med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina
OBČINA HRPELJE - KOZINA Pomlad je že tu! (Foto: Nives Mahne Čehovin) številka 3 letnik XIII - 2010 April uvodnik Pred vami je aprilska številka Občinskega glasila. Napolnili smo jo z vsem mogočim doga- iz vsebine 28. redna seja OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA dne 18. 03. 2010 DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE! Navodila občanom za ravnanje v primeru močne burje (in snega) NAPOVEDANA BURJA IN SNEŽNE PADAVINE NISO PRIZANESLE STREŠNI KRITINI Odprta meja v novem času PRVO MEDOBČINSKO SREČANJE CIVILNE ZAŠČITE JUŽNOPRIMORSKE REGIJE Priznanja civilne zaščite za 2009 ZNANJE ZA ROKOVANJE Z MOTORNO ŽAGO ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDA RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK CSD SEŽANA IZVAJA NOV PROGRAM POMOČ BREZDOMCEM IN OSTALIM RIZIČNIM SKUPINAM SREČANJE ŽUPANOV KRAŠKIH OBČIN Z DUHOVNIKI KRAŠKE DEKANIJE NOVA OKOLJSKA RAZSTAVA UMANOTERE V Občini Hrpelje-Kozina: 140 POTRJENIH DIVJIH ODLAGALIŠČ, 30 ONESNAŽENIH JAM, KAKŠNIH 20 JIH ŠE ČAKA ZA PREGLED RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV ZA LETO 2010 V OBČINI HRPELJE - KOZINA POHVALE OBČANOM ZA USPEŠNO LOČEVANJE ODPADKOV V SEŽANI NOV CENTER ZA RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI – CERGO Obisk pri naših najstarejših občanih POHOD DIABETIKOV »GREMO V GOZD« SODELOVANJE DRUŠTVA DIABETIKOV SEŽANA IN DRUŠTVA DIABETIKOV ILIRSKA BISTRICA Folklorna skupina Brkini ob 10-letnici tudi v Ilirski Bistrici PEVSKA SKUPINA »FANTJE SPOD KARLOVICE« SE ODPRAVLJA V AMERIKO 8. marec v Javorju Zbor Občinskega združenja borcev za vrednote NOB OPRAVIČILO V OTIČNO! Praznovanje upokojencev v Izoli Občni zbor PGD Materija Koronarno društvo PGD Materija tudi na internetu 5 LET SKUPINE »KU ADN« Konflikt je klic: odrini na globoko VELIKO DELA ZA RDEČI KRIŽ 10 LET KROŽKA VEZILSTVA – tehnika rešelje Ko nežnost zdravi ali dva obraza ženske Življenje skozi medkulturni dialog PRIJAVNICA NA ŠTIRIURNO DELAVNICO Z ROŽANO GRDINA Naš praznik 8. marec – članice Sindikata železniškega prometa Slovenije na skupnem srečanju in ogledu Brkinov OHRANIMO KOSTANJEVE GOZDOVE Internetna prodaja vin moje-vino.si ODPADNA ZDRAVILA Pravljična ura pod starim drevesom SREČEN SEM, KO … Polovica učencev na tekmovanju ČESTITKE SANDRI RIJAVEC ZA ZLATO PRIZNANJE! USPEHI NAŠIH GODBENIKOV KAR NE GRE BREZ NAJBOLJŠIH REZULTATOV »METULJČKI« NA SPREHODU ZELENI DAN V VRTCU MATERIJA Revija NAŠA POMLAD 2010 ODPRTA MEJA Na prireditvi ob dnevu žena UTRINKI IZ MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA KRASA IN BRKINOV BRKINSKE STEZICE Stara fotografija REDNI OBČNI ZBOR BRKINSKE GODBE 2000 Praznovanje 8. marca v Ocizli Raznašanje glasila MALI OGLASI INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JANUARJU IN FEBRUARJU 2010 PRVOMAJSKA BUDNICA Februar in marec 2010 – Amaterska vremenska postaja Gradišče pri Materiji GREMO V GARDALAND! Občina Hrpelje - Kozina organizira tradicionalni izlet v Gulliverlandijo v Lignanu! POTUJOČA KNJIŽNICA Marko Pogačnik: ELEMENTARNA BITJA, inteligenca Zemlje in narave UREDBA O VESTNEM DELU KULTURNI DOM HRPELJE VABI PRIMORSKA POJE v Kulturnem domu Hrpelje TEČAJ PRVE POMOČI ZA PODJETJA MODRI L Knjižnica Kozina MC Podlaga in društvo »Vezi« razpisujeta: Likovni natečaj Gledališka predstava v Materiji Vabilo na brezplačni XVI. paintball turnir na Tatrah NVO in podjetja naj skupaj ustvarjajo prihodnost Rožica za vsako gospodinjstvo! OČISTIMO SLOVENIJO – 17. 4. 2010 2 3 3 3 3 4 4 janjem, le muh nismo dali noter, saj bo za to, kot kaže, poskrbelo vreme. Ni važno, čaka nas maj. In maj bo poln sonca, razcvetele pomladi, vonjev – in eden od njih bo že klical toplo poletje. 5 5 6 6 6 7 8 8 Prehitevam. April se je komaj dobro začel in doživeti moramo vsak dan, kajne? Ne smemo 9 10 10 10 mistično bomo sodelovali, vsaj tisti, ki nam je mar. Ker le tako lahko kljubujemo neverjetni 11 12 13 13 13 14 15 15 16 16 16 16 17 17 17 17 18 19 19 20 20 21 21 22 22 22 23 24 24 25 25 26 26 26 27 27 27 28 31 31 32 32 33 34 35 35 35 36 36 36 37 38 38 38 38 38 39 40 41 42 42 42 42 43 43 44 45 45 48 ga izpustiti, zagotovo bo kljub svojemu nezanesljivemu temperamentu prinesel kaj dobrega. Če nič drugega, nas bo 17. dne združil v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Opti- ignoranci nekaterih, ki jim je mar le za svoje dvorišče. Odvijalo se bo še veliko drugih dogodkov, zato vabljeni, da si preberete napovednik. V marcu so odmevali uspehi naših mladih glasbenikov – še enkrat iskrene čestitke! Tudi o tem smo pisali. Veliko se dogaja tudi našim osnovnošolcem, zato tudi veliko prispevkov. April se bo zaključil s kresovi. Na predvečer praznika dela jih bomo zakurili na vseh koncih naše občine. Naj gorijo visoko in mogočno, v čast vsem tistim, ki praznika dela ne morejo praznovati. V opomin vsem tistim, ki imajo moč, pa je ne izkoristijo v dobrobit ljudi, ki jim delo pomeni dostojanstvo in človeka vredno življenje. Ester Mihalič, urednica Drage občanke in občani! Prvega maja obeležujemo praznik dela. Slovenska tradicija ga obeležuje zlasti s kresovi in rdečimi nageljni. V tistih časih, ko se je praznik formiral, je bil to pravi praznik, izborjen s strani delavcev. V današnjih časih dobiva nov pomen. Vsem občankam in občanom želim, da bi tudi danes 1. maj pomenil praznik dela in da bi ga z radostjo in ponosom praznovali! Župan Zvonko Benčič Midre aktualno 28. redna seja OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA dne 18. 03. 2010 1.) Sprejet je bil SKLEP: Občinski svet je ugotovil, da je Občina Hrpelje - Kozina s 1. 1. 2010 Javnemu podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o. oddala v najem infrastrukturo, potrebno za oskrbo s pitno vodo, in sicer: – infrastrukturo v lasti občine v nabavni vrednosti 3.780.385,74 EUR, – skupno infrastrukturo občin (sistem Brestovica) v nabavni vrednosti 20.326.247,04 EUR – od katere po ključu delitve Občini Hrpelje - Kozina pripada delež 16,39 % oz. 3.331.471,89 EUR. Najemnina za uporabo infrastrukture oskrbe s pitno vodo za leto 2010 znaša 124.024,36 EUR. Najemnina se plačuje mesečno s 120-dnevnim rokom plačila, pri čemer se morebitna neplačila poračunajo skupaj z ostalim poračunom do konca marca naslednjega leta. Omrežnina za vodomer DN 13 znaša 2,0000 EUR/mesec, v kateri ni vključen DDV. Kraški vodovod Sežana bo izstavljal trimesečne račune za vodarino in omrežnino. Sklep se bo pričel uporabljati z dne 1. 3. 2010. 2.) Sprejeti so bili: – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana. Odlok bo objavljen v Uradnem listu RS, ko ga bodo v enakem besedilu sprejeli občinski sveti občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana, in bo pričel veljati naslednji dan po objavi. – Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Hrpelje - Kozina, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in bo pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. – Kriteriji za sprejem otrok v vrtec, ki bodo pričeli veljati z dnem, ko jih bo sprejel zadnji občinski svet izmed občin ustanoviteljic vrtca. 4.) Javnemu zavodu Vrtec Sežana je bilo podano soglasje, da v skladu z 19. členom Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana (Ur. l. RS, št. 19/99, 107/2007), 44. členom Zakona o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, 30/2002) in Slovenskim računovodskim standardom SRS 36.13, zmanjša obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje za leto 2008 v višini obračunane amortizacije, ki znaša 21.295,94 EUR (9.026,48 EUR za gradbene objekte, 3.132,70 EUR za opremo in 9.136,76 EUR za drobni inventar v osnovnih sredstvih). 5.) Imenovana je bila Občinska volilna komisija Občine Hrpelje - Kozina za mandatno obdobje 4 let, v naslednji sestavi: Maja Pamić, Ul. Elvire Vatovec 5, 6310 Izola – predsednica, Helena Godina, Slope 20, 6240 Kozina – namestnica predsednice, Nives Mahne Čehovin, Vodovodna ulica 5, 6240 Kozina – član, Erika Korošec, Jamska ulica 4, 6240 Kozina – namestnik člana, Boris Hrobat, Obrtniška 20, 6240 Kozina – član, Jelka Šturm, Gradišče pri Materiji 21/a, 6243 Obrov – namestnik člana, Vesna Kavre, Jamska ulica 10, 6240 Kozina – član in Leonida Mršnik, Hrpelje, Industrijska ulica 4, 6240 Kozina – namestnik člana. Podana so bila poročila, in sicer: - o delu Kosovelove knjižnice Sežana za Knjižnico Kozina v letu 2009; - Centra za socialno delo Sežana v letu 2009, in sicer: DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE! Občina Hrpelje - Kozina in Vrtec Hrpelje nadaljujeta dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov. Pridružili smo se vseslovenski akciji za 15-letno Mašo Topler iz Mežice. Maša ima tumor na malih možganih in kemoterapija jo je prikovala na invalidski voziček. Z mamo, ki okreva po operaciji na hrbtenici, živita v socialni stiski. Naš kontejner za zamaške še vedno stoji pred Tušem na Kozini, kamor pridno nosite zamaške. Žal se zadnje mesece soočamo tudi s »packi«, ki v kontejner, namenjen izključno zbiranju zamaškov, mečejo tudi smeti. Kljub temu pa se nabira tudi velik kup zamaškov, zato vsem PRIDNIM iskrena HVALA! Občinska uprava a) program »Pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem«, b) nadstandardni program »Kakovostno staranje in sožitje generacij« ter c) nadstandardni program »Pomoč brezdomcem in ostalim rizičnim skupinam prebivalstva«; - Zavoda Pristan Podnanos, o izvajanju socialnovarstvene storitve »Pomoč družini na domu«; - Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hrpelje – Kozina, o delu Sveta v letu 2009. Člani OS so bili seznanjeni s predlogom Odloka o občinskem prazniku Občine Hrpelje - Kozina. S strani občinske uprave je bil predlagan 22. marec, to je dan, ko je bila leta 1981 prvič izvedena pobuda »Odprta meja«, ki predstavlja vrednote miru, prijateljstva, sodelovanja, solidarnosti in človekovih pravic. Članom OS je predsednica nadzornega odbora podala informacijo o: - Dokončnem poročilu nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina o opravljenem nadzoru porabe proračunskih sredstev v Vrtcu Sežana, - Dokončnem poročilu nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina o opravljenem nadzoru finančnega poslovanja Krajevne skupnosti Gradišče pri Materiji. Predsednica nadzornega odbora je prisotne tudi seznanila s planom nadzora nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina za leto 2010, in sicer bo opravljen nadzor finančnega poslovanja Občine Hrpelje - Kozina, Krajevne skupnosti Prešnica in investicije »Mrliška vežica« v Brezovici. Vera Kavre, občinska uprava Popravek: Razpis za kmetijstvo Občina Hrpelje - Kozina je v marčevski številki Občinskega glasila objavila razpis za dodelitev državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Hrpelje - Kozina za leto 2010, vendar je pri navedbi rokov prišlo do napake. Pravilni roki za vložitev vlog so: - za skupino ukrepov A - skupinske izjeme: do 30. 4. 2010, - za skupino ukrepov B - pomoči de minimis: do 5. 12. 2010. Ester Mihalič, občinska uprava 3 aktualno Navodila občanom za ravnanje v primeru močne burje (in snega) Ob nesreči ali povečani ogroženosti je pomembno, da ravnamo previdno, zbrano in odgovorno. Ob tem spremljamo razvoj okoliščin in dogodkov in skušamo pomagati sebi in drugim. Pristojne službe bodo v največji meri opravile svoje delo, hkrati pa se moramo zavedati, da je narava nepredvidljiva. Bodimo strpni in počakajmo na pomoč, če jo potrebujemo. Katere so nevarnosti in kako se jim izogniti? Največja nevarnost je, da nas dogodek ujame nepripravljene. Ob močni burji moramo biti še posebej pozorni na padanje in poškodbe strešne kritine, padajoče veje in nevarnost podrtih dreves, zato se po nepotrebnem ne gibljemo na teh ogroženih območjih. Enako velja tudi za vozila, ne puščajmo jih na ogroženih mestih. Sunki burje imajo veliko moč. Predmete, ki jih imamo na prostem, pospravimo, pritrdimo ali vsaj postavimo v zavetrno lego. Udarci predmetov, ki jih raznaša burja, so boleči in zelo nevarni. Pravočasno zaprimo vsa vrata, okna, polkna, strešne odprtine. Zaradi poškodb daljnovodov so možne prekinitve dobave električne energije, posledično oskrba z vodo in težave pri ogrevanju. Doma naj bo na voljo vsaj najnujnejša zaloga vode, hrane in kurjave. Ne pozabimo na baterijsko svetilko, ki nam še kako prav pride ob redukciji elektrike. Bolnikov, starejših oseb in otrok ne puščajmo samih doma. Če je le mogoče, se v neugodnih vremenskih razmerah ne podajamo na pot, če je obveznost neodložljiva, pa se na pot raje ne odpravimo sami. V prometu ravnamo še posebej previdno, saj nas le previdna, počasna vožnja pripelje do cilja. Sunek burje lahko spremeni smer vožnje ali prevrne vozilo. Upoštevajmo, da so nekatere ceste lahko zaprte ali neprevozne (snežni zameti) in da bomo potrebovali dlje časa do cilja. Bližnjim sporočimo smer/kraj potovanja, namen in predvideni čas prihoda. Pred odhodom preverimo, ali imamo dovolj goriva, priskrbimo si topla oblačila in s seboj vzamemo mobilni telefonski aparat. Potrebno pozornost namenimo tudi živalim, tudi zanje velja, da jih ne izpostavljamo, temveč zanje primerno poskrbimo. Spremljajte in upoštevajte obvestila in navodila pristojnih služb. O dogodkih obvestimo center za obveščanje – KLIC V SILI – na telefonsko številko 112. In pomnimo: ne precenjujmo svojih zmožnosti, nič ni dragocenejšega od človeškega življenja! Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina Fotografije so nastale med 9. in 11. 3. 2010 4 aktualno NAPOVEDANA BURJA IN SNEŽNE PADAVINE NISO PRIZANESLE STREŠNI KRITINI Vremenska napoved za obdobje od 9. do 11. marca 2010 se je uresničila. Močna burja in snežne padavine niso prizanesle niti naši občini. Povzročile so nekaj nevšečnosti. Na podlagi odredbe regijskega poveljnika Civilne zaščite so bili v pripravljenosti občinski organi CZ, izvajalci javnih služb ter poklicne in prostovoljne gasilske enote. V sredo, 10. marca, je kmalu po polnoči vlakovodja opazil kose kovinske kritine, ki jih je močna burja kot za šalo premetavala iz smeri Obrtno-industrijske cone Hrpelje na železniške tire. O tem je obvestil Regijski center za obveščanje, ki je po posvetu s poveljnikom CZ aktiviral enoto PGD Materija. Ob prihodu na kraj je bilo ugotovljeno, da je burja odtrgala velike plošče kovinske kritine z industrijskega objekta. Zaradi velike površine in majhne teže so bile plošče v zraku izredno plovne, kar je spričo burje, ki je pihala s hitrostjo okoli 130 km/h, predstavljalo veliko nevarnost za intervencijsko službo. Po začasnem odklopu elektroenergetskega omrežja železnice so gasilci PGD Materija obtežili plošče in nekatere odstranili z območja železniških tirov. Nadaljnje ukrepanje v takih razmerah zaradi velike nevarnosti ni bilo več mogoče. Posamezni nevarni kosi pločevine so delavce in mimoidoče ogrožali še dopoldne, zato je bilo izdano radijsko opozorilo o nevarnosti. Manjšo škodo je utrpela tudi stavba vrtca v Hrpeljah, kjer je skozi robove kritine burja na podstrešje nanesla tudi 20 cm snega. Kot običajno so imeli polne roke dela delavci Elektroprimorske. Zaradi pretrganih vodnikov, poškodb izolatorjev in poškodb transformatorskih postaj je prišlo do začasnih redukcij električne energije za posamezna naselja. V nočni intervenciji v OIC so sodelovali tudi policisti Policijske postaje Kozina, pomoč pa je poleg ReCO Postojna nudil tudi OKC Koper. Posledice vendarle niso bile tako hude, kot je bilo pričakovati. Dve osebi sta bili lažje poškodovani. Škoda je nastala predvsem na proizvodnih objektih (60.000 EUR), električnem omrežju (23.000 EUR) ter na cestni in železniški infrastrukturi (15.000 EUR). Na gozdnih površinah in posameznih drevesih je škoda minimalna, saj je že žled dodobra očistil oslabele suhe veje. Kljub temu je burja prevrnila nekaj dreves, kar bi lahko bilo zelo nevarno. Skupna ocenjena škoda znaša dobrih 100.000 EUR. Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina Odprta meja v novem času Dan se je kisal in vendar smo organizatorji naredili svoje, ljudje, ki so prihajali nasmejanih lic na Beko, pa dokazali vztrajnost in veliko željo po ohranjanju spomina na neprizanesljive čase izpred 29 let. Toliko jih je že minilo, odkar sta takratna župana Občine Doline, Edvin Švab, in Občine Sežana, Boris Bernetič, za en dan uresničila »Schengen«, kot se je izrazil slavnostni gost, minister za Slovence po svetu, dr. Boštjan Žekš. Marsikomu ni jasno, zakaj ohranjati vrednoto »Odprte meje« v današnjem času brez mej. »In vendar, ali meja res ni več?« se je spraševal minister v svojem nagovoru. Aktualna župana Zvonko Benčič Midre in Fulvia Premolin s svojim prijateljskim sodelovanjem dokazujeta dobre sosedske odnose in želita vrednoto »Odprte meje« prenesti tudi sosednji občini na Hrvaškem, Občini Lanišče. Pridružili so se nam tudi Maria Bassi Poropat, predsednica Tržaške pokrajine, župan Občine Kočevje, pobratene z Občino Dolina, in še mnogi drugi. Letos sta se tako skupinski start pohoda kot skupno srečanje županov odvijala na nedeljo, prvi dan pomladi, 21. marca. Že tradicionalno je občini pri organizaciji pristopilo na pomoč društvo ŠKTD Zveza Ocizla, ki je poskrbelo, da so bile poti očiščene, žene pa so pripravile odlično joto in topel čaj za vse. Sadjarstvu Pečar se zahvaljujemo za odličen jabolčnik. Občina je ob tej priložnosti tudi uredila pot pod Beko do Botača, dela je izvedel Andrej Resinovič s.p. Kulturni program je bil zaradi dežja okrnjen, tako sta nastopila Niko Poles in Sabrina Vatovec, Brkinska godba 2000 in harmonikar Marko Manin pa zaradi dežja žal niso uspeli nastopiti. Nikoli ne bomo pozabili na železno zaveso in na odprto mejo, ki je v tistih časih pomenila luknjo v tej zavesi, pa čeprav samo za en dan. To je bilo seme, iz katerega je vzklil današnji čas. Ester Mihalič 5 aktualno PRVO MEDOBČINSKO SREČANJE CIVILNE ZAŠČITE JUŽNOPRIMORSKE REGIJE 1. srečanje CZ južnoprimorske regije v Hrpeljah Ob svetovnem dnevu civilne zaščite je bilo v Hrpeljah na pobudo hrpeljsko-kozinske občine prvo srečanje poveljnikov in strokovnih služb Civilne zaščite južnoprimorskih občin. Glede na dejstvo, da je južnoprimorska regija enoten prostor z lastnim razvojnim programom, in dejstvo, da je upravna organiziranost Uprave za zaščito in reševanje drugačna (Izpostava Koper za obalne obči- ne, Izpostava Postojna za brkinske, notranjske in kraške občine), je bilo srečanje po 16 letih, odkar so ustanovljene nove občine, nujno potrebno in dobrodošlo. Na srečanju smo si izmenjali poglede in izkušnje, razpravljali o temah medsebojne pomoči, organizacije, vprašanje regijskega skladišča oz. logističnega centra in materialnih sredstev za potrebe zaščite in reševanja. Ker je bilo izpostavljenih veliko problemov, s katerimi se občine na tem področju soočamo, je bilo dogovorjeno, da se vzpostavi stalna medobčinska koordinacija Civilne zaščite, ki bo pripomogla k učinkovitejšemu pristopu in ukrepanju v primeru nesreč. Župan Zvonko Benčič Midre ni skrival navdušenja nad odzivom in potekom srečanja. Svojo obljubo, da bo o srečanju in zaključkih obvestil tudi ostale župane občin južnoprimorske regije, je držal in jih s tem seznanil že na naslednji seji Sveta JP regije. Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina Priznanja civilne zaščite za 2009 Civilna zaščita Občine Hrpelje - Kozina spada pod Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Postojna. Ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, je bila v Starem trgu pri Ložu osrednja regijska prireditev. Prireditve so se udeležili predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, predstavniki štaba Civilne zaščite Republike Slovenije, poveljnik Civilne zaščite za No- Bronasto priznanje CZ za Sandija Fabjančiča 6 tranjsko s člani štaba, poveljniki CZ občin Notranjske, predstavniki CZ sosednjih regij, predstavniki zaščite in reševanja iz Hrvaške in Italije, župani sosednjih občin, svetniki Občine Loška dolina in ostali predstavniki enot in služb za zaščito in reševanje z območja Izpostave URSZR Postojna. Dobrodošlico v Občini Loška dolina jim je najprej zaželel župan Janez Strle, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj, ki je predstavil pomen praznovanja 1. marca – svetovnega dneva civilne zaščite in se vsem pripadnikom sil za zaščito in reševanje, še posebej pa prostovoljcem, zahvalil za požrtvovalno delo. Priznanja CZ je podelil Štefan Majcen, poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko. Med dobitniki priznanj je bil letos tudi David Fabjančič iz naše občine, ki je gasilec v PGD Materija od leta 1976 in član štaba Civilne zaščite Občine Hrpelje – Kozina. Prejel je bronasti znak civilne zaščite. Med utemeljitvijo priznanja so zapisali, da je od leta 2004 gasilski častnik z velikim naborom opravljenih tečajev: izolirni in dihalni aparati, vroči trening hot-fire, tehnično reševanje, prva medicinska pomoč in drugi. Gasilsko-reševalne dolžnosti je vsa leta opravljal na visokem strokovnem nivoju in s svojim delom pripomogel h krepitvi in utrjevanju sistema zaščite, reševanja in pomoči. Omeniti velja še osrednjo regijsko prireditev koprske izpostave, ki je bila prav tako 3. marca v Piranu, kjer je bronasti znak civilne zaščite prejel Sandi Fabjančič, gasilec PGD Materija in poklicni gasilec Gasilske brigade Koper. Priznanje je prejel za požrtvovalno in aktualno uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Sandi je bil del ekipe gasilcev, ki so na intervenciji v stanovanjski hiši v Semedeli tvegali svoja življenja in obvarovali stanovalce Semedele in Kvedrove ulice ter bližnji vrtec pred strahovito eksplozijo. Hiša je bila prava potencialna bomba, saj je v njej 61-letnik hranil 300 litrov bencina in 5 plinskih jeklenk, iz katerih je uhajal plin. Gasilci so uspešno pogasili notranjost goreče hiše in v velikem tveganju za svoja življenja nevarne snovi odstranili. Sreča spremlja hrabre. Ester Mihalič Vir: URSZR Bronasto priznanje CZ za Davida Fabjančiča ZNANJE ZA ROKOVANJE Z MOTORNO ŽAGO Na tečaju varnega dela z motorno žago, ki je potekal v Skadanščini (teoretični del) in na delovišču pri Mršah (praktični del), smo se srečali in pogovorili s farmacevtom Andrejem Fistrom. Andrej, navadno te srečamo v lekarni v Hrpeljah, kjer delaš kot magister farmacije. Pred kratkim si se priselil v Brkine, vzpostavil stik z domačini in se nasploh vključil v družbeno dogajanje. Zdaj smo te srečali na tečaju varnega dela z motorno žago. Najbrž ne po naključju? Andrej: Tečaj je zelo uporaben, še posebej ker si moram sam pripraviti drva za zimo. Poškodb pri delu z motorno žago je preveč, kar pomeni, da rokovanje z njo ni šala. Poškodbe so hude in se dolgo časa celijo. Ob spravilu lesa se dogajajo tudi druge vrste poškodb, ki jih je smiselno predvideti in jih ustrezno obravnavati. Kaj bi lahko kot magister farmacije priporočil občanom glede dela z motorno žago? Andrej: Tečaja bi se moral udeležiti vsak, ki rokuje z motorno žago, čeprav to počne že desetletja. Na tem področju je veliko sprememb in novosti, tako v tehniki kot zaščitni opremi. Vešča uporaba znanj, ki se jih na te- čaju pridobi, olajša marsikatero bolečino in prepreči nepotrebne poškodbe. Motorna žaga je le eden izmed orodij za delo doma in v gozdu. Ljudje pri vsakdanjem delu pogosto uporabljamo tudi traktor. Si že razmišljal o nakupu traktorja? Andrej: Traktorja trenutno še nimam, sem se pa udeležil tečaja za pridobitev »F« kategorije, kar je osnova, da ga smem uporabljati. V nadaljevanju želim opraviti tudi tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki in se poučiti o varnem spravilu lesa. Zahvalil bi se organizatorjem in izvajalcem izobraževanja (Občini Hrpelje - Kozina, Srednji gozdarski in lesarski šoli ter Zavodu za gozdove) za pridobljeno znanje, ki bo pripomoglo k lažjemu delu in prihranilo nepotrebno poškodbo in obisk pri zdravniku. Andrej, hvala za pogovor in varno delo ti želimo! Robert Kastelic, občinska uprava 7 aktualno ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDA Zimski čas številni lastniki gozda koristno izkoristijo za nabiranje novega znanja in veščin, ki so pri gospodarjenju z gozdom nepogrešljive. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Sežana, smo zato v februarju in marcu organizirali več dogodkov, namenjenih usposabljanju lastnikov gozda za delo v gozdu. Ker je pri delu v gozdu skrb za varnost zelo pomembna, smo 13. februarja in 6. marca v Skadanščini organizirali tečaj Varno delo z motorno žago. Udeležilo se ga je 16 lastnikov gozdov iz Občine Hrpelje - Kozina, pri izvedbi pa so sodelovali predavatelji praktičnega pouka Srednje gozdarske šole iz Postojne. Finančno ga je v celoti omogočila Občina Hrpelje - Kozina. V prvem delu tečaja, namenjenem teoretičnemu spoznavanju problematike, so se udeleženci seznanili z značilnostmi sodobne motorne žage, s poudarkom na varnem delu in zmanjševanju škodljivih vplivov motorne žage na organizem. Poučili so se o delovanju in vzdrževanju motornih delov ter vzdrževanju žagalnih delov. Na koncu je sledil pregled motornih žag, brušenje verig in priprava na praktični del tečaja. Drugi del tečaja je bil namenjen samostojnemu delu tečajnikov z lastno motorno žago in je potekal na Mršah. Najprej so inštruktorji pokazali, kako se varno in pravilno podre stoječe drevo ter na kaj morajo biti pri tem pozorni, na koncu pa so postopek še analizirali. Ker je delo potekalo na terenu v večjih skupinah, so bile te med seboj oddaljene dve in pol drevesni dolžini. Toliko namreč znaša minimalna varnostna razdalja, če v gozdu ne delamo sami. Vsak od udeležencev je še samostojno podrl in oklestil drevo. Inštruktorji so jih pri delu nadzirali ter opozarjali na pravilno tehniko in morebitne prežeče nevarnosti. Po opravljenem delu so se vsi sodelujoči v gostilni v Markovščini še okrepčali z domačo joto. Tečaj so organizatorji vsebinsko popestrili še z dvema predavanjema: vodja KE Vladimir Janežič je udeležencem predstavil možnosti za pridobivanje subvencij za delo v gozdu, predstavnik tovarne Tanin iz Sevnice Jože Hribar pa je predstavil oblike gospodarjenja z domačim kostanjem, s poudarkom na pridobivanju tanina in možnostih za odkup njegovega lesa. Tudi drugi tečaj za lastnike gozda na temo Varno delo s traktorjem je v celoti financirala Občina Hrpelje - Kozina. Na njem se je 22 udeležencev v Hrpeljah seznanilo s sestavnimi deli traktorja, njihovimi nalogami in namembnostjo, z gorivi in mazivi, z varnostjo pri delu s traktorji in njihovimi priključki ter z medsebojnimi vplivi človek– gozd–stroj. Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK Razpis za subvencioniranje sadnih sadik zaradi škode po žledu v Brkinih januarja letos je odprt do porabe sredstev. Zavedamo se, da se je čas za nabavo sadik, ravno iztekal, ko je razpis izšel, zato je možno, da bo razpis prav zaživel šele jeseni, ko bo možna večja izbira sadik. Naprošamo vas, da se za kakršnakoli vprašanja v zvezi z razpisom obrnete na občinsko upravo, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, ali ester. mihalic@hrpelje.si. Nekatera vaša najpogostejša vprašanja: Ali lahko uveljavljam subvencijo, če nisem doma iz razpisanih krajev, ampak imam le zemljo v lasti? Da. Subvencijo lahko uveljavljajo prebivalci krajev: Artviže, Brezovo Brdo, Kovčice, Mrše, Orehek, Tatre in Ostrovica ALI lastniki/solastniki/najemniki zemljišč v katastrskih občinah:Artviže, Tatre, Kovčice in del katastrskih občin Hotična in Brezovica (glej prilogo zemljevid iz prejšnje številke glasila, kjer je označeno področje) Ali lahko kupim samo deset sadik? Da. Občina subvencionira največ 20 sadik v vrednosti največ 7 EUR na sadiko. Kar pomeni, da lahko kupite na primer tudi več sadik, v tem primeru boste dobili povrnjen denar za samo 20 sadik. Če pa boste kupili manj kot dvajset sadik, bo občina subvencionirala toliko sadik, kolikor ste jih kupili. Nekateri trgovci ne morejo izdati računa, na katerem sta izpisana ime in priimek kupca ali tudi ne morejo izpisati vrste sadik. V tem primeru naj trgovec na račun ročno dopiše manjkajoče podatke ter jih potrdi z žigom trgovine in podpisom. Ester Mihalič, občinska uprava 8 aktualno CSD SEŽANA IZVAJA NOV PROGRAM POMOČ BREZDOMCEM IN OSTALIM RIZIČNIM SKUPINAM V zadnjem času so strokovni delavci na CSD Sežana zaznali izjemno povečanje vlog za denarno socialno pomoč. Še vedno naraščajoča brezposelnost, ki prinaša finančno negotovost, za marsikoga pomeni veliko stisko in nove strahove. Posebej ogroženi pa so tisti, ki se že leta iz meseca v mesec bojujejo s pomanjkanjem in bedo. Mnogim med njimi danes grozi, da zaradi revščine vsak trenutek ostanejo tudi brez strehe nad glavo. Žal so se nekateri med njimi že morali soočiti s to izkušnjo. Program Pomoč brezdomcem in ostalim rizičnim skupinam prebivalstva je namenjen ravno tem posameznikom in družinam, s ciljem, da jim pomaga izboljšati bivanjske in socialne razmere. Opažanja vedno večjega števila tistih, ki so brezdomci ali jim brezdomstvo grozi, so zaskrbljujoča. Gre za nepričakovan izbruh tega pojava, ki ga pred leti na območju delovanja CSD Sežana skoraj ni bilo zaznati. Kot izvajalka programa sem z delom pričela v marcu 2009 prek javnih del. Nadaljevanje programa v letošnjem letu pa nam omogočajo denarna sredstva, ki smo jih na CSD Sežana pridobili s prijavo na razpis Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb. Prvi izsledki so pokazali, da je brezdomstvo tudi na področju delovanja CSD Sežana precej bolj razširjeno, kot smo pričakovali. Gre namreč za kompleksen družbeni pojav, ki zajema veliko širši krog ljudi, kot jih pod etiketo 'brezdomec' postavljajo površne stereotipne predstave. Oseba, ki je brez vsake strehe nad glavo in spi v zapuščenem avtomobilu, razpadajoči baraki ali 'na klopci', je le najbolj v nebo vpijoč primer brezdomca. Širše gledano pa moramo imeti pred očmi tudi tako imenovane 'potencialne brezdomce'. Gre za vse, ki trenutno bivajo v negotovem bivališču, npr. v najemniškem stanovanju, pri znancih ali sorodnikih, v institucijah (npr. v bolnici, zaporu, raznih domovih …) in po zapustitvi takega bivališča nimajo kam. Mnogim, ki sicer imajo lastniška stanovanja ali hiše, grozi deložacija. Posebno obliko brezdomstva, zelo prikrito in hkrati zelo razširjeno, pa predstavljajo osebe, ki trpijo zaradi velike socialne izključenosti. V program je vključenih več oseb, ki so bile oziroma so še vedno 'na cesti'. Med njimi je veliko mlajših, ki imajo upanje in sanje, za katere še verjamemo, da jih bodo ob primerni podpori in motivaciji v prihodnje tudi uresničili. Še več je tistih uporabnikov programa, ki jim brezdomstvo zaenkrat predstavlja zgolj srhljivo grožnjo. Vedno večje je število tistih, ki ob nizkih dohodkih ne zmorejo več plačila dolgov in se bojijo deložacije. Mnogi živijo v skrajno neprimernih bivanjskih prostorih, ki jih zaradi primanjkovanja finančnih sredstev ne morejo obnoviti, živijo sami in ne morejo računati na pomoč družine ali svojcev. Med njimi je veliko starejših oseb. Stiskam zaradi odsotnosti ali negotovosti bivališča največkrat botrujejo revščina, obubožanost, nezaposlenost, včasih (ne nujno) nizka izobraženost, zelo pogosto pa šibke socialne mreže ali celo popolna odsotnost podpornih mrež. Težave teh ljudi so v zelo visokem številu povezane z odvisnostjo od alkohola ali drugih drog, pa tudi s težavami v duševnem zdravju in psihiatrično diagnozo. Delo v veliki meri poteka na terenu, saj je za mnoge razdalja od doma do CSD-ja v Sežani prevelika. Poleg tega pa je pri posameznikih zelo prisotno nezaupanje do javnih institucij in se nanje velikokrat ne obračajo po pomoč, včasih zaradi nevednosti, včasih zaradi velikega sramu. V zavetju njim domačega okolja se razkrivajo najhujše stiske in strahovi. Velik poudarek namenjamo iskanju možnosti pridobitve ustreznega bivališča oziroma izboljšanju bivanjskih razmer ter ponovni kakovostnejši vključitvi v socialno okolje in na trg delovne sile, kar je osnova za izdelavo individualnega načrta. Včasih sta potrebna podpora in vodenje pri urejanju statusa, uradnih dokumentov ali pri pisanju prošenj in vlog. Posebno podporo je potrebno nuditi vsem, ki se znajdejo v konfliktni situaciji ali so hospitalizirani. Program je med uporabniki odlično sprejet. Daje jim občutek, da je nekomu mar tudi zanje. Mnogi med njimi so povedali, da jim največ pomeni že to, da z nekom lahko odkrito spregovorijo o svojih stiskah. Brez sramu in brez strahu. Kako osvobajajoče je zanje, da so slišani, dokazuje tudi dejstvo, da so bili pripravljeni povedati svoje zgodbe za objavo v internem časopisu Moja zgodba, ki ga je CSD izdal konec lanskega leta. Prepoznavnost programa je vedno večja tudi med širšim prebivalstvom, saj prav na terenu dnevno pridobivamo podatke o vedno novih posameznikih, potrebnih pomoči. Žal ravno ti podatki kažejo, da lahko v prihodnje pričakujemo porast števila oseb, ki bodo ostale brez strehe nad glavo. Zato na CSD Sežana želimo pridobiti nepremičnino, ki bi služila kot zavetišče za brezdomne osebe. Naša vizija je ustanoviti center kot kraj druženja, kamor se lahko uporabniki obrnejo po pomoč in informacije, hkrati pa bi bil to prostor, kjer bi se lahko aktivno vključevali v dejavnosti, izobraževanja, delavnice … Dolgoročno bi center služil tudi kot delilnica toplih obrokov, ne le za brezdomce, ampak tudi za socialno skrajno ogrožene, znotraj objekta pa bi predvideli tudi prostore za skupna ležišča, s čimer bi zagotovili osnovni standard vsem, ki bodo prenočišča potrebovali. Pojav brezdomstva med nami ni ostal spregledan niti pri pristojnih občinah, vse štiri občine se aktivno vključujejo v reševanje te pereče problematike. Odlično poteka tudi sodelovanje z ostalimi pristojnimi službami, raznimi ustanovami in društvi. Vedno bolj se vsi zavedamo, da bodo za dolgoročno rešitev in uresničitev načrtov potrebni tudi v bodoče tako napor in vložek nas, zaposlenih na CSD Sežana, kot tudi sodelovanje in podpora občin ter ostalih pristojnih služb. Simona Verstovšek, univ. fil. in teol. izvajalka programa, CSD Sežana 9 aktualno Spoštovane Brkinke in Brkinci, občanke in občani Občine Hrpelje - Kozina! Se še spomnite časov, ko smo praznovali delavske zmage? Žal sta globalizacija in svetovna kriza močno spremenila namen in naboj delavskega praznika. Vseeno pa mislim, da lahko obeležimo tudi ta praznik, v upanju, da bomo izšli iz krize še močnejši, saj smo slovenski državljani vzdržljivi, pridni in marljivi. Prepričan sem, da ima vsaka kriza tudi priložnosti. Poiščimo jih! ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA! Miro Klun, Vaš poslanec v Državnem zboru RS SREČANJE ŽUPANOV KRAŠKIH OBČIN Z DUHOVNIKI KRAŠKE DEKANIJE Sežanski in divaški župan, skupaj s komenskim podžupanom, so se 9. februarja srečali z duhovniki Kraške dekanije. Po uvodnem nagovoru je srečanje potekalo predvsem v duhu dobrega sodelovanja. Osrednja tema pogovorov je bila ohranjanje in vzdrževanje sakralnih objektov oz. kulturnih spomenikov. V letu 2009 je Občina Sežana za obnovo cerkva v Štjaku in Avberju prispevala 30.000 EUR, letos pa je v proračunu za obnovo drugih sakralnih objektov predvidenih 34.000 EUR. V Občini Divača so lani za podobne namene odšteli 20.000 EUR, letos jih bodo 15.000 EUR, v Občini Komen so lani za obnovo cerkva namenili 45.000 EUR, letos je predvidenih 12.500 EUR, v Občini Hrpelje Kozina pa so v letu 2009 v ta namen porabili 8.000 EUR, v letu 2010 pa bodo namenili še 9.500 EUR. Med srečanjem so se udeleženci dotaknili tudi teme »prostovoljnega dela«, ki ga opravljajo Kraška dekanijska Karitas in župnijske Karitas. Njihovo delo je, glede na občuten vpliv gospodarske krize, izredno dobrodošlo in koristno. Aktivnosti, s katerimi se Kraška dekanijska Karitas in župnijske Karitas ukvarjajo, obsegajo predvsem pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom, pomoč otrokom, starejšim osebam, bolnim in invalidom, prav tako se njihovi člani redno izobražujejo, vključujejo pa se tudi v dobrodelne akcije na slovenski in mednarodni ravni. Kraška dekanijsa Karitas in župnijske Karitas so v letu 2009 razdelile 16.030 EUR pomoči potrebnim družinam, starejšim osebam, otrokom invalidom in drugim. Zbrali so 31.292 kg hrane, higienskih artiklov in igrač, 264 kosov gospodinjskih aparatov, različnega pohištva in gradbenega materiala ter tudi šolskih potrebščin. To pa zdaleč ni vse, saj je potrebno upoštevati še mrežo župnijskih oz. medžupnijskih Karitas, ki pomoč sami razdelijo, prav tako pa tudi več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Vsi udeleženci srečanja so bili enotnega mnenja, da je sodelovanje med lokalno skupnostjo in župnijami Kraške dekanije dobro in da so tovrstna srečanja dobrodošla. Srečanje so zaključili z željo, da bi se tovrstna srečanja nadaljevala tudi v prihodnje. Klementina Križman NOVA OKOLJSKA RAZSTAVA UMANOTERE Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je pripravila POTUJOČO RAZSTAVO O PODNEBNIH SPREMEMBAH Z NASLOVOM »SLOVENIJA 50+: RAZSTAVA O MOŽNIH POSLEDICAH PODNEBNIH SPREMEMB.« Razstava bo prvič v Slovenji na vizualen način prikazala možne posledice podnebnih sprememb v Sloveniji, hkrati pa ponudila tudi rešitve. Razstava prihaja na Primorsko. Od konca marca do 11. aprila je na ogled v Postojni, potem pa 14 dni v Kopru (uradno odprtje razstave v Kopru je 14. aprila ob 11.00!) 10 aktualno V Občini Hrpelje - Kozina: 140 POTRJENIH DIVJIH ODLAGALIŠČ, 30 ONESNAŽENIH JAM, KAKŠNIH 20 JIH ŠE ČAKA ZA PREGLED OČISTIMO SLOVENIJO Pred vseslovensko prostovoljno čistilno akcijo 17. aprila so se v Občini Hrpelje - Kozina 16.3. in 1.4. sestali koordinatorji akcije, predstavniki občine, krajevnih skupnosti, društev, samostojni podjetniki in drugi, ki so se že odločili, da bodo v akciji sodelovali. Kot so ugotovili, je odpadkov v naši okolici več, kot se jih zavedamo. Največ jih je ob cestah in poteh, ki nevestnim olajšajo dostop do divjih odlagališč. Na udaru je tudi glavna cesta od Krvavega Potoka do Staroda, saj se ob njej ustavljajo hrvaški državljani, ko se vračajo z nakupov v Italiji in odmetavajo embalažo predmetov, ki jih želijo skriti pred carino. Še več dela kot skupine, ki bodo pobirale odpadke ob glavni cesti, pa bodo imele skupine, ki bodo čistilne stare grehe vasi. Bolj ali manj vsaka vas je namreč imela 'svoje' odlagališče, kamor so domačini odlagali vse, česar so se želeli znebiti, marsikje pa so to navado obdržali vse do danes. Tako so do nedavnega imeli na smetišču pri Materiji celo tablo, ki je označevala odlagališče. Po vaseh se bodo organizirali, si izbrali smetišča in jih skušali čim bolj očistiti. Pri tem se zavedajo, da starih velikih odlagališč ne bodo mogli povsem sanirati. Prostovoljci, občina in KSP d.d. Sežana so se odločili za popolno sanacijo dveh velikih odlagališč na lokacijah za Materijo proti Čičariji in med Markovščino ter Slivjem. Vse drugo je odvisno od dobre volje vaščanov po posameznih krajih. Pri čiščenju okolice bodo krajevne skupnosti uporabile izkušnje iz preteklih let, ko so se že pridružile čistilnim akcijam, ki jih je pomagala organizirati hrpeljsko-kozinska občina. Kot je dejala direktorica občinske uprave Saša Likavec Svetelšek, bo občina tudi ob tokratni akciji priskrbela vreče za ločeno zbiranje odpadkov in za malico za vse udeležence. Dogovorili pa se bodo tudi z lokalnimi prevozniki, ki naj bi pomagali pri odvozu zbranih odpadkov. Da bo logistika odvoza pošten zalogaj za organizatorje, se zavedata tudi Valerija Pučko in Dejan Sarkič, koordinatorja čistilne akcije v naši občini. Na prvem sestanku se je predvidelo več zbirnih mest, kamor naj bi prostovoljci pripeljali odpadke in od koder naj bi jih odpeljali tovornjaki Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana. Na drugem sestanku pa so se med prostovoljci znašli tudi prevozniki Andrej Resinovič s.p., Godina s.p., CPK d.d., Sandi Fabjančič s.p., Hortikultura in verjetno se bo našel še kdo, in na njihovo pobudo se bo odpadke po- Kozinci pozivajo Kozince Sredi Kozine, nekaj korakov od pošte in spomenika, je veliko smetišče. Vsebuje kosovne odpadke, gradbeni material in razno rastlinje, ki ostaja po urejanju okoliških vrtov. Kozinci, 17. aprila se dobimo! biralo od vasi do vasi in peljalo direktno na centralno odlagališče odpadkov v Sežano. Koprski jamarji se bodo podali v Jamo pod škrlo med Materijo in Gradišico, saj bi smeti v njej lahko ogrozile bližnje vodne vire, hrpeljsko-kozinsko društvo pa bo čistilo jamo nad Frnažo pri Brgodu. Nekatera društva bodo že pred akcijo pričela s čiščenjem divjih odlagališč, zaradi lažje organizacije in jih je nemogoče očistiti v enem dnevu. Cilj akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo bodo 17. aprila organizirali ne glede na vreme, je združiti 200.000 prostovoljcev in odstraniti 20.000 ton odpadkov. S temeljitim pregledom Slovenije in vpisovanjem lokacij divjih odlagališč v register pa naj bi nastal vsem dostopen digitalni zemljevid smetišč. Vsa doslej vnesena divja odlagališča si lahko pogledate na spletni strani www.geopedia.si. Vsa pojasnila o akciji lahko dobite pri občinskih koordinatorjih na telefonskih številkah: 041 338 671 (Valerija) in 040 425 180 (Dejan). Vse informacije dobite tudi pri predsednikih krajevnih in vaških skupnosti, obvestilo pa boste prejeli tudi na dom. Nekaj osnovnih navodil: - Odpadke je potrebno ločevati po barvnih vrečkah - Vrečke bodo dobili predstavniki vasi ali društev za vse udeležence - Odpadke bodo odpeljali naši avtoprevozniki še isti dan (pobirali bodo od vasi do vasi ločeno, torej en kamion bo pobiral plastiko, drugi steklo, tretji ostale odpadke). Koordinatorka za odvoze je Saša Likavec Svetelšek 051 677 013. - Kosovne odpadke se ne vozi od doma, ti počakajo na akcijo KSP d.d. za kosovne odpadke, ki bo sledila konec aprila in v maju - Vabljeni na zaključno malico na športno igrišče v Materijo, 17.4., od 14.00 ure dalje Članek ni bil lektoriran. 11 aktualno RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV ZA LETO 2010 V OBČINI HRPELJE - KOZINA Tel.: 05/731 12 40, n.c. 05/731 12 00, faks: 05/731 12 01 www.ksp-sezana.si, e-pošta info@ksp-sezana.si SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI! Bliža se čas akcije zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Tudi tokrat jo bomo izvedli v sobotnih dopoldnevih, ob določenih urah, na določenih mestih. Kdaj in kje lahko predate zbrane kosovne in nevarne odpadke, smo zapisali v razpredelnici. Kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo sprejemali brezplačno! PRAVILA IN POGOJI ZA ODDAJO KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV NA AKCIJI: 1.pri oddaji kosovnih in nevarnih odpadkov se je treba DRŽATI URNIKA AKCIJE in LOKACIJ PREVZEMNIH MEST; 2.sprejemali bomo zgolj kosovne in nevarne odpadke, ki bodo IMELI LASTNIKA, predčasno odloženih odpadkov brez lastnika ne bomo pobrali; 3.dosledno se je treba DRŽATI SEZNAMA, KAJ MED KOSOVNE IN NEVARNE ODPADKE SODI. KAJ SODI MED KOSOVNE ODPADKE: · IZRABLJENA GOSPODINJSKA IN OSTALA ELEKTRONSKA OPREMA: hladilniki, zamrzovalniki, pralni, pomivalni, sušilni stroji, štedilniki, tv, radii … · NEUPORABNO LESENO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO TER OSTALI NEKOVINSKI KOSOVNI ODPADKI: omare, stoli, mize, kavči, talne obloge, žimnice … · KOVINSKI KOSOVNI ODPADKI: razni odpadni kovinski predmeti. padki Sežana (ob cesti Sežana–Vrhovlje), vendar morajo biti zaviti v plastično folijo, · IZRABLJENIH AVTOMOBILSKIH GUM, · ODPADKOV, KI NASTANEJO ZARADI OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI. Odlaganje kosovnih IN NEVARNIH odpadkov izven časa akcije in izven določenih mest je strogo prepovedano! Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. št. 05 / 731 12 40 ali 731 DATUM IZVEDBE AKCIJE SOBOTA, 8. 5. 2010 SOBOTA, 15. 5. 2010 KAJ SODI MED NEVARNE ODPADKE: ·AKUMULATORJI IN BATERIJE, · ODPADNA JEDILNA IN MOTORNA OLJA, · OSTANKI IN EMBALAŽA ŠKROPIV, · OSTANKI IN EMBALAŽA BARV, LEPIL, LAKOV, TOPIL, · ZDRAVILA, · KOZMETIKA, ČISTILA, SPREJI, · ŽIVOSREBRNI TERMOMETRI IN NEONSKA SVETILA. NA AKCIJI NE BOMO SPREJEMALI: · ODPADNIH TRDO VEZANIH AZBESTNIH ODPADKOV (ETERNITNE PLOŠČE): ti se lahko oddajo na Centru za ravnanje z od- 12 SOBOTA, 22. 5. 2010 KRAJ GRADIŠICA POVŽANE MATERIJA BAČ PRI MATERIJI BREZOVICA ROŽICE TUBLJE SLOPE RODIK 12 41, nam pišete na naslov KSP D.D. SEŽANA, Partizanska cesta 2, 6210 Sežana ali na elektronski naslov info@ksp-sezana.si. Z veseljem vam bomo odgovorili. Mojca Uršič KSP d.d. SEŽANA RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV ZA LETO 2010 V OBČINI HRPELJE - KOZINA URA 8.00 8.30 PREVZEMNO MESTO SREDI VASI PARKIRIŠČE ZA GASILSKIM DOMOM 9.00 PRI POŠTI 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 PRI VAŠKEM DOMU NAD VASJO PRI EKO OTOKU SREDI VASI SREDI VASI 8.00 SREDI VASI MIHELE KRVAVI POTOK NASIREC VRHPOLJE KOZINA HRPELJE 8.30 PRI EKO OTOKU 9.00 10.00 11.00 SREDI VASI PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO NA ŽIVINSKEM PLACU OSTROVICA ARTVIŽE MRŠE OREHEK TATRE HOTIČNA SLIVJE MARKOVŠČINA VELIKE LOČE GRADIŠČE SKADANŠČINA 8.00 8.00 8.30 9.00 9.30 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.30 PRED VASJO SREDI VASI SREDI VASI SREDI VASI PRED VASJO SREDI VASI SREDI VASI PRI EKO OTOKU PRED VASJO PRI EKO OTOKU SREDI VASI KOVČICE BREZOVO BRDO RITOMEČE JAVORJE OBROV GOLAC ZAGRAD GOJAKI BRDO POLJANE 8.00 8.30 9.00 10.00 11.00 12.00 12.00 12.00 12.00 13.00 SREDI VASI SREDI VASI PRI VAŠKEM DOMU PRI EKO OTOKU PRI EKO OTOKU PRI EKO OTOKU SREDI VASI SREDI VASI SREDI VASI SREDI VASI BEKA OCIZLA KLANEC 8.00 8.30 9.00 SREDI VASI PRI EKO OTOKU PRI GOSTILNI PREŠNICA PETRINJE 8.00 9.00 PRI IGRIŠČU SREDI VASI aktualno POHVALE OBČANOM ZA USPEŠNO LOČEVANJE ODPADKOV Zadnje februarske dni ste v nabiralnike prejeli novo zgibanko o ločevanju odpadkov, v kateri so bile izpostavljene nekatere novosti: ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, nekaj novosti pri zbiranju plastične embalaže (med katero sedaj uvrščamo tudi tetrapake in sestavljeno embalažo) ter 14-dnevni odvoz ostanka komunalnih odpadkov po novem urniku na celotnem območju štirih kraško-brkinskih občin. Resnično smo bili presenečeni nad odzivom vas občanov, ki ste ločeno zbiranje odpadkov pričeli izvajati zelo dosledno. Odraz tega so bili »čez noč« polni ekološki otoki, ki jim z razpoložljivo delovno silo in obstoječim voznim parkom v rednem delavnem času nismo bili kos. Tako smo morali naše delovne ekipe aktivirati tudi v popoldanskem času in ob sobotah, kar bomo počeli, vse dokler se tokovi odpadkov ne bodo ustalili. Zaradi novih storitev in novega pravilnika za oblikovanje cen ravnanja z odpadki, pa je mesec marec prinesel tudi nove cene. DVIG CENE RAVNANJA Z ODPADKI Z mesecem marcem se je tako cena ravnanja z odpadki spremenila, in sicer iz dveh razlogov: novih postavk, ki jih predvideva novi Pravilnik za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb, in nove storitve zbiranja in prevoza biološko razgradljivih odpadkov. V letu 2009 se je na področju oblikovanja cen obveznih občinskih javnih služb varstva okolja spremenila zakonodaja. V veljavo je vstopil nov Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 63/09). Z njegovo uveljavitvijo je pristojnost potrjevanja cen ravnanja z odpadki prenesena na lokalno raven, torej na občino. Pravilnik določa obvezno ločitev cene storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja komunalnih odpadkov. Poleg tega novi pravilnik zahteva tudi vključitev novih postavk v strukturo cene: stroške javne infrastrukture ravnanja z odpadki (stroški amortizacije), ki jo izvajalec javne službe uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in finančno jamstvo za zaprtje odlagališča (stroški, povezani z obratovanjem odlagališča in gradbenimi posegi, predvideni stroški zapiranja odlagališča in izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje 30 let). Stroški javne infrastrukture predstavljajo namenski denar občine, ki se nato tudi uporabi v namene, za katere je bil zbran. Drugi razlog za povišanje cen pa je nova storitev – zbiranje in prevoz biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, ki smo jih dolžni izvajati na podlagi Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki (Ur. l. RS, št. 68/08). Pri tem pa nastanejo novi stroški: stroški zbiranja, prevoza bio odpadkov ter stroški oddaje v bioplinarno. Nove postavke (stroški javne infrastrukture, finančno jamstvo in ravnanje z bio odpadki) pomenijo povišanje cene ravnanja z odpadki iz 3,28 EUR na 4,30 EUR (za eno osebo iz gospodinjstva na mesec), kar pomeni 1,02 EUR več. Mojca Uršič, KSP d.d. Sežana Biološko razgradljive kuhinjske odpadke odlagajte v posebnih razgradljivih vrečkah za biološke odpadke (plastične vrečke niso primerne). Kupite jih lahko v vseh večjih trgovinah. V SEŽANI NOV CENTER ZA RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI – CERGO stnemu družbenemu razvoju, je stalni izziv za vse zaposlene. V Sežani smo na področju kamnoloma Mali medvejk v septembru 2009 postavili Center za ravnanje z gradbenimi odpadki Mali Medvejk – CERGO, kjer se zbirajo, razvrščajo, začasno in stalno deponirajo in predelujejo gradbeni odpadki. V centru prevzemamo in predelujemo gradbene odpadke z lastnih gradbišč in tudi gradbene odpadke drugih investitor- jev in naročnikov. Zbiranje se začenja že na gradbišču, kjer se odpadki ločeno zbirajo in nato prepeljejo v CERGO. Pri prevzemu gradbenih odpadkov dobijo investitorji vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva zakonodaja. Vse dodatne informacije v zvezi s prevzemom in predelavo gradbenih odpadkov lahko dobite na tel. 05/731 25 88, g. Bizjak. Pripravil: Boštjan Lozej, Kraški zidar d.d., Sežana Vrsta gradbenega odpadka Beton, opeka, kamen, ploščice, strešna opeka – sortirani brez vsebnosti lesa, stekla, plastike – asfalt Beton, opeka, kamen, ploščice, strešna opeka – nesortirani Armiran beton Zemeljski izkop Merska enota Cena za predelavo v EUR t (m3) 6,45 Prevzem Cenik prevzema gradbenih odpadkov v predelavo ter prodajne cene predelanih gradbenih odpadkov: Prodaja Največ osnovnih surovin v gradbeništvu (pesek, gramoz, kamenje, lapor, apnenec in les) pridobivamo iz naravnih virov. Njihovo izkoriščanje in uporaba povzročata različne vplive na okolje. Prah, hrup, onesnažen zrak in voda, onesnažena prst, sprememba krajine in zmanjšanje neobnovljivih surovinskih virov so pojavi, ki smo jim priča vsak dan. Na drugi strani gradbeništvo kot ena primarnih dejavnosti proizvaja vedno večje količine gradbenih odpadkov, ki pa jih je v veliki večini mogoče ustrezno predelati in ponovno koristno uporabiti. Za recikliranje gradbenih odpadkov se večinoma uporabljajo inertni materiali (beton, opeka, asfalt), iz katerih lahko dobimo nove kamene agregate in druge materiale, pomembni pa so tudi zemeljski izkopni materiali, ki jih lahko v večini primerov po predelavi ponovno uporabimo. V več kot šestdesetletnem delovanju smo v družbi Kraški zidar d.d. spoznali, da vlaganja v okolje niso nepotreben strošek, ampak dolgoročna naložba v stabilno poslovanje družbe, saj je kakovost življenja neločljivo povezana z naravo in okoljem, ki nas obdajata. Kako celostno obvladovati kakovost poslovanja in obenem prispevati k trajno- Storitev Predelani gradbeni odpadki Frakcija 0–40 mm (sekundarna premeljava) Frakcija 0–100 mm (primarna premeljava) Nepredelani gradbeni odpadki (10,00) t (m3) 11,60 (18,00) t (m3) t (m3) 6,30 5,30 Merska enota t (m3) t (m3) t (m3) Cena za predelavo v EUR 2,90 (4,50) 2,60 (4,10) 1,00 (1,5) (12,00) (8,00) Davek na dodano vrednost (DDV) ni vključen v ceno in se obračuna posebej. Cena na m3 je informativna in se jo obračunava izjemoma, če tovora ni mogoče tehtati. 13 med ljudmi Obisk pri naših najstarejših občanih Emilija Vatovec Prvi letošnji obisk župana Zvonka Benčiča Midreta je bil pri naši občanki, ki je okroglih 90 let praznovala že 27. oktobra lani. Čas in priložnosti za obisk so nam kar zbežale mimo. Gospo Emilijo Vatovec ali Milko, kot ji rečejo domači, smo obiskali v Domu upokojencev v Sežani, kjer je njeno prebivališče od 1. januarja letos. Počasi se navaja na dom in malo pogreša svojo domačo vas Orehek, kjer je preživela vse svoje življenje. Še do nedavnega je lahko sama skrbela zase, si kuhala in uredila vse, kar je bilo treba. Milka se je rodila pri Kozlevčevih, bile so štiri sestre in dva brata. Danes je ostala sama. Svoje družine si ni ustvarila. Vedno je živela doma, s starši in bratovo družino. Doma so imeli kmetijo, od katere so živeli. Med vojno Orehek sicer ni bil požgan, bil pa je vedno izpostavljen in obiskan bodisi od naših bodisi od sovražnikov. Pred vojsko je bilo na Orehku tudi 60 ljudi in več, danes jih je le še 12. Prijateljice nima več nobene. Milka je zelo rada šivala, še do nedavnega, in tudi danes si še vdene nit v iglo in prišije gumb, če je potrebno. Direktorica Saša Likavec Svetelšek, ki se je pridružila županu na obisku, je gospo Milko povprašala po receptu za dolgo življenje. Milka pa skromno odgovarja, da je vedno v življenju »obšacala« dober kruh in juho. Sicer pa je treba povedati, da ima dolgo življenje tudi v genih, saj je njen ata učakal 98 let, mama pa skoraj polnih 90. Župan, ki je občudoval Milkin dober spomin, ji je zaželel, da bi se trdno in vedro držala še naprej. Milojka Margon, rojena Resinovič Ta čila 90-letnica, doma iz Hrpelj, je rojstni dan praznovala 2. marca. Rojena je bila pri Šmaličevih v Hrpeljah. Pri hiši so bili trije otroci, poleg nje še brat Francelj in sestra Danica. Družina se je zavoljo očetove službe na železnici preselila v Savono, kjer so bili kar nekaj dolgih let in tam se je Milojka izučila za šiviljo. Najlepše spomine iz tistega obdobja ima na čas, ko je prihajala na počitnice k noni v Hrpelje. Dokončno je prišla k noni leta 1940, ko je le-ta ostala sama. Za njo so se počasi vračali še preostali družinski člani. Že leta 1942 se je Milojka vključila v NOB kot mladinska aktivistka za takratno križišče 5. Rajon je »pokrival« cele Brkine, zato jih je Milojka prehodila po dolgem in počez in poznala prav vse poti. Tudi ponoči. Kaj pa strah? – jo vprašam. Pravi, da je nikdar ni bilo strah. Samo če je šel kdo z njo, se je bala zanj, zato je najraje hodila sama. Milojka ima tri sinove: Žarkota, Sašota in Vladota. Z možem Dorotom Margonom sta skupaj preživela 49 let, sedaj je pa že 15 let vdova. Prvi začetki so bili težki za oba. Spoznala sta se že leta 1940, potem pa ga je »čakala« kar šest let, da se je vrnil iz vojske. Najprej je bil v Afriki, kjer je bil tudi ujetnik, zatem je šel s Prekomorsko brigado do Dubrovnika. Vojna vihra ga je vodila po Makedoniji, Črni gori in Srbiji, kjer je bil vse do konca vojne na Sremski fronti. Med letoma 14 1945 in 1946 je Milojka na takratni nižji gimnaziji v Hrpeljah poučevala telovadbo. Leta 1946 se je Doro demobiliziral in še isto leto sta se poročila. Zaživeli so pri Margonovih. Doro se je zaposlil v krojaški zadrugi in pot jih je za tri leta zanesla tudi v Pulo, kjer so ustanovili vojno podjetje za šivanje uniform. Vendar je bilo življenje tam za mlado družino, takrat z dvema otrokoma, težko. Vrnili so se domov, kjer so spet organizirali krojaško delavnico, ki jo je Doro vodil vse do leta 1962, ko se je zaposlil in pokoj dočakal na Kompasu. Milojka se je zaposlila, ko so otroci nekoliko odrasli, kot kuharica na Lesogradu. Upokojena je že 40 let. Sedaj rada prebira raznovrstne knjige in obvezno vsak dan časopis, tega je vajena še od svojega očeta in tasta, saj so vedno imeli časopis pri hiši. Tudi kvačka še rada, samo sluh ji ne služi več tako dobro. Rojstni dan so praznovali v krogu družine in prijateljev. Niso ji povedali, da se bodo zabave udeležili tudi nekateri sorodniki iz Brazilije, kamor je pred 120 leti odšel možev stric in je danes tam okrog 150 med ljudmi Margonovih. Obisk je bil za Milojko zelo prijetno presenečenje. Na zabavi so jo poleg nenapovedanega obiska presenetili tudi pravnuki s svojimi pevskimi sposobnostmi. Ko jo povprašamo po receptu za dolgo življenje, pravi, da se sama drži načela: žalost je treba pustiti ob strani in treba je iti korajžno naprej. Pri tem pomagata dobra volja in petje. Z možem sta bila vedno pevca, sprva vključena v domači Pevski zbor Svoboda Hrpelje, kasneje pa se je Doro vključil v Tržaški partizanski pevski zbor v Bazovici, v katerega so danes vključeni tudi nekateri vnuki. Milojka pravi, da rada živi, in je srečna, da je pri teh letih še tako bistre glave. Župan je sokrajanki zaželel, da bi se še srečala ob podobnem jubileju, kar je zelo verjetno, če upoštevamo, da ima Milojka v bližnjem sorodstvu tudi 104-letnika in 95-letnico. Ester Mihalič POHOD DIABETIKOV »GREMO V GOZD« S pohodom Gremo v gozd je Društvo diabetikov Sežana pričelo niz spomladanskih pohodov, ki jih bodo opravili v vseh štirih kraškobrkinskih občinah. Pričeli so v sežanski občini, ko se je v soboto, 13. marca, pod evropskim latnikom prijateljstva v Pliskovici zbralo več kot 30 pohodnikov, ki so si ogledali nekatere naravne in kulturne znamenitosti te kraške vasice na vrhu hribčka, ki šteje dobrih sto hišnih številk in ima okrog 250 prebivalcev. Pliskovica je dobila ime po drobni ptičici, beli pastirici, oziroma po ovčki pliski, ki je tudi simbol Pliskine poti, ki so jo že pred leti domačini in domače Razvojno društvo Pliska uredili v okolici vasi. Sežanski sladkorni bolniki so že izpeljali več učnih delavnic o sladkorni bolezni s predavanjem višje medicinske sestre Klare Peternel. 14. marca so šli na pohod v Bukovje, z ogledom bližnjih jam in doline zvončkov. 20. marca so pripravili pohod v Divači z ogledom Divaške jame, 3. aprila so imeli v Sežani občni zbor s predavanjem dr. Kralja o sladkornem bolniku in posledicah na ledvicah, 9. aprila pa se odpravljajo na ogled tovarne zdravil Krka v Novo mesto. Namesto pohoda na Kozini se bodo 17. aprila udeležili vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo. V maju pa nameravajo na letovanje. Udeležili se bodo tudi državnih športnih iger na Rogli (29. maja) in dostojno proslavili svetovni dan sladkornih bolnikov 13. novembra. Olga Knez Foto: Olga Knez SODELOVANJE DRUŠTVA DIABETIKOV SEŽANA IN DRUŠTVA DIABETIKOV ILIRSKA BISTRICA Najprej sta udeležencem izkazala gostoljubje domačina Silva in Milan, nakar jih je v gozd peljal izkušen poznavalec kraške kulturne in naravne dediščine Drago Širca - Kovačev. Ogledali so si več kalov ter spoznali projekt »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«. Hodili so tudi po ostankih ozkotirne železnice iz 1. sv. vojne ter se ustavili ob največji steni na Krasu. Pohod so zaključili z ogledom domačega muzeja pri Kovačevih, kjer Drago Širca že vrsto let zbira najrazličnejše predmete iz nekdanjega kmečkega življenja. Vodič jih je povabil tudi na tradicionalne pohode v vasi, kot so Od kala do kala, Po Pliskini poti, Po poti mlekaric, Velikonočni pohod, pohod Gremo v meje itd. Za prijetno vzdušje in da so bili želodčki siti, je po končanem dvournem pohodu poskrbela z odličnim kosilom Aleksandra Pelicon na turistični kmetiji Ostrouška Pelicon v Coljavi. Tu jih je pozdravil tudi predsednik sežanskih diabetikov Vladimir Janjič, ki je orisal delo društva v letošnjem letu in voščil nežnemu spolu za mednarodni dan žena. Več let društvi diabetikov sodelujeta predvsem na rekreacijskem, športnem in družabnem področju. S sodelovanjem se krepijo vezi in dopolnjujejo dejavnosti, izmenjujejo izkušnje in spozna način dela društva v posameznih dejavnostih. Vrsto let se udeležujemo občnih zborov društev in prav tu se vidi pomen društva v kraju delovanja, kjer se podajo poročila o opravljenem delu. Pozornost članov pri podajanju poročil in njihovo sprejemanje je odraz zadovoljstva članov z delom organov društva. Na zadnjem občnem zboru Društva diabetikov Ilirska Bistrica (6. marca) smo tudi gostje pozorno spremljali poročila o opravljenem delu. Z veseljem ter zadovoljstvom izrekam pohvalo predsedniku Ivanu Brgoču in vsem članom, ki so s požrtvovalnim delom prispevali k uspešnejšem delu društva. V Društvu diabetikov Sežana želimo Društvu diabetikov Il. Bistrica uspešno delo tudi v bodoče in še obsežnejše sodelovanje z našim društvom na vseh področjih. Pavel Škamperle podpredsednik DDS 15 med ljudmi Folklorna skupina Brkini ob 10-letnici tudi v Ilirski Bistrici Po odmevnem koncertu novembra v Športni dvorani v Hrpeljah v sklopu praznovanj ob desetletnici delovanja so se člani Folklorne skupine Brkini svojim oboževalcem oddolžili tudi v Ilirski Bistrici. Sicer prihajajo člani te skupine tudi iz ilirskobistriške občine. Na prvi dan pomladi so v dvorani doma na Vidmu pripravili pravi brkinski večer plesa in glasbe. V goste so povabili 5. razred Osnovne šole DBB Hrpelje z mentorjema Sebastjanom Mavričem in Andrejko Lukač, Kraške muzikante, Ženski pevski zbor s Prema, mlado glasbeno skupino Eurokrem band iz Hrušice ter večer združili s predstavitvijo knjige »Brkinske stezice«. Velik del te knjige sestavljajo zgodbice iz življenja v Brkinih, katerih avtorica je Slavka Cetin Čufar, po rodu iz Mrš. Z njo se je pogovarjal Sandi Fabjančič, ki je na dan privlekel tiste še posebej začinjene zgodbice, ki so skoraj polno dvorano nasmejale do solz ali pa požele val prikimavanja: »Prav tako je bilo«. Drugi del knjige obsega zgodovino Folklorne skupine Brkini, uredili in opremili s fotografijami pa sta jo članici Marinka Fabjančič in Anja Kirn. Folklorna skupina Brkini nam je zaplesala in predstavila se nam je tudi Brkinska banda. Ob množici ljudskih instrumentov je predsednik folklorne skupine Peter Filipčič potegnil na svetlo še miniaturno harmoniko in nanjo zaigral. Večer so zaključili Mladi kraški muzikanti, ki so z Golico spravili v ples vse sodelujoče. Folklorna skupina Brkini se zahvaljuje cvetličarni Polona za podarjeno cvetje. Ester Mihalič PEVSKA SKUPINA »FANTJE SPOD KARLOVICE« SE ODPRAVLJA V AMERIKO Novembra 2004 je na Pregarjah nastala pevska skupina Fantje spod Karlovice. Pevci so doma iz brkinskih vasi, poleg Pregarij še iz Brezovega Brda, Slivja, Gradišča in Huj. Takšno ime so si nadeli zaradi hriba Karlovica oz. po domače Karlovc, zato tudi Fantje spod Karlovice. Druži jih predvsem ljubezen do petja. Trenutno je v skupini petnajst članov, z zborovodjo Alešem Bernetičem iz Rodika na čelu. Prepevajo predvsem ljudske in dalmatinske pesmi. Svojo peto obletnico delovanja bo skupina obeležila z nastopi in koncerti v ZDA in Kanadi, kamor se na povabilo domačinke iz Pregarij Silve Ramšak odpravljajo 14. aprila. Gospa Silva stanuje v Clevelandu in je tajnica Slovensko-ameriškega primorskega kluba. V Clevelandu se bodo fantje predstavili dvakrat. Najprej bodo nastopili na Srečanju slovenskih izseljencev v Ameriki, nato pa še v tamkajšnji cerkvi. Pot jih bo vodila še v Toronto, kjer bodo na povabilo tamkajšnjega kluba izseljencev organizirali še dva koncerta. V Slovenijo se vračajo predvidoma 28. aprila. Sicer pa je pevska skupina Fantje spod Karlovice posnela tudi lastno zgoščenko s petnajstimi skladbami (trinajst ljudskih in dve dalmatinski), ki je izšla konec marca. Posnetke so poslali tudi rojakom v ZDA, kjer skladbe že predvajajo na nekaterih radijskih postajah. Fante bodo na gostovanjih spremljali še fotograf Stojan Spetič, predsednik KS Pregarje Alojz Bubnič in Matic Štavar iz Gradišča, znan kot član ansambla Navihani lisjaki in absolutni evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko iz leta 2006. Nastopanje v tujini zanj ne bo nič novega. Seveda pa takšno potovanje pomeni več stroškov, zato lahko, kdor želi, nakaže svoj prispevek na TRR Turističnega društva Pregarje št. SI56 1010 0003 4994 588, s pripisom »Za Ameriko«. Vsem, ki se odpravljajo na gostovanje, želimo uspešne nastope ter srečno pot tja in nazaj! Tjaša Škerjanc Foto: Stojan Spetič 16 med ljudmi 8. marec v Javorju OPRAVIČILO V HOTIČNO! V počastitev 8. marca in materinskega dne smo v soboto, 21. marca, v vaškem domu člani ŠKD organizirali družabno srečanje. Udeležilo se ga je lepo število mater in žena, za popestritev in veselo zabavo pa je poskrbel ansambel Duo Frank. Članice društva so poskrbele za hladne prigrizke in domače sladice in, verjemite, dobro so se izkazale. Vsaka mama oz. žena, ki je prišla v vaški dom, je prejela manjšo rožico in bila hkrati počaščena še z aperitivom, ki ga je neumorno delil predsednik društva. Predsednik društva je vse navzoče nagovoril, lepo pozdravil, čestital za oba praznika, ob tem smo vsi skupaj nazdravili, Duo Frank pa je s poskočnimi ritmi in šalami zabaval vse prisotne. V majhnem, vendar prijetnem prostoru vaškega doma je veselo razpoloženje trajalo vse do jutranjih ur. Člani in članice ŠKD Javorje tako želimo vsem materam in ženam veliko dobre volje tudi v prihodnje. Edi Ljubič V prejšnji številki glasila nam je tiskarski škrat pomešal članke in fotografije. K prikupnima fotografijama otrok z Dedkom Mrazom v Hotični spada naslednji članek: Zbor Občinskega združenja borcev za vrednote NOB V torek, 16. marca, smo se udeležili delnega zbora borcev za vrednote NOB krajevne organizacije Hrpelje - Kozina. Obravnavali smo poročilo o opravljenem delu v preteklem letu in tudi o programu dela v letu 2010. V pogovoru smo ugotavljali, da se poskušajo rušiti vrednote, za katere smo se borili in jih po vojni tudi skrbno negovali. Predvsem vrednote, kot sta svoboda in varnost. Izpostavljeni smo tudi inkriminiranju NOB-ja in celotnega povojnega obdobja, poskusom rehabilitacije domobranstva in vsem posledicam kontrarevolucije in liberalnega kapitalizma. Torej ostaja naša stalna naloga tudi v bodoče ohranjanje vrednot NOB in protifašističnega boja ter prenašanje teh vrednot na mlajše rodove. Razmere niso prijazne, kljub temu pa verjamemo, da bo organizirana demokratična javnost v bodoče dovolj močna in spretna, da bo našla prave odgovore na izzive, ki jih prinaša čas. Ugotavljamo tudi, da je postal spominski dan s pohodom Rodik–Artviže že tradicionalen in se ga udeležuje vedno večje število ljudi. Bi pa ob tej priliki pozvali vse napredne občane, da se v večjem številu udeležijo proslav v naši neposredni bližini, in sicer v Rižarni v Trstu in ob dnevu spomina na bazoviške junake. Letos bo Občina Hrpelje - Kozina prvič organizirala proslavo ob dnevu boja proti okupatorju, ki bo 23. aprila in na kateri bo govornik tovariš Janez Stanovnik. Menimo, da bi se je morali udeležiti v čim večjem številu. Letos je v občinskem načrtu tudi obnova spominskega parka na Kozini in upamo, da se bo realizirala. Ob priložnosti zbora je Jože Mezgec prejel priznanje za dolgoletno skrb in urejanje spominskih obeležij. Na koncu se moramo zahvaliti Občini Hrpelje - Kozina in našemu županu Zvonku Benčiču Midretu za vso podporo in finančno pomoč naši organizaciji. Še en decembrski utrinek »Spet prišel je med nas, stari dobri Dedek Mraz …« To pesmico in še marsikatero drugo je bilo slišati 27. decembra v naši vasi Hotična. Obiskal nas je namreč Dedek Mraz. Jelenčke je pustil kar na hribu, da so se okrepčali s hotiško travo. Otroci so se zbrali že prej, saj so imeli ustvarjalno delavnico, kjer so barvali novoletne okraske. Zelo smo se nasmejali, ko smo gledali naše mlade umetnike, kako ustvarjajo s tempera barvami. Izdelki so bili edinstveni. Končno je potrkal na vrata Dedek Mraz, obdaril je vse hotiške otroke in tudi tiste, katerih starši so po rodu iz Hotične. Otrokom je povedal tudi pravljico in zato ga kar niso več hoteli izpustiti. Zapeli so mu par pesmic in poklepetali z njim. Ker pa je Dedek Mraz zelo zaposlen, se je kmalu poslovil in nadaljeval pot, saj je moral obdariti še veliko pridnih otrok. Prijetno druženje smo zaokrožili s pogostitvijo, na katero so bili povabljeni vsi vaščani. Ines Ivančič Uredniški odbor Praznovanje upokojencev v Izoli NOVICA DNEVA: Stotrideset Brčinov je zavzelo Iz'lo – svoje glavno mesto. Pa so me vrli upokojenci takoj opozorili, da je glavno mesto Brkinov Pregarje, Iz'la pa je le največja brkinska vas. Ta modrost seveda sega v leta po drugi svetovni vojni, ko so Brčini množično zapuščali svoje vasi in se s trebuhom za kruhom selili na Obalo – predvsem v Izolo. No, letošnjega 5. marca pa ni bilo tako. Upokojenci iz Občine Hrpelje - Kozina smo se s tremi avtobusi zapeljali do hotela Delfin v Izolo, da bi se tam poveselili in zaplesali in tako obeležili tradicionalni 8. marec, dan žena. Po okusni večerji smo se ob zvokih ansambla Ottavia Brajka zavrteli in zavriskali. Pa še kozarček ali dva smo lahko zvrnili, saj so nas čakali prijazni šoferji, da nas varno odpeljejo domov. Izkazal se je tudi naš župan Zvonko Benčič Midre, ki je z rdečim nageljčkom obdaroval vseh 95 prisotnih žena, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo. Ko smo se po polnoči veseli vračali proti domu, sem znova pomislila, da ljudje v naših letih v bistvu ne potrebujemo dosti, poleg zdravja še malo druženja in veliko dobre volje. In že bo treba delati načrte za prihodnje mesece: mogoče zopet kratka ekskurzija po naši čudoviti mali deželi. Upokojencem priporočam, da se še naprej držijo dobro, predvsem pa je pomembno, da DRŽIMO SKUPAJ. Nadja Žerjav Nadja Žerjav 17 med ljudmi Občni zbor PGD Materija Na zadnjo marčevsko soboto so člani PGD Materija izpeljali redni letni občni zbor gasilk in gasilcev. Poleg številnih članov se je zbora udeležilo tudi veliko uglednih gostov: župan Zvonko Benčič Midre, predsednik Kraške gasilske zveze mag. Božo Marinac, direktor Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Igor Bole, poveljnik Kraške gasilske zveze Boris Budal, vodja Izpostave RS za zaščito in reševanje Franc Šajn ter poveljnik CZ Občine Hrpelje - Kozina Robert Kastelic. Prišli so tudi prijatelji iz drugih prostovoljnih gasilskih društev: Knežak, Podgrad, Lokev, Senožeče, Povir, Plama, Ormož, Podnanos, DVD Škalnica in Šapjane ter predstavnika LD Slavnik in PD Slavnik. Edino tovrstno društvo pri nas je pripravilo transparentna poročila o delovanju društva v lanskem letu. Najprej je dogajanja v PGD Materija predstavil predsednik društva Valter Fabjančič. Preteklo leto 2009 je označil kot delavno in uspešno, izpostavil pa je predvsem projekt nabave novega gasilskega vozila, o čemer smo v glasilu že podrobno pisali. Omenimo naj, da je rok dobave vozila 15. junij. Poleg drugih kosov zaščitne opreme so del sredstev namenili tudi za ureditev spominske sobe. Pohvalil je člane društva za veliko število uspešno zaključenih intervencij, uspehe društva na tekmovalnem področju (5. mesto na državnem tekmovanju iz preverjanja znanja iz prve pomoči, uvrstitev pionirjev in mladincev na državno tekmovanje, prejetje odlikovanja policije »Bronasti ščit Policije« za zasluge pri varnosti, kar je izjemno, poudaril pa je tudi sodelovanje v lokalni skupnosti pri delovnih akcijah in prireditvah. Vesel je, da je dom zaživel v 18 polnem pomenu besede, tako je dvorana v gasilskem domu tudi prizorišče kulturnih in turističnih prireditev. Gasilski dom je sicer zanimiv tudi za druge, saj so imeli lani kar 12 organiziranih skupin izletnikov. Poleg rednega javljanja v občinskem glasilu in tudi v drugih medijih sedaj lahko o dogajanju v PGD Materija izvemo več tudi na njihovi novi spletni strani. Predsednik Valter se je ob tej priložnosti zahvalil županu Zvonku Benčiču Midretu, občinskemu svetu in občinski upravi, na čelu z direktorico Sašo Likavec Svetelšek, za vso podporo in pomoč, kakor tudi Kraški gasilski zvezi, Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana, Policijski postaji Kozina, Krajevni skupnosti Materija ter zdravnici Vlasti Počkaj in medicinski sestri Bojani Rolih za tesno sodelovanje. Pri tem je posebno pohvalo namenil članom operativne enote, ki so na intervencijah pokazali visoko stopnjo požrtvovalnosti in strokovnosti ter tako ponovno dokazali, da je njihovo humano poslanstvo nujno za varnost naših občanov: »Dejstvo je namreč, da je ravno operativna enota hrbtenica društva in tega se moramo vsi zavedati ter spoštovati.« Iz poročila poveljnika operativne enote Igorja Šiškoviča smo lahko izvedeli, da je bilo v lanskem letu 49 intervencij, kar je deset več od predhodnega leta in nekakšno povprečje zadnjih nekaj let. Pri tem je izpostavil hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila 28. novembra 2009, na glavni cesti med Markovščino in Gradiščem. V nezgodi so bila udeležena tri vozila, tri osebe so bile hudo telesno poškodovane, ena oseba pa je žal podlegla poškodbam. Posredovanje na tej prometni nezgodi je bilo izredno zahtevno, predvsem pa stresno, kljub vsemu pa so intervencijo skupaj s poklicnimi gasilci Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana izredno dobro in strokovno izpeljali. »Na tej intervenciji se je tudi pokazalo, da je bila naša zamisel izpred dveh let o sodelovanju na prometnih nezgodah in o pomoči poklicnim gasilcem še kako upravičena,« je še dejal poveljnik Šiškovič. Skupno so gasilci PGD Materija samo na intervencijah v letu 2009 preživeli 581 ur, kar pomeni, da pokrivajo dokaj ogroženo območje, tako z vidika požarov v naravi kot tudi naravnih in drugih nesreč. V svojem poročilu je poveljnik izpostavil delo ekipe veteranov, ki so vedno zelo aktivni, tako glede tekmovanj in srečanj kot tudi delovnih akcij, in pohvalil delo z mladimi, ki še posebej v zadnjem času kaže dobre re- med ljudmi zultate. Poveljnik nam je pobliže predstavil še usposobljenost gasilcev, ki se nenehno dodatno izobražujejo, vajo »Garažna hiša 2009« in druge interne vaje, redarstvo in pomoč pri organizaciji prireditev ter druge naloge, ki jih gasilci redno opravljajo. O vsem si lahko podrobno preberete na njihovi internetni strani. Sledilo je podrobno poročilo blagajnika Dejana Mezgeca ter poročilo glavnega mentorja za mladino Sandija Fabjančiča. Sodeč po opisanih uspehih mladincev in pionirjev na tekmovanjih (glavna jih še čakajo v maju in juniju) in vseh aktivnostih, se za bodočnost tega društva ni bati. Skupaj je 34 mladincev. Lani se je društvu priključilo 6 mladih korenjakov, 7 pa jih je napredovalo v naslednjo selekcijo. V nadaljevanju zbora je predsednik Valter Fabjančič predstavil še delo v letu 2010. Poleg rednih dejavnosti in nalog načrtujejo med investicijami tudi montažo videonadzornega sistema gasilskega doma. Aktivnosti potekajo tudi za zamenjavo orodnega vozila znamke MERCEDES SPRINTER, ki bo z nabavo nove cisterne postalo tako rekoč neuporabno za operativne namene. Preučujejo možnosti zamenjave orodnega vozila GV-1 z novim vozilom za prevoz moštva GVM-1. Na ta način bi pridobili prepotrebno vozilo za prevoz moštva, ki ga v društvu vsakodnevno potrebujejo, opremo za tridelni napad, ki jo sedaj prevažajo v orodnem vozilu, pa bi namestili v posebno prikolico, ki bo uporabna tudi za druge namene društva. »Z opisanim bomo v letu 2010 dokončno zapolnili vozni park društva in zadostili vsem trenutnim operativnim potrebam, stroške vzdrževanja vozil pa zmanjšali na minimum,« je še povedal Fabjančič. Tekmovanja Kraške gasilske zveze bodo letos v Materiji, tekmovanje preverjanja znanja iz prve pomoči v Cerknici, mladi pa se odpravljajo na državno tekmovanje v Beltince. Sledili so nagovori prisotnih gostov. Prvi je spregovoril župan Zvonko Benčič Midre, ki je pohvalil delo gasilcev in se jim zahvalil za njihovo pomoč in delovanje v občini. Omenimo naj še nagovor predsednik Civilne zaščite Roberta Kastelica, ki je ob tej priložnosti predsedniku in poveljniku PGD Materija izročil najnovejšo karto gozdnih cest z vrisanimi gozdnimi cestami, protipožarnimi presekami in drugo gozdno infrastrukturo, ki bo pri zaščitno-reševalnih akcijah še kako prišla v poštev. Karto je izdelal Zavod za gozdove OE Sežana. Sledilo je druženje prijateljev gasilcev in gostov še pozno v noč. PGD Materija tudi na internetu Gasilci PGD Materija vas vabimo, da si ogledate našo novo spletno stran: www. pgdmaterija.si, kjer vam predstavljamo 100-letno zgodovino društva, tekoče intervencije, dogodke ..., poleg tega pa nas lahko tudi kontaktirate prek spleta! Skoraj vso vsebino smo podkrepili z galerijami slik, ki še bolj nazorno prikazujejo našo dejavnost na vseh področjih. Želimo vam prijetno deskanje po naši spletni strani in ne pozabite: Vaši gasilci Vas varujejo noč in dan, vse dni v letu! Na pomoč! PGD Materija Zbrala Ester Mihalič Koronarno društvo V Koronarno društvo se zaradi vseživljenske rehabilitacije prostovoljno združujejo bolniki z boleznimi srca in ožilja in bolniki, ki imajo prisotne dejavnike tveganja za koronarne bolezni. Aktivnosti društva izvajamo izven zdravstvenega sistema. Pomembno je vedeti, da ravno s temi aktivnostmi po- membno znižujemo stroške zdravljenja, izboljšujemo kakovost in dolžino življenja ter odpravljamo dejavnike tveganja pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja. V okviru Koronarnega društva Istre in Krasa deluje že skoraj desetletje tudi skupina v Hrpeljah. Delamo tiho in vztrajno. Ude- ležujemo se vseh aktivnosti društva, ki so dokaj raznolike: redna telesna vadba pod strokovnim nadzorom, vadba v bazenu, planinski pohodi, izleti ... Izobražujemo se na delavnicah, kot so: šola zdravega življenja, nordijska hoja, zdrav način priprave hrane, delavnica za obvladovanje stresa ... Vsaj enkrat letno organiziramo strokovno predavanje, da bi bolniki lažje razumeli in sprejeli svojo bolezen ter z njo kar najbolje živeli. V jesenskem terminu smo izpeljali tudi tečaj temeljnih postopkov oživljanja, kjer smo se naučili kdaj in kako pravilno ravnati, se obnašati ob incidentnem dogodku. Vsako leto v marcu vsem članom omogočimo brezplačen test krvi na maščobe in sladkor. Letos smo odšli v Bolnišnico Sežana. Ravno maščobe v krvi in zvišan krvni sladkor sta poleg telesne neaktivnosti zelo močna dejavnika tveganja. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da smo člani naše skupine kot prijatelji in si stojimo ob strani v dobrem in slabem! Lea Hrvatin Koronarno društvo Istre in Krasa – Skupina Hrpelje 19 med ljudmi 5 LET SKUPINE »KU ADN« Pred petimi leti sem to glasbeno skupino obiskala v vaškem domu v Brezovici na eni od njihovih vaj. Takrat še v zasedbi: Miha in Sebastjan Vatovec, brata Frank z Brezovega Brda in Damjan Ludvik. Tokrat sem se o novostih in aktivnostih te skupine pogovarjala s Simonom Frankom in Sebastjanom Vatovcem. Nam lahko za začetek predstavita zasedbo danes? Najmlajši član skupine je Erik Baša, tako po starosti kot po igranju v skupini, saj se nam je pridružil februarja 2009 in je prvi krstni nastop doživel na snemanju TV oddaje. Prihaja iz Dolnjega Zemona in je še edini študent med nami. Igra bas kitaro in vokal. Naš tonski mojster je Mirko Dobrnjac, ki igra še kitaro in vokal. V skupini je najprej nasledil basista, sedaj pa igra svoj matični instrument kitaro in skrbi za naš ton. V svojem življenju se je tudi že profesionalno ukvarjal z glasbo in je preigral vso bivšo Jugoslavijo. In potem sva še midva: Simon Frank na harmoniki, klaviature in vokal. Sem eden od ustanovnih članov, vodja skupine in skrbim za informacije in kontakt. Preden sva začela z bratom skupaj igrati pri skupini »Ku adn«, sva kot duo veliko preigrala skupaj. In tu je Sebastjan Vatovec, tudi eden od ustanovnih članov, doma iz Brezovice, igra na bobne, tolkala in vokal. Pred ustanovitvijo skupine »Ku adn« je igral v rock bandu in je preigral mnoge lokale in odre po naši mali deželi. Kaj pa karakterno? Kako se je skupina v teh petih letih spremenila? Na začetku nas je bilo pet, danes smo štiri. Karakterno … lahko rečem, da malo bolj resno jemljemo vse skupaj, bolj pogosto nastopamo. Vsi imamo službe in se s skupino ukvarjamo v prostem času. Ta najmlajši še študira, vendar pa ne glede na službe skupino jemljemo dokaj profesionalno in smo redno na odru. Katere odmevnejše trenutke v teh petih letih bi lahko naštel? Sebastjan: Najbolj nam je pomenilo, ko smo posneli svojo avtorsko pesem Bjonda leta 2006, pa razna nastopanja z znanimi skupinami, kot Gustafi, Crvena jabuka, Maestral (vsi iz Hrvaške), Turbo Angels, Ana pupedan in drugimi ... Po tej pesmi smo tudi najbolj znani in je v naših krajih skoraj ponarodela. Odmevno je bilo tudi televizijsko snemanje v oddaji »Pod židano marelo« in »Polka in majolka« na Štajerskem … Konec novembra 2008 smo si končno vzeli spet čas tudi za obisk snemalnega studia in posneli pesmi »Je rekla, da bo dala« in »Na najdaljšo noč«. Tako smo 25. decembra 2008 izdali promo single CD v samozaložbi s tremi pesmimi (Bjonda, Je rekla da bo dala, Na najdaljšo noč) in ga poklonili najbolj privrženim oboževalcem in prijateljem skupine. Kje vas je mogoče videti oziroma slišati oziroma žurati z vami? Še najmanj igramo doma, ker ni dosti priložnosti, največ dogajanja je na bistriškem in skoraj ne smemo manjkati na tamkajšnjih žurih. Najlepše nam je na javnih žurih, kot so opasila, shodi, v šotorih … Kaj najraje igrate? Repertoar je vse živo, ker so družbe različne in »potrebe« tudi. Repertoar stalno širimo. Naš izbor pesmi se giblje od narodnozabavne, zabavne, pop, rock, veliko jugonostalgije, hrvaške, italijanske, angleške, turbofolk, pa vse do evergreenov, ki ne bodo nikoli pozabljeni. Prilagodimo se za vsak nastop, ki nas čaka, tako da nikoli ne igramo vnaprej začrtanega repertoarja, ampak ga na špilu spreminjamo in prilagajamo. Igramo na najrazličnejših prireditvah, od zasebnih zabav, abrahamov, rojstnih dni, porok, sindikalnih zabav pa do otvoritev, veselic, šager, odprtih zabav ... kjerkoli in kadarkoli poskrbimo za dobro in noro zabavo do jutranjih ur brez omejitev. Ester Mihalič KU ADN – info: 031 576 715; e-pošta: kuadnband@gmail.com; spletna stran: www.kuadn.com; Facebook: Skupina Ku Adn Konflikt je klic: odrini na globoko S. Mateja Kraševec, specialistka družinske in zakonske terapije iz Duhovnega izobraževalnega središča Tau na Sveti Gori, je v postnem predavanju spodbujala, naj odrinemo na globoko. Podrobno je predstavila dimenzije konflikta v partnerskemu odnosu in pokazala, kako ga konstruktivno reše- vati. Konflikt je nekaj, kar človeka presega in si ga ne želi, vendar do njega neizogibno pride. Vsak konflikt je priložnost za novo rast v partnerskemu odnosu. Intima, bližina prebuja rane in ustvarja napetost. Človek išče stik s seboj, zato je potrebno poiskati razlog, ki je privedel do konflikta. Konflikt je alarm, rdeča luč, ki opozori, da je potrebno pričeti iskati bolj globoko. Konflikt se prične z najbolj butastimi stvarmi, navidez nepomembnimi, vendar v trenutku življenjskega pomena. Moškemu je potrebno v konfliktu odvzeti krivdo, žena pa mora biti slišana in občutena. Partnerski odnos je kot pot izvoljenega ljudstva skozi puščavo. Tudi v partnerskemu odnosu je potrebna vera, da se ta morja odprejo. Če ni procesa rasti, neodrešene stvari, rane in travme padejo na otroke. Kajti otrok na najgloblji način odpira to, kar je v nas še neodrešenega. Zato je vzgoja težka, ker od starša zahteva nekaj novega. Nerešene stvari v partnerstvu slabijo moč starševstva. Zaradi velikega zanimanja sledi jeseni še eno predavanje. JBA 20 med ljudmi VELIKO DELA ZA RDEČI KRIŽ 15. marca so v Območnem združenju Rdečega križa Sežana (OZRK Sežana) izpeljali programsko volilno skupščino. Zastopniki krajevnih organizacij Rdečega križa, ki pokrivajo območje občin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina, in prostovoljci so ob visoki udeležbi pregledali delo in poslovanje v preteklem letu, izvolili nove organe in zastavili naloge za naprej. V preteklem letu, ki ga je zaznamovala gospodarska kriza, so bili najbolj dejavni na področju socialne dejavnosti. 545 ljudem v stiskah so razdelili za 39.552 EUR materialne pomoči v hrani in higienskih pripomočkih ter za 13.378 EUR finančnih pomoči. Ljudem so pomagali tudi z rabljeno obleko in obutvijo. Z RKS je na Debelem rtiču brezplačno letovalo 20 otrok in 6 starejših ljudi. Vrednost teh letovanj je znašala 7.070 EUR. Uspešno so izvajali programe za boljšo kakovost življenja starejših ljudi. Na območju Krasa in Brkinov deluje že 9 skupin starih ljudi za samopomoč (Dutovlje, Kreplje, Sežana, Divača, Štorje, Lokev, Povir in Hrpelje), ki so namenjene druženju starejših ljudi. Poleg vodenja skupin prostovoljke ob različnih priložnostih obiskujejo starejše in zanje pripravljajo srečanja. Zelo pomemben del dejavnosti Rdečega križa so naloge iz javnih pooblastil, ki jih je država zaupala tej organizaciji. Vsako leto OZRK na našem območju organizira tri večdnevne krvodajalske akcije. Ves čas pa z različnimi aktivnostmi, kot so predavanja in srečanja, pridobivajo nove mlade krvodajalce in spodbujajo ljudi k darovanju krvi. V letu 2009 je število naraslo na 1333. Na tečajih prve pomoči za voznike motornih vozil, podjetja in bolničarje so za nudenje prve pomoči usposobili 218 kandidatov. Že drugo leto zapovrstjo so v Povirju in Materiji organizirali preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Tudi v letu 2010 so v programu zajeli vsa področja dela. Zahvalili so se vsem marljivim prostovoljkam v krajevnih organizacijah in v dosedanjih organih združenja. Vodenje so že drugi mandat zaupali uspešni predsednici Saši Likavec Svetelšek. Tudi na mestu podpredsednice je ostala dr. Ljubislava Škibin. Desetčlanski območni odbor sestavljajo Zdenka Furlan, Ana Godnik, Stanka Cergonja, Sonja Prelec, Danila Sonja Peroci, Marija Godnič, Marija Turk, Marija Vidmar, Anica Ban in predstavnica Centra za socialno delo Sežana Ivanka Jemec Cossutta. Kot sekretarko so tudi za naprej imenovali Doro Sedmak. Rdeči križ Sežana 10 LET KROŽKA VEZILSTVA – tehnika rešelje Pred desetimi leti smo začele z našimi srečanji, čisto slučajno, da bi osvojile osnove rešeljeja. Le te smo kar hitro osvojile in seveda smo želele vedeti še več, in tako vztrajamo že deset let. V tem času se je zvrstilo že kar nekaj kandidatk – najvztrajnejše z desetletnim stažem smo Neža Ljubič, Milena Hrobat in Romana Dujmovič, ves čas pod vodstvom ge. Nadje Gomolj, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Na začetku so tečaj obiskovale gospe vse od Ilirske Bistrice do Pirana ter seveda domačinke. Kmalu nas je postalo preveč in ena skupina je začela z delom v Ankaranu. V Hrpeljah je bilo število kmalu spet preveliko, zato smo nadaljevale v dveh skupinah, in tako je ostalo vse do danes. Ves čas nam druženje omogoča naša občina, saj nam nudi ogrevane in razsvetljene prostore, za kar se ji zahvaljujemo. V teh letih je nastalo veliko izdelkov, ki krasijo naše domove ter marsikatero cerkev in mrliško vežico. Zato smo se odločile, da ob našem jubileju pripravimo razstavo. Kot se za razstavo spodobi, je bila potrebna otvoritev. Da nam je to uspelo, se zahvaljujemo vsem, ki so nam večer popestrili z obiskom, ter soustvarjalcem programa: ge. Ester Mihalič ge. Branki Ivančič, kvartetu v sestavi Urban Filipovič, Aljoša Mihelj, Jakob Gustinčič in Grega Maletič ter harmonikašem Miku in Manuelu Zdravkoviču in Patriku Rijavcu. Na koncu pa nas je prijetno presenetil še župan Zvonko Benčič Midre z rožico za vsako udeleženko tečaja. Tako je minilo naših prvih deset let – sklenile pa smo, da z delom nadaljujemo. Romana Dujmovič 21 med ljudmi Ko nežnost zdravi ali dva obraza ženske PRIJAVNICA NA ŠTIRIURNO DELAVNICO Z ROŽANO GRDINA Gostja petega srečanja Študijskega krožka »Spoznaj se« v Knjižnici Kozina je bila Rožana Grdina, svetovalka iz smeri psihosinteze in strokovni vodja Akademije za psihosintezo. Gostja je članica Italijanskega združenja za terapevtsko psihosintezo v Firencah, kjer se je štiri leta izobraževala pod mentorstvom Piera Feruccija. Avtorica mnogih člankov, vodja delavnic in predavateljica je omenila, da današnji položaj ženske v svetu resda napeljuje na enakopravnost, vendar je stvarnost drugačna od prikazane. V primežu nasilja, vojn, revščine, zlorabe, tradicije ali dobička je ženskam še vedno onemogočena tako evolutivna enakopravnost kot enakovredno izražanje. Ženska je, enako kot moški, občutljiva, ranljiva, mnogokrat nemočna. Vendar pa je ravno ta različnost med moškim in žensko dragocena, ker lahko ustvarja novo življenje, ki je lahko ljubeče, nežno in nenasilno – kot način zdrave evolucije. Pravi, da vsi ljudje hrepenimo po življenju, vrednem Življenja. Za premik stereotipov v pravo smer je potrebno jasno, čisto, iskreno delovanje, ki ga spremljajo pogum, sočutje, spoštovanje, odgovornost in ljubezen. Ženske so na potovanju izgubile zaupanje vase, vendar je to potrebno pri ustvarjanju novih korakov, da človek lahko raste. Patricija Dodič »KO NEŽNOST ZDRAVI« (JESEN 2010) Predavanje s plesom nas bo popeljalo v svet ženske kot posameznice in svet ženske kot dela družbe. Nežnost in moč sta dva obraza ženske, dva izraza, dva arhetipa, ki prebivata v njej. Obe energiji hrepenita in težita k skupnemu plesu. In ko se ta ples zgodi, pravi Rožana, je ženska prisotna tukaj in zdaj, v objemu sebe, drugih in Življenja. Delavnica je namenjena ženskam. Cena štiriurne delavnice je 30 EUR. Število udeleženk je omejeno. Delavnica bo potekala na Kozini (kraj in čas bo po dogovoru sporočen pravočasno). Vabljene! Prijavite se lahko pri Patriciji v Knjižnici Kozina – osebno ali na tel. št. 05 / 680 30 27. PRIJAVNICA NA DVOURNO DELAVNICO ČUTEČEGA PLESA Z JOSIPO PREBEG (JESEN 2010) Zaupanje in predanost se rodita v telesu. Ko nas preplavita, odmevata v svet in privlačita osebe, vredne zaupanja. Skupaj z drugimi lahko ustvarjamo v predanosti in zaupanju, v vsej svoji veličini, pravi Josipa. Med gibanjem in evolutivnimi fazami obstaja zelo ozka povezava, ki odpira krasne možnosti osebnega razvoja. Delavnica je namenjena čisto vsakemu, ki ga tovrsten osebni razvoj zanima. Število udeležencev je omejeno, delavnica bo potekala na Kozini (kraj in čas bo po dogovoru sporočen pravočasno). Vabljeni! Prijavite se lahko pri Patriciji v Knjižnici Kozina – osebno ali na tel. št. 05 / 680 30 27. Življenje skozi medkulturni dialog V Sloveniji živi več kot petsto tisoč ljudi, ki se opredeljujejo kot Slovenci, je povedala na sredinem predavanju v Knjižnici Kozina Marijanca Ajša Vižintin, asistentka za slovenski jezik na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, bivša knjižničarka na OŠ DBB Hrpelje. Medtem ko je bila naša država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja država izseljevanja, je dandanes vse bolj država priseljevanja. Gostja Mirjam Milharčič Hladnik, raziskovalka na Inštitutu za izseljeništvo pri SAZU v Ljubljani in docentka na Univerzi v Ljubljani in Novi Gorici, je zatrdila, da je sedanja strateška usmeritev Evropske Unije ravno priseljevanje kot socialni kapital. Ali nas motijo, se sprašuje. Mogoče, a jih potrebujemo. Prihaja do pojava asimilacije, kjer se priseljena oseba zlije z okoljem, v katerega je prišla. In prihaja do pojava integracije, ko gre za proces, ki zahteva medsebojno prilagajanje priseljencev in sprejemne družbe. Čeprav je leto 2010 leto socialne izključitve in ogroženosti, si priseljenci takšnih življenjskih okoliščin, kakršne jim trenutno današnja država nudi, ne zaslužijo, se obe strinjata. Družbeni sistem naj bi deloval kot povezan in notranje koheziven sistem, vendar je v stvarnem življenju vse prej kot tako. Vižintinova se je v zadnjih letih posebej soočala z izzivi čim bolj uspešnega vključevanja otrok priseljencev v slovenski šolski in družbeni sistem. Z vprašanji o poučevanju slovenščine kot drugega jezika, pravici do maternega jezika in sobivanja s priseljenci se ukvarja na doktorskem študiju, obenem pa o tematiki priseljencev objavlja strokovne članke in predava na posvetih, kongresih in simpozijih. Hladnikova si je študijske izkušnje v sociologiji vzgoje in ženskih študijah štiri leta pridobivala v New Yorku in raziskovala vlogo ženske v ohranjanju kulturne dediščine med slovenskimi migranti v ZDA. Patricija Dodič 22 TRETJEŠOLCI so ob obisku Knjižnice Kozina dobili posebno nalogo: napisati seznam knjig, ki so jim bile všeč in bi jih priporočili v branje sošolcem ali mlajšim bralcem. Ob navedbi knjige so lahko napisali, zakaj jim je bila všeč. Priporočene knjige so (seznam je dobesedno prepisan iz listov in ni bil lektoriran – malce za šalo, malce zares): • Princesa Katja in srebrni poni (Najbolj mi je bilo ko je princesa Katja dobila svojega srebrnega ponija in je bila srečna.) • Pika Nogavička (Najbolj mi je bilo všeč, ko so bili detektivi.) • Šivilja in škarjice (Najbolj všeč mi je bilo, ko je šivilja rekla, naj škarjice sešijejo srajčico) • Sneguljčica (Je najljubša pravljica ker jo princ poljubi in Sneguljčica oživi.) • Anica in zajček, 3x (Ko je dobila zajčka. Ker pripoveduje o zajčku, ki mi je všeč. Ker je v knjigi zajček.) • Anica in velika skrivnost (Ker je pomagala revnim.) • Anica in grozovitež (Ker mi je všeč.) • Lov na pošasti (Ker je razburljivo.) • Tacamuca (Najlupše je bilo ki je povedal lisica da bo prišla drugi teden bo prišla nejgova sestrična). • Tintin in samorogova skrivnost (Ker je pustolovska knjiga.) • Živali (Ker me zanimajo.) • Franček: kolesarska čelada (Ko je medved Frančku posodil čelado.) • Čarovnica Vilma (Ker je smešna.) • Čarovnica Zofka (Ker je zelo smešna.) • Čarovnica Lili in Leonov rojstni dan (Ker je bila smešna.) • Slonček Dumbo (Ko je začel letet.) • Srček na dlani (Ker je lepa.) • Klementina, oranžna vila (Ker je vila.) med ljudmi V SPOMIN ANTON SOSIČ (1923–2010) po domače Toni Lekanov iz Slop Veliki možje ne rabijo veliko besed. S svojim življenjem in dejanji povedo, kdo so. In Toni Lekanov je bil za Slope velik mož. Bil je človek z veliko začetnico, človek, ki se meri po dejanjih. Rodil se je leta 1923 v kmečki družini štirih otrok. Ostali so se razkropili po svetu, njemu pa sta bila kmečki stan in rodna gruda pisana na kožo. Njegova mlada leta je zaznamovala vojna. Že kot mladenič je služil v italijanski vojski v Rimu. Med drugo svetovno vojno je bil v partizanih, kjer so ga zajeli Nemci in internirali v Avstrijo, v taborišče pri Gradcu. Po vojni se je vrnil domov, kjer si je ustvaril družino in nadaljeval delo na kmetiji. Toni je bil klen mož, s pokončno držo. Bil je podjeten človek, vedno korak pred drugimi s svojimi idejami in dejanji. Bil je furman, vozil je mleko, drva, postavljal elektriko po karavlah. Imel je prvo mlatilnico in mlatil po okoliških vaseh. Imel je drobilec in drobil kamenje vse naokrog. Prvi v vasi je nabavil traktor, kombanj … in še bi se našlo, kaj vse je Toni počel, za svoj napredek in zagotovitev boljšega in lepšega življenja svoji družini in prihodnjim rodovom. Toni si je zaslužil veliko spoštovanje številnih ljudi in prijateljev, ki so ga poznali daleč naokrog, saj je ob svojem napredku poskrbel tudi za napredek vaške in širše lokalne skupnosti. Živel je v času, ko se je v vas napeljevala sodobna infrastruktura: elektrika, telefon, javna razsvetljava, asfalt … Toni je bil pri vseh teh pridobitvah vedno aktiven, več let tudi kot prvi mož vasi, kot vaški župan. Bil je steber Slop. Tudi po njegovi zaslugi so Slope dobile prvo asfaltirano cesto v Brkinih, leta 1972, kar je bilo za tedanje razmere velika pridobitev in napredek. Da pa se njegova dejanja in spoštovanje niso končala samo v vasi, priča tudi prestižna nagrada »Častnega občana Občine Sežana«, ki mu jo je za vse zasluge in prizadevanja v lokalni skupnosti leta 1972 podelila takratna skupna Občina Sežana. Toni je bil mož starega kova, bil je »mož beseda«. Mož, katerega beseda in stisk roke sta veljali več, kot danes pribita črka na papirju. Le s takšnimi dejanji si človek zasluži tako veliko spoštovanje, kot ga je Toni užival vse do zadnjega. Prijatelji so ga vedno radi in z veseljem sprejeli medse, v svojo družbo, kot razumnega sogovornika. Vse do zadnjega je Toni z njimi rad nazdravil. Vesel je bil vsakega povabila in se je vedno rad pridružil, če se je v vasi kaj zanimivega dogajalo, saj je v njem še vedno tlela tista mladostniška iskrica, da gre vas naprej, da se razvija, da živi … Ljubil je življenje in to je izkazoval do zadnjega. Toni je s svojo pokončno držo, borbenostjo in iskrivim duhom vtisnil pečat v vse nas. Sloparci se mu iskreno zahvaljujemo za vse prispevke, delo in trud, ki ga je vložil v rojstno vas. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. V življenju je preložil veliko kamenja in skal, zato naj bo njegova poslednja pot lahka, naj počiva v miru. Naš praznik 8. marec – članice Sindikata železniškega prometa Slovenije na skupnem srečanju in ogledu Brkinov Že deveto leto zapored smo se za naš praznik 8. marec dobile članice Sindikata železniškega prometa Slovenije (SŽPS) iz cele Slovenije, da kakšno rečemo in tudi vidimo, če smo se slučajno kaj spremenile. Ker so naša srečanja postala že tradicionalna, se vsako leto dobimo na drugem koncu Slovenije. Letos smo bile na vrsti članice OO Sežana. Odločila sem se, da kot organizatorka srečanja našim dekletom iz drugih območij Slovenije, pa tudi nekaterim fantom (samo ti- sti s privilegijem), pokažem lepote naših Brkinov. Tako se nas je 53 žensk zbralo v Divači na železniški postaji (kje pa drugje), nakar smo se z avtobusom odpravile proti Matavunu in Zavrhku – skratka po »brkinski magistrali«. Malce ovinkasta, a zelo lepa je ta cesta, pa tudi narava se je začela že malo prebujati. Kmalu smo prispele na Tatre, kjer sta nas pričakala prijazni Roman in njegova mama Darinka z Ekološke kmetije Mahne. Roman nam je predstavil kmetijo in delo na njej, nato pa smo se sprehodili skozi hlev. Po ogledu kmetije nas je Roman prijazno povabil v sosednji prostor, kjer so nam pripravili degustacijo s štirimi vrstami sira, zraven pa še dodali domači kruh in nekaj pijače. Seveda smo bile z vsem zelo zadovoljne, nekatere so obiskale tudi njihovo trgovinico in si nakupile nekaj sira za domov. Vse nas je presenetil sneg, tako da sem svojim kolegicam v šali dejala, da nam manjka samo še malo burje, pa bi imele prav vse, kar ti lahko Brkini ponudijo. Ko smo zaključile z obiskom na Tatrah, smo pot z avtobusom nadaljevale do Slivja, kjer nas je pričakal Franc Malečkar in nas odpeljal v cerkev, povedal nekaj besed o freskah v cerkvi, nato pa smo odšli na ogled jame Dimnice. Večina kolegic sploh ni vedela, kako lepo jamo imamo v naši bližini. Po končanem ogledu smo bile skoraj že lačne, zato smo se odpravile do bližnje Markovščine, kjer nas je pričakalo prijazno osebje Gostilne Baša. Tam smo si že pred tem organizirali večerjo in po večerji žur. Na žuru pa ne gre brez Navihanih lisjakov. Ko smo se malo okrepčale in pogrele, se je začel pravi železniški žur, ki je trajal do poznih večernih ur. V svojem imenu in v imenu članic SŽPS bi se želela še enkrat zahvaliti Ekološki kmetiji Mahne, g. Malečkarju, osebju Gostilne Baša, Aniti Resinovič s.p. in pa fantastičnim Navihanim lisjakom, ki so pripomogli k našem dobrem počutju. Vera Opatič, SŽPS 23 med ljudmi OHRANIMO KOSTANJEVE GOZDOVE Tanin – kemična industrija d.d. Sevnica želi predstaviti lastnikom kostanjevih gozdov svojo dejavnost, predvsem pa problematiko bolezni kostanja in možnosti zdravljenja. TANIN d.d. je tovarna z več kot 85-letno zgodovino. Že iz imena je mogoče razbrati, da proizvajamo taninske ekstrakte, in to predvsem iz kostanjevega lesa. Prav zato nam ne more biti vseeno, kaj se v zadnjih letih dogaja s kostanjevimi gozdovi. Napadata jih dve bolezni, in sicer črnilovka in kostanjev rak, ki neusmiljeno redčita že tako osiromašene gozdove. Marsikdo o potrebnih ukrepih ne ve veliko, zato bi vam radi pri tem pomagali. Gozdarski strokovnjaki za uspešno omejevanje bolezni kostanjevega raka priporočajo, da se vsa drevesa, ki niso uspela dokončno premagati bolezni, čim prej odstranijo iz gozda. Oceno prizadetosti poda revirni gozdar. Do sedaj verjetno niste vedeli, kaj bi s kostanjevim lesom, saj za kurjavo ni primeren, ker je nizkokaloričen in povzroča škodo na dimnikih. V naši proizvodnji je uporaben tudi tak les. S posekom bolnega drevesa boste torej dosegli dvojni učinek – pozdravili boste vaš kostanjev gozd in ga ohranili za vaše naslednike, po drugi strani pa boste s prodajo lesa tudi zaslužili. Ne bo odveč, če povemo, da iz panja posekanega bolnega drevesa požene več zdravih poganjkov, ki so potencialno uporabni za elektro in PTT drogove, za kole v sadovnjakih in vinogradih, za že omenjeni tanin, ne smemo pa pozabiti tudi na cvetenje in čebele ter na plodove, ki nas razveseljujejo v jeseni. Tanin Sevnica bo od vas odkupil les dolžine 2–5,5 m, na najtanjšem delu mora imeti premer vsaj 10 cm, edini pogoj je, da les ni gnil, kar pa je zelo redek pojav. Poleg lesa za tanin kupujemo tudi kostanjev žagarski les in les hrasta doba, prav tako za razrez. Na vašo željo izvršimo tudi posek. OBVESTILO Ker smo edino podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja s predelavo lesa domačega kostanja, vam nudimo odkup taninskega lesa kostanja in odkup kostanjeve hlodovine. Možen je odkup lesa na kamionski cesti, če posek in spravilo lesa opravite sami, ali pa je možen odkup lesa na panju, če posek in spravilo lesa opravijo naši pooblaščeni kooperanti (izkušeni gozdni delavci). Vi pa si boste mogoče vzeli čas in si ogledali vaš gozd, v katerem se je med tem časom zagotovo že posušilo kakšno kostanjevo drevo, ki smo ga pripravljeni odkupiti po naslednjih cenah: Za taninski les je izhodiščna cena 27,00 EUR/tono na kamionski cesti. Biti mora dolg od 2–5,5 m, ne sme biti gnil, najmanjši premer 10 cm. Les je lahko suh ali napaden od raka. Če je les suh, se vzame vzorec vlage in se temu primerno dvigne cena nad izhodiščno ceno (27–32 EUR/t). Tehnični led smo razdelili na 3 klase. In sicer: 1. klasa = 80,00 EUR/m3 2. klasa = 60,00 EUR/m3 3. klasa = 50,00 EUR/m3 Rok plačila pa je za vse enoten: 30 dni. Če ste zainteresirani za prodajo takega lesa, nas, prosimo, pokličite na telefonsko št. 07 / 81 64 412 ali mobitel 041 745 361 (Jože Hribar) in se bomo o vsem dodatno pogovorili. Nudimo vam tudi odkup ostalih vrst listavcev za predelavo. Gole trde listavce (OTL) plačamo 30 EUR/t fco k.c. Gole mehke listavce (OML) plačamo 25 EUR/t fco k.c. Les ne sme biti gnil, dolžine 2–5,5 m, najmanjši premer 10 cm. Jože Hribar – referent za nabavo lesa Tanin Sevnica d.d. Hermanova cesta 1, 6290 Sevnica Tel. centrala: 07 / 81 64 400 Tel. direktna: 07 / 81 64 412 GSM: 041 745 361 Faks: 07 / 81 64 445 e-mail: joze.hribar@tanin.si www.tanin.si Internetna prodaja vin moje-vino.si Storitev moje-vino.si vsem vinarjem omogoča internetno promocijo in prodajo vin. Poleg infrastrukture spletne trgovine nudi celovit informacijski sistem, namenjen kontaktu s kupci. Predstavlja medij za direkten stik s končnim potrošnikom in s tem podaljšano roko direktne prodaje. Gospodarska kriza in novi zakoni močno vplivajo na prodajo vin. Kljub vrhunskemu pridelku in nizkim cenam prodaja pada. Iskati je potrebno vedno nove prodajne poti in promocijske kanale. Spletno mesto www.moje-vino.si je prijazno za nakupovanje ter poleg izčrpnih opisov vin in vinarjev kupcem ponuja številne možnosti komunikacije ter jih s tem motivira h kontaktu in nakupu. Poleg direktnega naročanja portal omogoča tudi funkcije hitrega sporočanja, preusmeritve na zunanje elektronske naslove in pregled podrobnih napotkov za fizični obisk vsakega vinarja. Storitev vinarjem nudi mnoge ugodnosti in razbremenitve. Vinarjem ni 24 potrebno skrbeti za pojavnost na spletu, komunikacijo s potencialnimi kupci, izvedbo prodajnih postopkov, organizacijo transporta prodanega blaga in pridobitve plačila kupca. Storitev aktivno promovira portal in skrbi za oglaševanje v različnih medijih. Vinarjem nudi dosegljivost njihovih ponudb 24 ur dnevno in 7 dni v tednu kupcem iz celotne Slovenije, obmejnih dežel in drugih krajev sveta. Vsebina portala je prevedena v več svetovnih jezikov. Vinarji se lahko posvetijo svojemu delu. Ob prejemu naročil so o tem obveščeni z SMS obvestili na GSM mobilne telefone. Naročila lahko potem obdelujejo ob najprimernejšem času. Posredujejo se jim vsi podatki o naročnikih in naročenem blagu. Po potrebi lahko z enim klikom komunicirajo s kupcem in mu nudijo dodatne informacije. Predstavljena storitev nadgrajuje prodajne aktivnosti vsakega vinarja, mu olajša delo ter ga zbliža z obstoječimi in novimi kupci. M.I. med ljudmi Zdravila imajo poleg dobrih lastnosti tudi slabe. Med slabe lastnosti, ki jih ponavadi strokovnjaki ne omenjamo, je počasna naravna razgradnja in z njo povezana potencialna škodljivost za okolje. Ljudje pa smo sami odgovorni za kopičenje in odlaganje neporabljenih, odpadnih zdravil. Zdravila ne sodijo med običajne gospodinjske odpadke, in tako kot ločeno zbiramo papir, pločevinke, baterije, plastično embalažo, steklo, les, železo, organske odpadke itd., moramo ločeno zbirati tudi zdravila. Že majhna količina nepravilno odvrženih in uničenih odpadnih zdravil lahko povzroči veliko škodo naravi. Del narave smo tudi mi in tega se zelo dobro zavedamo. Zdravila, ki jih hranite doma, občasno preglejte. Tista, ki jim je potekel rok uporabe oziroma jih ne uporabljate več, prinesite v Lekarno Hrpelje, kjer od 1. 1. 2010 poteka zbiranje odpadnih zdravil. Odpadna zdravila, ki so zaprta v originalni, ne- ODPADNA ZDRAVILA poškodovani in čisti embalaži, prinesite v Lekarno Hrpelje. Lahko odstranite embalažo, ponavadi papirnato, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom, ter jo zavržete v zabojnik za zbiranje papirja. Skladno z uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lahko neuporabna zdravila oddate tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah. Zdravilom, ki zapustijo lekarno, se izgubi t. i. sledljivost in za taka zdravila lekarna ne more več zagotavljati kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Zato vrnjenih zdravil nikoli ne izdajamo drugemu pacientu. Zaradi varnosti obiskovalcev in zaposlenih v lekarni ter zaradi varovanja okolja ne sprejemamo injekcij in drugih ostrih predmetov, medicinsko-tehničnih pripomočkov ter kemikalij. Zbrana odpadna zdravila bodo poslana na sežig, kjer pri temperaturi nad 850 °C poteka po- polna oksidacija vseh organskih spojin. Ob tem se tvorijo ogljikov dioksid, voda, pepel in pa vrsta plinov, ki jih prestrežejo ustrezni zračni filtri. Morda tako uničevanje odpadnih zdravil ni idealno, a je zaenkrat najučinkovitejša metoda odstranjevanja okolju nevarnih snovi. Da bo ta doprinos k onesnaževanju čim manjši, pa moramo poskrbeti sami. Če redno obiskujete zdravnika, naredite pred vsakim obiskom inventuro zdravil, ki jih imate doma. Tako vam bo osebni zdravnik predpisal samo potrebno količino zdravil. Enako velja za zdravila za samozdravljenje ali zdravila, ki so v prosti prodaji. Ob sezonskih obolenjih ali bolezenskih stanjih, ko zdravnik ni potreben, preglejte zdravila v »domači lekarni« in vprašajte magistra farmacije o smotrnosti uporabe le-teh. Naj bo to eden od kamenčkov v mozaiku, ki mu pravimo skrb za okolje. Vaš lekarnar, Andrej Fister Pravljična ura pod starim drevesom (Knjižnica Kozina) Ja, bilo bi lepo, če bi pravljično urico res lahko poslušali tam, kjer se pravljična zgodba dogaja. Pa je vsaj zaenkrat še nekoliko premrzlo, da bi bilo uresničljivo. Otroci so 17. marca poslušali pravljično urico o starem drevesu. Da se dreves ne seka kar tako v »tri dni«, samo zato ker so stara in betežna, znajo povedati profesor sovak, zajčja družinica, detel, nekaj vreščečih papig, golob pismonoša, ostareli jazbec in še kdo, ki v/ob/na drevesu prebiva. Da so tudi živalice še kako premetene, nakaže pravljica z vrhuncem, ko le-te opazijo, da gozdarji najprej na drevo narišejo bel križ, kar pomeni, da bodo Utrinek z ustvarjalnih delavnic na Kozini v marcu. drevo odžagali. Seveda, ti gozdarji pojma nimajo, da tako uničijo ne samo drevo, ampak domove tega in onega živalskega prebivalca, ki nima potem kam oditi, saj ravno takih dreves ni veliko. Če pa so, v njih prebivajo drugi stanovalci. Nakar se živali odločijo, da ljudi uženejo, in zato tam, kjer je narisan križ, žolna izdolbe luknjico, čeznjo zgradijo ptičjo hišico, vanjo položijo papige in ravno takrat, ko se zmedena gozdarja sprašujeta, če pa vendarle le nista označila tudi to drevo, prikuka iz hišice nova papigasta družinica. Vreščeča, seveda. Konec je tudi v tej pravljici srečen (saj jim knjižničarka najbrž česa žalostnega niti ne bi pripovedovala, ker žalosti je že tako preveč naokrog). Ob pravljici so otroci poslušali pesmice o živalih in skupaj zapeli, hkrati pa reševali križanko o vrstah dreves. Otroci, vabljeni k naslednji pravljični urici 21. aprila, ko bodo nastopili učenci OŠ Divače z Zgodbico o Šušku (mentorici Maja Škamperle in Monika Rebec). Naj opozorim le, da je v letu 2010 pravljica ob 17.30 in ne ob 17.00, kot je bila poprej. Vabljeni! Patricija Dodič 25 med ljudmi Napisali otroci 3. razredov OŠ DBB Hrpelje na plakat v Knjižnici Kozina. Tisti pogumnejši so se še podpisali, za druge pa lahko le ugibamo … · sem pri noni. (Tanja) · sem z družino. (Veronika) · se lahko smejem. (Ana) · se igram s pasjim mladičkom. (Ema) · sem pri skavtih ali v knjižnici. (Neža) · sem s Patro. (Lana) · se igram z balonom. (Sara) · je rojstni dan. (Enrik, Ramiz) SREČEN SEM, KO … · · · · · · · · · · · · imam rojstni dan. (Nik) sem dobil psa. sem dobil sestro. grem na morje. grem na sprehod. se mi Kiara smeje. sem dobila motor. dobim zajčka. imam knjige v rokah. grem k nonotu in noni v Italijo. sem dobila flavto. grem v knjižnico. · · · · · · · · · · sem s starši. je tati doma. igram nogomet. grem na morje. sem z družino in se ne kregam. berem različne knjige. bordam. grem z družino na počitnice. učiteljica ne sitnari. igram igre na računalniku. Polovica učencev na tekmovanju Ambicioznost je značilnost vsakega uspešnega posameznika, je temelj vsakega učenjaka, je pogoj za uspeh. V največji meri je intenzivnost želje po uspehu tisti dejavnik, ki loči superiornega glasbenika od amaterja. Po mojem mnenju je vsak, ki se udeleži regijskega, državnega ali mednarodnega tekmovanja, že na pol profesionalec – vsaj za obdobje priprav. V izjemno veselje in v ponos mi je ugotovitev, da je od vseh mojih učencev, ki se učijo igranja na trobila, polovica takšnih, ki so se udeležili vseh treh oblik tekmovanja. Na regijskem tekmovanju v Idriji 9. februarja letos je kvartet rogov v sestavi Urban Filipovič, Aljoša Mihelj, Jakob Gustinčič in Grega Maletič dosegel zlato priznanje v kategoriji komornih skupin. Kot posamezniki pa so se mednarodnega tekmovanja v Štanjelu udeležili trobentača Jaka Sila in Blaž Pek ter Patrik Rijavec na baritonski tubi. Vsi trije so prejeli bronasto priznanje kljub »močni« konkurenci, saj je poleg Slovenije sodelovalo še šest držav. Mednarodnega tekmovanja se je udeležil tudi kvartet rogov in si priigral bronasto priznanje. Za piko na i pa si je 16. marca kvartet rogov priboril še bronasto priznanje na državnem tekmovanju v Žalcu. Naj še omenim, da je Blaž Pek uspešno opravil sprejemni preizkus na Glasbeni gimnaziji v Ljubljani in mu seveda želimo čim uspešnejšo glasbeno pot. Zavedam se, da je takšna »paleta« priznanj neponovljiva, pa vendar se že veselim naslednjega tekmovanja, saj imam pri začetnikih zopet ambiciozne, uspeha željne »muzikante«. Peter Pačnik, prof. trobil in akademski glasbenik 39. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije ČESTITKE SANDRI RIJAVEC ZA ZLATO PRIZNANJE! V ponedeljek, 15. marca, je v Velenju potekalo 39. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki se ga je udeležila tudi Sandra Rijavec, učenka saksofona iz razreda prof. Gianfranca Stancicha, ki poučuje na podružnici v Hrpeljah. Tekmovala je v kategoriji 1. a, na klavirju pa jo je spremljala prof. Vilma Padovan. Med 21 najboljšimi saksofonisti iz vse Slovenije je dosegla zavidljivih 97 točk in s tem zlato priznanje ter tretjo nagrado. Za takšen uspeh je bilo potrebno veliko ur vaj, seminarjev, vztrajnega dela in, kar je najpomembnejše, podpora staršev. Tudi mednarodno tekmovanje Saksistra, kjer je tekmovala v višji kategoriji, je pripomoglo k temu izjemnemu uspehu. Še enkrat ji čestitamo ter ji želimo še veliko takšnih in še boljših dosežkov! Prof. Gianfranco Stancich V petek, 26. marca, je ZVEZA PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL organizirala koncert nagrajencev. Slavnostni koncert se je odvijal na DVORCU ZEMONO, z nastopom najboljših Primorcev, med katere štejemo tudi mlado saksofonistko SANDRO RIJAVEC iz Glasbene šole Sežana. Nagrajenci so se predstavili, na koncu pa so se posladkali z veliko torto, ki so jo slavnostno in ponosno razrezali. To so si z delom, potrpežljivostjo, vajami, nastopi in odličnimi rezultati tudi zaslužili. Zagotovo je bil to večer, ki ga ne bodo nikoli pozabili, in potihem upajo, da bi se še ponovil! ČESTITAMO! 26 med ljudmi čestitke našim godbenikom za odlične uspehe Veliko članov Brkinske godbe 2000 se je udeležilo tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG, ki ga organizirajo Zveza slovenskih glasbenih šol, Glasbena šola Celje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Glasbena šola Risto Savin Žalec in Srednja baletna in glasbena šola Maribor. Dosegli so več kot zadovoljive uspehe. Najbolj uspešni tekmovalci so se z regijskega tekmovanja, ki je potekalo od 9. do 19. februarja po različnih krajih v Sloveniji, uvrstili na državno tekmovanje. To je potekalo od 15. do 21. marca, prav tako v raznih krajih v Sloveniji. 31. marca in 1. aprila bosta sledila še koncerta prvonagrajencev – eden v Ljubljani in drugi v Mariboru. Tekmovanje poteka v različnih starostnih kategorijah. Člani BG 2000 so tekmovali v kategorijah solistov: 1. a, 1. b, 1. c, 2. b in 1. kategoriji komorne zasedbe s trobili, kjer je bila povprečna starost udeležencev tekmovanja 15 let. Sandra Rijavec (saksofon, mentor Gianfranco Stancich) je v kategoriji 1. a dosegla 97,67 točke, kar je zadostovalo za zlato plaketo in skupno 3. mesto, za kar je prejela 3. nagrado. Tilen Gerlica (klari- net, mentor Tomaž Škamperle) je prav tako dosegel visoko število točk: kar 96. Jerneja Škrlj (klarinet, mentor Tomaž Škamperle) je dosegla 85,33 točke. Kvartet rogov (mentor Peter Pačnik) je v svoji kategoriji dosegel 95,50 točke in zlato priznanje. Ti rezultati pa niso vse, kar so naši godbeniki lahko pokazali. Uspešno so se odrezali tudi na državnem tekmovanju. Tako si je Tilen Gerlica s 87,33 točke priigral bronasto plaketo, Sandra Rijavec s 97 točkami zlato plaketo in 3. nagrado, Matija Marion (mentor Dejan Prešiček) pa z 90 točkami srebrno plaketo in tudi posebno nagrado za najboljše izvedeno obvezno skladbo. Tudi rogisti Jakob Gustinčič, Urban Filipovič, Aljoša Mihelj in Grega Maletić so se odlično odrezali in z 88,67 točke osvojili bronasto plaketo. Vsem tekmovalcem čestitamo za uspešne rezultate in jim želimo tudi v prihodnje veliko sreče. Erina Borovič KAR NE GRE BREZ NAJBOLJŠIH REZULTATOV La Saxtique Quartet je kvartet saksofonov, ki deluje pod okriljem Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Že dobri dve leti deluje v okviru pouka komorne igre pod mentorstvom profesorja Dejana Prešička. V sklopu šole nastopa na raznih svečanih odprtjih in protokolarnih prireditvah. V kvartetu zbrani dijaki Matic Fortuna, Matija Marion (član Brkinske godbe 2000), Štefan Starc in Kristina Seražin, so kot posamezniki večkratni dobitniki priznanj in nagrad na raznih tekmovanjih. Leta 2009 so na državnem tekmovanju komornih skupin v Žalcu prejeli zlato plaketo, 1. nagrado in posebno nagrado za doseženih absolutnih 100 točk. Sodelovali so na prvem mednarodnem festivalu Logatec 4Saxess 2008, festivalu Carnium 2008 in v oddaji Pod klobukom ter imeli več samostojnih koncertov po Sloveniji. Prav tako so sodelovali tudi z mladinskim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Udeležujejo se najrazličnejših seminarjev pri priznanih profesorjih, kot so Matjaž Drevenšek (Slovenija), Jean-Denis Michat (Francija), Oto Vrhovnik (Slovenija) in Daniel Gauthier (Nemčija). Ravno zaradi uspehov, ki jih dosegajo, in ker toliko sodelujejo na najrazličnejših prireditvah, koncertih in tekmovanjih po Sloveniji in izven nje, so člani kvarteta prejeli posebno priznanje Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana (po novem Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana), in sicer Škerjančevo priznanje, ki ga šola podeljuje le najbolj uspešnim dijakom. Erina Borovič »METULJČKI« NA SPREHODU V prvih pomladnih dneh nas je toplo sonce zvabilo iz igralnice v bližnji gozdiček. Naši malčki so budno opazovali in se razveselili vsake cvetice, ki so jo opazili. Še posebej so uživali na travniku, kjer je bilo res veliko žafranov. Ob poti smo opazili še zvončke in trobentice, srečali smo prvega letošnjega metuljčka cekinčka. Otroci so kar tekmovali, kdo bo prvi opazil cvetico ali drobno žuželko. V naravi, ob neposrednem opazovanju, so otroci osvojili kar nekaj novih besed, ki si jih bodo gotovo zapomnili, ker bomo spremembe v naravi še opazovali. S skupnimi močmi smo nabrali lep pomladni šopek.Tudi kosilo je bolj teknilo, saj smo mizo okrasili s šopkom! Za konec pa samo še topel nasvet za starše: preživite prosti čas s svojimi malčki v naravi, saj je narava najboljša učiteljica. Zorica Korošec 27 med ljudmi / mladarije ZELENI DAN V VRTCU MATERIJA Prihod pomladi smo v vrtcu Materija pozdravili z »zelenim dnevom,« saj se prav te dni narava že ogrinja v nežno zeleno barvo. Vsak od nas je imel na sebi nekaj zelenega, ta barva pa je bila tudi vodilna nit vseh dejavnosti. Zaplesali smo pomladni ples, naslikali zelen travnik, odpravili pa smo se tudi na bližnji travnik, kjer smo iskali zelene rastline. Seveda nismo spregledali zelenega regrata, ki smo ga tudi nabrali, v vrtcu očistili in pripravili. Ker pa zdrava prehrana ni vedno zgodba o uspehu, smo regrat poskusili le trije medvedki. V mesecu marcu sta bila kar dva praznika posvečena ženam in mamam, zato smo našim mamicam izdelali rožice, ki bodo cvetele večno, na sredino vsake rožice pa smo nalepili nalepko z našo fotografijo, ki so jo izdelali v tiskarni Vertis. Ti sosedje nas res nikoli ne pustijo na cedilu. Lep pozdrav, Medvedki, Iris in Tanja Foto: arhiv vrtca Cvekarije Smučanje Na naši šoli je veliko dobrih smučarjev. Med njimi smo bili nekateri tudi izbrani, da zastopamo šolo na medšolskem tekmovanju v veleslalomu. Z učiteljem športne vzgoje smo se konec januarja odpravili na Javornik. Že zgodaj zjutraj smo se še zaspani in opremljeni z smučarsko opremo zbrali pred šolo. Pot do smučišča je bila kratka, a zelo zasnežena, prava zimska idila. Ko smo prispeli, smo dobili štartne številke in preizkusili smučišče. Ker sem bila že enajsta na vrsti, sem se hitro ogrela. Proga mi je bila še kar všeč. Smučišče je bilo sicer majhno, a smo vseeno uživali. Ko smo tekmovanje zaključili, smo veselo smučali naprej. Čeprav smo bili prvič, si želimo, da bi drugo leto šli spet. Vsi smo se potrudili, a žal nismo dobili medalje. Vseeno smo bili dobri in bilo je super! Meta M. B., 7. a 2. Inco delavnice – spet inovativne in zabavne V petek, 19. marca, smo že vsi z veseljem pričakovali inovativne delavnice. Te delavnice so še posebej zanimive zato, ker se na njih marsikaj naučimo z igro, ustvarjanjem in izleti. Na prejšnjem srečanju smo se zabavali z raznimi tehnikami slikanja in likovnega ustvarjanja, tokrat pa smo se na delavnicah zabavali s posebnimi roboti, ki smo jih sami izdelali. Pri tem sta nam pomagala dva matematika, Matjaž in njegova žena. Robote smo morali najprej izdelati iz Lego kock, kar ni bilo tako preprosto, vendar smo s praktičnimi nasveti učiteljev le dobili robote. Nanje smo naložili programe, ki so robotom ukazovali, kaj naj storijo, in z veseljem smo opazovali, kako delujejo. Na koncu so naši roboti tekmovali še v tem, kateri se najbolj približa cilju. Prišli so tudi snemalci iz RTV Koper ter robote in 28 tekmo posneli. Zmagovalci so dobili praktične nagrade. Na koncu pa so seveda posneli še njih. Posnetek s komentarji nekaterih učencev in učiteljev pa so predvajali že takoj naslednji dan na televiziji. Tako so minile še ene zanimive delavnice! Marjeta Spasovič, 8. b Športni dan Končno spet malo drugačen šolski dan! 15. marca smo imeli učenci tretje triade športni dan. Nekateri smo šli na prijeten pohod proti Tubljam, drugi pa so se odpeljali smučat v zasneženo Cerkno. Seveda smo bili vsi navdušeni, saj smo se lahko ves dopoldan družili s prijatelji in sošolci. Na poti smo se nekajkrat ustavili, da smo lahko pomalicali in se malo pokepali z ostanki zadnjega snega. Dan je bil res zelo prijeten. Tudi smučarji so se imeli lepo, saj so imeli na smučišču pravi pomladni dan. Andreja Ivančič, 8. a med ljudmi Obiskali smo TV in Radio Koper V sredo, 24. marca, smo se nekatere učenke 7. in 8. razreda skupaj z učiteljico Majo Starc odpravile v Koper na ogled studiev RTV Koper. Iz Hrpelj smo odšli ob 12.30. V primorsko prestolnico smo prispeli malce prej. Zato smo ta čas izkoristili za sprehod po starem delu Kopra. Pot nas je vodila do stavbe, kjer je radio. Sprejel nas je prijazen gospod Marko, ki na radiju dela kot tehnik. Pokazal nam je stare snemalnike in še veliko drugih naprav, med drugim tudi prav poseben mikrofon, na katerega je nekoč govoril Tito. Pot nas je vodila v pritličje, kjer smo lahko videli veliiiiiiko različnih arhivov, polnih gramofonskih plošč in CD-jev. Nato smo si ogledali nekaj studiev, kjer z najnovejšimi tehničnimi pripomočki pripravljajo radijske oddaje. Gospod nam je razložil, kako poteka delo v različnih snemalnih sobah. Na krajšem govorjenem posnetku, ki ga je pripravila ena od nas, nam je predstavil, kako se posnetek preuredi in pripravi za objavo. niko in na primer telovadbo oz. rubriko Razgibajmo se, ki jo vsako jutro predvajajo pri oddaji Dobro jutro. Povedal je tudi nekaj televizijskih trikov, npr. voditeljica kronike se vsega ne navadi na pamet, ampak ima besedilo napisano tik pod kamero. Ogledali smo si tudi snemalni studio ter sobo za montažo oddaj. Nazadnje smo pokukali še v maskersko sobo, kjer voditelje oddaj naličijo in uredijo. Bilo je zelooooo zanimivo in poučno, saj smo izvedele, kaj se dogaja za televizijskimi in radijskimi sprejemniki. Tu pa je še nekaj misli in vtisov ostalih udeleženk: »Zelo sem vesela, da smo šli na RTV Koper. Najbolj mi je bilo všeč to, da smo lahko tudi same kaj preizkusile.« Marjeta Spasovič »Na obisku v Kopru sem uživala. Izvedela sem veliko novega. Upam, da se bom še kdaj srečala s podobnimi stvarmi.« Sara Valenčič »Prav lepa izkušnja. Všeč mi je bilo, ko smo sami snemali svoj glas. Hkrati smo spoznali veliko skrivnosti televizijskega ozadja. Super je bilo.« Mateja Zadnik »Super je bilo! V snemalnem studiu smo posnele svoj pravi posnetek. Bile smo priča snemanju prave radijske oddaje. Videle smo tudi Tinkaro Kovač in Andrea Flego. Upam, da bomo Radio Koper še kdaj obiskale.« Meta Milosavljevič Batič »Bilo mi je všeč, saj smo videli, kako sploh delo na radiu poteka. Meni se je zdelo njihovo delo zanimivo.« Martina Poles »Izlet se mi je zdel res zanimiv in poučen. Izvedeli smo veliko novega. Navdušil me je predvsem radio.« Špela Stavanja »Bilo je kul.« Zala Dodič »Bilo je super, saj bi tudi sama rada postala novinarka. Všeč mi je bilo to, da smo se lahko same preizkusile v novinarskem delu. Poseben vtis name pa so naredili tudi veliki arhivi z glasbenimi in CD ploščami.« Katja Stojnič Ana Miklavec, 8. b Vse preveč onesnaževanja Na koncu smo odšli v večji studio, ki je namenjen snemanju oddaj z več gosti naenkrat. Posedle smo se okrog mize z mikrofoni, gospod Marko pa je šel v sobo s tehničnim orodjem in nam skozi steklo dajal ukaze, kdaj naj govorimo. Vsaka posebej je povedala nekaj o sebi. Posnetek nam bodo malo obdelali in nam ga poslali, tako da ga bomo enkrat v prihodnje lahko predvajali na šolskem radiju GaGa. Pa še nekaj zelo zanimivega. Že takoj ob prihodu v stavbo Radia Koper smo videle pevko Tinkaro Kovač in televizijskega voditelja in glasbenika Andrea Flego, ki sta nas prijazno pozdravila. Po končani predstavitvi dela na radiu smo odšli še na sedež koprske televizije, kjer so nas prav tako prijazno sprejeli. Gospod nam je pokazal mali in veliki studio. V velikem studiu snemajo Primorsko kro- Pri predmetu Državljanska in domovinska vzgoja ter etika so učenci 8. razredov po navodilih izvedli projekt na temo Stanje onesnaženosti pri nas in v svetu. Po skupinah so raziskovali, kako sta onesnažena zrak in voda, kako varčno ravnamo z energijo in kje vse pristanejo odpadki. S pomočjo knjižnega in spletnega gradiva so poiskali podatke o onesnaženosti sveta na splošno. Osredotočili pa so se na Primorsko in Brkine. Posledice nemarnega vedenja ljudi so tudi dokumentirali s svojimi fotografijami, ki so jih predstavili na plakatih. Prišli so do kar zanimivih podatkov, ki bodo zagotovo služili tudi kot opozorilo, da je z naravo potrebno ravnati spoštljivo, saj nam vsako brezbrižno dejanje vse pogosteje vrača s pobesnelostjo v obliki naravnih nesreč. Maja Starc 29 mladarije Ozračje Naša skupina je imela nalogo raziskati stanje onesnaženosti ozračja in ugotoviti, zakaj je zrak umazan. Začele smo z izbiro knjig v knjižnici. V knjigah smo našle veliko pomembnih in zanimivih podatkov. Gradivo s knjig nam je za začetek dela zadostovalo, zato smo takoj začele urejati besedila. Prišle smo do naslednjih zanimivih ugotovitev: · Onesnaževanje ozračja: Zaradi ogrevanja se bodo spremenili podnebje in naravna okolja na Zemlji. To bo po predvidevanjih povzročilo pogosta sušna obdobja, ponekod pa bo preveč padavin, morje se bo zvišalo in zaradi tega bo ogroženega kar 30 % prebivalstva. Grozi nam tudi več monsunov, orkanov, poplav, suš ... Nekatere živalske in rastlinske vrste bodo najverjetneje izginile. · Zakaj je zrak umazan? Zrak najbolj onesnažujemo ljudje. To počnemo s kurjenjem smeti, fosilnih goriv, z izpušnimi plini avtomobilov … V boju proti onesnaženosti se borimo že dolgo časa. Ponekod vse več gradijo vetrne in sončne elektrarne. Tovarne so namestile čistilne naprave, na avtomobile so namestili katalizatorje (zmanjšujejo izpust plinov). Poleg besedil smo dodale še dva članka, ki opisujeta razmere na Primorskem in po svetu. Dodale smo še nekaj naših avtorskih fotografij, ki razkrivajo, kako nemarni smo lahko ljudje. Ko smo izbirale podatke, smo izvedele veliko poučnih stvari, kot je na primer to, da države, ki oddajajo škodljive pline, ne škodujejo neposredno same sebi, ampak tudi drugim oddaljenim državam. Zrak najbolj onesnažujemo ljudje, zato pa tudi trpimo posledice, kot so težje dihanje, razne bolezni, slabo počutje … Ugotovile smo, da je onesnaževanje ozračja velik problem, ki pa ga skušajo rešiti na različne načine in z različnimi ukrepi. Nekaj lahko storimo tudi sami, in sicer tako, da ločujemo odpadke, če gremo lahko v šolo peš, to tudi storimo, če le moremo, uporabljamo javni prevoz ... Gotovo smo se vse naučile nekaj novega, kar nam bo tudi v prihodnosti koristilo. Eva Urbančič, Ana Miklavec in Špela Stavanja, 8. b Divja odlagališča odpadkov Naša skupina se je ukvarjala z onesnaževanjem okolja z odpadki. Najprej smo s pomočjo literature raziskali, s kakšnimi težavami se zaradi odpadkov spopada svet, nato pa smo stanje onesnaženosti preverili še v Brkinih. Raziskali smo tudi, kakšne so posledice onesnaževanja na našem zdravju. Dodali pa smo še nekaj predlogov, kako te težave reševati. Na koncu smo izdelali tudi plakat. Najprej vam bomo povedali, kaj odpadki sploh so? Odpadki so odvečne smeti, ki jih ne potrebujemo več ali se jih naveličamo. Te odpadke pogosto mečemo na odlagališča v naravi. S tem delamo škodo sami sebi. Na odlagališčih se skotijo podgane, ki se lahko namnožijo in pridejo v vas. S tem prinesejo nalezljive bolezni in lahko zelo ogrozijo naše zdravje in zdravje drugih. V mestih zboli največ ljudi zaradi strupenih plinov (ogljikov monoksid), pa tudi odpadki so vsepovsod, npr. na cestah, ulicah, pločnikih in celo v rekah ali morjih. V Brkinih je več kot 100 divjih odlagališč. Vsaka vas ima vsaj enega, nekatera pa tudi več. Mi smo se odpravili do nekaj večjih in jih tudi fotografirali, fotografije pa smo predstavili na plakatu. Ta odlagališča bi morali očistiti in tako bi poskrbeli za lepšo okolico vasi in za boljše zdravje ljudi. Poleg tega pa imajo vasi ekološki otok. Na vsakem je pet zabojnikov, in sicer za papir, pločevinke, plastenke, plastično embalažo in steklo. V te zabojnike razvrstimo smeti, ki jih kasneje reciklirajo in iz njih naredijo nove in koristne izdelke. Sami pa se lahko pridružimo kakšni čistilni akciji v okolici svoje vasi. Kot verjetno veste, bo potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo prav v mesecu aprilu. 30 Nevarni odpadki so vsi odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. To so na primer jedke, strupene, zdravju škodljive in vnetljive snovi. Ti odpadki ostanejo nevarni, tudi ko niso več uporabni, saj se ne razgradijo. Med nevarne odpadke spadajo: akumulatorji, baterije, strupi, barvila, čistila … Nevarne odpadke sproti prinašamo v zbiralne centre. Kosovni odpadki so: bela tehnika (hladilniki, zamrzovalniki, štedilniki, televizije, računalniki, kolesa …). Tudi kosovne odpadke lahko oddamo na zbirnih centrih, lahko pa jih hranimo doma in oddamo v času akcije zbiranja kosovnih odpadkov. Če bomo poskrbeli, da bodo odpadki dobili pravo mesto, bo naše okolje lepše in čistejše in nam bo tako vračalo zadovoljstvo in predvsem ZDRAVJE. Klemen Vitez, Matevž Sosič, Klemen Hribar in Simon Benčič, 8. b Prispevka iz ustvarjalnega podaljšanega bivanja, z učiteljicama Iris Birso in Lucijo Prihavec ZDRAVJE Zdravje je pomembno, zato jemo sadje in zelenjavo, ki rima se s slavo. Danes energije imam do ušes, mogoče pa še čez. Sadje in zelenjava sta res zdrava, solata pa je zame ta prava. ZDRAVA PESEM Mmm se še obliznem, Če hočemo ostati zdravi, potem pa v posteljo šviznem, moramo biti v naravi. saj jutri čaka me nov dan, Jesti moramo sadje in zelenjavo, in če bom zaspana, da bo življenje pravo. imam sadje in zelenjavo, da bom zdrava. Vsako leto k zdravniku na pregled, Klarisa Sinlovič, 4. b da nam da kakšen nasvet, kako ostati zdrav, vesel in klepetav. Če smejiš se zadosti, nikoli ne zboliš, ampak pazi, da krohotavo bolezen ne dobiš. Če jo pa imaš, se gotovo sedaj krohotaš. Nik Nikolič, 4. b mladarije Revija NAŠA POMLAD 2010 Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje sta nastopila na območni reviji pevskih zborov NAŠA POMLAD 2010. Revija je potekala 23. marca v Kulturnem domu Srečka Kosovela Sežana. Pod dirigentsko roko Anite Penko in klavirske spremljave Jelke Bajec sta se OPZ in MPZ predstavila s štirimi pesmimi. Na reviji so nastopili še otroška in mladinska pevska zbora iz OŠ Divača in OŠ Komen. Strokovna spremljevalka revije prof. Majda Hauptman je oba zbora hrpeljske šole pohvalila predvsem z vidika zvočne barve. Oba sta prejela tudi priznanje za udeležbo na reviji. Anita Penko Na Podružnični šoli Obrov smo učenci po zimskih počitnicah veselih obrazov vstopili v svoje učilnice. Vsi skupaj smo se razveselili novih oken in prepleskanih sten ter povsem novih laminatnih tal. Za vse to se zahvaljujemo Občini Hrpelje - Kozina, izvajalcem del ter vsem, ki so poskrbeli, da je naša majhna šola sedaj čudovita. Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov ODPRTA MEJA V petek, 19. marca, smo se petošolci in četrtošolci odpravili v Botač na prireditev »Odprta meja«. V Botač smo prišli po Poti prijateljstva. Med potjo smo se zelo zabavali. Kadar je bilo ob poti kaj zanimivega, nas je naš vodnik Vojko Dobrila ustavil in nam podal razlago. V Botaču so nas pričakali s toplim čajem. Kmalu so se nam pridružili še učenci iz treh zamejskih šol in prireditev se je začela. Vsaka skupina učencev je zapela dve pesmi. Kmalu po koncu prireditve smo se odpravili proti Beki. Pot je bila precej strma, zato smo na cilj prišli zelo potni in zadihani. Utrujeni in polni lepih vtisov smo se z avtobusom odpeljali v šolo. Ela Bolčič, 5. a 31 mladarije Na prireditvi ob dnevu žena Bližal se je osmi marec. V šoli smo pripravljali čestitke, učili smo se pesmi za mame … skratka, ves teden se je vrtel okrog osmega marca. Želeli smo si, da bi ta praznik čim lepše praznovali. Mame so bile zelo radovedne in komaj so čakale nastop v Kulturnem domu Hrpelje. V šoli so nam naročili, naj svojim mamam in babicam napišemo prav posebno pesem, ki jo bomo recitirali na predstavi. In končno je prišel dan, ko je bil nastop za mamice in žene. Poleg drugih smo tudi mi petošolci nastopili s pesmijo Ljubezen mamina. Tisti, ki so nastopali, so imeli kar srečo, saj so nekaterim mamam in babicam pa tudi drugim iz oči pritekle solze. Nastopilo je kar nekaj harmonikarjev, med njimi tudi najmlajši učenci Nika Polesa, Navihani lisjaki in še mnogi drugih. Ob izhodu iz dvorane je mame petošolcev čakalo še eno lepo presenečenje: njihovi por- treti, ki smo jih učenci sami naslikali. Čeprav se vse mame na portretu niso prepoznale, so bile vseeno vesele. In ker je bil to njihov dan, so pri izhodu dobile vsaka svojo rožico. Nam, nastopajočim, je bilo lepo in upamo, da je bilo tudi vam. Ana Godina in Maja Godina, 5. b www.mdpm.si UTRINKI Z MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA KRASA IN BRKINOV »STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA« Učenci in delegati osnovnih šol Sežana, Divača, Dutovlje, Komen in Hrpelje so na 20. otroškem parlamentu v Tomaju 15. marca 2010 razpravljali o načinih kljubovanja in boja proti stereotipom, rasizmu in diskriminaciji. Mlade parlamentarce in njihove mentorje so pozdravili predstavniki lokalnih oblasti: župan Občine Sežana Davorin Terčon, podžupan Občine Komen Igor Zega in predstavnica Občine Hrpelje - Kozina Minka Kos. Učenci Osnovne šole Dutovlje so nam za uvod prikazali bogat kulturno-zabavni in poučni program v duhu obravnavane teme letošnjega parlamenta, zatem pa so predstavniki šol predstavili sklepe šolskih parlamentov, ki so nastali med šolskim letom na osnovi predhodnih razprav po razredih. Taka so njihova razmišljanja: »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem; bistvo je očem nevidno«. Stereotipi nastanejo, ko sveta ne doživljamo osebno, ampak nekritično ponavljamo in brez lastne presoje sprejemamo, kar nam drugi posredujejo. Stereotipi pomenijo ustaljeno prepričanje ene skupine ljudi o drugi in gre največkrat za posmehljive opise lastnosti neke skupine ljudi, kar običajno nastane na podlagi poenostavljanja, pretiravanja in posploševanja. Stereotipe mnogokrat uporabljamo kot opravičilo za diskriminatorno in ponižujoče obnašanje. Ljudje smo si v marsičem različni in nemalokrat smo zaradi neznanja in pomanjkanja pravih informacij netolerantni do drugačnosti in krivični do drugih. Velikokrat se zgodi, da imamo o nekom slabo mnenje le zato, ker je pripadnik druge rase, kulture, narodnosti ali vere, čeprav tej osebi še nismo dali priložnosti, da bi jo resnično spoznali. Predsodki velikokrat nastanejo zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ali zaradi nepoznavanja kulture, vere, navad, ki niso vsakdanje v domačem okolju in jih zato ne razumemo. Prav razlike in sprejemanje različnosti pa nas bogatijo in prispevajo k boljšim odnosom med nami. Mladi pogostoma opažamo nastanke stereotipov in diskriminatornega obnašanja v domačem okolju. V šoli so najpogosteje tarča učenci, ki imajo učne težave, prav tako učenci močnejše ali manjše postave, učenci iz revnejših družin, ki si ne morejo privoščiti obleke znanih blagovnih znamk, priseljeni učenci ... V okolju se srečujemo s predsodki, povezanimi z veroizpovedjo, spolno usmerjenostjo, različno narodnostjo, različnimi kulturami. Nad pripadniki se izvaja besedno in v manjši meri tudi fizično nasilje in so tarče posmehovanja, zmerjanja, norčevanja. Nekateri učenci svoje vrstnike zaradi drugačnosti izključijo iz svoje družbe. Ko pride do konfliktov v komunikaciji zaradi razhajanja v mišljenju, navadah, kulturi, smo v reševanju sporov običajno nestrpni, krivca za morebitno škodo, povzročitelja konflikta navadno iščemo pri drugih in manj pri sebi. Mladi ugotavljamo, da je tako ravnanje napačno, zato spodbujajmo strpnost in sprejemajmo drugačnost ter se imejmo radi. Spoznavanje drugačnosti in pridobivanje znanja ter informacij o nepoznanih ljudeh, 32 kulturah, rasah, narodnostih, verstvih itd. je osnova za preprečevanje nastanka diskriminacije, rasizma in stereotipov. V medsebojnem komuniciranju imamo pravico do svojega mnenja, vendar ne smemo biti pri tem žaljivi in nesramni do drugače mislečih. Če se kdo do nas obnaša neprimerno, mu ne smemo vračati milo za drago, saj tako izkazujemo nizko raven kulturnega dialoga in obnašanja, pomanjkanja razgledanosti, znanja, srčne kulture in duhovnosti. Ko se zalotimo, da enostransko razmišljamo in krivično zaznamujemo ljudi na podlagi stereotipov in predsodkov, se spomnimo izjem, ki ta razmišljanja rušijo. Namesto stereotipnih oznak, ki prizadenejo, se raje poslužujmo pozitivnega razmišljanja o ljudeh. »V odnosu do sočloveka ravnaj tako kot želiš, da bi drugi ravnali s tabo!« Po končani razpravi so sledile volitve. Na Nacionalnem otroškem parlamentu v Državnem zboru RS, ki je potekal 22. marca 2010 v Ljubljani, je mlade parlamentarce zastopala Zala Mlač, predstavnica Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana. zbrala: Ana Pangos, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana pretekli čas BRKINSKE STEZICE V nedeljo, 21. marca, smo se nekateri učenci 5. razredov udeležili nastopa v Ilirski Bistrici. Nekateri so tja odšli z avtobusom, druge pa so tja pripeljali starši. Ko smo prispeli, so nam kot gostoljubni Brkinci na mizo prinesli narezek, piškote in pijačo. Postregli smo si lahko z vsem. Nato smo se preoblekli in odšli na vajo, kjer smo zapeli Dekle je zajemalo z vedrom vodo in zaplesali ples zibenšrit. Predstava se je začela. Kmalu smo bili na vrsti. Hitro smo odšli na oder, kjer smo najprej zapeli, potem pa še zaplesali. Občinstvo nas je nagradilo z glasnim ploskanjem. Po nastopu smo odšli z odra in se preoblekli. Zelo smo bili zadovoljni s svojim nastopom. Odšli smo nazaj v dvorano gledat druge točke. Med njimi tudi pogovor z go. Slavko, ki je napisala knjigo Brkinske stezice. Na koncu so nekateri ansambli zaigrali nekaj pesmi. Zadnja je bila Na Golici. To nedeljsko popoldne je bilo zame zelo prijetno doživetje. Komaj čakam naslednji nastop. Domen Pregeljc, 5. a V nedeljo sem se na nastopu počutil zelo dobro. Najlepše mi je bilo, ko smo plesali. Upam, da se bomo tudi na drugih nastopih tako dobro odrezali. Simon Klun, 5. a Karlo Sosič Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih številkah letošnjega glasila. Kozina pred 100 leti Mesnica Ivana Ponikvarja je sezidana leta 1893. Od tedaj je stalno mesnica še danes. Na Kozino je prišel iz Preserja pri Ljubljani ter se na Kozini poročil. Žena je bila tudi iz Preserja. Imeli so 5 otrok, 4 ženske in enega moškega. Fanta so Italijani ubili leta 1920. Potem se je poročila starejša hči, tudi z mesarjem Ivanom Cerkvenikom. V zakonu so imeli sina in hčer, hči je poročena in vodi mesnico od podjetja iz Il. Bistrice. Druga mesnica je bila od F. Šturma, še starejša od Ponikvarjeve. Prevzel jo je od svojega očeta Jožefa Šturma. Imeli so samo enega sina in hčer, hči so je poročila v Kozini na kmetijo. Franc je ostal doma in se poročil. V zakonu so imeli 5 otrok. Mesnica in lesna zaloga od Lavrenčiča iz Postojne so se dobro obrestovale, ker tiste čase so se ljudje posluževali takozvanih prekupčevalcev furmanov in je bil les toliko dražji kot v zalogi. Po prvi svetovni vojski pa ni bilo več tako ugodno, ker Italijani so vse take obrtnike, kateri ni trobil v njihov rog, obdavčili tako, da je šel vsak dan nazaj ter se s težavo prerival za vsakdanji kruh. Starejši sin Milan se je poročil leta 1943. Hči Marija je bila zaprta že 1942 do razpada Italije. Sina Stojana so pred hišo ustrelili (3. del) Nemci leta 1944. Leta 1948 je umrl starejši sin Milan. Za njim še oče in žena, le žena Frančiška je dočakala 92 let. Sin Zvonimir je preživel taborišče Dachau od 1942 do osvoboditve. Danes upokojenec v Kopru. Hči Milana je končala fakulteto ter je uradnica pri banki v Kopru. Sin še študira na fakulteti v Ljubljani. Še vedno gospodinji hči Marija in Zorana. Hiša, ki je bila zazidana za upravo in stanovanje, je bila zaloga piva Dreher iz Trsta. Zazidala se je leta 1900. Prvi ustanovitelj je bil Roman. Imeli so pa enega stalnega uslužbenca; ob sobotah poleti tudi po dva in voznika. Izkopali so ogromno ledenico za led poleti, pozimi so vse okoliške vasi vozili kmetje led, za tiste čase so prav dobro plačevali, led se je obdržal celo leto. Za Romanom je prevzel en gvišen »Hoge«, upokojeni financer Kočevar. Po njem nek Tavčar Peter. Več let je kraljeval, se je prenajedel belega kruha, tako da ga je uprava razrešila. Za njim pa nek gotov Konobel, tudi on je bil še precej časa, ampak piva ni več tako šla, je prevzel podružnico banke »Venezia Giulia« dokler ni šla v konkurz in likvidacijo. Po svobodi je prešla hiša pod narodno imovino. Pod šopo nad ledenico je napravil 33 pretekli čas Mihalič žago. Za njim je prevzel Vodopivec »Hvala« ter nadaljeval in preurejal iz starega v novo. Toljko časa, dokler ni vse skupaj zgorelo. Nastalo je novo podjetje, katero je na novo zgradilo hišo in nove žage. Še danes je zaposlenih okoli 35 ljudi, »Podjetje Lesograd«. Pri postaji je zazidal hišo železničar Franc Karobe, je pa bil kmalu preložen v Trst, tako da hiša je postala stanovanjska. Šele leta 1935 jo je kupil Fran Sosič ter danes služi njegove svojce. Drugo hišo pri postaji je zazidal Mihael Dariš, železničar leta 1907. Imel je dva sina, eden je bil mizar, se poročil ter odšel v Ameriko in tam umrl. Drugi je bil ključavničar v Mariboru in hišo prodal leta 1948 Abramu, ki danes živi v njej. Tretjo hišo pri postaji je zazidal Nemec restavrator Raurer, imel je sina in hčer. Hči se je poročila z uradnikom, sin pa je umrl. Po prvi svetovni so se preselili v Jugoslavijo le hči z možem, ker oče in mama sta na Kozini umrla. Tedaj je kupil hišo pok. Uršič, danes je od hčere od pok. Uršiča. In četrto hišo je zazidal leta 1909 Uršič, v kateri je bila gostilna, ki je bila v svetovni vojni zlata jama za vsemogoče. Danes jo ima tudi ena hči od pok. Uršičevke. Te hiše so pri postaji zazidane za časa bivše Avstrije, do leta 1911. V vasi je pričel zidati pok. Ivan Sosič železničar, doma iz Kozine, v zakonu je imel 6 otrok, tri sine in tri hčere. Ena hči Olga je umrla v Zagrebu, starejši sin doma in en sin je padel v NOV. Danes živi starejša hči v Trstu, druga poročena na Kozini in najmlajši sin doma kot upokojenec z malim posestvom, poročen, brez otrok. Hišo v stajah je zazidal nek Blažina brzojavni mojster. Do svoje premestitve v Trst je bil zelo zaveden in požrtvovalen sodelavec pevskega zbora in večen marljiv blagajnik. Po premestitvi je kupil hišo Fran Benčič krojač, doma iz Hrpelj, poročen, v zakonu je imel štiri otroke, dve hčeri in dva sina, kateri so še vsi štiri živi. Starejša hči je vdova v Trstu druga pa v Argentiniji. Starejši sin živi v Ptuju kot pošteni uslužbenec. Najmlajši v Kopru, tudi upokojenec. Vsi štiri so še danes v pravem pomenu besede prav pravi in zavedni. Drugo hišo v stajah Stara fotografija Na prejšnji pustni fotografiji se ni prepoznal nihče. Zato nagrada ostaja nepodeljena. Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si. 34 je zazidal Anton Benčič iz Hrpelj, po poklicu čevljar in žena mu je bila šivilja. S tem sta se preživljala onadva ter sinova in ena hči. Kmalu po kapitulaciji Avstrije so se preselil v Jugoslavijo. Hči se je poročila Lukan in so imeli troje otrok. Hči Ljubica je na občini Vrhnika že dolgo dobo, druga v službi pri notranji v Ljubljani in sin oficir v J.A. Za časa osvobodilne borbe so bili zelo preganjani. Starši sta oba umrla še ne stara. En sin živi nekje na Hrvaškem in drugi nekje na Gorenjskem tudi kot upokojenec. Tedaj ko je odšel Benčič v Jugoslavijo, je kupil hišo Milič iz prve svetovne invalid. Nastavil je gostilno, ki je prav dobro uspevala, do svobode. Postala sta stara in opustila gostilno. On je potem kmalu umrl, a ona živi večinoma pri nečakinji v Polju pri Ljubljani. V hiši je najemnik. Četrto hišo je zazidal gotov Stegu, brzojavni prožni mojster. Do razpada Avstrije so živeli v Kozini le še par let pod Italijo, potem so se preselili v Jugoslavijo. Kjer so otroci doštudirali, starejši inženir, hči profesorica. Starši so že pomrli. Nekaj časa potem je stanovanjska hiša pogorela. Po svobodi so jo obnovili ter je last skupnosti. Do tukaj so opisane hiše, katere so se večinoma sezidale za časa Avstrije. Od tukaj naprej so hiše zazidane pod Italijo. In sicer, prva je, v kateri je danes lekarna in ambulanta. Zazidal jo je trgovec tedanjih sifonov in »pašaret«, nek Stumf iz Trsta. Ko jo je končal ter jo hotel odstopiti za proizvodnjo, so mu napovedali velik davek, jo je enostavno pustil za stanovanja, kar služi še danes ter je last skupnosti. Drugo je zazidal Andrej Medved za lastne potrebe. Medved je umrl, žena živi s hčerjo, zetom in dvema vnukinjama. Tretjo hišo je zazidala uprava železnice za dvej družini. Kar še danes v njej stanujejo samo železničarji. Četrto hišo pod Italijo je zazidala vodna uprava za čuvaja vodovoda. Kupil jo je zet od pok. Sosiča, kjer živi danes vdova pokojnega. Zet in hčerka sta v Ljubljani v službi, sin pokojnega se je ponesrečil pri vojakih v Afriki. (se nadaljuje v naslednji številki) za vsakega nekaj REDNI OBČNI ZBOR BRKINSKE GODBE 2000 V soboto, 20. marca, se je v prostorih OŠ v Hrpeljah odvil redni občni zbor društva Brkinska godba 2000. Udeležili smo se ga v velikem številu, skupaj z nekaterimi gosti iz Občine Hrpelje - Kozina, z županom Zvonkom Benčičem Midretom na čelu. Poleg župana so nas s svojo prisotnostjo počastili občinski svetniki Breda Filipovič, Slavko Gerželj in Peter Boršič ter Ester Mihalič iz občinske uprave. Po izvolitvi delovnih organov zbora in sprejetju predlaganega dnevnega reda smo z velikim zanimanjem prisluhnili poročilom komisij in organov društva. Na podana poročila je bila odprta razprava, poročila so bila nato tudi soglasno sprejeta. Predsednik upravnega odbora društva Marko Filipovič in dirigent Tomaž Škamperle sta prisotnim tudi predstavila načrte in smernice delovanja društva v letu 2010. Še enkrat sta nas spomnila na veliko delo, ki naše društvo čaka prav letos, ko praznujemo 10. obletnico delovanja. V razpravi se nismo izognili niti članarini in sklenili, da je znesek članarine za leto 2010 za »aktivne« člane (godbenike) 10 €, za vse ostale (podporne) člane pa 15 €. Dogajanje je po pričakovanjih postalo zanimivo šele pri zadnji točki Praznovanje 8. marca v Ocizli Še eno praznovanje osmega marca v Ocizli je za nami in kot vedno je bilo tudi letošnje zelo lepo. Vaščanke in vaščani smo praznovali v vaškem domu, ob dobrotah, ki so jih pripravile naše pridne domačinke, in ob žlahtni kapljici. Druženje je bilo prijetno. Na koncu so vse žene, mame, none in dekleta prejele rožico. ŠKTD Zveza Ocizla Župan Zvonko Benčič Midre je Brkinski godbi 2000 izročil ključe novih prostorov dnevnega reda »Predlogi in pobude«. Najprej se je v razpravo vključil občinski svetnik Slavko Gerželj in nam čestital za naše delovanje, ob tem pa društvu podaril pet izvodov svoje knjige fotografij. Največje presenečenje pa nam je prav na koncu pripravil naš župan. Osuplim prisotnim je najprej v dramatičnem tonu sporočil, da Brkinska godba na žalost ne bo več mogla imeti vaj v prostorih OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje. Ko smo se vsi presenečeni pričeli spogledovati, pa je, s stežka prikritim nasmeškom, iz žepa potegnil šop ključev in vsem oznanil, da je Brkinska godba 2000 DOBILA NOVE PROSTORE!!!!! Po dvorani se je razlegel vzklik veselega presenečenja in skoraj stekli smo proti občinski zgradbi, kjer bodo v prostorih nekdanjega gostinskega lokala kmalu zaživeli naši novi prostori. Že smo pričeli kovati načrte o zavesah, opremi, postavitvi orkestra in veselju ob pravkar slišani novici kar ni in ni hotelo biti konca. Končno smo se uspeli toliko zbrati, da smo prijeten večer zaključili s tradicionalno zakusko. UO BG 2000 Raznašanje glasila Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na Občino Hrpelje - Kozina in nam sporočite svoj naslov. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Prihodnja številka bo izšla 11. maja (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Vsem, ki prejemate glasilo po pošti na vaš naslov (bralci glasila, ki niso iz naše občine, pa vseeno želijo prejemati naše glasilo), se opravičujemo, ker smo imeli težave s seznamom prejemnikov, zato marsikdo med vami glasila v februarju in marcu ni prejel. Seznam smo spet vzpostavili, če pa aprilske številke niste prejeli, vas naprošamo, da nas o tem obvestite na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Za glasilo, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, ali z e-pošto: glasilo@hrpelje.si. Uredništvo 35 za vsakega nekaj MALI OGLASI Prodamo Volkswagen Golf, Basis 1.4, bencin, letnik 2000, 150.000 km, s klimo. Info: 031 645 515 **** Oddam enosobno stanovanje v najem, 36 kvadratnih metrov, v Hrpeljah. Vseljivo takoj. Info: 041 907 809 **** ŠKD Tatre išče parcelo, in sicer travnik ali gozd v okolici Kozine ali Hrpelj, lahko tudi v smeri Krvavega Potoka, za namene športnih aktivnosti. Info: 041 503 782, e-mail: paintball@brkini. si ***** Iščemo pridno študentko za priložnostno delo v gostinstvu. Dobro plačano. Gostilna in pizzeria »Ž2«, 031 649 265 ali 031 649 298 Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo tudi od 12.00 do 15.30 ure) ali po telefonu: (05) 6800 150. PRVOMAJSKA BUDNICA Tudi letos vas bo Brkinska godba 2000 na prvomajsko jutro zbudila s pesmijo! Usklajevanja s predsedniki krajevnih skupnosti še potekajo, zato bomo točne ure po posameznih krajih objavili na oglasnih deskah vasi. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite! V primeru slabega vremena budnica odpade. UPRAVNI ODBOR BRKINSKE GODBE 2000 INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JANUARJU IN FEBRUARJU 2010 Ponedeljek, 4. januar 2010, ob 12.02 Na glavni cesti v naselju Tublje se je zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Obrova proti Kozini, je zapeljal z vozišča in bočno trčil v obcestno drevo. V nezgodi sta bila voznik in sopotnik telesno poškodovana in sta ob trku ostala ukleščena v vozilu. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija in trije ZGRS Sežana. Na kraju so gasilci izvedli požarno varovanje, pomagali zdravstvenemu osebju pri nudenju prve nujne pomoči, s tehničnim posegom rešili poškodovani osebi iz zverižene pločevine in pomagali pri transportu poškodovancev v reševalo vozilo. Četrtek, 21. januar 2010, ob 12.50 Ob železniški progi pri vasi Prešnica se je vnel manjši travniški požar. Na intervencijo sta izvozila dva gasilca PGD Materija, vendar pa je požar zaradi mokrega terena še pred njunim prihodom ugasnil. Četrtek, 28. januar 2010, ob 14.40 Vlak, ki je vozil iz smeri Ljubljane proti Kopru, je ob železniški progi med Kozino in Prešnico povzročil šest travniških požarov, ki so se širili na podrast in bližnji gozd. Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so takoj ob prihodu na požarišče zaprosili za pomoč ostala društva Kraške gasilske zveze, saj se je požar hitro širil. Zaradi izredno zahtevnega terena je bil požar dokončno pogašen šele ob 19.00 uri, zajel pa je več hektrajev površine. Skupno je bilo na intervenciji prisotnih 40 gasilcev PGD Materija, ZGRS Sežana, PGD Povir, PGD Senožeče, PGD Lokev, PGD Divača in PGD Sežana, na kraju pa je bil navzoč tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina. Sobota, 6. februar 2010, ob 23.00 Na glavni cesti pred Krvavim Potokom se je zgodila prometna nesreča. Voznik terenskega avtomobila, ki je vozil iz smeri Krvavega 36 Potoka proti Kozini, je v levem ovinku zapeljal z vozišča in bočno trčil v obcestno drevo. V nezgodi je bil voznik telesno poškodovan in je ostal v vozilu. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materija in trije ZGRS Sežana, ki so izvedli požarno varovanje in izklopili vire energije ter pomagali zdravstvenemu osebju pri transportu poškodovanca v reševalo vozilo. Četrtek, 25. februar 2010, ob 09.27 Občan je obvestil RCO Postojna, da je ob železniški progi Kozina– Prešnica opazil dim. Na intervencijo so izvozili štirje gasilci PGD Materija, ki so ob prihodu na kraj ugotovili, da zaposleni železnice čistijo in kurijo grmičevje ob progi, zato intervencija ni bila potrebna. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJA Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija pgd.materija@siol.net za vsakega nekaj Februar in marec 2010 – Amaterska vremenska postaja Gradišče pri Materiji Februar smo pričeli s staro januarsko snežno odejo in nizkimi temperaturami. Tako je bila že prvi dan najnižja mesečna temperatura –12,9 °C ob 07:29. Po 4. februarju se je otoplilo, pričelo je deževati in pobirati snežno odejo, ki je do takrat znašala dobrih 10 cm. Po 6. 2. se je deževje umirilo in temperature so zopet padle na zimsko povprečje, kar je omogočilo, da se je snežna odeja zadržala do novega sneženja dne 10. 2., ko je zapadlo dobrih 8 cm pršiča. Snežilo je še celo naslednjo noč in zjutraj je bilo na merilnem mestu za 23 cm snežne podlage. Zaradi močne burje v sunkih do 46 km/h pa je sneg prenašalo naokoli in gradilo zamete. V drugi polovici meseca se je otoplilo in zopet je deževalo. Pihal je jugo v sunkih do 35 km/h in topel veter je do 20. 2. polizal ves sneg. Tega večera pa je dež obrnilo na sneg in naslednje jutro je bilo 13 cm novega snega. Toplo vreme se je nadaljevalo do 24. 2., ko so bile temperature tudi do 7,2 °C in je izginila vsa snežna odeja. Sledil je še en deževen dan, ko je padlo dobrih 30 mm/ m2 vode, zatem, pa se je zadnja dva dni zjasnilo in temperature so se ponovno vrnile v zimsko povprečje. V tem mesecu smo imeli 20 dni s snežno odejo, kar je 57 dni v zimi 2009/2010. Marec se je začel umirjeno in pomladno toplo, saj je bil prvega dne Tmax kar 13,4 °C ob 14:30. V noči s 3. na 4. marec pa je rahlo snežilo in zjutraj smo imeli za dober cm debelo snežno odejo. Po prehodni otoplitvi na prehodu iz meteorološke zime v pomlad se je močno ohladilo. Ob tem pa so računski modeli vremena že nakazovali izredno močno burjo v naslednjih dneh. Zaradi izjemnega dogodka s povratno dobo 20 do 30 let bom o tem pisal podrobneje. Ob koncu devetega tedna (v petek, 5., in v soboto, 6. marca) se je prek Balkana proti severovzhodu pomikalo območje nizkega zračnega pritiska. Istočasno se je nad zahodno Evropo krepilo območje visokega zračnega pritiska. Od severa je na območje Alp in Jadrana začel pritekati hladen zrak. V višinah se je iznad vzhodne Skandinavije proti jugu in jugozahodu spuščala obsežna dolina s hladnim zrakom, ki je segla vse do Pirenejskega polotoka. Osmega marca je že nastal zametek novega ciklonskega območja nad Pirenejskim polotokom. Pomikalo se je proti severnemu Sredozemlju in se hkrati poglobilo. Tega dne so bili že prvi pravi sunki burje v Gradišču, in sicer do 54,4 km/h, občutek mraza pa tudi do –20,9 °C. Naslednji dan je imel ciklon središče že nad Korziko in Sardinijo ter se je pomikal naprej proti severni Italiji in severnemu Jadranu. K nam je začel pritekati postopno bolj vlažen zrak, hladen zrak pa se je že od prej zadrževal na celotnem območju Alp. S svojim središčem je bil najbližje našim krajem v sredo, 10. marca, zjutraj in dopoldne. Ves čas je območje visokega zračnega pritiska vztrajalo nad osrednjim delom Evrope, tako da je bila razlika v zračnem pritisku med kraji severno od Alp in kraji ob severnem Jadranu v času najmočnejše burje največja. V Gradišču je snežilo, temperature so se gibale pri –5,0 °C, pihala je burja v sunkih do 58 km/h, občutek mraza pa je bil povprečno –16,5 °C. Windrun (pot vetra) je znašal rekordnih 665,3 km/24 urah. Naslednje jutro se je burja umirila, imeli pa smo 20 cm snežne odeje, ki se je obdržala do 15. marca. Na srečo ni bilo večje škode na našem območju, saj je naravno zavetrje Brkinov ublažilo močnejše sunke. Pomlad se je vrnila na velika vrata in do 20. marca so se dnevne temperature samo še dvigovale. Robert Drgan, http://gradisce.zevs.si Vir podatkov: ARSO Državna meteorološka služba Vremensko društvo ZEVS – www.zevs.si PODATKI: FEBRUAR MAREC (do 20. 3.) Max. temperatura Min. temperatura Povprečna temperatura Občutek mraza Tmax < 0 °C – ledeni dan Max. zračni tlak Min. zračni tlak Max. veter: Max. sunek vetra: Smer vetra: Windrun (pot vetra) Max. padavine/24 ur: Mesečno padavine: Dnevi s snežno odejo: Kumulativa snega: 12,3 °C 27. 2. –12,9 °C 1. 2. 1,65 °C –16,6 °C 10. 2. 3 1024,7 hPa 4. 2. 988,1 hPa 19. 2. 30,2 km/h 10. 2. 50,0 km/h 10. 2. E – vzhodnik 4866.5 km 38,7 mm 19. 2. 138,8 mm 20 33 cm 13,4 °C 1. 3. –10,7 °C 6. 3. 1,65 °C –20,9 °C 10. 3. 3 1034,0 hPa 17. 3. 1005,2 hPa 4. 3. 39,6 km/h 9. 3. 58,3 km/h 10. 3. E – vzhodnik 4925.4 km 6,8 mm 1. 3. 17,5 mm 5 21 cm Mesečni graf: 37 za vsakega nekaj GREMO V GARDALAND! ODHOD: sobota, 15. maj 2010, ob 6.00 uri zjutraj pred osnovno šolo v Hrpeljah. Cena izleta: plača se cena vstopnice, ki je letos 24 EUR. Prevoz financira Občina Hrpelje - Kozina. Prednost imajo prebivalci Občine Hrpelje - Kozina. Prijave sprejemamo v sprejemni pisarni občine oziroma na e-pošto: minka.kos@hrpelje.si do zapolnitve prostih mest na avtobusu. Plačilo vstopnice je na avtobusu. Obveščamo vas, da je bil objavljen Javni poziv delodajalcem za vključitev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Južna Primorska za šolsko/študijsko leto 2010/2011 Predmet javnega poziva je izbor delodajalcev za vključitev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (v nadaljevanju RŠS) Južna Primorska v šolskem/študijskem letu 2010/2011. Delodajalci z vlogo oddajo potrebe po štipendistih. Na javni poziv se lahko prijavijo delodajalci, ki so: • pravne osebe zasebnega prava, • fizične osebe, • javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti in ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju razvojne regije. Štipendija iz RŠS je sestavljena iz treh delov: • sredstva Evropskega socialnega sklada* (50 % dodeljene kadrovske štipendije), • sredstva občin (10 %), • sredstva delodajalcev (40 %). Pogoji za vključitev, način prijave ter postopek izbire delodajalcev so natančno opredeljeni v javnem pozivu. Delodajalci, ki so že vključeni v RŠS, vlogo oddajo le v primeru novih potreb po štipendistih. Rok za oddajo vlog: 20. 7. 2010. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki: 05 / 73 44 362. Občina Hrpelje - Kozina organizira tradicionalni izlet v Gulliverlandijo v Lignanu! Odhod: sobota, 12. junij 2010, ob 8.30 uri na parkirišču pred osnovno šolo v Hrpeljah (povratek predviden ob 20.00 uri). Več informacij o samem zabaviščnem parku, primernem za otroke, dobite na internetni strani www.gulliverlandia.it. Cena: vstopnina 10 EUR (nad 3 leta). Prevoz financira Občina Hrpelje - Kozina. Prednost imajo prebivalci Občine Hrpelje - Kozina. Prijave sprejemamo v sprejemni pisarni občine oziroma na e-pošto: ester.mihalic@hrpelje.si do zapolnitve prostih mest na avtobusu (predvidena sta dva avtobusa). Plačilo vstopnice je na avtobusu. 38 OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV Partizanska cesta 82, 6210 Sežana Tel.: 05 / 73 44 362, Faks: 05 / 73 00 258 e-pošta: info@ora.si, spletna stran: www.ora.si POTUJOČA KNJIŽNICA V mesecu aprilu 2010 bo potujoča knjižnica obiskala kraje v Občini Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu: Kraj Materija Velike Loče Gradišče Markovščina Slivje Hotična Brezovica Rožice Rodik UraDatum obiska: 13.30–13.50 8. april 2010 14.00–14.30 14.40–15.20 15.30–16.00 16.10–17.00 17.10–17.30 17.40–18.10 18.20–18.40 8.30–9.00 22. april 2010 Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc za vsakega nekaj Marko Pogačnik: ELEMENTARNA BITJA, inteligenca Zemlje in narave Ljubljana, Iskanja, 1996 »V mesecih, ki so sledili, sem nato s pomočjo novo dojete občutljivosti svojih rok na več krajih odkrival navzočnost elementarnih bitij, vendar …« Le kdo od nas jih ne pozna, elementarnih bitij … Le kdo od nas bi danes črnolaso deklico v rumeni obleki pustil sedmim štrenastim palčkom, ki na nobeni sliki niso bili podobni otrokom, temveč z obrazi starcev prihajajo domov v pospravljeno in očiščeno bajto. Ne eden, sedem jih je. In potem so tisti, ki se skrivajo pod stebelci in nosijo krila. In so take frfotajoče, za prst velike vile. Še dandanes jih pobiram z različnih spletnih strani, da bi jih pokazala Lani. Ali da bi občudovala lepoto, iskrivost, drobcenost, njihova dobrodelna dejanja, njihovo prisotnost ravno takrat, ravno tam. Kjer je prav, da so. Pa tisti s privihanimi ušesci, ki spominjajo na junake iz Zvezdnih stez, in tisti, h katerim molimo, angeli varuhi, vodniki, svetniki in kdo še vse … Škrati, vile, rusalke… Ko sem še živela tam, kjer pač sem živela, v tisti stari, na nek način prepoteni hiši, je sredi stopnic visela božansko lepa tiskovina. Prizor se je odvijal blizu potoka, razposajenost deklet s krili in lepota njihovih do tal segajočih las je bila pravljična … Plesale so v krogu, se smejale in nič kolikokrat me je zaneslo v tisto njihovo krožnico, v tisti in tak sončen dan, pa čeprav sredi stopnic, na pol poti navzgor, na pol poti navzdol. Pa vendarle tam. Neka posebna energija je vela iz tiste slike, ki jo je objemal star baročni okvir, šipa se je pa že zdavnaj od tolikega veselja razpočila. Ja, to so ta elementarna bitja. Človeški razum jih je dolga stoletja odrival. In vendar nas ravno pravljice opominjajo na skrite resnice. Lahko jim verjamete – ali pač ne. Če pa jim verjamete, ali bolje, če verjamete vanje, lahko delajo čudeže. Ravno zaradi odprtih src. Koliko vas na sprehodu objame drevo? Koliko vas poboža skorjo tega ali onega grma, klobuček te ali one gobe? Koliko vas se zahvali, da lahko vdihuje vonj maha, lišajev, trave, ki raste? Avtor, sicer kipar, se je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja z ženo in skupino prijateljev naselil v Šempasu pri Gorici. Osnovali so alternativno skupnost, neke vrste komuno, s katero so želeli vzpostaviti tesen, zavesten in ljubeč stik z Zemljo in naravo. V sožitju so skrbeli za osnovne potrebe in si prizadevali povezovati umetnost z naravo. Skupaj s pesnikom Iztokom Geistrom je avtor osnoval umetnostno gibanje pod vzdevkom OHO, ki se je ukvarjalo s procesi preobrazbe na področju konceptualne umetnosti, »performansov« in »land arta«. Uveljavljali so nova stališča, ki bi omogočala svet dojemati svobodno, brez vnaprejšnjih človeških projekcij, trdi Pogačnik. Z elementarnimi bitji, kot so rusalke, škratje, vile, duhovi ognja in druga podobna bitja, s katerimi se ukvarja ustno izročilo že stoletja, morda tisočletja, so intuitivno in prek meditacije vzpostavljali stik z neznanim. Avtorja so nenehno vabili k »zdravljenju Zemlje« ravno zaradi sposobnosti vzpostavitve stika z omenjenimi bitji. Preko kiparske dejavnosti se je začel zavzemati za pokrajino v tolikšni meri, da je razvil postopek, imenovan litopunktura (»lithos« v grščini pomeni »kamen«, »punctura« pa je latinska beseda za »vbod«). Zaznavna žarčenja Zemlje se je moral najprej naučiti najti, šele nato je lahko določal nevidne energijske tokove, ki napajajo pokrajino s svojo močjo (kot meridiani v človeškem telesu). Vsak litopunkturni kamen, ki ga postavi kot iglo pri akupunkturi in zdravilno učinkuje na energijski sistem pokrajine, je opremljen z vklesanim znakom, kozmogramom, ki pritegne kozmične sile, da podprejo proces zdravljenja. Novo metodo je prvič uspešno uporabil v grajskem parku v Turnichu pri Kölnu. Čustvena raven Zemlje se torej izraža skozi prej našteta bitja. V knjigi avtor vse tisto, kar ne more izraziti z besedami, prikaže z risbo, z estetiko elementarnosti. Med prebiranjem meni izredno zanimivega načina razmišljanja ali, če hočete, podajanja v svet, pretipanega doslej preko pravljic ali lastne domišljije, sem se večkrat spraševala, če je »tip totalno naelesdejan« ali naj mu verjamem. Potem sem pomislila, da se najbrž isto ljudje sprašujejo tudi ob mojih mesečnih nakladanjih. Pa vendarle ... Nekaj ali nekdo v nas se prebuja. Na začetku smo taki tihi in sramežljivi, potem počaaaaaaaaaaasi postajamo glasnejši, samozavestnejši. Ker se nam dogaja. Ja, tudi to. In pravzaprav je čisto vseeno, če nam kdo verjame ali ne. Ker tisti, ki mora vedeti, že ve. Tisti, ki je pripravljen, učitelja dobi. Projekt, o katerem avtor piše, predstavi v knjigi Ko se Boginja vrne (Ljubljana, Iskanja, 1993). Res je. Gre za zdravilca Zemlje. In res je tudi, da se bliža dan, ko se bomo vsi delali, da nam je do našega modrega planetka zelo dosti. In vsi bomo jemali v roke lopatke in vile in take in onake pripomočke, da bi pa vendarle očistili svet in da bi kričali: ejla, tu sem, poglejte, kako mi ni vseeno. Pobožna želja. Čez dan ali dva bo enako kot prej. Ker tisto, kar je potrebno očistiti, so človeški možgani. Če so vozlišča energijsko očiščena, potem 17-ih aprilov ne potrebujemo. Ker je vsak dan 17. april. Če vozlišča ponovno aktiviramo, očiščena, sanjsko svetla in lepa, lahko prispevamo k planetarnemu ravnotežju in zdravju vsak božji dan. Zveni skoraj pravljično. Itak. Konec koncev, ali ne pišem ravno o tem? A pozitivno in pohvalno je že to, da je volja. In kjer sta namen in volja, se lahko gore premika. Ali smeti. Želim vam obilo ekološko nastrojenih misli. In morda nesite rožico tja, kamor bi odvrgli prazno vrečko čipsa, ali nekaj pač. Zalijte jo tu in tam. Da zakrije smeti v naših glavah. Da si lahko potem mislimo, kako lep je ta planet. In ja, zelo čisto vam želim v srcih, do prihodnjič. Patricija Dodič Prijazno vabljeni v župnijsko cerkev v Slivje, ki bo v nedeljo, 25. aprila, gostila Moški pevski zbor Razpotje iz Cola nad Ajdovščino. Zbor bo najprej sodeloval pri bogoslužju, po njem pa priredil še krajši koncert. Maša bo ob 11.00 uri. Zbor bo zapel pod vodstvom mag. Barbare Kopačin. 39 za vsakega nekaj Objavljamo povzetek nove Uredbe o vestnem delu (Ur. t. RS, št. 1/05), ki bo stopila v veljavo 1. maja 2010, ravno na praznik dela, in bo veljala za vse gospodarske družbe, podjetja, javne zavode in javne službe. Za vas smo povzeli samo najpomembnejše določbe uredbe, ki močno vplivajo na razmere na delovnem mestu in zadevajo pravice in dolžnosti delavcev. UREDBA O VESTNEM DELU (izbrane določbe) 11. člen Bolniškega lista delavca delodajalec ne sprejme več kot dokazilo za bolniški stalež. Če gre delavec lahko k zdravniku, pomeni, da lahko pride tudi v službo. 17. člen Operacije so strogo prepovedane. Dokler je delavec zaposlen na delovnem mestu, potrebuje vse svoje organe. Ne sme dovoliti, da mu karkoli operativno odstranijo. Delavec je bil zaposlen »cel«, zato velja vsak operativni poseg na njegovem telesu za hujšo delovno kršitev. 20. člen Da se delavec ne bi preveč časa zadrževal na stranišču, se pripravi razpored odhoda na stranišče po abecednem redu. Vsi zaposleni, ki imajo priimek na A, opravljajo potrebo na stranišču v času med 8.00 in 8.20. Vsi zaposleni, ki imajo priimek na B, opravljajo potrebo med 8.20 in 8.40, in tako naprej, do zaposlenega, ki ima priimek na Ž. 22. člen Če delavec v predvidenem času potrebe ne uspe opraviti, mora počakati do naslednjega dne, ko je ponovno na vrsti. Čas uporabe stranišča je omejen na 2 minuti. Po preteku 2 minut se oglasi sirena, zmanjka toaletnega papirja in vrata stranišča se odprejo na stežaj. 24. člen Vsak delavec prejme odločbo za 52 praznikov na leto. Za praznik veljajo vse nedelje. 27. člen Suhim delavcem pripada ena ura odmora za kosilo in morajo neprekinjeno jesti ves čas odmora, da bodo videti zdravi. Delavcem normalne postave pripada 30 minut odmora, prvih 15 minut zaužijejo kosilo, drugih 15 minut tekajo v krogih okoli stavbe, v kateri so zaposleni, da obdržijo postavo. Debeli delavci imajo 5 minut časa, da pojejo jabolko in spijejo kozarec dietne pijače. Delavec lahko prehaja iz ene kategorije v drugo, če izpolni pogoje glede telesne teže, kar se preverja četrtletno. 40 32. člen Delavec se mora oblačiti svoji plači primerno. Če je razvidno, da delavec nosi draga oblačila, lahko delodajalec sklepa, da je delavec finančno dobro preskrbljen, in mu zato zniža plačo. 40. člen Ko delodajalec zahteva višjo produktivnost, to vsakokrat pomeni, da govori o produktivnosti delavca in ne o svoji. 41. člen Če delavec ne opravi vsega predvidenega dela v prvih 16 urah, mora delati še ponoči. Če dela tudi ponoči ne uspe opraviti, se mu prizna ena ura počitka, nato se postopek ponovi. 48. člen Smrt sorodnika ali druge bližnje osebe ni razlog, da delavec manjka na delovnem mestu. Mrtvemu delavec ne more več pomagati, zato je njegov trud zaman in je bolj koristno, če ga vloži v delo. V redkih primerih, ko je prisotnost na pogrebih nujno potrebna, se je potrebno dogovoriti za prestavitev pogrebnih svečanosti na pozni večerni čas ali na nedeljo. 49. člen Smrt delavca se sprejme kot opravičilo za izostanek z delovnega mesta, a le pod pogojem, da je delavec delodajalca o svoji smrti obvestil najmanj 14 dni pred nastopom dogodka, da lahko v tem času delavec pripravi svojega naslednika. Delavec se obveže, da bo pred smrtjo opravil vse svoje delo in dokončal vse projekte ter da bo smrtni dogodek v vsakem primeru nastopil pred dnevom izplačila plače. 51. člen Delavcu v izjemnih primerih pripada dvig plače. Ta se izračuna na podlagi količnikov, pomnoženih z indikatorji, od česar se odštejejo faktorji, znesek pa se zaokroži s ponderiranjem odbitka. Če delavec meni, da je po dvigu plače dobil nižji znesek denarja, kot ga je imel prej, se delavcu obrazloži postopek izračuna. Če je delavec še vedno mnenja, da ima manj denarja, kot ga je imel prej, se izračunani znesek nepreklicno prepolovi. 54. člen Upokojitev je ukinjena. Delavec dela na delovnem mestu do svoje smrti. Ob nastopu smrti delavca je delodajalec dolžan poskrbeti za nemoteno opravljanje tekočega dela, zato delavca nemudoma prenese na hodnik, kjer na mizi ali drugi primerni površini leži do pogreba. Obveščanje svojcev ni potrebno, ker se smatra, da je delavec zaradi nenehne prisotnosti na delovnem mestu že izgubil vse stike z njimi. 66. člen – končna določba Delavec mora biti popolnoma zvest svojemu delodajalcu. Delodajalec ne sprejema nobenih vprašanj, komentarjev, pritožb, jeznih izpadov, vznemirjanja ali namigov v zvezi s to uredbo, saj lahko v nasprotnem primeru ugotovi, da mu delavec povzroča izredne psihološke travme, in ga toži za visoko odškodnino. *** Verjetno ste kaj kmalu ugotovili, da se s to uredbo malo hecamo. Vseeno pa je v vsakem hecu tudi nekaj resnice. »Vstanite v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja …« je še vedno zelo aktualna pesem, morda zmeraj bolj. Če pa smo bolj miroljubne sorte, se lahko »sužnjelastniškemu« delodajalcu oddolžimo takole. Zatrdimo mu, da bomo na delovnem mestu dali od sebe 100 odstotkov. Delodajalec bo seveda takoj za. Nato pa se dosledno držimo dogovorjenega: v ponedeljek damo od sebe 12 %, v torek 23 %, v sredo 40 %, v četrtek 20 % in v petek 5 %. pripravila Nives Mahne Čehovin (več internetnih virov) za vsakega nekaj KULTURNI DOM HRPELJE VABI PREDSTAVA ZA OTROKE »Kako je Nejc prevzgojil babico« »Beneški fantje« sreda, 14. april, ob 17.00 petek, 16. april, ob 20.00 Igrata: Irena Prosen in Klemen Janežič Prisluhnimo večno mladim skladbam te legendarne zasedbe! Prijazno vabljeni! Priporočena rezervacija mest. (Predstava je bila marca odpovedana zaradi bolezni igralcev.) Vstopnina: 10 EUR. KONCERT NAPOVEDUJEMO ! 12. maj – predstava za otroke PRIMORSKA POJE .00 sobota, 24. april, ob 20 lje pe Hr mu do v Kulturnem ske ven Pravi primorski praznik slo pesmi! Vabljeni! Organizirajo: e in ad Javni skl RS za ljubiteljsk sti, kulturne dejavno in Moški pevski zbor Slavnik a zin Ko elje Občina Hrp Predavanje »MODRI L« sobota, 24. april, ob 16.00 V občinski sejni sobi in na parkirišču pred občino. Vabljeni! Organizira: Svet za preventivo in vzgojo v prometu Občine Hrpelje - Kozina 41 za vsakega nekaj PRIMORSKA POJE v Kulturnem domu Hrpelje sobota, 24. april, ob 20.00 V programu nastopajo: - ZDRUŽENI MEŠANI PEVSKI ZBOR REPENTABOR, REPENTABOR - SEŽANA, zborovodkinja Loredana Guštin - OBALNI OKTET KOPER STILNI NASTOP FRANCE MAROLT - MOŠKI PEVSKI ZBOR PERGULA, SV. PETER, PIRAN, zborovodja Matej Lazar - ŽENSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE NOVA GORICA, zborovodkinja Jožica Golob - MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KUMAR, KOJSKO, Brda, zborovodja Aleksander Sluga - ŽENSKA VOKALNA SKUPINA DANICA, Sovodnje ob Soči, zborovodkinja Patricija Rutar Valič - MEŠANI PEVSKI ZBOR FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ, ŠTEVERJAN, zborovodja Mirko Ferlan TEČAJ PRVE POMOČI ZA PODJETJA Območno združenje RK Sežana organizira 8-urni tečaj prve pomoči za podjetja, ki so po Pravilniku o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) zavezana usposobiti določeno število zaposlenih za izvajanje prve pomoči. Tečaj bo potekal 16. aprila od 14. do 18. ure in 19. aprila od 15. do 19. ure v prostorih Žito d.d., CP Gradišče (nekdanja Droga), v Gradišču pri Materiji 51. Zainteresirane vabimo, da se prijavijo na sedež OZRK Sežana na tel. št. 05 / 730 50 22 ali 040 439 366 od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro. Sejem pri Tušu na Kozini – vsak prvi petek v mesecu! Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 1400 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič Uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tjaša Škerjanc • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk: Tiskarna GLEM, Marezige, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno 42 MODRI L SPV Občine Hrpelje - Kozina je predavanje o varnosti v cestnem prometu „MODRI L“ prvič izvedel v lanskem letu. Ker menimo, da je varnost v cestnem prometu vsako leto bolj aktualna tema, smo se odločili, da predavanje ponovimo. Seveda ne bomo ponavljali istih tem kot lani, saj je na področju varnosti ogromno zanimivih tem. V sodelovanju s Policijsko postajo Kozina, Avtošolo iz Sežane, DARS – Regionalni center za razvoj in upravljanje Kozina in PGD Materija želimo pripraviti zanimivo, predvsem pa poučno predavanje o novostih v cestnem prometu. Predavanje je namenjeno vsem voznikom, saj vemo, da se prometni predpisi in predvsem prometna infrastruktura nenehno spreminjajo. Vsi vozniki ste v soboto, 24. aprila, vljudno vabljeni na predavanje „MODRI L“ v Kulturni dom Hrpelje. SPV OBČINE HRPELJE - KOZINA Knjižnica Kozina 14. april ob 18.00, Marko Pogačnik: Zdravljenje Zemlje. Kadar je beseda o zdravljenju, človek pomisli nase. Vendar se da zdraviti tudi krajino. Pomembna in odločilna so vozlišča kozmičnih in zemeljskih pretokov, imenovana zmajeve črte, vodne likije, akvastati, skozi katere Zemlja diha. Kipar in avtor svojo umetnost posveča oživljanju in zdravljenju krajev. Avtor pripoveduje osebno zgodbo in opisuje svoja izhodišča in delovne postopke. Z avtorjem se bo pogovarjal upokojeni veterinar Rafael Vončina. 20. april ob 18.00 v okviru Študijskega krožka »Spoznaj se«: Pika Rainar: EFT (tehnika čustvenega osvobajanja) Otroci, vabljeni 21. aprila ob 17.30 na pravljično uro Zgodbica o Šušku v izvedbi OŠ Divače, mentorici Monika Rebec in Maja Škamperle. PRISRČNO VABLJENI! Izvedbo so omogočili: Kosovelova knjižnica Sežana in Občina Hrpelje - Kozina Knjižnica na Kozini vabi, da prispevate izvod svoje diplomske naloge, ki bi bila zanimiva za širše občinstvo, za knjižnico na Kozini. za vsakega nekaj razpisujeta: Gledališka predstava v Materiji Likovni natečaj projekta VEZI UMETNOSTI na TEMO NATEČAJA: REVŠČINA IN SOCIALNA IZKLJUČENOST V počastitev 8. marca, dneva žena, je PGD Materija v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina v goste povabilo igralce dramske sekcije Turističnega društva Brest iz Brestovice pri Komnu. Gledališko predstavo »Darilo«, veseloigro v treh dejanjih, so odigrali pred številnim občinstvom v večnamenski dvorani matarskega gasilskega doma. Poleg krajanov iz bližnjih vasi so si predstavo ogledali tudi iz bolj oddaljenih vasi naše občine. MC Podlaga in društvo »Vezi« Namen projekta Vezi umetnosti je osveščanje širšega kroga javnosti o socialni izključenosti nekaterih skupin prebivalstva, v tem primeru so to osebe s težavami v duševnem zdravju, in tako podirati predsodke glede teh oseb. Namen projekta vidimo tudi v preprečevanju socialne izključenosti oseb s težavami v duševnem zdravju, medsebojnem sodelovanju ljudi s težavami v duševnem zdravju s širšo javnostjo, predvsem kot umetniško sodelovanje. V okviru različnih aktivnosti, ki bodo potekale celo leto (ustvarjalne delavnice, dramska skupina, literarni krožek, likovni natečaj, razstave), je razpisan natečaj, ki avtorjem omogoča samostojno predstavitev na različnih lokacijah po Sežani, sodelovanje na dobrodelni dražbi z lastnimi deli, aktivno sodelovanje v projektu s svojimi idejami, deli, možnostmi, avtorji bodo promovirani na tiskovinah, predstavljeni spletnem katalogu in na zaključni dobrodelni dražbi. Dela bo ocenjevala komisija v sestavi: akademski slikar mag. Simon Kastelic, samostojna strokovna svetovalka Mateja Palčič, dipl. umetnost. zgod., iz JSKD, in Goran Grabić iz MC Podlaga. Odločitve komisije so dokončne. Koledarski potek natečaja: - osebna oddaja del: med 24. in 29. aprilom, - obvestilo o izbranih avtorjih, ki bodo razstavljali: do vključno 9. maja, - razglasitev nagrajencev bo znana naknadno. Nagrade avtorjem: - samostojno predstavitev na različnih lokacijah po Sežani, - sodelovanje na dobrodelni dražbi z lastnimi deli, - aktivno sodelovanje v projektu s svojimi idejami in možnostmi, v dogovoru z organizatorjem, - promovirani bodo na tiskovinah, predstavljeni v spletnem katalogu in na zaključni dobrodelni dražbi. Razpisni pogoji, prijavnica in dodatne informacije so na spletni strani: www.mcpodlaga.com in www.drustvovezi.org. Pišete lahko na: veziumetnosti@mcpodlaga.com ali pokličete na (05) 734 5004 ali 051 204 765. Vodja projekta: Emilija Kastelic, veziumetnosti@mcpodlaga.com MC Podlaga Kosovelova ul. 4b, 6210 Sežana www.mcpodlaga.com info@mcpodlaga.com Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« Štorje 26, 6210 Sežana www.drustvovezi.org info@drustvovezi.org V veseloigri, ki jo je napisala in režirala vaščanka Brestovice Darja Zavadlal, smo spremljali živahen življenjski vsakdan na kmetiji, prepleten z bolj ali manj prijetnimi dogodivščinami in povezan s številnimi duhovitimi dialogi. Tok vsakdana preusmeri praznovanje zlate poroke none in nonota. Njuno darilo utiša prej živahen dialog zakoncev in šele učinkovit recept zdravnice vrne življenje v stare tirnice. Z gledališko predstavo v Materiji smo ponovno dokazali, da občani radi obiskujejo različne prireditve, če jih »pripeljemo« njim bliže. Zaradi prireditev, ki se organizirajo po vaseh, pa ne bo nič manjši obisk prireditev v Kulturnem domu Hrpelje, kjer se na veselje mnogih vedno nekaj dogaja – kar je pohvalno. Tekst in foto: Slavko Gerželj 27. april – dan upora proti okupatorju Vljudno vabljeni na proslavo ob Dnevu upora proti okupatorju, v petek, 23. aprila 2010, ob 18.00 uri, v Kulturni dom Hrpelje. V Kulturnem programu bodo nastopili: OŠ DBB Hrpelje Moški pevski zbor Slavnik Recitatorja Bojan Podgoršek in Igor Rojc Organizira: Občina Hrpelje-Kozina Občinsko združenje borcev za vrednote NOB 43 za vsakega nekaj Vabilo na brezplačni XVI. paintball turnir na Tatrah Vabljeni v Prešnico! Športno kulturno društvo Tatre organizira brezplačni neprofesionalni paintball turnir na Tatrah, ki se bo odvijal 27. aprila 2010, s pričetkom ob 13. uri na poligonu na Tatrah. Aprila bomo v Prešnici v stari šoli gostili študijski krožek BE- Paintball želimo približati čim širšemu krogu ljudi, zato bodo igralci na XVI. paintball turnirju poravnali le stroške kroglic. Vsi, ki si želite adrenalinske zabave in sprostitve, sestavite tričlanske ekipe in se podajte v boj za prvo mesto. Najboljše skupine prejmejo posamične medalje, prvouvrščena pa pršut. Poskrbljeno bo tudi za gledalce, saj bo tik ob poligonu postavljena zaščitna mreža, ki omogoča neposredno spremljanje tekmovanja. da ne bi šla v pozabo kulturna dediščina Slovenske Istre. SEDA SLOVENSKE ISTRE, ki je pred kratkim izdal 14. številko zbornika BRAZDE S TRMUNA. Člani studijskega krožka Beseda Slovenske Istre prihajajo iz raznih krajev in skrbijo, Seveda pa nas lahko obiščete kadarkoli na poligonu v Borštu ali na Tatrah in se s svojo ekipo preizkusite v igri paintball tudi brez tekmovalnega vzdušja turnirjev. Vse zainteresirane naprošamo, da se na paintball turnir prijavite prek spletnega obrazca. Vse informacije lahko dobite na naši spletni strani www.ZADET.si, e-mail paintball@brkini.si (tali na telefonski številki 041 503 782 (po 17. uri). Lep pozdrav, ŠKD Tatre Burja – kot jo je skozi objektiv ujel Filip Fabjančič. 44 Zato raziskujejo po arhivih in knjižnicah, se pogovarjajo s starejšimi vaščani in zapisujejo. V svojem zborniku nato objavljajo zapise o navadah in običajih svojih vasi, o pomembnih Istranih in Istrankah, v zborniku imajo svoje mesto tudi stare istrske štorije in literarno ustvarjanje članov krožka in številnih sodelavcev. Veliko skrb posvečajo tudi istrskim narečjem, ki so za vse neprecenljivo bogastvo. V petek 9. aprila, ob 19.00 uri se vam bodo predstavili člani študijskega krožka, pripovedovalci istrskih štorij, in seveda ne bo šlo brez istrskih ljudskih pesmi. Večer bo vodila mentorica Nadja Rojac. za vsakega nekaj Povežimo ideje! NVO in podjetja naj skupaj ustvarjajo prihodnost Središče Rotunda v Kopru bo aprila 2010 izvedlo kampanjo Povežimo ideje!, s katero želi podjetja, nevladne organizacije, medije in širšo javnost poučiti o družbeni odgovornosti in možnostih povezovanja med nevladnimi organizacijami in podjetji, obenem pa nekaj povezovanj prikazati tudi v praksi. Kampanja »Povežimo Ideje! NVO in družbena odgovornost podjetij«, ki se bo začela 7. aprila z okroglo mizo v Sežani, zaključila pa 21. aprila z izdajo publikacije, je namenjena osveščanju in obveščanju podjetij in nevladnih organizacij o pomenu odgovornosti podjetij do družbe in posledično do NVO. V okviru projekta Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške regije pa v Središču Rotun- da organizirajo tudi drugi seminar na temo Vodenje kampanj in vplivanje, ki bo potekal 10. aprila 2010 v Kopru in 17. aprila 2010 v Sežani. Na seminarju bodo predstavnike NVO poučili o tem, kako lahko prek kampanje povečajo prepoznavnost institucije, s tem pa tudi prepoznavnost njihovih programov, projektov in akcij. Udeleženci bodo izvedeli, kako dogodek, vsebino oziroma akcijo predstaviti na način, da doseže ciljno publiko, in kako kampanjo izvesti čim ugodneje. Predstavljen bo tudi pomen obstoja vplivanja ali t. i. lobiranja, pa tudi na kakšne načine se lahko pristopa do odločevalcev, kot je na primer javna uprava, in kakšne oblike sodelovanja so mogoče med družbami in nevladnimi organizacijami. Se- minar bo vodila sociologinja in komparativistka Vita Kernel. Aktualne informacije so nevladnim organizacijam na voljo na spletni strani www. sticisce.si, kjer se je mogoče tudi prijaviti na tedenski obvestilnik. ----------------------------------Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške regije združuje nevladne organizacije, ki delujejo v občinah Hrpelje-Kozina, Komen, Divača, Izola, Koper, Piran in Sežana. Nudi jim pomoč na različnih področjih z namenom boljše usposobljenosti, povezovanja in sodelovanja. Dodatne informacije: 05 / 90 47 121 Rožica za vsako gospodinjstvo! Nadaljujemo lani začeto akcijo Rožica za vsako gospodinjstvo. Ob DNEVU ZEMLJE župan vsakemu gospodinjstvu podarja rožico, avtohtono pelargonijo, kot simbol za skrb za lepšo in urejeno okolico. Skrb za okolje in njegovo urejenost je tisto, kar lahko stori vsak od nas. Brez velikih stroškov, le z malo volje in dela. Naj vam rožica polepša okensko polico ali kotiček v vrtu! Rožico lahko dvignete s priloženim kuponom v soboto, 24. aprila, od 9.00 do 13.00 na lokacijah: pred Tušem na Kozini, na parkirišču pred občino, v Slivju pred domom, v vaškem domu v Gradišču, in v prostorih KS Obrov. Rožica za vsako gospodinjstvo KUPON ZA ENO ROŽICO Občinska uprava 45 za vsakega nekaj 46 napovednik NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina APRIL Petek, 9. 4., ob 19.00, PREŠNICA – študijski krožek »Beseda slovenske Istre« in predstavitev 14. številke zbornika »BRAZDE S TRMUNA«. Sobota, 10. 4., Osnovna šola DBB Hrpelje – srečanje treh generacij, zaključek: rajanje s skupino »Čuki«. Sreda, 14. 4., ob 17.00, Kulturni dom Hrpelje – predstava za otroke: »Kako je Nejc prevzgojil babico« (predstava, ki je odpadla marca meseca zaradi bolezni). Petek, 16. 4., ob 20.00, Kulturni dom Hrpelje – koncert »BENEŠKI FANTJE«! Prisluhnimo večno mladim skladbam te legendarne zasedbe! Priporočena rezervacija mest, vstopnina: 10 EUR. Sobota, 17. 4., ČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO«. Več na notranjih straneh glasila. Petek, 23.4., ob 18.00 uri, Kulturni dom Hrpelje – PROSLAVA OB DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU. Nastopajo: Brkinska godba 2000, Moški pevski zbor Slavnik, OŠ DBB Hrpelje ter recitatorja Bojan Podgoršek in Igor Rojc. Sobota, 24. 4., ob 16.00 uri, sejna soba OHK in parkirišče – predavanje »Modri L« v organizaciji sveta za preventivo Občine HrpeljeKozina. Več na notranjih straneh glasila. Sobota, 24. 4., ob 20.00 uri, Kulturni dom Hrpelje – »PRIMORSKA POJE«. Pravi primorski praznik slovenske pesmi! Vabljeni! Več na notranjih straneh glasila. Razstavni prostor KD Hrpelje: razstava fotografij »Davorjevega brezna« fotografa Petra Gedeia. Nane bar: razstava akvarelov in olj na platnu avtorice Marije Beganovič iz Pirana. URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, sobota: od 8.00 do 13.00, četrtek zaprto. Telefon: (05) 680 30 27 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44 ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00. Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127 ( PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul ( PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 ( PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske ( PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@ gov.si, (05) 663 45 00 Policija: 113 Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 6890 490 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00 sob: 9.00–12.00 ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00 tor: 7.30–14.00 sre: 10.00–19.00 čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00 sob: 7.30–13.00 ned, prazniki: 8.00–12.00 PLANINSKI POHODI: 17. april – OČISTIMO SLOVENIJO (vsi odseki) 18. april – SINJI VRH, Predmeja (Mladinski odsek) Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, vojko.dobrila@siol.net Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453) Pogovorna srečanja za starejše občane v okviru Rdečega križa so vsak torek od 15.00 do 16.30. Vabljeni! PILATES VADBA Vsako sredo ob 18:00 in petek ob 19:45 v Športni dvorani v Hrpeljah. Vodi Mateja Šajna. NORDIJSKA HOJA Vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17.00. Info: 031 321 324 AEROBIKA V HRPELJAH Vsak ponedeljek in četrtek od 21.00 do 22.00 v Športni dvorani v Hrpeljah. AEROBIKA v MATERIJI Aerobika v matarskem gasilskem domu vsak četrtek ob 18.30. Vljudno vabljene! Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: obcina.hrpelje-kozina@ hrpelje.si 47 zadnja stran OČISTIMO SLOVENIJO – 17. 4. 2010 Odlagališče pri Markovščini (foto: Ester Mihalič) 48
© Copyright 2024