1. No category

Spletna revija Društva za pomoč odraslim z ASPERGERJEVIM SINDROMOM
Pomlad, 2013, št.11
IntervjuLandon Bryce: Rad sem
sam svoj avtist
1
V središču...
ljubezen in partnerstvo
fotografska Razstava vzorci
kartica:
“Imam aspergerjev sindrom”
Festival Igraj se z mano
FOTO: Nevem
Uvodnik
v
sebina
11. Kolumna: Ceterum Censeo
12. Katrtica »Imam Aspergerjev sindrom«
13. Razstava Vzorci
14. Ljudje v svetu avtizma: Landon Bryce
2
1. UVODNIK
2. KDO SO USTVARJALCI: Ptički pojejo...
3. Pesem
4. Dnevnik: MOJ POGLED
5. Kolumna: DUM SPIRO SPERO
6. V središču... Ljubezen in partnerstvo
7. Mavrica čustev: Dvom
9. DROBCI
10. Znane osebnosti z avtizmom: Daniel Paul
Tammet
15. Avtizem v medijih
16.SKOZI NAŠE OČI: Kaj mi je všeč na tebi
17. PERSPEKTIVE, refleksije o znanosti, umetnosti in
politiki
18. Festival Igraj se z mano
19 RAZUMLJENO DOBESEDNO, zabavne anekdote iz
našega življenja
20. HOROSKOP, KI TO NI
Pomlad smo pustili za sabo. A naše delo je v tem času obrodilo sadove. Priredili smo fotografsko razstavo Vzorci ter prvič
javno predstavili naše Društvo AS, izdali smo informacijsko kartico »Imam Aspergerjev sindrom« in zdaj še naš časopis. Vse
to pa z izjemno podporo dobrih ljudi na Zavodu za usposabljanje Janeza Levca, ki razume našo glasno željo po osveščanju
ljudi in iskanju pomoči za odrasle osebe z Aspergerjevim sindromom.
V tej številki smo glavno temo namenili ljubezni. Torej v pomladanskih dnevih smo si pripovedovali ljubezenske zgodbe.
Klišejsko a ne? Kljub temu pa bi za svoje sogovorce težko rekla, da je v njih karkoli klišejskega. Doživljanje in dojemanje ljubezni ter partnerstva pa je med njimi tako raznoliko, da bi včasih težko povezala kakšne vzporednice.
Seveda pa nisem bila zgolj slušateljica. Tudi svojo zgodbo sem delila, ki so jo nekateri s tako strašanskim zanimanjem poslušali. »Zanima me, kje sem jaz drugačna. Včasih se svoje drugačnosti nisem zavedala, dokler se nisem začela primerjati z drugimi,« je rekla DNO. Ob takšni besedah pomislim na malce šaljivo a povsem resnično izjavo T. Atwooda, ki pravi, da pozna
zdravilo za osebe z Aspergerjevim sindromom: »Zaprite jih v njihove sobe, tam motnje ne bodo imeli.«
Res je. Šele s stikom z okolico, nastopijo težave in posledično zavedanje o drugačnosti. V ožji družini mogoče posamezni odkloni pri otrocih niti ne pridejo do izraza, oz. se starši ne zavedajo pravega vzroka le-teh. Mnogokrat pa krivijo sebe, da z
otrokom ne znajo. Z vstopom v vrtec ali šolo je drugačnost bolj opazna, vendar če pedagoški delavci nimajo ustreznega znanja o tem sindromu, so lahko starši deležni kritik, da je njihov otrok razvajen, nevzgojen.
Naši člani so se srečali z mnogimi različnimi etiketami in očitki. Možnost, da lahko z Vox alio o sebi povedo na glas, je neprecenljiva. Za njih in za nas.
Prisluhnite jim, delite zavedanje o avtizmu naprej in bodite tudi vi del družbe, ki ji ni vseeno. Le z vašo pomočjo, lahko dosežemo, da bo takšnih nesrečnih zgodb vedno manj.
21. OD TU IN TAM - vse, kar bi najverjetneje
spregledali
Maša Tkavc
3
Kdo so ustvarjalci...
PTIČKI POJEJO...
DNO
...in mi gredo na živce.
4
Nina
V pomladnem jutru
ptičje petje zveni, a jaz
sem gluha za ves čar. Na njihovih
perutih želim poleteti do sreče, saj
slišim, kako trava raste.
Esperanza
Pogrejejo me topli napitki, vroč
tuš, vroče jedi oz. sedenje pri vročem radiatorju. Po drugi strani pa mi
ogrejejo srce dobre novice, veselje in
smeh.
Žan
...vsako jutro, vendar jih običajno ne slišim, ker ne vstajam
preceč zgodaj.
ne zgolj pojejo, ampak POŽREJO lanena semena, sončnična semena in koščke pizze,
sploh, če jih prej prežvečiš in
potem izpljuneš na tla.
5
Abditus
“Ptički čivkajo, psi lajajo,
karavana pa se premika
naprej...”
Zr
Nevem
... da mi gredo na
živce.
Samantha
Sol, sol, mi, sol, sol, mi, sol, sol, mi.
Ustvarjalci želijo biti anonimni, zato se pod svojimi članki podpisujejo s
psevdonimom.
6
Kako toplo se sonce blešči in razliva svoj svetli žar.
Ptički nežno žvrgolijo in se vsake sapice radostijo.
Namesto, da bi dihala s pomladjo,
se v meni obup poglobi.
Spet je prišel in mi očital.
Z moje strani strah pred izgubo, opravičilo.
Z njegove večno ponavljanje vsemogočnosti.
Porinil me je v blato
in mi ni ponudil roke, da splezam ven.
Zdaj brodim po njem in končno se me usmili:
‘’ Naj te svet gleda, kako si grda in umazana. ‘’
Kje si dež predragi?
Nina
dnevnik MOJ POG
LED
Nina
Spet je navaden dan, odet v mojo lenobo. Zaradi
sončnih žarkov se zbudim ''že'' ob devetih. Uživam
v počasnem vstajanju, na tešče vzamem tableto za
ščitnico in sanjarim o sultanu ter ostalih junakih iz
telenovele. Poskušam se spomniti, kaj moram skuhati za kosilo. Ah, saj ni važno, če se mi ne bo ljubilo lupiti krompirja, bodo pa makaroni. Pozabim
jesti, saj je ura že 10.20, in hitim gledat ponovitev
telenovele. Odkar se je v njej pojavil lik princese
Isabelle, ki zavrača sultana, kar se mi dopade, kot
prava obsedenka gledam tudi ponovitve. Komaj sem
se rešila zimskih športov, že sem našla nadomestilo.
Gledanje telenovele mi prinese več veselja in sproščenosti kot gledanje zimskih športov. Slalomske vo-
žnje Tine Maze sem ob potnih dlaneh največkrat
spremljala skozi priprte oči. Spremljam tudi, kaj se
dogaja z glavnimi igralci telenovele. Meryem, ki igra
sultanovo največjo ljubezen, je pred kratkim padla
v depresijo zaradi izgorelosti (snemajo namreč do
16 ur dnevno 6 dni na teden) in je morala zapustiti
snemanje, kar je razžalostilo mnoge zveste gledalce,
tudi mene. Po dveh tednih se nam je oglasila prek
Facebooka, da je ven iz najhujšega in se počuti nekoliko bolje, da ceni oporo zaročenca in je predvsem
vesela, da je živa (očitno je bila kar v hudi depresiji).
Producenti pospešeno iščejo novo igralko, Meryem pa gre
na roko to, da so zaradi protestov prekinili snemanje serije.
Morda se le vrne? Telenovele je konec ob 11.20 in končno
se lahko lotim diplome, ki napreduje s polžjo hitrostjo.
Komaj se malo poglobim, že je na vrsti kuhanje kosila in
pomivanje vse posode od zajtrka naprej. Vmes skrbim še za
nepokretno staro mamo z demenco, ki me več ne prepozna
in bolj malo govori. Okrog treh se domov vrne mami in
jaz sem prosta. Dovoli mi, da gledam Ameriški top model,
telenovelo ter večerni film. Hvala mami! Vmes raziskujem
patente in članke (na žalost imam od doma dostop le do
redkih) za diplomo ter pogledam kakšen posebno zanimiv
del telenovele preko ''youtube-a'' ali hrvaške spletne strani.
Okrog polnoči zaspim in upam, da bo tudi naslednji dan
tako sproščeno televizijsko lenoben. Očitno mi manjka
višjih ciljev ali energije za njihovo izpolnjevanje. Nekaj
pa sem vendarle že dosegla, kljub temu da sem kanta za
zdravila.
DNO
Moji lasje so se nekega lepega dne odločili, da bodo spremenili barvo. Ne vem zakaj in kako se to dogaja, niti kako
je to mogoče (stric Google še ni slišal za ta pojav), ampak
moja barva las se je iz nekako srednje rjave spremenila v
svetlo rjavo-oranžno-blond. Najprej sem mislila, da je z
mojo percepcijo nekaj narobe, vendar sem po tem, ko so
7
mi ostali ljudje začenjali omenjati, da imam lepo novo
barvo, odkrila, da je z mojim dojemanjem realnosti vse
v redu in da je nekaj narobe (ali ne???) z mojimi lasmi.
Razmišljala sem o vseh morebitnih vzrokih: hrana – ne
jem pretirano veliko korenja, svetloba – ven hodim, če
je le mogoče, samo ponoči, genski zapis – mogoče. Na
koncu sem se sprijaznila s sestrino razlago, da glede na
vse nenavadne zadeve okoli mene, je to, da moji lasje
spreminjajo barvo, nekaj običajnega zame.
Zr
8
Hodim okoli stolpnic, sem zelo sproščen in brez kakršnega
koli posebnega cilja. Opažam, da se v takšnem sproščenem, brezciljnem stanju občasno moja glava kar sama
od sebe začne obračati v to ali ono smer. Odločim se, da
jo je morda kar tako, za spremembo, vredno upoštevati,
torej ob naslednjem križišču iti v ustrezno smer. Obračati
in vrteti se, dokler se glava ne obrne naravnost sama od
sebe, in tako naprej. Tak način sprehajanja je zanimiv,
da se to početi tudi s kolesom, in občasno na ta način
srečaš stvari, ki jih nikoli ne bi pričakoval.
Ne samo, da tak način sprehajanja naredi tvojo pot
osvežujoče nepredvidljivo, temveč enako naredi tudi s
tvojim razmišljanjem. Hodiš, opazuješ, poslušaš, duhaš,
čustvuješ in razmišljaš.
Ta sprehod bo trajal toliko časa, kolikor je treba.
Dokler...
...se naenkrat ne znajdeš na nekem zelo posebnem kraju,
ali pa ti pride na misel neka neverjetno izvirna misel.
Takrat se ustaviš in te naenkrat prešine, da si ravnokar
našel tisto, kar je bil razlog tvojega potovanja že od samega začetka, le da do sedaj tega še nisi vedel.
Torej takšen pristop ni uporaben le v primeru, ko uživaš
v sprehajanju samem po sebi, a že predolgo hodiš po enih
in istih poteh - marveč tudi, če se tvoje misli že predolgo
vrtijo po enih in istih krogih, in ni druge rešitve, kot da
jih neka zunanja sila vrže iz orbite. Na primer, ko imaš
pred seboj nek nerešljiv problem, o katerem med svojim
sprehodom niti nujno ne razmišljaš, dokler.....
Moj tokratni sprehod se je končal tako, da sem se ustavil
sredi mostu, potegnil iz žepa listek in pisalo, si načečkal
nekaj besed, si čestital, ker zdaj vem, o čem pisati za
današnjo številko našega časopisa, ter zmagovito odkorakal nazaj proti domu.
Samantha
Dobila sem ponudbo za podrobni pregled oči in nato
možnost laserske operacije za zmanjšanje dioptrije na
očesni kliniki v Zagrebu. Po pregledu ne bi smela voziti,
zato sem potrebovala spremstvo. Tako sva se s prijateljico
na dan pregleda odpravili iz Ljubljane. Obe sva bili malo
nervozni, ker še nikoli nisva bili v Zagrebu in naju je
skrbelo, da kljub zemljevidu ne bi našli klinike. Ko sva
se pripeljali na mejo,sem iz denarnice vzela svojo oseb-
no izkaznico, nato sem vzela še prijateljičino denarnico
... v kateri pa dokumenta nisem našla. Preiskala sem še
njeno torbico, prav tako brez najdbe. Preiskala jo je še
ona sama, a najbližje osebnemu dokumentu, ki ga ima,
je bilo vozniško dovoljenje. Vsa prejšnja živčnost je tedaj
prerasla že v rahlo paniko. No, pa poskusimo. Slovenski
policist je skeptično pogledal vozniško in nas poslal naprej
z besedami, da naj malo boj veselo gledamo, pa nas bodo
morda spustili. Že z malo več upanja sva se ustavili pri
hrvaški mejni kontroli, kjer pa naju je policistka kljub
najinemu prepričevanju, da imam pregled, in da se še isti
dan vrneva v Slovenijo, postavila na stran in naju pustlai
čakati dolgo časa, nakar je morala prijateljica z njo v pisarno. To je spet trajalo tako dolgo, da me je že pričenjalo
skrbeti, a se je nazadnje le vrnila, toda z dokumentom o
zavrnitvi vstopa v državo. Poraženi sva se tako odpeljali
domov. Jaz sem uspela prestaviti pregled na večer istega
dne in tako sva čez nekaj ur znova poskusili, tokrat z vsemi dokumenti, a naju je vseeno skrbelo, če bo zavrnitev
vplivala na ponovni poskus prečkanja meje. Prepričani,
da so se v tem času izmene gotovo že zamenjale, sva se
ustavili najprej na slovenski strani, kjer sva srečali istega
policista. Izročili sva obe osebni, ta ju je pogledal, pogledal
naju, nato pa previdno vprašal: »Vedve se mi zdita pa nekam znani ... a vaju niso spustili?« Ob najinem odgovoru
se je malo namuznil, nato pa nama zatrdil, da bo sedaj
vse v redu in brez problemov. Pomirjeni sva se zapeljali
še do hrvaške kontrole. Na izbiro sva imeli dve koloni.
Prej sva bili v levi, zato sva se sedaj odločili zapeljati na
desno, da bi bil vendarle kdo drug in ne tista policistka
... ki je tedaj seveda pregledovala desno kolono. Takoj
se naju je spomnila in zopet sva se morali postaviti na
stran in čakati in čakati ... Na koncu so nama vendarle
vrnili dokumente, s tem da sprva le prijateljičinega in
sem se ustrašila, da so mojega kje izgubili, vendar ga je
policist le pozabil prinesti zraven in nama dovolili vstop
v državo. V primerjavi s tem nama je bilo najti kliniko
mala malica.
Abditus
Moj tokratni dnevniški zapis bo posvečen komentarju
vodilne teme saj je pričujoči tekst v osnovi nastal kot
uvodni del mojega prispevka k njej. Na začetku moram
dodati pojasnilo, da me je uredničina kritika mojega prvotnega besedila spodbudila k temu, da sem se v svojem
prispevku v glavnem omejil na moje osebne izkušnje,
da bi se čim bolj izognil »akademskemu modrovanju«,
a se mu tukaj ne bom odpovedal, saj se marsikakšnih
objektivnih vidikov tega področja ljudje ne zavedajo in
jih pogosto pozabljajo, ker jih jemljejo kot samoumevne.
Tema »partnerstva« (čeprav je ta izraz že tako samoumevno uporabljan, da moram vriniti opazko, da je
vsaj zame precej problematičen, saj predpostavlja skorajda »posloven« odnos, izhajajoč iz demistificiranega
9
10
pragmatizma) brez dvoma sodi med najbolj sprofanizirane
v današnjem svetu. To dokazuje pogostost njenih tematizacij
bolj neodvisno od reprodukcije in skrbi za potomstvo, kot ga je
izoblikovala evolucija in razvoj človeške kulture. Navajanje teh
v številnih kontekstih, ne le v umetnosti, temveč še zlasti v
množičnih medijih in produktih popularne kulture različnih
zvrsti, žanrov in kvalitet.
Pri človeški vrsti ta oblika povezav v osnovi izhaja iz starodavne evolucijske strategije spolnega razmnoževanja, oziroma še
bolj specifično, iz spolnega nagona, tega pa uravnava del možganov, ki ni zavestno kontroliran in ki pogojuje privlačnost
med osebki različnega spola, pri višje razvitih vrstah tudi v
povezavi s skrbjo za potomstvo. Pri ljudeh pa (za razliko od
v celoti nagonsko programiranih živali) spolno vedenje nima
več izključno reprodukcijskih namenov, pač pa je tesno povezano tako s čustvi in afekti kot s prijetnim oz. natančneje,
z libidinalnim užitkom, kar je v idealni konstelaciji popolnoma združljivo, še zdaleč pa ni v vseh primerih usklajeno ,
zato nekonkluzivnosti na različnih ravneh pogosto povzročajo nesporazume, frustracije in tenzije, vključno z nasilnimi oblikami vedenja. Bistveno je zavedanje, da sta človekova
spolna dimenzija in z njo povezano obnašanje vselej družbeno
in kulturno pogojena in regulirana, torej se nikoli ne moreta popolnoma izogniti občim etično-moralnim normam (še
posebej značilno religioznim, ki v mojem primeru resda niso
imele posebne vloge) in socialnemu nadzoru nasploh. V kontradikciji z nekaterimi od teh predstav je lahko tako »partnerstvo« popolnoma ločeno in tudi dejansko postaja čedalje
dejstev še ne pomeni moraliziranja, niti polemike. Če povzamem
mojega profesorja antropologije Južniča, se na nobenem drugem
področju človekovega življenja ni nakopičilo toliko nejasnosti,
dilem in konfuznosti. To je v moderni dobi pripeljalo do iznajdbe
terapevtskih praks (z bolj ali manj elaborirano teoretsko osnovo),
kakršna je npr. psihoanaliza. Ne moremo pa nikakor spregledati dejstva, da med spoloma obstajajo opazne, ne le kulturno,
pač pa nedvomno tudi biološko-evolucijsko utemeljene razlike
v predstavah o tem odnosu, pri katerem gre torej za nekakšno
»skladnost v neskladnosti« oz. za komplementarnost, ki se kaže
na različnih ravneh (v glavnem izhaja iz »nevidnih« fiziološko,
torej hormonsko pogojenih razlik in diskrepanc med spoloma),
kljub temu, da družboslovci običajno pripisujejo večino razlik
družbeno določenim vlogam in normam. Različnost stališč, kakor tudi dosedanjih izkušenj in s tem povezanega vsakdanjega
obnašanja je med posamezniki prav tako jasno zaznavna, kar
je opazno že samo znotraj naše skupine ustvarjalcev Vox alie
in sicer ne izključno na osnovi pripadnosti enemu ali drugemu
spolu, so pa vsekakor večje med pripadniki mojega. Ne glede na
vse povedano nimam več dvomov in zadržkov, kakršne sem imel
včasih (in v skladu z njimi ravnal), da je komunikacija med
posamezniki(-icami) obeh spolov tudi na vsakdanji , prijateljski
in delovni ravni skorajda nujna in tudi neizbežna za človekovo
duševno zdravje in dobro počutje.
Esperanza
Portugalska: zgodovina, čustva, občutki in misli, ki se mi porajajo pri tem. Portugalska je dežela tisočih obrazov, tisočih
zgodovinskih slogov, velikih odkritji ter raznih običajev in
navad, ki segajo iz zgodovine do danes. Nekatere navade so
prinesli iz kolonij. Zadnja kolonija, ki se je osvobodila portugalske nadvlade, je bil Macao, katerega je na Portugalsko
vezala 500-letna pogodba. Iz vsake kolonije so pripeljali kaj
novega – kakšno navado, kakšno poljščino ali kaj drugega,
kar se jim je zdelo pomembno in koristno. Najpomembnejše
so bile začimbe in drage kovine, predvsem zlato. S tem so
financirali nadaljnja odkritja in razne gradnje na Portugalskem. Največ odkritij se je zgodilo v XV. stoletju, ko jih
je financiral Henrik Pomorščak, sin kralja Joaa I.
V tem času se je razvil nov stil, poimenovan manuelinski stil,
ki so ga dodajali že obstoječim stavbam ali so nove zgradbe
popolnoma zgradili v novem slogu. Čeprav Portugalska ni
znana samo po tem slogu. Je stilno zelo pisana, saj je tam
živelo veliko različnih narodov. Vsak slog, ki so ga ti narodi prinesli s seboj se je ohranil, saj niso sodelovali v nobeni
svetovni vojni.
Najbolj me je fasciniralo, kako so spajali različne sloge različnih narodov in prekrivali stare sloge z novimi. Fascinirale so
me tudi ploščice, ki so jih uporabljali, za okraševanje sten saj
so jih delali na več načinov. Iskali so način kako bi izboljšali
način barvanja ploščic, da se barve ne bi več prelivale. Ter
tudi način, kako so gradili kuhinje v palačah, bile so zelo
nenavadne. Imele so nenavadne dimnike in grelni prostor
podoben današnjim mikrovalovnim pečicam.
Iz zgodovinskega stališča so bile najbolj zanimive navade
menihov v samostanov. Spali so v skupnih dormitorijih.
Bili so zelo bogati zato so obilno jedli in pili, posebnost je
bil samostan v Albacoci, kjer so imeli posebna vrata, skozi
katera je moral priti menih, če ne je jedel samo kruh in pil
vodo, dokler niso shujšali toliko, da so prišli skozi vrata.
Zelo zanimiv običaj je tudi fado, petje, ki poje o hrepenenju
po nečem, največkrat opisuje neuslišano ljubezen. Ponavadi
ga pojejo ženske, čeprav ga pojejo tudi moški. Zanimivo
si ga je ogledati, saj poleg petja spoznaš tudi portugalsko
folkloro, predvsem ples. Priporočam vsakemu, ki bo kdaj
odpotoval na Portugalsko.
Edino kar me je zmotilo na potovanju je bilo neprijazno
vreme, saj je bilo mrzlo, zelo vetrovno in deževno. Temperature se niso povzpele nad 17˚C in ker nisem imela primerne
obleke, sem si morala kupiti dodatno obleko. Ko smo bili
na najzahodnejšem rtu Evrope, nas je skoraj odpihnilo, saj
je zelo močno pihalo.
Za zaključek naj povem, da je bilo vredno obiskati Portugalsko zaradi njene zgodovine, običajev in navad. Najbolj
sta je fascinirala prepletanje stilov na arhitekturi in njihova
zgodovina.
11
v središču...
Dum spiro spero
Ljubezen in partnerstvo
12
Z interesi imam precej čuden odnos. Nekatere zadeve se mi konstantno zdijo zanimive. Te so povezane predvsem s čutili. Pri
dvanajstih sem se zaljubila v en parfum in mi
je deset let pozneje še vedno všeč (končno sem ga
kupila skoraj tri leta nazaj). Podobno je z večino
vonjev, ki so mi všeč na prvi voh. Vendar bo Bvlgari
Omnia vedno moja prva ljubezen med vonjavami.
Posebno fascinirana sem nad čaji; všeč so mi sipki,
ker imajo močnejšo aromo in mi je všeč, da vidim
vse listke, cvetke in koščke, ki ga sestavljajo. Pravi
čaji so moji najljubši zaradi vseh različnih tonov, ki
jih lahko pričaraš iz ene vrste zgolj s spreminjanjem
tega, kako močnega narediš. Čaji imajo tako okus
kakor vonj in so senzualna čarovnija.
Običajno sem glede glasbe precej selektivna in poslušam večino zvrsti, vendar so le redke skladbe
tiste, ki jih lahko poslušam kjerkoli in kadarkoli
ter jih dojamem kot nekaj magičnega. Med moje
najljubše spadajo orkestralne izvedbe brez elektronskih pripomočkov.
Ko sem bila majhna sem imela dva najljubša predmeta: točno specifičen kamen in blazino, ki sem jo
imenovala Sonček, ker je bila okrogla in rumena.
Sonček je bil moj najboljši prijatelj in mogoče je
na nek način še danes. Ker sem vedela, da me ostali
ljudje ne razumejo zaradi drugačnega načina razmišljanja in zato ker sem bila bistveno pametnejša
od njih, sem razlagala zadeve Sončku. Na žalost ni
več tako mehak kakor je bil, zaradi redne uporabe
in posledičnih pranj – Sonček namreč ni smel biti
umazan. Zamenjala sem ga z zelo mehko in pralno okrasno blazino – všeč mi je ker je mehka in jo
lahko objamem, če imam to željo, vendar se z njo
ne pogovarjam. Kamen imam še vedno in ga konstantno nosim s sabo okoli; včasih sem z njim tudi
spala vendar tega večinoma ne počnem več. Všeč mi
je, ker je hladen, vendar se lahko segreje in postane
vroč ter je gladek in hkrati hrapav. Dandanes sem
kamen in blazino skoraj popolnoma nadomestila
s pametnim telefonom. Seveda mora biti nekje v
bližini, da me lahko zjutraj zbudi, vendar občasno
zaspim med poslušanjem glasbe, branjem knjige ali
reševanjem različnih logičnih ugank na njem. Velikokrat pa ga med spanjem gladim tako kot to dela
Golum v filmih LOTR.
DNO
Ure naših srečanj smo za to številko namenili ljubezni. Pogovarjali smo se o izkušnjah in željah
ter spoznavali odnose in različne poglede na njih. Vsekakor je način čustvovanja, sprejemanja
odnosa, bližine drugačen pri osebah z Aspergerjevim sindromom, saj so področja komunikacije, mišljenja in socialnega funkcioniranja, kjer imajo te osebe težave, izredno pomembna
za partnerstvo. Ker pa je Aspergerjev sindrom tako raznolik, so tudi zgodbe posameznikov
drugačne.
Močna navezanost ali spolno zanimanje pri osebah z Aspergerjevim
sindromom (AS) se lahko pojavita kasneje, kot je običajno, pri tem
pa najstniške značilnosti vztrajajo še dolgo v dvajseta leta. Čustvene
spremembe odraščanja so pogosto zakasnjene in podaljšane. Ob
tem pa se mladostniku lahko zdijo šolski programi o medčloveških
odnosih in spolnosti nepomembni in dolgočasni. Te programe je
morda treba ponoviti kasneje, ko posameznika začnejo ta področja
zanimati.
Kadar oseba pride do romantične zveze je pomembno, da se nauči
»brati« signale druge osebe. Lahko se zaljubi v osebo, ki do nje ne
goji istih čustev, kar je seveda običajna sestavina življenja, vendar
je potrebno biti še posebej pazljiv pri osebah z AS. Kot pravi Teorija
uma se osebe z AS pogosto težko vživljajo v čustva drugih. Pogosto
so prepričani, da druge osebe čutijo, tako kot oni in pri tem ne
opazijo vljudnih znakov, ki pravijo, da so čustva enostranska. Drugi
vidik tega je, da pogosto ne opazijo signalov, ki niso romantični ali
prijateljski, tako so lahko posledično pogosto žrtve zlorab.
Marsikdo se raje odloči za samski stan. Za nekatere osebe z AS
je fizična bližina problem, že zaradi senzorične preobčutljivosti,
ZAKAJ SE LJUDJE ZALJUBIJO V
OSEBE Z AS:
• V pogovoru so odkriti, brez skritih pomenov in namenov
• Širok besedni zaklad in veliko splošnega znanja
• Edinstvena perspektiva in edinstven
način reševanja problemov
• Izjemen spomin za detajle.
• Občutek za pravico
• Sposobnosti v njihovi karieri in v posebnih interesih
• Pozorni so na podrobnosti
• Povedo kar si mislijo
• Odločni v iskanju znanja in resnice
13
14
prav tako je problem
za ljubljeno osebo. Razmišljajo zelo
Kaj izboljša zvezo?
čustvena intima ali prerazumsko in težko predvidijo, kaj
tirano druženje z eno
partner v dani situaciji potrebuje
Podpora ostalih članov družine
osebo. Vsako neobvla(objem, tolažečo besedo, namesto
• Imeti dobre prijatelje
dovanje situacije in prilneusmiljene iskrenosti uporabiti kakšno
• Imeti neodvisno socialno življenje
agajanje na določene
belo laž…), veliko raje kaj popravijo,
• Biti brez občutka krivde, ker imaš
spremembe, ki so v
poiščejo praktično rešitev kot pa koga
alternativno socialno življenje
partnerstvu običajne,
potolažijo. Veliko potrebujejo tudi sa• Občasni pobeg
pa jih spravlja v stisko.
mote, ker jih lahko pretirani socialni sti• Medsebojno razumevanje dveh
Izkušnje pa kažejo, da
ki dušijo in tako postanejo razdraženi,
kultur in načinov razmišljanja
veliko oseb z AS ne
nejevoljni, preobremenjeni. Kadar nas• Svetovanje za pare
ostane socialno izoliratopijo težave, pa se lahko posamezniki
• Strategije za emocionalno
nih in samskih. Pogosto
izogibajo vsakemu pogovoru, saj se s
izražanje
si posameznik najde
svojimi problemi spopadajo tako, da
• Vodenje v socialnih veščinah.
partnerja, ki ima enake
se zaprejo v svoj svet, k svojim mislim.
• Odprta in učinkovita komunikacija
hobije in poklic, tako se
Pogosto je lahko problem tudi pretirano
• Branje literature
običajno prvič spoznaposebno zanimanje, ki lahko za partta. Po drugi strani so
nerja postane nadležno, še posebej
lahko to partnerji s katker obstajajo druge prioritete. Tako
erimi oseba z AS nima
mora drug partner prevzeti večji delež
skupnih interesov, so pa to osebe, ki so zelo skrbne,
družinskih ali gospodinjskih odgovornosti.
zaščitniške, ki odtehtajo težave v socialnem življenju.
Tukaj morata partnerja spet razumeti perspektive drug
Pri osebah z AS je značilno, da se pri izbiri partnerja
drugega. Zakonsko svetovanje lahko v veliki meri
ne ozirajo starost, spol, raso in kulturo. Partnerju pa
pomaga, vendar mora svetovalec poznati značilnosti
ugaja velika naklonjenost, ki mu jo izkazuje oseba z
Aspergerjevega sindroma.
AS; zanesljivost, poštenost, zvestoba.
V partnerstvu pogosto prihaja do težav predvsem
M.T.
v izpostavljanju fizične in čustvene intimnosti ter
VIRI:
zaradi intenzivnega ukvarjanja s posebnimi interesi, zato par vsekakor potrebuje zakonsko
1. Atwood T., (1998). Aspergerjev sindrom. Radomlje:
svetovanje. Attwood pravi, da je zakon podoben
Megaton d.o.o.
zakonu dveh različnih kultur, kjer se partnerja ne
2. Izvlečki iz seminarja: T. Atwood, Aspergerjev sindrom,
zavedata pričakovanj in želj drug drugega. Pogosto
maj, 2012
nevrotipičen partner razume čustveno hladnost in
3. Izvlečki iz seminarja : I. Henault, Aspergerjev sindrom v
odmaknjenost osebe z AS, kot znak, da ga ne ljubi
odraslosti, okt. 2012
več. Vendar pa oseba z AS redkeje izraža svojo
4. J. Mckinnell: Learning to love with Asperger syndrome,
naklonjenost s telesnimi stiki ali z ljubečimi beseda00249262, 9/17/2012, 125, vol.36
mi. Toliko raje naredi kakšno praktično opravilo
Nina
Z ljubezenskimi odnosi nimam veliko
veliko izkušenj, delno tudi zaradi Aspergerjevega sindroma, ki se pri meni
močneje izraža že od 14 leta. Torej ravno
od pubertete naprej, ko se v ljubezenskem
življenju ljudi začne največ dogajati. V otroštvu
sem se zaljubila v sošolca in profesorja, ponavadi je
zagledanost trajala več let, a je nikoli nisem razkrila. Zaradi glavnega junaka sem gledala tudi esmeraldo. Ko so se pri meni začeli kazati večji znaki
aspergerjevega sindroma (okrog 14 leta), pa sm
se kar za nekaj let zaprla vase in sem dobesedno
sovražila vse ljudi, najbolj tiste, s katerimi sem
prihajala največ v stik. Potihoma sem hrepenela po
prijateljstvu, a so me zavračali, zato sem ljudi vedno bolj sovražila. Ko sem se
malo umirila in sem hotela “Potihoma sem hrepenela
postati normalnejša, sem
po prijateljstvu, a so me
nadomestilo za zaljubljenzavračali, zato sem ljudi
ost našla v zagledanosti v
oddaljene ali nedosegljive
vedno bolj sovražila. ”
like. Eden izmed njih je bil
samovšečen profesor predmeta, pri katerem sem
se najbolj mučila. Tu je bil še finski smučarski skakalec, s katerim sem med obiskom Planice doživela
skoraj telepatsko izkušnjo. Domišljala sem si, da
me je pogledal in opazil mojo stisko zaradi mraza
in ignorance večine skakalcev. Predstavljala sem si,
da me lahko ozdravi s svojim žalostnim pogledom in
mu kasneje poslala celo kartico. Celo leto sem bila
zagledana v inštruktorja vožnje avtomobila, ki je bil
varčen z gibanjem, a zelo vzkipljive narave. Kljub
hudem vplivu testosterona me je v 10 urah naučil
več kot sem se prej naučila v 50 – ih.
S testosteronom sem mela izkušnje lansko leto, ko sem spoznala prvega fanta.
Bil je povsem preobremenjen z delom,
dostikrat je deloval odtujen in hladen.
Kljub stalnemu gov“Ni razumel,
orjenju ni povedal nič
da avtisti radi
pametnega. Če je imel
v mislih kakšno slabo
delamo stvari
opažanje o meni ali
sami .”
o svojem psu, jo je
moral večkrat ponoviti.
Nekoč mi je cel sprehod tožil, da je njegov morilski pes (doga) dosegel le 80 od
100 točk na pasjem tekmovanju. Kot mi
je večkrat (!!!) razložil, si je dogo izbral
zaradi mirnosti in prijaznosti do otrok. Saj
sem že prvič razumela.(?) Če bo dal psu
naslednjič pred tekmovanjem manj hrane,
bo pa mogoče boljši, mrcina ima hrano in
vodo pri njem, naj se malo bolj potrudi, je
razglabljal. Njegov zaščitni stavek, povedan z ihto, je bil: tudi v nedeljo sem cel
dan delal, od jutra do večera sem delal,
ne delam nič drugega kot to, da delam
in mogoče preberem kakšno knjigo. In
seveda ni odobraval mene in mojega gledanja televizije, čeprav je prezir večinoma
izražal le prikrito z omenjanjem lenih prijateljev, ki namesto, da bi delali, gledajo
televizijo in računalnik, itd. Ni razumel, da
avtisti radi delamo stvari sami in ko sem
odšla na izlet v Planico brez njega, je bil
hudo togoten. Obtožil me je, da se nič ne
pogovarjam in da ga zavračam. In seveda
15
16
prste na roki in si hudo poškodoval nogo in
mi je to z ihto povedal kakšne 10 krat. Kot da ne
peto, večkrat je grozil s samomorom, ker ga
razumem slovenščine. Ker ga nisem hotela izgunaj ne bi razumeli. Stara mama ga je razumela
biti, sem ga mirno poslušala in se mu opravičila.
in sodelovala v njegovih preganjalnih blodnjah,
Zdi se mi, da moramo avtisti v odnosih pogosto
da mu želimo slabo in da smo lenobe. Po cele
skloniti glavo in se opravičiti, čeprav sploh ne
noči sta naglas govorila o naši zlobi. Zdi se mi,
vemo, kaj smo zagrešili. Tako radi smo sami, da
da je stara mama sprejela igro svojega moža,
ne razumemo hude posesivnosti nevrotipičnih
ker se je bala, da bo v nasprotnem
posameznikov. Sama sem hrepenela
“Ker
ga
nisem
hotela
primeru res naredil konec. Pred vsemi
po tesnem prijateljstvu, dokler nisem
zbolela na ščitnici in ugotovila, da
izgubiti, sem ga mirno ga je klicala stari ali ti moj revež, kar
je tudi ponižujoče, a ga navidezno ni
dolgo druženje z ljudmi predstavposlušala
in
se
mu
motilo.
lja prevelik stres za mojo ščitnico,
opravičila.”
Iz svojih redkih ljubezenskih izkušenj
tako da sem se mogla malo umiriti
sem ugotovila, da se nekateri
in prisluhniti sebi. Še vedno pa sem
nevrotipični posamezniki, ki zaradi različnih
rada z ljudmi, ki me razumejo in ki niso preveč
razlogov ne najdejo partnerja (moj deloholik
zahtevni ter pikolovski. Klepetanje prek facebooka
ima hudo nesimetričen obraz, velik nos in ves
ali po telefonu pa mi ne predstavlja stresa in se ga
čas smrdi), sčasoma sprijaznijo, bolje avtist,
večkrat poslužujem. Iz odnosa mojih staršev vikot noben in na vse pretege skušajo spremendim, da je tako avtističnemu očetu kot nevrotipični
iti avtista, nekateri se tudi na različne, večkrat
mami kar težko. Oče se samozdravi z alkoholom,
prikrite načine, znašajo nad avtistom, ki je
zato po napornem delu na kmetiji in pri gradnji
pogosto brez službe. Ko ugotovijo, da se avtista
hiše vse večere prespi pred televizorjem, mama
ne da spremenit, ga pustijo (to se mi je zgodilo
občasno znori in oče mirno posluša njene izpade
večkrat) ali pa ostanejo z njim in mu življenje
in se ne zna branit, ker edina obramba bi bila, da
spremenijo v pekel. Tako izkušnjo imam jaz in
bi rekel, sem pač avtist, tak sem. Svoje bolezni pa
upam, da sem bolj izjema kot pravilo. Imam
ne prizna. Pod vplivom alkohola deluje dokaj sotudi izkušnjo zveze z avtistom, ki je bil izrazito
cializirano, je kar zgovoren, čeprav ponavlja ene in
len, omembe vredno muko mu je predstavljalo
iste zgodbe in večkrat koga nenamerno prizadene,
tudi mazanje marmelade na kruh, izrazito so ga
saj ne razmisli o tem, kar pove, ampak kar butne
motili zvoki (tako zelo, da se je selil iz enega
ven. Čeprav v naši družini ni nasilja, iz odnosa
stanovanja v drugega glede na trenutno jamed staršema in iz lastne izkušnje vidim, da se mi
kost okoliških zvokov) in bil je nor na spolnost
v odnosih z nevrotipičnimi posamezniki ne obeta
(ves čas se je hotel poljubljat, mogla sem nosit
nič zdravilnega za mojo dušo. Tudi stari oče je bil
posebne črne žabe, težko je upošteval moje
avtist, stara mama pa nevrotipična. Stari oče je
trenutno nezanimanje za spolnost ter dejstvo,
garal v službi in doma, si zaradi živčnosti odrezal
da ne moreva biti naga po 2 tednih poznanstva).
Poleg tega je bil izrazito neprivlačen, umival naj bi
se vsak četrtek, puloverja in ostalih oblačil pa med
najinim 2 mesečnih poznanstvom ni zamenjal. Moji
nevrotipični materi seveda ni bil všeč in tudi to je
bil razlog, da sem ga pustila.
Neka prijateljica, ki me dobro pozna, je rekla, da
še ni obupala nad mano in da lahko najdem fanta,
ki pa mora biti bolj nezahteven in se kar strinjam z
njo.
tako, da sem jo sposoben poklicati po imenu,
da sem jo ne zgolj sposoben gledati v oči,
temveč aktivno uživam v tem – in bolj intimne
trenutke preživljava, bolj v tem uživam – ter
da skupaj v zelo kratkem času izumiva cel
kup lastnih besednih izrazov za razne vsakdanje stvari, s katerimi se potem čimbolj
učinkovito sporazumevava. Ter da sem z njo
sposoben uživati v povsem nezanimivih ali
celo slabih filmih, glasbi, hrani, ali čemurkoli
že, česar sam niti slučajno
ne bi trpel, ker namreč
“...da od mene ne
smisel tega ni, da midva TO
pričakuje, da bom deloval počneva, temveč, da MIDVA
kot neka “višja sila”, ki to počneva SKUPAJ. Se pravi
Predstavljam si žensko, za
katero drži, da tem bolje
jo bo na silo “ugrabila”, nekaj podobnega, kot velja
me pozna in več ve o meni,
za moje druženje s svojimi
“vzdignila”,
“vzela
s
serajši me ima, in ne obratno.
najboljšimi prijatelji, le da bi
boj”, temveč kot njej ena- imela še nekaj dodatnih, zelo
Kateri najino večje medsebojno poznavanje ne pomeni
kovredno živo bitje, samo lepih stvari, s katerimi bi se
uničevanja “skrivnostnosti”, “misukvarjala.
drugega spola.”
terioznosti”; česarkoli že, temveč nasV prejšnjih časih sem se
protno, odkrivanje novih in novih načinov,
na določenih področjih čutil
na katere se lahko druživa, zabavava in
šibkega in nesposobnega in
drug drugemu izražava, kako rada se imava. Katera
sem iskal osebo, katera bi bila sposobna v
ne misli, da so medsebojna čustva nekaj, kar mora
mojem imenu početi tisto, česar sam ne zmože takoj na začetku biti neskončno močno, ker bo
rem. Kasneje sem ugotovil, da obstajajo tudi
potem stvar itak šla kvečjemu navzdol, temveč so
osebe, katere lahko zgolj s prisotnostjo v monekaj, kar je možno s časom graditi, ustvarjati in
jem življenju povzročijo, da se počutim tako
krepiti, dokler iz tega ne zraste čudovito mogočna
močnega in pogumnega, da te stvari zmorem
sila, ki slej ko prej povzroči, da se ne bova ukvarjakar sam. Naj gre za prijatelje, prijateljice ali
la samo sama s seboj, temveč polepšala tudi širši
pa kaj drugega, dolgo sem potreboval, da
svet okrog sebe. In, ki bo ustvarilo medsebojno
sem jih postal sposoben prepoznati in sprerazmerje s skupne točke in potem skupaj raziskova- jeti, ampak sedaj mi uspeva in upam, da mi
lo svet okrog sebe ter naju dva.
bo še naprej.
To, da mi neka ženska veliko pomeni in ima posebno vlogo v mojem življenju, se med drugim pokaže
Zr
17
DNO
Nekaj časa nazaj sem brala
romantične romane in potem sanjala, da imam fanta. Zbudila sem
se popolnoma zgrožena in potna kot
iz nočne more – kar je to zame tudi bilo. Potem
sem se za nekaj časa popolnoma ustavila z branjem kakršnihkoli knjig – za vsak slučaj. To je bilo
najbližje romantičnemu razmerju, kar sem prišla
v svojem življenju. Izkušnje ne nameravam ponoviti.
Abditus
18
Ko sem izvedel za tokratno temo,
nisem bil preveč navdušen. V
mojem življenju, ki se (statistično
gledano) preveša v drugo polovico,
se mi namreč še ni posrečilo vzpostaviti take ali kakšne temu podobne oz. ustrezajoče
medosebne povezave.
V nekem testu za »diagnosticiranje« avtizma je
eno izmed vprašanj »Zakaj se ljudje poročajo?«
in če na to takoj ne ogovorimo enoznačno, se
šteje, kot da tega ne vemo, kar vsaj v mojem
primeru lahko v nekem smislu celo drži, pa to
najbrž ni samo posledica ločitve mojih staršev.
Se pa moram kljub temu vprašati, ali me niso
nekatere konkretne življenjske okoliščine oblikovale v skeptika. V otroštvu, ki je sicer v
človekovem razvoju posebno poglavje, sem sicer
imel vsaj eno izrazito simpatijo (v nižjih razredih
osnovne šole). Od takrat, tudi v puberteti in
dosti pozneje, so se mi medspolni stiki v vseh
oblikah, tudi samo izkazovanje naklonjenosti
(še posebej pri tipu vedenja, ki se mi je vselej
gnusil in ga najbolje izrazi beseda frivolnost,
če že ne vulgarnost), kazali kot nekakšna
čudna anomalija ali ne povsem razumljiva
bela lisa v medčloveških odnosih. V glavnem
sem veljal za sramežljivca, kar sem dejansko
tudi bil in se te svoje značilnosti nisem nikoli
povsem znebil. Obremenjevala me je tudi »nujnost« odločitve, torej izbire neke določene
osebe (zakaj npr. prav ta in ne neka druga?),
obenem pa sem bil na nek način celo ponosen
na svojo samskost, držeč se maksime »bolje
nikakršna izbira, kakor napačna«, čeprav je
(bilo) to stanje dejansko posledica mojih socialnih in komunikacijskih primanjkljajev. Ker se
na tem področju še nisem imel priložnosti (ali
to res popolnoma drži,
“V glavnem sem veljal
je težko reči, ker sem
se večini situacij, ko je za sramežljivca, kar sem
ali bi lahko bilo izkazano zanimanje zame, dejansko tudi bil in se te
vendar na način, ki mi svoje značilnosti nisem
ni ugajal, zavestno in
nikoli povsem znebil. “
včasih krčevito izognil) dejansko praktično
preizkusiti, tudi ne vem, kako bi se iz različnih
aspektov znašel v resnici. Nekaj so k temu
morda prispevale tudi (v glavnem nenamerne)
napake mojih najbližjih v obdobju dozorevanja, nikakor pa ne morem zanemariti smole v
srednješolskem obdobju. V mojem razredu je
bila skupina, lahko bi rekel kar »banda« sošolk,
katerih obnašanje me je odbijalo, torej nisem
želel imeti z njimi nobenih kontaktov, ker pa
so me žal izbrale za predmet »maltretiranja«
jkanju subjektivne »krivde« z druge
oz. (precej čudnega) »simpatij« do mene, sem
strani in tragikomičnim elementom, če
se odločil za strategijo vedenja, ki je bila zame
omenim npr. skoraj enomesečno pisanje
v tej situaciji najmanj ponižujoča: obnašal sem
e-pisma nekomu v Budimpešto,
se, kakor da zame ne obstajajo, kar je bilo
posledica katerega je bila sezsicer težko, ker sem bil (iz različnih ra“Moj »ideal partnernanitev z dejstvom, da je bila
zlogov) na meji živčnega zloma ali včasih
stva« se pravzaprav
odločitev, za katero sem takoj
tudi čez njo, a druge izbire nisem imel.
ne
razlikuje
preveč
od
vedel, da je dokončna, medtem
V že sicer najbolj kritičnem obdobju mojega življenja sem se izogibal vsem vrssicer prevladujočega v že sprejeta (in se je kasneje res
tudi potrdila s poroko), ventam družabnih dogodkov in dejavnosti, a
mojem okolju, morda
dar je bil zame tak izid (parasem bil včasih tudi »na piki« vrstnikov, še
je samo bolj strikten v doksalno) obenem tudi močno
bolj pa odraslih (zaradi njihovih projekcij), ki bi mi, verjetno izhajajoč iz moje
pričakovanjih od sebe, olajšanje. Kar nekaj let po
tem pa sem v malo drugačnih
fizične pojave morali zavidati, kar se mi
kot tudi od namišljene okoliščinah, skoraj paradokje zmeraj zdelo absurdno in razumljivo
družice. “
salno odločil, da to isto izkušnjo
šele z zamikom. Pri sebi sem si zelo dolgo
lahko spremenim v pozitivzastavljal vprašanja, ki izhajajo iz lastno,
tako
da
mi je naposled (po skoraj
nih empiričnih zaznav (čeprav sem bi vselej tudi
enako intenzivni ponovitvi simptomov),
ponosen na svojo drugačnost): zakaj so torej
zahvaljujoč prijaznosti in uvidevnosti
drugi (ali vsaj velika večina ljudi, ki jih pozdotične osebe, ki bo to tudi prebrala,
nam), sposobni vzpostaviti tako zvezo, in kako
uspelo na osnovi nekih skupnih interesov,
to, da je jaz nisem? Ko sem na začetku mojih
tudi z moje strani vzpostaviti normalen
30. let doživel daleč najintenzivnejšo (čustveno)
prijateljski odnos.
izkušnjo doslej, za katero si dotlej nisem niti
Moj »ideal partnerstva« se pravzaprav ne
predstavljal, da je mogoča v taki silovitosti, ki
razlikuje preveč od sicer prevladujočega v
me je doletela precej nepripravljenega, potekala
mojem okolju, morda je samo bolj strikpa je s pravim dramaturškim lokom dogodkov in
ten v pričakovanjih od sebe, kot tudi od
naključij, kar se tiče subjektivnega doživljanja
namišljene družice. Že samo to je lahko
pa od popolne vznesenosti, ki je počasi prešla v
razlog, da se pravzaprav nikoli v življenju
enako intenzivno negotovost in strah, do popolnisem čutil zares sposobnega vzpostaviti
noma nasprotnih stanj, ki jih tukaj ne bom popiomenjenega odnosa in sem si ga tudi le s
soval. Ta so bila posledica nezmožnosti odločitve
težavo predstavljal, čeprav sem si ga bolj
zaradi preveč »usodnega« in deloma zmotnega
ali manj zavestno želel, vendar odlagal
dojemanja situacije, navkljub popolnem uman-
19
s projekcijo v prihodnost. Tukaj se zgostijo
in križajo različni momenti. Nekomu z aspergerjevim sindromom je to še težje kot
nevrotipični populaciji
(ki se običajno prav
tako ne more izogniti
problemom) upoštevaje
naše specifike ter nagnjenost k frustraciji
(anksioznost), predvsem pa negotovost oz.
pomanjkanje ustreznih spretnosti pri komunikaciji in sicer prav na terenu, kjer ni jasnih
in vnaprej določenih pravil, kot je običajno v
vsakdanjem življenju, vendar pa taka spodbuda, če ni ustrezna/avtentična in so v ozadju
različne mahinacije, lahko povzroči prav nasproten učinek. To dokazuje neuspešen poskus
neke »dame« s področja avtizma (baje je
nekoč primerjala svoja pričakovanja do ljudi z
dresuro psov, kar sem imel priložnost izkusiti
tudi na lastni koži), ko me je prek sodelavcev
poskusila vpisati na plesni tečaj. Mislim, da
mora vseeno obstajati nek specifičen moment
»izven« samega razmerja, ki je ključen za
njegovo vzpostavitev, vendar ne kakršenkoli
ali ne upoštevajoč omejitve in okoliščine.
Tudi pri teh izbirah in povezavah so namreč
možne različne manipulacije, pogosto povezane s čisto pragmatičnimi interesi, čeprav so
ti včasih zaviti v visoko zveneče ideale, religijske in podobne (novodobne ipd.) ekskluzivizme.
Na srečo sem kasneje pridobil tudi nekaj zelo
“Po mojem mnenju je
bistven uvid, da smo
ne glede na spol najprej
in predvsem ljudje, ki
sodelujejo in se ujemajo
na občečloveški ravni“
20
pozitivnih izkušenj z drugim spolom (zavestno ne
uporabljam čudnega kalka »nasprotni spol«, ki
se je razpasel kot dobesedni prevod iz sodobne
angleščine), ko je sodelovanje v različnih situacijah preraslo v določeno simpatijo, ki seveda
ni mogla iti dlje, v večini primerov zaradi njihove
vezanosti ali pa slutnje nepremostljivih težav.
Kljub temu so mi te dragocene izkušnje pomagale premagati pri meni dokaj izrazit in še do pred
kratkim prevladujoč strah in nezaupanje do žensk
nasploh. Po mojem mnenju je bistven uvid, da
smo ne glede na spol najprej in predvsem ljudje,
ki sodelujejo in se ujemajo na občečloveški ravni
(značajski, čustveni, interesni, intelektualni...
ipd.) ter šele potem lahko nadaljujejo s tesnejšimi
povezavami, ki se lahko razvijejo v doživljenjsko
zvezo (če temeljijo na čem drugem, je njena
trdnost vprašljiva,
torej način
“Tak odnos, temelječ na medse- »združitve« nikakor
ni nepomemben).
bojnem spoštovanju, zaupanju
in odgovornosti je sicer tudi moj Tak odnos, temelječ
na medsebojnem
ideal, vendar so za to potrebne spoštovanju, zaurazlične socialne idr. spretnosti, panju in odgovornosti je sicer
ki so v našem »avtističnem«
tudi moj ideal,
primeru prav gotovo najtežje
vendar so za to
potrebne različne
obvladljive.”
socialne idr. spretnosti, ki so v našem
»avtističnem«
primeru prav gotovo najtežje obvladljive, kot tudi
za našega morebitnega »partnerja«, v prvi vrsti
z vidika prilagajanja oz. »prenašanja«. Če se
strinjamo se s Tonyjem Attwoodom, so za nas
(ali obratno) primerna izbira osebe z lastnostmi
z enega ali drugega pola »avtistične« gaussove
krivulje in sicer pri moških bolj z nasprotnega
pola, pri ženskah pa z istega. Te zadeve zame
žal niso enostavne, saj lahko hitro postanejo, kakor vem iz lastnih izkušenj, močno travmatične.
Žan
Partnerstva so sama po sebi
zelo zahtevna že za ljudi brez
kakšnih sindromov in podobnega, saj ne pravijo zastonj, da so moški z Marsa,
ženske pa iz Venere. Vendar pa smo nekateri iz
še malo bolj drugačnega planeta, ki je morda še
bolj oddaljen, kot se zdi na prvi pogled. Vedno
slišimo, da naj bi ženske ljubile vrednote kot so
odkritost, poštenost in podobno, hkrati pa tudi
vsak dan vidimo potrditve Šifrerjeve pesmi, ki
pravi “lepa dekleta ljubijo barabe, lepa dekleta
jim padajo v objem” in tako naprej.
In ravno zaradi teh kvalitet (oziroma lastnosti
) imamo včasih lahko probleme. Sam sem recimo bivši punci kupil telefon, ker se mi je zdelo
škoda, da ona ne more telefonirati, ker sama ne
more imeti naročniškega razmerja. Kasneje, po
treh visokih računih, se je tudi izkazalo zakaj ne.
Ker so računi ostali neplačani, je bila izklopljena
tudi moja številka, kar je postalo še precej
večji problem. Če bi takrat ravnal drugače, bi
se zgodba obrnila verjetno v povsem drugo
smer, sploh ker sva se imela sicer zelo dobro. Zdi se, da se moramo naučiti tudi drugih »socialnih veščin«, ki jih imajo barabe iz
omenjene pesmi An“Zdi se, da se moramo
dreja Šifrerja, vennaučiti tudi drugih
dar pa bi jih morali
uporabljati zmerno,
»socialnih veščin«, ki jih
da ne prekrijejo oz.
imajo barabe iz omenjene
zasenčijo naših ospesmi Andreja Šifrerja,
talih vrednot. Toda
kdaj uporabiti te
vendar pa bi jih morali
(dvomljive) veščine?
uporabljati zmerno,
To je že stara deda ne prekrijejo oz.
bata nekako v slogu
starogrških sofistov,
zasenčijo naših ostalih
ki so postavili znavrednot.”
menito vprašanje
“Ali je bolje krivice
trpeti, ali jih povzročati?” Nobena od teh
možnosti ni preveč mamljiva. Če pa bi se
odločili krivice trpeti, pa je verjetno zelo dobro (objektivno) premisliti zakaj in čemu, ker
če nekdo reče, da bi mu sicer povzročili krivico, to še ni nujno res, kot vidimo v poročilih
te dni, ko recimo Janša pravi, da se bo boril
proti obsodbi (krivici?) z vsemi političnimi (da
političnimi, ne pravnimi) sredstvi In (dojeta)
krivica? Obsodba za kršitev zakonov.
Krivično mar ne?
21
MAVRICA ČUSTEV
Dvom
Esperanza
Ljubezen in partnerstvo
gresta ponavadi z roko v roki,
čeprav lahko dve osebi živita skupaj, kljub temu da se ne ljubita, iz različnih
razlogov: ambicioznosti, prikrivanja spolne
usmerjenosti,… Zaljubimo se ponavadi na
prvi pogled, čeprav osebe ne poznamo, lahko pa se to zgodi, ko neko osebo spoznamo
bolje. Iz tega se največkrat razvije partnerstvo in družina.
22
nih je izginil neznano kam. Nikoli več ga nisem
videla. Bila sem razočarana in prizadeta. Čeprav
sem po nekajdnevnem razmisleku ugotovila, da
je bilo tako najbolje, saj bi bila, če bi trajalo še
dlje, še bolj prizadeta. To izkušnjo sem doživela
v družbi svoje najboljše prijateljice. Na morju
sva bili nerazdružljivi, povedali sva si prav vse.
Od takrat nisem več ljubila, čeprav sem se nekajkrat še zaljubila.
Mojih dosedanjih izkušenj na tem področju
je bolj malo, čeprav sem bila v svojih
najstniških letih med počitnicami že zaljubljena za kratek čas. Na morju sem spoznala
S partnerstvom kot takim pa nimam nobenih
fanta. Prvič, ko sem ga
izkušenj, saj še nisem imela ne fanta, s katvidela, sem se zalju“Poljubila sva se mogoče erim bi delila te izkušnje, ne izkušnje imeti
bila do ušes. Zabavala
enkrat ali dvakrat. Bila lastno družino. V prihodnosti pa bi to rada
sva se na vse možne
rada bi živela z nekom v kogar bi bila
sem zaljubljena – prvič v izkusila,
načine za dva najstzaljubljena, s komer bi preživela preostanek
nika. Skupaj sva plasvojem kratkem življenju.” svojega življenja.
vala, skakala v vodo,
čofotala, pohajkovala
po plaži. Dobivala sva se tudi zvečer: sprehajala sva se po kraju in se pogovarjala. Poljubila sva se mogoče enkrat ali dvakrat. Bila
sem zaljubljena – prvič v svojem kratkem
življenju. Tako je šlo iz dneva v dan. Trajalo
je en teden, največ dva. Po teh dveh ted-
Dvom. Čustvo ali občutek? Občutek ali čustvo?
Če vprašate mene, bi trdila, da je to neka mešanica
med čustvi in občutki. Ponavadi ga je težko definirati ali
skoraj nemogoče. Največkrat predstavlja nekaj slabega,
nekaj negativnega nekaj nerazčiščenega. Nek občutek
ki nas preplavi, kadar v nekaj nismo prepričani, v nekaj
nismo sigurni, čeprav smo v to že bili prepričani. Na
primer mislimo, da smo nekaj naredili ali rekli prav, pa
je bilo v resnici narobe in obratno. Dvom lahko postavi
vse na glavo, saj postane zaradi poteka naših misli, ki
jih ne moremo kontrolirati, dobro slabo in slabo dobro.
Dvom je zato zame nekaj negativnega, daje občutek
negotovosti človeku, občutek ko nečesa ne veš z gotovostjo, pa bi rad vedel, oz. bi te nekdo rad prepričal
v svoj prav, čeprav veš, da imaš prav ti in zato začneš
dvomiti sam vase.
Pri nas, ljudeh z aspergerjevim sindromom, je dvom nekaj vsakdanjega, nekaj kar se zgodi vsakič, ko se s kom
pogovarjamo in ima oseba, s katero se pogovarjamo
drugačno mnenje in stališče o neki temi.
Da prikažem zgornje trditve na svojih izkušnjah, vam
bom povedala naslednje. Z očetom sva se velikokrat
pogovarjala o različnih stvareh, največkrat o temah,
ki so naju zanimale oba – o zgodovini, matematiki, strojništvu,… Katerokoli temo sva načela, vedno
sva vlekla vsak na svoj konec, vsak je zagovarjal
svoje razmišljanje, saj jaz največkrat nisem razumela očetovega načina razmišljanja, ki je o stvareh
razmišljal na več načinov, iz več stališč. Meni se je
vedno zdelo, da razmišljam samo na en način in tistega sem vedno zagovarjala do konca. Na koncu sem
največkrat začela dvomiti v svoje misli in stališča, pa
čeprav sem imela prav, čeprav je imel oče največkrat s
svojimi argumenti prav.
Kadar je bilo tako, sem se umaknila v svoj svet in
razmišljala o svojih dvomih in stališčih. Velikokrat me
je to pripeljalo do zaključkov, ki jih prej nisem hotela
razumeti oz. slišati.
Skozi ta svoja razmišljanja sem ugotovila, da je dvom
lahko tako nekaj dobrega kot slabega, nekaj kar te
pripelje do želenega zaključka.
Esperanza
23
Daniel Paul Tammet
Ena izmed p
rvih raziskov
alcev na pod
avtizma Berg
ročju
man in Esca
lo
n
a
s
ta
predvidevala, da otro
ci z avtizmo
m
začnejo življ
nje z višjo sto
epnjo senzori
č
n
e
o
bčutljivosti, kar povz
roči obramb
n
e strategije,
s katerimi se
obvarujejo,
kar kasneje
razvoju razv
v
ije v »avtisti
čno stanje«.
24
Kljub temu
, da nekate
re osebe z
avtizmom
ne komunic
irajo preko
konvencion
alnih siste
mom, kot je
govorjenje
, pisanje, im
ajo še vedn
obliko notr
o
anjega jezik
a
,
ki lahko
temelji na
senzoriki:
s
poznavajo
ljudi po von
ju, ližejo pr
edmete oz
osebe, spo
.
znavajo sv
et okoli se
gibanjem,
be z
prepoznav
ajo predme
te ali
dogodke p
o določeni
glasbi,…
Mnogi pravijo, da
osebe z avtizmom toliko bolj
začutijo razpoloženje posameznika. Ob tem lahko postanejo nemirne, razdražljive, celo
agresivne. V teh primerih je zelo
pomembno, da
z osebo za mas ostanete
mirni.
Senzorično aktiviranje je
naravni
odziv možganov, ki odst
rani vse
nepomembne senzoričn
e dražljaje od
pomembnih, da lahko os
eba ustrezno
funkcionira. Osebe z av
tizmom imajo
na tem področju okvaro
, saj niso sposobne selekcionirati. Ta
ko na primer
ko gledajo sliko, opazuj
ejo še steno, ki
je v ozadju, slišijo vse m
ogoče zvoke
in pogovore. Pri tem je
pozornost
povsem enakovredna za
vse dražljaje.
Temu pravimo gestalt pe
rcepcija.
j
i pa so man
n
a
r
t
s
i
g
u
. Po dr
bi
tlobo, okus
e
v
s
,
e
kave, ne da
ik
o
t
r
o
e
d
k
,
t
je
a
n
r
o
k
ozimi
hrup, v
loverje ali p
čutljive na
u
b
p
o
o
lo
ij
e
s
z
o
o
n
k
lah
o poleti
tizmom so
. Tako lahk
z
a
mbo.
r
m
,
o
Osebe z av
in
no spreme
vroč
r
,
u
o
t
in
a
r
č
e
le
p
o
m
b
na
opazili te
občutljive
V literaturi
lahko
zasledim
o, da je
pojavno
st motn
je
senzorn
ega pro
cesiran
ja pri ose
bah z MA
S Od 42%
do 88%.
Hipoteza p
ravi, da lah
ko
ivost na do
tik in zvok
drugega le
do
ta povzroč
i
r
ig
id
n
ost
mišljenja in
zaostanke
v
e
m
ocionalnem razvo
ju, kot je p
r
i
klasičnem
tipu avtizm
u
a. Tisti, ki
n
a
j
b
i se do
2. leta nor
malno razv
il
i
naj bi imeli
emocionaln
i razvoj ust
reznejši, s
so centri z
aj
a čustva v
m
o
ž
ganih imeli
priložnost
razviti se p
red začetk
om
senzornih
procesnih
problemov
.
preobčutlj
M.T.
(1979—),
je visokofunkcionalni avtist s savantskim
sindromom. Rodil se je v vzhodnem Londonu, kjer je tudi odraščal. V otroštvu je imel mdr.
epileptične napade in šele pri starosti 25 let
so mu diagnosticirali aspergerjev sindrom (v
Raziskovalnem centru za avtizem na Univerzi v
Cambridgeu). O njem so posneli dokumentarni
film The Boy With The Incredible Brain (Deček
z neverjetnimi možgani), v katerem pride do
izraza njegova izjemna sposobnost računanja
na pamet. Ko je končal srednjo šolo, se Tammet ni vpisal naprej na univerzo, ampak si je
želel poiskati službo, ki
bi mu omogočala ohranjati okolje, ki bi bilo
»strukturirano, logično
in tiho«. S partnerjem
sta zato uresničila zamisel “online” jezikovne učne spletne strani
“Optimnem”. Tammet
je znamenit po svoji nenavadno živi in zapleteni sinesteziji (soobčutje, hkratno doživljanje,
združevanje različnih čutnih zaznav). Sam trdi,
da ima v njegovem umu vsako pozitivno celo
število do 10.000 svojsko
obliko, barvo, teksturo in
otip. Intuitivno »vidi« rezultate izračunov kot sinesteskih
pokrajin in to brez zavestnih miselnih naporov, kakor tudi lahko »čuti«, ali je število
sestavljeno ali praštevilo. Tammet ne le, da
lahko ubesedi svoja videnja, pač pa jih izrazi
tudi v umetniških delih, kot npr. število pi
naslikano z vodenimi barvami. Tammet je
evropski rekorder v recitiranju števila pi po
spominu, in sicer z 22.514 ciframi v 5 urah in 9
minutah. Za razliko od
drugih savantov je Daniel poseben in vznemirljiv, ker zna zelo
natančno opisati to,
kar vidi v svoji glavi.
Ima tudi sposobnost,
da se zelo hitro nauči
novih jezikov (Islandsko se je npr. naučil
v enem tednu). V svoji avtobiografiji »Rojen
modrega dne: v izjemnem umu avtističnega
savanta«, ki je doživela mednarodno medijsko
pozornost in hvalo kritike, Tammet (priimek
25
Ceterum censeo
je estonski) pravi, da govori 10 jezikov,
ustvarja pa tudi
nov jezik, imenovan Mänti,
ki ima veliko
značilnosti sorodnih Finščini
in Estonščini,
pripisujejo pa
mu še iznajdbo jezikov Uusisuom in Lapsi. Tammetova
knjiga “Embracing the wide
sky” (Objemanje širokega neba: potovanje preko horizontov
uma, 2009) poskuša osvetliti skrivnost savantskih umskih sposobnosti.
Po Tammetovem mnenju je razlikovanje ali stroga delitev med savantskim
in običajnim (nesavantskim) umom
pretirano oz. neumestno.
.
Pripravil: Abditus
Kartica; “Imam aspergerjev sindrom”
Pred časom sem videl zanimivo zgodbo na Facebooku. Dva
stara zakonca, ki sta bila poročena več kot 60 let so vprašali, kako sta
zdržala toliko časa skupaj. Njun odgovor je bil preprost in enostaven:
“Veste včasih smo stvari popravili, če so se pokvarile, ne pa jih vrgli
stran”. To nekako povzema dilemo današnjega časa. Živimo v zanimivih
časih, obkroža nas vedno več stvari, izdelkov za enkratno uporabo, pa
še tisti, ki niso ravno za enkratno uporabo, zdržijo kakšno leto, morda
celo manj. In to je danes precej normalno, ko se nek izdelek pokvari pač
kupiš drugega, ker je itak poceni, ali pa tudi ne prav poceni, vendar pač
ni druge izbire. Lep primer tega so npr. dežniki. Včasih si imel v vsakem
mestu vsaj enega obrtnika, ki popravlja dežnike, ker so bili pač precej
dragi in jih je bilo škoda vreči stran, če so bili le malo strgani na primer.
Danes jih ni več, ker ob poplavi kitajskih dežnikov za 5 eur, popravilo
stane več kot nov dežnik (ali dva). In točno ta “fast-food” kultura se
je zavlekla v vse pore našega življenja, tudi v odnose, ki so bili včasih
trajni, ali vsaj precej trajni, kot npr. poroka. Danes je precej parov, ki se
ločijo po letu ali dveh zakona. Pa ne zaradi nekih hudih razlik, težav in
podobno. Ne le sprla sta se glede nečesa in potem, namesto da bi delala
na svojem zakonu in spor zgladila, sta se odločila za enostavno rešitev in
se ločila. In potem imajo otroci opravka z izrazi, kot so “očetova punca”,
“mamin fant” s katerimi se res ne bi smeli ubadati, sploh ne če so še
zelo mladi, ker bi potrebovali prej stabilno okolje za rast in razvoj , ne
pa menjavo raznih fantov in punc, ki so tu nekaj časa potem pa ne več.
To seveda ne pomeni, da je ločitev nekaj slabega, česar bi se bilo treba
izogibati za vsako ceno, pomeni pa seveda da bi jo morali dojemati kot
to kar je. Torej, zadnji izhod v sili, ko ni več druge možnosti, ne pa neke
vrste enostavna rešitev vsakega problema, ki nastane. Kajti tak fast-food
družba je kot hamburger, malo dobrega, precej več pa slabega. Mi pa si
vsi želimo več zgodb iz uvoda. Saj se tudi sami spomnimo še kakšne,
kajne?
Žan
Naši člani so se mnogokrat srečali z nerazumevanjem okolice.
Včasih policist, včasih sosed, drugič znanec ali mimoidoč.
Zgodbe so se pogosto končale dokaj klavrno ali pa vsaj z veliko mero nejasnih in zmedenih občutkov.
Kot smo že večrat omenili imajo osebe z Aspergerjevim sindromom največ težav ravno v socialnih kontaktih in komunikaciji,
zato lahko mnoge situacije s katerimi se srečujejo osebe z AS z
okoljem privedejo do mnogih nesporazumov. V izogib tega sem
s člani skupaj pripravila informacijsko kartico “Imam Aspergerjev sindrom”. Zbrali smo nekaj pomemnih značilnosti sindroma
in napotkov kako lažje razumeti osebo ter kako ji pomagati
kadar je v stiski. Pri izdelavi kartice nam je priskočil na pomoč
Zavod za usposabljanje Janeza Levca.
Z veseljem podarimo kartico še komu, ki bi mu kartica
dobro služila. Ker pa ne želimo, da pride kartica v napačne
roke, vas želimo vsaj malo spoznati .
Kontaktaktirajte nas na: masa.tkavc@gmail.com
M.T.
Vzorci...
28
Ponavljajoči, enkratni,… enostavni, zapleteni, … v zaporedju ali brez,… z zgodbo ali povsem brez smisla. Povsod so okoli nas, v odnosih,v
barvah pomladi, v pogledu skozi okno, v mislih. Jih vidite? Jih čutite? Vas vsak dan
preplavljajo, ko greste na sprehod skozi mesto?
S fotografijami vam razkrivamo svet, ki išče preprosto smisel v kaosu življenja.
Svet, ki kreativno sestavlja delčke podob iz vsakdanjika v svojevrsten red, tako da
je lahko za nekoga razumljiv brez besed. Svet, ki je za nekoga zgolj drugačen, za
nekoga pa edini svet ki ga pozna.
Kako vidi oko oseb z Aspergerjevim sindromom? Preko ustvarjalcev fotografij lahko
vidite svet na njihov način. Mogoče boste opazili kar sicer ne bi in mogoče boste
zaznali košček njihovega sporočila, ki z drugačnim pogledom razkriva še drug del
resnice.
S skupino Vox alia smo 17.4., v galerijskih prostorih Zavoda za usposabljanje Janeza Levca pripravili fotografsko razstavo z naslovom Vzorci. S tem dogodkom pa smo tudi prvič javno predstavili delovanje Društva
AS in predvsem naše skupine, ki je v slabih treh letih delovanja izdala že 11 številk revije Vox alia (vse so
dostopne na: http://drustvo-as.si/voxalia/).
Pri razstavi se nam je pridružila še Ana A. Strle, fotografinja, ki je pred meseci ustvarila fotoreportažo o naši
članici. Fotoreportažo smo objavili v naši jesenski številki.
Pri celotni organizaciji nam je priskočil na pomoč organizatorji festivala Igraj se z mano in tako smo skupaj pripravili prijetno prireditev, kjer so predvsem puščale vtis izjemne fotografije naših članov: DNO, Zr,
Nevem, Žan, Abditus, Esperanza.
Za pokušino pa nekaj fotografij...
M.T.
29
LJUDJE V SVETU AVTIZMA
LANDON BRYCE
je učitelj, pisatelj in animator, ki živi v San Joseju v Kaliforniji. Po dvajsetih letih klasičnega
učiteljevanja sedaj deluje kot mentor študentom z Aspergerjevim sindromom in avtizmom.
Dolga leta je bil tudi gledališki igralec in režiser. Pred kratkim je ustvaril knjigo »I Love Being
My Own Autistic Self« (Rad sem sam svoj avtist), katera s slikami in besedami na preprost, a
učinkovit način prikazuje razmišljanje in čustvovanje oseb z avtizmom. Je tudi avtor spletne
strani thAutcast ( http://www.thautcast.com ) in pripadajoče strani na Facebooku (ThAutcast:
Aspergers and Autism Community), s katerima avtizem predstavlja kot nekoliko manj strašljiv
30
in manj vreden osamljenosti in začudenja, opozarja na pozitivne dosežke ljudi z avtizmom,
ter ponuja informacije, s katerimi bodo le-ti lahko čimbolj polnovredno živeli.
Millennium. Prenehal sem uporabljati svoje
prijaznimi besedami. Čudovit je bil tudi
rojstno ime, ker sem začenjal čutiti bolečino,
odziv mladih oseb z avtizmom, katerim
ko so me ljudje klicali po njem. Nevronske po-
je knjiga pomagala do lepšega
vezave do naših imen so zelo močne in svoje-
mnenja o sebi. Zelo sem pono-
ga starega imena nisem želel več slišati.
sen, da je knjiga ljudem všeč.
Vsa stvar se je končala bolje,
Kako se počutiš, ko te nekdo pokliče po
kot sem pričakoval, ker mi
imenu?
je pri tem pošteno pomagalo
Občutim zelo intenzivna čustva.
mnogo prijateljev.
Kdaj si prvič zvedel, da si avtist, in kako?
Nimam nobene uradne diagnoze. Nočem
je, ker ne bi rad nikomur prepustil oblasti
nad mojimi možgani. Dvajset let sem bil
učitelj in delal sem z mnogimi avtističnimi
otroki. Po tem, ko sem se v
življenju srečal z mnogimi ovirami in preprekami, se mi je nekega dne posvetilo,
da moji možgani delujejo bistveno drugače od možganov večine ljudi. In ime za te
razlike je avtizem.
Kaj te je spodbudilo h glasbeni
Kako se je tvoje življenje spremenilo, ko
dejavnosti?
si odkril, da si avtist?
Glasbo slišim v svoji glavi ves čas. Večino
Prenehal sem se pretvarjati, da sem
življenja sem nastopal kot pevec. Glasba
nekaj, kar nisem. Takrat je moje življe-
je ključnega pomena za moj način razmi-
nje zame prvič dobilo pravi pomen in
šljanja in razumevanja sveta okoli mene.
smisel. Se pa zato sedaj težje vključujem
Je moj resnični notranji jezik.
med druge ljudi, ker se moje življenje
ne vrti več le okrog tega, kako bi jim
Zakaj misliš, da si dobil ime Landon?
ustregel.
Z imenom Landon Bryce sem se poimenoval
sam. Izhaja iz ene od epizod TV nanizanke
zem v medijih po-
čen način, da je od
tega več škode kot
koristi.
Napisal sem jo, ker sem želel izraziti nekaj
kakšni so tvoji občutki glede medijske
zahtevnih idej na kar se da preprost način.
popularizacije avtizma?
Nevrodiverziteta, zamisel, da imamo ljudje
Po mojem je avtizem v medijih pogosto
različne vrste možganov, katerih raznolikost
prikazan na tako stereotipičen način, da
ko razumljiv koncept, ker je v
nasprotju z našimi prepričanji,
katerih obstoja se sploh ne zavedamo. Hotel sem stvar poenostaviti in ustvaril sem preproste
like in ilustracije.
Kakšni so bili odzivi na tvojo
knjigo in kaj si misliš o njih?
se pretvarjati, da sem nekaj, kar nisem.
Takrat je moje
življenje zame
prvič dobilo
pravi pomen
in smisel.
je predvsem všeč to, da prikazu-
gosto prikazan na je, da so ljudje z različnimi možtako stereotipi- gani lahko prijatelji, opravljajo
Kakšno je tvoje mnenje in
Prenehal sem
za katero vemo, da je na avtističnem spektru.
The Big Bang Theory se sicer zdi mnogo osePo mojem je avti- bam z avtizmom žaljiv, a meni
Zakaj si se odločil napisati svojo knjigo?
bi bilo potrebno ceniti, je tež-
kjer nastopa junaška, spolno privlačna oseba,
je od tega več škode kot koristi.
V novicah o nas neprestano
pripovedujejo ene in iste zgodbe. Vsakih par tednov je objavljena neka nova študija, na
podlagi katere ljudje trdijo, da
nekaj novega povzroča avtizem. In nato sledi druga študija, ki pravi, da ga je mogoče z
nečem novim ozdraviti. Sicer
Mnogi ljudje, katere osebno
pa uživam v novi nanizanki
spoštujem, so se odzvali s precej
Hannibal na TV postaji NBC,
pomembna dela ter se zabavajo.
.Ali je avtizem po tvojem
ozdravljiv?
Mislim, da gre pri avtizmu za dru-
gačen način, kako možgani ustvarjajo povezave, in to vpliva na njihov razvoj, morda tudi že
pred našim rojstvom. Na področju nevrologije nas
morda čaka še mnogo let ali celo desetletij, preden
bomo sposobni to področje tako dobro razumeti,
da bomo znali strukturo možganov spreminjati na
tako celovit in dokončen način, da bi lahko rekli,
da so »ozdravljeni avtizma«. A mislim, da lahko
življenja ljudi z avtizmom napravimo srečnejša
in produktivnejša s primerno podporo in izobraževanjem. To se že dogaja, še bolj pa bi pomagale
raziskave, kako izboljšati podporo avtističnim
osebam, in kako jo omogočiti večjemu številu.
Katera je tvoja najljubša lastna izjava?
Rad sem sam svoj avtist.
31
avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avti avtiz
jih avtize avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v
avtizem v medijih
Kaj so po tvo-
so tudi moji spoštovanja vredni predniki.
jem največje
slabosti in največje prednosti
avtizma?
ovire so tiste,
s katerimi se
meni osebno ni
potrebno spoprijemati. Obstajajo avtisti, ki ne znajo sporočati svojih osnovnih potreb, in so le-te zato
neizpolnjene. Mnogo jih ima težave
na intelektualnem področju ali pa
niso sposobni izraziti in dokazati
svoje inteligence ljudem okoli sebe.
Precej jih ima epileptične napade.
Nekateri imajo resne težave s prebavili. Mnogi v osnovi niso na varnem v svojih telesih – bodisi, ker
preslabo poznajo svet okrog sebe,
da bi se zaščitili, ali pa, ker se nahajajo v nevarnih situacijah. To so
imeti diagnoze, je tudi ta, da za takšne, kot sem jaz, pri avtizmu ne gre
Najbolj očitne
32
Med razlogi, da nisem nikoli želel
le za »motnjo«, temveč tudi za »drugačnost«. To ne pomeni, da nimam
zaradi njega resnih težav. Sem zelo
senzorično občutljiv in imam težave s
da se ravno v teh časih učimo o avtizmu,
dejstvo, da se nahajamo v čedalje bolj
kompleksnem svetu
nosti sta zame
to, da imam izreden spomin za
določene stvari,
sposoben precej
svojo učiteljsko kariero. Težko razumevam
intenzivno osredotočiti na tisto, kar me
in procesiram svoja ču-
zanima. So stvari, ki jih razumem ali
stva, zato se težko ra-
počnem na načine, na kakršne jih kot
zumem z drugimi. Do-
nevrotipična oseba ne bi mogel. Če bi
življam precej tesnobe
verjel v Boga, bi verjel, da je razlog, da se
in trpim za depresijo
ravno v teh časih učimo o avtizmu, dej-
vse od otroštva. Težave
stvo, da se nahajamo v čedalje bolj kom-
imam z mnogimi vsak-
pleksnem svetu. V svetu, kjer so problemi
danjimi opravili – bo-
tako zamotani, da za njihovo reševanje
disi zaradi slabše ročne
potrebujemo po meri ustvarjene možga-
spretnosti, bodisi, ker v
ne. Avtizem ustvarja možgane po meri.
šilnimi funkcijami,
zaradi katerih sem
bil prisiljen prekiniti svojo učiteljsko
kariero. Težko razumevam in procesiram
svoja čustva.
celoti ne razumem nekaterih postopkov. Soočam se tudi z diskri-
minacijo, tako zaradi mojega avtističnega
avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtiz
jih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem
v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih avtizem v medijih
Največji pred-
di katerih sem bil prisiljen prekiniti
težave s svojimi izvr-
ki se. To so moji bratje in sestre, so moji otroci,
verjel, da je razlog,
jemljejo resno.
ter da sem se
no občutljiv in imam
se osebno ne soočam. A sočustvujem s tistimi,
Če bi verjel v Boga, bi
avtizmom ne
svojimi izvršilnimi funkcijami, zara-
Sem zelo senzorič-
največje slabosti avtizma, s katerimi
obnašanja, kot zato, ker mnogi oseb z
Zr in Vox alia
NAJVEČJE OVIRE
ODRASLIH OSEB Z
ASPERGERJEVIM SINDROMOM
Osebe z AS se zaradi svojih primanjkljajev
srečujejo s težavami pri zaposlitvi, v socialnem
življenju, gospodinjstvu in na področju duševnega zdravja.
Več tukaj: http://www.huffingtonpost.com/neil-s-greenspan/
understanding-autism-ina_b_527697.html
CEPIVO IN
AVTIZEM
Cepljenje da ali ne? Zadnje raziskave kažejo, da je vsaka skrb, da bi
cepivo (thimerosal, ki je v cepivu) povzročilo avtizem povsem odveč! Raziskovalci niso
našli nobene povezave.
Še vedno v dvomih? Preberite več tukaj: http://kottke.org/10/09/
vaccines-dont-cause-autism
33
NEMŠKO RAČUNALNIŠKO PODJETJE BO DO LETA 2020
ZAPOSLILO VEČ 100 OSEB Z AVTIZMOM
Program, ki naj bi bil zgled tudi drugim podjetjem. Nič več
stresnih razgovorov za osebe z AS, ampak zgolj nudenje dela,
kjer so s svojimi posebnimi veščinami več kot odlični.
Več tukaj: http://www.spiegel.de/international/
germany/sap-to-hire-hundreds-of-peoplewith-autism-by-2020-a-901230.
html
Naši predlagani članki so žal v angleščini. Če pa se najde kakšen prevajalec, ki bi bil pripravljen za našo revijo prevajat članke, pa naj
nam piše na: masa.tkavc@gmail.com
SKOZI NAŠE OČI: Kaj mi je všeč na tebi
Pogosto so besede odveč. Takrat postanejo misli, spomini in
občutki jasnejši, če smo tiho. Vsak skozi svojo idejo vidi svojo
zgobo.
dno
34
Na moji sestri mi je med drugim všeč to, da ima dober
stil.
.
samantha
Na tebi mi je všeč to, da me
odpelješ v svet fantazije in
znanstvene fantastike.
Žan
zr
Tvoji čevlji...
Ko te prijemam, je tako, kot bi
istočasno tvoja roka prijemala
mene, moja roka prijemala tebe,
tvoja tebe samo in moja mene
samega. Točno tako je tudi,
ko prijemam samega sebe. Moj
prijem, tvoj prijem. Najin prijem.
Sprijemava in sprejemava se.
Esperanza
Na meni mi je zelo všeč, da vedno najdem na sebi
kaj novega, kot ko pogledam sence na tej sliki,
vedno razkrivajo kaj novega, nekaj kar prej še
nismo odkrili.
35
Perspektive
refleksije o znanosti, umetnosti in politiki
36
Tokrat bomo predstavili knjigo, ki je
bila opažena (sicer ne edina o avtizmu ali sorodni tematiki) in kupljena
na zadnjem sejmu tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu z naslovom in
podnaslovom »From Learning to
Forming Relationships to Achieving
Independence« (Polno življenje z
avtizmom: Od učenja in izobraževanja, sklepanja medosebnih stikov do
dosežene samostojnosti). Avtorica
Chantal Sicile-Kira je ustanoviteljica
Autismcollege.com, ki skrbi za praktično usposabljanje in svetovanje pri
usposabljanju otrok in mladostnikov z avtizmom, prireja seminarje za
starše in učno osebje. Bila je že večkrat nagrajena kot pisateljica, kolumnistka in predavateljica o avtizmu.
Njen prvi strokovni stik z avtizmom
je bilo učenje mladostnikov z avtizmom in drugimi razvojnimi motnjami samopomoči in veščin življenja v
skupnosti kot priprava na »deinstitucionalizacijo« oz. odpustitev iz Kali-
fornijske državne
bolnišnice. Njena
druga dela so še:
Autism Spectrum
Disorders, Adolescents on Autism
Spectrum, Autism Life Skills in 41 Things to
Know About Autism. Več informacij o njej
lahko najdete na: http://www.chantalsicilekira.com
Njen sin Jeremy Sicile-Kira, ki je soavtor knjige, je bil ob svojem rojstvu (leta 1989) diagnosticiran s težkim avtizmom, medtem pa
je uspel zaključiti šolo in je zdaj že študent.
Njegove poglavitne težave so pri verbalnem
komuniciranju, kot tudi senzornem procesiranju (zato ima mdr. težave z branjem) in
spremljajočih gibalnih posebnostih, saj telo
ne izvršuje ukazov, ki mu jih njegovi možgani
pošiljajo, kar pomeni, da tudi ne more izražati čustev, ki jih ima. Sam pravi, da pomeni
avtizem drugačen način doživljanja sveta.
Knjiga vsebuje poglavja o: 1. prehodu mladih
odraslih skupaj z njihovimi starši/skrbniki, 2.
oblikovanju vseživljenjskih skupnosti in
osebne asistence, 3. veščinah, potrebnih za samostojno življenje, 3. socialnih
odnosih: prijateljstvih, skupnih interesih in zabavi; 3. o ljubezni in intimnosti
oz. razmerjih, partnerstvu in zakonu;
4. nastanitvenih aranžmajih oz. hišnih
opravilih in bivalnih veščinah; 3. O podpornem osebju: lastnostih in znanjih
ter prepričanjih, ki so potrebna; 8. odraslih in učnem okolju: kolidžu/univerzi in
izobraževanju odraslih z avtizmom; 9.
zaposlitvi: preživetju iz zaslužka ter nazadnje še sklepni komentar o odkrivanju
skupne poti za zagotavljanje pozitivnih
»izidov«. Predgovor je napisala verjetno
najslavnejša in najuspešnejša živeča oseba z avtizmom, Temple Grandin.
Vsebinsko knjiga tematizira sklop vedenj
in veščin, ki so potrebna, nujna ali vsaj
zaželena, da bi izboljšalo funkcioniranje
mlajših odraslih posameznikov z motnjami avtističnega spektra v njihovem
okolju in družbi nasploh ter jim omogočilo neodvisno, kvalitetno in smiselno
življenje.
Abditus
Bili smo na festivalu...
Na deževen petkov popoldan smo se v malo okrnjeni zasedbi na Kongresnem trgu zbrali
člani društva Vox Alie z namenom, da se udeležimo mednarodnega festivala Igraj se z
mano. Cilj festivala je med drugim zmanjšati strah pred osebami s posebnimi potrebami.
Preko različnih iger, nastopov in delavnic smo udeleženci spoznali oziroma obudili lastne
izkušnje, da drugačnost ni le ovira, ampak lahko tudi bogati.
Program je bil bolj umirjen, tudi med obiskovalci ni bilo posebne gneče. Brez težav smo
obiskali stojnice, fotografirali, delili letake o našem društvu in se pustili navdušiti simpatičnim
terapevtskim psom. Tudi program na glavnem odru nas ni pustil hladnih. Skupina iz Zagreba
nas je z nenehnim ponavljanjem melodije/ritma odpeljala v mistični svet oziroma meditacijo. S pogumnim petjem ljudskih pesmi so nas razveselili otroci iz vrtca. Vzgojiteljice so
pripravile prestavo Kam so šle barve, ki se je srečno končala, saj je na koncu spet nastala
mavrica iz složnih barv. Nastopi so se nas dotaknili, a tudi mraz je naredil svoje in postopoma smo kapljali domov. Odšli smo z večjim zaupanjem vase in v ljudi okoli nas. Stvari le
niso tako črne, sploh za otroke.
Komaj čakamo naslednje leto. Oglejte si še fotografije s prireditve, ki govorijo kar same
zase.
.
Nina
37
razumljeno dobesedno
zabavne anekdote iz našega življenja
pismo
z obema hkrati
ABDITUS: pismo je bilo zelo
jasno napisano, ampak
iz tega se ni dalo ničesar
razumet.
DNO: te ni motilo, da je
bila z obema hkrati?
žan: niti ne, ker je bila večina časa z mano, le občasno je bila z njim.
HOROSKOP, ki to ni
10.12.-17.1. – Francoski korenček
18.1.-28.2. – Mikro pajek
29.2. – Polognjeni feniks
1.3.-10.4. – Cvileči rakec
11.4.-20.5. – Vegetarijanski komar
21.5.-30.6. – Nevihtni ananas
1.7.-7.8. – Atletska želva
8.8.-18.9. – Pritlikavi slonček
19.9.-29.10. – Oranžni spodtikavec
30.10.-9.12. – Slabovidni antizmaj
grd
zr: sem bil z eno punco, ki je
hotela, da sem grd do nje in
meni to ni bilo všeč. Potem je
srečala enega fanta, ki mi je
vrgel bicikelj v koleno. še
vedno sta skupaj.
starost
DNO: koliko sta bili
stari dvojčici?
žan: 6,7 let.
dno: A, torej jih je imela
(dvojčici op.a.) že nekaj
časa nazaj.
žan: ja, 6, 7 let.
zakaj govorim
dno: jaz ne govorim zato,
da bi bila pametna, ampak
zato, ker pozabim bit tiho.
Prvo pravilo: Pravil
ni (sam si izbereš,
kaj si; hkrati si lahko več znamenj).
Drugo pravilo: Znamenje polognjenega feniksa vedno
velja zgolj in izključno za ljudi rojene 29. februarja.
V primeru, da se s
tem ne strinjaš, glej
prvo pravilo.
33
NEVIHTNI ANANAS
Še predobro se zavedaš, da nevarnost preti vedno in povsod in da si v vsakdanjem življenju
stalno ogrožen, ker nikoli ne moreš vedeti,
kaj hudega se ti bo zgodilo. Do sedaj ti je bilo
delno v uteho vsaj zaupanje v to, da lahko nekatere krizne situacije preprečiš s skrbnim vzdrževanjem higiene in upoštevanjem vseh
zdravnikovih in zobozdravnikovih navodil ...
dokler se ni tvoji prijateljici, ki je bolj ali manj
vestno skrbela za ustno čistočo, nenadoma odlomil kos zoba, kar pomeni, da čisto nič ni varno! In
za povrh si dobil še skoraj panični napad, ko si iz
razmišljanja tvojega zelo modrega prijatelja razbral, da se ti to lahko zgodi v momentu, ko ordinacije ne delujejo in ti nihče ne more pomagati!
FRANCOSKI KORENČEK
Znašla si se v zelo neprijetni situaciji, ko si nič hudega sluteča vprašala
svojo simpatijo, ki ti je že dlje časa
všeč, zakaj ga ni bilo na prijateljevo
rojstnodnevno zabavo, ko si se pa
ti tako veselila druženja z njim, nakar pa se je izkazalo, da slednji nanjo sploh ni
bil povabljen. Ne razumeš kako je do tega prišlo,
ko je pa prijatelj, ki je vse to organiziral, vedno tako
pedanten, sploh kar se takih dogodkov tiče. Mogoče
bi bilo dobro, da ga povprašaš, kje je prišlo do napake
v komunikaciji, da se kaj takega v prihodnje ne bo več
zgodilo. Dobra priložnost, da se osebi, ki ti je pri srcu,
pokažeš v najboljši luči.
Čeprav zaradi slabega vremena eden od
tvojih prijateljev deluje že prav morilsko, si ti seveda mnogo bolj optimistična
in verjameš da se lepo vreme skriva že
za ... naslednjim tednom. Toplo sonce
bo olajšalo priprave na izpite ko se boš
lahko na udobni odeji sredi zelenice obdana s sončnimi
žarki učila za ocene ki bodo vse nedvomno odlične.
Obenem pa že planiraš neverjetne avanture, na katere se boš podala med počitnicami, ki bodo sledile temu
uspešno zaključenemu letu. Skratka, veselo na delo, saj ni
mogoče, da ti ob tolikšni dobri volji ne bi vse uspelo!
SLABOVIDNI ANTIZMAJ
40
MIKRO PAJEK
Glede na koledar, si se že
psihično pripravljala na prihod
vedno toplejših dni, a namesto
tega sedaj zmrzuješ pod odejo
oblečena bolj kot januarja.
Priznaš, da ti nobeno vreme ni
po godu, a bi se spodobilo, da se drži vsaj
neke logike letnih časov ... to pa ni res ničemur več
podobno. Mogoče bo v tem nelogičnem svetu vendarle treba poseči tudi po bolj neortodoksnih dejanjih in
pri katerem od starih bogov izprositi vreme primerno
času. Ampak kje začeti? Na Olimpu se očitno niso mogli zediniti kdo bo zadolžen za vreme, nordijski Freyr
deluje še kar obetavno, ampak v Asgardu se dogaja ve-
liko čudnih reči, po drugi strani pa ti eden izmed
tvojih znancev zopet ves paničen teži o nečem,
tako da bi morda povprašal kar Maje in jim ga ponudil ... v kratkem pričakujte izboljšanje vremena.
VEGETARIJANSKI KOMAR
CVILEČI RAKEC
Prijatelj ti je povedal za nekoga, ki se mu
je v soboto pozno popoldne poškodoval
zob. Točnih podatkov in okoliščin ne
poznaš, vendar te je to vzpodbudilo, da si
malo poizvedel, kje lahko človek poišče
pomoč ob takšni priliki. Iskanje je potrdilo tvoje sume, da te sistem bolj kot ne v
takih trenutkih pusti na cedilu, saj ti, ko se ordinacija
zapre, nihče ne bo mogel pomagati. Ko se tako dotakneš
meje varnosti, ki ti jo nudi družba te kar zmrazi od neprijetnega občutka negotovosti in si ne moreš pomagati,
da se ne bi spraševal, kakšne pošasti bivajo onkraj roba.
ATLETSKA ŽELVA
Kot kaže, sploh ni potrebno, da karkoli
počneš, da se ti kaj zgodi. Vrsti prigod,
nezgod in poškodb, ki so nastale kot posledica športov ali zgolj dejstva, da si se
premikala, se je pridružila četrtina zoba,
ki ti je nekega mirnega, zdolgočasenega
večera nenadoma ostala v rezini
nežnega belega kruha, ki si ga takrat
jedla. V vsem svojem presenečenju sploh nisi odkrila, da te tudi
boli, realizacija tega je prišla šele mnogo kasneje.
No, popravila zob so ponavadi precej dolgotrajni
projekti, tako da ti v tem primeru lahko skoraj z
gotovostjo napovemo del bližnje prihodnosti ....
PRITLIKAVI SLONČEK
S koncem zime (čeprav nisi prepričana, če jo je že
konec) se kot prvi spomladanski zvončki na ulicah večjih mest pojavijo tudi prvi turisti, ki v iskanju za znamenitostmi vedno znova nekako
najdejo ... tebe. Seveda se to ponavadi dogaja v
trenutkih, ko se tebi zares mudi in si že pozna
za sestanek/predavanje/službo. Oni imajo na voljo ves
čas tega sveta in te v polomljeni angleščini sprašujejo,
kje lahko vidijo neko stvar, za katero slišiš prvič v
življenju, dokler ti ne dokončno prekipi in se nič hudega
slutečega znebiš na ne najbolj prijazen način, za kar ti je
potem vselej žal. Mogoče bi bilo dobro, da se zaposliš na
kakšnem od turistično informacijskih centrov
in za dajanje informacij dobivaš tudi plačilo.
POLOGNJENI FENIKS
Ker tudi letos ni prestopno leto, si se odločil
praznovati svoj rojstni dan preprosto na ...
naključen dan v letu, ker si to tako ali tako ti
in ti to pripada. Pred tem si previdno na skrivaj
preveril koledarje vseh povabljenih in našel
termin, ko so vsi imeli čas in se nihče ni mogel
izgovoriti, da ne more priti. Zamislil si si prijetno druženje
na prostem ... ko se je nebo utrgalo in se oželo na vas. Ko
ste se tako premočeni umaknili k tebi domov, se je eni od
prijateljic odlomil kos zoba. Ker se je to zgodilo na tvoji
zabavi, si se počutil dolžnega zanjo kar najbolje poskrbeti
in vprašal za pomoč prijatelja, ki pa je s svojo razpravo o
problemih v zdravstvenem sistemu v totalno paniko spravil
drugega prijatelja.
Prijateljica ti je povedala za zabavo,
na kateri je bila pred kratkim in kaj
vse se je tam dogajalo. Seveda si bil
izredno ogorčen nad izdajo tvojih
prijateljev, ki te niso povabili zraven.
Še posebno si bil razočaran, ko si
slišal za nezgodo enega izmed ljudi
na zabavi, ki se mu je odlomil zob. To bi bila
idealna priložnost, da bi končno lahko nekomu nesebično pomagal, saj je tvoj oče zobozdravnik ... a seveda je to le še ena zamujena
priložnost. No, izgleda, da je vsaj tej prijateljici
še vedno mar zate, saj si se z dolgotrajnim
zasliševanjem prepričal, da je ona mislila, da si
bil povabljen in pač nisi mogel priti.
oranžni spodtikavec
Očitno lahko svojemu krogu
prijateljev dodaš še dva nova
... no, vsaj delno. Raznovrstni
poskusi interakcij in bizarna
srečanja s tvojima zasledovalcema, so namreč prerasla v
nenavadni ritual, ko greste
vsako jutro skupaj na kavo. Odkril si, da
sta namreč zelo dobra sogovornika, in
imaš sedaj z njima dolge in zanimive razprave o politiki in gospodarstvu, česar
za svoje preostale prijatelje ne moreš
trditi, saj niso sposobni slediti tvojemu
obširnemu poznavanju teme. Koristna pa sta postala tudi za ljudi v tvoji
okolici, saj sta edina dva ohranila mirno kri, ko se je prijateljici odlomil zob
in za razliko od vseh ostalih, dejansko
postregla z nekaj koristnimi nasveti.
DNO in Samantha
35
Posebna zahvala
Zahvaljujemo se Zavodu za usposabljanje
Janeza Levca, ki nam je odstopil prostore za
naša tedenska srečanja.
OD TU IN TAM - vse, kar bi najverjetneje spregledali
PIŠITE NAM
Slovenija ponuja kar nekaj adranlinskih parkov. Kateri pa vam najbolj leži?
Izberite med ponujenimi in si privoščite nekaj
adrenalinskih užitkov:
ČAS JE ZA
GLEDALIŠČE
Priskrbite si enega od
abonmajev v Šentjakobskem
gledališču Ljubljana za prihodnjo
sezono. Čaka vas kar nekaj dobrih
predstav:
http://www.sentjakobsko-gledalisce.
si/abonmaji
za vprašanja, mnenja,
deljenje osebnih
izkušenj, iskanje pomoči
in podpore ali če se nam
želite pridružiti:
http://www.aktivni.si/ostali-sporti/adrenalinskisporti/adrenalinski-parki-po-sloveniji/
Nekaj idej za poletno
vox.alia11@gmail.com
branje si lahko preberete tukaj:
http://www.siol.net/scena/top_de-
42
set/2010/08/top_10_knjig_za_poletje.
aspx
Ob poletnih vročih dnevih vam predlagamo, da se spravite v hladno senco in si
privoščite kakšen osvežilen frape.
Več tukaj: http://www.aktivni.si/prehrana/lahkirecepti/frape-za-vsakodnevno-osvezitev/
Slovenija je lepo, zato izkoristite proste
dneve za raziskovanje čudivitih krajev, ki
vam jih ponuja.
S pomočjo tega linka pa vam bo lažje:
http://www.kam.si/izleti/
Festival zvoka sonca in zabave:
Schengenfest 2013.
Nekaj poletne zabave ob dobrih koncertih in
osvežilni Kolpi si lahko privoščite od petka 2.8.
do nedelje 4.8.
odgovorna urednica:
Maša Tkavc
(kontakt: 040/642-266,
masa.tkavc@gmail.com)
oblikovanje revije: Maša Tkavc
DRUŠTVO AS
Tržaška cesta 2,
1000 Ljubljana
drustvo-as@gmail.com
031-675-111
FOTO (NASLOVNICA): Nevem
ostale fotografije pridobljene preko spleta