1. No category

Glasilo župnije
s Salezijanskim
Mladinskim Centrom
Ljubljana R akovnik
februar 2010, številka 2, leto XXVIII
VESELJE IN PONOS
nam vzklika novi nadškof Anton Stres.
Ponos nad Bogom, ki je naš Stvarnik. Ustvarjeni
smo po Božji podobi. Človek je sicer z grehom prinesel trpljenje in zlo. Veselimo pa se lahko Odrešenja. Jezus Kristus nam
s svojim trpljenjem in vstajenjem vrača našo podobnost z Bogom. On
je naš edini osvoboditelj in Odrešenik.
Cerkev nadaljuje njegovo poslanstvo. V to delo smo s krstom vključeni vsi kristjani kot udje istega telesa. Bolj kot so posamezni udje
usklajeni, povezani s središčem, bolj polno živi celotno telo Cerkve.
Cerkev v malem je naša župnija. Pred nami so volitve novega župnijskega pastoralnega sveta. Povezanost z župnijo in tudi odgovornost bomo pokazali s tem, da se bomo aktivno vključili v izbor novih
članov. V nedeljo, 21. februarja 2010 boste po maši na posebne liste
napisali tri primerne kandidate.
UVODNIK
KORAKI
Predlagani boste s sprejetjem pokazali, da želite biti dejavni člani
župnijskega občestva.
Po naši dejavni ustvarjalnosti želi Jezus današnjemu svetu prinesti
Odrešenje,
NEDELJSKA MAŠA; ZAČETNI OBRED –
SVATOVSKO OBLAČILO
ašo smo začeli z znamenjem križa, s čimer
smo izpovedali vero v Sveto Trojico … Duhovnik nam je že tudi zaželel, da bi bil Bog z nami vsemi.
M
foto: Mirko Anželj
vaš župnik Franc
Kesanje – klic k očiščenju vesti
Po križu in pozdravu sledi uvod v sveto mašo. To niso obvestila, paraliturgija, nagovori …; to ne sodi v mašo, take stvari je treba narediti
pred začetkom maše. Prav tako ne sodijo v mašni obred oznanila ob
koncu maše.
Duhovnik nas kratko uvede v skrivnost bogoslužja dneva; sestavni,
bistveni del je klic občestvu h kesanju. »Na Gospodov dan se zbirajte
za lomljenje kruha in za zahvalo. Pri tem najprej priznajte svoje grehe,
da bo vaša daritev čista.« (Didahe XIV)
Pa večkrat slišimo razne klice, kaj vse bi naj na začetku maše priznavali, obžalovali, česa naj bi se kesali in obdolžili. Tako slišimo, da
naj priznamo in obžalujemo: slabosti, napake, pomanjkljivosti, težave
… Kaj so to slabosti? To, da me boli glava? Kaj so to napake? To, da
imam protezo? Kaj pomanjkljivosti? To, da jecljam? V priznanje, kesanje in obžalovanje pri maši sodi samo greh, nič drugega, moja moralna
krivda. Priznati in obžalovati je treba greh in grešnost, in to vsak svojo,
osebno grešnost, sicer pred drugimi in pred Bogom.
Poskrbeti za svatovsko oblačilo
Preseneča nas, kako je bil Jezus ljudem blizu, imenovali so ga prijatelja
cestninarjev in grešnikov (prim. Mt 11,19), ki so se mu svobodno približevali. Mi kot povabljeni prijatelji sedamo skupaj z njim za mizo, da
bi obhajali daritev njegovega in našega življenja. Gostija odrešenih je
podoba maše, o kateri je govoril Jezus: od povabljenih na gostijo se ne
zahteva nič drugega, kakor samo svatovsko oblačilo (prim. Mt 22,12),
to je očiščena duša in mirna vest.
VARUJ NAS MATI
2
januar 2010, št. 01
VARUJ NAS MATI
3
januar 2010, št. 01
KORAKI
Vemo, da Jezusu nismo vredni odvezati jermen na obuvalu. Pri tem
ne gre za nikakršno lažno držo, pretvarjanje, ne gre za poniževanje,
ampak za (od)reševanje. Jezus pravi, da nas bo resnica osvobodila
(prim. Jn 8,32). K daritvi ne pristopamo kot sužnji greha,
ampak kot svobodni sinovi. (Nismo kot politiki, npr. kubanski
predsednik Fidel Castro, ki pride v ZN govorit o miru v vojaški uniformi s pištolo.) Ali kot kdo, ki samo drugim očita grehe …
Cerkev je včasih ravnala zelo strogo: javni grešniki (ki so težko grešili) so morali ostati pred cerkvijo in v raševini in pepelu prositi vstopajoče, naj se jih spomnijo pri daritvi maše, da jim bo odpuščeno in
bi spet bili sprejeti v oltarno občestvo … Danes smo nasprotno bolj
vzravnani in nas je težko spraviti na kolena tudi takrat, ko smo zares
grešili, celo težko in smrtno grešili. Samo zamislimo se, da smo prišli
na srečanje z živim Bogom! Mojzes se je moral sezuti na svetem kraju,
da se je lahko z Bogom srečal iz obličja v obličje …
Skozi vso mašo kesanje (vsaj trinajstkrat)
V celotnem mašnem obredu še večkrat obudimo kesanja, vsi ali duhovnik (tudi v imenu vseh) zase: začetno kesanje skupno vseh udeležencev; Gospod, Kristus, usmili se; v Slava molimo: Ti odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas …; duhovnik pred in po evangeliju reče: Vsemogočni Bog, očisti mi srce in ustnice … in: Evangeljske besede naj izbrišejo naše grehe; pri darovanju: Gospod, sprejmi nas ponižne in skesane
…; pri umivanje rok: Izmij, Gospod, mojo krivdo, in očisti me grehov;
v očenašu vsi molimo: Odpusti nam naše grehe; po očenašu duhovnik
v imenu vseh: Ne glej na naše grehe; Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas; pri Glejte, Jagnje, prosimo: Gospod, nisem vreden;
v tihi molitvi duhovnik zase: Reši me vseh mojih pregreh … Iz tega
lahko zaslutimo, da kesanje ni nekaj postranskega, kar bi lahko opravili
mimogrede ali celo opustili, ker zamudimo začetni obred maše ali smo
raztreseni ali morda kaj komentiramo.
Po povabilu k priznanju in obžalovanju grehov sledi nujno kratka
tihota … Vsak na kratko Bogu izpove svojo spoved. Potem: Usmili se
VARUJ NAS MATI
4
januar 2010, št. 01
KORAKI
nas, Vsemogočni Bog …, kar je kot nekakšna skupna odveza. To kesanje nikakor ne nadomesti zakramentalne spovedi, ki je za polno in
vredno udeležbo pri Evharistiji nujna, če smo težko, hudo – smrtno
grešili.
Kyrie, Christe, eleison – Gospod, Kristus, usmili se.
Vzkliki so kot kratke litanije, nadaljevanje kesanja, klic po Božjem
usmiljenju. Izraz je grški in je kot biser iz prvih časov krščanstva. Vsebuje pomenljivo in veliko sporočilo: v tem jeziku je bila napisana nova
zaveza; v tem jeziku se je najprej poganom oznanil evangelij; tako nas
danes povezuje z mnogimi rodovi in narodi.
Slava Bogu na višavah (ob nedeljah in praznikih)
To je prastara himna, zapisana že v 4. stoletju; najprej je bila jutranja
molitev ali hvalnica. Kot Marijina pesem Moja duša poveličuje Gospoda, tako je to himna vernikov Božji slavi – Presveti Trojici. Počasi so jo
uvajali v bogoslužje, najprej jo je molil samo škof … Slava je ena najlepših himen, pravi biser, ki se začenja z veselim božičnim oznanilom:
Slava Bogu!
Slava je himna, torej slavilna pesem. Vse oltarno občestvo bi jo moralo dejansko peti. Znane operne arije ne moremo (samo) recitirati. Za
slavo naj bi bile napisane preproste melodije, da bi jo vsi peli, pa žal …
Določilo pa kljub vsemu velja: če slave ne pojemo, naj jo vsaj recitiramo; ne moremo je kar tako nadomestiti s kakršno koli pesmijo. Med
petjem ali molitvijo slovesno stojimo kot pri državni himni.
Glavna mašna prošnja
Duhovnik uvede občestvo v glavno mašno prošnjo z: Molimo! V
kratki tihoti vse miruje (in ves čas molitve, bralci ne hitijo k ambonu
…). Prošnja je lahko recitirana ali peta po posebnem napevu. Duhovnik se v imenu vse Cerkve obrne k Bogu, vse občestvo pa sodeluje s
pripravo, s poslušanjem in s svojo pritrditvijo, ki jo izrazi z: Amen!
Tako bodi!
VARUJ NAS MATI
5
januar 2010, št. 01
KORAKI
KORAKI
S to prošnjo smo sklenili začetni mašni obred; sedaj smo pripravljeni poslušati Božjo besedo in sodelovati pri skrivnosti Evharistije.
»Naloga« do prihodnjega prvega petka.
Knjižice V zrcalu Evharistije zadnjič niso šle ... Vseeno vam svetujem
kakšno stvar, ki vas naj spominja na to, o čemer smo premišljevali. Pri
večerni molitvi v soboto pomislimo, kako bomo poskrbeli za svatovsko
oblačilo med nedeljsko sveto mašo, da se je bomo udeležili Bogu všečno in nam zveličavno!
Tone Ciglar
LETO DUHOVNIKOV
duhovnik sv. Janez Vianney: O obhajilu
sa bitja v stvarstvu potrebujejo hrano za življenje: zato je dobri
Bog dal, da rastejo drevesa in rastline; to je obložena miza, kamor
vse živali prihajajo po hrano, kakor kateri prija. A tudi duša se mora
hraniti. Kje je torej njena hrana? Ko je Bog hotel dati naši duši hrano,
da bi jo podpirala na življenjskem romanju, se je s pogledom sprehajal
po stvarstvu, pa ni našel ničesar, kar bi je bilo vredno. Tedaj se je ozrl
nase in sklenil, da se daruje. O duša, kako velika si, ker te more potešiti
samo Bog! Dušna hrana je Božje telo in kri. Duši zadošča samo Bog!
Samo Bog more nasititi njeno lakoto! Srečne so tiste duše, ki imajo srečo, da se v obhajilu združijo z našim Gospodom. V nebesih bodo sijale
kakor lepi dragulji, ker se bo Bog videl v njih.
Nič ni tako velikega kakor Evharistija! Postavite nasproti vsem dobrim delom sveta dobro prejeto obhajilo: vsa skupaj bodo kakor zrno
prahu pred goro. Molite, kadar boste imeli Boga v srcu; Bog vam ne
bo mogel ničesar odreči, če mu darujete njegovega Sina in zasluženje
njegove svete smrti in trpljenja.
V
VARUJ NAS MATI
6
januar 2010, št. 01
Če bi doumeli dragocenost svetega obhajila, bi se izogibali najmanjših napak, da bi imeli srečo, da ga prejmemo pogosteje. Svojo dušo bi
stalno ohranjali čisto v Božjih očeh. Duša, ki pogosto in vredno prejema Boga, bo lepa v večnosti! Telo našega Gospoda bo sijalo skoz naše
telo, njegova sveta kri skoz našo kri. Naša duša bo združena z dušo
našega Gospoda vso večnost. Tam bo uživala večno in popolno srečo.
Ko duša kristjana, ki je prejel našega Gospoda, pride v nebesa, poveča
veselje v nebesih. Angeli in Kraljica angelov pridejo k njej, ker prepoznajo Božjega Sina v tej duši. Tedaj je ta duša poplačana za vse trpljenje
in žrtve, ki jih je prestala v življenju.
Vemo, kdaj je duša vredno prejela zakrament Evharistije. Tako je
potopljena v ljubezni, prepojena in spremenjena, da je ne prepoznamo
več v njenih dejanjih, v njenih besedah. Ponižna je, blaga, redoljubna,
dobrohotna in skromna; z vsemi se ujame. To je duša, ki je zmožna
največjih žrtev.
Hodite torej k obhajilu, hodite se hranit z Jezusom, da boste živeli
zanj! Ne recite, da imate preveč dela. Mar ni božji Odrešenik rekel:
»Pridite k meni, vi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.«
Ne recite, da ga niste vredni. Res ga niste vredni, a ga potrebujete. Ne
recite, da ste grešniki, da ste preveč bedni in da se zato ne upate približati. Prav rad bi vedel, če bi rekli tudi, da ste preveč bolni, da bi si upali
poklicati zdravnika!
Vse mašne molitve so priprava na obhajilo; vse kristjanovo življenje
mora biti priprava na to veliko dejanje.
Vsak dan se moramo truditi, da bi bili vredni prejeti našega Gospoda. V prvi Cerkvi so prejemali obhajilo vsak dan. Ko so se kristjani ohladili, so telo našega Gospoda nadomestili z blagoslovljenim kruhom; to
je hkrati tolažba in ponižanje. To je res blagoslovljeni kruh, ni pa telo in
kri našega Gospoda! Če smo brez zakramentalnega obhajila, ga nadomestimo, kolikor se da, z duhovnim obhajilom, ki ga lahko prejmemo
vsak trenutek, kajti vedno moramo goreče hrepeneti, da bi prejeli Boga.
Kako velik si, človek, ki se hraniš in napajaš s telesom in krvjo Boga!
To je raj na zemlji: ni več bolečin, ni več križa. Kadar ste tako srečni, da
VARUJ NAS MATI
7
januar 2010, št. 01
KORAKI
ste prejeli Boga, čutite nekaj časa radost, balzam v svojem srcu. Čiste
duše so vedno take; tako jim ta združitev prinaša moč in srečo.
Kako srečni so ljudje, ki ob smrti prejmejo sveto obhajilo! Ob posebni
sodbi, ki nastopi takoj po smrti, vidi Bog Oče svojega Sina v njih; ne more
jih obsoditi na pekel. Vidite, kako pametno je prejeti sveto popotnico.
PISMO OB XVIII. SVETOVNEM DNEVU BOLNIKOV
ragi bratje in sestre! Letos obhajamo na praznik lurške Matere
Božje, 11. februarja, že XVIII. svetovni dan bolnikov. Geslo letošnjega svetovnega dneva bolnikov je »Cerkev v službi ljubezni trpečim«.
V letošnjem letu, ki je tudi leto duhovnikov in leto evharistije, saj se
pripravljamo na vseslovenski evharistični kongres, obhajamo petindvajsetletnico Papeškega sveta za pastoralo zdravja. Njegovo poslanstvo je
nadaljevanje misijonskega poslanstva Cerkve v služenju bolnim in trpečim v apostolatu usmiljenja. Predsednik Papeškega sveta za pastoralo
zdravja poudarja, da je ob bolniku duhovnik podoba Kristusa. Po zakramentih Cerkve, še posebej po spovedi, bolniškem maziljenju in evharistiji, ki jih podelijo duhovniki, Kristus bolnikom odpira pot ozdravljenja.
Kristus po duhovniku bolniku odpušča, ga drži za roko in mu govori:
»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre;
in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl«/Jn 11,25-26/. V
tej zvezi spodbuja vse verne, posebej bolne in trpeče, k velikodušnemu
darovanju molitev in trpljenja za duhovnike, da bodo zmogli s karitativnim delovanjem prinašati Kristusa, zdravnika telesa in duha. Prav tako
spodbuja, da bi v molitvi rožnega venca prosili za svetost duhovnikov.
Posebej naj se jih v molitvi spominjajo na prvi četrtek in prvi petek v
mesecu, pri češčenju svetega Rešnjega telesa in pri sveti maši.
Ne smemo pozabiti, da letos mineva tudi petindvajset let od apostolskega pisma O odrešenjskem trpljenju, ki ga je napisal papež Janez Pavel
II. S potrpežljivim sprejemanjem trpljenja, posebno še ob koncu svojega
življenja, je pokojni papež dal zgovoren zgled, ko je v pismu zapisal: »Na
D
VARUJ NAS MATI
8
januar 2010, št. 01
KORAKI
križu visi človekov Odrešenik, mož bolečin, ki je vzel nase fizično in
moralno trpljenje ljudi vseh časov, zato da moremo najti v ljubezni odrešilni pomen svojega trpljenja in veljavne odgovore na vsa svoja vprašanja«. Cerkev vidi v trpečih bratih in sestrah mnoge ljudi z nadnaravno
Kristusovo močjo. »Skrivnostno združen s Kristusom postane človek, ki
trpi z ljubeznijo in voljno predanostjo Božji volji, živa daritev za rešitev
sveta,« pravi pokojni papež Janez Pavel II. v svojem pismu. Tako bolečina, sprejeta z vero, postane vrata, da vstopimo v skrivnost Jezusovega
odrešilnega trpljenja in da dospemo z Njim v mir in srečo njegovega
vstajenja. Nato nadaljuje: »Čim bolj ogroža človeka greh, čim težje so
strukture greha, ki jih nosi v sebi današnji svet, tem večja je zgovornost,
ki o ima v sebi človeško trpljenje. In toliko bolj čuti Cerkev potrebo zatekati se k vrednosti človeškega trpljenja za rešitev sveta.« Iz skrivnosti
Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja črpa človeško trpljenje smisel
in polnost luči. V apostolskem pismu O odrešenjskem trpljenju je Božji
služabnik Janez Pavel II. o tem zapisal jasne besede: »Človeško trpljenje
je doseglo svoj vrhunec v Kristusovem trpljenju. Istočasno je stopilo v
popolnoma novo razsežnost in nov red: povezalo se je z ljubeznijo…,
s tisto ljubeznijo, ki ustvarja dobro, ko ga izpelje tudi iz zla, izpelje ga s
pomočjo trpljenja, tako kakor je najvišje dobro odrešenja sveta izšlo iz
Kristusovega križa, iz katerega nenehno jemlje svojo usmeritev. Kristusov križ je postal izvir, iz katerega vrejo reke žive vode.«
Ob osemnajstem svetovnem dnevu bolnikov nas nagovarja tudi poslanica svetega očeta Benedikta XVI. V poslanici sveti oče nagovarja
bolnike: »Vsi, ki teže občutite breme križa… vi, ki jokate… vi, ki ste v
bolečini neznani, opogumite se: vi ste ljubljenci Božjega kraljestva, kraljestva upanja, sreče in življenja, ste bratje trpečega Kristusa in z njim, če
hočete, rešujete svet. Iz srca se zahvaljujem osebam, ki vsak dan »opravljajo služenje bolnim in trpečim«, in sicer tako, da bo apostolat Božjega
usmiljenja, ki se mu posvečajo, vedno bolj odgovarjal novim zahtevam.
V tem letu duhovnikov je moja misel posebej usmerjena k vam,
dragi duhovniki, služabniki bolnikov, znamenje in orodje Kristusovega
sočutja, ki mora doseči vsakega človeka, zaznamovanega s trpljenjem.
VARUJ NAS MATI
9
januar 2010, št. 01
KORAKI
Vabim vas, dragi duhovniki, da si ne prizanašate, ko zanje skrbite in jih
tolažite. Čas, ki ga preživite ob preizkušanem človeku, je rodoviten v
milosti za vse druge razsežnosti pastorale.
Končno se obračam na vas, dragi bolniki, in vas prosim, da molite
in darujete svoje trpljenje za duhovnike, zato da bi mogli ostati zvesti
svojemu poklicu in da bi njihovo služenje obrodilo bogate duhovne
sadove za vso Cerkev.«
Po Jezusovem zgledu je vsak kristjan poklican, da v različnih in vedno novih okoliščinah podoživlja priliko o usmiljenem Samarijanu, ki
je prišel do človeka, ki so ga roparji pustili napol mrtvega ob poti. »Ko
ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na
njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v
gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarja, ju dal gostilničarju in rekel: »Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj
grede povrnil«/Lk 10, 33-35/. Na koncu prilike pravi Jezus: »Pojdi in
ti delaj prav tako!«/Lk 10,37/. S temi besedami se obrača tudi na nas.
Spodbuja nas, da se sklonimo nad telesne in duhovne rane tolikih naših bratov in sester, ki jih srečujemo na cestah sveta; pomaga nam razumeti, da z Božjo milostjo, ki jo sprejmemo in živimo v vsakdanjem
življenju, izkušnja bolezni in trpljenja lahko postane šola upanja.
»Kot sem zatrdil v okrožnici Rešeni v upanju«, pravi papež Benedikt
XVI., »v resnici človeka ne ozdravlja izogibanje trpljenju, beg pred trpljenjem, marveč sposobnost trpljenje sprejeti in v njem zoreti, v njem najti
smisel po zedinjenju s Kristusom, ki je trpel z neskončno ljubeznijo.«
Jože Poje, bolniški kaplan
POZDRAV NADŠKOFU STRESU
V IMENU LAIKOV LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE
KORAKI
izrazil svoje želje in pričakovanja. In če kaj pričakujem, če si česa želim
od Vas, potem si želim, da bi Vi veliko želeli in pričakovali od nas, svojih vernikov. Da bi bili do svoje črede zahtevni, kajti pot po kateri stopamo za Vami, je tesna in vrata, skozi katera moramo vstopiti, so ozka.
Želim si, da bi palica, ki jo držite v roki, ne bila le simbol pastirske
službe. Pastirju palica resda služi tudi za oporo, predvsem pa z njo vodi
čredo po pravih poteh, jo odvrača od slabe paše, tudi udari, če je treba
in brani pred volkovi in roparji. Želim si, da bi nas radi obiskovali na
naših župnijah. Ne le za posebne priložnosti in slovesnosti, ampak tudi
kar tako: da svojim najemnikom, svojim duhovnikom vlijete poguma,
predvsem pa, da spoznate svoje ovce in da ovce spoznajo Vas, da bomo
poznali vaš glas in Vam brez strahu in pomisleka sledili.
In, gospod nadškof, brez strahu, vaši verniki smo kristjani, še več:
katoličani in kot taki ponižni in potrpežljivi. Ne boste prvi pastir, s katerim bomo potrpeli, kakršenkoli že je in vas bomo spoštovali in ljubili,
četudi ne boste izpolnili naših pričakovanj. A več želja in pričakovanj
do vas gojijo, če se po svetopisemsko izrazim, volkovi, tatovi in roparji,
tisti, ki pravijo, da jih ne brigate in da se tudi Vi ne smete brigati zanje.
A če boste natančno pogledali, boste videli, da so ti volkovi, tatovi in
roparji le preoblečene in prestrašene izgubljene ovce. Zelo prestrašene
in zelo izgubljene. In tudi te so del Vaše črede. Pričakujejo, da jim boste
šli na živce! Ne razočarajte jih v njihovih pričakovanjih.
Biti škof je odgovorna in stresna služba. A prosim Vas, gospod nadškof, pokažite Sloveniji, da je Stres lahko tudi pozitiven!
Tudi roka, ki Vam jo ponujam ni le simbolna gesta, bonton, temveč
je konkretna ponudba, obljuba, ki Vam zagotavlja našo molitev, našo
pripravljenost in sodelovanje v ugodnih in neugodnih okoliščinah,
bodi prilično ali neprilično. V zameno za jasne besede, stvarna dejanja
in pravo pot. Vse zaradi evangelija!
poštovani gospod nadškof!
Pozvan sem bil, da vas v imenu vernikov ljubljanske škofije pozdravim. In tako stojim pred Vami, eden od koštrunov iz vaše črede, da bi
Gregor Čušin, dramski igralec
S
VARUJ NAS MATI 10
januar 2010, št. 01
VARUJ NAS MATI 11
januar 2010, št. 01
UTRIP
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
1. PREGLED DELA ŽPS NA ZAKLJUČKU MANDATA:
- Župnijski pastoralni svet zaključujemo petletni mandat. Pregledali
in pokomentirali smo delo v teh letih.
- Obravnavali smo teme, ki so bile pripravljene kot vodilo skozi pastoralno leto za župnijske pastoralne svete. Pripravljeno gradivo ni
bilo vedno razumljivo in praktično, da bi bilo uporabno za župnijo.
Bila pa je pobuda za tematiko ali določene stvari, ki smo jih delali v
župniji.
- Določene pobude ŽPS so bile v župniji uresničene. Mnoge pobude
še čakajo za naslednji ŽPS.
- Važno je, da nam ni vseeno za župnijo. Da smo pomoč v župniji še
naprej, da posredujemo informacije v svoje skupine (karitas, zakonske skupine, SMC, kateheti…) in da skupno delujemo v župniji.
- Prihodnjemu ŽPS želimo veliko uspeha pri delu, ker je ŽPS predvsem povezovalni element župnije.
- V ŽPS naj bodo vključeni župljani, ki se vključujejo v občestvo in
delujejo tudi v raznih skupinah: tako da je pokrito področje oznanjevanja (zakonske skupine, mladinski center, kateheza, glasilo,
molitvena skupina, zbori..), bogoslužja (zbori, križev pot, ZMP, molitvena skupina…) in dobrodelnosti (karitas, Vera in luč, skupina
starejših, romarski avtobus ...). Za živo skupino ŽPS pa je potrebna
tudi družabnost, izobraževanje, duhovnost in predvsem prisotnost
na srečanjih in skupnih dogodkih.
VOLITEV NOVEGA ŽPS: 21. februar 2010. V ŽPS bodo izvoljeni člani po dolžnosti, iz skupin in voljeni člani župnije. Želimo, da je čimveč
predlogov za nove člane ŽPS.
2. RAZNO:
Predlog za naslednji ŽPS: Po vzoru nekaterih župnij bi lahko enkrat
letno obhajali mašo za vse tiste, ki so se v tekočem letu upokojili.
Pripravila: Judita Petelin
VARUJ NAS MATI 12
januar 2010, št. 01
UTRIP
POTREBUJEM TVOJE ROKE
Don Boskov dan 2010
raznovanje don Boskovega dne je na Rakovniku pravi običaj. Že
vrsto let zapored posvetimo januarsko soboto družinam, druženju, veselju, delavnicam, molitvi in seveda don Bosku.
Tudi letos je bilo tako. Da se bo nekaj zgodilo, se je vedelo že nekaj
dni prej, saj so animatorji pridno pripravljal in krasili SMC. V soboto,
23. januarja pa je res napočil ta praznični dan.
Da je bilo jutro lepše, nas je ob prihodu pričakala dišeča kavica in
piškotki don Boskove babice. Ob klepetu s starimi in novimi prijatelji
smo počakali na molitev. Ugotovili smo, da Jezus nujno potrebuje naše
roke, s katerimi lahko poleg vsakdanjih opravil naredimo tudi dobra
dela za naše bližnje. Dobili smo broške v obliki rok, da nas bodo vedno
spominjale na dobra dejanja. Po molitvi so prišle na vrsto delavnice.
Veliki in mali smo se preizkusili v različnih smereh ustvarjalnosti –
nekateri v slikanju na velika platna, drugi v oblikovanju glinenih angelčkov, spet tretji v izdelovanju velike namizna igre Človek, ne jezi
se, nekateri pa so se trudili ukrotiti stiropor. Po napornem delu smo
bili kar pošteno lačni, zato so nam spretni animatorji pripravili malico.
Palačinke in hot-dogi so se res prilegli!
Po malici pa so nas čakala nova presenečenja. Rakovniška plesna
skupina Superpunce nam je prvič v svoji karieri zaplesala. Svoj prvi
nastop so opravile več kot odlično.
Na poti do telovadnice, ki se je tokrat spremenila v gledališče, smo
si ogledali še izdelke z božičnega likovnega natečaja, za konec pa nas je
čakala še lutkovna predstava, s kužkom Tobijo v glavni vlogi. Ta nam
je povedal in pokazal, da je najbolje, če si zadovoljen sam s seboj, saj
smo taki najlepši.
In tako je minil ta praznični don Boskov dan, poln ustvarjanja, druženja in veselja. Če imate drugo leto čas, se nam le pridružite in preživite sobotni dan malo drugače.
Lucija
P
VARUJ NAS MATI 13
januar 2010, št. 01
ZAKONSKA SKUPINA ZVONCI
aša skupina je nastala leta 2001, ker smo želeli po dobrem zgledu starejših zakonskih skupin tudi mi ustvariti svojo. Takrat je
delovala tudi skupina predšolskih otrok Zvončki. Ker pa smo bili mi
že veliki otroci, ki se osamosvajajo in ker smo si tudi mi želeli otrok,
smo se poimenovali Zvonci. Že od začetka ima naša skupina za svojega
člana duhovnika. Najprej je bil to Janez Potočnik, nasledil ga je Peter
Štumpf, zdaj pa je z nami župnik Franc Brečko. Mislimo, da je vloga
duhovnika v skupini pomembna. Naša razmišljanja osvetli z očmi vere,
stvari postavi na pravo mesto. Nepogrešljiv je na duhovnih vajah, ki jih
imamo vsako leto. Vedno več pa nam pomenijo tudi družabni vikendi. Tam se skupaj s otroki veselimo, da imamo prijatelje, s katerimi se
zavzemamo za družino, kjer so doma ljubezen, veselje, molitev in mir.
Teme za naša mesečna srečanja pripravljamo sami, izbiramo take, ki se
nam zdijo aktualne in poglabljajo odnose med nami.
Razmišljali smo o tem, kaj nam skupina pomeni, zakaj radi prihajamo na naša srečanja.
Zakonsko skupino doživljava kot zelo pozitivno izkušnjo v najinem
zakonu in življenju. Preko pogovorov v naši skupini pogosto spoznavava, da podobne probleme, kot jih imava midva v najini družini, zakonu, pri vzgoji otrok itd., doživljajo tudi najini prijatelji iz zakonske
skupine, zaradi česar nama je velikokrat lažje in nama pomaga, da se
o problemih lažje pogovoriva ter si dajeva spodbudo in podporo za
nadaljnjo rast.
Z velikim pričakovanjem sva se pred petimi leti vključila v zakonsko skupino Zvonci. Zelo rada se udeležujeva rednih mesečnih srečanj,
saj naju izmenjava izkušenj predvsem glede vere, krščanske vzgoje in
medsebojnih odnosov v družini bogati. Hvaležna sva, da našim duhovnim spremljevalcem, kljub veliki angažiranosti v župniji, uspe najti
čas tudi za naša srečanja. Prav toliko pa nama pomeni tudi naše druženje izven rednih srečanj, ki poleg poglabljanja prijateljstva kot celotne
družine za naju/nas predstavljajo sprostitev in veselje. Zares veliko sva
N
VARUJ NAS MATI 14
januar 2010, št. 01
NAŠI ZAKONCI
foto: Klemen Kunaver
NAŠI ZAKONCI
pridobila z zakonsko skupino in lahko rečeva, da so vsa pričakovanja
presežena.
Zakonska skupina nama daje možnost za srečanje, pogovor, druženje. Pomaga nama poglabljati vero in medsebojne odnose, povezuje
naju z župnijo ter daje priložnost za osebni stik z duhovnikom. Čas, ki
ga preživiva v zakonski skupini, je čas, ki je namenjen nama.
Imela sva to srečo, da sva se priključila zakonski skupini takoj po
poroki. Od vsega začetka nama srečanja in vse, kar z nama delijo drugi
pari, pomaga, da gradiva najin zakon in bogati naše družinsko življenje. Vsi se srečujemo s podobnimi problemi in se veselimo uspehov,
ki jih doživljamo mi in naši otroci. Vesela sva dobre družbe in idej ter
hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje , ki jih drugi pari delijo z nama.
Zvonci
VARUJ NAS MATI 15
januar 2010, št. 01
UTRIP
KARITAS
MINISTRANTI
KRUH ZA ŽIVLJENJE
ep pozdrav!
V januarju smo imeli zelo pester mesec. Nekateri ministranti smo
v soboto (23. 1.) bili tudi na don Boskovem dnevu, kjer smo se zabavali, ustvarjali, se kulturno udejstvovali, molili…
Nekaj naših mojstrovin si lahko ogledate v SMC-ju.
Nekateri ministranti so ostali po programu v »popoldanskem varstvu«, kjer smo si ogledali film Kung Fu Panda ter se zabavali v telovadnici SMC-ja.
Tri dni pred obletnico don Boskove smrti smo začeli tridnevnico,
kjer smo pogrešali naše dobre ministrante. Župnija občasno prižiga
alarmno luč ministrantom in upajmo da se bodo odzvali. Vztrajno naprej!
Če smo ministrante pogrešali pri tridnevnici, pa smo nad njimi bili
gotovo navdušeni na sam praznik, saj so nam polepšali liturgijo, ki jo
je vodil msgr. škof g. Jurij Bizjak. Njegov nagovor je na nas pustil zanimiv in navdihujoč pečat, ki je odseval njegovo modrost in poznavanje
svetega pisma.
Mitja in Vili
do mi je v življenju prvi dal v roke kruh? Bog mu povrni z mnogimi darovi v večnosti in na zemlji. Čutim in vem, da mi je z njim
podelil mnogo več. Kruh. Ne spomnim se ga po vonju, okusu in otipu.
In vendar sem začutil, da je lahko nekdo dober kot kruh. Ravno v kruh
je Gospod položil skrivnost življenja. Postregel nam je z njim z zakramentom Evharistije.
Vsak dan se ponuja kdo, ki ponuja svoj smisel. Sit, utrujen, zbegan,
ranjen, naveličan, prestrašen, s tesnobo v srcu , ostajam ob številnih
ponudbah. Kdo me bo povedel k temelju življenja? Brezštevilne poti,
križišča.
Kako naj te povabim, da Mu slediš? Morda je smisel tvoje poti zajet
v tistem prvem grižljaju kruha, ki si ga nekoč zaužil. Nekdo se je moral
zelo potruditi in svoje delo opraviti z veliko, darujočo ljubeznijo, saj je
vame vcepil seme ljubezni do bližnjega. Gospod je dal temu semenu
rast in pokazal smer križa kot pot, po kateri stopamo in pridemo na cilj.
Stopam po tej poti, pridruži se mi sestra, brat …
L
K
POSTNA AKCIJA 2010- KRUH ZA ŽIVLJENJE
V ŽK smo v preteklem letu pomagali mnogim našim župljanom: v
programu družin je 84 družin, 35 otrok, nad 50 starejših, 19 samskih.
Za nabavo hrane, položnice, za starejše, za otroke smo v preteklem letu
2009 porabili 5.285 EUR, to so darovi vaših odprtih rok ob dobrodelnih akcijah, posamezni darovi, darovi za adventne venčke.
Razdelili smo 118 paketov iz sredstev vlade RS, 3800 kg hrane in
4320 l mleka iz EU pomoči in še cca 4000 kosov druge hrane in higienskih pripomočkov iz pomoči ŠK in lastne nabave.
V župnijski Karitas se trudimo pomagati predvsem tistim, ki prejemajo socialno pomoč, ali celo te ne, ki sami ne zmorejo bremena in
iščejo pomoč: posamezniki v stiski (in z njimi družine), ki izgubijo
službo, ali ostanejo brez pravic (stečaji, odpustitve), posamezniki, ki
VARUJ NAS MATI 16
januar 2010, št. 01
VARUJ NAS MATI 17
januar 2010, št. 01
KARITAS
foto: Klemen Kunaver
KARITAS
DRUŽENJE ZA STAREJŠE V NAŠI ŽUPNIJI
Januarja je minilo že drugo leto druženja starejših v okviru naše župnije. Veseli smo, da se skupina zdaj redno srečuje vsak drugi torek ob 9h
v dvorani župnišča.
Čas hitro mine ob druženju, klepetu, mini razgibavanju, ob občasnih gostih, tudi praznovanjih in še bi lahko naštevali. Druženje je
namenjeno predvsem starejšim naše župnije: upokojencem, samskim,
ovdovelim, starejšim parom, v okviru katerega se boste redno srečevali,
kjer boste lahko poklepetali o doživetjih, izkušnjah, izmenjali mnenja,
stališča, ideje, se kulturno izpopolnjevali ipd. - zato še vedno vabljeni,
da se pridružite. Hvala vsem dosedanjim gostom za popestritev druženja.
Februarsko srečanje bo v znamenju kulturnega praznika – zato vabljeni v torek 9.02.2009 ob 9h v dvorano župnišča (prvo nadstropje
rdeče stavbe na koncu hodnika), zaključek cca ob 11h. Gost bo g. Tone
Kuntner, naš župljan, veliki kulturnik, domoljub.
Za ŽK Judita Petelin
doživljajo hude stiske zaradi neurejenih odnosov in nasilja v družini;
stiska zaradi bolezni, starostne težave … Veliko prosilcev je sram, da
prosijo. Naša pomoč je zelo omejena in 'gasi' trenutne stiske, večinoma sredstev porabimo za hrano in plačilo nekaj položnic, predvsem za
družine z otroki, za brezposelne, za starejše: za kurjavo, za stanarino, za
elektriko … Na žalost število prosilcev narašča in če želimo še naprej
pomagati ljudem v stiski v našem okolju, moramo zopet PROSITI in
upati.
S sredstvi postne dobrodelne akcije želimo pomagati družinam in
posameznikom v stiski v naši župniji, zato bo: V NEDELJO 7. marca
2010 PRED SVETIMI MAŠAMI možnost darovanja (hrana, denarni
prispevki) pred vhodi v cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Hvala za prav vsak dar!
VARUJ NAS MATI 18
januar 2010, št. 01
ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana
Dežurstvo v marcu, 04.03.2010 od 1730 do 1900
TR: 02058-0253398959 NLB
VARUJ NAS MATI 19
januar 2010, št. 01
INTERVJU
MIHAELA ŽNIDARŠIČ
Si ena izmed laičnih katehistinj v naši
župniji. Kako je pri tebi prišlo do te odločitve?
Na Katehetsko pastoralno šolo sem
se vpisala zaradi tega, da bi se poučila o veri. Da bi bolj spoznala, v
koga verujem in kakšno je mnenje
Cerkve. Osnovni program je dvoleten, sledili pa sta še dve leti bolj
pedagoških predmetov. V četrtem
letniku je obvezna praksa - eno leto poučevanja verouka, pa sem rekla, da je stvar treba dokončati in
sem začela z veroukom. Potem pa
me je potegnilo. Ugotovila sem, da
v sebi že iz otroštva gojim neko željo, da bi bila učiteljica. Mislim, da
te Bog pripravlja za nekaj in če narediš korak v tisto smer, potem tudi
tja prideš.
VARUJ NAS MATI 20
Ampak željo po poučevanju si deloma
uresničila že prej, ko si 15 let vodila
mlajšo skupino Utrinkarjev.
Pri Utrinkih je šlo za nekaj drugega. Na začetku je bila mogoče
prisotna želja po tem, da bi tiste
sposobnosti, ki sem jih odkrila pri
sebi, nekje izrazila. In potem, ko
smo se ujeli, sem videla, da je to to.
Veliko mi je bilo dano, saj mi nihče
ni rekel, kako naj delam z mladim
človekom, pa nam je kar dobro šlo.
In to mi je takrat postal izziv: kako
mladega človeka pripeljati od konca osnovne šole in nekje do dvajsetih let, ko že bolj zrelo razmišlja.
Vesela sem bila, ko so kasneje pripeljali v skupino svoje pare in je
tako že nastajala neka zasnova za
zakonske skupine.
januar 2010, št. 01
INTERVJU
Kako danes vidiš otroke in mlade?
Osnovnošolci so po eni strani veliko sami, saj so starši veliko odsotni, po drugi strani so pa precej
razvajeni – ni se jim treba odločati za tisto, kar bi se že lahko in
jim tudi ni naložena odgovornost
za tisto, kar so že sposobni odgovarjati. So pa otroci tudi zelo vedoželjni, ampak jim mi s svojim
načinom šolskega in tudi veroučnega sistema ne spodbujamo želje
po znanju in vedenju. Šola daje
neke dokončne odgovore, cel kup
izdelanih delovnih zvezkov, nekaj,
kar otrok vidi, dopolni in se lahko
počuti kot bedak, namesto da bi v
otroku spodbudili željo, da bi bil
radoveden, da bi se o stvari še bolj
pozanimal in tisto bi mu tudi ostalo. Moj poudarek pri delu z otroki
je in to jim tudi povem: »Želim, da
razmišljate s svojo glavo in da se
upate povedati svoje mnenje.«
Mlade ljudi pa vidim kot tiste, ki se
nahajajo v neki stiski. Vsi vidimo,
kako deluje današnja družba. Mladi so tisti, ki naj bi se upirali tej nemoralnosti in pokvarjenosti, ampak se ne morejo, ker imajo doma
polne hladilnike, ker se jim v otroštvu ni bilo potrebno za nič truditi, ker jih nihče ni učil razmišljati s
VARUJ NAS MATI 21
svojo glavo ... So pa v obdobju, ko
se je treba za nekaj boriti in proti
nečemu kljubovati. Če ti starši vse
dovolijo, čemu boš pa kljuboval?
Ampak mladostnik se mora upirati, on mora videti, kaj zdrži njegove napade in kaj lahko on doseže.
S permisivno vzgojo jim to uničimo. In to, da danes hodijo melanholični naokrog, je odraz celotne
družbe, ne le odraz vzgoje posamezne družine. Hvala Bogu, da vidimo na Rakovniku mlade, ki kažejo
drugačno sliko. Z vero in prostovoljnim delom gradijo svojo prihodnost. Spodbujajmo jih pri tem.
Kaj se ti zdi, da lahko naredi katehet v
eni verouka na teden? Čemu daješ poudarek?
Ko hodim na srečanje katehetov s
področja Ljubljanske nadškofije,
velikokrat pride na dan vprašanje,
ali smo kateheti le neki vzdrževalci reda, saj je veliko težav z vedenjem. Vsak katehet mora pri sebi
razčistiti, zakaj to dela. Če ne delaš tega zaradi vere in zaradi ljubezni do otrok, potem tega ne moreš delati.
Osnova kateheze je odlomek iz
Svetega pisma, kar pomeni, da se
učimo poslušati, kaj nam Bog gojanuar 2010, št. 01
vori. Vnaprej si pripravim katehezo, a se tega ne držim togo. Otroke vprašam, kako oni živijo, kako
oni na te stvari gledajo, da iz svoje izkušnje pridejo do tega, kje jih
Bog nagovarja. Danes otroci veliko sprašujejo tudi o veri in pomembno je, da ne dobivajo nekih
dokončnih odgovorov. V otroku
moramo vzbuditi željo, da bo iskal
Boga, ki je skrivnost.
Poleg kateheze zelo spodbujam
branje za Slomškovo priznanje,
saj imam ob tem priložnost nagovoriti posameznika. Druga stvar,
ki jo spodbujam, je botrstvo. Že s
prejšnjo generacijo smo bili botri
punčki iz Kambodže in sedaj to s
petim razredom nadaljujemo. Tretja stvar pa je zbiranje rabljenih
znamk za misijone.
Kako pristopaš k staršem veroukarjev?
To je področje, o katerem bomo
morali kateheti še kaj več reči in
se izobraziti. Vprašamo se, kako
pomagati družinam, da bi bili to,
kar otroci pri verouku slišijo, doma
dejansko sposobni živeti. Srečanja staršev so priložnost, za katero upam, da jo bomo v prihodnosti bolj »izrabili«. Namenoma ne
poimenujem tega roditeljski sestaVARUJ NAS MATI 22
INTERVJU
INTERVJU
nek. Ko bo to zaživelo kot srečanje
staršev, bomo na pravi poti. Tukaj
čutim veliko odgovornost in velik
izziv. Vidim, da rabijo starši veliko spodbude, razumevanja in tudi
pohvale, saj se nahajajo v najbolj
obremenjenem obdobju svojega življenja.
malo bolj v stik z njimi. Govorili
so tudi o duhovnem spremljanju.
Tudi sama imam duhovnega spremljevalca in moram reči, da mi je
v zadnjih letih to ogromno pomagalo, da sem si razčistila določene
stvari, pogled na Boga in pogled
nase. Letos hodim tudi v Šolo za
poslanstvo, na program Duhovno spremljanje. Naloga spremljevalca je, da ti pomaga vzpostaviti
pristen odnos z Bogom in v Cerkvi
je vse več povpraševanja po spremljanju.
Kako zmoreš početi toliko stvari, čeprav si žena in mama treh osnovnošolskih otrok?
Zavedam se, kakšno vlogo ima v
mojem življenju mož, ki me podpira, vem da tudi on potrebuje moj
čas in ga potrebujejo tudi otroci.
Druga stvar, ki mi omogoča tak urnik, pa je to, da sem doma; v službi nisem že skoraj sedem let. Sedaj
pomagam tašči pri skrbi za tasta,
ki je po kapi ostal invalid. Veliko
premišljujem o tem, koliko zmorejo otroci storiti sami in se trudim
ne delati namesto njih. Veseli me,
da lahko vse, kar delam, delam z
veseljem.
Se si ti zdi, da imaš prednost kot laik?
Ja, ker sem sama mama in žena.
Zame največji izziv v življenju: biti
mama. Ko si v tem zadovoljen, lahko delaš še sto drugih stvari. Prednost imam tudi zato, ker so starši
veroukarjev večinoma moja generacija, imajo otroke stare toliko kot
jaz, pa tudi sama imam izkušnjo
zakona. Starši si verjetno težje
predstavljajo, da jih razumeta sestra ali pa duhovnik, ker živita redovno življenje, čeprav tudi onadva gradita odnose v skupnosti.
Svojo prvo generacijo veroukarjev
si peljala od petega do sedmega razreda. Kako gledaš nanje sedaj, ko
se pripravljajo na birmo?
Težko sem se ločila od njih in prvo generacijo verjetno dolgo nosiš
v srcu. Težko mi je bilo, ko smo se
poslovili. Letos jih vidim, ko prihajajo k maši in na birmanske skupine in vsi so tako veliki, samo jaz
januar 2010, št. 01
sem ostala majhna. Molim zanje,
da bi jih Sveti Duh navdihnil, da
bi imeli željo ostati verni.
Od kod črpaš duhovnost?
Pogovor z Bogom je tista osnova,
ki jo bolj ali manj gojim ves čas na
tak ali drugačen način. Prav gotovo brez iskanja, kje dobiti vzpodbudo, kje dobiti razlago, kako odkriti, kaj Bog hoče od mene, brez
tega ne bi bila tu, kjer sem.
V mladosti me je najbolj nagovoril duhovnik g.Vinko Kobal (gibanje Pot), ki je znal mlade navdušiti
za pravo pot v življenju. Pomembne se mi zdijo tudi redne duhovne
vaje. Na Katehetsko pastoralni šoli
jih vodijo jezuiti in tam sem prišla
VARUJ NAS MATI 23
pogovarjala se je Alenka Račič
januar 2010, št. 01
NAPOVEDNIK
NAPOVEDNIK
NIK
NAPOVEDNIK
KOLEDAR
POSTNA POSTAVA
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na
veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del,
ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le
enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post
veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je vse petke v letu. Zunaj postnega
časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim
delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže
vernike od izpolnjenega 14.leta.
Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja
olajšava za petke zunaj postnega časa.
FEBRUAR
DEKANIJSKO ROMANJE V LURD
Od 24. do 29. aprila 2010 bo organizirano dekanijsko romanje v Lurd
in Bernardkino mesto Nevers. Za prijavo in podrobnejše informacije
se oglasite pri župniku. Potovali bomo z dvema avtobusoma. Prijave
zbiramo do konca meseca februarja oziroma do zapolnitve mest.
VARUJ NAS MATI 24
januar 2010, št. 01
07.02. ned 5. navadna nedelja.
08.02. pon Slovenski kulturni praznik..
09.02. tor Ob 9.00 srečanje starejših
ih v
župnijskih prostorih.
čer s
10.02. sre Ob 20.00 v gradu Grajski večer
pesnikom Tonetom Pavčkom.
11.02. čet Svetovni dan bolnikov.
12.02. pet Informativni dnevi: Gimnazija Želimlje, škofovi zavodi
Šentvid…
13.02. sob Odhod na smučanje v Dominikov dom na Pohorje.
14.02. ned 6. navadna nedelja. Ob 14.00 srečanje Vera in luč.
15.02. pon Zimske počitnice za otroke.
16.02. tor Pustni torek.
17.02. sre Pepelnična sreda. Začetek postnega časa.
18.02. čet Začne se zimski oratorij. Ob 20.00 večer ritmično-duhovne glasbe v gradu.
19.02. pet Ob 17.00 priprava na krst za starše in botre. Postne duhovne vaje za mladino v Cerknici. S starejšo zakonsko
skupino gremo na duhovne vaje v Novo mesto.
21.02. ned 1. postna nedelja. Krsti po maši ob 11.30. Po vsaki maši
izbira članov za župnijski pastoralni svet.
22.02. pon Srečanje srednje zakonske skupine.
24.02. sre Spominski dan Marije Pomočnice. Ob 9.15 molitev, ob
10.00 maša in nato skupno druženje za člane ZMP. Vabljeni tudi vsi drugi. Srečanje bo imela zakonska skupina
Iskrice.
26.02. pet Za mladino postne duhovne vaje na Bledu.
28.02. ned 2. postna nedelja. Ob 15.00 maša ob salezijanski misijonski nedelji.
VARUJ NAS MATI 25
januar 2010, št. 01
NAPOVEDNIK
NAPOVEDNIK
MAREC
01.03. pon
02.03. tor
03.03. sre
04.03. čet
foto: Klemen Kunaver
Srečanje katehetskega odbora.
Ob 19.00 sestanek za starše 4., 5. in 6. razreda.
Ob 19.00 sestanek za starše 1., 2. in 3. razreda.
Prvi četrtek: uro pred večerno mašo molitev pred najsvetejšim za duhovne poklice.
05.03. pet Pobožnost prvega petka v pripravi na evharistični kongres. Obiskali bomo bolne in ostarele. Birmanci bodo šli
na duhovni vikend v Stično. Duhovne vaje za mlade v
Veržeju.
06.03. sob Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu. Ta dan
bo dan odprtih vrat v semenišču in redovnih skupnostih.
07.03. ned 3. postna nedelja. Pred vsako sveto mašo bo možnost
darovanja hrane in denarnih prispevkov za pomoč družinam in posameznikom v stiski v naši župniji.
Radio Ognjišče vabi na pustni ples z dobrim namenom - na PUSTNO
SOBOTNO ISKRICO s čarovnikom Gregom, ki se bo dogajal v soboto, 13. februarja, ob 13. uri v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v
Šentvidu. Vabljeni, najlepše maske bodo nagrajene. Vstopnine ni, darovi za krofe pa bodo namenjeni gradnji ambulante in kulturnega centra v Amazoniji, v Braziliji, kjer deluje misijonarka s. Agata Kociper!
V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVEGA ČLANA
Jon Plut
ČESTITAMO, DA STA BILA PRED BOGOM
V LJUBEZNI POTRJENA
Tina Šentak – Gregor Štojs
V VEČNOST STA SE PRESELILI
Ivanka Šmuc/r. 1928/; Anica Kavčič/r. 1921/;
VARUJ NAS MATI 26
januar 2010, št. 01
Glasilo izdaja Župnija Rakovnik
Uredila: Alenka Račič in Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver
VARUJ NAS MATI 27
januar 2010, št. 01
Drage sestre in dragi bratje, dragi prijatelji,
dragi člani naše Cerkve, naše nadškofije. Rad bi
le, da bi si naše poslanstvo vzeli k srcu in da bi
nas prevzelo veselje, ponos, pogum in zaupanje ob
zavesti, da smo pridruženi poslanstvu Jezusa
Kristusa in njegove Cerkve za osvobojenje
in odrešenje sveta in slehernega človeka.
nadškof Anton Stres
ob umestitvi
Župnijski urad Ljubljana Rakovnik
Rakovniška 6, 1108 Ljubljana
tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28
www.donbosko.si/rakovnik
frenk@salve.si
smc.rakovnik@salve.si
Od 13. do 17. februarja vabljeni v Dominikov dom na Pohorje
na smučanje. Od 18.
februarja do 20. februarja pa bo še oratorij na
Rakovniku v SMC-ju
V postnem času
vabljeni ob petkih in
nedeljah ob 18.00 k
molitvi križevega pota.
Skupine vabljene, da
boste vodile molitev.
V sredo, 17. februarja na pepelnico
je začetek postnega časa. Na ta dan
smo vabljeni k obredu pepeljenja in k
strogemu postu, ko se vzdržimo mesa
in se le enkrat do sitega najemo.