86. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: info.ukom@gov.si www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 5. maj 2016 86. redna seja Vlade RS Poročilo o razvoju 2016: Razmere se izboljšujejo; trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje zahteva strukturne ukrepe Letošnje Poročilo o razvoju, ki ga pripravlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ugotavlja, da se po poslabšanju v krizi gospodarske razmere in materialne osnove za življenje v zadnjih letih izboljšujejo, vendar pa trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje prebivalstva zahteva korenitejše strukturne spremembe. Prednostna področja ukrepanja morajo biti tako usmerjena predvsem v oblikovanje razvojnih prioritet države, povečanje produktivnosti, zagotavljanje virov financiranja za podjetja in učinkovito upravljanje državnih podjetij, izziv pa ostajajo tudi nadaljevanje konsolidacije javnih financ, prilagoditve demografskim spremembam in zmanjšanje obremenjevanja okolja. Poročilo o razvoju je dokument, s katerim na UMAR spremljajo uresničevanje strateških razvojnih usmeritev Slovenije na področju gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Tokrat ugotavljajo, da je Slovenija v krizi močno povečala zaostanek za povprečno gospodarsko razvitostjo držav EU, porušila so se številna makroekonomska ravnotežja, gospodarsko nazadovanje pa je poslabšalo tudi materialni položaj prebivalstva. V zadnjih letih je prišlo do pozitivnih sprememb na številnih področjih. Z gospodarsko rastjo, spodbujeno z izvozom in državnimi investicijami, se je Slovenija z letom 2014 po razvitosti prenehala oddaljevati od povprečja EU, javnofinančni primanjkljaj pa se je leta 2015 zmanjšal pod 3 % BDP. Z okrevanjem trga dela se je začel izboljševati tudi materialni položaj prebivalstva. Vendar pa je gospodarski napredek relativno počasen, saj je v krizi upadel potencial za gospodarsko rast, s tem pa tudi možnosti za večje izboljšanje blaginje prebivalstva, ki jo vse bolj ogroža tudi neprilagojenost družbe demografskim spremembam. Zato so potrebne korenitejše strukturne spremembe, ki morajo biti prednostno usmerjene v dvig produktivnosti in prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva. Te spremembe so nujne tudi za konsolidacijo javnih financ in s tem vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okolja kot osnove za vzdržen razvoj. Pri tem mora gospodarski razvoj slediti tudi cilju zmanjšanja obremenjevanja okolja, ukrepi za večjo učinkovitost rabe energije in surovin pa morajo biti prepoznani kot priložnost za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Ključna priporočila letošnjega poročila o razvoju so, da morajo biti prednostna področja ukrepanja usmerjena v : • oblikovanje strateških razvojnih prioritet ter izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij za sprejemanje usklajenih razvojnih odločitev in njihovo učinkovito izvedbo, • povečanje produktivnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti, zagotavljanjem spodbudnega okolja za poslovanje podjetij in ustreznih kadrov za podporo večji konkurenčnosti gospodarstva ter z boljšim izkoriščanjem digitalnih tehnologij, • zagotavljanje virov financiranja za podjetja z oblikovanjem učinkovitega bančnega sistema, pospešenim prestrukturiranjem podjetij, izboljšanjem dostopnosti do finančnih virov za majhna in srednja podjetja ter razvojem nebančnih segmentov finančnega sistema, • učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in izvedbo lastniškega prestrukturiranja podjetij, • • • • nadaljevanje konsolidacije javnih financ s sprejetjem trajnejših ukrepov za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja, zlasti za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema, prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva, izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema in okrepitev preventivne dejavnosti ter celovito ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, izboljšanje sistema varne prožnosti na trgu dela, ki bi omogočal učinkovito alokacijo delovne sile in manjšo segmentacijo trga dela, zmanjšanje obremenjevanja okolja z učinkovitejšo rabo energije in surovin ter prehodom na trajnostno mobilnost. Vir: UMAR Vlada o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ter ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS. Evropska direktiva, ki ureja javno naročanje na klasičnem področju, in Direktiva, ki ureja javno naročanje na infrastrukturnem področju, sta bili v slovenski pravni red preneseni z Zakonom o javnem naročanju (ZNJ-3), ki je začel veljati 1. aprila 2016. Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV) se v posameznih členih sklicuje na uporabo konkretnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), ki sta z dnem uveljavitve ZJN-3 prenehata veljati. Posledično je treba ZJNPOV uskladiti z določbami ZJN-3 v delih, kjer se ZJNPOV sklicuje na določbe ZJN-2 oziroma ZJNVETPS. Hkrati je smiselno institute javnega naročanja, ki so na novo in drugače urejeni v ZJN-3, enako urediti tudi z ZJNPOV (npr. bolj omejen vpogled v ponudbe, učinkovitejši način vročanja odločitev o oddaji naročila, enoten način preverjanja pogojev glede sposobnosti ponudnika za izvedbo naročila). Vir: MJU Vlada o Dogovoru med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana Vlada RS sklene Dogovor med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana v skladu s 5. členom Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije za obdobje 2016 – 2018. Ministrstva vodijo vse potrebne aktivnosti za realizacijo Dogovora o izvajanju programov in nalog po ZGMRS in ministrstvu pristojnemu za javno upravo redno poročajo o izvajanju programa in nalog. V skladu z Zakonom o glavnem mestu Republike (ZGMRS) predsednik vlade in župan Mestne občine Ljubljana (MOL) kot glavnega mesta podpišeta dogovor, s katerim se opredelijo naloge mestne občine in državnih organov pri izvajanju programov in nalog, pomembnih tako za razvoj glavnega mesta kot za razvoj državnih institucij v prihodnjih letih, določi terminski načrt izvedbe dogovorjenih programov in nalog, ocenijo finančne in premoženjske posledice, določijo viri in pogoji financiranja ter uredijo druge medsebojne pravice in obveznosti. V Dogovor je zajetih 34 projektov (aktivnosti). Med drugimi tudi: zagotovitev zemljišča za helioport, začetek aktivnosti za izgradnjo zaporov v Bizoviku, nakup prostorov Kinoteke (kjer javni zavod v lasti države gostuje v prostorih, ki so mestna last), menjava prostorov, ki so v uporabi Upravne enote Ljubljana (s katero obe-tako državna uprava kot tudi Mestna občine Ljubljana-pridobita bolj racionalne prostorske pogoje), zagotovitev zemljišča za vadbo policijskih psov za potrebe Policije, rešitev prostorske problematike Policijske uprave Ljubljana ter zagotovitev brezplačne uporabe Wi-Fi omrežja za vse javne uslužbence… Prizadevanja za sklenitev dogovora po 5. členu ZGMRS potekajo že od leta 2009, ko je Vlada Republike Slovenije sprejela Izhodišča za pogajanja med vlado RS in MOL za sklenitev dogovora v zvezi z izvajanjem zakona o glavnem mestu RS. V letu 2015 so pogovori med predstavniki ministrstev in glavnega mesta ponovno oživili, koordinacijsko vlogo je prevzelo Ministrstvo za javno upravo (MJU). Po izvedenih usklajevalnih aktivnostih med ministrstvi je Vlada RS na 67. seji 16. 12. 2015 sprejela Sklep, s katerim je sprejela informacijo, zavezala ministrstva in vladne službe, da aktivno nadaljujejo z realizacijo predvidenih aktivnosti za pripravo dogovora ter pooblastila ministra, pristojnega za javno upravo, da vodi pogajanja z Mestno občino Ljubljana. Na tej podlagi je MJU izvedlo več usklajevanih sestankov z Mestno občino Ljubljana in ministrstvi in v začetku marca 2016 pripeljalo pogajanja v sklepno fazo. Dogovor je pripravljen za podpis. Ljubljana je v skladu z Ustavo RS glavno mesto Republike Slovenije. Je predvsem upravno središče države, ima pa tudi sicer zaradi svoje zgodovine, geografske lege, demografskega položaja, strukture gospodarstva in prebivalstva, poseben družbeno-kulturni, upravni in ekonomski pomen. S tega vidika predstavlja gravitacijski center oz. središče, v katerem je zaznana povečana frekvenca in obseg družbeno-ekonomskih dogajanj oz. dogodkov. Na območju glavnega mesta se pri izvrševanju svojih pristojnosti srečujejo državni organi in organi MOL. V interesu države in MOL je zagotovitev usklajenega programiranja razvoja območja glavnega mesta v vseh razvojnih programih, tako državnih sektorskih programih in ustreznem prostorskem aktu, regionalnem programu, kot občinskih prostorskih in drugih razvojnih planih ter usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih in občinskih organov. Pravna podlaga za ureditev razmerij in sodelovanje državnih organov in organov MOL pri izvajanju nalog iz njihovih pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta države in urejanje pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev je ZGMRS, ki ureja tudi sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju razvojnih programov in projektov urejata. Konkretneje se bodo programi in projekti, glede izvedbe katerih je nujno sodelovanje državnih organov in MOL nanašali na : 1. področje logistike v širšem pomenu besede; prometna in druga infrastruktura, pomembna ne le za Mestno občino Ljubljana, pač pa tudi za Republiko Slovenijo (ceste, železnice, mobilnost na splošno, informacijska infrastruktura, ..) 2. nepremičnine v lasti ene in druge strani (zgradbe v uporabi državnih in občinskih organov, izgradnja in njihovo vzdrževanje, pripadajoča parkirišča, ..) 3. skupna obeležja (državne proslave, skupna ali državna obeležja, turistične znamenitosti, ..) in 4. skupne projekte, ki promovirajo tako glavno mesto kot Republiko Slovenijo (okoljski projekti, električna mobilnost, …). Ministrstva in MOL so v slabih treh mesecih dosegli soglasje glede vseh 34 projektov oziroma aktivnosti, ki naj bi jih izvedli v obdobju med 2016 in 2018. Izjema so štirje projekti, ki so dogovorjeni za daljše časovno obdobje, ker njihova realizacija zahteva več časa ali pa bodo aktivnosti pričele teči kasneje. Dogovor med vlado RS in Mestno občino Ljubljana po ZGRMS, podpišeta predsednik Vlade RS in župan Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta. Vir: MJU Vlada spet potrdila stališča do TTIP Vlada RS je danes na redni seji sprejela Izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na Svet Evropske unije za zunanje zadeve (trgovina), ki bo 13. 5. 2016 v Bruslju. Na zasedanju bo obravnavano tudi stanje pogajanj o sporazumu TTIP. Slovenija še naprej podpira pogajanja o sklenitvi ambicioznega in uravnoteženega sporazuma TTIP, saj med Slovenijo in ZDA obstajajo še neizkoriščene možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Slovenija se zavzema za previdnost pri pogajanjih in daje vsebini sporazuma absolutno prednost pred hitrim zaključkom pogajanj, hkrati pa si želi transparentnih pogajanj. Slovenija meni, da je TTIP sporazum mešane narave, ki ga morajo ratificirati tudi nacionalni parlamenti držav članic EU. Stališča Republike Slovenije so oblikovana v sodelovanju z drugimi resorji in zainteresirano javnostjo na podlagi uradnih pogajalskih dokumentov. Ima pa Slovenija v okviru pogajanj kar precej zadržkov glede posameznih področij sporazuma, predvsem na področju investicij, regulatornega sodelovanja, sanitarnih in fitosanitarnih zahtev ter kmetijstva. Prav tako Slovenija nasprotuje kakršnem koli nižanju standardov. Tako se odločno zavzema za zaščito občutljivih kmetijskih proizvodov ter ohranitev možnosti uporabe previdnostnega načela. Ohraniti želi stopnjo varstva potrošnikov ter vsaj obstoječo raven standardov v EU, kar velja predvsem za področja gensko spremenjenih organizmov, trgovanja s proizvodi iz kloniranih živali, prepovedi uporabe rastnih hormonov pri reji živali ter področje prepovedi razkuževanja mesa s klorovimi pripravki ter ostanki pesticidov, antibiotikov in drugih kontaminantov (MRL). Vir: MGRT Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016 - 2025 Vlada RS je sprejela Uredbo o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka (TNP) za obdobje 2016 – 2025. Uredba določa vsebine in obseg upravljanja TNP, ki temelji na Zakonu o ohranjanju narave ter Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1). Načrt upravljanja TNP (NUTNP) je ključni programski dokument za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot zavarovanega območja, v katerem so začrtani cilji ter naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let. Z njim je opredeljena vizija varstva in razvoja narodnega parka, ki je poleg analize stanja, ključna za določitev dolgoročnih in operativnih ciljev ter nalog za obdobje od 2016 do 2025. Sestavni del dokumenta je tudi program izvajanja NUTNP, katerega ključni vsebini sta kadrovski in finančni načrt Javnega zavoda TNP. Upravljavske naloge in finančni načrt zajema tudi vse ključne vsebine, ki so pomembne za varstvo in razvoj TNP in so v pristojnosti drugih organizacij in ministrstev. Poleg tega NUTNP določa tudi konkretizacijo varstvenih režimov ZTNP-1 ter varstvene in razvojne usmeritve za ravnanja in dejavnosti, ki lahko vplivajo na doseganje ciljev in namena narodnega parka. Upravljavski cilji in naloge za obdobje 2016– 2025 so razvrščeni v pet upravljavskih področij - ohranjanje narave, ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje poseljenosti in trajnostni razvoj, obiskovanje in doživljanje, upravno administrativne naloge. Za izvedbo nalog, ki so vključene v desetletni NU TNP, je načrtovanih skoraj 90 mio EUR. Za izvajanje NU TNP v obdobju 2016 – 2025 bo javni zavod namenil okoli 25,5 mio EUR, od tega je proračunskih sredstev približno 23 mio EUR, lastnih sredstev pa okoli 2,5 mio EUR. Ostala finančna sredstva so projektna sredstva in finančna sredstva drugih ministrstev in organizacij. V letošnjem in prihodnjem letu letna proračunska sredstva za javni zavod znašajo dober 1,5 mio EUR, kar je skladno s sprejetim državnim proračunom. Vir: MOP Uredba o Naravnem rezervatu Glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju Vlada RS je sprejela Uredbo o Naravnem rezervatu Glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju. Ta uredba določa območje naravnega rezervata, varstvene režime, pravila ravnanja, razvojne usmeritve, način upravljanja naravnega rezervata, naloge upravljanja in način njihovega izvajanja, delitev ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način financiranja ter izvajanje nadzora v naravnem rezervatu. Uredba nadaljuje varovanje območja Glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju, zavarovanih kot naravni spomenik z Odlokom o zavarovanju jezerc v Bobovku pri Kranju. S tem se naprej uresničuje primarni cilj varstva narave, ki je ohranjanje naravnih vrednot, oziroma tistih stanj in procesov v naravi, ki značilnosti naravne vrednote pogojujejo. Po pomenu je območje glinokopnih bajerjev z okolico naravna vrednota državnega pomena. Gre tudi za ukrep za ohranitev biotske raznovrstnosti, saj ima to območje status ekološko pomembnega območja ter posebnega varstvenega območja (območje Natura 2000). S to uredbo se obstoječi akt o zavarovanju uskladi z Zakonom o ohranjanju narava (ZON) in upošteva pobuda Mestne občine Kranj in lastnikov zemljišč po določnejšem in jasnejšem preoblikovanju nekaterih določil obstoječega akta. Velikost zavarovanega območja se bistveno ne spreminja glede na obstoječi akt. Ustanovitelja naravnega rezervata sta vlada in MO Kranj. Vir: MOP Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz PRP 2014–2020 Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 se spreminja in dopolnjuje predvsem zaradi uskladitve določb s 1. spremembo Programa razvoja podeželja RS 20142020 (PRP 2014–2020), ki jo je Evropska komisija potrdila s sklepom o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja RS za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849 CCI 2014 SI 06 RD NP 001. Tako so bile pri podukrepu 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva kot možni upravičenec za izvajanje kolektivnih naložb dodane zadruge in skupine kmetov, vzpostavljene na osnovi pogodbe o sodelovanju pri naložbi. S predlaganimi dopolnitvami nato podrobneje opredeljujemo način izvajanja tovrstnih kolektivnih naložb ter dodajamo novo Prilogo 8, ki opredeli obvezne elemente takšne pogodbe. Nadalje so bile pri tem podukrepu dodane vrste upravičenih naložb, kot so opredeljene v veljavnem PRP 2014–2020. Kadar gre za naložbe v novogradnjo objektov za rejo domačih živali, se dovoli izgradnja skladiščnih kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil. Med upravičene stroške se doda stroške postavitve novih vinogradov, ki se bodo zasadili na podlagi dovoljenja za novo zasaditev, ker se s 1. 1. 2016 v EU uvaja nov sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte. Na podlagi uskladitve s prvo spremembo PRP 2014–2020 se pri dveh podukrepih 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in 4.2 – Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov zvišuje prag za opredelitev zahtevnih naložb z dosedanjih 50.000 EUR na 200.0000 EUR skupne priznane vrednosti naložbe ter opredeli majhne naložbe in zanje določi posebne pogoje. Pri obeh omenjenih podukrepih se spreminjajo tudi finančne določbe. Tako se pri podukrepu 4.1 zgornja višina podpore za upravičence, ki so mala, srednja ali velika podjetja, znižuje, in sicer s 3 mio na 1,75 mio EUR. Pri podukrepu 4.2 pa se v primeru, ko so upravičenci kmetije in mikro podjetja skupna višina podpore, ki jo lahko dobijo v celotnem programskem obdobju 2014–2020, zvišuje z 1 na 1,5 mio EUR. Če so upravičenci srednja in velika podjetja, pa s 3 na 5 mio EUR. Vrednost za majhna podjetja ostaja enaka na višini 3 mio EUR. S spremembami in dopolnitvami se v uredbo vključujejo tudi problemska območja, ki so deležna višje stopnje podpore. Vir: MKGP Aneks h koncesijski pogodbi za rabo vode za proizvodnjo pijač Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Droga Kolinska, Živilska industrija d. d., v zvezi z rabo vode iz vodnih virov G-9/78, G-10/95, V-3/66-70 in K-2a/86 za proizvodnjo pijač. Aneks bo podlaga za vračilo razlike plačil med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor, Ireno Majcen. Skupno nadomestilo za obdobje od 2005 do 2013 znaša 485.368 EUR. Do sedaj je koncesionar v koncesijskem postopku plačal 1.995.770 EUR koncesnine. Preplačilo plačila koncesnine nad višino nadomestila znaša 1.510.401 EUR. Ker je preplačilo večje od 10.000 EUR, se bo vračalo v toliko obrokih, kolikor je let do konca koncesije (v času izračuna prvega nadomestila v letu 2014), kar znaša 21 let. Povprečni obrok vračila preplačila znaša 71.924 EUR. Skupno nadomestilo za leto 2014 znaša 89.104 EUR. Do sedaj je koncesionar v koncesijskem postopku plačal 413.007 EUR koncesnine. Preplačilo plačila koncesnine nad višino nadomestila znaša 322.903 EUR. Razlika plačil za leto 2014 se vrne s podračuna državnega proračuna. Vračilo razlike plačil za leto 2014 se vrne v enkratnem znesku, in sicer v 60-ih dneh po izdanem dobropisu na podlagi sklenjenega aneksa. Vir: MOP Vlada o Poročilu o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2015 Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2015. Vlada je 12. 3. 2015 ustanovila Svet za razvoj informatike v državni upravi, ki usmerja razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave in upravljanje njihovih finančnih virov. Z ustanovitvijo Sveta je bila zagotovljena enotna točka za usklajevanje aktivnosti na operativnem nivoju povezanih z vlaganji v informacijsko tehnologijo, standardi, zalednimi sistemi in drugimi razvojno tehnološkimi vprašanji pri katerih je kompatibilnost sistemov ključna za njihovo učinkovito delovanje in racionalno vzdrževanje. Svet sestavljajo: strateški svet (sprejema odločitve o ključnih vlaganjih in standardih ter temeljnih tehnoloških usmeritvah), koordinativna delovna skupina (skrbi za usklajeno izvajanje informacijskih projektov z vidika zagotavljanja kadrovskih in drugih virov ter političnega usklajevanja izvajanja informacijskih projektov in projektov, pri katerih je informacijska podpora ključna) in operativna delovna skupina (usklajuje tehnična vprašanja realizacije projektov, poroča o implementaciji dogovorjenih rešitev in predlaga tehnične rešitve za usklajeno implementacijo informacijskih projektov). Informacije o delu Sveta so dostopne na spletni povezavi: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/svet_za_razvoj_informatike_v_drzavni_upravi/. V enem letu delovanja Strateškega sveta se je ta po eni strani sproti odzival na zahteve različnih organov po izdaji soglasij za investicije v informatiko, po drugi strani pa je predloge tudi kritično pregledal, preveril njihovo utemeljenost in usklajenost z obstoječimi ali načrtovanimi rešitvami. Strateški svet je pogosto zahteval dopolnitve, dodatne obrazložitve ali spremembe načrtovanih investicij s tem pa prispeval predvsem k: - racionalnim investicijam v informatiko in preprečevanju podvajanj stroškov za primerljive namene izboljšanju usklajenosti informacijske tehnologije, s čimer se olajša medsebojna komunikacija sistemov in pocenitev ter večja učinkovitost vzdrževanja ter zagotavljanja sistemske podpore in stabilnega delovanja. Podporna mnenja, ki jih za Strateški svet pripravlja Direktorat za informatiko, Ministrstva za javno upravo so pomembna in so se izkazala za koristen pripomoček za odločitve Strateškega sveta. Različni organi so s svojimi predlogi obravnavani objektivno, saj morajo vsi zadostiti istim ciljem, ki si jih je zadal Strateški svet. Z aktivnim vsebinskim in sprotnim delovanjem Strateškega sveta je v državni informatiki vzpostavljeno telo, ki je nujno in ključno za učinkovito investiranje na tem področju in postopno sinhronizacijo različnih podsistemov državne uprave v enovit učinkovit in racionalen informacijski sistem Vlade Republike Slovenije. Vir: MJU Vlada o Poročilu Inšpekcijskega sveta za leto 2015 Vlada RS se je seznanila s Poročilom Inšpekcijskega sveta za leto 2015 in nalaga ministrstvom, da v postopke priprave predpisov vključijo tudi inšpekcijske organe, predvsem v delu, ki se nanaša na pristojnosti in nove obveznosti inšpekcijskih organov. Na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) so glavni inšpektorji dolžni Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila o delu inšpekcij, ki jih vodijo. Inšpekcijski svet je dolžan pripraviti svoje letno poročilo, ki ga minister, pristojen za javno upravo, pošlje v seznanitev vsem članom Vlade RS. Iz podatkov inšpekcij izhaja, da je bilo v letu 2015 izrečenih 53.099 upravnih in 35.058 prekrškovnih ukrepov. Med upravnimi ukrepi je bilo izdanih 741 odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti, 35.225 odločb o odpravi nepravilnosti (ureditvenih odločb), 14.932 opozoril po ZIN in 2.201 ukrepov, zapisanih v zapisnik o inšpekcijskem pregledu. Med prekrškovnimi ukrepi je bilo izdanih 5.488 odločb o prekršku (glob), 7.694 plačilnih nalogov, 6.332 opominov, 15.262 opozoril po ZP-1 ter 282 obdolžilnih predlogov in predlogov za uvedbo postopka o prekršku pristojnim organom. Z vloženimi zahtevami za sodno varstvo so pritožniki uspeli v 480 primerih, kar posledično pomeni, da je 98,6 % prekrškovnih odločitev inšpekcij pravnomočnih in izvršljivih. Na dan 31. 12. 2015 je bilo v vseh inšpekcijskih organih zaposlenih 5.233 oseb in med njimi 1.446 (27,6%) inšpektorjev. Povprečno število inšpekcijskih zadev na inšpektorja v letu 2015 je bilo 83,4 in je v primerjavi z letom 2014 ostalo na približno enaki ravni. Povprečno število prekrškovnih zadev na inšpektorja pa se je v letu 2015 (12,2) zmanjšalo v primerjavi z letom 2014 (34,7), iz česar je mogoče razbrati, da so zavezanci bolj upoštevali zakonodajo, saj je bilo dejansko ugotovljenih manj kršitev, poleg tega pa prioriteta inšpekcijskega dela ni sankcioniranje, temveč zagotavljanje zakonitosti delovanja zavezancev. Odstotek vseh inšpekcijskih in prekrškovnih zadev se je v letu 2015 (78,0%) v primerjavi z letom 2014 (67,1%) nekoliko povečal. V reševanju je ostalo v povprečju še 4,3% inšpekcijskih zadev, izboljšal pa se je odstotek reševanja prekrškovnih zadev iz preteklih let (11,4%), kar je pričakovano, saj je bilo tekom leta zaznanih in obravnavanih manj prekrškovnih zadev. Odstotek uspešnih pritožb v inšpekcijskem nadzoru je ostal na enakem nivoju (27,5%) kot v letu 2014, povečal pa se je odstotek uspešnih zahtev za sodno varstvo v prekrškovnem postopku, in sicer iz 16,8% na 22,2%. Nekoliko se je tudi zmanjšalo število informativnih objav organa, in sicer iz 231 objav (v letu 2014) na 215 objav (v letu 2015). V letu 2015 je v povprečju vsak inšpektor opravil 4,1 dni izobraževanja in usposabljanja, kar je nekoliko manj kot v letu 2014 (5 dni). Poročilo vsebuje tudi podatke o delu odborov Inšpekcijskega sveta in regijskih koordinacij inšpektorjev ter o aktivnostih in obravnavanih vsebinah strokovne službe Inšpekcijskega sveta. Vir: MJU Vlada se je seznanila s Poročilom Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2015 Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2015 in Priročnikom o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki ga je Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi sprejela na 13. zasedanju 21. decembra 2015. Poročilo o delu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2015 povzema dejavnosti vladnih in nevladnih oziroma humanitarnih organizacij in odraža celovito problematiko trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Vzpostavljeni sistemi preventive, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ter pomoči žrtvam trgovine z ljudmi zagotavljajo vzdržne rešitve. Sodelovanje med resornimi institucijami, sodelovanje s civilno družbo in mednarodno sodelovanje, je bilo ustrezno izvedeno in zastopano. Medresorsko sodelovanje je treba izboljšati z večjo mero proaktivnosti, pozitivno pa velja izpostaviti mednarodno sodelovanje. Slednje se je odražalo skozi izvedbo mednarodnih projektov kot tudi dejavno vlogo in prisotnostjo na mednarodnih dogodkih. Ključne pomanjkljivosti so še vedno prepoznane na posameznih področjih usposabljanja vseh, ki sodelujejo v procesih prepoznave pojavnosti in njene obravnave naj si bo v kazenskih zadevah, kot tudi v upravnih postopkih. Pojavnost trgovine z ljudmi v Sloveniji narašča, kar je razvidno iz obravnavanih primerov (42 storilcev za k.d. po 113 čl. KZ-1 v letu 2015 v primerjavi z 8 v letu 2014). Narašča pa tudi število obsodilnih sodb, saj jih je bilo v poročevalnem obdobju pet, medtem ko v letu 2014 nobene. Pojavnosti problematike se ne da ovrednotiti zgolj skozi številke, pa vendar so te eden izmed merljivih pokazateljev. Prepletenost trgovine z ljudmi z ostalimi vsebinskimi področji kot so migracijska problematika, izkoriščanje dela in prisilno delo, predvsem delavcev migrantov, beračenje, prisilne poroke, otroci brez spremstva ipd., kažejo na potrebo po celovitem in usklajenem pristopu. Pogosto temu ni tako, zato so v zaključku poročila izpostavljene problematike, na katere velja opozoriti v obliki priporočil in s tem iskanja boljših rešitev. Priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi je nastal na podlagi Poročila (GRETE) o izvajanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi v Sloveniji in seznama priporočil skupine GRETA. Opredeljuje pojem trgovine z ljudmi, vlogo ter naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nevladnih in humanitarnih organizacij pri obravnavanju trgovine z ljudmi in določa ukrepe za varstvo žrtev. Vir: MNZ Vlada pripravila odziv na vmesno poročilo KPK o oceni korupcijskih tveganj v SDH na področju kadrovanja Vlada RS je na današnji redni, skladno s 7. odstavkom 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, sprejela odziv glede navedb iz vmesnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije o oceni korupcijskih tveganj v Slovenskem državnem holdingu na področju kadrovanja. KPK je 22. 4. 2016 vladi poslal Vmesno poročilo ocene korupcijskih tveganj v SDH – področje kadrovanja, in sicer z zahtevo, da se vlada, skladno s sedmim odstavkom 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v sedmih delovnih dneh po prejemu poročila izjasni o navedbah v poročilu. Vlada je sicer že sprejela Odziv na Vmesno poročilo KPK o oceni korupcijskih tveganj v SDH 25. 2. 2016, vendar KPK mnenja vlade večinoma ni upošteval, zato ga vlada KPK-ju ponovno posreduje. Vlada se opredeljuje do področja imenovanja nadzornega sveta SDH, ki je bil voden skladno s predpisanimi postopkom, merili in pogoji v ZSDH-1. KPK v priporočilih navaja, da bi morali korupcijska tveganja v zvezi z imenovanjem v svojih načrtih integritete navesti MF, vlada in Državni zbor. Vlada ponovno pojasnjuje, da je MF že prenovil načrt integritete in vanj vključil imenovanje predstavnikov MF v različne inštitucije, v okviru katerega je tudi področje imenovanja nadzornega sveta SDH. V zvezi z vključitvijo korupcijskih tveganj v načrt integritete vlade ponovno opozarjamo (mnenje MJU) na dikcijo 47. člena ZIntPK, ki kot zavezance za oblikovanje in sprejetje načrta integritete določajo državne organe, samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode in javne sklade. Vlada Republike Slovenije ni opredeljena kot državni organ, zato se navedba glede vključitve korupcijskih tveganj v zvezi z imenovanjem nadzornega sveta SDH v načrt integritete ne more nanašati na vlado. Vse ostale ugotovitve, mnenja in priporočila KPK se nanašajo na SDH, kateremu je bilo vmesno poročilo tudi posredovano v mnenje. KPK v tokratnem poročilu med drugim navaja, da sta po posredovanju prvega osnutka poročila odstopila pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto ter članica kadrovske komisije SDH. Ključna novost v tokratnem poročilu KPK je sledeč zapis: »Nadzorni svet SDH pri izbiri in imenovanju predsednika uprave SDH, po mnenju komisije ni upošteval dejstva, da je bil izbrani kandidat član uprave NLB v času, v katerem je komisija ugotovila sistemske anomalije in spornosti obravnavanja in odobravanja bančnih naložb v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. O konkretnem postopku preiskave, ki ga je komisija vodila, je bil obveščen tudi nekdanji nadzorni svet NLB, pri katerem bi nadzorni svet SDH lahko preveril dotedanje ravnanje izbranega kandidata.« Ob tem se KPK sklicuje na lastno Oceno stanja korupcije 2013, v kateri glede stanja v bankah med drugim ugotavlja ravnanja, ki so v nasprotju s pričakovano integriteto članov uprav bank. Ob tem pa tudi nikakor ne trdi, da je problematična večina vodilnih in vodstvenih oseb, zaposlenih v slovenskem bančnem sistemu. Vir: MF Vlada kot skupščina DUTB povečala njen osnovni kapital Vlada RS je na današnji redni seji kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odločila, da se poveča osnovni kapital DUTB za nominalni znesek 4,61 milijonov EUR oziroma za 2.305.000 delnic. Povečanje osnovnega kapitala se izvede v skladu s 333. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). ZGD-1 določa, da mora povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom pregledati revizor z namenom, da preveri njegovo vrednost. Na podlagi izvedene cenitve se osnovni kapital poveča za nominalni znesek 4,61 milijonov EUR. Delnice se vplačajo s stvarnim vložkom terjatve Republike Slovenije do družb v Skupini. Z dokapitalizacijo se bo DUTB kapitalsko okrepila. Navedeno je pomembno, saj so upniki DUTB predvsem banke, ki so bile sanirane z obveznicami DUTB. Dokapitalizacija tako zasleduje širše cilje, kot je zgolj povečati premoženje države. Namen dokapitalizacije je tako tudi zagotoviti varno poslovanje bank, kot upnic DUTB in s tem posledično finančno stabilnost. Dodatno je potrebno pojasniti, da potrebo po dokapitalizaciji obrazloži tudi dejstvo, da po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (novela ZUKSB) Republika Slovenija subsidiarno ne odgovarja več za obveznosti DUTB, kar predstavlja določeno tveganje za DUTB. DUTB je od uveljavitve novele ZUKSB pridobila na podlagi ZUKSB možnosti uporabe novih orodij, s katerimi lahko bolj učinkovito sodeluje pri prestrukturiranju podjetij. Očiščene in dokapitalizirane banke namreč same po sebi še ne zagotavljajo uspešnega poslovanja, saj rabijo za posojanje prestrukturirana podjetja z dobrimi programi. S tem namenom je treba odločno ukrepati ter izvajati proaktiven, kooperativen in celovit pristop prestrukturiranja podjetij. DUTB ima v procesih prestrukturiranja pomembno vlogo, saj nastopa v vlogi koordinatorja bank ter drugih upnikov in ima vodilno vlogo pri najbolj zahtevnih procesih prestrukturiranja. Zaradi navedenega je potrebno zagotoviti učinkovitost izvajanja te vloge DUTB, tako z novimi orodji od uveljavitve novele ZUKSB, kot tudi s kapitalsko okrepitvijo DUTB v ta namen. Dokapitalizacija s stvarnim vložkom je upravičena tudi, ker bo s prenosom terjatev države do Cimosa DUTB povečala svojo že obstoječo izpostavljenost do Cimosa. To bo omogočilo koncentracijo terjatev do Cimosa v eni osebi. Koncentracija bo tej osebi omogočila znatno večji vpliv na prestrukturiranje družbe in posledično večjo možnost maksimizacije sredstev. Kot omenjeno predhodno, je DUTB od uveljavitve zadnje novelo ZUKSB dobila jasno usmeritev sodelovati pri prestrukturiranju podjetij, pri čemer so z zakonom definirani tudi pravni posli, ki naj jih DUTB v okviru prestrukturiranja sklepa. S prenosom terjatve na DUTB se tako zagotovi, da bo sanacija Cimosa vodena s strani DUTB, katere cilj in s tem specializacija je tudi prestrukturirati podjetja. Vir: MF Vlada sprejela Mnenje k Predlogu priporočila v zvezi s problematiko poenostavljene pripojitve Probanke, d. d. in Factor banke d.d. k DUTB d.d., zaradi česar naj bi nastala potreba po njeni dokapitalizaciji Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Mnenje k Predlogu priporočila v zvezi s problematiko poenostavljene pripojitve Probanke, d. d. in Factor banke d.d. k DUTB d.d., zaradi česar naj bi nastala potreba po njeni dokapitalizaciji. Vlada je preučila predlog priporočila, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko). Vlada uvodoma pojasnjuje, da je bodisi sama, bodisi MF, glede večine navedb iz predloga priporočil predlagateljev že podala konkretne odgovore v okviru ustnih ali pisnih poslanskih vprašanj ter da so na nekatere teme že potekale razprave v državnem zboru, v okviru katerih so bila že podana podrobna pojasnila. 1. NADZOROVANA LIKVIDACIJA FACTOR BANKE IN PROBANKE Predlagatelji priporočila v obrazložiti predloga priporočila navajajo, da so zaskrbljeni nad dejstvom, da naj bi predstavniki vlade in BS zavajali poslance in javnost ter celo navajali neresnice. Ko je vlada na redni seji 17. 2. 2016 kot skupščina družb Factor banka in Probanka soglašala s poenostavljeno pripojitvijo obeh družb k DUTB, je svojo odločitev sprejela na podlagi vseh potrebnih informacij in predhodnih odločitev v tej zvezi, saj se je v izkazalo, da je tovrstni pristop z vidika celotnega kapitalskega bremena za državo in javnofinančnega vpliva najbolj ustrezen. Vlada meni, da so navedeni očitki poslancev neutemeljeni. Izvedena je bila dokapitalizacija Factor banke v višini 269 mio EUR ter Probanke v višini 176 mio EUR. Potrebno je pojasniti, da je Evropska komisija odobrila višje zneske dokapitalizacije, in sicer za Factor banko 285 mio EUR ter za Probanko 236 mio EUR, kar pomeni, da državna pomoč ni bila v celoti izkoriščena. Dodatno je bilo odobreno tudi državno poroštvo za obveznosti Factor banke ter Probanke do BS iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili - za Factor banko poroštvo v višini do 540 mio EUR ter za Probanko v višini do 490 mio EUR. BS je 19. 6. 2014 na podlagi Pogodbe o poroštvu pozvala MF, da izplača poroštvo za Factor banko v višini 186,9 milijona EUR in za Probanko v višini 241,3 milijona EUR, ker banki posojila nista vrnili. Po unovčenju poroštva je iz tega naslova nastala terjatev RS do obeh bank. Pripojitev obeh bank k DUTB vsekakor odpravlja tveganje, da takšna likvidnostna pomoč, ki je bila namenjena bankama, RS ne bo povrnjena. Prav tako pripojitev odpravlja tveganje, da ne bi bile poplačane terjatve SID bank. V primeru stečaja bank pa bi takšna tveganje obstajala. Po izvedeni pripojitvi se RS dolg iz naslova unovčenega poroštva vrača. DUTB je tako prav pred kratkim odplačala 150 milijonov evrov obveznosti do Ministrstva za finance, ki jih je prevzela s pripojitvijo Probanke in Factor banke. Vlada tudi pojasnjuje, da so bile odločitve glede namenitve likvidnostne pomoči ter dokapitalizacije bankama sprejete v prejšnjih mandatih, sedanja vlada pa je želela s pripojitvijo minimizirati bremena za javne finance, kot opisano predhodno. Vlada je bila seznanjena tudi s finančnim stanjem obeh bank (v primeru Probanke je bil izkazan negativni kapital), kar je izhajalo iz priloženih priporočil vladnim gradivom, kakor tudi iz samih obrazložitev k vladnim gradivom. S pripojitvijo obeh bank je bil torej kapitalski primanjkljaj delno prenesen na DUTB. Zato je upravni odbor DUTB v poročilu o pripojitvi v mesecu februarju opozoril, da bo lahko pozval lastnika, da del prenesenega kapitalskega primanjkljaja iz obeh bank RS nadomesti. To pa je vezano na vrednotenje prenesenega portfelja iz obeh bank na DUTB po metodologiji, ki se pri DUTB nekoliko razlikuje od metodologije, ki sta jo uporabljali obe banki. Bilanci obeh bank sta bili sicer revidirani s strani pooblaščenih revizorjev, DUTB pa v svojih modelih vrednotenja postavk uporablja drugačen tehtan strošek kapitala, kot sta ga uporabljali obe banki v nadzorovani likvidaciji. Stališče glede morebitne dokapitalizacije DUTB iz naslova primanjkljaja zaradi pripojitve bo mogoče zavzeti, ko bo DUTB dokončala vrednotenje prenesenih postavk Probanke in Factor banke in podal mnenje revizor, ki revidira finančne izkaze DUTB. Podana so tudi pojasnila, iz katerih po mnenju vlade izhaja smotrnost načina izvedbe postopka pripojitve, kot tudi transparentnost izvedenega postopka. Vlada poudarja, da je bila pripojitev izvedena na podlagi vseh potrebnih revidiranih bilanc. Banka Slovenije je v oceni pripojitve, ki jo je pripravila kot nadzorni svet Probanke in Factor banke, ocenila, da je pripojitev pravno in ekonomsko utemeljena ter ugotavlja, da dosedanji postopki pripojitve potekajo skladno z določili ZGD-1. 2. STALIŠČE VLADE GLEDE PREDLOGA PRIPOROČIL Vlada ne nasprotuje predlogu priporočila vladi, da Državnemu zboru posreduje otvoritveni bilanci stanja Probanke in Factor Banke na dan 1. januar 2016. Prav tako vlada ne nasprotuje predlogu priporočila vladi, da Državnemu zboru posreduje poročilo DUTB. Vlada obenem opozarja, da bi bilo potrebno v primeru posredovanja tovrstnih podatkov z njimi ravnati kot s poslovno skrivnostjo oziroma kot internimi dokumenti po Zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 in 60/11). V zvezi s priporočilom, ki predvideva odstavitev ministra za finance, dr. Dušana Mramorja, državnega sekretarja, Metoda Dragonje, guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca in tistih članov Sveta Banke Slovenije, ki so med drugim sodelovali pri odločitvi, menimo, da ni razlogov za razrešitev, pri čemer izhajamo iz predhodno predstavljenih argumentov glede odločitev o pripojitvi Probanke in Factor banke k DUTB. Ponovno poudarjamo, da so bile sprejete odločitve glede pripojitve skrbno pretehtane in so temeljile na ugotovitvah Banke Slovenije glede najbolj smotrnega dokončanja postopka nadzorovanega prenehanja obeh bank. Pripojitev je bila izvedena na transparenten način, na podlagi revidiranih bilanc bank. Vir: MF Vlada dala soglasje k Letnemu poročilu Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2015 Vlada RS je na današnji redni seji dala soglasje k Letnemu poročilu Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2015, ki ga je sprejel strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem na 70. seji 29. 2. 2016. Vlada je dala soglasje k sklepu strokovnega sveta Agencije o uporabi presežka prihodkov nad odhodki Agencije, in sicer da se akumuliran presežek na dan 31. 12. 2015 v višini 41.526 EUR, ki se je oblikoval iz presežka prihodkov nad odhodki v letu 2015 po načelu poslovnega dogodka v višini 19.231 EUR in presežki preteklih let, nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti Agencije. Vlada je dala soglasje k Poročilu o delovanju, poslovanju in opravljanju nalog iz pristojnosti Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem je na 70. seji 29. 2. 2016 obravnaval in sprejel revidirano Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2015 ter predlog o uporabi presežka prihodkov nad odhodki (po pokritju presežka odhodkov nad prihodki, ki ga je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ustvarila v letu 2015) v višini 41.526 EUR in ga skladno z veljavno zakonodajo predložil v soglasje Vladi RS. Vir: MF Vlada sprejela Poročilo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države v letu 2015 Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države v letu 2015. Skladno z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 mora Vlada RS posredovati Državnemu zboru RS poročilo o izvedenih prodajah za preteklo leto. V letu 2015 je bila skladno z 39. členom ZIPRS prodana terjatev, ki jo je imela Republika Slovenija do družbe PINUS TKI, d. d. in izhaja iz unovčenega jamstva na podlagi pogodbe o jamstvu št. 5860571-6-5 za kredit, ki ga je družba prejela na podlagi Zakona o jamstveni shemi RS. Vir: MF Sklep o soglasju k razpisom za vpis v magistrske študijske programe druge stopnje Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in visokošolskim zavodom s koncesijo Vlada RS je dala soglasje k vsebini razpisov za vpis v magistrske študijske programe druge stopnje Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in petih zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo za študijsko leto 2016/2017. Vladi je tako v soglasje predlaganih skupaj 5.720 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni magistrski študij, in sicer 4.925 mest za državljane Republike Slovenije in držav EU, 795 mest za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva. V primerjavi z lani za študijsko leto 2016/17 Univerza v Mariboru predlaga manj vpisnih mest za redni in izredni študij, Univerza na Primorskem povečuje vpisna mesta za redni študij in zmanjšuje mesta na izrednem študiju, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu zmanjšuje vpisna mesta za izredni študij, na koncesioniranih visokošolskih zavodih vpisna mesta ostajajo nespremenjena. Vir: MIZŠ Soglasje vlade k vsebini razpisov za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k vsebini razpisov za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu za študijsko leto 2016/2017. Univerza v Mariboru za študijsko leto 2016/17 predlaga 407 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za državljane Republike Slovenije in državljane drugih članic Evropske unije ter Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce, kar je enako kot lani. Poleg tega razpisuje 302 dodatni vpisni mesti za vpis po merilih za prehode v višje letnike, kar je 29 mest več kot lani. Skupaj bo razpisanih 35 doktorskih študijskih programov, to je dva manj kot lani. Soglasje ne vključuje doktorskega študijskega programa Zdravstvena nega, ker ta še ni akreditiran pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in vpisan v razvid visokošolskih zavodov, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Univerza na Primorskem za študijsko leto 2016/17 za doktorski študij razpisuje manj študijskih mest, kot lani. 157 vpisnih mest razpisuje za 1. letnik za državljane Republike Slovenije in državljane drugih članic Evropske unije ter Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce, 65 dodatnih pa za vpis po merilih za prehode v višje letnike. Skupaj bo razpisanih 14 študijskih programov, kar je enako kot lani. Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu za študijsko leto 2016/17 razpisuje enako število vpisnih mest, kot v preteklih letih. Fakulteta je doktorski študij prvič razpisala v študijskem letu 2012/13. Tako tudi tokrat razpisuje 10 mest za 1. letnik za državljane RS in državljane drugih članic EU ter 4 za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva. Vir: MIZŠ Vlada se je seznanila s Poročilom o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2015 Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2015. Letno poročilo o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2015 je pripravljeno v skladu z Zakonom o zdravstveni inšpekciji, ki v 6. členu Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije nalaga, da predloži ministru, pristojnemu za zdravje, poročilo o svojem delu za preteklo leto najkasneje do 30. 4. tekočega leta, Minister za zdravje pa poročilo predloži v obravnavo Vladi Republike Slovenije. Zdravstveni inšpektorat deluje kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Njegove naloge in pristojnosti ter postopke določajo Zakon o državni upravi, Uredba o organih v sestavi ministrstev, Zakon o zdravstveni inšpekciji, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o prekrških, področna zakonodaja, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev in interna navodila za delo inšpekcije. Inšpektorat je zadolžen za izvajanje inšpekcijskega nadzora oziroma nalog prekrškovnega organa na področjih, ki jih predpisi umeščajo v njegov delokrog, njegovo delovanje je povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Delokrog vključuje različna področja, med njimi področje nalezljivih bolezni, minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih (pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah), ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v objektih, namenjenih tej dejavnosti, pacientovih pravic, duševnega zdravja, zdravniške službe, zdravilstva, higienske ustreznosti kopalnih vod in zdravstvene ustreznosti mineralnih vod ter minimalno sanitarno-zdravstvenih pogojev kopališč, zdravstvene ustreznosti pitne vode ter objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo, splošne varnosti proizvodov, kozmetičnih proizvodov, igrač, materialov in izdelkov, namenjeni za stik z živili, zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane, omejevanja porabe alkohola, omejevanja uporabe tobačnih izdelkov. Pri izvajalcih dejavnosti, ki so pod nadzorom inšpektorata, se opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Inšpektorat sodeluje tudi v postopkih na področju malih kurilnih naprav oziroma dimnikarske službe. V poročilu za leto 2015 so predstavljeni podatki o delu inšpektorata na posameznih področjih, najpogostejši problematiki, ki so jo zasledili, upravnih ukrepih ter prekrškovnih sankcijah in ukrepih. Hkrati je podan tudi oris poteka drugih dejavnosti inšpektorata, ki so bile ključnega pomena za izvedbo inšpekcijskega nadzora. Vir: MZ Vlada seznanjena s Poročili o delu Odbora za PRSPO za leta 2014, 2013 in 2012 Vlada RS se je danes na redni seji seznanila s Poročili o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za leta 2014, 2013 in 2012. V skladu z Zakonom o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost in Pravilnikom o delu Odbora za priznanja RS za poslovno odličnost je priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost najvišje priznanje države v okviru nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje po zgledu (evropske) EFQM nagrade za odličnost (»EFQM Excellence Award«) podeljuje vladni Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (Odbor PRSPO). Strokovna in administrativna dela za Odbor PRSPO opravlja Urad RS za meroslovje, organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Temeljni cilj PRSPO je sistematična podpora stalnemu izboljševanja znanja, inovativnosti ter prenosa dobrih praks za dvig konkurenčnosti slovenskih podjetij in javnih inštitucij. Od leta 1996 do leta 2014 je bilo izvedenih 251 ocenjevanj organizacij, od tega 152 v podjetjih in 99 v javnih inštitucijah. Odbor PRSPO je na svoji seji dne 2.10.2015 obravnaval in sprejel letno poročilo o delu Odbora PRSPO v letu 2014, ki ga na podlagi četrtega odstavka 10. člena Pravilnika o delu Odbora, posreduje v seznanitev Vladi Republike Slovenije. Poleg tega je posredoval v seznanitev Vladi tudi letni poročili o delu Odbora za leti 2013 in 2012, ki ju zaradi sprememb v vodstvu ministrstva in predsedujočem Odboru ni bilo mogoče pravočasno obravnavati. Poročilo Vir: MGRT Memorandum o sodelovanju uradov za intelektualno lastnino Slovenije in Srbije Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o sodelovanju med Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino in Uradom Republike Srbije za intelektualno lastnino. Memorandum bo predvidoma podpisan v Ljubljani ob prvi priložnosti v letu 2016, sicer pa ob robu katerega od rednih sestankov upravnih teles mednarodnih organizacij za intelektualno lastnino, ki se jih udeležujeta tudi predstojnika obeh uradov. Pobudo za podpis tovrstnega dogovora je dal leta 2015 srbski urad, za slovenski urad pa pomeni možnost bolj aktivnega nastopa in sodelovanja v regiji. Zahodni Balkan je prednostno področje interesa in delovanja Republike Slovenije tudi na področju gospodarskega sodelovanja. Memorandum izraža namen sodelujočih uradov za odprto in konstruktivno sodelovanje. Dejavnosti sodelovanja bodo podrobneje opredeljene v programu sodelovanja, ki ga bosta soglasno pripravila sodelujoča urada. Memorandum o sodelovanju med Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino in Uradom Republike Srbije za intelektualno lastnino obsega izmenjavo izkušenj, dobrih praks in specializiranih znanj na področju promocije oziroma ozaveščanja o pomenu varstva intelektualne lastnine, vključujoč organizacijo skupnih informativno-promocijskih dogodkov oz. skupne nastope na takšnih dogodkih. Skupne nastope na mednarodnih dogodkih v zadnjem času spodbujajo in finančno podpirajo tudi mednarodne organizacije za intelektualno lastnino, predvsem Evropska patentna organizacija. Vir: MGRT Vlada posredovala Državnemu svetu poslala svoje mnenje glede sklepov v zvezi s posvetom »Inženirji in gospodarstvo« Vlada RS je danes na redni seji sprejela mnenje glede sklepov Državnega sveta Republike Slovenije, sprejetih v zvezi s posvetom z naslovom »Inženirji in gospodarstvo« z dne 24. 2. 2016, in ga posredovala v Državni svet Republike Slovenije. Državni svet Republike Slovenije je 7. maja 2015 na pobudo Slovenske inženirske zveze in Inženirske zbornice Slovenije organiziral posvet z naslovom Inženirji in gospodarstvo/I. Na podlagi predstavitev in razprave na posvetu je Državni svet Republike Slovenije sprejel sklep, ki ga je posredoval Vladi Republike Slovenije (Vlada RS) v mnenje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na podlagi odzivov pristojnih ministrstev pripravilo dokument z mnenjem Vlade RS glede sklepov Državnega sveta Republike Slovenije. Celotno gradivo Vir: MGRT Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 za cilj Naložbe za rast in delovna mesta. Poročilo, ki navaja presek stanja na tem področju od januarja 2014 do konca marca 2016, bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije. Evropska komisija in Slovenija sta oktobra 2014 sklenili Partnerski sporazum za obdobje 2014–2020, ki je podlaga za koriščenje sredstev evropskih skladov v obdobju do leta 2023. Zatem je Vlada RS novembra 2014 sprejela še Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, izvedbeni dokument, na podlagi katerega je Slovenija upravičena do nekaj več kot 3 milijard evrov evropskih sredstev iz evropskih strukturnih skladov cilja Naložbe za rast in delovna mesta. Poročilo, ki ga je danes obravnavala vlada, se nanaša na njegovo dosedanje izvajanje, ki je prednostno usmerjeno v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest: raziskave in inovacije; informacijske in komunikacijske tehnologije; povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij; podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Kot izhaja iz poročila, je bilo do 31. marca 2016 izdanih 41 odločitev o finančni podpori projektom v skupni vrednosti 388 milijonov evrov, kar predstavlja 13 odstotkov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU del). O tega je bilo podpisanih pogodb za 158,5 milijona evrov (EU del), iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih za 8,3 milijona evrov (EU del). Ker je omenjeno obdobje v zagonski fazi načrtovanja in potrjevanja projektov, programov oz. javnih razpisov, je dejansko izvajanje še nekoliko upočasnjeno (tudi zaradi izpolnjevanja predhodnih pogojenosti, priprav analiz, programov, strategij, resolucij po posameznih področjih). Dejanska realizacija ukrepov bo tako v polni meri sledila v naslednjih letih. Je pa cilj aktualnega programskega obdobja najprej uspešno, učinkovito in v rezultate usmerjeno koriščenje sredstev evropske kohezijske politike, krepitev zaupanja državljanov v njihovo upravljanje ter ustvarjanje dolgoročnih koristi in učinkov za Slovenijo. Torej, ne le usmerjenost v porabo sredstev. Sicer je Slovenija v celoti sprejela normativni okvir, z objavo prvih razpisov s strani resornih ministrstev pa je omogočila dejanski dostop do sredstev za upravičence. S tem ciljem se je izvajanje pričelo v letu 2015. V sistem izvajanja je bil z Uredbo o izvajanju evropske kohezijske politike vpeljan institut priprave Izvedbenega načrta Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (INOP) z namenom, da se že v fazi načrtovanja zagotovi usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov in posledično osredotočanje na rezultate. INOP določa način doseganja specifičnih ciljev OP in je podlaga za pripravo državnega proračuna. INOP se sprejme za programsko obdobje 2014–2020 in se dopolnjuje oziroma spreminja najmanj pred vsakokratnim sprejetjem ali spremembo državnega proračuna oziroma po vsakokratnem rebalansu državnega proračuna. INOP je vsebinska in finančna razčlenitev operativnega programa. Vlada RS je INOP sprejela julija 2015 in ga do sedaj trikrat nadgradila, pripravlja pa se četrta sprememba. Vir: SVRK Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja sistema evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 Vlada RS se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja sistema evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Uresničevanje aktivnosti na področju ukrepov za izboljšavo sistema poteka v skladu s pričakovanji. Z namenom pregleda in ocene dejanskega stanja na področju izvajanja kohezijske politike je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, v začetku februarja 2016 pozvala ministrstva, vključena v sistem kohezijske politike, da ocenijo stanje izvajanja in pripravijo pregled morebitnih ovir, s katerimi se srečujejo pri pripravi ukrepov. Na podlagi Izvedbenega načrta Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 in obravnave prejetih predlogov je bil pripravljen sveženj ukrepov na posameznih področjih, pri katerih bi bilo možno doseči še dodatne izboljšave. Gre za ukrepe na področju procesov načrtovanja, izvrševanja proračuna, informacijskega sistema in splošne optimizacije administrativnih postopkov. Vir: SVRK Vlada o izvajanju Strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete Vlada RS se je seznanila z Letnim poročilom o delu Delovne skupine za spremljanje izvajanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin in za spremljanje izvajanja Strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji za leto 2015. Vlada je julija 2012 sprejela Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Strategija) in določila Delovno skupino za spremljanje izvajanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin in za spremljanje izvajanja Strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Delovna skupina). V skladu z navedenim sklepom Vlade Republike Slovenije v Delovni skupini sodelujejo predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije (v imenu katerega Delovno skupino vodi g. Drago Šketa, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru), Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za finance, Policije, Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije – po združitvi Finančne uprave Republike Slovenije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Javne agencije za varstvo konkurence, Komisije za preprečevanje korupcije in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vlada je v 5. poglavju Strategije (»Evalvacija strategije«) zavezala Delovno skupino, da spremlja tudi uresničevanje načrtovanih programov in nalog Strategije, po potrebi koordinira delo nosilcev programov in sodelujočih, predlaga spremembe ali dodatne ukrepe in enkrat letno o tem poroča Vladi Republike Slovenije in sodelujočim organom in institucijam. Vir: MP Vlada sklenila aneksa št. 1 za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 k Pogodbi o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje 2016–2020 Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da z družbo SŽ – Infrastruktura, d.o.o. sklene Aneks št. 1 za obdobje od 1.1.2016 do 31.12.2016 k Pogodbi o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje 2016-2020. Za podpis aneksa je pooblastila ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča. V predlogu Aneksa št. 1 so določene vrednosti in obseg izvajanja storitev upravljavca javne železniške infrastrukture, ki bodo predvidoma opravljene. Proračunska sredstva za financiranje teh storitev v skupni višini 101.828.192,70 evrov pa so načrtovana v proračunu RS za leto 2016 v višini 87.061.840,23 evrov in v proračunu RS za leto 2017 v višini 14.766.352,47 evrov. Poleg tega pa je za financiranje teh storitev v letu 2016 predvidena še uporabnina na javni železniški infrastrukturi v višini 5.000.000,00 evrov in v letu 2017 v višini 7.174.322,90 evrov. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju za leto 2016 Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju za leto 2016 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba določa namene porabe in višino sredstev občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno mešanim prebivalstvom, za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti za leto 2016. Javna sredstva so namenjena za dvojezično poslovanje občinskih uprav in organov Mestne občine Koper in občin Izola, Piran, Ankaran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Šalovci in Hodoš ter za poslovanje občinskih samoupravnih narodnih skupnosti v teh občinah. Vir: UN Vlada se je seznanila z namero podpisa protokola o usposabljanju znotraj Rotacijskih sil Črnega morja Vlada RS se je na seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Protokola med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Republike Srbije, Ministrstvom za obrambo Republike Bolgarije, Ministrstvom za obrambo Republike Bosne in Hercegovine, Ministrstvom za obrambo Republike Makedonije in Ministrstvom za obrambo Črne gore o usposabljanju Rotacijskih sil Črnega morja Platinasti volk 2016. Osnutek protokola med obrambnimi ministrstvi Slovenije, Srbije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore določa pogoje za sodelovanje in način izvedbe mednarodnega vojaškega usposabljanja na območju Srbije. Mednarodna vojaška vaja Platinasti volk 2016 (Platinum Wolf 2016), ki bo v Srbiji od 7. do 22. maja, je ena izmed samostojnih mednarodnih vojaških vaj v okviru Rotacijskih sil Črnega morja (Black Sea Rotational Force – BSFR). Vojaške vaje se bo udeležilo pet pripadnikov Slovenske vojske, inštruktorjev za nadzor množic in nemirov, iz 72. brigade. Mednarodna vojaška vaja Platinasti volk 2016 je vključena v Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Vir: MO Spremembe Uredbe o izvajanju finančne podpore za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije Vlada RS se je na današnji seji seznanila s predlogom uredbe o dopolnitvi Uredbe o izvajanju finančne podpore za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije. Na podlagi Revizije zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2014 je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil predlog Uredbe o dopolnitvi Uredbe o izvajanju finančne podpore za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije, v kateri je uredil prepoved interesne povezanosti predsednika in članov strokovne razpisne komisije ter komisije za odpiranje vlog s prosilci sredstev, s čimer odpravlja tveganje interesne povezanosti. Vir: USZS Strategija odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja Vlada RS se je na današnji seji seznanila z novo Strategijo odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Strategija je bila sicer sprejeta že leta 2008, vendar pa je bilo na seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu 4. julija 2015 dogovorjeno, da bo Urad strategijo posodobil. Nova verzija, usklajena z vladnimi resorji, ki sodelujejo v omenjenem Svetu Vlade, tako prinaša novosti predvsem na področju kulturne dediščine in arhivistike. Ti dve poglavji sta vneseni na novo, poudarjata pa spodbujanje ohranjanja snovne in nesnovne kulturne zapuščine med slovenskimi skupnostmi v sosednjih državah in v izseljenstvu oziroma zdomstvu. V tem kontekstu Arhiv RS in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že sodelujeta v projektu poenotenja urejenosti društvenih arhivov med slovenskimi organizacijami zunaj Slovenije. Vir: USZS Za večjo pravno varnost delavcev iz BiH Vlada RS je sprejela poročilo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma o spremembah in dopolnitvah Sporazuma med Vlado Republiке Sloveniје in Svetom ministrov Bosnе in Hercegovinе o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji in Protokola о spremembah in dopolnitvah Protokola о izvajanju Sporazumа med Vlado Republiке Sloveniје in Svetom ministrov Bosnе in Hercegovinе о zaposlovanju državljanov Bosnе in Hercegovinе v Republiki Sloveniјi. Vlada je pooblastila ministrico dr. Anjo Kopač Mrak, da podpiše usklajeno besedilo sporazuma in protokola. Od začetka izvajanja Sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji sta minili že več kot dve leti, zato lahko upravičeno ugotovimo, da je nov sistem, vzpostavljen na podlagi določb Sporazuma, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo bistveno spremenil način zaposlovanja državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji ter v veliki meri prispeval k večji pravni varnosti delavcev migrantov. Nov, organiziran način posredovanja in zaposlovanja delovne sile je prekinil dotedanje prakse delodajalcev, ki so državljane BIH zaposlovali preko raznih posrednikov, velikokrat na račun zmanjšanja obsega oziroma celo načrtnega kršenja njihovih osnovnih delavskih pravic. Tovrsten režim urejanja zakonitih migracijskih tokov zahteva tesno in aktivno sodelovanje med pristojnimi izvajalci Sporazuma; dosedanje sodelovanje je med pristojnimi izvajalci potekalo odlično in brez večjih zapletov. Kljub temu, da Sporazum predstavlja ustrezen okvir za dolgoročnejše urejanje zaposlovanja bosanskih delavcev v Sloveniji, so se pri njegovem dosedanjem izvajanju v praksi pokazale določene pomanjkljivosti, ki se s predlogom sprememb in dopolnitev Sporazuma odpravljajo. Nadaljnji razlog predloga sprememb in dopolnitev Sporazuma pa je v uskladitvi besedila Sporazuma z novo zakonodajo na področju zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev. Bistvene spremembe in dopolnitve S predlogom sprememb in dopolnitev Sporazuma se odpravlja določene pomanjkljivosti, ki so se v dosedanjem izvajanju sporazuma pokazale v praksi in na katere so opozarjali tudi socialni partnerji, in sicer: • • • • • Na podlagi dosedanjih izkušenj pri izvajanju določil Sporazuma sta pogodbenici ugotovili, da slovenski delodajalci pri zaposlovanju državljanov BIH v praksi zelo pogosto poimensko iščejo točno določene delavce migrante, ki bi jih želeli zaposliti na podlagi preteklih izkušenj ali priporočil. Predlagana sprememba bo zaradi poenostavitve postopkov oglaševanja in izbora morebitnih kandidatov delodajalcem neposredno omogočila poimensko zaposlovanje vseh delavcev migrantov. Zaradi skrajšanja oziroma poenostavitve postopkov zaposlovanja državljanov BIH v Sloveniji se predlaga tudi sprememba, ki bo omogočila takojšnjo zaposlitev državljana BIH v Sloveniji samo na podlagi prijave pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje v BIH. V praksi se je izkazalo, da je obveznost najmanj 30-dnevne prijave pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje BIH nepotrebna oziroma nima nobene dodane vrednosti, obenem pa so tudi slovenski delodajalci večkrat opozorili na neustreznost te obveznosti. S spremembo želimo delavcu migrantu omogočiti, da se lahko ob morebitni izgubi zaposlitve zaradi izredne odpovedi iz razlogov na strani delodajalcev (npr. neizplačevanje plač in prispevkov, neizpolnjevanje drugih pogodbenih obveznosti) v prvem letu veljavnosti dovoljenja ponovno zaposli na istem delovnem mestu, pod pogojem, da se v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja ponovno vključi v obvezno socialno zavarovanje države zaposlitve. V tem primeru dovoljenje ne bo prenehalo veljati oziroma bo tujec lahko nadaljeval z zaposlitvijo v državi zaposlitve. Jasneje so opredeljene pravice, ki jih lahko uveljavljajo delavci migranti v skladu z nacionalno zakonodajo oziroma mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Delavci migranti, se bodo v času prejemanja denarnega nadomestila, lahko zaposlili pri kateremkoli delodajalcu brez pogojevanja s potekom enega leta veljavnosti dovoljenja. Povsem na novo se določa olajšavo oziroma izjemo za tiste delavce migrante, prejemnike denarnega nadomestila, ki jih bo zavod za čas prejemanja nadomestila obvezen napotovati v zaposlitev, saj pristojni nosilec države zaposlitve v primeru zaposlitve takega delavca migranta ne bo preverjalo pogojev določenih z nacionalno zakonodajo. Vir: MDDSZ Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij v obdobju od marca 2015 do marca 2016 Vlada RS se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij v obdobju od marca 2015 do marca 2016. Slovenija je za vse tri makroregionalne strategije, v katerih sodeluje (Strategija EU za Podonavsko regijo - EUSDR, Strategija EU za Jadransko jonsko regijo - EUSAIR in Strategija EU za Alpsko regijo – EUSALP), vzpostavila izvedbeno strukturo in zagotovila potrebne pogoje, da bodo, predvidoma v letu 2016, zagotovljena tudi finančna sredstva za stabilno podporo sistemu izvajanja. Predstavniki Slovenije dejavno sodelujejo pri delu usmerjevalnih odborov, tako v okviru EUSDR kot EUSAIR; v okviru EUSALP so bili imenovani predstavniki v vse akcijske skupine (9), ki bodo začele z delom v prvi polovici 2016. Ministrstvo za zunanje zadeve v vlogi nacionalnega koordinatorja izvaja redno medresorsko koordinacijo za vse tri makroregionalne strategije. V sodelovanju s Službo Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko poteka redno informiranje sodelujočih institucij in deležnikov o razpoložljivih finančnih virih EU, s poudarkom na transnacionalnem sodelovanju. Makroregionalni deležniki so redna ciljna skupina informativnih dni transnacionalnih programov in aktivni oblikovalci in prijavitelji projektov. Povečano medresorsko sodelovanje se odraža tudi pri skupni izvedbi dogodkov, kot na primer konferenci ob zagonu EUSALP na Brdu januarja 2016, kjer je s predstavitvami sodelovalo 12 slovenskih predstavnikov, in načrtovanem Tednu sredozemske obale septembra 2016 v Izoli, kjer pri organizaciji, poleg Ministrstva za zunanje zadeve, sodelujejo še Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, Ministrstvo za javno upravo in vrsta lokalnih akterjev. Veliko pozornosti je namenjeno tudi izmenjavi informacij in komuniciranju z zainteresiranimi javnostmi preko e-povezav in delovnih srečanj ter uporabi obstoječih informacijskih orodij, kot so Kohezijski e-kotiček (SVRK) in platforma medobčinske pobude: Čezmejno e-sodelovanje v e-regiji s pripadajočimi Novicami. Vir: MZZ Vlada je določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Azerbajdžanom o mednarodnem cestnem prevozu Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Azerbajdžanske republike o mednarodnem cestnem prevozu, sklenjenega v Bakuju 16. januarja 2013. Za lažje in učinkovitejše izvajanje cestnega prevoza med ozemlji in preko njihovega ozemlja, države sklepajo dvostranske sporazume o cestnem prometu. Republika Slovenija in Azerbajdžanska republika sta tako 16. januarja 2013 v Bakuju podpisali sporazum o mednarodnem cestnem prevozu. Razlog za sklenitev sporazuma je vzpostavitev pogojev in načina za nadaljnji nemoteni cestni prevoz potnikov in blaga na temelju načela vzajemnosti in potreb po razvoju cestnega prevoza med državama in v tranzitu čez njuni ozemlji. Sporazum s svojimi določbami ureja cestni promet potnikov in blaga med državama pogodbenicama in v tranzitu čez njuni ozemlji, kot tudi potovanje praznih vozil. Prevoz blaga med ozemljema obeh pogodbenic, med krajem na ozemlju druge pogodbenice in krajem na ozemlju tretje države ter v tranzitu, se lahko opravlja na podlagi dovolilnic. Linijski prevoz potnikov, ki se opravlja med ozemljema pogodbenic ali tranzitno čez njuni ozemlji, je organiziran na podlagi vzajemnega soglasja pristojnih organov pogodbenic, zanj pa velja sistem dovoljenj, ki jih izda pristojni organ pogodbenic. Za občasni in izmenični prevoz, ki se opravlja med ozemljema pogodbenic in tranzitno čez njuni ozemlji, velja sistem dovolilnic, ki jih izdata pristojna organa pogodbenic. Za pravilno izvajanje določb sporazuma in reševanje vprašanj v zvezi z njim je skladno s 14. členom ustanovljen skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pristojnih organov pogodbenic. Skupni odbor se sestane na zahtevo ene od pogodbenic, sestanki pa so izmenično na ozemlju ene ali druge pogodbenice. Vir: MZZ Vlada sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o humanitarnem razminiranju Vlada RS je sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o humanitarnem razminiranju in za podpis sporazuma pooblastila Karla Erjavca, ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije. Republika Slovenija že osemnajst let izvaja humanitarne in drugih dejavnosti, vezane na pomoč žrtvam min, čiščenjem minsko onesnaženih območij, odstranjevanjem neeksplodiranih ostankov vojne in druge projekte s področja razminiranja. S sklenitvijo sporazuma z Ukrajino bo ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti izvajal vse predhodno navedene dejavnosti predvsem na njenem ozemlju. Republika Slovenija bo tako ponovno izkazala svojo zavezanost k pomoči žrtvam min in poleg aktivnega delovanja v okviru Ottavske konvencije in Konvencije o kasetnem strelivu še dodatno prispevala k zagotavljanju večje varnosti, s posebnim poudarkom na varstvu civilnega prebivalstva. Vir: MZZ Vlada je določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Tunizijo Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Tunizije, sklenjenega na Bledu 1. septembra 2015. Sodelovanje na znanstveno-tehnološkem področju med Republiko Slovenijo in Republiko Tunizijo je doslej v skromnem obsegu potekalo na podlagi neposrednih stikov med slovenskimi in tunizijskimi inštitucijami. Z uveljavitvijo sporazuma bodo ustvarjene boljše razmere za krepitev enakopravnih in obojestransko koristnih odnosov na področju znanstvenega sodelovanja in posledično tudi gospodarskega sodelovanja med državama. Sporazum predstavlja pravno podlago za sklenitev drugih dvostranskih in izvedbenih dokumentov o znanstveno-tehnološkem sodelovanju med državama. Sporazum predvideva tudi ustanovitev skupnega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje. Vir: MZZ Vlada je določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Gruzijo o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Gruzije o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga, sklenjenega v Tbilisiju 15. oktobra 2015. Razlogi za sklenitev sporazuma so vzpostavitev pogojev in načina za nadaljnji nemoteni cestni prevoz potnikov in blaga na temelju načela vzajemnosti in potreb po razvoju cestnega prevoza med državama in v tranzitu čez njuni ozemlji. Sporazum s svojimi določbami ureja cestni promet potnikov in blaga med pogodbenicama in v tranzitu čez njuni ozemlji, kot tudi potovanje praznih vozil. Prevoz blaga med ozemljema obeh pogodbenic, med krajem na ozemlju druge pogodbenice in krajem na ozemlju tretje države ter v tranzitu se lahko opravlja na podlagi dovolilnic. Linijski prevoz potnikov, ki se opravlja med ozemljema pogodbenic ali tranzitno čez njuni ozemlji, je organiziran na podlagi vzajemnega soglasja pristojnih organov pogodbenic, zanj pa velja sistem dovoljenj, ki jih izda pristojni organ pogodbenic. Za občasni in izmenični prevoz, ki se opravlja med ozemljema pogodbenic in tranzitno čez njuni ozemlji, velja sistem dovolilnic, ki jih izdata pristojna organa pogodbenic. Za pravilno izvajanje določb sporazuma in reševanje vprašanj v zvezi z njim je skladno s 13. členom ustanovljen skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pristojnih organov pogodbenic. Skupni odbor se sestane na zahtevo ene od pogodbenic, sestanki pa so izmenično na ozemlju ene ali druge pogodbenice. Vir: MZZ Vlada določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (avtoceste IX), sklenjene v Ljubljani 18. aprila 2016 ter ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije. Sprejem zakona o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo (RS) in Evropsko investicijsko banko (EIB) za posojilo DARS, najeto pri EIB v višini 145 mio EUR, bo omogočil črpanje posojila in s tem izgradnjo avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje, izgradnjo polnega avtocestnega priključka Šmarje – Sap, investicije v posodobitev in nadgradnjo elektro strojne opreme, ITS opreme, opreme kontrolnih centrov ter izvedbo ukrepov za povečanje prometne varnosti. Eden izmed bistvenih pogojev za črpanje posojila EIB je namreč uveljavitev poroštvene pogodbe. Skladno s poroštveno pogodbo je najvišja obveznost RS kot poroka omejena na 174 milijonov EUR, poroštvo pa se uveljavlja s pisnim pozivom, če DARS na podlagi pisnega poziva EIB ne poravna veljavne zapadle obveznosti. V primeru unovčitve poroštva bi RS izpolnila veljavno finančno obveznost, hkrati pa bi ta sredstva nadomestila z unovčenjem regresne pravice, ki bo določena v pogodbi o načinu in pogojih zavarovanja poroštva RS med RS in DARS. Vir: MZZ Vlada izdala sklep o potrditvi Memoranduma o soglasju glede sodelovanja pri izvajanju projektov o razširitvi Natovega sistema poveljevanja in kontrole v zračnem prostoru (ACCS) Vlada RS izdaja Sklep o potrditvi Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za obrambo Republike Albanije, Ministrstvom za obrambo Republike Bolgarije, Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške, Ministrstvom za nacionalno obrambo Republike Estonije, Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Islandije, Ministrstvom za obrambo Republike Latvije, Ministrstvom za nacionalno obrambo Republike Litve, Ministrstvom za narodno obrambo Romunije, Ministrstvom za obrambo Slovaške republike, Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Natovo agencijo za komunikacijske in informacijske storitve (NCIA) o sodelovanju pri izvajanju projektov o razširitvi Natovega sistema poveljevanja in kontrole v zračnem prostoru (ACCS), sklenjenega 11. decembra 2014 v Bruslju. Namen sklenitve memoranduma o soglasju o sodelovanju pri izvajanju projektov o razširitvi Natovega sistema poveljevanja in kontrole v zračnem prostoru (ACCS) je opredelitev pogojev sodelovanja med podpisniki pri zamenjavi trenutnega sistema poveljevanja in nadzora v zračnem prostoru z novim sistemom ACCS. Vir: MZZ Vlada izdala sklep o potrditvi Programa sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi med Slovenijo in Madžarsko v letih 2016-2018 Vlada RS izdaja Sklep o potrditvi Programa sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije in Ministrstvom za človeške vire Madžarske v letih 2016-2018, sklenjenega na Brdu pri Kranju 22. januarja 2016. Namen programa je poglabljanje sodelovanja med državama na področju izobraževanja, kulture in znanosti s posebnim poudarkom na doslednem zagotavljanju individualnih in kolektivnih pravic slovenske narodne skupnosti na Madžarskem ter madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Program sodelovanja predvideva nadaljnji razvoj že uveljavljenih oblik sodelovanja med Republiko Slovenijo in Madžarsko na naslednjih področjih: kultura in umetnost, kulturna dediščina, založništvo, knjižnice, arhivi, kinematografija, znanost in izobraževanje, turizem in mladina. Vir: MZZ Vlada ustanovila Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev. Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence se preoblikuje v podsklad Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev. 23. maja 2015 je začel veljati Zakon o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 32/15). V 5. členu Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZJU) je določeno, da v imenu Republike Slovenije kot delodajalke Vlada Republike Slovenije v skladu s tem zakonom ustanovi en zaprt vzajemni pokojninski sklad. Nadalje ZKDPZJU določa še, da se lahko pokojninski sklad skladno z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. Tako se lahko odslej Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) preoblikuje v podsklad Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. S to spremembo bo tudi javnim uslužbencem dana možnost, da glede na starost varčujejo v podskladih z bolj tvegano naložbeno politiko ter pred upokojitvijo v podskladu z minimalno zajamčeno donosnostjo, s ciljem doseganja višjih donosov in visoke varnosti prihrankov v času pred upokojitvijo. Za izvedbo postopka preoblikovanja ZVPSJU v Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev je Vlada RS s sindikati sklenila Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence. S sprejetjem tega sklepa bo Vlada RS kot ustanoviteljica sprožila postopek ustanovitve Krovnega pokojninskega sklad javnih uslužbencev in preoblikovanje ZVPSJU v podsklad Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev. Vir: MDDSZ Vlada sprejela mnenje o Zahtevi za oceno ustavnosti 40., 108. in 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju skupine poslank in poslancev Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom izpodbija ustavnost določb ZPIZ-2, ki ne dopuščajo prejemanja celotne pokojnine ob hkratnem ohranjanju statusa samostojnega podjetnika. Vlada RS meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo RS. Eno izmed načel ZPIZ-2 je, da se vsi posamezniki, ki neko delo, aktivnost ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, vključijo v zavarovanje. Zato ZPIZ-2 ne predvideva več možnosti »izvzema iz zavarovanja«. Tako je za vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah ter vse fizične osebe, ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost in ki se vpišejo v poseben register, določena obvezna vključitev v zavarovanje. Z namenom, da bi bile v pokojninski zakonodaji vse samozaposlene osebe enako obravnavane, je ZPIZ-2 določil prehodno obdobje, v katerem so morali tudi upokojenci, ki so ohranjali samostojno dejavnost ob hkratnem prejemanju celotne pokojnine v skladu z predhodno veljavnim ZPIZ-1, uskladiti svoj status z novo zakonodajo. ZPIZ-1, ki je bil v veljavi do 31.12.2012, je namreč za samozaposlene in kmete kot izjemo določal izvzem iz zavarovanja, ki je omogočal hkratno opravljanje dejavnosti in izplačilo polne pokojnine. Pomembno je tudi, da ZPIZ-1 ni omogočal delne upokojitve niti delnega ponovnega vstopa v zavarovanje samostojnim podjetnikom, poleg tega pa tudi ne nekaterim drugim kategorijam zavarovancev. Slednje je bilo s strani Ustavnega sodišča ugotovljeno za neustavno, vendar pa zakonodajalec te neustavnosti vse do sprejetja ZPIZ-2 ni odpravil, so pa sodišča v posameznih konkretnih primerih dovoljevala tudi delno upokojitev samostojnih podjetnikov. Ureditev, po kateri je bila možnost prejemanja celotne pokojnine ob ohranjanju statusa samostojnega podjetnika ter možnost prejemanja delne pokojnine pridržana zgolj posameznim kategorijam zavarovancev, je bila z vidika enakosti zavarovancev problematična. Ob dejstvu, da se je že po stari zakonodaji, ki se je uporabljala do konca leta 2012, štelo, da upokojenec ni mogel biti hkrati tudi zaposlen oziroma ni mogel ohranjati samostojne dejavnosti, če ni hkrati izpolnjeval pogojev za izvzem iz zavarovanja oziroma ni opravljal dejavnosti, za katere je bilo hkrati ob opravljanju predvideno tudi izplačevanje celotne pokojnine ter ob spremembi zakonodaje, ki sedaj omogoča prejemanje delne pokojnine tudi za samostojne podjetnike, je z zakonodajnega vidika postalo pomembno tudi vprašanje razlogov za ugodnejšo obravnavo zgolj nekaterih samostojnih podjetnikov, ki jim je bilo po predhodni zakonodaji izjemoma omogočeno prejemanje polne pokojnine ob hkratnem ohranjanju dejavnosti. Z vidika nastopa zavarovalnega rizika starosti, torej zavarovalnega rizika, ki se pokriva v okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni najti razlogov za drugačno obravnavanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter dela oziroma opravljanja dejavnosti za polni zavarovalni čas v okviru samostojnega podjetništva. Vlada Republike Slovenije meni, da tako nova ureditev delne pokojnine kot tudi temu prilagojena ureditev ponovnega vstopa v zavarovanje ter pogoj prenehanja obveznega zavarovanja za pridobitev pravice do pokojnine po 108. členu ZPIZ-2 ustavno pravno niso sporne, predvsem pa je pomembno, da so v skladu ZPIZ-2 enako urejene za enake oziroma primerljive položaje. Vir: MDDSZ Dokončna ureditev grobišča Barbara rov Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi z zadnjo informacijo vlade o dokončni ureditvi vojnega grobišča Barbara rov. Vlada se je na svoji 81. redni seji dne 24.03.2016 seznanila z Informacijo v zvezi z ureditvijo vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami. Vlada Republika Slovenije je bila seznanjena, da je bilo na podlagi sodelovanja med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč odločeno, da se posmrtni ostanki iz kostnice v Hudi Jami premestijo v Maribor, da se izvede izkop posmrtnih ostankov preostalih žrtev iz jaška I ter se zagotovi njihova shranitev v Mariboru, da se v prihodnje preverijo možnosti za ureditev pokopnega polja zunaj rudnika in za ureditev spominskega muzeja v rudniku. Prostori dosedanje kostnice v rudniku bodo tako predani v uporabo za izvajanje dejavnosti bodočega muzeja. Pri navedenih postopkih bo potrebno sodelovanje strokovnjakov sodne medicine, rudarske, arheološke ter antropološke stroke. Za poznejšo pripravo dokumentacije bo potrebno izvesti natančno evidentiranje in fotografiranja dela skeletov in drugih najdenih predmetov. Dokumentacija najdenih predmetov in materialnih dokazov se bo izročila Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Za samo izvedbo projekta v območju rudnika bo potrebno pripraviti rudarski projekt, ki bo predvidel sam proces dela v rudniku in predvidel vse pogoje, ki bodo omogočali varno delo. Dela bodo potekala predvidoma 17 mesecev. Vlada je seznanjena s tem, da se z vprašanji, ki jih poslanka navaja v pisnem poslanskem vprašanju, že dlje časa ukvarjajo strokovnjaki, ki pokrivajo navedeno področje, kakor tudi člani Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Ravno zaradi ugotovitev, ki jih poslanka navaja, je bilo odločeno, da je strokovno najbolj primerno in pietetno, da se žrtve pokopljejo v pokopno polje. V pokopnem polju je predviden pokop vseh žrtev, tako tistih ki se nahajajo v kostnici v Hudi Jami, kakor tudi tistih, ki jih bodo izkopali iz jaška. Pri pokopu žrtev bo zagotovljena maksimalna možnost individualizacije skeletov. Na vsakem sektorju pokopnega polja se bo vodil načrt pokopavanja in ustrezno številčenje. V kolikor se pojavijo potrebe, bo navedeno omogočilo izvedbo identifikacije žrtev. Na podlagi strokovnih mnenje je prevladalo stališče, da je najprimernejša lokacija za pokop posmrtnih ostankov v pokopnem polju na območju spominskega parka Dobrava pri Mariboru, v neposredni bližini kostnice in spomenika postavljenega žrtvam povojnih pobojev. Vse navedeno, kar se tiče kraj pokopa, kakor tudi postopka shranitve je potrdila tudi Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč na svoji 5. redni seji, dne 23.03.2015. Zaradi dejstva, da so med žrtvami v večini žrtve hrvaške narodnosti, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, skladno s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, preko Ministrstva za zunanje zadeve, o načrtovani ureditvi vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami in pokopu žrtev, obvestilo tudi Vlado Republike Hrvaške. V kolikor se bo pri preiskavi ugotovilo, da so med žrtvami še žrtve ostalih narodnosti, bomo skladno s sporazumi obveščali druge države. Strokovnjaki in člani Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki so sodelovali pri pripravi projekta so odločili, da se posmrtni ostanki pokopljejo v pokopno polje, tako da projekt ne vsebuje čiščenja skeletov za njihovo trajno shranitev ter kremacije organskih odpadkov. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Marijana Pojbiča glede nastanitve migrantov Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Marijana Pojbiča glede nastanitve migrantov in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Septembra 2015 sta bila sprejeta sklepa Sveta EU 2015/1523 in 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Sklepa predstavljata temelj, na podlagi katerega bodo države članice na svoje ozemlje do 26. septembra 2017 premestile 160.000 prosilcev za mednarodno zaščito. Glede na delitveni ključ je predvideno, da bo Slovenija na svoje ozemlje premestila 567 oseb. Sklepa sta bila sprejeta s kvalificirano večino in sta neposredno uporabljiva v nacionalnih zakonodajah držav članic. Glede na navedeno je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo Izvedbeni načrt premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav, ki ga je Vlada RS na seji 10. 3. 2016 tudi sprejela. Eden od sklepov, sprejetih na seji, je nalagal MNZ-ju ustanovitev medresorske delovne skupine za koordinirano izvajanje izvedbenega načrta. MNZ je 24. 3. 2016 vladi predlagal imenovanje medresorske delovne skupine. Vlada pojasnjuje, da tudi Slovenija ne bo sprejemala ekonomskih migrantov ampak prosilce za mednarodno zaščito in osebe, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Hkrati pojasnjuje, da je Slovenija kot prioriteto oseb, ki bodo premeščene in preseljene, določila družine. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi s korupcijo v Sloveniji in ga posreduje Državnemu zboru Vlada RS meni, da navedbe poslanca, ki vladi očitajo pomanjkanje aktivnosti na področju boja proti korupciji v preteklem obdobju ter na predvidene in načrtovane aktivnosti in ukrepe na tem področju v prihodnje, ne držijo. Vlada pojasnjuje, da je 8. 1. 2015 sprejela Program ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije za obdobje 2015 – 2016 Ničelna toleranca do korupcije. V Programu so izpostavljeni ukrepi in aktivnosti, določeni nosilci za izvedbo ukrepov in navedeni roki za izvedbo ukrepov, ki so v celoti usmerjeni k dviganju zavesti na področju integritete in preprečevanja korupcije v Sloveniji. Vlada je od takrat sprejela že dve vmesni poročili o izvajanju programa (avgusta 2015 in januarja 2016). Med ukrepe, vključene v ta dvoletni program, med drugim sodijo tudi: priprava predloga zakona v zvezi z neodvisno preiskavo izgradnje in revizije poslov pri izgradnji bloka Teš6 oz. oblikovanje zakonodajnega predloga za izvajanje neodvisnih nadzorov izvajanja velikih državnih strateških in infrastrukturnih projektov (predlog zakona je že v obravnavi v Državnem zboru); v zvezi z bančno luknjo identifikacija preteklih koruptivnih dejanj pri sklepanju bančnih poslov ter priprava primernih podlag za njihovo preprečevanje in odkrivanje ter ureditev pravnih podlag za delovanje DUTB (novela Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bila že sprejeta v DZ decembra 2015); na področju javnega naročanja v zdravstvu priprava informacijske rešitve za skupno javno naročanje zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme, ki bo zagotovila večjo preglednost v okviru skupnega javnega naročanja; priprava pravnih podlag za odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcij; priprava kodeksa etike za funkcionarje vlade in ministrstev (vlada ga je že sprejela decembra 2015) ter spremembe ZintPK (medresorska delovna skupina je že končala z delom, pri tem pa je bila vključena tudi strokovna javnost in različni deležniki pozvani k predlaganju mnenj, pripomb in predlogov). Ukrepi so načrtovani tudi na področju omejevanja korupcijskih tveganj v javni upravi (dodatna usposabljanja zaposlenih v javni upravi na področju integritete, vzpostavitev enotnega nacionalnega registra tveganj) ter ukrepi na področju javnih naročil in na področju pravosodja. Kot izhaja iz obeh vmesnih poročil, je v letu 2015 Policija nadaljevala s prioriteto dela na področju gospodarske kriminalitete v povezavi z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj pri sklepanju bančnih poslov. V času od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015 je bilo zaznanih 227 vseh sumov kaznivih dejanj s področja bančnega poslovanja, kjer so osumljene predvsem odgovorne osebe bank zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ugotovljena premoženjska škoda zaznanih sumov znaša 777,3 mio evrov. Na področju pravosodja so marca oziroma aprila 2015 začele veljati spremembe in dopolnitve zakonov, ki urejajo sodišča, sodniško službo in državno tožilstvo, s čimer se uresničujejo priporočila GRECO v zvezi z zagotavljanjem integritete sodnikov in državnih tožilcev. Sodni svet je že sprejel Kodeks sodniške etike in imenoval Komisijo za sodniško etiko. Državnotožilski svet je že sprejel Kodeks državnotožilske etike ter imenoval Komisijo za etiko in integriteto. V zvezi z ukrepom »zakonodajna sled« je bila decembra 2015 sprejeta novela ZDIJZ, ki po novem določa, da bo moral organ ob javni objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil objaviti na spletu tudi podatke o zunanjem strokovnjaku, ki je sodeloval pri pripravi predpisa. Na področju financiranja volilnih kampanj in financiranja političnih strank je večja transparentnost zagotovljena od februarja 2015 prek objav na spletni strani Ajpes, kjer si je mogoče ogledati finančna poročila organizatorjev volilnih kampanj in letna finančna poročila političnih strank. Večja transparentnost na področju javnega naročanja je bila poleg obvezne uporabe e-dražb za ministrstva, organe v sestavi in vladne službe zagotovljena tudi z nadgraditvijo Portala javnih naročil, kjer je na podlagi izvedene nadgradnje od maja 2015 mogoč vpogled v sklenjene pogodbe iz javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev. V okviru izvedbe ukrepa »centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu« se v letu 2016 intenzivno izvajajo postopki izvedbe skupnih javnih naročil, v enakem ali v večjem obsegu pa se bodo izvajali tudi v letu 2017. Poleg tega programa sta bila v letu 2015 sprejeta še dva pomembna dokumenta, ki prav tako predvidevata delovanje v zvezi z integriteto in preprečevanjem korupcije, in sicer Strategija razvoja javne uprave 2015–2020 in Nacionalni reformni program 2015–2016. Pred kratkim je bil sprejet tudi Nacionalni reformni program 2016-2017, ki dodatno poudarja zavezo po nadaljnjem doslednem izvajanju ukrepov na področju omejevanja korupcijskih tveganj tako v javni upravi kot tudi na področju pravosodja. Glede na indeks zaznave korupcije mednarodne nevladne organizacije Transparency International je bila Slovenija v letu 2015 uvrščena na 35. mesto, in sicer z oceno 60, kar je štiri mesta višje kot leto prej in kaže, da si je država na tem področju postavila prave smernice in cilje, potrebno pa je odločno izvajanje ukrepov iz programa in drugih nalog, ki bodo pripomogle k izpolnitvi zastavljenih ciljev na tem področju. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z namero o odprtju klicnega centra v Mariboru s strani IBM in ga posreduje Državnemu zboru Vlada RS pojasnjuje, da je korporacija IBM v zadnjih nekaj letih odprla vrsto mednarodnih centrov v državah vzhodne Evrope, v katerih se izvajajo storitve za tržišča po celem svetu. Gre za Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, ki so se v internem procesu glede na izbrane kriterije uvrstile v izbor primernih ciljnih držav. Kriteriji so vključevali poslovno okolje, politično in ekonomsko stabilnost, kvaliteto veščin in znanj domačih mladih kadrov, ter predvsem ceno in usposobljenost delovne sile. Ker pri IBM Slovenija že od leta 1993 deluje Mednarodni center za sistemsko podporo (SSC), ki si je skozi leta uspel pridobiti visoko kredibilnost v korporaciji, je lokacija v Sloveniji predstavljala eno izmed možnosti za vzpostavitev novega centra za tehnično podporo in je torej Slovenija s pobudo IBM vstopila v skupino držav kandidatk. Vlada odgovarja, da je bil prvi kontakt predstavnikov vlade z IBM vzpostavljen oktobra lani. IBM je tekom pogovorov operiral z različnim številom predvidenih dodatnih delovnih mest, številke pa so se gibale od 50 do 1.000. Glede na izraženo pobudo IBM, ki sicer ni bila predstavljena v obliki poslovnega oz. investicijskega načrta, na podlagi katerega bi bilo možno presojati vse, neposredne in posredne koristi za Slovenijo, je SPIRIT pripravil kalkulacijo investicije IBM z upoštevanjem teoretično možnega koriščenja različnih vzpodbud za zaposlovanje mladih skladno z obstoječimi ali načrtovanimi podlagami in javnimi razpisi s poudarkom na vzhodnem delu Slovenije. Ob tem pa vlada poudarja, da davčne obveznosti v Sloveniji nikakor ne morejo biti predmet parcialnih dogovorov, saj gre za temeljni pravni okvir za delovanje države, kar je bilo pojasnjeno tako IBM kot tudi drugim zainteresiranim družbam skozi leta, ki oprostitve davkov postavljajo v ospredje kot temeljno pogajalsko izhodišče. Glede na prejeto gradivo in predstavitev možnosti, ki v Sloveniji obstajajo skladno z obstoječim pravnim redom, je IBM nato opravil presojo skladno s svojimi internimi pravili poslovanja in sprejel odločitev, da širitve dejavnosti ne bo pripeljal v Slovenijo. O svoji odločitvi je tudi obvestil Vlado RS, v svojem obvestilu pa ni podal obrazložitve za odločitev. Zato konkretnejšega odgovora na poslansko vprašanje o razlogu, zakaj IBM svoje dejavnosti ni širil v Sloveniji, ni možno podati, niti ni možno govoriti o nastali škodi ter izgubljenih delovnih mestih, saj je bila Slovenija, kot že rečeno, le ena izmed držav kandidatk za širitev, za kar odločitev na strani IBM ni bila sprejeta. Vir: MJU Vlada sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Vlada RS je na današnji seji sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, prva obravnava, EPA 1161 – VII, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Vlada RS je 13. 4. 2016 od Državnega zbora v mnenje prejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada RS je na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EVA 2014-1211-1059), ki je spreminjal ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalce in ga je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom Državnemu zboru v obravnavo predložila v mesecu februarju 2016, že 16. 3. 2016 podala negativno mnenje. Ker nov predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EVA 2014-1211-1161) vsebinsko ostaja enak predlogu iz meseca februarja 2016, Vlada RS ponovno podaja mnenje, kot ga je podala s sklepom, št. 0070213/2016/6 z dne 16. 3. 2016. Vlada RS poudarja, da nasprotuje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (predlog zakona), s katerim se spreminja temeljno načelo odškodninskega prava, da naj škodo v povzročeni višini povrne tisti, ki jo je povzročil. Predlog zakona prav tako nasprotuje temeljnimi načelom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), posega pa tudi v temeljne obveznosti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Vlada RS ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, saj predlog zakona nasprotuje pravilom odškodninske odgovornosti delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri delu ter obveznostim delodajalca, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Vir: MZ Vlada imenovala dr. Nejca Brezovarja za državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo Vlada je na današnji seji sprejela odločbo, da se dr. Nejca Brezovarja s 6. 5. 2016 imenuje za državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo. Dr. Nejc Brezovar je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik, leta 2012 je zaključil magistrski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2015 pa je pridobil naziv doktor pravnih znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 2008 je asistent in raziskovalec (habilitiran za področje Ustavna ureditev) na Fakulteti za upravo v Univerzi v Ljubljani. Do imenovanja je bil svetovalec predsednika Vlade RS v Kabinetu predsednika Vlade. Vir: MJU Imenovanje članov Komisije za ravnanje z GSO Vlada RS je sprejela Sklep o imenovanju članov Komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (GSO). Komisiji, ki jo sestavlja 17 članov, je namreč potekel mandat, zato je vlada imenovala nove člane komisije za mandatno obdobje štirih let. Člane so predlagale zakonsko določene institucije, predstavniki nevladnih organizacij pa so bili izbrani na podlagi javnih razpisov. Naloge komisije so spremljanje stanja in razvoja na področju uporabe genske tehnologije in ravnanja z GSO, sprejemanje stališč in dajanje mnenj ter pobud v zvezi z uporabo genske tehnologije in ravnanjem z GSO. Prav tako člani komisije svetujejoe vladi in ministrstvom o zadevah v zvezi z uporabo genske tehnologije in ravnanjem z GSO, obveščajo in informirajo javnosti o stanju in razvoju na področju uporabe genske tehnologije in ravnanja z GSO ter o svojih stališčih in o svojem delu. Prav tako je naloga komisije izmenjava podatkov in izkušenj s sorodnimi institucijami v tujini ter sodelovanje z njimi. Člani komisije so: dr. Jožica Zajc (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede), dr. Bojan Borstner (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), dr. Tomaž Grušovnik (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta), dr. Martina Bavec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), dr. Dunja Bandelj (Univerza na primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), dr. Uroš Potočnik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo), dr. Gregor Majdič (Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta), dr. Radovan Komel (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta), dr. Jelka Šuštar Vozlič (Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Igor Pribac (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), dr. Ivan Kreft (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), Tončka Jesenko (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije), Marjana Peterman (Zveza potrošnikov Slovenije), dr. Matilda Škrlj, Heda Senica, Borut Ambrožič. Vir: MOP Vlada imenovala Igorja Kotnika za generalnega direktorja Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo Vlada je na današnji seji sprejela odločbo, da se mag. Igor Kotnik imenuje za generalnega direktorja Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo, za mandatno dobo 5 let, in sicer od 6. 5. 2016 do najdlje 5. 5. 2021. Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih se položaj generalnega sekretarja in generalnega direktorja v ministrstvu, direktorja organa v sestavi in vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja uprave lokalne skupnosti pridobi z odločbo o imenovanju. Generalne direktorje v ministrstvih imenuje na predlog ministra vlada za dobo petih let. Kot določa postopek, posebna natečajna komisija ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj. Natečajna komisija nato seznam kandidatov, ki so po njeni oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj, predloži pristojnemu ministru, ki med kandidati izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši. Vir: MJU Vlada sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju članov stalne delegacije Republike Slovenije za sodelovanje v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst Vlada RS je sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju članov stalne delegacije Republike Slovenije za sodelovanje v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Stalno delegacijo sestavljajo: • mag. Božena Forštnarič Boroje, vodja Sektorja za človekove pravice, Ministrstvo za zunanje zadeve, vodja stalne delegacije; • veleposlanica mag. Blanka Jamnišek, Sektor za človekove pravice, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica delegacije in namestnica vodje stalne delegacije; • Mija Javornik, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, članica stalne delegacije; • Vojko Kunaver, Zavod RS za šolstvo, član stalne delegacije; • • • • • • • • • Nada Zoran, Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo, članica stalne delegacije; Marjetka Bedrač, v.d. direktorice Centra judovske kulture, Sinagoga Maribor, članica stalne delegacije; dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, član stalne delegacije; dr. Irena Šumi, vodja Inštituta za multikulturne in judovske študije, Alma Mater Europaea Evropski center Maribor, članica stalne delegacije; dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, članica stalne delegacije; dr. Vera Klopčič, Inštitut za novejšo zgodovino, članica stalne delegacije; mag. Renato Podbersič, Študijski center za narodno spravo, član stalne delegacije; dr. Alenka Janko Spreizer, Univerza na Primorskem, članica stalne delegacije; Matjaž Špat, član stalne delegacije, Zveza združenj borcev - Koordinacija taborišnih odborov Ravensbruck, Auschwitz, član stalne delegacije, Beata Lazar,direktorica Galerija-Muzeja Lendava, članica stalne delegacije. Republika Slovenija je 1. decembra 2011 postala članica Mednarodne projektne skupine za spominjanje, raziskovanje in poučevanje o holokavstu (v nadaljevanju ITF za holokavst), ki je na plenarnem zasedanju v Liègu decembra 2012 sprejela odločitev o spremembi imena v Mednarodno zvezo za spomin na holokavst (International Holocaust Remembrance Alliance) (v nadaljevanju IHRA). Ob včlanitvi je bila s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 25. 11. 2011 imenovana Stalna delegacija za sodelovanje Republike Slovenije v ITF za holokavst. Vir: MZZ Vlada določila predlog za odprtje Veleposlaništva Republike Slovenije v Iranu Vlada RS je določila predlog za odprtje Veleposlaništva Republike Slovenije v Islamski republiki Iran. Za odprtje veleposlaništva Republike Slovenije v Teheranu (VTE) obstajajo politični, gospodarski in konzularni razlogi. Na politični ravni so odnosi med državama danes dobri. Politični stiki so bili v letih po osamosvojitvi dokaj intenzivni, kasneje pa sta jih v širšem mednarodnem kontekstu obremenjevali vprašanji iranskega jedrskega programa in s tem povezanih omejevalnih ukrepov ter stanja človekovih pravic v Iranu, kar sicer ostaja aktualno vprašanje. Kljub temu smo ves čas uspeli ohranjati solidno raven političnih in zlasti kulturnih odnosov, medtem ko so se omenjene okoliščine in omejevalni ukrepi močno odražali predvsem na gospodarskih odnosih, ki v zadnjih letih niso dosegali potencialov. Slovenija za nadaljnjo krepitev političnih odnosov z Iranom potrebuje stalno diplomatsko prisotnost v Teheranu, ki bo omogočala, da se aktualna dinamika srečanj na visoki politični ravni čim bolje prenese v konkretne rezultate krepitve odnosov med državama. V Iranu obstajajo številne neizkoriščene priložnosti za dvostransko sodelovanje, zato mora Slovenija nadaljevati s prizadevanji za večjo prepoznavnost in promocijo. Pri tem ima rezidenčna diplomatska prisotnost velik pomen. Z odprtjem VTE lahko pričakujemo dodatno krepitev stikov na politični ravni, nove možnosti sodelovanja na področjih kulture, izobraževanja, turizma, okolja, raziskav in znanosti, nove možnosti za boljše medsebojno poznavanje in povezovanje, predvsem pa lahko s tem nudimo ustrezno podporo slovenskemu gospodarstvu pri vstopu na 80-milijonski trg, ki spada med enega najbolj perspektivnih trgov na Bližnjem vzhodu. Slovenska podjetja so zelo zainteresirana za odprtje VTE. Slovensko gospodarstvo je bilo v preteklosti že močno prisotno v Iranu, naša podjetja pa imajo sloves zanesljivih in kvalitetnih partnerjev. Iran zaradi večletnih omejevalnih ukrepov beleži velik primanjkljaj v razvoju na praktično vseh področjih gospodarstva. Možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja, tako v obliki blagovne menjave kot tudi skupnih vlaganj in investicij, obstajajo na številnih področjih: energetika, logistika, kmetijstvo, informacijsko-komunikacijska tehnologija, elektroindustrija, avtomobilska industrija, gradnja hotelske infrastrukture in notranja oprema, turizma, znanosti in tehnologij ter v tem okviru tudi nanotehnologije. Z odprtjem VTE bo, ko bodo za to vzpostavljeni ustrezni kadrovski, prostorski in tehnični pogoji, vzpostavljeno tudi konzularno poslovanje, v sklopu tega tudi vizumsko poslovanje. Storitve slovenske javne uprave bodo na ta način tudi v Iranu hitreje in lažje dostopne, kar bo olajšalo delovanje slovenskih podjetij in drugih ustanov, ki delujejo na tem območju. Povečala se bo tudi možnost konzularne zaščite za slovenske državljane v Iranu in ukrepanja slovenske diplomacije v primeru kriznih razmer ali naravnih nesreč. Vir: MZZ Vlada imenovala zastopnico pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor, za obdobje petih let Vlada RS je na današnji seji imenovala Adelo Postružnik za zastopnico pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor, za obdobje petih let. Zaradi uresničevanja Zakona o pacientovih pravicah je treba imenovati zastopnike pacientovih pravic, in sicer za vsako območje, ki ga pokriva Zavod za zdravstveno varstvo, ki je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti pravni predhodnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ustanovljenega z ustanovitvenim aktom 25. 7. 2013 s sklepom Vlade, št. 01403-27/2013/5, in njegovih območnih enot. Do sprejetja ustrezne pokrajinske zakonodaje zastopnike pacientovih pravic imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je Adelo Postružnik izbralo na podlagi prijave na javni poziv, ki je bil na spletni strani Ministrstva za zdravje objavljen od 12. 2. 2016 do 14. 3. 2016. Za zastopnika pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor, je predlagano kandidatko v roku za oddajo prijav predlagal Občinski svet Občine Šentilj, ki je skladno z drugim odstavkom 89. člena zakona lahko predlagatelj kandidata za zastopnika pacientovih pravic. Poleg navedenega je kandidatko predlagalo tudi Medgeneracijsko društvo za samopomoč Drava. Predlagana kandidatka Adela Postružnik je po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka. Ima večletne delovne izkušnje na področju prava, zdravstva in varstva pacientovih pravic, saj je med drugim vrsto let opravljala delo socialne delavke v Domu upokojencev Danice Vogrinec Maribor, zadnjih štirinajst let pa je bila direktorica Centra za socialno delo Pesnica. Za zastopnika pacientovih pravic je skladno s šestim in osmim odstavkom 50. člena zakona lahko imenovan kandidat, ki je državljan Republike Slovenije, obvlada uradni jezik, ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, ima najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju prava, zdravstva, varstva potrošnikov ali pacientovih pravic ter je oseba, vredna zaupanja, ki ima socialne in komunikacijske sposobnosti ter uživa strokovni in moralni ugled. Predlagana kandidatka izpolnjuje vse pogoje za imenovanje za zastopnika pacientovih pravic. Skladno s petim odstavkom 50. člena zakona mandat zastopnika pacientovih pravic traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Vir: MZ Vlada sprejela besedilo javnega poziva za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo javnega poziva za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj, ki bo objavljen v dnevnem časopisju in na spletni strani Ministrstva za zdravje. Zakon o pacientovih pravicah za vsako območje posameznega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti pravni predhodnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje in njegovih območnih enot (ustanovljen z ustanovitvenim aktom dne 25. 7. 2013, sklep Vlade, št. 01403-27/2013/5), predvideva določeno število zastopnikov pacientovih pravic. Avgustu Rebiču, zastopniku pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj, bo 14. 7. 2016 potekel petletni mandat. Za navedeno območje je potrebno imenovati novega zastopnika pacientovih pravic, ki bo mandat nastopil 15. 7. 2016. Zato je potrebno objaviti javni poziv, na podlagi katerega se bo izmed predlaganih kandidatov izbralo in imenovalo novega zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj. V skladu z drugim odstavkom 89. člena Zakona o pacientovih pravicah je priprava javnega poziva v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Vir: MZ
© Copyright 2024