1. No category

Specializirana revija za trajnostni razvoj
embalaža okolje logistika
99
Junij 2015
3. Zeleni forum
Za zelene razvojne
odločitve je dovolj
strateških gradiv
Spet spremembe v lastništvu, poslovanje pa trdno in z rastjo
Hrvaška: Delamo tektonske premike na področju okolja
Roki za uvedbo MKČN bodo podaljšani
Celje: Stara bremena nam mora pomagati reševati država in še živi dediči
V Sloveniji dela v logistiki preveč »mobitel direktorjev«
Poštnina plačana pri pošti
3320 Velenje
IZŠLA JE STROKOVNA MONOGRAFIJA
Sodobni postopki
čiščenja odpadnih vod
Avtor:
dr. Milenko Roš
Obseg:
232 strani
Format:
225 x 297 mm
Cena:
32 EUR
Izdajatelj in založnik:
Fit media d.o.o.
www.fitmedia.si
e: info@fitmedia.si
t: 03/ 42 66 700
Iz predgovora:
Vsebina:
Področje sodobnih postopkov čiščenja odpadnih vod je precej raznovrstno in ga v njegovi kompleksnosti ni
lahko razumeti. V eni knjigi je zato
težko opisati vse vidike tega področja: od temeljev znanosti in tehnike,
hidravlike in hidrologije, kemije in
analitike, mikrobiologije in biotehnologije vse do različni vrst tehnik, kot
so gradbeništvo, strojništvo, kontrolni
sistemi, tehnološka priprava proizvodnje itd. Prof. dr. Rošu je uspelo vse
te pomembne tematike zaobseči na
približno dvesto straneh te knjige,
hkrati pa vključiti vanj tudi nacionalno terminologijo v obliki obsežnega
glosarja.
• Razvoj ravnanja z odpadnimi snovmi
in čiščenja odpadnih vod
• Lastnosti odpadnih vod
• Vzorčenje odpadnih vod
• Merjenje pretoka
odpadnih vod
• Monitoring odpadnih vod
• Čiščenje odpadnih vod
• Fizikalni postopki čiščenja
odpadnih vod
• Fizikalno-kemijski postopki čiščenja
odpadnih vod
• Kemijski postopki čiščenja odpadnih vod
• Biološki postopki čiščenja odpadnih vod
• Anaerobno čiščenje odpadnih vod
• Sodobnejši postopki biološkega čiščenja
• Elektrokemijski postopki čiščenja odpadnih vod
• Dezinfekcija
• Ponovna uporaba prečiščene vode
Prof. dr. Petr Grau
IZŠEL JE UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK
NOVO
Učbenik za modul
gospodarjenje z
odpadki v programu
okoljevarstveni tehnik
Gospodarjenje z odpadki
Avtor: dr. Jani Zore
Odličen priročnik za vse,
ki se ukvarjajo z odpadki
v občinah in v podjetjih.
V knjigi so predstavljeni
številni primeri
konkretnih dobrih praks.
Izdajatelj in založnik:
Fit media d.o.o.
www.fitmedia.si
e: info@fitmedia.si
t: 03/ 42 66 700
Iz vsebine:
•
•
•
•
Viri nastanka in vrste odpadkov
Lastnosti odpadkov in ugotavljanje lastnosti
Zbiranje in transport odpadkov
Obdelava in predelava odpadkov
• Odlaganje odpadkov
• Termična obdelava odpadkov
• Načrtovanje in zasnova celovitih konceptov
gospodarjenja z odpadki
Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si
Promocija
Kontaktna oseba:
Irena Pilih
t: 03 42 66 700
e: irena.pilih@fitmedia.si
Na mizi se je znašel še program spodbujanja
internacionalizacije 2015 – 2020. Nastal je
v pisarnah MGRT in v sodelovanju z več akterji. Med drugim so zapisali, da želi postati
Slovenija logistični center in center za zeleno
gospodarstvo. Dokumentov z zelenimi naglasi
in usmeritvami v tem trenutku res ne manjka. Če še niso povsem oblečeni v zeleno, pa v
odtenkih ali neposredno dokazujejo posluh
za bruseljska priporočila, podprta z evri.
Poglejmo. Finančna perspektiva 2014 – 2020.
Strategija pametne specializacije. Prometna
strategija in Energetski koncept še zorita.
Vendar ni dvomov, kje so konkurenčne prednosti Slovenije. Nacionalni reformni program
2015 – 2016 je dospel v Bruselj. MOP pripravlja program prehoda v zeleno gospodarstvo.
Če bi k temu dodali še kakšen izrazito zelen
dokument, še vedno seznam ne bi bil popoln.
Strateških dokumentov, ki se na državni ravni
med seboj ne poznajo ali pa se šele srečujejo, je
toliko, da zelene strategije ni. Na 3. Zelenem
forumu je mag. Mateja Vraničar preprosto
ugotovila, da je veliko identificiranih izzivov,
a za zdaj še malo odgovorov.
Torej je koncept zelene razvojne paradigme z
zeleno rastjo kot rahla plima, ki je pljusknila
po državnih uradih.
Bruselj
Razumljivo. Saj je Bruselj kar nekaj časa bruhal strategije z avreolo trajnostnega razvoja,
pa direktive, okoljske akcijske načrte, gradiva
o družbi reciklaže in še kaj, kar naj bi okoljsko
prebudilo EU. In jo je, čeprav bi kritični pogled
na okoljski izkupiček, ne samo pri podnebnih
spremembah, Evropejce postavil na realna tla.
Povrh se je, kot kaže, EU s hitrostjo v zeleno,
trajnostno nekoliko unesla. Še več. Nič ne
kaže, da se ne bi ponovno priklonila ZDA, saj
čezatlantskega sporazuma z ZDA (TTIP) kljub
številnim nasprotnikom globalni kapital ne
bo kar tako izpustil iz rok. No, Bruselj želi zdaj
z direktivo zmanjšati porabo plastičnih vrečk
in maha še z nekaterimi papirji za zeleno EU.
Dosedanje izkušnje z Brusljem, Slovenija jih
bo morala končno premisliti, so pri okolju bolj
transparentne kot pri drugih dogovorih ali
zahtevah. Administrativno in zakonodajno
prilagajanje poteka uradniško in se sproti
vrednoti. Grožnje s kaznimi za spodrsljaje v
EOL
foto: Rok Tržan
A če slovenska politika, naj bo leva ali desna,
ne zna najti ravnovesja med tistim, kar se
morda mora zaradi Bruslja, in med tistim,
kar more in sme sama odločati avtonomno
in skladno z interesi Slovenije, potem naj bo
modra in inovativna tam, kjer bo bruseljska
elita morala prisluhniti.
Zelena rast Slovenije
Ali je potemtakem zelena rast lahko priložnost Slovenije? Je, saj razpolaga z aduti,
naravnimi viri, s kopico pobud za zeleno
razvojno reformo in s pripravljenostjo za
medresorsko sodelovanje na državni ravni, v
gospodarstvu, v stroki in razvoju, v civilni iniciativi, podjetništvu. Celo vladni predstavniki
pravijo, da že dolgo ni bilo takšne sodelovalnosti. Bruselj morda lahko vzame banke in še
kaj, ne bo pa mogel kar tako zamahniti z roko,
ko bo imel na mizi nacionalni program zelene
rasti Slovenije. Z načrtom operativne izvedbe
strateških zelenih projektov, s horizontom do
leta 2020 – in še čez, da ne bo program odvisen od interesnih barv vsakokratne vlade. Ali
Slovenija z zeleno gospodarsko rastjo, novimi
zelenimi delovnimi mesti in višjo kakovostjo
življenja, še posebej zdaj, ko okreva gospodarstvo, res ne more biti nedotakljiva svetinja,
zunaj strankarskih špekulacij in zasebnih
interesov? Pustite vendar Slovenijo v srce in
glavo vsaj pri zeleni razvojni prenovi, ki je
lahko pot k novi podobi države.
Slovenija potrebuje svoj nacionalni program
zelene rasti, ki ga bo lahko umestila v različne
evropske in druge mreže, a ga bo menedžerirala sama, ker bo vedela, kaj je njen strateški
fokus v zeleni rasti: od zelenih davkov in
zelenih proračunskih izdatkov, od zelenih
raziskav in razvoja, saj je zelenih inovacij vse
več, in do zelene industrijske politike.
In tako sem pri predlogu 3. Zelenega foruma Gospodarstvo, zelena proračunska in
razvojna reforma. Država naj se fokusira na
sektorske zelene rešitve, kjer je v konkurenčni
prednosti, in naj jih podpira z ukrepi, usmerja projektno, določi in poveže vse akterje. Z
nacionalnim programom zelene rasti naj se
avtonomno postavi v središče Evrope.
Jože Volfand,
glavni urednik
junij 2015
Dokumenti
okolju praviloma ostajajo na papirju. Drugače
je s tistim, kar je skrito. Najnovejša odkritja,
da je Bruselj zapovedal Sloveniji prodajo slovenskih bank tujcem, hkrati zahteval kreditni
mrk in menda še rdečo luč za depozite, prav
za prav ni presenečenje. To je že nekaj časa
realnost.
Uvodnik
V zeleno razvojno reformo z Nacionalnim
programom zelene rasti. Je prava priložnost
ali ni? Je. Jo bo Vlada izpustila iz rok?
99
Pustite Slovenijo
v srce in glavo
3
Uvodnik
Vsebina
Embalaža - okolje - logistika,
specializirana revija za trajnostni razvoj
5Novosti
Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje
8Spet spremembe v lastništvu,
poslovanje pa trdno in z rastjo
Glavni urednik: Jože Volfand
Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji
Oblikovanje, prelom in grafična priprava:
Fit media d.o.o.
11 Lesene palete tudi kot trendovsko
pohištvo, kartonsko trg sprejema
Tisk: Eurograf
13Med polnili so v prednosti napihljive blazinice
Oglasno trženje: Fit media d.o.o.,
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si
21 V zeleno pisarno zelene izdelke
Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO),
Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc
(Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher
Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.),
Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi
brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra
Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno
predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter
(Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos),
Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana)
Uredniški odbor za strokovne prispevke:
dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc
Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž
Požrl (Biotehniška fakulteta)
Celje, junij 2015
Naklada 2.200 izvodov
Revija je brezplačna.
Tiskano na okolju prijaznem papirju.
22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja
24 »Delamo tektonske premike
na področju okolja«
27 Za zelene razvojne odločitve
je dovolj strateških gradiv
28Spodbujamo filozofijo šampionstva
za zeleni razvoj Slovenije
29Ni povezave in ni celovitega
pregleda o sredstvih za okolje
31Postopna pot do ukinitve okolju škodljivih subvencij
37 Zelena razvojna reforma takoj
– kdo je prvi na potezi?
38Roki za uvedbo malih komunalnih
čistilnih naprav bodo podaljšani
41 Vsak kmet lahko pove mnenje,
vodarji pa, kot da ga nimamo
Kontakt za informacije:
T: 03/ 42 66 700
E: info@zelenaslovenija.si
W: www.zelenaslovenija.si
44 »Stara bremena nam mora pomagati
reševati država in še živi dediči«
47 Usmerjeni k oblikovanju celovitih rešitev za kupca
50 Z različnimi ukrepi naj država spodbuja
uporabo reciklatov v proizvodih
52Kolesarske trojke, da se bo
sreča množila in delila
54 Logist, ki želi postati tudi
agent linijskega ladjarja
56 V Sloveniji dela v logistiki
preveč »mobitel direktorjev«
Partnerji
pri izdajanju revije EOL:
junij 2015
• Fakulteta za logistiko
• Gorenje Surovina d.o.o.
sebina
4
99
EOL
Impresum
58Ekošola sprašuje, stroka odgovarja
Podjetje Halloren Schokoladenfabrik
AG je bilo ustanovljeno leta 1804 in v
Nemčiji velja za najstarejšega proizvajalca
čokolade. Pri novi seriji čokolad Oh là là
so se v podjetju odločili za sodelovanje s
Propafilm™ RCU. BOPP film - dvoosno
orientiran polipropilen je polipropilenski
film, ki zagotavlja zaščito pred prehajanjem
mineralnih olj, preprečuje izhlapevanje
vode, ohranja okuse in arome. Čokolado v
novi inovativni embalaži so v prvi polovici
leta predstavili na Mednarodnem sejmu
sladic (ISM) v Cologne. V škatli so trije
različni okusi: šampanjec, črna čokolada in
lešnikova krema.
Podeljen »tehnični
oskar« etiketne
industrije
Podjetje Pharma-Tac Plus je prejelo
Svetovno nagrado za najbolj inovativno
etiketo leta 2014. Multifunkcionalna etiketa
za infuzijske steklenice je doslej prejela
že vrsto priznanj. Svetovno nagrado
za najboljše etikete podarja globalno
združenje etiketnih partnerjev vsako leto.
Nagrada je v svetu priznana kot tehnični
oskar mednarodne etiketne industrije.
Zmagovalna etiketa je sodnike prepričala s
sofisticirano kombinacijo etikete kot knjižice
z informacijami, z odstranljivimi deli etikete
ter z »obešalnikom«, ki ga ponuja, saj
lahko s pomočjo etikete plastenko obesiš.
Na etiketi je dovolj prostora za obširne
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Estetika za estete
Podjetje Colorificio Atria s.r.l iz Italije je
trgu predstavilo posebno serijo barv za
profesionalne slikarje. Za takšno priložnost,
je morala biti posebna tudi embalaža.
Rezultat je že na prodajnih policah.
Embalažo so osnovali v sodelovanju s
podjetjem RPC Superfos. Embalaža je
elegantna, z barvnimi ročaji in pokrovom
in združuje kvaliteto pakiranja ter likovno
umetnost. ”Naša nova proizvodna linija je
ekskluzivna. Barva ima izolacijske kvalitete
v smislu zvoka in toplote. Ker je barva zelo
kvalitetna, so morala tudi vedra slediti
izgledu in poslati pravo sporočilo slikarjem,”
pojasnjuje vodja razvoja Vincenzo Atria. V
Colorificio Atria so se odločili za okrogla,
Unipak vedra za 1 liter barve, v kombinaciji
s Superlift vedrom, ki drži približno 4 litre.
Dva brizgana vedra iz polipropilena imata
zelo podobno obliko, da skupaj ustvarita
videz družine. Glede na vsebino ponujajo
veliko različnih variant barv z barvitimi
pokrovi in ročaji, ki se ujemajo z obliko
embalaže. ”Za barve Sofia smo potrebovali
ustrezno, posebno in edinstveno embalažo,
ki se bo razlikovala od konkurence. Estetski
detajli plastičnih veder podpirajo sporočilo
naše ekskluzivne barve. Barva Sofia je
inovativen izdelek, ki je sedaj na trgu v
posebnih brizganih plastičnih vedrih,” še
dodaja Vincenzo Atria.
Nemčija je ciljni
trg za Teslin domač
baterijski sistem
Pionir električnega avtomobila, podjetje
Tesla, je javnosti odkril »domač baterijski
sistem«, ki bo po besedah ustanovitelja
Elona Muska spremenil celotno energetsko infrastrukturo sveta. Na novinarski
konferenci je Musk predstavil Powerwall,
ki je masivna baterija za napajanje celotne hiše. Meri 1,3 x 0,86 x 0,18 metra in
se obesi na steno, če ta zdrži 100 kilogramov. Powerwall se priključi na električno
omrežje in deluje kot ogromna baterija, ki
jo polnimo, ko imamo poceni vire električne
energije. Bodisi izkoriščamo nočno tarifo
bodisi čez dan nabiramo energijo iz sončnih
celic. V teoriji bi lahko ta baterija omogočala
hišam, ki se napajajo s sončno energijo, popolno odstranitev iz električnega omrežja.
Naprava bo stala okrog 3.000 € in jo bodo
začeli prodajati v Ameriki konec leta 2015.
Nemčija je ključni ciljni trg, saj je med največjimi uporabniki sončne energije v svetu.
5
99
informacije, ki jih mora vsebovati infuzijska
plastenka, poleg tega zagotavlja etiketa
stabilno suspenzijo in omogoča zanesljivo
dokumentiranje doziranih zdravil. Knjižica,
ki je povezana s plastičnim delom etikete,
zagotavlja dovolj prostora za informacije o
sestavinah infuzijske tekočine in navodila za
uporabo v več jezikih. Zahvaljujoč zavihku
na pokrovčku je plastenko lahko odpreti in
zapreti. Robustni obešalnik je del etikete,
vendar ga je enostavno ločiti od nje ter
uporabiti. »Posebna oblika etikete optimizira
proces dela zdravstvenega osebja in
izboljšuje varnost pacienta. Druga prednost
za farmacevte je tudi ta, da inteligentna
etiketa veča dodano vrednost izdelka in jo je
enostavno integrirati v obstoječi proizvodni
proces,« dodaja Ann L. Merchant,
direktorica Schreiner MediPharm.
EOL
Čokolada v
polipropilenskem filmu
Vir: EurActiv.com
Francija sprejela
Zakon o obveznih
zelenih strehah
Francija je na pobudo tamkajšnjih okoljevarstvenikov sprejela zakon, ki zahteva, da
so vse nove strehe delno krite z rastlinami
ali s sončnimi paneli. Zelene strehe imajo
namreč izolacijski učinek, ki pripomore
k zmanjšanju porabe gretja med zimo in
hlajenja med poletjem. Z zelenimi strehami preprečujemo odtekanje deževnice in
zmanjšujemo probleme z odtoki. Poleg tega
nudijo zelene strehe v urbanih mestnih središčih ptičem zatočišče. Francoski okoljevarstveniki so imeli sprva v mislih zakon, ki
bi zahteval zeleno pokritost celotne strehe,
vendar je tudi to velik korak v pravo smer.
Nekateri menijo, da je zakon, ki je bil sprejet,
morda celo boljši, saj daje lastnikom podjetij
možnost, da na stavbe namestijo solarne
panele in zmanjšujejo ogljični odtis stavb.
Zelene strehe so zelo razširjene v Nemčiji,
Avstriji in v mestu Toronto v Kanadi. Takšen
zakon je bil namreč že sprejet v Torontu
leta 2009, kjer so zelene strehe obvezne na
vseh novih industrijskih in stanovanjskih
stavbah.
Vir: CSGlobe.com
junij 2015
Novosti
Kratko,
zanimivo
6
99
EOL
Kratko,
zanimivo
Prvič Dan slovenskih
parkov
Slovenski narodni parki so 24. maja prvič
organizirali Dan slovenskih parkov z geslom Narava je naša skrb. Matevž Podjed iz
Notranjskega parka je koordiniral dogodek,
sicer pa so parki povezani v Skupnost slovenskih parkov. Predsedujoči je Stojan Ščuka iz
Parka Škocjanske jame. Z Dnevom slovenskih
parkov so odprli vrata obiskovalcem in jim
ponudili preko 30 dogodkov, vodenih izletov in interpretacij narave, pripravili so več
sprehodov po učnih poteh, dodali pa so jim
še izobraževalne in doživljajske vsebine. Dan
slovenskih parkov lahko postane tudi poslovni in razvojni izziv v okviru Nature 2000, saj
zavarovana območja narave nudijo možnosti
zlasti za razvoj turizma.
Čar lesa in Les je lep
V zadnjih dneh maja so v Cankarjevem domu
odprli tradicionalno prireditev Čar lesa
2015. Duša prireditve je dr. Franc Pohleven
z Biotehniške fakultete. Obiskovalci, zlasti
mladi, so lahko sodelovali v bogatem programu – od informativnih delavnic Izdelek
se predstavi do predavanja za osnovnošolce
in srednješolce Gozd in les sta zakon ter
Spoznajmo čare lesa. Na strokovnem posvetu so razmišljali o temi Les – gradivo v
harmoniji z naravo; Ali ste pripravljeni na
gradnjo z lesom? Znano je, da uporaba lesnih
izdelkov znižuje emisije toplogrednih plinov
in da lahko pomembno vpliva k normalizaciji
podnebja. Les je še bolj kot energent odločilen
za kakovosten razvoj družbe kot material za
objekte in izdelke. V Sloveniji bi morali, danosti imamo, povečati letno uporabo izdelkov
iz lesa na prebivalca na vsaj en kubični meter
(zdaj znaša 0,26 m3 na prebivalca). V Avstriji
so že zdaj boljši, do leta 2020 pa bi radi dosegli
rabo 1,2 m3 na prebivalca.
junij 2015
Poplavna ogroženost
še pod drobnogledom
Po hudih poplavah se po šestih mesecih zaokrožuje izvedba interventnih protipoplavnih
ukrepov, za katere se je odločila Vlada RS,
neformalno delovno skupino pa je vodila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Na
Ministrstvu zdaj pripravljajo osnove za dolgoročno ureditev sistema upravljanja z vodami.
Med drugim bodo predlagali novo Strategijo
upravljanja z vodami v RS. Pomembna bo tudi
izgradnja treh protipoplavnih projektov, ki
jih financirajo iz kohezijskih sredstev 2007
– 2013. Poleg tega bodo zagotovili dodatna
sredstva za protipoplavne ukrepe na več poplavno ogroženih območjih in za redno vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture,
Novosti
Posebna embalaža
za posebno
kozmetično linijo
Podjetje Spectra packaging je za
kozmetično linijo losijonov, tekočih mil
itd. podjetja Joules izdelalo 12 različnih
oblik embalaže. Nove stilske plastenke so
bile potiskane s štirimi različnimi črnili,
ki se skladajo z obstoječimi razponom
dišav podjetja Joules. »Podjetje Joules
ima zelo specifične barvne kombinacije,
ki se jih je potrebno strogo držati. Barva
je zelo pomemben del njihove blagovne
znamke, zato je bil postopek repliciranja
na steklo s štirimi premazi sitotiska na
fleksibilno embalažo zelo zahteven. To smo
lahko dosegli šele po mnogih testiranjih
in usklajevanjih. Poleg tega smo morali
zagotoviti tudi, da je bil tisk na zadnji strani
plastenk viden in da je bil enak temu na
sprednji strani, tudi takrat ko je šlo za
izdelek, ki je bil transparenten,« pojasnjuje
Gary Allard, območni vodja prodaje pri
podjetju Spectra.
Val prihodnosti
v pakiranju že
pripravljene hrane
Podjetje Anchor Packaging, Inc je trgu
predstavilo novo linijo posod za hitro
prehrano, dostavo hrane na dom in hrano,
ki jo le pogrejete v pečici. Prednost
embalaže je v ergonomični obliki,
zmanjšanju porabe materialov iz nafte, v
čistih linijah ter transparentnem pokrovu
za popolno vidnost vsebine. Serija »Val« je
dosegljiva v različnih velikostih. Embalaža
ima gladko površino za enostavno uporabo.
S črno zunanjostjo in vidno notranjostjo
privabljajo impulzivnega kupca, ki ga
privlačijo moderne oblike. Embalaža je
primerna za postavitev na mizi, je odporna
na zareze in obstojna. Trije pokrovi, ki ne
puščajo, se prilagajo na vsako od treh
posod različnih velikosti. Novi PP in PET
pokrovi imajo gladek, mehak videz, brez
reber, da zagotavljanje neoviran pogled
na vsebino hrane. Pokrov vključuje tudi
protimegleno tehnologijo - Clear Guard™,
ki preprečuje kondenzacijo ali zameglitev
pokrova. Posodice so narejene iz naravnih
mineralnih dodatkov, ki zmanjšuje uporabo
nafte za 40 %. Posodice in pokrove je
mogoče prati v pomivalnem stroju, kar
omogoča kupcu ponovno uporabo. Tako
pokrove kot posode je mogoče reciklirati.
Zapiralni sistem, ki
preprečuje polivanje
avtomobilskih tekočin
Podjetje Global Closure Systems (GCS) je
za podjetje Carrefour, ki proizvaja hladilne
tekočine in čistila za avtomobilska okna,
izdelalo inovativni sistem zapiral. Zlivanje
tekočin v jeklenega konjička nemalokrat
povzroča prave težave, polivanja, zalivanja
in prelivanja. Novo zapiralo preseže te
probleme z nekaj pametnimi lastnostmi.
Lijak je mogoče rotirati in ga s tem
prilagoditi na najboljšo pozicijo za vlivanje
tekočine v določen del avtomobila. V
lijak je vgrajen regulator dotoka in del
za preprečevanje politja, ki zagotavljata
nenehen dotok brez polivanja. Zapiralo
Kozmetična
škatlica iz lesa
Podjetje Technotraf Wood Packaging
je izdelalo kozmetično škatlico iz lesa.
Škatlica je zlitje elegance in okolju
prijaznega materiala, saj je izdelana iz
obnovljivih gozdnih virov in ima certifikat
PEFC. Narejena je iz javorjevega lesa in
je elegantne oblike, saj gre za luksuzni
kozmetični izdelek. Podjetje je za dekoracijo
škatlice uporabilo novo tehniko, imenovano
»Groove«, s katero je v les vgraviralo
geometrijsko obliko po želji kupca.
Oblikovanje je mogoče poudariti s tiskanjem,
laserskim jedkanjem ali vročim žigosanjem
za večji kreativni potencial. Obe polovici
škatlice se zapreta skupaj z magnetoma, ki
sta prav tako vstavljena v lesu.
Stroj za natančno
pakiranje gradbenih
materialov
Fotografije: arhiv proizvajalcev
7
Spremembe Zakona
o vodah
Vlada RS je sprejela besedilo predloga Zakona
o spremembah in dopolnitvah Zakona o
vodah ter ga pošlje v obravnavo Državnemu
zboru RS po skrajšanem postopku. Gre za
spremembe in dopolnitve zakona, potrebne
zaradi izvedbe ukrepov reorganizacije na področju upravljanja voda v skladu s sklepom
vlade z dne 5. 3. 2015. Poglavitni namen
spremembe veljavnega zakona o vodah je
zagotoviti pravno podlago za izvedbo reorganizacije na področju upravljanja z vodami,
in sicer za ustanovitev Direkcije RS za vode
kot organa v sestavi Ministrstva za okolje in
prostor (MOP). Reorganizacija na področju
upravljanja voda bo izvedena z združitvijo
upravljavskih nalog na področju voda ter
prenosom določenih pristojnosti na MOP
oziroma na Direkcijo RS za vode.
Poleg navedenega novela zakona podaljšuje
prehodno obdobje plačil za rabo vode (nadomestila) za leti 2014 in 2015, saj veljavna
zakonodaja zajema obdobje le do 31. 12. 2013.
Predlagani zakon predstavlja tudi izvedbo
ukrepov vlade za rebalans proračuna glede
znižanja stroškov za delovanje občin na področju obračunavanja nadomestil za stavbne
pravice ter zagotovitev pravne podlage za
izvedbo izrednih ukrepov v primerih, ko po
naravni nesreči še vedno obstaja povečana
stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda.
Pokrovček, ki ruši
vse rekorde
Podjetje Smurfit Kappa je 13. maja doseglo
svetovni rekord, saj so izdelali 3 milijardni
Vitop Original® pokrovček. Pokrovček,
ki so ga izdelali pred 25. leti, je pomenil
revolucijo v Bag-in-Box®/ »vrečka v škatli«
industriji. Tudi širše na trgu je z edinstveno
tehnologijo ventila postavil nov standard za
vodnih in priobalnih zemljišč. Mnogim bo pri
delu pomagala tudi platforma »eVode«, to je
javna, brezplačna informacijska in komunikacijska platforma na področju upravljanja
voda. Med drugim pripravljajo še dokument
Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v
Sloveniji.
99
embalažne rešitve. Pokrovček se je izkazal
za zelo priljubljenega med potrošniki. Danes
je Vitop Original® pokrovček vodilni v
Bag-in-Box®/ »vrečka v škatli« industriji
in je prepoznaven po kvaliteti. Posebnost
pokrovčka je v enostavni uporabi, saj je
rahel potisk na obe krilci pokrovčka dovolj,
da tekočina priteče iz vrečke. Pokrovček
ima na testiranjih ti. nično polivanje, saj
steče »mimo« le enkrat na 45 milijonov
potiskov. Med proizvodnim procesom
izvajajo test tesnosti na 0,4 barih na vsakem
pokrovčku, poleg tega imajo 60 kontrolnih
točk za kvaliteto. Dodatno testiranje
zagotavlja tudi dobro delovanje pregrade
za kisik. »Vitop pokrovček je ogromno
prispeval k zvišanju uporabe Bag-in-Box®
izdelkov v Skandinaviji. Podjetje Arcus
uporablja pokrovček za vse svoje izdelke
že 20 let in pokrovček je vedno zagotavljal
kvaliteto. Naši potrošniki ga obožujejo,« je
dodal Frithjof Nicolaysen, vodja kvalitete
v podjetju Arcus, ki je največji norveški
proizvajalec vin in pijač.
Gradbeni materiali imajo specifične
karakteristike, kot so visoka temperatura
izdelka in različni volumni ter teža. Podjetje
Beumer, ki izdeluje stroje zla pakiranje je
letos trgu predstavilo stroj za polnjenje
BEUMER fillpac® Posebnost stroja je
v natančnem polnjenju, saj ima stroj
tehtnico, ki komunicira z računalnikom in
ima vgrajeno avtomatsko kontrolo za težo
vrečke. Glede na zahteve in na značilnosti
gradbenih materialov, kot so gostota in
distribucija zrn, Beumer ponuja zračne in
turbinske stroje za polnjenje. Zračni stroji
za polnjenje 25 kg vrečk lahko dosežejo
maksimalno kapaciteto od 1.200 do 3.600
napolnjenih vrečk na uro.
Nadzor nad čezmejnim
pošiljanjem odpadkov
MOP napoveduje, da bodo Inšpekcija za
okolje in naravo, Inšpektorat RS za okolje in
prostor in predstavniki Finančne uprave RS
nadaljevali z naključnimi akcijami nadzora
pošiljanja odpadkov preko meja. V maju so
tri akcije potekale v Luki Koper. Pregledali
so dokumentacijo, tovorna vozila in kontejnerje na vstopno-izstopnem mestu in na
kontejnerskem terminalu. Pregledali so 20
kontejnerjev, največ so prevažali odpadno
plastiko, nekaj je bilo odpadnih ribiških
mrež (uvoz v Slovenijo), v enem primeru pa
odpadne kovine. Šest kontejnerjev je bilo
namenjenih na Kitajsko, v enem primeru pa
so našli nezakonito pošiljko, o čemer je ARSO
obvestil pristojni italijanski organ.
junij 2015
so razvili v eni izmed GCS-jevih tovarn
Astra Plastique v Franciji. Zapiralo se
zapre s slišnim klikom in ima vgrajen
patentiran zapiralni del, ki preprečuje
kakršnokoli uhajanje med transportom ali
skladiščenjem. Zapirala so različnih živih
barv, da se ujemajo z blagovno znamko
Carrefour, povečajo prodajni učinek in
prepoznavnost na prodajnih policah.
EOL
Novosti
Kratko,
zanimivo
Spet spremembe v lastništvu,
poslovanje pa trdno in z rastjo
Spremembe v lastništvu
niso nič nenavadnega. Lahko
odprejo poti do novih znanj in
trgov, predvsem pa zahtevajo
še večjo prilagodljivost
podjetja. Za Valkarton Rakek,
ki je pred dnevi postal
del angleške družbe DS
Smith, ta je kupila avstrijski
Duropack, so prvi tedni
pod streho novega lastnika
organizacijski in upravljavsko
dinamični. Poslovno pa že
nekaj let poslujejo stabilno.
Več kot to. Ne le z dobičkom,
tudi s sprejeto razvojno
strategijo in naložbami.
Posebnost pa je navezava
z Naravoslovnotehniško
fakulteto. Direktor Franc
Mivšek in prokuristka Metka
Zalar sta prepričana, da bo
podjetju Valkartonu Rakek tudi
to leto prineslo novo rast.
foto: www.shutterstock.com
Jože Volfand
Položaj
panoge
8
99
Embalaža
junij 2015
Položaj panoge
V zadnjih letih doživljate poslovni vzpon, ki
se kaže v rasti realizacije in dobička. Kaj je k
temu pripomoglo in kakšne prodajne rezultate
dosegate v prvih mesecih tega leta?
V letu 2014 smo dosegali za 0,6 % višje prihodke od prodaje glede na enako obdobje v prejšnjem letu, količinsko pa smo v m2 proizvedli
za 9 % več. Dosežena dobičkovna marža EBIDA
je bila 13 %, kar je nominalno 14 % več kot
leto poprej. Podatki kažejo, da je bilo za isti
denar potrebno narediti za 8,4 % več. Kljub
zahtevnim gospodarskim razmeram smo leto
2014 končali z rezultati, ki smo jih narčtovali.
In letos?
Tudi v letu 2015 je trend rasti, prav tako dosegamo ustrezno dobičkovne marže. Kupcem
želimo zagotavljati celovito ponudbo komercialne embalaže, s katero prispevamo k prepoznavnosti in povečevanju vrednosti njihovih
izdelkov. Naša poslovna filozofija je znana.
Postati ugleden in zanesljiv proizvajalec komercialne embalaže, potiskane v offset tehniki
tiska. Predvsem kadar govorimo o kakovosti,
ugotavljamo, da je obvladovanje kakovosti
ključen dejavnik za uspešnost podjetja. Trg je
izjemno konkurenčen. Le z iskanjem in vpeljevanjem izboljšav lahko podjetje ohrani svojo
konkurenčno prednost in tržno moč. Vsega
tega seveda ne bi dosegli brez sodelovanja
vseh zaposlenih v podjetju. Prav vse službe
in oddelki v podjetju dajejo svoj prispevek k
doseženim rezultatom.
pričeli z usposabljanjem nove, mlajše ekipe
vodij. Ta bo prevzela krmiljenje proizvodnje
in oskrbovalne verige. S tem bo pomagala
voditi naše podjetje, ki v zadnjih letih beleži
rast proizvodnje in rast prihodkov. K rasti in
pozitivnim spremembam v podjetju so z raznimi projekti pripomogli tudi naši lastniki.
Seveda spremembe niso vedno lahke. Je pa
pomembno prepoznavati pozitivne učinke. A
kar je najpomembneje, ohranili smo zaupanje
obstoječih kupcev in njihovo zadovoljstvo. To
je naš ključ do uspeha.
Vendar je ključ do uspehov tudi v inovacijah in
v sodelovanju z znanostjo. Med novostmi, ki jih
uvajate v sodelovanju z Naravoslovnotehniško
fakulteto, je elektroluminiscentna embalaža.
Kako sodelujete z znanostjo in kaj lahko ponudite trgu v programu aktivne in pametne
embalaže?
Kako jih motivirate?
Z Naravoslovnotehniško fakulteto sodelujemo preko mlade raziskovalke, ki je zaposlena
v podjetju. To je Urška Kavčič, ki na Katedri
za informacijsko in grafično tehnologijo
Naravoslovnotehniške fakultete raziskuje na
področju pametne embalaže. Tisk embalaže z
elektroluminiscentnim zaslonom je le eden od
projektov tega sodelovanja. Sicer pa v okviru
raziskav s kolegi pod mentorstvom prof. Tadeje
Muck raziskujejo tisk RFID anten in njihov
vpliv na znižanje končne cene značke, tiska
termokromnih barv za dekoracijo embalaže
in podobno. Trenutno raziskujejo možnosti
tiska termokromnih zaslonov, ki bi se lahko
uporabljali tudi na embalaži.
Konec lanskega in v začetku tega leta smo
Gre že za aplikacije?
Odločitev kupcev glede racionalizacije pri
izdelavi ali uporabi raznih dodatnih efektov
pa je običajno sprejeta na podlagi njihovih
možnosti. Nekatere branže, predvsem na primer prehrambna industrija, kjer se že tako ne
dosega pravih razlik v ceni, se morajo vsekakor
odločati za racionalizacijo. Na drugi strani pa
se seveda za luksuzne proizvode uporablja
boljše materiale in precej več dodatkov.
Mislite na zahtevnejšo, dražjo embalažo? Na
tujih trgih trgovske police presenečajo z zelo
raznovrstno in inovativno darilno embalažo,
na slovenskem trgu je ta trend manj opazen.
Zakaj?
Ne, saj se v podjetju s tiskom te embalaže, razen
v okviru raziskav, še ne ukvarjamo.
Po našem mnenju je problem v prvi meri slabše
poznavanje potrošnikov o možnostih, ki sploh
obstajajo. Poleg tega je ob stalnih pritiskih po
čim cenejši embalaži težko najti naročnika, ki
je pripravljen plačati dodano vrednost embalaže. Za inovativno, pametno embalažo se bodo v
prihodnosti verjetno odločali predvsem tisti, ki
želijo izdelke višjega cenovnega ranga prodati v
primerni embalaži. Torej embalaži, ki ne le ščiti
in informira kupca, temveč ga navduši in mu
nudi dodatno informativnost. Zanje se bodo
odločali tudi tisti, ki želijo s svojimi izdelki izstopati in pritegniti pozornost najzahtevnejših
kupcev.
Pred kakšnim izzivom so vaši tehnologi, če
naročnik zahteva RFID, in v kakšni obliki jo
umestite v embalažo?
Vaša posebnost v proizvodnji je tudi embalaža z Braillovo pisavo. Je zanjo med naročniki
zanimanje?
Zahtev in želja po pametni embalaži ni, kar
velja tudi za RFID. Na trgu se trenutno še
vedno večinoma uporabljajo konvencionalne
RFID značke, ki so za aplikacijo na embalažo
cenovno ugodne in zanesljive. V primeru želje
za tisk RFID antene pa tisk ne predstavlja
večjih težav. Na težave pa lahko naletimo pri
kontaktiranju čipov na anteno in zagotavljanju
kar najboljšega kontakta, ki pa je ključen za
delovanje končne značke.
Zaenkrat le med farmacevti, pri naročnikih iz
ostalih panog ni povpraševanja po Braillovi
pisavi.
Trenutno so raziskave omejene na laboratorijsko izdelavo, saj so materiali, potrebni za tisk
teh funkcionalnih elementov, cenovno težje
dostopni. Posledica je manjše povpraševanje.
Poleg visoke cene in tehnološko zahtevnih procesov, ki zaustavljajo razvoj in povpraševanje
po takšni embalaži, problem predstavlja tudi
oprema.
Pa je zanimanje trga za inovativno embalažo?
Vaši glavni naročniki embalaže so farmacija,
elektro industrija in prehrambna industrija.
Katera vrsta embalaže iz kartona je najbolj
iskana in kakšno dodano vrednost lahko ponudite naročniku? Ali naročniki bolj poudarjajo
racionalizacijo pri izdelavi ali se odločajo za
dodatke, ki so dodana vrednost kvaliteti in
uporabnosti?
Naši največji kupci so farmacevti. Nasploh
zavzemajo farmacevti v slovenskem prostoru
zelo velik delež potreb po embalaži. Sledijo
prehranska industrija, elektro industrija, sanitarna tehnika in drugi. Dodana vrednost naše
embalaže je predvsem prodajna in marketinška
funkcija, ki jo ima še poleg zaščitne in včasih
Kakšni so pritiski na ceno embalaže na trgih,
kamor največ izvažate, na primer nemškem,
avstrijskem, švicarskem in drugih?
Največ izvažamo v Avstrijo, sledijo Nizozemska,
Nemčija, Švica, Hrvaška, Švedska in občasno še
kam. Fokusiramo se prvenstveno na trge severno od nas. Tam je še vedno možno doseči boljše
cene kot v Sloveniji ali v deželah južno od nas.
Je pa v zadnjem času čutiti precej močan pritisk
konkurence tudi na avstrijskem, nizozemskem,
nemškem in ostalih trgih, kjer so postali poljski
proizvajalci izredno aktivni. Na trge vstopajo s
čedalje nižjimi cenami.
S katerimi tržnimi potezami pridobivate kupce
na zahtevnih trgih EU, saj se naša embalažna
podjetja ne predstavljate pogosto na mednarodnih sejmih?
To je res. Na mednarodnih trgih se res ne predstavljamo, se pa naši prodajniki redno udeležujejo sejmov kot obiskovalci. Tudi na ta način
lahko uspešno pridobimo precej podatkov, se
Ministrstvo za okolje in prostor je v Evropskem
tednu trajnostnega razvoja (potekal je od 30.
maja do 5. junija), po EU se je zvrstilo v tem času
več kot 3000 dogodkov, organiziralo strokovni
posvet Povezovanje potencialov za trajnostno
prihodnost. Posebnost dogodka je udeležba z
vladne oziroma državne ravni, sicer pa so na
dogodku predstavili nekatere znane primere
dobre prakse (na primer Domel) in druge.
Posvet, ki so se ga udeležili tudi strokovnjaki
za integralno načrtovanje za trajnostni razvoj,
je bil namenjen predstavnikom gospodarstva,
lokalnih skupnosti, državne in javne uprave,
predstavnikom nevladnih organizacij, stroki
in tistim, ki jih zanima problematika trajnostnega razvoja. Po mnenju Ministrstva za kolje
in prostor ima Slovenija odlične potenciale za
trajnostni razvoj. Dodatno pobudo predstavlja
priprava Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo ter vladni Strateški projekt
spodbujanja razvoja socialnega podjetništva,
zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije.
9
99
Teden dogodkov za
trajnostno prihodnost
Embalaža
transportne. Z našo embalažo proizvajalci
lahko komunicirajo s končnim kupcem, jo uporabijo v reklamne namene, kupcu posredujejo
sporočila. Privlačna in kvalitetna embalaža je
pogosto tisti vzgib, ki pri kupcu sproži željo po
izdelku in nakupu.
V Sloveniji je vse več spoznanj o nujnosti spremembe razvojne paradigme države, predlogov
za zeleno razvojno reformo ne manjka. Morda
bo novo opozorilo poslal septembrski vrh OZN,
ko bo sklenjen medvladni proces o »post- 2015
agendi« z globalnimi cilji trajnostnega razvoja.
Svetovna politična elita pa bo decembra na
vrhu v Parizu sprejela zavezujoč sporazum o
podnebnih spremembah.
»S kolesom v službo«
Kako spodbuditi uporabo koles s prihodi na
delo, v službo? Na to vprašanje daje odgovor
Ekopren, zavod za ekologijo in preventivo pred
nesrečami iz Slovenj Gradca. V sodelovanju s
Kolesarsko zvezo Slovenije izvaja pilotni projekt S kolesom v službo. Uporaba kolesa za pot
v službo ne pomeni le manj emisij v okolju in s
tem boljši zrak, pač pa je tudi bolj zdravo okolje
za človeka. Ekopren predlaga, da se na stojala
za kolesa pri podjetjih namestijo naprave za
evidentiranje prihoda zaposlenih s kolesi namesto z osebnimi vozili in da se vožnja s kolesi
sofinancira s sredstvi iz podnebnega sklada. V
Franciji vlada zagotavlja 0,25 evra/km za prevoz
s kolesom v službo.
Dobro izhodišče za takšen predlog daje
Ekoprenu Operativni program za izvajanje
Evropske kohezijske politike v obdobju 2014
– 2020, ki spodbuja trajnostno mobilnost v
mestih skladno z nizkoogljičnmi strategijami.
Za blažitev podnebnih sprememb je odgovoren
vsak posameznik, potrebna pa je skupna akcija
zainteresiranih. Naprava za evidentiranje prihodov na delo s kolesi deluje po načelu uporabniške pametne RFID kartice ali črtne kode, ki
se pritrdi na kolo.
junij 2015
Franc Mivšek
Metka Zalar
foto: arhiv podjetja
foto: arhiv podjetja
Kratko,
zanimivo
Višina penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2015 znaša
102,41 evra.
Upravljavci naprav ali operatorji zrakoplovov, ki so vključeni v sistem trgovanja
z emisijskimi kuponi, morajo v register EU
do 30. aprila tekočega leta predati emisijske
kupone v količini, ustrezni količini emisije
toplogrednih plinov (TGP), ki sta jo naprava
ali zrakoplov izpustila v ozračje v preteklem
letu. Količina emisije TGP je razvidna iz
poročila o emisijah TGP in poročila o njegovem preverjanju. Če upravljavec naprave ali
operator zrakoplova do 30. aprila tekočega
leta ne izpolni svoje obveznosti, mora plačati
penale za vsako začetno tono ekvivalenta
ogljikovega dioksida, ki jo je naprava izpustila v ozračje in ki je presegla količino
emisijskih kuponov, predanih v register EU.
Višina penalov je za leto 2014 znašala 102,51
evra. V skladu z Zakonom o varstvu okolja
se višina penalov od 1. januarja 2013 vsako
leto poveča/zmanjša za evropski indeks cen
življenjskih potrebščin, njihovo višino pa določi vlada s sklepom. Aprila 2015 znaša letni
evropski indeks cen življenjskih potrebščin,
objavljen na spletni strani Statističnega
urada EU, –0,1 %, zato se je višina penalov
za ta odstotek zmanjšala.
Nevladne organizacije
opozorile na neustrezno
financiranje
junij 2015
Nevladne okoljske organizacije, združene v
mrežo Plan B za Slovenijo, so ob svetovnem
dnevu okolja opozorile, da se borijo za obstanek. Med drugim so zapisale, da lahko na
področju okolja le strokovne in neodvisne
organizacije zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike.
Zavzemajo se za sistemsko ureditev okoljskih
prizadevanj, za večji finančni delež, ki naj
bi ga država namenila njihovi dejavnosti.
Pristojno ministrstvo namenja nevladnim
organizacijam 0,07 % vseh državnih sredstev
(podatki so iz leta 2013). Negativen trend
državnega proračunskega financiranja za
okoljske nevladne organizacije se kaže v zadnjih desetih letih. V letu 2005 je znašal delež
0,4 %, leta 2009 0,2 % in leta 2013 0,07 %.
Nevladne organizacije so Vlado spomnile
na koalicijsko zavezo, kjer so se zavzeli za
vzpostavitev transparentnega, neodvisnega
in dolgoročno stabilnega sistemskega financiranja civilne družbe. Na težave so opozorili Umanotera, Ekologi brez meja in Cipra
Slovenija.
seznanimo s trendi, izmenjamo kontakte in se
srečamo s potencialnimi novimi kupci. Sicer
pa redno iščemo potencialne kupce tudi preko
spleta, družabnih omrežjih, s pogovori in s
priporočili z obstoječimi kupci. Uporabljamo
različne tržne poti in načine. Glede na precejšen trend rasti prodaje v izvoznem oddelku v
zadnjem letu lahko zatrdimo, da smo pri tem
kar uspešni.
Kako uveljavljate zeleno poslovno politiko?
Predvsem spremljamo porabo energentov, kjer
opazujemo različne kazalnike: poraba energentov za ogrevanje, poraba energentov za interni
transport, poraba energentov za proizvodnjo in
to primerjamo tudi s proizvedenimi količinami
na mesečnem nivoju.
A druge okoljske zahteve?
V podjetju poslujemo po okoljevarstvenem
standardu ISO 14001. Naša dejavnost je zelo
orientirana v recikabilnost, saj večina našega
izmeta konča kot sekundarna surovina v papirnicah. Kljub vsemu izvajamo več nalog, ki
prispevajo k zmanjšanju obremenjevanja okolja. V zadnjih letih smo močno izpopolnili tudi
ločeno zbiranje odpadkov. Naše podjetje je velik
kupec surovin iz primernih vlaknin, pa tudi
sorazmerno velik kupec recikliranih kartonov.
To je naša politika recikabilnosti. Podjetje ima
vzpostavljen tudi FSC standard, kjer skrbimo
za nakup surovin, ki ustreza temu standardu.
Osnovni namen tega standarda je ohranjanje
narave, ponovno pogozdovanje posekanih površin ter boj proti črni sečnji po svetu.
Načrti v letu 2015?
Po poslovno uspešnih letih 2013 in 2014 smo
dobro vstopili tudi v 2015, ki prinaša nekaj
ključnih in pozitivnih sprememb. V zadnjem
obdobju smo skupaj z lastniki skrbno pripravljali strategijo razvoja podjetja.
Toda lastniki so spet novi?
Lastniška struktura našega podjetja se spreminja že vrsto let. Za nas to na eni strani predstavlja prilagajanje poročanju, spremembe v
organizaciji, na drugi strani pa nam omogoča
pridobivanje novih znanj in večjo prilagodljivost na trgu.
Se prilagajate tudi novemu lastniku?
Skupino Durapack, del katere smo, že od
leta 2009 spremlja tesni partner One Equity
Partners (OEP) v vlogi vlagatelja oziroma finančnega investitorja. Investitorji svoja sredstva navadno vložijo za omejeno obdobje in
tako so se v OEP dogovorili za prodajo podjetja
drugemu lastniku.
Ravno v teh dneh, natančno s 1. 6. 2015, postaja lastnik celotne skupine Duropak podjetje
DS Smith s sedežem v Londonu. DS Smith je
v Evropi vodilni ponudnik valovite embalaže
in specialist za plastično embalažo po vsem
svetu. Podjetje ima sedež v Londonu, v Veliki
Britaniji. Deluje v 25 državah in zaposluje
okoli 21.500 ljudi. Portfelj izdelkov vključuje
potrošniško embalažo, panoje in promocijsko
embalažo, prilagojeno zaščitno embalažo, industrijsko embalažo in transportno embalažo.
Geografsko pokritost Duropack in DS Smith
izvrstno dopolnjujeta, zato je odločitev za podpis sporazuma temeljila na številnih razlogih,
ki so govorili v prid finančni transakciji in tako
omogočila nadaljnjo rast.
Kaj to pomeni za vaše podjetje?
Rasti nameravamo tudi v letu 2015. Pri tem
planiramo 2,8 % rast proizvodnje in prihodkov. Nadaljujemo z razvojno strategijo. Konec
februarja smo pričeli z delom na obnovljenem
izsekovalniku BOBST 142/E. Stroj smo v celoti
preuredili in obnovili v našem oddelku vzdrževanja. Stroj je namenjen izsekovanju kaširane
embalaže. A to ni edini načrt v tem letu.
Promocija
Sklep o višini
penalov v trgovanju z
emisijskimi kuponi
Ponosni smo na svoje delo in skrbimo za svoje stranke, svoje zaposlene in za svet okoli nas.
Smo skrbni. Postavljamo si izzive. Smo zaupanja vredni. Smo odzivni. Smo vztrajni.
10
99
Embalaža
Kratko,
zanimivo
Največjo priložnost vidimo na segmentu kaširanja. Angažiranih imamo preveč izmen,
beležimo veliko porabo lepila, povečan izmet
in nižjo produktivnost v primerjavi s konkurenco. Nova kaširna linija bo odpravila naštete
pomanjkljivosti in nam omogočila večjo konkurenčnost. V vzdrževanje strojev in prostorov
bomo še vlagali. Palete so nujni sopotnik
industrije, zato proizvajalci
stalno izboljšujejo njihovo
»Lesene palete bodo tudi naprej še vedno prve
v logistiki predvsem zaradi njihove vsestranskosti in tudi cenovne konkurenčnosti glede
na druge vrste palet (kartonske, plastične…). S
cenovnega vidika so se jim še najbolj približale
palete iz kartona, vendar nastane težava pri življenjski dobi, ker so bolj podvržene mehanskim
poškodbam. Konkurenčna prednost lesenih
standardnih palet pa je tudi v izmenljivosti.
EPAL palete so praktično izmenljive po vsem
svetu, « meni Roman Ganc, Levas Krško
d.o.o.
Anketa med
proizvajalci
palet
uporabnost. Lesene palete
Čeprav so na trgu palete iz različnih materialov,
so lesene po uporabnosti še vedno prve. V koliki meri se v zadnjih letih njihova uporabnost
širi zgolj s transportno – embalažne funkcije
tudi na druge? Kje je največja konkurenčna
prednost lesenih palet?
so še vedno vodilne na trgu.
Njihova največja prednost
je v ponovni uporabi in
cenovni konkurenčnosti. Trg
je dobro sprejel tudi palete
iz kartona, ki so lažje in je
ročna manipulacija z njimi
enostavnejša, poleg tega jih
je možno 100 % reciklirati.
V zadnjem času se funkcija
lesenih palet nadgrajuje,
»Največjo prednost lesenih palet vidimo v nabavni ceni in v tem, da se jo da popraviti,« je
pojasnila Vesna Somi, Barting d.o.o.
»Lesena paleta je kot skladiščna ali transportna
embalaža še zmeraj konkurenčna v primerjavi
s plastično, kartonsko ali kovinsko embalažo,
predvsem zaradi nižje cene. Paleto izdelamo
za določeno blago glede na velikost in težo.
Takšna paleta je nepovratna in jo po uporabi
lahko predelamo v biomaso. Prednost EPAL
palete je izmenljivost, na trgu lahko opazimo
EPAL palete, ki so v uporabi tudi po 15 let in
več,« je dodal Stanislav Jereb, Alpimex d.o.o.
Logatec.
popularne so pri izdelavi
Koliko se v Sloveniji evro ali klasične lesene
palete uporabljajo tudi kot pohištveni element?
pohištva. Več o paletnih
»Medijska pozornost uporabi lesenih palet za
pohištvo je močna predvsem na internetu,
vendar menim, da je delež uporabe za pohištvo
izredno majhen in tudi v prihodnosti ne vidim,
da bi se ta delež bistveno povečal. To ne pomeni,
da nadaljnjega razvoja v tej smeri ne bo. Vendar
sta generator proizvodnje palet predvsem industrija in gospodarska rast. Lesena paleta
kot pohištveni element je posledica ekološke
ozaveščenosti družbe in posameznikov, ima
potencial, vendar ima glede na industrijske potrebe relativno nizek delež,« je pojasnil Roman
Ganc, Levas Krško d.o.o.
trendih in novostih na trgu
so nam povedali proizvajalci
lesenih in kartonskih palet.
»V Sloveniji v zadnjem času precej povprašujejo
po paletah raznih dimenzij, ki jih namenjajo
za pohištvo. V našem podjetju smo izdelali
precej palet po naročilu kupca, ki je po svoji
ideji napravil ležišča, mize, klop ali omaro, vse
11
je odvisno od ideje kupca,« je njihovo izkušnjo
o pohištvu iz palet razložil Stanislav Jereb,
Alpimex d.o.o. Logatec.
Kateri kupci najbolj posegajo po vaših paletah
(industrija, trgovci itd.)?
»Praktično celotna proizvodnja je namenjena
za industrijo. Sicer so povpraševanja tudi glede
palet za pohištvo, vendar je ta delež zanemarljiv.
Trgovcev, kot kupcev novih palet, praktično ni,«
je odgovoril Roman Ganc, Levas Krško d.o.o.
»Vse je namenjeno za industrijo,« je pojasnila
Vesna Somi, Barting d.o.o.
»Po naših paletah največ povprašujejo v farmacevtski , prehrambni in elektro industriji.
Predvsem so to palete po naročilu kupca,« je
povedal Stanislav Jereb, Alpimex d.o.o. Logatec.
Tudi les se enkrat zlomi in palet ni mogoče
več popravljati. Kakšna je ob normalni uporabi
življenjska doba lesene palete in kam jih date
po uporabi?
»Naš izdelek je nova lesena paleta, zato se njen
življenjski ciklus šele začenja. Življenjska doba
lesenih palet je odvisna predvsem od uporabnika palet in ob pravilni uporabi je praktično
neuničljiva,« je pojasnil Roman Ganc, Levas
Krško d.o.o.
»Življenjska doba palete je zelo različna, odvisna je od skladiščenja in rokovanja s paleto,« je
dodala Vesna Somi, Barting d.o.o.
»Življenjska doba nepovratne palete je kratka,
saj jo uporabimo le, da blago prepeljemo od proizvajalca do končnega porabnika, nato se paleta
reciklira. EPAL paleta ima daljšo življenjsko
dobo, saj ima močnejšo konstrukcijo. Obstajajo
junij 2015
Urška Košenina
foto: www.shutterstock.com
Lesene palete tudi kot trendovsko
pohištvo, kartonsko trg sprejema
Embalaža
99
Anketa med
proizvajalci palet
Kot vsako leto so na Komunaliadi podelili
nagrado Zbornice komunalnega gospodarstva za leto 2014 in več priznanj. Nagrado je
prejel Center za ravnanje z odpadki Puconci
kot eno najhitreje rastočih podjetij v Pomurju.
Priznanja pa so dobili: Javno komunalno
podjetje Vrhnika, Javno komunalno podjetje
Grosuplje in Komunala Trebnje, vsi trije za
50-letnico uspešnega delovanja. Za dolgoletno uspešno delo v komunalnih dejavnostih
so podelili priznanje Miroslavu Sepu iz komunalnega podjetja v Dravogradu, Darku Ferlanu
iz brežiške komunale in Radošu Petroviču iz
izolske komunale.
Promocija
V okviru Komunaliade 2015 je potekala tudi
humanitarna akcija z naslovom Komunalci
smo humanitarci.
»Zanimiva predstavitev, vendar bi osebno raje
palete predstavil in uporabil za klopi in mize,«
je menil Roman Ganc, Levas Krško d.o.o.
»Uporaba palet na nove načine je res pohvale
vredna,« je odgovorila Vesna Somi, Barting
d.o.o.
Kakšni so nadaljnji trendi, novosti na trgu lesenih palet glede materialov, teže itd.? Ali lahko v
Sloveniji pričakujemo razvoj pohištva iz palet?
»Pohištvo iz palet je le en način oziroma trend
bivanja, ki je posebej popularno med mlajšo generacijo in seveda tistimi, ki se mladi počutijo.
Pri tem je zelo pomembna cena, saj uporabniki
pričakujejo, da je tovrstno pohištvo glede na
standardno pohištvo cenovno ugodno. Vendar
je potreben kompromis. Pohištvo iz palet je
lahko zelo poceni, v kolikor ni zadržkov glede
samih palet. Vendar mora uporabnik pri tem
upoštevati, da se prilagodi meram lesenih palet;
lahko so že obrabljene in tako naprej. V kolikor
uporabnik želi pohištvo iz palet po svojih merah
ne moremo več govoriti o transportnih paletah
za pohištvo, temveč o novem trendu oblikovanja bivalnega prostora. V tem segmentu pa
je prostora za razvoj in oblikovanje takšnega
pohištva dovolj,« je nov trend pokomentiral
Roman Ganc, Levas Krško d.o.o.
O novostih in stanju na trgu smo preverili tudi
pri proizvajalcu kartonskih palet podjetju Paletka
d.o.o.
Kartonske palete si ustvarjajo svoj trg. Ena
izmed njihovih največjih prednosti je zagotovo manjša teža od lesene palete. Katere so še
njihove prednosti?
»Prednosti kartonske palete je res predvsem
v teži, saj je do 80 % lažja v primerjavi z leseno paleto. S kartonsko paleto je možna ročna
manipulacija. Sestavljena je le iz 2 delov (patentiran dizajn palete). Ima večje sposobnosti
vpijanja vibracij v primerjavi z leseno paleto
zaradi unikatne zasnove palete. Gre za okolju
prijazen produkt. Kartonske palete je mogoče
100 % reciklirati za razliko od lesenih, plastičnih in ostalih palet,« je pojasnil Gregor Brajovič,
Paletka d.o.o.
junij 2015
Kdo najbolj posega po vaših paletah (industrija, trgovci itd.), saj je karton material, ki je
pri uporabi bolj občutljiv kot les ali plastika?
»Zaradi navedenih prednosti je kartonska
paleta primerna za vse industrijske panoge,
trgovino in logistiko. Posebej primerna je za bolj
občutljive tovore, saj karton zagotavlja do 80 %
Roman Ganc
Na Slovenski cesti v Ljubljani so uporabili lesene palete, nanje pa postavili stole in mize. Kaj
menite o tej uporabi?
Gregor Brajović
Zelena prestolnica Evrope, Javni holding
Ljubljana, je gostila XXXI. Komunaliado, tradicionalno srečanje delavcev komunalnega
gospodarstva. Čeprav je dvodnevno srečanje
namenjeno predvsem delovnim igram tudi na
področju vodovodov, odpadkov, kanalizacije
in hortikulture, predvsem pa več športnim
tekmam v različnih disciplinah, so razpravljali
o primerjalni analizi kot orodju za izboljšanje
učinkovitosti panoge in o družbeni odgovornosti v okviru pobude ZKG Skupaj za boljšo družbo.
tudi registrirani popravljavci palet, ki jih strokovno popravijo, da je paleta ponovno primerna
za transport. Življenjska doba palete je odvisna
od ravnanja uporabnika z njo, predvsem so to
vozniki viličarjev,« je povedal Stanislav Jereb,
Alpimex d.o.o. Logatec.
foto: arhiv podjetja
Na Komunaliadi 2015
nagrada Pomurcem
foto: arhiv podjetja
12
99
Embalaža
Kratko,
zanimivo
večjo absorbcijo vibracij med transportom,« je
razložil Gregor Brajovič, Paletka d.o.o.
Kakšna je ob normalni uporabi življenjska
doba kartonske palete in kam jih odložite po
uporabi?
»Kartonska paleta je uporabna do uničenja, je
nepovratna in jo po prenehanju uporabe odprodamo kot visokokakovostno surovino (vhodna
surovina v papirni industriji),« je odgovoril
Gregor Brajovič, Paletka d.o.o.
Se pri izdelavi palet uporablja recikliran material? Trg sprejema takšne palete in kakšne so
njihove slabosti/prednosti?
»Kartonska paleta je proizvedena iz večplastnega valovitega kartona, valoviti karton pa
je proizveden iz do 80 % Kraft vlaken, ki so
neobdelana, in 20 % predelanih ali recikliranih
vlaken. Karton ima posebno zaščito pred penetracijo vode in vlage. Odporen je na vlago (Kraft
Aqua in fluting Aqua). Največji izziv za uporabo
teh palet je splošno nepoznavanje problemov
palet in logistike, sposobnost prepoznavanja
prihrankov pri podjetjih ter uvajanje sprememb
na nižjih nivojih delovanja podjetij,« meni
Gregor Brajovič, Paletka d.o.o.
Katere novosti na trgu kartonskih palet, zlasti
pri uporabi, so značilne za trg EU?
»V EU se uveljavlja trend uporabe recikliranih
materialov na področju embalaže in logistike.
Zakonske spremembe (direktiva Evropske
komisije) in okoljska odgovornost podjetij reducirajo porabo naravnih virov v proizvodnji
embalaže (tudi do 90 % delež reciklaže), specifična teža kartonske palete pa omogoča večjo
učinkovitost transporta (manjša teža embalaže
in večja teža produktov) in s tem nižje CO2 obremenitve okolja,« je še povedal Gregor Brajovič,
Paletka d.o.o. Med polnili so v prednosti
napihljive blazinice
foto: Boštjan Čadej
Tanja Pangerl
Pri pošiljkah pogosto prihaja
13
Embalaža
99
Polnila za pakiranje
do praznih prostorov med
Polnila za
pakiranje
izdelki, ki se lahko med
transportom poškodujejo, zato
je potrebno praznino ustrezno
zapolniti. Na razpolago je
več produktov, od raznih
mehurčastih, gastropen ali
napihljivih folij, papirnatega
polnila, polnila iz koruznega
škroba, ekspandirane pene
in drugih materialov. Izbira
načina transporta oziroma
pošiljanja. O trendu polnil
in njihovega razvoja pravi
direktor podjetja Siscor d.o.o.
Matjaž Bergant, da je pri
večjih kupcih vse več zahtev
po embalaži po meri, kjer
polnila niso potrebna. Med
uporabniki, kot so Helios
d.o.o., Mahle Letrika d.o.o. in
slovenska spletna trgovina
mimovrste d.o.o., so v ospredju
slovenski ponudniki polnil, kjer
je ponudba zadovoljiva.
Matjaž Bergant, direktor podjetja Siscor d.o.o.
P
odjetja za zapolnitev praznih prostorov v
pošiljkah, med transportom najpogosteje
uporabljajo napihljive blazinice. V našem primeru se imenujejo Air plus, so proizvod nemškega proizvajalca Storopack. Prednost pred
ostalimi vrstami polnil, predvsem papirjem, je,
da se jih porabi manj, kajti pri polnilu glavno
vlogo odigra zrak in ne sama folija. V primeru
papirja, ki se zmečka in tako uporabi kot polnilo, pa je cel prazen volumen potrebno zapolniti
s papirjem. Tekoči meter folije je sicer dražji kot
tekoči meter papirja, vendar se folije porabi
bistveno manj. Porabniki, ki nimajo večjega
števila poslanih paketov, še vedno uporabljajo
polnilne kosmiče.
P
onovna uporaba polnil načeloma ni možna,
razen v manjšem obsegu, kjer podjetje, ki
dobiva veliko paketov, ponovno uporabi papir
predvsem za polnjenje prostora v svojih paketih. Na področju reciklaže polnil je trenutno
največji premik pri polnilnih kosmičih, saj
ponujamo takšne, ki so narejeni iz koruznega
škroba, so popolnoma in zelo hitro razgradljivi.
Cena je primerljiva s kosmiči iz stiropora.
Z
animivo je, da nekatera podjetja želijo le
polnila iz papirja, ker hočejo poudariti
Trend razvoja polnilnih
materialov v svetu za večje
uporabnike je v izdelavi
embalaže, ki se točno prilega
proizvodu in pošiljatelj sploh
ne potrebuje polnila.
ekološko zavest. V resnici je napihljiva folija
Air plus bolj ekološka, kajti ko končni porabnik
blazinice predre s škarjami, ima za otroško pest
odpadka, ki se, če se odvrže v pravi zabojnik
za smeti, enostavno reciklira. Ko pa končen
porabnik domov dobi velik paket, zapolnjen s
papirjem, ima za cel objem papirja odpadkov.
Za recikliranje papirja potrebujemo veliko
energije, vode in kemije.
T
rend razvoja polnilnih materialov v svetu
za večje uporabnike, kot je npr. Amazon, je
v izdelavi embalaže, ki se točno prilega proizvodu in pošiljatelj sploh ne potrebuje polnila.
Embalažo si izdela sam iz neskončne valovite
lepenke. Ta princip se imenuje packaging on
demand.
junij 2015
je odvisna od produkta in od
Uredba o odpadkih z
nekaj spremembami
junij 2015
Uredba o odpadkih v primerjavi z razveljavljeno Uredbo o odpadkih (Ur.l. RS, št. 103/11)
ohranja enako strukturo in vsebino, tako da
določa splošne zahteve in pravila ravnanja z
odpadki, obveznosti povzročiteljev odpadkov,
zbiralcev odpadkov in izvajalcev obdelave odpadkov, prevoznikov odpadkov ter trgovcev
in posrednikov z njimi. Uredba ureja pripravo
in sprejem programov ravnanja z odpadki in
programov preprečevanja odpadkov, informacijski sistem o ravnanju z odpadki in poročanje
Evropski komisiji o odpadkih. V razveljavljeni
Uredbi o odpadkih ni določeno, da je treba z
odpadki ravnati tako, da se ne ogroža rastlin
in živali; poleg tega z besedno zvezo »čezmerno
obremenjevanje«, ki je uporabljena v razveljavljeni uredbi, ni v celoti zajet pomen izraza
»tveganje«, ki je uporabljen v omenjeni določbi
Direktive 2008/98/ES.
Nekatere spremembe in dopolnitve predpisa so
izvedene zaradi uskladitve z dvema novima EU
predpisoma, sprejetima na podlagi Direktive
2008/98/ES, ki sta bila decembra 2014 objavljena v Uradnem listu EU. To sta Uredba Komisije
(EU) št. 1357/2014 o nadomestitvi Priloge III k
Direktivi 2008/98/ES o odpadkih, ki velja od 8.
januarja 2015 ter Sklep Komisije o spremembi
Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov (2014/955/EU), ki velja od 19. januarja
2015. Oba predpisa, ki veljata neposredno, sta
se začela uporabljati 1. junija 2015. V Uredbi o
odpadkih so bolj natančno opredeljene zahteve
za začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje in skladiščenje odpadkov, zlasti v povezavi
z zagotavljanjem varstva okolja in zdravja ljudi.
Matjaž Bergant
foto: arhiv podjetja
ahteve kupcev se razlikujejo tako glede na
velikost podjetja kot tudi na branžo, v kateri je kupec. Če govorimo o luksuznem izdelku,
ponavadi ne preostane drugega kot po meri
izrezana EPE pena ali pa kartonski vložek. V
primeru blaga, namenjenega industriji, sta na
prvem mestu funkcionalnost in cena, torej se
pogovarjamo o Air plus napihljivih blazinicah
ali papirju. V kolikor pa ima kupec drage in
občutljive produkte ter zelo različnih oblik,
potem pride v poštev hitro ekspandirna pena
Foam plus, ki se v nekaj sekundah strdi in
prilagodi produktu. Vse tri opcije so pogojene
tudi z nakupom ali najemom posebnega stroja.
Tomo Šarf
K Programu upravljanja območij Natura 2000
(2015 do 2020) sta bili sprejeti napačni prilogi
6.1 in 6.5. Prilogi namreč vsebujeta cilje in
ukrepe, ki se nanašajo na območja, vrste in habitatne tipe, ki niso predmet obstoječih območij
Nature 2000, zato se nadomeščata z novima, ki
sta bili ves čas predmet obravnave tako v javni
kot medresorski razpravi. Napaka se je zgodila
po javni objavi na spletnih straneh MOP in po
končanem medresorskem usklajevanju, zato
postopkov ni treba ponavljati, saj sta bili prilogi
javno objavljeni in medresorsko usklajevani.
Z
Kako izbrati
pravo polnilo?
K
o uporabnik na podlagi opredeljenih kriterijev izbere ustrezno polnilo, je naredil
vse, kar je v njegovi moči. 100 % zaščite ni.
Ostalo, kar ne morejo zaščititi polnila, lahko
zavarujemo pri zavarovalnicah oziroma z zelo
učinkovitimi nalepkami – indikatorji šoka in
indikatorji nagiba. To so posebne nalepke, na
podlagi katerih lahko učinkovito nadzorujemo celo dobavno verigo. Indikator šoka nam s
tem, ko se ampula obarva rdeče, pokaže, da je
bil paket izpostavljen večjemu šoku. Ko smo ga
odpremili, je bil indikator nesprožen. Ko pa je
paket prispel do končnega kupca, je bil indikator sprožen. Torej se je vmes nekaj zgodilo. Kdo
je odgovoren? Kupec na dobavnico navede, da je
bil indikator sprožen, kar ne pomeni, da zavrne
dobavo. V kolikor se potem, ko odpre paket,
izkaže, da je bil tudi produkt poškodovan, lahko
to reklamira in nihče mu ne more očitati, da je
produkt pokvaril sam. Podobno deluje indikator
nagiba, kjer se indikator obarva rdeče, v kolikor se produkt nagne za več kot 83 stopinj. Vsi
indikatorji imajo predvsem psihološki učinek,
saj vsi v dobavni verigi bistveno bolj pazljivo
rokujejo s paketi. Res pa je, da logistični velikani, kot so UPS, DHL itd. sproženega indikatorja
ne bodo upoštevali kot razlog za reklamacijo.
Rezultati
poslovanja
N
aši rezultati poslovanja v prvih mesecih
tega leta kažejo, da se je po skoraj 50 %
rasti v prejšnjem letu rast letos zaustavila na
tem nivoju. Večjo rast pričakujemo v drugi polovici leta, ko bomo v Nemčiji na embalažnem
sejmu Fachpack prvič predstavili revolucionarno heavy duty embalažo Quick-frame®,
za katero smo že lani v Gornji Radgoni dobili
oskarja za embalažo.
Lea Benedejčič
Vlada RS je sprejela Spremembe Programa
upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020),
sprejetega s sklepom vlade 9. aprila letos,
in sicer se prilogi 6.1 Cilji in ukrepi in 6.5
Monitoringi in raziskave nadomestita z novima. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo
na svojih spletnih straneh objavilo spremenjeni
prilogi iz prejšnje točke in čistopis programa.
Zahteve kupcev
foto: arhiv podjetja
Spremembe Programa
upravljanja Natura
2000 (2015-2020)
foto: arhiv podjetja
14
99
Embalaža
Kratko,
zanimivo
Ponudba ustreznih materialov
polnil je na slovenskem trgu
zadovoljiva.
Izkušnje
uporabnikov
Tomo Šarf, vodja logistike v podjetju Helios
d.o.o.
V
Heliosu polnil za zapolnitev praznega
prostora v kartonu ne uporabljamo, ker
kot proizvajalec odpremljamo samo polne
kartone. Pač pa se srečujemo s problemom
praznega prostora med paletami. Trudimo se,
da je prostor med tovori čim manjši. Pri zlaganju embalažnih enot (kartoni, vedra, sodi idr.)
težimo k temu, da se zunanji gabariti tovora
čim bolj približajo meram palete, pri čemer
za različno vrsto embalaže uporabljamo tudi
različne dimenzije standardnih CP palet. Kljub
temu v določenih primerih prihaja do praznega
prostora med paletami. Običajno ga zapolnimo
z napihljivimi vrečami. Če je le možno – odvisno od trga – uporabljamo povratne PE vreče,
ki jih je možno uporabiti večkrat. Glede na to,
15
Podjetja za zapolnitev praznih
prostorov v pošiljkah, med
transportom najpogosteje
uporabljajo napihljive
blazinice.
Mahle Letrika d.o.o., oddelek pakiranja izdelkov
P
ri izbiri ustreznih polnil za zaščito izdelkov
upoštevamo morebitne zahteve kupca, kot
je povratna/nepovratna embalaža, ter količino
odpremljenih izdelkov, njihovo obliko, težo in
način transporta. Najpogosteje uporabljamo
polnila iz 5-slojnega valovitega kartona različnih oblik (lastna konstrukcija), veliko je v uporabi tudi gastropen (ekstrudiran-penjen PE).
Pri tem gre za kamionski, ladijski in letalski
prevoz. Pri vračljivi embalaži, kjer je prevoz le
kamionski, pa je najpogosteje uporabljani material polipropilen, v manjši meri uporabljamo
tudi ABS plastiko. Za vse komponente imamo
slovenske dobavitelje. Pri izbiri materiala je vse
odvisno od kupca, in sicer sama oddaljenost,
količine, logistični stroški in nabavna vrednost
Lea Benedejčič, direktorica spletne trgovine
mimovrste d.o.o.
E
mbalažo artikla, ki ga pošiljamo, predpiše
proizvajalec. Proizvajalec na zunanji strani
artikla tudi vidno označi, ali je embalaža "ready
for shipping" ali ne. Takšne embalaže imajo
npr. televizorji, prenosni računalniki, namizni
računalniki, monitorji ipd. Artikle, ki imajo na
99
embalaži označeno "ready for shipping", stranki pošljemo brez dodatne zaščite. Artikle, ki
nimajo te oznake, pa pošljemo v naši mimovrste=) škatli in jih ob tem še dodatno zaščitimo.
Naša prva skrb pri odpremi artikla iz skladišča
je seveda ustrezna zaščita artikla. Kriteriji, ki
jih pri odpremljanju artiklov upoštevamo, pa
so tudi ekološka ustreznost, cena materiala,
poraba polnilnega materiala, možnost reciklaže polnila in dimenzija transportnega kartona
glede na vsebino. Za pošiljke, ki jih dostavlja
Pošta Slovenije s svojim dostavnim servisom,
najpogosteje uporabljamo (ekološki) polnilni
papir, po potrebi pa dodamo tudi dodatne
zaščitne profile (iz pene). Ponudba polnilnega
papirja in pene v Sloveniji je ustrezna, tako
ne povprašujemo po polnilih v tujini in jih ne
uvažamo. Pri izbiri polnilnega materiala nam
je pomembno predvsem, da je njegova uporaba enostavna in da nudi dobro zaščito našim
pošiljkam med odpremo in dostavo. Prednost
dajemo materialom, ki jih je mogoče reciklirati,
biološko razgraditi oziroma ponovno uporabiti.
Pri optimizaciji polnila za odpremo in dostavo
pošiljk pa upoštevamo končno težo pošiljke, ki
vpliva na strošek pakirnega materiala in strošek transporta pošiljke ter morebitne stroške
poškodb pri prevozu paketa. Embalaža
embalaže. Vsa embalaža, ki jo uporabljamo, se
da direktno reciklirati in nikoli ne uporabljamo kompozitov. Pri pakiranju naših izdelkov
težimo k čim boljšemu izkoristku prostora,
ki nam je na razpolago, odpornost polnila na
deformacije in s tem primerno zaščito izdelka
rešujemo z ustrezno konstrukcijo in ne z večjim
volumnom.
Promocija
junij 2015
da uporaba polnil lahko predstavlja precejšen
strošek, se v največji meri temu izogibamo, a
smo za zagotavljanje ustrezne kvalitete za določene tipe embalaže in določene trge primorani,
da posežemo k temu ukrepu. Ponudba ustreznih materialov polnil je na slovenskem trgu
zadovoljiva. Sama teža polnilnega materiala je
v našem primeru zanemarljiva glede na težo
tovora in zato tudi ne vpliva na odločitev, ali
ga uporabiti, oziroma kakšen material izbrati.
16
99
okolje
Novice
Zelenega
omrežja
Fotografije: arhiv članov
Imamo urejen
sistem ravnanja z
radioaktivnimi odpadki
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO)
in izrabljenim gorivom (IG) je dejavnost z
možnim vplivom na okolje in zdravje ljudi.
Delovanje ARAO kot strokovne organizacije
za to področje redno usmerja vlada, hkrati pa
je pod stalnim nadzorom regulatornih organov
in mednarodnih institucij. Vlada RS je maja
podala soglasje k Programu dela in finančnemu načrtu ARAO za leto 2015. ARAO letos
nadaljuje načrtovanje odlagališča nizko- in
srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO),
izvajanje obvezne državne gospodarske javne
službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz
medicine, raziskav in industrije ter pripravlja
strateške dokumente za ravnanje z RAO in
IG. Letos odobrena sredstva znašajo 928 tisoč
evrov iz proračuna in skoraj 4,7 milijonov evrov
iz Sklada za razgradnjo NEK. Mednarodno pa
odmeva poročanje slovenske delegacije o sistemu in stanju na področju ravnanja z RAO
in IG v naši državi na 5. redni pregledovalni
konferenci, organizirani na osnovi 30. člena
Skupne konvencije o ravnanju z RAO in IG
maja 2015 na Dunaju. Države pogodbenice so
ugotovile, da ima Slovenija urejen sistem, da
zgledno sledi razvoju in je od prejšnje konference opazno napredovala. Izpostavljen je bil
napredek pri odlagališču NSRAO, za katerega
je bil v 2014 potrjen investicijski program in
končane terenske raziskave.
Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih
odpadkov bo zgrajeno v bližini NEK predvidoma do 2020.
Agencija za radioaktivne odpadke
www.arao.si
junij 2015
Za sodelovanje v rubriki
pokličite Tanjo na 03/42-66-716
Ekološki pristop
k študiju
Živimo v zanimivi dobi: proizvajamo bistveno
več odpadkov, porabimo bistveno več energije
kot v preteklosti, hkrati pa si na vsakem koraku prizadevamo za manj škodljivih izpustov,
varčujemo z energijo, ločujemo odpadke idr.
V zasebni izobraževalni organizaciji B&B v
Kranju, kjer med drugim izvajajo visokošolski program Varstvo okolja, se težav sodobne
potrošniške družbe močno zavedajo, zato so
se odločili za ekološki pristop k študiju, kjer
bodo izvedli več aktivnosti, ki bodo zmanjševali stroške šole in vseh ostalih deležnikov:
študentov, predavateljev. Poleg tega pa jih
redno in sistematično opozarjajo na pomen
varovanja okolja pred škodljivimi vplivi. Na
vsakem koraku nas spremlja misel: »Manj je
več.« Manj vsebine pomeni manj papirja. Zato
vabijo študente, da oddajo le dva vezana izvoda
diplomske naloge, natisnjena obojestransko.
Predavatelje vabijo, naj pripravijo krajša gradiva in naj bo več praktičnega dela. Vse gradivo
za študente je dostopno v e-obliki v spletnih
učilnicah. Vedno manj vabil in obvestil se pošlje
po navadni pošti, vse bolj se uporabljajo drugi
mediji.
B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o.
www.bb.si
Eko nalepka za okolju
prijazna čistila
V podjetju Bent excellent skrbimo, da bo naše
okolje še dolgo čisto in prijetno za življenje.
Zato so si v našem prodajnem programu
čistila, ki so okolju prijazna, prislužila eko
nalepko. Manj dražijo uporabnika in manj
obremenjujejo okolje ter skrbijo, da bodo tudi
naši otroci živeli v čistem, zdravem in lepem
okolju. Ekološko osveščenim kupcem ne bo
več potrebno brskati za informacijami ter se
izgubljati v poplavi podatkov na embalaži.
Ekološka čistila so primerna za dnevno čiščenje in za profesionalno uporabo. Podjetjem in
posameznikom tudi svetujemo, kako lahko z
bolj optimalno uporabo čistila zmanjšajo in
razbremenijo vplive na okolje, hkrati pa se
zmanjša tudi strošek čiščenja.
Bent excellent d.o.o.o.
www.bent.si
Podjetje
Bosio, d.o.o.,
je mednarodno podjetje,
ki se ukvarja
s proizvodnjo
industrijskih peči in
pralnih linij.
V
sklopu
proizvodnje
produktov
se,
kakor
vsako drugo
proizvodno
podjetje, sooča z izzivom ravnanja z odpadki iz
proizvodnega procesa. Pred leti je sprejelo trajnostno strategijo zmanjšanja količin odpadkov
in načrt z ravnanjem odpadkov iz proizvodnega
procesa po načelu »zero waste« oziroma čim
manj odpadkov. Vsi nastali odpadki se ločujejo
po skupinah odpadkov na ekoloških otokih.
Za vsako skupino odpadkov je pripravljen
načrt ravnanja oziroma ponovne uporabe.
Zasledovanje načela »zero waste« se prične že
pri konstruiranju produktov in se nadaljuje v
tehnološki pripravi ter izdelavi produktov. Za
vsak proizvodni odpadek se že pred njegovim
nastankom planira njegova nadaljnja uporaba,
kot na primer izdelava orodij in opreme za lastno uporabo, surovina za pakiranje produktov,
zbiranje in doniranje za dobrodelne namene
itd. Tako podjetje trajnostno skrbi za okolje in
zmanjšuje količine odpadkov, krepi inovativnost na delovnem mestu, ustvarja nove izdelke
in zmanjšuje stroške ravnanja z odpadki.
Pripravil: Dejan Skok, vodja proizvodnje
Bosio, d.o.o.
www.bosio.si
BTC pušča
odgovorne odtise
BTC d.d.
www.btc.si
URE in okolju prijazni
izdelki v ospredju
programa 48. MOS
Eko sklad za
dodeljevanje
višjih nepovratnih
finančnih spodbud
17
99
kreativnih likovnih del otrok. Na natečaju, ki
ga že tretje leto zapored pripravljata družba
BTC in društvo za trajnostni razvoj Sobivanje,
je sodelovalo 2.738 otrok iz več kot 70 vrtcev
in osnovnih šol. Ta je otroke spodbudil, da svoj
pogled na prijateljstvo izrazijo s kreativnim
ustvarjanjem različnih umetniških del. Končal
se je tudi razpis Varno na kolesu, ki ga organizira družba Butan plin in je v tem šolskem letu
povezal 2.000 otrok iz 65 osnovnih šol. Otroci
so v številnih aktivnostih krepili znanje o varnosti kolesarjev v prometu in spoznavali kolesarjenje kot zdravju prijazen način preživljanja
prostega časa. Svečana razglasitev zmagovalcev
razpisa, kjer kot partner sodeluje tudi družba
BTC, je potekala 14. 5. v BTC Cityju. Več na
www.misijazeleno.si.
Glede na to, da je Program porabe sredstev
Sklada za podnebne spremembe v letih 2015
in 2016 Vlada sprejela 14. 5. 2015, bodo višje
nepovratne finančne spodbude za naložbe
občanov v ukrepe učinkovite rabe energije in
rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih
stavbah na t. i. degradiranem območju na voljo
predvidoma v juniju. Če bi investitorji iz 9 občin:
Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Murska
Sobota, Celje, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik radi
pričeli z deli takoj, seveda lahko kandidirajo na
javna poziva, objavljena 24. 4. 2015, vendar ne
bodo upravičeni do višje nepovratne finančne
spodbude. Kasnejše kandidiranje na javni poziv
za dodeljevanje višjih nepovratnih finančnih
spodbud iz Sklada za podnebne spremembe ne
bo možno, če bodo dela že potekala. Pomembno
je torej, da se lahko z deli prične šele po oddaji
vloge na Eko sklad. Več informacij o vseh odprtih javnih pozivih z dokumentacijo za prijavo
je na voljo na spletni strani.
Eko sklad, j.s.
www.ekosklad.si
Stiskanje mokrih in
organskih odpadkov
Največji sejem regije 48. MOS bo letos v Celju
od torka do nedelje, od 8. do 13. septembra.
V ospredju razstavnega programa bo znova
energetska učinkovitost izdelkov in odgovornost do okolja. Na sejmu bodo prisotni
tudi energetski svetovalci mreže ENSVET,
ki bodo obiskovalcem ponudili brezplačno in
komercialno neodvisno energetsko svetovanje.
Nasveti o učinkoviti rabi energije in uporabi
obnovljivih virov energije so nam v pomoč pri
gradnji ali obnovi hiše, stanovanja ali naprav.
V ENSVET poudarjajo, da nikoli ni prepozno.
Tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, če ste
stanovanje že kupili in opremili ter vas pestijo
težave, povezane z rabo energije ali bivalnim
ugodjem, vam njihovi energetski svetovalci
lahko pomagajo pri njihovem reševanju. Med
novostmi letošnjega 48. MOS bo še 1. velika
razstava kampinga in karavaninga. Posebno
pozornost bodo namenili lesu, Kitajska pa je
izbrala MOS za svojo predstavitev v tem delu
Evrope. Premium Brands China bo v sejemski
dvorani A (8.-11. september).
Zeleno
omreŽje
V mesecu maju sta se končala kar dva pomembna družbeno odgovorna projekta, namenjena
otrokom. Natečaj Spodbujajmo prijateljstvo
se je 8. 5. zaključil z dogodkom v Siti Teatru
v BTC Cityju. Sledil mu je ogled razstave
Celjski sejem d.d.
www.ce-sejem.si
Pri stiskanju mokrih in organskih odpadkov
se izcejajo razne tekočine, kot npr. organske
kisline in podobne, ki onesnažujejo okolje,
zaudarjajo in skrajšujejo življenjsko dobo
stiskalnic. Podjetje Presto ima v svojem proizvodnem programu stiskalnice z zabojniki,
ki zmanjšujejo oziroma odpravljajo omenjene
težave. V osnovi gre za mobilne stiskalnice
z zabojniki, ki pa so konstruirane tako, da
vitalni deli ne prihajajo v stik s tekočinami.
To pomeni manjšo možnost okvar in daljšo
življenjsko dobo naprav. Zatesnjena vrata zabojnika in polnilne odprtine preprečujejo iztekanje tekočin in zaudarjanje. Zabojniki imajo
prostornino 8–20 m3 in so prirejeni za odvoz s
standardnimi kamioni samonakladalniki
junij 2015
Iz odpadka nastane
nov izdelek
okolje
www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje
18
99
ali kotalnimi prekucniki. Stiskalnice so še
posebno primerne za stiskanje plenic.
okolje
Ekora d.o.o.
www.ekora.si
Flaška Cork
Steklenica za pitje vode
Flaška je programirana s
postopkom TPS, s pomočjo
katerega se vibracijska struktura vode približa strukturi
izvirske vode. Na voljo je
v različnih izvedbah, od
katerih vsaka ponuja določene prednosti. V kolekcijo
Natural spadajo Flaške, ki
imajo zaščitno nogavičko
in zamašek izdelan iz naravnih materialov. Flaška
Cork se ponaša z zaščitno
nogavičko iz plute, enega
najbolj trajnostnih materialov nasploh. Nogavičke ročno
izdeluje španski mojster za
obdelovanje plute rokodelec
Miguel Pacheco. Tudi zamašek je izdelan iz
plute, tako da ta Flaška popolnoma upravičuje
slogan kolekcije Natural – Brez kompromisov.
Flaška d. d.
www.flaska.si
lesenega Powerbanka zagotavlja, da lahko
naprave uporabljamo ne le na poslovnih
dogodkih, v pisarni ali doma, temveč tudi v
naravi – omogoča nam, da energijo nesemo
s seboj, kamorkoli gremo.
IDentiks d.o.o.
www.identiks.si
Ti je mar za les?
V sredo, 6. 5. 2015, je v prostorih podjetja M
Sora d.d. v Žireh potekala strokovna konferenca CaRe for Wood? oziroma Ti je mar za
les? Konferenco, ki je bila namenjena arhitektom, projektantom, gradbenikom in drugim
zainteresiranim javnostim, je podjetje M Sora
organiziralo v sodelovanju z Inštitutom Andrej
Marušič, Univerze na Primorskem. Konferenca
o učinkoviti izrabi odsluženega lesa, na kateri
so predavali vodilni evropski strokovnjaki s
tega področja, je bila izvedena v okviru triletnega Evropskega projekta CaReWood (http://
carewood.eu/), v katerem M Sora sodeluje kot
partner iz industrije. Na konferenci so bili
med drugim predstavljeni izdelki, ki jih je
M Sora razvila iz odsluženih lesenih oken v
prvem letu projekta – križno lepljena plošča,
Terrazzo klop, klubska mizica, lesena stenska
obloga in dva prototipa novih lesenih oken iz
lesov smreke, macesna in merantija.
Vedno dosegljivi: v
naravi z naravo
M Sora d.d.
www.m-sora.si
junij 2015
Leseni Powerbank združuje funkcionalnost,
estetskost in okolju prijazne materiale.
V toplih mesecih večino časa preživimo
na zraku, daleč stran od štirih sten in električnih priključkov. Vendar pa naši redni
spremljevalci - pametni telefoni in druge
prenosne naprave - brez elektrike ne zdržijo
prav dolgo. Kje torej najdemo rešitev, ki bo izničila neprijeten občutek ob zvoku za prazno
baterijo? V IDentiksu združujemo uporabne
rešitve ter okolju prijazne materiale. Ena
izmed teh rešitev je tudi leseni Powerbank,
ki poleg naravnega lesenega ogrodja združuje
še dva bistvena elementa dodatnih prenosnih baterij – energetsko učinkovitost ter
konstrukcijsko trdnost. Mobilna energija
Marlisco – skupaj
pri obvladovanju
morskih odpadkov
Vsako leto v morje zaidejo tisoči ton plastike
in ostalih odpadkov. V svetovnih oceanih so
območja plavajočih odpadkov, ki dosegajo
velikost večjih držav. Tudi v slovenskem
morju in v severnem Jadranu se problemi
zaostrujejo. K obvladovanju te problematike
je usmerjen projekt Marlisco. Glavni cilj je
krepitev ozaveščenosti javnosti in soodgovornosti različnih segmentov družbe, kar naj bi
prispevalo k zmanjšanju količine odpadkov
v oceanih in morjih. Financira se iz Sedmega
okvirnega programa Evropske skupnosti za
raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene
dejavnosti. Izvajal se je v obdobju od 1. 7. 2012
do 31. 5. 2015 v sodelovanju partnerjev iz 15-ih
evropskih držav, ki ležijo ob štirih regionalnih
morjih. Regionalni razvojni center Koper je bil
edini slovenski partner. V okviru projekta smo
partnerji pripravili: študijo o virih morskih
odpadkov v različnih regionalnih morjih in
o trendih, zbranih je bilo 73 primerov dobrih
praks uspešnih rešitev z različnih področij,
izvedlo se je evropsko video tekmovanje za
mlade, organiziral nacionalni forum širokega
kroga deležnikov v 12 partnerskih državah
idr. Projekt Marlisco je spodbudil različne
segmente javnosti k razmisleku o problematiki morskih odpadkov in o posledicah naših
ravnanj. Več informacij o projektu najdete na
www.marlisco.eu.
Regionalni razvojni center Koper
www.rrc-kp.si
Brezplačna poletna šola
o mestih prihodnosti
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske
urbane regije ter Fakulteta za računalništvo
in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru
projekta CREA pripravljata brezplačno poletno
šolo 'Mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije' (ang. Cities of the Future through Service
Innovation), ki bo potekala med 12. in 22. 7.
2015 (z zaključnim delom 28. in 29. 9. 2015)
v Ljubljani in bo osredotočena na spodbujanje
podjetništva med študenti in diplomanti različnih strok s poslovnimi idejami za inovativne storitve, ki izboljšujejo kakovost življenja
v mestih prihodnosti. Poseben poudarek bo
na družbenih in okoljskih izzivih v urbanih
okoljih oziroma snovanju storitev, ki ponujajo
trajnostne rešitve za izzive, povezane z mobilnostjo, onesnaževanjem, oskrbo s hrano,
učinkovitejšo rabo energije, ter zdravstvene
izzive, povezane s starajočim se prebivalstvom.
Navdih za razvoj idej bo tudi Ljubljana kot
Zelena prestolnica Evrope 2016. Za udeležbo
bodo imeli prednost kandidati s kreativnimi
idejami, ki temeljijo na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah ter imajo potencial
čim večjega družbenega in ekološkega vpliva.
Prijave na poletno šolo: do vključno 15. 6. 2015
na www.f6s.com/crea.
RRA Ljubljanske urbane regije
www.rralur.si
Podjetje Saubermacher-Komunala Murska
Sobota je 8. 12. 2011 kot prvo prekmursko podjetje prejelo osnovni certifikat Družini prijazno
podjetje. Za pridobitev osnovnega certifikata
smo se zavezali k izvrševanju 13 ukrepov, ki jih
bomo v treh letih vpeljali v podjetje in z njimi
zaposlenim omogočili prijaznejše usklajevanje
družinskih in službenih obveznosti. Nekateri
izmed ukrepov so: fiksni osrednji delovni čas z
izbiro prihoda in odhoda, časovni konto, otroški časovni bonus, dodatni dnevi odsotnosti z
nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih
razlogov, komuniciranje z zaposlenimi, raziskave
med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine, druženje med zaposlenimi, izobraževanje
vodij na področju usklajevanja dela in družine,
sodelovanje svojcev zaposlenih pri opravljanju
občasnih del v podjetju, obdaritev novorojenca,
novoletno obdarovanje otrok idr. 22. 1. 2015 smo
gostili zunanjega revizorja, ki je ocenil, da so bili
načrtovani ukrepi izpeljani in cilji doseženi, na
podlagi česar smo 9. 2. 2015 prejeli polni certifikat Družini prijazno podjetje za dobo treh
let. Slavnostna podelitev je bila na Mednarodni
dan družin, 15. 5. 2015, v prostorih Gospodarske
zbornice Slovenije.
Saubermacher Slovenija d.o.o.
www.saubermacher.si
Sistem javnega
naročanja uničuje
slovensko inženirsko
znanje
Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar
Saubermacher Komunala Murska Sobota d.o.o.
www.saubermacher-komunala.si
Ema Lampelj s
Saubermacherjevo
okoljsko nagrado
Savaprojekt je ena izmed vodilnih družb v
Sloveniji na področju gradnje objektov - storitve
inženirja. Ob jubileju 40 let, ki so ga obeležili s
slavnostno prireditvijo Ustvarjalni krog - pogled v prihodnost, je glavni direktor družbe
Savaprojekt Peter Žigante podal kritičen pogled
na sistem javnega naročanja: »Država z načinom sistema javnega naročanja intelektualnih
storitev uničuje slovensko inženirsko znanje na
področju investicij. Gre namreč za to, da se je
slabih navad javnega sektorja navzel tudi zasebni, ki prav tako izbira urbaniste, projektante in
nadzornike nad izvedbo po sistemu najnižjih
cen. Večkrat slišimo, da si podjetja med sabo
sama znižujemo ceno, vendar to ni res. Smo
kot gladiatorji, ki niso imeli izbire, ko so jih
spustili v areno. S takšnim načinom dela bodo
v Slovenijo prišli tuji projektanti, posledično pa
bo to pomenilo, da se bodo uporabljali tudi tuji
proizvodi, kar bo uničilo slovensko gradbeno
industrijo.« Prihodnost Savaprojekta je v širitvi
trga na širše področje Evrope in Balkana. V ta
Savaprojekt d.d. Krško
www.savaprojekt.si
Stroji Komptech za
postopke MBO
Mehansko-biološka obdelava (MBO) je eden od
odgovorov na vprašanje, kaj lahko storimo, da
bodo odlagališča okolju bolj prijazna. Če želimo
zmanjšati emisije iz odlagališč mešanih odpadkov, moramo začeti z recikliranjem odpadkov,
izrabo energije iz odpadkov in z ustvarjanjem
stabiliziranega ostanka za odlaganje na odlagališčih. Organske snovi iz odpadkov povzročajo
največ težav na odlagališčih, zato je njihovo količino potrebno zmanjšati in stabilizirati s kompostiranjem. To se lahko opravi s postopkom MBO.
Končni produkt MBO so stabiliziran ali posušen
kompostiran ostanek, odpadki, ki se jih da reciklirati, in trdna goriva iz odpadkov. Za opravljanje te naloge se po vsem svetu uporabljajo stroji
podjetja Komptech, ki so nepogrešljivi v vseh
glavnih postopkih MBO. Skupina Teknoxgroup
v industriji ravnanja z odpadki s svojim obširnim
strokovnim znanjem, poznavanjem in izkušnjami ustvarja sinergije na teritorijih, ki jih pokriva.
Teknoxgroup Slovenija d.o.o.
www.teknoxgroup.com
Zeleno
omreŽje
Da smo še zmeraj zavezani sloganu "Za življenja
vredno okolje" smo v podjetju Saubermacher
Slovenija dokazali tudi s podelitvijo 4.
Saubermacherjeve okoljske nagrade. Prejela jo je
diplomantka Ema Lampelj iz Fakultete za kemijo
99
namen izobražujejo mlade inženirje za vodenje
investicij kjerkoli v Evropi. Ustanovili so tudi
podjetje e-GRUS, ki se ukvarja izključno s tujimi
investitorji in programi znotraj države, ki bi bili
zanimivi za tuje vlagatelje.
okolje
in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani,
za delo z naslovom Elektrokoagulacija tekočih
odpadkov. Za zmagovalno razmišljanje je prejela ček v vrednosti 1.500 evrov ter spodbudo
za nadaljnje strokovno ustvarjanje in kreiranje
novih vsebin. Izbor najboljših del, povezanih z
okoljem in ustreznim ravnanjem z odpadki, je
potekalo v sodelovanju s slovenskimi fakultetami, in sicer Fakulteto za strojništvo Univerze
v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko
tehnologijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto
za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v
Mariboru, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Fakulteto za znanosti o
okolju, Univerza v Novi Gorici. Podelitev nagrade
je potekala v hotelu Term Zreče, kjer je več kot
100 zbranih udeležencev spoznalo vseh sedem
mladih "strokovnjakov", ki so prišli v ožji izbor.
Tematika letošnje okoljske nagrade je bila zemlja
in krog, ki simbolizira planet. Okoljska nagrada
je spodbuda mladim, da oddajo predloge za lepši
jutri in predstavijo svojo vizijo.
Eko terme Snovik in
energetska inovacija
Zarje Kovis
Izgradnja term Snovik, eko term v Tuhinjski
dolini, je inovacija na energetskem področju
podjetja Zarja Kovis d.o.o.. Uporaba obnovljivih
virov energije, kot so sončna energija, toplota
odpadnih voda, odvečna toplota v zraku ter
lesna biomasa, prispeva k zmanjšanju emisij in
izboljšanju bivalnega okolja. K zmanjšanju onesnaževanja okolja v termah Snovik pripomorejo
z lastno mehansko biološko čistilno napravo in
ločevanjem odpadkov. Ekološka ozaveščenost je
vidna pri varčevanju z energijo, kar vključuje uporabo varčnih žarnic, samodejno izklapljanje
junij 2015
Prejeli smo polni
certifikat družini
prijazno podjetje
19
www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje
20
99
okolje
klimatskih naprav in gretja, kakovostno izolacija oken, energijsko učinkovite naprave in
bioklimatsko arhitekturo. Zarja Kovis in Terme
Snovik se skupaj vključujejo v razvojne strategije
okolja. Terme Snovik so v letu 2007 pridobile
EU Marjetico, znak za okolju prijazne turistične
namestitve, s čimer so se vključili v skupino eko
hotelov v Evropi. Ob pridobitvi znaka so prepoznali prednosti, saj znak simbolizira visoko
kakovost in okoljevarstveno uspešnost, ekološko
učinkovitost, vodi k izpolnjevanju pričakovanj
gostov in pomaga pri tržnem komuniciranju.
tlačna cisterna, v celoti narejena iz kislinsko
odpornega nerjavečega jekla. Za namene črpanja kislih in alkalnih odpadkov je primerna
tudi izvedba vakuumske črpalke. Vgrajena je
visokotlačna črpalka z zmožnostjo pranja in prebijanja kanalizacijskih cevi, kot tudi za namene
industrijskega čiščenja. V primeru potrebe po
prečrpavanju odpadnih voda je nameščena pretočna črpalka. Vozilo je opremljeno še z vzvratno
kamero, ki omogoča varnejšo vzvratno vožnjo.
Za večjo varnost in lažje delo je vgrajen hidravlični vitel, ki omogoča dvigovanje jaškov in rešetk.
Kemis d.o.o.
www.kemis.si
Zarja Kovis d.o.o.
www.zarja-kovis.si
V Kemisu nova
vakuumska cisterna za
najzahtevnejša čiščenja
V Kemis-u smo s pomočjo kredita Eko sklada
kupili novo, okolju prijaznejše triosno vozilo, ki
izpolnjuje zahteve Euro6. Nadgradnja je sesalno
odpadkov, po njih se lahko zgledujejo mnoga
komunalna podjetja v Sloveniji. Ločevanje
odpadkov je zanje postalo samoumevno, saj
znajo in zmorejo ohranjati čisto okolje v občini,
v kateri živijo, proizvajati manj odpadkov in
jih ustrezno ločevati. Zbirni center Vrhnika
je v pravem pomenu besede prostor, od koder
odpadek (surovina), ki ga tja pripeljejo, najde
pot v nadaljnjo predelavo. Le še malo je odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Tudi od tega
ostanka pa lahko ločimo še kaj uporabnega.
Ocenjujemo, da je v ostankih, ki jih komunalna
podjetja poberejo iz črnih zabojnikov, vsaj še
10 % koristnih odpadkov. Lani so se Vrhničani
pridružili mednarodnemu združenju v Evropi
Zero Waste. Pri njih je zaživel tudi »depo« z
geslom »staro za noro«, ki so ga dalj časa načrtovali do točke, ko so ideje postale realnost.
Stari, nostalgični in kakovostni predmeti ćso
zamenjali lastnike.
JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.
www.kpv.si
20 let učinkovitega,
uspešnega ločevanja
20 let učinkovitega, uspešnega ločevanja
odpadkov v JP Komunalno podjetje Vrhnika
je praznik, ki ga občani občin Borovnica, Log Dragomer in Vrhnika lahko slavijo s ponosom.
Ne le da so uspeli ločeno zbrati že več kot 80 %
Že poročate o
trajnostnem razvoju?
Razlogi:
finančni rezultati ••
izboljšana učinkovitost in produktivnost
zmanjšana odvisnost od izbranih virov
poslovna odličnost
•
•
•
v koraku z zakonodajo
strateško predvidevanje
dvig ugleda
trženjska dodana vrednost
izboljšanje pripadnosti podjetju
izboljšanje odnosov z lokalno
skupnostjo in ostalimi deležniki
Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja
in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika
Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si
Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si
Promocija
junij 2015
komunikacijske
prednosti
•
•
•
podjetij. V Toshibi so razvili
prvo multifunkcijsko napravo
na svetu s tonerjem, ki se ga
da razbarvati. Matjaž Rajh,
produktni vodja naprav Toshiba
v podjetju Tift, pravi, da je
slovenskim podjetjem naprava
zanimiva predvsem za zeleni
marketing in za zniževanje
negativnih vplivov na okolje.
Podjetja okoljevarstvo vse
bolj vpeljujejo v vse procese
poslovanja.
Kakšni so prvi odzivi potencialnih naročnikov
in kakšno je zanimanje za napravo med slovenskimi podjetji in organizacijami?
Potencialnim strankam se zdi naprava zelo
zanimiva. Nekatere gledajo na rešitev kot
možnost za znižanje stroškov zaradi manjše
potrošnje papirja, medtem ko večina razmišlja
v smeri zelenega marketinga, zaščite okolja
in integracijo naprave v sistem zniževanja
negativnih vplivov na okolje, ki so ga vpeljali v
podjetjih ali pa se na to pripravljajo.
Kako multifunkcijska naprava eco koncept
Toshiba dokazuje svoj nižji okoljski odtis?
Na testiranjih v laboratorijih in med uporabo
pri strankah je bilo ugotovljeno, da lahko vsak
list papirja uporabimo v povprečju 5-krat. To
pomeni, da potrebujemo cca. 80 % manj papirja, s tem pa so zmanjšane emisije CO2 med
delovanjem stroja za približno 44 %.
Pri podjetju Toshiba so razvili shemo Carbon
Zero za izravnavanje ogljikove sledi Toshibine
multifunkcijske naprave. Za kakšno shemo gre
in kako deluje v Sloveniji?
Carbon Zero shema je mednarodni projekt,
ki ni omejen na posamezne države, ampak
pomaga reševati ekološke probleme na različnih koncih našega planeta. Z nakupom
multifunkcijske naprave Toshiba stranka donira določeno vsoto denarja za različne okoljevarstvene projekte. Z realizacijo omenjenih
projektov se zmanjšajo izpusti CO2 v ozračje, in
sicer približno v višini izpustov, ki jih povzroči
200.000 izpisov na kupljeni multifunkcijski
napravi. Projekti, ki so financirani s shemo
foto: arhiv podjetja
Carbon Zero potekajo po svetu, predvsem
pa v manj razvitih državah. Dober primer je
dobava kotlov za kuhanje v Afriko, kjer slabo
izkoriščena in nenamenska oprema za kuhanje
rezultira v velikih nepotrebnih emisijah CO2 v
ozračje.
Ponujate različne produkte za pisarne, kot so
tiskalniki, računalniki, programska oprema idr.
Kakšen je interes za razvoj zelenih pisarn?
Interes obstaja, ker obstaja zavedanje, da je
potrebno primakniti svoj kamenček v mozaik
čistejšega okolja. Poleg tega nekatera (predvsem večja) podjetja gradijo svojo podobo z
zeleno politiko in uvajajo okoljevarstvo v vse
procese poslovanja. Zelena politika podjetja je
lahko posledica resničnega zavedanja pomena
okoljevarstva ali pa marketinškega pristopa – v
veliko primerih je kombinacija obojega.
Podjetjem in drugim organizacijam ponujate
storitev e-CONCEPT za identifikacijo skritih
stroškov pri uporabi opreme, kot so tiskalniki,
skenerji idr. Za kakšen pristop gre?
Metodologija e-CONCEPT je razvita z namenom, da se izboljšata delovanje in uporaba
naprav za produkcijo dokumentov. Najprej je
potrebno analizirati obstoječo situacijo, nato
pa jo optimizirati. Optimizirano stanje mora biti
od obstoječega zaradi več razlogov – stroški,
administriranje, uporabniki, menedžment, varnost in ekologija. Analiza obstoječega stanja je
zelo natančna in temelji na dejanskih podatkih,
ki jih dobimo od naročnika, na drugi strani pa
je optimizirana situacija plod skupnega dela
projektne skupine, ki je sestavljena iz naših
strokovnjakov in predstavnikov naročnika.
Optimizirana situacija vsebuje podatke, številke
in zagotovila, za katere smo se, kot potencialni
dobavitelj, pripravljeni pogodbeno zavezati. junij 2015
bolj odraz okoljsko zavednih
Smo zastopniki in distributerji za podjetje
Toshiba na področju produkcije dokumentov
– kopiranje, tiskanje, skeniranje, faksiranje.
Toshiba je znana po tehnološkem napredku in
po tem, da se zaveda izzivov ekologije. Logična
posledica je bil napor, da začne razvijati napravo, ki bi dejansko znižala negativne vplive
na okolje med samo izdelavo in predvsem
med delovanjem. Pričakovati je bilo, da bo
prehajanje na t.i. brezpapirno poslovanje prineslo bistveno znižanje potrošnje papirja, kar
pa se ni zgodilo. Zato se je Toshiba usmerila
k bistvenemu znižanju količine porabljenega
papirja, kar je bolj realistična opcija.
Matjaž Rajh
Zelene pisarne postajajo vse
okolje
V zeleno pisarno
zelene izdelke
Kot zastopniki podjetja Toshiba s prvo ekološko multifunkcijsko napravo na svetu s tonerjem, ki se ga da razbarvati, predstavitve eco
koncept Toshiba.
21
99
Zeleno omrežje
22
99
okolje
Vi sprašujete,
ministrstvo odgovarja
V tej številki revije EOL je
Ministrstvo za okolje in prostor
Prvo se je nanašalo na male
komunalne čistilne naprave,
saj se roki za namestitev
postopoma približujejo,
občine pa opozarjajo, da
bi se moral zakonodajalec
odločiti za manj stroge rešitve.
Do precejšnjih zaostankov
prihaja pri reševanju vlog za
vse vrste rabe vod. ARSO
je sprejel akcijski načrt za
odpravo zaostankov, a to se bo
zgodilo do leta 2017. Prenos
direktive IED bo kmalu končan,
razprava o Prostorski strategiji
pa je trajala do 12. junija. O tej
temi bomo v reviji EOL pisali v
eni naslednjih številk.
junij 2015
V naseljih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, in
na območjih z redko poselitvijo, kjer izgradnja
javnega kanalizacijskega sistema ni predvidena, ne bo več dovoljena uporaba pretočnih
greznic. Na vodovarstvenih območjih že letos,
drugje pa do leta 2017. V občinah in v komunalnih podjetjih se pojavljajo predlogi za
določitev novega roka, saj bi imele tako več
možnosti za postopno ureditev javne kanalizacije na manj poseljenih območjih, problem
pa vidijo tudi v tem, da je za marsikatero gospodinjstvo to strošek, ki ga ne bodo zmogli.
Kakšno je stališče ministrstva?
Vi sprašujete,
ministrstvo
odgovarja
odgovorilo na štiri vprašanja.
Ministrstvo išče
rešitve, ki bi bile
manj stroge
Veljavna Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav (Ur. l. RS št. 98/07 in 30/10) v zvezi
z urejanjem odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode na območjih brez javne kanalizacije določa, kot je navedeno v nadaljevanju.
Če območje poselitve ni opremljeno z javno
kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb
na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo,
za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti
čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali
zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:
• 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na
prispevnem območju občutljivega območja
ali na vplivnem območju kopalnih voda ali
na vodovarstvenem območju, in
• 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na
zgoraj navedenih območjih.
Do teh rokov lahko lastniki obstoječih stavb
uporabljajo za čiščenje komunalne odpadne
vode obstoječe pretočne greznice ali zbirajo komunalno odpadno vodo v obstoječi nepretočni
greznici, ki jo prazni izvajalec javne službe.
V pripravi je novelacija predpisov s področja
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, in sicer bodo v novi uredbi
predvidoma združene vsebine, ki so trenutno
zajete v naslednjih predpisih:
• Uredba odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode,
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz komunalnih čistilnih naprav,
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Kakšne rešitve konkretno so predvidene, bo
širši javnosti znano ob predložitvi osnutka
predpisa v javno obravnavo. Osnutek predpisa je trenutno v internem usklajevanju na
ministrstvu. Predvidevamo, da bo v javno
obravnavo posredovan še pred poletjem.
23
Vsebina novelacije:
• seznam in meje
aglomeracij
(ažurni podatki
CRP, upoštevanje
določenih stavb),
• zahteve za aglomeracije < 2.000 PE,
• zahteve za individualne
ureditve.
Razprava o
prostorski
strategiji do
sredine junija
MOP je javnosti predstavil izhodišča za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
Katere so bistvene novosti v izhodiščih in do
kdaj bo potekala razprava o izhodiščih?
Javno posvetovanje glede Prostorske strategije je odprto do 12.6.2015. Več pa na spletni
povezavi:
http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/
novica/browse/2/article/12447/6037/9e1eae6
9335a4a826794284071898016/
Prenos direktive
IED kmalu
pod streho
Kdaj bo v slovenski pravni red prenesena nova
direktiva o industrijskih emisijah in kje se kažejo največje težave pri pripravi nove uredbe?
Del IED je bil prenešen v naš pravni red že s
sprejetjem novele Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1F) (Uradni list RS, št. 92/13), Uredbe
o emisiji snovi in odstranjevanju odpadkov iz
proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list
RS, št. 64/14) in Uredbe o mejnih vrednostih
emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila
Največje težave se kažejo pri prenosu Uredbe
o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
- v dosedanji javni obravnavi se je izpostavila
predvsem problematika povezana z varstvom
tal in podzemnih voda, konkretno v povezavi
s pripravo t.i. izhodiščnega poročila, in
problematika vezana na uporabo
Zaključkov o BAT v postopku
izdaje okoljevarstvenih dovoljenj. Glede obveznosti
priprave
izhodiščnih
poročil, s katero so bili
sicer upravljavci seznanjeni že dlje časa, bo
potrebno najti rešitev, ki
bo zagotavljala primerno
ravnotežje med upoštevanjem zahtev in rokov, ki jih
nalaga direktiva, ter stroški
in sposobnostjo upravljavcev,
da izdelajo to poročilo. Z izdelavo
izhodiščnih poročil bo vzpostavljena pomembna slika stanja tal in podzemne vode pod
lokacijami industrijskih naprav, ki bo omogočala, da se ob prenehanju obratovanja naprave
ugotovi, ali je prišlo do znatnega onesnaženja
tal in podzemne vode in ali mora upravljavec
izvesti ukrepe, s katerimi območje naprave ob
upoštevanju takratne ali s prostorskimi akti
določene prihodnje rabe ne bo predstavljajo
pomembnega tveganja za zdravje ljudi ali okolje. Glede uporabe Zaključkov se ministrstvo
dogovarja s Službo Vlade za zakonodajo o nomotehničnem načinu prenosa - najverjetneje
99
bo to Uredba o izvajanju Zaključkov o BAT za
vsakokratno vrsto naprav in dejavnosti.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav - pri prenosu dela direktive, ki se
nanaša na velike kurilne naprave, bo glavna
problematika uvajanje derogacij, ki jih direktiva omogoča - glede doseganja mejnih vrednosti
emisij snovi v zrak. Zlasti bodo to derogacije:
prehodni nacionalni načrt, odstopanje z omejenim trajanjem ("opt-out") in sistemi daljinskega ogrevanja.
okolje
V pripravi je tudi novelacija operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode.
Ministrica bo predvidoma v mesecu juniju
2015 sprejela Pravilnika o obratovalnem monitoringu podzemne vode in stanja tal. V maju
2015 je bil v ponovni javni obravnavi
osnutek Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko
povzročajo onesnaževanje okolja večjega
obsega, ki bo predvidoma sprejet
do konca julija
2015. V tretjem
četrtletju 2015
naj bi šli v javno
obravnavo še
preostali
dve
uredbi (Uredba o
emisiji snovi v zrak
iz velikih kurilnih
naprav ter Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah
za sosežig odpadkov in njihovih emisijah), z namenom, da se ju čimprej sprejme. S
tem bo prenos direktive končan.
Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah za
sosežig odpadkov in njihovih emisijah
- ne pričakujemo posebnih izzivov, ker direktiva ne prinaša bistvenih odmikov od dosedanje
ureditve.
Vloge za vse
vrste rabe
vode bodo še
v zaostanku
Pri izdaji koncesij za male hidroelektrarne in
za drugo rabo vod prihaja do zamud. Kakšno
je zanimanje za pridobitev koncesij za male
hidroelektrarne in kako boste
odpravili zamude?
Na letni ravni ARSO
prejme okoli 60 vlog
za rabo vode za
proizvodnjo električne energije
v MHE, vendar
je večina teh
zadev povezana z že obstoječimi vodnimi
pravicami
za
tovrstno rabo vode
(zahteve po povečanju
odvzema vode, spremembi
višinskih kot, širjenje odsekov, prenos pravice na drugega imetnika).
Statistično se ne vodi podatkov o tem, koliko
je vlog za podelitev nove vodne pravice za rabo
vode v MHE, in koliko je takih, kjer se obstoječa vodna pravica spreminja ali prenaša na
novega imetnika. Vendar ocenjujemo, da je vlog
za novo umeščanje rabe vode v MHE cca. 20 %
vseh vlog vloženih za rabo te vrste vode. Za
odpravo zaostankov je bil na ravni ARSO sprejet akcijski plan, kjer se predvideva, da bodo
zaostanki (za vse vrste rabe vode) odpravljeni
do konca leta 2017. junij 2015
Ministrstvo je pri pripravi osnutka nove uredbe
proučilo tudi predloge zainteresiranih (npr.
občine) in išče rešitve v smeri, ki bi bile manj
stroge od zahtev v veljavnih predpisih.
»Delamo tektonske premike
na področju okolja«
mag. Vanesa Čanji
foto: Robert Anic/PIXSELL
24
99
okolje
Intervju s hrvaškim
ministrom za varstvo
okolja in narave
Mihaelom Zmajlovićem
Intervju s hrvaškim
ministrom za varstvo
okolja in narave
Mihaelom Zmajlovićem
Ministrstvo za varstvo okolja
in narave v hrvaški vladi vodi
ekonomist Mihael Zmajlović,
letnik 1978, ki je najmlajši član
v vladi Zorana Milanovića.
Tri leta si je politične
Mihael Zmajlović
izkušnje pridobival kot župan
Jastrebarskega, nakar je bil
leta 2011 izvoljen za poslanca.
Po odstopu Mirele Holi kot
okoljske ministrice je leta 2012
postal minister za varstvo
okolja in narave. Zaveda se
zahtevnosti projektov, ki jih
mora Hrvaška izpeljati v kratkih
rokih, saj doslej, kot pravi, za
okoljske projekte ni bilo prave
politične volje. S to vlado se
je obrnil nov list, zatrjuje. K
optimizmu ga spodbujajo dobri
rezultati, ki jih Hrvaška dosega
pri črpanju evropskih sredstev
junij 2015
za okoljske projekte.
Hrvaška se kot nova država članica EU sooča
s pomembnimi obveznostmi na področju varstva okolja. Ali se strinjate z oceno, da boste
imeli prav na tem področju v naslednjih desetih letih najtežje naloge pri doseganju zahtev
EU? Kakšen politični poudarek daje hrvaška
vlada področju varstva okolja?
kot pol milijarde kun v komunalno opremo,
namenjeno ločevanju odpadkov. To je več kot
dvakrat več kot prej v osmih letih - v času dveh
predhodnih vlad. Zavedamo se, da smo šele
na začetku. Kljub temu so to, brez pretiravanja, tektonske spremembe, ki kažejo, da smo
izzivom kos.
Varstvo okolja vpliva na vse druge resorje, vse
dejavnosti in na koncu na življenje vsakega
državljana. Vsak poseg v naravo, vsaka človekova dejavnost vpliva na okolje. V več oddelkih
mojega ministrstva ni bilo narejenega dovolj,
da bi se od pristopnih pogajanj do začetka dela
te vlade obveznosti, ki so bile dogovorjene zelo
ambiciozno, dejansko izpolnile. To je še posebej
izrazito, ko govorimo o ravnanju z odpadki.
Posledica tega je, da smo se v zelo kratkem
času soočili s številnimi izzivi. Danes je stanje
veliko boljše kot leta 2012. Trenutno je naša
glavna naloga vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z viri, ravnanje z odpadki pa
je eno izmed ključnih vprašanj v javnosti. Leta
2012, na začetku mandata te vlade, je imelo le
okoli 40 % prebivalstva dostop do infrastrukture za neko obliko ločevanja odpadkov. Sedaj,
tri leta pozneje, ima to možnost približno 80
% prebivalstva. V treh letih smo s sofinanciranjem Sklada za varstvo okolja vložili več
Evropa še nikoli ni vlagala toliko v varstvo
okolja kot sedaj, saj je kar 20 % proračuna EU
namenjenega za okoljske politike. Za nas so
pomembni tudi strukturni skladi, v katerih je
v naslednjem proračunskem obdobju za okolje
na voljo skoraj 3 milijarde evrov.
Kakšna je vaša organizacijska shema in kakšen
strokovni potencial za izpolnitev teh izzivov?
Kakovostnega kadra je vedno premalo, a s
sodelovanjem z institucijami, ki so del ministrstva za varstvo okolja in narave, imamo
strokovnjake s potrebnim znanjem in izkušnjami. Govorim o Agenciji za varstvo okolja in
Državnem zavodu za varstvo narave, o Skladu
za varstvo okolja in energetsko učinkovitost,
Državnem hidrometeorološkom zavodu in o
19 javnih zavodih, ki upravljajo nacionalne in
naravne parke.
V finančnem smislu vas poleg upravljanja z
odpadki čakajo veliki premiki na področju
Morda je najpomembnejši
dosežek ta, da Sklad za
varstvo okolja končno deluje
učinkovito in v skladu z
zakonom ter da sofinancira
številne projekte, od katerih
bodo imeli največje koristi
prebivalci.
jasna politična volja, da stvari spremenimo. S
politično voljo smo zagotovili finančno pomoč
mestom in občinam, saj višji standard pač več
stane. Več kot pol milijarde kun, kar je 66 milijonov evrov, smo vložili v komunalno opremo
s sofinanciranjem Sklada za varstvo okolja, in
to samo v treh letih. Ko te številke primerjate
z malo več kot 25 milijoni investicij v osmih
letih pred tem, to je v dveh mandatih prejšnjih
vlad, je očitno, da smo v samo treh letih več kot
podvojili vlaganja. Velik izziv je nadoknaditi
zamujeno in dohiteti roke - do konca leta 2018
morajo delovati centri za ravnanje z odpadki ali
do konca leta 2020 naj bi ločeno zbrali vsaj 50
% stekla, papirja, kovine in plastike. Začeli smo
temeljito reformo gospodarjenja s posebnimi
frakcijami odpadkov v skladu s tržnimi načeli.
Morda je najpomembnejši dosežek ta, da Sklad
za varstvo okolja končno deluje učinkovito in
v skladu z zakonom ter da sofinancira številne
projekte, od katerih bodo imeli največje koristi
prebivalci.
Pravite, da boste težko dosegli dogovorjene
roke na področju ravnanja z odpadki. Kje ste
trenutno pri investicijah v infrastrukturo – v
99
25
Kako pa v tej luči komentirate oceno, zapisano v reviji Green European Journal glede
koruptivnosti sistema ravnanja z odpadki na
Hrvaškem - citiram: »Večina lokalnih oblasti
neobdelane komunalne odpadke odlaga na
odlagališčih. Ločevanja uporabnih odpadkov
skoraj ni, ni obrata za termično obdelavo bodisi komunalnih ali nevarnih odpadkov, doslej ni bil zgrajen niti en center za ravnanje z
V mandatu te vlade smo naredili tektonske
premike na področju delovanja sistema ravnanja z odpadki. Najpomembnejše je, da smo
vzpostavili ločevanje odpadkov. Čeprav so se
obveznosti določile že v pristopnih pogajanjih
in pravila obstajajo od leta 2005, je dejstvo,
da v tem obdobju ni bilo storjenega skoraj nič.
Preprosto ni bilo politične volje za izvajanje
zakona o odpadkih. Zato je veliko mest in
občin odlašalo z uvedbo ločevanja odpadkov.
Z začetkom veljavnosti Zakona o trajnostnem
gospodarjenju z odpadki leta 2013 so postali
cilji natančno opredeljeni, prav tako obveznosti
vseh deležnikov v sistemu in z roki. Ampak najpomembnejša sprememba je to, da je vprašanje
odpadkov postalo eno izmed treh najpomebnejših tem v državi. Upravičeno! Končno obstaja
V načrtu imamo izgradnjo
13 centrov za ravnanje z
odpadki v vrednosti okoli 657
milijonov evrov.
okolje
Vsak višji standard ima svojo ceno. Pogosto
se na varstvo okolja gleda kot na strošek,
dajatev ali obremenitev gospodarstva. To je
eden izmed največjih predsodkov, s katerim
se borimo. Skrb za okolje je edino jamstvo za
trajnostni razvoj, brez trajnostnega razvoja pa
ni prihodnosti. Srečo imamo, da smo po biotski
raznovrstnosti in dobri ohranjenosti narave
in okolja ena izmed vodilnih držav v Evropi.
Zato je treba gledati okolje kot na priložnost.
Čisto okolje in ohranjena narava sta eden od
naših ključnih virov, ki ga je treba usmeriti
v trajnostni razvoj. Poleg drugih skladov in
skoraj 3 milijard evrov, namenjenih za okolje,
je v zadnjih treh letih ključno vlogo pri ohranjanju in ustvarjanju zelenih delovnih mest
na Hrvaškem igral naš Nacionalni sklad za
varstvo okolja in energetsko učinkovitost.
Samo v letošnjem letu bo Sklad sofinanciral
skoraj 100 milijonov evrov za projekte, ki so
vredni dvakrat toliko in imajo trojno funkcijo.
Kot primer naj navedem energetsko prenovo
enodružinskih hiš ali večstanovanjskih stavb,
s katero želimo zmanjšati njihov okoljski odtis,
rabo energije in emisije CO2 v okolje, hkrati pa
povečujemo kakovost življenja, saj je življenje
v energetsko obnovljenem objektu prijetnejše, hkrati pa se dosegajo prihranki pri energiji
od 30-60 %. Tretja prednost tega projekta je
ohranitev delovnih mest in odpiranje novih.
Pomembno vlogo imajo tudi evropski skladi.
Preko Operativnega programa za konkurenčnost in kohezijo nam je za projekte ravnanja z
odpadki na voljo približno 470 milijonov evrov.
S temi sredstvi bomo sofinancirali izgradnjo
centrov za ravnanje z odpadki in sanirali
odlagališča. Za varstvo zraka ter blaženje in
preprečevanje podnebnih sprememb imamo
na voljo približno 30 milijonov evrov. Za varstvo narave imamo predvidenih približno 223
milijonov evrov. Skoraj 520 milijonov evrov je
predvidenih za projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Upravljanje z
vodami, ki je pri nas v pristojnosti ministrstva
za kmetijstvo, je zelo uspešno pri pridobivanju
sredstev. Prepričan sem, da bomo pri črpanju
teh sredstev uspešni. Tako optimističen sem
predvsem zaradi dejstva, da bomo do konca leta
2016, torej v skladu z načrtom, v celoti počrpali
330 milijonov evrov iz Operativnega programa
za okolje 2007-2013.
odpadki. Še več, ni tržnih načel za upravljanje
tako imenovanih posebnih kategorij odpadkov,
saj se sistem financira prek Sklada za varstvo
okolja in energetsko učinkovitost, katerega
nepregledno in skorumpirano delovanje je
že več let predmet večjega števila preiskav
državnega pravobranilstva.«?
mislih imam centre za ravnanje z odpadki in
odlagališča?
V načrtu imamo izgradnjo 13 centrov za ravnanje z odpadki v vrednosti okoli 657 milijonov
evrov. Da bi pospešili njihovo gradnjo, smo
aprila spremenili načrt ravnanja z odpadki,
s katerim med drugim občinam, mestom in
županijam omogočamo sofinanciranje teh projektov do 90 % investicije. Do 70 % denarja bi
črpali sredstva EU, preostala sredstva do 90 %
pa bomo financirali iz Sklada za varstvo okolja
in energetsko učinkovitost. Prejšnji načrt je
predvideval udeležbo sredstev EU in Sklada
za varstvo okolja v višini 40-80 %. S to spremembo smo občinam, mestom in županijam
precej olajšali investicije v centre za ravnanje
z odpadki.
Letos načrtujemo odprtje prvih dveh centrov
za ravnanje z odpadki. Gre za center za ravnanje z odpadki Marišćina na Reki, v katerem
bodo upravljali z odpadki v Primorsko-goranski
županiji, in za center za ravnanje z odpadki
Kaštijun v Pulju, v katerem bodo ravnali z odpadki iz Istrske županije. Tako bomo začeli ravnati z odpadki v županijah, kjer živi več kot pol
milijona prebivalcev. Do konca tega leta bomo
za sofinanciranje EU prijavili še štiri projekte
centrov za ravnanja z odpadki, dokumentacijo
pa pripravljamo za še šest centrov. Z evropskimi sredstvi bomo sofinancirali sanacije odlagališč in zelo onesnaženih območij. Trenutno
je v pripravi dokumentacija za sanacijo ene od
teh točk.
Kakšna je raven zaščite vodnih virov na
Hrvaškem? V letu 2013 je bilo manj kot polovica hrvaškega prebivalstva priključena na
kanalizacijo in le 64 % tistih, ki so priključeni
na kanalizacijsko omrežje, je priključenih na
komunalno čistilno napravo. Katere ključne
naložbe na tem področju načrtujete v naslednjih 5 do 10 letih?
Hrvaški je bilo iz Operativnega programa za
okolje EU v obdobju 2007-2013 na voljo 200 milijonov evrov za projekte upravljanja z vodami.
S temi sredstvi trenutno sofinanciramo devet
projektov izgradnje vodovodnega sistema ter
projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
v izbirnem postopku pa so še štirje tovrstni infrastrukturni projekti. Nenehno pripravljamo
projektno dokumentacijo za nove projekte v
portfelju vode. Trenutno financiramo pripravo
projektno-študijske dokumentacije za skupaj
71 projektov. Te projete želimo prijaviti za
sofinanciranje EU v finančnem obdobju 20142020, v katerem je Hrvaški za naložbe v vodnem sektorju na voljo več kot milijarda evrov.
junij 2015
čiščenja odpadnih voda ter zmanjšanja emisij
in onesnaževanja s strani industrije. Kakšen
je vaš finančni načrt, s katerimi želite narediti
korake na tako obsežnih področjih?
26
foto: Robert Anic/PIXSELL
okolje
99
Projekte pripravljajo in izvajajo "Hrvaške vode"
v sodelovanju s svojim resornim ministrstvom
- ministrstvom za kmetijstvo.
Dotakniva se področja gospodarstva, industrije, kjer vas v kratkem čaka izpolnitev določenih ciljev. 67 industrijskim obratom je bilo
odobreno prehodno obdobje, ki traja do konca
leta 2018, za uvedbo najboljše razpoložljive
tehnologije in pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja. Konec 2017 je rok za zmanjšanje
emisij onesnaževal zraka iz velikih objektov
toplotne moči nad 50 MW, ki morajo prav tako
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Do konca
leta 2015 je treba zmanjšati emisije hlapnih
organskih spojin, ki so posledica uporabe organskih topil itn. Kako se hrvaška industrija
pripravlja na te potrebne spremembe? Kako
je pripravljeno vaše ministrstvo za izdajo
okoljskih dovoljenj? V Sloveniji to ni bil lahek
zalogaj.
Izdajamo okoljska dovoljenja, v katerih so opredeljena prehodna obdobja, določena z Aktom
o pristopu EU ne glede na vrsto popravka. V
Sloveniji in drugod po EU ti postopki trajajo
okoli pol leta. Kolikor je mogoče, smo delo v
tem oddelku okrepili. V novem postopku in
izvajanju presoje vplivov na okolje moramo zagotoviti, da so predpisani ukrepi skladni s cilji.
Zagotavljanje tehnlogije, ki sodi med 5 % najboljših razpoložljivih tehnologij, je pomemben
del pri sprejemanju odločitev o sprejemljivosti
vloge. Imamo celo vrsto programov, namenjenih spodbujanju gospodarstva k večji energetski učinkovitosti. S pomočjo Ministrstva
za gospodarstvo in Operativnega programa
za konkurenčnost in kohezijo namenjamo
približno 100 milijonov evrov za spodbujanje
energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije v predelovalni industriji.
junij 2015
Kako ste se vključili v evropsko ekološko
omrežje Natura 2000, ki prispeva k ohranjanju
ogroženih vrst in habitatov? Kakšni so vaši
načrti za področja, opredeljena kot Natura
2000, in kakšno finančno podporo iz skladov
EU si obetate?
Ekološko omrežje Natura 2000 vključuje več
kot 37 % zemljišč hrvaškega ozemlja in 16 %
obalnih vodah, kar pomeni, da smo po obsegu
področij skupaj s Slovenijo v evropskem vrhu.
To omrežje je sestavljeno iz 38 pomembnih območij za ptice in 742 območij, pomembnih za
druge vrste in habitatne tipe. 8 naših nacionalnih parkov in 11 naravnih parkov so pomemben del omrežja Natura 2000 na Hrvaškem in
mnogi že zdaj pomembno prispevajo k razvoju
lokalne skupnosti, zlasti prek turizma in z njim
povezanimi dejavnostmi. Hrvaški je za varstvo
narave do leta 2020 iz evropskih skladov na
voljo približno 223 milijonov evrov. Poleg sredstev, s katerimi želimo izboljšati infrastrukturo za obiskovalce, imamo na voljo sredstva za
zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti in tal,
za spodbujanje ekosistemskih storitev, zelene
infrastrukture in ekološkega omrežja Natura
2000. Za te projekte je namenjenih 125 milijonov evrov. S tem denarjem bomo izvedli projekte, kot so razvoj sistema upravljanja območij
Natura 2000, razminiranje, monitoring vrst,
kartiranje habitatov, ocena stanja ekosistemov
in njihovih storitev, gradnja zatočišč za poškodovane živali ter izvajanje akcijskih načrtov
za ohranjanje zavarovanih prostoživečih vrst.
Hrvaški je za varstvo narave
do leta 2020 iz evropskih
skladov na voljo približno 223
milijonov evrov.
Hrvaška je izrazito turistična država, zato
ne moreva mimo vprašanja o ekoturizmu ali
zelenem turizmu. Kako ga razumete, kakšni
so vaši načrti?
Eden od treh glavnih razlogov, zakaj tuji turisti
obiščejo našo državo, je ohranjena narava. Za
nas je vključevanje naravnih virov v funkcijo
rasti, ki je dolgoročno vzdržna, velik izziv. V infrastrukturo zavarovanih območij vlagamo že
vrsto desetletij, s čimer smo ustvariti možnosti
za trajnostno rast turizma, saj so naši nacionalni parki pravi generator razvoja širše regije. V
zadnjih treh letih smo na zavarovanih območjih vložili več kot 40 milijonov evrov. Večina
denarja je bila namenjena v nove zmogljivosti
za obiskovalce. Tako ustvarjamo nove vsebine,
s katerimi želimo pritegniti nove obiskovalce,
hkrati pa razbremeniti najbolj obiskane dele
nacionalnih in naravnih parkov. S tem domačinom ponujamo nove poslovne priložnosti za
razvoj turističnih storitev in trženje kmetijskih
proizvodov, ki ne rušijo naravnega ravnovesja.
Začeli smo s projektom „Zelena linija“, ki je
namenjen parkom. S tem projektom želimo
spodbuditi, da se obstoječa vozila v parkih zamenjajo z okolju sprejemljivejšimi. Vrednost
projekta je približno 4 milijone evrov. Sklad za
varstvo okolja in energetsko učinkovitost sofinancira 80 % naložb. Parki lahko zaprosijo za
sofinanciranje nakupa električnih in hibridnih
vozil in plovil. Letos je Sklad za varstvo okolja
objavil javni razpis za sofinanciranje projektov
obnovljivih virov energije v turističnem sektorju. Javni razpis je namenjen lastnikom hotelov,
kampov, apartmajev in restavracij. Turistični
sektor se lahko vključuje v programe energetske obnove in programe, ki spodbujajo čistejša
vozila –električna in hibridna vozila ali električna kolesa, na primer. Cilj naših projektov
v zavarovanih območjih je trajnostni razvoj.
Ohranjena narava je naše največje bogastvo in
velik potencial za nadaljnji razvoj turizma in
številnih podpornih sektorjev. 27
99
3. Zeleni forum
Zelene Slovenije
foto: Boštjan Čadej
Urška Košenina, Tanja Pangerl
okolje
Za zelene razvojne odločitve
je dovolj strateških gradiv
ponovitev
nadnaslova ali
imena rubrike
Gospodarstvo, zelena
proračunska in razvojna
reforma – to je bil vsebinski
izziv 3. Zelenega foruma, na
katerega smo v okviru Zelene
Slovenije letos tretjič po vrsti
povabili vse, ki odgovorno
in kreativno razmišljajo na
le v gospodarstvu, kako naj
Slovenija spremeni svojo
razvojno smer.
O
ba prejšnja foruma sta postavila pred
ogledalo aktualne teme: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, zelena rast. Ne na
splošni, teoretski ravni in s pogretimi analizami, marveč zlasti s primeri dobre prakse in s
fokusom na področja, kjer Slovenija razpolaga
z naravnim kapitalom in konkurenčnimi prednostmi. Dodana vrednost Zelenega foruma je
v njegovi povezovalnosti. V pripravo vsebine
povabimo državno raven, gospodarstvo, stroko, združenja, občine, civilno iniciativo, torej
deležnike, ki se morajo povezati za usklajene in
sinergične poti do implementacije zelene rasti.
Za letošnjo vsebino sta z državne ravni pokazali zlasti veliko pripravljenost za kreativno
sodelovanje Ministrstvo za okolje in prostor
in Ministrstvo za finance.
N
ajbrž to ni bilo naključje. Prvi motiv za
program 3. Zelenega foruma je bila namreč
ena izmed zavez v koalicijski pogodbi aktualne
vlade, da se bo lotila zelene davčne reforme in
s tem okoljskih davkov. A že ko smo sestavljali
programski svet 3. Zelenega foruma, je bilo
jasno, da je lahko zelena proračunska reforma,
vključno s spremembami v davčni politiki, le
del celovite razvojne reforme države, ki mora
temeljiti na skupni zeleni razvojni viziji in
strategiji. Vendar to ne pomeni, da je potrebno
čakati na napovedano novo razvojno strategijo državo. Le zakaj? Ali ni že dovolj analiz?
Ali ne ugotavljamo že nekaj let, kako bi lahko
Slovenija drugače izkoristila svoj naravni kapital, zlasti les in vode, pa energetiko, turizem,
inovativno zeleno industrijo in še kaj, če bi se le
znala drugače organizirati, povezati, uskladiti
in operativno, projektno pristopiti k izvedbi
naložb, ključnih za zeleno gospodarsko rast in
za nova delovna mesta.
P
oleg tega smo v finančni perspektivi 2014 –
2020. Ve se, na kaj lahko računa Slovenija.
Pred sprejemom je Strategija pametne specializacije. Znan je nacionalni reformni program
2015 – 2016. Napisana je prometna strategija.
Tudi to, kaj naj bo v prednosti Energetskega
koncepta, ne bi smelo biti uganka. Torej? Ali res
potrebujemo načelne, splošne razprave o zeleni
rasti in zelenih delovnih mestih? MOP pripravlja tudi dovolj konkretno gradivo v prehodu
v zeleno gospodarstvo. Sprejeta je usmeritev,
kako upravljati z Naturo 2000. Torej, le kaj
čakati in mencati?
Č
e kdaj, je zdaj pravi trenutek za fokusiranje na glavne projekte pod streho zelene
razvojne prenove Slovenije in za operativni
dogovor, kako povezati v državi vse, zlasti gospodarstvo in znanje, ki hočejo spremembe.
Pripravljenost je. A ta bo manjša, če se bodo
dvignile zapornice za birokratske in administrativne ovire in če se bo odprl prostor za
tiste, ki z nalivom političnih floskul o zelenem
razvoju želijo žeti slavo v javnosti.
junij 2015
državni ravni in v praksi, ne
28
99
3. Zeleni forum
Zelene Slovenije
• Kateri (ne)trajnosti okoljski davki in
subvencije zahtevajo kritično analizo in
spremembe?
• Katere gospodarske panoge, tudi upoštevaje
Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih emisij v obdobju 2014 – 2020,
bodo v središču zelene razvojne reforme?
Kako doseči premike v energetiki, pri izvajanju programa URE, v razvoju železniškega
prometa, pri upravljanju snovnih tokov (reciklažna panoga) in pri naložbah v prednostne
projekte v finančni perspektivi 2014 – 2020?
• S katerimi reformnimi ukrepi spodbuditi
gospodarske družbe za zelene priložnosti
na trgu in za zmanjšanje pritiska na okolje?
• Kako zagotoviti, da bo zelena proračunska
in davčna reforma prenesla davčna bremena
z dela na porabo naravnih virov in kako pri
V vabilu na 3. Zeleni forum smo zapisali nekaj
bistvenih vprašanj. Za razmislek.
okolje
• Kako pristopiti k zeleni proračunski in davčni reformi, ki mora biti del nove razvojne
paradigme države (zelena strukturna preobrazba gospodarstva)?
tem upoštevati koncept trajnostnega razvoja gospodarstva (strategija za zeleno rast je
vzajemna krepitev elementov okoljske in
ekonomske politike)?
• Katere kazalnike zelene rasti Slovenije bi
morala upoštevati razvojna reforma?
• Zakaj je lahko zelena javnofinančna priložnost za razvojni preboj Slovenije?
V povzetku objavljamo prispevke razpravljavcev na 3. Zelenem forumu. Pri izboru tem in
panog smo upoštevali potenciale Slovenije. Spodbujamo filozofijo
šampionstva za zeleni
razvoj Slovenije
Zeleni forum spodbuja k razmišljanju, kako
pristopiti k zeleni proračunski reformi, ki
mora biti del nove razvojne paradigme države
in zelene strukturne preobrazbe gospodarstva.
Prepričani smo, da Zelena proračunska reforma
ne sme biti sama sebi namen, ampak mora biti
naslonjena na novi razvojni paradigmi države.
Mora biti vzvod srednjeročne zelene strukturne preobrazbe slovenskega gospodarstva.
junij 2015
Kaj naj vključuje zelena razvojna paradigma?
Temeljiti mora na skupni razvojni viziji države
in državljanov. Predstavljati mora integracijski
element, ki povezuje državo z državljani zunaj
aktualne politike, ki se hitro menjuje. Na ta
način bi lahko bila dolgoročno vezivo in skupna
usmeritev našega delovanja.
Pri zeleni razvojni reformi je ključno celostno
upravljanje z naravnimi viri, razvoj mednarodno uspešnih zelenih podjetniških priložnosti,
zelenih tehnologij, storitev in razvojno-raziskovalnih dejavnosti. Ključnega pomena je,
da se ti sektorji ne drobijo, ampak da jih povezujemo v celostno zanko za uspešen nastop.
Imamo že marsikatere nastavke, ki so mednarodno uspešni, a zaradi nepovezanosti nimajo
tržnega rezultata ali dodane vrednosti. Ko se
pogovarjamo s kolegi iz razvojno-raziskovalnih inštitucij, smo pogosto presenečeni, koliko
znanja in določenih tehnoloških nastavkov je
v Sloveniji, a se to znanje proda za prenizko
ceno glede na to, koliko bi za to lahko iztržili,
če bi znali stvari zapakirati v celoto, včasih se
celo pospravi v predal in čaka na boljše čase.
Potencial zelene razvojne reforme so delovna
mesta, zelena rast tako države, kot lokalnih
skupnosti in podjetij. V Sloveniji velja pospešiti
regionalni razvoj, ki prispeva k rasti celotne
države.
Zelena Slovenija za zeleni razvoj je blagovna
znamka, ki jo je treba promovirati doma in v tujini. Ta blagovna znamka mora biti v prvi vrsti
namenjena državljanom Slovenije, da se čutimo
zavezani tej viziji kot individualne entitete, z
vsem svojim življenjem in delovanjem. To ne
pomeni le, da bomo vlagali le v zeleni turizem,
ampak v zeleno dodano vrednost vseh nas.
V razpravi se najbrž ne bomo mogli izogniti
nekaterim analizam in kritikam. Vemo pa,
da je analiza lahko paraliza, zato predvsem
spodbujamo konkretne predloge. Ključno pri
tem je targetiranje. Če se gremo pretirano kompleksnost, pogosto ne naredimo niti tega, kar
bi lahko. Zato se je včasih bolje osredotočiti na
manj in z uspešno izvedenimi projekti dobiti
zagon za več. Drugo, kar se nam zdi ključno, je
ravnovesje med preveliko poenostavitvijo in
neobvladljivo kompleksnostjo. Če bomo v enem
kosu želeli »zeleneti« vse, ne bo prav velikih
premikov. Po drugi strani pa se je treba izogniti
poceni zelenemu marketingu, ki nima prave
vsebine.
Naj navržem idejo o oblikovanju t. i. zmagovitih trojk. V zadnjih letih so trojke, ne govorim o
košarkarskih, ampak o evropskih kriznih trojkah, dobile negativno konotacijo. Zakaj take
trojke – majhne kompetentne time z jasnim
foto: Boštjan Čadej
mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Zelena Slovenija
mandatom in osebno odgovornostjo, ne bi imenovali za konkretne zelene prebojne projekte
v Sloveniji? V skladu s filozofijo šampionstva
bi ustvarjali teren za zelene zmage. Vsi ljudje,
ne glede na stroko in profesionalni položaj,
smo osebnosti, ki delujemo na motivacijsko
gorivo. Če bi spodbujali motivacijo zelenega
šampionstva z zelenimi trojkami, bi lahko bil
zagon tudi medijskega diskurza, vizionarskih
podvigov, primerov dobrih praks, ki so lahko
zgled mlajšim generacijam. Sodelovanje je
ključnega pomena, kajti vse preveč je kritik.
Spodbujajmo filozofijo šampionstva Slovenije,
kajti v marsičem smo že bili šampioni, smo in
smo še lahko. Pomembna je gradnja sodelovanja. Zato je dogovorjeno, da programski odbor
Zelenega foruma, ki je sestavljen iz predstavnikov gospodarstva, več ministrstev, Državnega
zbora RS, stroke in civilne iniciative, ne preneha s svojim delovanjem po forumu, ampak
sodeluje za nadaljnje korake s področja zelene
davčne in proračunske reforme kot dela širše
zelene razvojne reforme Slovenije. Mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance
V Sloveniji imamo veliko tako imenovanih
okoljskih davkov, vprašanje pa je, kako je uporaba tako zbranih sredstev učinkovita. Imamo
tri skupine zelenih dajatev: okoljske dajatve na
podlagi zakona o varstvu okolja, kjer je najbolj
izdatna dajatev na emisije CO2 (CO2 taksa). Vse
ostale okoljske dajatve prinesejo v državni
proračun ali v občinske proračune sorazmerno nizke prihodke, zaradi česar se postavlja
vprašanje, ali je njihovo pobiranje sploh smiselno oziroma učinkovito. Zaradi nizke višine
namreč te dajatve ne pripomorejo k spremembi
obnašanja, po drugi strani pa povzročajo veliko
administrativno breme.
Najizdatnejši vir pobranih prihodkov državnega proračuna iz okoljskih davkov so trošarine.
Pri okoljskih dajatvah je prelom med letom
2011 in 2012, ko se je uvedla CO2 taksa tudi na
pogonska goriva. Pri davku na motorna vozila
je opaziti ključno spremembo po letu 2011 s
spremembo obremenitve avtomobilov, ko smo
obremenitev vezali na izpuste emisij CO2. V
mednarodni primerjavi smo z okoljskimi davki
visoko nad povprečjem tako evropskih držav
kot tudi držav članic OECD predvsem na račun
dokaj visoke obremenitve pogonskih goriv oziroma dokaj visokih trošarin.
Ozelenitev
splošnih davkov
Posebne olajšave za okolju prijazno ravnanje
lahko uvedemo skozi vsako davčno obliko.
Vedeti pa moramo, da posebne olajšave lahko
dosežejo svoj cilj in namen v pogojih visokih
nominalnih davčnih stopenj. V razmerah, kjer
Subvencije med proračunskimi odhodki za
področje varovanja okolja in učinkovitejšo
rabo energije so bile do sedaj najmanj obravnavane in temu bo potrebno nameniti veliko
pozornosti. Različna ministrstva zagotavljajo
različne podpore tudi za ozelenitev gospodarstva, vendar vsako ministrstvo deluje zelo za
sebe. Ni povezave in ni celovitega pregleda nad
tem, kaj vse namenjamo za reševanje okoljskih
problemov.
Učinkovitost
in namenskost
okoljskih davkov
Eden ključnih projektov vlade, omenjen tudi
v koalicijski pogodbi, je zelena proračunska in
davčna reforma. Letos na davčnem področju
pripravljamo širši nabor ukrepov z dvema
ključnima ciljema: zmanjšanje administrativnih ovir in povečanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. V širši kontekst želimo postaviti tudi ukrepe, ki bi jih bilo potrebno
narediti na področju zelene davčne reforme za
del javnih dajatev. Tu je potreben pregled, kaj
2008
2009
vse se namenja za okoljske projekte in kako
učinkoviteje porabiti ta sredstva.
Ključni cilji ekonomske politike, ki smo si jih
zadali v obdobju 2015-2016, so povezani z
nadaljevanjem postopne javno finančne konsolidacije, kar pomeni, da nimamo prostora za
pogovor o splošnem zniževanju davčnih obremenitev. Imamo pa možnosti, da se pogovarjamo, ali lahko s prestrukturiranjem davčnega
bremena naredimo slovensko poslovno okolje
bolj konkurenčno in bolj zeleno.
Zelo natančno bo potrebno poiskati učinkovitost in namenskost okoljskih davkov predvsem
glede vpliva na konkurenčnost. Okoljski davki
namreč povečujejo stroške poslovanja. Naš
cilj mora biti, da z okoljskimi davki poberemo
vedno manj, ne vedno več, ker bomo na ta način
dosegli okoljske cilje.
Na področju odhodkov je ključno zagotoviti
pregled, katere odhodke posamezna ministrstva zagotavljajo, ali so optimalno načrtovana
idr. V kontekstu celovitega načrta ukrepov na
davčnem področju za letošnje leto načrtujemo
tudi zeleno proračunsko reformo, vendar predvidevamo, da bomo potrebovali nekaj več časa,
da dobro premislimo in uskladimo različne
interese. Pri tem je potrebno upoštevati tudi
specifike slovenskega gospodarskega prostora,
kjer velik delež predstavljajo energetsko intenzivne panoge.
Zavedamo se številnih izzivov, nimamo pa
v tem trenutku še odgovorov na te izzive.
Želimo si poiskati ravnotežje, ki bo zagotovilo
širši konsenz predlaganih ukrepov, zaradi
tega je nujno iskanje rešitev v sodelovanju z
vsemi akterji, tako znotraj vlade, kot tudi z
gospodarstvom, zagovorniki okolja in drugo
zainteresirano javnostjo. To je največji izziv,
ki nas čaka. 2010
2011
2012
2013
2014
111
Okoljske dajatve
42
37
37
36
62
112
Dajatve na rabo naravnih virov
23
22
23
25
26
29
29
802
969
957
944
1.020
968
969
Trošarine
Davek na motorna vozila
Dajatve na področju prometa
Skupaj
okolje
želimo imeti splošno davčno breme sorazmerno nizko, davčne olajšave praviloma nimajo
visokega učinka, visokega prihranka za tistega,
ki se obnaša okolju odgovorno. Zato je potrebno
najti pravo ravnotežje med splošno višino davčnih obremenitev in kompleksnostjo posebnih
olajšav, ki jih v ta namen opredelimo. Poseben
izziv nam na tem področju predstavlja namenskost okoljskih dajatev. Trenutno imamo
deljeno sliko – nekatere dajatve so opredeljene
kot namenski viri za točno določeno porabo,
večina dajatev pa je integralnih dohodkov.
71
41
40
38
35
29
27
105
105
105
106
108
134
143
1.043
1.174
1.162
1.149
1.250
1.273
1.280
Tabela: Obseg prihodkov državnega proračuna iz okoljskih davkov,
v milijonih evrov. (Vir: mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance)
junij 2015
foto: Boštjan Čadej
Ni povezave in ni celovitega
pregleda o sredstvih za okolje
99
29
3.
foto: Boštjan Čadej
30
Ključno je, kako ohraniti
naravni kapital
okolje
99
3. Zeleni forum
Zelene Slovenije
Mag. Tanja Bogataj
Ko govorimo o zelenem
gospodarstvu, je potrebna
intenzivnost, pripravljenost
vseh deležnikov, da naredimo
nekaj konkretnega.
vljenost vseh deležnikov, da naredimo nekaj
konkretnega. Z vidika ministrstva za okolje
in prostor (MOP) je ključno vprašanje, kako
ohraniti naravni kapital, kako ga okrepiti in
kako ga ustrezno povezati. Varstvo okolja je
treba integrirati v celoten sistem, povezati
politike in konkretne ukrepe.
Če želimo narediti učinkovit model prehoda
na zeleno gospodarstvo, je ključno sodelovanje
in povezanost aktivnosti na različnih nivojih
različnih deležnikov. Tu je zakonodaja samo
eden od inštrumentov. Osnovni faktor zelenega gospodarstva so ekoinovacije, ki so priložnost in možnost za razvoj. Drugo področje
je kroženje znanja o zelenih rešitvah in njihova
nadgradnja. Fiskalne reforme so orodje politik
za sistem postavljanja cen. Ključno je, da postopoma ukinjamo okolju škodljive subvencije in
odpiramo dostop do finančnih virov za vlaganja
v zeleno gospodarstvo.
V MOP-u pripravljamo okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo. Program je zamišljen
kot okvir za vse, ki v Sloveniji delujemo na
različnih nivojih, v različnih vlogah. Omogoča
nadgradnjo našega delovanja in predvideva, da
z aktivnostmi začnemo že letos in ne čakamo
na strategijo razvoja Slovenije. S tem sprožamo
procese sprememb v načinu delovanja, sodelovanja in v upravljanju z viri. Ne govorimo
več o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni, hkrati pa
program prehoda v zeleno gospodarstvo odpira
daljšo perspektivo. Imel bo merljive cilje, kar
bo omogočalo nadgradnjo. Naš namen je, da
Okolje je neločljiv element
ukrepov PRP
je dialog strukturiran, aktiven, kontinuiran,
ter da se vzpostavi partnerstvo med deležniki.
Ključno je, da povežemo že obstoječe dejavnosti
in jih nadgradimo, da so investicije usmerjene,
ter da razvijamo nova znanja in veščine.
Predstavljeni bodo ključni sklopi aktivnosti,
kjer je pomembno trajnostno upravljanje z viri,
podpora podjetjem za zeleno gospodarstvo in
ustvarjanje novih delovnih mest. Spodbujali
bomo povpraševanja po zelenih izdelkih/
storitvah in zeleno javno naročanje. Prehod
v zeleno gospodarstvo bodo spodbudili tudi
zelena proračunska reforma, izobraževanje in
tehnološke inovacije za zeleno rast. Nikakor ne
bomo spregledali trajnostnega urbanega razvoja
oz. pametnih rešitev za zeleni razvoj mest, zelenih praks v kmetijstvu in gozdarstvu. Želimo,
da se javni sektor prepozna kot nekdo, ki lahko
v tem kontekstu pokaže dober zgled. foto: Boštjan Čadej
Zakaj zeleno gospodarstvo? Zeleno gospodarstvo je v prihodnje edino možno, če želimo
ohraniti naravne vire ter trajnostno dosegati
razvoj in obstoj. Ko govorimo o zelenem gospodarstvu, je potrebna intenzivnost, pripra-
mag. Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
junij 2015
Skupna kmetijska politika EU podpira kmetijstvo, ki omogoča prehransko varnost ter
spodbuja trajnosten in uravnotežen razvoj vseh
evropskih podeželskih območij. Države članice imamo zelo malo manevra za nacionalne
ukrepe, saj so vsi ukrepi oblikovani na evropski
ravni. Pravi izziv je, kako izvajati enake ukrepe za vso Evropo. Že v Sloveniji se namreč
pojavlja težava pri izvajanju ukrepov, ker ima
vsaka regija specifične probleme in različne
vrste kmetijskih dejavnosti. Kar devet ciljev
skupne kmetijske politike zasledujejo program
razvoja podeželja, trije so še posebej vezani na
okolje. To so podpora prehodu na gospodarstvo
z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih,
spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj,
ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje
učinkovite rabe virov.
Za implementacijo skupne kmetijske politike smo sprejeli tri vsebinska področja: novo
ureditev neposrednih plačil, skupno ureditev
Pri neposrednih plačilih je
novost ekologizacija oziroma
ozelenitev.
trga in razvoj podeželja, ki je najpomembnejše
področje. Pri neposrednih plačilih je novost
ekologizacija oziroma ozelenitev, do katerih so
upravičeni vsi kmetje, ki v skladu s standardi
spoštujejo in izvajajo nekatere kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.
Med temi so tri osnovne prakse, in sicer ohranjanje trajnih travišč, diverzifikacija pridelkov
in ohranjanje »območja ekološkega pomena«.
Za to je namenjenih 30 % nacionalne ovojnice oziroma 41.396.100 evrov v letu 2015. Če
kmetje tega ne izvajajo, ne dobijo ekološkega
plačila oziroma so opozorjeni in se zahteva
vzpostavitev teh ukrepov.
V Programu razvoja podeželja (PRP) 20142020 so podnebne spremembe, skrb za okolje
in inovacije neločljiv element vseh ukrepov. Za
PRP 2014-2020 je namenjenih 1.107.279.000
evra. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 % sredstev, za tržno povezovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52
%, za diverzifikacijo pa več kot 15 %. V sedem
letnem obdobju imamo 230 milijonov evrov
za kmetijsko-okoljsko podnebni ukrep, 60
milijonov evrov za ekološko kmetijstvo, 268
milijonov pa za pridelovanje na območjih s
težjimi kmetovalnimi pogoji.
Slovensko kmetijstvo nikoli ne bo stroškovno
konkurenčno velikim kmetijskim sistemom
zahodne in severne Evrope. Kot kmetijstvo, ki
je naravi prijazno in zagotavlja za potrošnika
bolj kakovostno hrano, pa menim, da lahko
uspemo. Vida Ogorelec, Umanotera
Razmerje med prihodki in odhodki državnega proračuna je v zadnjih letih neustrezno,
primanjkljaj je velik. Rebalans proračuna za
letošnje leto kaže primanjkljaj v višini 1.385
milijonov evrov. To stanje je motivator določenih sprememb. Zelena proračunska reforma je
eden ključnih inštrumentov, ki jih ima država
v roki za zeleni razvojni preboj. Po našem predlogu so okvir za zeleno proračunsko reformo
štiri strategije, ki so razdeljene po prihodkovni
in odhodkovni strani in opozarjajo na kvaliteto
(kako to doseči) in kvantiteto (količina).
Prva strategija:
porabiti manj
Zavzemamo se, da se okolju škodljive subvencije postopno ukinjajo. To je tudi zaveza EU.
Do leta 2020 naj bi države članice ukinile vse
okolju škodljive subvencije. Pred dvema letoma
smo na Umanoteri pripravili precej podrobno
analizo, ki je pokazala, da so okolju škodljive
subvencije v letu 2011 presegle pol milijarde
evrov na letni ravni. Definicija subvencije,
ki smo jo pri tem upoštevali, vključuje tako
eksplicitne subvencije (neposredna finančna
pomoč, davčne olajšave), kot tudi implicitne
subvencije.
Katere subvencije so okolju škodljive? Na trgu
proizvajalci težijo k temu, da njihovi interni
stroški ne upoštevajo določenega segmenta
stroškov, ki nastajajo zaradi njihovih proizvodov, dejavnosti v družbi, t. i. eksterni
stroški, ki jih pokrivamo v družbi. Da bi to
premostili, bi ga lahko v duhu načela "onesnaževalec plača" plačal končni potrošnik,
kar bi prispevalo k njegovim odločitvam in
izboru na trgu. To razliko naj bi potem pokril
t. i. Pigoujev davek. O kakšnih razlikah in o
kako visokih eksternih stroških govorimo?
V Sloveniji je ocena okoljske agencije za leto
2010, da so eksterni stroški transporta do
3 milijarde evrov in proizvodnja električne
energije do približno 1 milijarde evrov, ki niso
upoštevani v cenah teh storitev.
Ena največjih subvencij, ki smo jo zaznali v
študiji, je subvencioniranje povračila potnih
stroškov za uslužbence in vračilo potnih
stroškov javnim uslužbencem v letu 2013, ki
je znašalo 137,7 milijona evrov. Zakaj je to
okolju škodljiva subvencija? To so sredstva,
ki ne spodbujajo ljudi, da bi uporabljali okolju
prijaznejša prevozna sredstva niti da bi živeli
bližje svojega delovnega mesta oziroma delali
bližje svojega bivalnega okolja. Predlog: uvedba
letne delavske vozovnice po okvirni ceni 400
evrov ali shema, kjer je v celoti subvencioniran
javni prevoz.
Drugo področje se nanaša na nižjo stopnjo ddv
za fitofarmacevtska sredstva – 8,5 % namesto
20 %. V letu 2011 je Slovenija subvencionirala
uporabo kemičnih gnojil in metod zatiranja
škodljivcev z 9,5 milijona evrov. Hkrati podpira
integrirano in ekološko kmetovanje, ki spodbuja uporabo naravnih gnojil in metod zatiranja
škodljivcev. Zakaj torej hkrati subvencionira
kemične metode?
Tretje področje subvencioniranja zajema koncesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi,
ki po naši oceni niso na ravni tržne vrednosti,
tako da gre za precejšen znesek izgubljenega
prihodka. Za kubični meter lesa država dobi
12 do 13 evrov. Občina Kočevje iztrži dva do
trikrat višje zneske koncesnin, kar je na ravni
države 22-25 milijonov evrov.
Naslednje področje subvencioniranja je delno
povračilo trošarin za pogonska goriva v komercialne namene. Od leta 2009 naprej Republika
Slovenija podjetjem povrne del stroškov za
goriva, uporabljena za transport. V letu 2013
je znesek vračil avtoprevoznikom dosegel 33,8
milijona evrov.
Druga strategija:
zbrati več
Ta strategija se nanaša na ekološke davke
in trošarine. Slovenija se glede na BDP z
31
99
okoljskimi davki uvrša zelo visoko, vendar
podrobnejši pogled pokaže, da so sami davki na
onesnaževanje pravzaprav zelo majhni. Visoko
smo uvrščeni pri davkih na energijo. Potencial
pri okoljskih davkih v Sloveniji je pri davkih
na odlaganje odpadkov, kjer smo na ravni EU
zelo nizko, ter pri davku na CO2. Pri zeleni
proračunski reformi je ključna postopnost, da
lahko podjetja načrtujejo. Predlog: takse na
letalske vozovnice.
Tretja strategija:
porabiti bolje
Na tem področju gre za spodbude zelenih investicij in zelenega javnega naročanja, ki je v
Sloveniji premalo ambiciozen, da bi bil zadosti
učinkovit.
Četrta strategija:
zbrati bolje
Z novo davčno politiko naj se obdavči slabo
in ne dobro. Zelena proračunska reforma se
je pred 20 leti v zahodnih državah razvila z
namenom, da razbremenjujemo segment dela
in obremenjujemo to, kar je škodljivo za okolje
in izčrpava naravne vire. Sedanja slika je, da se
veliko bolj obremenjuje delo.
Kdo so
zmagovalci?
Če bi uvedli te reforme, kdo so zmagovalci, kdo
izgubi in kdo so tisti, ki so nevtralni? Sedem
sektorjev, ki so po oceni Umanotere zmagovalni: gradbeništvo (energetsko učinkovite
zgradbe), energetika (OVE), transport (železnice, javni transport), gozdarstvo in lesarstvo
(gozdno-lesna veriga), kmetijstvo (ekološko
kmetovanje), odpadki (recikliranje), storitveni
sektor (ICT, zelene finance).
Izjemnega pomena za zeleno proračunsko
reformo je tudi politični namen in stabilnost,
kjer sta pomembna postopnost in kontinuiran
proces za uvedbo zelene proračunske reforme. junij 2015
foto: Boštjan Čadej
Postopna pot do ukinitve
okolju škodljivih subvencij
okolje
3.
foto: Boštjan Čadej
32
Reciklažna panoga pred
zatonom ali pred rastjo
okolje
99
3. Zeleni forum
Zelene Slovenije
Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov
pri GZS
V t.i. zeleni ekonomiji se
soočamo s členom, ki bi
moral biti ključen v tej zgodbi,
a prinaša izgubo in nima več
sredstev za razvoj.
(Acroni, Štore). Svobodna konkurenca izboljšuje inovativnost in pomeni splošen napredek.
Ministrstvo že tri leta prepričujemo, naj na
davčnem področju nekaj naredi, naj liberalizira dejavnosti, da bodo na svetovnem trgu
železarji lažje tekmovali. V železarski industriji govorimo o absolutni reciklaži, vse tri
železarne temeljijo na reciklažnem viru. Če bi
bili modri, bi lahko ob podpori domačega trga
Slovenija postala center sodobnega ravnanja
s koristnimi odpadki predvsem za področje
Balkana. To vlogo skokovito izgubljamo.
Država ni nikoli znala narediti jasne razmejitve
med javnim in zasebnim na področju ravnanja z odpadki. Strategije ni, prav tako se ne
Vloga SID banke pri spodbujanju
projektov trajnostnega razvoja
ugotavlja, kaj se na tem področju dogaja. Uredb
je preveč in se nenehno spreminjajo, hkrati pa
ni temeljnega pravnega okvirja. Vse to onemogoča branži, da bi pozicionirala svoje investicije
v znanih parametrih. Brez jasne strategije ne
moremo razvijati panoge. Potrebujemo večjo
učinkovitost državnih organov pri izdajanju
dovoljenj. Za »greenfield« investicije potrebuješ
minimalno 5 let od vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja do izgradnje centra za ravnanje z
odpadki. Na tistih zemljiščih, kjer smo lastniki
in tam že 60 let opravljamo dejavnost, je ta rok
2 leti. Zmanjšanje birokracije in boljše delovanje inšpekcijskih služb je ključno. Država, ki je
imela program proti sivi ekonomiji, je s tem,
da je zaostrila davčno zakonodajo na področju
zbiranja kovin od fizičnih oseb, ustvarila črni
trg. Masni tokovi se izgubljajo, od njih se ne
plačuje davek. foto: Boštjan Čadej
Leta 2010 je imela branža cca. 13 milijonov čistega izida, leta 2013 je prvič realizirala izgubo.
V t.i. zeleni ekonomiji se soočamo s členom,
ki bi moral biti ključen v tej zgodbi, a prinaša
izgubo in nima več sredstev za razvoj. Zaradi
alarmantnega stanja smo se združili, da bi pri
zakonodajalcu skušali doseči novo strategijo,
ki bo ustvarila spodbude za investiranje v ta
sektor. Manjka nam temeljna strategija na področju ravnanja z odpadki. Izzivov je veliko.
V naslednjih letih se spreminja ključnih 6, 7
direktiv, ki opredeljujejo celotno proizvajalčevo
podaljšano odgovornost in s tem celotno reciklažno panogo. Cilji, ki jih bo država morala
postavljati, bodo višji in ne znam si zamisliti,
kako bi jih lahko brez investicij dosegali. V
Sloveniji obstaja zdrava in močna industrija
predelave odpadkov, ki pa se zaradi nenehnega
spreminjanja zakonodaje in pomanjkanja vizije
ne more razvijati. Vzor je tradicija predelave
jeklenega odpada, kjer se je razvila močna industrija predobdelave jeklenega odpada (Gorenje
Surovina) in močna industrija reciklaže jekla
Roman Rojc, SID banka d.d.
junij 2015
SID banka je zelena banka, ki spodbuja trajnosti razvoj. Podlage za našo usmeritev so v
Zakonu o slovenski izvozni in razvojni banki.
V tem okviru spodbujamo okoljevarstvo, obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in snovi, okolju prijazno proizvodnjo ali
proizvod za podjetja, občine in fizične osebe.
Naše delovanje poteka preko poslovnih bank.
Naši finančni vzvodi so različni, poudarek
pa je predvsem na ugodnejši obrestni meri v
primerjavi z bančnim sistemom in v daljši ročnosti (1 do 15 let, tudi 20 let). Izvajamo tudi
neposredno financiranje okoljevarstvenih in
infrastrukturnih projektov občin, in sicer v
sodelovanju z Evropsko investicijsko banko
(EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB),
skupno v višini do 100 milijonov EUR. Dober
primer je energetska sanacija vrtca Bled. Ta
projekt zaradi zamenjave energenta in povečanja prostorskih kapacitet dosega prihranke
pri rabi energije in stroških za energijo in prihranke emisij CO₂. Program za financiranje
naložb v učinkovito rabo energije je nastal v
SID banka se je pripravljena
vključiti v koncept krožnega
gospodarstva kot ena izmed
ključnih finančnih institucij.
sodelovanju z Evropsko investicijsko banko v
okviru t.i. projekta Green Initiative (8 držav).
Velikost pilotnega programa SID banke je
5.000.000 EUR namenjenih za kredite (vir
EIB) in 300.000 EUR za spodbude (nepovratna
sredstva EU). Pripravljamo programe financiranja naložb v energetsko učinkovitost za
fizične osebe in upravnike na stanovanjskem
področju, kar je komplementarno nepovratnim spodbudam, ki jih vlada izvaja preko Eko
sklada. Obstaja tudi možnost pridobitve eko
kreditov preko poslovnih bank. Odziv bank
je spodbuden. Gorenjska banka je prva, ki
bo sredstva ponudila v zelo kratkem času. Z
devetimi bankami smo v zadnjih fazah pogovorov. Tretje področje, v katerega se skušamo
vključiti, je energetsko pogodbeništvo za javni
sektor, MSP.
Usmeritev evropske komisije je, da se veliko
več nepovratnih sredstev spremeni v povratna
sredstva. Na ta način naj bi se oblikovali skladi, kjer se bodo sredstva vedno znova vrtela.
Pomembno je, da se poleg javnih, proračunskih
sredstev v sistem vpelje čim več sredstev zasebnega sektorja in SID banka ima možnost, da to
povezuje. Poseben izziv se nam zdijo tudi proizvodni procesi v malih in srednjih podjetjih.
To področje je bilo do sedaj precej zanemarjeno.
Predlagali smo konkretne ukrepe za povečanje
produktivnosti – ekološke inovacije, zapiranje
snovnih tokov, energetsko učinkovitost. SID
banka se je pripravljena vključiti v koncept
krožnega gospodarstva kot ena izmed ključnih
finančnih institucij. dr. Vlasta Krmelj, Energap
Več energije izgubimo, kot jo porabimo, to
drži tudi za Slovenijo. Zadnji podatki kažejo,
da energetska učinkovitost močno vpliva na
makroekonomsko rast in razvoj, na celoten
razvoj družbe. Raba energije se lahko znižuje,
medtem ko se BDP zvišuje. Takšen je primer
Nemčije. V Sloveniji trenda še nismo obrnili navzdol. Potenciale imamo v industriji,
ogromno pri transportu, proizvodnji energije in zelo veliko tudi v stavbah. Okvir EU je
preko Direktive o energetski učinkovitosti
prenizek. Številni pogovori gredo v smer, da
se Direktiva okrepi. Slednje bi pomenilo povečanje rasti zaradi energetske učinkovitosti. V
letu 2012 je bilo v vseh državah, ki jih obdeluje
Mednarodna energetska agencija, kar 300 mrd
USD investicij v energetsko učinkovitost, kar je
enako višini investicij v proizvodnjo premoga,
nafte in plina. Prihranki energije so višji, kot
je bila proizvodnja energije iz fosilnih virov.
Energetska učinkovitost postaja tako imenovano „prvo gorivo.“
Premalo se poudarja „skrite“ vplive energetske
učinkovitosti na številne nove ali izboljšane
produkte in storitve in seveda s tem povezanimi novimi delovnimi mesti. Raziskave
in razvoj za energetsko učinkovitost lahko
prinašajo nove ali izboljšane naprave, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, prometne sisteme – več, boljše z manjšim vložkom
energije. Energetska učinkovitost vpliva na
izboljšane pogoje življenja in dela, manj obolenj in s tem manj bolniških odsotnosti, kar
pomeni večjo delovno učinkovitost in manjše
stroške za zdravstvo. Seveda ne moremo mimo
socialnega vidika, ki pomeni manj stroškov
za ogrevanje, kar je pomembno predvsem za
marginalne skupine.
V gospodarstvu pa ima vlaganje in razmišljanje
o energetski učinkovitosti vpliv na stroške,
kvaliteto produkta, nižje vzdrževalne stroške,
lahko se vključi v marketing podjetja, izboljšajo
Železniški promet – prednost
v razvojni strategiji države
se delovni pogoji. Podjetja postajajo tudi manj
odvisna od dobave energije in njihovih cen.
Energetsko učinkovitim stavbam in sistemom
se povečuje njihova vrednost. Tista podjetja, ki
se v Sloveniji aktivno ukvarjajo z energetsko
učinkovitostjo, kot kažejo raziskave, so uspešnejša tudi na drugih področjih. Z energetsko
primerjavo ne iščejo samo novih možnosti,
ampak spoznavajo nove trge, poti, sisteme.
Manjša je odvisnost od nihanj cen in možnosti dobave energentov. Podjetja z energetsko
učinkovitostjo posodabljajo svoje procese in
naprave, postajajo bolj produktivna in konkurenčna. To ne vodi samo v varčevanje z energijo,
ampak usmerja podjetja k strateški rasti. Vsako
vlaganje v energetsko učinkovitost ima številne pozitivne učinke na gospodarsko rast, zato
je potrebno davčno reformo usmerjati v smeri
pospeševanja tega področja. foto: Boštjan Čadej
Raba energije se lahko
znižuje, medtem ko se BDP
zvišuje.
33
okolje
foto: Boštjan Čadej
Energetska učinkovitost
postaja »prvo gorivo«
99
3.
dr. Peter Verlič, Slovenske železnice
Cilj Slovenskih železnic je postati pomemben
regionalni prevoznik in ponudnik celovitih
logističnih storitev v srednji in jugovzhodni
Evropi ter nosilec storitev v integriranem
javnem potniškem prometu v Sloveniji. Trg je
odprt in ima konkurenco. Za tovor se tekmuje
in prihodnost železnic v EU bo v strateškem
povezovanju. Največja konkurenca je še vedno
cesta in ne železnice. Sedaj se kljub temu
dogaja, da za 20 % tovora železniška podjetja
konkurirajo med seboj. Strateška povezovanja
bodo v prihodnosti prinesla prave sinergije.
Prometni inštitut je izdelal oceno delovanja
SŽ. V letu 2014 so SŽ prepeljale približno 19
milijonov neto ton blaga. Iz izgubarja v višini
20 milijonov € leta 2010 se letošnji dobiček že
meri v višini 14 milijonov. Optimizem ostaja.
Slovenija je na pomembnem geoprometnem
položaju in ocena je, da bi se v letu 2030 ta
delež lahko podvojil. Cilj ne bo dosežen, če ne
bo investicij v javno železniško infrastrukturo.
SŽ se sedaj aktivno vključujejo v razpravo pri
razvoju projektov Ministrstva za infrastrukturo. Potrebno je zagotoviti interoperabilnost
jedrnih glavnih prog v skladu TSI kategorijo
V-M in zahtevami TEN-T, tako da bodo proge
skladne z naslednjimi glavnimi tehničnimi
parametri: osna obremenitev 22,5 t, največja
progovna hitrost 160 km/h (z upravičenimi
odstopanji), minimalna progovna hitrost 100
km/h (z upravičenimi odstopanji), svetli profil
GB, elektrifikacija glavnega železniškega križa,
Potrebno je zagotoviti
interoperabilnost jedrnih
glavnih prog v skladu TSI
kategorijo V-M in zahtevami
TEN-T.
ERTMS (ETCS nivo 2 in GSM-R) – nov evropski
način sistema vodenja vlakov in signalno varnostnih naprav, zagotovitev možnosti vožnje
vlakov dolžine 750 m. Brez izgradnje 2. tira
Divača – Koper teh količin tovora ne bo možno
prepeljati. To ozko grlo se bo kazalo že v letih
2016, 2017, saj je meja nekje pri 14 milijonih
tonah med Divačo in Koprom. Rešuje naj se
prednostno, ker ozka grla nastajajo. junij 2015
Železniški promet je že zelen zmagovalec, saj
je v primerjavi s cestnim prometom energetsko
bolj učinkovit (50 – 70 % manjša poraba energije na prevoženo tono) in s tem povzroča manjše
onesnaževanje okolja. Za gradnjo železniške
proge porabimo za pol manj prostora kot za
gradnjo enakovredne ceste (z enako pretočnostjo količine blaga in potnikov). Hrup v urbanih
naseljih, kjer je primestni promet dobro organiziran z železniškimi povezavami, je do 30 %
manjši kot v urbanih naseljih z veliko gostoto
osebnih cestnih vozil. Železniški promet je
eden najbolj varnih načinov prevoza tako v
Sloveniji kot tudi v drugih državah.
foto: Boštjan Čadej
34
Trendi v razvoju in uporabi
lesnih produktov v sodobnem
trajnostnem gradbeništvu
okolje
99
3. Zeleni forum
Zelene Slovenije
Dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in poslovno projektiranje
Pred nekaj leti smo sprejemali Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je zahtevala najmanj
30 % lesa, vgrajenega v javne objekte do 4 etaž.
Polovico tega deleža lahko nadomestimo z drugimi, okolju prijaznimi materiali. Utemeljitev
je izhajala iz teze, da je bilo v preteklosti
mnogo stanovanjskih objektov zgrajenih iz
armiranega betona. Posledice so bolezni kože,
alergije, težave z dihanjem, psihična obolenja. Gospodarska škoda narašča v milijardne
zneske dolgoročne in neuspešne zdravstvene
terapije, s porabo zdravil in odsotnostjo z dela.
S sprejetjem Uredbe smo naredili pomemben
korak k predelavi lastnega lesa kot strateške
nacionalne surovine. V razvojnem centru
Intech-les se v zadnjih letih uspešno iščejo
možnosti uporabe lesa v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Osnovno vprašanje je,
kako vključiti les kot temeljni gradnik v nove
produkte. Trenutna gospodarska situacija
še vedno ni ugodna, saj se večina produktov
proda po kriteriju najnižje cene. Če je prehod
iz klasičnega v zeleno gradbeništvo predvsem
v vrednotenju novih materialov, bi lahko les
dobil izjemno veljavo. To pomeni, da stroški
niso odvisni le od začetne investicije, temveč
tudi od obratovanja, vzdrževanja in predvsem
od razgraditve. To mora biti osnova za okoljske
dajatve, kjer ima les izjemno prednost.
Nov zagon lesnopredelovalne
industrije
Slovenija ima edinstveno
možnost, da postane
svetovna ekološka oaza.
Po svetu smo priča vse višjim lesenim objektom, celo nad deset etaž. Celotne soseske se izdelujejo v masivnih lesenih ploščah. Les lahko
kot sama konstrukcija daje izjemen interjer.
V tem okviru v razvojnem centru razvijamo
vrsto novih lesenih izdelkov. Med njimi so 3M
paneli, ki pomenijo večjo nosilnost, prihranke
pri materialu in nižje stroške. Pomembno je
protipotresno utrjevanje s pritrditvijo lesenih
panelov na obstoječe konstrukcije. Razvijamo
napredne bivalne enote, montažni garažni sistem PSILOS in modularne športne dvorane,
vse iz lesa. foto: Boštjan Čadej
Gradbeništvo kot sektor predstavlja izjemen
potencial za odjem lesne surovine. V panogi,
ki je največji porabnik energije in povzroča
največji ogljični odtis, se lahko nadomestijo
standardni materiali, kot sta armiran beton in
deloma jeklo, z uporabo lesa. Vsi konvencionalni materiali zahtevajo visoko stopnjo vložene
energije in s tem tudi visok ogljični odtis. Les
je naravno obnovljivo gradivo. Šele v zadnjem
času dobiva ponovno vrednost v konstrukcijskem smislu. V Sloveniji imamo zelo kvaliteten
les, ki ga v lastnih lesnih predelovalnih obratih
ne uporabljamo. Danes leseni objekti postajajo
vse pogostejša izbira investitorjev. Slovenija
ima edinstveno možnost, da postane svetovna
ekološka oaza.
junij 2015
Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije GZS
Dva najbolj pereča vzroka propada lesnopredelovalne panoge sta bila neustrezna
gospodarska politika, zato je bilo dopuščeno
pretirano izčrpavanje panožnih podjetji in
prevelik dvig minimalne plače v času gospodarske krize. Podjetja so premalo vlagala v
razvoj in s tem izgubljala razvojni potencial, ki
je temelj ohranjanja konkurenčnosti. Mnoga
podjetja niso našla dovolj volje in znanja, da
bi izvedla zahtevno prestrukturiranje poslovanja. Na pohištvu so bile posledice najhujše,
padec petkraten. Leta 2008 je Združenje lesne
in pohištvene industrije pri GZS s partnerji iz
lesarstva in gozdarstva zasnovalo iniciativo
“GOZD in LES za trajnostni razvoj Slovenije”
s ciljem prestrukturiranja gozdno-lesnega
sektorja v Sloveniji. Javnost in politika sta
začeli spoznavati, da tretja najbolj gozdnata
država EU hitro izgublja lesnopredelovalno
industrijo in da izvažamo vedno več hlodovine. Gozdovi, les in lesnopredelovalna panoga
oziroma celotna gozdno-lesna veriga je začela
pridobivati na pomenu. Leta 2010 so bili vidni
že konkretni učinki, eden najpomembnejših je
zagotovo Eko sklad. Težava tega instrumenta
je, da je vedno vezan na letno raven. Proračun
se sprejme pozno, tega denarja je potem malo,
birokratski postopki pa zelo dolgi. Potreben
je dolgoročen program, ki bo na voljo celo leto
in ima fiksni delež sredstev. Vlada RS je junija
2012 res sprejela akcijski načrt Les je lep, ki pa
mu manjka program prestrukturiranja panoge. Leta 2013 je bil spremenjen glavni razpisni
kriterij na MGRT na panožno povprečje dodane vrednosti na zaposlenega. V tej bitki je bila
lesna panoga obsojena na poraz, ker ni mogla
konkurirati s farmacijo. To je bila ena izmed
najbolj nujnih korekcij. Konec leta 2014 se je
izvedla sprememba obeh Uredb, ki določata
pogoje za kurjenje lesa. Kar nekaj podjetij je
zaradi teh neživljenjskih uredb ugasnilo.
Leta 2015 je bil objavljen javni razpis
Slovenskega regionalno razvojnega sklada iz
Ribnice samo za panožna podjetja. Februarja
2015 je minister Zdravko Počivalšek obljubil
formiranje direktorata za lesarsko in pohištveno industrijo na MGRT. Realizacija je v
teku. Po petih letih izgub je leta 2013 panoga
že poslovala z manjšim dobičkom in z dobrimi
obeti za leto 2014. Zaustavilo se je padanje
števila zaposlenih. Veliko podjetij pospešeno dela na razvoju, vedno več jih sodeluje v
mednarodnih projektih, a o prestrukturirani
panogi še ne moremo govoriti. Obeta se dolgoročno zanesljiva oskrba z gozdno–lesnimi
sortimenti iz državnih gozdov. Zakon se sedaj
spreminja in na MKGP je obljubljeno, da bo šel
les res v gozdno–lesne verige in se bo predelal
v Sloveniji. Obeta se dolgoročno zanesljiva
oskrba z gozdno lesnimi sortimenti iz državnih gozdov. V obdobju 2015-2020 je potrebno
zagotoviti samostojno gospodarsko politiko
za gozdno–lesni sektor. Gospodarska politika
mora nastati v sodelovanju z gospodarstvom
in biti osredotočena na podporo podjetjem pri
izvedbi razvojnih dejavnosti. Aleksander Mervar, Eles
Evropska unija je pripravila paket petih prioritet. Za Slovenijo sta zanimivi dve - tehnologije
z nizkimi emisijami ogljika in transportna
omrežja. Naša prenosna omrežja so v veliko
boljšem stanju od sosednjih držav, vključujoč
Avstrijo in Italijo. Za naslednjih 10, 15 let investicij v daljnovode ne potrebujemo. Če bomo
vlagali v raziskave doma, lahko pričakujemo,
da bomo sami proizvajali zelene proizvode.
Ključna je tudi zanesljiva oskrba električne
energije. V Sloveniji nimamo enotnega informacijskega portala, kjer bi obvladovali vse
Jeklo v krožnem gospodarstvu
Marjan Mačkošek, Štore Steel
Linearnemu gospodarstvu se je vek iztekel in
prehajamo na t.i. krožno gospodarstvo. V krožnem gospodarstvu je Evropa spoznala, da je
metalurgija v centru dogajanja. Jeklo je namreč
drugi najbolj proizveden material na svetu.
Zelo je pomemben tudi zaradi recikliranja. Gre
za material, ki ga je možno večkrat reciklirati in
je v postopku reciklaže potrebno malo energije,
da pridemo do novega produkta. Izhajamo iz
zavedanja, da so viri omejeni. Zavzemamo se
za trajnostni razvoj brez odpadkov. Danes že
preko 90 % stranskih produktov predelamo
in jih ne odlagamo na odlagališča. Na vsaki
stopnji življenjskega cikla proizvoda merimo
njegov družbeni, ekonomski in okoljski vpliv.
Izdelke iz jekla je mogoče popravljati oziroma
popolnoma obnoviti. Razvoj jekel za avtomobilsko industrijo je prinesel 25 % nižjo težo
vozil. Ta trend se nadaljuje. Poraba goriva v
transportnih sredstvih se zmanjšuje zaradi
tega, ker gre za izredno hiter razvoj sposobnosti materialov, ki omogočajo lažje konstrukcije
in s tem tudi manjšo rabo energije.
Trajnost jekla povečuje življenjsko dobo izdelkov, saj je mogoče izdelek iz jekla popolnoma
popraviti ali obnoviti.
Slovenska metalurgija, skupaj s kovinsko predelovalno industrijo, zaposluje preko 70.000
zaposlenih. Po najnovejših podatkih ustvari
25 % slovenskega BDP. Gre za zelo pomembno
dejavnost v slovenskem prostoru, ki je pod
izrednim drobnogledom. Dolžni smo delati
po najnovejših tehnologijah. Če želimo biti
veliki in pomembni izvozniki v nišnih delih
trga, moramo biti absolutno najboljši in najbolj učinkoviti. Veliki kupci ne želijo imeti
dobaviteljev, ki so okoljsko problematični ali
energetsko potratni. To velja generalno za vsa
tri slovenska jeklarska podjetja.
Zgodbo smo zgradili z mini jeklarnami, gradimo na avtomatizaciji, pametni specializaciji
in delamo v tržnih nišah, kjer smo svetovni
igralci. V razvojni strategiji smo povezali vse
tri ključne segmente: univerze, podjetja in
raziskovalne inštitute. Pri nas ta krog ni le
na papirju, temveč živi. Osnovna področja
Zelen domač preboj mora biti
enak rasti domačega BDP.
razpršene vire. Cilj je, da vse različne vire,
naj bo to fotovoltaika, vetrne elektrarne itd.,
združimo v en sistem. Novi pristopi zahtevajo
močnejše integracije, povezovanje znotraj države in s tujino, kar je v Sloveniji, državi z izrazito regionalno mentaliteto, lahko precejšnja
ovira. Rešitev je v spodbujanju in izobraževanju
mladih strokovnjakov, ki bodo neobremenjeno
ustvarjali nove poslovne modele v novem okolju. Ker se še ne ve, kaj bo z blokom 6, je situacija
trenutno težka. Za dosego avtonomnosti se
Eles vključuje v vrsto mednarodnih projektov
(CEF, Migrate, Future Flow itd.). dejavnosti so: recikliranje kovinskih materialov in metalurških odpadkov z vidika trajnostne proizvodnje in okolja, napredni kovinski
materiali za zahtevne aplikacije, oblikovanje
kovinskih materialov in zahtevnih izdelkov
z zlitjem in preoblikovanjem, kompozitni in
gradbeni materiali s kovinsko osnovo in posebne kovine zlitine za uporabo na specifično zahtevnih področjih in modeliranje ter simulacija
metalurških procesov. Po programu slovenske
metalurgije gre vse v racionalno rabo virov, ki
so na razpolago, in racionalno rabo energije.
Tudi Evropa (vključitev v EU program Horizont
2020) postavlja metalurgijo v središče, saj so
ugotovili, da brez ustrezne metalurgije ni "high
tech" tehnologije, ne vesoljske tehnologije, ne
avionov, ne avtomobilske industrije itd. junij 2015
subvencije za izdelke in načine proizvodnje, ki
so škodljivi za okolje. Z različnimi finančnimi
mehanizmi je potrebno selektivno spodbujati
razvoj in inovacije ekonomsko najbolj perspektivnih zelenih investicij. Obdavčitve je nujno
preusmeriti na okolju škodljive dejavnosti.
Učinkovito moramo porabiti sredstva, ki so
namenjena za zelene investicije oz. subvencije.
S pametno strategijo lahko ustvarimo stabilna
delovna mesta.
foto: Boštjan Čadej
Vsaka zelena reforma pomeni višje cene različnih storitev in blaga. Kakršna koli napačna
reforma na tem področju lahko pusti globalne
posledice. Zelen domač preboj mora biti enak
rasti domačega BDP. Spodbujati moramo zeleno javno naročanje, s katerim bomo kupovali
zelene produkte ali zelene storitve v Sloveniji.
V preteklosti smo tu delali napake, kar je velika norost za nacionalno gospodarstvo. Pri
elektroenergetiki bi se moral pristop Slovenije
k strategiji zelene rasti začeti pri temeljih, na
gospodarsko sprejemljivi zeleni strategiji.
Napak, ko smo leta 2010 izdali Uredbo o spodbujanju OVE in potem ugotovili, da nimamo
več virov za spodbujanje, ne smemo ponavljati.
Strategiji mora slediti stabilno zakonodajno
okolje in dolgoročno vzdržni viri financiranja.
Spodbujati je potrebno inovacije in znanje
domačih ljudi. Elektrarne morajo omogočati
zanesljivo oskrbo. Posledica je trajna rast BDP.
Na dolgi rok je prav elektroenergetika tista,
ki lahko Sloveniji prinese gospodarsko rast.
Postopno in brez šoka je potrebno odpraviti
35
okolje
foto: Boštjan Čadej
Elektroenergetika lahko
Sloveniji prinese trajno rast
99
3.
36
foto: Boštjan Čadej
Finančna perspektiva 2014 –
2020: naložbe v prednostne
projekte in viri zanje
okolje
99
3. Zeleni forum
Zelene Slovenije
Marjana Dermelj, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Imamo operativni program 2014–2020 za
vse tri sklade kohezijske politike. V OP ni
sektorskega pristopa. Slovenijo smo razdelili
na dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno.
Vzhodna bo dobila več sredstev. Sredstva se
delijo na ESRR in ESS na kohezijski regiji,
sredstva KS se ne delijo. Za regijske projekte
ni posebne prednostne osi, kot je bilo v obdobju 2007-2013 (in ne kvot). Kohezijski sklad
je težek približno 900 mio evrov. V zahodni
kohezijski regiji bo na voljo 847 mio (60 %
ESRR sklada, 40 % ESS) in v vzhodni regiji
bo na voljo 1,260 mrd (70 % ESRR sklada,
30 % ESS sklada). Za razliko od preteklega
obdobja so sedaj fokus mehke vsebine, torej
stran od golih investicij v infrastrukturo, v
investicije z mehkejšo vsebino oz. v tiste, ki
prispevajo k doseganju ciljev. Operativni program je pripravljen po načelu »usmerjenosti
k cilju«. Za vsako prednostno naložbo smo
morali določiti cilje in kazalnike učinkov,
ki jih bomo spremljali. Na ravni kazalnikov
učinkov je določen okvir uspešnosti. Konec
leta 2018 je potrebno dosegati opredeljene
ciljne vrednosti. Če tega ne bomo dosegli,
se lahko zgodi, da izgubimo t.i. rezervo za
uspešnost, kar je 6 % denarja po prednostnih
oseh.
Komisija EU je spoznala, da se na ravni EU
govori o tem, da denar črpamo, v bistvu pa
se malo govori o tem, kaj s tem denarjem dejansko dosegamo. Ta miselni preskok je zelo
Področje
pomemben in bo velik zalogaj. Slovenija ima
glede na preteklo perspektivo 1 mrd manj
sredstev. To je bil del problema pri odločanju.
Drugi del problema je, da je to sovpadlo s
krizo, kar pomeni, da je razkorak med našimi
dejanskimi potrebami in tem, kar smo imeli
na voljo, zelo velik. Sredstva sklada (ESRR)
so morala biti osredotočena na določene
tematske cilje, tako je bilo manevrskega
prostora zelo malo. Denar je bilo zelo težko
razporejati. Zelo smo se potrudili in namenili
večino denarja prednostnim naložbam oz.
osem, ki so razvojne. Skupaj ESRR/ESS
Vzhodna regija ESRR/ESS
Zahodna regija ESRR/ESS
Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s
pametno specializacijo za večjo konkurenčnosti in ozelenitev gospodarstva
ESRR 461.739.161,44
ESRR 254.356.627,35
ESRR 207.382.534,09
Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove
uporabe in kakovosti
ESRR 68.518.277,30
ESRR 39.768.000,00
ESRR 28.750.277,30
Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja
ESRR 21.024.204,54
ESRR 10.014.152,02
ESRR 11.010.052,51
Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast
ESRR 526.078.420,57
ESRR 361.921.307,20
ESRR 164.157.113,37
Prilagajanje na podnebne spremembe
ESRR 30.000.000,00
ESRR 30.000.000,00
/
Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti
ESRR 131.125.357,14
ESRR 82.125.360,49
ESRR 48.999.996,65
Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti
ESRR 39.668.020,17
ESRR 39.668.020,17
/
Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile
ESS 287.736.602,41
ESS 147.771.775,96
ESS 139.964.826,45
Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine
ESRR 75.053.657,36
ESS 145.249.584,93
ESRR 40.035.380,06
ESS 80.265.223,81
ESRR 35.018.277,30
ESS 64.984.361,12
Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost
ESRR 20.023.290,67
ESS 208.996.759,06
ESRR 10.014.152,02
ESS 116.815.743,00
ESRR 10.009.138,65
ESS 92.181.016,06
ESS 62.073.980,31
ESS 25.082.882,44
ESS 36.991.097,87
ESRR 17.162.509,83
ESS 12.868.043,28
ESRR 14.112.243,89
ESS 9.072.156,79
ESRR 3.050.265,93
ESS 3.795.886,50
Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava,
podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev
Tehnična pomoč zaposljivost
Tabela namenjanja sredstev, izražena v €. Vir: Prezentacija Marjane Dermelj na Zelene forumu 2015. ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj. ESS: Evropski socialni sklad.
Partnerji Zelenega foruma
junij 2015
MOP si prizadeva za osveščanje na
področju okolja in prostora
Medijski sponzor: Delo. Sponzorji pogostitve: Spar Slovenija, Kmetijska zadruga Laško, Mlekarna Celeia.
to je temelj strateškega usmerjanja. V fokusiranem smislu v Sloveniji potrebujemo svoj
program, ki ga bomo od tod dalje priključevali
na evropske in druge mreže. Nimamo jasnega
strateškega pristopa. Strategija pomeni, da
Naš glavni problem
niso strategije, temveč
menedžerska sposobnost,
kako projektno voditi to
državo.
obvladujemo 5, 6, 7 razvojnih področij. Na tej
osnovi gradimo svojo gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Te projekte je mogoče usmeriti
na čista zelena področja, ali pa jih je mogoče zeleno izpeljevati. Vsi mehanizmi, vsi ukrepi, vse
politike so povezani od tod dalje. Mi gremo iz
operativne ravni na evropsko raven. Potrebno
je obrniti situacijo. Moramo imeti torej lastno
strategijo, ki bo fokusirana na nekaj področji.
Upravljati jih moramo kot dolgoročne projekte,
V Sloveniji v zadnjih petih letih strateških
usmeritev ne manjka. S strategijami, ki jih
imamo, nimamo kaj početi. Tudi tiste strategije, ki so naravnane na evropske strategije,
niso učinkovite. Tip evropskega načrtovanja,
ki ga je razvila EU, je zelo kompleksen in zelo
suh, ni aktivacijski. Sledimo kompliciranim
matrikam. Poleg tega smo razvili še lastne
kazalnike za zeleno rast, imamo celo vrsto
usmeritev, ki nam bolj ali manj kažejo, kam
pravzaprav želimo priti. Zanimivo je, da v
operativnem smislu nismo prišli daleč. Na eni
strani imamo vlado, ki rojeva, a ni operativna,
na drugi strani pa predloge civilnih združenj,
ki nimajo nobenih nastavkov. Od kod je prišla
ideja o zeleni proračunski reformi? Saj ni prišla iz Ministrstva za finance, nastala je seveda
spodaj. Mi o institucionalni formi ne vemo nič,
imamo državo, a ne vemo, kdo jo je ukradel. To
je problem. Zakaj pravzaprav stvari ne moremo
premakniti? Imamo evropski način načrtovanja, ki je en vidik. Potem imamo drug vidik, ki
je na razvojni ravni države, tretji vidik, ki je v
podjetniškem sektorju itd. Imamo mešanico
pristopov, ki med seboj niso kompatibilni in
jih ne znamo združiti. Potrebne so sektorske
rešitve zelene rasti. Kar bi veljalo povsem obrniti, je zorni kot gledanja.
Ne smemo biti le sledilci strateškim rešitvam
na različnih ravneh. Potrebujemo fokusiranje,
V fokusiranem smislu v
Sloveniji potrebujemo svoj
program, ki ga bomo od tod
dalje priključevali na evropske
in druge mreže.
Ekološka
industrija (predelava in obdelava
odpadkov)
Inovativna
industrija (pametna rast vodilnih
podjetij)
Gradbeništvo +
energetika (energetska prenova
stavb)
Kmetijstvo +
zdravje (zdrava
samooskrba)
Ključno je
fokusiranje na 5
do 7 projektov
Turizem +
storitve (zelena
Slovenija)
37
ki niso odvisni od nenehnih zamenjav vlad.
Tako bi prišli do stopnje stabilnosti, da se
bodo lahko v javno-zasebnem partnerstvu
stvari normalno razvijale. Naš glavni problem
niso strategije, temveč menedžerska sposobnost, kako projektno voditi to državo. Kako
formirati projekte in jim dati 10 do 20-letni
horizont, ki bo presegel tudi evropske horizonte. Tako naj bi začeli voditi prebojno zgodbo.
Recikliranje obstoječega pristopa, evropskega
pristopa, ni prava smer, ker je Evropa z vsako
reciklažo bliže svojemu koncu. To filozofijo je
potrebno obrniti. Gozdarstvo +
industrija (lesno
predelovalna
industrija)
Vodarstvo +
industrija (regulacija in proizvodnja vode)
junij 2015
Evropa je v izjemni stiski. Sestavni del te zgodbe smo seveda tudi mi. Gre za neučinkovit spoprijem z ekonomsko krizo in hkrati z okoljsko
krizo, za nemoč delovanja. Po štirih letih, z
novo administracijo, se prvič postavlja vprašanje gospodarske rasti kot neko temeljno razvojno vprašanje. Ni jasnih operativnih rešitev,
na kakšen način to uresničiti. Evropa postavlja
zelo administrativne, operativne pristope. Ko
jih skušate transformirati na nacionalno raven,
ugotovite, da gre bolj za administrativno usklajevanje, manj pa za operativno sposobnost in
moč za dejanske spremembe. V tej zgodbi smo
na nek način obtičali.
foto: Boštjan Čadej
dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana
99
Zelena razvojna reforma takoj
– kdo je prvi na potezi?
okolje
3.
38
Roki za uvedbo malih komunalnih
čistilnih naprav bodo podaljšani
Gospodarjenje z vodami bo
v Sloveniji odslej drugačno.
Novosti bo več. Na Ministrstvu
za okolje in prostor so
pripravili tudi novo uredbo
o odvajanju in čiščenju
odpadnih voda, ki je združila
vse do sedanje ločene
uredbe in je v javni razpravi.
Pri izvajalcih javnih služb
in v podjetjih se postavlja
precej vprašanj na izvedbeni
ravni, zato ministrstvo želi
njihovo aktivno vključenost
v javni razpravi o uredbi.
Zaradi vse bolj nepredvidenih
vodnih zalog, ki so posledica
podnebnih sprememb, je
nujno in aktualno razmišljanje
o ponovni uporabi prečiščene
odpadne vode za različne
namene. Vendar v Sloveniji
takšen razvoj omejuje
– zakonodaja. Strokovni
posvet Izzivi in dobre prakse
sodobnega čiščenja odpadnih
vod, ki je v okviru Zelene
Slovenije potekal v začetku
junija v Celju ob izidu knjige
dr. Milenka Roša Sodobni
postopki čiščenja odpadnih
vod, je pokazal, da so odpadne
vode področje, ki potrebuje še
veliko odgovorov.
foto: Boštjan Čadej
Tanja Pangerl
Strokovni
posvet o
odpadnih vodah
junij 2015
okolje
99
Strokovni posvet o
odpadnih vodah
Strategija upravljanja z vodami
Leon Behin, Ministrstvo za okolje in prostor,
Direktorat za vode in investicije
V
zadnjih 25-letih je prišlo na področju
upravljanja z vodami do dezorganizacije.
Razkrojilo in razpršilo se je po številnih institucijah. V zadnjem času so izstopale poplave,
vendar je celovito upravljanje z vodami veliko
več kot samo protipoplavna zaščita. V Sloveniji
imamo na letni ravni cca 150 milijonov evrov
škod samo iz naslova poplav. S približno 600
milijoni evrov vložka (4 leta škod) pa bi lahko
obvladali približno 50 % vseh težav in dali
prepotreben kisik tudi gospodarstvu. Pri tem
večina bremen ne gre iz državnega proračuna,
ampak iz proračuna občin.
V
lada se je v novembru 2014 odločila, da v
prihodnje izvede ukrepe za učinkovito in
transparentno upravljanje z vodami oziroma
akcijski načrt upravljanja voda v Sloveniji.
Akcijski načrt je sestavljen iz praktične intervencijske aktivnosti, ki jih bo država izvedla
v roku 6 mesecev, organizacijski nivo (da se
združi čim več institucij), priprava programa
V Sloveniji imamo na letni
ravni cca 150 milijonov evrov
škod samo iz naslova poplav.
S približno 600 milijoni evrov
vložka (4 leta škod) pa bi
lahko obvladali približno 50 %
vseh težav in dali prepotreben
kisik tudi gospodarstvu.
Pripravlja se tudi nova
Uredba o odvajanju in
čiščenju odpadnih voda, ki bo
v kratkem v javni razpravi.
K
ljučne usmeritve strategije upravljanja z vodami v Republiki Sloveniji so poleg priprave
navedenih programskih dokumentov tudi:
Vzpostavitev in nadgradnja obstoječih evidenc
s področja upravljanja z vodami: projekt eVode,
kjer so vse evidence zbrane na enem mestu,
javno objavljene in javno dostopne.
Reorganizacija celotnega sistema in organiziranosti področja: obstoječa organizacija je
zapletena in neučinkovita, potrebna je decentralizacija in ojačitev upravljanja z vodami na
nivoju porečij. Manj vpletenih inštitucij z jasno
odgovornostjo in jasnimi relacijami med njimi.
Izvajanje javne službe (redno vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture) s koncesionarji ostaja nespremenjeno, prav tako ostane
nespremenjen konkreten gradbeni inženiring,
projektiva in gradbena izvedba protipoplavnih
in drugih vodarskih investicij. Takšna so izhodišča s predlogi.
P
oleg navedenih pa še: zagotovitev dodatnih
finančnih in kadrovskih virov za financiranje, bolj aktivno izvajanje mednarodnih
pogodb, odprava zaostankov (na področju
prometa z vodnimi in priobalnimi zemljišči in
na področju podeljevanja koncesij in vodnih dovoljenj za rabo voda) in normativne spremembe
(priprava ustreznega zakonodajnega okvira,
med njimi je tudi nova uredba o odvajanju in
čiščenju odpadnih voda, kjer bodo vse ostale
uredbe na tem področju združene v eno).
Z
amisli o konkretnih rešitvah je več.
Ponovno se želi uvesti triprekatna greznica
v funkciji male čistilne naprave, kar je strokovno sporno. Posebno področje je področje
varstvenih območij – v pravilniku so na novo
določena območja. Konkretne rešitve se še
usklajujejo. Roki za uvedbo malih komunalnih
čistilnih naprav se bodo podaljšali.
Odpadna voda
kot potencial
Dr. Milenko Roš, avtor knjige Sodobni postopki
čiščenja odpadnih vod
V
zadnjih letih so trije postopki čiščenja, ki
se hitro razvijajo: membranski bioreaktor
(MBR), šaržni biološki reaktor (SBR) in elektrokemijski postopki.
Membranski bioreaktor (MBR)
Prednosti
• rabimo manj prostora,
• boljša kakovost iztoka (manj bakterij, nižji
KPK in BPK5, nižje SS),
• enostavna avtomatizacija,
• deluje pri višjih obremenitvah oziroma nižjih zadrževalnih časih,
• manjši prirast blata,
• iztok se lahko ponovno uporablja.
Slabosti
• višji nabavni stroški,
• večja poraba energije,
• problemi s čiščenjem membran,
• iztrošenost membran in njihova zamenjava,
• blato je lahko slabše usedljivo, zato uporabljamo kemikalije za izboljšanje usedljivosti.
Šaržni biološki reaktor (SBR)
Prednosti
• izravnava vode,
• nista potrebna primarni in usedalnik in
bistrilnik,
99
okolje
Leon Behin
foto: Boštjan Čadej
39
5.Operativni program odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode
• fleksibilno vodenje in kontrola,
• potencialno zmanjšanje stroškov gradnje,
ker ni usedalnikov.
Slabosti
• bolj zahtevna oprema,
• zahtevnejše vzdrževanje,
• pozorni moramo biti z izpusti (sunkoviti) –
zahteve po izravnavi,
• potencialna mašitev prezračeval med posameznimi cikli.
Elektrokemijsko čiščenje odpadnih vod
V
različnih industrijah že obstaja za druge
namene, v zadnjih letih pa se zelo uveljavlja tudi na področju odpadnih vod. Gre za
uporabo električnega potenciala med dvema
elektrodama. Pri tem poznamo naslednje postopke: elektrodepozicija, elektrokoagulacija,
elektroflotacija, elektrooksidacija, elektroredukcija, elektrodezinfekcija. Pri teh načinih
čiščenja je pomembno, kakšno elektrodo
junij 2015
4.Operativni program oskrbe s pitno vodo
dr. Milenko Roš
3.Načrt upravljanja z morskim okoljem za
obdobje 2016-2021 (NUMO)
Alenka Štramcar
2.Načrt upravljanja z vodami za obdobje 20162021 (NUV II)
ripravlja se tudi nova Uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki bo v
kratkem v javni razpravi. Nastala je zaradi več
potreb. Ena od teh je, da imamo roke, ki se nam
iztekajo. Vendar noben od rokov oziroma ciljev,
ki si jih je Slovenija zadala, na tem področju ne
bo dosežen. Nismo niti na polovici ustrezno
rešenih aglomeracij. Potrebovali bi več kot 2
milijardi evrov, da bi sistem uredili, vendar
tega denarja ni.
Marko Pezdirnik
1.Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti
za obdobje 2016-2021 (NZPO)
P
foto: Boštjan Čadej
rugi ključen del akcijskega načrta je strateški, ki je načrtovan v obdobju od enega
do pet let. V tem letu se mora pripraviti pet
ključnih dokumentov:
ilji izvajanja Strategije upravljanja z
vodami v RS: manj smrtnih žrtev in nižje
škode v primeru škodljivega delovanja voda,
učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z vodo
tako ljudi kot tudi gospodarstva, boljše stanje
voda in morja, boljši servis za ljudi in gospodarstvo v okviru raznih postopkov, nova (zelena)
delovna mesta z bolj učinkovitim črpanje sredstev iz EU in drugih finančnih mehanizmov.
foto: Boštjan Čadej
D
C
foto: Boštjan Čadej
ukrepov in njihova realizacija pa bo trajala
več let. Pomemben korak je elektronski portal
eVode, ki je brezplačno dostopen vsem uporabnikom. Na njem se objavljajo strokovne
podlage, možno pa je dobiti tudi informacije
o tem, kateri investicijski ukrepi se izvajajo,
kako daleč so idr.
40
99
okolje
izbereš, ker so neuporabne nekatere za določene namene. Če se vzame kakšno eksotično,
pa je izredno draga.
Ponovna uporaba vode
D
rugo pomembno področje pri odpadnih
vodah je ponovna uporaba prečiščene
vode. Ugotavlja se, da je v svetu vedno manj
uporabne vode in se razmišlja, kako bi prečiščeno vodo vsaj še enkrat uporabili. Za marsikaterega od teh postopkov bi bilo potreba
spremeniti oziroma prilagoditi evropsko in
slovensko zakonodajo. Ponovna uporaba vode
je lahko namenjena v urbanih naseljih za
namakanje parkov, igrišč idr., v rekreacijskih
centrih, za izboljšanje okolja (npr. umetna in
naravna mokrišča), v gospodinjstvu, za napajanje podtalnice, možna je ponovna uporaba v
industriji, v kmetijstvu (namakanje kmetijskih
površin, napajanje živine) in tudi ponovna uporaba za pitno vodo, kjer gre za sistem mešanja s
komunalnim sistemom oskrbe z vodo.
Primer iz industrije
Cinkarna: pri čiščenju odpadne vode iz proizvodnje Cuprablau (ca. 160 t/mesec) s flokulacijo
je ostala usedlina proizvoda in se je razmišljalo
o tem, ali bi se dalo to vrniti v proizvodnjo. Ta
rešitev se je našla in nazaj v proizvodnjo se je
vračalo 1 % tako pridobljenega materiala, kar
je približno 1,6 ton/mesec.
Primer iz kmetijstva
Mesto Taupo, Nova Zelandija: komunalna čistilna naprava kapacitete 38.000 PE, kjer gre
za mehansko čiščenje odpadne vode in čiščenje
v precejalnikih. Prečiščena voda nato teče v lagune, od koder se prečrpava v laguno na farmi.
S to vodo zalivajo pašnike in imajo na leto 4-5
košenj, medtem ko imajo sosednji travniki, ki
se ne zalivajo, 1-2 košnji letno. Gre za vodo, ki
je brez kakršnih koli kovin, tako da se lahko
uporabi. Pri nas tega zakonodaja zaenkrat še
ne dovoljuje.
Čistilna naprava
Velenje
Alenka Štramcar, Komunalno podjetje Velenje
V
elikost naprave 50.000 PE. Čistilna naprava je razdeljena na tri sklope: mehansko
čiščenje, linija blata in biofiltracija. Pomemben
del čistilne naprave so on-line merilniki in
procesno vodenje, ki niso namenjeni samo za
kontrolo, ampak napravo tudi regulirajo. Gre
za čistilno napravo s 16 biofiltri, tako da bi jo
težko vodili ročno. Čistilno napravo sestavlja
tudi linija blata, imamo pa tudi kogeneracijo,
tako da sami proizvedemo električno energijo,
in sicer približno 33 %.
P
oleg tega upravljamo tudi z drugimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami
(MKČN), ki so večje od 50 in manjše od 2.000
PE. Pri teh je naša naloga, da vidimo, kako takšna naprava deluje v realnosti, na terenu. Za
obvladovanje teh naprav smo naredili poseben
računalniški program, ki nam omogoča pregleden nadzor in upravljanje. Za vsako MKČN izdelamo oceno obratovanja, ki se izvaja na vsake
tri leta. Namen je kontrola delovanja MKČN v
življenju, pri čemer je najpomembnejši iztok
prečiščene odpadne vode.
Z
pomembnosti pravilne in dosledne izdelave
ocene obratovanja,
• nujna je večja in doslednejša podpora pristojnega ministrstva in inšpekcij, jasno morajo
biti opredeljene kompetence in naloge ter
njihovo izvajanje,
• povečati je potrebno osveščanje uporabnikov
o pomenu pravilne izbire, vgradnje in rednega vzdrževanja in nadzora nad delovanjem
MKČN.
Čistilne naprava
Zagorje ob Savi
Marko Pezdirnik, Rudis
Čistilna naprava je v zaključni fazi. Gre za SBR
tehnologijo, brez faze mirovanja. Očiščena
voda se uporabi za ogrevanje čistilne naprave
s toplotno črpalko voda/voda, očiščena voda
pa se ponovno uporabi tudi za postopek tehnološkega čiščenja.
Bila je tudi ideja, da bi uporabljali toploto iz
puhal, kjer pride do temperature okoli 105 °C,
kar bi lahko ohladili, vendar se je pojavil problem v tem, da je potrebe po kisiku bolj malo,
zato puhala skoraj niso v uporabi. Poleg tega pa
bi bilo samo delovanje oziroma bi bil ta proces
veliko dražji. a učinkovito upravljanje in delovanje
MKČN je potrebno:
Sponzor strokovnega posveta
• postaviti merila, ki bodo ob izdaji ocene
obratovanja nedvoumno izražala delovanje
naprave,
Armex armature d.o.o.
• spremeniti zakonodajo na področju MKČN,
• več osveščati izvajalce javnih služb o
Z 78 zaposlenimi strokovnjaki
raziskujemo, urejamo in projektiramo
infrastrukturo varovanja, rabe in urejanja
površinskih voda in morja doma in po svetu.
Promocija
junij 2015
MI ZNAMO
Z VODAMI
Eden izmed razlogov, da se v Sloveniji pripravlja nova strategija upravljanja vod, je
dosedanja neučinkovitost upravljanja. Kje se
neučinkovitost najbolje kaže – pri reševanju
poplavne ogroženosti, pri preskrbi z vodo,
pri nepovezanosti akterjev v upravljanju in
varstvu vod ali pri tem, da vode še vedno ne
obravnavamo kot strateški vir in konkurenčno
prednost Slovenije?
Kolikor vem, naj bi bil odgovor na katastrofalne
poplave v zadnjih letih predlog za preoblikovanje vodnega sektorja v Direkcijo. Odgovor,
ki naj bi zagotovil predvsem večjo poplavno
varnost. O povečani poplavni varnosti pa iz
obrazložitve za ustanovitev Direkcije ni razbrati, kaj bo drugače in bolje. Predlog prenosa
ljudi na Direkcijo in na MOP z Inštituta za vode
sam po sebi ne bo spremenil razmer v Sloveniji
niti na MOP. Znanje naših zaposlenih je bilo
MOP-u zagotovljeno že sedaj in bi bilo lahko
tudi v prihodnosti na enak način na podlagi
pogodbenega odnosa.
Toda, kje so največje težave z vodami v državi?
Reorganizacija z istimi ljudmi in enakim
obsegom sredstev ne more dati drugačnih
rezultatov, kot jih imamo sedaj! Predvsem pa
velja opozoriti, da se v vzdrževanje in ureditev
vodotokov od leta 1991 praktično ne vlaga več
sredstev, da je stanje na terenu alarmantno in
da reorganizacija ne bo prispevala k zmanjšanju
foto: www.shutterstock.com
Kje se kaže, da je voda
strateški vir in konkurenčna
prednost Slovenije? Ali so
res predvsem poplave izsilile
temeljit zasuk v razmišljanju,
kaj je potrebno storiti za
drugačno upravljanje z vodami
v državi? Napoved, da se
pripravlja nova strategija
upravljanja vod in da bo
ustanovljena Direkcija za
vode, je vzbudila polemične
odzive. Še posebej na Inštitutu
za vode RS, od koder naj
bi Direkcija prevzela več
strokovnjakov. Predvidene
spremembe del stroke
pozdravlja, saj meni, da bi
morala država prepoznati v
vodah bogastvo, ki ga mora
bolje negovati, varovati in
upravljati, drugi pa menijo,
da se bo stroka znašla v
podrejenem položaju in
bodo odločali uradniki. Igor
Plestenjak, direktor Inštituta
za vode RS, je do sprememb
kritičen, a hkrati ugotavlja, da
so nekateri ukrepi nujni.
41
Sodelujemo z več kot 200
strokovnjaki in institucijami iz
tujine.
poplavne ogroženosti ali pa k izboljšanju
vodooskrbe. To je povezano s financami in z
uspešnim črpanjem EU sredstev za projekte
na tem sektorju. Prav tako ne morem mimo
tega, da smo s prehodom iz socializma v parlamentarno demokracijo ukinili samoupravne
interesne skupnosti za vode in področne vodne
skupnosti, ki naj bi jih v novih časih nadomestile vodne konference in Sveti za vode. Ti so
bili leta 2008 črtani iz novele Zakona o vodah.
Znanja in stroke je v Sloveniji zaenkrat sicer še
dovolj, a se brez konkretnih in potrebnih del
ne bo več razvijala. Namesto da bi se obstoječe
oblike ohranjale in dopolnjevale strokovno in
številčno, se vsakih 10 let stvari prekucnejo na
glavo in se verjame, da bo potem bolje. Prešibki
ali premočni akterji motijo ustrezno delujoč
sistem. Manjka ustrezna koordinacija od zgoraj
navzdol. In pripadni strokovnjaki z izkušnjami
in željo po reševanju problemov.
Za kakšne spremembe se zavzema Inštitut za
vode kot razvojno-raziskovalna inštitucija, ki
pozna tudi tujo prakso?
Na kratko. Oblikovanje ustreznih konkretnih
junij 2015
Inštitut za vode
RS, Ljubljana
Jože Volfand
99
Vsak kmet lahko pove mnenje,
vodarji pa, kot da ga nimamo
okolje
Inštitut za vode
RS, Ljubljana
Igor Plestenjak
42
foto: arhiv podjetja
99
okolje
ciljev, zagotavljanje enotnih podatkov, urejene
pravne podlage z definiranimi pristojnostmi
vpletenih ob zagotavljanju financ. Inštitut se
zavzema za trajnostno urejanje in rabo voda,
za medsektorsko usklajeno delitev razpoložljivih količin vode, za ureditev, ki upošteva tako
potrebe po regulacijah kot razloge za obnove
rečnih koridorjev, vse pa zaradi zmanjševanja
poplavne ogroženosti. Torej za logično in prioritetno razdeljeno porabo sredstev za urejanje
vodnega režima in zagotavljanje vodooskrbe,
za razvoj organizirane in transparentne vodne
demokracije, za delovanje vodarstva po kombiniranem principu od zgoraj navzdol in od
spodaj navzgor.
V pripravah na reorganizacijo upravljanja vod
je največ pozornosti vzbudila odločitev, da se
ustanovi Direkcija za vode, ki naj bi s 1. januarjem 2016 postala samostojni proračunski porabnik. Kaj pomeni ta sprememba za Inštitut,
saj naj bi kar nekaj vaših strokovnjakov odšlo
na Direkcijo za vode?
Tole mešetarjenje za Inštitut lahko pomeni
potop. Če izmed 50 zaposlenih razvojnih raziskovalnih delavcev, ki vsi delujejo v timih,
izločite 20 % strokovnjakov in jih usmerite v
uradnike, ste s tem rešili le število, s katerim
se rešuje potrebno nemoteno delovanje MOP-a
in Agencije za okolje, stroki pa to ne koristi. S
krepitvijo uprave se oslabi aplikativna stroka.
V Sloveniji je to zelo tanka plast, ki jo je zelo
lahko uničiti. Če vzameš ključne strokovnjake
in jih spremeniš v uradnike, je to lahko kratkoročna rešitev za MOP ali Direkcijo. Je pa
lahko usodna za IzVRS in razvojno raziskovalno delo.
junij 2015
A takšna preusmeritev je po svoje logična.
Za resno izvedbo take ideje, da bi IZVRS postal valilnica kadrov za upravo, bi potrebovali
več let ob dovoljevanju kadrovske krepitve z
mlajšimi sodelavci in s predvidenim prehodom starejših strokovnjakov na MOP. A zaposlovanje je prepovedano in tak ukrep lahko
stroki samo škoduje. Še predvsem ob dejstvu,
da so vsi ti strokovnjaki že sedaj na voljo in
jih ni potrebno zaposliti, ampak le na podlagi
ustrezne pogodbe vključiti v naloge MOP, kjer
je to potrebno. Po preteku projekta ti strokovnjaki ne bremenijo stroškov državne uprave,
ampak lahko delajo svoje strokovno delo
naprej in se strokovno razvijajo, sodelujejo v
mednarodnih projektih, raziskavah ARRS ali
z direktnim delom za trg, ker ostajajo v stroki.
S tem Slovenija lahko več profitira, cefranje
kadrov bo škodljivo za vse strani. V bistvu se
rešujejo vprašanja neustreznega kadrovanja
in načrtovanja preteklih vlad in ministrstev,
s tem da se prenese zaposlene iz ene razvojno
raziskovalne inštitucije v upravo.
Delež Inštituta za vode je
na trgu skoraj 40 %. To so
naloge, ki jih delamo izven
javne službe. To so EU
projekti, raziskave, dela za
znanega naročnika.
Kolikšen delež sredstev ustvarite na trgu in
kakšen je v zadnjem obdobju interes za razvojno-raziskovalno delo na področju voda?
Delež Inštituta za vode je na trgu skoraj 40
%. To so naloge, ki jih delamo izven javne
službe. To so EU projekti, raziskave, dela za
znanega naročnika. S tem se strokovno znanje
krepi in izmenjuje. Sodelujemo z več kot 200
strokovnjaki in institucijami iz tujine. IzVRS
se v zadnjih treh letih v mednarodnem prostoru intenzivno uveljavlja kot vodilni partner
(SEE River, BALMAS) ali projektni partner
pri projektih, financiranih iz programov EU.
To ga postavlja ob bok vsem uveljavljenim in
običajno precej večjim institucijam s področja
upravljanja voda. Število projektov se giblje
med 15 in 20 letno. Sodelujemo z okoli 40 institucijami iz 20 držav EU in izven EU. Reference
iz mednarodnega okolja ga nedvomno postavljajo v prvo ligo institucij. Bi si pa tu želeli
več posluha doma, saj je za sodelovanje pri
evropskih projektih potrebno sofinanciranje,
ki ga je v javni upravi RS, predvsem na MOP,
zelo težko pridobiti.
Omenjate veliko število projektov, pri katerih
sodeluje Inštitut. Kako bi lahko Slovenija izkoristila vode kot razvojno priložnost?
Slovenija je zelo vodnata država. Razmerje
med številom prebivalcev in razpoložljivo
količino vode je v Sloveniji 4krat večje kot
v EU. Kar pomeni, da je voda nacionalno
bogastvo ne samo v kontekstu naravnega,
temveč tudi ekonomskega vira. S trajnostnim
premislekom bi lahko Slovenija do določene
mere povečala rabo vode za proizvodnjo hidroenergije, za namakanje, turizem in rekreacijo,
proizvodnjo stekleničene vode in pijač in tako
naprej. Predvsem bi lahko to naravno dejstvo
bistveno spretneje izkoriščala na globalnem
turističnem trgu, ki bi s povečanjem proizvoda
pravzaprav povzročil porast vseh prej naštetih
dejavnosti.
A kaj se dogaja v resnici?
Voda nam počasi polzi iz rok. Nizka nadomestila in dajatve za njeno rabo in zlorabo niso
rešitev. Pitna voda v vsako hišo glede na geografsko razvejanost tudi ne. O teh stvareh je
treba razmišljati pred umeščanjem objektov
v prostor. Pri načrtovanju ukrepov je treba
upoštevati učinke glede na stroške. V moderni
družbi je nujno načrtovati sonaravne ukrepe,
ki večinoma niso dražja rešitev.
Mislite tudi na poplavno varnost?
Enako velja za poplavno varnost. Izsiljujemo
umeščanje z različnimi demagoškimi izhodišči, potem pa državljani plačujemo škode
zaradi nedoslednosti pri izvajanju strokovnih
stališč. Če bi se od vode odmaknili, nam ne
bi poplavljalo. Ker rešujemo po rušilnih poplavah, zmanjkuje za načrtovanje ustreznih
protipoplavnih ukrepov. Sonaravno urejanje
vodotokov ne pomeni, da je najbolje, če voda
sama podre, kar smo zgradili. Ampak pomeni
zagotavljanje vodi prostor, ker si ga drugače
vzame sama. Kontrolirano razlitje vode ob
poplavi je lahko precej cenejše kot gradbeni
ukrepi.
Če vzameš ključne
strokovnjake in jih spremeniš
v uradnike, je to lahko
kratkoročna rešitev za MOP
ali Direkcijo. Je pa lahko
usodna za IzVRS in razvojno
raziskovalno delo.
A zakaj prihaja do tega?
Nekatere pristojnosti iz sedanjega Zakona
o vodah sploh niso bile dodeljene na IzVRS,
ampak se je raje iskalo nekompetentne rešitve
pri posameznikih, ki niso imeli izkušenj ali pa
so se preveč in lažje prilagajali naročnikom.
S tem so storili stroki medvedjo uslugo, da
vodarjev sploh nihče več ne posluša, kot da
stroke ni več. O vodah in njihovem urejanju
se sprašuje gasilce, ribiče, naravovarstvenike
in župane, ki veselo predlagajo »strokovne«
rešitve. O poplavnih ukrepih odločajo gozdarji ali nepooblaščeni izvajalci del. Vsak kmet
lahko pove svoje mnenje, vodarji pa, kot da ga
nimamo. Nestrokovna zaščita nekega metulja,
črne gradnje ali njive privede do nekontroliranih posledic za večje število drugih metuljev,
drugih legalno zgrajenih objektov, uničuje
infrastrukturo in v gospodarskih objektih
povzroča gospodarsko škodo.
Katere ukrepe bi morali sprejeti prednostno?
Nedvomno potrebujemo državno strategijo
upravljanja voda, ki bi dolgoročno opredelila
cilje, načine in organiziranost upravljanja vod
Če se odmaknem od upravljanja vod k izobraževanju, k znanju, me zanima, zakaj se
okolje
99
43
Pri načrtovanju rabe prostora v vplivnih območjih rečnih koridorjev ni istosmernosti ciljev
in usmeritev deležnikov. Deležniške strukture
niso analizirane, prepoznane in upoštevane.
Konsenzi o varstvenem načrtovanju rabe
prostora niso doseženi. Še vedno smo priča
umeščanju nepravilne rabe tal in objektov
v poplavna območja. Zagotoviti je potrebno
participatorno, medsektorsko usklajeno načrtovanje rabe v kombinaciji od zgoraj navzdol in
od spodaj navzgor. Podrobnejšo rabo prostora
je potrebno načrtovati na merilu OPN in RPN.
Ne morem mimo hidrotehničnih ureditev, ki
so nujno potrebne, na primer z vidika varstva
pred poplavami – čiščenje obrežne zarasti
in podobno, a niso vedno izvedljive zaradi
prepovedi in omejitev z vidika ohranjanja narave. V procesu medsektorskega sodelovanja
in usklajevanja ter krepitve znanj je potrebno
doseči konsenz in razumevanje ciljev v vodarstvu in ciljev varstva narave z večjo vlogo
MOP. Strokovna razprava bi opredelila še vrsto
nujnih ukrepov. Ne zagotavlja se na primer dovolj sredstev za potreben obseg in intenziteto
rednega in investicijskega vzdrževanja vodne
infrastrukture. Ob poplavnih dogodkih bi se
zmanjšala škoda na infrastrukturi, manj bi
bilo druge škode, poleg tega pa je vzdrževanje
ponekod močno omejeno z zahtevami varstva
okolja. Zagotoviti je treba sredstva za redno in
investicijsko vzdrževanje. Nujno je pravočasno
prepoznavanje vodarskih (vodna direktiva),
prostorskih (OPN) in sektorskih (narava,
kmetijstvo, turizem itd.) interesov in njihova
vključitev v reševanje problema. Določiti bi
morali prioritete.
Evropska nagrada
za slovensko
ozaveščevalno
kampanjo ravnanja z
e-odpadki
Oktobra 2012 smo začeli z izvajanjem evropskega projekta z naslovom »Uvajanje akvaponike v poklicno izobraževanje in usposabljanje:
Orodja, učne enote in izobraževanje učiteljev«.
AQUA-VET je projekt Vseživljenjskega učenja
in je financiran v okviru programa Leonardo
da Vinci - Prenos inovacij. Projekt stremi k
prenosu tehnologije akvaponike in pripadajočih učnih gradiv v poklicno in strokovno
izobraževanje z namenom razvoja novega poklica »akvaponični kmetovalec« in odpiranja
novih zelenih delovnih mest. Cilj projekta je
tudi izobraževanje mladih o novih sonaravnih
metodologijah.
Projektna skupina vključuje partnerje iz treh
držav: Švice, Slovenije in Italije. V vsaki državi je v projekt vključen center za poklicno
izobraževanje, ki ga podpirajo raziskovalno-razvojne ustanove in podjetja, zainteresirana
za zaposlovanje tovrstnih kadrov. Ti „trojčki“
sodelujejo tako pri prenosu znanja in inovacij
znotraj posamezne države kot tudi med posameznimi državami. Koordinatorica projekta
je Univerza za uporabne znanosti v Zürichu,
Švica (Zürich University of Applied Sciences
- ZHAW). V Sloveniji so v projektno skupino
vključeni Zdravstvena fakulteta Univerze v
Ljubljani, Biotehniški center Naklo in Inštitut
za vode Republike Slovenije.
Razložite, zakaj akvaponika.
Akvaponika združuje prednosti akvakulture, to je gojenje rib za vsakdanje prehranske
potrebe, in hidroponike, gojenje rastlin brez
uporabe prsti. Glavni cilj akvaponike je ponovna uporaba hranil, to so ostanki hrane,
ribji iztrebki, za vzgojo rastlin za prehrano
ali okrasnih rastlin. Rastline, ki jih gojimo v
rastlinskih gredah, vgrajujejo hranila iz vode
v svojo biomaso. Akvaponika je bolj ali manj
zaprt krožni sistem, v katerem voda neprestano kroži, recirkulira, s čimer prihranimo do 80
% sveže vode in hkrati čistimo odpadno vodo
iz bazenov z ribami.
Akvaponika ima številne prednosti. Rastlin
ni potrebno zalivati, ni potrebno dodajati hranil, umetnih ali naravnih gnojil, ni potrebno
menjati substrata, gnitje korenin ni prisotno.
Tako gojene rastline niso mikrobiološko onesnažene, saj so z vodo iz bazenov z ribami
v stiku le korenine, ne pa tudi zgornji deli
rastlin, namenjeni za prehrano. Pesticidov v
akvaponiki ne uporabljamo, ker predstavljajo grožnjo za ribe in zato v ribogojstvu niso
dovoljeni. Tudi zdravila za zdravljenje ribjih
parazitov in bolezni se v akvaponiki ne smejo
uporabljati, saj se lahko nalagajo v rastlinah,
ki posledično niso več uporabne za prehrano.
Takšen pristop je novost in bo zelo pomemben
za prihodnost akvakulture, še posebej pri urbanem kmetovanju. Projekt Slovenska ozaveščevalna kampanja OEEO je prejela nagrado »BEST
OF THE BEST PROJECT« v okviru EU
LIFE projektov.
ZEOS se kot nosilec projekta zahvaljuje
vsem deležnikom in udeležencem v našem skupnem projektu, predvsem šolam
in mladini ter lokalnim izvajalcem javnih
služb ravnanja z odpadki. Prav tako gre
zahvala Ministrstvu za okolje in prostor
ter EU LIFE fundaciji za sofinanciranje
projekta.
Brez vas naš projekt ne bi dosegel tako
široke ozaveščenosti in ne bi informiral
tako velikega števila ljudi o pomembnosti
pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami za naše okolje.
Veseli smo, da ste se skupaj z nami
ODLOČILI IN LOČILI E-ODPADKE IN
ODPADNE BATERIJE.
Več na www.zeos.si
http://life.zeos.si
https://www.facebook.com/Odlocuj
junij 2015
Stroka zelo opozarja na neusklajenost v prostorskem načrtovanju.
zavzemate za vpeljavo akvaponike v poklicno
izobraževanje?
Promocija
ter delitev sredstev za urejanje vod. Ni operativnih programov urejanja voda na ravni
porečij in povodij, prav tako ni dovolj celovitih strokovnih podlag za podporo odločanju.
Potrebno je izdelati strategijo upravljanja voda
kot predhodnico programsko operativnim
NUV in NZPO. Načrte zmanjševanja poplavne
ogroženosti je potrebno izdelati tako, da jih je
mogoče uporabiti v funkciji operativnih programov ter na ravni porečij in povodij izdelati
ali posodobiti hidrološke in hidravlične strokovne podlage za podporo odločanju. Premalo
je kakovostnih strokovnih podlag v zvezi s poplavno nevarnostjo, ogroženostjo in tveganji
na ravni porečij in povodij. To otežuje celovito
načrtovanje ukrepov zmanjševanja ogroženosti. Celovitost načrtovanja na ravni porečij in
povodij je mogoče zagotoviti le tako, da se
hidrološke in hidravlične analize, prostorske
analize, kartiranje nevarnosti in ogroženosti
ter projektiranje na idejni ravni praviloma
izvaja in vsebinsko preverja na nacionalni
inštituciji, kar bi zagotovilo homogenost in
kompatibilnost rezultatov.
načrtna skrb za okolje
44
»Stara bremena nam mora pomagati
reševati država in še živi dediči«
mag. Vanesa Čanji
foto: Matjaž Očko
okolje
99
Celje in okolje
Celje se v odnosu do okolja
v zadnjem obdobju pojavlja v
dvojni vlogi. Z več uspešnimi
projekti, za katere je uspelo
pridobiti evropska sredstva,
je poligon uspešne prakse
za obiske tujih delegacij.
Celje in
okolje
Po drugi strani pa je stari
okoljski bolnik, ki se ne more
prav otresti težkih bremen
industrijske preteklosti. Izzivi
sodobnega načina življenja,
vključno z ekonomsko krizo,
tem bremenom prispevajo
nove dimenzije, kot je
prekomerno onesnaženje
zraka z delci PM10. Župan
Bojan Šrot opozarja, da mesto
okoljskih bremen ne more
reševati samo, zato pozdravlja
ustanovitev delovne skupine za
sanacijo celjske kotline, v kateri
igra dejavno vlogo okoljsko
junij 2015
ministrstvo.
Kakšna so vaša realna pričakovanja glede
izkupička dela te skupine, ki naj bi odprla pot
partnerskemu reševanju celjskih okoljskih
bremen med državo in lokalno skupnostjo?
Dolgo časa se nam je zdelo, da smo pri reševanju starih okoljskih bremen prepuščeni sami
sebi. Če realno pogledamo, že pri lastninjenju
gospodarskih subjektov, ki so nasledniki nekdanjih velikih onesnaževalcev, mesto ni imelo
nič, si je pa svoj delež seveda vzela država preko
KAD-a in SOD-a. Po naši oceni bi morala država igrati veliko bolj aktivno vlogo. Veseli smo,
da se je sedaj z ustanovitvijo delovne skupine
za sanacijo celjske kotline vse skupaj vendarle
pričelo.
Kar se tiče sanacije, ne le območja stare
cinkarne, ampak celotne celjske kotline, bo
verjetno trajalo še nekaj let ali desetletij, da
se bo stanje bistveno izboljšalo. Mnogo vprašanj te sanacije je povezano z razpoložljivimi
finančnimi sredstvi, ki jih lokalna skupnost ob
vseh ostalih nalogah nima. Zato veliko upov
polagamo v novo finančno perspektivo, kjer
bodo na voljo finančna sredstva za tovrstne
namene. Računamo pa tudi na aktivno vlogo
vseh dedičev tega onesnaženja. Seveda mislim
na tiste, ki so še živi, in na lastnike oziroma
državo. Zelo smo veseli, da so se našle kvalitetne tehnološke rešitve za predelavo zemljine,
kar se trenutno izvaja na zelo mahnem delu
Bojan Šrot
je v Sloveniji oralo ledino in
te zemljine na območju stare cinkarne. To bi
lahko bil model za prihodnjo sanacijo na tistih območjih, ki so najbolj onesnažena in ki
jih želimo reurbanizirati, pri čemer moramo
onesnaženo zemljino narediti nenevarno
oziroma za okolje neškodljivo. So pa nekatere
naloge v zvezi s preteklo industrijsko dediščino, s katerimi se lahko začne izvajati takoj
in ne zahtevajo velikih finančnih sredstev. V
mislih imam predvsem osveščanje prebivalcev, na kakšen način ravnati, da ne povečajo
tveganja za lastno zdravje, kakšne vrtnine in
poljščine pridelovati, na katerih zemljiščih in
podobno. Mestna občina to že precej časa izvaja
in mislim, da je bila analiza onesnaženosti narejena že leta 1989. Teh podatkov nikoli nismo
skrivali, že takrat so bili javno objavljeni. Prav
tako vse kasnejše analize. Mislim, da prebivalci
Celja dosti dobro poznajo situacijo in so se temu
ustrezno prilagodili.
Kako se bo Mestna občina organizirala za hitro
in učinkovito pripravo dokumentov, potrebnih
za črpanje evropskih sredstev v novi finančni
perspektivi? Dosedanje izkušnje z velikimi
projekti, v Celju jih ni malo, so pokazale, da
so lahko priprave dolgotrajne in zahtevne.
V tem trenutku je problem v tem, da še ni
ustreznih papirjev. Do sedaj je podpisan partnerski sporazum, manjkajo pa še dokumenti,
ki jih morajo pripraviti različna ministrstva
45
Je ocena potrebnih finančnih sredstev že
znana?
Konkretne ocene nimamo, se pa da izračunati,
če upoštevamo velikost področja in globino
onesnaženosti. Tako izračunamo količino
v kubičnih metrih ali tonah zemljine. Ceno
že poznamo iz projekta predelave 14 tisoč
kubičnih metrov zemlje. Pred leti, mislim,
da je bilo leta 2003, smo na območju stare
cinkarne delali vrtine. Tako nekatere podatke
že imamo. Najpomembnejše se nam zdi, da se
je v tistem času ugotovilo, da se težke kovine
ne izlužujejo v bližnje vodotoke. Tudi območje
celjske podtalnice, kjer se deloma zajema voda
za vodovodni sistem, ni ogroženo. Sicer bi se
verjetno že kaj zgodilo, saj govorimo o obdobju
sto in več let. Zato razen prašenja in razvoza
te zemljine trenutno po oceni strokovnjakov,
ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, ni večjih
tveganj za razširitev območja onesnaženja.
Jasno pa je, da bo znesek šel v desetine milijonov evrov. Tudi v pogovorih z ministrstvoma
za gospodarstvo in okolje, zlasti z ministrico
za okolje in prostor, smo prosili, da se preverijo
dobre prakse drugod po Evropi, saj v Celju ni
bila edina topilnica cinka. Hkrati se nam zdi
pametna odločitev okoljskega ministrstva, da
pripravlja novo uredbo o tleh, ki bo določala
različne dovoljene vnose za različno rabo tal.
Po navedbah ministrstva imamo sedaj enake
standarde za npr. Triglavski narodni park in
za industrijsko območje, kar je seveda nerazumljivo. Najbrž nikjer drugje v Evropi ni tako.
Najpomembnejše v tem trenutku se mi zdi, da
ne prihaja do dodatnega onesnaževanja. Vsa
celjska industrija ima IPPC dovoljenja, kar
pomeni, da deluje v skladu s strogimi evropskimi standardi s področja okolja. Kar se pa
tiče sanacije preteklih bremen, v tem trenutku
težko dam kakšno obljubo. Računamo pa, da
bomo do izteka te finančne perspektive lep
del teh bremen uspeli sanirati. Pri tem ne
mislim le na tisto zemljino, ki je ostala kot
izkop pri gradnji komunalne infrastrukture,
ampak na celotno staro cinkarno. To področje
bomo reurbanizirali, podobno kot so po mojih
informacijah naredili drugod po Evropi, kjer so
imeli takšne probleme. Hkrati bomo še dvignili
zavedanje in zavest ljudi na področjih, kjer so
tla prekomerno obremenjena s težkimi kovinami, katero zelenjavo je z vidika tveganja za
zdravje dopustno gojiti. To so zame pomembni
faktorji. Mestna občina načrtuje, da bi letos
ponovili analize, narejene pred 25 leti na istih
lokacijah. Prepričan sem, da bi nam ta analiza
dala dokaj dobro sliko, kako se stanje v okolju
spreminja – se kaj izboljšuje, kaj poslabšuje ali
ostaja na enakem nivoju.
Kako sedaj s časovno distanco gledate na prve
korake reurbanizacije področja stare cinkarne
s Tehnopolisom? Je bilo to z vidika okoljevarstva premišljeno dejanje?
Ta projekt je bil smiseln. Res pa je, da takrat,
ko se je začel Tehnopolis graditi, ekološko zavedanje ni bilo na tako visokem nivoju, kot je
danes, zgolj deset let kasneje. Edina napaka pri
tem projektu z okoljevarstvenega vidika je bila
nepremišljeno ravnanje z izkopano zemljino. V
velikem delu je ta zemljina ostala na področju
stare cinkarne, nekaj pa je je bilo prepeljano
drugam. A tu ne gre samo za gradnjo na tem
območju, ampak tudi na sosednjih območjih.
Verjetno je bila zemljina enake kakovosti oziroma enako problematična tudi pri gradnji kakšnega trgovskega centra v neposredni bližini
glede na to, da se je onesnaženost najbrž širila v
nekih koncentričnih krogih od topilnice cinka.
Gospodarskega ministra in okoljsko ministrico
ste opozorili na problem industrijskih deponij,
ki lahko za Celje potencialno pomenijo nova
okoljska bremena.
Res je. Tako kot morajo upravljavci komunalnih
deponij oblikovati sklad za njihovo zaprtje,
četudi bo do tega prišlo čez dvajset ali trideset let, menimo, da bi morala biti analogija za
industrijske deponije. V Celju jih je kar nekaj,
nekaj starih in nekaj še delujočih. Strah nas je,
da bi na lokalno skupnost priletelo še kakšno
breme, če se kaj zgodi z gospodarskimi subjekti,
ki te deponije sedaj uporabljajo in upravljajo.
Kakšna je po vašem mnenju korelacija med
onesnaženjem okolja v Celju in zdravjem
prebivalstva?
99
Doslej sva govorila predvsem o bremenih industrijske dediščine. Ne smemo pozabiti, da
smo v tej državi, ne samo mi, ampak tudi drugi,
50 let ali še več uporabljali osvinčen bencin. V
času zimske sezone je bilo normalno ogrevanje
na velenjski lignit. Moja generacija se še dobro
spominja 70. in 80. let, ko pozimi zaradi smoga
ni bilo možno zračiti stanovanj v mestu in okolici. Celje pač leži v kotlini. K skupni onesnaženosti so pripomogli tudi ti dejavniki. Danes je
Celje bistveno čistejše, zrak je bistveno boljši,
pravzaprav neprimerljiv s prejšnjim stanjem.
Premoga se praktično ne uporablja, mesto ima
zgrajen sistem daljinskega ogrevanja, razvejeno plinovodno omrežje, uporabljamo ekološko
sprejemljive energetske vire.
okolje
Katere konkretne premike lahko Celjani pričakujejo v naslednjih štirih letih?
Ko govorimo o zdravstvenem stanju prebivalstva tega območja, onesnaženje zemljine
predstavlja določene zdravstveno tveganje,
ki se mu pa vendarle da izogniti. Verjamem
podatkom, ki jih je pred časom posredoval
Inštitut za javno zdravje, da obolevnost z
rakom na celjskem območju ne izstopa od
slovenskega povprečja. Je pa večja stopnja
obolevnosti z boleznimi dihal, kar je verjetno
povezano tudi s tem, o čemer sem pravkar govoril. Pomemben dejavnik je tudi prekoračitev
s prašnimi delci PM 10 . Že nekaj časa izvajamo
različne ukrepe, da bi te prekoračitve zmanjšali. Zlasti so pogoste v zimskem času, kar je
povezano z uporabo biomase kot energetskega vira. Zato se nam zdi nerazumljivo, da se
mesto skupaj z državo ukvarja s problemom
onesnaženja s prašnimi delci PM 10 , hkrati pa
država subvencionira in s tem spodbuja uporabo biomase z razpisi, na primer Ekosklada.
Mislim, da bi morali na območju, kjer beležimo prekoračitve onesnaženja s PM 10 delci, razmišljati o prepovedi uporabe fosilnih goriv in
biomase. Znano je, da približno tretjino vseh
prašnih delcev prispeva prav lesna biomasa.
Danes se ljudje še bolj množično odločajo za
ta energent, najbrž zaradi cenovnih razlogov.
Pomemben dejavnik, ki prispeva k prekoračitvam dovoljenih vrednosti prašnih delcev PM
10 je promet. Kakšne spremembe načrtujete
na tem segmentu? V mislih imam dva nivoja
– trajnostno mobilnost v mestu in preusmeritev regionalnega tranzitnega prometa, ki še
vedno poteka skozi mesto.
Pri prispevku prometa k onesnaženosti smo
dokaj nemočni in malce tudi nesrečni. Ne
samo, da imamo obe magistralni cesti, ki sta
speljani praktično skozi mesto, ampak je tudi
avtocesta relativno blizu mestu in velikim stanovanjskim območjem. Velik del onesnaženja,
ki ga prispeva promet, je tranzitnega značaja,
ne lokalnega izvora. Se pa v mestu že nekaj
let trudimo bolj učinkovito organizirati javni
prevoz, to pa je povezano s finančnimi sredstvi. To je v mestih, velikosti Celja, dostikrat
težko. Ljudje so manj pripravljeni pešačiti ali
uporabljati javni prevoz. Upam, da nam bo v
bližnji prihodnosti z izgradnjo manjkajočih
junij 2015
v medresorskem usklajevanju, da bo lahko ta
finančna perspektiva postala operativna in da
bomo lahko začeli črpati evropska sredstva.
Seveda pa je treba pripraviti projekte, za kar
nam manjka predvsem informacij, kakšni
projekti so predvideni, koliko je predvidenega
denarja, na primer v okviru vzhodne kohezijske regije, kakor se je sedaj razdelila država.
Pregledati je treba, kaj je možno črpati iz kohezijskega sklada, ki bo ostal enoten za celotno
Slovenijo. Trenutno se ukvarjamo s pripravo
urbane trajnostne strategije, kjer nam še vedno
manjkajo navodila in merila s strani ministrstev, kako naj ta dokument izgleda. Bo pa –
tako so nam povedali – pogoj za črpanje sredstev, ki so v tej finančni perspektivi namenjena
mestnim občinam v Sloveniji. V globalu vemo,
za kakšna sredstva gre. Ne vemo pa, koliko
sredstev bo na voljo za posamezno mesto. Res
je, nekatere projekte se pripravlja več let, sploh
tiste, ki so povezani s pridobivanjem pravice
gradnje ali lastnine na zemljiščih. Projekt stare
cinkarne pa ni v projektnem smislu tako velik,
da ne bi bilo možno projektne dokumentacije
pripraviti zelo hitro, v roku dveh, treh mesecev.
Vemo, kakšen je problem in na kakšen način ga
je možno rešiti. Ostane samo vprašanje sredstev. Je pa to velik zalogaj, zato je vprašanje, če
je možno pridobiti že v tej finančni perspektivi
toliko sredstev, da bi sanirali celotno območje
stare cinkarne.
46
99
okolje
občinskih cest uspelo narediti neke logične
in ekonomsko smiselne avtobusne proge,
ki bi jih ljudje uporabljali namesto osebnih
avtomobilov.
Kdaj naj bi prišlo do teh investicij?
Ko bodo časi, kar se financ tiče, boljši. Upam,
da nam bo uspelo do izteka tega mandata – do
leta 2018.
Koliko investicij je Celje v zadnjih letih namenilo za okoljske projekte?
Evropskih investicij v okolje je bilo za nekaj
več kot sto milijonov evrov. Koliko smo iz
mestnega proračuna namenili okoljskim investicijam, težko rečenem natančno. Ocenjujem
pa, da smo dve tretjini vseh investicij namenili
izboljšanju okolja.
V kaj boste investirali v prihodnje?
Pripravljamo se na nadgradnjo kompostarne
v okviru CERO, investicija je vredna okoli 4
mio evrov. Dogradili bomo še nekaj kanalizacijskega omrežja. Že vrsto let, mislim, da smo
bili med prvimi v Sloveniji, subvencioniramo
izgradnjo malih čistilnih naprav na območjih,
kjer se kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo.
Kvaliteta v vseh večjih in manjših vodotokih
junij 2015
Promocija
je bistveno boljša, kot je bila še pred 10, 15
leti, ko je bila Voglajna praktično mrtva reka.
Mislim, da se bo stanje vodotokov v prihodnje še izboljševalo zaradi izgradnje čistilnih
naprav v zgornjih tokovih teh rek. Letos že
drugo leto občina objavlja razpis za subvencijo
gradenj novih ekoloških, in sicer ekonomsko
varčnejših ogrevalnih naprav na plin, s čimer
želimo spodbuditi prehod na okoljsko sprejemljivejše energente tam, kjer ni daljinskega
ogrevanja.
Kako poteka protipoplavna zaščita?
Mestna občina je pripravila projektno dokumentacijo in zanjo namenila 900 tisoč evrov
iz proračuna, sicer pa je to investicija države
in evropskega kohezijskega sklada. Gre za veliko investicijo, čez 40 milijonov evrov, ki bo
bistveno izboljšala poplavno varnost velikega
dela Celja, pa tudi v sosednjih občinah.
Kje vidite možnosti v okviru državnih spodbud za energetsko sanacijo javnih stavb?
Imamo kar precej objektov, ki jih bo potrebno
energetsko sanirati, čeprav smo v preteklih
letih naredili precejšnji korak, ne samo pri
energetski sanaciji, ampak tudi siceršnji
prenovi zgradb osnovnih šol in vrtcev.
Energetsko prenovo bomo delali postopno,
skladno s finančnimi možnostmi, morda tudi
v obliki javno-zasebnega partnerstva. Doslej
se je to izkazalo za uspešen model.
Kakšen je vaš odnos do t.i. civilnih iniciativ,
ki se večkrat oglašajo z javnimi kritikami
na račun odnosa celjske mestne oblasti do
okolja?
Smo odprti do vseh in za vse dobronamerne
kritike. Vsi podatki so javni, saj nihče, ki
danes sodeluje pri reševanju bremen preteklosti, k njihovem nastanku ni prispeval. Če
pa kdo vidi svojo vlogo zgolj v kritiziranju in
pri tem sam ni pripravljen čisto nič narediti
za lepše in čistejše okolje, se mi tak dialog ne
zdi najbolj smiseln. V Celju se veliko govori o
civilnih iniciativah, čeprav jih še nisem imel
priložnosti spoznati, razen enega gospoda, ki
se predstavlja kot koordinator teh iniciativ. V
resnici pa ve samo on, koga predstavlja, sam
tega žal ne poznam. Pričakoval bi od tistih,
ki jim je resnično mar za okolje in za ljudi,
da prispevajo konstruktivne predloge, kako
izboljšati stanje, s kakšnimi ukrepi in podobno. Kritizirati znamo vsi, pomembno je, da
dodamo konkretne rešitve. foto: arhiv podjetja
Usmerjeni k oblikovanju
celovitih rešitev za kupca
47
okolje
99
Sheme
Družba Interseroh je v
leto 2015 stopila z novim
vodstvom. Direktorica Darja
Figelj pozornost namenja
predvsem dialogu s poslovnimi
partnerji in skupaj z njimi
prepoznava priložnosti, ki se
Darja Figelj
odpirajo na področju ravnanja
z odpadno embalažo. Verjame,
da odprtost trga prispeva
k večji transparentnosti
Sheme
ki so posebej aktualni v
Na trgu ravnanja z odpadno embalažo so se
deleži DROE spremenili. V kakšnem položaju je
Interseroh in kaj je vplivalo na te spremembe?
poletnem obdobju, ko v
Sloveniji potekajo številni javni
dogodki, izpostavlja »Vrni
embalažo v reciklažo«, storitev,
v okviru katere Interseroh
organizatorjem prireditev
omogoči celostno ravnanje z
vsemi odpadki.
Spremembe so edina stalnica. Če je trg odprt,
je dinamika nekaj naravnega. V leto 2015 je
podjetje Interseroh vstopilo z novo strukturo zavezancev in z manjšim tržnim deležem.
Pojavili so se novi igralci na trgu, ki so nastopili
z nižjimi cenami, zato smo pričakovali, da bo
to vplivalo na spreminjanje tržnih deležev. Ob
tem se naše število strank ni občutno spremenilo. V vseh letih delovanja smo vzpostavili
odnose, temelječe na zaupanju in spoštovanju
kakovosti, ki jo zagotavljamo. Interseroh tako
ostaja na slovenskem trgu in deležni smo odkrite podpore lastnikov. Naša skupna zaveza
velja transparentnemu delu. Smo namreč edina
shema, ki na slovenskem trgu deluje neodvisno
od zavezancev in zbiralcev/predelovalcev.
Kako torej presojate nove razmere v Sloveniji?
Kakšen je vpliv cene embalažnin na dogajanje
na trgu?
Situacija, ki smo ji bili priča v Sloveniji leta
2014, močno spominja na dogajanje izpred
petih let v Nemčiji. Tudi tam so nastopili novi
igralci in znižali cene, vendar se je trend v zadnjih dveh letih že opazno obrnil. Na trgu so se
obdržale sheme z realnimi cenami. To potrjuje,
da nerealno nizke cene ne morejo biti rešitev
za optimalno delovanje sistema z embalažo in
odpadno embalažo.
Kje je rešitev?
Potrebujemo jasno postavljene pravne okvirje,
razmejitev odgovornosti med vsemi deležniki in transparentnost. To bi pomenilo, da bi
konkurenčnost shem temeljila na kakovosti in
preglednosti opravljene storitve, sposobnosti
profesionalnega in celovitega svetovanja naročnikom, prodajnih aktivnostih ter na logistični optimizaciji zbiranja odpadne embalaže.
Naša naloga je, da delujemo skladno z zakonodajo ter da vso zbrano embalažo predelamo
po postopkih, ki jih narekuje zakon. Želimo
imeti nadzor nad masnim tokom in želimo,
da se embalažnina porablja čim bolj pregledno
in namensko.
Govorite o nadzoru nad masnim tokom. Kaj
bi morali v Sloveniji spremeniti pri ravnanju
z odpadki kot viri in pri vzpostavljanju reda v
prevzemanju odpadne embalaže?
V različnih evropskih državah oblikujejo
različne modele. Idealne rešitve ni, se pa pomanjkljivosti sproti odpravljajo in zakonodaja
se prilagaja aktualni problematiki. Kot primer instrumenta, ki omogoča preglednejše
in predvsem enoznačno razumevanje količin
odpadkov, lahko navedemo izravnalne sheme.
Vsi deležniki morajo biti v tej shemi in ravnati
junij 2015
poslovanja. Med projekti,
48
99
okolje
skladno z ugotovitvami neodvisne klirinške
ali drugače imenovane hiše, na primer revizijska hiša, neodvisna odvetniška pisarna …
Neodvisna klirinška hiša nadzoruje podatke
zavezancev – količine, dane na trg, in količine,
ki so bile pobrane, na podlagi tega pa se udejanja finančna ali količinska izravnava.
To je znana ugotovitev. Kje začeti?
Pri temeljih. Če teh ni ali če so trhli, hiša ne
more stati. Prva naloga je zato vzpostavitev
evidence nad masnim tokom in postavitev jasnih pravnih okvirjev. Za vse to pa sta najprej
potrebna politična volja in ustrezno znanje.
Znanja imamo v Sloveniji zagotovo dovolj.
Vključiti je treba še iskreno željo, da povežemo
cilj z ustreznimi rešitvami in jih v moderirani
diskusiji pripeljati do konkretnih sklepov.
Tako bomo na dobri poti. V zadnjem letu smo
imeli takšnih priložnosti kar nekaj in to, da
se različni deležniki aktivneje povezujemo, je
pozitiven premik.
Kje so še večje težave?
Problem je tudi evidenca, ki se vodi v t.i. aplikaciji IS-Odpadki. Država nam nalaga, da smo
odgovorni za masni tok embalaže kljub temu,
da nimamo dostopa do te aplikacije. Pri izdelavi letnih poročil za leto 2014 smo ugotovili
INTERSEROH SVETUJE
Spoštujmo naravo
tudi kot organizatorji
množičnih dogodkov
Poskrbimo skupaj za to, da bo okolje
med in po množičnih dogodkih čim
manj obremenjeno. Za to, da bodo
odpadki zbrani ločeno in tudi ustrezno
odpeljani in predelani, poskrbimo v
podjetju Interseroh, d. o. o.. Sledimo
geslu: »Vrni embalažo v reciklažo!«.
Naša storitev vključuje zbiranje odpadnih frakcij po naslednjih korakih:
1. Osebje ekipe "Vrni embalažo v reciklažo"
preskrbi barvne vreče, v katere se sproti
pospravljajo različne vrste embalaže.
2. Polne vreče naše ekipe sproti odnašajo v ustrezne zabojnike.
3. Z dobro voljo poskrbimo za
ločevanje, čiščenje prizorišča
in praznjenje zabojnikov.
Promocija
junij 2015
Situacija, do katere prihaja
v Sloveniji, kliče po iskanju
skupnih rešitev, ki bodo
prinesle večjo skladnost
med tem, koliko embalaže je
dano na trg in se zanjo plača
licenčnino, in koliko embalaže
se dejansko pojavi v fazi
pobiranja.
izmenjavo različnih pogledov. To je torej pogoj,
da lahko sploh začnemo iskati skupne rešitve,
ni pa še zadosten pogoj. Kot smo že večkrat
poudarili, smo v družbi Interseroh naklonjeni
dialogu. Želimo pa si, da bi bila srečanja res
strokovno naravnana, ustrezno moderirana in
tudi izpeljana tako, da bi prišli do konkretnih
zaključkov in ciljev, za katere bi vsak od deležnikov prevzel svoj del odgovornosti.
Ena od možnih rešitev je
na primer ločitev shem
za industrijsko odpadno
embalažo od odpadne
embalaže gospodinjstev.
Kako bi moral biti urejen trg z odpadki?
Na katerih deponijah komunalnih podjetij je
več ton neprevzete odpadne embalaže. Ali je
to točno, da gre predvsem za embalažo, ki bi
jo moral prevzeti Interseroh?
Podatke lahko zajemamo iz poročil, ki jih
mora vsaka od shem pripraviti in oddati na
Ministrstvo za okolje. Iz letnih poročil vseh
shem za 2014 je razvidno, da je bilo v letu 2014
dano na trg 207.543 ton embalaže, pobrane
pa je bilo 210.175 ton embalaže. V 2014 smo
vse sheme pobrale več embalaže, kot so jo na
trg dali zavezanci, in tudi za njeno obdelavo
plačali licenčnine. Pri IJS smo vse sheme skupaj
pobrale 116.972 ton embalaže na deponijah
komunalnih podjetij in 93.203 ton embalaže
pri zavezancih. Situacija, do katere prihaja v
Sloveniji, kliče po iskanju skupnih rešitev, ki
bodo prinesle večjo skladnost med tem, koliko
embalaže je dano na trg in se zanjo plača licenčnino, in koliko embalaže se dejansko pojavi
v fazi pobiranja. Interseroh svoje zakonske
obveznosti izpolnjuje in se k temu zavezuje
tudi v prihodnje. Z menjavo vodstva družbe v
začetku leta 2015 je pozornost pri poslovanju
še bolj usmerjena k kupcu, njegovim potrebam
in k načinom, ki zagotavljajo kakovostno opravljeno storitev ter omogočajo sledljivost toku
ravnanja z embalažo.
Po ustanoviti GIZ Skupne sheme se je pričakovalo, da boste DROE uskladile nastop
za uveljavitev sprememb v sistemu ravnanja
z odpadno embalažo in enotno nastopile v
pogovorih z MOP-om, ki napoveduje jasno
strategijo ravnanja z odpadki? Ali je aktualen
predlog o profesionalizaciji dela GIZ Skupne
sheme?
Po zaključku prireditve skupaj z organizatorjem poskrbimo, da je prizorišče
popolnoma brez odpadkov. Tudi letos smo
ponosni partner dogodka DM tek za ženske,
kjer dokazujemo, da ob športnem duhu
mislimo tudi na naravo in jo varujemo.
Interseroh d.o.o.
T: 01 560 91 50
E: info@interseroh-slovenija.si
W: www.interseroh-slo.si
veliko napak. Na primer, da se je na našo shemo
prevzelo 600 ton odpadnega peska. Kdo je to
naročil, odobril? V družbi Interseroh vsekakor
ne. Ali bo država to vzela v naš masni tok kot
nečistoče in ta podatek poročala naprej EU? Žal
bomo morali ukrepati in sprejeti odgovornost
le nad tistimi masnim tokom, za katerega bomo
plačali dogovorjeno ravnanje.
Različni interesi so legitimni, zrelo pa je, če
jih znamo uskladiti in priti do rešitve, ki
prinaša »win-win« situacijo. GIZ embalaže je
platforma, ki omogoča medsebojni dialog in
Vedno je najlažje s prstom pokazati na druge
in reči, da je ta drugi tisti, ki nosi odgovornost
in bi se moral spremeniti. Takšnega prenašanja
odgovornosti s privatnega na javni sektor in
obratno je bilo preveč. Kot sem že omenila –
ravnanje z odpadki je panoga, ki postaja vse
pomembnejša. V okviru načel krožnega gospodarstva je razumljena kot ena ključnih, da
z ustreznim ravnanjem lahko vplivamo tako
na zmanjšanje količine odpadkov kot tudi na
to, koliko materialov bo vstopilo v ponovni
krog uporabe in koliko se jih bo recikliralo. V
tej smeri je potrebno iskati rešitve. Celostno,
transparentno, odgovorno. Ena od možnih rešitev je na primer ločitev shem za industrijsko
odpadno embalažo od odpadne embalaže gospodinjstev. Zagotovo je možnosti še več. Prav
je, da vsak državljan ve, kaj sestavlja ceno, ki jo
plačuje za mešane komunalne odpadke in kako
lahko sam vpliva na to, da bo ta cena nižja. Na
drugi strani mora biti transparenten tudi tok
prihodkov, ki jih zberejo izvajalci javnih služb
od prodaje embalažnega materiala in ostalih
vrednih surovin. Odprt tržni sistem daje najboljši vpogled v to.
Interseroh je že lani napovedal, da želi biti
strateški partner slovenskemu gospodarstvu
pri optimizaciji rabe naravnih virov. Kaj bo letos
v fokusu poslovne politike vaše družbe?
Letos smo se reorganizirali in prilagodili razmeram na trgu. Naša organizacija postaja vitkejša,
še bolj osredotočena na kupca in njegove konkretne potrebe. Intenzivneje sodelujemo z matično
družbo predvsem pri prenosu dobrih praks s
tujih trgov in pri spremljanju globalnih trendov
in znanj. Zavezani smo načelom krožnega gospodarstva in surovinske učinkovitosti. Imamo
znanje in ideje, ki jih želimo čim bolj učinkovito
udejanjiti v praksi in prenesti na teren. Še lani
smo opažali, da razumevanje principov krožnega gospodarstva, soodvisnosti vseh deležnikov
in priložnosti, ki se prav z implementacijo teh
49
V politiki ravnanja z odpadki kot viri je
V razpravi je osnutek nove uredbe o OEEO. Med
99
težavami, na katere opozarjajo sheme, je tudi
sivi trg. Kaj pričakujete od nove uredbe?
Nova Uredba je kakovostno napisana, možnosti
za izboljšave pa seveda vedno obstajajo. Najbolj
pozdravljamo kriterije za ustanovitev shem,
možnost izravnave ter poenostavitev birokracije za zavezance. Nekatera področja, kot je
npr. ponovna uporaba, pa bo potrebno urediti
z drugimi akti.
okolje
gospodarstva tudi vodila, kako jih vključevati
v razvojne strategije. Pri teh prizadevanjih je
Interseroh lahko odličen sogovornik in pomemben partner slovenskemu gospodarstvu.
Lahko govorimo o tem, da je reciklažna panoga
v recesiji. Lahko pa se raje osredotočimo na to,
da se svet spreminja in da se je ves čas potrebno
prilagajati novim okoliščinam. Tako globalno
kot v Sloveniji. Pri tem seveda velja upoštevati
tudi ekonomijo obsega. Na primer - naš lastnik
je v Berlinu postavil sortirno linijo za embalažo, ki pokriva 4 milijone prebivalcev. Kakovost
sortiranja se bliža 80 odstotkom izsortiranih
koristnih frakcij in le 20 odstotkom ostanka po
sortiranju. V Sloveniji je slika drugačna. V državi, kjer nas je le 2 milijona, imamo več kot pet
sortirnic. Kakovost sortiranja pa je, deloma tudi
zaradi premalo učinkovitega zbiranja, precej na
nižji ravni – 50 odstotkov koristne frakcije in 50
odstotkov ostanka po sortiranju. Tu se že kaže
priložnost za izboljšave. Bolj učinkovito zbiranje
in več povezovanja pri postopkih zbiranja. Gre
za to, da le skupaj lahko najdemo optimalne rešitve za vse deležnike. K temu stremimo. Za naše
kupce želimo v družbi Interseroh izoblikovati
najbolj optimalno in predvsem najbolj kakovostno ponudbo, ki jo na trgu lahko zagotovimo.
Velika, uspešna in
izvozno usmerjena
podjetja prepoznavajo
potrebo, da širšemu
krogu gospodarstvenikov
in ostalih deležnikov
predstavljajo načela krožnega
gospodarstva tudi vodila,
kako jih vključevati v razvojne
strategije.
Promocija
aktualno vprašanje, kako v Sloveniji zagotoviti
možnosti za razvoj predelave oziroma reciklaže. Reciklažna panoga pa je v recesiji. Kje so
možnosti za preobrat?
Ko govorimo o sivem trgu, dolgoročno lahko
uredimo razmere le s pomočjo celovitih sistemskih rešitev in z dosledno implementacijo
ukrepov. Kazni so lahko en korektiv, ni pa to
edini in zadosten ukrep. Bolj ko bomo ozaveščeni, bolj ko bomo razumeli pomen odpadkov kot
surovine, ki ima vrednost, bolj bomo vsi pozorni
in zainteresirani za to, da z odpadki v celotnem
krogotoku ravnamo odgovorno in jih dejansko
predelamo ali ponovno uporabimo. Morda zveni
klišejsko, vendar informiranja in ozaveščanja ni
nikoli preveč. Ko nekaj razumemo in doživimo
kot koristno za nas kot posameznika, bomo
začeli spreminjati svoje vedenjske vzorce. Se
med seboj bolj pozorno opazovati, nadzorovati,
sodelovati. To pa je dolgotrajen proces. w w w. d i n o s . s i
junij 2015
načel odražajo v večji mednarodni konkurenčnosti, številna podjetja še niso razumela. Letos
se ta znanja že utrjujejo. Velika, uspešna in
izvozno usmerjena podjetja prepoznavajo potrebo, da širšemu krogu gospodarstvenikov in
ostalih deležnikov predstavljajo načela krožnega
50
Z različnimi ukrepi naj država spodbuja
uporabo reciklatov v proizvodih
foto: arhiv podjetja
okolje
99
Reciklaža
Družba Koto je bila doslej
Reciklaža
znana predvsem po ravnanju z
odpadki iz klavniške industrije,
že nekaj let pa se skladno s
sodobno hierarhijo ravnanja z
Gregor Kovačič
odpadki usmerja v reciklažo,
tudi v bioplinarne. Koto je
partner s centrom za gojenje
mikroalg, kjer razvijajo
algno-bakterijsko obdelavo
bioplinskega digestata v okviru
projekta CIP Eco-inovation.
Ta program med drugim
omogoča učinkovito rabo
virov in spodbuja recikliranje, v
katerem Gregor Kovačič, vodja
sektorja reciklaže v družbi
Koto, prepoznava razvojni
izziv in priložnost. Kritično
govori o sivem trgu, a je hkrati
prepričan, da je njihova nišna
usmeritev v reciklaži prava
pot. Še več. Meni, da bi morali
tudi z zakonodajo spodbujati
večjo rabo reciklatov v novih
junij 2015
proizvodih.
Koto razvija reciklažo industrijskih in komunalnih odpadkov in se tako usmerja v snovno izrabo različnih vrst odpadkov. Kaj kažejo količine
recikliranih odpadkov v zadnjih petih letih, še
posebej od takrat, ko ste pripojili k matični
družbi reciklažni center v Novem mestu?
Družba Koto d.o.o. je pričela razvijati program
reciklaže v okviru svoje dejavnosti leta 2010.
Postopno smo pričeli nadgrajevati že delno
zgrajeni tržni delež na JV in v notranjskokraškem delu Slovenije. K prepoznavnosti je
pri partnerjih pripomoglo 60 let tradicije ravnanja z odpadki v okviru družbe KOTO, seveda
predvsem na področju ravnanja s klavničnimi
odpadki, maščobami, kožami in široko paleto
bioloških odpadkov. S programom reciklaže je
družba še dodatno razširila nabor ravnanja z
odpadki, pri tem mislim na t.i. lahke frakcije.
S postopnim povečevanjem masnih tokov smo
zapolnili vse produkcijske faktorje na lokaciji
Novo mesto. Zaposlili smo ljudi iz mikro okolja.
Kdo so vaši partnerji?
Naši partnerji so v večini majhna, srednja in
velika podjetja, ki jim ponudimo storitev t.i.
globalnega servisa. Skupaj s podizvajalci zagotavljamo posameznemu partnerju/družbi kakovosten in okoljsko sprejemljiv način ravnanja
z njihovimi odpadki. Zdaj je program postal
prepoznaven v družbi Koto d.o.o. kot razvojno strateški program. Krepiti ga želimo tudi v
drugih regijah Slovenije, predvsem v osrednje
slovenski in goriški regiji.
Če program raste, pri katerih frakcijah ugotavljate porast pri zbiranju in predelavi? Kakšen
je interes na trgu za reciklirane surovine?
Porast frakcij je v zadnjem času zaznati na
področju različnih vrst plastik, kompozitov,
gradbenih odpadkov, različnih vrst in oblik
lesnih odpadkov in različnih vrst mešanih
odpadkov. Ti so se do sprejetja strožjih zakonodajnih okvirjev enostavno odlagali ali pa
se družbe niso zanimale za reševanje svojih
odpadkov. Mi smo družbam/partnerjem ponudili pripravo načrta ravnanja z odpadki v
skladu z veljavno zakonodajo. Organizirali smo
ustrezno ločevanje v zabojnikih na njihovih
dvoriščih in izobraževali zaposlene, da bi povečali količine reciklatov za ponovno uporabo.
Vse je potekalo v sodelovanju z embalažnimi
družbami, kjer so bili povzročitelji zavezanci.
Tako smo dodobra razvili koncept celovite
rešitve ravnanja z odpadki.
Predelate vse frakcije?
Seveda vseh frakcij ne zmoremo predelati sami.
Nimamo rešitev za vse segmente odpadkov.
Vendar se povezujemo s konkurenco in s strateškimi partnerji. Tako dosegamo želene sinergije in s tem posledično delno specializacijo.
Za primer naj izpostavim odlično sodelovanje
PVC odpadke šrediramo do stopnje,ki zagotavlja maksimalno optimizacijo prevoza, lesne
palete popravimo in jih vrnemo na trg. V zadnjih letih smo okrepili in dodobra izpopolnili
proces sortiranja mešanih odpadkov. Dosegli
smo do 50 % in več reciklatov tako iz industrije
kot od izvajalcev javne službe. Povpraševanje/
interes po reciklažnih surovinah se nenehno
spreminja. V veliki meri je odvisno od gospodarske klime v posameznih državah, regijah,
kontinentih, a tudi od gibanja fosilnih goriv ter
vseh ostalih dejavnikov poganjanja svetovne
ekonomije.
Vendar je na vašem trgu vse več nelojalne
konkurence. Zbiralci in predelovalci odpadkov
že leta opozarjate na črni trg. Kakšni so vaši
konkretni predlogi?
Država bi morala s konkretnimi akcijami zagotoviti red na področju nelegalnega zbiranja
odpadkov in jih ustrezno omejiti. V mislih
imam predvsem povečan obisk inšpektorjev
v spremstvu policije na perečih lokacijah ter
prisilne zaplenitve odpadkov oziroma njihovo
odstranitev. Poznamo veliko nelegalnih zbirališč odpadkov. Ne zagotavljajo niti minimalne
okoljsko zakonodajno sprejemljive infrastrukture, delujejo brez dovoljenj. Niso transparentni finančni tokovi, kjer bi bilo razvidno, da
so za določen odpadek dobili plačilo ter za to
odvedli davek. Država pa se krčevito trudi,
da pobere več davkov. S takšnim pristopom
do črnega trga in nelojalne konkurence tisti,
ki delamo v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo, ne moremo konkurirati. Črni trg, ki
neustrezno skladišči različne odpadke, med
katerimi so tudi nevarni odpadki, dejansko
izniči ves naš trud.
Vaša usmeritev je večja uporaba reciklatov.
Les je že dobil zakonodajno osnovo za obvezni
delež v gradbeništvu. Tudi po vašem mnenju
bi naj delež uporabe različnih vrst reciklatov
v končnih produktih povečali. Na kaj mislite?
Vsekakor je potrebno povečati rabo reciklatov v
končnih novih produktih, saj bomo samo tako
Na kakšne spodbude mislite?
Pri tej usmeritvi, a že doslej je bilo enako,
boste morali pokazati odgovornost do okolja.
Kako sodelujete z okoljem, z občani, ki so
vse bolj občutljivi za dejavnost podjetij, ki
se ukvarjajo z odpadki in z reciklažo, kar je
družba Koto že doživela?
99
51
In kako je s plastiko?
Kakšne načrte ima Koto v razvoju reciklaže?
okolje
Ohraniti in krepiti želimo pozicijo v Sloveniji.
Poskušamo se fokusirati na določene vrste
materialov, za katere ni ustreznih rešitev v
RS. Usmerjamo se v določene »nišne« - specifične segmente ravnanja z odpadki. Prav tako
bomo krepili t.i. »globalni servis« pri novih
partnerjih ter iskali za okolje najboljše rešitve
za posamezne vrste odpadkov. In kar sem že
poudaril – želimo kar največ reciklaže zbranih
odpadkov tako v okviru industrije kot od izvajalcev javne službe.
Z različnimi zapisi bi lahko implementirali rabo
reciklatov v končnih produktih kot možnost
za pridobitev dodatnih točk pri ocenjevanju
projekta. Spodbujati bi morali tudi razvojno
- raziskovalne oddelke v okviru posameznih
družb. V mislih imam predvsem različne vrste
muljev, ki bi jih lahko uporabljali v končnih
betonskih izdelkih. Prav tako bi lahko uporabljali lesene palete za najrazličnejše oblike
ponovne uporabe - od sedežnih garnitur do
izdelave avtomobilskih armaturnih delov v
obliki sredice. Skratka, projektov in izzivov je
veliko. V njih moramo prepoznati tudi tržno,
ekonomsko vrednost.
Že sam slogan družbe Koto »Sožitje z naravo«
pove, da je družba okoljsko ozaveščena. Tako
industriji kot prebivalstvu ponuja okoljsko
sprejemljive referenčne tehnološke rešitve
ravnanja z odpadki. Ljudje vse bolj spoznavajo, da družbe, ki se ukvarjamo z odpadki, ne
povzročamo onesnaževanja, ampak prispevamo k izboljšanju okolja in h kakovosti našega
bivanja. Za uspeh reciklažnega obrata je zelo pomembno, kako razvija sodelovanje s partnerji. Kaj
ponujate podjetjem?
S posameznim partnerjem pripravimo načrt
ravnanja z odpadki, razvijemo notranjo in
zunanjo logistiko krogotoka odpadkov in s subpartnerji zagotavljamo celoviti servis ravnanja z odpadki ali t.i. globalni servis. Poskrbimo
in zagotovimo okoljsko sprejemljive rešitve za
vse vrste odpadkov. Naš moto je, da za vsak
odpadek obstaja rešitev, pa čeprav je še tako
zahteven zaradi fizikalne ali kemijske sestave.
Kljub temu, da se odnos do reciklaže v Sloveniji
izboljšuje, je panoga v krizi in z izgubami,
slogan, da bi postali družba reciklaže, pa je še
preveč na papirju. Kaj bi morali spremeniti?
Da, vsekakor je v panogi zaznati krčenje obsega. Tako je tudi v drugih panogah. Odpadkov
je manj tako v industriji kot v gospodinjstvih.
Razvila se je konkurenca. Črni in sivi trg delujeta ter nista ustrezno sankcionirana, kar bi
zaščitilo panogo. Tako se je ekonomski položaj
poslabšal. Žal na koncu ugotoviš, da določene
posle delaš še samo zato, da si ohraniš mesto
v prostoru in panogi. Prav tako se na strani
investicijskega odločanja srečujemo s tem, da
naletimo na problem kritične količine določenih vrst odpadkov zaradi majhnosti slovenskega trga, njegovih dokaj omejenih logističnih
povezav in birokratskih ovir pri pridobivanju
dodatnih količin iz tujine. Skratka, premalo
je nadzora s konkretnimi ukrepi in preveč je
neživljenjske birokracije!
meteorološke meritve
ultrazvočni anemometri
izgradnja okoljske merilne postaje
meritve neprijetnih vonjav
modelski izračuni
Studio Okolje, okoljske rešitve | www.studiookolje.si
junij 2015
Vse zbrane količine presortiramo in ločene
reciklažne frakcije zbaliramo. Namenjene so
prodaji na trgu znanim partnerjem, ki uporabljajo reciklažne frakcije v svojih proizvodnih
procesih za pripravo novega izdelka. Na trgu
smo se dodobra uveljavili na področju uničevanja arhivske dokumentacije za znanega
naročnika.
zagotovili trajnostni razvoj in ohranjali naravno pestrost. Tako si bomo zagotovili kvaliteto
bivanja vsaj na sedanjem nivoju. Prekomerno
izrabljanje naravnih resursov se je v zgodovini
že neštetokrat pokazalo v uničevalnih odgovorih narave. Določene embalažne sheme so že
pričele s konkretnimi akcijami vračila določenih reciklantov v ponovno uporabo. Podobno
ravnajo nekatera podjetja. Tudi zakonodajalec
se je pričel prebujati z obveznim deležem lesa
v gradbeništvu. Rekel bi, da se je pričelo prebujanje. Prav je, da to poudarjamo, oznanjamo
in vzpodbujamo.
Promocija
z družbo Ekosistemi d.o.o., ki prav tako deluje
na lokaciji v Novem mestu. Ponuja nam odlične
rešitve za prevzem različnih frakcij, ki niso primerne za ponovno uporabo/reciklažo, vendar
so po svoji kemijski in fizikalni lastnosti primerne za energetsko izrabo. Na primer trdno
gorivo iz nenevarnih odpadkov.
foto: arhiv podjetja
Kolesarske trojke, da se
bo sreča množila in delila
Pripelji srečo
v službo
52
99
okolje
Pripelji srečo v službo
Vsi na kolo za zdravo telo – s
tem sloganom so ponekod
spodbujali kolesarjenje
in danes je po slovenskih
občinah vse več vzorno
urejenih kolesarskih stez.
Pripelji srečo v službo pa
je kampanja, ki se je začela
v maju in bo trajala do
septembra. Trojke na kolesih
za boljše počutje in večjo
motivacijo za delo. Posredni
učinek je kajpak okoljski,
saj v programih trajnostne
mobilnosti zavzemajo kolesa
kot prevozno sredstvo visoko
mesto. Nosilec nacionalne
pobude za kampanjo Pripelji
srečo v službo je Urbanistični
inštitut RS. Dr. Aljaž Plevnik
napoveduje še intenzivnejšo
akcijo v prihodnjem letu,
ko bodo začeli podjetjem
podeljevati certifikat Kolesarju
junij 2015
prijazno podjetje.
Kako se je EU projekt Bike2work uveljavil po
Evropi, čemu dajejo prednost v posameznih
državah in kje je kolesarjenje v spodbujanju
trajnostne mobilnosti doživelo med ljudmi
največji odziv?
Projekt Bike2work nadgrajuje obstoječe kampanje spodbujanja kolesarjenja na delo v 12 državah EU. Med njimi so tudi najbolj kolesarske
države, kot so Nizozemska, Danska, Belgija,
Nemčija in Avstrija. Poudarki kampanj se vsako
leto spreminjajo. Največ uspeha s kampanjami
dosegajo na Danskem, saj se jih udeleži nekaj
desettisoč udeležencev letno.
Urbanistični inštitut je soorganizator slovenske kampanje za spodbujanje kolesarjenja
na delo v troje. Letošnja že traja, vabi pa s
sloganom Pripelji srečo v službo. Zakaj tak
naslov kampanje?
Urbanistični inštitut Slovenije je letos nosilec
pobude. Delujemo ob tesni podpori nacionalnih
in lokalnih partnerjev, ki nam pomagajo gnati
kolesje projekta. Podpornik akcije, brez finančnega prispevka, je evropska komisarka Violeta
Bulc. Gre namreč za nacionalno pobudo. Naši
napori bi morali biti znatno večji, če se nam ne
bi priključili naši prijatelji, kolesarski navdušenci. Slogan Pripelji srečo v službo je bil izbran
zaradi tega, ker najbolje razloži bistvo pobude,
pa tudi kolesarjenja. Številne študije namreč
dokazujejo, da se med kolesarjenjem izloča
hormon, ki nam povzroča večji občutek sreče.
Poleg občutka sreče telesna aktivnost ob kolesarjenju aktivira tudi možgane, zaradi česar se
nam lahko zviša tudi naš inteligenčni kvocient.
Sicer pa na občutek sreče vpliva tudi druženje.
S tem namenom kolesarje spodbujamo, da
Kolesarjenje postaja
trendovski način premikanja,
kar pomembno prispeva k
dvigu kolesarske kulture v
mestih.
oblikujejo kolesarske trojke. V skupini smo
namreč bolj motivirani za kolesarjenje, hkrati
pa je to lepa priložnost za druženje s sodelavci,
prijatelji ali sosedi. Če se v službo pripeljemo
s kolesom, se prebudimo, smo bolj motivirani
za delo in smo tudi uspešnejši. Kolesarjenje pa
vpliva še na odnose s sodelavci, saj, kot pravijo,
se sreča množi, ko jo delimo.
In s katerimi konkretnimi akcijami boste
množili srečo do septembra in kdo financira
kampanjo?
V okviru nacionalna pobude Pripelji srečo v
službo smo 14. maja pripravili srečanje za novinarje, kjer smo predstavili namen pobude.
Med akcijo bomo direktno nagovarjali posameznike in jih spodbujali, da preko spletne strani
www.pripeljisrecovsluzbo.si registrirajo svojo
trojko, beležijo prekolesarjene kilometre in se
tako potegujejo za lepe nagrade. Nagovarjamo
tudi slovenske občine in jih spodbujamo, da
v svojem okolju širijo besedo o pobudi in na
ravni občine poskrbijo za zagotovitev ustreznih možnosti za kolesarjenje. Direktno nagovarjamo večja podjetja, naj povabijo zaposlene
v akcijo. V prihodnjem letu bo delo s podjetji
še bolj intenzivno. Najuspešnejšim podjetjem
bomo podeljevali certifikat Kolesarjem prijazno podjetje. Podjetjem bomo svetovali pri
53
Finance?
Pobudo sofinancira Evropska komisija v programu Intelligent Energy Europe, kakovost
izvedbe pa dvigujejo podporniki projekta.
Katere prednosti kampanje bolj poudarjate
– rekreativne, fizične, duševne in socialne ali
bolj ekološke in zdravstvene?
V ospredju so zdravstvene oziroma psihološke prednosti. Kolesarjenje namreč dokazano
vpliva na psihofizično počutje posameznikov.
Seveda pa so prednosti kolesarjenja številne.
Lahko je zanimiva alternativa iz več razlogov.
Ne povzroča izpustov CO2. V mestnih središčih
je izjemno časovno učinkovita rešitev, saj se
lahko kolesarji izognejo prometnim zamaškom
in jim ni treba iskati parkirnega prostora.
Hkrati prihranijo denar za gorivo in parkirni
prostor ter se lahko pripeljejo neposredno do
točke, kamor so se odpravili. Ob tem pa z rednim gibanjem sproti skrbijo za svoje zdravje.
Kolesarjenje je v programih trajnostne mobilnosti dobilo posebno mesto. Vse več je
kolesarskih stez in športno-rekreativnih akcij.
Ali postaja kolesarjenje čedalje popularnejše
tudi zaradi okoljskih spodbud? Koliko k temu
prispevata prometna politika in zakonodaja?
Vsekakor se zavest in navade spreminjajo.
Mesta vse več pozornosti namenjajo temu
prevoznemu načinu, ki za najmanj vlaganj prinaša največje izboljšave v mestnih prometnih
sistemih. Kolesarjenje postaja trendovski način
premikanja, kar pomembno prispeva k dvigu
kolesarske kulture v mestih. Več, kot je kolesarjev, varnejše je kolesarjenje in bolj so kolesarji
integralni del mestnega prometa. Neposrednih
povezav med okoljskimi spodbudami in rastjo
99
okolje
Hitri koraki se dogajajo na lokalni ravni. Vse
več mest je zavezanih trajnostni mobilnosti,
nekatera že izstopajo z uspehi v širšem regionalnem merilu in postajajo vzor mestom
drugih držav, na primer Ljubljana, Ljutomer.
Počasni smo pri elementih, ki so v pristojnosti
države – JPP, železnice, državno kolesarsko
omrežje in podobno.
Kako so občine odzivne pri izpeljavi akcije
Pripelji srečo v službo in katere so celovito
pristopile k programu trajnostne mobilnost,
ne le h kampanji?
Občine se na pobudo seveda odzivajo različno.
Trenutno je pobuda šele dobro zagnala svoje
kolesje, zato delo z občinami še ni v polnem
pogonu. Pri delu s posamezno občino sodelujemo na individualni ravni. Pomagamo pri zagotavljanju ustrezne komunikacijske podpore,
ki jo potrebujejo, da na občinski ravni pobudo
kar najbolj uspešno komunicirajo. Pri tem so
seveda bolj odzivne večje občine, ki za izpeljavo pobude razpolagajo tudi z večjimi resursi.
Aktivno se je odzvala Mestna občina Ljubljana,
ki bo v projektu Zelena prestolnica Evrope 2016
pobudo lepo podprla. Z njimi trenutno še oblikujemo ukrepe in zaveze, ki jih bodo izvajali
v prihodnjih mesecih. Med njimi bo kar nekaj
tistih, ki bodo direktno vplivali na izboljšanje
pogojev za kolesarjenje v mestu. Seveda pa
je namen pobude tudi ta, da se posameznike
ozavešča o prednostih kolesarstva. V več primerih je namreč kolesarska infrastruktura zelo
dobro razvita. Potrebno pa je narediti še premik
v navadah ljudi in jih spodbuditi k temu, da
bodo kolesarski poligon tudi redno uporabljali.
Akcijo Pripelji srečo v službo bi morala najbolj
spodbujati podjetja, ki zdaj plačujejo nadomestilo za potne stroške, namesto da bi ugotovila
možnosti, kaj lahko storijo za drugačen prihod
v službo?
Kot sem dejal, je intenzivno delo s podjetji naš
izziv v letu 2016. Takrat bomo uvedli sistem
certificiranja Kolesarju prijaznih podjetij.
Nekaj izkušenj že imamo, seveda pa je pri
podjetjih izziv večplasten. Usmerili se bomo
na koristi, ki jih imajo podjetja in zaposleni,
če prihajajo na delo aktivno – peš, s kolesom
ali z JPP. Prikazali jim bomo, da se vlaganje v
alternative avtomobilskim prevozom splača.
Uporabili bomo izkušnje naših partnerjev v
projektu in verjamemo, da bo delo s podjetji
kampanjo naslednje leto okrepilo. Saubermacher
Slovenija
02-620-23-00
za življenja vredno okolje
junij 2015
uveljavljanju ukrepov, ki omogočajo prijaznejše
kolesarjenje. Mislim na zagotovitev ustreznih
varovanih in pokritih parkirišč za kolesa, garderob za kolesarje, na nagrajevanje aktivnih
kolesarjev in druge ukrepe.
Skupaj z vami
ustvarjamo
Za življenja
vredno okolje
že 25 let!
Urbanistični inštitut kot raziskovalna in svetovalna organizacija sodeluje pri različnih programih trajnostne mobilnosti. Kje je Slovenija
uspešna in kje počasna?
Promocija
dr. Aljaž Plevnik
foto: arhiv podjetja
Usmerili se bomo na koristi,
ki jih imajo podjetja in
zaposleni, če prihajajo na
delo aktivno – peš, s kolesom
ali z JPP.
kolesarjenja ne zaznavamo. Prav tako osnovni
razlog za uporabo kolesa pri posameznikih ni
prispevek k okolju, temveč neposredne praktične koristi tovrstnega premikanje – hitrost,
udobje, zdravje, denar.
Logist, ki želi postati tudi
agent linijskega ladjarja
foto: arhiv podjetja
54
99
logistika
Prevozi po morju
Europacific razvija več
Prevozi
po morju
dejavnosti. Ni ostal le v
ladijski in kopenski logistiki.
Z ustanovitvijo poslovne
enote na Brniku želi dobiti
delež tudi v letalski logistiki,
podjetja iščejo za prevoz
najučinkovitejše poti. Zdaj so
to ladijski prevozi, čeprav so
Rok Kobal
poti precej daljše. Rok Kobal,
direktor Europacifica, gleda v
Azijo, kjer je poslovni partner
Korejcem, ozira pa se proti
išče strateške partnerje, tudi
na Hrvaškem, ki je po njenem
vstopu v EU omogočila
podjetju nove posle.
Kako kaže poslovanje v tem letu v primerjavi z
lani? Se znaki gospodarskega oživljanja kažejo
tudi v logistiki?
Trenutno kaže, da bomo v tem letu zmerno
rastli, v kolikor ne bomo kakšnega posla izgubili. Trenutno se koncentriramo na japonske
poslovne priložnosti, torej se še vedno širimo
s krepitvijo naših mednarodnih možnosti. V
logistiki je na splošno, za tiste, ki so se dovolj
hitro »obrnili«, rast vedno možna. Potrebno je
samo iskati posel, ker se še nikoli ni zgodilo,
da bi posel potrkal na naša vrata.
junij 2015
Europacific ponuja več vrst logističnih storitev. Kako uresničujete vizijo, da postanete
vodilni igralec v letalski logistiki? Je v slovenskem gospodarstvu, ki je izrazito usmerjeno v
cestni promet, postopoma več zanimanja za
letalski promet?
Začetki Europacifica so v ladijski in kopenski
logistiki, vendar smo sčasoma spoznali, da
smo konkurenčni tudi v segmentu letalske
Trenutno se koncentriramo
na japonske poslovne
priložnosti, torej se še vedno
širimo s krepitvijo naših
mednarodnih možnosti.
logistike. Vsekakor pa ta predstavlja le 20 %
delež, pri tem je ključna naša PE na Brniku.
Trenutno gospodarsko stanje narekuje, da se
vedno več podjetij otepa letalskih prevozov,
saj so ta zelo draga na enoto prevožene teže.
Precej podjetij sedaj prevoze raje naroča kot
LCL (less than container load) oziroma ladijski
zbirnik. Transportna pot je časovno daljša, je
pa dosti bolj poceni.
Promocija
Kitajski. V bližnjih državah
55
Na trgu ponujate logistične rešitve za transportne poti iz Azije na trge EU. Kako ste uspešni in kaj za razvoj teh poti pomenijo intenzivni
gospodarski stiki EU s Kitajsko?
Kitajska je ogromen trg in zagotovo velika priložnost, vendar večina kitajskega tovora potuje
še vedno preko severnih pristanišč EU. Koper je
pomembna točka za korejsko blago. Europacific
je že vrsto let zanesljiv partner v dobavni verigi iz Koreje za trge Slovaške, Češke, Poljske in
Madžarske, kjer imajo svoje proizvodne obrate.
A ste z vstopom Hrvaške v EU izgubili del
poslov?
Promocija
Europacific ni imel izpostav na slovensko/
Konkurenčnost Luke Koper
je v naslednjih letih odvisna
od prisluha vlade SLO glede
ureditve že »prežvečene«
problematike izgradnje 2. tira.
99
potrebno dokumentacijo. Ne ukvarjamo se s
pakiranjem in embaliranjem tovorkov.
Niste samo logist, ste tudi pomorska agencija.
Kaj daje ta komplementarnost?
logistika
Konkurenčnost Luke Koper je v naslednjih letih
odvisna od prisluha vlade SLO glede ureditve
že »prežvečene« problematike izgradnje 2. tira.
Severnojadranska pristanišča že sodelujejo v
okviru NAPA.
hrvaških mejah in zato ni utrpel nobene škode
pri vstopu Hrvaške v EU. Kvečjemu nasprotno,
saj se lahko sedaj v SIoveniji opravljajo carinski
postopki za Hrvaško. To so tako imenovani
uvozni postopki 4200, kjer Hrvaška pravna
oseba uvozi blago v Slovenijo, in ima odloženo plačilo DDV ob tem, da plača dajatve v
SIoveniji. Taki postopki pomagajo Hrvaškim
pravnim osebam do boljše likvidnosti, saj bi
morali DDV in carinske dajatve sicer plačati
takoj ob uvozu.
Kot logist smo želeli obdržati nevtralnost na
trgu. Ko logist postane tudi agent linijskega
ladjarja, ta dobi na vpogled vse podatke krcateljev. Ker se zavedamo, da bi v takem primeru
ladjar, ki ga zastopamo, prejel manj naročil za
prevoz, smo se odločili podjetja ločiti fizično
in papirnato. Trenutno je agent Europacific v
povojih, zato tudi nima zaposlenih. Je pa naš
cilj, da pridobimo status agencije linijskega
ladjarja, ki ga trenutno v Kopru še ni. S tem bi
potem imeli že vso infrastrukturo, pripravljeno
za hiter start-up. Moramo razmišljati za naprej.
Poudarjam, da je predpriprava velikokrat levji
delež potrebnega dela.
Načrti in razvoj?
Organizator prevozov v mednarodnem prometu mora zagotoviti tudi kakovostno embalažo
– zabojnike. Na kaj morate biti pri zabojnikih,
kontejnerjih posebej pozorni?
Europacific sprejema na prevoz le tovorke,
ki so pravilno zapakirani in opremljeni z vso
Širiti se nameravamo izven Slovenije, na
azijske trge in znotraj CEE. Na Hrvaškem in
Slovaškem iščemo strateškega partnerja. Velik
pomen dajemo tudi razvoju naših IT aplikacij,
ki nam omogočajo večjo prožnost do naših
kupcev, tam, kjer drugi ponudniki logističnih
storitev velikokrat zaspijo. junij 2015
Kot pomemben poslovni partner Luke Koper
in drugih jadranskih pristanišč najbrž niste
spregledali srečanja evropske prometne komisarke z njihovimi predstavniki. Kakšne so
lahko sinergije v razvoju pristanišč na tem
območju in kaj bi morala Slovenija storiti za
razvoj Luke Koper?
V Sloveniji dela v logistiki
preveč »mobitel direktorjev«
Kot kažejo rezultati, logistično
podjetje F. A. Maik ve, zakaj so
si izbrali za poslovno vodilo
geslo … ker znamo, hočemo in
zmoremo. Na trgu so od leta
1992, kupcem pa ponujajo
skladiščenje blaga, pri čemer
upravljanje z nevarnimi izdelki,
špedicijo in transport. Širijo
se, prav zdaj se odločajo za
naložbo v izgradnjo dodatnih
skladiščnih zmogljivosti.
Lastnik in direktor Marjan
Bezjak ve, da jih je njihova
konkurenčna prednost
s celovitimi logističnimi
rešitvami, podprtimi z vsemi
glavnimi certifikati, dobro
utrdila na nemškem trgu in pri
naročnikih. Je pa kritičen do
tistih logistov v Sloveniji, ki so
samo »mobitelni« posredniki,
in se zavzema za ureditev
cargo letališča v Mariboru.
junij 2015
Oživljanje gospodarstva v Sloveniji bi si želeli hitreje danes in tudi v politično zaspanih
pretekih šestih letih. Podjetja, ki smo bila že
v preteklosti usmerjena v poslovanje zunaj
Slovenije, smo občutila manj posledic krize
kot pa podjetja, ki delajo samo na slovenskem
trgu. Naša precejšna naveza na nemški trg
pomeni, da z njimi poslujemo resnično najboljši. To smo podjetja z jasno strategijo in
dolgoročno vizijo ter s kakovostnimi standardi poslovanja in razvoja .
Ali je vaša prednost, da naročnikom ponujate
celovite logistične rešitve, transport in skladiščenje ter prevoz nevarnega blaga. Zakaj
ste se odločili tudi za razvoj skladiščenja in
koliko vam pomeni v realizaciji?
Celovite
logistične
rešitve
so se specializirali tudi za
Koliko se počasno oživljanje gospodarstva
v Sloveniji in EU kaže v vašem poslovanju v
prvih mesecih tega leta, posebej v primerjavi
z lanskimi rezultati, in kaj za poslovno rast
podjetja pomeni močna navezava na nemški
trg?
Logistika je živa materija. Če v logistiki ne
združuješ vseh procesov, potem ne moreš bit
uspešen in cenovno sprejemljiv z vrhunsko
kvaliteto opravljenega dela. Med najpomembnejše uvrščam to, da imamo vrhunsko
softversko in hardversko opremljenost podjetja. V vsakem trenutku smo lahko povezani s
poslovnimi partnerji v spremljanju zalog po
celem svetu. Razvoj skladiščenja v skupini F.
A. Maik že od vsega začetka temelji na ADR
skladišču. A za to je potrebno vlagati v investicije in razvoj tudi do 45 % več sredstev.
Podjetje v naši skupini je imetnik vseh certifikatov: ISO 9001:2008, ISO 14000, SQAES,
SEVESO in AEO.
Te certifikate zahteva skladiščenje nevarnih
in nenevarnih tekočin, saj je potrebna optimalna notranja logistika, zlasti pa sledljivost,
ki jo zahteva ravnanje z vsakim blagom. Kako
ste tehnološko opremljeni in informatizirani?
Skladiščenje pri nas poteka preko informacijskega sistema. Za vsako blago, preden ga
sprejmemo v skladišče, se v program vstavijo
matični podatki, kot so naziv, oblika, lastnosti
…, in na podlagi teh podatkov sistem določi
način in sektor skladiščenja. Prav tako se s
pomočjo tega programa beležijo vsi premiki blaga in zaloga. Skladiščniki uporabljajo
RF terminale, ki so povezani z omenjenim
informacijskim sistemom, tako da ne more
priti do napake, da bi skladiščnik pospravil
Marjan Bezjak
Jože Volfand
foto: arhiv podjetja
56
99
logistika
Celovite logistične
rešitve
Naše največje konkurenčne
prednosti so predvsem v
najsodobneje opremljenih
skladiščih ADR.
paleto na napačno lokacijo. Z RF terminalom
ne more potrditi napačne lokacije. Sistem tega
ne dovoli in naloga za vskladiščenje ne more
zaključiti.
Upravljanje z nevarnim blagom mora upoštevati okoljske standarde. Kako ste zadostili
zahtevam, saj ste na seznamu upravljavcev
obratov večjega tveganja za okolje?
Ker pri nas skladiščimo nevarno blago v
obsegu, ki ustreza količinam, določenim za
uvrstitev med obrate večjega tveganja za
okolje, smo izdelali varnostno poročilo. V
varnostnem poročilu smo predstavili naše
podjetje. Pomemben del Varnostnega poročila predstavlja Zasnova preprečevanja večjih
nesreč, podatki in informacije o sistemu
obvladovanja varnosti, podatki in informacije o možnih večjih nesrečah ter podatki in
informacije o preprečevanju večjih nesreč in
zmanjševanju njihovih posledic. Na podlagi
VP in pregleda ARSO nam je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje.
57
SQAS je sistem za oceno kakovosti, varnosti,
varovanja in okoljske učinkovitosti ponudnikov logističnih storitev in kemičnih distributerjev na enoten način, z enim standardiziranim preizkusom znanja. Izvajajo ga neodvisni
ocenjevalci na standardni vprašalnik. Ocena
SQAS ne vodi do certifikata, ampak ponuja
podrobno poročilo o dejanskem stanju, ki ga
potrebuje vsaka družba, če posluje s kemikalijami. Pridobitev tega potrdila nam omogoča
poslovanje z evropskimi strankami, ki tržijo
kemijske produkte. V podjetju imamo izjemne
strokovnjake, na čelu z varnostno svetovalko
za ADR.
Za distribucijo kemičnih proizvodov potrebujete skrbno izbrano mrežo transportnih
partnerjev. Kakšne zahteve morajo izpolnjevati in kako se pri izboru voznega parka, tudi
pri nakupih za vaše podjetje, fokusirate na
zeleno logistiko?
Pred dobrima dvema letoma smo pričeli starejša vozila izločevati iz prometa, to so vozila
v nižjih emisijskih razredih, in jih nadomestili
z novejšimi, ki so višjega emisijskega razreda (EURO 6). So prijaznejši do okolja. Prav
tako stremimo k temu, da imajo transportni
partnerji vozila z višjimi emisijskimi razredi. Botri teh odločitev, so tudi naše poslovne
stranke, s katerimi poslujemo.
Kako zagotavljate optimalno varnost dobavnih verig?
V podjetju F. A. Maik smo razvili lastno
platformo za sledenje blaga po vseh državah,
kjer opravljamo distribucijo. S tem natančno
spremljamo blago od proizvajalca embalaže,
surovin do proizvodnje in kasneje do končnega kupca.
Vaši kupci so različni. V katerih panogah
so vaši največji poslovni partnerji in kakšen
je pritisk na cene logističnih storitev? Vaše
konkurenčne prednosti?
Naše največje konkurenčne prednosti so predvsem v najsodobneje opremljenih skladiščih
ADR. Imamo vsa ekološka dovoljenja, vso
potrebno opremo za maksimalno vrhunsko
99
Finančne spodbude
za mikro, mala in
srednje velika podjetja
za naložbe v
UČINKOVITO RABO ENERGIJE
V podjetju F. A. Maik skupina d.o.o. smo se
zaposleni obvezali, da bomo vsi, vsak na svojem področju in skupaj uresničevali in izboljševali naš sistem dela. S tem bomo prispevali
k uspešnemu delovanju podjetja, ki ima širši
družbeni pomen. Že prej sem povedal, kako
smo se opremili z novimi vozili, katere certifikate imamo. Nismo pa veliki pridelovalci
odpadkov, saj naše poslovanje ne zajema
proizvodnje ali drugih tehnoloških procesov,
s katerimi bi vplivali na okolje. Vendar jih
ločujemo kljub temu, saj imamo v skladišču
nameščene ekološke otoke.
ZNAČILNOSTI FINANCIRANJA
Oblika finančne spodbude, ki jo SID
banka dodeljuje neposredno, je
kombinacija kredita in nepovratnih
sredstev, in sicer se lahko
posameznemu projektu dodeli:
● KREDIT v vrednosti od 40.000 EUR
do 750.000 EUR, pri čemer znesek
kredita hkrati ne presega 75%
stroškov naložbenega projekta.
● NEPOVRATNA SREDSTVA v
vrednosti od 3.600 EUR in največ do
90.000 EUR, pri čemer znesek
nepovratnih sredstev hkrati ne
presega 12% nakazanih sredstev
kredita.
Kakšni so poslovni načrti v tem letu?
Priprava vseh potrebnih dokumentov za izgradnjo dodatnih skladiščnih kapacitet. Prav
tako smo v oktobru 2014 odprli pretakališče
za pretakanje blaga iz avtocistern v manjše
enote IBC, sode 200 L, 60 L .., kar nam prinaša
dodaten vir prihodkov.
V Sloveniji je zelo živa razprava o prometni
strategiji in o tem, katere naložbe v prometno infrastrukturo najbolj potrebujemo. Vaša
ocena in predlog?
Obrestna mera je enaka seštevku 6mesečnega EURIBOR-ja in
nespremenljivega pribitka, ki se določi
glede na bonitetno oceno gospodarske
družbe, kvaliteto predloženih
zavarovanj, ročnost kredita (od 3 do 12
let) in ostale parametre naložbenega
projekta.
Moje mnenje je - potrebujemo rešitev za
Luko Koper, pa da izboljšamo železniško
infrastrukturo. S tem bomo pridobili večjo
pretočnost blaga in zmanjšali obremenjenost
avtocest. Posledično pa začeli uresničevati
strategijo zalednih logističnih terminalov v
Sloveniji, ki bodo dali prepotrebno dodano
vrednost v gospodarstvu. Prav tako bi morali z jasno strategijo urediti cargo letališče
v Mariboru. S tem bi pokrivali vse sosedne
države na razdalji 150-250 km, to je Avstrijo,
Hrvaško, Madžarsko, Slovenijo. Vendar morajo to strategijo še prej razumeti ljudje v Vladi
RS.
KAJ SE LAHKO FINANCIRA
Financira se lahko NALOŽBE V
UČINKOVITO RABO ENERGIJE
(opredmetena osnovna sredstva in
neopredmetena sredstva).
KAKO DO FINANCIRANJA
Gospodarska družba odda vlogo, ki
je objavljena na
http://www.sid.si/financiranje/financi
ranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-raboenergije na naslov:
SID banka, d.d., Ljubljana,
Oddelek za podjetja (vloga URE)
Josipine Turnograjske 6
1000 Ljubljana
Kje je slovenska logistika v primeri s sosednjimi državami?
Slovenska logistika v primerjavi z evropskimi državami nič ne zaostaja razen tega,
da je v Sloveniji iz dneva v dan v segmentu
transporta veliko tako imenovanih »mobitel
direktorjev« -posrednikov z registracijo podjetja na poštnem nabiralniku, najeto pisarno
z 1 zaposlenim in ki delajo na črno. Predvsem
preprodajajo transportne storitve. Ko bo celovitost logističnih procesov delovala kot lojalna konkurenca, takrat bo njihova prihodnost
za Slovenijo kljub majhnosti velika zaradi
strateškega položaja Slovenije, marljivosti in
velikega znanja Slovencev. logistika
Pridobili ste vse ključne certifikate. Kaj ste
morali v podjetju storiti za pridobitev certifikata SQAS in kako ga uveljavljate?
Kot uspešno logistično podjetje ste zavezani
trajnostnemu razvoju in odgovornemu ravnanju z okoljem. Koliko obremenjuje okolje,
kaj storite za manj emisij v zrak, koliko ste
uspešni pri racionalni rabi energije in kako
ločujete odpadke?
DODATNE INFORMACIJE
tel. št. : 01 2007 480
e-naslov: msp@sid.si
Financiranje zagotavlja SID banka
iz virov EIB in Evropske Unije.
junij 2015
Glede na naš sortiment poslovanja nova
direktiva industrijskih emisij ne bo imela
bistvenega vpliva, saj skupina F. A. Maik že
sedaj posluje po evropskih ekoloških standardih. Mislim na opremljenost skladišč po vseh
najvišjih ekoloških standardih, na transport-vozila za prevoz blaga EVRO 5 EV in EVRO 6
…, zaposleni imajo vse izpite, znanje o ADR,
so redno zaposleni in podobno.
poslovanje in zagotavljanje visokih zahtev
multinacionalk.
Promocija
Koliko bodo, če bodo, na vaše poslovanje
vplivale spremembe direktive o industrijskih
emisijah, saj Slovenija pripravlja novo uredbo
IED, ki bi jo morala že sprejeti?
58
99
EOL
Ekošola sprašuje,
stroka odgovarja
Vprašujejo učenci OŠ Pod goro Slovenske
Konjice, pod vodstvom ekokoordinatorice
Lidije Klančnik.
smd.v-izdelavi.si
Vreme je pomemben del naravnega okolja
in vpliva na vrsto dejavnosti v naravi. Vemo,
da se vreme v zadnjih časih zelo spreminja,
kar lahko opažamo ob nenavadnih vremenskih spremembah. Zanima nas, če res obstaja nadzorovanje vremena s posipavanjem
ozračja (chemtrails)? Ali to škoduje zdravju,
kdo to izvaja? So države na to pristale in
kakšne snovi uporabljajo?
Odgovarja prof. dr. Jože Rakovec, univ. dipl.
nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom uspe-
vodno paro (H2O). V manjši meri so v izpuhih
meteorol, Fakulteta za matematiko in fiziko
šno preprečuje točo.
še kakšne druge snovi, ki nastajajo ob gorenju
Univerze v Ljubljani.
Pač pa ima zelo zanesljiv učinek posipanje
Nobenih resnih poročil ni o tem, da obstaja
mirnih podhlajenih plastovitih oblakov (stra-
nadzorovanje vremena s posipavanjem ozračja
tusnih oblakov) s srebrovim jodidom (pa tudi s
tam zgoraj, na višinah, kjer letajo letala (chem-
kako drugo snovjo) nizko pri tleh. Take oblake
trails). Nasprotno, so dokaj resna zagotovila,
posipanje dokaj zanesljivo razkroji. Včasih je
da tega ni.
nekaj uspeha tudi pri posipanju kumulusnih
Se pa res poskuša nadzorovati vreme s posipanjem nižje v ozračju. Npr. za preprečevanje
junij 2015
toče iz nevihtnih oblakov, kar pomeni, da te
oblakov z namenom, da bi iz njih padlo kaj več
padavin (a to ni tako uspešno, kot je posipanje
podhlajenih stratusov).
pogonskega goriva. Ko se sicer nevidna vodna
para spremeni v tekoče kapljice ali ob mrazu
neposredno v kristalčke ledu, postane vidna.
Kadar je ozračje zelo suho, so kondenzacijske
sledi za letali lahko kratke in hitro izginjajo –
ker kapljice ali kristalčki hitro izhlapijo nazaj
v plinasto, nevidno paro. Če pa je ozračje zelo
vlažno, je izhlapevanje bolj šibko. Tedaj sledi
za letali skoraj nič ne izhlapevajo in lahko
ostanejo na nebu tudi zelo dolgo. Včasih se
oblake posipajo s srebrovim jodidom (AgI). Pri
Sicer pa sledi v zraku spuščajo še kakšna druga
zgodi, da v zelo vlažnem zraku sledi od prej-
nas to počne skupina na Štajerskem, zbrana
letala, npr. akrobatske skupine za seboj pu-
šnjih letal še ne izginejo, ko z novimi preleti
okrog letalskega kluba v Mariboru, podobno
ščajo večbarvne sledi, velika polja zaščitno
že nastajajo nove: tedaj so sledi kar križem-
tudi na avstrijskem Štajerskem in še kje po
škropijo z letali idr.
-kražem po nebu.
svetu. Oboji Štajerci pravijo, da so uspešni,
Kako nastanejo letalske sledi? V motorjih letal
Kako je s chemtraili, pove tudi objava na
a tega žal ne uspejo podpreti z zanesljivimi,
gori gorivo, katerim je skupno, da vsebujejo
strani Slovenskega meteorološkega društva:
znanstveno neoporečnimi dokazi. Torej ni
ogljik in vodik. Pri gorenju se ogljik veže s
http://www.smd.v-izdelavi.si/data/upload/
nobenih zanesljivih dokazov, da posipanje
kisikom v ogljikov dioksid (CO2), vodik pa v
Contrails_21032010.pdf
S PI J E Š J I H PE T, PA N I S I ZA D E T.
U ž i te k brez a l ko h o l a
ALK.
ALC.
WWW.LASKO-MALT.SI
NOV OKUS
Promocija
HRUŠKA&
MELISA
Promocija