Letno poročilo o delu IRSKGH za leto 2011
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN HRANO Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana T: 01 434 57 00 F: 01 434 57 17 E: irskgh.mkgp@gov.si www.mkp.gov.si Številka: 010-43/2012-2 INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN HRANO POROČILO za leto 2011 Ljubljana, februar 2012 1 PREDGOVOR Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007, UPB-1) je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH), kot vsako leto pripravil skupno poročilo sedmih inšpekcij za leto 2011. Minilo je prvo celo leto izvajanja nadzora prenesenih pristojnosti na področju zagotavljanja varnosti živil. Kljub celoletnemu delovanju inšpekcije, nam še ni v celoti uspelo vzpostaviti nove kategorizacije nosilcev živilske dejavnosti glede na spremenjene dejavnike tveganja, ki jih opažamo. Inšpekcija se sooča z vedno novimi izzivi, ki izhajajo iz globalizacije svetovnega gospodarstva, hitrega transporta, kar se je odražalo pri povečanem in poostrenem nadzoru zelenjave ob pojavu E Coli. Povečano število prijav, pogostejša zastopanost strank z odvetniki, vedno večja angažiranost civilnih iniciativ ob pojavu okoljskih problemov na področju kmetijstva, kompleksnost postopkov ter na drugi strani velika pričakovanja prijaviteljev in javnosti, so zaznamovala in spremljala delo kmetijske inšpekcije. Doseganje statističnih ciljev IRSKGH, ob istočasnem zagotavljanju kakovostnih odločitev v zakonitih ali optimalnih rokih, je možno le ob zagotovitvi ustrezne podpore inšpektorjev, zato je potrebno še nadalje v kadrovskem načrtu zagotavljati zapolnitev inšpekcijskih delovnih mest, ob zadostnem deležu podpornih služb v inšpektoratu in sodelovanja s službami okviru matičnega ministrstva. Finančni položaj v letu 2011 je bil zadovoljiv. Z lanskim rebalansom nam je končno uspelo zagotoviti zadostna sredstva na področju analitike, žal pa nam je rebalans občutno, za -74% zarezal v sredstva na investicijah in investicijskem vzdrževanju. Takšno drastično zmanjšanje sredstev za te namene bo inšpektorat občutil zlasti v naslednjih treh letih, v kolikor se stanje na področju javnih financ ne bo izboljšalo. Učinkovit uradni nadzor je ne nazadnje odvisen tudi od kakovosti predpisov. Zato je naša vloga s sistemskega vidika in kot nadzornega organa tudi v tem, da daje povratne informacije o ustreznosti določenih zakonodajnih rešitvah nazaj na ministrstvo. Tudi pričujoče poročilo o delu inšpekcij je ena od takšnih oblik. S tem lahko inšpektorat kot prvostopenjski organ prispeva k bolj kvalitetni zakonodaji, k večji pravni varnosti in posledično manjši obremenjenosti slovenskih sodišč. Ne glede na to, da se je število pregledov in ukrepov v letu 2011 povečalo, lahko rečemo, da je IRSKGH precej pozornosti namenil tudi preventivnemu delovanju, vse leto pa smo skrbeli tudi za javnost svojega dela ter ozaveščanja pravnih in fizičnih oseb v obliki tiskovnih konferenc, izjav za javnost ali preko spletne strani. Kot uspešne lahko označimo tudi naše komunikacije s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico, Trgovinsko zbornico ali neposredno komunikacijo z različnimi nevladnimi organizacijami in zavezanci. Inšpektorji in vodstvo inšpektorata smo sodelovali na številnih izobraževalnih konferencah, kongresih in okroglih mizah, prav tako pa smo se vključevali z različnimi prispevki ob mednarodnih dogodkih, med katerimi je bilo v ospredju ob letu gozdov. Mag. Saša Dragar Milanovič GLAVNA INŠPEKTORICA 2 KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................................................................. 4 1.1 ZAKONODAJA ................................................................................................................................................ 4 1.1.1 Predpisi s področja državne ureditve:.................................................................................................. 4 1.1.2 Predpisi s področja upravnega prava: ................................................................................................. 4 1.1.3 Materialni predpisi ............................................................................................................................... 5 1.2 ORGANIZACIJSKE IN SPLOŠNE ZADEVE .......................................................................................................... 6 1.2.1 Kadrovski viri ....................................................................................................................................... 6 1.2.2 Finančni viri ......................................................................................................................................... 8 1.2.3 Izobraževanje........................................................................................................................................ 9 2 DELO IRSKGH PO INŠPEKCIJAH............................................................................................................. 10 2.1 PREGLED OPRAVLJENEGA DELA ....................................................................................................... 10 2.1.1 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU .................................................................................................................... 10 2.1.2 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH.................................................................... 12 2.2 UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA ............................................................................. 13 2.2.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA................................................................................................................. 13 2.2.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME ............................................................................................... 27 2.2.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL ................................................................................................. 34 2.2.4 VINARSKA INŠPEKCIJA ................................................................................................................... 38 2.2.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA ........................................................................................................ 43 2.2.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA............................................................................................................... 48 2.2.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA .................................................................................................. 55 3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV................................................................................................. 65 3.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA.................................................................................................................... 65 3.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME .................................................................................................. 65 3.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL .................................................................................................... 66 3.4 VINARSKA INŠPEKCIJA ...................................................................................................................... 67 3.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA ........................................................................................................... 69 3.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA.................................................................................................................. 69 3.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA ..................................................................................................... 70 4 PRIKAZ PROBLEMATIKE PO OBMOČNIH ENOTAH IRSKGH......................................................... 72 PROBLEMATIKA PO OBMOČNIH ENOTAH: .......................................................................................................... 73 VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO POSAMEZNIH INŠPEKCIJAH:.......................... 74 3 1 UVOD Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH) je ustanovljen na podlagi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003) in opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov iz resorja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (MKGP), ki vključuje poleg vsebin primarne kmetijske pridelave, krme, kakovosti in varnosti živil ter gozdarstva tudi lovstvo in ribištvo. Deloma predpisi, ki pooblaščajo za nadzor vsebin inšpektorje IRSKGH, izhajajo tudi iz resorja Ministrstva za okolje in prostor in se nanašajo na varovanje živali, narave in okolja ter gensko spremenjenih organizmov (GSO). Nadzor opravlja sedem inšpekcij: • • • • • • • Kmetijska inšpekcija (KI), Inšpekcija za kontrolo krme (IKK), Inšpekcija za kakovost živil (IKŽ), Vinarska inšpekcija (VI), Fitosanitarna inšpekcija (FSI), Gozdarska inšpekcija (GI), Lovska in ribiška inšpekcija (LRI). Poročila posameznih inšpekcij so objavljena na spletni strani IRSKGH. http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmetijstvo _gozdarstvo_hrano/ 1.1 Zakonodaja V tem seznamu navajamo le nabor poglavitnih zakonov z delovnega področja IRSKGH. Njihove uradne objave niso citirane. Vsa zakonodaja je dostopna preko spletnih strani Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano oziroma Ministrsva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali Ministrstva za javno upravo. http://www.mju.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ 1.1.1 Predpisi s področja državne ureditve: - Zakon o državni upravi (ZDU-1-NPB8), - Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-UPB1), - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-UPB13), - Zakon o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP),… 1.1.2 Predpisi s področja upravnega prava: - Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP-G), - Zakon o prekrških (ZP-1-NPB7), - Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-UPB1), - Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1), - Zakon o javnem naročanju (ZJN-2B), 4 - Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-A), - Zakon o upravnih taksah (ZUT-G), - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-UPB2),… 1.1.3 Materialni predpisi • Kmetijska inšpekcija - Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), - Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1), - Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) - Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov - Zakon o vodah (ZV-1) - Zakon o živinoreji (ZŽiv), - Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-B), - Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2), - Zakon o mineralnih gnojilih (ZMinG-1), - Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-UPB1), - Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1), - Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP) • Inšpekcija za kontrolo krme - Zakon o krmi (ZKrmi-1), - Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO-B),… • Inšpekcija za kakovost živil - Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), - Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-D),… • Vinarska inšpekcija - Zakon o vinu (Zvin), Vse bolj pomemben del zakonodaje, ki smo jo kot država članica EU dolžni izvajati, pa so: - Uredbe ES, ki jih moramo izvajati »dobesedno«, - Direktive ES, katerih izvedbo moramo prilagoditi prostoru in času v Sloveniji, - Navodila ES, - Smernice ES, ki jih običajno pripravijo kot neobvezne, a običajno postanejo dokument s statusom »obvezno«. • Fitosanitarna inšpekcija - Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1-UPB2), - Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1), 5 - Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM), - Zakona o fitofarmacevtskih sredstev (ZFfS-UPB2), - Zakona o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1), - Zakona o kmetijstvu (ZKmet-1). • Gozdarska inšpekcija - Zakon o gozdovih (ZG) - Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM) - Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR) - Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) - Zakon o ohranjanju narave (ZON) - Zakon o planinskih poteh (ZPP) - Zakon o varstvu okolja (ZVO) - Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov) - Zakon o rudarstvu (ZRud-1) • Lovska in ribiška inšpekcija - Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1A), - Zakon o morskem ribištvu (ZMR-2), - Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib), - Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), - Zakon o varstvu okolja (ZVO-1C), - Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1),… 1.2 Organizacijske in splošne zadeve 1.2.1 Kadrovski viri Enotni kadrovski načrt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leta 2010, 2011 in 2012 določa, da je dovoljeno število zaposlenih v IRSKGH na dan 31.12.2011 163. Na dan 31.12.2011 je bilo zaposlenih 161 javnih uslužbencev, od tega 158 za nedoločen čas in 3 za določen čas, to je za čas nadomeščanja začasno odsotnih uslužbencev oziroma za čas opravljanja pripravništva. Struktura zaposlenih po delovnih mestih je naslednja: • 144 inšpektorskih delovnih mest, • 7 uradniških delovnih mest, • 10 strokovno tehničnih delovnih mest. V letu 2011 je delovno razmerje prenehalo 8 javnim uslužbencem, 6 javnih uslužbencev pa je nastopilo z delom v inšpektoratu. Na dan 31.12.2011 je bilo v inšpektoratu zaposlenih 89 žensk (55,3% od vseh zaposlenih) in 72 moških (44,7% od vseh zaposlenih). Povprečna starost zaposlenih je 48,4 let. 6 Število zaposlenih po notranjih organizacijskih enotah (NOE) je naslednje: Preglednica 1: Število zaposlenih po NOE na dan 31.12.2011: Naziv NOE Št. zaposlenih Kmetijska inšpekcija 3 Fitosanitarna inšpekcija 4 Gozdarska inšpekcija 2 Inšpekcija za kontrolo krme 1 Inšpekcija za kakovost živil 5 Vinarska inšpekcija 1 Lovska in ribiška inšpekcija / Služba za splošne in pravne zadeve 7 Območna enota Celje 20 Območna enota Koper 17 Območna enota Kranj 13 Območna enota Ljubljana 23 Območna enota Maribor 19 Območna enota Murska Sobota 14 Območna enota Nova Gorica 10 Območna enota Novo mesto 19 Izven organizacijskih enot 3 SKUPAJ 161 Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja: Preglednica 2: Izobrazbena struktura zaposlenih Stopnja izobrazbe Število zaposlenih Doktorat 1 Magisterij 22 Univerzitetna Odstotek od skupnega števila zaposlenih 0,5 14 115 71 13 8 Višja strokovna 3 2 Srednja 6 4 Srednja poklicna 1 0,5 Visoka strokovna SKUPAJ 161 100 % Na kadrovskem področju so bile v letu 2011 izvajane in izvedene vse aktivnosti, določene z Zakonom o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na karierni razvoj zaposlenih (ocenitev in seznanitev zaposlenih z oceno za leto 2010, preverjanje izpolnjevanja pogojev za 7 napredovanje v naziv oziroma v višji plačni razred). V skladu s 105. členom Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da mora nadrejeni vsaj enkrat letno opraviti razgovor z vsakim javnim uslužbencem, so bili opravljeni letni razgovori z vsemi zaposlenimi. 1.2.2 Finančni viri Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je neposreden proračunski uporabnik in je v celoti financiran iz sredstev Proračuna RS. Finančni načrt IRSKGH za leto 2011 je bil določen v naslednji strukturi in višini: Preglednica 3: Finančni načrt IRSKGH za leto 2011 Proračunska postavka Naziv PP Sprejeti proračun v € 2314 Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano 8.224.454,00 1101 Urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva 7.094.348,00 11012301 Urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva 7.094.348,00 PP 2618 Certifikati, informatika, obrazci in registri PP 4524 Materialni stroški PP 5970 Plače PP 6775 Izvršbe inšpekcijskih odločb PP 7720 Investicije in investicijsko vzdrževanje 1103 Splošne storitve v kmetijstvu 1.130.106,00 11032305 Kakovost in nadzor 1.130.106,00 PP 2619 Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci 89.053,30 731.287,70 6.120.299,00 15.981,00 137.727,00 1.130.106,00 Poraba sredstev na posamezni proračunski postavki je bila v letu 2011 v skladu s planirano letno dinamiko porabe. Glede na veljavni proračun znaša poraba sredstev 98,64%. 8 Preglednica 4: PP Izvedba finančnega načrta IRSKGH za leto 2011 Naziv proračunske postavke Veljavni proračun Izplačila upravičencem letu 2011 v % porabe 2618 Certifikati, informatika, obrazci in registri 4524 Materialni stroški 5970 Plače 6775 Izvršbe odločb 7720 Investicije in investic. vzdrževanje 8959 Stvarno premoženje – sredstva od prodaje državnega premoženja 9.419,00 2619 Analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci 1.130.106,00 1.103.942,06 97,68 8.158.873,00 8.047.892,67 98,64 inšpekcijskih SKUPAJ 62.222,30 53.154,80 85,43 764.099,70 723.601,91 94,70 6.045.299,00 6.027.524,06 99,71 10.000,00 3.859,40 38,59 137.727,00 135.810,44 98,61 0,0 0,00 V okviru zagotovljenih finančnih sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje je bil v letu 2011 izveden nakup naslednje opreme: - 3 službenih avtomobilov, - 19 prenosnih računalnikov, - 5 fotoaparatov za potrebe inšpektorjev - licenčna programska oprema, - druga oprema, potrebna za zagotovitev ustreznih pogojev za delo ( faks, večfunkcijski laserski tiskalnik, klimatska naprava, električni radiator, videodomofon). 1.2.3 Izobraževanje V skladu s programom izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja so se zaposleni udeležili seminarjev, tečajev, konferenc in drugih oblik izpopolnjevanja in usposabljanja, ki so jih organizirali zunanji izvajalci ali v okviru Ministrstva za javno upravo. Prav tako so bila izvedena interna izpopolnjevanja in usposabljanja na področju posamezne inšpekcije. Skupno število ur izpopolnjevanja in usposabljanja za vse zaposlene je bilo 6.664 oziroma 41,39 ure na zaposlenega. 9 2 DELO IRSKGH PO INŠPEKCIJAH 2.1 PREGLED OPRAVLJENEGA DELA 2.1.1 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN ZAKONU O INŠPEKCIJSKEM NADZORU V tabelah je predstavljeno število postopkov, ki so bili izvedeni po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) za preteklih šest let. Preglednica 5: leto/št. zapisnikov 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Preglednica 7: 2006 2007 2008 2009 2010* 2011 odločb ‐ ‐ ‐ ‐ opozoril 793 985 1075 1216 916 928 430 skupaj ZUP/ZIN 277 593 514 730 425 435 5606 7550 7667 6919 6887 8068 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME zapisnikov 2006 2007 2008 2009 2010 2011 leto/št. sklepov 4536 5972 6078 4973 5546 6275 Preglednica 6: leto/št. KMETIJSKA INŠPEKCIJA sklepov odločb opozoril skupaj ZUP/ZIN 277 444 368 448 558 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐ 80 82 69 89 79 19 21 41 36 53 376 547 478 573 690 509 ‐ 56 63 628 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL zapisnikov 2365 2680 2656 2246 4584 5811 sklepov odločb 1017 941 1004 1485 309 573 opozoril 299 105 230 57 268 343 skupaj ZUP/ZIN 923 768 734 593 526 770 4604 4494 4624 4381 5687 7497 * sprememba pristojnosti s 15.4.2010, zaradi česar se podatke s prejšnjimi leti težko neposredno primerja 10 Preglednica 8: leto/št. VINARSKA INŠPEKCIJA zapisnikov 2006 2007 2008 2009 2010 2011 sklepov 2543 3059 3081 3894 3654 1402 + 12574* odločb ‐ ‐ ‐ ‐ 595 422 opozoril skupaj ZUP/ZIN ‐ 233 253 381 262 6631 529 787 1073 1432 917 1656 3072 4079 4407 5707 5428 22685 * pregled nevpisanih vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina. Preglednica 9: leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA zapisnikov sklepov 18794 24273 23737 22029 29773 21801 odločb ‐ ‐ ‐ ‐ ‐ ‐ opozoril skupaj ZUP/ZIN 168 140 104 142 197 276 335 889 912 1276 649 477* 19297 25302 24753 23447 30619 22554 *Od tega 22 generalnih odločb namesto dosedanjih individualnih Preglednica 10: GOZDARSKA INŠPEKCIJA leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 zapisnikov sklepov 1650 1438 1813 1555 1593 2252 odločb 102 100 151 117 133 133 opozoril skupaj ZUP/ZIN 46 71 75 78 105 171 41 58 82 74 84 116 1839 1667 2121 1824 1915 2672 Preglednica 11: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 zapisnikov 1057 1224 1329 1060 1107 1345 sklepov odločb 103 85 100 365 386 304 opozoril 95 77 116 103 123 147 skupaj ZUP/ZIN 71 75 52 70 70 57 1326 1461 1597 1598 1686 1853 11 2.1.2 ŠTEVILO POSTOPKOV PO ZAKONU O PREKRŠKIH V tabelah je razvidno število postopkov, ki so jih posamezne inšpekcije vodile po Zakonu o prekrških za obdobje zadnjih šest let. Preglednica 12: KMETIJSKA INŠPEKCIJA leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP ZP 297 92 97 48 106 44 35 43 34 35 38 36 plačilni nalog‐globe ZP 99 116 133 142 152 135 odločbe‐globe ZP skupaj ZP 32 48 53 20 20 23 520 309 336 240 241 194 Preglednica 13: INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila ZP ‐ ‐ ‐ ‐ 5 3 opomin ZP plačilni nalog‐globe odločbe‐globe ZP ukrepi ZP ZP 14 2 ‐ 16 32 6 ‐ 38 71 3 8 82 18 5 22 45 11 12 0 28 8 2 0 13 Preglednica 14: INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010* 2011 opozorila opomin plačilni nalog‐globe ZP odločbe‐globe skupaj ZP ZP ZP ZP 70 48 172 32 322 65 51 167 24 307 88 46 241 32 407 28 11 84 7 130 50 25 59 19 153 99 84 200 46 429 * sprememba pristojnosti s 15.4.2010, zaradi česar se podatke s prejšnjimi leti težko neposredno primerja Preglednica 15: VINARSKA INŠPEKCIJA leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP plačilni nalog‐globe odločbe‐globe ZP skupaj ZP ZP ZP 232 155 159 47 593 138 131 63 32 364 310 174 98 25 607 332 95 98 18 543 230 60 77 8 375 428 96 39 9 572 12 Preglednica 16: FITOSANITARNA INŠPEKCIJA leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP plačilni nalog‐globe odločbe‐globe ZP skupaj ZP ZP ZP 130 0 19 18 167 114 0 11 16 141 103 19 11 2 135 96 21 9 13 139 82 12 6 0 100 135 44 6 1 186 Preglednica 17: GOZDARSKA INŠPEKCIJA leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila opomin ZP ZP 260 126 304 143 266 132 276 125 227 141 194 111 plačilni nalog‐globe ZP 190 230 204 206 139 131 odločbe‐globe ZP skupaj ZP 84 169 144 163 182 204 660 846 746 770 689 640 odločbe‐globe ZP skupaj ZP 52 91 100 137 215 162 329 346 422 324 508 464 Preglednica 18: LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA leto/št. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 opozorila ZP 134 116 166 93 125 172 opomin ZP 63 57 91 89 139 106 plačilni nalog‐globe ZP 80 82 65 5 29 24 2.2 UGOTOVITVE IN VSEBINSKI KOMENTAR DELA 2.2.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA Podrobnejša poročila kmetijske inšpekcije se nahaja na: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmetijstvo _gozdarstvo_hrano/kmetijska inspekcija/porocila/ Delo kmetijske inšpekcije v letu 2011 je sledilo zahtevam zakonodaje skupne kmetijske politike EU. Poudarek dela je na naslednjih vsebinah: • zagotavljanju varne in zdrave hrane, ki ji mora uradni nadzor slediti z ugotavljanjem stanja in obveščanjem javnosti (potrošnikov, pridelovalcev, predelovalcev in trgovcev) v celotni verigi; • spremljanju, ugotavljanju in preprečevanju negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje. V ta sklop sodi vsa kmetijska kemija (FFS), nevarne snovi (ostanki FFS, 13 embalaža, težke kovine, negativni vpliv prekomernega gnojenja), omejitve pri kmetijski proizvodnji na varovanih območjih (npr. varstvo podtalnice); • nadzor na kmetijskih zemljiščih v smislu preprečevanja zaraščanja, nedovoljenih posegov s posledicami onesnaževanja in degradacije kmetijskega zemljišča ter zagotavljanja trajne rodovitnosti tal; • nadzor nad ukrepi skupne evropske politike; • izboljšati stanje pri skladnem izvajanju zakonov v praksi; • nadzoru nad evidencami zbirk podatkov v registru kmetijskih gospodarstev, nadzor ekološke in integrirane pridelave kmetijske pridelave, nadzor opravljanja dopolnilne dejavnosti. V spodnjih tabelah so prikazani številčni podatki o pregledih in ugotovljenih nepravilnostih kmetijske inšpekcije v letu 2011 po Zakonih: Preglednica 19: Številčni podatki o pregledih in nepravilnostih kmetijske inšpekcije v letu 2011 ZAKONSKA Pregledi Nepravil Zapisniki Odločbe Pritožbe Opozorilo PODLAGA/ ŠT. nosti na po 33. odločbo členu ZIN Zakon o kmetijskih zemljiščih 2250 933 1908 385 67 83 Zakon o mineralnih gnojilih 356 38 240 39 0 2 Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin 204 11 203 4 1 1 3669 356 1142 197 1 120 916 200 848 52 0 88 1645 401 1348 179 1 118 Zakon o varstvu okolja Zakon o vodah 163 78 28 1 154 50 14 1 0 0 5 0 Uredba o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmet. virov 423 85 330 54 3 14 Zakon o zaščiti živali 15 8 4 3 0 4 Zakon o soobstoju GS rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami 43 0 42 0 0 0 9 1 6 0 0 0 9771 2062 6275 928 73 435 Zakon o FFS Zakon o živinoreji Zakon o kmetijstvu Ostalo SKUPAJ 14 Preglednica 20: Število prekrškov in izrečene globe po zakonih v letu 2011 ZAKONSKA PODLAGA Plačilni nalogi Odločbe Opomini Št. Zakon o kmetijskih zemljiščih Globe € Št. Globe € Št. Stroški € 22 7191,98 10 12.506,33 5 1.393,00 0 0 0 0 0 0 9 2.683,77 2 1.043,24 8 60,00 Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih Zakon o živinoreji 38 15.700,00 3 2.400,00 10 574,12 7 413,83 1 83,46 0 40,00 Zakon o kmetijstvu 24 2.160,00 1 80,00 0 40,00 2 1.600,00 2 1.600,00 3 60,00 33 22.200,00 4 2.000,00 10 250,00 135 51.949,58 23 19.713,03 36 2.417,12 Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin Zakon o mineralnih gnojilih Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov Ostalo - Zakon o inšpekcijskem nadzoru SKUPAJ ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Delo kmetijske inšpekcije je bilo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih usmerjeno v preprečevanje zaraščanja in onesnaževanja ter degradacije kmetijskih zemljišč, sanacije nelegalnih deponij in odpadnega materiala. Varstvo kmetijskih zemljišč je eden od najpomembnejših ukrepov za preprečevaje spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter ohranjanje rodovitnosti zemljišča. Inšpekcijski postopki se v večini primerov začnejo na podlagi prijav in po uradni dolžnosti inšpektorjev. Značilna je dolgotrajnost postopkov, saj je potrebno upoštevati rok izvedbe, ki je opredeljen v 7 čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (obdelanost kmetijskih zemljišč). V letu 2011 je povečano število reševanja postopkov nelegalnih odlagališč odpadnega gradbenega in izkopnega materiala na kmetijskih zemljiščih ter postavitve enostavnih objektov na zemljiščih sklada na območju obalnih občin (107 prijav v štirih mesecih). Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je bilo opravljenih 2250 pregledov, izdanih 385 ureditvenih odločb, 67 opozoril po ZIN-u. Največ izdanih odločb je bilo na področju zaraščanja kmetijskih zemljišč (193 odločb), sledijo ureditvene odločbe zaradi nasipavanja (70 odločb), nedovoljene postavitve enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih (51 odločb) ter odpadkov (29 odločb). Na področju nepravilne izvedbe agromelioracij je bilo izdanih 7 odločb, zaradi degradacije in onesnaževanja kmetijskih zemljišč pa 15 odločb. Delo, po tem zakonu, je v zadnjih letih v stalnem porastu, predvsem na račun številnih prijav o ne-obdelavi zemljišč. Po Zakonu o prekrških je bilo skupno izrečenih 37 sankcij, višina glob in stroškov pa je znašala 19.698,31 €. Globe so se s spremembo zakona povečale iz 62,5 € na 500 € za fizične osebe in iz 625 € na 5.000 € za pravne osebe. - vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov Na podlagi ocene tveganja je kmetijska inšpekcija opravila 180 pregledov nad vzdrževanjem hidromelioracijskih sistemov, pri čemer je bilo ugotovljenih tudi 9 nepravilnosti, ki pa so bile 15 v nadaljevanju postopka odpravljene. Opravljenih je bilo tudi 14 pregledov nad delovanjem namakalnih sistemov, zaradi neustreznega vzdrževanja je bila izdana ena ureditvena odločba. ZAKON O KMETIJSTVU Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2011 opravljenih 1645 pregledov. Največ pregledov je bilo opravljenih v zvezi z nadzorom živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi, vzorčenju pridelkov na ostanke pesticidov v živilih ter predelava in prodaja kmetijskih pridelkov na tržnicah. Izdanih je bilo 179 odločb in 118 opozoril na zapisnik na podlagi 33. člena ZIN. Uvedenih je bilo 25 postopkov o prekršku, pri čemer je bilo izdanih 24 plačilnih nalogov in 1 odločba o prekrških z globami. Skupno je bilo izrečenih za 2.240,00 € glob. • Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke FFS in težke kovine in ostala onesnaževala – monitoring varne hrane Namen programa je določanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in ostalih onesnaževal v sadju in zelenjavi ter ugotavljanje pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev na sadju ter pregled stanja onesnaževal (kovin) na sadju in zelenjavi. 260 vzorcev živil rastlinskega izvora je bilo analiziranih na 261 aktivnih snovi, od tega je v Sloveniji registriranih 107. 16 Preglednica 21: Porazdelitev vzorčnih mest po območjih in pridelkih v letu 2011 OBMOČJE Nova G. Koper Ljubljana Maribor Novo M. M. Sobota Kranj Celje Skupaj PRIDELEK redkev 2 repa 3 korenje 2 zelena krompir 2 2 3 1 2 1 1 2 2 čebula mlada 4 8 1 1 Fižol stročji 3 4 2 13 36 2 2 2 2 2 kumare 1 1 2 motovilec 2 2 2 10 2 2 paradižnik 5 1 2 4 5 10 2 1 11 4 solata 3 3 5 5 5 4 1 špinača 2 2 1 5 blitva 2 2 1 5 maline am. borovnice 3 jagode 4 2 4 30 1 1 2 5 2 8 češnje 3 3 6 breskve 5 5 10 2 2 slive grozdje 3 kivi 1 hruške 6 2 2 2 6 jabolka 2 10 2 10 10 1 1 jabolčni sok pšenica 1 1 1 1 2 2 pšen. moka 1 žita, ostala SKUPAJ 33 5 43 38 6 2 20 5 5 50 1 1 5 3 1 1 2 2 4 36 38 24 7 1 1 5 8 26 22 260 Neskladnih je bilo devet vzorcev in sicer zaradi nedovoljene rabe pesticidov za predpisano kulturo v sedmih kmetijskih pridelkih, zaradi prekoračene vsebnosti nitratov v dveh vzorcih in kadmija v enem vzorcu krompirja. Rezultati so predstavljeni v naslednji preglednici. 17 Preglednica 22: Število neskladnih vzorcev po posameznih vrstah pesticidov, nitratov in težkih kovin v letu 2011. LOKACIJA Pridelek Pesticid/ onesnaževalo Rezultat mg/kg MRL mg/kg Ptuj hruške (K) Dimetomorf (F) 0,11 0,05 Mandipropamid (F) 0,026 0,01 Nitrati 6236 3000 Ljubljana blitva (IPV) Razlog za neskladnost7nevarnost za zdravje ljudi Inšpekcijski ukrep Nedovoljena raba FFS, drift iz sosednjih parcel z vinsko trto Ustavitev postopka. Prekomerno gnojenje, občutljivost blitve za akumulacijo nitratov. Odločba o kršitvi dobre kmetijske prakse pri gnojenju z dušikom ter zaračunanje stroškov analiz. Majhne količine blitve v rastlinjaku niso bile več namenjene za promet. Nevarno živilo za zdravje ljudi. Nova Gorica blitva (K) Imidakloprid (I) 0,70 0,05 Pripravek Cohinor ali Confidor se lahko uporabljata na krompirju, jajčevcu, paradižniku ali sadnih vrstah, ne pa na blitvi Odločba o prepovedi rabe imidakloprida, zaračunani stroški analize. Koper špinača (IPV) Dimetoat/ometoat 0,17 0,02 CS2-ditiokarbamati 0,27 0,05 Fungicidna sredstva Perfection, Acrobat, Polyram in Antracol niso dovoljena na špinači Izdana odločba o prepovedi nedovoljene rabe pesticidov za predpisano kmetijsko kulturo, zaračunani stroški analiz. Špinača Klotianidin (I) 0,15 0,02 (IPV) Tiametoksam (I) 0,19 0,05 Sredstvo Actara dovoljeno le za papriko, solato, trto in sadne vrste nitrat 3163 3000 Odločba o prepovedi rabe pesticidov za predpisano kulturo, zaračunani stroški analiz, predlog za odvzem certifikata za integrirano pridelavo vrtnin. Kadmij (Cd) 0,14 0,10 Morebitna dolgoletna raba mineralnih fosfornih gnojil, ki vsebujejo kadmij. Kumulativni učinek gnojenja v tleh. Odločba o prepovedi prometa s krompirjem kot živilo; možna uporaba kot krmilo zaradi višjih mejnih vrednosti; zaračunani stroški analiz. Nova Gorica Stična Krompir (K) Nevarno živilo za zdravje ljudi. Ljubljana, Črnuče Repa, strniščna (K) CS2-ditiokarbamati 0,27 0,05 Tvorba ditiokarbamatov po naravni metabolni poti, kar je lastnost križnic in gomoljnic (repa, zelje, cvetača, ogrščica), mnenje FURS opozorilo Ljubljana, Črnuče Repa, strniščna (K) CS2-ditiokarbamati 0,17 0,05 Tvorba ditiokarbamatov po naravni metabolni poti, kar je lastnost križnic in gomoljnic (repa, zelje, cvetača, ogrščica), mnenje FURS opozorilo Dol pri Ljubljani Repa strniščna (K) CS2-ditiokarbamati 0,18 0,05 Tvorba ditiokarbamatov po naravni metabolni poti, kar je lastnost križnic in gomoljnic (repa, zelje, cvetača, ogrščica), mnenje FURS opozorilo Vzorčenje sadja, zelenjave in žit v okviru programa - določanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev in ostalih onesnaževal je izvedla kmetijska inšpekcija. Vzorci so bili odvzeti pri pridelovalcih ob in po spravilu pridelka ter ob prvem dajanju v promet. Po načinu pridelave so bili vzorci vzeti iz konvencionalne pridelave - 110 vzorcev, integrirane – 133 vzorcev in iz ekološke pridelave – 19 vzorcev. 18 Uporaba pesticidov v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom prinaša mnogo prednosti, vendar pa ostanki pesticidov v oziroma na živilih (skupaj z ostanki pesticidov v pitni vodi) predstavljajo možno nevarnost za zdravje ljudi. Zaradi potencialne nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo predstavljajo pesticidi v živilih, je potrebno vsebnost le teh in drugih onesnaževal, spremljati in preverjati njihovo skladnost z določili pravnega reda, veljavnega v RS. Pri analizi zelenjave na vsebnost ostankov FFS so bile uporabljene multirezidualne metode na 264 aktivnih snovi. Naknadno vzorčenje (»follow up« ali poostren nadzor ) je bilo opravljeno v 10 primerih. V okviru posebnega nadzora je bilo odvzetih med drugim tudi 13 vzorcev ekoloških pridelkov na pesticide. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. • Vzorčenje kmetijskih pridelkov na onesnaževala (mikotoksini) v okviru programa in posebnega nadzora V ta namen je bilo odvzetih 31 vzorcev žit in moke. Analize so bile opravljene na aflatoksin B1+B2 ter G1 in G2, ohratoksin A, zealeron, deoksinivalenon (DON) ter toksina T-2 in HT-2. Vsi vzorci so bili skladni in varni. • Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke PCB v Beli Krajini – monitoring varne hrane Kmetijska inšpekcija je izvedla vzorčenje na območju Semiča, Krupe in Lahinje z namenom ugotoviti obremenitev tal kmetijskih zemljišč ter obremenitev kmetijskih pridelkov in krme s polikloriranimi bifenili - nabor standardnih (indikatorskih) spojin (v nadaljevanju »PCB Ind«), polikloriranimi dibenzodioksini in polikloriranimi dibenzofurani (v nadaljevanju »PCDD/PCDF«) ter dioksinom podobnimi PCB (v nadaljevanju »PCB d.p.« ). Analize je izvedel ZZV Maribor, vzorčenja pa je izvedel tudi VURS, za ugotavljanje omenjenih snovi v maščobnih tkivih živali in rib. Na 12 kmetijskih gospodarstvih je bilo odvzetih: - 13 vzorcev tal, - 5 vzorcev sadja , - 7 vzorcev vrtnin, - 2 vzorca sončnic, - 13 vzorcev krme vendar presežene vrednosti PCB niso bile ugotovljene. Dioksini in dioksinom podobni PCB-ji imajo kumulativni učinek in se sicer skladiščijo v maščobnih celicah rastlin in živali. • Vzorčenje kmetijskih pridelkov na mikrobiološke parametre – posebni nadzor V okviru mikrobioloških analiz na E. Coli Listerio monocitogenesis ter Salmonello spp. je bilo odvzetih 30 vzorcev sadja in zelenjave ter 6 vzorcev žit ter 3 vzorci vode za namakanje iz Vogrščka. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. Zaradi afere s kalčki in kumarami v Nemčiji in zastrupitvijo z verotoksično E. coli (VTEC) smo v Sloveniji odvzeli 14 vzorcev kumar ter 11 vzorcev semen za kalitev (kalčki) ter 1 vzorec solate. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. 19 • pregled prodaje na tržnicah – prodaja vrtnin in sadja slovenskega porekla Pregledi so bili opravljeni v spomladanskem času na 23 tržnicah po Sloveniji pri čemer je bilo pregledanih 58 stojnic oz. prodajalcev kmetijskih pridelkov ter predelanih kmetijskih pridelkov. 14 prodajalcev (kar je 24 %) ni prodajalo samo lastnih pridelkov oz. so prodajali tudi predelane proizvode in bi morali biti ustrezno registrirani (dopolnilna dejavnost ali kot samostojni podjetnik). 28 prodajalcev, kar je skoraj polovica, ni bilo registriranih kot primarni proizvajalci živil. Do dneva poročanja so kmetijski inšpektorji izdali 21 upravnih in 6 prekrškovnih odločb. Upravne odločbe se nanašajo tudi na ureditev statusa v zvezi s predelavo primarnih proizvodov. • Nadzor nad pravilno prijavo zbirk podatkov, Register obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora RPP V skladu z nadzorom pridelave v primarni proizvodnji je bilo v letu 2011 opravljenih 143 pregledov. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti je bilo izdanih 24 inšpekcijskih odločb in za manjša neskladja 15 opozoril na zapisnik po ZIN. Pregled po primarni predelavi zavzema celoten pregled kmetije po več standardih, ki so opredeljeni v različnih zakonih, zato so bile ugotovljene kršitve sankcionirane po materialnih predpisih. Praviloma se nadzor opravlja na registriranih kmetijskih gospodarstvih (baza podatkov za analize tveganja in inšpekcijski nadzor) in se v redkih primerih ugotavlja neažurno dejansko stanje (sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva). Obravnavanje stranke na podlagi prijave pa lahko pomeni tudi obravnavo neregistriranega kmetijskega gospodarstva. V kolikor inšpektorji ugotovijo, da kmetijska gospodarstva niso vpisana v primarni register pridelovalcev živil in krme, stranki z odločbo naložijo vpis v register kmetijskih gospodarstev. • Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) Opravljenih je bilo 48 GPS meritev upravičenosti prijave GERK-ov v register kmetijskih gospodarstev in izdanih 13 odločb zaradi nepravilne prijave površin in vrste rabe v RKG rgister. • Dopolnilna dejavnost na kmetiji Izpostaviti je potrebno skupno akcijo s Tržnim inšpektoratom RS, ki je potekala v mesecu juniju in juliju 2011. Objekte za kontrolo so izbrali tržni inšpektorji. Kmetijski inšpektorji so ukrepali in opravili preglede le v primerih, kjer je bila turistična kmetija registrirana v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ker za s.p. in d.o.o. kmetijska inšpekcija ni pristojna. Tako so kmetijski inšpektorji na 6 od 24 kmetij ugotovili nepravilnosti in sicer v 5 primerih je bilo na kmetiji več kot 60 stolov (kar je maksimalno dovoljeno za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji), v enem primeru pa kmetija v ponudbi ni dosegla 30 % lastnih pridelkov. Izdanih je bilo 5 ureditvenih odločb in eno opozorilo po ZIN (manjša prekoračitev v številu stolov), ter dve opozorili po ZP. Skupno je bilo pri nadzoru dopolnilne dejavnosti v letu 2011 opravljenih 547 pregledov, od tega 68 pregledov opravljanja dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji in 467 pregledov glede predelave in prodaje kmetijskih pridelkov. Pri tem je bilo na osnovi ugotovljenih neskladij izdanih 93 inšpekcijskih odločb, največ 71 na področju predelave in prodaje kmetijskih pridelkov na tržnicah. Izdanih je bilo tudi 20 plačilnih nalogov z izrečenimi globami v skupni višini 1.600,00 €. 20 ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH Kmetijski inšpektorji so v letu 2011 opravili 356 pregledov. Pregledi so osredotočeni predvsem na označevanje mineralnih gnojil. Odvzeto je bilo 11 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in morebitno preseženo vrednost težkih kovin, zaradi česar je bilo izdanih tudi 6 ureditvenih odločb. Skupno je bilo izdanih 39 odločb in 2 opozorili po ZIN-u in uvedenih 19 prekrškovnih postopkov, višina izrečenih glob je znašala 1.439,67 €. ZAKON O ŽIVINOREJI S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 916 pregledov. Večino pregledov je opravljenih na področju identifikacije in registracije govedi (424 pregledov) ter označevanja čebelnjakov in stojišč (250 pregledov). Skladno z določili Pravilnikov o identifikaciji živali, je bil največji obseg dela namenjen kontroli označevanja živali, vodenju registrov, skladnosti registrov in dejanskega stanja živali na kmetijskem gospodarstvu. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih na področju vodenja registrov na gospodarstvu. Več nepravilnosti je ugotovljenih tudi pri vodenju registra za drobnico in prašiče. Premike pri reji drobnice kmetje zelo redko sporočijo na SIR. Pri drobnici imetniki živali ne poznajo pravil označevanja in vodenja registra, zato slabo vodijo register drobnice na kmetijskih gospodarstvih. Skupaj je bilo izdanih 52 ureditvenih odločb, največ 24 pri govedu zaradi nepopolne označenosti oziroma pomanjkljivih evidenc v RGG14 odločb pri evidencah drobnice, 5 pri prašičih in 4 pri registru čebelnjakov (ne sporočajo števila panjev v register SIR-a). • Ukrepi kmetijske inšpekcije ob padcih čebel v letu 2011 Kmetijska inšpekcija je tudi v letu 2011 uvedla dežurstva od meseca aprila do junija v primeru prijav čebelarjev ob padcih čebel. Dežurni inšpektorji so bili dosegljivi tudi izven delovnega časa na klicni številki regijskih centrov za obveščanje 112. Naloga inšpekcije je bila, da preveri prijavo čebelarja na kraju samem, ob sodelovanju strokovnjakov Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki preverjajo bolezenska stanja čebel kot so varoa, nozemavosti ali huda gniloba čebelje zalege. V kolikor je strokovnjak NVI ovrgel sum na bolezenska stanja čebel v panjih, je bila naloga kmetijske inšpekcije, da ugotovi morebitno povezavo med padci čebel in nepravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev. V tem primeru inšpektor zavaruje dokaze tudi tako, da odvzame vzorce mrtvic (padlih čebel) na bradi čebelnjaka in njegovi okolici, vode za napajanje čebel, cvetnega prahu iz panja ter razišče okolico v območju treh kilometrov od panja, saj je to nekje skrajni domet čebel. Pri okoliških sadjarjih, vinogradnikih, oljkarjih, vrtnarjih ali pridelovalcih poljščin preveri evidence rabe FFS ter v primeru suma odvzame vzorce zelene vegetacije za preverjanje ostankov pesticidov. O svojih ugotovitvah obvesti tudi Veterinarsko upravo RS, ki izvaja uradni nadzor nad zdravstveno ustreznostjo medu ter preverja zdravje čebel, obvesti tudi čebelarje in kmetovalce, uporabnike FFS. 21 Preglednica 23: Rezultati nadzora čebel ob prijavah o padcih v letu 2009, 2010 in 2011. Vsebina 2009 2010 2011 Število čebelarjev s prijavo 9 8 28 Število prizadetih panjev 153 265 2130 6 vzorcev mrtvic 7 vzorcev mrtvic 21 vzorcev mrtvic 4 vzorci cvetnega prahu v panjih 3 vzorci cvetnega prahu 11 vzorcev cvetnega prahu (izkopanec in osmukanec) 1 vzorec cvetnega prahu za pelodno analizo 3 vzorci cvetnega prahu za pelodno analizo 1 vzorec vode za napajanje čebel 2 vzorca nektarja 2 vzorca medu s satjem 2 vzorca loncev iz rastlinjaka 1 vzorec cvetoče akacije 1 vzorec mladic češnje 4 vzorci cvetoče vegetacije (žajbelj, mak, regrat) 4 vzorci vinske trte 12 vzorcev ogrščice 4 vzorci mladic breskve in jablane v okviru zelenega vzorčenja 6 vzorcev semena koruze in zemlje na njivi 2 vzorca buč (zeleni deli na njivi) 1 vzorec krompirja (zeleni deli na njivi) 1 vzorec pšenice 1 vzorec zelenih delov paradižnika (rastlinjak) 19 vzorcev semena koruze na Heubachov test oprijemljivosti SKUPAJ 21 vzorcev 18 vzorcev 80 vzorcev Inšpekcijske službe Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Veterinarske uprave RS ter Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske Fakultete so od 17.04. 2011 do 30.05. 2011 na območju Pomurja in ostalih delih Slovenije obravnavale v postopkih vzorčenja 21 prizadetih čebelarjev, pri katerih ni bil izražen sum na patogene organizme na čebelah ampak je bil izražen sum na zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi. Glavne lokacije padcev čebel so bile na območju Orehovskega vrha pri Gornji Radgoni, Brezovcev, Puconcev, Petanjcev, Bakovcev, Rakičana pri Murski Soboti, Dolge vasi, Pinc, Belice, Lendave s Hotizo, Črenšovcev in Dolenje Bistrice, Veržeja, Nedelice pri Turnišču in Bratoncih. Zaradi dejstva, da je bilo najhujše odmiranje na meji z Madžarsko (Pince, Lendava, Dolga vas, Kobilje,) in da so tudi madžarski čebelarji beležili padce čebel v času Velikonočnih praznikov na območju Redicza in Lentija v županiji Zala, je ministrstvo predlagalo madžarskim nadzornim organom skupno inšpekcijsko akcijo pri jemanju vzorcev in izmenjavi rezultatov analiz povezanih s padci čebel na obeh straneh meje. Do realizacije skupne akcije vzorčenja oljne ogrščice in 22 cvetnega prahu na ostanke pesticidov na obeh straneh meje je dejansko prišlo 03.05. 2011. Kmetijska inšpekcija je preverjala tudi semenarske hiše glede oprijemljivosti semen koruze, dodelane s pripravki iz skupine neonikotinoidov, preverjala je kmetijska gospodarstva, ki so uporabljala pri setvi koruzo, dodelano z klotianidinom ali tiametoksamom (PONCHO rdeč, CRUISER), izvedla pa je tudi analize oprijemljivosti semena koruze s pripravki, ki so bili kasneje prepovedani. Kmetijski inšpektorji so zaradi ugotovljenih nepravilnosti izdali osem ureditvenih odločb zaradi manjkajočih ali nepopolnih evidenc rabe FFS (6 odločb), neustrezne sejalnice za setev koruze (1 odločba) in v enem primeru odločbo zaradi pretečenega roka uporabe FFS. Prav tako so se v teh primerih vodili tudi prekrškovni postopki. Tretjina kmetijskih gospodarstev je uporabljala neonikotinoide pri setvi koruze, saj je bila njihova raba pred padci čebel dovoljena. Glavni zaključki pri padcih čebel v letu 2011 so bili naslednji: • do 29. aprila je bila uporaba aktivnih snovi klotianidin in tiametoksam na semenu koruze in oljne ogrščice dovoljena; • Prevladovalo je tudi vetrovno in vroče vreme. Setev koruze v Prekmurju se je v letošnjem letu začela vsaj dva tedna bolj zgodaj kot običajno in je sovpadala tudi s cvetenjem ogrščice na sosednjih poljih; V tem se je pomurska kotlina razlikovala od ostalih predelov Slovenije. Ker je bilo seme koruze zaradi škodljivca koruznega hrošča obdelano tudi s pripravki, ki vsebujejo čebelam nevarni klotianidin, je možno, da so pašne čebele v času sejanja koruze zašle v lebdeče delce nevarnega prahu v zraku, ki so se sproščali ob setvi koruze; • To potrjujejo tudi analize klotianidina v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu saj se pojavi kar v 15. vzorcih mrtvic od skupaj 21 (71 % vseh primerov v koncentracijah od 0,005 ppm; 0,006 ppm; 0,007 ppm; 0,01 ppm; 0,012 ppm; 0,017 ppm; 0,018 ppm; 0,046 ppm-čmrlji) ter v 6. vzorcih cvetnega prahu od skupaj 11 (55 % vseh primerov v koncentracijah 0,005 ppm; 0,006 ppm; 0,009 ppm; 0,013 ppm; 0,024 ppm;); klotianidin na semenu koruze je lahko eden od ključnih povzročiteljev za padce čebel; • druga najbolj pogosta aktivna snov v vzorcih čebel in cvetnega prahu je zdravilo proti varoji kumafos, ki se pojavlja kar v 15 primerih mrtvic in 8 primerih v cvetnem prahu vendar ne v koncentracijah, ki bi bile kakor koli toksične za čebele; • pri tem je potrebno upoštevati še druge aktivne snovi, ki so se pojavljali v vzorcih mrtvic,cvetnega prahu, nektarja, satja, oljne ogrščice, semena koruze na njivi. Skupaj jer bilo v celotnem poročevalskem obdobju odvzetih 61 različnih vzorcev za določanje ostankov FFS; na podlagi rezultatov analiz lahko ugotovimo, da v vzorcih nastopajo različne aktivne snovi; zato po potrebno na podlagi strokovne študije in obstoječih raziskav ugotoviti njihove sinergijske učinke med samimi aktivnimi snovmi, upoštevajoč pri tem vremenske razmere. ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN Kmetijska in fitosanitarna inšpekcija si delita pristojnosti po Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin. V skladu z dokumentom »Razmejitev pristojnosti v Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin«, ki ga je 03.02.2006 podpisal glavni inšpektor, so naloge kmetijske inšpekcije nadzor semena žit, krmnih rastlin in oljnic na trgu (kakovost in označenost). Kmetijska inšpekcija je z namenom ugotavljanja kakovosti semena odvzela 33 vzorcev 23 semena na trgu pri čemer je bila zaradi neskladnega vzorca glede kakovosti izdana 1 ureditvena odločba. S Heubachovim testom smo ugotavljali kakovost tretiranja semena koruze z insekticidi in določali odpadni prah pri tretiranju semena. Odpadni prah so lebdeči delci, ki odpadejo s površine tretiranega semena koruze pri določenih mehanskih obremenitvah. Odvzetih je bilo 19 vzorcev semenske koruze. Vsi vzorci so ustrezali prepisanim zahtevam glede količine odpadnega prahu, ki znaša 2 g aktivne snovi/100 kg semena. Analize so bile izvedene v povezavi s padci čebel v Pomurju. ZAKON O GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMIH Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmih (v povezavi z 10. členom ZSMKR) je kmetijska inšpekcija vzorčila konvencionalno seme na morebitno naključno oz. nenamerno prisotnost GSO v semenu koruze in oljne ogrščice. Kontrola prisotnosti GSO je bila opravljena na 19. vzorcih koruze od skupne količine 107.500 kg semena in 2 vzorcih oljne ogrščice od količine 1.350 kg semena. Pri 18. vzorcih semena je analiza pokazala, da v semenu ni prisotnosti GSO. V enem vzorcu koruze V vzorcu koruze LG 33-30 je v osnovnem vzorcu sicer bila ugotovljena mejna prisotnost GSO koruze MON 810 (manj kot 0,1%) vendar pa je superanaliza vzporednega vzorca pokazala, da v koruzi ni gensko spremenjene koruze. Program vzorčenja pripravi IRSKGH v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Vzorčenje je bilo opravljeno pri distributerjih semenskega materiala. Vzorčenje je bilo usmerjeno v seme, ki ni bilo pridelano v Sloveniji, saj se v Sloveniji ne prideluje semenski material gensko spremenjenih sort. Poudarek je bil na vzorčenju semena pridelanega v državah, kjer se že prideluje gensko spremenjena koruza oz. je bila naključna prisotnost genskih sprememb v semenu že ugotovljena (ZDA, Francija, Španija). ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfs) kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad prometom fitofarmacevtskih sredstev (FFS), nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine, nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS in nad uporabo FFS. Skupaj je bilo opravljenih 3669 pregledov, zapisanih je bilo 1142 zapisnikov, izdanih je bilo 197 inšpekcijskih odločb ter 51 odločb o prekrških in 10 opominov, skupna višina izrečenih sankcij, vključno s stroški postopka pa je znašala 18.674,12 Є. • Promet fitofarmacevtskih sredstev (FFS) V specializiranih prodajalnah s FFS je bilo opravljeno 1609 pregledov. Predmet pregleda je bil vpis v register, evidenca prodaje, usposobljenost in prisotnost odgovorne osebe in prodajalca FFS, pravilna opremljenost FFS z etiketo in navodilom, prodaja registriranih oz. neregistriranih FFS, rok uporabe, vsebnost aktivne snovi, ravnanje z odpadnimi FFS in sprejemom odpadne embalaže v prodajalnah. Na področju prometa s FFS je bilo ugotovljeno 105 nepravilnosti, največ na področju roka uporabe, usposobljenosti in prisotnosti odgovornih oseb ter vodenja evidenc. Izdano je bilo 35 inšpekcijskih odločb. Po 33. členu Zakonu o inšpekcijskem nadzoru je bilo izrečeno 54 opozoril. Izdanih je bilo 16 plačilnih nalogov ter 2 opomina. Višina sankcij je znašala 6.100,00 €. 24 • Nadzor izvajalcev usposabljanj iz fitomedicine Kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine in nad samim izvajanjem tečajev. V letu 2011 je bilo opravljenih 6 pregledov. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. • Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS, testiranja in certifikat skladnosti Na področju naprav za nanašanje FFS je kmetijska inšpekcija kontrolirala opremljenost naprav s certifikatom in opravljala nadzor nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS. Opravljenih je bilo 80 pregledov. Ugotovljenih je bilo 11 nepravilnosti, izdanih pa je bilo 16 inšpekcijskih odločb in štirje plačilni nalogi po Zakonu o prekrških z višino globe 3.200,00 €. • Nadzor nad uporabo FFS Pri uporabnikih FFS je bilo opravljenih 1974 pregledov. Pri uporabnikih so bile predmet pregleda evidence uporabe FFS, potrdila o opravljenem izobraževanju iz fitomedicine, shranjevanje FFS in odpadkov FFS, opremljenost naprav za nanašanje FFS z znakom o pregledu, uporaba dovoljenih oz. nedovoljenih FFS, uporaba za predpisano kulturo, pravilna uporaba v odnosu do okolja, prevzem odpadnih FFS na prodajnih mestih in drugo. Ugotovljenih je bilo 240 nepravilnosti, izdanih je bilo 146 odločb, največ na področju evidence uporabe FFS (47 odločb), nepravilne uporabe FFS na predpisanih kulturah in v predpisanem odmerku (21 odločb) ter pravilne uporabe v odnosu do okolja in čebel (21 odločb). Zaradi nepravilnega shranjevanja FFS je bilo izdanih 14 odločb, zaradi neopravljenega tečaja iz fitomedicine pa 12 odločb. Izdanih je bilo 29 odločb o prekrških. Višina sankcij je znašala 9.374,12 Є. • Nadzor nad pravilno uporabo FFS na golf igriščih Kmetijska inšpekcija je od 5. do 12. aprila 2011 pregledala 13 golf igrišč, enega proizvajalca travne ruše in 3 vadbišča za golf, z namenom ugotavljanja pravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev, usposobljenosti odgovornih oseb, vodenja evidenc, testiranja naprav za nanašanje FFS ter okoljskih dejavnikov. Skupna površina pod golf igrišči je znašala 512,245 hektarjev z neto površino 42,785 ha. Pri tem je kmetijska inšpekcija ugotovila, da v 60. primerih na igriščih uporabljajo nedovoljena FFS, ki niso registrirana za nekmetijsko rabo, trate in parkovne površine, le v 22. primerih pa je ta uporaba dovoljena glede na podatke Fitosanitarne uprave RS. Največkrat gre pri tem za nedovoljeno rabo fungicidov. Zaradi nepravilnosti je izdala 15 ureditvenih odločb, 6 odločb o prekrških • Vzorčenje tal V letu 2011 je kmetijska inšpekcija nadaljevala z monitoringom vzorčenja tal za preverjanje vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Poudarek programa je bil na izvajanju določil Uredb državnega nivoja za VVO ter Zakona o vodah za priobalne pasove površinskih vodotokov, nekaj vzorcev pa je bilo odvzetih tudi na VVO na nivoju lokalnih skupnosti. Izvajalec vzorčenja in analiziranja tal je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. 25 69 vzorcev je bilo vzorčenih v dveh ponovitvah, prvo vzorčenje se opravi konec aprila, drugo pa v začetku julija. Skupaj je bilo odvzetih 148 vzorcev tal. 5 vzorcev je bilo odvzetih na VVO I v skladu z državnimi uredbami, 11 vzorcev na območju vodotokov 1. in 2. reda ter 5 vzorcev na najožjih VVO 1A območjih določenih z občinskimi odloki. Odvzetih je bilo tudi 10 vzorcev tal pri uporabi bioplinske gnojevke (digestata). Program preiskav na uporabo FFS, je vključeval pesticide 44 aktivnih snovi vključno z nekaterimi metaboliti, ki so glede na namen uporabe razvrščene v skupino herbicidov. Poudarek je bil na preiskavi aktivnih snovi, katerih uporaba je v RS prepovedana (npr. acetoklor, atrazin,…), omejena ali zelo razširjena. Za namen ocene celovite masne obremenitve tal s posameznimi pesticidi je program vključeval tudi metabolite atrazina, diklobenila, metolaklora, propazina in simazina. Rezultati preiskav na uporabo FFS, kažejo na prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno snovjo metolaklor v kombinaciji (najpogosteje) s terbutilazinom (na primer pripravek LUMAX – aktivno snovi metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Prisotnost metolaklora je bila ugotovljena v 9. vzorcih 1. in 2. serije vzorcev V letu 2011 so se uporabljali še pripravki na osnovi pendimetalina (STOMP 400 SC ali ACTIVUS 40 WG) – posledično je ugotovljena prisotnost aktivne snovi v šestih vzorcih tal. Terbutilazin je bil prisoten le v desetih vzorcih tal. Prisotnost spojin, ki bi nakazovale rabo pripravkov na osnovi atrazina v preteklosti, ni bilo ugotovljenih. Kršitve so bile ugotovljene v štirih primerih. Terbutilazin v kombinaciji z metolaklorom je bil najden v vzorcu na območju Ljutomera ter Štor v 15. metrskem pasu vodotoka 1. reda, v dveh primerih pa je šlo za rabo pesticidov na VVO I (terbutilazin na območju Tišine in raba pendimentalina ob vodarni Hrastje pri Ljubljani). Analizni program preiskav tal je vključeval tudi ugotavljanje težkih kovin v tleh – kadmija in svinca, skupaj z njihovimi spojinami. Rezultati preiskav tal na vsebnost težkih kovin – kadmija in svinca, kažejo na izstopajoče obremenitve na območju Spodnje Savinjske doline in doline Bolske. Vzroki povečanih obremenitev so znani, zemljišča, na katerih so presežene imisijske opozorilne vrednosti za kadmij pa praviloma niso primerne za pridelavo kmetijskih pridelkov za neposredno uporabo v prehrani, na primer zelenjava. V letu 2011 so bile prav tako ugotovljene povečane vsebnosti kadmija in svinca na zemljiščih, ki se nahajajo na območju katastrofalnih poplav reke Drave. Presežki kadmija so bili ugotovljeni v 12. primerih, od tega kar v 8 primerih na območju celjske kotline oziroma v dveh primerih pri uporabi digestrskega ostanka iz bioplinarn. Svinec v tleh je bil presežen v dveh primerih (Celje in Ljubljana). Program preiskav je vključeval tudi ugotavljanje nitrata – mineralno obliko dušika, kot posledico mineralizacije organskega dušika (dodanega v tla z organskimi gnojili) in anorganskih oblik dušika (dodanih v tla z mineralnimi gnojili). Nitratne oblike dušika predstavljajo z vidika možnih obremenitev podzemne vode najpogostejšo obliko dušika, s katero se spremlja in ocenjuje vpliv površinskih aktivnosti na stanje podzemne vode. Vzorčenje je potekalo aprila in junija 2011, ko so bile njive že pripravljene za setev oziroma je bilo opravljeno dognojevanje, rastline pa še niso porabile vsega dušika. Zaloge mineralnega dušika izraženega kot nitrat v vzorcih se gibljejo od 5 mg/kg suhe snovi do 100 mg/kg suhe snovi. Povišane povprečne vrednosti pri prvi seriji vzorčenja izstopajo na območju Novega mesta – Bela Krajina in so posledica vnosa pregnitega blata iz bioplinarne na kmetijsko zemljišče. Ker pri gnojenju z dušikom iz mineralnih gnojil na osnovi do sedaj sprejetih 7 uredb, razen za Uredbo o VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljansko polje, veljajo do leta 2012 prehodna obdobja za prilagajanje zahtevam gnojenja z dušikom iz mineralnih gnojil, večinoma izmerjenih vrednosti ne predstavlja kršitve s strani kmetovalcev. V okviru posebnega nadzora je bilo odvzetih tudi pet vzorcev tal, gnojenih z didesterskim 26 ostankom iz bioplinarne na območju Postojne. Analize na dušik in težke kovine so pokazale, da ni nepravilnosti. 2. Vzorčenje zelenih delov rastlin: V letu 2011 je bilo v program dela kmetijske inšpekcije vključeno vzorčenje zelenih delov rastlin, pri tržnih proizvajalcih. Pravna podlaga je Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev, Zakon o vodah in Uredba o vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov. Namen kontrole je pravilna raba FFS, preverjanje povezave med evidencami o rabi FFS ter dejansko rabo FFS – torej skladnost rabe z evidenco FFS, uporaba FFS v odnosu do okolja. Pravilna raba se nanaša na registrirano sredstvo na določeni kulturi, uporaba FFS na VVO. Ker se med vegetacijo ne določa kvantitativne vrednosti ostankov in hkrati ne obstajajo nobene zakonske mejne vrednosti, je bila izvedena kvantitativna analiza le v posameznih primerih. Kmetijski inšpektorji so odvzeli 92 vzorcev zelenih delov rastlin. Od tega je bilo 11 vzorcev okrasnih rastlin. Analize so bile opravljene na pesticide in njihovo registrirano rabo za predpisano kulturo. V 32. vzorcih so bili ugotovljeni ostanki pesticidov, kmetijska inšpekcija je v nadaljnjem ugotovitvenem postopku izdala 7 odločb z zahtevo za povrnitev stroškov analiz, 4 opozorila po ZIN-u , dva postopka pa sta še v teku. 2.2.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME Podrobnejše poročilo inšpekcije za kontrolo krme se nahaja na: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmetijstvo _gozdarstvo_hrano/inspekcija_za_kontrolo_krme/porocila/ Direktorat za varno hrano pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava Republike Slovenije in Inšpektorat za kmetijstvo gozdarstvo in hrano vsako leto pripravijo enotni: Program nadzora in monitoringa krme za aktualno leto. Dokument je sestavljen v skladu z zahtevami Uredbe 882/2004 in ga podpišejo predstojniki navedenih inštitucij. Preglednica 24: Število aktivnosti v letu 2011 Aktivnost Plan 2011 Realizacija Število preiskav v odvzetih vzorcih krme 605 613 Število odvzetih vzorcev za ugotavljanje GSO krme 25 25 Število pregledov označb posamičnih krmil 200 243 Število pregledov označb krmnih mešanic 540 1010 Za izvedbo analiz odvzetih vzorcev se z laboratoriji vsako leto sklenejo pogodbe o poslovnem sodelovanju. V teh pogodbah je opredeljeno število in vrsta preiskav. S tako določitvijo vsebine pogodbe pridemo do natančne končne pogodbene vrednosti, ki seveda ne sme presegati predvidenih proračunskih sredstev. Cilj in namen nadzora je v prvi vrsti reagirati na aktualne dogodke na področju nadzora in jih poskusiti uokviriti v sprejeti program dela. Aktualne vsebine pa v posameznih primerih privedejo do cenejših, spet v drugih primerih do dražjih analiz, kar se pokaže v realizaciji plana. Analize GS krme predstavljajo posebno 27 težavo pri usklajevanju realizacije s programom. Rezultat osnovne analize (presejalne) če je negativna pomeni že končni rezultat, če pa je pozitivna pa je treba nadaljevati z določanjem specifične transgene linije in zatem s kvantifikacijo ugotovljene transgene linije. Cena take analize se lahko potroji, kar posledično pomeni odvzem manjšega števila vzorcev. Poleg tega so tu še zahteve po ponovnih analizah v referenčnem laboratoriju. Večino takih vzorcev se pošlje v dunajski AGES. Na splošno menimo, da lahko ujemanje med sprejetim programom za leto 2011 in realizacijo le tega ocenimo za ustrezno. V letnem programu nadzora in monitoringa krme so opredeljeni tudi rizični dejavniki na podlagi katerih se inšpektor odloči za odvzem vzorca. Uredba U-183/2005 v prvi točki uvodnih pojasnil pravi: (1) Živinoreja ima zelo pomembno vlogo v kmetijskem sektorju Skupnosti. Zadovoljivi rezultati te dejavnosti so v veliki meri odvisni od uporabe varne in kakovostne krme. U-178/2002 v drugem odstavku 15. člena določa: »Šteje se, da krma ni varna za namen uporabe, če se smatra: – da škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali živali; – če živilo, proizvedeno iz živali za pridobivanje hrane, zaradi krme ni varno za prehrano ljudi. Definicije za pojem kakovosti zakonodaja EU ne pozna. Iz definicije varnosti krme izhaja, da je pojem varnosti povezan z vplivom, ki ga ima krma na zdravje ljudi in živali. Na drugi strani pa pojem kakovosti izraža gospodarski pomen. To izhaja iz enega od dveh ciljev nadzora, ki jih U-882/2004 navaja v 1. členu: »Jamčiti pošteno ravnanje v trgovini s krmo in živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z označevanjem živil in krme ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov«. ZKrmi-1 v 3. členu (kakovost in varnost krme) zasleduje ravno ta cilj, ko določa: »Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo v promet, če krma ustreza predpisom kakovosti«. Z vidika kakovosti se torej pravno urejena omejitev nanaša le na promet in ne tudi na pridelavo, proizvodnjo ali uporabo. Logična povezava med določilom iz 1. člena U-882/2004 in 3. členom ZKrmi-1 je s tem izkazana. Kakovost krme ZKrmi-1 v 3. členu obravnava kot širok pojem. S strokovnega vidika je jasno, da je prvi pogoj za kakovostno krmo njena zdravstvena ustreznost oziroma varnost, ki je z upravnega in nadzornega vidika urejena v ZVMS, normativno pa v evropskih predpisih, ki določajo vrednosti nezaželenih snovi v krmi. Ni in ne more biti neka krma kakovostna, če najprej ne ustreza predpisom varnosti. V smislu kakovosti ima krma tudi druge vidike (okoljski, etični,….). Nekateri parametri, predpisani za posamezne vrste živali, določajo za živali minimalne potrebe, hkrati pa določajo zgornjo mejo zaradi vplivov na okolje (cink, baker,…). O etičnem vidiku oziroma o pravici do izbire imamo običajno opravka ob prometu z gensko spremenjeno krmo. Ob tem je težko potegniti ločnico med varnostjo in klasično kakovostjo. • Označevanje krme V 6. členu ZKrmi-1 je zakonsko urejeno področje označevanja krme. Krma, ki je v prometu, mora biti označena na predpisan način. Označbe morajo biti natisnjene na embalaži ali trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane krmi v razsutem stanju. Označbe lahko poleg predpisanih navedb vsebujejo tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine. Krma, namenjena končnemu porabniku na ozemlju Republike Slovenije, mora biti označena v slovenskem jeziku. Če krma vsebuje gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO v deležu, ki je večji od 0,9% oziroma 0,5% , mora biti označena v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO. Podrobnejši način označevanja krme je bil do 1. septembra 2010 določen s Pravilnikom o kakovosti, označevanju in pakiranju krme v prometu (Uradni list RS, št. 34/03, 83/04, 110/05, 80/06) in za krmne dodatke tudi v Pravilniku o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 47/05). Prvega septembra 2010 se je začela uporabljati Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in 28 Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229/2009). Cilj in namen uredbe je bil, da podobno kot je to urejeno na področju varnosti krme, tudi na področju ugotavljanja kakovosti in označevanja poenoti zakonodajo z izdajo uredbe (do sedaj je področje urejala direktiva, ki so jo države članice različno implementirale). V postopku implementacije Uredbe 767/2009 je IKK uvedel tako imenovano preventivno delovanje. Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki so odgovorni za označitev krme, lahko pošljejo v pregled oznake (deklaracije) preden jih uporabijo na pakiranjih. V smislu preventivnega delovanje (33. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru) inšpektorji pregledujejo deklaracije in o pomanjkljivostih obvestijo nosilca dejavnosti. Tak način nadzora je tudi v skladu z načelom ekonomičnosti (14 člen ZUP). To načelo sestavljajo tri načela in sicer: 1. Načelo hitrosti postopka, 2. Načelo varčnosti in 3. Načelo učinkovitosti. Pregled označbe (deklaracije) pred samo uporabo na embalaži ima tri bistvene prednosti: 1. V prometu se ne pojavlja pomanjkljivo označena krma. 2. Nosilec dejavnosti, ki je odgovoren za označevanje nima stroškov povezanih z odpravljanjem nepravilnosti na krmi, ki je že v prometu in se izogne morebitnim sankcijam. 3. Manjši stroški poslovanja za inšpekcijski organ in večja učinkovitost pri doseganju namena nadzora, ki izhaja iz citirane Uredbe ES 767/2009. Ne glede na to se nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki je odgovoren za označitev krme, ne more izogniti odgovornosti, ki mu jo nalaga Uredba 767/2009. Označenost se preverja v formalnem smislu (pravilna navedba na označbi) in skladnost označbe z dejanskim stanjem (preverja se z odvzemom vzorcev za laboratorijsko analizo in primerjanjem dobljenih rezultatov z navedbo (ne navedbo (vlaga, GSO,..)) na označbi. Preglednica 25: Podatki o nadzoru označenosti krme v letu 2011 Število pregledov Proizvedeno v Sloveniji Vrsta krme Uvoženo iz tretjih držav Dobavljeno iz drugih članic EU SKUPAJ skupaj ne ustreza skupaj ne ustreza skupaj ne ustreza skupaj ne ustreza 153 36 33 11 57 11 243 59 Posamično krmilo Krmni dodatki 7 7 Premiksi Krmne mešanice 5 4 5 4 531 38 9 4 215 60 755 102 691 74 42 15 277 75 1010 165 Ostalo SKUPAJ • Kakovost krme Kljub zakonski opredelitvi pojma kakovosti, se zdi, da je z vidika uradnega nadzora to še 29 vedno delno neopredeljen (nedoločen, večplasten….) pojem. Morda bi lahko rekli, da je to skladnost analitskih sestavin s predpisanimi oziroma označenimi parametri. Seveda je potrebno ponovno poudariti, da gre za pojem kakovosti z vidika uradnega nadzora in ne s strokovnega vidika področja prehrane živali. Najučinkovitejši nadzor nad kakovostjo krme je jemanje vzorcev za laboratorijsko preiskavo in primerjanje dobljenih rezultatov z označenimi in predpisanimi vrednostmi. Pri oceni teh podatkov je potrebna previdnost in upoštevanje posebnosti uradnega nadzora. Vzorci se jemljejo ciljno, vzorči se torej krmo z večjim faktorjem tveganja. Rezultatov ni mogoče enačiti z dejanskim stanjem kakovosti krme na slovenskem trgu. Preglednica 26: Število neskladnih parametrov v analiziranih 613 vzorcih krme. Analizirani parameter Število preiskav Število neskladnih Delež neskladnih Surove beljakovine 28 1 3,57 Surovi pepel 36 2 5,56 Surova vlaknina 28 3 10,71 Surove maščobe 26 1 3,85 Železo 24 1 4,17 Natrij 18 2 11,11 Vitamin A 25 3 12,00 Vitamin E 5 1 20,00 GS krma 25 2 8,00 Skupaj 613 16 2,61 Odvzem vzorcev je dokaj zahtevno opravilo, saj Uredba (ES) 152/2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme predpisuje zahteven postopek. Ni dovoljeno posploševanje rezultatov enega pakiranja (ene vreče) na celo pošiljko. Po logičnem sklepanju mora vsak potrošnik, ki kupi le eno vrečo dobiti v njej vse tisto, kar je zapisano na deklaraciji, zato bi bilo sklepanje iz enega pakiranja na celo pošiljko smiselno. Žal so lobiji proizvajalcev krme v EU premočni, da bi se tako stališče uzakonilo. • Varnost krme Varnost krme je pravno urejena predvsem s predpisi EU U 178/2002 in U 183/2005. Z izjemo varnosti krme v primarni pridelavi in GS krme, je z ZVMS nadzor nad varnostjo krme v pristojnosti veterinarske inšpekcije. Varnost se preverja izključno z odvzemom vzorcev za laboratorijsko analizo in primerjanjem dobljenih rezultatov z registrom dovoljenih GSO, navedenih na spletni strani Komisije ES. Če se v krmi ugotovi GSO, ki ni registriran pri Komisij ES, se tako krmo obravnava kot ne varno in ukrepa v skladu z določili 178/2002. Noben vzorec ni presegel predpisanih mejnih vrednosti. Nadzor z vidika varnosti v primarni pridelavi je bil izveden le kot monitoring, saj je odvzem krme v primarni pridelavi po določilih Uredbe 152/2009 praktično nemogoč. Poleg rednega planiranega nadzora je v letu 2011 bil na okoljsko obremenjenem območju Bele Krajine izveden nadzor kontaminacije krme s polikloriranimi bifenili. Program preiskav je obsegal indikatorske poliklorirane bifenile (v nadaljevanju »PCB Ind«, dioksine in furane (v nadaljevanju »PCDD in PCDF«), in dioksinom podobne PCB (v nadaljevanju »PCB d.p.«) V preiskave je bilo vključeno 13 vzorcev krme: 30 - 4 vzorci sena; - 3 vzorci koruze oz. koruznega zrnja; - 1 vzorec travne silaže; - 2 vzorce detelje oz. trave; - 3 vzorci različnih vrst žit (ječmen, tritikala). V vseh preiskovanih vzorcih so izmerjene vsebnosti »PCB Ind« pod spodnjo mejo določanja 0,005 mg/kg za posamezno spojino. Med preiskovanimi vzorci krme je bila ugotovljena prisotnost posameznih spojin »PCB d.p.«. Vsi vzorci krme so glede vsebnosti »PCDD in PCDF« in »PCDD/PCDF-PCB d.p.« v skladu z določili Uredbe komisije (ES) št. 574/2011 za posamična krmila. Obremenitve krme s »PCB Ind«, »PCDD/PCDF-PCB d.p.«, nastanejo predvsem zaradi prisotnih trdnih delcev tal in lahko vplivajo na dodatne obremenitve krmljenih živali zaradi stalnega vnosa sicer »majhnih» količin spojin in posledične bioakumulacije v živalskem telesu. Pridelava krme naj torej poteka tako, da je v čim manjši meri kontaminirana z zemljo. Pri tem je najbolj izpostavljena silaža, pridelana na njivah in travinju. • Sledljivost v prometu Sledljivost krme je povezana predvsem s pojmom varnosti in krmo, ki je gensko spremenjena. Nadzor sledljivosti se izvaja v proizvodnji in prometu s krmo, ki vsebuje, je sestavljena ali proizvedena iz GSO (glej posebno poročilo o nadzoru GS krma). • Rok uporabe Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane lastnosti oziroma kakovost. Rok uporabnosti je obvezna navedba pri označevanju krmnih mešanic, ne pa tudi pri posamičnih krmilih. Nadzor se običajno izvaja ob kontroli označenosti krme. Številčni podatki o tej vrsti nadzora kažejo, da je bil tovrstni nadzor izveden v 79 primerih in, da so bile v 33 primerih ugotovljene nepravilnosti. • Nadzor krme v primarni pridelavi Na podlagi bistvenih poudarkov EU zakonodaje s področja varnosti živil in krme v primarni pridelavi je bil postavljen okvir inšpekcijskega nadzora, ki smo ga kot država članica dolžni izvajati. Kljub temu, da je to poročilo o nadzoru pridelave krme, se v tem poročilu pogosto omenjajo tudi živila rastlinskega porekla, ki so urejena v uredbi 852/2004. V praksi se dogaja, da ob setvi še ni jasno ali se bo pridelek (npr. žita, okopavine,…) po spravilu uporabil kot živilo za humano prehrano ali kot krma za živali. O tem pogosto odloča cena na trgu in kakovost, ki jo pridelovalec doseže. Nadzor je sestavljen iz treh sklopov: - kontrola registracije obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo; - kontrola sledljivosti; - kontrola higienskih norm iz priloge 1 Uredbe 183/2005 in 852/2004. Direktorat za varno hrano pri MKGP vodi register obratov. Register je trenutno internega značaja in na voljo pristojnim državnim organom. Z ozirom na zahteve EU zakonodaje o javnem dostopu do tega registra, bo ta register na voljo tudi na svetovnem spletu. • Kontrola registracije V registru inšpektor izbere kmetije, ki jih namerava pregledati. Za sedaj je obseg proizvodnje poglavitno merilo izbora. Poleg tega si pomaga tudi s poznavanje območja, ki ga pokriva in 31 podatki, ki izhajajo iz drugih zbirk podatkov (Register kmetijskih gospodarstev, podatki iz vlog za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike, centralni register živali,…). Na ta način je bilo že odkrito nekaj količinsko pomembnih pridelovalcev, ki bi morali biti registrirani, pa niso bili. Prav tako inšpektor lahko opravi pregled povsem naključno, običajno ob opravljanju drugih pregledov iz njegove pristojnosti (npr. postopek v zvezi s kmetijskimi zemljišči…). Preveri se ali bi moral biti obrat glede na dejansko stanje vpisan v register (izjave, dejanska oddaja na trg, preverjanje registra) ali glede na dejansko stanje ni potreben vpis v register. • Kontrola sledljivosti ( 18. člen Uredbe 178/2002) Uredba 178/2002 v 2. odstavku 18. člena določa: »Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme morajo biti zmožni določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo, krmo, žival za pridobivanje hrane ali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila v živilu ali krmi.« Ta odstavek določa obvezo zagotavljanja sledljivosti vhodnih surovin. Sledljivost v smislu 18. člena 178/2002 ne pomeni, da je potrebno zagotavljati sledljivost za veterinarska zdravila, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila in semena, ki se uporabljajo pri pridelavi, vendar niso vgrajeni v kmetijske pridelke. Ti podatki se vodijo po drugih predpisih. Sledljivost v smislu 3. odstavka 18. člena 178/2002 ne pomeni, da mora nosilec dejavnosti zagotavljati sledljivost v primeru dobave svojih proizvodov končnemu potrošniku, ki je fizična oseba. V primeru, da je končni potrošnik npr. restavracija ali drug gostinski obrat, pa je to sledljivost potrebno zagotoviti. Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost nabave krme. Tisti nosilci, ki kupujejo krmo morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo hraniti pet let od datuma dobave. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune, dobavnice, tovorni listi, izjave,…) s katerimi dokazujejo za vso kupljeno krmo najmanj naslednje podatke: - ime in naslov dobavitelja; - vrsta in količina dobavljene krme; - datum dobave; - številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda). Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost pri prodaji primarnih proizvodov (živila in krma) Tisti nosilci, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku, ki je fizična oseba, niso zavezani za zagotavljanje sledljivosti. Tisti nosilci, ki prodajajo kmetijske pridelke v verigo (živila in krmo) morajo zagotavljati sledljivost s tem da vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih proizvodov. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (izstavljene fakture, dobavnice, tovorni listi, izjave,…) s katerimi dokazujejo za vse prodane kmetijske pridelke najmanj naslednje podatke: - ime in naslov kupca (prejemnika); - vrsta in količina odpremljenih kmetijskih pridelkov; 32 - datum prodaje; - številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda). Dokumenti se hranijo glede na rok trajanja kmetijskih pridelkov. Za krmo in živila je splošni rok hrambe dokumentov 5 let. Za hitro pokvarljiva živila in krmo, katerih rok trajanja je manj kot 3 mesece pa je potrebno dokumente hraniti 6 mesecev po dobavi. • Nadzor higienskih pogojev na kmetiji (uredba 852/2004, priloga I, 5. točka in uredba 183/2005, priloga I in III) Nanaša se na prilogo 1 citiranih uredb. Gre za paket določil, ki izhajajo iz drugih predpisov in paket priporočenih ravnanj, ki zmanjšujejo tveganja glede higiene primarne proizvodnje. Nadzor glede higienskih pogojev opravljamo, ali z namenom pridobitve informacije za namen vzorčenja, ali pa v povezavi z veljavnimi predpisi, ki te zahteve določajo (poraba FFS, testiranje škropilnic, dobra kmetijska praksa pri ravnanju z živinskimi gnojili,…) Podatki o rezultatih opravljenih pregledov v primarni pridelavi živil in krme rastlinskega izvora so prikazani v poročilu kmetijske inšpekcije. O nadzoru krme, ki je gensko spremenjena, ki je sestavljena ali proizvedena iz GSO je pripravljeno posebno poročilo. • Napredek v primerjavi s preteklimi leti Na osnovi podatkov iz preteklih let bi lahko na hitro zaključili, da so se razmere izboljšale. Podatki o opravljenih pregledih in izrečenih ukrepih kažejo, da je bila aktivnost IKK v letu 2011 nekoliko večja kot v prejšnjih letih na področju nadzora označenosti krme. Zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev za analize, pa je bilo odvzetih manj vzorcev. Izven rednega programa dela je bil opravljen nadzor prisotnosti PCB na okoljsko obremenjenem območju Krupe v Beli Krajini. Rezultati vzorcev krme so bili skladni s predpisanimi vrednostmi, kar je razveseljujoče. Drugi pomemben vpliv pa je praktično dosledno izvajanje primerjalne analize, ki jo stranke zahtevajo na podlagi 2. odstavka 21. člena ZKrmi-1. Rezultati teh analiz so bistveno izboljšali podatek o neskladnih vzorcih. S povečevanjem deleža analiz s področja varnosti v primarni pridelavi krme, kjer seveda ni pričakovati pozitivnih rezultatov, se je delež neskladnih parametrov glede na testirane parametre sorazmerno zmanjšal. V začetku septembra 2010 se je začela uporabljati Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi. Dovoljena odstopanja so nekoliko drugačna, kot prejšnjih predpisih. Moteči in strokovno vprašljivi so predvsem kot neskladni ocenjeni vzorci, ki so izkazali premalo surove vlaknine in surovega pepela ter preveč surovih beljakovin, glede na označeno vrednost. Primerjava rezultatov nadzora kakovosti krme na trgu med posameznimi leti je s tem do določene mere zamegljena tudi zaradi na novo postavljenih norm. Krma pa je dejansko lahko enake kakovosti. 33 2.2.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL Inšpekcija za kakovost živil (IKŽ) od 15.4.2010 dalje izvaja uradni nadzor nad varnostjo živil neživalskega izvora, razen prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene ter živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu ter kakovostjo vseh živil. Glede na pristojnosti so bili inšpekcijski postopki usmerjeni v preverjanje upoštevanja pravil s ciljem: - preprečevanja, odprave ali zmanjševanja tveganja za ljudi na sprejemljivo raven, neposredno ali prek okolja in - jamčiti pošteno ravnanje v trgovini z živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z označevanjem živil ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov. Na področju varnosti živil se je preverjala skladnost s splošnim evropskim živilskim zakonom (Uredba 178/2002) in posebnimi predpisi, ki urejajo naslednja področja: - označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, zdravstvene in prehranske trditve na živilih, - biološka varnost (higiena živil, obsevana živila), - kemijska varnost živil (aditivi, arome, nova živila, onesnaževala, ostanki pesticidov), - biotehnologija (GSO v živilih oziroma GS živila), - radionuklidi v živilih. Na področju kakovosti se je preverjala skladnost z naslednjimi sklopi predpisov: - označevanje (kakovost, sestava, mineralne vode, posebni kmetijski pridelki in živila), - nadzor nad kontrolnimi organizacijami (klavne kakovosti, posebni kmetijski pridelki in živila), - uredbo o ureditvi trga z določenimi kmetijskimi pridelki in živili, ki so izvzeti iz uredbe 882/02004 (poljščine, oljčno olje, sadje in zelenjava, hmelj, mleko in mlečni proizvodi, govedina in teletina, ovčje in kozje meso, med). IKŽ je v skladu z zahtevami evropske zakonodaje, ki ureja uradni nadzor (Uredba ES št. 882/2004), uradni nadzor izvajala redno, na podlagi tveganja in z ustrezno pogostnostjo. Uradni nadzor se je izvajal v obliki inšpekcijskih pregledov in vzorčenja živil. Konec leta 2011 je na inšpekciji delovalo 41 zaposlenih, od tega 3 vzorčevalci. V skladu s pooblastili za delo tudi na področjih drugih inšpekcij, ki delujejo v okviru IRKSGH, kot tudi ob upoštevanju bolniških oziroma dela s skrajšanim delovnim časom, se je ob koncu leta 2011 36,5 zaposlenih (FTE) ukvarjalo izključno z uradnim nadzorom nad varnostjo in kakovostjo živil. Inšpekcijski pregledi Redni pregledi na področju varnosti živil so se izvajali po programu kot izhaja iz rizičnosti objekta (enkrat letno, enkrat na dve leti oz. tri leta). V primeru, da je bilo glede na vrsto dejavnosti nosilca živilske dejavnosti smiselno preveriti tudi kakovost in označevanje, se je zaradi racionalne izrabe kadra pri rednih pregledih preverjalo tudi slednje. Število opravljenih pregledov je razvidno iz preglednice št.27, vključno s podatki o ugotovljenih neskladnostih in izrečenih upravnih in prekrškovnih ukrepih. 34 Preglednica 27: Podatki o številu opravljenih pregledov in izdanih ukrepih INŠP. PREGLEDI št. pregledov opozorila po ZIN št. ureditvenih odločb varnost/kakovost živil 2966 769 343 št. odločb o prepovedi 9 Pri rednih inšpekcijskih pregledih se je v skladu opredeljenimi kontrolnimi postopki pri nosilcih živilske dejavnosti preverjalo, ali zahteve, ki izhajajo iz vrste dejavnost, s katero se ukvarjajo, izvajajo v skladu z zahtevami iz zakonodaje. Poleg rednih pregledov se je na podlagi različnih povodov, npr.suma na neskladnost, prijav strank, odstopov drugih organov, itd. izvajalo tudi izredne preglede. V sklop izrednih aktivnosti so se štele tudi vse aktivnosti izvedene v okviru poostrenega - akcijskega preverjanja določene problematike (npr. kakovost in označevanje sadja in zelenjave, označevanje svežega mesa). Tako vrsta in število pregledanih »kontrolnih postopkov« kot tudi ugotovitve kažejo (slika št.1), da se večina obratov, ki so pod nadzorom IKŽ, ukvarja z maloprodajo. Nepravilnosti oz.pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri 6% pregledov splošnih higienskih zahtev, 7% posebnih higienskih zahtev ( vzdrževanje temperature, mikrobiološko preverjanje varnosti živil), 8% pregledov notranjega nadzora vzpostavljenega na osnovah HACCP principa, 13% pregledov notranjega nadzora vzpostavljenega po smernicah ter pri 14 % pregledih preverjanja označevanja. Glede na to, da mora biti registracija obrata izvedena pred pričetkom opravljanje dejavnosti, je 11% neskladnost- odsotnost registracije -precej visoka in pomeni, da NŽD ne poznajo svojih osnovnih odgovornosti. Zaradi ekonomske krize v državi zaznavamo vedno več primerov tudi dela na črno, ko posamezniki v svojih stanovanjskih prostorih opravljajo dejavnosti povezane z živili. V takšnih primerih se inšpekcija poveže s tržnimi inšpektorji pristojnimi da uradni nadzor nad delom na črno. Slika 1: obseg opravljenih inšpekcijskih pregledov po posameznih dejavnostih 2500 2000 1500 1000 500 0 V letu 2011 so bili poostreni – akcijski inšpekcijski pregledi usmerjeni v preverjanje kakovosti in označenosti svežega sadja in zelenjave, označevanje svežega mesa, oglaševanje živilskih proizvodov. Zaradi aktualnosti se v skupnem poročilu izpostavljajo ugotovitve na področju kakovosti in označenosti svežega sadja in zelenjave, ostala poročila pa se nahajajo v Poročilu IKŽ za leto 2011. 35 Poostren nadzor kakovosti in označenosti svežega sadja in zelenjave V okviru poostrenega nadzora preverjanja sledljivosti, kakovosti in označevanja svežega sadja in zelenjave je bilo v letu 2011 izvedenih 147 inšpekcijskih pregledov. V januarju je IKŽ skupaj s kmetijsko inšpekcijo pregledoval stojnice predvsem z namenom preverjanja porekla, aprila pa trgovske verige, manjše prodajalne, kioske uz namenom preverjanja kavosti in označevanja. Januarja je bilo izvedenih 38 pregledov, pri katerih je bilo v 23% ugotovljena pomanjkljiva sledljivost ter v 77% pomanjkljivo označevanje. Izdanih je bilo 17 opozoril, 5 glob in 1 odstop kmetijski inšpekciji. V aprilu se je preverjalo ostale vključene v distribucijski verigi (trgovske verige, manjše prodajalne, kioske ). Izvedenih je bilo 109 pregledov, pri katerih so v 61 % ugotovili neskladnosti. Izdanih je bilo 8 glob. Nepravilnosti glede označevanja sadja in zelenjave so se nanašale na: • nepravilnosti v označevanju porekla – poreklo glede na dokumentacijo o blagu ni pravilno navedeno, označeno je več držav porekla; • označeni so kakovostni razredi tudi pri tistih vrstah sadja in zelenjave, kjer ni več EU standardov; • pomanjkljive oznake pri predpakiranem sadju in zelenjavi; • navedba sorte ni pravilna; • manjkajo oznake o tretiranju agrumov po spravilu. Ugotovljene nepravilnosti glede kakovosti sadja in zelenjave: • predpakirano sadje ne ustreza minimalni kakovosti (gnili plodovi), zaradi tiska na embalažah potrošnik težko opazi te plodove; • blago ne ustreza označeni kategoriji kakovosti; • blago ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti. Vzorčenje V letu 2011 je bilo skupaj odvzetih 2205 vzorcev, ki so bili analizirani na enega ali več parametrov varnosti oz. kakovosti. Parametri, ki se jih je preverjalo v posamezni skupini živil, so bili določeni na podlagi ocene tveganja. Rezultati analiz so razvidni v nadaljevanju. a) varnost živil V okviru rednega programa je IKŽ preverjala skladnost s kriteriji predpisanimi v zakonodaji oz. preverjala prisotnost tudi ne reguliranih dejavnikov tveganja. Pri ostankih pesticidov v živilih so bile v primeru ugotovljenih presežkov zgornjih dovoljenih koncentracij izvedene ocene tveganja, ki so pokazale, ali živilo zaradi presežka ostankov nad predpisanimi normativi ni varno. Ocene tveganja so bile izvedene tudi v primeru ugotovljene prisotnosti dejavnikov tveganja, za katere ne obstajajo predpisani kriteriji. b) kakovost živil Kakovost živil se je spremljala predvsem v okviru akcij, ki so predstavljene v nadaljevanju besedila, deloma pa tudi analitsko. 36 Preglednica 28: Število odvzetih vzorcev po skupinah analiz Skupina parametrov Pesticidi Onesnaževala Kakovost in označevanje Biološka varnost Aditivi Alergeni Število vzorcev po programu Skupno število vzorcev Št.vzorcev 746 983 677 608 264 210 1828 2205 Podroben opis rezultatov se nahaja v tabeli št. 29. Preglednica 29: Rezultati analiz vzorcev- varnost in kakovost Parametri (št. vzorev) Ostanki pesticidov (746) Onesnaževala (983) Kakovost (677) Biološka varnost (608) Aditivi (264) Alergeni (210) Neskladni Ne varni vzorci (poreklo) 8 Ne varni 2 10 10 13 6 (pozitivni) 2 18 1 2 Olje (2x SLO), arašidi (4x TD), korenje (EU), pšenica (SLO), krompir (SLO), fige (TD) Mešanica za potico (EU) Začimbe (2x TD) Pomaranče (TD), solata (SLO) 1 14 Okraski za slaščice (EU) Čokolada in izdelki (TD, SLO, 3x EU), fini pekovski izdelki (2x TD, 3x SLO, 2x EU), izdelki iz žit (TD, EU) SKUPAJ 57 30 TD – tretje države; EU – Evropska unija; SLO – Slovenija V primeru ugotovljenih neskladnosti so inšpektorji nosilce živilske dejavnosti seznanili z rezultati, zahtevali odpravo nepravilnosti ter v primeru, ko se je ne-varno živilo nahajalo v prometu zahtevali izvedbo umika oz odpoklica, v kolikor nosilec živilske dejavnosti ni sam začel z omenjenima aktivnostima. Rezultati kažejo različne stopnje neskladnosti in sicer: - ostanki pesticidov 1%, od tega zdravju škodljivih 0,2%; - onesnaževala 1% neskladnih in škodljivih za zdravje, - kakovost 1,9%, pri čemer je bil 0,1%neustrezen za prehrano - biološka varnost 1%, od tega zdravju škodljivih 0,3 %, - alergeni 8,6%, od tega zdravju škodljivih 6,6%. Visok odstotek neskladnosti na področju alergenov zahteva aktivnosti tudi v naslednjem letu. Pri nekaterih vzorcih se je preverjala tudi skladnost deklaracij z zahtevami, predpisanimi v pravilniku o splošnem označevanju živil. V primeru ugotovljenih nepravilnosti so inšpektorji odredili njihovo odpravo. 37 Nacionalna kontaktna točka RASFF Vsi organi, ki so vključeni v sistem nadzora skladno z Uredbo (ES) 882/2004, sodelujejo v enotnem sistemu hitrega obveščanja (RASFF). Nacionalna kontaktna točko za Slovenijo v RASFF je v skladu z Uredbo o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin (Ur.l. RS št. 82/2010) na IRSKGH, konkretno Inšpekciji za kakovost živil na Uradu glavne inšpektorice. Delovanje NKT je vzpostavljeno na način, da izpolnjuje vse zahteve, opredeljene v členih 50. do 52. Uredbe (ES) 178/2002 ter implementacijeske uredbe Komisije (EU) št. 16/2011 z dne 10. januarja 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem hitrega obveščanja za živila in krmo. NKT za Slovenijo v RASFF aktivno sodeluje pri izmenjavi informacij s kontaktno točko pri Evropski Komisiji, z nacionalnimi kontaktnimi točkami ostalih držav članic ter koordinira in sodeluje pri izmenjavi informacij v okviru SLO RASFF sistema, v katerem poleg IRSKGH sodelujejo še pristojni organi VURS, ZIRS in IRSOP preko svojih KT. NKT za Slovenijo in vse navedene KT v okviru SLO RASFF zagotavljajo nepretrgano delovanje (v nujnih primerih je izven delovnega časa zagotovljena stalna operativnost vseh pristojnih organov). V letu 2011 je NKT kot tudi KT ZIRS in KT VURS: • pregledala in ovrednotila 3812 primarnih informacij (635 nujnih, 573 informativnih notifikacij za nadaljne ukrepanje, 744 informativnih notifikacij z v vednost ter 1860 zavrnitev ob uvozu). V vednost smo prejeli tudi 5345 nadaljevalnih notifikacij, od katerih se jih je nekaj nanašalo tudi na Slovenijo; • na podlagi ugotovljenih neskladnosti v Sloveniji v RASFF posredovala 45 sporočil, od posredovanih je bilo 17 nujnih (alert) notifikacij, 14 informativnih informacij za v vednost ter 8 informativnih notifikacij za follow up, 6 informacij o zavrnjenih pošiljkah na meji, • iz RASFF prejela 37 informacij, v katerih je bila Slovenija navedena kot ena izmed držav prejemnic sporne pošiljke, čemur so sledile izredne inšpekcijske aktivnosti ter, glede na ugotovitve, umik in odpoklic spornega blaga iz prometa. O vseh primerih, ki so se nanašali na živila, ki so bila ocenjena kot ne varna pa so bila že na razpolago končnim potrošnikom, so bili le-ti obveščeni preko spletnih strani IRSKGH. http://www.arhiv.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/organi_v_sestavi/inspektorat_rs_za_kmet ijstvo_gozdarstvo_hrano/aktualno_na_inspektoratu_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/ 2.2.4 VINARSKA INŠPEKCIJA Vinarska inšpekcija je ena izmed sedmih inšpekcij, ki delujejo v Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Na lokalnem nivoju je organizirana na 7 območnih enotah in pripadajočih izpostavah po vsej Sloveniji. Registracija vinogradov in prijava pridelka grozdja, mošta in vina Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (februar 2012) je v Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 13.000 ha, na podlagi letalskih posnetkov pa se ocenjuje, da je v Sloveniji cca 21.500 ha vinogradov. Vinarska inšpekcija je v letu 2011 kot prednostno nalogo opravljala 38 vpis vinogradov v Register pridelovalcev grozdja, mošta in vina. V letu 2011 je bilo po vsebini obveznosti vpisa vinogradov v register izdanih: - 6631 dopisov, v katerih smo stranke pozvali, da se izjasnijo o dejanskem stanju vinograda (orto foto posnetki, ki so podlaga za uvedbo postopka, so neaužrni ali nejasni, zato smo vse stranke najprej pozvali z dopisom, da se izjasnijo o dejanskem stanju vinograda), - 241 odločb, v katerih smo pozivali tiste stranke, ki se na dopis niso odzvale. Na osnovi prejetega dopisa je bilo vpisanih v register 284,13 ha vinogradov in za 234 ha poslanih pisnih izjav, da je vinograd posekan ali zapuščen. Strankam, ki po prejemu dopisa niso vpisale vinograda v RPGV ali niso poslale pisne izjave, da površina ni vinograd, je bilo poslanih 241 odločb. Po prejemu odločbe so stranke v RPGV vpisale še dodatnih 7 ha vinogradov in podale izjave, da je vinograd posekan ali zapuščen za 3,4 ha. Izjave strank, da površina ni vinograd, so bile preverjene na kraju samem. Površine, ki se po podatkih uradnih evidenc Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano – Katastra dejanske rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK) in hidromelioracijska območja (HMO) vodijo kot vinogradi, pa je bilo v inšpekcijskih postopkih ugotovljeno, da ne gre za vinograde, se evidentirajo po parcelnih številkah in katastrskih občinah in bodo ažurirane po dejanski rabi. V letu 2011 je bilo veliko aktivnosti namenjeno tudi kontroli izpolnjevanja obveznosti prijave letnega pridelka grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v register. Gre za usmerjeni inšpekcijski nadzor, pri katerem je bilo izdanih 1205 ureditvenih odločb. V okviru tega vsebinskega področja nadzora so vinarski inšpektorji kontrolirali tudi izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme ter strokovne usposobljenosti za opravljanje dejavnosti, ki so vpisane v register. Na osnovi prijave letnega pridelka grozdja mošta in vina, je bilo po podatkih iz RPGV ugotovljeno, da nekateri pridelovalci prijavljajo zelo visoke pridelke (nad 14.000 l/ha) ali ekstremno nizke (pod 3.000 l/ha). Opravljenih je bilo 40 inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih 20 nepravilnosti. Pridelovalna območja in trsni izbor Nadzor je obsegal kontrolo izvrševanja določb Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 49/2007), upoštevaje prehodne določbe 58. člena ZVin, ki določajo, da se vino iz grozdja, pridelanega iz sort vinske trte, ki niso v sortnem izboru, lahko do leta 2013 (7 let po uveljavitvi zakona) označuje le kot vino brez oznake geografskega porekla ter, da se grozdje namenjeno pridelavi vin z zaščiteno označbo porekla in vin z zaščiteno geografsko označb lahko prideluje tudi zunaj absolutnih vinogradniških leg, vendar le tistih, ki so bile zasajene z vinsko trto ped uveljavitvijo ZVDP (Uradni list RS, št. 70/97), in sicer do zaključka rodnosti teh vinogradov. Pri 9 pregledih sta bili ugotovljeni 2 neskladnosti. Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov ter uporaba enoloških postopkov in sredstev Poleg uporabe enoloških postopkov in sredstev zajema nadzor na tem področju tudi obveznost vodenja kletarske evidence. ZVin dovoljuje uporabo le predpisanih enoloških 39 postopkov in enoloških sredstev pri pridelavi vina. Določa tudi obveznost predhodnega obveščanja vinarskega inšpektorja o uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev (obogatitev, slajenje, popravek kisline). Vsebino in način obvestila minister še ni predpisal. Zato so v trgatvi 2011, skladno s prehodnimi določbami ZVin še veljale določbe 11. člena Pravilnika o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu (Uradni list RS, št 43/04, 127/04, 112/05), po katerih lahko pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja izdajo dovoljenje za obogatitev drozge ali mošta, kadar klimatski pogoji in zdravstveno stanje grozdja to zahtevajo. Pooblaščene organizacije izdajo dovoljenje za posamezno sorto v določenem vinorodnem okolišu ali ožjem pridelovalnem območju, oz. izdajo individualno dovoljenje pridelovalcem, če ti nameravajo obogatiti več kot 10.000 l pridelka ali obogatiti s postopkom z delnim zgoščevanjem. Glede vodenja kletarske evidence inšpektorji ugotavljajo, da jo zadovoljivo vodijo večji pridelovalci, pri manjših pa opažajo pomanjkljivosti, predvsem pri evidentiranju prodaje vina. Pri 232 inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno 58 nepravilnosti. Kletarska evidenca zagotavlja sledljivost tudi po Smernicah dobre higienske prakse za predelavo grozdja v vino. Na temo smernic dobre higienske prakse je bilo opravljenih 91 inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih 40 nepravilnosti. Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi Na vinorodnih območjih je bil nadzor usmerjen na kontrolo izpolnjevanja pogojev glede prostorov in posod za hrambo vina ter opreme za točenje v gostinskih obratih, opremljenosti nevstekleničenega vina v prometu s predpisanimi spremnimi dokumenti (odločbe o oceni vina, spremnice za prevoz pridelkov in proizvodov na ozemlju RS) in vodenja evidence o nabavi, prodaji in zalogah nevstekleničenega vina. Pri tem nadzoru se še vedno ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z: neustrezno označenostjo vinskih posod, ki so stalno nameščene v kleti gostinskega obrata; pomanjkljivo vodeno evidenco o prometu z nevstekleničenim vinom; neustrezno označitvijo vina v prostoru, kjer se toči; (ne)opremljenostjo vina s predpisanimi spremnimi listinami in neustreznimi pogoji skladiščenja, kar v določenih primerih velja tudi za promet z originalno polnjenim vinom. Nosilci gostinske dejavnosti, zlasti novo registrirani, pogosto nimajo dovoljenja upravne enote za točenje nevstekleničenih vin, kar je v veliki meri tudi posledica poenostavljenega postopka registracije dejavnosti, ki jo je prinesel Zakon o gostinstvu. Tako niso pravočasno seznanjeni, da si morajo za točenje nevstekleničenega vina pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota na podlagi zapisnika vinarskega inšpektorja o izpolnjevanju pogojev gostinskega obrata tudi za to dejavnost. Inšpektorji ugotavljajo, da se promet z nevstekleničenim vinom v gostinskih obratih zmanjšuje. Točenja nevstekleničenega vina je manj tudi v gostinskih obratih na vinorodnih območjih, kjer se sicer, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev in dovoljenju upravne enote, lahko nudi nevstekleničeno deželno vino PGO istega pridelovalnega območja (vinorodne dežele). Posledično se kaže napredek v kakovosti vin pri ponudbi končnemu potrošniku. Vedno bolj se uveljavlja točenje vin iz originalnih polnitev, predvsem iz steklenic in manj iz originalnih polnitev večjega volumna (inox sodčkov s prostornino od 10 do 60 litrov), ki so vedno bolj prisotne tudi pri ponudbi vin na dodatnih lokacijah vinskih kleti. 40 Pri nadzoru prometa z vinom vinarski inšpektorji ugotavljajo tudi oblike ponudbe, ki nakazujejo na t.i. "sivi trg", npr.: prodaja nevstekleničenega vina iz transportnih prevoznih sredstev v urbanih sredinah, zlasti konec tedna; pomanjkljiva registracija prometa z vinom v gostinskih lokalih, posebej v primerih, ko je gostinec tudi pridelovalec vina, ki ga trži. K reševanju tega problema bomo pristopili skupaj s tržno in davčno inšpekcijo. Na področju na 2313 pregledov in ugotovljenih 109 nepravilnosti. Enološka sredstva v prometu ZVin določa, da smejo enološka sredstva vsebovati le dovoljene aktivne snovi, določene s predpisi Evropske Skupnosti, ki urejajo enološka sredstva. Določa tudi, da sme pridelovalec mošta, vina in drugih proizvodov uporabiti originalno pakirana enološka sredstva, neoriginalno pakirana enološka sredstva pa le, če jih prodajajo za to usposobljene osebe. Prodajalec enoloških sredstev ne sme prodajati sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila v slovenskem jeziku. V okviru navedenega nadzora je bilo opravljeno 11 pregledov, neskladnosti ni bilo ugotovljenih. Označevanje mošta, vina in drugih proizvodov ZVin določa, da se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov. V splošnem se pri označevanju vin opaža napredek, vendar inšpektorji še vedno ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z uporabo geografskih označb in tradicionalnih izrazov in navedbo nekaterih obveznih oznak na vinski etiketi. Skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine mora biti tudi vino, pridelano izven Slovenije pri prodaji na območju Slovenije, na etiketi označeno v slovenskem jeziku. Pri tem se na prodajnih policah opaža nepravilna navedba oznak kakovosti tujih vin, saj distributerji tradicionalne izraze, ki so zaščiteni za vina pridelana v Sloveniji uporabljajo tudi za tuja vina oziroma tradicionalne izraze na etiketah tujih vin direktno prevajajo v slovenski jezik. Na področju označevanja je vinarska inšpekcija opravila 2764 pregledov in ugotovila 55 nepravilnosti. Kontrola pooblaščenih organizacij V preteklem letu so inšpektorji 9 krat opravili nadzor pri pooblaščenih organizacijah za oceno vina v smislu kontrole spoštovanja določb Pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01). Nepravilnosti niso bile ugotovljene. 41 Kontrola izkrčitve vinogradov Pregled se opravlja zaradi nadzora nad izkrčitvijo vinograda, na podlagi katere je stranki dodeljena pravica za ponovno posaditev vinograda, kot to določa 81. člen Uredbe komisije (ES) št. 555/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju. Opravljenih je bilo 47 pregledov, nepravilnosti niso bile ugotovljene. Vzorčenje Od 333 odvzetih vzorcev, se je pri 24 vzorcih tujih vinih kontrolirala primernost za promet in pri 12 vsebnost bakra. Pri 309 vzorcih domačih vin se je opravila kontrola primernosti za promet, pri 308 vzorcih kontrola identičnosti s citirano odločbo in pri 60 vzorcih vsebnost bakra. Preglednica 30: Rezultati vzorčenja po državi izvora Država izvora Število odvzetih vzorcev Slovenija Država EU Države izven EU Skupaj 309 12 12 333 Preglednica 31: Rezultati kontrole primernosti za promet Država izvora Število odvzetih vzorcev Slovenija Država EU Države izven EU Skupaj 309 12 12 333 Neskladni vzorci Število % 75 22,52 1 0,3 0 0 76 22,82 Neskladni vzorci Število % 28 8,41 1 0,3 0 0 29 8,71 Preglednica 32: Rezultati kontrole identičnosti s citirano odločbo Država izvora Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Število % Slovenija 308 47 15,26 Država EU / / / Države izven EU / / / Skupaj 308 47 15,26 Preglednica 33: Rezultati kontrole vsebnosti bakra Država izvora Število odvzetih vzorcev Slovenija Država EU Države izven EU Skupaj 36 12 12 60 Neskladni vzorci Število % 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 42 Vzorčenje na prisotnost svinca in ohratoksinov ter izotopske analize V letu 2011 je bilo iz kvote varne hrane odvzetih 5 vzorcev vina (3 vinorodna dežela Podravje, 1 Posavje in 1 Primorska), v katerih se je ugotavljala prisotnost svinca in ohratoksinov. Vzorci so bili odvzeti iz prometa v trgovskih verigah, v nobenem od vzorcev pa ni bila dokazana prisotnost svinca in ohratoksinov. Z namenom ugotavljanja avtentičnosti označenega letnika in ugotavljanja zunanjega izvora sladkorja vrhunskih vinih s pomočjo izotopskih analiz, je bilo odvzetih 5 vzorcev vina (3 vinorodna dežela Podravje, 1 Posavje in 3 Primorska). Eno vino odstopa od 95% intervala zaupanja za avtentične vzorce glede letnika in dva vzorca glede dodanega sladkorja. 2.2.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA Delo FSI v letu 2011 je potekalo v skladu z zakonodajo in programom MKGP za fitosanitarno področje 2009-2011. Po podatkih poročila ZUP je fitosanitarna inšpekcija v letu 2011 reševala 23.319 zadev (v letu 2010: 31.523 zadev). Po podatkih iz aplikacije Fitosanitarne inšpekcije (FSI-Pregled) je bilo skupno opravljenih 22.799 pregledov po ZZVR, ZSMKR, ZGRM, ZFFS, ZKmet in ZDU - varna hrana (v letu 2010: 32.539 pregledov). Preglednica 34: FSI PODROČJE Primerjava števila pregledov od 2007 do 2011 po področjih dela ŠT. ŠT. ŠT. ŠT. % OD VSEH PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV PREGLEDOV 2008 2009 2010 2011 FSI 2011 Uvoz – ZZVR Uvoz – ZSMKR, ZGRM Uvoz – KAKOVOST Uvoz – VARNA HRANA Uvoz - FFS Tranzit 3701 110 3035 1712 118 2470 26 1804 122 2324 11225 29 1449 112 1972 2530 25 4 31 Uvoz - skupaj 6877 4326 15504 6092 26,7 13811 12647 10561 10678 46,8 318 189 249 386 1,7 Notranjost - ZZVR 4663 4932 5389 4784 Notranjost - ZSMKR 1033 986 836 859 Notranjost - skupaj SKUPAJ (uvoz, izvoz, reexport, notranjost) 5696 5918 6225 5643 24,8 26702 23080 32539 22799 100 Izvoz Reeksport Skupno število pregledov po vseh zakonih se je v letu 2011, v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo, zaradi prenosa dela nadzora varnosti živil neživalskega izvora iz Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano na Carinsko Upravo RS. 43 V letu 2011 je bilo skupno opravljenih največ inšpekcijskih pregledov v enoti Koper, tj. 7.141 pregledov (v letu 2010: 12.013), kjer je skupno največ izvoznih in uvoznih pošiljk. Sledita enoti Nova Gorica (5.569 pregledov), ki ima največ pregledov izvoznih pošiljk, in enota Novo mesto (4.208 pregledov), kjer je bilo največ pregledov ob uvozu in v notranjosti države. Slika 2: Skupno število vseh pregledov ob uvozu, izvozu in v notranjosti po področjih in enotah FSI v letu 2011. • Vzorčenje Vzorčenja rastlin so potekala v skladu s programi posebnih nadzorov, spremljanja zdravstvenega stanja rastlin, po uradni dolžnosti ob sumu na navzočnost nadzorovanih škodljivih organizmov s seznamov ali na zahtevo stranke. Vzorci so bili glede na bolezenska znamenja oz. sum na škodljiv organizem, poslani v ustrezen pooblaščeni laboratorij. Skupno so fitosanitarni inšpektorji odvzeli 1.531 vzorcev (v letu 2010: 1.423 vzorcev). • Ugotovitve in neskladja ob uvozu po področjih Pri nadzoru zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov ob uvozu smo skupno opravili 1.449 fitosanitarnih pregledov. Neskladja so bila ugotovljena zlasti pri opremljenosti lesenega pakirnega materiala (LPM) z ustreznim žigom, ki potrjuje ustrezno obdelavo v skladu z mednarodnim standardom ISPM 15. Skupno je bilo izrečenih 11 ukrepov zavrnitve, uničenja ali ustreznega tretiranja pošiljk rastlin, ki niso izpolnjevale fitosanitarnih zahtev, od tega 10 zaradi neustreznega LPM. V enem primeru je bila izdana ureditvena odločba zaradi neustreznega fitosanitarnega spričevala. Pošiljk z neustreznim LPM je bilo največ iz Ruske Federacije, in sicer 8, in po ena pošiljka iz Hrvaške, Kitajske, Libije in Egipta. Na področju nadzora semenskega materiala kmetijskih rastlin ob uvozu smo opravili 112 inšpekcijskih pregledov, od tega 50 na mejnem prehodu Gruškovje in 37 na MP Obrežje. Gre predvsem za pošiljke semena koruze in žit ter zelenjadnic iz Hrvaške in Srbije. Pošiljke so imele ustrezno dokumentacijo in bile pravilno označene. Sadilni material sadnih rastlin je bil uvožen za druge države članice EU in se kontrola po ZSMKR na mejnem prehodu ni izvajala. 44 Nadzor varnosti živil neživalskega izvora ob uvozu IRSKGH izvaja v okviru t.i. splošnega nadzora in kot poostreni nadzor. V skladu z dogovorom med Carinsko upravo RS in Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH) so carinski organi s 01.03.2011 pričeli izvajati del splošnega nadzora nad vnosom živil iz tretjih držav, ki je določen v Uredbi o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (UL RS, št. 72/2010 – v nadaljevanju Uredba o izvajanju). V letu 2011 so inšpektorji IRSKGH v okviru uvoznih postopkov živil neživilskega izvora opravili 2528 pregledov oziroma obravnavali 4656 različnih vrst blaga. Če primerjamo številke z letom 2010 je razvidno, da je število pregledov od meseca marca naprej močno padlo, ker je s 1.3.2011 del nadzora prevzela Carinska uprava RS. Poostren nadzor (po Uredbi 882/2004) in nujni primeri (po Uredbi 178/2002) pomenijo nadzor, ki ga IRSKGH izvaja nad določenimi živili iz določenih držav na vstopnih točkah (oziroma mestih prvega vnosa) ali na pooblaščenih vstopnih mestih v obsegu in na način, kot ga določa neposredno veljavni pravni red EU. V okviru poostrenega nadzora in nujnih primerov je IRSKGH obravnaval 500 vrst blaga oziroma pošiljk (ena vrsta blaga = ena pošiljka). V letu 2011 je bilo v okviru uvoznih postopkov na meji odvzetih 307 vzorcev. Največ vzorčenj je bilo opravljenih v okviru nadzora radioaktivnosti v samoniklih gobah, to je 225 vzorcev. Skladno z uredbami v okviru poostrenega nadzora in ostalih nujnih primerov je bilo odvzetih še 36 vzorcev. Vzorci so bili po večini ocenjeni kot varni in pošiljke sproščene v prost promet. V okviru poostrenega nadzora in nujnih primerov so bili trije vzorci neskladni in zavrnjeni na meji - arašidi in pomaranče iz Egipta, ter fige iz Turčije. V okviru letnega programa vzorčenja je bila ugotovljena neskladnost pri arašidih iz Senegala, zamrznjenem fižolu iz Srbije in pa marelični marmeladi iz Bosne in Hercegovine, kjer je šlo samo za neskladje v označevanju. Kakovost sadja in vrtnin predpisuje 10 posebnih tržnih standardov, ki pa veljajo za večino sadja in zelenjave, ki se pretovarja v Luki Koper, kjer je obseg prometa in nadzora največji v letu 2011 1.053 pregledov, sledi MP Obrežje s 504 pregledi. Neskladnost s standardi trženja je bila v letu 2011 v Luki Koper ugotovljena v 2 primerih, obakrat za paprike iz Egipta. • Ugotovljena neskladja pri pregledih na mestih pridelave in na notranjem trgu po parametrih nadzora Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin V notranjosti države je bilo v letu 2011 ugotovljenih 1279 neskladij na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, od tega: - 303 neskladja pri pregledu listin in neizvajanju predpisanih ukrepov ministra, uprave ali inšpektorja za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov. To je znatno več kot v letu 2010 (113) ali 2009 (105). Razlog temu so ugotovljena neskladja pri izvajanju nadzora predpisanih ukrepov v žariščih zlate trsne rumenice (opuščeni vinogradi, neizvajanje tretiranj proti ameriškemu škržatku ali obveščanje inšpektorja o sumu na navzočnost trsnih rumenic). Največ neskladij (178) je bilo ugotovljenih na kmetijskih površinah, in sicer največ v vinogradih v žariščih zlate trsne rumenice: ker imetniki niso javili inšpektorju o vidnih znamenjih rumenic (47), zaradi zapuščenega vinograda (44) ali zaradi neizvajanja predpisanega tretiranja proti vektorju zlate trsne rumenice ameriškemu škržatku (30). Na 45 mestih pridelave razmnoževalnega materiala je bilo največ neskladij ugotovljenih zaradi neustrezno oddane prijave obsega in lokacije pridelave (30), kar je enako število kot v preteklem letu. Menimo, da je slednje posledica večkrat spremenjenega načina zbiranja letnih prijav pridelave, ki sedaj poteka preko centralnega sistema na Fitosanitarni upravi RS. 35 neskladij je bilo zaradi neustreznih ali manjkajočih rastlinskih potnih listov na rastlinah s seznama V.A oziroma odločb Evropske komisije ali kadar potni list ni bil nameščen na najmanjšo enoto pakiranja pri rastlinah s seznama V.A.I/1. Teh neskladij je bilo največ pri rastlinah po poreklu iz drugih držav članic, saj so bila morebitna neskladja pri rastlinah slovenskega porekla lahko odpravljena že med nadzorom na mestu pridelave. Največ neskladij v povezavi z vrsto, namestitvijo in vsebino rastlinskega potnega lista (27) je bilo na trgu, podobno kot v letu 2010 (29). - 809 neskladij zaradi navzočnosti nadzorovanih karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov, ki so nevarni za slovensko pridelavo na podlagi pripravljene ocena tveganja. Pojav škodljivih organizmov sicer večinoma ni posledica neizvajanja predpisanih ukrepov saj se le ti lahko vnesejo z naravnim širjenjem preko vektorjev ali preko rastlin za saditev; Æ V letu 2011 je bilo na kmetijskih površinah v 769 primerih kot neskladje ugotovljena navzočnost nadzorovanega škodljivega organizma, od tega kar 684 v vinogradih za pridelavo grozdja, zaradi navzočnosti trsnih rumenic, ki jih v žariščih okužbe zlate trsne rumenice ugotavljamo na podlagi vizualnih pregledov. Trsne rumenice predstavljajo 85% od vseh škodljivih organizmov, sledita šarka in hmeljeva uvelost s 3%. Æ Na mestih pridelave smo skupno ugotovili 24 neskladij. Največ neskladij zaradi navzočnosti šarke (11), ki se je pojavila v večjem obsegu. Pojav rjave gnilobe krompirja (Ralstonia solanacearum) je v Sloveniji šele tretjič zabeležen. Pozitiven vzorec v letu 2011 smo odvzeli v distribucijskem centru, izvor pa je bil kmetija v občini Ormož. Prvič v Sloveniji je bila potrjena navzočnost rumene krompirjeve ogorčice Globodera pallida. Æ Na trgu (maloprodajna trgovina, distribucija, skladišče) je bilo potrjenih 12 okužb s škodljivimi organizmi. Na trgu je bila na gostiteljskih rastlinah ugotovljena gliva Phytophthora ramorum (3 pošiljke). Število okužb s to glivo (fitoftorna sušica vejic) na pošiljkah rastlin za saditev po poreklu iz drugih držav članic je precej manjše kot v predhodnih letih, kar je posledica večletnega intenzivnega nadzora pošiljk gostiteljskih rastlin Phytophtora ramorum na trgu in ukrepanje ter seznanjanja distributerjev z nevarnostjo širjenja te glive. V letu 2011 so bile ugotovljene tudi okužbe pušpana z glivo Cylindrocladium buxicola (1) in z viroidoma Tomato apical stunt viroid in Potatoe spindle tuber viroid. Na semenu fižola je bila potrjena bakterija Xanthomonas axonopodis pv. phaseoli. Æ Nekmetijske površine (vrtovi, nabrežine…): 4 neskladja. - 167 neskladij, kjer je bila potrjena navzočnost tujerodne rastline (pelinolistne ambrozije), ki bi jo morali imetniki ob pojavu odstranjevati. To je posledica nepoznavanja predpisov in rastline same. Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin Pri preverjanju skladnosti z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bilo ugotovljenih 34 neskladij, od tega kar 22 pri pridelavi semenskega materiala kmetijskih ali okrasnih rastlin, predvsem zaradi neskladij listin ali zaradi neustrezne kakovosti, največkrat zaradi navzočnosti nadzorovanih škodljivih organizmov, kot so: bakterija Pseudomonas pri 46 sadikah pečkarjev, virusov na paradižniku, plesni. • Število izrečenih fitosanitarnih ukrepov zaradi najdbe nadzorovanih škodljivih organizmov oziroma neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev V notranjosti Slovenije smo v letu 2011 izdali 477 inšpekcijskih odločb in z njimi odredili enega ali več različnih ukrepov. Od skupnega števila odločb je bilo 22 generalnih odločb v območju žarišč zlate trsne rumenice. Na podlagi teh odločb je bilo izdanih 561 zapisnikov z ugotovljenim številom rastlin za odstranitev (uničenje). Glede na navedeno v prejšnjem odstavku je bilo zaradi različnih neskladij v letu 2011 izrečenih 1367 ukrepov (v letu 2010: 960; 2009: 995) in sicer zaradi neskladij pri pregledu listin, neizvajanja predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov ter ugotovljenega neustreznega zdravstvenega stanja pri pridelavi (registrirani in neregistrirani imetniki) in na trgu (distribucija, maloprodaja). Največje število izrečenih ukrepov je bilo za odstranitev rastlin z bolezenskimi znamenji trsnih rumenic (684), kar je višje kot v letu 2010 (610) in letu 2009 (554), kot posledica večjega števila žarišč. Ukrepom za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice sledi 167 izrečenih ukrepov zaradi navzočnosti tujerodne rastline (pelinolistne ambrozije). Ob ugotovitvi njene navzočnosti so inšpektorji izrekali opozorila po ZIN, ki so jih imetniki zemljišč tudi upoštevali. Le v dveh primerih je moral inšpektor izdati ureditveno odločbo z rokom za odstranitev škodljivih rastlin. Število izrečenih ukrepov izrezovanja okuženih delov rastlin pri nadzoru hruševega ožiga je bilo v letu 2011 nižje (8) kot v letu 2010 (17) in 2009 (34). Število odrejenih ukrepov zaradi hmeljeve uvelosti je visoko (72), ker je zaradi pojava na eni lokaciji odrejenih več ukrepov (uničenje okuženih rastlin, higienski ukrepi za preprečevanje širjenja in prepoved gojenja rastlin). Na mestih pridelave je bilo največje število izrečenih ukrepov zaradi navzočnosti šarke in fitoplazme na pečkarjih. Na prodajnih mestih je bilo izrečenih največ ukrepov zaradi pojava fitoftorne sušice vejic (3). Na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bilo izrečenih 5 ukrepov prepovedi trženja neustreznega semenskega materiala, saj niso bili izpolnjeni predpisani standardi ali je bila ugotovljena navzočnost škodljivega organizma, ki vpliva na kakovost oziroma uporabnost. Najpogosteje izrečen ukrep je bilo opozorilo po ZIN-u, ko je dobavitelj moral urediti evidence ali ustrezno označiti semenski material. V letu 2011 smo v okviru naknadne kontrole semena zelenjadnic na trgu odvzeli 43 vzorcev semena vrst: visok in nizek fižol, bučka, zelena in ohrovt. Od tega 38 vzorcev za kontrolo na trgu in 5 vzorcev za kontrolo pakiranja standardnega semena pri dobaviteljih, ki pakirajo sami (nadzor sistema kakovosti dela v semenarskih hišah). Rezultati laboratorijskih preskusov o kakovosti semena kmetijskih rastlin pri naknadni kontroli v letu 2011 so bili z izjemo visokega fižola odlični. Od 11 analiziranih vzorcev visokega fižola so imeli 4 vzorci prenizko kalivost. Ostalih 39 vzorcev je ustrezalo zahtevam zakonodaje. Za neustrezne vzorce oziroma partije so bile izdane odločbe o prepovedi trženja. • Število izrečenih prepovedi dejavnosti pridelovalcev V letu 2011 ni bilo izrečenih prepovedi dejavnosti. V primeru okužbe s hmeljevo uvelostjo so bile izrečene prepovedi gojenja rastlin za določeno obdobje. 47 • Število izrečenih ukrepov pri izvajalcih javne službe Izvajalcu javne službe je bil izrečeno opozorilo po zakonu o prekrških, zaradi premeščanja škodljivih organizmov brez dovoljenja uprave. Fitosanitarna inšpekcija je Fitosanitarni upravi poročala tudi o ugotovljenih nepravilnosti pri certificiranju toplotne obdelave lesenega pakirnega materiala ter semena poljščin. • Število prekrškovnih postopkov in ugotovitve Obseg dela in ukrepov je odvisen od trgovskih poti (uvoz, izvoz, ponovni izvoz, premeščanje na notranjem trgu) in posledično vnosa škodljivih organizmov, prav tako pa tudi od naravnega širjenja (ekološki pogoji) in pojava nadzorovanih škodljivih organizmov na rastlinah. Fitosanitarna inšpekcija se prioritetno osredotoča na ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov in z odločbami ureja stanje. Pri prekrškovnih zadevah ugotavljamo, da z opozorili po ZIN oziroma ureditvenimi odločbami dosegamo želene učinke in v primeru ponovitev uvajamo prekrškovni postopek z opominom ali odločbo. V letu 2011 je bilo izdanih 135 opozoril po Zakonu o prekrških, 6 plačilnih nalogov, 44 odločb o prekrških z opominom in ena odločba o prekrških z globo. Skupna vsota izrečenih glob v je znašala 2.500 EUR. Pristojbine Pristojbine za fitosanitarne preglede rastlin pri uvozu, izvozu in registriranih zavezancev se zaračunavajo v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 142/04 in 93/05). Skupni znesek zaračunanih pristojbin v letu 2011 je nekoliko manjši kot v predhodnem letu (632.531,83 EUR v l. 2010, 628.717,61 EUR v l. 2011). Splošne dejavnosti Fitosanitarna inšpekcija je v okviru splošnih dejavnosti poleg notranje koordinacije inšpekcijskega fitosanitarnega nadzora (priročnik in intranetna stran FSI) ter koordinacije s Fitosanitarno upravo ter ostalimi institucijami sodelovala pri obveščanju javnosti v smislu preventivnega delovanja ter imetnike rastlin v žariščih, urejala spletne strani Življenjski dogodki na Portalu Vlade ter poročala MKGP in Fitosanitarni upravi. Aktivno je sodelovala v delovnih skupinah organizacije EPPO, nadaljevala izgradnjo informacijskega sistema fitosanitarne inšpekcije, pripravljala pripombe na osnutke novih predpisov ter pripravila in izvedla redna letna izobraževanja FSI. Fitosanitarni inšpektorji so se v letu 2011 povprečno 5,3 dni izobraževali na delavnicah, tečajih, študijskih obiskih ter v okviru rednih izobraževanj. Fitosanitarna inšpekcija je sodelovala tudi v programih bilateralne tehnične pomoči balkanskim državam v okviru študijskih obiskov, ki so bili organizirani v Sloveniji ter z dvema delavnicama v Makedoniji. 2.2.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA Možni obseg dela, ki ga lahko opravijo gozdarski inšpektorji, dobimo če upoštevamo, da je bil 1 inšpektor zaradi bolezni odsoten vse leto, da 1 inšpektor opravlja skrajšani delovni čas 4 ure dnevno in da lahko opravlja zgolj kabinetno delo, da je 7 gozdarskih inšpektorjev hkrati tudi lovskih inšpektorjev in da sta 2 gozdarska inšpektorja hkrati tudi vodji območnih enot inšpektorata. Tako lahko ugotovimo, da znaša Fte v gozdarski inšpekciji 13,9 – glej Preglednico 1. Število gozdarskih inšpektorjev se kljub vedno novim in zahtevnejšim nalogam 48 vse od leta 1995 ni povečalo. V letu 1996 je bilo zaradi pomanjkanja lovskih inšpektorjev sedmim gozdarskim inšpektorjem začasno podeljeno tudi pooblastilo za opravljanje nalog neposrednega nadzora zakonodaje s področja lovstva. Na ta način je bil kratkoročno rešen problem lovske inšpekcije, hkrati se je zmanjšala učinkovitost nadzora zakonodaje s področja gozdarstva. V lanskem letu je bil zaradi bolezni vse leto odsoten en inšpektor, en inšpektor opravlja skrajšani delovni čas 4 ure, dva gozdarska inšpektorja sta poleg tega, da sta »dvojna« inšpektorja, tudi vodji enot inšpektorata, pet inšpektorjev pa mora, ker na izpostavah ni tajnic, v celoti opravljati tudi vse administrativno delo. Tako lahko vidimo, da je število ur, ki ostanejo za dejansko opravljanje inšpekcijskega dela na terenu, čedalje manjše. Nastale težave rešujemo tako, da že sedmo leto nadomešča terensko delo inšpektorja na mariborskem območju, ki je zaradi invalidnosti zaposlen za krajši delovni čas, gozdarski inšpektor iz Ptuja in da inšpektorja, ki je bil zaradi bolezni odsoten vse leto, nadomešča gozdarska inšpektorica iz izpostave inšpektorata v Kamniku. Naloge, ki jih gozdarski inšpekciji nalagajo predpisi, so iz leta v leto večje. Tako smo v zadnjih letih pridobili naloge s spremembami predpisov o kmetijskih zemljiščih, zdravstvenem varstvu rastlin, gozdnem reprodukcijskem materialu, varstvu okolja, ohranjanju narave, o planinskih poteh in o rudarstvu. Pristojnosti za nadzor vožnje z vozili v gozdovih in nabiranja gozdnih sadežev in gob imajo gozdarski inšpektorji tako po zakonu o gozdovih kot tudi po uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in uredbi o varstvu samoniklih gliv. Uredba o varstvu pred požari v naravnem okolju daje pristojnost gozdarski inšpekciji le v primeru razglasitve velike ali zelo velike požarne ogroženosti. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin nalaga gozdarskim inšpektorjem nadzor širjenja in ukrepanja v primeru pojava karantenskih škodljivih organizmov, vendar zaradi pomanjkanja kadrov gozdarska inšpekcija na tem področju opravlja le najnujnejše naloge, to je predpisane redne letne nadzore v drevesnicah in varovalnih pasovih drevesnic v gozdnem prostoru. Že sedmo leto zapored je, tako kot vsi inšpekcijski organi, tudi gozdarska inšpekcija izvajala naloge v hitrem prekrškovnem postopku. Delo je potekalo brez zapletov. V lanskem letu smo v inšpektoratu končno uspeli zaposliti za določen delovni čas pravnico, ki bo nudila pravne nasvete v najtežjih primerih. Zakon o gozdovih – v nadaljevanju ZG, nalaga gozdarski inšpekciji med drugimi tudi nalogo pregledovati s proračunom sofinancirana dela v gozdovih in dokumentacijo, povezano z njimi ter uresničevanje gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Tako nadzorujemo tudi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), ki sicer strokovno vodi in usmerja gospodarjenje z gozdovi. Ob vsem povedanem lahko napovemo, da se bo obseg opravljenega dela v prihodnje zmanjšal. Zlasti se bo zmanjšal obseg vnaprej načrtovanega dela, saj se število prijav iz leta v leto povečuje. V obravnavanem letu je bilo 520 prijav nepravilnosti. Inšpekcijski postopki zahtevajo od inšpektorjev poleg strokovnega znanja tudi veščine obvladovanja konfliktnih situacij, ki so sestavni del inšpekcijskega nadzora. Povsem izogniti se jim ni mogoče in vsako leto beležimo prikrite grožnje, grožnje po telefonu, nadlegovanja po telefonu in podobno. Inšpektorji vsako tako grožnjo zabeležijo, v nekaterih primerih o tem obvestijo tudi Policijo. Inšpektorju iz Ptuja je v maju preteklega leta po telefonu grozil kršitelj, o čemer je bila seznanjena tudi Policija. Pregled števila ukrepov v prekrškovnem postopku, zahtev za sodno varstvo, predlogov za izterjavo in predlogov za določitev uklonilnega zapora po letih. 49 350 304 300 286 260 276 266 250 230 227 204206 194 204 190 169 150 2005 2006 182 število 200 139 138 131 2007 163 2008 2009 144 143 141 132 126 125 2010 2011 111 110 100 92 99 84 103 79 55 52 46 44 50 28 35 79 74 64 60 45 46 36 32 28 41 32 23 0 opozorilo ZP PN ODL opomin ODL globa ZSV DURS Uklonilni zapor ukrep UGOTOVITVE IN PREDLOGI SPREMEMB Sečnja drevja brez odločbe ZGS je še vedno najpogostejša kršitev v inšpekcijskih postopkih. Sanacijska in preventivna varstvena dela praktično povsod zamujajo. S strokovnega stališča so pogosto zamujena že takrat, ko stranka prejme odločbo. Vročanje po pošti vzame preveč dni, potrebno bi bilo takojšnje neposredno vročanje. Sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del se iz leta v leto zmanjšujejo. Prejemniki sredstev so skoraj izključno tisti, ki so voljni opraviti delo. ZGS izda odločbe za izvedbo gojitvenih del izključno le v obsegu prejetih sredstev in le tistim lastnikom, ki so delo pripravljeni opraviti ali pa so ga že opravili. Postopek prevzema opravljenih del je preveč zbirokratiziran in so stroški nadzora ponekod višji, kot pa so za to pridobljena sredstva. Nujno je potrebno spremeniti zakonodajo – glej predloge iz prejšnjih let. Pogoji za skladiščenje posekanega lesa v predpisih niso dovolj jasno opredeljeni. Ni določeno, kje so lahko taka skladišča in kako morajo biti urejena, zato se najpogosteje nahajajo na kmetijskih zemljiščih, ob robu gozda ali ob gozdnih prometnicah. ZGS zelo pozno prevzema gojitvena dela, zaradi česar je učinkovitost nadzora vprašljiva. V prihodnje bo gozdarska inšpekcija pregledovala opravljena gojitvena dela preko vsega leta takoj, ko bo ZGS pregledal opravljene površine. Potrebno bo strokovno preučiti vse površine, ki so zavarovane po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/2005, 56/2007, 29/2009, 912010). V uredbo naj se vključijo le tisti varovalni gozdovi, ki izpolnjujejo kriterije. Zaznan je bil nov primer nedovoljene krčitve gozdov v kmetijske namene pod pretvezo spremembe namembnosti zemljišča. Občine na osnovi prostorskih aktov, ki niso usklajeni z zakonom o urejanju prostora in na osnovi odloka, dovolijo možnost razpršene gradnje na 50 kmetijskih zemljiščih, češ da gre za zaokrožitev območja poselitve. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-92/10 z dne 22.09.2011 razveljavilo tak odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v primeru občine Laško, ki je dopuščal gradnjo na kmetijskih zemljiščih. Občine bi morale na osnovi te odločbe uskladiti odloke s predpisi, pa jih v nekaterih primerih niso. Tako smo zaznali, da je na osnovi nezakonitega odloka upravna enota izdala gradbeno dovoljenje. Gozdarska inšpekcija, ki je zaznala tako početje, je predlagala upravni enoti, da ne izdajo gradbenega dovoljenja, ki bi temeljilo na nezakonitem predpisu, vendar zaman. Zato bo gozdarska inšpekcija o tem obvestila MOP in druge organe nadzora. Težava, ki jo gozdarska inšpekcija ugotavlja in na katero opozarja že nekaj let je, da upravne enote ob registraciji poslovnega subjekta ustanovitelja ne seznanijo s tem, da mora pristojni gozdarski inšpekciji predložiti dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Posledica tega je precejšnje število registriranih izvajalcev za dela v gozdovih, ki ne izpolnjujejo s predpisi določenih pogojev za delo. Zato je gozdarska inšpekcija MKGP že predlagala, da naj na to problematiko pisno opozori vse upravne enote. Potrebno bo ponovno preučiti veljavne predpise glede strokovne usposobljenosti in usposobljenosti za varno in zdravo delo tistih, ki delajo v gozdu, pa niso izvajalci kot jih opredeljuje pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih – se pravi lastnike gozdov, člane strojnih krožkov in kmete, ki ne opravljajo kmetijske ali druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic. Gradnji gozdnih vlak in gozdnih cest mora ZGS posvetiti več pozornosti. Gre za trajne posege v gozd in gozdni prostor, ki morajo biti ustrezno strokovno premišljene in argumentirane. Strokovna pomoč in nadzor bi morala potekati od vodje oddelka pa vse do revirnega gozdarja. Pomoč vodstva je potrebna tudi pri reševanju konkretnih primerov onemogočanja vzdrževanja in zapiranja gozdnih cest. V nekaterih območjih je bil zaznan problem slabega sodelovanja med ZGS in koncesionarji, ki je posledica slabe komunikacije, vztrajanje na svojih pozicijah, nesprejemanje kritike, počasna odzivnost, nezaupanje, neizpolnjevanje dogovorov, ki ne koristi nikomur, kakšne pripravljenosti k izboljšanju stanja pa ni čutiti. V izobraževalne programe dodiplomskega izobraževanja gozdarstva je nujno potrebno uvesti osnove zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako je potrebno zagotoviti nenehno izpopolnjevanje o splošnem upravnem postopku zaposlenih v ZGS. Boljše poznavanje tega zakona bi zagotovo izboljšalo tudi kvaliteto izdanih odločb ZGS. Razčistiti je potrebno pristojnosti v zvezi z odstranjevanjem gradbenih odpadkov in raznih oblik zemljine v gozd ter zagotoviti usklajeno delovanje z gradbeno inšpekcijo ob ugotovljenih gradbenih posegih v gozd. Pogosti so zlasti primeri spremembe namembnosti objektov, za katere je bilo dovoljenje oz. soglasje izdano, za novo namembnost pa ga investitorji ne pridobijo. Ukrepanje inšpekcijskih služb MOP bi bilo nujno, saj ob njihovem neukrepanju oz. ob ukrepanju z velikim časovnim odmikom, kršitelji menijo, da gozdarska inšpekcija »na pamet« grozi z zahtevo, da takega objekta ni dovoljeno postavljati brez ustreznega dovoljenja oz. soglasja. MKGP hitro rešuje pritožbe na odločbe inšpektorjev. Zlasti v primerih hitrih rešitev pritožb na sklepe o izvršbah neprostovoljno realiziranih inšpekcijskih odločb, inšpekcijsko delo obrodi rezultat. Sodelovanje s policijo ostaja še naprej tradicionalno dobro. Pripombe in predlogi za spremembe prejšnjih let, ki so še vedno aktualne: 51 • problem različnih evidenc površin gozdov – razlike med masko gozdov gozdnogospodarskih načrtih in katastrom rabe zemljišč pri MKGP - prihaja do odstopanj med evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot je določena v 165. členu zakona o kmetijstvu in masko gozda, ki jo ZGS ob reviziji gozdnogospodarskih načrtov opiše v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta in vriše v priložene karte. Gre za dva zakona, ki oba določata dejansko rabo površin. Zakon o kmetijstvu deli rabo na 5 kategorij (njive in vrtovi, travniške površine, trajni nasadi, druge kmetijske površine, gozd), izmed katerih je ena gozd, na drugi strani pa ZG zgolj razmejuje gozd – negozd. V obravnavanem letu se je pokazalo, da prihaja do različnih podatkov predvsem zaradi nespoštovanja Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/2008). Ta v 9. in 10. členu določa, da mora MKGP podatke o dejanski rabi gozdov usklajevati z ZGS in da je potrebno v primeru ugotovitve razlik med dejansko rabo ugotovljeno na osnovi novejših ortofoto posnetkov, poslati podatke v uskladitev resornim ministrstvom in drugim pristojnim upravljavcem zbirk. Predpis se očitno ne izvaja na opisani način, saj gozdarska inšpekcija vodi postopke proti osebam, ki so protipravno posekale gozd, te pa dokazujejo, da je iz dejanske rabe, iz uradne evidence vodene pri MKGP, razvidno, da je bila posekana površina negozdna. Nezakonito posekane površine, ki so bile izkrčene za namene druge rabe, dobijo potrdilo o negozdni rabi, čeprav so dejansko posekan gozd, ker je bila sprememba namembnosti opravljena nezakonito. • problematika občinskih prostorskih načrtov - inšpektorji so zaznali tudi nekaj napak v veljavnih prostorskih aktih občin. Ob razgrnitvah novih občinskih prostorskih načrtov bi moral ZGS zelo aktivno sodelovati in poskrbeti, da bi se za površine, ki so bile zaradi napak v preteklosti pomotoma uvrščene v gozdove in obratno, napake ne prenesle tudi v nove občinske prostorske načrte. Preveriti bi moral tudi parcele, za katere je izdal dovoljenja za spremembo v kmetijsko rabo, in poskrbeti, da bodo v občinskih prostorskih aktih res dobile spremenjeno namembnost. V javnosti je razširjeno mnenje, da je v občinskih prostorskih načrtih lažje doseči spremembo namembnosti v stavbno zemljišče, če površina ni več gozd. Tudi nekateri varovalni gozdovi so, zlasti zaradi posegov za gradnjo infrastrukture, izgubili svoj pomen. Ker napake pri maski gozdov, pomenijo tudi napačno opredelitev gozdov v Natura 2000, je potrebno spremembe res skrbno evidentirati in uveljavljati. • odločbe za dovolitev krčitev gozdov v kmetijske namene - odločbe, s katerimi ZGS dovoli krčitev, nimajo nobenih določb v zvezi z nadaljnjo rabo, niti ni povsem jasno, v čigavi pristojnosti je ukrepanje na izkrčenih površinah, kjer kmetijske raba še ni vzpostavljena. Ni jasno določeno, kdo mora poskrbeti, da se za izkrčene površine spremeni namembnost v prostorskih aktih. Zato je stališče gozdarske inšpekcije, da ZGS o vseh izdanih odločbah za krčitev gozdov v skladu z 21. členom ZG, obvesti pristojno občino. Če gre za krčitev na zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju ali potencialno posebnem ohranitvenem območju (Natura 2000) ali če je poseg naveden v prilogi Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) mora ZGS pred izdajo odločbe o krčitvi pridobiti mnenje Zavoda RS za naravo in v okviru izdaje odločbe za krčitev opraviti presojo sprejemljivosti posega v naravo. V tem primeru stranka dodatnega dovoljenja za poseg v naravo s strani upravne enote ne potrebuje. Ob spremembi ZKZ se je odprla še nova dilema ali so izkrčene površine po črki zakona že kmetijske, kot to določa 2. člen ZKZ ali ne bi bilo morda bolje, da bi se ta člen dopolnil s tem, da sodijo med kmetijska zemljišča, tudi v skladu z odločbo izkrčene gozdne površine. • posegi v gozdove, opredeljene za Natura območje in ki jih za potrebe lastnikov načrtuje ZGS - gozdarstvo si mora prizadevati, da se v najkrajšem času spremenijo predpisi v zvezi s posegi v okolje v tej smeri, da ne bo potrebno dovoljenje za gradnjo cest in vlak, 52 ki so že načrtovana v gozdnogospodarskih načrtih. Sprejet gozdnogospodarski načrt, v katerem je vrisana trasa vlake ali za katerega je narejen projekt gozdne ceste, je akt ministrstva, ki mora biti pred sprejetjem medresorsko usklajen. Na tak način bi poenostavili gradnjo gozdne infrastrukture, seveda bi to hkrati pomenilo večjo odgovornost ZGS. Lastnikom gozdov bi s tako spremembo predpisa umaknili nepotrebno birokratsko oviro. Ob določitvi poseka pa ne sme biti pozabljena opredelitev vrste spravila in trasiranje novogradnje ali rekonstrukcije vlake. Stranke same, po svoji presoji, začnejo z gradnjo, gozdar pa nato prijavi nedovoljen poseg v prostor. ZGS bi z večjo aktivnostjo take posege lahko preprečil. Z opozarjanjem oseb, ki jih opazi, ko začnejo izvajati določen poseg v gozd in z usmerjanjem na pridobitev dovoljenj, bi bilo vsaj nekaj posegov zagotovo ustavljeno že v začetni fazi. • razlike med evidenco v gozdnogospodarskih načrtih in dejanskim posekom – iz uradnih evidenc o dejanskem poseku na ravni države je potrebno izključiti subjektivno faktor. Gozdarska inšpekcija predlaga, da se za dejanski posek na ravni države uporabi posek, ugotovljen na stalnih vzorčnih ploskvah. Za nižje nivoje je mogoče uporabiti kombinirano metodo stalnih vzorčnih ploskev in prevzema sečišč. • primestni gozdovi - inšpektorji ugotavljajo, da so gozdovi, kjer ni pomembne lesne proizvodnje, zlasti npr. primestni gozdovi Ljubljane, slabo pokriti z javno službo; ni ustreznih gojitvenih načrtov, nekatere površine so plansko določene za kmetijske, v naravi so deponije raznih odpadkov, v gozdnogospodarskih načrtih pa so uvrščene v gozd. Javna služba se mora takoj odzvati na kršitve in sooblikovati razvojno politiko teh območji – adrenalinski parki in druge turistično rekreativne dejavnosti, gradnja prometnic, ograjevanje gozda, ipd.. Ugotovitve o izvajanju zakona o prekrških V šestih letih od pričetka uporabe ZP-1 se je ta spreminjal v povprečju enkrat letno. Ne glede na to, da je zakon prenesel pristojnosti za vodenje hitrih prekrškovnih postopkov s sodišč na prekrškovne organe, kar je pomenilo korenito spremembo, je bilo teh popravkov veliko. Za vsako spremembo bi bilo potrebnega nekaj več časa za usklajevanje, zlasti pa upoštevanje pripomb prekrškovnih organov, ki odločajo na prvi stopnji. Z vsako spremembo se jim je nalagalo dodatne obveznosti ob dejstvu, da le ti niso bili niti kadrovsko okrepljeni niti niso prejeli več finančnih sredstev za delovanje. Morali bi bolj zvesto slediti osnovni ideji, da gre za hitri, poenostavljeni postopek, v katerem ima kršitelj odprto možnost sodelovanja v postopku in v katerem so mu zagotovljene pravica do izjave in pravica do sodnega varstva. Za samo delovanje sistema je bilo zelo pomembno pričakovanje, da bodo tudi sodišča hitro reševala zahteve za sodno varstvo, da bi tako zagotovili učinkovitost sistema. Še ena koristna novost je bila vgrajena v sistem, ki je pomenil bistveno razliko od splošnega upravnega postopka, to je, da se zadeve ne vrnejo nazaj na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Ob morebitnih novih spremembah ZP-1 bi bilo nujno potrebno v komisijo za pripravo sprememb vključiti tudi predstavnike prekrškovnih organov. Predlagamo, da se v zakonu določi obveza sodišč, da obveščajo prekrškovne organe o teku postopka, ki vpliva na delo prekrškovnih organov – določitev uklonilnega zapora, prestajanje uklonilnega zapora, konec prestajanja uklonilnega zapora in opravo del v splošno korist. Prav tako bi bilo dobro, da bi organ, ki je pristojen za izterjavo, prekrškovni organ obveščal o nezmožnosti izterjave globe ali stroškov postopka, četudi je 10. odstavek 202. člena ZP-1 določil, da z dnem ko sodišče ali prekrškovni organ vloži predlog za prisilno izterjavo, se terjatev v korist državnega proračuna prenese na ta organ. Predlagamo, da se preuči možnost, da se v hitrem prekrškovnem postopku pred prekrškovnimi organi kršiteljem ne bi priznavali stroški zagovornikov. Razlog je v tem, da gre 53 za hitri postopek, v katerem je subjektivna odgovornost ugotovljena in da je kršitelj opozorjen na pravice, ki izhajajo iz 55. člena ZP-1. V prid temu govori tudi institut pravice do izjave o prekršku, ki izhaja iz 4. odstavka istega člena ZP-1, kjer je določeno, da mora prekrškovni organ, v primeru da se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku in ga ni bilo mogoče poučiti o njegovih pravicah, le-tega pozvati da se pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila. Kršitelj mora izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška lastnoročno podpisati in je ne sme zanj podpisati zagovornik. Taka ureditev bi v veliki meri poenostavila postopek predvsem v tistih primerih, ko si kršitelji najamejo zagovornika z namenom zavlačevati postopek. Prekrškovni organi opažamo, da sodišča v primerih, ko na zahtevo za sodno varstvo postopek ustavijo, ne odločijo hkrati tudi o stroških zagovornika ampak pričakujejo, da bo o stroških odločil prekrškovni organ. To bi pomenilo da morajo prekrškovni organi odločiti o stroških postopka zagovornika tudi za postopek pred sodišči, za katerega nimajo nobenih podatkov o zahtevnosti postopka, narokov ipd, skratka na pamet, ob dejstvu, da prekrškovni organi niso vešči predpisov s tega področja. Določilo 202. člena ZP-1, ki govori o izvrševanju odločb in sodb sodišča, je popolnoma jasno. Prvi odstavek določa, da prekrškovni organi izvršujejo globo, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in plačilo stroškov postopka, izrečenih z odločbo o prekršku prekrškovnega organa in stroškov postopka, izrečenih s sodbo ali sklepom sodišča, če je zahteva za sodno varstvo zavržena, zavrnjena ali spremenjena. Sodišča so v nekaj primerih odločila, da se odločba o prekršku spremeni tako, da se ustavi. Dikcija zakonskega določila je jasna – stroški postopka izrečeni s sodbo ali sklepom sodišča, kar pomeni, da jih mora sodišče določiti na zahtevo zagovornika. Zato bo prekrškovni organ v prihodnje vse zahteve zagovornikov po povrnitvi stroškov postopka, kadar je bilo o odločitvi prekrškovnega organa odločeno na sodišču, zavračal. Ni popolnoma jasno, zakaj odločitve sodišč v zavrnjenih ali zavrženih zahtevah za sodno varstvo v izreku nimajo določene sodne takse. Že res, da zakon o sodnih taksah, oziroma Tarifa 8 določa, kakšna sodna taksa je določena za posamezna pravna sredstva in odločitve, vendar bi bilo dobro, tudi zaradi kršiteljev, da je ta taksa določena v odločitvi sodišča, sicer si kršitelji predstavljajo, da so takse odvisne od dobre volje prekrškovnega organa. Potrebno je storiti vse, da bodo sodišča obravnavala zahteve za sodno varstvo čim hitreje. Glede na to, da je večina zadev zaključena na prvi stopnji (v našem organu je zahtev za sodno varstvo v povprečju zadnjih 7 let manj kot 10 odstotkov od vseh prekrškovnih zadev), ne bi smelo biti razloga, da ne bi sodišča zadev obravnavala sprotno. Ugotavljamo, da je vse več takih, ki so na sodiščih dalj časa brez odločitve in čakajo na zastaranje. Potrebno si je prizadevati, da se ne krepi občutek, da sodišča zadev ne rešujejo, ker gre za primere vplivnih strank ali kaj drugega. V ilustracijo navajamo nekaj primerov okrajnih sodišč, ki imajo zahteve za sodno varstvo v reševanju že kar nekaj časa, in o zadevah še niso odločila: V zadnji spremembi ZP-1 je bil prvemu odstavku 199. člena dodan 2. odstavek, ki določa, da v primeru, ko je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku iz prejšnjega odstavka vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. Najprej je potrebno razčistiti z besedo odpravi. Ta pojem ima po naših predpisih in v pravu nasploh drugi smisel, kakor ga je zakonodajalec imel tu v mislih. Zato bi bilo bolj ustrezno namesto tega, sicer na sodiščih uporabljanega termina, v zakon zapisati z dnem ko se odpošlje. Čeprav menimo, da bi bilo treba to ponovno pretehtati. Zakonodajalec se je po naših informacijah želel izogniti zastaranju v primeru, da sodišče odloči proti koncu roka ali zadnji dan. Pri tem pa je verjetno spregledal, da v primeru odprave, razveljavitve ali spremembe odločbe prekrškovnega organa na sodišču, le te vroča prekrškovni organ. Drugo, kar še zmanjšuje uporabnost tega člena pa je, da pozna ZP-1 poleg zahteve za sodno varstvo, še redno pravno sredstvo po 66. 54 členu ZP-1 in sicer pritožbo zoper odločbo sodišča, s katerim je sodišče s sklepom zavrglo zahtevo za sodno varstvo. Tako nastopi pravnomočnost po 8 dneh po vročitvi sodbe, kajti 151. člen ZP-1 določa, da je zoper sodbo sodišča potrebno vložiti pritožbo v roku 8 dni po vročitvi. Se pravi, da pravnomočnost ne more nastopiti z dnem, ko je prekrškovni organ odločbo sodišča poslal kršitelju, če ima ta na voljo še redno pravno sredstvo pritožbe. Tako se je ta člen omejil le na primere, ko je bilo pravno sredstvo iz 66. člena zakona uporabljeno, se pravi na primere, ko je bilo zoper odločbo okrajnega sodišča odločeno na višjem sodišču. Institut uklonilnega zapora je še vedno učinkovito sredstvo za prisilitev kršiteljev k plačilu izrečene globe z odločbo. Približno tretjina jih plača globo, ko poda prekrškovni organ predlog sodišču za določitev uklonilnega zapora, večina pa takoj, ko jim sodišče uklonilni zapor določi. Inšpektorjem ni znan podatek, da bi kdo od kršiteljev že tudi prestajal uklonilni zapor. Mnenje inšpekcije je, da se je s spremembo stroškov postopkov v prekrškovnem postopku in z uvedbo sodne takse inšpektorjem naložilo še dodatno delo in odvzelo čas za delo na terenu. Inšpektor mora po pravnomočnosti odločbe izdati sklep o višini sodne takse in ga dodatno poslati kršitelju. V primerih, ko pritožbe ni, tak postopek ne pomeni le dodatnega dela, ampak poviša tudi poštne stroške. Zato inšpektorji v prekrškovne odločbe že napovejo višino sodne takse, ki jo bo treba plačati in večina strank, ki se ne pritoži, jo plača že hkrati z globo. Ugotavljamo, da so vpisniki, v taki obliki kot so predpisani, sami sebi namen. Zato smo predlagali, da bi bilo potrebno določiti elektronsko obliko vodenja in sicer tako, da bi vsak organ vanjo vpisoval potrebne podatke – od prekrškovnih organov, sodišč do organov, ki opravljajo izterjavo. Na tak način bi dobili kakovostne podatke na ravni države o reševanju prekrškovnih zadev. Prav tako bi bilo potrebno razmišljati o enotni elektronski podpori delu prekrškovnih organov. Izrecno smo poudarili delu in ne samo kot pomoč vodenju in kontroli, kajti inšpektorji morajo po zakonu paziti na določene roke pri vodenju prekrškovnega postopka, kar jim je brez administrativnega kadra zelo oteženo. Predlagamo elektronizacijo postopka, kjer bi zadeva dobila številko s prvim dejanjem postopka pri prekrškovnem organu in jo obdržala skozi ves postopek do zaključka. Postavljena bi bila enotna baza prekrškovnih zadev. Vanjo bi vsak organ, ki ima opravka z določeno zadevo, vnesel svoje dokumente. Z omogočenim dostopom bi bila faza postopka ter odločitve ves čas dostopne vsem , ki postopek v določeni zadevi vodijo. Prihranjene bi bile vse poizvedbe in slaba volja, ko ni povratnih informacij. Gozdarska inšpekcija že skoraj 11 let uporablja računalniško aplikacijo, v kateri so vneseni vsi potrebni podatki, kot pomoč pooblaščenim osebam pri vodenju postopka. Aplikacija usmerja in kontrolira potek postopka, inšpektorje opozarja na roke in dokumente, ki jih je potrebno izdati v določeni fazi postopka ter poroča v zahtevane vpisnike. Iz nje je mogoče dobiti vse čase trajanja postopkov pri prekrškovnem organu, izterjav in obravnav zahtev za sodno varstvo pri sodiščih. Prav tako aplikacija omogoča tudi usmerjanje postopkov, pomaga pri vodenju, omogoča pa tudi nadzor nad delom. Vsako spreminjanje zakona ima za posledico tudi posege v aplikacijo, kar pa zahteva nenačrtovane, visoke, a nujne finančne izdatke. 2.2.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA Neposredni nadzor na področju lovstva in ribištva je v letu 2011 opravljalo16 inšpektorjev, ki so organizirani v sedmih enotah inšpektorata. Poleg vodje lovske in ribiške inšpekcije, je na področju lovstva opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor 11 inšpektorjev, od tega sedem inšpektorjev tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, trije inšpektorji opravljajo inšpekcijski nadzor samo na področju lovstva. Na področju sladkovodnega ribištva so 55 opravljali nadzor 3 inšpektorji, od tega en inšpektor tudi na področju kmetijske inšpekcije in en inšpektor na področju lovske inšpekcije. Na področju morskega ribištva sta opravljala nadzor 2 ribiška inšpektorja. Sedem inšpektorjev je opravljalo nadzor samo na področju lovstva in ribištva, ostali tudi na ostalih področjih. Organiziranost in kadrovska sestava sta enaki, kot v preteklem letu. Vendar še vedno ostajajo nekatera območja v Sloveniji, ki nimajo stalnega inšpekcijskega nadzora na področju lovstva in ribištva. Na območju Primorske opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva, vodja lovske in ribiške inšpekcije in po potrebi tudi kdo od lovskih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na ostalih področjih. Na področju Prekmurja pa opravlja občasen inšpekcijski nadzor na področju lovstva inšpektor iz Dravograda. Na obeh področjih se praktično opravlja inšpekcijski nadzor samo na podlagi prijetih prijav, saj rednega nadzor z obstoječo kadrovsko zasedbo ni mogoče vzpostaviti. Na področju sladkovodnega ribištva lahko govorimo le o delnem nadzoru tega področja, saj nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo le trije inšpektorji, od tega le ena inšpektorica, s sedežem v Ljubljani, opravlja nadzor izključno na področju sladkovodnega ribištva in nadzor na področju morskega ribištva, v delu nadzora prodaje rib in ribiških proizvodov. Na področju nadzora morskega ribištva opravljata nadzor dva inšpektorja, en inšpektor opravlja pretežno nadzor na morju, drugi pa večji del opravlja nadzor prodaje rib in ribiških proizvodov, na področju prodaje nadzor ni zadosten zaradi premajhnega števila ribiških inšpektorjev (sladkovodno ribištvo), ki v notranjosti države opravljajo delo na področju nadzora prodaje rib in ribiških proizvodov. Organizacija dela na področju lovske inšpekcije, kjer je v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano največ inšpektorjev, ki imajo pooblastila za delo na dveh različnih področjih, izvira še iz obdobja, ko je področje lovstva urejal zakon iz leta 1976, na podlagi katerega so bile pristojnosti in delovne obveze lovskih inšpektorjev precej omejene. Z novo zakonodajo iz leta 2004 so se zahteve in obveznosti do upravljavcev lovišč in do dela lovskih inšpektorjev zelo povečale. Zlasti veliko povečanje teh zahtev pa je bilo v letu 2009, saj so bile upravljavcem lovišč v tem letu podeljene koncesijske pravice za upravljanje z lovišči s podpisom koncesijskih pogodb. Prav tako se je povečal obseg dela gozdarskim inšpektorjem. Obstoječa ureditev, dvojna pooblastila za delo na področju gozdarske in lovske inšpekcije ustvarja sicer podobo, da je inšpekcijski nadzor na področju lovstva zelo dobro urejen. V resnici pa vodi v površno in naključno opravljanje nadzora tako na področju lovstva kot na področju gozdarstva, saj so inšpektorji, ki opravljajo nadzor na obeh področjih preobremenjeni in le s težavo in z veliko mero navdušenja, tudi izven običajnega delovnega časa, uspejo opraviti delo na obeh področjih. Vendar pa tak način dela dolgoročno ne more obroditi pozitivnih rezultatov. Kljub prizadevanju inšpektorjev, ki vršijo nadzor na področju lovstva, da bi zagotovili celovit inšpekcijski nadzor vseh upravljavcev lovišč, ugotavljamo, da to praktično ni izvedljivo zaradi kadrovskih omejitev na področju lovske inšpekcije. Pri posameznih upravljavcih lovišč je inšpekcijski nadzor opravljen samo delno oz. samo na ozkem delu nalog, ki jih morajo upravljavci opravljati, npr.: vodenje evidenc. Omejena kadrovska sestava na področju lovske inšpekcije predstavlja dejansko oviro za opravljanje celovitega nadzora na področju lovstva in se delno že odraža na poslabšanju stanja na terenu in posledično površnega izvajanja zakonodaje s strani upravljavcev lovišč. Stalen nadzor in stalno spremljanje upravljavcev lovišč pri izvajanju njihovih obveznosti zagotavlja urejenost na področju lovstva. Okrnjena kadrovska zasedba na področju lovske inšpekcije je že predolgo oz. kot pravi pregovor »Najdlje trajajo začasne rešitve«, da bi jo lahko reševali z prilagojeno organizacijo dela. Inšpektorji za sladkovodno ribištvo, ne opravljajo nadzora samo pri upravljavcih ribiških okolišev. Opravljajo tudi nadzor na področju prodaje rib in ribiških proizvodov na celotnem področju R Slovenije, prav na tem področju pa obstoječe število ribiških inšpektorjev ne omogoča zadostnega nadzora. Število prodajaln bodisi v večjih trgovskih centrih ali 56 samostojnih ribarnic je preveliko, da bi celotno delo opravili štirje inšpektorji, če v tem sklopu omenim še inšpektorja, ki opravlja nadzor na področju morskega ribištva. Nemogoče pa je pričakovati, da bi trije inšpektorji, ki nadzirajo sladkovodno ribištvo prisostvovali pri vseh primerih poginov rib, ki se zgodijo v državi. Na področju nadzora morskega ribištva opravljata delo dva ribiška inšpektorja, ki imata razdeljeno delo, eden poudarek nadzoru na morju, drugi inšpektor pa poudarek nadzoru prve prodaje, prodaje in transportu rib in ribiških proizvodov. Mnenja smo, da je za področje obale takšen nadzor in število inšpektorjev, ki ga opravljajo zadovoljiv. Seveda ne moremo zagotoviti stalne, 24 urne prisotnosti inšpektorja na morju. Inšpekcijski nadzor na morju ni omejen samo na dopoldanski čas, temveč se opravlja ob različnih urah in tudi ponoči, občasno tudi v sobotah in nedeljah. Tak način dela zahteva še posebno angažiranje ribiških inšpektorjev, vendar le na tak način lahko zagotovimo učinkovit inšpekcijski nadzor na morju. Obseg dela na področju nadzora lovstva in ribištva se stalno povečuje, temu obsegu dela pa ne more slediti kadrovska zasedba delovnih mest in število inšpektorjev, ki delujejo na tem področju. Večina inšpektorjev, ki opravljajo inšpekcijski nadzor na področju lovstva opravlja tudi inšpekcijski nadzor na področju gozdarstva, kjer se naloge inšpektorjev in obseg dela na področju gozdarstva tudi stalno povečuje. Na podlagi naštetih dejstev lahko zaključimo, da se bo odsotnost inšpektorjev na tem področju dela odražala tudi na urejenosti tega področja. Še posebej je potrebno opozoriti na premajhen obseg nadzora na področju transporta in prodaje rib in ribjih proizvodov. Manjši obseg nadzora bo tudi na področju rednih inšpekcijskih nadzorov upravljavcev ribiških okolišev in upravljavcev lovišč. Na določenih območjih kjer je izrazit kadrovski primanjkljaj (Primorska, Prekmurje kot najbolj izpostavljena območja) uspejo ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke samo na podlagi prijav inšpekciji, samostojni pregledi pa so se znižali na minimum. Posledično se bo s strani lovske in ribiške inšpekcije zmanjševal obseg prodaje zavarovanih živalskih vrst, kar ni primarna pristojnost te inšpekcije, vendar smo jo do sedaj redno opravljali. Lovska in ribiška inšpekcija je v letu 2011, v skladu z Zakonom o prekrških izrekla 292 ukrepov brez opozoril. Vloženih je bilo 29 zahtevkov za sodno varstvo, kar je 10% od izrečenih ukrepov. Zaradi neplačila glob je bilo podanih 42 predlogov za uklonilni zapor, kar predstavlja nekaj manj kot 15% izrečenih ukrepov v skladu z zakonom o prekrških. Vloženih je bilo tudi 18 predlogov za izterjavo zaradi neplačila izrečenih obveznosti, kar predstavlja 6% od izrečenih ukrepov brez opozoril. Od 292 izrečenih ukrepov brez opozoril na podlagi Zakona o prekrških se jih 89 ni končalo z osnovnim izrečenim ukrepom inšpektorja, kar predstavlja 30% izrečenih ukrepov brez opozoril. Zahtevki za sodno varstvo, podani predlogi za uklonilni zapor in predlogi za izterjavo ostajajo na ravni iz leta 2010, vendar ne glede na to, da se ne povečujejo predstavljajo veliko obremenitev za inšpektorje, saj to predstavlja nadaljevanje vodenje prekrškovnega postopka v kar 30% primerov. Lovska inšpekcija Pregled kršitev posameznih zakonskih določil: - v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru je bilo izvedenih 746 inšpekcijskih pregledov. 57 Poudarek dela inšpektorjev se je nanašal na kontrolo vodenja evidenc in ustrezne ocene odvzema divjadi v preteklem letu. - v skladu z Zakonom o prekrških je bilo izrečenih 117 opozoril in 175 ukrepov, kjer je bila izrečena globa ali opomin. Na področju prekrškov je največji obseg odpadel na izrečena opozorila, pri izrekanju prekrškovnih ukrepov je še vedno visok delež izrečenih ukrepov zaradi spuščanja psov brez nadzora, zaradi sekanja živih meja in zarasti ob potokih v času ko ta dela niso dovoljena. Visok delež je tudi izrečenih ukrepov zaradi lova izven lovne dobe in zaradi krmljenja v nasprotju z načrtovanimi ukrepi. Lovska inšpekcija je v januarju in februarju opravila nadzor kategorizacije odvzema divjadi, ki vključuje nadzor vodenja evidenc, nadzor dela komisij za kategorizacijo in kontrolo izmere podatkov. Lovski inšpektorji so sodelovali pri delu komisij za ocenitev odvzema v vseh Lovsko upravljavskih območjih. Odvzeto je bilo 83 spodnjih čeljustnic srnjadi za določitev spola odvzete poginule srnjadi s pomočjo molekularno genetske analize DNK pridobljene iz zob spodnjih čeljustnic. Pri 77 vzorcih je bil uspešno določen spol, pri šestih vzorcih pa ni bilo 58 mogoče določiti spola. Pri odvzemu 83 čeljusti srnjadi pri 8 upravljavcih lovišč so bile vse evidentirane kot srne kategorije 2+. Po opravljeni analizi je bilo ugotovljeno, da je dejansko stanje glede na spol 54 samic (srne 2+) in 23 samcev (srnjaki 2+). Kršitve pri napačnem evidentiranju so bile ugotovljene pri 7 upravljavcih lovišč. Lovska inšpekcija je proti vsem kršiteljem uvedla prekrškovni postopek zaradi namernega nepravilnega vodenja evidenc in v skladu z zakonom izrekla ukrepe. Nadzor je bil opravljen pri 260 loviščih v Sloveniji, kar predstavlja 63% lovišč. Vendar pa to ne pomeni, da je bil v omenjenih loviščih opravljen celovit inšpekcijski nadzor, temveč da je v teh loviščih lovski inšpektor opravil vsaj en inšpekcijski ukrep. V omenjenem številu opravljenih inšpekcijskih pregledov so zajeti podatki o pregledih pri pravnih osebah, ne zajemajo podatkov o inšpekcijskem nadzoru posameznikov, članov upravljavcev lovišč. Obseg nadzora v lovskih družinah ostaja nekako na ravni iz preteklega leta oz. je nekaj manjši. Povečuje se problematika prisotnosti divjadi v urbanem okolju, tudi v večjih mestih. Zanimivo je da se povečuje število večje divjadi predvsem srnjadi na področju naselij, kar še povečuje nevarnost zaradi morebitnih trkov divjadi in avtomobilov. Prav tako se povečuje število primerov napadov vran na ljudi. V letu 2011 je lovska inšpekcija evidentirala šest takih primerov. Težko je pravočasno zagotoviti pomoč ljudem po napadih vran. Za take primere ni določene službe, ki bi ustrezno ukrepala 24 ur na dan. Lovski inšpektorji so izdali 45 odločb zaradi izrednih posegov v primerih pojavljanja divjadi na ne lovnih površinah v času lovopusta. Sodelovanje lovske inšpekcije zaradi izrednih posegov je bilo mnogo več, samo na področju Gorenjske 59 takih ukrepov, vendar inšpekcijskih ukrepov ni bilo izdanih, ker so bili izvedeni v okvirih sprejetega načrta (npr.: v okvirih načrtovanega odvzema). Problematika izvajanja skupnih lovov se kaže predvsem na področjih, kjer sodeluje večje število tujih lovskih gostov. Največ kršitev je zaradi izvajanje lova tujega lovskega gosta brez ustreznega strokovnega spremstva, ki bi ga moral zagotoviti upravljavec lovišča. To vrstne kršitve se ponavljajo kljub ukrepom in opozorilom lovske inšpekcije. Problemi pa se pojavljajo tudi zaradi tega, ker lovsko čuvajska služba noče ukrepati v »domačem« okolju in dopušča izvajanje takih lovov. Problematika lovsko čuvajske službe: izvajanje lovsko čuvajskih opravil na terenu s strani lovskih čuvajev nikakor ne zaživi, kljub temu, da so lovski inšpektorji posvetili veliko časa za izobraževanje lovskih čuvajev in seznanjanje z njihovimi osnovnimi nalogami. Opravljeno je bilo 6 izobraževanj za lovske čuvaje, ki že opravljajo čuvajsko službo v lovskih družinah, teh izobraževanj se je udeležilo preko 300 lovskih čuvajev. Očitno bodo v prihodnje potrebni strožji ukrepi lovske inšpekcije na področju urejanja lovsko čuvajske službe in spremljanja dela lovskih čuvajev. Omeniti je potrebno problematiko pobega divjadi iz obor, ki je na posameznih področjih Slovenije, širše Celjsko področje, dokaj pereča. V teh primerih gre za različno problematiko, tako pojavljanje škode na kmetijskih kulturah in gozdu, kot za škodo na osebnih vozilih in posledično življenju in zdravju ljudi da posebej ne omenjamo škodo na okolju in ostali divjadi. Zakonodaja sicer ureja tudi to področje, vendar je v posameznih delih nedorečena, manjka pravilnik, ki bi določil označevanje živali rejene v oborah. Največja težava je na terenu določiti čigav je pobegla divjad iz obore, saj se v primeru pojavljanju škod lastniki odrekajo lastništvu. Lastništvo pa je ključnega pomena pri določitvi odgovornosti in plačilu nastale škode. Prihaja do zahtevkov oškodovancev do upravljavcev lovišč, saj zakon definira, da je pobegla divjad iz obore po osmih dneh prosto živeča divjad. Upravljavci lovišč so tako izpostavljeni kot plačniki škode in kot izvajalci ukrepov, ki jim jih naloži lovska inšpekcija (odstranitev iz obor pobegle divjadi iz naravnega okolja). Menimo da bi se stanje na tem področju uredilo v kolikor bi dobili predpis, ki bi urejal označevanje divjadi za rejo v oborah. 59 Stalnica pri delu lovske inšpekcije je tudi izvajanje krmljenja divjadi na neustreznih lokacijah, spuščanje psov brez nadzora v lovišče in lov v lovopustu. Na teh področjih, se vsako leto število kršitev ponavlja približno v enakem številu. Prepričani smo, da bi se število kršitev zmanjšalo v kolikor bi lovsko čuvajska služba aktivno opravljala svoje delo. Zaradi manjšega števila lovskih inšpektorjev inšpekcija ne more biti učinkovita brez pomoči lovsko čuvajske službe. Problematika škod na kmetijskih zemljiščih: v skladu z zakonom lovska inšpekcija nadzira ali upravljavci lovišč opravljajo cenitve škod v predpisanem roku. Največ problemov pa se pojavi zaradi višine odškodnine s katero se oškodovanci ne strinjajo. Večina se obrača na inšpekcijo v upanju, da bo inšpekcija odločila in odredila upravljavcem lovišč plačilo škode. Ker takih pooblastil nimamo je osnovno delo usmerjanje in izobraževanj oškodovancev kako ukrepati v danih primerih. Na področju seznanjanja in izobraževanja o postopkih v primeru pojavljanja škod bo potrebno storiti še veliko. Sodelovati pa bi morale tudi ostale službe, ki se ukvarjajo z kmetijstvom. Problematika pojavljanja strelišč oz. streljanja v naravnem okolju, ki ga izvajajo športni strelci ali imetniki orožja. V skladu z Zakonom o orožju lahko imetniki orožne listine za posest orožja to orožje uporabljajo tudi v lovišču. Problem nastane zaradi ne nadzorovane uporabe orožja v lovišču s strani lovsko čuvajske službe. Tako je nemogoče nadzirati uporabo orožja v lovišču in morebitno izvajanje krivolova s tem orožjem. O tej problematiki so že potekali pogovori s predstavniki policije, vendar ključnih dogovorov nismo dosegli – obveznost izvajalca streljanja da obvešča upravljavca lovišča, nadzor nad takimi strelišči, ureditev strelišča je ali ni potrebna. Ribiška inšpekcija - sladkovodno ribištvo Analiza kršitev posameznih zakonskih določil: • v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru je bilo opravljenih 108 pregledov. 60 • v skladu z Zakonom o prekrških so bila izrečena 3 opozorila in 76 ukrepov v skladu z Zakonom o prekrških. Posebno obravnavo inšpektorjev zahtevajo posegi v vodno telo, bodisi izgradnja podpornih zidov, urejanje strug vodotokov ali izgradnje tehničnih objektov na vodotokih. Številčno teh primerov je relativno majhna, vendar so po pravilu zelo obsežni in zahtevni primeri za ribiške inšpektorje. Nepravilni posegi v vodotoke in na področje drstišč zahtevajo zelo velik davek med vodnim življem in ne malokrat nepopravljivo škodo za naravno obnovo rib in drugih organizmov. Na tem področju je ključno ozaveščanje izvajalcev in dosledno upoštevanje projektne dokumentacije, tudi strokovnih mnenj, ki urejajo zahteve ribištva. Nujno je preprečiti škodo saj so sanacije škode dolgotrajne z zelo vprašljivim uspehom. Ribiški inšpektorji so v letu 2011 opravili inšpekcijski nadzor v 45 ribiških družinah, kar predstavlja 72% ribiških družin. Nadzor v ribiških družinah je namenjen predvsem nadzoru upravljanja in izvajanja letnih načrtov ter pripravi letnih poročil za potrebe ribiškega katastra. Sodelovanje z ribiškimi čuvaji je na zavidljivem nivoju, kar se kaže tudi v povečanem številu ukrepov, ki so pripravljeni na podlagi ugotovitev ribiških čuvajev. V skladu z dobrim sodelovanjem se tudi povečuje število ukrepov izrečenih na podlagi zakona o prekrških, zaradi ribolova brez veljavne ribolovne dovolilnice. Ribiški inšpektorji so tudi v preteklem letu organizirali in izvedli izobraževanje ribiških čuvajev po posameznih ribiških družinah. Taka izobraževanja poleg spoznavanja novosti na področju ribiške zakonodaje pripomorejo tudi k boljšemu sodelovanju med čuvaji in inšpektorji. Pojavlja pa se občasno tudi problematika nepravilnega opravljanja ribiško čuvajskega dela. Pomanjkljivo vodenje evidenc in ne ustrezna registracija ribiških čuvajev, uradno so prijavljeni čuvaji, ki dela ne opravljajo več ao najpogosteje napake. Zahtevni so tudi postopki v primerih ko lastniki vodnih površin nasprotujejo upravljavskim pravicam ribiških družin ali onemogočajo dostop do vodnih površin. Taki postopki so praviloma zapleteni in dolgotrajni, običajno se rešujejo na sodiščih, vendar je potrebno v času do pravnomočne rešitve zagotoviti režim upravljanja potrjen s sprejetimi ribiško gojitvenimi načrti. Pogini rib zlasti v poletnem obdobju se pojavljajo že kar nekaj let zapored, v preteklem letu je policija zavzeto opravljala vzorčenje vod. Rezultati vzorcev so bili hitro in razumljivo posredovani s strani zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Ribiška inšpekcija je ukrepala le 61 v primeru uničenja drstišč in posegov v varstvene vode, pooblastila v primerih onesnaženja voda ima inšpekcija za okolje. Ribiška inšpekcija ne more zagotoviti prisotnost ribiškega inšpektorja v času pogina na samem mestu kjer je do pogina prišlo, v Sloveniji nadzor na področju sladkovodnega ribištva opravljajo le trije ribiški inšpektorji, zato je kadrovsko nemogoče zagotoviti prisotnost ribiškega inšpektorja. Ribiški inšpektorji opravljajo na tem področju nadzor upravljavcev voda ali so opravili vse obveze, ki jih v skladu z zakonom imajo v primeru pogina rib. Inšpektorji, ki opravljajo nadzor sladkovodnega ribištva opravljajo tudi nadzor prodaje rib in ribiških proizvodov. Na tem področju bo v bodoče potrebno opraviti več inšpekcijskih pregledov ker se povečuje se število prodajnih mest rib in ribiških proizvodov, še zlasti to velja za osrednjo in severovzhodno Slovenijo. Ribiška inšpekcija – morsko ribištvo Analiza kršitev posameznih zakonskih določil: • v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru je bilo opravljenih 478 pregledov. • v skladu z Zakonom o prekrških je bilo izpeljanih 89 postopkov. 62 Neposredna kontrola ribolova s službenim plovilom se je opravljala 68 delovnih dni. Obseg opravljanja dela s službenim plovilom ostaja vsako leto približno na isti ravni. Ocenjujemo, da je obseg dela na morju v zadovoljivem obsegu, nekoliko večji obseg nadzora bo potrebno opraviti v času povečanega števila športnih ribičev, to je predvsem spomladi in v jesenskem času. Tudi v tem letu se je nadaljeval nadzor na področju uporabe ribiških plovil v skladu z ribolovnim dovoljenjem za potrebe izvajanja gospodarskega ribolova., ugotovljene nepravilnosti so bile posredovane na matično ministrstvo. Nadaljuje se nadzor uporabe ribolovnih orodij pri gospodarskih ribičih, predvsem z merjenjem velikosti očes na ribolovnih mrežah. Pri nadzoru ribiških dovoljenj za gospodarske ribiče ugotavljamo, da ne prihaja do večjih nepravilnosti. Nekoliko več nepravilnosti je ugotovljeno pri ažuriranju podatkov v ribolovnih dovoljenjih, zlasti v primerih ko pride do zamenjave ladijskih motorjev. Večina primerov smo reševali z opozarjanjem lastnikov plovil. Tudi pri označevanju ribolovnih orodij ne zaznavamo večjih nepravilnosti in glede na pretekla leta ne prihaja do večjih nesoglasji me nosilci različnih tehnologij ribolova. Pri nadzoru gospodarskega ribolova je bilo pregledano 144 ribiških plovil. Nadzor prostočasnega ribolova se vsako leto povečuje v letu 2011 je bil opravljen inšpekcijski nadzor pri 279 ribičih, ki so opravljali ribolov. Obseg prostočasnega ribolova v toplejših mesecih leta v veliki meri zaposluje inšpektorja pri nadzoru ribolova na morju. Največje kršitve so izvajanje ribolova na področjih kjer ribolov ni dovoljen. Nadzor na področju prve prodaje rib in ribiških proizvodov je praktično nemogoč, ribiči nimajo opredeljeno kdaj lahko prvo prodajo iz plovila lahko opravljajo, stalno prisotnost inšpektorja na mestu iztovora v vseh pristaniščih na obali ni mogoče zagotoviti. Inšpekcijski nadzor prve prodaje in iztovora rib je ribiški inšpektor opravlja 28 delovnih dni. Pri prodaji rib in ribiških proizvodov ni zaslediti večjih nepravilnosti, urejeno so predvsem ribarnice. V restavracijah zlasti na obali opažamo izboljšanje na področju označevanja rib in posledično ugotavljanja sledljivosti. Večji problem nastane zaradi prodaje dobršnega dela ulova slovenskih ribičev na ribiški borzi v Trstu, problem zaradi nadzora ker iz borze ne dobimo povratnih informacij o količini ulova slovenskih ribičev. Že nekaj let si prizadevamo, 63 da bi s kolegi v Trstu, s katerimi izredno dobro sodelujemo, dorekli tudi del, ki se nanaša na borzo in nadzor prodaje na borzi, vendar do končnega dogovora žal ne pride. V letu 2011 se je pričela izvajati nova evropska nadzorna uredba s področja ribištva, ki med drugim prinaša standardizirano obliko inšpekcijskih zapisnikov za nadzor izvajanja ribolova na morju in za nadzor prodaje rib in ribiških proizvodov. Zapisniki morajo biti v elektronski obliki, so zelo obsežni in njihovo izpolnjevanje zahteva znatno več časa. Posledično to pomeni zmanjšan obseg neposrednega nadzora na terenu saj se bo povečal čas, ki ga bo inšpektor porabil pri posamezni stranki. Dogovorili smo se, da to vrstne zapisnike izpolnjujemo samo pri strankah, kjer smo ugotovili nepravilnosti, pri vseh ostalih zapisnikov praktično ni, zadeve se evidentirajo na podlagi uradnih zaznamkov. Na podlagi takega dela se je zmanjšalo nezadovoljstvo strank, pri katerih je opravljen kontrolni pregled in nepravilnosti ni bilo zaznati, saj izpolnjevanje predpisanega zapisnika zahteva obilico časa. 64 3 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV 3.1 KMETIJSKA INŠPEKCIJA Zaključki pri delu kmetijske inšpekcije v letu 2011 so naslednji: • Z nadzorom smo prispevali k boljši obdelanosti in preprečevanju degradacije kmetijskih zemljišč; • Z nadzorom smo pri uporabnikih FFS vplivali na pravilno rabo FFS in gnojenja v odnosu do okolja, varstva čebel, podtalnice ter varne hrane; • S svojim delom so-prispevamo k ohranitvi varnosti in kakovosti živil v primarni proizvodnji na sedanji ravni; • Vplivamo na zagotavljanje sledljivosti živil v prehranski verigi od vil do vilic in porekla kmetijskih pridelkov na podlagi ažurnih registrov; • Zagotavljamo nadzor pravilne porabe proračunskih in evropskih sredstev v kmetijstvu; Predlogi izboljšav so naslednji: • Določitev ocene tveganja po posameznih vsebinskih sklopih kot bistvenemu elementu pri strategiji odločanja (varna hrana); • Določitev prioritet po posameznih vsebinah: • • o povečan nadzor nad nedovoljenimi posegi na kmetijskih zemljiščih; o povečan nadzor nad evidencami zbirk podatkov v registru kmetijskih gospodarstev (evidence GERK, oljčniki, čebelnjaki, živali, primarni pridelovalci hrane); o nadzor rejskih ciljev s področja živinoreje, predvsem nadzor priznanih in drugih rejskih organizacij s področja govedoreje, čebelarstva in konjereje; Aktivno sodelovanje pri spremembi predpisov kot so: o Zakon o kmetijstvu; Uredba o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; o Sprejem podzakonskih predpisov s področja zakona o kmetijskih zemljiščih (Pravilnik o uvedbi agromelioracij); o Dopolnitev uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; Potrebna bo dodatna specializacija v okviru delovnih skupin kmetijskih inšpektorjev in postavitvijo koordinatorjev na terenu. 3.2 INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME Po naši oceni je kakovost krme na slovenskem trgu dobra. Slovenija je z vidika celotne Evrope zelo majhen trg. Zaradi te majhnosti so pri nas nekatera tržna pravila drugačna kot v 65 velikih državah. Tudi najbolj oddaljeni kraji v Sloveniji niso od meje z vsaj eno državo članico (Madžarska, Avstrija, Italija) oddaljeni več kot 200 km. Na eni strani se s tem ustvarja večja konkurenca tujih proizvajalcev krme slovenskim proizvajalcem, po drugi strani pa to pomeni pojav krme, ki s strani pristojnih slovenskih organov ni bila pregledana v fazi pridelave in predelave. Teza, ki je dokaj široko sprejeta med uradniki v EU, da je treba nadzor izvajati v proizvodnji in predelavi in je s tem zagotovljena kakovost tudi v prometu, za Slovenijo v popolnosti ne drži. Nadzor kakovosti krme nima neposrednih učinkov v konkretnih primerih, ima pa velik posredni učinek, saj proizvajalci krme in posredniki vedo, da nadzor obstaja, da je ta temeljit in stalen. Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229/2009) (v nadaljevanju Uredba 767) je bila sprejeta 13.7.2009. Zaradi prehodnih določb se je citirana uredba začela uporabljati 1. septembra 2010. V pripravi na implementacijo novosti, se v konkretnih primerih ocenitve deklaracij in analiznih izvidov vzorcev krmnih mešanic ugotavlja, da so nekatere določbe dvoumne, morda nasprotujoče in zato težko razložljive na eni strani za nosilce dejavnosti, ki so odgovorni za skladnost krmne mešanice z označeno in predpisano vrednostjo in na drugi strani za izvajalce uradnega nadzora. Določilo 12. člena, ki pravi, da je za označitev odgovoren tisti, ki je dal krmo prvi na trg, ni dovolj premišljeno. 31. člen pravi, da morajo države članice predpisati učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije. Če da prvi v promet krmo nosilec dejavnosti iz druge države članice, je v skladu z eksplicitnim določilom 12. člena odgovoren za označitev take krme tudi na slovenskem trgu, je pa slovenskim uradnim organom za nadzor težko dosegljiv. Predlagamo, da MKGP – DVH predlaga Komisiji ES odpravo ali smiselno dopolnitev 12. člena Uredbe 767/2009. Odgovoren za označitev naj bo tisti, ki je v državi članici dal krmo prvi na trg. Poleg tega bi bilo potrebno dopolniti Del B priloge IV Uredbe 767/2009 oziroma njeno dopolnitev Uredbo 939/2010 v delu, ki se nanaša na navajanje krmnih dodatkov v krmni mešanici. Obstoječa priloga IV zahteva navedbo oblike in količine dodanega dodatka, za uporabnika pa je pomembnejša količina aktivne snovi. Uradne analitske metode tudi ne omogočajo ugotavljanja količine in oblike dodatka, pač pa le količino aktivne snovi, ki je bila z dodatkom dodana. 3.3 INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL V letu 2011 je IKŽ nadaljevala s hkratnim preverjanjem varnosti in kakovosti živil v prometu, kar je prispevalo k racionalnejši izrabi finančnih in kadrovskih virov. Glavnina inšpekcijskih pregledov je bila izvedena v maloprodaji, predvsem zaradi večine tovrstnih obratov. Inšpekcijski pregledi so pokazali na pomanjkljivo izpolnjevanje higienskih zahtev, pomanjkljivosti na področju označevanja ter na področju skupne ureditve trgov. K visoki stopnji pomanjkljivosti na področju skupne ureditve trgov so prispevali predvsem rezultati akcije preverjanja kakovosti in označevanja sadja in zelenjave, kjer so bile kršitve glede kakovosti in označevanja zelo visoke. Z namenom celostnega pregleda nosilcev živilske dejavnosti bodo v letu 2012 ustanovljeni t.i. HACCP teami, sestavljeni iz dveh do treh inšpektorjev z različnimi znanji (varnost, kakovost, označevanje), ki bodo izvedli tudi presoje vzpostavljenega notranjega nadzora. 66 Rezultati analiz vzorcev kažejo različne stopnje neskladnosti vzorčenih živil in sicer je najmanj neskladnih živil zaradi prisotnosti ostankov pesticidov, največ pa zaradi neoznačenosti v živilu prisotnih alergenov. Njihova prisotnost je lahko posledica tudi navzkrižne kontaminacije. Zaradi porasta alergij pri ljudeh je najmanj ohranjati število vzorcev na analize kot tudi v okviru rednih inšpekcijskih pregledov preverjati notranji nadzor nosilcev živilske dejavnosti. Nosilce živilske dejavnosti je smiselno opozarjati na slednjo problematiko tudi preko združenj. Hkratno izvajanje uradnega nadzora na področju varnosti in kakovosti živil omogoča učinkovitejši nadzor nosilcev živilske dejavnosti, preko preverjanja vzpostavljenega sistema notranjega nadzora in izvajanja v praksi. 3.4 VINARSKA INŠPEKCIJA Tudi v letu 2011 predstavlja nadzor na področju registra pridelovalcev grozdja in vina dobro polovico opravljenega dela, zlasti na področju ureditvenih odločb, saj je zaradi poostrenega in usmerjenega nadzora delež nepravilnosti večji v primerjavi z nadzorom ostalih vsebin. Na tem vsebinskem področju nadzora je izrečenih veliko prekrškovnih ukrepov, med katerimi, zaradi velike razdrobljenosti zemljišč in posledično majhnih površin, ki so predmet nadzora, nerešenih lastninskih razmerij in starostne strukture pridelovalcev, prevladujejo opozorila. S ciljem vzpostaviti več reda pri vpisu vinogradov v register na zemljiščih v lasti R Slovenije, predlagamo, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v najemne pogodbe vključi tudi določbo, da morajo najemniki teh zemljišč trajne nasade obvezno vpisati v ustrezne registre. Kljub intenzivnemu delu na področju kontrole prijave letnega pridelka in vpisa vinogradov v register, se obseg nadzora po ostalih vsebinskih področjih v vinarstvu ni zmanjšal glede na povprečje zadnjih let. Na področju kakovosti vina je največji delež neskladnosti ugotovljen pri kontroli avtentičnosti oziroma izvoru alkohola pri vrhunskih vinih ZGP. Zato je poleg kontrole po ostalih vsebinah kakovosti, potrebno s tem nadzorom nadaljevati tudi v letu 2011. Predlogi: Register pridelovalcev grozdja in vina PREDSTAVITEV PROBLEMA: Pri pregledu Registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljevanju RPGV) je bilo ugotovljeno, da se odstotek večjih pridelovalcev, ki ne prijavljajo pridelka (rok prijave: 20. november, kraj prijave: Upravna enota, ki vodi Register) zaradi dosedanjega dela vinarske inšpekcije iz leta v leto zmanjšuje, medtem ko manjši pridelovalci ne spoštujejo zakonskega določila prijave pridelka. PREDLOG REŠITVE: V večji meri angažirati KGZS Svetovalno službo, da pridelovalce najprej seznani z njihovo zakonsko določeno obveznostjo prijave pridelka nato pa da vsako leto na krajevno pristojen način te pridelovalce obvesti o roku prijave. Razmisliti bi bilo potrebno o možnosti pošiljanja predtiskanih obrazcev za prijavo pridelka. PREDSTAVITEV PROBLEMA: Veliko pridelovalcev v Register še vedno ne prijavlja enoloških postopkov in zalog vina, ki bi jih morali prijaviti do 07. septembra na dan 31.07. 67 PREDLOG REŠITVE: Zaradi obstoječega števila kadrov bi bilo pošiljanje odločb za prijavo zalog in opravljenih enoloških postopkov nemogoče. Kmetijski svetovalci KGZS in delavci Upravnih enot prihajajo v stik s pridelovalci v drugačnih relacijah kot inšpektorji, zato menim, da je njihova naloga, da jih seznanijo z njihovimi zakonsko določenimi obveznostmi. Na ta način bi zmanjšali obseg delovanja tako imenovanega »sivega trga«. PREDSTAVITEV PROBLEMA: Zakonsko določena minimalna površina za vpis vinograda v RPGV je 5 arov, zakonsko določena površina vinograda za prijavo pridelka v RPGV pa je 10 arov. PREDLOG REŠITVE: Predlagati spremembo zakonodaje in z njeno spremembo poenotiti zakonsko določeno površino za vpis vinograda in prijavo pridelka, na ta način pa bi dodatno zajeli pridelovalce, ki bi prijavili pridelek in prispevali k zmanjševanju nedovoljenega prometa z vinom. PREDSTAVITEV PROBLEMA: Kljub temu, da je bilo opravljenega veliko dela na iskanju nevpisanih vinogradov v RPGV, še vedno ostajajo določene površine, predvsem manjše, ki še niso vpisane. PREDLOG REŠITVE: Veliko vinogradov je vpisanih v Register pridelovalcev grozdja in vina, vendar nimajo izrisanih GERKov. Aplikacija takim vinogradom pripiše evidenčno številko, kar pomeni, da so na nek način evidentirani in da bi se z MKGP in IT morali dogovoriti, da se take vinograde obravnava drugače, saj le – ti niso predmet obravnave vinarskega inšpektorja, temveč, v skladu z navodili MKGP, upravnih enot. Spadajo pa ti vinogradi kljub temu v kvoto nevpisanih v RPGV, čeprav so vpisani v RPGV, manjka jim samo GERK. Tudi pri rešitvi tega problema bi moralo vključiti svetovalno službo, ki bi kmete o tej nepravilnosti lahko seznanila že pri izpolnjevanju subvencijskih vlog. Aplikacija nekatere površine označi kot vinograde, ki niso vpisani v RPGV, vendar so ti v naravi opuščeni, aplikacija označuje tudi nekatere sadovnjake in koruzne njive, kot vinograde. Rešitev za te anomalije bi bila izboljšanje aplikacije. Gostinski obrati PREDSTAVITEV PROBLEMA: Pri pregledih v gostinskih obratih ugotavljamo, da je lokalov, v katerih se toči oziroma prodaja neoriginalno polnjeno vino, zelo malo. Vedno redkeje se srečujem tudi s prodajo originalno polnjenega vina v inox sodčkih. Neoriginalno polnjeno vino gostinci običajno kupujejo od pridelovalcev, originalno polnjeno pa tudi od distributerjev. V zadnjih letih ugotavljam spremembe pri trženju vina, saj vedno več pridelovalcev samih neposredno ponuja oziroma prodaja gostincem svoja originalno polnjena vina. Pri vzorčenju originalno polnjenega vina v gostinskih obratih, zlasti manjših, se pogosto srečujemo s problemom, da imajo na zalogi zelo male količine posamezne vrste vina, saj jim ga dobavitelji oziroma pridelovalci dobavljajo sproti in se na ta način izognejo morebitnemu vzorčenju. PREDLOG REŠITVE: Predlagati spremembo pravilnika o vzorčenju in število enot vzorca zmanjšati iz 5 na 3. 68 PREDSTAVITEV PROBLEMA: Nekateri gostinci (zlasti samostojni podjetniki, ki sami opravljajo delo v gostinskih obratih) od pridelovalcev kupujejo del vina brez računov. PREDLOG REŠITVE: Izvesti akcije v gostinskih obratih v sodelovanju s tržno in davčno inšpekcijo in poostriti nadzor zalog vina pri pridelovalcih. 3.5 FITOSANITARNA INŠPEKCIJA Glede na ugotovitve nadzora v Sloveniji in podatke iz ostalih držav članic bo tudi v letu 2012 največja pozornost namenjena nadzoru in ukrepom pri obvladovanju zlate trsne rumenice na vseh vinorodnih območjih, zlasti pa na Primorskem in Dolenjskem ter nadzoru za preprečevanje vnosa borove ogorčice ter kitajskega in azijskega kozlička in nadzoru ambrozije. Glede na množičen izbruh trsnih rumenic v letu 2011 bi v enotah FSI, kjer je število žarišč večje, potrebovali študentsko pomoč tudi v letu 2012 v času 2,5 mesecev (avgust, september, oktober), ko moramo zaradi pojava znamenj pregledati vinograde na navzočnost trsnih rumenic, kar pomeni približno 1900 pregledov. Pri sedaj zastavljenem programu le z inšpektorji nadzora ne bomo mogli izvesti. Za nadzor ambrozije je potrebno sprejetje uredbe o ukrepih na posameznih vrstah rastišč, robovih cest in gradbiščih. Potrebno je tudi bolj neposredno obveščanje MKGP-FURS in vzpodbujanje občin, da bi se aktivno vključevale v odstranjevanje ambrozije. FSI je v letu 2011 podala predlog za spremembo predpisov, ki pomenijo administrativne ovire in dodatne stroške za distributerje krompirja in glede na oceno tveganja ne pomenijo nevarnosti za vnos škodljivih organizmov (Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov). Pobuda je bila podana tudi za preučitev Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin v delu, ki se nanaša na pristojnosti FURS in fitosanitarnega inšpektorja. V letu 2012 sta v enoti Koper napovedani dve upokojitvi. Zaradi zagotavljanja ustreznega nadzora uvoznih pošiljk rastlinskega blaga v Luki Koper ob sobotah in nedeljah bi morali izvesti nadomestni zaposlitvi. Luka Koper ima uvedene redne linije za konec tedna, ki so pomembne za njeno konkurenčnost. 3.6 GOZDARSKA INŠPEKCIJA Delo inšpektorjev je iz leta v leto zahtevnejše, preveč je administrativnega dela, premalo časa je namenjenega pripravam na postopke in terenskemu delu. Velik obseg prekrškovnega dela zmanjšuje čas inšpekcijskemu nadzoru. Pravega inšpekcijskega dela na terenu je zato vedno manj. Vedno več je tudi prijav raznih civilnih združenj in posameznikov, ki v skrbi za okolje obveščajo inšpekcijo o raznih posegih v gozd, ki pa se po analizi stanja pogosto izkažejo za medsosedske spore oz. za nepoznavanje prostorskih aktov občine. Priprava odgovorov nanje jemlje čas za delo pri reševanju dejanskih nepravilnosti. Veliko časa in energije jemljejo posegi v gozd in gozdni prostor. Zlasti pri teh zadevah bi bilo nujno medsebojno sodelovanje vseh inšpekcijskih služb, ki imajo pristojnost odločanja, tako pa se vse prevečkrat, tudi neupravičeno, izrekajo za nepristojne. Pri tem bi lahko veliko pomagala pristojna ministrstva s hitrim reševanjem tekočih problemov. Zaradi večje višine izrečenih glob kršilce predpisov vedno pogosteje zastopajo pravniki, ki inšpekcijske ukrepe na vse mogoče načine izpodbijajo in podaljšujejo postopke, od inšpektorja pa zahtevajo čas in več pravnega znanja. Tudi nenehno spreminjanje predpisov 69 in novih predpisov, ki nalagajo nadzor gozdarski inšpekciji, stanje še poslabša. Kršitelji z vložitvijo pravnih sredstev v prekrškovnih postopkih računajo na zastaranje, hkrati pa upajo, da je uklonilni zapor le grožnja, ki se ne realizira in da tudi ponudbe del v javno korist ni in jim jih zato ne bo treba opraviti. Gozdarska inšpekcija ugotavlja, da je osebni stik s kršiteljem zelo pomemben. Zato se zavzema za možnost organizacije pisarn za zaslišanja v različnih krajih, da bi bili strankam čim lažje dostopni. Pogovor in napotitev k ustreznim organom po potrebna dovoljenja pri večini kršiteljev prepreči ponavljanje nezakonitih ravnanj, za zagotavljanje takega načina dela pa je potrebna čim večja prisotnost na terenu. Zato bi bila razbremenitev »dvojnih« gozdarsko – lovskih inšpektorjev, nadomestnih zaposlitev in zaposlitev tajnic na vseh enotah inšpektorata za nadaljnje učinkovito delo zelo nujna. 3.7 LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA Obseg dela lovskim in ribiškim inšpektorjem se vsako leto povečuje, povečuje se tudi obseg dela na področju gozdarstva – sedem lovskih inšpektorjev opravlja inšpekcijski nadzor tudi na področju gozdarstva. Število inšpektorjev ostaja na isti ravni iz preteklega leta oz. se je zaradi odsotnosti enega lovskega inšpektorja zaradi dolgotrajne bolniške realno zmanjšalo. Primanjkljaj inšpektorja zaradi kakršne koli odsotnosti je nemogoče nadomestiti, saj že do sedaj ni lovskih in ribiških inšpektorjev na področju Prekmurja in Primorske. Obseg dela se občutno povečuje na področju lovstva in sladkovodnega ribištva od leta 2009 s podelitvijo koncesij na tem področju. Izvajanje koncesijskih pogodb nadzirajo lovski in ribiški inšpektorji. Realno pričakujemo še večji upad terenskega nadzora, kar je posledica povečanega dela na področju prekrškovne zakonodaje in uvajanje večjega deleža »administriranja« na področju nadzora morskega ribištva. Tudi v preteklem letu se je izkazalo da »enostavni« del na področju prekrškovne zakonodaje ni, Plačilnih nalogov pri delu lovske in ribiške inšpekcije praktično ne moremo uporabljati. Zaradi zmanjšanega števila inšpektorjev je možnost osebne zaznave nepravilnosti s strani inšpektorja skoraj nemogoče. Zaradi omejenih kadrovskih potencialov na vseh področjih inšpekcij, verjetno ni pričakovati, da bi tudi v bodoče prišlo do ustrezne kadrovske okrepitve, poskušamo z izobraževanjem in osveščanjem tako na področju lovstva kot ribištva zmanjšati število kršitev zakonodaje. V ta namen se je povečal tudi obseg sodelovanja na področju delovanja ribiško čuvajske in lovsko čuvajske službe. Vendar bo potrebno povečati tudi obseg izobraževanja lovskih in ribiških inšpektorjev, saj se oboji srečujejo z vedno zahtevnejšimi zadevami, zlasti na področju zakonodaje, ki ureja prekrške, pa tudi na posameznih strokovnih zadevah. Preventivno delovanje inšpekcije je izrednega pomena, vendar so pozitivni učinki takega delovanja vidni le na daljši rok in nimajo takojšnjega učinka. Na splošno ugotavljamo da je na vseh področjih kjer izvajamo inšpekcijski nadzor stanje zadovoljivo, da se dejavnosti opravljajo v sprejemljivih okvirjih. Povečanje samovolje in nespoštovanja predpisov oz ne urejenosti na terenu opažamo na področjih kjer daljše obdobje ni bilo opravljenega inšpekcijskega pregleda. Tudi na podlagi teh izkušenj bi vsako zmanjševanje števila inšpektorjev in posledično manjša prisotnost na terenu negativno vplivala na urejenost lovske in ribiške dejavnosti. Obseg dela dejansko presega delo, ki ga lahko opravi lovska in ribiška inšpekcija v obstoječi kadrovski sestavi, zato bo tudi v bodoče delo inšpektorjev usmerjeno predvsem v reševanje prispelih prijav in v posamezne segmente izvajanja dejavnosti, splošnih nadzor bo verjetno vedno manj. V letu 2011 se je število zadev po izrečenih prekrškovnih postopkih inšpektorja povečalo. Govorimo predvsem o izterjavi zaradi neplačevanja izrečenih glob, zahtevah za sodno varstvo in predlogih za uklonilni zapor. Od vseh izrečenih ukrepov je kar 30% takih, ki se nadaljujejo 70 tudi po izreku ukrepa, kar bistveno obremenjuje inšpektorje in povečuje čas, ki ga porabijo za posamezno zadevo. Predlogi: - Urediti bi bilo potrebno sistem evidentiranja in vnašanja podatkov na podlagi oddanih ladijskih dnevnikov, dosedanji način ne omogoča pridobiti ustrezne povratne informacije na podlagi oddanih dnevnikov. - Zakonska ureditev prve prodaje rib in ribiških proizvodov, dosedanja ureditev ne omogoča ustreznega nadzora. - Spremeniti sistem evidentiranja oz. beleženja mest ki so opredeljena kot drstišča. Sedanja ureditev opredeljuje drstišča kot točkovna mesta, kar pa v naravi ni tako. Opredeliti bi morali kot področje drstišča. Točkovna opredelitev znatno otežuje ukrepe ribiške inšpekcije zaradi uničenja drstišč. - Pripraviti bi bilo potrebno zakonske podlage za obvezno označevanje živali, ki se redijo v oborah. Dosedanja ureditev ni ustrezna, če so živali neoznačene ni mogoče določiti lastnika, kar pomeni da ni zakonske odgovornosti za pobegle živali. 71 4 PRIKAZ PROBLEMATIKE PO OBMOČNIH ENOTAH IRSKGH Vse OE IRSKGH ugotavljajo, da se stanje na področju poznavanja in spoštovanja zakonskih določb, vsako leto izboljšuje. To je zagotovo tudi posledica pogostega pojavljanja inšpektorjev na terenu, ter dobrega svetovalnega dela in številnih izobraževanj, ki jih inšpektorji izvajajo za stranke, da jih seznanijo z obveznostmi in dolžnostmi vezanimi na veljavni pravni red. Inšpekcije rešujejo zadeve v roku. Čas od prijave do obravnave je odvisen od vsebine prijave in ocene verodostojnosti prijave. Prednost se daje prijavam, katerih posledice neposredno ogrožajo okolje in ljudi (neskladnost živil, nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, pomori čebel, nepravilna raba gnojevke). Prvo dejanje inšpektorja (ogled, preverjanje dejstev in zbiranje osnovnih podatkov) najpogosteje sledi v 1-3 dneh po prejetju prijave. Zaradi karantenskega statusa škodljivih organizmov, ki jih nadzira fitosanitarna inšpekcija, se te prijave obravnavajo v 24 urah. Nekatere inšpekcije po območnih enotah so s sodelovanjem v regijskih koordinacijah inšpekcij zadovoljne (OE Murska Sobota, Maribor, Koper, Nova Gorica), nekatere manj (OE Celje, Kranj, Novo mesto). Izkušnje skupnih akcij so pozitivne, zaradi kompleksnega pristopa do strank. Na splošno lahko rečemo, da so vsi pripravljeni na sodelovanje, čeprav je to potem, zaradi različnih operativnih principov dela (hitrost in oblika vodenja postopkov), včasih v praksi težje izvedljivo. Dobro sodelovanje so inšpektorji izpostavili še z nekaterimi drugimi institucijami: Zavod za gozdove Slovenije, Veterinarska upravo Republike Slovenije, Nadzorna služba Triglavskega narodnega parka, Policija. Najpogostejša želja je boljše sodelovanje z okoljsko inšpekcijo (OE Celje, Kranj, Murska Sobota, Koper), kjer je trenutno največ odprtih vprašanj. Težave pri delu, ki so skupne večini enot pa so: • • • • • • • • Preveč je administrativnega dela, vključno z vpisom podatkov v informacijske sisteme, zaradi vse več obvez nacionalnega in mednarodnega poročanja, ki inšpektorjem onemogoča dober terenski nadzor. Zaradi vse kompleksnejših aplikacij, ki podpirajo inšpekcijsko delo z vnosom podatkov o nadzoru, kršitvah, vzorčenju, rezultatih analiz in poročanje imamo premalo časa za izobraževanje in spoznavanje aplikacij, ki so vse kompleksnejše. V prekrškovnih postopkih po vložitvi zahteve za sodno varstvo se sodniki večkrat odločajo, da je inšpektor pravilno ugotovil dejansko stanje prekrška, vendar sodnik odločitev inšpektorja za izrek globe spremeni v izrek opomina brez prave obrazložitve. Na ta način se ruši avtoriteta inšpektorjev. Potrebno bi bilo več sodelovanja s sodniki. Inšpektorji opažajo, da so prijavitelji in stranke pogosto nesramni. Želijo varovanje v službenih prostorih. Zaželeno bi bilo tudi snemanje dohodnih klicev na stacionarnih telefonskih linijah. Čedalje več je šikaniranja inšpektorjev s strani strank, pojavljajo se tudi fizični napadi na inšpektorje. Vse večja je potreba po pravni pomoči, saj vse več strank komunicira preko odvetnikov. Premalo je službenih avtomobilov, ki so večinoma zelo stari (10+) in pogosto v okvari, in na servisu, sredstva za nakup novih pa so močno omejena. Zastarela je računalniška, tiskalniška in druga službena oprema, kar upočasnjuje in otežuje učinkovito delo, saj se tako za nekatera opravila porabi več časa kot bi bilo potrebno, sredstev za zamenjavo zastarelih osnovnih sredstev pa ni. 72 • Dotrajana je tudi pisarniška oprema, na več enotah bi bilo potrebno zamenjati vsaj dotrajane in poškodovane pisarniške stole. Problematika po območnih enotah: OE Celje je pri izboljšanju organiziranosti inšpektorata izpostavila problem sodelovanja in izmenjave informacij med vodji OE in direktorji inšpekcij. Pri organiziranosti inšpektorata po območnih enotah predstavlja največji problem zagotovitev administrativne pomoči na izpostavah, ki bi bil rešljiv z opravljanjem administrativni storitev ene osebe za vse inšpektorate, ne glede na Ministrstvo, kateremu pripadajo. Na enak način bi lahko s souporabo racionalizirali tudi uporabo službenih avtomobilov na izpostavah. Zelo problematične postajajo prijave po telefonu. Na ta način komunikacije si prijavitelj v razgovoru z inšpektorjem želi predvsem pridobiti vpogled v zakonodajo, sam pa se prej ne informira dovolj o določeni zadevi; pri tem ne gre samo za informacije o problemih, prijavitelji zahtevajo da se v razgovoru tudi izobražujejo, kar je v posameznih primerih lahko tudi velik problem. Če jim zakonodaja ni predstavljena dovolj podrobno, smatrajo, da inšpektor ni pripravljen reševati nepravilnost v očeh prijavitelja, iz tega pa sledijo vedno pogostejše negativne ocene, ki so jih inšpekcije kot celota ali posameznik deležni s strani javnosti. OE Koper ugotavlja, da do težav prihaja ob sprejetju novih predpisov oziroma spremembi obstoječih. Seznanitev s spremembami zakonodaje je slaba med gospodarskimi družbami kot tudi samostojnimi podjetniki. V letu 2011 se je močno povečalo število kršitev na področju gozdarstva zaradi sprememb dela pri Zavodu za gozdove R Slovenije in Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Pojavile so se prijave civilnih iniciativ. Največ kršitev je na področju nedovoljenih posegov v gozd, črnih posekov in krčitev v kmetijske namene, brez ustreznih soglasij pristojnih inštitucij. Še vedno se kot problem pojavlja nasipavanje kmetijskih zemljišč z izkopanim in odpadnim materialom in neobdelovanje kmetijskih zemljišč, pri katerih lastniki želijo doseči spremembo namembnosti. V letu 2011 se je povečalo število prijav Sklada kmetijskih zemljišč zaradi postavitve barak, kontenjerjev in kamp prikolic na kmetijskih zemljiščih. Tako so za pomoč na tem področju priskočili inšpektorji drugih OE. OE Kranj ugotavlja, da je spoštovanje predpisov odvisno od področja nadzora - inšpekcije in časa od uveljavitve predpisov in se z leti bistveno ne spreminja. Tako je spoštovanje predpisov s področja fitosanitarne inšpekcije dobro, medtem ko se spoštovanje predpisov, s področja gozdarske inšpekcije v zadnjem obdobju ni bistveno spremenilo (gre predvsem za kršitve 17., 21., 22., 29., in 37. člena Zakona o gozdovih), razlog večine kršitev pa je v izredno slabi strukturi lastnikov gozdov (razdrobljenost). Prevladujejo sečnje brez odločbe ZGS, Tudi v letu 2011 je pri kmetijski inšpekciji opazen porast nepravilnosti v povezavi s 4. in 7. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih. Spoštovanje predpisov s področja lovske inšpekcije je v zadnjem obdobju boljše (predvsem po sprejetju novele Zakona o divjadi in lovstvu v letu 2008), vse več pa je prijav krivolova. Na področju inšpekcije za kakovost živil, je opaziti izboljšanje glede spoštovanja predpisov, posamezne nepravilnosti pa se nanašajo na ugotovitve v trgovini na drobno. Podobno velja za inšpekcijo za kontrolo krme. Spoštovanje predpisov s področja vinarske in ribiške inšpekcije, pa v OE Kranj ne spremljamo. Na splošno pa lahko ocenimo, da je spoštovanje predpisov, ki jih nadzirajo inšpektorji v OE Kranj, zadovoljivo. OE Ljubljana je v letu 2011 največ pozornosti posvečala varni hrani. Potekalo je vzorčenje kmetijskih pridelkov v primarni proizvodnji, vzorčenje sadja in zelenjave na kmetijskih gospodarstvih ali ob prvi prodaji na domu ali tržnici. Nadzor kakovosti živil je pokazal največ 73 nepravilnosti pri neustreznem označevanju živil, pretečenih rokih uporabnosti živil, kakovosti sadja in zelenjave. OE Maribor je največ težav pri spoštovanju predpisov na področju kmetijskih zemljišč, zakona o FFS, nitratna direktiva pri starejši populaciji na kmetijah ter na vodovarstvenih območjih, kjer je potrebno vedno bolj ekološko kmetovanje zaradi podtalnice. Enota pokriva zelo veliko število kmetij, največ v Sloveniji. Vsako leto je več prijav čez celo leto ob razvozu živinskih gnojil po kmetijskih površinah, v smislu smradu in mrčesa ter na samo delo kmeta na kmetijskih površinah predvsem zaradi motenja posesti. Vedno več je prijav stanovalcev v novogradnjah v okolici Maribora, ki jih moti smrad živine in urejenih gnojišč, vzrok je širitev novih urbanih naselij v kmetijska območja. Velik problem je veliko neobdelanih kmetijskih zemljišč na kmetijah, ki nimajo naslednikov ali v primeru zemljišč Sklada, ki ne dobijo zakupnikov. Težava je tudi staranje populacije na manjših in srednjih kmetijah, ki ne morejo ali nočejo slediti zakonskim novostim in nimajo naslednikov za prevzem kmetije, na določenih območjih so kmetije zaradi preseljevanja ljudi zapuščene, predvsem Haloze. Iz leta v leto je čedalje več prijav na področju dela kmetijske inšpekcije, v letu 2011 je teh že 40 % vseh inšpekcijskih zadev, kar obremenjuje redni načrt dela kmetijske inšpekcije. OE Murska Sobota je v letu 2011 največ problemov zabeležila na področju obdelave kmetijskih zemljišč in dobrem gospodarjenju. Kot problem je izpostavila tudi uporabo FFS na vodovarstvenih območjih, kjer so se pogoji uporabe drastično spremenili. Fitosanitarni inšpektorji so intenzivno delali na dveh novih nadzorih škodljivih organizmov – trsnih rumenicah in ambroziji. OE Nova Gorica se povečuje število prijav nepravilnosti, v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem na področju kmetijske inšpekcije in inšpekcije za kakovost hrane. Zadeve sproti rešujejo, izboljšuje pa se tudi čas obravnav pritožb na drugi stopnji, saj so pritožbe v glavnem rešene v treh mesecih. Še naprej pa se vleče reševanje zahtev za sodno varstvo na sodiščih. OE Novo mesto je gozdarska inšpekcija zabeležila največ kršitev zaradi posegov v prostor brez soglasja – sprememba gozda v drugo kmetijsko zemljišče, gradnja parkirišč za kamione, gozdnih prometnic, predvsem vlak za spravilo lesa brez sodelovanja in soglasja ZGS. Ključni problem lovske inšpekcije OE Novo mesto je veliko število upravljavcev lovišč, kjer so člani zaposleni v različnih poklicih, zato morajo biti pregledi po lovskih družinah opravljeni izven rednega delovnega časa. Inšpektorji za kakovost živil pri svojem delu ugotavljajo zlasti napačno in včasih pomanjkljivo označevanje živil, živila s pretečenimi roki uporabnosti v prometu ter promet z neskladnim sadjem in zelenjavo. Kmetijska inšpekcija največ prijav beleži na področju nepravilne uporabe FFS in neobdelanosti kmetijskih zemljišč. Fitosanitarna inšpekcija je imela največ dela z nadzorom okužb vinske trte s trsnimi rumenicami, kjer so si zaradi obsega dela pomagali tudi s študenti. Okužbe vinogradov s trsnimi rumenicami, so se glede na prejšnje leto precej povečale, zato je bilo tudi veliko izrečenih inšpekcijskih ukrepov. VSEBINSKI PREGLED DELA OBMOČNIH ENOT PO POSAMEZNIH INŠPEKCIJAH: • KMETIJSKA INŠPEKCIJA V OE Celje ugotavljajo, da nepravilnosti pri skladiščih živinskih gnojil praviloma izhajajo iz slabih ekonomskih razmer kmetijskih gospodarstev, zato so izvršitve odločb pogosto nemogoče. Še vedno je zaradi neurejenega področja smradu (priprava predpisov na MOP), ki se širi, kot posledica intenzivne živinorejske proizvodnje, precej nejevoljnih prijaviteljev. 74 Glede spoštovanja omejitev pri vnosu živinskih gnojil v tla ter ravnanja v skladu z dobro kmetijsko prakso kmetijskih pridelovalcev je zaznati izboljšanje (manjše število nepravilnosti ter posledično ukrepov). Pri obravnavah prijav zaradi onesnaženja sosednjih zemljišč se ugotavlja, da gre običajno za sosedske spore vrtičkarjev/pridelovalcev vrtnin in sadja za izključno domačo porabo, pri čemer se je stranke v postopku vseeno opozorilo na prepoved onesnaževanja sosednjih zemljišč. Kjer pa so bili v postopkih obravnavani tržni pridelovalci pa nepravilnosti, razen pri vodenju evidenc, ni bilo ugotovljenih. Srečali so se z odstopom prijav s strani VURS OE Celje na temo ugotovljenih nepravilnosti pri identifikaciji in registraciji živali, kjer pa imajo veterinarski inšpektorji enake pristojnosti kot kmetijski inšpektorji, zato je odstop prijav nesmiseln. Glede vodenja postopkov pri identifikaciji in registraciji živali je opaziti večji nered in tudi nezainteresiranost za sodelovanje pri imetnikih drobnice. V večini območnih enot se nadaljujejo težave sodelovanja med gradbeno, okoljsko in kmetijsko inšpekcijo. Kmetijska inšpekcija odstopi zadeve v reševanje pristojni okoljski oz. gradbeni inšpekciji v primerih, ko ni pristojna za reševanje predhodnega vprašanja (odstranitev nasutja, objektov), vendar do sedaj še nobena zadeva ni bila koordinirano vodena. Prostorski plani se sprejemajo prepočasi in s tem povzročajo nelegalne posege. Pri opravljanju nadzora prostorov za FFS (skladiščni, prodajni in delovni del) je ugotovljeno, da so neustrezni, zato je obveščen pristojni inšpektor za kemikalije. Nadzor etiket in embalaže ni mogoče opravljati brez podatkov FURS-a (nepogrešljiv je prenosnik in neposredna internetna povezava, saj je podatkov veliko in se stalno spreminjajo Kmetje niso dovolj seznanjeni s pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (prodaja predelanih kmetijskih pridelkov, ponekod poleg svojih kmetijskih pridelkov prodajajo še pridelke iz veletržnic). V letu 2011 smo imeli tudi poostren nadzor na golf igriščih, kjer se je izkazalo, da v veliki večini primerov stranke tretirajo trato s fitofarmacevtskimi sredstvi , ki niso registrirana za uporabo na travnatih površinah. OE Murska Sobota so inšpektorji precej časa posvetili problematiki pomora čebel v pomladanskih in poletnih mesecih (inšpektorji izpostavljajo problematiko vrednotenje »pomora«, saj se po letošnjih kriterijih KIS-a niti eden od lanskih »pomorov« ne bi štel kot pomor). Inšpektorji ugotavljajo, da ima dosledna kontrola vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov pozitivne učinke, saj v letu 2011 inšpektorji kršitev omenjene problematike niso zaznali. Izpostavljajo tudi kontrolo uporabe FFS, nitratov in težkih kovin v tleh, v sodelovanju z ZZV Maribor, v vodovarstvenem območju ena (od enajstih vzorcev so bile določene kršitve ugotovljene pri šestih vzorcih). Kmetijska inšpekcija je izvedla upravno izvršbo večjih dimenzij po drugi osebi (ob asistenci policije). Velik obseg dela so predstavljale zadeve v zvezi z neobdelanostjo kmetijskih zemljišč. Inšpektorji izpostavljajo tudi problematiko GSO ter problematiko dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V OE Kranj izpostavljajo problematiko postavitve ustreznih kapacitet za živinska gnojila v strnjenih naseljih, ki tudi v letu 2011 še niso povsem urejena, slabša se tudi starostna struktura kmetov, sicer pa pri nadzoru nimajo večjih problemov. Izpostavljajo dobro sodelovanje z VURS in gradbeno inšpekcijo, medtem ko je sodelovanje z okoljsko inšpekcijo slabše. V OE Maribor nadzorujejo zelo veliko število kmetij, največ glede na območja v Sloveniji. Stalno se povečuje tudi delež prijav strank, ki so čedalje manj strpne do kmetovanja v njihovem okolju, sploh pri širjenju urbanih naselij na podeželje. Težave imajo tudi z 75 neobdelovanjem kmetijskih površin, zaradi staranja prebivalstva in odseljevanja prebivalstva s kmetijskih območij. V OE Koper so obravnavali pomore čebel v pomladanskih in poletnih mesecih, pri katerih je bilo ugotovljeno, da v nobenem primeru ni šlo za pomor čebel. Inšpektorji ugotavljajo, da ima dosledna kontrola vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov pozitivne učinke, saj v letu 2011 inšpektorji kršitev omenjene problematike niso zaznali. Izpostavljajo tudi kontrolo uporabe FFS, nitratov in težkih kovin v tleh, v sodelovanju z ZZV Maribor, v vodovarstvenem območju ena (od enajstih vzorcev so bile določene kršitve ugotovljene pri šestih vzorcih). Kmetijska inšpekcija je izvedla upravno izvršbo večjih dimenzij po drugi osebi (ob asistenci policije). Velik obseg dela so predstavljale zadeve v zvezi z neobdelanostjo kmetijskih zemljišč. Inšpektorji izpostavljajo tudi problematiko GSO ter problematiko dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V OE Nova Gorica so težave v neustrezni rabi kmetijskih zemljišč, ilegalni rabi cenejših neregistriranih fitofarmacevtskih sredstev iz sosednje Italije. V enoti opažajo tudi kršitve na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kjer zakonodaja ni popolnoma urejena in dopušča razne špekulacije, saj lahko imetnik špekulira s količino lastno pridelane hrane. Sicer pri nadzoru označenosti goveda in drobnice niso opazili večjih nepravilnosti. V OE Novo mesto imajo precej dela s prijavami nepravilnosti, sicer pa delo poteka v okviru zastavljenega programa dela. Največ težav imajo z zaraščanjem in neobdelanostjo kmetijskih zemljišč, ter kršitvijo predpisov na področju FFS. • GOZDARSKA INŠPEKCIJA V OE Celje in Nova Gorica so naleteli so na problem krčitve gozdov v kmetijske namene na podlagi dovoljenja ZGS v primerih, ko niso izvedene skladno z namenom in pogoji. Posamezne občine svetujejo lastnikom gozdov, naj spremenijo gozd v kmetijsko zemljišče, nato pa na podlagi PUP-ov, ki niso usklajeni z Zakonom o urejanju prostora, odobrijo »izjemne posege«, torej gradnjo stanovanjskih in drugih objektov na kmetijskih zemljiščih. Glede na že naveden zakon in odločbo Ustavnega sodišča RS iz Ur.l. RS, št. 80/2011, gradnja izven stavbnih zemljišč ni dopustna, občine pa bi morale svoje PUP-e uskladiti z zakonom. Ker so bili izjemni posegi ugotovljeni v Občini Rog. Slatina, je gozd. inšp. k rešitvi problematike pozvala Občino, UE Šmarje pri Jelšah ter MKGP in MOP. V OE Murska Sobota je spoštovanje zakonodaje s področja gozdarstva zadovoljivo. Sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi in drugimi službami je zgledno – predvsem z Zavodom za gozdove Slovenije. Posek drevja brez odločbe oziroma v nasprotju z odločbo je kršitev, ki je bila največkrat obravnavana. Vedno več nepravilnosti se pojavlja na področju posegov v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Iz analize ukrepov je razvidno, da je večino zadev bilo začetih po uradni dolžnosti. Gozdarska inšpekcija se odzove na nepravilnosti v čim krajšem času, v nekaterih zadevah v dnevu oziroma dveh, pri drugih zadevah je odzivni čas daljši, odvisno od specifike zadeve. V OE Kranj pri nadzoru nimajo večjih problemov, izpostavilo so dobro sodelovanje z ZGS in nadzorno službo TNP, problem predstavljajo službeni avtomobili (Renault Clio), ki niso primerni za terene, ki jih pokriva gozdarska inšpekcija OE Kranj. V OE Maribor se stalno povečuje delež prijav nepravilnosti v primerjavi z rednim inšpekcijskim delom. Sicer je spoštovanje zakonodaje na področju gozdarstva v enoti zadovoljivo. V OE Novo mesto je večina nadzora usmerjenega v kontrolo dela v gozdovih, v kontrolo vzdrževanja gozdnih prometnic, kontrolo opravljenih sofinanciranih gojitvenih del, kontrolo gojitvenih načrtov, kontrolo po uredbah o vožnji, kurjenju, gobah, kot tudi kontrolo izvajalcev 76 del v gozdovih. Pri analizi ukrepov gozdarske inšpekcije ugotavljajo, da se je število kršitev v letu 2011 glede na prejšnja leta precej povečalo, saj je bilo izdanih precej več prekrškovnih ukrepov (PN, glob, opominov). Na Koprskem, v Ljubljani in Novem mestu ugotavljajo, da so ključni problemi krčitve gozdov v kmetijske namene brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. Večje število ukrepov je tudi zaradi posegov v prostor brez soglasja ZGS (spremembe gozda v drugo kmetijsko kulturo, gradnja gozdnih prometnic, predvsem vlak za spravilo lesa brez sodelovanja in soglasja ZGS). V OE Nova Gorica so izvajali tudi nadzor nad izvajalci del v gozdovih glede strokovne usposobljenosti izvajalcev in spoštovanjem predpisov glede zdravja in varstva pri delu, za delavce, delovna sredstva in osebno opremo. To so izvajali tudi v skupnih akcijah s Carino, Inšpekcijo za delo in Tržno inšpekcijo. Gozdarski inšpektorji ugotavljajo, da so podlubniki čedalje pogostejši v višjih legah (nad 1000 m n.v.). Ob ugodnih vremenskih pogojih je v letošnjem letu pričakovati kalamitetni razvoj (OE Celje). Jesenov ožig je v gozdovih že pogost in utegne uničiti populacijo velikega jesena v nekaj letih. Ocenjuje se, da zamenjava jesena z gorskim javorjem ni vselej primerna (OE Celje). Kot najbolj kritično inšpektorji ocenjujejo spoštovanje naravovarstvene zakonodaje (Zakon o ohranjanju narave), v tem sklopu pa nedovoljene vožnje v naravnem okolju, kjer že več let prihaja do nasprotnih interesov v prostoru (lastniki zemljišč – planinci, pohodniki – naravovarstveniki in uporabniki prepovedanih načinov voženj z vozili v naravnem okolju). Inšpekcijski nadzor v teh primerih je na robu mogočega in v pričakovanju sprejetja novega Zakona. Pogosto se za sodelovanje pri nadzoru zaprosi policijo (OE Celje, Maribor). • LOVSKA INŠPEKCIJA Na področju lovske inšpekcije je v letu 2011 v Celju potrebno izpostaviti problematiko pobegov živali iz obor v naravno okolje, o kateri je bil pisno obveščen direktor lovske inšpekcije, pojavlja se tudi problem stoječih, podrtih in napol podrtih žičnatih ograj, kakor tudi potrganih žic v opuščenih vinogradih, za odstranitev katerih ne lovska, ne kmetijska inšp. nimata pristojnosti, posledica stanja pa so poškodbe divjadi. V Ljubljani je lovski inšpektor svoje delo opravljal v skladu s svojimi pooblastili na območju Notranjske, Zahodno visokokraškega LUO-ja, Kočevske in Zasavja, po potrebi pa tudi na območju Primorske, ker tam še vedno nimamo zaposlenega lovskega inšpektorja. Zaradi povečanja pisarniškega dela in vpisa podatkov v aplikacije zaznavamo je manj časa za prisotnost lovskega inšpektorja na terenu, manj je rutinskih pregledov, ki delujejo preventivno, povečuje pa se število prekrškovnih zadev kot posledica prijav. Povečalo se je število prijav zaradi spuščanja psov brez nadzora v prosto naravo, požiganja travišč in grmišč v času gnezdenja in poleganja, odstrelu divjadi v lovopustu. Zaradi navedenega smo povečali delo z lovskimi čuvaji in izobraževanjem teh. Zaradi urbanizacije primestnega okolja in podelitve statusa nelovnih površin v okolici Ljubljane v zadnjih letih (Golovec, notranjost obvoznice ...) se je povečalo število izrednih posegov skušali pa smo zadeve rešiti tudi globalno, v sodelovanju z ministrstvom, rešitev pričakujem pred pomladjo. V OE Kranj nadzor velikokrat poteka izven delovnega časa (zvečer, sobote, nedelje). Območje, ki ga pokriva ta inšpekcija je zelo veliko, zato sama vožnja predstavlja velik delež tudi v časovnem smislu. Glede na specifiko dela inšpekcije, ki v marsikaterem primeru nima ustreznih pristojnosti, ki bi povečale oz. omogočale samostojno opravljanje nadzora, inšpekcija pri nadzoru večkrat sodeluje s policijo, medtem ko lokalni lovski čuvaji ne 77 opravljajo svojih nalog. Ključni problem novomeške lovske inšpekcije je veliko število upravljavcev lovišč, kjer so člani zaposleni v različnih poklicih, zato morajo biti pregledi po lovskih družinah opravljeni izven rednega delovnega časa (popoldan, zvečer, v soboto). Težišče dela je na nadzoru izvajanja lovskoupravljalskih načrtov, letnih pregledih odstrelov in izgub divjadi in nadzor nad spoštovanjem določil Zakona o divjadi in lovstvu oz. podzakonskih predpisov, kar je bil poudarek tudi na OE Nova Gorica. Večkrat pri nadzorih lovskih inšpektorjev sodeluje tudi policija. Na splošno se vsako leto povečuje število prijav lovski inšpekciji. • RIBIŠKA INŠPEKCIJA Koprska enota ugotavlja, da se stanje glede spoštovanja predpisov izboljšuje. V OE Ljubljana je bila pregledana večina ribarnic na območju. Pojavljajo se tudi nove ribarnice, kjer navadno opravimo več pregledov, da uskladimo urejenost s predpisi. Hujših kršitev nismo zaznali. Večje ribarnice so urejene, nekaj manjših nepravilnosti je bilo zaznanih pri manjših in mobilnih ribarnicah. Pri nadzoru dela ribiških družin smo zaznali nepravilnosti pri vodenju evidenc čuvajske službe, ustreznosti ribolovnih dovolilnic in omogočanju prodaje ribolovnih dovolilnic ribičem gostom. Za vode, za katere je malo zanimanja tudi med člani družin, niso pripravili ustreznih možnosti za nakup, saj se nihče ni niti zanimal zanje. Ker je vodno gospodarstvo v mesecu juniju dobilo sredstva za sanacijo vodotokov po poplavah, ki so jih morali porabiti do konca novembra, so urejali vodotoke brez soglasja Zavoda za ribištvo, ki niti ni bilo potrebno, saj so dela izvajali kot sanacije, brez gradbenih dovoljenj, ne glede na obseg posega. Prav tako niso pridobili soglasij Zavodov za varstvo narave. Zato so dela izvedena tako, da ne omogočajo ugodnih življenjskih razmer za vodni živelj, posebej pa še za ribe. • FITOSANITARNA INŠPEKCIJA Fitosanitarni inšpektorji se pri svojem delu srečujejo z delovnimi konicami, ki se vrstijo od začetka rastne dobe - od marca do maja in od avgusta do konca oktobra. V enoti Kranj so opozorili, da je pri uvozu prisotna velika raznolikost in majhnost pošiljk, na izvozu pa oddaljenost od izvoznikov, ki potrebujejo izvozne certifikate. V notranjosti se srečujejo s postopkovno izredno zahtevnimi pregledi imetnikov, ki pridelujejo sadilni material rastlin in posebnimi nadzori. V letu 2011 smo beležili množičen pojav škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Vse prijave so bile nemudoma obravnavane in zahtevale veliko angažiranost vseh fitosanitarnih inšpektorjev v notranjosti. V vseh vinorodnih okoliših je bil močan izbruh trsnih rumenic (OE Murska Sobota, OE Maribor, OE Novo mesto, OE Koper, OE Nova gorica). Največje okužbe so na območju OE Novo mesto. OE Murska Sobota je največ dela z nadzorom pri registriranih imetnikih rastlin. V letu 2011 je bila izpostavljena problematika nadzora ambrozije, posebnega nadzora po posameznih škodljivih organizmih (predvsem trsnih rumenic in hruševega ožiga), izdajanje izvoznih fitosanitarnih spričeval ter nadzor trga. V Ljubljanski enoti je bilo nekaj težav pri usklajevanju listin pri izvozu v Bosno in Hercegovino, ki je začela izvajati sprejem novih predpisov in je zaradi tega občasno prihajalo do zastojev na vstopnih mejnih prehodih (Gradiška). Proti koncu leta se je stanje 78 normaliziralo. Zaradi tega se je tudi število izvozov postopoma zmanjševalo. V letu 2012 je pričakovati nadaljnje zmanjševanje izvoza zaradi začetka izvajanja novih predpisov s strani Črne Gore in morda Makedonije. V Vrhpolju sta bila potrjena dva karantenska škodljiva organizma na krompirju: Ralstonia solanacearum in Globodera pallida. Ob potrditvi Ralstonia solanacearum in Globodera pallida v Vrhpolju smo ugotovili, da nimamo jasno določenih higienskih in drugih ukrepov. Opozorili smo, da je potrebno poostriti nadzor nad pakirnicami krompirja (še posebej, ko pakirajo jedilni in semenski krompir) in jasno določiti postopke v zvezi z odpadno vodo in odpadki, ki nastanejo pri pakiranju. Po izdaji odločbe FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje bele krompirjeve ogorčice smo opozorili na pravno varnost strank in na pomanjkljivosti ob njenem vročanju oziroma uporabi materialnih predpisov. V OE Maribor ni večjih problemov, opažajo, da se pridelava na območju enote še zmeraj zmanjšuje, povečuje pa se trgovanje z rastlinami. V lanskem letu je bila odzivnost kar velika pri pojavu ambrozije, vendar v mejah obvladljivosti. Veliko prijav je s področja nadzora nad pojavljanjem škodljivih rastlin iz rodu ambrozija (konec avgusta), ki so bile nemudoma obravnavane. Odzivni čas in obvestilo je odvisno od vrste prijave, prijavitelja obvestimo o zadevi, če to izrecno zahteva, v predpisanem roku. V OE Novo mesto so imeli v letu 2011 največ dela z nadzorom okuženih trsov vinske trte s trsnimi rumenicami in izrekanjem ukrepov ob ugotovljenih okužbah. Zaradi velikega obsega dela pri nadzoru trsnih rumenic, so se v poletnih mesecih posluževali tudi študentskega dela preko Študentskih servisov. • INŠPEKCIJA ZA KAKOVOST ŽIVIL Od junija 2011 se v Celju ukvarjajo z zadevo, »NMV Donat Mg iz Rogaške Slatine« in črpanjem le te iz izvira RgS-2/88 zaradi suma, da je prišlo do onesnaženja cevovoda, ki vodi v Drogo Kolinsko v Rogaški Slatini in v pivnico v Zdravju d.d., s strani Hotela Sava. Med Drogo Kolinsko in Hotelom Sava je sprožen upravni spor zaradi pravic, ki izhajajo iz koncesije za polnjenje vode Donat Mg. Izvedeni so bili inšpekcijski pregledu skupaj z inšpektoratom za okolje. V Ljubljani ima Inšpekcija za kakovost živil še posebno veliko dela, ker je na območju Ljubljane največja koncentracijo živilskih obratov. Realizacija rednega plana dela ni bila dosežena, zaradi pomanjkanja inšpektorjev, velikega števila prijav in povečanja izrednih inšpekcijskih pregledov. Na področju varnosti živil prevladujejo prijave /pritožbe zaradi neustreznega higienskega ravnanje z živili ter pretečenega roka uporabe živil v prometu, sledijo prijave glede neustrezne kakovosti sadja in zelenjave ter zavajajočega oglaševanja porekla ter drugega zavajajočega oglaševanja (npr. pripisovanje lastnosti, ki jih izdelek nima). V lanskem letu je bil obseg izrednih aktivnosti močno povečan tudi zaradi obravnave suma zastrupitev z verotoksično E.coli v zelenjavi. Pregledi s področja kakovosti so bili po dogovoru izvajani vzporedno s pregledi varnosti (predvsem preverjanje min. kakovostnih zahtev za sadje in zelenjavo, označevanje in sledljivost ter označevanje in zagotavljanje sledljivosti nepredpakiranega mesa). Tudi v lanskem letu je bilo največ nepravilnosti ugotovljenih pri neustreznem označevanju sadja in zelenjave ter zavajajočega navajanja porekla. Na področju nadzora kakovosti smo bili na OE Ljubljana vključeni tudi v planirane akcije (sadje/zelenjava-označevanje, ugotavljanje porekla, označevanje mesa, zavajajoče oglaševanje - oglasni letaki večjih trgovskih verig). Precej časa je bilo v lanskem letu namenjeno tudi urejanju registra NŽD in objektov ter naknadnemu vnosu podatkov o opravljenih pregledih in izvedenih ukrepih zaradi prenovljene aplikacije ISI za IKŽ. Na OE Murska Sobota je bilo v letu 2011 483 odvzetih vzorcev, skladno z letnim načrtom. Vzorčili so na enoti M. Sobota in enoti Maribor. Glede na veliko število odvzetih vzorcev je 79 bilo posledično tudi večje število ugotovljenih neskladij. Inšpektorji izpostavljajo tudi koordiniran nadzor s kmetijsko inšpekcijo. V OE Maribor se prioritetno rešujejo pritožbe in pregledi na zahtevo strank, uvozi in izvozi živil na meji, izdaja potrdil o skladnosti in nadzori živilskih obratov po letnem načrtu dela. Veliko dela je bilo vloženega v vzorčenja živil po letnem planu IKŽ in pa v skupne akcije na področju varne hrane ter kakovosti in označevanja živil. Stanje glede spoštovanja predpisov je različno, odvisno od strank ter njihove izobrazbe, saj za zaposlene ni več predpisanega rednega izobraževanja. Promet z živili je v večjih trgovski centrih v glavnem urejen z notranjim nadzorom, kar pa je problem v manjših franšiznih trgovinah, ki imajo pomanjkanje kadra, tako da en zaposleni opravlja različna opravila. Nekaj problemov in neskladij je še pri manjših proizvajalcih, predvsem pri pekarnah, pri posebnih higienskih zahtevah v prostoru. Pri menjavi manjših proizvajalcev je tudi problem ažurne registracije živilskega objekta. Inšpektorji se pri pregledih večinoma srečujejo s problemi neustrezne označbe živil, pretečenimi roki uporabnosti živil, kakovosti sadja in zelenjave, neustreznimi prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, uporabe nedovoljenih FFS na svežem sadju in zelenjavi. (OE Koper, OE Novo mesto, OE Celje, OE Ljubljana in OE Nova Gorica). Ugotovljeno je bilo, da veliki trgovci nimajo ustrezno izdelanih sistemov notranjega nadzora v smislu obvladovanja relevantnih dejavnikov tveganja, glede nadzora varnosti. Programi vzorčenj so bili realizirani na vseh OE, veliko pa je bilo tudi akcij – izrednega nadzora trga, izven rednega obsega dela. • INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME Občasno se pojavljajo manjše nepravilnosti v prometu krme (pretečeni roki), oziroma pri označevanju krme (posamičnih krmil) iz drugih držav EU. Pri vzorčenju krme je bil v lanskem letu odkrit gensko spremenjen lan v krmi uvoženi iz Madžarske. • VINARSKA INŠPEKCIJA Na Celjskem so skupaj z Upravno enoto Šmarje pri Jelšah izvedli poskusni projekt vpisa vseh vinogradov v Register pridelovalcev grozdja, mošta in vina v Upravni enoti. Rezultat projekta je vpis 95% vinogradov, ki dosegajo zakonsko določeno površino za vpis in evidentiranje vseh površin, ki jih zajem rabe kmetijskih površin vodi kot vinograde, v naravi pa gre za zaraščene površine ali kmetijske površine, porasle z drugo kulturo. Ljubljansko območje, ki ga pokriva vinarska inšpekcija, večinoma ni vinorodno, zato se kontrolira le promet z vinom v gostinskih obratih, izpostavah vinskih kleti in v maloprodajnih prodajalnah. Podanih je bilo nekaj prijav glede zavajajočega in nepravilnega označevanja vina in proizvodov iz grozdja in vina. Po vseh maloprodajnih verigah se v zvezi s prijavo glede neustrezne uporabe izraza PENINA kontrolira še oglaševanje kot npr. otroško peneče vino, “medena “ penina, penina za uvožena peneča vina. Izdane so bile ureditvene odločbe o odpravi pomanjkljivosti. Stranke poznajo zakonske predpise glede prometa z mladim vinom, prodaja le-tega je padla. V letu 2011 so bile organizirane 3 enodnevne akcije koordiniranega nadzora prometa z vinom. V začetku leta 2011 je kontrolirala prijave pridelka v register RPGV za območje Štajerske – UE Ptuj in UE Slovenska Bistrica, to je pomenilo izdajo odločb na podlagi podatkov iz registra RPGV. Večina odločb je izvršenih z naknadno prijavo pridelka v register MKGP. V juniju smo pričeli še z nadzorom dobre higienske prakse pri pridelovalcih na območju UE Slovenska Bistrica in UE Ptuj. Opravljeni so bili tudi kontrolni pregledi glede 80 izvršljivosti odločb pri neustreznem označevanju medene pijače kot MEDENA PENINA pri medičarjih. Pomanjkljivosti so bile odpravljene. Težišče dela vinarske inšpekcije v Murski Soboti poteka v smeri nadzora kakovosti in varnosti vina kot živila in urejenost trga vina. Podlaga temu je sledljivost od vinograda do končnega potrošnika. Skrajšane e-poti ustanavljanja podjetij z gostinsko dejavnostjo imajo za posledico, da si stranke ne pridobijo predpisane registracije za točenje neoriginalno polnjenega vina. Nekateri predeli območne enote so še vedno zasajeni s samorodno vinsko trto. V OE Maribor, na področju dela vinarske inšpekcije, je prijav nepravilnosti razmeroma malo, zato inšpekcija pretežno dela po zastavljenem programu. Skupaj s kmetijsko, zdravstveno, tržno ali veterinarsko inšpekcijo opravljajo občasne koordinirane nadzore. Delo v obliki koordiniranega nadzora prometa neustekleničenega vina v gostinskih obratih in označevanje ustekleničenega vina na območjih drugih enot po celi Sloveniji, se je izkazalo za zelo učinkovito. Veliko dela je bilo opravljenega tudi pri nadzoru vpisa vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina. V OE Novo mesto in Nova Gorica je bil poudarek na kontroli prijave pridelka v RPGV, vpisu vinogradov v RPGV ter kontroli in vzorčenju vina po gostinskih obratih. Prijav nepravilnosti je malo, zato se večino postopkov opravi po uradni dolžnosti, največ dela pa je ob večdnevnih koordiniranih akcijah vse vinarske inšpekcije. 81
© Copyright 2024