1. No category

Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika
Letnik 3 I številka 1 I januar
AKTUALNO
V 2014 s polno paro naprej
Besedilo: Denis Dolinšek
Fotografiji: Miško Kranjec
Ob koncu lanskega leta smo z našimi tujimi poslovnimi partnerji opravili več razgovorov z namenom zagotovitve naročil v
letošnjem letu za področji vzdrževanja
tovornih vagonov in obdelave kolesnih
dvojic. Pri tem smo bili uspešni, saj smo
se skoraj z vsemi uspeli dogovoriti za
delo, ki ga bomo opravljali dnevno, poleg
tega pa pričakujemo še kak dodaten projekt, po katerem se pokaže potreba glede
na povpraševanje po vozilih na trgu.
Na področju obdelave kolesnih dvojic
ostajajo naši največji partnerji VTG, Touax, Atir-Rail in ÖBB TS ter GATX, ETS in
Wascosa. V letu 2014 bomo za VTG obdelali večjo količino kolesnih dvojic na
stopnji IS3, poleg tega pa je VTG pri nas
zakupil še kapacitete za kontinuirano obdelavo kolesnih dvojic IS2. Za francoskega partnerja Touax bomo kolesne dvojice
obdelovali na skoraj vseh stopnjah po
VPI, torej IL, IS2 in IS3, poleg tega pa
smo dobili tudi naročilo za sestavo novih
kolesnih dvojic.
Z Atir-Railom bomo tudi sodelovali celo
leto, saj so pri nas zakupili kapacitete za
kontinuirano obdelavo kolesnih dvojic IS2
in IS3, poleg tega pa smo pridobili še naročila za obdelavo IS2 in IS3 znane količine kolesnih dvojic. Med največjimi kupci
na področju kolesnih dvojic je še ÖBB TS,
za katerega bomo v letošnjem letu obdelali večjo količino kolesnih dvojic IS3.
Za Wascoso bomo obdelovali kolesne
dvojice na stopnjah IS2 in IS1 + IL, ETS je
zakupil enake tedenske kapacitete za obdelavo kolesnih dvojic z deli IS2 in IS3, za
GATX pa bomo obdelali kolesne dvojice
po stopnjah IS2 in IS1 + IL. Med letom sicer pričakujemo še dodatna naročila in
povpraševanja s strani omenjenih kupcev
in kupcev, s katerimi smo že sodelovali v
preteklosti, pričakujemo pa tudi povpraševanje s strani novih.
Na področju vzdrževanja tovornih vagonov in cistern je slika podobna kot pri kolesnih dvojicah – največji partnerji bodo
tudi v letu 2014 Touax in VTG ter GATX,
Atir-Rail, ORV in Dr. Velik. Med partnerji
na segmentu tovornih vagonov izstopa
Touax, ki z vse večjimi naročili postaja naš
največji partner na tem področju. V letošnjem letu bomo revizijo opravili na še
dodatno povečanem obsegu vagonov v
primerjavi s preteklim letom z možnostjo
pridobitve posla še za dodatne revizijske
vagone. Dokončali bomo projekt revizije in
celotnega barvanja, ki smo ga začeli v
letu 2013, poleg tega pa potekajo pogovori za še nekaj dodatnih projektov.
Z ORV-jem pogovori glede sodelovanja v
letošnjem letu š e potekajo, pogovarjamo
pa se za revizijo vagonov Fals in Shimms. V novi številki
Za partnerja iz Moersa preberite:
bomo dokončali tudi
projekt, ki smo ga za- Stran 2
čeli lani, to je revizija Dobili smo nov šotor za
vagonov Rgs. Pričen- peskanje in čiščenje
jamo tudi z deli na pr- vagonov
Uspešno opravljena
vih vagonih Fals, kate- presoja s strani SNCF v
re je potrebno po vrnit- Dobovi in obisk Centra
vi iz najema pregledati Ptuj
in po potrebi popraviti Stran 3
ter pripraviti za ponovni Obvladovanje merilne
opreme
najem.
Z nemškim partnerjem VTG bomo nadaljevali po začrtani poti, z revizijami in sprotnim vzdrževanjem tovornih vagonov skozi
celo leto, prvič pa smo se dogovorili tudi
za deponiranje vagonov. V povezavi z novim področjem sodelovanja si obetamo še
dodatne vagone za sprotno vzdrževanje.
Z rezultati pogovorov,
pogajanj in dogovorov
smo zadovoljni, čeprav
smo vedno odprti za
še kakšno novo naročilo ali projekt. S povečevanjem obsega naročil in pridobivanjem
novih projektov se naše zmogljivosti krepijo
in postajamo vse bolj
izkušen in kompetenten partner tujim kupcem. Zato si želimo, da
bi dober poslovni odnos z našimi strateškimi partnerji uspeli ohraniti in še nadgraditi
tudi v letošnjem letu.
Tudi GATX-ovi vagoni bodo letos zasedali
našo delavnico v Dobovi, saj podobno kot
pri Touaxu pričakujemo povečano število
vagonov, namenjenih za revizijo, imamo
pa tudi možnost za dodatne projekte. AtirRail nam bo poleg vagonov za revizijo
zaupal tudi dodatne vagone cisterne za
predelavo centralnih ventilov, kar se je v
lanskem letu izkazalo za uspešen projekt.
Stran 4
Obiskale so nas Narcise
Stran 5
CEDEjČEK meseca
Poškodbe v letu 2013
Stran 6
Krilato kolo ali
Lokomotiva?
Stran 7
Predloga „s“ in „z“
O strokovnih izrazih
Stran 8
Razgibavanje možganov
NOVOSTI IZ NAŠIH CENTROV
Dobili smo nov šotor za peskanje in čiščenje vagonov
Besedilo in fotografija: Jože Jurman
Prvi dnevi novega leta so se za Center Dobova začeli veselo,
saj smo pridobili nov objekt. Gre za velik šotor, ki nam bo omogočil izboljšanje pogojev za peskanje in čiščenje vagonov ter
pripomogel k izboljšani logistiki, saj ne bo več potreben premik
vagonov preko zunanjih tirov na mesto za obdelavo. Hkrati je
objekt sedaj samo približno 30 m oddaljen od lakirnice in ostalih
delavnic, zato pripravljen, torej peskan ali obrušen vagon v nekaj minutah preko prenosnice dostavimo na barvanje.
Foto: Miško Kranjec
Seveda je sedaj potrebno sam objekt še
dodatno opremiti ter namestiti razsvetljavo, ki bo omogočila delo tudi v drugi izmeni. Do šotora izvajamo tudi napeljavo
zraka iz novega kompresorja, ki smo ga
pridobili v lanskem letu. V načrtu za letos
je tudi nabava ustrezne opreme za prehod
na peskanje z mnogo kakovostnejšimi
abrazivi, to so jekleni sekanci, ki poleg
tega, da omogočajo peskanje z zelo nizkimi emisijami prahu, povečajo učinkovitost pri enakem času peskanja tudi do 30
%. Hkrati pa zelo znižajo porabo materiala, saj se ob ustrezni opremi jekleni se-
kanci lahko uporabijo tudi do 1000-krat,
sedanji material pa le največ 2-krat, ob
tem, da veliko stroškov povzroča tudi deponiranje izrabljenega granulata.
Foto: Andrej Rožman
Trenutno smo v fazi iskanja ponudb za
ustrezno opremo, ki nam bo v bodoče
omogočila bolj ekološko in z vidika zdravja pri delu veliko varnejše peskanje. Nova
oprema bo na dolgi rok še dodatno zmanjšala stroške peskanja in posledično povečala konkurenčnost tako glede cen kot
tudi prednosti pred zunanjimi delavnicami
ter odprla nove tržne priložnosti, saj se
povpraševanje po pripravi površin vagonov za barvanje s peskanjem povečuje
tako na tujem kot tudi domačem trgu.
Šotor je le slabih 30 metrov oddaljen od
lakirnice, kar nam omogoča, da vagone
lahko pripravimo za barvanje s peskanjem
ali brušenjem brez transporta vagonov z
zunanjim premikom. S tem prihranimo na
času in stroških premika, hkrati pa lahko
vršimo pripravo vagonov po potrebi tudi v
drugi izmeni, kar nam je do sedaj stara lokacija v stari hali zaradi zunanjega popoldanskega premika onemogočala.
ZGODILO SE JE
Uspešno opravljena presoja s strani SNCF v Dobovi in
obisk Centra Ptuj
Besedilo: Jože Jurman in Andrej Arnuga
Fotografije: Andrej Arnuga
Dobova, Ptuj, 22.–24. 10. 2013
V zadnjih oktobrskih dneh lanskega leta smo v Centru Dobova
imeli presojo oziroma recertifikacijo s strani Francoskih železnic
– SNCF. Presojo sta poleg predstavnikov SŽ – VIT izvajala
presojevalca iz SNCF-a Thierry Poinignon in Jean-Marc Stencel, v veliko pomoč pa nam je bila tolmačka Barbara Žitek.
2
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
januar 2014
Presoja je potekala po prej dogovorjenem
planu, obsegala pa je celoten obseg
vzdrževanja tovornega vagona v skladu z
navodili SNCF ITM 70002 in 70003, pri
čemer pa niso bile vključene kolesne dvojice. Za vzdrževanje teh bo potrebno oddati posebno vlogo za certificiranje. Trenutno kolesnih dvojic izven SNCF ne
vzdržuje še nihče.
investicij v opremo, merila pa smo poizkušali nabaviti pri vseh nam znanih proizvajalcih in dobaviteljih, vendar neuspešno, ker vsi prodajajo standardno opremo.
Zato sta nam gospoda iz SNCF-a priskočila na pomoč in nam zaupala specializirano delavnico, ki izdeluje in dobavlja merilno opremo ekskluzivno za potrebe SNCFa.
Pri presoji smo se najprej dotaknili odprave neskladnosti iz prejšnje presoje in
ugotovili, da se je večina teh odpravila.
Edini večji problem sta še dve neskladnosti, to je nabava naprave za preizkušanje zavore skladno z ITM 70002 in
70003. Naša naprava PDR 6, ki jo uporabljamo za preizkušanje zavor ne izpolnjuje
teh zahtev, zato bo potrebno nabaviti napravo PDR 7. Druga zahteva pa je, da se
nabavijo qR-merila in merila za merjenje
razmika koles z desetiško skalo.
Ostali del presoje je potekal gladko in
brez zapletov, oba presojevalca sta bila z
ugotovljenim zadovoljna. Po sami presoji
smo prejeli tudi uradni zapisnik, na katerega smo tudi že odgovorili.
Nabava PDR 7 je povezana z večjimi finančnimi sredstvi in bo predmet letošnjih
Zadnji dan presoje, 24. 10., je zaključni
sestanek potekal v Centru Ptuj. Njegov
namen je bil ogled (»vizita«) procesa obnove kolesnih dvojic po zahtevah francoskega kupca, ki obnavlja kolesne dvojice
po navodilu SNCF. Po uvodni predstavitvi
Centra Ptuj je sledila obrazložitev zahtev
in postopkov pridobitve certifikata za ob-
novo kolesnih dvojic za francoski trg po
navodilu SNCF in ogled delavnic. Po
ogledu so sledile pripombe in priporočila
na podlagi opažanj na presoji v Dobovi,
na koncu pa še nekaj podrobnosti o obdelavi kolesnih dvojic po zahtevah navodila SNCF. Predstavnika Francoskih železnic sta poudarila, da je prvi vtis o videnem dober, bo pa potrebno marsikaj postoriti in prilagoditi zahtevam SNCF-a.
Prav tako so povedali, da za obnovo kolesnih dvojic še nobeni delavnici izven
Francije niso podelili certifikata in dovoljenja za delo.
Ob zaključku sestanka smo prešli na temo
globalizacije trga in možnosti širitve dejavnosti obnove kolesnih dvojic izven
meja Francije. Vsekakor ima Center Ptuj
po opravljeni »viziti« dobre možnosti za
pridobitev dovoljenja s strani SNCF-a in
da postane prva delavnica izven Francije
s certifikatom za obnovo kolesnih dvojic
po zahtevah SNCF-a.
Na obisku Centra Ptuj sta si presojevalca iz SNCF-a ogledala celoten postopek obdelave kolesnih dvojic.
Na prvi sliki (z leve proti desni): presojevalca SNCF Thierry Poinignon in Jean-Marc Stencel, tolmačka Barbara Žitek, koordinator Centra
Dobova Jože Jurman in vodja Službe za vzdrževanje mag. Janez Vidovič
Obvladovanje merilne opreme
Besedilo: Igor Pahor, dipl. ing. str., pooblaščenec za KMPO v SŽ – VIT
Fotografija: Helena Hostnik Simončič
Ljubljana, 26. 11. 2013
Na področju meroslovja v naši družbi že nekaj časa nismo imeli organiziranega
izobraževanja. Zato se nam je sedaj, po združitvi z Vleko in Tehnično vagonsko
dejavnostjo v enovito družbo Vleka in tehnika, zdelo smiselno organizirati takšno izobraževanje.
januar 2014
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
3
V nekdanjih Centralnih delavnicah smo
namreč imeli samostojni sistem obvladovanja kontrolne, merilne in preizkusne
opreme, ki smo ga obvladovali preko aplikacije »Merila«. Vleka in Tehnično vagonska dejavnost pa sta bili vezani na obvladovanje kontrolne, merilne in preizkusne
opreme v okviru Slovenskih železnic
preko modula »Merila« v programu »MAPPER«. Oba sistema in pogledi na
razvrščanje in razporejanje kontrolne, merilne in preizkusne opreme so bili različni,
čeprav je šlo za isto stvar.
Po posvetu smo se odločili, da za predavatelja, glede na njegove reference, izberemo rednega profesorja dr. Bojana Ačka
iz Fakultete za strojništvo iz Maribora.
Omenjeni gospod je namreč vodja Laboratorija za dolžinska merila, ki je hkrati
nosilec Nacionalnega etalona za dolžine.
Omenjeni laboratorij ima tudi akreditacijo
po SIST ISO EN 17025 za kalibracijske
laboratorije in SIST ISO EN 17020 za kontrolne organe, za sistem vodenja kakovo-
sti pa uporabljajo standard ISO 9001. Profesor Ačko je tudi član telesa Slovenske
akreditacije in vodilni presojevalec na
področju kakovosti za kalibracijske laboratorije in kontrolne organe. Tudi na mednarodnem področju ima več funkcij, ena najpomembnejših je sodelovanje v Eurometu
kot predstavnik RS na področju veličine
dolžina.
Izobraževanje je potekalo 26. 11. 2013 v
veliki sejni sobi na sedežu družbe na Zaloški cesti 217. Na izobraževanje smo
povabili vse osebe, ki so pooblaščene za
obvladovanje kontrolne, merilne in preizkusne opreme po posameznih centrih in
organizacijskih enotah. Poleg omenjenih
pa so se izobraževanja udeležili sodelavci, ki sodelujejo pri eksternih presojah tujih kupcev v naši družbi. Med udeleženci
izobraževanja je bil tudi Ivan Španinger, ki
je odgovoren za meroslovje na Slovenskih
železnicah. Izobraževanja se je udeležilo
19 slušateljev.
Naslov izobraževanja se je glasil: Meroslovna infrastruktura za podporo kakovostnim meritvam v industriji. Vsebina pa je
bila razdeljena na osnove meroslovja,
obravnavo Zakona o meroslovju RS in s
tem povezanih zakonskih meril, klasifikacijo meril v uporabi in kriterijev za klasifikacijo, upoštevanje splošnih načel pri sledljivosti, umerjanju in overjanju merilne
opreme in podrobno je bilo obdelano poglavje umerjanja (kalibracije) merilne
opreme s praktičnimi vidiki. Predavanje je
potekalo avdio-vizualno z veliko praktičnimi primeri iz dolgoletne prakse predavatelja na tem področju.
Po zaključenem izobraževanju je bilo iz
komentarjev razbrati, da so bili slušatelji z
njim zelo zadovoljni, da so slišali ogromno
novega in da bi glede na spremembe in
trende na področju meroslovja bilo potrebno takšna izobraževanja še večkrat
pripraviti. Vsi udeleženci izobraževanja so
prejeli tudi potrdila o udeležbi.
Obiskale so nas Narcise
Besedilo in fotografije: Robert Krajnc
Ptuj, 20. 1. 2014
Da so otroci navdušenci nad vlakci nam ni treba posebej poudarjati.
Če pa lahko pokukajo še v delavnico, kjer tiste prave popravljamo, pa
je navdušenje še toliko večje. Sodelavci iz Ljubljane so bili že deležni
obiskov vrtcev, naše delavnice na Ptuju pa je prvič obiskala skupina
otrok iz ptujskega vrtca Narcisa.
Koliko enih koles, pa vlakov na kupu! Neverjetno, kakšna fina igralnica … Otroke
smo skupaj z vzgojitelji odpeljali na izlet
po delavnici, kjer so občudovali stroje in
naprave, pa dvignjene potniške garniture
4
in popravljalne tire. Med ogledom delavnice za potniške vagone smo preizkusili
udobnost kupejev, potem smo pogledali,
kjer sedi strojevodja, nazadnje pa so se
še vsi preizkusili kot vozniki viličarja, ki se
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
seveda ni premikal.
Če se bo navdušenje s tega obiska ohranilo za vsaj petnajst let, lahko da bo kateri
od otrok resnično vozil našega viličarja …
januar 2014
CEDEjČEK MESECA
Priprava za montažo ležaja
spojne osi vztrajnika DMG 813
Foto: Helena Hostnik Simončič
Alen
Lazar
Področje: servis DMG, Center Divača
Avtor: Alen Lazar
?
Besedilo: Dušan Rožac
Fotografija: Bojan Metlika
Problem: Pri montaži ležaja je potrebno paziti, da se ga ne poškoduje. Dosedanja montaža ni potekala s pomočjo priprave, ampak so si delavci pri tem pomagali na razne načine.
Rešitev: Delavec Alen Lazar je pri montaži omenjenega ležaja prišel do ideje,
da bi izdelal pripravo, ki bi preprečila tovrstne poškodbe. Postružil je pripravo,
na katero se namesti ležaj in montira na spojno os vztrajnika. Priprava je na prvi
pogled enostavna, vendar je z njo montaža hitrejša, varnejša in enostavnejša. Takšen pristop do dela s pozitivnim in inovativnim razmišljanjem je
še dodaten dokaz, da se da marsikaj izboljšati na delovnem mestu v samem
procesu dela.
Priprava za
montažo ležaja
spojne osi
vztrajnika DMG
813
!
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Poškodbe v letu 2013
Besedilo: Aleš Kastelic
V tem članku je predstavljeno stanje na področju
poškodb pri delu v družbi SŽ – VIT za leto 2013.
V analizi je narejena tudi primerjava med dejavnostmi, ki so bile združene v eno podjetje.
ŠTEV ILO POŠKODB SŽ-V IT SKUPNO
84
82
82
Št. poškodb
Ob prestopu v novo koledarsko leto običajno
delamo načrte za naprej. Načrtovanje pa je
možno le, če dobro analiziramo podatke iz preteklih obdobij. Tudi stanje na področju varnosti in
zdravja pri delu je za podjetje pomembna informacija. Vsak delodajalec si želi zdravih in nepoškodovanih delavcev, da lažje doseže zastavljene
poslovne cilje.
80
78
76
75
76
74
72
70
Foto: Željko Alojz
2011
2012
2013
Le to
V SŽ – VIT se je v letu
CD
CD
VLEKA
VLEKA
TVD
TVD
SKUPAJ
SKUPAJ
INDEKS
2013 poškodovalo 76
2013
2013
2012
2013
2012
2013
2012
2013
2012
2013/2012
delavcev, kar je eden
več kot leto prej. Ob
dejstvu, da se je števiPovprečno število
790
880
1140
1196
261
278
2191
2354
0,93
zaposlenih
lo zaposlenih nekoliko
znižalo, to pomeni da
Število poškodb
je pogostost poškodb
34
39
37
26
5
10
76
75
1
v letu 2013 za 10 %
Število izgubljenih
višja kot v letu 2012.
544
875
632
420
72
209
1248
1504
0,83
delovnih dni (IDD)
Razveseljivo je dejstvo, da se je resnost
Pogostost poškodb
poškodb v primerjavi z
43
44,3
32,5
21,7
19,1
36
34,7
31,9
1,1
na 1000 zaposlenih
letom 2012 precej
znižala, in sicer za 18
Resnost poškodb
16
22,4
17,1
16,1
14,4
20,9
16,4
20,1
0,82
%, to pa hkrati pomeni 256 dni manj odsotnosti. V primerjavi z Tabela 1: Podatki o poškodbah pri delu in o resnosti ter pogostosti poškodb. Z rdečo barvo so označeni tisti
podatki, ki odražajo poslabšanje stanja na področju poškodb in resnosti poškodb pri delu.
letom 2011 pa smo
januar 2014
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
5
Pri samem številu poškodb na posamezni
lokaciji izstopata dve lokaciji. V Službi za
vzdrževanje v Ljubljani so se poškodovali
4 delavci, kar je v primerjavi s prejšnjimi
leti močno znižanje. V Službi za vleko v
Mariboru pa se je poškodovalo kar 20
delavcev, kar v primerjavi z drugimi lokacijami zelo izstopa navzgor.
imeli v letu 2013 kar 782 dni manj odsotnosti zaradi poškodb pri delu.
Če primerjamo število poškodb po dejavnostih, se je v Službi za vzdrževanje število poškodb znižalo za 13 % glede na leto
2012, v Službi za TVD pa za 50 %. Tudi
resnost poškodb se je v Službi za vzdrževanje močno znižala, in sicer za 38 %, v
Službi za TVD pa za 66 %. Žal se je v
Službi za vleko v letu 2013 poškodovalo
bistveno več delavcev kot v prejšnjih letih,
in sicer kar 42 % več kot lani in 54 % več
kot leta 2011. Kljub vsemu je razveseljivo
dejstvo, da je bila resnost poškodb na ravni iz leta 2012, v primerjavi z letom 2011
pa za 30 % nižja.
Največ delavcev si je poškodovalo prste
in dlan z zapestjem (21 delavcev) in tudi
odsotnosti zaradi teh poškodb so bile kar
velike (20 dni). Še večja resnost poškodb
je bila pri poškodbah stopala z gležnjem
ter pri poškodbah hrbtenice in reber, kjer
je odsotnost znašala nad 25 dni. Največ
delavcev si je prste in dlan z zapestjem
ŠTEVILO POŠKODB
Št. poškodb
50
39
40
37
34
26
30
2012
20
10
10
2013
5
0
CD
VLEKA
TVD
De javnos t
9
9
4
7
2
1
1
1
2
5
8
2
C
D
D
I
C
D
D
O
C
D
L
C J
D
M
B
C
D
P
TV T
D
C
TV E
D
K
TV P
D
TV LJ
D
VL
M
EK B
A
VL CE
E
K
VL A D
I
E
K
VL A L
J
E
K
VL A M
B
E
KA
NG
Število poš kodb
20
5
V Službi za vzdrževanje so delavci izpostavljeni več nevarnostim. Pri delu z ročnim
orodjem in pri upravljanju z orodji in materialom se je poškodovalo 12 delavcev. Zaradi mehanskih nevarnosti se je poškodovalo 8 delavcev, pri hoji pa se je poškodovalo tudi 8 delavcev. Vzrok za poškodbe v Službi za vleko je bil v 14-ih primerih
povezan z izrednim dogodkom med vožnjo tirnega vozila (trk, nalet). Trinajst delavcev Službe za vleko se je poškodovalo
pri hoji po gramozu oziroma pri sestopu z
vozila. V Službi za TVD pa je bilo izredno
malo poškodb in tudi vzroki so pri vsaki
poškodbi različni.
Za statistiko je zanimiv podatek, da se je
največ poškodb zgodilo v marcu, aprilu in
oktobru (po 9 poškodb), najmanj pa v juniju in decembru (po 2 poškodbi). Najbolj
nevarni dnevi v tednu so bili ponedeljki in
srede (po 16 poškodb), najbolj varne pa
so bile sobote (4 poškodbe). Pričakovali
bi, da je bilo v nedeljo najmanj poškodb,
ampak ni tako, saj se je na nedeljo poškodovalo kar sedem delavcev, kar je le
malo manj kot v petek, ko se je poškodovalo devet delavcev.
Največ poškodb se je zgodilo ob 9. uri (9
poškodb) in ob 11. uri (11 poškodb). Najbolj nevarni termini za poškodbe pri delu
so bili torej ponedeljki in srede ob 11. uri.
ŠT. POŠKODB PO LOKACIJAH
25
20
15
10
5
0
poškodovalo v Službi za vzdrževanje, kjer
je veliko ročnega prijemanja in prenašanja
bremen ter dela z orodnimi stroji. V Službi
za vleko pa je bilo največ bolniških odsotnosti zaradi šoka ob povoženju oseb ali
ob trčenju s cestnimi vozili.
Lok acija
Dolžnost vsakega zaposlenega je, da delo
opravlja na takšen način, da s tem ne
ogroža svojega življenja in zdravja ter življenja in zdravja sodelavcev. Upoštevati
moramo vse predpise, ki se nanašajo na
varnost in zdravje pri delu, saj v nasprotnem primeru delavci nosimo vso odgovornost za poškodbe pri delu. Dolžnost
zaposlenih je tudi, da delodajalca opozarjajo na nevarnosti pri delu, delodajalec pa
mora nevarnosti odpraviti. S pravilnim pristopom do dela in s primernim ravnanjem
tako delavcev kot delodajalca bomo uspeli
število poškodb na delovnem mestu še
zmanjšati. To pa mora biti naš skupen cilj
za leto 2014.
ŠPORTNE NOVICE
Krilato kolo ali Lokomotiva?
Besedilo: Borut Planinšič
Kegljaško tekmovanje v območni ligi OTS Maribor v letošnji sezoni 2013/14 poteka v znamenju
ogorčenega boja za prvo mesto in morebitno napredovanje v višji razred med obema mariborskima
železničarskima kluboma, Lokomotivo in Krilatim kolesom.
6
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
januar 2014
Oba sta prvi del prvenstva po odigranih
osmih krogih končala s po 14 osvojenimi
točkami, vendar je naslov jesenskega prvaka pripadel Lokomotivi, Krilato kolo je
bilo drugo (tretje mesto je z dvema
točkama manj zasedla Elektrarna Fala).
Toda Krilato kolo je zmagalo na obeh
prestižnih medsebojnih tekmah, septembra v dvorani Tabor s 5 : 3 (3039 : 2999),
pred nedavnim v Slovenski Bistrici pa zno-
va s 5 : 3 (3121 : 3075).
Kegljači z levega brega Drave so tako po
13 odigranih krogih z 18 osvojenimi
točkami prevzeli vodstvo na lestvici, sledita Fala s 16 in s tekmo manj Lokomotiva s
14 točkami. Prvenstvo bo sklenjeno 22.
marca, do takrat pa preostaja še devet
krogov. Zmagovalno ekipo zatem v maju
čakajo še kvalifikacije za uvrstitev v vzhodno skupino tretje državne lige.
Najnatančnejša na prvi tekmi sta bila Borut Planinšič (Lokomotiva) s 547 in Peter
Rozman (Krilato kolo) s 566 podrtimi keglji, na povratni tekmi sta se najbolj izkazala Drago Pahernik (Krilato kolo) s 574 in
Izet Lemezović (Lokomotiva) s 563 podrtimi keglji.
JEZIK, ZRCALO PODJETJA
Predloga »s« in »z«
Besedilo: Andreja Rozina
Po obsežnem poglavju o ločilih, s katerimi smo se »mučili« v preteklem letu, se sedaj posvetimo drugim pravopisnim pravilom oziroma
napakam, ki jih pogosto zasledimo v naših besedilih.
Ena od pogostejših napak, ki se pojavljajo
v besedilih, je napačna raba predlogov.
Da ne bomo več v zadregi, katerega od
obeh predlogov bi izbrali v posameznem
primeru, ponovimo naslednja pravila:
1. Predlog »s«
Predlog »s« pišemo pred soglasniki c, č,
f, h, k, p, s, š in t. V osnovni šoli smo si
pomagali s stavkom »Ta suhi škafec
pušča«, v katerem se skrivajo vsi našteti
soglasniki. Za razliko od predloga »z«, pri
katerem se lahko zanesemo na posluh, to
pri predlogu »s« ni vedno mogoče.
Primeri:
s cisterno, s členom 3.1 pogodbe o
vzdrževanju, v prometu s Francijo, s
hotelskimi storitvami, s kakovostnimi
storitvami, s potniškim vlakom, s
sosednjimi železnicami, s številnimi pos-
lovnimi partnerji, s 3. (tretjim) členom
pogodbe
pogodbe, z gradnjo proge, z Jesenic, z
rezultati, z vlakom, z zalogami, z železniškim prehodom
2. Predlog »z«
V zvezi s predlogoma »s« in »z« je smiselno opozoriti tudi na naslednje pravilo:
Predlog »z« pišemo pred vsemi samoglasniki (a, e, i, o, u) …
Kar je na omari, vzamemo z omare (kar je
v omari, pa iz omare). Kapo nosimo na
glavi, torej jo vzamemo z glave (in če nam
slovnična pravila ne grejo v glavo, tudi ne
morejo iz glave …). Osno obremenitev
povečamo z 20 (dvajset) t na 22 t. Če
gremo na Ptuj oziroma na Jesenice, se
vrnemo s Ptuja oziroma z Jesenic.
Primeri:
z Avstrijo, z Evropo, z Italijo, z osnovnimi
sredstvi, z ustanovo
… in pred naslednjimi soglasniki: b, d, g,
j, l, m, n, r, v, z in ž. Učitelji se z mano sicer ne bi strinjali, v praksi pa ste lahko
enako uspešni, če se naučite samo pravilo za predlog »s«, v vseh ostalih primerih
pa uporabite predlog »z«.
Podobni primeri:
na strani – s strani, na polici – s police,
na vagonu – z vagona, na meji – z meje,
na strehi – s strehe, na Gorenjsko – z Gorenjske, na Primorsko – s Primorske
Primeri:
z bilančnim stanjem, z 2. (drugim) členom
O strokovnih izrazih
Besedilo: Andreja Rozina
Novost, ki jo v letošnjem letu prinaša rubrika Jezik, zrcalo podjetja, je tudi »beseda« o prevajanju strokovnih izrazov. Želim, da »beseda«
ne bo samo moja, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in pridobljenim znanjem jo sooblikujte tudi vi. Zato so nadvse dobrodošli vaši predlogi,
pripombe in ideje o boljšem in lepšem strokovnem jeziku. Nekaj pa jih bom za uvod prispevala tudi sama.
V lanskoletnem uvodnem članku rubrike o
jeziku smo med drugim zapisali, da je
raba tujk, izposojenk, popačenk, narečnih
in drugih izrazov, ki ne sodijo v knjižni jezik, v strokovnem jeziku zelo pogosta. Da
izrazoslovje ni poenoteno. Če nihče drug,
januar 2014
se boste z mano zagotovo strinjali vsi, ki
pripomorete k temu, da prevod postane
»uporabno besedilo«. Največ težav nam
pri tem povzročajo ravno strokovni izrazi.
Zlasti kadar gre za popačenke, je njihova
raba v pisanem knjižnem jeziku nespre-
jemljiva. Pogosto se tudi zgodi, da za določen izraz preprosto nimamo primerne
slovenske ustreznice. Posledično je za
strokovni jezik značilna poplava tujk.
Samo pomislite npr. na računalništvo. Ali
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
7
pa na to, kako težko delo so imeli naši
predniki takrat, ko to ni bilo omejeno zgolj
samo na strokovni jezik.
Po besedah velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja smo (bili) Slovenci narod hlapcev. Ali kot je v verzih povzel
France Prešeren: »Deutsch sprechen in
der Regel hierzulande, die Herrinnen und
Herren die befehlen. Slowenisch so vom
Dienerstande«. Nemško se med seboj
pogovarjajo gospe in gospodje, torej tisti,
ki »ukazujejo«, slovensko pa nižji sloj,
služinčad. Edvard Kocbek je v znameniti
pesmi Lipicanci celo zapisal, da so vladarji slovensko govorili le s konji: »… zato so
dunajski cesarji govorili francosko s spretnimi diplomati, italijansko z zalimi igralkami, špansko z neskončnim Bogom in nemško z nešolanimi hlapci, s konji pa so se
pogovarjali slovensko.«
Njihova skrb je bila upravičena, slovenščina je v resnici postajala »drugorazredni« jezik za domačo rabo. Z osamosvojitvijo je leta 1991 slovenščina postala
z ustavo določen uradni jezik na območju
Republike Slovenije, od 1. maja 2004 pa
je tudi eden od uradnih jezikov Evropske
unije. Zato je prav, da temu, kar imamo,
posvetimo posebno skrb. Vsi namreč
vemo, da se zgodovina lahko ponovi. Res,
težko je širiti besedni zaklad in ga prilagajati zahtevam sodobnega časa, hkrati pa
se z razumom upirati vsemu, kar je tuje. Z
razumom zato, ker je strokovni jezik bolj
kot marsikatera druga zvrst jezika podvržen skokovitemu tehnološkemu razvoju.
Če ne bomo pazili, bo kmalu postal zmes
bolj ali manj poslovenjenih tujk, hkrati pa
tvegamo, da ga bomo preveč okrnili, če
bomo tuje zavračali.
Predlagam naslednje:
1. Izogibajmo se popačenkam, besedam, ki niso usklajene z normo knjižnega jezika (šraufenziger, nem. Schraubenzieher, sl. izvijač, šraufštok, nem.
Schraubstock, sl. primež, bor (por) mašina, nem. Bohrmaschine, sl. vrtalni stroj,
cange, nem. Zange, sl. klešče, ketna,
nem. Kette, sl. veriga, štanga, nem. Stange, sl. drog, bremza, nem. Bremse, sl.
zavora, geštel, nem. Gestell, sl. ogrodje).
2. K ohranjanju lepšega strokovnega
jezika lahko veliko prispevamo tudi z
upoštevanjem splošnih slovničnih in
pravopisnih pravil.
3. Namesto tujk ali izposojenk uporabimo ustaljene domače izraze, če le-ti
obstajajo in ne spremenijo pomena tuje
ustreznice (kvaliteta, nem. Qualität, angl.
quality – kakovost; kontrolor, nem. Kontrolleur, angl. controller – nadzornik).
4. Tujke so besede, prevzete iz tujega
jezika, ki niso popolnoma prilagojene
zakonitostim slovenskega jezika (npr.
chrash elementi). Pogosto rabljene prev-
Razgibavanje možganov
zete besede sčasoma prevzamejo domačo obliko (izgovorjavo, pisavo in pregibanje), postanejo izposojenke in jih več
ne obravnavamo kot tujke (npr. montaža,
fr. montage; v našem strokovnem jeziku jo
v večini primerov lahko nadomestimo z
besedo »vgradnja«; tudi: pila, lupa, pošta,
škatla …). Strokovnega jezika pač ni mogoče enačiti z umetniškim, zato je uporaba takšnih besed včasih neizogibna. Kot
vidite, smo jih dobro sprejeli, postale so
del besednega zaklada. Še več, včasih so
nenadomestljive: kadar na primer govorimo o največji dopustni razliki med predpisano in dejansko velikostjo ali količino,
lahko to poimenujemo toleranca, slovenska ustreznica strpnost nam pri tem žal ne
bo v pomoč. Niti največjim nogometnih
navdušencem se verjetno ne sanja, kaj je
prehitek – naj raje ostane ofsajd (angl.
offside) – beseda je v slovenskem jeziku
namreč preveč uveljavljena in premočno
zakoreninjena, da bi jo lahko nadomestili
z drugo, čeprav »lepšo« slovensko ustreznico.
Pred nami je zahteven korak, a skupaj
bomo zmogli. Jezik pogosto označujemo
z metaforo »živ organizem«, kar pomeni,
da se nenehno spreminja, razvija, da nastajajo nove besede, spet druge pa postajajo zastarele. Spremembe so v jeziku
stalnica, zato naj nas ne bo strah popraviti
tisto, kar smo desetletja pisali narobe, in
včasih sprejeti kakšne tujke, če s tem
ohranimo pravi pomen izraza.
Smeh je pol zdravja
Na predlog bralcev z novim letom uvajamo novo rubriko
„Razgibavanje možganov“, ki
bo vsako številko postregla s
sudokujem.
Če pa se nam oglasi kdo, ki
ljubiteljsko sestavlja križanke in
bi kakšno rad delil s sodelavci,
jo bomo z veseljem objavili v
VITražu.
V vlaku sedi starejši moški, ob njem na
tleh počiva nemški ovčar.
»Kontrola vozovnic, prosim.«
Starec pokaže vozovnico. Sprevodnik ga
strogo vpraša: »Ste za psa plačali?«
»Ne, dobil sem ga zastonj, ko je bil še
mladič.«
Uredništvo
Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski
pošti do 17. 2. 2014. Na elektronski naslov
nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT,
da se jih bomo lahko udeležili in utrinke
objavili v informatorju.
8
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja
besedil in do tiskarskih napak.
Kontaktni podatki:
E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si
Telefon: 01 291 23 59
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Če želite VITraž prejemati po elektronski
pošti, pošljite sporočilo na
helena.hostnik@sz-vit.si
VITraž si lahko preberete tudi na naši
spletni strani: www.sz-vit.si.
januar 2014