1. No category

3. POSTNA nedelja
Ožbolt, škof
700
830
1000
/
Za župljane in dobrotnike
Alojzija in Janez Hostnik
Janez Krajnik, obl.
Romanje v stolnico
29. 2.
Ponedeljek
Roman, opat
730
+++ Oman (Lipica)
1. 3.
Torek
Albin, škof
730
Mici Dolinar, obl.
2. 3.
Sreda
Neža Praška, devica
1800
Zdravko Juvan
3. 3.
Četrtek
Marin, mučenec
1800
+++ Žontar
4. 3.
Petek
Kazimir, kralj
1800
Češčenje svetega rešnjega Telesa
Po namenu
5. 3.
Sobota
Hadrijan, mučenec
730
1800
Za svetost vseh poklicanih
Bojan Svoljšak
700
830
1000
1430
Starši, bratje in sestra Oblak
Vinko in Ana Cankar
Za župljane in dobrotnike
Franc Ferko, obletna
Po namenu
Križev pot na Hribcu
30
7. 3.
Perpetua in Felicita, mučenke 7 00
Ponedeljek
20
Za zdravje
Družinska binkoštna dvorana
prvi petek
prva sobota
K A P E L A
6. 3.
Nedelja
8. 3.
Torek
4. POSTNA NEDELJA
Fridolin, opat
Janez od Boga, red. ust.
9. 3.
Sreda
730
Frančiška Rimska, redovnica 1800
V čast Materi Božji
Mira Pretnar
10. 3.
Četrtek
40 mučencev iz Armenije
1800
Beno Matjaž, obl.
11. 3.
Petek
Benedikt, škof
1730
1800
Češčenje svetega rešnjega Telesa
Jožica Jamnik, obl.
12. 3.
Sobota
Justina, redovnica
1800
Starši Okorn
Slavko Selak in Slavko Polak
13. 3.
Nedelja
5. POSTNA - tiha nedelja
Kristina, mučenka
700
830
1000
1400
Za župljane in dobrotnike
Marija Jenko
Ivana in Peter Jugovic, obl.
Popoldanska pobožnost
Izdaja: Župnijski urad Suha; Odgovarja: Matjaž Zupan, župnik: Suha 45, 4220 Škofja Loka;
naklada: 220 izvodov, tel.: (04) 51 31 028; e-mail:
zupan.matjaz@gmail.com; spletna stran: zupnija-suha.net
Mašne namene, ki so vpisani kot drugi, bo opravil Tomaž Mavrič
K A P E L A
28. 2.
Nedelja
Ecce, Agnus Dei! (Jn 1,29)
Leto X št. 442
Glejte, Jagnje Božje!
Glasilo župnije svetega
Janeza Krstnika na Suhi NEDELJA, 28. II. 2016
3.postna NEDELJA
HOJA ZA KRISTUSOM
1. Dokler smo na svetu, ne moremo biti
brez bridkosti in skušnjav. Zato je pisano v
Jobovi knjigi: ‘Vojska je človekovo življenje
na svetu’ (Job 7,1). Pazi naj torej vsak v
skušnjavah in čuje v molitvah, da ne dobi
hudobni duh priložnosti in ga ne zapelje,
ker nikdar ne počiva, ampak ‘hodi okrog in
išče, koga bi požrl (1 Pet 5,8). Nihče ni tako
popoln in svet, da bi kdaj ne imel skušnjav;
in popolnoma brez njih ne moremo biti.
2. Skušnjave, dasi nadležne in težke, so
človeku mnogokrat zelo koristne, zakaj v
njih se človek ponižuje, očiščuje in poučuje.
Svetniki so vsi prebili mnogo težav in
skušnjav in so tako napredovali. Tisti pa, ki
skušnjav niso mogli premagati, so se izvrgli
in so odpadli. Ni ga stanu tako svetega, ne
kraja tako skritega, kjer bi ne bilo skušnjav
ali zoprnosti.
3. Človek ni nikoli, dokler živi, popolnoma
varen skušnjav; zakaj leglo skušnjav je v nas.
Zato prihaja skušnjava za skušnjavo, bridkost za bridkostjo, in vedno nam je kaj trpeti,
ker smo izgubili zaklad svoje sreče. Mnogi
skušajo skušnjavam ubežati, pa še huje padejo vanje. Samo z begom ne moremo zmagati, pač pa bomo s potrpežljivostjo in pravo
ponižnostjo močnejši kakor vsi sovražniki.
4. Kdor se skušnjavam la na zunaj umika, pa
ne izruje korenine, ta bo le malo napredoval.
Da, le hitreje se bodo skušnjave vračale in še
bolj jih bo čutil. Polagoma, s potrpežljivostjo
in krotkostjo, in oprt na božjo pomoč, boš
bolje zmagoval kakor s trmo in nasilnostjo. V skušnjavah rad povprašaj za svet in s
skušanim ne ravnaj trdo, temveč ga tolaži,
kakor bi si želel tudi ti.
5. Začetek vseh zli skušnjav je nestanovitnost duha in premajhno zaupanje v Boga; zakaj kakor ladjo brez krmila valove sem ter tja
ženo, tako skušnjave človeka. Ogenj preskuša
železo, skušnjava pa pravičnega človeka.
Dostikrat ne vemo, kaj zmoremo, skušnjava
pa razkrije, kaj smo. Čuti je pa treba posebno ob pričetku skušnjave; takrat namreč
sovražnika še laže premagamo, če mu nikakor ne dovolimo vstopa v srce, marveč mu že
na pragu, brž ko potrka, zapremo pot. Zato
je rekel nekdo: “V začetku se srčno upri, sicer
bo zdravljenje prepozno” (Ovid).
6. Zato ne obupujmo, ko smo skušani,
marveč še bolj goreče prosimo Boga, naj nas
milostno podpira v vseh nadlogah; ker nam
bo po Pavlovi besedi dal v skušnjavi toliko
moči, da bomo mogli zmagati (1 Kor 10,13).
Ponižajmo se torej pod roko Božjo v vseh
skušnjavah in bridkosti, zakaj rešil bo in povzdignil nje, ki so v duhu ponižni.
7. V skušnjavah in bridkostih se preskusi
človek. V bojih zasluženje raste in se krepost
lepše razodeva.
Tomaž Kempčan
Najpomembnejša stvarnost svete maše je Kristus sam, resnično navzoč s svojim
žrtvovanim in poveličanim Telesom v mali posvečeni hostiji. Ko se približuje Kristusovemu božanskemu Telesu v času svetega obhajila, mora vsak vernik pokazati ne
le notranjo čistost duše, temveč tudi zunanje češčenje s svojim telesom. Zato mora
vernik Kristusa pozdraviti tako, da poklekne, ker je to drža ponižnosti in duhovnega
otroštva, nato pa mora odpreti usta ter se pustiti nahraniti Kristusu po rokah
duhovnika, ki pri sveti maši deluje v sami osebi Kristusa (in persona Christi). Prava
veličina se kot resnično takšna izkaže takrat, kadar se pred njo priklonimo. Takšno
ponižnost do našega evharističnega Gospoda lahko vidimo pri angleškem kralju
Henriku VIL, kot je to izpričal sveti kardinal Janez Fisher v pogrebnem nagovoru
na čast temu kralju: »Kralj je prejemal oltarni zakrament s tako veliko spoštljivostjo,
da so nad tem vsi navzoči ostali osupli. Brž ko je namreč vstopil v kapelo, v kateri se
je Najsvetejše nahajalo, je snel klobuk, pokleknil in se v tem položaju premikal do
mesta, kjer naj bi obhajilo prejel. Dva dni pred svojo smrtjo je bil kralj tako šibak,
da ni mogel več prejeti svetega obhajila, kljub temu pa je želel videti monštranco z
Najsvetejšim. Njegov spovednik je monštranco na ustrezen in spoštljiv način prinesel h kralju. Z največjo spoštljivostjo se je kralj priklonil, trkajoč se večkrat na prsi.
Njegov obraz je bil žareč in izrazit, tako da je izpričeval srce, ki je gorelo v želji, da
bi počastil Najsvetejše tako, da bi z veliko pobožnostjo in ponižnostjo poljubil ne
mesto, kjer je samo Najsvetejše bilo, temveč spodnji del, vznožje monštrance. Tako
se je zgodilo, da so vsi, ki so bili navzoči, komajda zadrževali solze.«
Takšni primeri evharistične ljubezni in češčenja, ki nam jih je zapustila številna
množica naših bratov in sestra s pričevanjem svoje
vere v preteklih tisočletjih, naj poglobijo tudi našo
vero v neizrekljivo skrivnost svete maše ter povečajo
našo ljubezen in spoštljivost do evharističnega
Gospoda pri svetem obhajilu. Sveti Peter Julian
Eymard je dejal: »Ali Jezus v svojem zakramentu
nima pravice do še večjih časti glede na to, da v
tej skrivnosti svojo žrtev še poveča, ko postane še
manjši? Njemu gre največja čast, sijaj, bogastvo in
lepota bogoslužja! Bog je Mojzesovo bogoslužje
uredil do najmanjših potankosti, to bogoslužje pa
ni bilo nič drugega kot le simbol. V časih, ko je
bila vera trdna, so bili prepričani, da ne bo nikdar
mogoče dovolj povzdigniti lepote evharističnega
češčenja. Ta čudesa so izhajala iz vere. Ali namreč
ne drži, da sta češčenje in časti, izkazane Jezusu,
merodajni znamenji vere nekega ljudstva? Zato naj
se izkazuje čast evharističnemu Jezusu! On je je
namreč vreden, do nje je upravičen ...
3. POSTNA NEDELJA:
V ponedeljek, 29. 2. 2016, nas bo ob 19. uri obiskala ga. Polona Mušič, ki pripravlja srečanje
za starše birmancev in njihove botre. Srečanje bo v župnijski kapeli.
OZNANILA:
SVETA MAŠA - NAŠ BOŽJI ZAKLAD (III.)
Romanje je lepa priložnost za molitev, ki je najvišja dobrina in je pogovor z Bogom, saj nas
združuje in zedinja z Bogom. Kakor se telesne oči z gledanjem svetlobe polnijo z lučjo, tako
tudi dušo, ki zre Boga, ožarja njegova neizrekljiva svetloba. Molitev pa ne sme biti le iz navade,
temveč mora prihajati iz srca, ne samo ob določenem času, temveč noč in dan.
V sredo bo po sv. maši srečanje ob svetem Pismu in KKC. Lepo vabljeni k molitvi in pogovoru.
Bolne in starejše bom ta teden izjemoma obiskal na prvi četrtek, ker imam v petek dopoldne
zdravniški pregled. Svojce starejših ter bolnih lepo prosim, da domačim omogočijo srečanje z
Gospodom in se v moči svoje vere z njimi po govorijo o vrednosti rednega srečevanja z Jezusom.
Petek je prvi v mesecu marcu. Pred in med sv. mašo bo spovedoval eden od bratov kapucinov.
Pred Jezusom, navzočim v zakramentu svete evharistije, bomo molili križev pot. Milosti prvega
petka gotovo ne boste spregledali tisti, ki se pripravljate na prejem zakramenta sv. birme.
Prva sobota nas v pripravi na obisk Marije iz Fatime vabi k obhajanju 5 zaporednih prvih
sobot. Ta pobožnost je tudi lepa oblika priprave na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu
Srcu in po njem Jezusovemu Božjemu Srcu. Prva sobota je obenem tudi dan molitve za nove
duhovne poklice in svetost vseh poklicanih. K molitvi še posebej lepo vabljeni mladi!
Prva nedelja v mesecu nas vabi k velikodušni pomoči fantom, ki se na Salomonovih otokih
pripravljajo na svoje duhovniško poslanstvo.
Naslednjo nedeljo bomo poromali k cerkvi sv. Križa na Hribcu in tam molili sv. križev pot.
4. POSTNA NEDELJA:
Ob 14. uri bomo izpred župnišča poromali k cerkvi sv. Križa na Hribcu in tam z drugimi
romarji molili križev pot. Lopo vabljeni k molitvi in na Božjo pot. Ni dovolj, da dvigamo duha
k Bogu samo v času globoke molitve, temveč tudi ko opravljamo kakršno koli dolžnost. Naj
oskrbujemo revne ali se posvečamo bližnjemu ali kaj koristnega delamo, vedno imejmo svoje
želje pri Bogu in mislimo nanj. Tako bodo naša dela, povezana z ljubeznijo do Boga, kakor dobro
začinjena hrana všeč Gospodu vesolja. Tako bomo uživali sadove združenja z njim vse življenje,
ko bomo večino svojega časa posvetili njemu.
V ponedeljek, 7. marca, bo ob 20. uri naša molitvena binkoštna dvorana. K molitvi in
posvetitvi naši nebeški Materi še posebej lepo vabljene družine in vsi, ki imate radi Marijo.
Lepo vabljene družine, ki ste že posvečene Jezusu in Mariji, ter družine, ki se na to posvetitev
pripravljate. Te misli in odločitve ne odrinimo od sebe z levo roko, saj v svojih globinah skriva
temeljne resnice našega odrešenja.
V sredo po sv. maši vabljeni k branju in premišljevanju Božje besede in k pogovoru ob
Katekizmu katoliške Cerkve.
V petek pol ure pred mašo molimo KRIŽEV POT. (očala!:)
Naslednjo soboto in nedeljo boste lahko vzeli oljčne vejice s katerimi bomo na cvetno nedeljo
pospremili Jezusa na poti v Jeruzalem. Kar boste darovali za vejice bo namenjeno vzdrževanju
naše župnijske cerkve. Bog povrni že v naprej!
BRALCI BERIL: (zamenjavo poiščemo sami :)
Sobota 1900
Nedelja 700
Nedelja 830
Nedelja 1000
DATUM
Mateja Kolar
Primož Krajnik
Domen Krvina
Ivanka Žgur
6. III. 2016
Mateja Kolar
Gregor Šifrar
Ana Dagarin
Helena Potočnik
13. III. 2016