20 - Gaia
September 2014 • Letnik 20 • št. 201 20z vami let Tema meseca 4 Trpežni drobnocvetni tulipani Matic Sever Vse o ... 8 Vse, kar ste želeli vedeti o kiviju Valdij Peric Ekološko vrtnarjenje 16 Jeseni je čas za organsko gnojenje Dragan Žnidarčič www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si Gaia predstavlja 4 6 8 uvodnik Tema meseca Uporabni okrasni vrt Trpežni drobnocvetni tulipani Vse o ... Zelišča kot dobri sosedje Strokovnjak odgovarja članom Vse, kar ste želeli vedeti o kiviju 11 Bolezen oreha, nova ureditev groba, dosejevanje trave Izziv v vrtu Kar narava veleva Gaia razodeva! Ekološko vrtnarjenje 12 Šipek v vsak vrt 13 14 15 16 18 23 24 19 20 22 36 V lanu je pravo bogastvo Vrt pred prihodom jeseni Gain ekološki vrt na sejmu Agra Jeseni je čas za organsko gnojenje Iz Gainega vrta Vinska trta - oskrba vinograda po trgatvi Kdaj obirati sadje? Kluba Gaia 20 let z vami Gaino jesensko srečanje Reportaža iz Gainega piknika Predavanja in prijavnica Gaini kuponi popustov Dom brez mrgolazni Gaia je najboljša Verjamemo, da ste naši člani najbolj pozitivni, a toliko pohval kot v zadnjem času, pa tudi nedavno na pikniku v Braslovčah, že dolgo nismo slišali. Čeprav nas tudi graje ne bi motile, saj smo odprti za vsa mnenja. Gain tradicionalni piknik je bil letos prav praznično obarvan. Zato smo še posebej dobro jedli in se sladkali. Med člani, ki so pisno izrazili svoje Gaia na obisku predloge in mnenja o delovanju Kluba, smo izžrebali kar 20 srečnežev Oblikovanje vrta delovanja, saj je vsa leta glavni pokrovitelj vseh vrtnarskih dogodkov in 25 Namnožene mravlje ogrožajo 28 Posebne buče v Bevkah 29 Gaia v Tomačevem pri novem članu Mladi vrtnar 30 Plitva gredica kot izziv Zelenjavni vrt 33 Rad pomagam pri pripravi 26 Ohranimo okus poletja 34 Česen prav vsak dan Slovenski naravni biseri Koledar del 35 Slap Peričnik 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu septembru in oktobru Klub Gaia Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia – revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01)755 81 60, E: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR. Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774 Naslednja številka izide 15. oktobra 2014. za Gainih jubilejnih 20 let in 25 srečnežev za Unichemovih četrt stoletja natečajev. Tokrat nas bo revija očarala z jesensko barvitostjo vrtov, kjer že potekajo priprave na zimo in pomlad – jeseni ne pozabimo na gnojenje tal za prihodnjo sezono, dognojevanje v sadovnjaku, sajenje tulipanov, česna in čebule. Vabimo vas na jesenske delavnice in predavanja vsepovsod po deželi. Nekateri člani, ki so bili letos prvič na pikniku, so bili nad veselim razpoloženjem in dogajanjem tako navdušeni, da bodo druženje z Gaiani zagotovo ponovili že v novembru, ko se objamemo z vami na ? 3-dnevnem jesenskem srečanju članov, ki bo letos v termah na Ptuju. Ugani, kaj je na naslovnici! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 29. 9. pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: Lilija Nagrajenka: Andreja Jurjevčič, Vrhnika www.klubgaia.si 3 Okrasni Tema meseca vrt Trpežni drobnocvetni tulipani Lahko bi jim rekli tudi botanični, a je vmes nekaj križancev, so pa vsi bolj skromne postave, večina z manjšimi cvetovi, v primerjavi z velikimi vrtnimi križanci. Kakorkoli že, namen članka je predstaviti tiste (manjše) tulipane, ki nas s cvetjem in številčnostjo ne bodo puščali na cedilu. Na splošno namreč velja, da so tulipani, predvsem številne novodobne sorte, kratkožive vrtne rastline, ki dajo lep učinek večinoma le prvo leto po sajenju, potem pa vedno manj cvetijo ali se številčno celo redčijo. V Veliki Britaniji so na poskusnem polju tri leta testirali 100 vrst in sort tulipanov. Želeli so ugotoviti, kateri so tisti, ki iz leta v leto cvetijo slabše ter jih je vedno manj in katerih je vedno več ter bujno cvetijo. Kot je za Britance značilno, so zelo natančni, zato so se posvetili tudi oceni videza posameznih vrst/sort in ugotavljali, kateri so dovolj lepi za vrtno rabo. Klima na Otoku ni primerljiva z našo, a so na našo srečo v omenjenem triletnem obdobju doživeli eno najbolj vročih poletij in eno najbolj mokrih in hladnih let, kar pomnijo. Testirani tulipani so bili torej deležni ostrejše selekcije kot bi je bili sicer. Kam jih posadimo? Najboljše uspehe bomo dosegli, če bomo tulipane sadili na čim bolj odcedna tla na polno sonce. Mnogi ne bodo zamerili, če bodo tla bolj revna s hranili, vseeno pa je za bolj bogato cvetenje spomladi dobro tla nekoliko pognojiti z membranskim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline. Navajam nekaj najboljših vrst in sort: Tulipa bifloriformis ‘Starlight’ Ta tulipan, ki spominja na dvocvetni tulipan Tulipa biflora, je selekcioniral Arnis Tulipa turkestanica potrebuje bolj peščena tla, zato ga je priporočljivo saditi v skalnjake. 4 www.klubgaia.si Za bolj naravne motive uporabimo gozdni tulipan; T. sylvestris. v kombinaciji s trpežnimi starimi, visokimi, rumenimi in rdečimi tulipani. Seisums. Cvetovi se razpirajo tik nad listi, venčni listi pa so večji in bolj mehko zaokroženi kot pri vrsti. Tudi prašniki niso beli, pač pa črni. Ta sorta je tretje leto iz prvotno posajenih 12 čebulic postregla s kar 111 cvetovi. Tulipa ‘Taco’ 20 cm nad tlemi se razvijejo sprva ozki, pokončni cvetovi, nato se široko odprejo in dobijo zvezdast videz. Venčni listi so podolgovati in na koncu zašiljeni. Znotraj so rumene, zunaj pa rdeče-oranžne barve z malo rumenega roba. Ni pa lepo le aprilsko cvetje, pač pa se ponaša tudi z zdravim sivo-zelenim listjem. Cvet je glede na višino rastline zelo velik in ji daje še bolj kompakten videz. Tulipa praestans ‘Fusilier’ Med najbolj trpežne spada tudi ta zelo atraktivna, živo rdeča mnogocvetna sorta. Cvetovi so precej veliki, in čeprav jih prvo leto rad ponudi tudi 4 ali 5, se bomo morali v naslednjih letih zadovoljiti z dvema ali celo samo enim. Kljub manjšemu številu le-teh, ni prav nič manj vredna sorta, saj je s tistim, kar po- Tulipa tarda ali pozni tulipan s svojimi cvetovi lepo poživi spomladanske gredice, kjer ga posadimo v manjše ali večje skupine. nuja, zelo zanesljiva. Široki listi izraščajo tesno eden nad drugim, da dajejo vtis prijetnega zelenja, ki ga nanizamo v šopkih okoli cvetja. Cveti aprila in dosega višino 15 cm. Tulipa sylvestris Divji tulipan, kot mu rečemo, je vrsta, ki izvira iz zahodne Azije, njeno naravno pojavljanje v Evropi pa je pod vprašajem. Verjetno gre za enega izmed najbolj prefinjenih in gracilnih tulipanov, saj na tankem, 40 cm dolgem steblu razvije enega do tri rumene cvetove, ki se sproščeno nagibajo vsak v svojo stran. Nekateri so povsem rumeni, spet drugi z zunanje strani nekoliko zelenkasti. Ta vrsta je preizkušena tudi v Sloveniji in se je odlično obnesla. Tulipa batalinii ‘Bronze Charm’ Goji se kar nekaj različnih sort te vrste, ki izvira iz kamnitih pobočij osrednje Azije, a najbolje se je v poskusu odrezala ‘Bronze Charm’. Z razliko divje oblike, ki je rumena, je ta oranžno nadahnjena. Obarvanost ni povsem enakomerna, saj Tulipa kaufmanniana in sorte so zelo dekorativne. Cvet je za tako majhno rastlino zelo velik in vpadljiv. se oranžen pigment nekoliko skoncentrira proti robu venčnih listov, kar daje občutek akvarelne obarvanosti v mareličnih tonih. Kot druge sorte te skupine, je tudi ta 15 centimetrska lepotica zelo primerna za skalnjake. Tulipa kaufmanniana ‘Ice Stick’ Še en predstavnik osrednje Azije, ki spada med najbolj zgodaj cvetoče tulipane, ki svoje cvetje razpira že v marcu ali najkasneje v začetku aprila. Na 30 cm dolgih steblih se razvije po en cvet, ki je večbarven. Spodnji del cveta je rumen, zgornji pa bel. Poleg tega imajo trije zunanji venčni listi še rahel, neenakomeren rožnat obris. Med bolj dolgožive spada še mnogo sort te vrste. Tulipa ‘Lady Jane’ To sorto nekateri oglašujejo kot tulipan dveh cvetov. Tokrat tako oglaševanje ni Tulipa batalinii je na voljo v več odtenkih, večina pa je zelo trpežnih in dolgoživih. povsem iz trte zvito, saj vas bodo ob jutranjem odhodu v službo pospremili intenzivno rožnati, popoldne pa ob povratku sprejeli široko razprti in žareče beli cvetovi. Seveda bo oblačen dan botroval zaprtju cvetov. Sorta je nagnjena k množenju čebulic v tleh, zato v nekaj letih lahko pričakujete gosto zaplato cvetov, ki ne potrebuje nobene posebne nege. Poleg opisanih vrst in sort je še kar nekaj takih, ki so vredni dolgotrajnejšega mesta v vrtu. Med dovolj zanesljive spadajo Tulipa biflora, T. humilis (sorte: ‘Persian Pearl’, ‘Pink Charm’), T. ‘Little Beauty’, T. ‘Little Princess’, T. ‘Peppermintstick’, T. saxatilis ‘Lilac Wonder’, T. turkestanica… V zapisan nabor dodajam še pozni tulipan; Tulipa tarda, ki po mojih izkušnjah zelo lepo cveti več let zaporedoma, v bolj rahlih tleh pa se pogosto celo sam zaseje. Matic Sever september 2014 5 Uporabni okrasni vrt Zelišča kot dobri sosedje Večina ljubiteljev vrtnarjenja ve, da s pravilnim izborom in kombiniranjem različnih rastlin v vrtu izboljšamo zdravje in poboljšamo okus nekaterim vrtninam. Zelišča in vrtnine pa so lahko tudi dobri sosedje sadnemu drevju, vrtninam in okrasnim zasaditvam. Zelišča za pomoč vrtninam Zelišča se vračajo v naše vrtove. Ponekod kot del pridelovalnega vrta ali posamezna zelišča v mešanih zasaditvah. Že včasih so iz izkušenj vedeli, da določene vrste zelenjave dobro uspevajo skupaj in da se nekatere »ne marajo«. Podobno je z zelišči, ki se praviloma kar dobro prenašajo med seboj, kljub vsemu pa je potrebno paziti, da ne sejemo komarčka, kumine in janeža na bližnje gredice ali v kolobarju enega za drugim. Čeprav imamo Gaiani na voljo zelo lepo preglednico dobrih in slabih sosedov med vrtninami, poskusimo opozoriti na nekatera uspešna sosedstva z zelišči v vrtu. Zelišča lahko izboljšajo kondicijo in tudi okus vrtninam. Klasični kombinaciji, ki sta zelo okusni tudi v kuhinji, sta bazilika in paradižnik ter šetraj in fižol. Izkušnje kažejo, da lahko luštrek izboljša okus skoraj vsaki zelenjavi, dobri kombinaciji sta tudi drobnjak in korenček ter koprc in kapusnice. Zelo veliko zelišč je dobrih sosedov za paradižnik. Poleg že omenjene bazilike tudi: meta, timijan, 6 www.klubgaia.si in melisa izboljšajo njegov okus. Dobri sosedje tudi odganjajo nepovabljene goste v vrtu. Tako naj bi borago odganjal škodljivce z: jagod, bučk in paradižnika. Hren in mrtva kopriva odganjata škodljivce s krompirja. Žajbelj odganja škodljivce na zelju. Nekatere rastline pomagajo sosednjim s tem, da same privabijo škodljivce, ki zato ne delajo škode na gojenih vrtninah. Tako »žrtveno zelišče« je lahko kapucinka, kamor mravlje z veseljem naselijo listne uši in spregledajo vrtnine. Cvetoča zelišča, ki jih posadimo v vrt zelo zgodaj in tista, ki cvetijo pozno v jesen privabljajo in dajejo zavetje mnogim koristnim žuželkam, ki se hranijo s škodljivci. Med take spadajo ognjič spomladi, komarček, koprc in janež poleti ter rman globoko v jesen. Kako razporediti zelišča? Lahko jih posadimo na lastne gredice. Pogosteje jih, kot šetraj ali kamilico pustimo, da se same zasejejo med ostalo zelenjavo. Lahko pa zelišča uporabimo tudi za obrobek ali jih posadimo na rob ali v kot gredice. Zanimivo je, da mnogi vrtičkarji na vrtičkarskih površinah na obrobju mest uporabijo fižol kot mejico in to kombinirajo s šetrajem. Prav tako je uporabna žametnica ali tagetes, ki je okrasen in obenem pomembna odganjalna rastlina. Iz korenin izloča snovi, ki odganjajo ogorčice (nematode). Iz zelenjavnega in okrasnega vrta odganjajo tudi zajedalske žuželke. Obstajajo podatki, da žametnice odganjajo rdeče lazarje. Privabljajo pa trepetalke, naravne plenilce listnih uši. So dober sosed paradižniku, krompirju in vrtnicam. Zato jih v vrtu posadimo kot medposevek ali obrobek. Jeseni lahko preostale rastline uporabimo kot zeleno gnojenje. Vse kar smo zapisali za navadne vrtičke velja tudi za druženje zelišč in vrtnin v permakulturnem vrtu. Vse bolj se uveljavljajo tudi okrasne zasaditve z zelenjadnicami. Visoke grede in balkonska korita niso več rezervirani le za okrasne rastline. Zelišča so tudi tukaj pomembni igralci. Zaradi videza, uporabnosti in okrasnega učinka. Zelišča in sadno drevje Malo manj je znano o druženju zelišč, sadnih dreves in jagodičja. Zeliča, ki rastejo ob sadnih drevesih, jim pomagajo podobno kot vrtninam. Tako so dobri sosedje jablanam: drobnjak, česen, hren, melisa, rman in navadni vratič. Zelo dobro pa nanje vpliva tudi rumeno cvetoča medena detelja. Pregled dobrih sosedov sadnih dreves je naštet v tabeli 1. Tudi tukaj zelišča igrajo podobne vloge: krepijo rastline, odganjajo škodljivce, privabljajo neželene goste in jih odvr- nejo od dreves ali pa predstavljajo pribežališče koristnih organizmov. Prav tako so zelišča dobri sosedje: jagodam, ribezu, kosmuljam, robidam in malinam. Kombinacija jagodičevja in zelišč ima lahko tudi okrasno komponento. Vedno sadimo ali sejemo zelišča na gredico pred grmi jagodičevja. Samo navadni vratič in sončnice, ki zrastejo višje, lahko tudi nad grmiče, posadimo ob robu ali v ozadju gredice. Zelišča in grmovnice v okrasnem vrtu Vse pogosteje srečamo zelišča v okrasnih zasaditvah. Lahko samostojno ali v kombinaciji z drugimi okrasnimi grmovnicami. Zelišča, kot so: ožepek, sivka, nemški rožmarin in žajbelj lahko oblikujemo v obrobke, nižje žive mejice. ŽajSadna vrsta jablana marelica češnja druga sadna drevesa breskev slive murve robide maline ribez pohodimo ali se obregnemo ob njih. Večina zelišč se med seboj dobro prenaša. Nekoliko je potrebno paziti pri kombiniranju komarčka in pelina, ki ju večina drugih že omenjenih zelišč in vrtnin ne prenaša. Vinske rutice ne sadimo v bližini žajblja ali bazilike. V okrasnih zasaditvah v kombinaciji z okrasnimi grmovnicami nizka zelišča uporabimo za sprednji del gredice, srednje visoka za drugi plan in jih kombiniramo za manjšimi grmi. Redkeje pa se odločimo za visoka zelišča, ker bi tekmovala z grmovnicami. Taka visoka zelišča so lahko zeliščne grmovnice, kot je: glog, dren, šipek, nepozebnik, jerebika in nekateri drugi grmi in drevesa z Dobri sosedje v sadovnjaku drobnjak, gorčica, kapucinka, melisa, medena detelja, navadni vratič, ognjič, rman bazilika, česen, gorčica, hren, kapucinka, melisa, sončnice, rman drobnjak, česen, kapucinka, navadni vratič, melisa ognjič drobnjak, česen, gorčica, kapucinka, melisa, navadni vratič, ognjič, ožepek, rman gorčica, kapucinka, navadni vratič, ognjič, rman gorčica, kapucinke, navadni vratič, ognjič, rman gorčica, kapucinka, navadni vratič, ognjič, rman navadni vratič, ognjč, vinska rutica bolhač, čebula, ognjič, žajbelj ognjič, pelin belj je lahko zanimiva pokrovna rastlina. Zelišča, ki pripadajo skupini materinih dušic in timijanov, danes s pridom uporabljajo kot okrasne rastline za zasajanje skalnjakov. Njihove pritlične različke lahko najdemo kot pohodne zasaditve na vrtnih potkah. Posebno zanimivi so barvni različki zelišč, kot na primer rumenolistne mete, melisa ali žajbelj z lisastimi listi. Tudi citronski timijani imajo pogosto rumeno obrobljene lističe. Poleg barve in teksture okrasna zelišča razširjajo tudi prijeten vonj, če jih zdravilnimi in drugače uporabnimi deli. Tako kot velja za zelišča na splošno. Tudi v razvrščanju zelišč v zelenjavnem ali okrasnem vrtu se lahko poigravamo in iščemo različne kombinacije. Upoštevamo le nekaj osnovnih pravil, ob tem pa upoštevamo, kako se zelišča in druge rastline prenašajo. Taki vrtovi so bolj pisani, raznoliki in nenazadnje bolj blizu naravnim združbam, kjer najdemo veliko vrstno raznolikost. Ta je pogoj za zdravje in stabilnost življenjske združbe. Pri uporabi mešanih posevkov, kombiniranju dobrih sosedov in zelišč z ugodnimi učinki, se približamo ravnotežju v naravi. Da nam ne bi bilo treba uporabiti močnih sintetičnih zaščitnih sredstev, raje posadimo v soseščino rastlin primerna zelišča in sezimo še po ekoloških pripravkih Bio Plantelle, ki rastline krepijo. Dr. Janko Rode Mačke in psi ne sodijo na gredice Potepuški mački pogosto zahajajo v zeliščni kotiček, kjer zakopljejo svoje iztrebke, na zeliščih ostane tudi njihova dlaka. Dostop v vrt jim preprečite tako, da odganjalec psov in mačk plantella repel nanesete na trdne površine (ograje, terase, pot, …). Aktivna snov deluje kot odvračalo za največ nekaj tednov, odvisno od vremenskih razmer. Nato je treba obnoviti nanos. Prav tako je treba ponovno poškropiti po dežju ali na mestih, na katerih prihaja do večjih težav. september 2014 7 Vse o... Vse, kar ste želeli vedeti o kiviju Kivi (Actinidia deliciosa) je avtohtona rastlina kitajskih, razmeroma deževnih predelov ob Modri reki, zato za svojo rast in rodnost potrebuje veliko proste vode, saj rastlina le s težavo uporablja na humusne delce vezano vodo. Moram poudariti, da kivi ni »plavalec« in se v slabo propustni prsti ne znajde najbolje. V težkih tleh tvegamo, da zgnije. Drobni brezdlakavi kivi. Kivi je funkcionalno enospolna rastlina. Ločimo »ženske« rastline, ki imajo funkcionalen pestič z razvejano brazdo in zakrnele prašnike in »moške« rastline, ki imajo zelo dobro razvite prašnike in popolnoma zakrnel pestič. Je zelo bujna rastlina z velikimi pahljačastimi listi, ki jo pogosto sadimo tudi za senčenje dvorišč, parkirnih prostorov ipd. Primarni namen takšnega sajenja je senca in plodovi so le posredni rezultat. Za senco kivi režemo bolj »v živo«, torej močneje, da spodbujamo rast daljših in močnejših poganjkov, ki imajo največje liste in nudijo največjo senco. Plodov je zato manj. Proizvodni nasad kivija pa zahteva resnejši in doslednejši pristop, od načrtovanja nasada do vseh del v času rasti in rodnosti. Primerna tla in lega Dobro je vedeti, kakšna so tla in kakšne morebitne pasti nudi lega, kjer želimo 8 www.klubgaia.si saditi kivi. Če tal ne poznamo, na mestu kjer nameravamo posaditi rastline, skopljemo 2 do 3 luknje do cca. 50 cm globine in preverimo, ali so tla propustna ali preveč ilovnata. V slednjih namreč lahko pride do zastoja vode in posledično do propada korenin in koreninskega vratu ter končnega propada rastline. Pogosto se dogaja, da ob koncu gradnje hiše nekje na dvorišču zakopljemo gradbene ostanke (ostanki malte, opeke, ometov ipd.), ki jih pri ureditvi okolice prekrijemo s plastjo navožene zemlje. Vsi ti ostanki, predvsem malta in ometi vsebujejo zelo visoke količine kalcija (apno), ki v nekaj letih povsem spremeni pH tal (tla postajajo bazična). Posledično pride do zmanjšane dostopnosti mikrohranil rastlini. Na takšnem mestu posajen kivi, bo prej ali slej s klorozami (rumenenje listov) pokazal na neustrezna tla. Kloroze so lahko tako hude, da rastline odmrejo. Pred saditvijo se prepričajmo tudi o vetrovnosti lege. Kivi se v spomladanskem času izredno hitro razrašča z mladimi poganjki, ki so polni vode ter zato težki in krhki. Že srednje močan veter jih odlomi in povzroči veliko škodo. Pri močnejšem vetru ali zmerni burji lahko izgubimo tudi do 30 % enoletnih poganjkov. Nizke temperature škodujejo V času intenzivne rasti (april, maj) je temperatura okoli ledišča za vodene poganjke usodna. Sicer velja, da rastlina kivija razmeroma ugodno prenese Debeli brezdlakavi kivi. zmerne zimske temperature. Do – 6 °C za krajši čas (kakšno noč ali dve) bo odrasla rastlina preživela brez posledic. Daljša obdobja v nizkih temperaturah pa lahko poškodujejo les, ki popoka, zaradi česar rastlina lahko tudi delno ali v celoti odmre. Pri mlajših rastlinah pa so že minimalne temperature pod lediščem lahko fatalne ali povzročijo resne poškodbe. Na zimske temperature pod lediščem je najobčutljivejši del rastline koreninski vrat. Moške rastline so za te poškodbe bolj dovzetne od ženskih rastlin. Spomladanske nizke temperature lahko povzročijo pozebo celotnih toletnih rodnih in rastnih poganjkov. Paleta sort je pri kiviju skromna v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami. Redno se vršijo poskusi uvedb novih sort, ki naj bi popestrile izbor, tudi z rumeno ali rdečkasto obarvanimi plodovi. A še vedno velja Hayward za glavno Poškodbe na mladih poganjkih. merje podobno, če med rastlinami ni resnih ovir, npr. da sadimo rastline na nasprotnih straneh hiše. V tem primeru je priporočljivo posaditi na vsako stran hiše tudi moško rastlino. Če pa ima vaš sosed že posajeno kakšno moško rastlino v bližini vaših ženskih rastlin, je ni potrebno saditi tudi vam. Raje posadite eno žensko rastlino več in povabite soseda na kozarec dobre pijače. Nujna voda in hranila sorto, saj so plodovi kvalitetni, predvsem pa jih je mogoče skladiščiti dolgo časa. Najpogostejša sorta moške rastline je Tomuri, delno tudi Matua. Kako posadimo kivi Sajenje kivija se ne razlikuje od sajenja drugih drevnin. Če ima sadika korenine dolge 20 cm (premer 40 cm), je premer sadilne jame cca. 60 cm, globina jame pa 20 cm globlja od višine koreninskega sistema sadike. Sadike kivija ponavadi kupimo v cvetličnih loncih s koreninsko grudo. V tem primeru naj bo sadilna jama večja od cvetličnega lonca za 20 cm v premeru in v globino. Razdalje sajenja so pomembne pri večjih nasadih namenjenih pridelavi plodov za trg. Priporočljivo je posaditi moške rastline v bližino ženskih rastlin. Ni pravila o razmerju med moškimi in ženskimi rastlinami. V resni strokovni literaturi so za intenzivne proizvodne nasade priporočila 1 moška rastlina na 6 do 8 ženskih. Ko na vrtu ob hiši posadimo nekaj ženskih rastlin, je lahko raz- Brez razpoložljive vode za namakanje pozabite na to rastlino. Rastlina kivija ne uspeva v težkih, ilovnatih tleh. To pomeni, da za uspešno gojenje potrebuje bolj humusna in propustna tla. Torej je hlevski gnoj ali dober kompost priporočljiv sopotnik kivijevih korenin, prav tako peletirana organska gnojila plantella organik. Za obilnejši pridelek in debelejše plodove pa je priporočljivo dodajati gnojila, ki jih dobite že namensko pripravljena za kivije. Kdor želi, pa lahko rastlinam ponudi hranila s klasičnimi mineralnimi gnojili, ki naj vsebujejo tudi mikroelemente (sadjarska mineralna gnojila). Rez kivija je enostavna V nekaj povedih je nemogoče opisati rez tako, da bi jo kasneje lahko suvereno izvajali v praksi. A nikar se ustrašiti, rez je enostavna. Mladim rastlinam usmerjamo daljše poganjke v zapolnitev praznega prostora na pergoli. Pri polnorodnih rastlinah pa skrbimo le za obnovo rodnega lesa. Tega prepoznamo po debelih brstih. Pri zimski rezi, ki jo izvajamo od odpadanja listov v novembru do konca februarja, režemo na enoletne poganjke, ki jih prikrajšamo na največ 10 rodnih brstov, a na koncu poganjka naj debelina ne bo tanjša od debeline svinčnika (slika 9 in 10). Na odrasli rastlini pustimo od 8-10 enoletnih poganjkov. Če imamo na razpolago manj enoletnih poganjkov, ker so se med lansko vegetacijo poškodovali ali so bili na nek način odstranjeni, lahko pustimo nekoliko več rodnih brstov na preostalih Priprava sadilne jame. 3min0ut Če imamo Vroče ideje Radič za siljenje Ko nastopi mraz, radič za siljenje izkopljemo, očistimo, odstranimo vse listje in porežemo na 5 cm. Korenine pokončno vlagamo v vlažen pesek, ki ga pomešamo s plantella univerzalno vrtno zemljo. Radič silimo v temni kleti, pri temperaturi od 10 do 15 ° C. Po 6 do 8 tednih se lahko veselite hrustljavih glavic. 2min0ut Posadimo čebulnice 5 1 minut Jesenske setve solate in špinače Če imamo Gredice, kjer bomo sadili čebulnice (narcise, tulipani, žafrani,…), prekopljemo in obogatimo z organskim gnojilom v obliki plelet plantella organik. Čebulice pred sajenjem za 15-20 minut razkužite v raztopini pripravka vivera proplant. (30 ml na 10 L vode). Če imamo Gredice, kjer bodo uspevali: motovilec, solata in špinača plitvo prekopljite, odstranite plevel in obogatite z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena, ki z velikim številom mikroorganizmov še dodatno obogati tla. Če zimske solate še niste sejali, to še vedno lahko storite do konca septembra. Vse o... Sorta Hongyang Gold kiwi Hayvard Greeen Light Jenni Issai Weiki Čas zorenja konec oktobra začetek oktobra konec oktobra začetek oktobra konec oktobra začetek oktobra oktober Oblika ploda zelo debel, meso rumeno, rdeča sredica, brez dlačic zelo debel, brez dlačic, meso rumeno debel (najpogostejši v domačem vrtu) debel droben (7cm) droben, gladek, brez dlačic (5 cm) zelo droben (3 cm), brez dlačic Tomuri / / Kordon Kratek rodni poganjek Mesto zimske rezi Rodna veja (za prihodnje leto) Dolgi rodni poganjek Rodna veja - lanska (mesto krajšanja v pretekli zimi) poganjkih, če nam debelina poganjka to dopušča. Če med vegetacijo sproti odstranjujemo bohotivke, poletne rezi praktično ne potrebujemo. Starejše rastline lahko tudi uspešno pomladimo, saj ima kivi veliko spečih brstov na starem lesu in se rad obnovi. Velja pomlajevati postopoma, z močnejšim prikrajševanjem ogrodnih vej. Deblo režemo v živo le izjemoma, če pride do resnih poškodb vsega lesa na pergoli, npr. zaradi močne toče. A tvegamo propadanje notranjega tkiva v deblu, kjer se zelo rade naselijo gobe. Obiranje in shranjevanje Pobiranje plodov je zelo enostavno, saj plodove le ostro nagnemo, da se odlomijo od peclja. Ne obiramo s pecljem. Obirati začnemo pred nastopom slane, v drugi polovici oktobra. Ne obirajmo Kivi rabi vodo in hranila Opraševalni odnosi oprašuje Tomuri oprašuje Tomuri oprašuje sorta Tomuri oprašuje Tomuri samooplodna samooplodna oprašuje Tomuri oprašuje Hayvard, Greeen Light, Hongyang, Gold kiwi, Weiki prezgodaj, ker v zadnjih tednih in dneh, še posebej če so sončni, se v plodovih kislina precej zniža in se povečuje sladkorna stopnja. Na Goriškem kivi obiramo okoli 20. oktobra. Takšni plodovi se zelo dobro skladiščijo. Sorta Hayward je za to idealna. Plodove lahko damo v enoplastne platoje, da jih lahko redno kontroliramo, če so se umedili in omehčali. Nekateri se poslužujejo pladnjev za jajca, nanje položijo enako velike kivije in nato postavijo pladnje enega na drugega. Vse pokrijejo s perforiranim polivinilom. Tako shranjeni plodovi, če so ločeni od drugega sadja in v hladni ter ne presuhi kleti, zdržijo več mesecev. Seveda jih redno pregledujmo in mehkejše odstranimo in konzumiramo. Če pa hočemo hitrejše zorenje plodov, jih pomešajmo z jabolki ali bananami. Ti izločajo etilen (t.i. zorilni plin), ki pospeši zorenje plodov kivija. V suhih prostorih (npr. s centralno kurjavo) se plodovi izsušujejo. Valdij Peric V vrtovih pas pod vrsto kivija pozno jeseni plitvo okopljemo in pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik, ki je pomemben za rast (1 kg/10 m2). Za obilnejši pridelek in debelejše plodove dodamo plantella specialno sadjarsko gnojilo, ki ima več kalija in mikroelemente. Dodajamo ga v odmerku 300 g na 10 m2. Zimsko rez opravimo po odpadanju listja in vse do februarja, ko je temperatura nad 0 °C, vse večje rane zamažemo s smolo bio plantella arbosan, ki jo lahko dobite v večji ali manjši tubici z gobico za zelo enostavno uporabo ali pa v plastenki za premazovanje s čopičem. Ob sajenju jeseni na dno sadilne jame dodamo plantella specialno sadjarsko gnojilo, nad korenine pa plantella organik. 10 www.klubgaia.si Tabela: Davor Øpehar Sortna raznolikost kivijev in posebnosti ? Že nekaj let opažam, da počrnijo jedrca in zelena lupina orehov. Letos pa ima večina orehov črno samo lupino, luščina in jedrca pa so zdrava. Kaj je narobe z mojim orehom? Andrej iz Žužemberka, član Kluba Gaia Na vašem orehu se je pojavila črna pegavost orehov ali orehov ožig. Pri zgodnji okužbi počrni zelena lupina in jedrce. Odpadejo lahko tudi plodovi. Take orehe ne uporabljamo v prehrani. Pri poznejši okužbi počrni samo lupina ploda, jedrca pa so uporabna in jih lahko uživamo. Ta bolezen se pojavlja skozi vso rastno dobo. Odpadejo lahko ženski cvetovi, moški cvetovi (mačice) pa počrnijo in spremenijo obliko. Tudi mladi poganjki počrnijo na koncu, na listih in listnih pecljih se pojavijo oglate črne pege z rumeno obrobo. Omenili smo tudi simptome na plodu. Za izboljšanje stanja priporočamo sajenje poznih sort, ki so manj občutljive. Z rezjo skrbimo za odprto in zračno krošnjo, sežgemo tudi napadene dele listov. V oktobru uporabimo plantella specialno sadjarsko gnojilo, ki vsebuje več fosforja in kalija. Varstvo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z opravimo, ko se pojavijo prvi znaki bolezni. Drevesa temeljito omočimo s škropilno brozgo. ? Strokovnjak odgovarja članom Vsako leto že konec septembra ali v začetku oktobra urejam grob. Želim si nekaj novega, mačehe in vresje bi rada zamenjala z nečim drugačnim. Silva iz Boštanja, članica Kluba Gaia Na večini grobov kraljujejo mačehe in vrese. Da bo grob poseben in trajen, lahko poizkusite nekoliko drugače. Grob uredite tako, da je podoben najlepši gredi v vrtu ali predvrtu. Za trajnost poskrbijo nižje trajnice, ki imajo lepe liste in cvetove ter ustrezajo ekstremnim razmeram (vročina, suša, malo zemlje). Primerne so tudi trpežne sorte okrasnih trav, pritlikavi iglavci in dišavnice, tako bo grob podoben lepo urejeni gredi. V zasaditev vključite tudi kakšno cvetočo mačeho ali vreso. Rastline kombinirajte v enakih tonih, izbirajte liste, cvetove, ki so v enakih odtenkih. Poskrbite tudi za razgibanost z izborom rastlin z zanimivimi listi in obliko rasti. Možna je tudi kombinacija rastlin v nasprotnih barvah. Ob sajenju in za dekoracijo grede uporabite plantella specialno zemljo za grobove, ki ne pušča madežev na kamnitih delih. Vsebuje tudi najkakovostnejšo huminsko črno šoto, bogato s hranili in humusom. S tem so zagotovljene osnovne potrebe rastlin po hranilih. ? Želim sejati travo, hkrati pa bi nekaj trave tudi dosejal. Kako delati, da bo postopek pravilen? Tomaž iz Mute, član Kluba Gaia Če je površina močno zapleveljena, plevel in travo odstranimo tako, da površino poškropimo s totalnim herbicidom vivera touchdown (50-80 ml/ 2-3 L vode/100 m2), ki uniči vso vegetacijo. Po 14 dneh plevelne ostanke poberemo, travo posejemo mesec dni po obdelavi s totalnim herbicidom. Manj zapleveljena tla obdelamo s frezo v globino 20 cm. Nato površino končno izravnamo, zgladimo, odstranimo kamenje, korenine, plevele in rahlo povaljamo. Pred setvijo površino grobo pregrabimo. Tla pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik in posejemo travno seme in še enkrat rahlo povaljamo. Najbolj primeren čas za sejanje nove trave je september in začetek oktobra. To velja tudi za dosejevanje, ko uporabimo slabo polovico predpisane količine semena. Sejalno površino pred dosejevanjem najprej nizko pokosimo, potem prezračimo, odstranimo polst in naluknjamo strojno ali z vilami. Za lažje dosejevanje zmešajmo izbrano travno mešanico plantella (plantella contessa, plantella univerzal, plantella adria, plantella viva, plantella aurora), ki jo enakomerno raztrosimo po površini in rahlo povaljamo, da pride v stik s podlago ter pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. september 2014 11 Izziv v vrtu Šipek v vsak vrt Botanični naziv za to zelo uporabno rastlino je Rosa canina. Med ljudstvom je najbolj poznana pod imenom šipek, zasledimo tudi imena divja roža, goščavka in pasja roža. Šipek je prava zakladnica vitamina C, ki se v domačem zdravilstvu uporablja že stoletja. Šipek v naravi zelo hitro opazimo, najdemo ga po vsej Sloveniji. Najpogosteje ga zasledimo ob gozdnem robu, sestojih grmov ob robu njiv, travnikov, uspeva tudi na manj rodovitnih kamnitih področjih. Grm šipka doseže višino med 2 in 3 m, povešene veje so »oborožene« z ostrimi trni, listi so ostro nazobljeni. Pobiranje plodov in sušenje Zdravilne plodove šipka je treba pravočasno pobrati. Najbolje je, da jih obiramo v jesenskem času, priporočena temperatura za sušenje je okrog 50 °C, tako ohranijo tudi naravno barvo Pokažite barvo svojega vrta Neogibno prihaja, če želimo ali ne, je pa lepo barvita jesen lahko še navdihujoč podaljšek poletja. Zbirajte fotografije najlepših barvnih utrinkov vašega vrta in nam jih pošljite v pismih na Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti gaia@klubgaia.com. Tri najlepše bomo nagradili s plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Fotografije, vsaj 500 kb velikosti, nam pošljite do 29. septembra. ploda. Sušite ga lahko v sušilnicah, pečeh, kaminih. Pri sušenju na peči in kaminu pazimo, da jih ne izpostavljamo previsoki temperaturi, najlažje jih sušimo v lesenih sušilnicah s termostatom. Plodovi naj bodo po sušenju povsem suhi in lepe rdeče barve. Vse plodove, ki so temni in prežgani izločimo. Iz 1 kg svežih plodov lahko pričakujemo 0,5 kg suhih plodov. Po sušenju ga shranimo v vreče iz blaga, primerna je tudi juta. Zdravilne lastnosti in uporabnost Šipek poleg velike količine vitamina C vsebuje dosti sadnih kislin, pektin, vanilin in številne minerale, med katerimi izstopa železo. Plodove šipka še posebno cenijo v prehrani. Prehrambeni strokovnjaki svetujejo, naj šipkov džem postane del naše vsakodnevne prehrane. Sveže plodove uporabljamo za: marmelade, sok, razne omake, deserte, pripravimo lahko liker. Zelo cenjen je čaj iz suhih plodov in listov. Šipkov čaj vpliva na blago pospeševanje prebave, kar je posebno dobrodošlo za starejše osebe. Zaradi svojega diuretičnega delovanja je odličen za preprečevanje težav, ki jih povzročajo ledvični kamni. V jesenskem in zimskem času pomaga tudi pri prehladnih boleznih, ki jih spremlja visoka temperatura. Takrat je domač šipkov čaj idealna rešitev. Čaj si pripravimo tako, da na žličko strtih plodov šipka, odmerimo skodelico vrele vode: strti plodovi naj v vroči vodi ostanejo približno 10 minut, nato ga precedimo ter spijemo primerno ohlajenega. Optimalen čas za sajenje in presajanje Pisani javorji z vrta 12 www.klubgaia.si Tako kot ostale sadne vrste tudi sadike šipka, ki jih lahko kupimo tudi v bolje založenih vrtnarijah, presajamo konec oktobra in v začetku novembra. Pomagamo si lahko tudi tako, da ob novembrskem sprehodu v naravi v domač vrt prinesemo ukoreninjen poganjek, ki smo ga izkopali in ločili od matičnega grma šipka v naravnem okolju. Tako boste svoj priljubljen grm šipka premaknili v bližino svojega doma. V sadilno jamo ob sajenju dodamo plantella specialno zemljo za okrasne rastline in 0,5 kg organskega gnojila v obliki granul plantella organik, ki ga zmešamo z zemljo ter zasujemo sadiko. Davor Špehar V lanu je pravo bogastvo Ekološko vrtnarjenje Nekoč smo lan gojili za izdelovanje lanenega platna. Danes je predivnega lana še zelo malo. Zelo pa pridobiva na pomenu laneno seme in seveda laneno olje. Čemu bi ga sadili v domači vrt? Kje mu je najbolje Najbolje uspeva na dobro odcednih, ne preveč humoznih srednje težkih tleh, zato bo marsikje na vrtu polegel. Vendar nič zato. Naredite mu oporo. Vendar za pridelovanje lanu gredice nikoli ne gnojite. Zadoščajo hranila, ki so ostala v tleh od lani (2. poljina) ali celo predlani. Občutljiv je na tla, ki vsebujejo veliko kalcija, relativno dobro pa prenaša tudi nekoliko bolj kisla tla. Pridelovanje Žal semena v manjših količinah v slovenskih trgovinah ni dobiti. Lahko pa uporabite jedilno seme, pred setvijo pa seveda preverite kalivost. To naredimo tako, da seme položimo na mokre papirnate brisače in zavijemo v folijo za živila. Poznamo jare in prezimne sorte, vendar se pri nas po večini seje lan spomladi. Najnižja temperatura zemlje, pri kateri lan uspešno kali, je 5 oC, a naj se zemlja ogreje vsaj na 10 oC. Zemljo je najbolje pripraviti že jeseni, tako se lahko spomladi znebimo prvih kalečih plevelov. Na vrtu posejemo cca 10 gr/m2 semena, sejemo ga v vrstice 20 cm narazen. Po setvi poskrbite, da se zemlja ne zaskorji, zato naj vas ne bo strah uporabiti okopalnik, orodje s tremi zobmi, če se po dežju zemlja zbije. V zbiti zemlji, taki, kakor je bila velikokrat letos, bo slabo uspeval. Lan ima zelo plitev koreninski sistem, zato hitro trpi sušo. Če bi ga pridelovali za predivo, se to ne sme zgoditi, saj so v tem primeru vlakna krajša in manj kakovostna. Večina pa ga na vrtu prideluje za olje oz. seme. V tem primeru pa malo suše ne škodi, seveda to ne pomeni, da se morajo rastline sušiti. Tako je olje kakovostnejše. Za tiste, ki imajo radi cvetje, pa naj povem, da imamo tudi pri nas seme rdečega, okaranega lana, ki ni samo lep, ko cveti, semenske glavice lahko sušimo in so skladen dodatek suhim šopkom pozimi. Obstaja tudi rumenocvetoči lan. Kolobar Čeprav lan najbolj cveti v času, ko se dan daljša, ga lahko pridelujemo tudi kot strniščni posevek za zgodnjim krompirjem. Najbolje uspeva za okopavinami, saj pustijo rahlo zemljo. Odlično bo uspeval v družbi krompirja in korenčka. Za pridobivanje vlaken ga pulimo, in sicer takrat, ko spodnji listi porumenijo, nato ga pustimo nekaj časa trohneti na njivi. Za seme po- čakamo, da glavice porjavijo. Po potrebi seme dosušimo, nato pa preprosto zdrobimo. Zakaj bi sejali lan? Na vrtu ga boste skoraj zagotovo sejali zaradi semena. Vendar je potrebno seme zdrobiti tik pred uživanjem ali pa za nekaj časa namočiti v vodo, da se zasluzi. Lahko ga zmeljemo s kavnim mlinčkom in damo v jogurt, skuto, mletega ali celega (namočenega) potresemo po solati. Najbolje pa je žičko zmletega semena pomešati z medom in pojesti vsako jutro na tešče. Še bolj zdravo, a žal malo manj okusno, je seveda laneno olje. Danes lahko seme pridelate sami, v številnih oljarnah pa vam ga bodo hladno stisnili. Znano je, da ima veliko esencialnih omega 3 maščobnih kislin, kar zelo pozitivno vpliva na raven koristnega HDL holesterola. Preprečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Deluje tudi rahlo odvajalno oz. pozitivno vpliva na črevesno peristaltiko. Laneno olje pa ima še več koristnih lastnosti. Poleg že naštetega deluje kot zaščitni film v želodcu in črevesni steni, zato lajša želodčno-črevesne težave, uravnava odvajanje blata, zmanjšuje napihnjenost, pomirja zgago. Laneno olje deluje kot antioksidant, raziskave pa so pokazale, da ima preventivne učinke pred rakavimi obolenji. Z rednim uživanjem lanenega olja postane koža gladka, hitreje se celijo rane, imamo več energije, stres nas manj prizadene in nenazadnje, izboljša se naš imunski sistem. Miša Pušenjak Ekološko vrtnarjenje Vrt pred prihodom jeseni Letošnje poletje je bilo posebno in drugačno od nekaj predhodnih. Zaznamovale so ga pogoste padavine, precej nižje temperature z redkimi obdobji toplega ali vročega poletja. Gain vrt je bil vseskozi pestro poln in pisan. Pripravljen je na prihod jeseni, ko bomo poskrbeli še za nekaj pridelkov zelenjave. Poletje se je poslovilo Vse poletje so naše zelenjadnice prehitevale normalen čas za dozorevanje. Borili smo se s prekomerno vlago, kar je povzročalo pojav rastlinskih bolezni in tudi nekaterih škodljivcev. Le redko je bilo treba namakati. Pobrali smo še zadnje plodove kumar Z vrta pospravljamo solatnice (endivija in že prve glavice radiča), režemo liste blitve in peteršilja, pobiramo ponovno oblikovane rože brokolija, dozorevajo prve glave zelja. Plodovke smo uspeli ohraniti do te mere, da smo pobirali paprike, še nekaj zadnjih plodov paradižnika, bučk in kumar. Rastline je tako močno uničila pepelovka bučnic, zato smo jih odstranili. Še zadnje setve in sajenja S krajšanjem dneva nastopi čas za zelenjadnice iz skupine kratkodnevnic, ki za oblikovanje pridelkov potrebujejo krajši 14 www.klubgaia.si dan in jih v vrtove sejemo ali sadimo po 25.6., ko se sredi poletja začne dan krajšati. V našem vrtu nekaj takšnih rastlin že raste: radiči, endivija, redkvica, črna redkev, rumena koleraba, repa, špinača, kitajska listna zelenjava, kapusnice (cvetača, brokoli) Med zadnjimi bomo sejali motovilec, sadili glavnati ohrovt in cvetačo. Motovilec iz vzgojenih sadik Za tradicionalni pristop v pridelavi motovilca smo najprej na gredici tretje poljine, po pospravljenem nizkem fižolu, posejali na povprek dve sorti motovilca in sicer sorto Žličar in Verte de Cambrai. Za sodobnejši pristop pri pridelavi te jesensko zimske zelenjadnice so na vrtnarstvu Alt vzgojili sadike motovilca s koreninsko grudo sorte Žličar in Holandski. Te sadike smo posadili na gredico poleg posejane špinače. S sadiko motovilca in sajenjem v vrste imajo rastline dovolj prostora za rast in razvoj (svetloba), enostavnejša je oskrba (okopavanje, ni težav s pleveli, ni potrebnega redčenja posevka) in na koncu rasti takšen motovilec hitreje in lažje pospravimo in porežemo. Še posebej priročne so sadike motovilca, če si pozno, tudi še v septembru ali kasneje, motovilec posadimo v rastlinjak ali toplo gredo. Vabilo na naše srečanje V petek, 19. 9. 2014, ob 17. uri bomo v Gainem ekološkem zelenjavnem vrtu na Poligonu sonaravnih vrtov, na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita v neposredni bližini »stare šole« izpeljali našo naslednjo delavnico na temo Vrt v zgodnji jeseni in priprave na zimski čas. Vabimo vas, da se nam v vrtu pridružite. Obvezne so prijave na naslov info@lavita.si ali mobi 040-203-055. Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE Lososov file Gaia-vita Sestavine za 4 osebe: ❖ 4 fileji lososa ❖ 500 g mešane zelenjave (brokoli, cvetača, korenček) ❖ sol, maslo, svež koper Mešano zelenjavo skuhamo nad paro. Kuhanje nad paro lahko nadomestimo s kuhanjem v pokriti ponvi z malo vode. Tik pred koncem dodamo maslo in sol. ❖ Za peko lososa pripravimo ponev z malo olja. Losos očistimo kosti, tudi sredinske. Posolimo in položimo v segreto ponev. Popečemo na vseh straneh, nekje minuto na vsaki strani. ❖ Previdno vzamemo iz ponve in položimo na krožnik. Dodamo zelenjavo in potrosimo z narezanim svežim koprom. ❖ Tako pripravljen losos se stopi v ustih, sveža zelenjava iz Gainega vrta pa je tako poseben užitek. Natalija Aškerc, skrbnica Gainega vrta Gain ekološki vrt na sejmu Agra Ekološko vrtnarjenje Praksa širjenja samooskrbe z zelenjavo se vztrajno širi. Svetovalci Kluba Gaia nenehno odgovarjamo na vprašanja novodobnih ljubiteljev vrtnarjenja. Ob začetku sezone so najpogostejša vprašanja, kako zasnovati vrt, a veliko se jih nanaša tudi na oskrbo vrta. Za prikaz dobrih praks širši množici smo na sejmu Agra v Gornji Radgoni, 10. junija, na površini 60 m2 zasadili vzorčni Gain samooskrbni zelenjavni vrt. Načrt smo naredili z aplikacijo naredivrt.si, ki je odličen pomočnik, tako pri načrtovanju kot pri oskrbi zelenjavnega vrta. Upoštevali smo izbor vrtnin glede na čas sajenja. Posajene sadike so pridelane ekološko v vrtnariji Vrtnarstvo Alt iz Pristave pri Ljutomeru, vrt smo oskrbovali le z naravi prijaznimi izdelki iz linije Bio Plantella. Sajenje in oskrba Zemlja za vrt peščene strukture je bila pripeljana na lokacijo dan pred sajenjem. Za osnovno gnojenje smo uporabili plantella organik različno po poljinah, odvisno od potreb rastlin. Ob robovih smo posadili: kapucinke, timijan, žajbelj, ognjič in sončnice, v sredinski krog pa andsko jabolko v kombinaciji z žajbljem in cvetli- Tone Alt dosledno oskrbuje vrt. cami. Ker je za sajenje čebulnic že bilo prepozno, jih na vrtu v Radgoni ni bilo.Ob sajenju smo vsako sadilno jamico najprej dobro zalili in vanjo položili sadike. Po zasutju smo jih ponovno zalili z vodo, ki smo ji dodali vitaminski kompleks z aminokislinami bio plantella vita. Način sajenja, ki smo ga uporabili zaradi preveč suhih tal, je uporaben vedno pri poletnem sajenju za vse rastline v podobnih razmerah. Člani družine Alt iz Pristave so vrt skrbno negovali in škropili z bio plantella vito ter gnojili z organskim tekočim gnojilom bio plantella vrt. Že prve dni po sajenju je rob vrta obiskal voluhar, a le do posejanih sončnic v obrobi. Postavili smo zvočni odganjalec in voluhar se je odselil. Od škodljivcev smo se srečali z ušmi in belimi mušicami ter uporabili naravni insekticid bio plantella kenyatox verde. Ob špinači je bilo tudi nekaj rdečih polžev, ki smo jih pregnali tako, da smo po potkah nasuli bio plantella arion +. Plodovke, predvsem kumare, bučke in paradižnik smo krepili tako z Vito kot s sredstvom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super- f. Zaradi spremenljivega vremena je v začetku avgusta pepelovka uničila nekaj sadik bučk, po 15. avgustu pa je zaradi močne in dolgotrajne rose podlegel tudi paradižnik, ki ni imel strehe. Ista Bujnost vrta v času sejma. sorta paradižnika je v rastlinjaku v Pristavi bogato obložena s plodovi. Bogat pridelek Že mesec po sajenju smo pobirali prve pridelke: solate, redkvice in špinače, kmalu tudi kolerabic in bučk. Večji del plodov smo pustili rasti, da so bili v času sejma na ogled. Zahvaljujoč sajenju v topla tla in ko je bil zrak že dobro ogret, so plodovke odlično zrasle in dale obilen in zdrav pridelek. Tako so obiskovalci sejma občudovali velikanske zdrave jajčevce sorte Bonica in bogato obložene sadike paprik, ki rastejo v dobri družbi bazilike. Ohrovt in zelje sta tvorila velikanske glave, cvetačo smo v večjem delu pospravili že pred sejmom, rdeča pesa in korenček so pripravni za obiranje. Bogato je obložen tako visok kot nizek fižol, ki raste v družbi šetraja. Na mesta, kjer smo pridelek pospravili, smo posadili razne solate, radiče in motovilec. Spoznali smo, da lahko zelenjavni vrt zasnujemo tudi v pozni pomladi in bomo še vedno imeli obilo pridelka. Izkušnja nam pove, da je s sajenjem plodovk boljše počakati in ne saditi v hladna tla. Bujnost vrta v času sejma nam potrdi pomembnost skrbnega opazovanja rastlin in dosledne oskrbe. Loreta Vlahović september 2014 15 Ekološko vrtnarjenje Jeseni je čas za organsko gnojenje V zadnjih letih se ljudje vse bolj zavedamo pomena doma pridelanih vrtnin. Razlog je poleg razbremenitve družinskega proračuna lahko že veselje ob svežem pridelku najrazličnejšega okusa in izrazitih vonjav – bogastvu, ki ga ni mogoče doživeti ob kupljeni zelenjavi. Seveda pa naše delo na vrtu jeseni še ni končano. Čaka PEŠČENA TLA ILOVNATA TLA GLINASTA TLA nas najpomembnejše – priprava tal za naslednjo sezono. In tu ne gre brez organskega gnojenja, ne glede na to, kakšna tla imamo. Prav vsaka tla nujno rabijo organsko maso, ki tla ne samo hranijo, temveč tudi oživljajo in izboljšujejo strukturo, saj je zemlja jeseni izčrpana od pridelkov. 0-10% gline 10-30% gline 50-100% gline Zdravo, rodovitno zemljišče lahko ustvarimo tako rekoč na vsakem vrtu. Iz izkušenj vemo, da je prvi pogoj za uspešno gojenje vrtnin: skrbna, pravilna in pravočasna obdelava tal. Preden pa se lotimo osnovnih vrtnarskih del, moramo predvsem dobro poznati tla ter kakovost zemlje oziroma prsti, ki je temelj vsakega družinskega vrta. Različne vrste tal so skozi stoletja nastajale s preperevanjem površinske zemeljske plasti. V vrhnji plasti so različne kamenine, ki so pod vplivom matične podlage, vremenskih razmer in organskih dejavnikov (drobnoživke in rastlin- Glinasta tla zlahka oblikujemo v svaljek 16 www.klubgaia.si 0-10 % ilovice 80-100 % peska ska odeja) razpadle v delce različnih velikosti. Glede na razmerje in velikost teh delčkov določimo zrnatost ali strukturo in teksturo tal. Struktura in tekstura tal Struktura tal je način razporeditve ali zlepljanja talnih delcev (peska, melja, gline in organske snovi) v skupke oziroma agregate različnih oblik in velikosti. Živi svet tal, delež organskih snovi in kemijske lastnosti tal nenehno spreminjajo njihovo strukturo. Struktura tal je na primer slaba, če po nevihti na njih še dolgo ostanejo velike luže ali če močan veter odpihuje površinske plasti zemlje. Možno je tudi, da tla po daljšem sušnem obdobju ne vsrkajo vode ali da se na njihovi površini naredi trda skorja. Tekstura tal je sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikostnih skupin. Če v tleh prevladujejo recimo glinasti 30-50 % ilovice 25-50 % peska 0-40 % ilovice 0-40 % peska Tip tal določimo s sedimentacijsko analizo (zemljo damo v kozarec in jo zalijemo z vodo v razmerju 1 : 4, pretresemo in pustimo stati 24 ur) delci, so tla gosta in zbita ter slabo prepustna in prezračena, medtem ko so pravo nasprotje tega tla s pretežno peščenimi delci. Za določanje teksturnih razredov je najboljše opraviti prstni preizkus, pri katerem gnetemo vzorec tal med palcem in kazalcem. Pri tem moramo paziti, da so vsi talni vzorci, ki jih preizkušamo, približno enako vlažni, tako da presuha tla navlažimo, premokra pa gnetemo toliko časa, da izgubijo odvečno vlago. In katera tla so najboljša v vrtu? Najugodnejša za vrtnarjenje so tista tla, ki vsebujejo vse velikostne skupine v dovolj velikem deležu (na primer od 10 do 30 % gline, od 30 do 50 % ilovice in od 25 do 50 % peska). Najlaže bomo težave s slabo strukturiranimi in teksturiranimi tlemi rešili z rednim dodajanjem sredstva za izboljševanje lastnosti tal, ki vsebuje bentonitne in zeolitne kamninske moke, kot je plantelle biovit. Poleg tega pa vedno dodamo tudi kvalitetno organsko gnojilo plantella organik (20 kg/100 m2). Ta bo s svojimi lastnostmi na dolgi Glina je težja od peska rok izboljšal strukturo, obenem pa predstavljal za tla pomembno shrambo organskih snovi in hranil, ki se bodo postopno, v odvisnosti od temperature sproščala iz tal in omogočala, da rastlina dobi hranila ravno takrat, ko jih najbolj potrebuje. Čeprav ga bomo porabili bistveno manj kot tradicionalnih gnojil, se bo naš pridelek povečal. Da je jesenska priprava tal najpomembejša, dokazuje tudi dejstvo, da prav profesionalni pridelovalci gnojijo jeseni, ker vidijo prednosti v postopnosti delovanja peletiranega gnojila. Peščena tla Pesek, katerega zrna so velika od 0,05 do 2 milimetra, nastane s preperevanjem kamnin. Torej večja kot so zrna peska, bolj suh vrt bomo imeli. Taka prst je sipka in med prsti ni gnetljiva, tako da se v suhih razmerah zlahka drobi. Peščena tla imajo po eni strani to prednost, da se spomladi hitro ogrejejo in so primerna predvsem za zgodnje pridelovanje solatnic, po drugi strani pa se hranilne snovi na njih hitro izpirajo, tako da v poletni vročini grozi rastlinam suša. Značilno za peščena tla je tudi, da se na njih rade naselijo plevelne združbe poljskega maka, ivanjščic in detelje. Neugodnosti peščenih tal lahko omilimo z zastiranjem. Če površino prekrijemo z organskimi snovmi, ostane zemlja vlažna, zmanjša se izhlapevanje, preprečimo razvoj plevelov, hkrati pa pripomoremo k ohranjanju strukture tal. Za zastirko lahko uporabimo listje, pokošeno travo, drevesno skorjo, kompost ali žagovino. Kakovost peščenih tal lahko izboljšamo predvsem z dodajanjem dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet plantella organik, ki je brez plevelov in zaradi sterilizacije tudi brez bolezni. Zaradi posebne obdelave pelete sproščajo hranila postopoma, in tako zagotavljajo enakomerno prehranjenost vrtnin tudi do 6 mesecev. V peščenih tleh organska snov omogoča boljše shranjevanje vode in hranil, kar pomeni, da je potrebno mnogo manj zalivanja in tudi dognojevanja. Glinasta tla Tudi glinasta tla so nastala s preperevanjem in drobljenjem kamnin. Zrnca gline so veliko manjša od peščenih, da voda med njimi steče bistveno počasneje. Zato taka tla dobro zadržujejo vodo, vendar je nekaj tudi prepustijo. Hkrati tla vežejo veliko hranil, ki jih le počasi oddajajo. Kadar se glinasta tla vendarle presušijo, traja precej dolgo, da se voda iz globlje ležečih plasti dvigne do površine. Suha glinasta tla postanejo skorjasta in rada razpokajo, medtem ko so vlažna zbita in spolzka, saj se prostor med drobnimi delci napolni z deževnico. Ker je zemlja gnetljiva in mehka, jo zlahka oblikujemo v svaljek. Zato se taka tla, če jih obdelujemo, ko so preveč mokra, lepijo na obutev in orodje, hkrati pa s tem uničujemo strukturo tal. Glinena tla moramo jeseni obvezno prelopatati in jih pustiti čez zimo odkrita, da bo zmrzal zdrobila debele grude. Odcednost oziroma prezračenost glinenih tal izboljšamo tudi tako, da gredo dvignemo nad površino tal, da vkopavamo v zemljo velike količine komposta in hlevskega gnoja in da sejemo na takih tleh tudi podorine. Ker so glina- sta, glinena tla pogosto kisla, jim je priporočljivo dodati tudi sredstvo za odpravljanje kislosti tal plantela kalcivit. Tudi glinena tla bodo hvaležna za organsko snov, ker le-ta poveča zračnost in prostore med talnimi delci, kar pomeni, da zrak lažje kroži, pa tudi dostopnost hranil bo večja. Ilovnata tla Prhka ilovnata tla vsebujejo tako glinene kot drobno peščene delce oziroma melj. Taka tla so v vrtu najbolj zaželena, saj so topla in ponujajo rastlinam ugodne zračne in vodne razmere, imajo veliko hranilnih snovi, v prsti se zadržujejo deževniki in mikroorganizmi, ki razkrajajo organsko snov. Tla se v suhem vremenu rada osipajo in celo v neugodnih razmerah jih obdelujemo brez težav: v vlažnem vremenu niso lepljiva, v vročem pa ne prašnata. Ilovnata tla so uspešno »gojišče« za zlatice, njivski osat, pravo kamilico in regrat. S temi tlemi ni veliko dela, čez zimo jih zavarujemo z rastlinsko odejo (oljna repica, ogrščica, detelja) ali pa jim dodamo malo hlevskega gnoja ali visoko kakovostnega organskega gnojila v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. V zelenjavnem vrtu ga uporabljamo v odmerku 2 do 3 kg/10 m2. To gnojilo vsebuje večji del kalija, ki ga praviloma manjka vsem organskim gnojilom in ga še posebno priporočamo na gredicah s kapusnicami, plodovkami, korenovk ami in krompirjem. Dragan Žnidarčič september 2014 17 Ekološko vrtnarjenje Iz Gainega sadovnjaka V Gainem sadnem vrtu spremljamo razvoj mladega sadovnjaka, poskusili smo tudi prve plodove. Kljub deževnemu poletju na sadnem drevju ne opažamo večjih težav z boleznimi, med škodljivci so še vedno prisotne uši. Pogovor o vzgojni obliki in delu skozi leto. Poskusili že prve sadeže Čeprav je bilo letos precej deževno poletje, na sadju ni večjih težav z boleznimi. To dejstvo gre pripisati izboru sort posameznih sadnih vrst, ki sodijo med bolj odporne. Redno smo opravljali tudi varstvo s koncentratom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f (50 ml/ 10 L vode), ki rastline krepi. Na češnjah (Petrovka, Vigred) je bilo nekaj listov okuženih s češnjevo listno pegavostjo, ki smo jih takoj odstranili. Na velikem številu domačih češenj so češnje že sredi poletja ostale brez listov. Na češnjah so se že v začetku junija na zgornji strani listov pojavile majhne vijoličasto-rdeče pege. Te so se postopoma združile, listi so porumeneli in kmalu odpadli. Če se bolezen pojavlja leto za letom, lahko pojav bolezni nekoliko omilimo s trganjem in grabljenjem odpadlih listov poleti ali jeseni. Tako se bolezen s pomočjo okuženih listov težje prenaša na nove liste, prezimi tudi manj klic v odpadlih listih, ki povzročajo spomladanske okužbe. Odpada- 18 www.klubgaia.si nje listov preprečite z rednim spomladanskim in poletnim varstvom s pripravki na osnovi mankozeba ali prokloraza. Jablani sorte Enterprise in Pisani kardinal sta se izkazali za zelo odporni na škrlup, v avgustu smo s koncentratom bio plantella kenyatox verde (8 ml/10 L vode) ukrepali tudi proti ušem na mladih poganjkih. Na zelo rodni hruški sorte Konferans je opaziti hruševo rjo in napad škrlupa. Ta sorta naj bi bila dokaj odporna med hruškami, vendar je letošnje deževno poletje terjalo svoj davek. Zdrava je tudi sliva sorte Ersinger, ki smo ji v julijski delavnici upognili poganjke in tvorili prvo etažo ogrodnih vej, rodila bo v prihodnjih letih. Lepo se razraščajo tudi ribezi (Rosenthal, Jonkheer van tets in White pearl) v družbi s pelinom, ki jih varuje pred boleznimi. Kosmulja Invicta je odporna in ni bila okužena s pepelasto plesnijo. V avgustu sajene jagode se lepo razraščajo in nas bodo razveselile s pridelkom v naslednjem letu. Kolobar pod drevesi V času zadnje avgustovske delavnice smo že pričeli z obiranjem robid. Zelo okusna je bila sorta Thornfree, ki ima zelo velik plod in prijeten sladko-kisel okus. Prve plodove smo junija in avgusta obirali tudi z dvakrat rodnih malin. Posladkali smo se s plodovi sort: Polka, Autumn Bliss in Golden Bliss. V avgustu je svoje prve srednje velike plodove pokazala tudi triletna ameriška borovnica sorte Elliot. Prve zelo zdravilne plodove smo konec avgusta ugledali tudi na črnoplodni aroniji. Kolobar pod vsem sadnim drevjem smo zastrli z zastirko iz pokošene trave. Lepo se razraščajo tudi kapucinke in ognjič. Čebulo, ki je dozo- rela, smo pobrali že v juliju, prav tako česen. Pod kolobarjem dreves smo ohranili: hren, kapucinke, ognjič in križnolistni mleček. Delavnice v sadovnjaku V poletnem času smo veliko govorili o vzgoji mladega sadovnjaka in ukrepih v domačem sadnem vrtu. Poganjki, ki smo jih usmerjali julija in avgusta, se lepo razraščajo in tvorijo osnovne ogrodne veje. Udeleženci delavnic so poročali, da sadje v rodnosti, ki je bilo redčeno, ni odmetavalo plodov, bilo je tudi manj črvivo. Neprimerni poganjki v domačih sadovnjakih, ki so bili izrezani postopoma od julija do septembra, se niso ponovno obrasli. Tako so se bolje razvili novi nosilci rodnega lesa za drugo leto. Ko poberemo pridelke malin in robid, rodne poganjke, ki so imeli pridelek in so se začeli sušiti, izrežemo do tal, ne puščamo štrcljev. Pri ribezu lahko rez opravimo takoj po obiranju v zgodnji jeseni ali v mirovanju, tik pred brstenjem. Nedavno je bila delavnica s temo Obiranje in shranjevanje sadja ter priprava kleti za skladiščenje, naslednja, s temo Jesensko gnojenje in ekološko varstvo sadnega drevja, pa bo 10. oktobra 2014, ob 16. uri, na Poligonu sonaravnih vrtov, Velika Pirešica, Žalec. Davor Špehar Odstranili smo prvi bolan list češnje. Jesensko srečanje članov Kluba 20 letz vam Gaia na Ptuju od 28. do 30. 11. 2014 Zakaj Ptuj? Zato, ker je najstarejše srednjeveško mesto, ima najstarejšo in največjo vinsko klet, bogato vinsko in etno tradicijo, bogato zeleno in energijsko ponudbo s prijaznimi ljudmi. Strokovnjaki Kluba Gaia pa vas bodo opremili z novimi vrtnarskimi znanji in veščinami ter pričarali vzdušje zadovoljstva. Nastanitev: Grand hotel Primus**** ima sodobno opremljeno recepcijo z apetiv barom in restavracijo, lepo opremljene sobe TWC, wellness center v rimskem stilu, hotelski bazen s Termalnim parkom pri hotelu. Program: 28. 11. vožnja z avtobusom do hotela Primus, namestitev v eno, dvo ali triposteljni sobi, popoldan predavanja, večerja in zabavni večer z glasbo v hotelskem klubu. 29. 11. po zajtrku predavanja Gainih strokovnjakov, v popoldanskih urah pa po želji izleti v okolico (ogled mesta in Ptujskega gradu, vinske kleti, Dominkove domačije, obisk zeliščaric, oljarne, pohod po vinski poti…) , po večerji zabavni program z glasbo in družabnimi igrami. 30. 11. po zajtrku svetovanja strokovnjaka in delavnice, ob 14. uri odhod avtobusa proti domu. Cena po osebi: 136 EUR V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, 2 x polpenzion,uporaba hotelskih bazenov, vstop v Termalni park, predavanja, zabavni večer z glasbo, turistična taksa, prijava ter vodstvo in organizacija. Cena vključuje avtobusni prevoz iz Kopra, Nove Gorice, Postojne, Ljubljane, Jesenic, Novega mesta, Brežic, Celja in Slovenj Gradca. Cena brez avtobusnega prevoza je 119 EUR. Prijave pošljite do 5. novembra oz. do zasedbe prostih mest na naslov: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/242 00 00 ali 01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973, pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na info@avantura.si. Prijavnica za Jesensko srečanje Ime in priimek prijavljenca: Naslov (pošta, poštna številka): Telefon: Poleg sebe prijavljam še: ________________________ odraslih oseb in/ali ________________________ otrok Avtobusni prevoz: da ne Iz kraja: september 2014 19 20 let z vami Dobra volja na Gainem pikniku V soboto, 6. septembra 2014, smo na pikniku resnično uživali v dobrem vzdušju med Gaiani v Braslovčah, ki ste prišli na druženje od vsepovsod. Vreme nas pri izvedbi programa in izletov nikakor ni motilo, saj je bilo vedoželjnosti in navdušenja pravo izobilje. Množica članov se je podala na Gain eko sadni in zelenjavni vrt v Pirešico, v Bio park Nivo pri Žalcu na energetske točke, pa v vrtnarijo Valner v Vodružu in na vrt Rifnik h Gorazdu Maurerju. Po odličnem kosilu smo izpeljali zabavni del programa, kjer ste izžrebani ali naključni srečneži prejeli bogate nagrade, se razposajeno naplesali, posladkali z dobrotami ob praznovanju Gainega 20. rojstnega dneva, prav vsem pa smo razdelili tudi lepe jubilejne Gaine majice. Mira Arh V vrtnariji Valner so predstavili odporne sorte paradižnika v posodah, ki ga še obirajo. Nihče od naključno izbranih prejemnikov klobukov ga ni želel zamenjati za vrtnarski izdelek. Tončka Blažun je prinesla pokazat Gaine klobučke izpred več kot 15 let. 20 www.klubgaia.si Velika povezanost ljubiteljskih vrtnarjev med člani Pri Gaini stojnici ste oddajali mnenja, ideje in predloge ter prejemali strokovne nasvete. Gorazd Maurer, lastnik vrta Rifnik z več kot 2500 različnih rastlin, je razkazal svoj vrt. Srečnih 20 nagrajencev kluba Gaia. Gain zelenjavni vrt z razlago strokovnjaka. Vsi osupli smo poslušali čudovito petje članice Ane Kokalj. Sprehod po Bio parku z energetskimi točkami. Kosilo je bilo kraljevsko. Skupaj smo zapeli Vse najboljše … september 2014 21 20 let z vami Gaina jesenska predavanja in delavnice V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev). PRISTAVA PRI LJUTOMERU, Vrtnarstvo Alt, Pristava 20b 4. oktober, ob 10. uri, delavnica Loreta Vlahović, Jesensko razkošje barv ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1 19. september, ob 17. uri, plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR), delavnica, Igor Škerbot, Vrt v zgodnji jeseni in priprave na zimski čas ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1 10. oktober, ob 16. uri, plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR), delavnica Davor Špehar, Jesensko gnojenje in ekološko varstvo sadnega drevja LJUBLJANA, Festival za 3. življenjsko obdobje, Cankarjev dom 29. september, od 13.30 do 15.30, predavanje, Davor Špehar, Samooskrbni ekološki vrt KRŠKO, Občina Krško, v dvorani A Občine Krško 14. oktober, ob 18. uri, predavanje, Davor Špehar, Jesenska opravila na vrtu Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Marija Pozderec, Ig • Boris Šterk, Ljubljana • Jordana Šajn, Pivka • Mari Dragar, Šmartno pri Litiji • Mirko Kemda, Celje • Majda Sedej, Žiri • Dragar Toni in Vida, Šmartno pri Litiji Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Fani Slatinek, Dobrova • Dragica Šemrov, Lovrenc na Pohorju • Egidija Stanojlovič, Loče pri Poljčanah • Milena Smrekar, Škocjan • Gabrijel Miklavčič, Cerkno • Dragica Kerec, Škofja Loka • Marica Stadler, Stara Cerkev • Anica Kolenko, Vrhnika • Janez Bohanec, Križevci pri Ljutomeru • Valerija Horvat, Lendava Gaina poletna križanka: 1. nagrada: paket izdelkov Effect v vrednosti 20 EUR in naramno vrečko Kluba Gaia MILENA MUZIK, KRIŽE 2. in 3. nagrada: paket izdelkov Effect v vrednosti 10 EUR in naramno vrečko Kluba Gaia ŽIVKO NIKOLOV, LAŠKO • MIRKA SLAVEC, POSTOJNA 4. in 5. nagrada: naramno vrečko Kluba Gaia: PAVLA FIŠTER, BREZOVICA • NADA RUPNIK, SMLEDNIK 22 www.klubgaia.si NAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99 15. oktober, ob 17. uri Loreta Vlahović, Grobovi za enostavno vzdrževanje ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1 17. oktober, ob 16. uri, plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR), delavnica, Igor Škerbot, Pridelava prezimnih zelenjadnic Vinska trta - oskrba vinograda po trgatvi Ekološko vrtnarjenje Trenutno po naših vinogradih in vrtovih grozdje zori, marsikje so se trgatve celo že začele, na hladnejših območjih Slovenije ter pri pozno zorečih sortah pa se jih pričakuje v naslednjih tednih. V zadnjih desetletjih predvsem zaradi klimatskih sprememb in vse višjih temperatur zraka kot tudi zmanjšanja obremenitev trt, uporabe nižjih gojitvenih oblik, sajenja selekcioniranih sort in klonov grozdje dozoreva bolj zgodaj tudi za mesec ali celo več kot smo bili navajeni še nedavno. Zato je potrebno, da vinogradnik od trgatve pa vse do vstopa trte v zimsko mirovanje (do odpadanja listov), pridno oskrbuje zeleno listno steno, ki še vedno asimilira sladkorje. Tako bo trta nakopičila dovolj asimilatov za olesenitev mladik, za uspešno kljubovanje zimskemu mrazu, kar bo predpogoj za brstenje in posledično hitro rast mladik. V kolikor se trte po trgatvi zanemari in pusti, da bolezni, predvsem glivične, poškodujejo listno steno, lahko pride že čez zimo in/ali zgodaj spomladi do pozeb rozg in očes ali celo cele trte. Ukrepi po trgatvi Potrebno je nadaljevati z varstvom proti peronospori (Plasmopara viticola) in pepelovki (Uncinula necator) vinske trte, predvsem mlajših zalistnikov oziroma listov na vrhu listne Simptomi rumenice na trti bele sorte. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! ESCA vinske trte. Simptomi ESCE na grozdu. stene, ki so najbolj občutljivi na omenjeni bolezni. Priporoča se uporaba kontaktnih fungicidov, tako žveplenih proti pepelovki kot tudi bakreni pripravek vivera cuprablau-z (30 g/ 10 l vode) proti peronospori in pegavosti vinske trte. Z bakrom dodatno »razkužimo« ostale dele trte in celoten vinograd predvsem proti ostalim glivam in bakterijam, ki so za trto škodljive in s tem predstavljajo morebitno nevarnost. Za okolju bolj prijazno pridelavo se proti oidiju priporoča škropljenje z glivo Ampelomyces quisqualis (35-50 g/ha), z dodatkom mineralnega parafina – je gliva, ki učinkuje tudi pri temperaturi zraka, nižji od 12 °C, ko žveplo ne učinkuje, še več deluje tudi na kleistotecije pepelovke, ki »prezimijo« na lesu trte. Po takšnem ukrepu se naslednjo pomlad pričakuje manjši potencial primarnih okužb s pepelovko, kar se bo odražalo tudi na manjšem obsegu sekundarnih okužb. Po trgatvi se delo v vinogradu nekoliko umiri, zato vinogradniku priporočamo, da pregleda vse trte in ob morebitnih opaženih simptomih, ki kažejo na okužbo z rumenicami (rumenenje listov, zvijanje listov navzdol), eskariozo Simptom (ESCA) vinske trte (rdečenje listov z globorumenice kimi nekrozami medžilnih delov) in kapi vinna grozdu. ske trte (metličasta rast mladik, zviti, skodrani listi), le-te požaga in odstrani iz vinograda ter jih obvezno sežge. S tovrstnim ukrepom bo veliko pripomogel k zmanjševanju širjenja naštetih bolezni po vinogradu. Če se je v njem preveč razširila črna gniloba grozdja in so na trti ostale mumije grozdov oziroma jagod, priporočamo, da se te mumije poreže in posledično z obdelavo tal vdela čim globlje vanje. Naslednje pomembno opravilo v vinogradu bo zimska rez, s katero pa nekateri vinogradniki preveč hitijo. Priporočamo, da se z rezjo počaka do prve slane oziroma da listi s trt odpadejo v celoti - šele takrat je primerno začeti z rezjo. prof. dr. Denis Rusjan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani september 2014 23 Ekološko vrtnarjenje Kdaj obirati sadje? Vsak ljubiteljski sadjar se vsako leto sprašuje, kdaj je pravi čas za obiranje sadja. Obstaja več metod, s katerimi določimo optimalen čas obiranja sadnega drevja. Domače metode za določanje obiranja sadja Za določitev optimalnega termina za obiranje sadja obstaja več metod, med katerimi je najbolj preprosta pregled peščišča. Če se pečke jablane, hruške in drugih pečkarjev barvajo temno, je to že eden izmed znakov, da bo treba obirati. Z zrelostjo ploda se pojavi tudi značilna krovna barva kožice in okus, ki je značilen za določeno sorto. Čas za obiranje nastopi tudi, ko odpadejo prvi nepoškodovani plodovi. Jesenske sorte jabolk obiramo, ko začnejo plodovi spreminjati osnovno zeleno barvo v rumeno in ko se že z lahkoto trgajo. Najprej oberemo plodove v vrhu, ki so najlepše obarvani, najbolj zreli in okusni. Orehi in lešniki dozorevajo postopoma. Najprej so zreli plodovi na obodu in vrhu krošenj, potem šele v notranjosti in v spodnjem delu. Zorenje traja en do dva tedna. Jedrca hitreje dozorijo v toplem vremenu, zelena ovojnica pri lešniku oz. lupina pri orehu pa ravno obratno. Hladno, vlažno in megleno vreme pospešuje zorenje zunanjih delov plodov. Plodovi kostanja dozorijo okto-bra v ježicah. Te se običajno odprejo na drevesih, kostanji pa iz njih padejo na tla, lahko pa odpadejo tudi ježice s kostanji. Kostanji so zreli, ko so povsem rjave barve. Tisti, ki so delno beli ali zelenkasti, še niso zreli. Kaki obiramo konec oktobra in v začetku novembra, ko so plodovi dovolj intenzivno rumeno ali oranžno obarvani. Sadeži morajo doseči dovolj intenzivno rumeno ali oranžno barvo. Po-dobno kot pri kakiju, tudi pri kiviju spravimo pridelek, preden temperature padejo pod ledišče. Mejne temperature so med -3 in -5 °C. Preprečimo invazijo škodljivcev Jeseni okrog debla ovijemo bio plantella lepljivi trak, ki je obojestransko lepljiv, dolg kar 5 metrov, obdan s silikonskim trakom za enostavno uporabo in nelepljivost prstov. Tako samičke malega zimskega pedica ne lezejo v krošnje dreves. S tem preprečimo, da spomladi njihove gosenice ne obžirajo mladih listov in poganjkov češenj, jablan, hrušk in ostalega drevja. 24 www.klubgaia.si Pomagamo si s pripomočki Za določanje zrelosti sadnega drevja poznamo tudi škrobni test z jodavico. Osnovne komponente za test si v sadjarskih predelih lahko kupimo v lekarnah. Za pripravo testa rabimo 2 g kalijevega jodida in 0,5 g joda, ki ju zmešamo z 0,5 l vode. V raztopino za minuto pomočimo prerezan plod in opazujemo spremembo barve mesa. Če se plod obarva modro, še ni nastopil čas za obiranje. V primeru, ko plod ne spremeni barve, je sadje preveč zrelo in smo zamudili optimalni čas za obiranje. Najbolj ugoden čas za obiranje nastopi, ko se modro obarva le rob prerezanega ploda pod kožico. Zrelost sadja lahko določimo tudi z merjenjem suhe snovi oziroma deleža sladkorja z refraktometrom, ki ga kupimo v vsaki bolje založeni kmetijski trgovini. Pri merjenju z refraktometrom potrebujemo le kapljico soka, ki jo kanemo na ploščico naprave, zapremo s pokrovčkom, pogledamo proti svetlobi in odčitamo vrednost. Sadje obiramo, ko doseže primerno vrednost, ki je določena za posamezno sadno vrsto. Shranjevanje sadja Zelo koristno je, da že pred obiranjem vsaj približno ocenimo pridelek. Tako bomo vedeli, ali bomo lahko vse sami pojedli ali pa bomo že skoraj preveč zrele plodove vložili, sušili ali kako drugače pripravili. Hruške so večinoma namenjene takojšnji uporabi, saj v kleti ne zdržijo prav dosti časa. Med sortami hrušk glede skladiščenja obstaja precejšnja razlika, bolje in dalj časa se skladiščijo pozne jesenske sorte. Ravno tako se dobro skladiščijo tudi jesenske in zimske sorte jabolk. Davor Špehar Dom brez mrgolazni Namnožene mravlje ogrožajo V nekaterih kulturah je razširjeno prehranjevanje z mravljami, vendar mravlje predstavljajo le dopolnilno prehrano ali specialiteto. Pri nas so koristne za odstranjevanje škodljivcev z vrtov in prezračevanje prsti, vendar lahko postanejo tudi nevšečnost, če se preveč namnožijo. Argentinske mravlje Mravlje so se (zaradi svoje zelo visoke organiziranosti in sposobnosti prilagoditve) naselile in ohranile v človeških bivališčih ali celo v njihovi bližini. Tam imajo ugodne pogoje za bivanje, dovolj hrane in zaščito pred različnimi vplivi. Poleg tega v človekovem bivalnem okolju nimajo naravnih sovražnikov, zato se lahko neovirano razmnožujejo, hranijo in gibljejo. Najbolj znane vrste mravelj, ki se zadržujejo v naši bližini: Faraonske mravlje so zelo iznajdljive pri izbiranju lokacije za gnezdo, saj so to mesta, kjer jih nič ne moti. Gnezdijo v bližini vodovodnih cevi, kjer se površine zarosijo in imajo na razpolago vodo ali vsaj vlago, ob ogrevalni ali električni napeljavi, v razpokah zidu, votlinah stavb, v zidakih, pod fasadami in v različnih izolacijskih materialih. Zelo rade se zadržujejo tudi pod podboji vrat in pod okvirji oken. Ponekod prihajajo v stanovanja tudi iz razdelilnih škatel, vtičnic in stikal, kar v današnjem času elektronike in modernega načina opremljanja stanovanj še povečuje možnost širjenja. Da bi zatrli so drobne, malo večje od faraonskih, sive barve z rumenkastimi nogami. So zelo agresivne, borbene in mesojede vrste. Spravijo se na različno hrano, sladkor, meso, ribe, školjke, pa tudi druge insekte in ličinke. Gnezdijo izven naših bivalnih prostorov, prihajajo pa v notranjost, ko iščejo hrano. Njihov ugriz je lahko zelo boleč. Med sredstva, ki omogočajo učinkovito zatiranje žuželk sodita effect posip proti mravljam in neopermin. Prvi vsebuje aktivno snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj hitro deluje na škodljivce, hkrati pa je izdelek bolj blag in je zato bolj priporočljiv za uporabo v notranjih prostorih. Neopermin pa omogoča učinkovito zatiranje mravelj v okolici stavb, saj je dlje obstojen izdelek, ki ga lahko uporabljamo v kleteh, pod vrati, na okenskih policah ter na mestih, kjer mravlje vstopajo v prostore. dijo v hlodovini, deskah, gredah, pogosto pa tudi v naših bivališčih, še posebej v strnjenih naseljih. Pri ugrizu lahko izbrizgajo mravljinčno kislino. Poleg naštetih vrst obstaja še nekaj takšnih, ki sicer po navadi ne gnezdijo v naših domovih, prihajajo pa tja po hrano. Take so črna lesna mravlja (Lasius niger), lesna mravlja (Lasius fuliginosus) in rumena mravlja (Lasius flavus). Slednjo si zlahka zapomnimo po bolečem ugrizu. Med pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje mravelj in drugih škodljivih žuželk pa strokovnjaki svetujejo uporabo izdelka effect univerzalni insekticid v 500mililitrski razpršilki in effect univerzalni insekticid – koncentrat. Slednji je pakiran v 100-mililitrski steklenički, kar zadostuje za pripravo do 10 litrov vodne raztopine, ki se jo prši po površinah do 100 m2. Oba izdelka omogočata učinkovito zatiranje na površinah kot sta les in beton. Poleg kurativnega ima izdelek tudi preventivno delovanje, saj ob pravilni uporabi omogoča, da se populacija škodljivcev prekomerno ne razmnoži. Mira Arh Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. faraonke, moramo tretirati vsa mesta, kjer se pojavljajo in priti do gnezda. Učinkovito sredstvo effect faracid + ima takojšnje in zakasnjeno delovanje, ki omogoča, da mravlje kontaminirajo tudi lastno gnezdo. Faraonke niso bojevniki in ne pikajo ali drugače nadlegujejo ljudi. Motijo nas s svojo prisotnostjo in možnostjo onesnaževanja površin in živil. Faraonke imajo rade beljakovinsko hrano. Rdeče mravlje Rdeče mravlje so dolge 3,5 do 5,5 mm, glavo imajo rdečkasto oranžne barve. Gnez- september 2014 25 Zelenjavni vrt Ohranimo okus poletja Po mesecih pridnega in skrbnega dela na vrtu nas je pričakala obilica pridelka. Nekaj smo ga uspeli porabiti sproti, veliko pa ga je namenjenega tudi shranjevanju za čas, ko bo naš vrtiček zaradi mraza miroval. Kako torej jeseni shraniti pridelke, da bodo ti ohranili kar čim več okusa, vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi? Vrtnine na gredicah Primerno za: peteršilj, zeleno, pastinak, zelje, glavnati, listnati in brstični ohrovt, zimsko solato, motovilec, endivjo, radič, krešo, kitajsko listnato zelenjavo, rukolo, špinačo, blitvo. Kako: Večina korenovk razen rdeče pese prenese precej mraza, zato pridelek pustimo v zemlji čim dlje do zime. Korenine peteršilja, pastinaka in zelene lahko pu- stimo na gredici do pomladi. Kapusnice začnejo v hladnem obdobju shranjevati veliko hranljivih in zdravilnih snovi, zato pustimo zelje na prostem vsaj do novega leta, vse gredice ohrovtov pa do pomladi. Zimsko solato prekrijemo s tunelom, medtem ko motovilec, radič in endivjo po potrebi zaščitimo z zimsko kopreno. Vrtno krešo pustimo zunaj do prvih zmrzali, kitajska listna zelenjava in rukola pa sta odporni na nizke temperature in ju lahko pustimo v zemlji tudi čez zimo. Špinača in blitva ravno tako dobro prenašata mraz in ju preko zime pustimo na gredicah, prekrite s kopreno. Tudi por, ki pred zimo ne dozori, lahko pustimo kar Načini naravnega shranjevanja vrtnin na gredici korenovke (korenje, pastinak, zelena, peteršilj…) gomoljnice (krompir, rdeča pesa ...) čebulnice (čebula, šalotka, česen) solatnice kapusnice 26 www.klubgaia.si v notranjih v kleti prostorih v zasipnici v zemlji, spomladi se bo debelil naprej. Podobno velja za drobnjak, ki ga režemo preko celega leta. Težave: Vrtnine, ki jih shranjujemo na prostem na gredicah, so izpostavljene divjadi. Ta se pozimi, ko ni na voljo dovolj hrane, z užitkom loti zelenjave. Zato je potrebno vrt zaščititi z ograjo. V obdobju neprijaznega zimskega vremena, je obisk vrta in nabiranje vrtnin lahko precej oteženo. Vrtnine, ki smo jih jeseni pustili zunaj, ovirajo splošno jesensko pripravo tal za naslednjo sezono, saj gredic s posajeno zelenjavo ne moremo prekopati, pognojiti… Tako nam to delo ostane za pomlad. Težave s posajenimi vrtninami se lahko pojavijo v težkih tleh, kjer v mokri zimi zastaja voda. Tako lahko prihaja do gnitja korenin. Upoštevajmo: Če začnejo glave zelja pokati, jih poberimo in odnesimo v klet. Vrtnine, ki jih skladiščimo v notranjih prostorih Primerno za: česen, čebula. Kako: Čebulo, šalotko in česen hranimo v suhem in zračnem prostoru, najbolje se obnesejo na podstrešju s temperaturo do 15 °C. Pred spravilom čebulo in česen sušimo v senci. Pozorni smo na to, da se zunanji luskolisti in steblo popolnoma posušijo. Čebulo in česen spletemo tradicionalno v vence in jih obesimo na vrv, lahko pa jih obesimo tudi v mreže. Če jih zlagamo v zabojčke, naj bodo ti plitvi in pridelek zložen le v eni plasti, da je dotok zraka zagotovljen. Težave: Če kažejo čebule znake vlažnosti zaradi gnilobe, jih takoj izločimo. Pridelek je po vlažnem poletju bolj občutljiv in se težje shranjuje. Upoštevajmo: Obstojnost čebulnic je odvisna tudi od sort. Tako se npr. ptujski spomladanski česen skladišči bolje od ptujskega jesenskega. Najbolje se skladišči ptujska rdeča čebula in čebula belokranjka. njem tal ali s posodami, napolnjenimi z vodo. Korenasto zelenjavo položimo v zabojčke z vlažno mivko. V njej lahko shranimo tudi glave radiča in endivje, ki jih poberemo z gredic skupaj s korenino. Korenine zarinemo v pesek, glave pa ovijemo v časopisni papir. Krompir in drugo zelenjavo lahko shranjujemo tudi v zračnih vrečah, ki ne smejo biti plastične. Težave: Previsoka temperatura (nad 10 °C) pospeši dozorevanje in skrajša čas shranjevanja. Ravno tako škodi premajhna vlažnost, zaradi česar se plodovi izsušijo. Upoštevajmo: Vrtnine za spravilo pobiramo le v suhem vremenu, ko ni prevroče. S korenovk ne čistimo zemlje in plodov za shranjevanje ne peremo. Pri rdeči pesi pustimo kakšen cm peclja, da ne ranimo plodov. Strogo izločimo vse poškodovane pridelke. Krompirja ne shranjujemo poleg jabolk zaradi sproščanja etilena, ki bo pospešil kaljenje. Shranjevanje v zasipnici Primerno za: korenovke. Čebulnice shranjujemo ločeno od drugih pridelkov, da se ti ne navzamejo njihovega vonja. Skladiščimo v kleti Primerno za: krompir, korenovke, rdečo peso, zeleno, zelje, radič, solato, por. Kako: Idealna temperatura za skladiščenje v temni kleti je med 2 in 4 ° C, relativna vlažnost pa med 85 in 90 %. Temperatura naj nikakor ne presega 10 °C. Vlažnost uravnavamo z zračenjem kleti, lahko jo povečujemo tudi s poliva- Kako: O zasipnici smo pisali na spletni strani Kluba Gaia in v reviji Gaia: http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/257/Korenovke---zimski-vitamini-nasih-prednikov ali revija Gaia februar 2007, Miša Pušenjak, Korenovke, zimski vitamini naših prednikov. Člani lahko listate po večletnem arhivu člankov revije Gaia po predhodni prijavi z namišljenim geslom in člansko številko. Nevenka Breznik Preprečimo klitje krompirja Da krompir ne bo kalil, ga potresemo s pripravkom vivera neo stop. Za 100 kg krompirja potrebujemo 100 g pripravka, ki ga potresemo pod vsako plast naloženega krompirja. Sredstvo uporabimo še preden se pojavijo prvi znaki kaljenja. Na krompirju, ki je namenjen tekoči porabi (za čas dveh mesecev) in na semenskem krompirju, sredstva ne uporabimo. september 2014 27 Gaia na obisku Posebne buče v Bevkah Jesen je čas za buče, ki so letos kljub težavam s pepelovko bučnic prav bogato obrodile. Odpravili smo se v Bevke pri Vrhniki k našemu članu Otu Žerovniku, ki je pridelal manj znane, prav posebno sočne in okusne buče, katerih plodovi kljub rezanju rastejo naprej. Oto ob svojih bučah, ki visijo okrog rastlinjaka za paradižnik. Vietnamska buča je poznana tudi po prav posebni obliki, ki spominja na ženske prsi. Oto Žerovnik ima ob robu vrta zasajeni 2 sadiki vietnamskih buč. Te tvorijo zelo dolge plodove, ki jih v odvisnosti od svetlobe lahko tudi usmerjamo v različne oblike. Ravne plodove in dolge tudi preko 1,5 metra tvori rastlina le, če ti visijo in imajo dovolj prostora za razvoj. V nasprotnem primeru se rastlina zvija tja, kjer je prostor. Za sočno bučo brez semen vršiček odtrgamo, rastlina na tem mestu tvori varovalno skorjo in raste naprej v dolžino. Če pustimo, da plod tvori seme, pa zrastejo nekje do 1 m dolžine. Posebnost teh buč je tudi oblika S senčenjem se konica buče zaviha navzven proti svetlobi in dobi obliko, ki spominja na ženske prsi. Če poganjek pustimo na tleh, se ta ukorenini in iz njega lahko raste samostojna rastlina, plodovi pa so bolj okrogli in zviti. Cvet je podoben ostalim bučam in traja le 4-5 ur. Te buče rastejo izredno hitro in v enem dnevu zrastejo tudi 30 cm. Rastlina tvori 28 www.klubgaia.si precej dolge poganjke, tudi do 15 metrov. Če želimo tako dolge poganjke in tudi dolge plodove, je pomembno, da odstranjujemo zalistnike. tudi pri nas veliko več. Veseli smo, da je Oto Žerovnik iz Bevk delil z nami lastne izkušnje z gojenjem teh posebnih buč. Loreta Vlahović Za rast pomembna voda Za rast potrebujejo obilo vode, to je 10 do 15 litrov na rastlino na dan. Letos zalivanje skoraj ni bilo potrebno, ker je narava poskrbela za dobro vlažnost tal. Za zastirko Oto priporoča hrastovo listje, ki se počasi razkraja, a čreslovine v njih odlično vplivajo na rast. Uporaba Poleg sveže uporabe so odlične tudi za gratiniranje in v kombinaciji s sadjem za marmelade. Ker bo Oto poskrbel za kvalitetna semena, bo gotovo teh buč v naslednjem letu Zdrava prerezana buča je rumeno zelene barve in izredno sočna. Prvo bučo je uničila mokrota, da je v notranjosti zgnila. Če želimo,da je buča sočna in okusna, brez semen, vrhnji del odstranimo. Gaia v Tomačevem pri novem članu Gaia na obisku Naš zvesti član Braco Vukosavljević je svojega dolgoletnega prijatelja Borisa Šterka v Tomačevem pri Ljubljani razveselil z naročnino na revijo Gaia in povabilom Gainega strokovnjaka na ogled bogastva njegovega vrta. Obisk je daleč presegel informacijo o zelo bogatih pridelkih sadja. Razrasle sadike kivija in trte se prepletajo, a kljub temu oboje dobro rodi. V delni senci te pergole se nahaja manjši rastlinjak z vrtninami. Boris Šterk je sadni vrt ob hiši obnovil pred približno 20 leti. Še sedaj hrani in skrbno dopolnjuje načrt vrta z oznakami vseh rastlin in sort. Na površini okoli 300 m2 raste bogata zbirka sadja: kivi sorte Hayward, grozdje Izabella, hruške Kleržo in Moretinijeva, jabolka sort Fantazija, Jonagold, Idared, Majda, Gloster, Elstar, Topaz, Mutzu, Breaburn, marelica, sliva, češnja , lešniki in maline. Pred šestimi leti se je naštetim pridružil kaki sorte Vanilija, ki je letos do sedaj obdržal nekaj lepih in zdravih plodov. Kljub skromni oskrbi in nezavidljivi legi v Ljubljanski kotlini je sadje zdravo in obilno rodi iz leta v leto. Brez izdelkov ne gre Oskrba je povsem ekološka. Sadovnjak v celoti gnoji z organskimi gnojili, kot je plantella organik. Osnovno varstvo rastlin opravi z zimskim škropljenjem z uporabo bakrovih pripravkov in olj. V vegetaciji je za krepitev rastlin in boj proti škodljivcem uporabljal doma pripravljene izdelke iz kopriv in gabeza. Ker je vsako leto največ težav z ušmi, smo svetovali uporabo pripravka z aktivno snovjo piretrin iz dalmatinskega bolhača bio plantella flora kenyatox verde. Ta pripravek deluje kontaktno, tako da paralizira uši in jih na ta način hitro in zanesljivo onesposobi ter uniči. V obrezovanju se je odlično izpopolnil, tako da so vzgojne oblike optimalne za bogat pridelek. Odlično varovalo pred okužbami ob izrezovanju večjih vej in pomlajevanju je cepilna smola plantella arbosan. Prezrelo sadje iz lastnega vrta in sadje, ki ga dobi od drugih Gaian Boris predela v žganja prav posebnih okusov. Loreta Vlahović G. Boris ponosen na bogat pridelek jabolk, kjer je na eni vejici tudi 30 zdravih plodov. Priporočljivo jih je redčiti, da se lepše debelijo in barvajo ter da se ne dotikajo. Tako se tudi delno izognemo jabolčnemu zavijaču, katerega metulji odložijo jajčeca na zavarovano mesto. Braco Vukosavljević ponosno razkazuje prijateljeve buče velikanke, ki se skrivajo v bližini kompostnega kupa. Lešniki sorte Istarska debeloplodna so bogato obrodili na visokih grmih. Luknjice na nekaterih plodovih so posledica lešnikarja. Ta najpogostejši škodljivec lesk odlaga jajčeca v mlade lešnike že maja in junija. september 2014 29 Oblikovanje vrta Plitva gredica kot izziv Vrtne ureditve res nemalokrat predstavljajo pravi izziv, saj pogosto želimo imeti rastlino prav na mestu, kjer so nemogoči rastiščni pogoji. Ampak, tako kot star slovenski pregovor pravi: »Za vsako bolezen se rožca najde«, bi lahko rekli tudi za hortikulturne ureditve. Pogosto so resen izziv prav gredice v predvrtu ali na grobovih. Kje nas čevelj žuli Navadno ljudje pri načrtovanju kolebajo, koliko površine naj tlakujejo in ob zaključku ugotovijo, da pa bi kakšen vogalček ali otoček vseeno poživili z rastlinami. Z omenjenimi problemi se v glavnem srečujemo v predvrtu ali pa na zlitju pohodne poti s terasno površino, ob razvejitvi poti, kakor tudi pri vidnih betonskih jaških, strešnih ureditvah, na pokopališčih… Pri tlakovanih površinah navadno ne gre brez betonskih temeljev, ki se razlezejo naokoli tudi v prostor, namenjen rastlinskim ureditvam. Le redko kdo se spusti v boj z razbijanjem in odstranjevanjem be- tona, ki je ušel izpod nadzora. Priročnejši izhod se nemalokrat poišče kar pri rastlinah samih. Pomembni parametri pri pravilni izbiri rastlin so: • globina gredice oz. rastišč, saj je lahko samo pičlih 5, 10, 20, 30 ali 50 cm • z razširitvijo gredice se lahko delno omili plitvost rastišča • osončenost same gredice. Rastline glede na globino Globina 5 cm Pri tako plitvih gredicah lahko posežemo le po blazinastih trajnicah, sukulentnih rastlinah, ki imajo sposobnost, da v svoje organe (predvsem liste) shranijo zadostno količino vode, s katero premostijo sušna obdobja, kakor tudi bilnicah (Festuca sp.) in šaših (Carex sp.)… Izbor primernih rastlin za sončne predele: alpski pečnik (Armeria maritima), trpežne homulice (Sedum sp.), skorjasti kreči Globina 5 cm je zasajena s trpežnimi homulicami, skorjastimi kreči in šaši. 30 www.klubgaia.si (Saxifraga sp.), plamenica (Phlox subulata), svišč (Gentiana acaulis), blazinasti timijani – materina dušica (Thymus sp.)… Izbor primernih rastlin za polsenčne predele: skrečnik (Ajuga reptans)… Globina 10 cm Pri tej globini je izbor trajnic že širši. Pridružijo se še: avbrecija (Aubrietia deltoide), geranija (Geranium sp.), grenik (Iberis sempervirens), liriopa (Liriope sp.), krčnica (Hypericum olympicum), vrtni mah (Sagina subulata), meta (Metha sp.), blazinasti nageljni (Dianthus gratinapolitanus), planika (Leontopodium sp.), pritlehna plamenica (Phlox subulata), repnjak (Arabis alpina), smiljka (Cerastium biebersteinii), sretena (Geum coccineum), trava (Kouleria glauca), trobojnica (Gaillardia aristata)… Polsenčno rastišče: gaulterija (Gaulteria procumbens), zimzelen (Vinica minor)… Globina 20 cm Vsak centimeter prispeva k razširitvi sortimenta trajnice: hakenokloja (Hakonechloa sp.), jetičnik (Hebe sp.), kačja brada (Ophiopogon sp.), lepe očke (Coreopsis verticillata), pisanolistna krčnica (Hypericum x moserianum ‘Tricolor’), mlečki (Euphorbia sp.), perunike (Iris pumila), salvija (Salvia argentea), svetlin (Oenothera missouriensis), svinčenka (Ceratostygma plumbago), volnenec (Stachys olympicum), zvončnik (Platycodon grandiflorus)… ali (J. virginiana ‘Grey Owl’), kroglasti klek (Thuja occedentalis ‘Tiny Tim’), pritlehne varietete smrek, kot so navadna gnezdasta smreka (Picea abies ‘Nidiformis’), pritlehna omorika (P. omorika ‘Nana’), tisa (Taxus x media ‘Hicksii’) … Ideje za grob ali predvrt S primernimi gradbenimi elementi se globina rastišča lahko korenito poveča v korist izbora rastlin. Globina 30 cm Na tej globini se izbor vidno poveča, saj se trajnicam priključijo listavci kot tudi iglavci. Trajnice: raznobarvni ognjeni dež (Heuchera sp.), raznobarvne hoste (Hosta sp.), krčnica (Hypericum calcycinum), možina (Eryngium var. ‘Blue Hobbit’), šebenik (Eryngium planum), sadrenka (Gypsphyla sp.), teloh (Heleborus sp.), turški nagelj (Dianthus barbatus), vrednik (Teucrium sp.)… Listavci: pritlehna brogovita (Viburnum davidii), medvejka (Spiraea bumalda ‘Antony Waterer …), panešpljice (Cotoneaster sp.), relika (Cytisus scoparius), raznobarvne plazeče trdoleske (Euonymus fortunei ‘Emerald’n Gold’)... Nizki iglavci: plazeči brini (Juniperus horizontalis ‘Glauca’) in pritlehni ruševci (P.mugo var. Mughus), pritlehna tisa (Taxus baccata ‘Repandens’) … Globina 40 cm Izbor za široke grede s tako globino je že res bogat. Trajnice: ob primerni negi lahko od te globine naprej praktično sadimo vse trajnice kot tudi višje trave. Listavci: prit- lehni španski bezeg (Syringa meyeri ‘Palibin’), japonska bodika (Ilex crenata), raznobarvni češmini (Berberis thunbergii), kosteničevje (Lonicera nitida), medvejka (S. nipponica ‘Snowmound’), raznoliki petoprstniki (Potentilla fruticosa ‘Gpldfinger’ )… Nizki iglavci: razni pritlehni, nizki brini (J. squamata. ‘Blue Carpet’ …), kanadska čuga (Tsuga canadensis ‘Nana’), školjkasta pacipresa (Chamaecyparis obtusa ‘Nana Gracillis)… Globina 50 cm V široke grede s tako globino praktično lahko sadimo vse. S kontrolirano rezjo se kroti višina visokih grmov, s čimer se ob neugodnih vremenskih razmerah prepreči tudi možnost prevračanja. Trajnice: že v prejšnji skupini smo omenili, da lahko posežemo po vseh trajnicah. Listavci: zimski jasmin (Jasminum nudiflorum), raznobarvni pahljačasti javorji (Acer palmatum ‘Dissectum), japonska kutina (Chaenomelles japonica), pritlehni lovorikovec (Prunus laurocerasus ‘Otto Luyken), nizki pušpani (Buxus sempervirens) … Senčni predeli: skimije (Skimmia sp.), raznobarvni sleči (Rhododendron japonica) … Nizki iglavci: pfitzerijanov brin (Juniperus pfitzeriana) Z manj dela do vzorno urejenih grobov Pogosto imamo težave z globino na pokopališčih z uveljavljanjem žarnih pokopov. Mesto nad žaro je zelo plitko, zato pridejo v tem primeru v poštev predvsem blazinaste trajnice, kot sta gorski klinček (Dianthus deltoides) ali netreski (Sempervivum), med katere lahko umestimo sadiko ali več primernih šašov. Predel z malo več zemlje pa točkovno popestrimo npr. z zvezdastim brinom (Juniperus squamata ‘Blue Star’). V predvrtu ali na mestih z obilico tlakovanih površin naletimo na različne globine zemlje. Navadno je spredaj plitvejši zemeljski sloj, kjer posežemo po trajnicah iz zgoraj navedenih skupin, npr. pri globini 10cm po lavanduli (Lavandula angustifolia). V globljem delu se jim lahko pridruži skupina pritlehnega brina J. sabina ‘Tamariscifolia’, v najglobljem delu pa za barvni akcent vključimo ruj (Cotynus coggygria). Manjši senčni predel je prikladen za reso (Erica sp.), v globinskem delu pa izkoristimo šotnato rastišče in zasadimo kakšnega od raznolikih pjerisov (Pieris sp.). Rastiščni pogoji Neugodne rastiščne pogoje se lahko izboljša s primernim izborom substratov (ustreznim razmerjem glinenih in peščenih delcev), kakor tudi s spremljanjem in če je potrebno tudi dopolnjevanjem vremenskih pogojev z zalivanjem in dognojevanjem. Andreja Pogačar Špenko Naravno cvetje na grobovih potrebuje veliko nege, da bi kljubovalo vremenskim neprilikam. Delo si olajšamo, če za sajenje uporabimo visoko kakovostno plantella zemljo za grobove. Sestavljena je iz najkakovostnejših šot, ima odlično sposobnost zadrževanja vode, lepo prekriva površine s črno barvo in ne pušča madežev na kamnu. Posajene gredice okrasimo tudi s čudovitim plantella borovim lubjem. Gredicam bo dal svež, naraven videz, jih zaščitil pred plevelom, erozijo in izsušitvijo, pripomogel pa bo tudi k nastajanju humusa. Revija Vzajemnost predstavlja Kosti počakajo, glava ne Po nekaterih podatkih kar vsak tretji prebivalec, starejši od 65 let, pade vsaj enkrat na leto. Pri tem je zelo pomembno to, zakaj je prišlo do padca. Če se kdo zgrudi zaradi bolečine v prsih, v trebuhu ali zavoljo kratkotrajne izgube zavesti, so lahko stanja, ki so privedla do padca, bolj potrebna nujne pomoči od posledic padca, poudarjajo zdravniki. Ob padcih se pri starejših ljudeh značilno pojavljajo zlomi v kolku, nadlahtnici ali rami in tudi koželjnici. Zato ob poškodbi preverimo, ali lahko premikamo prizadete sklepe, če so sklepi že na pogled nepravilne oblike ali pa je kost izrazito boleča na otip. Če tega ne zaznamo, najverjetneje tudi ne gre za hujše poškodbe. Res pa se lahko šele pozneje pokaže, da imamo opraviti z zlomom. Če se stanje poškodbe ne izboljša, ampak se mesto poškodbe razboli in je oteklina čedalje večja, vseeno obiščimo zdravnika. Manjše poškodbe lahko oskrbimo sami. Štirje glavni ukrepi so: mirovanje, imobilizacija, hlajenje in preveza, pove naša sogovornica. Hladnih obkladkov ne polagamo neposredno na kožo, ampak naj bo vmes tkanina, da ne pride do omrzlin. Za poškodovano roko naredimo pestovalno ruto. Pri poškodbi noge pa jo držimo dvignjeno ali vodoravno, saj bi sicer še bolj otekala. Po potrebi lahko vzamemo zdravilo zoper bolečine. Pri padcu z višine, na primer z lestve, ljudje pogosto mislijo, da so povsem v redu, a so lahko imeli prehodno motnjo zavesti, česar pa se ne spominjajo. Zato je v tem primeru (pa tudi denimo pri prometnih nesrečah) nujno, da poškodovance temeljito pregleda zdravnik. Površinske rane je prav tako dobro ustrezno oskrbeti. Vsako odrgnino najprej speremo pod čisto, tekočo vodo. Majhne ! Naročam revijo ! Priimek in ime __________________________________________ Leto rojstva ____________________________________________ Ulica in hišna številka ____________________________________ ______________________________________________________ Kraj in poštna številka ___________________________________ Telefon _______________________________________________ Datum ________________________________________________ Podpis ________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. rane pustimo odprte, večje pa lahko pokrijemo s sterilnim zložencem in vsak dan spremljamo celjenje. Več preberite v septembrski številki Vzajemnosti Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V štiridesetih letih je postala zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjskopravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si. Vzajemnost je lepo darilo Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost. Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 20 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44 in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa mu bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost – vaše darilo. Rad pomagam pri pripravi Mladi vrtnar Na moj prvi šolski dan je bilo prav praznično, ker smo skupaj kuhali. Pri nas doma smo vsi navdušeni nad domačimi vrtninami. Ker smo si zaželeli zdravo kosilo, smo se podali v domači rastlinjak po svežo zelenjavo. Med pripravo sem užival, najbolj pa na koncu, ko je bilo vse tako okusno. Benjamin Arh z družino V rastlinjaku sem nabral svež paradižnik. Priprava kosila je kot igra, prav zabavno. Bratec Jakob je v času priprave kosila grizljal surov korenček. Videti je slastno, kajne? Mamica mi je pomagala pri rezanju melancane. Melancano sem posolil, povaljal v drobtinah in jajcu ter dal na olje. september 2014 33 Zelenjavni vrt Česen prav vsak dan Častili so ga Stari Egipčani in žvečili olimpijci Stare Grčije. Njegova domovina pa je pravzaprav jugozahodna Sibirija, od koder se je razširil v južno Evropo in se tam udomačil. Divje rastočega so namreč našli tako v Sibiriji, kot tudi na Siciliji. Zakaj ga uživamo vsak dan? Uživanje česna pomaga preprečevati bolezni srca ter veča njegovo učinkovitost. Znižuje holesterol in krvni tlak ter preprečuje tvorbo krvnih strdkov. Poleg tega spodbuja znojenje, pomaga pri izkašljevanju, krepi živce, odpravlja črevesne pline in celi rane. Najbolj učinkovit je vsekakor svež česen, vsak dan vsaj en strok. Če nas piči komar ali kakšna druga žuželka, prerežemo česen in ga na obolelem mestu vtremo v kožo. NOVO - Bio česen Letos smo v Semenarni Ljubljana še posebej ponosni na BIO česen avtohtone sorte Ptujski spomladanski, saj se nagibamo k pridelavi zdrave prehrane na slovenskih vrtovih. Slovenija je kljub svoji razdrobljenosti klimatsko idealna za pridelavo avtohtonih vrtnin, ker lahko upoštevamo zaščito semenskih posevkov. BIO česen je pridelan na ekološki kmetiji s tradicijo na Kozjanskem. Pridelava BIO semenskega materiala poteka v večji meri ročno, posevek potrebuje vsakodnevno kontrolo in nego. Izdelek smo razvijali 5 let. BIO česen bo v vrtnih centrih KALIA na voljo v drugi polovici septembra. Več o vzgoji česna: www.kalia.si . Barbara Lončar Vrhovec, Semenarna Ljubljana d.d. Banane naše članice ✉ Pred kratkim sem v oddaji Moj Vrt zasledila, kako so kazali banane pri nas. To me ni osupnilo, ker že leta imamo banane doma. Sprva smo jih imeli v loncih, nato smo jih presadili na prosto. Bilo je toliko mladik, da smo začeli stare bananovce saditi na obrobo parcele. Jeseni jih enostavno porežemo, zasujemo z debelo plastjo listja. Spomladi zrastejo ponovno, le nekaj organskega gnojila v peletah jim dodamo. Zdaj jih več ne prezimujemo v kleti, ker nam je tako enostavneje in še lepši so. Zrastejo več kot 3 metre visoko. Počutimo se, kot da ne bi živeli v Sloveniji. Vsako leto kakšna zacveti, tako kot je vidno na sliki. Martina Plohl Krevh, Orehova vas 34 www.klubgaia.si Slap Peričnik Slovenski naravni biseri Na vzhodnem pobočju Gornovega Komna (1367 m) nad planino Višek izvira potok Peričnik, ki malo niže v dveh skokih pada čez konglomeratno stopnjo in ustvarja enega najbolj znanih slapov na Slovenskem. Ker pod previsno streho lahko skozi milijone drobnih kapljic pridemo tudi za njim in ga obhodimo, se slap Peričnik uvršča med svetovne znamenitosti, saj na zemeljski obli ni prav veliko slapov, kjer bi se ponujala takšna možnost. K slapu, ki je poleg Triglavske severne stene najbolj značilna naravna posebnost ledeniške doline Vrat, smo se v začetku junija namenili iz Mojstrane po desnem bregu potoka Bistrice, čeprav bi se do približno tri kilometre oddaljene Koče pri Peričniku lahko zapeljali tudi z avtomobilom. Od tod se lahko do spodnjega, večjega slapa odpravimo po gozdni stezici po levem ali desnem bregu potoka Peričnika. Toda ker je minula zima poškodovala dostopno brv na koncu krajše poti, smo se tej slikoviti padajoči vodi v slabih desetih minutah približali po drugi, označeni in nekoliko daljši različici po desnem bregu. Spodnji in zgornji slap Izletniki si najpogosteje ogledajo le spodnji slap, katerega voda najprej nekaj časa drsi po strmem, zlizanem koritu, nato pa prosto pada v tolmun, ki je 52 metrov niže in se nahaja 795 metrov nad morjem. Če želimo spoznati celoten slap Peričnik, moramo nadaljevati kratko, a precej strmo pot po desnem bregu in si ogledati še zgornji, 16 metrov visok slap, ki je zelo podoben spodnjemu in okoli katerega se prav tako lahko sprehodimo. Na robovih obeh kotanj, ki so ju izdolble tone in tone nenehno hrumeče vode, so med stalnim Pogled izza slapa Peričnik v dolino Vrat. Zgornji slap. fosilna ustja oziroma žlebovi na vrhu stene, stari zapiski in fotografije. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je struga nad spodnjim slapom zamašila in tako je Peričnik nekaj časa padal v globino v dveh pramenih; danes se to zgodi le ob največjih nalivih. Največji pretok vode je v jesenskem in spomladanskem času, medtem ko se pozimi slapova spremenita v množico ledenih plošč in kapnikov zelene in modre barve. Slap Peričnik je zaščiten kot naravna znamenitost, saj je bilo v preteklosti kar nekaj zamisli o izrabi moči njegove vode za pridobivanje električne energije. Boris Dolničar pršenjem našle svoj življenjski prostor vlagoljubne cvetlice, med njimi okroglolistni kamnokreč. Slap Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem Vrat. V zadnji ledeni dobi je ledenik dolino poglobil in razširil, zato je obvisela stranska dolina, po kateri je že pred poledenitvijo tekel potok Peričnik. Med umikanjem ledenikov so vode izpod njih odnašale gradivo in ga odlagale po dolinah. To gradivo se je sprijelo ter se kot konglomeratna stopnja vleče po levem bregu Bistrice in je ponekod debela tudi okoli sto metrov. Stopnja je najlepše vidna ravno pri slapu Peričniku. Tok slapa se je večkrat preOkroglolistni kamnokreč. maknil, kar dokazujejo september 2014 35 Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, , KZ Ptuj, KGZ Sloga Kranj, KGZ Krpan, KZ Agraria Koper, KZ Laøko, KZ Domæale, KZ Sava Lesce, , , KZ Loška zadruga in Prigo. • Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % " – 20 % Effect univerzalni insekticid z razprøilko 500 ml – 20 % " Ratimor mehka vaba 250 g Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. Plantella sadjarsko gnojilo 3 kg – 20 % " Biogrena 25 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. • Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. Ne velja za izdelke v akciji! Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % " Ratimor mehka vaba 500 g – 20 % – 20 % " " Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri – 20 % " Plantella organik 20 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. Kateri: _______________ Øt. kosov: ___________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % Plantella spec. gnojilo za jesensko gnojenje trave • 5 kg Katera: _______________ Øt. kosov: ___________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. Plantella specialna zemlja za kisloljubne rastline 50 L " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. " Biogrena 10 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. Effect rodent lepilna ploøœa za glodavce 2 lepljivi ploøœi Plantella total, 100 ml ali Plantella total-r 750 ml – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. Biogrena 25 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. – 20 % " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. " Plantella organik 20 kg Biotoll insekticidno praøivo proti mravljam 300 g – 20 % " Neopermin 1 kg – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. Katera: _______________ Øt. kosov: ___________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. " Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. Plantella specialna zemlja za grobove 10 ali 20 L – 20 % – 20 % Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Ratimor mehka vaba 500 g Bio plantella start – zemlja za pikiranje 50 L " Plantella zemlje – balkonia, vrtna ali za okrasne rastline " Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. " V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014. • • SLO a u go d nos t i kar ti c BIO PLANTELLA START 50 L Dolgodelujoœe organsko univerzalno gnojilo v obliki pelet. Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejøih øot za prve setve in pikiranje. -20% -20% PLANTELLA TOTAL-R 750 ml PLANTELLA DEKORATIVNO LUBJE • 50 L Pripravek za zatiranje plevela okoli hiøe, na poteh, na zidu, med tlakovci ... Namenjen je zatiranju enoletnih in globoko zakoreninjenih trajnih plevelov – regrata, kislic, kopriv, slaka in osata. Lubje je temno rjave barve in je popolnoma naravna talna obloga iz borovega lubja. Lubje se uporablja za pokrivanje oz. zastiranje zemlje sobnih in balkonskih rastlin ter okrasnih gred. -20% " -20% " Za pravilno prehrano vseh vrst trate. Vsebuje veœ fosforja in kalija, zato trata tvori moœnejøe in globlje korenine ter tako laæje prezimi. PLANTELLA ORGANIK 7,5 kg " PLANTELLA SPECIALNO GNOJILO ZA JESENSKO GNOJENJE TRAVE • 5 kg " Merkurjeve ugodnosti za člane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v NOVOST: Popust izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 9. do 15. 10. 2014. -20% Radi imate trajnice Drage članice! Da ste prave mojstrice v kombiniranju in oskrbi trajnic, ste dokazale kar s 54 poslanimi fotografijami. Obljubljeno membransko gnojilo plantella formula 365 za okrasne rastline jih bo prihodnjo sezono še polepšalo. 20z vami let Članica Aleksandra Juršič, Ljubljana Črnuče Članica Majda Vrbnjak, Križevci pri Ljutomeru Članica Marija Trošt, Vipava Iztekajo se še zadnji dnevi natečaja Naj naj dosežek Gaianov Ne zamudite - 30. september je zadnji dan, ko bomo zaključili naš njavečji vrtnarski letni natečaj. S fotoaparatom ovekovečite lepote svojih vrtov, da bodo prijeten spomin in dokaz vaših dosežkov. Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2014 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti gaia@klubgaia.com (pri tem Lucas in buča velikanka pazite na primerno kakovost fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in plodov. S svojimi vrtnarskimi fotografijami lahko sodelujete v 10 rubrikah: 1 NAJ motiv uporabno-okrasne zasaditve, 2 NAJ sosed v zelenjavnem vrtu, 3 NAJ nenavadne balkonske kombinacije, 4 NAJ rodno drevo ali grm, 5 NAJ atraktivna zelenica, 6 NAJ vrtni kotiček za počitek, 7 NAJ otroška pomoč v vrtu, 8 NAJ srečen Gaian pri vrtnarjenju, 9 NAJlepši cvet, 10 NAJvečji plod. september 2014 37 Koledar del P 15 T 쐡 S 17 Zelenjavni vrt September do 16.00 od 17.00 10h Č 18 Legenda: korenina, cvet, list, plod, neugodno, presajanje. Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43. P 19 38 S 20 N 21 do 8.00 od 9.00 P 22 T 23 S 쐞 do 17.00 Č 25 do 15.00 P 26 S 27 N 28 do 10.00 S 킌 od 11.00 od 9.00 P 29 T 30 od 18.00 20h Oktober Vinska trta Č 2 Pri poznih sortah opravimo še zadnje varstvo proti sivi grozdni plesni, ki povzroča gnilobo. Takrat uporabimo pripravek vivera switch, pri tem upoštevamo karenco. Oktobra po trgatvi trto pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. P 3 S 4 N 5 P 6 Sobne rastline T 7 S 쐠 Č 9 P 10 do 9.00 do 13.00 od 14.00 S 11 N 12 P 13 T 14 S 쐡 V deževni jeseni se pojavijo polži, zato okrog rastlin ali posameznih gredic pa tvorimo sklenjen obroč z bio plantella gelom proti polžem, ki uspešno preprečuje požrešni pohod polžev. Večje prazne gredice prekopljemo in pognojimo z dolgo delujočim gnojilom v obliki pelet plantella organik, da obogatimo tla za naslednjo sezono. Za oživitev tal gnojimo z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena, ki vsebuje vsa glavna hranila in mikrohranila ter mikroorganizme. Zemljo izboljšamo tudi z dodajanjem kamninske moke plantella biovit. Če tla apnimo s sredstvom za razkisanje tal plantella kalcivit, hkrati ne dodajamo hlevskega gnoja, komposta ali sodobnih organskih gnojil, ker se pri tem dušik izgubi. Požrešne ličinke porove zavrtalke na poru ustavimo s prekrivanjem pridelka od konca septembra do konca oktobra in namestitvijo bio plantella rumenih lepljivih plošč. Slak in osat v domačem vrtu uspešno zatremo s koncentratom plantella total (20 ml /1,25 l vode/22m2), ki uspešno uniči vso vegetacijo, zato pazimo, da sredstva ne prenašamo na vrtnine. Pepelasto plesen na radiču preprečujemo tako, da pridelek tedensko škropimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantela natur-f. Konec septembra in oktobra sadimo čebulo in jesenski česen. Bujno razraščena zelišča izkopljemo, razdelimo, nekoliko skrajšamo koreninske izrastke ter jih na novo posadimo. V sadilno jamo dodamo lopato plantella univerzalne vrtne zemlje. Krompir, ki ga hranimo v kleteh in shrambah, potresemo s pripravkom vivera neo stop (100 g /100 kg krompirja), da preprečimo njegovo klitje. www.klubgaia.si 18h Sobne rastline so še vedno sredi bujne rasti, zato jih redno zalivamo in dognojujemo s tekočim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini in ga uporabljamo za dognojevanje ciklam, afriških vijolic in drugih cvetočih rastlin. Za dognojevanje spatifila, difenbahije, zamije ipd. uporabimo tekoče gnojilo plantella list, ki je ravno tako obogateno z 11 vitamini. Za lažje opažanje škodljivcev med sobnimi rastlinami v lončke dodamo bio plantella rumene lepljive ploščice v obliki metuljčkov. Ob prvem pojavu uši na potaknjencih ukrepamo s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde, ki je že pripravljen za uporabo. Če listi orhidej ali drugih sobnih rastlin postanejo srebrno-sivkasti, je prisoten trips, poškropite jih s pripravkom bio plantella flora verde. Sadovnjak Prisotnost oljčne muhe se ponovno poveča v septembru in traja vse do obiranja oljk v novembru. Muhe lovimo na bio plantella rumene lepljive plošče. Če se pri obiranju polomi kakšna večja veja, jo izrežemo in rano zamažemo s smolo bio plantella arbosan. Sadno gnilobo, gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju zmanjšamo tako, da jablane in hruške škropimo tri tedne pred obiranjem s pripravkom vivera chorus, s katerim škropimo tudi slive en teden pred obiranjem. Če v bližini sadovnjaka odkrijemo osir os ali sršenov, ga poškropimo z effect aerosolom proti osam in sršenom, s katerim varno pršimo z razdalje 4 do 6 m. Za založno gnojenje si priskrbimo specialno plantella sadjarsko gnojilo, ki ima posebej prilagojeno količino dušika za potrebe sadnega drevja (NPK sestava: 5-7-16). Ob sajenju ga v sadilno jamo dodamo cca. dve pesti. Konec oktobra na področje oboda krošnje v tla zadelamo plantella specialno sadjarsko gnojilo, z majhno vsebnostjo dušika. V pozni jeseni sadje dognojimo tudi z organskim gnojilom plantella organik. Priporočamo odmerek 5 kg/100 m2, preostalo polovico pa dodamo zgodaj spomladi. Okoli debel dreves nalepimo bio plantella lepljivi trak, na katerega se bodo ulovili vsi tisti škodljivci, ki iz tal potujejo v krošnjo, da bi tam prezimili. Vrtna trata Setev in dosejevanje trave opravimo od sredine septembra do sredine oktobra. Za setev izberemo travne mešanice plantella. Jeseni je treba trato pognojiti s plantella jesenskim gnojilom za travo, ki ima več fosforja in kalija, za večjo odpornost na nizke zimske temperature. Okenske in balkonske rastline Če je jesen normalna, okenske in balkonske rastline do sredine oktobra tedensko dognojujemo s visoko kakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini. Za sajenje jesenskih zasaditev v korita in posode kombinirajte trave, jeseni cvetoče in barvno pisane trajnice ter rastline s plodovi. Sadite jih v visoko kvalitetno 5-komponentno zemljo plantella balkonia. Preden jih prenesemo v notranje prostore, jih zalijemo še s fungicidom vivera proplant (15ml na 1 l vode/m2), da preprečimo nastanek koreninske gnilobe, zaradi katere zelo pogosto propadejo. Razvoj vseh glavnih bolezni na balkonskih rastlinah v prezimovališču omejite s pripravkom vivera quadris (1 ml/1 l vode/10 m2). Pred prezimovanjem v korita ali okrasne lonce postavite dve bio plantella rumeni lepljivi ploščici. Če na njih opazite uši ali rastlinjakovega ščitkarja, ukrepajte s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde. Okrasni vrt Če se trava in pleveli razraščajo na manjših tlakovanih površinah okrog 20 m2, jo poškropimo s pripravkom plantella total-r, ki je že pripravljen za uporabo. Iglavce presajamo do konca septembra, tako se še pred zimo ukoreninijo. V sadilno jamo dodajte plantella specialno zemljo za okrasne rastline in ji primešajte malo šote. Vrtnice, trajnice, grmovnice in ostale listopadne rastline presajamo v oktobru, v sadilno jamo dodamo plantella specialno zemljo za okrasne rastline in organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. Okrog gredice host in ostrožnikov tvorimo sklenjen obroč s pomočjo bio plantella gela proti polžem, ki polžem otežuje dostop do rastlin. 11 vitaminov 5-komponentna visokokakovostna zemlja Bujne jesenske zasaditve dosežemo z visoko kakovostno 5-komponentno zemljo Plantella balkonia. Gnojimo s tekočim gnojilom Plantella cvet ali s šumečo tableto Plantella tabs za balkonsko cvetje.
© Copyright 2024