Gostovanje študentov iz beograjske univerze Moja praksa Slovenska filantropija Z druge plati... Asist. mag. Marjeta Šarić Izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec Zapisi z minimalno zavoro... Zimsko spanje medveda študenta Novice študentov andragogike in pedagogike Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani MMXI/II • številka 2 • maj 2011 Zdi se, kot da smo komaj včeraj v svet poslali našo prvo številko Gogija, a vendar je tu že pomlad! S seboj prinaša veliko dobre volje, sončne dni, nove dogodivščine, ideje in sanje. Želimo si pokukati, občutiti in podoživeti tudi vaše spomladansko dogajanje. Pošljite nam izdelke, ki nastajajo v vaših možgančkih, na gogi.novicke@gmail.com in obljubimo vam, da jih bomo objavili že v naslednji številki! Tokrat pa je pred vami čisto sveža dvojka. Vzemite si trenutek, odpočijte se od študijskih obveznosti in se odpravite na potep po Gogiju! Lep in razigran pozdrav od Urške in Dee! Gogi; Leto 1, številka 2 • zbrali in uredili: Urška Kokelj in Dea Zupančič • grafično oblikovanje: Matic Hribernik • grafike: Tanja Pogačnik • lektoriranje: Anita Jurič • sodelovali: Lea Lenart, Maja Lunder, Nina Savarin, Nataša Makovšek, Klara Zavrl, Andreja Vuk, Maja Pavšič, Katarina Čepič, Meta Žgur, Romina Godnič, Urška Kokelj, Darja Majce • naslovnica: Tanja Pogačnik in Matic Hribernik Društvo študentov andragogike in pedagogike – DŠAP Oddelek za pedagogiko in andragogiko Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija, EU Matična številka: 400914 Davčna številka: 12310433 Številka transakcijskega računa: NLB SI56 0201 0025 8298 356 NAJDETE NAS NA: • SPLETNI STRANI: www.dsap-drustvo.si • FACEBOOK PROFILU: Dšap Društvo • FACEBOOK SKUPINI: Društvo študentov andragogike in pedagogike - DŠAP • FORUMU: http://dsap.mojforum.si/ Kontaktirate nas lahko na: • Splošna vprašanja, informacije: dsapdrustvo@gmail.com • Prijave na projekte, dogodke: dsap.prijave@gmail.com • Gogi novičke: gogi.novicke@gmail.com URADNE URE V letnem semestru potekajo uradne ure vsakih 14 dni. Potekajo vsak drugi ponedeljek med 9:30 in 10:30 na Oddelku za pedagogiko in andragogiko, v četrtem nadstropju. Uradne ure so pri mizi pred vhodom na naš oddelek. Termini uradnih ur: ponedeljki (14. Marec, 28. Marec, 11. April, 25. April, 9. Maj, 23. Maj) Če se kdo v tem času ne more udeležiti uradnih ur, naj nam piše na naslov dsapdrustvo@gmail.com 3 Svež spomladanski veter v DŠAP prinesel novo predsednico… Letošnja pomlad nam je poleg čudovitega sonca prinesla tudi novo vodstvo našega društva. Ker se dozdajšnja predsednica Nina Savarin poslavlja, sem se odločila, da kandiram za mesto predsednice in v DŠAP prinesem novo energijo, ideje. Sem Lea Lenart, študentka 1. letnika pedagogike in andragogike ter anglistike. Prihajam iz osrčja Dolenjske, Novega mesta, kjer sem tudi obiskovala Gimnazijo Novo mesto. Sem nasmejano, aktivno, izzivov in znanja željno dekle. Ker sem rada v stiku z ljudmi in me že od nekdaj zanima področje vzgoje in izobraževanja, sem se odločila za študij pedagogike in andragogike v prepričanju, da je izobraževanje skozi celotno življenje ključnega pomena, čeprav se večina tega (še) ne zaveda. Z vsem, kar mi je do zdaj prineslo študentsko življenje, sem izjemno zadovoljna. Študij na našem oddelku mi je pisan na kožo, s kolegi se odlično razumemo, profesorji so presegli vsa pričakovanja. In seveda je potem tukaj še naš DŠAP. Do zdaj sicer nisem bila aktivna članica, vendar sem sodelovala s člani in bila del nekaterih projektov, ki si zaslužijo same pohvale. Ravno to je bil eden od razlogov, da sem se odločila za kandidaturo. Moj cilj je, da se društvo v povezavi med novimi in starimi člani ter oddelkom še naprej razvija, izpeljuje projekte, sodeluje in uspešno uresničuje svoje cilje. Po najboljših močeh se bom trudila, da bo naše društvo delovalo s še večjim zagonom, da bomo odlično sodelovali in združevali prijetno s koristnim. Veliko od vas me verjetno še ne pozna, zato upam, da se bo to spremenilo in se kmalu srečamo na kakšnem od projektov, se spoznamo ter združimo ideje. Veliko sreče v bližajočem se izpitnem obdobju in ostanite v sončku ;) Lea Lenart 4 DŠAP gostovanje študentov iz beograjske univerze V začetku meseca marca je k nam v Ljubljano pripotovalo štiriinštirideset študentov Filozofske fakultete v Beogradu iz katedre za andragogiko. Člani Društva študentov andragogike in pedagogike (DŠAP) smo zanje pripravili štiridnevni program. Sama priprava je zahtevala veliko časa, potrpljenja in nenehnega prilagajanja, a na koncu lahko zatrdim, da smo kljub nekaterim nevšečnostim program odlično izpeljali in s tem poplačali vložen trud. Program se je začel 7. 3. 2011 s prihodom Beograjčanov v Ljubljano. Ponovno snidenje z že poznanimi obrazi je iz nas izgnalo vsakršno napetost in obudilo prijetne spomine na druženje v Beogradu. Po namestitvi v hostel se je začel odvijati uvodni del, kjer smo se pogovarjali o morebitnih pričakovanjih, željah in ambicijah, ki jih želijo uresničiti v sledečih štirih dneh. Kljub vidni utrujenosti, ki je bila posledica dolge vožnje, so vsi pridno sodelovali pri programu in zabavnih igricah. Okoli osme ure zvečer smo jim postregli s slovenskimi dobrotami in z njimi poklepetali o vsem mogočem. Po večerji je sledilo prijetno druženje v hostlu, nekateri so se tudi odpravili na krajši sprehod po centru mesta. Večer se je zaradi utrujenosti in napornega, a prijetnega prihajajočega dneva kmalu končal. Naslednje jutro so pridne članice društva odhitele v hostel, jim postregle z zajtrkom in jih odpeljale do Slovenskega šolskega muzeja, kjer jih je pričakala moja skupina. V muzeju je prišlo do rahlega nesporazuma glede dogovorjenega programa, a se je na srečo razrešil tako v našo korist kot tudi v korist muzeja. Študentje so se tako razdelili v dve skupini, kjer je prva skupina odšla na učno uro lepopisja, druga pa je imela voden ogled pa muzeju. Vsi so izrazili posebno navdušenje nad zanimivo interpretacijo učne ure lepopisja iz davnega leta 1930. Tudi sama sem se pošteno nasmejala izjavam gospodične učiteljice ter ponesrečeni izgovorjavi nekaterih starinskih besed, ki so prišle iz ust beograjskih študentov. ____________________ Profesorica nas je navdušila s svojo izjemno sposobnostjo zanimivega pripovedovanja osebnih zgodb, dogodkov in spominov iz preteklosti. ____________________ Po končanem obisku v muzeju smo se z lačnimi želodci odpravili na kosilo v Marjetico, kjer smo morali pohiteti, saj nas je preganjal čas, sledilo je namreč predavanje prof. dr. Ane Krajnc na Filozofski fakulteti. Profesorica nas je navdušila s svojo izjemno sposobnostjo zanimivega pripovedovanja osebnih zgodb, dogodkov in spominov iz preteklosti. Vsebina predavanja se je nanašala na razvoj andragogike v Sloveniji in na izzive sodobne družbe pri njenem nadaljnjem širšem razvoju. Po zaključku njenega dela predavanja je sledil čas za vprašanja, kjer naše glasilke niso ostale neme, temveč se je razvnela prijetna debata. Po predavanju smo imeli prosti čas, nato pa je sledil obisk pri županu Ljubljane in ogled Mestne hiše Ljubljana. Potem jih je skupina članov društva pospremila nazaj v hostel, kjer so se našemili v pustne maske. 5 Zvečer sta nas čakala prijetno druženje in slastna večerja v restavraciji Fresco. Po večerji smo se zamaskirani in dobrovoljni odpravili na pustovanje v študentsko naselje v Rožno dolino. Čeprav nas je na žalost zaradi mraza in utrujenosti skupina beograjčanov zapustila in se vrnila v hostel, nam to ni pokvarilo večera, ki smo ga v dobri družbi, pustnem ozračju in nasmejanih obrazov nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur. Naslednje jutro je sledilo mučno vstajanje po neprespani noči in počasno zajtrkovanje z nekoliko nejevoljnimi želodci. Po uspešno preživelem zajtrku smo se napotili proti Mestnemu muzeju Ljubljana, kjer sta nas pričakala vodiča. Zopet smo se bili zaradi velikega števila primorani razdeliti v dve skupini, vsaka je dobila svojega vodiča, ki jih je vodil po razstavi, imenovani Obrazi Ljubljane. Neprespanim gostom težke veke in boleče noge niso kljubovale, saj so z zanimanjem spoznavali zgodovino Ljubljane s predstavitvijo nekaterih pomembnih ljubljanskih mož in žena vse od nastanka in propada rimske Emone in začetka srednjeveškega mesta do nastanka in razpada Jugoslavije ter razglasitve samostojnosti. Po razstavi je sledil prosti čas, ki so ga nekateri izkoristili za kavo, drugi za nakupe, nekateri pa kar za sprehod. Ob enih popoldan je sledilo kosilo v restavraciji v Cankarjevem domu. Zopet smo se delili v dve skupini, kjer smo naleteli na rahle težave. Skupini naj bi ostali razdeljeni tako, kot sta bili v muzeju in prva naj bi šla najprej na kosilo, druga pa na kavo, problem je nastal zato, ker nekateri niso razumeli, kateri skupini pripadajo, in so na primer enostavno odšli na kavo, tisti, ki pa bi dejansko morali iti, pa so ostali. Nastala je manjša zmešnjava, a smo jo nato brez težav rešili, saj so vsi prišli na dogovorjeno mesto. Ko smo naše želodce z okusnim kosilom nasitili, smo se odpravili na krajše pohajanje po mestu. Sprehodili smo se mimo ljubljanske univerze, Prešernovega trga, prek Tromostovja do Zmajskega mostu in vse do stolne cerkve. Ob vsakem postanku smo rekli tudi kakšno besedo, povedali kakšno bajko. Okoli četrte ure popoldan smo se z vzpenjačo povzpeli na ljubljanski grad, kjer jih je čakal organiziran ogled gradu in stolpa. Sama pa sem pred večerom odšla domov na zaslužen počitek po napornem dnevu. Zvečer je sledila pogostitev s slastno pico velikanko in odhod na brucovanje v klub Compañeros. Sledil je zabaven program za bruce in seveda krst, brez katerega ne bi bili sprejeti v pedagoško-andragoške vode in postali enakopravni člani Filozofske fakultete, Oddelka za pedagogiko in andragogiko. Svojo pripadnost so morali tudi poplakniti z brucomorom, ki jim je pognal kri po žilah in jih napolnil z energijo. Zabava se je ob dobri glasbi, pijači, fantastičnem vzdušju in neizmerno dobri volji nadaljevala vse do zgodnjih jutranjih ur. Čeprav je bil večer v večini namenjen brucem, beograjski študentje niso ostali ravnodušni. V soju klubskih žarometov so se zabavali in plesali vse do jutra. Moja zabava se je na žalost zaključila že ob kar zgodnji drugi uri zjutraj, saj sem naslednje jutro opravljala najtežjo nalogo, bujenje. 6 Po še eni prekrokani noči je sledil zadnji dan njihovega gostovanja v Ljubljani. Zaspana in utrujena sem se v sončnem jutru odpravila v hostel, kjer me je pričakala Andreja. Skupaj sva se odpravili po sobah in budile dobro izmučene Beograjčane ter jim pripravile okusen in raznovrsten zajtrk. _____________________ Kljub dobri zabavi, odlični družbi in norčijam, ki smo jih skupaj preživeli, smo vsi čutili izmučenost,... _____________________ Vidno utrujeni in z mačkom v glavi so počasi prihajali zajtrkovat. Kasneje so se nama v hostlu pridružili tudi ostali sodelujoči v projektu, kjer smo nato v prostorih hostla izvedli evalvaijo celotnega njihovega gostovanja in izpeljave zastavljenega programa. Razkrili smo tudi tajnega prijatelja, čigar razkrivanje ni bilo tako zanimivo kot v Beogradu, saj na žalost nismo imeli zadostnega prostora, prav tako pa nam je bil čas že pošteno za petami. Vsi študentje so izrazili zadovoljstvo s prikazanim in vsem, kar smo jim pripravili, se nam zahvalili za gostitev in izrazili željo po ponovnem sodelovanju. Ko smo okoli opoldneva zapustili hostel, smo se v več skupinah odpravili v mesto. Naša skupina si je spočila utrujene noge na zasluženi kavi v Mačku, nato pa smo se še pošteno najedli v Novem Šanghaju. Po štirih dneh skupnega druženja je prišel čas odhoda in poslavljanja. Pred odhodom smo naredili tudi nekaj gasilskih slik za obujanje lepih spominov in se poslovili v upanju na čim hitrejše ponovno snidenje. Beograjčane je čakala dolga pot do doma, ki so jo večinoma prespali, nas pa je prevzel občutek zadovoljstva in končnega olajšanja. Kljub dobri zabavi, odlični družbi in norčijam, ki smo jih skupaj preživeli, smo vsi čutili izmučenost, ki pa nam jo je lajšala misel na uspešno izpeljan program in dejstvo, da je končno na spored prišel počitek. Z beograjskimi študenti smo zato prišli do skupnega zaključka, da organizacijo naslednjega skupnega projekta prepustimo drugim, mi pa se raje popolnoma predamo zabavi in dobri volji. Maja Lunder Sponzorji gostovanja študentov beograjske univerze 7 V Brucovanje sredo, 9. marca 2011, smo se pedagogi in andragogi zabavali na tretjem tradicionalnem brucovanju Oddelka za pedagogiko in andragogiko. Kraj zabave je bil tokrat ljubljanski klub Compañeros. Študentje in profesorji smo se ob dobri glasbi in bogatem srečelovu nadvse zabavali. Pozabili nismo niti na naše najmlajše – bruce. Ob vhodu smo jih »zaznamovali« z velikim Bjem na čelu, kasneje pa smo se jim posvetili pri zabavnem programu. Skupini Statističarčki in Strmčničarčki (kot sta se sami poimenovali) sta tekmovali v predajanju vate po slamicah, v plesih (čačača, valček), v pedagoški pantomimi (le kako jim je uspelo ugotoviti izkušenjsko učenje?!) in v hitrostnem pitju litra bambusa (njam njam). Zmagali so Statističarčki, vendar, kot pravijo, je važno sodelovati in ne zmagati, zato iskreno čestitamo prav obema skupinama. Da pa smo vse bruce zares sprejeli medse, so morali svojo pripadnost izkazati s klečanjem in zaprisego. Pika na i je bil še brucomor, ki je nadobudnim brucem pognal kri po žilah, da so imeli energijo za žur do zgodnjih jutranjih ur. Poleg tako velikega dogodka pa se lahko še posebej pohvalimo z dvema stvarema – prva je ta, da nam je bilo v veliko čast, da smo v tistem tednu gostili beograjske študente, ki so se nam na brucovanju pridružili in z nami zaplesali, druga pa je ta, da je DŠAP ravno na dan brucovanja upihnil že 2. svečko na torti! Da pa smo DŠAP-ovci naredili brucovanje še bolj edinstveno, smo se potrudili in izpeljali bogat srečelov. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem donatorjem (in vsakemu posebej), ki so s svojim donatorskim materialom pripomogli k izvedbi srečelova in s tem boljšemu zagonu društva. Iskrena hvala! Posebna zahvala pa gre tudi Dragani in osebju Compañerosa. Nenazadnje pa hvala vsem brucem, ostalim študentom ter zunanjim, ki ste prišli na brucovanje in v imenu DŠAP-a vam obljubljam, da se vidimo čez na- tanko 1 leto ;) Na brucovanju so nas podpirali: TURISTIČNA AGENCIJA COLLEGIUM, JUICEBOX, INDEKS BAR, MASAŽNI KOTIČEK, SCHWARZKOPF, ADRIATIC SLOVENICA, RUTAR., SPAR SLOVENIJA, RADIO 1, SLOVENSKE ŽELEZNICE, LIV POSTOJNA, VSTALA PRIMORSKA, GLOSS, KONEX, SIMPLE, E-ŠTUDENTSKI SERVIS, BANKA KOPER, LUKA KOPER, DRAMA, PRIMORJE, INTEREUROPA KOPER, RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJE, SKRITI KOT, SONČEK, SVET KNJIGE, NO WXCUSE, GLEJ, KNJIGARNA BALETRINA, VERONIKA, KNJIGARNA IN ZNANSTVENA ZALOŽBA FF, A BANKA, DNEVNIK, KŠOK, MOBITEL, KOZMETIKA KAHNE, KOŠARKAŠKA ZVEZA SLOVENIJE, I FEEL SLOVENIJA, LEKARNA LJUBLJANA, TISKARSTVO LINDIČ IN MUZEJ VELENJE. Nina Savarin Na brucovanju so nas podpirali: 8 K omaj smo dobro jajo štiri različne vrste prograzaštartali v letni mov, ki zajes e m e s t e r majo različna letošnjega p o d r o č j a študijskega leta, že je za nov izobraževanja. obisk institucije in nove možnosti To so proneformalnega izobraževanja gram Comeposkrbel tudi DŠAP. Tako se je nius (pokrinekaj študentov našega oddelka va področje v torek, 22. februarja 2011, malo š o l s k e g a pred deseto uro zjutraj zbralo izobraževanja), pred zgradbo CMEPIUS, kamor Erasmus (pokrismo se namenili z željo, da iz- va področje vemo čim več o njihovem delu t e r c i a r n e g a ter o projektih, ki jih izvajajo. Na izobraževanja), Leonardo da CMEPIUS-u so nas prijazno spre- Vinci (pokriva področje poklic____________________ nega izobraževanja in je namenjen temu, da odgovarja na CMEPIUS skrbi za mobilnost ljudi, ki se učne potrebe posameznikov ter delodajalcev) ter program izobražujejo, v vseh Grundtving (pokriva področje življenjskih obdobjih. izobraževalnih potreb osebja v ____________________ vseh oblikah izobraževanja odrajeli ter nas pospremili do sejne slih). sobe, kjer se je potekala zanimiva Še posebno pozornost smo med in poučna predstavitev, ki so jo za predstavitvijo posvetili tistim nas pripravili zaposleni na in- programom, ki nas kot študente stituciji. Izvedeli smo, kakšne andragogike in pedagogike še vrste programov izvajajo, katera posebej zanimajo in so za nas področja pokrivajo, kaj nam aktualni, saj se jih utegne kdo v določeni programi ponujajo, kdo prihodnosti tudi udeležiti. Ker se lahko prijavi nanje, kako pote- pa so za to potrebne podrobne ka sam proces pregledovanja pri- in kvalitetne informacije, so jav, na kaj moramo biti še pose- vprašanja kar deževala in na vsa bej pozorni, ko se prijavljamo na smo dobili izčrpne odgovore. določene projekte, in še mnogo Veliko nas je zanimalo predvsem več. v zvezi s programom GrundtvCMEPIUS skrbi za mobilnost ing, ki študentom andragogike ljudi, ki se izobražujejo, v vseh in pedagogike omogoča, da se življenjskih obdobjih. Tako izva- odpravimo na delo v katerokoli evropsko državo kot Grundtving asistenti. Delo traja najmanj tri mesece in največ eno leto in lahko poteka v katerikoli instituciji za izobraževanje odraslih. Študentje tako lahko opravljajo delo asistenta v katerikoli instituciji, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih, vendar pa morajo le-to pred prijavo poiskati sami ter se z njo dogovoriti za sodelovanje. Potem projekt prijavijo na CMEPIUS, ki študentu v primeru odobritve prošnje sofinancira prevoz, namestitev ter bivanje na izbrani lokaciji v času njihovega dela. Po končani predstavitvi smo CMEPIUS zapustili polni zanimivih vtisov, novih informacij ter načrtov, kdaj in kako bomo te informacije uporabili tudi v praksi, ter se gospe Katjuši, ki nas je gostila, še enkrat res lepo zahvalili za super predstavitev. Tako je bilo tokrat. Naslednjič pa se nam na katerem izmed obiskov pridruži tudi ti in se na lastne oči prepričaj, da z nami res ni nikoli dolgčas. Nataša Makovšek 9 D ŠAP je zadnje mesece zelo tesno sodeloval s ŠOU v Ljubljani. KAJ PA JE BIL VZROK ZA SODELOVANJE? Poleg stalne podpore in sodelovanja s Študentsko organizacijo Filozofske fakultete (ŠOFF) smo od začetka letošnjega koledarskega leta veliko sodelovali tudi z mednarodno pisarno ŠOU v Ljubljani. Sodelovanje smo vzpostavili že v oktobru, ko smo se prijavili na razpis za mednarodne aktivnosti in v marcu »najavili« skupino beograjskih študentov. IN KAJ PRAVZAPRAV JE ŠOU? ŠOU je Študentska organizacije Univerze v Ljubljani. Ustanovljena je bila leta 1990 in je največja in najbolje organizirana študentska organizacija v Sloveniji. Še več – s svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih univerzitetnih organizacij v Evropi. KAKO JE ŠOU SESTAVLJEN? ŠOU je pravzaprav država v malem. Sestavljajo ga različni organi, resorji in zavodi. Študentski zbor je najvišji organ ŠOU. Sestavlja ga 45 poslancev (študentov), ki so predstavniki 30 visokošolskih zavodov. Mednje sodita tudi predstavnika (predsednik in podpredsednik) Študentske organizacije na Filozofski fakulteti. Predstavniki so na študentskih volitvah izvoljeni za mandatno obdobje dveh let. Zelo pomemben organ, ki določa strategijo delovanja v odnosu do države, univerze in ostalih subjektov, s katerimi ŠOU deluje, je predsedstvo. ŠOU ima tudi svoj senat, ki izvaja nadzor nad njegovim poslovanjem in porabo sredstev. Obenem je prisoten tudi pri študentskih volitvah. Poleg senata ima tudi svojo volilno komisijo, tožilstvo in razsodišče. Poleg organov delujejo na ŠOU tudi resorji, in sicer: • resor za socialo in zdravstvo (prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja in zdravstva), • resor za študijsko problematiko (zavzema se za seznanjanje študentov, visokošolske javnosti in delodajalcev z bolonjsko reformo in njeno pravilno implementacijo, za kakovostnejši, mednarodno primerljiv študij in za zaščito • študentskih pravic ter informira študente o reformah visokega šolstva in možnostih njihovega sodelovanja pri sprejemanju predlogov za bolj kakovosten študij), • resor za mednarodno sodelovanje (zagotavlja in pomoč študentom, ki želijo • študirati v tujini ali opravljati mednarodno prakso v mednarodno uveljavljenih podjetjih, ter tujim študentom pri študiju in opravljanju prakse v Sloveniji. Organizira strokovne mednarodne konference in kongrese, izvaja številne mednarodne projekte, predstavlja interese slovenskih študentov v mednarodnih organizacijah in se povezuje s študentskimi organizacijami in univerzami po svetu. Še posebej je aktiven na področju povezovanja s študentskimi predstavniki JV Evrope, s katerim želi spodbuditi tesnejše sodelovanje med državami v regiji na področju študentskega organiziranja, mobilnosti študentov, visokega šolstva ter posledično gospodarstva. Pri implementaciji bolonjske reforme ter na področju visokega šolstva sodeluje z resorjem za študijsko problematiko, in sicer predvsem s posredovanjem izkušenj drugih evropskih držav na navedenih področjih), resor za obštudijske dejavnosti (skrbi za pestrost življenja študentov zunaj okvira študijskih programov na področjih kulture, založništva in obštudijskega izobraževanja ter turizma in športa) resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) (vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter 10 zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju. ŠOVZ namenja sredstva za organiziranje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov na področju kulture, športa, obštudijskega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, mladinskega turizma, založništva in informiranja. Prek internih razpisov ŠOVZ v sodelovanju z drugimi resorji ŠOU v Ljubljani dodeljuje dotacije. Na Filozofski fakulteti ima vsak oddelek svojega predstavnika v ŠOFF, ki skrbi za možnost sofinanciranja vsebinsko bogatih oddelčnih projektov). nekaj mesecih veliko sodelovali tudi z resorjem za mednarodno sodelovanje. V terminu med 7. in 10. marcem 2011 smo gostili beograjske študente. Kot smo že izvedeli, ŠOU v Ljubljani oz. njegov resor za mednarodno sodelovanje podpira sodelovanje zunaj meja, zato so nam pri pripravi izmenjave na mednarodnem razpisu namenili del sredstev za bivanje v Hostlu Celica, ki zaseda 25. mesto na lestvici turističnih vodnikov (Rough Guides). V imenu Društva študentov andragogike in pedagogike (DŠAP) ter v imenu Kluba studenata andragogije iz Beograda se za vso pomoč ŠOU najlepše in iskreno zahvaljujemo ter upamo na ŠOU pa sestavljajo tudi vsem sodelovanje tudi v prihodnje. dobro poznani zavodi: • Hostel Celica, Nina Savarin • Radio Študent, • ŠOU Šport, • Študentska založba, • Zavod ŠOLT, • Študentska svetovalnica ŠOU, • Zavod K6/4. Prek različnih projektov, kot so tečaji, izobraževanja, športne aktivnosti in ostali dogodki, omogoča študentom, da se po znižanih cenah vključijo v zelo pestro obštudijsko dogajanje in si s tem pridobijo dodatna znanja in izkušnje. DŠAP & ŠOU Z ROKO V ROKI? Izkušnje s sodelovanjem so se pokazale kot zelo uspešne. Veliko naših projektov, ki so finančno zahtevnejši, podpira naš ŠOVZ – Študentska organizacija Filozofske fakultete ali krajše ŠOFF. Kot že rečeno, pa smo v zadnjih 11 V FILMSKI VEČER začetku marca vas je DŠAP povabil na prvi filmski večer, kjer smo si ogledali film Šola za življenje (An education). Naša gostja je bila red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart, s katero smo se po ogledu filma tudi pogovarjali in zgodbo skupaj analizirali. Šola za življenje je zgodba o odraščanju najstnice v zateglih zgodnjih 60. letih povojnega časa v Veliki Britaniji, ki se preveša v desetletje bolj svobodnega duha. Kljub temu, da čas zaznamujejo družbene in seksualne spremembe, se večini ne mudi, da bi jih vzela za svoje. Miselnost hladne vojne, ki je prevevala tisti čas, je ljudi usmerila v precej ozek pogled na življenje, ki je vključeval predvsem službo in dom, povprečna angleška družina pa je živela precej zapeto in varčno. Odraščajoče dekle Jenny ves čas in trud posveča uresničevanju očetove želje, da bi se ji uspelo vpisati na prestižno univerzo. Nekega dne spozna šarmantnega, zabavnega in skoraj dvakrat starejšega Davida, ki jo vpelje v zapeljiv svet nenehnih družabnih srečanj, svečanih koncertov in nepozabnih zabav. Jenny niha med dvema poloma – življenjem za šolo in šolo za življenje, najti mora svojo pot med resnim izpolnjevanjem obveznosti in lahkotnim užitkom v navideznem blišču. Odloči se za slednjega, saj v izobrazbi ne vidi pravega smisla. Tudi njeni sicer strogi starši so kot kompromis za hčerkino kariero pripravljeni sprejeti poroko s premožnežem. Finančna preskrbljenost in življenjske izkušnje se zdijo pomembnejše kot formalna izobrazba, a šola za življenje ima tudi negativno stran in Jenny se naposled znajde pred najtežjo odločitvijo o svoji prihodnosti. Njena naivnost jo vodi do izkušnje, ki ji za vedno spremeni pogled na svet, na katerega ne gleda več z otroškimi očmi, ampak z očmi odraslega. V času odraščanja smo nenehno razpeti med pritiski okolja in družine ter svojega notranjega občutka, zato se včasih ne zavedamo, da si krojimo usodo in skrbimo za lastno prihodnost sami. V času iskanja samega sebe in svojih življenjskih ciljev se pomena izobrazbe morda zavemo šele, ko je že prepozno. so zapeli tudi sami na odru. Večer se je uspešno končal in vsi smo bili zadovoljni, da smo se udeležili tega dogodka, in se zmenili, da se sigurno še srečamo z mikrofoni v rokah. Nina Savarin Klara Zavrl __________________________ 2 KARAOKE VEČER Z DŠAP-OM 4. marca smo se DŠAP-ovi člani imeli možnost udeležit glasbenega spektakla, karaoke večera z DŠAP-om. DŠAP jih je letos organiziral prvič. Odvijale so se v Thai inn pubu, ki se nahaja v parku za Filozofsko fakulteto. Karaok se nas je udeležilo kar nekaj članov. Nestrpno smo čakali na D.J.-ejev znak, da pridemo odpeti prvo izbrano pesem, in po nekaj odpetih pesmih smo bili na vrsti mi z znano pesmijo Samo ljubezen. Nadaljevali smo pozno v noč in pogumni 12 M Zaposljivost mladih ladi se tako v Sloveniji kot tudi po svetu se vedno v večji meri soočamo s problemom, ko se po zaključenem šolanju, pa naj bo to srednješolsko ali visokošolsko, ne moremo zaposliti. Na trg dela pridemo načeloma dobro teoretično izobraženi, vendar se le redki lahko zaposlijo. Formalno izobraževanje nam da večinoma teoretično podlago, za praktične izkušnje pa se pričakuje, da jih pridobiš sam oz. jih pridobiš v službi; z izjemo triletnih poklicnih šol, tam je učni program drugačen in je poudarek tudi na praktičnih izkušnjah, vključenih v formalno izobraževanje. ____________________ ... Zato mladi vse dlje živimo pri starših in se odločamo za podaljševanje študija ... ____________________ Razlog za premalo delovnih mest za mlade tiči tudi v tem, da morajo starejši po zakonu delati vse dlje in delovna mesta se ne sproščajo dovolj hitro, da bi lahko pokrila dotok nove delovne sile. To vodi v finančno odvisnost mladih, saj se po zaključku šolanja težko zaposlimo, to pa je povod v neurejene lastne bivanjske razmere, ne moremo si ustvariti družine … Zato mladi vse dlje živimo pri starših in se odločamo za podaljševanje študija (v smislu »vlečenja« študentskega statusa) ali pa za zaporedni študij, ki je tudi en izmed razlogov, da se sto- pnja izobraženosti zvišuje skoraj z vsako generacijo. Pa še vseeno smo se primorani zaposliti na delovnih mestih, ki zahtevajo dosti nižjo stopnjo izobrazbe, kot smo jo pridobili, ker primernih delovnih mest ni, s tem pa se poveča konkurenca za delovna mesta, ki bi jih lahko opravljali mladi z nižjo stopnjo izobrazbe. Nezaposlenost za posameznika pomeni tudi pomanjkanje priložnosti za vzpostavljanje in krepitev socialnih mrež, s tem pa smo nagnjeni k večji socialni izključenosti. Zaposlovanje nam omogoči razvoj v smeri osebnega dostojanstva, doseganja avtonomije in uresničevanja življenjskih ciljev. Posamezniki imamo visoke poklicne aspiracije predvsem v mladosti, saj imamo takrat na voljo največ energije pa tudi ideje so fleksibilne. Delovni potencial mladih je ob zaključku formalnega izobraževanja zelo visok in skupaj z veliko prilagodljivostjo, željo po delu in nadaljnjem učenju ter kreativnostjo in inovativnostjo tvori podlago za visoko učinkovitost pri delu. Zaposlitve pa so na žalost v tem obdobju večinoma začasne in ne vedno v stroki, za katero se izobražuješ. To pomeni tudi izgubo pomembnega delovnega potenciala, ki bi lahko v družbo prinesel nove razvojne razsežnosti. Mladi smo zelo tehnično in socialno podkovan, a še vseeno slabše plačan del trga delovne sile. Trend v Sloveniji, ki je v primerjavi s preostalimi evropskimi državami še posebej izrazit, je zaposlitev za določen čas. Kar za mladega posameznika pomeni, da je v nenehnem strahu za delovno mesto, sooča se z nenehnim iskanjem novih služb in sprejemanjem slabših delovnih pogojev, kot bi si jih zaslužil. Značilno za trenutni trg dela je tudi strukturno neskladje med ponudbo kadrov, ki jo izobrazi formalni šolski sistem, in povpraševanjem po kadrih na trgu dela. Kot problem se izkaže tudi velik vpis mladih na študijske programe družboslovja in humanistike, medtem ko je na trgu dela povpraševanje predvsem po tehničnih in naravoslovnih kadrih. ____________________ Mladi smo zelo tehnično in socialno podkovan, a še vseeno slabše plačan del trga delovne sile. ____________________ Za državo to neskladje pomeni tudi velika izguba vložka, namenjenega za izobraževanje. Ustrezen prehod na stalna delovna mesta mladih pa otežuje tudi študentsko delo, ki je sicer za posameznika super rešitev v študentskem obdobju in za delodajalce poceni delovna sila, vendar pa onemogoča kasnejšo redno zaposlitev. Zaradi te ugodnosti pa mladi kolikor se le da podaljšujemo čas formalnega izobraževanja. Problem, ki nam med drugim onemogoča zaposlovanje, 13 je tudi nepriznavanje neformalnega usposabljanja in pridobivanja delovnih izkušenj, kar pa je ključna sestavina življenja večine mladih, ki se sicer izobražujemo prek formalnih izobraževalnih institucij. Mladi si v času šolanja nabiramo delovne izkušnje s prostovoljnim in študentskim delom, v prostem času pa se udeležujemo aktivnosti, izobraževanj in usposabljanj v organizaciji mladinskih in ostalih nevladnih organizacij, drugih organizacij in podjetij. Neformalne izkušnje so skoraj edine, ki jih mladi ob vključenosti v formalni izobraževalni proces lahko pridobimo, hkrati pa so po strokovni in vsebinski plati enakovredne formalnim delovnim izkušnjam. ____________________ Po podatku Statističnega urada Republike Slovenije »mladi predstavljajo /…/ četrtino svetovne delovne sile, a tudi polovico brezposelnih po vsem svetu« ____________________ Prek neformalnih delovnih izkušenj si pridobimo najrazličnejše kompetence, ki prispevajo k našemu osebnemu razvoju, družbeni odgovornosti ter aktivnemu državljanstvu in imajo predvsem velik pomen za razvoj delovnih sposobnosti in navad. Kot take igrajo pomembno vlogo za trg delovne sile, vendar pa je zaradi pomanjkanja sistemskega priznavanja njihova vloga pri zaposlovanju mladih odvisna od diskrecijske volje delodajalcev. Mladi se zato soočamo z velikimi težavami pri vstopu na trg dela, kjer se od nas v veliki večini primerov zahteva formalne delovne izkušnje. Tako smo, ne glede na morebitno usposobljenost, v zaposlovanju diskriminirani. Še ena izmed možnosti, ki je na področju zaposlovanja odprta tudi za mlade, a se je le v redkih primerih poslužujemo, je samozaposlovanje. Vzrok za to lahko iščemo v pomanjkanju tako praktičnih kot teoretičnih znanj, saj si v okviru formalnega izobraževanja ne pridobimo dovolj kompetenc na področju podjetnosti. Kar potem pomeni, da je znanje, ki ga imamo o tem, premalo, da bi si nekateri sploh upali graditi na tem, saj strah pred prezahtevno nalogo prevlada. Še večji problem pa je finančni kapital, ki je potreben, da se o opciji samozaposlovanju sploh razmišlja, kaj šele da se dejansko izvede. Posredi je še nestabilnost ekonomskega trga, ki že sam ni dovolj primeren za samozaposlovanje. Kot v drugih starostnih skupinah se tudi pri zaposlovanju mladih pojavlja problem diskriminacije glede na spol in v skladu s tem ima pri iskanju dela večinoma prednost moška populacija. Enakost možnosti v zaposlovanju in pogojev dela bi morala veljati za vse, kar z velikim poudarkom obsega tudi izenačevanje višine plač mladih moških in žensk. Ena izmed najbolj ranljivih skupin pod tem naslovom so seveda mladi z manj priložnostmi (predvsem manj izobraženi mladi), ki težko izpolnijo že osnovne predpogoje za ustrezno udeležbo na trgu dela, saj imajo omejen dostop do informacij, izobrazbe ter tudi pridobivanja neformalnih delovnih izkušenj. Zaradi tega je njihova aktivnost na trgu dela bolj ali manj onemogočena, kar pa predstavlja tudi kršitev človekovih pravic. Za večjo zaposljivost mladih bi bilo treba poenotiti potrebe trga dela in programe formalnih izobraževalnih institucij. V ta namen bi se morale pripraviti dolgoročne strategije, ki bi povezovale mlad izobražen kader in trg delovne sile. Izobrazbena sestava mladih se torej mora prilagoditi potrebam, ki jih trg ima, zato je treba zagotoviti delovna mesta, ki so skladna s pridobljeno izobrazbo. Izobraževalne institucije pa bi morale zagotoviti tudi dovolj praktičnega usposabljanja v okviru formalnega izobraževalnega sistema v povezavi z javnim in gospodarskim sektorjem. To bi v praksi pomenilo, da bi zaposlovalci radi zaposlovali mlad kader, ker bi imel nove in inovativne ideje in bi bil pripravljen na konkretno delo, ki bi ga moral opravljati. Torej sporočilo za vse, ki na to lahko vplivajo, in sporočilo, ki bi ga morali vsi kričati na glas, je, dajte nam, mladim, možnost zaposlitve! Andreja Vuk 14 Moja praksa K Slovenska filantropija er sem že po naravi čisto prava čebelica Maja, ki je nadvse zvedava, tudi pri iskanju prakse ni bilo čisto nič drugače. Lansko leto sem opravljala prakso v kadrovski službi, letos pa sem se odločila obrniti zadeve za 180 stopinj (in ne 360, tako kot jih je Fredi Miler). Že nekaj časa sem se želela preizkusiti kot prostovoljka, sedaj pa se mi je ponudila enkratna priložnost združiti prijetno s koristnim. Opravljati prakso v Slovenski filantropiji, največji slovenski organizaciji za promocijo prostovoljstva? Why not! ____________________ Že nekaj časa sem se želela preizkusiti kot prostovoljka ... ____________________ Pa je čebelica Maja poletela do Poljanske 12 in pozvonila na vrata Slovenske filantropije. Sami prostori sicer res niso najmodernejši, kar pri nevladni prostovoljski organizaciji tudi ni za pričakovati, so pa zato toliko bolj topli in prijetni tamkajšnji zaposleni. Moram priznati, da se niti za trenutek tam nisem počutila manjvredno zato, ker sem pač le še ena nevedna študentka, ki je prišla delati »gužvo« in mešati zrak. Saj vsi vemo, kako je sicer s kuhanjem kave in podobno, kajne? No, tukaj sem kavo sicer kuhala, vendar pa le zase, kadar se mi je je pač zahotelo. Najprej mi je mentorica razložila, s čim vse se ukvarjajo pri njih. Poleg Centra za razvoj in pro- mocijo prostovoljstva, kjer sem preživela teh 14 dni, v sklopu organizacije delujeta tudi Center za psihosocialno pomoč beguncem in Center za promocijo zdravja. Seveda pa kot dober (bodoči) andragog oziroma andragoginja, če smo bolj natančni, ne morem kar takoj začeti soliti pamet na usposabljanjih, zato sem se kot nadebudna bodoča prostovoljka pridružila ostalim udeležencem dvodnevnega uvodnega usposabljanja za prostovoljce. Na tem mestu moram priznati, da sem pred tem mislila, kaaakoooo zeeelooo doooolgooočaaaasno bo, pa sem že po nekaj uvodnih minutah ugotovila, da sem se zelo motila. Tisti vikend sem spoznala nekaj zanimivih ljudi in še več zanimivih zgodb, ki so jih delili z nami. Takrat sta bila z nami Tjaša in Jaka, vodji usposabljanja, in svoje delo sta opravila več kot odlično. Ves čas je bil poudarek na aktivnem sodelovanju udeležencev, dolgočasno frontalno predavanje pa se ni pojavilo niti enkrat. Priznam, da sem imela po koncu usposabljanja kar precej težav pri evalvaciji, saj sta Tjaša in Jaka želela slišati predvsem, kaj bi bilo treba spremeniti in izboljšati. Meni, ki sem sicer precej kritična oseba in me stvari težko navdušijo, se je zdelo vse skupaj odlično izpeljano. Kasneje, ko smo se pogovarjali o naslednjem usposabljanju, ki smo ga nato vodili vsi trije skupaj, sta me še enkrat navdušila, in sicer s tem, da sta vedno želela slišati tudi moje mnenje in predloge. Na koncu pa sta celotno pripravo, od sestavljanja urnika usposabljanja do priprave gradiva za udeležence, prepustila meni. Tudi pri samem izvajanju usposabljanja sem imela enokpraven delež. Seveda sem imela pred začetkom kar nekaj pomislekov, kako se bodo obnesle nekatere moje ideje za delavnice, ali sem ustrezno razporedila čas, kako se bodo odzvali udeleženci, kako bomo vodje delovali usklajeno in še mnogo takšnih in drugačnih pomislekov. Že ob samem začetku pa so se vsi dvomi razblinili, ob koncu pa sem se počutila, kot da bi pred tem izvedla že nešteto takšnih delavnic. Dvomim, da bi bila ta izkušnja tako prijetna, če ne bi dobivala toliko podpore in zaupanja. ____________________ ... dobra dela ne potrebujejo reklame, dobra dela potrebujejo vas! ____________________ Na praksi sem imela priložnost izkusiti in doživeti še marsikaj zanimivega, pa naj vsak od vas sam poleti do Slovenske filantropije, tako kot je to storila čebelica Maja, in sam doživi to prijetno izkušnjo. Moja se kljub končani praksi še vedno ni zaključila, saj kot prostovoljka pridno mučim migrante z učenjem slovenskega jezika. Za konec pa še ena misel – dobra dela ne potrebujejo reklame, dobra dela potrebujejo vas Maja Pavšič 15 C Terminološki kotiček 2 e se še spomnite, smo prejšnjič pričeli s terminološko razpravo v vzgoji in izobraževanju in pregledali angleške prevodne ustreznice za višje strokovne šole. Ugotovili smo, da so šole v različnih državah in kulturnih okoljih različne in jih je težko prevesti kar z angleškim tipom šole. Razlike med šolami v različnih različnih šolskih sistemih so posledica njihovega raznolikega razvoja. Nanje so vplivali tokovi in ekonomske spremembe, politična ideologija in državna ureditev, razvitost državnega aparata in družbene razmere pa tudi tehnični napredek. Na primer – nuja po dohitevanju Anglije kot države zgodnjega kapitalizma in industrijske revolucije je prisilila Francijo, da je razvila močne tehnične in strokovne šole. Ampak nazaj k terminologiji! Tokrat bomo pogledali, kakšne so prevodne ustreznice za osnovno šolo. Zanimivo je opazovati, da se osnovna šola v slovenščini pojavlja kot osnovna šola, elementarna šola ali primarna šola. Prevodi, ki v zvezi s tem obstajajo, pa so basic school, primary school, elementary school. Izobraževalne institucije večinoma uporabljajo za svoje poimenovanje primary ali pa elementary school (npr. slovenska mednarodna šola Da- nila Kumar – Danila Kumar Elementary School ali pa Osnovna šola Alojzija Šuštarja – The A. Šuštar Primary School). Izraz basic school pa uporabljajo predvsem mednarodne institucije – npr. UNESCO v svoji ISCED-klasifikaciji Eurydice, v angleškem prevodu pa ga uporablja tudi slovensko Ministrstvo za šolstvo in šport. Izraz basic school pa se povezuje tudi z izrazom (compulsory) basic education ali tako imenovanim (obveznim) osnovnim izobraževanjem. Glede na ISCEDklasifikacijo to obsega prvi cikel osnovnega izobraževanja (first stage of basic education) in nižji sekundarni nivo (lower secondary education). V državah v razvoju velikokrat pod to sodi tudi predšolska vzgoja in program opismenjevanja za odrasle. • • • children with special educational needs, primary school with adapted programme, primary school with adapted curricula and timetables podružnična osnovna šola – branch basic school, subsidiary elementary school šola za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodne skupnosti – school offering education in the language of the minority umetniška šola – art school Se beremo prihodnjič! Katarina Čepič IN ŠE NEKAJ PREVODOV: • • • • dvojezična osnovna šola – bilingual basic school, bilingual primary school mednarodna šola – international school nadomestna (zasebna) šola – alternative school (privately maintained) osnovna šola s prilagojenim programom – basic school for children with special needs, elementary school with special curriculum for 16 V Vseživljenjsko učenje in trajnostni razvoj preteklem šolskem letu je Ljudska univerza Ajdovščina v okviru tedna vseživljenjskega učenja razpisala natečaj vseživljenjsko učenje in trajnostni razvoj. Ker je trajnostni razvoj tema, s katero se srečujejo praktično vse generacije in ki bo v prihodnosti postala del našega vsakdana, so Ljudska univerza Ajdovščina, Oddelek za pedagogiko in andragogiko ter Društvo študentov andragogike in pedagogike želeli študente spodbuditi k razmišljanju in oblikovanju programov izobraževanja za trajnostni razvoj. Študentje takratnega 1. in 2. letnika so pri predmetu obča andragogika pisali izobraževalne programe. Tako so tisti, katerih tema se je nanašala na trajnostni razvoj, poslali izobraževalne programe na Ljudsko univerzo Ajdovščina. Do 30. septembra so prejeli ogromno nalog s skupno več 300 stranmi. Po zaključenem roku za oddajo nalog je komisija, ki so jo sestavljali Boža Bolčina, Nives Ličen, Tanja Pogačnik, Mark Mencinger, Lučka Lešnik in Ivana Žolger, ocenila naloge. Pri ocenjevanju so upoštevali izvirnost teme, aktualnost problema, učinkovitost pri izboru metod in oblik, uresničljivost projekta v praksi ter strokovno izdelanost naloge. Prvo mesto je zasedla Meta Žgur z nalogo Slovenščina in tujci – izobraževanje prostovoljcev za poučevanje slovenščine med begunci. Drugo mesto so osvojili študentje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, smer tehniška varnost, to so Jožica Bratec, Izidor Bitenc, Polona Čujec, Jure Gašparut, Martin Hreščak, Rok Lapajne, Lea Pišek in Katja Tomec. Nagrado so prejeli za nalogo Problem sodobnih čistil. Tretje mesto pa so zopet zasedli študentje n a š e g a oddelka, in sicer Ana Tomšič, Tjaša Kokanovič, M o j c a P l o š t a j n e r, T a d e j a Mahorič in Beti Melkamu s projektno nalogo Naš skupni vrt – medgeneracijski projekt vrtnarjenja v šolskem prostoru. Ob zaključku natečaja in razglasitvi nagrad je Ljudska univerza Ajdovščina v sodelovanju z Oddelkom za pedagogiko in andragogiko izdala še priročnik za delo v andragoških skupinah Neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj. Priročnik je sestavljen iz dveh delov: v prvem so strokovni članki na temo trajnostnega razvoja, v drugem pa so vse tri nagrajene projektne naloge. Priročnik je v e-obliki dostopen na straneh Ljudske univerze Ajdovščina (www.lu-ajdovscina.si/mma/ Publikacija-%20neformalno%20 izobra%C5%BEevanje%20 za%20trajnostni%20razvoj/2011022413212178/). Namenjen je študentom in vsem, ki jih zanima izobraževanje na temo trajnostnega razvoja ter trajnostni razvoj na sploh. Meta Žgur 17 P HišaSadežidružbe rojekt spodbujanja prostovoljskega dela in medgeneracijskega sodelovanja hiša, je hiša v središču Murske Sobote, kjer se srečujejo mladi in stari. Ponosno pa se predstavlja tudi z nazivom prvega ekskurzije in seveda tudi priljubljene družabne igre. Poleg prostorov, prirejenih za potrebe delavnic, imajo še Leto 2011 je Svet Evropske unije razglasil za evropsko leto prostovoljstva. S tem dejanjem je Evropska unija želela izpostaviti pomembnost prostovoljstva v Evropi in hkrati izrazila podporo razvoju prostovoljstva, »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!« pa je postal slogan letošnjega leta. Ker se v sklopu prostovoljstva izvajajo mnoge različne dejavnosti in projekti, smo se tokrat odločili predstaviti projekt Slovenske filantropije, Hiša Sadeži družbe. Hiša Sadeži družbe ni običajna medgeneracijskega skupnostnega centra v Sloveniji, katerega osnovni namen je vzpodbujanje medgeneracijskega sodelovanja prek povezovanja šol in društev upokojencev. Do sedaj se je v projekt vključilo 60 šol in 108 društev upokojencev. Pri snovanju projekta Hiše Sadeži družbe, ki je odprla svoja vrata leta 2006, je aktivno sodeloval tudi takratni predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Hiša je zasnovana tako, da se v njej lahko izvajajo razne delavnice – kuharska, šiviljska, računalniška, plesna itd. Vključeni to s pridom izkoriščajo, saj mesečno izvedejo okrog 30 medgeneracijskih delavnic, ki vzpodbujajo kreativnost tako mladih kot tudi starih, izmenjavo znanj in izkušenj ter seveda medsebojno druženje. Poleg delavnic redno organizirajo glasbene nastope, gledališke igre, dnevni prostor, ki je namenjen varstvu otrok, in mladinsko sobo, kjer prostovoljci izvajajo učne pomoči. Zelo proljubljen pa je velik vrt s sadnim drevjem, kjer se v toplejših mesecih izvajajo razne delavnice na prostem. Udeleženci sami skrbijo za obrezovanje dreves in urejanje vrta, otroci pa se lahko med tem časom igrajo v peskovniku. Hiša Sadeži družbe se je izkazala za zelo dober projekt, ki enakovredno vključuje tako mlade kot stare in s tem prispeva k večjemu razumevanju in posluhu za potrebe druge generacije. Ljudi vzpodbuja k vključitvi v proces vseživljenjskega učenja, hkrati pa skrbi za ohranjanje tradicionalnih znanj. Več dodatnih informacij o Hiši Sadeži družbe in prostovoljstvu dobite na: • http://hisa.sadezidruzbe.org/ • http://www.prostovoljstvo. org/ • http://www.filantropija.org/ Maja Pavšič 18 Izmenjava T Intervju študijskega popotnika okrat smo se pogovarjali z Emmo, študentko na izmenjavi, ki v drugem semestru gostuje na Oddelku za pedagogiko in andragogiko. ___________________________ Emma, se nam lahko na kratko predstaviš? Sem Emma Salmi, Finka, stara sem 23 let in prihajam iz kraja Muonio, ki leži v Laplandiji, na samem severu Finske, blizu meje s Švedsko. Sem študentka andragogike na univerzi Tampere (približno 200 kilometrov severno od Helsinkov). Moji stranski predmeti so administracija, psihologija in ekonomija. Jeseni sem diplomirala, sedaj pa na- Management). daljujem študij na magistrski stopnji. Ali nam lahko na kratko opišeš, kako izgleda študij andraKako si se odločila za študij an- gogike na Finskem? Imate v dragogike? času študija tudi obvezno Na začetku nisem vedela, kaj prakso? študirati. Zanimalo me je veliko Pri dodiplomskem študiju pedastvari, vendar nič specifičnega. gogike in andragogike dobiš za Potem pa sem slišala za multi- glavne predmete 60 kreditnih disciplinarno izobraževanje in točk, za stranske predmete pa to se mi je zdelo zelo zanimivo. skupaj 80 (25 za enega in 60 za Poleg tega sem izvedela tudi, da drugega). Komunikacija in oris takšno kvalifikacijo brez težav entacijski predmeti so vredni 24 prideš do zaposlitve, kar se mi kreditnih točk, izbirni predmeti zdi zelo pomembno. Sicer me je pa 11. vedno zanimalo učenje, human- Na magisterskem študiju je tvoj istika itd., vendar pa nisem želela glavni predmet vreden 85 kredipostati učiteljica. tov, stranski 25 in izbirni 10. Na našem oddelku imamo v Praksa je vključena v magisprvem letniku študija trskem študiju pri glavnem predvsi predmete iz peda- metu in je vredna 10 kreditov. gogike in andragogike. Sama je sicer še nisem opravila, je Potem pa se v dru- pa to področje pri nas dobro uregem letniku odločiš jeno, oddelek nam zanjo plača za smer, ki te bolj za- približno 900 € na mesec. nima. Po prvem letniku sem ugotovila, da Kako ti je všeč v Sloveniji? me veliko bolj zanima Zelo mi je všeč! Sedaj sem tuizobraževanje za za- kaj že malo več kot en mesec in poslene in visokošolsko počasi se že počutim kot doma. izobraževanje kot pa Sicer pa kot verjetno vsi osučenje otrok in mla- tali komaj čakam, da se začne dostnikov. Zato sem se pomlad. Ljudje so do mene zelo odločila za študij andr- prijazni, hrana je odlična in Ljuagogike. bljana je zelo lepa ter prijetna. Rada tudi potujem, zato me Katero področje navdušuje velikost oziroma maizobraževanja odra- jhnost Slovenije. Zaenkrat sicer slih te najbolj zani- poznam večinoma študente, ki ma? so tudi tu na izmenjavi, in zelo Težko vprašanje. malo Slovencev, vendar upam, Mogoče izobraževanje da vas kmalu spoznam čim več! za zaposlene in HRM (Human Resource 19 Ali že znaš kaj slovensko? Da, nekaj malega. Opravila sem tečaj slovenskega jezika pred začetkom letnega semestra. Trajal je štiri tedne in bilo je zelo zabavno. Vendar pa moram priznati, da je slovenščina zame zelo težka. Finski in slovenski jezik se močno razlikujeta. Za nas, Fince je izgovorjava črk, kot so č, š, ž, c, s, z, skoraj nemogoča. Od le-teh pri nas namreč uporabljamo samo črko s, pa še ta je drugačna od vašega s-ja. Kako to, da si se odločila za izmenjavo? Že od nekdaj sem si želela živeti v tujini, zato je bilo to zame le vprašanje časa. Želim si tudi izboljšati svojo angleščino, spoznati različne kulture in še veliko več. Menim pa, da je bolje iti v tujino, ko si še mlajši, saj je kasneje veliko težje zaradi službe in otrok. Kako to, da si za izmenjavo izbrala Slovenijo? Moja prijateljica Tiina je bila tukaj prejšnje leto in ji je bilo zelo všeč, zato mi jo je priporočala. Pred tem sem vedela, da želim iti nekam v južno ali srednjo Evropo. Po nasvetu prijateljice sem potem prek interneta Slovenijo malo raziskovala in takoj se mi je zdela zelo lepa. Sama lokacija države in slike Ljubljane so pripomogle k moji odločitvi. Moram pa povedati, da me je zelo navdušilo to, da imate tako gore kot tudi morje. V prostem času se rada ukvarjam s pohodništvom in komaj čakam, da bo malo bolj toplo, da se lahko odpravim v hribe. Glede na to, da zaenkrat verjetno še nisi imela priložnosti dodobra spoznati, kako v Sloveniji poteka študij andragogike in študij nasploh, nam lahko opišeš, kakšne so razlike med življenjem na Finskem in tukaj? Na Finskem nikoli ne jem v restavracijah, medtem ko tukaj skoraj vsak dan. Zelo všeč mi je vaš sistem študentske prehrane. Na Finskem je tudi vse dražje, predvsem taksiji, javni prevoz ter alkohol in kava v restavracijah. Menda pa imate tukaj nižje plače, kot so pri nas. Ponavadi imajo študentje na Finskem svoja stanovanja, tukaj pa je nekaj čisto običajnega, če s kom deliš sobo. Sedaj, ko si delim sobo s še eno punco, menim, da to sploh ni tako slabo. Seveda pa ne morem mimo tega, da imamo pri nas nižje temperature in ogromno snega. Bi pa rekla, da imate tukaj več trgovin z oblačili kot mi. Sprememba okolja zame ni bil večji šok, saj je med državama tudi kar nekaj podobnosti. Zelo me veseli, da je vse tako čisto in da se počutim enako varno kot doma na Finskem. Bi za konec sporočila še kaj našim bralcem? Če se želite učiti finskega jezika ali pa samo družbe ob kavi, se ne obotavljajte in prosite avtorico članka za moj e-mail naslov. Vsem vam želim čudovito in sončno pomlad! Maja Pavšič Kje se vidiš v prihodnosti, predvsem po koncu študija? Vidim se na delovnem mestu, ki mi bo všeč. Zaenkrat sicer še ne vem, kakšno delo naj bi to bilo. Definitivno upam, da bom imela dovolj časa in denarja za potovanja. Zelo si želim ponovno obiskati Slovenijo! 20 Izmenjava A Intervju študijskega popotnika nja Velikonja je študentka andragogike. V tem semestru je Filozofsko fakulteto v Ljubljani zamenjala za univerzo v Temperah na Finskem. Časovno je na polovici svoje izmenjave. O življenju in študiju na Finskem sva se pogovarjali, preden se je šla voziti z vprežnimi sanmi, ki jih vlečejo haskiji, ter učit se preživetja v naravi na zelo nizkih temperaturah. ___________________________ In kaj pravi Anja o univerzi v Tamperah, šudiju, izpitih? »Tukajšnja univerza (University of Tampere) ponuja ogromno možnosti za študente na izmenjavi. Tampere je mesto, obkroženo z dvema jezeroma, ki se v zimskem času spremenita v drsališče. Poleg drsanja pa je tu veliko prog za tek na smučeh, ne smem pa pozabiti niti na finske savne, ki so super. Na fakulteti imajo poleg rednih predmetov, ki so v finščini, pripravljen poseben seznam predmetov, ki so na voljo v angleščini. Udeležijo se jih lahko tudi finski študentje. Trenutno ne obiskujem nobenih predavanj in opravljam le izpite, imenovane »book exam«. To pomeni, da doma naštudiram literaturo in potem na univerzi opravljam izpite. Problem je, da predmeti, ki so predavani v angleščini, niso kompatibilni s predmeti, ki jih imamo na moji domači univerzi. Tako nisem imela izbire in tudi če bi se lahko naučila ogromno novih stvari in izkusila finski način predavanj, mi študentov zelo pozorna na tuje študente. Univerza prispeva veto ni bilo omogočeno«. liko denarja študentski organiAnja je bila med pogovorom zaciji, ki skrbi za naše družabno malce razočarana nad bilat- življenje. Prvi teden smo se na eralnim sporazumom med ta račun potili v savni in nato univerzama. Velikokrat se ohladili v bližnjem jezeru, v sprašuje, zakaj oddelek sploh mesecu marcu pa imamo na izomogoča izmenjavo, če le-te biro veliko potovanj v sosednje kraje in države. Zelo atraktivno ne priznava. »Od vseh izpitov, ki jih tukaj je potovanje na sever Finske, kjer opravljam, mi namreč niti eden bomo lahko naše želje zaupali ne bo priznan v celoti«. Ker pa Božičku, pobožali severne jelene, je sama optimistična, željna se popeljali s haskiji in se učili lovvedno novih znanj in bi rada iz- ljenja rib v zamrznjenih jezerih.« kusila finske metode in pristope poučevanja, se je odločila, da In kaj sporoča nam, študentom, opravi dva dodatna izpita, ki ji na ki gulimo klopi na Filofaksu? študentom doma domači univerzi ne bosta priz- »Vsem priporočam, da če le imajo nana. možnost za izmenjavo, naj se Ker pa so Erazmus izmenjave zanjo odločijo, ker je res ena suznane tudi po zelo aktivnem per izkušnja. Pošiljam pa tudi družabnem življenju, ne topel pozdravček vsem, sploh pa mojim sošolkam in sošolcem.« morem mimo tega vprašanja. Anja s širokim nasmehom odgoRomina Godnič varja, da sta »univerza in sekcija 21 Intervju M Pogovarjali smo se … eta je študentka 3. letnika andragogike. Poleg študija ima še veliko dejavnosti, ki ji bogatijo prosti čas. Je prostovoljka, glasbenica, ukvarja se s kreativnim pisanjem. S svojo projektno nalogo pa je tudi zmagovalka natečaja Ljudske univerze Ajdovščina. Z Meto sem se pogovarjala o njenih dejavnostih, usklajevanju študija in prostega časa, študijski izmenjavi in delu z odraslimi. ___________________________ S katero obštudijsko dejavnostjo se ukvarjaš najdaljše obdobje? Ukvarjam se z veliko obštudijskimi dejavnostmi – od prostovoljstva na kliničnem centru v Ljubljani in dela s starejšimi do prostovoljstva v zaporih. Največ časa, in to že kar 11 let, pa igram tamburico v tamburaškem orkestru KD Vipavski tamburaši. V kateri dejavnosti najbolj uživaš? Najbolj uživam, ko sem s starejšimi. Starejši ljudje so tako zelo bogati, da komaj čakam, da bom vpila vsaj malo njihovih izkušenj, radosti, bolečine – njihovega življenja. Zato tudi najbolj uživam v prostovoljstvu na Centru za vojne veterane, ki je eden izmed oddelkov na kliničnem centru, in na medgeneracijskih taborih ter letovanjih s študentko Meto Žgur starejših. Posebni izziv pa je tudi biti del uredniške ekipe spletnega portala mladi.net. Kako si organiziraš čas? Kako usklajuješ študij, prosti čas in vse dejavnosti? Skoraj vsa prostovoljstva opravljam v Ljubljani, ker imam med tednom največ časa. Med vikendom pomagam doma, delam prek študentskega servisa in obiskujem vaje tamburaškega orkestra. Študij je na prvem mestu, prostovoljka pa sem po predavanjih, največkrat je to v popoldanskem času, včasih pa tudi dopoldne. Kdaj pridem npr. v Center za vojne veterane, se dogovorim na začetku leta in potem vsak teden obiskujem bolnike na isti dan in isto uro. Všeč mi je, da se dogovorimo za uro in se je potem vsi držimo, ker imam tako zorganiziran teden in vem, kdaj imam svoje obveznosti. Ker sem rada prostovoljka in v tem uživam, mi ni težko usklajevati študija s prostovoljstvom. Gledam, da ne trpi niti študij niti prostovoljstvo in da imam tudi nekaj prostega časa. :) Se ti zdi pomembno, da imamo poleg študija še vsaj eno prostočasno dejavnost? Meni se to zdi zelo zelo pomembno, saj ti da izkušnje. Ob prostovoljstvu ali pa kakšnih drugih dejavnostih se oblikuješ in to tako na profesionalni kot tudi na osebnostni ravni. Pridobiš ogromno izkušenj, znanja, razširiš si obzorja, stkeš nova prijateljstva, skratka, bogatejši si. Z vsakim novim obiskom si bogatejši, se spreminjaš in postajaš boljši. Sama si ne morem predstavljati vsakdana brez prostovoljstva in kupa drugih dejavnosti. Tudi nisem tak človek, ki bi lahko stal z rokami v žepih, ampak moram stalno nekaj delati in biti aktivna. 22 Bila si tudi na izmenj a v i . Zakaj si se zanjo odločila? Jo priporočaš? Kaj ti je dala? Ja, za pol leta sem bila na izmenjavi v Kaunasu, v Litvi. Ne vem točno, zakaj sem se odločila zanjo. Najbrž zato, ker so jo vsi priporočali in ker sem želela izpopolniti svoje znanje angleščine. Mi pa ni žal. Na izmenjavi sem se imela enkratnosupermegaodlično. Uživala sem vsak trenutek: ko sem spoznavala novo kulturo, se učila litovščine, potovala po Litvi in sosednjih državah, brala debele knjige, debatirala s profesorji in študenti, kuhala in se zabavala. Imela sem se tako zelo lepo, da si sploh nisem želela domov in bi najrajši šla nazaj :) Iz Kaunasa sem odnesla veliko; predvsem sem postala tolerantnejša, pridobila na splošni razgledanosti in izstopila iz okvirjev svojega mišljenja. Tam je bilo veliko različnih kultur, zato je bilo slednje nujno, če si želel, da te različnost oblikuje s svojo bogatostjo in preprostostjo. Izmenjavo 100 % priporočam, ker vam bo dala širino – širino bivanja. Priporočam tudi, da se družite z lokalnimi študenti, da se naučite jezika države gostiteljice, da se vključite v okolje. Ker šele ko te na cesti nekdo ustavi in vpraša, kje je pošta, in ti mu znaš v njegovem jeziku odgovoriti, se počutiš, kot da pripadaš tistemu mestu. Veliko delaš z odraslimi, udeležuješ se medgeneracijskih taborov, letovanj starejših. Je to pripomoglo k tvoji izbiri za smer študija? Po pravici povedano, sem začela obiskovati medgeneracijske tabore in letovanja šele po 1. Letniku. :) V gimnaziji sem sicer delovala kot prostovoljka med otroki s posebnimi potrebami, vendar se nisem kaj posebno ukvarjala z odraslimi in starejšimi. Je pa res, da obožujem svoji dve stari mami in da sem ju in ju še vedno rada obiskujem in se z njima pogovarjam. Vedno sem bila tudi jaz tista, ki se je prostovoljno javila, da gre z mamo obiskat starejše v vasi. Vse to je pripomoglo, da sem se odločila za študij andragogike, česar sploh ne obžalujem. Zdi se mi, da boljšega študija sploh ne bi mogla izbrati. Pred kratkih si dosegla 1. mesto na natečaju Ljudske univerze Ajdovščina za projektno nalogo. Kaj ti nagrada pomeni? Nagrada mi pomeni predvsem spodbudo za nadaljnjo delo. Sploh je nisem pričakovala, zato sem bila zelo presenečena, ko sem izvedela, da sem dosegla prvo mesto. Kje se vidiš čez 5 let? Poročeno, z vsaj enim otrokom in zaposleno na andragoškem področju. Lahko, da bo prišel v poštev tudi nadaljnji študij. :) Kaj bi sporočila svojim kolegom in kolegicam? Uživajte v delu z odraslimi in starejšimi, ker je zakon! :) Romina Godnič 23 Intervju Z druge plati... S e lahko na kratko predstavite našim bralcem? Kako je potekala vaša poklicna pot? Po diplomi iz psihologije sem delala v svetovalni službi na manjši osnovni šoli zunaj Ljubljane, nato sem bila eno leto učiteljica v podaljšanem bivanju na eni od mestnih šol. Po prvem porodniškem dopustu sem začela delati kot asistentka za pedagoško psihologijo na Oddelku za pedagogiko in andragogiko, kar počnem še danes. Asist. mag. Marjeta Šarić lim nase kot psihologinjo, zagotovo nisem imela takega razpleta Kaj vse predavate (katere pred- v mislih, ko sem se vpisovala na mete, na katerih fakultetah)? študij psihologije. Je pa res, da Izvajam vaje in seminar pri pred- nikoli nisem imela prav konkretmetu pedagoška psihologija I, no izrisane vizije, kje in kako bo sodelujem tudi pri izvedbi pred- konkretno potekala moja poklicmeta izkustveno učenje, vse na na pot, raje sem pustila možnosti Oddelku za pedagogiko in an- odprte in ta pot se sedaj nekako dragogiko FF. odvija sama od sebe. še tako idealne, vedno so razlogi, da tarnamo in stokamo. Tako ne morem povsem natančno odgovoriti na vaše vprašanje. Lahko pa rečem, da mi delo, ki ga tu opravljam, predstavlja kar precejšen izziv in njegovo premagovanje je tudi svojevrsten užitek. Imate morda kakšno navado (razvado), ki vas še posebej Zakaj ste se odločili za ta Težko je najti delo, v katerem moti? poklic? uživaš. Je vam uspelo? To, da grem v knjižnico in si naPrav zavestne odločitve za poklic Res je težko, to pa zato, ker po- berem preveč knjig, kot sem jih asistentke na fakulteti ni bilo. Bile navadi iščemo na napačnih mes- zmožna predelati v zelo omejenso različne možnosti, ta je prišla tih. Moje mnenje je, da užitka ne em prostem času. Težko si rečem: ob nekem primernem času, pa moremo iskati in najti v nečem »Zdaj pa dovolj,« ko tovorim kup sem jo izbrala. Kar se tiče moje zunaj sebe, na primer v zunanjih k pultu za izposojo. Zelo se želim širše izobrazbe, torej ko pomis- delovnih okoliščinah – te so lahko disciplinirati. 24 Kaj je po vašem mnenju največji izziv andragoga oz. pedagoga? Težko presodim, ker nimam toliko izkušenj in se bolj iščem kot psihologinja v družbi andragogov in pedagogov. Sem pa v vlogi učiteljice tudi sama pedagoginja, tako da tako zelo ostre meje tudi ne doživljam. Menim, da je ne glede na izbrani poklic največji izziv delovati ne samo iz nakopičene »intelektualne« modrosti, ampak tudi iz modrosti srca. cami s fakultete še ohranjam, kar v današnjem tempu ni tako enostavno. Ko ni ljudi okoli mene, rada kaj lepega preberem, ko pa imam miselnih naporov dovolj, razgibam telo, kaj zašijem, grem na vrt, kaj spečem … Take, bolj gospodinjske reči, ki me ohranjajo prizemljeno. Kaj bi sporočili našim bralcem? Morda kakšen bolj življenjski nasvet … Nerada delim nasvete, če nisem direktno pozvana, pa še takrat se mi zdi, da bi bilo bolje, če bi bila Kako bi petletnemu otroku tiho. razložili, kaj je andragogika oz. pedagogika? Urška Kokelj Težko. Zaenkrat me tovrstno vprašanje še ni doletelo, čeprav imam šestletnico in štiriletnika, pa verjemite, da me doletijo še težja vprašanja. Verjetno kaj v takem smislu: tisti, ki se ukvarjajo s pedagogiko in andragogiko, so učitelji ali pa delajo z učitelji, da bi se učenci lahko dobro učili. Če delajo z otroki in mladostniki, se jim reče pedagogi, če z odraslimi, ki se učijo, pa andragogi. Se vam je kaj posebnega vtisnilo v spomin v času vašega delovanja na fakulteti? Kaj posebnega … hm. Vse je po svoje posebno, trenutno pa se ne morem spomniti nobenega izstopajočega dogodka. Kaj sicer še radi počnete v življenju? Poleg poklicnega življenja na fakulteti se zelo veselim tudi družinskega življenja. Rada se družim z možem in otrokoma pa tudi prijateljstva s kolegi- 25 Intervju Z druge plati... S Izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec e lahko na kratko predstavite našim bralcem? Kako je potekala vaša poklicna pot? Končala sem srednjo pedagoško šolo, nato pa sem se odločila za študij pedagogike (domska in andragoška smer) in sociologije. V času študija sem kot prostovoljka delala z obsojenci, ob koncu študija pa nekaj mesecev tudi v ZDA v kampu za socialno ranljive otroke. Po končanem študiju sem se najprej zaposlila na Andragoškem centru RS, že kmalu pa na Filozofski fakulteti, na oddelku, kjer sem še danes. Ves čas sem izvajala veliko izobraževalnih programov in delavnic za učitelje/mentorje na področju izobraževanja odraslih in tako vzdrževala stik s prakso. Po pravici povedano – nisem si predstavljala, da bom na fakulteti ostala toliko časa, kajti to delo se mi je sprva zdelo enolično, dolgočasno, preveč teoretsko. Sčasoma pa mi je tako raziskovanje postajalo vse bolj všeč in danes sem prepričana, da je brez poglobljenih teoretskih razmislekov praksa neosmišljena. Pomembno drugačen uvid mi daje tudi interdisciplinarno raziskovalno sodelovanje z raziskovalkami/raziskovalci z drugih fakultet (FDV, Fakulteta za zdravje, Fakulteta za socialno delo), z njimi sodelujem od leta 2003. Kaj vse predavate (katere predmete, na katerih fakultetah)? Trenutno na FF na Oddelku za pedagogiko in andragogiko izvajam tri predmete: andragoško svetovalno delo, andragogiko ciljnih skupin in andragoški raziskovalni seminar (ta čas se imenuje modularni del). V prihodnjem letu s kolegico dr. Kump začenjava tudi z izvedbo novega predmeta, in sicer s sociologijo izobraževanja odraslih. Zakaj ste se odločili za ta poklic? V mladosti sem razmišljala o študiju veterine, no, pristala pa sem povsem drugje … Hkrati pa so me ves čas zanimala vprašanja, povezana s posameznikom in njegovo vpetostjo v družbo. To se mi še danes odpira kot neskončno področje neodgovorjenih vprašanj in novih izzivov, ki so kot nalašč za nadaljnje raziskovanje, razprave v skupini, izobraževanje mladih. Tudi visokošolsko poučevanje sámo je izziv, v katerem lahko veliko daješ in (včasih več, pogosto pa manj) tudi prejemaš. Sem se prav odločila? 26 Te ž k o je najti delo, v k ate re m uživaš. Je vam uspelo? Večinoma v tem delu uživam – še zlasti, kadar uživate tudi študentke in študenti :) Tako je, kadar mi uspe, da vas navdušim za neko temo ali vprašanje, in kadar ste pri »predavanjih« dejavni. Kadar pa temu ni tako, je moje delo lahko vse prej kot užitek. In to se žal tudi dogaja … Prav gotovo pa drži, da človek uživa takrat, ko mu delo predstavlja izziv in ko so – kljub manjšim ali večjim preprekam – rezultati vidni. Na področju izobraževanja odraslih je izzivov zares veliko in mnogi niso enostavno rešljivi (ali pa sploh niso); podobno pa velja tudi za delo s študentkami/ študenti – rezultati tega dela se lahko pokažejo šele čez čas ali pa jih zelo težko opazimo …Vendar pa dolgčas vsekakor ni! Če bi bilo več možnosti in časa za kakovostno raziskovalno delo, kamor bi se lahko ustvarjalno vključevali tudi študenti, pa bi bilo še bolje. Imate morda kakšno navado (razvado), ki vas še posebej moti? Hm, nobena me ne moti tako zelo, da bi jo bilo treba izpostaviti. Morda pa bi morali vprašati koga drugega … voj možnosti izobraževanja, ki bodo odgovarjale njihovim raznolikim potrebam. Za andragoginje in andragoge je pri tem pomembno, da zmorejo kritično presojati vpliv kapitala in politike na področje izobraževanja odraslih in ohranjati družbeno angažiranost, kar danes ni enostavno. In ne vreči puške v koruzo …! Kako bi petletnemu otroku razložili, kaj je andragogika oz. pedagogika? Tako otroci kot odrasli se učijo, in sicer v vrtcu, šoli, pri delu pa tudi v prostem času. Pedagogi poskrbijo, da so otroci pri učenju čim bolj uspešni in zadovoljni, andragogi pa, da so pri izobraževanju in učenju uspešni in zadovoljni odrasli. Vse življenje se učimo, vendar pa ne vedno na enak način in z enakimi cilji. Pedagogika se ukvarja s potrebami, cilji in načini učenja otrok, andragogika pa preučuje potrebe in možnosti izobraževanja odraslih. Če se kot otroci v šoli včasih učimo tudi stvari, ki jih (trenutno) še ne razumemo in nas morda niti ne zanimajo, pa se kot odrasli učimo predvsem zato, ker nas nekaj zanima, ker poskušamo rešiti nek svoj problem ali pa želimo le izboljšati svoje življenje. Hm, pa sem spet zapletla … je kasneje ukvarjal tudi z oblikovanjem, narisal zanimive majice z napisom Učenje je moj stil. Domišljam si, da smo takrat čutili podobno: optimizem in zagnanost za spreminjanje pogojev in položaja izobraževanja odraslih v Sloveniji. Kaj sicer še radi počnete v življenju? To je vprašanje, ob katerem bi lahko napisala nekaj strani :) Na kratko pa – narava me vedno premami, više kot se gre, bolje je. Sprehodi v naravi so nasploh dobra terapija, kadar postane življenje (pre)napeto; na teh potepanjih je kosmatinka Kara moja spremljevalka. Rada raziskujem in potujem; v zadnjih letih z družino pogosto z avtom in šotorom po različnih državah (bolj proti vzhodu kot zahodu) pa tudi s sodelavkami/sodelavci na strokovna srečanja :) Rada domov povabim prijatelje in jim pripravim kaj zanimivega (tudi za pod zob); skoraj vsak razlog je dober za druženje. Če pa ostane še kaj časa: dobra knjiga = pravi odklop. Savna? Kadar je le mogoče. Kaj bi sporočili našim bralcem? Morda kakšen bolj življenjski nasvet … Čas študija je (nenadomestljivo) lepo obdobje mladosti – imaš čas Se vam je kaj posebnega vtis- za branje, razmišljanje, druženje, nilo v spomin v času vašega imaš energijo za raziskovanje in delovanja na fakulteti? ustvarjalne ideje, ki samo čakajo, Kaj je po vašem mnenju Kar precej zanimivih stvari se je da se jih uresniči! Če je mogoče, največji izziv andragoga oz. že dogajalo. V lepem spominu izkoristite ta čas za širjenje obzorpedagoga? mi je npr. ostala študentska ek- ja, razvijanje interesov, uživanje Največji izziv se mi zdi zmožnost, skurzija na Dansko, kamor so me ob študiju (tudi ob vročih razpda kljub različnim pritiskom povabili. Zanimivo je bilo tudi, ko ravah s kolegicami/kolegi) in doohranimo občutljivost za social- smo s študenti pripravili razstavo ber žur. To je pravi zadetek! no pravičnost in si prizadevamo in zanimivi razpravi z različnimi za zagotavljanje dostopno- strokovnjaki v okviru tedna Urška Kokelj sti do izobraževanja različnim vseživljenjskega učenja na FF; skupinam odraslih ter za raz- takrat je eden od študentov, ki se 27 Zapisi z minimalno zavoro... Zm š imsko spanje edveda tudenta Zimsko izpitno obdobje se je končalo in jaz se lahko končno prebudim, si pretegnem otopele okončine in odbrundam malo v knjižnico, malo v fotokopirnico in malo v predavalnico. Pravkar minulo zimsko (izpitno) obdobje je bilo še petič uspešno prespano, izkupiček je naslednji: ena seminarska naloga zadnji trenutek, poročilo o opravljanju prakse predzadnji trenutek, še ena seminarska naloga en teden prej, dva odjavljena izpita, en ponesrečen kolokvij in ostale neprijave na biže-lahko-bili-opravljeni izpite. Vsako leto je tako, se tolažim. Učinkovitost pride šele s fenomenom zlivanja vode v grlo, vse tole klobasanje s Časa imaš na pretek! in Itak gre za malo izpitov! se vedno spremeni v prepričanje, vero in čisto logičnost prijazne trditve Spomladanski in jesenski rok dajeta veliko priložnosti! Nikoli nisem imela problema s tem, da sem si junij in september naredila več kot zabavna in bolj zaposlena, kot so to naredili ostali kolegi (bolj preudarni, pametnejši in brez medvedjega karakterja). Tako sem v mesecu zimskega izpitnega obdobja pozabila na utrip faksa, še vedno pa sem ob koncu dneva padla dol – in nisem se zasvojeno zabuljila v neskončen niz epizod serij (to počnem šele sedaj, ko je tako imenovanih počitnic konec), nisem hodila v kino, kjer bi požvečila stiroporno kokico do zadnjega, in težko trdim, da sem vsaj eno noč predivjala pod barvnimi laserskimi žarometi ali se kaj več podružila z ostalimi pojavami. Po drugi strani pa vseeno nisem zaslužila čisto nobenega evra več kot mesec prej, vseeno sem uspela pokvariti svojo brezžično miš, vsaj enkrat tedensko sem pod vplivom stresa doživljala histerične momente in uničevala življenja najljubšim, vse skupaj je minilo kot blisk. Medvedje spanje, pha! Sem pa še naprej pridno opravljala svojo prostovoljsko funkcijo, hodila sem na rekreacijo in se pustila malo pošlatat dohtarjem. Ograje med delavniki in vikendom mi še ni uspelo postaviti, nezdrav življenjski ritem sem malomarno prepustila nadaljevanju. Tako se je torej začel moj zadnji letni semester in oh, kako tragično se v bistvu tole sliši! Vloga študenta je kljub nenehnemu pritoževanju v bistvu sanjska in z njo ves proces, ki kroži od preobrazbe v medveda študenta do preobrazbe v mravljico študenta (pa spet nazaj). Darja Majce 28 Strip Gogi v Stripu Tanja Pogačnik 29 Gogi v sliki 30