amazonke poslovnega sveta s sodelovanjem se da narediti več
ŠTEVILKA 1 • letnik 6 • marec 2013 AMAZONKE POSLOVNEGA SVETA S SODELOVANJEM SE DA NAREDITI VEČ UPOKOJEVANJE PO NOVEM Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor P-CC-01-10/2012 Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Jaz zate, ti zame. Življenje hoče, da živiš. Bolezni srca in ožilja ter rak so najpogostejše diagnosticirane bolezni pri nas. Na srečo jih preživi vse več ljudi, vendar se mnogi med njimi soočajo z nenačrtovanimi izdatki. Zagotovite si denarna nadomestila za te primere in zavarujte vašo prihodnost še danes. • CITY Maribor, Vita Kraigherja 5 PE MARIBOR • Lenart, Kraigherjeva 19/b Gosposka 8–10 tel.: 02/ 238 04 00 • Ormož, Ptujska 25 • Ptuj, Trstenjakova 5 • Slovenska Bistrica, Partizanska 21 UVODNIK Podjetna naj bo! GOSPODARSKI IZZIVI GOSPODARSKI IZZIVI www.stajerskagz.si IZDAJA: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor T: 02 2208 700 F: 02 2208 711 E: info@stajerskagz.si Predsednik ŠGZ: dr. Roman Glaser Direktorica ŠGZ: mag. Aleksandra Podgornik GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: mag. Aleksandra Podgornik UREDNIŠTVO: Mojca Tominšek, Igor Pernek, Vesna Herženjak, Lidija Majcen ZASNOVA IN REALIZACIJA: www.dialog-si.net TISK: Evrografis, d.o.o. NAKLADA: 2.500 mag. Aleksandra Podgornik direktorica ŠGZ aleksandra.podgornik@stajerskagz.si Včasih je bilo povsem jasno in nedvoumno, kaj delajo moški in kaj ženske. Nihče ni bil v dilemi – v rudnikih so delali moški, medicinske sestre in varuške otrok bogatih pa so bile ženske, ki niso bile poročene. Celo več, učiteljice, tudi v naših krajih pred mnogimi leti; seveda niso smele biti poročene. V edelo se je, da je lepo in prav, če ženska zna pisati in brati, pa šivati in kuhati, tudi igranje na klavir v bogatih družinah ni bilo vprašljivo, vendar se je vedelo, da je vse, kar se mora naučiti, zgolj in samo zato, da bo dobro opravljala svojo nalogo – biti žena in mati. Seveda, tudi danes v rudnikih še vedno delajo moški, med medicinskim osebjem v bolnišnicah je kar precej moških in tudi vzgojitelji se najdejo po vrtcih, še posebej zasebnih. Pa vendar še prevladujejo medicinske sestre in vzgojiteljice. Poklici in narava dela so se v zadnjih desetletjih, da ne rečem stoletjih, izjemno spremenili, se še in se še bodo spreminjali. Ne samo zaradi spremembe proizvodnega procesa, tehnike in tehnologije, ampak tudi zaradi sprememb v družbi in ne nazadnje zaradi prepričanja, da smo ženske in moški sicer različni, vendar različnost ni vrednostna kategorija, saj ne vpliva na želje in sposobnosti. Podjetnost in posel ne poznata spola, pomembna so znanje, izkušnje, pripravljenost, sposobnost vodenja ter iskanja in vključevanja novih idej, odprtost, vztrajnost, delavnost in najbrž še marsikaj. Edino, kar zares ni pomembno, je spol. In edino, kar je zares pomembno, je, da to spoznamo in da se zavedamo, da družba, še posebej, če je v krizi, potrebuje vse potenciale, ki jih ima, in da potrebuje spoznanje, da nas samo vključitev vseh potencialov v iskanje izhoda lahko potegne iz nje in nam odpre drugačne ter boljše perspektive. Mogoče je zato imenovanje Alenke Bratušek za mandatarko prelomno, ne zato, ker je ženska, ampak zato, ker smo v Sloveniji spoznali, da ni pomembno, da je ženska, ampak da je pomembno, kaj bo naredila. Ne vemo, ali bo boljša mandatarka, kot bi bil kakšen moški, ne vemo, ali bo res lahko sestavila dobro ministrsko ekipo, vemo pa, da so moški imeli številne priložnosti, ki jih niso izkoristili, in jim nihče ni oporekal, da jih niso izkoristili zato, ker so moški, tudi jih nihče ni vprašal, ali so, glede na to, da so moški, sposobni voditi vlado. Zato je prav, da se tudi ob Alenki Bratušek ne sprašujemo, ali bo kot ženska lahko vodila vlado in ali se bo znašla v tropu izkušenih moških politikov, mojstrov vseh trikov ter podlih ukan, ampak zaželimo Sloveniji, da bi prva slovenska premierka dokazala, da sta vodenje in podjetnost lastnosti človeka. Vaš brezplačni izvod. Skrbimo za okolje! Poskrbite, da bo papir te revije recikliran! GOSPODARSKI IZZIVI 1 VSEBINA Vsebina Poslovnost je ženskega spola Evropa se je odločila, da bo zagotovila spolno enakopravnost tudi z ustreznimi mehanizmi, ne samo na ravno priporočil in želja – z direktivami uvaja kvote. Stran 6 . S sodelovanjem se da narediti več Gorazd Bende, direktor Zavoda Poslovno proizvodna cona Tezno, ki upravlja in usmerja prostor, postavlja cono za zgled, kako iz osiromašenega prostora narediti prijetno okolje za ljudi, ne da bi se njegove gospodarske vsebine bistveno spremenile. Stran 11 . Amazonke poslovnega sveta Upokojevanje po novem Različne raziskave in izjave – žensk in moških - dokazujejo, da je večina prepričanih, da morajo ženske za svoj uspeh vložiti več in delati bolje kot moški. S prvim januarjem je začel veljati novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali na kratko ZPIZ-2. Stran 4 . UVODNIK 1 PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ 11 Upokojevanje po novem 21 Podjetna naj bo! 1 S sodelovanjem se da narediti več 11 Poskrbite za svojo promocijo 23 VAŠA KOLUMNA 3 ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE 15 24 Ženske in podjetnost 3 Primat: V skrbi za dvig varnostne kulture 15 Potenciali sinergije gospodarstva in okolja ŽENSKO PODJETNIŠTVO 4 DOGODKI ŠGZ 17 NAJ INOVACIJE PODRAVJA 26 Amazonke poslovnega leta 4 Gospodarstvo potrebuje raziskave 17 Izbiramo naj inovacije v Podravju za leto 2012 26 Poslovnost je ženskega spola 6 AKTUALNO 18 KOTIČEK ZA RAZMIŠLJANJE 27 Poslovne ženske in podjetnice v mreži za inovativnost 9 Sodobni pristopi v optimizaciji procesov 18 Trenirati razmišljanje 27 Združeni za uspeh 20 DOGODKI ŠGZ 28 ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM 2 Stran 21 . www.stajerskagz.si 10 VAŠA KOLUMNA Ženske in podjetnost Preproste stvari so najboljše. To drži kot pribito. In popolnoma preprosto je mati narava poskrbela za uravnoteženost človeštva z ženskim in moškim polom. Izhajam torej iz tega, da je polovica svetovne populacije ženskega spola in potemtakem bi naj bilo, če želimo harmonijo, bolj ali manj vse uravnoteženo. Kot pribito drži tudi, da ni dobro v pretiravati, tudi z najboljšim ne. Če je, denimo v neki dejavnosti preveč predstavnikov enega spola, se nakopiči preveč enake energije. Marjana Bravc Predsednica regijskega sveta poslovnih žensk in podjetnic marjana.bravc@paloma.si Ž enske imamo v življenju več vlog, nekatere so določene, druge izberemo same. Jasno je, da niso vse ženske odlične in sposobne. Toda tudi moški niso. V podjetništvu je treba upoštevate specifične pozitivne ženske lastnosti. Povprečna ženska bo prioritete postavila drugače kot moški. Skrb za svoje najdražje bo postavila na prvo mesto, izhajala bo iz čustev, če ji bo intuicija tako narekovala, bo verjela v varnost in uspeh. In ko bodo občutki pravi, bo racionalno pretehtala in poiskala koristi. A ženske smo lahko tudi borbene, ekonomsko razmišljanje bomo osredotočale na to, da lahko porabimo toliko, kolikor imamo. Pritiski po nenehni rasti prihodkov se počasi umikajo socialno ekonomskim kategorijam, kjer spet pridejo v ospredje ženske lastnosti. Previdnost, skrbnost in odgovornost so vrline, ki bi jih morala vsaka družba visoko ceniti. Trdim, da so to tudi ženske vrline. Vemo, da je dobičkonosnost premo sorazmerna s tveganjem. Ženska bo veliko bolj previdna pri odločitvah na svoji podjetniški poti, skrbno bo pretehtala situacijo in ko bo začutila, da je odločitev varna in zanesljiva, se bo z vso odgovornostjo lotila posla. Članice Regijskega sveta poslovnih žensk in podjetnic smo se strinjale, da bi bila kombinacija tipičnih ženskih vrlin, ki bi jim dodali samozavest, osredotočenost in odločnost, najboljša in odlična. Ženske smo se v teh kriznih časih začele intenzivneje združevati. Tudi v Mariboru smo se povezale v Regijski svet poslovnih žensk in podjetnic. Vsaka podjetnost namreč temelji na mreženju, povezovanju. Učimo se ena od druge, ker ne želimo ponavljati istih napak. Podpiramo se pri prvih korakih v podjetništvo, delimo znanje in skupaj snujemo nove poslovne priložnosti. Aktivne smo že osem mesecev, imamo vizijo in voljo, da v prihodnje naredimo kaj koristnega za širšo družbo. Ponosna sem na kolegice, ene že uspešne poslovne ženske, druge na začetku poslovne poti in vse z velikim potencialom. Druženja nas napolnijo s pozitivno energijo. Organizirale smo se v delovne skupine s tremi različnimi področji, rezultate svojega dela bomo predstavile ustreznim institucijam in širše. Delile bomo svoje izkušnje in ugotovitve ter dale predloge za pogoje, ki jih potrebujemo za omogočanje samostojnosti in varnosti ter zagotavljanje zaposlitev drugim. Želimo ostati ženske, se izpopolniti kot poslovne ženske ali podjetnice, predvsem pa si želimo občutka varnosti in samostojnosti. GOSPODARSKIIZZIVI 3 ŽENSKO PODJETNIŠTVO Amazonke poslovnega leta Beseda amazonka je za mnoge, predvsem za ženske, sinonim za samostojno in pogumno žensko, ki zna poskrbeti zase in vzeti stvari v svoje roke. Na drugi strani pa z besedo 'amazonke' nekateri označijo samostojne, neodvisne ženske in jih želijo s tem prikazati kot neizprosne in bojevite nasprotnice moških. To je nedvomno posledica romantičnega mita o neustrašnih bojevnicah Amazonkah, obstoj katerih sicer ni bil nikoli dokazan, vendar tudi nikoli zavržen kot neresničen. Različne raziskave in izjave – žensk in moških - dokazujejo, da je večina prepričanih, da morajo ženske za svoj uspeh vložiti več in delati bolje kot moški. Hkrati pa velika večina uspešnih žensk na vprašanje, ali so se kdaj počutili zapostavljene oz. diskriminirane zaradi tega, ker so ženske, suvereno odgovori nikalno. Nerazumljivo? Mogoče pa tudi ne! Poskusite tudi same odgovoriti na obe vprašanji! vera.kozmik@dialog-si.net Boljša pri premagovanju stresa Celo brez dodatnih problemov v zvezi z družino in otroci je podjetništvo poklic, poln stresa. Ob vsem tem je presenetljivo, da te ženske sploh preživijo. Dejavniki stresa, še posebej za matere, so stalni in neizbežni. En primer govori za vse. Nekega večera se je Zelda Main vrnila domov po celem dnevu dela, ki se je začelo ob šestih zjutraj. Z letalom je odpotovala v Nemčijo, kjer je ves dan preživela na sodišču in se vrnila v London šele ob devetih zvečer. Takoj, ko se je vrnila domov, jo je njen trinajstletni sin prosil, da mu pomaga pri latinski domači nalogi. »Spominjam se, da sem rekla: 'Bernard, 4 www.stajerskagz.si ljubček, sedaj se mi mudi, pogledala bom po večerji' – tedaj se je oglasila moja mati, ki je bila po naključju v hiši: 'Zelda, če nimaš več časa niti za to, da pomagaš Bernardu pri domači nalogi, potem je res skrajni čas, da se odpoveš svojemu delu.' Katera mati bi predlagala sinu, ki bi imel 6 milijonov funtov vredno kozmetično podjetje, naj se mu odpove, ker je preveč utrujen, da bi pomagal sinu pri domači nalogi iz latinščine? Verjetno bi bil kregan otrok, ker si je drznil motiti očeta, ki ima v svoji glavi pomembnejše stvari.« (Leah Hertz, Amazonske poslovnega sveta, 1994, stran 225) Kako je biti ženske v slovenskem poslovnem svetu smo povprašali nekaj znanih podjetnic. Zastavil smo jim naslednje vprašanje: Ali je biti ženska v podjetništvu prednost? Takole so odgovarjale: Tatjana Jerenko, direktorica Vilu Ptuj d.o.o.- generalni zastopnik blagovne znamke LUNA Snežinke so najbolj krhka stvaritev narave, a poglejte, kaj zmorejo, če se združijo skupaj! Vista M. Kelly »Biti ženska v podjetništvu je velika prednost, predvsem za družbo in njen nadaljnji razvoj. Le ženska je namreč sposobna najti pravo kombinacijo znanja in čustev za povezovanje, sodelovanje ter za iskanje novih inovativnih pristopov za skupno ŽENSKO PODJETNIŠTVO rast in pozitivno rešitev. Čeprav nemalokrat naletimo na veliko preprek, jih lahko, če izkoristimo svoje psihološke pristope, ki pa jih zmoremo izkoristiti veliko bolje kot moški, pa s tem nikakor ne mislim na ženske čare, na zelo eleganten način odstranimo ali jih celo obrnemo v naš prid. In pridemo do cilja, ki smo si ga zadale oz. za katerega smo prepričane, da je dosegljiv. Seveda – v viziji boljšega za vse, ne le za lastno korist – združene kot snežinke smo zmožne narediti vse!« Pri postavljanju podjetniških ciljev podjetnice nismo usmerjene zgolj k enemu samemu cilju, temveč kombiniramo družbene cilje z ekonomskimi cilji (npr. zadovoljstvo strank z dobičkom). Običajni stil vodenja, ki je lasten podjetnicam, je usmerjen v človeške vire, delo z ljudmi postavljamo na prvo mesto. Tudi dobri medsebojni odnosi v podjetju so prioriteta mnogih med nami. Vsi smo različni. Vsakdo lahko prispeva nekaj, kar ne more prispevati nihče drug«. Dragica Marinič Direktorica Evropskega kulturnega in tehnološkega centra Maribor Mag. Mirjana Ivanuša-Bezjak Mag. Vida Perko sodna izvedenka za kadrovsko področje in podjetništvo Ekonomski institut Maribor »Ženske v podjetništvu predstavljamo dopolnitev moškim podjetnikom. Ne govorim o prednostih, govorim o drugačnih lastnostih in pristopih k reševanju problemov in o drugačnem stilu razmišljanja. Poglejmo: • podjetnice so bolj racionalne od podjetnikov, • niso do tolikšne mere nagnjene k tveganju, • o podjetništvu začnejo razmišljati kasneje kot moški, • so zelo odgovorne, • stvari delajo premišljeno, • nimajo potrebe po razkazovanju, • podpora in varnost sta visoko na lestvici prioritet, • zadovoljstvo podjetnice najdejo že v tem, da stvari delujejo. www.stajerskagz.si »Že s tem, ko ženska ustanovi svoje podjetje, pokaže, da je sposobna in samozavestna ter da se zaveda svojega znanja in svojih kompetenc. Ženska, ki se odloči za podjetništvo, pozna svoj potencial. Iz statističnih podatkov izhaja, da so ženske bolj izobražene kot moški, da jim učenje ni tuje, obratno, da se rade učijo in spoznavajo nove stvari. To pa hkrati tudi pomeni, da so izpolnjeni osnovni predpogoji za uspešno podjetnico. Seveda je v nadaljevanju veliko odvisno od podjetniške ideje, pa tudi od gospodarskega in družbenega okolja, v katerem podjetnica posluje. Sicer pa danes ni več meja, omejitve so samo še v naših glavah.« »Poslovni svet na videz ne pozna razlik med spoloma. Pomembne so poslovne odločitve, sposobnost sodelovanja, mreženja, ustvarjalnost in inovativnost ter znanje, izkušnje in nenehno učenje. Biti ženska ima svoje prednosti in svoje slabosti, vendar ko govorimo o ženskah v podjetništvu (profitnem ali neprofitnem), menim, da je biti ženska prednost. Zakaj? Ženske odpiramo poslovna polja sodelovanja, pri tem pa poslovne odločitve ne temeljijo samo na finančnih kazalcih poslovnega uspeha, temveč tudi na poslovni solidarnosti, odličnosti v poslovanju in komunikaciji ter spoštovanju in razumevanju sočloveka. Poslovna solidarnost ženskega podjetništva, ki temelji na socialni in kulturni orientiranosti, pomeni sodelovanje s konkurenco v prizadevanju, da bosta oba partnerja poslovno uspešna. Poslovne ženske gradimo na partnerskih in poslovnih odnosih, pri tem je naše delo prežeto z ljubeznijo, ki trajnostno vedno prinaša pozitivne rezultate in učinke.« GOSPODARSKI IZZIVI 5 ŽENSKO PODJETNIŠTVO Poslovnost je ženskega spola Kvote kot orodje doseganja enakopravnosti vera.kozmik@dialog-si.net Evropa se je odločila, da bo zagotovila spolno enakopravnost tudi z ustreznimi mehanizmi, ne samo na ravni priporočil in želja – z direktivami uvaja kvote. Kaj so sploh kvote? V Sloveniji niso ravno popularne, velikokrat jih zavračajo tudi ženske. Kot že sama beseda pove, so kvote mehanizem, ki omogoča doseganje nekega razmerja, ki je višje oz. bolj enakopravno od tistega, ki obstaja samo po sebi, bodisi v politiki, znanosti ali gospodarstvu. Kvote so izjemno učinkovit mehanizem, saj omogočajo odpravo nesorazmerja, ki bi se sicer spreminjalo zelo počasi, mogoče tudi več desetletij. Viviane Reding, podpredsednica Evropske komisije je Luksemburžanka in gotovo ena najbolj znanih evropskih političark, bila je evropska komisarka za izobraževanje in kulturo, pa evropska komisarka za pravosodje, kot evropska komisarka za telekomunikacije in medije je uspela zlomiti lobije in utemeljiti bistveno nižjo ceno telefonskega signala, zato je sedaj telefoniranje znotraj EU bistveno nižje kot telefoniranje z ne-EU državami. Pred začetkom poklicno kariere, ki jo je začela v enem od vodilnih časopisov v Luxembourgu, je na Sorboni doktorirala iz Seveda pa kvote ved. ne zagotavljajo, humanističnih 6 www.stajerskagz.si ampak zgolj omogočajo, da se ženske in moški znajdejo na enakih štartnih pozicijah. Torej popravljajo neke izhodiščne neenakosti, ki so običajno posledica socialnega in zgodovinskega konteksta. Če je na primer žensk manj na kandidatnih listah političnih strank, potem jih vsekakor ne more biti več izvoljenih. Če se o ženskah ne razmišlja kot o kandidatkah za najvišje pozicije v upravah, potem seveda tja ne morejo biti imenovane. Skratka, gre za to, da se vključi nek mehanizem prej, preden je prepozno. Primer: poiščimo 10 imen za upravo NLB, d.d., in pri tem pripravimo 6 moških in 4 ženske, ki izpolnjujejo pogoje, potem pa začnimo odločati o tem, kdo bo prevzel funkcijo. Če pa med 10 imeni ni nobene ženske (menda ne boste rekle, da je to ok in da tako ali tako v Sloveniji ni nobene, ki bi lahko bila na tem seznamu!), potem je pač tudi niti pogojno ne more biti med imenovanimi. Tisto, kar se kvotam običajno očita, je, da hočejo prisiliti, da bi bila izbrana ženska in da želijo na političen način obiti strokovnost. To je seveda dober način, kako izničiš idejo kvot. Kvote kot mehanizem, ki je vgrajen v sistem, na individualni ravni seveda nikogar ne prisiljujejo v kandidiranje, omogočajo oz. zahtevajo le odgovoren razmislek. Glede strokovnosti pa: kolikokrat se pri moškem najprej vprašamo o njegovi strokovnosti? Pri ženskah nam hitro 'spodrsne' in ne upoštevamo strokovnosti, ampak izpostavimo njen spol. Strokovnost je seveda predpogoj za uvrstitev tako moških kot žensk na neke izborne liste. In če se vrnemo k primeru NLB: seveda Virginia Marie Ginni Rometty je prva ženska predsednica uprave in generalna direktorica IBM. Po oceni revije Fortune je bila že osemkrat zapored imenovala za najmočnejšo žensko v gospodarstvu. mora vseh 10 imen izpolnjevati kriterij strokovnosti in najbrž še kakšnega drugega, če se o njih vprašamo pri ženskah, se dajmo tudi pri moških! Še bolj pogosto na take primere naletimo v politiki, kjer se o strokovnosti in usposobljenosti moških za neke funkcije ne sprašujemo, pri ženskah pa te kriterije izrazito poudarjamo. Še manj so kvote ostanek socializma, dokaz za to so skandinavske države, Francija, pa tudi EU in direktiva … Najbrž bi težko rekli, da so to zaostale socialistične države. Ženske podjetnice začenjajo z manj kapitala kot moški, sredstva raje iščejo znotraj družinskega in prijateljskega kroga, če pa si denar vendarle izposodijo pri bankah, je njihova plačilna morala višja kot pri moških. Zato v krizi ženske podjetnice za banke veljajo za boljše stranke kot moški. Podjetja, ki jih vodijo ženske, imajo v povprečju manjšo, a bolj stalno rast, kar pogosto pomeni tudi manj tveganja za neuspeh. ŽENSKO PODJETNIŠTVO Do enakopravnosti tudi z direktivami EU Evropska komisija je sprejela direktivo, po kateri morajo nadzorni sveti evropskih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, upoštevati tudi spolno strukturo, in sicer tako, da je vsaj 40 % nadzornikov drugega spola. Direktiva se nanaša na velika podjetja, ki kotirajo na borzi in letno ustvarijo več kot 50 mio EUR prometa. Evropska komisija je poudarila pomen kompetentnosti in izpostavila pravilo pozitivne diskriminacije: med dvema kandidatoma, ki enako kakovostno izpolnjujeta zahtevane pogoje, naj ima prednost tisti, katerega spol je manj prisoten v upravnih odborih. Indra Nooyi Krishnamurthy je indijsko-ameriška poslovna ženska in trenutna predsednica ter glavna izvršna direktorica PepsiCo, drugega največjega prehrambnega podjetja na svetu. Delež žensk v nadzornih funkcijah je skromen, na ravni vodenja družb še manjši: po izračunih Evropske komisije jih je v upravah manj kot 9 odstotkov. Čeprav ostajajo dejstva, da ženske še vedno v povprečju nosijo večji delež obveznosti za družinsko življenje in da so njihovi osebni vzvodi za napredovanje drugačni kot pri moških, ni mogoče mimo dejstva, da so Evropejke bolj izobražena polovica prebivalstva (v Sloveniji je med diplomiranimi kar 62 % žensk), kljub temu pa v povprečju zasedajo nižja in slabše plačana delovna mesta. Dodajmo še dejstvo, da ženske sprejemajo med 60 in 80 % nakupnih odločitev. Statistični podatki kažejo, da je v državah EU v starostni skupini nad 65 let skoraj 40 % več žensk kot moških (približno 138 žensk na 100 moških). V Sloveniji je v tej starostni skupini skoraj 153 žensk na 100 moških. In kako je v Sloveniji? Na vodilnih mestih je žensk malo, v mlajši generaciji, ki je sedaj stara okoli 40, jih skoraj ni. Združenje Manager (ste kdaj pomislili, zakaj se imenu Združenje Manager? Kaj pa managerke?) se je v Zavezi za uspešno prihodnost 15/2020 sicer zavzelo za večji delež sposobnih žensk na vodilnih mestih, saj številne raziskave dokazujejo, da so podjetja z uravnoteženim vodstvom uspešnejša. Samoregulativno so predlagali, da se delež vodilnih managerk v slovenskih podjetjih dvigne na 30 % do leta 2015 in 40 % do leta 2017. Toda hkrati združenje ni državi predlagalo nobenega ukrepa, ki bi omogočil uresničitev tega cilja. Kot da se stvari lahko zgodijo same po sebi! V Sloveniji se za podjetništvo odločajo ženske, ki so običajno nadpovprečno izobražene. Ženske na trgu dela v Sloveniji so v razmeroma dobrem položaju: v povprečju so bolj izobražene kot moški, njihova povprečna plača se približuje plači moških, pogosto pa jim večji uspeh na delovnem mestu še vedno preprečujejo družinske obveznosti. Slovenija: podjetja, ki jih vodijo ženske, se ukvarjajo predvsem s storitvenimi dejavnostmi Leta 2009 je bilo med podjetji v Sloveniji malo manj kot 28 % takih, ki so jih vodile podjetnice. Med temi podjetji so prevladovala (92 %) mala podjetja, tj. podjetja z manj kot petimi zaposlenimi, le 2 % teh podjetij sta zaposlovala 10 ali več oseb. Največji delež podjetij med tistimi, ki so jih vodile podjetnice, je deloval v storitvenih dejavnostih, in sicer v gostinstvu (19,4 %) in v trgovini (18,6 %). V absolutnem številu je bilo več podjetij pod vodstvom žensk v primerjavi z moškimi le v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva. Vzroki za zadržke žensk pri uresničevanju poslovnih idej so pomanjkanje samozavesti oz. zaupanja vase in še vedno prevladujoči model vloge ženske v družbi (žena, mama, gospodinja). Skoraj tretjino novonastalih podjetij z vsaj eno zaposleno osebo so leta 2009 ustanovile in vodile podjetnice (32 %). Največ, petina, teh novonastalih podjetij je po svoji dejavnosti spadalo v strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Skoraj vsa podjetja, ki so jih ustanovile ženske (99,5 %), pa so bila mala podjetja, z manj kot petimi zaposlenimi. Samozaposlene ženske v Sloveniji rahlo pod evropskim povprečjem Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji registriranih več kot 28.000 samozaposlenih žensk. To je 7,7 % vseh delovno aktivnih žensk ali malo manj kot tretjina vseh samozaposlenih oseb. Tudi mednarodno primerljivi podatki iz Ankete o delovni sili kažejo za Slovenijo podobne rezultate. Leta 2011 smo se po deležu GOSPODARSKI IZZIVI 7 ŽENSKO PODJETNIŠTVO samozaposlenih žensk med vsemi delovno aktivnimi ženskami uvrstili med državami članicami EU na 10. mesto. V državah članicah EU je bila v povprečju samozaposlena vsaka deseta delovno aktivna ženska, v Sloveniji pa vsaka osma. Uspeh ženskega podjetništva je moč delno pripisati ženskemu stilu vodenja in upravljanja s podjetji. Podjetnice podpirajo zaposlene v njihovih ambicijah, spodbujajo timsko delo, skrbijo za kakovost, zmanjšujejo hierarhijo in težijo k bolj neformalnim odnosom. Slovenija: direktorice in članice uprav Poleg žensk, ki vodijo podjetja, in samozaposlenih žensk (obe skupini se lahko med seboj prekrivata) lahko med podjetnice uvrstimo tudi ženske, ki so opravljale delo generalne direktorice ali so bile članice uprave v podjetjih s 50 ali več zaposlenimi. Teh je bilo konec leta 2011 572; število moških na enakih položajih je bilo približno dvakrat večje. Vendar se je delež teh žensk v primerjavi z moškimi od leta 2000 stalno povečeval. Leta 2011 so bile direktorice in članice uprav velikih podjetij v največjem odstotku navzoče v predelovalnih dejavnostih, v zdravstvu in socialnem varstvu ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Leta 2001 so podjetnice dobile tudi svoj mednarodni dan; ta se praznuje vsak tretji petek v mesecu maju. 17. maja letos bodo tako ženske v podjetništvu praznovale svoj dan. Predlog za mednarodni dan podjetnic je dalo Svetovno združenje podjetnic, ki je obstajalo še pred ustanovitvijo Organizacije Združenih narodov. Ob koncu druge svetovne vojne je namreč začela delovati organizacija F.C.E.M (Femme Chefs d'Entreprises Mondiales), da bi spodbujala in promovirala žensko podjetništvo v vseh državah sveta. 10 najuspešnejših podjetnih žensk (Amerika) Imena podjetij so vam zagotovo znana. Ste za predsednice njihovih uprav že slišali? 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Ginni Rometty Indra Nooyi Meg Whitman Irene Rosenfeld Ellen Kullman Patricia Woertz Ursula Burns Sheryl Sandberg Abigail Johnson Safra Catz Melanie Healey IBM PepsiCo Hewlett-Packard Kraft Foods DuPont ADM Xerox Facebook Fidelity Investments Oracle P&G 10 najuspešnejših podjetnih žensk (svet) Imena podjetij so vam zagotovo znana. Ste za predsednice njihovih uprav že slišali? 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Maria das Graças Foster Gail Kelly Cynthia Carroll Barbara Kux Chanda Kochhar Güler Sabanci Alison Cooper Sock Koong Chua Annika Falkengren Marjorie Scardino Petrobras Brazilija Westpac Avstralija Anglo American Velika Britanija Siemens Nemčija ICICI Bank Indija Sabanci Holding Turčija Imperial Tobacco Group Velika Britanija Singapore Telecommunications Singapur SEB Švedska Pearson Velika Britanija Toda žensk ni! Ali res ne? Dokaz, da se tudi ženske 'najdejo', je seznam, ki ga je Evropska komisija konec lanskega leta poslala v evropske poslovne šole. Gre za seznam osem tisočih ustrezno usposobljenih in izkušenih žensk, ki so pripravljene na takojšen vstop v upravne odbore. Osem tisoč? Da, osem tisoč! 8 www.stajerskagz.si Evropska komisija je novembra 2012 sprejela predlog zakona za 40-odstotno zastopanost žensk v upravah okrog 5000 evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi. Cilj direktive, da se doseže omenjena zastopanost premalo zastopanega spola za neizvršne položaje, je treba doseči do leta 2020, medtem ko bodo imela javna podjetja na voljo dve leti manj. ŽENSKO PODJETNIŠTVO Poslovne ženske in podjetnice v mreži za inovativnost Članice Regijskega sveta poslovnih žensk in podjetnic so bile aktivne tudi v prvih mesecih tega leta, srečujejo se vsak drugi torek v mesecu, v popoldanskem času. Oblikovale so svoj logotip, simbol in se poimenovale Perle. P RID RUŽ I TE SE NAM! info@stajerskagz.si Sodelovanje v Svetu za inovativnost žensk pri Mreži za inovativnost Predsednica Marjana Bravc se je udeležila srečanja za pobudo za oblikovanje Sveta za inovativnost žensk pri Mreži za inovativnost žensk, ki ga je organizirala Marta Turk. Srečanja se je udeležilo 52 podjetnic. V svetu kot delovnem in posvetovalnem telesu bodo sodelovali glavni pobudniki povezova- nja žensk, in sicer: Zavod META in GIZ Podjetnost (Marta Turk), RS PŽP, združenja podjetnic iz BiH in Hrvaške, posameznice (Karin Žvokelj, Karmen Rodman, Petra Škarja …) in častne članice (Madi Sharma, Biserka Strel ...). Na srečanju so se sodelujoče organizacije predstavile, dogodek je bil tudi medijsko odmeven. Mreža za inovativnost žensk bo predstavljala partnerstvo ženskih organizacij in institucij iz JV Evrope in Balkana in bo podpirala inovativne ženske ter organizirala skupne aktivnosti ter dogodke oz. promocijo. 30 članic regijskega sveta ŠGZ se bo udeležilo kongresa 500 podjetnic, ki bo 13. 3. 2013 v Ljubljani (www.podjetnica.com). V mesecu maju načrtujejo obisk razstave inovacij »Znanje, tehnologije, inovacije – ne brez žensk« (21. 5. 2013). GOSPODARSKI IZZIVI 9 ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM Četrtek, 21. marec 2013 17. ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM: »ŠTAJERSKA POTREBUJE TUDI TOVARNE!« Kje je mesto Štajerske v Slovenski industrijski politiki 2014-2020? ZANIMIVA TEMA – ZANIMIVI GOSTJE – PRILOŽNOST ZA POGOVOR IN SREČANJE SREČANJE, NA KATEREM MORAJO BITI PRISOTNI VSI, KI ŽELIJO BITI DEL ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA! BODITE MED NJIMI TUDI VI! Po osamosvojitvi se je moralo slovensko gospodarstvo spopasti z dvema velikima težavama, z izgubo jugoslovanskega trga in vnovičnim uvajanjem tržnega gospodarstva, ki ima glavni cilj ustvarjanje dobička. Slovenija se je razmeroma uspešno preusmerila z nekdanjega jugoslovanskega na zahtevnejša tuja tržišča. Vendar je trčila v ogromno strukturno razliko: v jugoslovanskem socialističnem gospodarstvu je bil največji poudarek na rudarstvu in industriji, v gospodarsko razvitih državah Evrope pa je bolj prevladovala storitvena dejavnost. Ob osamosvojitvi je Slovenija doživela velik padec proizvodnje, propadel je velik del velikih industrijskih obratov, kar je v veliki meri spremenilo značaj celih mest, posledično tudi družbenega okolja v vseh dimenzijah te besede. Šlo je začetek spreminjanja vrednot, razmišljanja. Danes Slovenija ni več industrijska dežela, ampak poindustrijska, v kateri več prebivalcev živi od storitvenih dejavnosti, o nujnosti prestrukturiranja še vedno nismo rekli zadnje besede, kriza vrednot je evidentna. V času finančne in gospodarske krize, ki je Slovenijo prizadela še bolj kot večino drugih držav članic Evropske unije, je za ohranjanje in povečevanje konkurenčnosti gospodarstva pomembno okrepiti zdravo jedro, ki ga predstavlja industrija, kot generator inovacij, rasti in zaposlovanja. Industrija, ki v ožjem pomenu pomeni predelovalne dejavnosti, prispeva 20 % k skupni dodani vrednosti. Poleg tega je več kot četrtina storitvenih dejavnosti neposredno vezanih na industrijo. Kot ocenjuje Evropska komisija - vsakih 100 delavnih mest ustvarjenih v industriji, ustvari še od 60 do 200 novih delovnih mest v dejavnostih, ki so povezane z industrijo. Dejstvo je tudi, da 80 % vseh zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj odpade na industrijo. Industrija je torej tista, ki je glavni vir inovacij in hkrati zagotavlja rešitve za družbene izzive, s katerimi se soočamo. V začetku leta je bila sprejeta Slovenska industrijska politika, dokument, v katerem so postavljene prioritete razvoja industrije in gospodarstva za čas naslednje finančne perspektive 2014-2020. Usmeritve, ki jih je dokument Slovenska industrijska politika postavil, bodo krojile usodo razvoja slovenskih podjetij do 2020 in bo podlaga za spodbude države na tem področju. Ali vemo, kje je mesto Štajerske v tem pomembnem dokumentu in ali vemo kakšen industrijski razvoj želi in zmore Štajerska? 10 www.stajerskagz.si PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ S sodelovanjem se da narediti več Gorazd Bende, direktor Zavoda Poslovno proizvodna cona Tezno, ki to območje upravlja in usmerja prostor, postavlja cono za zgled, kako iz osiromašenega prostora narediti prijetno okolje za ljudi, ne da bi se njegove gospodarske vsebine bistveno spremenile. Cona Tezno na obrobju Maribora je največje zaokroženo poslovno, logistično in industrijsko območje v Sloveniji. Vera Kozmik Vodušek vera.kozmik@dialog-si.net Kam bi postavili začetke cone Tezno? Takrat, leta 1996, smo poslovali med nebom in zemljo. Če odkrito priznam, čisto zares niti nismo vedeli, kaj naj naredimo, resnega poslovnega namena nismo imeli, vedeli smo samo, da moramo nekaj storiti. Tam je bil kot nekakšen lakmusov papir za industrijski Maribor in ko je klecnil, je to pomenilo socialno bombo. Vstopila je Slovenska razvojna družba, da bi preživela vsaj t. i. zdrava jedra, ki so imela svoj vhod in izhod, produkt in tržišče, skratka, imeli smo zaokrožen poslovni proces. Svoje poslanstvo smo razumeli na način, da moramo s tekočim poslovanjem vzbuditi interes pri nekom pomembnejšem, pri potencialnih investitorjih torej. Rahlo polni sebe smo poskusili razmišljati o povezavi z Mercedesom in z nekaterimi drugimi proizvajalci, pa so nam povedali, da se je razvoj pri nas ustavil in da smo malo za časom, da torej nismo najbolj zanimivi. No, nekako se je izteklo, našli smo skupni jezik s Cimosom, ki je danes največje podjetje v coni. Poslovno proizvodna cona Tezno je na obrobju Maribora, kjer je do stečaja leta 1996 delovala nekdaj mogočna Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, na kratko Tam, ki je zaposlovala blizu 9000 delavcev. Zdaj v coni Tezno posluje 187 podjetij, v katerih si socialno varnost zagotavlja okrog 3600 delavcev. Vprašanje mnogih: Ali bi se takrat dalo rešiti Tam? Maribor je pravzaprav bil pojem industrijskega mesta, ki ga je »uspešno« izgubil. Smo res morali vse to izgubiti? O tem je težko govoriti. V Tamu je bilo tedaj 8800 ljudi. Dejstvo je, da se ti veliki sistemi takrat niso prilagodili zahtevam razvitega gospodarstva. In bili smo pod vtisom paradigme, da ne moremo biti razvita ekonomija, če ne bo prihajalo 50 % prihodkov iz storitev. Kaj so to storitve, pa še danes ne vemo natančno. Ker je Slovenija lepa, hitro rečemo, da je turizem tisto, na kar se je treba osredotočati. Vzorce zahoda smo poskusili kar prestaviti v naše okolje, rahlo na silo, pozabili smo na tisto, kar smo desetletja vzgajali. Kaj pa neko okolje v resnici zmore in hoče, tega pa ne vemo in se tudi ne pogovarjamo o tem. Sodelovanja ni. Ali je po sodelovanju premalo resnične želje? Saj sicer vsi govorimo o nujnosti sodelovanja. Na vsakem koraku se vsi samo pritožujejo. Želje so, vendar smo nenačelni samo pri tem, kako bi bilo prav, da bi sodelovali, pravega sodelovanja in sobivanja pa ni. Primer: Reže se kolač za visoko šolstvo, toda ali je kdo iz gospo- darstva protestiral proti temu? Pa vemo, da gospodarstvo potrebuje univerzo, raziskave, da to pomeni razvoj. Če v Sloveniji vlada kriza zaupanja, potem v Mariboru domuje apatija in to je najbolj nevarno. Gnev na ulicah je močan pokazatelj, da so potrebne spremembe, da moramo prisluhniti drug drugemu, da moramo sodelovati. Maribor je imel industrijsko tradicijo, zdaj pa naši delavci hodijo v tovarne v tujini. Pri nas tovarn skoraj ni več. Ja, toda v Avstriji niso nikoli rekli: Uči se, da ti ne bo treba delati!, pri nas pa smo to nenehno poslušali. Veljal je paradoks: veljalo je reklo Delu čast in oblast, v resnici pa so vsi iskali izhod iz dela v industriji, v tovarni. Pa čeprav je prav Maribor dobro živel od industrije. Znan podjetnik Ledinek je pred kratkim rekel, da bi on zase naredil svoj IKŠ, kot se je na kratko reklo nekdanji srednji Industrijski kovinarski šoli, ki je šolala kadre predvsem za Tam. To pove veliko, imeli smo odlično šolo, ki smo jo zanemarili, čeprav bi jo še kako zelo potrebovali. Manjka nam ljudi, ki bi dobro znali to, kar so učili v IKŠ, danes pa imamo veliko visoko izobraženih ljudi, ki bodo brezposelni in GOSPODARSKI IZZIVI 11 PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ Gorazd Bende direktor Zavoda Poslovno proizvodna cona Tezno Kaže, da kriza še ni pokazala vseh zob. Če bi bila dovolj globoka, bi morala imeti za posledico tudi strjevanje vrst, željo po sodelovanju in pomoči drug drugemu, vendar tega še ni čutiti. Vsi strmijo samo za kratkoročnimi učinki. Druženje, 12 www.stajerskagz.si izmenjava mnenj, mreženje - to se marsikomu zdi izguba časa, je gledanje na kratki rok. Je pa izredno pomembno. Štajerska gospodarska zbornica ima potencial za pot v tej smeri. Morala pa bo še bolj agitirati in animirati. PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ ki, po pravici povedano, sploh ne znajo delati v tovarnah. Danes bi vsi bili v trgovini, kar - pa se tega sploh ne zavedamo - spremeni tudi medsebojne odnose, spreminja naše socialno okolje. Tisti, ki je produciral, ki je kreativen (to ne pomeni, da v trgovini niso kreativni), ima drugačno zadoščenje. Osnova kulture so medsebojni odnosi in to se je porušilo morda tudi zaradi te nasilne preobrazbe. Potreba po storitvah in tovrstnem kadru, ki je danes nejevoljen, ker ne vidi perspektive, ni organska potreba, z njo bomo imeli še veliko težav. Kako bi najkrajše predstavili cono Tezno? Cono Tezno bi lahko označili tudi kot zaokroženo premoženjsko in tehnološko skupnost. Danes je v njej naseljena cela paleta podjetij, ki nimajo enovitega proizvoda, niti niso vsa iz iste branže. V bistvu je to tipična poslovno-proizvodna cona. Od začetka smo uresničevali interes, da tu najde domovanje čim več poslovnih subjektov, da se breme skupne infrastrukture porazdeli in da bo vsakemu podjetju čim lažje. Poleg avtomobilske panoge je tu dom našlo tudi nekaj storitvenih podjetij in takšnih iz sektorja gradbeništva, kasneje pa tudi s področja informacijske in komunikacijske tehnologije. V Coni Tezno med drugim domujejo drugi največji poštni logistnični center v državi, informatična centra Nove Kreditne banke Maribor in Zavarovalnica Maribor ter enota firme Comtrade, ki je največje softwarsko podjetje v Sloveniji. Veliko je tudi manjših proizvodnih in storitvenih podjetij, recimo s področja produkcije hladilnih sistemov, finančnega računovodstva in marketinga pa vse do predstavništev in trgovskih podjetij. K temu bi dodal, da ima Cona Tezno naravnost sijajno geografsko in strateško lego. Takorekoč za vogalom se križata avtocestna koridorja med evropskim severom in jugovzhodom ter zahodom in vzhodom. Manj kot 50 kilometrov daleč sta kar dve mednarodni letališči, veliko psihološko prednost pa predstavlja tudi stara in uspešna industrijska tradicija Maribora. Ali sobivajo ali sodelujejo? Ne sodelujejo toliko, kolikor bi si mi želeli, pa vendar je na posameznih področjih sodelovanje močno in se je v glavnem razvilo organsko. Za nove člane pripravimo promocijsko srečanje, da se lahko predstavijo še drugim Nekatera podjetja v Coni Tezno si sploh ne prestavljajo več svojega dela drugje. To je blagodejno tudi z ekonomskega vidika, saj se izognejo mnogim stroškom. Ali je kdaj pomagala država, občina, finančno ali drugače? drugo največje proizvodno podjetje v Mariboru s približno 700 zaposlenimi. Potem zeva dolga praznina, nakar pridejo na vrsto podjetja s po 200 zaposlenimi. V tem razredu bi omenil pomembno podjetje Starkom, ki je v 100 % lasti Daimlerja. Je še kaj iz avtomobilske industrije? Podjetje BNM, ki se ukvarja z preoblikovanjem pločevine na lokaciji nekdanjih Karoserij. Nekateri pa se delno dotikajo avtomobilske industrije. V tem segmentu je pomembno tudi podjetje SMM, ki ima visoko zahtevno tehnologijo proizvodnih sistemov z več kot 100 zaposlenimi. BMW išče lokacijo v vzhodni Evropi, je realno da bi prišel v Tam je segal v širši prostor in tudi na vladnih nivojih je Slovenijo? bilo izrečenih kar nekaj besed o njem, seveda se je posledično angažirala tudi Slovenska razvojna družba. Po stečaju TAMA 1996 je bilo tu ustanovljenih 14 podjetij z delovnim nazivom MPP (mariborski projekt prestrukturiranja). Namen je bil v zdravih jedrih obdržati nekaj delovnih mest, ne z vidika perspektive, bolj zato, da se omili socialna stiska. Pomoč je torej bila, saj je bila Slovenska razvojna družba protagonist konzorcija potencialnih interesentov in najpomembnejši člen med 22 kasnejšimi lastniki, ki so se združili in od stečajnega upravitelja odkupili premoženje. Nekateri so sicer želeli obuditi delovanje starega TAMA, drugi pa smo ocenili, da to ni več mogoče. Potrebovali smo novo zgodbo, poiskati je bilo treba nove podjetniške priložnosti. Mnogim je uspelo. Katero podjetje je v Coni Tezno največje? Največji je Cimos, s približno 700 zaposlenimi, in je za MLM Glede tovrstnih povezovanj sem skeptičen. Pozitivno je, da se zavedamo in da v Coni Tezno, v mestu ali širše v državi naredimo kakšen korak, ki je potreben v smeri, da se bomo jutri ali pojutrišnjem predstavili kot lokacija, ki si želi privabljati tuje investitorje, ki jih ceni in jim nudi konkurenčno okolje. Vendar v tem trenutku kaj konkurenčnega težko ponudimo. Sicer pa, če bi se kaj takega zgodilo, ne bi niti znali oceniti, kakšni bi bili multiplikativni efekti za kooperante in za vse področje, kaj bi to pomenilo za segment izobraževalnega sistema, itd. Tik poleg nas oziroma Cone Tezno je Tehniški šolski center Maribor, ki je vse močnejši, navsezadnje pa bi prihod tujih investitorjev pomenil drugačno perspektivo tudi za fakultete. V hitre in velike prelomnice ne verjamem. Če pa bomo naredili nekaj korakov naprej in če se bo usidralo v našo zavest, da potrebujemo tovarno, proizvodnjo, da se je to mesto kalilo na tej osnovi, potem bo to dobro zanj in za njegove ljudi. GOSPODARSKI IZZIVI 13 PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ Ljubljana ima Tehnološki park, Gorišnica ima obrtno cono … Maribor nima obrtne cone. Ali bi bilo prav, da jo ima? Ne gre samo za prostor, gre za podporne institucije, inovativnost. Bi to lahko bila cona Tezno? Skoraj ne vidim druge možnosti. Potenciali so sedaj preveč razdrobljeni. Pri nas je še veliko prostora za nadgradnjo. V Tehnološkem parku Ljubljana ima pomemben lastniški delež Mestna občina Ljubljana, ki pa se v operativno vodenje skoraj ne spušča in ga prepušča profesionalcem. To je pravilen in uspešen pristop. V Mariboru ni nikogar, ki bi bil iniciator takega pristopa, ki bi zaznal utrip mesta in ga usmeril skozi mestno bilanco, iniciativa vendar mora biti najmočnejša pri mestnih oblasteh. Nekdo bi moral vse skupaj združiti in začeti korak za korakom delati. Cena komunalno opremljenih zemljišč je tisti dejavnik, ki velikokrat preprečuje (v primerjavi z Avstrijo, na primer) uresničitev idej. Ko pride do govora o ceni, se interes izgubi. Žal je tako in to je velika rak rana. Tu so normativne podlage, pravna podlaga pri nezazidanih zemljiščih, ki so v lastni mestne občine. Ekonomske učinke je treba raztegniti. Boš prodajal zelo drago zemljo danes, pa ne boš imel interesentov? Ne razumem, vsi smo v EU in v sosednji Avstriji, to je 30 km stran, je kvadratni meter nezazidnega stavbnega zemljišča v industrijski coni trikrat cenejši kot pri nas. To ne gre skupaj. In če bi cona Tezno dala MOM pobudo, da naj zniža ceno na primerljivo z Avstrijo? Pogovori so že potekali. Lani poleti je vlada dala neke predloge, vendar še ni nekih podzakonskih aktov oz. njihove operacionalizacije BRIŠItega. Lokalna skupnost bi morala jasno opredeliti kriterije, kje lahko odstopa od ocenjene vrednosti zemljišča, ali je to pogoj v letu ali dveh, kakšno bo število zaposlenih itd. BRIŠIštevilo zaposlih, Ampak če iščeš, boš našel pot. Če je zemlja v lasti mestne občine, bi morala korake v smeri spodbujanja naložb storiti mestna občina, seveda v okviru svojih prioritet. Če res podpira gospodarstvo, bi se morala vprašati, kako je z obstoječimi potenciali, kako privabiti tujega investitorja. Kako se podjetja formalno povezujejo z vami? Zavod v začetku ni bil mišljen v tej vlogi, kot je zdaj. V prvi fazi je nekdo moral upravljati komunalno energetsko infrastrukturo. Kasneje smo si zadali nalogo, da to infrastrukturo ne samo vzdržujemo, ampak smo še kaj novega tudi naredili, predvsem na področju povezovalnih poti. Nekaj smo tudi odkupili z namenom, da na posameznih razmejitvah ne prihaja do neljubih dogodkov in da imajo vsi možnost enakopravne obravnave. Povezani smo tudi z javnimi podjetji, naš zavod ima pogodbo za distribucijo pitne vode. Vzdržujemo to omrežje, merimo porabo in jo zaračunavamo. Podobno je z obračunom kanalščine, imamo pa tudi licenco za distribucijo in trženje električne energije ter distribucijo in trženje zemeljskega plina. Na tej lokaciji smo torej tudi distributer energentov. Z vsemi podjetji smo v res dobrih odnosih, saj se trudimo, da jim življenje in delo olajšamo. Smo tudi informacijska točka. Če je kakšna nepremičnina prazna, skušamo pridobiti nove najemnike. Kljub krizi v coni ne beležimo pretiranega usihanja poslovnih aktivnosti. Prostori se ne praznijo. Robert Muršec, direktor M.R. Commerce, d.o.o. »Za poslovno cono Tezno bi lahko rekel, da je veliko kolo v motorju mariborskega in štajerskega gospodarstva. Njen vpliv se ne čuti samo v mestu Maribor, ampak tudi širše. Podjetniki različnih panog smo si v poslovni coni našli sedež podjetja, kjer širimo svoje poslanstvo. Dnevno s svojimi zaposlenimi ustvarjamo in kreiramo izdelke, ki jih potrošniki potrebujejo. Združevanje podjetnikov v poslovni coni uspešno povezuje in vodi vodstvo cone Tezno z gospodom Bendetom na čelu.« Goran Dimc, direktor CIMOS TAM Ai, d.o.o. »Cona Tezno pod vodstvom gospoda Bendeta zelo dobro opravlja svoje delo. Zelo dobra je koordinacija med lastniki, deluje kot povezovalni člen. Skrbijo za to, da cona pusti vtis tudi na zunaj, kar je zelo pomembno za potencialne kupce, da območje deluje kot urejena celota in ima svoje življenje. Poskrbljeno je za urejeno okolico, pojavlja se v medijih, kar je vse zelo pozitivno za naše poslovanje. Zelo dobro je poskrbljeno za obveščanje, imamo svoj časopis in sprejemno pisarno za tiste, ki pridejo prvič in jih usmerijo. Drugi učinek Cone Tezno je ta, da prihajajo podjetja, ki so lahko podporna večjim podjetjem, saj nam na primer ni treba voziti nečesa več kilometrov stran ali morda celo v Avstrijo, če imaš v soseščini zasebnika s katerim lahko sodeluješ in to ima velik učinek pri zmanjševanju stroškov.« Mag. Igor Marinič, namestnik generalnega direktorja, Pošta Slovenija, d.o.o. 14 »Cona Tezno, v kateri že sedaj deluje okoli 200 podjetij, v njej pa se nahaja tudi eden od obeh poštnih logističnih centrov Pošte Slovenije v državi, je nedvomno velikega pomena za štajersko gospodarstvo. Vsekakor bi lahko bil doprinos cone Tezno še večji, če bi bile gospodarske razmere ugodnejše, kot so sedaj. Precej pa bo treba postoriti tako na državni kot tudi na lokalni ravni v smislu stimulativnejšega okolja za investitorje, odprave birokratskih ovir ipd., da bi lahko v Slovenijo pripeljali tuje in domače investitorje. Želimo si, da bi se Mestna občina Maribor lahko še v večji meri vključila v financiranje infrastrukture, kar bi ustvarilo boljše pogoje za delovanje cone Tezno in prihod potencialnih investitorjev.« ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE Primat: V skrbi za dvig varnostne kulture PRIMAT, Tovarna kovinske opreme, d.d., iz Maribora je med vodilnimi evropskimi proizvajalci varnostne opreme. Svoj položaj na evropskem trgu utrjujemo s številnimi in prepoznavnimi blagovnimi znamkami: BANKPRIM, STARPRIM, VARPRIM, MODULPRIM, MASSIVPRIM, DOORPRIM, ALFAPRIM, BETAPRIM … info@stajerskagz.si Varnejši pred vlomi Primat je edini proizvajalec varnostne opreme v Sloveniji in v okviru svoje družbene odgovornosti skrbimo tudi za dvig varnostne kulture v Sloveniji. Vlomov je vse več in za vsakega posameznika je pomembno, da poskrbi za svojo varnost. Varnejši bomo, če bomo urejeno in varno hranili denar, dragocenosti, dokumente ipd. To nam lahko omogoča blagajna ali najem trezorja v banki ali doma. Zakaj blagajna doma? Doma je blagajna vedno na voljo in to je tudi njena glavna prednost. Iz nje lahko jemljemo in vanjo spravljamo stvari kadarkoli želimo. Takojšnja razpoložljivost je zelo pripravna pri rezervnem denarju in pri nakitu. V njej lahko urejeno hranimo dokumente (potne listine, potrdila o državljanstvu, pogodbe o nakupu ali prodaji nepremičnin, sklepe o dedovanju, zavarovalne police itd.) Za blagajne doma se odločamo tudi zaradi hrambe stvari, ki jih v bančnem trezorju ni mogoče hraniti – strelnega orožja, ki ga banka ne sprejema v hrambo, hrambo v domači blagajni pa priporoča tudi policija. Ko se odločamo za domačo blagajno, imamo seveda v mislih tudi diskretnost, saj pri jemanju stvari iz lastne blagajne ni treba nikomur ničesar javljati. Kako bomo izbrali blagajno? Blagajne iz nizkega varnostnega področja običajno niso izdelane po kontroliranem postopku, niso preizkušene in certificirane, so pa poceni. Zato je treba biti pri nakupu pazljiv – blagajne so mnogokrat lepe, imajo privlačne ključavnice, vendar to še ne pomeni, da so zanesljive. Visoko varnostno področje je razdeljeno po evropskem in slovenskem standardu na 13 varnostnih razredov. Blagajne nižjih razredov, začenši z razredom I, se uporabljajo v gospodinjstvih, trezorski prostori razreda XIII pa so namenjeni nacionalnim trezorjem in trezorjem velikih bank. Take blagajne so preizkušene, certificirane, njihova proizvodnja je nadzorovana in nudijo sorazmerno dobro odpornost proti vlomu in proti požaru. V PRIMATU nudimo velik izbor blagajn v okviru visokega varnostnega področja. Izdelujemo blagajne, primerne za različne namene. V brošuri NASVETI ZA IZBOR BLAGAJNE, ki jo lahko dobite pri nas, uporabnikom podrobno svetujemo, na kaj je treba biti pozoren pri nakupu blagajne. 15 ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE Naše vrednote a Tradicionalno dobro ime, zanesljivost in kakovost. a Razvojna naravnanost. a Visoka ekspertna znanja zaposlenih, njihova lojalnost in ambicioznost. a Hitra odzivnost. a Spoštovanje do ljudi in okolja. Usmerjeni v trajnostni razvoj in poslovno odličnost Etičen odnos do družbenega in naravnega okolja je osnova delovanja podjetja Primat in to upoštevamo pri dnevnem delovanju in razvojnih usmeritvah. Izdelki so iz naravnih materialov in okolju prijazni, tehnološki postopki pa skrbno izbrani v odgovornosti do soljudi ter naravnega in ekonomskega okolja. Poslovno odličnost vgrajujemo v vsa področja delovanja. Testiran in certificiran izdelek V zgodovini izdelave blagajn so izdelovalci velikokrat trdili, da so njihovi izdelki absolutno varni pred vlomom in požarom. Vendar – izdelke so načrtovali in izdelovali, niso pa jih preizkušali. Šele v novejših časih so proizvajalci začeli sistematično preizkušati svoje izdelke. Sistem preizkušanja in preverjanja protivlomne oziroma protipožarne kakovosti se je ves čas izpopolnjeval. Danes protivlomno preizkušanje pomeni, da strokovnjaki specializiranega preizkuševalnega laboratorija v skoraj realnih razmerah vlamljajo v preizkusni vzorec. Pri tem imajo preizkuševalci na voljo več časa, boljšo organizacijo, boljše vlomne naprave in orodja ter boljše poznavanje izdelka kot protipravna stran. Protivlomni izdelčni certifikat pomeni priznanje, da ima proizvajalec izdelka dovolj izkušenega kadra, znanja in opreme, da ima notranje preverjanje kakovosti in da je njegov sistem izdelave podvržen zunanjim pregledom in preverjanjem. V PRIMAT-u testiramo in certificiramo svoje izdelke pri vrhunskih preizkuševalnih in certifikacijskih organih, ki so povezani v EFSG (European Fire and Security Group). Zavedamo se, da absolutne varnosti ni. Vendar si na osnovi dolgoletnih izkušenj in referenc upamo trditi, da so naši izdelki varnostne opreme med najboljšimi v Evropi in svetu. 16 www.stajerskagz.si Želite, da je predstavljena tudi vaša blagovna znamka? Sporočite nam in skupaj bomo pripravili predstavitev. DOGODKI ŠGZ Gospodarstvo potrebuje raziskave V želji po izboljšanju sodelovanja med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalno sfero sta TehnoCenter UM in Štajerska gospodarska zbornica v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Zavodom RAZ:UM že osmo leto zapored organizirala Srečanje gospodarstvenikov in raziskovalcev, ki se je odvilo na FERI UM v Mariboru. »Srečanje je odlična priložnost za medsebojno spoznavanje, izmenjavo znanj in izkušenj ter sklepanje novih partnerstev,« je povedal doc. dr. Anton Habjanič, direktor TehnoCentra UM, ki je zadovoljno ugotavljal, da se je srečanje dobro uveljavilo, ne le v mariborskem, temveč tudi v širšem slovenskem in evropskem okolju. info@stajerskagz.si Naj raziskovalka je … Naj raziskovalka Univerze v Mariboru po mnenju gospodarstva za leto 2012 je postala redna profesorica ddr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki med drugim vodi številne projekte s področja vključevanja ekoremediacij v izobraževalne sisteme, priprave inovativnih razvojnih programov in strategij razvoja podeželja in urbanih območij z ekoremediacijami. Spisala je več učbenikov, vodi mednarodne seminarje in razvija inovativne pristope v izobraževanje, pri tem pa aktivno sodeluje tudi v lokalnih projektih. Je vidna članica številnih mednarodnih združenj, kot so npr. Global Water Partneship, European Society of Soil Consevation, Geographical Association. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je ustanovila Mednarodni center za ekoremediacije, ki ga tudi vodi. Njena ideja je tudi Pisarna za okoljsko informiranje in Terenski laboratorij za analizo »V izboru je sodelovalo 25 podjetij, zavodov in občin iz vse Slovenije; zmagovalka prejme tudi ček v vrednosti 11.550 EUR za nadaljnje raziskovalno delo. To pa je doslej tudi najvišja nagrada, ki jo je do sedaj dobil najuspešnejši raziskovalec oz. raziskovalka po mnenju gospodarstva,« je pojasnil doc. dr. Anton Habjanič (prvi z desne). vode in prsti. Vzpostavila je neverjetno sodelovanje na področju trajnostnih tehnologij, medgeneracijskega sodelovanja ter povezovanja tradicionalnih znanj z vrhunskimi inovativnimi pristopi. Zadnjih nekaj let se s svojo ekipo redno predstavlja na vseevropski Noči raziskovalcev. Pomen sodelovanja gospodarske in raziskovalne sfere narašča Obiskovalci srečanja so se imeli priložnost družiti s snovalci inovacijskih in gospodarskih politik, gospodarstveniki in raziskovalci ter imeli v okviru tematskega predavanja in interaktivne okrogle mize priložnost dobiti odgovore na svoja vprašanja v zvezi z upravljanjem z izumi v podjetju in na univerzi. »Živimo v času, ko se je potrebno še posebej zavedati pomena sodelovanja med znanstvenoraziskovalno sfero in gospodarstvom,« je še med drugim dejal Habjanič. Priložnost za sklepanje poslov Ob robu celotne prireditve so vseskozi potekala poslovna srečanja »ena na ena« s predstavniki fakultet, inštitutov in laboratorijev Univerze v Mariboru ter podpornega okolja (Štajerska gospodarska zbornica, Mariborska razvojna agencija, Tovarna podjemov, CIMRS, RAZ:UM in TehnoCenter UM d.o.o.), ki so se predstavili na Sejmu inštitutov in laboratorijev Univerze v Mariboru. Tudi letošnje srečanje je potekalo ob finančni podpori štirih pomembnih evropskih projektov: FORT, ki se izvaja v okviru Programa Srednja Evropa, SEETechnology, ki se izvaja v okviru Programa Jugovzhodna Evropa, ter IKTIMED in R&D, ki se izvajata v okviru programa Mediteran. GOSPODARSKI IZZIVI 17 AKTUALNO Sodobni pristopi v optimizaciji procesov V današnjih gospodarskih razmerah je ob visoki kakovosti ter širokem naboru uporabnih funkcij izdelkov ali storitev ter minimalnem proizvodnem času potrebno ohranjati tudi konkurenčnost cen. Zato podjetja nenehno iščejo sodobne pristope optimiziranja procesov v vedno zahtevnejšem, pa vendar krajšem razvojnem, dobavnem ali proizvodnem ciklusu. Marjan Leber marjan.leber@isn.si Učinkovitost vrednostne analize Ena od aktualnih metod je kot organiziran pristop tudi Vrednostna analiza – VA (Value Analysis) ali tudi Vrednostni menedžment, ki je definirana kot metoda sistematičnega izboljšanja vrednosti blaga ali izdelkov in storitev za uporabnike, s poudarkom na njihovih funkcijah. Vse od svojega začetka, ko jo je leta 1947 razvil Lawrence D. Miles, se je VA izkazala za izjemno učinkovito metodo, ki izboljšuje kakovost, optimizira stroške ter funkcije in tako sistematično veča inovacijsko sposobnost ter zagotavlja konkurenčno prednost organizacije. Odpravljanje neuporabnih značilnosti Težišče VA je v ugotavljanju in odpravljanju tistih značilnosti proizvodov, storitev ali procesov, ki ne dodajo nobene prave (uporabne) vrednosti za kupca, vendar pa povzročajo stroške. VA je torej sistemska metoda, ki zagotavlja boljši izdelek ali boljšo storitev s sprejemljivo ceno za uporabnika. Drugače povedano, VA je organizirana kreativna metoda z nalogo izboljšati vrednost proi- 18 www.stajerskagz.si zvoda ali storitve tako, da točno in učinkovito odpravi nepotrebne stroške, ki ne prispevajo h kakovosti, k uporabi ali življenjski dobi izdelka ali k njegovi boljši zunanji podobi in drugim lastnostim, ki jih kupec želi. Tako so objekti VA lahko novi ali obstoječi izdelki, delovni sistemi, organizacija, administracija itd. Vsi si želimo dobro vrednost Ko smo osredotočeni na funkcijo, lahko definiramo vrednost kot razmerje med funkcijo in stroškom, kar pomeni, da je vrednost mogoče povečati z izboljšanjem funkcije – vendar le, če je kupec pripravljen plačati to izboljšanje. Vsi, kupci in proizvajalci, si želimo dobro vrednost, ki predstavlja ravnotežje med kakovostjo in viri. Tako lahko sklepamo, da je funkcijska analiza osnova metodologije vrednostnega menedžmenta. Funkcija je torej končni rezultat želje kupca, ki jo tudi plača. V osnovi lahko funkcije razdelimo na: • osnovne (glavne) funkcije, ki omogočajo delovanje ter uporabnost izdelka in se ta zaradi tega lahko prodaja, • pomožne (stranske) funkcije, ki podpirajo osnovne funkcije ali so zahtevane s strani kupca. Funkcija ima še veliko opredelitev, kot npr. prestižna, estetska, obstoječa, izvedena, nova, izvirna itd., kar nam pomaga pri opisovanju in določanju funkcij izdelka. Ko so funkcije enkrat določene, jih lahko preučimo in analiziramo ter določimo njihov prispevek v vrednosti. Osnovna funkcija je opisana z glagolom in samostalnikom, npr.: vzmet – skladišči energijo, izvijač – prenaša moment. V določenih primerih pa naletimo tudi na zanimivo situacijo, kot npr. pri določanju funkcij žarnice in ognja. Pri obeh se pojavita funkciji: osvetljuje prostor in proizvaja toploto, vendar je pri enem prva osnovna in druga pomožna, v drugem primeru pa obratno. To pomeni, da moramo znati dobro opredeliti funkcije, kar nam pomaga pri kasnejšem delu VA. Sistematičen potek dela Ker je VA sistematična metoda, ki jo izvaja multidisciplinarna delovna skupina, je za uspešen cilj potrebno definirati potek dela. V literaturi obstaja vrsto napotkov in modelov, pri čemer je najpogostejši potek dela s 5, 7 ali 10 koraki. V okviru čezmejnega programa AT-SI 2007-2013 smo v projektu VAINNO (www.vainno.eu) razvili model VA, ki je prilagojen uporabi v MSP ter predvideva potek dela v 6 korakih: AKTUALNO Korak 1: Priprava projekta V tej fazi se osredotočimo na definiranje objektnih in namenskih ciljev projekta, izbiro objekta, definiranje končnega cilja z vsemi pogoji in omejitvami, izdelavo časovnega poteka projekta. Pri tem si pomagamo z metodami izven vrednostnega menedžmenta (VM), in sicer z zbiranjem in obdelavo informacij, GAP-analizo, marketinško in tržno analizo itd. Korak 2: Analiza stanja objekta Namen tega koraka je definiranje funkcij ter njihova stroškovna analiza. Funkcijska analiza je pomemben pokazatelj stanja, saj nam pokaže, katerim funkcijam moramo posvetiti posebno pozornost predvsem s stroškovnega vidika. Aktivnosti drugega koraka predstavljajo analiza objektnih in namenskih ciljev, pridobivanje informacij objekta VM, tržišča, konkurence, pridobivanje podatkov in informacij o stroških, določanje funkcij, določanje omejitev pri iskanju idejnih rešitev ter stroškovna analiza funkcij. Izvedbo teh aktivnosti nam olajšajo metode, kot so SWOT analiza, FMEA, Ishikawa, metoda ciljnih stroškov, QFD, marketinška analiza, analiza konkurence, benchmarking, blueprint ter stroškovna kalkulacija. Na razpolago pa so nam tudi posebne metode VM, in sicer si pri analizi funkcij pomagamo z določanjem in ovrednotenjem funkcij (FAST), razdelavo funkcij, stroškovno matriko funkcij. Korak 3: Opredelitev žele- nje izdelanih variant, izdelava vzorca izbrane ideje, predstanega stanja Na podlagi stopnje zadovoljitve funkcij nam ta korak služi predvsem za prepoznavanje nepotrebnih stroškov. V tem koraku je na vrsti analiza podatkov in informacij, določanje želenih funkcij, določanje prednosti omejitev rešitev, razvrščanje stroškov želenih funkcij, določanje ocenjevalnih kriterijev. Pri tem so nam v oporo metode izven VM, kamor spadajo analiza ciljnih stroškov, QFD, Conjoint- analiza, Kano analiza, primerjava parov ter metode VM za določitev in razvrstitev ciljev in opredelitev stroškovnih ciljev. vitev izbrane ideje. Podporne metode so analiza idej, Combinex metoda, stroškovna kalkulacija ter ocenitev stroškov. Korak 6: Izvedba rešitev V tem koraku pride do izdelave projektne dokumentacije ter izvedbe samega projekta. Pri tem najprej načrtujemo izvedbo/realizacijo, čemur sledi proces realizacije. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na nadzorovanje poteka projekta. Ta korak se zaključi s koncem projekta. Ves čas so nam v oporo marketinške metode ter metode za dokončanje procesa. Korak 4: Iskanje idejnih Predstavljen model VA ni omerešitev Priporočamo interdisciplinarno skupinsko delo, ki omogoča večjo kvantiteto ter kvaliteto idej za rešitev obravnavanega problema. V tem koraku so zajete predvsem tri aktivnosti: zbiranje obstoječih idejnih rešitev, iskanje novih idejnih rešitev ter izdelava variant. Te aktivnosti najlažje dosežemo z uporabo metod izven VM, kot so koncepti idejnih rešitev, kreativne tehnike, TRIZ, SIL, Poka Yoke. Korak 5: Analiza idejnih rešitev V tej fazi izberemo rešitev, ki nam bo zagotovila najugodnejše razmerje med stopnjo zadovoljitve funkcij in stroški. Peti korak vključuje aktivnosti, kot so ocenjevanje in kritika idejnih rešitev, analiza in ocenjeva- jen na specifično gospodarsko panogo in predstavlja za uporabnike vrsto prednosti: jasno določeni cilji, tesno sodelovanje v delovni skupini in z menedžmentom, spodbujanje kreativnosti, izboljšanje vrednosti izdelkov, izboljšanje funkcij, dizajna, delovanja in varnosti izdelkov, zmanjšanje tveganja in stroškov projekta, lažja identifikacija neprofitabilnih izdelkov oz. storitev, izboljšan nadzor in načrtovanje projektov, uskladitev stroškov in pričakovanj s kupci, hitra izbira prave rešitve itd. Uporabno vrednost pa bomo v nadaljevanju pokazali z izvedenimi pilotnimi projekti v izbranih podjetjih na navedeni spletni strani projekta, kjer bomo tudi omogočili prikaz dobrih praks ter izmenjavo izkušenj v sodelujočih podjetjih. GOSPODARSKI IZZIVI 19 AKTUALNO Združeni za uspeh Podjetja z avstrijskega Koroškega in iz Slovenije bodo v okvirih Operativnega programa SI-AT 2007-2013 in projekta SI-K Exportcoop SEE skupno nastopila na izbranih trgih Jugovzhodne Evrope. S sodelovanjem malih in srednje velikih podjetij z avstrijskega Koroškega in iz Slovenije bomo povezali vire, strokovno znanje in izkušnje ter jih uporabili na novih, obetajočih trgih. Večina stroškov omenjenih aktivnosti se financira iz Operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007–2013. Koristi za vključena podjetja: • Novi prodajni trgi in s tem večji promet. info@stajerskagz.si Potenciali trga Jugovzhodne Evrope V začetku leta so se v šestih regionalnih gospodarskih zbornicah po Sloveniji odvijali informativni dnevi za mala in srednje velika slovenska podjetja, ki imajo v okviru tega projekta priložnost sodelovati z avstrijsko koroškimi podjetji pri skupnem nastopu na trgih Jugovzhodne Evrope. Jugovzhodna Evropa je za gospodarstvo obeh regij pomembna ne samo zaradi svoje bližine, temveč predvsem zaradi potencialov za rast. Kljub težjim razmeram na trgu poslovne priložnosti obstajajo, prav tako pa tudi potrebe po naložbah. 20 www.stajerskagz.si Svetujejo strokovnjaki V času trajanja projekta so podjetjem na voljo strokovnjaki, ki jih v vseh fazah procesa internacionalizacije spremljajo in jim svetujejo. Za lažje vstopanje na trge JV Evrope so v okviru projekta predvidena povezovanja podjetij iz obeh regij, ki jim bodo med drugim na voljo: • analize trgov v ciljnih državah (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, Kosovo, Makedonija, Albanija, Bolgarija in Romunija), • tržne strategije za vstop na trg in prodajo za želenem ciljnem trgu, • poizvedbe o potencialnih prodajnih partnerjih na kraju samem, • vzpostavitev direktnih poslovnih stikov na želenem ciljnem trgu. • Sinergije na račun povezovanja podjetij (dopolnitve oziroma izboljšave izdelkov, ekonomija obsega, delitev stroškov, izmenjava strokovnega znanja in izkušenj, zmanjšanje tveganja, prednost pri razpisih, ki jih financira EU itd.). • V procesu izvoza oziroma internacionalizacije ne boste prepuščeni sami sebi – v vseh fazah vam bodo na voljo izkušeni strokovnjaki. • Kritje začetnih stroškov za priprave in razvoj sodelovanja ter skupnega nastopa na ciljnih trgih s strani projekta. AKTUALNO Upokojevanje po novem S prvim januarjem je začel veljati novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali na kratko ZPIZ-2. Med drugim prinaša zviševanje pogojev za upokojitev, spodbujanje dela tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, uvedbo informativne osebne evidence o vplačanih prispevkih, spremenjeno definicijo poškodbe na delu ter spodbude za zaposlovanje starejših, iskalcev prve zaposlitve in mater. Kadring d.o.o. info@kadring.si Zviševanje pogojev za upokojitev Zakon postopoma zvišuje starost in pokojninsko dobo, ki morata biti izpolnjeni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Po koncu prehodnega obdobja bosta pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine 65 let in 15 let zavarovalne dobe ali 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (to je obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, brez dokupa dobe). Splošni minimalni pogoji za upokojitev se bodo za moške in ženske izenačili do leta 2020. V novem zakonu je predvidena tudi predčasna upokojitev. Ta bo mogoča pri starosti 60 let, če bo oseba hkrati dopolnila najmanj 40 let pokojninske dobe. Vendar bo zaradi novega sistema malusov, ki bodo trajni, predčasen odhod v pokoj vplival na višino pokojnine. Za vsak mesec razlike do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev se bo ta znižala za 0,3 odstotka. Tudi pogoji za predčasno upokojitev se bodo postopoma zaostrovali. Spodbujanje dela po izpolnitvi pogojev Osebam, ki bodo izpolnile pogoje za upokojitev (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oz. pogoje iz prehodnega obdobja) in bodo ostale v obveznem zavarovanju, se bo odmerni odstotek za odmero pokojnine zvišal za 1 odstotek za vsake 3 mesece dela. Maksimalni bonus bo znašal 12 odstotkov (pridobi se ga v treh letih). Novost je tudi pravica do izplačila 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine. To bodo lahko koristili vsi, ki bodo izpolnili pogoje za predčasno upokojitev ali za starostno pokojnino, a bodo kljub temu ostali pokojninsko zavarovani v nespremenjenem obsegu. V praksi bi tako lahko do 65. leta ob redni plači prejemali še petino pokojnine. Ob delni upokojitvi boste lahko ob sorazmerni plači (glede na opravljeno število ur) prejeli tudi delno pokojnino, ki bo povečana za pet odstotkov. Tudi ta bonus velja do dopolnitve 65 let starosti. GOSPODARSKI IZZIVI 21 AKTUALNO Informativna osebna evidenca Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vodi evidenco s podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter obdobju zavarovanja in bo posameznikom omogočil elektronski vpogled v evidenco. Zavod bo osebam, vključenim v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, enkrat na leto posredoval obvestilo o obračunanih in plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto. Sistem bo predvidoma vzpostavljen januarja 2014. Prav tako bo zavod od januarja 2015 vsakega, ki bo v koledarskem letu dopolnil 58 let starosti, informiral o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine. Spodbude za zaposlovanje starejših, iskalcev prve zaposlitve in mater Delodajalci bodo lahko od 1. julija 2013 koristili nekatere spodbude za zaposlovanje starejših, mladih in mater. Uveljavljali bodo lahko delno oprostitev plačila prispevkov delodajalca za zaposlene, ki so dopolnili 60 let starosti, v višini 30 odstotkov, in za zaposlene, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, v višini 50 odstotkov. Prav tako bodo lahko za osebe, ki niso dopolnile 26 let starosti, in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavili vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 odstotkov, za drugo leto pa v višini 30 odstotkov prispevkov delodajalca. Sprememba definicije poškodbe pri delu Ženske Moški Od prvega januarja 2013 se za poškodbo pri delu ne šteje poškodba, ki jo je utrpela oseba na poti na delo in z dela, če prevoza ni organiziral delodajalec. 22 Pogoji za upokojitev v 2013 Pogoji za upokojitev po prehodnem obdobju 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 58 let in 4 mesece starosti 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti 20 let pokojninske dobe in 63 let in 6 mesecev starosti / 15 let zavarovalne dobe in 65 let starosti 15 let zavarovalne dobe in 65 let starosti 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa in 58 let starosti 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti 20 let pokojninske dobe in 61 let in 6 mesecev starosti / 15 let zavarovalne dobe in 63 let in 6 mesecev starosti 15 let zavarovalne dobe in 65 let starosti www.stajerskagz.si AKTUALNO Poskrbite za svojo promocijo Štajerska gospodarska zbornica je že pred časom svojim članom ponudila sodelovanje v storitvi Član – članu. Njen namen je bil zbližati in povezati člane zbornice in jim hkrati omogočiti, da širšemu krogu predstavijo sebe in svojo ponudbo. Po analiziranju aktivnosti in realizaciji ponujenih popustov smo se odločili, da bomo storitev Član – članu v marcu ukinili in jo nadomestili s podobno, a enostavnejšo možnostjo predstavitve vašega podjetja. info@stajerskagz.si Brezplačna priložnost Na spletni strani, kjer ste do sedaj lahko spremljali popuste Član – članu, boste lahko odslej objavili vašo spletno pasico (pogovorno jo velikokrat imenujemo spletni banner) in to brezplačno! Preko nje boste lahko povabili podjetja na svojo stran, predstavili svojo ugodno ponudbo ali zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Torej izkoristite priložnost in se objavite tudi vi – potrebnih je le nekaj klikov in 0 €! BREZPLAČNA objava spletne pasice na spletni strani www.stajerskagz.si In kako spraviti vaš banner na www.stajerskagz.si? • Obrnite se na Igorja Perneka, strokovnega sodelavca ŠGZ, T: 02 2208 726, E: igor.pernek@stajerskagz.si, ki vam bo podrobneje predstavil možnosti in odgovoril na vaša vprašanja, z njim se boste dogovorili za sodelovanje in objavo pasice. • Pošljite pasico, ki izpolnjuje tehnične značilnosti za objavo: velikost 320 x 220 px. na mail igor.pernek@stajerskagz.si. • Vaša pasica bo objavljena. GOSPODARSKI IZZIVI 23 AKTUALNO Potenciali sinergije gospodarstva in okolja Štajerska gospodarska zbornica in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru organizirata dogodek v okviru pomladanskega Pomurskega sejma z naslovom »Sinergija med okoljsko in gospodarsko učinkovitostjo«. info@stajerskagz.si Trend ozaveščenosti Namen dogodka je spodbuditi razmišljanje podjetnikov o možnostih, ki jih ta sinergija ponuja ter motivirati širšo javnost o zaposlitvenih in podjetniških možnostih na tem področju. Predstavljeni bodo trendi okoljske ozaveščenosti podjetij na področju energije, naravnih virov, odpadkov ter eko-proizvodov. Brezplačna udeležba in ogled sejma Dogodek se bo odvijal v četrtek, 4. aprila 2013, v Gornji Radgoni v okviru Pomurskega sejma (Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in male obrti), predvidoma med 9. in 15. uro. Udeležencem bo omogočen tudi ogled sejma. Dogodek organiziramo v okviru prekomejnega projekta z Madžarsko (ECO-HUB – Informacijsko in izobraževalno eko-vozlišče za podporo malim in srednje velikim podjetjem pri povezovanju, inoviranju, razvoju in trženju okolju prijaznih izdelkov, procesov in storitev). Udeležba na dogodku bo brezplačna. Podrobnosti glede dogodka in programa lahko spremljate na naši spletni strani www.stajerskagz.si. Informacije o dogodku lahko dobite tudi po mailu mojca.tominsek@stajerskagz.si ali lidija.majcen@stajerskagz.si CATERING Finger food prigrizki – Sveže ideje za vaš dogodek Več informacij na: marche-restaurants.com/catering-slo marche-restaurants.com 24 www.stajerskagz.si PLANET OVEN – ENERGIJSKI DODATKI , II. poslovne konference, ki bo v četrtek, 4. aprila, od 9.15 do 15.10 v GRAND HOTELU PRIMUS na Ptuju Na poslovni konferenci, ki jo za pripravljata OVEN Elektro Maribor d.o.o. in ŠGZ z ostalimi partnerji, se boste seznanili s programi družbe iz sklopa »PLANET OVEN – energijski dodatki«. Program bo zastavljen v obliki krajših predavanj in delavnic. S predavatelji se boste lahko med odmori tudi individualno pogovorili. Vabilo Vabimo vas, da se udeležite Program predavanj: 09.15–09.45 Prihod in registracija udeležencev + kava z rogljičkom 09.45–9.55 Uvodni pozdrav Speed dating 10.05–10.25 Tiha znanja, ki jih moramo prenašati med generacijami mag. Mirjana Ivanuša-Bezjak, univ. dipl. ekon., predsednica Društva kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice 10.30–10.50 Ponudimo sodelavcem priložnost za dosežke Irena Dobnik, univ. dipl. ekon., svetovalka za podjetništvo 10.55–11.15 Poslovna mediacija Nataša Dvoršak, dipl. ekon., mediatorka Speed dating 11.25–12.25 Kosilo 12.25–12.50 Center za pomoč pri projektnem delu Marko Petrej, Navdih.net, d.o.o. Projektno vodenje 12.55–13.20 Coaching menedžerjev in vodij oziroma coaching menedžment tima Peter Ilgo, častni konzul republike Peru v Sloveniji in prokurist PCON svetovanje in trgovina, d.o.o. 13.25–13.50 Krepitev motivacije za osebni razvoj Janja Breznik, univ. dipl. psihologinja, svetovalka v podjetju Taktika plus 14.10–14.30 Samozavestno in spontano komuniciranje v tujem jeziku Janja Breznik, univ. dipl. psihologinja, svetovalka v podjetju Taktika plus Novi trendi jezikovnega izobraževanja Kratki poslovni seminarji – Berlitz Shorties 14.35–14.55 Stand up Tin Vodopivec 15.00–15.10 Nagradna igra (sodelujete vsi pristoni!) – Žrebanje –Podelitev nagrad Prijave: Prijave: Podatke (ime, priimek, telefonsko številko, naziv podjetja ali ustanove, kjer ste zaposleni) pošljite na maja.ul@planet-oven.si najkasneje do 20. marca 2013! Kotizacija: 70 EUR (brez DDV) oz. 84 EUR (z DDV), za prijavljene, ki poravnajo kotizacijo do vključno s petkom, 15. marec 2013, znaša kotizacija samo 60 EUR (brez DDV) oz. 72 EUR (z DDV). Kotizacija vključuje tudi kosilo in 2x coffee break. 25 NAJ INOVACIJE PODRAVJA RAZPIS Izbiramo naj inovacije v Podravju za leto 2012 Želite vašo inovacijo predstaviti javnosti? Štajerska gospodarska zbornica bo tudi letos podelila priznanja za najboljše TEHNOLOŠKE IN NETEHNOLOŠKE inovacije. Z vsakoletnim razpisom za izbor najboljših inovacij v regiji želimo omogočiti inovatorjem, da predstavijo dosežke, ki so plod domačega znanja, najboljše pa nagraditi s priznanji. Na ta način želimo izpostaviti številne primere dobrih praks, jih predstaviti javnosti in tako spodbuditi tudi ostale k iskanju inovativnih potencialov v regiji. Kriteriji Ocenjevanje bo potekalo po treh kriterijih: inventivnost (izvirnost in zaščita novosti), gospodarski rezultati (doseženi in pričakovani) ter trajnostni vidik (trajnostni učinki inovacije na inovacijski sistem ter vpliv inovacije na okolje). Kriteriji so oblikovani tako, da je mogoče z njimi oceniti tudi npr. socialne inovacije. Primeri inovacij: • nov proizvod: npr. ultralahko letalo, tekaški čevlji, rolerji, nosilec za violine … • nova tehnologija obdelave: proizvodnja visokokakovostnih jekel • izboljšave: zmanjševanje porabe materiala pri proizvodnji izdelkov, nadomeščanje materialov s cenejšimi in sočasno učinkovitejšimi materiali, izboljšave strojev, izboljšanje lastnosti proizvodov … • industrijsko oblikovanje: naprave za razkuževanje rok, čevlji, svetila, pohištvo, rehabilitacijske naprave … • storitvene inovacije: vezane na informacijske tehnologije, programska oprema …. • socialne inovacije: npr. Kralji ulice, krajšanje čakalnih vrst pri zdravniku … • ekološke inovacije: inovacije, ki izboljšujejo naše življenjsko okolje, zmanjšujejo porabo materialov in energije … • izboljšanje varnosti pri delu … Kdo se lahko prijavite na razpis? Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji in poslovni subjekti z drugimi organizacijskimi oblikami (npr. zavodi, instituti, fakultete …), ki so registrirani v Sloveniji. Prijavitelj se prijavi na razpis v regiji, v kateri ima uradno prijavljen sedež poslovnega subjekta. Razpis in več informacij najdete na: www.stajerskagz.si Rok za prijavo: 3. april 2013 26 www.stajerskagz.si KOTIČEK ZA RAZMIŠLJANJE Trenirati razmišljanje Tisti, ki ste se že srečali z orodji razmišljanja dr. Edwarda de Bona, verjetno ugotavljate, da bi za razvijanje veščin razmišljanja potrebovali bolj formalno okolje in da potrebujete reden trening, sicer se vaše veščine poslabšajo. Razmišljanje je zabaven način preživljanja prostega časa, vendar zahteva več discipline, kot ste jo sposobni v domačem okolju. Trening razmišljanja omogočajo Klubi za razmišljanje. Mag. Nastja Mulej Bistvenih je 5 načel razmišljanja: nastja@debono.si Držimo se petih načel Pomembna ugotovitev zdravnika in psihologa dr. de Bona je, da je razmišljanje veščina. In da je z inteligenco povezano samo posredno. De Bono na podlagi svojih raziskav, ki so jih v desetletjih za njim potrdili mnogi drugi, ugotavlja, da je inteligenca samo potencial našega razmišljanja, kot je motor samo potencial naše vožnje z avtomobilom – avto se bo premaknil zaradi veščine voznika, ne zaradi moči motorja. Tisti, ki poznate koga, ki je tako pameten, da vse ve, boste razumeli, saj veste, da tak človek ne želi razmišljati. Nesrečnež je pač padel v inteligenčno past. Za razliko od nas, ki radi razmišljamo. POMLADNI SEJEM 4. - 7. 4. 2013 Gornja Radgona 1) Razmišljanje mora po svoji naravi vedno biti konstruktivno. 2) Razmišljanje je usmerjeno v operativnost (veščine delovanja) in učinkovito razmišljanje. Namen kluba za razmišljanje ni filozofsko preudarjanje. 3) Obstaja neposreden interes za pridobivanje in izboljšanje veščin razmišljanja. Ne gre za razkazovanje, kako zelo bistri ste in kako lahko z besedo premagate drugega v prepiru. 4) Razmišljanje mora biti ves čas prijetno. Ne sme biti preveč zapleteno in ne sme povzročiti preveč čustvenega stresa. 5) Klubi so zasnovani na de Bonovih orodjih razmišljanja. To je zelo pomembno, ker mešanje različnih načinov ustvari popolno zmedo, tudi če imajo ti različni načini kakšno prednost. Pri športu na primer preveč trenerjev povzroči zmedo. Gradimo z naravo! POMLADNI SEJEM GRADBENIŠTVA, ENERGETIKE, KOMUNALE IN OBRTI Za najboljšo ponudbo za sodelovanje članov ŠGZ z razstavnim prostorom ter v strokovnem in poslovnem spremljajočem programu sta vam z veseljem na voljo: Robi Fišer, projektni vodja POMLADNEGA SEJMA E: robi.fiser@pomurski-sejem.si, T: 02 5642 113 Boris Nicolas Erjavec, projektni vodja sejma POST VIVA ter področja komunale E: boris.erjavec@pomurski-sejem.si, T: 02 5642 115 Poženimo motor gospodarstva skupaj! GOSPODARSKI IZZIVI 27 DOGODKI ŠGZ Dogodki ŠGZ Marec 2013 Datum Dogodek Kotizacija Izvajalec Ostali 14.3. OČISTIMO POSEL KORUPCIJE Komisija za preprečevanje korupcije in Iniciativa ETHOS (Global Compact) brezplačno brezplačno 20. 3. PRODUKTNI RE-INŽENIRING – delavnica Blaž Branc, podjetnik, sociolog, kreativec, marketaš, predavatelj in trener 60,00 EUR 110,00 EUR 21. 3. 17. ŠGF: Štajerska potrebuje tudi tovarne ŠGZ v sodelovanje z Regionalnim RTV centrom Maribor Brezplačno Brezplačno 26. 3. OBVLADOVANJE IN ZNIŽEVANJE STROŠKOV V PROIZVODNJI – Proizvodni controlling – seminar Duško Rudolf, univ. dipl. inž., REFA ing brezplačno (izvedba v okviru EU projekta »Center vseživljenjskega učenja Zgornje Podravske regije«!) brezplačno (izvedba v okviru EU projekta »Center vseživljenjskega učenja Zgornje Podravske regije«!) April 2013 Datum 28 Člani Dogodek Kotizacija Izvajalec Člani Ostali 2. 4. DE BONO V SVETU PROJEKTNEGA DELA – brezplačna delavnica mag. Nastja Mulej, Aleš Štempihar brezplačno brezplačno 3. 4. NA KAJ PAZITI PRI SKLEPANJU MEDNARODNE PRODAJNE POGODBE? – seminar s knjigo Marko Djinović, direktor Pravne službe GZS in ekspertni svetovalec nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice za Slovenijo (ICC Slovenija); dr. Andrej Friedl, generalni sekretar Nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice za Slovenijo (ICC Slovenija). 95,00 EUR (DDV vključen) 110,00 EUR (DDV vključen) 4. 4. »PLANET OVEN – energijski dodatki« – II. poslovna konferenca OVEN ELEKTRO MARIBOR d.o.o. v sodelovanju s ŠGZ in ostalimi partnerji 70,00 EUR; za prijave do 11. 3. samo 60 EUR 70,00 EUR; za prijave do 11. 3. samo 60 EUR 4. 4. »Sinergija med okoljsko in gospodarsko učinkovitostjo« – posvet v okviru projekta ECO-HUB na Pomurskem sejmu ŠGZ v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UM Brezplačno, udeleženci prejmejo brezplačne vstopnice za ogled sejma Brezplačno, udeleženci prejmejo brezplačne vstopnice za ogled sejma 5. 4. B2B srečanja na Pomladnem sejmu v Gornji Radgoni ŠGZ v sodelovanju s Pomurskim sejmom d.d. 30,00 EUR (DDV vključen) 50,00 EUR (DDV vključen) 11.4. SKLEPANJE KOMERCIALNIH POGODB ZA NEPRAVNIKE – seminar Marko Djinović, direktor Pravne službe GZS in ekspertni svetovalec nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice za Slovenijo (ICC Slovenija); dr. Andrej Friedl, generalni sekretar Nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice za Slovenijo (ICC Slovenija). 49,90 EUR 99,90 EUR www.stajerskagz.si Oglasno sporočilo BIO-VOLNENA IZOLACIJA SOVEN IZ SLOVENSKE OVČJE VOLNE BIO-volnena izolacija podjetja SOVEN iz Selnice ob Dravi je ena redkih (če ne edina) naravna slovenska toplotna in zvočna izolacija, ki že ima certifikat kakovosti ETA. Surovina za izdelavo izolacije, ovčja volna, izvira iz slovenskega prostora, proizvodnja je nizkoenergijske narave in ne onesnažuje okolja. Ta povsem naravni material dosega najvišje evropske standarde toplotne in tudi zvočne izolativnosti. Je izredno dolgo uporabna, potem pa jo brez težav kompostiramo. Ovčja volna je naravni material. Varuje pred mrazom, negativnimi vplivi okolja in vzpostavlja prijetno klimo ter omogoča dober pretok zraka. Uravnava temperaturo, poleti varuje pred vročino, pozimi greje, saj se s padanjem temperature povečuje njena zaščita pred mrazom. Ohranja življenjsko energijo, odbija prah, pršice, vlago. Se sama čisti oziroma se čisti s prezračevanjem. Je samogasna, vnetljiva pri visokih temperaturah, in sicer nad 520 °C. Odbija vonjave in umazanijo. Ne daje občutka vlažnosti in lepljivosti. Neposreden stik z volnenim vlaknom je zelo prijeten, izolacija ne draži kože, oči in dihal. Naj vas ne bo strah nove, a vseeno tradicionalne metode gradnje, kamor spada tudi izoliranje z naravno izolacijo iz slovenske ovčje volne. postopek uporabimo tudi pri notranjih predelnih stenah. Pri stropih in podih BIO-volneno izolacijo enostavno posujemo med lesene opornike. Tudi tu je priporočljiva uporaba PE-folije. V svojem domu si želimo prijetno toplino in klimo ter vonj po naravnem in zdravem. Pri tem vam lahko zelo koristno pomagamo v podjetju Soven iz Selnice ob Dravi. Kot vodilni slovenski predelovalec ovčje volne smo razvili odlično naravno, toplotno in zvočno izolacijo za vaš dom, pa naj bo lesena, klasično zidana ali kakršna koli ekološka in varčna hiša. BIO-volnena izolacija se lahko uporablja za klasične, torej zidane, in tudi za vse sodobne montažne, lesene, nizkoenergijske, ekološke in pasivne hiše. Zaupajte slovenskim proizvajalcem in se prepričajte o slovenski kakovosti. Vgradnja BIO-volnene izolacije je enostavna, hitra, predvsem pa cenovno izredno ugodna. Med vgradnjo ne potrebujemo nobenih zaščitnih sredstev, saj izolacija ne draži kože, oči in dihal. V podjetju Soven v Selnici ob Dravi proizvajajo BIO-volneno izolacijo v obliki iglanih plošč in razsutega stanja. Pred vgradnjo je zelo pomembna izbira ustrezne debeline izolacije. Vsi se dobro zavedamo, da vsak dodatni centimeter res pomeni višje stroške, toda ne smemo pozabiti, kaj to pomeni v zimskih mesecih pri porabi kurjave in poleti pred vdorom vročine. Pri vgradnji izolacije v obliki iglanih plošč teh ne smemo stiskati ali tlačiti. Prav tako je treba pri uporabi izolacije v razsutem stanju delati po navodilih proizvajalca in upoštevati priporočljivo gostoto. Pri ostrešju se BIO-volnena izolacija lahko vgradi bodisi med škarnike ali pod njih. Pod prečne in vzdolžne letve vgradimo paroprepustno folijo, zatem pa položimo izolacijo. Med izolacijo in podstrešjem ni treba položiti PE-folije kot parne zapore, je pa priporočljivo. Če opustimo to folijo, bo vlogo vsrkavanja vlage prevzela BIO volnena izolacija, ki dobro vpija vlago in se pri tem ne poškoduje. Pri najenostavnejši in najcenejši vgradnji pritrdimo izolacijo med škarnike z žebljički, ki jih nabijemo na škarnike in medsebojno povežemo z vrvico (cik-cak). Pri uporabi izolacije na zunanjih opečnih zidovih izdelamo in pritrdimo na zid lesen okvir, v katerega položimo izolacijo. Na ta okvir pritrdimo PE-folijo ter mavčne ali lesene vlaknene plošče. Na koncu še nanesemo omet. Podoben Podjetje Soven iz Selnice ob Dravi je v letu 2011 vgradilo 1300 m2 izolacije iz ovčje volne tudi v svoje proizvodne prostore. V Sloveniji pa je do zdaj že več kot 100 objektov, ki imajo v celoti ali delno vgrajeno izolacijo Soven iz slovenske volne. Njihov najpogostejši komentar pa je: ODLIČNO. Investitorje obveščamo, da bomo novo izolacijo Soven predstavili tudi na sejmih Megra v Gornji Radgoni, DOM v Ljubljani in MOS v Celju. Informacije pa lahko dobijo po telefonu 040 860 165 ali 02 674 0574 ali e-pošti: soven@siol.net. Cenovno je BIO-volnena izolacija Soven primerljiva z vsemi naravnimi izolacijami, pravzaprav pa za približno 20 % cenejša od enakih izdelkov tujih proizvajalcev. A kljub temu smo v februarju za naročnike pripravili posebne nakupne ugodnosti. SELNICA OB DRAVI www.soven.si tel. 040 860 165 Špas teater PA ZI, M@IL! Komedija Velika dvorana Narodnega doma torek, 12. marec, 20.00 ponedeljek, 18. marec, 20.00 petek, 22. marec, 20.00 SLG Celje Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Matjaž Tribušon, Gojmir Lešnjak Gojc, Vesna Pernarčič, Mojca Fatur Ken Ludwig: SLEPARJA V KRILU Komedija Velika dvorana Narodnega doma nedelja, 24. marec, 17.00 in 20.00 Jazz v Narodnem domu Lutkovno gledališče Ljubljana Igrajo: Pia Zemljič, Andrej Murenc, Vid Klemenc, Nina Rakovec, Bojan Umek, Anica Kumer k. g., Igor Žužek, David Čeh F. S. Finžgar – Eka Vogelnik: MAKALONCA Lutkovna predstava Velika dvorana Narodnega doma nedelja, 31. marec, 17.00 Nastopajo: Klemen Janežič, Maja Kunšič, Matevž Müller, Urška Hlebec Mali oder Narodnega doma, torek, 12. marec, 20.30 & BARRY MAYA HOMBURGER GUY baročna violina & kontrabas www.nd-mb.si | vstopnice@nd-mb.si | nd-mb.kupikarto.si
© Copyright 2024