med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina
OBČINA HRPELJE - KOZINA Foto: Vesna Marion številka 6 letnik XIII - 2010 Julij - Avgust aktualno iz vsebine Sprejet program varnosti za občino 2 REZULTATI REFERENDUMA 6. 6. 2010 – ARBITRAŽNI SPORAZUM 2010 2 30. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA DNE 17. 6. 2010 3 Veselje krajanov ob zaključku izgradnje kanalizacije Kozina jug 4 Snemanje oddaje SLOVENSKI VODNI 4 KROG – GLINŠČICA 4 2. mesto za golaž naše občine 4 Najuspešnejši osnovnošolci pri županu 5 Od Jadrana do Triglava 5 MOJA DRUŽBA 5 Poslanski večer v Hrpeljah 6 SODOBNA MRLIŠKA VEŽICA V BREZOVICI 6 ORGANIZACIJSKA SHEMA ENOT IN SLUŽB CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI HRPELJE - KOZINA 7 TURISTIČNA SEZONA 8 Materija gre naprej! 9 Ključavničarstvo Spasovič doniralo 10 prikolico PGD Materiji 10 Mladi matarski gasilci na državnem tekmovanju 10 Pesem na M`zarju 11 Starodavne lipe pri cerkvi sv. Štefana 11 v Brezovici 11 Izjemen pohod tigrovcev v Ocizli 12 21. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU 13 Dve novi priznanji za ATechove inovacije 14 Pesem na M`zarju 14 Bogastvo prednikov v noši 15 Društvo kmetic sežanske regije se je predstavilo na Dnevu Parka Škocjanske jame »Belajtnga« 2010 15 ‘BRKINI 2010’ na Tatrah 16 30 LET SEŽANSKEGA KLUBA MAKSA PERCA 17 BALINARSKI TURNIR V GRADIŠČU PRI MATERIJI 17 Turnir v balinanju Javorju 18 Tradicionalni balinarski turnir Obrov 18 31. tradicionalni turnir 18 v malem nogometu Vrhpolje 2010 18 Vrhpoljci obnovili gozdno cesto in uredili strugo »Krvavega potoka« 19 VRHPOLJADA 19 Slovenski 20 evharistični kongres 20 Gročana – Vrhpolje – sv. Tomaž 20 Novi duhovniki koprske škofije 20 Letos smo v Klancu zopet imeli opasilo 21 Koronarke ponovno v Brezovici 21 Letna skupščina 21 TAJNIC NA Krasu 21 Člani DU in ZZB za vrednote NOB hrpeljsko-kozinske občine v akciji 22 Izlet v Kumrovec 22 V poletje z novim znanjem računalništva 23 DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA 23 www.hrpelje-kozina.si 23 Društvo diabetikov Sežana 24 DRUŠTVO »VEZI«, PSIHIATRIČNA AMBULANTA SEŽANA IN CSD SEŽANA NA IZLETU V PTUJU 24 DRUŠTVO »VEZI« ORGANIZIRALO IZOBRAŽEVANJE ZA TEŽJE ZAPOSLJIVE OSEBE 25 15-LETNICA SEŽANSKEGA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV 25 Fontana na Kozini ima novo lastnico 26 Restavracija »Express« na Kozini ponovno zaživela 26 Zlatko Dedić 26 v Nane baru 26 VI. miting v gorskem teku brez meja – Glinščica 2010 27 ROKOMETNI TURNIR V BANJA LUKI 27 MINI ROKOMETAŠI JADRANA PREMAGALI CELJANE IN ZASEDLI 4. MESTO 28 Novosti iz »tabora« Marka Vouka 28 10 let Brkinske godbe 2000 29 Mednarodni rokometni turnir Seregno (Milano) 33 Sebastjan Nedoh uspešno 34 prekolesaril DOS Extreme 34 PRIHAJAJOČEMU PRAZNIKU DRUŠTVA LJUBITELJEV BALETNE UMETNOSTI NAPROTI … 35 23. srečanje kluba brigadirjev v Materiji 35 24. PREMSKA SREČANJA 36 Peršolja in Pahor uvedla akcijo 37 Primorci beremo 37 JUBILEJNA 10. MLADA VILENICA 37 POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! 38 Ta veseli dan ali Alenka 40 in Sandi se poročita! 40 TRIDESTA OBLETNICA ZAKLJUČKA 40 OŠ HRPELJE, LETNIK 1979/80 40 Marjeta Bolčič & 40 Guido Forniz 40 Stara fotografija 42 Letovanje otrok v Kranjski Gori 42 UTRINKI Z USPEŠNO IZVEDENE PROMOCIJE POKLICEV 43 Oratorij v Klancu 43 ŠOLA IZ SLADOLEDA 47 SLOVENSKO-MAKEDONSKA URA V 4. RAZREDU 48 TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE 48 PROMETNI DAN NA OŠ V HRPELJAH 49 SPOZNAJ SLOVENSKI JEZIK IN KULTURO 49 »MEDVEDKI« NA POTEPU 50 Z VLAKOM NA IZLET 50 Zaključni izlet 50 na Kokoš 50 »ROŽICE« OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 50 ZAKLJUČNI IZLET SKUPINE RIBICE 51 Iz vrtca v Materiji: 51 INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MAJU IN JUNIJU 2010 52 Edini pravilni zapis vasi je Pesek 52 PROSTOŽIVEČE MAČKE 54 OBVESTILO 55 MALI OGLASI 55 Prijava mučenja živali 55 VABILO 56 VABILO: sodelovanje in ogled 56 43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju 56 Nagradna akcija 56 NAPOVEDNIK 59 2 Sprejet program varnosti za občino Občinski svet OHK je na svoji 27. redni seji 18. marca 2010 sprejel Občinski program varnosti za Občino Hrpelje - Kozina. Na podlagi tega je bil na zadnji koordinaciji županov kraških občin v juniju podpisan protokol o sodelovanju Medobčinskega inšpektorata in policijske postaje Kozina. Podpisnika protokola za našo občino sta bila župan Zvonko Benčič Midre in komandir Policijske postaje Kozina Marjan Pelko. S tem programom sta tako natančneje določena vrsta in obseg nalog redarstva. Podlaga za izvajanje nalog je ocena varnostnih razmer in varnostnih potreb, ki obstajajo na tem področju. Program obsega pet ciljev, ki urejajo kvaliteto varnosti v občini. Zasnovan je razvojno in ima naravo priporočil ter programskih smernic, ki se bodo realizirale skozi letne načrte dela občinskih redarjev in razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih občina namenja za to področje dela. Občinski program varnosti je bil usklajen s predpisi in programskimi dokumenti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in Policijsko postajo Kozina. Občinska uprava REZULTATI REFERENDUMA 6. 6. 2010 – ARBITRAŽNI SPORAZUM 2010 VOLIŠČE Hrpelje Tublje Krvavi Potok Kozina Vrhpolje Artviže Gradišče pri Materiji Bač pri Materiji Brezovica Ocizla Obrov Prešnica Rodik Slivje Tatre Klanec pri Kozini Javorje ZA 178 28 41 136 25 18 52 81 24 27 28 33 70 87 14 28 34 V% 71 % 47 % 61 % 70 % 58 % 64 % 68 % 60 % 53 % 60 % 46 % 52 % 56 % 57 % 50 % 50 % 59 % PROTI 72 31 26 57 18 10 24 53 21 18 33 31 56 66 14 28 24 V% 29 % 53 % 39 % 30 % 42 % 36 % 32 % 40 % 47 % 40 % 54 % 48 % 44 % 43 % 50 % 50 % 41 % SKUPAJ VOLIVCEV 579 163 156 407 69 53 135 335 76 99 263 127 242 425 44 114 133 SKUPAJ GLASOVALO 250 59 68 195 43 28 78 139 45 46 61 68 127 153 28 58 58 Opomba: do razlik v končnem seštevku lahko pride zaradi neveljavnih glasovnic, ki tukaj niso prikazane. Povzeto po poročilu državne volilne komisije aktualno 30. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA DNE 17. 6. 2010 1.) Sprejeti so bili odloki: - Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2009. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi. - Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko zazidavo na parcelah št. 186, 187/1, 2, 3 in 198, k. o. Hrpelje. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi. - Odlok o imenovanju ulice v naselju Hrpelje. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi. - Odlok spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole »Dragomirja Benčiča Brkina« Hrpelje. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi. - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi. PRVO STAROSTNO OBDOBJE Celodnevni program Program Živila SKUPAJ EUR 474,19 37,38 511,57 Poldnevni program (od 7. do 12. ure) Program Živila SKUPAJ 322,49 10,50 332,99 Poldnevni program s kosilom (od 7. do 12.30 ure) Program Živila SKUPAJ 343,47 26,88 370,35 DRUGO STAROSTNO OBDOBJE Celodnevni program Program Živila SKUPAJ 333,96 37,38 371,34 Poldnevni program (od 7. do 12. ure) Program Živila SKUPAJ 224,74 10,50 235,24 2.) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel tretjo dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2010. V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2010 so vključene naslednje nepremičnine, ki so podrobneje opredeljene v dopolnitvi letnega načrta: Poldnevni program s kosilom (od 7. do 12.30 ure) Program Živila SKUPAJ 234,74 26,88 261,62 k. o. Hrpelje k. o. Hrpelje k. o. Hrpelje k. o. Hrpelje k. o. Ocizla k. o. Poljane k. o. Hrpelje Parcelne št. del parcel 3327/3, 3327/4, 3228/23 in 3228/5 del parcel 320, 3129 in 340/65 del parcel 316 in 3104/1 del parcel 3196 in 3176/1 6146/27 5073/2 ZKVL 939/9 V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2010 so vključene naslednje nepremičnine, ki so podrobneje opredeljene v dopolnitvi letnega načrta: k. o. Hrpelje k. o. Hrpelje k. o. Materija k. o. Prešnica k. o. Artviže k. o. Rodik Parcelne št. 259 del parcel 3067/6 in 3067/4 837/2, 837/3 del parcel 131/3, 131/4, 130/3, 130/4, 4193/6, 4191/2 in 4139/85 53/2 2651/4 3.) Občinski svet je potrdil ekonomske cene programov Vrtca Sežana, z veljavnostjo od 1. 9. 2010 dalje, tako da znaša mesečna cena na otroka po posameznih programih: Razvojni oddelek Program Živila SKUPAJ 1.244,06 37,38 1.281,44 4.) Sprejet je bil pregled števila vpisanih otrok in izdano soglasje k predlaganemu številu in vrsti oddelkov v Vrtcu Sežana z enotami na območju Občine Hrpelje - Kozina v šolskem letu 2010/2011, kot izhaja iz predloga JZ Vrtca Sežana št. 178/18 z dne 22. 3. 2010. V primeru, da se med letom pojavi potreba po spremembi vrste oddelka zaradi starostne strukture vpisanih otrok in da ta sprememba ne vpliva na število zaposlenih, je na podlagi obrazloženega predloga JZ Vrtca Sežana pooblaščen župan za izdajo soglasja za spremembo vrste oddelka. Podano je bilo tudi soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Sežana v šolskem letu 2010/2011, kot izhaja iz predloga JZ Vrtca Sežana št. 178/18-2010 z dne 22. 3. 2010. Župan Občine Hrpelje - Kozina je pooblaščen, da v primeru potrebe po objavi prostega delovnega mesta med šolskim letom izda soglasje k zaposlitvi. V kolikor število vpisanih otrok v posameznem oddelku Vrtca Sežana presega normativ iz prvega odstavka 17. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB2 in 25/2008), je občinski svet Občine Hrpelje - Kozina soglašal, da število otrok presega veljavne normative za največ dva otroka v oddelku. 5.) Podano je bilo pozitivno mnenje k imenovanju Radice Slavković, roj. 1. 1. 1955, iz Sežane, Cesta na Lenivec 8, za ravnateljico javnega vzgojno–izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana. Kandidatka za ravnateljico javnega vzgojno–izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana Radica Slavković izpolnjuje vse zahtevane pogoje za ravnateljico vrtca ter ima dolgoletne izkušnje na področju predšolske vzgoje, zato je občinski svet podal pozitivno mnenje k njenemu imenovanju. 6.) Kosovelovi knjižnici Sežana je bilo podano soglasje k zaposlitvi strokovnega delavca za leto 2011. 7.) Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje je bilo podano: - soglasje k zaposlitvi športnega pedagoga za šolsko leto 2010/2011. Letni znesek, ki ga mora občina zagotoviti v proračunu za leto 2011, znaša 25.546,25 EUR; - soglasje k zaposlitvi učiteljice podaljšanega bivanja v Podružnični šoli Obrov za šolsko leto 2010/2011. Letni znesek, ki ga mora občina zagotoviti v proračunu za leto 2011, znaša 20.639,89 EUR. Občina Hrpelje - Kozina bo zagotovila 50 % finančnih sredstev za plačo delavke, ki bo sistemizirana na delovnem mestu gospodinje, za šolsko leto 2010/2011. Letni znesek, ki ga mora občina zagotoviti v proračunu za leto 2011, znaša 7.737,13 EUR. Občina Hrpelje - Kozina bo zagotovila 90 % finančnih sredstev za plačo delavca, ki je sistemiziran na delovnem mestu hišnik-vzdrževalec, za šolsko leto 2010/2011. Letni znesek, ki ga mora občina zagotoviti v proračunu za leto 2011, znaša 16.654,60 EUR. 8.) Za člana Sveta zavoda Centra za socialno delo Sežana, Kosovelova 4B, je bila imenovana ADA ŽIVKOVIČ, rojena 17. 8. 1952, s stalnim bivališčem Senožeče 102/m, 6224 Senožeče. 9.) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hrpelje - Kozina. Sklep je objavljen v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi. Vera Kavre, občinska uprava 3 aktualno Veselje krajanov ob zaključku izgradnje kanalizacije Kozina jug Sredi junija so se zaključila dela izgradnje kanalizacijskega omrežja Kozina jug. Nove pridobitve in vsega, kar je s seboj prinesel ta projekt, so bili najbolj veseli krajani Dolinske, Jamske, Kolodvorske in Istrske ulice, kar se je tudi občutilo na likofu ob zaključku del. Združili so se skoraj vsi prebivalci tega dela Kozine, redko kdo je manjkal, in vsak je tudi rad prispeval k skupnemu druženju, kar pove veliko. Veseli so bili tudi delavci Kraškega zidarja, na čelu z odgovornim vodjem del Vladom Korošcem, in Aleksander Batič, ko- ordinator iz občinske uprave Občine Hrpelje - Kozina. Skupinska fotografija je nastala tik pred zadnjo preplastitvijo Istrske in Kolodvorske ulice. Na javnem razpisu izbrano podjetje za izvedbo gradbenih del Kraški zidar d.d. Sežana je z deli pričelo januarja letos in jih tudi zaključilo v predvidenem času, do konca junija. Vrednost investicije je 522.458,83 EUR. Zgrajenih je bilo 840 metrov meteorne kanalizacije in 1.365 metrov fekalne kanalizacije. Obenem so obnovili tudi telefonsko in vodovodno napeljavo ter rekonstruirali javno razsvetljavo. Občina Hrpelje - Kozina je pričela z montažo novih, sodobnih varčnih svetilk. Ob izvajanju velikega posega na teh ulicah se bo na pobudo krajanov zgradil tudi prepotreben pločnik. V fazi gradnje kanalizacije Kozina jug se bo na omrežje priključilo 35 gospodinjstev. V nadaljevanju se načrtuje gradnja čistilne naprave. Občina je že pridobila vsa potrebna upravna dovoljenja in v teku je javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del. Dela bodo predvidoma stekla v prihodnjih mesecih. Občina Hrpelje - Kozina se zahvaljuje krajanom za sodelovanje in strpnost v času gradnje. Ester Mihalič Snemanje oddaje SLOVENSKI VODNI KROG – GLINŠČICA Podjetje CV koncept Multimedija d.o.o. iz Kamnika snema serijo oddaj Slovenski vodni krog, ki bodo jeseni na sporedu na RTV SLO. Poleg oddaj o Velikem in Malem Obrhu, Martuljščici, Bistričici, Osapski reki in Želimljinščici trenutno snemajo oddajo o Glinščici. Oddaja bo trajala 25 minut, v njej pa bodo zajeli vse značilnosti te reke in njene doline. Gre za potopisno oddajo, ki je tudi ekološko obarvana. Fotografija je iz prizora, kjer se pohodnika Ana (Mojca Fatur) in Rok (Žiga Čamernik) srečata z našim županom Zvonkom Benčičem Midretom. Ester Mihalič 2. mesto za golaž naše občine Občina Hrpelje - Kozina je tudi letos v duhu sodelovanja s sosednjimi turističnimi društvi v Postojno poslala ekipo, ki jo je že tretje leto zapovrstjo vodil podžupan Peter Boršič. Gre za tradicionalno kuhanje »županovega« golaža v okviru zabavnega programa Furmanskega praznika. V prijetni družbi s še štirimi občinami smo skuhali golaž za 2. mesto. Zmagal je župan Občine Postojna. Sodelovali so še podžupani občine Pivka in Cerknica ter županja sosednje zamejske Občine Dolina, Fulvia Premolin. Čisto vsak golaž je bil drugačen in, zanimivo, vsak je pristopil s čisto svojo mešanico začimb. Organizator TD Postojna je za nas res lepo poskrbel in dogovorili smo se, da se prihodnje leto zagotovo spet vidimo. Ester Mihalič 4 aktualno Najuspešnejši osnovnošolci pri županu Župan Zvonko Benčič Midre je v svoje prostore na občini povabil najuspešnejše učence, ki so letos zaključili devetletko. To so učenci, ki so vseh devet let izdelali z odliko in so bili uspešni tudi v obšolskih dejavnostih bodisi na športnem ali kulturnem področju. Prejeli so številna priznanja v različnih tekmovanjih. Letos so bili to: PETER POLES iz Skadanščine, LANA MIKLAVEC iz Hrpelj, HANA DODIČ iz Hrpelj ter ANDRAŽ BABIĆ iz Kozine. Župan jim je v dar poklonil zanimivo knjigo »100 čudes sveta« in predvsem zaželel, da bi se s popotnico, ki so jo prejeli na domači osnovni šoli, dobro znašli v svetu in še naprej uspešno razvijali svoje talente. Ester Mihalič Od Jadrana do Triglava Leta 1944 so partizani razobesili slovensko zastavo na vrh najvišje gore v Sloveniji in vrgli italijanski mejnik čez severno steno Triglava. V spomin na ta dogodek pohodniki iz Primorske, predvsem veterani osamosvojitvene vojne leta 1991 (pripadniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko), že dvanajst let zapovrstjo prehodijo pot okroglih 200 km od Ankarana do vrha Triglava. Tudi letos je v soboto, 3. julija, krenila na pot skupina osemnajstih veteranov. Vodi jih upokojeni policist Bojan Rovšek, ki je skupaj z Vladom Ličnom, upokojenim vojaškim častnikom, edini od 38 dosedanjih udeležencev pohodov, ki je pot prehodil vseh dvanajstkrat. Na poti pohodniki v šestih dneh vsak dan prehodijo od 36 do 38 km. Letos se jim je pridružil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Steiner. Na poti se je skupina ustavila tudi v Krvavem Potoku, kjer jih je pozdravil župan Zvonko Benčič Midre. Ester Mihalič MOJA DRUŽBA Volitve 2010 – prihodnost za nevladne organizacije Regionalna stičišča nevladnih organizacij po vsej Sloveniji so skupaj s Centrom nevladnih organizacij – CNVOS oblikovala pobudo Moja družba, s katero želijo spodbuditi razpravo med nevladnimi organizacijami in kandidati za župane. S predstavniki občin si željo podpisati sporazume o sodelovanju. Središče Rotunda, Koper, v okviru projekta Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške regije aktivno sodeluje in koordinira pobudo Moja družba v Obalno-kraški regiji. S pobudo MOJA DRUŽBA bodo v javnosti spodbudili razmišljanja o pomenu nevladnih organizacij (društev, zavodov, ustanov), predvsem pa poudarili krepitev sodelovanja z občinami. Zato so pripravili priročnik o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami, v katerem občinam predlagajo podporne ukrepe, s katerimi bi nevladnim organizacijam zagotovile boljše pogoje za delovanje in razvoj. V priročniku so zbrani tudi primeri dobrih praks in predlog sporazuma med občinami in nevladnimi organizacijami. Nevladne organizacije z Obale in Krasa se lahko vključijo v akcijo prek Regionalnega stičišča NVO Obalno-kraške regije, ki bo prisotno na ključnih predvolilnih dogodkih. Podpiralo bo nevladne organizacije v razpravah z občinami, septembra pa na temo kampanje pripravljajo Forum nevladnih organizacij Obalno-kraške regije. Razprava na temo kampanje MOJA DRUŽBA bo potekala tudi prek spletne strani www.mojadruzba.si, javnega postavljanja vprašanj kandidatom na predvolilnih shodih in drugih predstavitvah. Vse te aktivnosti bo dopolnjevalo posredovanje informacij medijem, obveščanje prek Facebooka, spletnih strani organizatorjev, elektronskih in tiskanih glasil stičišč … Dodatne informacije: Polona Žigo, Središče Rotunda, Koper; polona@sredisce-rotunda.si; 051 245 494 5 aktualno ORGANIZACIJSKA SHEMA ENOT IN SLUŽB CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI HRPELJE - KOZINA Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se skladno s kriteriji organizirajo enote in službe CZ, in sicer: • enote za prvo pomoč, • enote za prvo veterinarsko pomoč, • tehnične reševalne enote, • enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, • enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, • službe za proženje snežnih plazov, • službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, • službe za podporo. V strukturo CZ občine je vključenih 96 pripadnikov. Naloge enot za prvo pomoč so predvsem dopolnjevanje dela rednih zdravstvenih služb, predvsem z dajanjem prve pomoči poškodovanim in obolelim, sodelovanjem pri negi in prevozu poškodovanih in ranjenih ter izvajanjem triaže. Enote opravljajo tudi zahtevnejše naloge, kot so izvajanje dekontaminacije poškodovanih in obolelih in sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov. Ekipa za prvo pomoč je organizirana tudi v osnovni šoli. Tehnične reševalne enote Glede na število prebivalcev občine je tehnično-reševalna enota sestavljena iz ene ekipe za izvidovanje in enega oddelka za reševanje. Po veljavnih merilih ekipo za Pregled strukture Civilne zaščite občine Enote za prvo pomoč Enote za prvo pomoč se oblikujejo v ekipe, oddelke in vode. Osnovna enota je ekipa, ki jo sestavlja šest bolničarjev. Po dve ekipi se povezujeta v oddelek in po dva oddelka v vod. Vsaka ekipa ima vodjo in namestnika ter štiri bolničarje. Vsaka občina mora organizirati najmanj eno ekipo in na vsakih 3.000 prebivalcev še po eno. Glede na število prebivalcev je v občini ustanovljen oddelek za prvo pomoč. 6 izvidovanje sestavljajo vodja in namestnik vodje ter dva geofonista. Oddelek za reševanje sestavljata dve ekipi. Prva šteje deset pripadnikov, druga šest pripadnikov. Tretja ekipa se ne ustanovi, ker občina ni poplavno ogrožena. Trenutna organiziranost enote izhaja iz uredbe o merilih za organiziranje CZ in drugih sil ZRP iz leta 1996. Tehnična reševalna enota je sestavljena iz treh ekip za reševanje. Prva in druga ekipa imata poleg vodje še štiri reševalce, tretja ekipa pa je organizirana bolj specifično s tesarjem, elektrikarjem in vodoinštalaterjem. Naloge tehničnih reševalnih enot so predvsem odkrivanje in reševanje ljudi iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov. Enote sodelujejo pri gradnji in utrjevanju nasipov, gradnji sanitarno-higienskih objektov in gradnji zaklonilnikov. Tehnične reševalne enote imajo pomembno vlogo pri odpravljanju posledic nesreč, s popravilom komunalne infrastrukture in z urejanjem lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev. Enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito Občine, ki imajo od 3.000 do 20.000 prebivalcev, so dolžne ustanoviti oddelek za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo, medtem ko se na ravni regije ustanovi najmanj en oddelek za RKB izvidovanje. Ob manjših nesrečah, predvsem ob razlitju nafte in njenih derivatov, opravljajo naloge zaščite in dekontaminacije gasilske enote in druge specializirane službe. Občinske enote za RKB zaščito pomagajo prebivalcem pri izvajanju zaščitnih ukrepov in pri dekontaminaciji ter izvajajo zaščito in dekontaminacijo vode, hrane, živine, krme, tehnike, objektov in drugih sredstev. Enote RKB opravljajo detekcijo, identifikacijo, dozimetrijo in preprostejše analize. Oddelek je sestavljen iz dveh ekip, ki imata vodjo in pet dekontaminatorjev naravnoslovne ali tehnične usmeritve. Službe za podporo Službe za podporo se obvezno organizirajo na občinski, regionalni in državni ravni. Ustanovitelji fakultativno odločajo o velikosti in številu enot, pri čemer morajo upoštevati, da je najmanjša enota ekipa in da mora biti kadrovsko in materialno popolnjena v skladu z merili. Službe za podporo so sestavljene iz enot za oskrbo, enot za zveze, enot za prevoze ter enot za informacijsko podporo in administrativno delo. Služba za podporo opravlja splošnejše naloge od specializiranih enot. Služba, ki je notranje organizirana v obliki enot v skladu s svojimi nalogami, zagotavlja logistično podporo kot na primer nastanitev in oskrbo pripadnikov CZ in drugih sil ZRP z materialnimi in delovnimi sredstvi ter življenjskimi potrebščinami. Vzpostavlja, upravlja in zagotavlja informacijsko podporo in sredstva zvez med organi vodenja ter drugimi silami ZRP. Ena izmed pomembnejših skupin nalog je zagotavljanje prevoza aktualno moštev, opreme in materiala ter sodelovanje pri evakuaciji in začasni nastanitvi ter oskrbi prebivalstva, kateremu se obenem razdeljuje humanitarna pomoč. Služba za podporo opravlja tudi administrativna in tehnična opravila. Služba za podporo je sestavljena iz vodstva službe, le-to pa iz vodje, namestnika vodje in pomočnika vodje. Vodja službe je hkrati namestnik poveljnika CZ. Naloga vodstva službe je koordinacija vseh aktivnosti, ki jih enote v okviru službe opravljajo z ukazi, navodili in usmeritvami organov vodenja CZ. a)Kurirska ekipa šteje deset pripadnikov in ima povezovalno nalogo med organi vodenja in enotami CZ in ZRP. Najpomembnejša naloga je vročanje pozivov ob aktiviranju ali mobilizaciji. Kurirska ekipa šteje deset kurirjev. b)Ekipa za oskrbo je sestavljena iz vodje ekipe, dveh ekonomov in skladiščnika. Namesto skladiščnika Merila predpisujejo kuharja in pomočnika kuharja ter dva člana ekipe brez določene usmeritve. c)Ekipo za zveze tvorijo vodja, radiovezist in telefonist, po novem se v ekipo uvrščajo tudi štirje kurirji. Kurirji naj bi imeli vozniški izpit B in C kategorije. Trenutna organiziranost ekipe za zveze umešča v ekipo le radiovezista in radiomehanika s predpisano izobrazbo. Pred nami so topli poletni meseci, v katerih si skoraj vsi privoščimo zaslužene počitnice. V času vaše odsotnosti poskrbite, da bodo vrata in okna stanovanja zaprta in zaklenjena. Priporočljivo je, da se s sosedi, znanci ali sorodniki dogovorite, da v času vaše odsotnosti večkrat pregledajo stanovanje, vam zalijejo rože, spravijo prispelo pošto v stanovanje in podobno, saj lahko le tako takoj odkrijejo, da je bila v stanovanju nepoklicana oseba, ter s svojimi dejanji preventivno delujejo in dajejo vtis, da hiša ali stanovanje ni zapuščeno in prazno. Ker pa moramo do želenega cilja na morju ali v hribih ponavadi prevoziti kar precejšnje število kilometrov, se pogosto znajdemo v nepopisni gneči in zastojih na cesti. Ob pogledu na neprekinjeno, od vročine razbeljeno pločevino, ki neusmiljeno stoji ali se le počasi premika, se nam zazdi, da smo potovanje kaj klavrno pričeli. Navkljub vsemu vam priporočamo, da v taki situaciji ostanete mirni in potrpežljivi, saj z razburjanjem in jezo ne boste dosegli ničesar. Da bi se izognili takim situacijam, vam svetujemo, da se na pot odpravite pozno popoldan ali ponoči, ko je promet na cestah redkejši in bolj tekoč, ter po možnosti upo- d)Ekipa za informacijsko podporo in administrativno delo vključuje vodjo ekipe, ki mora imeti izobrazbo s področja informatike, in dva administratorja. Sedanjo organiziranost je potrebno dopolniti z administratorjem. AKTIVIRANJE IN MOBILIZACIJA Aktiviranje enot in služb Mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč sta med temeljnimi nalogami sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Aktiviranje obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se CZ in druge sile ZRP vključijo v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. O aktiviranju CZ in drugih sil ZRP odločajo pristojni poveljnik CZ in drugi organi za vodenje v skladu z načrti zaščite in reševanja. Aktiviranje sil ZRP izvede ReCo, odvisno od vrste in obsega nesreče. Izvaja se preko telefonskih zvez, s samosklicem, preko osebnih pozivnikov, javnega alarmiranja ali kurirjev. Lokalna skupnost mora po načelu postopnosti pri uporabi sil in sredstev najprej uporabiti svoje sile in sredstva, kar se upošteva tudi pri izvedbi aktiviranja sil CZ. Mobilizacija Mobilizacijo opredeljujeta tako ZVNDN kot Zakon o obrambi. Glede na ZVDND obsega mobilizacija postopke in aktivnosti, s kate- TURISTIČNA SEZONA rabljate stranske oziroma manj prometne ceste. Pred potovanjem obvezno napolnite rezervoar z gorivom in preglejte nivo olja v vašem vozilu, saj v stoječi koloni še kako prav pride v avtomobilu vgrajena klimatska naprava, ki pa ne bo delovala, v kolikor ne bo deloval vaš motor. Na potovanje s seboj vzemite tudi osvežilno pijačo in prigrizek, da boste lahko v vozilu preživeli žejne in lačne trenutke. Če imate s seboj majhne otroke, pa je to »obvezna oprema«. Vsekakor vam priporočamo, da v koloni na cestnih odsekih proti morju ali pa že na poti nazaj ostanete mirni in strpni, se ravnate po cestnoprometnih predpisih in navodilih policistov, v kolikor ti urejajo promet. V toplih poletnih mesecih je na naših cestah opaziti tudi večje število voznikov motornih koles, med katerimi se znajdejo tudi taki, ki preizkušajo zmogljivosti svojih vozil in s svojim brezobzirnim prehitevanjem in divjanjem ogrožajo sebe in vse okrog. Ob tej priliki bi voznike motornih koles in koles z motorjem opozorili na spoštovanje cestnoprometnih predpisov in na dejstvo, da naše ceste niso poligon za preizkušanje zmogljivosti motorjev in njihovih voznikov, saj je vse preveč prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. rimi CZ in druge sile ZRP preidejo v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojnem ali izrednem stanju. Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna. O mobilizaciji CZ in drugih sil ZRP odloča Vlada RS, Ministrstvo za obrambo pa skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelj za izvajanje mobilizacije. Mobilizacijski poziv mora biti pripadniku Civilne zaščite vročen osebno s strani ustanovitelja. Poziv izda izpostava URSZR na predlog ustanovitelja. Ustanovitelj pošlje zahtevek praviloma 40 dni pred pričetkom usposabljanja, pred vpisom ali pred ukinitvijo razporeda. Civilna zaščita in sile ZRP se morajo mobilizirati v naslednjem času: • štabi CZ (v sestavi, ki omogoča operativno delovanje) v štirih urah, • službe za podporo v štirih urah, • republiška enota za hitre intervencije v štirih urah, • poklicne formacije v štirih urah, • prostovoljne formacije v osmih urah, • dolžnostne formacije (CZ) v osmih urah. Robert Kastelic poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina V poletnem času, ko je tudi padavin manj, velikokrat beležimo požare v naravnem okolju. Zlasti v času, ko je razglašena velika požarna nevarnost, se izogibajte vsakršnemu kurjenju na prostem. O vsakem opaženem ognju v naravnem okolju v tem času pa prosimo, da takoj obvestite gasilce, policijo ali center za obveščanje, saj je le hitra intervencija zagotovilo za čim manjšo škodo ali celo za rešitev človeških življenj. V tem času imajo počitnice tudi naši otroci, za katere smo še vedno odgovorni in jim prav tako ni dovoljeno počenjati stvari, ki so jim čez leto prepovedane. Tukaj mislimo predvsem na vožnjo z vozili brez ustreznega vozniškega dovoljena, brez zaščitne čelade na glavi, hojo po cestah, obiskovanje nočnih lokalov pozno v noč, povzročanje hrupa v nočnem času, pijančevanje in vsa ostala negativna dejanja. Prav je, da mladini v času počitnic pustimo nekoliko svobode, vendar naj bo to vse v okviru normalnega. Prijetne in varne poletne dni vam želijo policisti PP Kozina! Marjan Pelko KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR I 7 aktualno / med ljudmi Poslanski večer v Hrpeljah Nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in poslanec stranke SDS, dr. France Cukjati, je bil na povabilo domačega Kluba krščanskih izobražencev in območnega odbora svoje stranke 8. junija 2010 gost poslanskega večera v Kulturnem domu v Hrpeljah. V prijetnem pogovoru je odgovarjal na vprašanja iz aktualnega političnega življenja. Tako se ni mogel izogniti predstavitvi svojega stališča do problematike meje z Republiko Hrvaško, glede na bližnji referendum o arbitražnem sporazumu, ki je bil prejšnjo nedeljo. Dalje je utemeljeval, da v Sloveniji primanjkuje vrednot poštenosti in resnicoljubnosti, ker svet ne upošteva več naravnega zakona in dekaloga. Sebe je predstavil kot drugačnega politika, ki si prizadeva za delovanje v službi državljanov in nacionalnih interesov. Očitajoče pa je izpostavil, da delovanje politikov za lastno korist zlorablja demokratičen političen sistem in negativno deluje v razvrednotenje te velike pridobitve sodobnega časa. Izpostavil je tudi svoje stališče do napovedanih sprememb družinskega zakonika, pri katerem zagovarja, da ima otrok pravico do obeh staršev, matere in očeta, in zavrača aktualni vladni predlog za uveljavitev pravice istospolnih partnerjev do posvojitve otrok. Nazadnje je govoril tudi o razlogih za izgube in težave slovenske zdravstvene blagajne, ki imajo po njegovem mnenju vzrok v nepripravljenosti slovenske politike in zdravniških lobijev, da bi transparentno razmejili osnovne pravice do zdravstvene oskrbe, ki jih mora financirati državni proračun, od nadstandardnih pravic. Zanimivo je bilo tudi slišati, kaj je uspešnega zdravnika vodilo v politiko, pa je pojasnil, da ga prvotni poklic še vedno spremlja, saj ima kar devet vnukov, ki jim je potrebno občasno pogledati grlo in tako primerno potolažiti. Tako se je večer tudi ob hudomušnih anekdotah hitro iztekel. Sicer pa je le nekaj deset obiskovalcev, saj poslanski večeri v naših krajih še nimajo tradicije, lahko od blizu spoznalo visokega politika, ki ga je uvodoma pozdravil tudi domači župan Zvone Benčič - Midre. Ob tem se mu zahvaljujemo za izkazano gostoljubje in napovedujemo zanimive poslanske večere tudi v prihodnje. Medsebojno spoznavanje različnih pogledov in dialog nas lahko vse bogatita in nam pomagata, da napredujemo v skupnih prizadevanjih za mir in dobro. Jana Barba SODOBNA MRLIŠKA VEŽICA V BREZOVICI Uporaba mrliške vežice med temeljne elemente kakovosti in kulture bivanja Pokopališče v Brezovici uporabljajo predvsem prebivalci štirih krajevnih skupnosti in desetih vasi: Artviže, Bač pri Materiji, Brezovica, Gradišica, Materija, Povžane, Rožice, Slope, Tublje pri Hrpeljah in Ostrovica. Skupno na območju navedenih krajev živi 705 prebivalcev. Uporaba mrliške vežice predstavlja zadnje počivališče oziroma zadnje dejanje pri slovesu od umrlega, ki je vedno težko in boleče. Izgradnja nove vežice je bila nujna in dolgo pričakovana. Prvi koraki so bili storjeni, ko so v novembru 2004 predsedniki petih krajevnih skupnosti (Ostrovica je bila takrat v Občini Divača, pod KS Misliče) podali na občino skupno pobudo za izgradnjo. Sledila je izbira lokacije, ki se je uredila s podpisom pogodbe med Občino Hrpelje - Kozina in RKC – Škofijo Koper o zemljišču. Sledila je izdelava idejnih osnutkov, geodetske meritve, pridobitev raznih dovoljenj in projektna dokumentacija. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno julija 2008. Sama gradnja je potekla v dveh fazah. Leta 2008 je bila zgrajena vežica do četrte gradbene faze. V letu 2009 pa so se izvajala za- 8 ključna gradbena in obrtniška dela ter zunanja ureditev. 2. julija letos je župan Zvonko Benčič Midre mrliško vežico tudi uradno predal namenu in predsedniku KS Radotu Okretiču izročil ključe. Izgradnja mrliške vežice je lepa pridobitev ravno v letu, ko cerkev sv. Štefana praznuje 400-letnico. Občinska uprava ZAHVALA ŽUPANU NAŠE OBČINE Krajani Brezovice in okoliških vasi se zahvaljujemo županu Zvonku Benčiču Midretu, Občinskemu svetu in upravi za izgradnjo mrliške vežice. Brezovčani med ljudmi Materija gre naprej! V soboto, 26. junija, je v Materiji vladalo veselo vzdušje. Po manj kot dveh letih so gasilci iz Materije ponovno proslavljali novo pridobitev. Tokrat gre za novo vozilo, katerega nabava je za društvo in celotno lokalno skupnost izrednega pomena. »Novo vozilo namreč ni le nova pridobitev, ampak je tudi dokaz, da društvo še vedno uspešno deluje in se razvija tako na operativnem kot tudi organizacijskem področju,« je v svojem govoru poudaril predsednik društva mag. Valter Fabjančič. Prireditve, ki jo je povezoval Danijel Cek, se je udeležilo veliko število visokih gostov, med katerimi je potrebno posebej omeniti poveljnika Civilne zaščite RS Mirana Bogataja, našega župana Zvoneta Benčiča Midreta, namestnika predsednika Gasilske zveze Slovenije Vilija Bržana, kakor tudi številne druge goste, gasilke in gasilce ter krajane Matarskega podolja. V kulturnem programu je poleg Brkinskega kvinteta trobil, pod vodstvom mentorja Petra Pačnika, sodeloval tudi otroški pevski zbor PGD Materija, pod vodstvom zborovodkinje Andreje Hrvatin in mentorja Sandija Fabjančiča, ki je presenetil z novo pesmico in koreografijo. Naj preidem k bistvu same prireditve. Ta je bila namenjena prevzemu popolnoma novega gasilskega vozila znamke Renault Midlum z gasilsko oznako GCGP-1. Gre za specialno vozilo, ki je prirejeno terenski vožnji in ekstremnim obremenitvam. Tako bodo lahko gasilci z njim dostopali tudi na zahtevnih terenih in ob vsakem vremenu, kar je še posebej dobrodošlo za odročne brkinske vasi, ko je pogosto s klasičnimi gasilskimi vozili dostop nemogoč. Vozilo z nosilno- Komisija, ki je poskrbela za uspešno izpeljavo projekta. Stojijo z leve: Gregor Hervatin, Igor Šiškovič, predsednik komisije mag. Valter Fabjančič, poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj in župan Občine Hrpelje - Kozina Zvone Benčič Midre, čepijo pa: Sandi Fabjančič, Marko Renko, Damir Zec in Gregor Babuder. tervencijah in usposabljanjih ter tako našim občanom zagotavljajo visoko stopnjo varnosti, kar je tudi glavna naloga operativnih gasilcev. Posebej je treba poudariti, da v društvu veliko energije namenjajo tudi vzgoji mladih, ki so za nadaljnji razvoj gasilstva v Materiji še kako pomembni – in tega se bodo držali tudi v bodoče. Po kulturnem programu in slavnostnih govorih je sledil uradni prevzem vozila. Ključe vozila je od župana prejel poveljnik društva Igor Šiškovič, nato pa jih je predal prvemu šoferju Dejanu Babudru, ki se je zahvalil in obljubil, da bo vestno upravljal z vozilom in opremo v njem. Nato je sledil prižig vozila in kratek pisk siren. Zatem je župnik Vid Premrl vozilo tudi blagoslovil. Gasilsko vozilo za gozdne požare stjo 14 ton ima enojne pnevmatike, pogon 4 x 4 z reduktorjem in blokadami pogonov, 300 konjskih moči in originalno podaljšano kabino za prevoz šestih gasilcev. Prevažalo bo 3.000 litrov vode, 100 litrov penila in 200 litrov posebnega sredstva za gašenje požarov v naravi. V prvi vrsti bo tako vozilo namenjeno gašenju požarov v naravnem okolju, zaradi zadostne količine vode in posebej prirejene opreme pa bodo gasilci lahko z njim posredovali tudi ob vseh stavbnih požarih in drugih nesrečah. V nadgradnji so nameščeni trije navijaki z visokotlačnimi cevmi, moderna črpalka, agregat, vsa oprema za nudenje prve nujne pomoči, dve motorni žagi, več prenosnih luči in radijskih zvez, različni ročniki in cevi, dve lestvi, gasilni aparati ter druge naprave za posredovanje ob različnih intervencijah. Sodobno in popolnoma opremljeno vozilo, katerega vrednost skupaj z vso novo opremo znaša nekaj manj kot 240.000 EUR, je tako za matarske gasilce in Občino Hrpelje - Kozina izredno velik ter finančno zelo zahteven projekt. Predsednik društva je tudi poudaril, da je operativna sposobnost članov na visoki ravni, kar vsakodnevno dokazujejo na številnih in- Otroški pevski zbor PGD Materija Predsednik PGD Materija mag. Valter Fabjančič in poveljnik Igor Šiškovič sta ob zaključku podelila še zahvale, in sicer Občini Hrpelje - Kozina na čelu z županom Zvonetom Benčičem Midretom, sa- 9 med ljudmi mostojnemu podjetniku Vitomirju Počkaju iz Rodika za pomoč pri nabavi opreme novega vozila, gospodarski družbi METTIS d.o.o. iz Maribora za korektno sodelovanje pri izdelavi in dobavi vozila ter poveljniku civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina Robertu Kastelicu, ki je društvu pomagal do nove pridobitve. Ob tej priliki je iz njegovih ust prišel tudi slogan »Materija gre naprej!«. Po končani prireditvi so si lahko vsi udeleženci od blizu ogledali novo pridobitev, ki jo je podrobneje opisal podpoveljnik PGD Materija David Fabjančič, zatem pa je sledila prava gasilska veselica z ansamblom Casablanca. Vozilo bo gasilcem iz Materije prišlo še kako prav, saj letno opravijo od 50 do 70 različnih intervencij, od katerih so nekatere izredno zahtevne in nevarne. Ena od takih se je zgodila pred kratkim, ko je na parkirišču bencinske črpalke na Kozini zagorelo vozilo, ki je prevažalo počitniško prikolico, na kateri sta bili nameščeni dve plinski jeklenki, ki ju je ogenj že zajel. Zahvaljujoč izredno hitri intervenciji naših gasilcev je bil ogenj takoj pogašen in smo se tako izognili večji katastrofi. Ob tem pa se nam nehote poraja misel, kaj bi se zgodilo, če bi gasilci na kraj prišli samo nekaj minut pozneje in bi prišlo do neizogibne eksplozije. Srečno, gasilci! Marinka Fabjančič Foto: Marinka Fabjančič Ključavničarstvo Spasovič doniralo prikolico PGD Materiji Nekaj dni pred uradnim prevzemom novega gasilskega vozila so člani upravnega odbora in poveljstva PGD Materija v ožjem krogu prevzeli v uporabo tudi zelo praktičen pripomoček, imenovan gasilski priklopnik za prevoz opreme. Gre za lahki priklopnik (prikolico) za prevoz motorne brizgalne, cevi in druge opreme za tridelni napad. Novo pridobitev je v sodelovanju s PGD Materija skonstruirala in izdelala ekipa Ključavničarstvo Bojan Spasovič s.p. in ga tudi v celoti financirala. Napise na prikolici pa je ravno tako brezplačno izdelala tiskarna VERTIS iz Materije. Predsednik Valter Fabjančič je ob prevzemu izrazil zadovoljstvo in veliko veselje predvsem zato, ker je do izdelave novega kosa opreme prišlo na lastno iniciativo Bojana Spasoviča. Bojan je doma iz Hotične in je lastnik uspešnega podjetja, ki se ukvarja s ključavničarstvom z najrazličnejšo mehansko obdelavo kovin. Podjetje ima sedež v Podgradu. Ob priložnosti simboličnega prevzema je nastala pričujoča fotografija. Ester Mihalič Mladi matarski gasilci na državnem tekmovanju Na sončno soboto, 5. junija 2010, se je avtobus Matarcev odpravil na pot proti Prekmurju. Dve ekipi mladih matarskih gasilcev sta si z dobro uvrstitvijo na regijskem tekmovanju v Postojni prislužili sodelovanje na državnem. Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza Beltinci in Prostovoljno gasilsko društvo Lipovci so letos organizirali Državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta v Lipovcih. V ta namen so nam v Tiskarstvu Vertis natisnili majčke in naredili nov transparent, na katerem je upodobljena naša Z leve stojijo: Sandi Fabjančič, Rene Fabjančič, Tadej Kljun, Jaka Škerjanc, Nejc Škerjanc, čepijo pa: Tadej Babuder, Matic Boštjančič, Lana Grk, Simon Zec in Klemen Verko. Z leve stojijo: Fabo Bilješkovič, Jaka Grk, Sandi Benčič, Kaja Šiškovič, Anja Škerjanc, Matej Fabjančič, Saško Mavrič, čepi: Rok Vatovec, na tleh pa sta: Marko Fabjančič in Luka Bradelj. 10 prepoznavna maskota. Tekmovanja se je udeležilo preko 1500 mladih gasilcev iz vse Slovenije, nastopila pa je tudi ekipa iz Hrvaške, ki je tekmovala izven konkurence. To tekmovanje sicer poteka vsako drugo leto, na njem pa gasilci prikažejo znanje v izvedbi mokrih vaj. Ekipa pionirjev, katere mentor je Sandi Fabjančič, je tekmovala pri med ljudmi vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Ekipo mladincev, ki so se poimenovali Mroži in katerih mentor je Saško Mavrič, pa čakala malce težja naloga. Tekmovali so v mokri izvedbi vaje z motorno brizgalno, nato pa jih je čakala še štafeta z ovirami na 350 metrov dolgi tekmovalni progi. Mladi gasilci so v času pred tekmovanjem vložili veliko ur v pridobivanje gasilskih veščin. Že sama uvrstitev na takšno tekmovanje je izjemen uspeh, pa tudi vzpodbuda vsem pionirjem in mladincem v društvu za nadaljnje delo v gasilstvu. Po končanem uradnem delu na toplem sončku je sledila pot na skupno kosilo, ki so se ga udeležili prav vsi, ki so nam pomagali pri navijanju. Naj povem, da so bili z nami poleg ostalih otrok tudi starši in nekateri veterani društva, torej tri generacije gasilcev na enem mestu. Navzoče je nagovoril tudi predsednik PGD Materija mag. Valter Fabjančič in pripravil tudi presenečenje: torto z napisom »Naj živi in se razvija Gasilsko društvo Materija«. Marinka Fabjančič Z obžagovanjem poskrbeli za vitalnost lip v Brezovici Ob cerkvi sv. Štefana v Brezovici raste lipa, ki je državni spomenik oz. »naravna vrednota državnega pomena«, zavarovana v skladu z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju naše občine. Ta lipa je ena izmed najstarejših v Sloveniji, saj šteje že preko 400 let. Po dostopnih podatkih je bila vsajena leta 1548. V državni register pa je vpisana tudi zaradi svoje izjemne debeline 6,25 m in višine 24 m. Zadnji večji posegi so bili izvedeni leta 1994, ko so bile odstranjene suhe in poškodovane veje, da se razbremeni krošnja. Tudi v zadnjih letih lipi upada vitalnost, zato se je Občina Hrpelje - Kozina na pobudo krajanov odločila za ukrepe nege drevesa. Po pridobitvi strokovnega mnenja Zavoda za varstvo naravne dediščine iz Nove Gorice je izvedbo nege prepustila Hortikulturi d.o.o. iz Sežane, ki je strokovno usposobljena za take posege. Zaradi izjemne višine in odstranjevanja – pomlajevanja suhih vrhov si je Hortikultura sposodila dvižno košaro gasilcev iz Sežane z največjo višino 30 m. Poseg je trajal ves dan, z veliko mero pazljivosti pri posegu v krošnjo, z upoštevanjem cestišča, el. napeljave, javne razsvetljave, kamnitega zidu ... Lipa bo doživela tudi svojo predstavitev vsej slovenski javnosti na RTV Slovenija, v oddaji »Na vrtu«. Robert Rogič, Hortikultura Starodavne lipe pri cerkvi sv. Štefana v Brezovici Župnijska cerkev sv. Štefana mučenca v Britofu v vasi Brezovica bo jeseni praznovala okrogel jubilej. Letos namreč mineva štiristo let, odkar je bila v talni zidec na njenem pročelju vklesana letnica 1610 – takrat so podaljšali njeno gotsko ladjo. V zvezi s tem že nekaj časa obnavljajo cerkev in pred kratkim so očistili suhih vej štiri orjaške lipe pred njo, ki jim je posvečen ta prispevek. Lipe pri cerkvi v Brezovici so zaradi častitljive starosti in izjemne velikosti zaščitene kot naravne vrednote državnega pomena(1). Razvrščene so ob cerkvenem obzidju: dve raseta na njegovi notranji in dve na zunanji strani. Najdebelejši sta tisti poleg obeh obzidnih portonov. Po podatkih Območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v Novi Gorici ima votla lipa ob levem portonu obseg 600 cm, lipa ob desnem portonu pa kar 620 cm (2). Te mere ju uvrščajo med najdebelejše lipe v zahodni Sloveniji Lipe, ki so simbol slovenstva, so pogostne družice naših cerkva. Na območju nekdanje velike župnije Brezovica, ki je bila v kasnejših stoletjih razdeljena na več manjših župnij, so kot naravne vrednote državnega pomena zaščitene samo še velike lipe pri cerkvi sv. Martina v Slivju, ki je leta 1937 postala župnijska cerkev. Precej več je zaščitenih starih lip lokalnega pomena – in prav tako vse rasejo pri cerkvah. Pri cerkvi sv. Socerba na Artvižah sta dve, pri cerkvi sv. Kancijana na Barki je ena, pri Marijini cerkvi v Kačičah pa spet dve. Po eno staro lipovo drevo je še v bližini cerkve sv. Antona v Markovščini, pri cerkvi sv. Štefana med Orehkom in Kovčicami ter pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah. Omeniti kaže še stare lipe izjemnih razsežnosti pri cerkvi sv. Primoža in Felicijana v bližnjem Gradišču pri Materiji. Lipe v Brezovici pa so izjemna posebnost tudi po tem, da je znan točen datum, kdaj so jih vsadili! Ko sta pred desetletji novinarja Dnevnika Miran Sattler in France Stele obiskala Brezovico, jima je Jože Hotež, po domače Karlotov iz Britofa, povedal, da mu je nekoč neki tržaški notar pripovedoval, kako je v arhivih našel zapisano, da so lipe pri cerkvi sv. Štefana zasadili 13. in 15. aprila 1548. Če je po- datek točen, so bile letos stare 462 let! Bilo jih je šest in menda so bile mladike visoke poltretji meter. To pričevanje je objavljeno tudi v njuni knjigi Stare slovenske lipe, ki je izšla leta 1973 pri Mohorjevi družbi Celje. Žal ne vemo, ne v katerem arhivu ne v kateri stari listini je omenjeni notar našel te podatke, zato resničnosti njegovih besed oziroma verodostojnosti navedenega datuma ni mogoče preveriti. Da bi brezovske lipe prav lahko bile iz tistega časa, pa se strinjajo tudi gozdarski oziroma naravovarstveni strokovnjaki. V starem urbarju ali gospodarski knjigi cerkve sv. Štefana v Brezovici pa smo našli še en zanimiv podatek v zvezi s tamkajšnjimi lipami. Leta 1675 so vanj zapisali, da je imela cerkev med drugim premoženjem tudi dva panja ali roja čebel in eden izmed njiju je bil v lipi na pokopališču nasproti vhoda v cerkev. V izvirnem zapisu v starinsko obarvani italijanščini piše dobesedno takole: Il Secondo /Bozo/ Se ritroua nella Lippa del Cemiterio uerso La porta della Chiesa parochiale.(3) Če je bil čebelji roj leta 1675 v votli lipi, pomeni, da so bile 11 med ljudmi brezovske lipe že takrat precej stare, kar vsaj posredno pritrjuje navedbi tržaškega notarja. V zapisu samem pa kaže opozoriti še na to, da je v italijanskem besedilu lipa imenovana s slovensko besedo, kakor da bi pisec hotel poudariti njeno slovenskost! (4) Po pripovedovanju pokojnega Jožeta Hoteža sta se dve izmed šestih lip kasneje začeli sušiti in so ju posekali še v času avstro-ogrske države. Za eno bo to držalo – verjetno je bila to prav omenjena votla lipa s čebelami –, za drugo, ki je ni več, pa ni čisto zanesljivo, ali so jo posekali že v tistem času. V inventarju cerkve sv. Štefana iz leta 1913, se pravi iz časa tik pred prvo svetovno vojno, ki je povzročila tudi razpad Avstro-Ogrske leta 1918, namreč piše, da je pred cerkvijo še pet lip. Zato ni prav jasno, ali je bila peta lipa res posekana v tistem času ali je morda vsaj za nekaj let preživela prvo svetovno vojno. Hujši od svetovne vojne pa je bil za brezovske lipe katastrofalen žled leta 1952. Tako hudo jih je oklestil, da so se Brezovčani bali, da si ne bodo več opomogle. Po pričevanju domačina Justa Ivanoviča so takrat odpeljali izpod njih kar trideset voz polomljenih vrhov in vej, ki so prej segale vse do cerkve in župnišča na drugi strani. Lipe velikanke iz Brezovice so bile predstavljene v oddaji Na vrtu na prvem televizijskem programu, ki je bila na sporedu 19. junija letos, pisec tega prispevka pa pripravljam knjigo o zgodovini tamkajšnje cerkve sv. Štefana, ki bo izšla in bo predstavljena ob slovesnem praznovanju njenega jubileja, predvidoma sredi septembra. Božidar Premrl (1) V seznam naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena so vpisane pod identifikacijsko številko 27. (2) Eno izmed meril za uvrstitev dreves med naravne vrednote je minimalni obseg debla 500 centimetrov. (3) Roj čebel je bil tudi v duplu ene izmed zaščitenih lip pri cerkvi v Slivju. Pri obžagovanju teh lip pred nekaj leti, ki ga je opravilo podjetje Hortikultura iz Sežane, v lasti Roberta Rogiča, so del debla s čebelami rešili in ga izročili čebelarju v Rodiku. (4) V tistem času je bil v Brezovici župnik italijanskega rodu Anton Andrej pl. Garzarolli, ki je tam služboval od leta 1669 do 1675. Izjemen pohod tigrovcev v Ocizli Praznovanje 10. obletnice pohoda po Tigrovski spominski krožni poti je uspelo bolj, kot smo si organizatorji upali želeti. Pravi poletni dan je v nedeljo, 6. junija, v Ocizlo privabil več kot 600 pohodnikov. Najprej smo prisluhnili kulturnemu programu, letos ob priliki obletnice, nekoliko daljšemu in bogatejšemu. V odsotnosti bolnega ministra Patricka Vlačiča je spregovoril župan Zvonko Benčič Midre, ki je društvu ŠKTD Zveza Ocizla izročil plaketo za uspešno 10-letno organizacijo tigrovskega pohoda. Malo več časa kot ponavadi pa si je za govor vzel tudi predsednik društva Robert Grk. Poudaril je, da spomin na tigre ne sme omejevati politično usmerjanje na »levo« ali »desno«, ampak samo prava resnica tistih, ki so se uprli nasilne- mu potujčevanju. Grk je tudi v imenu društev podelil zahvale tistim, ki Ocizli in pohodu stojijo ob strani že vseh deset let, med njimi Branku Bratožu Ježku (ki je pripravil opis poti), Prijateljem Istre, ki ne zamudijo tigrovskega pohoda, in Občini Hrpelje - Kozina za stalno finančno podporo. Ponosni na prve tigrovce, doma iz Ocizle, Klanca in drugih vasi, smo prisluhnili pesmim nenadkriljivega Tržaškega partizanskega 12 med ljudmi pevskega zbora Pinka Tomažiča in jim velikokrat tudi pritegnili, zagotovo pa pri zaključni Vstajenje Primorske. Vaška mladina je že tradicionalno pripravila zanimiv prizorček iz vojnega obdobja. Zatem pa nas je Brkinska godba 2000 s koračnico povedla do spominske plošče, kjer sta za društvo, Robert Grk, in v imenu občine, župan Zvonko Benčič Midre, položila cvetje. Od tu dalje je korak vodil naš prvi pohodnik Joško Povh. Pohod je letos preveval spomin na vojne dogodke. Že pri okrepčilu za čaj so čakali prizori iz življenja naših partizanov v hosti, nadaljevalo pa se je z uprizorjeno bitko med Nemci in partizani v izvedbi Kulturno-zgodovinskega društva Triglav (igralci, ki so igrali tudi v filmu Trst je naš!). Bitka se je odvijala na travniku pod Ocizlo in bila je prava paša za oči. Pokalo je in starejše je tudi stisnilo pri srcu ob spominu na resnične dogodke. Po drugi strani pa je marsikateri otrok ali mladinec prvič slišal o II. svetovni vojni in o uporu proti okupatorju slovenske zemlje. V močnem soncu si je marsikateri pohodnik od tu dalje skrajšal pot in jo kar po makadamski cesti ubral do Ocizle in do jote. Šotor se je izkazal za dobro naložbo, saj je nudil odlično senco. Potem ko smo se okrepčali z odlično joto ociskih žena, smo prisluhnili zanimivi debati med Gojmirjem Lešnjakom Gojcem in komandantom partizanske čete ter »poraženci Nemci«. Članice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Podružnica za Kras, so udeležencem merile pritisk in krvni sladkor. Čisto za konec smo prisluhnili pesmi Kulturniške čete Prijatelji iz Kočevja. Vstajenje Primorske smo zapeli vsaj trikrat, vsakokrat z enakim zanosom. Nazadnje so nam jo zaigrali Navihani lisjaki, ki so držali družbo pokonci še ves popoldan in večer. Ves čas pohoda so bili z nami gasilci PGD Materija in reševalna služba, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ester Mihalič Foto: Pavel Fičur 21. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU Razstava je potekala v organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in Mestne občine Ptuj, in sicer v minoritskem samostanu. Gre za osrednjo kulinarično prireditev v slovenskem prostoru. Na njej si je bilo mogoče ogledati kulinarične dobrote slovenskih kmetij iz domovine in zamejstva. Izdelki, ki so bili postavljeni na ogled, so bili tudi strokovno ocenjeni. Podeljenih je bilo mnogo priznanj in znakov kakovosti. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj je za vse izdelke (razen za krušne) potekala v soboto, 22. maja. Dogajanje sta popestrila domača folklorna skupina in harmonikarski orkester. Tudi v naši občini imamo nekaj dobitnikov priznanj: Franc Klun – zlato priznanje za brinjevec in zlato priznanje za slivovec, Igor Šiškovič – znak kakovosti za jabolčni kis, zlato priznanje za jabolčni kis, Angel Segulin – srebrno priznanje za slivovec, Franc Jelušič – zlato priznanje za brinjevec, bronasto priznanje za slivovec, Željko Juriševič – srebrno priznanje za brinjevec, Branko in Neda Pečar – srebrno priznanje za jabolčni kis, bronasto priznanje za jabolčni sok. Na svidenje prihodnje leto in upajmo, da bomo našo občino predstavili še z več dobrotami in prejeli še več priznanj za kakovostne izdelke. Franc Klun 13 med ljudmi Dve novi priznanji za ATechove inovacije Primorska gospodarska zbornica je 23. junija v Kopru tradicionalno, že desetič, razglasila zmagovalce razpisa za podelitev priznanj in diplom inovacijam v obalno-kraški regiji za leto 2009. Strokovna komisija je v letošnjem letu ATechovim inovacijam podelila kar dve priznanji. Srebrno priznanje za inovacijo Invertis je prejel ATechov razvojni tandem: Vojko Blažič in Martin Glavina, bronasto priznanje za inovacijo MESBox pa sta prejela Martin Žerjal in Elvis Stanič. 'Srebrna inovacija' Invertis je frekvenčni pretvornik, zasnovan za elektromotorje manjših moči, ki omogoča, da elektromotor tudi pri delovanju z manjšimi vrtljaji od nazivnih ohranja enako stopnjo izkorist- ka kot pri delovanju z nazivnimi vrtljaji. To omogoča pomembne prihranke energije v številnih aplikacijah pri črpalni in ventilacijski tehniki. Prav zaradi navedenega ima Invertis velik potencial za zmanjševanje porabe električne energije na številnih področjih in njegova uporaba lahko izdelkom, ki jih Invertis dopolni, omogoči zadostitev prihajajočim zahtevam v okviru Evropske direktive EUP (Energy Using Products). 'Bronasta inovacija' MESBox pomaga najbolj naprednim in učinkovitim podjetjem, ki za upravljanje proizvodnje uporabljajo MES sisteme. Ti omogočajo spremljanje in nadzor proizvodnih procesov v realnem času in fino planiranje s terminiranjem. Za njihovo realizacijo je ključnega pomena kakovosten zajem podatkov iz strojev, linij in druge opreme v proizvodnih procesih. ATechovi razvojniki so zato razvili MESBox, posebno enoto za zajem in posredovanje podatkov, posebej prilagojeno za zajem podatkov na proizvodnih strojih, njihovo shranjevanje v ustrezni obliki ter posredovanje nadzornemu MES sistemu preko etherneta. ATech s priznanji ponovno dokazuje svojo naprednost in inovativnost ter vsako leto znova dokazuje, da spada med najinovativnejša slovenska podjetja. Anica Faganelj, ATech komunikacije Pesem na M`zarju V petek, 11. junija, se je v Bazovici odvijala prireditev Pesem na M`zarju. To je njihova letna prireditev, ki se odvija v središču vasi, pod lipo. Pričela se je ob 21. uri in je trajala dobro uro in pol. Nastopali so otroški pevski zbor A. M. Slomšek, učenci osnovne šole Trubar – Kajuh iz Bazovice, mladinska pevska skupina A. M. Slomšek iz Bazovice, pod vodstvom Zdenke Kavčič Križanič, in mešani pevski zbor Lipa, ki ga vodi Tamara Ražem Locatelli. Na koncu, kot posladek, pa smo bili na vrsti člani Folklorne skupine Brkini. Najprej smo skoraj zaspane ljudi prebudili z Brkinsko bando, ki ji je priskočil na pomoč naš bivši predsednik Boris Ivančič. Vsi zadovoljni smo Bazovcem odigrali dve pesmi, na to pa je sledila predstavitev knjige Brkinske stezice, za katero so nas prosili organizatorji prireditve. Tudi nam je bilo povabilo všeč, saj je Slavka Cetin Čufar njihova domačinka in prav je, da se tudi njim predstavi naša knjiga in tudi celotna Folklorna skupina Brkini. Pogovor s Slavko je vodila Anja Kirn in skupaj sta v pičlih dvajsetih minutah predstavili nastanek knjige in tudi to, kako je knjiga dobila naslov. Med pogovorom sta Barbara Grželj in Peter Leban prebrala tudi dve pesmici, Slavka pa je svojim Bazovcem povedala dve najbolj komični zgodbi, ki sta zapisani v knjigi in sta se tudi v resnici zgodili. Za konec smo člani Folklorne skupine Brkini odplesali splet brkinskih plesov in se po končani prireditvi veselili skupaj z domačini. www.folklora.brkini.si Folklorno skupino Brkini od srede junija najdete tudi na njihovi uradni internetni strani: www.folklora.brkini.si. Na lično urejeni strani si lahko ogledate njihovo predstavitev, se seznanite z aktualnim dogajanjem v folklori, si pogledate galerijo slik z nastopov folklorne skupine in Brkinske bande – in še marsikaj. 14 Anja Kirn med ljudmi Bogastvo prednikov v noši Občina Hrpelje - Kozina je pristopila kot partnerica Občini Dolina v projektu Zlate roke. Prvi od dogodkov v okviru tega projekta se je zgodil v Boljuncu 17. junija, ko so v knjižnici kulturnega središča France Prešeren otvorili razstavo »Brška noša«. »S svojimi zlatimi rokami so pridne žene izdelale ljudske noše, da nam pokažejo, kako bogata je bila naša kultura v preteklosti,« je v uvodnem nagovoru dejala dolinska županja Fulvia Premolin. Občina Dolina je k postaviti razstave povabila krožek šivilj, ki pod vodstvom mentorice Franke Slavec že več kot desetletje izdelujejo noše. Zanimanje za obuditev tega običaja je povezano s prireditvijo Kraška ohcet, ki je najpomembnejši etnološkokulturni dogodek v zamejstvu. Poteka zadnji teden v avgustu na vsaki dve leti v Repnu. Takrat se zbere tudi do 700 udeležencev, oblečenih v ljudsko nošo. Briška noša (po Bregu, ime za vasi Ricmanje, Boršt, Boljunec in Mačkolje) se po kraju navezuje na noše iz bližnje Istre in Škednja. Ženske so jo nosile vse do konca 19. stoletja, nekatere pa vse do prve svetovne vojne in med njo. Za moško nošo na žalost ni ohranjen noben original, pa tudi podatkov ni veliko. Izdelovanje brške noše zahteva veliko potrpežljivosti, saj vse delo poteka ročno. Tečajnice same šivajo, vezejo, plisirajo in ker to počnejo s srcem, pravijo, jim ni težko. Na tak način kulturno dediščino negujejo in jo obogateno izročajo v dar prihodnjim rodovom. Najbolj pa jih veseli, da se za negovanje te tradicije zanimajo tudi mlada dekleta in žene. Poleg novoizdelanih ljudskih noš si je bilo mogoče na razstavi ogledati tudi stare slike in dele originalnih starih noš, v pritličju pa sladice in stare sladice zanje. Pridne brške žene so dolga stoletja nosile težka bremena vsakdanjega življenja in dela v družini, vendar pa so se kljub vestnemu opravljanju vsakdanjih hišnih opravil znale lepo obleči. Na otvoritvi razstave so obiskovalce v pretekli čas popeljale pevke folklorne skupine Stu ledi, zbrane pa je v uvodu pozdravila odbornica za kulturo Občine Dolina Tatjana Turco. Ester Mihalič (Vir: članek Nives Pernat, Primorske novice) Društvo kmetic sežanske regije se je predstavilo na Dnevu Parka Škocjanske jame »Belajtnga« 2010 V nedeljo, 30. maja, se je na Dnevu Parka Škocjanske jame kot vsako leto tudi letos predstavilo Društvo kmetic sežanske regije, ki združuje članice iz celotnega območja UE Sežana. Tokrat so na dveh stojnicah ponujale domače dobrote – od pršuta, domačega kruha, klobas, različnega peciva, domače marmelade do drnulovega soka, zeliščnih žganj, teranovega likerja in terana. Za popestritev pa so prikazale, kako so včasih kuhali »žajfo« in pripravljali »lug«. Na starem »šporgetu« so kuhale »luj« in v »lugu« umazane cunje. Iz »luja«, »sode kaustike«, vode in brinovega olja so naredile »žajfo«. Obiskovalcem so delile unikatne koščke »intimne žajfe za roke«, da se bodo lahko sami prepričali, da je prava. Prikazale so še, kakšen pralni stroj so včasih imele kmetice – škaf, ploh, sirkovo krtačo in žajfo. Da pa je bilo vse bolj živahno, je poskrbela Tanja, ki je zaigrala na harmoniko. Kmetice upajo, da bodo na ta način mladim približale stare, že pozabljene običaje, in obljubljajo, da bodo drugo leto obiskovalce spet presenetile, zato nasvidenje čez eno leto na Belajtngi! Milena Štolfa, KSS Sežana 15 med ljudmi ‘BRKINI 2010’ na Tatrah Na Tatrah se je odvila že 13. tradicionalna prireditev 'Brkini'. Dogajanje je bilo razdeljeno na športni in kulturno-zabavni vikend, nekaj utrinkov pa vam sedaj tudi predstavljamo. ŠPORTNI VIKEND 19. junija smo organizirali turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 5 ekip iz okoliških vasi. Prvo mesto je letos odnesla ekipa iz sosednje vasice Rjavče. Kulturno-zabavni vikend Četrtek, 24. junija Začelo se je z nastopom skupine NAVIHANI LISJAKI, ki so poskrbeli, da zabave in veselja ni zmanjkalo, tako da je rajanje trajalo vse do jutranjih ur. Poskrbeli pa smo tudi za vroč večer, ki smo ga namenili ženskam … vse ostalo pa naj ostane skrivnost … Petek, 25. junija V petek smo nadaljevali z rock skupino IKEBANA, ki je zopet navdušila številno občinstvo in poskrbela za odlično vzdušje in dobro zabavo. Nismo pozabili niti na vroč večer, namenjen moškim. Sobota, 26. junija Pričeli smo že ob 18.00 popoldan, in sicer s srečanjem harmonikarjev skupaj s svetovnim mladinskim prvakom NIKOM POLESOM, ki je celotno srečanje tudi ponovno obudil in organiziral odličen popoldanski program. V sklopu srečanja je nastopila še plesna skupina gimnazije Ilirska Bistrica pod vodstvom Tanje Jenko, zapela nam je tudi Nina Počkaj, celoten program pa je povezoval Roman Zgore. Tekmovalo je 35 harmonikarjev v štirih kategorijah. V vsaki kategoriji so podelili tri pokale (od 1. do 3. mesta) po odločitvi tričlanske komisije. Komisijo so sestavljali: Matic Štavar, evropski mladinski prvak v diatonični harmoniki, Marko Manin, znan harmonikar iz zamejstva, in Alenka Hladnik, evropska prvakinja v diatonični harmoniki. Podelili pa so tudi pokal po izboru občinstva, ki ga je prejel mladi Tomaž Tomažič iz Huj. Po končanem popoldanskem programu je premierno nastopila nova brkinska skupina »THE UNCLES« (strici), ki so absolutno navdušili številno občinstvo in tako v zgodnjih jutranjih urah zaključili sobotni večer. 16 Nedelja, 27. junija Z nedeljo smo zaključili štiridnevno rajanje, in sicer s pestrim kulturnim popoldanskim programom, ki je navdušil mnoge obiskovalce. Pričeli smo ob 18.00 z nastopom igralskega društva iz Harij, sledil je nastop odlične moške vokalne skupine SLAVNA. Eno večjih presenečenj je bil tudi nastop odličnega slovenskega humorista VINKA ŠIMEKA, ki je občinstvo nasmejal do solz. Predstavila se nam je tudi folklorna skupina MLADI GLAS IZ KANADE, ki je s svojim nastopom navdušila in verjamemo, da je ob njihovem srčnem nastopu marsikomu zastal dih. Plesni točki je sledil še nastop ženske pevske skupine RESA iz Ilirske Bistrice, ki je z nežnimi ženskimi glasi odlično zaključila popoldanski program. Ker pa nismo hoteli, da gledalci odidejo domov brez plesa, je po končanem programu nastopil še ansambel SPEV in s starimi, domačimi vižami navdušil obiskovalce ter tako zaključil letošnjo prireditev »BRKINI 2010« na Tatrah. Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri letošnji prireditvi BRKINI 2010, in upamo na uspešno sodelovanje še naprej. Posebna zahvala in pohvala gre seveda celotni ekipi, s katero, upamo, da bomo delovali tako uspešno še naprej. Velika zahvala gre tudi Občini Hrpelje - Kozina in županu Zvonku Benčiču Midretu, piceriji Maestro iz Ilirske Bistrice, ME-PLAST KOZINA D.O.O in Jožetu Ludviku za odlično pripravljen golaž. Za Športno-kulturno društvo Tatre, Marko Mahne med ljudmi 30 LET SEŽANSKEGA KLUBA MAKSA PERCA Sežanski klub Maksa Perca (upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve) je 30-letnico svojega uspešnega delovanja obeležil 11. junija ob 15. uri v sežanski smodnišnici – prav ob času in na kraju, kjer se je pred 30 leti zbralo 39 članov takratne sežanske občine in ustanovilo sežansko sekcijo koprskega kluba upokojenih delavcev organov za notranje zadeve. Na slovesnosti je prisotne pozdravil predsednik kluba Rade Varda, zatem pa je podpredsednik in dolgoletni predsednik Srečko Butul, ki je klub vodil od ustanovitve dalje kar 21 let, orisal zgodovino društva, ki sedaj šteje 85 upokojenih policistov iz občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina. Poudaril je veliko delovno pridobitev, izgradnjo doma v smodnišnici pri Sežani. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa jim je odstopil v uporabo zemljišče za društvene potrebe, rekreacijo in druge zadeve. Opravili so več tisoč prostovoljnih ur za čiščenje zemljišča, podiranje objekta na mejnem prehodu Fernetiči in dovoz materiala na zemljišče, čiščenje materiala, zidakov, lesa ter nenazadnje tudi gradnjo objekta. Poudariti velja, da je sežanski klub edini med slovenskimi klubi Maksa Perca, ki razpolaga s svojim domom. Pri gradnji doma, ki se je pričela leta 1983, so opravili več kot 7500 prostovoljnih delovnih ur. V uporabo so ga izročili ob sežanskem občinskem prazniku 24. avgusta 1986. Širina doma se kaže v odprtosti za javnost. »Lokacija doma je nedaleč ob cesti Sežana–Lipica in je primeren kraj v naravi, kjer se lahko odpočijemo in naberemo novih moči za jutrišnji dan, zaznamovan s stresi in naglico. Na tem mestu je italijanski okupator zgradil skladišča pred 2. sv. vojno in med njo, v katerih so hranili smodnik in vojne strupe,« je med drugim poudaril Butul. Ob 20-letnici kluba so izdali lično brošuro in zgoščenko, 13. julija 2007 pa razgrnili svoj prapor. Do leta 2002 so delovali kot sekcija koprskega kluba, nakar so se organizirali kot samostojno društvo, katerega predsednik je postal Boris Majdič. Za novega predsednika so na občnem zboru 6. junija 2009 izvolili Radeta Vardo. Še naprej so organizirali delovne akcije čiščenja okolice doma, izlete, piknike in martinovanja. Prekrili so tudi streho nad roštiljem in sanitarijami, pri tem pa sta največ zaslug imela Vid Šibelja in Lovrenc Razpet, ki sta vodila tudi dela pri izravnavi plošče za plesišče. V teh 30 letih so izgubili 62 članov, žal pa opažajo, da se policisti, ki zaključijo svoje delovne aktivnosti, ne vključujejo v klub. O tem priča tudi podatek, da je povprečna starost članov klubov Maksa Perca na Slovenskem visoka – kar 72 let. V Sloveniji deluje 15 območnih klubov z 2500 člani, med katerimi je več kot sedem tisoč upokojenih delavcev organov za notranje zadeve. 30-letnico kluba so izkoristili tudi za podelitev priznanj in pohval najzaslužnejšim članom za dolgoletno uspešno delo v klubu. Prejeli so jih: Albert Čok, Franc Dragan, Lovrenc Razpet, Ciril Ravbar, Boris Majdič, Vid Šibelja, Jože Volovec, Vera Gorjan, Ivan Krulej, Tatjana Rakita, Edvard Škrl, Marija Marinkovič, Gvido Udovič, Adolf Smolnik, Jovo Stevanovski, Mirko Žirović, Jožef Muhič, Olga Knez, Vladimir Janjić, Zavod za gasilno in reševalno službo, Društvo upokojencev Sežana in Društvo diabetikov Sežana. Častni član kluba je postal Srečko Butul, ki je ob tej priložnosti pripravil pregledno razstavo fotografij o 30-letnem delu kluba. Olga Knez Foto: Olga Knez BALINARSKI TURNIR V GRADIŠČU PRI MATERIJI V soboto, 12. junija, se je v Gradišču pri Materiji odvijal 22. balinarski turnir. Tekmovanje se je začelo ob 8.30 in je potekalo v treh kategorijah: v četvorkah (ekipno), v zbijanju balinčka in v bližanju v krog. Udeležilo se ga je 11 ekip, ki so igrale na domačem balinišču in v Obrovu. Še pred žrebom ekip smo se tekmovalci pogostili s sveže pripravljeno zakusko. Nakar smo se nemudoma podali v boj za mamljive nagrade, med katerimi je poleg pokalov in medalj najbolj izstopal pršut. Organizatorji (domačini) so za las zgrešili najlepši pokal in ostali brez pršuta, vendar so bili tudi drugega mesta zelo veseli. Rezultati: Četvorke: 1. Barka: Boštjan Polh, Darjo Polh, Aleksander Polh in Mitja Polh 2. Gradišče (ekipa A): Franc Klun, Franc Opara, Jože Ljubič in Franc Dekleva 3. Brkini: Boštjan Zadnik, Bogdan Valenčič, Simon Mahne in Jože Zadnik 4. Gradišče (ekipa B): Stanko Šturm, Branko Katič, Bojan Benčič in Zvone Pangos Bližanje v krog: 1. mesto: Franc Opara 2. mesto: Simon Mahne 3. mesto: Zvone Pangos Zbijanje balinčka: 1. mesto: Branko Novak 2. mesto: Darjo Polh 3. mesto: Lado Fatur Najboljše ekipe in tekmovalci so prejeli pokale, medalje in praktične nagrade. Že med prvim in drugim delom tekmovanja je udeležence turnirja čakalo kosilo v Gostilni pri Klavdiju, po razglasitvi najboljših in podelitvi nagrad pa so se pogostili še ob jedeh z žara in ob kozarčku rujnega. Za Balinarski klub Sudest, Franc Klun 17 med ljudmi Turnir v balinanju Javorju ŠKD Javorje je v nedeljo, 4. julija, organiziralo že 7. balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 11 ekip (četvork) iz bližnje in širše okolice, tudi iz sosednjih občin Divače in Ilirske Bistrice. Turnir se je odvijal v Javorju in Obrovu, kjer so nam balinarji Gradne odstopili svoje igrišče in s tem pripomogli k nemoteni in hitrejši izvedbi turnirja. Tekmovanje je potekalo ves dan, saj so se pomerile ekipe v četvorkah in tudi posamično v zbijanju balinčka in bližanju v krog. Najuspešnejši posamezniki in četvorke so bili nagrajeni s pokalom, ekipe pa tudi z medaljami in praktičnimi nagradami. Zmagali so naši sosedje iz Obrova, ki so v izenačenem in napetem dvoboju premagali četvorko iz Vrem. Ves čas turnirja je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo ter domače dobrote, za kar gre pohvala domačinkam oz. članicam ŠKD. Vsi sodelujoči so bili z izvedbo in pogostitvijo zelo zadovoljni, saj so se že v naprej napovedali, da se tudi naslednjega turnirja zagotovo udeležijo. Edi Ljubič 31. tradicionalni turnir v malem nogometu Vrhpolje 2010 Na turnirju z najdaljšo tradicijo na Obali in Kraško-notranjskem je v sklopu Vrhpoljade sodelovalo 15 ekip. Turnir so otvorili mladi upi U15 iz Divače in domači igralci Vrhpolj. V tej starostni kategoriji so se najbolje odrezali Divačani, pred Plamo in domačo ekipo. V revijalni tekmi U10 sta se pomerili ekipi Železničarja in AŠP-ja (otroci, ki so 7 dni preživeli na aktivnih športnih počitnicah v naravi). Slednji so slavili s 3 : 0. V članski konkurenci se je iz štirih predtekmovalnih skupin uvrstilo v finalni del 8 ekip, ki so bile razvrščene v dveh skupinah. V zaključne boje se ni uspelo uvrstiti ekipi Turistov iz Sežane (zmagovalci turnirja 2004 in 2005). V I. skupini je v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo ekipa Taxi Kobre (prvaki ZLMN Hrpelje), ostala tri moštva pa so se enakovredno potegovala za veliki finale. V II. skupini si je “brazilska ekipa” na čelu s Hrvatinom (državni reprezentant v futsalu) s tremi zmagami priigrala finale. Vse tekme finalnega dela so potekale športno, v duhu nogometnih pravil, tako da sodnika Nenad Smajila in Zdenko Benčič nista imela pretežkega dela. Rezultati: I. skupina II. skupina Košana : Bizi team 5 : 4 (2 : 2)* K NT : X team 4 : 3 (1 : 1)* Brasil : Mia bar 1 : 0 ŠRD Vrhpolje : Bizi team 1 : 2 X team : Mia bar 1 : 0 K NT : Brasil 0:2 ŠRD Vrhpolje : Košana 1 : 0 Mia bar : K NT 0:1 Brasil : X team 1:0 * kazenski streli Finale : za 1. mesto Brasil : Bizi team za 3. mesto K NT : ŠRD Vrhpolje Tradicionalni balinarski turnir Obrov 2:1 2:0 Iz rok predsednice KS Vrhpolje Dalje Čeranič so pokale prejeli: Marko Hrvatin (Brasil) – najboljši igralec turnirja Tadej Mihalič (Bizi team) – najboljši strelec Zoran Štamfer (Brasil) – najboljši vratar Košana – fair play Brasil – 1.mesto Bizi team – 2. mesto K,NT – 3. mesto ŠRD Vrhpolje se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji turnirja, ter sponzorjem Bluemarine Koper, Pivovarni Flora Krvavi Potok in M-Projectu. ŠRD Vrhpolje Foto: Zdenko Benčič Letošnjega 30. maja je v Obrovu potekal tradicionalni balinarski turnir četvork, zbijanje balina in bližanje v krog, na katerem je sodelovalo trinajst ekip iz naše, ilirskobistriške in divaške občine. Po napetih izločilnih bojih je zmagala ekipa Obrov 1, ki je v finalnem obračunu premagala ekipo iz Ilirske Bistrice. Gostitelji turnirja so poskrbeli za pogostitev in prijetno druženje. 18 med ljudmi Vrhpoljci obnovili gozdno cesto in uredili strugo »Krvavega potoka« Vrhpoljci so se zbrali v več »rabutah« in staro cesto do rezervoarja povsem obnovili, razširili, posekali odvečno grmovje in na novo tamponirali. Tampon je prispevala Občina Hrpelje - Kozina, s kopačem je pomagal Uroš Kovačič s.p., zaključna dela pa je opravil Andrej Resinovič s.p. Sedaj si želijo to cesto obnoviti vse do protipožarne preseke, za kar jim manjka še nekaj sto metrov. S tem bi bilo Vrhpolje zaokroženo in omogočen prevoz za gasilsko vozilo v primeru nesreče. Vrhpoljska krajevna skupnost pa je naredila še eno veliko delo, ko je povsem uredila strugo »Krvavega potoka« od kapelice do mosta. Potok teče skozi celo Vrhpoljsko polje, struga pa je bila povsem zaraščena z drevesi in robido. Posege s strojem je opravil Uroš Kovačič s.p., pri tem pa je bilo potrebno tudi kar nekaj prostovoljnega dela. Delo so nadgradili še z ureditvijo kala in ledenice, ki je v lasti agrarne skupnosti. Gre za čudoviti kulturni dediščini, ne samo Vrhpolj, ampak cele občine. Sredstva je prispevala Občina Hrpelje - Kozina. Vodja del je bil Milan Baruca in KS je bila ves čas prisotna. Sedaj si želijo počistiti tudi drugo stran polja, da bi tako omogočili lažji odtok odvečne vode. Lotili pa so se tudi čiščenja »Ošterščeve« ledenice v Dolini, ki je zelo dobro ohranjena, ampak je bila na žalost dolga desetletja »rezervno smetišče«. Ledenico bodo ogradili za- radi varnosti in bo tako postala lep kulturni spomenik, namenjen ogledom. Uredili bodo tudi okolico, namestili klopi in tablo s kratkim opisom zgodovine ledenice. Ledenica je globoka približno 7 metrov in široka 8 metrov. Ester Mihalič VRHPOLJADA Vrhpoljci so svoj vaški praznik, ki so ga poimenovali Vrhpoljada, obeležili s plesom, balinarskim turnirjem in turnirjem v škrabah, športnimi počitnicami ter tradicionalnim turnirjem v malem nogometu. Igrala je domača skupina Toki voki in jih kar dva dni zabavala pozno v noč. Breskovca in pive ni zmanjkalo, za lačne sta bila golaž in jota. V nedeljo so kulturni program popestrili Šavrini in anka Šavrinke s svojo novo komedijo in vse prisotne nasmejali do solz. Ob tej priložnosti pa so tudi prvič zapeli novo vrhpoljsko himno, ki jo je napisala Marija Lokčeva, uglasbili pa Toki Voki. Spomnili so se tudi 20. obletnice KTŠD Lipa Vrhpolje, ki je tako eno starejših novodobnih društev v naših krajih. Več o 20-letnem delovanju društva pa v naslednji številki glasila. Ester Mihalič 19 med ljudmi Slovenski evharistični kongres Gročana – Vrhpolje – sv. Tomaž Nedelja, 13. junija, je bil za slovensko Cerkev poseben, zgodovinski dan, saj je v Celju potekal slovenski evharistični kongres in beatifikacija Alojzija Grozdeta. Tega dne so se od vsepovsod že v zgodnjih jutranjih urah na celjski stadion zgrinjale množice vernikov, ki so na romarski kraj prišle s svojimi dušnimi pastirji, skupaj jih je bilo preko 700. Tako so se na pot skupaj z župnikoma g. Vidom Premrlom in Iztokom Mozetičem odpravili tudi romarji iz naših župnij od Slivja in Brezovice do Rodika, Klanca in župnije Hrpelje - Kozina. Evharistični kongres, ki je sklenil leto, posvečeno evharistiji, je potekal pod geslom »Evharistija – božji dar za življenje«. Udeleženci in vsi tisti, ki so kongres spremljali od doma po televiziji ali prek Radia Ognjišče, so tega dne potrdili pripadnost katoliški cerkvi in izpričali Kristusovo središčno mesto v osebnem in občestvenem življenju. Kongres je bil namenjen poživitvi verskega življenja ob skrivnosti sv. maše, ki je »vir in vrhunec krščanskega življenja«. Na nedeljo pred praznikom sv. Tomaža apostola se je požrtvovalno občestvo nekdanje gročanske prafare, predvsem iz vasi Vrhpolje, zbralo ob razvalinah svoje župne cerkve v senci košatih stoletnih lip k mašni daritvi v počastitev farnega zavetnika. Praznično bogoslužje je vodil domači župnik Iztok Mozetič. V priložnostnem nagovoru se je dotaknil veličastja evharističnega kongresa v Celju, dneva državnosti ter mašniškega posvečenja na Sveti gori, saj je letošnji novomašnik Boštjan Fegic nabiral pastoralne izkušnje kot diakon v naših župnijah. Med prisotnimi domačini se je ponovno porodila želja po obnovitvi porušene domače župne cerkve, ki datira v leto 1647, a žal zaradi vojnih in povojnih razmer nezadržno propada. Združeni zbor ZCPZ iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta je tudi letos sodeloval pri mašni daritvi in tako zopet potrdil enotni kulturni prostor. Jana Barba Bogatemu pripravljalnemu programu z osebnimi pričevanji o tem, kako tudi danes družine in posamezniki zajemajo pri studencu žive vere in evharistije, je sledila slovesna sveta maša. Vodil jo je papežev posebni odposlanec kardinal msgr. Tarcisio Bertone, vatikanski državni tajnik, somaševal pa je celoten slovenski škofovski zbor s slovenskim metropolitom, nadškofom Stresom in nuncijem Castellójem, med njimi tudi primorska škofa msgr. Metod Pirih in msgr. dr. Jurij Bizjak. Posebej pretresljiva je bila slovesna razglasitev mučenca Alojzija Grozdeta za blaženega. Ta mladi fant, umrl je pri 20-tih letih, je prav iz svete evharistije črpal moč in navdih za dejavno krščansko življenje. S svojim pogumnim pričevanjem za Jezusa Kristusa, ki se ni ustavilo pred nobeno grožnjo, je zato postal naš prvi slovenski mučenec za sveto vero. Sveti maši, ki je v eno občestvo povezala preko 32.000 ljudi, je sledila slovesna evharistična procesija in blagoslov z Najsvetejšim. S programom evharističnih pesmi je v mogočnem zboru 1300 pevcev sodeloval tudi združeni zbor ZCPZ, ki ga je pripravil njegov zborovodja in naš rojak Edi Race. Že med pripravljalnim programom so v procesiji na stadion prinesli s cvetjem okrašeno milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je bila zadnje dni tudi sama romarica. Da je Mati božja kraljica slovenskih src, je izpričal tudi spontan aplavz in petje večtisočglave množice. Ob zaključku se postavlja vprašanje, kakšne sadove bo dogodek rodil za prihodnost Cerkve. Kot poudarja mariborski nadškof metropolit Kramberger: »Cerkev prihodnosti mora biti bolj evharistično prežeta. Cerkev prihodnosti bo morala biti še bolj preprosta in življenjska, ne Cerkev mogočnih organizacij in množičnih manifestacij, sredi katerih je pogosto pozabila na Kristusovo skrivnost in globino. Brez te globine Cerkev nima prihodnosti. Prvi kristjani so »lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem (Apd, 2, 46).« In dalje: »Cerkev prihodnosti bodo podpirale male skupine, v katerih se bo vsak čutil sprejetega, upoštevanega, potrebnega in osebno uresničenega, ne bo le številka v statistiki. Ta občestva bodo očiščevala in bogatila župnije, prek njih škofije in vesoljno Cerkev.« Jana Barba 20 Koronarke ponovno v Brezovici V koronarnem društvu smo zaključili z rehabilitacijsko vadbo in pričela se je sezona pohodov. Tako v poletnih mesecih enkrat tedensko organiziramo pohod. Za prvi pohod smo izbrali okolico Brezovice, saj so nas vaščani prijazno sprejeli že ob praznovanju 10-letnice delovanja skupine, ki je bilo v vaškem domu v Brezovici. Tudi tokrat smo pohod zaključile v vaškem domu in nazdravile Zdenki in Bernardki ob letošnjem okroglem življenjskem jubileju. Mira Koblar med ljudmi Novi duhovniki koprske škofije Letošnji praznik apostolov Petra in Pavla je bil za koprsko škofijo še posebej slovesen, saj so bili v duhovnika posvečeni kar trije diakoni. Ob Marku Sabotiču iz Borjane in Andreju Vončina iz Prvačine tudi Boštjan Fegic, ki je svoje prve pastoralne izkušnje nabiral v naših župnijah. Slovesnost mašniškega posvečenja je v baziliki na Sveti gori vodil koprski škof ordinarij msgr. Metod Pirih. V homiliji je poudaril, da je bistvo duhovniške službe v služenju vsem ljudem. Duhovnik ni menedžer, pač pa pastir, ki razsvetljuje, spodbuja in varno vodi; je oče, ki ljubi, vzgaja in tolaži. Nikoli ne sme pozabiti, da ima pred seboj žive osebe in ne številke, kar terja od duhovnikov, da se znajo srečati z ljudmi, se z njimi pogovarjati in jih zlasti poslušati. Med posebnim obredom so pripravniki prejeli zakrament svetega reda in postali duhovniki ter prvič somaševali ob svojem škofu. Ob koncu pa so vernemu občestvu podelili svoj prvi novomašni blagoslov. Kot rečeno, je Boštjan Fegic kot diakon od novega leta naprej svojo pastoralno prakso opravljal v naših župnijah. Tako so ga kot kateheta spoznali otroci drugega razreda, sicer pa je izmenjaje vodil nedeljsko bogoslužje v Rodiku, Hrpeljah, Klancu in Dragi. Zanimal se je za naše kraje in potrebe ljudi ter jim je bil vedno pripravljen prisluhniti. V nedeljo, 4. julija, je v rojstni župniji Šturje daroval novo mašo, prva službena pot pa ga bo vodila v Cerkno. Ponovitev nove maše bo obhajal tudi v naših župnijah, in sicer v soboto in nedeljo, 24. in 25. julija, po razporedu nedeljskih maš. Takrat bo tudi priložnost za prejem novomašnega blagoslova, za katerega staro izročilo pravi, da si je vredno »znucati čevlje« zaradi njegove vrednosti. JBa Letos smo v Klancu zopet imeli opasilo Da smo imeli letos v Klancu opasilo, gre velika zasluga našemu županu krajevne skupnosti Radotu Bolčiču. Na njegovo pobudo smo se vsi prostovoljci dogovorili, da bomo letošnje opasilo priredili predvsem v zabavo in druženje vaščanov. Sicer pa smo bili zelo veseli tudi vseh obiskovalcev in, po pravici povedano, tudi presenečeni. Program smo izpeljali z našimi mladimi glasbeniki. Tako so se nam predstavili na harmoniki Jan Kavčič, na trobenti in tenorski tubi Pavel in Peter Lorger in na saksofonu Rok Jug in Sandra Rijavec. Vmes pa nam je zapela mlada in obetavna Nina Počkaj. V goste smo povabili Alenko, Petro in Matejo, vse članice Prosvetnega društva Kras, ki so nas pošteno nasmejale. Za konec smo na oder povabili vse naše mlade harmonikaše, ki so nas zabavali še za pusta: Jan Kavčič, Manuel in Mike Zdravkovič, Patrik Rijavec in Tim Škrlj. Vsi so učenci Valterja Počkaja. Program so povezovali domači humoristi: Pepa, Marika in Nane. Za ples so poskrbeli Navihani lisjaki, Milan in Tomaž sta vsem obiskovalcem postregla z golažem in polento, domačinke pa s pecivom. Za osvežilno pijačo je skrbela Mirjana Mihalič, Bar pri Jerneju. Preprosto, enostavno in s času recesije primernimi stroški, smo se vsi domači in gostje lepo imeli. Zahvalili bi se radi Občini Hrpelje - Kozina in njenemu županu Zvonko Benčiču Midretu, ki nam je finančno omogočil izvedbo tega večera in nam tako izkazal zaupanje. Vaščani Klanca Letna skupščina TAJNIC NA Krasu V mesecu marcu smo se članice Kluba tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in Notranjske zbrale na letni skupščini. Tokratna gostiteljica je bila Orjana Gombač iz Sežane, zato je prostore za skupščino izbrala kar v podjetju Vinakras Sežana. Pozdravu predsednice Irene Zadelj je sledil glasbeni nastop gojenca Glasbene šole iz Sežane. Pregledale smo delo kluba v letu 2009 in ugotovile, da je bilo pestro. Redno smo se srečevale enkrat mesečno, srečanja so bila obogatena z različnimi vsebinami in predavanji: zelišča, dejavniki tveganja, zdravstvena tema (merjenje krvnega tlaka in sladkorja) … Udeležile smo se vseh aktivnosti, ki jih je organizirala Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije. Pohvalimo se lahko tudi z organizacijo pohoda na Snežnik, ki so se ga udeležile tudi članice klubov iz Severne Primorske, Trebnjega, Novega Mesta, Maribora … Po povratku s Snežnika smo imele prijeten zaključek s piknikom na Mašunu. Prepričane smo, da je pohod vsem udeleženkam ostal v lepem spominu. Po uradnem delu skupščine smo se prepustile Petru Boršiču, podžupanu Občine Hrpelje - Kozina, zaposlenemu na Vinakrasu Sežana. Popeljal nas je po podjetju in nam predstavil tehnološki proces pridelave vina. Ob prijetnem druženju in klepetu nam je petkov večer prehitro minil. Beseda je tekla o naslednjem srečanju, ki bo na materinski dan. Tokrat bo predavanje o ličenju. Marija Doles 21 med ljudmi Člani DU in ZZB za vrednote NOB hrpeljskokozinske občine v akciji Čeprav že ves junij pošteno pripeka, se upokojenci ne damo. Aktivni smo tako ali drugače. Tokrat moram pohvaliti naše vrle balinarje, ki so se kljub svoji zasedenosti s tekmovanji in turnirji širom Slovenije udeležili obeh dogodkov. 5. junija sta obe ekipi, ženska in moška, sodelovali na 7. športnih igrah ZDU južno-primorske regije v Sežani. Ponosno sem jih pospremila tudi sama. Ob slovesni otvoritvi z godbo na pihala nas je pozdravil tudi sežanski župan Davorin Terčon. Igre so potekale v več disciplinah. Mogoče bi bilo treba razmisliti tudi v našem društvu, da bi za naslednje leto organizirali še kakšno ekipo v streljanju, reševanju križank in igranju briškole in trešeta. Naši balinarji sicer niso dosegli najvišjih rezultatov, vendar smo se predsedniki društev na kratkem sestanku strinjali, da bomo ZMAGOVALCI VSI, KI SE NASLEDNJE LETO ZOPET SREČAMO NA 8. ŠPORTNIH IGRAH. 13. junija je DU Ilirska Bistrica organiziralo balinarski turnir ob praznovanju njihovega občinskega praznika. Tudi tega turnirja sta se udeležili obe ekipi. Tokrat je imela moška ekipa iz naše občine več sreče, za las so zgrešili prvo mesto. Domov so se vrnili s srebrno medaljo, za kar jim v imenu vseh upokojencev iskreno čestitam. Pohvaliti se moram, da so fantje eno medaljo podarili tudi meni – to je prva medalja za moje »športno« udejstvovanje. Hvala dekletom Mileni, Elvi, Milki, Silvi in Jelki ter fantom Franetu, Vojotu, Radotu, Brankotu in Danilotu, da so uspešno zastopali naše DU. Nadja Žerjav Izlet v Kumrovec Ker je letos minilo 30 let od smrti našega nekdanjega predsednika Tita, smo se člani ZZB za vrednote NOB in člani DU odločili, da bomo počastili spomin na »dneve naše mladosti« z obiskom Kumrovca. Zbrali smo se 12. junija na Kozini in se odpeljali proti Štajerski. Naša prva postaja je bil ogled celjskega zapora, zloglasnega Starega piskra. Tu nas je pričakal gospod Ivan Grobelnik – Ivo, devetdesetletnik, še edini živeči osvoboditelj 127-ih političnih zapornikov iz Starega piskra, decembra 1944, ki je o tem tudi napisal knjigo. Živo nam je opisal dogodke izpred dobrih 65 let, ko je šest mladih aktivistov OF iz celjskega območja s pomočjo paznika izvedlo akcijo osvoboditev zapornikov. Pot smo nada- ljevali do spominskega parka Frankolovo v Grabnu pri Stranicah, da bi se poklonili spominu na 100 talcev, ki so jih v drevoredu jablan obesili nacisti 12. 2. 1945. To je bil nemški povračilni ukrep, ker so partizani ustrelili visokega nemškega oficirja Antona Dorfmeistra. Lokalna vodička nam je pripovedovala o pretresljivem zločinu, še najbolj pa so nas presunile »žive« slike mladeničev in malo starejših mož, ki so nam s pogledom sledili ob ogledu muzeja. Simbolika tega zločina je 100 prerezanih vrvi, ki visijo s stropa – stotine ljudem je bila prerezana nit življenja. Poleg pa je postavljen še »lojtrnik«, s katerim so prevažali trupla. Mislim, da smo si vsi potihem zaželeli, da se kaj takega ne bi smelo ponoviti, predvsem pa ne smemo pozabiti in izbrisati spominov na grozodejstva, ki so nam bila prizadeta v drugi svetovni vojni. Okrog dvanajstih smo že prečkali hrvaško mejo in prispeli v muzej »Staro selo«, v Kumrovec. Ogledali smo si Titovo rojstno hišo in zgledno urejene zagorske hišice, ki so pravzaprav vsaka muzejček zase. Tu najdeš bivališče mladoporočencev, pekarno, kovačijo, predilnico, lončarstvo … Vzeli smo si kar nekaj časa za ogled in za hladno pivo ali sladoled. Ob Titovem spomeniku smo »škljocnili« še eno gasilsko in malo za šalo malo zares zapeli tisto »Druže Tito, mi ti se kunemo« … Pot nas je vodila naprej do Bizeljskega, kjer nas je v prijetni kmečki gostilni čakalo pozno kosilo. Ko smo si privezali duše, so se okorajžili naši pridni pevci. Prepevali smo od prigodnih pesmi do partizanskih in udarnih. Seveda so se petju pridružili tudi tisti, ki nimajo ravno najboljšega posluha, zato pa dovolj dobre volje. Čakal pa nas je še ogled Ogorevčeve repnice, ki so jo nekoč uporabljali za spravilo poljščin in sadja. To so posebne v peščeno zemljo izkopane kleti, v katerih danes skladiščijo doma pridelana buteljčna vina. Tudi tu ni šlo brez pokušnje žlahtne kapljice, pa še ohladili smo se brez klimatskih naprav. Polni vtisov smo se odpravili proti domu. Po kritiki, da že dolgo ni bilo postanka za odtok in pritok, smo se še zadnjič ustavili na »drink« in odpeljali proti Primorski. Dogovorili smo se za ponovno srečanje v septembru, ko bodo pasji dnevi mimo. Vsem upokojencem, »borcem« in občanom želim prijetno in ne prevroče poletje. Nadja Žerjav 22 med ljudmi V poletje z novim znanjem računalništva V času od 25. maja do 21. junija 2010 se je na OŠ Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje odvijal 60-urni javno veljavni tečaj »Računalniška pismenost za odrasle«. Ker je bil tečaj sofinanciran s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov, je bil za udeležence brezplačen. Nova znanja je pod mentorstvom Sama Medena pridobivalo 12 udeležencev iz Hrpelj, Kozine in okolice. Naučili so se kar najbolje uporabljati osebni računalnik, spoznali so prednosti njegove uporabe ter pridobili osnovno računalniško usposobljenost, ki jim bo v bodoče omogočila aktivno vlogo v informacijski družbi. Udeleženci tečaja sedaj samostojno delajo z datotekami in urejevalnikom besedila ter uporabljajo internet in elektronsko pošto. Kljub izredni intenzivnosti poteka tečaja in sicer dvakrat do trikrat tedensko po pet šolskih ur, osipnikov ni bilo. Znotraj računalniške učilnice se je iz posameznikov, katerih prvotni cilj je bil preseči lastno neznanje na področju informatike, oblikovala močno povezana prijateljska skupina. Po izjavah udeležencev je bil tečaj zanimiv, pridobili so uporabna znanja in so bili zelo zadovoljni s predavateljem. Udeleženci, ki so uspešno zaključili tečaj, bodo prejeli javno veljavno potrdilo, s katerim bodo dokazovali na novo usvojena znanja. Vsem iskrene čestitke. Posebna zahvala gre Občini Hrpelje - Kozina in ravnateljici OŠ Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje, ki sta s posluhom za potrebe občanov omogočili izvedbo tečaja. Romana Morano, vodja OE Ljudska univerza DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA Drugi del pomladnih aktivnosti se je pričel z občnim zborom 3. aprila 2010 v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Bil je to volilni občni zbor, kjer smo izvolili novo vodstvo. Novi predsednik je sedaj Vojko Turk, dolgoletni član društva in nosilec športnih aktivnosti. Dosedanjemu vodstvu je bila izrečena zahvala za dobro vodenje. Dolgoletnemu predsedniku Društva diabetikov Sežana Vladimirju Janjiču je bil podeljen naziv častnega člana društva, štirje zaslužni člani in zunanji sodelavci pa so prejeli zahvalo društva za nesebično delo v društvu in za društvo. Po občnem zboru je bilo predavanje Stojana Kralja, dr. med., o sladkornem bolniku in posledicah na ledvicah. Veliko število udeležencev je z zanimanjem prisluhnilo predavanju, nato pa je sledilo še kratko druženje. V hrpeljskem zdravstvenem domu je bilo 13. aprila predavanje Klare Peternelj, dipl. msr., o sladkorni bolezni za sladkorne bolnike iz Občine Hrpelje - Kozina. V okviru vseslovenske akcije »Očistimo Slo- venijo« so se naši člani 10. aprila udeležili čiščenja pohodnih poti na hrib Kokoš v organizaciji Planinskega društva Sežana. 17. aprila pa so se člani udeležili čistilne akcije vsak v svojem kraju bivanja. V počastitev dneva upora proti okupatorju so se člani društva udeležili proslave na Nanosu pri Abramovih in pohoda po kurirskih poteh Dane pri Divači–Vareje. Na Varejah je bila krajša slovesnost pri spomeniku in nato druženje v kmečkem turizmu, zaključek pa v Danah pri Divači. 8. maja je bil predviden pohod na Kozinskem, vendar je bil zaradi slabega vremena prestavljen na relacijo Dane pri Divači–Matavun–Škocjan–Betanja in nazaj, pod dežniki. Rekreativno zdravljenje je bilo v času od 16. do 23. maja v Rogaški Slatini v Termah Sava, kjer je bilo 11 naših članov. V soboto, 29. maja, smo se člani društva polnoštevilno udeležili petnajstih športnih iger Društev diabetikov Slovenije na Rogli, ki so potekale v organizaciji Zveze in društva iz Celja. Športnih aktivnosti smo se množično udeležili na pohodih, kjer smo si ogledali čudovite lepote narave Rogle. Član Aleksander Uršič pa se je udeležil posamičnega tekmovanja v šahu, kjer je med dvanajstimi udeleženci osvojil prvo mesto. Vse te aktivnosti so zelo koristne za urejanje sladkorne bolezni in holesterola. V petek, 9. aprila, smo si ogledali tovarno zdravil Krka v Novem mestu ter lepote gradu Otočec, kjer nas je »sprejel sam graščak« in nam nazdravil s kozarčkom cvička. Vsemu dogajanju pa je dalo piko na i priznanje Občine Sežana, ki ga je Društvu diabetikov v petek, 23. aprila, izročil župan Davorin Terčon kot najzaslužnejši organizaciji na področju prostovoljnega dela v Občini Sežana. Še posebej pa je bilo namenjeno prejšnjemu predsedniku, sedaj častnemu članu Vladimirju Janjiču. Za zaslužena priznanja smo prejeli tudi čestitko predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije Janka Kušarja. Pavel Škamperle www.hrpelje-kozina.si 23 med ljudmi Društvo diabetikov Sežana Prvo polletje letošnjega leta smo zaključili s predavanji za učence, ki so zaključevali OŠ v Komnu in Dutovljah. Predavanje o sladkorni bolezni in o tem, kako pomagati bolnikom, ko se znajdejo v slabem stanju, je potekalo v torek, 8. junija, izvajala pa ga je dipl. medicinska sestra Klara Peternelj iz ZD Sežana. Po programu smo načrtovali še predavanja v Sežani, Divači in Hrpeljah, vendar so odpadla, ker se nam je ponesrečil diabetolog. V prihodnje načrtujemo redna letna predavanja, vendar ne na koncu, ampak že med šolskim letom. V sredo, 9. junija, so novi člani IO z novim predsednikom društva Vojkom Turkom obiskali občini Hrpelje – Kozina in Divača, se predstavili županom in njihovim sodelavcem z letošnjim programom dela društva ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. V soboto, 12. junija, smo se udeležili tradicionalnega športnega srečanja Društev diabetikov Postojna, Cerknica, Sežana in Il. Bistrica v Ilirski Bistrici. Udeleženih je bilo 16 naših članov, uspešno smo se predstavili v šahu, pikadu in balinanju. Zaključek je bil kot ponavadi pri Novakovem mlinu. Dogovorili smo se, da bomo s takim sodelovanjem nadaljevali in da bo naslednje srečanje v Sežani. V nedeljo, 13. junija, pa je bilo naše zadnje srečanje v tem polletju, in sicer pohod v Občini Komen. Sestali smo se pri štanjelski lovski koči ob 9. uri, kjer nas je pričakala naša zvesta članica Marica Jazbec in poskrbela, da smo se pred pričetkom pohoda okrepčali. Nadaljevali smo po lepo urejeni poti proti Lokovcu. Tudi tam nas je pričakala Marica, saj sta se oba s predsednikom rodila v tem kraju. Po krajšem postanku smo se vrnili po krožni poti nazaj na izhodišče, kjer smo imeli parkirana vozila. Naš pohod smo zaključili na turistični kmetiji »Pri Tavčarjevih« v Hruševici, manjkal pa ni niti obisk naših članov, ki tam živijo. Jože Volovec DRUŠTVO »VEZI«, PSIHIATRIČNA AMBULANTA SEŽANA IN CSD SEŽANA NA IZLETU V PTUJU Društvo »VEZI« je tudi letos v okviru Kulturnega programa in v okviru Programa izobraževanje uporabnikov v povezavi z psihiatrično ambulanto dr. Nataše Sedmak iz Sežane in Centrom za socialno delo Sežana organiziralo izlet po Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila na štajerski konec, in sicer v Ptuj, kjer smo bili zelo lepo sprejeti. V Društvu opažamo iz leta v leto večje zanimanje za izvedbo takih in podobnih projektov, kar kaže na to, da se ljudje s težavami v duševnem zdravju zavedajo svoje bolezni in želijo z njo čim bolj kvalitetno živeti. Ljudje s težavami v duševnem zdravju potrebujejo posebno strokovno vodenje in podporo, da bi se zmogli vključiti ne le v skupnost, temveč tudi v odnose z ljudmi v skupnosti, s katerimi dobivajo na moči in pozitivni samopodobi. Takšnih programov in strokovno vodenih aktivnosti na Krasu in Notranjskem, razen v okviru našega Društva, v skupnosti ni mogoče najti. Kot vsako leto, smo se tudi letošnjega 20. maja zbrali ob 7.00 zjutraj na stari avtobusni postaji v Sežani in po avtocesti odrinili proti Ljubljani. Naš prvi postanek je bil avtocestno postajališče Kompolje, kjer smo si privoščili malico. Sledila je vožnja proti Šempetru, bolj točno v Spodnje Grušovlje. Tam smo si ogledali hmeljarsko kmetijo Rojnik. Sprejeli so nas odprtih rok in nam opisali celoten postopek, odkar se hmelj posadi, do obiranja in sušenja te dragocene dobrine. Polni novega znanja smo pot nadaljevali proti Ptuju. Na avtobusni postaji v Spodnji Hajdini se je na avtobus vkrcala gospa Silva Sfartek, ki je tudi mestna svetnica. Vodila nas je po samem mestu Ptuj in nam priskočila na pomoč pri vstopnicah za ogled Ptujskega gradu. Čeprav donacijo kart v celoti nismo pričakovali, nas je gospa Silva prijetno presenetila. Upraviteljica gradu nam je, na prošnjo gospe Silve, donirala karte za ogled Ptujskega gradu v celoti, za kar se obema iz srca zahvaljujemo. Ogled gradu je trajal eno uro, ogledali smo si zbirko starodavnega orožja, glasbil, renoviranega grajskega pohištva ter tradicionalne ptujske maske. Imeli smo pa tudi srečo, da smo ujeli upraviteljico gradu in se ji osebno zahvalili s simboličnim spominkom, ki je nastal v delavnicah Društva »Vezi«. Gospa Silva nas je popeljala še skozi stari del Ptuja, kjer smo si privoščili sladoled. V spomin na Ptuj nam je Gospa Silva poklonila repliko fotografije mesta. Po ogledu gradu in starega dela mesta smo bili vsi nekoliko utrujeni, pa tudi naši želodčki so nas opozarjali, da je že čas kosila. Tako smo se odpeljali proti Kidričevem, kjer smo si v restavraciji Pan privoščili kosilo. Po kosilu je sledil še ogled bližnje vrtnarije Revital d.o.o., ki se ukvarja z vrtnarsko proizvodnjo, načrtovanjem, urejanjem in vzdrževanjem zunanjih površin ter prodajnim centrom. Vrtnarija nam je za okrasitev naših enot podarila rože, mi pa smo se jim zahvalili in jim obljubili, da se mogoče še vidimo. Polni novih spoznanj in lepih vtisov smo se na poti proti domu ustavili še na Trojanah, si privoščili tradicionalni trojanski krof in v zgodnjih večernih urah prispeli v Sežano. Na izlet smo povabili tudi prostovoljce, na katere smo zelo ponosni, saj so naši sodelavci. Izlet je v sodelovanju z ostalimi organiziralo Društvo »VEZI«, kar pa bi bilo skoraj nemogoče brez sofinancerjev, in sicer Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO in Centra za socialno delo Sežana, ter lastnih sredstev društva. Še enkrat pa se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili brezplačne oglede (Kmetija Rojnik, gospa Silva Sfartek za vodenje po mestu Ptuj ter ogled gradu Ptuj, vrtnarija Revital d.o.o.), saj bi bil brez njih naš izlet zelo okrnjen in nezanimiv. Mojca Mahnič (pod mentorstvom mag. Katarine Tomažič) 24 med ljudmi DRUŠTVO »VEZI« ORGANIZIRALO IZOBRAŽEVANJE ZA TEŽJE ZAPOSLJIVE OSEBE Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« je v okviru Programa »Izobraževanje za različne ciljne skupine« organiziralo Izobraževanje za težje zaposljive osebe na temo INVALIDSKA KOMISIJA. Izobraževanje je potekalo 28. maja v prostorih dnevnega centra v Štanjelu. Predavala je gospa Sabrina Poropat iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, enota Koper. Program upravičuje potreba po ozaveščanju, informiranju ter socialnem in strokovnem učenju na celostnem nivoju. Odnos do življenja z duševno boleznijo se sorazmerno spreminja in sooblikuje na vseh štirih nivojih, ki so ključni na poti do psihosocialne rehabilitacije uporabnika in njegove družine. Program tako upravičuje neločljiva povezanost vseh štirih elementov: uporabnika, njegove družine, skupnosti in stroke, s ciljem, da bi bilo namenu psihosocialne rehabilitacije zadoščeno in da bi duševna bolezen presegla mejo diskriminacije in socialne izključenosti. Le z izobraževanjem na vseh štirih nivojih je mogoče zagotoviti interdisciplinarni pristop k duševni bolezni in življenju z njo ter skupnostnim programom in ostalimi socialno varstvenimi storitvami. Predavanje je pritegnilo veliko pozornosti, predvsem je bilo veliko vprašanj s področja invalidskega upokojevanja (pogoji upo- kojevanja) ter o spremembah, ki naj bi jih prinesel novi zakon o upokojevanju (drugo leto). Predavateljica nas je opozorila na nekatere specifične pravice, ki jih imamo, a so velikokrat neizkoriščene prav zaradi naše nevednosti, saj nas z njimi takrat, ko bi jih lahko izkoristili, strokovnjaki s tega področja niso seznanili. Gospa Sabrina nas je opremila z brošurami, kjer so predstavljene vse pravice, dolžnosti in postopki, ki se jih lahko poslužujemo, seveda, če imamo za to izpolnjene pogoje. Zaključku izobraževanja sta sledili še pogostitev in podelitev potrdil o udeležbi na izobraževanju. Izobraževanje je financirala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO, delno pa smo ga financirali tudi iz lastnih sredstev društva »Vezi«. Mojca Mahnič (pod mentorstvom mag. Katarine Tomažič) 15-LETNICA SEŽANSKEGA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV Medobčinsko društvo vojnih invalidov Sežana, ki združuje približno 200 članov iz občin Sežana, Komen, Divača, Hrpelje Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, je praznovalo 15-letnico delovanja v samostojni Sloveniji, čeprav so društva vojnih invalidov obstajala že v bivši Jugoslaviji. Srečanje članov Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ki združuje 15 društev, se je odvijalo 29. maja v Kopru, sežanski člani pa so po praznovanju odšli obeležiti 15-letnico delovanja v Vremsko dolino, kjer so sklenili praznovanje Pri Sotlarju v Bujah. Tu jih je nagovoril predsednik društva Franc Mavrič, ki društvu predseduje že štiri leta. Poudaril je predvsem vlogo in pomen društva pri uresničevanju posebnih socialnih programov kot tudi številne aktivnosti v zadnjem letu. Tako je glavna skrb, da invalidom sofinancirajo zdravljenje v zdraviliščih. Prirejajo pa tudi razna srečanja z namenom druženja članstva, saj je povprečna starost precej visoka, pa tudi vojni invalidi se počutijo osamljeni. Posebno skrb namenjajo socialni pomoči najbolj ogroženim invalidom. Izvajajo tudi programe rekreacije in športa (pikado, šah itd.). Predsednik Mavrič je vsem članom zaželel dosti zdravja in da bi se še večkrat srečevali. Sicer pa ima društvo odprto pisarno v prostorih Krajevne skupnosti Sežana na Srebrničevi ul. 1 ob torkih od 8.00 do 11.00. Dosegljivi so tudi na telefon: 05 / 734 12 07. Olga Knez Foto: Olga Knez 25 med ljudmi Fontana na Kozini ima novo lastnico Zlatko Dedić v Nane baru Eden prvih barov na Kozini z dolgoletno tradicijo je letos zamenjal lastnika. Bogdan Križman je lokal prodal Nevenki Segulin, doma iz Markovščine. Tudi sama je že kar nekaj let v tem poslu in ima izkušnje z gostinstvom, saj ima lokal v najemu tudi na Škofijah. Nevenka se je novega projekta lotila, ker je lokal blizu doma in ima dobro lokacijo. Konkurence se ne boji, saj pravi, da je zdrava konkurenca lahko le spodbuda, da dobro delaš. Ima tudi že kar nekaj idej in načrtuje prenovo lokala. Lokal je uradno prevzela in »odprla« na prvo julijsko soboto. Malo se še lovi, kot sama pravi, ker ne pozna še ljudi, vendar čuti, da ima lokal dolgo tradicijo in stranke, ki so mu zveste. Upa, da bo tako tudi naprej. Zaenkrat Fontana ohranja urnik: vsak dan od 6.00 do 23.00, ob sobotah in nedeljah do 24.00. Sredi svetovnega prvenstva, kmalu po prihodu naših odličnih nogometašev domov, se je vabilu na pijačo lastnice Nane bara Mojce Cergol odzval Zlatko Dedić in se tako oglasil v Nane baru na Kozini. Prijazen, preprost fant se je pogovarjal in fotografiral z vsemi, ki so želeli. Še posebej rad ima otroke, saj ima doma enoletno punčko Saro, ki bo vsak čas shodila. Želel si je, da kljub svetovnemu prvenstvu ne bi zamudil njenih prvih korakov. O svojih vtisih iz Afrike pa je povedal, da so sicer žalostni, ker se je tako izšlo in niso šli naprej, da pa so dobra ekipa, enotna in da si želijo še delati skupaj. Tako bodo tudi nadaljevali s skupno igro. Ester Mihalič Ester Mihalič Restavracija »Express« na Kozini ponovno zaživela Pred dobrim letom dni je podjetje IDEL d.o.o. s sedežem v Podgorju vzelo v najem restavracijo »Express« na Kozini, med domačini znano kot »Meksiko«. Lastnik podjetja je izkušen gostilničar Vlado Čendak iz Podgorja. Čendak ima v Podgorju že gostilno »Pod Slavnikom«, ki ima že bogato tradicijo in je znana daleč naokrog. Želijo si, da bi restavracija, ki ima dobre potenciale in lego, ponovno zaživela. Obstoječe bodo poskušali izkoristiti v največji možni meri, med drugim velik notranji prostor, primeren tudi za skupine, in nepogrešljivo veliko teraso na prostem. Pričeli so z malicami, sedaj pa so ponudbo razširili še na kosila in picerijo. Tako lahko čisto vsak dan pridete na malico, ki je na voljo že od 9.00 dalje, ob 12.00 začnejo nuditi kosila, od 14.00 naprej pa picopek pripravlja najrazličnejše pice. Pico si lahko odnesete tudi domov, zanimiva in praktična ponudba pa je tudi kosilo za domov. Za ceno 5 EUR na osebo imate dnevno pripravljeno, vsak dan drugačno kosilo. Razmišljajo tudi o drugačni ponudbi – zabavi z živo glasbo ob koncu tedna. Urnik: Ponedeljek–petek: 9.00–22.00 Sobota in nedelja: 11.00–22.00 Telefon: 031 833 823 Ester Mihalič 26 med ljudmi VI. miting v gorskem teku brez meja – Glinščica 2010 Z boljunske Gorice je v soboto, 19. junija, štartalo 113 tekačev in tako nadaljevalo tradicijo čezmejnega teka, ki že šesto leto po vrsti teče tudi čez Beko v naši Občini. Ta razgibana 12-kilometrska proga je potekala od Boljunca preko Gornjega Konca po stezi za Botač ter po stezi prijateljstva do Beke, nato so tekači obšli Sela, Vrh in se nato preko steze nad Krogljami spustili do Jame v Boljuncu, kjer so organizatorji postavili cilj. Najboljšim je odbornica Občine Dolina Alenka Vazzi podelila priznanja: prvi med moškimi je bil Alessandro Maraspin, ki je pritekel po 58-ih minutah, med ženskami pa je po uri in deset minut na cilj prva pritekla Daniela Da Forno. Ta netekmovalna pobuda poteka v organizaciji Občine Dolina in Naravnega rezervata Doline Glinščice. Ester Mihalič ROKOMETNI TURNIR V BANJA LUKI Od 22. do 27. junija smo se starejše deklice ŠD Jadran Bluemarine skupaj s fanti iz RD Jadran 2009 udeležile rokometnega turnirja v Banja Luki. V tem mestu, ki šteje skoraj 300.000 prebivalcev, smo preživele pet nepozabnih dni. Vsak dan smo odigrale po eno tekmo in vse brez težav zmagale (vse ekipe so bile iz Bosne in Hercegovine). Na koncu smo osvojile prvo mesto. Suzana Poplašen je bila proglašena za najboljšo igralko turnirja, prav tako pa je bila najboljša strelka. Ker je bila le ena tekma na dan, smo imele veliko časa za zabavo v vodnem parku Aquana. Kopale smo se tudi v dežju. Dodobra smo si ogledale mesto Banja Luka, ki je zelo urejeno in čisto. Obiskale smo največji rock koncert na Balkanu. V četrtek, 24. junija, je konzularna pisarna Republike Slovenije organizirala sprejem ob državnem prazniku. Na sprejem, na katerem so bili vsi pomembni politiki Republike Srpske: predsednik, notranji minister in župan, smo bile povabljene tudi mi. Ogledale smo si njihovo znano tržnico »piaco« in opravile številne zelo poceni nakupe. V restavraciji »Mujo« smo jedle najboljše čevapčiče v lepinji na svetu. Vsi skupaj smo bili nastanjeni v dijaškem domu, kjer pa je bilo bolj malo spanja, saj nam pred drugo uro zjutraj ni uspelo zaspati. Vendar se to pri dnevnih aktivnostih ni poznalo. Najpomembnejša pa so prijateljstva, ki smo jih sklenile z rokometaši in rokometašicami iz Banje Luke. Zadnji dan smo se žalostni poslovili in si obljubili, da se vidimo naslednje leto. Najlepša hvala šoferju Ivanu Fabjančiču, Avtoexpert Povžane, ki je brez pripomb in z nasmeškom prenašal vse naše neumnosti. Z nami je bil tudi Filip Fabjančič, ki je posnel preko 1000 fotk. Turnirja so se udeležile: Nika Renko, Nina Šiškovič, Lara Maglica, Lana Miklavec, Kaja Šiškovič, Eva Urbančič, Suzana Poplašen, Ana Marija Poplašen, Nina Mezgec Mrzlikar, Tina Zec, Natalija Burzanovič in trenerka Tanja Miklavec. ŠD Jadran Bluemarine Foto: Filip Fabjančič 27 med ljudmi MINI ROKOMETAŠI JADRANA PREMAGALI CELJANE IN ZASEDLI 4. MESTO V soboto, 5. junija, je potekal mednarodni mini-rokometni turnir ZASAVJE CUP v Hrastniku. Sodelovalo je več kot 60 ekip iz cele Slovenije in sosednje Hrvaške. Na turnirju se pomerijo najboljše mlade ekipe. Naši rokometaši so bili razvrščeni v predtekmovalno skupino z ekipami RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO, RK DOLENJA VAS IN RK RADEČE. Prva tekma je bila za naše najpomembnejša, saj so se pomerili z vrstniki iz RK Celje Pivovarna Laško. Po lepi predstavi, polni mojstrskih potez, so se zmage veselili naši mladi upi, kar je velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Celje je namreč že leta na rokometnem vrhu, tudi pri mlajših selekcijah. Naši mladi upi so zasedli prvo mesto v skupini in se uvrstili v finalni del tekmovanja. Skupno so na turnirju zasedli 4. mesto, kar je velik uspeh. Ob tej priložnosti bi radi povabili vse otroke, ki bi radi bili del te uspešne ekipe, naj se nam naslednje leto pridružijo. RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina Na sliki: Domen Makuc, Nejc Gajšak, Aleksander Dekleva, Klemen Mahne, Matjaž Urbančič, Tilen Mlinarič, Matej Poles, Andraž Makuc, Matej Enci in trener Dejan Čeranič Novosti iz »tabora« Marka Vouka Lani smo v glasilu prvič predstavili Marka Vouka iz Gradišča v vlogi voznika, in to tistega, ki se vozi na gorsko-hitrostnih dirkah. Lansko leto je bilo zanj, kljub šele začetnim korakom v tem športu, zelo uspešno. Zanimalo nas je, kako Marko napreduje, zato smo mu po elektronski pošti poslali nekaj radovednih vprašanj. Ste letos že začeli s tekmovanji? S tekmovanji sem letos začel že meseca maja s prvo gorsko-hitrostno dirko v Sevnici, ki jo je krojilo zelo spremenljivo vreme (dež, sonce, dež). Za trening pa sem odpeljal še dirko paralelnega relikrosa v Logatcu. Sedaj pa imamo v ekipi malo premora, namreč naslednja 28 dirka se začne šele sredi avgusta. V tem času bomo poskušali avto še nekoliko izboljšati. Pred mano pa je še pet dirk do konca za državno prvenstvo v gorsko-hitrostnih dirkah. Kako ti gre? Na prvi dirki v Sevnici je bil glavni cilj pripeljati domov cel avto in nabrati čim več izkušenj s tem avtomobilom. Na koncu pa sem dosegel zelo lep rezultat, in sicer 1. mesto v kategoriji do 21 let in 4. mesto v svoji diviziji (nad 3000 ccm). Skupno sem pristal na 11. mestu. Z rezultatom sem izredno zadovoljen. Slišali smo, da si zamenjal »konjička«. Nam lahko zaupaš, kaj voziš sedaj? Za letošnjo sezono smo se v ekipi odločili za korak naprej. Sedaj vozim zelo močan avto SUBARU IMPREZO WRX STI. Gre za popolnoma drugačen avtomobil od lanskega, s 360 konjskimi močmi. Potrebno je voziti predvsem z glavo, paziti je treba pri pospeševanju iz ovinka, sicer ti zadnji del avtomobila kar hitro odnese. Poleg tega je prisotna veliko večja hitrost kot lansko leto, saj sem recimo na dirki v Sevnici čez cilj peljal preko 200 km/h, kar je za tako ozke in zavite ceste zelo hitro. Kakšne so tvoje letošnje ambicije? Letos je moj glavni cilj nabrati čim več izkušenj za naslednjo sezono. Cilj imam postati tudi državni prvak v kategoriji do 21 let. Z izboljšavo avtomobila in predvsem s hitro vožnjo imam tudi možnost doseči 3. mesto v diviziji nad 3000 ccm. Seveda pa je tu potrebno veliko finančnega vložka in pa predvsem veliko sreče. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem sponzorjem, vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, in seveda navijačem. Ester Mihalič za vsakega nekaj 10 let Brkinske godbe 2000 Brkinska godba letos praznuje svojih prvih 10 let obstoja. Verjetno ni med nami nikogar več, ki ne bi o njej razmišljal kot o »naši godbi«. Že takoj v prvih letih delovanja je bilo čutiti, da iz teh mladih ljudi nekaj bo. Mladost, zagnanost in vedno novi dosežki pod vodstvom mladega in zagnanega kapelnika Tomaža Škamperleta so na koncu prepričali še takega dvomljivca. Trenutno v godbi igra 42 godbenikov, kar nekaj mladih moči pa se že kali v Glasbeni šoli Sežana in v naši godbeniški šoli, ki jo že nekaj let uspešno razvijamo. Dogodkov je bilo v teh desetih letih toliko, da se je težko odločiti, kateremu nameniti večjo pozornost. Prvomajske budnice, novoletni koncerti, intenzivne vaje, srečanja s prijatelji doma in po svetu, razburjenje pred tekmovanji in veselje ob dobrih rezultatih, prav nazadnje, letošnjega maja, pa še kot pika na i zlato priznanje s pohvalo na tekmovanju Zveze slovenskih godb v Vidmu - Dobrepolje. Vse to so stvari, ki se jih radi in s ponosom spominjamo, in kakorkoli že obračamo besede, teh 10 let je v vseh nas, v naših srcih pustilo neizbrisen pečat. V okviru praznovanja desete obletnice je Brkinska godba 2000 pripravila kar nekaj prireditev. Kot prva je bila 18. junija na vrsti otvoritev razstave slik in dokumentov iz zadnjih desetih let. Razstavo si lahko do septembra ogledate v razstavnem prostoru KD Hrpelje. Takoj naslednji dan je sledila slavnostna akademija, na kateri so bila godbenikom podeljena priznanja za delo v godbi. Bronasto Gallusovo značko za 5 let aktivnega delovanja, ki sta jo v imenu JSKD podelili Breda Filipovič in Vladislava Navotnik, so prejeli MATIJA MARION, SIMON GOSPIČ, VID STARC, ERIK STARC, MARUŠKA CERKVENIK in JAN ROJC. Za neprekinjenih 10 let godbeniškega udejstvovanja je v imenu Zveze slovenskih godb njen predsednik Tone Urbas našim godbenikom KATJI ŠKERJANC, ANI SLUGA, JERNEJU FRANKU in KLEMNU FILIPOVIČU podelil »Bronasto medaljo Bojana Adamiča«. Na akademiji so prisotnim spregovorili ustanovitveni kapelnik Leander Pegan, župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre in predsednik upravnega odbora BG 2000 Marko Filipovič. Župan je ob tej priložnosti godbi v imenu Občine Hrpelje - Kozina podaril Prvi nastop BG 2000 na reviji kraških pihalnih orkestrov nov baritonski saksofon. Prireditev so s svojim nastopom popestrili člani trobilnega okteta iz Izole, domači vokalni kvartet Utrip ter humoristka Erna Stantič. Program je povezovala voditeljica Ana Godnik. Ob deseti obletnici je godba predstavila svojo prvo zgoščenko. Na njej je zbranih 14 skladb različnih avtorjev, tudi »znamenita« Šmentana muha, ki je bila prva kolikor toliko poslušljiva skladba Brkinske godbe 2000. Zgoščenko je bilo mogoče kupiti že na akademiji, še vedno pa si jo lahko omislite za simboličnih 5 evrov. Za jesen, točneje 11. septembra, Brkinska godba 2000 pripravlja slavnostni koncert, kjer bo predstavila brošuro, posvečeno desetemu jubileju. Že v naprej vljudno vabljeni k obisku koncerta. Upamo, da nam je uspelo zbrati pričevanja o delu in življenju naše 10 let stare-MLADE godbe in vam pričarati vsaj delček tistega, kar smo doživljali sami. Upravni odbor Brkinske godbe 2000, Hrpelje, junij 2010 1. prvomajska budnica Bas tubista 29 10 let Brkinske godbe 2000 Prvomajska budnica 2010 Tolkalca Flavtistke Božično novoletni koncert v KD Hrpelje 2006 Božično novoletna prireditev v športni dvorani 2007 Klarinetisti z dirigentom Božično novoletna prireditev v športni dvorani 2009 30 Pozavnista 10 let Brkinske godbe 2000 Spomin s tekmovanja v Rivi del Garda Prvi uspeh BG 2000 na tekmovanju v Ormožu Veselje ob uspehu na tekmovanju v Rivi del Garda Rogisti Prvi poletni tabor v Lovranu Ptuj 2000 Saksofonisti 31 10 let Brkinske godbe 2000 Tekmovanje v Schladmingu S tekmovanja v Vidmu - Dobrepolje Tenor tubisti Tekmovanje v Žalcu Trobentači Tekmovanje v Železnikih 32 med ljudmi Mednarodni rokometni turnir Seregno (Milano) No, pa smo se letos tudi rokometašice ŠD Jadran Bluemarine in rokometaši RD Jadran 2009 po dolgem času odločili, da bi bil že čas, da se tudi mi udeležimo kakšnega turnirja. In tako smo se od 18. do 21. junija zabavali na 25. turnirju v Seregnu, ki je le malenkost oddaljen od italijanskega centra mode. V petek osemnajstega ob 14:45 so se pred našo Modro dvorano najprej zbrali fantje, ki so se z malček zamude odpravili proti prestolnici Lombardije. Tudi me se nismo držale časa odhoda, saj je naš prevoz zaradi prometne nesreče za nekaj časa obtičal v Ljubljani, ampak to nas je vse prej kot motilo, saj smo lahko spremljale vsaj 1. polčas tekme naših nogometašev proti ZDA. Toda kdor čaka, dočaka, in hočeš nočeš smo ogled tekme morale prekiniti in se pridružiti šoferju Marku Svetini ter vratarki Janji Sirnik, ki sta nas že čakala v avtu. V približno štirih urah in pol smo že prispeli na prizorišče dogajanja, kjer smo se dekleta pridružila še drugemu delu ekipe, ki nas je že čakala. Ker se iz našega kluba zaradi takšnih in drugačnih obveznosti ni mogla udeležiti celotna ekipa, smo na turnir povabili tudi članice sežanskega rokometnega kluba in seveda vratarko ŽRK Ajdovščine. Sledila je večerja in nato nastanitev v eni od lokalnih šol, kjer smo se vsi bolje spoznali in družili. Seveda ni šlo brez krsta novincev, in tako smo se zabavali, dokler nas ni premagal spanec. Jutro smo začeli s sicer precej bornim zajtrkom, a na to smo kaj kmalu pozabili, kajti sledil je ogled veličastnega Milana. Seveda smo se za sprehod po ulicah Milana odločile le predstavnice nežnejšega spola, kajti fantje so raje uživali v naših nastanitvenih prostorih. Dekleta smo občudovala tako Palazzo Sforzesco kot slavno opero La Plaza, ne smemo pa pozabiti tudi na milanski Duomo ter na milanskega bika, na katerem se je vsaka trikrat zavrtela, kajti to naj bi prinašalo srečo. Oči smo si ravno tako napasle s pregledovanjem vitrin slavnih modnih znamk, kot so Valentino, Prada, Rolex, Gucci, Armani in še bi lahko naštevali. Za nakup se sicer nismo odločile, ampak smo raje le opazovale vrtoglavo visoke cene. Po kratkem ogledu Milana smo že drvele na kosilo, kjer nas je kot vsakič čakal odličen obrok. In že je bila na sporedu naša prva tekma. Igralo naj bi se kar na svežem zraku in betonskem igrišču ob jedilnici, kjer so naši fantje tudi odigrali prvi polčas njihove prve tekme, toda dež je preprečil hujše udarce in nas popeljal v bližnjo telovadnico, kjer so fantje uspešno dokončali prvi obračun z neodločenim izidom. Za njimi smo na igrišče odkorakale me, ki smo kljub mešani eki- pi in začetni neuigranosti uspele premagati rokometno ekipo Seregna za malenkostna a zanesljiva dva gola. To je bil tudi zaključek naših tekem, večerja nam je dobro teknila in dan smo spet zaključili s skupinskim debatiranjem in igrami. Nedelja pa nam je že zjutraj postregla s prvimi tekmami. Že ob 10:20 smo dekleta pokazala svojo očitno premoč proti rokometašicam Ferrarina, saj smo bile boljše kar za 18 zadetkov. Fantje so našo tekmo spremljali s tribun in z bučnim navijanjem tudi pripomogli k našemu uspehu. Njihov naslednji spopad je bil na sporedu takoj za našim, tako da smo tudi dekleta uporabila glasilke, z željo, da bi prinesle tudi njim uspeh, a žal tokrat ni šlo. Ekipa Cologne je bila za las boljša od naših. Po kosilu smo si vzeli čas za krajši počitek, kajti tekem še ni bilo konec. Ob 16:20 je bil na vrsti moški derbi za tretje mesto, v katerem so bili rokometaši RD Jadran 2009 tisti, ki so pokazali na igrišču več, in tako smo se lahko že veselili prvega odličnega rezultata. Dekleta pa se nismo še smela veseliti, kajti le z zmago bi prišle do našega ciljnega 1. mesta. Tako smo se ogrele in pripravile na zadnjo tekmo proti Raluci. Tekma je bila na začetku dokaj napeta, živčki so delovali na polno, ampak že po par minutah se je videlo, da smo sposobne premagati nasprotnice, in tako smo si z ogromno volje in truda priigrale najbolj visok in bleščeč pokal. Sreča je bila nepopisna in potrebno je bilo le še počakati podelitev nagrad, kjer pa so bile salve žvižgov še večje. Razlog sta bili nagradi za najboljšo strelko turnirja, ki jo je prejelo naše odlično krilo Sanja Rakič, in najboljšega strelca, ki jo je dobilo v roke še eno krilo, in sicer naš Andrej Filipčič. Vsi smo jima čestitali. Ko smo prejeli še zaslužene pokale in majčke organizatorjev, smo si pa res dali duška in nasmehi kar niso hoteli izginiti iz naših lic. To pa je bil tudi uradni konec turnirja. Pred telovadnico so sledili še zadnji pozdravi in obljubili smo, da si še kdaj privoščimo takšen fenomenalen vikend, kot smo ga preživeli tu v Seregnu. Tako smo se vkrcali v vozila in se okoli osme ure zvečer odpravili proti Kozini. Kljub temu, da smo bili ločeni kar na tri kombije, smo tudi med vožnjo uživali na polno in izkoristili še zadnje skupne trenutke. Ko pa smo prispeli domov, pa verjetno ni bilo nikogar, ki ne bi z užitkom smuknil v domačo posteljo in se predal sanjam o naslednjem turnirju, za katerega upamo, da bo že naslednje poletje. Urška Švara 33 med ljudmi Sebastjan Nedoh uspešno prekolesaril DOS Extreme Letošnja mednarodna ultramaratonska kolesarska preizkušnja DOS Extreme (Dirka okoli Slovenije) se je zgodila maja, o njej pa v glasilu pišemo, ker jo je zelo uspešno prevozil tudi Sebastjan Nedoh, ki je vse svoje otroštvo preživel v Hrpeljah. Start tekme je bil 13. maja v Postojni, 1.230 km dolga pot pa je peljala po celi Sloveniji. Organizator ŠKD Notranjc iz Postojne je progo razdelil na 12 etap. Organizacija je bila vrhunska (več si lahko pogledate tudi na internetni strani: www.dos-extreme.si). Na zaključku vsake etape je bila časovna kontrola. Udeleženci se morajo držati številnih pravil, tako glede starta in prihoda, same vožnje, spremstva, opreme in vsega drugega, kar spremlja tako ekstremno tekmo. V našem članku se ne bomo spuščali v podrobnosti, je pa treba še napisati, da so tekmovalci lahko tudi kaznovani. To so časovne kazni za nespoštovanje prometnih predpisov, ne glede na to, ali so jih naredili tekmovalci ali člani ekipe. Kazni se seštevajo ves čas dirke in so kumulativne. Skupno so dovoljene tri kazni, ob četrtem kaznovanju je tekmovalec diskvalificiran. Prva kazen je 15 minut, druga 30 minut in tretja 1 ura. V kategoriji moški do 50 let je bilo 56 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Češke, Švice, Avstrije in od drugod. Sebastjan Nedoh je na cilj prispel 22. in je za tekmo porabil 2 dni, 19 ur in 55 minut. Zmagovalec letošnjega DOS Extrema je bil Jure Robič, ki je progo prevozil v 1 dnevu, 18-ih urah in 56-ih minutah. Organizatorji so o letošnjem DOS-u na internetno stran zapisali: »Letošnji DOS je 34 Na fotografiji z desne: člana ekipe Damjan Geržina Mlakar in Marjan Rojc, tekmovalec Sebastjan Nedoh, vodja ekipe Jure Griljc, člana ekipe Emil Gerlica in Zmago Resinovič ter direktor dirke Andrej Berginc zaznamovalo ekstremno slabo vreme, ki je botrovalo številnim odstopom. Od 64 tekmovalcev na startu jih je v cilj prispelo zgolj 27 ... vendar zavedajmo se slogana našega tekmovanja 'na DOS-u ni poražencev, so samo ZMAGOVALCI!'« Sebastjana sem prek elektronske pošte povprašala, kaj mu pomeni ta uvrstitev? Pomeni mi veliko zadovoljstvo, da sem izpolnil zastavljen cilj in uspešno končal zahtevno dirko. Letošnja preizkušnja je bila ekstremna v vseh pogledih: podaljšana proga za 50 km, deževno vreme z odseki megle, nalivi, sodre, močan veter in mraz, ki je pripomogel k podhladitvi številnih tekmovalcev in posledično k odstopu. Kljub nepredvidljivemu vremenu, manjšim tehničnim okvaram kolesa in padcu sem s pomočjo odlične ekipe in taktike »preživetja« uspešno prišel na cilj. Ta uvrstitev oziroma dirka mi pomeni dodaten mejnik pri doseganju želenih ciljev v mojem ultramaratonskem kolesarjenju. Odločitev za tako tekmo verjetno ni narejena čez noč, zanjo je treba veliko priprav? To ultramaratonsko dirko sem spremljal že dve leti, lansko leto (2009) sem se preizkusil kot član ene izmed številčnih spremljevalnih ekip. S pridobljenimi izkušnjami kot član spremljevalne ekipe in kot relativno izkušen tekmovalec ultramaratonskih dirk sem se odločil, da se v letu 2010 udeležim domače 'Dirke okoli Slovenije', ki po zahtevnosti sodi v sam svetovni vrh. Aktivnosti za dirko so se pričele v jesenskem času z discipliniranimi treningi, ki so trajali 6 mesecev. Letošnje priprave na DOS so bile zaradi muhastega vremena z veliko padavinami zelo nenaklonjene, zato sem izkoristil vsak trenutek in tako od januarja 2010 do dirke prevozil nekaj več kot 6.000 km. Veliko časa sem posvetil logističnim pripravam: sestavi ekipe, logistiki in opremi vozil, športni opremi in prehrani ter iskanju finančnih in materialnih sredstev, za katere se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem, saj brez dodatnih sredstev ne bi zmogel uresničiti zastavljenega cilja. Posebna zahvala pa pripada moji družini, ki me je pri tem projektu podpirala. S tabo je bila tudi spremljevalna ekipa – kdo so bili to? Odlična in nepogrešljiva ekipa spremljevalcev, ki je svoj uspešni krst doživela na tej ekstremno ekstremni dirki okoli Slovenije. Zelo velika zahvala gre vodji in vsem članom spremljevalne ekipe »TEAM SEBA«, ki je pripomogla, da smo v cilju stopili na zmagoviti oder. Žal moram omeniti, da se je dan pred dirko s kolesom huje ponesrečil šesti član ekipe Matej Paradiž iz Sežane in da mu želimo hitro in uspešno okrevanje. Naj naštejem člane moje spremljevalne ekipe: vodja Jure Griljc (Lucija), člani Zmago Resinovič (Hrpelje), Marjan Rojc (Kozina), Emil Gerlica (Obrov) in Damjan Geržina Mlakar (Rodik). Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi urednici Občinskega glasila Ester Mihalič za izkazano pozornost in članek v glasilu ter vsem navijačem in ljubiteljem kolesarstva, ki so me bodrili in spodbujali na Dirki okoli Slovenije. Vsem iskrena hvala. Ester Mihalič med ljudmi PRIHAJAJOČEMU PRAZNIKU DRUŠTVA LJUBITELJEV BALETNE UMETNOSTI NAPROTI … Kot smo že poudarili, bo Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača letos praznovalo svojo 10. obletnico delovanja. Po začetnih težavah, ki spremljajo vsa društva ob nastanku, smo ponosni, da se lahko ozremo nazaj in ugotovimo, da naše delo ni bilo zaman. Ob prihajajočem prazniku je 19. junija vse prisotne na 6. reviji na Krasu v Kosovelovem domu pozdravil tudi častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Vojko Vidmar. Vidno ganjen je pohvalil delo našega društva in njegovo povezovalno vlogo na obalno-kraškem področju. Zasluga za to gre vztrajnosti predsednika Subiča in sodelavcev, ki so s svojim delom dosegli, da je balet osvojil vse generacije in pognal korenine tudi med ljudmi, ki jim tovrstna umetnost prej ni bila blizu. Seveda sta tako Vojko Vidmar kot tudi predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode obljubila, da bosta počastila osrednjo prireditev DLBU, ki bo 9. septembra v Divači. Andreja Borovič 23. srečanje kluba brigadirjev v Materiji Gasilski dom v Materiji je gostil 23. srečanje kluba brigadirjev Slovenskega Primorja, ki je tako že drugič potekalo po pokroviteljstvom župana Zvonka Benčiča Midreta. Le-ta je bil tudi slavnostni gost srečanja. V svojem nagovoru se je zavzemal za ohranjanje vrednot mladinskih brigad, ki so bile: »… sad visoke narodne zavesti mladih ter njihove solidarnosti.« Med 140-udeleženci so bili člani primorskega kluba, skupaj s predsednikom Antonom Skokom, ter gosti iz drugih klubov po Sloveniji. Zaradi slabega vremena smo morali opustiti prvotno organizacijo srečanja na igrišču v Materiji in se odločiti za dvorano v domu, kar se je izkazalo za dobro, saj smo tako imeli prav vse na razpolago, za kar se PGD Materiji tudi iskreno zahvaljujemo. V kulturnem programu, ki smo ga pripravili na občini, so nastopili Moški pevski zbor Slavnik, učenci OŠ DBB pod vodstvom mentorice Ivjane Rožac, partizanske sta na harmoniko zaigrala Matic Štavar in Niko Poles, brali pa smo tudi pesmi Borisa Pangerca. Brigadirji so še enkrat dokazali svojo veselo naravo ter optimizem in se zavrteli ob zvokih ansambla »Navihani lisjaki«. Za odličen golaž je poskrbel Franci Poropat »Šime«. Ester Mihalič Foto: Alen Hrvatin 35 med ljudmi V SLOVO Francu Gerdeviču, doma iz Golca (18. 12. 1928–24. 5. 2010) ZAHVALA Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Klun Sežana, župniku Ivanu Furlanu, Zdravstvenemu domu Hrpelje in vsem sorodnikom in vaščanom, ki so pomagali ter darovali vence in sveče. Žena Frančiška in ostali sorodniki Na fotografiji je Milan Baruca iz Vrhpolj, ki ga poznamo kot amaterskega zgodovinarja. Fotografija je posneta v Trevisu, na eni od razstav, na katerih Milan sodeluje s kosi iz svoje obširne zbirke starinskih predmetov. Obiskovalcem rad razlaga o preteklosti posameznih predmetov, o vzdrževanju in restavriranju ter njihovi uporabi. Milan ima občutek za vrednost teh predmetov in se zaveda njihovega pomena. Redno se tudi udeležuje razstav v Padovi in Portobuffolu v Italiji. Ester Mihalič 24. PREMSKA SREČANJA Koper, Marij Maver, urednik revije Mladika iz Trsta, in Dragica Breskvar, urednica revije Mentor iz Ljubljane. Pogovor, v katerem so živahno sodelovali tudi poslušalci, se je dotaknil še mnogih vidikov fenomena literarnih revij, s poudarkom na primorskih, ob koncu pa je razprava na predlog Edelmana Jurinčiča, ki je dejal, da bi rad slišal odgovor na vprašanje, ali nam je sploh mar za revije in kaj smo zanje pripravljeni storiti, izzvenela v skupnem pozivu ZKP, naj pripravi sreča- nje urednikov z obeh strani slovensko-italijanske meje, na katerem bi poskušali odgovoriti na vprašanje, kako naprej z revijami na Primorskem. Po kratkem odmoru so se udeleženci preselili na grajsko dvorišče. V drugem delu prireditve, Literarnem panju, je Magdalena Svetina Terčon najprej razglasila zmagovalko literarnega natečaja Prem 2010 za člane združenja za neobjavljeno pesniško zbirko. Nagrada je pripadla pesniški zbirki Istosrediščnost, delu Maje Razboršek iz Sežane. Utemeljitev odločitve tričlanske žirije, ki so jo sestavljali David Bedrač, Vanja Strle in Helena Rosa, je prebral tajnik ZKP David Terčon. Knjiga bo izšla do naslednjih, jubilejnih 25. Premskih srečanj in bo takrat tudi predstavljena. Sledilo je še literarno branje, ki ga je vodila Magdalena Svetina Terčon in se z odlomki sprehodila skozi besedila do letošnjih na razpisih za nagrado Prem nagrajenih del, svojo literaturo pa so predstavili Lidija Habič, Darinka Kozinc, Stojan Ržek, Maja Turkovič in Vita Žerjal Pavlin. 24. Premska srečanja so se končala z nastopom gledališke skupine TKŠD Urbanščica iz Vrem, ki je zaigrala komedijo Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih po motivih iz knjige Franceta Magajne in v režiji Borisa Mahniča. Plesne vložke so izvedli člani KD Borjač iz Sežane. Kot vsako leto veliko pozornost na Premskih srečanjih pritegne literarno branje, na katerem lahko poslušalci slišijo najrazličnejše literarne poetike (Foto: David Terčon). David Terčon Združenje književnikov Primorske in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica sta v nedeljo, 27. junija 2010, na gradu Prem izvedla že 24. Premska srečanja, vsakoletno druženje primorskih književnikov. Prireditev se je ob 15. uri začela v grajski dvorani z uvodnim pozdravom predsednice združenja Magdalene Svetina Terčon in okroglo mizo na temo »Literarne revije – od kod, kam in kako«. Sodelovali so Edelman Jurinčič, literarni urednik revije Fontana 36 med ljudmi Peršolja in Pahor uvedla akcijo Primorci beremo Knjižnica Kozina je pričela z akcijo Primorci beremo s pesnikom Aleksandrom Peršoljo in njegovo zadnjo zbirko Potovanje sonca, z odprtjem fotografske razstave Miloša Pahorja, ki bo na ogled do polovice julija, in s kantavtorskimi zvoki Tomaža Bana. V letu 2010 je obenem nekaj obletnic literatov, ki so umeščeni na nov seznam bralne značke za odrasle (Pregelj, Kosmač, Šorli, Bevk, Vuga), ki poteka od 9. junija, na dan rojstva Primoža Trubarja, in se zaključi ob dnevu knjižnic, 20. novembra. Estetsko dovršenost Peršoljeve pesniške zbirke je sooblikoval dolgoletni pesnikov prijatelj Klavdij Tutta, da pa ne bi izzvenela v prazno tudi v širšem merilu, jo je v angleščino prevedla Ana Jelnikar, s prepesnitvijo Richarda Jacksona. Pesnik je povedal, da je Jelnikarjeva na Cambridgeu prevedla Kosovela, ki je v ZDA doživel ponovno rojstvo. Omenil je, da so v prevajanju tudi Strniševe pesmi in da tudi sam pripravlja novo zbirko, ki naj bi izšla v letošnjem letu, Proti robu. »Tršati Kraševc z jeklenim pogledom, ki je pravzaprav Bric«, kot so Peršoljo pred leti označili v 7. valu Primorskih novic, je pesnik, zaljubljen v slikarstvo, idejni vodja tako likovnih kot prevajalskih delavnic, eden ustanoviteljev prireditve in društva Vilenica, Združenja literatov Primorske, Premskih srečanj idr. Avtor trdi, da je tudi med mladimi literati kar nekaj dobrih pesnikov, trenutno na pesnikovi osebni listi prednjači Peter Semolič. Da se je potrebno postarati, da bi se spominjali, je dodal kot popotnico. Tudi Miloš Pahor meni, da je v vsako stvar, ki jo človek počne, potrebno dati sebe, svojo dušo, sicer vse zvodeni, postane površinsko in zvočno onesnaženo. Kantavtor Tomaž Ban je dodal, da je v svetu potrošništva potreb- no medsebojno sodelovanje, ker se kot posamezniki prelahko izgubimo ali uspemo v množici. Obiskovalci so prisluhnili predvsem Banovim avtorskim skladbam. Vsi trije so se strinjali, da si ne želijo plehkosti, ampak sončnih nasmehov. Potovanje sonca v dušo, morda iz nje med ljudi, ki imajo še vedno posluh za kulturo. Pogovor z avtorji je vodila Patricija Dodič. (besedilo: Patricija Dodič, foto: Aljaž Peterlin) JUBILEJNA 10. MLADA VILENICA V soboto, 22. maja, so v veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani že desetič podelili kristalna peresa Mednarodne otroške literarne nagrade »mlada vilenica«. Festival, ki je nastal po zamisli pesnika Aleksandra Peršolje, je povezal mlade ustvarjalce tako iz Slovenije kot iz tujine. Letos so prvič podelili tri kristalna peresa, ki jih je nagrajencem izročil predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač. Najboljše pesmi je izbrala komisija v sestavi Maja Razboršek (predsednica) in Aleksander Peršolja (član). V kategoriji od 7 do 10 let je kristalno pero prejela Nina Rozman, učenka 3. razreda OŠ Mirna Peč, za pesem z naslovom Gore. V kategoriji od 11 do 13 let je kristalno pero prejel Rok Muhič, učenec Vladimir Mljač, Lidija Magdevska, Rok Muhič, Nina Rozman in Magdalena Svetina Terčon (z leve) so se po podelitvi kristalnih peres tako nastavili fotografom. (Foto: Bogdan Macarol) 6. razreda OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, za pesem z naslovom Nova pesem. V kategoriji od 14 do 15 let je kristalno pero prejela Lidija Magdevska, učenka 9. razreda OŠ Poljane iz Ljubljane, za pesem z naslovom Tebi! Letošnja prireditev je bila še posebej slovesna. V jubilejnem letu sta organizatorja prireditve, KD Vilenica in Območna izpostava JSKD Sežana, izdala dve publikaciji: zbornik pesmi vseh udeležencev in samostojno zbirko vseh v desetih letih nagrajenih pesmi v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom Mavrica mlade vilenice/The rainbow of Young Vilenica. Obe publikaciji je uredil David Terčon. Na prireditvi so spregovorili predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač, pobudnik festivala mlada vilenica Aleksander Peršolja, podžupan Občine Sežana Božo Marinac ter vodja festivala Magdalena Svetina Terčon. Program je povezovala Ana Godnik. V kulturnem programu so poleg mladih pesnikov, ki so brali svoje pesmi, sodelovale tudi bivše nagrajenke Eva Rener, Ana Šemrov in Gaja Rupnik Caruso. Slednja nas je presenetila s predstavitvijo prvenca, pesniške zbirke z naslovom Gaine pesmi. Obiskovalci so se lahko naužili glasbe mlade zasedbe Blue Bus iz Sežane in kvarteta klarinetov Glasbene šole Sežana ter plesa skupine za izrazni ples Mehki čevlji KD Jožeta Pahorja Sežana, ki jo vodi Milojka Širca. Nagrajenci 10. mlade vilenice bodo 4. septembra nastopili na festivalu Vilenica in na grajskem dvorišču v Štanjelu prebrali svoje pesmi, oktobra pa se bodo kot gostje udeležili festivala Cuisle v Limericku na Irskem. Izvedbo 10. mlade vilenice so omogočili Občina Sežana, Javna agencija za knjigo RS, Zadružna kraška banka Opčine, Zavarovalnica Triglav – OE Postojna, Kraški zidar Sežana, Banka Koper in Krasinvest Sežana. Magdalena Svetina Terčon 37 med ljudmi POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! Tako drobcene ročice, vendar se za vse večne čase oklenejo naših src. P. Brown Dobrodošli, Nejc, Korina Lana, Matej, Nai, Ajda, Ana in Janaja. Monika Zobec in Mojca Grk Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: NEJC JURIČ Rojen: 14. 12. 2009 v Postojni Dolžina in teža: 49 cm in 2810 g Starša: Jasna in Miha Še nekaj o Nejcu: Nejc se je rodil kot sam Gaj Julij Cezar, po katerem je ta oblika poroda dobila tudi ime, s carskim rezom. V postojnski porodnišnici je lahko mamo Jasno in novorojenčka obiskoval le Nejcev očka Miha. Vsi njegovi bližnji (nonota, noni, pranona, pranono, teta in stric) pa so morali počakati, da vidijo malo štručko. Nejc pridno raste, spoznava svet z rokicami in usti in je že pozoren na vse nove stvari in ljudi. Mlada družinica živi in si ustvarja dom v Pivki, od koder je doma mamica, Nejca pa je mogoče pogosto videti tudi v Ocizli, od koder prihaja očka. Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: KORINA LANA POČKAJ Rojena: 5. 1. 2010 v Izoli Dolžina in teža: 55 cm in 3065 g Starši: Katja in Vladimir Še nekaj o Korini Lani: Korina Lana je prišla na svet ob 14.41. Rojstvo prvorojenke je spremljal ponosni očka. Ime za svojo hčerkico sta izbrala oba starša skupaj. Tudi če živita v Črnučah pri Ljubljani in jo tam razvajata babica in dedek, smo vedno, kadar pride naš sonček v Hrpelje, veseli in komaj čakamo, da jo pocrkljamo, nam povesta nono in nona. Mama in očka sta zadovoljna, da je Korina Lana zelo pridna punčka, ki cele noči pridno spi, čez dan pa razveseljuje vse okrog sebe. Ko družina pride na Primorsko, so obvezni sprehodi. Kot zanimivost nona doda, da se je Korina Lana rodila ravno na rojstni dan od nonota. Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: MATEJ CEK Rojen: 2. 4. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 50 cm in 3250 g Starši: Irena in Sandi Še nekaj o Mateju: Starša sta že vnaprej vedela za spol svojega prvorojenca, katerega ime je izbral tata. Za tatija je bila prisotnost pri porodu ena izkušnja več, ki je ni želel zamuditi. Mama pove, da je Matej priden dojenček, ki noči prespi, obožuje kopanje ter sprehode po Rodiku, kjer družina stanuje. Nona doda, da je njen vnuček dobrovoljček, saj se, ko se zbudi, najprej nasmehne in opazuje okolico. Vsi sorodniki so z nestrpnostjo pričakovali prihod novega družinskega člana. Kot zanimivost mamica pove, da se je Matej rodil dan po stričevem in dan pred nonotovim rojstnim dnevom. 38 med ljudmi Moja prva osebna izkaznica Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: NAI MIKLAVČIČ Rojen: 8. 5. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 52 cm in 3350 g Starši: Mirella in Elvis Bratec: Tai Ime in priimek: ANA ŠEMOLE Rojena: 14. 5. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 51 cm in 3390 g Starši: Anita in Matej Še nekaj o Naiu: Najin prvi obisk za rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki« sva začeli pri Naiu v Hrpeljah. Starša sta nama povedala, da za spol otroka nista izvedela do njegovega rojstva. Skupaj sta izbrala imela za svojega drugorojenca. Tata ni hotel zamuditi poroda, zato je bil prisoten pri tako veselem dogodku. Mamica pove, da je Nai priden dojenček, ki noč prespi, zbudi pa se le, ko je lačen. Zelo uživa v kopanju in vožnji z vozičkom, kjer vedno zaspi. Povedati moramo, da je Nai prišel domov ravno na dan, ko je njegov bratec Tai praznoval rojstni dan. Tai svojega mlajšega bratca naravnost obožuje, zelo rad ga crklja in mu deli nešteto poljubčkov. Prihoda Naia so se razveselili tudi dve noni, dva nonota in ena pranona. Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: AJDA CEGLAR Rojena: 10. 5. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 50 cm in 2093 g Starši: Barbara in Peter Sestrica: Pia Še nekaj o Ajdi: Ko sva obiskali malo Ajdo, se je ravnokar zbudila in naju z bistrimi očmi pogledala. Triletna sestrica Pia je nad njo navdušena in jo zelo rada pestuje, kar Ajdi tudi ustreza. Naj še povemo, da je med Piinim in Ajdinim rojstnim dnevom en dan razlike. Mama in tata dodata, da sta za spol vedela samo onadva in da je ime drugorojenke izbral tata, ki je tudi prisostvoval porodu. Starša Ajdo pohvalita, da je pridna deklica, ki uživa v kopanju in v vožnji z vozičkom po Javorjih, kjer družina stanuje. Prihoda najmlajše članice družine so se razveselile tudi tri pranone in dva pranonota. Še nekaj o Ani: Teden dni pred napovedanim rokom je na svet prijokala Ana. Hčerke se je najprej razveselil tata, saj je bil prisoten pri porodu. Izbral ji je tudi ime. Mama pravi, da je Ana ponoči prava zaspanka, podnevi pa pridno je in lepo pridobiva na teži. Mala princeska z radovednimi očmi opazuje okolico, domačim pa poklanja prve nasmeške. Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: JANAJA KRESLIN Rojena: 19. 5. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 50 cm in 3290 g Starši: Tina in Boris Bratec: Jonatan Še nekaj o Janaji: Starša povesta, da sta ime za svojo drugorojenko izbrala skupaj. Spol je bil za vse presenečenje. Ati je bil prisoten pri porodu in pove, da so to zares krasni občutki. Janaja noči pridno prespi, zato je čez dan budna in uživa, ko jo starejši bratec Jonatan crklja, boža in pazi nanjo. Uživa v kopanju, pa tudi v vožnji z vozičkom po Ocizli, kjer stanujejo. Naj še povemo, da je Janaja že obiskala svoje sorodnike v Prekmurju, od koder prihaja ati. Mamica in ati še dodata, da jima ob fantku in punčki nikoli ne bo dolgčas in so sedaj popolna družina. Rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki« sva prevzeli sosedi Monika Zobec in Mojca Grk, doma iz Ocizle. Skupaj bova v bodoče obiskovali naše novorojenčke in jih predstavili v Občinskem glasilu. Za ustvarjanje te rubrike sva se odločili, ker obožujeva naše najmlajše in naju veseli delo z njimi. Upava in si želiva, da bi obiskali čim več vaših in naših malih sončkov. Prepričani sva, da bova v tem delu uživali in pridobili neko novo izkušnjo, ki naju bo obogatila. Mojca Grk in Monika Zobec 39 med ljudmi Ta veseli dan ali Alenka in Sandi se poročita! Marjeta Bolčič & Guido Forniz Soboto, 15. maja 2010, sta si za svoj poročni dan izbrala Marjeta in Guido. Pričakalo ju je deževno jutro, ki pa mu nikakor ni uspelo skaliti slavnostnega dne. Zlata prstana sta si najprej izmenjala v prečudoviti lipiški idili, nato pa jih je pot vodila do cerkve sv. Martina v Slivju, kjer sta si ljubezen in zvestobo obljubila pred Bogom. Naj sreča vama lepe dà spomine in ljubezen nikdar naj ne mine, vama iz vsega srca želimo vsi, ki vaju imamo radi. Lili Majsko soboto, 22. 5. 2010, sta za svoj poročni dan izbrala Alenka Lukač iz Velikih Loč in Sandi Segulin iz Škofij, zadnje leto pa iz Hotične. Preden je ženin lahko zaplesal s svojo nevesto in ji predal šopek, se je moral kar pošteno potruditi, za kar so poskrbeli sovaščani neveste. Ravno ko je napočil čas, da pride iz hiše nevesta, se je ulil dež. Alenka je tako po dežju prišla do svojega izbranca. Mlada sta si »da« izrekla v s soncem obsijani Lipici. Poročno slavje se je nadaljevalo v Restavraciji Jadranka v Hrpeljah, kjer smo ob dobrotah, ki so se vrstile na mizah, in prijetnih melodijah plesali in se veselili do jutranjih ur. Vsi sorodniki in prijatelji mladoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo, da bi se na skupni življenjski poti ljubila, sproti odpuščala, vedno odločala za dobro, stremela k skupnim ciljem, se spodbujala in spoštovala, imela veliko otrok … TRIDESTA OBLETNICA ZAKLJUČKA OŠ HRPELJE, LETNIK 1979/80 Prav na zadnji šolski dan tega šolskega leta smo se zbrali sošolke in sošolci, ki smo zaključili šolanje v šolskem letu 1979/1980. Ponovno srečanje po dolgih letih je bilo zelo zanimivo in prav za vse neponovljivo. Če bi nas opazoval od daleč, bi človek mislil, da je v sršenjem panju. Drug čez drugega smo se pozdravljali, ogovarjali, pogovarjali in spraševali. Samo zbiranje je trajalo dobre pol ure, saj je bilo potrebno že v prvi sapi dobiti prav vse najpomembnejše informacije. Ob dobri hrani, pijači in umirjeni glasbi pa so se razvili pogovori … Kako si? ... Kje živiš? ... Koliko otrok imaš? ... Kje delaš? ... in seveda tisti najpomembnejši A se spomniš …? In prav teh spominov je bilo za pozno v noč. Na koncu smo se seveda dogovorili, da se naslednje leto spet vidimo, saj je ostalo še veliko neodgovorjenih vprašanj in preveč neobdelanih spominov. Složno pa smo čisto na koncu le ugotovili, da smo sicer v teh tridesetih letih zrasli in dorasli, spremenili pa se nismo prav nič. Breda Filipovič 40 pretekli čas Karlo Sosič Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih številkah letošnjega glasila. Kozina pred 100 leti Poročila sva se z Marijo 2. 7. 1921. V zakonu sva imela tri otroke, dvej hčeri in enega sina. Savo, Vladimirja in Nado. Predolga bi bila izpoved, da bi začel podrobneje vse opisovat, v glavnem naj opišem le delno življenje pod fašistično Italijo. Moja žena je že pri prvem porodu dobila reumo in tako je tudi do smrti nosila in trpela. Največje gorje se je pričelo, ko so začeli otroci v šolo. Sama italijanščina in doma slovensko, to je bil pravi križev pot, in vendar so ostali vsi trije zvesti svojemu jeziku ter zavedni Slovenci. Starejša hči se je izučila za šiviljo, sin je ostal doma, dasiravno je bil zelo nadarjen ni bilo sredstev za šolo. Najmlajša je hodila v Trst, samo je bila vprašana, če govorimo v družini slovensko. Ni bila izprašana, zaman so bili potem izpiti. Starejša hči je šla v Maribor s trebuhom za kruhom. Sin kmalu nato k vojakom. Po razpadu Italije je zbežal domov in od doma v partizane, nakar je junija 1944 padel pri Novi vasi na Dolenjskem. Starejša hči je 1942 bila povezana z O.F. ter tudi šla pozneje v partizane, kjer so jo nekje na Krasu Nemci ujeli in zaprli in odpeljali v Nemčijo, od koder se je vsa izčrpana vrnila leta 1945, avgusta. Že isto leto se je poročila s poročnikom Mirotom Škapin. Kar so naslednja leta živeli v Opatiji, Puli in Celju, do čina podpolkovnika. V zakonu so imeli tri sine. Vladimir študent na fakulteti v Ljubljani. Miloš sedaj pri vojakih pri avijaciji. Najmlajši Stojan mesarski vajenec. Najmlajša hči je šla takoj leta 1945 na pošto v službo. Prvo na Kozino, Izolo, Koper, Reka, Pula naposled Brijoni. Tukaj se je seznanila z današnjim možem Lukom Babič, od tukaj v Zemnu, potem pa k mornarici je bil premeščen na Brijone. V Puli so stanovali do upokojitve. Imajo v zakonu sina in hčer. Obe hčeri z zetoma so se zedinili ter napravili na starem domu na Kozini novo hišo, kjer živimo vsi skupaj. Na kratko naj opišem še življenje od leta 1945 do danes. In sicer moje in od moje umrle Marije. Bolj trdo je šlo, kajti kmetijo in službo je bilo težko opravljat. Vsako leto so pa prišli iz Pule in Celja pomagat, vsaj ob počitnicah. Plače niso bile velike, ampak je blo tudi življenje poceni, tako da smo bili presrečni, da nam ni bilo treba nikjer se bati govoriti v materinem jeziku ter smo se čutili doma. Tako so minevali mesci in leta, da je prišla že pozna jesen. Letos 13. julija 1969 me je zapustila moja draga Marija. Meni osebno nič ne manjka, hčere, zetje ter vnuki so zelo dobri z menoj. In vendar premnogokrat se čutim sam, sam s seboj nezadovoljen, ker 48 let bit skupaj z ženo, ko jo ni več, ni več nič, le živiš tjavendan. Če bo kdo kdaj čital te moje vrstice, gotovo bo dejal, da o sebi sem največ pisal, to čisto naravno. In sicer če me kdo vpraša karkoli še iz otroških, šolskih in vojaških let, prav gotovo mu lahko več povem, kakor pa kaj sem včeraj čital v časopisih. Mnogokrat sam sebe izprašujem, kako je to mogoče? Leta so že kar prilična in vendar v razumu popolnoKarlo in Marija na 40. obletnico poroke, ma nič ne pogrešam. 2. 7. 1961 (6. del) Sedaj pa gremo k tretjemu sinu Karleta in Antonije, Pepčetu. Zelo marljiv in brihten učenec je bil v šoli. Doma je pomagal staršem na kmetiji, nakar se je zaposlil pri železnici. Tukaj ga je zajela prva svetovna vojska. Najprej je odšel v Kornenburg ter tam končal tečaj, radiotelegrafist, od tam na soško fronto, od soške na rusko, tako da se je 4 leta dobro ohranjeval v pozadini. (Do vojske je bil pri pevskem društvu marljiv pevec ter odličen tamburaš.) Takoj po kapitulaciji Avstrije je odšel v Jugoslavijo, tam se zaposlil pri pošti ter bil dolgo vrsto let v Kočevju kot prožni mojster, pri telegrafu telefonu. Poročil se je s Poletti Antonijo iz Izole. V zakonu sta ostala brez otrok. Po razpadu stare Jugoslavije se mu je posrečilo priti na Primorsko ter čakati konec vojne. Po svobodi se je zopet povrnil v Jugoslavijo ter služboval na Vrhniki. In tam dočakal zasluženo pokojnino. Še živi v Izoli s svojo ženo. 4. hči Olga se je poročila v Ležeče pri Divači. Imela je dvoje otrok, sina in hčerko. Ko so otroci nedorastli, je mož umrl ter ona z otroci je prišla na Kozino. Hči je živela pri bratu v Kočevju, sin je šel na Kosovo k sestri od pokojnega moža, izučil se je za traktorista, se ponesrečil in umrl. Hčerka je napravila učiteljski tečaj, nekaj let učila in potem se je poročila z oficirjem J. A. Sedaj živijo v Ljubljani v pokoju. 5. sin Tone se je šel mlad učit za mizarja v Solkan. Žal je bil za tiste čase kot večina vajencev le namesto konja ter vozil le pohištvo, tako da se je malo učil, ko je končal vajensko delo, se je zaposlil pri pošti, tukaj ga je zajela svetovna vojna, je moral k vojakom. Bil je na soški fronti in potem ujetnik v Italiji. Vrnil se iz ujetništva, se je zaposlil pri železnici. Italijani so vse Slovence preselili v Italijo, tako je moral tudi on zapustiti rodni kraj ter je služboval dol do razpada. Nadaljeval je službo v Jugoslaviji do zasluženega pokoja. Poročil se je z domačinko Angelo Škapčevo. V zakonu so imeli samo enega sina, kateri je končal po vojni gimnazijo v Postojni. Danes ima visoko funkcijo pri exportnemu podjetju pri luki v Kopru. Je poročen, v zakonu ima samo eno hčer. Toni in žena pa stanujeta še vedno na Kozini. 6. sin Rudolf že od mladosti bolj šibke narave, zelo marljiv. Doma je vedno delal, do vojske. V vojski se je zaposlil pri železnici, tako da ni šel k vojakom. Pod Italijo mu je stric zapustil hišo in gostilno v Herpeljah, katera je še precej delala, ga je pa občina zaradi značajnosti Slovenca tako obdavčila, da ni mogel obvladat vseh obveznosti. Poročil se je že kot starejši fant z vdovo Benčič Jožefo, katera je imela s prvim možem sina. Pod Jugoslavijo jim je šlo, tako da se je dalo živeti. Na žalost je prijel na pljuča in kmalu temu podlegel. Žena je danes gospodinja. Sin živi v Beogradu kot podpolkovnik. 7. je sestra Marija, ona je bila tudi doma, dokler se ni poročila. Vzela je trgovca Andreja Obersnel, še danes živita v Trstu. Imela sta enega sina in tudi je vzgojen v pravem slovenskem duhu, poročen je z učiteljico Slovenko. 8. sin Stanko je bil tudi doma ilegalno je prešel granico, opravil vojaščino v Jugoslaviji. Po vojaščini se je zaposlil pri pošti ter tam tudi služil ves čas italijanske okupacije, bil je zaprt ter grozno mučen, tako da je kmalu po svobodi umrl. Zapustil je ženo in hčerko, katere se danes pretolčujejo s pokojnino. Najdaljši in najobsežnejši popis naše družine. In zaradi tega, ker je tudi po istinitosti najbolj kozinska. Moj pokojni ded je imel prvo ženo od Medičevih. Moj pokojni oče je imel ženo od Mezgičevih. In jaz, tretji rod, ženo od Drdrinovih. Kar vse ostale hiše niso imele niti dva roda pravih Kozink. (se nadaljuje v naslednji številki) 41 pretekli čas / mladarije Stara fotografija Fotografija iz prejšnje številke glasila je bila bolj trd oreh, prejeli smo samo eno delno rešitev, ki nam jo je sporočila Nataša Lukač iz Velikih Loč. Prepoznala je gostilno Risnik v Divači, še vedno pa ne poznamo oseb, ki so na sliki. Simbolično nagrado – zemljevid Krasa in Brkinov – bomo pošiljateljici pravilnega odgovora poslali po pošti. Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta, oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si. Letovanje otrok v Kranjski Gori Prva skupina predšolskih otrok, ki so v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana letovali v Kranjski Gori, se je po petdnevni dogodivščini polna smeha in doživetij že vrnila, dve izmeni otrok pa sta z vrstniki preživljali počitnice še do 30. junija. Skupno je letovalo 100 otrok, ki so letos obiskovali Vrtec Sežana, Dutovlje, Tomaj, Štanjel, Komen, Hrpelje, Divača, Lokev in Povir. Tako je svoje vtise opisala prva skupina otrok. Izlet v Tamar je bil izjemen, postali smo pravi planinci in se vzpeli do Črnih voda, kjer nas je pričakal sneg. Ob povratku smo si za nagrado privoščili okusen sladoled, zvečer pa se znoreli na pižama party-ju, kjer se je plesalo pozno v noč. Poseben izziv je bila priprava oblačila za večerno zabavo, dovoljeno je bilo vse mogoče, zato so bile naše plesne točke sploh enkratne. Po napornem planinarjenju in bandanju smo si privoščili lenarjenje ter si ob jezeru Jasna nabrali kamenčke za srečo, da bi nas le-ta spremljala ob obisku Kekčeve dežele. Ob odhodu na sprehod smo pozabili zakleniti vrata našega doma in ta čas nas je obiskal Bedanec. Ukradel je vse sladkarije. Na srečo jih je našel Kekec, nam pustil sporočilo, da jih bomo našli, če poiščemo skriti zaklad. Bila je že tema, ko smo za lov uporabili naše svetilke in iskali zaklad po celi hiši, pregledali vsak čevelj posebej in ga končno našli. Navdušenje je bilo nepopisno, ko smo med sladkarijami našli še vabilo, v katerem nas je Kekec povabil na izlet v Kekčevo deželo. Težko smo pričakali trenutek, ko je pred vrati zaropotal Bedanc-bus in nas popeljal proti Kekčevi deželi ... Tam smo se držali skupaj, saj smo se bali, da nas preseneti Bedanec in ves čas skovikali kot sove, saj se jih menda Bedanec zelo boji. Ugnali smo ga zlahka in rešili Tinkaro, ki nas je v zahvalo odpeljala do Brinclja, skozi skrivni rov še do Kekca, Mojce in Pehte, ki nas je pogostila s pecivom in zdravilnim čajem. Polni vtisov smo se zadnji dan odpravili še na vožnjo s kočijo in se v sončnem dnevu zadovoljni vrnili domov v objeme staršev ... Osnovnošolci od 1. do 5. razreda bodo letos letovali v Pacugu od 21. do 31. julija in od 22. do 28. avgusta, mladina od 6. razreda dalje pa v Poreču od 6. do 16. avgusta 2010. Vse informacije in fotografije iz letovanj dobite na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana, Partizanska 18, 6210 Sežana. Več o programih in prijavnice tudi na spletni strani www. mdpm.si za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, Vanja Šturm 42 mladarije UTRINKI Z USPEŠNO IZVEDENE PROMOCIJE POKLICEV Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana že vrsto let ugotavlja, da so določeni poklici na kraško-brkinskem območju med mladimi slabo poznani in se zanje praktično ne odločajo. Problematika deficitarnih poklicev, predvsem deficita tehničnih kadrov in obrtniških poklicev, že leta, danes pa vedno bolj predstavlja pereč problem za celotno Slovenijo. Še posebej občutljive za neskladje med potrebami po kadru in ponudbo na trgu dela so manjše regije in področja, kjer je lokalno gospodarstvo odvisno predvsem od razvoja in uspeha manjših ter srednje velikih podjetij. Vse manj mladih se odloča za izobraževanje za poklice kot so mizar, kuhar, kamnosek ter številne druge poklice s področja tehnike. Kar nekaj dobrih razlogov torej obstaja za to, da mlade seznanjamo s perspektivami in možnostmi na področju deficitarnih poklicev. V četrtek, 20. maja, je Območna obrtnopodjetniška zbornica Sežana v Kosovelovem domu pripravila že drugo »Promocijo deficitarnih in obetavnih poklicev« za učence sedmih in osmih razredov kraškobrkinskih osnovnih šol. Promocija je potekala na čudovitem zunanjem prostoru v Amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Na predstavitvi so sodelovale naslednje srednje šole: Srednja zdravstvena šola Izola, Tehniški šolski center Nova Gorica, Srednja tehniška šola Koper, Šolski center Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Šolski center Srečka Kosovela Sežana. Na 17 stojnicah so predstavljali 21 različnih poklicev, poseben Oratorij v Klancu Že nekaj let zapored imajo otroci možnost preživljanja počitnic tudi na oratoriju, ki je organiziran v Klancu. Letos je zaradi lažje udeležbe razdeljen v dva dela: prvi je bil konec junija, drugi del pa bo od 29. do 31. avgusta. Če kdo ne more biti na prvem delu, lahko pride na drugega! Zaradi pregleda nad številom se je potrebno prijaviti župniku. Foto utrinek je s prvega dela oratorija. Ester Mihalič poudarek pa je bil na predstavitvi poklica kuhar, natakar, slaščičar, avtoserviser, kamnosek in frizer. Pri predstavitvi poklicev so sodelovali tudi delodajalci: Kamnoseški izdelki Jernej Bortolato s.p., Okrepčevalnica Apetit Matjaž Lindič s.p., Frizerstvo Mitja Tavčar s.p. in Dea Sežana Milan Škapin s.p. Več kot 300 učencev je v spremstvu svojih učiteljev od stojnice do stojnice spoznavalo poklice. Od dijakov, profesorjev srednjih šol ter delodajalcev so prejemali informacije o posameznem poklicu in poizvedeli o možnostih izobraževanja. Učenci so se lahko tudi preizkusili v poznavanju posameznega poklica in tisti, ki so se uspešno izkazali na kvizu Boštjana Čukurja (ki ga poznamo bolj kot glasbenika 6pack Čukur), so bili tudi nagrajeni. Učenci so se aktivno vključili v kviz in bučno spremljali tekmovalni nastop posameznega učenca. Projekt so finančno podprle občine Sežana, Komen, Divača in Hrpelje - Kozina. V okviru promocije so delodajalci vabili osnovnošolce skupaj s starši na dneve odprtih vrat, ki so potekali v času od 24. junija do 29. junija 2010. Svoja vrata so odprli: • Mizarstvo Bolčič, Bolčič Mitja s.p. , Kozina – poklic mizarski tehnik, • Okrepčevalnica Apetit, Matjaž Lindič s.p., Sežana – poklic kuhar in natakar, • Frizerski salon Mitja Tavčar s.p., Sežana – poklic frizer, • Kamnoseški izdelki domače in umetnostne obrti Jernej Bortolato s.p., Pliskovica – poklic kamnosek, • Dea Sežana, Milan Škapin s.p., Sežana – poklic kozmetični tehnik. Doris Požar 43 mladarije Cvekarije Nastop … non-stop S tem pomenljivim naslovom smo petošolci označili letošnje šolsko leto, ki je prava olimpijada nastopov in nastopčkov, ki smo jim bili priča in katerih kulturni utrip smo obogatili ter soustvarjali prav mi, ob podpori in pomoči naših razrednikov Andrejke in Sebastijana. Začelo se je pri štirni na Gorici, kjer smo sodelovali s plesom in petjem pri otvoritvi obnovljenega vaškega vodnjaka. J Dekle je zajemalo z vedrom vodo ... že dolgo je tega. Že nekaj tednov pozneje smo s plesom, skečem in petjem sodelovali na skromni otvoritvi deponije za kosovne odpadke v industrijski coni, kjer lahko velike smeti tudi ločujemo. J Zabojnikov je bilo več kot občinstva, pa kaj zato … Osmi marec, dan žena se je bližal in svojim mamam ter vsem mamam sveta smo v sklopu koncerta Nika Polesa pripravili prav posebno presenečenje. Ob spremljavi Navihanih lisjakov smo zapeli pesem Ljubezen mamina, zanje smo napisali tudi pesmi ter jih pri likovnem pouku naslikali. J Kljub trudu se mnoge mame žal na slikah niso prepoznale … Folklorna skupina Brkini je v mesecu marcu ponovila koncert v Ilirski Bistrici in zopet brez nas ni šlo. Iste točke, nova dvorana, novi ljudje, novo doživetje. J Za plesni nastop smo si za enega našega učenca sposodili plesalko Folklorne skupine Brkini, ki je bila dobrega pol metra višja od našega učenca, ma, bolje velika kot nič … Marca smo skupaj s četrtošolci nastopili v Botaču na Odprti meji, kjer so svoj del prispevali tudi naši vrstniki iz zamejstva. J V slikovitem okolju Glinščice smo ob petju Kekčeve pesmi izza drevesa vsak hip pričakovali strica Bedanca. Nadaljevali smo s pesmijo Naši mali sončki, ki je odmevala pod sončno elektrarno podjetja Robotina. Na otvoritvi so bili prisotni mnogi strokovnjaki in politiki ter tudi televizija Koper. J S folklornim programom in ljudskimi plesi smo se sicer trudili odgnati dež, a nam to ni uspelo. Ko so v mesecu novembru člani Folklorne skupine Brkini praznovali desetletnico delovanja, smo se jim na velikem koncertu v nabito polni športni dvorani pridružili tudi mi. Zaplesali smo ples zibenšrit in zapeli pesem Dekle je zajemalo z vedrom vodo. J Bilo je lepo nastopiti pred tisočglavo množico, čeprav smo bili … bosi. Mesec april je bil tako in drugače v znamenju smeti. Poleg skupne akcije Očistimo Slovenijo smo se petošolci prijavili na natečaj podjetja SLOPAK in napisali ter uglasbili pesem z naslovom Skupaj združimo moči. Posneli smo jo v improviziranem studiu s pravim tonskim mojstrom, pesem in plakat pa poslali v Ljubljano na sedež podjetja. J »Skupaj združimo moči, zbiraj ločeno še ti, steklo plastika papir, za naš ljubi EKO mir … Maja Godina, Ana Godina, Katarina Juriševič in Ela Bolčič 44 mladarije Skupaj združimo moči Še moj dedek mi je pravil, da nikol’ ne bo pozabil, ko smeti povsod so b’le, da smrdelo je vse. Kar skoz’ okno so metali, nič narave spoštovali, reke, gmajne, čisto vse, so smeti prekrivale. Ref. Skupaj združimo moči, zbiraj ločeno še ti, steklo, plastika, papir, za naš ljubi eko mir! Smo zato se skupaj zbrali, da b’ naravo varovali, vse smeti bi ločevali, mater Zemljo spoštovali. S časom je prišlo tako, da smeti preveč je b’lo, pa poglej zdaj naš planet, oh, kako je prizadet! Ref. Skupaj združimo moči, zbiraj ločeno še ti, steklo, plastika, papir, za naš ljubi eko mir. Smo zato se skupaj zbrali, da smeti bi ločevali, jih na otok odpeljali, mater Zemljo varovali. Besedilo: učenci 5. a in 5. b razreda, OŠ DBB Hrpelje Mentorja: Andrejka Lukač in Sebastijan Mavrič Glasba in aranžma: Sebastijan Mavrič Natečaj Slopak Aprila smo se petošolci prijavili na natečaj »S pesmijo do ločenega zbiranja odpadkov«, ki ga je razpisala Družba Slopak. Morali smo napisati pesem, ki poziva ljudi k ločenem zbiranju odpadkov, jo uglasbiti, na koncu pa še zapeti in posneti. S skupnimi močmi smo napisali pesem, učitelja sta jo še malo popravila, učitelj Sebastijan pa jo je uglasbil. Vadili smo in vadili in kmalu se je učilnica, znana kot 5.a, spremenila v pravi snemalni studio. Snemal nas je Alen Hrvatin. Ko smo posneli pesem, smo naredili ovitke za CD in plakate. Nato smo en ovitek s CD-jem in en plakat poslali na Družbo Slopak. In nato … trenutki čakanja … in ja! Sicer nismo zmagali v celi Sloveniji, smo pa zato dobili regijsko nagrado. JUHUHU! BRAVO MI! V torek, 22. 6., smo se odpravili v kino gledat Shreka 4, vstopnice pa nam je plačala Družba Slopak. Ob tej priložnosti se ji zahvaljujemo za nagrado. Ela Bolčič, 5. a Vsi na končni izlet! V petek, 4. junija, smo se z avtobusom odpeljali proti gradu Turjak. Najprej smo se ustavili pri kapelici, v kateri smo videli pravo grofovo srce. Pred gradom pa so nam pokazali lipo, o kateri je pisal France Prešeren v epu Turjaška Rozamunda. Sledil je ogled gradu. Vodič nam je povedal veliko zanimivosti o življenju na gradu. Pokazal nam je grajske sobane, ječo … Poslovili smo se od vodiča in se odpeljali do Trubarjeve domačije. Tam smo si lahko ogledali ponaredke Trubarjevih knjig. Vodič nam je o Trubarju povedal veliko zanimivih stvari. Ogledali smo si še stari mlin in žago. Najzanimivejši del je bil ogled izvira Krke. Ta reka izvira v jami, ki je zelo akustična. Ko je veliko dežja, jamo poplavi in voda dobesedno bruha skozi vhod. Nedaleč od vhoda v jamo so iz blata zgrajene hišice. Po izletu smo si vsi privoščili še slastno pico. Bilo nam je lepo in komaj čakamo naslednji izlet. Tina Podnar, Jonas Aoun, Matic Dekleva in Nina Počkaj, 6. razred Po napornem šolskem letu smo si zaslužili končno ekskurzijo. 7. razred se je odpravil na Vrhniko. Najprej smo obiskali arboretum v Volčjem Potoku. Tam smo videli dinozavre, veliko lepih rož, prisrčne hiške in še mnogo posebnih reči. Navdušeni smo tekali po parku in se fotografirali ob velikih dinozavrih, namreč v tistem času so razstavljali okoli petdeset različnih dinozavrov. Potem nas je pot nesla v Cankarjevo domačijo. Ogledali smo si njegova dela, hišo, spalnico in slike. Seveda nismo spregledali črne kuhinje. Potem smo odšli v Tehnološki muzej Bistra. Imeli smo vodiča, ki nas je prijazno seznanil z zgodovino avtomobilske tehnologije. Po vsem tem napornem ogledovanju in poučevanju smo si privoščili pico. Utrujeni smo zapustili picerijo. Bil je nepozaben dan! Meta Milosavljević Batič, 7. razred Učenci 8. razredov smo se odpravili na končni izlet na Gorenjsko. Ob 8.00 smo pojedli malico in zaspano pričakali avtobus. Po dobri uri vožnje smo prispeli. Odšli smo v muzej Lovci na mamute. V sobah smo si ogledali prikaz evolucije človeka in njegovega okolja, v času od 4.000.000 do 14.000 let pr. n. št. Ogledali smo si tudi rojstno hišo Franceta Prešerna. V glavnem bivalnem prostoru in kamri je večino opreme stare okoli 200 let. Najdragocenejše ohranjeno pohištvo naj bi bila zibelka, v kateri so zibali Franceta. Odšli smo tudi na ogled Bleda. Imeli smo le malo časa, zato smo ga dobro izkoristili in odšli vsak po svoje. Nekateri so si privoščili blejsko kremšnito, nekateri ogled jezera … Domov smo se vrnili ob 17.00. Končni izlet je bil uspešen in mislim, da smo se vsi imeli lepo. Kaja Šiškovič, 8. a Učenci 9. razredov smo se v spremstvu razredničark Lilijane Čepar in Suzane Štavar ter učitelja Jake Nemaniča odpravili na zadnji končni izlet. Ker smo imeli zelo natrpan urnik, smo se pred šolo zbrali že ob 5.30 zjutraj. Najprej smo se odpravili v Podljubelj, kjer smo svoj pogum preizkušali v adrenalinskem parku. Tam smo se zabavali do kosila. Po kosilu smo se odpravili na rafting. Oblekli smo si nepremočljive neoprenske obleke in se spustili navzdol po reki Savi. Tudi ta izkušnja je bila precej adrenalinska in zelo zabavna. Na koncu smo bili vsi mokri, saj smo se metali v vodo. Ko smo se preoblekli in posušili, smo odšli v Ljubljano na karting in bowling. Za večino so bile vse to nove, zanimive izkušnje, v katerih smo resnično uživali in se zabavali. Na koncu smo šli še v 3D kino, kjer smo si ogledali najnovejšega Shreka. Utrujeni, vendar zelo veseli smo se malo po deveti uri zvečer odpravili domov. Mislim, da lahko v imenu vseh devetošolcev rečem, da smo se imeli zelo lepo, hkrati pa nam je bili tudi malo hudo, saj je bili to naš zadnji skupni izlet. Jan Novak, 9. b 45 mladarije Tehniški dan 8. junij je bil prav poseben dan. Imeli smo tehniški dan. Delo pa je potekalo kar na naši šoli. Naš razred so učitelji razdelili v dve skupini. Ena skupina je odšla v računalniško učilnico. Tu smo s pomočjo posebnega računalniškega programa narisali tloris, naris in stranski ris kaleidoskopa. Druga skupina pa je v tehnični učilnici izdelovala čisto prave kaleidoskope. Nastala je zelo zanimiva igrača. To je zelo stara naprava. Skozenj se vidijo zelo različni vzorci. Po malici smo se skupini zamenjali. Učitelj nam je izdelke tudi ocenil. Seveda smo si jih lahko odnesli domov. Dan je bil zelo zanimiv in poučen. Zelo mi je bilo všeč. Ivana Podnar, Alessia Udovič, Tadej Graccogna in Luka Bak, 6. razred Bil je lep, sončen torek, ko smo se učenci sedmih razredov odpravili v Rodik. Kot običajno smo se v šoli zbrali do osmih, tu smo dobili tudi malico. Ko je avtobus prispel, smo hitro zdrveli nanj in se posedli. Sledila je zelo kratka vožnja do Rodika. Najprej smo se po razredih odpravili vsak na svoj ogled. Mi, 7. a, smo si kot prvo ogledali steklarsko delavnico, delo v njej je namreč zelo naporno in zahteva veliko truda, saj je ob pečeh zelo vroče. Prijazen lastnik delavnice nam je ob tem povedal obilo zanimivih stvari, ni pa pozabil tudi na slabe lastnosti. Končne izdelke smo si lahko ogledali v razstavnem prostoru in nekateri od njih so prav posebno lepi. Sledila je malica, ki smo jo z največjim užitkom pojedli. Kmalu smo se s sosednjim razredom zamenjali in tudi sami odšli v tovarno lesa. Sprejel nas je starejši gospod, ki je tudi lastnik tovarne, in nam opisal svojo pot do tega sedaj velikega objekta. Začel je namreč na svojem skednju s skromnimi cilji, ampak vse je kmalu dobilo velik obseg, tako da so morali narediti novo delavnico. Ko je sin odrasel, mu je tudi sam pristopil na pomoč, in skupaj sta ustvarila zares dobro tovarno. Po ogledu smo dobili še rogljiček, sokec in celo kemični svinčnik. Nato pa smo se polnega trebuha odpravili proti Kozini. Ustavili smo se še pred Tušem in si privoščili sladoled. »Ta dan je bil res nekaj posebnega!« smo se vsi enotno strinjali. Veronika Poles, 7. a Prometne delavnice V torek, 8. junija, smo na naši šoli imeli prometne delavnice. Izvajalec teh delavnic je Direkcija RS za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s podizvajalci. Učenci 8. in 9. razredov smo se zbrali v učilnici, kjer sta nas dve gospe prijazno pozdravili. Prvo uro smo gledali film z žalostnim koncem. Glavno sporočilo tega filma je bilo: »NE VOZITE POD VPLIVOM ALKOHOLA, KER LAHKO ŠKODUJETE SEBI IN DRUGIM.« Drugo in tretjo uro smo odšli v drugo učilnico, tam smo se igrali igre na temo prometa. Med igro smo si izmenjevali različna mnenja o varnosti v prometu. Zadnji dve uri smo se odpravili na igrišče. Tam smo videli motorje, različne čelade in različne letake, ki opozarjajo, kako pomembna je varnost v cestnem prometu. Najbolj zanimiva pa so bila prav posebna očala, skozi katere smo videli, kot bi bili pijani. Upam, da bodo imeli tudi naslednje leto prometne delavnice. Ana Miklavec, 8. b Izlet v Avstrijo V soboto, 19. junija, smo se učenci treh izbirnih predmetov odpravili v Avstrijo novim dogodivščinam naproti. Najprej smo odšli v grad občudovat ptice. Bile so zares čudovite in vredne ogleda. Ogledali 46 smo si tudi predstavo s pticami, ki je bila zelo zanimiva. Po končanem ogledu smo se odpravili v planetarij, kjer smo si ogledovali različne kače, pajke, krokodile, žabe, želve ... Po kratki predstavitvi kač smo imeli priložnost, da kačo pobožamo ter da si jo najpogumnejši nadenemo okrog vratu. Nazadnje smo odšli še v Minimundus, kjer smo videli veliko znanih struktur v pomanjšani obliki. Slikali smo se pri nekaterih strukturah in se za trenutek počutili, kot da smo res tam. Po poti domov nas je spremljal dež, a smo vseeno varno prispeli. Izlet je bil zelo zanimiv in hkrati poučen. Tinkara Mezgec, 8. a Zaključna ekskurzija v ponedeljek, 14. junija , smo se učenci petih razredov odpravili na zaključno ekskurzijo z ladjo Solinarko. Najprej smo se z avtobusom peljali do Strunjana. Sprehodili smo se do pomola, tam še malce posedeli ob morju, in že je priplula naša ladjica. Vkrcali smo se in odpluli proti Sečoveljskim solinam. V solinah nas je čakala vodička. Zbrali smo se okrog nje in ji prisluhnili. Povedala nem je, da so solinarji v soline prihajali aprila, na svoje domove pa so se vračali septembra. S svojimi družinami so živeli v kamnitih hišicah ob bazenčkih in kanalih. Solinarji so pri delu uporabljali grablje, lopato, samokolnico, slamnik … V spodnjem nadstropju je imel solinar majhno lopo, v kateri je imel spravljeno orodje, v zgornjem nadstropju pa je živel s svojo družino. Imeli so odprto kuhinjo in najpogosteje dve sobi. Naslednja postaja je bil vrt kaktusov v Seči. Tam nas je prijazno sprejela gospa Magda in nam razkazala prečudovit vrt in nam razložila vse o kaktusih. Zanimiv je bil kaktus, ki je tako visok, da so mu morali v strehi narediti luknjo, da lahko raste še višje. Najstarejši kaktus v vrtu se imenuje »zlata krogla« in je star 54 let. Kupili smo si kaktuse in odšli na ladjo. Ladja se je obrnila in se pripravljala na plovbo do Pirana … JOJ!!! mladarije Učiteljico Andrejko in Tilna smo pozabili na kopnem! Hitro so ustavili ladjo, učiteljica in Tilen sta skočila gor. Tako, pa smo lahko odpluli proti Piranu. Po izkrcanju smo odšli na Tartinijev trg, kjer smo imeli pol ure časa, da poližemo sladoled in kupimo kak spominek. Ob enih smo se zbrali pri Tartinijevem kipu, se prešteli in se odpravili proti avtobusu. Tako se je naša ekskurzija končala. Domov smo odšli polni lepih spominov na slovensko morje in obalo. Luka Požar, 5. a Vesela sem, da smo šli na končni izlet z ladjo, saj imam morje zelo rada. V solinah sem izvedela, da je bila sol v starih časih »belo zlato«. Beslinda Fazlija, 5. a Zaključek projekta sadeži družbe Hiša Sadeži družbe je prvi primer vzpostavitve medgeneracijskega centra v Sloveniji, ki vključuje različne aktivnosti in različne skupine v pomurski regiji. Medgeneracijski programi, ki jih Hiša ponuja, so zasnovani na potrebah in zmožnostih starejše in mlajše generacije. Večino dejavnosti izvajajo prostovoljci. V ponedeljek, 21. junija, je potekala zaključna prireditev projekta Sadeži družbe. Udeleženci: pet prostovoljk iz naše šole z mentorico in tri predstavnice skupine starejših občanov »Brin« iz Hrpelj, ki deluje pod okriljem Rdečega križa iz Sežane, smo se udeležile raznih delavnic, kot so medijska, sitotisk, kuharska ter ogled mesta Murska Sobota. To je bila nagrada za celoletni trud. V letošnjem šolskem letu se je za prostovoljno delo z mlajšimi učenci, učenci tujci, odločilo kar 22 učencev zadnje triade. Nekateri izmed njih pa smo se odločili in sodelovali tudi s skupino starejših občanov »Brin«. Prednovoletna delavnica nas je združila, ko smo izdelovali novoletne čestitke in okraske, potem pa smo se povezali in na dnevu šole nastopili skupaj v projektu Zdravje – Na zdravje. V prihodnje pa želimo naše sodelovanje še poglobiti, saj kot je zapisal dr. Janez Drnovšek: »Če si starejši in mlajši med seboj pomagamo, zmoremo več in ustvarjamo boljšo družbo.« Zahvaljujemo se Občini Hrpelje - Kozina, ki nam je omogočila to poučno ekskurzijo. Danijela Želko, mentorica kluba Američani na obisku V sredo, 23. junija, smo na šoli gostili tri Američane, Sarah, Kevina in Richarda, ki so prišli iz države Michigan, ZDA. V Slovenijo so prišli na obisk k svojim sorodnikom. Ena od njihovih sorodnic je učiteljica Andrejka Lukač, ki jih je povabila v šolo, da bi se srečali z nekaterimi učenci. Sedmošolci in osmošolci so jih imeli priložnost poslušati in tudi kaj vprašati. Gostje iz Amerike so učencem predstavili svojo državo in jim povedali, zakaj so prišli v Slovenijo. Predstavili so jim svoje poklice ter šolo in predmete, ki se jih učenci v ZDA lahko učijo. Ob koncu ure so se učenci gostom zahvalili za obisk in jih povabili, da jih še kdaj obiščejo. Za učence je bila to prav posebna izkušnja pri uri angleškega jezika. Potem so Sarah, Kevin in Richard odšli še na zunanje igrišče, kjer so potekale športne igre četrtošolcev in petošolcev. Nekaj petošolcev je takoj pristopilo in pogovor z Američani je stekel kot po maslu. Učenci so s svojim znanjem angleškega jezika navdušili tako učiteljico kot tudi vse tri goste iz Amerike. Andrejka Lukač ŠOLA IZ SLADOLEDA V Hrpeljah so zgradili šolo, ki je bila vsa iz sladoleda. Vsi učenci smo se razveselili, saj smo imeli sladoled neskončno radi. Prvi razred je dobil pisano učilnico iz sladoleda. Tudi učiteljica je hitela lizati. Drugi razred je hitel lizati pred šolo. Jaz sem tretji razred. Mi smo dobili najslajši kotiček, igrala. Tooo je užitek! Tudi četrti razred je dobil svojo učilnico. Zelo so se razveselili. Peti razred je z vso naglico lizal za šolo. Šesti razred je dobil sladoledno igrišče. Lizali so in lizali. Sedmi razred se je sladkal v kuhinji. Osmi razred je dobil telovadnico. Užitek jim je bilo lizati sladoledne žoge, obroče, blazine ... Deveti razred je dobil največjo učilnico. Joj, joooj! Zelo se mi mudi. Ne utegnem je opisati do konca, ker smo jo začeli takoj lizati in verjemite mi, to šolo smo polizali od začetka do konca. Mljask ... Monika Sinkovič, 3. a Opravičilo V zadnji številki glasila sem v članku o likovnih nagradah Likovni svet otrok Šoštanj izpustila učenca Blaža Benčiča, ki je bil tako kot ostali že imenovani nagrajen z zlatim priznanjem. Za napako se mu iskreno opravičujem. Vesna Marion, profesorica likovne umetnosti Počitnice zabavne so. Oooo, a tudi v šoli je lepo. Čakamo nestrpno jih. In vsi hitimo, Tega trenutka Ne zamudimo. In končno prihitijo, Celo šolo obnorijo. Ej, počitnice so tu! Deja Juriševič, 3.a 47 mladarije SLOVENSKO-MAKEDONSKA URA V 4. RAZREDU ‘’Lahko bi imeli vsak dan tak pouk!’’ je bil eden izmed prvih vtisov po končani uri v 4. a razredu. Seveda, saj to ni bila običajna ura. Imeli smo uro makedonščine in slovenščine. Uro smo načrtovali skupaj s knjižničarko Dašo Rebec, učiteljem makedonščine Zekirijo Šainoskim ter razredničarko Suzano Godina Jelušič. Pri uri sta prisostvovali tudi ravnateljica in pedagoginja. Učenci so spoznavali podobnosti in razlike med obema državama. Učenci iz Makedonije so strnili svoje vtise o prvem prihodu na našo šolo. Tudi sošolci so zaupali, da jih niso znali sprejeti medse. Prevevala so jih neprijetna čustva in tudi učitelj je priznal, da mu ob prihodu v Slovenijo ni bilo lahko. Tudi z njim smo se lahko pogovorili v slovenskem jeziku. Pesnik Tone Pavček je napisal prekrasno pesem Pogumna Alenka, ki je prevedena v makedonščino, poleg tega je tudi uglasbena. Tako smo skupaj pesmico zapeli v slovenščini ob spremljavi malih instrumentov, refren pa tudi v makedonščini. Pogovor je nanesel na prijetna in neprijetna čustva. Učenci so prepoznavali besede za čustva v cirilici. Učenci priseljenci so jim bili v veliko pomoč. Vsi trije so predstavili tudi svoj rojstni kraj: Debar in Labuništa. Ti učenci so danes bogatejši za novo izkušnjo, ki so jo delili z učenci priseljenci. Navdajale so jih sproščene in prijateljske vezi, ker so njihove sošolce spoznali kot otroke, ki se od njih prav nič ne razlikujejo. Prijateljstvo in strpnost pa sta dokaz za brisanje mej, ki jih tako radi postavljamo vsepovsod. Suzana Godina Jelušič MERITINA ZGODBA O PRIHODU NA NAŠO ŠOLO Ko sem prvič prišla v razred, sem se počutila osamljeno. Nisem poznala nikogar, a sem vedela, da se bom sčasoma privadila. Vsak dan sem bila bolj žalostna. Ko so se sošolci igrali, sem jaz sedela in jih gledala, saj nisem vedela, kako se v slovenščini vpraša: Ali se lahko igram z vami? Ko sem se vračala domov, sem bila vedno bolj zaskrbljena in razmišljala sem, ali se bom privadila med novimi sošolci. Danes se v šoli po- čutim zelo dobro, saj imam veliko prijateljev in poznam tudi slovenski jezik, tako da se z vsemi lahko pogovarjam. Ko odhajam iz šole domov, nisem več zaskrbljena, saj komaj čakam, da pridem nazaj v šolo in se družim s prijatelji. Merita Ravmanoska, 4. a Belma, Merita in Seldin KAKO SO NOVE SOŠOLCE SPREJELI V RAZREDU? Prva nova sošolka, ki je prišla v naš razred, je bila Merita. Mi nismo vedeli, da bo prišla, in ko jo je učiteljica predstavila, smo bili vsi začudeni, zato smo jo gledali, kot da bi prišla iz vesolja. Najprej je nisem marala, pravzaprav je ni nihče maral: govorili smo ji za hrbtom in jo zmerjali. Sama ne vem, kako se je ona takrat počutila. To je bilo še v drugem razredu. V tretjem razredu pa smo se spoprijateljile, v četrtem pa postali zelo dobri prijateljici. Druga sošolka je bila Belma. Vedeli smo, da bo prišla v naš razred, ker nam je Merita povedala. Onidve sta se poznali že od prej. Ko je prišla, je nismo gledali kot Merito. Bila je deklica srednje velikosti in lase je imela spete v čop. Nismo se preveč pogovarjali z njo. Letos se druži največ z Valentino, Ašo in Ilmo. Nazadnje je letos prišla k nam tudi Elmina, Meritina sestrična. Z Elmino smo se začeli takoj pogovarjati in tako je še zdaj, čeprav še ne govori slovensko, ampak se trudi. Ker sem sama grdo govorila o Meriti, se ji opravičujem, ker se takrat še nisem zavedela, kaj počnem. Mislim, da smo bili na začetku vsi skupaj presenečeni in da se nismo znali obnašati. Kristina Mihelj, 4. a TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE Na tekmovanju za čiste in zdrave zobe, v katerem sodelujejo učenci šestdesetih razredov iz štirih občin (Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina), je Podružnična šola Obrov že šestič zapored zmagala in dosegla največji odstotek (99 %) v čistosti zob. ČESTITAM! Boža Radišič, zobna preventivna sestra LE TAKO NAPREJ Šport je v zadnjem času pomembna sestavina kakovostnega in zdravega načina življenja. Tega se zavedamo tudi na naši majhni šoli in se trudimo, da čim več ur športne vzgoje preživimo v naravi in na igrišču. Že veliko let učenci prinašajo s tekmovanja atletike, ki je organizirano na centralni šoli Hrpelje, veliko priznanj. Čeprav nas je na šoli le 12, so jih letos vsi skupaj dobili kar 13. To je seveda lep dosežek in vsem učencem še enkrat čestitamo. učiteljice Podružnične šole Obrov 48 mladarije PROMETNI DAN NA OŠ V HRPELJAH Osmošolci in devetošolci OŠ DBB Hrpelje so v torek, 8. junija, imeli prometni dan. Prometne delavnice, ki so jih izvajali predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z Ministrstva za promet, so bile zanimiva predvsem pa poučna sprememba tehničnih dni v tem šolskem letu. Po ogledu filma in praktičnega dela v delavnicah so si otroci na šolskem dvorišču ogledali zanimivo opremo, ki je imela zelo poučno vsebino. Posebna očala, ki so »pričarala« alkoholiziranost, so bila otrokom vsekakor najbolj zanimiva, saj nikakor niso uspeli hoditi po zastavljeni črti oz. okrog postavljenih ovir. Simulator motorja »kolibri« je prikazoval hitrost refleksov mladostnika, posebna čelada je ponazorila težo človeške glave ob trku pri 25 km/h – kar okrog 50 kg. Posebne tehtnice so simulirale težo telesa ob trku pri 30, 60 in 90 km/h. SPV Občine Hrpelje - Kozina se zaveda pomena prometne varnosti, zato si je v svoj program zastavil izobraževanje na različnih ravneh. Poleg predavanja »MODRI L«, ki je bilo namenjeno starejšim voznikom, je letos organiziral tudi obisk RNC na Kozini in omenjene prometne delavnice na OŠ DBB Hrpelje. Ker so otroci najbolj ranljiva populacija v naraščajočem prometnem vrvežu, jim je namenjena posebna pozornost. Za potrebe kolesarskega krožka in opravljanje kolesarskega izpita petošolcev je SPV Občine Hrpelje - Kozina v letošnjem šolskem letu nabavil dve novi kolesi, tako da so z nabavo čelad in dveh koles v lanskem šolskem letu zaokrožene potrebe po opremi za uspešno opravljanje kolesarskega izpita naših otrok. Kolesarski izpit so petošolci opravili v mesecu juniju. Želimo jim uspešno vožnjo, prav vsem pa prijetne in varne počitnice. Breda Filipovič SPV Občina Hrpelje - Kozina SPOZNAJ SLOVENSKI JEZIK IN KULTURO Od januarja do junija 2010 je ob petkih v prostorih OŠ DBB Hrpelje potekal program Spoznaj slovenski jezik in kulturo, ki ga je izvajala Marijanca Ajša Vižintin, prostovoljka MDPM Sežana. Namen programa, ki ga je na MDPM Sežana podprla Ana Pangos, je učenje slovenščine kot drugega jezika in vključitev priseljencev v šolsko ter širše družbeno okolje. V okviru programa so se mame otrok priseljencev s Kosova (Fazlija Rifadije, Suka Zyka, Sanije Nimanaj, Fazlija Remzije, Sevdije Bytyqi) učile novih besed, dialogov, brale, poslušale, zaigrale namišljene situacije (npr. nakup v trgovini, na- ročanje pri zdravniku). Njihovi otroci, ki so sodelovali na teh urah slovenščine, so nastopali v vlogi prevajalcev in pomočnikov. Včasih so bile z nami tudi mame in otroci, ki so prišli iz Makedonije. Ko se je naše slovensko besedišče obogatilo, smo obiskali pekarno in slaščičarno v Hrpeljah. V kavarni so si gospe same naročile pijačo. Na predzadnji skupni uri smo šle tudi v Knjižnico Kozina, oddelek Kosovelove knjižnice Sežana, kjer sta nas sprejeli knjižničarka Patricija Dodič in Gjilten Sali. V slovenskem in albanskem jeziku sta nam predstavili delovanje knjižnice in povedali kratko zgodbo Žabica nagica, ob kateri smo se vsi nasmejali. Vse mame in nekateri otroci, ki še niso bili člani knjižnice, so se vpisali v splošno knjižnico in si izposodili knjige. Uživali smo v prijetnem in spodbudnem okolju Knjižnice Kozina ter obljubili, da še pridemo, saj si lahko ravno z branjem okrepimo besedni zaklad. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri programu Spoznaj slovenski jezik in kulturo, še posebej pa Janji Babič, ravnateljici OŠ DBB Hrpelje, ki nam je prijazno odstopila šolsko učilnico, ter knjižničarki Daši Rebec, ki nas je podprla pri pouku slovenščine kot drugega jezika s knjigami in slovarji. Marijanca Ajša Vižintin 49 mladarije »MEDVEDKI« NA POTEPU Otroci in starši, seveda z Lilico in Romano, smo se še enkrat srečali ob zaključku šolskega leta. Odpeljali smo se v Podbeže k prijazni družini Kinkela, k gojitelju malih živali. Z zanimanjem smo jih opazovali in se prav pošteno ustrašili petelina, ki je v naši bližini zakikirikal … Nazaj grede smo se ustavili na otroškem igrišču v Obrovu, se malo posladkali ter poklepetali. Za nekatere je bilo to zadnje jaslično druženje, saj »veliki« otroci v jeseni odhajajo v vrtec, pa nič hudega, saj se bomo še srečevali. Vesele počitnice in prijeten dopust. vzgojiteljica Romana Dujmovič Zaključni izlet na Kokoš V sončnem sobotnem dopoldnevu smo se otroci in starši jaslične skupine »metuljčki« zbrali pred vrtcem. Z avtomobili smo se odpeljali v vas Vrhpolje, kjer smo startali na Kokoš. Po dobri uri hoje smo prišli na vrh. Otroci so med potjo hodili sami, saj je pot nezahtevna in primerna tudi za jaslične otroke. Na vrhu smo si najprej privoščili malico iz nahrbtnika. Sledilo je iskanje skritega zaklada, ki ga je pripravila mama Erika. Skupaj s starši smo zaplesali rajalne igre in zapeli pesmice. Počasi smo se odpravili proti domu. Tudi hoja navzdol ni povzročala nobenih težav. Skupaj smo preživeli še eno lepo, sončno dopoldne. Zorica Korošec Z VLAKOM NA IZLET Šolsko leto se je vse bolj bližalo koncu, ko smo se v skupini »muck« že veselili izleta z vlakom v Koper. In končno je prišla sobota, 5. junija, ko smo se skupaj s starši podali na naš težko pričakovani izlet. Vožnja z vlakom je bila zanimiva, še posebno, ker se je večina otrok prvič peljala z vlakom. Tudi sladoled v Kopru se je v toplem sobotnem dnevu zelo prilegel. In ponovno vožnja z vlakom na Kozino. Polni doživetij in vtisov smo po prihodu na želzniško postajo na Kozini nadaljevali naše druženje na turistični kmetiji Pri Damjanu v Slopah. Dan je bil poln čudovitih občutkov in za otroke nepozabnih doživetij. Vožja, igrice, iskanje skritega zaklada, torta ... kako čudovito! Hvala tudi vsem staršem za ta tako lep dan in pozornost, ki ste nam jo izkazali. Tako se šolsko leto končuje. Manci, Nastji, Gaji, Ani, Roku in Mateju lepe spomine na vrtec in srečen vstop v šolo, ostalim »muckam« pa lepe počitniške dni, do jeseni, ko se spet snidemo. Lidija Benčina 50 »ROŽICE« OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Ponovno se je končalo šolsko leto, v skupino »rožice« pa je prineslo spremembe. Kar polovica otrok iz naše skupine gre namreč v šolo. Vsem tem želimo lepe počitnice in uspešen začetek v šoli ter da bi čim dlje ohranili lepe spomine na vrtec. Tistim, ki ostanejo, pa želimo lepe počitnice in polno slanih doživetij. Na zaključni izlet smo odšli v Narin, kjer smo preživeli zelo lepo in veselo dopoldne. Obenem se zahvaljujeva vsem staršem za lep govor, darilo ter celoletno sodelovanje. Še enkrat srečno vsem! skupina »rožice« ter Ksenja in Barbara mladarije ZAKLJUČNI IZLET SKUPINE RIBICE Ker se je leto že zavrtelo naokoli, smo se »ribice« zbrale na zaključnem izletu v Hotični. Otroci so slišali veliko novega o konjih, ga krtačili in jahali. Zabavali smo se tudi na različnih igralih, klepetali in se posladkali s pravo torto v obliki ribice. Staršem in otrokom se zahvaljujeva za prijeten popoldan in pripravljeno presenečenje. Posebna zahvala pa gre Ivančičevim, ki so nas lepo sprejeli in vse pripravili. Martina Hrvatin in Nežka Dakskobler Iz vrtca v Materiji: Junija smo medvedki novo prijateljico Lin dobili, v Skadanščini tradicionalno šolsko leto zaključili. Smo se pred soncem skrili z zaščitnimi pokrivali in se na Orehek kmetijo gledat odpeljali. Od nas so se tudi bodoči šolarji poslovili, mi pa obljubimo, da jih ne bomo pozabili. Zato: Eva, Domen, Aljaž, Klemen in Matija, srečno v novo šolsko leto, z znanjem in igro naj bo prežeto! Medvedki, Iris in Tanja foto: arhiv vrtca Šolsko leto je naokoli. Medvedki smo skupaj doživeli veliko lepega. Nekatere zamisli izpeljemo sami, pri nekaterih potrebujemo pomoč, ki pa jo vedno brez težav dobimo. Zato še enkrat najlepša hvala Tiskarstvu Vertis, Zvonetu Gulji, PGD Materija, LD Slavnik, županu in Občini Hrpelje - Kozina, PP Kozina, podjetju Škerjanc, čebelarju Stanetu, Maju, Piki Nogavički, Dedku Mrazu, družini Vatovec, staršem in vsem, ki ste kakorkoli prispevali k pestrejšemu vsakdanu pri medvedkih. 51 za vsakega nekaj INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MAJU IN JUNIJU 2010 Nedelja, 2. maj 2010, ob 01.32: POŽAR BIVALNEGA ZABOJNIKA IN TOVORNEGA VOZILA NA KOZINI Pri železniški postaji na Kozini je zagorel bivalni zabojnik, zatem pa se je požar razširil še na parkirano tovorno vozilo. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materija in štirje ZGRS Sežana, ki so požar uspešno pogasili in preprečili razširitev na sosednji zabojnik. V požaru je bil bivalni zabojnik popolnoma uničen, tovorno vozilo pa delno. Sobota, 29. maj 2010, ob 17.05: PROMETNA NESREČA V KRVAVEM POTOKU Na glavni cesti pred Krvavim Potokom se je zgodila prometna nesreča. Voznica kombiniranega vozila, ki je vozila iz smeri Krvavega Potoka proti Kozini, je v ovinku zapeljala z vozišča, zaradi česar se je vozilo prevrnilo in približno 20 metrov drselo v globel. V nezgodi se je voznica telesno poškodovala. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo sedem gasilcev PGD Materija in trije ZGRS Sežana, ki so izvedli požarno varovanje in izklopili vire energije ter pomagali pri izvleku vozila. Sobota, 29. maj 2010, ob 20.55: POŽAR V NARAVI V PREŠNICI Zaradi nenadzorovanega kurjenja je med Prešnico in Petrinjami zagorela suha trava. Na intervencijo je izvozilo 12 gasilcev PGD Materija in trije ZGRS Sežana, ki so požar pogasili in izvedli požarno varovanje. Petek, 4. junij 2010, ob 18.45: PROMETNA NESREČA PRI HRPELJAH Na glavni cesti med Hrpeljami in Tubljami se je zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Kozine proti Obrovu, na ravnem delu ceste zapeljal z vozišča in trčil v drevo. V nezgodi se je voznik telesno poškodoval. Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili štirje gasilci PGD Materija in štirje ZGRS Sežana, ki so izvedli požarno varovanje in izklopili vire energije. Nedelja, 6. junij 2010, ob 02.17: PROMETNA NESREČA NA AC PRI PREDORU KASTELEC Na avtocesti Koper–Ljubljana, v bližini predora Kastelec, se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo osebno in kombinirano vozilo. Ob silovitem trku vozil se je kombinirano vozilo prevrnilo na bok in obstalo na vozišču. V nezgodi so bile tri osebe telesno poškodovane. Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija, GB Koper in ZGRS Sežana, ki so poskrbeli za požarno varovanje in izklop virov energije. Zaradi nesreče je bila avtocesta v smeri Ljubljane okrog dve uri zaprta za ves promet. Nedelja, 6. junij 2010, ob 10.57: POŠKODBA POHODNIKA NA SLAVNIKU Pohodnik, ki je sestopal s Slavnika, si je poškodoval nogo in obstal na pobočju med Skadanščino in Slavnikom. Po obvestilu občana, ki je pohodnika našel, in v dogovoru z osebjem Zdravstvenega doma Hrpelje so se gasilci PGD Materija s terenskim vozilom takoj napotili k ponesrečencu. Na kraju so mu nudili prvo nujno pomoč, zatem pa ga odpeljali v Zdravstveni dom Hrpelje, kjer ga je v nadaljnjo oskrbo sprejelo medicinsko osebje. Četrtek, 17. junij 2010, ob 10.52: POŽAR OSEBNEGA AVTOMOBILA NA PARKIRIŠČU RAVNE Na parkirišču Ravne na Kozini je zagorel osebni avtomobil, ki je prevažal počitniško prikolico. Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so požar uspešno pogasili in preprečili razširitev na počitniško prikolico in posledično eksplozijo dveh jeklenk kuhinjskega plina, ki so bile nameščene na zunanjem delu priklopnika. V požaru je bil osebni avtomobil popolnoma uničen. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJA Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija pgd.materija@siol.net www.pgdmaterija.si Edini pravilni zapis vasi je Pesek V prejšnji številki glasila smo pri vabilu na Vrhpoljado objavili zemljevid z napakami. Med drugim je napačen zapis vasi Pesek, kajti vas ima uradno samo zapis v slovenščini. Po več desetletjih so si domačini te vasi in Občine Dolina izborili zapis svoje vasi, kot je od vedno bil: Pesek. Narobe je torej, da se zapisuje: Pese (Pesek). Edino pravo uradno ime vasi je Pesek. Prizadetim se opravičujemo za napako. Ester Mihalič 52 za vsakega nekaj Dva moža, oba hudo bolna, sta skupaj ležala v bolnišnični sobi. Eden od njiju je lahko vsak dan več časa sedel, da se mu v pljučih ni nabirala voda. Njegova postelja je bila ob edinem oknu v sobi. Drugi mož je moral vse dneve preležati in ni smel vstajati. Kmalu sta moža vse ure dneva govorila drug z drugim. Pogovarjala sta se o svojih družinah, domovih, službah, kje sta se vojskovala in kje sta bila na počitnicah. In vsak dan je mož, ki je lahko sedel in gledal skozi okno, drugemu opisoval stvari, ki jih je lahko videl zunaj. Mož na drugi postelji je začel živeti za te trenutke, v katerih mu je prijatelj opisoval dogajanje in barvitost zunanjega sveta. Okno je bilo obrnjeno na park ob prelepem jezeru, ki so ga obrobljali zeleni griči. Race in labodi so se igrali na vodi, otroci pa so po jezeru spuščali svoje male čolničke. Mladi pari so se objeti sprehajali, vse je cvetelo in dehtelo. Velika, mogočna drevesa so lepšala pokrajino, v daljavi pa je bilo videti tudi obrise majhnega mesta. Enkrat je sijalo sonce, drugič je deževalo, na nebu so se risale mavrice, pomlad je naravo barvala v zeleno, jesen pa v pisano paleto oranžnih odtenkov. Kako lepo je bilo zunaj! Ko je mož ob oknu natančno opisoval vse podrobnosti, je mož na drugi postelji priprl oči in si skušal vse te slikovite prizore čim bolj predstavljati. Nekega toplega popol- Mark Haddon, Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa Prevedel Vasja Cerar, Založba Mladinska knjiga, 2004 »Avtizem je Svetovna zdravstvena organizacija klasificirala kot razvojno motnjo, ki izhaja iz osrednjega živčnega sistema. Diagnozo se lahko postavi z upoštevanjem specifičnih kriterijev okvare sposobnosti družbene interakcije, komunikacije, zanimanja, domišljije in aktivnosti. Vzroki, simptomi in zdravljenje avtizma so še vedno zaviti v oblak nejasnosti. V Sloveniji je na žalost literature o avtizmu veliko premalo ali skoraj nič. Prav tako se o avtizmu dolgo časa skoraj nič ni vedelo, saj je bil ta pojav izredno redek. Avtistični otroci so navadno dobili nepravilno diagnozo in so bili obravnavani po programih, ki zanje niso dneva mu je mož ob oknu opisoval parado, ki se je premikala ob jezeru. Čeprav drugi mož ni slišal godbe, jo je lahko videl v svojem umu. In tako so minevali dnevi in tedni. Nekega jutra je sestra prišla v sobo in je na postelji ob oknu našla negibnega moža, ki je mirno umrl v spanju. Razžalostila se je in poklicala bolnišnično osebje, ki je truplo odneslo ven. Takoj ko je bilo mogoče, je drugi mož zaprosil, naj ga premaknejo k oknu. Sestra mu je z veseljem ustregla. Ko se je udobno namestil, ga je pustila samega. Počasi, z veliko truda, se je mož dvignil na komolce, da bi prvič sam ugledal zunanji svet. Končno je imel možnost sam užiti vso to lepoto! Napel je vse moči in pogledal skozi okno ob postelji. Gledalo je na prazen zid. Mož je povprašal sestro, kaj bi mogel biti razlog, da je preminuli tako čudovito opisoval vse, kar je videl zunaj. Sestra mu je povedala, da je bil slep in ni mogel videti zidu, ki je stal pred oknom. Rekla mu je: »Verjetno je hotel osrečiti vas.« *** Nekega dne sem se usedel v taksi, ker sem želel na letališče. Peljali smo se že nekaj časa, ko je s parkirišča ob cesti pred nas nenadoma zapeljal avto. Moj voznik taksija je močno pritisnil na zavoro, sunkovito zavil v levo in se za las izognil trčenju. Voznik avta pa je pomolil glavo skozi okno in se pričel dreti in preklinjati. Voznik taksija se je samo nasmehnil in mu pomahal. Bil je povsem miren in prijazen. Takoj sem ga vprašal: »Zakaj ste to naredili? bili primerni, ali pa sploh niso bili obravnavani. V svetu beležijo enega avtističnega otroka na 166 rojstev, pogostost pojava avtizma je narasla za več kot 1000 % v samo enem desetletju! V Sloveniji natančne statistike niso znane, se pa zagotovo približujejo svetovnim statistikam. Ena prvih in redkih literatur pri nas je zagotovo knjižica dr. Alenke Vojske Kušar, matere avtističnega otroka in zdravnice, ki opisuje avtizem pri svojem otroku.« (vir: svetovni splet) Nekoliko kasneje o tem, zakaj današnjo misel začenjam s tako resnim uvodom. Naj o avtizmu napišem še to, da obstaja kar nekaj definicij, ki so v nekaj točkah skušale zajeti, za kaj pri avtizmu sploh gre. Morda le nekaj informacij tistim, ki o tem premalo vemo: avtistični otroci so nesposobni vzpostavljati odnos z ljudmi tako kot ostali, imajo motnje govornega razvoja, izjemen mehaničen spomin, ponavljajo besede, vprašanja, zamenjujejo zaimke, pri hranjenju imajo pogosto motnje (moti jih določena barva, vonj, okus), v sebi čutijo velik odpor Ta človek je zapeljal pred taksi in naju skoraj spravil v bolnišnico!« Nato mi je voznik taksija povedal to, kar danes imenujem »zakon tovornjaka za smeti«. Veliko je ljudi, ki so kot tovornjaki za smeti. Vozijo se naokrog polni smeti, polni frustracij, polni jeze in polni razočaranj. V trenutku, ko se smeti nabere do roba, potrebujejo prostor, kamor jih lahko stresejo – in včasih jih stresejo nate. Ne jemlji tega osebno. Samo nasmehni se jim in jim zaželi vse dobro. Ne sprejemaj njihovih smeti in jih ne raztresaj naokoli doma, v službi ali po ulicah – ne dovoli, da ti tovornjaki za smeti zasmetijo dan. *** Mlad par se je na novo naselil v ulici. Naslednjega dne je starejši par, ki je živel v neposredni bližini, med zajtrkovanjem opazoval mlado sosedo, kako obeša perilo. Žena je vzkliknila: »Kako umazano perilo, saj sploh ne zna prati! Morda potrebuje boljši pralni prašek, pa bo bolje oprala.« Mož je opazoval dogajanje in ni rekel ničesar. A vsakokrat, ko je mlada soseda sušila perilo, je bil ženin komentar enak. Mesec dni kasneje pa je neko jutro žena osupnila, ko je videla, da je sosedino perilo čisto. Rekla je možu: »Poglej, končno se je naučila dobro oprati perilo! Le kdo jo je naučil?« Mož pa ji je odgovoril: »Nihče. Jaz sem danes bolj zgodaj vstal in sem pomil okno.« (NMČ, vir: internet) do sprememb, želijo si enakosti, bojijo se določenih zvokov ali so z njimi obsedeni, navadno ne zdržijo očesnega kontakta, če ga sploh dovolijo, imajo dober kognitivni potencial, imajo trajno moten emocionalni odnos do ljudi, patološko so zaposleni z določenimi predmeti ali njihovimi značilnostmi, imajo nenavadne zaznavne funkcije, stanja tesnobe, navadno imajo težave pri druženju z vrstniki, bojijo se dotikov in nežnosti, včasih so agresivni ali tudi avtoagresivni, ne morejo se vživeti v drugo osebo, vsebina govora je motena, ponavljajo aktivnosti in imajo ozke in bizarne interese. Navadno se avtizem pojavi v zgodnjem ali srednjem otroštvu. Natrosila sem nekaj informacij, povzetih iz člankov na spletu. Zakaj pišem o tem, vam najbrž ni posebej potrebno poudarjati. In tisto, kar je izredno pozitivno – pred letom ali dvema je bila knjiga izbrana kot maturitetno gradivo pri angleščini, kar dokazuje, da morda kakšna pot v šolskem sistemu tu in tam vendarle ubira pravo smer. Glavni junak mladinske knjige je Chri- 53 za vsakega nekaj stopher Boone, star 15 let, 3 mesece in 2 dneva. Je avtist. Za vsakdanja življenjska opravila potrebuje veliko več energije in časa kot običajen človek. Zna našteti vse države sveta in njihova glavna mesta in vsa praštevila do 7507. Matematiko nasploh obvlada. Ker je logična. Rad ima rdeče avtomobile. Kadar se zjutraj mimo njegove hiše pripeljejo trije rdeči avtomobili zaporedoma, pomenijo dober dan, ko pripeljejo trije rumeni, je dan slab in Christoper navadno tiči v kotu in ne govori, renči ali gleda v tla. Ne mara, da se posamezne vrste hrane na krožniku med seboj dotikajo. Tudi njega se ne smejo dotikati. Kadar ga želi oče objeti, iztegne prste v pahljačo, nato se dotakneta s konicami prstov. Ne ve, kdaj so ljudje okrog njega jezni, razen takrat, ko kričijo. To zanj pomeni, da so jezni. Tudi drugih čustev ne pozna. Ne mara novih krajev. Pomeni mu preveč informacij hkrati. Ima odličen spomin. Nov kraj je zanj prvovrstna težava, ker se mora celoten kraj na nek način naučiti znova. Rad ima točen čas in detektivske romane, kakršen je v neki meri tudi ta. Ne mara rumene in rjave, ob njih mu je slabo, v kakršnikoli obliki se pojavita, naj bo to v hrani ali kako drugače. Ne mara pesniških metafor in šal, ker jih ne razume. Ne mara sprememb v vsakdanjem življenju. Zgodba se začne z umorom psa na sosedovem dvorišču in ker je Christopher ljubitelj psov, hoče razrešiti uganko, kdo je psa umoril. O tem seveda napiše detektivko, pri kateri mu pomaga Siobhan, učiteljica na posebni šoli za avtistične otroke. Christopherjeva pripoved se večkrat zaplete v pojasnjevanje obrobnih dogodkov, v preiskavi pa pride na dan marsikaj, česar Christoper ne bi smel izvedeti. Pa mu vendarle uspe razrešiti ne samo to uganko, temveč kar nekaj njih. Gre za odlično napisan roman, za katerega je avtor Mark Haddon prejel več nagrad, med drugimi tudi nagrado Whitbread v dveh kategorijah – za odrasle in mladino. Avtor se je rodil v Northamptonu v Veliki Britaniji leta 1962. Študiral je angleško književnost in nekaj let delal kot vzgojitelj duševno prizadetih. V Oxfordu živi z ženo in sinom Alfijem. Piše otroške knjige in TV scenarije, zanje je dobil nagradi BAFTA in Smarties. Ne morem si kaj, da ne dodam ob vsem tem še svoj preblisk. Roman je hkrati vesel, žalosten, pretresljiv, globok in še bi lahko iskala besed. Predvsem pa strese zato, ker se le malokdo od odraslih zaveda, koliko bogastva je v otrocih in v mladih, dokler so zdravi, lepi, divji, takšni, kakršni pač mladi in otroci morajo biti in so. Nenehno najdevamo v njih napake in si želimo ali kar zahtevamo, da bi bili taki in onaki in da bi zaključili to in ono, kar morda marsikomu od odraslih ni uspelo. Ne vidimo pa oči in v njihovih očeh cel svet in svetove in, ja, iskrenost brez laži. Takšni so otroci in takšni so mladi. Večina njih je krasnih in čudovitih. Pa če so zdravi ali manj zdravi ali pa hudo bolni. Neradi se izneverijo tistemu, kar so. In če se, se največkrat zaradi odraslih ali tistega, kar jim odrasli dajo ali ne nudijo v pravi meri. Morda bi se morali veliko več učiti od njih in jih nehati nenehno kritizirati. Priporočam knjigo v branje – nedvomno ne bo zamujeni ali izgubljeni čas. Veliko zdravja voščim čisto vsem in veliko dobrega branja do prihodnjič … Patricija PROSTOŽIVEČE MAČKE V naši okolici je veliko prostoživečih mačk, vendar med ljudmi na splošno niso dobro sprejete. Ker je takih mačk zaradi nekontroliranega razmnoževanja vedno več, skušamo v sodelovanju z občino ta problem čim bolje rešiti. Dogovor je tak, da ko nekdo opazi mačko brez lastnika, to sporoči na občino, nato pa pristojna oseba ukrepa in za mačko ustrezno poskrbi. Odlov se izvaja s pomočjo posebne kletke - živolovke, tako da je ves potek za mačko najmanj stresen. Nato se mačko odpelje k veterinarju, ki jo pregleda in jo nato sterilizira oz. kastrira. Vse ugotovitve o zdravstvenem stanju mačke, lokacija, na kateri se giblje, ter kdaj je bila ulovljena, se beležijo, tako da je vsaka mačka evidentirana. Ob sterilizaciji/kastraciji se mački (seveda še vedno v narkozi) odreže konico levega ušesa, tako da je razvidno, ali je prostoživeča mačka že sterilizirana/kastrirana. Po opravljenem posegu in potrebni oskrbi, ki jo določi veterinar, se mačko vrne nazaj na lokacijo, s katere je bila odvzeta. Tak odlov je potekal tudi pred nekaj dnevi, ko sva se gospe Andreji Lenassi, ki odlov prostoživečih mačk izvaja v naši občini že nekaj let, pridružili tudi mladi prostovoljki iz SŠ Srečka Kosovela Sežana. Andreja nama je najprej predstavila nekaj teorije (dogovor z občino, uradna dokumentacija in nekaj stvari o samem odlovu), nato pa smo šle kar k praksi. Odpravile smo se na lokacijo poleg blokov v Hrpeljah, kjer 54 je velika kolonija prostoživečih mačk, vendar gre zahvala gospe Andreji in njenemu uspešnemu sodelovanju z občino, da je tista kolonija že skoraj povsem »porihtana«. Še vedno pa se najde kakšna mačka, ki še ni bila sterilizirana/kastrirana, zato smo se ukvarjale z zvabljanjem mačke v živolovko. Problem je, da take mačke niso vajene ljudi in se jim zato nerade približajo, še posebej pa živolovki, če jo prvič vidijo. Tudi z vablji- vo hrano je mačko velikokrat težko spraviti v kletko, saj se okrog živolovke s hrano ponavadi drenja tudi veliko ostalih mačk, ki so na posegu že bile. Kljub vsem težavam smo mačko končno ujele in jo odpeljale na veterinarsko postajo v Hrpelje. Tam jo je veterinar pregledal in ugotovil, da je zdrava, nato pa jo je pripravil na poseg. Nama s sošolko je nato razložil še nekaj o pogostih mačjih boleznih, kot so za vsakega nekaj FIV (mačji aids), FeLV (mačja levkoza) in mikrosporija. Zadnja je pogosto nalezljiva tudi za človeka, zato je ob delu s prostoživečimi mačkami potrebno biti previden in si razkuževati roke. Midve s sošolko sva bili zelo zadovoljni, da sva videli, kako poteka odlov prostoživečih mačk, in sva pripravljeni tudi v naprej sodelovati v zvezi s problematiko prostoživečih mačk. Pa še nekaj besed o vzroku problema s »prostoživečkami«: Za problem prostoživečih mačk smo krivi ljudje sami, saj svojih lastniških mačk po- gosto ne steriliziramo/kastriramo zaradi neumnih in povsem nerealnih izgovorov, kot so: otroci morajo videti, kako to gre, to ni naravno, mačke morajo biti svobodne ... in še cel kup ostalih nesmislov. Zaradi tega je mačk vedno več in kmalu nam njihovo število zraste čez glavo, zato se mačke od ljudi oddaljijo in postanejo plašne, saj imajo premalo stikov z njimi. Nato se naselijo na kakšnih smetiščih, v skritih lopah, v zaraščenih dolinah. Tam se mačke seveda nenadzorovano množijo, poleg tega pa se s parjenjem in ugrizi med njimi prenaša veliko že prej omenjenih bolezni, ki mačke OBVESTILO UREDITEV NASLOVA STALNEGA PREBIVALIŠČA V VEČSTANOVANJSKIH STAVBAH Z VNOSOM PODATKA O ŠTEVILKI STANOVANJA Upravna enota SEŽANA obvešča, da se bo v postopkih zamenjave osebnih dokumentov, ki jih bodo posamezniki urejali pri Upravni enoti Sežana in Krajevnih uradih v Komnu, Divači in Hrpeljah, istočasno ugotavljal tudi podatek urejenosti naslova stalnega prebivališča posameznika z VPISOM ŠTEVILKE STANOVANJA (pravna podlaga je v Zakonu o prijavi prebivališča, Ur. list, RS, št. 59/2006-uradno prečiščeno besedilo in Ur. list, RS, št. 111/2007) Vse občane, ki stalno prebivajo v večstanovanjskih stavbah v zvezi s tem naprošamo, da pred prihodom na upravno enoto ali krajevni urad ta podatek preverijo. Če bo podatek o številki stanovanja predhodno urejen, se boste izognili nepotrebnim zapletom in čakalni vrsti. To obvestilo naj še posebej upoštevajo občani in občanke, ki so svoje stalno prebivališče v večstanovanjski stavbi prijavili pred10.7.2008, saj se ta podatek v register stalnega prebivališča do tega datuma ni vnašal. V začetku leta 2011 bo Statistični urad Republike Slovenije izvedel registrski popis prebivalstva, v katerem bo Register stalnega prebivalstva oz. Centralni register prebivalstva predstavljal enega izmed glavnih virov podatkov za izvedbo popisa, zato je izrednega pomena, da je naslov stalnega prebivališča posameznika do vpisa številke stanovanja urejen. zelo oslabijo. Take mačke živijo težko življenje, ki je polno nevarnosti (le koliko povoženih mačk srečamo ob cestah?) in strahu, saj jih ljudje velikokrat podijo stran od sebe ali jih celo zastrupljajo (kar je seveda zakonsko prepovedano in kaznivo), ob tem pa se ne zavedajo, da so za te težave krivi – oni. Zato je pomembno, da za svoje mačke odgovorno poskrbimo in jih steriliziramo/ kastriramo, da ne bodo plodile novih nezaželenih mladičev, ki končajo – kje že? Rebeka Nikolič Prijava mučenja živali Če opazite fizično mučenje, pretepanje in trpljenje živali (poškodovane, ranjene, neprimerno vzdrževane), ukrepajte takoj. Pokličite policijo in veterinarsko inšpekcijo in zahtevajte, da ukrepajo. Prijavo pa pošljite tudi vašemu lokalnemu društvu za zaščito živali. Tako društvo kot inšpekcija morata zagotoviti prijavljajočemu anonimnost, prijavo pa lahko podate tudi anonimno. Tu je naslov društva, ki je pristojno za Brkine: drustvo.mackon01@gmail.com, spletna stran: http://www.mackon. org, telefon: 040 220 153. Pripravila: Jana Dolgan, dipl. upr. org Vodja Odd. za UNZ UE Sežana. MALI OGLASI **** Prodamo orehova jedrca. Telefon: 031 479 735 **** Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: (05) 6800 150. Na spletni strani študentskih domov v Ljubljani www.stud-dom-lj.si sta objavljena razpisa za sprejem v študentske domove za 2010/11 in razpis za najem sob pri zasebnikih. Pozor na rok za oddajo vloge: prvi sprejem 10. 8. 2010 in podaljšanje bivanja 20. 8. 2010. 55 za vsakega nekaj VABILO SPV Občine Hrpelje - Kozina vabi k sodelovanju prostovoljce za pomoč pri urejanju cestnega prometa in varnosti v cestnem prometu. Vsi, ki jih zanima varnost v cestnem prometu in so pripravljeni ter sposobni pomagati pri delu prometne policije in občinskih redarjev, naj to spročijo na Občino Hrpelje - Kozina. VLJUDNO VABLJENI. Breda Filipovič SPV Občina Hrpelje - Kozina 30 vreč zamaškov so že odpeljali Občina Hrpelje - Kozina in Vrtec Hrpelje nadaljujeta dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov. Po zbiranju za Anžeta smo se pridružili vseslovenski akciji za 15-letno Mašo Topler iz Mežice. Maša ima tumor na malih možganih in kemoterapija jo je prikovala na invalidski voziček. Z mamo, ki okreva po operaciji na hrbtenici, živita v socialni stiski. Naš kontejner za zamaške še vedno stoji pred Tušem na Kozini, kamor pridno nosite zamaške. Že nekaj časa je novost, da smo na kontejner namestili ključavnico. Ključ je na voljo v »Nane baru«. Ukrep se je izkazal za uspešnega in je sedaj veliko manj smeti in več prostora za zamaške, ki jih pridno nosite. HVALA VSEM za to dobro voljo! Občinska uprava VABILO: sodelovanje in ogled 43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju Še vedno velja vabilo pridelovalcem, gostincem in vsem drugim ponudnikom k sodelovanju na sejmu v Celje. Skupaj s sosednjimi občinami bomo pripravili stojnico brkinskih in kraških dobrot. Sodelujete lahko na več načinov: - Sodelovanje z reklamnim materialom, zgibankami, vzorčnimi primerki za razstavo; v tem primeru je potrebno dostaviti material v sprejemno pisarno občine najkasneje do petka, 3. septembra. - Sodelovanje na promocijskem dnevu Krasa in Brkinov – v petek, 10. septembra, ko bomo skušali prikazati tipične značilnosti našega prostora (prikaz kamnoseštva, priprava tipičnih kulinaričnih dobrot in podobno), info: Ester Mihalič. - Sodelujete pa lahko tudi drugače, v tem primeru se za informacije obrnite na Obrtno-podjetniško zbornico Sežana, in sicer na Marijo Rogan (marija.rogan@ozs.si ali 05 / 7300 060). Za ogled promocijskega dneva Krasa in Brkinov bo 10. septembra 2010 organiziran brezplačen avtobusni prevoz do Celja. Odhod v jutranjih urah izpred občine. Obvezne prijave: 05 / 6800 150 ali e-pošta: ester.mihalic@hrpelje.si Ester Mihalič, občinska uprava Nagradna akcija: Vabimo vas, da tudi z nami delite posrečene posnetke poletja, jih opremite s komentarjem, imenom in priimkom ter naslovom avtorja in nam jih pošljete na naslov: glasilo@hrpelje.si ali Občina Hrpelje-Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, najkasneje do 15.9.! Izbrali bomo tri najbolj zanimive po mnenju uredniškega odbora in avtorje nagradili ter fotografije objavili v glasilu! Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor 56 za vsakega nekaj IN PREŠKO OPASILO 2010 V PETEK, 23. 7. 2010 V NEDELJO, 25. 7. 2010 - Ob 16h TURNIR V MALEM NOGOMETU (ekipe 4 + 1). Prijavnina znaša 30,00 € na ekipo, prijavite se lahko na 041 821 071 (Iris Pečar). Število ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Prva tri mesta bodo nagrajena. - sv. maša ob prazniku svetega Jakoba - ves čas bo na ogled razstava izdelkov otroških delavnic - predstavitev koledarja OD OPASILA DO OPASILA (2010– 2011) - Ob 20h vam bo preška dramska skupina uprizorila novo dramsko igro PREMIERNO na preškem odru - do jutranjih ur pa nas bo ogreval narodnozabavni ansambel Biseri - ˝Glasnost (ne)znanih˝. Na preškem odru bodo nastopile skupine: - PecheGlava - POMARANČA - Forgotten Eden V soboto, 24. 7. 2010, vas bomo prebudili s ˝kafetm in fruštkm˝. V dopoldanskih urah se bo odvijal TURNIR V ˝BTKANJU˝ - Ob 17h bo 5. KMEČKA DIRKA Z ˝BCS˝-kami (kosilnicami) – spretnostna vožnja z ovirami na ˝BCS-ki˝ (beri:˝bičieski˝). Tekmovali bomo vsi z eno˝BCS-ko˝, za katero bomo poskrbeli organizatorji. Dirkanje bo ocenjeno po času in spretnosti (ali je tekmovalec vse ovire uspešno premagal). Prijavnina znaša 15,00 €. Ob prijavnini prejme vsak tekmovalec štartno številko in pijačo. Najboljši ˝kosci˝ bodo bogato nagrajeni. Kontakt: 051 652 668, Matjaž Pečar Dirko bosta vodila Nine in Pepič z njunim neustavljivim humorjem, zato vsi vljudno vabljeni k sodelovanju in navijanju! - KOZJA RULETA - Zvečer ˝Glasnost (ne)znanih˝. Nastopali bodo: V PONEDELJEK, 26. 7. 2010 - ob 17 h KOLESARJANJE-lahka tura ( kontakt 031 361 014-Srečko Memon) - zvečer ples s skupino VIKEND Program opasila in ostale dejavnosti društva lahko najdete na www.presnica.si. Za vse tiste, ki se nameravate zadržati v Prešnici več dni, bo organizirano brezplačno kampiranje ˝POD SKUKUCM˝. Za vse lačne in žejne pa bo vse dni poskrbljeno. INFO: 041 821 071 (Iris) Vabljeni v Prešnico! KŠTD in KS Prešnica (Pridržujemo si pravico do spremembe programa.) - Prospect - REQUIEM - Metalsteel 57 za vsakega nekaj RODIŠKI DNEVI 2010 sobota, 17. julij PRVI GORSKI TEK IN GORSKI KOLESARSKI KRONOMETER OB SPOMINSKEM DNEVU Več informacij, vključno z natančnejšim opisom ter zemljevidom trase, dobite na internetni strani občine: http://www.hrpelje-kozina.si/. ≈ nedelja, 18. julij, ob 14.00 KOMEMORACIJA OB SPOMINSKEM DNEVU OBČINE HRPELJE - KOZINA PRI SPOMENIKU PADLIH V RODIKU ≈ četrtek, 22. julij, ob 20.30 NA BORJAČU TURISTIČNE KMETIJE PRI FRIŠČEVIH LITERARNI VEČER S PATRICIJO DODIČ PREDSTAVITEV PESNIŠKIH ZBIRK Večer bo vodila Maja Turkovič Večer bodo popestrili člani ansambla ROMANTIKA Toni Škrlj in Kristjan Dekleva ≈ sobota, 24. julij, ob 20.00 POD LUPO NA VASI ŠTREKLJEV VEČER PREDSTAVITEV NOVE PESNIŠKE ZBIRKE VAŠČANKE DORE BERNETIČ ≈ nedelja, 25. julij RODIŠKO OPASILO Vabljeni! TD in KS RODIK 58 za vsakega nekaj NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina Sobota, 17. julij., ob spominskem dnevu: prvi gorski tek in kolesarski kronometer. Ob 16.00 uri pričetek teka, ob 16.15 pričetek teka otroci, ob 18.00 kolesarji Nedelja, 18. julij, SPOMINSKI DAN Občine Hrpelje - Kozina – ob 14.00 komemoracija v Rodiku, ob 17.00 proslava na Artvižah. OPASILO V PREŠNICI Od 23. do 25. julija. Več na notranjih straneh glasila. OPASILO V RODIKU Od 22. do 25. julija. Več na notranjih straneh glasila. OPASILO V OCIZLI Sobota, 28. avgust – tradicionalni ex-tempore za otroke, turnir v balinanju in v škrabah. Predstava za otroke in komedija za odrasle. Prijazno vabljeni! Vstopnine ni! Nedelja, 29. avgust – sveta maša v cerkvi sv. Marije Magdalene v popoldanskih urah. Prijave in info: www.ocizla.si Razstavni prostor KD Hrpelje: Pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000, ki bo na ogled do srede septembra. Nane bar: razstava olj na platnu avtorja Zorana Tokovića. URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, torek, četrtek in sobota zaprto. Telefon: (05) 680 30 27 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44 ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00. Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00 sob: 7.30–13.00 ned, prazniki: 8.00–12.00 Policija: 113 Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 ( PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul ( PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 ( PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske ( PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@ gov.si, (05) 663 45 00 PLANINSKI POHODI: Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, vojko.dobrila@siol.net Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453) Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: obcina.hrpelje-kozina@ hrpelje.si Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 1400 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič Uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tjaša Škerjanc • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk: Tiskarna GLEM, Marezige, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00 sob: 9.00–12.00 ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00 tor: 7.30–14.00 sre: 10.00–19.00 čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 59 zadnja stran SPOMINSKI DAN OBČINE HRPELJE - KOZINA VABLJENI V NEDELJO, 18. 7. 2010, ob 14.00 uri v Rodik KOMEMORACIJA PRI SPOMENIKU PADLIH POZDRAVNE BESEDE: ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE KULTURNA SKUPINA IZ RODIKA Z GOSTI CERKVENI PEVSKI ZBOR RODIK MOŠKI PEVSKI ZBOR SLAVNIK BRKINSKA GODBA 2000 KVARTET POHODNIKOV ANKARAN–TRIGLAV SLAVNOSTNA GOVORNICA MINISTRICA LJUBICA JELUŠIČ ******* POHOD PO POTEH SPOMINA NA PADLE NA ARTVIŽE ******** ob 17.00 uri, Artviže KULTURNI PROGRAM PRI SPOMENIKU NOB POZDRAVNE BESEDE: ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE ZDRUŽENA PEVSKA ZBORA SLAVNIK IN LOPAR BRKINSKA GODBA 2000 EVA SLUGA, PEVKA IRENA ŠKAMPERLE, PEVKA RAFKO VONČINA, IGRALEC ALDA ČEHOVIN, RECITATORKA BOJAN PODGORŠEK, REŽISER IGOR ROJC, POVEZOVALEC SLAVNOSTNI GOVORNIK MINISTER DR. PATRICK VLAČIČ Občina Hrpelje – Kozina KS Artviže in Rodik TD Rodik Združenje borcev za vrednote NOB Sežana Občinski odbor borcev za vrednote NOB Hrpelje – Kozina 60
© Copyright 2024