1. No category

terme DOBRNA
terme
DOBRNA
Revija Term Dobrna, številka 10, maj 2011
Glasbeno poletje 2011
Ozdravili smo urinsko inkontinenco
1
Terme Dobrna
Vir zdravja že od leta 1403
Specialistične ambulante
PSIHOLOŠKA POSVETOVALNICA
Zdravnik: Petra TEKAVEC, M.A., Ed.M.
Ordinacija: dvakrat mesečno, četrtek od 16.30
Novo
KIRURŠKA POSVETOVALNICA
Zdravnik: izr. prof. dr. Radko Komadina, dr.med., svetnik specialist kirurg, višji znanstveni sodelavec
Božidar Buhanec, dr. med., specialist splošne kirurgije
Ordinacija: dvakrat mesečno, sreda od 18.30
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
Zdravnik: doc.dr. sc. Adolf LUKANOVIĆ, dr. med., specialist ginekolog, porodničar
Ordinacija: enkrat mesečno, vsak prvi petek v mesecu
INTERNISTIČNA (cikloergometrija)
Zdravnik: Alenka FORTE, dr.med., spec.interne medicine
Ordinacija: po predhodnem dogovoru
DISPANZER ZA ŽENSKE (s koncesijo)
Zdravnik: Marija OCVIRK, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Ordinacija: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 7.30 do 11.00, v torek od 15.00 do 18.30
Naročanje: sreda, petek od 8.00 do 10.00 na t. št. 03 78 08 144 ali e-pošti: ginekologija@terme-dobrna.si
DERMATOLOŠKA AMBULANTA
Zdravnik: Jože ŠMAJGERT, dr.med., spec.dermatovenerolog
Ordinacija: vsak drugi petek v mesecu, po predhodnem dogovoru
NEVROLOŠKA AMBULANTA
Zdravnik: Emil ČATER, dr.med., spec. nevrolog in akupunkturolog
Nevrološki pregledi z izvidom, izvajanje akupunkture vsak ponedeljek od 11.00 dalje
Ordinacija: po predhodnem dogovoru
NEVROKIRURŠKA AMBULANTA
Zdravnik: asist. Matjaž VORŠIČ, dr. med. specialist nevrokirurg
Ordinacija: enkrat mesečno, po predhodnem dogovoru
ORTOPEDSKA AMBULANTA ZA ŠPORTNE POŠKODBE
Zdravnik: Bogdan AMBROŽIČ, dr.med., spec. ortoped
Ordinacija: na vsaka dva meseca, po predhodnem dogovoru
ORTOPEDSKA AMBULANTA
Zdravnik: asis. mag. Rihard TREBŠE, dr.med.,spec. ortoped
Ordinacija: enkrat mesečno - petek, od 16.30 dalje
UROLOŠKA AMBULANTA
Zdravnik: dr. Ljubo KORŠIČ
Ordinacija: enkrat mesečno, od 15.00 dalje
ULTRAZVOČNA AMBULANTA
Zdravnik: Primož KOVAČIČ, dr.med., spec. radiolog
Ordinacija: enkrat mesečno, po predhodnem dogovoru
OSTEOPATIJA
Izvaja: dr. osteopatije Galina NIČUK
Ordinacija: vsak torek ob 13.00, po predhodnem dogovoru
MEDICINSKI CENTER
t: 03 78 08 140, f: 03 78 08 146
e: info@terme-dobrna.si
www.terme-dobrna.si
terme DOBRNA
podajamo vam roko
Pozdravljeni, dragi prijatelji Term Dobrna,
v tej številki:
najstarejše slovensko zdravilišče, se je v dneh nastajanja jubilejne desete revije kopalo v toplem
pomladnem soncu, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali. Dolga zima, skromna s snežno odejo, nas ni
ravno navduševala. Kljub temu so zimske dneve, naši gostje, zadovoljno doživljali z raznolikimi
programi, s toplino termalne vode, še posebej v obnovljenem in ponovno odprtem bazenu
v Zdraviliškem domu. Doživeli so nepozaben preskok v Novo leto, se razveselili Valentina in
pustnih norčij. Pozornosti so bile deležne gostje in naše sodelavke v marcu, mesecu žena in
mater. Za nami so velikonočni in prvomajski prazniki z vsebinami, ki so razveseljevale goste,
najmlajše, mlade in starejše.
center za preventivo
in zdravljenje urinske
inkontinence
4
Ozdravili smo urinsko
inkontinenco
prava merica zdravja
8
10
12
Veseli smo, da boste tokrat prelistali in prebrali našo jubilejno deseto revijo Terme
Direktor, Jože Duh
Dobrna. Ponosni smo, da predstavlja naše delo in uspehe, vidimo, da je postala vzor
za marsikoga. Revijo ustvarjajo NAŠI SODELAVCI, ki verjamejo v dolgoletno poslanstvo Dobrne. Revija je postala
čvrsta vez med vami, spoštovani gostje in poslovni partnerji, ter nami, ki soustvarjamo prepoznavno zgodbo Term
Dobrna. Rad bi se iskreno in hvaležno zahvalil vsem ustvarjalcem revije, saj so postavili pomemben temelj
komunikacije z gosti, s širšo javnostjo in s poslovnimi partnerji. V reviji TERME DOBRNA predstavljamo naše
načrte, naše znanje in izkušnje, naše dogodke, naše programe, naše sodelavce in mnenja naših gostov.
Želim, da snovalci s takšno vnemo in kreativnim ustvarjanjem nadaljujejo in prepričan sem, da bralci revije delijo
moje mnenje.
Vino je ustekleničena
poezija
odstiramo
Oksidativni stres, 1.del
pojdite z nami
Dobrodošli v zeleni dobi
projekt crob
14
So padci, so vzponi,
je življenje
zmagovalci med nami
16
Dobrna, kraj, kamor se vedno
znova vračam
zdravje
19
20
Najpogostejši dejavniki
tveganja za nastanek bolezni
srca in ožilja
intervju:
Ples in gibanje za dva
pozitivni pristop
22
24
Naš odnos do velnesa je
pravzprav odnos do prave
kakovosti življenja
koledar prireditev
Glasbeno poletje 2011
brezplačno in brez avtomobila
31
Pravo dožitevje je že vožnja
k nam
kulinarična razvajanja
33
34
Špargljevi spomladanski
zavitki s holandsko omako
Tortica iz bele čokolade
Krepko smo že zakorakali v novo turistično leto. S poslovnim načrtom smo si zastavili še višje cilje v tem
letu, ki pa bo težje, kot smo morda pričakovali. Kriza se zelo nerada umika iz slovenskega gospodarskega
okolja, zato bomo morali še izboljšati naše delovanje. Pomeni, da bomo pri sestavi naših programov še bolj
kreativni, še aktivnejši na trgu in še bolj usmerjeni v pričakovanja naših gostov. Posebej bomo letos
aktivni na področju urejanja in vzdrževanja objektov. Želimo, da je zdraviliški center urejen in v sožitju s
izjemno lepim naravnim okoljem.
Že leta so v strategiji turizma prisotni pojmi kot so zeleni turizem, zeleni programi in zeleno razmišljanje.
Vsebina izraza zeleni turizem ni vedno jasna. V ožjem pomenu se nanaša le na naravno okolje, v širšem
pomenu pa je sinonim za trajnostni turizem. Trajnostni turizem predstavlja naravno okolje, kulturno
in družbeno okolje ter ekonomsko okolje. Prav vsi ti stebri imajo skupni imenovalec – racionalno rabo
energije in drugih naravnih virov.
V Termah Dobrna, kjer je celotni zdraviliški kompleks kulturna in naravna dediščina, bomo letos pristopili
k EKO projektu. Z okoljskim menedžmentom se bomo posvetili upravljanju z okoljem tako, da bomo
racionalno rabo energije vgradili v vsakodnevno ravnanje in v vsako poslovno odločitev. Doseči
želimo ne samo množico nasvetov, kako varčevati z energijo, ampak dobiti celostno podobo, koliko
energije porabimo kot ponudniki turističnih storitev in koliko energije lahko skupaj z vami, spoštovani
gostje, s pretehtano rabo prihranimo - zato, da bo lahko narava še naprej dihala, z nami in za vse
nas. Želimo si vašega sodelovanja in želimo si sodelovanja širše lokalne skupnosti.
Letos nadaljujemo s ponudbo številnih programov, ki so namenjeni krepitvi zdravja, preventivi,
aktivnemu preživljanju počitnic in spoznavanju turistične destinacije Dobrna. Predvsem
povečujemo aktivnosti na področju predstavljanja naših zdravstvenih programov zdravstvenim delavcem,
društvom in združenjem po Sloveniji. Z gosti in obiskovalci bomo uživali v kulinaričnih presežkih naših
slaščičarjev, z novo ponudbo sladic na osnovi naravnih sestavin. Veselimo se številnih poročnih slavij
v čudovitem naravnem okolju zdraviliškega parka. Priprave za glasbeno poletje 2011 obetajo nepozabna
občutja objema melodij. Načrtno sodelujemo z novoustanovljenim Zavodom za turizem, šport in kulturo
Dobrna, v želji, da turistična občina Dobrna postane še bolj prepoznavna na tržišču.
Odlično strokovno usposobljeni in pripadni sodelavci Term Dobrna na vseh področjih, so pa tista največja
dodana vrednost, ki jo gostje občutijo povsod in vedno. Potrebno pa je stalno izobraževanje in že nekaj
časa poteka izobraževalni ciklus zaposlenih na vseh področjih: izobraževanja na strokovnih področjih,
učenju tujih jezikov, trženja, udeležbe na strokovnih srečanjih itd. Izobraževanje je tudi aktivno sodelovanje
z zdravstvenimi institucijami, društvi in zdravniki. Naši gostje lahko vsak teden prisluhnejo različnim
strokovnim predavanjem v zdravilišču. Pričakujemo, da bodo snovalci sprememb zdravstvene reforme
v Sloveniji dojeli, da je zdraviliško zdravljenje nenadomestljiv člen v fazi zdravljenja po poškodbah,
boleznih in drugih posegih. Vsako omejevanje bi pomenilo korak nazaj v zdravstvenem varstvu državljanov,
večje stroške zdravstvene zavarovalnice, daljše bolniške odsotnosti in počasnejše vračanje prebivalcev v delovno
in socialno okolje.
Imamo še veliko načrtov, povezanih z našim osnovnim poslanstvom - vodilne vloge v zdraviliški dejavnosti.
V nadaljnjem petletnem razvoju zdravilišča jih bomo umestili tako, da bodo izražali skupni interes naših lastnikov
in zaposlenih kot širšega okolja - da ponudimo našim gostom še več in še boljše ter ob tem ohranjamo vrednoto
zdraviliškega prostora.
Pričakujemo vas, v kraju z bogato zdraviliško tradicijo in zelo obetavno prihodnostjo, v Termah Dobrna. Nasvidenje!
preganjamo dolgčas
Nagradna križanka
Izdajatelj: Terme Dobrna d.d.,
Dobrna 50, 3204 Dobrna
Glavna urednica:
Teja Grum
Uredniški odbor:
Patricija Goubar, Cvetka Koželj,
Nina Čokl, Andrej Klanjšek,
Igor Sevšek
Odgovorna urednica:
Brigita Trantura
Vsebinska postavitev:
Teja Grum
Tehnična postavitev:
Mirsad Burgič
Oblikovanje:
Nina Čokl in Mirsad Burgič
Prelom strani in tisk:
Eurograf d.o.o., Velenje
Trženje oglasnega prostora:
Marketing Term Dobrna d.d.
T: 03 78 08 110
marketing@terme-dobrna.si
Fotografije:
Nina Čokl, Teja Grum in
arhiv Term Dobrna
Revija Terme Dobrna izhaja trikrat letno, v nakladi 8500 izvodov in je brezplačna.
Pridržujemo si pravico do vsebinskih in tiskarskih napak ter spremembe cen in prodajnih pogojev, brez predhodnega obvestila.
3
terme DOBRNA
center za preventivo in zdravljenje urinske inkontinence
URINSKA INKONTINENCA
SPREGOVORIMO O NJEJ NA GLAS
Inkontinenca je žal, še vedno tabu
tema, o kateri se redko govori, še
posebej javno. Kljub temu pa je
problem, ki je zelo pogosto prisoten,
tako pri ženskah, kakor tudi pri
moških.
breme, med spolnim odnosom ali celo
pri menjavi položaja. Ljudje s tovrstno
težavo pogosto postanejo asocialni, se
izogibajo okolice, svojcev, nemalokrat
tudi partnerjev, kar lahko vodi v resen
telesni in psihološki problem.
Urinska inkontinenca je prisotna že
ob našem rojstvu, sledi skozi otroštvo
v obliki nočnega mokrenja, se večkrat
pojavlja med nosečnostjo, po porodu,
med aktivnimi športnicami ali kasneje
- v menopavzalnem obdobju, ko
so hormonske spremembe zopet
intenzivnejše. Velikokrat prizadene tudi
moške, bodisi po raznih operativnih
posegih na prostati, bodisi športno
aktivne moške ali le moške v starejšem
obdobju. Čeprav je statistična pogostost
urinske inkontinence dokaj visoka, je le ta
kar dvakrat pogostejša pri ženskah, kakor
pri moških.
Vendar je urinska inkontinenca stanje,
ki ga lahko ozdravimo, potrebna je le
disciplina posameznika in sprejetje
aktivne vloge pri samem zdravljenju.
Nemalokrat so v namen edukacije,
torej poučevanja, podana razna
pisna navodila, članki, prispevki ali le
priporočila določenega zdravstvenega
osebja. Vendar se moramo zavedati
dejstva, da v kolikor zdravljenje ni
prilagojeno vsakemu posamezniku in
v kolikor ni izbran pravilen način oz.
smer zdravljenja, le to ne bo težilo k
uspešnemu zaključku oz. izboljšanju
stanja. Ravno nasprotno – stanje se lahko
celo tudi poslabša. Če je problematika
rešljiva s konzervativnim zdravljenjem, je
najprej potrebno z ustreznim strokovnim
znanjem opredeliti tip inkontinence,
prevladujoče težave, spoznati življenjski
slog posameznika, opraviti manualni
pregled in šele nato ubrati pravo pot k
uspešnemu odpravljanju težav. Tovrstnih
poti v okvirih konzervativnega zdravljenja
Zavedati se moramo, da urinska
inkontinenca ni le zdravstveni, temveč
tudi zelo velik socialni problem. Ljudje
veliko lažje priznamo, da imamo bolečine
kjerkoli po telesu, kakor priznamo,
da imamo težave z nenadzorovanim
uhajanjem urina. Namreč, da nam uide že
ko zakašljamo, kihnemo, dvignemo težko
ŠTUDIJA PRIMERA
PREMOČ VOLJE IN VZTRAJNOSTI
NA POTI DO REHABILITACIJE
V naši ambulanti v Centru za preventivo
in zdravljenje urinske inkontinence, se
najpogosteje srečujemo z ženskami, ki
imajo težave s stresno ali urgentno, tudi
mešano obliko inkontinence.
V prikaz uspešnosti našega dela vam,
s privolitvijo pacientke, gospe J.K. iz
Ljubljane, na grobo prikazujemo študijo
primera obravnave. Postopek je terjal veliko
mero obojestranskega truda in se uspešno
zaključil z ozdravljeno inkontinenco, ki je
trajala skoraj vse dotedanje pacientkino
življenje. Študijo primera je izvedla višja
fizioterapevtka Damjana Sluga, v okviru
rednih obravnav pacientke.
4
Pacientka, ki je zelo nazorno opisala svojo
izkušnjo in jo delno tudi objavljamo,
je našo ambulanto prvič obiskala sredi
februarja leta 2010. Njena največja
težava, s katero se je spopadala, je
bila urgentna inkontinenca, ki je z leti
postopno pridobila še značilnosti stresne
inkontinence.
Prvi obisk se je pričel s pogovorom in
izpolnjevanjem vprašalnika. Po pridobitvi
nekaterih splošnih podatkov, je sledila
podrobna anamneza in manualni
pregled z oceno funkcije ter moči mišic
medeničnega dna (v nadaljevanju MMD).
Pred tem sem pacientko zelo podrobno
Patricija Goubar in Damjana Sluga
pa je, žal v Sloveniji, še vedno premalo.
Terme Dobrna so večstoletno zdravilišče
s tradicijo na področju zdravljenja
uroginekoloških obolenj in motenj.
Z željo, da izpopolnimo našo vizijo,
torej biti partner ženski skozi vsa njena
življenjska obdobja, smo v povezavi
s strokovnjaki iz KC – Univerzitetne
ginekološke klinike v Ljubljani in
Zdravstvene fakultete organizirali
ekskluzivno strokovno izobraževanje in
usposabljanje fizioterapevtk za izvajanje
strokovno izpopolnjene in celostne
rehabilitacije na področju zdravljenja
urinske inkontinence. Odprli smo Center
za preventivo in zdravljenje urinske
inkontinence, kjer po najsodobnejših
metodah in tehnikah pomagamo
premagovati to težavo.
Patricia Goubar, dipl.fiziot., velneška svetovalka,
vodja centra za fizioterapijo in balneologijo
ter vodja masažno lepotnega centra in salona
za nego las Hiša na travniku
poučila o delovanju in funkciji MMD.
Razumevanje delovanja teh mišic je eden
ključnih dejavnikov pred pričetkom in
seveda v samem procesu zdravljenja.
Po končanem pregledu in fizioterapevtski
oceni sem le-to pacientki natančno
razložila. Na podlagi tega sem zanjo
pripravila individualni načrt treninga MMD
z opredelitvijo načina vadbe.
Prvemu obisku v ambulanti je sledilo še
pet obiskov pacientke v razmaku približno
dveh do treh tednov. Zadnji trije obiski so
bili v večjem časovnem odmiku.
Pomembno vlogo pri zdravljenju je imela
tudi vedenjska terapija in trening sečnega
mehurja. Pacientka je, ves čas zdravljenja,
izpolnjevala tabele o meritvah pogostosti
in količine uriniranja, katere sva pri
naslednjih obiskih analizirali ter nadaljnje
zdravljenje tudi prilagodili tem podatkom.
S pacientko sva si zastavili naslednje cilje:
• popraviti napačne vzorce navad, kot je
povečana pogostost mikcije (izločanje
seča)
terme DOBRNA
• izboljšati nadzor nad nujo sečnega
mehurja
• povečati presledke med posameznimi
mikcijami
• izboljšati moč MMD
K treningom je bilo potrebno pristopiti
resno, disciplinirano in z veliko mero
potrpežljivosti. Rezultati so namreč vidni
šele po nekaj tednih, celotno zdravljenje
pa lahko traja od 3 do 6 mesecev.
Predstavila sem ji nekaj praktičnih metod
za zmanjševanje občutka nuje, pogovorili
sva se o navadah uživanja tekočine in tudi
o nadaljnji motivaciji za reden trening.
V smislu motivacije je tako pacientka pri
naslednjih obiskih vadila tudi z metodo
biološke povratne zanke (biofeedback),
kjer je vizualni in slišni moment zelo
velika vzpodbuda za nadaljnji trening.
Pri pacientki so dolga leta trajajoče težave
popolnoma izginile. Uhajanja vode ni
več, urgentnega občutka tiščanja na
vodo prav tako ne. Počuti se veliko bolj
samozavestno in kljub temu, da je že v
predmenopavzalnem obdobju, ugotavlja,
da je njeno splošno počutje odlično.
V našem Centru se trudimo, da
profesionalno in strokovno pristopimo
k težavam oseb z urinsko inkontinenco,
hkrati pa skušamo ustvarjati pogoje za
čim bolj celostno zdravljenje. Poudariti
je potrebno, da v okviru zdravljenja
velikokrat zadostuje že enkraten obisk
naše ambulante. V primeru obširnejših
težav, si je pri zdravljenju možno
pomagati z drugimi metodami, pri katerih
lahko uporabimo tudi različne aparaturne
tehnike.
Damjana Sluga,
višji fizioterapevt v Termah Dobrna
PISMO PACIENTKE
»ZDAJ VEM, DA MI BO USPELO PRITI
PRAVOČASNO DO STRANIŠČA«
»Odkar pomnim sem hodila na stranišče pogosteje kot drugi, kot
moje prijateljice. Poleg tega nisem nikoli mogla »zdržat« tako dolgo
kot drugi. Ko sem začutila, da me tišči lulat, sem postala nervozna,
takoj sem tekla na stranišče, ker me je bilo strah, da mi bo ušlo in ker
je bil občutek v mehurju nevzdržen.
Mislila sem, da imam majhen mehur ali pa slabe ledvice in nikoli
nisem pomislila, da bi v zvezi s svojimi težavami poiskala pomoč.
Vedela sem, da sem občutljiva na spremembo temperature, lulat me
je prijelo takoj, ko sem prišla iz toplega prostora v hladen prostor in
tudi obratno, kadar sem npr. pozimi prišla domov na toplo. Takoj, ko
sem stopila v toplo predsobo, sem dobila »napad« - tako močno me
je pritisnilo, da mi je pogosto par kapljic ušlo, še preden sem uspela
priti do wc-ja in se sleči. Če pa sem na primer kdaj pila pivo, je bilo
konec druženja s prijatelji, ker sem preostanek časa preživela med
tekanjem na wc in paničnim zadrževanjem pri mizi, saj mi je bilo
nerodno, da moram tudi po 5-krat na stranišče.
Že prej sem večkrat brala o urgentni inkontinenci in nekako sem
vedela, da je to verjetno moj problem. Brala sem tudi o Keglovih
vajah in sem jih poskusila izvajati, a nikoli nisem dosegla nobene
spremembe, ker sem vaje prehitro opustila. Nisem imela volje, da
bi jih izvajala, saj sploh nisem vedela, ali jih delam pravilno. Nisem
vedela, ali uporabljam prave mišice, niti kako pogosto naj bi te vaje
delala.
Par mesecev po »tisti nesreči« na potovanju sem v Google vtipkala
»inkontinenca« in našla sem ambulanto v Dobrni, ki se ukvarja prav
z inkontinenco.
V Dobrni se je začelo moje okrevanje. Po več desetletjih nočne more
sem končno lahko z nekom spregovorila o svojih težavah. To mi je
prineslo izredno olajšanje, čeprav niti dobro nisem vedela, kako naj
se sploh izražam. Naj rečem »lulanje« ali »uriniranje«? Kljub vsem
zadregam, je bil pogovor odločilnega pomena.
Zelo me je pomirilo tudi zagotovilo terapevtke, da je možno stanje
precej izboljšati. Dobila sem upanje in nisem bila več sama s svojim
težavami.
Zanimivo mi je bilo merjenje izločenega urina in popite tekočine.
Izvedela sem marsikaj o svojem telesu, na primer to, da je moj mehur
normalno velik, saj je bila količina izločenega urina primerna. Že
samo merjenje in štetje, kolikokrat grem na stranišče, mi je prineslo
določen
občutek nadzora. Kaos in panika, ki sta ponavadi spremljala moje
lulanje, sta se začela umikati bolj sistematičnemu pristopu.
Naučila sem se nekaj trikov, kot je stanje na prstih, ki so mi zelo
pomagali, še zlasti na začetku. Sedaj jih zelo redko rabim, če sploh
kdaj, a me pomirja, da jih poznam.
Najpomembneje pa je bilo, poleg pogovora, učenje o mišicah
medeničnega dna (MMD) in o tem, kako jih uporabljati. Sedaj ni več
dvoma, katere mišice so to, saj mi jih je terapevtka nazorno fizično
pokazala in z roko preverila njihovo moč. Pokazala mi je tudi šolski
model MMD in me naučila, kje moram potipati, da lahko sama
preverim, če uporabljam prave mišice.
Vendar pa v Dobrni nimajo čudežnega zdravila, mišice je treba
redno trenirati in tako, kot se mi včasih ne da telovaditi, se mi tudi
ne da delati vaj za MMD, oziroma se sploh ne spomnim nanje. Na
začetku sem jih pogosto delala le zato, ker sem imela dogovorjen
pregled in sem vedela, da bom morala terapevtki poročati o svojem
napredku. To me je spodbujalo.
Moje težave so že po nekaj mesecih skoraj povsem minile. Skoraj
pravim zato, ker sem pač še vedno pozorna na telesno funkcijo, ki
jo verjetno večina ljudi opravlja samodejno. Jaz pa jo opazujem in
se veselim vsakič, ko grem lahko v deževnem vremenu počasi proti
domu, čeprav me tišči lulat.
Pred kratkim sem ozavestila vzorec obnašanja, ki sem ga imela pred
terapijo. Šlo je takole: ko sem začutila, da me lulat, me je zagrabila
panika, trebuh sem potegnila navznoter in prsni koš navzgor,
stiskala sem stegna, MMD pa sploh nisem uporabila. Sedaj še vedno
včasih avtomatsko naredim te gibe, a se takoj popravim: sprostim
ramena, prsni koš in trebuh, ter stisnem MMD in ko mi to uspe,
začutim varnost. Vem, da bom prišla do wc-ja.
Ugotovila sem tudi, da absolutno ne smem piti kave. Ena sama kava
me popolnoma vrže iz tira. Ne samo, da močno poveča pogostost
uriniranja, tudi občutek v mehurju postane drugačen – urgenten!
Vaje delam redkeje, kot mi je predpisala terapevtka, a še vedno
pogosteje, kot kdajkoli prej. Za kaj več preprosto nimam potrebne
discipline. Vendar pa se počutim sigurno, ker znam delati vaje. Če
se bo kdaj spet pokazala potreba po intenzivnejši vadbi, se čutim
sposobno, da si pomagam.«
J. K., Ljubljana
5
terme DOBRNA
VESELJE IN DRUŽENJE STA VEČ
KOT POL ZDRAVJA
Tradicionalno srečanje upokojencev
Term Dobrna, mnenja
Poklic, katerega sem opravljala, je
bil mogoče za nekatere skromen,
a zame je bil nekaj najlepšega.
Z ljubeznijo do dela s pacienti,
z iskrenimi in dobrimi odnosi s
sodelavci in ostalimi, ki sem jih
srečevala v termah, vse to me je
delalo srečno in veselo. Nikoli mi
Brigita Krajnc
zaradi tega ni bilo težko priti v
službo. Bila so lepa, pa tudi manj lepa leta,
ampak danes, ko se poslavljam od term,
lahko rečem … bilo je lepo! Čudovito je
biti preprosto človek! Naj vas prijateljstvo,
dobrota in ljubezen vsak dan obdajajo z
globokim občutkom sreče.
Pred nekaj dnevi, po dolgem
času, srečam znanko, ki me med
klepetom vpraša, koliko časa sem
že upokojena. Hitro odgovorim!
Ups, pomota, kar za dobro leto
sem se pomladila. Kako hitro
mineva čas!
Bila sem velika srečnica, da sem
Cvetka Turk
lahko bila medicinska sestra,
zame najlepši poklic na svetu, edini poklic,
ki sem ga sanjala kot mala deklica, poklic,
za katerega verjamem, da sem ga imela
zapisanega v genih in na katerega sem bila
vedno ponosna. Rada sem prihajala v službo
in delila dobro in slabo v krasnem kolektivu.
Vse in vsakega sodelavca posebej nosim za
vedno v kotičku srca.
Dela, ki so bila stkana z ljubeznijo, prinašajo
sadove zadovoljstva in predvsem mir v duši
Skoraj 40 let je minilo, kar sem
v takratno Zdravilišče Dobrna
prišla s plašnim pogledom in
počasnimi koraki. Ampak z leti je
bil pogled vedno manj plašen,
korak pa vedno bolj odločen.
V službo sem hodila zelo rada.
Natalija Čokl - Boža Delo, ki sem ga opravljala, je
bilo zahtevno, vendar vedno zanimivo. Leta
službovanja v Termah Dobrna so bila težka,
večinoma pa lepa, saj sem se s sodelavci
dobro razumela, zato sem vsakemu
namenila košček prostora v svojem srcu.
Vsem nekdanjim sodelavcem želim vse lepo.
Biti z nekom, a ne biti z njim! Tako čutim
sedaj, ko sem upokojena in takrat, ko se mi
zavrtijo spomini nazaj na čase moje službe
v Zdravilišču Dobrna. Le kaj ti lahko ostane
drugega, kot neizmerno morje spominov,
6
po deset
letih službe
v eni delovni
sredini? Srečo
sem imela,
da sem bila
ena izmed
mnogih, ki so
Tradicionalno srečanje upokojencev Term Dobrna, 5. januar 2011
bili v službi
Zdravilišča
tudi goste iz cele Jugoslavije. Skoraj vsi pa so
Dobrna, tako se je takrat imenovalo sedanje
odhajali z besedami: »Še pridemo«.
podjetje Terme Dobrna d.d.. Mnogo ljudi
Potem se je začel graditi hotel Dobrna,
pozna po svetu ime Toplice Dobrna, saj so
ki je bil hitro postavljen. Prišlo je do
prihajali gostje iz Beograda, Novega Sada,
spremembe vodstva in tudi za delavca se
Zagreba, Splita, Gradca, Nürberga, Italije
je marsikaj spremenilo. Jaz sem bila takrat
in daljne Finsk e.
p re r a z p o re j e n a v
Zamislite si množice
hotel Dobrna. V
gostov, ki so iskali
prelepi restavraciji kar
predvsem zdravje,
nisem znala hoditi. Ker
sprostitev in tudi
pa sem prilagodljiva,
zabavo, ki je ni nikoli
sem se hitro privadila
manjkalo. V 70-letih
zahtevnosti in
je v paviljonu pred
»noblese« hotelske
Zdraviliškemu
domu,
restavracije. Leta so
Milica Lampret
Podgoršek Jelka
od meseca maja pa
tekla in ob upokojitvi
do konca septembra, vsak dan igrala živa
sem razmišljala, zakaj sem kar ostala v
orkestralna glasba. Gostje so uživali na
zdravilišču. Odgovor je preprost in čisto
velikem vrtu pred starim Zdraviliščem ob
jasen: ker sem to rada delala in bila skupaj
pitju čajev, sokov, kavic in poslušanju lepe
z mojimi sodelavci, natakarji in kuharji, s
glasbe. Ob večerih je igrala živa glasba v
katerimi smo bili kot velika družina. Sedaj,
stekleni kavarni, od osme ure zvečer pa
ko sem v pokoju imam več časa za hobije,
vse tja do polnoči ali še dlje. Kavarna je bila
ki sem jih v času službovanja morala porivati
nabito polna, bilo je prijetno vzdušje, spletle
na stran. Uživam ob vnukih, ob prepevanju
so se mnoge ljubezni in prijateljstva. Bilo je
s sestrami, pa tudi marsikatera slika je dobila
resnično živahno. Tudi zato so se gostje radi
končno podobo. Drobni pa so tudi užitki
vračali nazaj v Dobrno.
z mojimi unikatnimi vezeninami. Skoraj bi
lahko rekla »nimam časa za kavo in klepet«.
Nepozabni so ostali tudi večeri in noči, ki so
Končno pa zahvala vodstvu Term Dobrna za
jih preživljali gosti in njihove cele družine
vsakoletno povabilo ob zaključku leta. Srčno
iz Dalmacije. Spominjam se Dalmatinskih
rada se srečanja udeležim, saj se z nekaterimi
večerov, petja in igranja kitar. Stanovali so
bivšimi sodelavci vidimo samo takrat.
v takratnem Hotelu Triglav, ki je bil v lasti
Še enkrat prisrčna hvala za lepe želje, za vaš
Zdravilišča. Sobe so zasedli do zadnjega
trud in pogostitev.
kotička, njihove nepozabne fešte so bile
V Termah Dobrna sem
nepozabne in so trajale do jutra. Kot vidite
delal 39 let. Vsako leto
lepih spomnov ne manjka, morda se Vam
sem si zapomnil po
še kdaj oglasim in iz svoje neizmerne malhe
nečem lepem. Vsem
spominov opišem še kakšnega, saj verjetno
v kolektivu želim vso
poznate tisti rek, ki pravi, da je spominov
srečo in naj se vam še
mnogo, slabe zbrišemo, lepe shranimo.
kdaj povrne spomin
Venčeslav Flere v č a s n a s k u p a j
Leta 1977 sem se zaposlila v Zdravilišču
preživeta leta.
Dobrna. Pogoji dela so bili v tistih časih
Hvala, bilo je lepo in uspešno.«
precej drugačni. Delo ni bilo nikoli lahko,
saj smo takrat gostom še stregli precej na
rokah. Gostili smo Arabce, Izraelce, seveda
terme DOBRNA
Valentinov vikend
Valentinov vikend
Valentinov vikend
Pustovanje za otroke
Pustovanje za odrasle
Pustovanje za otroke
Foto: Teja Grum
BOGAT NAGRADNI SKLAD V VSAKI IZDAJI!
Salomon d. o. o. Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje
KRALJESTVO KRIŽANK IN UGANK ZA VSO DRUŽINO
NAROČITE SE IN VAŠO NAJLJUBŠO UGANKARSKO REVIJO BOSTE PREJELI V DOMAČI NABIRALNIK.
POŠLJITE SMS SPOROČILO Z VSEBINO OGL NAR NA ŠTEVILKO 2929 IN V KRATKEM VAS POKLIČE NAŠA NAROČNIŠKA SLUŽBA.
7
INFORMACIJE O NAROČILIH: 01/5880 276
terme DOBRNA
prava merica zdravja
Vino je ustekleničena poezija
50 oseb. Ta naš biser obstaja že od
leta 1853 in je zgrajen tako, da ohranja
vino dolgo časa pri odličnem zdravju.
Da je počutje v vinski kleti vedno
dobro, dokazujejo gostje, ki prihajajo
ob torkih, sredah in nedeljah zvečer,
da se okrepčajo z žlahtno vinsko
kapljico, uživajo v kakšnem dobrem
prigrizku in zaplešejo ob živi glasbi.
Zelo priljubljen dogodek v vinski
kleti je Bakhusova pojedina. Gostje si
lahko dajo duška, saj ob obilici hrane,
pijače ter rimski glasbi hitro pozabijo
na čas. Mnogi se tudi radi odločijo
za praznovanje različnih dogodkov
in degustacije vin ravno v zasebnem
vzdušju vinske kleti.
Foto: Teja Grum
V naši kleti se predstavljajo številni
vinogradniki s svojimi vini iz vseh treh
slovenskih vinorodnih dežel (Zlati
Grič iz Slovenskih Konjic, Klet Bistrica
iz Slovenske Bistrice, Vinska klet
Gornja Radgona, Vinogradi Gjerkeš,
Prekmurje – Goričko) s svojimi pridelki,
kot so Konjičan, Ritoznojčan, Renski
rizling, Rumeni muškat, Radgonska
penina in mnogimi drugimi.
Vinski svetovalci Boštjan Rožanc, Benjamin Jug, Hermes Kompan, Stane Tihle, Rajmund Vrečič
w
i
n
d
ra d
ag o
o
i nen
D
tn i
j
A
si
le o R
a.
sp sv G a brn
o A n o
jv
u in N Več e-d
el i
3
rm
d gr 5
.te
i
w
So
w
Od naših gostov vse bolj pogosto
slišimo besede: »Saj bi spil kakšen
kozarček, pa mi zdravnik ne dovoli«
ali »Ne smem piti, ker jem tablete«,
pogosto tudi: »Zdravnik pravi, da
moram piti veliko vode, ker je
najbolj zdrava«.
8
Kaj pa trditev Louisa
Pasteurja, ki pravi,
da je vino najbolj
zd r a v a
in
higienična
pijača
in da
zmerno uživanje vina kar za 30%
zmanjša verjetnost infarkta? Umrljivost
za infarktom je namreč najmanjša prav
v državah, kjer popijejo največ vina.
Iz legende izhaja še danes veljavna
značilnost vina, da je vino za zdravje in
dobro počutje čudovita pijača, dokler
ne prekoračimo praga.
Gostinci in vinski svetovalci Term
Dobrna vas z veseljem pričakujemo v
našem hramu, kjer se boste zagotovo
dobro počutili. Že Benjamin Franklin
je zapisal: »Vino je stalni dokaz o tem,
da nas ima Bog rad in da nas rad vidi
srečne«.
Slavica Šikovec, naša najbolj znana
enologinja in prva dama evropskega
reda vitezov vina, je v nekem
sanatoriju v Italiji sama videla, kako so
težjim bolnikom ponudili kozarec vina.
Pravi, da s kozarcem vina pri kosilu
ali večerji prihranimo najmanj eno
tableto dopoldne za poživitev in eno
zvečer za pomiritev.
Konec koncev se boste za kakšen
kozarček dobrega vina odločili sami.
Mi pa vam lahko svetujemo, da naj
bo res le kozarček
in izberite dobro,
kvalitetno vino. In
seveda, vzemite si
čas ter uživajte v
dobri kapljici.
Na zdravje.
V Termah Dobrna se zavedamo, kako
pomembna je kultura pitja vina.
Imamo čudovit vinski hram v pravi
kleti (pod Vilo Higieo), ki sprejme do
Stane Tihle,
Sommalier I
terme DOBRNA
9
terme DOBRNA
S pitjem vode pred obroki,
ubijemo dve muhi na en mah
odstiramo
Oksidativni stres, 1. del
Foto: Teja Grum
Elektroni imajo tendenco nastopanja
v elektronskih parih. Kadar je zunanja
obla atoma ali molekule zapolnjena
z elektronskim parom, sta atom ali
molekula stabilna. Ko je zunanja tirnica
zasedena le z enim elektronom, je
taka molekula ali atom zelo reaktiven
prosti radikal, ki intenzivno išče dodatni
elektron za svojo nevtralizacijo in
stabilizacijo. Nevtralizirajo jih lahko
elektroni, ki jih prispevajo antioksidanti.
To so elektronegativne snovi z viškom
elektronov, s katerimi proste radikale
nevtralizirajo in stabilizirajo. V kemičnem
jeziku je oksidacija ali gorenje proces
oddajanja elektronov. Torej, gorenje je
oksidacija ali izgubljanje elektronov, pri
čemer se sprošča toplotna in svetlobna
energija, ki ju sevajo fotoelektroni v
gorečem plamenu.
Če izvzamemo duhovnost, smo v
fizičnem smislu ljudje in živali bitja, ki jih
poganja električna energija. Bioenergija
je torej električni tok nizke napetosti in
nizke jakosti. Prenos te energije v našem
telesu omogoča sol, ki raztopljena v vodi,
deluje kot elektrolit, torej vzpostavlja
elektroprevodnost telesnih tekočin.
Naše telo poganjajo elektroni, odtegnjeni
iz hrane z njeno oksidacijo, pri tem pa
nastajajo elektropozitivni odpadki, ki
jih stalno izločamo. S tem ohranjamo
elektronegativnost notranjosti oziroma
energijo, ki nam omogoča izvajanje
psihofizičnih aktivnosti, potrebujemo
pa jo tudi za nevtralizacijo in izločanje
elektropozitivnih odpadkov.
Po sodobni medicinski definiciji je
življenje biofizikalni princip, ki ga
opredeljuje preskok elektronov v vodi.
Če tega preskoka ni, je na EEG posnetku
prisotna tako imenovana ravna izolinija,
pri današnjem znanju medicine smo
torej nepreklicno mrtvi.
Ravno tako kot nas, tudi električne stroje
poganjajo elektroni, le da ti prihajajo
iz električnega omrežja. Tudi električni
aparati pri svojem delovanju proizvajajo
elektropozitivne odpadke, ki jih poznamo
pod imenom elektrosmog.
10
Torej iz razlage sledi, če je zaloga
antioksidantov v tkivih in telesnih
tekočinah majhna, je odpornost na
oksidativni stres šibka, oziroma je
antioksidativni potencial organizma
nizek. Takrat lahko pride do odtegnitve
elektronov celičnih struktur in s tem do
njihove oksidativne poškodbe. Lahko bi
torej dejali, da nam prosti radikali lahko
poškodujejo, oksidirajo ali po domače
»skurijo« katerokoli strukturo v telesu,
če pred tem niso nevtralizirani s strani
elektronov, ki jih prispevajo antioksidanti.
Ti z oddajanjem elektronov lahko
oksidativno poškodbo preprečijo. Če
prosti radikal poškoduje celično DNA,
ki vsebuje navodila za funkcijo in tudi
delitev celice, lahko pride do maligne
transformacije celice in motenj v njeni
delitvi, seveda pa lahko prosti radikali
poškoduje katerokoli biološko strukturo
v telesu.
S tem, ko radikal odvzame elektron prvi
molekuli, ta zaradi primanjkljaja elektrona
postane sekundarni elektropozitivni
prosti radikal, ki odvzame elektron
naslednji molekuli, ki zopet postane
prosti radikal itd. S tem se sproži
verižna reakcija in verižna oksidativna
poškodba tkiv, ki je posledica delovanja
oksidativnega stresa ob premajhnem
antioksidativnem potencialu organizma.
Naše telo dobiva energijo z oksidacijo
hrane. To je kontroliran proces gorenja
v celičnih organelih mitohondrijih,
kjer se sprošča energija z oksidacijo ali
izgorevanjem hrane, torej z odtegnitvijo
elektronov iz nje. Pri tem seveda
neizbežno nastajajo elektropozitivni
odpadki, t.i. prosti radikali. Mitohondriji so
torej celične »elektrarne«, ki proizvajajo
električno energijo, pri tem pa nastajajo
prosti radikali, ki so potencialni vir
oksidativnega stresa in posledičnih
poškodb bioloških struktur. To se
dogaja, kadar proces gorenja ni dovolj
kontroliran s strani antioksidantov, torej
pri šibkem antioksidativnem potencialu.
Celična membrana je sestavljena iz
nenasičenih maščob, ki ob oksidaciji, ki
jo imenujemo lipoidna peroksidacija,
otrdijo. To povzroči manjšo prepustnost
celične membrane, težje sprejemanje
hrane in kisika, ter oteženo izločanje
pozitivnih odpadkov iz celice. S tem
oksidativni stres v celici močno narašča,
v končni fazi pa ima za posledico
oksidacijo celične RNA, DNA in proteinov,
zmanjšano proizvodnjo energije,
pospešeno staranje in smrt celice. Bistvo
staranja je torej posledica delovanja
oksidativnega stresa.
Proizvodnja kisikovega radikala v
mitohondrijih poteka preko elektronske
transportne verige, v kateri se elektroni
transportirajo preko verige molekul,
končno mesto pa zavzema kisik. Ta se
spaja z vodikom v vodo, energija, ki se
sprošča, pa se veže v energijsko bogatem
ATP. DNA pri tem igra vlogo nadzornika,
saj vsebuje navodila za delovanje celice.
Najpogosteje je DNA poškodovana
prav v mitohondrijih, saj je tam zaradi
izgorevanja hrane koncentracija prostih
radikalov največja.
Prosti radikali so težki metali, pesticidi,
alkohol, prav tako potencialno škodljiv
pa je tudi kisikov radikal, ki nastaja
v mitohondrijih. Izdaten vir prostih
radikalov je tudi cigaretni dim. Z
oksidacijo tobaka vsi elektroni »zbežijo«
skozi lučko na koncu cigarete, na
pogorišču prostih radikalov in v dimu
ni elektronov. Povsem razumljivo je, da
je zaradi tega, kot se danes ocenjuje, v
cigaretnem dimu kar 48 kancerogenih
snovi.
Iz do sedaj povedanega sledi, da naše
telo poganjajo elektroni, ki so odtegnjeni
iz hrane v procesu izgorevanja, pri
tem pa seveda neizbežno nastajajo
elektropozitivni odpadki. Ti se,
terme DOBRNA
jo ga s m e h a
nevtralizirani s strani antioksidantov
izločajo iz celic, ter se preko limfe in krvi
transportirajo do ledvic, ki jih izločijo
iz telesa. S tem je onemogočena
oksidativna poškodba bioloških struktur.
Žal se tem endogenim prostim radikalom
dandanes pridružujejo tudi eksogeni
prosti radikali, ki jih do nedavnega
v našem okolju in hrani ni bilo in so
posledica industrializacije. To so težke
kovine, pesticidi in številne industrijske
kemikalije, pa tudi ionizirajoča sevanja.
To so »moderni«, oziroma dodatni viri
oksidativnega stresa, ki jim do nedavnega
človeštvo ni bilo izpostavljeno. Vendar pa
dandanes predstavljajo dodatno breme
oksidativnega stresa, ki ga prenese vedno
manj ljudi. Mobitel in številni električni
aparati, nas prav tako s svojim sevanjem
in odpadnim elektrosmogom stalno
bombardirajo in nam jemljejo elektrone
za svojo nevtralizacijo, zato ni prav nič
čudno, da so rakava obolenja v takšnem
porastu.
Celo nepravilne (neprebavljive)
kombinacije hrane, imajo za posledico
tvorbo endogenih prostih radikalov
v črevesju, zaradi katerih so za rakom
obolevali že faraoni, o tem pričajo
raziskave na mumijah.
Zato mora biti dieta ločevalna, saj pri
nepravilnih kombinacijah hrane, le-ta ne
more biti ustrezno prebavljena, v črevesju
se odvijajo gnilobni procesi, pri katerih
se tvorijo fenoli, indoli in skatoli. To so tri
skupine kancerogenih snovi, ki prav tako
predstavljajo močan vir oksidativnega
stresa.
Če jemo prevelike količine hrane, le ta
ne more biti prebavljena v celoti, zato
razgradnjo nepopolno prebavljene hrane
v črevesju, nadaljujejo črevesne bakterije.
Tečejo torej gnilobni procesi, pri katerih
se sproščajo zgoraj omenjeni prosti
radikali.
Kadar pred obrokom ne pijemo vode, ne
zagotovimo vode za izdelavo prebavnih
sokov, žleze vzamejo vodo in elektrolite
za izdelavo le-teh iz krvi. Ta voda in
elektroliti torej ne morejo biti uporabljeni
za tekoče izločanje prostih radikalov
skozi ledvice iz telesa, ker se uporabi za
izdelavo sline, želodčnega soka in žolča,
prosti radikali pa ostajajo v telesu in
dvigajo oksidativni stres. Majhni otroci se
vedno hočejo napiti vode pred kosilom,
kar je pravilno, saj jim to narekuje
vedno pravilni nagon. Če jih pri tem
zalotijo odrasli, jim to početje ponavadi
veča samozavest in sprošča, krepi imunski sistem, je naravni
antidepresiv, poveča življenjsko energijo, izboljša spanec
VSAK DAN (od ponedeljka do petka) ob 8. uri
t: 03 78 08 110, e: info@terme-dobrna.si, www.terme-dobrna.si
prepovedo, ker »potem ne bodo mogli
jesti«. To je čisto res in je posledica
opažanj odraslih.
Voda v želodcu ostane voda, se ne
prebavlja in v njem nima kaj početi.
Ko popijemo vodo, se v želodcu izloča
hormon motilin, ki povzroči krčenje
želodca in transport vode v črevo. Ta
hormon je istočasno tudi hormon sitosti
in zmanjšuje apetit. To ima za posledico
zaužitje manjše, torej primerne količine
hrane, ki jo v celoti prebavimo. S pitjem
vode pred obrokom ubijemo dve muhi
na en mah. Ker pravočasno zagotovimo
vodo za izdelavo prebavnih sokov ne
pride do zgostitve telesnih tekočin,
niti do zmanjšanega izločanja prostih
radikalov skozi ledvice. Zaradi manjše,
oziroma primerne količine zaužite hrane,
se ta prebavi v celoti, tako v črevesju ni
gnilobnih procesov in tvorbe endogenih
prostih radikalov. Pitje vode pred
vsakim obrokom je zelo blagodejno,
saj zagotavlja neprekinjeno izplavljanje
odpadkov skozi ledvice, istočasno, zaradi
manjše količine zaužite hrane v črevesju,
ni nastajanja prostih radikalov. S tem se
oksidativni stres bistveno zmanjša.
Tako torej majhni otroci, ki se nagonsko
vedejo, ravnajo popolnoma pravilno.
Kaj pa mi odrasli, šolani in »pametni«
ljudje?
Ve se, da je zelo pametno, omikano in
moderno pred obrokom popiti aperitiv,
po možnosti z visokim odstotkom
alkohola. Alkohol je prosti radikal in
kot tak vir oksidativnega stresa. Ko ga
spijemo, nas prevzame pekoč občutek,
saj nam dodobra nadraži sluznico
ust, požiralnika in želodca. Alkohol je
agresiven prosti radikal in njegovo
delovanje je prehitro vidno tudi navzven.
Na Štajerskem se pogosto sliši, da ga
dotični tako pije, da je »čisto zažgan
v glavo«, Indijanci pa so ga imenovali
»ognjena voda«. Nič od tega ni slučajno,
saj je očitno, da pekoča sluznica zgornjih
prebavil tako Štajerca kot Indijanca
spominja na ogenj. Pekočo in nadraženo
sluznico potem umirimo z večjo količino
zaužite hrane, kot smo jo sposobni
prebaviti. Pa še mastna, pečena, pikantna
hrana, ki je dodaten vir prostih radikalov,
paše zraven. Ko žleze za prebavo
odtegnejo večje količino vode in
elektrolitov iz krvnega obtoka, pride do
zgostitve telesnih tekočin in vzdraženega
centra za žejo. Spodobi se, da žejo med
obrokom gasimo z razredčenim prostim
radikalom vinom, ki ga mnogi lahko
spijejo v enormnih količinah. S tem
prejmejo dodatno dozo prostih radikalov,
razredčijo prebavne sokove in oslabijo
prebavo. Tako je v tankem in debelem
črevesu, na razpolago obilica nepopolno
prebavljene hrane, ki predstavlja
vir gnilobnih procesov in bogat vir
endogenih prostih radikalov.
Seveda tako prehranjevanje nima nič
skupnega z zdravo prehrano, to je
gurmanstvo ali potrošništvo na področju
prehrane. Če ne uživamo ločevalne
diete, in po obroku zaužijemo še sladico,
se lahko začnejo procesi razpadanja
in vretja hrane že v želodcu in tankem
črevesu, pri tem se tvorijo plini, občutimo
nelagodnost in napenjanje. Ve se, da te
težave lahko zmanjšamo s »ta kratkim«,
torej zopet s kozarčkom žganega,
kot na začetku. Alkohol uniči večino
bakterij, fermentacija hrane je zavrta.
Fermentacija, tvorba plinov in težave se
zmanjšajo ali popuste, oksidativni stres
pa je takrat maksimalen. Z alkoholom
torej lahko pobijemo bakterije na rani,
da preprečimo infekcijo, lahko pa z njim
uničimo bakterije v zgornjem prebavnem
traktu, da zmanjšamo fermentacijo,
sčasoma pa nam ta radikal lahko uniči
tudi še kaj drugega, seznam okvar je
dokaj dolg. Alkoholiki morajo poleg tega
radikala premagovati in nevtralizirati še
vse ostale proste radikale, zato ni nič
čudno, da je med njimi obolevnost za
rakom nadpovprečna.
Dve do dve uri in pol po jedi, je zopet
potrebno piti vodo, po sadju že pol
ure, saj je potrebna pri hidrolizi hrane
v črevesju. To pomeni, da mora biti v
želodcu prebavljena hrana, v črevesju
razredčena s popito vodo. S tem je
omogočena separacija črevesne vsebine.
Kar potrebujemo se absorbira, česar
ne potrebujemo, ostane v črevesju
in se kasneje izloči. V koncentrirani
prebavljeni hrani, črevo tega ločevanja
ne zmore. Če vode po jedi ne spijemo,
pride do premestitve le-te iz krvnega
obtoka. Namesto,
da bi ta voda
zapustila telo skozi
ledvice in s seboj
ponesla odpadke,
se uporabi za
hidrolizo, odpadki
pa ostajajo v
telesu in večajo
oksidativni stres.
Maganja Vladimir, dr.med., spec.
fizikalne medicine in rehabilitacije,
vodja medicinskega centra v Termah Dobrna
11
terme DOBRNA
pojdite z nami
DOBRODOŠLI V
ZELENI DOBI
Žal pa se malokdo sam odloči za življenje v tej novonastali eri.
Večina čaka, da bo čreda s skupnimi močmi podrla ovire, nato pa
se ji bodo neopazno pridružili, saj drugače pač ne bo šlo.
Vendar prave harmonije ne bomo nikoli doživeli, če se ne bomo
za to sami odločili. Dajmo, skupaj lepo preskočimo človeško
lenobo in se posvetimo življenju, kar takoj. Do tako želenega
zelenega cilja je še precej daleč.
Tudi turistične destinacije in ponudniki se bodo za barvo našega
planeta, slej ko prej odločili. Zagotovo. Dozoreli bodo do te
stopnje, ko bo zavedanje o pomembnosti zelenega razvoja
predrlo priučeno brezbrižnost do zahtev narave.
Foto: Teja Grum
V Terme Dobrna smo spoštovano gospo Zeleno že povabili.
Sprejeli smo jo medse. Gostje so njeno prisotnost začutili in
skupaj z nami skrbijo za delovanje v skladu s strategijo zelenega
turizma.
Skrbijo, da med bivanjem pri nas, brisač in kopalnih plaščev, po
vsaki uporabi, ne odvržejo na tla, temveč jih uporabijo večkrat.
Na ta način se, zaradi redkejših pranj, zmanjšata poraba vode in
električne energije. Seveda tako tudi manj obremenimo okolje
s pralnimi sredstvi, kar glede na količine perila, ki se dnevno
obrača pri turističnih ponudnikih, ni zanemarljiv podatek.
Vsi vemo, da živimo v času pomembnih odločitev,
prelomnih dogodkov in dejanj, ki bodo odločala ali bo
življenje, kakor ga še poznamo danes, čez nekaj deset
let, sploh še obstajalo. Na vsakem koraku se srečujemo
z različnimi stanji duha, sproščanji, meditacijami, jogo,
z vračanjem v naravo in skrbjo zanjo, alternativnimi
metodami zdravljenja in drugim. Zakaj? Strnjeni vsi ti
znanilci pomenijo, da v našo zavest prodira spoznanje, kaj
je resnično pomembno, kaj je pravzaprav življenje v osnovi
in kako to končno obdržati. Čisto enostavno lahko rečemo,
da je neprimerno boljša kvaliteta življenja, ki ga bomo šele
začeli spoznavati, pravzaprav tista, ki nas bo vse pripeljala v
globoko preobrazbo mišljenja v smeri skrbi za naravo. Smo
na pragu zelene dobe.
12
Z vgradnjo kvalitetnih oken smo zmanjšali izgubo toplote,
hkrati pa smo poskrbeli, da se gretje oz. klimatska naprava
avtomatsko izključita, kadar gost odpre okno.
Pogosto se je dogajalo, da so gostje ob izstopu iz sobe pozabili
ugasniti luči. To izgubljanje energije smo preprečili s kartičnim
sistemom odklepanja vrat. Za vklop naprav, torej porabnikov
električne energije, mora hotelski gost, ob vstopu v sobo, kartico
vstaviti v režo pri vratih. Ko sobo zapusti, kartico vzame s seboj,
saj brez nje sicer ne bo mogel vstopiti v sobo.
Gostje lahko pri nas bivajo v treh hotelih, posejanih ob
robu zdraviliškega parka z več kot 200 letnim kostanjevim
drevoredom. Če zasedenost katerega od hotelov pade, goste
iz slabše zasedenega hotela namestimo v skupnega, da se
izognemo nepotrebnemu izgubljanju električne energije.
Seveda poskrbimo, da gostje dobijo namestitev v hotelu iste ali
višje kategorije, kot so navedli v rezervaciji.
Na dejansko ničlo smo zmanjšali porabo plastičnih žličk in
mini embalažic pri obrokih, npr. marmeladice, med, paštetke.
Gostje si lahko z namazi postrežejo v ličnih steklenih posodicah.
Z zdravim kotičkom jim sporočamo, da lahko dobro jedo
terme DOBRNA
Povezali smo se z lokalnimi ponudniki in v karto jedi vključili
jedi naših babic. Sestavine so okusni gozdni darovi - kostanj,
gobe, divjačina. Ribe so iz bližnjih bistrih potokov, zelenjava iz
skrbno obdelanih okoliških njiv in vrtov. Tako dostava poteka z
minimalno embalažo, zaradi bližine ponudnikov pa je tudi
poraba goriva bistveno manjša.
Z mislijo zmanjšanja onesnaževanja okolja z izpušnimi plini, smo
našim gostom, ki se odločijo za koriščenje programa »Lepo je
biti upokojenec«, zagotovili prevoz od doma do naših term
in nazaj. Tako s skupnim kombijem ali minibusom pripeljemo
goste iz cele Slovenije, oni pa vozila pustijo doma in prispevajo
k manjši porabi goriv in posledično manjšemu onesnaženju. V
duhu spodbujanja za skupen cilj, te goste tudi nagradimo, saj je
prevoz brezplačen.
V mnogih naših programih bivanja, gostom ponujamo
brezplačen najem koles. Spodbujamo jih, da gredo v
prekrasno naravo. Okolico si ogledajo s kolesi ali peš. Tisti, ki se
težje gibajo, pa se pridružijo obiskovalcem, ki si neokrnjen dar
narave in izletniške točke ogledajo s turističnim vlakcem.
Naše goste vzpodbujamo k gibanju v naravi. Tako tudi v sklopu
animacijskega programa skrbimo, da se večina aktivnosti
dogaja zunaj, ne pod umetno svetlobo in med štirimi stenami.
Jutranja telovadba, nordijska hoja, trim steza, mnogi izleti in
sprehodi, zeleni športi v objemu narave.
zelenega okoliša, domače marmelade in zeliščne čaje iz Dobrne.
Zavedamo se pomembnosti izobraževanja in osveščanja otrok.
Tako smo v večstoletno zgodbo o zdravju, vklopili tudi našo
maskoto, kostanjevega škrata Vitka, ki otrokom pomaga
začutiti živo okolje in jim na način, ki ga razumejo, približa nujnost
tudi njihovega prispevka v prihodnost.
Ljudje smo že tako razvajeni, da včasih že za prav vsako bolezen
tečemo v lekarno in posežemo po kemijskih pripravkih. Le-ti pa,
poleg tega, da s svojimi stranskimi učinki pogosto povzročajo
še dodatne zaplete, tudi močno onesnažujejo okolje, najbolj
njihova proizvodnja in odpadki ter neporabljene kemikalije,
ki jim je potekel rok uporabe. Zato v Termah Dobrna že več let
pripravljamo predavanja čisto prave zeliščarke, ki zna povedati,
da za skoraj vsako tegobo raste zel. Tako izobražujemo in
osveščamo naše goste. Ponujamo pa jim tudi programe
sproščanja, čiščenja in hujšanja z naravnimi pripravki ter s
pomočjo in predvsem močjo narave.
Mnogo področij truda in napredka o zelenem osveščanju v
Termah Dobrna, bi še lahko izpostavila. Jih je pa tudi še mnogo,
ki čakajo na našo pozornost. Naša zelena ekipa se že veseli
izzivov in novih rezultatov.
Naša skupna dolžnost je, da poskrbimo, da bo mnogo časa
za nami, sploh še lahko kdo brskal za ostanki naše dobe,
prekritimi s plastmi zemlje. Naj ne bodo to plasti smrdljive
plastike. Verjamem, da nas bodo nekoč delili v starejšo zeleno
dobo, v njej sedaj živimo mi in v mlajšo zeleno dobo, ko bo
osveščenost in razmišljanje človeka na čisto novem nivoju.
Kot prispevek k varovanju okolja, smo zaposleni iz bližnje
okolice term, samoiniciativno sprejeli odločitev, da v službo
prihajamo peš ali s kolesom. Zbiramo tiskalniške kartuše in
jih vračamo v reciklažo ter se redno udeležujemo čistilnih akcij,
kjer ročno čistimo okolico Term, ter ekološko ločujemo odpadke.
Pripravljamo načrt doslednega ločevanja odpadkov, kamor
bodo aktivno vključeni tudi naši gostje.
av
na
do pr
m li b OV
u az
en A
vi
te ne
Za
IV rma poz
va
l a
s s IT na bn
E razv e sp
v Z mo
J
a o
dr po
av no IH jan mi
iliš vn
ja ne
ke o
Z ? na
m od
N
d
di
O
Ž
tu
D
at
e
Poslovna darila nabavimo pri lokalnih ponudnikih. Pri embalaži
pazimo na to, da je reciklažna, da ni le za enkratno uporabo,
saj bo odpadek dodatno obremenil okolje. Poskrbimo, da jo
prejemnik lahko nato še večkrat uporabi. Z darili sporočamo
tudi našo skrb za njegovo zdravje. Podarjamo med iz našega
Teja Grum,
marketing Terme Dobrna,
urednica revije
Im
Z močno zmanjšano porabo papirja ohranjamo gozdove.
Interna komunikacija poteka preko elektronske pošte, pri čemer
vsi skrbno pazimo, da ne tiskamo po nepotrebnem. Uporabljen
pisarniški papir porabimo za neuradno interno pošto ali nujno
arhivo. Prav tako že več let pospešujemo in spodbujamo
brezpapirno elektronsko komunikacijo z gosti.
Vse naše žarnice smo zamenjali z varčnimi, ki so tudi trajnejše
Nikar ne bodimo zajedavci na
telesu naše Zemlje, z njo LAHKO
živimo v sožitju. Mi že podarjamo
zelene nasmehe našim zanamcem,
pridružite se nam.
!
tudi brez mesa. Živinoreja je ena glavnih onesnaževalk okolja z
dušikovim oksidom in metanom. Pri vseh obrokih je zato vedno
na voljo tudi kvalitetna in zelo okusna vegetarijanska izbira.
13
terme DOBRNA
projekt celostna rehabilitacija
onkološkega bolnika
So padci, so
vzponi,
JE ŽIVLJENJE
Program
Vitalizacija
življenja
Projekt celostna
rehabilitacija onkoloških
bolnikov – CROB
Idejni pobudnik projekta CROB: Marjan
Štor, v sodelovanju s Termami Dobrna
in z Onkološkim inštitutom v Ljubljani.
SAMO ŠE N
EKAJ PROS
TIH MEST
ZA TERMIN
V MESECU M
Informacije
in rezervacije AJU.
: 03 78 08
110 ali info@
terme-dobrn
a.si
že za 399 EUR na osebo
Vključene storitve:
7 x polpenzion (samopostrežni bife s
poudarkom na zdravi prehrani), neomejeno
kopanje v zdravilni termalni vodi, telovadba
za dobro jutro, dobrodošlica, dnevno sveže
sadje in voda Klementina v sobi, 3 x čajanka, 1 x
pregled pri zdraviliškem zdravniku, 1 x kreativna
delavnica, 1 x barvna terapija, 1 x joga smeha,
najem kopalnega plašča, 2 x sprostitvena
kopel 20 minut v Zdraviliškem domu (termalna
kopel z zeliščnim dodatkom), 2 x relaksacijska
ročna masaža 50 minut, skupinska zvočna
kopel z Gongom, vodeni sprehodi v okolico
Term Dobrna, zaključna svečana večerja
(klasično strežena), predavanje S ČAJEM DO
ZDRAVJA, strokovno predavanje: SODOBNA
ZDRAVLJENJA RAKAVIH BOLNIKOV - predava
doc.dr. Peter A. Fras, dr. med., delavnica:
STOPIMO SKUPAJ NA POT RASTI (5 ur) - vodi
psihoterapevtka Petra Tekavec M.A., Ed.M.
ali delavnica: ZAŽIVIMO S POLNIMI PLJUČI (5
ur) - vodi psihoterapevtka edk. Marja M. Cuk,
delavnica: TO JE BILO NAJLEPŠE OBDOBJE
MOJEGA ŽIVLJENJA – Zgodba rakavega
bolnika, ki je uspešno ozdravel – vodi Marjan
Štor, NORDIJSKA HOJA predstavitev in učenje,
1 x panoramska vožnja s turističnim vlakcem.
T: 03 78 08 110
M: 051 363 583 (g. Marjan Štor)
info@terme-dobrna.si
14www.terme-dobrna.si
Smo čudni mutanti na tem planetu, ki
smo ga poimenovali Zemlja. Evolucija
se je z nami malo poigrala. Ne zaupamo
osnovnim zakonitostim, ki nam jih je
položila v zibelko razvoja mati Narava:
spominjamo se preteklosti, bojimo
se prihodnosti, sprenevedamo se v
sedanjosti.
Življenje je igra. Igramo se, ne da
bi se tega zavedali. Če bi ta igra v
življenju potekala skladno z naravnimi
zakonitostmi, brez nepotrebne vzgoje,
ki še vedno bazira na ustrahovanju
človeka, bi bilo naše življenje res to, kar
si vsi globoko v sebi želimo, a le redki
dosežemo.
Doleti nas nesreča, srečamo se s težko
boleznijo. Dobro se še spominjam besed
svoje pokojne žene. Izrekla jih je nekaj
mesecev preden je izvedela za diagnozo
in prognozo, ki sta ji bistveno spremenili
pogled na svet in življenje.
»Zgradila sva hišo, ustvarila dom, sin se
je nekako znašel na fakulteti. Zdaj pa
je končno prišel čas, da začneva tudi
midva malo uživati.« Bila sva v najlepših
letih, ona jih je imela 45. Verjetno še ni
imela v mislih scenarija, ki se je takrat že
uresničeval …
Mnogo kasneje sem dobil v roke
knjižico dr. Kojca: Učbenik življenja. Res
je učbenik življenja. Mnogi so mi dejali,
da so jo velikokrat prečitali, pa niso v
njej našli nič takega, kar bi jim pokazalo
pravo pot v življenje. Jaz pravim drugače.
Misel, ki je vodilo na poti v življenje,
sem razumel, preden sem prebral to
brošurico. Tisto noč, na poti iz bolnišnice,
ko sem izvedel, da ima žena še tri tedne
življenja. Samo še tri tedne pri 45. letih.
To ni pošteno, sem pomislil najprej.
Zakaj Bog ne vzame raje mene, saj
bi se žena lažje znašla v življenju. Zna
vzgajati otroke, kuhati, prati, skrbeti za
gospodinjstvo. Jaz, nebogljeni moški, pa
znam samo služiti denar, skuhati jajca in
kavo in to je to.
V moji glavi so se različni scenariji vrteli
z neverjetno hitrostjo, ura je bila polnoč,
ko sem se na poti domov peljal skozi
Vojnik. Ustavil sem se pred semaforjem.
Jaz sem se takrat ustavil tudi v drugem
pomeni besede. V svoji notranjosti. To
je bistvo misli, ki nam jo je leta 1938
poklonil dr. Kojc v svoji mali knjižici.
Zapisal je nekako takole: »Dragi človek,
prepusti se v življenju. Nič bistvenega v
življenju ni odvisno od tvojega početja.
Vse bistvene stvari v tvojem življenju
ureja neka višja sila. Ničesar ne delaj
na silo, samo močno si želi. Če si hudo
zbolel, si želi ozdravitve, če te je doletela
nesreča, si želi, da se čim prej izkoplješ iz
ruševin.«
Tudi jaz sem se tiste noči, nevede,
nehote prepustil. Vprašali me boste,
kako se ti naredi. Nič ne delaj na silo,
ne prehitevaj, dobil boš signal. Seveda,
če si boš močno želel. Na mnogih
predavanjih in delavnicah, mi slušatelji
povedo, da so veliko prebrali o takšnem
razmišljanju, pogosto hodijo na takšna
in podobna predavanja, vendar pa jim
nihče ne pove, kako to znanje uporabiti.
Moj odgovor je vedno zelo preprost.
Ne morem vam napisati recepta, saj ne
obstaja. Vsaj ne enoten. Vsak mora najti
svojo filozofijo na poti življenja. Brez
težav, brez pretresov in katastrof ni prave
duhovne rasti. Takrat boste popolnoma
na tleh, morda še nižje. Pravijo, da volk
menja dlako, nravi pa nikoli. Kaj pa
človek? Pravijo, da je človek najhujša
zver na zemlji, dokler mu gre dobro. Kaj
terme DOBRNA
pa, ko ga sinusoida, krivulja življenja, prizemlji? Ko doseže
dno, ali pade celo pod njega?
To NI KONEC! To je trenutek, ko se lahko prične nova pot
duhovnega razvoja. Za tiste, ki so sprejeli tudi temne
plati življenja. Nesreče, bolezni, smrt bližnjega. Kot nekaj
normalnega v življenju s(m)o že zakorakali na novo
pot, ko merila sreče niso več denar, torej materialno
blagostanje. Ostala je ena sama vrednota: duhovno
življenje človeka.
To pomeni največjo zmago v življenju. Poslej ne bo več
pomembno, kako dolgo bo življenje, temveč, kako
kvalitetno bo. Kako bomo preživeli vsak trenutek našega
življenja.
Vprašali boste: »Kaj pa smo s tem dobili?« Tega namreč
ne vedo tisti, ki živijo povprečni scenarij življenja. Mi, ki pa
smo sprejeli tudi neprijetne dogodke, ta odgovor imamo.
Pa čeprav ga nimajo niti najboljši zdravniki. Pri moji ženi,
so po odprtju trebuha dejali, da bo živela le še 3 tedne.
Ni tako lahko prodajati svojega ega. Ni bila zdravnik,
temveč bolnica. Zato poslušajmo bolnika, ki čuti na
poseben način. Storimo to, kar si želi on.
Moja žena je živela še tri leta potem, ko so zdravniki
postavili nerazumno prognozo. Ni slučaj, da smo njeno
življenje podaljšali za 50 krat. Kriva je bila ona. Hotela je,
borila se je za vsak dan, vsako uro življenja, mi pa smo
ji sledili. Tudi zdravniki, ki so jo zdravili na Onkološkem
inštitutu.
Foto: Teja Grum
Danes to lepo opiše njen terapevt, moj velik prijatelj doc.
dr. Peter Fras, ki pravi, da nima odgovora KAKO? Vendar
pa ve, da je odgovor v tem, da je ona tako hotela in si
močno želela. Močna volja bolnika, zaupanje terapevtom
in celosten pristop do bolnega človeka je tisto, kar
zagotavlja uresničitev nemogočih scenarijev. Pred
koncem svojega življenja je priznala, da so bila zadnja leta,
najlepše obdobje v njenem celem življenju. Tudi dr. Fras
priznava, da ji popolnoma verjame. Zakaj? Skupaj smo
preživeli ta čas.
Prav tako se je v tem času rojeval projekt CROB (celostne
rehabilitacije onkološkega bolnika). Idejo je dala moja
pokojna žena. Prisluhnila sva ji, prisluhnil nama je dr.
Maganja, dr. Čater, prof. dr Kožar, pa dr. Bašković, dr.
Jakopinova, dr. Kozjekova. Še bi jih lahko našteval, vendar
pa to ni namen. Prav pa je, da se jih spomnimo in se jim
zahvalimo za njihov nesebičen prispevek temu izredno
pomembnemu projektu.
Tu bom danes zaključil in predal besedo našemu
velikemu prof.dr. Božu Kralju, ki je napisal recenzijo
projekta CROB.
Dragi bralec, morda tudi vi stopate po podobni poti, kot
smo jo mnogi že prehodili. Ni nujno, da ste sami. Lahko
se nam pridružite. Odločitev je samo vaša. Pomagali vam
bomo do praga, prestopiti pa ga morate sami. Recite si:
»Hočem, hočem, zato zmorem!«.
Marjan Štor,
idejni pobudnik projekta CROB
ZADEVA:
Program celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov
(Vitalizacija življenja) Strokovna ocena
»Popolna rehabilitacija (medicinska, psihološka in delavna) je
končni cilj pri zdravljenju onkološkega bolnika. Torej ni problem
sodobne onkologije le somatska ozdravitev ali podaljšanje
intervala zazdravitve ali mirovanje obolenja, temveč povečati
kvaliteto onkološkega bolnika v vseh fazah zdravljenja. Prav
še posebno pa povečati kvaliteto življenja po ozdravljenju
rakavega obolenja. Celovit prikaz celostne rehabilitacije
prikazuje ponujeni program z oznako »Vitalizacija življenja«.
Program dobro in natančno opisuje dejavnosti programa in
jih tudi natančno in časovno opredeljuje. Zato izvedbo tega
programa v celoti podpiram. Ocenjujem, da ta program nujno
potrebujemo. Število onkoloških bolnikov ocenjujejo na 46.000
letno. To število se vsako leto povečuje. Gre torej za program, ki
bi vplival na kakovost življenja velikega dela prebivalstva in ki bi
imel tudi ekonomski učinek, saj bi številne rakave bolnike vrnili
na delovno mesto in to v čim krajšem času.
Ker je kakovost življenja bolnika po vsakem zdravljenju
bistvenega pomena, posebno pa še bolnika z rakavim
obolenjem (poudarjam psihološko rehabilitacijo pred strahom
za povrnitvijo obolenja in delavno rehabilitacijo), ocenjujem, da
je predstavljeni program nujno potreben za Slovenijo, in njegovo
izvedbo podpiram.«
Prof.dr. Božo Kralj, dr.med., višji svetnik
Gospod Marjan Štor
15
terme DOBRNA
zmagovalci med nami
Dobrna, kraj, kamor se
vedno znova vračam
dnevniški zapiski
Tudi sama sem preživela (in preživljam) krasne dni v Dobrni. Ko sem listala vašo revijo, sem se odločila, da tudi
jaz pošljem nekaj miselnih natroskov, povezanih z mojim
doživljanjem terapevtskega zdravljenja v vašem zdravilišču. Veliko sem prepotovala, bila sem v marsikaterem slovenskem zdravilišču, po svetu (evropske države, Kanada
– Montreal, Združeni arabski emirati - Dubaj), vendar Dobrna je zakon! Brez pretiravanja. To bi vam rada povedala
tudi z drobcem iz svojih dnevniških zapiskov.
priko z žiti in seveda zelenjavo z obilo limone in lanenega
semena. Po kosilu sva šli z gospo Marijo na kavo/jasminov
čaj in klepet na sončku. Preden sem usmerila svoj korak
proti sobi, sem šla še na terapevtsko limfno drenažo. Sedaj
grem po matični mleček. Potem sem zmenjena za sprehod. Sledila bo večerja in če bom pri močeh, grem v Vinsko
klet prisluhnit živi glasbi in na čajček za lahko noč. Danes
je prišla na terapijo tudi gospa Tina. V jedilnici bomo pri
skupni mizi. Z nami je še ena gospa iz Beograda.
V dveh letih, ki sta minili od moje operacije (jutri bo ravno dve leti, odkar sem se vrnila iz bolnice), sem zbrala
ogromno notranje moči, novih vibracij za polnejše / kvalitetnejše življenje, predvsem pa sem (v veliki meri tudi po
zaslugi Dobrne in Hudičevega grabna, kamor grem nujno
vsaj dvakrat mesečno), našla notranji mir. Svojo realnost
živim na drugačen način. In spoznala sem, da je največje
razkošje ŽIVETI PREPROSTO ŽIVLJENJE. Prav s pomočjo
bivanja v vašem kraju sem oživila ljubezen do narave. Od
vsega se grem sedaj najraje prezračit v naravo. Počutim se
kot svobodna ptica razprtih kril.
Četrtek, 24. 09. 2009
Včerajšnji dan se je končal ob polnoči v Vinski kleti. Veliko smeha in plesa. Danes pa ob 7.20 limfna drenaža, ob
8.00 aktivnosti v bazenu, ob 10.00 ročna masaža hrbta in
ramen, ob 11.30 fizioterapija z Borisom, ob 12.00 pa zeliščna kopel. Od jutri naprej bom hodila v Zdraviliški dom na
zeliščno kopanje, ker je tam termalni izvir in je voda »bolj
termalna«, torej tudi bolj zdravilna. Tudi za pitje jo bom
odslej uporabljala, ker je bogata z minerali in rudninskimi
snovmi (kalcij, magnezij, hidrogenkarbonat; voda je alkalna z ioniziranimi mehurčki). Popoldne sem krenila na potep z vlakcem (do mlinov) – skupaj s Tino in Marijo.
Nato sem šla v medicinski center na inhalacijo (10 minut). Zjutraj sem začela malo smrkati. Po večerji, kjer me
razvajajo z zeliščnimi čaji, se bom udeležila strokovnega
predavanja na temo Sodobno zdravljenje rakavih bolezni
z radioterapijo (konferenčna predavalnica Vivat. Predaval
bo doc. dr. Peter A. Fras).
Spoštovana gospa Teja, morda nama bo kdaj dano, da se
srečava in skupaj spijeva skodelico čaja. Jasno, v Dobrni.
Pri Vašem kreativnem delu Vam želim veliko zadovoljstva
in obilo ustvarjalnega zanosa.
Vera Granfol, Gornja Radgona
P.s.: Vašo revijo bi rada prejemala na dom. Hvala.
Gospa Vera, najini virtualni pogovori so do sedaj že prebili
okvirje elektronskega dopisovanja. Nisva se še srečali, pa
vendar veste, da čajček v objemu sonca potrpežljivo čaka,
da se spoznava. V Dobrni, jasno. Se že veselim trenutka, ko
bom spoznala še eno zmagovalko, ki jo je iz boja odnesla
brez praske.
Res lepo je priti vsak dan v službo z zavedanjem, da nam je
dano delati v kraju, ki oživlja in vrača upanje. Iz srca vam
želim, da zdravje še naprej poganja korenine v vašem telesu. Vse lepo.
Urednica Teja Grum
Ponedeljek, 21. 09. 2009
Sprejem pri dr. Mariji Ocvirk, ginekologinji
Hotel Vita, 8. nadstropje, soba št. 800.
Torek, 22. 09. 2009
Sem na balkonu, na sončku in pišem. Za mano je prvi terapevtski dan. Ob 7.20 je bila na sporedu terapevtska ročna
masaža, kjer so mi lepo pregnetli hrbet, potem ob 8. uri
vaje z asistenco v bazenu, nato sem šibala na zajtrk, kjer
so mi skuhali moj "grisek", natakar Stane pa mi je za kosilo
zmlel in shranil laneno seme. Hvala, hvala.
Ob 11.30 sem imela individualne vaje v telovadnici s fizioterapevtom Borisom. Krasen človek. Šel je z mano, da sem
se pri naslednjem fizioterapevtu (Toniju) zmenila za štiri
ure globinskega sproščanja. Po vajah v telovadnici sem
odskakljala v zeliščno kopel (malo sem zamudila). Uživala
sem v kopeli, z vonjem po rožmarinu. Tako bo odslej vsak
dan. Vsa pomlajena in obnovljena sem se uredila v sobi
za kosilo. Komarčkova juha je bila okusna, losos nekoliko
manj, zato sem jedla gobov (šampinjonov) zavitek, pa pa-
16
Petek, sobota – 25., 26. 09. 2009
Dva terapevtsko dinamična dneva. Zvečer pa glasba in
ples v hotelu.
Nedelja, 27. 09. 2009
Nedelja je v Termah Dobrna dan brez terapij. Obiskala me
je moja sončica Pia z atijem. Prinesla mi je naročene stvari
(dobro, čitalca za foto kartico ni bilo, ampak …). Bom slikice, ki jih ni malo, urejala doma. Razkazala sem jima, kod
me vodijo terapevtske poti, nato smo v družbi Marije in
Ade spili čaj in kavo. Po kosilu v hotelu Vita smo se odpravili na krajši sprehod v energijskii park. Kmalu se nam je
pridružila še teta Draga z družino. Spet soba 800, da sem
pospravila pravkar pripeljano. Moram na plavanje. Nadaljevala bom pozneje, ko bom nadaljevala tudi z branjem
knjige Majde Kovačec: Živeti vsak trenutek.
Ponedeljek, 28. 09. 2009
Bivam v krasni sobici z velikim balkonom. Pogled me vodi
do bližnjega grička, ki je porasel s smrekami. V neposredni bližini je cerkvica, ki me opozarja na čas. Zvonjenje je
idilična melodija za osebo, kakršna sem trenutno jaz. S
slehernim atomom svojega bitja in žitja uživam življenje.
Predana blagim mislim. V ponedeljek sem prezrla ročno
masažo. Ker je to eno lepših dejanj tu, sem bila malo žalostna, malo pa jezna nase. Končala sem z globinskim
sproščanjem pri Toniju. Priskrbela sem si CD Globinska
sprostitev (Vzpostavite ravnovesje v svojem življenju) s
priročnikom (Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in
kulturo). Zavedam se nenehne izpostavljenosti stresom.
Vse napetosti bom poskušala sproti odpravljati z zavestno
sprostitvijo in vzpostavljati ravnovesje med počitkom in
aktivnostjo. Ob 12. uri sem pila čaj na terasi pred hotelom.
Prisedla je tudi Marija. Sonce naju je božajoče grelo. Tako
je, odkar sem prišla. Hvaležna sem vesolju za srečo. In no-
Gospa Vera Granfol
tranji mir. Popoldne sva z Marijo krenili proti Zdraviliškemu domu, se prepustili zeliščni kopeli in sproščujoči glasbi.
Torek, 29. 09. 2009
Budilka na telefonu mi je zvonila ob šestih. Po osvežilni
prhi sem si - kot vsako jutro – pripravila grenivkin napitek s
termalno vodo. Nato sem na balkonu naredila nekaj vaj qi
gong. Ob sedmih me je fizioterapevtka Brigita povabila na
limfno drenažo, kjer me je nežno, z umirjenimi sunki razvajala že sedmič. Joj, kako bom doma nekatere stvari pogrešala. Pohitela sem v sobo, spila korenčkov sok, pojedla
nekaj mandljev in že sem smuknila v kopalke. Nataknila
sem si kopalni plašč in jo mahnila v tretje nadstropje, kjer
je bazen. Po vajah z asistenco sem se v sobi oprhala z zelo
toplo vodo, da sem se pregrela, nato pa sem odšla v prvo
nadstropje, kjer je restavracija.
Ob 10.20 me je čakala ročna masaža pri starejši gospe.
Ampak – dragi moji – moč rok ne usiha. Odlično me je
pregnetla. Sledile so vaje raztezanja v telovadnici. Odlično!
Ob 12. uri me je že čakal čajček na terasi hotela. Marija se
je danes poslovila. Obljubile smo si skorajšnje snidenje.
Cmok v grlu je čez nekaj časa izginil. Spomini na Marijo
pa bodo ostali, kajti tako odkritih ljudi je v sodobni družbi
malo. S Tino sva skupaj kosili (Zame so pripravili ogromno
količino temnega riža. Hvala. Hvala.).
Popoldan pa sem šla sama v zeliščno kopel. Tina je šla najbrž na pohod, ker si je zelo želela gibanja. Bala se je, da se
bodo njene mišice do odhoda domov polenile. Spodbudila
je tudi mene, da sem šla nazaj grede na trim stezo in srkala
energijo mogočnih dreves. Qi gong.
Odposlala sem nekaj esemesov in odgovorila na Tatjanin
mail (ja, misel name je pri marsikom povezana z mislijo
na minljivost). Tako pač je. Čaša nesmrtnosti je prazen
sen. Počutim pa se krasno. Seveda je leva dojka še precej
boleča okrog brazgotine, ki kdaj pa kdaj tudi vleče. Čutim
tudi neko bolečino v levem predelu rebra. Na kontroli, ki jo
imam 7. oktobra, bom potarnala, čeprav … No ja, kaj bi
to. Pred seboj vidim svetlo prihodnost.
Ura je 18.40 – čas za večerjo. Grem.
Sreda, 30. 09. 2009
Sredin dopoldan je zasijal v soncu. Dan, kot bi ga z razglednice vzel. Fizioterapevtske aktivnosti se bliskovito odvijajo. Nato berem: Isabelle Miniere, Navaden par (primerjava
z zdolgočasenim zakonom: Kot raztegnjen žvečilni gumi,
prežvečen, izrabljen žvečilni gumi, že povsem brez okusa
…). Knjiga o tem, kaj se zgodi, če ljubezen zamenja sla po
moči.
Pogled na cerkveni zvonik mi kaže, da je ura 11.17. Potrebno se bo odpraviti v medicinski center, proti telovadnici,
kjer že čaka fizioterapevt Boris s svojimi rekviziti. Kmalu se
vrnem. Še prej bom pogledala na sončno teraso. Med Borisom in mano je valovil prijeten klepet. Ko pridem domov,
bom brala Celestinske prerokbe. Iz več razlogov. Razčistiti
moram z naključji. So ali jih ni. Sicer pa – raztezanje v telovadnici zelo dobro dene moji rani. Posvetovala sem se tudi
terme DOBRNA
o masažnih gibih brazgotine. Naj kar pritisnem (to pritiskanje mi je 16. decembra 2009 razkrilo še eno zatrdlino v
predelu brazgotine, ki pa je bila le granolom).
Na terasi se mi je pridružil gospod, ki je na rehabilitaciji
zaradi raka prostate. Pravi, da se je odvijalo pravočasno,
sovražnika pa so odkrili na sistematičnem pregledu (kri:
tumorski markerji).
V Dobrni se pri naročilu pijače poigravam s frazo »čaj brez
čaja«. Ne pozabljam na antioksidante. Redno uživam tudi
Algeo, vitamine B, C, E, multivitamine, matični mleček, pijem 100 % sok iz sveže obranih brusnic, korenčkov sok in
sok rdeče pese.
Popoldan (ob 15. uri) sem šla v zeliščno kopel (menta). Joj,
kako sem uživala. Potem sem z brošuro Skupaj za zdravje
človeka in narave sedla na sončno stran parka. Pustila sem
sončnim žarkom, da so greli moje telo, ki je srkalo D vitamin. Zavedam se dejstva, da bolečine v sklepih in mišicah
ter težave s hrbtenico dobivajo v današnjem civiliziranem
svetu pandemične razsežnosti.
Pa še misel neznanega avtorja: »Ljudje se ne starajo. Starost nastopi takrat, ko se ustavi njihova notranja rast.«
Krenila sem na trim stezo, naredila qi gong vaje in poklepetala z Romano, ki sporoča, da pridejo v petek na obisk.
Razveseljivo.
Moja Pia mi je sporočila, da gre z avtom v Ljubljano. Njena
prva vožnja v Ljubljano. Pia, srečno!
Večer se je končal brezskrbno v Vinski kleti ob sproščujoči
glasbi.
Četrtek, 1. 10. 2009
»Šele ko prideš do mosta, razmišljaj, kako boš šel čez.« (kitajski pregovor) Jutranja masaža, težave z odklepanjem
vrat. Bazen, zajtrk, pogovor s Slavico in nekaj duhovitih
dovtipov s strani zelo prijetnega natakarja Staneta. Pred
individualnimi vajami smo šli s Tino in Milanom na krajši
pohod po »mulatierah« in srečevali vražje gobane ter kostanje. Jesen, kako si lepa! Trenutek, postoj!
Popoldan se je oglasila Pia, ko se je vračala iz Ljubljane.
Tega dne se je zgodila huda prometna nesreča pri Arji vasi.
Vožnja v nasprotno smer in … Prišla je tudi sodelavka
Milena z možem. Tudi Tina je imela obisk. Večer je minil
mirno.
Petek, 2. 10. 2009
»Čakalnica. Čakam. To so minute mojega življenja. Peščena ura se izteka, počasi, a gotovo, jaz pa sem tu in čakam.«
Mar nismo vsi v čakalnici? Le da ima vsak svojo peščeno
uro, vse pa niso enako napolnjene. Le da čakalnica ni za
vse enaka. Vendar vsi čakajo in vsi se med čakanjem s čim
zaposlijo.« (Miniere)
»Ne bi bil smel reči, da sem krhek. Odtlej me nenehno spremlja občutek, da se bom zlomil. Sem okrušena kristalna
vaza. V nevarnosti sem. In kaj storijo z razbito vazo? Vržejo
jo v smeti in je ne omenjajo več.« (Miniere)
Po enajstih zelo sončnih dneh se je pojavil dež. Počasi in
nežno. Ponoči. Nevsiljivo pada tudi sedaj – dopoldan.
Uspava moje misli in telo.
Fantje so mi sanirali elektronsko kljuko. Tudi radiator v kopalnici je topel. Ni več zraka. Vse to me spominja na dom
in skrbi, ki se bodo pojavile, ko se vrnem domov. Ampak
sedaj sem vendarle še tu. Na regeneraciji.
»Vsaka koza ve, da je sol dobra. Človeško telo bi lahko
primerjali s pralnim strojem, ki potrebuje za pranje veliko
vode. Pomislite na krst – voda in sol. Trikrat na dan je treba
na blato, da se telo očisti pesticidov. Ti so glavni razlog za
drastičen porast raka. Voda za pitje mora biti živa, ionizirana. Vsa tekočina, ki zapušča telo, je slana – solze, urin, pot
…«
Govora je bilo seveda o himalajski soli, ne rafinirani beli in
ne morski, ki je polna pesticidov, navsezadnje se vse izteka
v morje.
Nanizala sem nekaj sintagem iz ust prijetnega zdravnika
dr. Maganja, ki sem ga obiskala danes ob 12.30. Klepetala
sva dobre pol ure. Hvala za čas. Že pred tem sem upora-
bljala izključno himalajsko sol.
Torej najmanj tri litre vode dnevno in sol.
ŽIVETI HOČEM! Kdo ima prav? Prebrala sem nebroj nasvetov. Odločila sem se za neko svojo pot po zgledu livingstonske klinike. Spoštujem nasvete Marine Butala (Reši
svoje dojke …). Nekatere stvari v življenju bodo večna
uganka.
Prekinjam zbiranje vtisov, ker me v avli Vite že čakata Romana in Dejan.
Nedelja, 4. 10. 2009
Dan brez obveznosti. Ki mi kar malo manjkajo.
Ponedeljek, 5. 10. 2009
Ob sedmih sem imela individualne vaje z Borisom. Sledile
so masaža, drenaža, vaje v bazenu sem zaradi prenatrpanosti izpustila. Zaključila sem z zeliščno kopeljo, tokrat v
hotelu Vita. Poslovila sem se od gospe Slavice in od Tine. In
v mislih od vseh v Dobrni, ki so mi v dneh moje revitalizacije dajali občutek pripadnosti in varnosti.
»Sklepanje prijateljstev s pozitivnimi in optimističnimi ljudmi je še kako koristno. Ne preživljaj časa z mrkimi in s potrtimi ljudmi.«
From: Vera Granfol
To: "Undisclosed-Recipient:;
Sent: Tuesday, October 06, 2009 11:16 AM
Subject: Vtisi iz Dobrne
Bilo je lepo, nepozabno.
Imam kar nekaj težav z vživljanjem v stari ritem. Pošiljam fotookruške tistega, kar mi je v zdravilišču sladilo
življenje. S sabo sem imela poleg aparata tudi notesnik,
kamor sem podrobno zapisovala program in doživljanje svoje terapije. Prebrala sem knjigo naše kolegice
profesorice Majde Kovačec: Živeti vsak trenutek s podnaslovom: Majda, a si ti še živa? O čem govori knjiga, je
verjetno razvidno predvsem iz podnaslova. Čakam na
naslednjo, ki bo na trgu menda čez dva meseca. Pred
tem sem prebrala Klunovo, Pride ženska k zdravniku, Pa
knjigo Mime Š.:Mavrica v pločevinki (tudi učiteljice, ki
je izgubila bitko kakšni dve leti nazaj), pa izjemno dragoceno knjigo, ki je postala vodilo na pot mojega okrevanja. Gre za knjigo Marine Butala: Reši svoje dojke, reši
svoje življenje (dekleta, kolikor se le da, proč z modrci!!!).
In proč s pesticidi. Rak dojke (in prostate) je v skokovitem porastu. Pri nas in v svetu.
Obdana sem bila z ljubečimi ljudmi, kar me je vsak dan
znova osrečevalo. Za fizioterapevta Borisa sem slišala že
doma. Da je izjemen človek, se je potrjevalo vsak dan
na individualnih vajah v telovadnici medicinskega centra. Tudi ostali ljudje, ki so mi bili poslani na pot v času
mojega bivanja v Dobrni, so oplemenitili moje življenje.
Kako malo je pravzaprav potrebno za srečo. Za dobro
počutje.
Zelo vesela sem bila obiskov in klicev. Hvala, ker me
imate radi. Ker se spomnite name, predvsem pa, ker mi
pošiljate pozitivne vibracije. Tamara, hvala tudi učencem 7. c razreda. Pismo je bilo z menoj.
V sredo imam prvo kontrolo (po sedmih mesecih nekoliko spremenjenega življenja). Računam na najboljše,
saj je ves moj obstoj usmerjen k zdravemu načinu življenja. Trudim se po svojih najboljših močeh.
Hvala vsem, ki mi pri tem kakor koli pomagate. Predvsem s smehom in duhovitostjo. Z dobrimi mislimi, ki
mi jih namenjate na tak ali drugačen način. Z zdravilnimi sprehodi. Z bio zelenjavo. Z izbranimi čaji in prehranskimi dodatki (Vojko, hvala). Z uspehom (Pia, hvala). S
predanostjo brez meja (Dragica, hvala). Hvaležna sem
vesolju, da vas imam. Pomagate mi osmišljati življenje.
Bodite srečni in osrečujte druge.
(fizioterapevt Toni na globinskem sproščanju)
" Koliko lepega je za nas na tem svetu!
Če le imamo oči, da to vidimo
in srce, da začutimo
in roko, da stisnemo k sebi."
(eden izmed številnih spodbudnih napisov v
medicinskem centru)
P.s.: Zelo prijetna oseba mi je rekla: "Hm, kako dišiš!"
"Aja," sem se zdrznila (ker več ne uporabljam meni nekdaj tako priljubljenih dišav). "Po čem pa?"
"Po življenju."
Objemček.
Saj se še spomnite: "Za vsak problem obstaja objem."
Vera
Pred rojstnim dnevom
Draga Nada, Romana, Dejan, Silva, Olga, Milena!
Nedelja, 24. 10. 2009, je kot nalašč za potep. Vabim te
v Dobrno, v Hudičev graben, v energijski park - skratka
v naravo in med preproste ljudi. Vse, kar potrebuješ za
pot, domuje v tebi. Predlagam, da se dobimo popoldan
in se do 20. ure, ko nas v Vinski kleti čaka prigrizek in kozarček radgonske penine ob zabavni glasbi muzikanta
Bojana, sprehodimo in prezračimo svoja pljuča in možgane. S pomočjo zdravilne energije tamkajšnjih dreves,
ki negibna stojijo v vsej svoji preprostosti in mogočnosti. Kot da ničesar ne pričakujejo. Prav zaradi njih pa
Dobrna na prvi pogled morda izgleda turobno. Bistvo
pa je očem nevidno. Predlagam, da se toplo in športno
oblečeš in obuješ. Za en dan postani nezaupljiva do svojih pričakovanj. Rada bi, da prineseš sonce - v sebi. Ker
te imam rada, se veselim, da bom lahko preživela nekaj
dragocenih trenutkov svojega življenja v tvoji družbi.
Prisrčno dobrodošla.
P.s.: Bo šlo ob 16. uri pred hotelom Vita?
"Diham oster, čist zrak. Čutim svežino kristalno čiste
hladne vode. Nad mano je nebo, polno zvezd.
Hodim med drevesi energijskega parka. Svojo običajno pot. Ki mi je vzela bolečino. Trpljenje. In jok. Pa tudi
bolezen. Verjamem, da mi je prav ona vzela bolezen. In
mi vrnila zdravje. Tu sem doma. Zdaj vem, da obstaja
na svetu kraj, kjer sem doma. Z vsem svojim bistvom.
Vibracijami. Energijo. Kraj, kamor se bom vedno znova
vračala. Sproščeno diham. Vame se je naselil mir. In sreča. Da sem.«
"Prizadevam si ohranjati stik s svojo energijo. Hodim v
naravo, tečem ob obali. Meditiram. Iščem lepoto okoli
sebe. Poslušam glasbo. Pazim, da dobro jem. Učim se,
da se ne odzivam na vse zvijače ljudi. Učim se, kdaj moram reči ne. Moram se znati umakniti, ko skušam ustreči drugim, tako da me ne morejo potisniti v vlogo žrtve.
Ohranjati moram svoje meje, naj je še tako hudo reči
ne. Moje potrebe so na prvem mestu, drugim pa dopuščam, da so taki, kot so, ne da bi jih skušala razumeti ali
spreminjati." (iz mojih zapiskov, naslovljenih Hrapava
stran življenja)
Draga Vera!
Naj bo usoda radodarna
z doto, ki ti jo je pripravila za popotnico. V
njej ne sme manjkati
reči, kot so: tople nogavi
ce za spanje, rokavice za pobiranje koristnih
reči: kopriv, čemaža,
pljučnika, bezga, pajčev
in, ovitih v jutranjo
roso … K tvoji doti dod
ajamo še kanček prijateljstva, stkanega iz nitk
prepletenih poti,
hiteč po brezmejnem zem
ljevidu življenja. Če
pa se kdaj znajdeš v tem
i, pomagali ti bomo
prižgati nov žarek upanja
.
Prijatelji
17
terme DOBRNA
Naša ginekologinja
odgovarja
Pozdravljeni,
sem v 27. tednu nosečnosti, to bo moj prvi porod.
Večkrat mi otrdi trebuh, tudi po 15x dnevno in
postane trd kot kamen. To se dogaja neodvisno od tega, kaj
počnem (počivanje, sprehod, delo). Nekje sem prebrala, da
pomaga pitje magnezijevih tablet. Kaj vi menite o tem?
Zanima me tudi, kako je s spolnostjo v zadnji tretjini nosečnosti?
Približujejo se lepi dnevi, ali je priporočljivo plavanje v bazenih v
visoki nosečnosti?
Taja iz Kamnika
Pozdravljena,
hvala za zanimivo vprašanje, verjamem, da ga bodo rade prebrale tudi ostale
nosečnice.
Pojav otrdevanja trebuha je pogost. Skoraj vsaka ženska ga čuti med
nosečnostjo, vendar nekatere pogosteje kot druge. Nosečnicam pogosto
razložim, da je to normalen pojav, ki pomeni, da maternica trenira in se
pripravlja na porod. Kontrakcije maternice so torej normalno stanje v vseh
obdobjih nosečnosti. Pogostejše so v višji nosečnosti, ponoči ali v primeru
večplodnih nosečnosti. Na žalost pa ne poznamo nobenega pokazatelja, s
katerim bi ugotovili ali gre za normalno stanje ali za grozeč prezgodnji
porod. Niso še ugotovili, kako spoznati krče, ki vodijo v prezgodnji porod.
Morda samo nekateri spremljajoči znaki, ki lahko opozarjajo na nevarnost
prezgodnjega poroda: bolečina podobna menstruacijskim krčem, bolečina
v spodnjem delu križa, kontrakcije v rednih presledkih in krvav izcedek.
Nekateri strokovnjaki so mnenja, da so 4 kontrakcije v 20 minutah ali 8
kontrakcij v 60 minutah z znaki odpiranja in skrajševanja materničnega
vratu, že začetek prezgodnjega poroda. Če vam torej trebuh otrdeva 15x
dnevno in nimate nobenih drugih znakov, ni treba, da ste zaskrbljeni.
Uživanje magnezija priporočamo nosečnicam, ker magnezij sprošča
mišice maternice in ga v obliki infuzij uporabljamo tudi za preprečevanje
prezgodnjega poroda in preeklampsije. Ugodno deluje tudi na otroka,
v študijah so pri prezgodaj rojenih otrocih, dokazali manj možganskih
prizadetosti, če so matere dobivale magnezij. Ženske z myastenio gravis,
ledvičnimi ali srčnimi obolenji pa naj magnezija ne uživajo.
Tudi vprašanje spolnosti med nosečnostjo je zelo zanimivo. Namreč
teoretično lahko spolni odnos pospeši porod zaradi fizičnega vpliva na
maternični vrat, zaradi sproščanja hormona oksitocina med orgazmom,
zaradi neposrednega delovanja prostaglandinov v spermi in zaradi večje
izpostavljenosti infekcijam. Pa vendar tega do sedaj niso mogli dokazati,
ravno obratno. Ženske so po odnosu zadovoljne, počutijo se bolj povezane s
partnerjem, so srečne in to doživlja tudi otrok.
PODZEMNA PUSTOLOVŠČINA
v rovih premogovnika 180 m pod površjem
na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu.
VSTOPNICA ZA OGLED MUZEJA JE ODLIČNO
DARILO, S KATERIM LAHKO PRIJETNO
PRESENETITE SVOJE PRIJATELJE, DRUŽINO IN
POSLOVNE PARTNERJE.
Muzej je odprt od 8.30 do 17.00
(15.00 vstop zadnje skupine).
OB PONEDELJKIH JE MUZEJ ZAPRT.
Priporočljive so predhodne najave ogleda.
Kopanje in plavanje je telesna aktivnost, ki jo zelo priporočamo nosečnicam,
tudi v drugi polovici nosečnosti. Infektov se ni treba bati, saj voda ne
prodira v nožnico, poleg tega je v vodi klor, ki uničuje prisotne bakterije. Pri
kopanju se ženske aktivno razgibajo, ne da bi obremenjevale svoje sklepe
s prekomerno težo. Voda nosečnico pomiri, jo sprosti in izboljša počutje. V
vodi nastane občutek manjše teže, lahko se izvajajo različne vaje, po kopanju
pa si lahko privoščijo počitek, umiritev in pijejo dovolj tekočine. Telo bo kot
prerojeno.
18
Tel.: 00 386 (0)3 5870 997
Nevenka Vidmar
e-mail: trgovina@rlv.si
Marija Ocvirk, dr. med.,
spec. ginekologije in porodništva
v Termah Dobrna, IBCLC
SREČNO!
www.rlv.si/muzej
terme DOBRNA
zdravje
Najpogostejši dejavniki tveganja
za nastanek bolezni srca in ožilja
KRVNI PRITISK
Krvni pritisk je sila, s katero na stene žil deluje kri, ko jo srce
črpa po telesu. Poznamo dve meritvi krvnega pritiska: sistolični
pritisk je sila, s katero kri pritiska na žile med sistolo-stiskom srca,
diastolični pritisk je sila, s katero kri pritiska na žile ob diastoli, ko
se srčna mišica sprosti in miruje med dvema udarcema.
Krvni obtok ima nalogo, da oskrbuje telesne celice s kisikom in
hrano. Zaradi pokončne drže človeka, je določen krvni pritisk
potreben, da kri doseže možgane in omogoči njihovo normalno
delovanje. Le-ti namreč začnejo že po štirih minutah brez
pretoka krvi, odmirati, zato sta primeren pritisk in pretok krvi v
možganskem ožilju ključnega pomena za življenje. Zaradi tega
je pri človeku razvita zelo zahtevna regulacija krvnega pritiska
z negativno povratno zanko, ki omogoča vzdrževanje pritiska v
ustreznem območju.
Vrednost arterijskega pritiska je odvisna od napolnjenosti ožilja,
torej od volumna telesnih tekočin in od tonusa - napetosti žil,
oziroma perifernega upora v žilah. Pritisk v arterijah je torej
produkt pretoka krvi, ki ga enačimo z minutnim volumnom srca
in upora žil proti toku krvi, ki je odvisen od elastičnosti ožilja.
Idealni vrednosti sta 120 (sistolični) /80 (diastolični) mmHg.
Če je vaš krvni pritisk višji od navedenega, ga lahko znižate z
nekaterimi spremembami v prehrani in življenjskem slogom, ter
tako poskrbite za svoje zdravje. Vendar pa je krvni pritisk odvisen
tudi od drugih dejavnikov, na primer od starosti ali morebitne
bolezni.
POVIŠAN KRVNI PRITISK
Povišan krvni pritisk je vse pogostejši dejavnik tveganja
sodobnega časa. Je v tesni povezavi z motnjami metabolizma,
telesno neaktivnostjo, pomanjkanjem spanja in pretiranim
stresom. Raziskave so pokazale tesno povezavo med zvišanim
tlakom in srčno in možgansko kapjo ter ledvično odpovedjo.
Dokazano je, da povišan krvni pritisk neposredno mehansko
okvari žile, ki se, podobno kot srce, začnejo preoblikovati, tako
da nastane pozitivna zanka, ki generira vse višji pritisk z vsemi
njegovimi posledicami. Zato so povišan krvni pritisk zdravniki
poimenovali kar tihi ubijalec, saj ljudem do nenadnega srčnega
ali možganskega infarkta, sploh ne povzroča težav. Običajno se
začnejo pacienti slabo počutiti, ko si začnejo intenzivneje zdraviti
previsok krvni pritisk.
Povišan krvni pritisk povzroča zadebelitev srčnih sten, venčne
bolezni srca, možganske kapi, periferne žilne bolezni. Dejavniki
tveganja, katerim je skupni imenovalec poapnevanje žil, se
namreč medsebojno ne seštevajo, temveč množijo! Tako je,
na primer, lahko tveganje za srčno-žilno bolezen pri telesno
neaktivnem kadilcu s prekomerno telesno težo, deset ali
večkrat višje, kot pri enako starem tekaču z normalno telesno
težo. Dejavniki tveganja so običajno v medsebojni navezi, zato
v razvitem svetu tečejo prizadevanja za preprečevanje srčnožilnih bolezni s spremenjenim načinom življenja. Priporoča
se zmanjšanje telesne teže, zmanjšan vnos rafinirane soli
in alkohola, ter več zmerne telesne aktivnosti. To je tudi
učinkovitejši in precej cenejši način, kot zdravljenje z zdravili,
predvsem pa kot zdravljenje zapletov v bolnišnici ali kot
dolgotrajna rehabilitacija prizadetih.
KRVNI SLADKOR
Ko zaužijemo hrano, jo telo razgradi na škrob in sladkor, oba se
razgradita v glukozo, ki jo celice potrebujejo za energijo. Drugo
ime za glukozo je krvni sladkor. Le- ta vstopi v celice samo ob
podpori inzulina. Če ga je premalo, krvni sladkor ostane v krvi,
ker ga celice ne uporabijo. Zato se nivo krvnega sladkorja zviša,
kolikor je nižji nivo inzulina. Tako narašča krvni sladkor in to
povišanje imenujemo hiperglikemija. Ta zelo neugodno vpliva
na zdravje.
Prav tako poznamo drugo obliko, ki nastopi ob povečanem
inzulinu v krvi, v tem primeru krvni sladkor prehitro vstopa v
celice in njegova raven v krvi pade pod normalno mejo. Nizka
vrednost krvnega sladkorja se imenuje hipoglikemija.
INZULIN
Inzulin igra ključno vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Nastaja v trebušni slinavki in se izloča po potrebi, glede na raven
krvnega sladkorja. Torej če je ta visok, se poveča tudi raven
inzulina, če je krvni sladkor nizek, se zniža tudi inzulin.
POVIŠAN KRVNI SLADKOR
Prvi znaki sladkorne bolezni so povezani z neposrednim vplivom
povišanega krvnega sladkorja, ko le ta naraste nad vrednost
9,0 mml/l, se krvni sladkor pojavi tudi v urinu. Pri vrednosti nad
10,0 mml/l začnejo ledvice izločati več urina, s katerim se izloča
tudi krvni sladkor in se na ta način znižuje vrednost. Osebe s
povišan krvnim sladkorjem pogosto odvajajo večjo količino
urina (poliurija), kar pa ima za posledico povečano željo po
pitju tekočine (polidipsija). Z urinom izgubljamo krvni sladkor,
katerega bi organizem porabil za energijo, tako sladkorni bolniki
znatno shujšajo. Tudi stalna lakota je zato lahko tudi znak
sladkorne bolezni.
Drugi znaki sladkorne bolezni so lahko nejasen vid, zaspanost,
slabost in slabša fizična zmogljivost. Okvare, ki lahko nastopijo
pri nezdravljeni sladkorni bolezni, so običajno ateroskleroza,
slabše delovanje ledvic, poškodbe živcev rok, nog in stopal.
Pogostejša sta srčna in možganska kap, ter različne poškodbe
kože. Razvijejo se lahko kožne razjede, ki se, zaradi motene
prekrvitve, slabo celijo. Pomembno je zdravljenje sladkorne
bolezni, to pomeni vzdrževanje ravni krvnega sladkorja na čim
bolj normalni ravni. Zdravljenje sladkorne bolezni vključuje
vzdrževanje primerne telesne teže, redno gibanje in dietno
prehrano. Primerna prehrana je zelo pomembna, pri povišanem
krvnem sladkorju naj ne bi uživali enostavnih sladkorjev, obroke
hrane naj bi razporedili v pet dnevnih obrokov.
HOLESTEROL
Holesterol je maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki celici
in je nujni sestavni del vseh celičnih membran. Je sestavni del
žolčne kisline, spolnih hormonov in predstopnja vitamina D.
Največ ga najdemo v celicah, le približno 7% ga kroži v krvnem
serumu. Najpomembnejša sta dobri holesterol HDL in slab
holesterol LDL.
POVIŠAN HOLESTEROL
Povišan LDL se nabira na žilnih stenah, jim zmanjšuje prožnost
in privede do ateroskleroze, ki ji lahko sledita srčni infarkt in
možganska kap. Ateroskleroza povzroča postopno oženje
arterij, kar prizadete osebe zaznajo kot bolečino za prsnico
med telesnim naporom (angina pektoris) ali kot bolečine v
mečih pri hoji (klavdikacijska bolečina). HDL pa v nasprotju z
LDL odstranjuje holesterol iz žilne stene in ga prenese v jetra,
od koder se tudi izloči iz telesa. Motnje v presnovi maščob holesterola, so lahko zelo zahrbtne, saj na začetku sploh ne
povzročajo bolečin. Večina ljudi s povišanim holesterolom, tega
sploh ne opazi, dokler ni prepozno, oziroma ko pride do zapletov
napredovane ateroskleroze. Na podlagi raziskav so ugotovili,
da je tveganje za bolezni srca in ožilja najmanjše, če je skupna
koncentracija holesterola manj kotn5 mml/l, LDL-a manj kot 3
mml/l, trigliceridov manj kot 2 mml/l, HDL-a pa večja od 1 mml/.
Pri nekaterih ljudeh je tveganje za povišan holesterol večje. Bolj
ogroženi so starejši ljudje, kadilci, bolniki s sladkorno boleznijo
in s povišanim krvnim tlakom. Prav gotovo je zelo pomembna
preventiva, pravočasno odkrivanje povišanih maščob v krvi.
Prvi ukrepi so ustrezna prehranahipoholesterinska dieta, znižanje
telesne teže in redna telesna
aktivnost. Pri zdravljenju je
potrebno biti vztrajen, saj bolniki
ne zaznajo sprememb na počutju
in je spremembe težko uvajati
in z njimi živeti. Večina mora
popolnoma spremeniti svoj
življenjski slog.
Cvetka Koželj, dipl.med.sestra
V objemu 200 -letnega Zdraviliškega parka
Tenis igrišča na peščeni podlagi
19
Informacije: Zmago Tajnšek, M: 041 673 686
terme DOBRNA
intervju
PLES IN GIBANJE ZA DVA
Mnogi strokovnjaki opozarjajo
na dejstvo, ki ga mamice v času
nosečnosti morda premalo
upoštevajo. Otrok že mnogo pred
rojstvom sliši zvoke, pravzaprav
vibracije, ki prav tako kot njegovo
mamico, lahko tudi njega
razveselijo ali pa razburijo.
O plesu in gibanju v nosečnosti smo
se pogovarjali z Ljudmilo Brezigar,
univ. dipl. soc. del., psihodinamsko
psihoterapevtko.
1
Kako bi se predstavili in kaj so
vam, v vaše življenje tekom let,
prinesla gibalno-plesna srečanja oz.
gibalno-plesna terapija?
Sem psihoterapevtka, univ. dipl. socialna
delovka, gibalno-plesna terapevtka. V
duši in telesu plesalka. Ples me spremlja
že od otroštva skozi različne plesne zvrsti.
Svoje zgodnje otroštvo sem posvetila
klasičnemu baletu in skozi nadaljna leta
plesala tudi moderni ples, flamenko,
salso, družabne plese, v zadnjem času
plešem argentinski tango nuevo. Nekaj
povsem novega je bilo zame srečanje
s Plesom 5 ritmov in gibalno-plesno
terapijo, kjer se gib kaže skozi izraznost,
spontanost gibov in ne skozi učenje
plesnih korakov. Ples sem skozi otroštvo
najprej spoznavala kot strukturo, obliko
plesa. Spoznavala sem različne stile in
obraze plesa, kar pomeni, da sem se
učila določenih plesnih korakov, figur,
drže rok, delo nog, ritma. Nato sem v
devetletnem obdobju spoznavanja
s psihoterapijo, v času fakultetnega
študija, prišla v stik z gibalno-plesno
terapijo, kjer se ples uporablja kot izrazni
element. Človek se skozi tako obliko
ustvarjalnega plesa lahko spontano izrazi.
Govorica telesa, gibanje posameznika
postane ples. Ko sem enkrat zaplesala
spontan, ustvarjalni ples, se je moja
pot profesionalnega plesanja, učenja
plesnih korakov končala. Začela sem z
novo potjo raziskovanja gibalno-plesne
terapije. Z njo sem se srečala in nadalje
izobraževala v Nemčiji. Gibalno-plesna
terapija je v moje življenje prinesla
spontano gibanje telesa, pretočnost
gibanja, čutenje svojega telesa, gibljivost,
veliko dragih prijateljev, mnogo veselja,
sprememb, kreativnosti, domišljije. Vse
to lahko danes uporabim za fleksibilno
20
manevriranje skozi vsakdanje izzive
življenja.
2
Bodoča mamica si želi nosečnost
čim bolje izkoristiti, se povezati z
razvijajočim otročkom in čim več
storiti zanj. Ali se lahko gibalnoplesnih srečanj udeleži vsaka
nosečnica ali morda obstajajo kakšne
omejitve, morda zdravstvene?
Gibalno-plesna srečanja se lahko udeleži
vsaka zdrava nosečnica po 4 mesecu
nosečnosti. Pomembno je, da ni v
skupini nosečnic z rizično nosečnostjo.
V kolikor ima nosečnica, s strani
ginekologa,
podane
kakršnekoli
omejitve, opozorila glede njenega
zdravstvenega stanja (npr. povišan pritisk,
rizična nosečnost, omejitev gibanja)
ni priporočljiva udeležba na gibalnoplesnih srečanjih. Če se nosečnica
psihično ne počuti dobro, a je telesno
zdrava in njena nosečnost poteka
normalno, je priporočljiva udeležba na
gibalno-plesnih srečanjih.
3
Kaj gibalno-plesna srečanja v
skupini prinesejo nosečnici?
Gibalno-plesna srečanja so za nosečnico
lahko postanek v vsakdanu in prostor,
kjer se nosečnice med seboj povežejo,
spoznavajo, spodujajo, učijo, gibajo
in delijo izkušnje, doživetja in mnenja.
Nosečnicam
srečanja
ponujajo
spoznavanje stika s svojim telesom,
z otročkom skozi gibanje in glasbo,
spoznavanje svobodnega gibanja, ki se
rojeva z vsako žensko edinstveno in je
zelo pomemben pri procesu poroda. Npr.
gibanje med porodom je pomembno,
saj olajša porod. Za pomoč pri spuščanju
otroka v porodni kanal, pri razširitvi ter
preoblikovanju medenice je koristno
izrabiti gravitacijo. Gibanje omogoči, da
se porajajoča ženska aktivno odziva na
bolečino in na ta način pomaga pospešiti
porod. V kolikor ženska posluša svoje telo
in jo ne usmerjamo od zunaj, se premika
med stanjem, čepenjem, sedenjem in
klečanjem, je gibanje naravno pomagalo
v procesu poroda.
Srečanja prinašajo tudi ohranjanje fizične
in psihične kondicije, družabnost, učenje
lastnega načina odzivanja, tako fizično
(s telesom) kot psihično (s čustvi)…
Krepijo stik mamice z otročkom, kateri
je pomemben pri nadaljnem porodu in
povezanosti med njima po porodu.
4
Kakšna je struktura
gibalno-plesnih srečanj?
rednih
Devetdeset minutna srečanja v prvem
delu ponujajo nosečnicam možnost
gibanja-plesa na izbrano glasbo, ob
predhodnem ogrevanju telesa in
spoznavanju vsakodnevnih čutenj.
Poudarek je na sproščanju telesa,
prepoznavanju misli, čutenj in potreb
ter izvajanju podanih vaj v parih, trojicah
in v malih skupinah. Drugi del srečanja
je pogovorni del, kjer je ponujen krog
feedbackov o doživetem srečanju in
tema, ki se navezuje na pripravo na
porod. Srečanja povezujejo nosečnice v
kreativen krog prepuščanja sebi in stiku z
otročkom.
Na srečanjih poleg gibanja in plesa
uporabljam kreativne medije kot
so barve, glina, rute ipd., tehnike
biodinamske masaže in občasno, ob
zaključku, vodeno meditacijo.
5
Vsako
bodočo
udeleženko
gibalno-plesnih srečanj, bo prav
gotovo zanimalo tudi, kako naj se
za srečanje obleče oz. obuje. Kaj
svetujete?
Srečanja prinašajo spontanost in tak naj
bo namig, da naj nosečnice oblečejo,
tisto v čemer se najbolje počutijo, kar jih
ne tišči ali omejuje njihovega telesa in
trebuščka. Oblečejo naj tisto, v čemer se
lahko kar se da prosto gibljejo. Obutev je
v poletnih mesecih nepotrebna (najbolje
je, da so kar bose), v zimskih mesecih pa
ponavadi nosečnice prinesejo s seboj
nogavice, ki imajo zaščitno gumijaste
všitke, da ne drsi, nekatere tudi plesne
copate.
6
Ali je za sodelovanje v skupini
potrebno kakšno plesno predznanje
ali nadarjenost?
Plesno predznanje ni potrebno in
prav tako ne plesna nadarjenost. Sem
prepričana, da je vsak človek plesalec, če
ne v konkretnih plesnih gibih, pa skozi
hojo in izražanje skozi mimiko. Zato je
Foto: Teja Grum
terme DOBRNA
moje vabilo odprto vsaki, ki ima rada gibanje, glasbo, druženje,
ples in bi se rada pripravila na porod s pridobivanjem informacij
in pripravo telesa.
7
Vsi vemo, da so sprostitev, dobra telesna pripravljenost
in pozitivna naravnanost za nosečnico izrednega pomena.
Značilna za nosečnice je čustvena občutljivost in gibanje
na razpoloženje dokazano pozitivno vpliva. Med najinim
uvodnim pogovorom sem od vas prvič slišala tudi za
porodno spremljevalko DOULO (doula, beri: dula), ki je v
tujini že zelo dobro poznana. Morda samo za informacijo,
kakšna je pravzaprav vloga doule?
Grška beseda doula pomeni »negovalka ženske«. Besedo
danes uporabljamo za opis uspodobljene in izkušene
porodne spremljevalke, ki ženski in njenemu partnerju, nudi
neprekinjeno čustveno podporo, telesno udobje, pomoč
pri pridobivanju informacij pred - med in po porodu. Njene
konkretne naloge so npr. čustvena podpora (opogumljanje,
pomirjanje), telesna podpora (izbira položajev, masaža,
dihanje, vizualizacija), podpora partnerju. Doula lahko
sodeluje pri pripravi porodnega načrta v kolikor je potrebno,
nudi informacijsko podporo, zagovorništvo, nudi pomoč
na domu in svetovanje pri dojenju po porodu. Doula nima
nujno medicinske izobrazbe, vendar dobro pozna fiziologijo
poroda in je v večini primerov (ni pa nujno) tudi sama rodila.
Bistvo njenega dela je v ljubeči neprekinjeni podpori, ženski
zagotavlja občutek varnosti, zaupanje v lastne sposobnosti ter
s tem posledično zmanjšuje potrebo po medicinskih posegih.
Naj omenim, da je v Sloveniji že certificirana ena doula, še
nekaj pa nas je v pridobivanju tovrstnega certifikata za doule.
V porodnišnicah in v zdravstvenih krogih se bo morala vloga
doule še formalizirati in tudi uzakoniti.
8
Izredno zanimiva je tudi vaša porodna zgodba. Morda
samo malo »za okus«; v čem se vaša porodna zgodba
razlikuje od mnogih drugih?
Mojo porodno izkušnjo sem doživela kot enega izmed
najlepših dogodkov v mojem življenju, zelo pozitivno. In za
tako pozitivno doživetje poroda menim, da ni bil prisoten le en
element, ampak več elementov skupaj. Od fizičnih, psihičnih
priprav na porod, do pridobivanja informacij o porodu,
kreiranju porodnega načrta skupaj s partnerjem, pogovorov s
partnerjem, izobraževanju o naravnih načinih blaženja bolečine,
do ozaveščanja možnosti, ki jih ponujajo porodnišnice,
do pridobivanja informacij o realnem stanju in delu v
porodnišnicah. Predvsem sem imela srečo in možnost spoznati
krasne ženske (doulo Debro Pascalli Bonaro, ginekologinjo
dr. Marijo Ocvirk, babico Ano Španinger, babico Brigito Rošer,
svetovalki za dojenje Cvetko Skale in Urško Savodnik), katere
so mi z dosedanjimi izkušnjami spremljanja nosečnic in s
podanim znanjem pokazale drugačno izkušnjo o tem, kakšen
je lahko porod, če se nanj ženska in partner pripravljata, če je
porod podvržen nežni, tihi in spodbudni podpori strokovnega
osebja in če se med porodom uporablja gibanje, gravitacija in
razne pripomočke kot so žoga, ruta, pručka ipd. Tako mislim, da
je nastala moja porodna zgodba in je drugačna zato, ker sem
se med porodom velik del časa gibala, plesala s partnerjem
ob glasbi. V večini primerov ženske v Sloveniji rojevajo na
posteljah, kar je neugoden položaj za rojstvo otroka. Moja pot
se tu nadaljuje, saj želim nosečnice s svojo pozitivno izkušnjo in
e,
Srečanja prinašajo ohranjanje fizične in psihične kondicij
družabnost in učenje lastnega načina odzivanja.
znanjem informirati o njenih možnostih, ki jih prinaša rojstvo in
obporodna skrb ter ji omogočiti psihofizične priprave na porod,
ki žensko vodijo v čutečo vlogo materinstva in h globjemu stiku
z otrokom in partnerjem-zakoncem.
Še več informacij o gibalno-plesnih srečanjih lahko bralke
najdejo na spletni strani Term Dobrna www.terme-dobrna.si ali
na www.psiho-terapija.si
MNENJA UDELEŽENK O SREČANJU:
»Gibalno plesno srečanje mi je bilo zelo všeč. Povezala sem se
s svojim telesom in otročkom. Sprostila sem svoj um in telo. Po
srečanju sem se počutila zelo sproščeno in umirjeno.«
TANJA ZUPAN
»Delavnica mi je bila zelo všeč, saj si sama morda premalokrat
vzamem čas za sprostitev in povezovanje z otročkom. Všeč so
mi tudi oziroma predvsem plesni elementi.«
URŠKA FARČNIK
»Sproščujoče in umirjeno.«
KATJA POTEKO
21
terme DOBRNA
pravilen pristop
NAŠ ODNOS DO VELNESA JE
PRAVZPRAV ODNOS
DO PRAVE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Vedno zahtevnejši, vedno hitrejši in napornejši tempo
življenja. Vedno večja pričakovanja, tako na delovnih
področjih, kot v domačem okolju. Vedno večje
pomanjkanje časa po skrbi zase nas počasi vodi v različna
stresna obdobja, napetostna stanja in v razvoj različnih
psihosomatskih obolenj in motenj.
Smiselno je, če se na tej poti večkrat ustavimo in se
povprašamo, kakšen je resnično naš odnos do dobrega
počutja, do ustrezne kakovosti življenja. Ta vključuje več
dejavnikov: skrb za ustrezno in uravnoteženo prehrano,
dobro psihofizično kondicijo, sprostitev, čustveno ravnovesje,
osebnostno rast.
Govorimo o velnesu, o pojmu, o katerem mnogo slišimo, a ga
marsikdo še vedno sploh ne pozna. Trenutno še veliko ljudi
k velneškim dejavnostim uvršča le lepotne in sprostitvene
tretmaje, velikokrat pa pozabijo na gibanje in uravnoteženo
prehrano. Torej velnes v celoti pomeni način življenja
posameznika, način kako posameznik vsakodnevno skrbi za
svoje telesno, duševno in duhovno zdravje ter dobro počutje.
Vse to pripomore ne le k boljšemu zdravju, temveč na splošno
k dobremu počutju in večjemu osebnemu zadovoljstvu.
Kot velneška svetovalka pogosto našim gostom svetujem, da si
vzamejo čas zase vsaj enkrat ali po možnosti večkrat tedensko,
za kar ni obvezno, da je za popolno uravnoteženje telesa
in duha potreben obisk kakšnega velneškega centra. Veliko
dejavnosti lahko izvedemo prav v domačem okolju. Poskrbimo
za ustrezno prehranjevanje, za redno gibanje, si privoščimo
trenutke sprostitve v naši kopalnici, bodisi s kopeljo ali le daljšo
in temeljitejšo nego obraza oz. telesa. Z bližnjimi ali morda s
hišnimi ljubljenčki se odpravimo na daljši sprehod, umirimo
misli in tako sprostimo vse naše napetosti in zavore.
V različnih velneških centrih pa se lahko v ta namen poslužimo
raznih že sestavljenih programov, sprostitev v savnah, bazenih,
kopelih, blagodejnih masaž, strokovno izvedenih neg obraza
in telesa, oblog ipd. Vedeti pa moramo, da je zelo pomembno,
da v izbranih centrih obstajajo strokovnjaki, ki vam lahko kar
najbolje priporočajo, kaj je za vas, v danem trenutku, najbolj
priporočljivo, in kaj ne. Pomembno je, katere storitve so, glede
na vaše zdravstveno stanje in počutje, priporočljive in katere
odsvetovane. Namreč, ni vsaka storitev primerna za vsakogar
in tega dejstva se ljudje velikokrat premalo zavedajo. Celo
najnežnejša masaža lahko izzove negativne posledice, če ni
izvedena na ustrezen način in seveda osebi, za katero obstajajo
določene zdravstvene kontraindikacije za želeno storitev.
Foto: Teja Grum
Torej, kot rečeno, veliko lahko postorimo zase povsem brez
finančnih obremenitev, potrebno se je le potruditi, si poiskati
čas in naravnati miselnost v to smer. Komur uspe, je življenje
zanj lepše, veliko se spremeni na bolje, tako počutje, kot
medsebojni odnosi in prag tolerance na vsakodnevne strese
ter napetosti. Dejstvo pa je, da je vedno potrebno delovati
preventivno, saj ko bolezen že nastopi, je pogosto za to, žal, že
lahko prepozno.
22
Patricija Goubar, dipl.fiziot., velneška svetovalka,
vodja centra za fizioterapijo in balneologijo
ter vodja masažno lepotnega centra in salona
za nego las Hiša na travniku
Patricija Goubar, ena prvih certificiranih slovenskih velneških svetovalk
terme DOBRNA
PRVE
CERTIFICIRANE
VELNEŠKE
SVETOVALKE V
SLOVENIJI
Ker pa so Terme Dobrna predvsem tradicionalno zdravilišče
za uroginekološke motnje, je kmalu prevladala želja po
specializaciji na področju ginekologije - urinske inkontinence.
S podporo vodstvenega kadra ter strokovnjaki Zdravstvene
fakultete in Univerzitetnega kliničnega centra GK v Ljubljani, so
v fizioterapevtskem timu uresničili dolgoletno željo po realizaciji
ekskluzivnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja za
zdravljenje urinske inkontinence ter spremljajočih motenj. Pričel
se je projekt ustanovitve Centra za preventivo in zdravljenje
urinske inkontinence, kjer je bila postavljena za vodjo projekta.
V okviru tovrstne problematike, v sodelovanju z Ocvirk
Marijo, dr.med., spec.ginekologije, intenzivno delujeta tudi na
edukacijskem področju, tako zdravstvenega kadra, kot laične
populacije.
Konec meseca novembra 2010 je v Mariboru, v okviru
projekta WELLPRO, potekalo usposabljanje za prve velneške
svetovalke v Sloveniji. Kandidatke, ki so preverjanje znanja
uspešno opravile, so prejele potrdila o novo pridobljenem
strokovnem nazivu: »Velneška svetovalka«. Med njimi je
naziv, ki prinaša tudi veliko dodatno odgovornost, prejela
Patricija Goubar, vodja centra za fizioterapijo in balneologijo
ter vodja masažno lepotnega centra in salona za nego las
»Hiša na travniku« v Termah Dobrna.
Kdo je Patricija Goubar?
Na kratko je oseba z zelo prijetno pristopno energijo in z
močnim čutom za empatijo. Hkrati pa tudi zelo dobra, pozorna
poslušalka in človek s pomembnimi izkušnjami iz različnih
področij zdravja, sociale in rehabilitacije.
Po končani srednji zdravstveni šoli se je zaposlila na Centru
za socialno delo, kjer je vodila dnevni center za ljudi s
psihosocialnimi težavami. V okviru centra je v področje
strokovne terapevtske obravnave, pod vodstvom spec. Elze
Sabolič, dr.med., pridobila tudi dečka z avtistično motnjo.
Kasneje je vodila še center za ljudi, odvisnimi s prepovedanimi
substancami.
V želji po nadgradnji svojega znanja na področju medicine, se
je vpisala v študij Univerze v Ljubljani, Zdravstvene fakultete –
smer fizioterapija in ga tudi uspešno zaključila z diplomo. Ta jo
je pospremila v prve strokovne korake dela v Splošni bolnišnici
Celje, kjer je delo respiratornega fizioterapevta opravljala do
nove priložnosti. Svojo pot je nadgradila in postala vodja centra
za fizioterapijo in balneologijo v Termah Dobrna.
Svojo orientiranost v fizioterapiji je najprej usmerila predvsem
v ortopedsko področje, v okviru katerega je zaključila dva
večja modula mednarodnega tečaja Mehanične diagnostike in
terapije, bolj poznane kot terapije McKenzie. Zaključila je tudi
mnogo preostalih tečajev, delavnic in strokovnih usposabljanj,
ki so potrebne za uspešno ter kvalitetno delo fizioterapevta.
Z veliko željo po sodelovanju in praktičnemu usposabljanju
študentov, pa je bila Patricija Goubar, ne dolgo nazaj, izvoljena
tudi v naziv strokovnega sodelavca Zdravstvene fakultete v
Ljubljani, s katero verjame v dobro sodelovanje tudi v prihodnje.
Njena pot na področju velnesa, pa se je pravzaprav pričela s
prevzemom naloge vodje projekta ustanovitve linije kozmetike
za intimno nego, blagovne znamke Term Dobrna. V okviru tega
projekta, se je prvič pobliže spoznala z načinom proizvodnje
kozmetičnih produktov, z novimi smernicami, pravili ter z
zakonodajnimi predpisi s tega področja.
Sledila je nova priložnost, ko se je v okviru projekta Wellpro
pričelo pilotsko usposabljanje prvih velneških svetovalk v
Sloveniji. Z velikim veseljem se je udeležila izobraževanja in
kmalu zatem prevzela tudi vodenja masažno lepotnega centra
in Salona za nego las »Hiša na travniku«. Center je specializiran
tako na nivoju sprostitvenih, lepotnih in negovalnih tretmajev,
kot tudi programov za oblikovanje, razstrupljanje, odpravo
celulita in hujšanje.
Ker pa se Patricija Goubar zaveda pomembnosti sodelovanja in
dejstva, da so v končni fazi, vsi zaposleni tisti, ki ustvarjajo ključ
uspešnega podjetja, je njena želja še dodatno razširiti obzorja
znanja. Tako z nadgradnjo organizacijskih znanj, zaključuje še
univerzitetni študij Organizacije in managementa kadrovsko
izobraževalnih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede v
Kranju.
Skladno s svojim znanjem, izobraževanjem in usposabljanjem
vestno sledi novostim in novim smernicam, ki se pojavljajo tako
na področjih medicine, kot tudi velneške dejavnosti. Glede na
njeno znanje in poklicno usmerjenost, zelo rada sledi predvsem
novostim in smernicam medicinskega velnesa (medicovelnes),
za katerega meni, da resnično ponuja celosten pristop
posamezniku, kar pa je v Sloveniji trenutno še dokaj nepoznano.
Linija izdelkov za intimno nego
blagovne znamke Terme Dobrna z dodano zdravilno termalno
vodo iz vrelca Term Dobrna
Poiščite izdelek v lekarni ali specializirani trgovini ali ga naročite preko spleta. Preverite DODATNE
UGODNOSTI ob nakupu na: www.terme-dobrna.si
t: 03 78 08 110
e: info@terme-dobrna.si
www.terme-dobrna.si
Teja Grum
Urednica revije
terme DOBRNA
GLASBENO POLETJE 2011
Mnogi ljubitelji glasbe bomo tudi letošnje poletje preživljali v družbi vrhunskih glasbenikov. V Termah Dobrna
s sodelovanjem Občine Dobrna, Ustanovo Imago Sloveniae in Zavodom za turizem, šport in kulturo Dobrna,
pripravljamo že tretje GLASBENO POLETJE zapored.
Vsi koncerti se bodo odvijali v prekrasni dvorani Zdraviliškega doma, s pričetkom ob 20. uri.
OTVORITEV GLASBENEGA
POLETJA 2011
PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VELENJE.
Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
17. junij 2011
GLASBENO POLETJE 2011
PEVSKI ZBOR CETIS CELJE, dirigentka: Lidija Lubej. Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
24. junij 2011
GLASBENO POLETJE 2011
Timotej Kosovinc (kitara), Petra Kovačič (violina). Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
01. julij 2011
GLASBENO POLETJE 2011
HARMONIKARSKI ORKESTER »BARBARA«, PREMOGOVNIK Velenje. Vstopnine ni. Dvorana Zdraviliškega doma
08. julij 2011
GLASBENO POLETJE 2011
KONCERTNA TURNEJA NAJBOLJŠIH MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV: Nejc
Kuhar (kitara), Mak Grgić (kitara), Eva-Nina Kozmus (flavta), Karmen Pečar
(violončelo), Domen Lorenz (violina), Irena Preda (pevka), Godalni kvartet
Calisto. Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
15. julij 2011
GLASBENO POLETJE 2011
VEČER SLOVENSKIH NARODNIH PESMI: Nataša Loborec Perovšek (sopran), David Dvorana Zdraviliškega doma
Kostanjevec (klavir). Vstopnine ni.
22. julij 2011
GLASBENO POLETJE 2011
PIHALNI SEKSTET SOSPIRO (Slovenija, Italija, Švica): Alja Velkavrh (flavta), Aljaž
Beguš (klarinet), Igor Armani (klarinet), Michele Fattori (fagot), Francesco Bossaglia (rog), Maria Alba (oboa). Vstopnina: 5 €.
Dvorana Zdraviliškega doma
29. julij 2011
GLASBENO POLETJE 2011
SEVERNO INDIJSKA KLASIČNA GLASBA: Dr. Lasanthi Manaranjanie Kalinga
Dona, Carlos Yoder. Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
05. avgust
2011
GLASBENO POLETJE 2011
Tjaša Čerič (harmonika).
Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
12. avgust
2011
GLASBENO POLETJE 2011
Mia Žnidarič (vokal), Steve Klink (klavir).
Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
19. avgust
2011
GLASBENO POLETJE 2011
GODALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VELENJE.
Vstopnine ni.
Dvorana Zdraviliškega doma
26. avgust
2011
GLASBENO POLETJE 2011
VEČER OPERNIH ARIJ: Valentin Enčov (bariton), Jelena Boljubaš (klavir), Galja
Godčeva (sopran). Vstopnina 5 €.
Dvorana Zdraviliškega doma
02. september
2011
ZAKLJUČEK GLASBENEGA
POLETJA 2011
OPERNI PEVCI SNG MARIBOR.
Vstopnina 5 €.
Dvorana Zdraviliškega doma
09. september
2011
Prepričani smo, da boste v svetu harmonij tudi vi nadvse uživali, ter s svojo prisotnostjo počastili glasbene
umetnike. Veselimo se vaše družbe.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Več na www.terme-dobrna.si
KOLEDAR PRIREDITEV Pomlad / poletje 2011
24
PRIREDITEV
KJE?
KDAJ?
HARMONIJA – TEMELJ
ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Predavanje v sklopu CROB (celostne rehabilitacije onkološkega bolnika),
predava: Marjan Štor
Seminarski prostori hotela
Vita
11. maj 2011
NA POTI CELOVITE
HARMONIZACIJE
Individualne in skupinske zdravilne energijske terapije
Seminarski prostori hotela
Vita
13. in 14. maj
2011
KRONIČNE BOLEZNI IN
SPREMLJAJOČE DEPRESIJE
Predavanje v sklopu CROB (celostne rehabilitacije onkološkega bolnika),
predava: Marjan Štor
Seminarski prostori hotela
Vita
17. maj 2011
SREČANJE NOSEČNIC IN
MLADIH MAMIC S
PARTNERJI
Predavanje na temo prehrane med nosečnostjo in dojenjem ter pogovor s
strokovnjaki
Seminarski prostori hotela
Vita
18. maj 2011
ob 17. uri
DAN ODPRTIH VRAT
Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna
Center za usposabljanje, delo
in varstvo Dobrna
19. maj 2011
ob 10. uri
terme DOBRNA
PRIREDITEV
KJE?
KDAJ?
SVEČANA AKADEMIJA OB
JUBILEJU ŠOLE IN ŠOLSTVA
NA DOBRNI
Svečana prireditev
Kulturni dom Dobrna, OŠ
DOBRNA
20. maj 2011
ob 18. uri
OTVORITEV STALNE
RAZSTAVE IN POSLIKAVE
Otvoritev razstave
Avla OŠ Dobrna
20. maj 2011
ob 18. uri
VETER V LASEH
S športom proti drogi
Igrišča za OŠ Dobrna
21. maj 2011
ob 14. uri
GIBALNO PLESNO
SREČANJE ZA NOSEČNICE
Brezplačna predstavitvena delavnica,
vodi Ljudmila Brezigar, univ. dipl. soc. del.
Terme Dobrna, hotel Vita
25. maj 2011
ob 17. uri
DAN MLADOSTI
Tematski večer
Vinska klet
25. maj 2011
ob 20. uri
RADIOTERAPIJA PRI
ZDRAVLJENJU RAKA
Predavanje v sklopu CROB, predava doc.dr. Peter A. Fras, dr.med.
Seminarski prostori hotela
Vita
26. maj 2011
NA POTI CELOVITE
HARMONIZACIJE
Individualne in skupinske zdravilne energijske terapije
Seminarski prostori hotela
Vita
27. maj 2011
NA POTI CELOVITE
HARMONIZACIJE
Individualne in skupinske zdravilne energijske terapije
Seminarski prostori hotela
Vita
10. in 11.
junij 2011
SREČANJE NOSEČNIC IN
MLADIH MAMIC S
PARTNERJI
Predavanje na temo nosečnosti, poroda in dojenja ter pogovor s strokovnjaki
Seminarski prostori hotela
Vita
15. junij
2011
ob 17. uri
GIBALNO PLESNO
SREČANJE ZA NOSEČNICE
Brezplačna predstavitvena delavnica,
vodi Ljudmila Brezigar, univ. dipl. soc. del.
Terme Dobrna, hotel Vita
29. junij
2011
ob 17. uri
Več informacij o dogodkih, terapijah, predavanjih in srečanjih: www.terme-dobrna.si ali 03 78 08 110
Sladke razvade
NARAVNE SLADICE v kavarni hotela Vita
Spoznajte okus znanja in sladkost preteklosti.
Nova ponudba sladic na naravni osnovi, brez dodanih barvil
in konzervansov.
Naročite torte za vaše najdražje!
Sprejemamo naročila za rojstnodnevne, poročne in torte za razne
priložnosti ter ostale sladice.
Informacije:
t: 03 78 08 110, e: info@terme-dobrna.si
www.terme-dobrna.si
25
Utrinki iz knjige vtisov
Lep pozdrav!
Rada bi se vam zahvalila za »pustno
nagrado« , ki sem jo prejela včeraj v
vinski kleti.
Vzdušje je bilo prijetno in ostali bodo
lepi spomini na pustovanje 2011. V
svojem imenu in imenu še ostalih, ki
smo bili skupaj za mizo,
se iskreno zahvaljujemo tudi za
rožice, ki nam jih je podarilo vaše
osebje ob Dnevu žena.
Skratka, iskrena hvala in z veseljem
se bomo vračali v Vinsko klet, saj smo
vedno toplo in prijetno postreženi.
Minuli vikend smo prvič gostovali pri
vas in moram povedati, da smo bili
neverjetno zadovoljni tako s kuhinjo
in nastanitvijo, kot tudi s prijaznostjo
vaših zaposlenih.
Želel pa bi prejemati tudi brezplačne
izvoda vaše revije, kajti s tem bi bil še
dodatno obveščen o vaših ponudbah
in vikend paketih, ki jih nudite.
Koševič Bogdan, Kočevje
Z veseljem preberem revijo, saj
je zelo zanimiva, kakor tudi vaša
ponudba, ki jo rada izkoristim. Želim
vam obilo uspehov na poslovnem
področju.
Nevenka Rečnik, Hoče
Voščilo Vitku
Mnogo ljudi v vrsti stoji, baje Dedek
Mraz srečo deli.
Se rinejo v gnečo, za tisto malo srečo.
A jaz zraven ne grem, ker nekaj dobro
vem: Da srečo imam, ker Vitko-ta
poznam. Veselo, srečno, zdravo in
norčavo 2011. Lara in Urška
Sonja Juvan iz Šmartnega ob Paki
(Elvis Presley) in ostali
Pozdravljeni, dr. Ocvirkova,
zahvalila bi se vam za vso prijaznost
in lepe besede v času moje
nosečnosti. Mi smo zdravi in vas lepo
pozdravljamo.
Alenka,
Robi in
Glorija
Frece
Un'esperienza bella e piacevolissima!
Il servizio e il soggiorno molto buoni!
Ristorante: complimenti!!!
Giuliana & Ales (Trieste)
Lepo in ekratno doživetje!
Ponudba in postrežba zelo dobri!
Restavracija: čestitke!!!
Giuliana & Ales (Trieste)
Wir haben hier 2 herrliche Tage
verbracht und kommen sicher wieder!
Danke für die freundliche Bedienung!
Pri vas smo preživeli dva čudovita
dneva, prav gotovo se še vrnemo!
Hvala za prijazno postrežbo!
Mit sehr viel Gefühl und guten
Geschmack zubereitete Küche!
Josef Rassinger, Klagenfurt
26
Z veliko dobrega okusa in občutka
pripravljena hrana!
Josef Rassinger, Celovec
Spoštovani,
pred kratkim nam je naša vaditeljica
telovadbe prinesla nekaj izvodov
revije Term Dobrna. Z navdušenjem
sem jo prebrala. To zdravilišče dobro
poznam, saj sem še v mlajših letih
nekajkrat po tri tedne preživela pri
vas in si lajšala težave s hrbtenico.
Ostalo mi je v zelo lepem spominu v
vseh ozirih, zato želim prejemati vašo
revijo in močno upam, da mi bo še
kdaj dano priti k vam.
Če je v prejšnjih številkah morda še
kakšen prispevek od naše najbolj
priljubljene vaditeljice Patricije
Goubar, mi jo prosim priložite.
Lepo se vam zahvaljujem in vas
prisrčno pozdravljam.
Sonja Trobec, Ljubljana
Zadovoljni z vsem zapuščamo
Dobrno. Posebej pozdravljamo
jutranjo jogo smeha, saj smo bili
potem cel dan dobre volje.
Družini Kalan in Jezovšek
Dočakala sem že 63 let, prehodila
sem že nekaj sveta, doživela marsikaj
dobrega, ampak prvič sem tukaj,
ker me je do vas pripeljala moja
bolezen. Niti slučajno nisem mislila,
da bom v tem mirnem in sočutnem in
lepem kraju našla tako razumevajoče
ljudi. Ki so mi prisluhnili, s solzami v
očeh, pa čeprav za tako kratek čas.
Ni važen čas, važno je ljudi osrečiti,
ne glede na spol, starost, lepoto ali
nepokretnost.
Vsa ta lepa doživetja bom odnesla
med druge ljudi. Iz iskrenega srca
HVALA vsem, ki ste svoj trud in čas
posvetili meni, mi polepšali in krajšali
bivanje v moji težki situaciji.
Sabina Petovar, Razkrižje
Dne 01.02. smo v vaši restavraciji
praznovali maminih 90 let.
Zahvaljujemo se vam za izjemno
lep odnos, prijazno postrežbo in
super hrano. Naša mama, ki okreva
po zlomu kolka, vam je tudi zelo
hvaležna in je z vašimi storitvami zelo
zadovoljna.
Hvala.
Družine Kariž, Zadnik in Kovačič
Bellissima Vacanza... Relax e
benessere!!! Monica & Rudi on
holiday... da ritornare !
P.s. Il personale e' squisitamente
gentile.
(Lepe počitnice … Sprostitev in
velnes!!!
Monica & Rudi na oddihu ... se bova
vrnila!
P.s. Osebje je zelo gostoljubno.)
Čisto preprosto odlični ste, prav vsi,
nikogar ni, ki bi izstopal. Prava milina
je prebivati pri vas vsaj nekaj dni v
letu. Komaj čakam, da se mi nabere
nekaj sredstev in da dobim dopust.
Komaj čakam, da pridem k vam, tako
odlično se tukaj počutim in to ne
samo zaradi vode. Predvsem zaradi
vaše dobrosrčnosti in vljudnosti. Tako
prijaznih ljudi res ne srečaš povsod.
Hvala.
Milana Melinc
Spoštovani,
prvič smo bili vaši gostje.
Iskrena hvala za odlično izvedbo
silvestrovanja. Vsa pohvala strežbi in
kuhinji. Odlični ste!
Kimovec Vida in Slavko, Demšar
Mojca in Frenk, Tavčar Vili in Nuša
Ob razpoložljivosti zdravniškega
osebja, izjemne prizadevnosti
fizioterapevtk (Vesne in Nataše), ki
zdravita že samo s svojim umirjenim
pristopom. Gospa Brigita, ki poleg
strokovne izvedenosti s svojo
zakoreninjenostjo v zdravilišču
Dobrna v prijazni zgovornosti odstre
pogled naprej in nazaj …
Bogata postrežba v restavraciji
je popolno dopolnilo medicinski
rehabilitaciji. Gospod Stane Tihle s
pristno štajersko gostoljubnostjo in
dvojčici Andreja in Nevenka so pravi
simbol neprisiljene ustrežljivosti in
dobrega vzdušja.
Še in še bi lahko naštevala.
Voda je KRASNA!
Tako se po dvotedenski rehabilitaciji
po bolezni, ki je zahtevala takojšnje
operativno zdravljenje, vračam
domov telesno, duševno in duhovno
zdrava.
Vsem in vsakemu posebej iskrena
hvala za vzdušje domačnosti in
pristne dobrohotnosti.
Naj tako ostane!
Petra-Ida Debevc
Thank you for the nice stay.
Dobrna is very beautiful.
Alla & Nick, Moscow
Ne vem, kje naj začnem? Mogoče s
tem, da nisem daleč doma, da mi je
Dobrna blizu, vendar nisem vedela,
da se lahko v vašem zdravilišču
dogaja nekaj tako lepega.
Razvajanje! Te besede do zdaj nisem
poznala. Vse to je takšen balzam za
telo in dušo. Vsem zaposlenim se
najlepše zahvaljujem za njihov trud
in prijazne besede. Posebna zahvala
pa gre gospe Olgi na fango oblogah,
ter gospe Milici v zeliščni kopeli.
Zahvaljujem se tudi gospema Alji in
Vilmi pri masažah.
Najbolj zabavno pa je v telovadnici.
Tam je prijazen in šaljivi Toni, ki
s svojo pozitivno energijo deluje
na vse zelo sproščujoče. Čeprav so
nekatere vaje zelo težke, jih prav
zaradi njega lahko opravimo. Gospod
Toni, najlepša hvala za vaš trud. Vem,
da se bom rada spominjala teh vaj in
se še večkrat nasmejala.
Še enkrat vsem HVALA. Še pridem
nazaj!
Vida G., Šoštanj
Duševno in telesno sem se spočila in
pripravljena sem na novo življenje.
Hvala vsem terapevtom, ki ste pri
tem sodelovali. Domov se vračam
tudi s polno naslovi novih prijateljev.
Obljubim, dr. Vladimir Maganja, da
bo sedaj v naši kleti poleg vina, dobil
mesto nov sod in v njem bo ŽIVA
VODA!
Meta Kumer, Gorenjska
Hvala vsemu osebju medicinskega
centra za prijaznost, prekrasno
masažo, drenaže, kopeli. Za povrnitev
dobrega počutja in da sem našla spet
stik sama s seboj, je bila potrebna
pika na i. In to je kraj z vsem lepim in
dobrim –DOBRNA!
Klavž Terezija
V sklopu društva naturistov Ankaran,
sva preživela zelo prijeten vikend.
Usluga na višini. Osebje zelo
prijazno, narava čudovita, celotni vtis
enkraten.
Vredno ponovitve!
Boris in Alenka Lestan
Spoštovani,
zahvaljujem se vam za vso skrb,
prijaznost in vrhunsko opravljanje
svojih dolžnosti. Zelo prijazni,
strokovni in ustrežljivi. Ko bi le bilo
v naši lepi Sloveniji povsod tako.
Hvala, da ste pomagali in polepšali
dneve zdravljenja moji ženi. Tudi jaz
sem po dolgem času tu preživel lepe
dneve. Za vse bi lahko uporabil samo
superlative. Hvala vam od srca.
Ivo Mlinarič
Smo vaši stalni gostje. Kosilo je bilo
in je vedno zelo dobro, počutje tudi,
savna super zaradi Tomaža Dečmana.
Pravi človek na pravem mestu –
pohvalno.
Gostje iz Medvod
V Termah Dobrna sva preživeli
krasnih 14 dni. Osebje prijazno, sobe
so krasne, prijeten ambient. Posebne
zahvale gredo fizioterapevtkam,
maserkam in receptorjem. Pohvale
tudi gospe Mojci Leben.
Upava, da se kmalu spet vrneva.
Ana in Nataša
Spoštovani,
kot spremljevalka očeta, ki je po
zlomu kolka okreval na negovalnem
oddelku, bi se želela zahvaliti
posebej negovalkama Milki in Nuši,
ker imata izreden čut za sočloveka,
sta strokovni, ustrežljivi, prijazni in
vedno nasmejani.
Zahvalila bi se tudi fizioterapevtoma
Mihaeli in Borisu ter delovnima
terapevtkama Nataši in Leji za
profesionalnost, potrpežljivost in
prijaznost.
Hvala, ker ste vztrajali z nama.
Izvrstno! Želim vam, da bi še dolgo
vzdrževali Zdraviliški dom – tu je res
posebna atmosfera.
Polona K.
27
terme DOBRNA
iz kraja
Občina Dobrna v kategoriji do 5000
prebivalcev uvrščena med tri najbolj
zelene občine v Sloveniji
Na letošnji prvi natečaj
za najbolj zeleno občino
v Sloveniji, katerega je
organiziral Fit media d.o.o.,
nosilec blagovne znamke
Zelena Slovenija, se je
prijavilo 47 občin, od tega
8 mestnih, 14 malih in 24
srednjih občin. Na razpisu
so sodelovale naslednje
občine:
Potrebujete
Darilo?
Podarite zdravje bližnjim
in poslovnim partnerjem,
RAZVAJALI BOMO
TUDI VAS!
• ob nakupu darilnega bona v
vrednosti od 40 do 100 €, vam
podarimo 3 urni vstop v
Deželo savn
• ob nakupu darilnega bona v
vrednosti od 100 do 150 €, vam
podarimo termalno kopel
• ob nakupu darilnega bona v
vrednosti od 150 do 200 €,
vam podarimo delno ročno
masažo v lepotnem centru
Hiša na travniku,
• ob nakupu darilnega bona v
vrednosti od 200 € dalje, vam
podarimo nočitev z zajtrkom
za 1 osebo v dvoposteljni
sobi Hotela Park
t: 03 78 08 110
e: info@terme-dobrna.si
28www.terme-dobrna.si
• Med občinami do 5000 prebivalcev
so se prijavile: Apače, Cerkvenjak,
Dobrna, Horjul, Kostanjevica na Krki,
Kozje, Kuzma, Razkrižje, Središče ob
Dravi, Šalovci, Vodice, Vransko, Vuzenica,
Žužemberk.
• Med občinami nad 5000 prebivalcev
so sodelovale: Bled, Beltinci, Cerklje
na Gorenjskem, Črnomelj, Domžale,
Dravograd, Gorenja vas-Poljane,
Grosuplje, Idrija, Kočevje, Kranjska Gora,
Krško, Laško, Lenart, Mengeš, Postojna,
Sevnica, Slovenska Bistrica, Slovenske
Konjice, Šentjernej, Trbovlje, Vojnik,
Zagorje ob Savi, Žalec.
• Med mestnimi občinami pa so za najbolj
zeleno občino konkurirale: Celje, Koper,
Velenje, Ljubljana, Maribor, Murska
Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj.
Strokovna komisija, v kateri so bili dr.
Dušan Plut kot predsednik, Bernarda
Podlipnik, MOP, Saša Kek, Skupnost občin
Slovenije, Mateja Eržen, Združenje občin
Slovenije, in Jože Volfand, prokurist Fit
medie in glavni urednik revije EOL, se je
sestala na Ministrstvu za okolje in prostor
in analizirala vsebino odgovorov občin
o njihovih okoljskih prizadevanjih za
trajnostni razvoj. Občine so odgovarjale
na vprašanja o upravljanju z odpadki
in vodami, o energetski varčnosti, o
prostorskem načrtu, zelenih površinah
in o drugih aktualnih okoljskih temah v
lokalnih skupnostih.
Strokovna komisija je nominirala za
priznanja in nagrade za leto 2010
naslednje občine:
• v kategoriji mestnih občin: MO Ljubljana,
MO Murska Sobota, MO Velenje
• v kategoriji občin z več kot 5000
prebivalci: Bled, Kranjska Gora in Žalec
• v kategoriji občin z manj kot 5000
prebivalci: Dobrna, Kostanjevica na Krki,
Vransko
Zaključna prireditev je potekala 17.
novembra 2010 v Centru varne vožnje na
Vranskem, kjer smo nominirane občine
na kratko predstavile svoje aktivnosti na
področju odpadkov, voda, energetike,
prostora,... Tako se najbolj zelene občine
v Sloveniji odlikujemo predvsem po
Predstavitev Občine Dobrna na prireditvi Zelena Slovenija
pristopu k energetski učinkovitosti
in racionalizaciji porabe električne in
toplotne energije ter izgradnji kolesarskih
in peš poti, ki prebivalcem omogočajo
korak naprej k trajnostni mobilnosti. Veliko
naporov usmerjamo v zagotavljanje
dostopnosti vodovoda in kanalizacije ter
zagotavljanju čiščenja odpadnih voda,
s čimer v veliki meri zmanjšujemo svoj
okoljski odtis. Vse boljša ozaveščenost
med občinami se kaže tudi pri oblikovanju
občinskih proračunov. Namreč Občina
Dobrna je v letu 2009 namenila 33
% občinskega proračuna okoljskim
investicijam. Občine namenjamo
veliko pozornosti tudi izobraževanju in
osveščanju mladih. A naša, vseslovenska,
pomanjkljivost so še vedno odpadki. Vse
občine, tudi zmagovalne, se ubadamo z
visoko količino povzročenih komunalnih
odpadkov na prebivalca. Večina občin
pridela letno med 350 in 400 kg
komunalnih odpadkov na prebivalca. Kot
je znano, je zaveza Slovenije, naj ta količina
ne bi presegala 300 kg na prebivalca.
Ob previsokih količinah povzročenih
komunalnih odpadkih je zaskrbljujoč zelo
nizek odstotek ločeno zbranih odpadkov;
v občinah namreč ločeno zberemo pod 20
% komunalnih odpadkov.
Razpis za najbolj zeleno občino v Sloveniji
je namenjen kritičnemu vrednotenju
doseženega na nekaterih ključnih
okoljskih področjih, hkrati pa želi pokazati
na primere dobre prakse, ki jih je v Sloveniji
na lokalni ravni vse več. Prav odziv občin
na razpis za najbolj zeleno občino kaže, da
je vse več zavedanja o tem, da moramo
ohraniti in vzdrževati zeleno Slovenijo.
Zapisala:
Urška Vedenik
terme DOBRNA
iz kraja
Projekt Wellness 3plus
Tudi predstavniki Dobrne smo odprti za
pridobivanje dodatnih znanj, izkušenj
in za izmenjavo mnenj. Tako smo
Marija Švent, Tanja Javornik, Branko
Brecl, Janko Černe in Stanka Repas že
v oktobru pričeli z izobraževanjem v
okviru projekta Wellness 3plus.
In kaj sploh to je?
Naveden projekt se odvija pod okriljem
Razvojne agencije Kozjansko, ki je v
letu 2009 s Službo vlade RS za lokalno
samoupravo in regionalno politiko
podpisala Pogodbo o sofinanciranju
projekta »Razvoj čezmejne wellness
destinacije s povezovanjem
podeželskih turističnih produktov«, na
kratko Welness 3plus. Gre za trileten
projekt, ki bo zaključen v marcu 2012
in ga je Razvojna agencija Kozjansko
prijavila v okviru razpisa Operativnega
programa IPA Slovenija-Hrvaška 20072013, katerega prednostna naloga je:
Gospodarski in družbeni razvoj, v okviru
ukrepa: Razvoj turizma in podeželja.
Zakaj sodelovanje v takem projektu?
Obsotelje, Kozjansko, Dravinjsko in
Zagorsko-Krapinsko območje je bogato
s ponudbo termalnih zdravilišč, katerih
nosilci so večja turistična podjetja.
Letno zdravilišča na tem območju
obišče več kot 150.000 turistov, vendar
pa podeželska okolica premalo oziroma
sploh ne prepozna priložnosti, ki jo
predstavlja navedena masa turistov.
Navedeno območje je izredno bogato
z naravno in kulturno dediščino.
Na voljo je tudi bogata podeželska
ponudba; izdelki zdrave prehrane,
zeliščarstvo, vinotoči, turistične vinske
ceste, pohodništvo,…..Kljub vsemu
temu pa se pojavlja težava v slabi
prepoznavnosti ponudbe, pomanjkanju
znanja, ne povezovanju ponudnikov
in s tem ne izkoriščanju priložnosti
masovnih obiskov turistov, ki v kraje
prihajajo predvsem zaradi zdraviliških
ponudb.
Navedene slabosti predstavljajo
potrebo po krepitvi povezovanja
in sodelovanja ter po skupnem
načrtovanju. Oblikovanje atraktivnih in
specializiranih povezanih podeželskih
wellness produktov bo tako
pripomoglo, da bomo postali trajno
zaželena in prepoznavna wellness
Marija Švent, Tanja Javornik, Branko Brecl, Janko
3plus destinacija, ki bo nadgradila
standardno zdraviliško ponudbo.
Takšna ponudba se bo predstavljala in
nadgrajevala v treh tematskih sklopih;
aktivne počitnice, doživetje narave in
gastronomije.
Glavni cilj vsega navedenega je, da
se združimo in povežemo ponudbo
podeželja v eno samo, edinstveno,
čezmejno, srednjeevropsko wellness
destinacijo, ki bo prepoznavna po
izvirni in specializirani ponudbi.
Projekt tako predstavlja priložnost za
turistične ponudnike na podeželju, da
pridobijo nova znanja o možnostih
plasiranja svojih storitev in proizvodov.
S projektom se bo zagotovil pretok
turistov, obiskovalcev na celotnem
območju v povezavi med posameznimi
ponudniki na čezmejnem območju. S
pomočjo projekta se bo zagotavljalo
tudi ohranjanje in oživljanje naravne
in kulturne dediščine, dvig zavesti pri
prebivalcih območja in tudi pri turistih
o pomenu odnosa do okolja, naše
dediščine ter kakovosti življenja.
Kaj se bo dogajalo v okviru projekta?
V okviru projekta se izvajajo številne
promocijske aktivnosti, predstavitve
na mednarodnih turističnih sejmih,
pripravljajo se promocijski materiali,
Černe in Stanka Repas
usposabljajo se turistični vodniki
za celotno območje projektnega
partnerstva.
In tako smo tudi predstavnik Dobrne
močno ugriznili v dokaj zahtevno
izobraževanje v okviru navedenega
projekta. Imeli smo priliko poslušati
številne predavatelje, tako iz
akademskih vrst, kot tudi primere
dobre prakse nekaterih uveljavljenih
destinacij. Glavne vsebine, ki smo jih
obdelali so: interpretacija naravne
dediščine, pomen wellneških storitev
v celostnem turističnem produktu,
spominki in gastronomija, periodizacija
zgodovine, oris NOB, osnove turizma
za uspešno turistično vodenje, sakralni
spomeniki….. Predvsem pa smo morali
svoje zanje in sposobnost povezovanja
teorije in prakse pokazati na različnih
delavnicah in v izdelavi seminarske
naloge.
S pridobljenim znanjem, z aktivno
vlogo in širšim sodelovanjem
bomo lahko tako pripomogli k
prepoznavnosti Dobrne in okolice
številnim obiskovalcem in koristnikom
zdraviliških uslug. Prepričani smo v
to, da je potrebno Dobrno in okolico
doživet in njeno ime ponesti v svet.
Stanka Repas
29
terme DOBRNA
Nagradna igra
»Kdo je to?«
Nagradna igra »Kdo je to« vas
je močno pritegnila, vsaj glede
na tokratni neverjetni odziv. Še
bolj zanimivo je, da vam sploh
nismo dali nobenega namiga,
pa so kljub temu bili skoraj vsi
odgovori pravilni.
Seveda, fant na fotografiji iz
prejšnje številke revije Terme
Dobrna, je naš zdravnik,
Vladimir Maganja, dr. med.,
spec. fizikalne medicine
in rehabilitacije, vodja
medicinskega centra v Termah
Dobrna.
In zakaj vam nismo dali
popolnoma
nobenega
namiga? Vedeli smo seveda, da
je popolnoma nemogoče, da
bi naši gostje dr. Maganja ne
prepoznali.
Dr. Maganja je velik zagovornik
zdravljenja z močjo narave, kar
pa ne pomeni, da se enostavno
predamo in čakamo. Ko boste
prebrali njegove članke, v
prejšnjih naših revijah, boste
razumeli ter sprejeli odločitev,
da od tistega trenutka dalje,
ne boste več uporabljali
navadne kuhinjske soli. Izvedeli
boste, kako preprosto jo lahko
nadomestite. Razumeli boste
pojem ionizirane vode, ter
kakšne koristi prinaša uživanje
kombinacije ionizirane vode
in himalajske soli. V tokratni
številki revije Terme Dobrna
pa pričenjamo z objavo
prvega od treh sklopov razlag
Oksidacijskega stresa. Preberite.
Kot rečeno, odziv je bil
fantastičen. S pravilnim
odgovorom smo izžrebali
gospo Pio Janjo Kranjez, ki se
bo predala sproščujoči masaži.
Čestitke, gospa Kranjez!
Tokratni zaposleni v nagradni
igri je spet nekdo, ki ga imate
zelo radi v svoji bližini. Je
pravi odganjalec slabih, sitnih
trenutkov, nekdo je tudi v
tokratnih utrinkih iz knjig vtisov
napisal, da ta oseba, s svojo
prijaznostjo in šaljivostjo, na vse
deluje zelo sproščujoče. Dovolj
namigov, torej KDO JE TO?
Veselimo se že vaših
odgovorov. Vsi, ki želite
sodelovati v žrebanju za
sprostilno nagrado, nam,
najkasneje do 13. junija 2011,
pošljite pravilni odgovor
(dodajte svoje ime, priimek
ter polni naslov). Dopisnice
naslovite na Terme Dobrna
d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna,
pripišite za nagradno igro
KDO JE TO. Pravilni odgovor
nam lahko sporočite tudi
preko elektronske pošte info@
terme-dobrna.si, ne pozabite
pripisati vseh zgoraj omenjenih
podatkov, da bomo vedeli,
kam poslati nagrado, v zadevo
pa napišite: za nagradno igro
KDO JE TO.
S sodelovanjem v nagradni igri se
udeleženec strinja, da mu organizator
po pošti pošilja obvestila o svojih akcijah,
storitvah in nagradnih igrah. Udeleženec
ima pravico kadarkoli zahtevati prenehanje
obveščanja. Nagrajenec bo nagrado
prejel po pošti, rezultati žrebanja pa bodo
objavljeni v naslednji reviji Terme Dobrna, ki
je na ogled tudi na spletni strani
www.terme-dobrna.si.
Društvo K NARAVI
Iz Ljubljane smo se pripeljali v
slikovito pokrajino v celjski kotlini,
med obronki Paškega Kozjaka in
Pohorja, v mali kraj Dobrna, ki v
staroslovenščini pomeni hrast. V
hotelu Vita nas je sprejelo prijazno
osebje. Po nastanitvi v lepo urejenih
sobah, smo se brž podali na
raziskovanje bližnje okolice, skozi
dvesto let star park. Mimo mogočnih
javorjev, bukev, kostanjev, srebrnih
smrek, tis do tretjega najdebelejšega
belega topola v Sloveniji in ogromne
platane, po urejenih potkah do
Zdraviliškega doma. Njegovo jedro
iz 17. stoletja, ima termalni vrelec
z zdravilno vodo in kopeli, v katerih
voda kroži in prinaša telesu svež kisik
in zdravilne učinke.
Po odličnem obroku smo zasedli
svet savn in bazene. Ekipa prijaznih
terapevtov nas je razvajala z
vrtinčenjem vročega zraka in
bičanjem s soparo v finski savni,
nasičeno z vonjem zelišč iz domače
tundre, potem pa maziljenje
pregretih voljnih teles z medom in
se očistili strupov z drgnjenjem z
grobo soljo, ki je bila prepojena z
rožmarinom, sivko in drugimi zelišči.
Zvečer smo uživali v odlični ponudbi
samopostrežnega bifeja in odhiteli
na nočno naturistično kopanje v
zdraviliški termalni bazen. Vrteči
se v krogu smo v bazenu prepevali
prelepe slovenske narodne pesmi.
Ob vrnitvi v hotel nas je zvabila na
plesišče živa plesna glasba.
V soboto nas je, po obilnem zajtrku in
kavicah, gospa animatorka odpeljala
na sprehod do Minkine turistične
kmetije. Pogostili so nas s slastnim
Minkinem domačim skutnim
zavitkom, piškotki, brinovcem in
borovničevcem. Po popoldanskem
razvajanju v savnah in bazenih ter
po izbrani in okusni večerji, smo
pohiteli v svoje sobe in se našemili za
pustni ples. Rajali smo tam nekje do
polnoči. Naša ekipa trota s čebelicami
je prejela prvo nagrado.
Nedeljsko jutro smo izkoristili za
pohod do planinskega doma pod
Paškim Kozjakom. Po vrnitvi v dolino,
smo si privoščili še sprostitev v
savnah in čofotanje v bazenih.
Tanja Anžin
Dobrni lepo, ker pa so
bile vaje pomembnejše
od zabave, nam ni
ostalo skoraj nič
prostega časa. Tako
nismo pevke izkoristile,
niti savne, ki je bila
v ponudbi in večina
niti kopanja v bazenu.
Škoda, vendar je bilo
delo tokrat pred zabavo.
Napačno smo se odločile za nastanitev,
ker smo morale potem tekati od hotela
do hotela. Vse drugo je bilo odlično, za
drugič bomo vedele kako in kaj.
Ženski pevski
zbor Večernica
Zbor nastopa že 16 let. Zadnja štiri leta
nas vodi in se z nami trudi g. Miran
Rustja. Zbor nastopa po celi Sloveniji
in tudi onkraj meja. V vseh teh letih
se je nabralo okrog 270 nastopov.
Vsak nastop nam veliko pomeni, zato
se enkrat na teden dobimo na vajah.
Intenzivne vaje pa nam še dodatno
okrepijo pevsko znanje. Letos smo bile
pri vas v Termah Dobrna.
Moram povedati, da smo se imeli v
Pošiljam vam naslove naših pevk, prav
vse bi rade prejemale revijo Terme
Dobrna.
Veliko uspehov vam želim in lep
pozdrav z Vipavske doline.
Nevenka Vidmar
terme DOBRNA
brezplačno in brez avtomobila
Pravo doživetje je že vožnja k nam
… in to brezplačno. Ne verjamete? Torej preberite.
V Termah Dobrna smo že lep čas
razmišljali, kako ugoditi našim
upokojencem, jim približati najstarejše
slovensko zdravilišče in hkrati napraviti
nekaj dobrega za okolje in prekomerno
onesnaženost z avtomobilsk im
onesnaževanjem.
Odgovor smo našli na sprehodu skozi
200 letni kostanjev drevored, ki nam je
podaril pozitivno misel: »Naj se oddih
za upokojence prične tisti trenutek, ko
bodo izstopili skozi svoja domača vrata!«
Zakaj pa ne?
In kako vse skupaj poteka?
Program poteka od nedelje (prihod
v Terme Dobrna) do petka (odhod iz
Term Dobrna). Rezervacijo je možno
napraviti preko telefona ali elektronske
pošte. Zaposleni v službi rezervacij vam
prijazno in podrobno razložijo vsebino
programa LEPO JE BITI UPOKOJENEC,
ki vsebuje 5 x polpenzion, neomejeno
kopanje, vodno aerobiko, jutranjo
gimnastiko pod strokovnim vodstvom,
1 x vstop v Deželo savn, živo narodno
zabavno glasbo v vinski kleti (torek,
sreda) ter bogat animacijski program. In
vse to že samo za 183,00 €. Vesela novica
je tudi, da kdor koristi ta program, mu
doplačila za enoposteljno sobo, sploh ne
zaračunamo.
Svoj naslov, kamor vas pride naš prevoz
iskati, nam sporočite. Iz službe rezervacij
pa vas en dan pred odhodom obvestijo,
ob kateri uri bodite pripravljeni na
odhod. Če slučajno pride do zastojev
na cesti, vas gospod Skutnik pokliče, da
niste v skrbeh.
Enostavno kajne?
Pripeljali smo že več 100 zadovoljnih
gostov in vse je potekalo kot dobro
namazan stroj. Po petih dneh razvajanja
in uživanja v Termah Dobrna sledi šesti
dan odhod domov ob 11. uri. Vedno smo
veseli pozdrava gostov: »Se kmalu zopet
vidimo!«
In že slišimo gospoda Skutnika, ki pravi,
da saj gremo samo en krog po naši lepi
Sloveniji.
Dobrodošli v
Termah Dobrna,
vaš avto pa naj
kar doma,
v garaži ostane.
Andrej Klanjšek, dipl. org. menedž.,
marketing Terme Dobrna
Foto: Teja Grum
Povezali smo se z Prevozi Skutnik.
Gospod Skutnik nam je prisluhnil in
takoj tudi ponudil svoj vozni park za
uresničitev ideje. Dogovorili smo se, da
bo prevoze vršil od prebivališča gosta
(kjerkoli v Sloveniji) do Term Dobrna in
nazaj.
Z njegovo prijazno energijo in ostalimi
njegovimi dobrovoljnimi šoferji, so
prevozi postali pravo malo doživetje za
naše goste. Šoferji jim pomagajo naložiti
in razložiti prtljago, jim med potjo
razlagajo o Termah Dobrna, o dogodkih,
o turistični ponudbi v okolici Dobrne, ki
jo tudi sami, kot domačini, zelo dobro
poznajo. Včasih med vožnjo tudi kakšno
veselo zapojo. Gostje, ki se družijo že
med vožnjo, se radi povežejo tudi med
bivanjem pri nas, izvedeli smo celo, da se
spletajo med njimi tudi bolj globoke vezi.
Zakaj pa ne? Tega smo več kot veseli.
Šoferji pomagajo pri prtljagi in radi med potjo povedo tudi kakšno zanimivo o Termah Dobrna
31
terme DOBRNA
kulinarična razvajanja
Dirigent kuharskega orkestra v
Termah Dobrna Boštjan Rožanc
Poklic kuharja ima, kljub splošnemu mišljenju, da je zelo
enostaven, zanimive in zahtevne vidike. Pravi kuhar si res
ne more privoščiti dveh levih rok, biti mora zelo ustvarjalen,
redoljuben, organiziran in natančen. Ves čas mora slediti
trendom, saj ljudje ljubimo spremembe, zavedati pa se mora
hkrati teže in pomembnosti slovenske tradicije in iz nje tudi
črpati.
Udeležil se je različnih izobraževanj doma in v tujini ter pridobil
mnoga potrdila in certifikate. Na tekmovanjih GTZ je dosegel
večkrat zaporedoma odlične rezultate. Je tudi član svetovnega
združenja kuharje WACS.
Radoznalost in veselje do dela, ki se mu je predal, sta ga vodila
preko mnogih izobraževanj do kuharja, ki združuje znanje,
izpolnjuje pričakovanja gostov, sledi svetovnim trendom in
poseduje zelo redek čut za ohranjanje slovenske kuharske
tradicije.
Kot pogosto Boštjan Rožanc
rad sam poudari:
»Najlepše okuse hrani
doda kuhar, ki
ustvarja s srcem.
In v
Termah Dobrna
imamo
takšne
umetnike.«
Vodja kuhinje v Termah Dobrna, Boštjan Rožanc, je ščepec
okusa slovenske kuharske zgodovine, umestil v svojo kuhinjo. V
karto jedi je vključil tradicionalne jedi, sestavine zanje so okusni
gozdni darovi (kostanj, gobe, divjačina), ribe iz bližnjih bistrih
potokov in jezer, zelenjava iz skrbno obdelanih okoliških njiv in
vrtov.
BREZPLAČNI IZVOD
revije Terme Dobrna
Foto: Teja Grum
V najstarejšem delujočem
zdravilišču v Sloveniji, z
več kot 600 letno tradicijo,
pregrešne kulinarične
mojstrovine, pod taktirko
veščega dirigenta, ustvarja
pravi kuharski orkester.
Organizacija dogodkov
na visoki ravni zahteva
popolno predanost in strast.
NAROČITE se na svoj lasten BREZPLAČNI IZVOD REVIJE TERME DOBRNA, ki prinaša zanimivosti iz sveta zdravja,
rehabilitacije, pomagali vam bomo skrbeti za telo, vas seznanili z novičkami iz naših prelepih term in vas razveseljevali
z zanimivimi nagradnimi igrami in nagradno križanko.
Izrežite in izpolnite spodnji kuponček, ga nalepite na dopisnico ter nam ga pošljite na naslov Terme Dobrna d.d.,
Dobrna 50, 3204 Dobrna. Ob vsakem novem izzidu revije, ki izhaja 3x letno, jo boste, POPOLNOMA BREZPLAČNO,
prejeli v svoj nabiralnik. Svoje podatke nam lahko sporočite tudi preko elektronske pošte info@terme-dobrna.si, v
zadevo napišite »Revija Terme Dobrna«.
Podpisani/a ____________________________ se naročam na revijo Terme
Dobrna, ki izhaja 3x letno.
32
Moj brezplačni izvod mi, ob vsakem novem izzidu revije Terme Dobrna, pošljite
na naslov: ____________________________________________________
____________________________________________________
____________________________________________________
terme DOBRNA
kulinarična razvajanja
Spomladanski
zavitki:
omako in spomladansko
solato (regrat, trobentice,
čemaž, vijolice, motovilec).
•
•
•
•
•
•
•
Holandska
omaka:
šop belušev ali špargljev
20 dag listnatega testa
1 jajce
sol
vejica svežega timijana
sušeno pleče ali pršut
olje za cvrtje
Zavremo vodo, jo malo
o k i s a m o, s o l i m o t e r
3 minute blanširamo
p re d h o d n o o l u p l j e n e
šparglje. Listnato testo
na tanko razvaljamo in
razrežemo na trakove
dolžine špargljev. Na testo
položimo po 3 šparglje
k aterim priložimo na
rezance narezano sušeno
pleče. Z stepenim jajcem
premažemo robove testa,
k a te re g a z n a d e vo m
zvijemo. Pri zavitkih pazimo
na zunanje robove, da
so dovolj sprijeti. Zvitke
lahko cvremo ali pečemo v
pečici ogreti na 180 stopinj
Celzija 10 minut. Zraven
ponudimo holandsko
• 1 šalotka ali manjša
čebula
• lovorjev list
• poprova zrna
• strok česna
• vejica zelenega peteršilja
• vejica luštreka
• 3 veliki rumenjaki
• sok polovice limone
• 125 g masla,
zmehčanega na sobni
temperaturi
• ščepec soli
• ščepec zmletega belega
popra
Sesekljano šalotko, olupljen
strok česna, lovorjev list,
poprova zrna, peteršiljevo,
luštrekovo in zelenino
zelenje zavremo v 1,5 dl
vode. Komaj opazno vremo
15 minut, nato precedimo
in odmerimo 1 dl tekočine.
Rumenjake, sol in limonin
Foto: Teja Grum
Špargljevi spomladanski zavitki s
holandsko omako (za 4 osebe)
sok dobro stepemo, da se
mešanica speni in naraste.
S stepanjem nadaljujemo
v parni kopeli, medtem
pa po malem dodajamo
izmenoma še toplo, vendar
ne vrelo začimbno zavrelico
in kosme masla. Omaka
je gotova, ko naraste in
se zgosti kot majoneza
- približno 5 - 10 minut
stepanja. Zavreti ne sme. Na
koncu dodamo še ščepec
belega popra.
Boštjan Rožanc,
vodja kuhinje v Termah Dobrna
Torta iz bele čokolade
Sestavina za kremo stepamo
nad soparo:
Foto: Teja Grum
• 4 jajca
• 20 dag sladkorja
• 15 dag masla
V toplo maso dodamo 5 dag
želatine v listih in 10 dag bele
čokolade. V skoraj ohlajeno
maso dodamo še 7 dcl stepene
smetane. Polnimo v poljubne
modele in dodajamo poljubno,
lahko sezonsko sadje, v našem
primeru maline.
Mateja Vodenik,
vodja slaščičarskega
oddelka v Termah Dobrna
33
terme DOBRNA
preganjamo dolgčas
Nagradna križanka
MERA ZA
ORGANIVEČERNA TV ODDAJA
JAPONSKA
TEKOČINE
ZEM
Z VODITELJEM
SMUČARKA
IN RAZSUT
ŽIVIH
MARIOM GALUNIČEM
KAVABATA
MATERIAL
BITIJ
IGRALEC
ŽIGON
JAPONSKI
PREMIER
(NAOTO)
OTTO
LESSING
VAJA ZA
MIŠICE
ROK
LESEN
AFRIŠKI
BOBEN
LOSJON
(ORIG.)
PRIPRAVA
ZA
KVAČKANJE
SVETOVLJANSTVO
POMETAČICA
LIZA
MINNELLI
BREZBARVEN
VNETLJIV
PLIN
PLITEV
UMIVALNIK
OLEG
VIDOV
KONČNA,
ODLOČILNA
TEKMA
TADEJ
LABERNIK
PECELJ
PRI GOBI
PANELNA
PLOŠČA
ČLOVEKU
PODOBNA
ŽIVAL
MESTO
SEŠITJA
NIZOZEMSKA AVTOMOBILSKA
ZNAMKA
MESTO OB
IZLIVU
CETINE
AZIJSKI
POLOTOK
PRVI
MOŠKI
TONI
NIEMINEN
LISA
KUDROW
SL. TEOLOGINJA
(TEREZIJA)
AVTOR:
JANEZ
DONŠA
VERA V
ALAHA
TV
ZABAVNOST MED REALIZATOR
LJUDMI
V DRUŽBI VODNIK
ALUMINIJ
SANJA
DOLEŽAL
PRIPOVEDNICA
KOVAČ
PEVSKA
DIVA:
LADY ...
JAZ, TI, ?
MESTO NA
ZAHODU
UKRAJINE
TRSKA
(LESENA)
NALEPKA
IDEJNI
VODJA
ABONENT
V
PENZIONU
KUHARSKI
MOJSTER
(IVAN)
PREVEČ
RAZVADITI
NENADNO
PRENEHANJE BITJA
SRCA
KITAJSKA
PLAVALKA
XUEJUAN
(ZLATO NA
OI 2004)
ALI
ŽERDIN
ZBIRKA
PRAVNIH
PREDPISOV
KRATEK
FILM
BAKTERIJA
V OBLIKI
KROGLICE
FINANČNI
URADNIK
TORKOVA
PRILOGA
DELA
BISTVO
MISLI
ZORAN
ARNEŽ
MAPA
MAJHNEGA
FORMATA
VZKLIK
VESELJA
SLOVENSKI BIOLOG
(JOŽE)
IZVOR
ŠTEFAN
NEMANJA
AGAVI PODOBNA
TROPSKA RASTLINA
SREDNJI
DEL
VIETNAMA
CELJSKI
ŽUPAN
(BOJAN)
EPOHA,
OBDOBJE
IZDELKI IZ
ŽGANE
GLINE
NABRUŠEN,
KONIČAST
SKUPEK
VOŠČENIH
CELIC V
PANJU
SILOVIT
VOJAŠKI
NAPAD
RDEČA
TELESNA
TEKOČINA
DIGESTE - del zbornika rimskega prava Corpus iuris civilis
VEČKO - slovenska teologinja, predavateljica (Terezija)
BOLE - slovenski biolog (Jože, 1929-1995)
34
Geslo iz križanke napišite na dopisnico in
nam ga najkasneje do 13.06.2011, z
vašimi podatki, pošljite na naslov:
Terme Dobrna d.d.,
Dobrna 50
3204 Dobrna
Med pravočasno prispelimi dopisnicami,
s pravilnim geslom, bomo izžrebali 3
srečneže, ki bodo prejeli nagrade
razvajanja in sprostitve.
Vse nagrade so za dve osebi:
- 3 URNI ZAKUP SAVNA
STUDIA TISA
- ROMANTIČNA KOPEL
- CELODNEVNO KOPANJE
V TERMALNEM BAZENU
terme DOBRNA
nagrajenci
Nagrajenci križanke
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
JUGOMAJHNA DRŽAVA V ZAHODNO
JUŽNI AMERIKI OB
PREDATLANTSKEM OCEANU MESTJE
HAVANE
U
R
U
G
V
A
I J
K
E R
B U
A B
N I
A N
KONEC
ŽIVLJENJA,
SMRT
TEPTALNI
STROJ NA
SMUČIŠČU
UROŠ
ROJKO
ZA
POLTON
ZVIŠAN
TON G
ZABAVA OB
ZAKLJUČKU
ŠOLANJA
PRIPADNICA
ŠTEVILČNEGA
AZIJSKEGA NARODA,
HINDUJKA
NALOŽBA
NESRAMNEŽ
DUŠAN
HAUPTMAN
INKOVSKI
BOG
NEVIHT
PRI NAS
POGOSTO
SADNO
DREVO
KOPER
PEVEC
NIPIČ
I
N
D
I
J
K
A
PAZNICA V ZAPORIH
OBČUTEK VELIKE
MORALNE VREDNOSTI,
DOSTOJANSTVO
PISATELJEVANJE,
PISANJE
OTO
VRHOVNIK
PO
HUSSERLU
DOJEMANJE
SMISLA
TURŠTVO
ŠTEVILO
Z DVEMA
NIČLAMA
P
O
N
O
S
NEHLAPNOST
N
E
H
L
A
P
L
J
I
V
O
S
T
TAMARA
VONTA
T V
V E S
S R A
M K
J A P
B L A
N R
F I
E Č A
S A R
R I
E Z A
M A N
O
A
VESNA
STAVREV
MARJAN
KRALJ
JENSON
BUTTON
NIKO
ROBAVS
ISLAMSKA
ČEPICA S
COFOM
MESTO
NA NAŠI
OBALI
ANETOV
ROMAN
ZADNJICA
CELJSKA
TOVARNA
POSODE
AGAVI
PODOBNA
TROPSKA
RASTLINA
(ORIG.)
GANSKI
ENO OD
ZIMSKI
NOBELOTOMAŽ
IMEN
POGANJEK VEC(KOFI)
MRAZEK KOLESARJA
RASTLIN CVETLIČNI
ILEŠIČA
ARANŽMA
T I C
M N I
O M
A
A
N A
M U
P I R
R K A
S T V
T
N
I A
S T V
L O A
TURŠKI
PAŠA IZ
19. STOL.
ANCONA
POGLAVAR
ETIOPSKE
CERKVE
DUHOVNIŠKI PRTIČEK
ZAPOREDJE OD
A DO Ž
REGULACIJA
RIMSKA
MESTNA
OBČINA
DEL ROKE
NICOLE
KIDMAN
JAPONSKI
BISMARCK
(HIROBUMI)
PISEC
FLEMING
SOPHIA
LOREN
KONIČAST,
NABRUŠEN
RDEČ
DRAGULJ
ODPRTINA
V STENI
O
K
N
O
AVTOR:
JANEZ
DONŠA
MARIANAO - mesto in morsko letovišče na Kubi, predmestje Havane
ILJAPA - inkovski bog neviht in dežja
MUNICIPIJ - v rimski državni ureditvi občina z lokalno samoupravo
M
A
R
I
A
N
A
O
KOPNO,
KI ŠTRLI
V MORJE
VOTLO
MOČVIRSKO
STEBLO
PEVKA
JACKSON
R T J
T R A
S N
S
E
L E T
A N
O S
S T E
P A G
N A
E
E C E D
C I P I
J E N
SANJE
MOČNA
ČUTNA
ŽELJA
EPSKA
PESNITEV
OSNOVNA
MERSKA
KOLIČINA
GOLAŽ IZ
SVINJETINE IN
KISLEGA
ZELJA
VAS NA
KOPRSKEM
VMESNIK,
RAZPIRALO
ANGLEŠKI
ROCKER
(JIMMY)
ŽOGICA
NA MREŽI
IGRALEC
HARRIS
MESTO V
SREDNJI
NIZOZEMSKI
NEMŠKO
MESTO,
ZNANO PO
STEKLU
iz 9. številke revije Terme Dobrna
MOŠTVO,
TIM
E
K
I
P
A
VDAJA
P
R
E
D
A
J
A
Geslo iz križanke napišite na dopisnico in
nam ga najkasneje do 21.02.2011, z
vašimi podatki, pošljite na naslov:
Terme Dobrna d.d.,
Dobrna 50
3204 Dobrna
Med pravočasno prispelimi dopisnicami,
s pravilnim geslom, bomo izžrebali 3
srečneže, ki se bodo v dvoje lahko
razvajali in uživali v naslednjih nagradah:
- 3 URNI ZAKUP SAVNA STUDIA TISA
(za 2 osebi)
- ROMANTIČNA KOPEL
(za 2 osebi)
- CELODNEVNO KOPANJE V
TERMALNEM BAZENU
(za 2 osebi)
Nagrajenci križanke iz 9. številke revije Terme Dobrna:
ROMANTIČNA KOPEL (30 min.) za dve osebi:
MATEJA ŠKRJANEC, LJUBLJANA
CELODNEVNO KOPANJE V TERMALNEM BAZENU za dve osebi
VINCENCIJ DREO, CELJE
3 urno razvajanje v SAVNA STUDIU TISA za dve osebi
BOŠTJAN GROM, BLANCA
Vsi izžrebani nagrajenci so obvestilo o nagradah prejeli na dom.
Žrebanje je potekalo v sredo, 25.02.2011 v upravni stavbi Term Dobrna d.d.,
Dobrna 50, 3204 Dobrna. Komisija v sestavi Zvezdana Gvajc, Barbara S. Špegelj in
Rado Gaber je izžrebala 3 srečne dobitnike različnih razvajanj v dvoje.
Iskrene čestitke izžrebanim nagrajencem!
Zdravi in vitalni
Terme Dobrna, najstarejše slovensko termalno zdravilišče, so vir zdravja že od leta 1403.
Tradicionalne medicinske postopke smo nadgradili z novimi znanji in sodobno tehnologijo, ter v povezavi z naravnimi
danostmi našli nove možnosti zdravljenja. S posluhom za vas smo pripravili raznovrstne programe.
Koriščenje programov priporočamo pri bivanju najmanj 7 dni.
Posvetujte se z našimi zdravniki, na vašo željo bomo za vas pripravili tudi individualne programe.
ANTIREVMATSKI PROGRAM: 1 x posvet pri zdravniku, 5 x fango obloga - delna, 1 x klinična aromaterapija (80 min), 5 x
termalna kopel v Zdraviliškem domu (20 min), 3 x magnetna terapija ali protibolečinska terapija (15 min).
PROGRAM ZA BODOČE MAMICE: posvet pri zdravnici, specialistki ginekologije in porodništva, 2 x obloga proti strijam, 2 x
limfna drenaža nog (40 min), 1 x nega obraza zanjo, 1 x klasična pedikura, 1 x pregled s posvetom pri dipl. fizioterapevtki z izborom
vaj za medenično dno.
PROGRAM PROTI OSTEOPOROZI: 1 x posvet pri zdravniku, 1 x merjene kostne gostote, 4 x magnetna terapija (20 min), 4 x
skupinske vaje (preventivno proti osteoporozi), 3 x terapevtska delna ročna masaža (15 min).
PROGRAM PRI ŽILNIH IN PREKRVAVITVENIH MOTNJAH: 1 x posvet pri zdravniku, 4 x hipobarična terapija za spodnje
ekstremitete ali limfna drenaža nog – dve mesti, 4 x dvocelične galvanske kopeli za spodnje ekstremitete (15 min), 3 x Burgerjeve vaje,
4 x magnetna terapija (20 min).
PROGRAM PROTI BOLEČINAM V HRBTENICI: 1 x posvet pri specialistu fiziatru, 1 x individualne vaje za učenje stabilizacije
hrbtenice in medenice pri bolečini v križu, 3 x skupinske terapevtske vaje za hrbtenico, 4 x terapevtska delna ročna masaža (15 min), 3
x laserska terapija ali protibolečinska terapija (15 min).
NEGOVALNI ODDELEK - nudimo možnost nastanitve v sodobnem in prijetno urejenem negovalnem oddeleku. Na voljo
je 24 sodobnih negovalnih postelj. Vse bolniške sobe so opremljene s signalizacijo, izvajamo 24 urno zdravstveno nego,
pripravljenost zdravnika na domu. Nudimo tudi možnost namestitve s spremljevalcem, po predhodni rezervaciji v Medicinskem
centru Term Dobrna.
PREVENTIVNA REKREACIJA ZA ZAPOSLENE in PREVENTIVNI PREGLEDI
Informacije in rezervacije:
Medicinski center (t: 03 78 08 110, f: 03 78 08 146)
www.terme-dobrna.si
35
terme DOBRNA
Vonj zelenega poletja
od 25. 06. do 30. 09. 2011
FIRST MINUTE**
Cena programa za 1 osebo v EUR:
3 x polpenzion
HOTEL PARK ***
Dvoposteljna soba
3 x polpenzion
DODATNI DAN
1 x polpenzion
114 €
137 €
38 €
Dvoposteljna soba - standard
125 €
150 €
42 €
Francosko ležišče (150 x 200 cm)*
131 €
157 €
44 €
173 €
48 €
popolnoma obnovljen hotel v letu 2008
VILA HIGIEA ****
HOTEL VITA****
HOTEL VITA****
Dvoposteljna soba
* cena velja na osebo, če v sobi bivata dve osebi
20 % popusta
FIRST MINUTE
POLETJE**
** FIRST MINUTE 20 % popusta - velja za rezervacije do 22. 05. 2011. First minute ponudba ne velja za rezervacije
bivanja v terminu od 05. 08. 2011 do 28. 08. 2011.
BREZ DOPLAČILA za enoposteljno sobo v terminu od 15. 06. do 24. 07. 2011 (velja cena dvoposteljne sobe).
BREZPLAČNO BIVANJE (polpenzion) en otrok do 12. leta starosti, v sobi z dvema odraslima osebama, v
terminu od 24. 06. do 04. 09. 2011.
Vključene storitve na osebo: polpenzion na osebo (bogat samopostrežni bife‐vsi obroki), poletni osvežilni napitek na
bazenu hotela Vita, vrednostni bon 10,00 € za storitve v masažno lepotnem centru »Hiša na Travniku« (koriščenje bona
v času bivanja), neomejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno vodo v hotelu Vita in v Zdraviliškem domu, vodna
aerobika vsak dan, jutranja gimnastika, 1 x vstop v Deželo savn, animacijski program za odrasle, animacijski otroški poletni
klub v družbi kostanjevega škrata Vitka).
15 % popusta
All inclusive
od 24. 06. do 31. 08. 2011 in od 21. 10. do 02. 11. 2011
Cena programa na osebo v EUR:
HOTEL PARK ***
3 x all inclusive
5 x all inclusive 7 x all inclusive
Dvoposteljna soba
173 €
276 €
369 €
Dvoposteljna soba
207 €
329 €
437 €
HOTEL VITA ****
FIRST MINUTE
POLETJE*
* FIRST MINUTE 15 % popusta - velja za rezervacije do 22. 05. 2011. First minute ponudba ne velja za rezervacije
bivanja v terminu od 05. 08. 2011 do 28. 08. 2011.
BREZPLAČNO BIVANJE (all inclusive) otroci do 12. leta starosti, v sobi z najmanj eno odraslo osebo.
Vključene storitve na osebo: polni penzion na osebo (samopostrežni bife ‐ vsi obroki), popoldanska malica med 16. in
17. uro, neomejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno vodo v hotelu Vita in v Zdraviliškem domu, 1 x dnevno vstop
v Deželo savn, najem kolesa (4 ure dnevno na osebo), najem palic za nordijsko hojo (2 uri dnevno na osebo), športni park
(trim steza, namizni tenis, rusko kegljanje, igranje vrtnega šaha, odbojka), vodna aerobika vsaki dan, jutranja gimnastika,
animacijski program, otroški klub v družbi kostanjevega škratka Vitka, izbor določenih pijač med obroki v hotelu Park od
13. do 14. in od 19. do 20. ure (pivo, sok, vino, voda, čaj) in v restavraciji hotela Vita od 12. do 14. in od 18. do 20. ure (pivo,
sok, vino, voda, čaj), najem kopalnega plašča v hotelu Vita, fitnes studio v Hotelu Park, živa glasba v kavarni hotela Vita
(petek, sobota, nedelja) in v vinski kleti (torek, sreda in nedelja), organizirano vodenje skozi energijski park (feng‐shui).
Lepo je biti upokojenec
od 02. 01. do 29. 07. 2011 in od 04. 09. 2011 do 30. 09. 2011
Cena programa na osebo v EUR:
HOTEL PARK ***
Dvoposteljna soba
popolnoma obnovljen hotel v letu 2008
VILA HIGIEA ****
5 x polpenzion
183 €
Dvoposteljna soba - standard
193 €
Dvoposteljna soba
218 €
HOTEL VITA****
BREZ DOPLAČILA za ENOPOSTELJNO SOBO (velja cena dvoposteljne sobe).
BREZPLAČNI PREVOZ za vse upokojence od doma do Term Dobrna in nazaj.
Vključene storitve: polpenzion na osebo (samopostrežni bife - vsi obroki), neomejeno kopanje v bazenih s termalno
vodo, vodna aerobika vsak dan, jutranja gimnastika pod strokovnim vodstvom, 1 x vstop v Deželo savn, živa narodno
zabavna glasba v vinski kleti vsak torek in sredo, bogate nagrade za plesalce, bogat animacijski program.
www.terme-dobrna.si
36
info@terme-dobrna.si, T: 03 78 08 110, F: 03 78 08 111
Cene so v EUR in vključujejo DDV. Pridružujemo si pravico do spremembe cen in prodajnih pogojev ter tiskarskih napak.