med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina
OBČINA HRPELJE - KOZINA Foto: Ester Mihalič številka 7 letnik XIII - 2010 September aktualno Prijazno pozdravljeni v jesen. iz vsebine LOKALNE VOLITVE 2010 ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE POGOVOR OB ZAKLJUČKU ŠTIRILETNEGA MANDATA RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK NOVA PODOBA OKOLICE ZDRAVSTVENE POSTAJE HRPELJE ŠOLARJE V TELOVADNICI PRIČAKALE POVSEM OBNOVLJENE SANITARIJE CESTA BRINŠČICATABOR IZGRADNJA POKRITEGA BALINIŠČA V HRPELJAH DOM KRAJANOV RODIK CENTER ZA STAREJŠE OBČANE “BORI” HRPELJE KOZINA SLAVNOSTNI PODPIS LISTINE O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU SPOROV SPOMINSKI DAN RODIK ARTVIŽE SPOMINI OB 30. LETNICI NAPADOV NA ŽELEZNIŠKO PROGO PRI RODIKU KRAŠKOBRKINSKA PRAVLJICA POVERJENIKI ZA CIVILNO ZAŠČITO JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PROJEKTNIH PREDLOGOV ZA IZVAJANJE RAZVOJNEGA PROGRAMA PODEŽELJA DOSEDANJI REZULTATI PROGRAMA LEADER V OBČINI HRPELJEKOZINA OBVESTILO POVZROČITELJEM ODPADKOV! ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE! VRHPOLJADA 2010 GRADIŠKO OPASILO 2010 SREČANJE GRADIŠČ 2010 SKRB ZA OKOLJE KS HRPELJE UREJA SLOPE HRPELJE SI BOGATI VSAKDANJIK OTROŠKO IGRIŠČE V HRPELJAH CERKEV V OCIZLI KRASI NOV KRIŽEV POT PREŠKO OPASILO 2010 KLWNJA OPASILO V JAVORJU RODIŠKI DNEVI 2010 NOVA PESNIŠKA ZBIRKA MURVA RODIČANKE DORE BERNETIČ NEKDO JE VPRAŠAL, KAJ JE POBOŽ ČENTUR ZAHVALA TEJA LJUBIČ DRŽAVNA PRVAKINJA V DIATONIČNI HARMONIKI DUTOVLJE: DRUŠTVO KMETIC NA 40. PRAZNIKU TERANA IN PRŠUTA V DUTOVLJAH 2010 WWW.HRPELJEKOZINA.SI TURISTIČNA KMETIJA PRI CEPČOVIH TURISTIČNA KMETIJA PRI LINČU V RODIKU TURISTIČNA KMETIJA PRI DAMJANU V Ž2 V OBROVU UREDILI TUDI SOBE IZLET NA MALO PLANINO GORNJA RADGONA: DRUŠTVI PROIZVAJALCEV KRAŠKEGA BRINJEVCA IN BRKINSKEGA SLIVOVCA NA SEJMU AGRA 2010 RAZSTAVA SVOBODNE UMETNOSTI MIHE TOMAŽIČA TATJANA MIHALIČ RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI KOZINA DRUŠTVO VEZI LETOVALO V FIESI ROSE SEŽANSKEGA VINAKRASA NAJBOLŠI MED ROSEJI STAREJŠI SE RADI DRUŽIJO TE ZANIMA MOJA DRUŽBA? PRILOŽNOSTI ZA DRUŠTVA OBČINE HRPELJE KOZINA NOVA STARINARNICA V IZOLI: INSULA ANTIQUA MARKET KRUHEK V RODIKU ZANIMIV OBISK V VRHPOLJAH DRUŠTVO VEZI LETOVALO V FIESI KRVODAJALSKA AKCIJA DOBRO OBISKANA PO POTEH ŠTIRIH BITK TROJKE BK JADRAN HRPELJE KOZINA ŽANJEJO USPEHE PO SLOVENIJI TURNIR NA MISLIČAH GLASBENI POHODNIKI VETERANI NA SREČANJU KGZ V KOMNU UMBERTINIJEVA JAMA NK JADRAN MLAJŠE SELEKCIJE VABILO V ŠOLO NOGOMETA NK JADRAN STAREJŠI DEČKI RD JADRANA NA TURNIRJU V BANJA LUKI RD JADRAN Z NOVO SPLETNO STRANJO: WWW.RDJADRAN.SI POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! LEONIDA MRŠNIK IN IGOR KOCJANČIČ TJAŠA ŠKERJANC IN SIMON CEGLAR MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA TABOR ZA MLADE PLANINCE LETOS V ZAVRŠNICI NA GORENJSKEM ŽUPNIJSKA KRONIKA BREZOVICE ZGODOVINA V SLIKI IN BESEDI WWW.HRPELJEKOZINA.SI KDO JE KAIROS? POTUJOČA KNJIŽNICA INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JULIJU IN AVGUSTU 2010 POŽAR V HOTIČNI STARA FOTOGRAFIJA NAPOVED PRIREDITEV DO KONCA LETA 2010 ZAKLJUČEK AKCIJE IN PODELITEV NAGRAD MALI OGLASI RAZSTAVA DOBRE STVARI SO TRI NAGRADNA AKCIJA NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ V JESENSKI TIHI ČAS PRILETI BRINJEVKA NA KRAS … SREDOZEMSKI ZELIŠČNI VRT V SLOVENSKI ISTRI 2 2 3 3 6 6 6 6 7 7 7 8 8 8 9 10 10 10 11 11 11 12 12 13 13 14 14 15 15 16 16 16 16 17 18 18 19 19 20 21 21 22 22 22 22 23 24 25 26 26 26 27 27 27 28 28 28 28 29 29 30 30 31 31 32 32 32 33 33 33 34 34 34 34 34 35 36 36 36 36 37 37 37 38 38 38 42 42 43 44 44 45 45 45 46 46 47 47 49 Na dan, ko pišem ta uvodnik, je sicer še ni na koledarju, mene pa vseeno zebe. Upam, da ste nekako preživeli to burno poletje. Kolikor opažam, ni več klišeja: teden dni na morju. Preživljanje dopusta je postalo bolj relativno. Hrvaška ni več edini cilj, oddaljene države so postale bližje in dostopnejše, toplice v Sloveniji privlačne, kot še nikoli prej, Bohinj in Kranjska Gora pa sta itak zakon. Še pri nas, v Brkinih, najdeš turiste. Bolj ali manj opremljene s pohodniškimi čevlji ali kolesom. Ne glede na to, ali ste si vzeli čas za pravi dopust – v smislu počitka – ali ne, je poletje mimo. Vsaj za tiste, ki štejemo, da se zaključi s 1. septembrom, s pričetkom šolskega leta. Pregled člankov odkriva, da sta bila zadnja dva meseca pestra in dejavna tudi v naših krajih. Veliko ljudi jamra, kako hitro gre čas mimo in kako ga vedno primanjkuje, in vendar, kako lahko ti isti ljudje še vedno najdejo dovolj volje in časa, da organizirajo prireditve?! Mar ni to vse pohvale vredno? Želja po druženju je. To boste videli tudi na zadnjih straneh, kjer napovedujemo dogodke v prihodnjem mesecu. Predstavljamo vam nekaj odprtih projektov občine in tudi županu smo namenili nekaj prostora v glasilu, saj zaključuje štiri leta županovanja naši občini. Komisija za akcijo »Moja občina – lepa in urejena« si je v avgustu ogledala urejene kotičke naše občine (tistih, ki so se prijavili, in tistih, za katere smo dobili namig) in ugotovila, da je pri nas veliko pridnih in ustvarjalnih ljudi. Želim vam, da bi tudi letošnjo jesen imeli priložnost pobirati sadove svojega dela. Ester Mihalič, urednica LOKALNE VOLITVE 2010 10. oktobra 2010 bodo potekale volitve za župane in člane občinskih svetov. Kandidate in stranke bomo predstavili tudi v občinskem glasilu v naslednji številki, ki bo izšla 5. oktobra 2010. Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) Občina Hrpelje - Kozina objavlja PRAVILA za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov organizatorjem volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta in župana Občine Hrpelje - Kozina, za objavo v Občinskem glasilu Občine Hrpelje - Kozina 1. Občina Hrpelje - Kozina omogoča vsem organizatorjem volilne kampanje objavo v Občinskem glasilu, in sicer ima vsak kandidat, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov oziroma politične stranke ali drugi organizatorji volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji volilne kampanje) na razpolago brezplačno predstavitev kandidatov za župana v obsegu največ 4200 znakov skupaj s presledki, za predstavitev političnih strank pa največ 2000 znakov, pisava Times New Roman, velikost črk 12. Predstavitev lahko vključuje fotografijo kandidata za župana in znak politične stranke. Velikost digitalne fotografije naj bo najmanj 1024 x 768 slikovnih pik. Predstavitev naj bo v zaprti kuverti, in sicer v digitalni obliki na USB ključu ali na zgoščenki ter na papirju. 2. Organizatorji volilne kampanje naj svoje predstavitve prinesejo v obliki, navedeni v 1. členu, v SREDO, 22. SEPTEMBRA 2010, ob 16.00 uri v sprejemno pisarno občine, ko bo tudi odpiranje predstavitev in bo vsak prejel tudi kopijo ostalih predstavitev. Predstavitve v glasilu bodo objavljene v enakem vrstnem redu, kot bodo na žrebu določena plakatna mesta. Številka: 041-2/2010 Hrpelje, 13. 8. 2010 UREDNIŠKI ODBOR Občinskega glasila Občine Hrpelje - Kozina PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Predstavitev bo kot doslej oblikovana tako, da bo kandidatom za župana namenjena ena cela stran glasila, politični stranki pa en stolpec (ena stran glasila je razdeljena na tri stolpce). Tudi če bo besedilni del vseboval veliko alinej ali podobnih razčlenitev, bo celotna predstavitev skrčena na eno stran glasila oz. en stolpec. aktualno ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE POGOVOR OB ZAKLJUČKU ŠTIRILETNEGA MANDATA Štiri leta županovanja Zvonka Benčiča Midreta se zaključujejo. Nekaj tednov pred volitvami se oziramo na prehojeno pot in uresničene cilje, ki si jih je zadal pred štirimi leti. 1. Štiri leta so lahko kratka, lahko dolga. Kako ste jih doživljali vi? S katerimi »lastnostmi« bi jih lahko označili? Predvsem bi lahko dejal, da so bila to štiri zelo intenzivna leta v spoznavanju sodelavcev, krajevnih voditeljev in svetnikov. Spoznavanje krajanov naše občine ob različnih priložnostih, bodisi ob izvajanju projektov bodisi ob praznovanju ob zaključku le-teh. Posamezne vasi so pri nas zelo dejavne. Izkušnje, ki sem jih doživel, so prijetne in spodbudne za odločitev in razmišljanje za še en županski mandat. 2. V prvem letu županovanja ste bili zaposleni kot republiški inšpektor za promet, nato pa ste se upokojili. Kako so vam bogate izkušnje iz dolgoletnega dela v državni upravi pomagale pri županovanju? Ste v svojem delu lahko uresničevali svoje želje in motive za opravljanje funkcije župana? Že ob kandidaturi sem napovedal, da bom funkcijo župana opravljal nepoklicno. Po šestih mesecih županovanja sem tudi izpolnil vse pogoje za upokojitev in se posvetil nepoklicnemu županovanju. Moji odločitvi za kandidaturo so botrovale tudi 30-letne bogate izkušnje dela v državni upravi. Osebno sem spoznal ljudi na ministrstvih in raznih institucijah, ki so mi pomagali, da sem uresničil napovedane projekte v naši občini. Prepričan sem, da so pošteno minulo delo in osebna poznanstva z ljudmi, s katerimi sem sodeloval, pogoj za uspešno delo vsakega župana. Uspehi iztekajočega se mandata, ki sem jih dosegel skupaj z občinsko upravo, svetniki, krajevnimi skupnostmi in vsemi dobromislečimi krajani, to tudi dokazujejo. 3. V letih vašega mandata 2006–2010 smo bili priča kar precejšnjim razvojnim spremembam. To je bil tudi eden vaših ciljev v predstavitvi pred štirimi leti v občinskem glasilu. Katere projekte bi označili kot najpomembnejše? Težko bi se odločil, katera investicija je pomembnejša od druge, saj vsaka na svoj način dviga kakovost življenja v naši občini. Zelo sem ponosen, da mi je uspelo ohraniti zaupanje med ljudmi, da sem mož, ki drži dane obljube. Pri tem mislim predvsem na tiste, ki sem si jih zadal v svojem volilnem programu. Sicer pa menim, da smo na splošno lahko zelo zadovoljni. Ob začetku mojega mandata je znesek prihodkov v našem proračunu znašal 4.660.807 EUR, Na spominskem dnevu 2008 Otvoritev otroškega igrišča na Kozini medtem ko smo v zaključni račun lani zapisali znesek prihodkov 10.069.344 EUR. Vprašali ste me za pomembnejše projekte. Kot sem že rekel, težko se je odločiti, kaj je pomembnejše … Lahko rečem, da mi je pri srcu izpolnitev obljube, da bomo obeležili 100-letnico PGD Materija v novem, sodobnem gasilskem domu. Z veliko pomočjo naših gasilcev PGD Materija in njihovih družin nam je to tudi uspelo. Leta 2008 smo bili tako priča največjemu slavju gasilstva zadnjih sto let z novim gasilskim domom. S tem objektom in opremo ter vozili smo poskrbeli za požarno varnost naše izjemno razvejane občine, kjer je obstoj prostovoljnega gasilskega društva še kako pomemben. Nadalje sem želel nadaljevati začete investicije pokojnega župana Alberta Pečarja na področju vodooksrbe, da bi vse naše vasi dobile zdravo pitno vodo. Po Golcu, Zagradu in Brdu je zdrava voda pritekla tudi v zadnjo vas Poljane. Vzporedno z izgradnjo visokonapetostnega omrežja se je tudi že položilo cevi za vodovod med Artvižami in Ostrovico. Delno sta bili obnovljeni razdelilni omrežji v vasi Tublje in Rožice. Trenutno smo sredi obnove razdelilnega omrežja v Ocizli in Javorju, za projekt pa smo že pridobili evropska sredstva. Planira se povezava javnega vodovoda do Beke, priključitev Brezovice, Gradišice, Artviž in Ostrovice na omrežje javnega vodovoda. Kaj to pomeni za generacije ljudi, ki so preživeli ob pomanjkanju vode, lahko povedo samo tisti, ki so to doživeli. In ravno iz spoštovanja do naravnih vodnih virov, ki so naše ljudi preživljali toliko časa, smo tudi tem posvetili nemalo pozornosti in povsem obnovili vodnjake, izvirke in lavatoje v Hrpeljah, Ocizli, Petrinjah, na Baču, načrtujemo pa še v Poljanah in drugod. Za razvoj občine je ključnega pomena tudi komunalna infrastruktura. Uspeli smo zgraditi kanalizacijo in obenem obnoviti staro vodno omrežje v celotnih Hrpeljah. Pred nekaj meseci smo s prebivalci na spodnjem delu Kozine svečano proslavili prevzem del ob zaključku izgradnje kanalizacije Kozina – jug, kjer smo tudi obnovili ulice, javno razsvetljavo in zgradili prepotreben pločnik. Izgradnja kanalizacije pa se nadaljuje, tako smo pridobili že gradbeno dovoljenje za začetek gradnje kanalizacije Kozina –sever. Zame, in verjamem, da še za marsikoga, pa je prav gotovo posebnega pomena izgradnja sodobnega centra starejših občanov. Vesel sem, da se stvari odvijajo pospešeno, tako smo že pridobili najpo- 3 aktualno membnejši dokument – gradbeno dovoljenje. Pred nami je še tisti težji del: iskanje finančnih sredstev. 4. Kako bi ocenili delo na perečem področju odpadkov? Če imamo v mislih skupno regijsko odlagališče odpadkov, potem na tem področju nismo naredili praktično nič. Za področje reševanja odpadkov se je leta 2002 formiral konzorcij osmih občin, imenovan GOJUP (Gospodarjenje z odpadki Južne Primorske), katerega glavna naloga je bila poiskati lokacijo regijskega odlagališča, kar pa nam, županom osmih primorskih občin, doslej še ni uspelo. Zadnja možnost se kaže v Občini Ilirska Bistrica. Upam, da bo župan uspel prepričati občinski svet in krajane. Če ne bo uspel, regijskega odlagališča odpadkov ne bo. Posledica tega bodo visoki stroški odvažanja in predelave na druge oddaljene deponije, ki jih bomo morale občine plačevati. Če pa gledamo zgolj na občinski ravni, smo veliko naredili na področju ločevanja odpadkov, saj ima skoraj vsaka vas v občini svoj ekološki otok, dokaj uspešno se tudi rešujejo problemi z lokacijami teh otokov in tranzicijskim prometom, katerih posledica je ravno odlaganje odpadkov v naših krajih. Občina podpira čistilne akcije društev in vasi tudi prek razpisov, pristopili pa smo tudi k splošni vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Občina je tudi dala pobudo za zbirni center za odpadke, ki je dežuren trikrat tedensko, tako da vsakdo, ki se le malo organizira, nima več razloga, da odvrže odpadek kar v naravo. Tukaj bi lahko še omenil pristop k vzpostavitvi Medobčinske inšpekcijske in redarske službe. Otvoritev vodovoda v Poljanah 5. Statistika prikazuje, da se povprečna starost prebivalcev v naši občini dviga hitreje kot v celotni Sloveniji, v času krize pa področje sociale zahteva vedno večjo podporo. Ali menite, da je naša občina socialna občina? Da, vsekakor. Ne bom rekel, da nimamo pri tem določenih problemov, na primer z neprofitnimi stanovanji, za katera je veliko povpraševanj, smo pa veliko naredili za mlade družine, katerim smo olajšali plačilo varstva v vrtcu, in za starejše. Občina subvencionira vsem staršem en plačilni razred, kar je okrog 50 evrov mesečno na otroka, poleg tega mladim družinam, ki rešujejo stanovanjski problem, subvencioniramo še en plačilni razred, družine s tremi otroci pa so takoj uvrščene v prvi in s tem najnižji plačilni razred, kar predstavlja 10 % ekonomske cene. Občina tudi plačuje visoko najemnino, da imamo vrtec tudi v Materiji, ves čas investiramo v vrtec v Hrpeljah in ga posodabljamo. Nadalje upravičencem storitve pomoč na domu regresiramo 60 % cene plačila, kar je za 10 % več, kot smo zakonsko zavezani. Poleg tega subvencioniramo še dva nadstandardna programa, ki ga izvajata Center za socialno delo, to sta pomoč duševno bolnim in nji- 4 Pričetek gradnje Kanalizacije Jug na Kozini hovim svojcem ter pomoč starostnikom. Z občinskim svetom smo tudi sklenili, da občina doplačuje domsko oskrbo tudi tistim, ki so nastanjeni v domovih izven mreže javnih služb, ki je določena z zakonodajo. Po zakonu je občina dolžna doplačevati oskrbne stroške le znotraj mreže. S pomočjo donatorjev smo zgradili dvigalo za invalidnega otroka. Naša uprava je organizirala postopek pridobitve novih prostorov za Center za usposabljanje Elvire Vatovec v Divači. Pristopili smo tudi k programu cepljenja otrok HPV in nenazadnje občinski svet brezkompromisno podpira nadstandard, ki pa dejansko ni nadstandard, ampak nuja za naše razvejano področje, namreč govorim o dežurnem zdravniku na Zdravstveni postaji Hrpelje. 6. Da ne ostajamo samo pri investicijah, kaj pa skrb za kakovost življenja? Menim, da občina stoji ob strani prizadevanjem društev in vasi po medsebojnem povezovanju in pri najrazličnejših dejavnostih. Na občini imamo več razpisov, tako za turistične, kulturne in športne prireditve ter druge, že tretje leto imamo tudi razpis za ohranjanje narodne zavesti in tradicij ter razpis za šolske in obšolske dejavnosti. Uprava je vedno na voljo za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, pri tem ima pomembno vlogo tudi naše občinsko glasilo, ki izhaja mesečno. Sprejeli smo strategijo financiranja Rdečega križa, Društva prijateljev mladine in Društva za duševno zdravje, Društva za pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim PO-MOČ ter Društvo za kreativno preživljanje prostega časa Vezi. Lahko tudi rečem, Otvoritev igrišča z umetno travo v Hrpeljah aktualno da imamo več kot samo posluh za našo edino osnovno šolo, ki ji omogočamo izvajanje dodatnih programov, subvencioniramo cene prevozov šol v naravi ter za kakovostnejše vzgojno-izobraževalno delo financiramo tri dodatne strokovne delavce. Letos so osnovnošolce in športnike ter vse druge uporabnike športne dvorane pričakale povsem prenovljene garderobe in sanitarije, ki so bile že hudo načete, ter nova učilnica za kemijo. V teh letih smo tudi uredili druga igrišča, med njimi tudi otroško na Kozini, v Materiji, Obrovu in Hrpeljah, malonogometno igrišče z umetno travo v Hrpeljah ter športno igrišče v Markovščini. Velik podvig, ki je sedaj v teku, ampak verjamem, da bo tudi zelo lepo sprejet, je dvorana za balinanje – ki pa bo več kot samo to. Godba je dobila nove prostore, ureja se turistično informativni center, ki bo povezal turistično ponudbo naših krajev in še obogatil v zadnjih letih začete akcije »Moja občina – lepa in urejena«. In še marsikaj bi lahko našteval. Zanimivo se mi zdi, kako so v teh časih zopet pomembni tečaji za motorno žago in traktor, ki so bili izredno dobro obiskani tudi iz okoliških krajev. 7. In nenazadnje še vprašanje, ki se dotika sodelovanja z upravo, s krajevnimi skupnostmi in občinskim svetom. Ste zadovoljni s sodelovanjem s predsedniki KS in svetom ter upravo? Brez profesionalnega dela naše majhne občinske uprave ne bi uspeli realizirati vseh obljub, danih pred pričetkom tega mandata. Še posebno sem vesel veliko pohval, ki jih pošiljajo krajani o delu občinske uprave. Tudi upravičene kritike na račun občinske uprave in župana sprejemamo kot pomoč, da še izboljšamo svoje delo. Glede krajevnih skupnosti pa bi lahko dejal, da so tako delovanje krajevne skupnosti kot tudi načrti in projekti v vaseh v veliki meri odvisni od vodstva in posluha samih krajanov. Redno smo se tudi srečevali na sestankih predsednikov svetov KS, kjer smo se skupaj dogovorili o načinu in obliki sodelovanja. Mislim, da lahko ocenimo, da so rezultati skupnega dela krajevnih skupnosti in občine vidni in izjemni. V Klancu smo pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo vaškega doma, popravili smo vaški dom na Artvižah, v Brezovici, na Mršah, prenovljen je bil zadružni dom v Slivju, ki ima z novo fasado čisto drugačno podobo, obnovili smo vaški prostor v Ritomečah, novo streho ima vaški dom na Tatrah in v Ocizli … Na novo smo asfaltirali ceste Tublje–Brezovica, Brezovo Brdo–Rjavče, Brinščica– Tabor in smo sedaj pred asfaltiranjem ceste Orehek–Kovčice. Poti in cest, ki smo jih uredili v zadnjih letih, je še več – naj samo še spomnim na velik projekt, ko smo v sodelovanju z Direkcijo za ceste RS povsem obnovili odcep z državne ceste za Hotično. V Brezovici smo nedolgo tega predali namenu novo mrliško vežico. V Prešnici smo sanirali igrišče. V Petrinjah je bilo povsem obnovljeno vaško korito ter urejena avtobusna postajališča in podporni zidovi. Na Beki in v Otvoritev obnovljenega vodnjaka v Hrpeljah Klancu smo uredili nekaj vaških poti, v Klancu se je uredilo tudi strugo potoka in okolico slapa pod mostom. V Vrhpoljah se je uredilo plesišče in balinišče ter delno obnovilo vaški dom, veliko delo je bila tudi ureditev struge potoka ter čiščenje ledenice. V Mihelah se je uredil velik podporni zid ob poti proti stari železniški progi, ki vasi daje novo podobo. Veliko bi lahko naštevali tudi v Hrpeljah in na Kozini, pa sva nekaj že omenila. Veseli me, da smo uredili Slavniško cesto v Hrpeljah, ki je sedaj varnejša. V Rodiku se je na novo asfaltiralo cesto v samem vaškem jedru in po vasi ter uredilo meteorno odvodnjavanje, ki je sedaj urejeno tudi na polju. Rodičani bodo veseli, da je že pripravljen projekt za povsem nov vaški dom. Speljani so bili tudi že vsi postopki, vezani na lastništvo parcel, potrebnih za izgradnjo športno-rekreacijskega centra nad Rodikom. V Povžanah smo uredili odvodnjavanje in podporne zidove. V Markovščini bodo veseli pločnika, ki je ravno v prvi fazi izgradnje. Hotična je tudi dobila nov vodovod in cesto. Nov videz je dobilo tudi Gradišče, in to ravno takrat, ko so Gradiščani gostili vsa slovenska Gradišča. Obnovili smo del vodovodnega omrežja in preplastili vas ter uredili slavno fontano, edino v naši občini. Veliko se je naredilo, veliko je še načrtov. 8. Ob koncu pogovora, kjer sva se dotikala predvsem minulih let, pa je na mestu še vprašanje o prihodnjih ciljih občine? Odprtih je še nekaj projektov, ki me »žulijo«. Med njimi je na primer tudi prostorski akt, ki se sprejema prepočasi. 9. Pred nami so torej volitve za župana v naslednjem mandatnem obdobju, zato sledi še logično vprašanje: ali boste oktobra ponovno kandidirali? Glede na to, da vidim delo, ki bi ga bilo še treba postoriti ali pa je že v teku, mislim, da je odgovor že na dlani. Ester Mihalič KS Hrpelje popravlja svojo navedbo v Biltenu KS, številka 2. Pravilno se glasi: KS Hrpelje se zahvaljuje ge. Boži Velikonja za lektoriranje. Obenem se ge. Metlika in krajanom KS Hrpelje opravičujemo zaradi tiskarskega škrata. KS Hrpelje Na Češpovih dnevih v Slivju 5 aktualno RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK Razpis za subvencioniranje sadnih sadik zaradi škode po žledu v Brkinih januarja letos je še vedno odprt, saj sredstva še niso bila izčrpana. Vlogo za prijavo na razpis lahko dobite po elektronski pošti, v sprejemni pisarni občine ali na internetni strani občine. Vlogi priložite račun o opravljenem nakupu, iz katerega mora biti razvidno, da je vlagatelj tudi kupec, sorta sadik in da je račun plačan. Subvencionira se samo naslednje sorte sliv: Domača češplja, Čačanska najbolja in Čačanska lepotica; jablan: Dolenjska voščenka, Gorenjska voščenka, Goriška sevka, Lonjon, Majda, Priolov delišes, Bobovec, Boskopski kosmač, Beličnik, Carjevič, Gra- fenštanjc, Kanadka, Krivopecelj, Londonski peping, Štajerski mošancelj, Ovčji nos, Pisani kardinal ali Zlata parmena, hrušk: Tepka, Rjavka, Pohorska moštnica ali Vinska moštnica ter češenj: Vipavka in druge srednje zgodnje in pozne sorte. Subvencionira se do največ 20 sadik (vseh vrst sadnega drevja skupno) na gospodinjstvo, do cene na sadiko: 7 EUR (skupaj z DDV). Do sredstev so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v krajih: Artviže, Brezovo Brdo, Kovčice, Mrše, Orehek, Tatre in Ostrovica oziroma fizične osebe, ki so lastniki/solastniki/najemniki kmetijskih zemljišč v katastrskih občinah Artviže, Tatre, Kovčice in del katastrskih občin Hotična in Brezovica. Do sedaj so bila izčrpana sredstva v višini 1.373,54 EUR (oziroma nakup 279 sadik). Na razpolago je še 8.626,46 EUR. Naprošamo vas, da se za kakršnakoli vprašanja v zvezi z razpisom obrnete na občinsko upravo, Ester Mihalič, 05 / 6800 150 ali ester.mihalic@hrpelje.si. Ester Mihalič, občinska uprava NOVA PODOBA OKOLICE ZDRAVSTVENE POSTAJE HRPELJE V okolici hrpeljske zdravstvene postaje so bile prenovljene dostopne poti in zgrajena dodatna parkirišča. Za lažji in varnejši dostop intervencijskega vozila je bila urejena intervencijska pot od glavne ceste do vrat ambulante in prometna ureditev. Z odcepa z glavne ceste proti ambulanti je še vedno enosmerna pot, iz Slavniške ulice pa je sedaj dvosmerni promet. Pridobljenih je bilo deset novih parkirišč. Projekt je financirala Občina Hrpelje - Kozina, njegova vrednost je okrog 20.000 EUR, dela pa je izvedlo podjetje CPK d.d. Občinska uprava ŠOLARJE V TELOVADNICI PRIČAKALE POVSEM OBNOVLJENE SANITARIJE Poletni čas, ko tudi športna dvorana v Hrpeljah malo zadiha, je Občina Hrpelje - Kozina izkoristila za popolno obnovo sanitarij. Te so bile povsem dotrajane in tudi sanitarna inšpekcija je na zadnjem pregledu izdala negativno mnenje. Dolgoletna vsakdanja uporaba tako za pouk kot za treninge deklet in fantov in športne aktivnosti rekreativcev ter tudi vlaga so naredili svoje. Škoda se je kazala povsod. Občina se je odločila za celotno obnovo. Dela so bila zaključena tik pred pričetkom šolskega pouka, tako so učence in druge uporabnike pričakali povsem novi prostori. Občinska uprava 6 aktualno CESTA BRINŠČICA–TABOR Na pobudo KS Brezovica in KS Materija se je izpolnila dolgoletna želja krajanov, da bi povezovalno cesto med Brinščico (pri kapelici pred Brezovico) in Tabrom (cerkev na Tabru) asfaltirali. Dela je izvajalo podjetje CPK d.d. Občina je pridobila evropska sredstva za izvedbo del v višini 65.000 EUR, kar pomeni 100-odstotno financiranje. Dela so bila zaključena v začetku septembra. Občinska uprava IZGRADNJA POKRITEGA BALINIŠČA V HRPELJAH Na obstoječi lokaciji na parceli št. 230, k. o. Hrpelje, je trenutno zunanje balinišče. Na tem mestu je predvideno novo pokrito balinišče s štirimi stezami in s spremljajočimi prostori. Objekt bo postavljen ob šolskem igrišču in zahodno od osnovne šole. Glavna namembnost objekta je športna dejavnost balinanja. Kot spremljajoča dejavnost pa je predvidena gostinska dejavnost z manjšim lokalom. Energetsko je objekt zasnovan varčno in je izoliran po celotnem obodu. Objekt se prilagaja terenu in ga povezuje ter se neopazno umešča studio NARIS STUDIO ZA ARHITEKTURO IN URBANIZEM d.o.o. studio NARIS v prostor. Združuje uporabo zgornjega igrišča z možnostjo prireditve in uporabe zgornjega lokala. Zgornji plato je povezan prek stopnišča v spodnji plato balinišča s štirimi stezami. Pod lokalom so sanitarije in garderobe za igralce in obiskovalce, sodniška pisarna in servisni prostori. Obiskovalci imajo predvidene tribune ob vzdolžni stranici balinarske proge, na drugi strani pa je predviden prostor za sodnike. Pred baliniščem je predvideno zunanje parkirišče za 19 osebnih avtomobilov. Studio Naris STUDIO ZA ARHITEKTURO IN URBANIZEM d.o.o. DOM KRAJANOV RODIK Na mestu obstoječega doma bo zgrajen nov sodobni dom, ki bo služil vsem potrebam krajanov. Polivalentna ureditev etaž bo nudila različne možnosti uporabe prostorov. Klet, ki je dostopna z dvorišča, je namenjena večnamenski dvorani za srečanja krajanov ob različnih priložnostih. V pritličju bo oblikovan muzej, kjer bo predstavljena kulturno-zgodovinska dediščina Rodika, ki bo s turistično informativnim centrom (TIC) nova pridobitev kraja. Svoje prostore bodo dobili tudi krajevna skupnost, društva, mladinski klub in priložnostne »delavnice«. Objekt bo sodobno oblikovan, z elementi kraške arhitekture (kamnite obloge, jrte ...), sama gradnja in njeno vzdrževanje pa je zasnovana kot toplotno stabilen objekt. 7 aktualno CENTER ZA STAREJŠE OBČANE “BORI” HRPELJE - KOZINA Novi center za starejše občane “Bori” Hrpelje - Kozina bo lociran ob cesti Kozina–Rodik na območju stare vojašnice, v idiličnem okolju – borovem gozdiču. Center, ki bo zagotovil institucionalno varstvo 140 občanom, bo po vzoru najsodobnejših domov v svetu (IV. Generacija) omogočil – poleg osnovnega poslanstva nege in oskrbe – življenje običajnega vsakdanjika v neposredni bližini svojcev in v domačem okolju. Sodobni koncept, ki je vodilo projekta, sloni na manjših bivalnih enotah – gospodinjskih skupnostih, ki poleg nege in oskrbe dajejo občutek “varnosti” in prijaznosti bivanja kot v družini. Glede na različne potrebe stanovalcev bodo v istem sistemu bivalne skupine organizirane za skupine vitalnih – aktivnih oskrbovancev, za skupine z zahtevnejšo nego, za skupine z najzahtevnejšo nego in posthospitalno oskrbo in za skupine z različno stopnjo demence. Med skupinami, ki bodo nizane v dveh traktih, bo centralno locirano medgeneracijsko središče, kjer bo z raznimi družabni- mi in socialnimi programi poskrbljeno za stike z okoljem za aktivnejše, dinamičnejše in družabnejše – skratka kakovostno življenje starostnikov. Za starostnike, ki so sposobni samostojnega življenja, pa bodo v ločenem vendar povezanem objektu umeščene eno in dvoposteljne nadstandardne sobe. V tem objektu je predviden še dnevni center za čuvanje varovancev, ki sicer živijo pri svojcih, ki so v dnevnem času odsotni. Za duhovno oskrbo bo predvidena kapela. Za zdravstveno oskrbo bo urejen medicinski center s fizioterapijo. Kuhinja z restavracijo, dostava hrane na dom, pediker, frizer in mini market pa bodo na voljo tudi zunanjim. Zunanja ureditev bo oblikovana s parkovnimi površinami med objekti z obstoječimi borovci, kamnitimi škarpami, dovoznimi potmi in parkirnimi prostori. Vse višinske razlike bodo premoščene s klančinami, prirejenimi za invalidske vozičke. Center bo zgrajen kot energetsko učinkovit in bo s tem zmanjšal stroške obratovanja. AD studio SLAVNOSTNI PODPIS LISTINE O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU SPOROV V veliki dvorani Vladne palače je v sredo, 7. julija 2010, potekal slavnostni podpis Listine o alternativnem reševanju sporov. Na povabilo ministra za pravosodje Aleša Zalarja so se podpisa udeležili številni predsedniki oz. predstavniki zbornic, združenj, 8 njihovi vidni predstavniki, kakor tudi župani slovenskih občin. Podpisniki te Listine bodo s podpisom podprli namero, da bodo vselej, kadar bo to mogoče, spodbujali uporabo mediacije ter drugih alternativnih oblik reševanja sporov, in to ne šele v fazi, ko se spor že znajde na sodišču, temveč že ob sklenitvi same pogodbe. Minister Aleš Zalar se je v svojem govoru zahvalil vsem za udeležbo in jih hkrati izzval: »Idealna gospodarska pogodba ne obstaja. Med poslovnimi partnerji so nesoglasja in nasprotja neizogibna, kar za oba poslovna partnerja predstavlja poslovno tveganje. Stopnja tveganja pa je odvisna od načina reševanja spora in EU je med ukrepi za preprečevanje gospodarske krize in o podpori gospodarskim dejavnostim izrecno priporočila široko uporabo mediacije in arbitraže. Poslovni svet se novi strategiji reševanja sporov hitro prilagaja in izbira postopke, ki najbolj ustrezajo poslovnim interesom. Če torej prihodnost reševanja sporov pripada mediaciji in drugim alternativnim postopkom, potem bodo jutri glavni igralci tisti, ki bodo iniciativo prevzeli že danes.« Listina o alternativnem reševanju sporov ne ustvarja neposrednih pravnih dolžnosti podpisnikov. Predstavlja pa močno zavezo aktualno z vidika poslovne etike. Gre za neke vrste »gentleman agreement«, ki deluje kot posebna oblika javno-zasebnega partnerstva. Podpisniki, med njimi tudi župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre, so se s podpisom Listine javno zavezali, da bodo za reševanje sporov čim pogosteje uporabljali mediacijo ali katero od drugih oblik alternativnega reševanja sporov, da bodo k temu spodbujali tudi svoje poslovne partnerje in da bodo določila o alternativnih oblikah reševanja morebitnih sporov, kadar bo to ustrezno, vključili že v pogodbe. S podpisom te listine podpisniki svojim poslovnim partnerjem javno sporočajo, kakšna bo njihova poslovna strategija reševanja sporov v prihodnje. V okviru alternativnih postopkov je vse bolj privlačna metoda reševanja gospodarskih sporov prav mediacija. Mediacija je postopek, v katerem poskušajo stranke prostovoljno, s pomočjo nevtral- ne tretje osebe (mediatorja), doseči mirno rešitev spora. Stranke, ki dosežejo tako rešitev, sklenejo sporazum o rešitvi spora. Mediacija lahko poteka kot sodišču pridružen oziroma kot s sodiščem povezan program, lahko pa poteka tudi povsem neodvisno od sodišča in sodnih postopkov. Janja Jenc, kabinet ministra Ministrstvo za pravosodje SPOMINSKI DAN RODIK – ARTVIŽE Letošnji Spominski dan je že v jutranjih urah zaznamoval neusmiljen dež, ki je marsikaterega pohodnika odvrnil od poti na Artviže. Med temi pa zagotovo ni bila skupina iz Rodika, ki se je s harmoniko in pesmijo na ustih že tradicionalno odpravila po poteh spomina na padle mladince. Vreme se je sredi dneva uneslo in komemoracijo v Rodiku ob 14h je obsijalo sonce. Kulturna skupina iz Rodika je tudi tokrat pripravila čuten program. Slavnostni govor je podala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je poudarila krutost dogodka, ko mladi ljudje, ki so dali življenja za svobodo, niso imeli priložnosti spoznati, kakšna je svoboda v demokratični in lastni državi. Župan Zvonko Benčič Midre je bil ostrejši in je obsodil sklep vlade, s katerim se je odrekla organiziranju državne proslave v počastitev priključitve Primorske matični domovini. Ob priložnosti spominskega dne, je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenije, gospod Janez Pajer, županu izročil Srebrni znak Zveze veteranov vojne za Slovenijo, za krepitev in vsestransko pomoč tej organizaciji. V pestrem programu so sodelovali Cerkveni pevski zbor Rodik, združena pevska zbora Slavnik in Lopar, kvartet pohodnikov Ankaran–Triglav in Brkinska godba 2000. Pevci in godba so se nam pridružili tudi na odru na Artvižah. Za program je bila letos režiserska taktirka v rokah Bojana Podgorška, priznanega kulturnega ustvarjalca s Krasa. Sodelovali so še recitatorji Rafko Vončina, Alda in Helena Čehovin, pevki Eva Sluga in Irena Škamperle ter povezovalec programa Igor Rojc. Slavnostni govornik je bil minister za promet Patrick Vlačič. Številni so zvesti spominu na tragične dogodke julija 1944 in vsako leto prihajajo. Dogodku so prisostvovali tudi praporščaki, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo. Zahvala velja tudi krajevnima skupnostma Rodik in Artviže ter TD Rodik, območnemu in občinskemu odboru borcev za vrednote NOB, PGD Materija in vsem, ki so vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji. Letos so obiskovalci lahko domov odnesli razglednico z besedilom primorske himne »Vstajenje Primorske«. Razglednico je izdala Občina Hrpelje - Kozina v sodelovanju z Moškim pevskim zborom Slavnik. Kdor bi jo želel, jih je še na voljo. Ester Mihalič 9 aktualno Ob letošnjem spominskem dnevu objavljamo zapis Milana Kureta, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku, 28.5.1974. Zapis je zelo zanimiv tudi za današnje bralce Občinskega glasila. SPOMINI OB 30. LETNICI NAPADOV NA ŽELEZNIŠKO PROGO PRI RODIKU 8. september 1943: improviziran koncert narodnih in udarnih pesmi na travniku na Kačičah – Miniranje proge Članek, ki ga je objavil Dj. Planjavec v P.d. 23 t. m., v katerem seznanja javnost s prireditvami, ki so v teku ob občinskem prazniku Divače ob tridesetletnici partizanskih napadov na železnico pri Rodiku, me je spodbudil, da tudi sam napišem o dogodkih in ljudeh, ki sem jih osebno poznal in katerih usoda me je močno presunila. Vlak, ki je vozil iz Hrpelj v Trst je bil takrat edino prevozno sredstvo, ki je povezovalo zaledije z mestom. Zato smo se vsi, ki smo se vozili z njim, med seboj dobro poznali in sicer delavci, mlekarice, perice in šolarji. Med slednjimi je bil tudi Slavček Sergij iz Rodika. Med seboj smo se dobro razumeli, ker nas je družilo navdušenje za nogomet. Osmega septembra 1943 sem šel s starši na tradicionalni izlet v Kačiče. Na vlaku smo se znašli z večjo skupino ljudi iz Ricmanj in Boršta in skupaj preživeli ta zgodovinski dan na Kačičah. Pravega vzdušja ni bilo, ker je skoraj vsaka družina imela koga v vojski. Zato je bilo tem bolj doživeto splošno petje pri popoldanskem cerkvenem obredu, kajti v tisti dobi se je lahko pelo slovensko le v cerkvi. Kakšno presenečenje je bilo za nas, kar smo zagledali kasneje na dvorišču vaške gostilne. Pred množico ljudi so do tedaj strogi karabinjerji ostali brez kap. Razposajena dekleta so jih metala v zrak in se šemila z njimi. Tako smo zvedeli, da je Italija kapitulirala. Naša družba, ki je bila sestavljena pretežno iz dobrih pevk, je pod vodstvom pevovodje Draga Petarosa in ob spremljavi moje harmonike takoj improvizirala na travniku ob cesti pravi koncert narodnih in uradnih pesmi. Pridružila so se tudi mlada dekleta iz Rodika, s katerimi smo se spoznali. Veselje je bilo nepopisno, vendar kratkotrajno, kajti italijanski je sledila nemška okupacija in tedaj se je za naše kraje najhujše šele začelo. Moški, ki jim je uspelo po polomu Italije pribežati domov, so kmalu odšli v partizane. Z njimi tudi moj starejši brat, ki je bil vključen v notranjski odred. Prav dobro se spominjam nekega poletnega dne 1944. Prišel sem z njive in zagledal nepoznano ženico ob mizi. Mati mi je takoj pojasnila, da je to Škrjančeva mati z Artviž, ki je prinesla sporočilo, da se moj brat nahaja pri njih z njihovim Jožetom iz notranjskega odreda, ki je prišla minirat železnico. Takoj sta se mati in teta odpravili z njo na Artviže, ker nista hoteli zamuditi priložnosti, da bi brata po več mesecih zopet videli. Niti najmanj ni mati pomislila na nevarnost, ki jim je šla nasproti. Še isti večer je bila pri njem v Artvižah in prisostvovala napetemu vzdušju pred akcijo. Tisto noč so partizani slednjič minirali železnico pri Rodiku in se spet vrnili v Artviže zadovoljni nad uspehom. Sledila je prava zabava s petjem in harmoniko. Pred Nemci so se umaknile sem dekleta iz Rodika in z njimi Slavčev Sergij in se udeležili tega slavja. V Slopah so zajeli aktivista iz Rodika in ga javno obesili pri železniški čuvajnici pri Rodiku. Prav tu mimo sta se vračali domov mati in teta, ko sta zvedeli, da so se Nemci vrnili v Hrpelje. Mladinci iz Rodika pa so se odpravili domov šele drugo juto in nič hudega sluteč prepevali po gozdu partizanske pesmi. To je bilo zanje pogubno, ker so ravno naleteli na Nemško kolono, ki je bila namenjena na Artviže, da bi tam presenetila partizane. To pa jim ni uspelo in po krajšem spopadu so imeli ranjenega oficirja. Zato so se maščevali nad nebogljenimi prebivalci. Požgali so v vasi kar je bilo še celih hiš, kajti Artviža so že enkrat ob prvi Nemški ofenzivi 1943 zverinsko pobili mlade ujetnike, moje znanke, in prijatelja iz Rodika, ki se mu ni uresničila želja, da bi postal inženir. Ob sedanjih svečanostih ne smemo pozabiti tudi njih, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za našo bodočnost. M. Kuret __________ Članek ni bil lektoriran KRAŠKO-BRKINSKA PRAVLJICA Že drugo leto zapored smo se z našo brkinsko stojnico udeležili predstavitve enogastronomske ponudbe kraško-brkinskih gostincev in živilcev ter proizvajalcev in pridelovalcev tipičnih kraških proizvodov, ki je bila kot lani v krasnem okolju Botaničnega parka v Sežani, 23. avgusta. Pred tem je bila organizirana novinarska konferenca na Občini Sežana, in sicer v okviru dogajanj ob njenem občinskem prazniku. Dogodek je potekal v okviru projekta Kraško-brkinska pravljica – promocija značilnosti Krasa in Brkinov na turističnih sejmih in borzah, ki sta ga sofinancirala Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – program LEADER in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Predstavili so se: gostinci in živilci iz Sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko dejavnost pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Sežana, vinogradniki in vinarji, 10 ponudniki kraškega medu, ponudniki brkinskih dobrot, združeni na brkinski stojnici (sadjarji, ponudniki brkinskega slivovca in brkinskega brinjevca, ponudniki sira), ponudniki zelišč, kamnoseška dejavnost – domača in umetnostna obrt, Kobilarna Li- pica, Park Škocjanske jame, Mladinski hotel Pliskovica, Turistično informacijski center, Kraški šopek, Društvo Vezi in VDC in še vrsta drugih ponudnikov. Ester Mihalič Turistični kmetiji Linč se zahvaljujemo za odličen štrudel, ki so ga pripravili za degustacijo ob tej priložnosti. aktualno POVERJENIKI ZA CIVILNO ZAŠČITO Poverjeniki so pripadniki CZ, ki naloge zaščite, reševanja in pomoči opravljajo predvsem v bivalnem in delovnem okolju. Poverjeniki delujejo preventivno s spodbujanjem in usmerjanjem k izvajanju osebne in vzajemne zaščite, s sodelovanjem pri organiziranju sil ZRP, s svetovanjem pri zagotavljanju sredstev in zagotavljanju njihove brezhibnosti. Poverjeniki na svojem območju spremljajo in ocenjujejo razmere in pristojne organe opozarjajo na nevarnosti in o posledicah nesreč. V primeru le-teh or- ganizirajo in usklajujejo izvajanje nalog ZRP v svojem okolju. Izjemoma poverjenik glede na usmeritve pristojnega poveljnika CZ vodi zaščito, reševanje in pomoč na svojem območju. Poverjenike in njihove namestnike imenujejo gospodarske družbe, državni organi ter druge organizacije, ki imajo več kot 100 zaposlenih, otrok, učencev, študentov ali oskrbovancev na enem mestu. Občine imenujejo poverjenike v večjih stanovanjskih stavbah, v naseljih in zaselkih z do 300 prebivalci. Poverjenike se imenuje tam, kjer ni pogojev za imenovanje štabov glede na oceno ogroženosti in v skladu s predpisanimi merili. V občini je po teritorialnem načelu imenovanih 29 poverjenikov. Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PROJEKTNIH PREDLOGOV ZA IZVAJANJE RAZVOJNEGA PROGRAMA PODEŽELJA Spoštovani! Obveščamo vas, da je Upravni odbor Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov na svoji 8. redni seji dne 11. 8. 2010 sprejel Javni poziv za zbiranje predlogov izvedbenih projektov za Letni izvedbeni načrt LAS Krasa in Brkinov za leto 2011. Poziv in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov http://www.ora.si/las.php. Rok za prejem prijav je 20. 9. 2010! Prijavitelji in predlagatelji projektov so lahko vse zainteresirane osebe (krajevne skupnosti, društva, prebivalci, LAS, člani LAS, javni, ekonomski in civilni sektor …), ki prihajajo iz območja občin Divača, Hrpelje - Kozina in Sežana, izpolnjujejo pogoje za prijavo in izbor projektov LAS ter imajo ob prijavi pripravljen projekt do faze izvedbe. Delež sofinanciranja iz naslova pristopa LEADER je odvisen od tipa projekta. Za profitne projekte je delež sofinanciranja največ 50 %, za neprofitne projekte pa do 100 % upravičenih stroškov. Pri izračunu deleža sofinanciranja upravičenih stroškov se upoštevajo najvišji dovoljeni deleži s strani izvajanja pristopa Leader: Za izvajanje profitnih projektov: - naložbe v infrastrukturo in urejanje prostora do 30 % - naložbe v turistično infrastrukturo in storitve do 40 % - promocija proizvodov in storitev do 40 % - podpora trženju proizvodov in storitev do 40 % - naložbe v izboljšanje kmetijstva in gozdarstva do 40 % - drugi profitni projekti do 50 %. Za izvajanje neprofitnih projektov: - usposabljanje, izobraževanje in animacija za pristop LEADER do 50 % - neprofitne naložbe do 50 % - drugo usposabljanje, animacija in izobraževanje do 60 % - drugi neprofitni projekti do 100 %. Neprofitni projekti so tisti, ki nimajo neposrednih finančnih učinkov. Najnižji delež podpore za posamezen projekt je 2.000 EUR, najvišji pa 70.000 EUR. Več informacij dobite pri upravljavcu LASa, in sicer: Območna Razvojna Agencija Krasa in Brkinov, Partizanska 82, SI- 6210 Sežana (poslovni postori so v Sežani na Partizanski 4). Uradne ure ORA: pon 8.00–12.00 in 13.00–15.00; tor 8.00–12.00; sre 8.00–12.00 in 13.00–15.00. Tel.: (05) 73 44 362, e-pošta: info@ora.si Hrpelje, 18. 8. 2010 Robert Kastelic, občinska uprava DOSEDANJI REZULTATI PROGRAMA LEADER V OBČINI HRPELJE-KOZINA Občina Hrpelje-Kozina že ob prvem razpisu uspešno kandidirala za nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru programa LEADER. Izvedeni so bili naslednji projekti: - Domoljubna Tigrova pot (Prijavitelj: Občina Hrpelje-Kozina; Partnerji: Športno kulturno turistično društvo »Zveza« Ocizla) - Povezava tematskih učnih poti v Hrpeljah (Prijavitelj: Občina Hrpelje-Kozina; Partnerji: Kulturno zgodovinsko društvo Hrpelje) - Tradicija –naše bogastvo in popotnica (Prijavitelj: Občina Hrpelje-Kozina; Partnerji: Balinarski klub Jadran, Športno društvo Jadran, Kulturno društvo Brkini, Turistično društvo Rodik) - Češpove dobrote po receptih naših babic (Prijavitelj: Turistično društvo Dimnice Slivje; Partnerji: Občina Hrpelje-Kozina). Rezultati so med drugim ureditev poti in sanacija vodnega objekta-korita za napajanje živine in korita za pranje perila V Ocizli. Projekt Povezava tematskih učnih poti je poleg postavitve informativnih tabel obsegal tudi zasaditev nekaterih drevesnih vrst in revitalizacijo vaškega vodnjaka – kot stične točke obiskovalcev in lokalnega prebivalstva. Gozdarska učna pot je celovito zaokrožila obstoječe tematske učne poti v Hrpeljah. Društva naše okolje bogatijo in ga popestrijo, skozi društveno dejavnost se ohranja 11 aktualno tradicija. Balinarski klub Jadran, Športno društvo Jadran, Kulturno društvo Brkini in Turistično društvo Rodik so v letu 2009 praznovali »okrogle« obletnice delovanja. Pridobljena sredstva so omogočila kvalitetnejšo obeležitev delovanja. Kmečka tržnica v Rodiku je v okviru skupne prijave Lokalne akcijske skupine pripomogla k oživitvi prodaje kmetijskih pridelkov. Celoten sklop Izvedenih projektov je pripomogel k obogatiti turistične, kulturno varstvene, vzgojne in rekreativne dejavnosti v občini. Tudi lanskoletni razpis je bil za občino uspešen. Z izvedbo projekta Odkrivamo Čičarijo se bo promovirala Čičarija. Kolesarjenje, pohodništvo in aktivno preživljanje prostega časa je v vedno večjem trendu med prebivalstvom. Poleg možnosti kolesarjenja bo saniran vodni objekt (bičun) , ki je dolga desetletja služil oskrbi lokalnega prebivalstva in napajanju živine naselja Poljane pri Podgradu. Verjamemo, da je obstaja veliko idej o splošnem napredku. Programi Leader so primerna pot, ki pomaga k njihovi uresničitvi v dobro vseh. Robert KASTELIC Vodja projektov, Občinska uprava Članek ni bil lektoriran. OBVESTILO POVZROČITELJEM ODPADKOV! Vse občane ponovno naprošamo, da BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE kuhinjske ODPADKE v rjave zabojnike na ekoloških otokih NE ODLAGATE V PLASTIČNIH VREČKAH! Zaradi prevelike količine plastičnih vrečk smo iz predelovalnice dobili zavrnjeno pošiljko 30 m3 biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov. S tem so nastali dodatni stroški, ki pa bodo ob ponovitvah bistveno povečali strošek ravnanja z bio odpadki. S tem, ko bio odpadke odložite v plastično vrečko, pa izničite tudi ves svoj trud, ki ste ga vložili v ločevanje teh odpadkov, prav tako pa izničite ves trud tistih vestnih občanov, ki se držijo pravilnega ravnanja s temi odpadki. Hkrati vse občane naprošamo, da: - na ekološke otoke ne odlagate različnih kosovnih odpadkov in elektronske opreme (te lahko brezplačno oddate v zbirnem centru Hrpelje - Kozina), - plastično embalažo, plastenke in tetrapake čim bolj stisnete in sploščite, - kartonske škatle in ostalo papirno embalažo raztrgate in sploščite, - v kolikor naletite, da je zabojnik že poln in odpadke pustite v vrečah na tleh, vas prosimo, da poskrbite, da so vreče zavezane, da se odpadki ne raztresejo iz njih. - da vse večje količine embalaže (ob opremljanju stanovanj, zamenjavi določenih aparatov, opreme) pripeljete na zbirni center Hrpelje - Kozina (pred OIC Hrpelje), kjer lahko to embalažo brezplačno oddate v torkih od 14h do 17h, v četrtkih od 9h do 13h ter vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9h do 13h. Vse pravne osebe, ki odpadke povzročajo s svojo dejavnostjo, pa obveščamo, da je vsakršno odlaganje odpadkov iz dejavnosti na ekološke otoke prepovedano, saj so ti namenjeni odlaganju odpadkov iz gospodinjstev. Vsako ugotovljeno kršitev bomo prijavili Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu. Mojca Uršič, KSP d.d. Sežana ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo 12 kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! Za večjo varnost otrok vam policisti svetujemo: Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! Starše, ki otroke pripeljejo s svojim prevoznim sredstvom, naj opozorimo, da morajo imeti otroci, mlajši od 12 let in manjši od 150 cm v vozilu nameščen poseben sedež, v katerem so pripeti z varnostnim pasom. Ostali otroci pa smejo sedeti le na zadnjih sedežih v vozilih. Starši uporabljate varnostne pasove ob vsaki vožnji z osebnim avtomobilom in bodite tako zgled svojim otrokom. Ker se veliko naših otrok v šolo vozi z avtobusi in kombiji, naj opozorimo ostale voznike, da so na ta vozila, ko so ustavljena na avtobusnem postajališču, še posebej pazljivi, saj lahko otroci nenadoma stečejo iz vozila na cesto. Če je tako vozilo zaustavljeno na cesti, se moramo zaustaviti za njim. Otroci naj avtobus oz. organiziran prevoz vedno počakajo na avtobusni postaji ali na dogovorjenem varnem mestu. Pred vstopanjem v avtobus naj vedno počakajo, da se vozilo popolnoma zaustavi. Vstopanje v avtobus naj poteka umirjeno in brez prerivanja, enako pa velja tudi pri izstopanju iz njega. Opozoriti moramo vse starše, skrbnike in posvojitelje, da so odgovorni za prekrške, aktualno ki jih storijo njihovi otroci ali mladoletniki, če je storjeni prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom. Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). Aktivnosti policije - aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta Pred začetkom šolskega leta policisti pregledamo cestnoprometno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obveščamo vzdrževalce cest. Vodstva šol opozarjamo na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa pripravimo načrte varnih poti v šolo in predlagamo morebitne spremembe prometne ureditve. Da bi zagotovili čim višjo raven prometne varnosti naših najmlajših, šolam predstavimo tudi možnosti sodelovanja z drugimi institucijami pri varovanju otrok (npr. z av- tomoto društvi, združenji šoferjev in avtomehanikov, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu). Pridobimo tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole. - aktivnosti policije v prvih šolskih dneh V okolici šol bomo policisti v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjali bomo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno bomo preverjali tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti bomo v začetku šolskega leta tudi poostreno nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. Ob začetku šolskega leta bomo policisti za starše prvošolčkov pripravili tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem bomo predavali o prometni vzgoji in jih spremljali po šolskih poteh, jim svetovali in jih učili o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjali na morebitne nevarnosti. ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA SPV Občine Hrpelje - Kozina se je sestal na avgustovski seji, da bi pregledal opravljene naloge in opravil še vse potrebno za pričetek novega šolskega leta. SPV je v svojem planu dela opredelil kot prioritetne predvsem naloge za dvig varnosti v cestnem prometu, ki se nanašajo na naše otroke, saj so le ti najranljivejša skupina v cestnem prometu in seveda tudi bodoči vozniki. To, da je najbolje pravočasno vzgajati in učiti, je pa že znana in splošna ugotovitev. Eden takih ciljev je bil tudi postavitev merilcev hitrosti ob OŠ in podružnici v Obrovu, v želji umirjanja prometa in čim večje varnosti za osnovnošolce. Že v lanskem letu sta bila dva merilca postavljena v Hrpeljah in sta se izkazala kot zelo ustrezna. V letošnjem letu pa se je pripravilo vse potrebno za postavitev teh tudi v Obrovu. Pravočasno je bila pripravljena vsa potrebna dokumentacija in pridobljena ustrezna dovoljenja in soglasja za postavitev. Žal pa merilci v Obrovu ne bodo postavljeni do začetka šolskega leta, kot nas je obvestil župan. SPV je na seji še enkrat sprejel sklep, da se pospeši nabava merilcev za Obrov. Člani SPV so predstavili vse aktivnosti, ki so bile že izvedene za varnost otrok ob pričetku novega šolskega leta. Pregledane so bile šolske poti, potrjen Načrt varnih šolskih poti, pregledana prometna signalizacija, avtobusna postajališča in dogovorjena prisotnost policije in redarske službe na prvi šolski dan. Seveda pa so na prvi šolski dan najpomembnejši prav najmlajši - prvošolčki in zanje je SPV tudi letos pripravil odsevnike in brošure, vse v želji, da bi bila njihova pot v šolo čim varnejša. SPV si je tudi za to šolsko leto zadal kar nekaj novih nalog in ciljev, ki pa jih bomo objavili, kot je bila doslej navada, šele ko bodo uspešno izvedeni. Vsem učencem, dijakom in študentom želimo srečno, predvsem pa varno pot v šolo ter uspešno šolsko leto. Breda Filipovič, SPV Občina Hrpelje - Kozina Učencem prvih razredov bomo v okviru projekta razdelili tudi 30.000 pobarvank Varno na poti v šolo in domov, s katero je spoznavanje prometnih pravil in učenje pravilnega ravnanja v prometu zanimivejše, predvsem pa bolj učinkovito. - aktivnosti policije med šolskim letom Tudi sicer bomo policisti med šolskim letom preverjali brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete ter kontrolirali njihove voznike (preverjali npr. počitek pred vožnjo, psihofizično stanje voznika, kontrolirali dokumente). Precej pozornosti bomo posvetili tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti bomo sodelovali z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov. Lep pozdrav in varno udeležbo v prometu vam želi kolektiv PP Kozina. Prispevek napisala vodji policijskih okolišev Zoran Andjelić in David Fabjančič. Marjan Pelko KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR I DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE! Spet je na mestu zahvala vsem, ki pridno zbirate zamaške! Nabrala se je velika količina, ki pa jo namenjamo že naslednji dobrodelni akciji. Maša iz Mežice, za katero smo zbirali celo letošnje leto, je z avgustom akcijo prekinila, v teku sta dve novi dobrodelni akciji. Občina Hrpelje - Kozina se je skupaj z vrtcem v Hrpeljah in Divači pridružila akciji za petletno punčko Mio iz Zasavja. Deklica je lani iz neznanega razloga povsem izgubila vid. Zdravniki ji lahko pomagajo, vendar je operacija v tujini in je zelo draga. Prijatelji in sorodniki deklice so sprožili akcijo, s katero želijo pomagati Miini družini. Naš zabojnik za zamaške še vedno stoji pred Tušem na Kozini. Marsikdo še vedno odloži tudi smeti, vendar smo s pomočjo deklet iz Nane bara to reševali sproti. Veliko pomaga, da je zabojnik zaprt, saj so tako vsaj zamaški zavarovani pred smetmi, ki pomenijo dodatno delo pri ločevanju. Zamaške pa lahko pustite tudi v zato pripravljeni škatli v vrtcu v Hrpeljah. Občinska uprava 13 med ljudmi VRHPOLJADA 2010 Prireditelji ŠRD, KTŠD in KS Vrhpolje so vložili veliko truda v organizacijo športno-rekreativne prireditve Vrhpoljada 2010. Pri uradni objavi prireditve je prišlo do napake (upamo, da nenamerne: objava prireditve je bila v časniku Delo za vas Vrhpolje pri Vipavi). Sedemdnevna prireditev, vključno z aktivnimi športnimi počitnicami v naravi, je popolnoma uspela. V soboto so se pohodniki podali na okoliške hribe s čudovitim razgledom. Kolesarji so se odločili za zahtevnejšo turo (35 km) z 800 m višinske razlike po gozdnih poteh in stezicah iz Vrhpolj z vzponom preko rodiškega Boršta, Prelož, Vroč do Kokoši. Po kratkem postanku so se spustili do Li- pice, Bazovice in doline Glinščice. Po stari železniški progi so se vrnili na izhodišče v Vrhpolje. Balinarjem, predvsem domačim, je šlo dobro od rok. V finalu so ugnali ekipo Zarje iz Bazovice ter se tako prvič vpisali na prehodni pokal. Vrhpoljado je popestrila štiričlanska ekipa z demonstracijo svobodnega skakanja v naravi (parekure). Že sredi tedna pa so se predstavili člani Kik boks kluba iz Kopra, kjer se je lahko vsakdo preizkusil v borilnih veščinah. Domačini so se pomerili tudi v stari pastirski igri »škrle« (šrabe). S finalno tekmo 31. večdnevnega malo- nogometnega turnirja, ki je rdeča nit prireditve, in zaključno slovestnostjo (20-letnica KTŠD Lipa) ter podelitvijo nagrad in priznanj, ki jih je podelila predsednica KS Dalja Čeranič, so prireditelji in udeleženci v obojestransko zadovoljstvo sklenili športno rekreativno prireditev Vrhpoljada 2010. Organizatorji prireditve se zahvaljujemo za finančno podporo Občini Hrpelje - Kozina in Bluemarinu ter vsem, ki so podprli prireditev. Vrhpoljci (ŠRD, KTŠD in KS VRHPOLJE) GRADIŠKO OPASILO 2010 Prvo opasilo te sezone v naši občini smo tudi letos izpeljali v Gradišču. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, saj so bile temperature že zelo poletne. Program je potekal tri dni. Opasilo smo otvorili v petek z mladima skupinama Blue bus in Hot line. V soboto so se zgodaj zjutraj na turnirju zbrali balinarji. Poskrbeli smo, da tudi najmlajšim ni bilo dolgčas. Ob 9.30 nas je obiskal čarovnik Grega, ki je otroke v smeh spravljal s svojimi čarobnimi besedami in čarovnijami ter petjem in plesom. Po končanem programu za najmlajše je sive lase s svojimi triki povzročal še starejšim. Ob šanku je namreč čaral s kartami in izvajal trike s pretakanjem tekočin. Gledalci pa so si medtem belili glave: »Kako mu pa to uspe?« Takoj po čarovniku so prizorišče prevzeli ritmi rock´n´rolla, saj so na oder stopili fantje skupine Rok´n´band. Najbolj vztrajni obiskovalci so zdržali do jutranjih ur. V nedeljo je sledil pester kulturni program, ki se je pričel ob 18h. Uvodno besedo so imeli Gradiški talenti, ki so v domačem narečju prikazali krajši pregled dogajanja v naših vaseh od leta 1950 pa vse do danes. Nato so se izkazali še v igranju različnih instrumentov. Nina nam je zapela pesem Moji Brkini. Prisluhnili smo lahko še dvema pevskima zboroma, in sicer Fantom spod Karlovice in Dekletom s Škofij. Program pa so popestrili še gospodje in gospe kulturnega društva Šavrini in anka Šavrinke, ki so z igro, petjem in plesom prisotne dodobra nasmejali. Sledil je ples ob zvokih skupine Navihani lisjaki. Opasilo smo vaščani zaključili v ponedeljek ob skupnem pikniku. Gradiška mladina, ki je opasilo organizirala, se zahvaljuje vsem, ki ste nam priskočili na pomoč. Posebna zahvala pa gre Občini Hrpelje - Kozina, Marjanu Štefančiču za gostinske storitve, kuharju Darku in njegovi ženi ter predsedniku KS Karlu Šturmu. Najlepša hvala vsem! Jerica 14 med ljudmi SREČANJE GRADIŠČ 2010 V soboto, 26. junija, smo se Gradiščani odpravili na že 10. tradicionalno srečanje Gradišč. Tokrat nas je pot peljala v Gradišče pri Podsredi. Srečanja se je udeležilo petnajst Gradišč. Ob prihodu so nas gostitelji pogostili z dobro hrano in pijačo. Udeleženci smo bili priča pestremu programu, ki ga je s pesmijo »V dolini tihi« popestril zborček županov, v katerem je sodeloval tudi naš župan Zvonko Benčič Midre. V nadaljevanju smo si lahko ogledali različne pevske zbore, akrobatsko skupino, mlade harmonikaše, Mariachi la Paloma, mamo Tonko, slednje smo lahko videli tudi v šovu Slovenija ima talent, pa orientalske plesalke in še veliko drugih izredno zanimivih nastopajočih, ob katerih nam ni bilo niti minuto dolgčas. Obiskovalci so se lahko tudi peš podali ob kapelicah do vrha hriba, ki se imenuje Stara Sveta Gora. Po uradnem programu so sledile družabne igre. Pridni tekmovalci so tekli na smučeh in metali kamne v različno velike kroge. Po izenačenju s še enim Gradiščem smo bili uspešnejši po metanju kocke in smo tako dosegli 1. mesto! Zmago smo prijetno proslavili in se utrujeni, polni novih vtisov, v poznih urah vračali domov, v Gradišče pri Materiji. Jerica SKRB ZA OKOLJE Uspešna čistilna akcija »Očistimo Slovenijo«, organizirana v aprilu, ni odvrnila nekaterih Matarcev, da ne bi nadaljevali z odstranjevanjem različnih odpadkov v naravi. Tako smo v avgustu iz že pred leti opuščenega vaškega smetišča izvlekli sedem avtomobilskih karoserij in več drugih kovinskih kosovnih odpadkov. Poskrbeli smo tudi za odvoz. Že pred časom smo sanirali obstoječe vaško smetišče in verjeli, da je konec z dovažanjem različnih plastičnih in drugih ekološko spornih odpadkov ter smeti. Smetišče smo začasno namenili vrtnim odpadkom (pokošena trava, ostanki obrezanih živih mej in grmovnic, veje itd.) in zemeljskim materialom (zemlja, kamenje itd.) – a le za Materijo. Kaj pomaga, če se le domačini držimo reda! Ni bilo potrebno veliko časa, da se je našel brezvestnež in ponovno pripeljal zajeten kup plastične folije in drugih odpadkov, ki so se nabrali po pospravljanju enega od mnogih gradbišč izven naše vasi. Žal nam ni uspelo ugotoviti, kdo je to bil. Glede na že večkrat odvržene podobne odpadke pa lahko sklepamo, da gre za iste brezvestneže, ki se »požvižgajo« na vse in vsakogar. Ker bo ozaveščanje nekaterih ljudi očitno trajalo predolgo, razmišljamo o fizični oviri, ki bo preprečevala dovoz do smetišča. Pri skrbi za okolje moramo pohvaliti tudi naše krajane, ki skrbno ločujejo odpadke in pridno polnijo zabojnike na ekološkem otoku. V Materiji imamo otok ob glavni cesti na vaškem trgu pred pošto, ki je na razpolago vsem mimoidočim in ljudem, ki pridejo po opravkih na pošto. Tako se velikokrat zgodi, da so zabojniki prehitro polni in se odpadki odlagajo na tla ob njih. Verjamemo, da se bodo uresničile obljube in da se bo v bližnji prihodnosti končno sanirala stavba stare šole in uredil vaški trg oz. vaško jedro – takrat bi bilo vredno razmisliti o dodatnem manjšem ekološkem otoku na drugi lokaciji v vasi. Skrb za okolje naj bo naša stalna skrb in ne le ob enkratnih akcijah. Tekst in foto: Slavko Gerželj 15 med ljudmi KS HRPELJE UREJA SLOPE V zadnjem letu smo pred vasjo Slope uredili parkirišče za avtomobile domačinov pa tudi obiskovalcev narave v okolici Slop. Iz leta v leto je vse več nepravilnega parkiranja avtomobilov po travnikih in gozdnih poteh, kar je tudi pereč problem vseh vasi v Brkinih. Želeli smo pokazati pravilen način, da se prepreči vsesplošno parkiranje po naravi. V poletnih mesecih pa smo na cesti skozi Slope popravili luknje v asfaltu. Da bi zaustavili vdiranje vode, smo postavili večje rešetke za odvodnjavanje iz zgornjega dela Slop. Istočasno smo postavili tudi klop za domačine in tudi za pohodnike, ki jih je v Slopah vedno veliko. KS Hrpelje HRPELJE SI BOGATI VSAKDANJIK Krajani so bili soglasni, imamo želje, da si izboljšamo pogoje bivanja, in imamo voljo, da pripomoremo k temu. Z majhnimi finančnimi sredstvi iz sredstev KS za nakup materialov in s precejšnjo delavnostjo se je v dveh ulicah uredila javna razsvetljava. KS je zagotovila material, t. j. sidra v zemlji, drogove, luči in žice, vse ostalo pa so krajani ulice izvedli sami pod vodstvom mojstra elektrikarja Petra Prosena. Delo je bilo v kratkem času končano, vsi krajani pa zadovoljni s svojo pridobitvijo. Čaka pa nas še marsikaj, kot smo ugotovili v pogovoru s krajani nekega poletnega večera. Peter Boršič OTROŠKO IGRIŠČE V HRPELJAH Mnogokrat poudarjamo, da so otroci naša prihodnost, in mnogokrat se tudi zavedamo, da premalo poskrbimo zanje. Tudi v KS Hrpelje se zavedamo tega dejstva ter poskušamo narediti marsikaj za prijetne otroške dni. Po precejšnem čakanju smo v pomladnih mesecih tudi na Slavniški cesti v Hrpeljah dokončali otroško igrišče. Ob njem smo postavili varovalno ograjo, v notranjost pa namestili koš za odpadke in klop za sedenje staršev in ostalih spremljevalcev otrok. Delu, kjer se nahaja otroško igrišče, bomo v prihodnje poskusili dati tudi novo vsebino – ne le za otroke, ampak tudi za srednjo in starejšo generacijo. Na dan otvoritve nam je sicer ponagajal dež in nas tako pregnal v prostore KS, kjer smo nazdravili s kozarcem soka in pecivom. Tanja Petohleb CERKEV V OCIZLI KRASI NOV KRIŽEV POT Letošnje sicer skromnejše opasilo in slabo vreme zadnji konec tedna v avgustu, ko Ocizla praznuje vaški praznik, je odlikovala velika udeležba na slikarskem ex-temporu za odrasle, ki se vrsti vsaki dve leti, in za otroke, letos že 11. po vrsti. Otroci se niso pustili motiti in so kljub dežnim kapljam pripravili nove stvaritve. Ocizlani so bili zelo veseli slik, ki so jih slikarke po ex-temporu odstopile in bodo odslej krasile stene vaškega doma v Ocizli. Komisija iz vrst slikark in domačinov je podelila dve nagradi: Zofiji Fičur v kategoriji najmlajših in Urbanu Ujčiču med starejšimi. Moški so odigrali balinarski turnir, med katerimi sta bila najboljša Joško Povh in Stanko Mihalič, žene pa tekmovanje v škrlah. V konkurenci šestih parov, kjer je bilo kar nekaj odličnih 16 med ljudmi premiernih nastopov in je bila borba dokaj izenačena, sta že tretje leto zapored slavili Irena Povh in Ester Mihalič. V nedeljo je bilo slovesno v cerkvici sv. Marije Magdalene. Uresničila se je dolgoletna želja krajanov, da bi postavili križev pot. Izdelal ga je domači mojster Dorijan Andrejašič, in sicer iz lipovega lesa. Pri tem je uporabil tehniko žganja in rezbarjenja. V vsako ploščo, ki je narejena iz enega kosa lesa, je vložil dobrih 30 ur dela. Križev pot predstavlja lepo umetniško delo in novo kulturno pridobitev tako za Ocizlo kot za občino. Blagoslovil ga je župnik Iztok Mozetič. Ester Mihalič PREŠKO OPASILO 2010 V Prešnici smo tudi letos priredili dvodnevni koncert ˝Glasnost ne znanih˝ in tradicionalno nedeljsko opasilo s kulturnim programom in plesom. Opasilo smo otvorili že v petek, 23. 7., z nogometnim turnirjem, v katerem so stopničke zasedle naslednje ekipe: 1. mesto moštvo Groznih, 2. mesto moštvo Prešnice in 3. mesto Stare grče (Klanec), nekaj po 20. uri pa smo zaslišali prve zvoke rocka. V petek vremenska napoved ni bila najboljša ampak kljub napovedi je vreme zdržalo. Okoli desete ure zvečer so koncert odpri Forgotten Eden, ki so uspeli prepričati publiko z imenitnim »opernim« vokalom, natančnimi in čustvenimi solažami ter pravim heavy metal ritmom, četudi se band opazno spogleduje s starim rockom. Sledili so jim Pomaranča, ki so večino publike pozitivno presenetili, glede na to da jih ne vidimo pogosto na glasbenih odrih. Vokal ohranja tisto barvo, ki je zaznamovala pretekle generacije in ki ga vsi najbolj poznamo v ritmih komadov »Takoj se dava dol« in »Soldatom«. Za njimi smo si ogledali prav tako rock zasedbo Pecheglava, ki črpa ideje v starem yugorocku, kar je bilo razvidno tudi iz priredb Partibrejkersev, Divljih jagod in celo solo točke pevca, ki se je lotil akustične skladbe »Kad sam bio mlad« vsem poznane Riblje čorbe. Band se je v tej pozni večerni uri izkazal za odlično izbiro in glede na to, da še ni uradnih avtorskih posnetkov, je bil repertoar, ki ga dopolnjuje precej priredb, publiki pisan na kožo. Nostalgičen duh se je tudi po odhodu ansambla z odra nadaljeval pozno v noč. V soboto smo se zbudili v oblačno sveže jutro z nekaj plohami, ki pa so bile prehodne- ga značaja. Popoldan smo uspešno izpeljali že 5. kmečko dirko z »BCS«-kami (kosilnicami), bolj znano kot spretnostno vožnjo. Tekmovali smo vsi z eno BCS-ko. Letos nam je prvič v vsej zgodovini tekmovanj zagodlo vreme. Zaradi dežja je bila proga razmočena in blatna, tekma pa zaradi tega veliko bolj napeta in atraktivna. Najbolj spretni so se povzpeli na stopničke, in to so: 1. mesto Rafael Sinkovič, 2. mesto Srečko Memon in 3. mesto Damjan Pečar. Zmagovalcem iskrene čestitke, vsem ostalim pa čestitke za izjemen pogum in vztrajnost na tekmovanju. Večer se je začel s progressive metal bandom Prospect, ki so poskušali ogreti publiko. Zagotovo je množica obiskovalcev najbolj pričakovala Metalsteel, ki z vsakim koncertom potrjujejo svojo odličnost. Odprli so z »White Circle« in nadaljevali z vsemi že ponarodelimi komadi, predstavili pa so tudi skladbe, ki se bodo zvrstile na že četrtem albumu, ki ga snemajo te dni. Za spektakularen konec so poskrbeli Requiem – že stari znanci preškega odra. Requiem je nesporno ena največjih in najvplivnejših slovenskih heavy metal skupin vseh časov. Bend je začel delovati pred petnajstimi leti. Vseskozi se je držal energičnega in žanrsko čistega tradicionalnega heavy metala. Izdali si štiri odlične albume in odigrali številne koncerte. Čeprav jih vsi najbolj poznamo 17 med ljudmi po komadu ˝Stare device˝, je publika uživala v vsakem njihovem akordu. Do pete jutranje ure je na prizorišču še vedno mrgolelo ljudi, šank pa se je polnil z napol posrebanimi vrčki piva. Prizor je tako dal vedeti, da je šlo za pravo heavy metal žurko, ki ustreza vsem standardom. Obiskovalci, od katerih nismo želeli nobene vstopnine, so tako (upamo) prišli na svoj račun in spet doživeli enega tistih koncertov, pri katerem ni nobene potrebe po pogovoru o zvoku, saj je bil ta zopet delo Yoldijeve ekipe, ki nikoli ne razočara. Četudi je nekajtisočglavo množico, ki smo jo navajeni na metal campu in podobnih metal koncertih, zamenjala manj številna publika, pa iz oči še vedno sije strast in ljubezen do težkih riffov in odrskih desk. Nedeljski popoldan smo začeli veliko bolj umirjeno, z mašo ob prazniku svetega Jakoba, po maši pa se je dogajanje premaknilo k stari šoli, kjer nam je gospod Ivan Pečar povedal nekaj besed o izvoru besede »opasilo« ter nekaj besed o novi igri (o prigodah in nezgodah našega Pepiča, ki je temeljila na resničnih dogodkih iz časov naših pranon in pranonotov). Zaigrali so jo člani Preške dramske skupine. Preška mularija pa je za nedeljski kulturni večer pripravila še manjšo razstavo izdelkov, ki so jih ustvarili na ustvarjalnih delavnicah teden prej. Dogajanje je popestril ansambel Biseri, ki nas je zabaval še pozno v noč. Ponedeljek se je začel s kolesarjenjem, preško opasilo pa smo zaključili z plesom ob zvokih skupine Vikend. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo tudi letos izpeljali ta dogodek, še posebej pa KS Prešnica, Občini Hrpelje - Kozina, Zdravstvenemu domu Sežana, Banki Koper, Tiskarni Artex, Zavarovalnici Triglav in nenazadnje vsem članom društva, ki smo dneve in noči preživeli na prizorišču. Domen Benčina in Iris Pečar KŠTD PREŠNICA »KLWNJA« Kljub velikemu številu mladih v naši vasi je porok vedno manj. In zato tudi vedno manj »klwnj«. Ampak letošnjega 6. avgusta se je veselila cela vas, ker sta se za poroko odločila Damjan Pečar in Tina. Po stari navadi se »klwnja« naredi en večer pred poroko – torej na petek. Gre za veselico, ki jo družina mladoporočencev naredi za vso vas. Tako se je vsa Prešnica veselila tega lepega trenutka. Priprave na »klwnjo« so se začele že zgodaj popoldne. Mladi fantje, tisti ledih in tudi poročeni, so se odpravili po »brimje«, dva borovca in rože. Zvečer se je začel drugi del – postavitev »klwnje«. Fantje so stvar vzeli resno in so »klwnjo« ob glasbi našega novopečenega benda Vuvutele postavljali globoko v noč. Ob žlahtni kapljici in polno obloženih mizah veselja ni manjkalo. Borovci stojijo, »brimje« tudi, na »klwnji« napis ‘Srečno mladoporočencema’, vse je pripravljeno za ženski del opravila. Punce so jo pridno okrasile z »narobutanimi« ro- žicami. Tako je bila »klwnjna« postavljena in okrašena. Manjkajo nam še »šulni«. Zato smo se z ženinove »klwnje« odpravili po nevestin »šuln« v Bertoke, na njen dom. Še zadnji sestavni del »klwnje« – »šulne« od ženina in neveste – smo postavili na zato namenjen komat. Za konec želimo mlademu paru vsaj zlato obletnico poroke, saj »štalco in kravco« že imata. KŠTD Prešnica Nekdo si je za svoje ˝umetnine˝, če jim lahko sploh tako rečemo, izbral napačen kraj. Z žaljivimi napisi so si privoščili steber viadukta, ki stoji na križišču, kjer se zavije v Prešnico. Ker se pristojne službe ne odzivajo na take neljube dogodke, smo stvar vzeli v svoje roke in na svoje stroške prebarvali steber. Če si lahko sposodimo znano frazo iz reklame, bomo dejali tako: Ne želimo si takih neljubih dogodkov, ˝ker imamo radi svojo lepo vas in želimo, da takšna tudi ostane.˝ KŠTD PREŠNICA 18 OPASILO V JAVORJU Kot veleva tradicija, smo drugi konec tedna v juliju Javorci praznovali vaški praznik oziroma po Javorsko »opasilo«. Praznovanje je bilo letos razpotegnjeno čez celoten konec tedna, tako da smo začeli že v petek in končali v nedeljo. Posebej dobro je bila obiskana sobotna zabava, ki je seveda trajala do jutranjih ur. Nedelja se je začela z mašo in nadaljevala s prvim plesom in krajšim kulturnim programom. Posebej razveseljivo se nam je zdelo dejstvo, da imajo Javorci opasilo še vedo za svoj praznik, kar je nenazadnje pokazal tudi obisk. Zahvalili bi se radi še našim sponzorjem: Godina d.o.o., Termoplast – Plama d.o.o., Motel Finida in Proeko Plastika d.o.o., ter vsem obiskovalcem. ŠKD Javorje med ljudmi RODIŠKI DNEVI 2010 V Rodiku je konec julija vedno v znamenju opasila in z njim povezanega dogajanja. Tudi letos je bilo tako. Rodiške dneve smo začeli v četrtek, 22. julija, z literarnim večerom na borjaču Turistične kmetije pri Friščevih, kjer se nam je s svojimi pesniškimi zbirkami predstavila Patricija Dodič. V soboto, 24. julija, je sledil že tradicionalni Štrekljev večer, o čemer je več napisala že Majda Peršolja v posebnem članku. V nedeljo, 25. julija, smo se takoj po sveti maši v spremljavi ansambla Romantika zavrteli v prvega. Turistično društvo se je po nekajletnem premoru odločilo, da letos podeli priznanja v okviru akcije Moja dežela – lepa, urejena in čista. Komisija v sestavi Vesna Marion, Štefka N. Žnidarčič in Ana Grmek si je ogledala vas. Priznanja so podelili v naslednjih kategorijah: skladno urejen skalnjak in okolica (posebnost nasaditve – avtohtone rastline) – Rodik 4a, ohranjen domač videz dvorišča (skladnost novogradnje s starim objektom, urejenost dvorišča in vrta) – Rodik 76, urejeno, raznoliko, vendar skladno dvorišče in balkon – Rodik 57, pestra izbira rastlin na balkonu (skladen videz) – Rodik 5d, vzorno obnovljena domačija (ohranjen domač videz) – Rodik 40, umestitev avtohtonih rastlin v okolico in ohranjenost okolice ter urejenost – Rodik 97. Komisija se je odločila, da podeli posebno priznanje vsem krajanom, ki skr- bijo za urejenost kulturnih spomenikov (cerkev z okolico, pokopališče, spomeniki, znamenja …) ter vasi kot celota. Praznovanje opasila se je nadaljevalo plesom ob melodijah ansambla Romantika. V ponedeljek, 26. julija, smo na pobudo Živoja Raceta iz Lokve ter domačinov Karlota Babiča, Stojana Škapina in Bogdana Čebohina v Rodiku obudili 'ponedeljek po opasilu'. »Med obema vojnama so pevci iz okoliških vasi, predvsem iz Lokve, ta dan prišli v Rodik in na Linčevem vrtu prepevali slovenske pesmi, rodiški godci so igrali, starejši in mladina pa smo plesali. Ta dan je bil za Rodičane pomemben, za nas mlade pa tudi, saj smo se lepo oblekli. Danes je to drugače, mladi se preoblečejo dvakrat na dan. Spominjam se, kako me je prišel iskat za ples Karlo Btov iz Kozine, vsi so začeli plesati za nama v krogu v eno smer, potem pa v drugo,« je pripovedovala svoje spomine Marija Babuder – Povščeva. Zapeli so lokavski pevci. Večer sta pripravili in povezovali Ana Čepar in Alenka Škapin. Lokavski pevci so po končanem koncertu zapeli najstarejšima Rodičankama, 89-letnima Mariji Povščevi in Pini Linčevi, petje pa se je razlegalo še dolgo v noč. Za TD Rodik, Nives Božič Požar NOVA PESNIŠKA ZBIRKA »MURVA« RODIČANKE DORE BERNETIČ (pripravila Jasna M. Peršolja – Majda Valinova) Opasilo ob svetem Jakobu 25. julija je največji rodiški vaški praznik. Rodičani ga praznujejo že vsaj od leta 1731 dalje. V cerkvenem urbarju je v zaključnem računu za leto 1731 zapisano, koliko denarja so porabili za trak, s katerim so opasali ozemlje okrog cerkve, koliko je stala jagnjetina in koliko so dali za kruh, ko so pripravili dopoldansko mrzlo malico, ki so jo pojedli po maši, ko so zaplesali ples: v prvega. Praznovali so vsi prebivalci Rodika in vsi sorodniki, ki so se takrat vrnili domov na praznovanje. V dolgih letih se je praznovanje sicer malo spreminjalo, se po- daljšalo še na opasilni ponedeljek in po drugi svetovni vojni še na spominski dan in na opasilno soboto. Da se praznovanje nadaljuje in je opasilo še vedno naprej živo in posodobljeno, skrbita Vaška skupnost Rodik in Turistično društvo Rodik. Le v slogi in s skupnimi močmi ter požrtvovalnostjo Rodičani iz leta v leto prirejajo svoje opasilo. V nedeljo je maša, ples v prvega in obisk sorodnikov, opasilno soboto pa so namenili rodiški kulturi, zgodovini in ljudski ustvarjalnosti v tako imenovanih Štrekljevih večerih. Letos so 24. julija na sredi vasi predstavili novo pesniško zbirko domačinke Dore Bernetič ali po domače Dore Tereznove. Naslov pesniške zbirke je MURVA. Zbirko je izdalo Kulturno društvo Vilenica, uredil pa Aleksander Peršolja. Opremo in računalniško oblikovanje je naredila Lucija Klanac, fotografije je prispevala Dorina hči Ester Mahnič, Tereznova. Zbirko je natisnila Tiskarna Mljač Divača. Izdajo so omogočili tudi Krajevna skupnost Rodik, Turistično društvo Rodik, Občina Hrpelje - Kozina ter družini Miranda in Vitomir Počkaj in Mirica in Miro Korva. Na knjižnem ovitku pesniške zbirke lahko preberemo: O Dori Bernetič in o Murvi Dora je bila rojena 15. 8. 1938 pri Boštjanovih v Preložah pri Lokvi. Po končani šoli se je zaposlila v Kmetijski zadrugi. Po poroki z Jožetom Bernetičem se je preselila v Rodik k Tereznovim in si ustvarila družino. Delala je v podjetju Kovinar v Hrpeljah do upoko- 19 med ljudmi jitve. V službi se je ukvarjala z računovodstvom, doma z družino in gospodinjstvom. V prostem času pa je risala in pesnila. Otroci so šli na svoje, vnučka nista bila vedno pri njej in zato se je vedno bolj poglabljala v svojo duševnost. Svoje misli, občutja, razmišljanja je zapisovala v rimani besedi, zgodbe in pripovedi pa v prozi. Zbrala je pogum in leta 2001 izdala svojo prvo pesniško zbirko Moje poti. Potem se je včlanila v literarni društvi Zlati čoln v Sežani in v Srebrne brazde v Kopru. V publikacijah je objavljala posamezne cikle svojih pesmi. Brala je svoje pesmi na literarnih večerih in različnih prireditvah v domačem kraju in v okolici. V letu 2010 pa je dozorel čas za novo pesniško zbirko. Dora jo je poimenovala Murva. V zbirki Murva je zbrala pesmi, ki so nastale v spominu na dom, mater, pokojnega brata, na družino, na svoj rod, na iskanje korenin, na premagovanje težav in na tolažbo, ki jo je dosegla v trenutkih, preživetih v miru narave. Morda se bo komu zdelo čudno ime zbirke Murva. A Dorino življenje je tesno povezano s stoletno murvo, ki raste na Boštjanovem borjaču v Preložah. Pod murvo je preživela svoja srečna otroška leta, murva jo je pozdravljala vsakokrat, ko se je vračala domov, pod murvo jo je čakala ostarela mati, pod murvo se je zbirala družina. Danes, ko je Boštjanova domačija prazna in je v njej mrzlo ognjišče, le murva še vedno raste na borjaču, zeleni in vabi družino in spomine, da jo obiščejo. Ko odhajajo Boštjanovi v svet, jih murva pozdravlja, jih povezuje in jih tolaži, ko jim je hudo. Dora, ki je prve verze pesnila že v otroški dobi, se spominja, da so se pod murvo vse besede rimale, čeprav jih je želela zložiti v prosti besedi. Stoletna murva je bila navdih, je bila Boštjanovo sveto drevo in prostor pod murvo je bil kraj miru, kjer so se lahko pogovarjali sami s seboj in med seboj. Dora nas po sviloprejkini niti pelje od pesmi do pesmi, nam razgali svojo dušo, razmišljanja, bolečine in radosti. Pokaže nam svoj čustveni svet in svoje rešitve. Njeno srce je pred nami kot na dlani. Ko beremo njene pesmi, se primerjamo z njo, primerjamo svoje poglede na življenje z njenimi slutnjami. Posreduje nam svoja izkustva in se nas dotakne. se še pozno v noč zadržali na sredi vasi ob kozarčku rujnega. Bralcem občinskega glasila pa ponujamo v branje drobec iz pesniške zbirke Murva: Večer je vodila Nives Požar Božič, pesmi sta brali pesnica Dora in Ana Čepar - Čepova, plesali in godli so nam člani Folklorne skupine Brkini. Ljudska godba, ljudski plesi in rodiška ljudska pesnica so oblikovali ta julijski večer v Rodiku. Sonja Tomažinščeva je tudi letos z veseljem dala na uporabo svoj prostor na sredi vasi. Zbrali so se Rodičani, obiskovalci iz okoliških vasi in mnogi ljubitelji poezije, ljudske pesmi in plesov. Da ljudje cenijo Dorino ustvarjalnost in njene pesmi, so pokazali z zanimanjem za nakup zbirke, ki so jo lahko kupili po predstavitvi. Po stari navadi so Rodičani pripravili opasilno mrzlo marendo, Ester Tereznova je za vse napekla pecivo. Rodičani in gostje so Stoletna murva čuvaj naš rod. STOLETNA MURVA Pred kraško hišo stara murva rase, kjer pradedje so jo vsadili. Mi smo v njeni košati senci se hladili. Murva zdaj tam sama se bohoti v vsej svoji veličini. Spomladi ozeleni in z nami še živi. DOM Skozi gozd zeleni, po poti neizhojeni, čez ravno polje do očeta in do matere. Tam tvoj je dom in rod bo tvoj pognal korenine. Naj jutro se zjasni in da moči, da ljubezen mladih v brst zbrsti. NEKDO JE VPRAŠAL, KAJ JE POBOŽ Friščeva domačija je bila v četrtek, 22. julija, gostiteljica literarnega večera, ki je potekal v organizaciji Turističnega društva Rodik. Obiskovalci smo poslušali zgodbe, pisane z verzi. Pesnica Patricija Dodič - Patra nam je priprla svoja pesniška vrata in nas s tenkočutnim branjem popeljala skozi svoj knjižni prvenec Pet minut blaznosti, drugo zbirko Črno obrobljene oči ter še neobjavljene pesmi. Patricija je doštudirala slovenščino in francoščino z baznim jezikom italijanščina na Filozofski fakulteti v Trstu. Je odgovorna urednica za poezijo glasila Stopinje, ki ga izdaja Literarni klub Ilirska Bistrica, in članica KUD Literativa. Pred leti je prejela nagrado za najboljšo regijsko pesnico na Mladi Urški in drugo nagrado na Veronikinih dnevih v Novem mestu. Sodeluje na različnih festivalih, vodi literarne pogovore in jezikovne tečaje. Ustvarjalna je tudi na likovnem področju, sadove tega dela pa si bomo lahko ogledali na jesen. Literarni večer je vodila kulturologinja Maja Foto: Slavko Gerželj 20 Turković, za glasbeno popestritev je poskrbel Toni Škrlj iz benda Romantiki, ki se je med drugim predstavil z avtorsko pesmijo O človeku. Sledijo Patricijine pesmi, ki vedno znova prepričajo, da njenih literarnih večerov ne gre zamuditi, še posebej ne takrat, ko pesmi v vas predramijo radovednost in vas mika izvedeti, kaj je pobož. Maja Turković Odbleski Včasih ni besed. Jih ni za zastalimi vprašanji. In ni odprtih oken. Ali priprtih vrat. Kadar greš. Včasih ti roke omahnejo ob telesu. In bi jokal. Tako počasi bi jokal. Včasih ni moči za šepet. Ne ob tisti, saj veš, kateri, mizi, ne ob nobeni. med ljudmi Včasih ni zgodbe. In ni objema. Ko vstopaš, je le jutro z uvelo pentljo. In je dan. Ki vstopa skozi ista vrata kot ti. Hočem biti, če že sem. In hočem polne žepe Sonc. To hočem. Da, to hočem. Jonatan Mikroželja Nočem, da me tipate po nebesnih telesih. Da mi zabadate puščice v neoštevilčenost sanj. Da mi sedate na pege mojih dni. Ki jih še ni bilo, ki jih še ni. Nočem, da mi pihate česnovo sapo v utrujeni obraz. Da me kličete Morska pena. In da me prijemljete za kolena, ker mi povzroča jok. Da me vabite na Mars, ker je tam bolje. In ker tam baje nihče ne živi. Da se mi smejete v obraz. In me trepljate po razboleli rami. Da me porivate v bedne spopade. In mi razpletate zanke okoli vratu. Da me polivate s praznimi stokanji brez koščic. Ne omenjajte mi besede človek, narejene iz gorja. Hočem prijaznost. Hočem pobož. Hočem objem. Izsrkati rdeče niti, izpraskati nasmehe. Zarjaveti v nekem kotu. Deliti s tabo svoje ostrine. Simbolično razčetverjati. Da bi pricurljala kaplja dežja na moj prst. Hočem razprto nebo brez spodnjih hlačk. Razbeljeni vosek v stekleni noči. In dim za dimom, medtem ko zunaj grmi. Zanima me ljubezen, moški, ženska, saj ni važno. Lomljenje pajčevin pod nekim telesom. Hočem svojih pet minut na dan. Pet koristnih minut na dan. Nočem ustavljati kril nad zbledelo bilko sredi niča. Hočem si odperutiti čas. Leteti med tvoje krvničke in dišeče potoke. Nočem zapirati vek. Ali plavati na koščku lesa tik nad. Ali ob. Hočem se ugnezditi vate. S kljunom razpreti jezove časa, čaranj in črk. Hočem, da mi močiš perje. Da preštevaš jate poljubov v prebeljenem dnevu. Nočem pred vetrom. Ali za njim. Hočem spuščati krike. Ob tvojem ušesu. Sledi krempljev. Na tvojem vratu. Poteze šaha. V tvojem matu. Hočem, da se mi svetijo oči ... Ko iz tebe spuščam vse ptice sveta. Nekdo je vprašal, kaj je pobož Neminljivost dotika. Šepetalec senc. Ko s prstom narišeš zemljevid od tretjega očesa navzdol proti konici nosu. Menda to delamo le pripadniki istega rodu. Drugačno zavetrje srca - vzporedno z nasmehom. Prižemanje h koži - kalejdoskopski preblisk miru. Meandri občutij - do zabrisa čudenj in strahu. Zakljunjanje in zaklinjanje. Zaklepanje in odklepanje. Cezannov magnetizem s hrbtiščem dlani. Ko odmisliš in zabrišeš, kar je odvečnega. Mirujoči gib in rdeča pentlja. Mezenje drugačnih nebes skozi ožilje poti. Ko se zaobliš, preden padeš na tla. Ko pokrčiš kolena in vsrčiš vse energije sveta. Ko se zaluniš, zasončiš, zasenčiš, odsenčiš. Ko veš. Ko od začetka do začetka žariš. Božaš razpoke. Čutiš. Veš. Ko mi ponudiš sedenje na klopi ob bambusu in gledanju v nebo. Medtem ko čas jezikuje okoli ušes, oči in teles. Ko postajava všitek tišine in brstenje v smehu. Ko si rečeva, da je lepo. Ko se mi skozi razpored dotikaš bradavic. To je pobož. ZAHVALA 22. julija sem imela v Rodiku – na predlog in povabilo Slavka Gerželja – literarni večer pri Friščevih (Kmečki turizem pri Iztoku Racetu). Prekrasen ambient, dober glasbeni vložek, ki ga je pričaral s pesmijo Toni Škrlj iz Knežaka, in čudovito občinstvo so v meni zbudili tolikšno veselje, da ne morem drugače, da se še enkrat – ali tisočkrat – ne zahvalim vsem, ki ste tistih nekaj ur delili z mano in meni dragimi. Hvala Iztoku, njegovi ženi in hčerkam, hvala Slavku (za fotografijo), Toniju in Maji (za izvrstno vodenje), hvala vsem, ki ste tam bili zaradi mene, mojih pesmi, ali samo zato, da bi si polepšali večer. Bil je čudovit – ja, tudi zaradi vas. Na še kdaj, z veseljem in hvaležnostjo, Patricija Dodič ČENTUR V nedeljo, 18. julija, se je v Čenturju, vasici blizu Kopra, odvijala osrednja prireditev ob obnovitvi ceste. Najprej je bila v ta namen posvečena maša, ki je trajala dobro uro, po maši pa se je na igrišču na koncu vasi pričel odvijati program, ki so ga vodili člani harijskega društva (Andreja, Jernej in Adrijana). Najprej so se predstavile domačinke, ki so si nadele ime Golidarce, to pa zato, ker »golida« pomeni »škaf za vodo«. S to golido so nekoč ženske v vasi nosile vodo od izvira do doma. Z vodo so zelo skrbno delali, ker je včasih na tem koncu pomenila zlato. Tudi takrat so ženske, medtem ko so čakale, da se jim golida napolni z vodo, zapele marsikatero pesem. Golidarice pa želijo obuditi prav te stare pesmi, ki počasi izginjajo s seznama starih kmečkih pesmi. Po odpetih pesmih je sledil skeč Harijcev, za njimi pa je nastopila Banda Žluk. In končno smo prišli na vrsto tudi mi. Folklorna skupina Brkini se je predstavila s spletom pristnih brkinskih plesov in je prisotnim predstavila tudi Brkinsko bando, ki deluje pod okriljem Folklorne skupine Brkini. Ker pa smo mladi in navihani, smo tudi mi poskrbeli za kupico smeha, ko je Peter najprej zaigral na mini harmoniko in smo ga potem pohecali, če je mogoče harmoniko opral v stroju na 90 °C, da se je tako zmanjšala. Potem pa smo še dve odigrali – tako kot se spodobi. Prebivalci Čenturja in tudi gostje so bili zelo navdušeni nad nami. Po končanem programu se je veselje, čeprav je bila nedelja, skupaj s plesom nadaljevalo pozno v noč. Anja Kirn 21 med ljudmi ČESTITKE!!! TEJA LJUBIČ – DRŽAVNA PRVAKINJA V DIATONIČNI HARMONIKI Na gradu Rajhenburg je v soboto, 16. avgusta, že 13. leto zapored potekalo državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko, ki ga organizira Turistično društvo Brestanica v sodelovanju s turistično agencijo BooM Krško. V konkurenci 19 harmonikark, ki so morale zaigrati po dve skladbi, eno ljudsko in eno narodnozabavno, je letos državna prvakinja postala naša 22-letna Teja Ljubič iz Javorja, drugo mesto je osvojila 15-letna Sandra Murgelj iz Starin pri Otočcu in tretje 11-letna Ana Jesenovec iz Stare Loke pri Škofji Loki. Občinstvo je za najprikupnejšo tekmovalko izbralo 11-letno Barbaro Kropovšek iz Rečice ob Savinji. Prireditev si je ogledalo lepo število obiskovalcev. Teja Ljubič je tako dvema naslovoma iz 2005 in 2006 dodala še tretji naslov najboljše v Sloveniji na diatonični harmoniki. Po nekajletnem premoru od tekmovanj in prehodu z dosedanjega mentorja Denisa Novata k profesorju Zoranu Lupincu pa je ponovno resno zagrabila za harmoniko. Komisijo je na tekmovanju prepričala z »Venčkom istrskih« v Lupinčevi izvedbi in Klavžarjevo skladbo »V galopu«. Teja v bližnji prihodnosti načrtuje izdajo plošče. Ester Mihalič DUTOVLJE: DRUŠTVO KMETIC NA 40. PRAZNIKU TERANA IN PRŠUTA V DUTOVLJAH 2010 Društvo kmetic sežanske regije se je tudi letos predstavilo na 40. prazniku terana in pršuta v Dutovljah. V osnovni šoli so na ogled postavile razstavo različnih kruhov in ji dale naslov »Kruh skozi čas«. V nedeljo pa so v povorki kmečkih voz predstavljale izdelavo »žajfe« in njeno uporabo. Na »špargetu« so kuhale »žajfo«, ki so jo uporabljale za pranje, kopanje in pihanje mehurčkov. Voz so predstavile na izviren način: »Kšn bot, ku ni blo dnarja za kupit žajfo, so jo kmetice izdelovale kar doma. Uporabile so luj in ostalo maščobo, ku je niso rable za kuhanje. V Trst so šle po sodo kaustiko, ki so jo rabile za kuhanje žajfe. Luj so kuhale v vodi, kjer so prej namakale pepel, in ji dodale sodo kaustiko. Ob stalnem mešanjem se je to počasi kuhalo ene dve uri, seveda se je dodalo še dodatke – npr. brinovo olje, med, danes je moderna lavanda …, za navadno žajfo pa se ni dodajalo nič.« Na vozu so prikazale, kako so včasih prale belo perilo. Najprej so ga skuhale v »lugu«, ki so ga pripravile tako, da so pepel pustile namakat par dni in v tisti vodi potem kuhale cunje. Za pranje črne robe pa so skuhale bršljan in v tisti vodi prale. Volnene majice so se prav svetile, so povedale … Ti recepti so preizkušeni in lahko jih uporabite še danes. Kmetice so s to zabavno predstavitvijo nasmejale obiskovalce in se pri tem tudi same zabavale. Med desetimi vozovi pa www.hrpelje-kozina.si 22 so si prislužile drugo mesto. Danes pa že razmišljajo, s čim bodo presenetile drugo leto … Milena Štolfa med ljudmi V junijski številki glasila smo vam pobliže predstavili Friščevo kmetijo v Rodiku, ki je tiste dni ravno odprla svoja vrata. V tokratni številki pa vam predstavljamo kar tri kmetije: »Pri Linču« v Rodiku, »Pri Damjanu« v Slopah in kmetijo, ki se je že dodobra usidrala na Golcu: kmetijo »Pri Cepčovih«. TURISTIČNA KMETIJA PRI CEPČOVIH V osrčju slovenske Čičarije, v pokrajini, ki leži ob slovensko-hrvaški meji, leži vas Golac. Ta kraška pokrajina je polna naravnih in kulturnih elementov, ki človeka popeljejo v počitek in sprostitev. Vas Golac ima bogato in zanimivo zgodovino, ravno tako kot tudi turistična kmetija »Pri Cepčovih«, že od nekdaj znana gostilna, katere korenine segajo v 19. stoletje. Turistična kmetija »Pri Cepčovih« je bila ustanovljena v popolnoma obnovljeni domačiji. Tukaj si lahko odpočijemo v družbi prijaznih ljudi in odlične ponudbe. Kmetija je last družine Juriševič, ki vestno skrbi za ponudbo visoke kakovosti in nadaljevanje lokalne tradicije v vseh pogledih. Lokacija nam ponuja odlično izhodišče za kolesarjenje, pohode in sprehajanje po neokrnjeni kraški naravi, med starimi hišami ter zanimivostmi vasi Golac z okoliškimi zaselki in vrhovi, ki segajo prek 1000 m nadmorske višine. Ponudba obsega bogato lokalno in sezonsko kuhinjo na osnovi domače pridelane hrane. Gostje se lahko razvajajo z raznimi brkinskimi in kraškimi specialitetami, kot so njoki po taščinem receptu, jota, različne mesne jedi, jedi z gobami, občasno tudi divjačina in druge jedi, ob katerih se še največjemu gurmanu pocedijo sline. Gostinski del kmetije lahko sprejme do 50 gostov, po naročilu tudi večje skupine. Radi poskrbijo tudi za zabavno-glasbeni program. Če kdo želi oddih za več dni, lahko prenoči v kateri od štirih lično in moderno opremljenih sob. Turistična kmetija je primerna predvsem za ljudi, ki si želijo oddiha od natrpanega vsakdanjika in počitka v mirni lokaciji s svežim zrakom, prijaznimi domačini in kakovostno ponudbo. Urnik: vsak petek, soboto in nedeljo: od 12h do 22h Telefon: 051 315 120 ali 040 364 473 E-pošta: cepcovi@gmail.com Spletna stran: http://golac.si Asja Jugovec 23 med ljudmi TURISTIČNA KMETIJA »PRI LINČU« V RODIKU Turistična kmetija z nastanitvijo »Pri Linču« stoji na osrednjem trgu vasi Rodik, ob vaškem vodnjaku. Velika impozantna stavba nam daje slutiti bogato zgodovino, prav tako skrbno urejena notranjost. Nekdanji gospodarski prostori so postali pravi cvet gostinstva. Uredili so velik prostor za jedilnico, kjer so ohranili stare »jerte« in zidove obnovili na način, da se je kraški kamen pokazal v vsej svoji lepoti. V kotu je našlo svoj prostor veliko prijetno ognjišče, nepogrešljivo ob dolgih zimskih večerih. Tik zraven pa zanimiva stenska omara z unikatnimi predmeti iz preteklosti, tudi Kosovelove družine, s katero so bili Racetovi že od nekdaj povezani. Zunanja terasa na dvorišču ne daje slutiti, da stojiš prav sredi slikovitega Rodika. Klet čaka na zaključek del in je uresničitev želja mladega gospodarja Jerneja. Sama ponudba turistične kmetije zajema domačo brkinsko in kraško kuhinjo. Tako nam ponuja dobrote, ki nastajajo na podlagi stoletnih družinskih receptov, s kančkom novega pridiha. V meniju najdemo domače sladice, kot so štruklji in zavitki, tople jedi, narezke suhih dobrot, koline v zimskem času, njoke … Poskrbljeno je tudi za goste, ki si želijo daljšega, večdnevnega oddiha. V zgornjem nadstropju, nad gostilno, imajo urejenih šest nadstandardno opremljenih sob ter dodaten sodobno opremljen apartma za dve osebi s savno, jacuzzijem, LCD televizorjem in teraso. Obiskovalci, ki si želijo te vrste ponudbe, bodo našli vse potrebno za oddih, saj turistična kmetija »Pri Linču« s svojo ponudbo zadovolji še tako zahtevnega gosta. V velikem jedilnem prostoru je prostor za zaključene skupine, praznovanja, poročna slavja in podobno. Urnik: pon.–ned., od 11.00 do 22.00 (sreda zaprto) Telefon: (05) 680 12 06 / 040 711 554 Spletna stran: www.linc.si 24 med ljudmi TURISTIČNA KMETIJA PRI DAMJANU Turistična kmetija Pri Damjanu v Slopah je končno pod eno streho. Damjan Marsič je ustvaril prijeten ambient, v katerem se bodo gostje ob slastnih kulinaričnih užitkih sprostili in odlično počutili. Damjan je po duši kmet, ljubitelj sadjarstva, poljedelstva in vsega, kar je povezano z obdelovanjem narave. Pred devetimi leti se je odločil, da bo to tudi njegov poklic oziroma poslanstvo, s katerim se bo preživljal, in je tako sredi vasi, v novozgrajeni hiši, odprl turistično kmetijo. Gostom je v prijetnem lokalu ponujal domačo hrano, ki jo je večinoma tudi sam pridelal. Damjana pa so ambiciozni duh in številne ideje vodile še naprej. Novo priložnost je videl leta 2003, ko je s pomočjo sredstev EU popolnoma prenovil staro kmečko poslopje svojih staršev v lepo kamnito vaško hišo s prenočišči. Takrat se je njegova turistična ponudba povečala za pet luksuzno opremljenih sob s savno, jacuzzijem, odprtim ognjiščem in tudi velbano kuhinjo z odprtim ognjiščem za manjše zaključene družbe. Letos je Damjan pridobil še dodatna evropska sredstva za opremo gostinskega lokala in tako uredil novo restavracijo s sodobno opremljeno kuhinjo in lepo teraso z ognjiščem in krušno pečjo ter tako celotno ponudbo združil pod eno streho. Celotni objekt je stilsko urejen, za kar pa ima zasluge Damjanov prijatelj Joško Škerjanc. Damjan je 25% svoje investicije financiral z evropskimi nepovratnimi sredstvi, kar vidi kot dobro priložnost za vsakogar, ki ima voljo do dela in pravo idejo. Brez resnega in odgovornega dela ter tveganj pa ne gre, saj moraš v začetku sredstva zagotoviti sam, nepovratna evropska sredstva dobiš šele po zaključku del, po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Svojo novo tržno nišo in prepoznavnost pa vidi v suhomesnatih izdelkih, saj meni, da bi morali ti postati ena izmed glavnih prepoznavnosti Brkinov, poleg slivovke in brinjevca. Sam goji 25 prašičev, v naravi, na prostem. Tri mesece jih hrani z v kotlu kuhano kolerabo, bučami in krompirjem, kot so prašiče gojili po starem. Želi pridelati vrhunski brkinski pršut, kjer pa je poleg sušenja zelo pomembna tudi prehrana živali. Tako se Pri Damjanu dobi domačo panceto, pršut, »ošakolo«, klobase, kuhano pleče, razne sezonske jedi, jedi pod peko in jedi na gradeli. Njegova razpoznavnost so tudi češnje, ki jih v sezoni ponudi na različne načine. Ima nasad češenj in tako ohranja simbol Slop, saj so bile češnje tu že od nekdaj kraljice polja. Ima tudi vinograd in sadovnjak jabolk. Obdeluje okrog 1,2 ha sadovnjakov in več njiv za pridelavo zelenjave ter buč in kolerabe. Da Damjan dobro in prav dela, pa potrjujejo številni gostje, ki se k Damjanu vedno in radi vračajo. Urnik: torek in sreda zvečer; četrtek, petek, sobota in nedelja kosila in večerje (večje skupine po dogovoru) Ponudba: suhomesnati izdelki, domača sezonska hrana in prenočišča Telefon: 05 / 680 28 40, 041 753 218 e-mail: info@damjan-slope.com internetna stran: www.damjan-slope.com Helena Godina 25 med ljudmi V »Ž2« V OBROVU UREDILI TUDI SOBE Gostilna in Pizzeria »Ž2« vse od otvoritve pred nekaj leti počasi širi svojo dejavnosti in je postala nepogrešljiva na obrovskem koncu občine. Stilno urejena vabi tako tranzitne goste, turiste od vsepovsod, predvsem na okrepčilo na njihovi poti, kot tudi domačine k medsebojnem druženju. Sredi letošnjega poletja pa so namenu predali tudi zgornje nadstropje, kjer sta brata Miklavec uredila štiri lične sobe, vsaka ima svojo kopalnico, klimo, internet in LCD televizor. Istočasno lahko prespi 10 do 15 ljudi. Gospodar je povedal, da gre v glavnem za nočitve za eno noč, se pa tudi zgodi, da se zadovoljni gostje zadržijo po več dni v naših krajih. Prihajajo Nemci, Avstrijci, iz vzhodnih dežel, Francozi in Italijani. Telefon: 05 / 688 88 88 Odprto: vsak dan Ester Mihalič IZLET NA MALO PLANINO Kar eno leto smo se dogovarjale, da se zberemo in gremo na izlet na Veliko Planino. 11. julija letos pa smo se končno zbrale na vasi v Slopah, kjer nas je pričakal kombi. Da bo vse pod nadzorom, sta se nam pridružila še dva »fanta«. Prva postaja je bila kava v Stahovici, nadalje čez Kranjski rak do pod Male Planine. Potem pa pot pod noge in v družbi čas hitro mine. Na vrhu se odpre prekrasen razgled po Mali Planini, pašnikih, pastirskih kočah in kravicah. Ne manjka tudi raznobarvnega cvetja. Prva koča na levi je Jerasova iz županjih njiv. Tu nam je pastirica Ančka postregla z masovnikom in zadovoljne smo se odpravile mimo Domžalskega doma na Velko Planino do cerkvice, ki je posvečena Mariji Snežni. Nazaj grede smo se ustavile pri pastirju, ki prideluje okusen sir. Bil je kar zadovoljen, saj smo ga skoraj vsega kupile. Spet postanek s kavo pri Ančki Jerajevi, ko je bil že skoraj čas za povratek. Ogledale smo si še izvir Kamniške Bistrice, lovsko kočo na Brsnikih in kapelico Matere božje v Županjih njivah. Po poznem kosilu pri planinskem orlu smo se na poti domov zaobljubile, da si tak dan z izletom privoščimo še kdaj. Ivančica Opara GORNJA RADGONA: DRUŠTVI PROIZVAJALCEV »KRAŠKEGA BRINJEVCA« IN »BRKINSKEGA SLIVOVCA« NA SEJMU AGRA 2010 Letos se na 48. mednarodno kmetijsko-živilskem sejmu prvič predstavljata tudi Društvi proizvajalcev kraškega brinjevca in brkinskega slivovca. Namen društva je predstaviti ta edinstvena proizvoda in seveda tudi območja, kjer se žganje pridobiva, to je Krasa in Brkinov. Zanimanje obiskovalcev je veliko predvsem po kraškem brinjevcu, saj te zdravilne pijače marsikdo ne pozna in ne ve, koliko truda in znanja je potrebno, da se pridela kakovostno žganje, ki je tudi geografsko zaščiteno. Seveda pa si želimo, kot pravi predsednik društev Franc Jelušič, da bi se društvu pridružilo še več članov, da bi lahko še več prispevali k prepoznavnosti in ponudbi teh odličnih žganj našega območja. Milena Štolfa, KSS Sežana 26 med ljudmi »RAZSTAVA SVOBODNE UMETNOSTI« MIHE TOMAŽIČA V gostilni in pizzeriji »Ž2« v Obrovu razstavlja mladi umetnik Miha Tomažič. Ob tej priložnosti sem se z njim pogovarjala o njegovem ustvarjanju in o razstavi ki je njegova tretja samostojna razstava, pred tem je razstavljal v Materiji in Lokvi. Naslov »Razstava svobodne umetnosti« povsem korektno opisuje razstavljene izdelke. Težko je reči slike, ker je pri ustvarjanju uporabil najrazličnejše tehnike in podlage. Od oglja do lepljenke, pa make-up in žganje na les v kombinaciji z akrilom. Največje so formata A3, večjih se tudi drugače ne loteva. Na razstavi se sprehajaš od slike do slike in pri tem si moraš za vsako vzeti dovolj časa. Vsaka ima zgodbo v ozadju. Za Miho je ustvarjanje način izražanja in sporočanja svetu o svojih razmišljanjih in doživljanjih. Ne prepušča se množicam. To nam sporoča tudi različna izbira tehnik. Ne gre za iskanje prave tehnike, ampak izraz občutenj skozi določeno tehniko, ki mu tisti čas ustreza. Začel je v srednji šoli s skicami med poukom, nadaljeval z grafiti, potem pa počasi opremil dom svoje none, s katero živi in ki ga podpira ter je nad njegovimi slikami navdušena. Nima nekega vzornika, po katerem bi se zgledoval ali ga posebej občudoval, omenil je samo stvaritve Leonarda Da Vincija. Skoraj težko je povezati tako svobodnega duha s kuharijo, s katero se drugače Miha preživlja, še manj pa z natančnostjo, ki ji je zvest pri svojih delih. Pravi, da moraš imeti veliko voljo. Zelo rad ustvarja in ni mu škoda časa, vsakemu izdelku se rad posveti. Razstava ni prodajna. Vsi izdelki so unikati. Če bi si pa kdo resnično želel njegovo stvaritev, se lahko z njim spozna in dogovori. Miha prihaja iz Huj v Brkinih, njegova e-pošta je: mihael.tomazic@gmail.com. Ester Mihalič TATJANA MIHALIČ RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI KOZINA Domačinka iz Ocizle, sicer članica likovne sekcije fotokluba Zlati žarek iz Sežane, se je odločila nekaj svojih likovnih stvaritev pokazati tudi domačinom oz. obiskovalcem knjižnice Kozina. S tenkočutnostjo in večplastnostjo skozi razstavljene slike izčiščuje zgodbe in pušča poenostavljenost. Preprostost barv in njihova enostavnost vabita v like in likovnost skozi ostrino mehkobe. Mihaličeva ustvarja padanje v različne spektre dimenzionalnosti, ki vlečejo v globine, iz hladnosti v topline in spet nazaj. Tatjana Mihalič je ustvarjalka že veliko let. Tehniko si je pridobivala na različnih likovnih tečajih, delavnicah in šolah. Sodeluje v izolskem društvu TUBA, je članica prej omenjene likovne sekcije sežanskega Zlatega žarka, kot fotografinja je v letu 2004 sodelovala pri publikaciji Podobe zaledja slovenskih obalnih mest, sodeluje pri izdaji razglednic, prospektov in knjig. Že vrsto let sodeluje s projekcijo fotografij na prireditvi Etno Istra, na različnih razstavah in extemporih. Živi in ustvarja v Šmarjah pri Kopru. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Vabljeni k ogledu. Patricija Dodič DRUŠTVO »VEZI« LETOVALO V FIESI Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« je tudi letos v okviru športno-kreativnega programa »Na krilih športa« organiziralo 5-dnevno letovanje na slovenski Obali – v Fiesi. Namen programa je s pomočjo športa in rekreacije pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju vzbuditi skrb za telesno in duševno zdravje. Obenem pa tudi vzbuditi, ohraniti in razvijati zanimanje za kreativno in dejavno preživljanje prostega časa. Letovanje se je odvijalo v času od 12. do 16. julija v Počitniškem domu Breženka v Fiesi. Poleg počitka smo uživali v druženju, kopanju in sončenju. Ker se zavedamo, da vse lepo hitro mine, smo sklenili, da si bomo počitniške dneve naredili čim lepše in čim pestrejše. Udeležili smo se dveh organiziranih izletov: v Soline z ladjo Solinarko, kjer smo si ogledali Solinarski muzej ter se seznanili s pridelavo soli; ogled prenovljenega Akvarija v Piranu, kjer smo si očarani nad podvodnim svetom privoščili kepico sladoleda v prijetni senčki Tartinijevega trga. To obmorsko mestece pa smo po želji vsak večer ponovno obiskali, in sicer po prijetni peš poti, ki smo jo prehodili v dobrih 20 minutah. Kljub temu, da so bili dnevi izredno vroči, smo bili tudi na plaži zelo dejavni. Igrali smo odbojko na mivki, odbojko v vodi, družabne igre ter s pedalinom uživali na morskih valovih. Kdor je želel malo več oddiha, je letovanje lahko preživel bolj umirjeno: ob branju knjig ter sproščanju ob poslušanju morskih valov. Letos nam je bilo vreme po dolgem času naklonjeno, zato smo na plaži še toliko bolj uživali in se res lepo imeli. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri realizaciji letovanja, ki našim uporabnikom ogromno pomeni. Pripravila Mojca Mahnič (pod mentorstvom mag. Katarine Tomažič) 27 med ljudmi ROSE SEŽANSKEGA VINAKRASA NAJBOLŠI MED ROSEJI Revija Dober tek pripravlja vinski vodnik, s katerim želi obveščati potrošnike, gastronomijo, trgovce in pridelovalce o kakovosti vin, ki so v ponudbi na slovenskem trgu. Komisija, sestavljena iz slovenskih strokovnjakov, enologov, predstavnikov stroke in potrošnikov ter trgovcev, je ocenjevala roseje domačih in tujih vinarjev. Iz sežanske kleti Vinakras, ki spada med največje pridelovalce kraškega terana in slavi več kot 60 let svojega organiziranega delovanja, so sredi julija sporočili, da je strokovna komisija omenjene revije med vsemi prejetimi vzorci kot najboljši rose ocenila prav njihov Rose. Obenem pa je omenjeno vino v vinskem svetovalcu revije Finance tudi letos prejelo naziv rose tedna. Klet Vinakras, kjer začetki organizirane pridelave vina segajo v leto 1861, ko je bila zgrajena velika velbana klet iz klesanega kamna, je namreč največji pridelovalec vin v kraškem vinorodnem okolišu, kjer imajo od skupaj več kot 650 ha kraških vinogradov zasajenih več kot 50 ha lastnih vinogradov na spodnjem Krasu. Letno pridelajo od 800 do milijona litrov vina, od tega okrog dve tretjini terana. Čeprav je klet Vinakras najbolj poznana po teranu, pa se vendar z novim enologom Boštjanom Zidarjem v zadnjih letih podajajo tudi na področje lahkotnejših rosejev. Gre za polsuho vino Rose, ki je sestavljeno iz četrtine merlota in refoška, preostala polovica pa je cabernet sauvignon. Grozdje je trgano ročno v času od poznega septembra do prvih dni oktobra in zori v posodi iz nerjavečega jekla. Odlikuje ga nizek alkohol, prijetna svežina, rahel preostanek sladkorja in seveda barva, ki je prijetna češnjeva. Rose priporočajo k testeninam, rižotam, zelenjavnim jedem, ribam in perutnini. Olga Knez Foto: Olga Knez STAREJŠI SE RADI DRUŽIJO Območno združenje Rdečega križa Sežana je v juniju pripravilo skupno srečanje članov desetih svojih in dveh domskih skupin starejših za samopomoč na območju Krasa in Brkinov. Na zabavnem druženju v naravi pri koči v Smodnišnici se je zbralo kar 90 udeležencev. Za člane skupin in voditelje se »delovno« leto prične na jesen v mesecu septembru in se z rednimi tedenskimi srečanji nadaljuje vse do konca junija. Pred odhodom na poletni počitek pa se sezona vsako leto zaključi s skupnim srečanjem vseh skupin, ki delujejo v domačem okolju in Domu upokojencev Sežana. Trenutno v okviru Območnega združenja Rdečega križa Sežana deluje deset skupin: v Dutovljah, Krepljah, Štorjah, Lokvi, Povirju, Hrpeljah, dve v Sežani in z letošnjo pomladjo še skupina v Kobjeglavi ter skupina v Divači, ki je po dvoletnem premoru zopet zaživela. Že tretje leto zapovrstjo smo se zbrali na pikniku v senci visokih dreves pri koči v Smodnišnici pri Sežani. Ta čudoviti prostor nam je priskrbel gospod Lovro Razpet, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo. Tokrat smo medse povabili tudi predstavnike iz skupin SVZ Dutovlje. Ob sproščenem klepetu in pesmi se je vzdušje hitro razživelo. Vsaka skupina se je ostalim predstavila na svoj način. Humorist in harmonikar Marino Železnik je poskrbel za nasmejane obraze. Na izviren način so se mu pri tem pridružile tudi nekatere članice skupin. Ob zvokih harmonike so marsikoga zasrbele pete in najbolj razigrani so se zavrteli po plesišču. Poskrbljeno je bilo tudi za lakoto in žejo. V pri- jetni družbi smo kar pozabili na čas in naše slovo. Prepodili so nas šele temni oblaki, ki so napovedovali bližajočo se nevihto. Veselimo se jeseni, ko se bomo spet družili na medgeneracijskem srečanju v Škofljah. Dora Sedmak, sekretarka OZRK Sežana Foto: Bogdan Macarol TE ZANIMA MOJA DRUŽBA? PRILOŽNOSTI ZA DRUŠTVA OBČINE HRPELJE - KOZINA V Sloveniji deluje okoli 23.000 nevladnih organizacij (društev, zasebnih zavodov in ustanov), ki združujejo skoraj milijon prebivalcev. Vsaka v svojem lokalnem okolju in na svojem področju delovanja učinkovito prispevajo k boljši kakovosti bivanja, saj izvajajo vrsto aktivnosti, ki so sicer drage in plačljive, s tem pa prispevajo 28 k večjemu zadovoljstvu občanov. Spomnimo se samo številnih humanitarnih organizacij, društev za pomoč ob različnih boleznih, športnih in kulturnih društev, ki izvajajo brezplačne programe in druženja, gorskih reševalcev, gasilcev itd. Regionalna stičišča nevladnih organizacij po vsej Sloveniji so skupaj med ljudmi s Centrom nevladnih organizacij – CNVOS oblikovala pobudo Moja družba, s katero v času pred lokalnimi volitvami ponujajo občinam, županom in županskim kandidatom učinkovite predloge za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Cilj pobude je podpis sporazumov o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami. Središče Rotunda, Koper, v okviru projekta Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške regije aktivno sodeluje in koordinira pobudo Moja družba v obalno-kraški regiji. Zato vabimo nevladne organizacije z Obale in Krasa, da se vključijo v akcijo. Kot Stičišče bomo prisotni na ključnih predvolilnih dogodkih in bomo podpirali nevladne organizacije v razpravah z občinami. V petek, 24. septembra 2010, vas ob 18. uri vabimo v Kulturni dom Hrpelje - Kozina na srečanje z županskimi kandidati. Namen srečanja je spodbuditi razpravo ter sodelovanje med nevladnimi organizacijami in bodočimi župani. Obenem bomo razpravljali tudi o težavah, s katerimi se srečujejo občani v lokalnih skupnostih Obči- ne Hrpelje - Kozina. V okviru akcije je bil pripravljen priročnik Skupaj za skupnost, v katerem lahko preberete več o nevladnih organizacijah in o dobrih primerih sodelovanja iz celotne Slovenije. V njem boste med drugim našli tudi vrsto nasvetov o tem, kako v času krize prek sodelovanja z nevladnimi organizacijami zagotoviti učinkovite javne storitve in kako nevladne organizacije vključiti v posvetovanja. Razprava na temo pobude »Moja družba, Volitve 2010 – prihodnost za nevladne organizacije« poteka tudi prek spletne strani www.mojadruzba.si. Predstavniki nevladnih organizacij in županski kandidati so vabljeni k vpisu v bazo podpornikov, ki se zavedajo pomena nevladnih organizacij. Vse te aktivnosti bo dopolnjevalo posredovanje informacij medijem, obveščanje prek Facebooka, spletnih strani organizatorjev, elektronskih in tiskanih glasil stičišč. Dodatne informacije: Mitja, Središče Rotunda, Koper; mitja@sredisce-rotunda.si; 051 245 494 NOVA STARINARNICA V IZOLI: INSULA ANTIQUA Jani Kovačevič iz Toščeve domačije v Ocizli je v avgustu odprl starinarnico na Manziolijevem trgu v Izoli. Poimenoval jo je po starem, latinskem imenu za Izolo: Insula Antiqua. V starinarnici si obiskovalci lahko ogledate ali kupite staro pohištvo, zbirateljske predmete, knjige, slike in druge razne stare drobne stvari. V okviru starinarnice se bodo odvijali razni dogodki, vezani na kulturno dediščino, ter sejmi starin v Izoli, ki bodo potekali vsako drugo soboto v mesecu. Po dveh uspešno izvedenih restavratorskih delavnicah pa bo konec septembra začela že tretja. Po Janijevem mnenju je nakup starin dobra naložba, saj njihova vrednost neprestano raste. Starinarnico lahko obiščete vse dni v tednu od 9–12h in 16–19h. Dobrodošli! Kontakt, Jani: 040 385 550. MARKET KRUHEK V RODIKU Pekarna Postojna in podjetje FAMA V Rodiku je v prostorih pri Bogatajevih, kjer je trgovina nekdaj že bila, ponovno zaživela trgovina. Odprla sta jo podjetji Pekarna Postojna in FAMA, podjetje iz Vipave. V tem sodelovanju je tako zrasla že peta trgovina, ki ponuja vse, kar mora imeti delikatesa, poleg tega boste tu lahko naročilo torte za vse priložnosti in pecivo, nabavili plin, kupili vino v vinotoču Vinske kleti Plahuta. Na otvoritvi, 1.9., sta bila prisotna tudi lastnik pekarne Postojna, Primož Plahuta, in predstavnik podjetja Fama, Aleksander Lemut, ki je poudaril, da se ljudje vračajo v manjše trgovine. To kažejo vsi pokazatelji in cene so več kot primerljive. Z njim se je strinjal tudi podžupan Peter Boršič, ki je pomagal prerezati trak in predati trgovino v delovanje. Poslovodkinja, Ida Cetin, se že dobro pozna z Rodičani, pomagala ji bo domačinka Marjeta Bogataj. Urnik: od pon do pet: od 7.30 do 17.00 ure sob in ned: od 8.00 do 12.00 ure Članek ni bil lektoriran. Ester Mihalič 29 med ljudmi ZANIMIV OBISK V VRHPOLJAH V Gročani organizirajo poletno šolo za otroke. Med številnimi aktivnostmi so v sredo, 14. julija, obiskali tudi Vrhpolje, kjer jih je gostil Milan Baruca. 16 otrok, željnih znanja in dogodivščin, je polovico dneva preživelo v Vrhpoljah. Milan jim je pokazal cerkvico sv. Tomaža, pogovarjali so se o Gročani na eni strani in o Vrhpoljah na drugi strani, pa o velikem Gradišču nad Vrhpoljami, o mlinu v Krvavem Potoku, Vrhpoljah in Glinščici. Otroci so prisluhnili zanimivim podatkom, ki jim jih je Milan natrosil. Fasciniralo jih je življenje v starih časih, kako so nekdaj živeli. Na sprehodu po vasi in v njeni okolici so spraševali, zakaj so postavljeni mejni zidovi, zanimala so jih hišna imena, zakaj so njive na dnu vrtač in drugo. Veliko so se pogovarjali o mlinih. Kako pomembno vlogo so imeli mlini v času kuge, ko se prebivalci niso smeli oddaljevati od vasi. Milan jim je tudi pokazal miniaturno maketo mlina, ki pa dejansko melje moko. Naredili so ga Milan in prijatelji, vsi navdušeni zgodovinarji in ljubitelji starin. Otroci so si pogledali kal, izvir, Zeleni center in druge zanimivosti v okolici Vrhpolj. Ravno tisti čas so tudi vrtali vrtine za pridobitev vzorcev za potrebe izgradnje II. železniškega tira, ki so zelo zanimivi za razlago sestave zemlje. Ester Mihalič DRUŠTVO »VEZI« LETOVALO V FIESI Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« je tudi letos v okviru športno-kreativnega programa »Na krilih športa« organiziralo 5-dnevno letovanje na slovenski Obali – v Fiesi. Namen programa je s pomočjo športa in rekreacije pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju vzbuditi skrb za telesno in duševno zdravje. Obenem pa tudi vzbuditi, ohraniti in razvijati zanimanje za kreativno in dejavno preživljanje prostega časa. Letovanje se je odvijalo v času od 12. do 16. julija v Počitniškem domu Breženka v Fiesi. Poleg počitka smo uživali v druženju, kopanju in sončenju. Ker se zavedamo, da vse lepo hitro mine, smo sklenili, da si bomo počitniške dneve naredili čim lepše in čim pestrejše. Udeležili smo se dveh organiziranih izletov: v Soline z ladjo Solinarko, kjer smo si ogledali Solinarski muzej ter se seznanili s pridelavo soli; ogled prenovljenega Akvarija v Piranu, kjer smo si očarani nad podvodnim svetom privoščili kepico sladoleda v prijetni senčki Tartinijevega trga. To obmorsko mestece pa smo po želji vsak večer ponovno obiskali, in sicer po prijetni peš poti, ki smo jo prehodili v dobrih 20 minutah. Kljub temu, da so bili dnevi izredno vroči, smo bili tudi na plaži zelo dejavni. Igrali smo odbojko na mivki, odbojko v vodi, družabne igre ter s pedalinom uživali na morskih valovih. Kdor je želel malo več oddiha, je letovanje lahko preživel bolj umirjeno: ob branju knjig ter sproščanju ob poslušanju morskih valov. Letos nam je bilo vreme po dolgem času naklonjeno, zato smo na plaži še toliko bolj uživali in se res lepo imeli. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri realizaciji letovanja, ki našim uporabnikom ogromno pomeni. Pripravila Mojca Mahnič (pod mentorstvom mag. Katarine Tomažič) DRUŠTVO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN KREATIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA »VEZI« Štorje 26, 6210 SEŽANA Tel./fax: 05/ 76 85 200 GSM: 031 649 288 e-pošta: info@drustvovezi.org www.drustvovezi.org V imenu uporabnikov in zaposlenih se Vinku in Anici Škerjanc zahvaljujemo za podarjen pletilni stroj. Z Vašo pomočjo vsak dan skupaj z uporabniki odkrivamo nove spretnosti za višjo kakovost njihovega življenja. Iskrena hvala. Predsednica društva Vida Mesar z vsemi uporabniki in člani Društva »VEZI« 30 med ljudmi KRVODAJALSKA AKCIJA DOBRO OBISKANA Območno združenje Rdečega križa Sežana je v začetku avgusta uspešno izpeljalo letošnjo drugo redno krvodajalsko akcijo. Kljub dopustom, ko si tudi krvodajalci oddahnejo od vsakdanjega dela in skrbi, se je vabilu za darovanje krvi odzvalo 316 ljudi, kar je večja udeležba kot na spomladanski krvodajalski akciji. Poleg tega se je v poletnem času na pozive Rdečega križa in Zavoda za transfuzijsko medicino zaradi pomanjkanja krvi na transfuzijskih oddelkih v Izoli, Novi Gorici in Ljubljani zglasilo preko 100 krvodajalcev z našega območja. Hvala vsem darovalcem za nesebično in plemenito odločitev. Zahvaljujemo se Osnovni šoli Antona Šibelja Stjenka Komen in Ljudski univerzi Sežana, ker nam z brezplačno oddajo prostorov omogočajo izvedbo akcij na terenu, našim zvestim prostovoljkam za postrežbo krvodajalcev ter HT Gostinstvu in Unifruitu za dobro malico. Vse, ki ste si v času akcije vzeli zaslužen počitek in bi se radi odzvali klicu življenja, pa vabimo, da svojo kri darujete na transfuzijskih oddelkih v Izoli in Novi Gorici ter na Za- vodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Naslednja terenska krvodajalska akcija na našem območju bo v Sežani 6. in 7. decembra 2010. Za OZRK Sežana, Dora Sedmak FRANC BANDELJ (1929–2010) Nono! Rodil si se na Krasu, kamor si se celo življenje vračal. To je izoblikovalo tvojo osebnost: trdnost, vztrajnost in delavnost. Vse to je poosebljal tvoj vinograd, ki si ga vsa ta leta skrbno obdeloval. Pri tvojem športu, kakor si ga sam imenoval, smo ti stali ob strani. Z vsakoletno trgatvijo si poskrbel, da smo se vsi zbrali in s skupnimi močmi pobrali tvoj pridelek. To je bil družinski dogodek, na katerega smo se vsako leto skrbno pripravljali. Ko smo prihajali v tvojo kuhinjo, smo vedno vedeli, da ne bomo odšli lačni, saj nas je čakala najmanj zdrava domača mineštra, ki je bila seveda najboljša. V življenju si s svojo premišljenostjo in trmo veliko ustvaril, na kar si bil zelo ponosen. Velik del svojega življenja si namreč preživel na gradbišču in se pri tem naučil, da je življenje trnova pot in da si človek lahko ustvari svoje bogastvo le s trdim delom in vztrajnostjo. Vedno si nam ponavljal: JE TREBA DJELAT, NE SPAT! Seveda smo se ob teh besedah velikokrat zmrdovali, vendar smo ti za to danes hvaležni. Zdaj si spet na Krasu. V svojem domačem okolju. V bližini svoje domačije in svojih vinogradov. Spet si doma. Počivaj v miru. Radi te imamo. Zahvala V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, nono in brat Franc Šturm (26. 7. 1930–16. 8. 2010) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Iztoku Mozetiču in pogrebnemu podjetju Klun. Žalujoči sin Jadran in hči Slavica z družinama, sestre Amalija, Marija, Danica, Angela in brat Jože z družinami PO POTEH ŠTIRIH BITK Kot prva slovenska borčevska delegacija so si ogledali vojaški bunker generalštaba JLA in maršala Tita v Konjicu. Postojnski odbor AVNOJ-a in sežanska borčevska organizacija sta pripravila že tradicionalni štiridnevni izlet v Bosno in Hercegovino, kjer je 34 udeležencev odšlo po poti štirih bitk: Kozara, Drvar, Sutjeska in Neretva. Izlet sta vodila predsednik odbora Franko Pleško iz Postojne in predsednik sežanske krajevne borčevske organizacije Bojan Pahor. Najprej so udeleženci položili venec v spominskem parku v Jasenovcu pri spomeniku okameneli cvet. V taborišču Jasenovac je bilo ubitih več kot 500.000 ljudi. Udeležili so se tradicionalne osrednje proslave ob dnevu borca na Kozari, skupaj z drugimi delegacijami položili venec k spomeniku in se kasneje družili s preostalimi udeleženci proslave iz bivših jugoslovanskih republik. Pot jih je vodila tudi v Drvar na ogled obnovljene Titove pečine, lani postavljene muzejske in etnološke zbirke in Mostarja. Na Tjentištu so položili venec ob spominski grobnici na Sutjeski. Posebej zanimiv pa je bil ogled bunkerja generalštaba JNA in maršala Tita, ki so ga za širšo javnost v Konjicu odprli šele pred kratkim. Prav udeleženci izleta »Po poteh štirih bitk« so bili prva delegacija in predstavni- ki slovenske borčevske organizacije, ki so pridobili posebno dovoljenje bosanskega ministrstva za obrambo za obisk bunkerja. Z velikim zanimanjem so si ogledali podzemni vojaški objekt, ki so ga gradili dobrih 26 let (od leta 1953 do 1979) in je v času gradnje pomenil največjo vojaško skrivnost ter najdražjo investicijo. Za obstoj in pravi namen objekta je vedelo samo nekaj deset generalov in 15 delavcev. Celotna vrednost objekta znaša 4,5 milijarde ameriških dolarjev (danes več kot 20 milijonov evrov). Bunker, ki je odporen na jedrski udar, omogoča normalno življenje 350 ljudem za dva tedna in je zgrajen iz treh delov. Tri zunanje hiše so samo kamuflaža za vhode v tri 31 med ljudmi tunele, ki vodijo v notranje prostore, ki se sestojijo iz 12 velikih blokov. Posebna klimatska naprava omogoča, da je notranja temperatura vedno 22 °C. Bunker ima svoj lasten vodovod, agregate, filtrirni sistem za zrak in vse potrebno za življenje 250 metrov pod zemljo. Ogledali so si tudi porušeni most znamenite bitke na Neretvi in muzej v Jablanici, posvečen najhumanejši bitki za ranjence v zgodovini. Očarala jih je tudi vožnja po čudovitem kanjonu reke Neretve ter zgodovinska, kulturna in stavbna dediščina Mostarja. Na poti domov so se zaustavili še v Jajcu, kjer so si ogledali muzej 2. zasedanja AVNOJ-a, ki se pravkar obnavlja, in stari del mesta. Olga Knez Foto: Olga Knez TROJKE BK JADRAN HRPELJE - KOZINA ŽANJEJO USPEHE PO SLOVENIJI Trojka v sestavi Bruno Ujčič, David Frank in Hari Gorše se je udeležila tradicionalnega balinarskega turnirja v Pivki v začetku avgusta. Na tekmovanju balinanja v trojkah je sodelovalo 24 ekip, naši pa so premagali prav vse in dosegli odlično 1. mesto. ISKRENE ČESTITKE! TURNIR NA MISLIČAH Na Misličah se je letošnjega 17. julija odvijal tradicionalni balinarski turnir v četvorkah ter posamezno zbijanje balina in bližanje v krog. Že večletne stike z balinarskim klubom v Starem trgu v Loški dolini je trojica v sestavi: Frane Čepar, Andrej Čepar in David Frank obudila tudi letos in se 21. avgusta udeležila tekmovanja. Letos izredno uspešno, saj so izmed 12-ih ekip dosegli prvo mesto in domov prinesli tudi prehodni pokal. Naši tekmovalci so pohvalili organizacijo in zagotovo bodo branili 1. mesto tudi prihodnje leto. ISKRENE ČESTITKE! Ester Mihalič V soboto, 3. julija, je v Gračišču potekal tradicionalni turnir v malem nogometu in privabil kar 8 ekip. Med njimi so bili tudi naši gasilci iz PGD Materija. Vse tekme so zelo borbeno odigrali in se prebili do finala, v katerem jih je čakal obračun z ekipo iz Hrastovelj. Naši fantje so napadali do zadnje sekunde, a so nasprotniki pokazali svojo premoč. Vseeno pa so pristali na odličnem drugem mestu. Po svečani podelitvi pokalov smo vsi skupaj nazdravili in se zavrteli s skupino »Ne me jugat«. Fantje, upam, da se spet vidimo naslednje leto! Petra Kljun Mladinec in član BK Sudest Gradišče Erik Dekleva je v svoji kratki karieri že začel nizati lepe rezultate kot posameznik. Na tem turnirju je dosegel kar dve prvi mesti, in sicer 1. mesto v zbijanju balina in 1. mesto v bližanju v krog. Ob tej priliki mu za uspeh člani BK Sudest Gradišče čestitamo. Primož Dekleva Foto: Primož Dekleva 32 med ljudmi GLASBENI POHODNIKI Godbeniki svojega časa ne posvečamo zgolj glasbi, ampak se radi odpravimo tudi na svež zrak, kjer si naberemo novo energijo in lažje zadihamo. V orkestru so člani predlagali, da bi si vzeli dan za pohod na Snežnik, zato smo se v petek, 20. avgusta, ob 7. uri zjutraj zbrali pred OŠ v Hrpeljah in se odpeljali proti Sviščakom. Okoli enajste ure smo bili že na Snežniku, po vrnitvi z dokaj naporne poti pa smo se sprostili še na pikniku ob igranju taroka in ob dobri hrani in pijači. Z udeležbo smo bili zadovoljni, saj se nas je zbralo okoli 20 godbenikov, manjkal pa ni niti dirigent, ki je s seboj pripeljal celo družino. Skupaj smo preživeli čudovit sončen dan in se okoli 16h odpravili proti domu. Erina R. Borovič VETERANI NA SREČANJU KGZ V KOMNU Letošnje redno letno srečanje veteranov Kraške gasilske zveze je potekalo 21. avgusta v Komnu. Zbralo se je preko 70 veteranov vseh društev KGZ, iz Materije 13. Na celodnevnem srečanju so si najprej ogledali Komen, zatem pa so sledile družabne igre: balinanje, kartanje in pohod. Naši veterani so dosegli drugo mesto v balinanju. Druženje je za veterane zelo pomembno in naši se ga z veseljem udeležijo vsako leto. Veterane je poleg Boža Marinca, predsednika KGZ, in Borisa Budala, poveljnika KGZ, pozdravil tudi naš Jože Mezgec v vlogi predsednika komisije za veterane pri KGZ. PGD Komen se je izkazalo kot dober organizator, saj je poskrbelo resnično za vse. Naši veterani so tudi drugačne vedno aktivni, saj so prisotni na vseh dogajanjih in tudi na intervencijah, kjer skrbijo za logistične povezave. Vsako prvo soboto v mesecu imajo tudi redna srečanja veteranov PGD Materija, ki se jih udeležita tudi predsednik Valter Fabjančič in poveljnik Igor Šiškovič. Ester Mihalič Biseri narave (47) UMBERTINIJEVA JAMA Na gozdnatem slemenu, okoli 200 m severozahodno od Škanskega vrha, je v jamskem katastru pod številko 7581 zabeležena Jama pri Gradišču pri Materiji. Dolga je 210 in globoka 36 m. Med jamarji je bolj znana kot Umbertinijeva, po njenem odkritelju Umbertu Mikolicu iz Trsta. V fosilni vodoravni rov vodijo tri brezna, nastala z raztapljanjem in razpadanjem apnenca vzdolž razpok. Najbolj plitvo ima 15 m. Najgloblje meri 3 m več. Je tudi največje, saj je kar 5 m široko. Odpira se v preko 10 m široko in 15 m visoko dvorano z gruščnatim lijakom na dnu. Tu so še dolgo v pomlad ledeni kapniki. Po pobočju se dvignemo pod drugi vhod. Nadaljujemo proti jugu, kjer se rov zoži in otopli. Preidemo v gozd cipresastih in svečastih kapnikov več generacij, ki jih prekrivajo cvetačam podobni izrastki. Pod tretjim vhodom, tj. za okoli meter odprtim kaminom, zavije zakapan rov proti vzhodu. Videti je, da se zapre po dveh zvonastih votlinah. Med kapniki se splazimo v sklepni, najlepše okrašen del jame. Je le okoli 4 m visok in nekaj širši. Tla tvorijo kapniške ponvice. V njih so odloženi jamski biseri in zasigane kosti. Iz kristalastih sigovih kotanj izraščajo kapniki. Izstopa okoli štiri metre visok, vitek kapniški steber, »primeren« za ples ob drogu. Rov zapirajo usedline v smeri proti jugu in vzhodu. Predstavlja odsek nekdanjega podzemnega odtoka potokov z Brkinov. Jama je dokaz, da je v Matarskem podolju po več kot stoletnih raziskavah še mogoče najti neraziskane jame z velikimi vhodi, če smo le dovolj vztrajni. Predlagal bi, da se prehod v sklepni del jame zapre, da se ohrani kapniško bogastvo. Jama je predstavljena v lanski 1. številki revije Jamar. Tekst in foto: Franc Malečkar »Gozd« kapnikov več generacij in netopir (v levem vogalu zgoraj). 33 med ljudmi NK JADRAN – MLAJŠE SELEKCIJE Začelo se je novo šolsko leto in z njim nova tekmovalna sezona treningov in tekmovanj tudi za naše mlade nogometaše. Novost letošnje sezone je ta, da smo lanskoletno okrepljeno sodelovanje med MNK Jadran Junior in NK Pivovarna Mahnič nadgradili z združitvijo v en klub. Menimo, da bomo lahko združeni skupaj še bolj začutili pripadnost klubu in kraju. Naši fantje bodo v sezoni 2010/2011 tekmovali v obalni regiji, ki je pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Koper. V prvenstvu se bomo pomerili z naslednjimi klubi: Luka Koper, Izola, Portorož Piran, Jadran Dekani, Ankaran Hrvatini, Korte Avtoplus in Mladi Asi. K tekmovanju smo prijavili selekcije U-8, U-10 in U-12. Menimo, da možnost sodelovanja na prvenstvenih tekmah daje otrokom dodatno voljo, veselje in motivacijo za redno in pridno treniranje. Mlajše selekcije bodo trenirali: Anže Dujmovič, Isen Veseli in Luka Gaber – aktivni igralci NK Jadrana, ter Miloš Breznikar – nekdanji vrhunski nogometaš, preverjen trener mladih upov v Kopru in trener članske ekipe NK Jadran. Vsi trenerji imajo opravljene zahtevane kvalifikacije za trenerje. Upamo, da se nam bo letos pridružilo veliko novih nogometašev, in zelo bomo veseli vsakogar, ki ima rad nogomet in je pripravljen svoj prosti čas koristno porabiti za gibanje na svežem zraku, druženje z vrstniki ter izpopolnitev svojega nogometnega znanja. Vabimo vse fante in dekleta, ki bi radi trenirali z nami, da se nam pridružijo na treningih v Hrpeljah na novem igrišču z umetno travo in v Krvavem Potoku ob torkih in četrtkih ob 17.30 uri. Športni pozdrav! NK Jadran Pivovarna Mahnič VABILO V ŠOLO NOGOMETA NK JADRAN Nogometna šola NK Jadran vabi vse dečke in deklice, ki imajo veselje do igranja nogometa, da se pridružijo organizirani vadbi pod vodstvom strokovno izobraženih trenerjev. Treningi potekajo na igriščih v Hrpeljah in v Krvavem Potoku. Razpored treningov po selekcijah U-8, U-10, U-12 od septembra naprej bo objavljen na nogometnem igrišču v Hrpeljah in na oglasni deski v osnovni šoli. Dodatne informacije: Trener U-12 Miloš Breznikar Trener U-10 Anže Dujmovič Trener U-8 Isen Veseli: 041 685 008 040 168 628 040 896 423 PRIJAVNICA Ime:____________________________________________________ Priimek:__________________________________________________ Datum rojstva:______________________________________________ Naslov:__________________________________________________ Telefonska številka staršev oz. zakonitega zastopnika:______________________ Podpis staršev oz. zakonitega zastopnika:_______________________________ 34 STAREJŠI DEČKI RD JADRANA NA TURNIRJU V BANJA LUKI Po dolgi in naporni sezoni so starejši dečki obiskali že tretji mednarodni turnir v zadnjem letu dni. Junija lani so bili na Matuljih (Hrvaška), januarja v Prešovu (Slovaška) in junija še v Banja Luki (BiH). 22. junija smo se ob 14.00 zbrali pred šolo. Polni pričakovanj smo odrinili proti Banja Luki. Pot nas je peljala mimo Ljubljane, Zagreba in Gradiške do Banja Luke, kjer smo se namestili v dijaškem domu blizu centra mesta. Igrali smo tekme z vrstniki iz Bosne in Hercegovine. Ko nismo imeli tekem, smo se zabavali v bližnjem vodnem parku, ogledovali center mesta in bili na sprejemu pri županu mesta Banja Luke. Tam so bili prisotni vsi najvišji državni uradniki Republike Srpske, celo njen predsednik Rajko Kuzmanović. Presenetilo nas je, kako dobro ljudje poznajo našo občino, predvsem po zelo bogati rokometni zgodovini. Vsak dan smo si privoščili porcijo slastnih čevapov v lepinji in kajmaku. Na turnirju smo zasedli 4. mesto. Naš vratar Aleš Štavar je blestel in bil izbran za najboljšega vratarja turnirja. Vsi skupaj smo se strinjali, da drugo leto ponovno obiščemo turnir in vse nove prijatelje. Zahvaljujemo se šoferjema Zvonku Gulji in Ivanu Fabjančiču. RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina Najboljši vratar na turnirju je bil Aleš Štavar. RD JADRAN Z NOVO SPLETNO STRANJO: WWW.RD-JADRAN.SI Vsem rokometnim navdušencem sporočamo, da je pričela delovati nova spletna stran moškega rokometnega kluba. Lepo vas vabimo, da jo obiščete. Vse mlade športnike in njihove starše vabimo, da se nam pridružite na treningih. Vse potrebne informacije o terminih treningov in selekcijah dobite na klubski spletni strani. Lep pozdrav, RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina med ljudmi DOBRODOŠLI, Aleksander, Anel, Tea, Arne, in Tosja. POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! Moja prva osebna izkaznica Otrok stane največ na tem svetu. Tvojo ljubezen. Tvoje življenje. H. Thomso Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: ALEKSANDER RENKO Rojen: 21. 5. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 56 cm in 4460 g Starša: Bojan in Klara Bratec: Rok Še nekaj o Aleksandru: Aleksander je pravi dobrovoljček, ki razveseljuje vse okrog sebe. Lepa vremena družina izkoristi za sprehode, kjer je še posebej lepo Roku, ki pomaga mami voziti voziček. Noči pridno prespi, zbudi se samo, ko je lačen, nato pa spi naprej. Starša sta vedela, da bosta dobila fantka, ime sta izbrala skupaj. Veselemu dogodku je prisostvoval tudi očka. Aleksander ima dva bratranca in dve sestrični v Povžanah, od koder je očka doma, še enega bratranca in sestrično pa ima v Vanganelu. Družina živi na Markovcu v Kopru, kjer so si uredili dom. Velikokrat pa se peljejo tudi k noni in nonotu na Misliče. Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: ANEL RAVMANOSKI Rojen: 11. 6. 2010 Dolžina in teža: 53 cm in 3700 g Starša: Safet in Nazlija Bratec in sestrica: Seldin in Merita Še nekaj o Anelu: Najlepše trenutke prihoda na svet svojega tretjerojenca sta se starša veselila skupaj. Ker sta za njegov spol vedela vnaprej, sta ime izbrala skupaj. Starša ga pohvalita, da noči lepo prespi. Nad malim bratcem sta navdušena tudi Seldin in Merita, ki uživata ob družinskih sprehodih po Kozini, kjer tudi stanujejo. Ime in priimek: TEA BOŽIČ Rojena: 16. 6. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 57 cm in 4220 g Starša: Ružica in Goran Še nekaj o Tei: Rojstvo male Teie so vsi dolgo pričakovali, najbolj pa se je je razveselil tata, ki je bil tudi prisoten pri porodu. Mamica pove, da Tea uživa v kopanju in na sprehodih po Kozini, kjer mlada družinica stanuje. Tea noči prespi in pridno pridobiva na teži. Zelo rada se pestuje in razveseljuje vse okoli sebe. Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: ARNE KOČEVAR Rojen: 26. 6. 2010 v Postojni Dolžina in teža: 58 cm in 4660 g Starša: Nika in Kristjan Še nekaj o Arneju: Čeprav mlada družinica stanuje v Kastelcu, predstavljamo malega Arneja tudi v našem glasilu, saj njegova mamica prihaja iz Ocizle. Tu ga z največjim veseljem pričakata bratranec in sestrična, ki je le dober mesec starejša od Arneja. Rojstvo prvorojenca je spremljal tudi tata, za oba pa je bil spol presenečenje. Mamica pove, da je Arne priden dojenček, ki obožuje sprehode v vozičku. Noči prespi, podnevi pa lepo pridobiva na teži. Moja prva osebna izkaznica Ime in priimek: TOSJA TREBEC Rojen: 14. 7. 2010 Dolžina in teža: 55 cm in 3645 g Starša: Tomaž in Lea Še nekaj o Tosji: Ker njegov očka prihaja iz naše občine, predstavljamo malega Tosjo tudi v našem glasilu. Ime, ki je bilo staršema všeč in ni med najbolj pogostimi, sta izbrala skupaj, saj sta že vnaprej vedela, da se jima bo rodil fantek. Starša svojega prvorojenca pohvalita, da noči lepo prespi in pridno pridobiva na teži. Tosja lepša dneve vsem, ki ga obkrožajo, rad se pestuje in se veseli vožnje z vozičkom. 35 mladarije Tjaša Škerjanc in Simon Ceglar Leonida Mršnik in Igor Kocjančič Vroč poletni dan, tretji julij, sta si za potrditev svoje ljubezni izbrala Leonida Mršnik iz Hrpelj in Igor Kocjančič iz Hrušice. Svatje so se najprej zbrali v Hrušici, nato pa še v Hrpeljah, kjer jih je pričakala nevesta. Preden je ženin lahko prevzel nevesto, se je moral še nekoliko potruditi, za kar smo poskrbeli svatje neveste. Poročna slovesnost je potekala v prečudoviti lipiški idili. Najprej sta si zlata prstana izmenjala v poročni dvorani, v kapeli sv. Nikolaja Padovanskega pa sta si ljubezen in zvestobo obljubila še pred Bogom. Poročno slavje s številnimi sorodniki in prijatelji smo nadaljevali v restavraciji hotela Maestoso v Lipici, kjer nam je igral in nas do jutranjih ur zabaval duo Mr. Bean. Vsi, ki ju imamo radi, jima želimo, da bi se jima zakonsko življenje odvijalo kot pravljica in da ljubezen nikoli ne bi minila. Svatje Naša dopisnica (do nedavnega) za priljubljeno rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki«, Tjaša Škerjanc iz Rožic, je stopila v čisto novo obdobje svojega življenja. Tako pričenjam to novičko, ker je z nami pri glasilu že vrsto let, še ko je bila dijakinja, pa nato študentka in danes žena. Svojo pot je združila s Simonom Ceglarjem iz Hrušice, kjer sta si tudi ustvarila svoj dom. Poročno zaobljubo sta si izrekla v ožjem družinskem krogu v poročni dvorani v Lipici, 24. julija, nato pa še v cerkvici Pri Tabru. Tu so jima vaščani ter prijatelji pripravili lep sprejem in na drevored postavili kolonjo. Župnik Vid ju je poročil v toplem ozračju cerkvice, k čemur sta še posebej prispevala glasbena spremljava in petje Andreje Hrvatin in njene prijateljice. Večer so zaključili s poročno večerjo pri Friščevih v Rodiku. To je bilo tudi prvo poročno slavje na tej turistični kmetiji in za spomin jima je gospodar Iztok poklonil sobo za poročno noč. Čisto vse je bilo tako, kot sta si Tjaša in Simon želela, in vendar ni šlo brez prvega plesa mladoporočencev. Še posebej ne, ker so bili ravno v vasi člani Folklorne skupine Brkini. Na vabilo so se hitro in prijazno odzvali ter mladima dvema zaigrali na harmoniko in ju povabili na ples. V posebej lepem spominu jima bo ostal tudi predporočni piknik z vaščani, prijatelji in sorodniki. Ester Mihalič Najlepše se zahvaljujeva vsem, ki ste dodali kamenček v mozaik najinega poročnega dne. Veliko vas je in prav vsak je za naju pomemben in »kriv«, da je 24. julij postal najin pravljični dan. Tjaša in Simon PRVIČ V VRTCU Že v novo šolsko leto smo "medvedki" iz Materije skočili, se Jana in Žige razveselili. Vsi se bomo potrudili za to, da jima med nami vedno prijetno bo! Medvedki, Iris in Tanja 36 mladarije MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA Otroci Krasa in Brkinov so letošnje poletne počitnice preživeli brezskrbno in uživali v družbi vrstnikov in vzgojiteljev na letovanjih, v počitniškem varstvu in ustvarjalnih delavnicah. V poletnih mesecih so člani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana za otroke občin Sežana, Komen, Divača in Hrpelje - Kozina izvedli pester program počitniških aktivnosti, ki se je zaključil tik pred vstopom v novo šolsko leto. Otroci iz občine Hrpelje - Kozina so vsako sredo od 7h do 13h preživljali v ustvarjalnih delavnicah, kjer so poleg ustvarjanja najrazličnejših predmetov poskrbeli za prijetno in zabavno druženje, sprehode v naravo in družabne igre na prostem. Posebno veseli so bili letošnjih praktičnih in prepoznavnih daril, rumenih majic in oranžnih nahrbtnikov. V občinskih prostorih bomo otroški program z ustvarjalnimi delavnicami izvajali tudi med šolskim letom 2010/2011. O točnih urnikih delavnic bodo otroci pravočasno obveščeni. V celodnevnem počitniškem varstvu in ustvarjalnih delavnicah v Sežani, ki je trajalo celo poletje od 6.45h do 16h, so otroci uživali v izdelovanju likovnih izdelkov, igranju družabnih in športnih iger, obiskali pa so tudi številna domača podjetja, prodajalne in posameznike, ki so jim radi predstavili svoja dela in poklice. Varstva se je udeleževalo povprečno 15 otrok dnevno. V mesecu juniju je v Kranjski Gori skupaj z vzgojitelji letovalo 100 predšolskih otrok, v juliju je počitnikovalo 70 otrok na 10-dnevnem letovanju v Pacugu, skupina 30 zadovoljnih mladostnikov pa se je avgusta vrnila iz 10-dnevnega letovanja v Poreču. Od prelepih in vročih poletnih dni se je zadnje dni avgusta poslovila še skupina 15 otrok, ki so se podali na 7-dnevno letovanje v Pacug in s tem zaključili niz počitniških aktivnosti za otroke Krasa in Brkinov v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana. Ana Pangos, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana TABOR ZA MLADE PLANINCE LETOS V ZAVRŠNICI NA GORENJSKEM Po Pokljuki, Jezerskem, Dovju in Drežniških Ravnah smo mladi hrpeljski planinci letos taborili ob Žirovniškem jezeru v dolini Završnice pod mogočnim Stolom. Tam smo bili med 17. in 24. julijem. Tabora se je udeležilo 34 otrok, vodstvo pa je sestavljalo devet vodnikov, tri mentorice, trije spremljevalci in pet alpinistov. V kuhinji sta za našo prehrano skrbela nepogrešljiva Zmago in Jožica. Po običaju razdeljeni v tri skupine smo opravili vrsto zanimivih aktivnosti in pohodov. Prav vsi smo se povzpeli na Ajdno k arheološkemu najdišču izpred rimske dobe in do Valvasorjevega doma, ki je izhodišče na najvišji vrh Karavank, 2236 metrov visoki Stol. Obiskali smo še smučarsko središče Zelenico in izvir Završnice ob vznožju Begunjščice (2060 m). Omenjena vrhova so osvojili v drugi in tretji skupini, slednji pa so zmogli še vzpon na Vrtačo (2181 m), po vrhu katere – ravno tako kot po grebenu Stola – teče nekdanja mejna črta med Slovenijo in Avstrijo. V drugi skupini so zapisali nekaj vtisov z vzpona na Stol. »Zbudili smo se ob šestih, pojedli zajtrk in se uro pozneje odpeljali z avtomobili do Valvasorjevega doma. Potem pa peš na Stol,« je zapisal Dane Dujmovič. »Med potjo sem si oprtal poleno in ga nesel na vrh. Na vrhu smo popili čaj in se po drugi poti odpravili v tabor. Hodili smo osem ur. Zvečer smo bili vsi utrujeni in smo šli takoj spat.« Za Elo Bolčič je bil vzpon na Stol prvi pohod nad 2000 metrov. »Zaradi tega sem bila na vrhu tudi krščena. Dobila sem dva udarca s tanko vrvico. Pohod je bil sicer naporen, a sem se odlično počutila. Ponosna sem bila nase, ker sem toliko zdržala. Na sredi poti so bila drva, ki si jih lahko nesel v Prešernovo kočo. Dane je vzel eno poleno in ga nesel gor. Na vrhu so ga stehtali, težko je bilo 0,8 kg. Prvič sem videla tudi kavke, črne ptice z rumeno-oranžnim kljunom. Zelo mi je bilo všeč njihovo oglašanje. Spoznala sem tudi nove rože: nebino, murko, smiljko. Izlet je 37 med ljudmi bil prekrasen. Upam, da bo še kakšen takšen.« Poleg pohodov je stalna programska vsebina naših taborov tudi gibanje ob vrvi ali plezalni vrtec. Najmlajši so uživali, ko so z »žičnico« prečkali potok, starejši pa so se preizkusili tudi v steni. Matic Dekleva, Tadej Juriševič in Nejc Škerjanc se torkov dopoldan doživeli takole: »Po zajtrku so nam alpinisti predstavili varno plezanje, nato smo šli v steno. Naredili so nam dve smeri: dolgo in lahko ter kratko in težko. Če smo hoteli dobiti čokoladico, smo morali poskusiti obe.« Drugi del plezalnega vrtca je bilo prečenje potoka. »Čez reko so alpinisti napeli dve vrvi. Alpinisti so bili zelo odgovorni in so vrv najprej preskusili, če nas bo zdržala. Najprej smo bili prestrašeni, a smo ugotovili, da jim lahko zaupamo. Vsi smo se spustili in zelo uživali. Skupaj z alpinisti smo zelo veseli odšli v tabor na kosilo, ki je bilo odlično!« so zapisale Tina Zec, Nina Mezgec Mrzlikar in Tinkara Mezgec. Na srečo nam je vreme – razen drugi dan dopoldan – prizaneslo in smo lahko skoraj v celoti izvedli načrtovani program. V taboru smo imeli športne igre, različne delavnice, večere pa smo si polepšali s tabornim ognjem in kako zanimivo igro, ki jo je pripravila katera od skupin. Zadnji večer tabora smo pripravili krst in v našo druščino sprejeli devet novih članov. Kot je na naših taborih navada, smo tudi letos veliko živil dobili od staršev in drugih donatorjev. Hvala vsem. Hvala tudi tistim, ki so nam pomagali postaviti in podreti tabor. Nasvidenje prihodnje leto! Mladinski odsek PD Slavnik www.hrpelje-kozina.si ŽUPNIJSKA KRONIKA BREZOVICE – ZGODOVINA V SLIKI IN BESEDI V letu 1955 je takratni brezovski župnik g. Franc Rožič pripravil župnijsko kroniko z naslovom: Cerkve in cerkvene znamenitosti v župniji Brezovica v Istri /študija za kroniko/. Kronika je razdeljena na sedem poglavij. V njej poleg zgodovinskega pregleda najdemo številne podatke in zanimivosti, iz katerih še vedno črpajo tudi drugi avtorji, ki se ukvarjajo z zgodovinskim raziskovanjem. 38 Kot prvi župnik - upravitelj je naveden Rigo Maximus, ki je s službo pričel leta 1627. Zgodovinski pregled župnije Brezovica Dobrih 23 km vzhodno od Trsta leži četrt ure severno od ceste, ki veže Trst in Reko, lepa, prijazna in za Kras še kar rodovitna dolina. Tu je središče župnije. Da so bili kraji v tej okolici naseljeni že v prazgodovinski dobi, pričajo izkopanine. Najstarejši vir imamo iz rimske dobe (1. stol. po Kr.). Leta 1847 so namreč na nekem posestvu v Materiji našli kamen z napisom, v katerem je vklesano ime Rodika (Rundiktes) in verjetno tudi Bača (Bassue). O tem, da so vasi v teh krajih rimskega izvora, pričata tudi vasi Škoflje (Scopuli) in Famlje (Famuli) iz sosednje med ljudmi / pretekli čas vremske župnije, medtem ko so nekatere druge vasi očitno nastale kasneje, npr. Kozina, Hrpelje, Slope. Župnija Brezovica je ena najstarejših župnij v teh krajih. V svojih najboljših časih je obsegala vse vasi od Ritomeč (pri Hrušici) do Dan (pri Divači) in od Artviž oz. Podgrada (pri Vremah) do Skadanščine. Oskrbovali so jo redoma štirje duhovniki; župnik, farni kaplan oz. kooperator in ekspozita v Rodiku in Slivju. Bili so tudi časi, ko je v župniji delovalo sedem duhovnikov (1743–1828), namreč župnik in njegov osebni kaplan (subsidarius), farni kaplan, dva kaplana ekspozita, grajski kaplan v Odolini in še en upokojeni župnik, ki je krščeval otroke. Sčasoma se je fara razbila. Cesar Jožef II. je povišal Rodik v samostojno župnijo, Slivje je postalo fara leta 1936, in sicer cerkveno, naslednje leto pa jo je priznala tudi država. Že prej je bila takorekoč samostojna. Tako je v župniji Brezovica ostalo še 12 vasi (nekdaj 28), pa še v teh prebivalstvo v zadnjih časih hitro pojema. Te vasi so: Brezovica, Bač, Materija, Povžane, Rožice, Slope, Odolina, Gradišica, Artviže, Ostrovica s Padežem in Kozjane. Splošni zgodovinski opis cerkve in njena imovina ter podružnice Župnijska cerkev sv. Štefana mučenika v Brezovici stoji v zahodni izmed dveh kraških dolin, ki ležita ob cesti Hrpelje–Podgrad–Reka. V prazgodovinski dobi je bilo tu jezero, ki je odteklo, ko si je voda utrla podzemno pot proti Rižani. Na severnem obronku jezera je nastala vas Brezovica. Tam je še danes precej brezja. Odtod ime. Nižje v dolini je stala cerkev sv. Štefana v Logu. Loga ni več, pa tudi ime se je med prebivalstvom že pozabilo. Kje je bila zidana? Prvotna cerkvica je stala že v 13. stoletju, in sicer je bila posvečena Materi božji. Stala je verjetno tam, kjer je kapelica Božjega groba oz. mrtvašnica. Ko so zidali večjo cerkev, so najbrž cerkvico podrli in sezidali kapelico Božjega groba. Morda se je to zgodilo v času križarskih vojn, ko so križarji v spomin na svoje pohode in v zahvalo za srečno rešitev iz nevarnosti postavljali križeve pote in božje grobove v trajen spomin na Sveto deželo. Stavba sama vsiljuje to misel. Zidana je namreč prav kot palestinski grobovi, v dveh oddelkih. Prvi del (atrij) meri 4 x 4 m, visok je 254 cm, drugi pa je prava grobnica s 4 x 2,5 m in višine 237 cm. Veže ju komaj 144 cm visok prehod. V drugem delu je še ostanek oltarja (menza) z nastavkom, ki kaže, da je bil na oltarju kip Zveličarja s križem. Pod menzo je z železno ograjo zaprt prostor, v katerem počiva mrtvo Kristusovo telo (lesen kip, 169 cm). Tu je bila svoj čas, večkrat med letom, sveta maša. Tu so tudi shranjevali zadnje tri dni velikega tedna sv. Rešnje telo (vsaj do leta 1708). Zato se stavba še dandanes imenuje ''Božji grob''. Od leta 1898 je ta kapelica spremenjena v mrtvašnico in shrambo cerkvenega orodja. Na bližnjem hribu (Gradišica) je bila kalvarija. Sledovi jam, kjer so stali križi s kipi, se še poznajo. Še danes ta del hriba imenujejo ''Sveti hrib''. Kdaj so zidali sedanjo župnijsko cerkev, se ne ve. Imenovala se je cerkev sv. Štefana v Logu. Pod oknom poleg zvonika je vsekana letnica 1610. Neki starejši inventar pa pravi, da je bila takrat cerkev povečana. Prav verjetno. Stala je torej že davno poprej in v začetku 17. stoletja ni bila uničena kot ostale cerkve naokrog. Takrat so bili nemirni časi. Turki so grozili, da preplavijo Evropo. Po naših krajih so začeli zidati tabore, utrjene kraje, kjer bi se mogli braniti pred njimi. Nek tabor je bil tudi v Brezovici, ''pri Tabru'', zidan leta 1471, kjer je bila neprestano straža, da je, če je zagorel kres na Učki, vžgala še svoj kres, in s tem sporočila bližajočo se nevarnost Turkov tudi ostalim vasem s tabori. Tako poroča Valvazor. Toda ni ravno čutiti, da bi Turki prišli v Brezovico, pač pa so brezoviško okolico in tudi grad 12. avgusta 1616 razdejali Benečani. Grad so zažgali, ropali po Baču, Materiji in Povžanah, veliko ljudi so pomorili in odpeljali 2.000 glav živine. Naši kraji so morali takrat veliko pretrpeti, ker so bile vse cerkve tu naokrog v teh letih na novo pozidane. Ali je tudi brezoviško cerkev doletela ta usoda, ni mogoče reči. Po opombah bi sodili, da ni bila razrušena. Škoda, da so se vsi več kot sto let stari akti izgubili. Uničila jih je plesen, ker je župnišče silno vlažno. Tako je zapisal gospod Normali, ki je hotel stare podatke shraniti, pa ni mogel več uporabiti sprhnelih listov. Leta 1610 je bila torej cerkev na novo prezidana ali vsaj povečana, 1678 je bil prizidan zvonik, leta 1686 je bila povečana stranska ladja, leta 1687 dokončana stara zakristija, leta 1774 so povečali še drugo stransko ladjo (sv. Mihaela), leta 1893 pa povišali glavno ladjo. Leta 1908 so hoteli cerkev podaljšati za 5,5 m, a je delo ostalo nedokončano in je sedaj ta prostor zakristija. Leta 1927 je bila cela cerkev prenovljena, vendar je bilo delo slabo izvršeno. Leta 1938 dobi cerkev električno napeljavo, krita je z žlebci, prvotno je bila krita s skodlami. Cerkev ima še hišo, tako imenovano kooperaturo, v njej je bival kooperator. Svoj čas je imela tudi veliko posestev, lastnih in nadarbinskih. Cerkvenih ni več, nadarbinskih pa tudi ne, le še 0,5 ha njiv, 1 ha travnikov in 1/3 pašnikov. Razen cerkve je sedaj v fari še pet podružnic: sv. Križ v Slopah, sv. Jurij pri Tabru, sv. Peter v Odolini, sv. Socerb na Artvižah in na Kozjanah. Pred dobrim stoletjem je bila na Gradišici tudi cerkev, imenovana Mati božja v Leskovju. Poleg tega sta še dve kapelici, pri Brinščici in na Gradišici, v kateri je nekajkrat na leto tudi sv. maša. Opis cerkve in njenih delov Cerkev stoji na svojem svetu (parcela 47; 1795 m2), na katerem rastejo štiri lipe, stare po vsaj 300 let. Dolga je s prezbiterijem vred 19,5 m, široka 16 m in ploščine 350 m2, od tega ima prezbiterij 23 m2. Je pobeljena, ima kamnit tlak, v prezbiteriju pa je šamotni tlak. Cerkev ima tri ladje. Glavno ladjo ločita od stranskih na vsaki strani po dva zidana slopa (pilestra), po en slop pa loči prezbiterij od stranskih kapelic. Glavna ladja je dolga 13 m, široka 7,8 m in visoka 9,4 m. Stranski (skupaj s kapelicami) pa imata po 18,2 m dolžine, 3,8 m širine in 5,3 m višine. Cerkev ima tri vhode, vse s čelne strani. Prek vseh treh ladij je lesen, ometan kor, ki ga (v glavni ladji) podpirata dva kamnita stebra. Na koru so orgle, ki so nerabne, čeprav so porabile veliko dela in denarja. Za velikim oltarjem je omejena nova zakristija. Zidana je bila leta 1968. Dolga je 14,2 m, široka 3,5 m, visoka pa 3,5 m. Tlak je cementen. Iz zakristije vodi dvoje vrat v cerkev, dvoje na pokopališče. Ima štiri okna, dve visoki okni in dve polokni. Vsega skupaj ima cerkev 24 oken, 13 jih ima železne križe, 6 polkrožnih pa barvna stekla. Obhajilna miza je železna, prižnica je lesena. Ima misijonski križ, dve spovednici, krstni kamen. Klopi so stare in zelo slabe, čakajo na nove že pol stoletja. Cerkev ima veliko slikarij. Pred glavnim vhodom je zvonik, visok 35 m, v katerem so bili trije zvonovi. Avstrija je manjša dva vzela kot material za vojno. Italija je kot vojno odškodnino dala druge, a jih je leta 1943 spet vzela iz istega namena. Velik zvon je še ostal in tehta 11 q. Vlit je bil v Gorici. V zvoniku je tudi ura iz leta 1889. Prenovljena je bila leta 1952, teče precizno. Tega leta so bile prenovljene tudi lesene stopnice v zvoniku. Oltarji. Velik oltar je iz pisanega marmorja s štirimi malimi kerubi, tudi tabernakelj je okrašen s štirimi majhnimi stebriči. V oltarni duplini je na les naslikana podoba sv. Štefana. Tudi stranska oltarja sta nekoč imela na les naslikani sliki, ampak sta ju v letih 1901 in 1904 nadomestila kipa, ki sta sedaj v zakristiji. V desni ladji je oltar Matere božje iz pisanega marmorja, z dvema stebroma rdeče barve. V oltarju je kip Brezmadežne. Ob straneh pa dva umetniška kipa iz belega marmorja. V levi ladji je drugi stranski 39 pretekli čas oltar, podoben je oltarju Matere božje, le da ima kip sv. Mihaela nadangela, ob straneh pa sta prav tako kipa iz belega marmorja. Grobnice. Cerkev ima tudi grobnice. Teh je v župnijski cerkvi več. Največja grobnica je pod korom, vanjo vodijo stopnice. V brezoviških cerkvah je pokopanih precej mrličev. Dovoljenje za pokopavanje je dala tržaška škofija župnijski cerkvi. To dovoljenje pa so župniki raztegnili na vse cerkve, ampak tudi tega ne moremo točno vedeti, saj je dovoljenje ohranjeno samo v prepisu, in še to samo delno. Splošna kronika 797 – Potres, na nebu palice, nebo je rdeče barve, komet, kuga … 872 – Kobilice vse požrle. 1006 – Čudna znamenja na nebu, mislili so, da je sodni dan ali da je prišel antikrist. 1186 – Prezgodnja pomlad, žito zorelo v maju, v avgustu vinska trgatev. Tudi zima je bila zgodna. 1276 – Velike plohe. Lakota. 1342 – Kobilice. 1343 – Strašen potres, hiše, gradovi, kraji se pogrezajo. 1357 – Prvikrat Turki. 1368 – Benečani oblegali Trst, v mestu kmetje iz okolice. 1383 – Komet. 1471 – Začeli zidati tabore proti Turkom. 1509 – Hudi boji z Benečani. Mihael Frankopan zoper Benečane. 1514 – Kobilice, suša, kuga, lakota, ples, hudič se prikaže. 1553 – Silna kuga na Krasu. 1616 – Silna vročina in suša. Benečani prodrli do Tabra Brezovica, grad zažgali, veliko ljudi pomorili in 2000 glav goveje živine odpeljali. 1618–1619 – 4 kometi. 1622 – Videli tri sonca na nebu. 1624 – Draginja in kuga. 1625 – Potres. 1627 – Deževno. 1628 – Mila, lepa zima. 1629 – Mrzlica 1631 – Kuga. 1634 – Velik sneg. 1635 – Dobra letina, kmečki upori. 1639 – Priletelo veliko črnih, nepoznanih ptic, ki so se usedle na zemljo tako trudne, da niso mogle več nadaljevati, ljudje so jih polovili. 1640 – Potres. 1645 – Kuga. 1646 – Komet. 1647 – Kuga. 1668 – Ognjeno znamenje na nebu, 12 dni. 1673 – Topla zima. Ob božiču po sejmih hodili bosi. 1680 – Silno velik komet. Vojska zoper Francoze. 1682 – Topla zima. Komet. 1685 – Hladno poletje, silno močan veter 1723 – So pri Tabru obložili zastavo z usnjem, da bi dlje trajala. 1833 – Ugotovijo, da nadsodni urad v Odolini hrani pomembne listine. pripravil Robert Kastelic, Brezovica Slika: Urbarij župnije Brezovica (Vlado Grželj – Kusov iz Hrpelj) 40 pretekli čas Karlo Sosič Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih številkah letošnjega glasila. Kozina pred 100 leti Sedaj preidemo na nekdaj Btovo hišo, kot je že omenjeno v prejšnjem poročilu, sedaj Rapotčevo. Pokojni Vince Rapotec je imel zelo mlad s šestnajstletno Alojzijo Samsa samo enega sina, ker pa je bila tedaj premožnih staršev in on od bogate kmetije, so kupili sedanjo njihovo bivajočo hišo. Alojzija je bila zelo nadarjena ženska. Seveda je bila tudi nekaj v šoli. Obvladala je perfektno nemški in delno tudi italijanski jezik. Razne dopise so jej nosili tolmačit tudi iz sosednjih vasi, če se bili pisani v nemščini. Že starejša žena je rada čitala in najrajši nemške revije, ker na žalost slovenskih je bilo le malo. In to ne samo, da je čitala, marveč ostalo jej je vse v spominu. Tiste čase niso bili svetovni dogodki takšni kot so danes, le evropski, in še ti ne tako obsežni kot so danes. Niti prva svetovna jih ni tako razkrila kot druga vojna. Za moja šolska leta smo obravnavali zemljevid Istre, glavna mesta velikih evropskih držav, to je bilo vse (ljudska šola). Z odprtimi očmi in natančno smo poslušali, ko nam je pripovedovala o nemških vitezih, ruskih knjazih itd. Poznala je vse člane vseh cesarskih in kraljevih princev in princezinj, cele Evrope, tudi kje so in zakaj so bili nekateri izgnani. Pokojni sin je bil po materi zelo nadarjen, imel je ljudsko šolo, in sicer pri neki teti v Boljuncu pri Trstu. Inštruiral pa ga je pokojni inženir Janšta. Še mlad je hodil oziroma se zaposlil pri železnici na Kozini. Od tukaj je bil premeščen v Nabrežino, kjer se je tudi poročil z Alojzijo Tance. Od tam je prišel zopet na Kozino ter prevzel poštni urad. V zakonu je imel 10 otrok. In sicer pet hčera in pet sinov. Vsi otroci so se izšolali. Prva Dora je obiskovala gospodinjsko šolo v Trnovem. Nakar je sčasoma postala poštna uradnica. Službovala je v Avstriji za časa Italije. V Italiji do upokojitve, potem pa v Trstu. Sedaj še živi in sicer v bolnici Ankaranu, ker je na pol života ohromela, ima že 86 let, še se ni poročila. Drugi sin Franc je študiral gimnazijo v Pazinu, naprej študije na Dunaju, promoviral je v Pragi, kjer sem bil osebno na promociji. Že kot gimnazijski dijak je ustanovil na Kozini tamburaški zbor ter sam uglasbil mnogo valčkov, koračnic in vrsto skladb za tamburaški zbor. Do svetovne vojske je služboval v Trstu, takoj po razpadu Avstrije se je preselil v Jugoslavijo, kjer je pri pošti postal direktor pošte v Sarajevu, na zadnje na Cetinjah v Črni gori. Za časa druge svetovne je služil v Zagrebu. Poročil se je šele pri starem. V zakonu je imel sina in hčer, hči je zdravnica, sin je uradnik. On z ženo živi upokojen v Zagrebu ter je postal pravi nasprotnik današnje dobe ter strasten pristaš belih, kar je izgubil med nami ugled in nima spoštovanja, kot si ga je v mladih letih zaslužil. Tretji sin Vinko je isto študiral v Pragi in promoviral iz prava in tudi tukaj sem bil osebno na promociji. Posvetil se je odvetništvu, in sicer v Mariboru, kjer je tudi za časa Jugoslavije bil kandidat napredne stranke, kar pa ni bil izvoljen. Za časa vojne je bil konfiniran. Živel je v Tr- (7. del) stu, dokler so bile naše oblasti, potem pri radiju v Kopru. Naposled v Opatiji se je posvetil zopet advokatskemu poklicu. Bil je poročen, imel je dvej hčeri in enega sina. Kmalu je podlegel bolezni ter v Opatiji umrl. Četrti sin Milan, ta je mlad umrl. Peta hči Vida je tudi bila poštna uradnica in se je poročila z višjim kontrolorjem železnice, imeli so dvej hčeri, ena je profesorica, ena uradnica v Ljubljani. Starejša je bila konfinirana za časa vojne v Nemčiji. Mož in žena Vida sta kmalu po svobodi umrla v Ljubljani. Hčerki poročeni, živita v Ljubljani. Elza je bila tudi poštna uradnica. Mlada se je poročila s komisarjem pošte. Služboval je v Trstu, nakar je bil prestavljen v Ljubljano za direktorja pošte v Ljubljani. V zakonu so imeli troje otrok, dva sina in eno hčer. Sin je padel pri belih, drugi sin je profesor matematike na univerzi, hči je uradnica. Mož je mlad umrl, ona živi s sinom in hčerjo v Ljubljani. Sedma hči Marica je kmalu po porodu umrla. Osmi Joško je tudi promoviral iz medicine. Dolgo vrsto let je bil na Kozini kot občinski zdravnik. Dolgo je vodil društvo s petjem in godbo, ker je bil tudi sam odličen pevec. Poročil se je bolj nezadovoljno. V zakonu sta imela tri hčere. Prva je v banki v Kopru šefinja oddelka, isto mož v službi v banki. Druga je zdravnica v Zari v Dalmaciji, poročena z novinarjem. Tretja je končala licej, ima moža inženirja v Nišu. Le Jože je prezgodaj umrl. Deveta je Stana, poročena s profesorjem Preglom, je tudi mlad umrl. V zakonu so imeli samo enega sina. In ta je kot mladoletnik pobegnil v Z.D.A. Deseti sin Vladimir je tudi kot otrok umrl, zelo nadarjen, z 10. letom je igral kot tamburaš. Sedaj primemo Miškotovo hišo, od kod je prišla, meni ni znano, le da je že davno v Kozini, to pač znam. Bivši gospodar Franc Dobrila je bil dvakrat poročen, s prvo ženo je imel dvoje otrok, sina in hčer, z drugo tri otroke, dva sina in eno hčer. V hiši je bila stalno gostilna. Prvi sin je šel v Trst se učiti za ključavničarja, po končani vojaščini je šel na Gorenjsko, se poročil ter tem tudi mlad umrl. Hči je ostala v Trstu neporočena. Otroci druge žene: starejša hči Kristina je doma pomagala pri gospodinjstvu. Zelo je bila agilna tamburašica ter sama vodila tudi zbor. Poročila se je z železniškim uradnikom, po razpadu Avstrije tudi odšla na Češko ter tam kmalu umrla. Drugi sin Peter je tudi bil doma, vodil je ljudsko posojilnico do vpoklica k vojakom. Tudi on po razpadu je zapustil Primorsko ter odšel v Jugoslavijo. Tam se zaposlil, se poročil, v zakonu je imel sina in hčer, obenem je strasten lovec, kar še danes se v tem športu uveljavlja. Tretji sin Vinko se je na Dunaju izučil mizarstva. Tudi on je vodil tamburaški zbor, obenem bil gostilničar. Na žalost so pa kmalu fašisti gostilno ukinili. Poročil se je ter se zaposlil pri Singerju dolgo vrsto let, do razpada Italije. Po svobodi do upokojitve je bil upravnik K.Z. Poročen je bil s Kozinko Marijo Čebohin. V zakonu sta imela 5 otrok, štiri sine in eno hčer. Vseh 41 pretekli čas / za vsakega nekaj pet otrok je nekaj študiralo. Najmlajši sin Vito je poročen, ima punčko in sina ter je na ambasadi v Rimu sekretar za verska vprašanja. Drugi sin Vinko je poročen, ima enega sina ter je zaposlen pri tovarni Tam v Mariboru kot strugar. Tretji sin Nado se je študiral v Piranu pri plovbi ter tudi tam ostal kot uslužbenec, poročen, žena je visoko kvalificirana bolničarka oziroma bolniška sestra. Četrti sin Milan je tudi poročen, ima enega sina, je zaposlen v Kopru pri luki. Žena je isto zaposlena pri banki. Peta hči Jelka ni poročena, je tudi zaposlena pri narodni banki v Kopru. To hišo smo nekako končali, preidemo k naslednji številki. Škapčevi so tudi stari Kozinci, stari gospodar Ivan in Jožefa iz Nasirca sta se poročila ter sta imela v zakonu 8 otrok. Ukvarjali so se s kmetijo ter vožnjo leda. Vsi otroci so bili doma. Pozneje je šla Marica v Argentinijo k svojej sestrični, kjer pa je kmalu umrla. Brat Francelj je služil pri železnici, ampak je po razpadu Avstrije kmalu podlegel zahrbtni bolezni in umrl. Angela se je poročila, kot smo že enkrat opisali. Vinko je šel v Ameriko, kjer še danes živi. Karlo je isto odšel v Ameriko ter tam kmalu umrl. Štefka je umrla še kot mlada KDO JE KAIROS? Kairos je bog srečnega trenutka, ki se pojavi samo enkrat v življenju in da človeku priložnost, da ga »ulovi za čopek«. Tisti, ki mu to uspe, je srečnež, ki se mu izpolnijo želje. Kairos se neslišno in hitro giblje med ljudmi in jim s tem daje priložnost, da ga ulovijo. Kairos opozarja na budnost, previdnost in pogum. Kajti tisti, ki se ne soočajo s težavami, ki so plahi in se bojijo življenja, ki se bojijo delovanja in sprememb, ga ne morejo uloviti. Izzivalen in razkuštran čopek omogoča človeku, da ga ujame, a le če je v ključnem trenutku dejaven. Vsak se mora sam odločiti. Če poskuša, mu morda uspe, če pa se odloči ostati na varnem in ne tvega, ne bo nikoli ujel tega božanskega trenutka. Kairos poziva človeka k pogumnim in hrabrim delom, k ljubezni, k žrtvovanju za druge … Prav zato čopek pada na njegov obraz in ga lahko ulovimo samo s sprednje strani, torej tako, da se z njim soočimo. Zato je ta božanski mladenič zadaj plešast, saj ko te enkrat preleti, ga ni več moč ujeti. Eden najlepših primerkov grške umetnosti – relief grškega boga Kairosa iz 4. st. pr. n. št. – je bil najden na Hrvaškem in je danes del zbirke v samostanu sv. Nikole v Trogirju. Novejše raziskave so pokazale, da so ga tja prinesli v času renesanse, najverjetneje iz Grčije. V literaturi pogosto zasledimo, da Kairos simbolizira hitre odločitve; take je na primer sprejemal tudi Aleksander Veliki. Britev, ki jo Kairos drži v roki, simbolizira notranjo bojevitost in jekleno voljo, ki ne pozna ovir. Ko se človek opogumi (!), postane zmagovalec, ne glede na to, ali je dejansko zmagal ali izgubil. Dobil je najpomembnejšo bitko – premagal je samega sebe, lastne strahove in omejitve. Tehtnica, ki jo nosi Kairos, je simbol trenutka, ko sta dve sili – sila Neba in sila Zemlje – v najugodnejšem položaju. To je trenutek, ko se Nebo spušča k Zemlji in Zemlja dviga k Nebu. Ko človek dobi Kairosov blagoslov, te meje ni več. 42 punčka. Antonija se je isto poročila, kar smo že o njej pisali. Ludvik kot gospodar doma se je poročil, imel je ženo iz Nasirca. V zakonu sta imela dva sina, Jankota in Mirota. Janko je bil vpoklican v italijansko vojsko še pred rokom vojaščine ter za časa druge svetovne se organiziral ter prišel v Jugoslavijo s Prekomorsko, se bojeval do Il. Bistrice in tam bil ranjen. Po končanem bolovanju se je aktiviral ter v Poli napravil veliko maturo, v Splitu vojno akademijo, tako da še danes služi v vojski kot podpolkovnik. Je poročen in ima dva sina, katera obiskujeta šolo. Tudi on čaka zasluženo pokojnino ter misli adaptirati staro hišo na Kozini. Drugi sin Miro je bil v semenišču, dokler je končal srednjo šolo, je semenišče pozdravil. Še mladoletnega so Italijani poklicali pod orožje, ker pa je bil zelo šibek, so ga odpustili in se je zelo mlad vključil v partizane. Po svobodi se zaposlil v Kopru ter se poročil. V zakonu imajo le eno hčer. Miro je upokojen, žena dela v banki. Tudi on namerava skupaj z bratom adaptirati hišo na Kozini in uživati domač zrak na stara leta. (se nadaljuje v naslednji številki) Za vse velike stvari v življenju se zgodijo v trenutku. V njem se rodimo, umremo, se odločamo, zmagujemo ali izgubljamo … In v njem se pojavi Kairos s svojo tehtnico, nam daje možnost zmage in nas poziva, da zgrabimo priložnost. Življenje je en sam dolg niz takšnih trenutkov. Mogoče prav sedaj nad nami leti Kairos in išče pogumne. Če vas to jesen čaka kakšna še prav posebej pomembna odločitev, si upajte ujeti Kairosa za čopek. Nives Mahne Čehovin (vir: www.akropola.org) POTUJOČA KNJIŽNICA V septembru 2010 se potujoča knjižnica po poletnem oddihu ponovno odpravlja na pot in prihaja v Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu: Kraj Javorje Materija Velike Loče Gradišče Markovščina Slivje Hotična Brezovica Rožice Rodik Ura 16.45–17.20 13.30–13.50 14.00–14.30 14.40–15.20 15.30–16.00 16.10–17.00 17.10–17.30 17.40–18.10 18.20–18.40 8.30–9.00 Datum obiska 9. september 2010 16. september 2010 30. september 2010 Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc za vsakega nekaj INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JULIJU IN AVGUSTU 2010 Torek, 6. julij 2010, ob 17.20: PROMETNA NESREČA PRI ODCEPU ZA SKADANŠČINO Na glavni cesti pri odcepu za Skadanščino se je pripetila prometna nesreča, v kateri so trčila tri osebna vozila. Zaradi oplaženja vozil se je osebni avtomobil, ki je vozil iz smeri Obrova proti Kozini, prevrnil na bok in obstal na cestni brežini. Voznik slednjega je bil telesno poškodovan. Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so pred prihodom zdravstvenega osebja nudili prvo pomoč ponesrečencu in poskrbeli za požarno varovanje ter izklop virov energije. Sreda, 14. julij 2010, ob 16.15: PROMETNA NESREČA V KRVAVEM POTOKU Na glavni cesti v Krvavem Potoku se je pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osebno vozilo in motorno kolo. Voznik slednjega je bil telesno poškodovan. Na intervencijo je izvozilo sedem gasilcev PGD Materija in štirje ZGRS Sežana, ki so do prihoda zdravstvenega osebja nudili prvo pomoč ponesrečencu in poskrbeli za požarno varovanje ter izklop virov energije. ske stroje, ki so bili v garaži, in gospodarsko poslopje. Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so s hitro in učinkovito intervencijo uspeli preprečiti razširitev požara na senik in dve stanovanjski enoti, ki se dotikata gospodarskega poslopja. S pravočasnim posredovanjem so preprečili tudi eksplozijo jeklenke kuhinjskega plina, ki je bila že v plamenih. Po pogasitvi požara so gasilci pomagali domačinom pri sanaciji pogorišča in prek noči izvajali požarno varovanje objekta. Na intervenciji je sodelovalo skupno 22 gasilcev PGD Materija s tremi vozili in pet ZGRS Sežana, ravno tako s tremi vozili. Torek, 3. avgust 2010, ob 15.21: POŽAR V NARAVI PRI SKADANŠČINI Ob glavni cesti pri odcepu za Skadanščino sta zaradi udara strele zagorela drevo in podrast. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija, vendar pa je ogenj zaradi močnega dežja ugasnil sam. Posredovanje ni bilo potrebno. Četrtek, 12. avgust 2010, ob 12.45: PROMETNA NESREČA NA REGIONALNI CESTI OBROV–GOLAC Na regionalni cesti Obrov–Golac se je pripetila prometna nesreča, v kateri je voznik tovornjaka zapeljal izven vozišča, zaradi česar se je vozilo prevrnilo na desni bok. Voznik je bil v nesreči telesno poškodovan. Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so do prihoda zdravstvenega osebja nudili prvo pomoč ponesrečencu, poskrbeli za požarno varovanje ter izklop virov energije in preprečili iztekanje tekočin iz vozila. Sreda, 14. julij 2010, ob 20.41: POŽAR V NARAVI MED PREŠNICO IN PODGORJEM Ob železniški progi med Prešnico in Podgorjem so na šestih mestih zagoreli suha trava in grmičevje. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo 11 gasilcev PGD Materija in štirje GB Koper, ki so požare ob 22.00 uri dokončno pogasili. Večja škoda ni nastala. Četrtek, 15. julij 2010, ob 12.40: POŽAR TOVORNEGA VOZILA NA KOZINI Na bencinski črpalki na Kozini (ob avtocesti) je zagorelo tovorno vozilo. Požar sta opazila uslužbenca bencinske črpalke, sicer oba prostovoljna gasilca, ki sta takoj pristopila k gašenju. Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili štirje gasilci PGD Materija, ki so opravili le še temeljit pregled vozila. Zaradi pravočasnega in strokovnega posredovanja uslužbencev bencinskega servisa je ogenj zajel le prednji del vozila in tako večja škoda ni nastala. Četrtek, 15. julij 2010, ob 16.01: STAVBNI POŽAR V HOTIČNI V garaži stanovanjske hiše v Hotični je zagorel traktor. Ogenj se je zaradi izredno visokih temperatur hitro razširil še na druge kmetij- Četrtek, 26. avgust 2010, ob 08.01: PROMETNA NESREČA NA AVTOCESTI PRI POČIVALIŠČU RAVNE Na avtocesti, v bližini počivališča Ravne, se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bila voznica osebnega avtomobila telesno poškodovana. Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki pa so bili preklicani že pred prihodom na kraj, saj posredovanje ni bilo potrebno. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJA Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija pgd.materija@siol.net 43 za vsakega nekaj POŽAR V HOTIČNI Četrtek, 15. julija, se bo pri Šuštarjevih v Hotični zapisal v poseben spomin. Tistega dne so se srečali s požarom, ki jim je povsem uničil garažo in v njej traktor, kosilnico, nekaj orodja, kotel in vodovodno napeljavo. In vendar bi bilo lahko še huje, če ne bi bilo hitrega posredovanja matarskih gasilcev, ki so v sedmih minutah prihiteli in zadnji trenutek omejili ogenj. Skozi luknjo za seno so plameni že švigali proti polnemu seniku, ko so gasilci svojega najlažjega člana spravili na balkon in mu podali cev, da je pogasil že goreče seno. Kmalu so v Hotično prihiteli še sežanski gasilci in s skupnimi močmi so ogenj ukrotili. Gasilci so v garaži našli tudi polno plinsko jeklenko, ki jo je visoka temperatura že delno načela, a k sreči ni počila. »Treba je pohvaliti tudi prisebnost domačinov, ki so že pred našim prihodom pričeli pripravljati cevi in so nam vseskozi pomagali pri gašenju,« je povedal predsednik PGD Materija mag. Valter Fabjančič. Pogorišče si je popoldne ogledal tudi župan Zvonko Benčič Midre, ki je prizadetim obljubil pomoč. Vir: članek iz PN, 16.7. Ester Mihalič Foto: Danijel Cek, PN in Alenka Pečar Zahvala! Smo mlada štiričlanska družina iz Hotične in doživeli smo grenko izkušnjo. 15. julija smo imeli požar v naši kurilnici/garaži, ki nam je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Ta bi bila še mnogo večja, če nam ne bi priskočili na pomoč naši sovaščani (Hotišci) in takoj za njimi še gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Materija, ki so preprečili tragedijo. Kmalu so na kraj požara prispeli še gasilci iz Gasilskega društva Sežana in s skupnimi močmi obvladali ter pogasili ogenj. S pomočjo vaščanov so gasilci počistili pogorišče in nam s tem olajšali delo, bedeli so nad pogoriščem in ga celo noč nadzorovali, vlivali so nam pogum in nas tolažili … Neverjetni možje in fantje z velikim srcem. Želimo se zahvaliti neutrudnim in pogumnim gasilcem iz Prostovoljnega gasilskega društva Materija in Gasilskega društva Sežana, vaščanom vasi Hotična, Občini Hrpelje - Kozina, našemu županu gospodu Zvonku Benčiču Midretu, Luki Koper, Centru za socialno delo Sežana, našim družinam in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Družina Ivančič STARA FOTOGRAFIJA Na fotografijo iz prejšnje številke glasila se je prva odzvala Danica Babič iz Rodika, ki se je prepoznala na fotografiji. Le-ta je bila posneta v Rodiku ob opasilu. Klicalo pa je še nekaj drugih ljudi, med njimi je Boris Novak iz Hrpelj prepoznal svojega očeta Ivana Ninija Novaka. Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta, oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si. 44 za vsakega nekaj NAPOVED PRIREDITEV DO KONCA LETA 2010 10. september – predstavitveni dan Kras Brkini na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju 11. september – slavnostni koncert Brkinske godbe 2000 ob 10-letnici delovanja 12. september – praznovanje 400-letnice cerkve v Brezovici 17. september – odkritje spominske plošče v Velikih Ločah 18.–19. september – ČEŠPOVI DNEVI v Slivju 23. september – zaključek akcije »Moja občina – lepa in urejena« in razstava Vesne Rems 2.–3. oktober – »PRAZNIK JABOLK« na Tatrah 16. oktober – KOSTANJEV PRAZNIK v Rodiku 17. oktober – veliki tradicionalni koncert Nika Polesa s prijatelji v Športni dvorani v Hrpeljah – letos v bo koncert dobrodelni v sodelovanju s štirimi občinami in Centrom za usposabljanje Elvire Vatovec Enota Divača 20. november ali 27. november – prireditev »Ples brez meja« Folklorne skupine Brkini ZAKLJUČEK AKCIJE IN PODELITEV NAGRAD V junijski številki glasila smo vas povabili, da se prijavite k akciji »Moja občina – lepa in urejena«. Letos se je komisija, ki je imenovana za izvedbo akcije, odločila za razpis treh kategorij: najlepše urejen cvetoč balkon, terasa ali okenska polica, najlepše urejen okrasni vrt in najlepše urejen kmečki vrt. Prejeli smo skupno 23 prijav iz različnih krajev naše občine: Obrova, Gradišča, Orehka, Tater, Golca, Povžan, Hrpelj, Kozine, Klanca in Rodika. Sedemčlanska komisija je ocenjevala s točkami od 1 do 5 za vsako merilo posebej, seštevek teh točk pa je prinesel končni rezultat. Merila so: hortikulturna urejenost cvetja, izvirnost, avtohtonost rastlin, bogatost, celoten vtis, usklajenost z objektom in večletno prizadevanje. Ocenjevanje je potekalo sredi avgusta. Pred nami je razglasitev rezultatov, ki mu namenjamo večer s kulturnim programom, diaprojekcijo ogledanih kotičkov in otvoritvijo razstave avtorice Vesne Rems z naslovom: »Dobre stvari so tri«. Vabljeni na zaključek akcije »Moja občina – lepa in urejena«, ki bo v sredo, 22. 9. 2010, ob 18.00 uri v KD Hrpelje! Ob tej priložnosti bo sledila otvoritev razstave »Dobre stvari so tri« Vesne Rems. Občinska uprava MALI OGLASI Oddajamo apartmaje v Novigradu v neposredni bližini morja. Ogled je možen na spletni strani www.app-miani.hr. Informacije na telefon: 00385 915 282 948 ali na e-pošto: info@app-miani.hr, Tatjana **** Nudim varstvo otroka na domu. Telefon: 031 444 925 **** Na otoku Pagu v Kustićih oddajamo v neposredni bližini morja apartmaje v času poletnih počitnic in seveda tudi prej – čez celo leto. Ogled je možen na internetni strani www.kod-dobrice.com. Informacije na tel.: 05 / 680 12 17 oziroma 031 583 912, Suzana. Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: (05) 6800 150. 45 za vsakega nekaj VABILO NA OTVORITEV RAZSTAVA DOBRE STVARI SO TRI Kras, Brkine in Čičarijo zaznamuje veliko stvari. Kdor si vzame čas in se poda po neokrnjeni naravi, v katero so se skozi čas tu in tam vrasle vasice in zaselki, lahko odkrije nekaj tipičnih dejavnosti, ki prebivalcem že stoletja dajejo kruh. Sadjarstvo, čebelarstvo in žganjekuha so le tri izmed mnogih, ki se med seboj dopolnjujejo in dajejo prepoznaven pečat krajem in ljudem naše občine. Pogled na te tri dobre stvari skozi moje oči … Vesna Rems-Jug s an jska poletna noc 10. 09. 2010 BAZOVIŠKA CESTA 23 SI 6240 Kozina, Slovenija OD 20. URE DALJE NAGRADNA AKCIJA Naj vas spomnimo, da je do 15. septembra še čas, da pošljete posrečene posnetke poletja, jih opremite s komentarjem, imenom in priimkom ter naslovom avtorja. Pošljete jih lahko na elektronski naslov: glasilo@hrpelje.si ali po pošti na Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Izbrali bomo tri najbolj zanimive po mnenju uredniškega odbora in avtorje nagradili, fotografije pa bomo objavili v glasilu. Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor V zdravstvenem domu Sežana bodo jeseni potekale naslednje zdravstveno vzgojne delavnice. Delavnica »Zdrava prehrana« se bo začela v torek, 7. septembra 2010, ob 18. uri. Predvidena so štiri srečanja. »Šola zdravega hujšanja« se bo pričela v torek, 5. oktobra 2010, ob 18. uri in bo trajala do konca leta. Delavnice bodo izpeljane, če bo dovolj udeležencev. Za vključitev vanje potrebujete napotitev izbranega zdravnika. V Zdravstveni postaji Hrpelje bo organizirana delavnica zdrave prehrane, v kolikor bo dovolj udeležencev. Več informacij o začetku delavnice dobite v splošni ambulanti Zdravstvene postaje Hrpelje. 46 za vsakega nekaj NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ Nastopi NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ v jesenskem delu tekmovanja v EPNL 2010/11: 1. krog 5/9-2010 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – prost 2. krog 12/9-2010 ob 17.00 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK ŽELEZNIČAR DIVAČA 3. krog 18/9-2010 ob 17.00 NK KOŠANA – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ 4. krog 26/9-2010 ob 16.30 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – MND TABOR 5. krog 2/10-2010 ob 16.30 NK RENČE – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ 6. krog 10/10-2010 ob 16.00 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK KOBARID 7. krog 17/10-2010 ob 16.00 NK POSTOJNA – NK JADRAN PIVIVARNA MAHNIČ 8. krog 23/10-2010 ob 15.30 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ– MNK IZOLA 9. krog 30/10-2010 ob 15.00 NK ILIRSKA BISTRICA – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ 10. krog 7/11-2010 ob 15.00 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK CERKNICA 11. krog 14/11-2010 ob 14.00 NK GAŽON – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ 12. krog 21/11-2010 ob 14.00 NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK IDRIJA 13. krog 27/11-2010 ob 14.00 NK PLAMA-PUR – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ V letošnji sezoni je rekordno število klubov – 17. V jesenskem delu je 13 krogov, v spomladanskem delu še preostali 4 krogi. Nato se liga razdeli na dva dela: prvih 8 boljših in drugih 9 slabših po uvrstitvi, kjer se odigra še enokrožno 7 oz. 8 tekem. Domače tekme igramo v nedeljah, gostovanja so v sobotah ali nedeljah, kar je odvisno od domačina, zato so še možne spremembe terminov na gostovanjih. Ljubitelje nogometa vabimo, da se udeležijo tekem domačega kluba tako na domačem terenu kot tudi na gostovanjih. Športni pozdrav! NK JADRAN PIV. MAHNIČ »V JESENSKI TIHI ČAS PRILETI BRINJEVKA NA KRAS …« V okviru prireditev ob sežanskem občinskem prazniku bo 19. septembra 2010 v Kosovelovem domu v Sežani potekal festival otroške popevke Brinjevka, kjer bodo nastopili otroci iz vse Slovenije in zamejstva, stari do 12 let. Objava natečaja in izbor izvajalcev je potekal že zgodaj spomladi, ko je festivalska komisija izbrala 14 skladb in 16 nastopajočih, ki se bodo z otroškimi popevkami predstavili občinstvu. Nadobudni mladi pevci in pevke se bodo potegovali za tri strokovne nagrade – zlat, srebrn in bronast kipec Brinjevke in eno nagrado občinstva. Otroke bo ocenjevala petčlanska strokovna žirija pod vodstvom Mojmirja Sepeta. Izvedba festivala bo potekala v živo, in sicer z dvajsetčlanskim revijskim big band orkestrom, pod dirigentsko palico Iva Bašiča, in tridesetčlanskim otroškim pevskim zborom, pod vodstvom zborovodje Ade Škamperle. Festival otroške popevke v soorganizaciji Kosovelovega doma in Občine Sežana so podprli tudi Glasbena šola Sežana, JSKD, Dometra d.o.o., RTV Slovenija in Regionalni RTV center Koper Capodistria, ki bo festival posnel. Prireditev bo predvajana 25. septembra 2010 ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija. Želja organizatorja je, da bi »Brinjevka« v prihodnjih letih postala tradicionalni otroški festival, ki bi mladim in nadarjenim pevkam in pevcem omogočil, da se predstavijo in pokažejo svoje pevske talente. Petra Arko Kovačič Koronarno društvo Hrpelje - Kozina vabi k rehabilitacijski vadbi, ki se bo pričela 5. oktobra ob 18.00 uri v prostorih osnovne šole v Hrpeljah! Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 1400 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič Uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tjaša Škerjanc • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk: Tiskarna GLEM, Marezige, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno 47 za vsakega nekaj Vabilo na slovesnost ob 400. obletnici prve znane obnove cerkve sv. Štefana v Brezovici v nedeljo, 12. 9. 2010 ob 15. uri Pri slovesni sv. maši bodo sodelovali: škof msgr. Metod Pirih božje ljudstvo povabljeni duhovniki domači duhovnik Vid Premrl Cerkveni pevski zbor Brezovica Mladinska skupina iz Povžan Brkinska godba 2000 Moški pevski zbor Slavnik Ženska pevska skupina Zlatice Po sv. maši bo predstavitev knjige z naslovom Župnijska cerkev sv. Štefana mučenca v Brezovici Z avtorjem Božidarjem Premrlom se bo pogovarjala Ester Mihalič. Sledilo bo družabno srečanje. Vabljeni! 48 za vsakega nekaj SREDOZEMSKI ZELIŠČNI VRT V SLOVENSKI ISTRI BRKINSKA GODBA 2000 ob 10. obletnici prireja KONCERT pred hotelom in casinojem ADMIRAL na KOZINI 11. septembra 2010 ob 19h. VABLJENI P.S. V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu Hrpelje. Na domačiji Butul na Manžanu že vrsto let pripravljamo zanimiva tematska druženja. Pestrost programov, ki jih snujemo, pripravljamo in oblikujemo v družinskem krogu, zagotavlja prihodnost na področju novega pristopa in novih idej tako v sredozemski kuhinji kot v vsakdanjem življenju. Vsakdo, ki si želi odpočiti ali preživeti aktivne trenutke ali dni, in tudi tisti, ki si želi novega znanja, kot je spoznavanje samega sebe, načinov zdravega prehranjevanja in uporabe zelišč v kulinariki, je na pravi poti, da spozna nekaj novega in pristnega. V letošnjem letu smo bili med prijavljenimi razpisi v Mestni občini Koper izbrani kot ponudniki najboljšega turističnega produkta. Z veliko prostovoljnega dela in s pomočjo koprske občine smo pripravili teren in zasadili vrt, ki smo ga poimenovali SREDOZEMSKI ZELIŠČNI VRT V SLOVENSKI ISTRI. Vrt, kjer smo zasadili številna sredozemska zelišča, je skrit med sadnimi drevesi in oljkami. Že pogled nanj nas pomiri in sprosti. Ob postanku v njem prisluhnemo ptičjemu petju in neutrudnim škržatom ter se predamo vonjem narave, ki je v naših krajih nekaj posebnega. Nežno nas objame in posrka vase, kot da bi nam hotela pokazati, kako je čudovita in kaj vse skriva v sebi. Čari Sredozemskega zeliščnega vrta so na ogled od maja do septembra, vsako drugo soboto v mesecu ob 11.00 in 15.00. Za oglede zeliščnega vrta, ki jih lahko pospremimo tudi s kulinaričnimi delavnicami, katerih rdeča nit so zelišča, se lahko dogovorimo tudi izven teh terminov. Za vse se je potrebno predhodno najaviti na tel. št. 041 718 219 pri Tatjani, saj želimo vse obiskovalce pričakati s sveže pečenim kruhom, ki ga po ogledu postrežemo z našimi zeliščnimi dobrotami za vse okuse. S spoštovanjem, Tatjana Butul www.butul.net 49 10. Češpovi dnevi v Slivju 2010 SOBOTA, 18. september Od 15.00 dalje: ČEŠPOVE DOBROTE Ob 16.00: ČEŠPOV TEK (TEK PRIMORSKIH NOVIC) Ob 17.30: OTROŠKA MATINEJA S ČARODEJEM Ob 18.30: NASTOP FOLKLORNE SKUPINE BORJAČ Od 19.30 dalje: ZABAVA S SKUPINO »NE ME JUGAT« IN »KOKTELSI« NEDELJA, 19. september Ob 10.00: POHOD PO NARAVOSLOVNIH POTEH OKOLICE SLIVJA S PD SLAVNIK Od 12.00 dalje: ČEŠPOVE DOBROTE Ob 15.00: POVORKA (VOZOVI Z MOTIVI IZ KMEČKEGA ŽIVLJENJA) POZDRAVNI NAGOVOR: ŽUPAN OBČINE HRPELJE - KOZINA g. ZVONKO BENČIČ MIDRE Ob 16.00: nastop »SUŠKE BANDE« Ob 17.00: razrez SLADICE VELIKANKE Od 17.30 dalje: zabava s skupino »MALIBU« V okviru prireditve je v vaškem domu v Slivju organizirana etnološka razstava. Prireditev bo spremljal bogat srečelov, posladkali se bomo lahko s češpovimi njoki in ostalimi dobrotami. Na prireditvi si bo mogoče na stojnicah ogledati in kupiti domače dobrote. PRIREDITEV BO V ŠOTORU! Program tudi na www.slivje.si TD Dimnice Slivje 50 za vsakega nekaj Kulturno turistično društvo Škant vas vabi na 1. PRAZNIK BRKINSKEGA JABOLKA TATRE, 2. in 3. oktober 2010 Sobota, 2. oktober Sadjarske igre Kuharska delavnica Strokovno predavanje Stojnice (prodajne in predstavitvene) Ljudski godci, skupina The Uncles Zvečer: Ne me jugat in poseben gost večera Nedelja, 3. oktober Program za otroke in nagrajevanje najboljših likovnih del Izbor za 'Naj brkinski štrudelj' Prodaja na stojnicah in prikaz starih običajev Nagrajevanje fotografskih del Priprava in prodaja jabolčnih dobrot Štrudelj izpod črepnje s petimi občinami Kulturni program s folklornima skupinama Brkini in Stu ledi Igrajo: Ansambel S. Avsenika, Ansambel Roka Žlindre, Zapeljivke Oba dneva bodo v vaškem domu na ogled razstave likovnih del otrok štirih osnovnih šol in fotografskega kluba Sušec ter razstava sort jabolk. V soboto zvečer avtobusni prevoz na prireditev iz Kozine in Ilirske Bistrice. Prireditev bo pod šotorom! Srečelov! Vabljeni k sodelovanju! Informacije: 070 740 405 ali info@theuncles.si 51 zadnja stran NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina SEPTEMBER Petek, 10. september 2010, Dan Krasa in Brkinov na MOS-u v Celju Sobota, 11. september 2010, ob 19.00 pred hotelom Admiral na Kozini – SLAVNOSTNI KONCERT BRKINSKE GODBE 2000 ob 10-letnici. V primeru slabega vremena bo koncert v KD Hrpelje. 400 let prve znane obnove CERKVE SV. ŠTEFANA V BREZOVICI Nedelja, 12. september 2010, ob 15.00 – slovesna sv. maša in predstavitev knjige »Župnijska cerkev sv. Štefana mučenca v Brezovici« Petek, 17. september 2010, ob 17.00, Velike Loče – odkritje spominske plošče na hiši Pri Ježetovih v Velikih Ločah ČEŠPOVI DNEVI v Slivju Sobota in nedelja, 18. in 19. september Več na notranjih straneh glasila. Sreda, 22. september 2010, ob 18.00, v KD Hrpelje – zaključek akcije »Moja občina – lepa in urejena« in otvoritev razstave Vesne Rems »Dobre stvari so tri« PRAZNIK JABOLK na Tatrah Sobota in nedelja, 2. in 3. oktober. Sobota zvečer: Ne me jugat in poseben gost večera. Več na notranjih straneh glasila. Razstavni prostor KD Hrpelje: Pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000, ki bo na ogled do srede septembra. Sledi razstava izdelkov s poletnih delavnic društva prijateljev mladine. 22. septembra je otvoritev razstave »Dobre stvari so tri« avtorice Vesne Rems. Nane bar: razstava olj na platnu avtorja Zorana Tokovića. URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, sobota: od 8.00 do 13.00, četrtek zaprto. Telefon: (05) 680 30 27 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44 ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00. Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127 Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00 sob: 9.00–12.00 ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00 tor: 7.30–14.00 sre: 10.00–19.00 čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 52 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00 sob: 7.30–13.00 nedelja in prazniki: 8.00–12.00 Policija: 113 Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@gov.si, (05) 663 45 00 PLANINSKI POHODI: Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, vojko.dobrila@siol.net Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453) Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si OBČINA HRPELJE - KOZINA in OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabita na odkritje spominske plošče manevrske strukture narodne zaščite »TAJNA SKLADIŠČA« na hiši »Pri Ježetovih« v Velikih Ločah v petek, 17. septembra 2010, ob 17.00 uri. Spominska plošča bo pomnik pripravljenosti ljudi Pri Ježetovih v Velikih Ločah, ki so z veliko odgovornostjo že leta 1990 vzeli pod okrilje orožje in strelivo za teritorialno obrambo občine Sežana Slavnostni nagovor bo podal gospod Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Spominsko ploščo bodo odkrili župan Zvonko Benčič Midre, Arnold Lukač in Istvan Ravbar. V kulturnem programu bo nastopil Moški pevski zbor Slavnik.
© Copyright 2024