postopku R10. Na podlagi prijave smo ugotovili, da je na zemljiščih s parc. št. 1472/2, 1472/4 in 1449 vse k.o. Teharje, katerih lastnik je Občina Štore, večje odlagališče gradbenih odpadkov, kjer naj bi se nasipavanje vršilo več desetletij. Lastniku predmetnih zemljišč je bila izdana odločba o odstranitvi skupaj 1500 m3 gradbenih odpadkov iz betona, asfalta in zemeljskega izkopa. Odloženih gradbenih odpadkov (predvsem zemeljskega izkopa) je nasuto bistveno več, vendar pa iz konfiguracije terena in podatkov GURS ni mogoče ugotoviti, v kakšnem obsegu in kako 85 se je nasipavanje vršilo. ION vodi postopek v zadevi nezakonito odloženih odpadkov na zemljišču s parc. št. 1142 k.o. Celje, na območju zemeljskega plazu pri Mestnem parku, ki naj bi bili po izjavah prijavitelja CI Celje pripeljani z območja stare Cinkarne. V postopku ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj in kdo je odpadke na predmetno odlagališče pripeljal, najbrž pa so bili odloženi v obdobju sanacije plazu, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej pred več kot 30 leti. Lastnik predmetnega zemljišča je RS, Gregorčičeva ulica 20, Ljubljana, začasni upravljavec pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Na podlagi kontrolnega monitoringa odpadkov, ki ga je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Maribor, je bila določena klasifikacijska številka odpadka s klas. št 17 05 05*, nevaren pa je le zaradi lastnosti H10 – strupeno za razmnoževanje, ker je vsebnost svinca v obravnavanem odpadku višja od 0,5%. Vseh drugih nevarnih lastnosti iz priloge 1 – Lastnosti zaradi katerih se odpadki uvrščajo med nevarne odpadke, odloženi odpadki ne izkazujejo. Odložen odpadek je sestavljen iz zemljine, pomešane s kosi žlindre in ognjevzdržnih materialov. Odstranitev je lahko odrejena na podlagi 2. odstavka 157.a člena ZVO-1, osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Stroški odstranitve odpadkov preko pooblaščenih zbiralcev (gre za količino do 300 m3) so zelo visoki (cca. 80.000 EUR), izpeljati bi bilo potrebno javni razpis, zato smo preučili tudi možnost, da bi odpadke lahko odložili na industrijskem odlagališču Vrhe, kjer bi bili stroški po grobi oceni 10 x nižji. To možnost daje 3. alinea 4. odstavka 7. člena Uredbe o odlagališčih odpadkov (Ur. list RS, štev. 10/14), ki določa, da je na odlagališče za nenevarne odpadke dovoljeno odlagati stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, ki izpolnjujejo zahteve za nenevarne odpadke iz priloge 2 uredbe, na odlagalnih poljih, kjer ni komunalnih odpadkov ali nenevarnih odpadkov z vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, večjo od pet odstotkov mase odpadkov. Odlagališče Vrhe je industrijsko odlagališče v upravljanju podjetja Storkom Štore d.o.o., z izdanim OVD št. št. 35407-30/2010-17 z dne 4. 3. 2013. Na odlagališču se odlagajo odpadki iz kompleksa bivše Železarne Štore, torej iz proizvodnje jekla in livarski odpadki. Le-ti so po naravi podobni odpadkom, ki so odloženi v Mestnem parku. Žal ta možnost ni mogoča, saj je ARSO zahtevala spremembo OVD odlagališča Vrhe. Inšpekcijski postopek še poteka. V letu 2014 so na ION prihajale številne prijave glede rabe neustreznega goriva v srednji kurilni napravi podjetja Energoles Bohor d.o.o. iz Šentjurja. Kurivo naj bi zaradi primešanih kosov odpadne iverice vsebovalo formaldehid. Zavezancu je bilo s strani ARSO izdano okoljevarstveno dovoljenje št. 35472-134/2013-12 za predelavo odpadkov in emisije v zrak za obratovanje naprave za pripravo lesnih sekancev in kurjenja sekancev. V mesecu juniju so bile na podlagi odredbe ION izvedene izredne meritve parametrov odpadnega lesa. Iz poročila o opravljenih meritvah je bilo razvidno, da so bile v kurivu presežene vrednosti bakra, vrednosti formaldehida pa so bile nižje od mejnih vrednosti. Zavezancu je bila izdana ureditvena odločba o prepovedi rabe neustreznega kuriva. Zavezanec je ukrep izvršil in poravnal stroške odrejenih meritev, postopek je zaključen. Problematična so zasipavanja vrtač Krasa. K problematiki prispeva nekakšno splošno prepričanje, da se teren, z vnašanjem gradbenih odpadkov v vrtače, sanira in je zato tako ravnanje med širšo javnostjo sprejeto kot sprejemljivo. Za slabo stanje glede ravnanja z gradbenimi odpadki je krivo tudi dejstvo, da upravne enote pri izdaji gradbenih in uporabnih dovoljenj ne upoštevajo zahtev okoljske zakonodaje. So prvi organ, ki se pri izdaji gradbenega dovoljenja srečajo s projektno dokumentacijo in so organ, ki z izdajo uporabnega dovoljenja zaključi celoten postopek gradnje oziroma investicije. Velikokrat se izda uporabno dovoljenje na podlagi »izjav komisij« brez ugotavljanja dejanskega 86 stanja. Tako investitorji, kakor tudi izvajalci gradbenih del, večinoma ne poznajo predpisanih obveznostih glede ravnanja z gradbenimi odpadki. Začasna rešitev problematike ravnanja z gradbenimi odpadki bi lahko bila s strani lokalnih skupnosti, ki bi v skladu s prostorsko zakonodajo, določile vsaj lokacijo za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov. Temu ustrezno bi bilo potrebno spremeniti Uredbo o ravnanju z gradbenimi odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih. Nujno bi bilo spremeniti to uredbo z opredelitvijo, da so gradbeni odpadki, ki nastajajo pri gradnjah, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, komunalni odpadek. Pri ravnanju z azbestnimi odpadki se še vedno ugotavlja skrajno malomarno ravnanje in popolno neupoštevanje varnostnih meril, kot je to ugotovljeno v primeru družbe Grafist – Koper pri rušenju objektov z azbestno – cementno kritino v športnem centru Bonifika v Kopru. Zaradi nujnosti ukrepanja je bila na zapisnik izdana ustna odločba za odpravo nepravilnosti, ki jo je družba izvršila. Uveden je tudi prekrškovni postopek. Izrabljena motorna vozila (IMV) in razstavljanje IMV ter skladiščenje nastalih sestavnih delov vozil je še eno zelo neurejeno področje ravnanja z odpadki. V teh postopkih so vključene v glavnem fizične osebe, ki zelo pretentano izkoriščajo predpise. Izrabljena vozila ne razstavljajo v objektih, za katera bi imeli pridobljena okoljevarstvena dovoljenja. Izkorišča se izjavo o lokaciji za neregistrirana vozila, ki jo lastniki vozil podajo ob odjavi vozil. Velikokrat so v izjavi o lokaciji navedeni naslovi, ki sploh ne obstajajo. Večina neregistriranih vozil ni skladiščena v objektih iz izjave o lokacijah, temveč nekje drugje v okolju, kjer se v večini primerov neregistrirana vozila in IMV tudi razstavljajo. Ugotavlja se ponarejanje registrskih tablic in uporaba le-teh na parkiranih vozilih. Uspešno je bila zaključena zadeva glede nezakonitega »avtoodpada« v industrijski coni v Izoli, kjer je bilo ugotovljeno skladiščenje 160 IMV ter sestavnih delov IMV. Ker ni bilo možno ugotoviti lastnikov IMV oziroma imetnikov le-teh, je bilo lastniku zemljišča, to je družbi Hypo Leasing – Ljubljana, izdana odločba o odstranitvi vseh IMV in njihovih sestavnih delov. Zavezanec je z odločbo odrejene ukrepe izvršil. Prejeli smo tudi nekaj prijav razgradnje IMV pri fizičnih osebah. Razgradnja vozil se ob prihodu inšpekcije ni vršila, fizične osebe dokazujejo, da ne gre za IMV, temveč za rabljena vozila. Na nelegalnih avtomobilskih odpadih, ki so bili v preteklosti že očiščeni, se ponovno zbirajo in razstavljajo IMV. IMV upravljavci odpadov odkupijo od prejšnjih lastnikov in sami postanejo lastniki teh vozil. Iz njih odstranijo še uporabne dele, ostanek pa oddajo koncesionarju. Kljub ukrepanju se navedeno ponavlja iz leta v leto pri istih upravljavcih, kar pomeni da je potreba po spremembi predpisov. Kot izrazito problematičen zavezanec glede ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri lesnopredelovalni dejavnosti, je družba Javor Vezane plošče – Pivka, zoper katero je v teku več postopkov, vključno z izvršilnim postopkom glede odstranitve večje količine odpadnega pepela. Nenavadno in izrazito nekooperativno je namreč obnašanje zakonitega zastopnika, ki je hkrati tudi odgovorna oseba, pri inšpekcijskih pregledih. Postopki, vključno s prekrškovnimi, se nadaljujejo. Specifičen primer so bile prejete prijave o odlaganju večjih količin oljčnih tropin na kmetijsko zemljišče v Tribanu pri Kopru. Uveden je inšpekcijski postopek zoper samostojnega podjetnika Oljarna – Marinko Hrvatin iz Kopra, ki odlaga oljčne tropine (ostanek proizvodnje oljčnega olja) na navedeno zemljišče. Glede na ugotovitev, da zavezanec nima dokazila iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe o odpadkih, da so oljčne tropine stranski proizvod, mu je izdana odločba o prepovedi odlaganja oljčnih tropin na navedeno zemljišče. Z odločbo odrejeno prepoved zavezanec spoštuje. Zoper odločbo je sicer vložena pritožba, ki je odstopljena v reševanje upravnemu organu druge stopnje. Postopek je potekal v sodelovanju s kmetijsko inšpekcijo, ki je tudi ukrepala glede same rabe kmetijskega zemljišča, na katerem so odložene odpadne 87 oljčne tropine. V zvezi s prejeto informacijo s kopijami dokumentov (posredovano s strani CURS) o ladijski pošiljki odpadnega železa in jekla iz Luke Koper v Albanijo je opravljen pregled pri pošiljatelju družbi Luka Koper in ugotovljeno, da je bila pošiljka odpadnega železa (skupna količina 4.480.450 kg) odpremljena 11. 4. 2014 v Albanijo, da sta bila izpolnjena dokumenta Priloge VII Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov in da je v tem primeru šlo za čezmejno pošiljko v državo, za katero je po Uredbi (ES) št. 1418/2007 za izvoz odpadnega železa in jekla potrebna predhodna pisna prijava in soglasje. Izdana je odločba o prepovedi izvoza odpadnega železa in jekla v Albanijo do morebitne pridobitve predpisanega soglasja za čezmejno pošiljanje odpadkov. Z odločbo odrejeno prepoved zavezanec spoštuje. V letu 2014 so inšpektorji v skladu z letnim načrtom dela in priporočili Računskega sodišča izvajali nadzor nad industrijskimi odlagališči. Nadzor je bil opravljen na 16 industrijskih odlagališčih, od katerih jih 8 ne obratuje več (Tabela 37). Tabela 37: Nadzor industrijskih odlagališč v letu 2014. Odlagališče Obratovanje Upravljavec odlagališča NOMO MEŽICA DA Rudnik d.o.o. BUKOVŽLAK - CINKARNA DA Cinkarna d.d. 2 DESKLE DA Salonit Anhovo d.d. 1 JAVORNIK DA SŽ Acroni d.o.o. / METAVA NE Snaga JP d.o.o. / NOVAKI DA ETA Cerkno d.o.o. 1 PRAPRETNO DA TE Trbovlje d.o.o. 1 SUHI MOST DA Livar d.d. 1 NE TDR Metalurgija 1 VRHE DA Storkom Štore 1 LESIČJA VODENCE NE Komunala Tolmin 1 METAL NE SŽ Metal Ravne d.o.o. 1 PEPELIŠČE DA Talum d.d. / POTOŠKA VAS NE Rudnik zapiranju RAKOVNIK NE IUV d.d. 10 RDEČE BLATO DA Talum d.d. / SUHADOLE NE Publicus d.o.o. 1 SUŽID NE Komunala Tolmin 2 ŠONOVO NE Steklarna Rogaška d.d. 1 ŠTRKLEPCE NE Komunala Tolmin 3 TOVARNIŠKI KANAL NE Paloma d.d. 1 TUNCOVEC DA Steklarna Rogaška d.d. 1 TDR metalurgija stečaju d.d. v Mežica, Zagorje MPI Število nadzorov v letu 2014 v / / 88 Nadzor nad ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo ION je v obdobju od 15. marca do 15. maja 2014 izvedla akcijo nadzora nad ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo (OE). Usmerjena je bila v nadzor različnih subjektov glede ravnanja z embalažnimi materiali, pri katerih so se v preteklih letih izkazala večja odstopanja pri doseganju zastavljenih okoljskih ciljev (visok delež recikliranja plastične embalaže, nedosežen okoljski cilj za kovinsko in leseno embalažo). V okviru akcije se je opravil tudi nadzor nad skladnostjo ravnanja pri čezmejnem pošiljanju OE z določbami Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov. Subjekti inšpekcijskega nadzora so bili predelovalci OE (plastične, lesene, steklene, kovinske), končni uporabniki, pri katerih nastaja OE (lesena, kovinska) in pošiljatelji čezmejnih pošiljk OE (podizvajalci DROE in predelovalci OE). Namen akcije je bila izvedba poenotenega nadzora in odprava ugotovljenih nepravilnosti s ciljem zagotovitve zakonitosti ravnanja z OE in doseganje predpisanih okoljskih ciljev. Na podlagi ugotovitev nadzora pri prevzemnikih OE se je izkazalo, da vsi podizvajalci DROE zbrane OE ne oddajo predelovalcem ampak zbiralcem, trgovcem ..., zato bo v zvezi z navedeno ugotovitvijo v nadaljevanju opravljen inšpekcijski nadzor pri DROE, v zvezi z izpolnjevanjem zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja, da mora preko podizvajalcev zagotavljati predelavo, ponovno uporabo ali odstranjevanje. Pri nadzoru predelovalcev je bilo ugotovljeno, da so večinoma pridobili predpisano okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku R3 oz. R12, R13. Pri predelovalcih lesene OE je bilo ugotovljeno, da izvajajo obdelavo po postopku R1 oz. R3 oz. R12, R13, za kar imajo pridobljeno OVD oz. OVD niti ne potrebuje, ker gre za predelavo odpadkov iz neonesnažene biomase (Tisa d.o.o.). V enem primeru je bilo ugotovljeno, da je bilo OVD za obdelavo po postopku R3 pridobljeno šele v letu 2013, postopek je še v teku. Pri nadzoru enega od predelovalcev je bilo ugotovljeno, da je OE prevzemal pod napačno klasifikacijsko številko (19 12 04), zato je bila v inšpekcijskem postopku izdana ureditvena odločba, v prekrškovnem postopku pa plačilni nalog. Pri nadzoru načina ravnanja je bilo večinoma ugotovljeno, da končni uporabniki oddajajo leseno OE v sistem DROE z oddajo pooblaščenim zbiralcem, pri čemer vodijo predpisano evidenco ravnanja z odpadki in izpolnjujejo obveznost poročanja. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da končni uporabniki leseno OE kurijo v lastni kurilni napravi (za kar ne potrebujejo OVD), v posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da ima zavezanec urejen individualen sistem ravnanja z OE (Savatech d.o.o., Sava tires d.o.o., Niko d.o.o.), v enem primeru zavezanec sam ravna z OE, vendar na vlogo podano na upravni organ od l. 2011 še ni prejel odgovora, v več primerih je bilo ugotovljeno, da končni uporabniki manjše količine lesene OE prodajajo ali oddajo zaposlenim za namen uporabe kot gorivo. Pri nadzoru ravnanja z odpadno leseno embalažo sta bili zaradi ugotovljenih nepravilnosti na podlagi ZVO-1 izdani dve ureditveni odločbi in na podlagi ZIN 12 opozoril na zapisnik, v 7 primerih postopek še ni zaključen. Zaradi ugotovljenih kršitev je bil v enem primeru v prekrškovnem postopku izdan plačilni nalog, v 11 primerih pa je bilo na podlagi ZP-1 izrečeno opozorilo. Najpogosteje ugotovljene pomanjkljivosti so bile: oddaja lesene OE zaposlenim za kurjenje, prodaja OE, pomanjkljivo vodenje evidence in poročanje, brez pogodbe z DROE. Pri nadzoru ravnanja z odpadno kovinsko embalažo sta bili zaradi ugotovljenih nepravilnosti na podlagi ZVO -1 izdani dve ureditveni odločbi in na podlagi ZIN 4 opozorila na zapisnik, v 2 primerih postopek še ni zaključen. Zaradi ugotovljenih kršitev je bila v prekrškovnem postopku izdana ena odločba in 5 opozoril. Ugotovljene pomanjkljivosti so bile: uporaba napačne 89 klasifikacijske številke odpadka, oddaja nepooblaščenemu zbiralcu, pomanjkljivo vodenje evidenc in poročanje. Pri nadzoru ravnanja s kovinsko OE je bilo večinoma ugotovljeno, da končni uporabniki oddajajo kovinsko OE v sistem DROE z oddajo pooblaščenim zbiralcem, v posameznih primerih jo oddajajo distributerjem, v posameznih primerih imajo organiziran individualni sistem ravnanja z OE (Savatech d.o.o., Sava tires d.o.o., Niko d.o.o.). Akcija nadzora prodaje sveč ION je v okviru akcije inšpekcijskega nadzora nad prodajo nagrobnih sveč v povezavi z ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami (ONS) pri trgovcih z nagrobnimi svečami opravila inšpekcijski nadzor s poudarkom na odkrivanju proizvajalcev, embalerjev, uvoznikov nagrobnih sveč, ki na podlagi 12. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vpisani v evidenco in ki niso pristopili k nobenemu od 4 skupnih načrtov ravnanja z ONS (Interseroch, Prons, Sveko, Zeos), kar pomeni, da v nadaljevanju za te sveče kot odpadke ni poskrbljeno na ustrezen način. Nadzorniki IRSKO so opravili nadzor na 35 večjih pokopališčih na 54 prodajnih mestih, na katerih se je prodajalo sveče 38 proizvajalcev. Pri nadzorih je bilo ugotovljenih 5 proizvajalcev nagrobnih sveč, ki niso vpisani v evidenco proizvajalcev in niso pristopili k nobenemu od skupnih načrtov ravnanja z ONS. Pri teh proizvajalcih sveč so bili v nadaljevanju opravljeni inšpekcijski pregledi. Tretji odstavek 24. člena Uredbe določa, da se z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov za prekršek kaznuje proizvajalec, pridobitelj ali uvoznik nagrobnih sveč, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ni vpisan v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč in če daje nagrobne sveče v promet, ne da bi na svoje stroške zagotovil zbiranje odpadnih nagrobnih sveč ter za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotovil predelavo. Nadzorniki so na terenu ugotavljali tudi, ali trgovci sveč izdajajo račune. V zvezi s slednjim na nadzorovanih lokacijah ni bilo ugotovljenih kršitev. Akcije nadzorov pošiljanja odpadkov preko meja Na področju pošiljanja odpadkov je ION v sodelovanju s CURS in Policijo ter ARSO kot pristojnim organom v letu 2014 izvedla 18 skupnih akcij nadzora. Akcije so potekale v okviru IMPEL projekta Enforcement Actions, kjer Slovenija aktivno sodeluje. V letu 2014 so bile izvedene naslednje akcije: - 5. 2. 2014: pristanišče Luka Koper; 11. 3. 2014: mejni prehod Obrežje; 26.–28. 3. 2014: pristanišče Luka Koper; 2. 4. 2014: AC počivališče Lukovica (avtocesta Ljubljana–Maribor); 9.–10. 4. 2014: pristanišče Luka Koper; 8. 5. 2014: mejni prehod Fernetiči; 23. 5. 2014: počivališče Vipava; 29. 5. 2014: mejni prehod Gruškovje; 4. 6. 2014: AC počivališče Studenec (avtocesta Ljubljana–Koper); 10. 7. 2014: pristanišče Luka Koper; 12. 8. 2014: AC počivališče Dolinsko (avtocesta Maribor–Lendava); 2. 9. 2014: AC počivališče Lukovica (avtocesta Ljubljana–Maribor); 3. 9. 2014: mejni prehod Obrežje; 90 - 4. 9. 2014: pristanišče Luka Koper; 5. 9. 2014: železniška ranžirna postaja Zalog; 16. 9. 2014: mejni prehod Fernetiči; 12. 11. 2014: mejni prehod Fernetiči; 13. 11. 2014: AC počivališče Radovljica. Štiri akcije med 2. in 5. septembrom so potekale v okviru izmenjave inšpektorjev, ki je bila izvedena v okviru IMPEL projekta Enforcement Actions. V Sloveniji so v izmenjavi sodelovali predstavnika nizozemskega in estonskega okoljskega inšpektorata ter predstavnica estonske carine. Akcije so potekale skladno z dogovori z ostalimi predstavniki nadzornih organov in pristojnega organa. Akcije na avtocestnih počivališčih so potekale z izločanjem tovornih vozil iz prometa oz. s preusmeritvijo prometa tovornih vozil preko počivališč. Na mejnih prehodih s Hrvaško (Obrežje, Gruškovje) so bili pregledi izvedeni na podlagi podatkov iz carinskih dokumentov. V nadzorih na mejnih prehodih s Hrvaško so sodelovali tudi predstavniki hrvaškega okoljskega inšpektorata. Glede na izkušnje iz preteklosti so akcije na posameznih lokacijah potekale krajši čas. Poleg nadzora pošiljanja odpadkov so ostali nadzorni organi izvajali tudi nadzor cestno prometnih predpisov, carinskih predpisov in ostalih predpisov iz njihove pristojnosti. V okviru akcij je bilo zaustavljenih 435 tovornih vozil, kontejnerjev in vagonov od katerih se je v 166 primerih prevažalo odpadke preko meja. Nadzorni organi so opravili 385 dokumentarnih kontrol ter 215 fizičnih pregledov pošiljk. Pri pošiljkah preko meja je bilo ugotovljenih 5 nezakonitih pošiljk odpadkov, poleg tega je bilo ugotovljenih nekaj primerov pomanjkljivega izpolnjevanja spremne dokumentacije. Odpadki, ki so bili v okviru akcij nadzora najpogosteje obravnavani: - odpadne kovine; odpadna plastika; odpadni papir; odpadki iz mehanske obdelave odpadkov. Poleg tega so inšpektorji opravili tudi večje število inšpekcijskih pregledov v podjetjih. Med mesecem marcem in majem je bila izvedena tudi koordinirana akcija nadzora, v kateri se je preverjala skladnost ravnanja pri pošiljanju odpadne embalaže na predelavo v tujino. Pri podizvajalcih DROE in predelovalcih OE, ki pošiljajo OE v nadaljnjo predelavo v tujino je bil opravljen nadzor: - uporabe predpisanih listin iz Uredbe 1013/2006 o pošiljkah odpadkov (Uredbe); izpolnjevanja in potrjevanja listin iz Uredbe; hramba dokumentacije; sklepanje pogodb iz 2. odstavka 18. člena Uredbe med osebami, ki organizirajo pošiljanje in prejemniki/obrati za predelavo. Nadzor je bil opravljen pri 4 pošiljateljih plastične OE (Dinos – več PE, Publicus, Papir servis, RecyClog), 2 pošiljateljih steklene OE (Dinos, Papir servis) in enem pošiljatelju kovinske OE (Papir servis). Ugotovljeno je bilo, da zavezanci, kot predelovalci odpadkov (večinoma registrirani po postopku predelave R12, R13) pošiljajo odpadek (iz skupine 15 01 oz. po obdelavi iz skupine 19 12) v nadaljnje ravnanje v različne obrate v tujini. Za čezmejne pošiljke odpadkov zagotavljajo predpisane listine. Pri nadzoru dokumentacije nepravilnosti večinoma niso bile ugotovljene, le v enem primeru nadzora pošiljatelja čezmejnih pošiljk odpadkov je 91 bilo ugotovljeno, da zavezanec ni zagotovil ustrezno izpolnjene dokumentacije, zato je bil uveden prekrškovni postopek. V enem primeru je bilo zaradi ugotovljene pomanjkljivosti pri poročanju izrečeno opozorilo na zapisnik. Na področju pošiljanja odpadkov preko meja se je ugotovil tudi problem izvoza odpadkov na Kitajsko. Kot eden od pogojev, ki ga je Kitajska postavila v skladu z Uredbo 1418/2007 o izvozu odpadkov na predelavo, je tudi ta, da si morajo podjetja pridobiti AQSIQ certifikat. V Sloveniji imata ta certifikat pridobljeni samo dve podjetji. Inšpektorji so z namenom seznanitve s pogoji za izvoz odpadkov izvedli nadzore v podjetjih, ki najpogosteje izvažajo odpadke na Kitajsko. V zvezi s tem je bil v mesecu novembru izveden sestanek z ladijskimi agenti in pristaniškimi špediterji v Luki Koper. Nadzor emisij snovi in toplote v vode Inšpektorji so na tem področju opravili 1232 inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 277 inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 17 prekrškovnih postopkov. Nadzor obremenjevanja okolja z industrijskimi odpadnimi vodami se izvaja v okviru rednega nadzora in na podlagi obvestila ARSO o ugotovitvah obratovalnih monitoringov. Pri nadzoru na področju emisije snovi v vode inšpektorji ugotavljajo, da pri nekaterih zavezancih tehnološke odpadne vode še vedno presegajo predpisane mejne vrednosti, kljub že v preteklosti izdanim inšpekcijskim ukrepom in uvedenim izvršilnim postopkom (npr. Klinični center Ljubljana na nekaj iztokih iz posameznih klinik še vedno ni uskladil emisije snovi v vode). V družbi KOTO d.o.o. je bil v mesecu oktobru 2014 na podlagi odredbe inšpektorja izveden kontrolni monitoring emisij snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. Na podlagi izvedenega monitoringa je bilo ugotovljeno, da zavezanec čezmerno obremenjuje okolje z emisijami snovi v vodi. V zvez z ugotovitvami kontrolnega monitorinaga je bila zavezancu izdana odločba za odpravo virov čezmerne obremenitve okolja in sklep o stroških postopka. Pri rednem nadzoru družbe TKI HRASTNIK d.d. je bilo ugotovljeno, da zavezanec še vedno odvaja industrijske odpadne vode v vodotok Boben, čeprav bi moral že konec leta 2010 v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem zagotoviti odvajanje industrijskih odpadnih vod in komunalnih odpadnih vod v javno kanalizacijo. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bila zavezancu izdana odločba. Zoper kršiteljici pravno osebo TKI HRASTNIK, d.d. in njegovo odgovorno osebo je bil uveden prekrškovni postopek, za navedeno kršitev je bila kršiteljici in njegovi odgovorni osebi izdana odločba o prekršku (globa). V družbi OMAPLAST d.o.o. in MOTVOZ d.o.o. je bil večkrat opravljen inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem materialnih predpisov s področja varstva okolja. V družbi MOTVOZ d.o.o. je bilo ugotovljeno, da zavezanec odvzema iz lastne vrtine vodo za tehnološke namen (54.000 m3/leto), za kar pa ni imel pridobljenega predpisanega vodnega dovoljenja. V zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi je bila zavezancu izdana odločba, s katero se mu je prepovedala raba vode do pridobitve predpisanega vodnega dovoljenja. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen v zvezi z delovanjem vseh komunalnih in skupnih čistilnih naprav nad 2000 PE. Poudarek nadzora je bil na ustreznem čiščenju in odvajanju odpadnih voda ter ustreznosti ravnanja z odvečnim biološkim blatom, ki nastane po čiščenju odpadnih voda. Problem nadzora delovanja KČN je v tem, da nekatere KČN že več let čezmerno onesnažujejo okolje, ker je kapaciteta KČN premajhna (nekatere so tudi na občutljivem območju), rok za prilagoditev delovanja KČN predpisanim mejnim vrednostim je tem KČN potekel junija 2014, vendar vse še vedno niso zagotovile ustreznega čiščenja, saj posamezne 92 KČN še niti niso zgrajene, nekatere pa so v obdobju poskusnega obratovanja. Ugotovljene so tudi nepravilnosti pri zagotavljanju odvajanja odpadne vode po javni kanalizaciji – izgradnji aglomeracij, za katero so odgovorne občine. Posamezni roki so potekli že leta 2008, 2010. Upravljavec Centralne čistilne naprave Piran (kapacitete 30.000 PE) JP Okolje Piran je po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe izvršil odločbo iz leta 2013, s katero mu je bila odrejena odprava čezmernega obremenjevanja okolja. Prav tako je tudi upravljalec (koncesionar) Komunalne čistilne naprave Sežana (kapacitete 6.000 PE) družba Petrol – Ljubljana po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe izvršil odločbo iz leta 2013, s katero mu je bila odrejena ureditev ponikovalnega polja. Upravljavec Centralne čistilne naprave Postojna (kapacitete 15.000 PE) JP Kovod Postojna tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni izvršil odločbe iz leta 2011, s katero mu je bila odrejena prilagoditev emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod predpisanim mejnim vrednostim, zato je izdan sklep o izvršbi z denarno kaznijo. Javni zavod Kobilarna Lipica še ni izvršil odločbe glede odprave čezmernega obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, zato so bili v letu 2014 izdani trije sklepi o izvršbi z denarno kaznijo. Družba Kras – Šepulje v obratu Dragonja še ni prilagodila emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod predpisanih mejnim vrednostim (čezmerno obremenjevanje okolja), kar ji je bilo odrejeno z odločbo, zato je izdan sklep o izvršbi z denarno kaznijo. Ista družba pa je v obratu Šepulje prilagodila emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod predpisanim mejnim vrednostim. ION je prejela več prijav glede neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov v naseljih v zaledju mesta Koper. Po predhodni pridobitvi podatkov s strani javne službe o urejenosti odvajanja komunalnih odpadnih vod, so prijave odstopljene Mestni občini Koper. Občina ima sprejet odlok glede odvajanja in priključevanja komunalnih vod. Nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov namreč ni v pristojnosti Inšpekcije za okolje in naravo. Ker je odlok star in je bil sprejet še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je občini, hkrati z odstopi, predlagano, da odlok uskladi z veljavno zakonodajo. V nadzoru pri zavezancu Nafta strojna d.o.o. Lendava so bile na enem rezervoarju ugotovljene takšne nepravilnosti, da je uporaba le-tega predstavljala veliko nevarnost za okolje. Zato je bila zavezancu izdana odločba, s katero je bila odrejena prepoved uporabe navedenega rezervoarja, kar je zavezanec tudi spoštoval. Prav tako je izvršil z inšpekcijsko odločbo odrejeno sanacijo na rezervoarju tako, da le-ta sedaj ustreza določilom predpisa. V nadzoru pri zavezancu Nafta-petrochem d.o.o. – v stečaju so bile ugotovljene večje nepravilnosti v opremljenosti rezervoarjev s potrebnimi napravami, lovilnih prostorih več rezervoarjev in pretakališču, zato je bila z odločbo odrejena ustrezna sanacija. Odločba je delno izvršena, delno pa ne in postopek še traja. Nadzor urejanja voda in gospodarjenja z njimi Inšpektorji so na področju urejanja voda in gospodarjenja z njimi opravili 887 inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 283 inšpekcijskih ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 50 prekrškovnih postopkov. ION je prejela prijave nelegalnih posegov na vodna in priobalna zemljišča, med katerimi so pogosta utrjevanja in urejanja brežin, ter izsuševanje in nasipanje mokrišč, močvirij in priobalnih zemljišč. Izsekujejo se vodna in priobalna zemljišča ob vodotokih, zemljišča se nasipavajo ter širi travnike povsem v struge potokov, kar po drugi strani zaradi utesnjevanja voda vodi k povečani eroziji. Kot material za nasipanje in utrjevanje brežin se v večini primerov uporabljajo gradbeni odpadki in zemeljski izkop. Zaradi slabo urejenih in vzdrževanih 93 vodotokov poplave lastnikom zemljišč pogosto povzročajo škodo, zaradi česar le-ti izvajajo utrjevanja brežin, pogosto brez vodnih soglasij v nasprotju s predpisi. Za izdajo vodnega soglasja pa ARSO zahteva drage projekte. Precejšne probleme opažamo tudi pri izvajanju posegov na vodno infrastrukturo na varovanih območjih, ki se izvaja v okviru javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč. Velik del posegov se spelje kot interventni posegi, sanacije ali vzdrževalna dela, pri čemer se za posege na varovana območja vedno ne pridobiva dovoljenj ali soglasij za poseg v naravo, ali pa se dela ne izvedejo v skladu z usmeritvami ZRSVN. Tako ocenjujemo, da se večkrat izvajajo dela in troši denar za posege, ki negativno vplivajo na naravo. Ugotavljamo tudi, da se v okviru javne službe utrjevanja brežin proti eroziji izvajajo na klasičen preživet način, z ravnimi skalometi, ki ne umirijo moči vode, temveč še pospešijo njeno hitrost. Posledice se pogosto pokažejo nizvodno, z novimi poškodbami struge in brežine in zahtevajo ponovne posege in trošenje denarja. Smiselno bi bilo izvajati posege v smislu sonaravnosti in z uporabo elementov za umirjanje hitrosti vode. Še vedno se pojavljajo kršitve izvajanja vodne pravice v neskladju z vodnim dovoljenjem. Zavezanci pogosto nimajo nameščenih merilnih naprav za spremljanje količin odvzete vode, a se stanje z povečanim nadzorom izboljšuje. Pri nadzoru vodnih dovoljen inšpektorji ugotavljamo, da zavezanci zaradi stanja vodnih zajetji na terenu, zahteve iz vodnih dovoljenj ne morejo izvršiti. Največ primerov je, da vodno dovoljenje zahteva merilne naprave za več vrtin, čeprav se iz vsake vrtine voda zbira v enem zbiralniku in bi bilo smiselno v vodnem dovoljenju zahtevati merilno napravo na odvzemu vode iz zbiralnika. Na področju urejanja vod se je nadaljevalo izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje, na območju Celja. Izvajalec del Nivo EKO je pri izvajanju sledil projektom in soglasjem, se je pa v prijavah večkrat izkazal problem, kam se odvaža izkopni material. V inšpekcijskih postopkih je bilo ugotovljeno, da se večino materiala vgrajuje v protipoplavne nasipe in zadrževalnike zaradi neustreznega ravnanja z zemeljskim izkopom sta bili družbi Nivo EKO izdani 2 ureditveni odločbi in izrečena globa za pravno in odgovorno osebo. Družba Nivo EKO zahtev še ni izpolnila, zato poteka izvršilni postopek. Rečno nadzorna služba je organizirana, v preteklem letu so večino časa namenili čiščenju vodotokov po žledu in visokih vodah. Na zahtevo ARSO opravlja tudi naloge prijavitelja. A ugotavljamo, da selektivno le za nekatere posege. Med drugim se prijave nanašajo na omejen dostop do vodnega dobra, včasih gre za banalne primere (npr. naložena drva). Za enkrat nadzorniki še ne izvajajo postopkov v zvezi z opozarjanjem strank in ne vodijo prekrškovnega postopka. Inšpekcija je zaradi ne vzdrževanja in neočiščenih vodotokov po jesenskih visokih vodah izdala družbi Nivo ureditveno odločbo, na podlagi katere so očistili pretežni del nevzdrževanega odseka vodotoka Pirešica. Na področju urejanja voda še vedno vodimo največ postopkov v zvezi z nedovoljenimi posegi na vodna zemljišča. Pred izdajo inšpekcijske odločbe mora inšpekcija ARSO zaprositi za strokovno mnenje na podlagi določil 2. odst. 175. čl. ZV-1 (odločitev 2. st. organa, ki v svoji odločitvi navaja, da je pridobitev strokovnega mnenja pred izdajo odločbe obvezna). O tožbah upravljavcev naravnih kopališč na slovenski obali v zvezi z izdanimi odločbami iz leta 2012, s katerimi je odrejena prepoved pobiranja vstopnine za kopanje in omogočanja prostega prehoda do in ob morskem dobru na območjih naravnih kopališč na slovenski obali, je Upravno sodišče izdalo tri sodbe, s katerimi je tožbe zavrnilo. Razen v enem primeru, so tako vse izdane inšpekcijske odločbe iz leta 2012, zoper katere so vložena pravna sredstva in tožbe, postale tudi pravnomočne. Zaradi izdanih odločb se od konca poletja 2012 za kopanje v naravnih kopališčih na slovenski obali ne pobira vstopnina, ker mora biti omogočen prost dostop do 94 morja in ob njem, razen v primerih, ki so v Zakonu o vodah taksativno navedeni. Opravljeni so bili kontrolni pregledi pri imetnikih vodnih dovoljenj in koncesij, kateri so morali na podlagi inšpekcijskih odločb iz leta 2013 omejiti izvajanje vodne pravice za gojenje školjk, na gojitvenih območjih Sečovlje, Strunjan in Debeli rtič, in sicer zato, ker so vodno pravico izvajali v nasprotju z vodnimi dovoljenji oziroma koncesijami. Zavezanci v roku niso izvršili vseh obveznosti iz odločb, zato so bili začeti izvršilni postopki. Obveznosti so bile izpolnjene v naknadnih rokih, ki so bili določeni v sklepih o dovolitvi izvršbe. Uvedeni so bili tudi prekrškovni postopki, ki še niso zaključeni. Družbi Prosub – Izola, družbi Fonda SI – Portorož ter družbi Fonda Sub – Portorož so, zaradi rabe morja za gojenje školjk v gojitvenem območju Strunjan brez vodnega dovoljenja oziroma koncesije, v prekrškovnem postopku izrečene globe, prav tako tudi njihovim odgovornim osebam. Uvedena sta bila postopka zoper družbo Istrabenz Turizem – Portorož in družbo Hotel Delfin ZDUS – Izola, ker sta v preteklih letih odvzemala večjo količino morske vode za dejavnost bazenskega kopališča, kot je določeno z vodnim dovoljenjem. Prav tako je zavezancema naložena obveznost ureditve merilne naprave, ki bo omogočala odčitavanje trenutne in skupne količine odvzete morske vode. Zavezancema samostojnemu podjetniku Franko Pečar in zadrugi Ribič Seča je bilo leta 2013 z inšpekcijsko odločbo naloženo, da morata zaradi prenehanja koncesije do konca februarja 2014 odstraniti vso opremo, ki sta jo postavila z namenom posebne rabe morja za gojenje školjk v Piranskem zalivu. Ker zavezanca nista izvršila odrejenega, je bil uveden izvršilni postopek. Septembra 2014 je prejeto obvestilo Agencije RS za okolje, da je opravila izvršbo svoje odločbe iz leta 2011, ki se je prav tako nanašala na odstranitev opisane opreme. Ker je z odstranitvijo opreme izpolnjena tudi obveznost iz inšpekcijske odločbe, sta inšpekcijska postopka v navedenih zadevah zaključena. V letu 2014 je bilo zaradi izjemne količine padavin veliko število prijav zlasti zaradi neurejenih vodotokov; hiš, ki so bile ogrožene ali poškodovane v poplavi, in zaradi bojazni, da se bo zaradi določenih posegov v vodotok ali nasutij poplavna varnost poslabšala in s tem koga ogrozila. Glede na veliko področje, ki ga pokriva OE Ljubljana in na letošnje število poplav, je bilo tudi tukaj zaznati večje število prijav. Polega tega je čedalje več prijav tudi glede odpadkov v ali ob vodotokih in onesnaženju vodotokov. Pri urejanju voda je postopek zelo dolgotrajen (ter vezan na finančna sredstva), saj najprej stranke skušajo pridobiti vodno soglasje za legalizacijo posega, kar traja nekaj mesecev, (ko le-tega ne dobijo) se po uradni dolžnosti pridobi strokovno mnenje ARSO, kar ponovno traja po nekaj mesecev. V zvezi s poplavami meseca oktobra v Strunjanu je obravnavana prijava, ki se je nanašala na poseg v strugo vodotoka brez vodnega soglasja. Ob naraslih vodah naj bi kanaliziranje vodotoka povzročalo poplavljanje objektov v neposredni bližini. Kanaliziranje vodotoka, ki ga je izvedla fizična oseba zaradi izgradnje cestnega priključka na magistralno cesto, naj bi imelo za posledico uhajanje vode iz struge, kar bi lahko povzročilo škodljive posledice na okolje in premoženje ljudi. Zavezancu je bila z odločbo odrejena povrnitev vodotoka v prejšnje stanje. Zavezanec je vložil pritožbo, zaprosil Agencijo RS za okolje za vodno soglasje ter podal vlogo za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti. Postopki nadzora vodnih pravic potekajo kontinuirano pri imetnikih koncesij gospodarskega izkoriščanja naplavin reke Soče, Bače in Tolminke. Tu ostaja stanje dobro. V sklopu letnega plana se na terenu soočajo vsi vpleteni (koncesionarji, ARSO-predstavnik koncedenta, ribiške družine, predstavniki lokalnih skupnosti, ZRSVN). Na podlagi priporočil ZRSVN-ja in ribiških družin uvedena časovna omejitev odvzema, onemogočanje dostopa motornim vozilom do mest koncesijskega odvzema (vse kar je vneseno v letne programe odvzema, ki jih pripravlja 95 ARSO) se upošteva. Še naprej ostaja nerešen problem terminsko opredeljenih začasnih deponij naplavin. Pri nadzoru nad koncesijami, izdanimi za gospodarsko izkoriščanje vodnega potenciala za ustvarjanje električne energije so bili opravljeni pregledi v skladu z letnim planom nadzora pri imetnikih le-teh. Pri opravljenih pregledih se še vedno pojavlja problem v zvezi upoštevanja določb koncesijskih pogodb, ki se nanašajo na zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka in izdelave poslovnikov. Izdelani in koncedentu poslani poslovniki v veliki večini niso potrjeni, kar je problem koncedenta. Rešitev tega problema je na strani ARSO, ki mora po spremembi zakonodaje za male hidroelektrarne, dosedanje koncesijske pogodbe spremeniti v vodna dovoljenja. Nadzor vodno gospodarskih objektov se vrši v sklopu nadzora vodnih in priobalnih zemljišč in nadzora nad koncesijami izdanimi za gospodarsko izkoriščanje vodnega potenciala za ustvarjanje električne energije. Nadzor se vrši v sklopu letnega plana. Z razširitvijo območja nadzora OE Nova Gorica se v okoljski informacijski sistem vnaša zavezance s področja občin Idrija in Cerkno. Nadzor biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot Delo na tem področju je potekalo predvsem na podlagi prijav, izvedli pa smo tudi nekaj akcij nadzora. Podobno kot v prejšnjih letih zaradi nezadostne kadrovske zasedbe sistematično in načrtovano izvajanje inšpekcijskega nadzora na področju varstva narave namreč ni možno. Na to smo opozorili že v preteklih letnih poročilih, prav tako smo v preteklosti že večkrat izpostavili problematiko naravovarstvene službe, ki še vedno ni zaživela s polnimi pooblastili. Ponovno želimo opozoriti, da se bo lahko le na tak način vzpostavil celovit sistematični nadzor na tem področju, ki bo dolgoročno prispeval k ohranitvi biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot kot je to določeno v zakonodajnem okviru. Inšpektorji so na področju varstva narave opravili 239 inšpekcijskih nadzorov in pri tem izrekli 66 inšpekcijskih ukrepov in uvedli 12 prekrškovnih postopkov. Največkrat so bile ugotovljene nepravilnosti v zvezi z nedovoljenim poseganjem na priobalna in vodna zemljišča, predvsem z nasipanjem zemljin ali gradbenih odpadkov, goloseki, pa tudi z urejanjem rekreacijskih površin ob rekah oziroma z urejanjem počitniških bivališč na zavarovanih območjih. Tudi na tem področju se beležijo posegi na varovana območja, večkrat prav tako povezani z kmetijsko rabo zemljišča z namenom pridobitve subvencije. Veča se število posegov v visokogorju, kjer se oživlja pašništvo in v ta namen gradijo prometnice in razni spremljajoči objekti brez ali še pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj in soglasij. Pogosto posege izvajajo agrarne skupnosti, proti katerim je zaradi velikega števila lastnikov (iz Slovenije in tujine) oteženo vodenje postopkov. Predsedniki agrarnih skupnosti bi morali imeti večja pooblastila. Velikokrat je po opravljenem posegu nemogoče vzpostaviti prejšnje stanje ali zadevo sanirati, globe za kršitelje pa so povsem nesorazmerno nizke glede na posledice posegov, še posebno, če kršitev stori fizična oseba (kar velja v večini primerov), za katero je zagrožena kazen 125 €. Lastniki parcel ne poznajo naravovarstvenega statusa svoje parcele in s tem povezanih omejitev in zahtev po pridobljenih soglasjih ali dovoljenjih. Zadeve bi se morale urejati preko predsednikov agrarnih skupnosti, ki bi moral biti pooblaščen za zastopanje vseh lastnikov. Pri izvajanju nadzora inšpektorji ugotavljajo, da so zavezanci premalo seznanjeni z varovanimi območji in s tem obvezujočimi pridobivanji naravovarstvenih dovoljenj in soglasij. Nekateri zavezanci se zavestno izogibajo obveznosti pridobivanja naravovarstvenih dovoljenj in izvajajo dela na zavarovanih območjih s kršenjem določil Zakona o ohranjanju narave. 96 Pri delu se srečujemo tudi s težavami pri nadzoru naravovarstvenih soglasij (NS), ki so izdana za namene gradnje ali drugih posegov na varovana območja. NS so izdana v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in povzeta v gradbenem dovoljenju, ki ga nadzira gradbena inšpekcija. V naravovarstvenih soglasjih so praviloma določeni tudi pogoji kasnejšega delovanja, katerih nadzor pa je po končani gradnji vprašljiv. Menimo, da bi bilo v zakonodajo potrebno vnesti naravovarstveno dovoljenje, v katerem bodo jasno navedeni vsi pogoji delovanja in ki jih inšpekcija za okolje lahko nadzira po zaključenem posegu in izdaji uporabnega dovoljenja. V sklopu dogovorjenega nadzora odvzema metuljev iz narave je potekalo dogovarjanje med ZRSVN, Policijo in IRSKO. Policija naj bi ION, OE Nova Gorica, obvestila, ko na omejenem terenu, kjer živijo zaščiteni metulji, zazna delovanje lovcev na metulje. V času paritvene sezone metuljev policija na terenu ni zaznala lova, tako da ION ni bila klicana na ukrepanje. V prisotnosti entomologa, zaposlenega na Zavodu za gozdove je bil na področju Nanosa opravljen celodnevni nadzor odvzema metuljev. V skladu s 3. alineo prvega odstavka 33. člena ZIN so bili planinci in druga, tam prisotna javnost, poučeni, da je vznemirjanje in jemanje prostoživečih živali iz narave prepovedano brez pridobitve dovoljenja ARSO, ki ga ima večina članov entomoloških društev v Sloveniji. Zaradi suma uničenja Osovniške jame zaradi izkoriščanja kamnoloma – jama je locirana znotraj kamnoloma Pijovci, smo skupaj z Zavodom za varstvo narave opravili pregled. Ker vstop v jamo iz kamnoloma ni bil mogoč in ne bi bila zagotovljena varnost, smo o zadevi obvestili rudarsko inšpekcijo. Zaenkrat z njihove strani nismo pridobili povratne informacije. Na varovanih območjih se je pojavil problem opremljanja plezališč za prosto plezanje, saj bi si plezalci morali za vsako novo smer pridobiti dovoljenje za poseg v naravo. Zaradi povečanega števila prostih plezalcev v varovanih območjih znotraj ali v neposredni bližini urbanih naselij prihaja do konfliktnih situacij s tam živečimi občani. Na to temo je bil izveden sestanek v Ospu, na katerem so bili prisotni predstavniki lokalne skupnosti, ministrstva, ZRSVN-ja, komisije za plezanje pri Planinski zvezi Slovenije in ION. V nadaljevanju so opisane izvedene akcije nadzora na področju narave v letu 2014. Akcija nadzora CITES – oglaševanje na spletu Akcija nadzora nad ravnanjem in načini varstva prosto živečih živalskih vrst zavarovanih s CITES konvencijo je bila izvedena v skladu z letnim načrtom dela ION. V akciji se je poleg trgovanja, nadzorovalo tudi spoštovanje predpisanih določil glede posedovanja, gojitve in označevanja osebkov ogroženih vrst plazilcev – želv in kuščarjev. Akcija je potekala od 1. aprila do 30. septembra 2014. Nadzorniki so mesecih april, maj, junij in september pregledovali oglase za ponujanje ogroženih prosto živečih živalskih vrst in njihovih delov v komercialne namene, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Pregledali so se tudi spletni portali z malimi oglasi kot so www.bolha.com, www.oglas.com, www.oglasevanje.net, www.mojoglasnik.com. Ob najdbi CITES osebka na spletu so bile ugotovitve zapisane na zapisnik in poslane inšpektorju, ki je potem nadaljeval inšpekcijski postopek. Namen akcije je bil zagotoviti pregled nad ravnanjem s prosto živečimi živalskimi vrstami, zlasti plazilci – želvami in kuščarji, ki se oglašujejo preko interneta in nad spoštovanjem predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih vrst, si pridobiti podatke, ali imajo gojitelji dovoljenja za gojitev, in zagotoviti sistematični pregled nad internetnim oglaševanjem osebkov CITES vrst. Obravnavali so se tudi primeri ravnanja z drugimi vrstami CITES osebkov, ki so se oglaševali po spletu ali so bile prejete prijave na drugačen način. 97 Skupno je bilo pregledanih 49 zavezancev, ki so ravnali s CITES osebki. Od teh jih je 39 (79%) oglaševalo prodajo po spletu, ostali zavezanci so bili odkriti na podlagi drugih prijav. Pri internetnih oglaševalcih se je pri sedemnajstih zavezancih (43%) izvedel nadzor nad ponudbo za prodajo ogroženih vrst želv (grška kornjača in nekaj osebkov rumenovratke ter mavrske kornjače), pri štirih zavezancih (10%) se je opravil nadzor nad ravnanjem s prostoživečimi gekoni (leopardji gekon in madagaskarski gekon), v enem primeru se je opravil nadzor nad ravnanjem s primati (pritlikava in navadna marmozetka, tamarinka), s papigami (mali aleksandri), nad gojenjem sokolov, pri dveh zavezancih nadzor nad ponudbo za prodajo jemenskih kameleonov ter pri po enem zavezancu nadzor nad podrevnico, bradato agamo, tigrastim pitonom, rdečerepim udavom in ameriškim gožem, nad zelenim legvanom in pri zavezancu za prodajo osebkov iz slonovine ter čeljusti morskega psa. V zadevi primatov, ima fizična oseba iz Kamnika v posesti tri pare opic marmozetk (pritlikava in mala marmozetka ter tamarinka) opice goji in jih prodaja, ima dovoljenje za gojitev, živali so označene, o zadevi je obveščena veterinarska inšpekcija. V vseh primerih se želve zadržujejo v ustreznih bivalnih razmerah, gojijo se ljubiteljsko, v 11 primerih so bila izdana opozorila po ZIN, da si zavezanci za prodajo CITES osebkov pridobijo ustrezno potrdilo ARSO, v 7 primerih so živali podarili. V 4 primerih so želve našli. V primeru iz Kroga je bila fizični osebi, ki goji grško kornjačo, nekje 50 osebkov, izdana odločba po ZIN za pridobitev dovoljenja za gojitev ARSO in za označitev odraslih osebkov, rok za izvršitev odločbe je bil do konca leta, sicer so bili matični osebki pridobljeni na različne načine, pred 30 leti v Dalmaciji na Hrvaškem, v trgovinah za male živali, nekaj živali so zavezancu pustili neznanci. V primerih jemenskega kameleona, rdečerepega udava, tigrastega pitona, bradate agame, ameriškega goža in gekonov živali ne gojijo v komercialne namene. V primeru podrevnice je bilo izdano opozorilo po ZIN in Zakonu o prekrških za pridobitev potrdila ARSO. Simon Parnat s.p. iz Mute goji sokole, ima dovoljenje za gojitev, za živali je ustrezno poskrbljeno, so označene, izdano je bilo opozorilo po ZIN, da mora posredovati poročilo o gojitvi strokovnemu in upravnemu organu. V primerih čeljusti morskega psa in izdelkov iz slonovine sta bili izrečeni opozorili po ZIN za pridobitev potrdila ARSO za prodajo. V istem časovnem obdobju so bili opravljeni tudi nadzori ravnanja s CITES osebki – rjavim medvedom oz. mesom rjavega medveda. Opravljenih je bilo 8 nadzorov, in sicer pri dveh obratih za predelavo: Nimrod d.o.o. Škofja Loka, ki ima potrdila EU, ki jih posreduje kupcem, in s tem zagotavlja sledljivost, in Anton MEGLEN s.p., ki si je potrdila pridobil tekom inšpekcijskega pregleda in pri 6 gostinskih obratih, pri katerih nadzor vrši tudi veterinarska inšpekcija. V zvezi s tem je bil predviden sestanek z veterinarsko in zdravstveno inšpekcijo. Prav tako sta bila opravljena dva nadzora nad ravnanjem z zaščitenimi vrstami rastlin: fizična oseba iz Velike Britanije je ponujala zaščitene vrste rastlin, ki jih je nabrala v Sloveniji, podan je predlog za pregon kaznivega dejanja in v trgovini Hrovatin exotika, kjer je zavezanka potem vse rastline podarila Arboretumu. V nadzoru trgovine z malimi živalmi Tukano d.o.o. Celje, ni bilo drugih nepravilnosti, izdano je bilo opozorilo po ZIN, da morajo vzpostaviti evidenco o trgovini z živalmi prosto živečih vrst. Skupaj je bilo v akciji izrečenih 14 opozoril in 1 odločba za odpravo nepravilnosti ter po Zakonu o prekrških 1 odločba, 1 opomin in 3 opozorila, trije postopki po Zakonu o prekrških pa še niso zaključeni in 1 predlog za pregon kaznivega dejanja. 98 Akcija nadzora varovanih območij ION je od 1. avgusta do 30. septembra izvajala poostren nadzor vožnje v naravnem okolju v skladu z določili novele Zakona o ohranjanju narave. Nadzor je bil izveden v vseh območnih enotah Inšpektorata v osmih terenskih dnevih, predvsem ob koncu tedna, ko je bil pričakovan večji obisk in s tem večja obremenitev naravnega okolja. ION je izvajal nadzor prednostno v območjih, ki imajo naravovarstveni status zavarovanega območja, torej v krajinskih parkih, regijskih parkih, na Natura 2000 območjih ter naravnih vrednotah. Inšpektorji so izvajali nadzor v sodelovanju z gozdarsko inšpekcijo ter s policijo. Nadzor se je izvajal na naslednjih območjih: okolica Šmarne gore, Polhograjski dolomiti, Krajinski parka Ljubljansko barje, Notranjski regijski park, Kočevska regija, Velika planina, območje Pohorja in Rogle, Jelovica, Krajinski park Goričko in Murska šuma in območje Posavja. Izdanih je bilo 5 plačilnih nalogov ter uvedenih 5 postopkov o prekršku, zaradi napačno parkiranih vozil. Ukrepi glede vožnje s kolesom v naravnem okolju niso bili izrečeni, ker kršitve niso bile zaznane s strani ION. Inšpektorji so v okviru nadzora po Uredbi o varstvu samoniklih gliv zaznali 15 nabiralcev gob, vendar kršitev niso zaznali, zato je bila njihova vloga v skladu z zakonodajo svetovalna. Inšpektorji so na terenu zaznali pomanjkljivo označene vozne poti ter mesta namenjena parkiranju ali ustavljanju kot tudi pomanjkljivo označena mesta, kjer je parkiranje prepovedano. Glede na število pregledanih območjih so inšpektorji ugotovili majhno število kršitev. Poleg omenjene akcije nadzora vožnje v naravnem okolju so inšpektorji za okolje skozi vso leto sodelovali pri izvajanju nadzora s predstavniki Policije. Nadzor nad ravnanjem s snovmi in odpadnimi snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč Nadzor nad ravnanjem z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini se je izvajal pri upravljavcih nepremične opreme ozonu škodljivih snovi, pooblaščenih podjetjih za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme ter avtomobilskih servisih, ki vzdržujejo opremo ozonu škodljivih snovi. Izvedenih je bilo 110 inšpekcijskih nadzorov, izdanih je bilo 10 inšpekcijskih ukrepov in uvedenih 7 prekrškovnih postopkov. Pri zavezancih, pri katerih je bil inšpekcijski nadzor opravljen prvič, so bile ugotovljene določene nepravilnosti v zvezi z ravnanjem z ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi ogljikovodiki (vsi zavezanci nimajo prijavljenih naprav, ne vodijo evidence, niso oddali letnega poročila, nimajo opravljenega preverjanja uhajanja …). Nekatere od zgoraj navedenih nepravilnosti so bile ugotovljene pri zavezancu City hotel Ljubljana d.d. Nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v zaprtih sistemih V skladu z letnim načrtom dela sta inšpektorici, ki sta strokovno usposobljeni za nadzor GSO v zaprtih sistemih, opravili 5 inšpekcijskih nadzorov nad ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtih sistemih prvega varnostnega razreda: - Zavod za transfuzijsko medicino, 99 - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT). V zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi so bila izrečena opozorila na zapisnik. Najpogosteje ugotovljene pomanjkljivosti so bile povezane z izvajanjem predpisanih zadrževalnih ukrepov in pomanjkljivostmi pri vodenju dokumentacije (opredelitev dogodkov, ki pomenijo nesrečo oz. izredni dogodek, imenovanje namestnika vodje projekta, poročanje, posodobitev ocene tveganja, navodila za čiščenje laboratorija). V dveh primerih (FKKT, NLZOH) je bilo ugotovljeno, da se je zaprti sistem prenehal uporabljati za delo z GSO, vendar prijavitelj na ministrstvo ni posredoval vloge za izbris zaprtega sistema iz registra GSO, zato je bil zavezanec v postopku pozvan za izpolnitev te obveznosti. Zavezanci so pomanjkljivosti, po izrečenem opozorilu na zapisnik, v roku odpravili. Nadzor industrijskega onesnaževanja in tveganj Inšpektorji so skupno opravili 2573 inšpekcijskih nadzorov, izdali 628 ureditvenih odločb in uvedli 180 prekrškovnih postopkov. Največ nadzorov je bilo opravljeno na področju emisij iz kurilnih naprav in sicer 909, izdanih je bilo 115 ureditvenih odločb in uvedenih 43 prekrškovnih postopkov. Nadzor zavezancev, ki morajo onesnaževanje večjega obsega pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za Inšpektorji so v letu 2014 opravili inšpekcijski nadzor pri vseh upravljavcih naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega in pri tem opravili 444 inšpekcijskih nadzorov, izdali 178 ureditvenih odločb in uvedli 18 prekrškovnih postopkov. Pri večini je bil opravljen en celovit inšpekcijski pregled, le pri posameznih napravah je bilo potrebno opraviti izredne inšpekcijske preglede kot posledica prijav oziroma glede na prejeta obvestila ARSO o vodenju postopka za spremembo OVD. Zaradi stalnih prijav prebivalcev glede obremenjevanja okolja, ki naj bi ga povzročalo obratovanje Asfaltne baze v Planini pri Sevnici je bil v juniju 2014 v Asfalt Kovač d.o.o. izveden izredni monitoring emisij snovi v zrak iz kurilne naprave in sušilnega bobna ter meritev emisij hrupa v okolje. Rezultati meritev so pokazali, da v času izvajanja meritev mejne vrednosti za vir hrupa ob obratovanju 9 ur/dan niso presežene na nobenem od 4 izbranih merilnih mest (3 stanovanjske hiše in južno od proizvodnega objekta zavezanca), prav tako niso bile presežene vrednosti parametrov v emisijah snovi v zrak iz srednje kurilne naprave. V emisijah snovi v zrak iz sušilnega bobna sta bila presežena koncentracija celotnega prahu in koncentracija CO, emisijska koncentracija vsote rakotvornih snovi III. nevarnostne skupine pa mejnih vrednosti ni presegala. Zavezancu je bila izdana ureditvena odločba o znižanju prekoračenih vrednosti pod mejne, zavezanec je ukrep izvršil in poravnal stroške odrejenih meritev. Postopek je zaključen. Zaradi nenehnih navedb CI Celje, da se onesnaževanje tal s težkimi kovinami zaradi industrije še vedno povečuje, je bil izveden kontrolni monitoring emisij snovi v zrak pri dveh večjih onesnaževalcih okolja, IPPC zavezancih, ki se nahajata v industrijskem kompleksu bivše Železarne Štore in sicer podjetji: Valji d.o.o. Štore, ki je upravljalec naprave za taljenje in litje sive in nodularne litine s proizvodno zmogljivostjo taljenja 234 ton na dan in z njo neposredno tehnično povezane dejavnosti mehanske obdelave valjev, za katero je izdano okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-122/2006/8 z dne 30. 11. 2009, na dveh virih onesnaževanja – tehnološkemu procesu 100 taljenja in ulivanja. Kontrolni monitoring je opravil IVD Maribor. Kovis Livarna d.o.o. iz Štor, ki je upravljalec naprave za taljenje in litje nodu¬larne in sive litine s proizvodno zmogljivostjo taljenja 90 ton na dan, za katero je izdano okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-90/2006-11 z dne 19. 10. 2007 in odločba o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-14/2009-5 z dne 12. 8. 2011 , na dveh virih onesnaževanja – tehnološkemu postopku taljenja v kupolnih pečeh in linija hlajenja ulitkov. Kontrolni monitoring je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za okolje in zdravje Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor. Rezultati meritev emisij snovi v zrak obeh kontrolnih monitoringov niso izkazali preseganja dovoljenih mejnih vrednosti. Naprava Livarna Gorica d.o.o. z emisijami v vode in emisijami v zrak ne obremenjuje okolja čezmerno. Po zamenjavi hladilnega stolpa in sprememb postopka litja hladilne odpadne vode ne nastajajo več. Zagotavljajo z dovoljenjem skladno skladiščenje primernih surovin, odpadnih kovin in v dejavnosti nastalih odpadkov. Nastale odpadke ločeno zbirajo in zagotavljajo njihovo nadaljnjo obdelavo v RS in EU. Z obratovalnim monitoringom in s kontrolnimi meritvami izmerjena emisija snovi v zrak ustreza določilom okoljevarstvenega dovoljenja. Za čistilne naprave odpadnih plinov in odpadne vode so sprejeti poslovniki in se vodijo obratovalni dnevniki. Trajne meritve emisije prahu se izvajajo. Po spremembah tehnološkega postopka ne uporabljajo več diesel električnega agregata. Skladiščna naprava za gorivo je sanirana. O pritožbi Livarne Gorica d.o.o. na odločbo, s katero je bila odrejena obveznost sanacije emisije hrupa iz dejavnosti, sodišče še ni odločilo. Stranka ne zagotavlja predpisanega skladiščenja goriva, na kar je bila opozorjena. Opravljen je pregled pri družbi Lama, Dekani in ugotovljeno, da sta bili na napravi za taljenje cinkove litine s skupno talilno zmogljivostjo 21,6 t/dan glede na OVD izvedeni dve manjši spremembi. Šest starih strojev za litje je bilo zamenjanih s tremi sodobnimi novimi stroji tako, da se je skupno število strojev za litje zmanjšalo od štiriinštirideset na enainštirideset, pri tem pa se je povečala skupna talilna zmogljivost na 22,4 t/dan. Zaradi večje okvare obstoječe hladilne naprave zaprtega sistema tehnološke vode za livarno je bila le-ta zamenjana z novo, nekoliko večjo. Pri pregledu je nadalje ugotovljeno, da zavezanec zagotavlja izvajanje predpisanih obratovalnih monitoringov glede emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod in hrupa v okolje ter da o monitoringu ustrezno poroča. Pri pregledu poročil o meritvah je ugotovljeno, da obratovanje naprave ne povzroča čezmernega obremenjevanja okolja tako z emisijo snovi v zrak, kakor tudi ne z emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod ter hrupa v okolje. Pri pregledu tudi niso ugotovljene nepravilnosti s področij ravnanja z odpadki, ravnanja z ozonu škodljivimi snovmi, skladiščenja nevarnih tekočin in rabe vode. Pri pregledu ni bilo ugotovljeno, da bi bilo obratovanje naprave v nasprotju s predpisi. O pregledu je izdelano poročilo, ki je bilo poslano zavezancu in Agenciji RS za okolje s posredovanjem IRSKO. Ker družba Hidria Rotomatika, Spodnja Idrija, kot upravljalka naprave za taljenje aluminija v Podružnici Koper v Kopru, ni izvršila ukrepa predhodno naloženega z opozorilom na zapisnik, ji je izdana odločba, s katero ji je naložena dopolnitev poslovnik za obratovanje lovilca olj z imenom in naslovom osebe, ki je odgovorna za obratovanje in vzdrževanje. Odrejeno je zavezanec v roku izvršil. Zoper družbo Lesonit Ilirska Bistrica je v teku še postopek glede trajnih meritev celotnega prahu in celotnega organskega ogljika. V letu 2011 je bila navedeni družbi izdana odločba, s katero ji je bilo odrejeno, da mora zagotoviti, da bo naprava na izpustu iz sušilnika I. stopnje in izpustu iz sušilnika II. stopnje opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije celotnega prahu in koncentracije celotnega oranskega ogljika. Ker družba ni v celoti izvršila odrejenega z odločbo, je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, na 101 katerega je bila podana pritožba. Pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je upravni organ druge stopnje zavrnil. Družba je nato vložila tožbo. Sicer je navedena družba delno sledila inšpekcijski odločbi in na izpustu iz sušilnika I. stopnje namestila opremo za trajno prikazovanje koncentracije celotnega prahu in koncentracije celotnega organskega ogljika. Postopek se nadaljuje, ker še niso v celoti izvedeni vsi ukrepi iz odločbe. O nadzoru in ukrepanju v zvezi emisijami snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki so posledica obratovanja proizvodnih naprav družbe Lesonit, so bili na razna vprašanja medijev in prijaviteljev podani odgovori ter izdelana pisna poročila, vključno s poročilom za VČP. V postopku pri stranki Nafta-petrochem d.o.o. – v stečaju so bile ugotovljene večje nepravilnosti v opremljenosti rezervoarjev s potrebnimi napravami, lovilnih prostorih več rezervoarjev in pretakališču, zato je bila z odločbo odrejena ustrezna sanacija. Odločba je delno izvršena, delno pa ne in postopek še traja. Stranka je proizvodnjo ustavila na vseh procesih, deluje le industrijska čistilna naprava, ki pa čisti odpadne vode tudi od drugih pravnih oseb. Prav tako je iz navedene stranke bilo izločenih več novonastalih pravnih oseb. V nadzoru pri stranki Makoter d.o.o. Cven, kot novem IPPC zavezancu v letu 2014, je bilo ugotovljeno, da je navedena stranka porabila več kot 200 ton hlapnih organskih snovi v postopku tiskanja embalaže in tako presegla prag za IPPC naprave, okoljevarstvenega dovoljenja, pa kljub podani vlogi iz leta 2012, ni pridobila. Do povečanja porabe je prišlo zaradi novih materialov in novega načina potiska. Stranki je bilo z odločbo odrejeno, da mora izvesti ukrepe na sami napravi, katerih rezultat pa bo, da bo največja zmogljivost naprave porabe organskih topil manjša od porabe 200 ton. Stranka je v nadaljevanju pridobila okoljevarstveno dovoljenje. Družbi Ecos d.o.o., ki je upravljavec Bioplinarne Lendava v Trimlinih, je bila izdana odločba, da mora na lokaciji bioplinarne Lendava prekriti skladiščne površine na prostem oziroma prednostno uporabiti deloma ali popolnoma zaprte načine skladiščenja v silosih v skladu z OVD. Ker stranka ni izvršila odločbe ION, je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilo, postopek še poteka. Pri ostalih bioplinarnah ni bilo ugotovljenih nepravilnosti glede emisij snovi v zrak, v inšpekcijski nadzor je bilo vključenih 10 bioplinarn. Panvita kmetijstvo d.o.o. je izvršila ukrepe odrejene iz odločbe inšpektorja in odpravila čezmerno obremenjevanje okolja z emisijami prahu z ustrezno sanacijo čistilnih naprav ter vgradnjo nove sušilnice. Akcija nadzora emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov ION je nadaljevala z akcijo nadzora, začeto v letu 2012. Cilj akcije je bil celosten nadzor izvajanja določb predpisov, ki urejajo emisije snovi v zrak. Postopki so se nadaljevali pri zavezancih, pri katerih neskladnosti še niso bile odpravljene. Preverjalo se je delovanje zavezancev v skladu z OVD, izvajanje in rezultati obratovalnega monitoringa in izvajanje predpisanih ukrepov. Nadzor nad obrati tveganja za okolje ION je skladno z zahtevo iz 4. odstavka 156. člena ZVO-1 in s programom nadzora v koledarskem letu 2014 pregledala vse obrate večjega tveganja za okolje. Skupaj je bilo pregledano 31 obratov večjega tveganja za okolje in 13 obratov manjšega tveganja za okolje. V letu 2014 je bila sprejeta sprememba Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, ki je med imenovane snovi uvrstila težko kurilno olje. Z letom 2014 se zaključuje tudi triletno obdobje, o katerem je potrebno poročati Evropski komisiji. 102 Nadzor nad obrati večjega tveganja: V letu 2014 se je nadzor nad obrati večjega tveganja izvajal po naslednjih področjih: - preverjanje količin in lastnosti prisotnih nevarnih snovi (ali je v obratu v preteklem letu prišlo do velikih sprememb v proizvodnji (postopkih/napravah) in/ali v količini ali lastnostih prisotnih nevarnih snovi) in o stanju glede pridobitve OVD, izredni dogodki ali večje nesreče v preteklem triletnem obdobju, varovanje obrata in načrt zaščite in reševanja, skladiščenje nevarnih snovi, informacija za javnost o varnostih ukrepih. Nadzor nad obrati manjšega tveganja za okolje je bil izvršen po naslednjih področjih: 1. preverjanje usklajenosti podatkov iz prijave vira tveganja z dejanskim stanjem, 2. zasnova preprečevanja večjih nesreč in zasnova tveganja za okolje (skladno s prilogo III uredbe). V večini obratov večjega in manjšega tveganja za okolje ni bilo ugotovljeno bistvenih kršitev uredbe. Stanje pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za obrate večjega tveganja za okolje je podobno kot v prejšnjih letih. Število obratov, ki do konca leta 2014 še niso imeli pridobljenega OVD je še vedno visoko, saj OVD še vedno nima 15 obratov večjega tveganja za okolje in 24 obratov manjšega tveganja za okolje. Vsi nadzorovani obrati so sicer vložili vlogo za pridobitev OVD, vendar o vlogi še ni bilo odločeno. Tako veliko število obratov, ki obratuje brez pridobljenega OVD, otežuje učinkovitejše načrtovanje in izvajanje inšpekcijskega nadzora v teh obratih. Rok, do katerega bi morali vsi obrati tveganja pridobiti OVD, je 31. 12. 2015. Nadzor nad emisijami iz kurilnih naprav Število prejetih prijav je v letu 2014 ostalo približno enako kot v letu 2013. Prijave so se še vedno najpogosteje nanašale na onemogočanje opravljanja dimnikarskih storitev. Tudi v letošnjem letu se število prijav dimnikarskega podjetja Celjski dimnikarji d.o.o., ki ima koncesijo za izvajanje dimnikarskih storitev na območju MOC, zaradi zavračanja obveznih storitev dimnikarske službe upravljavcev kurilnih naprav, ni zmanjšalo. Vzrok je predvsem aroganca delavcev in grožnje z inšpekcijo, kot je bilo povedano s strani upravljavcev kurilnih naprav, in seveda podvajanje storitev predvsem pri kurilnih napravah na plin, ki morajo biti redno servisirane tudi s strani pooblaščenih serviserjev. Prijav dimnikarskega podjetja Dimnikarstvo Celje d.o.o., ki izvaja dimnikarske storitve v sosednjih občinah MOC, zaradi zavračanja dimnikarskih storitev, tudi v letošnjem letu nismo prejeli. Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom iz industrijskih in drugih obratov Inšpektorji so na tem področju opravili 675 nadzorov in odredili 102 ukrepov za odpravo neskladnosti ter uvedli 7 prekrškovnih postopkov. Nadzor nad obremenjevanjem s hrupom je bil opravljen v okviru rednih inšpekcijskih pregledov in na podlagi prijav. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da gre za nov vir hrupa, zato je bil zavezanec pozvan, da v predpisanem roku inšpekciji predloži poročilo o prvem ocenjevanju vira hrupa. V primeru ugotovljenih nepravilnosti so bili zavezanci z opozorilom na 103 zapisnik pozvani k odpravi le-teh ali pa so inšpektorji, v primerih čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom, zavezancem odredili obveznost sanacije virov hrupa. Najpogosteje ugotovljena neskladnost je neredno izvajanje predpisanega monitoringa in neizvajanje obveznosti poročanja. Še vedno so pogoste prijave glede hrupa gostinskih obratov z živo ali mehansko glasbo; predvsem pa prijave hrupnih prireditev, kar pa ni predmet neposrednega nadzora Inšpekcije za okolje in naravo, temveč (med)občinske inšpekcije. Dovoljenje za čezmerno obremenjevanja okolje pri javnih prireditvah namreč izdajajo lokalne skupnosti. Sicer pa do sedaj še ni prejet noben predlog občinske inšpekcije za uvedbo postopka o prekršku. Glede na številne prejete prijave glede hrupa, ki ga povzročajo naprave za proizvodnjo vlaknenih plošč družbe Lesonit Ilirska Bistrica, je bil odrejen kontrolni monitoring hrupa. Meritve je izvedel s strani IRSKO izbrani pooblaščeni izvajalec. Ugotovljeno je preseganje mejnih vrednostih kazalcev hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času. Navedeni družbi je izdana odločba, s katero je odrejena prilagoditev obratovanja naprave glede hrupa v okolje predpisanim mejnim vrednostim. Ker zavezanec v odrejenem roku ni popolnoma izvršil odrejenega v odločbi, je izdan sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo, če odrejenega z odločbo ne bo izvršil v naknadnem roku. Ker zavezanec tudi v naknadnem roku ni popolnoma izvršil odrejeno v odločbi, je izdan sklep o denarni kazni (10.000 evrov). O nadzoru in ukrepanju v zvezi s hrupom v okolju, ki je posledica obratovanja proizvodnih naprav družbe Lesonit, so bili na razna vprašanja medijev in prijaviteljev podani odgovori in izdelana pisna poročila, vključno s poročilom za VČP. Na tem področju dela predstavljajo večji problem izvajanja dopolnilne dejavnosti oziroma obrtne dejavnosti v strnjenih vaških središčih. Žal se praviloma ugotavlja precej sebičen odnos posameznikov, ki zasledujejo le lasten interes. Specifičen primer pa je hrup v okolje, kot posledica obratovanja vetrne elektrarne, ki ga prijavljajo krajani Dolenje vasi. V inšpekcijskem postopku so bile ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti pri opravljenem prvem ocenjevanju hrupa; postopek se nadaljuje. V zadevi Motokros steze Lemberg so bile s strani "Iniciativnega odbora Lemberg za ukinitev treningov na motokros progi v Lembergu" izvedene meritve hrupa po pooblaščencu SiEKO, d.o.o. Rezultati se razlikujejo od tistih, ki jih je za zavezanca kot upravitelja motokros proge, v okviru rednega monitoringa hrupa izvedel ZVD, d.d. Zaradi navedenega in zaradi različnih pritiskov na pristojnega inšpektorja (grožnje z mediji, pregled inšpekcijskih postopkov s strani Varuha človekovih pravic itd.), je inšpektor 12. 8. 2014 izdal inšpekcijsko odredbo o izvedbi kontrolnega monitoringa hrupa s prošnjo, da bi se izvedla najkasneje v oktobru 2014, vendar do danes še ni bila izvedena. Nadzor nad elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem Skupno so inšpektorji na obeh področjih sevanja opravili 84 nadzorov, v katerih so odredili 9 inšpekcijskih ukrepov ter uvedli 5 prekrškovnih postopkov. Nadzor se je na obeh področjih izvajal na podlagi prejetih prijav ter v okviru celovitih rednih pregledov IED naprav in večjih trgovskih centrov. Obravnavana je bila prijava glede PZI za posege v prostor za bazno postajo, ki so jo postavili pri Kozini kot del digitalnega radijskega sistema GSM-R ob železniški progi. Prijava je bila odstopljena gradbeni inšpekciji na osnovi določb 23. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane. 104 V zvezi s prijavo, da Birokrat hotel na Dunajski 191, Ljubljana, z agresivno vijolično barvo moti stanovalce pri nočnem počitku, je bil uveden inšpekcijski postopek. Ker je električna moč svetil manjša od 1 kW obveznosti izvajanja meritev osvetljenosti oziroma svetlosti fasade hotela Birokrat ni bilo mogoče naložiti, vendar je hotel Birokrat na pobudo inšpektorja s pomočjo družbe Sieko d.o.o., ki je pooblaščena za opravljanje preiskav fizikalnih škodljivosti s področja varnosti in zdravja pri delu (med drugim tudi osvetljenosti) izvedel meritve osvetljenosti in svetlosti fasade hotela Birokrat. Iz strokovne ocene je razvidno, da tudi pri maksimalni električni moči okrasnih luči na fasadi mejne vrednosti svetlosti fasade niso presežene. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja tudi ne določa omejitev v zvezi z barvo svetlobe, ki jo oddajajo svetila, zato inšpektor glede te problematike ni mogel ukrepati. V zvezi s prijavo, da Gospodarsko razstavišče Ljubljana z LED prikazovalnikom, svetlobno onesnažuje okolje je bilo ugotovljeno, da imata LED prikazovalnika petkrat preseženo električno moč, stranka je do 10. 12. 2014 uskladila obratovanje skladno s predpisi. V zvezi s prijavo, da reflektorja montirana na restavraciji Pedagoške fakultete Ljubljana motita stanovalce Puhove ulice pri nočnem počitku je bilo izdano opozorilo, naj zavezanec namesti reflektorja skladno s predpisi, kar je zavezanec tudi storil. Obravnavani sta bili prijavi glede čezmernega svetlobnega onesnaževanja. Ker upravljalca, družbi Casino Riviera in Casino Portorož, nista vedela, s kakšnimi viri svetlobe razpolagata, jima je bilo z odločbo odrejena izdelava načrta razsvetljave. Načrta sta izdelana in ugotovljeno je bilo, da ni čezmernega svetlobnega onesnaževanja. Po posameznih področjih nadzora je bilo skupno po različnih predpisih opravljenih 12077 inšpekcijskih nadzorov (Tabela 38 in Slika 24). Tabela 38: Nadzori po področjih dela v letu 2014. Področje nadzora Število nadzorov 2014 Kakovost zraka Odstotek 88 0,71 Ravnanje z odpadki 6.184 51,20 Vode 2.119 17,55 Varstvo narave 239 1,98 Kemikalije in gensko spremenjeni organizmi 115 0,96 2.573 21,30 675 5,59 Elektromagnetno sevanje 29 0,25 Svetlobno onesnaževanje 55 0,46 12.077 100,00 Industrijsko onesnaževanje in tveganja Hrup SKUPAJ 105 NADZORI PO PODROČJIH DELA V LETU 2013 Svetlobno Elektromagnetno Kakovost zraka: onesnaževanje: sevanje: 0,15% 1,57% 0,31% Hrup: 4,99% 0% 1% 0% 5% Industrijsko onesnaževanje in tveganja: 22,20% 22% Kemikalije in gensko Varstvospremenjeni narave: organizmi: 1,78% 2,63% 2%3% Ravnanje z odpadki: 46,74% 47% Vode: 19,63% 20% Slika 24: Nadzori po področjih dela v letu 2014. 106 3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV KMETIJSKA INŠPEKCIJA Vsebinski predlogi za delo kmetijske inšpekcije v letu 2014 so naslednji: ZAKON O KMETIJSTVU Spremembe Uredbe o dopolnilnih dejavnostih naj določajo enostavno zbiranje podatkov o količinah vstopnih surovin za predelavo in prodajo kmetijskih pridelkov ter turizem na kmetiji na podlagi računov o lastnih in dokupljenih surovin iz sosednjih kmetij oziroma iz prometa. S tem bo omogočena nedvoumna kontrola (% lastnega obsega so nedoločljiv. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora obstajati resna osnovna kmetijska dejavnost, tako pa se dogaja, da je dopolnilna dejavnost na kmetiji velikokrat kar glavna dejavnost na kmetiji. V tem sklopu se predlaga tudi nedvoumna opredelitev dopolnilne dejavnosti – prodaja pridelkov iz sosednjih kmetij. ZAKON O ŽIVINOREJI Še vedno smo mnenja, da je treba spremeniti Pravilnike, ki se navezujejo na vzrejo čebel in označevanje kopitarjev. Poleg tega je treba v zakonu dodati dikcijo, ki izrecno izvajanje nekontrolirane paše ter točno definirati, kaj je paša in v katerih primerih je dovoljena. Zakon o živinoreji je na splošno star zakon zato je nujno potrebna njegova celotna posodobitev. ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH Spremeniti Zakon o mineralnih gnojilih tako, da bi se dolžnosti, ki jih imajo proizvajalci in uvozniki, razširile tudi na distributerje oziroma zastopnike ker sicer kmetijski inšpektor ne more ukrepati proti firmi, ki nima sedeža v Sloveniji. ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH V sklopu Zakona o kmetijskih zemljiščih, kmetijska inšpekcija predlaga naslednje spremembe s katerimi bi se izboljšalo dela na tem področju: - - - sistematično je potrebno reševati problematiko občinskih prostorskih načrtov (OPN) za komunalne odpadke, državnih lokacijskih načrtov (DLN) pri deponiji odpadkov in predelanih gradbenih proizvodov, ki nastanejo pri gradnji državne infrastrukture; v Zakonu je treba v poglavju, ki določa vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, jasneje definirati, kako in v kakšni višini se sredstva zbirajo ter kasneje uporabijo pri vzdrževalnih delih. Poleg tega je treba tudi točneje definirati, kako se načrti vzdrževanja izdelujejo; pripraviti pravilnik o uvedbi agromelioracij s strokovnimi navodili; predlaga se izbira izvršitelja po drugi osebi. ORGANIZACIJSKE ZADEVE 107 Zaradi nezdružljivosti dela, ki ga inšpektorji opravljajo kot prekrškovni organi s 1. 1. 2005 in kontrolno funkcijo nad izvajanjem ukrepov kmetijske politike pred izplačili, inšpektorji uradno ne morejo več izvajati nadzora subvencij SKP pred izplačili razen če tako odredi minister z odredbo, ki je hkrati skladna s predpisi o zaposlenih v državni upravi in sistemizacijo delovnih mest. Kmetijska inšpekcija lahko izvaja le tiste naloge, ki so predpisane v zakonu in niso v nasprotju s predpisi EU. Razširiti in povezati bo treba sodelovanje s strokovnimi službami ministrstva pri pripravi letnih programov dela in drugimi ministrstvi, inšpekcijami ter uradnimi laboratoriji. V prihodnje bo treba povečati obseg usposabljanja na področju kmetijstva, nadzora javnih služb in pri nedovoljenih posegih na kmetijska zemljišča. Predlaga se dodatna zaposlitev kmetijskega inšpektorja na OE Murska Sobota in Kranj. VINARSKA INŠPEKCIJA Poenotenje kriterijev ocenjevalcev za ocenjevanje inšpekcijskih vzorcev vin. Uvedba blokad izdaje odločb o ocenitvi vina v primeru neizpolnjevanja zakonsko predpisanih obveznosti (prijave zalog, prijave enoloških postopkov). Nadgradnja izobraževanj za vpis dejavnosti stekleničenja v RPGV še z vsebino smernic dobre higienske prakse za predelavo grozdja v vino. Potrebna bi bila sprememba Pravilnika o načinu jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter vzorcev enoloških sredstev za analize in o postopku z odvzetimi predmeti (Uradni list RS, št. 94/05 in 105/06 – ZVin). Predlagati spremembo zakonodaje in z njeno spremembo poenotiti zakonsko določeno površino za vpis vinograda in prijavo pridelka, na ta način pa bi dodatno zajeli pridelovalce, ki bi prijavili pridelek in prispevali k zmanjševanju nedovoljenega prometa z vinom. Obveščanje pridelovalcev s strani KGZ o rokih za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti. GOZDARSKA INŠPEKCIJA Novela ZG, ki je pričela veljati 8. 03. 2014, je prinesla spremenjeno prevoznico, ki mora spremljati gozdno lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti. Prevoznica mora torej spremljati vse prevoze gozdnih lesnih sortimentov razen za količino do 6 m3, ki je namenjena lastni porabi in jih prevaža lastnik gozda ali njegov sorodnik. Tudi oblika in vsebina prevoznice se je spremenila, tako da je lahko uporabna tudi kot dobavnica. Novela je zaradi spremljanja sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov za lastnike gozdov prinesla tudi izpolnjevanje evidenčnih listov. Zaradi zmanjšanja administrativnega bremena pri odpravi posledic žledoloma je zakonodajalec določil, da se lahko od uveljavitve novele zakona do 30.4.2015 za zagotavljanje sledljivosti namesto prevoznic uporablja listina o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti. Prevoznice torej tudi po mnenju zakonodajalca predstavljajo dodatno administrativno breme, zato gozdarska inšpekcija še vedno predlaga: - - Gozdne lesne sortimente naj spremlja dokument, ki ga izpolni dobavitelj, iz katerega je razvidno, od kod in od koga je tovor, vrsta in količina tovora, kam in komu je namenjen in kdo ga prevaža. Možnost odvzem nezakonito posekanega lesa ne samo v prevozu, temveč tudi v gozdu, na skladišču in drugod. Številčno okrepitev gozdarske inšpekcije za zagotovitev povečanega nadzora v gozdovih. 108 Gozdarska inšpekcija je z omenjeno novelo Zakona o gozdovih dobila poleg ZIN še dodatno zakonsko podlago za dostop do evidence o izdanih odločbah, tako da je gozdarska inšpekcija ob sodelovanju vodstva ZGS maja 2014 dobila dostop do omenjenih evidenc, kar je zahtevala že več let. V decembru 2014 je gozdarska inšpekcija na MKGP poslala prošnjo za tolmačenje določb o strojnih krožkih v Zakonu o kmetijstvu, ki je bil spremenjen v aprilu 2014. Iz definicije strojnih krožkov je izpadla medsosedska pomoč in ni več logične povezave med Zakonom o kmetijstvu, Zakonom o preprečevanju delu in zaposlovanja na črno in Zakonom o dohodnini. Gozdarska inšpekcija je z omenjeno novelo ZKme dobila tudi pristojnost pri nadzoru strojnih krožkov. Gozdarska inšpekcija sicer meni, da morajo tudi člani strojnih krožkov izpolnjevati zahteve iz Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, kot določa 19. člen ZG. Ker gre v tem primeru za uporabo določb Zakona o kmetijstvu in Zakona o gozdovih smo MKGP zaprosili za tolmačenje, kako izvajati nadzor nad delom v gozdu, ki ga izvajajo strojni krožki. Po dveh letih je po zamenjavi direktorja ZGS je ponovno prišlo do sestanka vodstva ZGS in inšpekcije, na katerem je gozdarska inšpekcija predstavila letno poročilo o delu v letu 2013 s poudarkom na ugotovljenih pomanjkljivosti pri delu Zavoda. Navajamo še zmeraj aktualne pripombe iz prejšnjih let: - - - - - Osem let je preteklo odkar je bil ZGS določen kot prekrškovni organ. Pa z delom še niso pričeli. Sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del se iz leta v leto zmanjšujejo. Prejemniki sredstev so skoraj izključno tisti, ki so voljni opraviti delo. Gojitveni ukrepi ob tako majhnem obsegu in dejstvu, da ZGS z odločbo določi le tista dela, ki so jih lastniki pripravljeni narediti, niso več orodje za usmerjanje gospodarjenja v gozdovih. Pogoji za skladiščenje posekanega lesa v predpisih niso dovolj jasno opredeljeni. Ni določeno, kje so lahko taka skladišča in kako morajo biti urejena. V izobraževalne programe dodiplomskega izobraževanja gozdarstva je nujno potrebno uvesti osnove Zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako je potrebno zagotoviti nenehno izpopolnjevanje o splošnem upravnem postopku zaposlenih v ZGS. Problem različnih evidenc površin gozdov – razlike med masko gozdov v gozdnogospodarskih načrtih in katastrom rabe zemljišč pri MKGP in dosledno spoštovanje določil Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/2008). Spremeniti predpise o dovoljenjih za krčitve gozdov v kmetijske namene tako, da bo jasno določeno, v čigavi pristojnosti je ukrepanje na izkrčenih površinah do njihovega vnosa v prostorske akte in kdo mora poskrbeti, da se za izkrčene površine spremeni namembnost v prostorskih aktih. Stališče gozdarske inšpekcije je, da bi morala biti v dovoljenju za krčitev že vključena vsa soglasja po predpisih in da pomeni izdano dovoljenje ZGS res dovoljenje za krčitev gozda. S spremembo predpisov je potrebno doseči, da za gospodarjenje z gozdovi in za posege v gozd in gozdni prostor za gradnjo gozdne infrastrukture, ne bo potrebno pridobiti posebnih soglasij po zakonodaji s področja varstva okolja in urejanja prostora. Sprejet gozdnogospodarski načrt je akt ministrstva, ki mora biti pred sprejetjem medresorsko usklajen. To bi pomenilo večjo odgovornost ZGS, hkrati bi lastnikom gozdov s tako spremembo predpisa odpravili nepotrebno birokratsko oviro. 109 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA Zakonodaja: Ker v Sloveniji ni urejenega borznega odkupa ulova, Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov (Ur.l. RS, št. 2/13) ohranja in dovoljuje različna poti prodaje ulovljenih rib in ribiških proizvodov, s tem pa težji nadzor. Zaradi zagotavljanja sledljivosti, slovenska uredba sicer predvideva oddajanje dokumentacije o prvi prodaji tudi za kupca (grosista, ribarnico ali gostinca), vendar se oddaja s strani prejemnika trgovskega dokumenta t.j. ministrstva ne preverja. Tako imamo na eni strani ribiče, ki oddajajo trgovske dokumente, na drugi strani pa kupca za katerega inšpekcija ne ve ali je skladno z veljavno zakonodajo oddal trgovski dokument. Potrebno bi bilo vzpostaviti sistem, ki bi opozarjal vsaj na ne oddane trgovske dokumente, še bolje pa na vsebino (količino), da bi imeli celotno povezavo med ulovom in prodajo rib. V letu 2014 je bila sprejeta nova Uredba o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredbe (EU) za določitev prekrškov in sankcij s področja skupne ribiške politike (Ur.l. RS, št. 20/14), ki smo jo zaradi spremenjene evropske ribiške zakonodaje (Uredba (ES) št. 122/09 in Uredba (EU) št. 404/11) čakali že od leta 2012. Sedaj, ko smo prekrškovno uredbo končno dobili, pa se je evropska ribiška zakonodaja ponovno spremenila (začela je veljati Uredba (EU) št.1379/13, Uredba (ES) št. 2065/01 ne velja več...) tako, da je le-ta zopet neažurirana. Poleg tega je bilo iz njenega predloga, ki ga je pripravila ribiška inšpekcija črtano nekaj členov, ki nam sedaj v praksi onemogočajo sankcioniranje in s tem izvajanje evropske ribiške zakonodaje. Predvsem gre tu za določbe vezane na ladijske dnevnike in deklaracije. V letu 2013 je bila sprejeta Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov Thunnus thynnus (Ur.l. RS, št. 36/2013), ki pa ne regulira tudi prostočasnega ribolova modroplavutih tunov. Zadnja leta se opaža trend povečanja prisotnosti modroplavutega tuna tudi v slovenskem morju, s tem pa se povečuje tudi problematika prostočasnega ribolova na tune. Brez ustrezne zakonodaje ni možno ukrepati. Zakon o morskem ribištvu (Ur. list RS, št. 115/06) bi bilo potrebno uskladiti z novo evropsko ribiško zakonodajo. Zakon prve prodaje in možnosti zaplembe ribiških proizvodov brez ustrezne sledljivosti praktično ne obravnava oz. ne omogoča. Za pregledovanje vpisnih listov za ribiško plovilo po naši zakonodaji nimamo pooblastil kljub temu, da ga evropski inšp. zapisniki po Uredbi 404/2011 zahtevajo. V pravilniku o podrobnem označevanju ribolovnih orodij in zagotavljanju trajnostne rabe rib (Ur. list RS 87/2008 in 11/10) je kar nekaj določb, katere ni možno sankcionirat. Zapisane so, v zakonu pa ni predpisane sankcije. V tem pogledu bi bilo potrebno prilagoditi ZMR. Na področju lovstva, bi bilo potrebno urediti elektronsko evidentiranje odstrela, ki je predpisano z pravilnikom iz leta 2010, vendar še sedaj nimamo ustreznega akti, ki bi opredelil katere so elektronske evidence, ki jih morajo voditi upravljavci lovišč. Problem je najbolj pereč pri upravljavcih lovišč s posebnim namenom, kjer lovska inšpekcija nima dostopa do nobenih elektronskih evidenc. Pri upravljavkah lovišč je lovski inšpekciji vpogled v elektronske evidence omogočila Lovska zveza Slovenije preko informacijskega sistema LISJAK, ki ga razvija in uporablja LZS. O navedeni problematiki je bilo resorno ministrstvo že večkrat opozorjeno v preteklih letih. 110 Problematika divjadi v urbanih okoljih je eno bolj perečih problemov s katerim se lovska inšpekcija srečuje že vrsto let. Celotna problematika je prepuščena iznajdljivosti posameznikov, pripravljenosti upravljavcev lovišč in dobršni miri osebne angažiranosti lovskih inšpektorjev. Na tem področju bi bilo nujno pripraviti osnovne zakonske - podzakonske okvirje in navodila za postopke v primeru pojava divjadi na nelovnih površinah. Še posebej nevarno je pojavljanje divjadi na avtocestah in mestnih središčih zaradi potencialnih nevarnosti nesreč, ki jih taka divjad lahko povzroči. Postopki ukrepanja niso dogovorjeni. Naslednji večji problem so vrane v urbanem okolju, saj se vsako leto povečuje število napadov na ljudi. Tudi na tem področju nimamo dogovorjenih postopkov kdo in kako ukrepa. INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO ION je cilje, določene z letnim načrtom dela dosegla. Na podlagi analize stanja ugotavljamo, da smo načrtovano število inšpekcijskih pregledov za leto 2014 dosegli, prav tako smo v celoti izpolnili načrtovani obseg dela, čeprav se je število inšpektorjev za okolje zmanjšalo še za enega inšpektorja. Nespremenjeno ostaja dejstvo, da z obstoječo kadrovsko zasedbo, brez zadostne strokovne podpore na pravnem področju, ni več možno učinkovito izvajati rednega načrtovanega dela. Kljub načrtnemu delu, postaja delo inšpektorjev vedno bolj podobno gašenju požarov. Administrativne obveznosti in druge naloge, povezane predvsem z novimi pristojnostmi v prekrškovnih postopkih, upočasnjujejo delo inšpektorjev in terjajo reorganizacijo na tem področju. Presenetljivo pa je, da pristojni, kljub nenehnim opozorilom, pri sprejemanju novih predpisov, inšpektorjem za okolje nalagajo nove in dodatne obveznosti. Inšpekcijsko delo postaja vedno bolj izpostavljeno raznim pritiskom s terena in medijem in zato tudi vedno bolj stresno, naporno in izčrpajoče, kar ima negativne posledice tudi za zdravje zaposlenih. Glede na zelo velika pooblastila, vključno s pooblastili v prekrškovnem postopku z zelo visokimi kaznimi, se postavlja tudi vprašanje zagotavljanja primerne osebne varnosti na delovnem mestu. Ponovno želimo poudariti, da ukrepi v zvezi s plačnim sistemom v državni upravi nikakor ne prispevajo k povečanju učinkovitosti dela niti ne motivirajo zaposlenih v duhu iskanja rešitev in novih idej. Enako pa velja tudi glede ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi. Dodatno k malodušju prispeva tudi odnos javnosti in posameznikov do dela nadzornih organov, ki so postali dežurni krivec za vse nastale težave. Vse pogosteje se dogaja, da se krivdo za nedelovanje sistema kot celote želi naprtiti inšpekcijskim službam. Zanemarja pa se dejstvo, da sistema ni možno vzpostavljati le z inšpekcijskim nadzorom, ampak je to le eden od načinov. Neizkoriščene so možnosti finančnih in drugih stimulacij zavezancev, ki bi pripeljale k večji stopnji spoštovanja predpisanih pravil. Učinkovitost delovanja službe se namreč presoja z vidika pogojev za njeno delovanje, ne le z vidika javnomnenjske raziskave. V letošnjem letnem poročilu predlagamo naslednje rešitve za katere menimo, da bi prispevale k izboljšanju stanja: - - povečati število inšpektorjev glede na to, da se iz leta v leto povečuje obseg dela, predvsem zaradi spreminjanja in sprejemanja zakonodaje ter povečevanja obsega administrativnega dela. Posledično je sistematično delo skorajda onemogočeno, kar negativno vpliva na delo inšpektorjev in posledično celotne Inšpekcije za okolje in naravo; prenos dela pristojnosti na nadzorne organe lokalnih skupnosti (nadzor nad gradbenimi 111 - - - - - - - odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, izvajanje dimnikarskih storitev); specializacija inšpektorjev po posameznih področjih nadzora ter izvajanje nalog na posameznem področju na celotnem ozemlju države (npr. en inšpektor nadzira vse zavezance v določeni industrijski panogi oziroma delovnem področju); glede na dokaj hitro spreminjanje tako materialne kot procesne zakonodaje izvesti več internih izobraževanj za inšpektorje; akcije nadzora so znane že ob koncu leta, zato je potrebno zavezance iz predvidenih akcij vključili v program dela; inšpektorji za okolje se pri izvajanju nadzora neposredno srečujejo z določili evropske zakonodaje, zato bi bilo potrebno večjemu številu inšpektorjev omogočiti sodelovanje na delavnicah in v projektih v okviru organizacije IMPEL. Sodelujoči inšpektorji bi pridobljeno znanje posredovali v okviru strokovnih skupin oziroma internih izobraževanj za posamezna delovna področja; za izboljšanje kvalitete dela je potrebno zagotoviti sprotno izmenjavo informacij z ARSO glede vodenja postopkov izdaje raznih dovoljenj in soglasij. Ugotavljamo namreč, da so postopki izdaje dovoljenj včasih izredno dolgotrajni, tudi za zavezance, ki niso čezmerni obremenjevalci okolja; ukrep inšpektorjev v primerih ugotovljenega obratovanja brez OVD, pa je prepoved obratovanja; sprememba predpisov, pri katerih so določbe deloma ali v celoti neizvršljive, kar zmanjšuje učinkovitost ukrepanja inšpektorjev (npr. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, itd.); za izboljšanje nadzora SEVESO zavezancev uvesti vprašalnike (ti. check list) za posamezne sklope tehnoloških postopkov (npr. skladiščenje nevarnih snovi, zagotavljanje varnosti tlačnih posod) ter vprašalnike za sistem obvladovanja varnosti (ISO presoja – za notranje in zunanje presojevalce); višine predpisanih glob so v posameznih primerih nesorazmerno visoke glede na težo prekrška oziroma škodo, ki je nastala v okolju zaradi nezakonitega ravnanja (primer višine globe 10.000 €, ker zavezanec ni oddal letnega poročila) oziroma prenizke (npr. v Zakonu ohranjanju narave), kjer gre pogosto za ravnanja, ki imajo za posledico evidentno in nepopravljivo škodo v naravnem okolju; na področju izvršb začeti izvajati 157.c člen (zakonita zastavna pravica na nepremičnine). 112
© Copyright 2024