1. No category

ISSN 1830-5164
Evropski ekonomsko-socialni odbor
EESO info
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Most med Evropo in organizirano civilno družbo
Oktober 2015 | SL
UVODNIK
zdravljam z mešanimi občutki.
Po eni strani je zdaj pomemben čas za Odbor in z zadovoljstvom izrekam
dobrodošlico novim in starim članom. Po drugi se zavedam, da se mora Evropa
lotiti socialnih in ekonomskih izzivov, s katerimi se spopadajo evropski državljani.
Zadnja raziskava Eurobarometer je razkrila, da državljane Evrope najbolj skrbijo naslednja tri vprašanja: priseljevanje, gospodarske razmere in brezposelnost. Pri vseh ima Odbor zelo pomembno vlogo, kar kaže tudi njegova resolucija o begunski krizi, ki jo je sprejel na septembrskem plenarnem zasedanju.
Od civilne družbe se pričakuje, da bo pomagala in celo zapolnila vrzeli v vse
bolj preobremenjenih državah, ki le težko obvladujejo sedanjo begunsko in
priseljensko krizo. Civilna družba se tako uspešno spopada z izzivi v državah
članicah, Odbor pa namerava izpolniti svojo nalogo in podpreti njene organizacije v vsej Evropi.
Nova sestava in novo ožje predsedstvo Odbora prinašata svež zagon in tudi
sam lahko zatrdim, da bo sekretariat Odbora v celoti podprl člane pri soočanju
EESO je v mnenju, sprejetem na
plenarnem zasedanju 16. septembra,
določil vrsto konkretnih ukrepov za
uresničitev celostne letalske politike
EU. Da bi EU ostala konkurenčna,
potrebuje skladno in celovito
strategijo EU na področju letalstva, ki odpravlja nepotrebne obremenitve, ki spodkopavajo vrednostno
mrežo v letalstvu, spodbuja doseganje globalnega soglasja glede trajnosti ter odraža vrednote evropskih
državljanov in podjetij. EESO je v mnenju tudi opredelil šest dejavnikov konkurenčnosti: varnost, povezljivost,
inovativnost, trajnost, operativna
odličnost in globalna konkurenca.
Po mnenju poročevalca za mnenje
Jaceka Krawczyka (skupina delodajalcev) je treba povečati konkurenčnosti
v evropskem letalstvu.
V drugem mnenju EESO Novi socialni damping v evropskem civilnem
© istockphoto – Ugurhan Betin
V tej izdaji EESO info vas po-
Evropski ekonomsko-socialni odbor
poziva k celostni letalski politiki
in svari pred socialnim dampingom
letalstvu, ki je bilo prav tako sprejeto
na plenarnem zasedanju 16. septembra, je Odbor izrazil zaskrbljenost
zaradi povečane uporabe navideznih
samozaposlenih delavcev in agencij
za začasno zaposlovanje, kar znižuje
stroške dela. V skladu z mnenjem so
glavni povzročitelji socialnega dampinga letalski prevozniki, ki delujejo
v več državah, kar povzroča „odtujitev“ delavcev iz njihove matične
države. Letalski prevozniki se soočajo
s hudo konkurenco, njihove stopnje
dobička pa so nižje kot v drugih panogah, zaradi česar delodajalci iščejo
možnosti za zniževanje stroškov, da
bi ostali konkurenčni. Novi poslovni
modeli znižujejo stroške dela, medtem ko nekateri nizkocenovni letalski prevozniki „počasi dosegajo
najnižji skupni imenovalec“.
V mnenju poročevalke Anne Demelenne (skupina delojemalcev) so
navedena jasna priporočila Komisiji
za boj proti socialnemu dampingu,
med drugim ustrezno izvrševanje
nacionalne socialne zakonodaje in
kolektivnih pogodb, nadzor nekonkurenčnih praks letalskih prevoznikov iz tretjih držav, kot so subvencije
in državne pomoči, ter spodbujanje
neposrednega zaposlovanja kot standardnega modela v sektorju tako, da
se omeji uporaba samozaposlenih
delavcev in agencij za začasno zaposlovanje. (sg)
●
Korupcija: čas je za ukrepanje!
s temi socialnimi in ekonomskimi izzivi.
brošuro Oblikujmo Evropo (Shaping Europe) in napredek pri posodabljanju
uprave, ki ga je Odbor dosegel v zadnjem mandatnem obdobju. Toda raje bi
zaključil s sporočilom, da smo pripravljeni podpreti obnovljen Odbor v času, ko
je po mojem mnenju glas civilne družbe v Evropi vse pomembnejši!
Luis Planas
Generalni sekretar EESO
KOLEDAR DOGODKOV V TEJ ŠTEVILKI
9. in 10. december 2015,
EESO, Bruselj:
plenarno zasedanje EESO
2
5
6
Resolucija EESO o aktualni
begunski krizi
Monetarna politika EU mora
biti bolj usmerjena
Septembrsko plenarno
zasedanje EESO na kratko
EESO se je zavzel za konkretno
ukrepanje na ravni EU proti korupciji –
kriminalu, vrednemu 120 milijard EUR
na leto. Korupcija stane evropsko
gospodarstvo do 1 % BDP in tri četrtine državljanov EU – v desetih državah članicah pa kar več kot 90 % državljanov – meni, da je v njihovi državi
razširjena. Dobra polovica Evropejcev
je prepričana, da se je v zadnjih treh
letih povečala, in v številnih državah
članicah vlada precejšnja zaskrbljenost zaradi korupcije v politiki, sodstvu in javnem sektorju.
EESO je v mnenju Boj proti korupciji
v EU (poročevalec Filip Hamro-Drotz,
Finska, skupina delodajalcev) pozval
EU, naj bo zgled drugim in pri porabi
denarja evropskih davkoplačevalcev,
tako v EU kot zunaj nje, uvede politiko
nične tolerance do korupcije in prevar.
Zavzel se je za skladno in celovito petletno protikorupcijsko strategijo
ter akcijski načrt, ki bi ju podprli predsedniki Evropske komisije, Evropskega
parlamenta in Evropskega sveta.
Ustrezno spremljanje strategije bi
zagotovili z njeno vključitvijo v evrop-
ski semester, z nadzorom EU nad
spoštovanjem načel pravne države in
tako, da se uspeh boja proti korupciji
poveže z gospodarsko podporo.
Za to strategijo je EESO sestavil
seznam konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi ustavili val korupcije. Evropsko komisijo je pozval, naj zagotovi
ustrezno zaščito prijaviteljev,
in se zavzel za takojšnje ukrepanje
držav članic glede sprejetja uredbe EU
o ustanovitvi Evropskega javnega
tožilstva s posebnimi pristojnostmi
in viri. Predlagal je resnično ostre
sankcije na področju javnih naročil,
kjer naj bi bila korupcija razširjena, kot
je prepoved udeležbe določenih
oseb in organizacij v razpisih
javnih naročil v EU v določenih
razmerah. Z obvezo, da mednarodna
podjetja sporočajo ključne finančne
podatke v državah, v katerih delujejo,
bi bilo treba izboljšati tudi poročanje
družb.
Pri projektih, ki se financirajo
s sredstvi EU, bi bilo treba po mnenju Odbora uvesti protikorupcij-
ww
www.eesc.europa.eu
© istockphoto – dareknie
Pravzaprav sem v tem uvodniku želel opisati dosedanje dosežke Odbora, npr.
ski sistem upravljanja. Odbor se je
še zavzel za to, da države članice
opredelijo novo kaznivo dejanje
namerne nezakonite obogatitve javnega uslužbenca. Evropska komisija
bi morala uskladiti tudi kazenske
sankcije v evropskem bančništvu
in tako zagotoviti, da pravila v eni
državi članici ne bi oslabila celovitosti celotnega sistema. (aj/cl)
●
EESO poziva Evropo, naj nemudoma, odgovorno in enoglasno
ukrepa v zvezi z izjemnim številom prihajajočih beguncev
Resolucija EESO o aktualni begunski krizi
Odbor je zelo zaskrbljen zaradi trenutne
humanitarne krize, v kateri so se znašli številni
begunci, saj ti moški, ženske in otroci vsak dan
tvegajo življenje, da bi prišli v Evropo. Razsežnost trenutne begunske krize presega vse
dosedanje in ima nesorazmerne posledice za
vrsto držav članic. V tej težavni situaciji morajo
države članice EU pokazati solidarnost, tako
z ljudmi, ki bežijo pred vojno, pregonom, konflikti in revščino, kot tudi druga z drugo. Zagotovitev varnega vstopa in gostoljuben sprejem
beguncev je odgovornost vseh držav članic in
del naših temeljnih evropskih vrednot.
EESO izraža solidarnost ter globoko obžaluje
izgubo življenj in težke razmere, s katerimi se
soočajo begunci na poti v varno zavetje. Organizacije civilne družbe, še posebej tiste, ki so
zastopane v EESO, pozivamo, naj storijo vse, kar
je v njihovi moči, da bodo begunci sprejeti in
vključeni. Odbor ceni predanost uslužbencev
v lokalnih javnih upravah, nevladnih organizacij in prostovoljcev, ki delujejo v pobudah na
terenu povsod v Evropi in tako pomagajo ljudem v stiski.
Evropska unija mora danes delovati kot
resnična unija in sprejeti enotno azilno zakonodajo, začeti pa mora z revizijo dublinske
uredbe. Čas je, da vlade in politiki sledijo zgledu
državljanov, združenj in tudi številnih občin, ki
ukrepajo veliko intenzivneje in hitreje kot naše
vlade in institucije EU. EESO obžaluje, da Svet še
zasedanju, da bo sklenil sporazum o konkretnih
ukrepih, tudi o poštenem sistemu kvot.
© istockphoto
Sedanje nesprejemljive razmere, v katerih
so se znašli prosilci za azil, zahtevajo jasno strategijo na ravni EU, pripravljeno v sodelovanju
z državami članicami, socialnimi partnerji in
drugimi vpletenimi stranmi za takojšen spoprijem s številnimi problemi, s katerimi se soočajo
begunci.
EESO je zelo zaskrbljen zaradi aktualnega odmikanja od Schengenskega sporazuma in prostega
gibanja, saj gre za enega temeljnih dosežkov, ki
koristi državljanom EU.
Nujno je pripraviti takojšnje ukrepe, ki bodo med
drugim odpravili dejanske razloge za trenutne
tokove beguncev. EU mora pri teh vprašanjih
sodelovati z državami izvora in tranzita, zato
EESO pozdravlja pristop, temelječ na človekovih pravicah, ki ga za to sodelovanje predvideva
Komisija. EESO tudi poudarja, da je treba v dialog
s tretjimi državami nujno vključiti civilno družbo.
ni uspel sprejeti potrebnega sklepa o tej pereči
humanitarni krizi. Zato poziva Evropski svet, naj
se še pred koncem meseca sestane na izrednem
Rezultat glasovanja: mnenje sprejeto s 193 glasovi
za, 5 glasovi proti in 17 vzdržanimi glasovi
●
Sodelovanje javnosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki
Predstavniki državnih in poddržavnih
oblasti ter agencij, občin, nevladnih organizacij, jedrske industrije in drugih pomembnih zainteresiranih strani so na delavnici, ki
jo je organiziral EESO, razpravljali o sodelovanju javnosti pri ravnanju z radioaktivnimi
odpadki. Udeleženci so se strinjali, da sta pri
ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom pomembna preglednost in zaupanje ter da bi morale vse zainteresirane skupine imeti dostop do ustreznih
javnih informacij in možnost sodelovanja
v postopku odločanja. Menili so, da je sicer
zelo koristna izmenjava informacij in primerov dobre prakse med različnimi državami,
vendar bi potrebovali več praktičnih smernic
za uresničevanje zahtev.
Participativna demokracija rešuje
projekt EU
Evropski parlament je zaprosil EESO, naj preuči, kako bi lahko z izkoriščanjem možnosti, ki
jih daje Lizbonska pogodba, izboljšali delovanje
EU, in razmisli o morebitnem razvoju ter prilagoditvi sedanje institucionalne ureditve EU.
EESO je v mnenju, ki ga je sprejel 16. septembra, poudaril, da sta temeljni prvini evropskega
državljanstva demokracija in odgovornost, zato
je treba ta vidik Lizbonske pogodbe v celoti
uresničiti. V prihodnje pa bo treba tudi razširiti
pristojnosti Evropskega parlamenta, na primer
pri ekonomskem upravljanju EU ter evropskem
semestru, uveljaviti bolj uravnoteženo porazdelitev odgovornosti in izboljšati medinstitucionalno sodelovanje.
PDEU (členi 8 do 12). Dokončati bi bilo treba
notranji trg ter se osredotočiti na enotni digitalni trg in energetsko unijo. Z reformo sistema
virov lastnih sredstev bi EU dobila sredstva,
ki jih potrebuje za delovanje, po vsej EU pa bi
s tem omogočili tudi ekonomijo obsega.
Prvi korak k izkoriščanju določb Lizbonske
pogodbe bi lahko bila uresničitev ekonomske,
socialne in teritorialne kohezije (člen 3 PEU)
in boljša uporaba petih horizontalnih klavzul
Okrepitev struktur upravljanja euroobmočja in
dokončna vzpostavitev EMU pa bosta pospešili
ekonomsko upravljanje in zagotovili globlje
povezovanje. To bi moralo temeljiti na štirih
stebrih, ki so: monetarni in
finančni steber, ekonomski
steber, socialni steber in politični steber.
Poleg tega bi bilo treba za okrepitev skupnega
državljanstva s povečanjem udeležbe državljanov v postopku odločanja EU storiti več za učinkovito izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah.
Veljavni Pogodbi omogočata tudi več manevrskega prostora in globlje povezovanje na
področjih migracij in azila ter skupne zunanje in
varnostne politike.
Mnenje je bilo sprejeto
s 185 glasovi za, 4 glasovi proti
in 4 vzdržanimi glasovi. Poročevalec je bil Luca Jahier, predsednik skupine raznih dejavnosti v EESO, soporočevalec
pa je bil José Isaías Rodríguez
García-Caro. (cad/dm)
●
Luca Jahier, predsednik skupine raznih dejavnosti EESO, poročevalec,
in J.I. Rodríguez García-Caro, soporočevalec
2
Svet EU je julija 2011 sprejel Direktivo 2011/70/
EURATOM o vzpostavitvi okvira Skupnosti za
odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Skupno raziskovalno središče (JRC), Komisija in GD za energijo
so skupaj pripravili pobudo The Energy–Transparency Centre of Knowledge (Središče znanja
za preglednost v energetiki), katere namen je
spodbujanje javnosti k sodelovanju pri izvajanju energetske politike, v okviru pobude pa je
potekal pilotni projekt na temo ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Opravljena je bila obsežna
anketa, s katero so bili zbrani podatki o pobudah
in praksah v zvezi s sodelovanjem javnosti pri
ravnanju z radioaktivnimi odpadki v EU. Eden od
ciljev delavnice EESO je bil tudi pregledati in oceniti te pridobljene podatke. (sg)
●
EESO: „Socialna unija mora biti del EMU“
„Ekonomska in monetarna unija brez socialne
unije enostavno ne more funkcionirati,“ pravi
Gabriele Bischoff, poročevalka za mnenje EESO
o metodi skupnosti za demokratično in socialno EMU, v katerem poziva k odpravi velikih
napak v delovanju unije in resničnim reformam
za njeno dokončanje. Mnenje analizira strateško poročilo petih predsednikov o dokončanju
evropske ekonomske in monetarne unije, ki je
bilo objavljeno junija, in vsebuje več pomembnih predlogov, ki bi jih Komisija morala po mnenju evropskih socialnih partnerjev in širše civilne
družbe vključiti v prihodnje pobude s tega
področja.
Kot pravi poročevalka Bischoff, je „sedanja politika, ki ni ponudila učinkovitega naložbenega
načrta za ustvarjanje dobička na podlagi rasti
in je bila predvsem osredotočena na zmanjšanje izdatkov, privedla Evropo na rob gospodarskega in socialnega zloma ter ogrozila evropsko
povezovanje. To je nevarna pot, s katere moramo
zdaj skreniti“. Poleg tega je poročevalka pozvala,
da se v okviru veljavnih pogodb takoj izvedejo
naslednji ukrepi:
● EP in nacionalni parlamenti morajo biti
tesnejše vključeni v pripravo in spremljanje
gospodarskih politik euroobmočja, zlasti
v okviru konference COSAC+;
● cilje gospodarske politike je treba uskladiti
s cilji socialne politike EU iz člena 4(2) PDEU,
za vse ukrepe evropskega semestra pa je
treba v skladu s horizontalno socialno klavzulo opraviti oceno socialnega učinka;
● odpraviti je treba razlike v delovanju trgov
dela ter sistemih določanja plač in socialnega varstva;
● obnoviti je treba makroekonomski dialog,
ki je ključen za boljše delovanje EMU, saj
zagotavlja sodelovanje socialnih partnerjev
Gabriele Bischoff, poročevalka za mnenje EESO Metoda
skupnosti za demokratično in socialno ekonomsko
in monetarno unijo, na plenarnem zasedanju EESO
v institucionalizirani obliki in s poudarkom
na euroobmočju.
EESO poleg tega izraža kritiko zaradi politične
omrtvelosti institucij EU, ki Evropski centralni
banki dovoljujejo, da izvaja fiskalno politiko in
druge naloge, ki niso v njeni pristojnosti.
„Okrepiti moramo ne le ekonomsko, temveč tudi
socialno in politično kohezijo v EU ter poglobiti
gospodarsko in monetarno povezovanje,“ pravi
Gabriele Bischoff. „To zahteva strokovno znanje
in prizadevanja vseh političnih akterjev, tudi
socialnih partnerjev in nacionalnih parlamentov.“ Poleg tega je poročevalka pozvala Evropsko
komisijo, naj naglo uresniči napovedane zakonodajne pobude za poglobitev EMU in pri tem
upošteva stališče civilne družbe. (sma)
●
–
a
j
a
zd ESO
i
a aE
n
eb nov
s
Po pre
ISSN 1830-5164
Evropski ekonomsko-socialni odbor
EESO info
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Most med Evropo in organizirano civilno družbo
Oktober 2015 | SL
Novo poglavje za EESO
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bil ustanovljen leta 1957 in je edinstven posvetovalni
organ Evropske unije, ki zagotavlja, da imajo organizacije civilne družbe odločilno besedo pri razvoju
Evrope. Člani Odbora so imenovani za petletni mandat, ključni položaji, kot so predsednik in dva podpredsednika EESO, pa se zamenjajo vsaki dve leti in pol (t. i. prenova na polovici mandata). Petletno
mandatno obdobje Odbora se je ravnokar zaključilo in opravljen je bil postopek novega imenovanja,
znan kot „prenova Odbora“. Imenovani so bili novi člani; približno 40 % jih v EESO prihaja prvič. Ostali
so ponovno imenovani in so bili člani Odbora že v prejšnjih mandatih. Prenova zajema tudi volitve na
mesto predsednika Odbora in druge ključne položaje.
Kdo so člani?
EESO sestavlja 350 članov iz 28 držav članic. Predlagajo jih nacionalne vlade, imenuje pa jih Svet
Evropske unije za obdobje petih let. Nato delujejo neodvisno v interesu vseh državljanov EU.
Člani EESO za svoje delo za EESO niso plačani, povrnejo pa se jim stroški. V Bruslju niso stalno nastanjeni: večina jih še naprej opravlja svoj poklic v domači državi, kar pomeni, da ostajajo v stiku z ljudmi
„doma”. Izjave o interesih članov EESO so javne; objavljene so na spletni strani EESO. Več informacij je
na voljo v statutu članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.
Prenova na kratko: kako so člani imenovani?
Postopek imenovanja prihodnjih članov EESO za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja, ki mu sledi potrditev v Svetu Evropske unije, se imenuje „prenova Odbora“. Postopek se je
zaključil s sprejemom novih članov, ki so začeli svoj mandat 21. septembra 2015. Zamenjalo se je okoli
40 % od 350 članov EESO, preostali pa bodo člani še eno mandatno obdobje.
Nacionalne vlade ta postopek začnejo s posvetovanjem z najpomembnejšimi organizacijami, ki zastopajo delodajalce, delojemalce in druge zainteresirane strani civilne družbe. Zatem pripravijo seznam,
ki ga pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta (rok za pripravo predlogov za nova imenovanja v letu
2015 je bil 31. julij). Države članice morajo zagotoviti ustrezno zastopanost različnih kategorij gospodarskih in socialnih dejavnosti.
Po prejetju seznama predlaganih članov Evropska komisija opravi pravni pregled. Osnutek sklepa
o imenovanju članov je mogoče sprejeti šele po predložitvi mnenja Komisije. Svet je sklep o prenovi
EESO sprejel 18. septembra 2015.
>>> stran 4
Dodelitev sedežev po državah, sorazmerna s številom prebivalcev, je naslednja:
ŠTEVILO ČLANOV NA DRŽAVO:
24
21
15
12
9
7
6
5
Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo
Španija in Poljska
Romunija
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Grčija, Madžarska, Nizozemska,
Portugalska in Švedska
Danska, Irska, Hrvaška, Litva, Slovaška in Finska
Latvija in Slovenija
Estonija
Malta, Ciper in Luksemburg
ww
www.eesc.europa.eu
3
Nadaljevanje s s trani 3
N ovo p o g l av j e z a E E S O
Kako lahko člani vplivajo na politiko EU?
Novi člani lahko dejansko vplivajo na politiko
EU. Z mnenji EESO lahko prispevajo k oblikovanju evropske zakonodaje. Ta mnenja so treh različnih oblik:
● Mnenja, pripravljena na prošnjo
Evropskega parlamenta, Sveta ali
Evropske komisije. Te prošnje za mnenje
se strokovno imenujejo zaprosila in so lahko
obvezna, kadar tako določata Pogodbi, ali
neobvezna, odvisno od političnega področja, ki ga obravnavajo.
● Mnenja na lastno pobudo, s katerimi
se institucije EU opozori na teme, ki so
pomembne za civilno družbo.
● Raziskovalna mnenja, pripravljena na
zaprosilo institucij EU, na področjih, na katerih po njihovem mnenju EESO lahko pomaga s svojim strokovnim znanjem.
EESO prouči predloge in sprejema mnenja na podlagi soglasja med člani, ki se sestanejo devetkrat
letno na plenarnih zasedanjih. Vsako leto je v Uradnem listu EU objavljenih približno 200 mnenj
v 24 jezikih Unije.
Ta mnenja lahko dejansko vplivajo na oblikovanje politik EU. EESO je bil na primer prvi organ EU, ki se
je leta 2014 v mnenju o dokončnem oblikovanju ekonomske in monetarne unije (EMU) javno izrekel,
da morajo biti „naložbe, gospodarska rast in delovna mesta vodilna prednostna naloga za naslednji
mandat EU“. Glavni predlogi so vključeni v Junckerjev načrt za delovna mesta, rast, pravičnost
in demokratične spremembe.
● Strokovne skupine in druga telesa
Člani so imenovani v strokovne skupine za obdobje dveh let in pol z možnostjo podaljšanja in lahko
sodelujejo v eni ali več strokovnih skupinah glede na svoje strokovno področje. V njih se opravi večina
pripravljalnega dela v zvezi z mnenji. Strokovne skupine na primer ustanovijo študijske skupine in
imenujejo poročevalce za obravnavo njim dodeljenih tem.
Prenova zajema tudi izbiro predsednikov strokovnih skupin; izvolijo jih člani Odbora za obdobje dveh
let in pol z možnostjo podaljšanja z navadno večino. Vendar ista skupina ne more predsedovati posamezni strokovni skupini več kot pet let zapored (poslovnik EESO, člen 17).
EESO ima šest strokovnih skupin, ki skupaj s posvetovalno komisijo, usmerjevalnim
odborom in tremi opazovalnimi skupinami pokrivajo različne vidike delovanja EU.
■ strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
(ECO)
■ strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT)
■ strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT)
■ strokovna skupina za zunanje odnose (REX)
■ strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC)
■ strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo (TEN)
■ posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
■ usmerjevalni odbor za strategijo Evropa 2020
■ opazovalna skupina za enotni trg
■ opazovalna skupina za trajnostni razvoj
■ opazovalna skupina za trg dela
● Predsedstvo
Vsaki dve leti in pol EESO izvoli predsedstvo, ki ga sestavlja 40 članov, izbranih iz vseh treh skupin.
Predsedstvo sestavljajo predsednik, podpredsednika, trije predsedniki skupin in predsedniki strokovnih skupin, v njem pa mora biti vsaj en, največ pa trije predstavniki iz vsake države članice (poslovnik
EESO, člen 3). Odbor glasuje o celotnem predsedstvu, za potrditev pa sta potrebni najmanj dve tretjini
veljavnih glasov.
Glavna naloga predsedstva je organizacija in usklajevanje dela različnih organov EESO in določitev
političnih smernic za to delo.
Cover © Architecture: Art & Build + Arhitekturni biro Paul Noël
Dodatne informacije
Sklep Sveta (EU) 2015/1157 z dne 14. julija 2015 o določitvi sestave Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=OJ:JOL_2015_187_R_0009
Poslovnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.rules.8053
Informativni dopis Sveta o novi sestavi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje 2015–
2020
http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10526-2015-INIT/en/pdf
Statut članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/ces285-2012_admin_sl.doc
Kaj lahko EESO naredi za vas
http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/qe-01-14-790-en-n.pdf
Pogodba o delovanju Evropske unije, členi 300–304
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=OJ:C:2008:115:TOC
//eu
●
Prenova: kaj se zgodi v različnih telesih EESO
● Ožje predsedstvo
Prenova zajema volitve predsednika in dveh podpredsednikov, izbranih za dveinpolletni mandat
iz vsake od treh skupin (glej spodaj) na podlagi kroženja. Predsednik in podpredsednika Odbora
so izvoljeni z navadno večino na konstitutitvni seji skupščine. Po izvolitvi predsednik predstavi
delovni program za svoje mandatno obdobje, ob koncu mandata pa pregled dosežkov (poslovnik
EESO, člen 12).
Predsednik je odgovoren za pravilno izvajanje dejavnosti Odbora in tega zastopa v stikih z drugimi
institucijami in organi (poslovnik EESO, člen 12). Podpredsednika, izbrana izmed članov tistih dveh
skupin, katerima ne pripada predsednik, sta pristojna za komuniciranje in za proračun. Na ta položaj
ne moreta biti ponovno izvoljena (poslovnik EESO, člena 3 in 13).
● Skupine
„Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in
drugi predstavniki civilne družbe, predvsem iz socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in
kulturnega področja.“
Člen 300(2) Pogodbe o delovanju EU.
Člani EESO delujejo v treh skupinah:
delodajalci (I. skupina), delojemalci (II. skupina) in skupina raznih dejavnosti (III. skupina).
Člani si prizadevajo doseči soglasje vseh treh skupin, tako da bi mnenja EESO odražala raznolike
ekonomske in socialne interese državljanov. Skupine sodelujejo s predsedstvom in sekretariatom
Odbora (glej spodaj) pri pripravi, organizaciji in usklajevanju njegovih dejavnosti.
V postopku prenove vsaka skupina izvoli predsednika in podpredsednika za obdobje dveh let in
pol z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva in plenarne skupščine sestanejo s predsednikom Odbora (glej spodaj) ter pomagajo ožjemu
predsedstvu Odbora pri oblikovanju politik in po potrebi pri nadzoru izdatkov (poslovnik EESO,
člen 27).
4
EESO info –
Posebna decembrska priloga
Začenja se nov mandat EESO (2015–2020) in novi člani, katerih imena bodo objavljena v Uradnem listu EU ravno v času, ko gre ta izdaja v tisk, se pripravljajo na volitve svojih novih voditeljev
na konstitutivnem plenarnem zasedanju od 6. do 8. oktobra 2015. EESO info bo novo vodstveno
strukturo predstavil v obliki posterja v posebni prilogi, v kateri bodo opisani vsi ključni posamezniki in posameznice, ki bodo usmerjali Odbor v naslednjih dveh letih in pol – predsednik,
podpredsednika, predsedniki skupin in strokovnih skupin itd. Bodite torej pozorni na decembrsko
izdajo. (dm)
●
Družinska podjetja
Jan Klimek, član EESO, skupina delodajalcev
Socialni pakt za vzdržne finance:
stabilnost, rast in nova delovna mesta
Novi predlogi
Med svojimi pogostimi sprehodi po Bruslju
se ne morem upreti skušnjavi, da ne bi poskusil lokalnih dobrot: čokoladnih bombonov
Astrid pri Neuhausu, Avelanne pri Leonidasu,
dražejev Mountain pri Callebautu, če jih naštejem samo nekaj. Belgijci jih dobro poznajo,
morda pa se ne zavedajo, da gre pri njih za več
kot odličen okus. Ni očitno že na prvi grižljaj,
a vsi ti čokoladni biseri so nastali v podjetjih
v družinski lasti, v katerih so recepti prehajali
iz roda v rod.
Po navedbah skupine strokovnjakov Evropske
komisije je približno 60 % vseh podjetij v Evropi
družinskih podjetij: to so mala in velika podjetja,
ki zaposlujejo od 40 do 50 % celotne delovne
sile. Gre za precej veliko skupino podjetij, ki ne
sme ostati brez podpore.
Ta podjetja imajo številne prednosti: ohranjajo
tradicijo, skrbijo za kakovost, zaposlujejo lokalne
ljudi in so odporna na tržne pretrese – so hrbtenica številnih gospodarstev. Kako bi jim torej v EU
lahko pomagali? To je bilo izhodišče za mnenje
EESO na lastno pobudo o družinskih podjetjih
v Evropi kot viru ponovne rasti in boljših delovnih mest, ki ga je EESO sprejel na septembrskem
plenarnem zasedanju.
Po poglobljeni razpravi smo Komisijo pozvali
k vrsti ukrepov za spodbujanje družinskih podjetij:
● vključitvi kategorije družinskih podjetij
v evropske statistične podatke (Eurostat),
statistični uradi držav članic pa morajo učinkovito zbirati podatke o tovrstnih podjetjih;
● boljšim predpisom za predajo družinskih
podjetij iz ene generacije v drugo, zlasti
z vidika obdavčenja, da bi zmanjšali nevarnost likvidnostnih težav;
● spodbujanju družinske organizacijske kulture, ki jo odlikuje dolgoročno zaposlovanje;
● spodbujanju inovacij v družinskih podjetjih,
med drugim z inovativnim javnim naročanjem;
● obsežnejšemu izobraževanju in spodbujanju
raziskav na področju družinskega podjetništva;
● podpiranju družinskih kmetijskih podjetij in
oživitvi zadružniškega podjetništva, zlasti
v obliki zadrug, ki združujejo več družinskih
podjetij;
● uvedbi davčnih olajšav za ponovno vloženi
dobiček in možnosti kapitalizacije družinskih
podjetij brez prenosa glasovalnih pravic;
● spodbujanju dejavnega sodelovanja na
ravni EU z organizacijami, ki predstavljajo
družinska podjetja, npr. v okviru stalne skupine strokovnjakov.
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo
in potrošnjo, ki deluje v EESO, je 8. septembra
2015 organizirala konferenco, namenjeno razpravi na temo Socialni pakt za vzdržne finance:
stabilnost, rast in nova delovna mesta. Udeleženci živahne razprave so poskusili opredeliti,
kako lahko vzdržne finance prispevajo k stabilnosti, rasti in novim delovnim mestom. Benoît
Lallemand, vodja oddelka za strateški razvoj in
dejavnosti pri Finance Watch, je opozoril, da
„družba ni imuna za še eno večjo finančno krizo“,
član EESO Edgardo Iozia (skupina delojemalcev)
pa se je zavzel za to, „da mora bančni sektor
znova služiti družbi“.
Konferenca je bila organizirana v povezavi
z mnenjem EESO o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti, ki ga je leta 2014 pripravil poročevalec
Monetarna politika EU mora biti bolj usmerjena
Carlos Trias Pintó, član EESO in predsednik posvetovalne komisije
za spremembe v industriji (CCMI),
ter Adrian Zelaia, delegat komisije CCMI
Čeprav se pri monetarni ekspanziji denarna
sredstva stekajo neposredno v bančni sistem,
pa ne smemo pozabiti, da je to samo vmesni
korak na poti do končnega cilja, ki je vplivati
na ponudbo in povpraševanje po denarju. To
je mogoče doseči samo, če banke ta denar na
koncu v obliki posojil usmerijo v realno gospodarstvo.
Po sprejetju našega mnenja zdaj Evropski parlament pripravlja poročilo o družinskih podjetjih
v Evropi (poročevalka je Angelika Niebler), kar je
prava okrepitev naših prizadevanj. Morda bodo
v prihodnje vse dejavnosti v podporo družinskih
podjetij usklajene v okviru stalne delovne skupine, kot je predlagala Angelika Niebler. Upamo,
da bodo naše skupne pobude povečale zavedanje o družinskih podjetjih v državah EU in jim
omogočile, da bodo še dolgo uspešna.
●
Monetarna ekspanzija je učinkovita le, če sredstva dejansko pridejo do realnega gospodarstva in se ne kopičijo v finančnem sektorju ter
se ne uporabljajo v špekulativne namene ali
vlagajo zunaj euroobmočja.
Sprostiti potencial podeželja
Na konferenci Teritorialni učinek politik
EU – za skladen in vključujoč pristop, ki je bila
9. septembra na sedežu EESO v Bruslju, je predsednica strokovne skupine NAT, Dilyana Slavova,
pozdravila bolgarsko podpredsednico vlade
(in nekdanjo evropsko komisarko) Megleno
Kunevo in predsednika EESO Henrija Malossa,
ki je na začetku dejal, da „zanemarjanje podeželja pomeni izgubo dela naše dediščine, naših
korenin in identitete. Z novimi tehnologijami so
razdalje premagane in na podeželskih območjih
je mogoče vzpostaviti široko paleto storitev.
Bogastvo Evrope je v njeni kulturi in teritorialni
raznolikosti, zato je naša dolžnost enako skrbeti
za vse regije“.
Kuneva je poudarila, da mora biti blaginja posameznika v središču vseh političnih odločitev in
da bo to zagotovo prednostna naloga bolgarskega predsedovanja EU leta 2018.
© istockphoto - kodachrome
Člana EESO Tom Jones in Staffan Nilsson sta izrazila nezadovoljstvo nad zapoznelo potrditvijo in
izvajanjem programov EU za razvoj podeželja za
obdobje 2014–2020, zaradi česar je ena izmed
starostnih skupin v celoti ostala brez priložnosti
za naselitev ter iskanje in ustvarjanje delovnih
mest na podeželju, ki bi jo sicer morda imela.
Treba je izvesti ocene učinka za spremljanje
učinkovitosti različnih programov. Da bi olajšali
dostop in zmanjšali birokracijo, je za podporne
programe potreben pristop „vse na enem mestu“.
Udeleženci so se strinjali, da ima Odbor lahko
pomembno vlogo pri prizadevanjih, da bi EU
za državljane postala bolj oprijemljiva. Obiski
študijskih skupin EESO, pobuda za delovanje na
lokalni ravni (Going local) in zasedanja „podeželskega parlamenta“ v državah članicah so že velik
korak v pravo smer.
Prepuščanje razvoja podeželja trgom bo kontraproduktivno; potrebna je močna politična
zavezanost. Več informacij o konferenci in na
splošno najdete na naši spletni strani http://
www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eventsand-activities-eu-policies-territorial-impactrrito
soundbites. (sma)
●
Edgardo Iozia iz skupine delojemalcev. V mnenju sta izražena podpora strukturnim reformam bank in poziv k nadaljnjim ukrepom na
ravni EU. EESO je tako v mnenju kot na konferenci tudi pozval k uvedbi obsežnejšega socialnega pakta za vzdržne finance, v okviru katerega bi vse zainteresirane strani sodelovale pri
vnovični opredelitvi ciljev in instrumentov.
Po mnenju EESO bi moralo naglo upadanje
ugleda bank, ki je razvidno iz številnih raziskav
v zadnjih nekaj letih, vse udeležene spodbuditi k novemu začetku in prevzemu odgovornosti v odnosu do družbe. Gospodinjstva,
podjetja, državljani, delavci in družba na splošno pozivajo k učinkovitemu in zanesljivemu
finančnemu sistemu, ki prispeva k razvoju in
ustvarjanju delovnih mest ter veliko pozornost
posveča socialnim in okoljskim posledicam
naložb. (sg)
●
Carlos Trias Pintó,
član EESO in predsednik komisije CCMI
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)
je začel izvajati projekt z naslovom Evropska
industrija in monetarna politika – vloga
Evropske investicijske banke, katerega namen
je preučiti, s katerimi ukrepi bi bilo mogoče
izboljšati učinkovitost monetarne politike
v korist produktivnega realnega gospodarstva.
Projekt temelji na ugotovitvi, da bi bilo lahko
sodelovanje med Evropsko centralno banko in
Evropsko investicijsko banko koristno orodje
za dosego tega cilja.
Ne smemo pozabiti, da se je Evropska unija
ob objavi naložbenega načrta za Evropo
(t. i. Junckerjevega načrta), za katerega naj
bi bilo v naslednjih treh letih namenjenih
21 000 milijonov EUR, morala spopasti s precejšnjimi institucionalnimi in političnimi problemi. Hkrati pa je Evropska centralna banka
sprejela program ekspanzivne monetarne politike za obdobje 18 mesecev in z „minimalnim“
skupnim zneskom v višini 1,14 bilijona EUR,
kar je skoraj 55-krat več. Oba programa sta
se začela izvajati ob istem času, kar je med
podjetji, strokovnjaki in vladami povzročilo
začudenje. Ali ne gre v obeh primerih za javna
sredstva, namenjena gospodarstvu Evropske
unije? Ali med monetarno ekspanzijo in
naložbeno politiko res ni nobene povezave?
Točno v tem pa tiči problem naše monetarne politike: nobenega jamstva ni za to, da
bodo sredstva, ki se stekajo v bančni sistem,
dejansko dosegla realno gospodarstvo. Ravno
nasprotno, zelo očitno je, da se velik del monetarne ekspanzije ne uporabi za kreditiranje
realnega gospodarstva. V zadnji anketi o bančnih posojilih v euroobmočju, ki jo je izvedla
Evropska investicijska banka julija letos, so
banke same navedle, da sredstva iz ukrepov dolgoročne monetarne ekspanzije samo
v 59 % uporabijo za zagotavljanje posojil,
skoraj 25 % namreč porabijo za refinanciranje
svojih finančnih obveznosti.
Monetarna ekspanzija ni dovolj usmerjena
oziroma z drugimi besedami, v bančni sistem
se zlivajo ogromne količine denarja brez kakršnega koli jamstva za to, da bodo dejansko
uporabljene za izpolnitev ciljev monetarne
politike.
S tem povezana neučinkovitost in razsipavanje sredstev sta očitna; evropske institucije bi
morale to stanje čim prej odpraviti. Pri tem bi
bilo po našem mnenju izredno koristno
sodelovanje med Evropsko centralno
banko in Evropsko investicijsko banko,
ki je glavna odgovorna za investicijsko
politiko v Evropski uniji.
Jasno je, zakaj je tovrstno sodelovanje tako
pomembno. Evropska investicijska banka ima
potrebno strokovno znanje in lahko ugotovi,
kakšne naložbe potrebuje evropsko gospodarstvo, v katerih panogah in kako jih strukturirati. Poleg tega ima več kot dovolj izkušenj
z usmerjanjem virov z različno ravnjo tveganja
in likvidnosti.
●
5
Na septembrskem plenarnem zasedanju je EESO
sprejel naslednja najpomembnejša mnenja:
● CCMI/132 – Boj proti korupciji
Glej članek na 1. strani.
Rezultat glasovanja: 184 glasov za, 0 glasov proti in
1 vzdržan glas
● TEN/565 – Socialni damping v evropskem
civilnem letalstvu
Glej članek na 1. strani.
Rezultat glasovanja: 200 glasov za, 3 glasovi proti in
7 vzdržanih glasov
● TEN/569 – Celostna letalska politika EU
Glej članek na 1. strani.
Rezultat glasovanja: 97 glasov za, 3 glasovi proti in
0 vzdržanih glasov
● Boljše delovanje Evropske unije
z izkoriščanjem možnosti Lizbonske
pogodbe ter morebitni razvoj
in prilagoditev institucionalne ureditve
Evropske unije
Glej članek na 2. strani.
Rezultat glasovanja: 185 glasov za, 4 glasovi proti in 4
vzdržani glasovi
● TEN/575 – Notranji trg mednarodnega
cestnega tovornega prometa,
socialni damping in kabotaža
EESO poziva k sprejetju ukrepov za reševanje tega problema, vključno z bolj aktivnim izvajanjem in izvrševanjem obstoječih direktiv, in k vzpostavitvi evropskega
registra podjetij cestnega prevoza.
Rezultat glasovanja: 170 glasov za, 3 glasovi proti in
5 vzdržanih glasov
● NAT/661 – Programi za razvoj podeželja –
prva pomoč ali prvi znaki oživitve?
EESO izraža razočaranje zaradi zamud pri predložitvi,
odobritvi in izvajanju programov za razvoj podeželja
v več državah članicah in regijah ter Komisiji priporoča,
da naroči neodvisen pregled postopka, da se preprečijo nove zamude v prihodnosti. EESO poudarja, da je
načelo partnerstva ključno za uspeh teh programov, in
ugotavlja, da se kljub izboljšavam partnerstvo po EU
še vedno razlikuje.
Rezultat glasovanja: 192 glasov za, 3 glasovi proti in
10 vzdržanih glasov
● NAT/663 – Priložnosti in postopki
vključevanja civilne družbe v izvajanje
agende EU za obdobje po letu 2015
EESO bo prispeval k temu, da bo civilna družba postala
gonilna sila pri izvajanju agende ZN za trajnostni
razvoj 2030 tako, da bo skupaj z organizacijami civilne
družbe in institucijami EU organiziral evropski forum
trajnostnega razvoja.
Rezultat glasovanja: 102 glasov za, 2 glasova proti in
2 vzdržana glasova
● INT/770 – Vzpostavitev finančnega
ekosistema za socialna podjetja
V tem mnenju, ki je bilo pripravljeno na zaprosilo luksemburškega predsedstva EU, se preučujejo koncept finanč-
nega ekosistema z vidika socialnih podjetij ter glavni
pogoji, potrebni za oblikovanje učinkovitega evropskega
okvira za financiranje in naložbe v socialno ekonomijo.
Rezultat glasovanja: 204 glasov za, 2 glasova proti in
4 vzdržani glasovi
● SOC/520 – Načela učinkovitih
in zanesljivih sistemov socialnega varstva
To mnenje določa načela socialne politike za sisteme
socialnega varstva, ki bi jih morala Komisija sprejeti v okviru trdnega delovnega programa, vključiti
v evropski semester ter uporabljati v okviru strukturnih skladov, odprte metode koordinacije in ocen socialnega učinka.
Rezultat glasovanja: 130 glasov za, 46 glasov proti in
10 vzdržanih glasov
● SOC/523 – Izboljšanje učinkovitosti
nacionalnih sistemov dualnega
usposabljanja
Kazalnik za merjenje povezanosti med dualnim usposabljanjem in brezposelnostjo med mladimi bi bil
močno orodje za zagotovitev, da oblikovalci politike
namenijo potrebno pozornost programu za vajeništva
in da se državam članicam, kjer dualni sistemi usposabljanja ne obstajajo, priporoči njihova uvedba.
Rezultat glasovanja: 206 glasov za, 1 glas proti in
8 vzdržanih glasov
● ECO/378 – Gospodarstvo za skupno dobro
Gospodarstvo za skupno dobro je nov ekonomski
model, ki temelji na vrednotah, kot so solidarnost,
socialna pravičnost in okoljska trajnost. Olajša lahko
prehod na pametno in vključujoče gospodarstvo.
EESO v mnenju analizira prednosti tega modela,
določa sinergije z ekonomskimi modeli, kot je sodelovalna potrošnja ali krožno gospodarstvo, ter preučuje
izvedljivosti glavnih orodij gospodarstva za skupno
dobro, kot so njegov okvir, bilanca stanja in kazalnik
skupnega dobrega.
KMALU V EESO
QE-AA-15-008-SL-N
SEPTEMBRSKO PLENARNO ZASEDANJE NA KRATKO
Rezultat glasovanja: 144 glasov za, 13 glasov proti in
11 vzdržanih glasov
● ECO/380 – Metoda Skupnosti za
demokratično in socialno ekonomsko
in monetarno unijo
Glej članek na 2. strani.
Rezultat glasovanja: 161 glasov za, 6 glasov proti in
10 vzdržanih glasov
● REX/439 – Kmetijstvo, podeželje
in trajnostni razvoj v državah
vzhodnega partnerstva
To mnenje se osredotoča na reformo kmetijstva in
družbeno-gospodarski razvoj podeželskih območij
v državah vzhodnega partnerstva ter na podporo EU
tem območjem.
Rezultat glasovanja: 217 glasov za, 0 glasov proti in
6 vzdržanih glasov
● REX/445 – Za konvencijo MOD proti nasilju
na podlagi spola na delovnem mestu
EESO poziva države članice in evropske socialne
partnerje, naj podprejo predlog mednarodnega
standarda o nasilju na podlagi spola na delovnem
mestu.
Rezultat glasovanja: 209 glasov za, 2 glasova proti in
5 vzdržanih glasov
● CCMI/136 – Vpliv digitalizacije
na storitveni sektor in zaposlovanje
v okviru industrijskih sprememb
Proces digitalizacije prinaša številne izzive, zlasti na
področju zaposlovanja. Po eni strani lahko pomeni
priložnost v smislu večje avtonomnosti delavcev ter
boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Po drugi pa lahko obremeni sisteme socialnega
varstva in kakovost zaposlovanja v Evropi.
Rezultat glasovanja: 139 glasov za, 1 glas proti in
●
8 vzdržanih glasov (dm)
NOVA OBJAVA
Seminar civilne družbe o medijih 2015:
Pomen komunikacije za razvojne politike
V ospredju letošnjega seminarja je pomen komunikacije za
razvojne politike. Seminarja se bodo udeležili oblikovalci politik
EU, organizacije civilne družbe, novinarji in pomembne osebe,
ki bodo izrazili svoje stališče glede razvoja. Preučili bodo, kako
EU komunicira o razvoju in kako partnerske organizacije izkoriščajo komunikacijo za dosego svojih razvojnih ciljev. Opozorili
bodo na komunikacijsko kampanjo GD DEVCO, v kateri so med
drugim predstavljene različne zgodbe, povezane z Evropskim
letom za razvoj 2015, ter na prizadevanja civilne družbe, novinarjev in drugih akterjev za komuniciranje o razvojnih vprašanjih. Tema seminarja bo tudi komunikacijska kampanja za nove
cilje trajnostnega razvoja, ki so v kritičnem obdobju uvajanja. (dm)
●
EESO bo skupaj z luksemburškim predsedstvom, Evropskim
parlamentom in Evropsko komisijo organiziral večjo konferenco o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP).
Dogodka, ki bo potekal 17. novembra na sedežu EESO v Bruslju,
naj bi se udeležili vsi glavni socialni partnerji iz 28 držav članic
(poslovna združenja in sindikati) z namenom celodnevne razprave
o priložnostih in izzivih TTIP.
Razprave, ki bodo potekale v okviru plenarnih zasedanj in okroglih miz, bodo osredotočene na sklop konkretnih ključnih tem.
Za EESO je pomembno, da se sliši glas gospodarskih in socialnih
organizacij ter da se njihove želje, pomisleki in predlogi upoštevajo v pogajanjih o TTIP. Poleg komisarke Cecilie Malmström bodo
ključni govorniki predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel,
predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednik
EESO. (sma)
●
Evropski teden boja proti organiziranemu kriminalu
© wellphoto
EESO v sodelovanju z združenjem Cultura contro Camorra
soorganizira teden boja proti organiziranemu kriminalu. Otvoritveni dogodek bo 17. novembra v EESO. Konferenca se bo
osredotočila na organizirani kriminal v Evropi, njegove škodljive
učinke na družbo, gospodarstvo in tudi sam način delovanja
naših demokratičnih družb. Poudarjena bosta vloga civilne
družbe v boju proti organiziranemu kriminalu in potreba po oblikovanju partnerstva med javnimi institucijami, zasebnim sektorjem in civilno družbo.
●
EESO od znotraj
Letno poročilo o dejavnostih v letu 2014
Cover © Architecture: Art & Build + Arhitekturni biro Paul Noël
Oddelek za komuniciranje Evropskega ekonomsko-socialnega
odbora bo ob podpori Evropske komisije (GD DEVCO) in luksemburškega ekonomsko-socialnega sveta 26. in 27. novembra na
sedežu Evropske investicijske banke v Luksemburgu organiziral
9. letni seminar civilne družbe o medijih.
TTIP – Kaj lahko pričakujejo socialni partnerji?
Leto 2014 je bilo za EESO
leto sprememb. Najprej so
se začele izvajati strukturne
reforme za krepitev posvetovalne vloge EESO, utrditev
njegovega položaja kot strokovnega telesa in razširitev
lokalnih vezi z dejavnostmi
ANNUAL ACTIVITY REPORT
za delovanje na lokalni ravni
Going local. Vse to z name2014
nom učinkovitejšega predvidevanja zaprosil, večjega
strateškega učinka mnenj na
lastno pobudo, boljšega spremljanja mnenj, poglabljanja
lokalnih vezi, okrepitve strokovne vloge EESO s študijami
učinka in sprejetja projektnega pristopa. To njegovo prestrukturirano vlogo je nato na medinstitucionalni ravni še dodatno okrepil sporazum o sodelovanju z Evropskim parlamentom, ki je bil
sklenjen februarja 2014 in s katerim so se odprle možnosti trajnih
delovnih odnosov na podlagi medsebojnega sodelovanja.
Letno poročilo prinaša pregled dejavnosti EESO v letu 2014
in njegovih prizadevanj za spremembe. Je povzetek sprejetih
ukrepov in načel, na katerih ti temeljijo, v skladu s poslanstvom
EESO. (edn)
●
EESO info v 23 jezikih
kih : ht
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info
Urednika:
Alun Jones (glavni urednik)
Daniela Marangoni (dm)
Avtorji prispevkov:
Adrian Zelaia (az)
Alun Jones (aj)
Carlos Trias Pintó (ctp)
Caroline Alibert-Deprez (cad)
Chloé Lahousse (cl)
Daniela Marangoni (dm)
Eleonora Di Nicolantonio (edn)
Jan Klimek (jk)
Siana Glouharova (sg)
Silvia M. Aumair (sma)
Splošna koordinacija:
Agata Berdys (ab)
Redakcija je bila zaključena
21. septembra 2015.
Naslov:
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Stavba Jacques Delors,
Rue Belliard/Belliardstraat 99,
1040 Bruxelles/Brussel,
Belgique/België
Tel. +32 25469476
Faks +32 25469764
E-naslov: eescinfo@eesc.europa.eu
Spletna stran: http://www.eesc.europa.eu/
EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih Odbora
Odbora.
Tiskano izdajo EESO info v nemškem, angleškem in francoskem jeziku lahko dobite brezplačno pri
službi za medije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.
V elektronski obliki (PDF) je EESO info na voljo v 23 jezikih na spletni strani Odbora: http://www.
eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info.
EESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so objavljeni v Uradnem listu Evropske
unije in drugih publikacijah Odbora.
Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (en izvod se pošlje uredniku).
Naklada: 6500 izvodov
Naslednja številka izide decembra 2015.
Oktober 2015 / 8