človek in pol človek in pol - Sindikat delavcev v zdravstveni negi
ČLOVEK IN POL GLASILO SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Letnik 21 • Številka 1 • oktober 2014 Kolofon V tokratni številki GLASILO SINDIKATA DELAVCEV ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Letnik 21 • Številka 1 • oktober 2014 Glavna in odgovorna urednica: Saša Kotar UREDNIŠKI ODBOR: Flory Banovac, Irena Pajnik Beguš, Lidija Peršuh LEKTORICA: Nataša Purkat, Lektor’ca OBLIKOVNA ZASNOVA IN PRIPRAVA: Aljaž Gostinčar, Trans Forma TISK: Birografika BORI d.o.o., Ljubljana, Linhartova 1 NAKLADA: 6.600 izvodov NASLOV UREDNIŠTVA: Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) Metelkova 15, Ljubljana Tajništvo: 01 439 40 30, 01 439 72 80 Pravno svetovanje: 01 439 40 34, Fax: 01 439 72 85 E-pošta: sdzns@siol.net Spletni naslov: http://www.sdzns.si 2 Glasilo SDZNS Iz vsebine UVODNIK Zgodba dveh desetletij 3 3 BESEDA PREDSEDNICE Kje smo in kako nam gre ... 5 5 SINDIKALNE AKTIVNOSTI 7 20. redna letna in 6. volilna skupščina Sindikata delavcev v zdravstveni 7 negi Slovenije in slovesnost ob tem jubileju Sklepi 20. redne letne in 6. volilne skupščine SDZNS 10 Problematika srednjih medicinskih sester v zdravstveni negi Slovenije 12 Piknik14 Fotoreportaža s piknika 17 Veseli avtobusi SDZNS 22 PREDSTAVLJA SE Sindikalna enota UKC Maribor 23 23 PRAVNO SVETOVANJE Veljavna ureditev glede izplačila jubilejne nagrade Novosti v zvezi s spremembami 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (vračilo preveč izplačanih plač) 26 26 26 ČLOVEK IN POL Predstavitev letošnjih dobitnikov priznanja Človek in pol Junakinja Irena 28 28 34 ZANIMIVOSTI Konferenca EUROFEDOP v Edinburgu 35 35 ČLAN ČLANU Majski izlet v Dubrovnik in obisk bolnišnice 39 39 OBVESTILA 42 Preberite, upoštevajte in poklepetajte 42 Krediti 42 Seminar za predsednike sindikalnih enot 42 Popusti43 POČITNIŠKA DEJAVNOST Počitniška dejavnost 2014 45 45 Uvodnik Zgodba dveh desetletij O b 20. obletnici Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) je Aleksandra Horvat v nagovoru v spominsko knjigo zapisala, da si srčno in iskreno želi, in to zagotovo ni nedosegljivo, da bi zaposlenim v zdravstveni negi združenim, z medsebojno naklonjenostjo, pripadnostjo in povezanostjo v sindikatu uspelo uresničiti pravično vizijo družbe, takšno, kot si jo želijo v razburkani prihodnosti zase in za prihodnje rodove. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, sindikat sodeluje z belgijskim sindikatom in kupili smo še dodatne poslovne prostore. Vsa leta pa je izhajalo tudi glasilo Bilten in pozneje Človek in pol. Leta 2003 smo se povezali z italijanskim sindikatom medicinskih sester NURSIND. Od leta 2004 sindikat svojim najzaslužnejšim članom podeljuje tudi priznanje Človek in pol. To je bilo leto, ko smo praznovali deset let delovanja, tega smo poleg slovesnosti zaznamovali tudi s piknikom v Izoli, v Simonovem zalivu. In res smo delali za prihodnje rodove. Leta 1993 je v društvu medicinskih sester Ljubljana nastala ideja za ustanovitev sindikata medicinskih sester Z veliko vnemo in nezadržnim in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Z veligibanjem smo 19. aprila 1994 na Leta 2005 se je ustanovil KSJS, katere član ko vnemo in nezadržnim gibanjem smo 19. je postal tudi naš sindikat. Začeli so se proustanovni skupščini ustanovili aprila 1994 na ustanovni skupščini ustatestni shodi proti vladi, ki nam je začela novili Sindikat delavcev v zdravstveni negi Sindikat delavcev v zdravstveni krajšati pravice iz kolektivne pogodbe. Leta Slovenije. Bili smo ponosni. Še isto leto smo negi Slovenije. Bili smo ponosni. 2006 smo se na volilni skupščini poslovili od postali reprezentativni v dejavnosti zdravdolgoletne predsednice Jelke Černivec in Še isto leto smo postali reprez- vodenje sindikata je prevzela Jelka Mlakar. stvenega varstva. Že leta 1996 smo osnutek kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravTudi naslednje leto so se stopnjevali pritiski entativni v dejavnosti zdravststveni negi posredovali obema pristojnima na vlado, saj je znova poskušala zniževati venega varstva. ministrstvoma in sledil je podpis kolektivne plače v javnem sektorju. pogodbe zdravstva in socialnega varstva. Za dosego cilja, lastne kolektivne pogodbe, smo leta 1997 organizirali protestni shod Leta 2007 smo predsednikom sindikalnih enot predstavili kolekpred ministrstvom za zdravje. Na plakatu je pisalo: Medicinska setivno pogodbo za javni sektor in katalog delovnih mest. Leta 2008 stra, človek in pol. smo skupaj z drugimi sindikati napovedali splošno stavko javnega sektorja, ta se ni izvedla, saj so bila pogajanja z vlado uspešna, in Leta 1998 smo podpisali normativni del kolektivne pogodbe za podpisali smo Sporazum v zvezi s stavkovnimi zahtevami. Genezaposlene v zdravstveni negi in Sporazum za nadaljevanje pogaralna sekretarka Flory Banovac je bila izvoljena za podpredsednijanj o tarifnem delu. Zahtevali smo dodatek co KSJS. Od 1. avgusta 2008 je začel veljati Za dosego cilja, lastne za zdravstveno nego in ga s trdimi pogajanji nov plačni sistem za vse zaposlene v javnem tudi dosegli. Že naslednje leto nam je uspelo sektorju. Tudi mi smo podpisali kolektivno kolektivne pogodbe, smo leta s pogajanji doseči zvišanje dodatka za zdrav1997 organizirali protestni shod pogodbo za javni sektor in aneks h kolektivstveno nego. ni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi pred ministrstvom za zdravje. v upanju na boljše plače. Vsi nismo bili zaSDZNS je postajal močan in prepoznaven. Na plakatu je pisalo: Medicinska dovoljni, saj je novi plačni sistem prinesel Predsednica Jelka Černivec je bila leta 1999 anomalije in krivice. sestra, človek in pol. nominirana za Slovenko leta, generalna sekretarka Flory Banovac pa je prevzela koordinacijo sindikatov negospoV letu 2009 je sindikat začel aktivnosti za popravo krivic v novem darskih dejavnosti. Istega leta je sindikat prejel prvo nagrado Front line plačnem sistemu, predvsem srednjih medicinskih sester. Zgodil se 21 za projekt Komunikacijska podpora pogajanj za kolektivno pogodje še en protestni shod, tokrat proti novi pokojninski reformi in rebo, ki je bila podeljena v Tokiu. formi minimalnih plač v javnem in zasebnem sektorju. To je leto, ko se je upokojila naša dolgoletna tajnica Zvonka Furlan. Nadomestila Leta 2000 smo s pogajanji dosegli že tretje zvišanje dodatka za zdrajo je Nada Intihar, ki je še vedno z nami. vstveno nego in Sindikat se je preselil v nove, lastne prostore na Metelkovi 15 v Ljubljani. V letu 2001 smo podpisali aneks h kolektivni poV letu 2010 smo se še vedno ukvarjali s sistemskimi rešitvami za godbi za negospodarske dejavnosti, predstavili smo se na kongresu srednje medicinske sestre in pozvali Zbornico - Zvezo, naj pristopi ICN v Köbenhavnu in imenovali smo svojega varuha človekovih pravic k reševanju tega problema. Sindikat je podpisal aneks št. 4 h koza medicinske sestre. lektivni pogodbi za javni sektor in Dogovor o ukrepih na področju “ ” “ ” Glasilo SDZNS 3 Uvodnik plač v javnem sektorju za leti 2011 in 2012. Dogovor je obravnaval tretjo in četrto četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Leta 2013 smo bili sprejeti v združenje EUROFEDOP v Madridu. Intenzivno smo se pogajali in za člane sindikata dosegli za 20 odstotkov višjo solidarnostno pomoč in za 20 odstotkov višjo jubilejno nagrado. Naše člane so doletele velike poplave, sindikat je vsem oškodovancem priskočil na pomoč s finanIntenzivno smo se pogajali čnimi sredstvi v višini 30.000 €. “ In pišemo jubilejno leto 2014, ki pomeni 20 in za člane sindikata dosegli za let trdega dela za vse, ki so tako ali drugače Na redni letni skupščini 2012 smo s so- 20 odstotkov višjo solidarnostno prispevali k rasti, uspehu in napredku SDZNS. Že to, da smo edini slovenski zdravstveni rodnima sindikatoma Italije in Španije pomoč in za 20 odstotkov višjo sindikat, ki je član evropskega združenja podpisali pogodbo o medsebojnem sodeEUROFEDOP, pomeni nekaj in ne nazadnje lovanju. Podpisan je bil Dogovor o ukrejubilejno nagrado. imamo ugled in priznanja tudi v naši državi pih na področju plač, izplačil in drugih in ponosni moramo biti na vse to, ne glede na padce, ki so del vsaprejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ ke zgodbe. od 1. junija 2012 do 1. junija 2014. Imeli smo tradicionalni piknik v Izoli. Bili smo povabljeni na evropsko konferenco neodvisnih sindiFlory Banovac katov v Luksemburg. ” 4 Glasilo SDZNS Beseda predsednice Kje smo in kako nam gre ... Spoštovane članice in člani! V eseli me, da vam lahko po dolgem času namenim tudi kakšno pisano besedo ali dve. Čas je zelo zanimiv pojem. Ko nam gre dobro, ko smo zadovoljni in srečni, bi radi, da znana misel J. W. Goetheja: trenutek postoj, kako si vendar lep postane resničnost. Čas nam dobesedno beži, kadar imamo veliko dela, ki ga moramo opraviti, radi rečemo, da je 24 ur preprosto premalo časa, da bi vse postorili. Ko neko obdobje opremimo z vsebino, ugotovimo, koliko vsega se je dogajalo. enem delovnem dnevu dvignile, obrnile ali preložile 850 in več kg. In še bi lahko naštevala. Mnogo zahtev imamo, vse so legitimne in za vse se bomo morali boriti. G remo po vrsti, najprej kadrovski normativi. Po vsem povedanem in napisanem na to temo me vedno znova v pogovoru z marsikom med nami preseneti, da še vedno ni vsem jasno, zakaj zahtevamo kadrovske normative v zdravstveni in babiški negi. Zelo na kratko: ker jih nujno potrebujemo. Da se bomo lahko prešteli in dokazali, koliko nas je premalo v vsakem delovnem okolju, da bomo lahko ohranili obstoječa delovna mesta in odprli še kakšno novo. Za nas sta posebno pomembna konec leta 2013 in to leto do trenutka, ko pišem prispevek, se je v Sloveniji in na našem področju res veliko dogajalo. Gospodarska kriza je lani dodobra zaznamovala predvsem tiste, ki so izgubili delo, pristali na robu revščine in se začeli boriti za svoje preživetje in dostojno življenje svoje družine. Povedano drugače, da se bo vodstvo zavoda, ko bo moralo zmanjŽal je marsikaj doletelo tudi koga izmed nas. šati število zaposlenih, odločilo za druge soZa vse tiste, ki smo predK sreči se v zdravstvu in sociali trenutno še delavce, in ne za medicinske sestre. To ni le ne ukinjajo delovna mesta; vsi, ki smo zastavniki sindikata, bo prihodnje tveganje, ki je pred nami, to je žal že zgodba posleni za nedoločen čas, smo za zdaj še tega trenutka. Zaradi recesije je že tretje obdobje zagotovo zahtevalo varni. Tega pa ne moremo trditi za naše mlaleto zahteva države, da moramo zmanjšamnogo energije, vztrajnosti in de kolegice in kolege, ki imajo pogodbo o zati število javnih uslužbencev za odstotek poslitvi za določen čas ali sploh nimajo mož- dokazovanja, da bomo z zdravst- letno; torej nas je že približno tri odstotnosti za zaposlitev. Trenutno je na zavodu ke manj, kot nas je bilo leta 2010. Seveveno reformo, ki je vsekakor za zaposlovanje prijavljenih približno 1.000 da od zavoda do zavoda različno. Tam, kjer nujna, ohranili tisto, kar imasrednjih medicinskih sester in zdravstvenih vodstvo razume pomen zdravstvene nege tehnikov in tudi že približno 200 diplomirain vlogo medicinskih sester, so to zahtevo mo: delovna mesta, plače in nih medicinskih sester. Torej tudi v našem izpolnjevali z odhodi in odpuščanjem drugih pravice. poklicu zaposlitev ni več nekaj samo po sebi delavcev, marsikje so uporabili uravnilovko, umevnega, žal tudi ni več zagotovila, da bomo vsi zanesljivo obdrbrez presoje, koga bolj potrebujemo v zdravstvu in sociali. Torej žali svoje delovno mesto. Če pogledamo malo čez meje naše drnaša zaposlitev ni več nekaj, kar nam je zagotovljeno do upokojižave, so zgodbe na področju zdravstva zelo drugačne in tragične, tve. In zato potrebujemo orodje, kar normativi in standardi so, da vsaj v večini držav. Tudi v državah, kot je na z metrom dokažemo tisto, kar vemo, govoTorej naša zaposlitev ni več rimo in pišemo. Da smo medicinske sestre primer Italija, zapirajo zdravstvene domove, bolnišnice, medicinske sestre, zdravniki in nekaj, kar nam je zagotovljeno do tako obremenjene na delovnem mestu, da drugo osebje pa ostanejo na cesti. Torej lahupokojitve. In zato potrebujemo se izčrpavamo, da številne med nami preko mirno sklenemo z ugotovitvijo, da je pred gorijo in omagajo, bežijo na bolniški dopust, nami zelo negotovo obdobje, ko bo zelo po- orodje, kar normativi in standardi postajajo delovni invalidi (tega statusa njim membno, da smo povezani, močni in da smo so, da z metrom dokažemo tisto, država ne priznava, ker pri nas poklicnih bočlani sindikata. Zakaj že? lezni NI) ali iščejo drugo delovno mesto ali kar vemo, govorimo in pišecelo zapustijo poklic. Da postajamo nevarni mo. Za vse tiste, ki smo predstavniki sindikata, sebi in pacientom. Da postajamo nezadobo prihodnje obdobje zagotovo zahtevalo mnogo energije, vztrajvoljni in nestrpni tudi s svojo družino, v svojem domačem okolju. nosti in dokazovanja, da bomo z zdravstveno reformo, ki je vsekakor nujna, ohranili tisto, kar imamo: delovna mesta, plače in praPotrebujemo kadrovske normative, da z matematičnim izračunom vice. Še več, zahtevamo kadrovske normative in zdravo delovno dokažemo tisto, kar vsak dan doživljamo na delovnem mestu. Je pač okolje, da se sodelavci in nadrejeni do nas obnašajo dostojno in tako, da ekonomska logika in politiki razumejo in upoštevajo samo ta pošteno, da medicinske sestre po 60. letu starosti ne bodo več v jezik, drugi argumenti so za njih prosti spis. “ ” “ ” Glasilo SDZNS 5 Beseda predsednice D rugo pomembno dejstvo: plače. Ste kdaj slišali, da vodstvo zavoda govori o masi plač? Ta je kot dobršen del, v povprečju 60 odstotkov, v vreči denarja, ki ga zdravstveni zavod vsak mesec dobi večinsko od zdravstvene zavarovalnice. Socialni zavodi pridobivajo sredstva na še manj pregleden način iz vsaj treh virov. To za nas niti ni pomembno. Pomembno pa je vedeti, da na to maso vplivata izobrazba in število zaposlenih. In spet smo pri kadrovskih normativih in dokazovanju, koliko več nas potrebujejo naši pacienti in varovanci, ali če obrnem: kje in na kom je mogoče na hitro prihraniti največ denarja. Se razume, da v zdravstveni negi in pri medicinskih sestrah. nosti, da v reviziji sedanje zakonodaje pridobimo možnost poklicnega zavarovanja. Ker tudi v tem primeru štejejo dokazi, smo pridobili soglasje ministrstva, da raziskovalna skupina iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki proučuje sedanje razmere poklicev, ki že imajo priznano beneficirano delovno dobo, vključi v raziskavo tudi medicinske sestre (obolevnost, invalidnost in smrtnost medicinskih sester v Sloveniji). Na seji republiškega odbora bomo dodatno sklepali o tem, katera delovna mesta bomo določili za podrobnejšo analizo pogojev dela. Vse to in raziskave iz Slovenije in tujine o obremenitvah medicinskih sester nam bodo smernice za dokazovanje pri priznavanju Da bomo poskušali ohraniti raven plač in drugih prejemkov na ravni, možnosti, da se bodo lahko medicinske sestre, verjetno predvsem kot so, in jih v primeru dviga BDP dvigniti, ni nobenega dvoma. Ne bo pa lahko. V proračunu za prihodnje leto in v zaKot predstavnica sindikata tiste, ki so na najzahtevnejših oziroma najbolj obremenjenih delovnih mestih, predčasno vezi Bruslju, ki so jih dale naše prejšnje vlade, je v delovni skupini imam dober upokojile. O teh prizadevanjih smo vas že obnavedeno zmanjšanje izdatkov za javni sektor veščali na naši spletni strani, to bomo počeli za tri do pet odstotkov. To preprosto pomeni, občutek, da nam končno lahtudi v prihodnje. da se za toliko zmanjša število zaposlenih ali ko uspe preboj v skupino tistih pa zniža masa za plače. Takoj po dokončnem poklicev, ki imajo možnosti, da oblikovanju vlade torej pričakujemo intenzivn kot zadnje, še kako pomembno dejstvo na in trda pogajanja, ker se samo po sebi raje zgodba o naših medsebojnih odnosih. O v reviziji sedanje zakonodaje zume, da sindikati pri tem ne bomo popuščali. zgodbah, ki jih poslušam kot predsednica pridobimo možnost poklicnega sindikata in kot pooblaščenka za varnost pazavarovanja. cientov, zaposlenih in drugih v naši največji udi zdravo delovno okolje je dejavnik, s zdravstveni ustanovi. Pogosto sem žalostna, ko poslušam, kako se katerim se morajo sindikalni predstavniki, predvsem v zavoobnašamo do pacientov; še bolj sem žalostna, ko izvem, kaj si počdih, čedalje intenzivneje ukvarjati. Če nas je premalo, zahteve nemo med seboj. po zdravstveni negi pa vsak dan večje, je nesporno, da smo medicinske sestre čedalje bolj obremenjene. Zato bi potrebovali dvigala Mnogo je razlogov, zakaj je v marsikaterem delovnem okolju sovražna za negibne paciente, moč in roke še kakšnega sodelavca, da ne bi v nastrojenost med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestratej sodobni dobi raziskave dokazovale, da je delo medicinske sestre mi; trudimo se tudi na tem področju. V delovni skupini, v kateri sva fizično napornejše od dela rudarja ali gradbenega delavca. Da o psis Slavico Mencingar predstavnici našega sindikata, se trudimo najhičnih naporih, stresih in vsakodnevnih travmah sploh ne govorimo. ti rešitve na področju izobraževanja in razmer v delovnih okoljih, ki bodo vsaj tistim, ki gredo za nami, olajšali poklicno življenje. Sicer pa e k vsemu navedenemu dodamo še, da bomo morali vsi delati Zakon o delovnem razmerju v 46. členu določa, da mora delodajalec precej dlje, po sedanjih prehodnih določbah pokojninske reforzagotoviti varno in dostojanstveno delovno okolje vsakemu delavcu. me (do leta 2018) velja približno 40 let delovne dobe in 60 let Želim si, da bi imeli spoštljiv in dostojanstven, profesionalen odnos z starosti; po prehodnem obdobju se bodo ti pogoji še zaostrili. vsakim sodelavcem, ki ga srečamo na svoji poti. Zato smo se v našem sindikatu že pred časom odločili, da se aktivno Želim vam vse dobro. vključimo v delovno skupino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki usklajuje prenovo poklicnega zavaroVaša predsednica, vanja za gospodarstvo in negospodarstvo. Gre za beneficirano delovno dobo oziroma pridobljena leta zaradi težkih delovnih pogojev. Jelka Mlakar Po sedanji uredbi o poklicnem zavarovanju nekateri poklici (policisti, vojaki, gasilci, poklicni ribiči, baletniki, šoferji tovornjakov, rudarji), ki že imajo priznano zavarovalno dobo, pridobijo dodatno število let zavarovalne dobe, ki jim omogoča, da se predčasno upokojijo z enakimi pogoji, kot če bi delali polno delovno dobo. “ T Č Kot predstavnica sindikata v delovni skupini imam dober občutek, da nam končno lahko uspe preboj v skupino tistih poklicev, ki imajo mož6 Glasilo SDZNS ” I Sindikalne aktivnosti 20. redna letna in 6. volilna skupščina Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in slovesnost ob tem jubileju V Ljubljani je bila 11. aprila 2014 izvedena 20. redna in obenem 6. volilna skupščina Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), ki zastopa interese najštevilčnejše poklicne skupine v zdravstvu. Delegati smo izvolili predsednico in podpredsednika ter nadzorni odbor sindikata za prihodnji mandat 2014–2018. Sklepe te skupščine objavljamo v nadaljevanju tega prispevka. Velik del časa smo namenili razpravi o (nesprejetih) standardih in normativih za zdravstveno nego, ignoranci pristojnega ministrstva in celotne vlade ter pomanjkanju politične volje, da bi se ta problematika, ki traja že dve desetletji, končno rešila. Otvoritveni nagovor predsednice Jelke Mlakar in delovno predsedstvo, z leve Majda Topler, Flory Banovac in Helena Tešič P red izvedbo volitev sta obe kandidatki, Slavica Mencingar in Jelka Mlakar, predstavili vsaka svoj program, prednostne naloge in vizijo dela sindikata pod njunim vodstvom v primeru izvolitve. Delegati in drugi vabljeni na redni volilni skupščini Volitve delegatov Glasilo SDZNS 7 Sindikalne aktivnosti P o tesnih rezultatih glasovanja je bila v drugem krogu volitev za predsednico tudi v prihodnjem štiriletnem mandatu izvoljena Jelka Mlakar, ki bo tako sindikatu predsedovala tretji zaporedni mandat. V svoji predstavitvi je poudarila, da bo v primeru izvolitve nadaljevala začeto delo in številne aktivnosti, v katerih sodeluje kot predstavnica sindikata. Pričakuje, da bodo težki časi, v katerih je družbenoekonomski položaj zaposlenih v zdravstveni negi ogrožen, še trajali, zato bo treba nadaljevati odgovorno dosedanje delo in veliko pozornosti namenjati medsebojnim odnosom. Jelka Mlakar, po tesni izvolitvi bo predsednica SDZNS še en mandat. za uresničitev 8. točke stavkovnega sporazuma iz lanskega maja), so se delegati večinsko odločili za drugo. SDZNS bo skladno s tem sklepom torej počakal na imenovanje novega ministra ali ministrice za zdravje, nato pa določil enomesečni rok za izvedbo stavkovnega sporazuma, torej uveljavitev kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi. Rok za uresničitev te točke sporazuma je bil prvotno določen za 31. decembra 2013 in bil nato zaradi dogajanj ob novembrskem odstopu ministra in iskanju novega ministra oziroma sogovornika prestavljen na 31. marca letos, ker pa dogovora tudi v tem roku ni bilo, je skupščina SDZNS 11. aprila 2014 odločala o nadaljnjih aktivnostih. 8 Glasilo SDZNS Ob koncu skupščine smo delegati sprejeli sklep glede uresničevanja lanskega stavkovnega sporazuma v povezavi z uvedbo kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi. Izmed dveh različic, ki jih je v razpravo in odločanje ponudila predsednica (takojšnja zaostritev in začetek sindikalnih aktivnosti ali milejša, pri kateri bo sindikat počakal na imenovanje novega zdravstvenega ministra ter nato postavil rok Zahvala Jelke Mlakar dosedanjim članicam, ki so prenehale delati v organih SDZNS: Adeli Zagoričnik (članica nadzornega odbora SDZNS), Lidiji Peršuh (dolgoletna članica republiškega odbora, skrbnica naše spletne strani in članica uredniškega odbora glasila Človek in pol) in Slavici Mencingar (članica republiškega odbora in kandidatka za predsednico SDZNS, po volitvah ostaja članica v republiškem odboru). Sindikalne aktivnosti Generalna sekretarka SDZNS Flory Banovac se je na koncu proslave zahvalila vsem, ki so in še delujejo v SDZNS in predstavila vse funkcionarje, aktivne člane in zunanje sodelavce, ki so v teh dvajsetih letih delovali v dobro SDZNS. Od leve: Flory Banovac, Jelka Černivec, Milka Kavaš, Mira Peroša, Peter Požun, Olga Nezman, Zvonka Furlan, Cirila Masnikosa, Dragica Papež, Irena Buček Hajdarević, Blanka Šetinc in Jelka Mlakar P opoldne istega dne je bila slavnostna prireditev, posvečena 20. obletnici SDZNS. Povabljeni so bili vsi, s katerimi smo sodelovali teh 20 let, ob tem so bila podeljena tudi priznanja najzaslužnejšim članom SDZNS. Imena vseh in obrazložitev so objavljena v tem glasilu v rubriki Človek in pol. Poleg priznanj Človek in pol smo podelili še dve priznanji: Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana kot pobudniku za ustanovitev SDZNS ter Zbor- nici zdravstvene in babiške nege Slovenije Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za dosedanje sodelovanje s sindikatom. Slovesnost je popestril kratek kulturni program, ki so nam ga pripravili štirje pevski zbori iz vrst medicinskih sester (iz Celja vokalna skupina Cvet, pevke iz Maribora, Žarek iz Murske Sobote in Florence iz Ljubljane), ti so ubrano zapeli nekaj vedno zimzelenih in prijetnih pesmi za uho in dušo. Proslavo je povezovala Skupni nastop štirih zborov iz vrst medicinskih sester Aleksandra Horvat, diplomirana medicinska sestra in članica našega sindikata. Ob tej priložnosti je SDZNS izdal spominsko knjigo, ki jo lahko preberete na naši spletni strani www.sdzns.si (v rubriki Novice, 11. april 2014). Sandi Modrijan, Saša Kotar Vodstvo SDZNS z gosti, predsedniki sindikalnih enot in drugimi vabljenimi na proslavi Glasilo SDZNS 9 Sindikalne aktivnosti Sklepi 20. redne letne in 6. volilne skupščine SDZNS, ki je potekala v petek, 11. aprila 2014, v Grand hotelu Union, Ljubljana, Miklošičeva cesta 1, z začetkom ob 10. uri. • SKLEP št. 1/2014: • SKLEP št. 2/2014: • SKLEP št. 3/2014: • SKLEP št. 4/2014: • SKLEP št. 5/2014: • SKLEP št. 6/2014: • SKLEP št. 7/2014: • SKLEP št. 8/2014: • SKLEP št. 9/2014: Sprejme se dnevni red 20. redne letne in 6. volilne skupščine Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Sprejeme se Poslovnik o delu 20. redne letne in 6. volilne skupščine Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. V delovna telesa 20. redne letne in 6. volilne skupščine Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije se imenuje te člane: – delovno predsedstvo: predsednica Flory Banovac, članica Helena Tešič in članica Majda Topler; – verifikacijska komisija: predsednica Saša Kotar, članica Branka Šket in član Aleš Ploj; – komisija za sklepe: Janez Turuk in Marjanca Čegovnik; – zapisnikarica: Nada Intihar; – overovatelja zapisnika: Nevenka Plot in Blanka Pust. Potrdi se poročilo verifikacijske komisije. Sprejme se poročilo predsednice Jelke Mlakar o delu Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije v obdobju med 19. redno letno skupščino in 20. redno letno in 6. volilno skupščino. Sprejmeta se poročilo o finančno-materialnem poslovanju in zaključni račun Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije za leto 2013. Sprejme oziroma potrdi se poročilo nadzornega odbora o finančno-materialnem poslovanju Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije v letu 2013. Sprejme se poslovni načrt Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije za leto 2014. Sprejme se poročilo volilne komisije o volitvah predsednika, podpredsednika in članov nadzornega odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Na podlagi poročila volilne komisije skupščina ugotavlja, da so za mandatno obdobje 2014–2018 izvoljeni: – za predsednico Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije: Jelka Mlakar; – za podpredsednika Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije: Marjan Meglič; – za člane nadzornega odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije: Stanka Košir, Mira Peroša in Marijana Plaznik. 10 Glasilo SDZNS Sindikalne aktivnosti S sprejetjem tega sklepa začne teči mandat izvoljeni predsednici, podpredsedniku in članicam nadzornega odbora, dosedanji mandat predsednice, podpredsednika in članov nadzornega odbora pa preneha. • SKLEP št. 10/2014: • SKLEP št. 11/2014: Sprejme se program predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelke Mlakar za mandatno obdobje 2014–2018. Sprejme se poročilo volilne komisije o izvoljenih članih republiškega odbora. Na podlagi poročila volilne komisije skupščina ugotavlja, da so za mandatno obdobje 2014–2018 v republiški odbor Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije izvoljeni: Regijski odbor Celje......................................................................................................................... Branka Šket, Regijski odbor Koper................................................................................................................Jasminka Božič, Regijski odbor Kranj.......................................................................................................................Majda Grašič, Regijski odbor Krško............................................................................................................ Renata Starčević, Regijski odbor Ljubljana.................................................................................................................Blanka Pust, Regijski odbor Maribor................................................................................................................ Darinka Ratej, Regijski odbor Murska Sobota................................................................................................ Marjana Celec, Regijski odbor Nova Gorica..................................................................................................................Aleš Ploj, Regijski odbor Novo mesto....................................................................................................... Irena Potočar, Regijski odbor Ravne......................................................................................................................Majda Topler, Odbor dejavnosti za področje bolnišnic....................................................................................Saša Kotar, Odbor dejavnosti za področje socialnih in posebnih zavodov.......................................Helena Tešič, Odbor dejavnosti za področje zaposlenih pri zasebnikih................................................Edin Adrović, Odbor dejavnosti za področje zdravstvenih domov..................................................... Sonja Založnik. S sprejetjem tega sklepa začne teči mandat izvoljenim članicam in članom republiškega odbora, dosedanji mandat članov republiškega odbora pa preneha. • SKLEP št. 12/2014: • SKLEP št. 13/2014: V delovno skupino za pripravo predlogov v zvezi z urejanjem položaja srednjih medicinskih sester se kot predstavnici Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije imenuje Jelko Mlakar in Slavico Mencingar. V zvezi z izvedbo 8. točke Stavkovnega sporazuma (sprejetje standardov in normativov v babiški in zdravstveni negi ter oskrbi) se počaka na imenovanje novega ministra ali ministrice za zdravje, nato pa se ministru ali ministrici postavi enomesečni rok za izvedbo stavkovnega sporazuma. Glasilo SDZNS 11 Sindikalne aktivnosti Problematika srednjih medicinskih sester v zdravstveni negi Slovenije N a redni letni, že dvajseti po vrsti skupščini SDZNS, ki je bila hkrati tudi volilna, sem bila skupaj z našo predsednico Jelko Mlakar predlagana v skupino za urejanje problematike srednjih medicinskih sester pri nas. Zelo verjetno zato, ker sem na tem področju dejavna in prepoznavna že več let, in sicer še iz časov, ko nas je nekaj posameznikov iz vseh regij ustanovilo skupino Izbrisane medicinske sestre, bila sem predstavnica te skupine, ali pa preprosto zato, ker nisem bila izvoljena za novo predsednico SDZNS in so mi pač dali tolažilno funkcijo. in postopke, za katere je pridobila vso strokovno izobrazbo in ji je država podelila diplomo z opravljenim strokovnim izpitom, ni več smela opravljati nekaterih posegov, ampak jih je smela opraviti samo diplomirana medicinska sestra, to pa je za delo usposobila prav ta ali katera koli druga srednja medicinska sestra. Tak paradoks se lahko zgodi samo v Sloveniji. Druga zgodba je neposredno iz mojega delovnega okolja, kjer v eni ambulanti dela diplomirana medicinska sestra, v drugi pa popolnoma identično delo srednja medicinska Narobe je edino to, da takrat sestra, ki je prav tako takrat pridobila izoMalo za šalo, malo za res. Sicer pa v teh hudih časih, ki trenutno vladajo v zdravstvu in nismo znali urediti zadev, kot so brazbo in vse strokovno znanje ter dovoljenje za to delo in ga že trideset let in več nasploh v celotni državi, še tako dober sinto storili drugje po Evropi. opravlja enako strokovno in kakovostno kot dikalist težko kar koli sam spremeni. Sploh prej omenjena kolegica. Razlika je edino v tem, da dela srednja mepri nas, ki smo skoraj posebni po tem, da kadar je treba kaj naredidicinska sestra dela, ki jih po razmejitvi del in nalog ne bi smela, ti, stopiti skupaj, sodelovati na stavki, nas je samo nekaj posametorej krši predpise, da ne omenjam odgovornosti in ne nazadnje znikov, ki smo pripravljeni delati. Vsi drugi so glasni samo pri kritifinančnega vidika te zgodbe. ziranju ali pa usmerjeni v drugo skrajnost – apatijo. Da ne govorim o tem, da več kot polovica zaposlenih, še danes ne loči med stroko: Še enkrat želim poudariti, da ne bo narobe razumljeno, da nikakor Zbornico - Zvezo in sindikatom. Ampak to je že druga zgodba. nisem proti višanju izobrazbe, saj sem se sama navsezadnje odločila za ta korak in ob delu doštudirala. Ta izkušnja mi je samo doreden se vrnem k omenjeni problematiki, bi se za začetek na datno pomagala spoznati vso anomalijo našega izobraževalnega kratko dotaknila osnovnega vprašanja, vsaj za tiste mlajše sistema in vse negativne posledice, povezane s tem. Sem pa za to, kolege in kolegice, ki ste komaj na začetku svoje poklicne da se te krivice enkrat za vselej popravijo in da postavimo na novo poti in ne poznate vse zmede in sistemskih napak, ki so se žal dotrdne temelje stroke zdravstvene nege. gajali v preteklih dvajsetih ali tridesetih letih. “ ” P Zaradi nenehnih sprememb izobraževalnega sistema na ravni pete stopnje so v delovna okolja prihajali zelo različno usposobljeni in izobraženi profili. Mislim, da se nikjer drugje kaj podobnega ni dogajalo. Z vstopom visoko izobraženega kadra v sistem in z prvimi razmejitvami del in nalog ter kompetenc je nastala v sistemu popolna zmeda. Posledice še danes čutimo vsi zaposleni in kar je najhuje, tudi naši uporabniki – pacienti. Seveda ni nič narobe z višanjem izobrazbe, saj stroka mora napredovati in se razvijati. Narobe je edino to, da takrat nismo znali urediti zadev, kot so to storili drugje po Evropi. Dovolite mi, da se samo na kratko dotaknem, kaj se je čez noč zgodilo v sistemu. Za boljšo predstavo vam opišem dve zgodbi. Prva je s sekundarne ravni, druga s primarne, da si boste laže predstavljali. R ecimo, da je prva zgodba iz pediatričnega oddelka neimenovane bolnišnice (a preverjeno resnična). Srednja medicinska sestra, ki je skoraj dvajset let opravljala strokovne posege 12 Glasilo SDZNS In zdaj k delovni skupini in vtisom, ki sem jih dobila na našem dvakratnem srečanju do zdaj. P rvič, odkar se ukvarjam s to problematiko, imam vtis, da smo na enem mestu zbrani vsi predstavniki vseh kompetentnih organizacij: SDZN, ZZ, razširjeni strokovni kolegij (RSK), strokovno združenje in predstavniki izobraževalnih institucij. Pri tem je še pomembnejše to, da imam prvič občutek, da se znamo pogovarjati, da se ne obtožujemo vsevprek, kdo je odgovoren za to, da nismo usmerjeni v preteklost, ampak v prihodnost in najpomembnejše je, da se poslušamo in tudi slišimo ter ne nazadnje, da vidimo na koncu poti vsi en skupen cilj! Seveda je prav, da omenim, da smo na republiškem odboru SDZN že pred precej leti dajali pobude za ureditev te problematike in tudi pobuda za takšno srečanje v sestavi predstavnikov sindikata, stroke in predstavnikov izobraževalnih institucij je zrasla na na- Sindikalne aktivnosti Eden izmed predlogov je, da bi temeljito predelali in dopolnili aneks iz leta 2011, ki bi rešil problematiko zaposlenih starejših generacij, za mlajše bi morda prišla v poštev premostitvena dodatna izobraževanja na podlagi individualPri tem je še pomembnejše no pripravljenih študijskih programov. šem zelniku. Posledično je koordinatorka te skupine naša predsednica Jelka Mlakar. Ker smo se na dosedanjih dveh posvetih dogovorili, da podrobnosti ne bomo dajali v javnost, dokler projekta ne izdelamo dokončno, saj imajo na to temo v septembru še posvet predstavniki izobraževalnih institucij in RSK, se bomo predvidoma 29. septembra 2014 spet sestali in morebiti dorekli zadeve do te mere, da bomo z zahtevami obvestili višje vodstvo v državi, in to s poenotenimi predlogi, kar nam bo dalo gotovo večjo pogajalsko moč. P “ to, da imam prvič občutek, da se znamo pogovarjati, da se ne obtožujemo vsevprek, kdo je odgovoren za to, da nismo usmerjeni v preteklost, ampak v prihodnost in najpomembnejše je, da se poslušamo in tudi slišimo ter ne nazadnje, da vidimo na koncu poti vsi en skupen cilj! redstavila bom samo izhodišča posveta, že zdaj pa smo vsi podobno ugotovili, da v prihodnje potrebujemo samo eno medicinsko sestro, ki bo visoko izobražena. Nadgradnja bodo specializacije ali strokovni magisteriji. Na ravni pete stopnje bo podobno, kot poznajo že danes drugje po Evropi, neke vrste pomočnik. Seveda bo v prihodnje jasno vsakomur že ob vstopu v sistem šolanja, kateri program bo končal in za katera dela bo usposobljen. ” S eveda bo na koncu treba vsa naša prizadevanja in skupne sklepne ugotovitve spraviti v sistem, kar pa verjetno tudi ne bo šlo čez noč. Medtem pa naj se vsak izmed nas vpraša, kaj lahko stori, da bomo v stroki zdravstvene nege spet povezani, da se bomo začeli spet spoštovati med sabo, saj bodo to na koncu čutili tudi naši uporabniki. Glede na to, da bo naslednji bilten verjetno izšel šele konec leta ali naslednje leto, spremljajte vsa nadaljnja dogajanja v zvezi s to problematiko na naši spletni strani. Slavica Mencingar, članica RO SDZN Trenutno je najpomembnejša naloga delovne skupine, da primerno rešimo zatečeno stanje, kot to opredeljujeta direktivi 2005/36/EU in 2013/55/EU. Torej, to je tisto, kar nam ves čas dela največ preglavic v sistemu. “ Izobrazba ni pomnjenje, je vedenje, kje poiskati, kar želiš vedeti, in je vedenje, kako uporabiti novo znanje. (William Feather) ” Glasilo SDZNS 13 Sindikalne aktivnosti Piknik Letos, točneje 28. junija, je SDZNS organiziral že tradicionalni, tokrat šesti piknik, odkar delujemo, zaznamovala pa ga je 20. obletnica SDZNS. Zmagovalci so bili nagrajeni s panoramskim poletom z letalom nad Slovenskim primorjem, videli so tudi prizorišče piknika v Simonovem zalivu ... abavala sta nas ansambel Malibu in animacijska skupina OKEJ, poleg tega je bilo tudi vreme prijetno, toplo. Z V nadaljevanju si lahko preberete, kaj so prijetnega zapisali o našem pikniku iz dveh sindikalnih enot. Izolski zaliv je bil obsijan s soncem in tudi morje nas je kar vabilo, da se v njem ohladimo. Ob tej priložnosti ni manjkala niti torta velikanka. Veseli smo bili odziva članstva in družinskih članov. Naši člani in njihovi družinski člani so tekmovali v različnih športih, kopanju, otroci so uživali v raznih igrah, ustvarjanju, tako je bilo za zabavo in kratek čas lepo poskrbljeno. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni … in naša obalna mesta -- Izola. 14 Glasilo SDZNS z brisačami in drugimi promocijskimi predmeti SDZNS. Zmagovalci pa so bili nagrajeni s panoramskim poletom, ta jih je tisti dan popeljal nad slovensko obalo, s pogledom na Simonov zaliv in na prireditveni prostor piknika. Vsi drugi nagrajenci se lahko pohvalijo z ogledom križarke, ki je prispela v Koper, nagrado je podelila družba Cruise & Ferry Center Portorož. Vsi tekmovalci so dobili brisače ali torbe. Sindikalne aktivnosti Glasilo SDZNS 15 Sindikalne aktivnosti Objavljamo tudi rezultate naših tekmovalcev, ki so se na pikniku odločili tekmovati: VLEČENJE VRVI: 10 ekip po 8 tekmovalcev 1. BOLNICA JESENICE 2. TRBOVLJE 3. ZD JESENICE ODBOJKA: 24 ekip po 4 tekmovalci 1. VESELI VENTILČKI 2. ORMOŽ 3. ZDRUŽENA ŽEJA IGRE BREZ MEJA: 6 ekip po 8 tekmovalcev 1. ORMOŽ 1. SLOVENJ GRADEC (dve ekipi sta si delili prvo mesto) 3. VOJNIK 4. BOLNICA JESENICE 5. PTUJ 6. ZD JESENICE NOGOMET: 8 ekip po 4 tekmovalci 1. PERSPEKTIVNI FANTJE + NEVRO CELJE 2. ORMOŽ 3. VOJNIK 4. BOLNICA CELJE 16 Glasilo SDZNS Vsem še enkrat čestitamo za dosežen rezultat in voljo, ki ste jo pokazali ob tekmovanju! Saša Kotar Fotoreportaža s piknika Ustvarjalne delavnice Izdelki otrok Otroci so lovili ribice Skakali so po trampolinu Poslikave so animatorji naredili po želji. Otroci so se zabavali in uživali ob poslikavah. Glasilo SDZNS 17 Sindikalne aktivnosti Gneča je bila na plaži in v morju (tudi vodna aerobika ni manjkala). Pod sončniki … Pri mizah … Pri mizah ... Pod šotori … V senci pod borovci … 18 Glasilo SDZNS Fotoreportaža s piknika Igre brez meja Hoja po vrvi je kar zahtevna … Vlečenje vrvi tudi ni od muh. Nogometna borbenost Nogometna borbenost Odbojka na mivki Glasilo SDZNS 19 Sindikalne aktivnosti Odbojka na mivki Tudi sardel smo se najedli. Za hrano in pijačo je bilo odlično poskrbljeno. Češnje smo zelo hitro razdelili in bile so zelo okusne. Torte so se razveselili tudi člani republiškega odbora SDZNS. 20 Glasilo SDZNS Fotoreportaža s piknika Torta je bila tako velika, da je bila sestavljena iz treh velikih kosov, bila je zelo dobra. Sladkega priboljška so se razveselili tudi udeleženci. Prvi sta v torto zarezali Flory Banovac, generalna sekretarka in glavna organizatorica piknika, in Jelka Mlakar, predsednica SDZNS. Ansambel Malibu nam je igral prave pesmi in plesišče je bilo ves čas polno. Ob koncu dneva smo dočakali čudovit sončni zahod in se počasi poslovili od Simonovega zaliva. Fotografije so prispevali: Lidija Peršuh, Aljaž Gostinčar in Saša Kotar Glasilo SDZNS 21 Sindikalne aktivnosti Veseli avtobusi SDZNS Z ačela bom z zahvalo, ki se običajno napiše na koncu. Vedno se imamo na pikniku dobro, vse teče kot namazano, ne zavedamo se, koliko truda je za organizacijo take prireditve, da se odvija tako, kot si želimo. pinika. Bogate nagrade udeležencem iger so še enkrat potrdile, da se je SDZNS pravilno odločil pri načrtovanju dogodka. Veseli obrazi udeležencev, bogat in aktiven dan, za dolgočasje ni bilo niti enega razloga in pozitivna energija v zraku so največ, kar smo lahko doživeli. Boleče mišice so bile hitro pozabljene, izlet pa lepo zaokrožen. Člani SDZNS, hvala vsem za vašo družbo. Prijetno je bilo družiti se z vami in vašimi najdražjimi. Junija smo bili že počitniško razpoloženi in razigrani, saj so se bližali vroči dnevi, ki nas vabijo na lepše. Pa smo tudi mi dočakali sindikalni piknik in morje s člani Sindikata V dnevu smo uživali, delavcev v zdravstveni negi iz vse Sloveogosto se pritožujemo nad težkim živnije (v nadaljevanju: SDZNS). Neprecenlji- organizacijski odbor SDZNS se je ljenjem, a ljudje nismo ustvarjeni za vo! Z veselim, dvonadstropnim avtobusom zelo potrudil in poskrbel, da nam pesimizem, ampak za veselje in sonce. smo se člani SE SDZNS Splošne bolnišnice Pod borovci, ki so nam nudili prijetno senco ostane resnično nepozaben: idej Celje zadnjo soboto v juniju odpeljali morskim in jo veselo delili občutljivim in utrujenim tein akcije ni zmanjkalo. doživetjem naproti na slovensko Obalo, v lesom, smo komaj verjeli tudi to, da je modro Simonov zaliv. Letos je SDZNS praznoval dvajset let obstoja, zato nebo tako blizu. Včasih se je treba le kakšni dve uri peljati po naši je bil letošnji piknik zelo poseben. domovini in že se nam odpre povsem drug svet. “ P ” V dnevu smo uživali, organizacijski odbor SDZNS se je zelo potrudil in poskrbel, da nam ostane resnično nepozaben: idej in akcije ni zmanjkalo. Nič manj zabavno ni bilo v poznih popoldanskih urah, ko je dogajanje na pikniku razgibal ansambel Malibu. Na koncu pa je prišlo najslajše: torta velikanka. Nedvomno so dogodki, na katerih pripadnost in prijateljstvo govorita izraziteje: to je bil letošnji piknik. Dneva nismo mogli lepše in bolj pestro preživeti! Vreme … je bilo! Družba tudi, da o hrani ne govorim! Vsem še enkrat hvala! Toplo vreme in morje so bili poleg dobre organizacije aktivnosti in tradicije, ključni dejavniki za popolni uspeh našega jubilejnega Branka Šket, SE SDZNS Splošna bolnišnica Celje S na športne aktivnosti. Sodelovali smo v odbojki in nogometu. Voindikalna enota ZD Gornja Radgona se vsako drugo leto udežnje s pedolinom nismo izvedli, ker je bila za navedeno aktivnost leži tradicionalnega piknika v Simonovem zalivu, ki ga naši prevelika gneča. Veliko časa smo preživeli na plesišču ob dobri člani in njihovi svojci vedno nestrpno pričakujejo. Zato bi se v glasbi in izkoristili lepo vreme za plavanje in imenu naših članov in svojcev rada zahvalila Hvala tudi za darilo USB martinčkanje na plaži ter sprehod ob obali. vodstvu sindikata za vedno dobro organizirano in izvedeno druženje. Hvala predsedniključek, ki smo ga to leto preci za sprejem in dobrodošlico ter generalni e moremo prezreti, da je bila spet izjeli vsi člani sindikata, in ne le sekretarki, ki je kljub poškodbi vztrajala do jemno dobra gostinska ponudba. Ves udeleženci piknika. konca in izpeljala piknik, kot se spodobi. čas smo uživali v sardelicah in popolHvala tudi za darilo USB ključek, ki smo ga to leto prejeli vsi člani dne v dobrem kosilu ter bili navdušeni nad izjemno lepimi in dobrimi sindikata, in ne le udeleženci piknika. tortami. Le s češnjami nismo imeli sreče, ker jih je zmanjkalo. Kot je naša stalnica, odhajamo med zadnjimi, ko tudi glasba ugasne. Vsako drugo leto nestrpno pričakujemo datum piknika in se tudi Domov se vračamo v poznih nočnih urah z lepimi vtisi, ki jih radi sami trudimo, da povabimo in navdušimo čim več naših članov, obujamo in že komaj čakamo, kdaj spet ponovimo druženje. da se nam pridružijo, ter da napolnimo avtobus, ki nas pripelje v Simonov zaliv v zgodnjih dopoldanskih urah. Tudi letos je bilo tako, na pot smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah ter prispeli na doKarla Pučko Zemljič, govorjeno mesto ob uri, ki nam je še omogočila, da smo se prijavili predsednica SE ZD Gornja Radgona “ ” 22 Glasilo SDZNS N Predstavlja se Sindikalna enota UKC Maribor Iztekel se je še en mandat predsedovanja S brez izplačil, kot so potni stroški, regres za malico in letni doindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije – sindikalna pust, nadomestila v času bolniškega dopusta, plačanega časa za enota UKC MARIBOR je po številu članstva druga največja malico in še bi lahko naštevala pravice, ki jih je sindikatom uspelo sindikalna enota v Sloveniji. Poleg SE UKC Ljubljana je edina, ubraniti. v kateri ima predsednik status profesionalFunkcija predsednika nega sindikalnega zaupnika. zahteva veliko odgovornost do Naša SE je bila ustanovljena 30. junija 1994 Funkcija predsednika zahteva veliko od- članstva, poznavanje zakonoda- in je letos proslavila 20 let svojega delovagovornost do članstva, poznavanje zako- je, ki se nanaša na pravice delav- nja. V SE se je v letih delovanja izmenjalo kar nekaj imen kolegic, ki so opravljale funkcijo nodaje, ki se nanaša na pravice delavca iz ca iz naslova delovnih razmerij, predsednice. Alma Hren je bila imenovana naslova delovnih razmerij, po potrebi pa tudi širše, poznavanje in obvladanje finančnega po potrebi pa tudi širše, pozna- ob ustanovni skupščini. Čez leto dni jo je poslovanja, poznavanje težav, s katerimi se vanje in obvladanje finančnega nadomestila Maja Rajzer, ki je predsedovala en mandat. Leta 1999 je mesto predsednisrečujejo zaposleni v zdravstveni negi pri poslovanja, poznavanje težav, s ce prevzela Jožica Tomažič, ki je funkcijo svojem delu, natančnost, strpnost, sposobnost komunikacije, razumevanje in ne katerimi se srečujejo zaposleni v predsednice končala z izredno volilno skupščino leta 2002. nazadnje veliko energije ter požrtvovalnosti. “ zdravstveni negi pri svojem delu, natančnost, strpnost, sposobnost komunikacije, razumevanje in ne nazadnje veliko energije ter požrtvovalnosti. M Sindikalna enota mora za preteklo koleoja aktivna vloga v sindikatu se je darsko leto pripraviti letno poročilo o delozačela leta 1997, in sicer s polovičvanju in poslovanju sindikalne enote ter ga nim delovnim časom z opravljanjem posredovati na sedež sindikata v Ljubljano. administrativnih opravil. Kaj hitro sem ugoSindikalne enote smo po regijah povezane tovila, da je opravljati funkcijo predsednika v regijske odbore, kjer na sejah obravnavamo upoštevanje deloob lastnem rednem delu zelo težko, saj odsotnost z delovnega dajalca pri izvajanju veljavne delovnopravne zakonodaje. Ugotamesta velikokrat ni mogoča. Intenzivno spremljanje sindikalnih vljamo, katera sindikalna enota se srečuje z največjimi težavami aktivnosti in delo, ki sem ga opravljala, sta bila zame osebni kain kako jih rešuje, ter izmenjujemo izkušnje. Po potrebi vključimo rierni izziv. Sprejela sem odločitev in ob izredni volilni skupščini v reševanje težave pravno službo v Ljubljani podala kandidaturo za predsednico SE. Bila Intenzivno spremljanje ali druge ustrezne institucije. Pobude in prisem izvoljena za mandatno obdobje 2002– sindikalnih aktivnosti in delo, ki 2006. Predsedniški mandat mi je bil zaupan pombe posredujemo republiškemu odboru. sem ga opravljala, sta bila zame tudi za obdobja 2006–2010 in 2010–2014. Uspešnosti delovanja sindikata ne gre osebni karierni izziv. posploševati, tudi ni mogoče šteti samo Začetek utiranja sindikalne poti v zavodu ni individualne uspešne ali neuspešne primere. Kot predstavnica bil lahek. Potrebnega je bilo veliko dela in prizadevanj, da smo si sindikalne enote sem prepričana, da smo kljub vsesplošno težkih kot sindikat priborili enakopraven položaj s Sindikatom zdravstva razmerah v državi in uvedbi varčevalnih ukrepov, v SE stalno deloin socialnega skrbstva, ki je izhajal iz časov, ko smo bili vsi en vali korektno in dokaj uspešno. sindikat. Veliko kolegic in kolegov ni nikoli prestopilo v naš sindikat in veliko jih je, ki imajo še vedno dvojno Zavedati se moramo, da bi članstvo. Takšne odločitve posameznikov ržava oziroma vlada je terjala od javbili, če ne bi bilo sindikatov kot so sicer legitimne, vendar žal jemljejo moč nih uslužbencev odrekanje, mi pa smo zahtevali več, kot imamo. Realno je socialnih partnerjev, varčevalni stanovskemu sindikatu. bila možna le bitka za ohranitev pravic, ki ukrepi države izvedeni veliko bolj V tistem času je ob intenzivnem pridobivajih imamo. Zavedati se moramo, da bi bili, če drastično. nju članov število članstva krepko preseglo ne bi bilo sindikatov kot socialnih partnerjev, število 900. S številom članstva smo v zavodu izpolnili pogoj za varčevalni ukrepi države izvedeni veliko bolj drastično. Sindikaopravljanje profesionalne funkcije sindikalnega zaupnika. Repretom je s svojimi velikimi prizadevanji do zdaj uspevalo ohranjati zentativni sindikati smo se povezali v koordinacijsko delovno telo, vsaj minimalni socialni status delavca. Verjetno bi bili danes že ” “ ” D “ ” Glasilo SDZNS 23 Predstavlja se ki enotno zastopa pravice članstva in sodeluje pri spremembah v okviru zavoda. P onosna sem na svoja prizadevanja, da smo danes v zavodu enakopraven sogovornik z vodstvom in drugimi strokovnimi službami. Uspelo mi je pripraviti spletno stran sindikata na intranetni strani UKC, ki do zdaj edina objavlja za svoje člane aktualne vsebine. S prijetnim sodelovanjem s Centrom za informatiko je eden izmed računalničarjev po mojih zamislih in potrebah izdelal računalniški program, ki zajema vse osebne podatke članstva in finančne obveznosti članstva do sindikata, ki izhajajo iz dodeljenih finančnih pomoči v obliki kratkoročnega kredita. V času svojega delovanja sem morala kar trikrat menjati lokacijo pisarne in se pri tem močno angažirati, da si kot najštevilčnejša poklicna skupina v zavodu za delovanje sindikata zaslužimo dostojen prostor. Veliko dela je članom žal nevidnega in zanje nepomembnega, a brez tega ne bi bilo rezultatov dela, delovanja sindikata in raznih ugodnosti, ki so jih deležni naši člani. Sindikalnih obveznosti in aktivnosti v sindikalni enoti je v koledarskem letu izvedenih veliko. Najpomembnejše so: • aktivno smo se vključevali v dogajanja, ki so kakor koli povezana z dejavnostjo naših članov; • velik pomen smo pripisali pridobivanju novih članov in ohranjanju dosedanjega članstva. Število članstva je v preteklem obdobju zaznamoval predvsem naravni odliv – upokojitve in prekinitve delovnega razmerja. Trend upadanja članstva se je na žalost pojavil tudi ob vsaki večji politični zgodbi, ki ni zadovoljila pričakovanj in sindikalnih zahtev v pogajanjih; •v okviru koordinacije reprezentativnih sindikatov UKC Maribor smo sodelovali z vodstvom bolnišnice in drugimi strokovnimi službami, udeleževali smo se tudi sej sveta zavoda. Prisotni smo bili pri predlaganih spremembah internih pravilnikov in spremembah sistemizacije, na katere smo podajali pripombe, mnenja in sprejemali odločitve pri izvajanju raznih drugih aktivnostih. Budno smo spremljali spremembe na področju delovne zakonodaje; • na podlagi Pravilnika o izvajanju ukrepov za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu je direktor UKC na predlog reprezentativnih sindikatov imenoval svetovalce, ki bodo imeli vlogo pomagati delavcem v tovrstnih stiskah; • člane smo redno obveščali o poteku pogajanj med sindikati in vladno pogajalsko skupino, iskali rešitve za njihove težave v različnih primerih in jih po potrebi usmerjali na ustrezne institucije; 24 Glasilo SDZNS • članom smo nudili vzajemno pomoč – povratna sredstva; • pozornost smo namenili socialni stiski članov in jim nudili solidarnostno pomoč; • člane, ki so se upokojili, smo obdarili s simboličnim denarnim zneskom; • z voščilom sem se spomnila članov, ki so v koledarskem letu dopolnili petdeset let; • družini preminulega člana pisno izrečemo sožalje in mladoletnim šoloobveznim otrokom dodelimo enkratno finančno pomoč po pravilniku SE; • za člane in njihove ožje družinske člane smo obnavljali ugodne popuste; • organizirali smo izlete in udeleženim članom krili del stroškov; • leta 2010, 2012 in 2014 smo organizirali brezplačen piknik za člane in njihove ožje družinske člane v Simonovem zalivu v Izoli; • organizirali smo delavnice Z zdravo samopodobo do osebnega zadovoljstva; • v sodelovanju Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – skupina za nenasilje na delovnem mestu smo organizirali strokovno predavanje Konflikti in mobing na delovnem mestu; • za otroke naših članov smo vsako leto v decembru organizirali lutkovno predstavo z obiskom dedka Mraza in obdaritvijo; • posebno pozornost smo namenjali otrokom s posebnimi potrebami in otrokom naših pokojnih članov; •ob koncu koledarskega leta smo člane obdarili s simboličnim darilom; • pozornost smo izkazali tudi vsem ožjim sodelavcem naše upravne službe, ki izvajajo nekatera vzporedna administrativna dela za potrebe sindikata; • na intranetu je zaživela naša spletna stran, na kateri so članom na voljo razne informacije in neposredni dostop do spletne strani glavnega sindikata; • z drugimi reprezentativnimi sindikati v zavodu smo izvajali skupne aktivnosti, kot so cepljenja, srečanje zaposlenih, predbožični izlet idr. Predstavlja se Trikratno mandatno obdobje sem končala letos z upokojitvijo in predala funkcijo kolegici Heleni Fluher. Prepričana sem, da je prava oseba in da bo vlogo predsednice opravljala vestno ter z vso odgovornostjo. O b tej priložnosti prijazno pozivam člane, da v svoji sredini pozitivno vplivate na kolege in kolegice in jih s svojo pozitivno naravnanostjo ozaveščate o tem, kako pomembno je biti član stanovskega sindikata in da je moč le v Lidija Peršuh (osebni arhiv) naši številčnosti. Nečlani nam jemljejo moč v sindikalnih prizadevanjih! Svojo moč pri uveljavljanju pravic bi lahko veliko bolj uspešno izkazovali, če bi se naše kolegice in kolegi zavedali, kaj vse je sindikat izboril in mu je uspelo ohraniti. Razmišljanje nečlanov, da je biti član sindikata nesmiselno, ker sindikat ne naredi “nič”, pri tem pa pozabijo, da so deležni enakih pravic kot člani, je zame nesprejemljivo. Ne poznam nobenega nečlana, ki bi zavrnil oziroma se odpovedal regresu za letni dopust, potnim stroškom, jubilejnim nagradam itd., ki so jih deležni izključno po zaslugi sindikatov. In dokler bodo miselnost in osebne zamere na tako nizki ravni, je ohranjanje delavskih pravic obsojeno na neuspeh. Sindikati bomo izgubili bitko in ostali bomo brez pravic vsi – člani in nečlani. S vojo sindikalno pot sem sicer uradno končala, vendar bom z zanimanjem spremljala nadaljnja dogajanja. Ponosna sem, da sem bila del zgodbe, ki jih piše Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Ob koncu naj dodam le še vzpodbudo: vsem, ki verjamete v Sindikat delavcev v zdravstveni negi, želim, da bi bili v zadanih ciljih in prizadevanjih čimbolj uspešni. Lidija Peršuh Helena Fluher (osebni arhiv) “ Razmišljanje nečlanov, da je biti član sindikata nesmiselno, ker sindikat ne naredi “nič”, pri tem pa pozabijo, da so deležni enakih pravic kot člani, je zame nesprejemljivo. (Lidija Peršuh) “ ” Obraz človeka, ki je ves dan delal, je truden in oči so ugasle. In vendar je na takem obrazu, ki ga je utrudilo pošteno delo, neka posebna ponosna zavest: nisem izgubil dneva. (Roman Tominec) ” Glasilo SDZNS 25 Pravno svetovanje Pravno svetovanje članom reprezentativnega sindikata pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada. Zahtevo za izplačilo višje jubilejne nagrade vloži sindikat na predlog člana. Za izplačilo jubilejne nagrade javnemu uslužbencu po novih predpisih velja torej: – šteje se samo delovna doba, ki jo je javni uslužbenec pridobil pri delodajalcih v javnem sektorju, Svetuje: Janez Turuk, univ. dipl. prav. V O prašanje: Kakšna je veljavna ureditev glede izplačila jubilejne nagrade? Ali članom sindikata res pripada višji znesek jubilejne nagrade? dgovor: Do 31. 5. 2012 je veljalo, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe, pri čemer se je za izplačilo jubilejne nagrade štela delovna doba, ki jo je zaposleni dosegel tako pri delodajalcih v javnem sektorju (npr. javni zavodi) kot pri delodajalcih v zasebnem sektorju. Sprememba je nastala z Aneksom h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 40/2012), v skladu s katerim se od 1. 6. 2012 za izplačilo jubilejne nagrade upošteva samo delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju. Delovna doba se šteje tudi, če je bila dosežena pri različnih delodajalcih (zavodih) v javnem sektorju. Primer: Jubilejna nagrada za deset let delovne dobe pripada javnemu uslužbencu, ki je pri delodajalcih v javnem sektorju izpolnil deset let delovne dobe. Jubilejno nagrado mora izplačati delodajalec, pri katerem je javni uslužbenec izpolnil pogoj deset let delovne dobe v javnem sektorju. Od 30. 5. 2013 velja Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 46/2013), ki v 4. členu določa, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le, če je za posamezen jubilej (10, 20 ali 30 let) še ni prejel v javnem sektorju. Primer: Če je javni uslužbenec po starih predpisih že prejel v javnem sektorju jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe, ne more prejeti še enkrat jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe v javnem sektorju. V skladu s 3. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 46/2013) od 30. 5. 2013 velja tudi, da 26 Glasilo SDZNS – javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju, – članom Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada, NAGRADA Za 10 let delovne dobe Za 20 let delovne dobe Za 30 let delovne dobe NEČLANIČLANI 288,76 EUR 346,51 EUR 433,13 EUR 519,76 EUR 577,51 EUR 693,01 EUR – obrazec zahteve za izplačilo jubilejne nagrade je objavljen na spletni strani SDZNS, vloži ga predsednik sindikalne enote na predlog člana. V O prašanje: Kakšne so novosti v zvezi s spremembami 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (vračilo preveč izplačanih plač)? dgovor: Dne 5. 7. 2014 je začel veljati Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 50/2014). V skladu z zakonom so se spremenile tudi določbe 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na vračilo preveč izplačanih plač. V tretjem odstavku 3.a člena je tako po novem določeno, da se za vračilo preveč izplačanih plač uporabljajo splošna pravila civilnega prava. V četrtem odstavku pa je določeno, da se javni uslužbenec in delodajalec lahko dogovorita o načinu vračila preveč izplačanih zneskov plač. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki. Novost je, da zakon določa omejitev zneska, ki ga vrne javni uslužbenec v primeru dogovora. V tem primeru javni uslužbenec vrne preveč izplačane zneske plač za zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem napačnega izplačevanja plače, vendar ne več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora. Zakon zdaj izrecno določa tudi možnost obročnega odplačevanja, pri čemer obdobje vračila ne sme biti daljše od 24 mesecev (peti odstavek). Podrobneje je opredeljena tudi obvezna vsebina dogovora, ki mora vsebovati obračun vračila preveč izplačanih plač, iz katere- Pravno svetovanje ga mora biti razvidna ugotovljena razlika v plači, skupaj z načinom določitve razlike, po vseh elementih obračuna plač, vključno z razliko v davkih in prispevkih za socialno varnost in razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov. Zakon zdaj izrecno določa, da javni uslužbenec vrne le neto razliko, torej razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov. Vračilo razlike v davkih in prispevkih opravi delodajalec v skladu z zakonom o davčnem postopku (šesti odstavek). Novost, ki jo prinaša zakon, je tudi možnost odpusta dolga. Zakon določa, da delodajalec odpusti dolg javnemu uslužbencu, če je njegova osnovna plača ali drug prejemek v mesecu, ko se poda predlog za odpust dolga, enak ali nižji od zneska minimalne plače. Predlog za odpust dolga poda javni uslužbenec v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora. Sklep o odpustu dolga izda odgovorna oseba uporabnika proračuna (zavoda) v osmih dneh od podaje predloga za odpust dolga (sedmi odstavek). Če javni uslužbenec ne podpiše dogovora o vračilu preveč izplačanih plač v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora ali v tem roku ne poda predloga za odpust dolga, delodajalec s tožbo zahteva vračilo celotne razlike med preveč izplačano plačo in zakonito določeno plačo (osmi odstavek). V povezavi s 3.a členom je treba omeniti tudi prehodne in končne določbe Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki v 6. členu določa, da se že začeti postopki pri delodajalcih za vračilo preveč določenih in izplačanih plač ter postopki pred pristojnimi sodišči za vračilo preveč določenih in izplačanih plač, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona (torej pred 5. 7. 2014) končajo po določbah tega zakona. V postopkih pred sodišči lahko delodajalec in javni uslužbenec skleneta poravnavo v skladu z zgoraj navedenimi pravili za sklenitev dogovora ali odpust dolga. Javnim uslužbencem, ki do uveljavitve tega zakona še niso v celoti vrnili preveč izplačanega zneska plač, se odpusti znesek dolga, ki še ni bil vrnjen in presega višino zneska napačno izplačanih plač za zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem napačnega izplačevanja plače oziroma presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas pred mesecem, ko se mu je začela izplačevati plača v skladu z zakonom. Javni uslužbenci, ki so do uveljavitve tega zakona v celoti ali delno že vrnili znesek preveč izplačanih plač, imajo pravico do vračila razlike, če vrnjeni znesek presega višino zneska napačno izplačanih plač za zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem napačnega izplačevanja plače ali presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas oziroma imajo pravico do vračila celotnega zneska vrnjenih sredstev, če izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje za odpust dolga. Zahteva za vračilo zneska ali predlog za odpust dolga se vloži v 30 dneh od novega pisnega obvestila, ki ga mora delodajalec predložiti javnemu uslužbencu po uveljavitvi tega zakona. Uradni list RS, št. 38/2014 z dne 30. 5. 2014 1539. Razlage Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, sprejete na 26. seji 20. 5. 2014, stran 4136. RAZLAGE Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, sprejete na 26. seji 20. 5. 2014 Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi je na podlagi 8. točke Obligacijskega dela Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 63/99, 73/00, 60/08, 107/11, 40/12, 46/13) na 26. seji 20. 5. 2014 sprejel naslednje razlage: Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 107/11) – 2. in 3. člen Rok iz 2. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 107/11; v nadaljevanju: aneks) je instrukcijski rok. V skladu s 3. členom se aneks uporablja do uveljavitve zakonskih določil, ki bodo uredila predmetno področje, kar pomeni, da se razporeditve v skladu z določili aneksa lahko izvedejo tudi po preteku dveh mesecev od njegove uveljavitve. 118. člen, Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 40/12) – 5. člen Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, kar velja tudi v primeru spremembe kraja bivališča. Če se zaradi razlogov na strani delavca (kot je npr. sprememba kraja bivališča) strošek prevoza na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila povečanega stroška prevoza na delo in z dela. Predsednica Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Darja Vižintin Zupančič Glasilo SDZNS 27 Človek in pol Dobitniki priznanj od leve proti desni: Irena Kolbl, Klemen Markeš, Slavica Mencingar, Nataša Zdolšek, Irena Potočar, Flory Banovac, Nevenka Plot, Helena Tešič, Edin Adrović in Darinka Ratej Edin Adrović E din Adrović je bil rojen leta 1978 v Novem mestu, kjer je tudi končal Srednjo zdravstveno šolo. Svojo poklicno pot je začel v Domu starejših občanov Črnomelj. Nato se je zaposlil v UKC Ljubljana. Od leta 2008 je zaposlen v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina (KSRD). Leta 2012 je končal študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je tudi zagovarjal diplomsko nalogo z naslovom Vloga sindikatov in ocena pogajalske uspešnosti Sindikata delavcev v zdravstveni negi. Edin Adrović deluje uspešno kot predsednik SE KSRD zadnja štiri leta, kjer je: • ustanovil sindikalno enoto KSRD, • povečal aktivno članstvo za več kot 100 odstotkov, • dosegel, da je delodajalec opravil ponovno prevedbo plačnih razredov in s tem nekaterim članom zvišal plačni razred, • uredil pravilno obračunavanje nadomestil plače za odsotnosti iz dela (letni dopust, študijski dopust, prazniki, bolniški do- 28 Glasilo SDZNS pust) in vračilo premalo izplačanih nadomestil za pet let za nazaj s pripadajočimi obrestmi, • podajal predloge in pobude v dobro članstva SDZNS, • uredil skladnost mesečnih in tedenskih razporedov ter upoštevanje določil ZDR (dnevni in tedenski počitek, spremembe delovnega časa ipd.), • izvedel stavko in motiviral članstvo zanjo, • dosegel upoštevanje in uveljavitev aneksa za zaposlene v zdravstveni negi v delovni organizaciji, • večkrat posreduje ob sporih med delavci in med delavci in vodstvom ter • aktivno, konstruktivno sodeluje kot član za področje zaposlenih pri zasebnikih v republiškem odboru. Sindikalna enota Kirurški sanatorij Rožna dolina zato predlaga za priznanje Človek in pol predsednika sindikalne enote Kirurškega sanatorija Rožna dolina Edina Adrovića. Človek in pol Flory Banovac F lory Banovac je srednjo zdravstveno šolo končala leta 1974 v Piranu. Istega leta se je zaposlila v Zdravstvenem domu (ZD) Piran v otroško-šolskem dispanzerju. Leta 1980 je postala glavna medicinska sestra ZD Piran, v letu 1981 pa je končala Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani. Leta 1988 se je zaposlila v Splošni bolnišnici (SB) Izola kot glavna medicinska sestra ORL oddelka in otroške kirurgije, kjer je ostala do leta 1995, ko je zaplula v sindikalne vode. Kot delegatka obalno-kraške regije je bila prisotna že na ustanovni skupščini SDZNS in bila imenovana v republiški odbor (RO) SDZNS kot članica iz te regije. Iz glavne medicinske sestre se je tako prelevila v pravo, trdno in pravično sindikalno borko. V septembru 1995 je sprejela izziv in postala generalna sekretarka sindikata. V tej funkciji je še danes. Leta 2005 je diplomirala na Visoki šoli za zdravstvo z diplomsko nalogo Kolektivno pogajanje s sindikatom kot socialnim partnerjem. Prejela je naslednja priznanja: leta 2003 je postala častna članica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, leta 2004 je prejela zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice - Zveze) in leta 2005 skupni zlati znak Zbornice - Zveze kot članica delovne skupine Zbornice - Zveze za nenasilje. V letu 2012 je prejela srebrni znak Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Koper, ob 10. obletnici SDZNS je za svoje dotedanje delovanje v SDZNS prejela spominsko priznanje. Ob ustanovitvi Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) leta 2006 je postala članica predsedstva KSJS kot predstavnica SDZNS. V zadnjem mandatu delovanja KSJS, od leta 2010 do aprila 2014, je bila podpredsednica KSJS. Med letoma 2002 in 2008 je bila uradna pogajalka, za to vlogo jo je imenoval RO SDZNS za pogajalsko skupino za uveljavitev novega plačnega sistema, in se zavzemala za primerno ureditev plač in dosegla, da imamo medicinske sestre v plačnem sistemu v ZSPJS svojo plačno skupino E3. Pomagala je tako peljati sindikalno barko skozi čedalje bolj zahtevne čase uveljavljanja poklica medicinske sestre v Sloveniji. Že ob podelitvi priznanja ob deseti obletnici so zapisali, da je vsak dan, dan za dnem ponosno dokazovala in pokazala tudi svojo bojevitost pri zagovarjanju in uveljavljanju našega dela, vrednotenja našega poklica, da nekaj veljamo, zahtevala od drugih, da to spoštujejo, še posebej je to dokazovala na pogajanjih državnim uradnikom, širši javnosti in drugim sindikalnim kolegom. S svojim primorskim temperamentom, čustvenostjo, govorico in mimiko telesa pokaže, da njenih besed ne gre jemati za šalo, zna ponazoriti problematiko naših zaposlenih in to nam je velikokrat koristilo pri uveljavljanju in zagovarjanju naših pravic. Tudi večinska organizacija piknikov v Simonovem zalivu so njena naloga, ki jo izpelje do konca natančno in v zadovoljstvo vseh udeleženih članov in družinskih članov na pikniku. Čeprav Flory Banovac verjetno ni nikoli mislila, da bo kdaj postala taka ognjevita borka za pravice zaposlenih v zdravstveni negi, kot je, republiški odbor SDZNS in veliko članov, ki jo poznajo že vrsto let, menijo, da si priznanje SDZNS Človek in pol za vse zgoraj zapisano nedvomno zasluži! Irena Kolbl I rena Kolbl je bila rojena 17. junija 1964. Leta 1983 je na Jesenicah končala Srednjo zdravstveno šolo. Šolanje je nadaljevala na Fakulteti za novinarstvo in politologijo, pozneje ga je opustila in se zaposlila na Pediatrični kliniki. Delo je nadaljevala v pediatrični ambulanti SB Jesenice. Leta 2000 se je vpisala na Visoko šolo za zdravstvo v Ljubljani in leta 2004 diplomirala in si pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Že ob ustanovitvi SDZNS je postala članica in v letu 1994, po ustanovitvi SE v SB Jesenice, postala članica izvršnega odbora sindikalne enote. Leta 1997 je prevzela funkcijo blagajnika v SE in občasno nadomeščala predsednico. Leta 2004 je bila izvoljena na mesto predsednice SE Sindikata delavcev v zdravstveni negi v SB Jesenice. Tudi v naslednjih mandatih ji je bila zaupana ta funkcija. Je uspešna pri svojem delu. Menimo, da je Irena sposobna izvesti vse naloge s trdno voljo in samozavestnostjo. Komunikacijske veščine in čustvena inteligenca sta njeni odlični vrlini in z njima navdaja vse druge v svojem zavodu. Sama si je že pred leti postavila cilj, in sicer biti dober, pošten in spoštovan. Do tega cilja vodi dolga in ovinkasta pot, polna ovir, prepadov, včasih tudi nasproti vozečih sodelavcev. Meni, da je cena v tem trenutku visoka za marsikoga med nami. Dati prednost kratkoročnemu interesu ozkega kroga ali celo posameznika na vrhu piramide ali dati prednost tistim številčnejšim z dna piramide? Že v Egiptu so potrdili, da je na dolgi rok pametneje graditi piramido na trdnih temeljih. Faraoni so odšli, piramide so ostale. Zato medicinske sestre v tej državi in teh časih potrebujemo tudi trdne temelje. V letu 2009 so jo z veliko večino izbrali na mesto zastopnika zaposlenih v svetu zavoda SB Jesenice. V letu 2013 pa jo je v svet zavoda imenoval ustanovitelj – Ministrstvo za zdravje. Glasilo SDZNS 29 Človek in pol Irena verjame v moč sindikata, pri čemer mu moč dajejo njegovi člani. Ti morajo imeti občutek pripadnosti, kar pa jim daje kompetentno vodstvo, ki jim stoji ob strani, kadar se pojavijo težave. Člani regijskega odbora Gorenjske moramo še posebej pohvaliti Ireno, da je bila stavka v letu 2013 vodena in izvedena tako kot nikjer v drugih zavodih, to pa zato, ker je imela postavljene dobre temelje, zato tudi menimo, da si zasluži priznanje Človek in pol. To bo lahko tudi dobra motivacija za nadaljnje delo v njeni SE in celotni Sloveniji. Regijski odbor Gorenjske regije Ireno Kolbl zaradi vsega zgoraj navedenega predlaga za priznanje Človek in pol. Klemen Markeš K lemen Markeš je bil rojen 5. aprila 1964. Po koncu Srednje zdravstvene šole leta 1983 na Jesenicah se je zaposlil na oddelku Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) RS SOČA kot zdravstveni tehnik, kjer dela še danes. Njegovi sodelavci so ga že kmalu prepoznali kot pravega sindikalista in ker so sodelavci verjeli v njegove sposobnosti, so ga izbrali kot kandidata za predsednika sindikalne enote v njihovem zavodu pri takrat (v letu 1994) novoustanovljenem Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Sindikalno enoto uspešno vodi vseh 20 let. Predlagatelji menijo, da izpolnjuje merila za podelitev priznanja. Je uspešen sindikalni zastopnik, kar potrjuje tudi eden največjih odstotnih deležev vključenih zaposlenih v zdravstveni negi v naš sindikat med zdravstvenimi zavodi v Sloveniji. Z veliko takta in pravilne komunikacije se po potrebi spopada z vodstvom zavoda za pravice vseh članov sindikata, zaposlenih v zdravstveni negi. Z nasveti nesebično pomaga tudi sindikalnim predsednikom iz drugih sindikalnih enot. Klemen je predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije in se zadnja leta aktivno ukvarja z ohranjanjem in priznavanjem strokovnosti srednjih medicinskih sester, še posebej tistih, med katere spada tudi sam, ki so se izobraževale po starem (jugoslovanskem) sistemu izobraževanja pred letom 1984. Trdno zagovarja, da mora naš sindikat združevati vse strokovne profile v zdravstveni negi. Klemen je za marsikoga tisti skriti zastopnik medicinskih sester, saj so na njegovo pobudo zaposlene v URI RS Soča pristopile v velikem številu in s svojimi pristopnimi izjavami pred 20 leti pobudnikom ustanovitve samostojnega Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije s svojo številčnostjo omogočile moč in kredibilnost. Še vedno so te sodelavke in njihove kolegice jedro članstva. Tihe pri svojem delu, včasih močno razočarane, drugič zadovoljne. Vedno pa ponosne, da so medicinske sestre in članice SDZNS in da 30 Glasilo SDZNS se lahko na Klemena vedno zanesejo. Zato ga tudi v imenu SE URI RS Soča in odbora dejavnosti za področje bolnišnic predlagajo za priznanje Človek in pol. Menijo, da si Klemen Markeš to priznanje zasluži! Slavica Mencingar S lavica Mencingar, ki živi v Gornji Radgoni, se je rodila 13. junija 1963. Srednjo zdravstveno šolo v Mariboru je končala leta 1982. Jeseni istega leta je začela opravljati pripravništvo medicinske sestre v ZD Gornja Radgona in tu ostala vse do danes. Svojo poklicno pot je začela kot medicinska sestra na Otroškem dispanzerju. Želja pomagati in nuditi pomoč nenadno zbolelim in poškodovanim jo je že po dveh letih pripeljala v splošno ambulanto, ki je hkrati zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva na našem območju tudi ambulanta NMP, kar pomeni tako delo v ambulanti kot delo na terenu; v delovanje urgentne službe je Slavica vključena še danes. Neustavljiva želja po znanju in izobraževanju jo je pripeljala na Visoko zdravstveno šolo v Mariboru, ki jo je leta 2007 uspešno končala in si pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Takoj po opravljeni diplomi je dobila nove zadolžitve, in sicer vodenje zdravstvenovzgojnega centra (ZVC) in izvajanja preventive srčnožilnih bolezni za odraslo populacijo, poleg tega je prevzela zdravstvenovzgojno delo v naši lokalni skupnosti. Od leta 2010 je postala tudi vodja Nujne medicinske pomoči (NMP) za področje ZN in s tem tudi vodja Reševalne postaje. V tem letu bila imenovana v komisijo za strokovni nadzor, ki jo je razpisalo Ministrstvo za zdravje, za področje NMP na primarni ravni, saj delo dobro pozna. Slavica je aktivna tudi na področju širjenja mreže AED v naši lokalni skupnosti, saj je ena izmed dveh koordinatork za ta projekt, predvsem v smislu izobraževanja laične javnosti in predstavitve pomembnosti projekta. Je odlična sodelavka in vzornica mladim zdravstvenim tehnikom in medicinskim sestram in vsem zaposlenim v zavodu, saj je tudi predstavnica zaposlenih v svetu zavoda. Poleg uspešnega strokovnega dela na poklicnem področju stroke zdravstvene nege je Slavica tudi aktivna članica Društva MS in ZT Pomurja, delovala je kot članica izvršilnega odbora, pozneje nadzornega odbora, trenutno pa je članica častnega razsodišča. Slavica je aktivna članica SDZNS od ustanovitve sindikalne enote ZD Gornja Radgona, od leta 1994. Skoraj 15 let je predsednica Človek in pol sindikalne enote, kratko obdobje tudi podpredsednica sindikalne enote. Zadnja štiri leta je tudi predstavnica republiškega odbora SDZNS za pomursko regijo in skrbi za redno obveščanje članov pomurske regije. Veliko časa, ogromno truda, energije in svojega dela je vložila v prepoznavnost sindikalne enote in se trudila za njeno članstvo. Zelo aktivno vlogo je imela v letu 2008 pri notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v zavodu ob prevedbi v plačne razrede ter se zavzemala za pravice članov. V Sloveniji je prepoznavna predvsem po svojem neutrudnem zavzemanju za pravično umestitev in vrednotenje srednjih medicinskih sester pri nas. Tako je bila leta 2006 skupaj s podobno mislečimi kolegicami ena izmed pobudnic in hkrati ustanoviteljica Iniciativnega odbora za povrnitev oz. ohranitev poklica medicinskih sester v ZN Pomurja, ki je potem svoje delovanje razširilo na celotno Slovenijo. Borila se je za povrnitev naziva medicinska sestra, in to ji je tudi uspelo, čeprav s tem še zdaleč ni končala boja za pravice medicinskih sester. Na profesionalnem področju odlikujejo Slavico visoka strokovna usposobljenost, pripadnost poklicu, sodelavcem in dobrim medsebojnim odnosom, skrbi za zdravje posameznika kot širše družbene skupnosti. Na osebnem področju pa izstopajo njene temeljne lastnosti, kot so spoštljivost, človekoljubnost, razumevanje in pravičnost. Slavica je optimist, verjame vase in v svoje vrednote. Verjame tudi v vse nas, v naše vrednote in cilje, da bi ti postali resničnost. Nekdo je še zapisal: Slavica je zelo opazna in težko bi jo spregledali med tistimi, ki poznajo poklic medicinske sestre in ki ga z veseljem in ponosom tudi opravljajo. Zaradi vsega navedenega so njeni sodelavci iz ZD Gornja Radgona prepričani, da si zasluži priznanje Človek in pol, zato jo člani SE ZD Gornja Radgona in predstavniki regijskega odbora za Pomurje predlagajo za to priznanje, saj ustreza vsem razpisnim merilom. Nevenka Plot N evenka Plot se je leta 1984 zaposlila v UKC v Ljubljani kot srednja medicinska sestra na Ortopedski kliniki v Ljubljani, kjer je opravljala dela in naloge na odraslem, otroškem oddelku in v enoti intenzivne nege. Želela si je pridobiti višjo formalno izobrazbo, zato se je v šolskem letu 2001/02 vpisala na Visoko šolo za zdravstvo, smer zdravstvena nega. Ob delu je študij uspešno končala februarja 2005 in si pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Prerazporejena je bila na delovno mesto diplomirane medicinske sestre v prebuje- valnici operacijskega bloka Ortopedske klinike. Od aprila 2007 je zaposlena na KO za urologijo. Opravlja delo diplomirane medicinske sestre v intenzivni negi in delo medicinske sestre za področje izobraževanja. V želji, da praktična znanja strokovnega področja nadgradi s teoretičnimi znanji, se je v šolskem letu 2011/12 vpisala v program Zdravstvene nege na drugi stopnji, magistrski študij na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Končala je vse obveznosti študijskega programa, pripravlja še magistrsko nalogo, ki jo namerava dokončati v najkrajšem možnem roku. Ves čas svoje poklicne kariere se je neformalno izobraževala, bila mentor novo sprejetim medicinskim sestram in študentom ter aktivno in pasivno sodelovala na seminarjih, kongresih in simpozijih. Svoje znanje in izkušnje prenaša na sodelavce, študente, pripravnike in dijake. Poleg dela na strokovnem področju si vodstvene izkušnje pridobivam z vodenjem tima. Od oktobra 1997 je članica SDZNS. Že zelo kmalu po včlanitvi je začela z velikim zanimanjem spremljati delo našega sindikata v sindikalni enoti Kliničnega centra, se zavzemati za pravice in dolžnosti zaposlenih v zdravstveni negi na delovnih mestih. Zna glasno opozoriti na morebitne nepravilnosti in se boriti za boljši jutri medicinskih sester na svojem oddelku. Novembra 1998 je prevzela funkcijo sindikalnega zaupnika na Ortopedski kliniki in jo opravljala do zamenjave službe v letu 2007. Po njeni zaslugi se je število članov SDZNS na Ortopedski kliniki takrat močno povečalo. Člane je redno seznanjala z vsemi sindikalnimi novicami, kar počne še danes. V letu 2002 so jo na Ortopedski kliniki predlagali za članico izvršnega odbora SE KC SDZNS in v novembru 2002 tudi izvolili na skupščini SE KC SDZNS, letos ji bo potekel že tretji mandat. Glede na vse službene aktivnosti se redno vključuje v delo sindikata in njegove aktivnosti. Vedno je na strani delavca, ga zna zastopati in zagovarjati. Po duši je borec za pravice in zlepa na odneha pri uveljavljanju pravic za zaposlene, največkrat ji je zmanjkalo energije za to, da bi sebe postavila na primerno mesto. Sodelavci Urološke klinike so o njej zapisali: Svoje delo opravlja s srcem. S svojo dobro voljo in energijo vliva upanje bolnikom in sodelavcem. Prisluhniti zna težavam drugih in nikoli ne reče ne. Ima veliko srčnosti, potrpežljivosti in sposobnosti poslušanja zaposlenih, pri spopadanju s poklicnimi in življenjskimi tegobami. Kot pedagoška medicinska sestra na KO za urologijo prenaša svoje bogato znanje in izkušnje na kolegice, sodelavce in študente. Ve, kaj pomeni sindikat! Naša Nevenka je res človek in pol! Glede na navedeno izvršni odbor SE KC SDZNS in njeni sodelavci menijo, da si Nevenka Plot zasluži priznanje Človek in pol. Glasilo SDZNS 31 Človek in pol Irena Potočar I rena Potočar se je rodila leta 1967 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskovala v Vavti vasi, nato se je vpisala v Srednjo lesarsko šolo. Po enem letu je ugotovila, da to ni za njo. Po končani srednji šoli je želela biti nekdo, ki bo lahko delal v dobro ljudi, ki so tega potrebni. Prepisala se je na Srednjo zdravstveno šolo v Novem mestu in postala medicinska sestra. Zaposlena je v Splošni bolnišnici Novo mesto. Svojo poklicno pot je začela na visceralnem odseku kirurškega oddelka. Zaradi kadrovskih potreb je bila premeščena v enoto intenzivne terapije internega oddelka, kjer z veseljem opravlja svoje poslanstvo že več kot dvajset let – pomagati, negovati in skrbeti za izboljšanje zdravstvenega stanja pacienta oziroma skrb za zdravje posameznikov in celotne skupnosti, kjer deluje. Je zelo pomemben člen v kolektivu, saj vedno priskoči na pomoč, naj bo to bolniku ali kolegici. Ves ta čas se je izobraževala na področju intenzivne medicine in na drugih področjih zdravstvene nege. Irena Potočar je članica sindikata od ustanovitve leta 1994 in je prava sindikalna aktivistka po duši in srcu. Veliko truda je vložila v pridobivanje novih članov, in to z velikim uspehom. Bila je bila zelo aktivna pobudnica akcije Pridi na kavo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Članstvo zadnja leta narašča prav z njeno angažiranostjo, krepitvijo medosebnih odnosov in zaradi dobrega pretoka informacij od vodstva na vsakega zaposlenega. Leta 2008 je prevzela članstvo v republiškem odboru sindikata, kjer aktivno zastopa področje Novega mesta. Vsa leta se redno udeležuje sestankov, katerih sklicateljice so predsednice sindikalnih enot. Sproti nas obvešča o vseh aktualnih dogodkih na republiški ravni in je tudi redna sklicateljica regijskih odborov. Irena je prava borka za pravice zaposlenih. Težave in situacije, ki so bile na videz nerešljive, so se prav z njeno pomočjo rešile v dobro članov. Njeni sodelavci in člani sindikata bi se ji radi zahvalili in jo nagradili, kajti Irena je prav zares človek in pol, so zapisali predlagatelji SE SB SDZNS Novo mesto. Darinka Ratej D arinka Ratej je bila rojena 13. 4. 1959. Končala je Srednjo medicinsko šolo Juge Polak v Mariboru. Po končani srednji šoli se je leta 1979 zaposlila v Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici. Od vsega začetka opravlja delo na področju patronažnega varstva – zdravstveni negi na domu. Svoje delo opravlja z veliko predanostjo, odgovornostjo, srčnostjo in kot sama pravi, uživa v svojem poklicu. 32 Glasilo SDZNS Darinka je članica Sindikata od ustanovitve leta 1994. Vlogo predsednice SE ZD v Slovenski Bistrici pa je prevzela leta 1999. Kot sindikalna predstavnica v zavodu s svojo pozitivno naravnanostjo, komunikacijo uspešno sodeluje s člani in vodstvom, vse v dobro članstva. Je tudi članica regijskega odbora Maribor. Darinka aktivno sodeluje tudi na drugih področjih, saj je že nekaj let aktivistka Rdečega križa Slovenska Bistrica. Skromnost, srčnost, prijaznost, vestnost, odgovornost, kolegialnost in še bi lahko naštevali, vse to so lastnosti, ki jih lahko pripišemo Darinki. Veliko dejanj v dobro članov in zaposlenih naredi brez hvalisanja, s svojo skromnostjo, vendar dejanja ne ostanejo neopažena že skoraj 20 let, zato jo regijski odbor Maribor predlaga za podelitev priznanja Človek in pol. Helena Tešič H elena je stara 39 let, že od svojega rojstva živi na Prevaljah. Srednjo zdravstveno šolo je končala v Slovenj Gradcu. Pripravništvo je opravila v ZD Ravne na Koroškem, marca 2002 pa se je zaposlila v DSO na Fari, kjer dela še danes. Istega leta (2002) se je včlanila v SDZNS. Leta 2005 so jo sodelavci izbrali za predsednico SE. Helena je zelo delovna, pri delu strokovna, natančna, dosledna in vedno pripravljena na dodatno delo. Zelo je samoiniciativna, dobro deluje v timu in se z vsemi dobro razume. Kadar ima kdo težave, vedno priskoči, posluša in želi pomagati. Velikokrat se sama ponudi za nadomeščanje, menjavo izmene, opravljanje dela namesto koga, samo zato, ker želi, da bi bili vsi okoli nje zadovoljni. Je zelo pozitivna, vedno nasmejana, v življenje gleda optimistično, iz vseh tudi ne tako dobrih situacij vedno poišče in izvleče kaj dobrega. Čeprav je mati dveh otrok in ima družino, se to pri njenem delu nikoli ne občuti. Je zelo dobro organizirana tako na delovnem mestu kot doma. Še nikoli, odkar je tu zaposlena, ni bila na bolniškem dopustu, tudi v času nosečnosti je delala do porodniškega dopusta. Helena je z vsem srcem predana svojemu delu in sodelavcem. Osebno se veliko žrtvuje za dobro drugih. Je zelo socialno naravnana, prepoznava slabo in to vedno poskuša spremeniti v dobro ali vsaj v manj slabo. Vedno je na preži, vedno pove svoje mnenje in ga tudi zagovarja, zato so jo tudi sodelavci izvolili za predsednico sindikalne enote SDZNS v DSO na Fari, da bo zastopala in zagovarjala njihove pravice, kar ji nedvomno uspeva. Z vodilnimi ima zelo korekten odnos in tako rešuje nemalo težav. Helena je svoje poslanstvo vzela zelo resno. Ogromno energije in truda vloži v prepoznavnost sindikalne enote in sindikata nasploh. Od leta 2010 je postala predstavnica za dejavnost socialnih zavodov v Človek in pol republiškem odboru SDZNS. Redno se udeležuje vseh sej tako v republiškem kot regijskem odboru, svoje znanje in izkušnje pa prenaša v svojem zavodu in v druge socialne zavode na člane in jih s pridom uporablja pri reševanju težav. Zato ji tudi uspeva obdržati skoraj 100-odstotno članstvo v zavodu že vsa leta. Helena je velik človek z velikim srcem, ki nikoli in nikdar ne gleda samo nase. Skratka, Helena Tešič je človek in pol, so zapisali predlagatelji iz regijskega odbora Koroške in SE DSO Na Fari. Nataša Zdolšek N ataša Zdolšek je srednja medicinska sestra, zaposlena na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. V SDZNS deluje od začetka svoje zaposlitve v bolnišnici. V SE SB Celje opravlja funkcijo blagajnika. pretok informacij in informacije vestno prenaša med svoje sodelavce in nadrejene. Nenehno se zavzema za pridobivanje novih članov, spodbuja pripadnost zaposlenih v zdravstveni negi k sindikatu, je prijetna kolegica in sodelavka. Udeleži se vseh sestankov, na katerih zastopa interese članic in članov. Veliko časa namenja medsebojnim odnosom in zadovoljstvu zaposlenih v zdravstveni negi. Služba v dobro bolnikov, zvestoba poklicu, mirna notranjost, to je Nataša Zdolšek! Vsa leta svojega dela je dober zgled natančnega, vestnega, požrtvovalnega dela in kolegialnosti. Zaveda se, da je v slogi moč in da samo z organiziranim delovanjem našega sindikata lahko zaščitimo pravice delavcev ter izražamo in uveljavljamo svoje interese. Že en sam človek, ki je ves predan ideji, stori več kot sto drugih, ki životarijo in premišljujejo sami o sebi. Za njeno dolgoletno delo, vrline in pripadnost SDZNS jo izvršni odbor SE SB Celje predlaga za priznanje Človek in pol. Svoje poslanstvo jemlje zelo resno. Ogromno energije in truda vlaga v prepoznavnost sindikalne enote in uveljavitev te, skrbi za “ “ Dobitnikom letošnjih priznanj Človek in pol iskreno čestitamo! ” Vedno je pravi čas, da delate, kar je prav. (Nelson Mandela) Največja nagrada za trud ni tisto, kar zanj dobiš, temveč tisto, kar z njim postaneš. (John Ruskin) ” Glasilo SDZNS 33 Človek in pol Junakinja Irena P remalokrat se znamo pohvaliti. Zato ne morem prezreti dogodka, o katerem sem pravzaprav slišala 4. septembra 2014 na Radiu 1 v Denis Avdić Showu, prav je, da to tudi objavimo, in sicer z razlogom. ki je mojega prijatelja in sindikalnega kolega Janeza Štalca spravila nazaj v življenje. Naj ji bo v življenju naklonjeno vsaj toliko sreče, kot jo je bilo naklonjeno našemu Janezu, ki je prav zaradi njene pomoči preživel. J unakinja je Irena Pajnik Beguš, srednja medicinska sestra, zaposlena na Očesni kliniki, dolgoletna članica SDZNS in članica uredniškega odbora našega glasila Človek in pol. Njeno dejanje si zasluži mesto prav med priznanji Človek in pol! Rešila je neprecenljivo – življenje gospodu, ki je v trgovini doživel zastoj srca! Zgodba je vredna branja, in če imate čas, jo lahko na Radiu 1 tudi poslušate, kako se je vse dejansko odvijalo (http://www.radio1.si/ strani/Oddaje.aspx?ID=27855). Objavljamo povzetek z Radia 1: Lep pozdrav, Frančišek VERK, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije« Odgovor je bil skromen ali velik, kakor ga kdo bere (zame je velik!): »Draga in spoštovana Jelka, hvala za izrečeno in hvala za posredovano pisanje, ki me je zelo ganilo. Šteje pa le, da je g. Janez preživel in da smo človek za človeka. Prisrčen pozdrav, Irena« I n zakaj toliko besed? Ko sem poslušala, kako se je razpletal ta dogodek, ne morem prezreti izjav v teh intervjujih. Tanja je poklicala Denisa Avdića in mu povedala, da je življenje temu gospodu »31. julij 2014, Mercator center v Dravljah, dan, ko se je naš porešila njena mama. Nato je Denis Avdić govoril osebno po telefonu z slušalec Janez Štalc znova rodil. Na blagajni je doživel zastoj srca, Ireno, povedala je, da je bil ob tem dogodku zraven tudi njen 16-letni življenje mu je rešila medicinska sestra, ki je takoj priskočila in mu sin, ki je mami po oživljanju gospoda povedal – in to ji je dalo misliti pomagala z defibrilatorjem in intenzivno ma(povzeto iz pogovora med Denisom Avdičem Rešila je neprecenljivo – sažo srca. in Ireno Pajnik Beguš): da nihče ne bi smel biti življenje gospodu, ki je v trgovini za to kar hvaležen, ampak naj bi bilo nam to Janezovo srce zdaj bije s pomočjo spodbunekaj samoumevnega, da človek človeku podoživel zastoj srca! jevalnika, počuti se dobro, nikoli pa mu ni maga … Vesela je, da je gospod v redu, da je uspelo izvedeti, kdo je srčna dama, ki ga je ohranila pri življenju do vse pravočasno in prav narejeno, da bo gospod še naprej na tem prihoda reševalcev. našem lepem svetu užival vse to, kar nam svet ponuja! “ ” Na pomoč ste nam priskočili poslušalci. Po objavi zgodbe v Denis Avdić Showu se nam je oglasilo kar nekaj poslušalcev, ki se spomnijo tega dogodka, z vašo pomočjo pa smo ugoRada bi povedala, da se lahko tovili tudi, kdo je skrivnostna junakinja. Ireno, medicinsko sestro z Očesne klinike, je Denis vsi ljudje v Sloveniji in zunaj Sloobiskal v službi in jo presenetil s šopkom.« D enis Avdić je Ireno obiskal tudi na delovnem mestu in jo presenetil s šopkom rož. V kamero je med drugim povedala: »Naredila sem tisto, kar bi v vsakem primeru naredila, ko sem videla, da je gospod v redu, sem šla. Stalno pa sem verjela, da bo venije, vsi pacienti in vsi zdravi, dobro in da bo preživel … Rada bi povedavsi, ki so bolni, zavedajo, da se v la, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji in zunaj godba s srečnim koncem! Ob tej zgodbi je pravzaprav zanimivo tudi to, da je rokah medicinskih sester lahko Slovenije, vsi pacienti in vsi zdravi, vsi, ki so bolni, zavedajo, da se v rokah medicinskih rešila življenje Janezu Štalcu, ki je član počutijo varni! sester lahko počutijo varni!« In ob tem je poSindikata državnih organov Slovenije in vnet žela velik aplavz svojih sodelavcev. Temu aplavzu se pridružujemo sindikalist. Predsednik tega sindikata Frančišek Verk je Jelki Mlatudi v SDZNS! kar, predsednici SDZNS, poslal naslednjo zahvalo, ki jo je posredovala tudi Ireni Pajnik Beguš: Ponosni smo nanjo! Saša Kotar »Draga kolegica Jelka, velika in nepoplačljiva hvala vaši plemeniti, pogumni in požrtvovalni sestri Ireni iz Očesne klinike UKC Ljubljana, “ Z 34 Glasilo SDZNS ” Zanimivosti Konferenca EUROFEDOP Aktivna udeležba slovenske delegacije na konferenci EUROFEDOP Jelka Mlakar, predsednica SDZNS, in Flory Banovac, generalna sekretarka SDZNS, sta se od 2. do 4. 10. 2014 aktivno udeležili konference združenja European Federation of Employees in Public Services - EUROFEDOP, ki je bil v Edinburgu na Škotskem, in sicer s prispevkom Beg možganov v primeru Slovenije, objavljenim v nadaljevanju. Glavni temi te konference sta bili mobilnost in migracija delavcev v javnem sektorju in boljše javne storitve. Predstavitev prispevka predsednice v Edinburgu Beg možganov v primeru Slovenije (Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije) Izvleček Avtorica v prispevku obravnava migracijo zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester, iz Slovenije in priliv medicinskih sester iz drugih držav v Slovenijo. Ob tem je ugotovila, da v Sloveniji ni narejena raziskava, niti ni enotne baze podatkov, iz katere bi bili razvidni in metodološko ustrezni podatki o migraciji medicinskih sester iz Slovenije in v Slovenijo. Tako ugotovitve, da Slovenijo zaradi zaposlitve v drugi državi zapusti povprečno 50 medicinskih sester in da je dodatno še najmanj 200 dnevnih migrantov v sosednje države, predvsem Avstrijo in Aktivno sodelovanje naših predstavnic na konferenci Italijo, temeljijo le na oceni, ki izhaja iz števila izdanih potrdil o ustrezni kvalifikaciji in pridobljeni usposobljenosti oziroma licenci (vir: Ministrstvo za zdravje in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije). iz drugih držav po izkušnjah pomeni tveganje, da dobimo delavca z manj strokovnega znanja in z manjšo usposobljenostjo za delo ter številnimi kulturnimi in drugimi življenjskimi razlikami. Ker poklic medicinske sestre spada med regulirane poklice, je pretok zdravstvenih delavcev med državami EU toliko lažji, saj medicinske sestre za vsako izmed držav EU izpolnjujejo minimalne izobrazbene standarde, kot jih predpisuje direktiva na ravni EU. V našo državo prihajajo medicinske sestre iz manj razvitih držav, in to iz podobnih razlogov, kot naše medicinske sestre zapuščajo državo. Avtorica meni, da je mogoče pričakovati večji pritisk na delovna mesta predvsem zaradi ekonomske krize, ki je države jugovzhodne Evrope in Balkana potisnila v večjo bedo, kot je bilo to opaziti v številnih razvitih državah, poleg tega je povzročila, da je razkorak med plačo medicinske sestre v Sloveniji in omenjenih državah večji od razmerja 1 : 5. Zaposlovanje medicinskih sester Razlogi za zaposlovanje medicinskih sester v drugih državah so predvsem ekonomski (primerjalni vidik plače je 1 : 3), boljši medosebni odnosi, manj zahtevno delo, manjša odgovornost in boljši pogoji bivanja (predvsem za mlajše in samske). K odločitvi za zaposlitev medicinske sestre v drugih državah močno prispeva tudi dokaj nedorečen sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji, predvsem z organizacijskega in zakonodajnega vidika. Mednarodno primerljivi kazalniki uspešnosti kažejo dobre rezultate zdravljenja za paciente. Žal pa vsi parametri v primeru akreditacij zdravstvenih ustanov kažejo na pomanjkanje regulativ in postavljajo zdravstveno politiko, vodilne v zdravstvu in vlado pred zahteve po ureditvi razmer v zdravstvu, predstavnike sindikatov Glasilo SDZNS 35 Zanimivosti pa postavljajo v pravno praznino in nenehna prizadevanja in spore z vsemi navedenimi. Pogosto je nemoč, ki jo z vsaj eno ali dvema stavkama letno in številnimi novinarskimi konferencami sporočamo slovenski javnosti, neučinkovita, ker s stavko prizadenemo predvsem ljudi, ki so potrebni pomoči in naših storitev, vladajoče elite pa se ne dotaknejo. Uvod Uveljavitev območja svobode, varnosti in pravice je ena prvih prednostnih nalog Evropske unije. Migracijska politika je ena izmed ključnih politik v tem procesu. Evropski pristop je potreben na številnih področjih, povezanih z migracijami. Globalni pristop Evropske unije k migraciji pa je pomemben za odpravljanje vzrokov in posledic nezakonitih migracij, urejanje zakonitih migracij in prispeva tudi k trajnostnemu razvoju držav. Ker so potrebe na trgu dela držav članic različne, nastajajoči skupni sistem kombinira neko stopnjo harmonizacije in fleksibilnosti zakonodajnega okvira Evropske unije, ki ne omejuje pristojnosti držav članic pri odločanju o obsegu oziroma številu državljanov tretjih držav, ki jih država članica sprejme na svoje ozemlje. Hkrati si ta politika prizadeva, da bi bili priseljenci in delavci migranti, ki jih evropsko gospodarstvo potrebuje in ki so jih družbe držav članic pripravljene in zmožne sprejeti, v Evropi dobrodošli. V Evropski uniji je čedalje močnejše soglasje, da je za zagotovitev prihodnje gospodarske rasti nujno boljše upravljanje migracij, kar zajema tudi zakonito priseljevanje. Priseljevanje je tudi element Lizbonske strategije in Sporočila Komisije Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM 2010). Danes se Slovenija, tako kot vsa Evropa, ukvarja z vprašanji brezposelnosti, v prihodnjih letih pa se obema zaradi staranja prebivalstva na tem področju napoveduje demografski šok. Ker postaja Evropa skup36 Glasilo SDZNS nost starajočega se prebivalstva, bo namreč mogoče pričakovati še nadaljnje upadanje sčasoma začelo še bolj primanjkovati delovnjihovega števila, predvsem zaradi upokone sile. Število delovno aktivnih prebivalcev jevanja in še nezadostnega letnega števila se bo v Evropi po predvidevanjih do leta diplomantov medicinskih fakultet in večjih 2030 zmanjšalo za skoraj 7 odstotkov (21 možnostih za njihovo zaposlitev v drugih drmilijonov). Odstotni delež Danes se Slovenija, žavah članicah, ki se srevzdrževanih (otrok, starih čujejo z enakimi težavami tako kot vsa Evropa, uk- kot Slovenija. do 14 let, in starejših od 64 let) pa se bo z 49 odstotvarja z vprašanji brezkov povečal na 66 odstotposelnosti, v prihodnjih Največje potrebe po dikov. Vrednost količnika plomiranih medicinskih letih pa se obema zaradi sestrah se pojavljajo na starostne odvisnosti mladih se bo po napovedih za staranja prebivalstva na sekundarni in terciarni EU-27 do leta 2060 zmertem področju napoveduje ravni zdravstvene dejavno povečal, s 23,3 odstotnosti. Na primarni ravni demografski šok. ka na 25 odstotkov, količje bila leta 2003, na podnik starostne odvisnosti starih pa se bo po lagi potreb prebivalcev, pripravljena ocena pričakovanjih v letu 2060 močno povečal, s v dejavnosti patronažnega varstva, ki na25,4 odstotka na 53,5 odstotka. V prihodnovaja potrebe po dodatnih 200 patronažsti lahko pričakujemo pomanjkanje delovne nih medicinskih sestrah. Ta podatek je še sile tudi v Sloveniji; po podatkih Eurostata je vedno aktualen, tudi v povezavi strategije število delovno sposobnega prebivalstva (od zagotavljanja dolgotrajne oskrbe. Po razi15 do 64 let) začelo upadati že okrog leta skavi Razširjenega strokovnega kolegija za 2011 (Ministrstvo za delo, družino, socialne zdravstveno nego v letu 2010 primanjkuje zadeve in enake možnosti, 2012). samo za bolnišnične oddelke v slovenskih bolnišnicah 1877 diplomiranih medicinskih sester in 559 zdravstvenih tehnikov. V kadrovskem načrtu Ministrstva za zdravje je Ocena potreb po bilo za področje zdravstva v projekciji do leta zdravstvenem osebju 2008 predvideno povečano število medicinskih sester, in sicer za 109 diplomiranih Ministrstvo za zdravje v oceni potreb po medicinskih sester na letni ravni. Leta 2004 zdravstvenem osebju (zdravnikih in medije Ministrstvo za zdravje na podlagi raziskacinskih sestrah) poroča, da se Slovenija sreve Analiza preskrbljenosti z medicinskimi čuje s podobnimi težavami kot precej drugih sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukredržav članic Evropske unije in drugih nepov in projekcij do leta 2033, ki jo je izvedel evropskih držav. Skladno z novim predlogom Inštitut za varovanje zdravja, dobilo tudi pozakona o zdravstveni dejavnosti in Resoludatke o potrebnem razvoju visokošolskega cijo o nacionalnem načrtu zdravstvenega izobraževanja v zdravstveni negi. Priporovarstva bo pripravljena mreža izvajalcev javčila raziskovalcev, ki so temeljila na demone zdravstvene dejavnosti, ki bo natančno grafskih trendih in generacijski spremembi opredelila tudi mrežo javne zdravstvene medicinskih sester, brez upoštevanja večjih dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega zahtev delovnega procesa, upoštevana je varstva, vključno s potrebnim kadrom (Minibila le obnova obstoječega kadra, so bila: strstvo za zdravje, 2010). povečanje vpisa na smer zdravstvena nega za še nadaljnjih 15 odstotkov na ravni celotPo oceni zdravstvenih ustanov v Sloveniji ne Slovenije (kar je pomenilo takrat 90 štuprimanjkuje 970 zdravnikov na letni ravni, dentov več na letni ravni), za kritje realnega ocena Zdravniške zbornice Slovenije je prepovečanja potreb po medicinskih sestrah cej manjša, saj naj bi letno primanjkovalo bo treba angažirati dodaten kader, in sicer približno 517 zdravnikov. Glede na projekv prvem obdobju do leta 2014 pretežno s cijo gibanja števila zdravnikov v Sloveniji je “ ” Zanimivosti potrebnim dodatnim kadrom iz drugih držav (približno 40 medicinskih sester letno). V letih 2013 in 2014 se srečujemo z obrnjeno dinamiko in problematiko, ki sta v nasprotju s pričakovanimi trendi. V zadnjih dveh letih uradne evidence brezposelnih kažejo, da je v tem obdobju brezposelnih približno 100 zdravnikov in približno 200 diplomiranih medicinskih sester ter več kot 1000 zdravstvenih tehnikov, ki bi bili vsi zaposljivi in nujno potrebni na trgu dela. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije smo v zadnjih dveh letih s stavko in posledično stavkovnim sporazumom dosegli zavezo vlade, da mora priznati standarde in normative na področju zdravstvene in babiške nege ter v nadaljevanju za vse druge poklicne skupine v zdravstvu. Zadnjih šest let namreč v sindikatu ugotavljamo, da je pomanjkanje medicinskih sester in babic tolikšno, da je že ogrožena varnost pacientov. Obremenitve zdravstvenih delavcev in posledično večja možnost varnostnih zapletov pomenijo poleg ogroženosti pacientov tudi ogroženost zdravstvenih delavcev (beg v bolniški dopust, sindrom izgorelosti, iskanje drugih zaposlitvenih možnosti, tudi migracija v tujino). Za ta presežek brezposelnih zdravstvenih delavcev je najbolj odgovorno Ministrstvo za zdravje (v 12 letih se je zamenjalo 10 ministrov za zdravje, zadnjih deset mesecev smo brez zdravstvenega ministra; počakajmo Na trenutne razmere pomembno vpliva sepa, kaj se bo zgodilo v novi vladi), ki v dolgih letih ni zagotavljalo ustreNa trenutne razmere veda tudi gospodarska kriza, ki ne dovoljuje novih znega usklajevanja potreb trga dela z izobraževalnim pomembno vpliva seveda zaposlitev, kar je zahteva vlade. Zdravstveno in sopodročjem, ni priznanih tudi gospodarska krikadrovskih normativov in za, ki ne dovoljuje novih cialno varstvo spada v javni sektor, uredbe, socialni standardov, ki bi bili posameznim zdravstvenim zaposlitev, kar je zahteva dogovori in ukrepi veljajo za vse javne uslužbence in socialnovarstvenim vlade. enako. Žal v času nastanka recesije nismo zavodom vodilo pri letnem in dolgoročnem imeli vsi segmenti javnega sektorja enakih načrtovanju kadrov in odpiranju delovnih vstopnih pogojev v smislu kadrovske zamest. Žal je tudi zdravstvena zakonodaja sedbe. Na to naš sindikat vlado vedno znozastarela in neprilagojena, kar onemogoča va opozarja, obstali smo na t. i. uravnilovki. prilagajanje trenutnim razmeram. Zaradi pomanjkanja delovnih mest in prepotrebnega dodatnega zaposlovanja na eni strani in brezposelnih zdravstvenih delavcev Kadrovska problematika v na drugi strani je nemogoče kakršno koli pozdravstveni in babiški negi v gajanje za izboljšanje razmer, predvsem tudi Sloveniji zato, ker nimamo sogovornika v svojem resorju. Vsi zgoraj navedeni razlogi postavljajo Ključna težava je nepriznavanje kadrovskih dobre, že usposobljene strokovnjake v polostandardov in normativov, posledica je že žaj, da iščejo delo zunaj naše države. več let trajajoče pomanjkanje medicinskih sester na delovnih mestih. Ob nastanku gospodarske krize v Sloveniji smo po analizah ugotavljali 22-odstotni primanjkljaj Beg možganov iz Slovenije medicinskih sester, ki se je v letih recesije še poglabljal, saj naj bi zadnjih šest let Iz številnih držav v razvoju množično odzmanjševali število javnih uslužbencev po hajajo skupine migrantov, ki imajo običajno odstotek letno. Menimo torej, da je današsrednjo do visoko raven usposobljenosti. Če nji kadrovski primanjkljaj, ki dosega 28–30 se ti odhodi osredotočajo na območja, ki so odstotkov, različen na ravni posameznih ključna za razvoj, kot sta izobraževanje ali zavodov. zdravstveno varstvo, lahko škodljivo vplivajo “ ” na sposobnost države, da svojemu prebivalstvu zagotovi osnovne storitve. Hkrati tveganje bega možganov ni univerzalno in ga je treba oceniti ob upoštevanju morebitnega pozitivnega učinka izseljevanja na razvoj v državah izvora. Tudi Evropska unija si prizadeva, da bi migracijsko problematiko vključila v zunanjo in razvojno politiko (Sporočilo Evropske komisije z dne 3. decembra 2002, COM(2002)703 final). Podobno velja za oblikovanje politike za zmanjševanje morebitnega bega možganov iz Slovenije. Tudi v Sloveniji je namreč mogoče zaznati emigracijo slovenskih znanstvenikov, vrhunskih strokovnjakov in raziskovalcev, predvsem na področju naravoslovno-matematičnih znanosti. V Sloveniji trenutno zaznavamo le občasno odhajanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v tujino, o odseljevanju še ne moremo govoriti, so pa lahko to prvi znanilci množičnejših odseljevanj in priseljevanj medicinskih sester. Na sedežu krovne organizacije, tj. Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, mesečno prednostno izdajo do štiri odločbe vpisa v register z namenom zaposlitve v tujini. Po destinaciji pri slovenskih medicinskih sestrah trenutno vodijo Velika Britanija, Italija, Avstrija, Združene države Amerike in Avstralija (vir: Zbornica – Zveza in Ministrstvo za zdravje). Svetovni primanjkljaj približno 2,4 milijona zdravstvenih delavcev in migracijski tokovi, ki kažejo ali so posledica bega možganov v nacionalnem zdravstvenem sistemu, so trenutna problematika, ki zahteva nujno obravnavo. Države članice EU menijo, da je treba narediti raziskavo na temo mednarodne mobilnosti zaposlenih v zdravstvu in vplivov te na zdravstveni sistem. Načrtovane so študije v članicah organizacije Evropske zveze medicinskih sester (EFN), s katerimi bi ugotovili, kako migracije vplivajo na posamezni nacionalni zdravstveni sistem. Projekt bo sestavljen iz analize migracijskih tokov, vrednotenja ukrepov (politike), ki se navezujejo na migracije, in predlogov ter Glasilo SDZNS 37 Zanimivosti priporočil, ki se nanašajo na te ukrepe. Poslanstvo EFN je namreč promovirati in ščititi medicinske sestre in zdravstveno nego, pretežno z lobiranjem v evropskih institucijah: v Evropski uniji, Evropskem parlamentu in Svetu Evrope. Da bi lahko analizirali in določili obseg ter relevantnost migracijskih tokov, moramo upoštevati splošni razvoj delovne sile v zdravstvenem sistemu države, in to ne le v kratkem, temveč daljšem obdobju. Tako je treba vključiti še ekonomske, pravne in politične vsebine, kot so organizacijski, finančni in regulativni vidiki zdravstvenega sistema. Trenutno je malo kakovostnih empiričnih podatkov, ki se nanašajo na migracije zdravstvenih delavcev na nacionalni ravni. Če upoštevamo ta primanjkljaj veljavnih, zanesljivih, kvantitativnih – in kar je najpomembnejše – kvalitativnih statističnih podatkov, se bo proces raziskave začel z obsežnimi raziskovalnimi kvalitativnimi koraki, ki bodo podlaga znanstveni analizi. Prednosti in koristi tega projekta za EU bodo prav gotovo pomembne, med drugim zaradi primerjalne perspektive in kvalitativne metodologije, osredotočenja na evropske organizacije in ustvarjalce politike ter zaradi načina dela. V Evropski uniji je mobilnost povezana s pravico državljanov EU, da se lahko svobodno gibljejo in živijo na celotnem ozemlju držav članic in da se lahko selijo iz ene države v drugo iz kakršnih koli razlogov. V primeru pomanjkanja ljudi nekaterih poklicev, spretnosti in znanj ali ko so ti težko zamenljivi, je logično, da so stroški za državo, iz katere kader odhaja, visoki. Odhod diplomiranih medicinskih sester na delo v tujino pomeni za Slovenijo veliko finančno izgubo. Da bi lahko vsi uskladili politiko in stališča z merili EU, je nujna raziskava mednarodne mobilnosti zdravstvenih delavcev. Obstaja tudi praktičen razlog: podatki, ki so odvisni od nacionalnih sistemov, po celotnem območju EU niso niti usklajeni niti primerljivi. Da bi izobrazili in usposobili medicinsko sestro, so potrebna tri do štiri leta in za me38 Glasilo SDZNS dicinske sestre specialistke še leto dni; za zdravnika specialista skoraj desetletje. medicinske sestre cenjene predvsem zaradi dobrega strokovnega znanja in usposobljenosti. Ugotavljamo, da je dnevnih migrantov Glavni vir kvantitativnih podatkov o migraciv obe omenjeni državi več kot 200. Letno v jah so ankete in administrativni registri: podruge države odide povprečno 50 medicinpulacijski registri, migracijski vizumi, delovskih sester. Razlogi so znani: pomanjkanje na dovoljenja, statistike na mejnih prehodih. delovnih mest v Sloveniji, boljše plačilo, boljVečina virov teh podatkov je pomanjkljivih, ši medosebni odnosi med zaposlenimi, manj neprimerljivih in vsebuje preohlapne inforzahtevno delo (v Sloveniji so kompetence macije. Splošno znani dejavniki, ki odvramedicinskih sester pogosto primerljive s čajo kadre in povzročajo številnimi kompetencami V zadnjih letih zamednarodno rekrutiranje zdravnikov v drugih držain migracije zdravstvenih vah) in drugo. znavamo čedalje večje delavcev, so nizke plače, število dnevnih migrantov slabi delovni pogoji, slabe Na drugi strani pričakujev sosednje države, pred- mo priliv medicinskih semožnosti napredovanja in kariernega razvoja. Dester s Hrvaškega in predvsem Avstrijo in Italijo, javniki, ki omejujejo mokjer so naše medicinske vsem drugih držav nekbilnost, so jezikovna ovira, danje Jugoslavije. sestre cenjene predlahko razlike v šolskem Razlogi, ki spremljajo prisistemu, birokracija, potisk na migracijo iz drugih vsem zaradi dobrega manjkanje informacij in držav v Slovenijo, so ekostrokovnega znanja in svetovanja glede možnosnomski in jezikovna sousposobljenosti. ti zaposlovanja migrantov rodnost oziroma možnost in pomanjkanje drugih informaciji, ki jih zamedsebojnega sporazumevanja. V interesu interesirani potrebujejo. države bi morala biti jasna strategija zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstvenih V kontekstu migracij velja omeniti zanimistoritev lastnim državljanom z zagotovitvijo vost: ob svetovnem dnevu zdravja je bil leta potrebnega števila delovnih mest izobraže2008 v EU podpisan kodeks ravnanja, obnanih in usposobljenih medicinskih sester. šanja in etičnega spremljanja, ki se ukvarja s pretokom ljudi. Vzrok za ta dogovor je agresivno neetično novačenje zdravstvenih deViri: lavcev med posameznimi državami in agresivno zadrževanje zaposlenih v bolnišnicah. 1. Klemenc, D. in Ažman, M. (2008): AktuPodpisan je bil med velikima združenjema alno v Evropski uniji in kmalu tudi pri nas: HOSPEEM (European Hospital and Healthmedicinske sestre in migracije. Obzor Zdr care Employer’s Association) in EPSU (EU N, 42(2), str. 73–75. Federation of Public Servise Unions) (vsebine so povzete po gradivu, ki je bil obrav2. Evropska komisija, Communication: Innavan na 88. generalni skupščini EFN v Kötegrating migration issues in the Eurobenhavnu, ki sta se ga udeležili predstavnici pean Union’s relations with third countriZbornice – Zveze in jih predstavile v glasilu es (Brussels, 3. 12. 2002, COM(2002)703 organizacije). final). “ ” Sklep V zadnjih letih zaznavamo čedalje večje število dnevnih migrantov v sosednje države, predvsem Avstrijo in Italijo, kjer so naše 3. Strategija ekonomskih migracij za obdobje 2010 do 2020, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ljubljana, november 2010. Član članu Majski izlet v Dubrovnik in obisk bolnišnice Dubrovnik z obzidjem Č lani Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in Sindikata delavcev v zdravstveni negi, SE Klinični center, smo se 22. maja 2014 ob polnoči z avtobusom odpeljali na tridnevni izlet v Dubrovnik. Izlet je bil organiziran v sodelovanju s potovalno agencijo Balkan Ekspres in vodičem Predragom. Nočna vožnja je minila sorazmerno hitro. Bilo je malce neudobno in slabo spanje, vendar je to hitro prešlo. Že prvi pogled na zahodni del Dubrovnika Lapad in njegov zaliv, kamor je prav tedaj priplula ogromna križarka, sta nam pričarala nasmeh na obraz in dobro voljo ob pogledu na sinje morje in prelep sončen dan. Morali smo fotografirati te lepote! Prvi daljši postanek v dopoldnevu smo načrtovali v splošni bolnišnici sv. Vlaha v drugi oddelki bolnišnice. Zdaj ima bolnišnica Dubrovniku, kjer nas je prijazno sprejelo in 363 postelj, zaposlenih je 866 ljudi, od tega pogostilo vodstvo bolnišnice. Bolnišnica 125 zdravnikov in 386 medicinskih sester leži na vrhu polotoka Lapad, iz nje je čudo(od teh jih je 120 z višjo ali visoko izobrazvit razgled na Dubrovnik in širno morje. Že bo). Naša sogovornica je predhodno smo se dogoŽe prvi pogled na poudarila uvedba račuvorili za ogled bolnišnice zahodni del Dubrovnika nalniško vodene sestrske s kolegico Heleno Marič, ki Uvajati je včasih delala na Očesni Lapad in njegov zaliv, ka- dokumentacije. so jo začeli leta 2007 in kliniki v Ljubljani, zdaj pa mor je prav tedaj priplula je zdaj samo v računalje bila tudi naša vodička ogromna križarka, sta niški obliki. Na Hrvaškem po Dubrovniku. Najprej so so tako ena izmed prvih nas pozdravile glavna menam pričarala nasmeh bolnišnic, ki imajo celotno dicinska sestra bolnišnice na obraz in dobro voljo ob sestrsko dokumentacijo Suzana Mileković in (skoraj) vse glavne medicinske pogledu na sinje morje in v računalniški obliki. Vse medicinske sestre so se sestre oddelkov. Glavna prelep sončen dan. naučile dela z računalnisestra nam je povedala, kom in morajo vse svoje delo za bolnika voda sta se v novi del bolnišnice najprej prediti računalniško (odvisno od njihovih komselila Pediatrični in ginekološki porodni odpetenc). Pravijo, da so za tako računalniško delek, ki sta začela delovati leta 1984. Ko se uvajanje potrebovali ogromno ur za učenje, je leta 1991 začela vojna, so se preselili še “ ” Glasilo SDZNS 39 Član članu zdaj pa s ponosom povedo, da to obvladajo vse medicinske sestre. Ob tem so poudarili, da se s tem končno evidentira vse, kar medicinska sestra naredi pri bolniku v vsaki izmeni, vsak postopek, poseg, omogočen je zelo natančen vpogled, kaj je bilo narejeno pri bolniku. So tudi edina bolnišnica, ki imajo ambulanto za zunanje paciente, to je tako imenovana pomorska medicina in k njim prihajajo pacienti s križark in tujci, ki potrebujejo kakršno koli zdravstveno pomoč. Po kratki predstavitvi bolnišnice, prigrizku in pijači smo si ogledali nekaj oddelkov bolnišnice, ki so arhitekturno zasnovani v krogu, tako da se prehaja iz enega v drugega. Bilo je zelo zanimivo in tudi kolegice so se zelo potrudile, da so nam v kratko odmerjenem času pokazale vse zanimivosti njihovega dela in infrastrukturo bolnišnice. Po ogledu bolnišnice smo se odpeljali v hotel. Imeli smo prosto popoldne. Nekateri smo izkoristili toplo popoldne za kopanje ali v bazenu ob hotelu ali v morju, počitek, nekaj pa se jih je peš odpravilo v središče Dubrovnika. Večer smo preživeli ob živi glasbi ob bazenu, kjer so animatorji poskrbeli za živahen ples in dobro voljo. Gasilska fotografija, narejena na otoku Lokrum. hajamo na ogled tega bisera sredi Jadranskega morja. Obzidje ima dva vhoda in se je omenjalo že v zgodnjem srednjem veku. V 13. stoletju je bilo mesto v celoti obdano z obrambnim zidom. Zid je povprečno širok od rugi dan je minil v ogledovanju Dub1,5 do 3 metrov (na nekaterih mestih je širovnika. Skozi zgodovino in lepote Durok tudi do 6 metrov) ter zgrajen iz kamna in brovnika nas je popeljala Helena Maapna. V 14. stoletju so sezidali še 15 pravorić. Dubrovnik je bil že v 16. stoletju znan po kotnih stolpov, da bi okreladjedelništvu, pomorstvu Ogledali smo si pili površine zidu in boljšo in trgovini. Najbolj tragičen dogodek, ki je prizadel najstarejšo lekarno, kjer v obrambo. Na štirih mestih Dubrovnik, je bil katastrohodniku obnavljajo stare je zavarovan s posebno močnimi utrdbami, ki so falen potres 6. aprila 1667. freske, baročno cerkev bili opremljeni z večjim Takrat je več kot 5000 mesv. Vlaha, mestni zvonik, številom topovskih cevi. ščanov izgubilo življenje pod ruševinami svojega Rolandov steber idr., se Višina zidu na posameznih mestih dosega tudi 25 mesta. Po tej katastrofi si sprehodili po obzidju in metrov. je Dubrovnik počasi opouživali v razgledu na stamogel. V petdesetih letih 20. stoletja pa se je naglo ro mestno jedro, morje in Ko smo vstopili mimo vhoda obzidja, smo uzrli kipec razvijal turizem in je znan okoliške otoke. sv. Vlaha, ki je zaščitnik po vsem svetu, še poseDubrovnika. Ob vodnjaku smo si lahko nalibej po najbolj prepoznavnem simbolu Dubli pitno vodo in se podali na ogled Straduna rovnika – znamenitem obzidju. Žal mu med – glavne ulice, ki je priljubljeno dubrovniško vojno 1991 ni bilo prizaneseno, ogromno je sprehajališče in zbirališče. Ogledali smo si bilo uničenega, izropanega, požganega. Zdaj najstarejšo lekarno, kjer v hodniku obnavmesto hitro obnavljajo in številni turisti pri- D “ ljajo stare freske, baročno cerkev sv. Vlaha, mestni zvonik, Rolandov steber idr., se sprehodili po obzidju in uživali v razgledu na staro mestno jedro, morje in okoliške otoke. Bil je jasen sončen dan in za ljubitelje fotografiranja, utrinkov mesta in ljudi zares čudovita priložnost! Ko smo obhodili obzidje, smo se z ladjico odpeljali na otoček Lokrum, ki velja za narodni park. Na njem je benediktinski samostan iz 12. stoletja, v 19. stoletju so ga preuredili v letno rezidenco habsburškega nadvojvode Maksimiljana, ki je dal ob njem sezidati visok stolp in zdaj ga obnavljajo. ” 40 Glasilo SDZNS Otok Lokrum Član članu Prava paša za oči na otoku je narava, občudovati je mogoče ogromno palm, kaktej, rož, parkov in drugo izredno subtropsko vegetacijo. Pavi se šopirijo po okolici in kar kličejo k fotografiranju. Tu smo se poslovili od naše vodičke in medicinske sestre Helene Marić, ki nas je prijazno povabila, naj se še kdaj oglasimo v Dubrovniku. Mi pa smo se ji prijazno zahvalili za vse, kar je naredila za nas in nam povedala o Dubrovniku. Morebiti se še kdaj srečamo … Vse prehitro je minil ogled tega malega otoka in že smo bili nazaj v Dubrovniku, kjer nas je čakal še vzpon z gondolo na hrib Srđ, ki se vzpenja in kraljuje nad Dubrovnikom. Kot da bi se vreme zarotilo proti nam, so se pripodili oblaki in so nam, žal, zakrili prelep pogled na Dubrovnik. Malo smo počakali, a oblaki se niso dali, kar podili so se sem in tja in tako smo se malce žalostni vrnili v mesto, kjer smo imeli nekaj prostega časa za oglede, nakupe in kosilo. Pozno popoldne smo zopet uživali v kopanju v hotelskem kompleksu in morju. Zvečer pa zopet glasba, ples, nekateri pa smo si ob velikem zaslonu in dobri pijači ogledali nogometno tekmo, saj je takrat potekalo svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji. Zadnji dan smo se zgodaj odpravili proti domu. Med potjo smo po dolini Neretve uživali ob pogledih na obdelana polja, nasade mandarin, grenivk, pomaranč, limon in drugega sadja. P ri Biokovem smo zavili mimo kraja Vrgorac še v etno vas Kokorići, kjer smo imeli dogovorjen ogled vasi in pokušino domačih dobrot. Za dobrodošlico so nam ponudili domače žganje (različnih okusov). Gre za edinstveno etnografsko Titova spominska soba zbirko v Dalmaciji, za katero se je zavzela družina Prvan, ki vodi tudi gostilno in etno muzej na prostem. Stare kamnite hiše so preurejene za bivanje tako, kot so bile včasih, z odprtim ognjem. Videli smo družinsko deblo družine Prvan, staro kamnito kapelico oziroma cerkev, kovačijo, mizarsko, čevljarsko delavnico, shrambo za kmečko orodje, sedla za osle …, tudi vinska klet ni manjkala. Bili smo navdušeni, kako lahko ena oseba ali družina toliko naredi za prepoznavnost svojega kraja. Ena izmed hiš je posvečena tudi Titu, kjer je ogromno spominkov, slik in knjig o njem. Izleta smo se večinoma udeležili pripadniki generacije, ki je že živela v Titovi Jugoslaviji, in ker je bil na dan ogleda 25. maj (po starem dan mladosti), smo spontano zapeli nekaj pesmi o Titu, Jugoslaviji in obujali spomine na mladost. Po ogledu muzeja na prostem smo se usedli v etno gostilni, kjer so nas čakali pravi domači narezki in njihovo vino. Zapeli smo še nekaj pesmi in polni vtisov zapustili to etno vas in se pozno zvečer srečno pripeljali v Ljubljano. Med vožnjo domov smo si krajšali čas in se zabavali s petjem, saj je imel gospod Božo kitaro, zbirko zabavnih in domačih ljudskih pesmi. Skratka bilo nam je lepo in vsi smo si bili enotni – takih izletov nam manjka in se že veselimo naslednjega! Saša Kotar Vedno svež! www.sdzns.si Glasilo SDZNS 41 Obvestila - krediti Preberite, upoštevajte in poklepetajte Prispevke za glasilo Človek in pol pošiljajte na naslov uredništva: Metelkova 15, Ljubljana ali na elektronski naslov sdzns@siol.net. in drugih ugodnosti, ki jih nudi sindikat, lahko koristijo le člani sindikata, ki redno plačujejo članarino. Ob prenehanju članstva vas prosimo, da vrnete člansko izkaznico. Ob spremembi zaposlitve morate vsi člani sindikata nemudoma sporočiti na sedež Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana (telefon 01/439 40 30) naziv in naslov novega delodajalca ter urediti plačevanje članarine. S tem boste nemoteno koristili svoje sindikalne pravice in ugodnosti, saj sicer delodajalec, brez posebnega obvestila sindikata, ni zavezan odvajati sindikalne članarine. Brezplačne pravne nasvete in zastopanje na sodišču, uporabo počitniških kapacitet V času prodniškega dopusta članstvo ne preneha in morate sporočiti svojo obveznost za plačilo sindikalne članarine pristojnemu centru za socialno delo, ki vam izplačuje nadomestilo plače. Upokojene medicinske sestre lahko ostanejo članice našega sindikata, le način plačevanja članarine je treba urediti na navedeni telefonski številki. Ugodni krediti v Delavski hranilnici Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Delavska hranilnica d. d. Ljubljana sta dogovorila najugodnejše kredite za članice in člane našega sindikata. Pogoji: • kreditna sposobnost: po aktih hranilnice, • višina kredita: po kreditni sposobnosti kreditojemalca, • rok vračila: od 3 do 24 mesecev, • nominalna obrestna mera: 3,50%, • strošek priprave kredita: 1%, • strošek vodenja: 1,50%. Kredit bodo lahko koristili le naši člani in članice, ki se bodo v banki izkazovali z našo člansko izkaznico in fotokopijami zadnjih treh plačilnih list, iz katerih je razvidno plačevanje članarine za Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Podrobnejše informacije boste prejeli v poslovnih enotah hranilnice: v Kopru, Gortanov trg 1, tel.: 05 626 27 16; v Kranju, Gregorčičeva 8, tel.: 04 236 20 48; v Ljubljani, Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 41 (211, 217) in Dalmatinova 4, tel.: 01 430 56 98; v Mariboru, Partizanska 3-5, tel.: 02 234 30 30 in Gosposka ul. 24, tel.: 02 234 30 50; v Novem mestu, Glavni trg 22, tel.: 07 337 67 65; v Novi Gorici, Kidričeva 9, tel.: 05 333 36 80; na Ptuju, Čučkova ulica 1, tel.: 02 787 70 06; v Slovenski Bistrici, Trg svobode 22, tel:. 02 818 51 62; v Trbovljah, Trg revolucije 6a, tel.: 03 563 21 04 in v Velenju, Šaleška 20, tel.: 03 897 30 07, 897 30 08. Pričakujejo vas vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. Kredit lahko koristite do višine razpoložljivih sredstev. Seminar za predsednike sindikalnih enot Seminar za predsednike sindikalnih enot bo v četrtek, 27. novembra 2014, v Portorožu. Teme bodo zanimive, zato lepo vabljeni k poslušanju in udeležbi. 42 Glasilo SDZNS Obvestila Popusti ZDRAVILIŠČE LAŠKO, WELLNESS Park Laško • 20 % popusta pri koriščenju bazena, savne in kombinacija teh storitev ob izpolnitvi prijavnice o včlanitvi v Thermana Club ob prvem prihodu v Thermano • 10 % popusta za wellness in zdravstvene storitve s prijavnico o včlanitvi v Thermano club ROGLA, TERME ZREČE • 10 % popusta na redne cene hotelskih storitev na Rogli in v Termah Zreče in tudi na celodnevne vstopnice za bazen in savno POHORJE ROGLA,APARTMAJI NUNE, Alpe Jadran (telefon: 03/548 60 67 ali 051 655 311) • 15 % popusta za najem apartmaja TERME PTUJ • 10 % popusta na redne cene za celodnevno ali popoldansko vstopnico za odrasle in otroke v Termalnem parku (od ponedeljka do petka) • 10 % popusta na 4-urno vstopnico za odrasle in otroke v Grand hotelu Primus DOBRNA • 5 % popusta na vse programe nastanitve po rednem hotelskem ceniku • 15 % popusta na cene kopanja (brez kombinacij s kosilom ali večerjo) in redne cene Dežele savn od torka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje • 15 % popusta na redne cene kopeli v Zdraviliškem domu od ponedeljka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje • 10 % popusta na redne cene storitev Medicinskega centra in 5 % na redne cene programov MC, razen specialističnih pregledov in zdravstvene nege • 5 % popusta na redne cene programov in storitev Hiše na travniku TERME ROGAŠKA SLATINA • • • • 10 % popusta na bivanje po aktualnih paketih dnevna karta odrasli: 7,00 € 3-urna karta odrasli: 6,00 € karta s savno: 9,50 € Glasilo SDZNS 43 Obvestila Popusti REKREACIJSKI CENTER MRC FONTANA MARIBOR • 10 % popusta na ceno vstopnice za odrasle (do 4 ure) • 10 % popusta na cene mesečnih vstopnic za fitnes in skupinsko vadbo • 10 % popusta na redne cene masaž WELLNESS ASPARA, ŠENTJUR • 30 % popusta na vse storitve • 35 % dodatni popust na Aspara doživetje – zasebni VIP salon • 35 % dodatni popust za masažo s kamni ATLANTIS BTC d. d., Ljubljana • 20 % popusta ob nakupu posameznih vstopnic v vseh 3 tematskih sklopih: Svetu doživetij z otroškim delom, Termalnem templju in Deželi savn ČEVLJI ALEGRIA (www.cevlji-alegria.com) • 20 % popusta na ortopedske čevlje Alegria AUTOCOMMERCE Ljubljana (www.autocommerce.si) • 45 % popust na pnevmatike Continental • 23 % popust na pnevmatike Sava, Goodyear, Dunlop in Fulda • 35 % popust na maziva BP in Castrol, zavore ATE, čistilce MANN, sklopke in blažilce SACHS • 10 % popust na storitve v hitrem servisu in avtopralnici Apartmaji Mozirje (www.mds-lovsin.si) • 25 % popust na veljaven cenik najema apartmajev Več informacij o popustih najdete na spletni strani sindikata: www.sdzns.si. Vse zgoraj navedene popuste lahko koristite samo ob predložitvi članske izkaznice SDZNS. “ 44 Glasilo SDZNS Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s srčnimi čutili. (Simon Gregorčič) ” Počitniška dejavnost Počitniška dejavnost 2014 L etos smo prvič prek spleta objavili razpis za koriščenje počitniških kapacitet, saj glasilo Človek in pol tokrat zaradi poznejših pomembnih aktivnosti ni bilo izdano v februarju ali marcu, kot je bila praksa do zdaj. Vse člane Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije smo na to spremembo predhodno opozorili. Ker so se lastniki apartmajev hotela Simonov zaliv odločili za prodajo teh, smo tako izgubili dve počitniški enoti v Izoli, zato smo povečali kapacitete v Zambratiji, in sicer za en apartma, poleg tega smo enega pridobili še v Ičićih. Taka je bila zasedenost naših apartmajev v sezoni 2014: 1 2 3 4 Destinacija Ankaran Ičići Malinska Zambratija Kapacitete 1 mobilna hišica 3 apartmaji 3 apartmaji 3 apartmaji Zasedenost 100 % 69,70 % 96,97 % 100 % N aša želja je, da se vsi naši člani, ki jim je letovanje odobreno, v najetih apartmajih dobro počutijo. Na sedežu SDZNS smo v obojestransko zadovoljstvo pripravljeni prisluhniti vsakemu koristnemu predlogu, želji in pripombi. Z veseljem lahko zapišemo, da se nam pogosto po končanem letovanju oglasijo naši člani, žal najpogosteje po telefonu, in to kljub prošnji, naj svoje vtise v nekaj stavkih zapišejo in pošljejo na sedež. Razen ene manjše pripombe smo prejeli pohvale tako za prijaznost osebja, organizacijo kot samo namestitev. Objavljamo razglednico naše članice, ki je s svojo družino letovala v Malinski na Krku, in pohvalo članov SE Doma Danice Vogrinec iz Maribora. Nada Intihar Glasilo SDZNS 45 Počitniške aktivnosti Tajnistvo Od: Poslano: Za: Zadeva: Olga Hauptman <Olga.Hauptman@danica-vogrinec.si> 10. september 2014 9:29 tajnistvo.sdzns@siol.net Dopust... Ga. Nada, najprej en lep pozdrav vsem skupaj iz deževne Štajerske. Zahvaljujem se vodstvu sindikata, da tako lepo poskrbi za člane, da so nam počitnice oz. naši dopusti prijetni v resnično lepih, urejenih in skrbno izbranih apartmajih na morju. Hvala vam. Člani sindikata delavcev v zdravstveni negi SE Doma Danice Vogrinec Maribor. Svet, kjer šteje zaupanje. Glasilo izhaja 1- do 2-krat letno. Vse sveže zanimivosti, novice, obvestila o akcijah ter ugodnostih si lahko v času do izida naslednje številke preberete na dnevno osveženem spletnem portalu SZDNS. www.sdzns.si
© Copyright 2024