1. No category

Glasilo župnije
s Salezijanskim
Mladinskim Centrom
Ljubljana R akovnik
FEBRUAR 2013/ŠTEVILKA 2/LETO XXXI
VERA, NAŠ ŠČIT IN NAŠA ZMAGA
on Bosko je v sanjah pri devetih letih odkril svoje življenjsko
poslanstvo. Znašel se je pred množico fantov, ki so se pretepali,
preklinjali in počeli neumnosti… Zapodil se je med nje, da bi jih s
pestmi umiril in jim povedal, kaj je prav. Zaustavil ga je mož v belem,
Jezus, ki mu je dejal, da ne bo s pestmi poboljšal svojih prijateljev. Svojo mamo Marijo mu je dal za učiteljico. Marija mu je pokazala množico
divjih zveri, ki so se spremenile v pohlevne ovčke. Dejala mu je, da bo
to njegovo delo: nevzgojene mlade bo spreminjal v »poštene državljane
in dobre kristjane«.
Tudi pozneje je don Bosko še večkrat sanjal. Tako pripoveduje: V
oratoriju se je pojavila divja zver. Zapodila se je za fanti z ostrimi čekani. Vsi so pribežali k don Bosku. Pred njimi se je pojavila Marija: »Ne
bojte se«, je dejala. »Verujte. To je samo preizkušnja, v katero vas je
postavil moj Božji Sin.«
D
UVODNIK
Tedaj sem zaklical fantom: »Osrčimo se, sinovi! Poživimo svojo
vero, dvignimo svoja srca k Bogu.« Ko smo pokleknili k zaupni molitvi, smo bili po nadnaravni sili telesno dvignjeni visoko nad zemljo….
Zaslišali smo Marijo, ki je prepevala besede apostola Pavla: »Vzemite
nepremagljiv ščit vere…« In vsak od nas je prejel v roke ščit z obrobo
iz čistega zlata. Na sredi pa je bil svetleč diamant.
S ščitom vere smo se zapodili v boj z množico pošasti. Te so metale
v nas svinčene krogle, puščice in izstrelke vseh vrst. Vse se je odbilo ob
naših ščitih. Množica zveri se je prestrašena pognala v beg. Videl sem
še napis na čekanih glavne zveri: »brezdelje« in »požrešnost«. Zaslišal
se je Marijin glas: »To je vaša zmaga, ki premaga svet, vaša vera.«
Obhajamo leto vere. Tudi te don Boskove sanje so nam lahko spodbuda, da bomo poživili svojo osebno vero. Kmalu se bo začel postni
čas. Lahko nam je spodbuda, da se bomo bojevali proti brezdelju, požrešnosti ter drugim razvadam. S poglobitvijo naše vere bomo lahko
premagali vse divje zveri, ki nas danes ogrožajo.
vaš župnik Franc
VARUJ NAS MATI
2
februar 2013, številka 2
KORAKI
KRISTJANI MORAJO PLAVATI PROTI TOKU
Kristjani se po besedah papeža Benedikta XVI. ne bi smeli bati plavanja proti toku časa. Vera v Boga pogosto ni usklajena s trenutnim
razmišljanjem v družbi in od kristjanov zahteva držo, ki se razlikuje
od drugih načinov razmišljanja, je sveti oče dejal v svojem nagovoru
med splošno avdienco v Vatikanu. Vernike je pozval, naj ne podležejo
skušnjavi prilagajanja.
»Številni napačni idoli se pojavljajo danes. Če želimo biti pristni kristjani, se ne smemo bati plavanja proti toku«, je Benedikt XVI. zapisal
na svoj tviter profil https://twitter.com/Pontifex, ki mu trenutno sledi
že 2,57 milijona uporabnikov po vsem svetu.
»V številnih družbah je Bog postal 'veliki neprisotni', je dejal papež. Na njegovo mesto si je človek postavil podobe malikov, predvsem
podobo povsem samostojnega individuuma. »Tudi upoštevanja vredni
in pozitivni napredek v znanosti in tehniki je človeka zapeljal v iluzijo
premoči in neodvisnosti. In naraščajoči egocentrizem je v medčloveških odnosih in družbenih vedenjskih oblikah povzročil nemalo sitnosti«, je prepričan Benedikt XVI.
Pred okoli 5.000 gosti, ki so se zbrali v vatikanski dvorani Pavla VI.,
je papež izpostavil zgled Abrahama kot praočeta vseh vernikov. Ta se
je v celoti zaupal nevidnemu Bogu in pustil, da ga Bog vodi. To pa ni
lahka pot, saj dar vere vsebuje tudi dolžnost, da svojo vero zagovarjamo in ji stojimo ob strani.
VARUJ NAS MATI
3
februar 2013, številka 2
KORAKI
SVETOVNI DAN BOLNIKOV
Dragi bratje in sestre!
etos svetovni dan bolnikov spremlja bogato sporočilo prilike o
usmiljenem Samarijanu iz Lukovega evangelija. Od tod je vzeto
geslo: »Pojdi in ti delaj prav tako«/Lk 10,3/, je povabilo nam vsem, da
na obličju trpečega brata prepoznamo obličje Kristusa, ki je trpel, umrl
in vstal, ter tako odrešil človeštvo, pravi sveti oče v svoji poslanici.
Prilika o usmiljenem Samarijanu v duhovnem smislu predstavlja
splošno veljavno listino za vse, ki so poklicano ali prostovoljno v službi bolnikov in trpečih. Ta prilika izpred toliko let je vendarle vedno
»nova« in spodbuja, da jo človeštvo vzame resno in posnema lik usmiljenega Samarijana. V posnemanju se razodeva Božja ljubezen do bližnjega, ki je potreben naše pomoči, ne le telesne, temveč tudi duševne
in duhovne. Jasno se pred nas vse postavlja vprašanje, kolikokrat mi
spregledamo človeka, ki je tako ali drugače bolan, obtežen s preizkušnjo trpljenja. Morda se včasih ustrašimo konkretne pomoči, ki se nam
kaže, se ne znajdemo in zato raje spregledamo »ranjenega« človeka.
Preveč smo zavzeti z nalogami, ki so pred nami. Pomoč bi vsaj za nekaj časa onemogočila naše redno delo. Toda človeška notranja narava
vsakemu vzbuja vest, ki narekuje pomoč: Ustavi se in pomagaj! Ta drža
še posebej velja za nas kristjane, saj prav diakonija in karitas izražata
apostolsko sporočilo oznanjevanja današnjemu svetu. Če odklonimo
pomoč, smo lahko odgovorni pred družbo, še več, kot kristjani pred
Bogom in naš največji sodnik je naša vest.
Ko razmišljamo o usmiljenem Samarijanu, jasno spoznamo, da
moramo sodelovati v delu in izkazovanju konkretne pomoči. Kot je
Samarijan uporabil kot pomoč in dopolnilo bližnje gostišče in človeka
v njem, je potrebno tudi danes sodelovati na več ravneh. Na obče človeški ravni je potrebno sodelovanje v samem občestvu, konkretno v
župniji. Različne organizirane skupine za to delo morajo skupaj iskati
in načrtovati oblike pomoči in oskrbe za stalne in trenutne potrebe
v svojem okolju. Veliko premalo je, če je naša pozornost usmerjena
L
VARUJ NAS MATI
4
februar 2013, številka 2
KORAKI
le na čas velikih praznikov nekajkrat na leto. Stalno je treba skrbeti
za pomoč potrebnim. Ta ni le telesna, še več je potreb po prijaznem
pogovoru, pozdravu, poslušanju, obisku osamljene osebe. V letu vere
je tukaj veliko priložnosti za konkretno poglobitev naše osebne vere.
Sodelovanje pa je potrebno tudi na področju zdravstvenih in socialnih
služb, kakor odpiramo vrata posameznikom, da dobijo potrebno pomoč za zdravljenje ali izboljšanje njihovega stanja. Pastoralni delavci
pri svojem delu danes vedno bolj spoznavamo, kako potrebno je sodelovanje na široki ravni, če hočemo biti res učinkoviti pri svojem delu.
Bolniki so naši sodelavci, dejavni subjekt nove evangelizacije, je poudarjal že blaženi Janez Pavel II. Tudi njim omogočimo, da bodo začutili leto vere. Povabimo jih, glede na njihove možnosti, v občestveno
življenje župnije. To pa najprej pomeni, da bomo z njimi v nenehnem
živem odnosu. Spodbujali jih bomo, da storijo, kar jim je mogoče, in
tudi mi bomo prinašali prednje svoje želje in predloge. To bo največkrat prošnja za molitev in darovanje trpljenja. Tako postajajo tudi bolni
in trpeči usmiljeni Samarijani, ko s svojimi molitvami izmivajo naše
nepopolnosti in nedoslednosti in kličejo na vse božji blagoslov. O novi
evangelizaciji ne moremo govoriti brez trdnega zagotovila trajne molitve za blagoslov in razsvetljenje. Prenova Cerkve je bila vedno povezana z mnogimi molitvami in darovanim trpljenjem bolnih in trpečih
bratov in sester. To sicer nevidno in mnogokrat spregledano delo mora
spremljati vso našo prenovo in vsa naša načrtovanja. Poleg obiskov
omogočimo tudi našim bolnim, trpečim in še posebej umirajočim prejem zakramentov, predvsem pogostega svetega obhajila.
Bratje in sestre, naj bo svetovni dan bolnikov povezan tudi z molitvijo in obiskom svete maše. Molimo za naše bolne brate in sestre, za
bolniške duhovnike in njihove sodelavce, za vse zdravstvene delavce
in vse, ki so v službi bolnih in trpečih. Spomnimo pa se tudi tistih, ki
pripravljajo zakonodajo v naši državi. Naj bodo zvesti naravnemu čutu
in nravnim zakonom, da bodo spoštovali človekovo dostojanstvo od
spočetja do naravne smrti.
MOPZ pri SŠK
VARUJ NAS MATI
5
februar 2013, številka 2
KORAKI / UTRIP
MOLITEV IN POST ZA DOMOVINO
upnijska občestva, redovne skupnosti, združenja, skupine in posamezniki smo povabljeni, da molimo in darujemo post za domovino.
Med nami je veliko nasprotij, delovanja zla in greha. Potrebni smo
spreobrnjenja. Povabljeni smo k skupnemu prizadevanju, da bi se
osvobajali zla, postajali bolj ljudje in si med seboj pomagali. Zato pomnožimo naše molitve posebej v letošnjem postnem času.
Ž
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
vodna molitev je bila namenjena za pravo pamet v naši domovini.
Tema: Namen slovenskega pastoralnega načrta
Ugotavljali smo, da osebna vera pomeni osebno srečati in v resnici
spoznati Jezusa Kristusa kot živo osebo, ki nas osvobaja in osrečuje.
To nas spreminja od znotraj. Srečanje z Jezusom nas vabi v občestvo, v
srečanje z brati in sestrami.
Vse to je zajeto v izrazu nova evangelizacija, ki pomeni nova v gorečnosti, v metodi in v govorici, ki bo sprejemljiva za današnjega človeka.
Tri temeljna načela pastoralnih sprememb:
od množičnega krščanstva k občestveni in osebni veri;
od delne v celovito vero;
od poučevalne v dialoško in pričevalno govorico.
Navdihujemo se ob Božji besedi. Srečanje Jezusa s Samarijanko nam
je lahko zgled za naše živo pričevanje. Začne se s srečanjem v vsakdanjem življenju, ob vodnjaku. Ustvari se ozračje dialoga, zaupanja…
Tako se Jezus lahko dotakne tudi njenih ran… Tu se rodi iskanje smisla
in želja po odrešenju… Samarijanka veselo novico o Odrešeniku ponese svojim someščanom. In ti se sami prepričajo, da je Jezus Odrešenik.
U
VARUJ NAS MATI
6
februar 2013, številka 2
UTRIP
Tako lahko v en stavek strnemo bistvo pastoralnega načrta:
Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo
apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni
veri, k osebnem srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da
bi se lahko drug drugemu darovali v ljubezni.
Spregovorili smo še o praznovanju praznika sv. Janeza Boska, o
obisku njegovih relikvij v mesecu maju. Sprejeli bomo tudi razstavo o
življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih: med njimi salezijanec pomočnik Janez Ambrožič, ki živi tukaj na Rakovniku.
župnik Franc Brečko
ADVENTNE DELAVNICE
December 2012
letošnjem adventnem času je bila naša igralnica dvorišče ustvarjalnosti in dobre volje. Vse skozi advent so potekale različne delavnice, ki jih je skrbno vodil naš prostovoljec iz Nemčije Jan Wallisser.
Ustvarjali ste božične voščilnice, adventne venčke, božične okraske in
celo skupaj pekli božične piškote. Mnogo vas je bilo, ki ste se za trenutek ustavili in v svoj svet spustili kanček adventnega vzdušja.
V
KOLEDOVANJE 2012
an po božiču, na dela prost dan, 26. Decembra, smo se rakovniški animatorji, ministranti in še nekateri mlajši člani naše župnije, kot koledniki odpravili po hišah rakovniške župnije. Naša naloga
je bila, da smo pri vsaki hiši zapeli pesem o sv. treh kraljih in družini
predali sporočilo letošnjih kolednikov.
Koledniki smo se na dan koledovanja, na god sv. Štefana, zbrali ob
9ih zjutraj v SMC-ju, na Rakovniku. Imeli smo malo več kot pol ure
D
VARUJ NAS MATI
7
februar 2013, številka 2
UTRIP
časa, da smo se zbrali po skupinah, da je vsaka skupina dobila svoj
zemljevid in vse potrebno za koledovanje. Vsak si je tudi poiskal svojo
krono in obleko.
Nadaljevali smo z molitvijo, nato pa se je 12 skupin kolednikov odpravilo k družinam. Ob 14ih smo se vrnili v SMC in tam imeli kosilo
– hrenovke. Tisti, ki smo imeli še nekaj časa, smo se odpravili še tja,
kamor prej nismo uspeli, ker ni bilo časa. Ko so se še tisti zadnji vrnili v SMC, je bila ura približno 15.00. Bili smo zelo pridni, da nam je
uspelo, tako hitro zaključiti s koledovanjem. Imeli smo se lepo, saj smo
se zabavali, najedli, ob koncu dneva pa smo se še lahko posladkali z
dobrotami, ki so nam jih podarile družine.
Ana Hrbljan
KOŠARKARSKI TURNIR DON BOSCO V CELJU
soboto, 19.01.2013 je v telovadnici Osnovne šole Hudinja v Celju
potekal košarkarski turnir Don Bosco. Na njem je sodelovalo 5
ekip, ki sicer tudi nastopajo v salezijanski košarkarski ligi. Igralo se je 2
krat 10 minut in vsaka ekipa se je pomerila z vsako. Kar nekaj tekem je
bilo zelo izenačenih in na parketu smo tako spremljali neizprosen boj
za vsako žogo. Za prve favorite turnirja so veljali lanski zmagovalci, in
sicer ekipa GAS STATION. Seveda pa so imele tudi ostale ekipe svoje
načrte in cilje. Poudariti velja, da je celotni turnir potekal v športnem
vzdušju, kar je bil tudi osnovni namen turnirja. Po desetih odigranih
tekmah pa je bil vrstni red sledeč:
V
Mesto
1.
2.
3.
4.
5.
Ime ekipe
SMC Rakovnik
GAS STATION
SMC Celje 1
Rakovnik srednji
SMC Celje 2
Število zmag
4
2
2
2
0
Število porazov
0
2
2
2
4
Točke
8
6
6
6
4
Košarkarji ekipe SMC Rakovnik so tako osvojili še eno lovoriko.
Andrej SLADIČ
VARUJ NAS MATI
8
februar 2013, številka 2
UTRIP
RAZSTAVA ARHIVSKIH FOTOGRAFIJ, KI PRIKAZUJEJO
ŽIVLJENJE SLOVENCEV V BEGUNSKIH TABORIŠČIH NA
KOROŠKEM PO LETU 1945.
prostorih dvorane stare glasbene šole, župnije Rakovnik smo postavili razstavo, ki prikazuje življenje Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem po letu 1945. Tema razstave je torej
narodna, vseslovenska, vendar pa se o njej v vsakdanjem življenju malo
govori.
Na fotografijah srečamo ljudi, ki so maja 1945 bežali pred komunističnim pritiskom preko Ljubelja na Koroško. Nekaj fotografij je z
Vetrinjskega polja, večina pa predvsem iz taborišč Lienz oz. Peggetz
in Spittal ob Dravi. Slovenski begunci, ki so vsak zase preživljali hude
stiske, so v teh taboriščih ustvarili junaško zgodbo, saj so v skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskem okolju razvili red, disciplino, organizacijo, pridnost, visoko kulturo in narodno zavest, ki zbuja spoštovanje. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v Vetrinju tako rekoč
iz nič - ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti,
ki jih boste lahko malo zaslutili ob razstavljenih fotografijah.
Razstava, ki si jo lahko pogledate obsega majhen del bogatega arhiva, ki ga hranimo na Rafaelovi družbi. Kot boste videli, imajo mnogi
motivi tudi umetniško vrednost. Barvne fotografije pa sploh veljajo za
ene prvih posnetkov v tej tehniki.
Skozi taborišča so med drugimi šli legendarni zdravnik dr. Janez Janež – januarja smo obhajali 100-letnico njegovega rojstva, pisatelj Karel Mauser, ravnatelj Marko Bajuk, dr. Valentin Meršol, oba slovenska
kardinala Alojzij Ambrožič in Franc Rode, dr. Andrej Bajuk ter vrsta
drugih uglednih rojakov, tudi salezijancev. Salezijanec Janez Ambrožič, ki je vse to doživlja, živi na Rakovniku.
Kolikor je znano, večji del posnetkov pripada avtorjema Hočevarju
in Šetini.
V
VARUJ NAS MATI
9
februar 2013, številka 2
UTRIP
Razstavljene fotografije so oštevilčene z namenom in prošnjo, da jih
gledalci komentirate s
podatki in vprašanji ter to zapišete v za to pripravljen zvezek.
O času in dogodkih, ki jih predstavlja razstava govori knjiga Moj
begunski dnevnik, ki jo je napisal taboriščnik France Pernišek in je ob
razstavi tudi na razpolago.
Lepo vabljeni k ogledu!
Rafaelova družba
EJ, DEDI!
meri si nam reku: » Če kej ni prov, se vsedmo, pa se pogovormo,
gotov se da rešit«.
Pa se je Gape takoj oglasu: »Šefn, gremo najprej na kosiu, pa se
bomo pr miz zmenil.«
In seveda si iz resne dileme, takoj obrnu na štos, katermu smo se
vsi smejal.
Vedno si se rad z Laro »človek ne jezi se« špilou in zdaj???
Veš kok je Jakob zaskrbljen ko prau: »Dedi mi je traktor popravu,
kaj pa če se spet pokvari???«
In Tilen mora pripravit referat o batu in batnih obročkih. Ti bi mu
to tko dobr znal iz prakse
povedat in pokazat.
Anej bo imel kmalu spet tekmo v smučarskih skokih, pa bi se rad s
tabo marsikej še pomenu o
ta pravem odrivu.
Kaj pa jaz? Jaz bom pa zvečer spet v cerkvi pr maš na orgle igrou.
Veš, dans še posebej zate.
Pa čeprov vem, da te ne bom slišal rečt: »Luka dons si pa dobr špilou.« Vem pa, da ti bo vsaka zaigrana melodija, vsak pogovor, vsaka
premaknjena figurca na plošči, vsak nasvet in tudi popravljen
traktor ostal v spominu na nas.
Z
VARUJ NAS MATI 10
februar 2013, številka 2
UTRIP
Zato smo sklenil, da se bomo s tabo, od zdaj naprej drugač pogovarjal.... tko.... mal bolj od daleč.
Ti dedi, pa boš na svoj način pazu na nas...... A ne, da boš?!
vnuk Luka
DON BOSKOV DAN
e ob prihodu so nas pozdravili veseli animatorji. Stopili smo skozi
posebna vrata. Živa glasba mladih nas je pospremila v prostore salezijanskega mladinskega centra. Igra, klepet, kava, čaj so nas okrepili
v veselem razpoloženju.
Ž
VARUJ NAS MATI 11
februar 2013, številka 2
UTRIP
Molitev smo oblikovali ob liku misijonarja Andreja Majcna; potovali smo v razne konce sveta. Tako smo se ogreli za veliko igro ter delavnice. Lepo smo se sprostili. Malica je kar prav prišla. V uvodni molitvi nas je presenetila krasna pesem, ki so se jo naučili starši v pevski
delavnici. Po odmoru so nam še mladi s sosednje župnije Lj. Rudnik
zaigrali igro Kekec. Še posebej nas je navdušila harmonika na zaključku.
Vsi smo si zapomnili don Boskov stavek: “Hudič se boji veselih ljudi!” Zahvala animatorjem, ki so pod vodstvom kaplana Jureta ter staršev oblikovali res krasen program.
SODELOVANJE B PROGRAMA PRI MAŠI 26.1.13
nedeljo 26.1.13 so svoj doprinos župniji Rakovnik predstavili tudi
učenci B programa glasbene šole na Rakovniku. Tradicionalni
glasbeni dogodek, ki vsako leto zabeleži spomin na Janeza Boska, je
letos popestrilo več kot 50 pevcev in instrumentalistov. Za izbor pesmi
in interpretacijo orkestra je skrbel prof. Filip Firbas v pomoči ostalih
profesorjev Glasbene šole, za petje pa sta poskrbela mlajši mladinski
zbor pod vodstvom Gabi Španič in otroški zbor glasbene šole Rakovnik
pod vodstvom Urbana Tozona. Živahen program je zaokrožil prelepo
slovesno mašo, ki je privabila veliko število ljudi, tudi tistih, ki niso
redni obiskovalci takšnih dogodkov. Zahvala gre rakovniški skupnosti
za podpiranje in spodbujanje glasbene ustvarjalnosti mladih in seveda
vsem, ki ste s svojim trudom doprinesli k temu lepemu dogodku.
V
VARUJ NAS MATI 12
februar 2013, številka 2
KARITAS
PETA OBLETNICA SKUPINE STAREJŠIH RAKOVNIK
vala Bogu, da smo se pred petimi leti opogumili in začeli s srečevanjem skupine za starejše naše župnije enkrat mesečno pod
okriljem župnijske Karitas.
Dolgo smo premišljevali o tem, kako povabiti ljudi, kako organizirati srečanja, o primernem času srečevanja in še marsikaj in nas je bilo
kar malo strah, ali bo sploh kakšen odziv na naše vabilo. In odzvali ste
se, hvala Bogu, že na prvem druženju ste se zbrali kar v lepem številu in
vem, da vam ni žal, saj praznujemo že 5. obletnico srečevanj.
Hvaležni smo našemu župniku g. Francu Brečku, da nam je dal soglasje in prostor za našo idejo, da nekaj naredimo tudi za naše starejše
župljane. Hvala, da je prisoten z duhovno mislijo in molitveno podporo na vsakem srečanju in seveda g. Francu Drobniču za vsakokratno
sodelovanje in poživitev srečanja.
Ob našem 50. srečanju in 5. Obletnici, ki bo v torek 8. januarja
2013, se zahvaljujem vsem sodelujočim članicam /prostovoljkam Karitas, vodji naše Karitas in vsem udeležencem srečanj, ki na različne načine sooblikujete prijetna srečanja z idejami za temo dneva, s pripravo
srečanj, s telovadbo, s petjem, s pripravljenimi okusnimi dobrotami in
še mnogimi drugimi talenti.
H
VARUJ NAS MATI 13
februar 2013, številka 2
KARITAS
Ob 5. obletnici je vodja skupine Vika B. pripravila pregled dosedanjega dela v besedi in sliki - fotografije nekaterih srečanj in sledilo
je praznovanje. S svojo prisotnostjo sta nas presenetili vodja Karitas
Rakovnik Judita in direktorica Inštituta Antona Trstenjaka ga.mag.
Ksenija Ramovš.
Kratek pregled druženja, ki povezuje naše upokojenke-ce različnih
poklicev, talentov.
Vsako srečanje (drugi torek v mesecu) se začne ob 9h z molitvijo, ki jo
običajno vodi g. župnik ali g. Drobnič, ki je vedno z nami. Druženje se nadaljuje z mini telovadbo, to je par minut razgibavanja (op. ne rabiš telovadne opreme), nato pa sledi glavni del druženja, ki je zelo različen od meseca
do meseca: predavanje in pogovor, izmenjava mnenj, obujanje spominov
….
In zadnje pol ure je veselo praznovanje rojstnih dni prisotnih, petje,
klepet ob čaju…. In se zaključi ob cca 11h . Srečanje poteka v rotundi
župnišča.
Vsa leta je lepa prisotnost na teh srečanjih:min. 20, max. 41 oseb( v
glavnem smo gospe, pridruži pa se nam tudi nekaj možakarjev).
Osrednje teme srečanja so bile zelo različne. Na prvem srečanju,
15.1.2008, smo se prvič srečali in pogovarjali, kaj si želimo.
Že na drugem srečanju, 12.2.2008, je bil gost naš bivši župnik g.
Ciril Slapšak s temo: ''Vsako obdobje ima svoje bogastvo''.
Nato so sledile teme glede na priprave na cerkvene praznike: priprava na veliko noč in praznovanja po družinah nekoč in danes, o evharistiji…
Različni gostje so nam predstavili dejavnosti salezijancev in sester HMP:
sestra Ivana nam je predstavila dejavnost sester HMP v Sloveniji, misijonar
Vilko Poljanšek nam je predstavil delo v Ruandi, g. Potočnik nam je predstavil zavod Salezianum, g. Tone Ciglar je razsvetlil življenje velikega božjega
služabnika Andreja Majcna. Jure Babnik je povedal o romanju animatorjev
v Loreto in k p.Piju ter v Rim. Bogoslovec-jezuit Andrej Brozovič je z romanja v Indiji prinesel zanimivo pričevanje o skupini Pot v Indiji-misijoni.
Majda Petelin nam je predstavila molitveno skupino in drugič pričevala o
VARUJ NAS MATI 14
februar 2013, številka 2
KARITAS
veličini dogajanj v Medjugorju. Metodij in Marjeta Rigler sta nam pričevala
o svojem romanju v Santiago de Compostela, M. Kraljič nam je predstavila
knjigo o Magdaleni Gornik. Patronažna sestra Majda Zalar nam je merila
pritisk, naslednjič tudi krvni sladkor in dala nasvete za zdravje. Ga. Metka
Klevišar se je pogovarjala o kakovosti staranja, sobivanja, o odpuščanju. Ga.
Jana Dragar, soc .delavka, je predstavila stiske svojcev bolnikov z demenco.
Koristno je bilo poslušati in se pogovarjati o zdravi prehrani starejših z g.
Rokom Poličnikom (ZZV Kranj). B. Pirc Marjanovič nam je povedala, kaj
starejši človek sam lahko stori za svoje zdravje. Glede na veliko skreganost
ljudi je ga.Tadeja Vengar (Zavod Pamet) razložila pomen mediacije. Prav
nam bodo prišle misli g .Erzar Tomaža o odnosih med generacijami.
Poslastica druženj so bili kulturni prazniki, ki nam jih je poživil velik domoljub in pesnik g. Tone Kuntner. Srečanje nam je poživil tudi
g.Razboršek s kakšnim veselim odlomkom iz iger (Krjavelj).
In vsako leto nas je obiskal je sv.Miklavž in delil darila in dobre želje, ob njem smo obujali spomine na naša mlada leta.
Naša druženja so dvakrat poživili Sončki- otroci iz vrtca z vzgojiteljicama, ki so zaplesali, zapeli in se z nami igrali.
Še druge sezonske teme so bile: o vrtu z izmenjavo mnenj, o odnosih, o preteklosti, o porokah, o staranju. Včasih pa smo samo klepetali.
Hvala vsem gostom, ki ste nam posredovali veliko duhovnega bogastva, informacij, nasvetov, kulture, veselja, saj le skupno sodelovanje
sooblikuje celoto.
Predvsem pa hvala Bogu in Mariji Pomočnici za blagoslov in priprošnja za varstvo še v bodoče!
Ta predstavitev ni samo hvala, ampak tudi vabilo, da se opogumite
in se nam enkrat mesečno pridružite na Rakovniku, ker je skupina odprta, neobvezujoča in vsak je dobrodošel.
Sestavili: Vika Brozovič in Judita Petelin
ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana
Dežurstvo v februarju 21.02.2013 od 17h do 19h.
TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar!
VARUJ NAS MATI 15
februar 2013, številka 2
NAPOVEDNIK
POSTNA POSTAVA
ostni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja
na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo/letos 13. februar/ in na veliki petek/
letos 29.marec/. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in
se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do
začetka 60 leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je vse petke v letu. Zunaj postnega
časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim
delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže
vernike od izpolnjenega 14.leta.
Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja
olajšava za petke zunaj postnega časa.
P
PUSTNA SOBOTNA ISKRICA
adio Ognjišče in Nadškofijska Karitas Maribor vabita na pustni
ples z dobrim namenom
R
- na Pustno sobotno iskrico s Kvintetom Dori in Čarodejem Tonijem
Letošnje dobrodelno rajanje maškar bo v Športni dvorani zavoda sv.
Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano v soboto, 9. februarja, ob 12.00 uri.
Vabljeni! Najlepše družinske, skupinske in posamezne maske bodo
nagrajene. Vstopnine ne bo, darovi za krofe pa bodo letos namenjeni
opremi nevro terapevtske sobe za otroke s posebnimi potrebami v OŠ
Gustava Šiliha v Mariboru. Hvala!
VARUJ NAS MATI 16
februar 2013, številka 2
KOLEDAR
KOLEDAR:
FEBRUAR
03.02.,ned: 4. nedelja med letom. Sprejem animatorjev pri pol enajsti maši. Praznovanje ob don Bosku v cerkvi Marije Pomočnice ob 15.00 uri.
04.02.,pon: Srečanje katehetskega odbora.
07.02.,čet: Vabljeni na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo pripravlja glasbena šola. Prireditev bo v dvorani
glasbene šole ob 19. uri.
08.02.,pet: Prešernov dan; dela prost dan.
09.02.,sob: Pustna sobota v salezijanskem mladinskem centru.
10.02.,ned: 5. nedelja med letom.
11.02.,pon: Lurška Mati Božja – svetovni dan bolnikov. Srečanje župnijske Karitas ob 19.00 uri; župnijskega pastoralnega
sveta ob 20.00 uri.
12.02.,tor: Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri.
13.02.,sre: Pepelnica – začetek postnega časa. Srečanje zakonske
skupine Zvonci.
15.02.,pet: Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. Križev pot bo vodila župnijska Karitas. Starejša zakonska
skupina(SZR) in kafe banda bodo odšli na duhovni zaključek tedna k Sv. Jožefu v Celje.
17.02.,ned: 1. postana nedelja. Mašo ob pol enajstih bo oblikovala
Vera in luč.
20.02.,sre: Srečanje zakonska skupina Zvonci in Iskrice.
22.02.,pet: Postne duhovne vaje za mladino na Bledu do nedelje.
24.02.,ned: 2. postana nedelja. Spominski dan Marije Pomočnice.
Salezijanska misijonska nedelja.
25.02.,pon: Sv. Versiglia in Caravario, salezijanska mučenca. Začetek
zimskih počitnic: v Salezijanskem mladinskem centru
zimski oratorij.
27.02.,sre: Odhod na smučanje na Pohorje do sobote.
VARUJ NAS MATI 17
februar 2013, številka 2
KOLEDAR
MAREC
01.03.,pet:
02.03.,sob:
03.03.,ned:
Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali
bomo bolne in ostarele na domu.
Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu. Ob 9.15
bo molitev, ob 10.00 uri maša ob pobožnosti prvih petih
sobot v pripravi na 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Srcu Marijinemu in prihod don Boskovih relikvij.
Pobožnost bo tudi pri večerni maši. Dan odprtih vrat v
redovnih skupnostih in semeniščih bo v Dravljah.
3. postana nedelja.
V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVEGA ČLANA
Matjaž Prijatelj
VARUJ NAS MATI 18
februar 2013, številka 2
KOLEDAR
ČESTITAMO, DA STA BILA PRED BOGOM V
LJUBEZNI POTRJENA
Polona Gontarev – Klemen Bergant
V VEČNOST SO SE PRESELILI
Frančiška Dobrota/r. 1924/;
Emil Helmut Jan/r. 1944/;
Amalija Pirc/r. 1920/;
Vladimira Javornik/r. 1956/
VARUJ NAS MATI 19
februar 2013, številka 2
»V najtežjih preizkušnjah nam je
potrebna močna vera. Vera zmore vse.«
sv. Janez Bosko
Župnijski urad Ljubljana Rakovnik
Rakovniška 6, 1108 Ljubljana
tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28
www.donbosko.si/rakovnik
frenk@salve.si
smc.rakovnik@salve.si
POSTNI ČAS: Ob petkih
in nedeljah vabljeni ob
18.00 uri k premišljevanju
Jezusovega trpljenja ob
molitvi križevega pota.
Prijavite se skupine ali
družine, ki bi oblikovale
molitev.
POSTNE DUHOVNE VAJE:
»Poberi se, satan!« je naslov postnih
duhovnih vaj za dijake, študente,
mlade v poklicih. Bled: 22.-24. februar;
Cerknica: 1.-3. marec;
Pohorje: 15.-17. marec 2013
ZIMSKE POČITNICE:
V Salezijanskem
mladinskem centru bomo
ves teden organizirali
oratorij za otroke in mlade.
Od srede, 27. februarja do
sobote, 2. marca 2013 bo
smučanje za šolarje in družine na Pohorju. Prijavite
se lahko v romarski sobi,
v pisarni SMC-ja ali preko
spletne strani.