Glasilo župnije s Salezijanskim Mladinskim Centrom Ljubljana R akovnik MAJ 2012/ŠTEVILKA 5/LETO XXX PO MARIJI K JEZUSU elenje, cvetje, toplo vreme nas razveseljuje v teh prvih dneh Marijinega meseca maja. Kot bi se nam približalo »Božje kraljestvo«. Mnogi so v prejšnjem stoletju obljubljali Božje kraljestvo na zemlji. Vstajale so vedno nove ideologije. Ljudje so jim množično sledili. Prinesle pa so razdejanje in uničenje. Znanost, tehnika sta se razvijala v neskončnost. Potrošništvo je obljubljalo neizmerno število materialnih dobrin. Užitka ne bo konec. Pravi raj na zemlji. Vse se je sesulo v gospodarski krizi, ki je ni videti konca. Množice brezposelnih so na kraju preživetja. Revščina, lakota v svetovnem merilu se samo še poglablja. Je potemtakem Božje kraljestvo na zemlji iluzija? Že pred dva tisoč leti je Jezus oznanjal: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«/Mr 1,15/ Božje kraljestvo torej ni v kopičenju materialnih dobrin in užitka… Je pa v spreobrnje- Z UVODNIK nju življenja in mišljenja; v moralni prenovi. »Bog je ljubezen« je zapisal papež Benedikt XVI. že v svoji prvi okrožnici. Božja ljubezen torej prihaja med nas; zaživeli naj bi jo v medsebojnih odnosih. Kristjani smo poklicani, da iščemo in gradimo Božje kraljestvo: v svoji družini, v šoli, v službi, v župniji – torej v svojem vsakdanjem življenju. Letos bomo tudi v šmarničnem branju odkrivali poti Božjega kraljestva. Evangeljski liki nam bodo pomagali odkrivati in zaživeti prave drže v okolju današnjega življenja. Vstali Zveličar je apostolom vlival upanje in vero s prikazovanji. Njegova Mati Marija jim je s svojo prisotnostjo pomagala to vero utrjevati. Marijina vera bo tudi nas spremljala v tem mesecu maju. Naj nam bo opora v letu vere, ki ga napoveduje papež Benedikt XVI. Marija je v sebi oblikovala Kristusa, naj ga tudi v nas vaš župnik Franc VARUJ NAS MATI 2 maj 2012, številka 5 KORAKI PRVI PETKI v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska 2015 7. Sv. Janez Bosko in misijoni 13. (6.) aprila 2012 alezijanci imamo v svojem grbu od leta 1884 izpisano geslo: »Daj mi duše, drugo vzemi!« Ta napis pa je don Boskovo sobo krasil že od leta 1850. Don Bosko je v svoji sobi na delovni mizi imel globus; večkrat je zrl vanj in s pogledom objemal vsa prostranstva sveta: »Ko bi imel zadosti salezijancev, bi jih poslal po vsem svetu …« Priganjala ga je Jezusova misel: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu« (Mr 16,15). V živo ga je zadela tudi misel apostola Pavla: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal« (Gal 2,14). Tudi apostol Jakob ga je v svojem pismu spodbujal: »Tako je vera brez del mrtva« (Jak 2,26). Že kot bogoslovec je resno razmišljal, da bi se podal na misijonsko pot v Afriko, k čemur ga je spodbudilo mučeništvo frančiškanov v Afriki. Mislil je, da bi kot frančiškan to postal lažje kot škofijski duhovnik, zato je nameraval postati frančiškan. Davnega leta 1848 je don Bosko dejal: »O, ko bi imel veliko klerikov, bi jih poslal evangelizirat v Patagonijo …« Ko je po letu 1860 imel vse več salezijancev, so se njegova misijonska prizadevanja pomnožila. Do leta 1874 je don Bosko dobil več kot 50 prošenj, da bi odprl svoje zavode v raznih deželah sveta. Misijonska sanjska videnja so ga vse jasneje potrjevala v misli, da se loti tega poslanstva s svojo Družbo. Najprej je mislil, da ga kliče Afrika (Abesinija), ali Avstralija, potem Azija (Kitajska: Hongkong, Peking), Indija … Leta 1874 jasno spoznal, da naj začne z misijoni v Argentini med domorodnimi Indijanci, ki še niso srečali misijonarjev … Prve velike misijonske sanje je namreč imel leta 1872: videl je neznana ljudstva in pokrajine, množice divjakov … Misijonarje, ki so se jim približali, so pomorili. Potem je videl prihajati skupine drugih misijonarjev, v S VARUJ NAS MATI 3 maj 2012, številka 5 KORAKI katerih je prepoznal svoje salezijance. Začuda, te pa so divjaki sprejeli in tudi njihovo oznanilo. »Te sanje so napravile na mojo dušo globok vtis in čutil sem, da je to nebeško opozorilo« (MB X 54). Ko je o tem govoril papežu Piju IX., so nekateri kardinali govorili, da dela načrte »za utopijo«. Ugotovil je, da je v teh sanjah videl Patagonijo. Samo tri leta za temi sanjami, 11. novembra 1875, je poslal prvo skupino salezijancev v Argentino. Voditelj odprave je bil Janez Cagliero, poznejši prvi salezijanski škof in kardinal, ki je nazadnje obiskal Rakovnik ob blagoslovitvi svetišča leta 1924 … Skupina je štela deset salezijancev: šest duhovnikov in 4 pomočnike. Don Bosko jim je izročil pismo s svojimi misijonskimi spomini. V južni polovici Argentine so bili dejansko dolgo izključno duhovniki in škofje samo salezijanci (podobno v vsej južni polovici Južne Amerike, ki bi jo lahko imenovali salezijanska celina). Druge velike misijonske sanje je don Bosko imel leta1883. Vodič ga je vodil od severa Južne Amerike proti jugu (gorovje Kordiljere), potem od juga proti severu po ravninskem delu; povsod je videl množice mladih in salezijancev … Vodič ga je posebej opozoril na koordinate zemljepisne širine 15° in 20° in dolžine 50° in 55°. Povedal mu je, da ravnina tukaj skriva neprecenljiva rudna bogastva. Na temelju teh sanj so petdesetih let prejšnjega stoletja opravili raziskave in se odločili, da tu zgradijo novo prestolnico države Brazilija. In res, 21. aprila 1960 je bilo mesto, z imenom Brazilija, razglašeno kot nova prestolnica. To področje je najbogatejše v vsej velikanski Braziliji. Aprila 1963 so don Boska razglasili za glavnega zavetnika države Brazilije skupaj z Marijo – Našo Gospo Aparecida. Pete don Boskove pomembne sanje o misijonih; imel jih je 9. in 10. aprila 1886 v Barceloni. Vodič mu je pokazal salezijansko misijonsko črto: od Valparaisa in Santiaga do Peking, čez Afriko na sredi. Don Bosko je dodal svoj komentar: »Ko bodo salezijanci prišli na Kitajsko in se bodo znašli na obeh bregovih reke, ki teče blizu Pekinga … Eni bodo prišli z levega brega tega velikanskega cesarstva, drugi z desnega brega s prostranstev Tatarske. Srečali se bodo eni z drugimi in si stisnili VARUJ NAS MATI 4 maj 2012, številka 5 KORAKI roke … Kakšno zmagoslavje Družbe! … Toda čas je v Gospodovi roki« (MB XVIII 74). Prvi skupini misijonarjev 11. novembra 1875 je zapisal spomine, 20 kratkih in praktičnih navodil, med drugim: »1. Iščite duše, ne pa denarja, ne časti in ne dostojanstva. 5. Skrbite zlasti za bolnike, otroke, stare in reveže in pridobili si boste Božji blagoslov in naklonjenost ljudi. 12. Skrbite, da bo svet spoznal, da ste ubogi v obleki, hrani in stanovanju, vi pa boste bogati pred Božjim obličjem in boste postali gospodarji src ljudi. 20. V naporih in trpljenju ne pozabite, da je za nas pripravljeno v nebesih veliko plačilo. Amen.« Ko so misijonarji 11. novembra odhajali iz bazilike Marije Pomočnice, so vsi bili prepričani, da se uresničuje Marijina napoved o tem svetišču: »Tukaj moj dom, od tod moja slava!« Letos, torej 2012, bo odšla v misijone že 143. misijonska odprava. Salezijanska družba je zares misijonska družba (vedno je bilo v misijonih več kot četrtina sobratov!); tako tudi naša inšpektorija, ki je dala že več kot 80 misijonarjev. Naši sobratje so in še vedno uspešno uresničujejo don Boskove sanje in Božje načrte, med drugim prav na misijonski črti Valparaiso – Peking; prav uspešno in goreče naš Božji služabnik Andrej Majcen. Časi se spreminjajo, ker se spreminjamo ljudje. Resničnost v 21. stoletju krščanstva je takšna: misijoni so dejansko povsod, katoličani smo marsikje v diaspori, v manjšini; najtežji misijoni so prav v nekdaj cvetočih katoliških deželah; na delu je močan sinkretizem, mešanica vsega, saj naj bi vse vere in ideologije bile enake. (Kaodaizem v Vietnamu, ki ga je srečeval Majcen, v katerem imajo enako mesto Buda, Lao Ce, Mao Cetung, Kristus, Marx …) Ali smo pred dobrim lahko nevtralni? Vero, ki je dar, ohranimo samo s posredovanjem; tako kot je življenje dar, ki ga ohranimo z darovanjem. Jezus vedno znova pošilja dvanajstere apostole: papeža, škofe, duhovnike; dvainsedemdesetere: katehiste, redovnike; vse vernike … Pošilja nas tja, kamor bi hotel tudi sam priti. Naj bi bili evangelizatorji današnjih ljudi. Po vsem širnem svetu, vsem ljudem. Krščanstvo je poslanstvo. VARUJ NAS MATI 5 maj 2012, številka 5 KORAKI Velikonočni čas nas kliče, da razširimo svoja obzorja, da odpremo svoje duše in svoja srca tako, kakor so to storili apostoli in učenci ob vstajenju: dali so slovo strahu, negotovosti in v moči Svetega Duha neustrašeno oznanjali Kristusa. »Srebra in zlata nimam, kar pa imam, ti dam: V imenu Jezusa Kristusa ti rečem, vstani in hodi!« je rekel apostol Peter hromemu in ga ozdravil. Na Jezusovo besedo je treba vreči mreže svoje vere; brez njega ne moremo drugače, kot biti neučinkoviti; po njegovi besedi se polnijo tudi naše mreže. Se čutim kaj odgovornega za usodo Kristusovega evangelija v svojem okolju in v današnjem svetu? Kristus, ki me je poklical, me tudi pošilja! Sv. Janez Bosko, – začetnik salezijanskih misijonov. Prosi za nas! – vzgojitelj duhovnih poklicev. Prosi za nas! – branilec papeža in Cerkve. Prosi za nas! Tone Ciglar SPREOBRNJENJE ot človek, ki je živel dolga leta v ateizmu, človek, ki je poskusil najti samozavest, a je bil oropan smisla, lahko povem, kakšno moro in grozo sem preživljala v tem stadiju bivanja. Stvar je v tem, da me je vedno vznemirjala misel o »zavrženosti« mojega bitja. Ne samo mene. Poznam mnogo ljudi, ki so prišli v norišnico zaradi misli o slučajnosti svojega rojstva: zakaj sem se rodil kot moški v tej ali drugi deželi. Ta groza nesmisla, groza tega, da se nisem rodil po osebni volji, se rodil brez vsakega smisla, se more resnično končati s tem, kar je povedal Ivan Karamazov: »Vračam svojo vozovnico, nočem sprejeti realnosti.« Drugo rojstvo je, če človek spozna Boga v tem, da je rojen iz ljubezni, ker je Bog ljubeči oče. Človek mora doživeti svoje življenje kot dar. K VARUJ NAS MATI 6 maj 2012, številka 5 KORAKI /UTRIP Vsak dan je začudenje in radost nad lastnim življenjem – lastnim rojstvom. Takšna zavest in radost je ateistom nedostopna. Spominjam se, da sem potem, ko sem našla Boga, prvič videla, da živijo okoli mene ljudje, prvič sem verjela v realnost življenja, kajti bližnji mi je bil podarjen kot moj brat, kot brat, ki ga Bog ljubi kakor mene… Človek ateizma ne more prebiti ledene stene, ki ga loči od ljudi, od smisla življenja. Tatjana Goričeva ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET zadnjem času so se začela pojavljati različna novodobna gibanja: New Age, joga, rejv, borilne veščine, glasba (predvsem satanistična), ... Pri teh gibanjih je v ozadju drugačna duhovnost in so vstopna mesta k satanizmu. Tako je v cerkvi prišlo do raznih gibanj, da zapolnijo prostor in odgovorijo na te vidike. Gibanja, ki delujejo pri nas: prenova v Duhu, Emanuel, neokatehumenat, Opus Dei Slovenije, združenje Marije Pomočnice, ognjiščarji, Marijino delo, Vera in luč, ... Vsa ta gibanja so laična, vodijo jih laiki, za evharistijo in zakramente pa potrebujejo duhovnike. Za takimi gibanji morata vedno stati škof in duhovnik. Nauk je vedno isti, le ljudem ga je potrebno prinesti na način, ki jim je bližji. Pripravili naj bi načrt župnijskega življenja, da bodo imeli ljudje čim več možnosti. Dosegli naj bi, da se bodo ljudje našli v vsaj eni skupini, kjer se bodo lahko duhovno napolnili. Razmisliti bo potrebno, kako župnijo ustvariti kot skupino skupin in kot skupino občestev. Predlagali smo, da bi drugo leto povabili g. Vinka Škafarja, ki bi o tem predaval za ŽPS in starše (predvsem starše birmancev). V Barbara Oblak VARUJ NAS MATI 7 maj 2012, številka 5 UTRIP DEKANIJSKO ROMANJE NA BAVARSKO, OTOK FRAUENINSELCHIMSEE, ALTOTING IN V ŠVICO: EINSIEDELN, FLUELI IN VLAK V ST. MORITZ četrtek 26.4. smo se ob 6.00 uri zjutraj z dvema avtobusoma odpravili na romarsko pot. Peljali smo se preko Avstrije do Kimskega jezera. V pristanišču GSTADT smo se vkrcali na ladjo, kjer je bil kratek prevoz na otok Fraueninsel. Na otoku v samostanski cerkvi smo imeli sv. mašo. Po sv. maši smo nadaljevali z vožnjo v osrednjo bavarsko Marijino božjo pot v Altoeting. V Altoetingu smo se namestili v hotele in po večerji imeli procesijo z lučkami okrog milostne kapele z litanijami in evharističnim blagoslovom. Drugi dan smo začeli s sveto mašo v milostni kapeli. Po sv. maši smo prtljago odnesli na avtobus in nadaljevali z vožnjo. Med vožnjo smo se ustavili v Ottobeurenu, kjer je čudovita baročna cerkev, ter se odpravili proti Švici. Ustavili smo se v kraju Schaffhausnu pri Renskih slapovih, ki so največji v Evropi. Po ogledu Renskih slapov smo se odpravili proti Einsiedelnu. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v osrednjo Švico. Sv. mašo smo imeli v cerkvi pri bratu Klausu v Sachselnu, kjer je pokopan. Šli smo tudi na Flueli – Raft, kjer je Br. Klaus živel v samoti. Zatem smo se vrnili v Einsiedeln skozi Luzern. Pred večerjo smo imeli križev pot, ki je bil za kakšnega izmed nas res pravi križev pot. Zadnji dan romanja smo začeli s sklepnim bogoslužjem v baziliki v Einsiedelnu. Po zajtrku smo odnesli prtljago na avtobus in pot nadaljevali v Chur, kjer smo obiskali stolnico in se spomnili na našega nadškofa Alojzija Šuštarja. V Churu nas je šla večina romarjev na vlak, nekateri so ostali na avtobusu. Tisti, ki smo šli na vlak smo se z vlakom peljali do St. Moritza, ostali pa z avtobusom. Iz St. Moritza smo pot nadaljevali proti Avstriji, Landeck in skozi Tirolsko proti domu. Domov smo prišli vsi duhovno obogateni z lepimi spomini iz Švice. V Alenka Javoršek VARUJ NAS MATI 8 maj 2012, številka 5 UTRIP PREDAVANJE O SEKTAH IN NOVODOBNIH GIBA NJIH sredo, 25. aprila, smo lahko prisluhnili teologu dr. Vinku Škafarju, ki je spregovoril o novodobnih sektah in gibanjih. Temo je predstavil na preprost in zanimiv način, v predavanju pa ni manjkalo konkretnih primerov iz njegovih bogatih izkušenj srečevanja z ljudmi. Živimo v času razcveta novodobnih gibanj, ki ponujajo človeku hitre (instant) rešitve na njegova vprašanja, kako doseči srečo. Novodobna gibanja so polna nasvetov, kako naj človek živi, da bo srečen in zdrav ter seveda, da se bo izognil trpljenju. Posledica take new age miselnosti je, da se človek začne vtreti le okrog svojega »popka«. V novodobskih gibanjih drugi ni tako pomemben, ni več pomembna žena, mož, starši, otroci ... Samouresničitev postavijo nad vse. Nevarnost tovrstnih gibanj preži že v njihovi taktiki, ki lahko zavede tudi marsikaterega kristjana, ki misli, da je njihova vsebina krščanska, ker npr. uporabljajo krščanske simbole ali organizirajo romanja na svete kraje, kamor romajo tudi kristjani. Značilnost novodobnih gibanj je, da vsebujejo elemente različnih verstev. Tako lahko pripadniki tovrstnih gibanj verjamejo hkrati v Jezusa in v reinkarnacijo (nauk, ki trdi, da se človeška duša po smrti utelesi v drugem bitju, npr. v mački), kar je seveda nezdružljivo s krščanstvom. Tako je npr. teozof Rudolf Steiner, ustanovitelj waldorfske šole, štirim evangelijem dodal še svoj, peti evangelij, v katerem je med drugim prisotna tudi ideja o reinkarnaciji. Njihov Kristus pa ni Kristus Svetega pisma in zgodovine. Zato samo praznovanje adventa, božiča in drugih praznikov v waldorfskih šolah še ne pomeni praznovanje krščanskih praznikov, temveč gre bolj za odtujevanje od Kristusa razodetja. Vsi, ki spreminjajo Kristusovo življenje, ne morejo sprejeti njegovega trpljenja, smrti in vstajenja, zato se zatekajo v gnozo, ezoteriko, okultizem in lastne fantazijske konstrukte, trdi g. Vinko Škafar. Velikonočna skrivnost pa je bistvo naše vere. Podobno kot Steiner je napisal peti evangelij tudi Moon (ustanovitelj Unifikacijske cerkve ali Moonove sekte), ki je znan predvsem po V VARUJ NAS MATI 9 maj 2012, številka 5 UTRIP organiziranju množičnih porok parov celega sveta, ki se pred poroko niti ne poznajo med seboj. Problem novodobnih gibanj in sekt je, da mnogokrat manipulirajo s človekovo svobodo in ga tako oropajo temeljnega dostojanstva, ki mu kot osebi pripada. Posledica tega so razklane osebnosti, uničena življenja in razbite družine. Verske ponudbe, v katerih se lahko hitro izgubijo tudi nekateri kristjani, so prisotne tudi v slovenskem prostoru. Nekateri mladi zaidejo k mormonom zaradi brezplačnih tečajev angleščine, ki jih nudijo. Nekateri se ukvarjajo z jogo in pri tem mislijo, da gre le za telovadbo, v resnici pa gre za hinduistično obliko molitve. Joga je nezdružljiva s krščanstvom in jo p. Škafar odsvetuje. Verstva, sekte in novodobna gibanja potrjujejo resnico, da je človek duhovno bitje, ki hrepeni po presežnem. To hrepenenje in iskanje ni nekaj postranskega, ampak nekaj silnega. Skupno vsem verstvom je iskanje Boga; v Kristusu pa se nam je Bog razodel kot tisti, ki išče človeka, ki mu prihaja naproti. Kot je dejal filozof Kirkegaard, ni glavno vprašanje, ali Bog je, ampak kakšen je. Kristjani verujemo, da je Bog ljubezen, da nam odpušča, da nas je odrešil. Na človeku je le, da sprejme to božje povabilo ljubezni in odrešenje. Samoodrešenje, ki ga poudarjajo novodobna gibanja, v krščanstvu odpade. Ob koncu predavanja je nekdo postavil zanimivo vprašanje, kako naj kristjani sodobnemu iskalcu Boga v današnjem času vsakovrstnih duhovnih ponudb pričujemo, da je odrešenje edino v Jezusu Kristusu. Predavatelj je povzel Jezusov odgovor; če bodo ljudje videli, da živimo v ljubezni, bomo s tem najbolj pričevali za Boga. Naš »peti evangelij« naj bo živeti evangelij; najbolje pričuje za Jezusa, kdor evangelij živi. Urška VARUJ NAS MATI 10 maj 2012, številka 5 KARITAS MARIJINA POT ''Pozdravljajo Te vsi rodovi, Zaupno kličejo vsekdar, Priklanjajo se vsi cvetovi, Priklanja slednja božja stvar.'' aj je najlepši mesec v letu, vse zeleni, cveti, razširja vonjave… V mesecu maju nam ''šmarnice'' govorijo o Marijinem življenju in njenih krepostih, o zglednem služenju. V maju praznujemo god Marije Pomočnice kristjanov. K njej se zatekamo s svojimi prošnjami, v katerih naj nam pomaga. Marija nas uči, kako naj se sklanjamo k pomoči potrebnemu človeku z materinskim srcem. ''Zdrava Marija, milosti polna…'', Marija, naša Mati. Odnos vsakogar izmed nas do naše lastne matere nam je lahko vzor in smernica pri odnosu do Marije. Mariji zaupamo in pristopamo z istim srcem, s katerim imamo radi svoje starše, svoje brate in sestre, druge člane družine, svoje prijatelje ali prijateljice; drugega srca nimamo. Odločimo se, da se bomo v njenem mesecu (mesecu šmarnic) vsak dan podali »na obisk« v njen dom, v Nazaret, kjer se bomo ob njej, ob njenem Sinu in ob sv. Jožefu usposabljali za sodelovanje v Božjem načrtu odrešenja. Jezus je vprašal: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje? … Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati« (prim. Mr 3,33.35). Marija nam je zgled poslušanja in življenja iz Božje besede. Marija nas usmerja h Kristusu. Njene zadnje besede, ki so zapisane v Svetem pismu, se glasijo: »Kar koli vam reče, storite« (Jn 2,5). Kje in kdaj naj izvemo, kaj nam Jezus naroča. Ko beremo in poslušamo Božjo besedo. Ko bomo besedo brali, poslušali in meditirali, bomo izvedeli, kaj Jezus pričakuje od nas. Toda branje in poslušanje ni dovolj – Božjo besedo moramo tudi živeti. M VARUJ NAS MATI 11 maj 2012, številka 5 KARITAS Marija želi, da se zbiramo okoli nje, da iščemo svojo pot, resnico… toda večkrat pozabljamo najpomembnejše, to je pravilno moliti. Naša usta prepogosto izgovarjajo nešteto besed, brbotamo, nastopamo - duh pa ne občuti ničesar. Prava molitev prihaja iz globine naših src, iz trpljenja, iz veselja, iz premišljevanja. ''Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike…'' Zmoli doma ali na poti, v čakalnici ali v svetišču pet minut, deset…. Moli sam ali v skupini ali v družini. Moli vsak dan, ne samo v maju. Zahvali se Mariji za veliko stvari, za svoje bližnje, za domovino, za bolnike, za otroke… in prosi za pomoč, za sebe in druge ljudi….Imej zaupanje. Ona te posluša. Z Marijo stopam k Jezusu. Priporočimo Mariji Pomočnici kristjanov naše mlade, posebno prvoobhajance, birmance, pa tudi siromašne, zapuščene otroke, priporočimo ji naše družine, posebno tiste v stiski; priporočimo ji našo župnijo, našo domovino. Naj mi in svet spoznamo, da z zaupanjem Mariji zmoremo velika in čudovita dela za vse ljudi. Marija, vodi naše življenje! Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana Dežurstvo v juniju 14.06.2012 od 17h do 19h. TRR: 02058-0253398959 NLB. VARUJ NAS MATI 12 maj 2012, številka 5 KARITAS ROMANJE ŽUPNIJSKE KARITAS V SLOVENSKO IS TRO a belo soboto 14.aprila smo se člani župnijske karitas s sorodniki in prijatelji odpeljali na romanje v nam malo manj poznane kotičke naše domovine - v slovensko Istro. Na poti iz oblačne Ljubljane se je nebo razjasnilo na primorski strani in naša prva postaja je bila obisk svetovno znane cerkve Sv.Trojice v Hrastovljah. Vstopili smo v cerkevvsepovsod freske, prava slikarska bogatija. Vodička nam je razložila, da freske predstavljajo biblijo za 'reveže', ki je srednjeveškemu ljudstvu razlagala Sveto pismo. Najbolj poznana freska je Mrtvaški ples, ki predstavlja smrt, ki vodi za roko cesarja, papeža, kralja, škofa, meščana, berača in otročiča – predstavlja, da smo vsi enaki pred smrtjo, da smrt ne izbira. Zapeli smo velikonočno pesem. Pot smo nadaljevali po ozkih poteh slovenske Istre po planoti nad morjem mimo vasi Kubed, Sv.Anton do kraja Marezige, kjer smo ob kratkem postanku uživali ob lepem razgledu na koprski zaliv, Trst, v daljavi gore…Naša glavna postojanka v cvetoči Istri je bila vas Krkavče, kjer nas je že na poti pričakal prijatelj Rakovnika in Marije Pomočnice- krkavški mežnar Pavel. Z veseljem nas je sprejel in vodil po Krkavčah in okolici. V vasi Krkavče smo naše srečanje začeli s sveto mašo v cerkvi nadangela Mihaela, ki stoji sredi strnjene vasice, živa skala podpira večino vasice vključno s cerkvijo. Cerkev je po zaslugi g. Pavla in ljudi v vasi lepo okrašena z domačim cvetjem celo leto, poznana je po posebni postavitvi jaslic in v postnem času Oljske gore. G. Pavle nam je razkazal cerkev in okolico, podaril šopke svežega cvetja našim sestram, Marinki in g. Drobniču in vreče zelenjave za rakovniško gospodinjstvo. Po sv. maši smo se okrepčali v vaški turistični kmetiji Lisjak, okusili sezonske divje šparglje in dobro vino. Krkavče in okolica sta zelo primerni za gojenje oljk, zato smo obiskali oljarno in spoznali stare in novodobne postopke pridobivanja oljčnega olja. Po pokušini oljčnega olja je marsikdo s seboj odnesel steklenice olja za domačo uporabo. N VARUJ NAS MATI 13 maj 2012, številka 5 KARITAS Po poti iz vasi Krkavče proti Novi vasi smo si ogledali še znameniti krkavški kamen, ki je verjetno ostanek gradu ali sramotilnega stebra in leži na strateški točki nad dolino Dragonje. V kamnu je vidno vklesana človeška podoba z žarki nad glavo, s te točke se vidijo tri istrske cerkve in nekateri pripisujejo kraju zdravilne moči. Območje obdajajo tudi nasadi vinske trte in tudi nasadi česna. V Novi vasi smo si v zadružnem domu ogledali sliko vaškega življenja z zelo živimi podobami življenja v teh krajih. Ob poti v cerkev smo zapeli podoknico gospodu, ki je praznoval rojstni dan. V cerkvici Rožnovenske Matere Božje v Novi vasi smo dan zaključili z litanijami. Poslovili smo se od prijaznega, gostoljubnega g.Pavleta in se zapeljali skozi Sečo, Portorož nazaj v Ljubljano. Vse kar smo videli in doživeli, se ne da napisat. Zahvaljujem se Marinki in Mirku Gaberšek za predlog in pripravo programa poti, g.Drobniču za duhovno vodstvo, našemu g.Tonetu in Tončki Zaletelj za organizacijo romanja in v Krkavčah g.Pavletu za lep sprejem in druženje in še vsem udeležencem za sodelovanje, molitve, prepevanje in dobro družbo. Ob romanjih spoznavamo, kako lepa je naša Slovenija in da je še dosti krajev, ki jih moramo spoznati. Sestavila: Judita P. VARUJ NAS MATI 14 maj 2012, številka 5 NAPOVEDNIK USKOVNIŠKI DNEVI ZA ODRASLE bčestvo kristjanov je raznoliko, a največje bogastvo je, da znamo bivati skupaj. Priložnost, da odnose poglobimo, so Uskovniški dnevi za odrasle (UDO), ki so nastali na pobudo krščanskih laikov in salezijanskih duhovnikov ob 25-letnici Uskovniških tednov za mlade. Uskovniški dnevi za odrasle so odziv na izzive časov. Program je zasnovan na sobivanju in sooblikovanju udeležencev ter je odprt za vse. Vključevati želi tako posvečene kot laike. To se nam zdi pomembno, ker čutimo, da posvečeni in laiki pogosto živimo v dveh različnih svetovih in posledično včasih tudi na nasprotnih bregovih. Cilj programa je ustvariti prostor osebne rasti odraslih katoličanov vseh stanov in utrjevanja njihove krščanske identitete tudi preko izmenjave različnih pogledov, idej, mnenj ter izkušenj. Program bo potekal v salezijanski koči na Uskovnici od četrtka, 26. julija, do nedelje, 29. julija 2012. Letošnja tema bodo naše korenine ter izzivi, ki jih današnji čas postavlja pred kristjane. Več informacij in možnost prijave najdete na: donbosko.si/udo. Vabljeni! v imenu pripravljalne ekipe UDO Marko Košnik SDB Delegat Salezijanske mladinske pastorale O VARUJ NAS MATI 15 maj 2012, številka 5 NAPOVEDNIK ROMARSKI SHOD OB PRAZNIKU MARIJE POMOČ NICE 24. maj, četrtek - Svete maše ob: 7.30, 9.00, 10.30, 18.30. - Pri maši ob 10.30 bo novi inšpektor mag. Janez Potočnik ob navzočnosti delegata vrhovnega predstojnika salezijancev prevzel vodenje inšpektorije. Za 13. inšpektorja slovenskih salezijancev ga je januarja imenoval vrhovni predstojnik Pascual Chavez in bo zamenjal dosedanjega inšpektorja dr. Alojzija Slavka Snoja. 26. maj, sobota - 9.00 do 12.30: molitveni dan za duhovne poklice. - 11.00: sveta maša, ki jo bo vodil novi salezijanski inšpektor mag. Janez Potočnik. - 20.00: maša pri lurški kapeli, procesija s svečkami v cerkev, celonočno bedenje. Sv. mašo bo vodil salezijanec akademik dr. Alojzij Slavko Snoj. 27. maj, nedelja - Svete maše ob: 5.00, 7.30, 9.00, 10.30, 15.00, 18.30. - 15.00: glavna romarska pobožnost. Procesija s kipom Marije Pomočnice med prepevanjem litanij Matere Božje in maša pri lurški kapeli, procesija nazaj v svetišče in evharistični blagoslov z zahvalno pesmijo. Sv. mašo bo vodil direktor založbe in radia Ognjišče dr. Franc Bole. VARUJ NAS MATI 16 maj 2012, številka 5 KOLEDAR KOLEDAR MAJ 06.05.,ned: 5. velikonočna nedelja. Dominikova nedelja. 10.30 uri: ministranti veterani in sedanji; po maši druženje v SMC-ju. Orkester Glasbene šole Rakovnik bo sodeloval pri večerni maši. 07.05.,pon: Srečanje katehetskega odbora 08.05.,tor: Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri. Gospodarski svet ob 20.00 uri. 09.05.,sre: Zakonska skupina Mavrica. 10.05.,čet: Večer duhovno ritmične glasbe v gradu ob 20.00 uri. 11.05.,pet: Začetek birmanske devet dnevnice. Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. 12.05.,sob: Ulična košarka za ministrante v Želimljah. 13.05.,ned: 6. velikonočna nedelja. Praznik sv. Marije Dominike Mazzarello, soustanoviteljice sester Hčera Marije Pomočnice. Krsti po maši ob 10.00 uri. Praznik prvega svetega obhajila ob 10.30 uri. 14.05.,pon: Srečanje birmovalca dr. Petra Štumpfa z birmanci, botri in starši ob 17.30 uri v župnijski cerkvi. Župnijske Karitas ob 19.00 uri; ter župnijskega pastoralnega sveta ob 20.00 uri. 15.05.,tor: Duhovna šola za animatorje v gradu ob 19.00 uri. 16.05.,sre: Zakonska skupina Zvonci ob 20.00 uri. 17.05.,čet: Gospodov vnebohod. Nedeljski razpored maš: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. 18.05.,pet: Začetek binkoštne devet dnevnice. 20.05.,ned: 7. velikonočna nedelja. Praznik svete birme ob 9.00 uri. 21.05.,pon: Šmarnice zakonskih skupin na Kureščku. VARUJ NAS MATI 17 maj 2012, številka 5 KOLEDAR 23.05.,sre: 24.05.,čet: 26.05.,sob: Zakonska skupina Iskrice. Slovesni praznik Marija Pomočnica kristjanov. Prejeli bomo blagoslov na njeno priprošnjo. Nedeljski razpored maš: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Službo inšpektorja salezijancev bo prevzel mag. Janez Potočnik pri maši ob pol enajstih. Vljudno vabljeni. Molitveni dan za duhovne poklice ob 9.00 uri. Vigilija ob 20.00 uri pri lurški kapeli in nato procesija z lučkami v cerkev ter nočno bedenje. 27.05.,ned: BINKOŠTNA NEDELJA. Romarski shod. Slovesna romarska maša s procesijo ob 15.00 uri. 28.05.,pon: Binkoštni ponedeljek: praznik Marija, mati Cerkve. V tem tednu spoved za veroučence. Srednja zakonska skupina. 31.05.,čet: Praznik Obiskanje Device Marije. Sklep šmarnične pobožnosti. JUNIJ 01.06.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali bomo bolne in ostarele na domu. 02.06.,sob: Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu. ČARNO JEZERO za veroukarje. 03.06.,ned: SVETA TROJICA. Sklep salezijanske športne lige. VARUJ NAS MATI 18 maj 2012, številka 5 KOLEDAR V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE Tobija Ključevšek; Izaak Morisset; Leila Morisset; Oskar Šteblaj; Žak Šercer; Klara Patrica Santana Drobnič ČESTITAMO, DA SO BILI PRED BOGOM V LJUBEZNI POTRJENI Zora Golob – Andrej Lapoša; Maruša Obreza – Marko Brozovič V VEČNOST STA SE PRESELILA Frančiška Fister/r. 1928/; Janez Matoh/r. 1944/ Glasilo izdaja Župnija Rakovnik Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Prelom Vito Lojk VARUJ NAS MATI 19 maj 2012, številka 5 MISEL: Zakaj tolikšna ljubezen, takšna pobožnost, šmarnice, toliko zdravamarij? Iz enega samega razloga: ker je Marija v sebi oblikovala Kristusa, vemo, da ga lahko oblikuje tudi v nas.« /dekan p. Marjan Čuden/ Župnijski urad Ljubljana Rakovnik Rakovniška 6, 1108 Ljubljana ŠMARNICE: Mesec maj je posvečen Božji Materi Mariji. Lepo vabljeni k šmarnični pobožnosti. Pri jutranji maši beremo šmarnice za odrasle; pri večerni maši imamo šmarnice bolj prilagojene otrokom. Nato so za otroke igre na igrišču salezijanskega mladinskega centra. tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28 www.donbosko.si/rakovnik frenk@salve.si smc.rakovnik@salve.si PRVO SVETO OBHAJILO bo v nedeljo, 13. maja ob 10.30 uri. Naslednjo nedeljo, 20. maja bo slovesnost SV. BIRME ob 9.00 uri. Birmovalec bo dr. Peter Štumpf. ROMARSKI SHOD: ob prazniku MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV. Na sam praznik bo med mašo ob 10.30 uri zamenjava službe inšpektorja salezijancev. V soboto bo ob 9.00 molitveni dan za duhovne poklice. Vigilija bo ob 20.00 uri. Nato procesija z lučkami in nočno bedenje v cerkvi. Glavna romarska maša s procesijo bo v nedeljo, 27. maja ob 15.00 uri.