Ratitovška obzorja (junij 2015)
Glasilo Občine Železniki Huraaaa, počitnice! Foto: Andrej Tarfila AKTUALNO POD RATITOVCEM ZNAMO IZ NAŠIH KRAJEV Gradnja daljnovoda med Železniki in Bohinjem Alplesovci so v Bakuju poskrbeli za udobje športnikov Ko se odprejo vrata v svet Stran 5 Stran 23 Stran 30 Junij 2015 I Letnik 14 I Številka 21 ŽUPANOVE BESEDE UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Investicije v občini so v polnem teku. Največji projekt zadnjih dveh let, gradnja čistilne naprave na Studenem, se s 30. junijem zaključuje. Urejamo še dovozno pot, nato sledi še finančni zaključek projekta. Tudi letošnja največja občinska investicija v obnovo javnega vodovoda v Železnikih lepo poteka. Pridobili smo služnosti za gradnjo, ki že poteka na več odsekih. Zamenjali smo že več kot polovico vseh cevi, ki jih nameravamo zamenjati. V naselju Racovnik in Na plavžu bomo gradili tudi kanalizacijo. Nadaljujejo se dela na Podružnični šoli Dražgoše, športnem igrišču v Dolenji vasi, del vrtca v Železnikih energetsko prenavljamo. Potekajo tudi pripravljalna dela na občinskih cestah pred asfaltiranjem. Z občinskimi sredstvi bomo sanirali plaz v Topoljah, za sanacijo prve faze plazu v Dražgošah pričakujemo državna sredstva. Veseli smo, da je Direkcija za infrastrukturo uspela zagotoviti 1,6 milijona evrov za nadaljevanje del na šeststometrskem odseku ceste v Sorico. Ta odsek se je začel obnavljati v letu 2013, ko so dela v redu potekala. V letu 2014 je za nadaljevanje del zmanjkalo denarja. Začasna zaustavitev del se je podaljšala preko celega leta 2014 in še dlje. Letos se bodo obnovitvena dela nadaljevala in upamo da tudi zaključila. Tako bo cesta spet prevozna tudi za avtobuse in večja vozila, kar je zelo pomembno za prebivalce teh krajev in razvoj gospodarstva, še posebno turizma, v Sorici, okoliških vaseh in na Soriški planini. Neprijetno nas je presenetila novica, da se gradnja obvoznice mimo starega dela Železnikov odmika. Ministrstvo za okolje in prostor je v letošnjem letu zagotovilo potrebna denarna sredstva za pripravo projektov poplavne varnosti Železnikov. Hkrati Ministrstvo za infrastrukturo ne more zagotoviti denarja za projekte in za izvedbo obvozne ceste. Kot pravijo pristojni na Ministrstvu za okolje, je projektna naloga zasnovana za levi breg Sore na tem delu v dveh variantah. Po prvi varianti je levi breg Sore poševen, po drugi je na levem bregu pokončen zid, ki naj bi bil hkrati no- KAZALO silni zid obvozne ceste. Doseči moramo, da se bo sprojektirala druga varianta in da bodo možnosti za obvozno cesto odprte in hkrati pritiskati na državo, da zagotovi denarna sredstva tudi za obvoznico. V mesecu juniju praznujemo dva praznika, 25. junij, dan državnosti in 30. junij, občinski praznik. Vljudno Vas vabim na občinsko proslavo ob dnevu državnosti, ki jo letos pripravlja KD Scena. Proslava bo v sredo, 24. junija, ob 20. uri na placu pred cerkvijo sv. Antona, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu v Železnikih. Vabim Vas tudi na slavnostno akademijo ob občinskem prazniku, ki bo v torek, 30. junija, ob 20. uri v Športni dvorani Železniki. Na slavnostni seji bomo podelili priznanja občinskim nagrajencem in odličnjakom osnovne in srednjih šol. Spoštovane občanke in občani, za oba praznika Vam čestitam in Vam želim lepo praznovanje. Župan občine Železniki mag. Anton Luznar Kontakt: anton.luznar@obcina.zelezniki.si, tel: (04) 5000000, Občina Železniki, mobilni telefon: 040 327 994 ODMIGAJMO V POLETJE 4 ZADNJA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA PRED POČITNICAMI 5 GRADNJA DALJNOVODA MED ŽELEZNIKI IN BOHINJEM 7 SVIT REŠUJE ŽIVLJENJA 8 ''NAŠ CILJ JE, DA IZOBRAŽUJEMO MLADE.'' 9 JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI 23 ALPLESOVCI SO V BAKUJU POSKRBELI ZA UDOBJE ŠPORTNIKOV 25 M&Q KONFERENCA PRIVABLJA STROKOVNJAKE LJUDJE NAVDUŠENI NAD FOTO UTRINKI V DRAŽGOŠAH 26 BREZ BUDNICE PIHALNEGA ORKESTRA ALPLES ŽELEZNIKI NE GRE PORTUGALSKA DEŽELA POMORŠČAKOV IN SONCA 28 ARTICULATION OF ANTIPATHY 29 DAN MLADOSTI S PREŠERNOVCI 30 NEDELJSKE ŠMARNICE OB DRAŽGOŠKIH ZNAM´LIH KO SE ODPREJO VRATA V SVET 32 VOLFOVO SREČANJE NA PETROVEM BRDU 33 PREDSTAVITEV OBČINE ŽELEZNIKI PRI PROJEKTU PISANE DROBTINICE IZ NAŠE ZGODOVINE 34 BUKOV, GABROV, BUKOV … KJE JE MEJA V DRAŽGOŠAH? 35 TANJA ŽAGAR, FLIRT IN KRES 36 "MED KRAVJEKI SPODAJ IN ZVEZDAMI ZGORAJ" 38 HUMANITARNA AKCIJA ZA DOBRODELNI SKLAD PRAZNIKA SLOFUTSALA – FUNDACIJA RDEČA ŽOGA 40 ŠD PINGVINČEK Z DVEMA REPREZENTANTKAMA ČLANSKA EKIPA RD ALPLES ŽELEZNIKI PONOVNO V 1.B DRŽAVNI LIGI Spet so skorajda pred vrati. Počitnice namreč. Zdi se mi, da sem ravnokar pisala o njih in človek se resnično vpraša, kam vendar čas beži. Še dobro, da se med te stalnice, okvire življenja, vpletajo tudi novi in novi dogodki in doživetja. Prijetni, manj prijetni, vendar nas tako eni, kot drugi izpolnjujejo, nadgrajujejo in nam klešejo duha. Res ne vem, zakaj tako filozofiram na pragu poletja, ko se tempo življenja usmeri tudi v bolj lahkotne in dopustniško obarvane vode. Recimo morje. Kaj pomislite ob tem? Polovica ali več žensk najbrž na ''kopalke''!!! Brez skrbi, za nekaj nasvetov, kako se pripraviti na poletje, je poskrbela Anja. Res je, da utegnejo delovati bolje, če jih pričnemo izvajati malček prej, preden začnemo zlagati stvari v kovček, vendar vsako dejanje šteje. Že včasih so z raznimi vsesplošnimi akcijami skrbeli, da smo Slovenke in Slovenci ''migali''. V sedemdesetih je bil aktualen Trimček, Mito Trefalt s Trimsko televizijo, Stane Urek na Radiu Slovenija in Tof z raznimi pobudami in rekreativnimi prireditvami. V osemdesetih smo imeli akcijo, v kateri je Janez Bončina Benč prepeval: ''Vabijo nas sonce, voda, zrak, svoboda – razgibajmo življenje''. Sledile so akcije Teden športa, Mesec športa, Živimo zdravo za zabavo … Eh, tole ni od muh. Sploh pri toliko sedenja za računalnikom, kot smo ga deležni v današnjih časih. Če prej ne, se potem, ko ne moreš več premakniti vratu levo in desno, zaveš, da bo treba malo ''razmigat hlebčke'', kot pravi moja sedemletna hčerka. Želim Vam sproščujoče, nasmejano in s soncem obsijano poletje. Vsem učencem, ki že željno pričakujejo konec pouka, želim vesele in brezskrbne počitnice. Nina Drol, odgovorna urednica IZDAJATELJ: RATITOVŠKA OBZORJA glasilo Občine Železniki Davča. Foto: Andrej Tarfila 2 Naslov: Uredništvo Ratitovških obzorij Občina Železniki Češnjica 48 4228 Železniki Elektronska pošta: urednik@zelezniki.eu Priprava za tisk: Decop, d.o.o, Železniki Urednica: Nina Drol Tisk: Schwarz print d.o.o., Ljubljana Članica uredniškega odbora: Katarina Bertoncelj Ratitovška obzorja so tiskana v 2170 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Železniki. Na voljo so tudi na spletnih straneh občine www.zelezniki.si/obcina/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Oglasno trženje: oglasi@zelezniki.eu Lektorici: Darja Štibelj Anka Tušek Ratitovška obzorja so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisana pod zaporedno številko 1708. Prihodnja številka glasila bo predvidoma izšla 3. septembra 2015. Članke in oglase sprejemamo do vključno petka, 14. avgusta 2015. Članki, ki bodo prispeli po tem datumu, bodo objavljeni v naslednji številki. 3 AKTUALNO AKTUALNO Gradnja daljnovoda med Železniki in Bohinjem "MNENJA SO BILA UPOŠTEVANA, PRIŠLO JE DO DELNE SPREMEMBE TRASE" ZADNJA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA PRED POČITNICAMI V četrtek, 4. junija 2015, je v Železnikih potekala 6. redna seja, zadnja pred počitnicami. Pred zasluženim dopustom se bodo svetnice in svetniki udeležili še slavnostne seje, ki bo 30. junija 2015 v športni dvorani in jo ob 200-letnici šolstva v Železnikih pripravljajo na Osnovni šoli Železniki. Sejo so pričeli s poročilom Policijske postaje Škofja Loka o varnosti na območju občine v letu 2014. Komandir Sašo Eniko je prisotne seznanil z dejstvom, da se je število kaznivih dejanj, glede na preteklo leto, povečalo, predvsem zaradi neplačevanja preživnin, prav tako odstotek preiskanih dejanj. Pohvalil je dobro sodelovanje z medobčinskim inšpektoratom. V razpravi je svetnik Leopold Nastran izpostavil problematiko prometa ob novem naselju Studeno. Predlagal je, da se do ureditve pločnika promet umiri z dodatnimi znaki. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu so predstavili strokovni sodelavec za urbanizem Marko Demšar in Tomaž Černe ter Urban Jensterle iz podjetja Igea, d. o. o., ki načrt pripravljajo. Prejeli so 196 pobud. V nadaljnji postopek so vključili tistih 154, za katere menijo, da bodo ustrezne inštitucije dale pozitivno mnenje in bo dopolnjen prostorski načrt potrjen. Cilji, ki jim sledijo v spremembah, so vzpostaviti boljše razmere za razvoj gozdarstva in lesno-predelovalne panoge, razvoj turizma, iskanje ustreznejše lokacije za gasilski dom v Selcih, omogočiti gradnjo stanovanjskih stavb v odročnejših razloženih naseljih, ohranjanje značilnih poselitvenih vzorcev naselij, kmetijskih in gozdnih zemljišč, uskladitev namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč z dejanskim stanjem. Na mizi so imeli prvi rebalans letošnjega proračuna, ki se spreminja tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Prejeli so lanski presežek prihodkov nad odhodki Osnovne šole Železniki, komunalni prispevek za priključek na kanalizacijo Na plavžu, donacijo KS Železniki za izvedbo meteorne kanalizacije na Racovniku in 4 vračilo depozita Razvojne agencije Sora. Zmanjšali so se transferni prihodki za obnovo lokalnih cest. Denar so med drugim namenili za varno šolsko pot v Dašnici, za ureditev terase v vrtcu in za izgradnjo kanalizacije Na plavžu in Racovniku. Župan je prisotne seznanil s tekočimi investicijami: urejanje dovozne ceste do čistilne naprave, sanacija plazu v Topoljah, potek del na igrišču v Dolenji vasi, vodovodu v Železnikih, podružnični šoli v Dražgošah, začetek energetske obnove vrtca. Na ministrstvu so zagotovili 1,6 milijona evrov za nadaljevanje ceste v Sorico, medtem ko gre projekt poplavne varnosti Železnikov v nadaljnjo obravnavo brez obvozne ceste. V zdravstvenem domu bo pediater ponovno prisoten s prvim septembrom. Občina Železniki še ni pobratena z nobeno evropsko občino, zato bo v tej smeri delovala Komisijo za mednarodno sodelovanje, ki jo je imenoval župan. Pri vprašanjih in pobudah so se pogovarjali o pomoči na domu, nakupih stavbnih zemljišč in individualnih gradnjah, podeljevanju priznanj učencem OŠ Jela Janežiča, glasovanju prek glasovalnih naprav in porušeni kapelici na Racovniku, ki jo bodo kmalu sanirali. Vprašanja in odgovore svetnikov si lahko preberete ali poslušate na občinski spletni strani. Že na januarski seji so imeli na mizi kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni. Ker ga takrat niso podpisali, so to naredili na tej seji. Svetnice in svetniki so v drugi obravnavi sprejeli Odlok o javnem redu in miru, ki so ga predhodno obravnavali na Odboru za gospodarstvo. Sprejeli so še Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja in se seznanili s poročili Toplarne Železniki. Na seji je bil prisoten tudi predstavnik občine v nadzornem svetu Toplarne Robert Ravnihar. Po njegovih pojasnilih so potrdili sklep, da se oblikuje Komisija za pripravo strategije Toplarne Železniki. Na Odboru za komunalo so predlagali znižanje komunalnega prispevka za naselja, kjer trenutno gradijo kanalizacijo. Do znižanja so upravičeni obstoječi objekti, ki plačujejo takso za obremenjevanje voda. Obravnavali so še kategorizacijo občinskih cest in evidentirali komunalne objekte in naprave. Svetniki so potrdili sklep Odbora za družbene dejavnosti o prenosu izvajanja pomoči na domu s Centra za socialno delo Škofja Loka na Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Cene se za uporabnike ne bodo spremenile. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je dala pozitivno soglasje k imenovanju Gregorja Habjana za delovno mesto direktorja Javnega zavoda Ratitovec za novo štiriletno mandatno obdobje. Za nadomestnega člana Razvojnega sveta Gorenjske regije so imenovali župana mag. Antona Luznarja. Sprejeli so tudi Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in ga tako uskladili z veljavno zakonodajo. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so potrdili naslednje občinske nagrajence: •Naziv častni občan Občine Železniki prejme ALOJZIJ ŽUMER. • Plaketi Občine Železniki prejmeta OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI in ŠOLSKO GLASILO NAŠE POTI. •Priznanje Občine Železniki za izjemne dosežke prejme ANTONOV VRTEC. •Priznanje Občine Železniki za življenjsko delo prostovoljcev prejme ANTONIJA ŠUŠTAR. V zadnji točki dnevnega reda je Janez Thaler, predsednik nadzornega odbora, predstavil nadzor nad zaključnim računom občine za leto 2014. Podali so pozitivno mnenje brez zadržkov. Nataša Habjan Ker smo v uredništvo prejeli nekaj vprašanj v zvezi z izgradnjo daljnovoda, smo odgovore poiskali pri županu Občine Železniki mag. Antonu Luznarju in investitorju Elektru Gorenjska, d. d.,. Aktivnosti v smeri začetka gradnje daljnovoda med Železniki in Bohinjem so potekale od leta 2005. Leta 2009 je bil sprejet občinski prostorski načrt, leta 2013 pa pridobljeno še gradbeno dovoljenje. Temeljni kamen je bil simbolično, ob prisotnosti predstavnikov investitorja Elektra Gorenjska, d. d., lokalnih skupnosti in države, postavljen 23. 9. 2014. Gre za 110 in 20 kilovoltni daljnovod, v dolžini 19 kilometrov s 116 dvosistemskimi jeklenimi stebri na geografsko izredno zahtevnem področju, ki bo po zagotovilih investitorja izboljšal oskrbo obeh dolin z elektriko, saj bo omogočil dvostransko napajanje, ki je še posebno pomembno ob naravnih nesrečah, ter pospešil gospodarski in turistični razvoj. Z njegovo izgradnjo bodo sklenili gorenjsko energetsko zanko. Župan Občine Železniki mag. Anton Luznar nam je v zvezi z gradnjo podal naslednja pojasnila: Kakšna pridobitev je daljnovod za Selško dolino? Električni daljnovod bo zagotovil zanesljivejšo in bolj kakovostno oskrbo z električno energijo krajem v Selški dolini. Omogočil bo dvostransko napajanje, kar je še posebno pomembno ob naravnih nesrečah, kot je bil denimo lanski žledolom. Največji pomen ima za industrijo in razvoj turizma. Podjetje Domel se je še posebej prizadevalo za izgradnjo tega daljnovoda in s tem za zmanjšanje rizika ob morebitnem izpadu električnega napajanja z ene strani. Kako ste kot občina sodelovali pri njegovem umeščanju v prostor? Projekt daljnovoda je bil prvič predstavljen lokalni skupnosti v začetku leta 2007, in sicer je bila 9. 2. 2007 predstavitev v Sorici, 11. 2. 2007 v Podlonku. Na teh predstavitvah so bile podane pripombe in tudi predlogi za delno spremembo trase. Poročilo o spremembah trase je bilo lokalni skupnosti poslano v začetku julija 2007. Sledila je izdelava podrobnega občinskega prostorskega načrta, okoljskega poročila in idejnega projekta. Javna razgrnitev projekta je bila od 30. 11. do 30. 12. 2007, ko so imeli občani možnost podati pripombe in mnenja. Na osnovi teh pripomb in mnenj je bil izdelan dokument Stališča do pripomb, ki je bil na občini (na občinskem svetu) potrjen 23. 6. 2008. Sledila je priprava projektne dokumentacije in pridobivanje soglasij nosilcev urejanja prostora na predlagano traso. Na seji občinskega sveta 4. 6. 2009 je bil občinski podrobni prostorski načrt soglasno potrjen. V oktobru 2009 je bil podpisan Dogovor o medsebojnem sodelovanju pogodbenih strank med podjetjem Elektro Gorenjska, Občino Železniki, Krajevno skupnostjo Sorica in Krajevno skupnostjo Železniki, ki določa obveznosti Elektru kot nadomestilo za povzročeno škodo na občinskih cestah, kulturni in okoljski krajini in nalaga občini, da bo pomagala ustvarjati pozitivno mnenje in sodelovala pri pridobivanju soglasij za gradnjo. na stanje cest in na poškodbe cestišč že med samo sečnjo lesa, kakor tudi med gradnjo daljnovoda. Kot vemo, se je veliko gradbenih del opravilo v lanskem letu, ko je bilo obilo padavin, zato je bil problem še toliko bolj pereč. Krajani so nas opozorili tudi na premalo zavarovano območje gradnje, ko so skale priletele do hiš v Dašnici. Investitorja smo opozorili, naj poskrbi za zaščito in naj se stranki opraviči. Na Prtovču so nas opozorili na uporabo vozil s primernimi osnimi obremenitvami za vozila, ki se bodo uporabljala za prevoz med hišami. Z investitorjem smo se potem dogovorili za uporabo ustreznih vozil. Ali ste prejeli kakšne pripombe? Decembra 2013 smo dobili pobudo za podaljšanje kablovoda do tretjega stebra, ki jo je podpisalo 52 krajanov Otokov in Logu. To tematiko smo potem obravnavali na junijski seji v lanskem letu. Na koncu smo se s podjetjem Elektro Gorenjska dogovorili za kompromisno rešitev in na stroške občine podaljšali kablovod po tleh do prvotno drugega stebra. Ali so imeli lokalni prebivalci s področja, kjer bo potekal daljnovod, možnost, da se izrečejo in v kolikšni meri so bila njihova mnenja upoštevana? Za prebivalce območij, kjer bo potekal daljnovod, je bilo organiziranih več predstavitev in javna razgrnitev, kjer so imeli možnost, da izrečejo svoje pripombe in mnenja. Mnenja so bila upoštevana, prišlo je do delne spremembe trase. Lasniki zemljišč so se z delno spremenjeno traso strinjali in podpisali služnostne pogodbe. Prebivalci Krajevne skupnosti Sorica so bili bolj aktivni in v Dogovoru o medsebojnem sodelovanju pogodbenih strank iztržili več kot prebivalci Krajevne skupnosti Železniki. Kako krajani področij, kjer poteka gradnja, sprejemajo potek del? Krajani spremljajo potek del in nas obveščajo in opozarjajo o svojih opažanjih. Največ obvestil in opozoril se je nanašalo Jekleni stebri daljnovodne povezave so pobarvani v odtenku barve, ki čim bolj sovpada z značilno barvo ozadja. Foto: Andrej Tarfila 5 AKTUALNO AKTUALNO Kot pripombe se med drugim navajajo tudi uničeni pogledi, npr. nad cerkvijo sv. Marka v Sp. Danjah in v ostalih vaseh pod Ratitovcem. Pripomba je bila poslana tudi Zavodu za varovanje kulturne dediščine glede barve stebrov in uničenega pogleda nad cerkvijo sv. Marka v Sp. Danjah. Občini je bila pripomba poslana v vednost. Zavod je preverjal skladnost gradnje s pridobljenimi soglasji in dokumenti. Vsi stebri bodo pobarvani z zeleno barvo, da bodo čim manj vidni. Prvi steber na naši in na bohinjski strani sta od vrha do polovice pobarvana rdeče belo na zahtevo Urada za kontrolo zračnega letenja. Kako potekajo dela? Se soočate s kakšnimi težavami? Bodo dela zaključena v roku (konec leta 2015)? Gradnja daljnovoda poteka od avgusta 2013, ko je bilo gradbeno dovoljenje pravnomočno. Poseki na trasi so potekali od septembra 2013 do junija 2014. Od junija 2014 dalje smo opravljali gradbena dela, v sklopu katerih so bili vgrajeni nožni deli jeklenih predalčnih stebrov. Konec leta 2014 smo nadaljevali z montažo Ali trase ni bilo mogoče umestiti drugače? Trasa se je na tem delu nekoliko prestavila, prvotno je bila predvidena še bližje vasi Spodnje Danje. V okoljskem poročilu in občinskem podrobnem prostorskem načrtu je zapisano, da mora investitor za nekatera območja, med temi je tudi cerkev sv. Marka v Sp. Danjah, pred postopkom pridobivanja mnenj izdelati vizualizacijo predvidenega stanja prostora pri izgradnji načrtovanega posega. Po končani gradnji (v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja) mora zagotoviti foto in video posnetke stanja prostora z istih mest, kot so bili narejeni posnetki za vhodne podatke. Zato upam, da bo po končani gradnji in potem, ko se bo zemljišče že delno obraslo, poseg v prostor čim manj viden. Leta 2014 je bil končan že tretji dveletni krog izvajanja programa Svit. Občani Občine Železniki so program odlično sprejeli, saj je njihova odzivnost nad slovenskim povprečjem. Naj bo prispevek spodbuda tudi za ostale, ki se do sedaj na Svitovo pošto niso odzivali. V nadaljevanju sledijo odgovori Elektra Gorenjska, d. d.,: Kot enega izmed pomembnih razlogov za gradnjo navajate zvišanje bivalnih pogojev prebivalcev in nadaljnji razvoj industrije in turistične dejavnosti. Kaj gradnja pomeni za prebivalstvo v vaseh pod Ratitovcem, kot so Sorica, Prtovč in Danje? Izpostavljen je bil npr. pogled na cerkev sv. Marka v Sp. Danjah. Temeljno poslanstvo družbe Elektro Gorenjska je zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo. To bo z izgradnjo 110 in 20 kilovoltnega daljnovoda med RTP Železniki in RTP Bohinj tudi uspešno doseženo, saj obstoječa distribucijska infrastruktura na območju Selške in Bohinjske doline ne zagotavlja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo. Projekt je z vidika zagotavljanja zanesljive oskrbe in kakovostne napetosti distribucijskega omrežja izjemnega pomena tako za Go- 6 vrhov jeklenih stebrov, predviden zaključek postavitve stebrov načrtujemo junija 2015, ko bomo pričeli z elektromontažnimi deli. Predviden zaključek izgradnje daljnovoda je konec leta 2015, torej bodo naša dela zaključena v danem roku. Vse faze gradnje so zelo zahtevne, saj imajo z vidika umeščanja elektroenergetskih prostorov v okolje zelo posebne specifike. Tehnično gledano je daleč najbolj zahtevna izgradnja 115 stebrov na 19 kilometrov dolgi trasi daljnovoda, saj gre za zelo razgiban in mestoma težko dostopen teren med Železniki in Bohinjem. Več informacij o celotnem projektu izgradnje daljnovodne povezave med Bohinjem in Železniki si lahko preberete na www.elektro-gorenjska.si/Daljnovod. Katarina Bertoncelj SVIT REŠUJE ŽIVLJENJA Barvanje. Foto: Andrej Tarfila renjsko kot tudi za slovensko energetiko, saj brez podlage v elektrifikaciji razvoj ostalih infrastrukturnih objektov ni mogoč. Vsekakor je izvedba omenjenega projekta načrtovana z uporabo sodobnih tehnologij, ki omogočajo čim bolj neopazno umeščanje daljnovoda v okolje. Med Železniki in Bohinjsko Bistrico je kar nekaj varovanih območij. Kako ste jih pri umeščanju objekta v prostor upoštevali? Kaj ste storili za čim bolj neopazno umeščanje daljnovoda v prostor? Samo umeščanje v prostor je bilo kar zahtevno, saj je na tem področju kar nekaj zavarovanih območij kulturne dediščine in dokaj obsežno območje Nature 2000, ki se jim ni bilo mogoče v celoti izogniti. Daljnovod po teh območjih poteka le na nekaj manjših odsekih. Prvotna trasa daljnovoda je bila predvidena bližje vasi Spodnje Danje. Zaradi bližine cerkvice sv. Marka se je potek trase kasneje prestavil na področje Dajnarske grape, kjer so izjemno zahtevne in težke razmere za izvedbo gradnje daljnovodne povezave. V dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne dediščine se bodo jekleni stebri daljnovodne povezave pobarvali v odtenku barve, ki čim bolj sovpada z značilno barvo ozadja. Na ta način bomo dodatno poskrbeli za čim manjšo vidnost daljnovodne povezave. Kako je potekalo iskanje soglasij s predstavniki lokalnih skupnosti, lastniki zemljišč in krajani? V kolikšni meri ste upoštevali njihove zahteve? V družbi Elektro Gorenjska pri vsakem posegu v prostor dosledno sledimo zakonskim določbam. Pred posegom pridobimo in upoštevamo vsa potrebna dovoljenja, poleg tega si prizadevamo za ustrezen dialog in soglasje z lokalnimi skupnostmi. Vedno poskušamo poiskati najboljše rešitve, ki bodo na področju Gorenjske omogočale nadaljnji razvoj regije in v čim manjši meri posegale v prostor. Od začetka vodenja projekta v letu 2005 smo si v največji možni meri prizadevali seznaniti in vključiti župana obeh občin, lokalne skupnosti, krajane in še posebej lastnike zemljišč, kjer trasa poteka. Lokalnim skupnostim smo projekt začeli predstavljati še preden so v sklopu javnih razgrnitev prišle na vrsto uradne predstavitve projekta. Na dobro obiskanih javnih predstavitvah ni manjkalo konkretnih vprašanj in pomislekov, kot tudi nasprotovanj in zelo koristnih predlogov. Krajane smo redno obveščali o aktivnostih, tako s pomočjo spletne strani, kot tudi na sestankih s predstavniki občin in neposredno s krajani in lastniki zemljišč. Tako se je postopoma gradilo medsebojno zaupanje. V času javne razgrnitve projekta smo prejeli pripombe in predloge, ki smo jih natančno proučili in jih v največji meri tudi upoštevali. V letih od 2010 do začetka leta 2013 smo pridobivali služnosti od 196 lastnikov zemljišč (trasa poteka preko 309 parcel in sedem katastrskih občin), pozitivna mnenja osemnajstih soglasodajalcev (za pridobitev naravo-varstvenega soglasja smo potrebovali skoraj eno leto). Avgusta 2013 smo prejeli pravnomočno gradbeno dovoljenje in takoj pričeli s pripravljalnimi deli. Program Svit je preventivni zdravstveni program za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, ki je za rakom pljuč in dojke tretji najpogostejši rak. Gre za izredno zahrbtno vrsto raka, saj pri njem zelo dolgo na zunaj niso opazni nikakršni znaki. Najpogosteje prizadene moške, starejše od 50 let. Z zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb in raka v zgodnji fazi je mogoče znatno pripomoči k uspešnosti zdravljenja. Primeri raka, ki jih v zgodnji fazi pravočasno odkrijejo s programom Svit, so torej zelo verjetno ozdravljivi. Ustanovitelj programa je Ministrstvo za zdravje, nosilec pa Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vabilo prejmejo naslovniki na domači naslov. Sodelovanje in morebitno zdravljenje je za vse z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem brezplačno, saj ga krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za preprost test, s katerim se ugotavlja prikrita krvavitev v blatu in se ponavlja na dve leti. V program so povabljeni moški in ženske stari od 50 do 69 let. Z letom 2015 bodo starost povabljencev podaljšali do 75. leta. Odkar izvajajo program so že v prvih dveh presejalnih krogih odkrili okoli 1300 primerov raka, med katerimi jih je bilo 70 % v zgodnji fazi. Odstranili so tudi 13.000 predrakavih sprememb. Ocenjujejo, da je med tistimi, ki niso sodelovali v programu še okoli 600 oseb, ki bi jim lahko odkrili raka, če bi se odzvali na poslano pošto. Leta 2014 so tako vabilo poslali 253.335 osebam, odzvalo se jih je 152.475. Testerje so poslali 144.144 osebam, vrnilo jih je 137.807 oseb, od katerih je bilo na koncu pozitivnih 8.108 oseb. Odkrili so 159 primerov raka, 1.887 je bilo napredovalih adenomov, ki predstavljajo povečano tveganje za raka. Cilj je, da bi se v program vključilo vsaj 70 % povabljenih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja v slovenskem merilu takšne odzivnosti ni bilo. Lani se je tako odzvalo 60,43 % povabljenih, od tega 55,22 % moških in 65,53 % žensk. V zdravstveni regiji Kranj je odzivnost nekoliko višja (63,12 %, 59,25 % moški, 66,73 % ženske). Po odzivnosti v kranjski regiji prednjači prav Občina Železniki s 78,53 % (77,55 % moški, 79,56 % ženske). Odzivnost v program Svit v Železnikih je po zbranih podatkih od leta 2010 do 2014 naraščala: leta 2010 je bila 69,56 %, nato se je sodelovanje v programu vztrajno krepilo. Visoko odzivnost pripisujejo oddaljenosti od večjih centrov, brezplačnosti testiranja, anonimnosti, izobraževanju v okolju in veliki ozaveščenosti prebivalstva. Organizirane izobraževalne zdravstvene dejavnosti so se na našem koncu pričele že pred 25 leti. Zasluga za to gre društvu podeželskih žena, ki je povabilo specialiste, da so v lokalnem okolju izvajali preventivne zdravstvene preglede (npr. ginekološke preglede in preglede dojk) in širilo osveščenost z zdravstvenimi predavanji. Izobraževanje se je širilo tudi na moško populacijo, saj so bila organizirana tudi predavanja na temo moških bolezni (npr. prostate). Naj zaključim z željo, da bi ozaveščenost glede pomena skrbi za zdravje v naši občini ostala in da bi tudi tisti, ki se do sedaj presejalnih programov niso udeleževali, storili ta korak v smeri ohranjanja lastnega zdravja. Katarina Bertoncelj Vira: mag. Anton Luznar, predstavitev ob Svitovih dnevih 2014: Pod Ratitovcem smo program Svit vzeli za svojega; http://www.program-svit.si/ KRVODAJALSKA AKCIJA V ŽELEZNIKIH bo v četrtek, 2. julija, in v petek, 3. julija 2015, od 7.00 do 13.00, v prostorih Osnovne šole Železniki. Krajevni odbor RK 7 AKTUALNO AKTUALNO Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ''NAŠ CILJ JE, DA IZOBRAŽUJEMO MLADE.'' Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Železniki je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Železniki (Uradni list RS, št. 79/13). Ima od 5 do 7 članov, in sicer predstavnikov vzgojno-izobraževalnih organizacij, policije, prevoznikov ter drugih organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu. Opravlja zlasti naslednje naloge: ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni; predlaga programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje; koordinira izvajanje nalog na podlagi programov; sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti; koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni; sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet. Za svoje delo odgovarja občinskemu svetu, ki mu enkrat letno poroča o svojem delu. Občinski svet tudi imenuje člane za mandatno dobo štirih let. Trenutno so člani sveta Janez Kamešek (predsednik), Janez Rihtaršič, Branko Korošec, Minka Šmid in Marija Gasser. O njihovem delu smo se pogovarjali z Janezom Kamenškom in Brankom Korošcem. Stanje prometne varnosti se izboljšuje Začeli smo z vprašanjem o stanju varnosti v cestnem prometu v občini Železniki. Branko Korošec je izpostavil, da je stanje prometne varnosti v primerjavi z lanskim letom boljše. Predstavil nam je poročilo o varnosti cestnega prometa, iz katerega izhaja, da se je lani zgodilo 32 prometnih nesreč, kar je manj kot predlani. Vzroki za prometne nesreče so bili med drugim nepravilna smer vožnje (6), hitrost (4), premik z vozilom (5) in prehitevanje (2). Pri policijskih kontrolah pa so ugotovili 55 prekoračitev hitrosti, 40 primerov neuporabe varnostnega pasu, test alkoholiziranosti je bil pozitiven pri 18 voznikih. V letu 2014 so sicer policisti v občini izvedli za 3 odstotke več represivnih ukrepov kot v letu 2013. Policisti pri svojem delu opažajo predvsem problematiko alkoholi- 8 ziranih voznikov, kjer pa ne prevladujejo mlajši, ampak starejša populacija voznikov in drugih udeležencev v prometu. Letni načrt aktivnosti sveta Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Železniki načrtuje naslednje dejavnosti: •spremljanje stanja lokalnih cest, pešpoti, varnih poti v šolo in obveščanje odgovornih, predlaganje; •pregled koles učencev OŠ Železniki in Selca, ki se vozijo v šolo; •pomoč pri izvedbi kolesarskih izpitov; •problematika enoslednih vozil; •pregled signalizacije pred začetkom šolskega leta; •predavanje na temo varne poti v šolo; •preventivna dejavnost področjih: pešci, hitrost, varnostni pas, alkohol v prometu; •spremljanje stanja na področju hitrosti, lokacije za merilnike; •predavanje za starejše. Naši šolarji v prometu Začetek šolskega leta je tudi na področju cestnega prometa pomembno obdobje, ki ga pričakajo skrbno pripravljeni. Pregledajo in po potrebi uredijo talno, vertikalno in horizontalno signalizacijo. Obnovijo črte, preverijo, ali delujejo svetlobni znaki nad cesto in luči. Pomembno je, da so poti pregledne, zato morajo tudi lastniki parcel ob cestah pristriči žive meje in grmičevje, če motijo varnost. Lani je osnovna šola posredovala predloge za varnejše šolske poti, ki jih člani sveta v celoti podpirajo in so jih predali naprej županu, občina pa jih bo glede na zmožnosti realizirala. Izpostavili so, da je prehod za pešce pri bazenu premalo viden predvsem pozimi in zjutraj, zato so predlagali, da se osvetli. Za varno pot učencev iz Dašnice, Loga in Na Kresu mora biti pregleden prehod čez cesto Železniki–Podlonk, okolica pa ustrezno vzdrževana okolice. Opozorili so na redno vzdrževanje pločnikov in poti, (zlasti pozimi), dosledno upoštevanje prometnih pravil v okolici šole, pogostejšo prisotnost redarja pri šoli v času začetka in konca pouka v času gradbenih del in na začetku šolskega leta, ter predlagali, da se na vseh šolskih poteh zgradijo pločniki in pešpoti. Branko Korošec poudari, da so proti šoli urejeni vsi pločniki in poti iz vseh smeri, izjema je le Studeno v delu, kjer se je naselje na novo dograjevalo. Tam je edina točka, kjer otroci morajo hoditi po cesti, da pridejo do avtobusne postaje. Tudi sicer največ sodelujejo s šolami. Učiteljica Marija Gasser je tudi sama članica sveta. Otroci se o prometni varnosti učijo v okviru prometnega krožka, v tednu varnosti pa so izvedene še posebne aktivnosti. G. Korošec pove: ''Vsako jesen jih obiščem in učencem 1. in 2. razreda matične in vseh podružničnih šol pripravim predavanje Varna pot v šolo in Vožnja v vozilu kot sopotnik. Ugotavljamo, da starši ne poskrbijo za varno pot, saj mnogi ne uporabljajo varnostnih pasov in sedežev. Sodelujemo tudi pri kolesarskih izpitih. Učenci poslušajo kratko predavanje, opravimo pregled koles. Pri tem dobro so- delujemo z redarstvom. Kolesarski izpiti se v šoli v Železnikih in v podružnici v Selcih izvajajo vsako leto, na drugih podružnicah pa vsako drugo leto.'' Primer dobre in slabe prakse Plus: Zelo dobro so se prijeli prikazovalniki hitrosti. Ko tabla opozori na prehitro vožnjo, težka noga popusti in pritisne zavoro. Občani so zelo zadovoljni. Na njihovo željo se prikazovalniki po dogovoru z občino tudi prestavljajo. Prikazovalnika ob šoli in Petrolu pa sta stalna. Minus: Ena izmed točk Selške doline, kjer vozniki morajo še posebej paziti in prilagoditi hitrost, je Bukovško polje, kjer je na ovinkasti cesti asfaltni ovoj preveč gladek. Posebno v deževnih in zimskih razmerah je cesta zelo nevarna, še posebej za tiste, ki je ne poznajo in se te nevarnosti ne zavedajo. Zato je bila postavljena tabla s priporočeno hitrostjo 60 km/h. G. Kamenšek jasno pove: ''S takšnim načinom reševanja problemov se ne strinjamo. Bili smo proti postavitvi table. Cesto bi bilo treba ustrezno urediti.'' Naj bo kresnička vaša prijateljica Svet za svojo prioriteto šteje mlade. G. Korošec poudari: ''Naš cilj je, da izobražujemo mlade. Pravila jim tako rekoč tepemo v glavo. Zavedati pa se je treba, da so pravi zgled starši. Če se v vozilu privežejo starši, se bo tudi otrok. Če starš ne bo vozil pijan, se bo nedopustnosti takega početja zavedal tudi otrok. Z vzgojo mladih lahko najbolj izboljšamo prometno varnost. Treba pa je delati tudi na signalizaciji, prometnih znakih, opozarjanju.'' Doda tudi zanimivo zgodbo: ''Septembra se nam pri prehodu za pešce pridružijo dva ali trije člani Avto-moto društva iz Že- leznikov. Pred nekaj leti so iz Žirov prišli člani Zveze šoferjev in avtomehanikov, ki so otrokom delili kresničke. Otroci so jih imeli za posebno vrsto policistov.'' Posebno ranljiva skupina v prometu so tudi starejši – tako v vlogi pešcev kot voznikov. Pred nekaj leti so zanje po župniščih delili kresničke in svetleče trakove. Predlani so upokojencem pripravili tudi predavanje. Razdeljenih je bilo kar nekaj kresničk in odsevnih trakov, ko pa se sprehodiš po Železnikih, vidiš, da jih je bolj malo v uporabi. Zato je na mestu apel vsem: pobrskajte po predalih, poiščite kresničke, ki naj postanejo vaše zveste spremljevalke. Na dveh kolesih Vedno več je kolesarjev, ki nosijo čelade, kar je pohvalno. Tudi otroci večinoma nosijo čelade, se pa še vedno zgodi, da je kdo tudi ''gologlav''. Ob tem opozarjata, da so starši oziroma skrbniki odgovorni, če otrok ne nosi čelade, in se jim lahko izreče tudi globa. Otrok je lahko sicer samostojno v prometu, ko opravi kolesarski izpit, vendar pa niti tedaj ne moremo šteti, da je v prometu enakovreden odraslim. Izpostavila sta tudi primer dobre prakse: Antonov vrtec je za otroke s kolesi s pomožnimi koleščki pripravil poligon, na katerem so se učili varne vožnje. Občino Železniki sicer prečka ogromno kolesarjev. Trenutno je popularna zlasti obnovljena cesta v Davčo, kjer bodite občani nanje še posebej pozorni. Če pa kolesarite tudi sami, pa samo opozorilo, da ne preizkušate svojih sposobnosti. Pogovarjali smo se tudi o mopedih, ki so sicer že redkost, vendar starši ne vozite na njih otrok brez čelad, saj so posledice lahko zelo hude. Tudi štirikolesnik ni primeren za otroke, saj se lahko hitro zvrne. G. Korošec še doda: ''Problem nastane, ko se kaj zgodi. Dokler gre, se tolerira. Zavedati se je treba posledic.'' Vedno bolj pa narašča število motorjev. Zlasti med 40-, 50-letniki in starejšimi. Motoristom svetujeta, naj upoštevajo omejitve in naj bodo vidni (odsevni jopič), voznikom avtomobilov pa, naj bodo na motoriste pozorni. Cesta med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino ter cesta skozi Baško grapo sta vključeni v Evropsko motopot, zaradi česar je na njiju ogromno tujih motoristov, ki niso seznanjeni s temi cestami, zato naj bodo vozniki še posebej pozorni. Pa še povabilo in nasvet … G. Kamenšek povabi k sodelovanju tudi občane: ''V svetu nas je le pet. Ne moremo opaziti vsega, zato prosimo vse občane, ki zadeve vidijo od blizu, naj nam posredujejo morebitne predloge. Do zdaj kakšnega posebnega navala predlogov od občanov ni bilo.'' In kaj je dobra vožnja? To je vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi, v katero je treba vključiti tudi predvidevanja (kaj se lahko zgodi, ko se npr. voziš mimo nepreglednih dvorišč ipd.). Sogovornika izpostavita, da tudi počasna vožnja ni varna vožnja. Če se za vami nabere kolona, pogoltnite ego, zapeljite na levo in spustite vozila naprej. Uporabljajte vzvratna ogledala, da spremljate dogajanje na cesti za vami. Druga skrajnost je agresivna vožnja, pri kateri vozniki dokazujejo, da so ''naj naj'' in ki ogroža druge udeležence v prometu. Umirjena vožnja ni le varnejša, temveč tudi bolj ekološka in – posebno za Gorenjce pomembna informacija – je tudi bolj varčna. Do Škofje Loke lahko pridete za 5 ali 20 evrov … Katarina Bertoncelj KAZALO 10 JAVNI RAZPIS FINANČNIH SREDSTEV ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ŽELEZNIKI V LETU 2015 14 JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU FINANČNIH SREDSTEV ZA JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI IZGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI ŽELEZNIKI ZA LETO 2015 16 JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŽELEZNIKI V LETU 2015 Ko tabla opozori na prehitro vožnjo, težka noga popusti in pritisne zavoro. Foto: Andrej Tarfila JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI 9 Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Železniki (Ur.l.RS, št. 38/2014) župan Občine Železniki objavlja JAVNI RAZPIS finančnih sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Železniki za leto 2015 I. Naziv in sedež naročnika: Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki. II. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa so nepovratna denarna sredstva (subvencije), ki se dodeljujejo za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Železniki v letu 2015. III. Višina razpisanih sredstev je 23.695,00 EUR. Sredstva se razpisujejo za naslednje ukrepe: UKREP: OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV v EUR Subvencioniranje realnih obresti za dodeljene kredite 5.500,00 Naložbe v nakup nove opreme in nematerialnih investicij 8.000,00 Promocija izdelkov in storitev 2.000,00 Svetovalne storitve, izobraževanje, usposabljanje 700,00 Pospeševanje zaposlovanja in samozaposlovanja 5.695,00 Pospeševanje izobraževanja 1.000,00 Sofinanciranje izdelave poslovnega načrta 800,00 IV. Upravičenci do subvencije Upravičeni prejemniki so: •mikro in male gospodarske družbe, ki so registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah, •samostojni podjetniki, •občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, •podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zahtevo za vpis v sodni register. Za ukrep Subvencioniranje realnih obresti za dodeljene kredite so upravičeni prejemniki tudi občani, ki živijo na gorsko-višinskem območju občine in svojo dejavnost opravljajo kot dopolnilno dejavnost. V. Splošna določila Za ugotavljanje velikosti gospodarske družbe se uporablja veljavna opredelitev velikosti podjetij EU, ki velja za področje državnih pomoči. 10 Sedež podjetja ali enote, poslovni prostori ter lokacija investicije morajo biti na območju občine Železniki. Predmet subvencije so upravičeni stroški, nastali v obdobju od 1. 11. 2014 do 30. 10. 2015 oz. v obdobju, navedenem v okviru posameznega ukrepa. Do finančnih spodbud niso upravičena podjetja iz sektorjev: •ribištva in akvakulture, •primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, •predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: •če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, •če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Pomoč ni pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Pomoč ni namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ni namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. Prav tako do pomoči po Pravilniku o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Železniki (v nadaljevanju: pravilnik) niso upravičeni: •subjekti, ki so že prejeli sredstva po tem pravilniku, vendar sredstev niso porabili namensko, •subjekti, ki so že koristili pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila državnih pomoči, •subjekti, ki nimajo poravnanih obveznosti do Občine Železniki, •subjekti, za katere veljajo omejitve poslovanja po ZIntPK (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije). Občina Železniki mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo o: •vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik pomoči prejel na podlagi Uredbe komisije (EU) št. 1407/2013 ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, •drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotoviti, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, Pomoči se dodeljujejo po pravilu de minimis, kar pomeni, da skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Skupna pomoč, dodeljena enotnemu podjetju, ki deluje v komercialnem cestnem tovornem prevozu, pa ne sme presegati 100.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let. JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko, mora občini vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Upravičenec, pri katerem se ugotovijo kršitve iz prvega stavka tega odstavka, ne more pridobiti novih sredstev iz naslova pravilnika še 2 leti po vračilu vseh pridobljenih sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Za ostala določila se upoštevajo določila pravilnika. VI. Ukrepi 1. Subvencioniranje realnih obresti za dodeljene kredite NAMEN: •materialne investicije. POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI: •subvencijo realnih obresti lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev, •minimalni znesek posojila je 4.200,00 EUR, •investicija, ki je predmet subvencije, se mora ohraniti v občini Železniki vsaj 5 let po njenem zaključku, •subvencionirajo se realne obresti, ki zapadejo v plačilo v obdobju od 1. 11. 2014 do 30. 10. 2015, in sicer od dolgoročnih posojil in pogodb o finančnem najemu za osnovna sredstva (razen osebnih avtomobilov). VIŠINA POMOČI: •do 50 % realnih obresti, ki zapadejo v plačilo v obdobju od 1. 11. 2014 do 30. 10. 2015 oziroma maksimalno 2.000,00 EUR na vlagatelja, •višina pomoči ne sme presegati 55 % upravičenih stroškov investicije. UPRAVIČENI STROŠKI: •strošek nakupa, urejanja in opremljanja zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, •strošek nakupa, graditve ali adaptacije poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, •strošek nakupa opreme in generalne obnove obstoječe opreme. UPRAVIČENCI PREDLOŽIJO NASLEDNJO DOKUMENTACIJO: •prijavni obrazec 1 z zahtevanimi prilogami: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika/dopolnilne dejavnosti: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Dokazilo o postopku registracije (za tiste, ki so v postopku registracije) 4.Dokazilo o vrednosti celotne investicije (npr. kopija računa), 5.Kopija pogodbe o dolgoročnem posojilu/finančnem najemu in amortizacijskega načrta oz. drugega ustreznega dokumenta (zneski obrokov in realnih obresti, ki jih upravičenec navede v tabeli obrazca na str. 3, se morajo ujemati z zneski, navedenimi v amortizacijskem načrtu oz. drugem ustreznem dokumentu) 6.Dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije potrdil o plačanih obrokih in obrestih) JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI 2. Nalože v nakup nove opreme in nematerialnih investicij NAMEN: •spodbujanje investicijskih vlaganj v nakup nove proizvajalne in storitvene opreme za opravljanje dejavnosti, za katero je upravičenec registriran in katero tudi dejansko opravlja ter nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje, računalniška programska oprema). Investicijska vlaganja se nanašajo na ustanovitev novega podjetja, razširitev obstoječega podjetja ali uvajanje novega proizvodnega oziroma storitvenega programa (bolj produktivne, racionalnejše, energetsko varčne in ekološko varnejše tehnologije, izboljševanje kakovosti proizvodov in storitev). Investicijska vlaganja se nanašajo na dejavnosti, ki nimajo trgovinskega značaja. V primeru, da ima upravičenec registriranih več dejavnosti, ni upravičen do sofinanciranja vlaganj za dejavnosti na področju trgovine. POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI: •investicija, ki je predmet subvencije, se mora ohraniti v občini Železniki vsaj 5 let po njenem zaključku oziroma se lahko pred iztekom obdobja nadomesti z novo sodobnejšo opremo za enako dejavnost, •investicijska vlaganja se nanašajo na dejavnosti, ki nimajo trgovinskega značaja, •subvencionirajo se investicije, za katere računi so bili izdani v obdobju od 1. 11. 2014 do 30. 10. 2015. VIŠINA POMOČI: •do 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije oziroma maksimalno 2.000,00 EUR na vlagatelja, •višina pomoči ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije. UPRAVIČENI STROŠKI: •stroški nakupa nove proizvajalne in storitvene opreme (samo stalna sredstva, ne drobni inventar), ki je namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je podjetje registrirano in ki jo dejansko opravlja: - subvencije se ne dodeljujejo za nakup: telefonov, faksov in ostale splošne telekomunikacijske opreme, računalnikov, računskih strojev, igralnih avtomatov, klimatskih naprav, reklamnih tabel, opreme za varovanje in video nadzor, opreme, ki je sestavni del zgradbe (npr. vgradna dvigala, strojne instalacije) in vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. •stroški nakupa nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje, računalniška programska oprema), ki imajo uradno potrdilo ali certifikat s strani pooblaščenih institucij: - kot upravičeni stroški se upoštevajo računalniški programi za produkcijsko delo (npr. Autocad ipd.), ki jih podjetje uporablja za opravljanje registrirane dejavnosti. Subvencije se ne dodeljujejo za nakup operacijskih sistemov (npr. Windows, Office, ipd). UPRAVIČENCI PREDLOŽIJO NASLEDNJO DOKUMENTACIJO: - prijavni obrazec 2 z zahtevanimi prilogami: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; 11 to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Dokazilo o postopku registracije (za tiste, ki so v postopku registracije) 4.Kopija kupoprodajne pogodbe, pogodbe o nakupu patenta, licence itd. (če obstajajo) skupaj z uradnim potrdilom ali certifikatom 5.Dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije računov in potrdil o plačilu računov, v primeru pogodbe o finančnem najemu pa kopije potrdil o plačilu obrokov in obresti v obdobju od izdaje računa do oddaje prijave na javni razpis) 3. Promocija izdelkov in storitev NAMEN: •sofinanciranje promocije podjetij in obrtnikov na sejmih v tujini in doma. POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI: •udeležba na sejmih v tujini in doma. VIŠINA POMOČI: •do 50 % upravičenih stroškov oz. maksimalno 1.000,00 EUR na vlagatelja. UPRAVIČENI STROŠKI: •stroški najetja, postavitve in delovanja razstavnega prostora. •stroški izdelave publikacij. UPRAVIČENCI PREDLOŽIJO NASLEDNJO DOKUMENTACIJO: - prijavni obrazec 3 z zahtevanimi prilogami: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Dokazilo o postopku registracije (za tiste, ki so v postopku registracije) 4.Dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije računov o stroških najetja, postavitve, delovanja razstavnega prostora in stroških izdelave publikacij ter kopije potrdil o plačilu računov) 4. Svetovalne storitve, izobraževanje, usposabljanje NAMEN: •svetovanje podjetnikom in obrtnikom pri pripravi programov povezovanja, vzpostavljanja skupnih razvojnih funkcij, internacionalizacije in tehnološkega razvoja, pri iskanju novih tržišč ter pri pripravi dokumentacije za razpise, •izobraževanje oz. usposabljanje podjetnikov in obrtnikov ter njihovih zaposlenih z namenom pridobitve posebnega in splošnega znanja ali teoretičnega in praktičnega znanja, ki je uporabljivo na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu (osnovna izobraževanja, ki so sestavni del srednjih in poklicnih šol ter fakultet – pridobitev določene stopnje izobrazbe, niso predmet sofinanciranja). POGOJ ZA PRIDOBITEV POMOČI: •občina bo sofinancirala storitve svetovanja in izobraževanja oziroma usposabljanja na podlagi dokazil o opravljenih storitvah. VIŠINA POMOČI: •do 50 % upravičenih stroškov oz. maksimalno 500,00 EUR na vlagatelja. 12 UPRAVIČENI STROŠKI: •stroški svetovalnih storitev enkratnega značaja, ki jih bo za upravičenca opravila pooblaščena organizacija, •stroški izobraževanja oz. usposabljanja (stroški kotizacije in šolnine za posameznike, ki se izobražujejo oz. usposabljajo in stroški za opravljeno izobraževanje oz. usposabljanje s strani zunanjih izvajalcev). UPRAVIČENCI PREDLOŽIJO NASLEDNJO DOKUMENTACIJO: - prijavni obrazec 4 z zahtevanimi prilogami: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Dokazilo o postopku registracije (za tiste, ki so v postopku registracije) 4.Dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije računov o stroških svetovanja/izobraževanja/usposabljanja in kopije potrdil o plačilu računov) 5. Pospeševanje zaposlovanja in samozaposlovanja NAMEN: •odpiranje novih delovnih mest, •pospeševanje samozaposlovanja, •zaposlovanje mladih. POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI: •samozaposlitev mora biti realizirana v obdobju od 21. 10. 2014 do 20. 10. 2015, •zaposlitev brezposelne osebe mora biti sklenjena v obdobju od 21. 10. 2014 do 20. 10. 2015, •sprememba zaposlitve osebe iz določenega v nedoločen čas (velja za osebe, ki so bile pred zaposlitvijo za določen čas brezposelne oz. je bila to njihova prva zaposlitev) mora biti realizirana v obdobju od 21. 10. 2014 do 20. 10. 2015, •novo odprta delovna mesta morajo obstajati vsaj eno leto po prejeti pomoči za ta namen. Brezposelna oseba oziroma oseba, ki se samozaposluje, mora izpolnjevati naslednje: - je državljan Republike Slovenije, - ima stalno prebivališče na območju občine Železniki, - ni imela zadnje zaposlitve pri delodajalcu, ki uveljavlja subvencijo. VIŠINA POMOČI: •pomoč brezposelni osebi za samozaposlitev znaša do 1.300,00 EUR, •pomoč osebi za samozaposlitev znaša do 1.300,00 EUR, •pomoč delodajalcu za zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas znaša do 1.000,00 EUR, •pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe za nedoločen čas, ki ji je to prva zaposlitev, znaša do 1.000,00 EUR, •pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe iz določenega v nedoločen čas znaša do 700,00 EUR. UPRAVIČENCI PREDLOŽIJO NASLEDNJO DOKUMENTACIJO: JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI - prijavni obrazec 5 z zahtevanimi prilogami: SAMOZAPOSLITEV: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju samostojnega podjetnika: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Izpis o obdobjih zavarovanja v Republiki Sloveniji po 1. 1. 2009 (ZPIZ) 4.Dokazilo o realizirani samozaposlitvi (kopija M-1 obrazca ZZZS) 5.Potrdilo o stalnem prebivališču; to potrdilo pridobi Občina Železniki 6.Potrdilo o državljanstvu; to potrdilo pridobi Občina Železniki DELODAJALCI: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Izpis o obdobjih zavarovanja v Republiki Sloveniji po 1. 1. 2009 (ZPIZ) za osebo, za katero se uveljavlja subvencija 4.Dokazilo o spremembi zaposlitve iz določenega v nedoločen čas (kopija M-3 obrazca ZZZS) za osebo, za katero se uveljavlja subvencija / velja za tiste, ki so izpolnili točko 4 poglavja ''Podatki o novem delovnem mestu'' 5.Potrdilo o stalnem prebivališču osebe, za katero se uveljavlja subvencija; to potrdilo pridobi Občina Železniki 6.Potrdilo o državljanstvu; to potrdilo pridobi Občina Železniki 7.Dokazilo o realizirani zaposlitvi (kopija M-1 obrazca ZZZS) 8.Izjava Republiškega zavoda za zaposlovanje, da delodajalec v zadnjih šestih mesecih iz naslova presežka ni odpustil nobenega delavca 6. Pospeševanje izobraževanja NAMEN: •vzpodbujanje poklicnega, strokovnega in višjega strokovnega izobraževanja. POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI: •sklenjena individualna učna pogodba po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju oz. sklenjena pogodba o praktičnem izobraževanju po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju oz. sklenjena pogodba o štipendiranju med obrtnikom/ podjetnikom in štipendistom, •dijak/študent/štipendist mora imeti stalno prebivališče v občini Železniki. VIŠINA POMOČI: •do 50 % nagrade, določene z individualno učno pogodbo, •do 50 % nagrade, določene s pogodbo o praktičnem izobraževanju, •do 30 % štipendije, ki je določena s pogodbo o štipendiranju, •iz naslova pospeševanja izobraževanja lahko vlagatelj prejme maksimalno 700,00 EUR. UPRAVIČENI STROŠKI: •izplačila nagrade, JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI •štipendije. UPRAVIČENCI PREDLOŽIJO NASLEDNJO DOKUMENTACIJO: - prijavni obrazec 6 z obveznimi prilogami: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Dokazilo o postopku registracije (za tiste, ki so v postopku registracije) 4.Kopija individualne učne pogodbe oz. kopija pogodbe o praktičnem izobraževanju oz. kopija pogodbe o štipendiranju 5.Potrdilo o stalnem prebivališču dijaka/študenta/štipendista; to potrdilo pridobi Občina Železniki 6.Dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije potrdil o izplačilu nagrad oz. štipendij) 7. Sofinanciranje izdelave poslovnega načrta NAMEN: •materialne investicije. POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI: •izdelan poslovni načrt, •vlagatelj je upravičen do subvencije za izdelan poslovni načrt enkrat na 10 let. VIŠINA POMOČI: •do 50 % upravičenih stroškov izdelave poslovnega načrta oziroma maksimalno 400,00 EUR. UPRAVIČENI STROŠKI: •strošek izdelave poslovnega načrta za nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, •strošek izdelave poslovnega načrta za nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, •strošek izdelave poslovnega načrta za nakup opreme. UPRAVIČENCI PREDLOŽIJO NASLEDNJO DOKUMENTACIJO: - prijavni obrazec 7 z obveznimi prilogami: 1.Potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave DURS-a (ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave) 2.Dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika: kopija izpisa iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Dokazilo o postopku registracije (za tiste, ki so v postopku registracije) 4.Izdelan poslovni načrt (na vpogled) 5.Dokazilo za uveljavljanje subvencije (kopija računa o stroških izdelave poslovnega načrta in kopija potrdila o plačilu računa) VII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija javnega razpisa vsebuje: •besedilo javnega razpisa, •Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Železniki, 13 •prijavne obrazce (skupaj z vzorci pogodb). VIII. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015. IX. Rok za predložitev prijav in način predložitve Razpis je odprt od dneva objave do 30. 10. 2015. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do vključno 30. 10. 2015. Prijave se oddajo osebno v sprejemni pisarni občine ali pošljejo na naslov: Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki. Prijave, oddane po pošti, morajo biti oddane kot priporočena pošta najpozneje do zadnjega dne odprtja razpisa (datum poštnega žiga na zadnji dan odprtja razpisa). Prijava mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Vzorca pogodbe prijavitelj k prijavi ne prilaga! Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti ter ustrezno označene. Na sprednji strani kuverte mora biti izpisano: ''NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS – MALO GOSPODARSTVO 2015, ukrep št. ________!''. Na hrbtni strani kuverte morajo biti navedeni podatki o prijavitelju. V primeru, da se prijavitelj prijavlja za več ukrepov, mora biti prijava za vsak ukrep v svoji kuverti. Oddaja prijave pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. X. Obravnavanje prijav Odpiranje prijav bo 2. 11. 2015. Odpiranje prijav ne bo javno. Pravočasno prispele prijave bo pregledala Komisija za izvedbo javnih razpisov na področju gospodarstva (v nadaljevanju: komisija). Prepozno prispele prijave bodo izločene iz nadaljnjega postopka in neodprte vrnjene prijavitelju. Prijave, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev, bo komisija zavrnila. Prijavitelje, katerih prijave bodo nepopolne, bo komisija v roku petih (5) dni od dneva odpiranja prijav pisno pozvala, da prijavo dopolnijo. Rok za dopolnitev prijav bo osem (8) dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Po preteku roka za dopolnitev nepopolnih prijav bo komisija prijave ponovno obravnavala. Če pozvani prijavitelji v zahtevanem roku nepopolnih prijav ne bodo dopolnili ali pa jih bodo dopolnili neustrezno, bo komisija predlagala, da se prijave zavržejo kot nepopolne. Za vse popolne prijave bo komisija na podlagi pogojev, ki so navedeni v javnem razpisu, pripravila predlog razdelitve sredstev. Razpisana sredstva se bodo upravičencem dodelila do porabe 14 razpoložljive višine sredstev, razpisane za posamezen ukrep. V primeru večjega števila upravičencev se bo delež sofinanciranja oziroma pomoči sorazmerno znižal. V kolikor za posamezen ukrep ne bo nobene prijave ali pa bodo kljub dodelitvi maksimalno dovoljene pomoči sredstva ostala neporabljena, se bodo ta sredstva prerazporedila na druge ukrepe znotraj javnega razpisa. Na podlagi predloga komisije o razdelitvi sredstev bo občinska uprava upravičencem izdala sklepe o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen namen oziroma bo izdala sklepe o zavrnitvi ali zavrženju, v skladu z odločitvami komisije. Zoper sklep lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku osmih (8) dni od dneva vročitve sklepa upravičencu. Odločitev župana je dokončna. O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni najkasneje v 40 dneh od dneva odpiranja prijav. Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. V primeru, da upravičenec v osmih (8) dneh od prejema poziva k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev ne bo vrnil podpisane pogodbe na naslov občine, se bo štelo, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev. XI. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO VLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dostopna na spletni strani Občine Železniki: www.zelezniki.si, interesenti pa jo lahko prevzamejo tudi osebno v sprejemni pisarni Občine Železniki. Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Valeriji Štibelj na Občini Železniki, telefon: 04/500-00-23. Št.: 313-1/2015-001 Župan Občine Železniki: Mag. Anton Luznar Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Železniki (Ur.l.RS, št. 41/2013) objavlja župan Občine Železniki JAVNI RAZPIS o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Železniki za leto 2015 1. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev občine Železniki v skupni višini 15.000,00 EUR za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav s kapaciteto do 50 PE (v nadaljevanju MKČN), in sicer le na območjih, na katerih ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega sistema. JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI 2. Splošna določila: Upravičenci do dodelitve proračunskih sredstev so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini, krajevne skupnosti v občini Železniki in društva s sedežem v občini Železniki, ki so lastniki MKČN in za gradnjo MKČN še niso prejeli nepovratnih sredstev. Sredstva se dodelijo izključno za prvo opremo stanovanjskih in nestanovanjskih objektov z MKČN. Sredstva se dodelijo izključno upravičencem, ki izpolnjujejo zahteve iz tega javnega razpisa. Pojmi, uporabljeni v tem razpisu, imajo enak pomen, kot je določen v zakonodaji, ki ureja to področje. 3. Višina nepovratnih sredstev za vgradnjo MKČN: Višina sredstev se dodeli glede na zmogljivost čiščenja novozgrajene MKČN, in sicer največ v višini do 250 EUR na PE in največ 50% nabavne vrednosti MKČN z DDV (z vsemi popusti in rabati), vendar ne več kot je v proračunu Občine Železniki zagotovljenih sredstev. 4. Pogoji: •Upravičenec je lastnik MKČN, kar dokazuje z listinami o lastništvu oziroma nakupu (račun). •Upravičenec ima urejeno stalno prebivališče v objektu in je lastnik objekta, iz katerega se odvaja odpadna komunalna voda na čiščenje v dotično MKČN (urejeno prebivališče po CRP). •MKČN je vgrajena z namenom čiščenja komunalne odpadne vode iz stanovanjskega objekta, ki je na območju, znotraj katerega se do konca leta 2017 ne predvideva izgradnja javne kanalizacije. •MKČN mora biti vgrajena v letu 2014 ali 2015 in v funkciji obratovanja z vsaj 50-odstotno obremenitvijo oziroma zmogljivostjo čiščenja (za obremenitev z 1 PE šteje 1 prebivalec s stalnim prebivališčem v stavbi). •MKČN mora izkazovati obratovanje, skladno z zahtevami predpisov. •Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z določili 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007, in nadaljnje spremembe). •MKČN mora imeti določenega upravljavca. Če upravičenec (lastnik MKČN) ni hkrati upravljavec MKČN ali se v MKČN čistijo odpadne vode iz več stanovanjskih stavb ali večstanovanjskega objekta oz. MKČN ni v 100-odstotni lasti enega upravičenca, mora biti za upravljanje MKČN določen upravljavec. Določitev upravljavca se ugotavlja na osnovi pogodbe o upravljanju, ocene obratovanja in evidence izvajalca javne službe. •Obratovanje MKČN mora biti v skladu z navodili proizvajalca MKČN, MKČN se mora redno vzdrževati, voditi je treba obratovalni dnevnik. •Za stanovanjski oz. nestanovanjski objekt, iz katerega se odvaja komunalna voda na MKČN, mora biti izdano gradbeno dovoljenje, za MKČN pa pridobljena pravica graditi skladno z zahtevami predpisov za gradnjo objektov. Če se gradnja MKČN izvede na zemljišču, ki ni v lasti investitorja, mora biti vlogi priložena pogodba o ustanovitvi služnosti, overjena pri notarju. •MKČN mora biti dostopna komunalnim vozilom za odvoz mulja. •Vlagatelj za gradnjo MKČN še ni prejel nepovratnih sredstev in ni v postopku pridobivanja nepovratnih sredstev. 5. Vloga: Vloga mora biti pisna, podana na obrazcu vloge in podpisana s strani vlagatelja (upravičenca ali njegovega pooblaščenca) Priloženi ji morajo biti naslednji dokumenti: JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI •ocena obratovanja MKČN, ki jo izdela pristojen izvajalec javne službe (Občina Železniki, režijski obrat) in pregledna situacija z vrisanimi zemljiškimi parcelami, stavbo, MKČN in potekom kanalizacije (zadnja se priloži le, če ni sestavni del ocene obratovanja), •navodilo o vzdrževanju in obratovalni dnevnik, •pogodba o upravljanju, če upravljavec MKČN ni vlagatelj, •izjava glede gradbenega dovoljenja za stanovanjski oz. nestanovanjski objekt in pravica graditi za MKČN, •dokazilo o lastništvu MKČN (račun), •izjava o lastništvu, podatkih in sofinanciranju MKČN, •pooblastilo, če vlagatelj ni upravičenec, •parafiran vzorec pogodbe, •pisni dogovor med upravičenci, če je MKČN v lasti več oseb. Vloga mora biti dostavljena na naslov: Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki, najkasneje do 1. oktobra 2015 do 12. ure Vloga mora biti predložena v zapečateni ovojnici, ovojnica pa mora biti na sprednji strani (levi spodnji del) označen z napisom ''NE ODPIRAJ – razpis MKČN 2015''. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov vlagatelja. Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji iz tega javnega razpisa. 6. Rok za prijavo na razpis: Rok za prijavo na javni razpis se zaključi 1. oktobra 2015 ob 12. uri. 7. Postopek obravnavanja vlog: Postopek javnega razpisa in razdelitev sredstev opravi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan Občine Železniki. Vloge, ki ne bodo pravočasne ali katerih vlagatelj ne bo izpolnjeval razpisnih pogojev, bodo s sklepom zavržene. Če vloga ob vložitvi ne bo popolna, se bo prosilca pozvalo k dopolnitvi. Rok za to je 8 dni in ga ni mogoče podaljševati. Če vloga ne bo pravočasno dopolnjena ali bo kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se bo s sklepom zavrgla. Sredstva se bodo odobrila po načelu prispelosti popolne vloge, vendar najdlje do porabe načrtovanih proračunskih sredstev. Popolne vloge, za katere ne bo dodeljenih sredstev v tekočem letu, se prenese na seznam vlagateljev prihodnjega leta. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog. Sklep o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo male čistilne naprave v letu 2015 izda občinska uprava Občine Železniki. Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med upravičencem in občino. Sredstva se dodeli v 30 dneh po podpisu pogodbe. 8. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave razpisa do vključno 1. oktobra 2015, in sicer v sprejemni pisarni Občine Železniki, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Železniki: http://www.zelezniki.si. 9. Dodatne informacije: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Železniki, na tel. št. 04/500-00-00, Saša Lazar. Št.: 355-8/2015-001 Občina Železniki Datum: 28.05.2015 Župan Občine Železniki: Mag. Anton Luznar 15 Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Železniki za programsko obdobje 2015 – 2020 župan Občine Železniki objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Železniki v letu 2015 I. NAROČNIK Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občine v skupni višini 50.100 EUR za ukrepe na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja, ki se dodelijo za: -državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014), -pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013) ter - druge ukrepe. III. SPLOŠNA DOLOČILA 1. Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v 6. členu Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Železniki za programsko obdobje 2015 – 2020 (v nadaljevanju: pravilnik) oz. v okviru posameznega ukrepa. 2. Do pomoči po pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: - naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, - podjetja v težavah. 3. Pomoči po pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: - pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo, - pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. 4. Pomoči po pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. 5. Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. 6. Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: - ime in velikost podjetja, - opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca, - lokacijo projekta ali dejavnosti, - seznam upravičenih stroškov, - vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter 16 - izjave vlagatelja: a)da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter b)glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena pravilnika. 7. Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: - ribištva in akvakulture, - primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, - predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a)če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, b)če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. 8. Pomoč de minimis ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezanimi dejavnostmi v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. 9. Pomoč de minimis ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. 10.Pomoč de minimis ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. 11.Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. 12.Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. 13.Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. 14.Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka 16. člena pravilnika ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013. 15.Prejemnik de minimis pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. 16.Prejemnik de minimis pomoči mora k vlogi predložiti: - pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, - pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, - seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja, - izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo osmega odstavka 16. člena tega pravilnika. 17.Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika pomoči: - da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, - o odobrenem znesku de minimis pomoči. 18.Za vsa ostala določila se upoštevajo določila pravilnika. IV. UKREPI UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014 Ukrep št. 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (10. člen pravilnika) 1.Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: -izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje, - izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije, - vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. 2.Pomoč se ne dodeli za: - nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin, - zasaditev letnih rastlin, - dela v zvezi z odvodnjavanjem, - nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč, - naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja, - za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije, - investicije, ki se izvajajo izven območja občine, - investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov, - stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, - obratna sredstva. Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: -stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev), - stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti, - stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopjih, - stroški nakupa kmetijske računalniške programske opreme. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini in katerih naložba se izvaja na območju občine. Pogoji za pridobitev pomoči: - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, - projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja, - za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči, - ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo, - predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel (obrazec B in geoprostorski obrazec), -mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (velja za naložbe, večje od vrednosti 50.000,00 EUR). Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 1A z obveznimi prilogami: 1.Ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov le-to potrebno (kopija lokacijske informacije, gradbenega dovoljenja); to dokumentacijo pridobi Občina Železniki 2.Projektna dokumentacija za izvedbo naložbe (velja v primeru novogradnje (rekonstrukcije) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji; na vpogled) ter dokazila o stroških izdelave le-te (kopije računov in potrdil o plačilu računov) 3.Presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna 4.Kopija oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel (obrazec B in geoprostorski obrazec) 5.Mnenje Kmetijske svetovalne službe Škofja Loka o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe (velja za naložbe, večje od vrednosti 50.000,00 EUR) 6.Kopija predračuna/ponudbe o stroških načrtovane naložbe; predračun/ponudba se mora glasiti na ime upravičenca Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov za posamezno naložbo oziroma maksimalno 3.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 17 Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Podukrep 1.3 Ohranjanje in razvoj čebelarstva Pomoč se lahko dodeli za nakup nove čebelarske opreme in čebelarskih pripomočkov. Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki), - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičeni stroški: - stroški nakupa nove čebelarske opreme in čebelarskih pripomočkov v skladu z zakonskimi zahtevami, ki jim morajo čebelarji zadostiti (predvsem panji ter posode iz nerjaveče pločevine oziroma materialov, ki so netoksični in nerjaveči). Upravičenci do pomoči: - posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…), ki imajo sedež v občini in katerih naložba se izvaja na območju občine, -kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini in katerih naložba se izvaja na območju občine. Pogoji za pridobitev pomoči: -ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja, - predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, - kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč, - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 1B z obveznimi prilogami: 1.Ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le-to potrebno (kopija lokacijske informacije,…); to dokumentacijo pridobi Občina Železniki 2.Projektna dokumentacija za izvedbo naložbe (če obstaja; na vpogled) ter dokazila o stroških izdelave le-te (kopije računov in potrdil o plačilu računov) 3.Kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (velja v primeru naložbe v ureditev kmetijskega zemljišča) 4.Dovoljenje lastnika zemljišča (velja za naložbe na zemljiščih, ki so v zakupu) 5.Kopija predračuna/ponudbe o stroških, za katere se uveljavlja pomoč; predračun/ponudba se mora glasiti na ime upravičenca Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov za posamezno naložbo oziroma maksimalno 3.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo/pašno skupnost/agrarno skupnost. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. 18 Upravičenci do pomoči: -kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini in ki imajo čebelnjake, vpisane v centralni register čebelnjakov. Pogoji za pridobitev pomoči: - upravičenec mora biti vpisan v centralni register čebelnjakov najpozneje dan pred dnevom oddaje vloge in mora imeti KMG-MID številko, - predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 1C z obveznimi prilogami: 1.Kopija predračuna/ponudbe za nakup čebelarske opreme in/ ali čebelarskih pripomočkov; predračun/ponudba se mora glasiti na ime upravičenca Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov za posamezno naložbo oziroma maksimalno 400,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Okvirna višina razpisanih sredstev: Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev: 23.850,00 EUR Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov: 3.000,00 EUR Podukrep 1.3 Ohranjanje in razvoj čebelarstva: 2.000,00 EUR Ukrep št. 2: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (15. člen pravilnika) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del). Upravičenci do pomoči: -kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini, se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine, ki ležijo na območju občine. JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI Pogoji za pridobitev pomoči: - stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo, - ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le-to potrebno, -ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov. naložbi, - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, - projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja, - račun in potrdila/dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 2 z obveznimi prilogami: 1.Dokazilo o vpisu stavbe v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo 2.Ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le-to potrebno (kopija lokacijske informacije,…); to dokumentacijo pridobi Občina Železniki 3.Usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v kolikor so le-te za posamezno naložbo potrebne, 4.Kopija predračuna/ponudbe o stroških načrtovane naložbe; predračun/ponudba se mora glasiti na ime upravičenca Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 3 z obveznimi prilogami: 1.Kopija dovoljenja za opravljanje dejavnosti; to dokumentacijo pridobi Občina Železniki 2.Dokazilo o registraciji dopolnilne dejavnosti (velja v primeru, če upravičenec do pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti); to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov le-to potrebno (kopija lokacijske informacije, gradbenega dovoljenja); to dokumentacijo pridobi Občina Železniki 4.Projektna dokumentacija za izvedbo naložbe (na vpogled) ter dokazila o stroških izdelave le-te (kopije računov in potrdil o plačilu računov) 5.Dokazila o stroških naložbe (kopija računa in potrdila o plačilu računa); račun se mora glasiti na ime upravičenca Intenzivnost pomoči: - do 100 % upravičenih stroškov. Znesek pomoči: do 100 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno 750,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Okvirna višina razpisanih sredstev: 750,00 EUR. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013 Znesek pomoči: do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno 2.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Ukrep št. 3: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji (dopolnilne dejavnosti na kmetiji) (18. člen pravilnika) Pomoč se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz sedmega odstavka 16. člena pravilnika. Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Okvirna višina razpisanih sredstev: 3.000,00 EUR. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji, - stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji, - stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Upravičenci do pomoči: -kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini, se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi (dopolnilne dejavnosti) ter imajo sedež dejavnosti v občini in naložbo, ki se izvaja na območju občine. Pogoji za pridobitev pomoči: - dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, - dokazilo o registraciji dopolnilne dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti, - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI Ukrep št. 4: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva (19. člen pravilnika) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva. Upravičeni stroški: - stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z dopolnilnimi dejavnostmi in gozdarstvom, - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z dopolnilnimi dejavnostmi in gozdarstvom, -stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezano z dopolnilnimi dejavnostmi in gozdarstvom, -stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi dejavnostmi in gozdarstvom. Upravičenci do pomoči: -nosilci in člani kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini in ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo oziroma imajo v lasti gozdne površine. 19 Pogoji za pridobitev pomoči: -račun in potrdila/dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, -program izobraževanja/usposabljanja, povezanega z dopolnilnimi dejavnostmi/gozdarstvom. opreme za delo v gozdu (kopija računa in potrdila o plačilu računa); račun se mora glasiti na ime upravičenca območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 4 z obveznimi prilogami: 1.Kopija dovoljenja za opravljanje dejavnosti (velja za tiste, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo); to dokumentacijo pridobi Občina Železniki 2.Dokazilo o registraciji dopolnilne dejavnosti (velja za tiste, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo in v primeru, če upravičenec do pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti); to dokazilo pridobi Občina Železniki 3.Dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (velja za tiste, ki uveljavljajo pomoč s področja gozdarstva); to dokazilo pridobi Občina Železniki 4.Program izobraževanja/usposabljanja (kjer obstaja), npr. vsebina tečaja, seminarja, predavanja, strokovne ekskurzije, sejma, vabilo, ipd. 5.Dokazila o stroških izobraževanja/usposabljanja (kopija računa in potrdila o plačilu računa); račun se mora glasiti na ime upravičenca Znesek pomoči: do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno 1.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Pogoji za pridobitev pomoči: - sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti, - društvo/združenje mora biti vpisano v register društev, -upravičenci morajo predložiti seznam vseh članov društva/ združenja (ime in priimek ter naslov), na katerem so označeni člani z območja občine. Intenzivnost pomoči: -do 100 % upravičenih stroškov. Znesek pomoči: do 100 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno 300,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Pomoč se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz sedmega odstavka 16. člena pravilnika. Okvirna višina razpisanih sredstev: 1.000,00 EUR. Ukrep št. 5: Nove investicije za delo v gozdu (20. člen pravilnika) Cilj pomoči je prispevati k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev. Upravičeni stroški: - stroški nakupa gozdarske mehanizacije (npr. gozdarska prikolica, cepilnik drv, vitel, motorna žaga ipd.) ter zaščitne opreme za delo v gozdu. Upravičenci do pomoči: -kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini in ki imajo v lasti gozdne površine. Pogoji za pridobitev pomoči: - račun in potrdila/dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 5 z obveznimi prilogami: 1. Dokazilo o lastništvu gozdnih parcel; to dokazilo pridobi Občina Železniki 2. Dokazila o stroških nakupa gozdarske mehanizacije/zaščitne 20 Pomoč se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz sedmega odstavka 16. člena tega pravilnika. Okvirna višina razpisanih sredstev: 7.000,00 EUR. OSTALI UKREPI Ukrep št. 6: Pomoč za šolanje dijakov in študentov na programih s področja kmetijstva in gozdarstva (22. člen pravilnika) Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih in gozdarskih programov, z namenom zagotoviti usposobljen kader za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičenci do pomoči: - udeleženci izobraževanja kmetijskih in gozdarskih programov, ki imajo stalno prebivališče na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež v občini. Pogoji za pridobitev pomoči: - potrdilo o vpisu, - uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu (ne velja za udeležence, ki obiskujejo 1. letnik). Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 6 z obveznimi prilogami: 1.Kopija potrdila o vpisu za šolsko leto 2014/2015 oz. 2015/2016 (dijak/študent lahko dobi subvencijo za isti letnik samo enkrat!) 2.Dokazilo o uspešno zaključenem šolanju v preteklem šolskem letu (ne velja za dijake/študente, ki uveljavljajo subvencijo za 1. letnik!) 3.Potrdilo o stalnem bivališču dijaka/študenta na kmetijskem gospodarstvu; to potrdilo pridobi Občina Železniki Višina pomoči: - do 400,00 EUR/dijaka/študenta v šolskem letu. Okvirna višina razpisanih sredstev: 2.000,00 EUR. Ukrep št. 7: Podpora delovanju društev/združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (23. člen pravilnika) Namen pomoči: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. Z ukrepom se spodbuja delovanje društev/združenj, s čimer se dolgoročno dviguje kvaliteto življenja na podeželju. Upravičenci do pomoči: -društva / združenja, ki so registrirana za delovanje in delujejo na JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec 7 z obveznimi prilogami: 1.Dokazilo o registraciji društva/združenja; to dokazilo pridobi Občina Železniki 2.Potrdilo o vpisu društva/združenja v register društev; to potrdilo pridobi Občina Železniki 3.Plan dela društva/združenja za leto 2015 4.Seznam vseh članov društva/združenja (ime in priimek ter naslov), na katerem so posebej označeni člani z območja občine Železniki 5.Kopije vabil na občne zbore drugih društev/združenj (velja v primeru, da upravičenec uveljavlja pomoč za te stroške) 6.Dokazila o stroških (kopije računov in potrdil o plačilu računov oz. drugih ustreznih dokazil); računi oz. druga ustrezna dokazila se morajo glasiti na ime upravičenca Upravičeni stroški: - materialni stroški za delovanje društev: najem prostora za delovanje društva, pisarniški material, poštne storitve, fotokopiranje, elektrika, telefon, internet, komunalne storitve, računovodske storitve, članarina – vključitev v razne zveze/združenja s področja kmetijstva in gozdarstva, naročnina na strokovno publikacijo (revije,…) s področja kmetijstva in gozdarstva (1 izvod), izdajanje društvenega glasila, promocijski material, potni stroški predsednika, tajnika, blagajnika in članov društva, ki jih imajo v zvezi z delovanjem društva, npr. nakup pisarniškega materiala, materiala za promocijo,…, - stroški strokovnega dela oz. pomoči v društvu (plačilo tajnici,…), - stroški izvedbe občnega zbora, seje nadzornega ali upravnega odbora društva/združenja ter stroški udeležbe na občnih zborih drugih društev/združenj (vključno s potnimi stroški). Pomoč se ne dodeli za: -stroške priprave/izvedbe izobraževanj, usposabljanj, tečajev, delavnic, predstavitvenih dejavnosti ter vseh drugih dejavnosti prenosa znanja in informiranja, -stroške organiziranja/izvedbe raznih sejmov, razstav, prireditev, kvizov, iger, srečanj, strokovnih ekskurzij, izletov ipd. oziroma stroške udeležbe na njih (vključno s potnimi stroški, stroški avtobusnih prevozov ter stroški hrane in pijače), - stroške promocijskega materiala (reklamne majice,…) za potrebe udeležbe članov društva/združenja na raznih sejmih, razstavah, delavnicah, prireditvah, kvizih, srečanjih, igrah, strokovnih ekskurzijah, izletih…, - stroške nakupa priložnostnih daril za člane društva/združenja oziroma za poslovne partnerje, - stroške, nastale v zvezi srečanji članov društva, - stroške izpolnjevanja vlog s strani javnih služb (npr. zavodov) za potrebe prijave društva/združenja na razpise, - vse druge stroške, ki niso našteti kot upravičeni stroški. JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI Višina pomoči: - do 100 % upravičenih stroškov, - odstotek pomoči se določi glede na število članov iz občine Železniki v društvu/združenju. Znesek pomoči: do 100 % upravičenih stroškov oz. maksimalno 2.000,00 EUR na društvo/združenje. Okvirna višina razpisanih sredstev: 7.500,00 EUR. V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za javni razpis vsebuje: •besedilo javnega razpisa, •Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Železniki za programsko obdobje 2015 – 2020, •prijavne obrazce (skupaj z vzorci pogodb in zahtevki za izplačilo sredstev – za ukrepa št. 1 in 2). VI. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015. VII. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Zaradi zadostitve vsem zahtevam v zvezi z začetkom veljavnosti oziroma uporabe pravilnika bo javni razpis odprt od 10. 7. 2015 dalje. Upravičenci lahko vloge oddajo najprej 10. 7. 2015 in najpozneje do vključno 20. 8. 2015. Vloge se oddajo osebno v sprejemni pisarni občine ali pošljejo na naslov: Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki. Vloge, oddane po pošti, morajo biti oddane kot priporočena pošta najpozneje do zadnjega dne odprtja razpisa (datum poštnega žiga na zadnji dan odprtja razpisa). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Vzorca pogodbe upravičenec k vlogi ne prilaga! Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti ter ustrezno označene. Na sprednji strani kuverte mora biti izpisano: "NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS – KMETIJSTVO 2015, ukrep št. ________". Na hrbtni strani kuverte morajo biti navedeni podatki o upravičencu: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Oddaja vloge pomeni, da se upravičenec strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. V primeru, da se upravičenec prijavlja na več ukrepov, mora biti vloga za vsak ukrep v svoji kuverti. VIII. OBRAVNAVANJE VLOG Odpiranje vlog bo 24. 8. 2015. Odpiranje vlog ne bo javno. Pravočasno prispele vloge bo pregledala Komisija za izvedbo 21 POD RATITOVCEM ZNAMO javnih razpisov na področju gospodarstva (v nadaljevanju: komisija). Prepozno prispele vloge bodo izločene iz nadaljnjega postopka in neodprte vrnjene upravičencem. Upravičence, katerih vloge bodo nepopolne, bo komisija v roku osmih (8) dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvala, da vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog bo osem (8) dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Po preteku roka za dopolnitev nepopolnih vlog bo komisija vloge ponovno obravnavala. Če pozvani upravičenci v zahtevanem roku nepopolnih vlog ne bodo dopolnili oziroma ne bodo odpravili pomanjkljivosti, bo komisija predlagala, da se vloge zavržejo kot nepopolne. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev, bo komisija zavrnila. Za vse popolne vloge bo komisija na podlagi pogojev, ki so navedeni v javnem razpisu, pripravila predlog razdelitve sredstev. Razpisana sredstva se bodo upravičencem dodelila do porabe višine sredstev, razpisane za posamezen ukrep. V primeru večjega števila upravičencev se bo delež sofinanciranja oziroma pomoči sorazmerno znižal. V kolikor za posamezen ukrep ne bo nobene vloge ali pa bodo kljub dodelitvi maksimalno dovoljene pomoči sredstva ostala neporabljena, se bodo ta sredstva prerazporedila na druge ukrepe znotraj javnega razpisa. Na podlagi predloga komisije o razdelitvi sredstev bo direktorica občinske uprave izdala sklepe o dodelitvi sredstev, v katerih bo opredeljen namen, višina odobrenih sredstev in opravičeni stroški za posamezen ukrep oziroma bo izdala sklepe o zavrnitvi ali zavrženju, v skladu z odločitvami komisije. Zoper sklep lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku osmih (8) dni od vročitve sklepa. Odločitev župana je dokončna. O izidu javnega razpisa bodo upravičenci obveščeni najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka. Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. POSEBNA DOLOČILA ZA UKREP ŠT. 1 (POMOČ ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEOPREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO) in UKREP ŠT. 2 (POMOČ ZA NALOŽBE ZA OHRANJANJE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH): Upravičenec pred sklenitvijo pogodbe o dodelitvi sredstev ne sme pričeti z izvedbo naložbe, nabavo blago ali izvedbo storitve, za katero so sredstva dodeljena. Računi za izvedeno naložbo, kupljeno blago ali izvedeno storitev morajo biti izdani po sklenitvi pogodbe o dodelitvi sredstev ter do 30. 11. 2015. Računi, izdani pred sklenitvijo pogodbe o dodelitvi sredstev, kot tudi računi, izdani po 30. 11. 2015, se ne bodo upoštevali kot dokazilo za uveljavljanje subvencije. Računi morajo biti plačani po sklenitvi pogodbe o dodelitvi sredstev in najkasneje do 31. 12. 2015. Računi, ki bodo delno (akontacija) ali v celoti plačani pred dnevom sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev, se ne bodo upoštevali kot dokazilo za uveljavljanje subvencije (potrdila o plačilu računov morajo biti datirana z datumi po sklenitvi pogodbe o dodelitvi sredstev). Upravičencem se sredstva izplačajo na transakcijski račun, in sicer na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev (velja za ukrepa, št. 1 in 2) oz. na podlagi podpisane pogodbe (velja za ukrepe, št. 3, 4, 5, 6 in 7). V primeru, da upravičenec v osmih (8) dneh od prejema poziva k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev ne bo vrnil podpisane pogodbe na naslov občine, se bo štelo, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Zahtevek za izplačilo sredstev mora biti dostavljena na Občino Železniki najkasneje do 30. 11. 2015. ALPLESOVCI SO V BAKUJU POSKRBELI ZA UDOBJE ŠPORTNIKOV Junija v azerbajdžanski prestolnici Baku potekajo prve Evropske športne igre. Športniki, tja se odpravljajo tudi Slovenci, se bodo pomerili v 29 panogah, od tega večinoma v olimpijskih. Zaradi iger so zgradili popolnoma novo naselje. Dobavitelj pohištva je bilo podjetje Alples iz Železnikov. Pridobitev posla v Bakuju Direktor podjetja Franc Zupanc se zaveda, da je ves čas treba iskati nove poslovne priložnosti oziroma poslovne modele. Prihodnost je v proizvodnji po meri in v individualizaciji, kar konkretno pomeni, da je treba projektiranje in individualizacijo obvladati na industrijski način. Takšen način dela je že uveljavljen pri kuhinjah in vgradnih omarah. Eden izmed Alplesovih poslovnih modelov je tudi opremljanje poslovnih in drugih prostorov. Gre za delo na projektih, enkratne posle, ki jih je Alples v preteklosti že izvajal. V Dalmaciji in Nemčiji so tako v 90-ih letih prejšnjega stoletja opremljali hotele in apartmaje. V tistem času so poslovali tudi z Rusijo in ostalimi sovjetskimi državami, kot sta Kazahstan in Kirgizija. Vezi so se ohranile do danes. Pri navezovanju stikov z Azerbajdžanci je zelo aktivno tudi društvo Azerbajdžansko-slovensko prijateljstvo. Njihova glavna aduta za uspeh na javnem razpisu sta bila cenovna konkurenčnost in evropska kvaliteta. Močno konkurenco so imeli zlasti na Kitajskem in v Maleziji. Pripraviti so morali vzorčne sobe, ki so jih ocenjevali glede na ceno in kvaliteto. Kakšnega gledanja skozi prste ni bilo, saj Azerbajdžanci resnično veliko dajo na kvaliteto. Vsi za enega, eden za vse Lani je Alples bistveno izboljšal poslovanje. Pridobljeni posel z Bakujem je za pol meseca zapolnil proizvodne kapacitete. Projekt je bil dobro zastavljen in uspešno dokončan. V Azerbajdžanu so bili navdušeni nad točnostjo in kvaliteto, kar je prava popotnica za naprej, saj se v Bakuju, ki hoče postati drugi Dubaj, ogromno gradi. Direktor je potrdil, da je vse šlo kot po maslu, na trenutke jim je ponagajala le višja sila: ''Postavljeni so bili končni roki, imeli smo veliko odgovornost. A vse je potekalo popolnoma brez težav – od naročil, potrditev, dobavnih rokov ipd. No, če seveda izvzamemo ladjo, ki je prevažala pohištvo. Na njej je bil požar in je zaradi tega zamujala.'' V Baku jih je odpotovalo 26, vodja projekta Primož Lušina in 15 alplesovih ter 10 pogodbenih delavcev. V podjetju so z internim razpisom izbrali zanesljive ljudi, ki so vešči dela s pohištvom, imajo občutek in osebno noto. Niso se ušteli. Izbrana je bila odlična, dobro uigrana ekipa. Med njimi je velo razumevanje, dobro so se ujeli tako med seboj kot z drugimi. Delavci so bili pri delu zelo samostojni, vodja pa je imel nadzor nad vsemi. Lušina je pojasnil: ''Šlo je za enkratno priložnost, morali smo pustiti dober vtis. Kvaliteto smo lažje nadzorovali s svojimi ljudmi.'' Vsak začetek je težak Še preden so zavihali rokave, jih je čakalo pravo nepredvideno popotovanje. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2015. IX. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO UPRAVIČENCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija bo od 10. 7. 2015 do izteka prijavnega roka dostopna na spletni strani Občine Železniki: www.zelezniki.si, interesenti pa jo lahko prevzamejo tudi osebno v sprejemni pisarni Občine Železniki. Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Valeriji Štibelj na Občini Železniki, telefon: 04/500-00-23. Št.: 330-1/2015-001 Župan Občine Železniki: Mag. Anton Luznar Oglašujte v občinskem glasilu oglasi@zelezniki.eu Večina moštva v Bakuju. Foto: Matej Benedičič 22 JAVNI RAZPISI, OBJAVE IN POROČILA OBČINE ŽELEZNIKI 23 POD RATITOVCEM ZNAMO Potovali so tako dolgo, kot da bi šli na drug konec sveta. Vreme je bilo slabo in doživeli so pravo letalsko urjenje potrpežljivosti. Po urah čakanja na letališču in izgubljenem dnevu so se z Brnika napotili na Dunaj, za kar so porabili še dodatnih pet ur. Leteli so preko Istanbula in po 26 urah končno prispeli na cilj. Ko so izčrpani od dolgotrajnega prevažanja sem in tja prispeli v Baku, jih niso pričakale udobne postelje, temveč so jih morali najprej zmontirati, če so hoteli kje spati. Prenočevali so v istem kompleksu, kot bodo na evropskih igrah spali športniki, saj le tako niso izgubljali časa s prevozi. Trije iz ekipe so takoj po prihodu morali odpotovati v 350 km oddaljeni veslaški center. Zmontirati so morali sobe, saj si jih je prišel ogledat sam azerbajdžanski predsednik. Tako so nekateri delavci tudi drugo noč ostali brez spanca. Ob prihodu jih je presenetil tudi sneg. To ne bi bilo nič posebnega, če sneg ne bi padal poševno. Na eni strani stolpnice je bilo tako že 15 cm snega, na drugi nič. Strmeli so v to čudo, ki je pravzaprav naravni pojav. Vse to se je dogajalo zaradi izredno močnega vetra, ki je v Bakuju stalnica in se ga kar težko navadiš. Tisto, kar mi imenujemo ''močan veter'' je za njih lahna sapica, za njih so namreč običajni sunki ''vipavske burje''. Veselo na delo Lušina pojasni: '' Roba je bila že tam. Fizično delo smo morali prestaviti na druge, da so lahko fantje, ki so strokovno podkovani na svojih področjih, nemoteno delali. Edino tako je bilo mogoče zagotoviti tisto, kar so od nas zahtevali: slovenske monterje in evropsko kvaliteto.'' Za montažo so imeli 40 dni časa, dejansko so dela zaključili v 25 dneh. V Bakuju so bili tako od 18. 2. do 2. 4. Vsega skupaj je bilo treba zmontirati 50 polnih kontejnerjev pohištva, s katerim so opremili 3500 sob za športnike, in sicer s posteljami, omarami in nočnimi omaricami. Delali so na dveh lokacijah. Večino dela so opravili v Bakuju, štiri dni so se mudili v veslaškem centru v Mingacevirju. Preveč pridni fantje Po vseh pripravah so se enotno oblekli, definirali postopke, po katerih bodo delovali, in določili skupine. Po dva delavca sta prevzela eno nadstropje. Delali so od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, po 12 24 POD RATITOVCEM ZNAMO M&Q KONFERENCA PRIVABLJA STROKOVNJAKE V podjetju Lotrič Meroslovje, d. o. o., je maja potekal Konferenčni mesec Športno naselje Baku. Foto: Klemen Zupanc ur na dan. Takšen način dela je bil izjemno učinkovit, saj so delo opravili veliko hitreje od načrtovanega. Tamkajšnji šef projekta jih je takole ''okrcal'': ''Slovenci ste tako obupni, da vam še pohištva ne moremo dovolj hitro nositi, ker ga takoj sestavite.'' Na vsakem koraku je bilo prisotno policijsko varstvo, gibanje ljudi je pod nazorom. Tako so tudi stolpnice ponoči zaklepali. ''Zvečer smo delali do 19. ure, nato pa smo šli na večerjo. Navajeni so bili, da stolpnice zaklenejo že malo pred sedmo zvečer, naši fantje pa so radi malo potegnili z delom in zgodilo se je, da so jih nekega večera zaklenili v stavbo. Pol ure je trajalo, da smo našli pravega varnostnika, ki je odklenil stavbo.'' Sicer je pri pripravljalnih delih za evropske igre v tistem času sodelovalo od 300 do 500 ljudi. V neposredni bližini so npr. gradili stadion. Postati evropski Dubaj Lušina pohvali tudi organizacijo v kompleksu in nasploh: ''Azerbajdžanci so zelo prijazni in uslužni. Ves čas smo se čutili sprejete in dobrodošle. Če smo hoteli, so nam omogočili odhod v mesto, organizirali so kombi in vodiča ter nam razkazali središče Bakuja, ki je izredno čisto, popolnoma novo, od nabrežja do stolpnic. Pri prenovi ne varčujejo. Veliko delajo na tem, da bodo prepoznani kot evropska država.'' Sicer je opazil, da gre za deželo nasprotij med bogatimi in revnimi, vidno je novo, zakrito staro, vendar delajo na tem, da bi prenovili prav vse. Baku ima bogate zaloge nafte, želi izkazovati svojo evropsko držo, po drugi strani pa postati Dubaj s tradicijo. Nekdaj je tu potekala svilena pot in danes želijo poudariti, da so nekoč že bili razviti. Zanimiv se jim je zdel tudi, za nas rahlo kaotičen, prometni režim, ki ga določajo vozniki sami. Sicer obstajajo pravila, ki v praksi postanejo bolj načela. Tako se tripasovna cesta na lepem spremeni v štiri ali celo petpasovnico. Prostega časa ni bilo veliko, saj so delali po 6 dni na teden, 12 ur dnevno. Zvečer so se družili v skupnih prostorih, in sicer ob kavi. Alkohol je v samem kompleksu prepovedan, pa tudi sicer Azerbajdžanci nimajo navade, da bi npr. med fizičnim delom kakšnega spili. Konferenčni mesec se je pričel že z aprilskim uvodom, ko so se udeležili sejma FORMA TOOL v Celju, na katerem so sodelovali tudi z dodatnimi vsebinami v obliki strokovnih predavanj in predstavitev. Na t. i. Tehnološki dan so pripravili predavanje Merjenje jekla z visoko trdoto, inovativne meroslovne rešitve pa so predstavljali ves čas sejma. Najpomembnejša dneva letošnjega konferenčnega meseca sta bila 13. in 15. maj, ko je potekala 5. M&Q konferenca. Uvodni dan, ki je potekal v soorganizaciji z Medpodjetniško izobraževalnim centrom (MIC) Škofja Loka in se je tudi odvijal v njihovih prostorih, je bil posvečen problematiki tehničnih pregledov. Temu primeren je bil tudi nabor udeležencev. Prisotni so bili lastniki tehničnih pregledov – direktorji, vodje, odgovorne osebe in pregledniki. Ogledali so si prikaz izvedbe meritev zavor in plinov pri hibridnih vozilih in uporabe fonometra. Seznanili so se, kako je urejeno področje tehničnih pregledov na sosednjem Hrvaškem, se poučili o vsebini Akreditiranega Certifikata in z načinom izvedbe meritev z naletno zavoro zavor pri traktorjih. Sklepni dan konference je potekal v Sokolskem domu v Škofji Loki. Namenjen je bil predstavnikom farmacije in zdravstva, ki so poslušali predavanja o učinkovitosti laboratorija, rešitvah nadzora temperature, IQ/OQ dokumentaciji sistema beleženja temperature in zahtevah standardov čistih prostorov. Seveda niso zaobšli niti zelo pomembne teme za prav vsako podjetje – prijazna delovna mesta za zaposlenega in kako medsebojni odnosi vplivajo na kakovost dela. Ugotavljajo, da konferenca že postaja priljubljeno stičišče za širitev znanja in mreženje strokovnjakov, saj so v dveh dneh našteli več kot 200 udeležencev. Katarina Bertoncelj Poslušalci so pozorno prisluhnili predavatelju. Foto: Lotrič d.o.o. IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ LJUDJE NAVDUŠENI NAD FOTO UTRINKI V DRAŽGOŠAH ''Kje je to fotografirano? Tale misel pa se dobro poda k fotki. Tale je pa meni všeč!'' se je slišalo med odprtjem razstave Foto utrinki Roža skrivnostna. Idejni vodja Branko Setnikar je povabil domačo fotografinjo Barbaro Debeljak, da združita moči in pokažeta ljudem najboljše in najlepše. ''To je kot nekakšen utrinek, tisti zvezdni utrinek, ki v človeku zbudi hrepenenje. Takrat se za hip ustavimo in pomislimo. Zazrimo se v to skrivnost.'' To so bile skrbno izbrane besede kaplana Branka Setnikarja ob odprtju fotografske razstave, obogatene z duhovnimi mislimi. Za vzdušje je poskrbel domač župnijski mešani pevski zbor z Marijinimi pesmimi. ''Ko se ustavimo ob vzkliku Roža skrivnostna, začutimo, kako globoko navdihnjeni so vzkliki naših litanij … In prav to je podoba Marije'', je še dodal kaplan. Najboljše fotografije Barbare Debeljak in najlepše duhovne misli kaplana Branka Setnikarja so bile na ogled od 10. do 24. maja v prostorih pod cerkvijo sv. Lucije v Dražgošah. En, dva, tri, pa smo zaključili … Dnevi so zaradi delovnega tempa hitro minevali. Časa, da bi pogrešali svojce sploh niso imeli (so pa zato njihove družine toliko bolj nestrpno odštevale čas do njihove vrnitve). Pogrešali so le slovensko kulinariko, predvsem svinjino, saj so Azerbajdžanci bolj ljubitelji belega mesa. Povratek domov je bil, če ga primerjamo s potjo tja, prava pesmica. Letalo je imelo ''le'' pet ur zamude. Za njihove družine, ki so jih že navdušeno pričakovale, pa se je seveda vsaka minuta zamude zdela neskončna. Katarina Bertoncelj Utrinek s konference. Foto: Lotrič d.o.o. Idejni vodja Branko Setnikar in fotografinja Barbara Debeljak. Foto: Janez Bogataj Renata Valh Pintar 25 IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ BREZ BUDNICE PIHALNEGA ORKESTRA ALPLES ŽELEZNIKI NE GRE Pihalni orkester Alples Železniki poskrbi, da se v prvo majsko jutro prebudimo ob zvokih budnice, ki odmeva po ulicah Železnikov in okoliških vasi. Zbor godbenikov je bil ob 5. uri zjutraj pred Alplesom, kjer kljub zgodnji uri vlada veselo razpoloženje. Najprej so se z avtoprevoznikom Ivanom Špikom odpeljal na Zali Log in že tradicionalno zaigrali pred gostilno Pri Slavcu. Lastnica Stanka Žbontar in sin Gregor sta jih kot že vsa leta prijazno povabila, da se v gostilni okrepčajo z zajtrkom. Za vso izkazano podporo, gostoljubje in dolgoletno naklonjenost orkestru sta jima ob 35. obletnici delovanja orkestra nekdanji predsednik Gregor Bogataj in zdajšnji predsednik Janez Pollak slovesno podelila zahvalo. Z avtobusom so se nato odpravili na Plavž, kjer so skupaj z mažoretkami Mažoretnega društva Železniki zaigrali skladbo, nato pa so se zopet odpeljali do Dašnice ter prebudili tamkajšnje prebivalce. Iz Dašnice so odkorakali na Kres in se z avtobusom odpeljali v Log. Zaigrali so še v Selcih in tudi tam poskrbeli za lep uvod v prvomajsko jutro. Pot so nadaljevali v Naklo, kjer so zaigrali na motozboru Old timer kluba Naklo, ki je letos praznoval 20-letnico delovanja. Po dobrem kosilu pa dan za godbenike še ni bil končan; pot so nadaljevali v Besnico ter tudi tamkajšnje prebivalce razveselili z nekaj zaigranimi koračnicami. V popoldanskih urah so se odpravili proti domu, kjer jih je čakal zaslužen počitek. Da brez prvomajske budnice prazničnemu jutru nekaj dobesedno manjka, je zagotovo posledica dolgoletne tradicije. Budnico je na- Na 20. moto zboru Old timer kluba Naklo. Foto: Igor Krivec Stanka in Gregor Žbontar z zahvalo. Foto: Igor Krivec mreč orkester prvič pod vodstvom takratnega dirigenta Dragiše Miškovića zaigral že 1. maja leta 1981. Razen leta 2001 so, ne glede na vremenske razmere, po ulicah Železnikov v prvomajskem jutru vedno odmevali zvoki koračnic. Orkester je prvo leto pozdravil prebivalce Studena, Železnikov, Zalega Logu, Podlonka, Rudna in Dražgoš. Budnice so običajno potekale tako, da so se ob petih zjutraj zbrali na Studenem pri ''Posečnku'' in nato začeli z igranjem – bujenjem. Peter Polajnar, ki je v prvih letih zapisoval nastope, je za drugo budnico leta 1982 napisal: ''Zaigrali smo 56 koračnic.'' Naj bo zaigranih koračnic še veliko, godbenicam in godbenikom pa gre zahvala za dobro voljo in vztrajnost, da se v zgodnjih urah, ko večina prebivalcev sladko sanja v toplih posteljah, odpravijo na prvomajsko popotovanje in s svojim igranjem vnesejo v jutro nekaj slovesnega. V orkestru tudi sicer skrbijo, da je dogajanje kar se da pestro. V petek, 24. aprila, so na občnem zboru ocenili minulo leto in zamenjali vodstvo orkestra. Na mesto dosedanjega predsednika društva, ki ga je zasedal Gregor Bogataj, je bil izvoljen Janez Pollak. Dogovorili so se tudi, kako bo potekalo delo v letošnjem letu. Pestro bo, saj se že konec junija odpravljajo na gostovanje v Vrdnik na Fruški gori v Vojvodini. Začetek avgusta pa bo zopet v znamenju Francije, odhajajo namreč na gostovanje v Clermont Ferrand, glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, kjer bodo nastopili na festivalu in zastopali slovenske barve. Lizbona. Foto: Staša Mikec nimi deli mesta je tudi okrožje Belem z navdušujočim samostanom Jeronimos Monastery, kjer so pred odpravo v Indijo Vasco de Gama in njegovi pomorščaki preživeli zadnje dni v molitvi in tišini. Ob samostanu in čudoviti cerkvi Svete Marije, je tu še Belemski stolp iz belega kamna, začetna točka pomorščakov, ki so se odpravljali na raziskovanje in zadnja stvar, ki so jo mornarji videli, ko so odšli iz mesta. Fadu, ki se je rodil pred 150 leti v Lizboni, lahko prisluhnemo v boemskih in skrivnostnih ulicah Bairra Alta, ljudje pa so ga peli ob spremljavi portugalske kitare, da bi premagali bolečino. Iz glavnega mesta smo naredile krajši izlet v Sintro, Cabo da Roca in obalo Atlantskega oceana. Že prihod v Sintro je pravljičen, strme tlakovane ulice, fasade iz ploščic, perilo na balkonih … Sintra je stoletja veljala za kraj, kjer so počitnikovali portugalski monarhi. Tukaj se je zbirala Porto. Foto: Staša Mikec Belemski stolp. Foto: Staša Mikec evropska umetniška smetana: slikarji, poeti, boemi. Na ogled je Palacio Nacional de Sintra z dvema belima dimnikoma, z Nina Drol PORTUGALSKA, DEŽELA POMORŠČAKOV IN SONCA ''Mmm diši po slaščicah, po morskih sadežih, po vinu in rahlem vetru … mmm diši po Portugalski …'' Pariz, Bruselj, Rim, Marakeš so kraji, ki so bil v načrtu, da jih obiščemo, okušamo in spoznamo. ''Kaj pa, če gremo na Portugalsko?'', smo se spraševale štiri sodelavke in prijateljice. ''Pa smo šle!'' Najprej 26 v Milano in nato v deželo na skrajnem jugozahodu celinske Evrope. Glavno mesto Portugalske je Lizbona, mesto ob izlivu reke Tejo v Atlantski ocean. Njeno jedro je zgrajeno na sedmih gričih, polno strmih, tlakovanih ulic in tramvajev, ki ti olajšajo vzpone. Nad mestom stoji grad Sao Jorge, katerega najstarejši del sega v 6. st. Skozi stoletja in v znamenitem lizbonskem potresu 1755 je bil večji del gradu uničen. Z njega je čudovit razgled na reko, zanimive predele Lizbone, galebe, pomarančevce … Pod gradom je Alfama, najstarejši predel mesta na trdnih temeljih. Staromodne ulice, cerkvice, hiše, obložene s ploščicami, stari trgi in romantični balkoni dajejo predelu svojevrsten čar. Med priljublje- ''Selfi'' iz najzahodnejšega dela Evrope Cabo da Roca. Foto: Staša Mikec lepimi prostori in keramičnimi ploščicami iz 15. stoletja. Iz Sintre smo se po zelo ovinkasti cesti odpravile do Palacio Nacional da Pena. Ferdinand II je z nemškim arhitektom zasnoval palačo iz 18. stoletja, kjer so združeni vsi mogoči umetniški slogi in je prava paša za oči. Okolica palače je park, v katerem je dal Ferdinand II zasaditi rastline s celega sveta. Iz notranjosti države smo se podale še do bližnjega Cabo da Roca ob Atlantskem oceanu. Gre za najbolj zahodni rt Evrope z razgledom na prepadne stene, razpenjene valove in neskončen ocean. Okolica je zelo vetrovna, polna nizkega cvetočega rastja, evkaliptusov in plutovcev. Pot smo nadaljevale ob obali Atlantskega oceana do Lizbone, videle številne deskarje, ''kajtarje'', mondena letovišča in domačine, ki so bili navdih Ianu Flamingu in jih je upodobil v liku Jamesa Bonda. 27 IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ Iz Lizbone smo letele v Porto. Prijetno mesto, ki je pravi raj za gurmane, sladokusce in ljubitelje portovca, vina za dušo, omamno sladkega in zapeljive barve, ki nosi ime po pristanišču Porto, od koder so z ladjami potovali v Veliko Britanijo. Porto ni samo portovec, je pristaniški kraj, ki vas ne bo pustil rav- IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ nodušne. Središče mesta se začne s Catedral do Distrito, okrožjem, kjer se nahajajo cerkvi Santa Clara in Sao Bento in železniška postaja iz leta 1916. Mesto smo si ogledale z ladjico po reki Douro, kjer so se odprli lepi pogledi na živahno nabrežje Ribeira, četrt polne lokalov in restavracij, v katerih lahko poskusite po- lenovko (bacalhau). Pojdite in obiščite Lizbono, mesto, ki zaživi v poznih večernih urah in zjutraj dolgo spi. Pojdite in obiščite Porto, mesto sonca, vina, dobrih ljudi ... mesto sanj. Renata Valh Pintar ARTICULATION OF ANTIPATHY Tehnično dovršena death metal zasedba iz Železnikov. Sestavljajo jo štirje metalci, ki so trenutno razkropljeni vse od Ljubljane do Sorice. Na spletu jih je skoraj nemogoče najti. Vendar se nisem vdala. Za informacije o zasedbi sem se obrnila na njihovega člana Mohorja, ki mi je prijazno in brez dlake na jeziku odgovoril na nekaj vprašanj o skrivnostnem bendu, za katerega člani pravijo, da uradno ne obstaja. Kdo so člani vašega ansambla? Člani ansambla smo sami metalci okrog tridesetih, odeti v črnino in dolgih las, razen enega, ki ima kratke lase in občasno obleče tudi narodno nošo. Dva ''koreninita'' v Železnikih, eden v Sorici, eden je iz vasi Javorje. Poimensko: Luka, Tilen, Urban in Mohor. Trije kadilci, vsi pa pijemo pivo. va'', traja vsaj kakih pet, šest vaj. Luka že prej z motorko ''obžaga'' osnutek, na vajah pa se s ''pilicami'' vsi zapodimo vanj. Načeloma vsak sam naredi svoj del. Koliko časa traja to ''piljenje'', vam najbolje pove podatek, da imamo po dobrih štirih letih igranja v repertoarju že devet ''viž''. Zakaj ste izbrali tako zvrst glasbe? Zvrst je izbrala nas. Vsi smo navdušenci nad to vejo metala in smo se kar nekako naravno našli. Zato na vajah ne prihaja do prepirov in pretepov. Nasploh smo si ideološko precej blizu. Ali sta se način igranja oziroma zvrst kaj spremenila od začetka vašega ustvarjanja do danes? Kar se tiče načina, je Urban na začetku igral bas s trzalico, zdaj ne več … Zvrsti ostajamo vdani od začetka. Kje in kdaj vadite? ''Šembrek'' ima za svojo hišo zatočišče za skoraj vse bande v Železnikih in tam ''zorimo'' tudi mi. Kdaj imamo vaje, je dobro Kako in kje se je vse začelo? Luka in jaz sva že prej skupaj igrala v ansamblu Mem Grome, Urban in Tilen pa v bandu Mortifera. Oba ansambla sta v ''hudih mukah kruto smert storila'' in za kar nekaj let je v srcih zazevala praznina. Prva sta si konec leta 2011 solze obrisala Luka in Tilen, kmalu sta medse privabila Urbana, zadnji sem svoj ''piskrček'' pristavil še jaz. 28 Načrtujete še kakšen nastop v prihodnosti? Zaenkrat zagotovo vemo, da ne igramo na čipkarskih dnevih. Drugih zagotovil nimamo. Ste že posneli ali izdali kakšno ploščo? Smo. Posneli smo demo plošček s tremi komadi, imenovan Demonstration Of Decay. Oziroma Prikaz Gnitja, po domače. Žal ni izdan in ga je izjemno težko dobiti. Oziroma ga je možno dobiti, če se mi tako odločimo. Malo za šalo, malo za res … Kje se vidite v prihodnosti? Zdaj, ko se je bobnar vrnil z urjenja v Azerbajdžanu, bomo poklicali na telefonsko linijo za vedeževanje. A prihodnost je videti črna ... Kje ste do sedaj že nastopali? Igrali smo že na Krawalu, v Bajti, Klubu 54 in Postojni. Dolg seznam. Ko sem povprašala, če imajo na voljo kakšno fotografijo zasedbe v ''elementu'', mi je Mohor priskrbel sliko naslovnice njihove demo plošče. Pravi, da drugih fotografij zasedbe nimajo. Ilustriral jo je sam. Drzna in nekoliko provokativna umetniška stvaritev. Kot njihova glasba. Za potešitev radovednosti, kakšno glasbo zasedba ustvarja, vam priporočam, da obiščete kak njihov nastop ali se s fanti dogovorite, da vam priskrbijo demo plošček. Ob poslušanju njihove glasbe bodo uživali tudi zahtevni poslušalci metal glasbe. Anja Čufar DAN MLADOSTI S PREŠERNOVCI Skupina prešernovcev, borcev Prešernove brigade, in njihovih prijateljev, predsednikov in članov Zveze borcev za vrednote NOB in praporščaka s praporom Prešernove brigade, se je v ponedeljek – odlično so izbrali 25. maj, v prejšnji državi dan mladosti – odpeljala v kraje ustanovitve brigade. Torej v Potok k Marenkovcu, kjer je na novem poslopju prvotna plošča, ki spominja, da je bil tukaj štab 2. operativne cone, in v Zalo k Špehu, kjer stoji spomenik in kjer se je brigada prvič postrojila. To je bilo 12. julija 1943. Oglejmo si ti dve spominski obeležji. Najprej ploščo v Potoku pri Marenkovcu. ŠTAB II. OPERATIVNE CONE JE V TEJ HIŠI DNE 5. 7. 1943 SKLENIL IZ GORENJSKEGA ODREDA USTANOVITI: GORENJSKO – PREŠERNOVO – BRIGADO, REORGANIZIRAN GORENJSKI ODRED IN SAMOSTOJNI KOROŠKI BATALJON. 25. 6. 1983 Kdo je dobil idejo za ime zasedbe in kaj pomeni? Imena nismo imeli vse dokler nas niso zvabili na oder Krawala. Do takrat ime sploh nikoli ni bilo na dnevnem redu ''debat'', potem smo ga kar naenkrat potrebovali. Organizirali smo nekakšen interni natečaj in demokratično je zmagalo ime Articulation Of Antipathy. Ideja je sicer zrasla na Lukovem ''zelniku''. Prevod imena bi bil ''Artikulacija Antipatije'', približen prevod iz tujk pa nekako ''Izgovorjava Nenaklonjenosti''. Nekako tako. Koliko časa traja, da ''izpilite'' eno glasbeno umetnino in koliko jih imate ''naštudiranih'' do sedaj? Da bi kakšnega izpilili do potankosti, se še ni zgodilo, da stvar postane ''poslušlji- vprašanje tudi za nas. Eden je izseljen v Ljubljano, drugi v Maribor, dva ''služiva tlako'' na neusklajenih izmenah, zato ni enoznačnega odgovora na to vprašanje. sto let!), dveh zvestih, zavednih Slovenk, pravih partizanskih mater. V krasnem dnevu smo pri Marenkovcu ob šilcu kramljali z gospodarjevim očetom Milanom in občudovali razgled. Pri Špehu sta nas z dobrotami pričakali domači hčeri Tončka in Albinca, ki sicer z družinama živita drugod. Pred spomenikom smo imeli lep kulturni program z govorom, recitacijami in petjem ob harmoniki. Oba prisotna prešernovca, Ivo Miklavčič in Tine Tomazin, nad devetdesetletna klena moža, sta skupaj s predsednikom ZB Kranj Marjanom Gorzo položila venec k lepo obnovljenemu spomeniku. Ivo je spregovoril o brigadi, njenih borcih in komandantih, njenih imenih (sprva Proletarska, nato Gorenjska, po zmagi nad okupatorjevimi kolaboranti na Turjaku VII. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Franceta Prešerna), bojih in zmagah in tudi o hudih žrtvah, transportu ranjencev in bolnikov na Notranjsko in še in še. Junaška pot brigade se je končala z osvoboditvijo Gorice. Ivo, predsednik Skupnosti borcev Prešernove brigade, je naše srečanje že dolgo načrtoval. Pri uresničitvi mu je pomagala Dora Osterman, predsednica Pokrajinskega sveta ZB za Gorenjsko in podpredsednica ZB za vrednote NOB Kranj. Srečen je KO ZZB ZALI LOG Hkrati so imenovali tudi poveljnike teh enot. V Zali stoji Špehova domačija, kjer je spominski kvader s ploščo in napisom: NA TEM MESTU JE BILA DNE 12. 7. 1943 USTANOVLJENA VII. UDARNA BRIGADA FRANCETA PREŠERNA KOT PRVA GORENJSKA BRIGADA ODKRITJE ZB 1. 7. 1954 OBČINSKI ODBOR ZALI LOG Umetniška stvaritev, ki krasi demo plošček. Avtor: Mohor Kejžar Na obeh domačijah smo bili gostoljubno sprejeti. Spominjali smo se Marenkovcove in Špehove mame (letos je dopolnila Pred Marenkovcovo domačijo. Foto: osebni arhiv 29 IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ pohvalil svoje tri sinove, ki mu ves čas stojijo ob strani in ga tudi vodijo na vsa dogajanja in spominska srečanja. Tokrat je bil z nami eden od mlajših. Ivo in Tine ohranjata bistro misel in sta nam pravi zgled: treba je biti dejaven. Ko je nato naša kolona, z rdečimi nageljni na prsih in s harmoniko na čelu, stopala po dolini skozi Zali Log, pojoč ponarodelo pesem Janez, kranjski Janez in se ustavila na kosilu Pri Slavcu, sta nas tam pričakala neutrudna gospodinja Stanka in mladi gospodar Gregor z vzklikom: “Čestitke za dan mladosti!” Tudi nista pozabila! Hvala partizanom, borcem za osvobodi- IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ tev izpod okupatorjevega škornja, hvala kurirjem, aktivistom OF, partizanskim materam in vsem, ki so bili z uporno, dvignjeno glavo pripravljeni žrtvovati tudi življenje, da le ostanemo Slovenci svobodni gospodarji na svoji zemlji. Brez njih, zmagovalcev, ne bi bilo samostojne Slovenije. Kdo ve, kaj bi bilo z nami in našim jezikom?! O dnevu mladosti ne bi mogli niti sanjati. Naslednjič se dobimo julija na Pokljuki ob spominskem pohodu na Triglav in v Dolenji vasi pri Plečnikovi umetnini. Ob letu osorej pa spet v Potoku in Zali. Martina Sedej deli veselje do vsakdanjega življenja in dokazuje, da je umetnost dosegljiva vsakemu, če jo le želi in hoče izraziti na lasten način. Za svoj glas ne potrebuje ničesar drugega kot roke in nasmešek in tako bo v njegovih rokah nastala nova umetnost iz čiste notranje strasti in ustvarjalnosti. Petra Rezar, prof. lik. ped. Spomenik pri Špehu. Foto: Martina Sedej NEDELJSKE ŠMARNICE OB DRAŽGOŠKIH ZNAM´LIH Več kot stoletje je že, kar se na Slovenskem obhajajo šmarnice, vsakodnevna majska pobožnost v čast Mariji. Pobožnost imenovano po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljat tudi izven cerkve: pri kapelicah in znamenjih. V Dražgošah se majnika ob nedeljskih popoldnevih družimo ob Tinetovem kozolcu, Lojzetovi kapelici, stari cerkvi sv. Lucije in ostalih znam´lih. Otroški živžav, lovljenje in klepet zamenja pozorno poslušanje šmarničnega branja, molitev in ljudsko petje. Nedeljsko češčenje Marije nas vernike pod Dražgoško goro še bolj povezuje in združuje. Renata Valh Pintar člana Društva gluhoslepih Slovenije DLAN, je na ogled na hodniku Občine Železniki, Češnjica 48, in sicer do konca julija 2015. Matevževe umetnine. Foto: Andrej Tarfila Nedeljske šmarnice ob Lojzetovi kapelici. Foto: Marjeta Nastran KO SE ODPREJO VRATA V SVET Tihi, nevidni samouk Matevž je dolga leta živel življenje tiho vpijočega v prazni puščavi, dokler mu ni zasijala zvezdica in odprla vrata med ljudi. Zaživel je na novo in odkril svoj tihi talent. Skozi roke, ki so danes njegovo glavno orodje komunikacije in ustvarjalnosti, je odkril in pokazal neverjetne sposobnosti po komunikaciji z okoljem. Preko svojih izdelkov, pri katerih je uporabil že odpadne materiale, je na novo ustvarjal umetnine preko lesenih in drugih ročnih izdelkov. Hkrati še vedno raziskuje in odkriva čare pisne in druge ročne komunikacije. Njegovo veselje do življenja se danes množi naprej in deli med nove znance in prijatelje. Skozi svoja dela ponosno dokazuje svojo ustvarjalnost in navezuje komunikacijo z okoljem v jeziku, ki ga je šele zdaj v nekaj letih sprejel in razume njegov krog prijateljev. Preko slovenskega znakovnega jezika, mimike, telesne govorice in zgolj s pogledom navdihuje in 30 Razstava del MATEVŽA TROJARJA, 27. aprila 2016 bo Domel dopolnil 70 let delovanja. V jubilejno leto smo vstopili z odprtjem novega mehanskega in prenovljenega kemijskega laboratorija. V tem obdobju se bo zvrstilo več dogodkov, ki se bodo zaključili s slavnostno sejo, dnevom odprtih vrat ter družabnim srečanjem za zaposlene in upokojence. Ponosni smo na svojo tradicijo, zato veliko skrb posvečamo razvoju na vseh področjih, kar se posledično odraža v velikem številu inovacij. Domel je družbeno odgovorno podjetje. Kot globalni razvojni dobavitelj dovršenih rešitev elektromotornih pogonov in komponent, zasnovanih na lastnih inovativnih tehnologijah, omogočamo rast in trajnostni razvoj skupine Domel. S tem zagotavljamo kakovostna delovna mesta v širšem okolju. T R A D I C I J E I N U S P E H A Matevž Trojar. Foto: Andrej Tarfila 31 DRUŠTVENA DEJAVNOST DRUŠTVENA DEJAVNOST ZAKLJUČEK UR PRAVLJIC V KRAJEVNI KNJIŽNICI ŽELEZNIKI PREDSTAVITEV OBČINE ŽELEZNIKI PRI PROJEKTU PISANE DROBTINICE IZ NAŠE ZGODOVINE S predstavo Pika, pika, piskrček smo sredi aprila v Krajevni knjižnici Železniki sklenili letošnjo sezono dejavnosti za otroke. Na praznično soboto, 2. 5. 2015, smo se po lanski prvi predstavitvi letos že drugič podobno organizirali in pristopili k projektu ''Pisane drobtinice iz naše zgodovine'' in tako v Volčjem potoku predstavili našo občino predvsem s starimi obrtmi, ki so za naše kraje poznane. Sredini popoldnevi so bili namenjeni uram pravljic in ustvarjalnim delavnicam. V zadnji sezoni smo pripravili tudi lutkovne delavnice z mentorico Dragico Toplišek Tušar. Otroci so si ogledali kratko lutkovno predstavo, nato sami izdelali lutko in zaigrali odlomek iz predstave. V letošnjem letu je dejavnosti v knjižnici obiskovalo 48 otrok. Najzvestejši obiskovalci, ki so nas pridno obiskovali, so bili deležni še posebne nagrade. Prejeli so knjigo pesmic Neže Maurer Pišem, berem ABC …, ki jo je ilustrirala Nina Drol. Vse obiskovalce knjižnice obveščamo, da bo letošnji poletni urnik nekoliko drugačen kot prejšnja leta. Knjižnica bo v juliju in avgustu odprta v torek in četrtek popoldne od 13. do 19. ure. Veseli bomo vašega obiska! V Volčjem potoku se je tokrat na veliko klekljalo, saj so sodelovale klekljarice Turističnega društva Železniki in učenke Čipkarske šole Železniki, skupaj kar 15 klekljaric. Pogled na dekleta je bil fantastičen in to so potrdili tudi obiskovalci, ki so bili nad njimi navdušeni. Sodelovali sta tudi predstavnici Turističnega društva Davča na trlici in kolovratu in prikazovali delo teric in obiskovalce seznanjali, kako so to delali včasih in kaj sploh nas- tane iz tega. Žebljarji so kovali žeblje in tudi obiskovalci so poprijeli za kladivo. Prikazovali smo tudi izdelovanje pletenih košev in košar ter izdelovanje predpražnika iz koruznih listov. Na stojnici smo promovirali našo občino, prireditve in nudili promocijski material. Za zabavo so poskrbeli člani harmonikarskega orkestra in mažoretke. Skoraj štiri ducate občank in občanov je z veseljem sodelovalo in hkrati dejalo, da si takih ali podobnih predstavitev v prihodnosti še želijo, saj je bilo odlično poskrbljeno tako za obiskovalce kot tudi za sodelujoče. Konec koncev je najpomembnejše druženje in sodelovanje različnih organizacij, ki svoje delovanje prepletejo z delovanjem drugih in na tak način predstavijo Občino Železniki. Tomaž Weiffenbach, predsednik TD Železniki, Nagrajeni najzvestejši obiskovalci. Foto: Andrej Tarfila Tatjana Bertoncelj, Tatjana Šmid VOLFOVO SREČANJE NA PETROVEM BRDU Volfovo srečanje na Petrovem Brdu v organizaciji Društva Baška dediščina je bilo letos nadgrajeno z neformalnim srečanjem predsednikov še petih sosednjih društev, ki delujejo na področju ohranjanja dediščine. Društvo Baška dediščina, ki že deseto leto ohranja dediščino gornjega dela Baške grape od Petrovega Brda do Grahovega ob Bači, je leta 2007 na razglednem Robarjevem griču na Petrovem Brdu postavilo spominsko znamenje – križ domačinu, duhovniku, rodoljubu in vnetemu planincu Janezu Volfu. Do leta 1900 je služboval kot duhovnik, nakar so mu zaupali več odgovornih cerkvenih služb. Bil je stolni kanonik, cerkveni nadškofijski sodnik, kapitularni vikar, nadškofijski ekonom in vodja gradnje novega semenišča v Gorici. Kot vojni begunec je 10. maja leta 1917 umrl v Ljubljani, star 82 let. Društvo Baška dediščina si že nekaj let prizadeva, da bi vsakoletno Volfovo srečanje v spomin na tega velikega moža preraslo v srečanje sosednjih župnij. Letos je bil narejen pomemben korak k uresničitvi te ideje. Na povabilo društva so se v Planinskem domu Petrovo Brdo srečali predsedniki turističnih društev Sorica, Železniki, Davča, Pod Kojco Zakojca in Muzejskega društva Žiga Zois Bohinjska Bistrica. Vsa si skozi svojo dejavnost prizadevajo za varovanje dediščine in jo kot dragoceno zakladnico znanj in izkušenj umeščajo v današnji prostor. Pozornost so namenili predvsem povezovanju med društvi, izmenjavi izkušenj 32 in druženju z namenom večje vidnosti in prepoznavnosti območij njihovega delovanja. Sodelovanje bo temeljilo na skupnem nastopanju pri promociji in oblikovanju vsebin nekaterih etnoloških prireditev, ki jih posamezna društva organizirajo. Letošnje že deveto Volfovo srečanje s sveto mašo je bilo namenjeno tudi spominu na žrtve prve vojne v Baški grapi. Gostje srečanja so bili tudi predstavniki Mednarodnega, kulturnega, zgodovinskega društva generala Svetozarja Borojeviča Tolmin v replikah uniform cesarske kraljeve vojske iz prve vojne. Društvo Baška dediščina je osvetlilo zgodovinski spomin na dogodke iz časov prve vojne v Baški grapi. Pripravilo je tudi zgibanko in izdelalo info tablo, ki bo poslej domovala v Podbrdu. Olga Zgaga Udeleženci projekta. Foto: Sabina Romšak Oglašujte v občinskem glasilu oglasi@zelezniki.eu Foto: Cveto Zgaga 33 DRUŠTVENA DEJAVNOST DRUŠTVENA DEJAVNOST BUKOV, GABROV, BUKOV … KJE JE MEJA V DRAŽGOŠAH? ''Gospodarja dveh manjših kmetij se srdito prepirata za košček zemlje. Ko že vse kaže, da se bo spor prenesel na sodišče, v konflikt poseže …'' Brane Kavčič, Alenka Lotrič, Maja Zupanc, Jure Šolar in Miloš Šmid so igralci nove veseloigre 1,10,100 – Kje je meja? v enem dejanju po dražgoško. V pomoč jim je šepetalka Ema Zupanc, za glasbeno podlago pa skrbita Blaž Jelenc in Matej Kavčič. Rok Pintar, ki je že petič v osmih letih zbral igralce, je tokrat povezal domačine v projektu 1,10,100 – Kje je meja?. V Dražgošah letos mineva leto dni od združitve kulture in turizma, deset let od oživitve kulturnega udejstvovanja v vasi in približno stoletje od kulturnega razcveta pod Jelovico. V petek, 8. maja, se je okrog 300 ljudi zbralo v gledališču Za plotom, da bi si ogledali, kaj so pripravili tokrat. Osrednji dogodek je bila že omenjena veseloigra, polna komičnih situacij, lju- bezenskih in drugih zapletov. Večer pod zvezdami se je nadaljeval s fotografskim in video pregledom kulturnega življenja v Dražgošah. Marsikdo se je prepoznal na starih fotografijah in posnetkih, se nasmehnil in se nostalgično spominjal mladosti. Da sta večera potekala brezskrbno in sproščeno, v soboto, 9. maja, so namreč še enkrat uspešno ponovili omenjeni projekt, gre zahvala zanesljivim igralcem, drugim domačinom, sponzorjem in seveda velikemu številu obiskovalcev, ki se vsaki dve leti radi vračajo Za plot. Veseloigra v enem dejanju je primerna za vse generacije in zaradi enostavne scene tudi za vsa prizorišča – od navadnega dvorišča do travnika. Zato bodo z njo potovali iz kraja v kraj, tudi tja, kjer gledališke predstave še nikoli ni bilo. Želijo pokazati, da z majhnimi sredstvi zmorejo veliko, navdihniti kraje, kjer je kulturno življenje zamrlo … želijo predstaviti Dražgoše. Renata Valh Pintar Ekipa nastopajočih je poskrbela za prijetne vtise. Foto: Andrej Tarfila Uspešna študentska zabava ob 1. maju TANJA ŽAGAR, FLIRT IN KRES Selca – Vsakoletna, že tradicionalna, prireditev Naj živi 1. maj, ki jo organizira Klub študentov selške doline (KŠSD) je tudi letos uspela v polnem obsegu. Sklop prireditev, ki jih organizira KŠSD, doseže vrhunec s koncertom ob kresu na igrišču Rovn pri Selcih. Letos sta številne mlade in mlade po srcu zabavala Tanja Žagar in skupina Flirt. S publiko so ustvarili izjemno vzdušje, ki je skupaj s kresom ugasnilo šele v zgodnjih jutranjih urah. Koncert seveda ni vse, kar se dogaja tekom aprila in maja. KŠSD organizira, včasih skupaj z drugimi društvi, številne prireditve od športnih, kulturnih do izobraževalnih in še kaj vmes. Med bolj izstopajočimi letos gre predvsem izpostaviti drive-in kino na prostem, ki je potekal na igrišču Rovn. Kljub temu koncert predstavlja vrhunec dogajanja akcije Naj živi 1. maj. Letos se je vse skupaj pričelo kmalu po tistem, ko je padel mrak in je na oder stopila Tanja Žagar. Zabave željni ljudje so se pričeli zbirati na igrišču in okoli njega že precej prej. Tanjin nastop vsekakor ni razočaral, saj je s prepevanjem svojih uspešnic dodobra razgrela občinstvo. S poznanimi pesmimi kot so Arriva, 5 Poljubov in Nora noč se ji je marsikdo pridružil v petju, medtem ko so tisti manj vešči pevci svoje sposobnosti poizkusili na plesišču. Okoli enajste ure, če je kdo sploh gledal na čas, se je Tanja Žagar poslovila. Tanja ni razočarala. Foto: Andrej Tarfila Njeno mesto na odru so zasedli člani skupine Flirt, ki so več kot zadovoljili potrebo tistih, ki so želeli rock glasbo. Tudi oni so, na čelu s pevcem in frontmanom skupine, pripravili zelo energičen koncert. Mnogo ljudi v prvih vrstah se je povsem prepustilo pevčevim predlogom in energija pod šotorom je bila resnično naelektrena. Sicer si lahko včasih dobil občutek, da pevec ni najbolj zadovoljen z vsem, kar se dogaja v državi, a si nihče ni pretirano belil glave s tem. Vsekakor so Flirt odigrali zelo dober koncert, ki je redkokoga pustil ravnodušnega. Poleg dobre glasbe je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, da je bilo dovolj energije za ples in da so bile glasilke dovolj ''podmazane'' za petje. Mnogi so poskusili srečo tudi pri stojnici z igrami in tako poskušali zadeti kakšno privlačno nagrado. Vsekakor ogromno razlogov, zakaj se splača drugo leto 1. maj znova preživeti s študenti iz Železnikov. Pohvala gre tudi vsem organizatorjem in prostovoljcem, ki so na praznik dela dejansko delali in nato še pospravili ter v red spravili prireditveni prostor. Grega Markelj Tudi najmlajši dražgošani so sodelovali pri veseloigri. Foto Barbara Debeljak V Veseloigri najrazličnejših zapletov ni manjkalo. Foto: Andrej Tarfila 34 Skupina Flirt. Foto: Andrej Tarfila Brez kresa ne gre. Foto: Andrej Tarfila 35 DRUŠTVENA DEJAVNOST DRUŠTVENA DEJAVNOST "MED KRAVJEKI SPODAJ IN ZVEZDAMI ZGORAJ" Na Soriški planini bo 24. in 25. julija (prijetno) ropotalo. V ritmih glasbe VelikoNočnega kocerta, katerega iniciator je igralec in glasbenik Žiga Saksida, poleti že šesto leto tudi pastir na Soriški planini. Vsi imamo predstave o tem, kakšen naj bi bil pastir. Tisti pastir, ki na planini skrbi za čredo. Že iz otroških pesmic o pastirčkih, ki piskajo s svojimi ''frulicami'', za katerimi veselo hodi čreda. Najrazličnejše idilične podobe, ni kaj. Tako smo se odpravili na obisk k pastirjema na Soriško planino. Žiga Saksida in Nac Žuber sta nas pričakala ob pastirski hišici, pred katero je bila prazna ograda za živali, ki so se že pasl, na svoji najljubši poljani malce stran. Hm, v bistvu jih sploh ni bilo slišati. No, novodobni pastir ima na leseni mizi mobitel, tako da je v stiku tudi s t. i. globalnim svetom, ki se mu, po drugi strani, v svojih opazkah ves čas posmehuje. Vsaj če govorimo o pastirju Žigi Saksidi, ki namesto na piščalko igra na saksofon, in sicer pri skupini Čompe. Je tudi igralec in zelo večplasten človek, ki že šesto leto poletja preživlja na Soriški planini. Ob našem obisku, po enem tednu na planini, se je že popolnoma aklimatiziral in privadil na nove ritme. V bistvu pravi, da ''je čisto ven iz ritmov''. Skrbi za 70 glav živine. Ko tako pogleduješ naokrog, izgleda resnično idilično, a pravi, da vedno ni lahko. Lani je bilo poletje zelo muhasto. Vsaj kar se vremena tiče. Njegov dan se prične ob petih zjutraj, ob pol sedmih že poskrbi, da je živina lepo na paši. Krave žene na pašo kakšno uro hoje stran. Na planini preživlja čas od 1. Foto: Andrej Tarfila junija do 15. septembra in pravi, da dolgčasa ni. Ves čas je delo. Krave so sicer pridne, a zgodi se marsikaj. Neka krava s tri tedne starim mladičem je ušla celo do Nemškega rovta. Večina krav je simentalk, 11 je črno-belih frizijk. Pravi, da so te težje za pašo, težje učljive. Letos sta na paši tudi dve mladi mesnati belgijki. Doda še: ''Tri krave pa so resnično svete, saj prihajajo leto za letom.'' Skrbi za les in je tudi zelo okoljevarstveno angažiran. Motijo ga ''spominki'', ki jih turisti puščajo po planini, psi, ki prosto tekajo naokoli in motijo živino. Vendar Žiga ni samo to. Je tudi eden izmed organizatorjev oziroma pravzaprav iniciator VelikoNočnega koncerta, ki je prvič potekal že leta 2012. Pravi, da tudi sicer Soriška planina ne sameva, saj se ves čas nekaj dogaja, od kiparskih delavnic, downhilla, pohodov ipd. Zakaj VelikoNočni koncert? Res se mar- sikdo sprašuje, ali niso malce zgrešili datum, vendar saj so poleti noči resnično dolge, dogodek je velik za planino, glasbeniki so ''top'', zakaj torej ne bi bil koncert VelikoNočni. No, to je moja razlaga. Vendar Žiga pravi, da je smisel poimenovanja prav v njegovi nesmiselnosti, a doda, da je ''noč že zaradi glasbenih slasti in strasti Velika.'' Letošnji koncert bo potekala 24. in 25. julija. Obiskovalce bodo prevevale posebne energije: od zgoraj milo (upamo, da zvezdnato) nebo, spodaj kravjeki. Organizatorji pravijo: ''Na jasi, med smrekami in divjadjo bo zaropotalo. Pa ne z orožjem, temveč z ritmi, ki jih bojo streljali muzikanti raznoterih glasbenih zvrsti.'' Koga lahko slišimo na koncertu? Letos bodo na koncertu svojo avtorsko glasbo predstavili Tamara Obrovac Quartet, Ida & Other Bears, Moveknowledgement, Demolition Group, Čompe in Duetto. Kakšen je torej letošnji velikonočni recept? ''Zamešano s primesmi ljudskega (Tamara Obrovac quartet, Ida&Other bears), krompirjastega in poetističnega (Čompe), angažmaja s toinonostranstvom (Moveknowledgement), aktualnega in rockovsko prepoznavnega (Demolition group), izpiljeno in izčiščeno harmoničnega (Duetto), ki ga preigravata Brdnik na harmoniki in Rakovec s kitaro.'' Mešanica različnih zvrsti torej. Glasbeniki, ki igrajo ''tako na velikih odrih kot v zaprašenih pajzlih''. Za vsakega nekaj torej, saj želijo, da se koncert ne ''popredalčka''. Obiskovalcem je na voljo tudi brezplačno šotorjenje. Obljubljajo veliko in za konec podrezajo še z mislijo: ''Obzorja so neskončna, ena so ratitovška, druga soriška, tretjih pa sploh ni.'' Katarina Bertoncelj Pastirja Žiga Saksida in Nac Žuber. Foto: Katarina Bertoncelj Domovanje pastirjev na Soriški planini. Foto: Katarina Bertoncelj VELIKONOČNI KONCERT NA SORIŠKI PLANINI Med kravjeki spodaj in zvezdami zgoraj! Med gorskimi rožicami. Foto: Andrej Tarfila 36 24. 7. 2015, 20.00 25. 7. 2015, 20.00 • TAMARA OBROVAC QUARTET • IDA & OTHER BEARS • MOVEKNOWLEDGEMENT • DUETTO • ČOMPE • DEMOLITION GROUP • HELAHIRN Foto: Andrej Tarfila 37 DRUŠTVENA DEJAVNOST DRUŠTVENA DEJAVNOST HUMANITARNA AKCIJA ZA DOBRODELNI SKLAD PRAZNIKA SLOFUTSALA – FUNDACIJA RDEČA ŽOGA 19.–21. 6. 2015 ŠPORTNI PARK ROVN SELCA V letošnjem letu Športno društvo Selca organizira že 10. Praznik slofutsala. Turnir je z leti postal največji turnir malega nogometa v Sloveniji, ki se ga udeležujejo najboljši igralci futsala in tudi velikega nogometa. Letošnja tridnevna prireditev, Praznik Slofutsala (19.–21. 6. 2015), bo imela tudi veliko humanitarno noto – s pomočjo naših pokroviteljev, igralcev, obiskovalcev in vseh, ki bodo kupili spominske majice Praznika bomo zbirali sredstva v Dobrodelni sklad Praznika Slofutsala. Sredstva se bodo namenila FUNDACIJI RDEČA ŽOGA (Slovenian Business Club). Ustanova Rdeča žoga je nepridobitna dobrodelna organizacija, namenjena finančni pomoči oziroma investiranju v pomoč socialno ogroženim družinam, aktivnemu vključevanju posameznikov v dejavnost in promocijo, ustvarjanju boljših pogojev za razvoj športa v Sloveniji. V lanskem letu smo z uspešno akcijo, tudi s pomočjo Petra Prevca kot dobrotnika Praznika slofutsala, zbrali 3.200 evrov, ki smo jih preko RKS namenili za pomoč invalidu in žrtvam poplav. Odličen rezultat lanske akcije nas je spodbudil, da bomo podobno zapeljali tudi letos. S pomočjo sponzorjev, predvsem zavarovalnice Vzajemna, bomo prodajali majice po ceni 5 evrov. Izkupiček akcije bo šel v dobrodelni sklad. Dobili boste lepo majico, dosežen bo tudi dobrodelni namen. V sklopu Praznika slofutsala bo izveden tudi zaključek Prijetnih sredinih popoldnevov na Rovnu, ki jih organizira Športno društvo Selca skupaj s partnerji LOTRIČ Meroslovje, Vzajemna, d. d, Alpes, d. d., in Slovenian Business Club. Mladi, stari med 6 in 12 let, so skozi srečanja spoznali službe, ki skrbijo za našo varnost, igre z žogo, metali prstomet in si od blizu ogledali helikopter. V nedeljo, 21. 6. 2015, bo organiziran sprehod s kontrolnimi točkami, kjer bodo mladi spoznali vse, kar nam nudi narava. Sledila bo podelitev medalj udeležencem in žrebanje praktičnih nagrad, ki jih prispevajo partnerji. PROGRAM PRIREDITVE: PETEK, 19. 6., (od 17:00 do 02.00) MEDNARODNI TURNIR V MALEM NOGOMETU – skupine SOBOTA, 20. 6., (od 10.00 do 02.00) MEDNARODNI TURNIR V MALEM NOGOMETU – skupine NEDELJA, 21. 6., 10.00 MEDNARODNI TURNIR V MALEM NOGOMETU – tekme od osmine finala dalje 17.00 – 18.30 ZAKLJUČEK SREDINIH POPOLDNEVOV – namenjeno osnovnošolcem 19.30 ZAKLJUČEK DOBRODELNE AKCIJE – kratek program z Miss Slovenije in znanim športnikom (imena še ne moremo napisati, ker do zaključka redakcije še ni potrjeno) 20.15 VELIKI FINALE MALONOGOMETNEGA TURNIRJA 21.00 PODELITEV NAGRAD NAJBOLJŠIM EKIPAM IN POSAMEZNIKOM Več informacij na www.praznikslofutsala.com Brane Bertoncelj 38 39 DRUŠTVENA DEJAVNOST DRUŠTVENA DEJAVNOST ŠD PINGVINČEK Z DVEMA REPREZENTANTKAMA Štirinajstletna Ana Pratljačič in trinajstletna Pika Perenič sta plavalki Športnega društva Pingvinček Kranj, ki je v plavalnih vodah aktiven že osem let. Foto: Aleš Perenič Ana je učenka 8. razreda OŠ Železniki in se je kot šestletna deklica prvič vpisala v plavalni tečaj, ki je takrat potekal še v bazenu v Železnikih. Po petih letih aktivnega plavanja se Ana že lahko pohvali s številnimi medaljami z državnih prvenstev in mednarodnih tekmovanj. Od lanskega leta treningi potekajo v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Ana zase pravi, da je prava športnica, saj se je pripravljena odreči marsičemu. O svojih ciljih govori zelo iskreno: ''V letošnjem letu si želim odplavati normo za OFEM, tj. festival plavanja za mlade, na državnem prvenstvu se želim povzpeti na stopničke in izboljšati rekord na 100 metrov delfin. Čez nekaj let, ko bom starejša, se želim uvrščati na večja tekmovanja, kot so sredozemske igre, evropsko prvenstvo ipd.'' V letošnji plavalni sezoni se je Ani pridružila plavalka Pika Perenič, s katero skupaj merita moči na treningih in tekmovanjih. Njuna trenerka Petra Omejec pravi, da je sparing partnerstvo na treningu izrednega pomena. ''Ana in Pika sta v osnovi podobni plavalki, zato je moje delo predvsem v tem, da analiziram razlike, na podlagi katerih oblikujem treninge. Iz plavalčevih pomanjkljivosti lahko trener izlušči marsikaj, zato menim, da Ana in Pika v slogi lahko dosežeta veliko. Dejstvo pa je, da plavanje zahteva veliko mero samostojnosti, discipline in predvsem kritičnega razmišljanja. Trenutno sta še mladi plavalki, veliko rezerv imata še v zrelosti, psihološki pripravi ter načinu razmišljanja. Vendar menim in sem optimistična, da bosta s takšnim odnosom do športa in dela lahko pokazali še marsikaj. Trenutno sta obe kandidatki za OFEM, ki je letos v Gruzijskem glavnem mestu Tbilisi. Ali bosta odpotovali, pa bomo vedeli po MM Kranj, ki bo potekal od 6. do 7. 6. 2015, na katerem morata pokazati, kako sta se pripravili na letošnjo sezono.'' Pika je s plavanjem začela pri desetih letih. Sprva je bilo zanjo plavanje bolj hobi, trenirala je trikrat tedensko. Pika odkrito pripoveduje o svojih ciljih: ''V letošnjem letu sem nekatere cilje že dosegla, prišla sem v reprezentanco. Trenutno pa si nabolj želim ujeti normo za OFEM v Tbilisiju, na letnem državnem prvenstvu pa stopiti na stopničke. Čez nekaj let se v vidim kot uspešna plavalka, s številnimi odličji, naslovi državne prvakinje in kot udeleženka večjih tekmovanj, kot so evropska in druga tekmovanja. Če bom še naprej tako vztrajala in imela željo.'' V njuno vztrajnost ne dvomijo. V klubu so prepričani, da jima bo uspelo. Za Ano in Piko prihajajo tudi mlajše plavalke in plavalci, ki se v svojih kategorijah velikokrat uvrščajo med prve tri na državnem prvenstvu. Plavalki sta obenem velika motivacija za mlajše, ki jima na treningih pridno sledijo z motom: ''Willing is not enough. We must do. (Želja ni dovolj, treba je v akcijo).'' Tako je ekipa pripravljena na delo. Rebeka Livk ČLANSKA EKIPA ROKOMETNEGA DRUŠTVA ALPLES ŽELEZNIKI PONOVNO V 1.B DRŽAVNI LIGI Rokomet v Selški dolini je od leta 1957, ko se je pričel igrati v osnovni šoli, požel že veliko uspehov. Kljub različnim težkim situacijam, se je ohranil vse do danes. Zahvala temu gre krajanom Selške doline, ki so kakorkoli pripomogli k temu. To so ljudje, ki imajo skupno ljubezen do rokometa in se zavedajo, da je športna aktivnost v dobi odraščanja mladih zelo pomembna. Prav zato, predvsem zaradi naših otrok, smo pred dvema letoma dolgoletni ljubitelji rokometa z veliko mero optimizma, dobre volje in delovne vneme sklenili, da več kot petdesetletno tradicijo rokometa v dolini nadaljujemo. Pod vodstvom predsednika RD ALPLES, Vilija Ranta, je k prostovoljnemu delu pristopilo veliko ljudi, ki jim tradicija rokometa v Železnikih veliko pomeni. Aktivno se je vključilo tudi veliko staršev, ki jim, kakor vodstvu Rokometnega društva Alples, ni vseeno, 40 kako otroci in mladina preživlja svoj prosti čas. Ob strani nam stoji predvsem dolgoletni generalni sponzor Alples, industrija pohištva, d. d., Železniki, kakor tudi Domel, d. d., Toplarna, Občina Železniki in veliko manjših sponzorjev in donatorjev, navijačev in staršev, ki skupaj s člani RD Alples pomagajo po svojih močeh, kar je res veselje gledati in smo jim zelo hvaležni. V društvu delo z otroki temelji na tehni- ki rokometa. Mlade se trudimo vzgajati predvsem v duhu kolektivne igre, športne aktivnosti, delavnosti, vztrajnosti in discipline, kar je zagotovo dobra popotnica za dobo odraščanja. V letošnji sezoni 2014/15 imamo v društvu naslednje selekcije: športni krožek Selca, športni krožek Železniki, mini rokomet, mlajše dečke A, starejše dečke B, starejše dečke A, kadete in člane. Vabimo vse, od najmlajših naprej, ki bi radi igrali rokomet, da se nam pridružijo. Rezultati ne pridejo čez noč, a z vztrajnim in pridnim delom, od najmlajše selekcije do članske ekipe, smo verjeli v uspeh. Članska ekipa je letos, predvsem z veliko željo in veseljem do rokometa, s pridnim treniranjem in borbenostjo, pod odličnim strokovnim vodstvom trenerja Željka Vešligaja in pomočnika Agrona Šefketija, dosegla zastavljeni cilj: uvrstitev v 1.B državno ligo! Čestitamo! Mateja Tušek Slika članske ekipe pred svojimi navijači. Foto: Stane Gortnar Od leve proti desni stojijo: Pomočnik trenerja Agron Šefketi, trener Željko Vešligaj, Jaka Prezelj, Tomaž Frakelj, Lenart Bergant, Rok Marin, Anže Rant, Matej Tušek, Tilen Šmid, Tomaž Gartner, David Božnar, Alen Damian in Primož Pfajfar. Od leve proti desni čepijo: Jože Kamenšek, Domen Pogačnik, Miran Bernik, Božo Fujs, Kristjan Bradač, Staš Habjan in Marko Rant. Leži: Edi Rant Manjkajo: Kristjan Kutin, Rok Pintar, Anže Žontar in Rožle Košir. STRIPY JE DRŽAVNI PRVAK Futsal klub Stripy je v kategoriji U19 postal državni prvak. V letošnji sezoni so v tej kategoriji odigrali 18 tekem, sedemnajstkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno. V dvorani ŠD Trata v Škofji Loki se je 18. aprila 2015 ob 18:30 začel napet finalni obračun v skupini U19, in sicer sta si nasproti stopila FSK Stripy in FK Zavas. Ob množični podpori s tribun, tekmo si je ogledalo 350 gledalcev, so na koncu s 3:2 slavili domači igralci, torej FSK Stripy in tako postali državni prvaki. Finalno tekmo so med odmori s svojim nastopom popestrila tudi dekleta iz Mažoretnega društva Železniki, ki so s sproščenim nastopom pripomogla k čudovitemu razpoloženju v dvorani. V kategoriji U19 igra kar nekaj igralcev iz Selške doline, in sicer Luka Romič (Železniki), Matija Rihtaršič (Lajše), Andrej Mohorič (Ševlje) in Matej Mohorič (Ševlje), ki so vsi pripomogli k tako velikemu uspehu. V klubu pravijo, da bo letošnji 18. april v njihovo zgodovino zapisan z zlatimi črkami. Seveda uspeha ne bi bilo, če se ekipa ne bi celo sezono trudila in krepila skupinskega duha. Vsaka sezona, tudi letošnja ni bila izjema, se začne s snovanjem ekipe. Trener Marijan Jamnik mora poiskati nove igralce, saj vsako leto nekateri preidejo v kategorijo U21. Letošnja izbrana ekipa je bila odlična, borbena in iz nje je vel ekipni, zmagovalni duh, po zmagoslavjih pa nasmeh kar ni izginil z obrazov. Njihovi cilji so bili sprva skromni: pač, na igrišču dati vse od sebe in doseči čim boljše rezultate, a vedno bolj jih je obletavala tiha misel, ki jo Krištof Ramovš, zastopnik FSK Stripy, strnil z besedami: ''Ta eki- 41 DRUŠTVENA DEJAVNOST pa bo dvignila kanto.'' Res so se znašli v četrtfinalu, z lahkoto premagali NK Laško, nato so prišle težave s poškodbami, a nič jih ni moglo ustaviti, fantje so se zbrali in premagali še FC Litija. V finalu je bil njihov nasprotnik FK Zavas, ki so ga že prej, med sezono, premagali dvakrat. V finalu so nastopili brez kapetana Luka Kanca, ki je zaradi hude poškodbe moral predčasno zaključiti sezono. Tudi ostalim so se poznale posledice sezone, ki jih Ramovš opiše, da ''je vsak drugi igralec imel na sebi nekaj polepljenega, povitega, z velikim srcem in pa trmo so fantje odigrali – ne, odgarali – zadnjo tekmo''. V finalni tekmi sta oba nasprotnika prikazala odlično igro. Zaprta igra in protinapadi FSK Stripy so bili zmagovalna kombinacija, ki jim je na koncu prinesla lovoriko. Bravo, fantje in uspešno sezono tudi v naslednjem letu. V klubu glede načrtov za novo sezono pravijo, da si želijo obraniti naslov v kategoriji U19, s selekcijo U21 postati dr- JAVNI ZAVOD RATITOVEC žavni prvaki, saj so že v tej sezoni pod vodstvom trenerja Anteja Pratljačiča iz Železnikov dosegli 3. mesto. Po enoletni pavzi, ki je bila posledica nezadostnih fi- nančnih sredstev, bi s člansko ekipo ponovno radi igrali v 2. slovenski futsal ligi. Katarina Bertoncelj Novopečeni državni prvaki. Foto: Timotej Kejžar TABORNIŠKA ZAHVALA Ni dovolj besed, ki bi izrazile, kako hvaležni smo taborniki Rodu zelene sreče Železniki. V aprilu je v Mercatorju namreč potekala akcija ''Radi delamo dobro'', v kateri ste po vsakem nakupu lahko dodelili žetonček enemu izmed treh lokalnih društev. Z Vašo pomočjo nam je uspelo nabrati največ žetončkov in s tem dobiti denarno nagrado v vrednosti 1.000 evrov. Vsaka finančna pomoč je za nas neprecenljiva, ta donacija pa nam bo prišla še kako prav pri nakupu novih šotorov za poletna taborjenja. Hvala vsem, ki nas podpirate – hvala za vsak žetonček posebej! Več o našem delovanju si lahko preberete na spletni strani: www.rzs.rutka.net. OBČINSKA PRIREDITEV ZA DAN DRŽAVNOSTI Z naravo k boljšemu človeku! Rod zelene sreče PREŽIVITE POČITNICE Z NAMI Dopust je pred vrati, brezskrbni počitniški dnevi bodo kmalu tu. Preživite jih v naravi, na prostem! Vabljeni na športne aktivnosti v Športni park Dašnica, na bazen, teniško igrišče, otroška igrala. V vročih dneh se ohladite v senčnem sladolednem vrtu ob kepici sladoleda, ledeni kavi in drugih hladnih osvežitvah. Dodobra smo popestrili otroška igrala na terasi bifeja za plavalnim bazenom. Prav tako lahko za otroke gostov lokala na športnem parku odpremo igrišče za odbojko oz. mlajšim od 8 let nudimo vožnjo z gokarti po asfaltnih površinah. Šport Topli dnevi so res primerni za rekreacijo na prostem in v vodi. Plavalni bazen bo med poletnimi počitnicami odprt od srede do nedelje med 12. in 21. uro, savne pa lahko obiščete ob sredah in sobotah v času obratovanja plavalnega bazena. Športni park Dašnica in teniško igrišče pri bazenu sta odprta vse dni v tednu. V pripravi so že 4. Igre JZR, ki se bodo letos pričele 29. avgusta z otvoritvenim večerom na terasi bazena v družbi ansambla 3D Band, ki nas je pred dvema letoma že zabaval na odprtju iger, in končale 25. oktobra s podelitvijo prehodnega pokala. Vabljeni, da se iger udeležite, sodelujete in navijate. Podroben razpored iger si poglejte v objavljenem programu. Rezultate, fotografije in morebitne spremembe zaradi vremenskih nevšečnosti spremljajte na spletni strani www.jzr.si. V času čipkarskih dni bodo v organizaciji Javnega zavoda Ratitovec potekala tekmovanja za zlato čipko v plavanju, tenisu in odbojki na mivki. Vabljeni, da se jih udeležite in osvojite zlato čipko. Kultura V poletnem času bo v galeriji Muzeja Železniki razstava čipk učenk in učencev Čipkarske šole Železniki. Z novim šolskim letom pa bo v galeriji cikel razstav, povezanih s šolo v Železnikih in s praznovanjem njene 200-letnice. Tretjo soboto v juniju bo v večernih urah muzejsko druženje na dvorišču Plavčeve hiše. Nastopu Harmonikarskega orkestra Železniki bo sledila projekcija filma Janeza Habjana Kuhanje zdravilnega smovnaka pod Blegošem. Obenem ste lepo vabljeni tudi k ogledu muzejskih zbirk, ki bodo odprte tudi pozno zvečer. Turizem Poleti se odpravimo na dopust, pogosto v obmorske kraje. Ne- SREDA, OB 20.00 24. JUNIJ 2015 AVGUST, SEPTEMBER, OKTOBER 28.8. 29.8. 1. vikend turnir v avtomatskem kegljanju (registrirani, neregistrirani m/ž) kegljišče pr Mer 29.8. Rodeo (divji bik) dvorana 29.8. Rodeo večer z bandom dvorana 29.8. uvodni otvoritveni večer dvorana 30.8. 4.9. 5.9. 5.9. 5.9. 5.9. V cerkvi sv. Antona bo ob 19. uri sveta maša za domovino. ORGANIZATOR DOGODKA: KD SCENA dan rokometa (otroci, mladi, aktivni člani, veterani) 2.vikend Nočni turnir v malem nogometu - futsal turnir v odbojki na mivki (mladi pod 16 let imajo 4 točke prednosti, ženske 2 točki) turnir v streljanju z zračno puško (oš, sš in fakulteta, starejši/ m,ž) turnir v balinčkanju in turnir v balinčkanju družin dvorana stadion / dvorana stadion stadion stadion 15.00 – 22.00 18.00 24.00 17.00 24.00 20.00 24.00 12.00 – 22.00 18.00 – 2.00 9.00 21.00 15.00 20.00 15.00 – 22.00 16.00 20.00 10.00 – 16.00 Roverček s Skavti Stadion turnir v florballu (OŠ + ½ SŠ, ½ SŠ + starejši) 3.vikend atletika mnogoboj m/ž (½OŠ, ½ OŠ, SŠ + starejši) (skok v dalj., tek kratke proge, suv. Krogle, vortex, tek dolge dvorana stadion 11.9. Poker stadion 12.9. Gasilsko tekmovanje športne vsebine (otroci, mladi, člani, veterani) stadion 12.9. turnir v tenisu tenis igrišče 12.9. turnir v pikadu Bazen terasa 13.9. Turnir v tancalci za otroke Trg pred plavžem 16.00 20.00 21.00 24.00 10.00 24.00 9.00 21.00 21.00 23.00 16.00 20.00 13.9. Turnir v šahu (društva) Trg pred plavžem 16.00 20.00 stadion 16.00 – 18.00 6.9. 11.9. 4.vikend turnir trojk v ulični košarki (mladi) stadion 18.9. plavanje 50 m prsno+prosto m/ž (½OŠ, ½ OŠ, SŠ + starejši) bazen 18.00 20.00 19.9. Turnir v malem nogometu otroci fantje in dekleta stadion / dvorana 15.00 18.00 19.9. rolka - streetboard poligon (otroci in mladina) stadion 17.00 18.00 dvorana 09.00 – 14.00 20.9. Sladoledni vrt pri plavalnem bazenu Železniki. Foto: Arhiv JZR 42 PROGRAM 4. IGER JZR 18.9. PLAC PRED CERKVIJO SV. ANTONA V ŽELEZNIKIH Orkester Simfonika Vrhnika Grudnove Šmikle Maja Triler Starešina rodu je prevzel nagrado. Foto: Kristina Lotrič kateri pa dopustniške dneve radi preživijo v naravi, planinarijo, kolesarijo, si ogledujejo bogato dediščino krajev. Vsem tem obiskovalcem v TIC-u nudimo informacije in jih oskrbimo s propagandnim gradivom. Za raziskovanje bližnjih krajev si lahko pri nas izposodijo kolesa. Na voljo imamo štiri gorska kolesa in električno kolo, ki je prav primerno za manjše klance v okolici. Seveda pa si kolesa lahko izposodite tudi domačini. Prav v teh dneh bo izšel prenovljen in dopolnjen turistični vodnik. Prva izdaja je bila med domačini in obiskovalci dobro sprejeta, zato smo se odločili samo za dopolnitve in popravke. Vodnik je v slovenskem in angleškem jeziku. Oglasite se pri nas, kadar potujete v druge kraje in tujino, da ponesete glas o Železni- turnir v badmintonu (otroci,mladina, člani) 5.vikend 26.9. turnir dvojic v tenisu tenis igrišče 27.9. turnir v dvoranski odbojki - mešane ekipe dvorana 6., 7., 8., vikend in 9. zaključni vikend 14.00 21.00 09.00 16.00 43 JAVNI ZAVOD RATITOVEC SVET OKOLI NAS kih z njegovo pomočjo tudi drugim. Obiščite nas tudi v času Čipkarskih dni, ki bodo potekali od 16. do 19. julija. Oglejte si zbirke v muzeju, razstavo čipk na galeriji in si v TIC-u izberite čipko, klekljan planinski šopek, magnet v obliki plavža ali kak drug spominek. Mladinske dejavnosti Mladinski center je bil vse šolsko leto dobro obiskan. Otroci so se udeleževali raznih delavnic, ki jih izvajajo animatorji iz kluba študentov. Po pouku so se starejši osnovnošolci trikrat tedensko družili ob računalniških igrah, namiznem nogometu in pogovoru, za kar poskrbimo zaposlene v JZR. Zvečer pa na svoj račun pridejo še srednješolci in študenti, ki jim je mladinski center pod bazenom postal drugi dom. Med šolskimi počitnicami bo mla- dinski center zaprt in bodo izpeljane le določenih enodnevne aktivnosti, o katerih boste obveščeni prek Facebooka ali na internetni strani JZR (www.jzr.si/mladina/mladinski center), kjer lahko vedno poiščete tudi podroben program. V Javnem zavodu Ratitovec za osnovnošolske otroke med počitnicami organiziramo aktivno varstvo, tečaje tenisa in takoj po počitnicah spet plavalne tečaje. Poskrbimo pa tudi za zanimivo praznovanje rojstnih dni na bazenu, v športni dvorani in muzeju. Obiščite nas tudi vi in prijetno izkoristite prosti čas. Nataša Habjan Turistična informatorka Javni zavod Ratitovec SVET OKOLI NAS TLA, HVALA, KER ME HRANITE ''Tla pomenijo osnovo za vegetacijo in kmetijstvo. Gozdovi jo potrebujejo za rast. Potrebujemo jo za hrano, krmo, tekstil, gorivo in še veliko drugega.'' (Jose Graziano da Silva, direktor FAO) In kaj tla pomenijo nam? Letos praznujejo tla Združeni narodi oziroma FAO so leto 2015 razglasili za mednarodno leto tal. Dobili smo tudi svetovni dan tal, to je 5. december. Ampak, morda porečete: ''In? Tla, pač, to je tisto, po čemer hodimo, in tam pač so in to je to. Malo nas moti, če imamo blatne čevlje, pa če kaj pade na tla, ker je pač umazano …'' Asociacije so torej umazanija, tla kot 'poden' (dobesedno in v prenesenem pomenu). Ali pa nič. S tlemi se pač ne ukvarjamo, ker imamo veliko 'bolj pomembnega za početi'. Kaj res? No, namen mednarodnega leta je prav to, da bi nas malce osvestili na tem področju, da bi začeli spoštovati tisto, po čemer hodimo in da bi bolj trajnostno ravnali s tlemi, zlasti s kmetijskimi zemljišči. Tu bi se ponovno navezala na že citiranega Joseja Graziana da Silvo, ki lepo reče: ''Množica vlog, ki jih igrajo tla, pogosto ostaja prezrta. Tla nimajo glasu in malo ljudi govori v njihovem imenu. So naš skriti zaveznik v proizvodnji hrane.'' V tem članku bom poskusila biti nekakšna ambasadorka tal. Upam, da mi vsaj malo uspe, da jim dam vlogo, kot si jo zaslužijo. Tla živijo Če si zemljo predstavljamo kot živ organizem, bi bila tla lahko njena koža. Koža, ki je različnih debelin, ponekod le nekaj mm, drugje več metrov. Pomislimo, kako 44 ljudje skrbimo za svojo kožo in čemu jo ali pa je ne izpostavljamo, da imamo zdravo in sijočo polt … Pa zemljina 'koža', s kakšnimi 'kremicami' jo najraje mažemo? ''Tla, to niso niti mrtva kamnina niti neživa tema, so mnogo več kot shramba rastlinskih hranilnih snovi. Kajti tla živijo! Jemlji, kot želiš: tla se gibljejo, se presloju- jejo, spreminjajo svojo snov, razdeljujejo sosednji prvini zrak in vodo v svojih žilah, dajejo množici živih bitij obstoj, varstvo in hrano, tako živalim kot rastlinam – tla živijo prav tako kot zrak, gozd, tvoje telo ali morje.'' (Dr. Fritz Caspari, iz knjige Biovrt: Maria-Luise Kreuter, DZS, Lj, 1989) Žlico prsti, prosim Kaj vidite, če vzamete žlico in vanjo zajamete prst? Hm, nič posebnega? Presenečeni boste, a na vaši žlici je več organizmov, kot je ljudi na Zemlji. Nikjer v naravi namreč življenjske skupnosti niso tako strnjene kot prav v tleh. In v kakšni popolni simbiozi živijo. Ne morejo ene brez drugih. Oziroma bi bil naš svet veliko siromašnejši, če bi katera izmed teh kolonij izginila. Zemlja je dom za kopico organizmov – od makrofavne, v katero sodijo npr. krti in miši, mezofavne (deževniki, mravlje,…), bičkarjev, aerobnih in anaerobnih bakterij (velikost 0,001 mm), aktinomicetov (to so tista bitjeca, po katerih tako dišijo gozdna tla) in še in še organizmov (z imeni, za katera nas večina še slišala ni nikoli). Prst namreč nudi prebivališče kar četrtini vse biotske pestrosti na Zemlji. Čeprav tla delujejo tako statično in tiho, se torej v njih kar dogaja. Veliko. Tu si roki podajata živo in neživo. Razgrajuje se organska snov, kar pravzaprav predstavlja tovarno ogljika za fotosintezo. Po zemlji krožijo hranila, nevtralizirajo in razgrajujejo se škodljive snovi. Skozi zemljo se filtrirajo padavine, napajajo se viri pitne vode. Pomembno je, da tla ohranijo svojo biološko raznovrstnost (raznovrstnost organizmov, ki živijo v njej), saj je to pomemben dejavnik ohranitve strukture tal, ureditve hidroloških procesov v tleh, tla se razstrupljajo, hranila krožijo, uravnava pa tudi rast rastlin in pomaga pri njihovi rasti. Tla se sicer pojavljajo v različnih oblikah, ki imajo posledično tudi različne lastnosti, te pa vplivajo na rodovitnost, ki je seveda pomembna, saj je od nje odvisno, ali bo na naši njivi ali vrtu kaj zraslo in kako kakovostno bo. Zemlja je sestavlje- na iz 45 odstotkov mineralnega dela, 25 odstotkov vode, 5% odstotkov organske snovi in 25 odstotkov zraka. Prehrambna tovarna pod našimi nogami Tla imajo pravzaprav središčno vlogo pri vseh okoljskih procesih. So tako 'povsod', da so morda že malo preveč samoumevna. So osnova za to, kar imamo na krožniku, s čimer hranimo živali, dom mnogih očesu nevidnih živali, s čimer ohranjujejo ekosistem. In morali jim bomo priznati njihovo vrednost. Če seveda želimo, da nam bodo še naprej tako zvesto služila. M. S. Swaminathan je dejal: ''Anemija tal hrani tudi človeško anemijo. Pomanjkanje mikrohranil v zemlji se pokaže v pomanjkanju mikrohranil v ljudeh, saj žita, ki jih gojijo na takšni zemlji, nimajo dovolj hranil, da bi se spopadla s skrito lakoto.'' Vsi vemo, da se število svetovnega prebivalstva strmo povečuje, kar posledično pomeni, da potrebujemo vedno več naravnih virov in hrane. Ocenjujejo, da 95 odstotkov hrane posredno ali neposredno izvira iz tal. Zaradi ekspanzije prebivalstva pa bomo potrebovali vedno več kmetijskih zemljišč, in to takšnih s 'produktivnimi' tlemi. Do leta 2050 se bo morala svetovna kmetijska proizvodnja povečati za 60 odstotkov, da bo zadoščeno povpraševanju po hrani, v deželah v razvoju pa potrebujejo celo za 100 odstotkov večjo proizvodnjo hrane. Druga stran medalje pa je, da tretjino hrane vržemo v smeti. Že če bi pravilno kompostirali kuhinjske odpadke, kar je sestavni del t. i. trajnostne rabe tal (na preprost način bi temu lahko rekli, da tisto, kar iz narave vzamemo, moramo vanjo tudi vrniti), bi lahko pridelali 58 odstotkov več hrane. To pa že je nekaj, kajne? Tla ogrožajo erozije, suše, naravne nesreče, podnebne spremembe. V zemlji je vedno manj organskih snovi, kmetijska zemljišča zazidavajo. Tako je degradiranih že 33 odstotkov vse svetovne zemlje. Vsako leto je izgubljenih 50.000 km2 zemlje. Prestavljajte si: kot bi vsako leto izginila ena Kostarika. Podatek, da se v Evropi mesta tako hitro širijo, da se pod njihovo težo vsako uro (!) izgubi 11 ha zemlje, je pravzaprav šokanten. Naj si izposodim misel Antona Komata, ki je dejal: ''Le nekaj centimetrov žive prsti nas loči od svetovne lakote. Če bomo uničili to opno življenja, bomo uničili našo prihodnost.'' Krmilo je v naših rokah Tla so torej ogrožena. Če jih ne bomo varovali, jih bomo izgubili. Tla so namreč neobnovljiv vir in njihova izguba v času enega človeškega življenja ne more biti povrnjena. 1 cm zemlje namreč nastane v nič manj kot 1.000 letih. In kaj lahko naredimo …? Za začetek lahko vsak začne pri sebi. Kompostirajmo, gnojimo izključno z organskimi gnojili, pripravimo prijazen dom vsem tem bitjem, ki živijo v naši zemlji, in vrnila nam bodo z odlično hrano, polno hranil in zdravja. Za konec pa še vsem nam za motivacijo izrek sira Alberta Howarta iz zgoraj že citirane knjige Biovrt: ''Tla postanejo rodovitna, ker naravno kroži snov. Vedno mora obstajati popolna izravnava med rastjo in razkrojem. Posledica tega stanja so živa tla, bogati pridelki dobre kakovosti in črede živali, ki se svetijo od zdravja. Ključ za rodovitna tla in uspešno kmetijstvo je humus.'' Katarina Bertoncelj VIR: www.fao.org ŠOLE, VRTCI OČIŠČEVALNA AKCIJA NA PŠ DRAŽGOŠE Tudi letos smo z učenci PŠ Dražgoše imeli očiščevalno akcijo. Zemlja je živ organizem. Foto: Andrej Tarfila Očistili smo okolico šole, smeti pa smo pobirali tudi ob poteh, ki vodijo okoli vasi. Začeli smo v torek, 31. marca. Ker nam je malo ponagajalo vreme, smo z delom nadaljevali naslednji dan. Smeti je bilo manj, kot jih je bilo pred leti, a kljub temu so take akcije še vedno potrebne. Učenci so se čudili velikemu številu pločevink, ki so jih pobrali ob poteh. Nekateri so kar tekmovali, kdo bo nabral več. V četrtek smo se odpra- vili na Goro in po poti pobirali smeti. Veseli smo, ker je vas tudi zaradi našega dela lepša. Jana Lušina 45 ŠOLE, VRTCI Del smeti, ki smo jih nabrali v akciji. Foto: Jana Lušina ŠOLE, VRTCI Očistili smo stopnice ob šoli. Foto: Jana Lušina Tako je. Skupina Mucki je sodelovala v jesenskem delu natečaja, zato je bila naša predpisana aktivnost izdelava božično-novoletnega darila, okraskov, predmetov, voščilnic iz odpadne KEMS. Tehniko in način izdelave smo si lahko izbrali sami. S pomočjo staršev in otrok smo v naši igralnici zbrali veliko tovrstne embalaže. Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice Irena Pohleven, sva se odločili, da bi otroci lahko izdelali po dva uporabna izdelka – darilno vrečko, ki jo lahko podarijo in Božičkov škorenj, v katerega bi dobili darilo zase. Po lastni zamisli, brez uporabe kakršnihkoli revij in predlog sva pretehtali možnosti uporabe embalaže glede na starost in spretnosti otrok. Izdelali sva poskusna modela in ju predstavili otrokom. Zaradi trdote embalaže sva s striženjem in luknjanjem pripravili material za izdelavo izdelkov. Otroci so samostojno slikali, barvali, šivali, povijali vrvice, kaširali, lepili. Samostojno so izbirali barvne vrvice. Pomoč so potrebovali le pri menjavi in zavezovanju nitk. Najin in njihov trud je bil poplačan: izdelali so zares čudovite unikatne otroške izdelke. daljših sprehodih in izletih. Odločili so se tudi za izdelavo globusa. Otroci so nastrigli zelene, modre in sive koščke embalaže. Osnovo so kaširali, nato nanjo prilepili nastrižene koščke. Na globusu so označili Slovenijo, ogledali so si in primerjali površine morja in kopnega. Za stabilnost podstavka so v KEMS embalažo vlili mavec. Za vrtljivost globusa je poskrbel hišnik, starši pa so pridno sodelovali pri zbiranju embalaže. V okviru projekta so si ogledali deponijo na Studenem in se poučili, zakaj je potrebno ločevati in reciklirati odpadke. RAZSTAVA Zadnjo nedeljo v juniju smo z učenci PŠ Dražgoše pripravili razstavo izdelkov, ki je bila odprta od 10. do 15. ure. Na ogled smo postavili vse, kar smo naredili med šolskim letom. Verjemite, nastalo je precej lepih izdelkov. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi fotografije, ki so shranjene v šolskih albumih. Povabili smo vse krajane. Veseli smo bili obiska. Tudi na tak način delo šole predstavimo javnosti. Jana Lušina Globus skupine Petelinčki. Foto: Alenka Gajgar V VRTCU ŽELEZNIKI USPEŠNO IZPELJALI PROJEKT EKO-PAKET Kako je potekalo nadaljevanje projekta? Do 15. 12. 2014 sem poslala fotografije izdelkov in poteka izdelave na Ekošolo. Strokovna komisija je ocenjevala izdelke na podlagi naslednjih kriterijev: •vsebinska ustreznost – skladnost izdelka s starostno skupino otrok •kreativnost in inovativnost – idejna domiselnost •celostni estetski vidik •sodelovanje otrok – pri pripravi in izdelavi izdelka •uporabnost in uporaba izdelka v druge namene •sodelovanje z drugimi skupinami – vrstniki, starši, prebivalci v kraju … Vrtec Železniki je v letošnjem šolskem letu v okviru Ekošole vključen v projekt Eko-paket, ki spodbuja pravilno ravnanje z odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove. Skupina Mucki je v prvem – jesenskem delu natečaja dosegla najvišje število točk v tekmovalni skupini otroci v vrtcih in učenci od 1. do 3. razreda. Gospa Sonja Bergant nam lahko kot mentorica natečaja predstavite smernice projekta? Projekt Eko-paket še posebej med mladimi, njihovimi vzgojitelji, učitelji in starši spodbuja pravilno ravnanje z odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove (KEMS oziroma odpadna embalaža Tetra Pak). S pravilnim zlaganjem, ločenim zbiranjem in odlaganjem odpadne KEMS omogočimo, da ne konča na odlagališču med preostankom odpadkov, temveč omogočimo recikliranje in ponovno uporabo sekundarnih surovin za izdelavo novih izdelkov. To storimo tako, da odpadno KEMS odložimo v rumeni zabojnik za odpadno embalažo ali odpadno plastiko. S takim ravnanjem ohranjamo številne naravne vire, še posebej les. Odpadna KEMS je tako odličen material za ustvarjanje novih uporabnih izdelkov v vrtcih, šolah, doma in na raznovrstnih 46 ustvarjalnih delavnicah. Projekt je razdeljen na: obvezni del – ločeno zbiranje in odlaganje KEMS in neobvezni del – nagradni natečaj. Obvezni del zahteva, da ustanova mora odpadno KEMS ločeno zbirati in odlagati v zabojnik za odpadno embalažo (oziroma odpadno plastiko). Za to ni treba vzpostaviti posebnega sistema ločevanja odpadkov, temveč samo prilagoditi obstoječega, ki omogoča čim lažje in čim bolj praktično izvajanje te aktivnosti. Ob tem moramo otroke tudi izobraževati in ozaveščati o pomenu ločenega zbiranja in odlaganja KEMS v pravi zabojnik in o recikliranju KEMS. V skupini Mucki ste poleg obveznega dela sodelovali tudi v neobveznem – nagradnem natečaju, ki je bil razdeljen na dva dela. Darilne vrečke in Božičkovi škornji skupine Mucki. Foto: Sonja Bergant Skupina Petelinčki, pod vodstvom strokovnih delavk Alenke Gajgar in Vesne Benedičič, je sodelovala v pomladnem delu natečaja. Skozi letošnje šolsko leto je Petelinčkom vodilo planet Zemlja. Iz odpadne KEMS embalaže so zato izdelali zemljevid mesta Železniki z bližnjimi kraji in globus. Zemljevid so izdelali na papir. Narisali so domove otrok in dopisali naslove. Nato so nalepili koščke KEMS embalaže. Zemljevid jim služi kot orientacija na Rezultata ste bili zagotovo zelo veseli? Prav zares (smeh). Tako vzgojiteljici Muckov kot tudi otroci smo bili veseli tako visoke uvrstitve, saj je v projektu sodelovalo veliko število slovenskih vrtcev in šol. Božično-novoletni izdelki skupine Mucki so v prvem delu zasedli 1. mesto v kategoriji vrtci in 1.–3. razred OŠ. Na skupnem ocenjevanju obeh delov natečaja iste kategorije so Božičkovi škornji zasedli 3. mesto. Zaključek nagradnega natečaja Eko-paket je potekal na Celjskem sejmu Altermed, kjer so bili razstavljeni tudi izdelki skupin Mucki in Petelinčki iz našega vrtca. Za nagrado smo si prislužili delavnico 47 ŠOLE, VRTCI ŠOLE, VRTCI KRIŽIŠČE GENERACIJ Delavnica recikliranja KEMS embalaže. Foto: Sonja Bergant Izdelki iz voska. Foto: Arhiv PŠ Selca. Prevzem nagrade papirnatih serviet in brisač s strani EKO INICIATIVE za 3. mesto. Foto: Martina Markelj recikliranja KEMS embalaže, ki so se jo udeležili otroci obeh skupin.V sredo, 8. 4. 2015, sta nas v vrtcu obiskala koordinator Ekošole mag. Gregor Cerar in njegova sodelavka ga. Špela Jelinčič. Najprej smo se pogovarjali o tem, kako nastane takšna embalaža, zakaj jo potrebujemo in kako jo recikliramo. Ogledali smo si tudi kratek film o recikliranju KEMS embalaže in jo nato tudi reciklirali. Vsaka skupina je izdelala po dva lista formata A4, na katera so otroci naše skupine narisali skupinsko risbo, otroci skupine Petelinčki pa so se podpisali za spomin na delavnico. Otroci so pri dejavnostih z velikim zanimanjem sodelovali in bili pohvaljeni s strani koordinatorja, da o ločevanju in vzrokih loče- vanja že zelo veliko vedo. Deležni smo bili še ene zelo uporabne nagrade: EKO INICIATIVA nam je podelila papirnate brisače in serviete iz reciklirane KEMS, ki bodo v vrtcu prišle zelo prav. ''Pogovor, dobra družba in sprostitev krepijo našo življenjsko moč in prebujajo zakladnico pomladne energije,'' je pisalo v vabilu. Z njim so učenci OŠ Železniki svoje starejše sorodnike, sosede, prijatelje ipd. vabili na Križišče generacij. Že nekaj let pedagoginja Nataša Zavrl na naši šoli organizira in vodi medgeneracijska srečanja. Nekje na začetku pomladi v šolo povabimo starejše ljudi, da se spoznamo ter si delimo izkušnje in znanje. Da se imamo lepo! Prejšnja srečanja so potekala v obliki računalniških izobraževanj. Letos pa je gospa Zavrl k sodelovanju v projektu Križišče generacij povabila vse učitelje in strokovne delavce na šoli. Učiteljice Damjana Kaplja, Polona Kovač in Valentina Pintar ter pedagoginja Nataša Zavrl in knjižničarka Katarina Primožič so sestavile pestro ponudbo dejavnosti, na katerih so se učenci družili s starejšimi. Babice in dedke smo povabili, da se nam pridružijo pri likovnem krožku, vendar žal ni bilo pogumnih kandidatov. Učenke likovnega krožka so se z mentorico Polono Kovač kljub temu resno pripravile na delavnico in ustvarile mozaik kar same. Nagrada nam je vsekakor v veliko veselje in čast. Veseli smo, da so ustvarjalnost, vztrajnost in spretnosti prstkov malih nadebudnežev izdelali izdelke, ki so se v množici izdelkov različnih vrtcev Slovenije uvrstili v prvem delu na prvo in v zaključnem delu natečaja na tretje mesto. Nina Drol Z učiteljico Valentino Pintar in učenkami 6. b so udeleženke, gospe Marija Lotrič, Stanka Mohorič, Tončka Galjot in Helena Habjan, razgibale svoje telo in sprostile smejalne mišice. Foto: Nataša Zavrl NARAVOSLOVNI DAN NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V SELCIH V sredo, 3.6.2015, smo učenci 2. a imeli naravoslovni dan O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU. Odpravili smo se na dom naše učenke Tiane, kjer imajo čebele. Odprtih rok in z velikim veseljem nas je sprejela Tianina mami, ga. Mateja Kovič, ki na naši podružnični šoli vodi tudi čebelarski krožek. Otroci so bili zelo veseli, ker so lahko oblekli čebelarsko obleko in se po čebelarsko pozdravili:'Naj medi!' V čebelarski opravi smo se previdno približali panjem in z zanimanjem opazovali živahne čebele in cvetni prah, ki so ga nosile na drobnih nožicah. Neverjetno, ob vhodu v panj smo prepoznali celo čebelo stražarko. Natančno smo si ogledali razvojno pot čebele, opravila čebel, čebeljo družino, roj, matičnik, čebelje pridelke in različna bivališča čebel. Vmes smo se tudi razgibali in odhiteli na lov za skritim zakladom. Kakšno veselje, ko smo v osrčju oreha odkrili nalepke z motivom čebele. Razdelili smo se tudi v dve skupini. Najprej je prva skupina vlivala v modelčke tekoči vosek in naredila svečke, druga skupina pa je medtem na učnem listu preverila naučeno znanje. Nato smo se še zamenjali. Dopoldne nam je ob tako bogatih aktivnostih prehitro minilo. Veseli in hvaležni smo se vrnili v šolo s polnimi rokami in s pol- 48 Dve delavnici sta vabili k različnim oblikam gibanja. nimi želodčki, kajti ga. Mateja ni le odlična čebelarka, je tudi odlična gostiteljica. Naj medi! Mojca Berce Nataša Zavrl ter gostji Stanka Mohorič in Marija Zgaga so skupaj preživele prijetno uro spoznavanja osnov tradicionalne kitajske veščine tai chi. To je način umirjenega gibanja, ki nas uči ravnovesja, sproščanja napetosti, izboljšuje držo in dihanje. Foto: Nataša Zavrl Z užitkom so ustvarjali vsi, ki so se v učilnici za likovno umetnost pridružili učiteljici Poloni Kovač. Foto: Nataša Zavrl Izdelki iz voska. Foto: Arhiv PŠ Selca. Učiteljica Damjana Kaplja je izpeljala uro vezenja. Izurjene gospe, vezilje Marija Lotrič, Majda Gortnar, Marija Strnad in Krista Gartner, so učence, željne novih znanj, Tanjo Frelih, Evo Demšar, Blaža Freliha, Rebeko Megušar, Lano Šmid, Tino Habjan, Ajdo Jagodic, Tejo Kenda, Manco Nastran, Klaro Košir, Zino Prevc, Patricijo Veber, Majo Demšar, Lejo Dolenc, Saro Kejžar, Lauro Rant, Mašo Hajdinjak in Petro Pogačnik, naučile 49 ŠOLE, VRTCI ŠOLE, VRTCI tehnike z imenom pick point. V prijetnem vzdušju so z iglo in barvnim sukancem nastajale prave umetnine. Da je res tako, smo se lahko prepričali v soboto in nedeljo (23. in 24. maja 2015), ko so udeleženke obeh generacij v lepo urejeni šolski jedilnici predstavile svoje natančno in ustvarjalno delo. Izkazalo se je, da vsi, ki smo se znašli na 'križišču', poznamo pravila vožnje in sodelovanja. Včasih je bilo potrebno pritisniti na plin, a vsak se je srečno vključil v promet. Tovrstna druženja omogočajo spoznavanje in razumevanje različnih generacij – njihovega načina življenja, pogleda na svet, jezika, telesnih zmogljivosti, izkušenj … Nešteto križišč je, kjer se srečujejo 'njihov', 'naš' ali 'vaš' svet. Za srečno pot potrebujemo drug drugega. Prav hitro bo tu spet pomlad. Le kaj se bo v šoli dogajalo takrat? Katarina Primožič RAZSTAVA VEZENIN IN DRUGIH IZDELKOV Foto: Nataša Zavrl Organizatorji okrogle mize v družbi živahnih Zimzelenk: Martine Sedej, Ivanke Keržar, Milane Logar, Ladi Trojar, Francke Dolenc, Marije Bertoncelj, Darinke Rupar in Ani Šuštar. Foto: Rebeka Megušar Vezilje Marija Lotrič, Majda Gortnar, Marija Strnad in Krista Gartner z učiteljico Damjano Kaplja. Foto: Nataša Zavrl gam, toda to se babicam vedno dogaja, nekoč bodo to tudi sedmo- in osmošolci spoznali . Rada bi se res iskreno zahvalila Vam, Erin, Juretu, Niki, Rebeki, Rihardu, Valeriji in gospe Nataši, da smo lahko po dooolgem času spet sedele v šolskih klopeh in bile celo del 'izobraževalnega procesa' . In vesele smo, da si je čas za naše križišče vzel tudi gospod ravnatelj. Prav lepo Vas pozdravljam in Vam želim veliko zadovoljstva in uspehov pri delu! Ani Šuštar Sedmošolci Jure Jelenc, Erin Rant, Nika Tolar ter osmošolci Valerija Benedičič, Rebeka Megušar in Rihard Šmid pa so se z veseljem odzvali povabilu knjižničarke Katarine Primožič, da skupaj pripravijo čajanko z naslovom Bereš? Berem. Beremo!!! za gospe iz skupine Zimzelen. Res, ampak prav zares, smo se imeli dobro čisto vsi, ki smo bili tam. Naše gostje je prišel pozdravit tudi ravnatelj. Prisluhnil je našemu pogovoru in se nam aktivno pridružil. Spontanost, strpnost, iskrenost, sproščenost … to je le nekaj besed, ki zrcalijo naše srečanje. Dan kasneje, 16. marca, je prispelo e-pismo voditeljice skupine Zimzelen, gospe Ani Šuštar. Včeraj smo babice, ki se sicer družimo v skupini Zimzelen, ubrale 'drugačna pota'. Na vaše povabilo smo z veselim pričakovanjem 'prišibale' v šolo na Križišče generacij. To je bilo za nas posebno doživetje. Pripravili ste nam zares prijetno druženje. Kako sproščeno se znajo ti odraščajoči otroci pogovarjati in kako prijetno je, ko znajo tudi poslušati. Vem, da smo od knjig in bralnih izkušenj malo tudi zašle kam dru- In sledil je naš odgovor: Spoštovana gospa Ani! Najlepša hvala za Vašo pošto, predvsem pa za čudovito izkušnjo, ki je popestrila dan vsem, ki smo se v četrtek srečali na Križišču. Bil je dan, ki še kar zveni, poboža in vleče usta v nasmeh! Ko nam je Nataša razposlala informacijo, da lahko v tem tednu pripravimo kakršno koli dejavnost, pri kateri bi se družili vsaj dve generaciji, sem vedela, da take priložnosti ne smemo zamuditi. Povezovanje generacij, pogovori, predstavitve idej in mnenj, spoštovanje in potrpežljivost, strpnost vseh, ki hodimo po teh križiščih, so VREDNOTE vseh vrednot! Vsak učenec, ki sem ga povabila k sodelovanju na čajanki, je takoj prikimal. Nihče si ni vzel časa za razmislek, ali bi ali ne bi. Kar na hodniku smo se dogovorili, kdaj se srečamo, da se malo pripravimo. In nihče ni ničesar nikoli pozabil! Da smo se dobro ujeli, je tudi vaša zasluga, drage gospe iz skupine Zimzelen! Deležni smo bili vaših spominov, izkušenj, modrosti, utrinkov, potrpežljivosti, naklonjenosti ... Vsak udeleženec je nekaj dodal. Uživala sem v sproščenosti, iskrivosti in iskrenosti. Preprosto: bilo je lepo! Vam in vsem Zimzelenkam želim srečno pot vsepovsod! Katarina 50 V soboto, 23. maja, in v nedeljo, 24. maja 2015, je bila v prostorih osnovne šole v Železnikih razstava vezenin. Lahko rečem, da je bila medgeneracijska – svoje izdelke so pokazali učenci domače šole in članice društva upokojencev iz Železnikov. Učenci so razstavili vezenine, ki jih izdelujejo pri pouku izbirnega predmeta v 7., 8. in 9. razredu. Njihova mentorica je gospa Damjana Kaplja. Med množico lepo izdelanih vezenin so razstavili prt, ki so ga skupno naredili na temo ''Hrana je življenje – sadje in zelenjava''. Poslali so ga na razstavo v Slovensko Bistrico. Učenke so v projektni nalogi raziskovale, kako so nekoč vezli v osnovni šoli. Oba dneva pa so dekleta v svojem kotičku obiskovalcem pokazala, kako izdelajo motiv v tehniki ''pick point''. Na projekcijskem platnu so prikazovali slike vseh njihovih raznolikih dejavnosti. Drugi del večnamenskega prostora pa so s svojimi izdelki napolnile članice domačega društva upokojencev. Več let so se v zimskem času tedensko zbirale in ustvarjale različne stvari. Delale so voščilnice za praznike starejšim članom, kvačkale so, slikale na steklo, izdelovale nakit in še marsikaj. Obiskale so več razstav po Gorenjskem in se tako navdušile za vezenje. Po srečnem naključju so našle mentorico veziljo, gospo Alojzijo Potočnik, ki jih uči, jim pomaga in svetuje. Gospe pravijo, da se po dveh letih niso naveličale dela, rade bi se še kaj naučile in ustvarile. Prijeten program ob odprtju razstave so s petjem, harmoniko in kitaro pripravili učenci osnovne šole, voditeljsko besedo je imela Laura. Nazadnje so se obiskovalci posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile starejše razstavljavke. Večnamenski prostor je bil oba dneva lepo obiskan. Vsi so dobili veliko pohval in spodbud za nadaljnje delo. Marija Lotrič Foto: učenci OŠ Železniki 51 ŠOLE, VRTCI ŠOLE, VRTCI ZMAGOVALI SMO V ODDAJI MALE SIVE CELICE bila tudi tekmovalnost tako med tekmovalci kot tudi med nami navijači. Šolsko leto 2014/2015 si bomo učenci 7. a zagotovo najbolj zapomnili po tekmovanju iz znanja v oddaji Male sive celice, ki ga že 21. leto zapored organizira RTV Slovenija. Na področnem tekmovanju, ki je bilo 24. septembra 2014 na OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki, se je pomerilo 44 ekip iz vse Gorenjske in našim tekmovalcem se je uspelo uvrstiti na tekmovanje na nacionalni televiziji. Eva: Studio je bil velik in zaradi reflektorjev zelo vroč. Nosili smo šolske majice, s katerimi se najprej nisem strinjala, potem pa sem se vdala v usodo. Vsako snemanje je trajalo 45 minut, vsi smo upali na zmago. Našim je uspelo in vsi smo jim stekli čestitat. Veseli smo se vrnili domov. Za konec pa so nam učiteljice kupile še sladoled. Tako smo se z razredničarko Dorico Prevc in mentorico Suzano Pečnik v nekaj mesecih kar štirikrat odpeljali v Ljubljano, saj je naša ekipa pokazala odlično znanje. Erin Rant, Jure Jelenc in Nika Tolar so namreč kar trikrat kot za šalo premagali svoje nasprotnike (7. januarja OŠ Breg s Ptuja, 10. marca OŠ Solkan, 1. aprila OŠ Bežigrad) in šele v polfinalni oddaji morali priznati, da je ekipa OŠ Ledina iz Ljubljane vendarle močnejša od njih. Kljub temu smo z rezultatom zelo zadovoljni, saj smo na koncu med več kot 400 sodelujočimi ekipami zasedli 3. mesto (skupaj z učenci iz Sevnice). Ko smo prišli v garderobo, so nas tam čakali sendviči in sokovi. Preoblekli smo se v majice z napisi naše šole (fantje smo imeli črne, punce pa roza ). Dvorano za snemanje so osvetljevali veliki reflektorji. Snemalci so imeli nekaj tehničnih težav, a so jih uredili. Naša ekipa je zanesljivo zmagala. Med snemanjem je producentka kar naprej govorila: ''Pozor, studio!'' Na koncu je bila naša ekipa za nas najboljša. Rebeka: Naredili smo tudi maskoto. Po koncu tekmovanja smo vse rekvizite dali na omaro v matični učilnici, da jih vedno vidimo in se spominjamo snemanja na RTV Slovenija. Kako smo tekmovanje doživeli navijači … Katarina: To šolsko leto se bo zagotovo vpisalo v zgodovino naše šole. Poleg tega pa smo mlajšim generacijam postavili izziv, naj presežejo naš dosežek, pridejo v finale in zmagajo. Staš: Ko smo izvedeli, da gremo na Male sive celice, smo bili vsi zelo veseli in navdušeni. Vsa snemanja mi bodo za vedno ostala v lepem spominu. Tina: Na tekmovanjih smo navijači vrteli raglje kot za stavo in bili na koncu vsakega tekmovanja kar zadihani. Vsakič smo bili zelo srečni in nepopisno zadovoljni s svojimi tekmovalci. Tanja K.: Bolj ko je šlo proti koncu, bolj je bilo napeto. Vseh tekmovalnih šol je bilo 400. OŠ Železniki na Malih sivih celicah še nikoli ni prišla tako daleč in nikoli več ne bo! Tanja T.: Ko smo prvič šli na Male sive celice, smo se zbrali pred šolo že ob 6. uri zjutraj. Vzeli smo transparente, troblje, majice in maskoto ter se odpravili na avtobus. Ob 7.15 smo bili že v Ljubljani. Na RTV-ju nas je čakala majhna soba, v kateri so bili sendviči in sokovi, za vsakega eden. Pozneje so Erin, Jure in Nika odšli v maskirko, kjer so jih napudrali. Ko so se vrnili, smo počasi odšli v studio. Tam smo po trdem boju premagali OŠ Breg s Ptuja. K zmagi smo pripomogli tudi zvesti navijači. Ob prihodu v šolo smo povedali, da smo zmagali, in vsi smo bili veseli ob novem doživetju. Najbolj mi bo ostalo v spominu to, da sem prvič videla, kako se snema oddajo. Kaja: Ko smo prispeli na RTV, smo se najprej okrepčali z malico, Erin, Jure in Nika pa so morali v masko. Ko je napočil čas, da odidemo v studio, smo bili vsi malo zaskrbljeni, a polni pričakovanj. Ob vstopu smo bili kar malo presenečeni, saj je bilo vse drugače, kakor je videti na TV. Že prvo igro je naša ekipa začela zelo dobro, saj so takoj vodili za dve točki – ekipa je namreč imela tudi dobre navijače. Druga igra je nosila ime Izberi tematiko in tudi v tej igri je naša ekipa igrala pazljivo in s srcem. Pri drugi temi smo še povečali prednost in to se je nadaljevalo. Voditelj oddaje Pavle Ravnohrib je z veselim srcem povedal, da si tokrat zmago z veliko prednostjo zasluži ekipa OŠ Železniki. Vsi smo na koncu igre šli čestitat ekipi in ji zaželeli vse dobro naprej. V avtobusu smo se vsi veselili in svojim bližnjim po telefonih razširjali veselo novico. Jerca: Snemanje oddaje Male sive celice mi bo ostalo v lepem spominu. Tokrat sem bila prvič na RTV Slovenija in vse bom ohranila v lepem spominu. Bilo je zanimivo, veselo, prijetno, prisotna pa je Sabina: Že kmalu smo začeli zbirati raglje in trobente ter začeli izdelovati plakate z imeni naših tekmovalcev. Iz oddaje v oddajo smo bili bolj veseli, kajti vedeli smo, da se počasi bližamo finalu. Zelo smo ponosni na svojo ekipo. Matjaž: Kazalo je na čisto običajen šolski dan, ampak kmalu smo izvedeli senzacionalno novico, da bomo odšli na snemanje oddaje Male sive celice. Novica se je hitro razširila po celi šoli. Prva je padla OŠ Breg s Ptuja, in sicer 7. januarja 2015. Zgodaj zjutraj smo vstali in odšli proti šoli. Vožnja z avtobusom je trajala približno eno uro. S seboj smo imeli transparente s črkami imen naših favoritov. 52 Zmagovalna ekipa: Erin Rant, Jure Jelenc in Nika Tolar. Foto: Arhiv OŠ Tilen: Pred začetkom snemanja je producentka vedno zakričala: ''Pozor, studio!'' Vsi so utihnili in števec na televiziji je začel odštevati od petinštirideset minut navzdol. Vedno smo končali snemanje približno deset minut pred koncem ure. Lea: Ko smo prvič šli na Male sive celice, sem bila bolna. Doma sem držala pesti, da bi naš razred zmagal. Ko me je takoj po pouku poklicala sošolka Andreja in mi povedala, da so zmagali, sem bila zelo vesela. Naslednji teden sem že prišla v šolo. Erin, Niki in Juretu sem čestitala za zmago. Naslednjih tekmovanj pa sem se udeležila tudi sama. Vsega se bom spominjala, saj je bilo res lepo. Aljaž: Ko smo prišli na RTV, smo skoraj vsi rekli: ''Vau!'' Stavba je bila zares ogromna in zelo lepa. Nato nas je neka gospa odpeljala do garderobe. Tam smo čakali 30 minut. Čakanje na veliko igro je bilo res dolgo, potem pa nas je končno prišla iskat scenaristka oddaje in nas odpeljala do studia. Nato pa se je začela oddaja. Imeli smo se fino, saj smo zelo dobro navijali na tribuni. Jaz sem navijal s trobento, nekateri z ragljami, drugi pa so cepetali z nogami in se drli na ves glas. Igra je bila napeta, saj smo na začetku izgubljali, na koncu pa smo nasprotnike premagali za 11 točk. Aldin: Najboljše mi je bilo, ko smo tekmovali proti OŠ Ledina, saj je bilo res napeto, ker sta se pomerili dve res odlični ekipi. Jan: Ko smo prvič šli na Male sive celice, je bilo najbolj razburljivo, saj smo bili prvič v hiši RTV-ja. Ob šestih zjutraj smo odrinili iz Železnikov. V Ljubljano smo prišli okoli 7. ure. Tam so nas peljali v garderobo in smo dobili sendviče. V garderobi smo čakali približno eno uro. Naše tri top zvezde pa so peljali v salon, da so jih naličili. Nato so nas peljali v studio. Tam so nas posadili na sedeže. Vsak je dobil ragljo, trobento ali plakat. Vsi smo bili živčni. Adrenalin je delal na polno. Oddaja se je zmeraj začela s: ''Pozor, studio!'' Jernej: 7. januarja smo se odpravili na pot proti ljubljanskemu RTV-ju. Do tja smo se peljali z avtobusom, na katerem je bilo živahno in zabavno. Ko smo prišli na našo nacionalno televizijo, smo šli v garderobo, kjer smo pomalicali, tekmovalci pa so odšli v maskirnico. Potem smo šli v studio, kjer smo 45 minut navijali za naše tekmovalce, ki so prepričljivo zmagali proti Ptujčanom. 10. marca smo ponovili zmagovalni postopek, a tokrat proti vrstnikom iz OŠ Solkan. Tokrat je bilo vse še bolj napeto, a nazadnje se je spet izkazala naša odlična pripravljenost oz. znanje naše ekipe. Tretji spopad je sledil prav kmalu, in sicer na dan šaljivcev, 1. aprila. Navijači smo se spet izkazali in naše popeljali do zmage. Tokrat so bili poraženi tekmovalci iz Bežigrada, mi pa smo si prislužili polfinale. Zadnjič smo na RTV odšli 15. aprila, ko so nas s kančkom sreče premagali vrstniki iz OŠ Ledina. Kljub tokratnemu porazu sem bil zelo vesel, saj je bila naša ekipa na koncu tretja v državi. Zapisali: učenci in učenke 7. a Zvesti navijači OTROCI IN POČITNICE – BREZSKRBNI DNEVI ZA OTROKE, KAJ PA ZA STARŠE? Težko pričakovane poletne počitnice so pred vrati. Na šolskih torbah se bo začel nabirati prah, učenje bo zadnja briga, zgodnje vstajanje pa le še slab spomin. Prihaja čas veselja, brezskrbnosti, spletanj novih prijateljstev in dogodivščin, ki bodo otrokom in mladostnikom krajšali dolge vroče poletne dni. Starše pa obhajajo občutki negotovosti in strahu, saj ne vedo, kako naj dneve organizirajo, da bodo lahko brez skrbi hodili v službo. Večina zaposlenih staršev preživi le določen del poletnih počitnic z otroki kot del dopusta, za preostali čas pa mora organizirati varstvo, saj otrok ne želijo prepustiti samim sebi. Skrbi jih, da bi se jim kaj pripetilo. Seveda je vse odvisno tudi od starosti otrok in zaupanja med starši in otroki. Nekaj načinov za lažje preživljanje poletnih počitnic, predvsem za starše: Delavnice, poletni tabori, tečaji Vse več je številnih dejavnosti za otroke. Mogoče niso vse na voljo v domačem kraju, a če nam finančne zmožnosti dopuščajo in nam pot ni odveč, lahko otroka vključimo v tako, ki mu najbolj ustreza. Jezikovne, ustvarjalne, plesne, taborniške, športne in druge dejavnosti bodo otroku krajšale čas, staršem pa zagotavljale varno varstvo. Otroci bodo kakovostno preživeli prosti čas in navezali nova prijateljstva, hkrati pa bodo postali bolj samostojni in odgovorni. Na različnih spletnih straneh najdemo veliko informacij, mogoče pa je še najbolje, če za nasvet vprašamo prijatelje in znance, ki so otroke že vpisali v take dejavnosti. Počitnice pri starih starših ali sorodnikih Je vaš otrok že prespal kje drugje? To je zanj zagotovo posebna dogodivščina, sploh če je to pri prijateljih ali sorodnikih, ki imajo otroke približno njegovih let in s katerimi se dobro razume. Dolgčas ni, še spanje je pomanjkljivo, ker si imata toliko povedati, vse počneta skupaj in se neizmerno zabavata. Med šolskim letom gotovo ni veliko takšnih priložnosti. Mlajši otroci radi preživljajo počitnice pri starih starših, ker se jim res posvečajo in jih razvajajo. Hkrati se pa lahko še starši odpočijejo in si privoščijo nekaj časa zase, saj vedo, da so otroci v varnih rokah. Manjše zadolžitve in naloge, ki dajejo občutek odgovornosti Prav je, da otroci tudi med počitnicami dobijo določene naloge, ki jih opravljajo vsak dan. Med šolskim letom imajo veliko dela s šolskimi obveznostmi, zato jim starši velikokrat pri domačih opravilih prizanašajo. Počitniške dni pa lahko izkoristijo za zadolžitve, ki bodo koristne za skupno go- 53 ŠOLE, VRTCI KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE spodinjstvo. Seveda jih za dobro opravljeno delo starši lahko nagradijo, vendar morajo paziti, da jim to ne pride v navado. Otrok mora pridobiti občutek odgovornosti in se zavedati, da so določena opravila del življenja. Naloge, ki jih naložite otroku, morajo biti primerne njegovi starosti in zrelosti. Izbrane naj bodo tako, da se bo otrok od njih kaj novega naučil. Že manjša opravila (odnašanje smeti, obešanje perila, pospravljanje posode, pometanje, pospravljanje sobe …) otroka zaposlijo in mu dajo občutek samostojnosti. Za občutek večje odgovornosti pa lahko otroka pošljete na pošto, v trgovino in podobno. Skupaj z otrokom pripravite seznam opravil in sprotno preverjajte, če jih opravi. Seveda ne pozabite preveriti, kako dobro jih opravi. ''Igriščni'' počitnikarji Otroci so v počitniških dneh veliko na bližnjem igrišču in dvorišču. To je zanje najbolj domač teren, kjer se počutijo varne. Ves čas so v stiku s prijatelji, zato so tudi bolj samozavestni in pripravljeni kakšno ušpičiti. Če res preživijo veliko časa sami in nimate nadzora nad njimi, je priporočljivo, da se sproti pogovarjate o preživljanju časa zunaj. Tako vsaj nekaj izveste o njihovih dogodivščinah. Pomembno je, da jih poskušate nekoliko spremljati prek telefona ali sosedov. Dogovorite se za določena pravila, ki jih mora otrok upoštevati. Določite, koliko se lahko oddalji od doma, kako dolgo lahko gleda televizijo, uporablja računalnik, ali lahko pripelje prijatelje domov oz. jih obišče in podobno. Vseeno pa naj pravila ne bodo preveč stroga, saj ima otrok vendar počitnice. Počitniški zapisi in branje Pisanje je lahko tudi med počitnicami m amica! mo a t i t s če M 54 Otroci naj počitnice preživijo brezskrbno in zadovoljno. Foto: Andrej Tarfila zabavno. Otroci lahko svoje pismene sposobnosti krepijo s pisanjem dnevnih dogodivščin. Zraven lahko še kaj narišejo ali nalepijo in tako imajo celoten pregled nad počitniškim dogajanjem ter točno vedo, kaj se je na določen dan zgodilo. V knjižnici je na voljo ogromno počitniške literature, ki otrokom zapolni vsaj deževne dni. Zakaj bi se samo igrali, saj so tudi zgodbe zanimive in poučne! Grem na počitnice Enkrat pride tisti dan, ko gre otrok na počitnice brez vas. Tam ne bo nikogar, ki bi ga poznal, vendar to ne pomeni, da se ne bo imel super. Z otrokom se pogovorite in mu razložite, kako naj ravna v posameznih situacijah, predvsem če ima kakšne zdravstvene ali druge težave. Prav tako se pogovorite tudi z mentorjem, da ne bi prišlo do kakšnih nevšečnosti. Otrok se bo tako počutil varnega in sproščenega. Vsi pa seveda nimate take možnosti, zato so počitnice s sorodniki ali prijatelji tudi odlična rešitev. Otroku je lažje, ker vse pozna in se hitreje integrira. Zaupajte svojim otrokom in dovolite jim, da počitnice preživijo brezskrbno in zadovoljno. Če ne prej, se bo jeseni spet vse vrnilo na stare tire in v hiši bo vladal red. Do takrat pa skupaj uživajte in poskusite nuditi otroku tisto, za kar menite, da je zanj najboljše. Veliko varnih skokov v vodo ali osvojenih vrhov, in ne pozabite na zaščito pred močnimi sončnimi žarki. Anja Filej Rodile so: Sandra Van Bakel Demšar iz Martinj Vrha Lenarta, Anica Gortnar iz Ojstrega Vrha Luka, Katja Lotrič Kejžar iz Železnikov Nino, Heda Frelih iz Studena Tineta, Simona Horvat iz Železnikov Žiga, Edita Malovčić iz Železnikov Inajo, Tatjana Nastran iz Rudna Juša, Jelka Tomše iz Martinj Vrha Matica, Betka Petrovič iz Davče Tjašo, Mateja Demšar iz Osojnika Veroniko, Mojca Virant iz Železnikov Jakoba. Veselimo se življenja! Podatke smo s privoljenjem staršev zbrali na podlagi vlog za dodelitev prispevka ob rojstvu otroka. Seznam vseh novorojencev je tako lahko še daljši, čestitke in dobre želje zato izrekamo tudi mamicam vseh, katerih imena tu niso zapisana. Martina Logar, svetovalka za družbene dejavnosti 55 ODSTIRAMO NAŠO DEDIŠČINO ODSTIRAMO NAŠO DEDIŠČINO VČERAJ - DANES ZGODBE MUZEJSKIH PREDMETOV: VZOREC ZA KLEKLJANJE Ime predmeta: Vzorec za klekljanje, inv. št. ŽE 1134 Opis predmeta: •material in tehnika: papir •leto prihoda v muzej: 1984 Strugarjeva domačija. Foto: arhiv TD Selca Vzorec za učenje klekljanja v Čipkarski šoli od 1907 do 1918 iz knjige Učni red. Foto: Katja Mohorič Bonča Vzorec za klekljanje ali mušter je osnova vsake klekljane čipke. Čipkarica mušter z bucikami pripne na punkelj. Ko kleklja, sledi risbi in tehničnim navodilom, če so le-ta zapisana na muštru poleg podatka o njegovem avtorstvu. Vzorec je avtorsko delo in ga je prepovedano kopirati. To velja predvsem za vzorce, nastale v novejšem času, ki vsebujejo podatke o avtorju. V času, ko so v Železnikih pričeli s klekljanjem, so vzorce čipkaricam priskrbeli zasebni trgovci, kasneje organizacije, ki so se ukvarjale z odkupom in prodajo teh čipk: dunajski Zavod za žensko domačo obrt, Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Državni prodajni zavod za domačo in umetno obrt DOM. Tudi na teh starejših vzorcih je običajno žig ali oznaka, ki pove, kdo je nosilec pravic uporabe vzorca, imena risarjev vzorcev pa so neznana. Učenke čipkarske šole so vzorce dobile v šoli. V našem muzeju hranimo, po katerih so domače čipkarice izdelovale čipke. Zbirka muštrov je bogata. Hranimo predvsem starejše vzorce za klekljanje. Ob tej priliki se obračam s prošnjo na vse, ki imate muštre in jih ne potrebujete, da jih prinesete v Muzej Železniki. Na ta način nam pomagate varovati in ohranjati pomembno čipkarsko dediščino Železnikov. Katja Mohorič Bonča, Muzej Železniki KORISTNE INFORMACIJE HARMONIKE OB BLEJSKEM JEZERU 3. poletno srečanje harmonikaric in harmonikarjev na Bledu 19. 7. 2015 Danes: 9. 6. 2015. Foto: Andrej Tarfila Stare fotografije Selc si lahko ogledate na internetni strani www.selca.si NAREČNE BESEDE Tako sem merkala pa se mi je vseeno ajnpren zažgal. – Tako sem pazila pa se mi je vseeno prežganje zažgalo. Včeraj sem kupila nov pisan berth. – Včeraj sem kupila nov pisan predpasnik. Bendibije še ni treba poflancat. – Endivije še ni treba posaditi. En ferklc čez tri pride Mici, da greva na špancir. – Četrt čez tri pride Mici, da greva na sprehod. Ladi Trojar 56 Dve srečanji, skupaj 757 udeležencev s harmonikami ter obakrat lepo vreme in čudovito vzdušje – tako bi lahko strnili dosedanji srečanji v letih 2013 in 2014. Številne pohvale, dobra udeležba harmonikaric in harmonikarjev ter veliko radovednih obiskovalcev brez harmonike so razlog, da se bo Avsenikova skladba ''Otoček sredi jezera'' poleg znanih Slakovih in drugih viž iz številnih harmonik na Bledu ponovno zaslišala 19. julija letos. Vsi, ki se bodo prijavili do 13. julija 2015, prejmejo spominsko nalepko, bon za malico in pijačo Skupine Laško ter sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade, ki so letos: harmonika Poličar, darilni bon za izdelavo ''lajbča'' gorenjske narodne noše po meri izžrebanca iz rok izdelovalke narodnih noš Marije Mojce Berce iz Selc, darilni bon za izdelavo škornjev za narodno nošo iz čevljarstva Štajnar – prav tako po meri izžrebanca, računalniški programi LTK harmonika za učenje igranja na ''frajtonarico'' ter številne druge nagrade naših pokroviteljev. Vsi prisotni na tej prireditvi doživijo dobrodošlico ob 10. uri na blejski promenadi, ob 12. uri razporejeni ob obali Blejskega jezera skupaj zaigrajo ''Otoček sredi jezera'', sodelujejo v povorki in uživajo v čudovitem druženju ob številnih stojnicah ob jezeru. Skratka, vzdušje je vedno fantastično! S pomočjo podjetja Bled Tours bo z označenih brezplačnih parkirišč poskrbljeno za brezplačni prevoz glasbenikov do prizorišča in po končani prireditvi v obratni smeri. Vsi, ki bi prišli z vlakom do železniške postaje Bled – jezero, se bodo s turističnim vlakcem ob 9.30. uri prav tako brezplačno odpeljali do prizorišča in po končani prireditvi okoli jezera nazaj do postaje. Uradni del prireditve se konča okrog 15.30. ure, zabava z ansamblom Slovenski pozdravi pa se bo nadaljevala do večernih ur. Program bosta povezovala harmonikarica in voditeljica Majči Bobnar ter domačin Niko Rakovec. 57 KORISTNE INFORMACIJE Za informacije in prijave vam je na voljo podžupan Občine Bled Toni Mežan (051-30-60-89), prijavnice v e-obliki ter vse informacije pa so vam na voljo tudi KORISTNE INFORMACIJE na spletni strani prireditve www.harmonike-bled.si. Ne pozabite – prijavite se čim prej, najkasneje do 13. julija 2015. V nasprotnem primeru boste prav tako do- brodošli, a ne boste deležni številnih prej naštetij ugodnosti. Dobrodošli na Bledu! LIČJE PLETE CEKRE, KOŠARICE, PREDPRAŽNIKE IN PRIJATELJSTVA Ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in podpora pri njenem prenosu v sedanji čas je eno od poslanstev Rokodelskega centra DUO Škofja Loka. Z odgovornostjo do znanja naših prednikov pa deluje tudi vodstvo PŠ Bukovščica, s katerim tesno sodelujemo že več let. Letošnjo jesen in zimo pa se je odvil prav poseben način sodelovanja, in sicer cikel ''LIČJE''. Trajal je vse od oktobra pa do meseca marca. Hladno polovico leta smo izkoristili za obujanje starih rokodelskih znanj in učenje rokodelskih spretnosti. Že od nekdaj so ljudje za raznovrstne izdelke, pripomočke in orodja uporabljali naravna gradiva, ki so bila dostopna v lokalnem okolju. Eno takih izjemno uporabnih je koruzno ličje, iz katerega je mogoče splesti veliko različnih izdelkov. Na jesen smo pri Špiljarji v Bukovščici ličkali koruzo in s tem pripravili material za nadaljnjo uporabo. Z obdelavo ličja nastajajo najrazličnejši uporabni rokodelski izdelki – od predpražnikov, cekarjev, košaric, torb, copat, igrač – in izdelave teh so nas učile domačinke iz Selške doline. Tedensko srečevanje in izdelovanje cekarjev in košaric je vodila gospa Marica Frelih iz Železnikov, ki nas je naučila ne samo tehnike izdelave, ampak tudi potrpežljivosti, saj je izdelava cekarja iz ličja dolgotrajen proces. Ženske, ki so v preteklosti tudi za dodaten zaslužek izdelovale cekarje, so za izdelavo enega porabile več dni. Počasi, a vztrajno se je ličje spletlo do zaključnega vozla in pred udeleženkami rokodelskih delavnic je bil naslednji izziv – izdelava predpražnika iz ličja. Izbire ličja, pletenja več kot šest metrov dolge kite iz ličja in šivanja v predpražnik pa nas je učila Francka Megušar iz Bukovščice. Tudi to delo ni enostavno, saj sta za kakovosten končni izdelek potrebni natančno delo in trdno povezovanje ličja. Na koncu vseh rokodelskih delavnic so nastali kakovostni roko- delski izdelki, ki so tesno povezani s tradicijo in izročilom našega prostora. Ličje je nedvomno material, ki je premalokrat uporabljan in nam je lahko v izziv za prihodnost. Z oblikovno nadgradnjo izdelkov in ohranitvijo tradicionalnih tehnik izdelave lahko ustvarimo izdelke, ki bodo še kako uporabni in zanimivi za sodobnega človeka. Na koncu se iskreno zahvaljujemo obema mentoricama, gospe Marici in gospe Francki, ki sta svoje dragoceno znanje delili z nami in nam poklonili del življenja naših prednikov. Seveda pa tudi brez vodstva OŠ Ivana Groharja, PŠ Bukovščica, naših srečevanj v Bukovščici ne bi bilo … Hvala vsem. Rokodelstvo daje neomejeno polje možnosti. Z odnosom do dediščine ter prilagajanjem sodobnemu času in potrebam lahko že skoraj pozabljene veščine ponovno zaživijo … Kati Sekirnik, Rokodelski center DUO Škofja Loka Ličkanje koruze pri Špilarji v Bukovščici. Foto: Kati Sekirnik Obvestilo o spremenjenih uradnih urah krajevnih uradov Upravne enote Škofja Loka v juliju in avgustu 2015 Upravna enota Škofja Loka obvešča stranke vseh treh krajevnih uradov, da bo v mesecih juliju in avgustu 2015 poslovala po spremenjenem delovnem času in sicer: Krajevni urad Žiri •vsak ponedeljek od 8.00 do 15.30 Krajevni urad Gorenja vas-Poljane •zaprto Krajevni urad Železniki •zaprto Od 1. 9. 2015 dalje bodo krajevni uradi poslovali po ustaljenem urniku. Vse storitve, ki bi jih sicer opravili na krajevnih uradih, lahko v času uradnih ur opravite na sedežu Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2. S spoštovanjem. Mag. Bojan Miklavčič, načelnik 58 Učenje pletenja cekarjev iz ličja (mentorica rokodelka Marica Frelih – tretja z leve). Foto: Kati Sekirnik Začetek in konec – leseni kalupi za izdelavo cekarja in končni izdelki udeleženk rokodelske delavnice. Foto: Kati Sekirnik 59 KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE INFORMACIJE valce ali kupuj izdelke pravične trgovine. ●V čim večji meri uvedi samooskrbo in nakupuj le kvalitetne izdelke, ki trajajo. ● Podpri proizvajalce in blagovne znamke, ki upoštevajo načela okoljske in družbene odgovornosti. ● Dosledno uporabljaj vrečke za večkratno uporabo. ●Odpovej se predmetom za enkratno uporabo. ● Izberi izdelke z manj ali brez embalaže. ●Podari, prodaj ali menjaj stvari, ki jih ne potrebuješ več. Predpražniki – Francka Megušar, povezovanje kite v predpražnik, končni izdelek. Foto: Kati Sekirnik NAREDI NEKAJ ZA OKOLJE Plan B za Slovenijo je mreža 31 okoljskih nevladnih organizacij, ki je ob Mednarodnem dnevu Zemlje sestavila seznam stvari, ki jih vsak od nas lahko naredi za okolje, hkrati pa ne spreminja bistveno svojega življenjskega sloga. Izberite eno ali več točk, ter jih v enem letu skušajte vtkati v svoj vsakdan, svoj odnos do okolja ali jo naredite vsaj enkrat. V Planu B se zavedajo, da so med predlogi tudi takšni, ki so mogoče že postali vaša navada. A vedno lahko dodate še kakšno, ne da bi svoj življenjski slog hipoma preobrnili na glavo, kajne? In ravno te, ki so trajn(ostn)e, so največ vredne. Hrane ne meči stran ● Uživaj hrano, ki je pridelana lokalno, ekološko in pravično ter je sezonska (samooskrba z vrtički, zeleni zabojčki itd.). ●Vklopi domišljijo in ostanke hrane uporabi za nov obrok, ostanke sadja in zelenjave pa za smutije ali marmelade. ● Izdelaj tedenski jedilnik in hrano kupuj z nakupovalnim listkom. ● Uvedi veganski/vegetarijanski dan v tednu. Iz živali pridelamo 10-krat manj hrane, kot je le-te pojedo. Avto je velikokrat nujno zlo, a ne obupaj ●Uporabljaj nemotorizirane oblike prevozov (peš, kolo, skiro) na krajše razdalje do 5 km in javni potniški promet ali kombinacijo obojega. Tudi v slabem vremenu se da. ● Redno preveri in ustrezno napolni zračnice na avtomobilu. Redno ga servisiraj in uporabljaj kakovostno olje. Tako lahko znatno zmanjšaš porabo goriva. ● Ne pozabi na t.i. carpooling - soupo- 60 rabo: več ljudi v avtu = manjši ogljični odtis. ● Z učinkovito vožnjo vplivaš na znižanje porabe goriva pri prevozu z osebnim avtomobilom. Brez energije ne gre, lahko pa je zelena ● V gospodinjstvu varčuj s pravilno rabo naprav (ugasni pečico 10 minut pred koncem peke, v zamrzovalnik postavi le ohlajeno hrano …). ● Ne nameščaj lučk na vrtovih in fasadah hiš, saj ponoči vsi spimo in jih nih- če ne vidi. ● Preklopi na zeleno elektriko in podpiraj obnovljive vire energije. Če tvoj dobavitelj tega na podpira, preprosto preklopi na drugega. Računalnike lahko uporabljaš tudi drugače ● Informiraj se o pomenu odprtokodnih pristopov v računalništvu in informatiki, ki spodbujajo trajnostno rabo virov. ● Rabljeno računalniško opremo oddaj v zbirni točki dejavnosti Računalniki za socialno ogrožene. Postani odgovoren potrošnik ● Kupi le stvari, ki jih res potrebuješ. ● Podpri lokalne proizvajalce in pridelo- Po nakupih z vrečko za večkratno uporabo. Foto: Andrej Tarfila Ko odpadki že nastanejo ●Odpadkov ne odlagaj v naravo - to je kaznivo. Če imaš že naložene v avtu, jih raje preprosto odpelji do najbližjega zbirnega centra. ●Dosledno ločuj odpadke, s tem omo- gočaš njihovo predelavo in manjšo porabo naravnih virov. ●Kompostiraj doma - tako v največji meri zmanjšaš količine svojih odpadkov, znižaš stroške odvoza in dobiš odlično gnojilo za svoj vrt ali lončnice. Enostavno: aktiviraj se! ● Krajina je pomembna, zato jo spoznaj, varuj, ohranjaj in komuniciraj o njej. ● Preveri svoj ogljični odtis. ● Razširi svoje znanje s prebiranjem literature o okoljevarstvu in trajnostnem razvoju. ● Spodbujaj in sodeluj v trajnostnih in zelenih projektih. ● V prihajajočem letu se udeleži vsaj treh okoljevarstvenih dogodkov. ● Pridruži se okoljskim organizacijam in jih podpiraj pri njihovih aktivnostih. ● Okoljskim organizacijam nameni 0,5 % dohodnine - tebe ne stane nič, njim pa olajšaš delovanje. ● Vsako leto po svojih močeh doniraj eni od okoljskih nevladnih organizacij. Vsebinska mreža Plan B za Slovenijo združuje nevladne nepridobitne organizacije, katerim omogoča lažje in učinkovitejše delovanje na področju varstva okolja. Večinoma so namreč specializirane za posamezna vsebinska področja (podnebne spremembe, ekološko kmetijstvo, trajnostna mobilnost, trajnostna energetika, odpadki, varstvo narave itd.). Povezani v mrežo Plan B se osredotočajo na vplivanje na politike, spremljajo njihovo izvajanje in gradijo sistemski dialog z oblastmi ter ostalimi organi na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Društvo ekologi brez meja KAJ ''MEČEMO'' V ''TA ČRNO KANTO''? Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki sta skupaj z Loško komunalo 3. junija izvedla preventivno akcijo pregledovanja naključno izbranih zabojnikov mešanih komunalnih odpadkov (ostali odpadki) na območju Železnikov. Z akcijo želijo povzročitelje odpadkov opozoriti na nepravilnosti. ''Kanta'', v katero odlagamo odpadke, je na nek način ogledalo nas samih, našega življenjskega sloga in navad. Z ločevanjem odpadkov pokažemo tudi, da nam ni le do tega, da imamo vzorno obdelan lasten vrtiček, temveč da nam je mar tudi za okolje, ki nas obdaja. Saj smo vendar njegov sestavni del in vsi posamezniki lahko s takšnimi gestami, kot je ločevanje odpadkov, poskrbimo, da ostane zdravo in prijetno. Občinska inšpektorica Maja Zupanc je Zbirka ''vsega po malem'' iz prvega zabojnika. Foto: Katarina Bertoncelj pojasnila, da je bila tokratna akcija preventivnega značaja in da so jo izvedli z namenom osveščanja in spreminjanja navad občanov. Sankcij torej po junijskem pregledu ne bo. V prihodnje bodo začeli izvajati tudi nadzor. Kazni za nepravilno odlaganje določa Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Železniki (Uradni list, št. 36/2012) in za fizične osebe znašajo 400 EUR, za pravne osebe 1400 EUR. Med akcijo so bili pregledani trije zabojniki in prav v vsakem izmed njih se je nahajala kopica odpadkov, ki vanj ne sodijo. Pri pregledu prvega 240-litrskega zabojnika pred enim izmed večstanovanjskih objektov je bilo ugotovljeno, da bi se iz njega dalo izločiti kar za 10 litrov bioloških odpadkov, 20 litrov papirja in 30 litrov embalaže. Odpadki resnično niso bili vzorno ločeni, saj so bili mešani, biološki odpadki in embalaža nametani skupaj in izgledalo je, da se kar nekaj stanovalcev tega objekta ne trudi, da bi odpadke pravilno ločevali. V zabojniku so bila celo neporabljena zdravila. Le dobra polovica vsebine zabojnika so bili mešani komunalni odpadki (ostali odpadki). 61 KORISTNE INFORMACIJE V drugem pregledanem zabojniku, tudi pred večstanovanjskim objektom, je prevladoval embalažni stiropor, ki sicer spada med embalažo, bilo je manj papirja, nepravilno odložen je bil tudi kosovni odpadek (kovinski skiro). Pravilno so bile vanj odložene plenice, higienski material, stari copati in tekstil. Pregledan je bil še en zabojnik, in sicer pred stanovanjsko hišo, kjer je bila ugotovljena boljša situacija glede embalaže, v njem je bilo precej bioloških odpadkov, nahajali so se tudi kovinski odpadki, ki spadajo v zbirni center. Z namenom, da se nepravilnosti v bodoče ne bi več pojavljale, ne bo odveč nekaj opozoril glede konkretnih ugotovitev: - Vsa zdravila, ki jih ne porabite, vrnite v lekarno, oddajte v Zbirni center Studeno ali v akciji zbiranja nevarnih odpadkov. - Embalaža, ki jo odlagate, naj bo prazna, ni obvezno pranje. Nikoli ne moreta biti skupaj odložena ostanek jogurta (biološki odpadek) in lonček (embalaža). - Papirnati robčki, brisače in servieti spadajo med biološke odpadke. - Embalaža ne sme biti napolnjena z drugimi stvarmi (odpadki), odložiti jo je treba tako, da zavzame čim manj prostora (zlaganje enake embalaže eno v drugo, stiskanje …) . - Embalažni stiropor in prazni lončki od rož spadajo med embalažo. - Povoščen papir (tisti, v katerega vam v trgovini zavijejo salamo ali sir) spada med mešane odpadke. - Pleksi steklo spada med mešane odpadke. - Žico, železo oziroma vso kovino je tre- KORISTNE INFORMACIJE - igrače in drugi plastični izdelki -plastični glavniki, krtače in navijalke, zobne ščetke -lasje - kristal, manjše količine keramike … V zabojnik za ostanek odpadkov sodijo Vsebina drugega zabojnika. Foto: Katarina Bertoncelj ba odpeljati v zbirni center. -Tudi žarnice spadajo v zbirni center med odpadno električno in elektronsko opremo. - Biološki odpadki, kot so zemlja, krompir, plevel, veje od obrezovanja in podobno, spadajo med biološke odpadke. Za konec še učna ura iz ravnanja z odpadki (vir: http://www.loska-komunala.si/). Večkrat slišimo, hitreje si bomo zapomnili in tako ne bomo po nepotrebnem obremenjevali svojega in skupnega okolja in denarnice. Na Loški komunali, d. d., so nam posredovali tudi seznam najpogostejših odpad- Embalaža spada v rumeni zabojnik. Foto: Katarina Bertoncelj 62 kov iz gospodinjstva, ki spadajo v črni zabojnik in ki vam bo v veliko pomoč pri pravilnem ločevanju. Med mešane komunalne odpadke torej spadajo: -sestavljeni odpadki iz različnih materialov, ki jih ni mogoče enostavno ločiti (to je npr. plastificiran papir, oblazinjeno pohištvo ali sestavljen odpadek npr. les + plastika) -močno onesnažena embalaža, ki je ni mogoče enostavno očistiti -razbito okensko steklo -ostanki pometanja -vrečke iz sesalnikov -odslužene vilede in krpe -uporabljeni higienski izdelki (npr. vložki, palčke za ušesa …) -plenice za enkratno uporabo -vata -cigaretni ogorki in žvečilni gumi -kosti, manjše količine surovega mesa -v vrečko zaviti odpadki in iztrebki malih živali - peki papir - tapete in celofan -umazane vrečke in folije - plastificiran ali povoskan papir - folije salam in sirov - fotografije, negativi in foto albumi - okraski, spominki in modni dodatki - audio in video kasete, CD-ji, DVD-ji -kosi tekstila in usnja, neuporabna obutev in oblačila - elastika, tesnila in drugi izdelki iz gume - zračnice, kolesarske pnevmatike - plastična ravnila in pisala - lepilni trakovi - šolske torbe in peresnice odpadki iz umetnih snovi, porcelana, keramike, tekstila, usnja, gume, sestavljeni odpadki iz več različnih materialov, ki jih ni mogoče ločiti na posamezne materiale, plenice in ostali higienski izdelki za enkratno uporabo, ''hišne smeti'' in ohlajen pepel premoga. V posodo za ostale odpadke ne spadajo papir, embalažno steklo, biološki odpadki, plastična in kovinska embalaža, embalaža od nevarnih snovi, kosovni odpadki, nevarni odpadki in vroč pepel. Katarina Bertoncelj Javni poziv za vstop v partnerstvo Lokalne akcijske skupine loškega pogorja, ki deluje na območju občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri za programsko obdobje 2014 - 2020 Partnerji obstoječe Lokalne akcijske skupine loškega pogorja (LAS) vabijo vse zainteresirane k sodelovanju v LAS loškega pogorja tudi v novem programskem obdobju 2014 - 2020. LAS bo v novem programskem obdobju organizirana kot pogodbeno partnerstvo javnih in zasebnih subjektov, ustanovljeno z namenom uresničevanja Lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na območju občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Naloga LAS bo oblikovanje in izvedba strategije lokalnega razvoja v smeri: - ustvarjanja delovnih mest, - razvoja osnovnih storitev, - varstva okolja in ohranjanja narave ter - večje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Celotno besedilo javnega poziva in pristopna izjava sta dostopna na spletni strani LAS loškega pogorja www. las-pogorje.si. VARNE HIŠE – POJASNILO GLEDE POBIRANJA PRISPEVKOV ZA VARNE HIŠE PO DOMOVIH Pogosto nas pokličejo občani iz različnih krajev Gorenjske in povedo, da se po njihovih domovih zbirajo prispevki za varne hiše za ženske in otroke. Varna hiša Gorenjske zato obvešča občane, da za delovanje Varne hiše Gorenjske in Materinskega doma Gorenjske sredstva pridobivamo na javnih razpisih in s pomočjo donatorjev. Vsi prihodki so nakazani izključno na transakcijski račun Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja. Donacij nikoli ne pobiramo po domovih. Vilma Regovc, vodja Varne hiše Gorenjske 63 KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE INFORMACIJE 53. ČIPKARSKI DNEVI 2015 FIT V POLETJE – IMEJTE SE RADI IN STORITE NEKAJ ZASE Hočemo ali nočemo, prihaja poletje. Čas, ko bo treba odložiti odvečno prtljago. Poleg udobnih toplih oblačil, ki so dodobra zakrili vse nepravilnosti, bomo nekateri za dobro počutje in samozavesten videz primorani odvreči tudi nekaj odvečnih kilogramov, ki so se nabrali čez zimo. Čeprav se vročih sončnih dni vsi zelo veselimo, nam pričakovanje dopustov velikokrat zagrenijo obloge okrog trebuha, stegen in zadnjice, ki nas opominjajo na dobro hrano in lenarjenje čez zimo. Kratki zimski dnevi in nizke temperature so kar klicali k posedanju in manjši aktivnosti. Nebodigatreba poletje nam, sploh ženskam, vsako leto oteži prestop v lahka oblačila. Že ptički čivkajo, kaj storiti, da pričakamo toplejše dni pripravljeni in polni energije, pa vendar se kar ne spravimo pravočasno k delu. Zanašamo se na hitre diete, ki pa dolgoročno ne prinesejo pozitivnih učinkov. Kot bumerang se kilogrami in slaba volja vrnejo. Zato moramo k težavi pristopiti trezno in trdno prepričani v uspeh. Najprej moramo poskrbeti za uravnoteženo prehrano, polno mineralnih snovi in vitaminov, piti veliko tekočine ter se omejiti pri sladkorjih in ogljikovih hidratih. Izbrati si moramo primerno obliko gibanja v naravi. Ne prehitevajmo, začnimo postopno, saj bomo le tako v vadbi uživali. Preveliki napori nam bodo hitro vzeli voljo in željo po nadaljevanju, lahko pa pride tudi do poškodb. Sorazmerno s fizično kondicijo začnimo počasi in potem aktivnost prilagajajmo glede na svoje spo- sobnosti. Začetnih 20 minut na dan že zadošča, da pridobimo rutino in ohranjamo gibčnost. Energija nam bo napolnila telo in zbistrila um. Lažje bomo premagovali napore in vadba bo vsak dan prijetnejša. Proces staranja se bo upočasnil, lažje bomo blažili stres, krepili imunski sistem in bolje spali. V tem obdobju nas z vseh strani bombardirajo z vsemi mogočimi načini in pripomočki za popolno postavo in boljše počutje. Sama vem, da je VSAK ZAČETEK TEŽAK, a le ko se bomo zavestno odločili za spremembe, bo pot lažja in rezultati vidni. Šele ko bomo zadovoljni sami s seboj in srečni v svojem telesu, si lahko čestitamo. Pa naj bo to z maščobnimi blazinicami ali brez njih. Naj vas poletno sonce hrani z energijo! kraj prireditve PETEK, 17. 7. 2015 18.00 LOVSKI VEČER (organizira Lovska družina Železniki Dvorišče lovskega doma datum ura naslov prireditve kraj prireditve Pred plavžem, Železniki SOBOTA, 18. 7. 2015 NEDELJA, 19. 7. 2015 9.00 OTROŠKI ŽIVŽAV 17.00 NOGOMETNA TEKMA LEDIK : OŽENJENI (organizira NK Železniki) 18.30 KOŠNJA GUSTELJNOVEGA TRAVNIKA PO STAREM (org. KUD France Koblar) Na Plavžu 20.00 PREDSTAVITEV STAREGA OBIČAJA "POBIRANJE KRANCELJNOV" Na Logu 20.30 NASTOP PIHALNEGA ORKESTRA ALPLES ŽELEZNIKI Pred plavžem, Železniki 21.00 PRIKAZ KOVANJA ŽEBLJEV – "IZDELAJ SI KOVAN ŽEBELJ" Stari del Železnikov 21.00 ZABAVNA PRIREDITEV S SKUPINO ŠPICA Pred plavžem, Železniki ura naslov prireditve kraj prireditve 10.00 MAŠA ZA KLEKLJARICE IN TURISTIČNE DELAVCE 10.00 PREDSTAVITEV DOMAČIH OBRTI IN TRŽNICA Stari del Železnikov 12.00 SPRAVILO SENA NA GUSTELJNOVEM TRAVNIKU (org. KUD France Koblar) Na Plavžu 14.00 PRIKAZ KOVANJA ŽEBLJEV – "IZDELAJ SI KOVAN ŽEBELJ" Stari del Železnikov 14.00 NASTOP PIHALNEGA ORKESTRA ALPLES ŽELEZNIKI Pred plavžem, Železniki 15.00 SLOVENSKO TEKMOVANJE OTROK IN ODRASLIH V KLEKLJANJU Pred plavžem, Železniki 16.00 ZABAVNA PRIREDITEV Z ANSAMBLOM OKROGLI MUZIKANTI Pred plavžem, Železniki 17.00 PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD ZA KLEKLJARSKA IN ŠPORTNA TEKMOVANJA TEKMOVANJA ZA ZLATO ČIPKO: Privoščimo si sveže sezonsko sadje in zelenjavo. Foto: Andrej Tarfila ura naslov prireditve kraj prireditve SLOVESNA OTVORITEV 53. ČIPKARSKIH DNI Kulturni dom, Železniki OTVORITEV RAZSTAVE ČIPK Kulturni dom, Galerija Muzeja Železniki, Pr' Špendal VEČER PODOKNIC V PLNADI Plnada 21.00 naslov prireditve datum 18.00 ČETRTEK, 16. 7. 2015 ura Anja Filej 53. ČIPKARSKI DNEVI 2015 datum datum RAZSTAVE SO ODPRTE: KOLESARJENJE (ORG. ŠPORTNO DRUŠTVO KAMIKAZE) KEGLJANJE (ORG. KEGLJAŠKI KLUB ŽELEZNIKI, BAR IN KEGLJIŠČE “PRI MERU”) TENIS (ORG. JAVNI ZAVOD RATITOVEC) ODBOJKA NA MIVKI (ORG. JAVNI ZAVOD RATITOVEC) PLAVANJE (ORG. JAVNI ZAVOD RATITOVEC) STRELJANJE (ORG. STRELSKO DRUŠTVO LOTRIČ ŽELEZNIKI) TAROK (ORG. GOSTILNA TRNJE) ŠAH (ORG. GOSTILNA TRNJE) FRTAVKANJE (ORG. GOSTILNA TRNJE) Zlate čipke za vsa športna tekmovanja bodo podeljena ob zaključku 53. Čipkarskih dni v nedeljo, 19. 7. 2015 ob 17.00 uri pred plavžem. PETEK, 17.7.2015 OD 16. DO 21. URE SOBOTA, 18.7.2015 OD 10. DO 21. URE NEDELJA, 19.7.2014 OD 10. DO 21. URE 64 65 KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE INFORMACIJE KOLEDAR DOGODKOV datum naslov prireditve organizator informacije kraj prireditve datum 19.00 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ''MOJI FOTOGRAFSKI ZAČETKI'' SIMONA BENEDIČIČ Muzejsko društvo Železniki 04 51 47 356 Galerija Muzeja Železniki 11. 7. 12. 6. 20.00 Veseloigra v treh dejanjih dr. Josip Štolba: STARI GREHI KUD France Koblar blaz.vrhunc@siol.net 041 545 406 Sveti Lenart nad Lušo 13. 6. 8.00 -12.00 TRŽNICA KMETIJSKIH IZDELKOV IN PRIDELKOV Razvojna agencija Sora 04 506 02 25 (Kristina), miklavcic@ra-sora.si pred BC Mercator 13. 6. 20.00 Veseloigra v treh dejanjih dr. Josip Štolba: STARI GREHI KUD France Koblar blaz.vrhunc@siol.net 041 545 406 Martinj Vrh 21.00 28. GROHARJEV TEDEN Koncert skupine Aikula Prosvetno društvo Ivan Grohar Sorica Anka Pintar (040 310 852) Sorica, dvorana Ivana Groharja 13.00 VELIKA KONJENIŠKA PRIREDITEV V DOLENJI VASI - SPRETNOSTNO JAHANJE, ALKA, ŠTAFETA, BARREL IN ANSAMBEL DOR MA CAJT Konjeniški klub Ratitovec Prosvetno društvo Ivan Grohar Sorica Anka Pintar (040 310 852) 10. 6. 13. 6. 14. 6. ura KOLEDAR DOGODKOV kkratitovec@gmail.com Dolenja vas 14. 6. 20.00 28. GROHARJEV TEDEN Koncert dua Bakalina 19. 6. 19.00 -21.00 10. praznik SLOFUTSALA Dobrodelni malonogometni turnir Športno društvo Selca brane.bertoncelj@alples.si Športni park Rovn Selca 031 613 272 (Brane) ŠPORTNO SREČANJE PODJETIJ SELŠKE DOLINE Športno društvo Selca brane.bertoncelj@alples.si Športni park Rovn Selca 031 613 272 (Brane) 20. 6. Sorica, dvorana Ivana Groharja 20. 6. 20.00 -24.00 NOČ MUZEJEV - brezplačen ogled muzejskih zbirk v Muzeju Železniki Muzej Železniki, Javni zavod Ratitovec 04 51 47 356 Muzej Železniki 20. 6. 20.00 -24.00 NOČ MUZEJEV ogled razstave fotografij Muzejsko društvo Železniki 04 51 47 356 Galerija Muzeja Železniki 20. 6. 20.00 NOČ MUZEJEV Harmonikarski orkester Železniki MD Železniki, Javni zavod Ratitovec 04 51 47 356 Dvorišče Muzeja Železniki 20. 6. 21.30 NOČ MUZEJEV - ogled novega dokumentarnega filma Kuhanje zdravilnega smovnaka pod Blegošem 04 51 47 356 Dvorišče Muzeja Železniki 21. 6. 14.00 POHOD V GEBLARJE TD Sorica 051 221 554 (Marjan Peternelj) Sorica 24. 6. 20.00 OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI KD Scena 25. 6. 6.00 -14.00 24. TRADICIONALNI POHOD NA RATITOVEC NA DAN DRŽAVNOSTI ŠD Zali Log Janez Habjan (041 570 680) Zali Log - Groblje - Ratitovec 25. 6. -28. 6. JADRALNO PADALSKA TEKMA RATITOVEC OPEN 2015 Klub jadralnih padalcev Krokar www.klub-krokar.si Studeno 30. 6. 20.00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE ŽELEZNIKI Občina Železniki www.zelezniki.si Športna dvorana Železniki 4. 7. od 8.00 dalje 2. RALLY ŽELEZNIKI Državno in Pokalno prvenstvo Republike Slovenije Športno društvo Omikkron Plus http://rally.omikronplus.si Železniki in okolica 11. 7. od 8.00 dalje 17. KOLESARSKA DIRKA ZA ZLATO ČIPKO www.kamikaze.si Start pred Restavracijo Lušina na Češnjici, cilj v Davči pr'Vrhovc 66 MD Železniki, Javni zavod Ratitovec ŠD Kamikaze ura naslov prireditve organizator informacije kraj prireditve 8.00 -12.00 TRŽNICA KMETIJSKIH IZDELKOV IN PRIDELKOV Razvojna agencija Sora 04 506 02 25 (Kristina) miklavcic@ra-sora.si Pred BC Mercator 26. 7. 10.00 61. PLANINSKA ZABAVA ''RATITOVEC RAJA'' PD za Selško dolino Železniki www.pd-zelezniki.com Krekova koča na Ratitovcu 8. 8. 8.00 -12.00 TRŽNICA KMETIJSKIH IZDELKOV IN PRIDELKOV Razvojna agencija Sora 04 506 02 25 (Kristina) miklavcic@ra-sora.si Pred BC Mercator 14. 8. - 16. 8. DAN TERIC V DAVČI Turistično društvo Davča 041 350 240 (Alojzij Jelenc) Pr' Vrhovc v Davči 14. 8. - 16. 8. SEJEM KMETIJSKE MEHANIZACIJE ZA HRIBOVSKA OBMOČJA Turistično društvo Davča 041 350 240 (Alojzij Jelenc) Pr' Vrhovc v Davči 9. REKREATIVNO KOLESARJENJE OKROG RATITOVCA PD za Selško dolino Železniki www.pd-zelezniki.com izpred Športne dvorane v Železnikih NAŠE POTI VODIJO SEM TER TJA... 200 LET ŠOLE V ŽELEZNIKIH MD Železniki, OŠ Železniki 04 51 47 356 Galerija Muzeja Železniki 7. POHOD BOSONOGIH S PRTOVČA NA RATITOVEC PD za Selško dolino Železniki www.pd-zelezniki.com Izpred lovske koče na Toli na Prtovču 4. IGRE JAVNEGA ZAVODA RATITOVEC Javni zavod Ratitovec www.jzr.si Železniki 15. 8. 9.00 28. 8. 18.00 29. 8. 8.00 29. 8. - 25. 10. Zbrala: Nataša Habjan, turistični informator, Javni zavod Ratitovec Plac pred cerkvijo sv. Antona Foto: Andrej Tarfila 67 SKRITI KOTIČEK V rubriki, kjer predstavljamo kotičke, ki jih skriva naša občina, smo v prejšnji številki glasila objavili detajl Krekovega doma v Selcih. Pravilen odgovor je poslal tudi Klemen Štibelj iz Bukovice, ki je zapisal: ''Pesnik Oton Župančič je o njem je napisal: ''Bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav; / ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal''. Na spominski plošči, ki so jo v Selcih postavili že pet let po njegovi smrti, pa so vpisane besede iz njegove igre Turški križ: ''Spomin na té nikdar ne bo se zgubil, še pozni rod k hvaležnosti bo vabil, pri nas držimo, kar je kdo obljubil, naš dom nikoli te ne bo pozabil''. Vsi ti verzi opisujejo veliko osebnost, in to je bil dr. Janez Evangelist Krek, ki je v svoji mladosti bival v Selcih in je Selško dolino tako vzljubil, da se je vanjo rad vračal tudi v zrelih letih. Krek je veliko hodil med ljudi in je s svojo vedrino znal z njimi navezati prisrčne stike. Bil je tako odličen govornik, da v cerkvi, pri predavanjih ali na političnih shodih ni očaral le somišljenikov, ampak so tudi njegovi nasprotniki priznavali, da govori iz njega duh, ki se mu ni mogoče ustavljati. Spomin na Kreka je v Selški dolini še vedno zelo živ. Žal pa je dom, katerega del vidimo na foto- grafiji in ki nosi ime po njem (Krekov dom v Selcih), v čisto drugačnem stanju, kot bi moral biti in kot bi si želel Krek. Zgodba o obnovi stavbe se vleče že predolgo. Leta 2017 se bomo spominjali 100-letnice Krekove smrti in prav bi bilo, da bi do takrat dom dobil drugačno podobo, s čimer bi se pokojnemu najlepše poklonili. Pravilno sta odgovorili tudi Ivanka Gartner in Frančiška Šmid iz Selc. Nagrajencem iskrene čestitke! Klemen prejme vstopnico za Plavalni bazen Železniki in savno, Ivanka in Frančiška pa kavico in kepico sladoleda po izbiri na prenovljeni terasi bifeja bazena. Nagrade tudi tokrat poklanja Javni zavod Ratitovec. Bone bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokrat je na uredništvo prispelo veliko pravilnih odgovorov. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za trud. Vaše odgovore že čaka nov skriti kotiček na fotografiji. Pišite nam na enega izmed naslovov, ki so navedeni na tretji strani glasila, veseli bomo vašega odziva. Nagrajen bo odgovor z najboljšo obrazložitvijo po mnenju uredništva. Nikar ne pozabite pripisati svojih podatkov, da vam v primeru izbora lahko pošljemo nagrado. Detajl Krekovega doma v Selcih. Foto: Andrej Tarfila Foto: Anton Sedej Foto: Andrej Tarfila OBČINA ŽELEZNIKI Češnjica 48 4228 Železniki Telefon N.C.: 04/500-00-00 Telefaks: 04/500-00-20 E-pošta: uprava@obcina.zelezniki.si Spletno mesto: www.zelezniki.si 68 Uradne ure ponedeljek 7.30 – 15.00 torek 7.30 – 15.00 sreda 7.30 – 17.00 četrtek ni uradnih ur petek 7.30 – 13.00 (malica 10.00 – 10.30)
© Copyright 2024