1. No category

A
5
J
1
N
0
A
2
V
L
O
I
R
Z
A
O
V
V
A
Z ORNIH
T
O
M
ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL
2015
Ljubljana, april 2015
Izdajatelj:
SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ
Železna cesta 14
p. p. 2512
SI - 1000 LJUBLJANA
Telefon: (+386 1) 473 56 99
Telefaks: (+386 1) 473 56 92
Spletna stran: www.zav-zdruzenje.si
E-naslov: info@zav-zdruzenje.si
Odgovarja:
Drago Cotar, direktor
ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL 2015
SZZ, Ljubljana 2015
Besedilo, tabele in grafikone pripravile:
• Mateja Lamovšek
• Tanja Trampuž
• Tjaša Korbar
Lektoriranje: Amidas, d. o. o.
Produkcija: Pegaz International, d. o. o., Ljubljana
Oblikovanje: mag. Luka Mancini
Vse pravice pridržane.
Uporaba podatkov v celoti ali deloma dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 2350-5788
VSEBINA
Metodološka pojasnila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Statistična znamenja, merske enote, kratice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Motorna vozila v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Primerjava Slovenije z izbranimi državami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2. Obračunane kosmate premije in odškodnine zavarovanja AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
3. Povprečna premija in odškodnina zavarovanja AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
4. Škodna pogostnost pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
5. Škodni rezultat pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
6. Delež zavarovanja AO v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
7. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8. Rang in delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
9. Mednarodne škode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
10. Škodni sklad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
11. Odškodninski urad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
22
24
25
26
27
28
29
30
31
32
34
35
KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1. Število zavarovanj in škod pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2. Obračunane kosmate premije in zavarovalnine zavarovanja AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
3. Povprečna premija in zavarovalnina zavarovanja AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
4. Škodna pogostnost pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
5. Škodni rezultat pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
6. Delež zavarovanja AK v premoženjskih zavarovanjih in delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
7. Zavarovalna gostota pri zavarovanju AK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8. Rang in delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
36
38
39
40
41
42
43
44
45
ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA IN VOZNIKA ZA TELESNE POŠKODBE (AO+) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV PRI ZAVAROVANJU MOTORNIH VOZIL V SLOVENIJI IN TUJINI OD LETA 1992. . . . . . . 50
VIRI PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
Metodološka pojasnila
Denarna enota v publikaciji je evro. V obdobju
Pomembnejši prelomi in izstopajoče vrednosti v
Statistični podatki v zvezi z zavarovanji motornih
pred uvedbo evra je za konverzijo nacionalne
časovni vrsti podatkov o registriranih cestnih
vozil, ki izvirajo iz zavarovalnic ter so prikazani za
valute v evro uporabljen menjalni tečaj 239,64 SIT
vozilih v Sloveniji (vir: SURS):
zavarovalni vrsti AO in AK, se nanašajo na vsa
motorna vozila z lastnim pogonom v skladu z
Publikacija Zavarovanja motornih vozil 2015
= 1 EUR. Gre za pretvorbo, ki je skladna s
temelji na letnih podatkih, ki jih je SZZ pridobil od
sistemom pretvarjanja pri Statističnem uradu
svojih članic. Po ocenah podatki predstavljajo
Republike Slovenije (SURS). V nekaterih tabelah
99,9 % trga avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji.
so zneski prikazani v 1.000 ali 1.000.000 EUR,
▸ spremenjena kategorizacija vozil marca 2006;
kar je posebej označeno.
▸ prehod na nov register cestnih motornih vozil
▸ registriranje starih neprijavljenih traktorjev v
letu 2005;
marca 2006;
Če so uporabljeni drugi viri podatkov, je to posebej
navedeno v besedilu, tabelah ali grafičnem
Stopnje rasti so izračunane kot razmerje med
prikazu.
podatki izbranega in predhodnega leta brez
upoštevanja inflacije.
Zbiranje podatkov je bilo zaključeno 20. marca
▸ za neaktivne traktorje, traktorske priklopnike
naslednjo kategorizacijo, ki jo uporabljajo
zavarovalnice:
PS01 – osebni avtomobili
PS02 – tovorna vozila
PS03 – avtobusi
in bivalne priklopnike leta 2007 ni bila
PS04 – vlačilci
podaljšana registracija;
PS05 – specialna motorna vozila
▸ upad začasnih odjav motornih koles po letu
PS06 – motorna kolesa
2015. Kjer statistični podatki za leto 2014 ob
V opazovanem obdobju so razvidna nekatera
2007 (tudi zato, ker so zavarovalnice v tem
PS07 – priključna vozila
zaključku redakcije te publikacije še niso bili na
odstopanja podatkov, ki so nastala zaradi
letu spremenile pogoje zavarovanja).
PS08 – motorna vozila s tujo registracijo
voljo, se časovna serija konča z letom 2013.
sprememb zakonodaje ter posledičnih sprememb
PS09 – vozila v popravilu v avtomehaničnih in
Časovna serija se nanaša na desetletno obdobje.
metodologije štetja in izkazovanja podatkov. Da bi
avtoremontnih delavnicah in delavnicah za
v publikaciji zagotovili primerljivost podatkov, so
pranje in podmazovanje vozil
Če ni drugače navedeno, se vsi podatki v tej
kombinirana vozila v celotnem obdobju šteta k
PS10 – delovna vozila
publikaciji nanašajo na Slovenijo.
osebnim vozilom.
PS11 – tirna vozila
PS12 – kombinirana vozila
PS13 – posebne oblike zavarovanja
Za ta statistični pregled smo motorna vozila v
– vlačilci – cestna tovorna motorna vozila,
– motorna kolesa – motorna vozila z dvema
Statistična znamenja, merske enote, kratice
Sloveniji skladno s kategorizacijo SURS razvrstili v
namenjena samo ali večinoma za vleko drugih
kolesoma, s stranskim priklopnikom ali brez
naslednjih deset vrst (vir: SURS):
cestnih vozil, ki nimajo lastne pogonske sile
njega, ali s tremi kolesi, pri katerih delovna
(večinoma polpriklopnikov);
prostornina motorja z notranjim izgorevanjem
…
ni podatka
presega 50 ccm oziroma pri katerih
-
ni pojava
*
opomba
– osebni avtomobili – motorna vozila z vsaj štirimi
– delovna vozila – prirejena tovorna vozila z
kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg
vgrajenimi napravami za opravljanje določenih
konstrukcijsko določena hitrost presega
sedeža za voznika še največ osem sedežev;
del, ki niso namenjena za prevoz tovora in ki na
45 km/h; sem spadajo tudi t. i. štirikolesniki,
ravni cesti lahko dosežejo hitrost, večjo od
katerih masa, kadar niso obremenjeni, ne
ccm
kubični centimeter
avtomobili, oblikovani za posebne namene in ne
30 km/h (gasilska vozila, rešilni avtomobili,
presega 400 kg (oziroma 550 kg, če gre za
h
ura
za prevoz potnikov (gasilska vozila, rešilni
premični žerjavi, valjarji s svojo lastno gonilno
vozila za prevoz blaga);
kg
kilogram
avtomobili, pogrebna vozila, vozila avtošol,
silo, buldožerji s kovinskimi kolesi ali
km
kilometer
tekmovalna vozila in drugi osebni avtomobili, ki
gosenicami, vozila za snemanje filmov, radijskih
tremi ali štirimi kolesi, katerih delovna
mio
milijon
niso navedeni drugje);
in televizijskih programov, vozila potujočih
prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne
%odstotek
– tovornjaki – neupogljiva tovorna vozila;
knjižnic, vlečna vozila za vozila, ki so potrebna
presega 50 ccm in katerih hitrost na ravni cesti
– specialni tovornjaki – tovornjaki za opravljanje
popravila, ter druga cestna vozila, ki niso
je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h;
– specialni osebni avtomobili – osebni
posebnih opravil, ki zahtevajo posebno
navedena drugje);
– kolesa z motorjem – motorna vozila z dvema,
– kmetijski traktorji – motorna vozila, ki so
prilagoditev nadgradnje in/ali posebno opremo
– avtobusi – motorna vozila za prevoz potnikov z
namenjena samo ali večinoma za kmetijske
(cisterne, vozila za prevoz živih živali, betonski
več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika;
namene in ki jih je dovoljeno uporabljati na
mešalniki, vozila s tovoriščem z nadzorovano
cestah, odprtih za javni promet ali pa tudi ne.
4
5
AK
kasko zavarovanje motornih vozil
AO
zavarovanje avtomobilske odgovornosti
AO+zavarovanje lastnika vozila in voznika za
telesne poškodbe
BDP
bruto domači proizvod
temperaturo, gozdarska vozila, prekucniki,
EURevro
samonakladalniki, vozila, prirejena za prevoz
PZ
premoženjsko zavarovanje
nevarnega blaga, ipd.);
ŽZ
življenjsko zavarovanje
EGP
Evropski gospodarski prostor
EU Evropska unija
Eurostat Statistični urad Evropske unije
IEEvropsko zavarovalno združenje
(Insurance Europe)
MNZ
Ministrstvo za notranje zadeve
MZI
Ministrstvo za infrastrukturo
SURSStatistični urad Republike Slovenije
SZB
Slovenski zavarovalni biro
SZZ
Slovensko zavarovalno združenje, g. i. z.
UNECEUnited Nations Economic Commission
for Europe
ZZZSZavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije
SPLOŠNI PODATKI O MOTORNIH VOZILIH
Motorna vozila v Sloveniji
Gospodarsko stanje v državi ni močno vplivalo na povečanje skupnega števila registriranih motornih
vozil. To se je povečevalo v celotnem opazovanem obdobju, kar kaže, da imajo motorna vozila velik
pomen za prebivalce Slovenije. Med letoma 2005 in 2014 se je število motornih vozil povečalo za 17 %
Po dolgoletnem vzponu je Slovenijo v zadnjem desetletju zaznamovala močna gospodarska kriza. Ta
ali za več kot 200.000, in sicer z 1,2 milijona na 1,4 milijona vozil. Avtomobil je daleč najbolj priljubljeno
vztraja že vse od leta 2008 in je vplivala tudi na poslabšanje makroekonomskih kazalnikov za našo
prevozno sredstvo. Njegovi priročnost in hitrost ter slabše razvit cestni javni linijski prevoz pripomorejo,
državo. Veliko število podjetij je propadlo, bistveno več je brezposelnih kot pred desetletjem, država se
da ga vsakodnevno za prevoz uporablja več kot tri četrtine prebivalcev. Cestni javni linijski prevoz se je
spopada z velikim proračunskim primanjkljajem. Toda leta 2014 se je stanje začelo obračati. Pozitivna je
po večletnem upadanju rahlo povečal, že nekaj let pa se povečuje javni železniški potniški promet, ki ima
bila gospodarska rast, povprečni dohodek na gospodinjstvo je po petih letih padanja zaznal rahlo
sicer precej manjši delež. V letu 2013 je bilo tako v železniškem prometu prepeljanih 16 milijonov, v
povečanje. 12 % gospodinjstev, kar je 3 odstotne točke več kot leto prej, je shajalo brez težav. Ob vsem
cestnem javnem linijskem prevozu 25 milijonov, v cestnem mestnem javnem linijskem prevozu pa skoraj
tem je bil delovni čas, ki ga potrebujemo za nakup avtomobila, vse krajši.
48 milijonov potnikov. Glede na delež osebnih vozil pri prevozu potnikov bi bile te številke v primeru
uporabe slednjih še bistveno večje.
DELOVNI ČAS, POTREBEN ZA NAKUP OSEBNEGA AVTOMOBILA (Renault Clio)
3.500
3.000
h
2.500
2.000
1.500
1.000
500
Vir: SURS
* ocena
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014*
Delež osebnih avtomobilov v strukturi motornih vozil se skozi celotno obdobje giblje na podobni ravni,
opremljena z lastnim pogonom in se zato ne uvrščajo med motorna vozila. Med njimi je poleg osebnih
leta 2014 je znašal 78 % (skupaj s specialnimi osebnimi avtomobili). Število osebnih avtomobilov se je
avtomobilov največ kmetijskih traktorjev, katerih število se vztrajno veča in jih je bilo leta 2014 104.294
od leta 2005 povečalo za več kot 100.000 ali za 12 %. Do leta 2008 je bila rast nagla, nato se je,
ali 8 %. Sledijo tovornjaki, ki jih je bilo skupaj z vlačilci, delovnimi vozili in specialnimi tovornjaki 93.141
verjetno zaradi gospodarske krize, nekoliko umirila. Po statistiki SURS se prištevajo med cestna vozila
ali 7 %, motorna kolesa (49.936 ali 4 %) in kolesa z motorjem (45.860 ali 3 %). V vrstah, kjer je vozil
tudi priklopna vozila, ki jih je približno 3 %, vendar pa jih v tej publikaciji ne upoštevamo, saj niso
manj kot 10.000, za obravnavano leto še ni podatkov.
Število motornih vozil v posamezni vrsti se je v opazovanem obdobju enakomerno povečevalo do leta
8
2008. Po nastopu gospodarske krize se je rast zmanjšala, pri nekaterih vrstah vozil so bila odtlej
9
zaznana občasna majhna upadanja števila primerkov. Spodnji grafikon prikazuje razmeroma stabilno
časovno dinamiko rasti števila vseh motornih vozil skupaj, osebnih avtomobilov, tovornjakov in
motornih koles. Pri slednjih izstopa leto 2007 zaradi neodjavljanja motorjev čez zimo. Istega leta je
opazen upad števila kmetijskih traktorjev zaradi izločitve neaktivnih vozil.
ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL PO VRSTAH (31. 12.)
Vrsta vozila
2005
2006
STRUKTURA MOTORNIH VOZIL (31. 12.)
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
MOTORNA VOZILA (SKUPAJ) 1.170.606 1.200.979 1.255.661 1.308.963 1.332.314 1.340.646 1.351.076 1.356.881 1.358.900 1.372.751
Osebni avtomobili
Specialni osebni avtomobili
960.213
980.261 1.014.122 1.045.183 1.058.858 1.061.646 1.066.495 1.066.028 1.063.795 1.076.961*
4.568
5.306
6.005
6.653
7.069
7.286
7.614
7.939
8.127
…
53.646
57.051
62.635
67.585
68.122
68.320
68.635
68.195
Specialni tovornjaki
6.588
5.913
6.256
6.653
6.627
6.801
6.873
6.901
7.036
…
Vlačilci
6.213
7.168
8.677
9.671
8.884
8.986
9.136
9.312
9.638
…
Delovna vozila
3.431
3.506
3.950
4.528
4.824
5.112
5.305
5.437
5.622
…
Avtobusi
2.255
2.277
2.330
2.378
2.394
2.400
2.422
2.410
2.465
2.559
Motorna kolesa
14.473
18.801
34.162
41.612
46.185
48.686
49.887
50.999
51.936
49.936
Kolesa z motorjem
34.198
34.392
37.331
40.384
42.243
42.322
42.296
42.101
41.050
45.860
Kmetijski traktorji
85.021
86.304
80.193
84.316
87.108
89.087
92.413
97.559
100.967
104.294
1.400
Tovornjaki
68.264 93.141**
1.200
Število v tisočih
1.000
800
600
400
200
0
* Število vključuje tudi specialne osebne avtomobile.
** Število vključuje tudi specialne tovornjake, vlačilce in delovna vozila.
Vir: MZI, SURS
2005
Osebni avtomobili
Tovornjaki
2006
2007
Motorna kolesa
2008
2009
Kmetijski traktorji
2010
2011
Ostalo
2012
2013
2014
Vir: MZI, SURS
Večina vozil, namenjenih predvsem zasebni rabi, je v lasti fizičnih oseb. Njihov delež se skozi obdobje ne
specialnih osebnih avtomobilov. Ti deleži se zadnjih nekaj let ohranjajo na enaki ravni. Medtem ko so
spreminja veliko. Leta 2013 so fizične osebe posedovale 95 % vseh osebnih avtomobilov (leta 2003 94
fizične osebe od leta 2003 zmanjšale uporabo vozil, namenjenih gospodarski rabi, imajo zdaj precej več
%), 97 % motornih koles in traktorjev ter 95 % koles z motorjem. V preteklosti so imele tudi precej vozil,
specialnih osebnih avtomobilov – njihov obseg so v desetih letih povečale za 290 % – in motornih koles
ki so namenjena pretežno gospodarski rabi, vendar so v zadnjem desetletju uporabo teh vozil bistveno
(za 345 %). V istem obdobju so tudi pravne osebe povečale število svojih vozil, rast posebno izstopa pri
zmanjšale. Omenjena vozila so tako bila leta 2013 večinoma v lasti pravnih oseb, ki so registrirale 67 %
vlačilcih, katerih število se je povečalo za 274 %, tovornjakih (za 92 %) in delovnih vozilih (za 85 %).
tovornjakov, 76 % specialnih tovornjakov, 93 % vlačilcev, 90 % delovnih vozil, 93 % avtobusov in 56 %
ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LETIH 2003 IN 2013 (31. 12.)
2003
2013
MOTORNA VOZILA
(SKUPAJ)
Osebni
avtomobili
Specialni osebni
avtomobili
Tovornjaki
Specialni
tovornjaki
Vlačilci
Fizične osebe
994.167
Pravne osebe
96.123
855.780
927
24.871
2.984
2.579
54.649
3.105
23.802
3.175
2.390
Delovna
vozila
Avtobusi
Motorna
kolesa
Kolesa z
motorjem
Kmetijski
traktorji
330
417
11.313
28.530
66.436
2.739
1.773
735
1.814
1.941
SKUPAJ
1.090.290
910.429
4.032
48.673
6.159
4.969
3.069
2.190
12.048
30.344
68.377
Fizične osebe
1.225.017
1.008.793
3.612
22.621
1.687
701
555
169
50.388
39.062
97.429
Pravne osebe
133.883
55.002
4.515
45.643
5.349
8.937
5.067
2.296
1.548
1.988
3.538
SKUPAJ
1.358.900
1.063.795
8.127
68.264
7.036
9.638
5.622
2.465
51.936
41.050
100.967
Vir: SURS
RAST ŠTEVILA MOTORNIH VOZIL V UPORABI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED LETOMA 2003 IN 2013 (31. 12.) (v %)
%
400
345,40
300
289,64
273,93
200
100
0
91,76
23,22
39,28
17,88
45,41
0,65
68,18
68,47
110,61
84,99
36,92
29,50
-9,05
-43,47
-59,47
-72,82
82,28
46,65
9,59
-100
MOTORNA VOZILA
(SKUPAJ)
Fizične osebe
Pravne osebe
Osebni avtomobili
Specialni osebni
avtomobili
Tovornjaki
Specialni tovornjaki
Vlačilci
Delovna vozila
Avtobusi
Motorna kolesa
Kolesa z motorjem
Kmetijski traktorji
Vir: SURS
Vse ostrejši okoljski in varnostni standardi vozil
SKUPAJ Delež v voznem
parku (v %)
prijaznejša do okolja. Tovrstnim zahtevam morajo
ustrezati vsi novi avtomobili, zato povprečna starost
osebnih avtomobilov odraža tudi njihovo okoljsko
učinkovitost. Dejstvo je, da je kakovost avtomobilov vse
boljša, zato se podaljšuje čas njihove uporabe. Zadnjih
nekaj let k temu verjetno pripomore tudi gospodarska
kriza. Tako so registrirana vse starejša vozila, temu
ustrezno se spreminja njihova starostna sestava. Konec
leta 2013 je bila tretjina avtomobilov starih najmanj
12 let, samo 12 % jih je bilo starih manj kot 3 leta, manj
kot 5 let pa le 30 %. Prvič registriranih avtomobilov je
bilo 6 % ali 66.020, od tega več kot tri četrtine novih
(51.968). V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji največ
prvič registriranih osebnih avtomobilov leta 2008
(94.810 vseh osebnih avtomobilov, od tega
10
ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL PO STAROSTI V LETU 2013 (31. 12.)
pripomorejo k naprednejši tehnologiji, ki je tudi
MOTORNA VOZILA (SKUPAJ)
Manj kot
3 leta
3 – 5 let
6 – 8 let
9 – 11 let
12 let
in več
482.846
1.358.900
100
159.154
236.841
259.217
220.842
100
100
11,71
17,43
19,08
16,25
35,53
Osebni avtomobili
1.063.795
78,28
125.719
190.429
211.122
191.959
344.566
Kmetijski traktorji
Delež glede na starost vozila (v %)
100.967
7,43
5.364
6.195
5.485
3.221
80.702
Tovornjaki
68.264
5,02
11.023
13.994
16.001
10.379
16.867
Motorna kolesa
51.936
3,82
5.728
10.580
11.844
8.056
15.728
Kolesa z motorjem
41.050
3,02
5.587
8.298
6.858
3.553
16.754
Vlačilci
9.638
0,71
2.551
2.713
2.920
723
731
Specialni osebni avtomobili
8.127
0,60
1.198
1.726
2.080
894
2.229
Specialni tovornjaki
7.036
0,52
885
1.187
1.387
987
2.590
Delovna vozila
5.622
0,41
721
1.244
1.094
667
1.896
Avtobusi
2.465
0,18
378
475
426
403
783
Vir: SURS
71.037 novih), najmanj pa leta 2012 (63.084 vseh
osebnih avtomobilov, od tega 49.700 novih).
V zadnjih dvajsetih letih se je starostna struktura
DELEŽ OSEBNIH AVTOMOBILOV PO STAROSTI V LETIH 1993, 2003 IN 2013 (31. 12.) (v %)
osebnih avtomobilov bistveno poslabšala. Leta 1993 je
bilo v Sloveniji sicer registriranih le 650.344 osebnih
%
avtomobilov, kar je skoraj 40 % manj kot leta 2013.
40
Vendar je bilo takrat 22 % vseh avtomobilov mlajših od
3 let in kar 51 % mlajših od 5. Podobno velja tudi za
preostale kategorije vozil, pri katerih pa so razvidne
strukturne razlike. Najstarejša registrirana vozila so
32,39
30
20
29,23
17,90
16,96
traktorji, med katerimi je bilo konec leta 2013 80 %
starejših od 12 let. V tej starostni skupini je bilo tudi
25,19
22,16
19,74
21,75
15,78
11,82
10
19,85
18,04
19,07
20,33
9,79
41 % motornih koles in 37 % specialnih tovornjakov.
Preostale vrste vozil imajo v skupini najstarejših okoli
0
tretjinski delež, izjema so vlačilci s 7,6-odstotnim
Manj kot 3 leta
3 – 5 let
deležem. Med temi je več kot četrtina mlajših od 3 let in
več kot polovica mlajših od 5 in imajo tako od vseh
obravnavanih vrst vozil najmlajši vozni park. Delež drugih
vrst vozil v starosti do 5 let se giblje okoli tretjine. Poleg
traktorjev, ki v celotnem opazovanem obdobju
predstavljajo najstarejša vozila, je bilo med vozili, starimi
manj kot 3 leta, najmanj motornih koles (11 %).
1993
2003
2013
6 – 8 let
9 – 11 let
12 let in več
Vir: SURS
11
V obdobju samostojne Slovenije se je konstantno zviševal življenjski standard, vzporedno s tem pa se je
prepoloviti različne statistične podatke o cestnoprometnih nesrečah. Leta 2014 je bilo na slovenskih
višala tudi stopnja motorizacije. Ta je leta 1992 znašala 303 osebne avtomobile na 1.000 prebivalcev,
cestah 18.232 prometnih nesreč ali 42 % manj kot leta 2005 in pol manj kot leta 1993. Od tega je bilo
leta 2005 481, lani pa že 523 (tj. 73 % več kot v letu 1992 in 9 % več kot v letu 2005). Po hitrem
97 nesreč s smrtnim izidom, kar je 60 % manj kot pred desetletjem. Upadlo je tudi število umrlih v
začetku v prvem desetletju po osamosvojitvi se je rast stopnje motorizacije umirila in je vse od začetka
prometnih nesrečah – lani 108 oseb, 258 leta 2005 in 493 leta 1993. Na milijon prebivalcev je tako
gospodarske krize tudi stagnirala. Glede na število registriranih avtomobilov ima vsako slovensko
leta 1993 za posledicami prometnih nesreč umrlo 247 ljudi, leta 2014 pa petkrat manj oziroma 52.
gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila, avto pa ima vsak drugi prebivalec Slovenije.
Vsako leto se zgodi tudi manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ali le z materialno škodo. Vendar
pa se je po letu 2010 trend zmanjševanja števila umrlih in telesno poškodovanih v cestnem prometu
Kljub naraščajoči stopnji motorizacije sta se prometna varnost in prometna kultura na slovenskih cestah
bistveno upočasnil. Glede na podatke SURS iz zadnjega desetletja se največ prometnih nesreč v
zelo izboljšali, k čemur so pripomogli tudi večkrat prenovljeni prometno-varnostni predpisi. Slovenija je
Sloveniji zgodi ob petkih, najpogosteje okoli 15. ure.
ena izmed evropskih držav, ki ji je s širšim družbenim prizadevanjem v zadnjem desetletju uspelo
STRUKTURA CESTNOPROMETNIH NESREČ GLEDE NA LOKACIJO
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
31.094
31.569
30.401
22.783
20.597
21.347
22.913
22.035
18.904
18.232
230
233
263
200
154
127
129
122
116
97
Od tega s telesno poškodbo
10.079
10.990
11.151
8.738
8.435
7.433
7.089
6.742
6.426
6.156
Od tega z materialno škodo
20.785
20.346
18.987
13.845
12.008
13.787
15.695
15.171
12.362
11.979
60.937
62.403
58.959
44.139
39.604
40.348
42.105
39.971
34.481
…
258
262
293
214
171
138
141
130
125
108
Število prometnih nesreč
Od tega s smrtnim izidom
Število udeležencev v prometnih nesrečah
Od tega mrtvih**
Od tega s hudo telesno poškodbo
1.266
1.220
1.263
1.068
1.032
865
919
848
708
826
Od tega z lahko telesno poškodbo
13.048
14.855
14.774
11.341
11.082
9.451
8.754
8.300
8.034
7.377
Od tega brez poškodbe
46.365
46.066
42.629
31.516
27.319
29.894
32.291
30.693
25.614
…
129
131
146
106
84
67
69
63
61
52
Število mrtvih v prometnih nesrečah / mio prebivalcev
* Nesreče, ki jih je obravnavala policija ali je bila ta o njih obveščena v 24 urah po dogodku.
45
40
35
Število v tisočih
CESTNOPROMETNE NESREČE IN UDELEŽENCI*
30
25
20
** Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh.
Vir: MNZ, SURS
15
10
5
0
2004
Avtocesta
Zunaj naselja
2005
2006
V naselju
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Vir: SURS
12
OSNOVNI PODATKI O AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJIH
13
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
število
Število prebivalcev - na dan 1. 1.
Stopnja motorizacije*
1.997.590
2.003.358
2.010.377
2.025.866
2.032.362
2.046.976
2.050.189
2.055.496
2.058.821
481
489
504
516
521
519
520
519
517
2.061.085
523
mio EUR
Premija avtomobilskih zavarovanj
443
480
505
535
543
551
532
498
463
447
Premija zavarovanj AO
297
313
324
330
317
297
278
259
237
221
Premija zavarovanj AK
146
167
181
205
226
254
254
239
226
227
Premija zavarovanj AO+
38
40
43
45
45
42
39
36
31
29
29.227
31.555
35.153
37.951
36.166
36.220
36.868
36.006
36.144
37.246
Delež premije avtomobilskih zavarovanj v BDP
1,52
1,52
1,44
1,41
1,50
1,52
1,44
1,38
1,28
1,20
Delež premije zavarovanj AO v BDP
1,02
0,99
0,92
0,87
0,88
0,82
0,75
0,72
0,66
0,59
Delež premije zavarovanj AK v BDP
0,50
0,53
0,51
0,54
0,62
0,70
0,69
0,66
0,63
0,61
Delež premije zavarovanj AO+ v BDP
0,13
0,13
0,12
0,12
0,12
0,12
0,11
0,10
0,09
0,08
BDP**
%
* Število osebnih avtomobilov v posameznem letu na 1.000 prebivalcev.
** Po prenovljeni evropski metodologiji (Evropski sistem nacionalnih računov 2010).
Vir: MNZ, MZI, SURS, SZZ
DELEŽ PREMIJE V BDP V LETIH 2004 IN 2014 (zavarovalna penetracija) (v %)
%
6
5,25
5
5,20
4
3,76
3,71
3
2
1,48
1
1,55
1,20
0,59
0,61
0,47
0,14
0
Vir: SURS, SZZ
AO + AK
1,44
1,01
AO
AK
0,08
AO+
VSA PREMIJA
PZ
ŽZ
2004
2014
S stopnjo motorizacije in številom registriranih motornih vozil narašča tudi obračunana kosmata
kosmatih zavarovalnih premij vseh zavarovanj niha in je lani s 5,2 % BDP dosegel najnižjo raven v zadnjih
zavarovalna premija za avtomobilska zavarovanja. Ta je od začetka devetdesetih let skokovito rasla, se
desetih letih.
do leta 2010 povečala za skoraj desetkrat, nato pa začela enako hitro upadati in v letu 2014 s
447,4 milijoni EUR dosegla raven iz leta 2005. Poleg življenjskih zavarovanj so namreč avtomobilska
Najpogostejši način prodaje avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji je prek zastopnikov. Ti so v zadnjem
zavarovanja hitro občutila vpliv gospodarske krize. Pred dvema desetletjema je bila glavnina premije
desetletju povprečno prodali 80 % tovrstnih zavarovanj letno, v letu 2013 celo 88 %. Delež prodaje prek
zbrana iz zavarovanja AO, od katere je bila tudi pred desetimi leti premija zavarovanja AK pol manjša. V
zastopniške mreže se kljub razvoju alternativnih načinov prodaje v celotnem opazovanem obdobju
zadnjem času je to zavarovanje začelo pridobivati pomen – lani je premija zavarovanja AK prvič presegla
počasi povečuje. Sledi prodaja preko okenca, vendar se je leta 2013 tako prodalo le 6 % avtomobilskih
premijo, zbrano iz zavarovanja AO. S celotno zbrano premijo avtomobilskih zavarovanj se med
zavarovanj. Delež drugih načinov prodaje je zanemarljiv. Avtomobilska zavarovanja so pomemben
gospodarsko krizo zmanjšuje tudi njen delež v slovenskem BDP. Ta je bil lani z 1,2 % celo za 0,1 odstotne
segment prodaje prek zastopnikov, saj povprečno obsegajo tretjino vseh njihovih prodanih zavarovanj.
točke manjši kot leta 1993, sicer pa se skozi celotno obdobje zelo spreminja. V nasprotju s tem se je
Zadnjih deset let je močno upadal delež avtomobilskih zavarovanj v prodaji prek zavarovalnih
zavarovalna penetracija vseh zavarovanj počasi povečevala do leta 2006. Od tedaj delež obračunanih
posrednikov, v letu 2013 pa se je zaznalo povečanje tega deleža na 20 % vseh prodanih zavarovanj.
DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ GLEDE NA NAČINE PRODAJE (v %)
Notranji zaposleni za prodajo
Zastopniki
Prodajno okence
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
7,51
6,15
7,33
7,65
5,81
5,52
5,25
5,37
5,95
6,03
Telefon, internet
0,00
0,00
0,13
0,43
0,47
0,50
0,33
0,39
0,34
0,40
Interni (vezani)
38,30
50,13
49,41
49,59
51,01
51,61
51,30
50,46
49,70
49,20
Zunanji (nevezani)
23,49
27,30
26,55
25,23
25,18
37,48
37,64
38,41
38,82
38,48
28,06
13,83
13,55
14,37
15,46
2,53
3,09
2,96
2,87
3,90
Bančna, poštna mreža
0,06
0,18
0,33
0,42
0,47
0,49
0,47
0,41
0,37
0,45
Drugi, neomenjeni načini
2,58
2,41
2,70
2,31
1,60
1,87
1,92
2,00
1,95
1,54
SKUPAJ
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
Posredniki
Vir: SZZ
DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V OKVIRU POSAMEZNE PRODAJNE POTI (v %)
Notranji zaposleni za prodajo
Zastopniki
Posredniki
Bančna, poštna mreža
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Prodajno okence
8,33
13,13
13,89
14,02
11,90
7,57
7,26
6,80
6,49
6,48
Telefon, internet
0,03
0,08
61,99
71,53
66,31
55,18
28,35
28,40
17,55
9,24
Interni (vezani)
23,36
30,63
30,91
31,66
32,77
38,21
38,44
33,49
32,39
32,57
Zunanji (nevezani)
33,16
43,74
38,16
36,85
34,52
37,90
36,86
35,56
33,45
29,04
47,30
39,26
37,75
33,38
32,01
11,27
12,64
11,46
11,07
19,73
0,40
2,15
3,31
3,75
5,57
6,74
4,97
4,12
3,19
3,05
Drugi, neomenjeni načini
91,74
10,18
9,36
8,06
5,50
6,41
5,84
28,90
28,17
23,20
SKUPAJ
24,90
29,41
28,00
27,54
27,48
27,28
26,60
26,20
24,53
23,70
Vir: SZZ
Primerjava Slovenije z izbranimi državami
državami očitno. Na Hrvaškem se je med letoma 1992 in 2012 povečala za 131 %, na Madžarskem za
51 %, v Sloveniji za 71 %. Pri tem izstopa Grčija, ki je sicer že vrsto let članica EU, a je bila pred dvema
desetletjema precej manj razvita kot zahodnoevropske države, zdaj pa se tudi po stopnji motorizacije
lahko postavlja ob bok evropskemu povprečju.
1. Stopnja motorizacije
Za stopnjo motorizacije se lahko uporabljajo različni izračuni in so zato podatki v različnih virih za isto
leto in isto državo različni. Ob upoštevanju istega načina izračuna v primerjavi izbranih držav je razvidno,
Širše družbeno prizadevanje v Evropi pomembno prispeva k izboljšanju prometne varnosti kljub
da je Slovenija precej motorizirana država. Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev se
povečevanju števila vozil. Vzporedno s tem se zmanjšujeta število cestnoprometnih nesreč in tudi število
namreč naša država v letu 2012 s 519 avtomobili uvršča pred Francijo (496), Belgijo (487), Nizozemsko
umrlih za posledicami prometnih nesreč. Slovenija je pri tem primerljiva s povprečjem EU. Izstopajo le
(468) in Grčijo (465) ter je veliko pred Hrvaško in Madžarsko. Po drugi strani je stopnja motorizacije v
prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi – število njihovih smrtnih žrtev v celotnem
Italiji višja kar za 102 vozili (621), višja kot v Sloveniji je tudi v Avstriji in Nemčiji. Povišanje stopnje
opazovanem obdobju v povprečju niha oziroma se počasi zmanjšuje le v posameznih državah (Avstrija,
motorizacije v državah, ki izhajajo iz bivšega »vzhodnega bloka«, je v primerjavi z razvitejšimi zahodnimi
Nemčija, Nizozemska).
STOPNJA MOTORIZACIJE PO IZBRANIH DRŽAVAH V LETIH 1992 IN 2012
ITALIJA
AVSTRIJA
NEMČIJA
SLOVENIJA
FRANCIJA
BELGIJA
NIZOZEMSKA
GRČIJA
HRVAŠKA
MADŽARSKA
1992
518
412
437
303
408
399
371
176
147
199
2012
621
531*
530
519
496
487**
468**
465**
339
301
19,88
28,88
21,28
71,29
21,57
22,06
26,15
164,20
130,61
51,26
Stopnja rasti 2012/1992 (v %)
* Podatki o številu osebnih avtomobilov iz leta 2010.
** Podatki o številu osebnih avtomobilov iz leta 2011.
Vir: Eurostat, SURS, UNECE
Število
600
500
400
300
200
100
0
Italija
1992
2012
Avstrija
Nemčija
Slovenija
Francija
Belgija
Nizozemska
Grčija
Hrvaška
Madžarska
2. Premija avtomobilskih zavarovanj
16
PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ* (v mio EUR)
Motorna vozila morajo biti v Evropi obvezno registrirana. S povečevanjem števila registriranih vozil se
17
torej povišuje stopnja motorizacije, sorazmerno z njo pa navadno tudi premija, zbrana iz avtomobilskih
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
123.952
127.209
127.791
128.583
122.543
121.525
124.897
131.805
131.852
129.503
zavarovanj. Tako imajo lahko tudi manjše države zbrane več premije kot večje, a manj motorizirane
IE
države. Po podatkih evropskega zavarovalnega združenja Insurance Europe (IE) je premija iz
NEMČIJA
22.504
22.005
21.221
20.800
20.372
20.057
20.158
20.887
21.989
23.260
avtomobilskih zavarovanj v obdobju 2004–2013 v opazovanih državah rasla različno. Večino držav je
FRANCIJA
17.623
17.860
17.729
17.703
17.878
17.836
18.311
18.921
19.476
19.700
zaznamoval vmesni padec, ki je bil v bolj razvitih državah kratkotrajen, pri drugih pa traja vse od začetka
ITALIJA
21.232
21.352
21.612
21.524
20.845
20.126
19.863
20.685
20.224
18.676
svetovne gospodarske krize. Ta tudi ni bistveno vplival na skupno zbrano premijo v celotni Evropi ob
NIZOZEMSKA
4.581
4.565
4.662
4.669
4.631
4.539
4.635
4.587
4.500
4.375
dejstvu, da je večina premije ustvarjena v velikih zahodnoevropskih državah.
BELGIJA
2.931
2.983
3.034
3.089
3.144
3.208
3.331
3.471
3.537
3.579
AVSTRIJA
2.745
2.841
2.883
2.884
2.853
2.818
2.824
2.875
2.947
3.012
GRČIJA
1.147
1.218
1.231
1.592
1.650
1.881
1.954
1.827
1.550
1.343
MADŽARSKA
837
886
928
921
857
783
728
547
515
488
HRVAŠKA
379
422
460
518
554
538
512
495
484
477
SLOVENIJA**
415
456
483
522
555
565
557
537
502
464
* Podatki ne vključujejo premij podružnic.
** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10.
Vir: IE
RAST PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ MED LETOMA 2003 IN 2013 (v %)
%
40
35,13
30
26,42
16,38
14,96
10
24,06
22,09
20
7,26
4,19
0
-9,81
-2,10
Italija
Nizozemska
-33,24
-10
-20
-30
IE
Nemčija
Francija
Belgija
Avstrija
Grčija
Madžarska
Hrvaška
Slovenija
Vir: IE
3. Zavarovalna gostota
PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA PREBIVALCA* (zavarovalna gostota) (v EUR)
Rast premije avtomobilskih zavarovanj na prebivalca v Sloveniji je odvisna od gospodarskega stanja v
državi. Tako je bila zavarovalna gostota leta 2013 na ravni iz leta 2005 in je znašala 225 EUR, kar je
posledica njenega upadanja po letu 2009. Ta rezultat uvršča našo državo pred Grčijo, Hrvaško in
Madžarsko ter pred povprečje držav članic IE. Več premije avtomobilskih zavarovanj na prebivalca so leta
2013 zbrali v Avstriji (356 EUR), Belgiji, Italiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Med prikazanimi
državami izstopa Madžarska, kjer so prebivalci za avtomobilsko zavarovanje v povprečju porabili le
49 EUR ali 4,6-krat manj kot v Sloveniji in 7,3-krat manj kot v Avstriji. Po hitri rasti zavarovalne gostote
novonastalih držav v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je ta umirila. V obdobju 2005–2013 je bila
najvišja na Hrvaškem (27 %) in v Grčiji (16 %), medtem ko je le v treh državah dosegla padec (Italija
15 %, Nizozemska 7 %, Madžarska 40 %). V zadnjem letu se je kazalnik znižal kar pri šestih od desetih
opazovanih držav.
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
AVSTRIJA
337
346
349
348
343
338
338
343
350
356
BELGIJA
282
286
289
292
295
298
307
316
319
321
ITALIJA
369
369
372
370
355
341
336
348
341
313
FRANCIJA
283
285
280
278
279
277
283
291
298
300
NEMČIJA
273
267
257
253
248
245
246
255
274
289
NIZOZEMSKA
282
280
285
285
282
275
280
275
269
261
SLOVENIJA**
208
228
241
260
274
278
272
262
244
225
IE
217
221
221
223
211
208
213
224
223
218
GRČIJA
104
110
111
143
148
168
175
164
139
121
HRVAŠKA
88
98
107
120
128
125
119
115
113
112
MADŽARSKA
83
88
92
91
85
78
73
55
52
49
* Podatki ne vključujejo premij podružnic.
** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10.
Vir: Eurostat, IE, SURS
RAST ZAVAROVALNE GOSTOTE MED LETOMA 2003 IN 2013 (v %)
%
40
36,48
30
20
21,40
20,52
17,45
10
11,72
8,45
0
6,98
-13,56
2,97
-5,53
-31,60
-10
-20
-30
Avstrija
Belgija
Italija
Francija
Nemčija
Nizozemska
Slovenija
IE
Grčija
Hrvaška
Madžarska
Vir: Eurostat, IE, SURS
4. Premija avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavca
18
PREMIJA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA ZAVAROVALNEGA DELAVCA* (v EUR)
Primerjava med zavarovalno gostoto in premijo avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavca
izbranih držav pokaže popolnoma drugačno sliko. Če je pri prvi Grčija med slabšimi, je pri drugi celo na
drugem mestu. V opazovani deseterici je Slovenija uvrščena le pred Hrvaško in Madžarsko, ki je s
2.397 EUR ustvarila 16-krat manj premije na zavarovalnega delavca kot Italija. Ta ima več kot dvakrat
višji količnik tudi od vseh drugih držav, poleg tega pa še najvišjo celotno (življenjsko in premoženjsko)
zbrano premijo na zavarovalnega delavca. Leta 2013 so slovenske zavarovalnice ustvarile na
zavarovalnega delavca 7.772 EUR avtomobilske zavarovalne premije ali skoraj pol manj kot v Evropi.
Dinamika tega količnika je bila po državah različna: medtem ko je na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji,
Avstriji in Nemčiji dokaj enakomerno rasel, je v drugih državah po začetni rasti mogoče opaziti večji
padec. Tako je bila leta 2013 premija avtomobilskih zavarovanj na zavarovalnega delavca v Italiji, na
Hrvaškem in Madžarskem nižja kot leta 2004. V Sloveniji se je rezultat izboljšal za 6,6 %.
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
ITALIJA
52.941
53.482
54.308
46.510
44.511
42.488
42.096
43.568
42.388
38.960
GRČIJA
12.074
12.821
13.678
17.689
18.333
20.900
21.711
22.838
19.375
16.788
BELGIJA
11.960
12.427
12.774
12.845
12.938
13.387
14.058
14.516
14.823
15.126
IE
11.599
12.270
12.779
12.824
12.143
11.859
13.258
14.104
14.188
14.013
FRANCIJA
12.770
12.429
12.333
12.298
12.313
12.076
12.414
12.828
13.142
13.392
AVSTRIJA
10.361
10.816
10.965
10.815
10.747
10.542
10.641
11.146
11.294
11.530
NEMČIJA
9.346
9.432
9.402
9.502
9.418
9.264
9.315
9.692
10.270
10.936
NIZOZEMSKA
7.158
7.246
7.519
7.531
7.718
7.693
8.132
8.191
8.333
8.413
7.772
SLOVENIJA
7.293
7.758
8.067
8.615
8.775
9.013
9.145
8.867
8.281
HRVAŠKA
6.123
6.014
5.762
5.534
5.269
4.810
4.619
4.396
4.154
4.136
MADŽARSKA
3.074
3.408
3.551
3.510
3.280
3.274
2.912
2.233
2.439
2.397
* Podatki ne vključujejo podatkov podružnic.
Vir: IE
RAST PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ NA ZAVAROVALNEGA DELAVCA MED LETOMA 2003 IN 2013 (v %)
%
50
44,98
40
32,09
30
20
19,67
16,70
10
0
16,31
14,74
8,24
-26,08
-9,25
-27,43
-7,96
Hrvaška
Madžarska
-10
-20
Italija
Grčija
Belgija
IE
Francija
Avstrija
Nemčija
Nizozemska
Slovenija
Vir: IE
19
5. Delež premije avtomobilskih zavarovanj v premiji premoženjskih zavarovanj
DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ* (v %)
Avtomobilska zavarovanja so ena najpomembnejših v večini opazovanih držav, kar dokazuje velik delež
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
v Sloveniji ta delež znašal 33,1 %, kar jo uvršča na peto mesto med izbranimi državami. Po konstantni
GRČIJA
60,53
61,27
59,76
63,88
63,56
65,45
66,69
66,92
64,88
63,77
ravni pred desetletjem se je v zadnjih nekaj letih delež obravnavanih zavarovanj malce zmanjšal. Prav
HRVAŠKA
57,43
57,04
56,22
57,69
57,07
56,73
55,69
55,57
55,62
55,64
tako se enakomerno zmanjšuje tudi evropsko povprečje. Zavarovanje motornih vozil kot skupina sicer
ITALIJA
59,96
58,81
58,21
57,16
55,65
54,86
55,79
56,89
57,11
55,44
močno prevladuje med vsemi zavarovalnimi vrstami premoženjskih zavarovanj v Grčiji (63,8 %), na
MADŽARSKA
57,94
58,29
57,04
55,42
53,26
50,48
50,42
45,13
40,79
38,40
Hrvaškem (55,6 %) in v Italiji (55,4 %). Nasprotno je na Nizozemskem, kjer se je leta 2006 delež
SLOVENIJA**
40,37
42,14
40,76
40,62
40,31
39,24
38,73
37,21
34,86
33,10
avtomobilskih zavarovanj predvsem zaradi močne rasti premoženjske premije kot posledica privatizacije
BELGIJA
34,38
34,47
33,32
32,40
31,67
31,86
32,21
32,88
32,34
31,83
zdravstvenega sistema in razvoja zdravstvenih zavarovanj precej zmanjšal.
AVSTRIJA
35,15
34,77
34,30
33,27
32,23
31,31
30,73
30,38
30,15
29,77
IE
34,39
33,82
31,27
31,29
30,25
29,36
29,11
29,78
29,18
28,76
FRANCIJA
33,32
32,35
31,16
30,18
29,39
28,90
28,87
28,92
28,59
28,35
NEMČIJA
27,50
26,60
25,42
24,77
23,98
23,28
22,78
22,88
23,33
24,11
NIZOZEMSKA***
19,43
19,27
9,74
9,62
8,89
8,52
8,23
8,07
8,01
7,65
skupne premije zavarovanj AO in zavarovanj AK v premiji skupine premoženjskih zavarovanj. Leta 2013 je
* Podatki ne vključujejo premij podružnic.
** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10.
*** Zaradi močne rasti premoženjske premije v letu 2006, predvsem kot posledica privatizacije zdravstvenega sistema, se avtomobilskim
zavarovanjem zmanjša delež.
Vir: IE
RAST DELEŽA PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V PREMIJI PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ MED LETOMA 2003 IN 2013 (v %)
%
10
4,35
0
-1,80
-8,40
-30,61
-14,16
-7,24
-14,60
-17,09
-17,28
-14,52
-63,01
Hrvaška
Italija
Madžarska
Slovenija
Belgija
Avstrija
IE
Francija
Nemčija
Nizozemska
-10
-20
-30
-40
-50
-60
Grčija
Vir: IE
6. Zavarovalna penetracija
20
DELEŽ PREMIJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ V BDP* (zavarovalna penetracija) (v %)
Razvrstitev po deležu premije avtomobilskih zavarovanj v BDP posamezne države je popolnoma
drugačna. Slovenija z 1,3-odstotno stopnjo zavarovalne penetracije v letu 2013 prevladuje pred Italijo in
Hrvaško, najmanjši je bil delež na Nizozemskem (0,7 %) in Madžarskem (0,5 %). Ob upoštevanju
obravnavanega deleža premije avtomobilskih zavarovanj v skupini premoženjskih zavarovanj so torej
zavarovanja motornih vozil v Sloveniji po obsegu in ekonomski moči pomembna zavarovalna vrsta,
čeprav je stopnja zavarovalne penetracije v opazovanem obdobju nihala in se ob koncu znižala na raven
izpred petnajstih let.
Delež avtomobilskih zavarovanj v BDP v izbranih državah se sicer postopoma zmanjšuje, kar je razvidno
tudi za evropsko povprečje. To se je od leta 2004 znižalo za 0,2 odstotne točke ali 16 %. Največji padec
dosega Madžarska, kjer se je ta delež med letoma 2004 in 2013 zmanjšal za več kot polovico. Po drugi
strani izstopa Grčija, ki je edina od opazovanih držav, v kateri se je stopnja zavarovalne penetracije v
zadnjem desetletju povišala.
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
1,28
SLOVENIJA**
1,50
1,56
1,53
1,48
1,46
1,56
1,54
1,46
1,39
ITALIJA
1,47
1,43
1,40
1,34
1,28
1,28
1,24
1,26
1,25
1,16
HRVAŠKA
1,13
1,16
1,14
1,18
1,15
1,19
1,14
1,11
1,10
1,10
AVSTRIJA
1,14
1,12
1,08
1,02
0,98
0,98
0,96
0,93
0,93
0,93
FRANCIJA
1,03
1,01
0,96
0,91
0,90
0,92
0,92
0,92
0,93
0,93
BELGIJA
0,98
0,96
0,93
0,90
0,89
0,92
0,91
0,91
0,91
0,91
IE***
1,08
1,05
1,00
0,95
0,89
0,94
0,92
0,94
0,91
0,89
NEMČIJA
0,99
0,96
0,89
0,83
0,80
0,82
0,78
0,77
0,80
0,83
GRČIJA
0,59
0,61
0,57
0,68
0,68
0,79
0,86
0,88
0,80
0,74
NIZOZEMSKA
0,88
0,84
0,81
0,77
0,73
0,73
0,73
0,71
0,70
0,68
MADŽARSKA
1,01
0,98
1,02
0,91
0,80
0,84
0,74
0,55
0,52
0,49
* Podatki ne vključujejo premij podružnic.
** Skupna premija iz obrazcev ST-3 in ST-10.
*** V izračunu še ni upoštevana prenovljena evropska metodologija (Evropski sistem nacionalnih računov 2010).
Vir: Eurostat, IE, SURS
RAST ZAVAROVALNE PRENETRACIJE MED LETOMA 2003 IN 2013 (v %)
%
20
19,50
10
0
-11,90
-22,04
-4,76
-16,66
-10,94
-9,72
-19,50
-17,78
Slovenija
Italija
Hrvaška
Avstrija
Francija
Belgija
IE
Nemčija
-22,97
-50,24
Nizozemska
Madžarska
-10
-20
-30
-40
-50
Grčija
Vir: Eurostat, IE, SURS
21
ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO)
ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AO
Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d.
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana
ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji
•
•
•
GENERALI zavarovalnica, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
GRAWE Zavarovalnica, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Maribor, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Tilia, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Triglav, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vir: SZZ
1.
Število sklenjenih zavarovanj redno presega
pa se je začelo njeno postopno upadanje. Medtem
število registriranih vozil. Glavni razlog za to so
ko je povprečna medletna rast števila zavarovanj v
začasna zavarovanja, ki so všteta v agregat. Kot že
opazovanem obdobju pozitivna (1,9 %), je ta pri
Število zavarovanj in škod
leto prej se je število zavarovanj v zadnjem letu
številu škod negativna (–2,6 %). Največji,
pri zavarovanju AO
ponovno zmanjšalo in se tako spustilo na malce
10-odstotni upad je število škod zabeležilo v letu
višjo raven kot v letu 2009. S skoraj 1,6 milijona
2010, podobnega pa še leta 2012. V zadnjih letih
sklenjenih zavarovanj je bilo za 18 % večje kot
je število zavarovanj 30-krat večje od števila škod.
pred desetletjem in za 40 % večje kot leta 1992.
Teh je bilo leta 1992 40.457, nato se je njihovo
V takratnem obdobju gospodarske rasti je bila
število povečalo in v zadnjem desetletju ponovno
stalno prisotna tudi rast števila zavarovanj, ki je
upadlo.
trajala do leta 2010, ko je bila najvišja (8 %), nato
ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD PRI ZAVAROVANJU AO
Število zavarovanj
Število škod
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
1.349.593
1.421.782
1.489.641
1.541.403
1.546.221
1.670.717
1.616.487
1.633.667
1.623.730
1.586.672
64.710
66.369
65.161
63.168
67.871
60.749
57.466
51.901
53.377
52.524
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Vir: SZZ
2.400
2.200
2.000
Število v tisočih
1.800
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
Število škod
200
Število zavarovanj
0
2.
V letu 2014 je zbrano obračunano kosmato
premije v zadnjem desetletju je –2 %, stopnja rasti
24
premijo zavarovanj AO zaznamoval ponoven upad.
odškodnin pa –3 %. Največji upad so odškodnine
25
Od leta 1992, ko je znašala 40,7 milijonov EUR,
zaznale v letih 2010 in 2011. Na začetku
Obračunane kosmate premije
se je znesek sicer povečal za petkrat, a je bil z
devetdesetih so bile odškodnine skoraj izenačene
in odškodnine zavarovanja AO
220,8 milijoni EUR v letu 2014 za skoraj 7 %
s premijami, nato pa je absolutni znesek
manjši kot leto prej. Premija je enakomerno rasla
odškodnin vse bolj zaostajal za zneskom premij. V
vse do začetka gospodarske krize leta 2009, ko je
zadnjih petih letih se razlika med njima ponovno
začela hitro upadati, in lani dosegla raven iz leta
počasi zmanjšuje. Leta 1992 so bile tako premije
2002. Povprečna letna stopnja rasti zbrane
višje od odškodnin za 32 %, leta 2014 pa za 68 %.
PREMIJE IN ODŠKODNINE ZAVAROVANJA AO (v EUR)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Premije
297.111.254
310.772.396
323.893.803
329.804.962
317.368.287
297.124.509
277.714.087
258.957.445
236.911.443
220.782.443
Odškodnine
170.454.987
168.045.055
177.464.308
180.060.995
180.216.757
165.390.454
151.673.340
140.892.779
141.184.348
131.114.916
2013
2014
Vir: SZZ
360
330
300
270
mio EUR
240
210
180
150
120
90
60
Premije
30
Odškodnine
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
3.
Povprečna vplačana premija zavarovanja AO se je
Povprečna kosmata odškodnina pri zavarovanju
v opazovanem obdobju zadnjih desetih let ves čas
AO se je podobno kot znesek premije do leta 2005
zmanjševala in je ob koncu prikazanega obdobja
enakomerno poviševala, pozneje pa je bila njena
Povprečna premija in odškodnina
dosegla vrednost 139 EUR, tj. nekaj več kot leta
rast spremenljiva. V zadnjem desetletju je
zavarovanja AO
2001. Medtem ko je med letoma 1992 in 2014
povprečna medletna stopnja rasti odškodnin
rasla po povprečni medletni stopnji rasti 8 %, se je
znašala –0,3 %. Povprečna izplačana odškodnina
od leta 2005, ko je dosegla svojo najvišjo
v letu 2014 je bila 2.496 EUR ali štirikrat več kot
vrednost, nižala za 4 % letno.
leta 1992 in 5 % manj kot v letu 2005. Na splošno
je skoraj 15-krat višja od zneska povprečne
vplačane premije.
POVPREČNA PREMIJA IN ODŠKODNINA ZAVAROVANJA AO (v EUR)
Povprečna premija
Povprečna odškodnina
Vir: SZZ
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
220
219
217
214
205
178
172
159
146
139
2.634
2.532
2.723
2.851
2.655
2.723
2.639
2.715
2.645
2.496
2013
2014
2.800
2.600
2.400
2.200
2.000
1.800
EUR
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
Povprečna premija
200
Povprečna odškodnina
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
4.
Kazalnik prikazuje razmerje med številom škod in
26
številom zavarovanj. V podatke o številu
27
zavarovanj so vključena tudi kratkoročna
zavarovanja, zato so prikazani rezultati škodne
Škodna pogostnost pri zavarovanju AO
pogostnosti v celotnem obdobju nižji, kot bi bili
sicer. Iz grafikona je ob manjših nihanjih v zadnjih
desetih letih razviden trend zniževanja, ko se
škodna pogostnost približuje vrednostim količnika
na začetku devetdesetih let. Tako je s 3,3 % v letu
2014 celo manjša kot leta 1992 (3,6 %), sicer pa
za 45 % manjša kot v letu 2005.
ŠKODNA POGOSTNOST PRI ZAVAROVANJU AO (v %)
Škodna pogostnost
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
4,79
4,67
4,37
4,10
4,39
3,64
3,55
3,18
3,29
3,31
2013
2014
Vir: SZZ
6
5
%
4
3
2
1
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
5.
Škodni rezultat pri zavarovanju AO
Škodni rezultat je eden pomembnejših kazalnikov
Merodajni škodni rezultat navadno prikazuje
uspešnosti posamezne zavarovalne vrste.
slabše stanje, saj pri izračunu upošteva še
Enostavni škodni rezultat, izračunan iz razmerja
prenosne premije, zavarovalno-tehnične
med odškodninami in premijami, se od leta 2005
rezervacije in stroške. Po najvišji vrednosti, 69 %
ni veliko spreminjal in je v povprečju znašal
leta 2005, je v celotnem opazovanem obdobju
56,1 %, najslabši pa je bil v zadnjih dveh letih. V
precej nihal, kljub temu pa kazal trend zniževanja
času statističnega opazovanja v okviru SZZ je bil
in leta 2012 dosegel najboljšo vrednost (43,4 %) v
najslabši leta 1996 (85,6 %) in najboljši leta 2006
času samostojne države. Najslabši je bil sicer leta
(54,1 %).
1996 (110,5 %).
ŠKODNI REZULTAT PRI ZAVAROVANJU AO (v %)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Enostavni škodni rezultat
57,37
54,07
54,79
54,60
56,78
55,66
54,61
54,41
59,59
59,39
Merodajni škodni rezultat
69,04
65,67
68,02
53,80
62,53
50,83
56,54
43,37
51,51
57,18
2013
2014
Vir: SZZ
120
110
100
90
%
80
70
60
50
40
30
20
Enostavni škodni rezultat
10
Merodajni škodni rezultat
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
6.
Avtomobilska zavarovanja so med
zdravstvenih.
najpomembnejšimi na slovenskem zavarovalnem
Od leta 2005 delež premij zavarovanja AO v
Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO v
trgu. Z zavarovanjem lastnikov cestnih motornih
premoženjskih zavarovanjih redno presega delež,
premiji teh zavarovanj po dinamičnem obdobju
Delež zavarovanja AO v premoženjskih
vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno
ki ga dosegajo odškodnine zavarovanja AO v
devetdesetih let in temu sledečemu upadanju po
zavarovanjih in delež stroškov za
tretjim osebam, se je v zadnjih desetih letih
zavarovalninah premoženjskih zavarovanj.
letu 2006 enakomerno raste. Lani je dosegel
povprečno zbralo 21 % ali dobra petina letne
Povprečno je za 4 odstotne točke večji, medtem ko
najvišjo vrednost od leta 1995 (16,1 %).
premije vseh premoženjskih zavarovanj (PZ). Delež
je v devetdesetih letih prevladoval delež
se sicer enakomerno zmanjšuje za okoli 1,5
odškodnin. Tudi pri tem je trend rasti obrnjen
odstotne točke letno in je lani znašal le slabih 16
navzdol. Leta 2014 je znašal slabih 14 %, kar je
%, kar je najmanj od leta 1992 (32 %). Vzrok za to
40 % manj kot leta 2005 ali pol manj kot pred
je razvoj drugih vrst zavarovanj, predvsem
dvema desetletjema.
pridobivanje zavarovanja AO
28
DELEŽ ZAVAROVANJA AO V PREMIJI IN ZAVAROVALNINAH PZ TER DELEŽ STROŠKOV ZA PRIDOBIVANJE ZAVAROVANJA AO (v %)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Delež premij AO v premiji PZ
27,40
26,23
25,21
23,96
22,00
20,66
19,10
17,77
16,63
15,75
Delež odškodnin AO v zavarovalninah PZ
23,08
21,01
20,60
17,54
17,14
16,59
16,07
14,76
14,55
13,89
9,32
8,68
10,27
10,67
10,88
11,82
12,48
12,79
15,79
16,13
2013
2014
Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AO v premiji AO
Vir: SZZ
30
25
%
20
15
Delež premij AO v premiji PZ
10
Delež odškodnin AO
v zavarovalninah PZ
Delež stroškov za
5
pridobivanje zavarovanja AO
v premiji AO
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
29
7.
Zavarovalna gostota pri zavarovanju AO
Gospodarska rast Slovenije je pozitivno vplivala
povečevalo število prebivalcev, zaradi česar se je v
tudi na trend rasti premije zavarovanja AO na
zadnjih šestih letih zavarovalna gostota pri
prebivalca. Ta je rasla vse do leta 2008, ko je bil
zavarovanju AO zmanjšala za okoli 10 EUR letno.
dosežen vrhunec v času samostojne države, po
Lani je tako znašala 107 EUR na prebivalca, kar je
nastopu gospodarske krize pa so bila
sicer petkrat več kot leta 1992. Vrednost
avtomobilska zavarovanja med prvimi, pri katerih
zavarovalne gostote v opazovanem obdobju
je bil opazen osip premije. Ob tem se je še vedno
povprečno znaša 141,3 EUR.
PREMIJA ZAVAROVANJA AO NA PREBIVALCA (zavarovalna gostota) (v EUR)
Premija zavarovanja AO na prebivalca
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
148,73
155,13
161,11
162,80
156,16
145,15
135,46
125,98
115,07
107,12
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Vir: SURS, SZZ
180
160
EUR
140
120
100
80
60
40
20
0
8.
Glede na velikost in delež premije iz zavarovanja
zdravstvenih zavarovanj delež te zavarovalne vrste
30
lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti
zaostal. V zadnjem desetletju je zavarovanje AO,
31
za škodo, povzročeno tretjim osebam, v celotnem
ob upoštevanju skupine življenjskih zavarovanj,
Rang in delež zavarovanja AO
zavarovalnem portfelju se je pomen zavarovanja
večinoma na tretjem mestu s povprečnim letnim
v skupni zavarovalni premiji
AO v opazovanem obdobju enakomerno
deležem v vsem portfelju 15 %, tega pa je do leta
zmanjševal. Po vodilnem mestu na začetku
2014 zmanjšalo na le 11 %.
devetdesetih let je z razvojem življenjskih in
RANG IN DELEŽ ZAVAROVANJA AO V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI
Rang zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji*
Delež zavarovanja AO v skupni zavarovalni premiji (v %)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
19,18
18,01
17,10
16,34
15,31
14,19
13,52
12,61
11,98
11,39
2013
2014
* Zavarovalna skupina ŽZ je pri rangu upoštevana kot zavarovalna vrsta.
Vir: SZZ
DELEŽ ZAVAROVANJA AO V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI (v %)
%
20
15
10
5
Vir: SZZ
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
9.
Mednarodne škode
Potem ko je bil SZB leta 1992 sprejet v
Pri vseh vrstah mednarodnih škod ugotovimo, da
povzročijo v Sloveniji vozniki vozil s tujimi
polnopravno članstvo Sveta birojev (mednarodno
se največ škodnih primerov rešuje med partnerji iz
registrskimi označbami držav članic sistema
organizacijo, odgovorno za vodenje in upravljanje
sosednih držav: Italije, Avstrije, Hrvaške,
zelene karte, manj kot pred dvema desetletjema
sistema zelene karte), je Biro zelene karte začel
Madžarske in dodatno Nemčije. Za SZZ in članice
oziroma 582 manj kot leta 2004. Škod, ki jih
zbirati statistične podatke o mednarodnih škodah.
so po številu škodnih primerov med
povzročijo zavarovanci članic SZZ v drugih državah
Pri tem ločuje podatke o aktivnih mednarodnih
pomembnejšimi tudi partnerji iz srednjeevropskih
sistema zelene karte, pa je bilo 1.016 primerov
škodah (škodah, ki jih v Sloveniji povzročijo vozniki
držav ter Bosne in Hercegovine. Število škodnih
več kot pred desetimi leti. V sistemu varstva
vozil s tujimi registrskimi označbami iz držav članic
primerov v sistemu varstva obiskovalcev se skozi
obiskovalcev se je v zadnjem desetletju število
sistema zelene karte) ter o vseh drugih vrstah
celotno obdobje povečuje, medtem ko rast števila
aktivnih mednarodnih škod povečalo za polovico,
mednarodnih škod (pasivne mednarodne škode v
primerov v sistemu zelene karte niha. Tako je bilo
pasivnih pa za več kot še enkrat toliko.
sistemu zelene karte ter aktivne in pasivne
v zadnjem letu 1.080 primerov škod, ki jih
mednarodne škode v sistemu varstva
obiskovalcev).
AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE
(škode, ki jih povzročijo v Sloveniji vozniki vozil s tujimi registrskimi označbami držav članic sistema zelene karte)
PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU ZELENE KARTE
(škode, ki jih povzročijo v drugih državah sistema zelene karte zavarovanci članic SZZ)
Število škod po državi registrske označbe povzročitelja
(5 najpomembnejših)
Število škod po državi nesreče, ki so jih povzročili zavarovanci slovenskih zavarovalnic
(5 najpomembnejših)
Leto
Število škod
1.
2.
3.
4.
5.
H - 137
2005
4.240
I - 979
HR - 877
A - 736
D - 625
BIH - 193
D - 300
H - 175
2006
4.540
I - 1.008
A - 783
HR - 774
D - 716
H - 405
A - 340
D - 303
H - 197
2007
4.811
I - 1.215
A - 858
HR - 851
D - 732
BIH - 281
HR - 264
D - 221
H - 176
2008
7.807
I - 2.291
A - 1.258
D - 1.156
HR - 1.112
BIH - 516
HR - 230
H - 150
2009
5.163
I - 1.078
A - 909
D - 853
HR - 815
BIH - 505
A - 1.014
I - 1.004
D - 884
HR - 640
CH - 599
Leto
Število škod
1.
2.
3.
4.
5.
2005
2.302
HR - 449
I - 401
A - 341
D - 326
2006
2.397
HR - 441
I - 432
A - 357
2007
2.438
I - 413
HR - 386
2008
2.248
I - 375
A - 336
2009
2.111
I - 389
A - 291
D - 284
2010
2.174
I - 356
A - 284
HR - 254
D - 227
H - 165
2010
5.390
2011
2.102
I - 395
A - 277
D - 249
HR - 206
H - 168
2011
5.572
I - 1.182
D - 1.094
A - 1.075
HR - 677
BIH - 466
2012
2.115
I - 378
A - 253
D - 246
HR - 195
H - 193
2012
4.994
A - 1.066
D - 1.019
I - 972
HR - 680
BIH - 401
2013
1.898
I - 342
A - 234
D - 218
HR - 190
RO - 163
2013
5.249
A - 1.225
D - 1.145
I - 977
HR - 647
BIH - 346
H - 133
2014
5.256
A - 1.181
D - 1.120
I - 1.035
HR - 644
BIH - 338
2014
Vir: SZZ
1.842
I - 317
HR - 240
A - 236
D - 193
Vir: SZZ
AKTIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV
(škode, ki jih v drugih državah sistema zelene karte povzročijo slovenskim oškodovancem vozniki vozil z registrskimi označbami
drugih držav EGP in Švice, in jih v Sloveniji rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov zavarovalnic iz EGP, Švice)
Število škod po državi registrske označbe povzročitelja
(5 najpomembnejših)
PASIVNE MEDNARODNE ŠKODE V SISTEMU VARSTVA OBISKOVALCEV
(škode, ki jih povzročijo oškodovancem iz drugih držav EGP in Švice vozniki vozil s slovenskimi registrskimi označbami, in jih
v državah EGP, Švici rešujejo pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov članic SZZ)
Leto
Število škod
2005
439
Število škod, ki se rešujejo v državi EGP, v kateri ima stalno prebivališče oškodovanec
(5 najpomembnejših)
Leto
Število škod
1.
2.
3.
4.
5.
2005
1.048
I - 399
A - 249
D - 163
H - 51
F - 45
2006
1.026
I - 382
A - 228
D - 141
H - 50
F - 48
2006
419
D - 140
A - 136
I - 66
CZ - 20
H - 15
2007
1.143
I - 392
A - 259
D - 144
H - 67
CZ - 38
2007
505
D - 168
A - 138
I - 87
CZ - 23
H - 22
2008
1.176
I - 411
A - 253
D - 173
CZ - 46
H - 35
2008
653
A - 199
D - 156
I - 119
H - 26
PL - 23
2009
1.151
I - 385
A - 292
D - 144
H - 53
F - 41
2009
633
D - 177
A - 167
I - 134
CZ - 31
H - 22
2010
1.182
I - 404
A - 259
D - 199
H - 55
F - 44
2010
563
D - 148
A - 133
I - 110
CZ - 28
PL - 28
2011
1.271
I - 387
A - 277
D - 191
F - 58
H - 54
2011
694
A - 196
D - 144
I - 121
H - 53
NL - 29
2012
1.316
I - 348
A - 317
D - 258
H - 61
F - 46
2012
960
D - 236
I - 231
A - 201
H - 63
PL - 37
2013
1.467
I - 358
A - 292
D - 210
HR - 196*
H - 54
2013
988
D - 228
A - 213
I - 197
CZ - 56
H - 45
2014
1.564
I - 359
A - 304
HR - 262
D - 247
F - 50
2014
982
D - 219
A - 214
I - 194
HR - 102
PL - 52
1.
2.
3.
4.
5.
D - 151
A - 102
I - 79
CZ - 28
H - 23
Vir: SZZ
* Podatki o škodah od 1. 7. 2013, ko je Hrvaška vstopila v EU.
Vir: SZZ
RAST MEDNARODNIH ŠKOD (v %)
40
30
20
%
Vir: SZZ
10
Aktivne škode v sistemu
0
zelene karte
-10
Pasivne škode v sistemu
-20
zelene karte
Aktivne škode v sistemu
-30
varstva obiskovalcev
-40
Pasivne škode v sistemu
-50
varstva obiskovalcev
2009
2010
2011
2012
2013
2014
32
33
10.
Škodni sklad
Škodni sklad je bil ustanovljen leta 1995. Vse
povzročijo vozniki nezavarovanih in torej tudi
odtlej natančni podatki o številu in deležu vseh
neregistriranih vozil od 250 do 300 prometnih
zavarovanih vozil v slovenskem voznem parku niso
nesreč, kar evidentira Škodni sklad. Vanj plačujejo
na voljo, prav tako ne podatki po vrstah
prispevke vse zavarovalnice, registrirane za
zavarovanih vozil. Ocenjuje se, da je
sklepanje obveznih zavarovanj v prometu.
nezavarovanih le 0,5 % vozil. Na letni ravni
PODATKI ŠKODNEGA SKLADA
Prispevki članic SZZ (v EUR)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2.641.950
2.817.364
3.273.941
3.347.166
3.200.256
2.812.754
2.434.615
1.944.525
1.703.769
1.592.304
Število prijavljenih škod SNE*
325
337
373
319
283
250
219
176
187
148
Število prijavljenih škod SNZ**
375
487
484
385
376
401
335
259
287
195
Čiste odškodnine SNE* (v EUR)
1.058.713
1.058.592
1.025.950
1.137.405
1.281.859
868.898
881.110
668.917
466.780
347.442
Čiste odškodnine SNZ** (v EUR)
1.134.982
1.283.129
1.729.709
1.655.140
1.462.177
1.481.061
1.151.911
893.200
1.102.345
971.645
Obračunani kosmati znesek škod (v EUR)
2.641.950
2.817.364
3.273.939
3.347.166
3.200.256
2.812.754
2.434.615
1.944.525
1.832.678
1.592.304
Uveljavljeni regresi – na dan 31. 12. (v EUR)
1.079.966
1.145.097
1.273.305
1.273.305
274.411
2.056.830
2.341.420
3.126.419
3.109.209
3.314.848
2005
2006
2007
* Škode, ki so jih povzročila neznana vozila.
** Škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila.
Vir: SZZ
RAST ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD IN ŠTEVILA ČISTIH ODŠKODNIN (v %)
40
30
20
Vir: SZZ
%
10
0
-10
Škode SNE
-20
Škode SNZ
-30
Odškodnine SNE
-40
Odškodnine SNZ
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
11.
Odškodninski urad
Odškodninski urad je bil ustanovljen pri SZZ, od
34
takrat so tudi na voljo statistični podatki. Iz njih
35
izhaja, da je tovrstnih prijavljenih škod zelo malo
(največ jih je bilo 12 leta 2008), njihovo število pa
zelo niha. Odvisno od tega se spreminjajo tudi
obračunani kosmati zneski škod.
PODATKI ODŠKODNINSKEGA URADA
Vrsta podatka
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Število prijavljenih škod OUSNE*
0
3
4
4
0
1
4
4
3
2
Število prijavljenih škod OUSNZ**
0
3
3
5
6
3
3
3
6
6
Število prijavljenih škod OUT***
0
1
1
3
1
0
3
1
1
1
Število prijavljenih škod (SKUPAJ)
0
7
8
12
7
4
10
8
10
9
4.895
5.078
15.042
20.824
62.090
16.601
5.106
14.870
26.183
13.795
Obračunani kosmati znesek škod (v EUR)
* Škode, ki so jih povzročila neznana vozila.
** Škode, ki so jih povzročila nezavarovana vozila.
*** Škode, ko tuja odgovornostna zavarovalnica v Sloveniji ni imela svojega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov.
Vir: SZZ
KASKO ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL (AK)
ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AK
Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d.
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana
ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji
•
•
•
GENERALI zavarovalnica, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
GRAWE Zavarovalnica, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji
Zavarovalnica Maribor, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Tilia, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Triglav, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vir: SZZ
1.
Na voljo ni zanesljivih podatkov o tem, koliko
Gibanji števila kasko zavarovanj cestnih motornih
Število škod pri obravnavanem zavarovanju raste
motornih vozil je kasko zavarovanih, znan je le
vozil z lastnim pogonom in števila zavarovanj AO
počasneje in enakomerneje kot število zavarovanj
podatek o številu zavarovanj. Nekatere
se ne ujemata. Na obe vpliva veliko povečanje
ter je od teh skozi celotno obdobje približno
Število zavarovanj in škod
zavarovalnice v agregat vštevajo tudi zavarovanja
motorizacije v državi. Pri zavarovanju AK se
štirikrat manjše. Prav tako se je od leta 2005
pri zavarovanju AK
delnega kaska oziroma posamezne rizike, zato je
povečuje tudi njegov pomen za voznike, saj je bilo
povečalo za 40 %, medtem ko je v primerjavi z
posamezno vozilo dejansko šteto večkrat.
število sklenjenih zavarovanj lani največje vse od
letom 1992 skoraj šestkrat večje.
leta 2005, od katerega je bilo za polovico večje.
Trend rasti je kljub živahni dinamiki v zadnjem
desetletju pozitiven.
ŠTEVILO ZAVAROVANJ IN ŠKOD PRI ZAVAROVANJU AK
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Število zavarovanj
779.627
845.038
846.634
1.011.943
812.377
899.499
915.477
976.650
1.062.606
1.074.459
Število škod
179.442
203.919
200.073
233.042
239.565
280.251
264.711
264.240
265.879
251.298
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Vir: SZZ
1.300
1.200
1.100
1.000
Število v tisočih
900
800
700
600
500
400
300
200
Število zavarovanj
100
Število škod
0
2.
Obračunane kosmate premije zavarovanj AK so
V opazovanem obdobju so obračunane kosmate
38
enakomerno, toda dokaj hitro rasle dve leti dlje kot
premije zavarovanja AK povprečno za 31 % večje
39
pri zavarovanju AO. Znesek je v letih 2010 in 2011
od obračunanih kosmatih zavarovalnin pri tem
Obračunane kosmate premije in
dosegel najvišjo vrednost 254 milijonov EUR
zavarovanju, katerih rast se je obrnila navzdol že v
zavarovalnine zavarovanja AK
(14-krat več kot leta 1992), nato pa začel padati.
letu 2010 in leta 2011 dosegla največji,
Lani se je premija pri 226,6 milijonov EUR
14-odstotni upad. Zaradi tega se ponovno
ponovno ustalila in je bila za polovico večja kot
povečuje razlika med premijami in
pred desetletjem. Povprečna letna stopnja rasti
zavarovalninami, ki v preteklosti nikoli ni bila tako
premije zavarovanja AK je bila 6-odstotna, kar je
velika, kot je zadnjih nekaj let.
za 1,1 odstotne točke več kot pri zavarovalninah.
PREMIJE IN ZAVAROVALNINE ZAVAROVANJA AK (v EUR)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Premije
145.825.313
166.815.106
180.800.530
204.504.177
226.100.587
254.129.166
254.391.219
239.159.745
226.193.828
226.605.639
Zavarovalnine
107.184.869
126.520.760
137.947.006
178.131.973
200.739.944
195.365.931
167.681.332
174.801.317
176.905.942
163.900.624
2013
2014
Vir: SZZ
275
250
225
200
mio EUR
175
150
125
100
75
50
Premije
25
Zavarovalnine
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
3.
Kriza zadnjih let ni obšla niti zavarovanja AK.
razlike med številom sklenjenih zavarovanj in
Povprečno kosmato premijo zavarovanja AK, ki jo
številom izplačanih škod.
je vplačal posamezni zavarovanec, sta v zadnjem
Povprečna premija in
desetletju zaznamovala hiter vzpon do leta 2009
V opazovanem obdobju se je povprečna
zavarovalnina zavarovanja AK
in temu sledeče upadanje, ki sta pripomogla k
zavarovalnina zavarovanja AK gibala počasneje kot
povprečni 3,3-odstotni stopnji rasti. Leta 2014 je
povprečna premija. Povečala se je le za 10 %,
znašala 211 EUR ali 13 % več kot leta 2005 in
njena povprečna letna rast pa je bila 1,2 %.
skoraj petkrat več kot leta 1992. V povprečju je
Največja rast je bila dosežena v obdobju 2007–
trikrat manjša od povprečne izplačane
2009, ko je bil znesek povprečne premije in
zavarovalnine, ki jo je prejel zavarovani
povprečne zavarovalnine celo največji po letu
oškodovanec, kar je predvsem pokazatelj velike
1992, in sicer 125 EUR oziroma 838 EUR.
POVPREČNA PREMIJA IN ZAVAROVALNINA ZAVAROVANJA AK (v EUR)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Povprečna premija
187
197
214
202
278
283
278
245
213
211
Povprečna zavarovalnina
597
620
689
764
838
697
633
662
665
652
2013
2014
Vir: SZZ
1.000
900
800
EUR
700
600
500
400
300
200
Povprečna premija
100
Povprečna zavarovalnina
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
4.
Škodna pogostnost pri zavarovanju AK je navadno
40
višja kot pri obveznem zavarovanju AO. Kazalnik v
41
zadnjem desetletju zaznamuje dinamika z večjim
Škodna pogostnost
vzponom pred letom 2010, kateremu sledi
pri zavarovanju AK
strožjih predpisov o varnosti v cestnem prometu in
konstantno upadanje. To je verjetno tudi posledica
visokih kaznih, sprejetih v omenjenem letu. Takrat
je bila dosežena tudi najvišja raven 31,2 %. Leta
2014 je škodna pogostnost pri zavarovanju AK
znašala 23,4 %, kar je primerljivo z letom 2005.
ŠKODNA POGOSTNOST PRI ZAVAROVANJU AK (v %)
Škodna pogostnost
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
23,02
24,13
23,63
23,03
29,49
31,16
28,92
27,06
25,02
23,39
2013
2014
Vir: SZZ
30
25
%
20
15
10
5
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
5.
Enostavni škodni rezultat kot količnik med
obračunano kosmato premijo in obračunanimi
kosmatimi zavarovalninami je pri zavarovanju AK v
opazovanem obdobju nestabilen. Njegova
Škodni rezultat pri zavarovanju AK
vrednost je v povprečju znašala 76,8 %, v prvem
in zadnjem opazovanem letu pa je nižja in med
seboj skoraj enaka. Najslabši rezultat, primerljiv z
letom 1992, je dosegel leta 2009 v višini 88,8 %,
ko je bila tudi škodna pogostnost razmeroma
visoka. Od tedaj je sicer škodni rezultat pri tej
zavarovalni vrsti boljši, a še vedno niha.
ŠKODNI REZULTAT PRI ZAVAROVANJU AK (v %)
Enostavni škodni rezultat
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
73,50
75,84
76,30
87,10
88,78
76,88
65,91
73,09
78,21
72,33
2013
2014
Vir: SZZ
100
90
80
70
%
60
50
40
30
20
10
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
6.
Zavarovanje AK pomeni pomembno zavarovalno
Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK v
42
vrsto, ki povprečno v zadnjih desetih letih zavzema
premiji tega zavarovanja v posameznih letih
43
16-odstotni delež ali sedmino premije
prikazanega obdobja je skoraj enak, tj. približno
Delež zavarovanja AK v premoženjskih
premoženjskih zavarovanj (PZ) ter se po velikosti
13 %. Največjo rast je dosegel lani, ko se je dvignil
zavarovanjih in delež stroškov za
uvršča takoj za zavarovanjem AO. Le odstotek večji
na slabih 16 %.
povprečni delež imajo zavarovalnine, ki v vsej
prikazani časovni seriji razmeroma enakomerno
pridobivanje zavarovanja AK
sledijo rasti premij. Trend rasti obeh kategorij sicer
traja že več kot desetletje.
DELEŽ ZAVAROVANJA AK V PREMIJI IN ZAVAROVALNINAH PZ TER DELEŽ STROŠKOV ZA PRIDOBIVANJE ZAVAROVANJA AK (v %)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Delež premij AK v premiji PZ
13,45
14,08
14,07
14,86
15,67
17,67
17,49
16,41
15,88
16,16
Delež zavarovalnin AK v zavarovalninah PZ
14,51
15,82
16,01
17,35
19,09
19,59
17,76
18,31
18,23
17,36
Delež stroškov za pridobivanje zavarovanja AK v premiji AK*
12,79
12,19
13,35
13,44
13,14
13,25
13,23
13,73
15,61
15,83
2013
2014
* Podatki za zavarovalno vrsto
»Zavarovanje kopenskih motornih vozil«.
Vir: SZZ
20
18
16
14
%
12
Delež premij AK
10
v premiji PZ
8
Delež zavarovalnin AK
v zavarovalninah PZ
6
Delež stroškov za
4
pridobivanje zavarovanja
2
AK v premiji AK
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
7.
Podobno gibanje kot pri zavarovanju AO dosega
zavarovalna gostota tudi pri kasko zavarovanju
motornih vozil, vendar z nekajletnim zamikom. Vse
od začetka samostojne države je enakomerno
Zavarovalna gostota pri zavarovanju AK
rasla do let 2010 in 2011, ko je dosegla najvišjo
vrednost. Sledil je manjši padec, lani pa je
prebivalec Slovenije za tovrstno zavarovanje
potrošil 110 EUR, kar je 50 % več kot leta 2005 in
celo 12-krat več kot v letu 1992. V zadnjem
desetletju znaša povprečna vrednost zavarovalne
gostote 104,3 EUR.
PREMIJA ZAVAROVANJA AK NA PREBIVALCA (zavarovalna gostota) (v EUR)
Premija zavarovanja AK na prebivalca
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
73,00
83,27
89,93
100,95
111,25
124,15
124,08
116,35
109,87
109,94
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Vir: SURS, SZZ
130
120
110
100
90
EUR
80
70
60
50
40
30
20
10
0
2005
2006
2007
8.
Zavarovanja motornih vozil so med
zavarovanj je bilo uvrščeno še višje, najbolje pa leta
44
najpomembnejšimi, zavarovanje AK pa je po
1994, ko je bilo na rangirni lestvici na drugem
45
velikosti zbrane bruto obračunane premije med
mestu. Po tistem je njegov strukturni delež precej
Rang in delež zavarovanja AK
vsemi zavarovalnimi vrstami na slovenskem
upadel, čeprav od leta 2005 znova dosega pozitivno
v skupni zavarovalni premiji
zavarovalnem trgu v celotnem opazovanem obdobju
rast. V zadnjem desetletju je najvišjo vrednost
na četrtem mestu; to je takoj za zavarovanjem AO.
dosegel v letu 2011, njegova povprečna vrednost v
Pred razvojem življenjskih in zdravstvenih
časovni seriji je znašala 11 %.
RANG IN DELEŽ ZAVAROVANJA AK V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI
Rang zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji*
Delež zavarovanja AK v skupni zavarovalni premiji (v %)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
9,41
9,67
9,55
10,13
10,91
12,13
12,39
11,64
11,44
11,70
2013
2014
* Zavarovalna skupina ŽZ je pri rangu upoštevana kot zavarovalna vrsta.
Vir: SZZ
DELEŽ ZAVAROVANJA AK V SKUPNI ZAVAROVALNI PREMIJI (v %)
14
12
%
10
8
6
4
Vir: SZZ
2
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA IN VOZNIKA ZA TELESNE
POŠKODBE (AO+)
ZAVAROVALNICE, KI TRŽIJO ZAVAROVANJA AO+
Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d.
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana
ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji
•
•
•
GENERALI zavarovalnica, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
GRAWE Zavarovalnica, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Maribor, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Tilia, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavarovalnica Triglav, d. d.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vir: SZZ
Zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne
tovrstno zavarovanje kar 69,6 % zavarovancev
kljub povprečni 3,7-odstotni letni rasti števila polic
13,1-odstotni upad premij je bil dosežen v letu
poškodbe (AO+) je eno najbolj množičnih
zavarovanja AO, ki za ta namen vplačajo bistveno
v zadnjem desetletju zmanjševala s povprečno
2013, največji, 33,2-odstotni upad zavarovalnin
nezgodnih zavarovanj, ki se sklepa samo skupaj
(povprečno sedemkrat) manj premije. Zbrana
letno stopnjo 2,6 %. Še bolj, povprečno za 10 %
pa leta 2006. Slednje so imele pozitivno rast le v
z zavarovanjem AO. Glede na število polic sklene
zavarovalna premija zavarovanja AO+ se je sicer
letno, so se manjšale zavarovalnine. Največji,
letu 2008.
PODATKI O ZAVAROVANJU AO+
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Število polic
785.710
837.547
901.460
957.646
983.307
1.035.323
1.067.111
1.105.342
1.122.995
1.116.316
Število zavarovancev
790.275
844.730
905.382
971.184
1.012.750
1.082.708
1.070.400
1.091.080
1.257.556
1.253.072
5.748
3.923
3.687
3.624
3.706
3.302
2.954
2.611
2.494
2.277
Premije (v EUR)
37.969.913
39.844.504
42.835.609
45.423.073
44.817.785
42.294.088
39.323.463
36.064.027
31.396.714
29.178.223
Zavarovalnine (v EUR)
16.860.691
11.262.961
10.335.025
11.377.535
10.941.810
9.490.229
9.320.652
8.012.034
6.752.713
6.727.110
48
48
48
47
46
41
37
33
28
26
Povprečna zavarovalnina (v EUR)
2.933
2.871
2.803
3.139
2.952
2.874
3.155
3.069
2.708
2.954
Zavarovalna gostota (v EUR)
19,01
19,89
21,31
22,42
22,05
20,66
19,18
17,55
15,25
14,16
0,73
0,47
0,41
0,38
0,38
0,32
0,28
0,24
0,22
0,20
44,41
28,27
24,13
25,05
24,41
22,44
23,70
22,22
21,51
23,06
Delež premij zavarovanja AO+ v premiji PZ (v %)
3,50
3,36
3,33
3,30
3,11
2,94
2,70
2,48
2,20
2,08
Delež zavarovalnin AO+ v zavarovalninah PZ (v %)
2,28
1,41
1,20
1,11
1,04
0,95
0,99
0,84
0,70
0,71
Delež premij zavarovanja AO+ v skupni zavarovalni premiji (v %)
2,45
2,31
2,26
2,25
2,16
2,02
1,92
1,76
1,59
1,51
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Število škod
Povprečna premija (v EUR)
Škodna pogostnost (v %)
Enostavni škodni rezultat (v %)
Vir: SURS, SZZ
ŠTEVILO ZAVAROVANJ PRI ZAVAROVANJU AO IN ŠTEVILO POLIC PRI ZAVAROVANJU AO+
1.800
Število v tisočih
1.600
1.400
1.200
1.000
800
Vir: SZZ
600
Število zavarovanj AO
200
Število polic AO+
0
400
2005
2006
2007
2008
Povprečna premija glede na število polic se je po
zavarovalnine kljub letnim nihanjem ohranjal na
AO+ v premiji premoženjskih zavarovanj je v
nihanju na začetku opazovanega obdobja pozneje
enaki ravni. Vrednost enostavnega škodnega
zadnjem desetletju povprečno znašal 2,9 %, delež
zmanjševala in je bila lani skoraj za pol manjša kot
rezultata se je znižala za več kot polovico in je v
zavarovalnin v zavarovalninah premoženjskih
v letu 2005, medtem ko se je trend povprečne
povprečju znašala 26 %. Delež premije zavarovanja
zavarovanj pa je bil povprečno pol manjši.
48
49
PREMIJE IN ZAVAROVALNINE ZAVAROVANJA AO+ (v EUR)
50
45
40
mio EUR
35
30
25
20
Vir: SZZ
15
Premije
5
Zavarovalnine
0
10
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
RAST POVPREČNE PREMIJE IN ZAVAROVALNINE ZAVAROVANJA AO+ (v %)
15
10
%
5
Vir: SZZ
0
-5
-10
Povprečna premija
-15
Povprečna zavarovalnina
-20
KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV PRI ZAVAROVANJU
MOTORNIH VOZIL V SLOVENIJI IN TUJINI OD LETA 1992
14. februar 1992 ustanovitev SZB; ustanovne članice – zavarovalnice, ki tržijo zavarovanja AO (in AK): Adriatic, zavarovalna
družba d. d., Ljubljanska zavarovalnica, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Zavarovalnica Tilia, d. d.,
Zavarovalnica Triglav, d. d.; poleg njih na slovenskem zavarovalnem trgu deluje še Mercator
zavarovalnica, d. d., ki trži le zavarovanja AK
oktober 1992 generalna skupščina Sveta birojev sprejme SZB v članstvo Sveta birojev (Council of Bureaux)
1993 Slovenica, zavarovalniška hiša d. d. trži zavarovanja AO in AK
1994 Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) (Ur. l. RS, št. 70/1994) – prvi slovenski zakon na
področju obveznih zavarovanj v prometu, ki je urejal tri vrste obveznih zavarovanj v prometu (do tedaj je
veljal jugoslovanski Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja)
24. februar 1995 ustanovitev škodnega sklada v okviru SZB
1995 Odredba o višini najnižjih začetnih sredstev škodnega sklada (Ur. l. RS, št. 24/1995 (27/1995 popr.))
1995 Ljubljanska zavarovalnica, d. d., preneha tržiti zavarovanja AO in AK
1996 Koeficient zvišanja najnižjih zavarovalnih vsot iz 12., 19. in 31. člena ZOPZ (Ur. l. RS, št. 29/1996)
1996 SZB pristopi k Multilateralnemu garancijskemu sporazumu
1. januar 1997 preimenovanje/preoblikovanje SZB v SZZ
1. oktober 1997 uveljavitev razširitve Multilateralnega garancijskega sporazuma na Slovenijo
1997 GENERALI zavarovalnica, d. d., trži zavarovanja AO in AK
oktober 1998 elektronski zapisniki policije o prometnih nesrečah
1998 Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) (Ur. l. RS, št. 30/1998)
april 1999 prosto oblikovanje zavarovalne premije zavarovanja AO
1999 Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP) (Ur. l. RS, št. 57/1999)
1999 Mercator zavarovalnica, d. d., se preimenuje v Krekovo zavarovalnico, d. d., ki še naprej trži
zavarovanja AK
maj 2000 Sporazum o načinu uveljavljanja regresnih zahtevkov, sprejet med članicami SZZ
2000 Direktiva 2000/26/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Četrta direktiva o zavarovanju AO)
(Ur. l. EU, L 181, 20. 7. 2000)
2001 uvedba registracije motornega vozila brez omejitve veljavnosti prometnega dovoljenja in nalepke o
tehničnem pregledu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega
prometa (ZVCP-A) (Ur. l. RS, št. 61/2000)
april 2002 uvedba obvezne registracije koles z motorjem in s tem obveznosti sklenitve zavarovanja AO na podlagi
ZVCP (Ur. l. RS, št. 30/1998)
2002 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-A) (Ur. l. RS,
št. 67/2002); bistvene novosti: uvedba novega obveznega zavarovanja v prometu − zavarovanje
odgovornosti lastnikov čolnov, terminološke spremembe, ureditev neposrednega opravljanja zavarovalnih
poslov obveznih zavarovanj v prometu, ukinitev predhodne kontrole in odobritve zavarovalnih pogojev AO ter
določitev pristojnosti AZN, uskladitev obveznosti sklenitve zavarovanja AO, prenosa lastništva na vozilu in
vračila neizkoriščenega dela zavarovalne premije, kontrole zavarovanja s predpisi o registraciji motornih
vozil, razširitev zavarovalnega kritja za celotno območje EU ali EGP s plačilom enotne zavarovalne premije,
zakonska ureditev kršitev zavarovalne pogodbe oziroma izgube zavarovalnih pravic, omejenega regresa
zavarovalnice ter izključitev iz zavarovanja AO, zvišanje najnižje zavarovalne vsote za osebno škodo, ureditev
odgovornosti škodnega sklada v primeru stečaja zavarovalnice, ustanovitev informacijskega centra in
odškodninskega urada v okviru SZZ ter ureditev pristojnosti pooblaščencev za obravnavanje odškodninskih
zahtevkov
1. julij 2003 uveljavitev novega sporazuma v sistemu zelene karte – Splošnih pravil (Internal Regulations)
1. maj 2004 vstop Slovenije v EU in uveljavitev vseh določb ZOZP-A (v sistemu varstva obiskovalcev začne SZZ
opravljati novi funkciji informacijskega centra in odškodninskega urada, članice SZZ pa funkcijo
pooblaščencev za obravnavanje odškodninskih zahtevkov tujih zavarovalnic v Sloveniji)
2004 Sklep o višini najnižjih začetnih sredstev odškodninskega urada (Ur. l. RS, št. 105/2004)
2004 Krekova zavarovalnica, d. d., preneha tržiti zavarovanja AK
8. april 2005
ustanovitev odškodninskega urada pri SZZ
2005 Direktiva 2005/14/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Peta direktiva o zavarovanju AO)
(Ur. l. EU, L 149, 11. 6. 2005)
2005 ponovna uveljavitev instituta podaljševanja prometnega dovoljenja ob izpolnjenih obveznostih za
udeležbo motornega vozila v prometu na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
varnosti cestnega prometa (ZVCP-1A) (Ur. l. RS, št. 35/2005)
2005 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-B) (Ur. l. RS,
št. 13/2005) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB1)
(Ur. l. RS, št. 35/2005); bistvena novost: uskladitev zneskov najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO z
določbo Druge direktive o zavarovanju AO
2005 GRAWE Zavarovalnica, d. d., trži zavarovanja AO in AK
2005 združitev Adriatica, zavarovalne družbe d. d. in Slovenice, zavarovalniške hiše d. d. v Adriatic Slovenico,
Zavarovalno družbo d. d., ki še naprej trži zavarovanja AO in AK
maj 2006 Svet birojev poleg sistema zelene karte prevzame tudi vodenje in upravljanje škodnih skladov,
odškodninskih uradov in informacijskih centrov (institucij sistema varstva obiskovalcev)
2006 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-C) (Ur. l. RS,
št. 30/2006) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB2)
(Ur. l. RS, št. 110/2006); bistvene novosti: obveznost zavarovalnic, da vnaprej plačujejo 6,5-odstotni
pavšalni prispevek ZZZS za škodo, ki jo ima le-ta zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih
nesrečah, uvedba obveznosti sklepanja zavarovanj AO prek svetovnega spleta
2007 Uredba (ES) št. 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II) (Ur. l. EU,
L 199, 31. 7. 2007)
2007 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP-D) (Ur. l. RS,
št. 52/2007) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZOZP-UPB3)
(Ur. l. RS, št. 93/2007); glavni namen novele ZOZP-D je bil prenos Pete direktive o zavarovanju AO −
bistvene novosti: redakcijski popravki in pretvorba tolarskih zneskov v evrske, ureditev pravice za
pridobivanje policijskih zapisnikov, možnost neposrednega dostopa do registra motornih vozil za
sklepanje zavarovanj, povišanje zavarovalnih vsot zavarovanja AO in odprava razlikovanja glede na
različne vrste motornih vozil, določitev trimesečnega roka za utemeljen odgovor/ponudbo za odškodnino
za vse škode iz zavarovanja AO, opredelitev solidarne odgovornosti za lastnika vlečnega vozila in
prikolice, pravica do direktne tožbe zoper tujo odgovornostno zavarovalnico za oškodovanca iz Četrte
direktive o zavarovanju AO v državi njegovega stalnega prebivališča, določitev pravic in obveznosti SZZ in
zavarovalnic v sistemu zelene karte, izhajajočih iz Splošnih pravil oziroma Multilateralnega sporazuma,
razširitev obveznosti škodnega sklada za kritje stvarne škode iz naslova neznanega vozila v primerih
hudih telesnih poškodb, ustanovitev registra zavarovalnih primerov pri SZZ in obveznost posredovanja
potrdila o škodnem dogajanju na zahtevo zavarovanca
2007 na SZZ vzpostavljen Register škod (RŠK) − register AO škod, ki ga polnijo zavarovalnice in se uporablja
kot osnova za odkrivanje zavarovalniških goljufij na področju AO škod
2009 zvišanje najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO iz ZOZP (3.700.000 EUR za osebno škodo,
750.000 EUR za stvarno škodo)
2009 Direktiva 2009/103/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Kodificirana direktiva o zavarovanju
AO) (Ur. l. EU, L 263, 7. 10. 2009)
2010 objavljena nova prometna zakonodaja v Sloveniji, ki je namesto v Zakonu o varnosti cestnega prometa
urejena v štirih novih zakonih – Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) (Ur. l. RS, št. 109/2010),
Zakonu o cestah (ZCes-1) (Ur. l. RS, št. 109/2010), Zakonu o motornih vozilih (ZMV) (Ur. l. RS,
št. 106/2010) in Zakonu o voznikih (ZVoz) (Ur. l. RS, št. 109/2010); vsi navedeni zakoni se uporabljajo
od 1. julija 2011
2010 Obvestilo Evropske komisije (EK) o prilagoditvi nekaterih zneskov, določenih v Direktivi 2009/103/ES o
zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v skladu z inflacijo (Ur. l. EU, C 332, 9. 12. 2010); revalorizirani
najnižji zavarovalni vsoti: osebna škoda 5.600.000 EUR, stvarna škoda 1.120.000 EUR, ki morata biti v
Sloveniji uveljavljeni najpozneje do 1. januarja 2017
marec 2011 na SZZ vzpostavljen sistem »Admiral MIA« za odkrivanje zavarovalniških goljufij na področju AO škod
junij 2011 Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Ur. l. RS, št. 48/2011)
junij 2012 zvišanje vnaprejšnje pavšalne odškodnine za škodo, ki jo ima ZZZS zaradi smrti in poškodb zavarovanih
oseb v prometnih nesrečah – zavarovalnice so jo na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ
(ZUJF) (Ur. l. RS, št. 40/2012) dolžne plačati ZZZS v višini 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne
premije za zavarovanje AO
2012 zvišanje najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO iz ZOZP (5.000.000 EUR za osebno škodo,
1.000.000 EUR za stvarno škodo)
2012 ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji trži zavarovanja AO in AK
2012 Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji trži zavarovanja AK
1. julij 2013 vstop Hrvaške v EU in uveljavitev vseh določb Kodificirane direktive 2009/103/ES o zavarovanju
avtomobilske odgovornosti na Hrvaškem
avgust 2014 Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana trži zavarovanja AO in AK
VIRI PODATKOV
1. Insurance Europe (IE)
2. Ministrstvo za infrastrukturo (MZI)
3. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)
4. Slovensko zavarovalno združenje (SZZ)
5. Statistični urad Evropske unije (Eurostat)
6. Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
7. United Nations Economic Commission for Europe (UNECE)
8. Uradni list EU (različne številke)
9. Uradni list RS (različne številke)
56
57
SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ
Železna cesta 14
p. p. 2512
SI - 1000 LJUBLJANA
Telefon: (+386 1) 473 56 99
Telefaks: (+386 1) 473 56 92
Spletna stran: www.zav-zdruzenje.si
E-naslov: info@zav-zdruzenje.si