november, 2011, št.3 1 SPLETNI ČASOPIS Društva za pomoč odraslim z motnjo avtističnega spektra ASPERGERJEV SINDROM 1. UVODNIK v sebina 2. dnevnik: MOJ POGLED (piše Žan) 3. članek: AVTIZEM - V POMOČ ODRAŠČAJOČEMU IN NJEGOVIM BLIŽNJIM 4. kolumna: DUM SPIRO SPERO 5. DROBCI 6. Znane osebnosti z avtizmom: ISAC NEWTON 2 7. Ljudje v svetu avtizma: Sabina Herle (Društvo DAN) 8. PERSPEKTIVE, predlogi in refleksije knjig o avtizmu 9. VPRAŠAJTE NAS 10. NAŠE ZGODBE: Diagnoza avtizem 11. RAZUMLJENO DOBESEDNO, zabavne anekdote iz našega življenja 12. HOROSKOP, KI TO NI 13. OD TU IN TAM - vse, kar bi najverjetneje spregledali Uvodnik SPET SMO ZAŠLI, ŠE DOBRO! Nek petek smo ustvarjalci časopisa sedeli za mizo, da bi zasnovali vsebino tokratne številke. Po mnogih zabavnih zapletih med pogovorom, med beganjem iz teme na temo, monologih posameznikov, sem večkrat skušala s stavkom, ki je očitno postal že stalnica naših srečanj: »Spet smo zašli,« razumsko opozoriti, da se vsaj nekoliko držimo rdeče niti posamezne teme. Edino tako je sestanek učinkovit, konstruktiven in kolikor se sploh da kratek. Prav tako mi s strokovne plati vloga mentorja narekuje, da spodbujam ustrezne veščine komunikacije. Vendar odkrito povedano prav uživam, ko se izgubljamo, pobegnemo s teme na področja, ki jih nismo načrtovali. In vedno znova mi je žal, da moram biti tista, ki nosi to odgovornost, da izreka ta stavek. V resnici pa vem, da le ko zaidemo najdemo tiste ideje, ki snujejo Vox alio. In to prižiga luč časopisu, mu daje smisel. S tem lahko upravičim dejstvo, da proces nastajanja časopisa vsekakor ne bo nikoli običajen, tako kot bi bilo tudi težko trditi, da so običajni njegovi ustvarjalci. In prav je tako. Tudi tokrat vam bomo z zgodbami in zapisi dali možnost pogleda v svet avtizma - poln upa, želj, interesov, življenja. Vsak na svoj način in s svojim pogumom, da razkrije del sebe. S prav takšnim namenom se nam je pridružil nov član Nevem, ki je še srednješolec. Njegova prispevka lahko preberete v rubrikah Razumljeno dobesedno in Naše zgodbe. Spet smo tu pred vami. In zato da ne zaidem še jaz, raje prepuščam, da vsebina časopisa pove svoje. Za to vlogo je več kot dovolj zgovorna. Še dobro. Maša Tkavc, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike 3 Kdo so ustvarjalci... DNO Zato ker nisem utrujena ali pa ker je knjiga preveč napeta, da bi jo odložila. 4 Abditus Ker moram dokončati ali premisliti vse stvari, ki sem si jih zadal pred naslednjim dnevom. Včasih zaspim kar ob prižganem računalniku. Zakaj ne spim? Žan Ker sem bolj nočni človek, nasploh lažje funkcioniram ponoči. Noč ima pač svojo moč. Samantha Nevem Ker razmišljam, kako bi naredil program (na računalniku), ki pa ga nikoli niti delati ne začnem. Zato, ker planiram pretežke stvari. Ker nočem iti spat, saj vem da ko se naslednje jutro zbudim, me znova čaka vse to, skozi kar sem se ravnokar prebila. Ustvarjalci želijo biti anonimni, zato se pod svojimi članki podpisujejo s psevdonimom. dnevnik MOJ POG LED 1. Danes, v četrtek, se m i je dobre firme, naj bi zdržal pokvaril hladilnik. Menda sicer izredno vs kaj sploh ne dela več. Popr aj 5 let. Vendar pa po treh letih in še neavilo? Slabih 250 evrov sk »Cijena? Sitnica,« bi reke l Sir Oliver iz priljubljene upaj s prevozom. ga stripa Alan Ford. Vendar potrebno jih je im eti. Tu pa se po navadi za plet hladilnik danes stane že ok oli 200 evrov in je torej bo e. Sploh ker nov lj kupimo novega, kot pa po pravimo starega. Včasih ekonomično, da so dalj časa. Kakšni stari hl adilniki Gorenje verjetno vse stvari trajale de svojih 30 letih delovne do be in podobno. Dandane lajo še danes, po s pa zahtevajo, da se vse nare di čim ceneje, hitreje, »bol sile »napredka« je« hitreje služi več in da se sv et hitreje obrača. Pa se res? (?), da se lahko ali zgolj napredovanje pohl Je epa? Glede na to, da so da to res napredek nes stvari, ki so bile včasih narejene za 10 do 15 let, skorajda za enkrat no up da gre za napredovanje po hlepa. Saj če ima potrošni orabo, bi rekel, k en hladilnik (ali recimo avto, sesalec, kark oli skoraj) 15 let, potem se veda in podjetja, ki te stvari proi zvajajo, ne bodo služila na ne bo trošil več nj pa jim seveda ni pogodu, ker pač potrebujejo vedno egov račun. Kar več, vedno hitreje. Za kakšen splošni napred ek človeštva pa jim je pri tem Zato danes še kar velja tis ti sloviti rek iz filma Armag prav malo mar. gedon, »American technology, Russian techno logy, all made in Taiwan«, meru »Made in China«. K le da je v tem prijer najhitreje in najceneje na kdo hoče, le če ima denar. Ljudje seveda delajo za dr redijo karkoli že (važno da dela tistih 3- al obiž, kakovosti ni i 4-krat, potem ko kupec prin mov). Kitajsko okolje je v velikih mestih popolnoma ese izdelek dole da se služi in da se dena uničeno, važno je r obrača. Napredek človeš tva? Ne hvala, dajte mi samo denar. Žalostno, kajne? 2. Dan kasneje, v petek, sem šel s prijateljico »v no čni shopping« (ja, tako se pravilno napiše, ne šoping, kot bi napisal marsikdo, ampak o tem drugič). City park je prvič odprl svoja vrata tu di po 21h in sicer do 5  6 polnoči. Ponujali so tudi privlačne popuste. In glej ga zlomka, v tem večeru je bilo v City parku največ ljudi doslej, razen morda ob kakšnih posebnih priložnostih. Ljudje so drli v City park na lov za popuste in tako se potrjuje zgoraj napisano. Potrošniška kultura cveti, denar se troši, pa kljub temu da smo bojda v krizi. Kolegica je v dobrih dveh urah porabila 200 evrov težko prisluženega denarja, prihranila pa je le kakih 20 evrov. Ima pa sedaj hlače in nekaj majčk več. So sicer zelo lepe, vendar jih ima že tako polno omaro in verjetno ne rabi novih. Ampak važno da se denar troši, kajne? Vrhunec večera pa je bila seveda nagradna igra, srečnežu ali srečnici je bilo obljubljenih 1000 evrov. Vsak je lahko izpolnil samo en kupon za žrebanje, vendar mi prikupno dekle, ki pobira kupone, po nekaj minutah prepričevanja dovoli vzeti še enega. Seveda ji pojasnim, da sem se samo šalil, moja kolegica pa ga takoj pograbi in izpolni, pa še dva za tem. Več kuponov, več možnosti za nagrado pač. Potem sledi še več oblekic, majčk, kapic in rokavičk, ki jih bo nosila le enkrat, mogoče dvakrat. Ah, ja, nekatere ženske so očitno res motor potrošniške družbe... :) Zakaj je temu tako, pa je že druga zgodba. Tukaj bi verjetno kdo vstavil najljubšo teorijo zarote, a važno je le, da se troši, kajne? Napredek pohlepa, res. javom t.i. državljanskih list, ki so po svoji naravi nekako nepolitične. Nastale naj bi, ker so državljani želeli spremembe, torej kot odgovor na trenutno politično situacijo. In kaj je zmotilo tega gospoda? Njegova izjava je šla nekako v smeri: »Mi se že toliko let s tem ukvarjamo, zdaj nam pa tukaj eni amaterji delajo zmedo.« Hja, če bi tako zelo dobro delali, potem ti »amaterji« gotovo ne bi dobili toliko podpore, kot jim jo pripisujejo danes. Sploh pa če bi SD dobro delala, namesto da je živela v nekem fantazijskem svetu »podajanja rok«, ne bi niti imeli predčasnih volitev, kajne? Spet omenjam pohlep, toda tokrat v drugi obliki. Zveni kot užaljeni krik politika s »pedigrejem«, ki je opazil, da ga bodo povozili sicer navadni ljudje brez »pedigreja«, a z jasno željo po spremembah in delu v dobro vseh. Ne pa, da bi le pozirali s podajanjem rok vsem stranem in poudarjali nujnosti nekih reform ter seveda prejemali izdatne poslanske plače. Verjetno se bo tudi med novinci našel kdo, ki bo hotel iz Slovenije narediti Ameriko, ker je pač tam vse bolje (menda). Vendar pa upam, da bo zraven naredil tudi kaj dobrega za celo Slovenijo. Bil bi že čas, da politiki nehajo skrbeti le zase in svoj pohlep ter tudi dejansko predstavljajo ljudstvo. Za kar so bili menda izvoljeni, če se ne motim. 3. V soboto sem v teden dni starem Žurnalu prebral zanimiv intervju z enim od vidnejših članov SD. Med drugim se je gospod pritoževal nad po- Žan AVTIZEM V POMOČ ODRAŠČAJOČEMU IN NJEGOVIM BLIŽNJIM razmišljanje in razprava o avtizmu Uroša Poljanca Govor je osnovan na podobnih skušnjah ljudi. Tudi družbena pravila in socialne vloge izvirajo iz izkušenj akterjev. Običajnim ljudem je to samoumevno, avtist pa zaradi slabega vživljanja v misli in čustva drugih (teorija uma) težko ponotranja socialni svet, po katerem se prevaja večina naših izkušenj. Hipoteza pričujočega članka je, da bi avtist lahko obšel šibko teorijo uma, če bi se potopil v posebej odrejene izkušnje in tako možganom vsilil, da iščejo socialne ustreznice tem izkušnjam. Članek sem razdelil na štiri dele postopnega učenja- smisel socialnih vlog, kako jih uresničiti v majhnih korakih, samopomoč ter vzgoja. Avtist mora najprej iz lastne izkušnje doživeti socialne vloge kot smiselne, kajti kdor vidi smisel v družbenih vlogah, se bo v tej smeri tudi angažiral. Zato prvi del razprave posvečam primeru, ki je mojemu znancu služil kot prebujenje. Fant ni imel šole in ni hodil v službo, institucije je povezoval s hladnimi obrazi, ki jih je srečeval po Ljubljani. Ker je v srcu neizmerno ljubil življenje, je začel potovati. Na polletni poti po Aziji so ga ljudje toplo vabili naj pri njih biva cel mesec. Nikoli ni doživel takšne predanosti in ljubezni. Mama je bila brezpogojno prijazna, oče pa je bil tako praktičen, ne- žen in preprost, da je v popotnik prebudil model očeta in pravega moškega. Ko je fant prišel s potovanja, je življenje njegovih prijateljev iz vzhoda vzkalilo v njegovi duši. Nadaljeval je s šolanjem in našel si je službo. Če bi se posameznik z avtizmom odločil za potovanje in ga sa- 7 mostojno ne bi mogel uresničiti, ne vidim razloga, zakaj ne bi nekdo iz družinskega kroga potoval z njim. 8 Imeti dolgoročen smisel pa ni dovolj. Drug korak samouresničitve je, da avtist izkusi, kako družba deluje po majhnih korakih. Pretirano osredotočanje na informacije, zbirateljstva in globoka razmišljanja so lahko človekov hobi, a ne več kot to, ker ljudi utrudi. Ljudje ne živimo od podatkov, ampak zgolj smo. Sliši se površno, a to je bistvo čutenja. Smo, kadar izklopimo glavo in zgolj čutimo. Čutimo pa tiste sogovornike, ki izražajo čustva. Dolgoročno gledano avtisti pri tem niso prav nič prikrajšani. Z ljudmi lahko komunicirajo na tisoče načinov, na primer skozi neko dejavnost, ki bo postala njihov poklic: glasbenik, slikar, tehnik. Dejavnost oziroma poklic, ki Temple Grandin daje koristen napotek, da otrok z avtizmom rabi nekoga, ki ga uvede v področje zanimanja, “to light the fuse”. Lahko je to profesionalni učitelj, ki ga starša najameta ali upokojen profesor iz sosednjega stanovanja, morda kovač, mizar, karkoli. Ne zanemarite tega dejstva. Bolje je izgubiti nekaj energije, kot gledati nazaj na zapravljena leta. ljubezni, zavisti, sreče in ostalih lepih medčloveških emocij. Tudi ekonomiji in politiki vladajo osebna čustva in nagon, v njih se akterji zlijejo z vsem svojim znanjem. Morda prilagojeni ljudje izpadejo prefinjeno nedosegljivi, a tudi socialno nespreten človek lahko na svoj način pride do iste komunikacije, samo na pravilen način se mora odpreti družbeni izkušnji. Zdaj smo plast za plastjo prišli do najbolj temeljnega problema, s katerim se mora soočiti avtist, to je izdelava notranjega zemljevida socialne orientacije. Najpomembnejša takšna tehnika samopomoči je zbranost (vsebujeta jo tudi meditacija in joga). Zbranost čutil, prisotnost tukaj in zdaj. Vzdrževati zbranost čez dan pomeni ogromno treninga, vključuje pa si ga izberemo, je zelo povezan izjemno spontano odprtost za svet, ko pademo v proces življez vsakodnevnim življenjem. Mozart ne bi mogel pisati odlič- nja in se stvari začnejo odvijati nih oper, če ne bi poznal besa, same. Avtist v takšnem stanju Temple Gradin začne izkušati socialen svet v čistem stanju, na raziskovalen, kreativen način. Medtem ko se na takšen način odrasli lotijo spoznavanja socialnega zemljevida, je na drugi strani za otroke odločilno, da jih starši že od malega razumejo, morda prav oni v njem prebudijo določena socialno nalezljiva čustva, da otrok v kasnejših letih ne bo ostal sam s sabo. Efrosini Kalyva (v knjigi Autism: Educational and Therapeutic Approaches, 2011) piše, naj nam otrok sam razloži, kako se počuti in s čim ima težavo. Nevšečnost avtizma je, da posameznik ne more sam vedeti, kaj naj ukrene, da bo srečen, lahko pa izpove svoje občutke, ki jih moramo upoštevati! V prvem delu članka smo razložili, kako si avtist po postopnih korakih lahko reši življenje sam. Za konec pa naj naštejem nekaj predlogov, kako bi oče in mama usmerila otroka proti temu cilju že v rani mladosti. Kajti ko se cvet rože enkrat odpre, potem širi prečudovit vonj sam od sebe. Zelo pomemben je reden stik z naravo pa vsakdanji odnos z živaljo, predlagam psa, ker združuje žensko in moško naravo. Včasih se otrok skrega s starši in gre prespat k psu, ni lepšega kot to! Ali spanje pod zvezdami. Obvezno! Ples je najčudovitejša komunikacija. Ali daljše aktivnosti: najlepši trenutki (morda v celotnem življenju) so, kadar cela druži- na potuje skupaj. Vsak otrok je Leonardo da Vinci. Če ima zaledje staršev, bo svojo psihično energijo sublimiral v domišljijo in razvil izjemno kreativnost. Otrok z avtizmom potrebuje nežno uvajanje, ker je že sam po sebi preveč zmeden in občutljiv. Nekateri otroci se zanimajo za konstrukcijske aktivnosti, pokažite mu te dejavnosti počasi, naj jih dojame on, ne vi, pazite na po- 9 dajanje celotne slike- včasih pokažite hitro, brez kompliciranja in brez tenzij; bolje je pet minut veselja- ostalo naredi sam- kot ena ura preveč napornega poučevanja. Pri tem govor ni potreben, komunicirajte pač tako, da se vam “dogaja”. Samo aktiviranje, kakršnokoli, lahko avtista spodbudi k novemu iskanju. Iskanje pa vodi k cilju. In kako lepo je to. ;-) 10 Pred relativno kratkim časom sem si ogledala film, ki ni imel posebno srečnega konca. Definitivno se ni končal tragično kot Romeo in Julija ali Hamlet, ampak nekako realno tragično. Razumem, da imajo umetniki možnost končati zgodbe srečno ali nesrečno ter da je bistvo pripovedovanja bolj poudarjeno s tragiko. Logično se mi zdi, da se zgodbe večinoma končajo srečno. Tako zadovoljijo večini, saj se jim nikoli več ni potrebno ukvarjati z iztekom in vprašanjem, zakaj je prišlo do takšnega konca. Redkokdaj razmišljam o romanih, filmih, novelah, pesnitvah ipd. s srečnim razpletom, razen če mi je bila pripoved posebno všeč. V teh primerih razmišljam o motiviki likov, zakaj so storili določene zadeve, kaj jih je pripeljalo do njihovega sklepanja... Zanimivo se mi zdi, da se skoraj nikoli ne vprašam, kje bi lahko šlo kaj narobe, katera domina v poteku dogajanja je tista, ki bi spremenila potek celotne zgodbe. Pri tragičnih koncih pa ne morem, da ne bi razmišljala o tem, kje je tista točka, od katere dalje je šlo vse narobe. Kaj je bil glavni vzrok in kako bi se zadeve razpletle v primeru, da bi en lik storil nekaj drugega. Ker pisci poskušajo pri bralcu ali gledalcu doseči čim večjo katarzo, čustveno investicijo končujejo s tragiko in nekakšnim podukom, ki sledi iz nje. Občasno so pripovedi takšne, da je konec odvisen od interpretacije posameznika. V teh primerih mi je všeč to, da ti nauk ni 'vsiljen', temveč si ga sam izbereš. Najbolj pa so mi všeč tisti konci, ki to niso (tukaj moram poudariti, da razpravljam o koncih in ne zgodbah - nekateri moji najljubši filmi se končajo srečno ali tragično). Pri pripovedih s takšnim zaključkom imaš največkrat občutek, da si nekako pokukal v del življenja nekega lika, ko je le-ta prišel do nekega spoznanja. Mogoče bo ta lik ponavljal iste napake, mogoče jih ne bo. Mogoče se je kaj naučil, mogoče se ni. Te zgodbe so mi všeč, ker cilj s konca postavijo v pripoved, v nek potek spoznavanja, odkrivanja. Vsi vemo, kako se bo naša zgodba končala - s smrtjo. Ne vemo pa z gotovostjo, kako bo do nje prišlo. Mislim, da se pretirano ukvarjamo s cilji in stremimo k še večjim ciljem, le redko pa uživamo v samem delu, ki ga moramo vložiti, da pridemo do cilja. Razumem pomen dosežkov, ampak kakšen pomen imajo, če smo pri njihovem dosegu izgubili samega sebe? DNO Neka raziskava je p ja statistična v okazala, da obstae podobnosti me rjetnost vizualne do In sicer: širši go troki z avtizmom r velike oči, manj nji del obraza in iz manjši nos, širo razite ličnice in razdalja med no ka usta in večja so pokazalo na eno m in usti. To je o rij, kdaj v razvoju d možnih teotizem pojavi. Ob otroka se avr izoblikuje v prve az se namreč m trimesečju nosečnosti. Raziskava, ki je potekala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je nakazala, da je pri otrocih z majhno porodno težo (500 – 2000 g) večja verjetnost, da se čez leta izkaže, da imajo motnjo avtističnega spektra. Razvitih je bilo likacij za iP že precej apad avtizmom , ki jih ljudje z lahko upor ablja za lažje sp orazumeva jo nje s preostalim svetom. N aprave predstavlj ajo stanov iten in organizi ran vmesn ik, v nasprotju z vedno sp remenljivimi ljud mi. Raziskovalci so ustvarili humanoidnega rob ota, sposobnega jasnega pr ikazovanja osnovnih čustv enih izrazov. Razvit je bil za otroke z avtizmom z nam enom, da bi premostil raz umevanje in interakcijo iz objektov na ostale ljudi. Preučevanje možganov otrok z avtizmom, ki so umrli v nesrečnih okoliščinah, je pokazalo, da so imeli ti otroci v čelnem režnju, ki med drugim nadzoruje komunikacijo in razvoj čustev, kar 67% več nevronov. 11 e za otroke z ik n li k e k s v o le a Y i Zdravnik rocih z t o i r p o s i m ja n t o razvojnimi m t dojenčki o k i t o s a d i, il z a p avtizmom o st. Že pri ra o n s le e t o jš re it imeli h stalih o d o i š lj a d i il b o s petih mesecih eli večjo im m e t s u d la k s v dojenčkov, pa so oboji r e m e č i r (p o v la g težo in o dolžino in n d ro o p o ln a m r o n imeli težo). pripravila: Samantha Isaac Newton (1643—1727) 12 je angleški naravoslovec in matematik. V zgodovini znanosti je malo dosežkov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi. Odkril je splošni gravitacijski zakon in zakone gibanja, ki se vsi imenujejo po njem ter razstavil belo svetlobo na mavrico. Razvil je (neodvisno od Leibniza) tudi teorijo infinitezimalnega računa. Njegov učitelj Barrow je šel prostovoljno v predčasen pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša (danes to mesto na Cambriški univerzi zaseda Stephen Hawking). Newton je pokazal, da veljajo za gibanje planetov in teles na Zemlji (npr. jabolk) enake fizikalne zakonitosti, torej splošni zakon gravitacije. Zakone gibanja (ki so temelj t. i. Newtonovske mehanike) je opisal v knjigi Matematič- na načela naravoslovja oz. »filozofije narave” (Philosophiae Naturalis Principia Mathematica, 1687), ki je eno temeljnih del moderne znanosti. Na področju optike je odkril, da pri prehodu bele svetlobe skozi prizmo nastanejo mavrične barve ter izumil zrcalni teleskop (zvezdogled). Uspehi pri raziskovanju svetlobe so mu odprli pot v Kraljevo družbo (Royal Society), angleško akademijo znanosti, ki ji je od leta 1703 tudi predsedoval. To je počel zelo avtoritarno, kar je zanetilo veliko sporov. Leta 1705 ga je kraljica Ana, kot prvega znanstvenika, povzdignila v plemiški stan (sir). Na njegovo posebnost kažejo poročila o tem, da je na primer zaradi zatopljenosti v delo pogosto pozabil obedovati. Nikoli se ni poročil, bil je smešno raztresen in se zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Newton je veliko časa posvetil tudi ezoteriki oziroma alkimiji in Bibliji, ki jo je proučeval v upanju, da bo našel biblijsko kodo. Zase je menil, da je edini živi znanstvenik, katerega delo ima pomen in vrednost, da je izbran od Boga in da bo vse, kar je vrednega spoznanja na tem svetu, razodeto le njemu. Leta 1696 so ga imenovali za upravnika kovnice denarja v Londonu. Bil je strah in trepet londonskih ponarejevalcev, ki jih je kar nekaj poslal na vislice. Kasneje je bil izvoljen v parlament, kjer je spregovoril le enkrat, in sicer, ko je vprašal, če bi lahko zaprli okno. Imel je vse tri ključne simptome Aspergerjevega sindroma: obsesivne interese, težave na socialnem področju in v komunikaciji. LJUDJE V SVETU AVTIZMA mag. SABINA HERLE, Društvo DAN Sabina Herle je predsednica mariborskega društva za avtizem DAN. Je mati treh otrok, od katerih ima eden težko obliko avtizma, ki jo skupaj premagujeta po metodi DAN (Defeat Autism Now). Prav zaradi svojega sina je tudi odkrila DAN metodo in se začela ukvarjati s tem da bi pomagala še drugim staršem, katerih otroci imajo podobne težave. Kdaj ste se prvič srečali z motnjami avtističnega spektra in avtizmom? O avtizmu sem prvič slišala v filmu Rainman, v realnosti pa smo se z njim srečali po postavljeni diagnozi našemu tretjemu sinu. Kakšne dejavnosti izvaja vaše društvo ? Društvo za avtizem DAN Maribor je ustanovljeno z namenom: nudenja pomoči osebam z avtizmom in njihovim družinam, od osveščanja družbe, diagnosticiranja, informiranja o preiskavah ter branja izvidov s strani DAN strokovnjaka po protokolu DAN!, oskrbovanja družin s specialno hrano, zdravili, pripomočki in prehrambenimi dodatki za otroka, ustanavljanja podpornih skupin, izvajanja izobraževanja, omogočanja staršem in avtističnim otrokom specialna izobraževanja in obravnave ter zagotovljenega dostopa literature na področju Slovenije. Predvsem poiskušamo z informacijami pomagati vsem, ki so v stiski in se obrnejo na nas. Prav tako jim pomagamo z nasveti glede DAN terapije. Trudimo se tudi, da bi pridobili nekoga v zdravniških vrstah, ki bi nam bil pripravljen pomagati, z nami sodelovati ter imel posluh za proučevanje avtizma v povezavi s presnovnimi motnjami, delovanjem možgan, saj je vedno več indicev o tovrstni povezavi (www.NewAutism.com, http:// www.greatplainslaboratory. com/home/eng/webconferences. asp). S pomočjo Mestne občine Maribor, Ministrstva za zdravje in nekaterimi drugimi inštitucijami-donatorji organiziramo aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja naših otrok: terapevtsko plavanje, terapevtsko jahanje, motopedagogika, senzomotorične terapije, projekti urjenja socialnih veščin,.... 13 Menite, da je avtizem mogoče »zdraviti« ? 14 Avtizem je stanje. Zaenkrat uradno ne poznamo metode zdravljenja, čeprav nekateri otroci po uvedbi diete CFGF (brezkazeinska, brezglutenska), dodatkov,... začno funkcionirati: govoriti, postanejo bolj umirjeni, pozorni, začno ponoči spati, pogledajo v oči, začno posnemati, spraševati, uredi se jim prebava, uriniranje,... Gre torej za izboljšanje stanja, ki je zelo blizu željenemunormalnemu. Zanje bi lahko torej trdili, da so ozdravljeni?! Seveda pa se avtisti med seboj razlikujejo, prav tako kot nevrotipični otroci. Pred časom je tudi disleksija veljala za neozdravljivo stanje, sedaj prihajajo nova dognanja Upam, da bomo nekoč lahko isto trdili za avtizem. Zakaj ste se odločili za takšno »alternativno« terapevtsko metodo pri »zdravljenju« avtizma? Kot večina staršev se čutimo odgovorne, da nemočnemu otroku po- magamo na njegovi poti do čim starše se mi zdi najhuje to, da nevečje samostojnosti. To bi naj bil močno stojijo ob otroku s kupico tudi cilj humane družbe. Pred- problemov, pa ne morejo, znajo,... vsem nam je pomembna zgodnja pomagati. Čas pa teče. In prav obravnava, ko so možgani otro- strokovnjaki ti trkajo na vest starka še najbolj plastični in spreje- ševstva, ko tako poudarjajo zgomajo kup informacij iz okolja. dnjo obravnavo. Pred očmi jim Zato bi si v tem obdobju želeli in rase otrok, ki je v svojem svetu, pričakovali največ pomoči. Star- nedostopen, jih celo zavrača. Ne ši pa me velikokrat zaprepadeno narediti nič ne pomaga oz. je najinformirajo le o pregledih, ki so huje za starša. Otroka je potrebno namenjeni zdravstveni statistiki najprej pomiriti in ponuditi sploh in otroka ter starše vznemirjajo, pogoje pod katerimi bo sposoben konkretnih na- Kot večina staršev se slediti, posnemapotkov, idej,… čutimo odgovorne, da ti, se učiti,... in pa ne dobijo. nemočnemu otroku po- prav to nekateTudi odgovo- magamo na njegovi poti rim uspe z DAN rov na konkre- do čim večje samostoj- protokolom. Vetna vparašanja nosti. To bi naj bil tudi liko staršev, ki so ne: kaj delati cilj humane družbe.. že več let na dieti, poroča o sprez otrokom po postavljeni diagnozi, na kate- membah v poslabšanje otrokovere strokovnjake, ki bi terapi- ga stanja, če se prekršijo na dieti. je izvajali se obrniti, v katerih ustanovah poiskati pomoč,... Kakšen pomen ima kakšna je diaStarš tako poiskusi vse metode, gnostika pri vas in kako se izvaja? za katere je slišal, da so nekomu že pomagale in ker so si av- Pri DAN protokolu gre za odtisti med seboj tako različni ne vzem vzorcev blata, urina in las. moreš vedeti kaj bo delovalo pri Na tej osnovi se določijo prekokonkretnem otroku in kaj ne. Za račitve in primanjkljaji posame- znih elementov, težkih kovin,... ter predpiše dieta in dodatki. Poišče so možne iritatorje, ki povzročajo hiperaktivnost, motnje pozornosti,... ali pa se predlaga vnos nujno potrebnih elementov za zdravo funkcioniranje organizma. V Sloveniji žal to še ni možno, zato se vsi vzorci s pošiljajo v tujino (ZDA) iz tujine pa se pridobi tudi strokovno mnenje. Seveda pa je najprej potrebno postaviti diagnozo, katera pa se v Sloveniji dela na podlagi opazovanja, brez laboratorijskih testov. Po njeni postavitvi so starši prepuščeni svoji iznajdljivosti, internetu,... Kako običajno poteka obravnava? Vzorce odvzamejo starši kar doma, po navodilih, ki so priložene testnemu setu. Potem jih po protokolu odpošljejo s hitro pošto ter počakajo na izvide v (angleškem jeziku). Sledi tolmačenje ter uvedba terapije, dodatkov,... Prvi rezultati so lahko pri nekaterih vidni že v 14 dnevih, pri drugih traja dlje, tudi do enega leta, da se organizem prečisti. Obrav navate v glav nem poznajo laži in sprenevedanja, kar otroke ali tudi starejše npr. pa je v današnjem času zelo redka ml ad o st ni ke in o dra sl e lastnost. Kot pravi Mark Ty Wharton v svojem prispevku Mark and Gina Teste lahko opravi vsakdo in sledi Ty Wharton life story Project ACE Final event, www. strokovno mnenje z nayoutube.com gre za potki, dodatki, dieto,... Teste lahko za vsakega posameznika opravi vsakdo evolucijski prispevek posebej, glede na prido- in sledi stro- v razvoju človeštva. bljene rezutlate. Žal so iz kovno mnenje čju, se lahko izboljtujine, plačljivi (cca. 500 z napotki, do- šujejo tudi druge spoeurov) in naše zdravstvo datki, dieto,... sobnosti - pozornost, jih obravnava kot alternačustvena kontrola, za vsakega tivo. Potrebno jih je pona- posameznika socialna vključenost. vljati na 3-6 mesecev, da se posebej, glede vidijo spremembe v telesu. na pridoblje- Na koncu bi želela15 ne rezutlate. povedati, da je vsaKaj se ob spremenilo z Žal so iz tujine, ko pričanje o tem, Katere so po vašem plačljivi (cca. kako doživljajo svet mnenju dobre lastno- 500 eurov) in avtisti, za starše sti oseb ali otrok z av- naše zdravstvo negovorečih avtitizmom in na katerih jih obravnava stičnih otrok, zelo področjih so sposobnej- kot alternativo. pomembno. Zato zahvala vsem vam, ši v primerjavi z druki ste se ojunačili gimi oz. najuspešnejši? in spregovorili na glas. Delate neTega ne gre posploševati. A zani- precenljive stvari in že občutek, mivo je, da se za vse več genialcev da nisi sam s svojimi, včasih neugotavlja, da so imeli motnje av- premostljivimi problemi, ohratističnega spektra. Vsekakor pa je bruje. Le tako naprej s časopisom. ena skupna vsem-odkritosrčnost-ne spraševal: Žan Perspektive predlogi in refleksije knjig o avtizmu Na pravkar končanem knjižnem sejmu Frankfurt po Frankfurtu je bilo mogoče najti več knjig, ki obravnavajo motnje avtističnega spektra na različnih področjih. Predvsem veliko je bilo priročnikov za delo z otroki (npr. Growing up with Autism) in v šolstvu (Educational Approaches for 16 Treating Autism), pa tudi splošnih priročnikov o avtizmu in sorodnih motnjah za strokovnjake, ki so včasih tudi precej obsežni (in temu primerno tudi veliko stanejo, celo nekaj več kot 500 evrov; A Clinical Guide to Autistic Spectrum Disorders). Prejšnje leto sem na krivde na starše, do ustatem sejmu kupil knjigo Adanavljanja starševskih nema Feinsteina, »A History vladnih organizacij, ki of Auti...avtorji torej ne- se zavzemajo za pravice sm. Conkoliko provokativ- njihovih otrok po vsem versations with no dokazujejo, da svetu ter trenda povečeje sam koncept av- vanja števila diagnoz do the Pioneers«, ki tizma v današnjem danes. obravna- svetu kulturni oz. Med letošnjo ponudbo va zgodo- družben konstrukt knjig s področja avtizma vino razi- in da se skladno s pa je najbolj zanimiva skovanja tem povečuje tudi »The Mith of Autism« (s avtizma število diagnoz teh podnaslovom »Medicaod začetlising Men`s and Boys` motenj. ka 40. let Social and Emotional (Leo KanCompetence«). Po hitrem ner in Hans Asperger) prepregledu lahko povem, da ko vseh kontroverz v zvezi z trije avtorji, Sami Timimi, aspergerjevim sindromom Neil Gardner in Brian Mc in definicij, diagnostike ter Cabe, od katerih sta kar dva praks obravnavanja avtidiagnosticirana s to mostičnih motenj, zvračanja tnjo, govorijo o avtizmu v kulturnem kontekstu poznega kapitalizma, kjer je izrazitejše odstopanje od družbeno zaželjene komunikativnosti, tekmovalnosti in pridobitništva hitro označeno za odklonsko in čudaško. Pristop psiholoških testov je seveda znanstven le v narekovajih, saj ni mogoče »objektivno« določiti »diagnoze« avtističnih motenj na podlagi takšnih ali drugačnih metodologij. V nasprotju z uradnimi psihološkimi in psihiatričnimi doktrinami, ki sledijo »klasifikatorskim« težnjam današnje družbe, avtorji torej nekoliko provokativno dokazujejo, da je sam koncept avtizma v današnjem svetu kulturni oz. družben konstrukt in da se skladno s tem povečuje tudi število diagnoz teh motenj. To pa spet negativno vpliva na stigmatizacijo in socialno izključenost diagnosticiranih posameznikov. Če pravilno razumem Uroša Poljanca, ki me je na knjigo tudi opozoril in se mu upira vsako etiketiranje kot tudi »diagnostika«, saj se mu zdita ponižujoča, je v osnovi tako tudi njegovo stališče in mu lahko sam v tem kontekstu samo pritrdim. Naj za konec navedem samo en citat iz omenjene knjige: »končno smo opazili paradoks, da je sposobnost uporabljati »empatijo« za manipuliranje z drugimi sprejemljivo, medtem ko družba sočutje in poštenost ob pomanjkanju socialnih spretnosti, ki bi prav te vrline lahko izrazilo, hitreje oziroma lažje označi kot motnjo, v tem primeru torej kot avtističnost «. Abditus »Končno smo opazili paradoks, da je sposobnost uporabljati »empatijo« za manipuliranje z drugimi sprejemljivo, medtem ko družba sočutje in poštenost 17 ob pomanjkanju socialnih spretnosti, ki bi prav te vrline lahko izrazilo, hitreje oziroma lažje označi kot motnjo, v tem primeru torej kot avtističnost «. Spoštovani, vprašajte nas 18 pohvala za vaš časopis. Všeč mi je, prebrala sem obe številki. Nehoroskop me je nasmejal. Zanima me kje lahko odrasli dobijo diagnozo AS (aspergerjev sin drom)? Obstaja kakšen orientacijski vprašalnik online? Ali se lahko kaka druga psihološka/psihiatrična/nevrološka motnja/stanje kaže podobno kot AS? Če da, bi si rada prebrala več o tem. AjA Odrasli lahko dobijo diagnozo na ambulanti za avtizem, ki jo vodi dr. Marta Macedoni Lukšič. Diagnosticiranje odraslih poteka tam že od januarja 2009. Tja vas lahko napoti vaš osebni zdravnik z napotnico. Prav tako diagnosticiranje za odrasle poteka tudi na Centru za avtizem. Osebe, ki so starejše od 18 let najdejo na njihovi spletni strani prijavnico, ki jo izpolnejo in se tako prijavijo na diagnosticiranje, ki pa je plačljiva zadeva. Obstajajo tudi orientacijski vprašalniki, ki jih najdemo na spletnih straneh, vendar so v tujih jezikih. Takšne vprašalnike lahko najdete na http://www.autismresearchcentre. com/. Kako so prišli do diagnoze ustvarjalci časopisa, pa si lahko preberete v naslednji rubriki Naše zgodbe. Poznamo več motenj, ki se podobno kažejo kot AS, lahko so to osebnostne motnje, kot je shizoidna osebnostna motnja ali obsesivno kompulzivna osebnostna motnja. Prav tako se kažejo podobne težave pri osebah z neverbalnimi učnimi težavami in pri osebah z motnjami pozornosti (ADD, ADHD). Večkrat kažejo podobne primanjkljaje tudi osebe z vedenjskimi in čustvenimi težavami, čeprav ne gre za isti izvor težav. Ni veliko literature na to temo, še posebej ne v slovenščini. Obstaja več tujih člankov, ki se lahko najde na spletu. Če Vas tematika zanima, Vam predlagam, da si preberete diplomsko nalogo Težave pri prepoznavanju Aspergerjevega sindroma, ki si jo lahko izsposodite na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.V tej nalogi boste našli tudi kar nekaj naslovov različnih člankov na to temo. ODGOVRAJALA: Maša Tkavc Naše zgodbe: DIAGNOZA AVTIZEM Na naš elektronski naslov je prispelo tudi pismo, kjer mati opisuje zgodbo HČERKE in pri tem sprašuje kako pridobiti diagnozo avtizma za odrasle. kljub temu, da smo na to že odgovorili, smo se vendarle odločili, da to zgodbo objavimo, ob tem pa tudi izkušnje o diagnozah naših ustvarjalcev, ki so vsekakor vredne da jih slišimo. “Morda pred 2.ali 3. leti smo bili kot družina na pogovoru za hčerko, ki šteje sedaj že 44 let, pri dr. M.Macedoni Lukšičevi, ki je ugotovila, da gre verjetno za Aspergerjev sindrom. Zdravi se od 1988 leta pri psihiatrih za paranoidno shizofrenijo.Doživela je veliko obremenilnih epizod, najbolj zaradi predozaže nevroleptikov. Dvakrat se je pojavilo daljše psihotično stanje in depresije nekajkrat. Tudi pred kratkim. Obiskuje študij, kjer ji posvečajo dovolj pozornosti in razumevanja.Ima status študenta s posebnimi potrebami. 19 V svoji mladosti je odpadla s Filozofske fakultete v 3. letniku, dosežki tam so anulirani.Vidim, da se razvija tudi skrb za odrasle avtiste, bi bilo možno doseči diagnozo?” Ko sem hodil v 2. razred osnovne šole, je učiteljica predlagala, da grem na strokovni posvet. S starši sem hodil v Svetovalni center za otroke in mladostnike v Ljubljani, kjer niso postavili diagnoze. Ko sem zamenjal šolo, je bilo težav vedno več, zato sem šel na pregled k dr. Macedoni, nato pa v bolnico, kjer so dokončno postavili diagnozo. Takrat sem bil star 13 let. V bolnici je bilo pogosto zelo dolgočasno.Na srečo sem lahko spal doma. Pregledi so bili dolgočasni in naporni, vsakič je bilo potrebno odgovarjati na enaka vprašanja. V šoli mi je bila kasneje odobrena dodatna strokovna pomoč, doma pa sem dobil psičko, ki sem si jo že dolgo želel. Dodatna strokovna pomoč mi je všeč, ker imam individualne ure z učitelji. NEVEM 20 Prvič sem se s težavami s koncentracijo pri šolskem delu srečal že v osnovni šoli. Predpisali so mi tedaj običajno zdravilo pri vseh podobnih težavah, torej Ritalin, ki pa je name vplival zelo slabo, tako da sem postal razdražljiv. Ob koncu srednje šole sem se ponovno srečal s s specialisti oz. strokovnjaki in sicer na Svetovalnem centru za mladostnike, med njimi tokrat prvič v življenju tudi s psihiatrom, ki je rekel, da na osnovi mojih odgovorov in tega, kar lahko ve o meni , ne more reči, kaj mi je. Setoval mi je hospitalizacijo na mladinskem oddelku Centra za mentalno zdravje, kamor pa sem v resnici prišel šele čez nekaj let, že med študijem, ko sem pavziral. Tudi kasneje sem začel jemati uspavala, različne kombinacije zdravil za izboljšanje koncentracije. Na pregledu za vozniško dovoljenje me je precej užalila opazka zdravnice, ko je izvedela za moje študijske težave. Zaradi moje mirnosti je mislila, da sem razmišljujoč človek. Najslabše zdravilo, ki sem ga jemal že malo pred svojim 30-im letom, je bil brez dvoma Risperdal, saj je psihiatrinja napačno presodila, da naj bi imel shizofrenijo. Vpliv zdravila je bil zame katastrofalen, zato sem kmalu zmanjšal dozo in ga postopoma opustil. Zgrešenost te diagnoze se je potrdila šele, ko mi je bil pred tremi leti diagnosticiran za avtizem oz. motnja tega spektra. Zame je bilo to po eni strani veliko olajšanje, a še ni pomenilo konca težav. Kljub temu je bil to velik korak naprej, tako pri mojem razumevanju samega sebe, ker se mi ni bilo več potrebno neprestano spraševati, kaj je z mano sploh narobe, če po drugi strani lahko v marsikaterem pogledu popolnoma normalno funkcioniram , kakor tudi v odnosu različnih krogov družbenega, sorodstvenega ali prijateljskega okolja do mene. ABDITUS Pri meni se je začelo z obiskom psihiatra. Sicer zelo prijazna gospa je bila prepričana da imam obsesivno kompulzivno motnjo. Tako sem dobil antidepresive in manjšo dozo antipsihotikov za ublažitev simptomov. Ker smo bili prepričani, da to ni povsem to, so sledili še drugi pregledi, od slikanja glave, do pregleda hrbtenične tekočine, seča in ostalih zadev. Kljub temu ni nihče našel ničesar kar bi bilo narobe. Na koncu so v bolnišnici izvedli precej obsežen psihološki test, ki je trajal več ur (razporejenenih v dva dneva seveda). Ta je menda pokazal, da moje psihološke značilnosti ustrezajo tistim, ki jih imajo osebe z aspergerjevim sindromom. In tako se je začelo ... ŽAN Pri osemnajstih letih sem šla k psihiatrinji zaradi klinične depresije, ki mi je kot prva strokovnjakinja omenila, da pri meni opaža nekatere lastnosti avtizma. Ko sem pričela s študijem sem zamenjala psihiatra. Ta me je napotil v psihiatrično kliniko zaradi klinične depresije. Psihiater, ki me je sprejel, je bil prepričan, da je z mano nekaj narobe, ampak da to ni povezano z avtizmom. Večkrat sem ga vprašala, kaj misli, da to je, vendar mi nikoli ni odgovoril. Psihologinja, ki je z menoj opravljala psihološke teste, je menila, da imam aspergerjev sindrom. Zanimivo se mi zdi to, da se je pacientom s katerimi sem se družila zdelo očitno, da imam aspergerjev sindrom, večino osebja na kliniki pa je bilo prepričano, da je nekaj drugega. Ob odpustu sem dobila napotnico za ambulanto za avtizem, kjer so mi pri devetnajstih letih tudi postavili diagnozo aspergerjev sindrom. DNO 21 Pišite nam, če imate za nas vprašanja ali če bi radi delili zgodbe z namina: vox.alia11@gmail.com razumljeno dobesedno zabavne anekdote iz našega življenja »HEADDESK« 22 dno: Pravkar sem naredila headdesk. Zdaj me čelo boli. Samantha: A ti se zavedaš tega, da to ni mišljeno dobesedno? dno: ... kri ti teče tista ki ni desna DNO: Kri ti teče. SESTRa: Vem foro - kri mi teče po žilah. dno: Ja, definitivno ti teče po žilah, sicer bi bila mrtva, ampak nekaj jo je šlo tudi mimo. PROBLEMI Samantha: Moji nohti so postali širši na tisti roki, ki ni desna. dno: Misliš levi? Samantha: Ja. Je bilo lažje reči tisti, ki ni desna kot leva. dno: ? jst: Ti imaš probleme. Sara: In ti to meni govoriš? SMRDLJIVA OMARA Nevem: mami, zapri omaro. mami: zakaj? Nevem: ker diha. ANEKDOTE SaMANTHA: Se zavedaš, da imava midve anekdote o pisanju anekdot? DNO v smehu: Ja. SaMANTHA: Inception. HOROSKOP, ki to ni 10.12.-17.1. – Francoski korenček 18.1.-28.2. – Mikro pajek 29.2. – Polognjeni feniks 1.3.-10.4. – Cvileči rakec 11.4.-20.5. – Vegetarijanski komar Razpored znamenj po koledarskem letu je popolnoma naključen in ni nujno, da vam znamenje po vašem rojstnem datumu ustreza, zato: poljubno si izberite tisto znamenje, ki vas kar najbolje predstavlja. Vendar to ne velja za znamenje polognjenega feniksa; slednje vedno velja zgolj in izključno za ljudi rojene na 29.2.. 21.5.-30.6. – Nevihtni ananas 1.7.-7.8. – Atletska želva 8.8.-18.9. – Pritlikavi slonček 19.9.-29.10. – Oranžni spodtikavec 30.10.-9.12. – Slabovidni antizmaj 23 ATLETSKA ŽELVA Sedaj je zadnji čas, da se pričnejo priprave na vse zimske športe, katerih se boš polotil, ko se s prvim snegom odpre tokratna sezona. Ne pozabi nabrusiti drsalk, namazati in zbrusiti sank in smuči. V fitnesu, pa tudi ob vseh ostalih primernih in neprimernih trenutkih, boš izvajal vaje za krepitev mišic na nogah, da bodo vzdržale vse slalomske zavoje po belih strminah. In nikar ne pozabi na čelado, saj vsi vemo, da te hitro zanese v navdušenju in s poti. VEGETARIJANSKI KOMAR Končno je prišel čas obdarovanja, kar zate pomeni dobivanje daril. Vse svoje znance boš spravljal ob živce z nenehnim poizvedovanjem o darilih, ki naj bi jih prejel. Zavedal se boš, da na tak način poskušaš s pasivno agresijo doseči, da te drugi obdarijo in namigniti, kaj naj to bo. Le s težavo boš nadziral svoja vprašanja. 24 POLOGNJENI FENIKS Spraševal se boš v čem je bistvo ‘veselega decembra’ in kakšen pomen ima to zate. Kaj drugi pričakujejo od tebe? Odkrival boš, kakšna je tvoja vloga v predprazničnih dejavnostih in jo poskušal čim bolje opraviti. ORANŽNI SPODTIKAVEC V tem mesecu te bodo kolesarji poskušali povoziti vsaj dvakrat, vozniki avtomobilov približno šestkrat in avtobusov trikrat. V strahu pred snežnimi zdrsi in ledenimi svečami boš nenehno pogledoval v zrak, zaradi česar se boš zabijal v vse, kar ti bo stalo na poti: »kandelabre«, mimoidoče, drevesa, okrasne grmičke, ograje, stavbe, obcestne stebričke itd. MIKRO PAJEK Odločil si se, da boš poravnal račune preden se izteče leto. Svoje manipulativne sposobnosti boš uporabil tako za dobre kot tudi za slabe namene. Nekatere boš, brez da bi to opazili, pripravil do tega, da opravijo svoje obveznosti in dolžnosti. Svoj srd pa boš razpustil tako, da boš zbadal sebi zoprne posameznike, ne da bi oni to dojeli. PRITLIKAVI SLONČEK Odkril boš, da bi bilo mogoče pametno, da omejiš prijazno nasmihanje drugim strankam v trgovinah. To je problematično še posebej decembra, saj vsi iščejo svetovanje pri nakupih in ti izgledaš kot nekdo, ki bi jim pri tem lahko pomagal. Le občasno jih popraviš v njihovi zmoti, saj uživaš, kadar si nekomu lahko v pomoč. CVILEČI RAKEC Komaj zadržuješ svoje navdušenje: veseli december je tu! Vse bo okrašeno s pisanimi lučkami, plešoče snežinke bodo vse pobelile, drsal se boš po poledenelih lužah, ledene sveče se bodo lesketale v sončni svetlobi... Navdušujoče se boš lotil nakupovanja daril za družino in prijatelje. Ko bo obdarovancev zmanjkalo, boš še kar vztrajal pri svojem početju. Tako da bo kmalu vsakdo, ki si ga kdajkoli srečal, prijetno presenečen s tvojim darilom. Nekoliko prepozno se boš zavedel, da sta tvoje navdušenje in letni prihranki v obratnem sorazmerju. SLABOVIDNI ANTIZMAJ Spraševal se boš v čem je bistvo ‘veselega decembra’. Zakaj je ravno december tisti mesec, ki naj bi bil vesel? Kaj je privedlo do tega, da so Miklavž, Dedek Mraz in Božiček vsi v istem mesecu? S svojo nenehno radovednostjo in analiziranjem boš poskušal priti zadevi do dna. Zavedaš se, da je iskanje bistva včasih pomembnejše od bistva samega. 25 NEVIHTNI ANANAS Najprej je bila tišina in potem je zagrmelo spoznanje: december je tu! Pobliskavanje lučk, snežni meteži, poledica, ledena sveče... Boš sploh preživel do božiča? In v primeru da preživiš, obstaja velika verjetnost, da ti bo uspelo ohraniti svoj razum. Kljub temu da te poskušajo vsi naravni pojavi atentirati - tega občutka definitivno nimaš zaradi paranoje. FRANCOSKI KORENČEK Srečal boš nekoga, ki ga boš poskušal impresionirati. Vendar je problem v tem, da se ta oseba rada ukvarja z zadevami, ki se tebi ne zdijo posebno zanimive. Tokrat to pomeni, da boš večino svojega prostega časa preživel na predprazničnih sejmih. Obstaja meja tolerance nenehne gneče, mraza ali zatohlega prostora, sladkobnega vonja po kuhanem vinu in ostalih prazničnih dobrotah. PRIPRAVILI: DNO in Samantha OD TU IN TAM - vse kar bi najverjetneje spregledali 26.11. – 4.12. V teh zimskih časih se nam najbolj prileže vroč čaj, ki poskrbi, da nas ne zebe in odžene prehlad... Toda kje najti dober čaj? Recimo tukaj : www. kavacaj.si Na voljo je velika izbira čajev za vse okuse, tako pravih kot zeliščnih. Lahko si jih privoščite v lokalu ali jih odnesete s seboj domov. bo potekal že 27. festival gejevskega in lezbičnega filma, menda najstarejši festival tovrstne tematike. Začne se z velikim otvoritvenim žurom, kjer bo za zabavo poskrbel nekdaj zelo znani Ali En ( še pomnite njegove uspešnice Sirni in mesni...? ), ki sedaj deluje pod imenom RecycleMan. Vstopnina je 4 evrov. Če niste ljubitelj čajev, pa vas bo mogoče pogrel dober čili, na katerega že več sto let prisegajo v Indiji in drugih deželah, kje je doma pekoča hrana. kupite ga lahko na www.kupicili.si Za tiste najbolj pogumne imajo na zalogi tudi Ghost Chili, uradno najmočnejši čili na svetu. Gotovo ste že opazili množico šotorov pred Ljubljansko borzo. Toda za kaj se pravzaprav gre? Gre za odsev ameriškega gibanja Occupy Wall street, več o teh protestih si lahko preberete na naslovu www.15o.si, kjer imate na voljo tudi njihov program in sporede dogodkov, ki jih še načrtujejo. Odlična alternativna stran za starše otrok z avtizmom je www.bodizdrav.si . Podobno, kot društvo DAN, o katerem teče beseda v našem intervjuju tudi oni želijo zdraviti avtizem s pomočjo razstrupljanja telesa. Če ne veste, kaj bi še poskusili je morda to stran prav za vas.... pripravil: Žan PIŠITE NAM vprašanja, mnenja, deljenje osebnih izkušenj, iskanje pomoči in podpore ali če se nam želite pridružiti: vox.alia11@gmail.com odgovorna urednica: Maša Tkavc (kontakt: 040/642-266, masa.tkavc@gmail.com) DRUŠTVO AS Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana drustvo-as@gmail.com 031-675-111 fotografije pridobljene preko spleta 27