dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k
DODATEK ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI OKOLJSKEGA POROČILA K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA MESTNE OBČINE LJUBLJANA – IZVEDBENI DEL (P-38/2013) LJUBLJANA, DOMŽALE, MAREC 2015 DODATEK ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI OKOLJSKEGA POROČILA K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA MESTNE OBČINE LJUBLJANA – IZVEDBENI DEL (P-38/2013) Naročnik SD OPN MOL ID Mestna občina Ljubljana Mestni trg 1 1000 Ljubljana Pripravljavec SD OPN MOL ID Mestna občina Ljubljana Oddelek za urejanje prostora Poljanska 28 1000 Ljubljana Pooblaščeni predstavnik naročnika: Nika Rovšek Izvajalec / pripravljavec OP Locus d. o. o. Ljubljanska cesta 76 1230 Domžale Direktor in pooblaščeni predstavnik izvajalca, vodilni partner: Leon Kobetič Zavita, svetovanje, d. o. o. Tominškova 40 1000 Ljubljana Direktor in pooblaščeni predstavnik izvajalca člana konzorcija: Matjaž Harmel Vodja projekta: Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozd. Sodelavci: Renata Rozman, univ. dipl. biol. Petra Hladnik, univ. dipl. biol. Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol. Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol. Aleksandra Krajnc, univ. dipl. geog. Metka Jug, univ. dipl. inž. kraj. arh. Klemen Strmšnik, univ. dipl. geog. Eva Harmel, dipl. inž. kraj. arh. Projekt: Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (P-38/2013) Datum izvedbe: Marec 2015 Številka pogodbe: 430-1023/2013-2 Številka projekta: 44/2013 Ključne besede: občinski prostorski načrt, spremembe in dopolnitve, okoljsko poročilo, analiza stanja, okoljski cilji, presoja vplivov, kazalci stanja okolja… Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) KAZALO Kazalo ........................................................................................................................................................................................................................1 Seznam kratic ............................................................................................................................................................................................................4 1 Ime in kratek opis plana..................................................................................................................................................................................5 1.1 Ime plana ........................................................................................................................................................................................................5 1.2 Cilji in opis SD OPN........................................................................................................................................................................................5 2 Podatki o planu ...............................................................................................................................................................................................6 2.1 Celoten prostor ali območje, ki ga zajemajo SD OPN ...................................................................................................................................6 2.2 Določitev namenske rabe prostora, njen obseg in usmeritve, razmestitve dejavnosti v prostoru ali prostorske usmeritve in prostorski obseg vseh načrtovanih posegov..............................................................................................................................................................................7 2.3 Velikost in drugi osnovni podatki o vseh načrtovanih posegih.......................................................................................................................8 2.3.1 Širitev stavbnih zemljišč ......................................................................................................................................................................9 2.3.1.1 Večji razvojni posegi ......................................................................................................................................................................9 2.3.1.2 Manjši posegi v odprtem prostoru..................................................................................................................................................9 2.3.1.3 Zaokrožitve stavbnih zemljišč ..................................................................................................................................................... 10 2.3.1.4 Ažuriranje stanja ......................................................................................................................................................................... 10 2.3.1.5 Regulacijske linije........................................................................................................................................................................ 10 2.3.2 Spremembe znotraj stavbnih ........................................................................................................................................................... 11 2.3.2.1 Spremembe območij zelenih površin v območja drugih stavbnih zemljišč ................................................................................ 11 2.3.2.2 spremembe, zaradi katerih bi lahko prišlo do konfliktov med sosednjimi namenskimi rabami.................................................. 11 2.4 Predvideno obdobje izvajanja plana ........................................................................................................................................................... 11 2.5 Potrebe po naravnih virih............................................................................................................................................................................. 11 2.6 Predvidene emisije, odpadki in ravnanja z njimi ......................................................................................................................................... 12 2.6.1 Predvidene emisije ........................................................................................................................................................................... 12 2.6.2 Ravnanje z odpadki .......................................................................................................................................................................... 12 2.6.3 Ravnanje z odpadnimi vodami ......................................................................................................................................................... 12 2.7 Odnos do drugih ustreznih planov............................................................................................................................................................... 12 2.7.1 Občinski podrobni prostorski načrti v pripravi .................................................................................................................................. 12 2.7.2 Prostorski akti sosednjih občin ......................................................................................................................................................... 12 2.7.3 Državni prostorski akti ...................................................................................................................................................................... 13 3 Podatki o varovanem območju .................................................................................................................................................................... 15 3.1 Varstveni cilji varovanega območja in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja................................................................ 15 3.1.1 Splošni cilji varstva narave, varovanih območij in območij s posebnim varstvenim statusom ........................................................ 15 3.1.2 Cilji varstva Natura 2000 območja.................................................................................................................................................... 16 3.2 Prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območij, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan drugačni režim............................................................................................................................. 22 3.2.1 Varovana območja ........................................................................................................................................................................... 22 3.2.1.1 Zavarovana območja in območja, predlagana za zavarovanje.................................................................................................. 22 3.2.1.2 Območja Natura 2000................................................................................................................................................................. 23 3.2.2 Druga območja s posebnim varstvenim režimom............................................................................................................................ 25 3.2.2.1 Naravne vrednote ....................................................................................................................................................................... 25 3.2.2.2 Ekološko pomembna območja ................................................................................................................................................... 26 3.2.2.3 Območja pričakovanih naravnih vrednot .................................................................................................................................... 27 3.2.2.4 Kulturna dediščina, vodovarstvena območja in varovalni gozdovi ............................................................................................. 28 3.3 Povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih območjih ali njihovih delih ............................................................................................ 30 3.3.1 Pravni režimi in varstvene usmeritve ............................................................................................................................................... 30 3.3.1.1 Zavarovana območja in območja predlagana za zavarovanje................................................................................................... 30 3.3.1.2 Posebna varstvena območja Natura 2000 ................................................................................................................................. 35 3.3.1.3 Naravne vrednote ....................................................................................................................................................................... 35 3.3.1.4 Območja pričakovanih naravnih vrednot .................................................................................................................................... 35 3.3.1.5 Ekološko pomembna območja (EPO) ........................................................................................................................................ 35 Locus d.o.o Zavita d.o.o. 1 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 3.4 Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic oziroma strokovnih podlagah in stopnjo upoštevanja v planu, zlasti glede omilitvenih ukrepov ................................................................................................................................................................................................................... 36 3.4.1 Naravovarstvene smernice .............................................................................................................................................................. 36 3.4.2 Strokovne podlage ........................................................................................................................................................................... 36 3.5 Prikaz območij dejanske rabe prostora ....................................................................................................................................................... 41 3.6 Vrste in habitatni tipi, za katere je natura območje določeno, vključno s podatki, navedenimi v standardnem obrazcu za podatke o natura območju .................................................................................................................................................................................................................. 41 3.7 Morebitni načrti za upravljanje območja in usmeritve, ki izhajajo iz njih ..................................................................................................... 45 3.8 Opis izhodiščnega stanja območja.............................................................................................................................................................. 45 3.9 Ključne značilnosti habitatov ali vrst na območju ........................................................................................................................................ 45 3.10 Podatki o sezonskih vplivih in vplivih naravnih motenj (suš, poplav) na ključne habitate ali vrste na območju .................................... 45 4 Podatki o ugotovljenih vplivih (trajnih in začasnih) in njihovi presoji ........................................................................................................... 47 4.1 Opredelitev ugotovljenih škodljivih vplivov plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost, vključno s kumulativnimi vplivi ................................................................................................................................................................................ 47 4.1.1 Metoda presoje vplivov na naravo ................................................................................................................................................... 47 4.1.2 Opredelitev ugotovljenih škodljivih vplivov plana ............................................................................................................................. 49 4.1.3 Ocena vplivov SD OPN na varovana območja ................................................................................................................................ 49 4.1.3.1 POO, POV in KP Ljubljansko barje ter NS Ljubljanica ............................................................................................................... 49 4.1.3.2 (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben ......................................................................................................................... 50 4.1.3.3 SON Obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Špice ............................................................................................ 50 4.1.3.4 (p)POO Sava Medvode – Kresnice ............................................................................................................................................ 50 4.1.3.5 POO Šmarna gora ...................................................................................................................................................................... 51 4.1.3.6 KP Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib .................................................................................................................................................. 51 4.1.3.7 NS Grajski grič ............................................................................................................................................................................ 51 4.1.3.8 KP Polhograjski Dolomiti............................................................................................................................................................. 51 4.1.3.9 KP Zajčja dobrava....................................................................................................................................................................... 51 4.1.3.10 SON Pot spominov in tovarištva ................................................................................................................................................. 51 4.1.3.11 pPOO, POO Rašica.................................................................................................................................................................... 51 4.2 Alternativne rešitve ...................................................................................................................................................................................... 51 4.2.1 Cona Nadgorica................................................................................................................................................................................ 52 4.2.2 Cesta do kamnoloma Sadinja vas.................................................................................................................................................... 54 4.3 Razlaga o možnostih omilitve škodljivih vplivov z navedbo ustreznih omilitvenih ukrepov in razlogi za konkreten izbor omilitvenega ukrepa ..................................................................................................................................................................................................................... 56 4.3.1 Zakonska izhodišča .......................................................................................................................................................................... 56 4.3.2 Splošni omilitveni ukrepi ................................................................................................................................................................... 57 4.3.1 Konkretni omilitveni ukrepi in usmeritve ........................................................................................................................................... 58 4.4 Določitev časovnega okvirja izvedbe omilitvenih ukrepov, navedba nosilcev njihove izvedbe in način spremljanja uspešnosti izvedenih omilitvenih ukrepov ................................................................................................................................................................................................. 58 4.5 Navedba morebitnih načrtovanih ali obravnavanih pobud za ohranjanje narave, ki lahko vplivajo na bodoče stanje območja................ 69 5 Navedbe o virih podatkov oziroma načinu njihove pridobitve in uporabljenih metodah napovedovanja vpliva in presoj .......................... 70 5.1 Materiali in metode ...................................................................................................................................................................................... 70 5.2 Zakonske osnove ........................................................................................................................................................................................ 70 5.3 Viri ................................................................................................................................................................................................................ 71 6 Navedbe o izdelovalcih in morebitnih podizvajalcih dodatka za presojo sprejemljivosti ............................................................................ 76 6.1 Izdelovalec poročila ..................................................................................................................................................................................... 76 6.2 Sodelujoči pri izdelavi poročila .................................................................................................................................................................... 76 Locus d.o.o Zavita d.o.o. 2 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Vrste osnovne in podrobne namenske rabe opredeljene v OPN .....................................................................................................7 Preglednica 2: Površine načrtovanih širitev stavbnih zemljišč v SD OPN MOL ID ..................................................................................................8 Preglednica 3: Splošni cilji varstva narave povzeti po mednarodnih in nacionalnih programih in strategijah ....................................................... 15 Preglednica 4: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja pPOO, POO Ljubljansko barje............... 16 Preglednica 5: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja POV Ljubljansko barje ........................... 18 Preglednica 6: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice ................................................................................................................................................................................................................................ 19 Preglednica 7: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben .................................................................................................................................................................................................................... 19 Preglednica 8: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Šmarna gora ................................. 20 Preglednica 9: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Rašica............................... 21 Preglednica 10: Zavarovana območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ...................................................................................... 22 Preglednica 11: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi v Natura 2000 območjih na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ......................... 23 Preglednica 12: Naravne vrednote na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ........................................................................................... 25 Preglednica 13: Ekološko pomembna območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ....................................................................... 26 Preglednica 14: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice. ................................................. 41 Preglednica 15: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice. ................................... 42 Preglednica 16: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO, POO Ljubljansko barje. ..................................... 42 Preglednica 17: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca POV Ljubljansko barje. .................................................. 43 Preglednica 18: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz standardnega obrazca za pPOO, POO Ljubljansko barje........................................ 43 Preglednica 19: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben. ........... 44 Preglednica 20: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Rašica.................................................................................... 44 Preglednica 21: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Rašica...................................................................... 44 Preglednica 22: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje POO Šmarna gora. ..................................................................................... 44 Preglednica 23: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje POO Šmarna gora. ....................................................................... 44 Preglednica 24: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe plana na varovana območja................................................................................ 47 Preglednica 25: Uvrstitev posegov po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja .................... 48 Preglednica 26: Površine posega posamezne alternative v naravovarstveno pomembne habitatne tipe ............................................................ 52 Preglednica 27: Velikost fizičnega posega alternativ v območja ohranjanja narave ............................................................................................. 54 Preglednica 28: Omilitveni ukrepi in presoja pozitivnih učinkov posameznega omilitvenega ukrepa, pregled časovne izvedbe ukrepov in nadzor nad izvajanjem. ....................................................................................................................................................................................................... 59 KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz območja, ki ga zajema plan – Mestna občina Ljubljana....................................................................................................................6 Slika 2: Prikaz predvidene NRP in spremembe NRP v okviru SD OPN MOL ID .....................................................................................................8 Slika 3: Prikaz območja pričakovanih naravnih vrednot v MOL ............................................................................................................................. 27 Slika 4: Prikaz območja enot kulturne dediščine v MOL ........................................................................................................................................ 28 Slika 5: Prikaz vodovarstvenih območij v MOL ...................................................................................................................................................... 28 Slika 6: Prikaz varovalni gozdov in gozdnih rezervatov v MOL ............................................................................................................................. 29 Slika 7: Variantni predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča (levo: varianta 1, v sredini: varianta 2, desno: varianta 3). Temno zeleno – gozdno-grmovni sestoji; Svetlo zeleno – travišča; Modro – nadomestne depresije za poplavno vodo; Rdeče – cesta; Rjavo – njive................................................................................................................................................................................................. 41 Slika 8: Prikaz območij poplav v MOL .................................................................................................................................................................... 46 Slika 9: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve cone Nadgorica.......................................................................................... 52 Slika 10: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve cone Nadgorica ................................................................ 53 Slika 11: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas............................................................ 55 Slika 12: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas .................................... 55 PRILOGE: Priloga 1: Veljavna namenska raba prostora Mestne občine Ljubljana Priloga 2: Predvidena namenska raba prostora Mestne občine Ljubljana Priloga 3: Dejanska raba na območju Mestne občine Ljubljana Priloga 4: Natura 2000 območja Priloga 5: Zavarovana območja Priloga 6: Naravne vrednote in ekološko pomembna območja Priloga 7: Podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote Priloga 8: Opis izhodiščnega stanja varovanih območij in ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Priloga 9: Matrike Locus d.o.o Zavita d.o.o. 3 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) SEZNAM KRATIC ARSO BF CPVO DKN DPN DRSC ENP EPO EŠD EUP FFS GERK GIS GURS HT KD KPLB KRPN MK MKGP MOL MOP N2k NRP NV OP OPN OPN MOL ID/IPN MOL OPPN OU PIP PNRP PPIP PSP POO pPOO PVO Rkd RL SD SPA/POV SURS VVO ZO ZON ZPNačrt ZVKD-1 ZVO-1 ZZV Locus d.o.o Agencija Republike Slovenije za okolje Biotehniška fakulteta celovita presoja vplivov na okolje digitalni katastrski načrt državni prostorski načrt Direkcija Republike Slovenije za ceste evidenca nepremičnega premoženja ekološko pomembno območje evidenčna številka dediščine enota urejanja prostora fitofarmacevtska sredstva grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva Gozdarski inštitut Slovenije Geodetska uprava Republike Slovenije habitatni tip kulturna dediščina Krajinski park Ljubljansko barje karta razredov poplavne nevarnosti Ministrstvo za kulturo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mestna občina Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor območje Natura 2000 namenska raba prostora naravna vrednota okoljsko poročilo občinski prostorski načrt Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del občinski podrobni prostorski načrt omilitveni ukrep prostorski izvedbeni pogoji podrobna namenska raba prostora podrobni prostorski izvedbeni pogoji prikaz stanja prostora posebna ohranitvena območja pomembna za Skupnost na podlagi Direktive o habitatih potencialna posebna ohranitvena območja pomembna za Skupnost na podlagi Direktive o habitatih presoja vplivov na okolje register nepremične kulturne dediščine regulacijska linija spremembe in dopolnitve posebna območja varstva na podlagi Direktive o pticah Statistični urad Republike Slovenije vodovarstveno območje zavarovano območje Zakon o ohranjanju narave Zakon o prostorskem načrtovanju Zakon o varstvu kulturne dediščine Zakon o varstvu okolja Zavod za zdravstveno varstvo Zavita d.o.o. 4 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 1 IME IN KRATEK OPIS PLANA 1.1 IME PLANA Ime prostorskega akta Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del Načrtovalec prostorskega akta Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora, Poljanska 28, 1000 Ljubljana Pripravljavec prostorskega akta Ljubljanski urbanistični zavod d. d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana 1.2 CILJI IN OPIS SD OPN Mestna občina Ljubljana je julija 2010 sprejela in v oktobru istega leta uveljavila strateški in izvedbeni del OPN MOL, skupaj z okoljskim poročilom. Prve spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN MOL, ki so bile sprejete in uveljavljene januarja 2013, so obsegale odpravo nekaterih nejasnosti in neusklajenosti ter obravnavo pobud, za katere ni bilo treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje. Po sprejetju sprememb in dopolnitev se je Mestna občina Ljubljana zaradi velikega zanimanja in skladno s šestim odstavkom 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki občinam nalaga, da morajo najmanj enkrat na dve leti preverjati, ali posamezne razvojne potrebe prebivalcev in pravnih oseb izpolnjujejo pogoje za vključitev v OPN MOL ID, odločila za zbiranje pobud zainteresiranih pravnih in fizičnih oseb za spremembe in dopolnitve OPN MOL ID. Mestna občina Ljubljana je vse pobude proučila in se do njih opredelila, v spremembe in dopolnitve OPN MOL ID pa so vključene le tiste, ki so skladne s strateškimi izhodišči razvoja MOL ter akti občine, sprejetimi v vmesnem obdobju, prvimi mnenji nosilcev urejanja prostora in drugimi vnaprej določenimi strokovnimi merili. Z večletno uporabo akta so se izoblikovali tudi novi predlogi za dopolnitev vsebin OPN MOL ID in se tičejo posameznih nejasnosti in neusklajenosti nekaterih določb v besedilnem in grafičnem delu. Na podlagi teh ugotovitev so izboljšani oziroma dopolnjeni splošni prostorski izvedbeni pogoji in določila za posamezna območja in tematska področja. V vmesnem obdobju so bili sprejeti tudi nekateri strateški akti občine ter državni prostorski akti, katerih vsebine morajo biti v določenem smiselnem obsegu in vsebini vključeni tudi v OPN MOL ID. Spremembe in dopolnitve OPN MOL ID tako obsegajo: spremembe in dopolnitve vsebin OPN MOL ID zaradi občinskih razvojnih potreb, spremembe in dopolnitve OPN MOL ID, ki izhajajo iz izraženih in utemeljenih razvojnih potreb prebivalcev in pravnih oseb, podanih v obliki pobud in so bile v strokovni presoji ocenjene kot sprejemljive, tematske spremembe in dopolnitve OPN MOL ID, ki se nanašajo na izboljšanje posameznih vsebin in izhajajo iz strokovnih podlag ter iz sistemskih in internih strokovnih pobud, odpravo ugotovljenih nejasnosti v besedilnem in grafičnem delu OPN MOL ID ter odpravo neskladij v posameznih delih besedilnega in grafičnega dela OPN MOL ID in med njimi, racionalizacijo opredelitve in prikaza nekaterih vsebin OPN MOL ID, spremembe in dopolnitve OPN MOL ID zaradi izraženih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter prilagoditve OPN MOL ID zaradi spremenjenih predpisov in režimov. V posameznih delih se spreminjajo in dopolnjujejo vsebine odloka o OPN MOL ID, njegovih prilog in grafičnega dela. Spremembe in dopolnitve OPN MOL ID so pripravljene v okviru strateških usmeritev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – strateški del, ki se ne spreminja, z upoštevanjem varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Spremembe in dopolnitve OPN MOL ID so pripravljene skladno z veljavno zakonodajo na podlagi internih ugotovitev in na podlagi predlogov in pobud, zbranih na Mestni občini Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) ter sprejetih novih aktov MOL. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 5 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 2 PODATKI O PLANU 2.1 CELOTEN PROSTOR ALI OBMOČJE, KI GA ZAJEMAJO SD OPN Spremembe in dopolnitve določil posameznih členov odloka SD OPN MOL ID se nanašajo na celotno območje MOL, posamezne spremembe in dopolnitve namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev v besedilni ali grafični obliki pa na posamezne enote urejanja prostora oziroma posamezne kartografske prikaze. Slika 1: Prikaz območja, ki ga zajema plan – Mestna občina Ljubljana Vir: OPN MOL ID; PK 250.000, GURS, DMR, GURS Locus d.o.o Zavita d.o.o. 6 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 2.2 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA, NJEN OBSEG IN USMERITVE, RAZMESTITVE DEJAVNOSTI V PROSTORU ALI PROSTORSKE USMERITVE IN PROSTORSKI OBSEG VSEH NAČRTOVANIH POSEGOV Območja namenske rabe prostora so določena v grafičnem delu SD OPN MOL ID. V skladu s prilogo 1 - Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) so določena naslednja območja namenskih rab: Preglednica 1: Vrste osnovne in podrobne namenske rabe opredeljene v OPN OSNOVNA NAMENSKA RABA PODROBNA NAMENSKA RABA Območja stavbnih zemljišč S - Območja stanovanj SS – stanovanjske površine SB – površine za stanovanja za posebne namene SK – površine podeželskega naselja C - Območja centralnih dejavnosti CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti I - Območja proizvodnih dejavnosti IP - površine za industrijo IG – gospodarske cone IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B - Posebna območja BT – površine za turizem BD - površine drugih območij BC - športni centri Z - Območja zelenih površin ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZP – parki ZD – druge urejene zelene površine ZK – pokopališča P - Območja prometnih površin PC – površine cest PŽ – površine železnic PO – ostale prometne površine T - območja komunikacijske infrastrukture E - območja energetske infrastrukture O – območja okoljske infrastrukture F – območja za potrebe obrambe v naselju A – površine razpršene poselitve Območja kmetijskih zemljišč K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča Območja gozdnih zemljišč G – gozdna zemljišča Območja vodnih zemljišč VC – celinske vode VI - območja vodne infrastrukture Območja drugih zemljišč LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora N - območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij SKUPAJ Locus d.o.o Zavita d.o.o. Površina (ha) Delež (%) 12.344,61 39,23 3.266,58 10,38 2.759,88 8,77 38,28 0,12 468,43 1,49 1.057,98 3,36 457,53 1,45 600,45 1,91 620,10 1,97 34,96 0,11 573,40 1,82 11,74 0,04 284,01 0,90 18,09 0,06 142,78 0,45 123,14 0,39 917,92 2,92 237,48 0,75 434,17 1,38 172,03 0,55 74,25 0,24 1.486,65 4,72 1.175,16 3,73 231,97 0,74 79,53 0,25 4,88 0,02 49,48 0,16 191,69 0,61 49,11 0,16 49,55 0,16 7.911,17 25,14 6.523,42 20,73 1.387,76 4,41 10.773,40 34,24 10.773,40 34,24 384,73 1,22 381,49 1,21 3,24 0,01 49,61 0,16 19,01 0,06 19,64 0,06 10,97 0,03 31.463,53 100,00 7 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slika 2: Prikaz predvidene NRP in spremembe NRP v okviru SD OPN MOL ID Vir: OPN MOL ID; PK 250.000, GURS, DMR, GURS 2.3 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH Načrtovani posegi se v SD OPN MOL ID odražajo kot širitve stavbnih zemljišč in spremembe podrobne namenske rabe znotraj obstoječih stavbnih zemljišč. Preglednica 2: Površine načrtovanih širitev stavbnih zemljišč v SD OPN MOL ID Sprememba površine (ha) Namenska raba prostora brez RL iz veljavnega OPN S - Območja stanovanj 14,1 C - Območja centralnih dejavnosti 6,0 I - Območja proizvodnih dejavnosti 40,1 B - Posebna območja 0,2 Z - Območja zelenih površin 22,1 P - Območja prometnih površin 3,7 T - območja komunikacijske infrastrukture 0,1 E - območja energetske infrastrukture 0,1 O – območja okoljske infrastrukture 7,1 A – površine razpršene poselitve 3,1 Skupaj 96,5 Locus d.o.o Zavita d.o.o. 8 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 2.3.1 ŠIRITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ S SD OPN MOL ID se glede na veljavni OPN MOL ID predvideva 96,48 ha sprememb iz kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. Pri tem so že odštete spremembe na območjih, kjer so z veljavnim OPN določene regulacijske linije, ki imajo v skladu z določili odloka o OPN MOL ID status stavbnega zemljišča in zato dejansko ne pomenijo spremembe kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. Takih sprememb je 1,39 ha. Med spremembe kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna pa je treba, kljub temu da v namenski rabi niso vidne, prišteti tudi površino novih regulacijskih linij določenih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih (10,56 ha). Dejanskih sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna je torej 107,04 ha. Iz stavbnih zemljišč v primarno rabo je vrnjenih 21,64 ha stavbnih zemljišč, iz kmetijskih in gozdnih zemljišč pa je umaknjenih še 3,18 ha regulacijskih linij. Obseg stavbnih zemljišč se bo s SD OPN MOL ID povečal za 81,42 ha oziroma za 1,01%. Širitve stavbnih zemljišč na gozdna in kmetijska zemljišča so nastale zaradi načrtovanih novih posegov v prostor, uskladitve z dejanskim stanjem, uskladitve OPN MOL ID s sprejetimi državnimi prostorskimi načrti ter zaradi transformacije namenske rabe prostora na nov DKN. Sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča manjša od 50 m2 ter sprememb nastalih zaradi transformacije namenske rabe prostora na nov DKN v okviru okoljskega poročila ne obravnavamo. 2.3.1.1 VEČJI RAZVOJNI POSEGI Med večjimi razvojnimi posegi obravnavamo vse posege, katerih sprememba kmetijskih in gozdnih zemljišč presega površino 0,5 ha. Skupaj predstavljajo 70,81 ha sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna. Mednje sodijo naslednji načrtovani posegi: območja proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona v Nadgorici (ČR-711, 37,71 ha), širitev gospodarske cone v Polju (PO-462, 0,59 ha), območja centralnih dejavnosti: širitev univerzitetnega centra v Rožni dolini (gradnja Fakultete za strojništvo in Fakultete za farmacijo) (RD-533, 2,73 ha), območja stanovanj: širitev naselja Bizovik (GO-316, 2,08 ha; GO-393, 1,87 ha; SO-2743, 0,71 ha; SO-2744, 0,96 ha), dom starejših občanov na Rakovniku (RN-581, 0,69 ha), območja zelenih površin: širitev pokopališča Žale in njegovih parkovnih površin pokopališča (BE-387, 4,68 ha; BE583, 1 ha), širitev živalskega vrta (RŽ-241, 4,57 ha), vstopna točka za Rožnik in Šišenski hrib pri Koseškem bajerju (RŽ-174, 2,84 ha), širitev območij zelenih površin v Rožni dolini zaradi uskladitve z DPN za poplavno varnost južnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (RD-394, 1,1 ha; RD-397, 0,75 ha), vinograd na Grajskem hribu (GR-55, 0,52 ha), območja prometne infrastrukture: cesta do kamnoloma Sadinja vas (SO-2899, 0,59 ha), Agrokombinatska cesta (PO840, 0,67 ha; PO-941, 0,9 ha), območja okoljske infrastrukture: širitev območja za ponikovalna polja v Posavju (PS-438, 1,75 ha; PS-469, 1,16 ha), širitev vodarne Kleče (DR-363, 1,14 ha), vodarna Koseze (RŽ-249, 1,82 ha). 2.3.1.2 MANJŠI POSEGI V ODPRTEM PROSTORU Med manjšimi posegi v odprtem prostoru obravnavamo posege manjše od 0,5 ha, ki se pojavljajo v odprtem prostoru oziroma predstavljajo samostojne enote stavbnih zemljišč ločene od območij strnjene poselitve. Skupno predstavljajo 1,83 ha sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. Med njimi se pojavljajo: površine razpršene poselitve: dve območji namenjeni preselitvi kmetij (ČR-702, 0,29 ha; PS-473, 0,39 ha), območja proizvodnih dejavnosti: površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (PS-475, 0,33 ha; SO-2779, 0,37, SO2879, 0,14 ha), območja energetske infrastrukture: uskladitev OPN z DPN za plinovod R51A Jarše-Sneberje, načrtovana je nova merilna plinska postaja (JA-203, 0,08 ha), območja okoljske infrastrukture: hidropostaja Glince (DR-706, 0,01 ha), prečrpalnica Prevalnik-Kozamernik (DR-705, 003 ha), zajetje Toško Čelo (DR-727, 0,03 ha), vodohran Besnica (SO-2919, 0,01 ha), zajetje Trebeljevo (SO-2916, 0,01 ha), vodohran Stanežiče (ŠE-797, 0,06 ha) ter območja prometne infrastrukture: parkirišče ob Brdnikovi cesti (vstopna točka za PST) (RŽ-244, 0,08 ha). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 9 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 2.3.1.3 ZAOKROŽITVE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Med zaokrožitvami stavbnih zemljišč obravnavamo spremembe kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna, ki se pojavljajo na robovih naselij oziroma med obstoječimi stavbnimi zemljišči in pomenijo smiselne zapolnitve in zaokrožitve območij stavbnih zemljišč. Skupaj predstavljajo 10,96 ha sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. Tovrstni posegi so najštevilčnejši (117). Največji med njimi so: površine razpršene poselitve: gradna apartmajev v sklopu ponudbe turistične kmetije Dolenčev mlin (SO-2881, 0,47 ha), območja zelenih površin: otroško igrišče na Rudniku (RN-580, 0,47 ha), širitev območij zelenih površin ob Malem grabnu na Viču zaradi uskladitve z DPN za poplavno varnost južnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (VI-491, 041 ha; VI-729, 0,31 ha), ureditev zelene površine z otroškim igriščem v Šiški pod Rožnikom (RŽ-242, 0,37 ha), širitev območja nekdanje ribogojnice pod Šmarno goro z namenom ureditve ribjega učnega parka (RIBAPARK) (ŠG-468, 0,36 ha), zaokrožitev stavbnih zemljišč namenjenih konjeništvu in dejavnostim, povezanim s konjeništvom v sklopu ureditev športnega parka "Obsavski park v Stožicah" (PS-272, 0,35 ha), območja proizvodnih dejavnosti: gradnja gospodarskih objektov potrebnih za kmetijo, ki znotraj območja stavbnih zemljišč naselja nima dovolj razpoložljivega prostora (PS-474, 0,44 ha), območja centralnih dejavnosti: gradnja etnološkega muzeja na prostem v Jančah (SO-2892, 0,44 ha), območje stanovanj: zaokrožitev stavbnih zemljišč med obstoječo pozidavo in cesto v Dravljah (DR-337, 0,35 ha), zaokrožitvi stavbnih namenjenih gradnji stanovanjskih objektov znotraj večjega novega poselitvenega območja »Vrtno mesto Stožice« (PS-444, 0,34 ha) 2.3.1.4 AŽURIRANJE STANJA Med ažuriranji stanja obravnavamo spremembe kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zaradi določitve ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in njihovim funkcionalnim zemljiščem. Skupaj predstavljajo 11,34 ha novih stavbnih zemljišč. Največje spremembe med njimi predstavljajo: površine razpršene poselitve: določitev stavbnih zemljišč obstoječi tipični poselitvi v dolini Besnice (SO-2872, 0,31 ha; SO-2873, 0,27 ha; SO-2875, 0,23 ha; SO-2878, 0,20 ha; SO-2871, 0,17 ha; SO-2902, 0,17 ha; SO-2877, 0,16 ha; SO-2910, 0,14 ha), območja stanovanj: določitev ustrezne namenske rabe delu obstoječe poselitve v naselju Kozarje (VI-321, 1,82 ha), določitev ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in njihovim funkcionalnim zemljiščem ob Hauptmanci (BČ534, 0,56 ha), določitev ustrezne namenske rabe funkcionalnim zemljiščem obstoječim večstanovanjskim objektom v Šentvidu (ŠE-527, 028 ha), območje centralnih dejavnosti: določitev ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in obstoječim prostorskim ureditvam ob avtocestnem priključku Brezovica (»paviljon«) (VI-54, 2,24 ha), območja zelenih površin: določitev ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in obstoječim prostorskim ureditvam ob Savi v Jaršah (JA-842, 2,11 ha) (športni park) in pod Šmarno goro (ŠG-501, 0,76 ha) (kinološki center). območja okoljske infrastrukture: določitev ustrezne namenske rabe obstoječemu zajetju v Črnučah (pod Cesto na Brod) (ČR-713, 0,68 ha). 2.3.1.5 REGULACIJSKE LINIJE Vse nove regulacijske linije na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v SD OPN MOL ID dejansko predstavljajo 10,56 ha novih stavbnih zemljišč. Večino od teh regulacijskih linij je določenih obstoječim cestam in potem, ki so v SD OPN MOL ID prenesene na podlagi podatkov iz projekta za ureditev evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana v OPN (ENP), del pa tudi zaradi transformacije obstoječih regulacijskih linij na nov DKN. Te spremembe v okoljskem poročilu niso obravnavane. Obravnavane so le nove regulacijske linije, ki pomenijo načrtovanje nove ceste ali poti (3,22 ha). Obravnavane so tudi nove regulacijske linije na vodnih zemljiščih, kjer so predvideni novi mostovi oziroma brvi (0,13 ha). Največje posege predstavljajo: peš in kolesarska pot ob Savi in Ljubljanici, kjer nove regulacijske linije za odseke novih poti predstavljajo 2,63 ha (JA-313, PO-681, PO-682, PO-697), povezovalna pot od parkovnih ureditev krajinskega parka Ljubljansko barje do Plečnikove cerkve Sv. Mihaela v Črni vasi (TR-311, BČ-545, skupaj 0,25 ha), ki vključuje tudi premostitev Ljubljanice (BČ-225, 0,01 ha) načrtovana dostopna cesta do podružnične osnovne šole Oskarja Kovačiča in načrtovanega vrtca na Rudniku (RN535, RN-353, skupaj 0,05 ha) (z RL na kmetijskih zemljiščih sta načrtovana le dva odseka, ostali odseki potekajo po stavbnih zemljiščih, deloma tudi širitvah stavbnih zemljišč), dostopna cesta v naselju Šentpavel (SO-1673, 0,06 ha), dostopna pot do načrtovane vodarne Koseze (RŽ-184, 0,19 ha). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 10 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Ob že omenjeni premostitvi Ljubljanice so načrtovane še naslednje premostitve namenjene peš in kolesarskemu prometu: premostitev Save v Črnučah, namenjena peš in kolesarskemu prometu (ČR-504, 0,08 ha), premostitev Grubarjevega kanala v Kodeljevem, (MO-10, 0,01 ha) ter premostitev Ljubljanice na Rudniku (RN-427, 0,02 ha). 2.3.2 SPREMEMBE ZNOTRAJ STAVBNIH Spremembe podrobne namenske rabe znotraj območij stavbnih zemljišč so pomembne zlasti v primeru sprememb območij zelenih površin v druge namenske rabe stavbnih zemljišč ter sprememb, zaradi katerih bi lahko prišlo do konfliktov med sosednjimi namenskimi rabami (npr. območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti). 2.3.2.1 SPREMEMBE OBMOČIJ ZELENIH POVRŠIN V OBMOČJA DRUGIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ Spremembe območij zelenih površin v območja drugih stavbnih zemljišč med veljavnim OPN MOL ID in SD OPN MOL ID znašajo 14 ha oziroma 1,5 % vseh zelenih površin iz veljavnega OPN MOL ID. Skoraj enak obseg pa predstavljajo spremembe območij drugih stavbnih zemljišč v območja zelenih površin (13,8 ha, 1,4 % vseh zelenih površin v SD OPN MOL ID). Vzrok za večino sprememb je uskladitev s stanjem (skupaj obsegajo 6,8 ha, 0,7 % vseh zelenih površin v OPN MOL ID) ter uskladitve z DPN (1,6 ha, 0,2 % vseh zelenih površin v OPN MOL ID). Teh sprememb v okviru okoljskega poročila ne obravnavamo. Ostale spremembe (5,9 ha, 0,6 % vseh zelenih površin v SD OPN MOL ID) pa predstavljajo spremembe, ki so večinoma namenjene oblikovanju funkcionalnih enot urejanja prostora. Večinoma jih spremljajo spremembe območij drugih stavbnih zemljišč v zelene površine. Med pomembnejše spremembe sodita sprememba zelenih površin v območje za mirujoči promet (PR) v Stanežičah ter preoblikovanje športnega centra v Tomačevem (BE-393). 2.3.2.2 SPREMEMBE, ZARADI KATERIH BI LAHKO PRIŠLO DO KONFLIKTOV MED SOSEDNJIMI NAMENSKIMI RABAMI Sprememb med območji drugih stavbnih zemljišč je veliko, večinoma spremembe na že pozidanih območjih in predstavljajo uskladitve s stanjem. Med spremembami, zaradi katerih bi lahko prišlo do konfliktov med sosednjimi namenskimi rabami, najpomembnejšo predstavlja območje Pošte Slovenije na Viču, kjer se je namenska raba spremenila iz območij centralnih dejavnosti v območja proizvodnih dejavnosti. Ob tej spremembi za okoljsko presojo pomembne tudi spremembe območij stanovanj v območja okoljske infrastrukture v enotah RD-532, GO-401, RN-648, MO-250 ter TR-534. 2.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA SD OPN MOL ID naj bi se izvajal do leta 2020. Plan je zelo ambiciozno naravnan, predvidevamo, da bodo predvidene površine večinoma zadostovale do leta 2025. 2.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH Dejavnosti vezane na naravne vire v MOL, ki so predmet SD OPN MOL ID so: raba prostora, raba voda v gospodarske, oskrbne in druge namene ter raba energentov. SD OPN MOL ID so usmerjene v rabo prostora za poselitev v območja sedanjih naselij, predvidene so manjše zaokrožitve naselij. Poleg tega je predvidena večja širitev območij za gospodarstvo na območju gospodarske cone v Nadgorici. Večina novih razvojnih območij se načrtuje na kmetijskih zemljiščih, nekaj pa je tudi posegov v gozdni prostor, zelo omejeni pa so posegi v naravo na varovana območja. Glede na dosedanjo veljavno namensko rabo se s predvidenimi spremembami namenske rabe iz nestavbnih v stavbna zemljišča posega na 96,5 ha zemljišč v primarni rabi (kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča). Od teh površin je 22,1 ha zemljišč predvidenih za urejanje zelenih površin, 6 ha za razvoj centralnih dejavnosti, 14,1 ha za stanovanjska območja, 40,1 ha pa bo namenjenih novim proizvodnim površinam. Predvidenih je tudi 3,7 ha sprememb namenske rabe za prometne površine. Za oskrbo z dovolj velikimi količinami pitne vode sta najpomembnejša vira podzemna voda Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. V SD OPN MOL ID se širijo območja za varovanje podzemne vode in zaščito vodnih virov. Novi posegi na poplavna območja so zelo omejeni in skladni z zakonodajo. S SD OPN MOL ID se načrtujejo nove stanovanjske površine, s čimer se bo povečalo število gospodinjstev. Iz tega lahko sklepamo, da se ne bodo bistveno povečala poraba pitne vode, še posebej ker trendi kažejo na zmanjševanje porabe pitne vode na prebivalca. Po drugi strani pa bodo v novih soseskah, zaradi sodobne vodovodne infrastrukture izgube iz omrežij minimalne. Za potrebe gospodarskih dejavnosti se bo poraba vode povečala, na račun razvoja predvsem storitvenih dejavnosti. Poraba tehnološke vode pa se bo zaradi izboljševanja tehnologij še naprej zmanjševala. S posodabljanjem vodovodnih sistemov se bodo zmanjšale izgube v vodovodnem sistemu. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 11 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Energetska preskrba občine temelji na daljinski oskrbi s toplotno energijo (proizvodnja in distribucija toplotne energije), oskrbi z zemeljskim plinom (prenos in distribucija zemeljskega plina), oskrbi z električno energijo (proizvodnja, prenos in distribucija električne energije in zagotavljanju ustreznih zalog nafte in njenih derivatov. Z izvedbo planov bo povečano povpraševanje po energetskih virih in izgradnji ustrezne energetske infrastrukture. Z usmerjanjem v učinkovitejšo rabo energije in rabo obnovljivih virov energije se bo zmanjšala specifična poraba energije oziroma energetskih virov, kar je tudi eden od ciljev odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana. 2.6 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI 2.6.1 PREDVIDENE EMISIJE Izhodišča za ocenjevanje predvidenih emisij in odpadkov ostajajo enaka kot pri izdelavi Okoljskega poročila za IPN MOL. Trend števila prebivalcev v MOL se je obrnil in v zadnjih letih se število prebivalcev povečuje. Pri ocenjevanju predvidenih emisij in odpadkov je še vedno treba vzeti v obzir tudi močno dnevno migracijo zaposlenih in migracijo šolajočega se prebivalstva. SD OPN MOL ID ne bodo povzročile bistvenih sprememb v emisijah hrupa, emisijah v zrak in emisijah odpadnih voda. Ključen dosežek na tem področju je bil narejen s: sprejetjem IPN MOL, ki je omogočil učinkovito ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Odlokom o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/14), ki bo prispeval k zmanjšanju emisij v zrak, ukrepi za zmanjšanje prometa, ki so dali rezultate na področju zmanjšanja emisij hrupa in emisij prašnih delcev, NOx ter CO2. 2.6.2 RAVNANJE Z ODPADKI Predvideni posegi s SD OPN MOL ID ne bodo bistveno vplivali na nastalo količino odpadkov v MOL. Tu so bolj pomembni ukrepi za zmanjšanje nastanka odpadkov. MOL je preko podjetja Snaga d. o. o. zadnja leta dosegel povečanje količin ločeno zbranih in izločenih odpadkov od sprejetih na odlagališče na 50 %. 2.6.3 RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI Za vse posege, ki so predvideni v SD OPN MOL ID je predvidena pri33ključitev na javno kanalizacijsko omrežje, ki vodi na čistilne naprave, izjema so nove stavbne površine izven mesta v zaselkih, kjer je obvezno individualno čiščenje odpadnih voda. 2.7 2.7.1 ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI V PRIPRAVI Obseg in vsebina občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki so trenutno v različnih fazah priprave, je skladna z določili OPN MOL ID. V grafičnem delu SD OPN MOL ID so ta območja OPPN vključena v prikaz na karti 2 »Načini urejanja«. Pripravljajo se na podlagi veljavnega OPN, ki je že bil okoljsko presojan. 2.7.2 PROSTORSKI AKTI SOSEDNJIH OBČIN MOL obkrožajo občine Medvode, Dobrova – Polhov Gradec, Brezovica, Ig, Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Šmartno pri Litiji, Litija, Dol pri Ljubljani, Domžale, Trzin, Mengeš in Vodice. Vse izmed njih še nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov, vendar so vse v fazi njihove priprave. SD OPN MOL ID lahko na sosednje občine vplivajo s posegi, ki so načrtovani na meji MOL oziroma lahko skupaj z načrtovanimi posegi v sosednjih občinah povzročajo kumulativne vplive na posamezne sestavine okolja. Edini poseg, ki bi lahko vplival na okolje v sosednji občini je gospodarska cona Nadgorica, ki je načrtovana neposredno na meji z občino Trzin. Meji neposredno na kmetijska zemljišča, v bližini (300 m) pa je obstoječa gospodarska cona. Kumulativne vplive na posamezne okoljske sestavine lahko SD MOL OPN ID povzroča s plani sosednjih občin, kot tudi s plani nekaterih občine, ki sicer ne mejijo neposredno na MOL. SD OPN MOL ID bi lahko s plani sosednjih povzročal kumulativne vplive na območja Natura 2000 in sicer: Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben – občina Dobrova – Polhov Gradec, MOL, Ljubljansko barje - občine Brezovica, Ig, Škofljica, Vrhnika, Log – Dragomer, Borovnica, Grosuplje, MOL, Mavelščica - povirni del – občina Medvode, MOL, Rašica – občine Mengeš, Trzin, Vodice, MOL, Sava Medvode – Kresnice – občine Dol pri Ljubljani, Litija, Medvode, MOL, Šmarna gora – občine Vodice, Medvode, MOL, Veliki potok – Grosuplje, Ivančna Gorica, MOL. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 12 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 2.7.3 DRŽAVNI PROSTORSKI AKTI Na območju MOL veljajo naslednji sprejeti državni prostorski akti: Uredba o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste G10 (M10) na odseku Depala vas-Črnuče, pododsek v Mestni občini Ljubljana, Uradni list RS, št. 89/98 in 110/02 - ZUreP-1 Uredba o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (območje urejanja BT3/1, BT7/1, MT1/2, MT3/1, MT4/2, MT4/3, MT5/1, MT6/1, VT4/1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 400 kV Beričevo–Krško, Uradni list RS, št. 5/06 in 33/07 – ZPNačrt, Uradni list RS, št. 27/94, 42/95 in 110/02 - ZUreP-1 Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV 2×110kV Toplarna–Polje–Beričevo, Uradni list RS, št. 79/04 in 33/07 -ZPNačrt Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje, Uradni list RS, št. 71/09 Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, Uradni list RS, št. 112/09 Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje-RTP Vič, Uradni list RS, št. 50/10 Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod, Uradni list RS, št. 10/11 Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid-Koseze, Uradni list RS, št. 72/02, 110/02 - ZUreP-1 , 70/07, 71/09 - DLN, 10/11 - DPN in 88/11 Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, Uradni list RS, št. 72/13 Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje, Uradni list RS, št. 92/14 SD OPN MOL ID je usklajen z vsemi državnimi prostorskimi akti. Uskladitve z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, Uradni list RS, št. 72/13 ter Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje, Uradni list RS, št. 92/14 so prav predmet SD OPN MOL ID. Na območju MOL so v pripravi naslednji državni prostorski akti: Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče, Sklep Vlade RS, št. 35000-31/2010/9, Sklep o načinu umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor, Sklep Vlade RS, št. 35500-1/2014/15, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo daljnovodne povezave med RTP Beričevo in RTP Podlog z 220 kV na 2 x 400 kV, Sklep Vlade RS, št. 35000-36/2010/4, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice, Sklep Vlade RS, št. 35101-3/2008/4, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R52 med Klečami pri Ljubljani in Toplarno Šiška, Sklep Vlade RS, št. 35101-5/2008/4, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51B TE-TOL - Fužine/Vevče, Sklep Vlade RS, št. 35000-26/2012/4, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep Vlade RS, št. 35000-5/2013/4, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep Vlade RS, št. 3500011/2013/5, Program priprave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica, Uradni list RS, št. 74/05 ter Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep Vlade RS, št. 35000-22/2012/4. SD OPN MOL ID bi lahko z DPN v pripravi povzročal kumulativne vplive na območja Natura 2000 in sicer: Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben: Sklep o načinu umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51B TE-TOL - Fužine/Vevče, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče. Ljubljansko barje: Program priprave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče. Mavelščica - povirni del: Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 13 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Rašica: Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo daljnovodne povezave med RTP Beričevo in RTP Podlog z 220 kV na 2 x 400 kV. Sava Medvode – Kresnice: Sklep o načinu umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo daljnovodne povezave med RTP Beričevo in RTP Podlog z 220 kV na 2 x 400 kV Šmarna gora: Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice– državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 14 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 3 PODATKI O VAROVANEM OBMOČJU 3.1 VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA 3.1.1 SPLOŠNI CILJI VARSTVA NARAVE, VAROVANIH OBMOČIJ IN OBMOČIJ S POSEBNIM VARSTVENIM STATUSOM Preglednica 3: Splošni cilji varstva narave povzeti po mednarodnih in nacionalnih programih in strategijah Strategija/Program Cilji Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti: ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov, Resolucija o nacionalnem programu ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in raznovrstnosti, varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) učinkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih območjih z upravljavskimi načrti in (Ur. l. RS, št. 02/06) drugimi ukrepi, celovita obravnava voda kot sistema, v katerem podzemne in površinske vode ter pripadajoči habitatni tipi sestavljajo enovito celoto in prilagajanje rabe prostora naravnim zakonitostim voda. Ohranjanje biotske raznovrstnosti: ohranjanje ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov, ohranjanje tradicionalne ekstenzivne rabe prostora, ki ohranja visoko biotsko raznovrstnost, krajinsko pestrost in kulturno identiteto krajine, Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst (in njihovih habitatov) ter 2002) genomov (in genov), s posebnim poudarkom na kvalifikacijskih vrstah, preprečitev drobljenja populacij in povezovanje nekoč povezanih populacij za ohranjanje pretoka genov, trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti. Ohranjanje narave: Strategija prostorskega razvoja spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot Slovenije (Odlok o strategiji bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja, prostorskega razvoja Slovenije zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z (OdSPRS), Uradni list RS, št. naravnimi viri in prostorom, 76/2004) vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij. Strategija EU za trajnostni razvoj (A European Union Strategy for Zaustaviti upad biotske raznovrstnosti do leta 2010 in prispevati k bistvenemu zmanjšanju upada Sustainable Development (Council of biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. the EU, 2006)) Vseevropska strategija biotske in krajinske raznovrstnosti (Pan – European Biological and Landscape Diversity Strategy (PEBLDS)), 1995 Locus d.o.o Ohranitev, razširitev in obnova ključnih ekosistemov, habitatov, vrst in krajinskih prvin. Vzpostavitev in razširitev panevropske ekološke mreže. Zmanjšanje ali odstranitev groženj evropski biotski in krajinski raznovrstnosti skozi trajnostni razvoj. Vključevanje najširše javnosti v ohranjanje biotske in krajinske raznovrstnosti na vseh nivojih. Zavita d.o.o. 15 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 3.1.2 CILJI VARSTVA NATURA 2000 OBMOČJA Cilj Direktive o habitatih je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic. Ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, so namenjeni vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v interesu Skupnosti. V skladu s prvim odstavkom šestega člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13) se na osnovi ekoloških potreb posameznih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, določijo varstveni cilji na Natura območjih z namenom ohranjati, vzdrževati ali izboljšati obstoječe lastnosti nežive in žive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Če je na Natura območju več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji. Varstvene cilje za posamezno vrsto in habitatni tip določa Program upravljanja območij Natura 2000 (MOP 2007) v prilogi 4.2. omenjenega programa. V spodnjih tabelah so naštete kvalifikacijske vrste in kvalifikacijski habitatni tipi, varstveni cilji za posamezno vrsto in habitatni tip ter dejavniki, ki prispevajo k ohranitvi območja. Z debelim tiskom so označene vrste in habitatni tipi, ki imajo notranjo cono tudi na območju obravnavanega plana oz. se nahajajo v vplivnem območju obravnavanega plana. Pri novo dodanih vrstah/HT so varstveni cilji povzeti iz drugih Natura 2000 območij, na katerih so vrste že kvalifikacijske. Preglednica 4: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja pPOO, POO Ljubljansko barje Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni Slovensko ime Znanstveno ime Cilj vrednosti območja Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata drobni svitek Anisus vorticulus drobnega svitka. Austropotamobius Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata navadni koščak torrentium navadnega koščaka. pohra (mrenič) Barbus meridionalis Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata pohre. Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega habitata hribskega urha. hribski urh Bombina variegata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje habitata hribskega urha. dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti nežica Cobitis taenia Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata nežice. območja: Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata ekstenzivni travniki na ravnicah, koščični škratec Coenagrion ornatum koščičnega škratca. strukturno in vrstno pestra obrežna Coenonympha Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata vegetacija, barjanski okarček oedippus barjanskega okarčka. kontinuiteta struge brez jezov in pragov Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata (omogočena prehodnost struge), veliki studenčar Cordulegaster heros velikega studenčarja. naravna struktura struge in bregov, kapelj Cottus gobio Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata kaplja. neonesnažena voda v vodotokih, Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata naraven vodni režim v vodotokih, močvirska močvirske sklednice. naraven talni režim na retencijskih Emys orbicularis sklednica Preprečevanje vznemirjanja močvirske površinah, sklednice. omejena uporaba biocidov in gnojenja na Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata širšem območju, piškur Eudontomyzon sp. ukrajinskega potočnega piškurja. neonesnažena podzemna voda, Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata travniški postavnež Euphydryas aurinia strukturno in vrstno pestra vegetacija travniškega postavneža. gozdnega roba, Varstvo vrste pred nedovoljenim odvzemom iz raznodobna gozdna struktura, sulec Hucho hucho narave. sonaravna raba gozdov, predvsem Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata sulca. listnatih in mešanih gozdov vzdolž Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata blistavec Leuciscus souffia vodotokov, blistavca. ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih Loeselova Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Liparis loeselii površin, grmičevja, pašnikov in travnikov. grezovka Loeselove grezovke. vidra Lutra lutra Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata vidre. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata močvirski cekinček Lycaena dispar močvirskega cekinčka. strašničin Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Maculinea teleius mravljiščar strašničnega mravljiščarja. činklja Misgurnus fossilis Ohranjanje ekoloških značilnost habitata činklje. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 16 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slovensko ime Znanstveno ime Cilj Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata navadnega netopirja in zagotavljanje miru na navadni netopir Myotis myotis kotiščih netopirjev. Ohranjanje pomembnih struktur prehranjevalnega habitata netopirjev. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata puščavnik Osmoderma eremita puščavnika. človeška ribica, Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Proteus anguinus močeril človeške ribice. Rhinolophus Ohranjanje pomembnih struktur mali podkovnjak hipposideros prehranjevalnega habitata malega podkovnjaka. Rhodeus sericeus Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata pezdirk amarus pezdirka. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata platnica Rutilus pigus platnice. Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega habitata velikega pupka. veliki pupek Triturus carnifex Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega habitata velikega pupka. Ohranjanje ustreznih pogojev za razmnoževanje navadnega škržka. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata navadnega škržka s preprečevanjem popolnega navadni škržek Unio crassus uničenja dna vodotoka. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata navadnega škržka s preprečevanjem spreminjanja strukture habitata. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata ozkega ozki vrtenec Vertigo angustior vretenca. Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 3260. fluitantis in Callitricho-Batrachion Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno- Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6410. muljastih tleh (Molinion caeruleae) Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim Ohranjanje HT 6430 v sedanjem obsegu. steblikovjem Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba Ohranjanje HT 6510 v sedanjem obsegu. officinalis) Bazična nizka barja Ohranjanje HT 7230 v sedanjem obsegu. Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica Ohranjanje značilne drevesne sestave HT 91K0. (Aremonio-Fagion)) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi Ohranjanje značilne drevesne sestave HT 91L0. (Erythronio-Carpinion) Locus d.o.o Zavita d.o.o. 17 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Preglednica 5: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja POV Ljubljansko barje Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni Slovensko ime Znanstveno ime Cilj vrednosti območja Acrocephalus Ohranjanje habitata rakarja za vzdrževanje rakar arundinaceus stabilne populacije (30-40 gnezdečih parov). Ohranjanje habitata bičje trstnice za Acrocephalus bičja trstnica vzdrževanje stabilne populacije (60-70 schoenobaenus gnezdečih parov). Ohranjanje habitata poljskega škrjanca za poljski škrjanec Alauda arvensis vzdrževanje stabilne populacije. Ohranjanje habitata rjave čaplje za rjava čaplja Ardea purpurea zagotavljanje ekoloških zahtev vrste na selitvi. Ohranjanje ekoloških značilnosti velika uharica Bubo bubo prehranjevalnega habitata velike uharice. Ohranjanje habitata velike bele čaplje za velika bela čaplja Casmerodius albus zagotavljanje ekoloških zahtev vrste na selitvi in prezimovanju. Ohranjanje sklenjenih odprtih površin za rjavi lunj Circus aeroginosus zagotavljanje ekoloških zahtev rjavega lunja na selitvi. Ohranjanje ekoloških značilnosti pepelasti lunj Circus cyaneus prezimovalnega habitata pepelastega lunja. Ohranjanje sklenjenih odprtih površin za Ob upoštevanju ekoloških značilnosti močvirski lunj Circus pygargus zagotavljanje ekoloških zahtev močvirskega kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje lunja na selitvi. dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Ohranjanje habitata prepelice za vzdrževanje območja: prepelica Coturnix coturnix stabilne populacije (400-800 gnezdečih parov). raznodobna gozdna struktura, Ohranjanje habitata kosca za zagotovitev strukturno in vrstno pestra vegetacija stabilne populacije kosca (160-250 gnezdečih gozdnega roba kosec Crex crex parov). neonesnažena voda v vodotokih, Izvajanje prilagojene košnje za izboljšanje omejena uporaba biocidov in gnojenja na preživetja mladičev kosca. širšem območju, Ohranjanje prehranjevalnega habitata rdečenoga mozaična pokrajina gozdnih površin, Falco vespertinus rdečenoge postovke za vzdrževanje ustreznih postovka grmičevja, mejic, pašnikov in travnikov razmer v selitvenem koridorju. ekstenzivna košnja obstoječih travniških Ohranjanje sklenjenih odprtih površin za površin, žerjav Grus grus zagotavljanje ekoloških zahtev žerjava na ohranjenost naravne rečne dinamike selitvi. vključujoč poplavni režim ter sedanji nivo Ohranjanje habitata rjavega srakoperja za podtalnice, rjavi srakoper Lanius collurio vzdrževanje stabilne populacije (530-610 oblikovanje mirnih con in naravnih zatočišč gnezdečih parov). s prilagojeno rabo gozda, Ohranjanje habitata kobiličarja za vzdrževanje kobiličar Locustella naevia spodbuja kolobarjenja ter vzdrževanje ali stabilne populacije (50-80 gnezdečih parov). vzpostavljanje mejic, posamičnih grmov in Ohranjanje habitata velikega strnada za veliki strnad Miliaria calandra dreves. zagotavljanje stabilne populacije. Zagotavljanje miru na gnezdiščih velikega škurha. veliki škurh Numenius arquata Ohranjanje habitata škurha za vzdrževanje stabilne populacije (5-8 gnezdečih parov). Ohranjanje habitata kvakača za zagotavljanje kvakač Nycticorax nycticorax stabilne populacije. Ohranjanje habitata velikega skovika za veliki skovik Otus scops vzdrževanje stabilne populacije (60 gnezdečih parov). Zagotavljanje miru na gnezdiščih sršenarja. sršenar Pernis apivorus Ohranjanje habitata sršenarja za vzdrževanje stabilne populacije (5-10 gnezdečih parov). Ohranjanje habitata zlate prosenke za zlata prosenka Pluvialis apricaria zagotavljanje ekoloških zahtev vrste na selitvi. Ohranjanje habitata repaljščice za vzdrževanje repaljščica Saxicola rubetra stabilne populacije (2000-3000 gnezdečih parov). Ohranjanje habitata sloke za vzdrževanje sloka Scolopax rusticola stabilne populacije (90-130 gnezdečih parov). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 18 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slovensko ime Znanstveno ime pisana penica Sylvia nisoria priba Vanellus vanellus Cilj Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Ohranjanje habitata pisane penice za vzdrževanje stabilne populacije (110-160 gnezdečih parov) Vzpostavitev ugodnejših razmer za gnezdenje pribe, za ohranjanje vsaj sedanje populacije (350-470 gnezdečih parov). Preglednica 6: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Sava Medvode – Kresnice Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni Slovensko ime Znanstveno ime Cilj vrednosti območja (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti ozki vrtenec Vertigo angustior ozkega vrtenca.)1 kvalifikacijskih vrst in HT izpostavljamo (Ohranjanje ekoloških značilnosti primarnega naslednje dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni kačji potočnik Ophiogomphus cecilia vrednosti območja: habitata kačjega potočnika.) 1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata ohranjanje ekstenzivnih travnikov na potočni piškurji Eudontomyzon spp. območju, laškega potočnega piškurja.)1 Ohranjanje prehodnosti vodotoka, ki omogoča strukturno in vrstno pestra obrežna vegetacija, sulec Hucho hucho selitev sulca na drstišča. Varstvo vrste pred nedovoljenim odvzemom iz narave. kontinuiteta struge brez jezov in pragov (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata (ponovna vzpostavitev prehodnosti blistavec Leuciscus souffia blistavca.)1 vodotoka, kjer ta ni več zagotovljena), Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata naravna struktura struge in bregov, platnica Rutilus pigus platnice. ohranjanje strukturiranosti rečnega dna Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž (Preprečevanje poškodb HT 3220.) 1 (pesek, prod, kamni), njihovih bregov (Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 3220.) 1 ohranjanje zamuljenih in mivkastih plitvin Alpske reke in lesna vegetacija s sivo vrbo ob brežinah, Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 3240. (Salix eleagnos) vzdolž njihovih bregov neonesnažena voda v vodotokih, Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso naraven vodni režim v vodotokih, (Ohranjanje HT 6110 v sedanjem obsegu.) 1 Sedion albi) naraven talni režim na retencijskih Polnaravna suha travišča in grmiščne faze površinah, na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6210. omejena uporaba biocidov in gnojenja na (*pomembna rastišča kukavičevk) širšem območju, Nižinski ekstenzivno gojeni travniki strukturno in vrstno pestra vegetacija (Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6510. (Alopecurus pratensis, Sanguisorba gozdnega roba, 1 Ohranjanje HT 6510 v sedanjem obsegu.) officinalis) raznodobna gozdna struktura, Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Ohranjanje značilne drevesne sestave HT in mešanih gozdov, Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion 91E0. ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih incanae, Salicion albae)) površin, grmičevja, pašnikov in travnikov, raznodobna gozdna struktura, Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi Ohranjanje značilne drevesne sestave HT postopno prehajanje gozdnega roba z (Erythronio-Carpinion) 91L0. ohranjenim pasom visokih steblik in zelišč, sonaravna raba gozdov. 1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT. Preglednica 7: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO Ljubljanica Gradaščica - Mali Graben Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni Slovensko ime Znanstveno ime Cilj vrednosti območja (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti navadnega škržka s preprečevanjem kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje spreminjanja strukture habitata.) 1 dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti (Ohranjanje ustreznih pogojev za območja: navadni škržek Unio crassus 1 razmnoževanje navadnega škržka.) ohranjanje ekstenzivnih travnikov na (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata območju, navadnega škržka s preprečevanjem strukturno in vrstno pestra obrežna popolnega uničenja dna vodotoka.) 1 vegetacija, (Ohranjanje ekoloških značilnosti primarnega kačji potočnik Ophiogomphus cecilia habitata kačjega potočnika.) 1 Locus d.o.o Zavita d.o.o. 19 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slovensko ime Znanstveno ime Cilj (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata laškega potočnega piškurja.)1 Ohranjanje prehodnosti vodotoka, ki omogoča sulec Hucho hucho selitev sulca na drstišča. Varstvo vrste pred nedovoljenim odvzemom iz narave. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata platnica Rutilus pigus platnice. (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata blistavec Leuciscus souffia blistavca.)1 (Ohranjanje prehodnosti vodotokov, ki omogoča selitev pohre na drstišča.) 1 pohra Barbus meridionalis (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata pohre.) 1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata zlate zlata nežica Sabanejewia aurata nežice.) 1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata navadna nežica Cobitis taenia navadne nežice.) 1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata kapelj Cottus gobio kaplja.)1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata velika nežica Cobitis elongata velike nežice.) 1 1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT. potočni piškurji Eudontomyzon spp. Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja kontinuiteta struge brez jezov in pragov (ponovna vzpostavitev prehodnosti vodotoka, kjer ta ni več zagotovljena), naravna struktura struge in bregov, ohranjanje strukturiranosti rečnega dna (pesek, prod, kamni), ohranjanje zamuljenih in mivkastih plitvin ob brežinah, neonesnažena voda v vodotokih, naraven vodni režim v vodotokih, naraven talni režim na retencijskih površinah, omejena uporaba biocidov in gnojenja na širšem območju. Preglednica 8: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Šmarna gora Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni Slovensko ime Znanstveno ime Cilj vrednosti območja Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti ozki vrtenec Vertigo angustior ozkega vrtenca. kvalifikacijskih vrst in HT izpostavljamo Callimorpha Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata naslednje dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni črtasti medvedek vrednosti območja: quadripunctaria črtastega medvedka. Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata ohranjanje ekstenzivnih travnikov na rogač Lucanus cervus območju, rogača. Austropotamobius (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata strukturno in vrstno pestra obrežna navadni koščak vegetacija, torrentium navadnega koščaka.)1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega naravna struktura struge in bregov, habitata hribskega urha.) 1 neonesnažena voda v vodotokih, hribski urh Bombina variegata (Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega naraven vodni režim v vodotokih, habitata hribskega urha.) 1 naraven talni režim na retencijskih Loeselova Ohranjanje ekoloških razmer habitata površinah, Liparis loeselii grezovka Loeselove grezovke. omejena uporaba biocidov in gnojenja na Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) širšem območju, Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6410. na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih strukturno in vrstno pestra vegetacija Ohranjanje HT 6410 v sedanjem obsegu. tleh (Molinion caeruleae) gozdnega roba, Jame, ki niso odprte za javnost Ohranjanje obsega in značilnosti HT 8310 sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih in mešanih gozdov, ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih površin, grmičevja, pašnikov in travnikov, raznodobna gozdna struktura, postopno prehajanje gozdnega roba z ohranjenim pasom visokih steblik in zelišč, Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica Ohranjanje varovalne funkcije gozda in sonaravna raba gozdov, (Aremonio-Fagion)) naravne drevesne sestave. omejevanje dostopa ljudem v jame z uporabo ograj, ki dopuščajo prehod netopirjev in drugim živalim, vsaj v času prezimovanja, prepoved odlaganja kosovnih in drugih odpadkov v jame ter na njihove vhode. 1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 20 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Preglednica 9: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Rašica Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni Slovensko ime Znanstveno ime Cilj vrednosti območja Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti veliki studenčar Cordulegaster heros velikega studenčarja. kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje Austropotamobius (Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti navadni koščak območja: torrentium navadnega koščaka.)1 (Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območju Rašice, habitata hribskega urha.) 1 hribski urh Bombina variegata (Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega strukturno in vrstno pestra obrežna habitata hribskega urha.) 1 vegetacija, travniški Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata kontinuiteta struge brez jezov in pragov Euphydryas aurinia postavnež travniškega postavneža. (omogočena prehodnost struge), Ohranjanje ekoloških značilnosti rastišč lepega naravna struktura vodotokov, bregov in čeveljca. zarasti, lepi čeveljc Cypripedium calceolus Preprečevanje poškodb rastišč lepega ohranjanje naravne strukture dna in brežin čeveljca. Zagotavljanje varstva vrste pred vodotokov ter sedanje hitrosti vodnega nedovoljenim odvzemom iz narave. toka, strukturiranosti rečnega dna in Loeselova Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata obrežne vegetacije, Liparis loeselii grezovka Loeselove grezovke. omejena uporaba biocidov in gnojenja na Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata širšem območju, močvirski krešič Carabus variolosus močvirskega krešiča. neonesnažena podzemna voda, Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata skrbništvo nad jamami, rogač Lucanus cervus rogača. strukturno in vrstno pestra vegetacija Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata gozdnega roba, malega podkovnjaka in zagotavljanje miru na raznodobna gozdna struktura, Rhinolophus prezimovališčih netopirjev. ohranjanje jas in travnatih površin v mali podkovnjak hipposideros Ohranjanje pomembnih struktur gozdnih sestojih in okrog robnih naselij, prehranjevalnega habitata malega sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih podkovnjaka. in mešanih gozdov, Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6410. površin, grmičevja in travnikov, tleh (Molinion caeruleae) v gozdovih se pušča vsaj 3% odmrle in Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in Ohranjanje značilne drevesne sestave HT odmirajoče biomase, predvsem odraslega na pobočnih gruščih 9180. drevja, od celotne lesne zaloge oz. se pri sečnji listavcev (hrast, jesen, kostanj) pušča najvišje možne panje, ohranjanje gozdne površine in grmičevja, Jame, ki niso odprte za javnost Ohranjanje obsega in značilnosti HT 8310. še posebej sklenjene mejice ali obrežno lesno vegetacijo v radiju vsaj 500 m okoli znanih kotišč malega podkovnjaka, 1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 21 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 3.2 PRIKAZ VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN DRUGIH OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA NARAVNIH VIROV ALI KULTURNE DEDIŠČINE PREDPISAN DRUGAČNI REŽIM 3.2.1 VAROVANA OBMOČJA Med varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) uvrščamo zavarovana območja, posebna območja varstva (POV), posebna ohranitvena območja (POO) oz. potencialna posebna ohranitvena območja (pPOO). 3.2.1.1 ZAVAROVANA OBMOČJA IN OBMOČJA, PREDLAGANA ZA ZAVAROVANJE Zavarovana območja so eden od načinov območnega varstva naravnih vrednot in se po 53. členu ZON delijo na ožja in širša zavarovana območja. Ožja zavarovana območja so: naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat. Širša zavarovana območja pa so: narodni, regijski in krajinski park. Razlikujemo med t.i. ploskovnimi zavarovanimi območji, katerih cilj je ohranjanje populacij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst kot tudi ohranjanje naravnih procesov. Točkovna zavarovana območja so posamezni objekti (drevo, skalni osamelec, jama ipd.). Posegi, ki jih obravnavamo v pričujočem delu segajo na območje 7 zavarovanih območij, ki so navedena v nadaljevanju in prikazana v Prilogi 5. Na območju SD OPN MOL ni območij, predlaganih za zavarovanje. Preglednica 10: Zavarovana območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL Status ID št. Ime območja Pravna podlaga Opis območja Odlok o zavarovanju krajinskega Krajinski park Zajčja dobrava obsega ohranjen 1057 Zajčja dobrava parka Zajčja dobrava (Ur. l. RS, št. krajinski park nižinski gozd na površini 65 ha. KP se nahaja med 55/72) ljubljanskim Poljem in Zalogom. Krajinski park Polhograjski Dolomiti s površino Odlok o sprejetju urbanističnega 11.608 ha sodi med večje krajinske parke v načrta za območje krajinskega parka Sloveniji. Zajema ožji prostor, kot je celotno Polhograjski 1058 "Polhograjski dolomiti" za območje krajinski park Polhograjsko hribovje, sega pa v občine Dobrova – Dolomiti občin Ljubljana Šiška in Ljubljana VičPolhov Gradec, Ljubljana in Medvode. Območje je Rudnik (Ur. l. RS, št. 14/74) zavarovano zaradi velike ekološke, biotske in krajinske vrednosti. Odlok o razglasitvi nekdanjega Obrečni prostor Šempeterskega, Poljanskega, Spomenik oblikovane narave obsega reko spomenik Ljubljanice, Karlovškega predmestja za kulturni in Ljubljanico in njene brežine od Špice do konca 1713 oblikovane Grubarjevega zgodovinski spomenik ter naravno Poljanskega nasipa in Grubarjev kanal in njegove narave prekopa in Špice znamenitost (Ur. l. RS, št. 18/90, brežine od Špice do Dolenjske ceste. 27/91) Območje zelene površine Tivolija, gozdnatega Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in predela Rožnika in Šišenskega hriba sestavljajo Tivoli, Rožnik in Šišenskega hriba za naravno 1742 krajinski park krajinski park s površino 509 ha. KP je življenjski Šišenski hrib znamenitost (Ur. l. RS, št. 21/84, prostor številnih zavarovanih rastlinskih in živalskih 47/87, 96/09, 3/10, 58/11) vrst. Odlok o razglasitvi srednjeveškega Grajski grič je osamelec, ki leži na skrajnem mestnega jedra Stare Ljubljane in severnem podaljšku slemena Golovca na robu Grajskega griča za kulturni in Ljubljanske kotline med Ljubljanskim barjem in naravni 1746 Grajski grič zgodovinski spomenik ter naravno Ljubljanskim poljem. Odprte, parkovno urejene spomenik znamenitost (Ur. l. SRS, št. 5/86) površine in gozd na strmih pobočjih tvori zaključeno Odlok o spremembah Odloka (Ur. l. estetsko in ekološko celoto s srednjeveškim SRS, št. 27/89) mestnim jedrom. Krajinski park je območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih Krajinski park površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi Ljubljansko barje Uredba o Krajinskem parku velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti 4067 (prvo, drugo in Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. krajinski park velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih tretje varstveno 112/08) prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih območje) habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 22 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) ID št. Ime območja 4063 Ljubljanica 3.2.1.2 Pravna podlaga Status območja naravni spomenik Opis Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike. OBMOČJA NATURA 2000 Posebno varstveno območje ali območje Natura 2000 je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU. Omrežje Natura 2000 je sestavljeno iz dveh tipov območij: Posebna območja varstva (POV), katera opredeljuje Direktiva o pticah in Posebna ohranitvena območja (POO) in potencialna posebna ohranitvena območja (pPOO), katera opredeljuje Direktiva o habitatih. Slovenija je pripravila seznam potencialnih območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost (pSCI – Proposed Sites of Community Interest). Seznam je s strani Evropske komisije že bil potrjen, in sicer v mesecu novembru 2007 za celinsko regijo in v mesecu marcu 2008 za alpsko regijo. Tako so se območja uvrstila na seznam območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost (SCI - Sites of Community Interest). V februarju 2012 je Slovenija podelila SCI območjem pravni status posebnih ohranitvenih območij (SAC). V aprilu 2013 je bila sprejeta sprememba Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 33/13, 35/13), pri čemer je prišlo do določenih sprememb kvalifikacijskih vrst in HT pri nekaterih SPA in SAC območjih oz. so nova (dodana) območja dobila status pSCI. Obravnavane spremembe in dopolnitve OPN MOL potekajo v vplivnem območju 6 Natura 2000 območij, ki so navedena spodaj in prikazana v Prilogi 4. Preglednica 11: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi v Natura 2000 območjih na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL EU EU Ime Ime vrste Ime vrste Koda koda Habitatni tipi Koda območja (slovensko ime) (latinsko ime) Physis vrste HT drobni svitek Anisus vorticulus 4056 navadni koščak Austropotamobius torrentium* 1093* Vodotoki v nižinskem in mrenič, pohra Barbus meridionalis 1138 montanskem pasu z vodno hribski urh Bombina variegata 1193 vegetacijo zvez 3260 24.4 Ranunculion fluitantis in nežica Cobitis taenia 1149 Callitricho-Batrachion koščični škratec Coenagrion ornatum 4045 barjanski okarček Coenonympha oedippus 1071 Travniki s prevladujo stožko veliki studenčar Cordulegaster heros 4046 (Molinia spp.) na kapelj Cottus gobio 1163 karbonatnih, šotnih ali 6410 37.31 glineno-muljastih tleh močvirska sklednica Emys orbicularis 1220 (Molinion caeruleae) Nižinske in montanske do piškur Eudontomyzon 1098 alpinske hidrofilne robne travniški postavnež Euphydryas aurinia 1065 6430 37.1 združbe z visokim sulec Hucho hucho 1105 steblikovjem pPOO, POO Nižinski ekstenzivno gojeni blistavec Leuciscus souffia 1131 Ljubljansko travniki (Alopecurus Loeselova grezovka Liparis loeselii 1903 barje, 6510 38.2 pratensis, Sanguisorba SI3000271 vidra Lutra lutra 1355 officinalis) močvirski cekinček Lycaena dispar 1060 strašnični Maculinea teleius 1059 Bazična nizka barja 7230 54.2 mravljiščar činklja Misgurnus fossilis 1145 navadni netopir Myotis myotis 1324 Ilirski bukovi gozdovi (Fagus puščavnik Osmoderma eremita* 1084* sylvatica (Aremonio91K0 41.1C človeška ribica, Fagion)) Proteus anguinus* 1186* močeril mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros 1303 pezdirk Rhodeus sericeus amarus 1134 Ilirski hrastovo-belogabrovi platnica Rutilus pigus 1114 gozdovi (Erythronio91L0 41.2A veliki pupek Triturus carnifex 1167 Carpinion) navadni škržek Unio crassus 1032 ozki vrtenec Vertigo angustior 1014 POV rakar Acrocephalus arundinaceus A298 / / / Locus d.o.o Zavita d.o.o. 23 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) EU koda vrste A295 A247 A029 A215 Ime območja Ime vrste (slovensko ime) Ime vrste (latinsko ime) Ljubljansko barje SI5000014 bičja trstnica poljski škrjanec rjava čaplja velika uharica rjavi lunj pepelasti lunj močvirski lunj prepelica kosec rdečenoga postovka žerjav rjavi srakoper kobiličar veliki strnad veliki škurh kvakač veliki skovik sršenar zlata prosenka repaljščica sloka pisana penica priba Acrocephalus schoenobaenus Alauda arvensis Ardea purpurea Bubo bubo Casmerodius albus (Egretta alba) Circus aeruginosus Circus cyaneus Circus pygargus Coturnix coturnix Crex crex Falco vespertinus Grus grus Lanius collurio Locustella naevia Miliaria calandra Numenius arquata Nycticorax nycticorax Otus scops Pernis apivorus Pluvialis apricaria Saxicola rubetra Scolopax rusticola Sylvia nisoria Vanellus vanellus ozki vrtenec Vertigo angustior 1014 kačji potočnik Ophiogomphus cecilia 1037 potočni piškurji Eudontomyzon spp. 1098 sulec Hucho hucho 1105 platnica Rutilus pigus 1114 velika bela čaplja pPOO, POO Sava Medvode - Kresnice SI3000262 blistavec pPOO, POO Rašica SI3000275 Locus d.o.o Leuciscus souffia EU Koda HT Koda Physis 3220 24.221 3240 44.11 6110* 34.11 6210* 34.32 6510 38.2 91E0* 44.3 91L0 41.2A 6410 37.31 9180* 91D0* A027 A081 A082 A084 A113 A122 A097 A127 A338 A290 A383 A160 A023 A214 A072 A140 A275 A155 A307 A142 1131 travniški postavnež rogač navadni koščak Euphydryas aurinia Lucanus cervus Austropotamobius torrentium 1065 1083 1093* hribski urh Bombina variegata 1193 mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros 1303 Zavita d.o.o. Habitatni tipi Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov Alpske reke in lesna vegetacija s sivo vrbo (Salix eleagnos) vzdolž njihovih bregov Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (FestucoBrometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk) Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (AlnoPadion, Alnion incanae, Salicion albae)) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (ErythronioCarpinion) Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) Javorovi gozdovi (Tilio- 24 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Ime območja pPOO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben SI3000291 POO Šmarna gora SI3000120 Ime vrste (slovensko ime) Ime vrste (latinsko ime) lepi čeveljc Loeselova grezovka močvirski krešič veliki studenčar navadni škržek kačji potočnik potočni piškurji sulec platnica blistavec pohra zlata nežica navadna nežica kapelj velika nežica ozki vrtenec črtasti medvedek Cypripedium calceolus Liparis loeselii Carabus variolosus Cordulegaster heros Unio crassus Ophiogomphus cecilia Eudontomyzon spp. Hucho hucho Rutilus pigus Leuciscus souffia Barbus meridionalis Sabanejewia aurata Cobitis taenia Cottus gobio Cobitis elongata Vertigo angustior Callimorpha quadripunctaria EU koda vrste 1902 1903 4014 4046 1032 1037 1098 1105 1114 1131 1138 1146 1149 1163 2533 1014 1078* rogač Lucanus cervus 1083 navadni koščak Austropotamobius torrentium 1093* hribski urh Bombina variegata 1193 Loeselova grezovka Liparis loeselii 1903 Habitatni tipi EU Koda HT Koda Physis 8310 65 Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih Jame, ki niso odprte za javnost / Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) Jame, ki niso odprte za javnost Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (AremonioFagion)) 6410 37.31 8310 65 91K0 41.1C * prednostna vrsta/HT 3.2.2 DRUGA OBMOČJA S POSEBNIM VARSTVENIM REŽIMOM 3.2.2.1 NARAVNE VREDNOTE Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (4. člen ZON). Naravne vrednote so lahko državnega (NVDP) ali lokalnega pomena (NVLP). Zvrsti naravnih vrednot se določajo na podlagi naravnih vrednot, pri čemer se upoštevajo zlasti značilnosti naravnih pojavov in naravnih oblik. Zvrsti naravnih vrednot so: geomorf - geomorfološka površinska naravna vrednota, geomorfp - geomorfološka podzemeljska naravna vrednota, geol geološka naravna vrednota, hidr - hidrološka naravna vrednota, bot - botanična naravna vrednota, zool - zoološka naravna vrednota, ekos - ekosistemska naravna vrednota, drev - drevesna naravna vrednota, onv - oblikovana naravna vrednota. Na območju SD OPN MOL se nahaja 11 naravnih vrednot, ki so navedena v spodnji preglednici in prikazana v Prilogi 6. Preglednica 12: Naravne vrednote na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL Evid. št. Ime Zvrst Pomen Opis 167 Ljubljanica hidr, geomorf državni Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike. 313 Šmarna gora geomorf, (bot, geol) državni Osamelec Šmarna gora z Grmado in pobočji Mestni park Tivoli s parkovnim gozdom Rožnik, Šišenskim Tivoli z Rožnikom in hribom, klasičnim nahajališčem evropske gomoljčice 317 onv, (bot, zool) lokalni Šišenskim hribom (Pseudostellaria europaea), močvirjema ob Večni poti, Koseškim bajerjem in nižinskim gozdom. Sava - od sotočja Save hidr, geomorf, (zool, Reka Sava od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke 2762 Bohinjke in Save Dolinke državni bot) navzdol. navzdol 4082 Horjulka hidr lokalni Dolina desnega pritoka Gradaščice. 4121 Gradaščica hidr, ekos lokalni Dolina levega pritoka Ljubljanice gorvodno od Vrhovcev. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 25 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Evid. št. Ime Zvrst Pomen 7601 Podutik - osameli kras geomorf lokalni 7692 Zajčja dobrava ekos lokalni 7789 8706 Grajski grič Pot spominov in tovarištva Ljubljana Glinica - drevored hrušk 1 geomorf, ekos onv lokalni lokalni onv lokalni 8891 3.2.2.2 Opis Območje tipičnega osamelega krasa pri Podutiku pri Ljubljani. Nižinski gozd na Ljubljanskem polju, južno od Spodnje Zadobrove pri Ljubljani. Grič v Ljubljani. Pot spominov in tovarištva v Ljubljani. Dvostranski drevored hrušk ob Cesti Andreja Bitenca v Glinici pri Ljubljani. EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti (32. člen ZON-UPB2). Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13) določa ekološko pomembna območja v Sloveniji in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov na teh območjih. Ekološko pomembna območja glede na 32. člen ZON so: 1. Območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembne po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb, ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. 2. Območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje. 3. Habitati mednarodno varovanih vrst. 4. Selitvene poti živali. 5. Območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst. Na območju SD OPN MOL se nahajajo 4 EPO območja. Navedena so v spodnji preglednici in prikazana v Prilogi 6. Preglednica 13: Ekološko pomembna območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ID Ime Kratka oznaka in opis EPO Kompleks mokrotnih travišč južno od Ljubljane, nahajališče redkih habitatnih tipov in ogroženih močvirskih in travniških vrst. Ljubljansko barje je kulturna krajina z največjo sklenjeno površino mokrotnih travnikov v Sloveniji. Meri približno 140 km2 in leži na nadmorski višini 290 m. Kamninska podlaga ponekod moli iz sedimentov kot barjanski osamelci. Vode na Barje pritečejo iz kraških izvirov na robu pokrajine. Najbolj ga zaznamuje Ljubljanica, ki ima na svojem 26 km dolgem toku od Vrhnike do Ljubljane le 4 m padca. S severa dobi Ljubljanica tudi nekraške pritoke. Zaradi nepropustne podlage je bil svet zamočvirjen, z umetnimi posegi pa se je vodni režim na Barju močno spremenil. Zoogeografsko leži Ljubljansko barje na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Pokriva ga preplet različnih habitatnih tipov, ki je podlaga za visoko biotsko pestrost. Prevladujejo travniki, ki so obdani z jelševimi, topolovimi in vrbovimi omejki, med njimi najdemo grmišča, trstišča, brezove in jelševe gozdove ter manjše stoječe vode, celotno območje pa je prepredeno z mrežo vodnih kanalov. Na območju je bilo opaženih več kot 250 vrst ptic. Več kot 100 vrst jih tukaj gnezdi, najmanj 62 od teh je redkih ali ogroženih. To je najpomembnejše gnezdišče za kosca (polovica slovenske populacije) in edino za velikega škurha (do 10 parov) v Sloveniji. Populacija repaljščice je med največjimi v Srednji Evropi. Razen za značilne travniške vrste je Barje pomembno tudi za nekatere ptice, ki živijo v gozdovih in grmiščih. Po ocenah naj bi tu gnezdila okoli polovica slovenske populacije sloke, večina Ljubljansko 31400 v gozdnatem severnem delu Barja. V slovenskem merilu sta pomembni tudi populaciji rečnega cvrčalca in barje kobiličarja. Med evropsko ogroženimi vrstami imajo na Barju velike populacije postovka, veliki skovik, v gozdovih in mejicah najdemo vijeglavko, v hlevih kmečko lastovko, v grmiščih rjavega srakoperja, ob vodah pa vodomca. S slovenskega Rdečega seznama najdemo tu najmanj 7 vrst dvoživk (od skupno 13 popisanih), 3 vrste plazilcev (med njimi močvirska sklednica), 6 vrst metuljev (od skupno 100 do 110 popisanih), 12 vrst kačjih pastirjev (od skupno 48 popisanih) in 12 vrst rastlin, redno ali občasno se pojavlja 8 vrst sesalcev (od skupno 45 popisanih). Na ekstenzivnih travnikih uspevajo močvirske logarice, več vrst orhidej in močvirski mečki. Območje je pomembno za ohranjanje pestrosti sladkovodnih alg in je klasično nahajališče alg Dinobryon hadzii in Gloeobotrys rugosus. Na Barju je tudi edino znano nahajališče stenice Pachybrachius luridus v Sloveniji. Ostanki nekdanjega visokega ali prehodnega barja so skromni - barje na osamelcu Kostanjevica, Goriški mah, Kozlerjev gozd in nekaj posameznih parcel, na katerih so ohranjene majhne količine šote. Poleg pretežno bukovih gozdov, ki poraščajo osamelce, najdemo na Ljubljanskem barju tudi barjanske gozdove z rdečim borom in brezo. Kozlerjev gozd pri Črni vasi je najbolj ohranjen visokobarjanski gozd. Oglejena tla na severnem delu Barja pokriva gozd doba in belega gabra. Nasadi jelše so se ponekod razvili v bujen močvirni gozd, ki so danes pomemben habitat gozdnih vrst. Sicer pa jelševja rastejo večinoma v ozkih pasovih ob vodah. V dolini Drage pri Igu je sedem ribnikov umetnega nastanka, ki Locus d.o.o Zavita d.o.o. 26 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) ID Ime 33500 Sava od Mavčič do Save 38400 Rakovnik pod Golovcem 94100 Ljubljanica Gradaščica Mali Graben 3.2.2.3 Kratka oznaka in opis EPO so pomembno gnezdišče vodnih ptic, preletna postaja za ptice selivke ter bivališče želve sklednice in vidre. Reka Sava z vplivnim območjem od Mavčič do kraja Sava s prodišči in obrežnimi poplavnimi gozdovi. Pomemben življenjski prostor ogroženih vrst stenic, rib, dvoživk in ptic. Obrežni pas s prodišči, otoki ter obrežnimi poplavnimi gozdovi se pojavlja boj ali manj strnjeno vzdolž celotnega toka reke Save do naselja Sava, kjer reka vstopi v sotesko. Prodišča so svojski biotop, saj se njihov obseg spreminja glede na vodno stanje reke in pogojujejo specifično floro in favno. Neprizadeti mikroflora in mikrofavna prodišč sta bistveni za samočistilno sposobnost vode. Na območju Ljubljanske kotline so v fragmentih ohranjeni obrečni gozdovi. Prezežno so to ostanki dobrav in vrbovje, ponekod pa tudi suhi borovi gozdovi. v Savi živi 28 vrst rib (od tega 7 zavarovanih) in 9 vrst dvoživk (vse zavarovane). Pomembna je za preko 100 vrst ptic gnezdilk, med njimi je 20 vrst na Rdečem seznamu, več vrst pa tudi na seznamu Bernske konvencije. Je tudi prezimovališče in/ali selitvena pot za vel vrst rac, ponirkov, gosi, čapelj ter drugih vodnih vrst. Na območju je edina znana lokaliteta stenice Thyreocoris scarabaeoides v Sloveniji, pri Tomačevem je eno od treh nahajališč stenice Macrosaldula variabilis. Mokrotna dolina ob vznožju Golovca, življenjski prostor ogroženih vrst dvoživk in kačjih pastirjev. Pretežni del mokrišč zavzema bajer antropogenega nastanka, ki je namenjen predvsem ribičem. V povirjih in potokih v okolici živita dve vrsti kačjih pastirjev z rdečega seznama in deset vrst dvoživk. Lokaliteta je pomembna kot območje vodnih in močvirskih ekosistemov na pragu strnjenega mestnega naselja, kjer sorodnih biotopov primanjkuje. Območje reke Gradaščice, območje reke Ljubljanice od južne ljubljanske obvoznice do izliva v Savo ter območje potokov Mali Graben in Gobovšek. OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT Na območju SD OPN MOL se nahaja eno območje pričakovanih naravnih vrednot, in sicer Litija – širše območje, ki velja za nahajališče permokarbonskih fosilov, polimetalno orudenje. Prikazano je na spodnji sliki. Slika 3: Prikaz območja pričakovanih naravnih vrednot v MOL Vir: Atlas okolja; PK 250.000, GURS, DMR, GURS Locus d.o.o Zavita d.o.o. 27 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 3.2.2.4 KULTURNA DEDIŠČINA, VODOVARSTVENA OBMOČJA IN VAROVALNI GOZDOVI Na območju MOL se nahajajo številne enote kulturne dediščine, ki so prikazane na spodnji sliki. Slika 4: Prikaz območja enot kulturne dediščine v MOL Vir: ZVKDRS, 2014; PK 250.000, GURS, DMR, GURS Vodovarstvena območja na območju MOL so prikazana na spodnji sliki. Slika 5: Prikaz vodovarstvenih območij v MOL Vir: Atlas okolja; PK 250.000, GURS, DMR, GURS Locus d.o.o Zavita d.o.o. 28 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Na območju MOL so varovalni gozdovi, gozdni rezervati in požarno ogroženi gozdovi. Območja gozdov so prikazana na spodnji sliki. Slika 6: Prikaz varovalni gozdov in gozdnih rezervatov v MOL Vir: Zavod za gozdove, 2015; PK 250.000, GURS, DMR, GURS Locus d.o.o Zavita d.o.o. 29 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 3.3 POVZETEK VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV NA VAROVANIH OBMOČJIH ALI NJIHOVIH DELIH 3.3.1 PRAVNI REŽIMI IN VARSTVENE USMERITVE 3.3.1.1 ZAVAROVANA OBMOČJA IN OBMOČJA PREDLAGANA ZA ZAVAROVANJE KRAJINSKI PARK Krajinski park (71. člen ZON): krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju krajinskega parka. KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. 112/08) Vlada Republike Slovenije je 9. 10. 2008 sprejela Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. 112/08), s ciljem, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in ohranja ter krepi krajinska pestrost in s katero se je območje Ljubljanskega barja določilo za Krajinski park Ljubljansko barje. Značilnosti in namen, ožja zavarovana območja, meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij, razvojne usmeritve, ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev, splošni varstveni režim, varstveni režimi v varstvenih območjih in ožjih zavarovanih območjih, posebna ureditev za območja poselitve, ravnanje, posegi in dejavnosti, naravovarstvene naloge, upravljanje krajinskega parka, določila za načrt upravljanja in letni program dela so določeni v Uredbi o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Krajinski park (KP) je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje (5. člen Uredbe), poleg tega so znotraj parka določena tudi ožje zavarovana območja (6. člen Uredbe). Na območju MOL se nahajajo vsa tri varstvena območja ter eno ožje zavarovano območje (naravni spomenik). Varstveni režimi in pravila ravnanja so določena v 10.-18. členu Uredbe. V krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka. V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno: - izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in posledično slabo vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov; - izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote; - izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za krajinski park značilne krajinske elemente ter značilne krajinske vzorce opredeljene v načrtu upravljanja; - izvajati novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov; - odstranjevati, požigati in rezati šote ali drugače spreminjati stanja habitatov nizkega barja, ostankov visokega barja in šotišč; - odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč oziroma zunaj zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje tega materiala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih gabaritov poti; - podeljevati vodne pravice, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen za oskrbo s pitno vodo, za rabo termalne vode ter za opravljanje kmetijske in ribiške dejavnosti; - sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati; - naseljevati rastlin in živali tujerodnih vrst; - namerno vznemirjati in odvzemati rastline in živali iz narave za komercialne namene; - uničevati ali poškodovati prostorov, na katerih se živali razmnožujejo ali zadržujejo; - izvajati posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč ter mokrišč in poplavnih območij, tako da je pri tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: zasipavati, prekrivati ali poglabljati ali spreminjati vidne podobe vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzemati proda, peska, mivke in zemlje ter izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov in posegov, ki trajno izboljšajo poplavno varnost naselij; - izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom; - redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom; - ograjevati novih zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov; Locus d.o.o Zavita d.o.o. 30 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) - urejati novih območij za pridobivanje mineralnih surovin; - spreminjati namembnosti obstoječih kmetijskih objektov zunaj stavbnih zemljišč; - voziti se z vozili na motorni pogon zunaj javnih cest ter parkirati ali puščati vozila zunaj za to določenih prostorov, razen za potrebe lastnikov in najemnikov zemljišč, za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter upravljanje krajinskega parka; - taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov ter prirejati športnih, kulturnih in drugih prireditev zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij; - izvajati športnorekreacijskih dejavnosti v obsegu, času in na način, da bi lahko neugodno vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst; - vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij ter leteti z njimi pod višino 300 metrov, z ultralahkimi letalnimi napravami pa pod višino 150 m; - leteti z modeli letal in podobnimi napravami zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij; - graditi novih letališč in vzletišč; - urejati novih območij vrtičkarstva; - kuriti vegetacije in odpadnega materiala; - urejati novih odlagališč odpadkov ali širiti obstoječih; - pritrjevati tujih teles ali konstrukcij na debla ali druge rastlinske dele; - postavljati objektov za oglaševanje. V drugem varstvenem območju poleg zgoraj navedenih prepovedi ni dovoljeno: - bistveno spreminjati obstoječih površin ekstenzivnih travnikov v druge rabe; - graditi novih objektov, razen kozolcev, čebelnjakov in senikov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti; - vzletati in pristajati z zrakoplovi, dovoljeni so le zasilni pristanki; - voditi psov brez povodca; - jahati in kolesariti zunaj poti in za to določenih območij. V prvem varstvenem območju poleg zgoraj navedenih prepovedi ni dovoljeno: - gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst; - odvzemati rastlin in živali iz narave, razen pri izvajanju kmetijske, gozdarske, lovske in ribiške dejavnosti ter izvajanju raziskav v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih; - intenzivirati obstoječih kmetijskih rab, če to slabo vpliva na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali habitatnih tipov; - spreminjati obsegov in struktur habitatov in mozaične krajine, zlasti mokrišč in vodnih površin, sestojev visokega šašja, lok, barjanskih gozdov, močvirnih gozdnih združb; - izvajati hidromelioracij in agromelioracij ter osuševati tal, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov; - pluti s plovili na motorni pogon na vodotokih v obsegu in tako, da bi vznemirjali živali; - pluti s skuterji in smučati na vodi; - postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev zunaj za to v načrtu upravljanja določenih mest; - pluti z modeli plovil. V ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno: - urejati novih pešpoti in stez, razen v primeru ureditev, določenih v načrtu upravljanja; - gibati se zunaj urejenih in označenih poti; - nabirati, izkopavati, ruvati, odstranjevati, kuriti ali na kakršen koli način poškodovati rastlin ali njihovih delov, razen zaradi vzdrževanja kmetijskih površin, v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja; - posegati v strugo in brežino vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo, razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja; - odvzemati rastlin in živali iz narave, razen tujerodnih vrst ter pri opravljanju kmetijske, gozdarske, lovske, ribiške in raziskovalne dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih; - odvzemati ptic iz narave; - intenzivirati obstoječih kmetijskih rab; - uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in gnojil; - izvajati melioracij, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov; - vzletati in pristajati z zrakoplovi; - postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev; - pluti z modeli plovil; Locus d.o.o Zavita d.o.o. 31 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) - graditi objektov, razen rekonstrukcije objektov, zgrajenih na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, v enakih gabaritih ali odstranitve objektov. Začasne upravljavske smernice za krajinski park Ljubljansko barje (KP Ljubljansko barje, 2011) Z začasnimi upravljavskimi smernicami za KPLB se opredelijo zlasti posamezni upravljavski cilji, ki so pomembni za območje celotnega parka in cilji pomembni za posamezna varstvena območja oziroma ožja zavarovana območja. Upoštevajoč realne razmere delovanja Zavoda bodo do priprave načrta upravljanja aktivnosti usmerjene predvsem v preprečevanje slabšanja stanja. S stališča priprave SD OPN MOL so pomembne predvsem spodnje točke začasnih upravljavskih smernic: 1.2 Ohranjanje biotske raznovrstnosti, točka 10: sodelovanje in priprava predlogov za izvajanja rekreacijskih dejavnosti na način, ki ne vpliva na habitatne tipe; 1.4. Skrb za predstavitev, ogledovanje in obiskovanje park, točka 3: zasnova, vzpostavitev in vzdrževanje infrastrukture, ki je namenjena obisku parka. Nadaljevanje projekta »Interpretacija naravnih in kulturnih vrednot krajinskega parka Ljubljansko barje« na izvedbeni ravni: priprava predloga za oblikovanje enotne in prepoznavne infrastrukture, ki je namenjena obisku parka; priprava predloga povezovalnih kolesarskih/peš/jahalnih poti ter tematskih učnih poti; sodelovanje pri vzpostavitvi vsaj ene poti; 1.4. Skrb za predstavitev, ogledovanje in obiskovanje park, točka 5: spodbujanje obiskovanja krajinskega parka z javnimi prevoznimi sredstvi, peš ali s kolesom; 2.1 Ohranjanje obstoječe površine ekstenzivnih travnikov, točka 4: seznanjanje lastnikov in drugih uporabnikov kmetijskih zemljišče o pomenu in načinih ohranjanja ekstenzivnih travnikov 2.2 Ohranjanje obsega in strukture habitatov in mozaične krajine, točka 4: seznanjanje lastnikov in najemnikov zemljišč o pomenu in načinih ohranjanja habitatov mozaične krajine. KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB Za krajinski park velja varstveni režim, ki določa prepovedi izvajanja in razvoja tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo ter na tiste privlačnosti, ki so pogoj za razvoj rekreacije in ki omejujejo razporejanje, velikost in gostoto obstoja in razvoja objektov in naprav, potrebnih za razvijanje rekreacije – usklajevati jih je treba z razpoložljivimi naravnimi možnostmi ter načeli oblikovanja naravne in kulturne dediščine. V odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Ur. l. RS, št. 21/84, 47/87, 96/09, 3/10, 58/11) so navedene naslednje prepovedi: graditi na oblikovani zeleni površini – stavbe, poti ali naprave, ki ne izhajajo iz funkcije krajinskega parka, uničevati, odstranjevati ali premeščati parkovno arhitektonske objekte, ki so sestavni del oblikovane zasnove, spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, izvajati melioracijska ali regulacijska dela na ožji lokaliteti ali v okolici, ki bi okrnila značilnosti naravne znamenitosti, onesnaževati zrak s prahom, aerosoli in drugimi strupenimi plini, uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje, uničevati podrast, odlagati odpadke, postavljati reklamna in druga obvestila, ki niso v skladu z namembnostjo naravne znamenitosti. Za Mostec in Mali Rožnik kot naravna rezervata ter Pod Turnom kot naravni spomenik velja dodatni varstveni režim, ki prepoveduje spreminjanje rastiščnih razmer na sami lokaliteti oz. biotopu. Prepovedano je: gradnja vseh vrst ter gradbena dela razen tistih, ki so sprejeta na tak način kot ta odlok, dviganje ali spuščanje gladine talne vode, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, onesnaževanje površinske, talne ali podzemne vode, poplavljanje, pogozditev travnikov, preoranje ledine, trganje cvetja, izkopavanje ali uničevanje rastlin, ki so pod posebnim varstvom (točki B in C 2. člena Odloka), nabiranje semen ali plodov rastlin, ki so pod posebnim varstvom (točki B in C 2. člena Odloka). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 32 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Za Tivoli, spomenik oblikovane narave, velja dodatni varstveni režim, ki prepoveduje spreminjanje okolice spomenika tako, da bi bil ta prizadet. Prepovedano je: zapiranje značilnih pogledov, obzidavanje, rušenje arhitektonskih in krajinskih prvin spomeniškega značaja. Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnila spremeniti v tem odloku opredeljena lastnost naravne znamenitosti. Za vsak poseg ali raziskavo na tem območju morata pristojna upravna organa za kulturo ter urejanje prostora in varstvo okolja pridobiti mnenje pristojne organizacije za varstvo narave. KRAJINSKI PARK ZAJČJA DOBRAVA Odlok o zavarovanju krajinskega parka Zajčja dobrava (Ur. l. RS, št. 55/72) navaja naslednje prepovedi: Na zavarovanem območju velja prepoved parcelacije zemljišč. Brez odobritve za to pristojnega organa ni dovoljena sprememba obstoječih kultur. Prepovedana je gradnja objektov, ki je v nasprotju s parkovnim in rekreacijskim namenom tega zaščitenega območja, za katerega mora biti izdelana ustrezna projektna dokumentacija. Prepovedano je sekanje, obsekovanje in odstranjevanje gozdnega in okrasnega drevja in grmovja v gozdu in na negozdnih površinah tega območja. Vse sečnje odobrava za to pristojni upravni organ, odnosno za to pooblaščena gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi na tem območju. Izvajanje ozelenitve in drugih del opravlja za tako delo strokovno usposobljena organizacija. Prepovedano je vsako samovoljno ukrepanje, ki bi ogrožalo videz območja, ki je določeno s tem odlokom. Pri vseh ukrepih in posegih je treba upoštevati zaščito divjadi. KRAJINSKI PARK POLHOGRAJSKI DOLOMITI Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka "Polhograjski dolomiti" za območje občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik (Ur. l. RS, št. 14/74) določa, da so na celotnem območju krajinskega parka prepovedani naslednji posegi: gradnja infrastrukturnih objektov, gradnja in obratovanje vsakršnih obratov ali dejavnosti, ki kvarijo zrak ali vodo ali povzročajo prekomeren hrup, deponiranje odpadnih materialov, industrijska ekstraktivna dejavnost (kamnolomi, peskokopi, apnenice itd.), posegi, ki spreminjajo biološko ravnovesje v naravi (npr. vnašanje novih rastlinskih in živalskih vrst brez soglasja pristojne varstvene službe), kakršnakoli človekova dejavnost, ki je v nasprotju z namembnostjo površin. NARAVNI SPOMENIK Naravni spomenik (64. člen ZON): je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen. Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju lahko prepovejo ali omejijo: 1. izvajanje posegov v prostor; 2. odkopavanje ali zasipavanje terena; 3. odkopavanje ali odnašanje kamnin, mineralov ali fosilov; 4. odlaganje odpadkov in odvajanje odpadnih voda; 5. spreminjanje vodnega režima; 6. odvzemanje naplavin; 7. povzročanje vibracij in eksplozij; 8. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov; 9. plovba in sidranje; 10. promet z motornimi vozili in plovili; 11. letanje pod določeno višino, vzletanje ali pristajanje zrakoplovov; 12. lov in ribolov ter nabiranje rastlin ali živali; 13. spreminjanje vegetacije; 14. raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala iz narave; 15. športnorekreativne dejavnosti; Locus d.o.o Zavita d.o.o. 33 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 16. postavljanje reklamnih in drugih označb; 17. obiskovanje in ogledovanje; 18. kurjenje; 19. opravljanje vojaških dejavnosti; 20. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. Pri določitvi prepovedi ali omejitev dejavnosti in posegov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo značilnosti zavarovanega območja in namen zavarovanja. NARAVNI SPOMENIK GRAJSKI GRIČ Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur. l. SRS, št. 5/86) in Odlok o spremembah Odloka (Ur. l. SRS, št. 27/89) določa varstveni režim, ki določa: varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot v celoti, v neokrnjeni in izvirni podobi; v primeru okrnitve spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje, podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi, skladnosti z varovanimi lastnostmi prostora in arhitekture, skladnost rabe pozidanega in nepozidanega prostora ter arhitekture z varovanimi lastnostmi, zagotavljanje predstavitev kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot, ohranjanje dendroloških kvalitet ob posegih v naravni spomenik, ohranitev in razvoj naravnih gozdnih združb ter zagotavljanje značilnih pogledov, podreditev motornega prometa pešcu in kolesarju pri določanju prometnih režimov, zagotavljanje ustrezne rabe prostora tudi v času kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev. Na celotnem varovanem območju je prepovedano: spreminjati prostorsko zasnovo območja s trgi, ulicami, nabrežji, parkovnimi površinami, rušiti, pozidavati, nadzidavati, prezidavati pozidan in nepozidan prostor tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote, spreminjati varovane vrednote talnega oblikovanja ter opreme prostora. Za območje naravnega spomenika je dodatno prepovedano: gradnja novih cest, stavb, naprav, ki ne izhajajo iz lastnosti naravnega spomenika, izvajati goloseke, spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, razen pri rekonstrukciji in prenovitvenih posegih obstoječih objektov in naprav. Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe dovoljeno: gradnja naprav v primeru, ko pristojna organizacija za ohranjanje narave predhodno oceni, da poseg ne bo bistveno ogrožal in okrnil lastnosti naravne znamenitosti oziroma se bodo izboljšali pogoji za razvoj naravne znamenitosti. Za spomenike oblikovane narave je dodatno prepovedano: spreminjati arhitekturne zasnove, uničevanje in poškodovanje dreves, vse tiste dejavnosti, ki ogrožajo obstoj dreves, med njimi sajenje, neustrezno pluženje, parkiranje, izpuščanje naftnih derivatov ter drugih strupenih snovi. SPOMENIK OBLIKOVANE NARAVE OBREČNI PROSTOR LJUBLJANICE, GRUBARJEVEGA PREKOPA IN ŠPICE Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempeterskega, Poljanskega, Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur. l. RS, št. 18/90, 27/91) določa: Za naravno znamenitost je prepovedano : uničevati ali poškodovati drevesa ali njihove dele, spreminjati rastiščne pogoje, obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine ali veje, zgraditi stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča. Za spomenik oblikovane narave je prepovedano: spreminjati arhitektonsko zasnovo, uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje, uničevati, odstranjevati ali premeščati druge arhitektonske objekte, ki so sestavni del oblikovane zasnove, spreminjati ekološke pogoje, graditi na oblikovani zeleni površini objekte, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi, spreminjati okolico oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta okrnjena. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 34 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Za ohranitev spomenika oblikovane narave moramo zagotoviti: Obnavljanje, rekonstrukcijo in vzdrževanje oblikovane zasnove Vzdrževanje, obnavljanje oziroma nadomeščanje vegetacije z isto vrsto. 3.3.1.2 POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA NATURA 2000 Posebna varstvena območja določa Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 13/14). SPLOŠNE VARSTVENE USMERITVE: Na Natura 2000 območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada ali v čim manjši meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Konkretne varstvene usmeritve za posamezno kvalifikacijsko vrsto in habitatne tipe so navedene v poglavju 3.1.2. 3.3.1.3 NARAVNE VREDNOTE Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03) določa zvrsti naravnih vrednot, način opredeljevanja naravnih vrednot po zvrsteh, podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena, varstvene in razvojne usmeritve ter druga pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot. Varstvene usmeritve za varstvo naravne vrednote so usmeritve za posege in dejavnosti človeka na naravni vrednoti in na območju, ki je z naravno vrednoto vidno ali funkcionalno povezano (v nadaljnjem besedilu: območje vpliva na naravno vrednoto), z namenom, da se naravna vrednota ohranja. (4. člen Uredbe). Podrobnejši varstveni režimi za naravne vrednote so v Prilogi 7. 3.3.1.4 OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON-a. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali dela jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (8. in 9. člen ZVPJ). 3.3.1.5 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA (EPO) V skladu z 32. členom ZON vlada določi ekološko pomembna območja, predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov ter zagotavlja varstvo ekološko pomembnih območij z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona. Varstvo ekološko pomembnih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi. Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določene v uredbi o ekološko pomembnih območjih in v aktih, izdanih na podlagi ZON-a, se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Varstvo ekološko pomembnih območij je določeno v Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, 48/04, 33/13, 99/13). Ekološko pomembna območja so oblikovana tako, da vključujejo zlasti: habitate prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatne tipe, katerih ohranjanje se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb oziroma je njihovo ohranjanje v interesu Evropske unije, habitatne tipe, ki so na ozemlju države redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip in Locus d.o.o Zavita d.o.o. 35 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) habitate rastlinskih in živalskih vrst, ki so na ozemlju Republike Slovenije ogrožene zaradi izgube ali slabšanja kvalitet habitata. Habitatni tipi ter rastlinske in živalske vrste iz prejšnjega odstavka so določeni v predpisih o določitvi habitatnih tipov, ki se na območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in v predpisih o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst oziroma o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. (5. člen Uredbe). Varstvene usmeritve za ohranjanje ekološko pomembnih območij se določajo na osnovi varstvenih ciljev za ohranjanje habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, ki so določeni v predpisih iz drugega odstavka 3. člena te uredbe ter programih, strategijah in načrtih s področja ohranjanja narave, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije. Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, skladno s predpisom, ki ureja posebna varstvena območja (območja Natura 2000), so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. 3.4 PODATKI O PRIDOBITVI NARAVOVARSTVENIH SMERNIC OZIROMA STROKOVNIH PODLAGAH IN STOPNJO UPOŠTEVANJA V PLANU, ZLASTI GLEDE OMILITVENIH UKREPOV 3.4.1 NARAVOVARSTVENE SMERNICE Za predmetni plan so bile podane smernice ZRSVN , OE LJ št. 3-III-478/2-O-14/HT, z dne 19.08.2014 in njihova dopolnitev št. 3III-478/4-O-14/HT z dne 5.11.2014. Upoštevanje smernic je podano v prilogi 3 okoljskega poročila na EUP natančno. 3.4.2 STROKOVNE PODLAGE Strokovne podlage za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 so bile izdelane v letu 2003 in so javno dostopne na spletnih straneh www.natura2000.gov.si. Pri izdelavi poročila smo uporabili tudi strokovne podlage, ki sta jih pripravila Jančar in Govedič (2013) z naslovom Variantni predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča. S stališča priprave SD OPN MOL so pomembne predvsem naslednje ključne ugotovitve: Širitev odlagališča na Ljubljanskem barju (širitev obsega 22,6 ha na območju Natura 2000) bi imela prekomerni vpliv na vsaj eno varovano vrsto ptice, na sloko (Scolopax rusticola), zato mora občina pred širitvijo zagotoviti ustrezne nadomestne habitate (NH). V OPN je za izravnavo škodljivih vplivov odlagališča namenjeno območje v skupni površini 267,2 ha. OPN določa, da je na tem območju treba zagotoviti mozaik gozdnih otokov (30 % površine) in kmetijske površine v obliki travišč (70% površine). Travišča so lahko v obliki močvirnih in vlažnih travnikov ter ekstenzivnih pašnikov. OPN določa, da je kratkoročno treba ekstenzivno košnjo in pašo zagotoviti na 80 % kmetijski površin. Odlok za območje NH torej predpisuje naslednje: o Na območju je treba trajno zagotavljati mozaičnost kmetijskih in gozdnih površin o 30% celotnega območja, torej 80,2 ha, morajo biti gozdne površine; za gozdne površine se štejejo: gozdni otoki velikosti najmanj 2,5 ha gozd črne jelše deltoidne oblike v velikosti 31,2 ha, ki se mora trajno ohranjati mejice, manjše gozdne površine ter površin v različnih fazah zaraščanja o 70% celotnega območja, torej 187,0 ha, morajo biti kmetijske površine v obliki travišč: o ekstenzivni pašniki z obtežbo do 0,5 GVŽ/ha ekstenzivni močvirni in vlažni travniki, ki se jih pozno kosi na delu območja naj se z odpravo odvodnjavanja vzpostavi večje sklenjene močvirne travnike o črne deponije materiala ter druge dejavnike, ki degradirajo območje, je treba odstraniti in na teh mestih vzpostaviti travnike pred začetkom širitve odlagališča Območje razširitve odlagališča obsega območje občasnih poplav, zato bo potrebno izgubljen volumen (80.000 m3), ki ga ob večjih poplavah zalije poplavna voda, ustrezno nadomestiti. Potrebno bo izvesti poglobitev terena na območju izven predvidene širitve odlagališča Locus d.o.o Zavita d.o.o. 36 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) V strokovnih podlagah so podani napotki za upravljanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, ki so prisotni oz. potencialno prisotni na območju plana. Navedena so ciljna življenjska okolja, ki se naj bi se razvila na območju nadomestnih habitatov: 1. Travniške površine s ciljnimi vrstami: metulji (strašničin mravljiščar, močvirski cekinček), dvoživke (hribski urh), ozki vrtenec in ciljnimi HT: Nižinski ekstenzivno gojeni travniki, Travniki s prevladujočo stožk in Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne združbe z visokim steblikovjem. V odvisnosti od vlažnostnih razmer osončenosti in rabe se bodo na območju razvili različni travniški HT. Vzdrževanje travnikov (modra stožkovja) Vzdrževanje travnikov (mravljiščarji) Košnja travnikov (dvoživke) Vzdrževanje travnikov Predlagamo vzdrževanje, ki bo omogočilo razvoj travnikov s stožko. Travnike z modro stožko naj se kosi dvakrat letno, vsake 3 leta pa enkrat na leto (Grk 2005). Pri košnji enkrat na leto naj se pokosi 15. julija (glede na stanje zrelosti +/- 10 dni). Pri košnji dvakrat na leto naj se prvič pokosi 15. junija (glede na stanje zrelosti +/- 10 dni), drugič pa po 1. avgustu. V primeru, da je na travniku ali ob robu travnika zlata rozga, se mora drugič pokositi pred cvetenjem zlate rozge. Datumi prve košnje so povzeti po Verbič s sod. (2003). Kosi se lahko tudi časovno mozaično, tako da se dela travnika kakšno leto ne pokosi ali pa se ga pokosi z zamikom. Skupaj s travniki naj se po istem režimu kosi tudi brežine jarkov. Po košnji naj se pokošen material šele po dveh ali več dneh odstrani. Na območju NU se naj vse sedanje travnike prične kositi in vzdrževati mravljiščarjem najbolj primerno; košnja največ dvakrat letno in sicer: prva košnja najkasneje do 1. junija, druga košnja pa ne prej kot po 31. avgustu, Vsako leto se na dveh petinah (razpršenih) površin opravi samo po ena košnja letno, V letu, ko je na posamezni površini predvidena samo ena košnja, se ta opravi po 31. avgustu, v kolikor so travniške površine zelo zaraščene z visokim steblikovjem se košnja opravlja dvakrat letno. Brežine jarkov naj se prične kositi tako kot travniške površine, torej se jih ne mulča, mozaično se ob posamezni košnji pušča nepokošen 1 m širok rob travnika ob jarkih ali mejicah Odkošeno vegetacijo se pušča na travniku vsaj dva dneva Po dveh dneh se odkošeno vegetacijo odstrani. Travniške površine se vzdržuje brez gnojenja in/ali apnenja ter brez paše. V primeru košnje v času aktivnosti dvoživk (običajno 1.3.-1.11.) je za dvoživke najpomembnejša višina košnje in tip kosilnice. Za dvoživke je optimalna: uporaba strižnih oz. grebenskih kosilnic, višina košnje višje oz. od najmanj 10 do 15 cm od tal, mozaičnost košnje, ob prvi košnji ne pokosi ožjega pasu tistega dela travnika, ki leži neposredno ob jarkih. Za dvoživke in dnevne metulje je pomembno, da niso vsi travniki hkrati pokošeni. Odkošeno vegetacijo se pušča na travniku vsaj dva dneva (ko veni, jo na njej živeče gosenice zapustijo in preidejo na svežo vegetacijo). Torej se sveže odkošene trave ne balira neposredno po košnji. Gosenice pa se umaknejo v nepokošene pasove. Za dvoživke je bolj ugodno, da celoten travnik ni pokošen naenkrat, temveč se kosi postopno, vsaj nekaj dni, da se osebki lahko umaknejo v nepokošene dele, kjer najdejo zavetišče pred sončnim sevanjem in plenilci. Najbolje bi bilo ob robu travnikov, vsakič drugje, pustiti ožji pas nepokošene vegetacije, kamor bi se lahko osebki zatekli in kjer bi bile še vedno zagotovljene primerne vlažnostne in temperaturne razmere, dovolj hrane ter manjši pritisk plenilcev (več avtorjev v Humbert s sod. 2009). Z vidika dvoživk je ključna višina košnje. Predvsem je pomembno, da ima način in čas košnje pomemben vpliv tudi na dvoživke, ki aktivni del leta (po razmnoževanju in odlaganju mrestov) preživijo na vlažnih in močvirnih travnikih, kjer se prehranjujejo. Ta vpliv je odvisen predvsem od posameznih faz košnje, od tehnike košenja in uporabljene opreme (tudi nastavitev opreme), habitata in ekologije posamezne vrste (Humbert s sod. 2009). Glede na študije je primernejša uporaba strižnih oz. grebenskih od uporabe rotacijskih kosilnic, saj prve povzročijo polovico manj umrljivosti (npr. Oppermann & Classen 1998 v Humbert s sod. 2009, Liczner 1999). Pri tem je bistvena tudi nastavitev reza košnje (čim višje oz. od najmanj 10 do 15 cm; npr. Classen s sod. 1996 in Oppermann & Classen 1998 v Humbert s sod. 2009, Liczner 1999). Z vidika dvoživk in dnevnih metuljev je optimalno, da se ob prvi košnji ne pokosi ožjega pasu tistega dela travnika, ki leži neposredno ob jarkih. Vzpostavljanje travnikov Locus d.o.o Zavita d.o.o. 37 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Vzpostavljanje travnikov na površinah zaraščenih z lesnimi vrstami Vzpostavljanje travnikov na njivah Vzpostavljanje travnikov na površinah z zlato rozgo Mlada drevesa in grmovje je treba izruti skupaj s koreninami. Po izrutju je treba odprto zemljo zatraviti z mešanico semen, ki naj bo iz naslednjih vrst trav: travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis), navadna latovka (Poa trivialis), visoka pahovka (Arrhenatherum elatius), volnata medena trava (Holcus lanatus), navadna pasja trava (Dactylis glomerata). Prvo leto pokosimo, če je ruša sklenjena in je presegla višino 30 cm (Vidrih 2006), v naslednjih letih pokosimo dvakrat. Lesne vrste se lahko odstrani tudi z žaganjem pri tleh. Po potrebi se v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev požaganih dreves oz. grmovja, kosi pogosteje: prvič naj se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Tako bo treba površine vzdrževati vsaj prvih 5 let. Vso biomaso naj se odstrani. Mulčenje poškoduje rušo in zato ni dovoljeno. Pri njivah, ki jih želimo spremeniti v travnike, to naredimo tako, da se v čim krajšem času porabi čim večjo količino hranil v tleh, ki je tam zaradi gnojenja, in tako, da ne bo zaradi opuščenih površin vdora tujerodnih invazivnih vrst. Gnojenje je treba popolnoma opustiti. Njive posejemo s pripravljeno mešanico semen travniških vrst naslednjih trav: travniški lisičji rep, navadna latovka, visoka pahovka, volnata medena trava, navadna pasja trava V travniške mešanice za vzpostavitev ruše se naj zaradi mravljiščarjev doda tudi seme zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis). Če se je njiva po opustitvi že spontano zarasla, jo najprej pokosimo in nato dosejemo travno mešanico. Površine se kosi trikrat letno dokler se ne vzpostavi travnih brez zlate rozge. To velja najmanj za prvi dve leti. S tem se bo tudi odstranilo čim več hranil. Vsaj ena košnja naj bo pred 1. avgustom. Pokošen material naj se po košnji odstrani. Površine, na katerih je že zlata rozga, naj se kosi mesečno, dokler se delež rozge občutno ne zmanjša. Ko se bo po več letnem ukrepanju delež rozge zmanjšal, naj se kosi dvakrat letno, prva košnja naj bo do 1. julija, druga pa 1. avgusta (+/- 10 dni). 2. Stoječe vode s ciljnimi vrstami: dvoživke (s poudarkom na velikem pupku, hribskem urhu in plavčku), močvirska sklednica in koščični škratec. Primerno mrestišče za dvoživke (splošno) Mrestišče primerno za plavčka Locus d.o.o Vzpostavitev stoječih voda Je vodno telo, ki je primerno veliko in kjer so območja z različnimi globinami vode, saj imajo posamezne vrste različne ekološke zahteve za mrestenje: ima globji del (več kot 60 cm vode v najbolj sušnem obdobju leta), ki deluje kot zavetje v sušnem ali hladnem delu leta, ter plitvi in osončen del, kjer se voda hitreje ogreje, in omogoča hitrejšo rast in razvoj. V primeru barja zato predlagamo, da se vsa nova mrestišča skopljejo tako da imajo osrednji najgloblji del 50 cm pod nivojem podtalnice torej na koti 285,50. je primerno zaraščeno in obraščeno z vegetacijo, kamor dvoživke odlagajo mreste, kjer se skrivajo ličinke in odrasle dvoživke in kjer te najdejo hrano. ima v okolici pester mozaik kopenskih habitatov, saj se večina dvoživk v vodah samo pari in odlaga jajca ter nato vrne v primerne kopenske življenjske prostore (gozd, mejice, ekstenzivni travnik); je s koridorji primernih kopenskih habitatov povezano z drugimi vodnimi habitati; ima lastni vir vode, da se ne izsuši v poletnih mesecih oz. je stalno v stiku s talno vodo; ima položne brežine in razgibano obrežje; je brez plenilskih rib, ki se hranijo s paglavci, mrestom ali z vegetacijo, na kateri je pritrjen mrest. Lokacija: gozd, gozdna jasa, gozdni rob, travnik ob gozdu Velikost: mrestišče 500 m2 do 1000 m2, globlji del velik vsaj 100 m2 Globina vode: 30-40 cm (marca), z vmesnimi manjšimi globljimi deli (60 cm in več) ali večjim globljim predelom (velikost vsaj 10x10 m), kamor se lahko ob morebitnem izsuševanju umaknejo paglavci (vsaj 30 cm julija) Stalnost vode: minimalno do konca julija v globljih delih Oblika: ključne so plitve brežine, zato se priporoča razgibano obrežje Morebitno vzdrževanje: o po potrebi poglabljati oz. odstranjevati organski material, ki se z leti nabere v vodi (listje, veje), o po potrebi selektivno odstranjevati prebujno vodno in obvodno vegetacijo (trs, rogoz, invazivne vrste), o odstranjevanje pregoste vegetacije je na posebno občutljivih območjih priporočljivo izvajati ročno. Zavita d.o.o. 38 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Mrestišče primerno za velikega pupka Mrestišče primerno za urha Jarki primerni za koščičnega škratca (C. ornatum) Vzdrževanje mlak Locus d.o.o Lokacija: na robu gozda ali na travnikih nedaleč od gozda oz. mejic ali gozdnega roba; Velikost: več manjših (100 m2) ali eno večje 500 -1000 m2 Globina vode: najmanj 50 cm, z globljim delom okoli 1 m Stalnost vode: minimalno do konca avgusta/septembra v globljih predelih Oblika: ključne so položne brežine (plitva voda, globine manj kot 0,5 m naj zavzema 30 – 80 % vodnega telesa, z najmanj 1,5 m plitve brežine na severni strani mlake (Rannap s sod. 2006) Druge ključne lastnosti: vsaj 50% osončenost vodne površine, mehkolistna obrežna in podvodna vegetacija, brez plenilskih vrst rib, Morebitno vzdrževanje: o 10-50 m pas okoli mrestišča izvzet iz kmetijske rabe. Košnja v tem pasu dovoljena v jesenskem času in le v primerih ko se območje pretirano zarašča, o po potrebi selektivno odstranjevati prebujno vodno vegetacijo (trs, rogoz, invazivne vrste), o izlov plenilskih rib, če te vdro ob visokem vodostaju oz. jih človek vnese v mrestišče. Lokacija: mozaično razporejeni med vlažnimi travniki, grmišči in v gozdu in na robu gozda Velikost: več manjših voda (do 50 m2) Stalnost vode: od aprila do avgusta, lahko nestalna, a v intervalih, ki omogočajo uspešno preobrazbo (40-70 dni) Oblika: plitvi drenažni jarki, luže/mlake s položnimi brežinami Globina: 30 cm Dno mlak za urhe naj bo vsaj v enem delu 10 cm nižje od kote podtalnice (285,90) Druge ključne lastnosti: o osončenost, nekaj vodne vegetacije, brez plenilskih vrst rib, pas okoli mrestišč izvzet iz kmetijske rabe o jarki s stalno počasi tekočo vodo o jarek osončen – osončena mora biti vodna površina; prosto vidne in osončene vodne površine mora biti vsaj 20 %; odseki manjše (nezastirajoče) obrežne in/ali bližnje vegetacije potrebni. o v vodi obvezno nizke rastline; ne več kot 0,5 m višina; jarek zaraščen npr. z rogoz (Typha sp.) ni več primeren o velikost jarka ni pomembna o z vidika vrste naklon brežin jarka ni pomemben (primarno živi tudi v povirjih) Vzdrževanje stoječih voda Morebitno vzdrževanje mlak: po potrebi (vsakih nekaj let) selektivno odstranjevati prebujno vodno in obvodno vegetacijo (trs, rogoz) oz. invazivne vrste rastlin. če je že potrebno npr. zaradi vzdrževanja vodno telo izsušiti (npr. jarke za lažjo košnjo) v času ko so v vodi še prisotne živali, predvsem ličinke (pred jesenjo), naj se to počne postopoma tako prostorsko (del mrestišča naj se ohrani) kot časovno (počasno praznjenje, ki simulira izsuševanje). Tako je dvoživkam omogočen umik v globlje dele ali v okoliška skrivališča. Ob postopnem izsuševanju pa se voda počasi segreva in paglavcem ter ličinkam omogoča hitrejšo preobrazbo ter tako poveča možnosti za uspešen razvoj. Potrebo po odstranjevanju vegetacije naj določi strokovnjak za kačje pastirje na podlagi monitoringa vrste Odstranjevanje pregoste vegetacije je na posebno občutljivih območjih priporočljivo izvajati ročno Vzdrževanje naj poteka jeseni, ko so živali še aktivne da se lahko umaknejo Zavita d.o.o. 39 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Vzdrževanje jarkov Strojno vzdrževanje jarkov, košnja vodne in obrežne vegetacije naj se z vidika koščičnega škratca ne izvaja v obdobju preobrazbe in letanja odraslih osebkov (od maja do julija). Obnova jarkov je potrebna predvsem ker se lahko kljub košnji sčasoma tako zarastejo, da ni več odprte vodne površine, ki je za koščičnega škratca ključna. Zato jarkov, ki se že v prvem letu po obnovi preveč zarastejo ni smiselno vzdrževati koščičnemu škratcu primerno. Košnja: Pri košnji jarka je ključno ločiti na košnjo vodne in obrežne vegetacije. Vodna vegetacija –tista, ki raste iz vode. Obrežna vegetacija – raste v profilu jarka izven vode ter na zunanjem robu jarka. Mulčanje ni dovoljeno. Z redno košnjo obrežne vegetacije, ki preprečuje vzpostavitev lesne vegetacije, se zagotovi primerno visoko stopnjo osončenosti odvodnika. Z vidika koščičnega škratca lesna vegetacija naj ne presega 10–20 % zaraščenosti in osenčenosti bregov. Zaradi osončenosti je primernejša lesna vegetacija na S straneh bregov. Na jarkih orientiranih V-Z se lahko zaradi drugih vrst košnja na S strani jarka opusti in omogoči vzpostavitev obrežne lesne vegetacije. Ugodno stanje odvodnika za koščičnega škratca je mogoče vzdrževati in podaljševati tudi s košnjo in odstranitvijo vodne vegetacije (tudi ročno). Šele ko ta doseže 70–80 % pokrovnost se skupaj z obrežno vegetacijo pokosi tudi vodna vegetacija. V nasprotnem se bodo jarki verjetno prehitro zarasli in postali za vrsto neprimerni. Zaraščanje se upočasni tudi z zmanjšanjem gnojenja na sosednjih površinah. Zato se naj prednostno opuščajo tiste njivske površine, ki mejijo na jarke s koščičnim škratcem. Obnova: Strojno vzdrževanje odvodnikov (s kopačem ali frezo) zaradi zagotavljanja osnovnih hidravličnih potreb, pri katerem se uniči koreninski sistem vodne in obrežne vegetacije), naj se izvaja ciklično v več (3–5) letnih obdobjih. Manjše in krajše kanale (pod 300 m), ki se jih čisti s frezo, se lahko čisti v celoti in izmenično po območjih, ki naj ne presegajo nekaj (2–3) hektarov; primernejše od čiščenja s frezo je čiščenje, ki deloma ohrani koreninski sistem vodne vegetacije (kot nekdanje čiščenje s konjsko vprego in plugom); Srednje velike kanale, ki se jih čisti s kopačem s »profilno žlico« tako da se enotno čisti celotni prečni profil kanala se izvaja v 200–300 m odsekih, ki jim sledi neočiščen odsek enake dolžine; Večje kanale, ki se jih čisti s kopačem s »planerko« se čisti enostransko in izmenjujoče, tako da se ohranja vegetacija na nasprotnem bregu (cik-cak) izvaja v 200–300 m odsekih. Jarki, ki so orientirani V-Z so lahko v daljši dolžini obnovljeni z južne strani. Na očiščenem odseku se lahko v celoti očisti vodni del jarka ne pa nasprotna brežina. Skupna dolžina tako očiščenega jarka z odstranjeno vso vodno vegetacijo je lahko največ 1 km. Možna je selektivna obnova večjih kanalov s planerko, pri kateri se ohranja nižja zeljnata vegetacija, višje rastline (rogoz, trstičevje) pa se v celoti odstrani. 3. Poplavni gozd, ki je pomemben predvsem za hribske urhe in plavčke. Predvsem za plavčka je treba: JV od deponije na zaraščajoči poseki ponovno vzpostaviti poplavni gozd (vsaj na 40 ha); J od predvidene širitve deponije popolno opustiti intenzivno kmetijsko rabo (na 40 - 50 ha) 4. Grmišča in mejice so pomemben kopenski habitat za velikega pupka in hribskega urha, še posebej so ugodna območja, kjer je tesno povezana kombinacij mrestišč, kopenskih skrivališč in prezimovališč. 5. Mozaičnost življenjskih oblik je pomembno ohranjati/ustvarjati, da bodo na območju dobile primerna mrestišča vse tam živeče vrste dvoživk. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 40 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slika 7: Variantni predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča (levo: varianta 1, v sredini: varianta 2, desno: varianta 3). Temno zeleno – gozdno-grmovni sestoji; Svetlo zeleno – travišča; Modro – nadomestne depresije za poplavno vodo; Rdeče – cesta; Rjavo – njive. 3.5 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA Območja dejanske rabe na območju MO Ljubljana so prikazana v Prilogi 3. 3.6 VRSTE IN HABITATNI TIPI, ZA KATERE JE NATURA OBMOČJE DOLOČENO, VKLJUČNO S PODATKI, NAVEDENIMI V STANDARDNEM OBRAZCU ZA PODATKE O NATURA OBMOČJU Naravovarstvena presoja pomena območja je povzeta po strokovnih podlagah iz SDF obrazcev (Standard Data Form). V standardnih obrazcih je podana naravovarstvena presoja posameznega območja za posamezno kvalifikacijsko vrsto tega območja. Lestvica za oceno je naslednja: Globalni pomen območja za preživetje vrste: A – bistven, B – zelo pomemben, C – pomemben. VPOP - Velikost in gostota populacije v območju (glede na celotno populacijo vrste v državi): A – več kot 15 %, B – od 2 do 15 %, C – od 0 do 2 %, D – neznačilno pojavljanje, R - redek. VOHR - Stopnja ohranjenosti: A – odlična stopnja ohranjenosti, B – dobra stopnja ohranjenosti, C – povprečna ali zmanjšana ohranjenost. VIZOL - Stopnja izolacije populacije: A – populacija je izolirana, B – populacija ni izolirana, ampak je na robu meje razširjenosti, C – populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti. VOC - Splošna ocena (»best expert judgement«): A – območje je bistveno za ohranjanje vrste, B – območje je zelo pomembno za ohranjanje vrste, C – vrsta se na območju nahaja, a ni pomembno za ohranjanje vrste, N – vrsta je prisotna, pomen območja še ni natančno ovrednoten, P – območje, kjer se vrsta lahko pojavlja. Pri pticah so ponekod pri gostoti in velikosti populacije v oklepaju dopisane številčne ocene velikosti gnezdečih populacij (parov) za posamezno vrsto iz SDF obrazcev. V strokovnih podlagah je v izpisu standardnega obrazca za posamezno območje in njegove kvalifikacijske habitatne tipe navedeno sledeče: Reprezentativnost: A - odlična reprezentativnost, B - dobra reprezentativnost, C - značilna reprezentativnost, D - neznačilna prisotnost Relativna površina (površina habitatnega tipa na obravnavanem območju in deležu, ki ga predstavlja glede na celotno površino v državi): A - 100 %≥ p >15 %, B - 15 %≥ p > 2 %, C - 2 %≥ p > 0 % Ohranjenost: A - odlična stopnja ohranjenosti, B - dobra stopnja ohranjenosti, C - povprečna ali zmanjšana ohranjenost Splošna ocena: A - odlična vrednost, B - dobra vrednost, C - značilna vrednost Preglednica 14: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice. Vrsta Populacija Ocena območja Podatki o Gostota in velikost Stop. ohranj. Stop. izolac. EU Koda Latinsko ime Slovensko ime populaciji populacije (VPOP) (VOHR) (VIZOL) 1014 Vertigo angustior ozki vrtenec P C B C 1037 Ophiogomphus cecilia kačji potočnik P C B B 1098 Eudontomyzon spp. potočni piškurji P C B C 1105 Hucho hucho sulec P A B C 1131 Leuciscus souffia blistavec P C C C 1114 Rutilus pigus platnica P C C C Locus d.o.o Zavita d.o.o. Splošna ocena (VOC) B B A A A B 41 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Preglednica 15: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice. EU Koda Relativna Ime HT Reprezentativnost Ohranjenost HT površina Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih 3220 B C C bregov Alpske reke in lesna vegetacija s sivo vrbo (Salix 3240 B B B eleagnos) vzdolž njihovih bregov Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi) 6110* A C B Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna 6210* B C B rastišča kukavičevk) Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus 6510 A C B pratensis, Sanguisorba officinalis) Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno91E0* B C B Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio91L0 B C B Carpinion) Preglednica 16: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO, POO Ljubljansko barje. Vrsta Populacija Ocena območja Gostota in velikost Stop. ohranj. Stop. izolac. EU Koda Latinsko ime vrste Slovensko ime vrste populacije (VPOP) (VOHR) (VIZOL) 4056 Anisus vorticulus drobni svitek C C C 1093 Austropotamobius torrentium navadni koščak C B C 1138 Barbus meridionalis pohra (mrenič) C B C 1193 Bombina variegata hribski urh B B C 1149 Cobitis taenia nežica C B A 4045 Coenagrion ornatum koščični škratec A B B 1071 Coenonympha oedippus barjanski okarček C B B 4046 Cordulegaster heros veliki studenčar C B B 1163 Cottus gobio kapelj C B B 1220 Emys orbicularis močvirska sklednica B B C 1098 Eudontomyzon piškur C C C 1065 Euphydryas aurinia travniški postavnež C C C 1105 Hucho hucho sulec B B C 1131 Leuciscus souffia blistavec C B C 1903 Liparis loeselii Loeselova grezovka C B A 1355 Lutra lutra vidra C B C 1060 Lycaena dispar močvirski cekinček C B C 1059 Maculinea teleius strašnični mravljiščar C B C 1145 Misgurnus fossilis činklja C B C 1324 Myotis myotis navadni netopir C C C 1084 Osmoderma eremita puščavnik B C C 1186 Proteus anguinus človeška ribica, močeril C B A 1303 Rhinolophus hipposideros mali podkovnjak C B C 1134 Rhodeus sericeus amarus pezdirk C A A 1114 Rutilus pigus platnica C B C 1167 Triturus carnifex veliki pupek B B C 1032 Unio crassus navadni škržek C C A 1014 Vertigo angustior ozki vrtenec B C C Locus d.o.o Zavita d.o.o. Splošna ocena C B B B C B C Splošna ocena (VOC) C B A A A A C B B B B C B A B B C C B C B C C A A A C B 42 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Preglednica 17: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca POV Ljubljansko barje. Vrsta Populacija Ocena območja Gostota in velikost Stop. ohranj. Stop. izolac. EU Koda Latinsko ime vrste Slovensko ime vrste populacije (VPOP) (VOHR) (VIZOL) A298 Acrocephalus arundinaceus rakar (30-35) C C A295 Acrocephalus schoenobaenus bičja trstnica (60-80) C C A247 Alauda arvensis poljski škrjanec (1500-1800) C C A029 Ardea purpurea rjava čaplja (5-10) C C A215 Bubo bubo velika uharica (4-5) B C A027 Casmerodius albus velika bela čaplja (10-60*) B C A081 Circus aeroginosus rjavi lunj (50-100) B C A082 Circus cyaneus pepelasti lunj A (30-50*) B C A084 Circus pygargus močvirski lunj (20-30) B C A113 Coturnix coturnix prepelica (400-800) C C A122 Crex crex kosec A (149-230) B C A097 Falco vespertinus rdečenoga postovka (200**) B C A127 Grus grus žerjav (20-100**) B C A338 Lanius collurio rjavi srakoper B (500-700) B C A290 Locustella naevia kobiličar (50-80) B C A383 Miliaria calandra veliki strnad (120-150) B C A160 Numenius arquata veliki škurh (5-8) C B A023 Nycticorax nycticorax kvakač (3-5) B C A214 Otus scops veliki skovik (60) B C A072 Pernis apivorus sršenar C (8) C C A140 Pluvialis apricaria zlata prosenka (250-500) B C A275 Saxicola rubetra repaljščica (2000-3000) C C A155 Scolopax rusticola sloka (90-130) C C A307 Sylvia nisoria pisana penica A (110-160) B C A142 Vanellus vanellus priba R C C * prezimujočih, ** selečih Preglednica 18: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz standardnega obrazca za pPOO, POO Ljubljansko barje. Relativna Koda in ime HT (okrajšava) Reprezentativnost Ohranjenost površina 3260 - Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu B B B 6410 - Travniki s prevladujočo stožko B A B 6430 - Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne B B C združbe 6510 - Nižinski ekstenzivno gojeni travniki B C B 7230 - Bazična nizka barja B C C 91K0 - Ilirski bukovi gozdovi B C C 91L0 - Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi B C C Locus d.o.o Zavita d.o.o. Splošna ocena (VOC) B B B C B C C A C C A B C B C C B C C C B B C B C Splošna ocena B B C B C C C 43 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Preglednica 19: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben. Vrsta Populacija Ocena območja Splošna ocena Gostota in velikost Stop. ohranj. Stop. izolac. EU Koda Latinsko ime vrste Slovensko ime vrste (VOC) populacije (VPOP) (VOHR) (VIZOL) 1032 Unio crassus navadni škržek C C A C 1037 Ophiogomphus cecilia kačji potočnik C B B B 1098 Eudontomyzon spp. potočni piškurji C B C B 1105 Hucho hucho sulec B B C B 1114 Rutilus pigus platnica B B C B 1131 Leuciscus souffia blistavec C B C B 1138 Barbus meridionalis pohra C B C B 1146 Sabanejewia aurata zlata nežica C B C B 1149 Cobitis taenia navadna nežica C B C B C B C B 1163 Cottus gobio kapelj 2533 Cobitis elongata velika nežica B B C B Preglednica 20: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Rašica. Vrsta Populacija Ocena območja Stop. Gostota in velikost Stop. ohranj. izolac. populacije (VPOP) (VOHR) (VIZOL) C C C C B C Splošna ocena (VOC) EU Koda Latinsko ime vrste Slovensko ime vrste Podatki o populaciji 1065 1083 Euphydryas aurinia Lucanus cervus Austropotamobius torrentium Bombina variegata Rhinolophus hipposideros Cypripedium calceolus Liparis loeselii Carabus variolosus Cordulegaster heros travniški postavnež rogač R C navadni koščak P C B C B hribski urh R C B C B mali podkovnjak < 50 C A C C lepi čeveljc R C B C C Loeselova grezovka močvirski krešič veliki studenčar V R R C C C B A B A A B C B B 1093* 1193 1303 1902 1903 4014 4046 Preglednica 21: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Rašica. Reprezen- Relativna Ime HT EU Koda HT tativnost površina Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, 6410 B C šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih 9180 B C gruščih Jame, ki niso odprte za javnost 8310 B C Preglednica 22: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje POO Šmarna gora. Vrsta Populacija EU Koda Latinsko ime Slovensko ime Podatki o populaciji VPOP 1014 Vertigo angustior ozki vrtenec P C 1078* Callimorpha quadripunctaria črtasti medvedek C C 1083 Lucanus cervus rogač C C 1093* Austropotamobius torrentium navadni koščak P C 1193 Bombina variegata hribski urh R C 1903 Liparis loeselii Loeselova grezovka V C Locus d.o.o Zavita d.o.o. Ohranjenost Splošna ocena B B B C B B Ocena obm. VOHR VIZOL C C B C C C B C B C B A Preglednica 23: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje POO Šmarna gora. EU Koda ReprezenRelativna Ime HT HT tativnost površina Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, B C 6410 šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) B C Jame, ki niso odprte za javnost 8310 B C Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) 91K0 C C VOC C C C B C B Ohranjenost Splošna ocena C C B B B C 44 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 3.7 MOREBITNI NAČRTI ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA IN USMERITVE, KI IZHAJAJO IZ NJIH Za območja Natura 2000 je pripravljen Operativni program upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020 (osnutek) (MOP, 2014), ki med drugim določa: podrobne varstvene cilje in ukrepe za njihovo zagotavljanje na območjih Natura 2000, seznam načrtov rabe naravnih dobrin – planov, ki so lahko neposredno potrebni za varstvo območij Natura (gozdnogospodarski načrti, načrti lovišč in lovskoupravljavski načrti, načrti ribiških okolišev), raziskovalne aktivnosti na področju bazičnih aplikativnih znanosti, ki so nujno potrebne za izboljšanje poznavanja ekologije rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, monitoring kazalcev stanja vrst in habitatnih tipov. Za območje MOL je v veljavi Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2011-2020), ki med drugim vsebuje tudi Naravovarstvene usmeritve za zavarovana območja, naravne vrednote, Ekološko pomembna območja, Posebna varstvena območja (območja Natura 2000) ter podrobne in konkretne varstvene usmeritve za gospodarjenje z gozdovi na kompleksnih območjih Nature 2000. Slednji so pripravljeni in usklajeni z Naravovarstvenimi smernicami za gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih območij 2011-2020, ki jih je pripravil ZRSVN. Področje upravljanja z vodami v Sloveniji ureja Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009 – 2015, ki med drugim obsega varstvene usmeritve za upravljanje voda v varovanih območjih. Iz predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, so bili povzeti splošni cilji, ki so: ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij. Za območja Natura 2000 cilji izhajajo iz Operativnega programa – programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od 2007 do 2013. In se glasijo »ohranjanje ugodnega stanja«, za območja, kjer je ocenjeno ugodno stanje oziroma »vzpostavljanje ugodnega stanja« za območja, kjer je ocenjeno neugodno stanje. Iz tega sledi, da je cilj za VTPV, na katerih je ocenjeno ugodno stanje območij Natura 2000, ki se razprostirajo na VTPV ali na njegovi prispevni površini, »ohranjanje ugodnega stanja«. Za VTPV, na katerih je ocenjeno neugodno stanje vsaj enega izmed območij Natura 2000, ki se razprostirajo na VTPV ali na njegovi prispevni površini, je zadan cilj »vzpostavljanje ugodnega stanja«. Za upravljanje z ribjimi populacijami v celinskih vodah je v pripravi Program upravljanja rib v celinskih vodah Republike Slovenije za obdobje 2010 - 2021 (osnutek). Ribiško upravljanje je določeno v načrtih ribiških območij in ribiškogojitvenih načrtih ribiških okolišev. Program temelji na mednarodnih obveznostih naše države o ohranjanju naravnih habitatnih tipov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, z dne 21. maja 1992 in Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 ter Vodno direktivo. Poleg tega je v programu upoštevan tudi Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015 (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, Uradni list RS, št. 61/2011) ter Alpska konvencija (Berchtesgaden, 1989) in Konvencija o biološki pestrosti (Rio de Janeiro 1992). V programu so opredeljeni cilji, usmeritve in ukrepi za varstvo in trajnostno rabo rib. Generalni cilji upravljanja rib so strnjeni v tri bistvene točke: Zagotavljanje kakovostnega ribolova v najširšem možnem pomenu za najširši krog ribičev – v prehranske namene, užitek v ribolovu, uplen zadostne količine ali primerne velikosti rib, doseganje uspehov na ribiških tekmovanjih, preživljanje prostega časa v naravi ali kakršenkoli drug pomen kakovostnega ribolova z vidika ribiča. Doseganje pozitivnega ekonomskega učinka sladkovodnega ribištva (gospodarstvo in turizem). Ohranjanje populacij vseh domorodnih vrst rib (tako lovnih kot lovno nezanimivih vrst), po načelu trajnostne rabe, varstva in zaščite ribjih populacij ter njihovih habitatov, ki obenem ne ogroža drugih živalskih in rastlinskih vrst ali njihovih habitatov; zagotovitev ugodnega stanja populacij (velikosti, vrstne in starostne strukture) in habitatov vseh domorodnih vrst rib, še posebej na območjih, zavarovanih s predpisi o ohranjanju narave. 3.8 OPIS IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA Opis izhodiščnega stanja območja je podano v Prilogi 8. 3.9 KLJUČNE ZNAČILNOSTI HABITATOV ALI VRST NA OBMOČJU Ključne značilnosti habitatnih tipov ali vrst na območju so podane v Prilogi 8. 3.10 PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ (SUŠ, POPLAV) NA KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU Večji del Mestne občine Ljubljana je poplavno ogrožen, predvsem Ljubljansko barje, območje ob Savi in Ljubljanici. Z regulacijo Save in Ljubljanice se je obseg poplavnega sveta na območju mesta Ljubljane zmanjšal, hkrati pa poplavne vode bolj ogrožajo nižje ležeča območja. Poplave se še vedno pojavljajo na Ljubljanskem barju znotraj MOL. Poplavna območja so prikazana na spodnji sliki. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 45 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slika 8: Prikaz območij poplav v MOL Vir: Atlas okolja; PK 250.000, GURS, DMR, GURS Erozija se pojavlja v severnem, severozahodnem, jugovzhodnem delu občine, kjer se razprostirajo gričevja in hribovja (Polhograjski dolomiti, Šmarna gora, Posavsko hribovje). Sezonski vplivi na naravo so vezani na rekreacijo oziroma na obremenitev naravnega prostora s strani obiskovalcev (sprehajalci, tekači, nabiranje gozdnih sadežev), ki s svojimi aktivnostmi predstavljajo pritisk na naravni prostor in povzročajo motnje zaradi hrupa in nemira v življenjskem okolju živali in rastlin. Časovno je višek sezonskih vplivov omejen na obdobje od pozne pomladi do jeseni. Občutljivi so zlasti habitati tistih vrst, ki so občutljive na nemir. Vodni in obvodni ekosistemi ob tekočih vodah in stoječih vodah so vezani na prisotno količino vode, sezonsko nihanje vodnega režima rek, zato so podvrženi naravnim pojavom kot so suše, poplave. Rečno mrežo na območju MOL tvorita dva glavna vodna tokova, reki Sava in Ljubljanica ter njuni pritoki (Ižica, Iška, Gradaščica, Horjulščica,...). Prav tako so pomembne tudi manjše površinske vode, kanali, s katerimi je prepredeno Ljubljansko barje ter bajerji in ribniki. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 46 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 4 PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH (TRAJNIH IN ZAČASNIH) IN NJIHOVI PRESOJI 4.1 4.1.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA NA VARSTVENE CILJE POSAMEZNIH VAROVANIH OBMOČIJ IN NJIHOVO CELOVITOST TER POVEZANOST, VKLJUČNO S KUMULATIVNIMI VPLIVI METODA PRESOJE VPLIVOV NA NARAVO Presoja sprejemljivosti vplivov SD OPN MOL na varovana območja je izdelana na sledeč način: pregledali smo SD OPN MOL: zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. Za SD OPN MOL smo predvideli potencialne vplive, ki sledijo iz lastnosti posameznih prostorskih planov. Rezultat presoje je tukaj orientacija za nadaljnje načrtovanje v takšni meri, da bo doseganje varstvenih ciljev varovanih območij zagotovljeno. Prostorsko umestitev podanih predlogov projektov oz. posegov izvedbenega dela smo preverili v kartografskih prilogah. Območja predvidenih sprememb, ki bi lahko vplivali na varovana območja, smo si ogledali na terenu. Glede na značilnosti posameznih posegov, njihove okvirne lokacije in možne vplive na ekološke pogoje za ohranjanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, smo opredelili negativne vplive na posamezne vrste in habitatne tipe, in sicer za tiste posege, pri katerih gre za fizično prekrivanje, neposredni vpliv ali daljinski vpliv. Prav tako smo ocenili kumulativne in sinergijske vplive. Pri oceni vplivov SD OPN MOL ID smo upoštevali bližino varovanih območij ter varstvene cilje in zahteve kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov kot tudi varstvene režime in cilje za zavarovana območja, naravne vrednote in ekološko pomembna območja. Kjer podrobnejše informacije o posegih niso znane, smo podali le splošno oceno vpliva na varovana območja po načelu previdnosti. Za plane, ki se v nadaljevanju priprave načrtujejo z OPPN, bo v skladu z 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/2009, 57/2012, 109/2012) potrebna ponovna presoja sprejemljivosti, v kolikor na podlagi pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora in na podlagi podrobnih podatkov plana tako določi Ministrstvo za okolje in prostor. Glede na možne vplive smo podali omilitvene ukrepe, ki naj se uporabijo pri določanju namenske rabe prostora v naslednjih fazah oz. na naslednjih stopnjah prostorskega načrtovanja. Za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana smo pregledali razpoložljivo literaturo in javno dostopne podatke ter opravili terenski ogled. Presoja posledic učinkov plana na varstvene cilje obravnavanega varovanega območja in njihovo celovitost ter povezanost se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih: Preglednica 24: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe plana na varovana območja Ocena Opredelitev razreda učinka vpliva ni: A Vplivi oziroma učinki plana bodo ohranjali obstoječe stanje ali celo izboljšali stanje varovanih območij. vpliv je nebistven: B Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost bodo nebistveni. Specifični ukrepi niso predvideni. vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: C Vpliv plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost ne bodo bistveni ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. vpliv je bistven: Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost bodo D bistveni in jih ni mogoče omiliti (znatno poslabšanje stanja vsaj ene vrste ali habitatnega tipa zaradi katerih je območje razglašeno kot Natura 2000 območje oz. degradacija prvin, zaradi katerih je neko območje zavarovano). vpliv je uničujoč: Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost bodo E uničujoči (izumrtje/izginotje vsaj ene vrste ali habitatnega tipa zaradi katerih je območje razglašeno kot Natura 2000 območje oz. popolna degradacija prvin, zaradi katerih je neko območje zavarovano). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 47 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Če se podocene in ocene za katerokoli posledico učinka ne uvrstijo v velikostni razred D ali E, vplivi plana na varstvene cilje varovanega območja in njegove celovitosti ter povezanosti niso škodljivi. Če se podocene in ocene za katerokoli posledico učinka uvrstijo v velikostni razred D ali E, so vplivi plana na varstvene cilje varovanega območja in njegove celovitosti ter povezanosti pomembni in škodljivi. Plan ima lahko vpliv na stanje vrste oziroma habitatnega tipa zaradi neposrednega, daljinskega oziroma kumulativnega in sinergijskega vpliva. Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo na območju neposrednega vpliva. V skladu z 20. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11) se daljinski vpliv ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo, ki je naveden v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika, na območju daljinskega vpliva, razen za vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna v skladu s predpisom, ki določa vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, velja, da se daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje od območja daljinskega vpliva, navedenega v Prilogi 2 tega pravilnika, razen če se iz predhodnih ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliščin ugotovi, da je območje daljinskega vpliva drugačno. Plan ima lahko vpliv na stanje vrste oziroma habitatnega tipa zaradi neposrednega, daljinskega oziroma kumulativnega vpliva. Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo na območju neposrednega vpliva. Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo, na območju daljinskega vpliva. Vplivna območja posameznih vrst posegov so opredeljena v Prilogah 1, 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11). Preglednica 25: Uvrstitev posegov po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja Poseg v naravo Kompleksni industrijski objekti Gradnja novega ali rekonstrukcija nakupovalnega središča, sejmišča in drugega podobnega objekta Gradnja nove stanovanjske ali nestanovanjske stavbe z vrtom, dvoriščem ali brez, razen nestanovanjskih stavb iz Poglavja II. Postavitev objektov javne razsvetljave in postavitev razsvetljave stavb Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo ali prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja za smučišče, smučarske vlečnice,...) Gradnja glavne ali regionalne ceste Postavitev pod- ali nadzemnega komunikacijskega omrežja (primeroma telefonski vod) Postavitev podzemnega voda (vodovod, plinovod, kanalizacijska cev, telefonski kabel itd.) Neposredni vpliv Opomba Območje neposrednega vpliva (v m) Daljinski vpliv Območje daljinskega vpliva (v m) VSE SKUPINE 0 100 ptice, netopirji, vodni in obvodni habitatni tipi, hrošči 1000 VSE SKUPINE 0 20 0 250 VSE SKUPINE 0 20 0 0 nočni metulji 0 0 sesalci (netopirji), nočni metulji, hrošči 100 250 VSE SKUPINE 0 150 belorepec, planinski orel, koconoge kure, kozača, vodne ptice VSE SKUPINE Obm. neposrednega vpliva zajema obm. dalj. vpl 500 Enako kot v stolpcu neposredni vpliv enako kot obm. neposrednega vpliva VSE SKUPINE 0 75 0 enako kot obm. neposrednega vpliva VSE SKUPINE 0 75 VSE SKUPINE 100 Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo na varovanem območju, na katerem so bili po 1. maju 2004 že presojani in potrjeni plani ali posegi v naravo ali so takšni plani ali posegi v naravo še v postopku presoje sprejemljivosti plana ali posega v naravo, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (20. čl. Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 48 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 4.1.2 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA Pri ugotavljanju vplivov obravnavanega prostorskega akta na varstvene cilje varovanih območij, na njihovo celovitost ter povezanost, smo izhajali iz ugotovitve, da je vir za nastanek neugodnih vplivov na varstvene cilje varovanega območja sprememba obstoječe namenske rabe in gradnja objektov ter spremljajoče infrastrukture. Območja škodljivih vplivov posameznih posegov v okviru izvedbe prostorskega akta so opredeljena skladno s Prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) kot je prikazano v spodnji preglednici. 6. člen Pravilnika določa, da plan nima pomembnih vplivov na varovana območja, če: 1. se namenska raba prostora določa zunaj prostora, ki je: od varovanega območja oddaljen bolj kot je območje neposrednega vpliva načrtovanega posega v naravo in od vsake notranje cone skupine vrst oziroma habitatnih tipov oddaljen bolj kot je območje daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo; 2. določitev namenske rabe prostora seže v varovana območja, vendar le v del, ki ni notranja cona skupine vrst oziroma habitatnih tipov, in je zunaj območja neposrednega in daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo na notranje cone. Zaradi izvedbe SD OPN MOL bo prihajalo do: neposrednih vplivov (fizični posegi), daljinskih (zaradi hrupa, osvetljevanja, obremenjevanje okolja), začasnih vplivov (zaradi izvedbe ureditev med gradnjo objektov bo del vplivov le začasno prisoten), trajnih vplivov (trajna umeščenost objektov, ki so vir neugodnih vplivov, v prostor) na varovana območja kumulativnih vplivov. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo. 4.1.3 OCENA VPLIVOV SD OPN NA VAROVANA OBMOČJA SD OPN MOL obsega posege, ki se nahajajo v (vplivnem) območju naslednjih varovanih območij: (p)POO, POV in KP Ljubljansko barje, (p)POO Sava Medvode – Kresnice, (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben, POO Šmarna gora, krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, NS Ljubljanica, SON obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Špice, NS Grajski grič, KP Polhograjski dolomiti, KP Zajčja dobrava in SON Pot spominov in tovarištva. Poleg tega se SD OPN MOL nahaja v območju daljinskega vpliva pPOO, POO Rašica. Vplivi na varovana območja so opredeljeni v spodnjih podpoglavjih, matrike vplivov za N2k se nahajajo v Prilogi 9. Da bi vplive čim bolj omilili, so predvideni omilitveni ukrepi, poleg tega pa je za vse posege v zavarovana območja, naravne vrednote, posebna varstvena območja (Natura 2000) in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo narave. Prisotni bodo tudi kumulativni vplivi s plani sosednjih občin in DPN kot je opisano v poglavju 2.7. Kumulativni vplivi bodo nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C) v tem in drugih presojah vplivov za druge OPN in DPN. Sinergijskih vplivov na pričakujemo. 4.1.3.1 POO, POV IN KP LJUBLJANSKO BARJE TER NS LJUBLJANICA Na Ljubljanskem barju sta predvidena 2 posega, ki bi lahko imela bistvene posega na varstvene cilje varovanih območij, in sicer širitev stanovanjskih območij BČ-534 - Hauptmanca in nova rekreacijska pot od predvidene vstopne točke KPLJB – Plečnikova cerkev s premostitvijo Ljubljanice (BČ-545, TR-311). BČ-534 se nahaja v prvem varstvenem območju (1 VO KPLB) in širitev je v nasprotju z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/2008), saj je v 1 VO KPLB možna le obstoječa razpršena poselitev. Nova rekreacijska pot od predvidene vstopne točke KPLJB – Plečnikova cerkev s premostitvijo Ljubljanice (BČ-545, TR-311) se prav tako deloma nahaja v prvem, deloma v tretjem VO KPLB. Poleg tega je predvideno novo prečkanje NS Ljubljanica (ožje ZO). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 49 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Rekreacijska pot in brv naj bi bila sicer enostavna objekta v nestavbni namenski rabi. V skladu z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/2008) je poti v ožjih možno urejati v kolikor je ureditev, določena v načrtu upravljanja. Predvidena pot ob prečkanju Ljubljanice in naprej do Plečnikove cerkve poteka po naravovarstveno visoko vrednotenih habitatih. Poleg tega v TR-311 prečka območje nadomestnih habitatov, ki je določeno z veljavnim planom. Pot na eni strani sicer predstavlja možnost približanja tega tipa varstvenih ukrepov širši javnosti, po drugi strani pa predstavlja nov vir motenj oz. tveganja za uspešno vzpostavitev nadomestnih habitatov. Predvsem NH v vzhodnem delu TR-311 bi bili lahko fragmentirani od ostalega dela. Posledično je pri izvedbi poti potrebno izvesti pot na način, da se omogoča ohranjanje hidroloških in drugih razmer za NH ter zmanjšuje nemir v prostoru zaradi obiskovalcev. Poleg izpostavljenih 2 posegov so na Ljubljanskem barju predvideni še umestitev ČN (BČ-560), zaris regulacijske linije obstoječih poti, optimizacijo poteka obstoječe ceste (BČ-215). V TR-369 se spreminja PPIP. Vrednotenje posegov je podrobneje opredeljeno v Prilogi 3. Na Ljubljanskem barju je prisotno nekaj zaokrožitev stavbnih površin (npr. BD v VI-364, SS v VI-400, O v VI-665), kjer gre predvsem za uskladitev meje stavbnih zemljišč z DKN in jih zato nismo vrednotili na EUP natančno. SD OPN MOL bodo zaradi izgube območja habitata vrste oz. habitatnega tipa, spremembe ključnih indikativnih kemikalij, spremembe posebnih struktur ali rabe ali naravnih procesov ali vodnega režima imele vpliv na vrste/HT drobni svitek, navadni koščak, pohra, navadna nežica, kapelj, potočni piškurji, sulec, činklja, platnica, hribski urh, veliki pupek, koščični škratec, močvirska sklednica, vidra, strašničin mravljiščar, močvirski cekinček, navadni netopir, puščavnik, navadni škržek, ozki vrtenec, HT 3260, HT 6430, HT 6510 ter ptice bičja trstnica, poljski škrjanec, rjava čaplja, velika uharica, velika bela čaplja, rjavi lunj, pepelasti lunj, močvirski lunj, prepelica, kosec, rdečenoga postovka, žerjav, rjavi srakoper, kobiličar, veliki strnad, veliki škurh, kvakač, veliki skovik, sršenar, zlata prosenka, repaljščica, sloka, pisana penica, priba. Vplivov (bistvenih) na preostale vrste/HT ne pričakujemo. Vplive SD OPN MOL na cilje varovanih območij ocenjujemo kot bistvene (ocena D). V primeru izvzema BČ-534, ki je v nasprotju z Uredbo o KP Ljubljansko barje, pa bi bili vplivi plana na KP Ljubljansko barje nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Vplivi SD OPN MOL na POO, POV Ljubljansko barje in NS Ljubljanica so nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.1.3.2 (P)POO LJUBLJANICA - GRADAŠČICA - MALI GRABEN V obravnavano Natura območju se predvideva rekonstrukcija ceste/mostu čez Mali Graben (TR-489). Poleg tega se vodnim zemljiščem korigira območje zelenega pasu v skladu z Državnim prostorskim načrtom za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS št. 72/13-2724) in regulacijsko linijo obstoječe rekreacijske poti. V (vplivno) območje (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben se umešča tudi nova cesta Sadnija do kamnoloma. Kot je prikazano v poglavju 4.2 sta s stališča varovanih območij najbolj sprejemljivi alternativi 4a in 4b, ki ne posegata v Natura 2000 območje. V (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben so prisotne tudi druge spremembe iz nestavbnih v stavbna zemljišča (BC, PC, IP), kjer gre za uskladitve s parcelnimi mejami in ali/stanjem v prostoru. Slednje so manjšega obsega, v okviru obstoječih urbanih območij in ocenjujemo, da ne bodo imele bistvenega vpliva na varstvene cilje N2k. Kot posledica izvedbe teh posegov pričakujemo zaradi izgube območja habitata, negativne vplive na vrste kačji potočnik, potočni piškurji, sulec, platnica, blistavec, pohra, velika, zlata in navadna nežica ter kapelj. Vplivov (bistvenih) na preostale vrste ne pričakujemo. Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.1.3.3 SON OBREČNI PROSTOR LJUBLJANICE, GRUBARJEVEGA PREKOPA IN ŠPICE V SON Obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Špice (npr.) gre pri SD OPN MOL za optimizacijo meje SL-212. Sicer novo prečkanje vodotoka je bilo presojano že v OP iz leta 2010. Kot posledica optimizacije poteka EUP ne pričakujemo bistvenih vplivov (ocena B). 4.1.3.4 (P)POO SAVA MEDVODE – KRESNICE V obravnavano Natura območje se umešča povečanje stavbnega zemljišča za ponikovalno polje Roje, zelene površine in površine za IK ter regulacijska linija obstoječih rekreacijskih poti in umestitev nove brvi čez Savo. Kot posledica izvedbe teh posegov pričakujemo izgube območja habitata vrste oz. habitatnega tipa, spremembe posebnih struktur ali rabe ali naravnih procesov ali vodnega režima, ter posledično negativne vplive na ozkega vrtenca, HT 3240, 6110, 6510 in 91E0. Vplivov (bistvenih) na preostale vrste/HT ne pričakujemo. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 50 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na (p)POO Sava Medvode – Kresnice nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.1.3.5 POO ŠMARNA GORA S SD OPN MOL se v območju gozdov v ŠG-301 dopušča urejanje počivališč, učnih in rekreacijskih poti, otroških igrišč, klopi, miz in košev za odpadke. Načrti za poligon za gorsko kolesarjenje so bili opuščeni. Kot posledica novih ureditev bi lahko prihajalo do izgube območja habitatnega tipa HT 91K0. Zaradi potencialne spremembe sevanja bi lahko prihajalo do negativnih vplivov na črtastega medvedka in rogača. Na slednjega tudi zaradi morebitne spremembe posebnih struktur. Vplivov (bistvenih) na preostale kvalifikacijske vrste/HT ne pričakujemo. Ocenjujemo, da bodo skupni vplivi na varstvene cilje varovanega območja in kvalifikacijske vrste/HT nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.1.3.6 KP TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB S SD OPN MOL se v KP Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib predvideva opredelitev novih zelenih parkovnih površin: razširitev ZOO, umestitev vstopne točke KP (RŽ-174), RŽ-250 in RŽ-242; območja vodarne (RŽ-249), širitev območja za turizem (RŽ-164) in vris obstoječe kolesarske poti ter regulacijskih linij rekreacijskih poti. V območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib je v skladu z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) prepovedano spreminjati obstoječo konfiguracijo terena in graditi objekte, ki ne izhajajo iz funkcije krajinskega parka. V pripravi so spremembe in dopolnitve odloka, ki bodo varstveni režim podrobneje definirale in omogočile gradnjo objektov, ki so potrebni za trajnostno upravljanje z zavarovanim območjem. Do spremembe citiranega odloka je sicer sprememba namenske rabe z OPN možna, gradnja objektov pa ni mogoča. Posledično ocenjujemo vpliv SD MOL na KP Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib kot bistven (ocena D). Po spremembah in dopolnitvah odloka na način, da bo mogoča gradnja objektov, ki so potrebni za trajnostno upravljanje z zavarovanim območjem, bodo vplivi nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.1.3.7 NS GRAJSKI GRIČ V varovanem območju se v skladu s SD OPN MOL predvideva opredelitev novih zelenih parkovnih površin za urejanje vinograda (GR-55). Poleg tega se v območju zariše regulacijska linija obstoječe rekreacijske poti (GR-36, GR-37). Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na NS Grajski grič nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.1.3.8 KP POLHOGRAJSKI DOLOMITI S SD OPN MOL se v KP Polhograjski Dolomiti predvidevajo nove površine okoljske infrastrukture (ŠE-797, DR-727) in manjše zaokrožitve stanovanjskih površin. Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na KP Polhograjski Dolomiti nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.1.3.9 KP ZAJČJA DOBRAVA S SD OPN MOL se v KP Zajčja dobrava predvideva vris regulacijske linije obstoječe rekreacijske poti in otroškega igrišča. Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na KP Zajčja dobrava nebistveni (ocena B). 4.1.3.10 SON POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA V SON Pot spominov in tovarištva se s SD OPN MOL regulirajo meje EUP, zaradi česar ne pričakujemo vplivov (ocena B). 4.1.3.11 PPOO, POO RAŠICA V območju daljinskega vpliva se nahaja industrijska cona Nadgorica. Slednja je obravnavana v alternativah. S stališča pPOO, POO Rašica so si alternative enakovredne in pričakujemo predvsem daljinski vpliv zaradi spremembe indikativnih kemikalij (svetlobno onesnaženje). Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na pPOO, POO Rašica nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.2 ALTERNATIVNE REŠITVE V okviru pričujočega dokumenta so bile presojane alternative dveh posegov, in sicer: cona Nadgorica, kjer so obravnavane 3 alternative, ceste do kamnoloma Sadinja vas, kjer je obravnavanih 5 alternativ. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 51 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 4.2.1 CONA NADGORICA Sprememba namenske rabe prostora je namenjena izgradnji centra varne vožnje s spremljevalnim programom, del območja pa je namenjen proizvodnim dejavnostim. Pobuda za izvedbo projekta centra varne vožnje je v interesu AMZS ter mednarodne avtomobilistične zveze FIA. Ob centru varne vožnje želi MOL zagotoviti tudi površine za proizvodne dejavnosti, ki jih na območju MOL primanjkuje. Primanjkuje predvsem večjih sklenjenih površin, odmaknjenih od poselitve, ki so npr. primerne za logistične centre. V zadnjem času se na MOL pojavlja kar nekaj investitorjev, ki na območju MOL iščejo takšne lokacije. Območje umestitve predvidenega posega v prostor je predlagano na podlagi ugotovitev izdelane strokovne podlage Raziskava lokacij in opredelitev pogojev za avtosejem in center varne in športne vožnje ter za proizvodne dejavnosti: Študija privlačnosti, ranljivosti in ustreznosti prostora (BF, 2013). Iz citirane študije izhaja, da se je območje kot najustreznejše pokazalo tako na podlagi varstvenega kriterija (na območju namreč razen omejitev zaradi varstva kmetijskih zemljišč ter območja majhne in preostale poplavne nevarnosti ni drugih okoljskih omejitev), kot tudi razvojnega (raven oziroma rahlo nagnjen teren, bližina ceste, železnice, bližina infrastrukturnih vodov, komunikacijskih vodov, bližina obstoječih gospodarskih con, ustrezna velikost). Na območju Nadgorice je območje proizvodnih dejavnosti v povezavi z območjem prometne infrastrukture že načrtovano v strateškem delu OPN MOL. Območje je bilo na strateški ravni presojano v okviru okoljskega poročila za strateški del OPN MOL. Z okoljskim poročilom je kot omilitveni ukrep predlagano, da se posege na najboljša kmetijska zemljišča utemelji z ustreznimi strokovnimi podlagami. V osnutku SD OPN MOL ID je predlagana cona obsegala 57,4 ha, glede na namensko rabo veljavnega OPN v celoti na kmetijskih zemljiščih. Za pripravo dopolnjenega osnutka SD OPN MOL ID je MOL ponovno proučila prostorske potrebe za umestitev načrtovanih dejavnosti in kot potrebno velikost za cono določila obseg 38 ha. S tem je zagotovila tudi usklajenost s strateškim delom OPN. VPLIV NA UGODNO STANJE VRST IN HABITATNIH TIPOV TER OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE: Preglednica 26: Površine posega posamezne alternative v naravovarstveno pomembne habitatne tipe Površina (ha) Vrednost HT Alternativa 1 Alternativa 2 Alternativa 3 3 2,56 0,81 2,06 4 4,06 0,43 3,15 5 14,95 2,75 10,82 Skupaj 21,57 3,99 16,03 Slika 9: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve cone Nadgorica Locus d.o.o Zavita d.o.o. 52 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slika 10: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve cone Nadgorica ALTERNATIVA 1: Alternativa 1 podobno kot 2 in 3 ne posega v območja ohranjanja narave. Nahaja pa se v območju daljinskega vpliva pPOO in POO Rašica. Cca. 500 m vzhodno je prisotna naravna vrednota ID 4569, cca. 250 m jugozahodno pa NV-8888, cca. 550 m jugozahodno pa NV-8882. Negativni vpliv tega posega se bi odražal predvsem na naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih. Alternativa 1 namreč posega nanje v 58 % svoje površine oz. s 21,6 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Daljinskega vpliva na N2k in NV ne pričakujemo ob upoštevanju varstvenih režimov okoljskih pravnih aktov. Konkretne smernice ZRSVN niso bile podane. V primerjavi z alternativo 2 in 3 je alternativa 1 s stališča posegov v NV HT manj primerna kot 2 in 3. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). ALTERNATIVA 2: Alternativa 2 ne posega v območja ohranjanja narave. Nahaja pa se v območju daljinskega vpliva pPOO in POO Rašica. Cca. 850 m vzhodno je prisotna naravna vrednota (NV) ID 4569, cca. 50 m Z NV-8888, cca. 400 m jugozahodno pa NV-8882. Negativni vpliv tega posega se bi odražal predvsem na naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih. Alternativa 2 namreč posega nanje v 11,4 % svoje površine oz. s 4 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Daljinskega vpliva na N2k in NV ne pričakujemo ob upoštevanju varstvenih režimov okoljskih pravnih aktov. Konkretne smernice ZRSVN niso bile podane. V primerjavi z alternativo 1 in 3 je alternativa 2 s stališča posegov v NV HT bolj primerna kot 1 in 3. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). ALTERNATIVA 3: Alternativa 3 ne posega v območja ohranjanja narave. Nahaja pa se v območju daljinskega vpliva pPOO in POO Rašica. Cca. 500 m vzhodno je prisotna naravna vrednota (NV) ID 4569, cca. 550 m jugozahodno NV-8888, cca. 550 m jugozahodno pa tudi NV-8882. Negativni vpliv tega posega se bi odražal predvsem na naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih. Alternativa 3 namreč posega nanje v 42 % svoje površine oz. s 16 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Daljinskega vpliva na N2k in NV ne pričakujemo ob upoštevanju varstvenih režimov okoljskih pravnih aktov. Konkretne smernice ZRSVN niso bile podane. V primerjavi z alternativo 1 in 2 je alternativa 3 s stališča posegov v NV HT bolj primerna kot 1 in manj primerna kot 2. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Locus d.o.o Zavita d.o.o. 53 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 4.2.2 CESTA DO KAMNOLOMA SADINJA VAS Z namenom iskanja najustreznejše rešitve za dostop do kamnoloma pa se je MOL odločila, da v okviru priprave dopolnjenega osnutka SD OPN MOL ID preveri še dodatne alternative. Izmed alternativ predlaganih in obravnavanih v izdelanih strokovnih podlagah je ob predlogu iz SD OPN MOL ID, ki predstavlja prvo alternativo, pripravila še 4 alternativne rešitve, ki bi bile primerne za vključitev v OPN. Edini možni dostop do kamnoloma trenutno predstavlja cestna povezava med Litijsko cesto in Sadinjo vasjo, ki pa se izkazuje kot neustrezen. Dejavnost kamnoloma namreč generira množičen tovorni promet, ki zaradi različnih emisij (hrup, vibracije, prah) negativno vpliva na bivalne razmere stanovalcev ob sedanji cestni povezavi. Poleg tega tovorni promet predstavlja tudi neposredno nevarnost za ostale udeležence v prometu, predvsem za kolesarje, za katere ni urejenih ločenih površin. Obravnavana cestna povezava spada med pomembnejše kolesarske smeri na občinskem nivoju. Preko nje delno poteka tudi državna kolesarska povezava L-043. Še posebno moteč in nevaren je tovorni promet na odseku pri OŠ Sostro, saj šoloobvezni otroci sodijo med šibkejše udeležence v prometu. Kamnolom je pomembno območje pridobivanja mineralnih snovi v ljubljanski regiji, za MOL pa je pomemben tudi kot potencialna deponija nenevarnih gradbenih odpadkov. Kamnolom Sostro - Sadinja vas je edini kamnolom z ustreznimi kapacitetami na območju MOL, ter ima potencial izkoriščanja kamnoloma v obsegu ca. 7 mio m3 in v obsegu ca. 4 mio m3 deponije. Kamnolom upravlja Družba za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring, KPL d. d.. Kamnolom služi za pridobivanje dolomitnega peska, ki ga potrebujejo za lastne potrebe oz. prodajo. Kamnolom obratuje na podlagi pridobljene rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin, ki je bila dana z vladno Uredbo (Ur. l. RS št. 103/2000, 81/2002), po predhodno pridobljenem mnenju lokalne skupnosti. Koncesija oz. dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma Sostro - Sadinja vas sta podeljena do leta 2021. Za kamnolom je pridobljeno tudi okoljevarstveno soglasje za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov. KPL d. d. ima z MOL sklenjeno dvajsetletno koncesijsko pogodbo za letno in zimsko vzdrževanje cest (kamnolom je edini primeren za posipni material na območju MOL) ter pogodbo o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, na podlagi katere je omenjeni kamnolom zadolžen za polnjenje, distribucijo in skladiščenje protipoplavnih vreč s peskom. Za potrebe določitve najustreznejšega dostopa do kamnoloma, ki bo vključen v OPN MOL ID MOL predlaga naslednje alternativne rešitve: alternativa 1 – delna rekonstrukcija obstoječe ceste (z minimalnimi posegi v obstoječe objekte) z novim dostopom mimo Kamence (ta alternativa je vključena v dopolnjen osnutek SD OPN MOL ID), alternativa 2 – celovita rekonstrukcija obstoječe ceste (z rušitvami objektov) z novim dostopom mimo Kamence, alternativa 3 – nova cesta, ki poteka vzporedno s cesto Sadinja vas in Cesto II. grupe odredov, po južnem robu zaselkov vzdolž omenjenih cest. Na Litijsko cesto se priključi v delu, kjer je predviden koridor za izvedbo ceste, ki bo povezovala Litijsko cesto z Zaloško cesto in je v neposredni bližini avtocestnega priključka. alternativa 4a – nova cesta, ki od Litijske ceste do ceste 13. julija poteka po alternativi 3, naprej pa enako kot alternativa 4b, alternativa 4b - nova cesta, ki ima v celoti nov potek ob vznožju Marenčka in naprej vzporedno z Mareško potjo, Cesto 13. julija in Cesto II grupe odredov. Na Litijsko cesto se priključi v delu, kjer je predviden koridor za izvedbo ceste, ki bo povezovala Litijsko cesto z Zaloško cesto in je v neposredni bližini avtocestnega priključka. VPLIV NA UGODNO STANJE VRST IN HABITATNIH TIPOV TER OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE: Preglednica 27: Velikost fizičnega posega alternativ v območja ohranjanja narave N2k EPO Alternativa ZO NV SI3000291 V produ 0,03 ha oz. 0,03 %, 0,03 ha oz. 0,04 %, 1 / / od tega 0,014 ha nov poseg od tega 0,01 ha nov poseg 2 0,03 ha oz. 0,02 % / / 0,03 ha oz. 0,05 % 3 0,07 ha oz. 0,04 % / / 0,07 ha oz. 0,11 % 4a / / / / 4b / / / / Locus d.o.o Zavita d.o.o. HT (ha) 5 3 4 Skupaj 1,13 0,02 0,00 1,15 1,36 3,08 4,27 4,42 0,03 0,05 0,18 0,18 0,01 0,01 0,06 0,06 1,39 3,15 4,51 4,67 54 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Slika 11: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas Slika 12: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas Locus d.o.o Zavita d.o.o. 55 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) ALTERNATIVA 1: Alternativa 1 sicer v večjem delu trase predstavlja rekonstrukcijo obstoječe poti, vendar novi dostop mimo Kamence (PO-2899) predstavlja nov poseg v Natura 2000 območje (0,03 ha oz. 0,03 %, od tega 0,014 ha nov poseg), EPO (0,03 ha oz. 0,04 %, od tega 0,01 ha nov poseg) in varovane habitatne tipe (1,15 ha). Pomeni pa najmanjši poseg v varovane habitatne tipe kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). ALTERNATIVA 2: Alternativa 2 predstavlja nov poseg v Natura 2000 območje (0,03 ha oz. 0,02 %), EPO (0,03 ha oz. 0,05 %) in v varovane habitatne tipe (1,39 ha) kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). ALTERNATIVA 3: Alternativa 3 predstavlja nov poseg v Natura 2000 območje (0,07 ha oz. 0,04 %), EPO (0,07 ha oz. 0,11 %) in v varovane habitatne tipe (3,15 ha) kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). ALTERNATIVA 4A: Alternativa 4a predstavlja nov poseg v varovane habitatne tipe na 4,51 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). ALTERNATIVA 4B: Alternativa 4b predstavlja nov poseg v varovane habitatne tipe na 4,67 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna. Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). 4.3 4.3.1 RAZLAGA O MOŽNOSTIH OMILITVE ŠKODLJIVIH VPLIVOV Z NAVEDBO USTREZNIH OMILITVENIH UKREPOV IN RAZLOGI ZA KONKRETEN IZBOR OMILITVENEGA UKREPA ZAKONSKA IZHODIŠČA Obvezni omilitveni ukrepi so pripravljeni na osnovi naslednje zakonodaje: Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11); Direktiva Sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora - Direktiva o habitatih; Direktiva Sveta Evrope 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic - Council Directive 79/409/EEC on the conservation of wild birds - Direktiva o pticah; V ZON-UPB2 (Ur.l. RS 96/04) 101b. člen (posebne določbe o potrditvi plana v postopku celovite presoje vplivov na okolje) v 2. odstavku določa, da se v primeru, ko je potrditev plana pogojena z izvedbo omilitvenih ukrepov, njihovo izvajanje podrobneje preveri oziroma določi z okoljevarstvenim soglasjem, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali naravovarstvenim soglasjem na podlagi 105. člena tega zakona. V 101e. členu (posegi v naravo, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje) je v točki (5) določeno, da je ocena sprejemljivosti posega v naravo ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območij, njihovo celovitost in povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi. Tipi možnih ukrepov so opredeljeni v 102. členu (izravnalni in omilitveni ukrepi), kjer v 2. točki zakon določa, da ima pri izboru ukrepa prednost vzpostavitev nadomestnega območja, ki ima enake Locus d.o.o Zavita d.o.o. 56 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) naravovarstvene značilnosti. 104a. člen (presoja sprejemljivosti posegov v naravo, ki se izvajajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo) v 4. točki določa, da je ocena posega v naravo ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje posameznih območij, njihovo celovitost ter povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi. 105a. člen (presoja sprejemljivosti posegov v okviru naravovarstvenega soglasja) v 2. točki določa, da Ministrstvo odloči o sprejemljivosti posega v naravo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Mnenje mora vsebovati oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje območij iz prvega odstavka 101. člena tega zakona in navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega (točka 3). Natančnejše opredelitve postopkov in vsebin glede vzpostavitve omilitvenih ukrepov so tudi v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) v členih 3., 15., 16., 18. in posebej v 24. členu (omilitveni ukrepi). Ta določa: (1) Če so ugotovljeni škodljivi vplivi načrtovanega plana ali s planom načrtovanega posega v naravo, se preveri, ali se jih z omilitvenimi ukrepi lahko omili v taki meri, da postanejo vplivi plana neškodljivi. (2) Preveritev omilitvenih ukrepov iz prejšnjega odstavka vključuje: navedbo ustreznih omilitvenih ukrepov; oceno posledic omilitvenih ukrepov na škodljive učinke načrtovanega plana ali s planom načrtovanega posega v naravo v skladu z 21. členom tega pravilnika in Prilogo 7, ki je sestavni del tega pravilnika; utemeljitev ustreznosti in verjetnost uspešnosti izbranega omilitvenega ukrepa; izvedljivost umestitve načrtovanih omilitvenih ukrepov v plan. (3) Izvedljivost umestitve načrtovanih omilitvenih ukrepov se dokazuje z naslednjimi podatki: navedbo o tem, kdo bo poskrbel za izvedbo omilitvenega ukrepa in kako bo omilitveni ukrep izveden: časovno opredelitev izvedbe plana in omilitvenega ukrepa in navedbo načina spremljanja uspešnosti izvedenega omilitvenega ukrepa. Vzpostavitev primernih omilitvenih ukrepov na območjih Natura 2000 je zahtevana tudi v okviru obeh evropskih direktiv: Direktiva o pticah v 4. točki 4. člena določa, da v zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnihkoli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena. Države članice si prizadevajo, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov tudi zunaj teh območij varstva. Direktiva o habitatih v 6. členu opredeljuje omilitvene ukrepe in postopek njihove vzpostavitve. V 2. točki določa, da države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive. V točki 3 pa določa, da pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti. Kot usmeritev za izvajanje obeh direktiv je Evropska komisija izdala tudi ustrezna navodila (Managing Natura 2000 sites: The provisions of Article 6 of the "Habitats" Directive 92/43/EEC’ (MN2000) in Assessment of plans and projects significantly affecting Natura 2000 sites, Methodological guidance on the provisions of Article 6(3) and (4) of the Habitats Directive 92/43/EEC (AS2001)). V tej usmeritvi je navedeno, da postopek izvajanja členov 6(3) in (4) ni pogojen z gotovostjo, ampak z verjetnostjo pomembnih vplivov, ki so posledica planov in projektov v in tudi zunaj varovanega območja. Skladno z načelom previdnosti iz tega sledi, da je neizvajanje ukrepov na podlagi ocene, da nismo gotovi glede pomena vplivov na varovano območje, nesprejemljivo. 4.3.2 SPLOŠNI OMILITVENI UKREPI V skladu z veljavnimi pravnimi akti je potrebno za vse posege v Natura 2000 in zavarovana območja pridobiti naravovarstveno soglasje in pogoje ter pri izvedbi upošteva varstvene usmeritve, v okviru katerih bodo omilitveni ukrepi v nadaljevanju podrobneje določeni. Omilitvene ukrepe podajamo glede na vrste dejavnosti oziroma vrste posegov. Za izvedbo vseh omilitvenih ukrepov so zadolženi investitorji oz. lastniki zemljišč in Občina. V času gradnje naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oz. naravovarstveni nadzornik ter občina. Vsi našteti omilitveni ukrepi so izvedljivi, verjetnost uspešnosti njihove izvedbe je zmerna do zelo verjetna. Predvideni splošni omilitveni ukrepi, ki se jih vnese v relevantne člene ohranjanja narave (npr. poglavje 17.1 naj se doda nov člen) oz. v druge ustrezne člene glede na dejavnosti v prostoru in ki veljajo za celotno območje občine v območjih biotske raznovrstnosti, so: Objekti za oglaševanje naj se v varovanih območjih narave, razen v Krajinskem parku Ljubljansko barje, prednostno ne umeščajo, predvsem pa ne osvetljujejo, drugje naj se slednje spodbuja. V Krajinskem parku Ljubljansko barje je umeščanje objektov za oglaševanje v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08) prepovedano. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 57 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Umeščanje posegov in izvajanje dejavnosti naj poteka izven obdobja, pomembnega za varovane vrste. Podroben časovni okvir se določi v postopku pridobivanja naravovarstvenega soglasja oz. dovoljenja za poseg v naravo. Izvajajo se ukrepi za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja. V območjih, pomembnih za netopirje, nočne metulje in hrošče naj se ne izvaja nočno osvetljevanje gradbišča in objektov. Za osvetlitev zunanjih površin se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. RASTLINE Območja degradirana v času izvedbe del, ki ne bodo pozidana, je potrebno takoj po zaključku del povrniti v prvotno stanje in prepreči razrast alohtone vegetacije. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) idr. (npr. v TR-489 v primeru japonskega dresnika, ki je ob Malem Grabnu prisoten v velikih gostotah). Pri vzpostavitvi ozelenjene ograje ali žive meje naj se v območjih ohranjanja narave uporablja lokalno avtohtone rastline, izven omenjenih območij pa naj se uporabo slednjih spodbuja. Parkovne ureditve in druge zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le lokalno avtohtone rastlinske vrste. Pri posegih se ohranja/vzdržuje oz. se omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in vrstno pestre vegetacije gozdnega robu. VODOTOKI Ohranja in obnavlja se povezanost vodotokov za ribe in druge vodne organizme. Posege v strugo in v vegetacijski pas vodotokov se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija. Ohranja naj se vsa večja, tudi trhla in nevitalna drevesa, ker predstavljajo ogrožen habitat varovanih vrst. V primeru, da to ni mogoče, je potrebno v postopku pridobivanja dovoljenja za poseg v naravo oz. naravovarstvenega soglasja opredeliti, katera debela, trhla in nevitalna drevesa se lahko odstranijo ter morebitne dodatne omilitvene ukrepe. PTICE Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic). V primeru zasteklitve večjih površin naj se na večja okna ter steklena vrata namestijo nalepke v obliki silhuete ujed oz. naj imajo zasteklitve ustrezno vidne vzorce. PREHODI ZA ŽIVALI Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, sesalci). Za dvoživke: pri obnovi in gradnji novih cest se naj na območjih, kjer imajo dvoživke selitvene poti izvedejo podhodi pod cestami s primernimi dimenzijami. Pri morebitni obnovi ali rekonstrukciji prometnic v naj se predvidijo ukrepi za sanacijo črnih točk povozov dvoživk (prehodi in zaščitne ograje). GOZD IN DRUGA LESNATA VEGETACIJA Ohranja in obnavlja naj se mozaičnost kulturne krajine, njene strukturne elemente (omejki, živice, gozdni otoki, mejice, stara drevesa, glavate vrbe, vodna telesa, ekstenzivni travniški sadovnjaki) in sklenjenost gozdnih površin ter migratorni koridorji ogroženih vrst. 4.3.1 KONKRETNI OMILITVENI UKREPI IN USMERITVE Konkretni omilitveni ukrepi za posamezne EUP-je so podani v prilogi 3 okoljskega poročila. 4.4 DOLOČITEV ČASOVNEGA OKVIRJA IZVEDBE OMILITVENIH UKREPOV, NAVEDBA NOSILCEV NJIHOVE IZVEDBE IN NAČIN SPREMLJANJA USPEŠNOSTI IZVEDENIH OMILITVENIH UKREPOV Omilitvene ukrepe je potrebno upoštevati v OPN pred potrditvijo plana. Na terenu se ukrepi izvajajo v času gradnje, sanaciji po gradnji in v fazi obratovanja posameznih posegov. Za izvedbo vseh omilitvenih ukrepov so zadolženi investitorji oz. lastniki zemljišč in Občina. V času gradnje naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oz. naravovarstveni nadzornik ter občina. Vsi našteti omilitveni ukrepi so izvedljivi, verjetnost uspešnosti njihove izvedbe je zmerna do zelo verjetna. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 58 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Preglednica 28: Omilitveni ukrepi in presoja pozitivnih učinkov posameznega omilitvenega ukrepa, pregled časovne izvedbe ukrepov in nadzor nad izvajanjem. Izvedljivost ukrepa Razlaga izogiba Prizadeta vrsta/ škodljivega vpliva ali Časovni Način HT/varovano EUP Omilitveni ukrep Nosilec njegovega zmanjšanja okvir spremljanja območje izvedbe z omilitvenim ukrepom izvedbe uspešnosti V času Preverjanje Pri vzpostavitvi ozelenjene ograje ali žive meje naj se v območjih Investitor oz. Ohranjanje območja in načrtovanja plana in ohranjanja narave uporablja lokalno avtohtone rastline, izven omenjenih lastnik preprečevanje in veljavnosti stanja na območij pa naj se uporabo slednjih spodbuja. površin degradacije. OPN terenu Objekti za oglaševanje naj se v varovanih območjih narave, razen v Vsa območja Vsa območja Krajinskem parku Ljubljansko barje, prednostno ne umeščajo, predvsem V času Preverjanje Investitor oz. Ohranjanje območja in pa ne osvetljujejo, drugje naj se slednje spodbuja. (V Krajinskem parku načrtovanja plana in lastnik preprečevanje Ljubljansko barje je umeščanje objektov za oglaševanje v skladu z in veljavnosti stanja na površin degradacije. Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08) OPN terenu prepovedano.) HT 3260, HT 6430, HT 6510 ((p)POO Ljubljansko V času Preverjanje barje) Parkovne ureditve in druge zasaditve naj se v varovanih območjih Investitor oz. Ohranjanje habitatov in načrtovanja plana in HT 3240, HT Vsa območja izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le lokalno avtohtone lastnik struktur pomembnih za in veljavnosti stanja na 6110, HT 6510, rastlinske vrste. V ostalih območjih je enak omilitven ukrep priporočen. površin vrste. OPN terenu HT 91E0 ((p)POO Sava Merdvode Kresnice HT Ilirski bukovi V času Preverjanje gozdovi, črtasti Pri posegih se ohranja/vzdržuje oz. se omogočijo pogoji za ponovno Investitor oz. Ohranjanje habitatov in načrtovanja plana in medvedek Vsa območja vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in vrstno pestre vegetacije lastnik struktur pomembnih za in veljavnosti stanja na (POO Šmarna gozdnega robu. površin vrste. OPN terenu gora) Locus d.o.o Zavita d.o.o. Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. 59 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje Vse kvalifikacijske vrste rib ((p)POO Ljubljansko barje, pPOO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben) Vse kvalifikacijske vrste ptic (POV Ljubljansko barje) HT 3260, HT 6430, HT 6510 ((p)POO Ljubljansko barje) HT 3240, HT 6110, HT 6510, HT 91E0 ((p)POO Sava Merdvode Kresnice Locus d.o.o Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa EUP Omilitveni ukrep Časovni okvir izvedbe Vsa območja Umeščanje posegov in izvajanje dejavnosti naj poteka izven obdobja, pomembnega za varovane vrste. Podroben časovni okvir se določi v postopku pridobivanja naravovarstvenega soglasja oz. dovoljenja za poseg v naravo. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje habitatov in struktur pomembnih za vrste. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Vsa območja Območja degradirana v času izvedbe del, ki ne bodo pozidana, je potrebno takoj po zaključku del povrniti v prvotno stanje in prepreči razrast alohtone vegetacije. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) idr. (npr. v TR-489 v primeru japonskega dresnika, ki je ob Malem Grabnu prisoten v velikih gostotah). V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje habitatov in struktur pomembnih za vrste. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Zavita d.o.o. 60 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje črtasti medvedek, rogač (POO Šmarna gora) rogač, mali podkovnjak, močvirski krešič, kačji potočnik in vse kvalifikacijske vrste rib (p)POO Ljubljanica Gradaščica Mali Graben KP Polhograjski Dolomiti navadni netopir, puščavnik, ((p)POO Ljubljansko barje) mali podkovnjak, rogač, močvirski krešič ( (p)POO Rašica - vplivno območje) Locus d.o.o Časovni okvir izvedbe Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti EUP Omilitveni ukrep Vsa območja Dela naj potekajo v dnevnem času. V območjih, pomembnih za netopirje, nočne metulje in hrošče naj se ne izvaja nočno osvetljevanje gradbišča in objektov. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Vsa območja Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Zavita d.o.o. Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa Ohranjanje ugodnega stanja območja ter kvalifikacijskih vrst in HT Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. 61 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje vse kvalifikacijske vrste rib, močvirska sklednica, drobni svitek, navadni koščak, koščični škratec, hribski urh, veliki pupek, navadni škržek, ozki vrtenec, HT 3260 ((p)POO Ljubljansko barje) vse kvalifikacijske vrste rib, kačji potočnik, ozki vrtenec (pPOO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben) HT 3260, HT 6430, ((p)POO Ljubljansko barje) HT 3240, HT 91E0, (p)POO Sava Medvode – Kresnice, Vse kvalifikacijske vrste ptic (POV Ljubljansko barje) Locus d.o.o Časovni okvir izvedbe Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa EUP Omilitveni ukrep BČ-545, TR-311, TR489, MO-10, RN-427, PO-682, PO-681 Ohranja in obnavlja se povezanost vodotokov za ribe in druge vodne organizme. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje ugodnega stanja območja ter kvalifikacijskih vrst in HT. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. vsa območja Posege v strugo in v vegetacijski pas vodotokov se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija. Odstranjeno obvodno avtohtono in grmovno vegetacijo naj se nadomesti. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje ugodnega stanja območja ter kvalifikacijskih HT. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. V času načrtovanja in veljavnosti OPN V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Preverjanje plana in stanja na terenu VI-360, VI-366, VI-365, VI-396, VI-402, VI-594, VI-604, BČ-545, TR311, BČ-560, BČ-490, BČ-215 Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic). V primeru zasteklitve večjih površin naj se na večja okna ter steklena vrata namestijo nalepke v obliki silhuete ujed oz. naj imajo zasteklitve ustrezno vidne vzorce. Zavita d.o.o. Investitor oz. lastnik površin Investitor oz. lastnik površin Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. 62 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje EUP Omilitveni ukrep Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, sesalce). hribski urh, veliki pupek ((p)POO Ljubljansko barje) BČ-215 Pri morebitni obnovi ali rekonstrukciji prometnic v naj se predvidijo ukrepi za sanacijo črnih točk povozov dvoživk (prehodi in zaščitne ograje). Za dvoživke: pri obnovi in gradnji novih cest se naj na območjih, kjer imajo dvoživke selitvene poti izvedejo podhodi pod cestami s primernimi dimenzijami. vse kvalifikacijske vrste ptic (POV Ljubljansko barje) navadni netopir, hribski urh ((p)POO Ljubljansko barje KP TRŠ, NV317V KP TRŠ, NV317V Locus d.o.o Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti Preverjanje V času Investitor oz. upoštevanja načrtovanja lastnik ukrepov pred in veljavnosti površin, in v času OPN biolog izvedbe del Preverjanje V času Investitor oz. upoštevanja načrtovanja lastnik ukrepov pred in veljavnosti površin, in v času OPN biolog izvedbe del Preverjanje Investitor oz. V času upoštevanja lastnik načrtovanja ukrepov pred površin, in izvedbi in v času biolog izvedbe del Časovni okvir izvedbe Vsa območja Ohranja in obnavlja naj se mozaičnost kulturne krajine, njene strukturne elemente (omejki, živice, gozdni otoki, mejice, stara drevesa, glavate vrbe, vodna telesa, ekstenzivni travniški sadovnjaki) in sklenjenost gozdnih površin ter migratorni koridorji ogroženih vrst. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu RŽ-174 (Koseze vstopna točka KP) Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za sprejemljivost posega V fazi OPPN naj ZRSVN preveri potrebnost ponovne presoje. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin RŽ-250 (Babnik) Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za sprejemljivost posega V območju naj se ne ureja parkirišč. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Zavita d.o.o. Investitor oz. lastnik površin Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa Ohranjanje ugodnega stanja habitata za vrsto in zagotavljanje varstva vrste. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Ohranjanje ugodnega stanja habitata za vrsto in zagotavljanje varstva vrste. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Ohranjanje ugodnega stanja habitata za vrsto in zagotavljanje varstva vrste. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst. Verjetnost uspešnosti izvedbe OU je zmerna do zelo verjetna. Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. 63 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje KP TRŠ, NV317V KP TRŠ, NV317V KP TRŠ, NV317V KP TRŠ, NV317V Locus d.o.o Časovni okvir izvedbe Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti EUP Omilitveni ukrep RŽ-249 (vodarna) Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za sprejemljivost posega Dovoljeni so samo 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode. Ostalo območje stavbnih zemljišč se ohranja neutrjeno in vzdržuje prvotne habitate. Dostopno cesto naj se zapre za promet. Vožnja z vozili se dovoli samo za upravljavca vodarne in lastnike zemljišč. V območju naj se izkopljejo kotanje ter vzpostavijo in vzdržujejo mlakuže kot habitat za dvoživke. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu RŽ-184 Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za sprejemljivost posega. Rekonstruirane poti naj ne bodo osvetljene. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu RŽ-241 (ZOO) Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za sprejemljivost posega. Zunanja ograja živalskega vrta naj se umika od urejene pešpoti ob Večni poti vsaj za 5m. Širitev ZOO naj se vsaj za 15 m odmika od povirja in struge vodotoka na SZ robu območja. Obodna intervencijska pot za ZOO naj se uredi znotraj meje EUP. Nadomesti naj se del ukinjene pešpoti za obiskovalce ob zunanji ograji ZOO do obstoječe grebenske poti na Rožnik. Uporablja naj se obstoječe uvoze z Večne poti v ZOO. Uredi naj se prehajanje dvoživk pod ograjo ZOO v času sezonskih migracij. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu RŽ-164 (širitev Čad) Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za sprejemljivost posega. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV,ZO in netopirje. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Zavita d.o.o. Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. 64 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje KP TRŠ, NV317V NV-317V KP TRŠ, NV317V Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa Omilitveni ukrep RŽ-242 Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za sprejemljivost posega. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin RŽ-204 Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti NV. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. RŽ-187 Območje naj bo bolj usmerjeno v ekosistemsko varovanje in manj v rekreacijsko izrabo območja kot to izhaja iz zapisnika Številka: 35044/2014-, Datum: 15. 10. 2014. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. V času načrtovanja in veljavnosti OPN V času načrtovanja in veljavnosti OPN V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Preverjanje plana in stanja na terenu Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti NV. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst ter ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. GR-35, GR-36, GR-37 NS Grajski grič, NV-7789 GR-55 Območje naj se ne razsvetljuje. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za ZO. NV-7601 DR-432 Pri širitvi stavbnih zemljišč naj se upoštevajo splošni omilitveni ukrepi. Locus d.o.o Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ohranjanje lastnosti ZO in NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. EUP NS Grajski grič, NV-7789 vse vrste rib (pPOO Ljubljanica Gradaščica Mali Graben), NV- 4121 V, EPO Ljubljanica - Gradaščica – Mali graben Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti Časovni okvir izvedbe RD-204, RD-367 Pri urejanju naj se ohranja lesnato vegetacijo. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi. V primeru urejanja naj se ohranja naravovarstveno pomembne HT. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke. Zavita d.o.o. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. 65 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje (p)POO in EPO Rašica – območje daljinskega vpliva EPO Rakovnik EPO Rakovnik pod Golovcem, NV-8707 HT Ilirski bukovi gozdovi, črtasti medvedek, rogač, hribski urh (POO Šmarna gora), EPO Šmarna gora – Skaručenska ravan, NV-313 V, NV-7780, NV7719V (p)POO Ljubljanica Gradaščica Mali Graben Locus d.o.o Časovni okvir izvedbe Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa EUP Omilitveni ukrep CR-711 Pri detajlnem načrtovanju dejavnosti v območju gospodarske cone naj se potrebne zelene površine (FZP=15) načrtuje tako, da se ohranjajo najkvalitetnejši habitati in jelševja ob vodotokih in kanalih. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje površin kvalitetnejših habitatov in jelševja ob vodotokih in kanalih. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. RN-581 Ohranja naj se naravovarstveno pomembne HT. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za varovana območja. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti varovanega območja Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. GO-323, GO-242, RN345, RN-336 Športnih igrišč ni dovoljeno urejati v območju NV-8707 ter v mokrotnih površinah in termofilnem gozdu mešanih listavcev. Območje je razvidno iz slojev, objavljenih na http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija= 705 Urejanje je dopustno na način, da se ohranja stanje naravovarstveno pomembnih HT. Območje naj se ne razsvetljuje. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje lastnosti NV. Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov vrst ter ohranjanje površin habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. ŠG-301 V območje notranje cone HT91K0 naj se ne posega. Območje je razvidno iz slojev, objavljenih na http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija= 612 Urejanje izven mokrotnih površin in termofilnega gozda mešanih listavcev. Območje je razvidno iz slojev, objavljenih na http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija= 705 Območja naj se ne razsvetljuje. Splošni omilitveni ukrepi. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst ter ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. MO-10, RN-427 Prečkanje potokov naj bo izvedeno v skladu s splošnimi omilitvenimi ukrepi. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst . Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Zavita d.o.o. 66 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje (p)POO Ljubljanica Gradaščica Mali Graben, NV-167 V (p)POO Sava Medvode – Kresnice, NV 2762 V, EPO Sava od Mavčič do Save Vse kvalifikacijske vrste ptic (POV Ljubljansko barje ) KP, EPO, (p)POO Ljubljnasko barje POO, POV, KP (1, 3 VO), EPO Ljubljansko barje, NS Ljubljanica, NV167 V Locus d.o.o Časovni okvir izvedbe Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst ter ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. EUP Omilitveni ukrep PO-682, PO-681 (pot ob Savi) Pot naj se v celoti odmika od obrežne vegetacije in naravovarstveno najviše (5) vrednotenih habitatnih tipov. V kolikor se posegu v NV HT 3,4,5 niti po preučitvi alternativnih rešitev v fazi projektiranja ni mogoče izogniti, naj bo pot v tem delu čim ožja (max. 2,5 m). Prečkanje potokov naj bo izvedeno v skladu s splošnimi omilitvenimi ukrepi brez posegov v strugo in brežine, poškodovano obrežno vegetacijo naj se obnovi takoj po izvedenem posegu. Preprečuje se razvoj invazivnih rastlinskih vrst. Poti naj se ne razsvetljuje. V delu, kjer se pot najbolj približa sotočju in prodiščem, naj se postavi opazovalnica in naravovarstvena opozorila, ki bodo obiskovalce usmerjala stran od obiskovanja prodišč, ki se nahajajo vzhodno od poti v sotočju. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke in rastline. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu VI-360, VI-366, VI-365, VI-396, VI-402, VI-594, VI-604 Linijske vegetacijske pasove naj se ohranja. Območja naj se ne razsvetljuje. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za varovana območja. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst ter ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. BČ-545, TR-311 (rekreacijska pot vstopna točka KPLJB – Plečnikova cerkev in premostitev Ljubljanice) V pripravo idejne zasnove, projektne dokumentacije in postavitev rekreacijske infrastrukture mora biti s strokovnim delom tesno vključen upravljavec KPLJB, ki zagotovi, da bo pot vključena v Načrt upravljanja in povezana z ostalo mrežo rekreacijskih poti v KPLB. V sodelovanju z upravljavcem KPLJB, ZRSVN in biologi specialisti se določi naravovarstvene pogoje za izvedbo in obratovanje rekreacijske poti v območju KPLJB in nadomestnih habitatov. V fazi OPPN se z omenjenimi deležniki podrobneje definira tudi širino, višino in konstrukcijo poti ter morebitne ograje na poti. tako, da bo omogočen nemoten prehod živali in upoštevana poplavna varnost. Pot v južnem delu (BČ-545) naj bi bila npr. neutrjena, široka največ 2,5 m. Predpiše se tudi monitoring spremljanja nemira v prostoru. V kolikor bi bile hrup in druge motnje na poti povečane do mere, da vplivajo na ptice in cilje NH, se v fazi obratovanja poti določi in izvede dodatne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Pot naj se v območju nadomestnih habitatov (TR-311) umika iz visoko Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin, biolog, upravljavec KPLB, ZRSVN Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst ter ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. Zavita d.o.o. V času načrtovanja in veljavnosti OPN 67 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje drobni svitek, navadni koščak ((p)POO Ljubljansko barje) POV, KP, EPO Ljubljansko barje, EUP BČ-215 (p)POO, POV, KP, EPO Ljubljansko barje, TR-369 HT 3240, HT 91E0 ((p)POO Sava Medvode – Kresnice) EPO Sava od Mavčič do Save ČR-415, ČR-475, ČR479, ČR-481, ČR-672, ČR-692, ČR-7 Locus d.o.o Omilitveni ukrep vrednotenih habitatnih tipov v smeri tik ob melioracijskem jarku. Vsa večja drevesa v jarku in zahodnem robu jarka se ohranja. Pri vstopu na pot naj se postavi informativna tabla na kateri se obiskovalcem pojasni naravovarstvena pomembnost območja in jih prosi, da uporabljajo samo urejene poti ter da imajo pse na vrvici. Prečkanje Ljubljanice se izvede brez posegov v strugo in brežine, pod mostom mora biti vsaj 4 m pas, ki ob srednjem pretoku Ljubljanice ni poplavljen. Prečkanje se torej izvede tako, da je pod brvjo možno prehajanje živali. Poti se ne osvetljuje. Pot naj bo zaprta za motorni promet. Obiskovalce se ozavešča o naravovarstvenem pomenu območja in primernemu režimu za preprečevanje nemira (hoja le po poti). Na travniku v 1 VO KPLB, kjer se pot usmerja na pilote, se nahaja pomemben habitat metuljev močvirnega cekinčka in strašničnega mravljiščarja. Z naravovarstvenimi vsebinami naj se obiskovalce ozavešča o pomembnosti območja ter ohranjanju vrst in habitatov. Veljajo tudi splošni omilitveni ukrepi. Pri gradnji in vzdrževanju naj se ohranja naravovarstveno pomembne HT izven EUP. V grabne (vodna telesa) ob cesti naj se ne posega oz. le na način, da ni bistvenih poškodb habitata drobnega svitka, navadnega koščaka. Pri pripravi projektne dokumentacije in gradbenem nadzoru naj sodelujejo strokovnjaki za omenjene vrste, ki bodo podrobneje določili ukrepe za te vrste. Upoštevajo naj se omilitveni ukrepi za vodotoke in rastline. Časovni okvir izvedbe Izvedljivost ukrepa Način Nosilec spremljanja izvedbe uspešnosti Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin, biolog Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst ter ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Protipoplavni ukrepi naj bodo čim bolj sonaravno urejeni, po možnosti naj bodo nasipi v smeri proti odprti krajini zasajeni z lokalno avtohtono lesnato vegetacijo. Pri projektiranju rešitve naj bodo vključeni ZRSVN in upravljavec KPLB. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke in rastline. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin, ZRSVN, upravljavec KPLB Ohranjanje ekoloških zahtev in habitatov kvalifikacijskih vrst ter ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Območje naj se ne razsvetljuje. V primeru urejanja naj se ohranja naravovarstveno pomembne HT. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke. V času načrtovanja in veljavnosti OPN Preverjanje plana in stanja na terenu Investitor oz. lastnik površin Ohranjanje površin kvalifikacijskih habitatnih tipov. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Zavita d.o.o. 68 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Prizadeta vrsta/ HT/varovano območje EUP EPO Sava od Mavčič do Save ČR-125 KP Polhograjski Dolomiti DR-307, DR-542, DR352, DR-352, DR-521 4.5 NAVEDBA Omilitveni ukrep Območje naj se ne razsvetljuje. Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za varovana območja. Območje naj se ne razsvetljuje. Ohranja naj se naravovarstveno pomembne HT. Upoštevajo naj se tudi splošni omilitveni ukrepi za ZO. Izvedljivost ukrepa Časovni Način Nosilec okvir spremljanja izvedbe izvedbe uspešnosti V času Preverjanje Investitor oz. načrtovanja plana in lastnik in veljavnosti stanja na površin OPN terenu V času Preverjanje Investitor oz. načrtovanja plana in lastnik in veljavnosti stanja na površin OPN terenu Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa Ohranjanje lastnosti varovanega območja. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. Ohranjanje lastnosti ZO. Ukrep je ustrezen in verjetno bo uspešen. MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA OHRANJANJE NARAVE, KI LAHKO VPLIVAJO NA BODOČE STANJE OBMOČJA Na območju Občine ni območij predlaganih za zavarovanje. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 69 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 5 NAVEDBE O VIRIH PODATKOV OZIROMA NAČINU NJIHOVE PRIDOBITVE IN UPORABLJENIH METODAH NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ 5.1 MATERIALI IN METODE Presoja vplivov na okolje je bila izdelana na podlagi: Terenskih ogledov v letu 2014; digitalnih ortofoto posnetkov in podatkov o varovanih območjih (Naravovarstveni atlas in Atlas okolja), oba dostopna na spletnih straneh ARSO in ZRSVN; strokovnih podlag; ostalih virov, ki so navedeni v nadaljevanju. Obstoječe stanje vrst in habitatnih tipov je bilo ocenjeno s pregledom obstoječe literature (predvsem recentnih podatkov) in ob terenskih ogledih. 5.2 ZAKONSKE OSNOVE Nacionalni program varstva okolja (Ur. l. RS, št. 83/99) oz. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 02/06), Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne 20. 12. 2001), Zakon o ohranjanju narave /ZON/ (Ur. l. RS, št. 96/04, 46/14), Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 39/06 ZVO-1-UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13), Zakon o gozdovih /ZG/ (Ur. l. RS, št. 30/93, 13/98, 67/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14), Zakon o vodah /ZV-1/ (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14), Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti /MKBR/ (Ur. l. RS-MP, št. 7/96), Uredba o ratifikaciji Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic – Ramsarska konvencija (Ur. l. RS, št. 15/92), Zakon o ratifikaciji Pariškega protokola in Sprememb Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic /MPPKM/ (Ur. l. RS-MP, št. 6/04), Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov /MKVERZ/ – Bernska konvencija (Ur. l. RS-MP, št. 17/99), Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – Bonnska konvencija (Ur. l. RS-MP, št. 18/98, 27/99), Zakon o ratifikaciji Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi /MVNE/ (Ur. l. RS-MP, št. 22/03), Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Ur. l. SFRJ, št. 56/74, Ur. l. RS, št. 15/92), Zakon o ratifikaciji Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Ur. l. RS-MP, št. 16/03) in Uredba o ratifikaciji dodatkov I in II h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Ur. l. RS-MP, št. 28/02), Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva o habitatih, Direktiva sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic – Direktiva o pticah, Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, Svet Evropske Unije, Bruselj, 26.6.2006 (10917/06), Pan – European Biological and Landscape Diversity Strategy (PEBLDS), Sofija 1995, Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10), Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13), Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13), Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Ur. l. RS, št. 58/11), Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14), Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14), Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03), Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13- popr., 3/14), Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 (sprejet na 141. seji Vlade, dne 11.10.2007), Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13), Locus d.o.o Zavita d.o.o. 70 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/95, 28/95, 35/01 in 46/14 - ZON-C) Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05), Pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode (Ur. l. RS, št. 46/09), Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79), Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/89), Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/92). 5.3 VIRI ARSO, Interaktivni atlas okolja; gis.arso.gov.si/atlasokolja/. Atlas Slovenije, četrta izdaja 2005. Založba mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije. NV Atlas 2012. Naravovarstveni atlas (Dostop januar 2015). Spletna stran http://www.naravovarstveniatlas.si/ISN2KJ/profile.aspx?id=Epo@ZRSVN. Bertok, M., Budihna, N., Povž, M. 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Ribe (Pisces), piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo Slovenije, Župančičeva 9, Ljubljana. (končno poročilo). Biosweb 2015. Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo Slovenije. http://www.biosweb.org/ (20.01.2015) Božič, L. 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana. Božič, L. 2011. Kosec Crex crex. Str. 43-54. V: Denac, K., Mihelič, T., Denac, D., Božič, L., Kmecl, P., Bordjan, D. Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju 2010-2011. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana. Božič, L., A. Medved, E. Vukelič, Ž. Šalamun 2007a. Načrt upravljanja za naravni rezervat Iški morost (Projekt: LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji (LIFE2003NAT/SLO/000077)«). Ljubljana: DOPPS, 2007. Božič, L., Kmecl, P., Medved, A., Vukelič, E. 2007. Kosec, varuh vlažnih travnikov. DOPPS, Ljubljana. 66 str. Bravničar, J. 2012. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 57 str. Brelih, S., Kajzer, A., Pirnat, A. 2010. Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia, 70: 1-386. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 1999. Kartiranje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju. URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705 Crum, H.A., Anderson, L.E. 1981. Mosses of Eastern North America, Vol. 2. Columbia University Press. New York. 1328 pp. Čelik, T., Verovnik, R., Rebeušek, F., Gomboc, S. & Lasan, M. 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana. 297 str., digitalne priloge. Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. 2005. Natura 2000 v Sloveniji: Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 288 str. Denac, K. 2000. Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999. Acrocephalus, 21 (98/99): 35-38. Denac, K. 2003. Population dynamics of scops owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia) = Populacijska dinamika velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija). Acrocephalus, 24 (119): 127-133. Denac, K., Mihelič, T., Božič, L., Kmecl, P., Jančar, T., Figelj, J., Rubinić, B. 2011. Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS – BirdLife, Ljubljana. 360 str. Denac, D. & Tome, D. 2009. Recognition of ecological traps for Whinchat (Saxicola rubetra) in a mosaic of lowland habitat types. V: Verena Keller & John O'Halloran (ur.); Abstracts 7th Conference of the European Ornithologists' Union. 21–26 August 2009, Zurich. Swiss Ornithological Institute, Sempach: 30. Denac, K., Božič, L., Rubinić, B., Denac, D., Mihelič, T., Kmecl, P., Bordjan, D. 2010. Monitoring populacij izbranih vrst ptic: Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010 (Delno poročilo - dopolnjena verzija). DOPPS, Ljubljana, september 2010. 117 str. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 71 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Dietz, C., von Helversen, O., Nill, D. 2011. Bats of Britain, Europe & Northwest Africa. Reprint with corrections. A&C Black Publisher Ltd., London. 399 str. Drescher, C. 2004. Radiotracking of Myotis myotis (Chiroptera, Vespertilionidae) in South Tyrol and implications for its conservation. Mammalia 68(4): 387-395. Drovenik, B. & Pirnat, A. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Hrošči (Coleoptera). Projektna naloga. Končno poročilo. 89 str. Erjavec, D., M. Govedič, V. Grobelnik, M. Jakopič & B. Trčak, 2009. Monitoring zavarovanih negozdnih habitatnih tipov v Mestni občini Ljubljana. Končno poročilo. URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705 Fitzgerald, B. M. & Turner, D. C. 2000. Hunting behaviour of domestic cats and their impact on prey populations. In The domestic cat: the biology of its behaviour: 151–173. Turner, D. C. & Bateson, P. (Eds). Cambridge: Cambridge University Press. Frank, K. D. 2005. Effects of Artificial Night Lighting on Moths. V: Rich, C. & Longcore, T. (ur.), Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Island Press. Freyhof, J., Kottelat, M., Nolte, A. W. 2005. Taxonomic diversity of European Cottus with description of eight new species (Teleostei: Cottidae). Ichthyological Exploration of Freshwaters, 16: 107-172. Geister, I. 1995. Ornitološki atlas Slovenije: razširjenost gnezdilk. Ljubljana, DZS. Govedič M., Bedjanič, M., Grobelnik, V., Kapla, A., Kus Veenvliet, J., Šalamun, A., Veenvliet, P., Vrezec, A. 2007. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s predlogom spremljanja stanja – raki. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 128 str. Govedič, M., Vamberger, M., Sopotnik, M., Cipot, M., Lešnik, A., Šalamun, A., Poboljšaj, K. 2009. Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju (končno poročilo raziskovalnega projekta št. 1/08). Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Služba za razvojen projekte in investicije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 62 str. Govedič, M., Bedjanič, M., Vrezec, A., Šalamun, A. 2011. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 87 str. Govedič, M., Lešnik, A., Poboljšaj, K., Presetnik, P., Rebeušek, F., Šalamun, A., Trčak, B. 2012. Strokovne podlage za Načrt upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Notranje Gorice. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 91 str. Hönigsfeld Adamič, M. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 – vidra (Lutra lutra) (Končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. 50 str., digitalne priloge. Hönigsfeld Adamič, M., Gregorc, T., Nekrep, I., Mohar, P., Torkar, G. 2009. Inventarizacija vidre (Lutra lutra) in drugih večjih vodnih sesalcev na Ljubljanskem barju in z njim povezanih vodnih ekosistemih. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, 68 str. Huet, R., Lemaire, M., Arthur, L., Del Giudice, N. 2002. First results in radio-tracking Geoffroy's bats Myotis emarginatus in Centre region, France. Abstracts, IXth European Bat Research Symposium, Le Havre 2002: 25. Jančar, T., Govedič, M. 2013. Variantni predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča, DOPPS – BirdLife Slovenija, Ljubljana: 95 str. Jogan, N. s sod. 2004. Habitatni tipi Slovenije: tipologija. Ljubljana, MOPE, ARSO. Jogan, N., Kotarac, M. & Lešnik, A. (ur.) 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo]. Naročnik: MOPE, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 961 str., digitalne priloge. Kmecl, P. 2006. Upravljavske smernice za varovane vrste ptic na posebnih območjih varstva: Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Nanoščica-porečje. DOPPS (Projekt: LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji (LIFE2003NAT/SLO/000077)«). Končno poročilo, december 2006. Kotarac, M. 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Kotarac, M., Grobelnik, V., Rebeušek, F., Škvarč, A., Verovnik, R. 2000. Inventarizacija kačjih pastirjev in dnevnih metuljev na območju Ljubljanskega barja. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 33 str. Kotarac, M., Šalamun, A., Weldt, S. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge. Kryštufek, B. (nosilec) 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji (končno poročilo). Naročnik Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Prirodoslovni muzej Slovenije. 683 str. Kryštufek, B. & Režek Donev, N. 2005. The atlas of slovenian bats (Chiroptera). Atlas netopirjev Slovenije (Chiroptera). Scopolia, št. 55, str. 1-92. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 72 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Kryštufek, B., Presetnik, P., Šalamun, A. 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge. LIFE Kosec, 2009. LIFE kosec (Crex crex), habitat kosca. DOPPS. http://www.life-kosec.org/index.php?idv=85 (12.11.2009). Leskovar, I., M. Jakopič, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & A. Šalamun, 2002. Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov mestne občine Ljubljana (poročilo)., URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705 MOL 2013. Skrb MOL za ogroženo živalsko vrsto (objavljeno na: http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/81478/detail.html) (21.01.2015) Nekrep, I., Hönigsfeld Adamič, M. 2009. Usmeritve in ukrepi za vidro (Lutra lutra) pri planiranju in načrtovanju transportnih/cestnih poti (delovna verzija). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana. Pirnat, A. 1998. Favna in ekologija kačjih pastirjev (Odonata) Ljubljanskega barja. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Poboljšaj, K., Lešnik, A. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge. Poboljšaj, K., Cipot, M., M. Govedič, V. Grobelnik, A. Lešnik, B. Skaberne & M. Sopotnik. 2011. Vzpostavitev monitoringa hribskega (Bombina variegata) in nižinskega urha (Bombina bombina). Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 67 str., pril. Polak, S. (ur.) 2000. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji; Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Monografija DOPPS Št. 1, Ljubljana. Povž, M. 2001. Analiza stanja biotske raznovrstnosti za področje sladkovodne ribe in piškurji, 2001 (v ARSO, 2001, Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji). Povž, M. & Sket, B. 1990. Naše sladkovodne ribe. Založba mladinska knjiga, Ljubljana. 369 str. Premelč, M. 2006. Strokovna podlaga predlaganega Krajinskega parka Ljubljansko barje. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 76 str. Presetnik, P., Podgorelec, M., Grobelnik, V., Šalamun, A. 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 251 str.; digitalne priloge. Presetnik, P., Koselj, K., Zagmajster, M. (ur.) 2009. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 152 str. Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2011. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2010 in 2011 (Končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 282 str.; digitalne priloge Presetnik, P., T. Knapič, M. Podgorelec & A. Šalamun 2012. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 2012. (Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 261 str.; digitalne priloge. Remec, Ž. I. 2007. Gnezditvena ekologija velikega škurha (Numenius arquata) na Ljubljanskem barju. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 51 str. Rubinić B., Božič L., Kmecl P., Denac D., Denac K., 2008. Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. DOPPS Ljubljana. Rubinič, B. 2009. Monitoring populacij izbranih vrst ptic 2009. Končno poročilo, DOPPS, 2009. 28 str. Rubinić, B., Božič, L., Denac, D., Mihelič, T., Kmecl, P., 2008. Monitoring populacij izbranih vrst ptic, Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2009. Vmesno poročilo za MOP. DOPPS, Ljubljana. 58 str. Sivec, I. 1973. Enoletni ulov insektov na svetlobno past v Ljubljani. Diplomska naloga. Slapnik, R., 2003. Strokovna izhodišča z vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mehkužci (Mollusca). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Znanstveno raziskovani center SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. 40 str., digitalne priloge. Slapnik, R. 2008. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev: prvo delno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, 26 str. Slapnik, R. 2009. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev: drugo delno poročilo. ZRC SAZU, Ljubljana. 38 str. Slapnik, R. 2009. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev 2008–2009. Zaključno poročilo, ZRC SAZU, 71 str. Slapnik, R. 2011. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev v letih 2010 in 2011. Zaključno poročilo. – Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, 86 str. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 73 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Sovinc, A., Tome, D., Trontelj, P. 1993. Ornitološki atlas Ljubljanskega barja – poročilo o projektu popisovanja. Acrocephalus 14(60): 145-151. Projekta Ljubljanica povezuje 2015. (21.01.2015): - http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/Regist_Hucho%20hucho%20Sulec.jpg - http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/Regist_Rutilus%20virgo%20platnica.jpg - http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/Regist_Telestes%20souffia%20blistavec%20.jpg - http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/drstisca.pdf - http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/A1_FishPopulation.pdf Rozman, B., B. Trčak & D. Erjavec, 2003. Uskladitev tipologije habitatnih tipov celotnega območja načrtovanega KP Ljubljansko barje. URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705 Šalamun, A. & M. Kotarac, 2010. Dopolnitev predloga območij za vključitev v omrežje Natura 2000 – kačji pastirji (Odonata): kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 37 str. Tolman, T. & Lewington, R. 1997. Collins field guide butterflies of Britain & Europe. London: HarperCollins. Tome, D. 2002. Effect of floods on the distribution of meadow birds on Ljubljansko barje = Vpliv poplav na gnezditveno razširjenost travniških ptic na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 23(112): 75-79. Tome, D. 2012. Strokovne podlage za načrt upravljanja krajinskega parka Ljubljansko barje – ptice. 1. Ciljne vrste. Naročnik: JZ KP Ljubljansko barje. Izvajalec: Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 81 str. Tome, D. & Denac, D. 2009. Individualno barvno obročkanje kot metoda v varstveni biologiji - preliminarni rezultati študije repaljščice (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju. Scopolia Supplementum, 4: 175-182. Tome, D., Denac, D. 2012. Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the Whinchat (Saxicola rubetra): consequences for conservation measures. Journal of Ornithology, 153 (1): 131-138. Tome, D., Sovinc A. & Trontelj P. 2005. Ptice Ljubljanskega barja. Monografija No. 3, DOPPS, Ljubljana. Tome, S. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Močvirska sklednica (Emys orbicularis). Ljubljana, 11 str., digitalne priloge. Trontelj, P. 2001. Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 kaže na kratkoročno stabilno populacijo. Acrocephalus 22 (108): 139-147. UK Moths, 2008. (http://ukmoths.org.uk/show.php?bf=2067), februar 2008. Urbanc-Berčič, O., Germ, M., Povž, M., Šumer, S. 2009. Ocena ekološkega stanja reke Ljubljanice: makrofiti, ribe. Slovenski vodar, 19-20: 35-46. Veenvliet, P. & Kus Veenvliet, J. 2006. Ribe slovenskih celinskih voda: priročnik za določanje. Grahovo: Zavod Symbiosis. Verovnik, R., Čelik, T., Grobelnik, V., Šalamun, A., Sečen, T., Govedič, M. 2009. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev. Končno poročilo – III. mejnik. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Izvajalec: Biotehniška fakulteta. 132 str. Verovnik, R., Rebeušek, F., Jež, M. 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije, Atlas of butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 456 str. Vrezec, A., Polak, S., Kapla, A., Pirnat, A., Grobelnik, V., Šalamun, A. 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev (končno poročilo). Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 47 str. Vrezec A., Ambrožič Š., Kapla A. 2012. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012: Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Graphoderus bilineatus. Končno poročilo. – Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana.* Vrezec, A., Ambrožič, Š., Kapla, A., Bertoncelj, I., Bordjan, D. 2014. Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 113 str. Zagmajster, M., 2009. Skupni popis netopirjev z detektorji na Ljubljanskem barju v letu 2009. Glej, netopir!, 6(1): 2729. ZGS. 2012. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2011-2020) št. 04/11. Ljubljana, 1192 str. ZGS,2013. Conacija gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/gozdovi_SLO/Conacija/Conacija_gozd_prost.jpg ZRSVN 2013. Poročilo Slovenije po 17. členu direktive o habitatih za obdobje 2007-2012, Excel-ova preglednica (dostopno na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=579 ) (19.1.2015) ZRSVN 2014a. Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave. Št. dopisa: 8-VI-64/2-O-14/NK, MP; 25.2.2014 (CD z dopisom). ZRSVN 2014b. Poročilo Slovenije po 12. členu direktive o pticah za obdobje 2008-2012, povzetek podatkovne baze Poročila, Excel-ova preglednica (dostopno na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=820) (19.1.2015) Locus d.o.o Zavita d.o.o. 74 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) ZRSVN, 2015. Cone vrst in habitatnih tipov - cone dostopne (URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=612) od 15. 1. 2015 Vir slike na naslovnici: http://www.visitljubljana.com avtor: K Dolenc Locus d.o.o Zavita d.o.o. 75 Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) 6 NAVEDBE O IZDELOVALCIH IN MOREBITNIH PODIZVAJALCIH DODATKA ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI 6.1 IZDELOVALEC POROČILA Locus d.o.o. Ljubljanska cesta 76 1230 Domžale in Zavita, svetovanje, d.o.o. Tominškova 40 1000 Ljubljana 6.2 SODELUJOČI PRI IZDELAVI POROČILA Vodja projekta: Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozd. Sodelavci: Renata Rozman, univ. dipl. biol. Petra Hladnik, univ. dipl. biol. Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol. Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol. Aleksandra Krajnc, univ. dipl. geog. Metka Jug, univ. dipl. inž. kraj. arh. Klemen Strmšnik, univ. dipl. geog. Eva Harmel, dipl. inž. kraj. arh. Locus d.o.o Zavita d.o.o. 76
© Copyright 2024