1. No category

»Materni
gezik je
fundament«
STR. 2
Prišo je glás
STR. 3
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
14.
januarja
2016
{
Leto
XXVI,
št.
2
Edna ftica priletejla...
...una prinesla veseli
glas, ka je v Ljubljani Glasbenonarodopisni inštitut
za lanjske božične svetke
vödau CD s 42 pesmimi,
štere so v Porabji gorvzeli
na magnetofon 1970-oga
leta. Vse so ranč nej pesmi,
gestejo med njimi molitve:
Očenaš; Zdrava bojdi,
Marija; O Jezoš, ne ostavi
me; Sveti božji križ; Mati
Kristošova. Leko poslüšamo, kak so na Licijovo kokodakali, na nauvo leto
friškali, na trejkralovo
dare prosili. Ništerni so
oponašali ftiče, »razmili
so«, ka füčkajo (Gibice bi
peko, Večerjo sem sküjo,
Moj oča birauf). Na Gorenjom Siniki so Fincin Feri
(Labric) oponašali dvej
kolé v kaulaj, šterim so gučali »korde«. Kolau je vse leseno, pa tisto škrpiče. Gda
vö na brejg pelajo kaula,
te gučijo: »Tri lejta se nej
masaro, tri lejta se nej
masaro«. Gda nut na dau
letijo, te: »Nej trbej sala,
nej trbej sala, nej trbej
sala«, ka brž tečejo. Zvün
toga eške sedemkrat leko
čüjemo njini glas na CD-ni.
Pesmi so zvekšoga lübezenske (Fantič mi gre
v zeleni log; Dekličice,
noričice; Pravo sam
ti dostakrat ptt.). Na
gostüvanji je sneja slobaud
djemala od tisti, šteri so z
njauv pri stauli sejdli (O
zdaj, moja obseda). Do-
Na CD-ni najdemo največ pesmi, stere so bile gorvzete 1970. leta
Par kejpov iz tisti časov, gda so sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta z magnetofoni ojdli kauli po
naši vasnicaj
stakrat se je zgodilo, ka
so mati betežni gratali
ali mrli, pa mladi so tö
merali (Mati betežujejo,
Lanjsko leto sam se oženo, Franciška najjakša
deklina je bla). Najbole
stara pesem na CD-ni je iz
srejdnjoga veka (Kristuš
nam je od mrtvih stau),
štero so spejvali na vüzenek. Pauleg Ljubljane je
cistercijanski klošter (samostan) v Stični, gde so
edne z rokauv pisane latinske knige. V te knige so
oprvin v slovenskoj rejči
nutspisali tau pesem v 15.
stoletji.
Na Gorenjom Siniki je
1970-oga leta spejvalo na
magnetofon 11 lüdi, na
Verici sta spejvala dva, v
Sakalauvci ji je spejvalo 9,
igrala sta 2. V Slovenskoj
vesi pa v Andovci sta
spejvali dvej ženski, v Števanovci pa eden moški.
Leta 2000 so pá prišli iz
Ljubljane in so gorvzeli na
magnetofon, kak so spejvale Ljudske pevke ZSM iz
Monoštra in Števanovec
pod vodstvom Marije Rituper. Vsevküper skor 50
lüdi leko poslüšamo eno
vöro z nauvoga CD-na, šteroga so vödali v Ljubljani
s sodelovanjem Državne
slovenske
samouprave
in Zveze Slovencev na
Madžarskem.
Marija Kozar
Foto: K. Holec
2
»Materni gezik je fundament«
»Ne delam zavolo medalj,
depa sem rad, če kaj dobim.
Ge tau v krvi mam, ge svojo
delo rad delam« - nam je ovado Francek Mukič, gda smo
ga opitali, kak se je čüto, gda
je lani decembra v Budimpešti
prejkvzeu narodnostno priznanje »Pro Cultura Minoritatum Hungariae«.
Francek Mukič, šteroga najbole poznamo kak radijskoga
novinara pa direktora Radia
Monošter, se je slovensko materno rejč - štero najbole na
svejti lübi -, navčo v slovenskoj
držini na Gorenjom Siniki. »V
mlašeči lejtaj smo ranč nej
znali, ka geste ovaško lüstvo.
Vu vesi so samo sodacke, škonicke pa venak v kancelajaj
vogrski gučali. Sedem lejt
sem emo, gda so me s Csepel
tovornjakom oprvim pelali
v Varaš. Audalič sem vüdo
raur od ciglence pa varaško
cerkev. Meni se je čüdno vidlo, ka je vse tak veuko.« Že
tistoga ipa je emo radio velko
znamenje zanjga. »Lang škonicke so mojoj staroj materi njali radio. Večer smo
mlajši dojlegli, v ausmoj je
mašin nutzakapčo pa smo
vsikši četertek poslüšali naute iz Ljubljane. Mene je vse
mraz trauso, gda so babica
pa tetice cujspejvale.«
Po konci osnauvne šaule je
mladi Francek prišo v rudarsko (bányász) šaulo v Ajko.
»S sinčarske knjižnice sem
si na pausado vzeu lejpe,
ilustrirane knige iz Slovenije. Vidle so se mi pripovejsti
o partizanaj, ka sem pa nej
razmo, sem si vözbrodo. V
sausednjoj sobi v kolegijumi je živo sakalauvski Feri
Makoš, müva sva se vsikdar
slovenski pogučavala.«
Na tistoj rudarskoj šauli je
včiu rovački škonik Đuro
Franković, šteri je Franceka
začno nutvpelavati v slovensko miseu. »Un mi je piso
srbohrvaški, tak ka sem si
mogo slovar (szótár) küpiti.
Depa se mi je vidlo, ka uni
pá ovak gučijo. Gda sem že v
Tatabányi v tehnikumi biu,
sem dostakrat odo z njim na
južnoslovanske bale. Pravo
mi je: ’ti boš mogo v Ljubljano titi za škonika se včit.’«
Tau je biu prvi impulz, po
stare, šteri zdaj že na žalost
odhajajo. Uni so eške pravi
Slovenci, bole kak sem ge ali
naša generacija. Škoda, ka
zgibimo, ka je Baug dau.
Vejpa če familija pa cerkev
Francek Mukič je kak novinar vsigdar rad odo med lidi
šterom se je Francek Mukič
podau, ka se vönavči za slovenskoga škonika v Ljubljani,
vküper s svojov ženauv Marijo Kozar. »Vsikdar sem tak
brodo, ka je pri narodnosti
glaven materni gezik. Plesati leko navčimo Kinejzara ali Madžara. Gučati pa
što koli ne vej. Tau smo mi
že davnik znali, ka je velki
razloček med našim gezikom pa kak v Sloveniji gučijo. Gda sem sto škonik gratati, sem brodo, ka bi mi leko
tadale svoj gezik gučali, pa
samo tiste reči, štere falijo,
bi prejk s knjižnoga gezika
vzeli. Ka je donk nemo po
vogrski pravli.«
Gda se je diplomant povrno z
Ljubljane, so ga na ministrstvi
steli poslati za referenta v monoštrski kulturni dom. »En
den sem je nagučavo, ka je
gezik glaven, fundament
more ostati. Posrečilo se mi
je, depa so me donk nej vzeli
na šaulo. Poslüšalci Radia
Monošter eške gnes pravijo,
ka sem v reportažaj rejsan
kak eden škonik. Ali dühovnik. Vse škem prausno raztomačiti.«
Dostakrat je šanjalivo, ka je
nej škonik grato, pravi Francek Mukič. »Ge trnok rad
mam našo lüstvo. Sploj pa
zamidi, je za šaule že malo
kesnau.«
Tak je nagrajenec grato novinar, v preminauči tresti lejtaj
je delo pri novinaj, televiziji pa
radioni ranč tak. Dostakrat ga
spitavajo, do kelko lüdi pride
njegvi trüd. »Nej je tau glavno, za kelko lüdi delaš, liki
za tiste, ka maš kauli sébe,
moreš pošteno delati. Bili
Od lagvi cajtov v 1940-50 lejtaj je Francek Mukič napiso
dva romana, tau pa v našoj
domanjoj rejči. »Fanj bi bilau, če bi lidgé bole radi
šteli, kak zdaj štejo. Štenjé
bi moglo biti za človekovo
düšo kak gesti za tejlo. Ge
dosta štém, se včim, vnaugo
zvejm od drügi lidi. Znanje
trbej tadale dati, ka bi lidgé
bole razmili, nej samo tau,
ka jim je tistoga ipa propaganda gučala. Dosta vse
trbej lidam raztomačiti na
prausen način, nej kak čednjacke. Tau sem sto s temi
knigami, aj bi malo več zvödali o sebi, o svojoj zgodovini. Če de potrejbno, mam
dosta vse za napisati, če pa
nede potrejbno, te pa tak.«
Nagrajenec je napiso več jezikoslovni (nyelvészeti) knig
tö. Med temi najdemo slovare
pa edno slovnico ranč tak. S
pomočjauv slejdnje se leko
Madžari navčijo slovenski
gezik. »Poglednimo, zaka
so na svejti problemge.
Narodi ne poznajo enoga
drügoga, cejli svejt je pun
konfliktov. Šege drügoga tö
Francek (peti z lejve) med nagrajenci v Vigadóni v Budimpešti
so cajti, gda so Slovence dojgledali pa bantivali. Zdaj
se leko štimamo, ka mamo
radio, televizijo, novine pa
Slovenski dom. Tisti, šteri
odhajajo, donk ne odidejo
tak, ka so prej vsikdar bajo
meli za toga volo, ka so bili
Slovenci. Aj majo dobro čütenje, ka je nej tak lagvo bilau
Slovenec biti.«
trbej spoznati pa poštüvati.
Ne smejmo dojgledati drüge.
En narod je nika nej bole čeden kak drügi, samo drüge
mogaučnosti má. Ništerni
sinčarski pavri bi pred 50
lejtami, če bi meli mogaučnost, ka se včijo, leko rosag
pelali. Madžare je tö trbej
včiti, pa se ne smejmo čütiti
za menje vrejdne. Dosta Ma-
Porabje, 14. januarja 2016
džarov se je brigalo za moje
gezikovne knige, na žalost
so sfalile, dobro bi je bilau
znauvič vödati.«
Francek Mukič brodi, ka morejo biti Porabski Slovenci
maust med Slovenijo pa Madžarsko. Tau je njino istinsko
poslanstvo pa morejo na tem
dosta delati. Morejo se trüditi,
ka aj njina erba - na priliko
muzična - ranč tak gorostane.
»Muziko smo že z maternim
mlejkom v sé pocecali. Stara
mati, mati, tetice, vüjci so
vsikdar spejvali, gda so žetvo dojobredili, šli v krčmau
ali davali spat dejte. Kak je
vörnikom cüjvalon, ka morejo moliti, tak je pesem cüjvalon našoj düši« - tomači
intervjuvanec pa povej pripovejst od želenja po harmoniki.
»Na Siniki so elektriko vlejkli na konci 50. lejt. Gda so
merarge z delom končali, so
meli program v kulturnom
domi. Eden je lejpe radeče
fude emo. Pravli so mi, ka je
tisti eden merar pa telko zaslüži, ka si leko v dvej mejsecaj fude küpi. Pravo sem si,
ge mo tö merar, pa je rejsan
nej dosta falilo, ka bi rudarski merar grato« - se smejé
Francek pa cujdeje: »Najmenje 120 lejt morem živeti, aj
leko dober fudaš gratam, ka
sem kesnau začno. 30 lejt
morem nutprinesti.«
Naš sogovornik je član slovenskoga drüštva v Somboteli
od začetka mau, gde pela pesmarsko skupino Sombotelske spominčice. »Raztepani
smo bili po cejlom Somboteli, dosta nas je že pozablo
slovenski. Na začetki je na
žmetni šlau pogučavanje,
zdaj je že leži. Malo smo
spejvali, depa smo nej znali rejči. Te smo vküppobrali
rejči pa cuj napisali nautline. Ka je v našoj mauči,
probamo pomagati, aj naša
kultura gorostane. Donk do
znali tisti, ka do živeli gezero lejt za nami, što so bili
Porabski Slovenci.«
-dmfoto: K. Holec, M. Kozar
3
Prekmurci v bojni 1914-1918
Prišo je glás
»Za tau razstavo smo se začnili zgučavati pred stauto
obletnico začetka prve svetov-
Inštituta za narodnostna
vprašanja in ške iz neka drügi institucij,« pravi direktorica
Metka Fujs ob razstavljeni uniformi sodaka iz prve bojne
ne bojne. Prva smo tak brodili, ka mo jo leko pripravili že
2014. leta, samo ka se je te tau
soboškoga Pomurskega muzeja
Metka Fujs, stera je tö avtorca
razstave Prišo je glás – Prek-
Pisma pa karte, ka so ji sodacke pošilali s fronte
malo zavleklo. Vidli smo, ka
je ške nej zadosta bilou raz-
murci v bojni 1914-1918. S sodelavci so dosta vsega gorpoiskali,
Sodacke so domau prinesli kakšne pükše pa granatline tö
iskanoga, pa smo te več lidi
vküp pouzvali, tak z mariborskoga arhiva, ljubljanskoga
najbole tau, kelko sodakov je
mrlo v toj bojni, pa steri so daubili odlikovanja, pauleg toga
pa so vküpnabrali kejpe, pisma,
dnevnike, osebne predmete pa
medalje in neka orožja.
»Fejst smo brodili, kak naj
razstavi damo naslov. Prišo
je glás, tau je takši lejpi prekmurski stavek, steroga smo dostakrat najšli v Novinaj, stere
so od 1913. leta izhajale v Prekmurji. Mi smo se te odlaučili,
ka de naslov razstave Prišo je
glás,« pove avtorca in na moje
pitanje, če so tau tö poglednoli,
kak je bilou med prvo bojno v
Porabji, vej pa smo te bili ške
v enom rosagi, odgovori: »Pri
svojom raziskovalnom deli
smo vključili tiste vesnice tö, v
sterij živejo Porabski Slovenci.
Oni do prve bojne tak ali tak
nemajo ovakšne zgodovine
kak mi Prekmurci. Iz Prekmurja je bilou mobiliziranih
in na fronto poslanih okauli
dvajsti gezero moških, tau je
bilou polonje od vsej moških,
steri so te tü živeli. Tak je bilou
polonje porabskih moških tö
poslanih v bojno. Vsi so šli v
iste vojaške enote, največ v
Somboteu in Sopron, iz Prekmurja pa v Nagykanizso
tö. Bili pa so dvojni sodaki,
eni so pokrivali cejli rosag,
tau je bila cesarsko-kralova
sodačija, te pa so bili ške domobranci, steri so se v Avstriji
zvali landveri, na vogrskom
tali monarhije pa honvédi. So
se pa vsi sodaki borili na isti
bojiščaj.«
Avtori razstave so v Porabji tö
najšli neka kejpov in drügi dokumentov. Napravili so tö kejpe
vsej spomenikov, steri stojijo v
Porabji v spomin na prvo bojno in na tiste, steri so spadnili
v njej. »Gda smo razstavo
postavili, smo se odlaučili,
ka v Murski Soboti pokažemo
samo tisti tau, ka je povezan s
Prekmurjom. Mamo pa dosta
materiala o Porabji in tak
mo na sprtoletje eno menšo
razstavo pripravili tö v Slovenskon daumi v Monoštri.
Pripravili bi radi tö en bilten,
v sterom bi objavili tisto, ka
smo najšli v Porabji,« ške povej Metka Fujs, stera prosi vse,
steri mate doma na paudi ali gé
indri ške kaj od svoji dejdekov
ali pradejdekov, steri so bili v
prvi bojni, ka o tom glas date
ali prinesete v Slovenski daum
v Varaši.
Od 1914. do 1918. leta je od
Srbije do Galicije, od Poljske
Bukovine, od Romunije do Piave gvüšno spadnilo 2790 Prekmurcov, leko ka ške neka več,
samo ka se za nji ne vej. »Po bojni se je dosta delalo na tom,
ka se zvej, če je kakši sodak
V
njena pisma, ka sta si jih pet
let pisala zakonca Žigmond
in Matilda Janko, on njoj s
fronte, ona pa njemi od doma
iz Motvarjevec. Tak ta pisma
kak dosta drügih je bilou napisanih v vogrskom geziki,
dosta pa jih je bilou napisani
v prekmurščini tö. Zanimivi
je dnevnik Štefana Korpiča,
steri je biu iz Čöpinec. On je
biu v rusoški zgrablenec. V
si, ka mate doma kejpe, pisma, dnevnike, medalje ali
kaj drügoga, ka ste najšli od tisti svoji moškov, steri
so med prvo svetovno bojno bili sodaki, pozovite na Zvezo Slovencev na Madžarskem (380-208) ali na uredništvo Porabja (380-767), leko pa tau prinesete v Slovenski
daum tö. Vse tau, ka te prinesli, te po konci razstave daubili nazaj.
mrau, zatau ka so te leko dovica in mlajši daubili penzijo
ali podporo. V naši kraji je
nej bilou fronte, so pa vseeno
doma lidge tö trpeli, vej pa je
nej bilou več za dobiti cukra,
soli, svejč in vsega drügoga,
vsefele je začnilo faliti,« raztolmači sogovornica in pove,
ka se na razstavi vidi en uniformiš tö, steroga so napravili po
kejpi, ovak pa so sploj zanimiva
pisma, ka so jih sodaki pošilali
domau. »Tak so dobro ohra-
Porabje, 14. januarja 2016
dnevniki je napiso, kak je bilou na fronti, pa te vse, ka se je
kesnej godilo z njim. Nikdar
je nej več prišo nazaj, po bojni se je v Rusiji oženo. Dnevnik je te kesnej poslo svojomi
brati domau in mi ga mamo
zdaj razstavlenoga,« je končala Metka Fujs, stera vas zové, ka
če pridete kaj v Mursko Soboto,
ka si tau zanimivo razstavo, stera de opreta do konca mejseca
junijuša, tö poglednete.
Silva Eöry
TEČAJ SLOVENŠČINE
Zveza Slovencev na Madžarskem organizira
TEČAJ SLOVENŠČINE.
Tečaj bo februarja, marca in aprila 2016,
enkrat tedensko po 2 uri (v večernih urah).
Glede na število in predznanje jezika prijavljenih
bomo tečaj izvajali v dveh skupinah,
in sicer za začetnike in za nadaljevalce.
Tečaj bo brezplačen.
Rok prijave: 25. januar 2016
Prijavite se lahko po telefonu: 94/380-208
ali na naslednjem e-naslovu:
gyongyi.bajzek@freemail.hu
SZLOVÉN NYELVTANFOLYAM
A Magyarországi Szlovének Szövetsége
SZLOVÉN NYELVTANFOLYAMOT indít.
2016. február – március – április hónapokban,
heti 1 alkalommal 2 óra (az esti órákban).
A jelentkezők létszámától és nyelvtudásától függően
kezdő és haladó csoportot is indítunk.
A tanfolyam ingyenes.
Jelentkezési határidő: 2016. január 25.
Jelentkezni lehet a 94/380-208-as telefonszámon
vagy a következő email címen:
gyongyi.bajzek@freemail.hu
4
Od
Slovenije…
Pred diplomati številni izzivi
Na Brdu pri Kranju je potekal 20. redni
posvet slovenske diplomacije. Udeležilo
se ga je 50 slovenskih veleposlanikov in
vodij predstavništev ter okoli 80 drugih
visokih slovenskih diplomatov. Posveta
se je poleg zunanjega ministra Karla Erjavca in premiera Mira Cerarja udeležil
tudi nekdanji predsednik in slovenski
kandidat za generalnega sekretarja
Združenih narodov Danilo Türk.
Zunanji minister je v svojem nagovoru izpostavil, da »mednarodni odnosi
že dolgo niso bili tako zapleteni« in da
so pred slovenskimi diplomati številni
pomembni izzivi. Hkrati je poudaril,
da so preteklo leto številni dogodki in
procesi pomembno spremenili politični, varnostni in geostrateški položaj v
regiji, Evropi in v svetovnem merilu. »Iz
finančne in gospodarske krize, o kateri
smo govorili v preteklih letih, smo žal
prešli v varnostno krizo,« je dejal minister in med novimi grožnjami, ki se
pojavljajo, izpostavil predvsem teroristično skupino Islamska država. »Teroristični napadi v osrčju Evrope so nam
pokazali, da naša varnost ni sama po
sebi umevna,« je povedal Karl Erjavec.
Prebežniško krizo je v svojem nagovoru
izpostavil tudi premier Miro Cerar. Ta
je v povezavi z reševanjem omenjene
krize opozoril, da »prevelik in nenadzorovan tok neregularnih migrantov
v države EU neizogibno vodi v dezintegracijo držav članic in posledično
institucij EU«. Zato je po njegovih besedah vprašanje reševanja te krize hkrati
vprašanje obstoja EU. »Naša absolutna
prednostna naloga je ohranitev schengenskega prostora in Slovenije v njem.
Zato smo in bomo še naprej ustrezno
ukrepali,« je dejal Cerar in dodal, da je
sodelovanje s Hrvaško pri obvladovanju
migracij težavno. »Če bi bilo drugače,
ne bi bilo potrebe za takšno ukrepanje,
vključno s postavljanjem začasnih tehničnih, tudi žičnih ovir,« je še povedal.
Čeprav si želi dobrih odnosov s Hrvaško, bo zato potrebna politična volja
na obeh straneh, je dodal. Spomnil
je tudi, da se letos pričakuje odločitev
arbitražnega sodišča glede meje med
državama. »Zaupamo sodišču, da bo
svoje delo nadaljevalo objektivno in nepristransko ter izdalo razsodbo, zavezujočo za obe strani,« je dejal Miro Cerar
in izrazil upanje, »da bo tudi na hrvaški
strani prej ko slej prevladalo spoznanje,
da je to najučinkovitejši način za začetek novega, boljšega poglavja v naših
medsebojnih odnosih«.
Galerija Murska Sobota: Jubilejna razstava s kolonije Primož Trubar
URESNIČEVANJE IDEJE PRIMOŽA TRUBARJA SKOZI SLIKO
Razstava izbora likovnih del
iz 20. mednarodnih slikarskih kolonij Primož Trubar
Moravske Toplice v soboški
Galeriji se je uveljavila v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru. Likovnega
ustvarjanja v Moravskih Toplicah in okoliških krajih se je
udežilo zavidljivo veliko število slikarjev, kar dvainosemdeset, ki so pustili svoje uresničene ideje na približno 200
umetniških delih, od karerih
je najmanj polovica ostala v
Prekmurju. Kot je povedala
kustosinja Irma Brodnjak, so
za stalno slikarsko zbirko prispevali šestnajst del in dopolnili število umetniških del, ki
jih hrani Galerija. Mednarodna slikarska kolonija Primož
Trubar se je uveljavila in postala prepoznavna tudi v slovenskem merilu, kjer vsako
leto pripravijo veliko število
tovrstnih srečanj slikarjev in
kiparjev. V Moravske Toplice
prihajajo doma in na tujem
uveljavljeni slikarji tako Prešernovi nagrajenci kakor
dobitniki drugih, prestižnih
priznanj. Častni škof mag.
Geza Erniša je tudi povedal,
da bodo izbor predstavili letos
v Bad Ulrachu, kjer je več let
živel Primož Trubar. Z listino
o sodelovanju, ki so jo konec
lanskega leta (2015) podpisali
v Murski Soboti, bodo razstavo prenesli tudi v druga nemška mesta.
Pobudo za začetek likovnih
kolonij v Moravskih Toplicah
je dal prvi predsednik Slovenskega protestantskega društva dr. Oto Norčič, vseskozi
je pri organizaciji sodeloval
častni škof mag. Geza Erniša,
strokovni vodja pa je akademski slikar Nikolaj Beer, rojen
v gorčkih Križevcih, ki živi
v Izlakah, kjer se ponašajo z
najstarejšo likovno kolonijo
na Slovenskem, ki šteje čez
petdeset let. Je tudi avtor izbora za pregledno razstavo.
Ob jubilejni razstavi je Slovensko protestantsko društvo
Primož Trubar izdalo katalog
ali bolje rečeno monografijo z
reprodukcijami del vseh sodelujočih umetnikov z razpravama Je bila podoba pred bese-
evangeličanka), žal že pokojna, gospa Violeta Mesarič. Organiziranje slikarske
kolonije je torej treba jemati
kot prispevek k sprejemanju
V 20. letih se je v koloniji zvrstilo 82 slikark in slikarjev, prav toliko
del je v katalogu in na razstavi
do? predsednika SPD, mag.
Viktorja Žaklja in 20 let žive
likovne ustvarjalnosti mag.
Franca Obala, ki kot umetnostni zgodovinar spremlja kolonijo in vsakoletne razstave.
Viktor Žakelj ocenjuje, da je
organizatorjem že na začetku
šlo »za afirmacijo Primoža
Trubarja, ki je bil vse do
Primoža Trubarja kot ene
ključnih oseb iz slovenske
zgodovinske etnogeneze in
tudi slovenskega evangeličanstva.« Avtor kritično
ugotavlja, da je prekmursko
evangeličanstvo preživelo,
čeprav mu ni uspelo »stopiti
preko Mure v širšo slovensko zavest.« Vikor Žakelj
Sodelavci pri mednarodni slikarski koloniji Primož Trubar Moravske
Toplice, častni škof Geza Erniša, Geza Farkaš, predsednik prekmurske
podružnice Slovenskega protestantskega društva, dr. Robert Inhof,
direktor Galerije, kustosinja Irma Brodnjak in Rudi Kokalj, urednik
jubilejnega kataloga/monografije
formiranja
Slovenskega
protestantskega
društva
Primož Trubar nekako v
senci velikega Luthra, kajti
prekmurski evangeličani so
bili do tedaj izključno ’luterani’, ne pa 'trubarjanci', kot
bi znala reči vidna članica našega društva (po veri
našteje še vrsto primerov, ki
kažejo, da v Sloveniji, celo
med drugo svetovno vojno in
v Osvobodilni fronti, ni bilo
razumevanja za delo in vlogo
Primoža Trubarja. To dejstvo
oziroma
marginalizacija
Prekmurja in Prekmurcev je
vznemirjalo ekonomista dr.
Porabje, 14. januarja 2016
Ota Norčiča, »ki se je zavedal naravnih in človeških
potencialov 'slovenske okrogline'«. Na teh dejstvih sta
nastali Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in
nekoliko pozneje istoimenska
slikarska kolonija.
Kako pa zdaj? Viktor Žakelj
izpostavlja: »Slovenski evangeličanski verniki, pa tudi
tisti, ki zgolj mislimo na
protestantski način, smo in
bomo še dolgo manjšina.
Da bi stali in obstali, kot je
rekel naš veliki učitelj (Primož Trubar), moramo biti
boljši od okolice, delati več,
in to z glavo, biti odprti do
vsega novega, biti posebej
senzibilni do tistega, kar
nas dela ljudi.« Avtor uvoda še omeni pobudo Oskarja
Norčiča, da se stoletnica priključitve Prekmurja Sloveniji
dostojno proslavi in obeleži s
spomenikom Koclju in skupini katoliških duhovnikov z dr.
Matijem Slavičem na čelu. »To
bo tudi priložnost, da se v
slovensko zavest dokončno
umesti tudi Prekmurje, kot
sta se že pred tem Primorska
in Koroška...«
Preden predstavi vsakega sodelujočega in njegovo delo,
mag. Franc Obal poudari,
da je umetniškemu vodji
Nikolaju Beeru uspelo pritegniti pomembne domače in
tuje likovne umetnike. »Med
njimi so najpomembnejši
slikarji, ki so s svojimi deli
tvorno prispevali k razvoju
sodobne slovenske likovne
umetnosti. To so močne individualne osebnosti, ki so
vztrajale pri svojih osebnih
likovnih poetikah in zanimanju za vse, kar je svojevrstno, osebno, neznano in
skrivnostno. So različne starosti in tudi raznovrstnih
likovnih izrazov krajinske,
figuralne, predmetne, abstraktne, konceptualne in
morda še kakšne smeri.«
Ernest Ružič
5
Srečali smo se Slovenci v
Budimpešti
12. decembra smo se srečali
členi Slovenskoga drüštva
v Budimpešti in členi naše
slovenske samouprave XI.
okrožja. Srečanje smo meli za
pripravljanje na svetke.
V tistij štirij kednaj se je vsikši
pripravlo na božič, gda se je
naj se leko materni gezik goči
pa stare šege (hagyomány) aj
se ne pozabijo.
Najprvim je predsednica
drüštva Ágota Kállay-Merkli
pozdravila vse navzoče. Prišli so tudi gospa veleposlanica
Ksenija Škrilec in gospod Rok
Pohod med Büdinci in
Andovci
Kakoli je rano bilau - kak datumsko, vej smo pa pisali samo 2. januar,
tak pri vöri - se je na pohodi med Büdinci in Andovci zbralo kakšni
150 pohodnikov. Kauli 10. vöre se je napunilo dvorišče Vaškoga dau-
Prihod v Andovce
Publika na predbožičnom srečanji
naraudo naš Rešitel, Jezus
Kristus kak malo dejte. Tak
mislim, ka najlepše, ka si
premišlavamo, ka se je Jezus
v takšnoj srmačkoj štalici naraudo za cejli svet. Mi se pa od
Tomšič s slovenskoga veleposlaništva in gospa Marija Kozar iz Sombotela.
Marija Kozar je nutpokazala
knjige »Etnologija Slovencev
na Madžarskem« (A Magyarországi Szlovének Néprajza 6. kötet). Te knjige so
leta 2014. dali napraviti, na
rojstni den Marije Kozar,
s tem so go pozdravlali in
so se njej zahvalili, kelko se
trüdi za Porabske Slovence.
Potem smo poslüšali božične pesmi in smo čüli stare
zgodbe.
Gospod Jože Vild, ki so bili
iz Murske Sobote, so pred
desetimi lejtami v Slovenskoj iži v Monoštri vküpspadnili in mrli, gda so peMarija Kozar je nutpokazala 6.
zvezek serije Etnologija Slovencev na sem recitirali (szavalt). Mi
Madžarskem
smo se tö spomnili na njij.
Adventno srečanje se s petoga dostakrat spozabimo pa smari drüštva dokončalo, posi tau brodimo: kakšo darilo pejvali so lejpe božične pesmi,
leko »küpimo« eden drugomi. ka smo se eške bole leko priDa pa je od toga več vrejdno, pravili na božič. Vodja pesmače družina ma mir in se vsi rov je Zádori-Kovács Orsolya,
poštujejo, eške stare starce tö. lepa hvala, ka se trüdi za nas.
V Budimpešti živejo lidgé s Po tistom smo si pripovejdali,
porabskoga kraja rojeni, ali ške popejvali in malo domači
starci eške tam živejo, da pa pokaraj koštavali.
vnuki (unokák) so se že tü Veselo in srečno leto 2016!
narodili. Je preveč potrebno,
Erzsébet Kondor
ma v Büdincih, pohodniki so prišli od daleč pa od blüzi. Med njimi,
vejndrik prvič, je bila ena skupina Avstrijcov tö. Čakala nji je topla pijača, čaj pa küjano vino, zraven pa ešče pokaraj. Pa lejpe reči domanji
lidi, steri so njim vauščili srečno pa zdravo nauvo leto.
Po menkšoj zamüdi - organizatorge so čakali ednoga vörnoga pohodnika, Vilina iz Križevec - je düša toga pohoda Vendel Žido, ml. pozdravo vse pohodnike, steri so že zavolo mraza tö fejst čakali, naj se
leko napautijo na več kak 12- kilomejtrsko paut. Po zmrznjeni zemli
je nej bilau težko ojdti, tak smo prejk po büdinski gauškaj v priličnom
Postanek pa okrepčilo pri stari domačiji
časi prišli do najsövernejše točke (pont) Slovenije, nej dugo potejm pa
na kraj, gde je nekdaj stala büdinska karavla (laktanya). Po dukšom
počivanji pa segrejvanji s toplo pijačov, gde je nej faliu glas harmonike tö nej, smo šli tadale po mejnom pasi (nyomsáv) do andovski
gaušk pa do andovske domačije. Tam so nas čakali člani KTD Andovci
s küjanimi hrenovkami (virsli), pa toplo in mrzlo pijačo. Gda smo se
iz Andovec napautili nazaj prauti Büdincom, se je že trno spiščavala
megla, gausta kak segnjeno mlejko, etak smo z lejpe goričke krajine
malo vidli.
V Büdincaj so nas že čakali z bogračom – nej s posaudov, v steroj
se küja, liki z gaustim gulašom – steri je trno žmani biu. Med tejm
časom, ka smo geli, smo leko poslüšali božične pa novoletne pesmi
članov KUD Budinci.
Drugi januarski den je za vsakšoga emo nika: eni so mogauče bili
zdaj prvič na tom konci Slovenije pa v Porabji, drugi so vendar prišli
za tau, ka so leko bili vküper s svojimi pajdaši, tretji zavolo rekreacije,
ka bi se po dugi svetkaj, gda smo manjasti gratali, malo razgibavali. Na pohodi med Büdinci pa Andovci vsakši najšo nika za sebé, pa
gvüšno čüto, ka je tü vsigdar dobrodošel.
M. Sukič
Porabje, 14. januarja 2016
… do
Madžarske
Do 200 tisoč manj javnih uslužbencev do leta 2018
Po načrtih vlade bi do leta 2018
zmanjšali državno birokracijo, tako
bi lahko znižali število državnih uslužbencev za 200 tisoč, ki bi jih preusmerili v poslovno sfero, je povedal namestnik ministra na uradu predsednika
Nándor Csepreghy. Trenutno dela v
državnih službah približno milijon
javnih uslužbencev, to so zdravstveni in pedagoški delavci ter tudi zaposleni v državni administraciji. Po
mnenju Csepreghyja bi bilo idealno,
če bi se število tistih, ki so v državnih službah, zmanjšalo na deset
odstotkov. Torej - po skandinavskem
modelu – če bi delali v poslovni sferi
štirje milijoni, potem bi moralo biti v
državnih službah 400 tisoč zaposlenih. Po mnenju namestnika ministra
je cilj dolgoročno – se pravi v desetih,
petnajstih letih – dosegljiv. Sindikati
dvomijo v izvedljivost načtra, saj je,
kot pravijo, 70 odstotkov zaposlenih
v državnih službah žensk, ki jih bodo
težko preusmerili v poslovne panoge.
Katinka Hosszú raztrgala pogodbo
Madžarske plavalne zveze
Znana plavalka, ki je petkratna svetovna prvakinja v plavanju, je na
tiskovni konferenci javno raztrgala
pogodbo Madžarske plavalne zveze.
Nesoglasja med šampionko in njeno
zvezo so se začela že lani pred prazniki, ko je sklicala tiskovno konferenco in novinarje seznanila s svojimi
zahtevami, ki se – po njeni izjavi
– ne nanašajo toliko na izboljšanje
lastnih pogojev pri pripravah, temveč v prvi vrsti na izboljšanje pogojev drugih plavalcev, ki nimajo tako
dob-ih pogojev kot ona. Med drugim
je zahtevala, naj se ustanovi pri zvezi
znanstvena sekcija, ki bi spremljala
najnovejše raziskave in dognanja in s
temi pomagala pri pripravah plavalcev. Namesto tega se je zveza odzvala
s pogodbami od dva do 12 milijonov
forintov, ki so jih dobili najboljši plavalci za priprave. Katinka Hosszú je
dobila 12-milijonsko pogodbo, ki jo je
javno raztrgala, ne le zato, ker je po
prvi tiskovni konferenci niso poiskali iz vodstva zveze, temveč tudi zato,
ker so v pogodbi kot pogoj postavili,
da bo morala promovirati svetovno
prvenstvo v plavanju, ki bo leta 2017
v Budimpešti.
6
»Ovak bi samo nutra v talejr gledo…«
Jožina Zankoča, po domanjom Montiskoga, sem vejn te
vido zadnjo paut, gda je eške
doma v Sakalovci živo pa tam
pri njij smo meli eden piknik,
gde smo špejk pekli. Istina
po pravici tisti tau, gde je on
doma biu, se je nej k Sakalovci pa nej k Števanovci držo,
znautra v gauštja, nej daleč
kraj od vretine je bilau tisti
par ramov z ednim lesenim
križom. Žau, gnesden že samo
križ stoji, rami so se zvekšoga
že vse vküpporüšili. Nej čüda,
vej pa tam nej vode pa nej
elektrike nej bilau. Tau je za
Montiskoga Jožina fejst lagvo
bilau, najbola zato, ka se je za
tišlara vönavčo, pa vse, ka je
redo pa vrto, tau je vse z rokauv delo.
- Joži, kak tau, ka sem te
zdaj leko daubo po telefoni? Že večkrat sem te zvau,
dapa do tejga mau se mi je
nikdar nej posrečilo.
»Zdaj si srečo emo, ka sem
zdaj v Varaši ranč pri barbejri
odo. Ovak bi me tak nej daubo, zato ka v Avstriji delam pa
tam vanej živem.«
- Kak si delo najšo v Avstriji,
zato ka tau gnesden že nede
tak naletja?
»Najprvin sem tak po črnom
začno delati potistim, ka smo
v Unijo staupili z ednim spoznancom iz Fürstenfelda, pa
te on me je notaspravo sé, gde
zdaj delam.«
- Gde pa ka zdaj delaš?
»V ednom tišleraji delam v
Unterlimbachi zdaj že štiri pa
pau leta, pa nej na črno, liki
uradno s papiri.«
- Ti si se tak za tišlara
vönavčo, samo doma si nej
mogo delati zato, ka nej
bilau elektrike, vse, ka si ti
delo, leko povejmo, ka je ročno delo bilau.
»Vse sem tak po starom delo,
kak so gnauksvejta tišlarge
delali, gda je ešče nej bilau
elektrike. Samo pa maštarijo
se redno tak leko vönavčiš, če
sprvoga z rokauv obliš, žagaš
pa vrtaš, kak sem tau dja delo
doma. V Avstriji v tišleraji, gde
zdaj delam, je tau že cejlak
ovak, vse z modernimi mašini pa računalniki delamo.«
- Ka vse delate vi v tom tišleraji?
»Vse fela okna, dvera, postale, omare, kredence,
ka prosijo. Tau je vse
tašo delo, ka tak naraučijo od nas, pa tau je
nej fal, tau tö moram
taprajti. Zato ka tau se
vse tak dela pa po taši
meri napravi, kak od
nas naraučijo. Če ‚š odo
kaj v Hackebergi, te idi
nota v cerkev pa pogledni oltar, tistoga smo tö
mi redli, tak ka delamo
vse, ka je iz lesa pa nas
prosijo, aj napravimo.«
- Iz kakšoga lesa ste
naredli tisti oltar?
»Iz hrastovoga lesa smo
ga naredli.«
- Kak tau, ka dvera pa okna
z vami dajo naredti, nej bi
bilau bola fal gotovo je küpti
v bauti?
»Tau so vse taše mere, ka se v
bauti ne dajo küpti, drügo pa
tau, ka tejm, steri tau delo naraučijo, se ne šté, kelko de koštalo. Dosta taši oken tö odavamo, stera v fabriki delajo pa
mi je samo nutzozidamo. Te
okna iz Slovenije vozijo, tam
je delajo, vsakši keden pride
eden tovornjak s celjsko registracijov, steri je pripela.«
- Kak velka je ta firma, gde
delaš?
»Nej je velka firma, tau je
bola tašo družinsko podjetje
(családi vállalkozás), samo
dvanajset nas tam dela, pa s
tauga smo trdjé z Vogrskoga.«
- Kak se ti vidi delo pa žitek
v Avstriji?
»Mena se je tišlarsko delo vsigdar fejst vidlo, pa ranč tak je
tau zdaj tö. Delati vsepovsedik trbej, samo zato nej vseedno, kelko je plača. Vsakšo
leto nam štirinajset mejsecov
vöplačajo, tau znamenöjva,
ka štirinajsetkrat dobimo plačo. Dja tak mislim, ka v Avstriji je baukše živeti kak doma,
zato ka tü lüstvo bola mirno
žive, tau je pa zato, ka baukše
slüžijo pa nej se njim trbej na
tejm čemeriti, če pejnezge
vözdržijo do drüge plače ali
nej. Avstrijci v soboto pa v nedelo v restavracijo odijo djest,
oni si tau leko dopistijo, drügo
pa tau, ka fejst radi djejo. Gda
dejo na dopust (szabadság),
te oni tau rejsan vöponücejo,
dejo na letovanje ali pa doma
počivajo. Nej tak kak Vaugri,
steri da dopust majo, te v Avstrijo dejo djaboka brat ali kaj
drügo delat. Tau je žalostno.
Moj šef vsigdar pravi, gda
smo na dopusti v zimi ali v
leta, te aj v avto sedemo, pa
zbaugom svejt.«
- Vanej v Avstriji delati je
zato tö nej tak naletja, kak
bi tau mislili, prvo ka moraš znati, je jezik, de pa kak
si se navčo nemški?
»Zdaj že dé, sprvoga je slabo
šlau. Gda sem zvedo, ka mo
üšo delat tavö, te sem najprvin v Sombotel odo v šaulo se
nemški včit. Samo ka smo se
mi v šauli včili, je cejlak ovak,
kak tü v Burgenlandi gučijo.
Tej so taši, če stoj z drügoga
tala rosaga pride, komaj se
kaj razmejo, zato ka oni najbola štajerski dialekt gučijo.
Dja sem se mogo naprej včiti, zato ka name so samo tak
goravzeli, če mo vedo nemški
gučati. Ovak bi me ranč nej
mogli goravzeti, zato ka mi
smo dosta nad lüstvom, gda
delamo, če bi nej vedo nemški, te bi se nej razmeli.«
- Kelko si se navčo nemški v
šauli?
»V noči vodne sem se včijo, s
knidji sem üšo spat pa s knidji
sem stano, mogo sem,
zato ka sem vedo, če
nemo znau nemški, te
nemo emo dela. Največ sem se že sledkar
navčo, gda sem že delo,
zato ka tam vsigdar
se samo nemški pogučavamo, gda delamo
pa gda demo djest, še
tašoga reda tö. Zato ka
moraš se z njimi pogučavati, če škeš ali nej,
ovak bi samo nut v talejr gledo, če nikoma
nika ne povejš. Moraš
se pogučavati z drugimi, zato ka če nej, te
taši svoj ostaneš, pa tau
je nej dobro, če v kolektivi delaš. Name je prejdjen poslo v
šaulo, aj napravim izpit za
tovornjak, tau tö v Somboteli
sem delo, pa cejlo vse mi je on
vöplačo, tak ka dja edno rejč
ne morem prajti, samo telko,
ka sem fejst zadovolen.«
- Gda si bejo zadnjo paut
doma?
»Zdaj na svetja sem bejo pri
babi pa tetici pa pri sestrični.«
- Pa gda si bejo tam doma,
tam v lasej, gde si gorraso?
»Letos sem gnauk tam odo,
gda sem tau mislo, ka rastejo
grbanji, dapa ednoga sem nej
najšo.«
- Odo si tam pri rama?
»Odo, dapa tam je že vse
vküpporüšeno, vrag vej,
koma so ga odali tisti, steri so
ga od nas dolaküpli.«
- Tašoga reda te srce malo
boli, nej?
»Malo, dapa vejš, kak je tau,
lejpo je bilau tam živeti, dapa
fejst žmetno, nej bilau nej elektrike pa nej vode, najüše pa je
tau bilau, gda si več kak kilomejter na dudja mogo snejg
odmatavati. Več bi nej üšo nazaj za niše pejneze nej.«
Karči Holec
WWW.SLOVENCI.HU
OGLAS/HIRDETÉS
Državna slovenska samouprava (9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8) prodaja avto, znamke Renault Megane. Več informacij na spletni strani www.slovenci.hu
Az Országos Szlovén Önkormányzat (9985 Felsőszölnök,
Templom út 8.) eladásra hirdeti Renault Megane személygépkocsiját. További információ a www.slovenci.hu oldalon.
Porabje, 14. januarja 2016
7
Milivoj M. Roš
Ena kosminja preveč
»Tou trno skrb moraš meti,
ka ne povejš nej WC, nej sronjek, sploj nika takšnoga
nej. Če boš silo emo, lepou
od stola gor stani, pa povej:
Oprostite mi, moram v tisto
mesto poglednoti. Me razmejš? Vej mama je nej tak
aklava, depa naš ata, un je
bole takši. Vej sam ti pa že
stoukrat prajla.«
»Ja, pa tou tö, kak se pri stoli moram držati: glavou gor
zdignjeno, žlico pomalek k
lampam moram nesti, ranč
se ne smej čüti, kak gesti doj
požrem ….«
»Ka pa najprva?«
»Aja, najprva se za sto vaš
ata mora doj sesti. Kak se
un doj sede, se mama sede,
potejm ti, ge pa slejgen
moram biti. Ne smejm se
križati, ka je tvoj ata velki
komuništar biu. Potejm vsi
čakamo, ka si ata prvi gesti
deje, kuman po tejm mama,
ti, ge pa sam znouva slejgen
gé.«
»Na, dragi moj, vidiš, ka de
šlau!«
Tak ga je šoulala, njemi tanačivala. Una, doma tam
nin skrak mourdja. Z bogate držine je prišla. Pri nji se
pejnezi že dugo več ne štejo.
Je tumačila njemi, doma z
ene male vesnice. Pet mlajšov sta ata pa mama na
svejt spravila: pri nji se vsikši filer trikrat obrne, kak
od rama dé. Kak študenta
sta se najšla v velkom varaši, se poglednola globko
v oči, tak nagnouk se je lübezen narodila. V enom leti,
ka sta vküper gé, je una že
trikrat pri njemi doma bila.
Un de oprvin k njenim šou.
»Pa eške tou ne smejš pozabiti, gučiš samo po tejm,
gda te ata kaj pita. Ovak
je un dober gé, depa kak
stari komuništar se je zdaj
vcejlak v gospočki gvant
oblejko. Včásin se mi tak
vidi, kak bi v kakšnoj staroj
knigi živela,« se je začnola
smedjati.
»Brodim samo, ka mami
nede trbelo rokou küšnoti,
kak se je tou indasvejta tö
delalo,« se smedje eške un.
»Tou pa nikak nej! Naš ata
ne dopisti, ka bi se kakšen
moški naše mame sploj
tekno. Dobro, njajva šalo,
včiti se moram. Zranja pa
deva,« si una knige naprej
vzeme, un pa si mrzlo pivo
gor opre.
Zazranka sta se v njeni
auto pakejrala. Ata njoj ga
je küpo za maturo. Eške
gnouk ga pogledne, če je
lepou vözravnani. Malo
njemi golejr popravi pa se
že ta prouti mourdji pelata.
Un bi škeu, aj se paut vleče,
aj se nigdar ne konča. Una
si želej kak najprva domou
priti pa aj se vse vküper kak
najprva zgotouvi. Kakoli že,
keko časa je za pout trbelo,
tak dugo sta na pouti bila.
Auto se je stavo na malom
brejgi. Spodkar mourdje,
više gor se grouzdje zori,
zmejs pa velki svekli ram.
Una vesela, ka je domou
prišla, un, kak bi po trnji
ojdo. Eške gnouk ga pogledne. Vse je vrejdi, samo
vlase njemi eške malo popravi. Golejr njemi tö dobro
stodji. Pocinga na dveri. Ja,
una, gvüšno. Dugo trpi, ka
mama dveri gor opre. Mati
pa čerka se kušneta na lica,
se obimata.
»Tou je pa moj gé,« ga veselo
k materi pripela.
»Dober den, gospa! Trno
sam veseli, ka leko od Julije mamo spoznam,« povej,
kak bi pri sodakaj raport doj
davo. »Ge sam Pišta, škem
prajti, Štefan je moje menje.«
Na dveri nut stoupijo. Nejsta se eške doj züvala. Kak
ga je včijla, si prejk cipel
nikšne čüdne šlapline dejeta. Z njmi se bole čujskata,
kak pa ojdita do drugi dveri.
Kuman tam se doj züjeta pa
si šlapline gor obüjeta. Ta
prva operacija je napravlena, kak mora biti. Zdaj
pa tadale. Njena mama na
dveri kloncka. Oprvin, odrugin, skur že tretjo pout
kloncka, se za dverami zglasi krekpi moški glas:
»Sto je, aj naprej staupi!«
Mama pomalek žmetne
rastove dveri gor opre, nut
v saloni za velkim, kustim
stolon ata sedi. Julija pomalek do njega pride, ga vcejlak ovak kak mamo, küšne
na lica, kuman, kuman, ka
se ga tekne.
»Tou pa je moj Štefan gé,«
tak vkraj stane, ka ata oba
leko vidi.
»Spoštüvanja vrejden gospoud, trno sam veseli, ka
leko spoznam ato od Julije!
Trno dosta dobroga mi je
od vas pripovejdala, tak ka
sam rejsan srečen, ka vas
leko najdem na vašom daumi. Kuman sam čako, ka
vas …« je Pišta nej zgotouvo, ata njemi groubo v rejč
stoupi.
»Pojep, ne seri!«
Tiüčo bi rezo lejko, tak žmetna je gratala. Prva mama zapopejva, ka mora obed zgotouviti, Julija bi nika prajla,
depa ne vüpa, Pišta pa cejli
repejči na mesti stogi.
»Ženske, tavö! S tejm pojbom se mava vsefele zgučati.«
Kak zapovejdano, tak napravleno. Mati pa čerka v
künji na vüjo vlečeta, ka se
moškiva tam nut v saloni
zgučavata. Depa nika se ne
čüje, kak ata Piština pita:
»Kelko čüjem, se včiš kejpe
malati? Depa tou gnes ne
nosi velke pejneze. Istina,
ka de moja Julija doktorca,
depa kak si ti tou brodiš, ka
boš s svojimi kejpami držino rano, jo oblačo, skrb za
njou emo?«
Ranč tak sta ženski nej mogle videti, kak si ata v velko,
šurko kupico eške gnouk
konjak vtouči, Pišto pa nika
ne pita. Tou sta tö nej vidle
pa nej čüle, kak ga je ata tadale šoulo.
»Pogledni malo po stenaj!
Vidiš? Dvanajset kejpov
naši stari majstrov. Se ti
sploj senja, kelko tou košta?
Gvüšno, ka nej. Ti boš leko
cejli žitek kejpo pa telko ne
prislüžiš, kelko sam ge za
tou plačo.«
Gvüšno je tou tö, ka je niške
nej v Piština glavou vido.
Tam si je veselo brodo, kak
bi lepou bilou, če bi od Julije stari vse njegve kejpe
doj küpo. Njegva gizdavost
pa doj gledanje Piština sta
trpela, dokejč je mama nej
scingala za obed. Kak njemi je Julija zapovejdala, je
počako, naj ata prvi vö na
dveri odide.
V künji je šlau vse po protokoli. Najprva so na sto
nikšne male falajčke gestija
doubili. Pišta je skrb emo,
samo aj vse tak naredi, kak
ga je njegva draga navčijla.
Njeni ata pa ga je cejli čas
samo gledo, je pasko emo,
ka kaj naupek ne naredi.
Potejm je župo zo. Tak je
ravno sejdo, kak bi štiu od
mekle doj použro, naraj pa
bi župo po domanje z žlico
grabo. Tou tö tamine. Ena
rejč ne spadne, vse je tak
tiüma, ka bi eške najbole
drouvno mišico leko čüo.
Trbej prajti, ka je gesti trno
žmano, depa mesou je tak
Porabje, 14. januarja 2016
bilou vöftalano, ka bi se
eške drouvno dejte nej nagelo. Kakoli, za dvej vöri je
obed pri kraji biu. Ata gor
opre nikšno trno drago
vino. Kak štuplin pouči, Pištini mejer guči, ka njemi
cükati trbej.
»Lepou prosim, oprostite
mi! V eno mesto moram
stoupiti,« naraji stane, si
roke zbriše pa de tavö.
Samo Pišti vej, kak njemi je
tisto cüjkanje dobro spadnolo. Samo un vej, kak bi
več nej škeu ta nazaj za sto
sedet. Depa vodou je doj potegno, s sprejom šankrejt
pošpricko, si roke mujo pa
nazaj za sto odišo. Eške si
je nej nazaj doj vseu, ata
gor stane. Brezi rejči odide.
Neje pou minute minoulo,
cejli repejči pa s penami
na lampaj nazaj pride. Na
rokaj ma plastične rokajce,
zmejs med dvema prstoma
pa pinceto drži. Kuman
se nazaj drži, ka ne začne
kričati. Pinceto Pištini pod
nous podrži.
»Vidiš? Vidiš, ti, ka od higijene nika ne vejš?! Kosminjo,
kosminjo si na šankrejti
njau. Takši, ka kosminje pri
nas kaulak navajo, nemajo
v našom rami kaj iskati!
Tak brž se mi tavö spucaj.«
Pišta je nika nej čemeren
biu zatoga volo. Eške več,
srečen je biu, ka se je tou
zgotouvilo. Pa Julija ranč
tak. Oba sta se z veselim
smejom pelala nazaj v velki
varaš, pa cejlo paut sta veselo popejvala. V maloj študentskoj sobi je tak bilou …
Njima je tak lepau bilou …
Tak lepou … Ka tou samo
njiva vejta prajti.
Eške dugo po tejm, leko, ka
eške gnes vsikši od njiva kosminji povejta:
»Lejpa vala!«
PETEK, 15.01.2016, I. spored TVS
5.35 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro,
Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo
znanost, oddaja o znanosti, 12.35 Kako sem videl svet izpod mize:
Knjiga, mladinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.30 Tarča, 14.20 Globus, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja
TV Lendava, 15.40 Otroški program: OP! 16.30 Duhovni utrip, 17.00
Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice,
18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Kioka: Kopel, risanka,
18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00
Ansambel Biseri, koncert, 21.25 Na naši zemlji, 22.00 Odmevi, Kultura,
Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: Valerio Zurlini, pogovor z Denisom
Valičem, 23.20 Dekle s kovčkom, italijanski film, 1.25 Dnevnik Slovencev
v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal
PETEK, 15.01.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 8.30 Točka, glasbena
oddaja, 9.15 Prisluhnimo tišini: Gluhoslepota – nepriznana
invalidnost, izobraževalna oddaja za gluhe in naglušne, 10.25 Alpsko
smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (M) - smuk, 11.45 Dobro
jutro, 12.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti
(M), 14.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (M) slalom, 15.25 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 17.00 Halo TV, 18.00
Fina gospa, angleška humoristična nanizanka, 19.00 Otroški program:
OP! 20.00 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Poljska : Srbija, 22.10
Bučke, satirično informativna parodija, 22.30 Polnočni klub, 23.45
Popravljena krivica (II.), ameriška nadaljevanka, 0.30 Točka, glasbena
oddaja, 1.15 Halo TV, 2.15 Zabavni kanal, 2.40 Nordijsko smučanje
- svetovni pokal: smučarski poleti (M), 4.20 Rokomet - evropsko
prvenstvo (M): Poljska : Srbija,
***
SOBOTA, 16.01.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: OP! 11.05 TV arhiv, 12.00
Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalnosvetovalna oddaja, 14.30 Zdravje Slovencev: Možganska kap,
dokumentarna oddaja, 15.00 Brazilija: boj za zemljo v Matu Grossu,
avstrijska dokumentarna oddaja, 16.00 Zaljubljeni v življenje, 17.00
Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Posebna ponudba, izobraževalnosvetovalna oddaja, 18.05 Sladkanje z Rachel Allen, 18.30 Ozare, 18.40 Zu:
Zu gre zdoma, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Vaje v
objemu, slovenski TV-film, 21.35 Fortitude, angleška nadaljevanka,
22.25 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Sneguljčica, belgijsko-francoskošpanski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Utrip, Šport,
Vreme, 2.05 Info-kanal
SOBOTA, 16.01.2016, II. spored TVS
6.00 10 domačih, 6.30 Na naši zemlji, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Dober
dan, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja,
10.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint,
11.25 Smučanje prostega sloga - snežni kros, 12.25 Alpsko smučanje
- svetovni pokal: smuk (M), 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal:
veleslalom (Ž), 2. vožnja, 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal:
smučarski poleti, 15.45 Smučarjev dnevnik, 16.05 Biatlon - svetovni
pokal: skupinski start (M), 17.30 Biatlon - svetovni pokal: skupinski
start (Ž), 18.15 Glasovi strahu: Sovražnik mojega sovražnika je moj
prijatelj, koprodukcijska serija, 18.45 Avtomobilnost, 19.15 Infodrom,
tednik za otroke in mlade, 19.25 V svojem ritmu: Hip hop, glasbenodokumentarna serija za mlade, 20.00 Šport, 20.30 Rokomet - evropsko
prvenstvo (M): Slovenija : Švedska, 22.30 Zvezdana, 23.15 Presenečenja,
2. sezona, 0.05 Aritmični koncert - Red five point star & Big band
Vrhnika, 1.10 Polnočni klub, 2.30 Športni posnetki,
***
NEDELJA, 17.01.2016, I. spored TVS
7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Nabriti detektivi: Skrivnost
klobase, nemška otroška nanizanka, 10.55 Sledi, dokumentarna
oddaja, 11.25 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.25 Ansambel Biseri, koncert, 14.55 Dnevi vina in vrtnic, ameriški
film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40
Muk: Po sledeh dinozavrov, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna,
Šport, Vreme, 20.00 Broadchurch (I.), angleška nadaljevanka, 20.50
Intervju: Aleks Štakul, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Rušenje
tabujev – vojna proti drogam, angleška dokumentarna oddaja, 23.10
Pogum, poljski film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, 1.25
Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal
NEDELJA, 17.01.2016, II. spored TVS
6.00 Duhovni utrip, 6.15 Glasovi strahu: Sovražnik mojega sovražnika
je moj prijatelj, koprodukcijska serija, 6.40 Zaljubljeni v življenje, 7.30
Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.15 Glasbena
matineja, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja,
10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.25
Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, ekipni sprint,
12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 13.25
Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 14.10 Nordijsko
smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 16.00 Biatlon - svetovni
pokal: štafeta (Ž), 17.15 Nogomet: FIFA magazin - Pot v Rusijo, 18.05
Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Srbija : Francija, 19.50 Žrebanje
Lota, 20.00 Vse in nič: Nič, angleška dokumentarna serija, 21.00 Vera (V.):
Sence na nebu, angleška mini-serija, 22.30 Vikend paket, 0.00 Zvezdana,
0.40 Zaljubljeni v življenje, 1.30 Športni posnetki, 5.25 Zabavni kanal
***
PONEDELJEK, 18.01.2016, I. spored TVS
6.05 Utrip, Zrcalo tedna, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladkanje z
Rachel Allen, 10.35 10 domačih, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 NaGlas! 12.20 Kako
sem videl svet izpod mize: Politika, mladinska nadaljevanka, 13.00
Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum: Shakespeare stroj, 14.35
Duhovni utrip: Svetovni etos, 15.00 Poročila, 15.10 Dober dan, Koroška,
15.40 Otroški program: OP! 16.25 Točka preloma, 17.00 Poročila ob petih,
Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Metal, glasbeno-dokumentarna
serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.15 Jani Nani: Med, risanka,
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
18.18 Muk: Slikanje na krožnike, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city,
22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Umetni raj: Sedmina, 23.40
Glasbeni večer: Kitajska simfonična glasba - Simfoniki RTVS in En Shao
(Xu Zhenmin, Xia Guan), 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal
PONEDELJEK, 18.01.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 8.40 Točka, glasbena
oddaja, 9.40 Strah ostane, dokumentarni film, 11.05 Halo TV, 12.00
Dobro jutro, 14.20 Polnočni klub: Ta sanjski, novi, nori svet!
15.30 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.20
Avtomobilnost, 17.00 Halo TV, 18.00 Rokomet - evropsko prvenstvo (M):
Slovenija : Španija, 20.00 Zakon srca, kanadska nadaljevanka, 20.50
Darilo, irska mini-serija, 22.20 Spomini: Alenka Rosina-Šelih in Andrej
Rosina, pogovorna oddaja, 23.50 Halo TV, 0.40 Točka, glasbena oddaja,
1.25 Šport, 3.30 Zabavni kanal
***
TOREK, 19.01.2016, I. spored TVS
5.50 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55
Obzorja duha: Celibat, 12.30 Kako sem videl svet izpod mize: Stric iz
Avstralije, mladinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.30 Studio city, 14.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 15.00 Poročila, 15.10
Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: OP! 16.25
Profil: Dr. Barbara Jaki, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25
Moj pogled na znanost: Prof.dr. Marko Mikuž, dokumentarna oddaja,
17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Trajnostna gradnja, izobraževalnosvetovalna oddaja, 18.05 Muk: Snežinke, risanka, 18.10 A veš, koliko te
imam rad: Cvetovi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 20.00 Votla krona, angleška nadaljevanka,
20.55 Pozdrav domovini, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura,
Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Franc Ravšelj, pogovorna oddaja, 0.50
Profil: Dr. Barbara Jaki, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal
TOREK, 19.01.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Točka, glasbena
oddaja, 10.10 TV arhiv, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.00 Pesmi naše
mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 16.00 Dober dan,
17.00 Halo TV, 18.05 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Makedonija :
Srbija, 19.55 Odbojka - liga prvakinj: Calcit : Novara, 22.00 Presenečenja,
22.50 Pelikanova kri, angleški film, 0.30 Slovenska jazz scena: Imago
Sloveniae – Podoba Slovenije: Anders Bergcrantz group, 1.15 Točka,
glasbena oddaja, 2.00 Halo TV, 3.00 Športni posnetki, 5.30 Zabavni kanal
***
SREDA, 20.01.2016, I. spored TVS
5.50 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.40
Umetni raj: Sedmina, 12.25 Kako sem videl svet izpod mize: Veselica,
mladinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30
Intervju: Aleks Štakul, 14.20 Prava ideja: Tax Fin Lex, 15.00 Poročila,
15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: OŠ Žiri
in OŠ Šempeter v Savinjski dolini, kviz, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob
petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna
oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Samooskrba Železne Kaple,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Sara in Raček: Prodajalna
stolov, risanka, 18.15 Simfonorije: Počena struna, risanka, 18.20 Vem!,
kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna:
Arabski ples, izraelski film, 21.40 Kino Fokus, 22.00 Odmevi, Kultura,
Šport, Vreme, 23.05 Naše matere, naši očetje: Drugačna dežela, nemška
mini-serija, 0.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja,
1.10 Profil, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal
SREDA, 20.01.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 8.20 Kanape - Kanapé,
oddaja TV Lendava, 9.05 Točka, glasbena oddaja, 10.10 10 domačih, 10.55
eRTeVe, 11.10 Halo TV, 12.10 Dobro jutro, 14.30 Vikend paket, 16.00 Dober
dan, 17.00 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Slovenija : Nemčija, 19.00
Otroški program: OP! 19.40 Žrebanje Lota, 19.50 Rokomet - evropsko
prvenstvo (M): Španija : Švedska, 21.35 Satiesfikcije: Sprehodi z Erikom
Satiejem, koprodukcijski glasbeni film, 22.35 Bleščica, oddaja o modi,
23.10 Aritmični koncert - Izštekanih 10 (2015), 0.45 Točka, glasbena
oddaja, 1.30 Šport, 4.30 Zabavni kanal
***
ČETRTEK, 21.01.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 12.00
Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Kako sem videl
svet izpod mize: Služba, mladinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik,
Šport, Vreme, 13.30 Pozdrav domovini, dokumentarni film, 14.20
Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Poročila, 15.10 Brez
meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: OP! 16.25
Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost:
Znanost o snegu, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki:
Energetska občina Brda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05
Zajček Belko: Prvič, ko sem rešil manjšega od sebe, risanka, 18.10 Poldi:
Dan, ko je Ribji kralj ostal brez vode, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, 20.55 Globus,
21.25 Prava ideja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan,
23.40 Panoptikum, 0.35 Ugriznimo znanost: Znanost o snegu, oddaja
o znanosti, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal
ČETRTEK, 21.01.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Točka, glasbena
oddaja, 10.15 Na naši zemlji, 10.55 Kino Fokus, 11.00 Dobro jutro, 14.25
Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 16.00 Slovenski magazin, 16.25 Na
poti: s Hermanom Gvardjančičem, dokumentarna oddaja z opisom
za slepe in slabovidne, 17.00 Halo TV, 17.55 Odbojka - liga prvakov:
ACH Volley : Novi Sad, 20.30 Rokomet - evropsko prvenstvo (M), 22.00
Avtomobilnost, 22.35 Marley, ameriško-angleški film, 0.55 Točka,
glasbena oddaja, 1.40 Halo TV, 2.25 Športni posnetki, 5.30 Zabavni kanal
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
POZVANJE
DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI
PENZIONISTOV
de v soorganizaciji
SNS Monošter-Slovenska ves pa DU Rogašovci
31. januara 2016 držalo
VARAŠKI SLOVENSKI FAŠENSKI
KARNEVAL.
Povorka se v 14.30 vöri napauti od Lipe prauti
centra Monoštra.
Sodelovali do PTUJSKI KURENT KLUB pa
GORIČKI MUZIKANTI.
Prisrčno pozvani!
(POZOR: Če de preveč lagvo vrejmen, te mo
meli fašenek samo za drüštvo v Lipi!)