1. No category

»Z Lipov v
cvetaučo
sprtolejtje«
STR. 3
Küpci aj
vsigdar
zadovolni
baudejo
STR. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
12.
maja
2016
{
Leto
XXVI,
št.
19
»NALIJMO SI ČISTO VODAU«
Gestejo lidgé, šteri nam pošilajo glas od vnaugo-vnaugo
lejt nazaj. Gestejo lidgé, šteri
nam s svojim žitkom svedočijo, kak moremo živeti kak
dobre peršone. Gestejo lidgé,
šteri eške dugo po svojoj smrti
povezüjejo lidi, prejk rosagov
pa prejk kontinentov. Eden od
takši je sveti Martin, šteri se
je djenau pred 1700 lejtami
naraudo v Savarii, ali kak se
gnes zové, Somboteli.
Nad malim ramom, gde je sodakov sin na svejt pridjauko,
gnes stogi lejpa cerkev. Letošnjo leto pa je po cejloj Evropi
Martinovo leto, eške bole pa v
Somboteli. V Božoj iži, nej daleč od sombotelskoga placa,
so letos gorprijali že več kak
šeststau prauškarov, med njimi dvejstau iz Slovenije.
Po navadi pridejo slovenski
Boži pautniki z ednim busom,
depa takšo je že tö bilau letos,
ka so pred Martinovov cerkvov parkérali trgé avtobusi,
šteri so pripelali več kak stau
štirideset vörnikov iz Slovenije. Med flajsnimi organizatorami prauškarski poti
najdemo slovenskoga frančiškanskoga patra Petra Lavriha, šteri je na konci aprila že
drügič pripelo slovenske Bože
pautnike.
»Mi smo člani Drüštva padašov svete Dežele (Szentföld), štero deluje že 25 lejt.
V Sloveniji mamo več kak
gezero kotrig« - pripovejda
predsednik drüštva pater
Peter pa cujdeje: »Tistoga
Slovenski prauškarge na gausti napunijo Martinovo cerkev. (Na malom kejpi) Pater Peter Lavrih, steri
organizera dosta praušk za Slovence.
davnoga leta smo odišli na
prauško v Jeružalem pa eške
gnes je naš ciu gorpoiskati
sveta mesta po Evropi pa
svejti. Zdaj smo na pauti že
tri dni: v češkom Velehradi
smo se poklonili svetomi Metodi, v slovaški Košicaj (Kassa) svetoj Elizabeti Vogrskoj,
naš najvekši ciu pa je sveti
Martin v Somboteli.«
Prauškarom je pater Peter
slüžo lejpo sveto mešo v obnovlenoj Martinovoj cerkvi.
Kak je v svojoj predgi tapravo,
takše svetnike je vöodebro za
tau paut, šteri so dosta pomagali Slavom pri krščanjskom žitki. Židauve je prej v
zgodovini vküpdržalo Sveto
pismo, šteroga smo pa Slovenci dugo nej meli v svojom
geziki. V cajtaj pred slovensko
Biblijo so slovenskomi narodi
največ moči dali svetniki, ga
vküpdržale Bože poti. Metod
je dau Slavom gezik, Elizabeta dobrodelnost, Martin pa
svojo peldo za žitek. Slejdnji
má prej sploj dosta cerkva po
Slovenskom, Slovenci ga na
veuko držijo.
Martinovi prauškarge v Somboteli radi večglasno spejvajo,
ka se celau vidi domanjomi
plebanoši Jánosi Schauermanni: »Slovenci so sploj
prisrčni lidgé, trnok rad je
mám pa sem veseli, če pridejo. Ge slovenski ne razmejm,
depa rad čüjem njino molitev pa čüdovitno spejvanje.
Slovence dosta vse briga pa
glopko vörjejo v Bogá.«
Gda pridejo v Sombotel slovenski prauškarge, na Marijin
oltar vsikdar vödejejo prčec s
slovenskim napisom »Hvalite
Gospoda vsi narodi«. Toga
so vidli vsi prauškarge, šteri
so tau paut prišli s krajine
Dolenjske ino Ljubljane. »Mi
smo iz fare svetoga Lenarta
iz Novoga mesta. Sploj smo
radi, ka smo gorpoiskali
svetnike, šteri so važni za
Slovence. Na Dolenjskom
se dosta moški zové Martin, pa je té patronuš sploj
prilübleni« - je pripovejdala
Cilka Smolič. Predsednik
Drüštva padašov poti svetoga
Jakoba v Sloveniji Metodij
Rigler pa je tapravo: »Z ženauv sva bila v Somboteli
že pred 15 lejtami. Gnauk
sva pa bila vküper na simpoziji v Slovenskoj Bistrici,
gde so o Martini gučali čednjaki s cejloga sveta. Pri
nas je bila šega, ka so po
Martinovoj evropskoj pauti
postavlali pa blagoslavlali
stopaje svetnika. Večkrat
sva cujbila.«
Pater Peter Lavrih je povödo,
ka takše prauške nas včijo
ovak gledati na Martina. »Nej
sta samo vino pa gaus, v
prvom redej je un biu dober
človek. Biu je dober pastér
svojoj čredi, pa pelda za
vörvanje v Kristuša. Zatok
moramo popraviti naš kejp
o njem.« Organizator vnaugi praušk je eške tapravo:
»Kristjani smo vseposedik
doma, depa nindrik nej
zacementérani. Smo na pauti, ka je naš ciu nebeska
domovina. Štacije na prauškaj moremo razmiti kak
stüdence, gde si nalejémo
čisto vodau, gratamo krepki
pa démo dale.«
Martinovi prauškarge si leko
po meši eške poglednejo razstavo o svetniki, gde vse piše
v slovenskom geziki ranč tak.
Cerkev v Somboteli pa de letos
eške dosta Boži pautnikov vidla, med njimi Slovence. Kak
domanji plebanoš gospaud
János pravi: »Samo tak leko
dobro doživémo pa svetimo
tau jubilejno leto, če vsikši
najde, kak leko grata püšpek
sveti Martin njegov dühovni
voditeu pa vodnik.«
-dm-
2
KRATKO POROČILO ZVEZE PRED OBČNIM ZBOROM
Zveza Slovencev na Madžarskem bo imela 20. maja občni
zbor, zato objavljamo kratko poročilo predsednika o delovanju Zveze v letu 2015.
Zveza Slovencev na Madžarskem je tudi v letu 2015 nadaljevala vrsto aktivnosti v skrbi
za naš narodnostni obstoj.
Koordinirali smo delovanje
kulturnih skupin, organizirali smo različne programe za
porabske otroke, sodelovali
smo z drugo krovno organizacijo, Državno slovensko
samoupravo, in lokalnimi ter
slovenskimi samoupravami.
Največ priznanj v okviru naše
krovne organizacije si zaslužijo porabske kulturne skupine, kar je predvsem zasluga
približno 120 članov v 9 kulturnih skupinah in njihovih
mentorjev. Gre za ljubiteljsko
kulturno dejavnost in skupine, ki ob ohranjanju ljudske
kulture ter ustvarjanju kulturnih vrednot prispevajo tudi h
krepitvi jezikovne identitete
in narodne zavesti Slovencev
na Madžarskem. Kulturne
skupine so v lanskem letu
imele približno 70 nastopov
na Madžarskem in v Sloveniji.
Ob tem smo še imeli vrsto odmevnih prireditev na Madžarskem in v tujini. Naštel bom
samo najbolj pomembne:
• 8. februar – Slovenski kulturni praznik v Monoštru, na
katerem je o pomembnosti
praznika spregovoril odranski župnik Lojze Kozar, ml.
• Februarja smo začeli tečaj
slovenskega jezika za začetnike v Slovenskem domu.
• 17. februarja smo oživili pustne šege v porabskih vaseh.
• 20. februarja smo priredili
kulturni večer na Gornjem
Seniku.
• 26. februarja smo predstavili knjigo Milana Vincetiča z
naslovom Lebdeča prikazen.
• 6. marca smo gostili svetovno znanega zamejskega
pisatelja in pesnika Borisa
Pahorja.
• 13. marca je reporterka Radia Monošter, Margita Mayer
Gašpar, v Sombotelu prejela
Pavlovo spominsko plaketo.
• 17. april – predavanje v Slovenskem domu z naslovom
Živela sem med Amiši.
• 17. aprila (še isti dan) je državni sekretar Miklós Soltész
z Ministrstva za človeške vire
obiskal Slovenski dom v Monoštru.
• 25.-26. aprila so Porabski
Slovenci gostovali pri Slovenskem kulturnem društvu Bazovica na Reki, na Hrvaškem.
• 22. maja je naša organizacija imela 7. volilni občni zbor
v Slovenskem domu.
• 29. maja 2015 je v Pečarovcih nastopila Gledališka
skupina Nindrik-indrik na 9.
festivalu skečev, kjer so igralke sprejele tudi priznanje Prefrigani zgrebaš za najboljšo
stransko vlogo.
• 7. junija je Komorni pevski
zbor ZSM Monošter praznoval 10. obletnico svojega delovanja.
• 25. junija smo podpisali štiristranski sporazum o sodelovanju z županijsko skupščino.
• 2. julija smo se udeležili
Vseslovenskega srečanja v
Ljubljani.
• 18. julija smo organizirali
srečanje Porabskih Slovencev
v Andovcih.
• Od 8.-16. avgusta smo izvedli XIV. Mednarodno likovno
kolonijo v Monoštru.
• 22. avgusta je FS ZSM Gornji Senik praznovala 30. obletnico svojega delovanja.
• Od 23.-28. avgusta smo
organizirali 45. Mednarodno
likovno kolonijo mladih v Slovenskem domu v Monoštru.
• 4. septembra smo pred kulturnim centrom odkrili spomenik v spomin slovenskim
porabskim pregnancem na
Hortobágy.
• 10. oktobra je Slovensko
društvo v Budimpešti praznovalo 25. obletnico svojega delovanja.
• 17. oktobra smo organizira-
li skupaj s Porabskim kulturnim in turističnim društvom
Andovci prireditev »Vrajža
nauč«.
• 8. novembra smo imeli
najpomembnejšo prireditev,
25. jubilej Zveze Slovencev na
Madžarskem.
• Decembra so imeli božične
koncerte naši pevski zbori.
Ob tem smo bili soorganizatorji
11. mednarodnega kolesarskega maratona, filmskih in
Monoštru.
Za razvoj in obstoj naše skupnosti je pomembno tudi gospodarstvo. Razvojna agencija
Slovenska krajina uspešno
vodi evropske projekte in je
končala tudi projekt izgradnje vzorčne kmetije s pomočjo RS.
V Hiši jabolk in na Vzorčni
kmetiji smo imeli vrsto prireditev, ki zagotovo pozitivno
vplivajo na razvoj gospodar-
literarnih večerov, organizirali
smo jezikovni tečaj ter likovne
razstave v kulturnem centru.
Ob kulturnem dogajanju smo
imeli bogato in pestro politično življenje. Naša organizacija je organizirala 7. volilni
občni zbor, na katerem smo
izvolili novo vodstvo ter predsednika. Novembra je Zveza
Slovencev aktivno sodelovala
na XV. seji slovensko-madžarske mešane komisije.
V letu 2015 so nas večkrat
obiskali najvišji politiki iz
matične države Slovenije in
iz Budimpešte, med drugim
nas je večkrat obiskal Gorazd
Žmavc, minister za Slovence
v zamejstvu in po svetu, župan mestne občine Murska
Sobota ter župani občin z Goričkega.
Pri našem delu smo sodelovali in izkoristili pomoč Veleposlaništva RS v Budimpešti in
Generalnega konzulata RS v
stva v Porabju. Na Vzorčni
kmetiji so se srečali tudi državni predsedniki Republike
Slovenije, Avstrije in Madžarske.
Tudi v lanskem letu smo nadaljevali založniško dejavnost
naše organizacije. Tednik Porabje redno izhaja in je edini
slovenski časopis na Madžarskem, ki v maternem jeziku
informira Slovence na Madžarskem o delovanju naših organizacij in društev. Tudi lani
smo izdali letopis Porabski
koledar 2016 in skupaj z založbo Franc-Franc iz Murske
Sobote knjigo Ferda Godine z
naslovom »Vaške slike«.
V vodstvu Zveze se ves čas
zavedamo pomena narodnostnih šol in vrtcev pri ohranjanju maternega jezika. Za
osnovnošolce smo organizirali likovno kolonijo, za malčke pa gledališke predstave.
Ob kulturi in politiki so po-
Porabje, 12. maja 2016
membna tudi ostala področja. Tudi šport je pomemben
dejavnik našega življenja.
Športna društva v Porabju so
zaključila uspešno sezono,
mladi športniki so se udeležili
39. mednarodnega športnega
srečanja mladih slovenskih
športnikov iz obmejnih dežel
v Brežicah.
V letu 1998 predani Slovenski
hiši v Monoštru smo, kljub
določenim gospodarskim težavam, tudi lani nadaljevali z
našo vsestransko dejavnostjo.
Imeli smo vrsto odmevnih
prireditev in konferenc in
tako smo v naši regiji postali
pomemben kulturni faktor.
Delovanje kulturnega centra
je pomembno tudi iz gospodarskega vidika, saj nudi
delovna mesta Porabskim
Slovencem, ob tem pa gotovo
vpliva na ohranjanje slovenskega jezika in kulture ter na
krepitev narodnostne zavesti.
Na seji Slovensko-madžarske
mešane komisije smo dosegli,
da bosta Vladi RS in Madžarske finansirali obnovo Slovenskega kulturnega centra.
Sanacijo lahko začnemo že
zdaj spomladi in predvidoma
končamo do konca leta.
Zveza Slovencev na Madžarskem je tudi v letu 2015 uspešno sodelovala s slovenskimi
političnimi in kulturnimi
institucijami, predvsem z Uradom za Slovence v zamejstvu
in po svetu, z Javnim skladom
za kulturne dejavnosti RS, z
Olimpijskim komitejem Slovenije, z občino Murska Sobota,
z občinami na Goričkem in z
madžarsko narodno skupnostjo v Prekmurju. Na Madžarskem uspešno sodelujemo z
Državno slovensko samoupravo in našo zagovornico v
madžarskem Parlamentu.
Prepričan sem, da smo kljub
vsem težavam tudi v prejšnjem letu uresničili naše cilje
ter izvedli naše programe in
s tem okrepili našo majhno
narodnostno skupnost.
Jože Hirnök
predsednik ZSM
3
»Z Lipov v cvetaučo sprtolejtje«
Tak se je zvau program Kulturno-prosvetnoga drüštva Lipa s
primorskoga Šempasa, šteroga
je začnilo z Zdravljicov, slovenskov himnov, dale pa smo pod
taktirkov Jelke Bajec Miku-
Mešani pevski zbor je v več kot enournem programu nastopil dvakrat
so 30. aprila nutpokazali v konferenčnoj dvorani varaškoga
Slovenskoga doma. Dva kedna
prva so v njinoj vesi gorstaupili člani MePZ Avgust Pavel
z Gorenjoga Sinika, zdaj pa je
z vesnic nej daleč od veukoga
varaša Nova Gorica v Porabje
pripotovalo kauli 50 lüdi, med
njimi dosta pesmarov, goslarov
pa gledališčnikov.
letič čüli slovenske ljudske pa
umetne pesmi. Lepau je bilau
poslüšati štiriglasno spejvanje.
Z veukim avtobusom sta v Porabje pripotovali dvej pesmarci
Vokalno-instrumentalne skupine Kresnice. Na kitaro je igrala
pa spejvala Matejka Černe. »Že
dvajsti lejt vküper spejvamo,
zvekšoga slovenske ljudske
pesmi pa šlagere. Mamo velki
Gostje iz Šempasa in Spominčice pred slovenskov ižov v Somboteli
»Naše drüštvo je staro že 33
lejt, depa zmejs smo malo
gorenjali. Zdaj brezi pavze
delujemo 16 lejt« - nam je pripovejdo predsednik drüštva,
vsikdar nasmejani Srečko
Mesarič. »Začnili smo z moškim zborom, depa smo meli
premalo moškov. Te smo dale
spejvali vküper z ženskami,
mejšani pevski zbor mamo že
več kak 15 lejt.«
Té primorski zbor je tistoga večera rejsan lepau spejvo. Vse se
repertoar. Največkrat gorstaupimo v domanjoj krajini,
depa dostakrat spejvamo
Slovencom v tihinski rosagaj
ranč tak. Nej davnik smo bili
v Düsseldorfi, zdaj pa vüpamo, ka mo s svojimi pesmimi
ogrejli srca lidam v Porabji«
- je povödala Matejka Černe,
štera je s svojov kolejgarcov zaspejvala tri pesmi.
»Naša gledališka skupina se
zové ŠOOV, vejpa so člani z
vesnic Šempas, Osek, Ozeljan
pa Vitovlje« - nam je raztomačo Srečko Mesarič, šteri je v
kratkom skeči špilo glüpoga
djagara, ki si je v krčmej nej pa
nej mogo naraučiti dva deci »ritoznojčana« (slovenskoga vina).
Eške bole špajsno je gratalo, gda
sta se začnila pogučavati z djeklavim padašom. Té skeč je eden
tau dukše igre »Krčma v vesi«.
Slovenskoga večera pa nega
brezi fud. Če rejsan je »harmonikašov izpod Vitovske gore«
več, sta navzaučim lejpe slovenske melodije pripelala eden
mladi pojep pa prejdjen skupine Jordan Ušaj, šteri ovak sedi
v invalidskom stauci. »Pred
petimi lejtami, na svetek gostanjov smo napravili tau
skupino, pa od tistoga mau
igramo vküper. Pri mladi
pojbaj je tau bila najvekša
problema, ka se jim je narodna muzika nej vidla. Depa
gda so go bole spoznali, jim
je bilau že lepau« - pripovejda
fudaš s frajtonarcov, šteri ovak
sam tö vküpkladé pa popravla
harmonike.
Lejpi kulturni večer se je končo
s pesmimi Mejšanoga pevskoga
zbora Lipa, štere do navzauči
eške dugo čüli v svoji vüjaj. Eške
najbole slejdnjo pesem: »Vsakši
mora meti prijatela«.
Padaštvo med vesnicov Šempas
pa Monoštrom trpi že deset lejt.
»Vsikšo leto dé s Porabja edna
skupina v Šempas, uni pa pridejo k nam vsikšo tretjo-štrto
leto. Eške s Sombotela pa Pešta so že bili na Primorskom.
Tam živéjo sploj dobri lidgé,
prijazni, gostoljubni. Vsikdar
nas lepau gorprijajo, vüpam,
ka so uni ranč tak veseli, ka
so leko k nam prišli« - je povödala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Gyöngyi
Bajzek.
»Naša srečanja se zovéjo ’Domovina je lübezen’« - je dale
tomačo organizator Srečko
Mesarič pa cujdau: »Vsikšo leto
zovémo drüštva iz vsakšoga
sausednjoga rosaga, iz Avstrije, Italije, Hrvaške pa Madžarske. Radi bi se povezali pa
prejk kulture pokazali, ka vsi
znamo biti Slovenci, kak tau
mora biti.«
Na konci kulturnoga programa
so navzauče čakale primorske
dobraute: fajni pršut (šunka)
pa salama, cuj pa bejli krü. Teklo je žmano vino iz krajine gostov. Za en malo so naprejprišle
tak gorstaupili lanjsko leto v
Šempasi. Slovenski popotniki
so si poglednili indašnje rame
v muzejskoj vesi pa se pri slovenskoj iži malo vküper veselili
s sombotelskimi pesmarcami,
goslari pa plesci. Kaj več drügoga pa so nej mogli videti, ka je
Harmonikarja izpod Vitovske gore
fude pa se je začnilo veselo spejvanje do kesni vör.
Drügi den so se slovenski gostje
napautili v Somboteu, gde so je
pričakali člani skupine Sombotelske spominčice, šteri so ranč
začno copotati dež. Donk so
koražno slobaud vzeli od svoji
padašov, je pozvali nazaj v Šempas pa se podali na dugo-dugo
paut na Primorsko.
-dm-
LEPI, BOGATI IN PESTRI
PRIREDITVI OB ROB
Z veseljem sem sprejela povabilo Zveze Slovencev na
Madžarskem na kulturno prireditev z naslovom Z Lipo v cvetečo pomlad, ki je bila v soboto, 30. aprila ob 18. uri.
Organizatorji poznajo avtobusne proge po Porabju in vedo, da
ob sobotah skoraj ni primernih avtobusnih povezav, zato so
naročili avtobus iz Slovenije, ki je peljal z Gornjega Senika ob
17.15 uri. Ko sem na Dolnjem Seniku stopila na avtobus, me je
presenetilo število potnikov na avtobusu. Zastonj smo se odpeljali v sosednje Sakalovce, nihče ni čakal avtobusa. Ko smo prispeli do Slovenskega doma, nas je bilo skupaj deset. Tudi tam
ni bilo veliko ljudi.
Kulturno prosvetno društvo Lipa Šempas je seveda kljub temu
z velikim navdušenjem predstavilo program: zelo lepo je pel
mešani pevski zbor, gledališka skupina ŠOOV nas je spravila v
smeh, vokalno-inštrumentalni duet Kresnice nam je segel do
srca, harmonikarja izpod Vitovske gore pa nismo hoteli pustiti
z odra.
Za lep in bogat program smo se navzoči zahvalili z navdušenim
aplavzom, ploskali smo tudi namesto tistih, ki so ostali doma.
In še presenečenje: po programu je gostujoče društvo pogostilo
tudi publiko.
Menim, da se je vsak vrnil domov z bogatimi doživetji, vseeno
pa je bilo zelo nerodno, da je goste počastilo s prisotnostjo malo
gledalcev.
Erika Glanz
Porabje, 12. maja 2016
4
Od
Slovenije…
Škoda zaradi pozebe lahko preseže
prag naravne nesreče
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je
po obisku Prekmurja ocenil, da bi škoda zaradi pozebe lahko presegla 2,5
milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče. Židan se je zavzel
za čimprejšnjo izvedbo postopkov za
ugotovitev škode. »V tem trenutku je
prezgodaj govoriti o končnem odzivu države, ker bo ocena realne škode
znana šele čez nekaj tednov,« je dejal
Židan. Direktor soboške enote kmetijsko-gozdarskega zavoda Franc Režonja
je poudaril, da je polarna fronta največ
škode v Pomurju povzročila na trajnih nasadih, vinski trti, sadovnjakih,
poljščinah, oljnih bučah, krompirju in
koruzi. Vinogradi so poškodovani le
od nadmorske višine okoli 230 metrov,
škoda pa se bo ponekod poznala tudi
več let. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič
je po ogledu dejal, da je največ škode
vreme povzročilo v vzhodnem delu države. Po prvih ocenah je poškodovanih
od 13 do 15 odstotkov vinogradov, kar
pomeni od 500 do 570 ton pridelka. Zaradi škode je Židan dejal, da je potrebna
previdnost pri spreminjanju davčnih
zakonov, zato bo poskušal predstaviti
vladi trenutno stanje na terenu in jo
prepričati o spremembah zakonodaje,
kot jo je predlagalo kmetijsko ministrstvo.
Britanci priporočajo Slovenijo
Teroristični napadi vse bolj krojijo naša
življenja in navade. Tudi potovalne.
Večina Slovencev se je odpovedala potovanjem v Severno Afriko, Turčijo in
na nekatere grške otoke. Spomin na
teroristične napade v evropskih prestolnicah pa hitro bledi. Ne samo Slovenci,
tudi drugi Evropejci se sprašujejo, kateri kraj izbrati za varen dopust. V Veliki
Britaniji se je na spisku najvarnejših
turističnih destinacij znašla tudi Slovenija, kjer je, kot navaja britansko zunanje ministrstvo, sicer nekoliko poostren
nadzor na mejah, predvsem na meji s
Hrvaško, a stopnja ogroženosti je nizka.
DELAVNICA PRI SLOVENSKOM DRÜŠTVI
V BUDIMPEŠTI
Vodstvo
Slovenskoga
drüštva v Budimpešti je 30.
apriliša organiziralo delavnico. Tak smo si zgučali, ka
pripravimo pa notri pokažemo stare jesti, ka so naši
starišje, babice, dedki pa mi
starejši jedli pred dosti lejtaj.
Tak smo se te v soboto že po
enajsti vöri zbirali pa smo
začnili z delom. Na probi
pevskega zbora smo puskusili našteti na kakšne takšne
stere jesti šče paumimo.
Jeli so prej pečene krumpiče
večer s cvirtji, z žmaučom
pa segnjeno mlejko. Močnik
so küjali, kukarčnoga pa
dinskoga. Kauk (šterc) so
pekli, kukarčnoga pa dinskoga notri s cvirki. Cvrtino
na klabük so pekli pa šmarni. Žgauntje so küjali, kukarčne pa dinske, gora cvirke pa vrnjo mlejko. Cvrli
so iz bečke kisejlo kapüsto,
za vsisvecovo, za 1. november, če prej düšice pridejo
vnoči domau, aj se dobro
nadjejo. Tau so bile raje pogače. Kifline pa bukline so
pa grüšče, so šišili, tau so
bile kloce. Tau za zimau.
Gospočke tikvi so pekli.
V gaušči so nabirali djagode, divjo grauzdje (bo-
Mi vsi smo pripravljali té bogati sto
tö pekli pa vrgenjike (perece). Kakšnokoli velko delo
je bilau pri verstvi - mlatidev, žetvo - so vrgenjike
pekli pa so dali s šonko.
rovnice), gobe. Tau so
doma vse gori ponücali.
Gda so zabadali, te so cvirke
dali v en velki pisker pa z
žiraum doli polejali pa slejtkar ali sprtulejt naprej vzeli.
Ka so pili naši predniki: domanjo vino. Ka skorak vsakša iža mejla grauzdje na ruš,
pa so vino redli. Mošt so
prešali, če je vözavro, je bijo
Pekli smo: cvrtino na klabük, štiri dinske torte - pijane Kate, dinski pa kukarčan
kauk (šterc), posipanoga s
cvirke, dvej žete makove pogače, kak so bile velke ponvi.
Iz toga smo pripravili na en
velki sto málo razstavo. Lejpo je bilau, naši člani so pa
šče domanji pokaraj prinesli. Tak ka je tau našo srečanje, delavnica bila kak eno
gostüvanje. Te ene ženske so
dosti delale, pripravlale. Tau
so bile Marika Kovač, Terika
Anderko, Irinka Škaper, šče
naša najstarejša članica,
94 lejt stara Medika Törő je
pomagala. Mladi, Eržika
Kondor pa Betti Domjan
pa Feri Kovač so bili snejg,
graužali piškoto. Delo sta
v künji vodile predsednica Agota Merkli Kállay pa
častna predsednica Irena
Pavlič, slike je delo Feri Kispál, naj mamo za spomin.
Na konci smo sedli, si želeli dober apatit, jedli smo
pa nazdravili. Počütili smo
se zelo dobro. Predsednica Agota Merkli Kállay se
Kukarčen kauk pa dinska torta. Na pravo pa pečenje s klabasi pa rbet gora
zrejzani
vcuj okajeno pečenje. Na
žgauntje krumče pa dödöla.
Redli so straušanco, na ole
kapüsto, bubrke, krumče
z lükom. Če so zabadali, so
mesau v pac djali pa po tistim kadili. Gbance so prej
pekli, kraugle pa duge, ka
skorak v vsakšoj vesi so bili
lončardje. Retaše so pekli,
karičine pa ščipkove. Pogače na štiri tjikle, kak je bila
velka ponev ali pa so djali na
lopar, pa v peči so je spekli.
Te pogače so bile karičine pa
djabtjine z makom posipane.
Največkrat so takšne pekli
Pokaraj je bijo vözrejzeni,
fajnske so bile žete makove pogače. Fanke so pekli
pa lašče, skalge, cvirkove
pogače pa salove, gda so
zabadali. Slejdkar so pekli
djabkine pogače (lepény)
dinsko torto - pijano Kato.
Kak je bilau pri zabadanji,
tau vsikši vej, ka je zdaj tö
tak. Kakšno župo so küjali:
spaumnili smo se, da dostikrat pržgano, krumčino, da
so ščipke redli - ščipnasto
župo pa grajovo. Mlejčno
kašo pa mlejčne zrejzence
so tö küjali. Sad, jabolke
Prtje makove pogače pa dinska torta
malo vinski. Palinko so žgali
pa mejo (hmel) so brali pri
potoki in domanji pir küjali.
Takšne stvari smo se
spaumnile.
No,
mi
smo iz tega pripravili:
Straušenco, na ole krumče z lila lükom, na ole gra
z lukom. Tau smo dali z
okajenim pečenjom pa
rbatom (kare) pa klobasi.
Porabje, 12. maja 2016
je vsakšoma zavalila za to
velko delo, želeli smo, naj
se nam tudi drgauč tak posreči pripraviti delavnico.
Tistim, steri so ostali doma,
naj jim bo žau, ka takšnoga
zanimivo srečanje redko
mamo.
Irena Pavlič
Foto: F. Kispál
5
TUDI MI SMO POSTAVILI
MLAJ
30. aprila smo v organizaciji Društva porabske mladine, Slovenske vzorčne kmetije in Slovenske narodnostne samouprave
Gornji Senik postavili mlaj pri Slovenski vzorčni kmetiji.
Postavljanje mlaja je navada, pri nas, saj smo si morali nabraki sega v predkrščansko dobo. ti energijo. Nato pa smo vsi spreNekoč so mladeniči postavljali mljali traktor do kmetije, kjer so
mlaj svojim izvoljenkam. Da- nas čakali že ostali. Punce smo
nes pa se je tradicija spreme- hitro okrasile bor, dečki pa so
nila in so večinoma skupnosti pripravili vse, kar so rabili za
Končan je tečaj slovenskega jezika
UPAMO, DA BO
NADALJEVANJE
»Vsak začetek je težak, ampak
vaja dela mojstra«. To je bila
moja krilatica. Se je zgodilo, da
mi je lani pozimi Jožef Hírnök
(predsednik ZSM) rekel: »Attila,
težave. Slovnica je bila vse bolj
in bolj zapletena, širil se je naš
besedni zaklad. Mnogo smo vadili pravilno izgovorjavo in smo
prevajali iz slovenščine v ma-
… do
Madžarske
Odobren referendum o prebežnikih
Madžarsko vrhovno sodišče je 3. maja
odobrilo referendum o obveznih begunskih kvotah, na podlagi katerih
bi članice Evropske unije sprejele
prebežnike. Pobudnik referenduma je
madžarska vlada, njeno vprašanje se
glasi: »Ali želite dovoliti Evropski uniji,
da brez podpore Parlamenta predpiše
obvezno preselitev nemadžarskih državljanov na Madžarsko?«
Vrhovno sodišče je o razpisu referenduma odločalo, potem ko so bile vložene
pritožbe na odločitev madžarske volilne komisije, ki je potrdila referendumsko vprašanje. Civilne organizacije in
Del tečajnikov z učiteljico Nikoleto Vajda Nagy
Ženske in dekleta so okrasile mlaj
tiste, ki postavljajo mlaje po
vaseh.
To leto smo se mladi odločili,
da bi tudi mi postavili mlaj. Za
lokacijo smo izbrali Slovensko
postavljanje. Naš skupni mlaj je
bil kar hitro postavljen na svoje
mesto. Sledilo je druženje.
Organizatorji smo bili veseli,
da se je toliko ljudi udeležilo
Gasilska slika po opravljenem delu
vzorčno kmetijo na Gornjem
Seniku. Kot organizator pa se
nam je pridružila še Slovenska
narodnostna samouprava vasi.
Naši fantje so že en teden prej
podrli bor, po katerega smo se
skupaj odpravili na dan postavljanja. Dečki so prinesli bor čez
potok, na cesti pa so ga spravili
na traktor. Potem smo se napotili proti vzorčni kmetiji. Med
potjo smo se enkrat tudi ustavili
postavljanja in lahko rečem,
da je bil naš dogodek popolnoma medgeneracijski, saj so
nam poleg mladih pomagali
tako otroci kot odrasli.
Ker ne želim nobenega izpustiti, se ne bom posebej zahvaljevala, ampak bi vsem skupaj
rada rekla: HVALA!
Martina Zakocs
predsednica Društva
porabske mladine
Zveza Slovencev na Madžarskem
organizira slovenski jezikovni
tečaj. Tudi ti se boš vpisal, kajne?
Takoj sem se prijavil na tečaj.
Prvič nas je bilo kar veliko. Več
kot dvajset tečajnikov je obiskovalo tečaj. Pozneje je ostala skupina približno desetih ljudi, ki je
marljivo obiskovala ure. Vsak
teden enkrat, v četrtek smo se
srečali v Slovenskem domu. Naša
učiteljica je bila Niki Vajda. Bila je
potrpežljiva in ljubezniva. Sprva
sta nam povzročali veliko težav
izgovorjava soglasniških sklopov
in slovenska slovnica, toda teden
za tedom je bilo vedno bolje in
bolje. Mi smo pregledali vselej
vsako domačo nalogo in smo
popravili pravopisne napake. Seveda so bili nekateri tudi odsotni
zaradi dela ali bolezni. Posebej je
bilo veselo, ko so sodelavci kake
televizije pripravljali prispevek
o samem tečaju. Na tečaju je
bila večina učencev madžarskega porekla, ampak pouk so
obiskovali tudi ljudje slovenske
narodnosti. Na začetku maja se
je končal prvi tečaj.
V sredini septembra se je začel
nadaljevalni tečaj. Bili so taki,
ki so se nehali učiti, ampak prihajali so tudi novi učenci. To trimesečje je bilo že mnogo boljše,
hkrati so pa nastopile tudi nove
džarščino in tudi obratno. V tem
obdobju nam je dajala učiteljica zmeraj več domačih nalog.
Pomembno vlogo so igrali tudi
dialogi. V decembru se je končal
drugi tečaj.
Letos februarja se je začel tretji
tečaj, srednji - nadaljevalni. Trije
smo ostali iz prve skupine. Reni,
Robi in jaz. In seveda učiteljica,
Niki. Toda ponovno se je pridlužilo skupini več ljudi. Med njimi
so bili tudi taki, ki so se že učili
slovenski jezik. Dobra skupina
se je zbrala na tem tečaju. Bilo
je zelo zanimivo, da smo vse
več govorili slovensko. Dodobra
smo se nasmejali, če je nekdo
govoril neumnosti. Zakaj? Ker
smo že precej razumeli. Namreč
tudi iz napak se je mogoče učiti.
Seveda smo pisali veliko pisnih
nalog z večjim ali manjšim
uspehom. In vse več smo govorili slovensko. Na žalost tudi ta tečaj se je končal. Ampak upamo,
da bo nadaljevanje letos jeseni.
Draga učiteljica Niki! Zahvaljujemo se za vse! Vemo, da si
noseča. Želimo tebi in tvoji družini dobro zdravje! Hvala Zvezi
Slovencev, da je organizirala
slovenski jezikovni tečaj!
In nestrpno čakamo jesensko
srečanje.
Attila Fáczán
Porabje, 12. maja 2016
opozicijske stranke opozarjajo, da je
vprašanje protiustavno, ne spada v
pristojnost Parlamenta in ne ustreza
kriterijem enopomenskosti.
Vlada se sedaj pripravlja, da državljane povpraša septembra ali oktobra.
Medtem je Evropska komisija najavila,
da bo zahtevala 80 milijonov forintov
(250 tisoč evrov) prispevka za vsakega
odklonjenega prebežnika.
Taksisti proti spletnemu ponudniku
prevozov
Taksisti v madžarski prestolnici so z
demonstracijami večkrat opozorili
na to, da jim prevozniška mreža Uber
jemlje stranke in s tem tudi vir dohodkov. Spletno platformo Uber koristi za
prevažanje na Madžarskem (predvsem
v Budimpešti) 150 tisoč uporabnikov.
Na ta način se preživlja 1200 šoferjev,
ki pa vsi razpolagajo s potrebnimi dovoljenji, plačujejo davke in izstavljajo
uradne račune, poudarjajo predstavniki podjetja.
Vlada želi kljub temu poostriti predpise: nezakonito izvajanje storitev lahko
privede do odvzema vozniškega dovoljenja za pol leta ali registrske tablice za
tri leta. Taksisti pozdravljajo predlog,
pri družbi Uber pa razvijajo nove storitve za izboljšanje ponudbe in zagovarjajo liberalizacijo prevozniškega trga.
6
Küpci aj vsigdar zadovolni baudejo
Gda se zazranka v Števanovca na srejdi vesi prejkpelam
ali če pejški dem, že audalič mi denejo pogače, kiflinge pa
vse fele pokaraji, štere ranč te pečejo. Človeka, če ške ali nej,
nika vleče, aj prejk prage staupi. Tau je nej pekeraj, tau je
števanovska bauta, štero zdaj že drügo leto Zoli Nagy ma
vövzeto od ÁFÉSZA (zadruge). Zvün tauga še dvej krčme
ma, edno v Števanovci, edno pa na Dolenjom Seniki. Kak
mi je pripovejdo, njegva želja je vsigdar ta bila, pa zdaj se
ma je spunila.
- Zoli, če dobro vejm, ti si se
za bautoša vönavčo, zvün
tauga, ka zdaj tau delaš,
emo si kakšo prakso v tejm?
»Gda sem zgotauvo, potistim
sem v več bautaj delo, kak na
Vogrskom tak v Avstriji, dapa
bilau je tak tö, ka sem pri
zidari delo. Dapa mi je vsigdar tau bila želja, ka gnauk
mo svojo bauto ali krčmau
emo pa nedo mi več drügi
zapovejdali, ka aj delam pa
kak aj delam. Dugo sem nej
emo priliko, cejlak dočas, ka
so na Dolenjom Seniki nej
zaprli pa nazaj dali krčmau.
Dolenji Senik je moja rojstna
ves pa vsigdar mi je tau bila
želja, ka gnauk tisto krčmau
v najem vzemem, gde je moj
oča gnauk svejta delo. Dja
kakšnokoli delo napravim pa
se ne bojim od dela, dapa k
mojomi srcej je zato trgovanje
najbola skrak.«
- Ka je lejpo v tau meštariji?
»Tau je nej leko delo, zato ka z
lidami se spravlaš, dapa zato dja
tau rad delam. Tak mislim, za
tau se tö moraš naroditi, sploj
pa za enga dobroga trgauvca.
Neškem se hvaliti, dapa če
fejst škem, te küpec tisto küpi,
ka ma dja ponüjam, ka ma
dja škem odati, pa tau je leko
ka cejlak drügo, ka je on sto
küpti.«
- Gvüšno si dosta zmišlavo
prvin, kak bi bauto vövzejo,
zato ka gnesden tem vaškim
bautam nede tak dobro kak
gnauksvejta, gda nej bilau
konkurence. Prvin je lüstvo
vse v vesi kipüvalo, nej so
odli v Varaš pa nej so bile
te velke baute kak Penny pa
Spar.
»Nej je leko gnesden tej malim
bautam po vasnicaj, gnauk
zato, ka z velkimi firmami ne
moreš pogodbo naprajti, aj
teba blago vöpripelajo. Dosta-
taši küpci, steri dragše klobasi tö küpijo, zato ka so baukše.
Mam taše klobasi, štere samo
pri meni se dajo küpti, zavolo
tauga še iz Varaša pridejo sé
ponjé. Tak ka lüstvo po vasaj tö ne gleda vsigdar samo
cejno, liki kvaliteto tö. Dosta
tašo kipüjejo še pri meni, ka je
žmetno, kak Coca Cola, pivo
pa tašo, najbola tisti, šteri se
z busom pelajo v Varaš, pa
neškejo odtistec tau žmečavo
domau vlačiti, bola dvajsti
forintov več plačajo. Probam
krat je tak, ka v avto sedem,
küpim blago pa te ga sé v bauto pripelam, zato ka mena
sé vö ne pripelajo. Fejst rad bi
novine odavo lidam, že dvej
leta tau rihtam, dapa pogodbo neškejo podpisati. Do Dolenjoga Senika je vöodpelajo,
dapa sé v Števanovce več nej.«
- Ka leko ti v svojoj bauti tašo
ponidiš, ka v velki bautaj ne
morejo küpci küpti?
»Med odavam, ka se tü v vesi
dela, semena, mam diabetično blago za tiste, steri cukrni
beteg majo, mam edno peč,
pa kak edna mala pekarna,
ka se da, vse tü spečemo. Tau
je tö nauvo, zato ka do tejgamau telko fele pokarajov s
pekeraja nej bilau. Zdaj sem
küpo eden mašin, s sterim
klobasi leko rejže, té je tö dvejstaudjezero forintov košto.
Leko bi falejšoga küpo, že za
dvajsti djezero, samo s tistim
bi nej mogo tak lopau pa tak
na tenke gorzrezati klobasi.
Pri klobasi tö probam malo
baukšo kvaliteto odavati med
drugimi klobasi, zato ka so
s cejnami tam biti kak vekše
baute v Varaši, dapa tau je nej
leko delo ednoj tašoj maloj
bauti, kak je ta v Števanovci.
Dosta predpisov je, kak HCCP
pa nauve davčne blagajne,
tau je vse drago. Zdaj sem
küpo eden taši program na
računalnik, šteri vönapiše
še prvin, kak bi se dojšlo, od
steroga blaga kelko moram
naraučiti. Samo vsakšo blago,
ka je na mašini, dja moram
nutranapisati, pa tau tö nej
malo delo bilau. Etak zdaj vidim ka eden den, eden keden
ali mejsec, kelko pa ka sem
audo.
- Če eden keden gledamo,
te steri den kipüje najbola
lüstvo v Števanovci?
»Najbaukši dnevi so petek, sobota, pa nedele so tö vsigdar
bola baukše, zato ka s sosedne vesi, iz Andovec pa z Verice, tisti, šteri k meši pridejo,
vsigdar bola kipüjejo. Dja tak
vidim, ka lüstvo potrebüje, ka
aj baute v nedelo odprejte baudejo.«
- Če eden mejsec gledamo, te
gda najbole kipüjejo?
»Tau se vidi, ka potistim, kak
lüstvo plačo dobi.«
- Če cejlo leto gledamo?
»Najbaukši je december, da
so prazniki, vüzem, pa v leti
je dobro. Najbola slabi mejsec
je vejn september, gda mlajši
v šaulo dejo pa prazna žepka
ostane. Istina, edne družine
te živejo najbola, zato ka te
mejsec odijo djaboka brat v
Avstrijo.«
- Dostakrat sem vido, ka na
prireditve se tö vöspakivate,
če vas prosijo.
»Dosta smo delali zvün krčme
tö, gda so nas prosili, dapa če
vse vküpzračunamo, dosta
haska ti ne ostane. Če je velka
prireditev, te več delavcov moraš meti, vsa dovoljenja moraš tanaprajti, davek plačaš,
pa rejsan je tak, ka dosta ne
ostane. Če je prireditev mala,
te pa nega prometa, zaman bi
leko sam ali dva tanapravla,
tak ka nej etak pa nej tak je
nej dobro.«
-Tau si ranč nej pravo, ka
perece, vrtenke tö odavaš po
sobotaj.
»Taše perece je še moja baba
pekla, pa od tistoga mau sem
dja ranč nej vido, ka bi je stoj
perece peko. Na interneti sem
začno iskati pa te tak sem najšo Waltera Kardoša v Sloveniji, v Šalovci, šteri perece peče.
Zdaj se še z ednim drügim pekerajom pogučavam, pa če se
posreči, te še domanji krü tö
od tistac mo vozo.«
- Dosta je taši, steri kipüjejo
perece?
»Vsigdar je več tisti, steri
naraučijo, na vüzem smo
skur telko odali kak te male
okraugle krüje. Pa zdaj že po
sobotaj je tö več naraučeno,
kak do tejga mau bilau, do
devete vöre vsi pereci svalijo,
ka ji pripelam, zato ka so fejst
dobri, tak kak tisti, štere so
gnauksvejta doma pekli. Nej
so fal, samo té perece še s tiste
pšenice pečeje, ka go doma
družina Kardoš propauva, z
domanji djajec, z domanjim
mlejkom, ne škropijo, leko bi
Porabje, 12. maja 2016
prajli, ka so bio pereci.«
- Ka misliš, domanji krü do
ranč tak kipüvali kak perece?
»Po mojem do ga kipüvali,
zato ka pri nas taši krü ne
pečejo kak v Sloveniji, leko
bi pravo, ka ga doma pečejo.
Drügo tau, ka je našo lüstvo
vcujvzeto k varašakoma dva
kilskoma krüja, k tauma so
včeni. Tau je tö fejst dober krü,
dapa rženi krü je ranč tak dober, pa zato sem tak mislo, aj
tauga tö spoznajo pa koštavajo. Vejn, ka tau je nej fal krü,
ka se doma po ednom dela z
ržene mele, dvakrat telko de
košto, dapa na keden gnauk
si vejn zato leko dopistijo.«
- Dvej krčme maš pa edno
bauto, dapa prostega časa
dosta nej, dja tak mislim.
»Če dja odprem bauto, te že v
fartau šestoj stanem, v šestoj
vöri odprem, gda mi iz pekarne iz Varaša pripelajo krü.
Na tejm sem edno leto delo,
zato ka dočas sem dja vozo
zazranka krü. Zdaj do ausme
vöre dja osemdeset procentov krüja odam, prvin so ga
samo na ausmo vöro vöpripelali. S tejm je tö vekši promet
grato, zato ka stariške zazranka küpijo krü pa žemle,
pa mlajšom leko naredijo
djüžino. Potejm, gda že delavec pride, te še na Dolenji
Senik odidem pa poglednem
krčmau, blago naraučim, če
trbej, pa ranč tak v Števanovci
tö, tak ka je dela puno. Vodne
domau trno nédem, zaman
sem doma v Števanovci, zato
ka nejmam časa, dapa zato
probam kak največ časa s
sinom biti, šteri je aprila bijo
leto star.«
- Kakšne cilje maš eške?
»Rad bi bijo, če bi v bauti
še vekša ponüdba bila za
vaščane, ranč tak, kak je tau
prvin po vaški bautaj bilau.
Če je trbelo - od zobotrebca
do špajerta - si vse leko küpo,
dapa moj najvekši cilj je tau, aj
küpci vsigdar zadovolni baudejo.«
Karči Holec
7
POŠTIJA SREJDI VARAŠA
Dobrote, ki (o)hranijo večne spomine
Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te
poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo
ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga
varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki,
drejve pa divdje stvari.
Od vsega toga ta parpovejst guči.
29. aprila 2016 je Društvo
porabske mladine organiziralo delavnico ob prihajajočem materinskem dnevu.
gatih temeljih medičarske
dediščine.« Od gospe Jožice,
ki prihaja iz Ratkovec, pa smo
izvedeli, da ljubezen do mede-
Ribe na süjon
Skur vsikši vej, kak mlajši včási vse po svoje razmejo. Pa ranč tak
je v malom varaši tö. Mlade vüje so gnako čüle kak bole starejše
vüje, gda je kovač Kari povedo:
»Tej mladi kovači nika ne pounijo. Nigdar telko nedo vedli, kak mi
stari majstri pounimo. Če pa vse takše nika ne pouniš, si pri svojoj
meštriji kak riba na süjom.«
Tak je tou zmodrüvo kovač Kari. Starejši so tou razmeli kak njegvo
gizdavost, mlajši pa so brž glavé vküper djali.
»Ste čüli? Nekšna nouva fele riba geste. Pri nas takša riba geste, ka
na süjom žive,« si Lacika brodi, kak je tou njemi prvomi na vüje
prišlo.
»Nej samo ena takša riba. Vej pa vsikši vej, ka samo ena riba na
toum svejti ne more biti,« mala Magda od toga več vej. »Dun dvej
ribi morata biti pa po tejm eške mlajše ribe ranč tak. Vej pa nika
ovak nej, kak je tou pri človeki gé.«
»Ge brodim, ka sam takšo ribo nin že vidla,« Renata vsigdar šké
prva pa najbole čedna biti.
»Ti si takšo gvüšno nej vidla. Tou si ti samo tak brodiš, ka si zalüblena gé. Ti samo svojga Bobina vidiš,« go Pišti doj stavi. »Bole
demo v mlake pa v potok takšo ribo iskat pa mo po tejm vidli, če
geste ali pa je nega.«
»Ti rejsan nika ne pouniš! Vej pa takša riba na süjom živé, nej pa
v vodej,« se zglasi eške najmenjši Peter. »Nindri indri takšo ribo
trbej ziskati. Depa brodim, ka nin koulak kovača Karija morajo
takše ribe živeti.«
Kak povejdano, tak napravleno. Mlajši vcejlak tiüma do kovačnice
pridejo. Tam se potülijo pa čakajo, če Kari kaj vöovadi. Če kaj vöovadi, kak je s tejmi ribami gé. Depa čüje se samo kak kové, fuda z
mejom pa znouva kové pa li samo kové. Zatoga volo mlajši začnejo iskati. Iškejo koulak njegve kovačnice, kaulak njegvoga rama,
vsepovsedi svoje mlade nose nut tiskajo. Ribe na süjom nin nega.
»Ka pa, če nas je gor napelo,« si za eden čas Renata zbrodi.
»Ti si zalüblena, ti nika ne razmejš,« go znouva dola stavijo.
»Najboukše bi bilou, če majstra Karija lepou pitamo pa mo po tejm
vidli, kak je s tejm gé,« mali Peter na prste stoupi.
»Dun nikšna čedna rejč spadnola. Takše samo mi moški pounimo,« Lacika gizdavo skrak Petra stane.
Tak so znouva pri kovačnici. Depa sto aj prvi začne? Sto aj majstra
pri deli dola stavi. Renata sama od sebe naprej stoupi.
»Majster Kari, leko vas nika pitam,« Renata tak na glas povej, ka se
majstrov klapač na nakovali stavi. »Škem pitati, na sterom mesti
süje ribe mate. Tou nas trno miga, škemo ji videti.«
Kak je po tejm bilou vsikši ovak guči. Eni pravijo, ka je za mlajšimi
najprva klapač lüčo, drugi gučijo, ka podkev. Kakoli, mlajši so se
od Karija nesli kak vijer. Kak aj bi vedli, ka se takšnoga velkoga
majstra ne smej čemeriti. Od tistoga straja tam pri kovačnici pa so
vcejlak tapozabili na süje ribe.
Miki Roš
Mladi in otroci med delom
Pri Društvu porabske mladine
poskušamo organizirati dogodke, ki bi bili zanimivi za
porabsko mladino. Letos smo
se odločili, da bomo pripravili
rokodelsko delavnico, na kateri se bomo pripravljali na
materinski dan, ki ga praznujemo na Madžarskem prvo
nedeljo maja.
Mladi in otroci smo se 29. aprila popoldne zbrali v muzeju
Avgusta Pavla, kjer smo s pomočjo Jožice Celec okraševali
lectova srca. Prof. dr. Janez
Bogataj, ki je etnolog, pravi o
naši mentorici naslednje: »Medičarka in lectarka Jožica
Celec že več kot dve desetletji
nadalajuje žlahtno rokodelsko tradicijo in odkriva tudi
nove, sodobne ustvarjalne
možnosti ter izzive na bo-
nih izdelkov ohranjajo v družini Celec že v tretji generaciji.
bi ročno okraševali figuralno
lectovo pecivo v obliki srca.
Vsak je lahko okrasil eno večje
in eno manjše srce. Od naše
mentorice pa smo izvedeli, da
je lectovo pecivo pripravljeno
iz posebnega lectovega testa,
ki je trajno in se lahko ohrani
tudi do trideset ali več let.
Upamo, da so se vsi počutili
dobro na delavnici in da so
bile vse mame vesele darila, ki so ga pripravili njihovi
otroci sami.
Za zaključek bi rada dodala
kratek komentar gospe Celec, ki ga je napisala na družbenem omrežju: »V petek,
29. aprila smo v Monoštru s
porabsko mladino v Muzeju
Avgusta Pavla izdelovali lectova srca. Družila sem se z
Že okrašena lectova srca
Glede receptur, ki jih uporabljajo, pa je povedala, da so izbrane in stare nekaj stoletij.
Naši mladi ustvarjalci so dobili ta popoldan možnost, da
Porabje, 12. maja 2016
odličnimi mladimi mojstri in
poslušala sem lepo porabsko
narečje.«
Martina Zakocs
predsednica
PETEK, 13.05.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro,
Poročila, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom, 11.40
Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.20 Na poti: z Rudijem
Zamanom, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.30 Tarča, 14.25 Globus, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak,
oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 16.35 Duhovni utrip,
17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran,
17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10
Kioka: Palica, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura,
Šport, Vreme, 23.05 Človek iz železa, nemški film, 1.50 Dnevnik
Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme,
3.10 Info-kanal
PETEK, 13.05.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Pesem Evrovizije
2016, 2. predizbor iz Stockholma, 11.05 Halo TV, 11.50 Dobro jutro,
14.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja,
14.25 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Posebna
ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.10 Dober dan,
17.00 Halo TV, 17.50 Vem!, kviz, 18.20 TV-poroka, 18.55 Otroški
program: Op! 20.05 Triptih Agate Schwarzkobler, slovenski TVfilm, 21.25 TV arhiv, dokumentarna oddaja, 22.20 Polnočni klub:
Petek trinajstega, 23.30 Točka, glasbena oddaja, 0.15 Halo TV, 1.10
Zabavni kanal,
***
SOBOTA, 14.05.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 11.05 TV arhiv,
dokumentarna oddaja, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport,
Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna
oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20
Ambienti, 14.50 V divjini z Benom Foglom: Nova Zelandija, angleška
dokumentarna serija, 16.00 Zaljubljeni v življenje, 17.00 Poročila
ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Posebna ponudba, izobraževalnosvetovalna oddaja, 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen, 18.30
Ozare, 18.40 Zu: Zujevo ptičje strašilo, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip,
Šport, Vreme, 20.00 Stockholm, 12 točk! 21.00 Pesem Evrovizije 2016,
0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme,
2.00 Info-kanal
SOBOTA, 14.05.2016, II. spored TVS
6.10 Točka, glasbena oddaja, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Dober dan,
10.00 50 let Hale Tivoli, dokumentarni film, 10.50 10 domačih, 11.40
Polnočni klub: Petek trinajstega, 13.00 Kajak-kanu - evropsko
prvenstvo: slalom na divjih vodah, 15.30 Slovenija danes,
16.20 Andrej Šifrer in prijatelji - Srce in razum, 18.25 Polmesec
nad planikami, dokumentarni film, 19.15 Razred zase: Kdor
poskuša, mu uspe, 19.55 Košarka - liga Nova KBM za prvaka: 2.
tekma četrtfinala, 21.45 Zvezdana, 22.30 Večer z lutkami: Cimer,
razvedrilna oddaja, 23.15 Bleščica, oddaja o modi, 23.50 Aritmija,
0.20 Aritmični koncert - Narat, 1.10 Točka, glasbena oddaja, 1.55
Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 3.10
Košarka - liga Nova KBM za prvaka, 4.50 10 domačih, 5.20 Polnočni
klub: Petek trinajstega,
***
NEDELJA, 15.05.2016, I. spored TVS
7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Pika Nogavička: Pika gre na
sever, risana nanizanka, 10.50 Sledi, dokumentarna oddaja,
11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Ljudski misijon, 12.00 Ljudje in
zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna oddaja, 15.15 Medena koža, koprodukcijski film,
17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40
Muk: Kabuki, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme,
20.00 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 21.25 Intervju,
22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Zaznamovani: po sledeh
srednjeameriških tolp, švicarska dokumentarna oddaja, 23.40
Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport,
Vreme, 1.00 Info-kanal
NEDELJA, 15.05.2016, II. spored TVS
6.30 Duhovni utrip, 6.45 Avtomobilnost, 7.15 Posebna ponudba,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.00 Slovenija danes, 8.45
Glasbena matineja: Igraj kolce, ljudske teme v slovenski
simfonični glasbi, 10.00 Žogarija, 10.30 Pot na EP 2016, oddaja o
nogometu, 11.00 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na
divjih vodah, 12.45 Konjeništvo - pokal narodov: preskakovanje
ovir, 14.30 Pesem Evrovizije 2016, 17.45 Ambienti, 18.15 Zaljubljeni v
življenje, 19.05 Zvezdana, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 25. obletnica
Slovenske vojske, 21.20 George Gently (VII.): Ženske, angleška
mini-serija, 22.45 Stockholm, 12 točk!, 23.45 Vikend paket, 1.00
Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 2.35
Konjeništvo - pokal narodov: preskakovanje ovir, 4.20 Zabavni
kanal 5.05 Aritmični koncert - Narat,
***
PONEDELJEK, 16.05.2016, I. spored TVS
5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 6.55 Dobro jutro, 10.15 Jedi za vsak dan
z Rachel Allen: Delo doma, 10.35 10 domačih, 11.05 Taksi, kviz z
Jožetom, 11.50 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Kače, dokumentarna
oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum:
Repatriarhalizacija družbe, 14.20 Osmi dan, 15.00 Poročila, 15.10
Dober dan, Koroška, 15.40 Otroški program: Op! 16.25 Točka
preloma, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Razred zase:
Plešem, torej sem, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.15 Pavle, rdeči
lisjaček: Izgubljeni medo, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom,
19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik,
21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pisave:
Marjan Strojan, Nataša Sukič, Mihaela Hojnik, 23.40 Glasbeni
večer, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal
PONEDELJEK, 16.05.2016, II. spored TVS
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Točka, glasbena
oddaja, 9.50 Krištof Zupet: Slikar, dokumentarni film, 10.45
Duhovni utrip: Reformatorska krščanska cerkev, 11.00 Halo TV,
11.40 Dobro jutro, 14.05 Polnočni klub: Petek trinajstega, 15.35
Ljudje in zemlja, 16.25 Avtomobilnost, 17.00 Halo TV, 17.50 Vem!,
kviz, 18.20 To bo moj poklic: Kamnosek, dokumentarna serija,
18.55 Plavanje - evropsko prvenstvo, 20.40 Ti, jaz in oni, angleška
nanizanka, 21.45 Wallander (IV.): Mož v stiski, angleška mini-serija,
23.20 Spomini: Zora Konjajev, pogovorna oddaja, 0.30 Halo TV, 1.20
Točka, glasbena oddaja, 2.05 Plavanje - evropsko prvenstvo, 3.25
Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja,
***
TOREK, 17.05.2016, I. spored TVS
5.40 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom,
11.40 Obzorja duha: Ljudski misijon, 12.15 Svizec, dokumentarna
oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.20
NaGlas! 15.00 Poročila, 15.10 Potepanja - Barangolások, oddaja
TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.25 Profil: Blaž Peršin,
17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Dunajski vrtički,
dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, izobraževalnosvetovalna oddaja, 18.05 Jani Nani: Ninica, risanka, 18.10 A veš,
koliko te imam rad: Velik kot ti, risanka, 18.25 Taksi, kviz
z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme,
20.00 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 20.55 Svet edincev,
dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05
Pričevalci: Tatjana Rejec, pogovorna oddaja, 1.00 Profil: Blaž
Peršin, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal
TOREK, 17.05.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Žogarija,
9.10 Točka, glasbena oddaja, 10.10 TV arhiv, dokumentarna
oddaja, 11.00 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.30 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna oddaja, 16.00 Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.50
Vem!, kviz, 18.20 To bo moj poklic: Kamnosek, dokumentarna
serija, 18.55 Plavanje - evropsko prvenstvo, 20.50 Večer z lutkami:
Cimer, razvedrilna oddaja, 21.40 Pogrešani sin, koprodukcijska
nadaljevanka, 22.45 Ambienti, 23.15 Slovenska jazz scena: Dan žena
v jazz klubu - Dame jazza v gosteh pri Big bandu RTV Slovenija
in Sebastianu Cavazzi, 0.10 Točka, glasbena oddaja, 0.55 Halo TV,
1.45 Plavanje - evropsko prvenstvo, 3.40 Zabavni kanal, 5.10 Točka,
glasbena oddaja,
***
SREDA, 18.05.2016, I. spored TVS
5.40 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom,
11.40 Pisave: Marjan Strojan, Nataša Sukič, Mihaela Hojnik, 12.25
Naši vrtovi: Luciano Viatori, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi
dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Tvrdko Jakovina, 14.20 Prava
ideja: Rok Predin, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV
Lendava, 15.40 Male sive celice: OŠ Tone Čufar Maribor in OŠ Deskle,
kviz, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30
Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.00
Na naši zemlji: Mavhinje, 18.05 Sara in Raček: Dirigentka, risanka,
18.15 Medo in Mica: Orel, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna:
Nateg in pol, ameriški film, 21.30 Kino Fokus, 22.00 Odmevi,
Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Vzhodnoberlinska saga (III.): Mrzlo
srce, nemška nadaljevanka, 0.00 Turbulenca, izobraževalnosvetovalna oddaja, 0.30 Profil, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji,
1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal
SREDA, 18.05.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.55 Točka, glasbena
oddaja, 9.55 10 domačih, 11.00 eRTeVe, 11.30 Halo TV, 12.15 Dobro
jutro, 14.30 Vikend paket, 15.55 Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.45
Vem!, kviz, 18.20 To bo moj poklic: Pečar, izobraževalna serija,
18.55 Plavanje - evropsko prvenstvo, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Čas
za Manco Košir, 22.00 Paco de Lucia - Svetloba in senca, nemški
glasbeni dokumentarni film, 23.00 Bleščica, oddaja o modi,
23.35 Aritmija, 0.05 Aritmični koncert – Raggalution, 1.00 Točka,
glasbena oddaja, 1.45 Halo TV, 2.30 Plavanje - evropsko prvenstvo,
4.40 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja,
***
ČETRTEK, 19.05.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom,
11.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Naši
vrtovi: Karlina Treinen, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik,
Šport, Vreme, 13.30 Svet edincev, dokumentarni film, 14.20 Slovenci
v Italiji, 15.00 Poročila, 15.10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt,
oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 16.25 Profil, 17.00
Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja
o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Na naši zemlji: Čepinci, 18.05 Zajček
Belko: Prvič, ko sem se na pamet naučil pesmico, risanka, 18.10
Poldi: Dan, ko sta senci odšli po svoje, risanka, 18.25 Taksi, kviz
z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00
Tarča, 20.55 Globus, 21.25 Prava ideja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport,
Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum, 0.35 Ugriznimo znanost,
oddaja o znanosti, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal,
ČETRTEK, 19.05.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Točka, glasbena
oddaja, 9.40 Na lepše, 10.25 Kino Fokus, 11.00 Halo TV, 12.00 Dobro
jutro, 15.05 Alpe-Donava-Jadran, 15.45 Čas za Manco Košir, 17.00
Halo TV, 17.45 Vem!, kviz, 18.15 10 domačih, 18.55 Plavanje - evropsko
prvenstvo, 21.00 Avtomobilnost, 21.30 Slovensko olimpijsko
stoletje, dokumentarna serija, 22.15 Gospa iz Burme, francoskoangleški film, 0.25 Denar, bančništvo in ameriška centralna
banka, ameriška dokumentarna oddaja, 2.05 Točka, glasbena
oddaja, 2.55 Halo TV, 3.40 Plavanje - evropsko prvenstvo, 5.10 Točka,
glasbena oddaja,
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk:
Tiskarna digitalni tisk d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za
človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
11747068 20019127 00000000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
VABILO
Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru
vas vljudno vabi na koncert
PRIMORSKEGA AKADEMSKEGA ZBORA VINKO VODOPIVEC,
ki bo 15. maja 2016, ob 16.00 uri v refektoriju v Monoštru.
(Széll Kálmán tér 11, Monošter)
Na koncertu bo nastopil tudi
Komorni zbor Zveze Slovencev na Madžarskem.
Prisrčno vabljeni!
MEGHÍVÓ
A Szlovén Köztársaság Szentgotthárdi Főkonzulátusa
tisztelettel meghívja Önt a
VINKO VODOPIVEC TENGERMELLÉKI EGYETEMI KÓRUS
2016. május 15-én 16.00 órakor a szentgotthárdi refektóriumban tartandó koncertjére.
(Szentgotthárd, Széll Kálmán tér 11)
A koncerten fellép
a Magyarországi Szlovének Szövetsége Kamarakórusa is.
Szeretettel várjuk!
KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in etnološka razstava)
Odprta ob torkih in četrtkih
od 14. do 18. ure,
ob sobotah od 10. do 14. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer
Tel.:+36-30-6088-695
E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen!
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.