VITraž marec
Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika Letnik 3 I številka 3 I marec/april AKTUALNO Poslovanje v letu 2013 Besedilo: Marko Vode V novi številki preberite: Poslovanje družbe SŽ – Vleka in tehnika, d. o. o., v letu 2013 je bilo uspešno. Družba je leta 2013 ustvarila poslovne prihodke v višini 96.500 tisoč evrov in poslovne odhodke v višini 95.705 tisoč evrov ter dosegla pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 795 tisoč evrov. Iz naslova financiranja je bila ustvarjena izguba v višini 188 tisoč evrov, iz naslova drugih dohodkov pa izguba v višini 30 tisoč ev- rov. Družba je tako ustvarila dobiček v višini 577 tisoč evrov. Na dan 1. 1. 2013 je bilo v družbi zaposlenih 2.257 delavcev, na dan 31. 12. 2013 pa je bilo v družbi zaposlenih 2.138 delavcev. Leta 2013 je bilo v družbi zaposlenih povprečno 2.186 delavcev. Devet inovacij na področju vzdrževanja v letu 2013 Besedilo: Helena Hostnik Simončič Fotografiji: Jurij Krošelj Stran 2 Dela na naši parni lepotici 06-018 Stran 3 Stalna zasedba za servis lokomotiv 664 v Borovnici Servisiranje tirnih vozil jamskega vlaka Stran 4 Končana revizija vagonov Rgs za ORV Projekt modifikacije vagonov serije Tads v serijo Faccs-zz v Centru Dobova Stran 5 Potek obnove po požaru v Centru Ptuj Stran 6 Prostovoljna akcija delavcev Centra Ptuj po požaru Stran 7 Prevoz izredne pošiljke – kotla CEDEjČEK meseca Stran 8 Varno delo z motorno žago Stran 9 Komunalni odpadki Lokosi na pragu povratka v državno ligo Stran 10 Slovo od sodelavca Stran 11 Lokomotiva praznuje „Zaželen“ ali „zaželjen“? Stran 12 Kolesna dvojica Razgibavanje možganov Smeh je pol zdravja Komisija za inovacije SŽ – VIT je v letu 2013 obravnavala 9 inovacijskih predlogov in jih vse ovrednotila v skladu z veljavnim pravilnikom. Nove inovacije so vpisane v katalog inovacij pod kataloškimi številkami od 167 do 175. Z novim letom sta nastopila nova člana Komisije za inovacije: Daniel Majcenovič iz Maribora in Andrej Arnuga s Ptuja. Zaščita manganske pločevine pri barvanju, avtorja: Roman Bogovič, Ivan Kovačič Merilna miza Y25 SNCF, avtorji: Roman Bogovič, Ivan Kovačič in Boris Šetinc Zamenjave za predstavnika upravnih služb še nimamo, prav tako predstavnikov vleke in TVD-ja, tako da komisijo trenutno sestavljajo: predsednik Jurij Krošelj in člani: Danijel Majcenovič, Andrej Arnuga, Dušan Rožac in Branko Gregorin. Seznam inovacij za leto 2013 zap. št. inovacija avtor 167 snemalo zobnika izstopne gredi Gabrijel Dukarič, Nenad Račič 168 razsvetljava serije 312 Vladimir Ostanek 169 konstrukcija in izdelava merilne mize SNCF Roman Bogovič, Ivan Kovačič, Boris Šetinc 170 rekonstrukcija pralnice ležajnih ohišij Roman Bogovič, Zvonko Vučajnk, Darko Novak 171 konstrukcija in predelava merilnega vagona Roman Bogovič, Martin Zupančič, Drago Butkovič, Boris Šetinc 172 izdelava priprave za obračanje podstavnih vozičkov Y25 Lsd Mirko Miljevič 173 izdelava priprave za zaščito manganske pločevine pri barvanju ohišij podstavnega vozička Y25 Roman Bogovič, Ivan Kovačič 174 izdelava obračalne naprave za serijsko izdelavo izsipnih bobnov – predelava Tads v Facs Roman Bogovič, Boris Šetinc, Peter Herakovič 175 izdelava preizkuševalnice za kompresor DMG 713 – Knorr Marino Tilinger V letu 2013 smo, tako kot pri projektu Cedejček, zaznali upad koristnih predlogov in tehničnih izboljšav. O vzrokih za to bi se dalo razmišljati skozi analizo, za naprej pa naj bo tudi tale članek spodbuda vsem, ki imate dobre ideje in ustrezno tehnično znanje, da to delite s Komisijo za inovacije in se pustite nagraditi za svoje inovativno delo. Trenutno se odvija kar nekaj zanimivih projektov po delavnicah in vsi si želimo, da bi lahko uporabili čim več izboljšav, saj tako našim storitvam povečuje- mo dodano vrednost. Komisija za inovacije si želi tudi, da bi na seznam inovacij v naslednjem letu lahko uvrstili tudi kakšno na področju vleke in tehnično vagonske dejavnosti. NOVOSTI IZ NAŠIH CENTROV Dela na naši parni lepotici 06-018 Besedilo in fotografija: Marko Hvale Delavci, ki delamo na parnih lokomotivah v Centru Ljubljana, tudi lansko Foto: Andrej Rožman zimo nismo mirovali. Naši parni lepotici smo decembra dali nalogo, da razveseljuje naše otroke z obiskom Božička in se pokaže v vsej svoji lepoti širom Slovenije. Po končanih vožnjah je sledilo tako imenovano ozimljanje, kjer se demontira vse elemente, ki so podvrženi zmrzali. To so ventili, injektorji, cevi, manometri. Voda se izpusti tudi iz kotla in zalogovnika. Vse elemente smo varno shranili, sam kotel pa temeljito oprali in pustili odprt. Takoj v januarju so se začela dela pri pripravi lokomotive na vožnje muzejskega vlaka v letu 2014. Demontirali smo kompletno drogovje, prelili glavni in zvezni ležaj, ju strokovno izmerili in obdelali, lepotico poslali na struženje v Moste, ji generalno obnovili zavoro in vse puše na razvodniškem krmilju. Generalno smo obnovili tudi pepelnik z loputami, zamenjali nekaj cevi v kotlu, zatesnili dimnico in lokomotivo pripravili na vožnjo (namestitev 2 injektorjev, manometrov, brzinomerja, zaprtje pralnih odprtin in povezava vseh demontiranih ventilov in cevi). Kljub temu, da v muzeju ni ogrevanja, smo s trudom, dobro voljo in pridnostjo prebrodili mraz in vse težave ter lepotico pripravili na sezono 2014. Pri samem popravilu se nenehno kažeta naša iznajdljivost in dolgoletna praksa, saj v večini primerov ni več orodja, načrtov in zapisov, po katerih bi se lahko ozirali v času popravila. Vsak poškodovan ali popolnoma uničen del je potrebno dobesedno narediti na novo, saj rezervnih delov ni. Lahko se pohvalimo, da je naš Robert Lemut s svojo idejo pripomogel k izboljšanju ulivanja ležajev iz bele kovine, ki se namesto v zastareli in nevarni peči sedaj po posebnem postopku izvaja kar v kalilnih pečeh. Bela kovina se tako pripravi na do stopinje točni temperaturi za ulivanje, tudi ohišje ležaja se pregreje le do želene temperature. Bela kovina je tako bolj čista, lažje se uliva in obdeluje. V načrtu je tudi revizija ene od dveh lepotic 33-037 ali pa 25-026. Upam, da bodo pogovori stekli čim prej in se bomo lotili dela sedaj, ko je za to idealno vreme in ne pozimi, ko nas ovirata mraz in sneg. Vse delavce vabimo na obisk Železniškega muzeja, kjer je razstavljenih več parnih lokomotiv, delo na progi nekoč, signalnovarnostne naprave, vozila preglednikov, telefonija, stare uniforme itd. Vredno ogleda. VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike marec/april 2014 Stalna zasedba za servis lokomotiv 664 v Borovnici Besedilo in fotografiji: Boris Koteski V Borovnici imamo zaradi potreb bo sprotnem vzdrževanju lokomotiv 664, ki vozijo tovor na poškodovanem delu primorske proge, t. i. dizel koridorju, vzpostavljeno 24-urno oskrbo teh lokomotiv z oljem, peskom in gorivom. Za redno dolivanje olja in dopolnjevanje peska skrbi po eden zaposlen iz Centra Ljubljana. Delo poteka izmensko, po eden delavec 12 ur. S štirimi delavci komaj pokrivamo 24-urno zasedbo, zato se je ekipi pridružil še eden delavec, ki je k nam prišel delat iz RTH. Po začetnem uvajanju bo lahko samostojno opravljal delo tako kot ostali delavci. Delo na postaji Borovnica poteka zelo živahno, električne lokomotive, ki vozijo iz ljubljanske smeri, in dizel lokomotive, ki tovor prevzamejo na vožnjo proti Pivki, se menjavajo izredno hitro, tako da se preklop med električno in dizel vleko izvede v nekaj minutah. Za potrebe servisa na mestu smo iz ljubljanske železniške postaje pripeljali dva kontejnerja, ki služita kot skladišče za olje in pesek ter kot bivalni del za delavca. Naši delavci, kot že rečeno, skrbijo za oskrbo z oljem in s peskom, za dolivanje goriva pa delavci Petrola ob pomoči naših delavcev. Vsakodnevno je potrebno oskrbeti več lokomotiv, v 24 urah se porabi pri- bližno 1 tona peska, količina porabljenega olja je odvisna od porabe lokomotiv. Dnevno se z gorivom oskrbi približno 14 lokomotiv, natoči se okrog 24.000 dizelskega goriva. V neposredni bližini kontejnerjev se gradi popravilni tir, ki bo omogočal tudi pregled spodnjega ustroja in zamenjavo zavornjakov. Na 30 m tira bo nastala prava mala servisna točka, kjer bomo lahko opravljali manjša popravila in preglede, brez da bi bilo lokomotive potrebno odpeljati v delavnico. Servisiranje tirnih vozil jamskega vlaka Besedilo: Drago Seizović Fotografija: Bojan Metlika Postojnska jama je 20.570 m dolg kraški jamski sistem v bližini Postojne in je največji v Sloveniji. Jama je imela, glede na najdene stare stenske napise, obiskovalce že v 13. stoletju. Leta 1884 je bila postavljena električna razsvetljava, 1872 pa so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Za turistični obisk je odprte 5,3 km jame. Na leto Postojnsko jamo obišče več kot 500.000 ljudi in je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitostih v Evropi in na svetu. (Vir: Wikipedija) V Centru Divača smo v aprilu 2014 pričeli z rednim vzdrževanjem tirnih vozil, ki jih v Postojnski jami uporabljajo za prevoz obiskovalcev. Vozni park Postojnske jame šteje 8 lokomotiv in 99 vagonov. Električne lokomotive so proizvedene v italijanski Monzi pri proizvajalcu E. M. A. M. ljati izven naše delavnice. Dela, kot so demontaža akumulatorjev, menjava zavornih ploščic, kontrola diskov in zavornih čeljusti, mazanje kardanov, kontrole zavor in podobno, bo mobilna ekipa opravljala kar v Postojnski jami na njihovih servisnih tirih. Na lokomotivah in vagonih bomo opravljali redne letne preglede in popravila. Gre za specifična dela, ki jih bomo morali oprav- Vagoni so preproste konstrukcije. Pri vzdrževanju bo največji poudarek na spenjačah, Foto: sornikih, kolesnih dvojicah, ležajih in Igor Ličen sedežih. marec/april 2014 Nekaj tehničnih podatkov lokomotive: - moč motorja: 19 kW - število motorjev: 1 - teža akumulatorjev: 2.000 kg - teža lokomotive: 5,5 t - dolžina: 3.770 mm - širina: 1.021 mm - razmik med zunanjimi deli sledilnega venca: 620 mm - v/max.: 22 km/h VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike 3 Končana revizija vagonov Rgs za ORV Besedilo: Branko Jakovina Fotografija: Andrej Rožman Konec lanskega leta smo začeli s projektom revizije vagonov ploščnikov serije Rgs, ki smo jih za ORV revizirali prvič. Ti vagoni se uporabljajo za prevoz dolžinskega tovora in v dolžino merijo 19,90 m. V Dobovi smo revizijo opravili na 10 vagonih, zadnjega smo lastniku predali 28. 2. 2014. Na vseh vagonih smo opravili standardno revizijo G4.0 po VPI in odpravili vse pomanjkljivosti, kjer je bilo potrebno, pa smo zamenjali tudi leseni pod. Po izstopu vagonov iz delavnice nismo dobili nobenih reklamacij, niti nam niso sporočili nobenih težav, kar pomeni, da so bili z opravljenim delom zadovoljni. Težava je bil edino stojni čas, ki je bil posledica zamujene dobave kolesnih dvojic. Projekt modifikacije vagonov serije Tads v serijo Faccs-zz v Centru Dobova Besedilo in fotografije: Jože Jurman Spomladi 2013 smo v Centru Dobova pričeli s projektom modifikacije vagonov serije Tads 083 v serijo Faccs-zz 699 za potrebe kupca MFI iz Strasbourga. Vagoni so namenjeni predaji v zakup švicarskim državnim železnicam SBB za potrebe vzdrževanja prog. Prevzem prototipa Faccs-zz v Dobovi, 16. 9. 2013. Konstrukcijske rešitve na vagonu si ogledujeta kupec vagonov – direktor in lastnik podjetja MFI Frank Kessler ter predstavnik uporabnika vagona s strani SBB Peter Schneider. Obseg modifikacije je zajemal odstranitev strehe in njenih mehanizmov, prilagoditev omare na gabarite serije Faccs-zz, montažo novega zgornjega okvirja omare, modifikacijo izsipnih loput in izdelavo popolnoma novih bobnov skupaj z mehanizmi za posluževanje teh s platforme vagona. Osnovni pogoj za uspešno pridobitev tega projekta in začetek del najprej na prototipu je bil ta, da se boben za usmerjanje toka gramoza konstruira tako, da točke iz- 4 sipanja gramoza dosegajo enake vrednosti kot na originalnih vagonih Faccs-z. Ker pa je osnovna konstrukcija vagona Tads za 300 mm nižja od originalne serije Faccs-z, se je to v prvem trenutku zdelo nemogoče uresničiti. Kljub temu smo z razvojem vztrajali in preko poletja s pomočjo naprednega konstruiranja CAD in veliko neprespanih noči v iskanju rešitev na koncu izdelali boben, ki zadošča vsem zahtevanim kriterijem kupca. naročilo za izdelavo prototipa, ki smo ga po uspešno opravljenem prvem preizkusu sipanja v Dobovi kljub samo tritedenskemu roku uspešno izdelali in predali kupcu. Pred tem se je izvršil še prevzem tehnične dokumentacije in vagona samega s strani AD MonteCargo, ki je z izdajo TK-4 potrdil, da je vagon v skladu z vsemi potrebnimi kriteriji. Sledila je uvrstitev vagona v vozni park Črne gore in opremljanje za testiranje v Švici. Tako smo v oktobru s strani kupca dobili V novembru se je v Švici izvedel preizkus VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike marec/april 2014 prototipa v nočnem času med eno in šesto uro, saj se na SBB remonti prog vršijo skoraj povsod izključno ponoči, zato ker je takrat manj vlakov in tako ne motijo dnevnega prometa. lo zadovoljni. Rezultat tega je, da smo dobili naročilo za modifikacijo, ki skupaj s prototipom šteje 25 vagonov, celotno naročilo pa je bilo potrebno realizirati do aprila 2014. Pri preizkusu prototipa sem bil prisoten, poleg predstavnikov uporabnikov vagona SBB ter kupca in lastnika podjetja MFI Franka Kesslerja in njegovega zastopnika dr. Zdravka Velikega, tudi koordinator Centra Dobova Jože Jurman. Predstavniki SBB so bili po večurnem preizkušanju vagona pri delu v realnih pogojih z njim ze- Takoj po naročilu smo v Centru Dobova pristopili k delu na prvih 7 vagonih, ki smo jih kupcu uspešno predali v predprazničnih dneh decembra, prevzem je bil 16. in 17. 12. 2013. Nato smo ob nezmanjšanem tempu izdelali in predali kupcu še preostalih 17 od skupno 25 vagonov, zadnjih 9 vagonov je izstopilo iz delavnice 15. 4. 2014. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so kakor koli vplivali na to, da smo kljub vsem kadrovskim ter občasnim težavam pri nabavi materiala in ostalim »čerem« uspešno realizirali ta velik in za Center Dobova zelo pomemben projekt. Še posebej pa gre zahvala vsem proizvodnim delavcem Centra Dobova, ki so neposredno delali na tem projektu, tudi za vse žrtvovane popoldneve, sobote in še kakšno nedeljo za povrh, da nam je tako na koncu tudi uspelo izpeljati vse zastavljene cilje tega projekta. Preizkušanje prototipa s strani SBB v kraju Luterbach v Švici Zadnja garnitura Faccs-zz vagonov v Centru Dobova po prevzemu, pripravljena za odpremo do kupca Potek obnove po požaru v Centru Ptuj Besedilo: Andrej Arnuga Fotografije: Andrej Arnuga in Robert Krajnc Obnovo po požaru smo pričeli takoj po zaključku dela kriminalistične policije. V prvi fazi smo odstranili kolesne dvojice in ostalo opremo ter stroje, ki se nahajajo v hali B, s folijo zaščitili pred vremenskimi razmerami. Ker je bilo delo nevarno zaradi uničenja ostrešja, so to delo opravili člani našega prostovoljnega gasilskega društva Železničar in sodelavci, zaposleni v skupini za transport. Pred pričetkom odstranjevanja uničenega ostrešja in barvanja hale B – novi del smo pridobili ustrezna dovoljenja in načrte rušenja in obnove ter izbrali najugodnejše izvajalce. Po izbiri izvajalcev smo istočasno izvajali odstranjevanje ostrešja hale B – stari del ter pranje in beljenje hale B – novi del. V času izvajanja omenjenih del smo v lastni režiji s skupino vzdrževalcev uspeli položiti nov električni vod v novi del hale B in usposobiti naprave za delo v marec/april 2014 tem delu proizvodnje. Po zaključku izvedenih del smo na pobudo OO SVŽVSS Ptuj v soboto, 8. 3. 2014, organizirali veliko čistilno akcijo, v kateri smo uspeli očistiti celotno podjetje in s tem omogočiti zadovoljiv delovni proces vsaj v ostalih delih proizvodnje (razen hale B). V hali B – novi del smo zamenjali uničeno pločevinasto in polikarbonatno kritino in tako že skoraj v celoti zaključili z obnovo. VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike Žal te hale trenutno ni mogoče zapreti, zato se delovni proces odvija pri temperaturi okolice in na prepihu. Pridobili smo ponudbe za obnovo obstoječih strojev in cene novih strojev, uničene merilne in ostale specialne opreme za obnovo kolesnih dvojic. Na osnovi ogleda nam je uspelo pridobiti tudi ponudbe za izdelavo idejne zasnove obnove, ki je osnova za pridobitev gradbenega dovolje- 5 nja. To pomeni, da se dokumentacija za obnovo že pripravlja, vendar glede na predpisane postopke in roke to ne bo tako hitro, kot smo si predstavljali. Na osnovi naštetih dejstev v tem trenutku še ni mogoče govoriti, kdaj bo obnova končana in kdaj bo proizvodnja stekla nemoteno. Zaradi uničenja strojev v hali B, kjer je bil večji del obnove kolesnih dvojic s kolesnimi obroči, poskušamo ta del procesa izvesti na strojih, ki so namenjeni obnovi tovornih kolesnih dvojic. Zaenkrat še uspevamo zadostiti številu obnovljenih kolesnih dvojic z bandaži, vendar bomo morali v najkrajšem času obnoviti vsaj tiste stroje, ki jih nujno potrebujemo pri postopku bandažiranja. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem tistim posameznikom, ki s svojim zavzetim delom, inovativnostjo, delom v neustreznih delovnih pogojih, preko rednega delovnega časa, ob vikendih in praznikih poskušajo v predvidenih terminih dokončati planirana dela za potrebe SŽ in tujih kupcev. Člani PIGD Železničar in sodelavci iz skupine za transport v prvi fazi sanacije – odstranjevanje posledic požara Odstranjeni zgoreli predmeti in pokriti stroji Odstranjevanje ostrešja na hali B – stari del Skoraj v celoti zaključena obnova novega dela hale B ZGODILO SE JE Prostovoljna akcija delavcev Centra Ptuj po požaru Besedilo: Slavko Petrovič Fotografije: Robert Krajnc Nesreča nikoli ne počiva. Najprej žled, potem pa še požar v naši delavnici. Vsi, ki smo zaposleni v VIT-u, sta nas ti nesreči prizadeli tako v materialnem kot tudi v čustvenem smislu. Člani OO SVŽVSS smo začeli razmišljati, kako čim prej očistiti požarišče, saj nas je prizor vsak dan opominjal na nesrečo. Ob začetku saniranja posledic požara – odstranjevanju ostrešja in barvanju novega dela hale smo dobili idejo, da se tudi zaposleni vključimo v sanacijo posledic požara s solidarnostno akcijo, v kateri bi 6 očistili proizvodne hale. Člani UO OO SVŽVSS Center Ptuj smo začeli z zbiranjem prijav udeležencev akcije. Na osnovi števila prijavljenih smo skupaj s koordinatorjem Centra Ptuj Andrejem Arnugo in varnostnim inženirjem Marjanom Majcnom izvedli aktivnosti, da bi bila akcija uspešna, predvsem pa varna. V soboto, 8. 3. 2014, smo se ob 7. uri zjutraj zbrali v jedilnici, kjer smo vsi sodelujoči dobili napotke za varno delo, koordinator pa je razporedil delavce po skupinah in lokacijah čiščenja. Akcija s 84 udeleženci je bila že ob 7.30 v polnem teku, sodelujoči pa so bili razporejeni na območju celotnih delavnic. Glede na število sodelujo- VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike marec/april 2014 čih nam je uspelo proizvodne prostore v Centru Ptuj očistiti v celoti, prav tako pa ostale zastavljene naloge končati do 11. ure. V čistilni akciji smo zbrali približno 57 m³ odpadnega materiala (napolnili smo 7 kontejnerjev prostornine 7 m³ in zbrali ostali kosovni material v obsegu približno 8 m³) in napeljali nov električni vod v halo B – novi del. Po končani akciji sta sledili brezplačna malica in pijača za vse udeležence akcije. Po besedah koordinatorja so se v solidarnostno akcijo na različne načine poleg zaposlenih v Centru Ptuj vključili tudi posamezniki in podjetja iz okolice Ptuja. Posamezniki so sodelovali v čistilni akciji, organizirali in financirali malico in pijačo za udeležence in zagotovili dvižne plošča- di s strojniki za ekipo, ki je polagala nov električni vod. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem zaposlenim, ki ste z svojim prostovoljnim delom in ostalimi aktivnostmi izkazali pripadnost in predanost SŽ – VIT, Centru Ptuj. Prevoz izredne pošiljke – kotla Besedilo in fotografija: Bojan Djurdjević Dne 14. 4. 2014 sva z nadzornikom vozovnih preglednikov sodelovala pri tehničnem pregledu in prevozu izredne pošiljke (kotla), z železniške postaje Medvode, namenjenega do Tovarne papirja Medvode, d. d. Kotel so z avtodvigalom preložili s kamiona na specialni 8-osni vagon serije Uaai prevoznika Zagrebtrans. Pošiljka je izredna zato, ker mere kotla presegajo nakladalni profil, sam prevoz pa se je opravil ob izklopljeni napetosti v voznem vodu, z dizelsko lokomotivo. Prevoz so spremljali spremljevalci lastnika vagona, ki so skrbeli za varen prevoz do industrijskega tira Goričane. Preložitev in prevoz na nekajki- lometrski razdalji se je opravljal zato, ker bi bil prevoz po cesti prevelika obremenitev za mostno konstrukcijo, saj je teža tovora znašala 50 ton. CEDEjČEK MESECA Spenjanje varoval proti kraji na vagonih Sgs Besedilo: Bojan Metlika Fotografija: Boris Pavlič Področje: vzdrževanje tovornih vagonov, Center Divača Avtor: Bojan Metlika ? Problem: V delavnico smo dobili varovala (kotnike) proti kraji za namestitev na vagone Sgs. To so kotniki, ki tehtajo približno 5 kg. Ko kotnik postaviš na rob čela vagona, se prekucne. Za delo na terenu pa sta potrebni hitrost in iznajdljivost. Na terenu je vedno tako, da moraš nekako prinesti vso potrebno orodje in agregat do vagona. Ker gresta na teren samo dva delavca, je bilo najbolje izdelati neko pripravo, ki omogoča, da brez dodatne pomoči vse potrebno delo v povezavi z varjenjem opravi en sam. Drugi pa opravi preostala dela – barva varovala, poskrbi za preobeležbo. Rešitev: Izdelal sem pripravo za postavitev kotnika (varovala) na center čela vagona. Tako si z iglo zarišeš pozicijo zvara in pripraviš zvarno mesto. Nato ponovno vstaviš kotnik v pripravo in spneš na pod vagona. Priprava ti drži kotnik na centru čela vagona, paralelno s čelom in kotno s podom vagona. Tako je kotnik pripravljen za nadaljnje varjenje. marec/april 2014 VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike 7 ! VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Varno delo z motorno žago Besedilo in fotografija: Aleš Kastelic V zadnjih mesecih, ko se velik del Slovenije ukvarja z odpravo posledic žledoloma, ki nas je prizadel v februarju, se je veliko govorilo o tečajih za varno delo z motorno žago. Na trgu se pojavlja veliko ponudnikov, ki za različne cene in mnogokrat tudi ob vprašljivi kvaliteti izvajanja ponujajo tečaje za varno delo z motorno žago. Zaradi tega je inšpektorat za delo RS podal smernice za opravljanje tečajev za varno delo z motorFoto: Željko Alojz no žago. Inšpektorat RS za delo (IRSD) tako opozarja, da morajo delavci pri delu v gozdovih izpolnjevati pogoje, določene v Pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih in v Pravilniku o varstvu pri delu v gozdarstvu. Delavci morajo biti tudi ustrezno strokovno usposobljeni – za traktorsko spravilo, sečnjo z motorno žago, izdelavo in dodelavo gozdnih sortimentov ter nego mladovja je potrebna 4. raven izobrazbe s področja gozdarstva ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji. Poleg tega morajo biti delavci tudi teoretično in praktično usposobljeni za varno in zdravo delo, pri čemer mora biti usposabljanje prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Posebno pomembna sta praktično usposabljanje delavcev za delo v gozdu in preizkus praktične usposobljenosti, ki se opravlja v delovnem Praktični prikaz v gozdu okolju. Tako je nujno, da je praktično usposabljanje konkretno prikazano (tudi s posekom, ki ga opravi strokovni delavec). Udeleženec mora tudi sam opraviti na primer sečnjo na tak način in v tolikšnem obsegu, da bo sposoben varno opravljati predvidena gozdarska opravila. Lastniki gozdov, ki ne opravljajo kmetijske dejavnosti kot osnovne pridobitne dejavnosti in niso zavarovani kot kmetje, ne potrebujejo strokovne izobrazbe in prav tako ne potrebujejo usposabljanja iz varnega in zdravega dela. Glede na število nezgod, ki se dogajajo pri delu v gozdarstvu, je pomembno, da se vsi, ki uporabljajo in delajo z motorno žago, četudi zakonodaja tega od njih izrecno ne zahteva, strokovno usposabljajo za takšno delo. Vsekakor pa je pomembno, da delo v gozdu opravljajo usposobljene osebe, ki uporabljajo varno in vzdrževano delovno opremo ter ustrezno in potrebno osebno varovalno opremo. Inšpektorat RS za delo ob tem tudi opozarja vse udeležence usposabljanj, katerih izvajalci se pri organizaciji sklicujejo na zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu, da so pri tem previdni. Udeležujejo naj se le usposabljanj, kjer bo izvedeno ustrezno teoretično in strokovno praktično usposabljanje, ki izpolnjuje predhodno omenjene zahteve. Namen usposabljanja namreč ni pridobitev papirnega potrdila o opravljeni obveznosti, temveč usposobitev za delo, ki bo obvarovalo življenje in zdravje delavcev v času izvajanja predvidenih del. žledoloma ali vetroloma z natančnim opisom in slikovno ponazoritvijo ustreznih ravnanj in opozorili na potencialne nevarnosti so na voljo na naslovni strani spletišča IRSD, na naslovu: http://www.id.gov.si/. V SŽ – VIT delavci opravljajo več opravil, kjer je potrebno uporabljati motorno žago. V preteklosti so nekateri delavci že opravljali tečaje za varno delo z motorno žago pri zunanjih izvajalcih. Od lanskega leta, ko smo na SŽ pridobili dovoljenje za delo, ki nam ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa lahko tovrstna usposabljanja opravljamo sami, seveda ob pomoči izkušenega inštruktorja. Prvi tečaji so bili organizirani v marcu in aprilu. Tečaja se je udeležila večina delavcev, ki delajo v intervencijski skupini in se pri svojem delu srečujejo s podrtimi in poškodovanimi drevesi. Tečaja so se udeležili tudi delavci, ki motorno žago uporabljajo pri vzdrževalnih delih na vagonih. Program usposabljanja za delavce SŽ – VIT obsega 16 ur, od tega 8 šolskih ur teorije in 8 šolskih ur prakse v gozdu. S tem naši zaposleni dobijo osnovne informacije o orodju, ki ga moramo uporabljati v gozdu, o obvezni osebni varovalni opremi, o vzdrževanju motorne žage ter o pravilih varnega podiranja, obžagovanja in prežagovanja lesa. Na praktičnem delu je moral vsak tečajnik opraviti tudi praktični preizkus, kjer je dokazal, da zna pravilno uporabljati motorno žago. Za izvedbo praktičnega dela tečaja velja vsa zahvala delavcu SŽ – VIT Branetu Šuštaršiču, ki je izkušen sekač in je vsem na zelo nazoren način prikazal vzdrževanje motorne žage in pravilen način podiranja dreves. Varnostni napotki pri sanaciji 8 VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike marec/april 2014 Okolje Komunalni odpadki Besedilo: Nada Pelko Foto: Helena Hostnik Simončič V letu 2012 je prebivalec Slovenije povprečno proizvedel 327 kilogramov komunalnih odpadkov, kar na letnem nivoju znaša 666.529 ton. Od tega se jih je 46 % odložilo na komunalnih odlagališčih. (Vir : Statistični urad RS) Veliko, glede na to, da nekatere države v Evropi komunalnih odpadkov praktično skoraj ne odlagajo (Avstrija le odstotek, Nemčija nič odstotkov). Odpadke namreč predelujejo (reciklirajo, kompostirajo) in sežigajo. V grafu so podane količine komunalnih odpadkov, ki so nastali v naših centrih v letih 2011, 2012 in 2013: Količine komunalnih odpadkov v kg 160.000 140.000 Mešani komunalni odpadki predstavljajo še vedno precejšen delež odpadkov, ki nastanejo v naši družbi. Kljub ločenemu zbiranju odpadkov, ki je uvedeno že povsod, na vseh lokacijah, je teh odpadkov še vedno preveč. Iz tabele je razvidno, da se tudi v naši družbi vsako leto zmanjšujejo količine nastalih komunalnih odpadkov. Razveseljivo je to, da je zmanjševanje opaženo v vseh Centrih, kar kaže na dobro osveščenost zaposlenih glede ločevanja odpadkov. 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 leto 2011 Ljubljana leto 2012 Ptuj Dobova Divača leto 2013 Maribor ŠPORTNE NOVICE Lokosi na pragu povratka v državno ligo Besedilo in fotografija: Borut Planinšič Sklenjeno je bilo prvenstvo v regijski kegljaški ligi OTS Maribor 2013/14, v kateri sta nastopala tudi mariborska kluba z železničarskim pedigrejem, Lokomotiva in Krilato kolo. Čeprav je slednje obakrat ugnalo vrstnike z desnega brega Drave, so se na koncu veselili Lokosi, s 25 točkami so namreč pred Elektrarno Fala, ta je zaostala za točko, osvojili prvo mesto in bodo 10. in 11. maja igrali v kvalifikacijah za uvrstitev v tretjo državno ligo, v kateri so vse do predlani nastopali kar 16 sezon zapored. Prva ekipa KK Lokomotiva Maribor 2013/14 stojijo, z leve: Peter Rakovič, Jože Golob, Izet Lemezović, Borut Planinšič čepijo, z leve: Avgust Volšek, Igor Skaza, Erik Haložan Kegljači krilatega kolesa so s petimi točkami zaostanka v devetčlanski ligi zasedli četrto mesto. V Lokomotivini ekipi je bil najuspešnejši Izet Lemezović, sicer strojevodja SŽ, s povprečjem 539,15 podrtih kegljev je bil peti najboljši kegljač lige. Za zmagovalno ekipo so najpogosteje kegljali še Jože Golob, Borut Planinšič, Igor Skaza (tudi trener), Avgust Volšek, marec/april 2014 Erik Haložan in Jože Špenga, po nekaj priložnostnih nastopov pa so zbrali še Dalibor Katavić, Peter Rakovič, Ivan Senekovič, Milan Mali in Vinko Pernek. Lokomotivo sta zastopali še dve ekipi v drugi območni ligi. Druga ekipa, za katero so igrali Milan Mali, Oto Lorenčič, Leon Polše, Ivan Senekovič, Vinko Pernek, Jo- že Matulin in Franc Ilešič, je bila četrta, medtem ko je tretja ekipa v postavi Dalibor Katavić, Igor Pintarič, David Brečko, Tomaž Šinko in Mario Druže zasedla osmo mesto. Tudi KK Krilato kolo je v drugoligaškem tekmovanju nastopal z dvema ekipama, ženska je bila šesta, moška pa sedma. VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike 9 KADRI Slovo od sodelavca V spomin zapisali: zaposleni in upokojeni delavci Centra Dobova Leta 1997 se je upokojil. Spremljali smo potek njegovega delovanja v pokoju, zadnje čase pa, žal, tudi tiho ugašanje njegovega življenja. Enako kot je živel, se je tiho poslovil. Gospod Ivan Prešiček je zaznamoval naš čas in prostor. Za njegovo družino je to nenadomestljiv odhod, praznina pa ostaja tudi v generaciji, ki ji je sam pripadal, kakor tudi v vrstah mlajših sopotnikov tako iz gospodarskega kot tudi družabnega življenja. Rojen v kmečki družini v Ješovcu, 17. 6. 1939, v občini Šmarje pri Jelšah, je preživljal svoja otroška leta skupaj še z dvema bratoma in sestro. Preživetje v času pred vojno, med njo in po njej je bilo težko za celotno številno družino. Po končani osnovni šoli se je odločil za izobraževanje v železniški poklicni šoli v Ljubljani. Po uspešnem zaključku se je zaposlil v enoti Zidani most, kjer je opravljal delo na parnih lokomotivah. Ob delu je nadaljeval šolanje na srednji tehnični šoli v Celju in jo uspešno zaključil ter si tako pridobil tudi drugo delovno mesto kontrolorja proizvodnje, ki ga je nastopil v Dobovi 16. 1. 1968. Njegova strokovnost in poznavanje dela sta takrat temeljito spremenila način dela s poudarkom na kakovosti in ne na količini. Vse to uspešno delo je doprineslo k boljšemu rezultatu poslovanja takratne železniške delavnice v Dobovi. Bil je kritičen, vendar odprt za argumentirano razpravo. Bil je strokoven in tudi odločen, poln energije, optimizma in vedrine ter želje po boljšem. V začetku leta 1971 je postal direktor takrat samostojne železniške delavnice v Dobovi, ki je bila od 1. 5. 1954 do 31. 1. 1995 tudi samostojna pravna oseba, povezana preko dejavnosti in skupnih služb v veliko podjetje ŽTP Ljubljana, pozneje pa v Centralne delavnice Ljublja- 10 na in druge statusne oblike. Ob spominu nanj smo dolžni povedati in poudariti, da smo izgubili človeka, ki je svoje delo v pretežni meri namenil napredku in razvoju podjetja ter pomoči kraju, da bi bilo življenje za vse lepše in perspektivnejše. Tisto obdobje je bilo gospodarsko izjemno razgibano, saj so potekale številne aktivnosti. Sam je poleg dela individualnega poslovodnega organa vodil celotno investicijsko politiko podjetja. Februarja 1978 je uspel zgraditi prvo novo delovno halo, nato zaklonišče za 163 oseb, drugo delovno halo z dodatnimi tiri pa julija 1985. V februarju 1990 je bila odprta nova kuhinja z jedilnico in prostori upravne zgradbe. Tudi za počitnikovanje v Nerezinah je poskrbel s petimi objekti, da so zaposleni lahko imeli tudi lep dopust. To so bile velike investicije, težko jih je bilo izvesti zaradi določil takratne zakonodaje, ki je prvenstveno podpirala izvoz. Toda uspel je. Uspel je v opremljenosti delavnice s posebno sodobno stružnico za struženje železniških koles, ki je bila ob otvoritvi hale v letu 1978 tudi že montirana in dana v uporabo. Ne smemo pozabiti na vso opremljenost s potrebnimi stroji za učinkovitejše delo v procesu vzdrževanja železniških tovornih vozil. Toda bili so tudi zelo težki časi, ko ni bilo moč zagotoviti dela, pa je moral iskati dodatna dela pri podjetjih izven železnice. Pridobil je dela za ribiške potrebe iz Hrvaške, za popravilo vagonov bosanskih železnic, veliko pa v zadnjih letih tudi za avstrijske vagone v zakupu. Zelo se je trudil, da je dobil dodatno delo in ta sredstva so bila namenjena razvoju podjetja. Število zaposlenih se je v vseh tistih letih povečalo iz 160 delavcev na 348. Delali smo številne sobote, da smo tista sredstva lahko na menili za določen namen. V okviru sestave organov slovenskih železnic je opravljal številne odgovorne funkcije tudi na ravni SŽ, v SIS-u za železniški in luški promet in drugih strokovnih organih družbe Centralne delavnice Ljubljana, ki je štela pet delavnic. Tudi za delo na železnici je prejel priznanja za 10-, 20- in 30letno uspešno delo. Z razvojem podjetja se je dvigovala kakovost dela in izboljševal se je standard zaposlenih. Poudariti pa moramo, da je Ivan Prešiček imel tudi številne funkcije v okviru občine Brežice, za kar je prejel tudi oktobrsko nagrado občine leta 1983, leta 1985 priznanje Krajevne skupnosti Dobova, leta 1990 pa priznanje Gospodarske zbornice Posavja. Bil je ljubitelj domače pesmi, zborovskega petja in ustanovitelj kulturne sekcije v podjetju, kjer so delovali pevski zbor, tamburaška skupina, folklorna skupina in številne športne panoge. Kot človek je znal spodbujati sodelavce, saj zanj ni bilo nemogočih stvari. Aktivno je delal vse do upokojitve v letu 1997. Njegova dediščina v podjetju je velika in je bila osnova in spodbuda za nadaljnje delovanje tudi v teh kriznih časih. Zadovoljni smo, ker smo imeli to čast, da smo delali z njim. Po njegovem odhodu smo pogrešali njegov odločen korak in močan glas, njegovo močno energijo in spodbujanje sodelavcev na poti k novim ciljem. Gospod Ivan je bil prijazen, vztrajen, redoljuben in deloven človek, zaupanja vreden sodelavec. Hvaležni smo mu za vse, kar je storil za naše podjetje v Dobovi, za družbo Centralne delavnice, za SŽ, za sam kraj Dobovo in za vse dobre in številne reči. VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike marec/april 2014 OBVESTILA IN NAPOVEDI 10 10 Lokomotiva praznuje! Letos mineva 40 let od ustanovitve nogometnega društva Lokomotiva. V počastitev tega jubileja bo konec maja organiziran malonogometni turnir. Poleg ekip iz ljubljanske delavnice se bosta turnirja udeležili tudi ekipi BMV in Turisti. Vsi člani društva Lokomotiva ste lepo vabljeni, da se udeležite omenjenega dogodka. Diko Ivanovič, predsednik kluba 10 10 JEZIK, ZRCALO PODJETJA “Zaželen” ali “zaželjen”? Besedilo: Andreja Rozina Samodejno preverjanje črkovanja in slovnice omogoča hitro prepoznavanje slovničnih in pravopisnih napak. Kljub temu se včasih sprašujemo, zakaj je določena beseda prečrtana, čeprav smo prepričani, da smo jo zapisali pravilno. Dvom je upravičen. Rdeča vijugasta črta nas na primer opozarja na to, da smo v besedah pomanjkliv, življenski, nadaljni izpustili črko »j« (pomanjkljiv, življenjski, nadaljnji), v besedi zaželjen pa je »j« odveč … marec/april 2014 Beseda, ki je izpeljana iz glagola in jo uporabljamo kot pridevnik, se imenuje deležnik. Obliko zaželjen tvorimo iz samostalnika (želja), zato ni pravilna. Izpeljati jo moramo iz glagola: želeti – zaželen, zaželeti – zaželen. Primeri: Udeležba na sestanku ni obvezna, zaželena pa je prisotnost vodij posameznih delovnih skupin. Zadrževanje na hodniku in stopnišču ni zaželeno. V prilogi vam pošiljamo želeno dokumentacijo VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike 11 Kolesna dvojica Radsatz wheel set kotalni element Wälzkörper rolling element zavorni disk Wellenbremsscheibe break disc ležaj kolesne dvojice, osni ležaj Radsatzlager, Achslager axle box osni čep Wellenschenkel, Achsschenkel axle journal vrat sedeža labirinta Notlaufschenkel, Notschenkel dust-shield collar navoj z varovalno matico Gewindeansatz mit Sicherungsmutter threaded end with locking nut telo osi Wellenschaft, Achsschaft axle body pokrov ohišja ležaja kolesne dvojice Radsatzlagerdeckel, Achslagerdeckel axle box cover sedež zavornega diska Bremsscheibensitz break disc seat notranji in zunanji obroč ležaja Innenring und Außenring inner bearing race and outer bearing race sedež pesta, sedež kolesa Nabensitz wheel seat kolo Rad wheel Vir: Janicki/Reinhard, Schienenfahrzeugtechnik RAZGIBAVANJE MOŽGANOV SMEH JE POL ZDRAVJA Med vožnjo z vlakom mora Peter na toaleto. Ko konča, ne najde svojega kupeja, zato vpraša sprevodnika, kaj naj stori. Sprevodnik ga vpraša: „Se ne moreš spomniti nobene stvari?“ Peter odgovori: „Ja, pa se res spomnim, skozi okno sem videl, kako se krave pasejo!“ Potnik vpraša: „Gospod Novak, koliko časa bo še vozil ta vlak?“ „Z dobrim vzdrževanjem še vsaj 20 let.“ Znak pri podhodu: „Po tekočih stopnicah morate psa nesti.“ Potnik se jezi: „ Ja, kje pa naj sedaj dobim še psa?“ UREDNIŠTVO Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 20. 5. 2014. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. 12 Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak. Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik-simoncic@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59 VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike Če želite VITraž prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na helena.hostnik-simoncic@sz-vit.si VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si. marec/april 2014
© Copyright 2024