Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. februarja 2017 - Leto XXVII, št. 8 stran 2 NARODNOSTNE VREDNOTE NA SLIKAH OTROK S svojimi kejpi kažejo našo zgodovino stran 5 Ka je kupinar nede znoro stran 4 Nejsem go pozno stran 8 2 OD ŠAULSKOGA SANATORIUMA DO NEZDRAVOGA SMOGA Nej zavolé, ka mamo (smo meli?) letos takšno mrzlo zimo, kak smo go že dugo-dugo nej meli, vcüj k tomi mamo velke baje s čistaučo lufta tö. Gda smo pred lejtami gledali, kak lidgé po velki varašaj – sploj v Ažiji – ojdijo z maskami na obrazaj zavolo lagvoga, onesnaženoga lufta, smo si mislili, vej se tau pri nas ne more zgoditi. Dapa na začetki februara (2. februara) bi buma nej odveč bila kakšna maska pred naus, ka je v našom Varaši tö takšna megla bila, ka je človek kuman vido dale od svojoga nausa. Pa te smo ešče ranč nej vedli, ka je zrak tak umazani, ka tau že škaudi zdravdji. Tau smo zvedli samo drugi zranek, gda smo vidli našoga župana v novinaj, steri se je taužo, ka so zmerili v Monoštri trno visko onesnaženost zraka (légszennyezettség), zato prosi, naj tisti, steri majo plin (gáz), ne kürijo z drvami ali vaugelgami. Starejši se ešče gvüšno spaumnite, ka je v Varaša bijo prvi šaulski sanatorium v cejlom rosagi, steroga so oprli 1930. leta. V taum sanatoriumi so vračili mlajše od šestoga leta starosti, steri so meli kakšen beteg na plüčaj. Idejo, ka naj v Monoštri v zidini nekdenešnje fabrike vör oprejo špitala za plüčne betežnike, je dau doktor István Frühwald, steroga se starejši eške spominajo, vej je pa bijo emblemarična osebnost varaškoga zdravstva. V Varaši je bijo barbejr od 19.. do 1949. leta. Sanatoruim so tistoga ipa gvüšno zatok oprli v tom kraji, ka je tü dober pa čisti luft bijo, steri je bijo potrejben, ka bi mali pa mladi betežniki ozdravili, vej pa tistoga časa je dosti lidi trpelo zavolo tuberkoloze (tbc). Tej mlajši so celau meli šaulo v sanatoriji, tak so zavolo zdravlenja nej zgibili leto v šauli. Vekše so ojdli včit profesorge iz gimnazije, tak so leko celau maturo napravili. Tej mlajši pa mladi so trno dosta časa bili na friškom lufti, vej je pa sanatorium emo velki park (4 plüge) vse do Rabe, v sterom je bilau dosta borov. Té tau rosaga pri vznožju Alp (Alpokalja) se je dugo šteu, kak krajina z najbole čistim zrakom. Vej je pa tü – najbole v Porabji – bilau dosta gaušk, pa malo industrije (najbole je zamazala luft kosina fabrika), bili so mali pavri, steri so nej meli mašinov, bilau je malo autonov. Istina, ka so lidgé te tö na drva kürili, dapa zrak je dunk čistejši bijo. Varaš (pa vejndrik Porabje tö) pomalek zgibi tau diko, ka je tü čisti luft, ranč naaupek v zimski mejsecaj, gda se megla sede na naše doline, je med najbole onesnaženimi. Tau je nej vredi, dapa tau ešče bole nej, zakoj smo za tau krivi mi, lidgé. Lidgé, steri ne kürimo z gazom, lidgé, steri nücamo avtone… Zakoj takšoga ipa, gda je rdeči alarm zavolo zamazanoga lufta, ne opozarjajo industrijo, fabrike tö, stere mamo zavolé v Varaši pa v Heiligenkreuzi/Svetom križi tö. Vörvlem, ka je tisti dim tö nej zdravi, steri se kadi iz raurov naši iž, dapa prepričana sem (meggyőződésem), ka tisti, steri se den-nauč sipava iz viski raurov fabrik več škaudi nam pa pokrajini. Marijana Sukič NARODNOSTNE VREDNOTE NA SLIKAH OTROK Narodnostni šolski center Zavoda za šolstvo je v šolskem letu 2016/17 prvič razpisal državni likovni natečaj za malčke, učence in dijake, ki obiskujejo narodnostne vzgojno-izo- Udeleženci so svoje stvaritve lahko vložili v štirih tematskih sklopih. Malčki iz vrtcev so ustvarjali na temo Prazniki v moji družini, učenci nižjih razredov na temo Stavbe v Državni sekretar Ministrstva za človeške vire Miklós Soltész braževalne institucije. Namen natečaja je bil, da bi s sredstvi likovnega ustvarjanja predstavili zgodovino in zemljepisne mojem kraju, ki služijo manjšini, učenci višjih razredov so dobili temo Naša noša, srednješolci pa temo Naši običaji. Iz najboljših slik so v avli stavbe poslanskih pisarn pripravili razstvo, ki so jo otvorili 15. februarja 2017. V okviru otvoritve so predali priznanja tistim malčkom, učencem in dijakom, ki so bili v svoji kategoriji najboljši. Navzoče je pozdravila slovenska z a g ov or n i c a Zsóka Csilinkó, učenka 2. razreda DOŠ Erika Köleš Števanovci, na razstavi s svojimi starši, s Kiss, predsedslovensko zagovornico Erika Köleš Kiss, s predsednikom DSS Martinom Ropošem in z nica podkomivodjo oddelka Narodnostnega šolskega centra sije za šolstvo Agoto Kállay in kulturo pri komisiji za naznačilnosti ter duhovno rodnosti v madžarskem kulturo, tradicije in lokal- parlamentu. ne navade narodnostnih Slavnostni govornik je skupnosti, obenem bi raz- bil državni sekretar Mivijali kreativnost narod- nistrstva za človeške vire, -nostnih učencev. odgovoren za cerkvena, Porabje, 23. februarja 2017 narodnostna vprašanja in odnose s civilno družbo Miklós Soltész. Razstavo je odprl podpredsednik Zavoda za šolstvo, odgovoren za javno vzgojo, Sándor Brassói. Otroke, starše in spremljevalce je pozdravila slovenska zagovornica, predsednica podkomisije za šolstvo in kulturo pri komisiji za narodnosti Zavod za šolstvo je priznanja podelil prvim trem v posameznih kategorijah, ostalim 37 ustvarjalcem, katerih likovna dela Zsóka Csilinkó pred svojo risbo so bila razstavljena, so za darila v obliki posebne nagrade priskrbele njihove državne samouprave. Posebno nagrado med Slovenci je dobila Zsóka Csilinkó, učenka 2. razreda DOŠ Števanovci, ki ji je darilo predal predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Ferenc Sütő (prevod: M. Sukič) 3 IZID ZBORNIKA NA PREŠERNOV DAN Lani 16. septembra so v rojstni vasi Avgusta Pavla, na prekmurski Cankovi, priredili osrednjo slovesnost Pavlovega leta v Sloveniji, ki se je pričela z okroglo mizo z udeležbo priznanih strokovnjakov. Srečanje je preraslo v pravi znanstveni simpozij, tako so se organizatorji in prof. dr. Karel Gadányi sta opravila ti. »slepo svetu za izkazano pomoč pri izvedbi lanskega recenzijo«. Pavlovega posveta in izdaji zbornika ter pozval, Zbornik v nakladi 400 izvodov prinaša 15 znan- naj »ljubimo svoj jezik, toda spoštujmo sosede«. stvenih prispevkov na blizu 230 straneh. Pozd- Po besedah Marka Jesenška je Prešeren pokaravne misli so zapisali rektor Univerze v Ma- zal, kako se lahko upremo kulturni zaostalosti. riboru Igor Tičar, slovenski kulturni minister Z besedami škofa Antona Martina Slomška je Tone Peršak, župan Drago Vogrinčič in prekmurski kulturnik Franc Kuzmič. Referati so razporejeni po vsebinskih sklopih: prva dva od avtoric - polihistrove hčere - Judite Pavel in etnologinje Marije Kozar Mukič obravnavata spomine na AvguUrednik prof. dr. Marko Jesenšek in župan Občine Cankova Drago sta Pavla in njegovo zapuščino. Sledi Vogrinčič predstavljata zbornik o Avgustu Pavlu obsežno poglavje z Na predvečer Slovenskega kulturnega praznika se je napolnil Kulturno-gasilski - na čelu z vodjem posveta, prorektorjem Uni- jezikoslovnimi razpravami: dom Cankova verze v Mariboru prof. dr. Markom Jesenškom in prispevali so jih Tjaša Jakop, županom Občine Cankova Dragom Vogrinči- Marc L. Greenberg, akademikinja Zinka Zorko, opozoril, da moramo slovenščino negovati, saj čem - odločili za objavo kakovostnih referatov Marija Bajzek Lukač, Natalija Ulčnik, Polonca je jezik na vrhu vsega delovanja. Poudaril je pov zborniku. Šek Mertük, Marko Jesenšek in Hotimir Tiva- men Avgusta Pavla za identiteto Cankove, PrekKnjigo sta prej omenjena pobudnika simpozija dar. (Nekoč je naslovni mariborski škof dr. Jožef murja in Slovenije ter pozval k odpravljanju jeSmej ostrogledo pripomnil: zikovnih in etničnih meja. s prekmurskim narečjem se Slavnostna govornica na proslavi, sekretarka ukvarjajo skoraj izključno na Ministrstvu RS za kulturo dr. Helena Jakneprekmurski znanstveni- litsch se je spraševala, ali je kultura - predvsem ki.) sodobna - namenjena le redkim. Slovenci smo Drugi sklop obravnava li- namreč majhni le po številu, ne pa po kulturterarno - predvsem preva- nem ustvarjanju. Moramo prepoznati svoje vejalsko - dejavnost Avgusta like može, kot je bil tudi Avgust Pavel na stičišPavla. Svoje referate so pri- ču treh narodov. Za kulturni praznik pa naj si spevali Jožica Čeh Šteger, vsakdo vzame izvod Poezij v roke, je zaključila Franci Just in Franc Kuzmič. sekretarka. Prevzela je tudi peticijo župana VogZbornik zaključujeta razpra- rinčiča, v kateri domača kulturna srenja predvi s širšo družbenokulturno laga uvrstitev pouka prekmurskega narečja in tematiko izpod peresa aka- književnosti v osnovno- in srednješolske učne demika Antona Vratuše in načrte. Susanne Weitlaner. (Vsebino Zbrane je pozdravil tudi sekratar za Slovence v referatov ste lahko podrob- zamejstvu Robert Kojc, ki je poudaril, da Avgust Iz Porabja je pripotoval Mešani pevski zbor Avgust Pavel neje spoznali v eni od naših Pavel ne bi bil prepoznaven v Sloveniji brez Obpredstavila na predvečer slovenskega kultur- lanskih septembrskih številk.) čine Cankova. Sledil je kulturni program, ki so nega praznika, 7. februarja 2017 v Kulturno- Predstavitve zbornika se je udeležilo več preda- ga pripravili učenci OŠ Cankova. Bili smo priča -gasilskem domu Cankova. »Avgust Pavel med vateljev s posveta, ki so na kratko tudi povzeli zborovskemu nastopu, popestrenemu s spremSlovenci, Madžari in Avstrijci« - nosi naslov svoje prispevke. Ostali pa so tudi na proslavi, ki ljavo na klavir in flavto, učenke pa so predstavile zbornik, ki je izšel kot 120. zvezek Mednarod- so jo na Cankovi priredili na predvečer Prešer- tudi življenje Franceta Prešerna. Domači dramne knjižne zbirke ZORA. (Zaporedna števil- novega dneva. ski krožek je uprizoril pesem »Povodni mož«, ka je pomenljiva, saj je 100. zvezek serije prav Župan Drago Vogrinčič je v svojem prazničnem uživali pa smo tudi v solo petju mlade talentke. tako obravnaval delo prekmurskega polihistra.) nagovoru izpostavil, da smo »Slovenci izvoljeno Na proslavi ob Prazniku slovenske kulture je s Zbornik je uvrščen tudi v spletno zbirko znan- ljudstvo«, kar potrjuje veliko število izrednih tremi pesmimi nastopil tudi Mešani pevski zbor stvenih izdaj »Web of Science«, kar pomeni, da kulturnikov skozi zgodovino. Spomnil se je Avgust Pavel z Gornjega Senika, slavja pa se je je dostopen »milijardam bralcev«. Zaradi te tudi 500. obletnice reformacije in poudaril, da udeležila manjša delegacija slavistov iz Sombouvrstitve je knjiga opremljena z angleškimi na- tudi današnji človek »kriči po drugačnem sve- tela. slovi in povzetki, dodani pa so tudi madžarski tu«. Zahvalil se je Ministrstvu RS za kulturo in -dmsinopsisi. Priznana slavista dr. Silvija Borovnik Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po Porabje, 23. februarja 2017 4 Helena Pintarič – od Gradišča do Sobote PREKMURJE OBČINE Se ške spaumnite, ka smo pisali, ka je na nauvoga leta den eden človek, steri je na lotoni sedem numer dobro obkraužo, daubo 2,3 milijona evronov. Zdaj se je skazalo, ka je tisti, steri je listek vplačo na bencinski pumpi v Martjancaj, Prekmurec, doma v občini Šalovci. Tau je fontoško zatau, ka je ta gorička občina dobila 15 procentov porcije od dobitka (nyeremény), tau pa je približno 345 gezero evronov. Čiglij so tej penezi nej ostali v občinskom bankolaroši, vej pa ma šalovska občina okauli 1,3 milijona evrona duga, so na občini vseeno veseli. Zdaj je njihov dug menši kak milijon evronov. Je eden pravo, ka bi nücali ške tri takše srečne lidi, pa bi bila občina na konji. Brodim, ka si tüdi v občini Gornji Petrovci želejo, ka bi meli kakšoga »lotomilijonara«, ške najbole takšoga evropskoga, gé se ške več penez tala. Njih dostakrat po novinaj vlačijo, zatau ka so, zračunano na človeka, najbole zadužena občina v Sloveniji. Vsakši od 2149 občanov je v povprečji zaduženi za 1762 evronov, vsi vküper pa za 3,8 milijona evronov. Ovači je v Sloveniji najbole zaduženi glavni varaš, vej pa je mejla konec preminaučoga leta občina Ljubljana 183 milijonov evronov duga. V zadnjom cajti se o naših občinaj dosta piše tüdi zavolo radiona Murski val, steroga v Porabji tö dobro poznate. Po tistom, ka so na djilejši firme Cerop (tau je tista, stera se s smetkami spravla) pomurski župani v velki večini podprli idejo, ka do küpili večinski tau (60 procentov) radiona, steroga je odavala soboška firma GMT, se je v zadnji dnej fejst zakompliceralo. Što de na konci tisti, ka de küjpo radio, mo ške vidli. Silva Eöry KA JE KUPINAR NEDE ZNORO Naša sogovornica, stero so v mladosti zvali Ilonka, pisala pa se je Perkič, je gor rasla v Gradišči, nej daleč od Sobote. Tau je tista vesnica, v steroj je biu rojeni tüdi dugoletni senički plebanoš Janoš Kühar. »Za mene je tau ena najlepših prekmurskih vesnic. Pred približno desetimi lejti je Küharova žlata postavila spominsko obeležje, tak ka smo mi tö nej pozabili na gospouda,« pove Helena Pintarič in cujda: »Moj oča je biu sodak v drügi svetovni bojni. Gda je po konci bojne domau üšo, so s pajdaši šli mimo Senika in gospaud Kühar jih je za den ali dva vzeu k sebi, tak ka so na župnišči leko prespali in se malo spočinoli, prva kak so te dale šli prauti daumi.« Dosta zgodb o bojni, in tau o prvoj, so doma zvedli tüdi od dedeka Jožeta Perkiča, steri je biu ranjeni na fronti pauleg Zalaegerszega. »Z enim rusoškim sodakon sta se bojnala, pa je te on v njega sablo porino in ga rano. Dedek je te roke vküp djau in ga proso, naj ga pisti pri življenji. In rejsan se je tak zgaudilo. Ranjenoga so odpelali v špital. Po tiston je nej več dobro čüu in nej vido, se je pa vseeno včako lejpih let, 78 je biu star, gda je mrau,« pove Pintaričova, stera je dedeki dostakrat mogla šteti, ka piše v novinaj ali pa njemi radio naštimati, ka ga je te leko, sam ali pa v drüžbi drügih moškov, poslüšo. »Mij smo meli velko gazdijo, zatau sem mogla na paverstvi tö dosta delati. Včila sem se te, gda sem krave pasla. V šaulo na Tišino pa smo ojdli tak, dekle posebe in podje posebi,« raztolmači Prekmurka, stera se je po končani osnovni šauli vpisala na ekonomsko šaulo v Mursko Soboto, »čiglij so moji stariši tak pravli, ka mo ge doma vert, pa ka de se moja sestra Milika šaulala naprej. Pravli so mi, ka samo telko znanja nücam, ka mo znala dobro računati, ka gda mo mlejko ali djajca odavala, ka me kupinar nede znoro. Ges sem se vseeno fejst prigela za knjige, pa sem uspešna bila v šauli«. 1964. leta, gda je zgotovila šaulo, se je zaposlila v krčmej, stera je stala sredi Sobote, pravli so ji Central. Inda sveta je tau bila erična Faflikova kavarna. Direktorica v drüžbi sodelavcov »Naša firma je na skrbi mejla ške krčmo Grozd, stero so zvali Texas, stala pa je pouleg birovije, in ’alomaš’, kak smo Helena (na pravo) s sestro Miliko zvali krčmo pri panhofi. Bilou nas je okauli petdeset zaposlenih,« pove Helena, stera se je za nauvo leto 1965. leta oženila s Pintaričovim Pištijom: »Bila je tau ljubezen na prvi pogled. Gda sem ojdla v drügi letnik ekonomske šaule, se je on zagledno v mene. On je biu te že v Muri v slüžbi. Zgotovo je fakulteto v Zagrebi, pa je biu delovodja v fabriki. Prva sva živela v stanovanjskom bloki, prejk od gasilskoga dauma, gé nas je živelo petdeset držin. Müva sva dosta k našim v Gradišče ojdla, pomagat delat na paverstvi.« Porabje, 23. februarja 2017 Po tistom, ka sta se naroudila sin Drago in čerka Darja, so si Pintaričovi pauleg drüge soboške šaule zazidali nauvi ram: »V Gradišči smo štiri svinje bujli, vej pa smo te za delavce, steri so pomagali zidati, tö küjali. Edino zidarge so bili od ene cankovske firme, drügo pa so bili vse žlata in pajdaši. Od mejseca do mejseca, kelko sva zaslüžila, sva davala peneze za tau, ka smo leko küpili cigeu in vse drügo. Dosta vsega se je te nej dalo dobiti, tak ka smo v Avstrijo ojdli. Najmenje deset lüdi, steri so meli maloobmejne izkaznice, si mogo pripelati v Gederovce na vamo, ka si te neka žaklov cementa leko prejk pripelo«. Konec 1972. leta so se Pintaričovi preselili v nauvi ram. V njen je mesto najšlo tüdi dosta lejpih vöšivanih vankišov: »Moužova sestra Gizika je pred drügo svetovno bojno odišla na Vogrsko, v Kaposvár, gé se včila küjati. Tam je tüdi ostala in se oženila. Duga lejta smo nej meli stikov, gda pa se je granica malo bole odprla, pa smo se redno obiskovali. Te smo radi z držino tüdi na Balaton šli. Tau je biu največkrat naš dopust. Ona je nej pozabila prekmurski gezik. Sploj je vesela bila, ka sem ji ges duga pisma v domanjom geziki pisala«. Ob skrbi za držino in deli v firmi je naša sogovornica vseeno najšla zadosta cajta, ka se je ške naprej šaulala, in tau na mariborski višji pravni šauli, stera je pripravila predavanja v Murski Soboti. Flajsno se je včila in v trej lejtaj je ob deli diplomerala, tak kak rejdni študenti. V tistom cajti je njena firma že bila povezana z Radensko, stera je te v Soboti postavila nauvi hotel, Diano, v steroj je Helena Pintarič sredi osemdeseti lejt preminaučoga stoletja na direktorski stolec sejla. Na njem je ostala vse do 1998. leta, gda je odišla v penzijo. V tistom cajti so dosta vsega napravili, z velkimi mašinami so vrtali in tüdi najšli toplo vodau, pauleg toga so napravili ške wellness center. Silva Eöry Kejpa: osebni arhiv 5 S svojimi kejpi kažejo našo zgodovino Drüštvo porabski slovenski penzionistov je 3. februara 2017 vöpostavilo kejpe pa oprlo fotorazstavo z naslovom »Živlenjsko delo v kejpaj pa rečaj Miškana Ropoša« v Slovenskom daumi v Monoštri. Program sta z veselo domanjo nautov oprla Goričkiva padaša s Stankonom Črnkom, predsednica drüštva (avtorica toga članka) pa s toplimi rečami pozdravila vse navzauče, med njimi generalnoga konzula R Slovenije dr. Borisa Jesiha, slovensko zagovornico v vogrskom parlamenti Eriko Köleš Kiss pa predsednika Slovenske zveze Jožeta Hirnöka. Ali na tašni velki aplauz, s kakšnim so pozdravili Miška bačina naši penzionisti, s kakšno radostjov so ji kaulek prijali, se trno ne spumnim. Namén, cilj razstave pa kakšno vrejdnost vidi predsednica v kejpaj od Miška bačina: »Idejo za té program smo dobili tak, ka so Miška bači tü dougolétni aktivni član našoga drüštva. Oni furt jektorom dola zavrtila prejk prej pozvati, s sterimi podariti šestau tjejpov 19. novembra želimo domanjo ves, aj v kullajnsko leto v domanjoj vesi, turnom daumi eštje več Miška gda se je kulturni daum nabito napuno. Ranč zatau smo si želeli mi tü, aj eštje dosta več lüstva leko spozna njive kejpe v Slovenskom daumi. Miška bači so skur v cejlom živlenji svoj slobauden čas - namesto futbala, lánganje s padaši pa po krčmaj za tašno delo nöjcali, s sterim so trno velko vrejdnost ustvaurili za svoj narod, za nás domanje Miška bači znajo trno žmano pripovejdati Slovence. Kak prausti človek v enoj maloj vesi so s svojimi bačina kejpov leko vedrí, aj tjejpi ohranili, dokumentirali njijvo delo vse vekšo poštenjé, zgodovino naši stari starcov. priznanje leko dobi. Program so nam zvöjn gorički muzikantov lepau razveselili naše pevke pa pevci pod vodstvom Vere Gašpar. Kak dobro, kak smo srečni, ka mamo svoj pevski zbor! fotoaparat so si naprajli, kak so začnili sami kejpati, se navčiti kejpe vödelati vcejlak do gnes, gda kejpajo z digitalnim mašinom pa specialnim računalniškim (számítógép) programom delajo vö kejpe. Za Goričkimi pajdaši je razstavo aupro za tau najbola priličen domanji Slovenec, predsednik Drüštva za Verico Imre Trajbar, steri nam je eške dosta vse tapravo od življenja pa dela Miška bačina, steroga fejs dobro pozna pa trno na velko cenij. Lüstvo je rejsan fejs pa zaistino naigro bilau na kejpe, vej smo pa tau sami domanji Slovenci. Skur tristau kejpov smo si pa poglednili v konferenčni dvorani, stere nam je dola vrtila s projektorom pa za tau pripravila sodelavka Zveze Annamarija Bedič, Miška bači pa töj pa taum vcuj gončali. Na konci smo si pa čas vzeli, ka smo se direktno leko pogučavali z Miška bačinom pa nazdravili na njino zdravdje. Na konci se lepau zahvalimo vsejm lidam, steri so prišli ali nam ovak na pomauč bili, Miška bačina pa dougo pa zdravo živlenje, aj eške dougo leko kejpajo iz düša pa srca. Pevski zbor društva je pod vodstvom Vere Gašpar spopejvo dvej pesmi z veseldjom pridejo na naše programe s svojim najbaugšim padašom, fotoaparatom, aj prejk objektiva leko sprvajajo živlenje našoga drüštva. Za tau smo si želeli mi tü nika lejpoga včiniti za njij, ka sta nam omogaučila župan njijve domanje vesi Verice-Ritkarovcev Andraž Dončecz pa predsednik Drüštva za Verico Imre Trajbar. Njéva dva sta gora spoznala, kakšno bogastvo, kakšnoga fontoškoga človeka má ves pa kak leko prštijmata njijvo živlenjsko delo. Zatau sta Miška bačina kejpe vküp sprajla, vöpostavila pa s pro- Njijvi tjejpi nam originalno pokažejo živlenje Porabski Slovencov v zadnji šestdeseti lejtaj, od rojstva do smrti, od držinskoga živlenja do cerkvenoga, pokažejo pokrajine, rame, stare šedje, gvantanje od najmlajši do najstarejši, paversko delo, indašnjo štjir..., prejk tej kejpov pa tisto radost, veseldje, poštenost pa lübezen na obrázaj lidi, ka ji je gora držalo, njim veseldje dalo...« Na razstavi smo iz tej kejpov - steri zgodovino (történelem) pokažejo - vöpostavili tiste kejpe, stere so meli v vesi, drüdji tau smo pa mi dali na- Dosta lidi je prišlo na otvoritev razstave Miška bači so nam pa v žmanoj ritkarovskoj rejči malo pripovejdali, kak so dobili volo že v mlašeči lejtaj, kašni mlašeči Tekst: Klara Fodor foto: Karel Holec porabje.hu Porabje, 23. februarja 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Od grabe do grabe Te velki mraz, dež pa snejg so vejn pomogli, ka so letos v sadovnjaki pa ogradci gausance pa taše stvari, ka so vse pogele vejndrik tapozeble. Dapa tau vrejmen je velki kvar naprajlo poštijam, nej samo v Železni županiji, liki v cejlom rosagi. Zdaj, gda je gnauk toplo, potistim pa zmrzava, eden za drugim se napravijo grabe po poštijaj, ka je fejst navarno. Zaman popravla te zaplade cestno podjetje, telko je grab, ka ne zandolejo. Tašoga reda, gda je še nej tak toplo, samo z »mrzlim asfaltom« leko delajo, dapa tašoga reda tö minimum 0 stopinj mora biti. Tiste grabe, ka so nevarne, se cejlak kreda s »toplim asfaltom« napravijo, dapa k taumi več kak pet stopinj mora biti, pa nej samo na par vör, liki na dugši čas. Zavolo tauga se te grabe pa poti samo sprtulejt leko končno vöpopravijo. Ka gde so poštije nanikoj prišle, gde so grabe, od tauga tisti stau delavcov dá informacije, steri kontrolirajo poti. Tam je nej nevola, gde se vsikši den vozimo, zato ka tam že znamo, gde so grabe, nevola je te, gda ne vejmo, gdé so. Te se ma zgoditi, ka nutra v grabo zavozimo, če srečo mamo, te samo gumi ali felni se poškodüje, dapa leko se vugne alternator pa polosovina tö. Če se kaj tašo zgodi, te se včasin moramo staviti, edno sliko trbej napravti od grabe pa če leko, te enga svedoka moramo poiskati, potejm pa kak najprvin, policijo moramo pozvati. Samo etak leko prosimo od cestnoga podjetja ali od samouprave, aj nam kvar vöplačajo. Madžarsko cestno podjetje je za 32 gezero kilometrov poti odgovorno, s tauga 1580 kilometrov je v Železno županiji. Zdaj, gda vcujstanejo poštije popravlat, najprvin tiste vöpopravijo, stere so nevarne, te glavne poti, pa samo potistim pridejo k nam v Porabje. Zavolo tauga, gde so te grabe, samo table vöskladejo, aj skrb mamo. Pa rejsan moramo skrb meti, nej samo zato, ka se leko nesreča zgodi, liki zato tö, ka gde je tabla vödjana, tam cestno podjetje nišoga kvara ne plača. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor obiskal Nemčijo, Rusijo in Ukrajino Borut Pahor je turnejo treh držav - Nemčije, Rusije in Ukrajine - začel v Berlinu, kjer se je sestal z odhajajočim nemškim predsednikom Joachimom Gauckom in nemško kanclerko Angelo Merkel. Slovenski predsednik se je nato v Moskvi srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Ta je dejal, da se je pripravljen v Ljubljani srečati s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Putin je izrazil obžalovanje, ker so se gospodarski odnosi med Rusijo in Slovenijo v zadnjem času ohladili. Kot je poudaril, ga žalosti, ker je blagovna menjava upadla. V zadnjem času se je padanje sicer ustavilo. Gospodarska delegacija je v Moskvi podpisala 14 pogodb v višini pol milijarde evrov. Večina je povezana s prehrambeno industrijo, kar je razveselilo predvsem ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Med obiskom v Ukrajini se je Peter Porošenko slovenskemu kolegu zahvalil tudi za njegovo »trdno in zanesljivo« podporo ukrajinski suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti. Cerar in Brglez zgladila spor Premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez sta zgladila spor. Cerar ne zahteva več odstopa Brgleza z mesta podpredsednika SMC-ja. Do krhanja odnosov med njima je prišlo po tem, ko je Brglez odkrito nasprotoval noveli zakona o tujcih. V skupni izjavi za javnost sta Brglez in Cerar soglasno poudarila, da je obema prioriteta država in interes državljanov. »V tem trenutku so prioriteta začete reforme, ki morajo čim prej dati rezultate, in projekti vlade, ki jo vodi SMC«, sta še zapisala. »Zové te že djagarski rog« Spejvanje sprevaja cejli žitek človeka: v zibeli nam spejva mati, svojim lübicam pod auknom spejvajo zalübleni podje, spejvajo nam na sprevodi. Edno posabno čütenje pa je poslüšati, gda poje vekša skupina moškov - gnesneden največkrat v moški pevski zboraj. Takšo lépoto so nam s svojim glasom pripelali člani Pevskoga drüštva prekmurskih lovcev (djagrov), gda so na lanjskom decembrskom svetki slovenske samostojnosti v varaškom Slovenskom domi zazvenele njine djagarske pesmi. Po kratkom koncerti, na šterom smo čüli ljudske pa umetne pesmi ranč tak, smo se pogučavali s članom pevskoga drüštva Edvardom Jakšičom. »Naše pevsko drüštvo deluje že tresti lejt, v šterom časi se je dosta kaj zgodilo. Vö se je minilo vnaugo pesmarov, zborovodij je že ranč tak več bilau. Nika pa je za vsikdar ostalo: spejvamo djagarsko pesem« - je pripovejdo Edvard Jakšič, šteri je ovak nej djagar. »V zbori je večina djagrov, depa geste nas kürtösök) v primorskoj vesi Dekani. Od tistoga mau so na takši srečanjaj nastaupili Huberti za radost ino veseldje, štero jim dava ta sploj stara meštrija. Njino želenje Zbor prejkmurski djagrov vodi mlada zborovodkinja Suzana Škafar vsikdar nindrik indrik. Ime »Pevsko društvo prekmurskih lovcev« so gorvzeli leta 2003, program zbora je gnes vküpsklajen z ljudski, umetni pa tihinski pesmi, štere so zvekšoga djagarske ali kakše drüge prekmurske. »Spejvamo tak vesele kak žalostne pesmi« - je raztomačo magister zdravstvene nege Edvard Jakšič. »Vesele zvekšoga te, gda majo djagarska drüštva je, ka bi se širila djagarska pesmarska kultura, zatok se že od sami začetkov padašivajo z zamejskim lovskim pevskim zborom »Doberdob« iz Italije, leta 2004 so podpisali ž njimi dokument o pobratenji. Djagarski pesmarge se na probaj dobivajo gnauk na keden, gde vadijo štiriglasno spejvanje, na leto majo kauli 20 nastopov. Prvi zborovodja prekmurski djagrov je biu Franček Zver, za šterim je dirigentsko palco prejkvzeu Tomaž Kuhar, šteroga v Porabji sploj dobro poznamo. Ranč tak kak predsednika drüštva Štefana Zelka, šteri v našo krajino že trnok dugo prejkodi, ka bi porabske mlajše navčo lončarske meštrije. V leti 2005 je strokovno pelanje zbora prejkvzela Suzana Škafar, s šterov škejo djagri gorvzeti svoj prvi CD. Edvard Jakšič je po koncerti v Monoštri s smejom pripozno: »Naša Suzana nas sploj dobro vodi. Tau je živa pelda za tau, kak je leko edna ženska prejdnja 11 moškom.« -dm- Končale so se tekme turnirja Alpokalja Ekipa Hodoš – Kava bar Marjanca Edvard Jakšič je nutpokazo delo zbora en par takš töi, šteri smo nej. Če mamo dober glas, se leko zbori pridrüžimo. Nika pa smo se navčili od djagrov: kak trbej vküpdržati. Uni tau sploj dobro vejo pa bi se leko tau od nji navčili vsi Slovenci« - je tanačivo pesmar. Leta 1985, gda so stvaurili Lovski pevski zbor, je ta že gorstaupo na srečanji djagarski zborov ino rogistov (vadász- kakšo oblejtnico. Istina pa je, ka mamo v Pomurji dosta takši drüštev ino moremo na žalost na pokapanja tö titi. Svoje djagarske tivariše sprevajamo po njinoj slejdnjoj pauti, se vej, ka z žalostnimi pesmimi.« Pesmarge dostakrat spejvajo na takzvani »Hubertovi mešaj«, na šteraj se djagri simbolično zavalijo naturi pa svojoma patronuši svetoma 11. februarja so se končale tekme nogometnega turnirja za pokal Alpokalja v Monoštru, katerega se je udeležilo 23 ekip. Po osnovnem delu tekmovanja so na podlagi rezultatov ekipe razdelili v tri skupine. Ekipe, ki so v prvem delu končale od prvega do osmega mesta, so se borile za pokal Perfect Change Alpokalja, ekipe od devetega do šestnajstega mesta za pokal Sport 36 Szentgotthárd, ostale ekipe pa so sodelovale na spominskem turnirju Károlya Librecza. Na turnirju za pokal Sport 36 Szentgotthárd je na drugem mestu končala ekipa z Goričkega pod imenom HODOŠ KAVA BAR MARJANCA, za najboljšega igralca turnirja so izbrali člana omenjene ekipe Denisa Tamaška. Posebno nagrado za fair play je dobila ekipa TRIGLAV Andovci. László R. Horváth Porabje, 23. februarja 2017 7 Srečanje z volivci v Sakalovcih V künji inda in gnes (7) Matünca/matöjnica – pinja – köpülo ˝ Slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je 16. februarja vabila na srečanje Sakalovčane, ki jih je seznanila s svojim delom v preteklem letu ter nalogami, ki so pred njo. Forum se je končal s sproščenim pogovorom. László R. Horváth Pod ouknom poglednjeno po Prešerni Mejsec svejti, mežnar spejči v törni vöre vö kučej; v mojoj düši, v mojom srci žmetni kamen mi rastej. Tij si krijva, lübezniva lübica nesmilečna! Tij me klüvleš, v srcej bantüvleš pa spati mi ne daš doma. V slejdnjoj številki naši novin smo pisali o tome, ka vse so napravili inda z mlejka. Za tau so zvün šticlina nücali eške matünco tö. Matünca je leko bila piskrena ali lesena. Matünca ima tri tale. Spaudnji, najvekši tau je škafica, v štero so leko vlejali 3-5 litrov vrnjoga mlejka. Po tistom so nutpostavili ročnik z vözlüknjanim potačom, pa so vrkar gordjali šinjek z lüknjov na srejdi. Z ročnikom so tačas mlatili vrnje mlejko v matünci, ka je zmauče (surovo maslo) gratalo. Zmauče so segrejvali, aj duže stogi, toma so pravli, ka je kravdja mast (kuhano maslo). Tau so mesto žirá nücali v posti. Gnes zmauče v bauti kipüjemo, na krü mažemo, pečemo pa küjamo z njim. Marija Kozar MATURANTSKI PLES NA GIMNAZIJI Vsako leto enajsti razredi organizirajo maturanski ples dijakov dvanajstih razredov, letos smo bili na vrsti mi. V petek po pouku smo se lotili okraševanja šole s trakovi in baloni ter z napisom »MATURANTSKI PLES«. Razrede in avlo je bilo treba pripraviti za večerjo, to se pravi postaviti mize in stole. Molnár Frigy, nato sta pripela trakove svojim dijakom. Temu je sledil govor 12. razreda. Potem so predstavili humoristični in razvedrilni program. Obe točki sta bili zelo uspešni, spremljala sta ju smeh in glasen aplavz. Program se je nadaljeval s tradicionalnim plesom, ki je bil v avli osnovne šole Széchenyi. Prvi ples Lijce tvoje, tejlo tvoje vijdin tüdi če zaspin. V senjaj tij si golobica, štero v rokaj ne držin. K oukni prijdi, te nišče ne vijdi kak sveklejče zvejzde tej. Se mi skaži, mi naznani, ar srcéj me šče želej. Daj mi znati, mi počmigni, če ti gezik ne tečej. Je prazno oukno, so blejde vöre, pa britkouče več v srcej. Polüknite zdaj v ižo, ovadite mi, zvejzde, ali ona rejsan spij. Če me čüje, me sprobavle, če za drügoga gorij. Če je zaspala, naj boude zdrava, če me sprobavle, nikaj nej; gda pistij me, ar de drüjgi njeni lübi, de se stavilo srcej. Po Prešerni v domanjo rejč prejknapiso Milan Vincetič Skupina maturantov monoštrske gimnazije s svojim razrednikom Maturanski ples je bil v soboto, 14. januarja. Nekateri iz razreda so že ob pol petih bili v gledališču, kjer so pomagali staršem in sorodnikom maturantov. Program se je začel ob sedemnajstih z govorom 11. razreda, s katerim smo pozdravili maturante. V imenu gimnazije Mihálya Vörösmartyja je zbrane nagovorila ravnateljica gimnazije Éva Balogh. Najprej sta trak z letnicama šolanja dobila razrednik Szilárd Szabó in razredničarka Magdolna so maturanti zaplesali s svojimi starši. Veselica je trajala do štirih zjutraj. Na koncu nas je čakalo pospravljanje miz in stolov. Ob 6-ih zjutraj smo se razšli. Upamo, da bo naš maturanski ples, ki bo naslednje leto, tudi tako dober, kot je bil letošnji. Regina Labritz, Žofia Šturm, Adam Sukič, Krištof Časar dijaki 11. razreda Gimnazije v Monoštru Porabje, 23. februarja 2017 ... DO MADŽARSKE Dvojno merilo multinacionalk Inštitut za kontrolo prehrane (NÉBIH) je ugotovil, da kvaliteta in količina sestavin pri marsikaterem prehrambenem artiklu nista enaki na Madžarskem kot v Avstriji, čeprav jih dobavljajo iste multinacionalke. Inštutut je kontrolo poostril potem, ko so se podobne novice razširile s Slovaške. Kot so povedali njegovi predstavniki, od časa do časa nakupijo iste artikle v Avstriji in na Madžarskem (Spar, Aldi, Metro, Lidl) in jih analizirajo. Nasplošno ugotavljajo, da so artikli, kupljeni v Avstriji, boljši in bolj okusni, pri marsikaterih pa so večje razlike. Le nekaj primerov: v Avstriji je Nutella mehkejša in bolj kremasta, napolitanke Manner so bolj hrustljave, pudingi in jogurti so gostejši in okusnejši, v Coca coli so boljše arome in za 0,6 ostotka manj sladkorja, v konzervah Rio Mare je za 2 odstotka več tunine kot pri nas itd. Inštitut za kontrolo prehrane ima informacije, da je Svet za kmetijstvo in ribištvo EU lani maja razpravljal o dvojnem merilu multinacionalk, toda zaradi neprijaznega pravnega okolja rešitve ni bilo. Večina državljanov ima še zmeraj pozitiven odnos do civilne sfere Kljub gonji vlade – kot temu pravijo nekatere opozicijske stranke – proti nekaterim civilnim organizacijam, predvsem tistim, ki naj bi jih financiral ameriški bogataš madžarskega rodu György Soros, ima madžarska družba še zmeraj pozitiven odnos do civilnih organizacij. To je ugotovila raziskava spletnega portala Index in Inštituta za merjenje javnega mnenja Závecz. 82 odstotkov anketirancev meni, da je v redu, če civilne organizacije kritizirajo dejavnost vlade, sicer več kot 60 odstotkov meni, da civilne organizacije niso neodvisne, temveč pripadajo vladi ali določenim strankam. Enak odstotek pravi, da ni nič narobe, če dobivajo civilne organizacije podporo iz tujine. Večina ne verjame, da bi civilne organizacije usmerjali iz tujine in je zaskrbljena zaradi napadov nanje. Na nek način je protislovno, da se kljub pozitivni naravnanosti državljanov 77 odstotkov strinja z namenom vlade, da bi morali tudi voditelji civilnih organizacij predočiti javnosti svoje premoženjsko stanje. 8 Nejsem go pozno Že vejn dvajsti lejt je tauma, ka sem na Židovi odo pri Magyariči, istina, te je samo žena Ilonka bila doma pa z njauv sem se pogučavo. Zdaj sem srečo emo, obadva sta doma bila, dapa nut pridti v ram je nej bilau leko delo. Zato ka cingati ne more, vanej na ograji so pa vrata vsigdar zaprejta. Že sem tretjo paut tam odo, pa zdaj sem že tö na tejm zmišlavo, ka tadale nemo čako, tak niške ne pride vö, gda so se gnauk samo dvera odprla pa sem tetico Ilonko zagledno na pragi. Nej zaman, ka sem dvajsti lejt nej odo pri njij, vse sem pozabo, sploj sem nej znau, odkec, s stere vesi so prišli na Židovi brejg. Tak ka znauva sem je leko spitavo. - Franci, vi s stere vesi ste prišli sé na Židovo? »Dja sem v Otkovci bejo doma, nej daleč kraj, kak je Bazar doma, tam gde je zdaj brato hči nauvi ram zidala. Dapa dja sem se nej tam naraudo, liki tam, kak je kapejla, gde je Furdjanina Ana laknivala, tam je Retanin ram, tam sem se dja naraudo. Mi smo gora na brejg tak prišli, ka mati je tam žlato mejla, tejsto mesto smo mi tak erbali, pa mi smo ta samo leta 1942 šli živet. V tau rami je prvin svak bejo, pa mati je njega morala tadržati, tak je te dobla te ram.« - Tü spodkar, kak ste doma bili, ste zaka kraj šli? »Zato ka mi smo tam samo v arandi bili, moja mati je tam slüžila, pa tak sva se z bratom müva tam naraudila.« - Kelko bratov pa sestre mate? »Zdaj že nejmam, zato ka je töj bejo, tejsti je že mrau, drügi pa je leta 1957 tavö v Brazilijo odišo. Eden brat, kak se je naraudo, je včasin mrau, sestra je paudrügo lejto stara bejla, gda je mrla. Oča je dugo sodak bejo, pet lejt je v drügoj bojni bejo, pa pet lejt v prvoj bojni, pa te je leta 1955, na tisti den gda se je naraudo, mrau.« - Vi ste kelko lejt bili sodak? »Dja sem tri lejta sodak bejo, pa 53. leta sem dolazaslüžo vojsko, dja sem v več mejstaj slüžo, zato ka dja se politikai rendőr (politična policija) bejo. Leta 1957 so me pa nazaj zvali, samo te sem že oženjeni bejo, dejte je bilau pa sem nej üšo. Tau istina, Dapa te ram smo včasin mogli razmetavati pa znauvič zidati, zato ka tak slabo je vögledo. Potejm smo na repo šli delat, vejn na tri leta, gda smo nazaj prišli, te smo pa na Verico šli laknivat.« k nam večkrat prišla že sledkar, pa sem go spitavo, kak je iz županija Šopron leko sé na brdjé prišla na té slabe zemlé. Je prajla, če bi ona prvin leko poglednila, te bi nej prišla, samo zavolo meje je ka plača je dobra bejla, dapa dja sem nej sto tam drügim zapovejdati pa vnoči vodne tam vsigdar kreda biti.« - Odkec je vaša žena? »Ona je z Ritkarovec od Lovenjakovi, tam više so bili doma, kak je laktanja bejla. Dja sem se brž mogo oženiMožak Franci pa tetica Ilonka ti, zato ka stariške so betežni bili, pri rama pa nej bejla ženska. Dja sem njau ranč - Zaka? nej mogla pridti, samo ponej pozno, te sem go prvin »Müva sva vse tamnjala, is- tistim, ka sta se zdala z bravido, gda sem s Krajczar zi- tina ka müva sva mela prej- tom, dapa te že kesno bilau,« darom pejški v pravijo tatica Ilonka. Varaš üšo delo - Ilonka, na Verici je tö praiskat, pa sva se zen austo ram, zaka ste te na na pauti srečaŽidovo prišli? la. Dja sem že »Zato, ka nas je pet bilau, pa te včasin pravo, drügi so še doma bilej, tak ka ta bi mena sva te töj spodkar te mali dobra bejla. Dja ram tjöjpila. Viša maloga sem v Ritkarovrama, tü kak zdaj nauvi ram ci nej trno odo, mamo, je bejo eden ogradec, dapa Krajc, on pa tauga je nam AFÉSZ (zago je pozno, pa druga) sto kraj vzeti, zato ka včasin pravo, ka oni so bauto pa krčmau steli tau je Lovenjatöj zidati. Ja, samo te bi tü kovska dekla.« mira pa nej meli, zato ka den »Tau je bilau nauč bi nam lüstvo sé nutra predpodnevom, v dvor gledalo.« pa vrag ga je že - Ka ste delali aj nede töj bauvečer taprineso te? k nam,« se sme- Z dvöma čerkama, gda sta ešče mlada zakonca »Drügo nej bilau, brž smo bila jejo Ilonka. fudament naprajli, kak če bi - Tetica Ilonka, kvzeto, dapa da sva vse vred že začnili zidati, dapa samo dekliško se vi kak zovete? vzela pa iz duga vörejšila, te za štiri lejta smo fcuj stanili, »Po iži smo Lovenjakovi bili, so drügi v gauštja drva sejka- gda smo že pejnaze sprajli ovak sem pa Vindisch Ilon- li. Gda sva tau zvedla, prajla od banke. Dosta je nej trka.« sva babi, dapa tau se njej belo, zato ka zvekšoga sem - Franci, te tak včasin ste nej vidlo. Pa te zavolo tauga vse sam napravo, zato ka Ilonko vzeli? sva vse tam pistila pa sva na sem zidar. Dobro, pomauč »Tak pomalek, pomalek, pa Verico odišla. Zato ka če se sem zato emo, kak brat, tak vsigdar skrjej sva prišla, pa je že te začenjalo, te mira bi žlata, tak drügi so tö prišli. te za leto dni sem go vzejo. nej bilau. Brat je tö nej doma Zato kama sem dja delat üšo, Najprvin smo v Otkovci pri austo, zato ka on je Vogrinko pejnaze sem nej proso, bola nas bili doma, nas so tam emo za ženo, pa ona tam v sem pravo, aj mi pridejo potak zvali, ka Kurdini po iži. Otkovci nej ostala. Ona je sé magat. Leta 1972 smo ram Porabje, 23. februarja 2017 gorazozidali pa smo se nutraspatjivali z dvöma detetama. Zdaj že samo edno deklo mamo, zato ka je drüga mlado mrla, gda je petdesettri lejt stara bejla.« - Tetica Ilonka, vi ste kama odli delat? »Tresti lejt sem v ABC-na pucala, mauž je že šestdvajsti lejt v penziji, dja pa sedemdvajsti lejt, on je osemdesetosem lejt star, dja pa osemdesetštiri. Mi smo v cejlom življenji delali, istina, krav smo nej meli, zato ka obadva sva delala, dapa svinje smo krmili. Mogli smo, vejpa dug smo nazaj mogli plačati, ka smo na rama meli. Grünta smo dosta delali, dapa nej svojga, zato ka te si eden slog grünta nej daubo, ka bi si leko sadijo. Töj so živeli eden človek, Čozi bači, oni so mi dali töj spodkar en slog, aj si leko malo posadim, enga vekšoga pa tam proto Varaši smo delali, ka smo ga od ednoga spoznanca dobili. Vse ka smo parpauvali, tau smo s svinjami skrmili, zato ka bilau, gda smo šest meli. Gda sem v slüžbi zgotauvila, te sem nej domau üšla, liki zravan na njivo, on pa prauto prišo mena, pa sva dočas okapala, ka sva vidla.« - Če bi eške gnauk mladi bili, znauva bi tak dosta delali? »Več bi telko nej delala, zato ka tau je preveč bilau, ka sem delala kak v slüžbi tak doma. Dja sem tam v ABC-na dostakrat dobila kakšno pomauč, bila stera tri mejsece delala, dapa bila taša tö, stera samo tri dni zdržala pri mana. Dja sem dobra delavka bejla, zato sem še pri AFÉSZ-i potistim tri lejta leko delala, ka sem v penzijo odišla. Nejso me pistili, vejn zato, ka so vedli, ka tašoga somara bi še enoga gvüšno nej najšli.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 8. SLÜŽITI GOSPODARI, BAUGI ALI DAMI Vekši tau lüstva na Slovenskom je v srejdnjom ranč tak. Če je bilau svajüvanje ali kakša bojna, so mejle: gor so ranile mlajše ino se vküper z movöki živo na podeželji, po vesnicaj ali gazdijaj na pavri pribejžali h gospaudi, braniteli lüstva. žaum odlaučale o njinoj bodaučnosti. Gor so drsamom. Do 18. stoletja je tau znamenüvalo 80 Ideal sodački prejdnjov v srejdnjom vöki je biu žale rodbinske povezave, gda pa je moža nej bilau, procentov vsej lidi. Živeli so na velki gospočki tau, ka aj bi gratali vitezi. Ta ideja je mejla tri fun- so pelale vertivanje. Oženjena gospočka ženska je grüntaj, takzvani zemliški gospostvaj, na srejdi damente: slüžiti Baugi, svojoma gospaudi pa vöo- vekši tau svojoga žitka nosila, dogila ino ranila šteri so stali gradi. svoje mlajše, fizično delo se ji je nej šikalo. Tistoga ipa je vés bila skupina sausednji paŽitek na gradi je nej biu komaut - žene so ga verski ramov, na srejdi z vekšim placom za mogle polepšati: tepihe ino slamo so polagale zbéranje (največkrat pod ednov lipov) pa dopo mrzli sobaj pa gankaj na gradi. stakrat cerkvov, k vesnici pa so slišale njive, Ženitev gospočkoga para je bila zvezanje dvej tranki, vodé, pašnjeki ino gaušče. Podložnirodbin tö. Mauž pa žena sta mogla mérno ino ki (nej slobaudni pavri) so delali na »domiprijatelsko vküper živeti, žena pa je mogla nikalnoj« zemlej za svojoga gospauda ali za ostati »vörna mati mlajšov«, če je gospaud Cerkev ino za sebé na »rustikalnoj« zemlej, preméno v bojni. Samo tak je gorostala čest štero so meli v arendi od gospodara. pa čistost držine, če se je ženska nej znauvič Skupnost lüstva v takšoj vési so zvali »srenja« zdala. ali »gmajna«, štera se je odlaučala na priliko Na slovenskoj zemlej smo najšli dvorno kulod toga, kak do delo opravlali. Prejdjen srenje turo pa liriko vitezov tö. Nemški poet Wolje biu župan, njegve funkcije pa so v stoletjaj fram von Eschenbach je dobro pozno sloNa Slovenskom je največ paverski lidi bilau, šteri so pauvali zemlau dostakrat ovaške gratale. venska imena varašov na Slovenskom, vitezi svojoga gospodara Slobaudnoga časa so podložniki nej dosta Ulrichi von Liechtensteini pa se je koroški vojmeli, vej je pa bilau pauvanje žmetno pa so mogli debranoj dami. Biti vitez je bila čest, kak dobri voda poklono s slovenskimi rečami (»Buge waz trdo delati. Počivali so zvekšoga samo na cerkve- krščeniki so mogli skrb meti na dovice ino sirau- primi, gralwa Venus!«). »Kronika Celjski grofov« ni svetkaj ali gda so svetili konec najvekši paver- te, na mér ino krščanjske vrejdnosti. Dober vitez nam dosta povej o pripovejsti najbole erične rodski del (na priliko žetve ali trgatve). Tistoga ipa je mogo perfektno znati gezditi ino se bojüvati, bine na Slovenskom ino njeni časov. so se sploj veselili - žalostili pa so se, gda je nekak zatok se je vsikdar trüdo, ka aj bi s kem baukši V cajtaj, gda je cvela viteška kultura, je šteti pa mrau. Paverske držine so mele dosta mlajšov, od pisati znalo samo sploj malo lüdi. Té smo najšli štiri do osem detet, od šteri pa je dosta mrlau: v med dühovniki, po klauštraj, na dvauraj visiki prvom leti starosti 15-20 procentov, do 20. leta pa plemičov ino v varaški kancelajaj. Gda so nutvpe30 procentov. lali »gotske« litere pa začnili mesto dragoga perŠtale pa glejve so meli pavri samo po reformaj cegamena pisati na papér, je začnilo pisanje v 14. sarice Marije Terezije v 18. stoletji, do tistoga se stoletji vsikdar bole poznano grtüvati. Tistoga ipa je mara slobaudno pasla. Zatok pa je lüstvo nej so že bole na gausti nücali domanje gezike - nemzavolé gnoja melo za njive pa nej zavolé krme za škoga pa slovenskoga - mesto latinske rejči. Tak iz zimau. Eden tau mare so zavolo toga v zimi za15. stoletja poznamo slovensko spauved, vüzemklali pa njeno mesau posišili. sko pesem (»Naš gospaud je od smrti stau«) pa Na gradi - na središči gospostva - je cajt tak teko, molitve v Stiškom rokopisi. kak je tau gradski gospaud sto. Un je biu prvi čloS pisanjom je vküper ojdlo šaulanje. Tistoga ipa vek, glava držine ino gazdije. Zvün vertivanja je so šaule v gnešnjom znamenji nej poznali, meli mogo biti vsikdar pripravlen, vej je pa v prvom so je pri vekši püšpekijaj pa klauštraj, gde so se redej sodak biu. Če so ga pozvali, se je mogo s včili bodauči dühovniki. Kisnej se je tam šaulala svojimi oprodami (apródok) pa lapci zglasiti pri gospočka mladina ranč tak, štera je dale üšla na svojoma prejdnji »seniori« pa ž njim titi na soveuke evropske univerze. Njine čéri so se pri apadačko paut, za štero je nej vödo, kak se konča. ticaj včile šteti, raučno delo pa ponašanje, prve Na dosta gradaj na Slovenskom je nej bilau pravaraške šaule za mlade meščane pa so stvaurili v Vitez Ulrich iz Liechtensteina je na šikšaki voga dvaura: zvün gospodara pa njegve držine so 15. stoletji. »kralico Venus« noso kak simbol slüženja ednoj tam živeli eške drügi člani žlate (mati, nej oženjeV srejdnjom vöki so knjižnice gordržale samo godami ni bratke ino sestre). Redno je je gorpoisko gradspočke rodbine. Turjaški so meli na priliko en par ski kaplan pa v kapejli mešüvo tö. Meli so lidi, grato. Njegvi nebeski patronuš je biu sveti Djüri, ducatov rokopisov iz več stoletij, z vsefelé temami, šteri so gospaudom slüžili s küjanjom pa drügim šteri je svojo lüstvo odrejšo hüdoga zmaja (sár- kak so teologija, pravo, politika, zgodovina, filodelom. S kem višišo pozicijo je gospodar emo, s kány). zofija ali matematika. Najbole bogate knjižnice pa toga vekšo sodačijo je držo, s sodačkov škerjauv. Če je stoj sto vitez gratati, je mogo prejk »inici- so donk bile v klauštraj, najvekša pri kartuzijanaj Dostakrat je tau bilau samo en par sodakov, drügi acije«, nutvpelanja. Sodačkoga oprodo so s tauv v Žičaj. Kak so tistoga ipa gučali: »klaušter brezi delavci pa so skrb meli na konje, gaušče, lapce ino ceremonijov gorvzeli v svejt vitezov, svejt vözra- knjižnice je kak grad brezi sodački škeri«. slüžkinje. ščeni. En večer prva je mogo skaupani moliti V srejdnjom veki je - zvün varašancov - živelo Grad pa vési pod njim sta bila dva ejkstra svejta, Bogá v naprejspisanoj cerkvi, drügi den pa so trauje féle lüstvo: edni so se vojskovali, drügi monjini lidgé pa so se na gausti srečavali na grad- ga po plečaj vdarili s sablov. Njegva sabla je bila lili, tretji pa delali. Tejm slejdnjim se je vöponücaskom dvoriški. Paversko lüstvo je gospaudi nosilo blagoslovlena v božom imeni, z njauv se je brano nje nej vidlo, pa so rabuke napravili, gorstanili. S njegvi tau pauva, tá so pa ojdli delat tö - depa od prauti vsejm neprijatelom. paverskimi »punti« pa se začne nauva pripovejst. tistec so nosili škeri s kovačnice ali melo z mlina Žene ino dame vitezov pa so ranč tak važno delo -dm- Porabje, 23. februarja 2017 10 Nove publikacije STOPINJE 2017 Stopinje izdaja Škofija Murska Sobota, njihov urednik je Lojze Kozar ml. V uredniškem odboru so še Jože Ftičar, Jožef Smej, Štefan Trajbarič in Stanislav Zver. Na naslovnici je župnijska cerkev Marije vnebovzete pri Gradu, v koledarskem delu pa so fotografije cerkva v Sloveniji in tudi cerkvi na Gornjem Seniku in v Körmendu ter nekateri drugi cerkveni motivi. Uvod v publikacijo z naslovom Štiri stopinje v letu 2016 je napisal murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. »V letu 2016 smo obhajali štiri dogodke, ki pomenijo nove stopinje v zgodovini slovenstva in zgodovini soboške škofije. Te štiri stopinje so obletnica osamosvojitve Slovenije, misijon soboške škofije, prihod kipa Fatimske Matere Božje v Slovenijo in deset let soboške škofije.« V prvi stopinji Peter Štumpf izpostavi: »V pastirskem pismu škofje vabimo vse Slovence k zdravemu ponosu, dostojanstvenemu domoljubju, k zaupanju in krščanskemu optimizmu ter visoki državljanski zavesti, hkrati pa k večji državljanski odgovornosti za skupno dobro.« Stopinje, njihovih 335 strani, so razdeljene v poglavja Uvodne stopinje, Stopinje svetih, Škofijske stopinje, Stopinje duha, Oddaljene stopinje, Stopinje za mejo, Stopinje k tebi, Stopinje mladih, Stopinje srca, Jubilejne stopinje, Oddaljene stopinje, Tiskane stopinje ter Tvoje in moje stopinje. Tekste bogato dopolnjujejo številne barvne fotografije od začetka do konca publikacije. Lojze Kozar ml. hodi Po stopinjah svetosti. Poudarja, da Stopinje 2017 odsevajo »življenje v naši škofiji, ko smo v letu 2016 obhajali škofijski misijon in se bomo v petih letih po misijonu srečevali s svetostjo. Spoznavali bomo svetnike, vzornike in priprošnjike, tudi tiste vzornike, ki so živeli med nami.« Škofija je v letu 2015 dobila novega Božjega služabnika Alojza Kozarja. Duhovnik in pisatelj je predstavljen v nekaj prispevkih v Stopinjah. Potem se predstavljajo nekatere župnije s svojimi aktivnostmi, in sicer najprej Župnija Grad. Kakor ima ta župnija trde, »kamnite temelje, saj so tla iz vulkanskih kamenin, tako ima tudi naše življenje trde temelje, vero v Jezusa Kristusa in zaupanje v Marijino priprošnjo, kar ra- zodeva tudi naslovnica teh Stopinj,« je zapisal urednik. O božjem služabniku Danijelu Halasu piše Klavdija Dominko. Temo nadaljuje Andreja Červek pod naslovom Zdraviti današnji svet. Danijel Halas je namreč leta 1944 menil, da je svet kakor na smrt bolan bolnik. Klavdija Dominko piše tudi o škofijskem postopku za beatifikacijo Božjega služabnika Alojza Kozarja, kateremu je namenjenih še več zapisov. Alojz Kozar je bil več let tudi urednik Sto- pinj. V poglavju Stopinje svetih je še niz prispevkov različnih avtorjev. Beremo tudi o številnih dogodkih v škofiji Škof dr. Jožef Smej je avtor kar treh članov, v katerih obravnava teme iz preteklosti, aktualne tudi v današnjem času. V prvem članku v poglavju Oddaljene stopinje škof Smej piše o vplivu olomuške ustave na avtonomijo Slovenske krajine. Avtor je zbral in objavil številne podatke iz madžarskih Železne in Zalske županije, iz Őrséga in tudi Prekmurja. V navajanju vseh dejstev bi se izgubili, zato del sklepnega dela razprave, kjer je zapisal: »Samoravnanje (avtonomija) Slovenske krajine, to je najmanj, kar so zahtevali na sestanku 1. decembra 1918 v bogojinski šoli. Če madžarska ljudovlada ugodi tej zahtevi, se Prekmurje priključi k Jugoslaviji. To je bilo na omenjenem sestanku med vrsticami nakazano.« V drugem članku Jožef Smej ocenjuje pomen ustanovitve sombotelske škofije, nastale pred 240. leti. Po tem ko predstavi, kako je nastajala škofija, kako so se spreminjali vplivi, győrske in zagrebške škofije, o velikem pomenu sombotelske poudari: »Z ustanovitvijo sombotelske škofije so se Slovenci Dolnjega Prekmurja tesneje združili z Gornjim Prekmurjem in s tem vred tudi s Slovenci v Porabju. Evangeličanskih župnij takrat (leta 1777) še ni bilo. Evangeličanski verniki so se v adventu pred božičem in zadnje dni pred vüzmom odpravili v takoimenovana artikularna kraja, v Nemescsó in v Surd(...) Po tolerančnem ediktu, ki ga je izdal cesar Jožef II. leta 1781, so se organizirale evangeličanske cerkvene občine v Puconcih in na Hodošu, vse tri leta 1783, bodonska (1792), petrovska (1821), domanjševska (1870), soboška (1890), moravska (1902 in gornjeslavečka (1918). V članku je še kopica drugih pomembnih informacij iz katoliškega in evangeličanskega ter posvetnega življenja. Tretji in posebej pomenljiv je članek Vrednost razprave Šandorja Mikole (1871-1945) o Johannu Keplerju (1571-1630), posvečen mag. Ladislavu Mikoli in dr. Vilku Novaku. Pred prvo svetovno vojno so bili samo trije prekmurski svetni profesorji: fizik in matematik Šandor Mikola, zgodovinar in zemljepisec Franc Ošlay in slavist dr. Avgust Pavel. Članek prinaša kopico strokovno zanimivih informacij. Vsak povzetek bi bil zgolj približek vsebini, zato je potrebno tekst prebrati v izvirniku, enako tudi predstavitev dramatika Imreja Madácha. V Sklepni misli škof Jožef Smej najprej poudarja vrednost razprave Šandorja Mikole. »Prav gotovo je prva vrednost v tem, Porabje, 23. februarja 2017 da Mikola, kot natančen znanstvenik, dopušča možnost Keplerjevega bivanja v Nádasdyjevem dvorcu na Petanjcih. Ta dvorec je stal sredi Petanjcev, nedaleč od Šiftarjevine, od vrta spominov dr. Vaneka Šiftarja. (...) Vrednost Mikolove razprave se razteza na vprašanje pravega ekumenizma. Edinost krščenih se ne doseže z žaljivkami.« V Oddaljenih stopinjah Lojze Kozar ml. piše o letošnjih obletnicah: pred 280 leti je bil rojen Mikloš Küzmič, pred 230 leti je bil rojen Peter Danjko, pred 160 leti se je rodil dr. Franc Ivanoci, pred 150 leti je umrl Jožef Košič, pred 150 leti je bil rojen dr. Fran Kovačič, pred 140 leti se je rodil dr. Matija Slavič (eden najzaslužnejših mož za priključitev Prekmurja matični domovini) in pred 30 leti je umrl Janos Kühar. V pomembno preteklost posega Vinko Škafar z razpravo Visoka obletnica slovenskega bogoslužja v Blatenskem Kostelu - ob 1150-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Panonske Slovence. Karolina Godina piše o Glasu prekmurskih Slovencev med prvo svetovno vojno v severni Ameriki. Franc Kuzmič je avtor dveh člankov Alojz Gradnik in prevajanje psalmov ter Sveto pismo v prevodu Matije Kastelica. V članku Tri porabske luči (v Stopinjah za mejo) Lojze Kozar ml. piše o treh duhovnikih, ki počivajo na gornjeseniškem pokoplišču, o Jožefu Košiču (1788 - 1867), Petru Kodeli (1869 - 1894) in Janošu Küharju (1904 - 1987). O slednjem pravi: »Od žalostnega dne, ko je umrl zadnji slovenski župnik na Gorenjem Seniku Janoš Kühar, mineva 30 let... Rodil se je v 24. maja v Gradišču v župniji Tišina. Bogoslovje je končal v Sombotelu, leta 1936 ga je škof poslal na Gorenji Senik, kjer je vodil zidanje nove cerkve. Tam je ostal do smrti 6. septembra 1987.« Avtor članek o Janošu Küharju zaključi: »Po tridesetih letih se njegovo delo nadaljuje, čeprav na drugačen način, a vendar se slovenska beseda še sliši v cerkvi, šoli, v gostilni, po družinah...« S to optimistično mislijo urednika naj zaključim »skico« o Stopinjah, v katerih je objavljenih tudi več drugih člankov in nekaj priložnostnih pesmi. Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 24.02.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Danes dol, jutri gor: Irma zapeljuje Mileta v napačno smer, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio 3, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Pujsa Pepa: Snežena gora, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 19.55 Ema 2017, finale, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Surova balada, ameriški film, 0.40 Profil, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal PETEK, 24.02.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 8.40 Bleščica, oddaja o modi, 9.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, posamična tekma na srednji skakalnici, smučarski skoki, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, superveleslalom (Ž), 11.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 12.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, posamična tekma na srednji skakalnici, smučarski tek, 13.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 14.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (Ž), 15.35 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), posamična tekma, 18.20 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, oddaja o nogometu, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Nisi zame, francoski film, 2014, 21.50 Derren Brown: Strah in vera, 22.40 Polnočni klub: Legendarni godci, 23.50 Svetovni popotnik: Balkanski polotok, 0.45 Glasbeni spoti, 1.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 2.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), posamična tekma, 4.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 5.10 Glasbeni spoti SOBOTA, 25.02.2017, I. spored TVS 5.50 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program Op! 10.50 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Svetovno znana mesta, 15.00 Planet Zemlja (II.): Tropski deževni gozdovi, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Samička in kresničke, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, 21.15 Bučke, satirično informativna oddaj, 21.40 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Savlov sin, madžarski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal SOBOTA, 25.02.2017, II. spored TVS 6.10 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 11.55 Alpsko smučanje svetovni pokal: smuk (M), 13.20 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (M), skiatlon, 14.45 10 domačih, 15.30 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 16.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M) - posamična tekma na srednji skakalnici, 18.30 Derren Brown: Strah in vera, 19.30 Adrenalinci: Skok z elastiko, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.00 Koncert, koprodukcijski film, 22.00 Zvezdana, 22.40 Večer v Palladiumu (II.), 23.30 Popšop, 0.05 Boštjan Gombač z Big Bandom RTV Slovenija, 1.30 Bleščica, oddaja o modi, 2.05 Glasbeni spoti, 3.05 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M) - posamična tekma na srednji skakalnici, 4.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti NEDELJA, 26.02.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.50 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Ema 2017, finale, 15.20 Modna hiša Velvet: Krojačica, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Tilka in prijatelji: Brezrepa Tilka, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Več po oglasih: Ugrabljen, slovenska nadaljevanka, 20.30 Žarometi, podelitev medijskih nagrad, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Marta Graf (P. A. Genin: Beneški karneval, op. 14), 22.50 Irena Grafenauer, Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja (J. Corigliano: Hamelinski pisani piskač), 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.00 Info-kanal NEDELJA, 26.02.2017, II. spored TVS 6.30 Duhovni utrip, 6.45 Glasbena matineja ob pustu: Slovenski ljudski plesi Goriškega, Beneške Slovenije, Rezije, 7.10 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.00 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 8.45 Avtomobilnost, 9.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (Ž), skiatlon, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom, 12.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo, 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal, 14.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - ekipna tekma, 16.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, tekma mešanih ekip, 18.35 Košarka: pokal članic, finale, 20.30 Žrebanje Lota, 20.40 Planet Zemlja (II.): Puščave, koprodukcijska dokumentarna serija, 21.30 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Boj s sabo, dokumentarna oddaja, 22.00 Ida, dansko-poljski film, 23.20 Bučke, satirično informativna oddaja, 23.45 Vikend paket, 0.55 Glasbeni spoti, 1.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, tekma mešanih ekip, 3.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 4.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 27.02.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.45 10 domačih, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Danes dol, jutri gor: Osvobojene ženske, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Sit hic museum! 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Armanova skrivnost: Povabilo na ples, nemška mladinska nadaljevanka, 15.55 Nova Shakespearova pesmarica, mednarodni koprodukcijski projekt, 16.25 Oskarji - dan potem, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Zipline, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Ozi bu: Negovalec Tedi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Umetni raj, 23.40 Glasbeni večer, 0.55 Oskarji - dan potem, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal PONEDELJEK, 27.02.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 11.10 To bo moj poklic: Tapetnik, 11.35 Dobro jutro, 14.10 Polnočni klub: Legendarni godci, 15.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.45 Avtomobilnost, 17.25 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg, 20.45 Luther (IV.), angleška nadaljevanka,21.40 Inšpektor Tschiller (II.): Vice, nemška miniserija, 23.15 Pobeg iz Rige, litvijska dokumentarna oddaja, 0.25 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 28.02.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Idol mladih, 12.25 Danes dol, jutri gor: Kdor drugemu jamo koplje, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je Poldi rešil drevo pred dežjem, risanka, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Zmaj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 20.50 Skriti obraz Silicijeve doline, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Valerija Skrinjar - Tvrz, dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal TOREK, 28.02.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.55 To bo moj poklic: Tapetnik, 10.35 Žarometi, podelitev medijskih Porabje, 23. februarja 2017 OD 24. DO 2. MARCA nagrad, 12.35 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (Ž), 10 km v klasični tehniki, 14.15 Dober dan, 15.15 Skrivnost bohinjskega zlata, dokumentarni feljton, 16.00 Kdo bi vedel, 17.15 Čarokuhinja pri atu: Saleška dolina, 17.30 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Učinek placeba, francoska dokumentana oddaja, 20.50 Prava ideja, 21.25 Večer v Palladiumu (II.), 22.15 Votla krona, angleška nadaljevanka, 23.10 Interieri, kratki eksperimentalni film, 23.40 Glasbeni spoti, 0.40 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (Ž), 10 km v klasični tehniki, 2.00 Zabavni kanal, 5.10 Glasbeni spoti SREDA, 01.03.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Umetni raj, 12.25 Danes dol, jutri gor: Boro zaigra na srečo, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Dr. Verica Trstenjak, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem videl senco čarovnice, risanka, 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari: Kukavičje gnezdo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Oboževalka, francoski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Ameriška pisma, češki film, 0.50 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal SREDA, 01.03.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.15 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 10.00 10 domačih, 10.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - smučarski skoki, posamična tekma na veliki skakalnici, 12.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki, 15 km (M) v klasični tehniki, 14.15 Dober dan, 15.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - smučarski teki, 16.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, kvalifikacije, 18.35 Prava ideja, 19.05 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Giacomo Puccini: Gianni Schicchi, posnetek opere iz Los Angelesa, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Aritmija, 22.55 Aritmični koncert - Borghesia, 0.30 Glasbeni spoti, 1.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo, 4.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 02.03.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Danes dol, jutri gor: Pujsek, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Med zidovi, dokumentarni film, 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.35 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Knjiga o džungli: Safari: Mladički, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Studio 3, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal ČETRTEK, 02.03.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 10.00 To bo moj poklic: Inštalater strojnih inštalacij, 10.40 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.35 Kino Fokus, 12.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 13.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki (Ž), štafeta, 15.15 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 15.40 Zvezdana, 16.20 Taksi, kviz z Jožetom, 17.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Najbolj obiskani kraji na svetu, 21.40 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, koprodukcijski film, 23.35 Slovenska jazz scena, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo, 4.00 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 5.10 Glasbeni spoti Slovenska kmetija na Gorenjom Seniki Vas zové na domanje koline 4. marciuša 2017 Z delom bomo začnili v 8.00 vöri. Delalo se bo po domanje - pucali ga bodo v koriti, parali na gaugaj (šraglaj), küjali pa cvrli v kotli. Ka aj se mlajši ne dugočasijo, od 13.00 vöre organiziramo za nji pa za starše delavnico, gde se bo delalo v znamenji sprtoletji in dneva žena. V popoldanskom časi pa bo za dobro volau poskrbo Stanko Črnko s svojo harmoniko z Goričkoga. Vabljeni! VABILO / MEGHÍVÓ FOTOGRAFIJA TEDNA Zveza Slovencev na Madžarskem Vas prisrčno vabi na otvoritev slikarske razstave z naslovom »EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ«, ki jo je pripravljalo Kulturno društvo JURIJ iz Mozirja. Otvoritev bo v petek, 3. marca 2017 ob 18. uri v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Na otvoritvi bo sodelovala pevska skupina MOZIRSKI KOLEDNIKI. A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt az »EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ« című kiállítás megnyitójára a mozirjei JURIJ Kulturális Egyesület szervezésében. A megnyitóra 2017. március 3-án (pénteken) 18 órakor kerül sor a szentgotthárdi Szlovének Háza kiállítótermében. A megnyitón közreműködik a MOZIRSKI KOLEDNIKI énekegyüttes. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Levente Nagy: Pes Semi na obisku pri Slovenski kmetiji Ta teden so nam poslali fotografije naslednji učenci Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB seniške šole: Eliza Nagy: Slovenska kmetija v soncu (6. razred); Levente Nagy: Pes Semi na obisku pri Slovenski kmetiji, Stefánia Drávecz 1: Družina prašičev pri Dravecovih na G. Seniku, Stefánia Drávecz 2: Kuža Žebi na sprehodu, Máté Labritz: Zavec „Nyuszi” išče hrano na njivi, Márton Dejcsics: Villám in Arany počivata na kavču, Csenge Rogán: Pes Dönci gleda v fotoaparat, Réka Papp: Maček Pöci se igra na preprogi, Ana Czizmas: Moj pes je najboljši prijatelj (5. razred)
© Copyright 2024