1. No category

Ucenje otrokovih
p r a v i c
Ucenje otrokovih pravic:
Ucenje otrokovih pravicšš
MEDIA FORUM, CENTER ZA JAVNO KOMUNICIRANJE, LJUBLJANA, LJUBLJANA, 2011
Priročnik je izdan v okviru projekta “Evropa za otroke – Evropa z otroki”.
Publikacija je bila pripravljena s finančno podporo programa Evropske komisije “Temeljne pravice in državljanstvo”. Za vsebino te
publikacije so odgovorni izključno avtorji in nikakor ne odraža pogledov Evropske komisije in Direktorata za pravosodje.
Ne Evropska komisija niti katera koli oseba, ki deluje v imenu Komisije, ni odgovorna za uporabo na podlagi teh informacij.
Ta priročnik je pripravljen v angleškem, španskem, bolgarskem in slovenskem jeziku.
Avtorji tem: Tema 1 – Teodora Kaleynska; Tema 2 – Daniela Tasevska; Tema 3 – Daniela Tasevska, Tema 4 – Javier Reyes Tapia,
Elena Miguel Gomez; Tema 5 – Daniela Tasevska, Teodora Kaleynska; Tema 6 – Daniela Tasevska; Tema 7 - Javier Reyes Tapia, Elena Miguel Gomez; Tema 8 – Daniela Tasevska; Tema 9 – Daniela Tasevska; Tema 10 – Daniela Tasevska; Tema 11 - Javier Reyes
Tapia, Elena Miguel Gomez; Tema 12 - Javier Reyes Tapia, Elena Miguel Gomez; Tema 13 – Daniela Dobreva; Tema 14 – Daniela
Tasevska; Tema 15 – Daniela Tasevska, Teodora Kaleynska; Tema 16 - Javier Reyes Tapia, Elena Miguel Gomez.
Avtorji: Daniela Tasevska, Teodora Kaleynska, Javier Reyes Tapia, Elena Miguel Gomez
Tisk: Pancopy printstudio
Oblikovanje: Darja Vojnovič, M.S.T.
Na platnici risba Gabriele Ivanove, Svetlozare Boncheve, Roumena Georgieva, Alexandra Dervisheva in Alexandre Dimitrove iz
vrtca “Elena Grancharova” – Gorna Oryahovitsa, Bolgarija.
Prevodi in redakcija: Petra Černe, Kristina Plavšak Krajnc, Lenka Vojnovič
Izdajatelj: MEDIA FORUM, Center za javno komuniciranje, Ljubljana
Naklada: 300 izvodov
V priročniku so uporabljene risbe iz nacionalnih ustvarjalnih natečajev za otroke na temo otrokovih pravic, izvedeni v Bolgariji,
Španiji in Sloveniji v 2010.
Vse pravice pridržane.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
342.726-053.2(035)
UČENJE otrokovih pravic / [avtorji Daniela Tasevska ... [et al.]
; prevodi Petra Černe, Kristina Plavšak Krajnc, Lenka Vojnovič]. Ljubljana : Media Forum, Center za javno komuniciranje, 2011
ISBN 978-961-93118-0-6
1. Tasevska, Daniela
256893952
Dragi prijatelj, draga prijateljica,
Ta priročnik smo pripravili, razvili, preverili in izdali v okviru projekta “Evropa za otroke – Evropa z otroki”. Več kot 6000 otrok in 500 učiteljev v Bolgariji, Španiji in Sloveniji je več kot eno leto
delalo skupaj, da so prepoznali in prednostno razvrstili otrokove pravice in njihovo uresničevanje
v vsakodnevnem življenju. Poskušali so priti do osebnega razumevanja, kaj je “pravica” in kako se
uresničuje, ozaveščali so o pravnih okvirih zaščite otrokovih pravic in njihovem udejanjanju. Učitelji,
ki so bili vključeni v projekt, so po poglobljenem usposabljanju pripravili in preverili učne ure, ki izražajo otroška občutja, njihove sanje in pričakovanja, navdušenje staršev. To je priročnik, ustvarjen
z veliko ljubezni in skrbi do otrok, z namenom, da bi v zaščiti otrokovih pravic in njihovem dnevnem
uresničevanju zbližali vse ustanove, strokovnjake, pedagoge in družine.
Projekt “Evropa za otroke – Evropa z otroki”, financiran v okviru programa Direktorata
Evropske komisije Pravosodje “Temeljne pravice in državljanstvo” želi spodbuditi aktivno vključevanje otrok v proces komunikacije in promocije njihovih pravic, tako da odkrivajo svoje pravice in
se o njih učijo; ustvariti in formulirati najboljša sporočila, usmerjena k otrokom po svetu; in preveriti
izbrane učne materiale o otrokovih pravicah, ki so jih razvili in preverili učitelji in učenci. Projekt
poteka v Bolgariji, Španiji in Sloveniji ter v svoje aktivnosti vključuje več kot 6000 otrok in 500 učiteljev. Glavne aktivnosti projekta so: nacionalne raziskave, nacionalni ustvarjalni natečaji za otroke,
fokusne skupine z odločevalskimi institucijami, usposabljanja o učenju otrokovih pravic za učitelje,
priprava priročnika o otrokovih pravicah s strani mednarodne ekipe, preverjanje učnih ur iz priročnika. Zaključni dogodek projekta, tj. Evropski otroški forum je potekal 24. in 25. marca 2010 v Velikem
Turnovem v Bolgariji, s prisotnimi 110 učenci in 30 učitelji iz vseh vključenih držav. Namen foruma
je bil odpreti prostor za izmenjavo znanja, tehničnih veščin in izkušenj, pridobljenih v projektnem
ciklu.
Otroci so pripravili in obravnavali dokument s svojimi sporočili – Listino otrokovih pravic v
Evropi, ki je bila predstavljena evropskim institucijam kot integralni del projektnih rezultatov.
Projektna ekipa verjame, da bo priročnik koristen za vas pri vašem vsakodnevnem delu. Avtorji resnično upajo, da bodo predlagane teme spodbudile nadaljnjo ustvarjalnost in izpopolnjevanje
pri uresničevanju otrokovih pravic – v korist otrok – v prihodnosti enotne Evrope.
Projektna ekipa
VSEBINA
Tema 1 – Vsi otroci imajo enake pravice in pravico do zaščite pred diskriminacijo.........7
Tema 2 – Pravica do imena in narodnosti........................................................................17
Tema 3 – Pravica do družine................................................................................................ 27
Tema 4 – Pravica do svobode misli, zavesti in vere……………………..................................41
Tema 5 – Pravica do materinega jezika in kulture. Kulturna raznolikost..........................47
Tema 6 – Pravica do svobode združevanja..........................................................................59
Tema 7 – Pravica do zasebnosti............................................................................................67
Tema 8 – Pravica do informacij in pravica do izražanja mnenj...........................................75
Tema 9 – Pravica do zaščite pred vsemi oblikami nasilja in izkoriščanja.......................91
Tema 10 – Pravica do enakih pravic za otroke s posebnimi učnimi potrebami….........105
Tema 11 – Pravica do zdravja in zdravstvenih storitev......................................................113
Tema 12 – Pravica do prostega časa, igre in kulture.........................................................121
Tema 13 – Pravica do zaščite pred zlorabo drog...............................................................131
Tema 14 – Pravica do zaščite pred spolnimi zlorabami ...….............................................141
Tema 15 – Pravica do zaščite pred ugrabitvijo, prodajo in trgovino z ljudmi..................155
Tema 16 – Pravica do zaščite v vojnah in oboroženih konfliktih......................................163
Vsi otroci imajož
enake pravice
in pravico
do zašscite pred
diskriminacijo
Plamena Miroslavova, Bolgarija
6
TEMA: VSI OTROCI IMAJO ENAKE PRAVICE IN PRAVICO
ZAŠČITE PRED DISKRIMINACIJO
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Učence seznaniti s človekovimi pravicami in pravicami otrok ter splošna predstavitev temeljnih pravic, zapisanih v
Konvenciji ZN o otrokovih pravicah;
2. Predstaviti splošne informacije o zgodovini človekovih pravic in pravic otrok v Evropi in spodbuditi splošno razgledanost učencev;
3. Seznaniti učence z enakimi pravicami otrok in zaščito proti diskriminaciji kot osnovo za razvoj otroka v skupini, skupnosti in državi;
4. Okrepiti spoštovanje človekovih pravic in razviti samospoštovanje in spoštovanje drugih – občutek človeškega dostojanstva;
5. Spodbuditi pozitivne izkušnje naravnanosti in vedenja preko upoštevanja otrokovih pravic, kar vodi do spoštovanja
pravic drugih;
6. Predstaviti osnovne teme za razumevanje in spoštovanje kulturne različnosti, zlasti v povezavi z različnimi narodnostnimi, etničnimi, verskimi, jezikovnimi in drugimi manjšinami.
Ključni pojmi: človekove pravice, otrokove pravice, svoboda, diskriminacija, drugačen, enak, Konvencija ZN o otrokovih pravicah, zaščita pred diskriminacijo.
Trajanje: pet ur.
Razlaga vsebine:
Koncept človekovih pravic leži v zgodovinskih in ideoloških temeljih združene Evrope. Sega v čas renesanse in
razsvetljenja, ko se je razvil iz abstraktne ideje v konkretne teorije, pravne odločbe in filozofske šole. Njegovi prvi nosilci
so bile moderne ideje Montesquieu-ja, Rousseau-ja in Voltaire-a. Izraz “človekove pravice” je predstavil John Locke.
Moderni filozofi so nadalje razvili idejo o “naravnih” človekovih pravicah, ki so po naravi podedovane in neločljive, povezane s človekovim obstojem. So neodtujljive in se jih ne more odvzeti. Naravne človekove pravice so oblikovane izven
države in niso neposredno odvisne od nje. Dokler država ne prepozna naravnih človekovih pravic, so le-te samo odsev
družbe, pravne in politične zavesti; ko jih država prepozna, postanejo element pisanega prava.
Prve človekove pravice so zapisane v zakonih Anglije – l. 1628 je bila sprejeta Petition of Right (Peticija o pravicah), v kateri je absolutna kraljeva moč ločena od individualnih pravic in svoboščin in s sprejetjem Bill of Rights (Niz
dopolnil k ameriški ustavi) l. 1689, so bile v Angliji zagotovljene javne pravice in svoboščine.
Francija je prispevala k zgodovini revolucionarne Evrope s svojo Declaration on the rights of Man and of the
Citizen (Deklaracija o človekovih pravicah in pravicah državljanov) l. 1789. Deklaracija je najbolj popularen dokument o
človekovih pravicah, ki je kar najbolj pomembno vplival na razvoj ustav drugih evropskih držav s poudarkom na pravici
do zakona, svobode pred zadržanjem, svobode govora in človeka.
Zgodovinska izjava “Ljudje so rojeni in ostanejo svobodni ter imajo enake pravice” je za vedno spremenila življenje v stari Evropi.
Danes morajo biti te izjave dokazane, ker so bile sprejete kot aksiom človekovega obstoja in ne le zato, temveč
ker zanje jamčijo politični in pravni sistemi mednarodnih organizacij in držav, ki razvijajo demokracijo, vladavino prava
in zaščito človekovih pravic. Prepoznavanje človekovih pravic in njihovo varovanje je pomemben temelj, ki podpira
obstoj združene Evrope. Obstoj mednarodnih pravnih instrumentov (Univerzalna deklaracija ZN o človekovih pravicah,
1948; Evropska konvencija o človekovih pravicah in osnovnih svoboščinah, 1950) zagotavlja izvrševanje človekovih
pravic, Komisar za človekove pravice in Evropsko sodišče za človekove pravice pa nudita vsakemu prebivalcu Evrope
možnost poiskati zaščito v primeru kršitve njegovih osnovnih pravic. Vendar morajo vsi Evropejci poznati in razumeti
svoje pravice, jih ščititi in ne kršiti pravice drugih, da bi spoštovanje človekovih pravic postalo del vsakodnevnega življenja.
Manifestacija človekovih pravic se vrši na vseh aspektih človekovega življenja in njihova kršitev je osnova vseh
težav globalnega sveta, kot so revščina, nasilje, onesnaženost okolja, ekonomska neenakost, brezzakonje, vojne in
konflikti.
Mednarodna skupnost danes razlikuje tri različne “skupine” človekovih pravic:
Prva skupina pravic (pravica do svobode) vključno s civilnimi in političnimi pravicami, pravice do svobode izražanja, združevanja, življenja, pravičnega sojenja, sodelovanja v političnem in družbenem življenju itd.
7
Druga skupina pravic (pravica do enakosti) vključuje socialne, ekonomske in kulturne pravice, kot so pravice
spodobnega standarda življenja, dela, zdravstvene oskrbe in izobrazbe itd.
Tretja skupina pravic (kolektivne pravice) vključuje pravico do razvoja, miru, zdravega okolja itd.
Otroci, kot najbolj ranljivi člani v skupinah, družbi in državah, imajo enake pravice kot odrasli. Mednarodne organizacije so sprejele vrsto instrumentov, ki se osredotočajo v glavnem na otroke in njihove neodtujljive pravice (Konvencija ZN o otrokovih pravicah, 1989), da otrokom v državah zagotovijo in posvetijo posebno pozornost glede potrebe
zagotavljanja pravic. Vse evropske države so podpisale in ratificirale to konvencijo in tako sprejele moralno in pravno
odgovornost, da jo spoštujejo in analizirajo napredek v izvrševanju teh pravic.
Bistvo in osnovna ideja Konvencije ZN o otrokovih pravicah je, da imajo vsi otroci in mladi pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja in pogledov na vse zadeve v zvezi z njimi in jih odrasli kot tudi države morajo upoštevati. V mnogih evropskih državah so otroci in mladina aktivno sodelujoči v procesu odločanja, ustanavljajo otroške in
mladinske svete, sodelujejo v socialnem in kulturnem življenju skupine, družbe, države. Zasluga za to je v veliki meri
v sistematski uporabi programov za izobraževanje otrok glede njihovih pravic ter spreminjanju vrtcev in šol v območja
otrokovih sanj.
Človekove pravice
Človekove pravice govorijo o dejstvu, da bi vsak posameznik moral imeti možnost živeti z dostojanstvom, imeti
pravico do življenja, pravičnega sojenja, biti svoboden in ne biti mučen. Te pravice zadevajo vsakega posameznika na
svetu, ne glede na njegovo raso, spol, veroizpoved ali kulturno identiteto. To pomeni, da pravice vsakega posameznika
zadevajo tudi ostale, kar ustvari potrebo po spoštovanju pravic drugih.
Otrokove pravice
Otroci imajo enake pravice kot odrasli. Poleg temeljnih otrokovih pravic imajo pravico izraziti svoja mnenja in
poglede na vse stvari, ki jih zadevajo in jih morajo upoštevati odrasli ljudje in države.
Diskriminacija
Diskriminacija temelji na nespoštljivem ravnanju s posamezniki zaradi njihove rase, spola, jezika, spolne usmerjenosti itd. Vključuje tudi izključevanje ali omejitve priložnosti določeni skupini ali osebi, ki jih imajo ostale skupine v isti
skupnosti ali državi.
Obstajajo različne oblike diskriminacije. Rasna diskriminacija temelji na razlikovanju posameznikov na osnovi
rasnih drugačnosti. Bistvo spolne diskriminacije je vedenje, povezano s spolom osebe. Diskriminacija nekompetentnih
ljudi obravnava kompetentne ljudi kot “normalne ljudi”. V primeru take diskriminacije imajo ljudje s katerokoli obliko
nekompetence omejeno rabo javnih prostorov, uslug, izobrazbe in kulture. Jezikovna raznolikost je zaščitena, a včasih ima v družbi določen jezik prednost, kar vodi do jezikovne diskriminacije zaradi uporabe jezika večine v določeni
skupini ali kategoriji. Diskriminacija obstaja, ko je oseba obravnavana neenakopravno, ker govori poseben jezik ali narečje. Verska diskriminacija je povezana z drugačno naravnanostjo proti ljudem zaradi njihove veroizpovedi, običajev
in tradicij.
Rasizem je vedenje, uporaba besed ali prakse, ki daje prednost ali pa izkazuje nenaklonjenost določenim ljudem
zaradi barve njihove kože, njihove kulture ali etničnega porekla.
Postavljanje stereotipov je še ena oblika diskriminacije. Ko oseba postavi stereotip, kategorizira ljudi na osnovi
izobrazbe ali vpliva. To obnašanje ustvari občutke sovražnosti in jeze do vseh nosilcev določenega stereotipa.
Izobraževanje o otrokovih pravicah
Izobraževanje o otrokovih pravicah omogoča otrokom in mladostnikom, da spoznajo svoje pravice od svojih
najzgodnejših let, kar jim omogoča, da prevzamejo aktivno vlogo v izražanju svojih mnenj ter v postopku sprejemanja
odločitev v skupini, razredu, šoli, družbi, državi. Izobraževanje o otrokovih pravicah dopušča krepitev temeljev demokracije sodobne evropske civilne družbie kar ustvari ozračje sočutja v življenju skupnosti na vseh ravneh, tako da se
vsi otroci zavedajo vrednot evropskega razvoja.
8
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Predstaviti učencem človekove in otrokove pravice, zlasti splošna predstavitev temeljnjih pravic, ki jih obsega Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah;
2. Predstaviti učencem enake pravice otrok in zaščito pred diskriminacijo na podlagi razvoja otroka v skupini, skupnosti
in državi;
3. Okrepiti spoštovanje človekovih pravic, razviti samospoštovanje in spoštovanje do drugih – občutki človeškega
dostojanstva;
4. Stimulirati pozitivne izkušnje, odnos in vedenje prek uveljavljanja otrokovih pravic, kar vodi do spoštovanja pravic
drugih;
5. Oblikovati temeljne veščine v aktivnem poslušanju in komuniciranju, sposobnost prisluhniti različnim mnenjem, zagovorništvo v zvezi s temeljnimi pravicami in pravicami drugih;
6. Oblikovati kritično razmišljanje prek iskanja praktično-relevantnih informacij, kritična ocena okoliščin, razlikovanje
pristranskosti in predsodkov, sposobnost sprejemanja odločitev na podlagi osebnih sodb;
7. Razvijati veščino in sposobnost za delo v socialnih skupinah in delovnih ekipah.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Izobraževalno gledališče: “Predstavitev otrokovih pravic v Evropskem parlamentu”
Otroci so povabljeni, da poslancem Evropskega parlamenta predstavijo, kako razumejo svoje otrokove pravice.
Zaradi tehnične težave so bile vse povezave s prevajalci pretrgane, skupnega jezika, ki bi ga vsi razumeli, ni. Vendar
… Zasedanje se je začelo in poslanci želijo slišati otroke.
Razdelite otroke v tri skupine. Vsaka skupina izbere tri otrokove pravice. Določena je tudi skupina poslancev, ki
so opazovalci in morajo prepoznati pravico, ki jo predstavlja vsaka skupina.
Vsaka skupina naj predstavi izbrano pravico, tako da jo lahko razumejo ljudje iz različnih kultur, ki govorijo različne jezike. Ne smejo uporabljati besed – pravice morajo biti uprizorjene.
Po uprizoritvi vsakega skeča morajo poslanci poskušati prepoznati pravico, ki je bila predstavljena. Potem skupine pojasnijo svoje odločitve za uprizoritev vsake pravice. Posebna pozornost naj bo posvečena temu, da bo večina
pravic uprizorjena v smislu, kako so kršene, ne pa spoštovane.
Druga možnost izobraževalne prakse je predstavitev otrokovih pravic prek risanja. Dodelite učencem domačo
nalogo, da narišejo eno od otrokovih pravic. Potem skupaj s starši organizirajte skupinsko, razredno ali šolsko razstavo,
na srečanju z učitelji in starši pa se pogovarjajte o temi otrokovih pravic.
Vprašanja za diskusijo:
1. Kaj so otrokove pravice?
2. Zakaj je skupina izbrala te pravice?
3. Ali ste se naučili kaj novega o otrokovih pravicah? Katere pravice so bile za vas nove?
4. Katero pravico ste najlažje predstavili?
5. Katero pravico ste najtežje predstavili?
Trajanje: 45 minut.
Aktivnost 2: Človeška skulptura “Moja najljubša pravica”
Učitelj se pogovarja z učenci o njihovi najljubši pravici. Skupina je razdeljena v pare glede na njihove najljubše
pravice. Vsak par naredi skulpuro svoje najljubše pravice. Vsi učenci se zberejo v krogu, v središču tega otroci predstavljajo svoje ideje.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 3: Igra “Piramida otrokovih pravic”
Potrebni materiali: seznam otrokovih pravic na listih, 10 majhnih barvnih papirnih listkov, iz katerih naredimo
piramido, ko jih sestavimo skupaj, velik list papirja za vsako skupino, markirni flumaster.
Otroci na kratko predstavijo glavne otrokove pravice, ki jih je pred tem učitelj napisal na kartice A4 in jih dal v 3
identične ovojnice.
9
Otroci se razdelijo v skupine po pet. Vsaka skupina dobi ovojnico s seznamom otrokovih pravic in desetimi
majhnimi listki različnih barv. Naloga vsake skupine je, da se odloči:
Katere so najbolj pomembne pravice vsakega otroka?
Razvrstiti jih po njihovi pomembnosti.
Na vsak barvni listek naj napišejo eno od pravic, ki so jo navedli. Na listek na vrhu piramide naj zapišejo najmanj
pomembno pravico; na naslednji listek naslednjo pravico po pomembnosti in tako naprej, do desetega listka na dnu
piramide, kamor napišejo najbolj pomembno pravico. Vsi barvni listki, urejeni v piramido, naj bodo nalepljeni na plakat
in tako bodo predstavljali piramido otrokovih pravic.
Vsaka skupina naj predstavi piramido drugim učencem.
Vprašanja za diskusijo:
1. Zakaj ste izbrali te pravice?
2. Ali je razlog za to, da določenih pravic niste izbrali, to, da ni potrebe po njihovem uresničevanju v naši družbi
(na primer pravica do zaščite v vojnah in oboroženih konfliktih in njeno uresničevanje izven Evrope)?
3. Zakaj je ta pravica najbolj pomembna?
4. Zakaj je ta pravica najbolj nepomembna?
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 4: Igra “Otrokove pravice BINGO” /Delovni list 1 /
Potrebni materiali: kartica z vprašanji, papir A4 in markerji.
Učenci so razdeljeni v dve enaki skupini; tiste, ki delajo intervjuje, in intervjuvance. Vsak učenec, ki dela intervju, prejme kartico z vprašanji. Potem mora najti partnerja za intervju in pridobiti odgovore na vprašanja, zapisana na
kartici. Ko je prvi učenec izprašan, vsak izpraša naslednjega. Namen je, da vsak izpraševalec opravi intervju z vsemi
učenci brez uporabe kartice.
valec.
Tisti, ki konča prvi in je izpolnil vsa polja z odgovori izprašanih sošolcev, razglasi “BINGO” in postane zmago-
Ko je določen zmagovalec, učitelj spodbudi diskusijo. Na tablo obesi velike predstavitvene liste z vprašanji in
pod vsakim vprašanjem označi prejete odgovore.
Vprašanja za diskusijo:
1. Ali so bila kakšna težka vprašanja?
2. Katere pravice je bilo najtežje opredeliti?
3. Ali poznaš kakšne kršitve pravic?
Trajanje: 45 minut.
Aktivnost 5: Situacijska igra “Čuvaj pravic”
Stefka Traykova, Svetla Georgieva, Bolgarija
Potrebni materiali: škatla lesenih barvnih kock, klobuk in ogrinjalo. Učitelj vnaprej določi število kock.
Otroci sedejo v krog. Eden od otrok je izbran za “čuvaja pravic in odgovornosti”. Dobi škatlo s kockami, klobuk in
ogrinjalo – s tem naj bi imeli drugi otroci večje spoštovanje do njega in namenjali večjo pozornost njegovim dejanjem.
Čuvaj vzame prvo kocko, imenuje eno pravico in odgovornost, ki izhaja iz te pravice, ter zakotali kocko proti enemu
od otrok. Ta mora tudi imenovati eno pravico in ustrezno odgovornost. Nakar čuvaj nadaljuje s kotalenjem kock proti
drugim otrokom, dokler kock ne zmanjka. Potem jih zbere nazaj v škatli. Igra se lahko nadaljuje, tako da se izbere drugi
čuvaj pravic in odgovornosti.
Igra se lahko tudi zaplete, tako da v škatlo damo enako število modrih in rdečih kock. Čuvaj pravic in odgovornosti zakotali otroku rdečo kocko in otrok mora imenovati pravico. Potem drugemu otroku zakotali modro kocko in ta
otrok mora imenovati odgovornost, ki ustreza prejšnji pravici
Trajanje: 30 minut.
Aktivnost 6: Igra vlog o diskriminaciji in diskriminacijskih situacijah /Delovni list 2/
Marjeta Colarič, Slovenija
Potrebni materiali: Zgodbice o diskriminaciji in diskriminacijskih situacijah, Konvencija ZN o otrokovih pravicah
(prirejeno za otroke)
10
Potek aktivnosti, primer:
Navodila za delo. Učenci se razdelijo v 6 skupin po 4 ali 5. Vsaka skupina dobi eno zgodbico. Če je skupin
manj, spretnejši dobijo dve zgodbici. Zgodbe so razdeljene v pare in sicer so napisane tako, da ena prikazuje napačen odnos do drugačnosti (diskrimirajoč), druga pa strpen odnos do drugačnosti. Zgodbice so sestavljene tako, da so
učencem blizu, saj so del njihovega vsakdana.
Priprava na igro. Skupine preberejo zgodbe, se pogovorijo o temi in o tem, kako bi situacijo zaigrali. Razdelijo
si vloge in vadijo.
Igranje. Skupine predstavijo svoje zgodbe z igro vlog ostalim skupinam. Zaporedoma si sledijo tisti dve zgodbi,
ki se ujemata.
Pogovor v krogu. Učenci se vživijo v občutke otrok, ki so jih drugi učenci zasmehovali, izločali in žalili zaradi
drugačnosti. Govorijo pa tudi o pozitivnih občutkih, ko sošolci na drugačnost reagirajo strpno, sočutno in pomagajo.
Nekaj vprašanj za pomoč:
1. Kako se je počutil Amir, ko so se mu smejali?
2. Kako težko mora biti, če nočeš več v šolo zaradi sošolcev?
3. Kako se je morala ustrašiti Vesna, ko ji je Marko vzel očala?
4. Kako hudo mora biti, če zvečer ne moreš zaspati, ker te preveč boli odnos sošolcev do tebe?
5. Se Amir dobro počuti, ko ve, da ima podporo sošolca?
6. Bo Amir s podporo lažje upal govoriti slovensko in se s tem hitreje učil novega jezika?
7. Melisi je že dovolj težko, ker ve, da se morajo sošolci navaditi na njeno novo podobo, ji je kaj lažje, če ji kdo
stoji ob strani?
Skupine v zbirki pravic iščejo tisto, ki se ujema z zaigranimi zgodbicami. Skopiramo Konvencijo o otrokovih
pravicah (prirejeno verzijo za otroke). Razrežemo člene in jih razdelimo na toliko delov, kolikor je skupin. Vsak kupček
pa mora vsebovati 2. člen, ki govori o nediskriminaciji in ga skopiramo tolikokrat, kolikor je skupin. Učenci poiščejo člen,
ki smo ga prikazali z zgodbicami in se seznanijo še z ostalimi členi.
Predstavitev pravic. Vsaka skupina dvigne člen, ki smo ga predstavljali z igro vlog. Preberejo še ostale člene,
ki so jih dobili na lističih.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
Učenci sami iščejo primere, ki so jim bili priča ali pa so sami sodelovali v njih, ki govorijo o nespoštovanju 2.
člena KOP. Pišejo zgodbe na to temo ali pa pripravijo igro vlog.
Učenci s piktogrami ali risbo predstavijo, kako je prav, da reagiramo ob srečanju z drugačnostjo.
Trajanje: 2 uri strnjeno.
Aktivnost 7: Narišimo besede, ki jih uporabljamo
Renata Štefančič, Slovenija
Vsak učenec dobi svoj list, na katerega nariše besede, ki jih beremo. Za vsako risbo imajo na razpolago 1 minuto. Primer besed: radio, hiša, novo leto, jesen
Po igri na tablo z magnetki obesimo vse risbe in postavimo vprašanja:
1. Kako so se odločili, kaj bodo narisali?
2. Na koliko različnih načinov lahko eno besedo narišemo?
3. Na koliko različnih načinov lahko besedo izgovorimo?
4. Pogovorimo se o tem, da imamo na svetu več jezikov in da ima vsak otrok pravico, da se nauči svojega jezika,
ne glede na to, kje živi.
5. S pomočjo spleta ali ostale literature poiščemo za posamezne besede še pomen v ostalih jezikih ter jih zapišemo na plakat.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
V razredu oblikujemo slovar besed. Z učenci se dogovorimo, na koliko različnih načinov bomo zapisali posamezno besedo. Slovar besed je lahko dopolnjen tudi s sličicami, ki jih učenci poiščejo v revijah, najdejo v svojem albumu
ali fotografirajo. Slovar se lahko dopolnjuje v času odmora, razrednih ur ali v času podaljšanega bivanja.
11
Otroci se lahko igrajo igro ‘Potujemo’, ko se mora prvi spomniti določenega kraja; zadnja črka tega kraja je pričetek naslednjega kraja. Imena krajev so lahko tudi v drugih jezikih. Npr. Rim - Milano, Opatija – Ankaran itd.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 8: Igra “Enako plačilo za enako delo”
Potrebni materiali: denarne kartice, plakat “Plačna lestvica”, pisalni listi
Otrokom so dodeljene vloge glede na realne aktivnosti – učitelj, gradbeni delavec, voznik, tajnica, zdravnik,
podjetnik, direktor, receptor itd. Učitelj poljubno razdeli vsem učencem kartice s poklici.
Otroci imajo nalogo, da zapišejo, kaj vsak od teh ljudi počne za plačilo.
Učitelj vnaprej pripravi plačno lestvico, kjer je označeno, koliko denarja dobi vsak delavec za opravljeno delo,
pri čemer so plačila razdeljena v tri kategorije glede na to, ali je delavec moški, ženska ali otrok. Učitelj vnaprej natiska
igralni denar, ki ga bo izplačal učencem za opravljeno delo.
Potem ko učenci opravijo svojo nalogo, jim učitelj plača glede na plačno lestvio, tj. glede na njihov spol in starost,
ki je označena na kartici.
Učenci prejmejo različno plačilo za opravljeno delo. To očitno odpre vprašanja.
Vprašanja za diskusijo:
1. Kakšen je občutek, ko dobiš večje/manjše plačilo od drugih, ne glede na to, da si delal enako časa?
2. Zakaj nekateri ljudje dobijo več/manj kot drugi za enako delo?
3. Kaj veš o takšni diskriminaciji med ljudmi, ki jih poznaš?
4. Ali lahko upravičimo različno plačilo za moškega ali žensko za enako opravljeno delo? Podaj argumente.
5. Ali meniš, da naj določene poklice opravljajo pretežno moški? Pojasni zakaj.
6. Ali meniš, da naj določene poklice opravljajo pretežno ženske? Pojasni zakaj.
Trajanje: 30 minut.
Aktivnost 9: Kaj vemo o otrokovih pravic v naši državi?
Določimo učencem nalogo, da raziščejo prek interneta, kakšna je situacija glede otrokovih pravic v naši državi.
Vprašanja za diskusijo:
1. Ali je vaša država ratificirala Konvencijo o otrokovih pravicah?
2. Kaj počne vlada za zaščito otrokovih pravic?
3. Ali se čutiš, da si zaščiten v šoli, doma, v kinu, na pikniku, ko prideš domov v temi?
4. Kdo ogroža tvoje pravice in zakaj?
5. Kaj bi spremenil pri uresničevanju otrokovih pravic v naši šoli?
Trajanje: 30 minut.
12
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
VPRAŠALNIK ZA INTERVJU
1. Ime dokumenta, ki razglaša otrokove pravice.
2. Posebna pravica, ki jo morajo poznati vsi otroci.
3. Pravica, ki jo zanikajo nekateri v tvoji državi.
4. Obveznost, ki jo imamo v zvezi z otrokovimi pravicami.
5. Primer diskriminacije.
6. Organizacija, ki se bori za človekove pravice.
7. Organizacija, ki se bori za otrokove pravice.
8. Pravica, za katero so prikrajšani nekateri otroci.
9. Kršitev pravice do življenja.
10. Primer kršitve otrokovih pravic.
13
DELOVNI LIST 2
Zgodba 1
V razred je prišel nov učenec Amir, ki ne zna vašega jezika. Iz njega se norčujete, ko vas kaj vpraša, mu namerno poveste napačno besedo in se temu še smejite. Smejite se mu tudi, ko se trudi govoriti, pa ne pove čisto prav. Amir postaja
vedno bolj žalosten, doma pove mami, da ne želi več v šolo, saj mu tam ni lepo in nima nobenega prijatelja.
Zgodba 2
V razred pride nov učenec Amir, ki ne zna tvojega jezika. Z njim bi se rad spoznal, zanima te njegova država, sprašuješ
ga, kako se reče v njihovem jeziku npr. mama, šola, fant, punca, prijatelj ... Moti te, da ga eden od sošolcev draži, ga
zasmehuje in mu govori, naj se vrne, od koder je prišel. Želiš si, da bi ga nehal dražiti, saj se ti zdi zanimivo, da je v
vašem razredu nekdo iz druge države in si želiš, da bi postal tvoj prijatelj.
Zgodba 3
Sošolka Maja zelo slabo vidi in nosi očala. Ti si v družbi prijateljic, ko se Maja mimo vas sprehodi do stranišča. Začnete se hihitati in s prstom kazati nanjo, ti pa misliš, da si še pogumnejša od ostalih in zavpiješ »Hej, očalarka, kam
pa greš?«. Ko pride Maja iz WC-ja v razred, ji Marko vzame očala in cel razred se začne smejati. Maja se ustraši, ker
ne vidi in ne zna priti do svojega prostora. Ko pride učiteljica, ji očala vrnejo. Doma zvečer ne more zaspati in mami v
objemu joka, da ne gre nikoli več v šolo.
Zgodba 4
Sošolka Maja zelo slabo vidi in nosi očala. Prosi te, če ji lahko posodiš zvezek, ker ni uspela prepisati s table. Ko vidiš,
da kljub temu, da sedi v prvi klopi, ne vidi dobro na tablo, se z njo dogovoriš, če bi ji bilo všeč, da bi sedeli skupaj in
bi ji ti pomagala. Strinja se, zato gresta skupaj k učiteljici, da jo prosita, če lahko ugodi vajini prošnji. Postaneta dobri
prijateljici, saj ima ravno tako kot ti rada živali.
Zgodba 5
Melisa je muslimanka. Ko je dovolj stara, si pokrije lase z ruto, tako kot ostale muslimanske ženske. Ko pride prvič v
šolo z ruto, se ji začneš smejati in skupaj s prijateljicami se dogovorite, da se ne boste več družile z njo, saj je sedaj
čudna in ne želite, da bi se tudi vam smejali, če bi se še naprej družili z njo. Sošolec jo draži in jo vleče za ruto. Melisi
je tako težko, da prosi učiteljico, če lahko pokliče mamo, ker ji je slabo in bi rada šla domov.
Zgodba 6
Melisa je muslimanka. Ko je dovolj stara, si pokrije lase z ruto, tako kot ostale muslimanske ženske. Ko pride prvič v
šolo z ruto, se nekateri sošolci smejejo, ti pa stopiš do nje, saj čutiš, da ji je neprijetno in se začneš z njo pogovarjati.
Vprašaš, zakaj ima ruto. Pojasni ti, da je to del njene vere. Začne ti opisovati še nekatere njihove običaje. Ker ji sošolec
hoče povleči ruto z glave, greš po učiteljico.
14
Pravica
do imena in
narodnosti
Victor Senovilla, Španija
16
TEMA: PRAVICA DO IMENA IN NARODNOSTI
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Spodbuditi kognitivno zanimanje za ime človeka in začetne orientacijske funkcije imena.
2. Sprejemati ime kot simbol priznanja otrokove pravice do življenja in dokaza njegove pripadnosti določeni družini, skupnosti, državi in kulturi.
3. Posodobiti socialne izkušnje učencev zvezi z njihovim znanjem o načinih sporazumevanja.
4. Spodbuditi pozitivne izkušnje pri učencih preko sprejemanja pomembnosti njihovih imen in ustvariti pozitivno
naravnanost do pomena njihovih imen.
5. Premagovati strah pri samopredstavitvi.
6. Spodbuditi razmišljanje o pomembnosti lastnega imena.
Ključni pojmi: ime, državljanstvo, univerzalno sprejemanje
Trajanje: 4 ure
Razlaga vsebine:
Državljanstvo je ustrezen politično-pravni odnos osebe in javne avtoritete – države. Predstavljen kot pravni
status vključuje državljanstvo, krog pravic in dolžnosti, ki regulirajo odnose med osebami in državo. V političnem smislu
je državljanstvo pravica sodelovanja v javnem življenju in vladi. V širšem, socialno-kulturnem smislu, je državljanstvo
nosilec identitete, povezano s članstvom v skupnosti, ki se razlikuje od drugih skupnosti.
Državljanstvo se lahko pridobi na različne načine – preko družinskih povezav, preko kraja rojstva ali naturalizacije. Pridobitev preko družinskih povezav se zgodi, ko sta oba od staršev državljana določene države in otrok avtomatično prejme državljanstvo svojih staršev. Če ima eden od staršev drugačno državljanstvo, otrok prejme državljanstvo
samo enega od staršev. Drugače pride do dvojnega državljanstva, kar ustvari dvojne dolžnosti in plačevanje davkov v
obeh državah.
Izraz univerzalno sprejetje je blizu izrazu državljanstvo. Predstavlja vključitev civilnih struktur (nevladne organizacije, sindikati) v procesu ekonomske transformacije. Univerzalno sprejetje je temeljni faktor politične, ekonomske in
socialne integracije družbe. Pomanjkanje civilne družbe in sprejetja valute vodi do zlitja med politično in ekonomsko
sfero, kar lahko vodi do oligarhije in mafije. Univerzalno sprejetje je družbeni predpogoj za razvoj svobodne in neodvisne ekonomije.
Oseba ima ime zato, da bi bila del družbe. Ime je zapisano v vse uradne dokumente in je dokaz, da je oseba
državljan določene države. Antroponimija je del znanosti onomaziologija, ki preučije osebna imena ljudi.
Primitivni človek je sprejel svoje ime kot osnovni del njega samega in mu je posvetil resnično skrb.
Mnogo ljudi danes še naprej misli, da je ime njihov osnovni del. Videti je, da je osebno ime temelj, na katerem temelji zavedanje samega sebe, ker »se razumevanje razlik začne z boljlšim razumevanjem osebnosti...« /Reza,
2000:67/.
Prepoznavnost majhnega otroka s strani ljudi in okolice se začne z otrokovim imenom. Še več, otrok ima s samoprepoznavanjem osebnega imena možnost začrtati svoje meje in zaznavati sebe kot avtonomno osebo. Prva stvar,
ki se jo otrok nauči, je dejstvo, da ima ime in da se odziva na klic tega imena.
»Kaj se skriva v tvojem imenu«, je resno vprašanje. Ime, značaj osebe in njegova/njena usoda so zelo
tesno povezani. Na primer, v Nemčiji je ime Margareta povezano s krhkimi, čustvenimi dekleti, ki ostajajo doma,
medtem ko je v Franciji to ime povezano z brezsramno, pohlepno in izkušeno osebo. Pisatelji in pesniki čutijo nenaključno in tesno povezanost imen in značajev ter usod njihovih likov. Ko avtor dodeli ime liku, hote ali nehote zajame
bistvo njegovega značaja /glej delovni list 1/.
Ime je neposredno povezano s samozavedanjem osebe. Ko oseba zasliši svoje ime, se z njim poistoveti in
se zaveda »sama sebe«. Vsaka oseba se poistoveti s svojim imenom, ko jo kliče druga oseba. Osebam so imena
lahko všeč ali ne. Ko jih izgovarjamo, se predstavljajo ali utelešajo različna čustva, npr.: Aleksander, Aleks, Ale. Ime in
priimek sta naš »obraz« in kar pogosto, včasih nezavedno, sodimo osebo glede na njena ime in priimek. Ime je svet
in tako sledi jezikovnim pravilom. V vsakem jeziku imena tvorijo posebni podsistem s svojimi lastnimi pravili.
Ime osebe, ki pooseblja določene vrline, pogosto postane vzdevek, ki ga drugi ljudje uporabljajo kot sredstvo
za označevanje. Običajno te besede pozna le omejeno število sorodnikov in niso trajne. Zelo redko lahko to ime, ki
je vzdevek, postane javna last jezika naroda (primer Marko Totev), mnogo pogosteje pa to postanejo imena literarnih
likov (Kekec, Don Kihot, Sančo Pansa).
17
Razlaga učitelja naj bo vodena po teh zamislih:
1. Pravica do življenja otroka se prepozna, ko mu je dodeljeno ime.
Prejetje imena je ena prvih pravic novorojenca. Ime je prva stvar, na osnovi katere je otrok enakovreden drugim ljudem v družbi in ta formalno prepozna pravico otrokovega življenja. Ime začne nuditi varnost otroku, saj
zdaj nosi informacijo, pomembno drugim, namreč to, da otrok že obstaja.
2. Z imenom se prepozna pravica otroka, da pripada določenemu rodu in kulturi.
Ime običajno kaže, da otrok pripada določenemu rodu, je naslednik zgodovine klanov in plemenskega spomina. To pomeni, da z izbiro imena obstaja prepoznavanje, da otrok pripada skupini ljudi, ki deli skupne kulturne
značilnosti.
3. Ime je prvi faktor za pojav zavesti.
Vsaka oseba se identificira preko razlikovanja z ostalimi. Prof. Ananiev pravi, da se vzporedno z osebnim
razvojem razvija tudi otrokova aktivnost ščitenja in ponovnega formuliranja psihološkega statusa. (Tassevska,
2008:28). Poznavanje imena je majhen način za začetek diferenciacije iz širšega človeškega okolja. Poznavanje lastnega imena služi kot materializacija meja tvojega osebnega prostora in prostora drugih okoli tebe.
4. Krst je del osebne zgodbe vsakega posameznika.
Obred krsta označuje individualno biografijo vsake osebe in predvideva aplikacijo zdravja in blaginje staršev v
njihovi generaciji.
5. S svojim imenom oseba navede svoj izvor pred vladno institucijo.
Vsakdo dobi dokumente, v katerih so zabeleženi ime, osebna identifikacijska številka in stalni naslov. Ti podatki omogočijo osebi, da postane polni državljan svoje države in kot tak uživa vse človekove pravice.
18
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Spodbuditi kognitivno zanimanje za ime človeka in začetne orientacijske funkcije imena.
2. Sprejemati ime kot simbol priznanja otrokove pravice do življenja in dokaza njegove pripadnosti določeni družini, skupnosti, državi in kulturi.
3. Posodobiti socialne izkušnje učencev zvezi z njihovim znanjem o načinih sporazumevanja.
4. Spodbuditi pozitivne izkušnje pri učencih preko sprejemanja pomembnosti njihovih imen in ustvariti pozitivno
naravnanost do pomena njihovih imen.
5. Premagovati strah pri samopredstavitvi.
6. Spodbuditi razmišljanje o pomembnosti lastnega imena.
Ključni pojmi: ime, državljanstvo, univerzalno sprejemanje.
Potrebni materiali: ovojnice, barvice ali flumastri, imena udeležencev, seznam imen vseh otrok v razredu in
njihovih pomenov.
Trajanje: 4 ure
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Igra vlog – “Zgodba za imena”. /Delovni list 2/
Trener pove otrokom naslednjo zgodbo:
»Pred davnimi, davnimi časi so v oddaljenem kraljevstvu ljudje živeli brez imen. Nekega dne je v njihovo
deželo prišel tujec, ki jim je povedal, da so včasih njihovi predniki imeli imena, vendar pa so bili uročeni in so
morali živeti, ne da bi svojim otrokom dali imena.
Ljudje, ki do tedaj niso vedeli, kaj pomeni živeti z imenom, so bili presenečeni in so vprašali tujca, kaj je ime
in če je bolje živeti z imenom kot brez njega. Tujec ni vedel, kako bi to pojasnil, ker se je spraševal, kako lahko
nekdo živi brez imena …«
Razdelite razred v pare z navodili: Predstavljajte si, kako lahko živijo in shajajo brez imen. Če hočete pomagati tujcu in ljudem brez imen, da vidijo, kaj je bolje – živeti z ali brez imena, zaigrajmo naslednje situacije. Vi
ste ljudje brez imen in se morate:
• srečevati;
• komunicirati med seboj;
• doseči, da drugi, ki so daleč od vas, pridejo k vam;
• poslati nekomu pismo.
Vsak par ima nalogo, da odigra eno od teh situacij. Damo nekaj časa učencem, da se vsak par odloči,
kako bo zaigral svojo situacijo, ki ji sledi predstavitev celotnemu razredu. Po odigrani situaciji učitelj povzame
odgovore in čustveno oceno učencev, s tem da jim zastavi naslednja vprašanja:
1. Ali ste si predstavljali, kako ljudje iz zgodbe živijo brez imen?
2. Ali je bilo lažje ali težje komunicirati med seboj?
3. Ali je mogoče, da ljudje živijo skupaj brez imen? Zakaj?
4. Kaj je ime osebe?
Po kratki diskusiji učitelj nadaljuje zgodbo:
“... nekoč so bili ljudje prepričani, da je pomembno imeti ime, vprašali so, kako lahko dobijo ime. Tujec jim
je povedal, da jim lahko pomaga samo modrec, ki živi na visoki gori.
Potem so ljudje odšli k modrecu, da bi ga prosili, da jim da imena. Vendar jim je povedal, da to ni v njegovi
moči. Začudeni so se ljudje spraševali, zakaj jim modrec ne more dati imen. “Zakaj nam ne izbereš naših imen?”,
so rekli. “Ti si najpametnejši človek, ki ga poznamo, kdo drug nam bo dal imena? Katerokoli ime določiš za vsakega izmed nas, tisto bo obveljalo.”
Modrec je odgovoril: “Novorojenemu otroku izberemo ime, s katerim mu želimo nekaj dobrega. Verjamemo, da mu bo to pomagalo, da bo postal prijetna oseba. Pravimo tudi, da človek sledi svojemu imenu.” Nadaljeval
je: “Zdaj ste odrasli in glede na vaše običaje se lahko odločite, katera imena vam najbolj ustrezajo.”
19
Vprašanja za diskusijo:
1. Pojasni, ali je modrec pravilno odgovoril?
2. Ali je res, da novorojenčku s poimenovanjem želimo nekaj dobrega?
3. Ali je res, da ime označuje osebo?
4. Ali je res obratno, da človek sledi svojemu imenu?
Opomba: Potem ko dobi odgovore, naj učitelj nadaljuje z dialogom in spodbuja učence, da poiščejo dokaze z
uporabo vprašanja »Zakaj?«.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 2: Viharjenje možganov »Zakaj je pomembno poimenovati novorojenčka?«
Vodilna vprašanja se pojavijo na tabli ali plakatu in določen je čas (3 do 5 minut), v katerem učenci pripravijo odgovore. Takoj po vprašanju učitelj zapiše odgovore, tako kot so bili izrečeni, ne da bi jih spremenil ali
o njih razpravljal z namenom, da bi spodbudil učence, da dajejo več predlogov. Ustrezno je, da se vsak učenec
podpiše pod svoj odgovor.
Odgovori zadostujejo, da učitelj povzame informacijo in jo sistematizira v koncizno in dostopno pojasnilo
kot odgovor na vprašanje: »Zakaj in kako ime varuje osebo, ki ga nosi?«.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 3: Individualno delo »Skrivnost mojega imena” /Delovni list 3/
Učitelj predstavi učencem material, ki ga je vnaprej pripravil. Potem vsakemu učencu ponudi, da dopolni
vsakega od naslednjih stavkov:
Moje ime je .......... To je moje ime.
Skrivnost mojega imena je .................... (Kaj pomeni?)
Medtem ko učenci pišejo svoja imena, prejmejo od učitelja ovojnico, ki je naslovljena na vsakega od njih
in vsebuje listek – »pismo«, ki razkriva skrivnosti imena, to je njegov pomen. Razprava se odvija na vprašanje:
»Ali mi je všeč moje ime?«
Vprašanja za diskusijo:
1. Ali si presenečen nad pomenom svojega imena?
2. Kakšen je razlog, da ima vsak izmed vas točno tako ime?
3. Ali ima vsako ime svojo skrivnosti?
4. Zakaj včasih ljudje ne poznamo pomena svojih imen in pomena tujih imen?
5. Komu boš prvemu povedal, kaj pomeni tvoje ime?
Aktivnost se konča z aktivizacijsko igro:
Navodila: »Na moj znak naj vsak glasno zakriči pomen svojega imena. Mogoče boste slišali, kaj je pomen
imena našega razreda.« Potem učitelj vpraša: »Kaj ste slišali?« in »Ali ste slišali ime razreda?« Učenci se seveda
ne strinjajo in učitelj jim ponudi, da se domislijo drugega načina, kako poimenovanti njihov razred.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 4: Igra: »Poimenujmo naš razred!«
Učenci naj se domislijo ime razreda, ki predstavlja skupek pomenov imen vseh otrok
v razredu. Učitelj izzove razred, da poiščejo imena/besede, s katerimi se najbolje izrazijo in ki tako najbolj običajno povezujejo ljudi. Tako ime, ki je ocenjena vsota vseh imenskih podob.
Praktično je igra taka: Najprej naredite seznam vseh otrok v razredu in vzporedno z njihovimi imeni v posebnem stolpcu zapišite tudi pomene teh imen. Učitelj lahko ta seznam pripravi vnaprej in skupaj razvrsti imena
s podobnimi pomeni, tako da olajša kasnejši proces posploševanja.
Trajanje: 10 minut
Aktivnost 5: Individualno delo »Slika mojega imena«
Učitelj usmeri pozornost učencev na pripravljeni material z naslednjim navodilom: »Narišite svoja imena,
tako da vaše risbe ponazarjajo njihove pomene.« Učitelj jih spomni, da je pod vsako sliko stavek, ki ga morajo
dopolniti. Ko učenci končajo svoje risbe, jim učitelj predlaga, da naredijo »Galerijo naših imen«.
20
Po navodilu vsak učenec izbere, kam bo postavil svoj portret; na tablo ali na posterje, razporejene po
stenah ali celi učilnici.
Ko gredo čez celo učilnico ali ko so pred skupinskimi samoportreti, učenci komentirajo svoja dela. Vsak
»umetnik« pojasni, kako uporabljene oblike in barve odražajo pomen njegovega imena. Učitelj mu pomaga z
dodatnimi vprašanji in spodbuja tudi ostale učence, da ga sprašujejo. Med diskusijo učitelj spodbuja učence s
pozitivnimi trditvami, vsak začne s kratkim komentarjem svoje slike.
Komentiranje »Umetniške galerije« se konča s priporočilom učitelja učencem, da tudi doma pokažejo, kaj
so naredili v razredu, in da nadaljujejo delo na to temo doma s svojimi starši. Dana jim je domača naloga z naslovom »Pogovor o mojem imenu«.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 6: Skupinsko delo »Izberi ime otroka!« /Delovni list 4/
Učenci pripovedujejo: »Zgodovina izbora mojega imena«. Učitelj spodbuja tiste učence, ki so od svojih
staršev izvedeli kakšne zanimive zgodbe o izboru njihovega imena, da jih povedo drugim.
Povedane zgodbe so dobra osnova za skupno diskusijo. Učitelj vpraša učence, zakaj je njihovo ime pomembno, glede na izbor imena za novorojenčka. Z izborom imena družina pozove usodo otroka, kakšna oseba
naj postane. Zato pravimo, da rituale poimenovanja obdaja mističnost.
Razred se razdeli v skupine. Vsaka skupina prejme naslednje naloge:
»Izberite ime za otroka (fantka ali deklico), ki je bil rojen v mesecu ......... !« /marec, maj, julij, avgust/.
»Izberite ime za otroka (fantka ali deklico), ki je bil rojen na ................... !« / Božič, Veliko noč/.
» Izberite ime za otroka (fantka ali deklico), za katerega so starši želeli, da bi bil ............ !« /dober, prijazen,
prijeten, zvest, najljubši, dejaven, iskren, zdrav/.
Dana domača naloga: Ritual, s katerim sem dobil svoje ime.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 7: Pogovor: “Za običaj, ki daje otroku ime«
S pomočjo vprašanj učitelj pripravi kratek pogovor o pomembnosti in pomenu rituala, v katerem je bilo
otroku dano ime:
Kakšen je ritual, ki daje ime otroku?
Zakaj sorodniki otroka praznujejo določen festival?
Ali veš, kateri ljudje so povabljeni, da poimenujejo otroka in zakaj?
Kakšen je odnos staršev do njih in kako se izražajo?
Ali poznaš zgodbe, ki govorijo o tem, kako botri pomagajo svojim varovancem?
Zgodba učencev temelji na domači nalogi. Učitelj dovoli otrokom, da razredu povedo, kaj so izvedeli doma.
Zgodbo lahko spremljajo fotografije, ki so jih s seboj prinesli otroci.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 8: Igra »Kdo hoče ime?«
Razred je razdeljen v tri skupine, vsaki je ponujena vloga: botrov, staršev otrok, ki je krščen, in otroka, ki
prejme ime. Učitelj zastavi nalogo: »Predstavljajte si, da ste na krstu! “
Če ste boter krščenemu otroku, kakšne blagoslove bi mu izrazili?
Če ste starši krščenega otroka, kako bi želeli, da ga botri blagoslovijo?
Če ste krščeni otrok, katere blagoslove bi želeli prejeti?
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 9: Logična naloga »Od kje izhajajo naša imena?«
Učitelj je vnaprej pripravil plakat s pomeni vseh imen v razredu v obliki stolpcev. Učenec prostovoljec stoji
pred razredom in pokaže pomen svojega imena na tabli. Napiše svoje ime na plakat, poleg ustreznega pomena
na lepilnem listku, in potem razred naslovi z naslednjim vprašanjem: »Ali kdo pride k meni?«. Drug učenec – s
podobnim imenom ali pomenom imena – vstane in napiše svoje ime na svoj lepilni listek. Če katero ime ostane
samo, ga lahko učitelj označi in zabeleži kot ime ali imena, ki ne pripadajo učencem v razredu, a so tipična za
regijo.
21
Med to vajo učitelj spodbuja otroke in jih spominja na pomene njihovih imen.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 10: Pogovor »Kako imena kažejo, od kje izhajamo?«
Učitelj se pogovarja z učenci, da bi odkril pomen njihovih imen in priimkov. Ideja je, da bi učenci primerjali
pomeni svojih osebnih imen s priimki, da bi povezali osebno ime z občutkom identitete in priimek z občutkom
družine in sorodstvenega izvora.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 11: Kdo je kdo? »Bolje bomo spoznali svoje sošolce.« /Delovni list 5/
Fernando Alonso Maestu, Španija
Vsi pogosto težko pojasnimo druge notranje aspekte svoje osebnosti, ne le zato, ker smo plašni, temveč ker jih
ne smatramo zanimive za ljudi zunaj kroga najbližjih odnosov. Zato je čudno slišati, kako nas drugi opisujejo in kakšno
podobo imajo o nas. Pri tej aktivnosti bo učitelj pokazal učencem na razliko med našimi notranjimi mislimi – kaj mislimo,
da smo – in kaj okolje misli o nas – kaj misli, da smo, čeprav smo običajno skupek obeh prepričanj.
Učitelj pojasni, da včasih naše samo-dojemanje ne ustreza naši podobi ali komentarjem okolice (družini, prijateljem, učiteljem itd.). To je predvsem zato, ker vsak nameni več pozornosti določenim aspektom kot drugi. Zelo je pomembno, da imamo identiteto, ki oblikuje našo osebnost kot: biti posameznik, imeti ime in priimek, imeti referenčno državo in skupino, ki nas pozna, razume in spoštuje. Ko se zavemo svoje edinstvenosti, se naučimo spoštovati druge.
Otroci dobijo nalogo, da se mora vsak opisati na listu papirja (svoje kvalitete, hobije, okuse, muhe), ne da bi
se podpisal (Delovni list 5). Potem ko je napisal, vsak otrok vrne svoj zapognjen papir in papirji so razdeljeni, tako da
vsak dobi opis svojega sošolca. Učitelj vpraša učenca, da prebere opis sošolca in poskuša ugotoviti, komu pripada. Če
otrok sam ne more ugotoviti avtorja, lahko prosi za pomoč sošolcev. Ko odkrijemo, kdo je opisani učenec, vprašamo
sošolce, če so odkrili kaj novega o tej osebi, in učenca, če se je bilo težko opisati.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 12: Igra »Pravica tujca do identitete«
Uvod: Odrasli pravijo, da imamo ljudje pravico do imena. Zakaj imamo po vašem mnenju pravico do imena? Spomnite se kakšnih razlogov, zakaj moramo imeti ime.
Opis igre: »Predstavljajte si nevidno vesoljsko substanco, ki je prišla k nam v goste. Želi ostati z nami nekaj
časa in nas bolje spoznati. Zato želi prevzeti človeško obliko. Da pa lahko živi z nami, mora imeti vse človekove
pravice. Lahko mu pomagamo, da mu poskusimo dati prvo pravico, ki jo ima vsak človek in novorojenček. Ali
lahko uganete, katera je ta pravica? »
Učenci odgovorijo, da je to pravica imeti ime. Učitelj se jim zahvali v imenu vesoljca. Nato razred razdeli
v 3 skupine.
Prva skupina razmišlja o osebnem imenu za gosta,
Druga skupina se bo odločila, kakšen priimek mu bo dala,
Tretja skupina – katero družinsko ime dati gostu.
Ko učenci končajo skupinsko delo in dajo vesoljčku ime, priimek in družinsko ime, se jim učitelj zahvali v
imenu vesoljčka, vendar poroča, da se bitje še vedno počuti nemočno in da ne more živeti med ljudmi, zato ker
kot razume, imajo človeški otroci neke številke, zapisane v pomembnih dokumentih. Katere so te številke in kako
jih lahko dobi?
Na tej točki igre učitelj vpraša otroke, ali vedo, da vesoljček misli na Enotno matično številko občana –
EMŠO. Pojasniti jim mora, da se ta številka dodeli vsakemu ob rojstvu. Za razliko od imen, ki so lahko identična,
se EMŠO nikoli ne ponovi. Vsak ima svoj EMŠO, ki je samo njegov/njen. Lahko si spremenimo ime, dano ob
rojstvu. Zadnje številko EMŠO označujejo zaporedni vpis v dokumentih, ne pa osebne identifikacijske številke.
Prve številke označujejo dan, mesec in letnico rojstva ter spol osebe. Z EMŠO vsak izkaže svojo identiteto in
potrdi, da je oseba, za katero se predstavlja.
Učitelj spomni učence, da vprašajo vesoljčka, kdaj se je rodil, da mu bodo lahko dali EMŠO. Če se jim je
težko spomniti zadnjih štirih številk, jim učitelj ponudi, da mu dajo številko 0001, ker je prvi vesoljček, ki želi biti
registriran na Zemlji.
Potem ko učenci razmišljajo o EMŠO, razumejo, zakaj je potreben rojstni list. Učitelj jim pokaže primer
rojstnega lista in jim da nalogo, da naredijo posebnega tudi za vesoljčka. Otrokom lahko ponudi kopijo praznega
22
rojstnega lista, da jim bo lažje pri opravljanju te naloge. Ob koncu igre jim pojasni, zakaj morajo vesoljčku ob 14.
rojstnem delu izdelati osebno identifikacijsko izkaznico. Če izberejo učenci za vesoljčka starost mlajšo od 14 let,
jim učitelj pove, koliko let mu ostane do prejema njegove prve osebne izkaznice.
Učitelj povzame o pomenu imena in EMŠO, ki sta natisnjena na vseh identifikacijskih dokumentih. Med
temi dokumenti je rojstni list, osebna izkaznica in potni list. Vsak ima pravico do identifikacijskih dokumentov, ki
dokazujejo njegovo pripadnost določeni državi. To zagotavlja, da lahko vsak kot polnopraven državljan uživa vse
ostale pravice.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 13: Individualno delo »Osebna izkaznica mojega otroka«
Učenci morajo izpolniti, pobarvati, izrezati in prilepiti svoje osebne izkaznice, ki jim jih je dal učitelj.
Trajanje: 10 minut.
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
ZANIMIVA DEJSTVA O TEM, KAKO RAZLIČNE KULTURE IN NARODI DOJEMAJO
OSEBNA IMENA
Severnoameriški Indijanci še danes verjamejo, da iz slabega imena pride še več škode kot iz rane. Takšno prepričanje imajo tudi številna plemena, ki živijo med Atlantikom in Pacifikom. S tem običajem je povezan dolg seznam
pravil glede razkrivanja in spreminjanja osebnih ime. Ko jim postane hladno, si nekateri Eskimi izberejo novo ime z
upanjem, da bodo tako dobili nove življenjske moči. Prebivalci otoka Celebos verjamejo, da ko zapišeš ime določene
osebe, ji lahko vzameš dušo.
Vsak moški, ženska in otrok iz plemen v osrednji Avstraliji ima poleg imena, ki ga uporablja v svojem vsakodnevnem življenju, še sveto ime, ki mu jo je dal starešina takoj po rojstvu. To skrivno ime se uporablja samo v ceremonijah,
šepetaje in z vsemi potrebnimi previdnostnimi ukrepi, da ga drugi člani plemena ne izvedo. Člani plemena verjamejo,
da če bi ga slišal kdo iz sovražnega plemena, bi se zgodila magija in ta oseba bi umrla.
Prebivalci otoka Nias verjamejo, da če demoni slišijo ime osebe, ji lahko škodijo. Zato nikoli naglas ne izgovorijo
imena novorojenčka, ker je otrok nezaščiten. Nikoli se ne kličejo po imenih, ko so globoko v gozdovih, v temnem grmičevju, na bregu reke ali ob slapu – to so običajno najljubši domovi demonov.
Indijanci Čiloti ne marajo, da se njihova imena glasno izgovarjajo, ker bi jih lahko slišali hudiči in vile. Če kdo ne
pozna običajev tega plemena in jih vpraša za ime, bodo odgovorili, da nimajo imen. Če bi postavili enako vprašanje
Indijancem Ojibwa, bi prosili koga od prisotnih, da pove njegovo ime.
V 17. stoletju so starši v Rusiji skrivali ime novorojenčka, dokler ni bil otrok krščen, ker so ga želeli skriti pred
slabimi demoni. Prepovedano je bilo tudi podvajanje imena pod eno in isto streho.
Če se je zgodilo, da je otrok zbolel, so verjeli, da ga bo rešila sprememba imena. Zato je moral oče vzeti bolnega
otroka na pot in ga potem prinesti nazaj domov. Med tem ritualom so starši javno razglasili, da so izgubili svojega otroka
in našli novega. Potem so dali otroku novo ime. Star pregovor pravi, da je bil to drug otrok.
Mnoge kulture, vključno s starimi Judje, so imele običaj, da so spremenile ime otroku, ko je postal polnoleten.
Saj so verjeli, da to pomaga otroku, da ga družba polno sprejme.
DELOVNI LIST 2
“ZGODBA ZA IMENA”
Pred davnimi, davnimi časi so v oddaljenem kraljevstvu ljudje živeli brez imen. Nekega dne je v njihovo
deželo prišel tujec, ki jim je povedal, da so včasih njihovi predniki imeli imena, vendar pa so bili uročeni in so
morali živeti, ne da bi svojim otrokom dali imena.
Ljudje, ki do tedaj niso vedeli, kaj pomeni živeti z imenom, so bili presenečeni in so vprašali tujca, kaj je ime
in če je bolje živeti z imenom kot brez njega. Tujec ni vedel, kako bi to pojasnil, ker se je spraševal, kako lahko
nekdo živi brez imena.
Nekoč so bili ljudje prepričani, da je pomembno imeti ime, vprašali so, kako lahko dobijo ime. Tujec jim je
povedal, da jim lahko pomaga samo modrec, ki živi na visoki gori.
23
Potem so ljudje odšli k modrecu, da bi ga prosili, da jim da imena. Vendar jim je povedal, da to ni v njegovi moči. Začudeni so se ljudje spraševali, zakaj jim modrec ne more dati imen. »Zakaj nam ne izbereš naših
imen?,« so rekli. ''Ti si najpametnejši človek, ki ga poznamo, kdo drug nam bo dal imena? Katerokoli ime določiš
za vsakega izmed nas, tisto bo obveljalo.«
Modrec je odgovoril: ''Novorojenemu otroku izberemo ime, s katerim mu želimo nekaj dobrega. Verjamemo, da mu bo to pomagalo, da bo postal prijetna oseba. Pravimo tudi, da človek sledi svojemu imenu.« Nadaljeval je: »Zdaj ste odrasli in glede na vaše običaje se lahko odločite, katera imena vam najbolj ustrezajo.''
DELOVNI LIST 3
»SKRIVNOST MOJEGA IMENA«
Moje ime je .............. To je moje ime.
Skrivnost mojega imena je ............. (Kaj pomeni?)
Moje ime je .............. To je moje ime.
Skrivnost mojega imena je ............. (Kaj pomeni?)
Moje ime je .............. To je moje ime.
Skrivnost mojega imena je ............. (Kaj pomeni?)
DELOVNI LIST 4
POIMENUJ OTROKA
»Izberite ime za otroka (fantka ali deklico), ki je bil rojen v mesecu ......... !« /marec, maj, julij, avgust/.
»Izberite ime za otroka (fantka ali deklico), ki je bil rojen na ................... !« / Božič, Veliko noč/.
» Izberite ime za otroka (fantka ali deklico), za katerega so starši želeli, da bi bil ............ !« /dober, prijazen, prijeten, zvest, najljubši, dejaven, iskren, zdrav/.
DELOVNI LIST 5
KDO JE KDO
24
Pravica do druzžine
Petar Shergov, Bolgarija
26
TEMA: PRAVICA DO DRUŽINE
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Poglobiti koncept družine kot institucije, ki ščiti otrokove interese in pravice.
2. Razčistiti pravne in moralne dimenzije družinskih odnosov.
3. Določiti vzroke nasilja v družini.
4. Raziskati možnosti preprečitve nasilja v družinski interakciji.
Ključni pojmi: družina, nasilje, vloge v družini, družinski konflikti, družinska pravila.
Trajanje: 3 ure.
Razlaga vsebine:
Tema Pravica do družine stremi k podajanju sistematičnega znanja o družinskemu življenju ter značilnostih
nasilja v družini.
To pomeni sprejeti razumevanje naslednjih dejstev:
• Družina je javna institucija s specifičnimi zakoni ter pravili.
• Harmoničnega sobivanja v družini ne moremo enačiti z odsotnostjo težav ali konfliktov v komunikaciji družine.
• Nasilje v družini je kršitev človekovih pravic.
• Pravila v družini zagotavljajo, da katerikoli družinski član spoštuje družinske norme in prispevajo k razumevanju v družini.
S to temo bodo učenci seznanjeni z naslednjimi pojmi:
Narava družine kot institucije – družinsko življenje ima svoje zakone, norme in pravila. Družina je skupnost ljudi,
ki so povezani na osnovi zakonske zveze ali posvojitvenih pravic. V bolgarski zakonodaji je tudi sobivanje otroka z
enim od staršev določeno kot družina (matere samohranilke, ločene, ovdovele). Te družine so označene kot nepopolne
družine /Tassevska, 2008, str. 75-106/.
Nasilje v družinskem okolju – to je oblika reševanja konfliktov in način vsiljevanja moči, podreditev družinskih
članov s strani enega izmed njih. Nasilje v družinskem okolju je opredeljeno kot nasilje v družini.
Nasilje v družini je nasilje proti značaju in mora biti obravnavano kot kršenje človekovih pravic. Nasilje v družini
je manifestacija neučinkovite komunikacije med družinskimi člani. Najpogosteje (fizično, spolno, psihološko in ekonomsko) nasilje izvaja mož nad ženo in otroki, redko pa žena (psihološko zlorablja) moža. Tudi nasilje otrok nad starši ni
izključeno /Warrior, 1998, str. 19-38/.
Vloge v družini – življenje v sistemu družine pomeni izvajanje določene vloge. V družinah so vloge razdeljene
v skladu z zadolžitvami obeh partnerjev. V zgodnji družini vloge določa spol posameznika. Vlogi staršev sta razdeljeni
na vlogo matere in vlogo očeta. Ponavadi je vloga matere povezana s skrbjo za otroke, vzdrževanjem doma (hrana
in čistoča), vloga očeta pa s preskrbo sredstev za obstoj ter življenje družine. S promocijo emancipacije žensk, enakopravna udeležba moških in žensk v družinskih obveznostih pospešeno postaja predmet razprave. To pomeni, da
se morajo družinski člani pogajati o družinskih obveznostih in vsak mora nositi del bremena obveznosti, povezanih s
preživetjem družine. Mišljenje, da otrok nima pravice do mnenja, je napačno. Otrok ima kot človek potrebe, ki jih mora
zadovoljiti. Včasih se nasilje nad otroki lahko razlaga kot pomanjkanje razumevanja otrokovih potreb ter nespoštovanje
otroka kot enakopravnega člana družine. Navadno so konflikti z otrokom pokazatelj nevednosti in neupoštevanja mladostnikovih starostnih lastnosti, torej bi si starši morali pridobiti znanje o Konvenciji otrokovih pravic in se na potrebe
svojih otrok primerno odzivati.
Pravila v družini – vzpostavitev dialoga v sistemu družine pomeni jasno definicijo pravil v družini, ki predstavljajo družinski zakonik, ki usmerja življenje znotraj družine. Razlikujejo se glede na različne kulture in etnične skupine.
Pravila v družini so tisti nepisani zakoni, ki družinski enoti omogočajo sobivanje doma, tako da vsak družinski član
občuti varnost in mir. Ko družinski član ni izpolnil svojih obveznosti (zaradi subjektivnih razlogov - zanemarjanje, neodgovornost, zanikanje), mora biti za to kaznovan. Zatorej vsak družinski član ohranja lastni občutek odgovornosti do
družinskega sistema in s tem se ohranja pomen pravil v družini.
Konflikti v družini – harmoničnega sobivanja v družini se ne meri z odsotnostjo konfliktov, temveč s stopnjo
razumevanja, ki je pridobljeno v premagovanju le-teh. Nekaj običajnega je imeti konflikte v družini, ni pa običajno, ko
27
se jih rešuje na primitiven način, npr. s pretepanjem, zaklepanjem, brutalnostmi, odtegovanjem vode, hrane, sredstev
preživljanja, s spolnim nadlegovanjem.
Generalno lahko konflikte v družini definiramo kot težavo pri zagovarjanju nekaterih interesov. Imajo različne
osnove. Reševanje konfliktov v družini pomeni odpravljanje konfliktov, ki je lažje, kadar imamo pred očmi pravila v
družini, ki so morda izgubila svojo relevantnost in jih je potrebno na novo definirati. »Konflikt v družini, ki ni pripravljena
dati pravice svobodne izbire otrokom, lahko vodi v ločitev ali problematično obnašanje otrok« /Tassevska, 2008, str.
92/. Zato je v primeru konflikta absolutno nujno, da se vsi dotični v družini pogovorijo o kompleksnosti in alternativah
za premostitev težav.
Metode za prepoznavanje nasilja v družini:
• Če so te starši kadarkoli pretepli, fizično poškodovali ali ti grozili s fizično poškodbo, ko so bili jezni, si bil žrtev
nasilja v družini. Vse grožnje, ki niso povezane s fizičnim nasiljem, so že znak za težavo.
• Če nekdo v tvoji družini uničuje ali meče stvari, ko je jezen, izraža ta oseba agresijo proti tebi.
• Če te žalijo ali kričijo nate, si žrtev verbalnega nasilja.
• Vprašaj se, ali se bojiš iti domov, ker utegneš biti poškodovan. Če je tvoj odgovor da, si v težavah.
• Če te sorodniki v družini obravnavajo, kot da si predmet, ki jim pripada, vršijo nasilje nad teboj.
• Če te sorodniki v družini nenehno kontrolirajo, ti ukazujejo in se o vseh primerih odločajo brez upoštevanja
tvojega mnenja, potem si žrtev nasilja v družini.
• Celo, če se ti dogaja ena izmed teh stvari, lahko govorimo o nasilju.
Ljudje, ki imajo močno nagnjenje do nasilja so:
• skoraj vedno agresivni;
• agresivni z domačimi živalmi;
• v preteklosti so zagrešili neko kršitev;
• so nagnjeni k hitri spremembi razpoloženja, od umirjenosti do besa;
• so nagnjeni k zvračanju krivde za vse svoje težave na druge, posebno nate;
• so nagnjeni h grožnjam, da bodo storili samomor, če jih ne boš ubogal;
• so vedno jezni na nekoga ali nekaj in uničujejo ali mečejo stvari.
Vrste nasilja
Fizično nasilje
• Pretepanje;
• Uporaba udarcev, brc, klofut;
• Metanje stvari;
• Grožnje z orožjem;
• Onemogočanje poskusov zapustitve doma;
• Zaklepanje in zavračanje pomoči v nujnih primerih (bolezen, poškodba itd.);
• Onemogočanje poskusov pridobitve zdravniških nasvetov;
• Pretepanje otrok v družini;
• Grožnja fizičnega nasilja do družinskih članov in prijateljev.
Spolno nasilje
• Prisila slačenja proti svoji volji;
• Prisila spolnega odnosa proti svoji volji;
• Prisila spolnega odnosa po pretepanju;
• Spolni odnos z določeno brutalnostjo;
• Namerna odtegnitev spolnega kontakta;
• Izjemno ljubosumje in obdolževanje partnerja varanja z vsakomer;
• Prisila gledanja in/ali ponavljanja pornografskih predstav.
Čustvena zloraba
28
• Nenehno kritiziranje, kričanje in/ali žalitve (npr. zmerjanje: debel, presuh, zabit in neumen, slaba mati, žena,
ljubica, hči, sin);
• Neupoštevanje čustev drugih;
• Norčevanje iz prepričanj drugih;
• Preprečevanje drugih, da gredo na delo;
• Manipuliranje z lažmi;
• Žaljenje sorodnikov ter prijateljev z namenom izolacije žrtve od kroga njenih prijateljev;
• Prepoved odhoda od doma in srečevanja z drugimi ljudmi;
• Oviranje pri vzdrževanju odnosov s sorodniki in prijatelji;
• Prepoved telefonskih klicev;
• Popolna kontrola družinskega proračuna in administracije finančnih sredstev družine;
• Polastitev družinskega prihodka ter pomanjkljiva zadovoljitev potreb gospodinjstva;
• Poniževanje družinskih članov pred tujci;
• Grožnja z izgnanstvom od doma;
• Grožnje otrokom;
• Sistematsko in nepošteno kaznovanje otrok /Priročnik, Child abuse, 2009/.
Zakaj ne smemo molčati o nasilju v družini
Obstaja nekaj ponavljajočih se scenarijev, ko se žrtve poskušajo prepričati, da niso žrtve nasilja:
• Misliš, da je preveč prijazen, da bi zlorabljal in mogoče to tudi je, kadar te ne prizadene, toda to ne pomeni da
nisi prizadet. Nekateri ljudje so videti zelo prijazni, ko so dobro razpoloženi ali ko skrivajo jezo, toda ko izgubijo potrpljenje, so nagnjeni k brutalnosti.
• Misliš da je krivda tvoja. To se zelo pogosto dogaja, ljudje običajno krivijo žrtev za nasilje, ki ga sama doživlja,
nekdo te bo npr. vprašal: »S čim si povzročil, da je vrgel steklenico vate?« Odgovor je: »Nič napačnega.« Žrtve niso
razlog za nasilje!
• Misliš, da nisi žrtev nasilja, če nisi fizično poškodovan. Ko tvoj mučitelj vrže steklenico v sobi in te ta ne zadane, verjameš da je enostavno vrgel steklenico brez namena, da te poškoduje. Dejstvo je, da če prične z metanjem ali
uničevanjem stvari, je to nasilje v družini.
• Že en sam primer fizičnega nasilja ali grožnje fizičnega nasilja je lahko dovolj za postavitev kontrole nad družinskimi člani. Po tem se lahko ta moč pojača preko vedenja kontrole, ki izključuje fizično nasilje, npr. verbalni napad po
fizičnem besu prinese grožnje z nadaljnim fizičnim nasiljem, torej so že verbalne grožnje dovolj, da omogočijo kontrolo
nasilneža brez tega, da poškoduje telo žrtve.
• Govoriš si, da se bo spremenil in postal boljši. To se zgodi, ko se začneš zavedati, da si žrtev nasilja v družini,
vendar misliš, da je bil to edini primer. Takšno razmišljanje je zelo nevarno. Če se te nekdo drzne enkrat udariti, bo
to dejanje ponovil (čez nekaj dni, tednov ali mesecev). Vprašanje ni, ali se bo to ponovno zgodilo, temveč kdaj. Edini
način, da se zaustavi to zlobno ravnanje je, da se poišče strokovno pomoč.
• Najprej se moraš zavedati, da nasilnež v družini ni močan, ampak šibak. Če poniževanje z njegove strani toleriraš tiho in ponižno, ga lahko tvoja potrpežljivost še bolj razdraži in podkrepi njegov občutek, da si lahko vse dovoli. Zato
tišina ni najboljša taktika vedenja. Vendar so tudi kriki in solze slab odziv na tvoje trpljenje, saj lahko tudi to podkrepi
nasilneža. Če je situacija šla predaleč, se moraš na prvem mestu zoperstaviti nasilju, ne fizično temveč moralno.
• Če nasilje v tvoji družini obstaja že dolgo časa in je nasilnež že navajen tvoje podreditve, ga lahko upiranje
le izzove, da se zateče še k bolj odločnim dejanjem – to lahko vodi celo do umora, ki ga povzroči strah, da se mu je
njegova »lastnina« uprla.
• V takšnih primerih si moraš sam pri sebi razjasniti, kateri je vzrok, da si tako dolgo živel z nekom, ki te ves
čas muči. To je čas za razmislek, kako se odtrgati od nasilneža. Celo, če si finančno odvisen od njega, se odloči, kaj
imaš raje: biti materialno varen toda ponižan, ali da je zdaj čas, da postaneš neodvisna in močna osebnost. /Vodič,
Prevention of family violence, 2001/.
Kako biti v pomoč osebi – žrtvi nasilja v družini
1. Bodi sočuten
• Poslušaj in ne obsojaj žrtev. Pokaži ji, da si na njeni strani.
• Pokaži žrtvi, da verjameš, da so njena čustva razumna in normalna.
• Daj žrtvi čas, da sprejme svoje odločitve brez dajanja nasvetov, naj se vrne k družini. Ne pritiskaj nanjo, da bi
se hitro odločila.
• Pusti, da žrtev govori o čustveni strani zavezanosti družini. Ne kritiziraj žrtve, ker je živela z nasilnežem. Raje
29
ji poskušaj razložiti, da bo nasilje v družini naraščalo, če se proti njemu ne bo ukrepalo.
• Pomagaj žrtvi, da se osredotoči na pozitivno stran tega, kar se dogaja in ji ne govori, da mora ostati v tej
družini.
• Čestitaj žrtvi, da je zbrala moč in pogum, da spregovori. To namreč kaže, da žrtev občuti svojo družino kot
škodljivo in neprimerno za njeno mentalno zdravje. Dejstvo, da žrtev podeli svoje občutke pomeni, da je naredila prvi korak k boljšemu življenju.
• Spoštuj potrebo žrtve, da ohraniš informacije, ki jih je podelila s teboj, kot skrivnost, če te to prosi.
2. Pomagaj žrtvi, da se poveže s službami, ki podpirajo žrtve nasilja
• Preveri, katere organizacije za podporo žrtvam nasilja so v žrtvinem mestu ali regiji na voljo in ji to povej.
Pretehtaj potrebe osebe in jo obvesti, če lahko organizacije poskrbijo tudi za otroke v primeru, da je to potrebno.
• V primeru pomoči v situaciji psihološkega ali fizičnega nasilja, prepričaj žrtev, naj poišče pomoč policije.
3. Kaj lahko rečemo žrtvi nasilja v družini?
• Dajmo ji jasna in točna sporočila:
• Nasilje je vedno nesprejemljivo. Nikoli ni razumnega izgovora zanj.
• Varnost za žrtve nasilja je osnovnega pomena.
• Žrtev ni razlog za nasilje, zanj je odgovoren izključno nasilnež.
• Žrtvi ne bo uspelo spremeniti nasilneža ali njegovega vedenja.
• Izgovori in velike obljube nasilneža ne bodo ustavile nasilja.
• Žrtev ni sama s svojo težavo.
• Nasilje ni izguba kontrole, to je vedenje, ki ga nekateri uporabljajo, da kontrolirajo druge.
• Nasilje ima travmatične učinke na nasilneževo okolje.
• Glede na Zakon za zaščito proti nasilju v družini je zločin pretepati družinske člane. Vsaka oseba, ki trpi zaradi
nasilja v družini, ki ga vrši: mož ali bivši mož, partner v skupnem sobivanju, partner, s katerim ima žrtev otroka
in drugi, lahko poišče zaščito po tem zakonu.
• Prepričaj žrtev, da se mora obrniti na policijo in organizacije, ki pomagajo žrtvam nasilja.
Možno je, da bo žrtev preveč prestrašena, zmedena in nesposobna takoj ukrepati, vendar je spodbudno že
dejstvo, da poizkuša najti pomoč. Vsakič, ko žrtev naredi korak v tej smeri, postane bolj samozavestna pri sprejemanju
drznejših odločitev.
Kateri so naravni odzivi žrtve nasilja v družini:
Strah: pred smrtjo ali fizična travma; ostati sam; »izgubiti nadzor« nad seboj; da se bodo morda taki dogodki
ponavljali.
Nemoč: dogodek povzroča šibkost in nemoč.
Obup: zaradi strahu pred smrtjo, poškodbami in ostalimi resnimi izgubami.
Žalost: zaradi tega, kar se je zgodilo.
Krivda: zaradi tega, kar je žrtev morala izkusiti; obžalovanje tega, česar ni zmogla storiti ali ni storila že prej.
Sram: ker se je žrtev izkazala kot nemočna oseba, ki potrebuje pomoč drugih; ker se ni odzvala, kot bi želela
ter storila, kar bi morala.
Jeza: zaradi tega, kar se je zgodilo in do osebe, odgovorne za to, zaradi krivice in vsega, kar se dogaja; zaradi
doživetega sramu in žaljivk; nerazumevanja ostalih ljudi in neuspelega poskusa žrtvine razlage situacije.
Spominjanje: čustva, povezana s prisotnostjo nasilneža v tvojem življenju.
Razočaranje: nad seboj v življenju.
Fizični občutki in stanje razuma: žrtev ima lahko fizične občutke, ki so lahko povezani ali nepovezani z opisanimi čustvi. Včasih se pojavljajo več mesecev po krizni situaciji. Nekateri običajni občutki so: utrujenost, nespečnost,
nočne more, nedoločena tesnoba, nejasne misli, poslabšanje spomina in koncentracije, omotičnost, palpitacije, tresenje, plitko dihanje, napadi dušenja, stiskanje v grlu, napetost mišic, kar lahko vodi k glavobolu.
Družbeni odnosi: V tvoji družini se lahko pojavi napetost. Dobri odnosi z otroki se lahko sprevržejo v konflikte.
Lahko čutiš, da te že nepomembne stvari vržejo s stanja ravnovesja, ne moreš se odzivati tako, kot pričakujejo tvoji
ljubljeni in misliš, da od tebe zahtevajo preveč.
30
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Poglobiti idejo družine kot institucije, ki ščiti otrokove koristi in pravice.
2. Razčistiti pravne in moralne dimenzije družinskih odnosov.
3. Določiti vzroke družinskega nasilja.
4. Preučiti možnosti preprečevanja nasilja v družinski interakciji.
Ključni pojmi: družina, nasilje, družinske vloge, družinski konflikti, družinska pravila.
Potrebni materiali: plakati, listi A4, markerji, časopisi, škarje, lepilo.
Trajanje: 3 ure.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Delo v majhnih skupinah »Kaj je družina?«
Učence razdelite v štiri skupine. Predlagajte jim, da v majhnih skupinah razpravljajo o glavnih značilnostih družine kot družbene institucije in o tem, po kakšnih znakih prepoznamo določene osebe kot predstavnike ene družine.
Vsaka od skupin predstavi svoje delo in povzame pogoje, pod katerimi je medosebno sobivanje opredeljeno kot
družina. Učitelj naj previdno razlikuje vsako različno obliko družinskega obstoja – zakonske in izven-zakonske skupnosti, enostarševske, ločene in istospolne družine.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 2: Individualno delo: priprava kolaža: »Moje mesto v moji družini«
Udeleženci so v razred prinesli časopise in revije s fotografijami. Namen je ustvariti kolaž, s pomočjo papirja in
škarij, v katerem vsi ponazorijo svoje odnose s starši in svoje mesto, v primerjavi z drugimi družinskimi člani, v družini.
Kolaž mora jasno ponazoriti število družinskih članov in razdalje med njimi. Ilustrirana razdalja lahko posredno informira o naravi družinskih odnosov (zaupanje, samozavest, enakost, podrejenost, bližino, varnost, strah) o statusu vsakega
udeleženca kot člana njegove družine.
Med razpravo v večji skupini naj bo trener pozoren na dejstvo, da so v nekaterih družinah otroci zanemarjeni,
glede na zagotavljanje njihovih potreb. Verjetno ne čutijo zaupanja s svojimi starši in so kot tujci v svojih družinah.
Pogosto je njihov strah pred starši razlog, da z njimi ne delijo svojih težav in da se upirajo na druge načine (pobegi,
prepiri, agresija) ali pa vdano ubogajo vse starševske zahteve. V razpravi je dobro spodbujati pripravljenost učencev,
da spregovorijo o svojih družinah in o tem, kako dojemajo svoje mesto v družini.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 3: Viharjenje možganov »Popolna družina je družina, ki…«
Udeleženci predlagajo, kako narisati verbalno sliko popolne družine. O njihovih predlogih se ne razpravlja, temveč so zabeleženi na plakatu. Potem ko čas poteče, se konča s predlogi in se razpravlja o pomembnosti vsakega od
njih, da bi naredili kratek opis, opredelitev popolne družine.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 4: Individualno delo: izpolnjevanje vprašalnika »Pripadnost družini« /Delovni list 1/
Po izpolnjenih vprašalnikih se zberejo pozitivni in negativni odgovori in glede na število se opredeli delež (odstotek) pripadnosti otroka svoji družini. Zaželeno je, da se posebna pozornost posveti vprašanjem številka 4, 5, 6, 7, 8, 12,
14 in 15. Razprava predpostavlja izčiščevanje razlogov za negativne odgovore udeležencev na ta vprašanja.
Trajanje: 25 minut.
Aktivnost 5: Delo v majhnih skupinah: študije primerov »Incidenti družinskega nasilja« /Delovni list 2/
Udeleženci so razdeljeni v štiri podskupine. Vsaka podskupina analizira zgodbe. Od udeležencev se pričakuje,
da opredelijo:
• Tip nasilja.
• Razloge za nasilje (glede na svoje izkušnje).
• Kaj doživlja žrtev?
31
• Kaj bi lahko naredili, da bi končali nasilje v teh družinah?
Razprava v večji skupini je namenjena preučevanju socialne izkušnje udeležencev v zvezi s premoščanjem nasilja. Moderator naj učence seznani z nekaterimi možnimi rešitvami (pravnimi postopki) za preprečevanje družinskega
nasilja.
Trajanje: 25 minut.
Aktivnost 6: Individualno delo: pisanje spisa »Česa ne bom počel, ko bom postal oče/mama?«
Učenci naj v desetih stavkih sistematizirajo svoja mnenja o slabem, napačnem starševstvu. Možno je predstaviti
dva ali tri spise in nadaljevati z razpravo o dobrem, pravilnem starševstvu.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 7: Delo v parih »Identifikacija napačnih komunikacijskih sporočil med starši in otroki« /Delovni list 3/.
Vsaka majhna skupina dobi delovni list 3 z napisanim dialogom med odraslimi in najstniki. Naloga je opredeliti in
napisati na plakat vsa tista verbalna sporočila odraslih, ki pri najstnikih izzovejo jezo in agresivno vedenje.
Ko čas poteče, vsaka skupina predstavi svoje delo v večji skupini. Učitelj povzame »komunikacijske deviacije
pri najstnikih«.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 8: Povzetek teme
Učitelj v petih minutah povzame najpomembnejše poudarke pri tej temi.
Trajanje - 5 minut.
Aktivnost 9: Pravica do družine
Valentina Lebar, Slovenija
Potrebni materiali: DVD s filmom, ki prikazuje razpad družine in odhod otrok v novo družino; projektor, papir in
barvice, slike različnih družin in vzroki za razpad družine.
Z učenci skupaj pogledamo film, ki prikazuje običajno štiričlansko družino. Nekega dne se družinsko življenje
povsem poruši, saj starša umreta v hudi prometni nesreči. Otroka, 7-letni fant in 5-letno dekle, ostaneta brez staršev.
Ker nimata nobenih ožjih sorodnikov, sta nameščena v tujo družino, kjer ju lepo sprejmejo in kmalu zaživita povsem
normalno življenje.
Sledi razgovor o tem, kaj je odlomek prikazoval. Učitelj postavlja vprašanja:
• Kaj se je dogajalo v prikazani zgodbi?
• Kdo vse je sestavljal družino?
• Kaj se je zgodilo s starši?
• Kam sta šla otroka po smrti staršev?
• Kako bi lahko imenovali pravico otrok, ki je bila prikazana skozi odlomek?
• Zakaj vse pa lahko otroci izgubijo družino?
Z učenci pogledamo slike najrazličnejših družin, to so enostarševske družine, razširjene družine ipd. Ob tem poudarimo pomen družine za otroka. V nadaljevanju pogledamo še nekaj sličic, ki prikazujejo vzroke za razpad družine,
to so: prepiri, ločitev, smrt partnerja ipd. S pomočjo otrok dodamo še kakšnega.
Sledi gibalna igra »družina« (priredba igre atom). Otroci se prosto gibajo po prostoru in ko rečemo »družina 4«,
tvorijo čim hitreje družino s štirimi člani. Člani novonastale družine se primejo za roke v krog. Igro ponovimo večkrat,
otroci sestavljajo raznoštevilčne družine v različnih kombinacijah. To je igra, s katero se otroci ne le razgibajo, ampak tudi
ozavestijo željo, da so v skupnosti in da so sprejeti. Namen te igre je namreč prikazati, da imajo otroci tudi, ko morebiti
izgubijo svojo pravo družino, pravico dobiti novo družino, ki bo upoštevala njihovo kulturo, versko pripadnost ipd.
V zadnjem delu ure se učenci umirijo in na bele liste narišejo svojo družino, v kateri so sedaj.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
raziskava o tem, kam gredo najpogosteje otroci, ki ostanejo brez družine;
posnetek stanja domače šole - ali so v šoli takšni otroci, ki nimajo družine in živijo kje drugje.
32
Trajanje: 90 minut.
Aktivnost 10: Pravica do družine /Delovni list 4/
Poslušajte naslednji primer: Carlitos je star 12 let in je v šoli zelo srečen, ker ima veliko prijateljev in se lahko
igrajo. Doma živi s svojimi starši in dvema bratoma. Juan je starejši brat in Carlitos ga ima rad, čeprav se včasih tepeta.
Maria je najmlajša in doma najbolj priljubljena. Vsi jo imajo radi in resnica je, da pogosto lahko počne, kar hoče. Njihovi
starši so se dolgo prepirali in nazadnje so se odločili, da se ločijo. Ker gre oče delat v drugo mesto in se starši niso mogli
dogovoriti, je sodnik odločil, da bosta fanta živela z očetom, deklica pa bo ostala z materjo. Carlitos je zelo žalosten
zaradi situacije in učitelj je poklical starše, da bi videl, kaj se bo zgodilo z otrokom. Ko so učitelju povedali o situaciji, jim
je predlagal, da govorijo s sodnikom in dopustijo otroku, da se sam odloči, s kom želi živeti. Vendar Carlitosu ni všeč
nobena situacija. Postal je bolj in bolj žalosten in noče več hoditi v šolo. Uničili so njegovo družino.
• Kaj misliš o tej situaciji?
• Če bi bil Carlitos, kaj bi predlagal svojim staršem?
• Ali po tvojem mnenju obstaja še kakšna druga rešitev?
• Kaj je najbolj pomembno: Carlitosova pravica do družine ali dobro počutje njegovih staršev?
• Med razlogi v delovnem listu 4 izberite vsaj pet najpomembnejših, ki morajo biti izpolnjeni za spoštovanje
otrokove pravice do družine. Na primer – starši naj poskušajo doseči medsebojni dogovor.
Aktivnost 11: Igra Imam pravice
Maja Novljan, Slovenija
Potrebni materiali: Barvne nalepke (število barv odvisno od velikosti skupine; 4-5 nalepk iste barve, 1 nalepka
druge barve), listki z opisi situacij.
Učencem poljubno nalepimo barvne nalepke na čelo, pozorni smo le pri nalepki, ki je različna, da jo damo učencu, ki je dovolj samozavesten, da zaradi izločitve med igro ne bo prizadet. Učenci se molče, le s pomočjo neverbalne komunikacije grupirajo po barvah, 1 učenec ostane sam. Po igri se na kratko pogovorimo, kako so se počutili med igro.
Po pogovoru učenca, ki je ostal sam, priključimo v eno skupino in vsaki skupini damo listek z opisom situacije in
navodili za pogovor v skupini (če je skupin manj, lahko situacije izberemo, lahko dodamo tudi kakšno svojo).
Kasneje se skupine vsedejo v krog in vsaka predstavi svojo situacijo in kakšne so njihove ugotovitve in razmišljanja. Nato poskušamo ugotoviti in se pogovoriti, za katero pravico gre, zakaj je pomembna ta pravica, kakšne
dolžnosti izhajajo iz nje.
Primeri situacij:
1. Dečka iz Sudana, starega pet let, posvoji nizozemski par brez otrok.
Pogovorite se o tem, ali je ta rešitev za dečka ustrezna, na kaj morajo biti pri vzgoji pozorni posvojitelji.
2. Irak, deset in šest letni deklici šiitske vere sta edini preživeli spopad z uporniki, ki so sunitske vere, in so ubili
vse prebivalci vasi.
Pogovorite se in poiščite možne rešitve, kako bi poskrbeli za deklici, ter na kaj bi morali biti pri tem pozorni.
3. Slovenija, mama in oče priseljenca se ponesrečita v prometni nesreči in oba umreta, njuna dve in sedem
letna dečka ostaneta brez staršev. En dedek je umrl, babica pa je v domu za ostarele, drug dedek in babica
ne moreta skrbeti za njiju.
Pogovorite se in poiščite možnosti nastanitve za dečka.
4. Haiti, potres. Brez staršev in sorodnikov je ostalo veliko otrok in sirotišnice ne morejo poskrbeti za vse otroke,
zato omogočijo posvojitve v ZDA.
Pogovorite se o možnostih posvojitve in na kaj je potrebno biti pri tem pozoren.
5. Deklico iz Bosne, katere starši so žrtve vojne, posvoji družina na Hrvaškem. Deklica je muslimanske vere.
Pogovorite se o primernosti posvojitve.
6. Mama samohranilka zaradi bolezni trenutno ni sposobna skrbeti za pet letnega dečka. Oče je neznan. Mama
nima sorodnikov, ki bi lahko poskrbeli za otroka.
Pogovorite se o možnostih ustrezne namestitve in skrbi za dečka.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
Pogovor o možnostih ustrezne skrbi za otroke v vaši državi; če učenci vedo za kakšne primere, kako se morda v
njihovem okolju skrbi za upoštevanje jezika, vere in kulture otrok priseljencev, azilantov, morda tudi o tem, ali je s šolsko
zakonodajo zagotovljeno upoštevanje vere, jezika in kulture in na kakšen način.
Trajanje: 45-60 minut.
33
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
VPRAŠALNIK “PRIPADNOST DRUŽINI ”
Št.
Vsebina vprašanj
1
Ali rad ostajaš doma?
2
Ko so tvoji starši doma, ostaneš z njimi ali greš v svojo sobo?
3
Ali si med vikendi raje s svojim starši?
4
Ali poiščeš nasvet pri svojih starših glede vseh svojih odločitev?
5
Ali poiščeš odgovore pri svojih starših glede težavnih, nerodnih,
občutljivih zadev oz. vprašanj?
6
Ko imaš težavo, ali jo deliš s svojimi starši?
7
Ali se kdaj zgodi, da ne poveš celotne resnice?
8
Ali se bojiš svojih staršev?
9
Ali misliš, da so starši tvojega najboljšega prijatelja boljši
kot tvoji starši?
10
Ali si želiš oditi daleč od svojega doma in svojih staršev?
11
Ali si želiš več bližine s svojimi starši?
12
Ali obžaluješ, če ste s starši na nasprotnih bregovih?
13
Ali čutiš, da tvoji starši delajo vse, kar je možno, da bi ti
pomagali?
14
Tvoji starši te najprej kaznujejo, potem pa iščejo razloge za to, kar
se je zgodilo?
15
Ali pridejo trenutki, ko sovražiš svoje starše?
34
Bolj »Da«
Bolj “Ne”
DELOVNI LIST 2
ŠTUDIJE PRIMEROV: “INCIDENTI DRUŽINSKEGA NASILJA”
PRIMERI:
SLABE OCENE
Ivan je v 7. razredu. V šoli je vedno dobival odlične ocene. Za svoje delo pri matematiki je dobil oceno »zelo
dobro«. Ko to izve njegov oče, mu naroči, da naj celo noč rešuje naloge. Reče, da za kazen Ivana ne bo pustil na šolski
izlet.
IZGUBLJENO OTROŠTVO
Družina s tremi otroki. Starši so brezposelni. Najmlajši otrok ima šest let. Vsak dan mora prosjačiti za denar.
Drugi otrok ima 11 let. Ne sme hoditi v šolo, namesto tega 12 ur na dan na enem izmed mestnih križišč čišti vetrobranska stekla mimovozečih avtomobilov. Najstarejši otork je deklica, 14 let, ki mora zbirati steklenice. Denar, ki ga zaslužijo
otroci, starši porabijo za hrano in pijačo.
GROŽNJA
Borjana živi s svojo materjo in svojim očimom. Nekega dne, ko mame ni doma, očim pride v Borjanino sobo
in jo prisili, da se sleče. Potem jo fotografira. Zagrozi ji, da bo fotografije objavil v lokalnem časopisu, če bo komurkoli
povedala o tem.
PO NEDOLŽNEM KRIV
Ivo ima 7 let. Njegova mama dela v kuhinji lokalne bolnišnice. Njegov oče je brezposeln. Ko njegova mama
dobi plačo, jo mora dati očetu. Denar ji pusti samo za kruh, z ostalim denarjem pa gre na igralne avtomate. Zvečer pride
domov pijan in pretepa Iva in njegovo mamo, ker doma ni hrane.
Naslednjo tabelo /Priloga 2a/ razdelite vsaki majhni skupini. Udeleženci naj z »X« označijo institucije, ki so
relevantne za določene primere in ki jih lahko rešijo v okviru svojih pooblastil.
KAJ NAREDITI, DA BI IZOGNILI NASILJU?
Primeri
Agencija za
zaščito otrok
Policija
Psihologi
Drugi
Slaba ocena
Izgubljeno otroštvo
Grožnja
Po nedolžnem kriv
35
DELOVNI LIST 3
IDENTIFIKACIJA NAPAČNIH KOMUNIKACIJSKIH SPOROČIL MED STARŠI IN OTROKI
Dialog 1:
Odrasel: »Nisi pospravila svoje sobe. Kolikokrat naj ponovim? Tvoja sestra je enaka. Samo pazi na svoja ličila.
Ne bodi neumna, ne bo več denarja za ličila. Ali me slišiš, ko ti govorim ali naj pridem in te potegnem za lase?«
Otrok: »Slišim te. In nehaj me žaliti. Saj veš, da nisem imela časa pospraviti svoje sobe. In moja je. Ali naj
vstopim v tvojo? In ne primerjaj me z mojo sestro! To me tako jezi …«
Odrasel: »Jezi ali ne, dejstvo je, da imata enaki podobi in obe sta lahki dekleti, od glave do pete.«
Dialog 2:
Odrasel: »Pridi sem, mama te hoče objeti. Tako te imam rada in vedno te bom imela. Zdaj si že tako velik …
Kako je bilo danes v šoli?«
Otrok: »Ne vem, kako naj ti povem … dobil sem dvojko pri matematiki.«
Odrasel: »Kaj, oh? - ponovi? Takoj mi izgini izpred oči! Nočem te več videti!«
Otrok: »Vedel sem, da me boš takoj poslala stran! Šel bom ven, boš videla, zares bom odšel od tukaj! Saj te
zanimajo samo neumne ocene.«
Dialog 3:
Otrok: »Razmišljam, da bi se izpisal iz športnega kluba.«
Odrasel: »No, no, dobro! Daj mi očala!«
Otrok: »Ali me ne boš vprašal zakaj?«
Odrasel: »Saj si se že odločil. Rekel sem ti, da mi daj očala, ker ne morem prebrati, kaj piše v časopisih.«
Otrok: »Stepel sem se z nekim fantom. Udaril sem ga s kijem po hrbtu.«
Odrasel: »Povedal sem ti, da zdaj ni pravi trenutek, ne nadleguj me s temi neumnostmi. Bil sem dobre
volje ...«
36
DELOVNI LIST 4
Deliti si domača opravila.
Zaslužiti veliko denarja
Imeti veliko hišo.
Komunicirati z vsemi.
Biti v vsem spoštljiv.
Mora obstajati razumevanje.
Reševati konflikte.
Trdo delati.
Mama naj dela samo doma.
Oče naj dela samo izven hiše.
37
38
Pravica do svobode
misli, zavesti in vere
Yana Avramova, Bolgarija
40
TEMA: PRAVICA DO SVOBODE MISLI, VESTI IN VEROIZPOVEDI
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Prepoznati situacije, ki lahko ustvarijo konflikt.
2. Spoštovati pravico do svobode misli in veroizpovedi.
3. Oceniti slabosti nasilja v reševanju sporov.
4. Navesti situacije neujemanja v bližnjem in daljnem okolju.
5. Ceniti raznoliko mišljenje.
Ključni pojmi: kultura, konflikt, spoštovanje, veroizpoved, nestrpnost, rasizem, upiranje dolžnosti.
Trajanje: 2 šolski uri.
Razlaga vsebine:
Vsi ljudje imamo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica je bistvenega pomena za našo naravo, čeprav včasih pridemo v konflikt zaradi neodstopanja od interesov in idej. Konflikt je nekaj, kar nas bo spremljalo
skozi celo življenje.
To je ovrednoteno v 14. členu Konvencije o otrokovih pravicah, ki prepoznava da »ima otrok pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi ob usmerjanju staršev in v skladu z omejitvami, predpisanimi z zakonom.”
Konflikt sam po sebi ni nujno negativen, ker kaže na obstoj raznolikosti čustev in mnenj.
S sredstvi tolerance in medsebojnega spoštovanja je obstoj razlik v mišljenju lahko zelo konstruktivno orodje.
Svoboda misli temelji na intelektualnem znanju, ki omogoča osebi, da neodvisno odgovarja na vprašanja o svojem zasebnem in družbenem življenju. Lahko sledi sistemu, ki temelji na določenih prepričanjih in verovanjih in je sad
njegovih svobodnih misli.
Svoboda veroizpovedi je oblikovana skozi osebni odziv; posamezniku daje svobodo, da živi v skladu s
teoretičnim in moralno sprejemljivim zakonom. Raznolikost verskih prepričanj je lahko obravnavana kot faktor
pluralizma v sodobnih družbah.
Svoboda vesti dovoljuje posamezniku, da presodi moralo določenega dejanja.
Torej je za zagotovitev svobode vesti potrebno dopuščati obstoj svobode misli ter veroizpovedi, drugače bosta
oba koncepta ostala abstraktni ideji brez kakršne koli vsebine.
Konvencija v svojem 14. in 30. členu določa otrokovo pravico da svobodne misli, vesti ter veroizpovedi in pravico
do pripadanja manjšinski kulturi, jeziku ali veroizpovedi, pravico. da kultivira svojo kulturo, da izpoveduje in izraža svojo
religijo ali uporablja svoj jezik. Izražanje teh pravic je pogosto zapleteno in povzroča veliko situacij nestrinjanja.
Človek zaradi svoje kulture, veroizpovedi, rase, spolnosti itd. nenehno prihaja v nestrinjanja, ki vodijo k nestrpnosti do svobodnega mišljenja in pravice do vesti.
Pri reševanju konfliktov interesov se pogosto uporablja nasilje namesto iskanja dogovora preko pogajanj.
Otroke je treba poučiti o strpnosti in ustvariti pozitivno naravnanost do razlik, ki obstajajo v običajnem
življenju.
Če sprejemamo mnenja drugih v običajnih in manj pomembnih aspektih, bomo enako storili s splošno pomembnimi stvarmi.
Izobraževanje bi moralo temeljiti na svobodi misli, vesti in veroizpovedi, kot osnova spoštovanja med ljudmi.
Razlaga učitelja naj bo vodena po teh zamislih:
• Prepoznavanje prisotnosti konfliktov med učenci in preprečevanje nasilnih rešitev.
• Izkazovanje strpnosti do interesov, idej ter mnenj učencev in spodbujanje pogovora ter debate.
• Spoštovanje svobode izražanja in vesti.
• Prepoznavanje pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi s strpno in spoštljivo naravnanostjo do
drugačnih verovanj ljudi.
• Zavračanje nestrpne naravnanosti in kakršnekoli diskriminacije, ki izvira iz prepričanj ljudi.
• Razvijanje kritičnega mišljenja in svojega kriterija glede obrambe osebnih prepričanj z dokumentiranimi in
razumnimi argumenti, tudi ocenjevanje razlogov in argumentov ostalih.
41
Navodila:
1. Omenite tradicije in kulturne ter umetniške dogodke kot del kulturne dediščine narodov, izrazite potrebo, da
se jih ohrani ter ceni za nadaljnjo osebnostno obogatitev.
2. Razumite izvor in razvoj različnih veroizpovedi vedno v političnem in družbenem kontekstu, iz katerega
izhajajo, in jih povežite z razvojem države, skupaj z njeno zgodovinsko realnostjo.
3. Odzovite se učencem in poudarite pomembnost njihove aktivne udeležbe v procesu privajanja na navade in
tradicije kultur, ki so drugačne od njihove lastne.
4. Z vprašanji analizirajte različne probleme, ki se pojavijo v zvezi s katerim koli pogovorom o moralnih
vrednotah.
5. Izpostavite potreben odnos med svobodo, vestjo in odgovornostjo.
6. Ocenite uporabo pomov in postopkov, ki so bili izpostavljeni v tem delu.
42
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Prepoznati situacije, kilahko ustvarijo konflikt.
2. Spoštovati pravico do svobode misli in veroizpovedi.
3. Oceniti slabosti nasilja pri reševanju sporov.
4. Navesti situacije neujemanja v bližnjem in oddaljenem okolju.
5. Ceniti razmoliko mišljenje.
Ključni pojmi: kultura, konflikt, spoštovanje, vera, nestrpnost, rasizem, ugovor vesti.
Trajanje: dve šolski uri.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Spopad kultur
Nestrpnost in pomanjkanje spoštovanja svobode vesti in veroizpovedi pogosto zanetita konflikte, v katerih so
najbolj prizadeti otroci. Ko slišite besedo konflikt, vam pridejo na misel podobe vojne v oddaljenih krajih, vendar žal
nasilni konflikti obstajajo tudi v našem okolju.
Vsak dan se učimo o obstoju kulturne in verske diskriminacije, ki so izvor konfliktov in motijo življenja skupnosti
okoli nas.
Informacije in spoštovanje raznolikosti je ključno, da bi preprečili, da postane konflikt nasilen, ter da bi dosegli
pozitivne rezultate za vse vključene.
Cilji aktivnosti:
• Identificirati obstoj konfliktov v našem okolju.
• Prepoznati negativne posledice uporabe nasilja pri reševanju konfliktov.
• Spodbujati refleksijo na rasno diskriminacijo v vsakodnevnem življenju.
• Stimulirati zanimanje za učenje o drugih narodih in kulturah.
• Kritično ocenjevati diskriminacijo Romov v vsakodnevnem življenju.
• Učiti se o posledicah diskriminacije do tujih otrok.
• Identificirati bližnje situacije rasne diskriminacije, ki se pojavlja danes.
• Oceniti pomembnost komunikacije pri reševanju sporov.
Učitelj razdeli razred v skupine po 5 učencev in jim da delovne liste z naslednjim besedilom:
»Včeraj se je zgodil večji konflikt v mestu Villa del Rio. Pred šestimi meseci so se sem priselile različne romske
družine, da bi živele v občinskih socialnih hišah. Od vsega začetka se ljudje iz Villa del Río niso strinjali, da bi živeli
skupaj z Romi. Pred nekaj dnevi so enemu izmed prebivalcev ukradli avto in zgodilo se je tudi nekaj hišnih vlomov.
Prebivalci verjamejo, da so za te zločine krivi Romi in zato preprečujejo romskim otrokom, da bi hodili v šolo, svojim
otrokom pa so prepovedali, da se igrajo z njimi. Včeraj so pozvali k demonstracijam za izgon romskih družin in celo
zažgali nekaj socialnih hiš.«
Vprašanja za diskusijo v vsaki skupini:
• Kaj je izvor konflikta?
• Kaj naj naredijo vključeni, da bi ga rešili?
• Kakšne so posledice za romske otroke?
• Ali tovrstna rešitev spoštuje pravice romskih otrok?
• Katere pravice kršijo prebivalci s svojim vedenjem?
• Ali poznaš kakšne druge rasne konflikte v tvojem okolju?
• Kasneje naj različne skupine izmenjajo svoje poglede.
Učitelj naj se z otroki pogovori o različnih aspektih romske kulture, o obstoječih stereotipih o Romih itd., pri čemer
naj poudari pomen mirnega reševanja konfliktov, z dialogom in ob spoštovanju pravic vseh. V nekaterih državah ljudje
ne morejo svobodno misliti, izražati svoje poglede in izbirati svoje vere. Ponekod so lahko celo zaprti zaradi tega.
43
Ali lahko napišeš pismo vladam teh držav, v katerem jih opozoriš, da morajo spoštovati pravice vseh do svobode
misli, vesti in veroizpovedi?
“ Gospod predsednik,
Mislim, da ................”
Trajanje: 40 minut.
44
Pravica do
materinega jezika
in kulture.
Kulturna raznolikost
Vasil Karaivanov, Bolgarija
46
TEMA: PRAVICA DO MATERINEGA JEZIKA IN KULTURE,
MULTIKULTURALIZEM
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Odkriti razloge za kulturno raznolikost v sodobni družbi.
2. Oceniti medosebne odnose iz perspektive etnične raznolikosti.
3. Orisati negativno vlogo ksenofobije v razumevanju multikulturalizma.
4. Poiskati novo perspektivo za mirno sobivanje različnih etničnih skupin.
Ključni pojmi: kulturna raznolikost oz. multikulturalizem, pravice, materin jezik, zavedanje samega sebe.
Trajanje: 5 ur.
Razlaga vsebine:
Živimo v demokratični družbi, ki je bogata z različnimi kulturami, kjer imajo vsi državljani pravico do poštenosti
ter pravičnosti.
Vsak posameznik se mora izobraževati, da bi razumel različne kulture in izmenjavo vrednot, ki jih nosijo. Izobraževanje o kulturah je usmerjeno k spodbujanju sprejemanja kulturne različnosti in nasprotovanju netolerantne naravnanosti, rasizma in ksenofobije, nasprotovanju izgubi kulturnih vrednot in individualnosti, razvrednotenju razumevanja
in zaznave tuje kulture, integracije in pospešene prilagoditve.
Z določanjem identitete človekove kulture in njenih različnih komponent, kakor tudi s sprejemljivim pristopom do
drugih kultur, se lahko razvije osebna etika, ki temelji na univerzalnih vrednotah, kot so samospoštovanje in spoštovanje drugih, pravičnost, toleranca, solidarnost itd. To spodbuja vsakodnevno spoštovanje različnih kultur ter odkriva nove
poti življenja, razmišljanja in zaznave sveta.
Začetna točka argumentov, povezanih z diskusijo v “Pravici do materinega jezika ter kulture” je dejstvo, da je “raznolikost potencialno premoženje” za združeno Evropo in njen prodor med ločene identitete zaznav prebivalcev se bo
zgodil z uporabo skupnih programov in dejavnosti v socialnem in ekonomskem, kulturnem in izobraževalnem razvoju
Evrope /Kaleynska in Delinesheva, 2008, str. 5/.
Delo na temi zahteva, da se učencem predstavi:
Definicija kulture: Kultura je široko razširjen pojem, ki označuje nekaj, kar vsak misli, da mu pripada in glede
česa ima vsak svoje mnenje. Kultura je okolje, v katerem se oseba razvija; je izraz življenja v vseh njegovih aspektih.
Kultura nas obdaja, določa naše gibanje in nam dopušča živeti. Je element narave, ki ne zahteva nobenih posebnih
naporov. Toda kulturo lahko oblikujejo in ponovno ustvarjajo ljudje. Dejansko je to dinamičen kolektivni proces, ki se
prilagaja in spreminja in je nenehno vnaprej določen ter pod vplivom drugih kultur in pod svojim lastnim vplivom.
Kultura je naš način govorjenja, dela, plesa, ljubezni in prehranjevanja. Je tudi institucija, s katere vrednotami
živimo. Kultura je lahko napisana ali ustna, a lahko je tudi govorica telesa, neverbalna komunikacija itd. To je kultura,
ki nas naredi sposobne razumeti kompleksno umetnost skupnega življenja.
Zavedanje dejstva, da nam druge situacije dajejo potrebne informacije za določitev naših kulturnih virov in razmišljanju o naravi kulture, naj bi nas spodbudilo k poznavanju in razumevanju drugih kultur.
Ko se srečamo z aspektom druge kulture, lahko razumemo, da imamo drugačno idejo o življenju in svetu. Globlje kot dojamemo pojav kulture, bolj uspešno bomo razumeli razlike in podobnosti med kulturami.
Identiteta in kulturna identiteta glede na ideje Amina Maaloufa pomenita, da osebnost ni nekaj, kar se lahko
umesti v okvire “različnih oddelkov”, ne more biti razdeljena na dve ali tri, saj nimamo več osebnosti, ampak le eno, ki
jo sestavljajo vsi elementi v “pravilnih odmerkih” in ni nikoli enaka za vsakogar. Libanonski avtor upravičeno zastavi
vprašanje: “Ali je spoštovanje do kulturnih razlik kompatibilno s spoštovanjem do osnovnih vrednot?” /Maalouf, 2009,
str.16/.
Naša identiteta se ne sestoji le iz ene povezave, ni “prave narave” ali osnovne povezave, ki bi bila v celoti določena z našim rojstvom in se ne bi nikoli spremenila; kot vse drugo – poti svobodnih ljudi, naši dosežki, preference,
življenje kot celota. Vsaka oseba ima mnogo povezav, ki so včasih v nasprotju druga z drugo, včasih delijo skupna
čustva in zlomijo srce z določenimi odločitvami, ki so nekatere lahke, druge pa bolj zahtevne.
Naše osebnosti ne moremo definirati le z eno povezavo; to je poenostavljen in omejen koncept. Zaradi naše
47
identitete se razlikujemo drug od drugega in ta identiteta sestoji iz mnogih elementov, ki niso omejeni na tiste, ki jih
imamo v osebnih dokumentih. Vedno lahko najdemo ljudi s prepričanjem, da imajo le eno povezavo, različno od drugih,
na katero gledajo kot “legitimnost“, za nekatere je to narod, za druge – veroizpoved ali socialni status. Kljub temu se
“dominantni prikaz etične identitete lahko razširi v visoko polariziranih odnosih: iz široko izraženega zanimanja za vse,
kar je drugačno (analogno tujemu), do definitivnega zanikanja in eliminacije različnega /Dyankova, 2009, str.173/,
Seveda za nekatere ljudi obstaja pripadnost verski tradiciji, narodnosti ali včasih obema, etični skupini, večji
ali manjši družini, zanimanju, instituciji, določenemu družbenemu okolju itd., vendar je seznam mnogo večji od tega
in je neomejen. Dejansko imamo lahko bolj šibak ali močnejši občutek pripadnosti podeželju, vasi, soseski, družini,
športu ali klubu, skupini prijateljev, sindikatu, podjetju, stranki, firmi, cerkvi, skupnosti ljudi z enakimi strastmi, spolnimi
preferencami, fizičnimi sorodstvi ali s tistimi, ki so naleteli na enake težave.
Naše povezave so sestavni del naše identitete, lahko jih imenujemo “geni naše duše”, če se zavedamo dejstva, da smo jih večino podedovali /Erikson, 1998, str.142-157/. Skoraj vsakega lahko najdemo v sleherni osebi, vendar
nikoli ne moremo najti enake kombinacije pri dveh osebah in to dejstvo določa naše vrednote in naredi vsako osebo
izjemno in edinstveno.
Vse te povezave za nas nimajo enakega pomena, vsaj ne hkrati, vendar nobena od njih ni brez pomena. Pomen, ki ga dajemo našim povezavam, se spreminja skozi naša življenja, lahko so pomembne ali le povezane z jezikom,
etničnostjo, narodnostjo, stanom ali veroizpovedjo. Včasih ima lahko dober ali slab dogodek, celo naključno srečanje,
močnejši vpliv na naš občutek povezanosti kot velika dediščina. Npr. Srb in muslimanka, ki sta se pred dvajsetimi leti
srečala, se zaljubila in poročila, zdaj ne bosta delila istega mišljenja o svoji identiteti kot muslimanski ali srbski par,
njune želje in vera ne bodo enake.
Imamo pravico zahtevati popolnoma vse, kar je povezano z našo identiteto. Poleg tega nas vse naše zveze povezujejo z veliko ljudmi po celem svetu in, zbrane skupaj, določajo našo identiteto. Če naredimo “test identitete”, enako
kot inteligenčni test, bomo v sebi našli komponente naše identitete, ki predstavljajo značaj in naše duhovno bogastvo.
Nekatere povezave se skladajo s povezavami drugih ljudi, a niso nikoli enake.
Kulturne skupine niso niti homogene niti neodvisne. V osnovi vsake je velika mešanica različnih kultur: vsi člani
iste skupine nimajo enake naravnanosti, ker lahko kulturne vrednote vsaka oseba dojema na drugačen način, glede na
njihov ekonomski, družbeni in politični status itd.
Osebno sprejemanje naše kulturne identitete bi moralo izvirati iz osebne želje v situaciji enakosti in socialne
pravičnosti. Šele ko ljudje razvijejo svoje sposobnosti izražanja glavnih elementov svoje kulture in jih analizirajo na
kritičen način, se bodo začeli zavedati dejstva, da kultura ni bistvo svobode teh ljudi, ki so jo ustvarili. In obratno, iz
kulturnih dinamičnih identitet, spremembe in včasih neizogibnega konflikta, osebnosti določajo kulturo, jo predelujejo in
spreminjajo. Toda iz te perspektive konflikt ne paralizira ali zmede, temveč stimulira kulturne in družbene spremembe
kot dinamičen proces.
Multikulturalizem – izraz multikulturalizem se nanaša na sprejemanje različnih kulturnih skupin, pojavov in značilnosti znotraj družbe ter njene demografije v določeni regiji, še posebej v organizacijah kot so šole, podjetja, soseske,
mesta, skupnosti, narodi.
V svetu, polnem različnih kultur, je kulturna identiteta – občutek pripadanja določeni kulturni skupini – sestavljena na kompleksen način, včasih skozi konflikte in nasprotovanja, ker so kulturni vplivi različni in jih vsaka oseba
sprejema lažje ali težje. Torej je pomembno razlikovati med elementi, povezanimi z vsako kulturno skupino in podpirati
razvoj večkulturne identitete, katera vključuje zmožnost sprejemanja kulturne raznolikosti, ne da bi jo čutili kot grožnjo
naši lasti etnični identiteti (izobraževanje za različne kulture) /Reza, 2000, str.76-78/.
Materin jezik je prvi jezik, ki se ga oseba nauči od svojega rojstva. Materin jezik osebe je osnova njene sociolingvistične identitete in se nahaja ob korenini etničnega samozavedanja. Skozi učenje svojega materinega jezika je
vsaka oseba seznanjena s tradicijami svoje družine in etnične skupine ter hkrati postane njena nosilka in predstavnica,
na osnovi česar “je zavedanje ločene nacionalne in kulturne specifičnosti materinega jezika kriterij ravni zmožnosti
individualnega komuniciranja vsakega posameznika v etnični skupnosti” /Dyankova, 2002, str. 86/. Še več, obvladanje
materinega jezika oblikuje socialno in kulturno kompetenco posameznika, kar “predstavi značaj verbalne komunikacije,
odvisne od družbenega konteksta” /Dyankova, 2002, str.86/. Oseba ima lahko dva ali več materinih jezikov, torej je dvojezična ali govori več jezikov. Red učenja teh jezikov ni pogojen z globino njihovega znanja. Raven znanja je povezana
z dejstvom, kateri jezik služi osebi pri opravljanju vsakodnevnih nalog, ali je t.i. uradni jezik. Vendar pa ima vsaka oseba
pravico do učenja in obvladovanja materinega jezika na praktični ravni in govorjenju le-tega v svoji etnični skupnosti.
Vrednote imajo svoje mesto v “osebni” kulturi, delu kulture, katerega ne moremo takoj opaziti, temveč ga odkrivamo in vrednotimo vsak dan. Vrednote igrajo vlogo pri pojmovanju, ki ga ima vsak od nas; predstavljajo naše svete
misli, ki so za nas pravilne.
Naše vrednote, kot tudi naše vedenje, sprejemamo medtem, ko se socializiramo in jih postopoma sprejemamo
kot model. Ko postajamo zrelejši, se naš sistem vrednot spreminja, vendar temeljne vrednote ohranimo za vedno.
48
Sprejemamo tudi sporne vrednote; med vrednotami in vedenjem je določena motnja, ki vpliva na prepričanja. Sporne
vrednote nam pokažejo, da so določene naše vrednote vprašljive, ne glede na to ali temeljijo na mnenjih, vtisih ali
vedenju.
Vsaka kultura ima skupino vrednot, kar ji daje specifičnost in ji dopušča, da pripada skupini, ki ima podobne cilje
in vizijo. Nepričakovana srečanja med člani različnih kulturno določenih skupin so lahko vir konfliktov vrednot. To jih v
veliko primerih definira kot sporne ali nekompatibilne in, v drugih primerih, kot zelo podobne ali enake.
Vrednote predstavljajo “kulturno lastnino”, ustrezajo procesu ali zaznavanju tuje kulture ali postanejo cilji in
norme, ko je večina članov skupine povezanih. Vsaka kulturna skupina ima svojo lastno identiteto in vrednote, toda te
skupine so v nenehni interakciji, se spreminjajo in so pogosto medsebojno odvisne. “V času globalizacije vseh narodov
se države razvijajo v enoten sistem kontaktov in odnosov s spoštovanjem edinstvenosti vsake osebe, etničnosti, narodnosti in države ter oblikujejo en sam, a raznolik svet.” /Kaleynska, 2007, str.229/.
Multikulturalni pristop se obrača k univerzalnim vrednotam, ki jih vsi delimo in oblikujejo dostojanstvo vsakega
od nas. Sprejemanje teh vrednot dopušča zavedanje, srečevanje kultur, njihovo sposobnost komuniciranja, izmenjavo
in vzajemno bogatenje. Multikulturalni pristop nas usmerja k razmišljanju in diskusiji o drugih kulturah preko vzajemnega spoštovanja, h konstruktivni kritiki in vprašanjem o naših osebnih sistemih pravil.
Diskriminacija – nihče ni bolj ali manj oseba kot kdo drug. Dejstvo je, da smo vsi enaki in imamo enake pravice.
“Enakovreden, a ne enak” – citirana ideja se je rodila “odkar obstaja teorija o naravnih pravicah, po kateri ima
vsaka oseba od svojega rojstva nepreklicno pravico do življenja, svobode in lastnine” /Kirchev, 2005, str. 6/. Zaradi
tega dejstva ljudje vlečemo črto na zemljevidu človeštva in smo pozorni na podrobnosti, ki so za nas pomembne. Diskriminacija ne le ločuje skupine, temveč namiguje, da je ena skupina boljša od druge samo zaradi svoje rase, barve
kože, prednikov, spola, spolne usmerjenosti, jezika, veroizpovedi, političnega ali nacionalnega mnenja, etničnega ali
socialnega izvora, zdravja, zakonskega stanu ali katere koli druge značilne lastnosti.
Lahko jo opišemo kot drugačnost, namerno ali ne, na osnovi odnosov med osebnimi značilnostmi in značilnostmi skupine, ima učinek pritiska, ki je vsiljen ostalim, otežuje ali omejuje dostop do priložnosti, ki jih imajo ostali
posamezniki v družbi.
Diskriminacijo se lahko izkazuje posredno ali neposredno. Značilnost posredne diskriminacije je namen diskriminiranja osebe ali skupine; tako kot ekipa pisarne, ki zavrne kandidata za službo zaradi njegove rase ali kulture ali
stanodajalci, ki zavrnejo najem stanovanja osebi, ker je priseljenec. Neposredno diskriminacijo najdemo, ko je nekdo
obravnavan slabše kot druga oseba, ali je bil obravnavan na osnovi svojih osebnih lastnosti, socialnega ali etničnega
izvora itd.
Posredna diskriminacija je povezana z vplivom politike ali meril. Dogaja se, ko očitno nevtralna pozicija, kriterij
ali praksa osebo ali ljudi postavi v nenaklonjeno situacijo v primerjavi z drugo osebo ali ljudmi. To bi lahko ponazorili
z velikim številom primerov, kot so nezadostna višina gasilcev, kar vpliva bolj na ženske kot moške, veleblagovnica,
ki ne zaposli žensk z dolgimi krili ali pravilo ministrstva za šolstvo, ki prepoveduje nošenje pokrival znotraj stavbe. Ta
navidezno nevtralna pravila, ki zadevajo etničnost ali veroizpoved, lahko na primer še dodatno razvrstijo pripadnico
manjšine ali verske skupine, ki nosi dolgo krilo ali pokrivalo.
49
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Odkriti razloge za kulturno raznolikost v sodobni družbi.
2. Oceniti medosebne odnose iz perspektive etnične raznolikosti.
3. Pomagati učencem, da reflektirajo svoja lastno identiteto in identiteto drugih.
4. Identificirati stereotipe, predsodke in diskriminacijo, ki se kažejo v skupini.
5. Orisati negativno vlogo ksenofobije v razumevanju multikulturalizma.
6. Okrepiti kulturno strpnost in solidarnost med različnimi narodi.
7. Poiskati novo perspektivo za miroljubno sobivanje različnih etničnih skupin.
Ključni pojmi: kulturna raznolikost, materni jezik, multikulturalizem, pravice, samozavedanje.
Potrebni materiali: papir ali tabla, markerji, lepilni trak, nalepke, knjige, enciklopedije, zgodovinski priročniki, glasba itd.
Trajanje: 6 šolskih ur
Aktivnosti:
Aktivnost 1. Izvenšolsko neodvisno delo “Kaj smo bili in kaj smo?”
Čas za izpeljavo te aktivnosti je med enim mesecem ali semestrom, odvisno od načrtovanega raziskovanja in
koliko bi učitelj želel razširiti delo. Lahko postane celo mikro projekt za celotno šolsko leto.
Učenci se razdelijo v skupine, ki naj se osredotočijo na pomembne tradicije v njihovi državi.
• Zgodovinska preteklost;
• Vrednote in temeljne kulturne značilnosti: vera, arhitektura, verske prakse, način prehranjevanja, oblačila,
glasba, običaji itd.;
• Obstoj temeljnih skupin in njihov vpliv na družbo;
• Prispevek teh različnih kultur k slovenski zgodovini;
• Intelektualci;
• Prispevek določenega jezika;
• Aktualna situacija v Sloveniji (priznanje, število, kulturni prostori in srečanja, vzajemno spoštovanje itd.)
• Da bi naredili razstavo bolj atraktivno, lahko uporabimo fotografije zgodovinskih spomenikov, tradicionalnih
oblačil, posebnih dogodkov, glasbo, tradicionalne verske elemente njihove tradicije itd.
• Po tem, ko učenci končajo zbiranje pomembnih informacij in pregled vsake kulture, lahko predstavnik vsake
skupine sodeluje na razstavi o različnih tradicijah države in dejavnikih, ki omogočajo njihov obstoj.
Aktivnost 2: Individualno delo “Naš izvor”
Učitelj vpraša učence, da najdejo komponente svoje kulturne dediščine. To naj naredi vsak neodvisno in si
zapiše svoje odgovore in ideje na list papirja ali pa ustno predstavi svoje odgovore na tabli. To bo pospešilo aktivnost,
vendar samo, če si to učitelj in učenci želijo.
Vprašanja za diskusijo:
1. Od kod so tvoji starši?
2. Kaj veš o njihovem izvoru in kulturi?
3. Katere značilnosti teh kultur so se spremenile in kaj od tega se je ohranilo?
4. Kaj so glavne kvalitete, ki so ti jih posredovali tvoji starši?
5. Kateri specifični elementi tvojega okolja vplivajo na tvoj kulturno identiteto (vero, urbano ali ruralno okolje, čas
bivanja v tuji državi itd.)?
Če je dovolj časa, naj učitelj razširi vprašanja in vpraša tudi glede starih in prastarih staršev. Potem naj spodbudi
debato, v kateri spodbuja učence, da izrazijo svoja občutja; na primer: kako čutijo glede svoje kulturne dediščine, svojih
korenin ali različni vezi med pripadniki iste skupine.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 3: Delo v majhnih skupinah “Kulturni portret”
50
Razred se razdeli v manjše skupine: vsaka dobi tri liste papirja in markerske flumastre. Skupina mora narisati
scene, ki predstavljajo »njihovo državo«. Teme za risanje so:
• Kaj je najbolj tipična značilnost ljudi v tvoji državi?
• Kaj je najbolj tipična značilnost tvoje države v primerjavi z drugimi državami?
• Kakšno je mnenje tujcev o tvoji državi?
• Ko so risbe končane, lahko v razredu primerjajo risbe in razpravljajo o različnih dojemanjih kulturnih
značilnosti, ki jih imajo ljudje iz iste kulture, in o mnenjih, ki jih predstavljajo učenci iz različnih skupin.
Možna varianta je, da učenci prejmejo bele majčke in markerske flumastre. Vsak učenec mora pobarvati majčko
s svojo kulturo oz. kulturo svoje države, tako da nariše nekaj tipičnega o svoji kulturi ali karakterju. Po predstavitvi majčk
se te razdelijo med udeležence, ki potem razpravljajo o splošnih in različnih pogledih na različne kulture in skupine. To
je odličen način za ohranitev spominka iz te igre.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnonst 4: Delo v manjših skupinah “Kulturne kartoteke”
Čas te aktivnosti je odvisen od obsega informacij, ki bi jih učitelj želel zbrati (1 teden, 1 mesec …). Učenci naj
zberejo material za ta namen: plakate, brošure, fotografije, video itd.
Razred se razdeli v skupine in učitelj prosi vsako skupino, da zbere informacije o obstoječih etničnih skupinah v
Sloveniji. Vsaka skupina predstavi svoje delo v razredu in na tabli so predstavljene različne kulture za primerjavo. Na
koncu se spodbudi razprava o podobnostih in razlikah med njimi. Rezultate dela lahko predstavimo na panoju, ki je
razstavljen v šoli ali kot ilustracijo na velikem listu papirja, ki predstavlja vse obravnavane kulture.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 5: Simulacijska igra “Med dvema vodama” /Delovni list 1/
Razred se razdeli v skupine po 6 ali 8 učencev. Člani vseh skupin morajo prebrati tekst na delovnem listu in ga
komentirati. Potem učitelj vodi debato o vprašanjih. Kaj si mislite o Tonyjevi situaciji?
• Ali misliš, da se mora Tony odpovedati eni od obeh kultur? Ali mora izbrati samo eno?
• Kakšen pristop bi svetoval Tonyju?
• Ali po tvojem mnenju tudi v tvoji državi živijo mladi ljudje, ki so v podobni situaciji kot Tony?
• Kakšen bi bil tvoj odnos do mlade osebe tvoje starosti, ki bi živela v podobni situaciji (zafrkljiv, razumevajoč,
zanikovalen itd.)?
• Ali misliš, da se mora Tony odpovedati svojim prijateljem, da bi se bolje integriral v skupino? Zakaj?
• Ali se po tvojem mnenju lahko na kakšen način harmonizirata oba pristopa?
• Kako se bo razvila kulturna identiteta osebe, ki je v Tonyjevi situaciji?
• Ali misliš, da je pomembna kulturna identiteta in zakaj?
Trajanje: 25 minut.
Aktivnost 6: Individualno delo “Kako je biti ocenjen kot drugačen?”
Učitelj naj da učencem 15 minut, da si zabeležijo odgovore na naslednja vprašanja:
• Opišite, kako bi se počutili, če bi drugi mislili, da ste drugačni (opišite podobno izkušnjo).
• Opišite primer, ko ste nekoga definirali kot drugačnega, in pojasnite, na podlagi česa ste naredili tak
sklep.
Potem učitelj prosi učence, da primerjajo odgovore s svojimi sošolci. Izbrani so prostovoljci, ki predstavijo svoje
odgovore v razredu, odgovori se organizirano zapisujejo na tabli. Na koncu lahko učitelj spodbudi debato in pojasni,
zakaj ljudje iz iste kulture smatrajo ljudi iz druge kulture kot drugačne glede na drugačen jezik, oblačila, vedenje in
prepričanja. Ljudje iz drugih kultur lahko smatrajo TEBE kot drugačnega iz istega razloga.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 7: Delo v manjših skupinah “Vsi imamo kulturo” /Delovni list 2; 2A/
Aktivnost zahteva 1 šolsko uro, papir, svinčnike in delovni list »Vsi imamo kulturo«. Učitelj vpraša učence, da
vzamejo delovni list domov in ga izpolnijo pred šolsko uro. Razred razdeli v manjše skupine, ki primerjajo svoje odgovore v domačih nalogah. Ko končajo primerjavo, jih učitelj vpraša:
• Ali so vaši odgovori podobni?
51
• Katere razlike ste ugotovili?
• Kako lahko pojasnite te razlike?
Učitelj pojasni, da so odgovori delno odvisni od kulture, v kateri so odraščali, zato so lahko odgovori precej različni. V različici lahko učitelj uporabi delovni list »Značilnosti kulture«, ki je do določene mere bolj podroben, vendar je
potrebno več časa za izpolnjevanje. Učitelj prosi učence, da izpolnijo različico modela, tako da podajajo primere za vse
značilnosti kulture in delajo na nekaterih, da bi zagotovili, da vsi učenci razumejo svojo vlogo neposrednih opazovalcev
svojih lastnih navad, ki jih jemljejo kot samoumevne.
Učitelj lahko izbere 4 značilnosti in razpravlja o njih v razredu. Na primer:
• Praznovanja: Katera praznovanja so pomembna v vaši družini? V vaši državi?
• Pozdravljanje: Kako običajno pozdravite ljudi, ki jih ne poznate? Kako tiste, ki jih poznate?
• Prepričanja o gostoljubnosti: Kako se gostoljubnost kaže v vaši skupnosti? V šoli? Doma?
• Vloga družine: Ali v vaši družini ali skupnosti ob kakšni določeni starosti praznujete pomemben dogodek v
tvojem življenju?
• Odnos do osebnega prostora in zasebnosti: Kako pomembno je zate, da imaš svoj osebni prostor in
zasebnost?
Učitelj lahko kombinira ta delovni list z delovnim listom »Vsi imamo kulturo«.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 8: Delo v manjših skupinah “Kultura je kot ledena gora” /Delovni list 3/
Preden začnemo s to aktivnostjo, mora učitelj razložiti, da nam včasih metafore pomagajo razumeti velike ideje,
tako da primerjamo nekaj, kar poznamo, z nečim, česar ne poznamo. Uporabna metafora je ledena gora. Učitelj vpraša
učence, kaj vedo o obliki in velikosti ledene gore:
• Koliko je ledena gora nad vodo?
• Koliko je pod vodo?
Ocenjuje se, da je nad gladino vode vidna samo ena osmina ledene gore, ostalo je pod gladino vode. Kultura je
zelo podobna ledeni gori, saj so nekateri njeni aspekti vidni, o mnogih drugih nevidnih pa samo ugibamo ali samo nekaj
vemo. Kot ledena gora je viden del kulture samo manjši del celote.
Potem učitelj razdeli delovni list “Značilnosti kulture” in učenci ga izpolnijo po navodilih. Učenci dobijo tudi kopijo
risbe ledene gore (delovni list »Kultura je kot ledena doba«) s črto, ki deli ledeno goro na dva dela – manjši nad gladino
vode in večji pod gladino vode.
Učitelj razdeli učence v skupine po štiri in jih prosi, da pregledajo vsako izmed kulturnih značilnosti in se odločijo, katere so »vidne« in katere »nevidne« ter jih locirajo na ledeno goro. Učitelj lahko naredi nekaj prvih značilnosti za
ponazoritev.
Potem ko so učenci imeli dovolj časa za delo skupini, skupine v parih primerjajo umestitev značilnosti. Učenci naj bodo pripravljeni, da povedo, zakaj so določeno značilnost umestili na določeno mesto. Na koncu naj učitelj
spodbudi razpravo in jih vpraša, če vidijo kakšen element pod vodo, ki bi lahko vplival na ostale nad vodo (npr. verska
prepričanja lahko vplivajo na praznovanje praznikov).
Trajanje – 20 minut.
Aktivnost 9: Gibalna igra “Opazovanje identitete”
Za to aktivnost potrebujemo veliko prostora. Učitelj prosi učence, da oblikujejo veliko skupino in jim pojasni, da
jih bo razdelil v skupine glede na njihove različne a podobne značilnosti, npr. število družinskih članov; najljubšo hrano, najljubšo žival; najljubši predmet, mesec rojstva, najljubši letni čas, najljubši šport, barva in stil čevljev, stvari, ki jih
počnejo doma.
Ko se govori o določeni kategorije, se morajo učenci gibati po učilnici in ponavljati značilnosti te kategorije. Ko
srečajo koga, ki ponavlja enako, se združijo v skupino in nadaljujejo s hojo in ponavljanjem v skupini.
Enak postopek se ponovi z drugimi kategorijami in učitelj mora spodbujati učence, da si izmislijo svoje. Potem
morajo ponovno oblikovati skupino. Za razliko jih lahko učitelj prosi, da uporabijo različne glasove, npr. šepetajo, pojejo
najljubšo pesem, povedo barvo svojih čevljev, oponašajo živalske glasove itd.
Vprašanja za debato:
Ali so v skupinah vedno ene in iste osebe?
Ali se je primerilo, da so se v isti skupini znašli ljudje, za katere ne bi nikoli mislili, da imajo kaj skupnega?
52
Kakšen je občutek, da si del skupine?
Kako bi se počutil, če bi bil izven skupine?
Ali lahko vedno uganeš posameznikove značilnosti, tako da ga samo pogledaš?
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 10: Individualno delo “Odkrivanje identitete”
Varianta 1: Za to aktivnost potrebujemo velik list papirja za vsakega učenca in dovolj markerskih flumastrov,
svinčnikov in barve. Učitelj lahko spremlja delo učencev in najbolje je, da delajo na tleh. Vsak učenec naj pobarva figuro
in napiše fizične podrobnosti in značilnosti, njegovo/njeno ime, višino, težo, kaj ima rad-a in kaj ne, kaj mu/ji je najbolj
všeč v šoli itd. Dodatno lahko učenci v figuri narišejo svojo najljubšo žival, hrano itd. in napišejo zgodbe, ki opisujejo
stvari, ki jih radi počnejo in ki so se zgodile v njihovih življenjih ali kaj bi želeli postati v prihodnosti.
Figure lahko uredimo v razstavo, na kateri se bodo učenci naučili več o drugih in o sebi. Varianta 2: Za to aktivnost potrebujemo list A4 in svinčnik za vsakega učenca, dovolj kopij delovnega lista “To sem jaz” za vsakega učenca
in kopijo za vsak par.
Prosite učence kot opazovalce, da razmislijo o stvareh, ki tvorijo njihovo identiteto in da jih zapišejo na list papirja. Začnejo naj s svojimi imeni in nadaljujejo s svojim družinami in prijatelji, interesi, kaj jim je všeč in kaj ne, in da
opišejo svoj značaj. Nato naj jih učitelj prosi, da dajo papir prijatelju in se potem v razredu pogovarjajo o tem, kaj tvori
značaj vsakega učenca.
Učitelj prosi učence, da vsak zase izpolni delovni list »To sem jaz«, s pomočjo informacij o svoji identiteti, ki
so jih prej zbrali. Na koncu učitelj spodbudi celotni razred k razpravi na temo različnih identitet na podlagi naslednjih
vodilnih vprašanj:
• Katere so razlike in podobnosti med učenci in njihovimi prijatelji, ki so jih izbrali za partnerje?
• Katere ugotovitve so vas presenetile?
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 11: Igra vlog “Bafa Bafa” /Delovni list 4/
Razred se razdeli v dve skupini, vsaka od njih predstavlja različno kulturo. Dobijo seznam značilnosti in delovni
list »Kulturne značilnosti« in vsaka kultura predstavlja te značilnosti. Vsaka kultura mora uganiti značilnosti druge kulture. Učitelj mora dati vsaj 3 minute vsaki skupini, da o tem med seboj razpravlja. Nato naj 2 predstavnika kulture odideta
k drugi kulturi in opazujeta ali se pridružita drugi skupine čez nekaj minut.
Učitelj naj pazi na čas in pove opazovalcem, kdaj čas poteče. Obiskovalci se morajo odločiti, ali sprejmejo
značilnosti druge kulture ali ostajajo s svojo kulturo. Igra traja okoli 30 minut. Na koncu naj vsaka kultura uganjuje
značilnosti druge kulture.
Ob koncu igre se v razredni razpravi oceni, kako je šlo in kakšni so bili občutki učencev med igro.
Trajanje: 40 minut
53
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
“Smo v Bolgariji. Tony, čigar oče je Rom in njegova mama Bolgarka, živi v bloku za romsko manjšino, vendar
hodi v šolo, kjer so vsi učenci Bolgari. Ko je z njimi, se počuti Bolgara in se tako tudi vede, čeprav ga nekateri sošolci
porogljivo kličejo Cigan. Enako se počuti, ko je v svojem bloku. Počuti se Roma, vendar ga njegovi bratranci in prijatelji
pogosto žalijo, saj ga kličejo Bolgar.
Tony se počuti kot zapornik med nakovalom in kladivom: po eni strani ima rad Rome, s katerimi živi; po drugi
pa se želi počutiti dobro tudi v šoli. Ne ve, kako naj se opredeli, saj čuti pripadnost romski skupini po očetovi strani in
bolgarski skupini po materini.
DELOVNI LIST 2
VSI IMAMO KULTURO
Navodila: Odgovori na vsako vprašanje. Vzemi dodatni list papirja, če potrebuješ več prostora za pisanje.
1. Kateri jezik-e govoriš?
2. Katero glasbo poslušaš? Katere plese poznaš?
6. Kako pogosto vidiš svoje sorodnike (npr. stare
starše, tete, strice, bratrance in sestrične)? Kakšna
je njihova vloga v tvojem življenju?
7. Kateri prazniki in slavnosti so pomembni za tvojo
družino?
3. Katero hrano ješ doma?
4. Kaj v vaši družini smatrate za vljudno in kaj za
nevljudno? Katerih pravil lepega vedenja so te naučili
(misli na pravila ob mizi, odnos do gostov, kaj rečeš,
ko se oglasiš na telefon itd.)
5. Kako se oblečeš za posebne priložnosti?
8. Opiši, kaj je pomembno zate. Kaj ceniš, npr.
spoštovanje in iskrenost. Lahko je tudi oseba, kot
mama ali oče, brat ali sestra ali prijatelj. Lahko je
cilj, kot študij na univerzi, ali kaj si želiš postati v
prihodnosti itd.
9. Na podlagi tega, kar si napisal, kako bi opisal
kulturo, ki ji pripadaš?
54
DELOVNI LIST 2 А
ZNAČILNOSTI KULTURE
Navodila: Za vsako značilnost kulture si zamisli primer, skupen vsem ljudem kulture, v kateri si rojen. Vzemi
dodatni list papirja, če potrebuješ več prostora za pisanje.
15. Praznovanja
1. Stili oblačenja
16. Koncept poštenosti
2. Načini pozdravljanja ljudi
17. Narava prijateljstva
3. Prepričanja o gostoljubnosti
18. Ideje o oblačenju
4. Pomen časa
19. Jedi
5. Slike
20. Čestitke
6. Vrednote
21. Obrazni izrazi in gestikulacija z rokami
7. Literatura
22. Koncept sebe
8. Prepričanja glede vzgoje (otrok in najstnikov)
9. Odnos do osebnega prostora/zasebnosti
23. Delovna etika
24. Verska prepričanja
25. Verski običaji
10. Prepričanja o odgovornosti otrok in najstnikov
26. Koncept lepote
11. Geste, ki potrjujejo, da razumeš, kar ti je bilo
povedano
27. Pravila vljudnega vedenja
12. Praznični običaji
28. Odnos do starosti
13. Glasba
14. Plesi
29. Vloga družine
30. Splošen pogled na svet
55
DELOVNI LIST 3
KULTURA JE KOT LEDENA GORA
Navodila: Preglejte značilnosti kulture eno po eno (v delovnem listu »Značilnosti kulture«) in se v skupini odločite,
katero značilnost umestite nad črto kot vidno ali pod črto kot nevidno, tako da na ledeni gori označite številko te
značilnosti.
Vidni aspekti
Nevidni aspekti
DELOVNI LIST 4
BAFA BAFA
SKUPINA 1
Predstavljate kulturno skupino, ki sprejema rokovanje, objem in poljub na ramo kot način pozdravljanja.
»Da« rečete, tako da dvignete levo roko gor.
»Ne« rečete, tako da dvignete desno nogo naprej.
Komunikacijskih partnerjev ne gledate v oči.
Ne govorite z ljudmi nasprotnega spola.
SKUPINA 2
Predstavljate kulturno skupino, ki ne sprejema rokovanja, objema in poljuba na ramo kot način pozdravljanja. Svoje
goste pozdravljate, tako da 5 minut skačete po eni nogi.
»Da« rečete, da se sklonite levo in desno, z rokami v pasu.
»Ne« rečete, tako da počepnete.
Vedno želite gledati svoje komunikacijske partnerje v oči.
Pogovarjate se z ljudmi nasprotnega spola.
56
Pravica do svobode
zdruzževanja
Javier Revilla, Španija
58
TEMA: PRAVICA DO SVOBODE ZDRUŽEVANJA
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Spodbujati vrednote skupine, kot so udeleževanje, zavezanost, sodelovanje itd.
2. Razmišljati o možnosti vključevanja teh vrednot kot osnove skupinskega dela.
3. Odkrivati in si predstavljati različne članske skupine, v katerih učenci lahko sodelujejo.
4. Razlikovati med aktivnim in pasivnim sodelovanjem v skupini.
5. Določiti pogoje, ki jih treba izpolniti za razvoj učinkovitih strategij za sodelovanje v skupini.
6. Povečati zavedanje o delu mnogih, ki so kot prostovoljci vključeni v humanitarne dejavnosti z močno družbeno
vsebino.
Ključni pojmi: združenja, identiteta, socializacija, interakcija, soglasnost, spoštovanje, sporočanje idej, interesi skupin.
Trajanje: 2 uri.
Razlaga vsebine:
15. člen Konvencije o otrokovih pravicah potrjuje, da “Države pogodbenice priznavajo otrokovi pravici do svobodnega združevanja in do svobode mirnega zbiranja. Pri uveljavljanju teh pravic ni omejitev, razen tistih, ki jih določa
zakon in ki so v demokratični družbi nujne za zavarovanje državne ali javne varnosti, javnega reda, javnega zdravja ali
morale ali za zavarovanje pravic in svoboščin drugih.«
Ta člen ščiti pravico otrok, ne samo, da pripadajo določenemu skupinskemu kontekstu, temveč da se spodbuja
in poveča udeleževanje v majhne skupine in organizacije ali ustanove, ki predstavljajo njihove interese in, kjer se lahko
sliši njihov glas.
Čas je za izobraževanje o pravici civilnega sodelovanja, ki se mora sčasoma okrepiti kot središče demokratičnega sistema, kateremu pripadamo.
Ni tako pomembno, da spodbujamo pravico kot tako, pripadati članskim organizacijam – to je morda dolgoročni
cilj – temveč da strukturiramo različne korake, potrebne za doseganje učinkovite in uspešne razpoložljivosti otrok za
aktivno udeleževanje v civilne skupine.
V zadnjih letih, morda zaradi individualistične ter včasih površinske družbe, se je izgubil občutek pripadanja (kot
potrebe vsakega, da je del družbene skupine: razreda, družbe, institucije). Evropska unija je dovolj jasna v ustvarjanju
pozivov družbi, da bi spodbudila udeleževanje mladostnikov ter odraslih v kolektivne procese evropske integracije. Ti
so prednostni cilji naslednjih organizacij: Programi Grundtvig, Leonardo in Evropa za državljane pri Evropski komisiji.
V svetu mladine, še posebej adolescentov, se čut skupinske identitete krepi z začetkom medosebnih odnosov
ter rojstva koncepta skupine kot elementa socializacije.
Torej nas spodbude, kot je promocija združenj mladih, vodijo k vključevanju mladine v skupnost in spodbujanju
alternativ, povezanih z družbenimi bonitetami, kot so rekreacija in prosti čas ter vključevanje mladih tudi kot aktivnih
nosilcev mnenj in udeležencev v sprejemanju odločitev. To velja predvsem za izobraževalni sektor, toda tudi za prosti
čas in družino, ki morata spodbujati okolja, ki omogočajo učenje ter razvijanje naravnanosti, vrednot in strategij, zasnovanih, da spodbujajo sodelovanje otrok.
Z našega stališča temelji ključni razvoj tega dela na spodbudi potrebe otrok, da aktivno pripadajo večjim skupinam v okolju. Z njimi moramo odkriti ta okolja in jih narediti kot vidno skupino: skupina sošolcev, prijatelji v soseski,
športna skupina, verska skupina itd.
Na ta način se morajo otroci naučiti biti aktivni, deliti, podpirati in razlikovati svoje lastne želje od splošnega
interesa ter ne samo slediti pravilom, ki jih skupina vsiljuje, temveč se tudi udeležiti v ustvarjanju teh istih pravil, kolikor
je le možno.
Potrebno je ustvariti tesen odnos med to pravico in pravicami do svobode misli, vesti in veroizpovedi.
Vsakdo ima pravico do pripadanja eni ali večim skupinam, toda hkrati je v pravici do misli ter svobodnega izražanja mišljenja vključena tudi potreba po globokem spoštovanju mišljenja drugih ter še posebej njihovih pravic. Nikomur
ne moremo preprečiti svobodnega združevanja, prav tako ne moremo nikogar prisiliti, da pripada neki skupini proti
svoji volji.
V izvrševanju te pravice se razpravlja o načinu svobodnega življenja kot temelju vseh pravic.
59
Primerno je poudariti pripravo naših učencev, da dosežejo jasno razumevanje pravice do svobode kot zagotovila
vseh demokratičnih procesov, ker je to jasna in neomajna osnova za razvijanje osebe in predmet demokracije.
Nekaj, kar označuje demokratično družbo, je njena narava sodelovanja.
Razlaga učitelja naj bo vodena po naslednjih zamislih:
1. Življenje v skupini je odločilno za človeka
Življenje v skupini je bistveno za vse ljudi. Skupine ljudem olajšajo reševanje njihovih socialnih potreb na učinkovit način.
2. Družina in sorodniki
Družina sama je prva skupina, ki ji pripadamo in tam začnemo z najbolj osnovnim učenjem (vrednot,
verovanj, misli, naravnanosti …). Nove skupine, v katere se vključimo (prijatelji, služba itd.), predstavljajo
nove oblike učenja.
3. Udeležba v življenju skupnosti
Mladim ljudem njihova pripadnost skupini omogoča drugačen vidik sveta, razvijanje novih družbenih
odnosov in gradnjo svoje lastne identitete.
Združevanje in pridružitev skupini spodbujata vedenja in vrednote, ki podredijo individualne interese v dobrobit
vedenjem, ki vključujejo sodelovanje, solidarnost … in so odziv osnovnim vrednotam za življenje v skupnosti.
V tem procesu mladostnik širi svojo sposobnost kritike in osebni način razmišljanja kot izraz svoje lastne
svobode izbire.
Kateri so lahko pristopi, povezani s to tematiko?
• Pogovarjati se z razredom v zboru, pogovorni skupini, ki lahko sodeluje na urejen način, prispeva ideje in se
odloča o stvareh, ki so ji pomembne.
• Prepoznati možna združenja ali skupine, ki so lahko prilagojene posebnim interesom učencev.
• Naraščajoče zavedanje o prostovoljnih delih kot sredstvih za vključevanje v mehanizme predanosti in
družbenega sodelovanja.
• Sprejeti dejstvo, da je članstvo v skupini v soglasju z redom ali pravili rezultat soglasnosti njegovih članov.
Navodila:
1. V učilnicah razpravljajte o vrednotah, ki temeljijo na udeleževanju, samo vključitvi in sodelovanju.
2. Spodbudite vključevanje vseh učencev v dialog, zlasti tistih, ki motijo pouk.
3. Naštejte forume in srečanja družbene vključenosti in določite, do katere mere so uporabna v razvoju naše
družbe.
4. Pretvarjate se, da je razred upravno telo, ki potrebuje sprejem pomembnih odločitev na področju interesa.
5. Zasnujte izkušnje skupinskega dela v učilnici, da povečate sposobnosti skupinskega dela učencev.
6. Razvijte dinamične delavnice, ki potrebujejo kolektivno odločitev skupine kot rešitev problemov, ki nastajajo.
7. Razvijte veščine, ki temeljijo na praktičnem redu, da bodo izboljšale medosebne odnose, življenjske navade
in okrepile identiteto razreda kot skupine.
8. Predlagajte situacije praktične rabe v razvoju obravnave te teme, kot izbiro predstavnika ali delegata,
tedenske aktivnosti itd., ki morajo biti določene soglasno.
60
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Spodbujati vrednote skupine, kot so udeleževanje, zavezanost, sodelovanje itd.
2. Razmišljati o možnosti vključevanja teh vrednot kot osnove skupinskega dela.
3. Odkrivati in si predstavljati različne članske skupine, v katerih učenci lahko sodelujejo.
4. Razlikovati med aktivnim in pasivnim sodelovanjem v skupini.
5. Določiti pogoje, ki jih treba izpolniti za razvoj učinkovitih strategij za sodelovanje v skupini.
Ključni izrazi: združenja, identiteta, socializacija, interakcija, soglasnost, spoštovanje, sporočanje idej, interesi skupin.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Iz katere skupine si ...? /Delovni list 1/
Cilji:
• Oceniti pomen pripadnosti skupini, katera koli že je.
• Preučiti značilnosti in delovanje različnih skupin.
• Našteti skupine organizacij, ki jih učenec pozna in razume razlog za njihov obstoj.
• Spoznavati aktivnosti in prostore za mlade, ki obstajajo v našem kraju bivanja.
Preko družbenega fenomena »urbanih plemen« mnogi mladi ljudje lažje premoščajo anonimnost velikih mest,
prepoznavajo svoj lastni obstoj in gradijo svojo lastno identiteto. Kar kliče po pozornosti v zvezi s to zadevo, ni identifikacija po obleki, glasbi ali jeziku, temveč svobodni duh in njegova predlagana alternativa, ki jim dopušča takojšnjo
razlikovanje družbe in dominantne kulture.
S to aktivnostjo bo učencem predlagano, da zapišejo urbana plemena ali skupine mladostnikov, ki so družbeno
relevantna ali imajo lastno identiteto, da reflektirajo motivacije, vrednote in skrbi, ki vodijo mlade ljudi k druženju in
pripadnosti strukturi s takšnimi značilnostmi.
Ko so skupine identificirane in vzpostavljena dinamika znotraj njih, se začne razpravo o razlogih, zaradi katerih
se identificirajo, o prednostih in slabostih vsake skupine in njenih prispevkih v družbi.
S katero skupino se najbolj poistovetiš?
Trajanje: 50 minut.
Aktivnost 2: Članstvo
Cilji:
• Ugotovite razliko med pasivnim in aktivnim članstvom v skupini.
• Ugotovite nekatera temeljna načela v delovanju skupine.
• Vsak član skupine naj analizira vlogo, ki jo igra v skupini.
Potrebni materiali: kartice, ena za vsakega udeleženca, ki označuje vlogo, ki naj jo igra (več vlog se lahko ponovi, če učitelj to oceni za primerno).
Glede na vloge se izbere prostovoljce: v tem primeru so vloge najboljše: Aktivni (vodja, ki predlaga vodila, ki jim
ostali sledijo, ki vedno nasprotuje ostalim itd.) in Pasivni (tisti ki vedno sprejme, kar reče vodja in ki sprejme tudi kar
rečejo nasprotniki).
Vsak udeleženec dobi karto, na kateri je napisano nekaj kot: »Moraš se vesti tako, kot je zapisano tukaj, čeprav
v resničnem življenju ne misliš tako.« In udeležencu se dodeli vloga.
Predlagamo zadevo, na primer: pravica otrok do družine in pravica staršev do sreče. Prostovoljci razpravljajo
glede na določene vloge.
Kasneje skupina oceni sodelovanje vsakega in naredi sklep o najbolj pomembnih vlogah v skupini.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 3: Igra kart
Cilji:
• Preveriti pritisk skupine na njene člane.
61
• Analizirati, kako odgovarjajo na pristope in zahteve skupine.
• Oceniti pomen razdelitve in sprejema vlog v skupini.
Potrebni materiali: kartice, ki jih naredijo otroci, z naslednjimi nalepkami:
ŠEF. Ubogaj me.
ŠALJIVEC. Smej se mi.
STROKOVNJAK. Posvetuj se z mano.
NOVI. Nauči me.
NOREC. Ignoriraj me.
NESREČNEŽ. Pomiluj me.
Prazna karta.
Kartice naj bodo pritrjene na čela učencev tako, da udeleženec ne ve, katero karto nosi.
Izberemo sedem prostovoljcev in jih postavimo na sredo sobe, v krogu. Karta je pritrjena na vsakega udeleženca, tako da ne pozna njenega pomena, a lahko vidi karte drugih udeležencev.
Predlagamo temo za pogovor in udeleženci se morajo vesti glede na slogane, ki jih vidijo na kartah vsakega …
vendar ne smejo nič reči o vlogi drugih udeležencev. Drugi učenci so opazovalci.
Na koncu naredimo končni komentar in oceno, najprej s strani avtorja, potem še s strani opazovalcev.
Vprašanja za debato:
• Kako si se počutil/-a?
• Ali si bil kakor koli pod pritiskom?
Trajanje: 40 minut.
62
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
KAKŠNO JE TVOJE PLEME?
PLEME ALI
SKUPINA
KAJ SPODBUJA
NJEGOV/NJEN
OBSTOJ?
ZAGOTOVLJENE
VREDNOTE
ALI SE
POISTOVETIŠ?
DA / NE
aLI BI KARKOLI SPREMENIL
IZ TE FILOZOFIJE?
S katero skupino se najbolj poistovetiš?
63
64
Pravica
do zasebnosti
Yoana Nedelkova, Bolgarija
TEMA: PRAVICA DO ZASEBNOSTI
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Razmišljati o različnih oblikah zasebnosti in ovrednotiti meje, ki bi morale obstajati med ljudmi.
2. Odkrivanje pomena zasebnega življenja.
3. Opredeliti samozavestne pristope do morebitnih zunanjih vmešavanj ali napadov.
4. Naučiti se, kako zahtevati spoštovanje do sebe in ne površno razkrivati podatkov o drugih ljudeh.
Ključne besede: zasebnost, osebna identiteta, podoba, ugled, vmešavanje, spoštovanje, zaščita.
Trajanje: 2 šolski uri.
Razlaga vsebine:
16. člen Konvencije vključuje “pravico do tega, da noben otrok ni izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu
vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom za njegovo čast in
ugled.”
Odnosi, komunikacija in čustva, ki jih delimo z drugimi ljudmi, so potrebni v naših vsakodnevnih življenjih, toda
včasih moraš postaviti meje, si pridržati določene aspekte svojega življenja zase in spoštovati pravico do zasebnosti
ostalih.
Dva koncepta, ki sta tesno povezana, morata biti jasna in se morata v rabi dopolnjevati. To sta identiteta in zasebnost. Dejstvo je, da sami sebe ustvarjamo skozi čas. Sebe spreminjamo v nas. V to je vključen proces oblikovanja
človeka. V otroštvu je naš koncept identitete še vedno nejasen ter nenatančen in enako je s stanjem naše zasebnosti,
ekskluzivne pravice do mojega, ki še ni zrela.
Določeni koncepti, ki povzročijo, da določene zunanje stvari občutim kot “moje” in mnogo “mojega” notranjega
jaza kot mojega, se razvijejo sčasoma in preko nenehnega procesa preizkušenj in napak, soočanja z drugimi, posnemanja itd. V tem trenutku potrditve moje identitete se pojavi in okrepi koncept zasebnosti. Obračam se ne le na moje,
temveč tudi nase.
Nimam le stvari, ki so moje in v moji lasti, temveč sem v lasti samega sebe in to radikalno samoposedovanje je
neprekršljivo.
Iz tega razloga želimo v tem delu ne le poudariti dejstva spoštovanja lastnine v najširšem smislu tega, kar imamo, temveč predvsem v odnosu samoposedovanja.
Če zatorej fizična zasebnost zadeva naše telo in v določenih kulturah, ne le, da zakrivajo velik del telesa, temveč tudi obraze za maskami, oblačili ali bradami, zasebnost v splošnem smislu pomeni pravico, da moramo biti to, kar
smo. To je spoštovanje do “sebe” v svoji radikalni in jedrnati realnosti.
Vsak, ki ne spoštuje zasebnosti drugih, vključno z otroki, ne spoštuje nikogar razen sebe.
Občutek sramu, ki je v zgodovinskem smislu še vedno v nenehni evoluciji, ne zadeva le zunanjega dela osebe,
njenega telesa. Primarno je razodevanje spoštovanja do dejstva, da je nekdo oseba, tudi če je ta oseba še vedno
otrok.
Kršenje zasebnosti je nekaj, kar radikalno poškoduje osebo, ki jo prizadane, ker je doživela vdor v najglobljo
dimenzijo same sebe.
V tej enoti bomo posebno obdelali poglede, povezane s pravico fizične in umske zasebnosti.
Slovar španske kraljeve akademije definira izraz zasebnost kot “intimno ali duhovno področje, rezervirano za
osebo ali skupino, posebno za družino.”
Oseba ni neko izolirano bitje, rodi in razvije se v družbi in na njegov proces rasti ter osebnega razvoja vpliva okolje, v katerem živi. Od svojega rojstva se učimo prepoznavati naše okolje, dajati imena stvarem in ljudem, prepoznati
izraze, kretnje, znake in jim pripisovati konkreten pomen. Ta “znanja” pridobimo z opazovanjem in posnemanjem in se
integrirajo na nezaveden način. To učenje je zelo pomembno za nadaljnji čustveni razvoj in bo močno vplivalo na našo
uvrstitev v družbeno življenje in na način obnašanja ter interakcije z drugimi.
Prepoznavanje posameznikov in identiteta
Tri in štirimesečni dojenčki so sposobni izražati mnogo različnih vedenj, odvisno od osebe, s katero imajo opraviti. Začenjajo prepoznavati različne posameznike in razločevati med znanci in tujci, občutijo simpatijo ali antipatijo, strah
67
ali radost, glede na osebo, ki jo vidijo.
Najprej se naučimo, da je “drugi” oseba in da so ljudje različni drug od drugega, vsi pa so ljudje. Šele po prepoznavanju drugih ljudi se lahko začnemo zavedati nas samih. Prepoznavanje samega sebe, ko so otroci sposobni
jasno prepoznati svojo podobo, se zgodi med 18 in 24 meseci starosti, po tem, ko so prepoznali in identificirali ljudi iz
družine in okolja.
Odkar prepoznavamo “sebe” kot osebo, ki je različna od drugih, se začne razvijati koncept identitete. Identiteta
je način, na katerega oseba definira samo sebe, svoje značilnosti in podobo, ki jo ima o sebi. Na definicijo identitete
močno vplivajo naslednji trije aspekti:
Izkušnje, ki nam omogočijo zavedanje močnih točk, potencialov, omejitev itd.
Sporočila in pričakovanja drugih tudi vplivajo na ta proces.
Zelo pomemben je tudi kulturni kontekst, v katerem živimo in ta je določen glede na specifični model moškega
in ženske.
Osebna identiteta ima posebne komponente:
Prepoznavamo se kot ljudje. Te značilnosti se nanašajo na trajne in nespremenljive realnosti. Sebe odkrivamo
kot posameznike, ljudi, ki so različni od drugih s sebi lastno osebnostjo.
Še naprej rišemo svoj portret: pojavijo se druge prepoznavne poteze, ki nam dopuščajo da odkrivamo kdo smo,
kakšni smo, katere poteze nas določajo kot osebo. Na ta način se odkrivamo kot moške ali ženske (spolna identiteta) in
imenujemo določene značilnosti: močan, prijeten, potrpežljiv, tih itd. Odkrivamo tudi druge ljudi, s katerimi se istovetimo
ali ne in v katerih pogledih.
Izraz zasebnost včasih zadeva aspekte življenja posameznika, ki se nanašajo na značilnosti in fizične, psihološke, družinske in družbene izkušnje, ki jih oseba ne deli z nikomer ali ima v nasprotnem primeru pravico izbire s kom
jih želi deliti. Ko otroci vrednotijo svojo zasebnost in jim uspe postaviti svoje meje, bodo razumeli in sprejeli pravico
drugih do zasebnosti. Tradicionalno je zasebnost stvar, ki je povezana bolj z ženskami (fizična in psihološka zasebnost
ali čustva) in skupinska socializacija je povezana bolj z moškimi. Zato se moramo izogibati tendenci, da bi pripisovali
moške ali ženske stereotipe določenim življenjskim situacijam, posebno tistim, ki se nanašajo na zasebnost.
V tej enoti bomo kljub širini koncepta v pogledu kulture analizirali pravico do zasebnosti na treh nivojih: fizična
zasebnost iz potrebe spoštovanja našega telesa in podobe, osebna ali družbena zasebnost iz čuta za ugled in čast
ter psihološka zasebnost kot pravica imeti območje, ki nam omogoča razviti čustva in prepričanja na zasebnem področju.
Razlaga učitelja naj bo vodena po naslednjih zamislih:
• Izvajajte skupinske dejavnosti za otroke, da bodo prepoznavali situacije v vsakodnevnem življenju, ko se krši
njihova pravica do zasebnosti.
• Določite, na katere specifične aspekte našega notranjega bitja moramo še posebej paziti in jih ohraniti zase.
• Najdite resnične primere situacij, ki se pojavljajo v javnem življenju in medijih, kjer otrokove pravice do zasebnosti niso upoštevane in jih odrasli izrabijo za svoje osebne interese.
• Odkrijte trenutke v vsakodnevnem življenju, ki vodijo k razmišljanju o sebi in ponotranjenju svojih lastnih
vrednot.
Navodila:
1. Preučite razlike med zasebnostjo odraslih in otrok:
2. Zakaj je bolj pomembna za otroke?
3. Kateri mehanizmi so uporabljeni za zaščito podobe otrok?
4. Je ta pravica upoštevana v vsakodnevnem življenju? – Na fakulteti, v učilnici, doma itd.
5. Katere primere naslednjih situacij kršenja te pravice lahko vidimo v medijih: otroci znanih ljudi, ki se pojavljajo
na televiziji, znani otroci sami itd.?
6. Če bi bili mi slavni, kako bi varovali našo pravico do javne podobe in kako bi lahko zahtevali svojo
zasebnost?
68
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Razmišljati o različnih oblikah zasebnosti in ovrednotiti meje, ki morajo obstajati med ljudmi.
2. Odkrivanje pomena zasebnega življenja.
3. Opredeliti samozavestne pristope do morebitnih zunanjih vmešavanj ali napadov.
4. Naučiti se, kako zahtevati spoštovanje do sebe in ne površno razkrivati podatkov o drugih ljudeh.
Ključne besede: zasebnost, osebna identiteta, podoba, ugled, vmešavanje, spoštovanje, zaščita.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: »Drugi in jaz ...« /Delovni list 1/
Pravica do zasebnosti je povezana s spoštovanjem zasebnega življenja vsakega posameznika, njegovim ugledom in častjo. To temo vsakodnevno odpirajo mediji in čeprav mislimo, da nas ne zadeva, ker naša življenja niso velike
skrivnosti, moramo resnično imeti nekaj zasebnosti za naš osebnostni razvoj. V našem izobraževanju kot človeških bitij
je ključno v socialnem življenju in komunikaciji z ostalimi, da imamo svoj prostor in notranje življenje, ki ga vsak hrani
zase in do katerega drugi ne smejo imeti dostopa.
Avtor je zapisal: »Da se zavedamo svojih meja in omejitev, je koristno v naših odnosih in v našem okrevanju.
Pravzaprav je takšno zavedanje ključno za ohranjanje zdravih odnosov. Postavljena meja kaže, kako daleč lahko pridemo v odnosu, kje se konča »jaz« in moj fizični in psihološki prostor in kje se začne druga oseba …«
Najprej se učitelj naveže na razliko med mano kot deljenim družbenim konceptom in mano v osebnem ali privatnem načrtu, ki ga lahko delim samo z najpomembnejšimi ljudmi.
Vsak človek ima dva »Jaza«. Obstaja zunanje »sebstvo«, ki govori o naši pojavnosti, naših mislih in občutkih,
ki jih delimo s tistimi, ki jih imamo radi; in obstaja notranje »sebstvo«, ki govori o čustvih in intimnih izkušnjah, ki jih ne
želimo deliti s komerkoli.«
JAZ ZUNANJI
JAZ NOTRANJI
Učitelj lahko razširi zgornjo informacijo (Konceptualni dokument za podporo je ‘Johari Okno’). Potem učenci izpolnijo okno z ustreznimi značilnostmi za vsak del in izberejo ali bodo napisali notranje značilnosti, ki spadajo v privatno
področje. Ko so člani skupine izpolnili ta del naloge, vsak učenec s skupino komunicira o značilnostih ali mnenjih, ki jih
je zapisal. Drugi sošolci lahko dodajajo informacije, ki jih zadevna oseba pobere v svoji tabeli (brez kritičnih pripomb in
s skrbjo, da so komentarji čim bolj odkriti).
Vprašanja za diskusijo:
• Ali ste kdaj čutili, da je nekdo prestopil mejo vaše zasebnosti?
• Kaj vam ni všeč v vedenju ljudi, ki ga smatrate za žaljivega?
• Zapomnite si značilnosti, ki ste si jih zamislili pod notranji jaz. Ali so pozitivne ali negativne?
• Ali lahko ohranite pozitivne elemente v svojem notranjem jazu? Zakaj?
• Ko smo v šoli, kateri aspekti našega notranjega jaza so lahko ogroženi?
• Ko smo doma, kateri aspekti našega notranjega jaza so lahko ogroženi?
• Katerih aspektov notranjega jaza ne smemo deliti z nikomer?
• S kom in v kakšnih okoliščinah?
Trajanje: 50 minut.
Aktivnost 2: Kako spoštujemo zasebnost?
Poiščite v situacijah iz resničnega življenja, na televiziji, v časopisih, v oglasih itd. 5 okoliščin, v katerih so po
vašem mnenju odraslim kršene pravice do zasebnosti in 5 okoliščinah, v katerih so kršene enake pravice otrok.
Označite v vsaki situaciji, zakaj mislite, da je kršena pravica? In kateri ukrepi morajo biti sprejeti, če je le možno,
da bi to preprečili?
69
Okoliščine, ki kršijo pravico do zasebnosti odraslih:
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
Okoliščine, ki kršijo pravico do zasebnosti otrok:
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
Vprašanja za diskusijo:
• Zakaj mislite, da je bila pravica kršena?
• Kateri ukrepi morajo biti sprejeti, če je le možno, da bi to preprečili?
Trajanje – 20 minut
Aktivnost 3: Kaj pa naša zasebnost?
Noelia Leon Alcalde, Španija
Potrebni materiali: dvobarvne kartice A4 formata, po dve vsake barve za udeleženca, markerski flumaster.
Vaja bo pokazala, kako vsak učenec razume svojo zasebnost.
Vsak učenec naj na kartico ene barve (enaka za vse) zapiše dva momenta, ko čuti, da odrasli doma ali v šoli
kršijo njegovo pravico do zasebnosti. Na zadnjo stran kartice naj napiše razlog, zakaj je po njegovem mnenju kršena
njegova pravica. Na drugo kartico naj napiše, kako naj se spoštuje ta pravica. Na zadnjo stran kartice naj napiše strategijo za doseganje spoštovanja te pravice v njegovem imenu. Če se ne more ničesar spomniti, naj pusti ta del prazen.
Ko konča ta del, naj se učenci razdelijo v kroge in v središču vsakega razprostrejo kršene pravice. Če se katere
od teh ponovijo, se zberejo skupaj. Kasneje učitelj prosi vsakega učenca, da prebere drugo kartico, predvsem kako naj
se spoštuje ta pravice in potem strategije za dosego tega. S tem se odpre debata, ki je po navadi zelo živahna.
Trajanje: 50 minut.
Aktivnost 4. Pravica do zasebnosti /Delovni list 2/
Tanja Pavlič, Slovenija
Potrebni materiali: skrinjica, pisalo, ovojnica z lističi
Učence razdelimo v pare. Polovica parov stoji pred tablo, drugi polovici pa naročimo, da se usedejo v sošolčevo
klop in začnejo postopoma posegati po njegovih stvareh. (npr: peresnica, torba, zvezek). Učence vprašamo, kako so
se počutili v svojih vlogah.
S pomočjo skrinjice učence usmerimo v razumevanje pomena zasebnosti. Pokažemo skrinjico s tremi predali.
Povemo jim, da na vrh skrinjice damo stvari (pojme), ki so za javno uporabo, v prvi predal damo stvari, ki niso za javno
uporabo, pokažemo (povemo) npr. le družinskim članom, v drugi predal damo stvari (pojme), ki jih pokažemo, povemo le
ožjim prijateljem, v tretji pa stvari, s katerimi ne želimo seznaniti drugih. Učitelj razdeli ovojnico z lističi (delovni list 2).
Sledi razgovor ob interpretaciji treh odgovorov z namenom prikaza različnega pojmovanja zasebnosti:
• Ali ste imeli težave pri odgovarjanju? Če da, zakaj?
• Ali je bila že kdaj kršena vaša zasebnost?
• Kako ste se počutili v primeru, ko je bila kršena vaša zasebnost?
• Ali ste vi že kdaj kršili zasebnost drugih?
• Kaj je po vašem najpogostejša kršitev zasebnosti v današnji družbi?
•Na kakšen način je lahko z delovanjem v socialnih omrežjih (Facebook, Netlog, Twiter) ogrožena vaša
zasebnost?
• Na kakšen način lahko starši, učitelji posegajo v vašo zasebnost?
Učence spodbudimo k razmišljanju o tem, kaj lahko sami (oz. starši, učitelji, vlada …) naredijo, da ni ogrožena
zaščita zasebnosti posameznika.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
Igra vlog (črta zasebnosti na banki: bančni uslužbenec-stranka; zasebnost na govorilnih urah: pokrite ocene v
redovalnici; učitelj-starš).
Razgovor o resničnostnih oddajah.
Razgovor s starši učencev na roditeljskem sestanku na temo zaščita zasebnosti, Varen internet.
Trajanje: 45 minut.
70
DELOVNI LISTI
DELOVNI LISTI 1
ZUNANJI JAZ
V odnosu do svojih interesov sem …
Moji glasbeni okusi so ...
Kar mi je najbolj všeč pri meni, je ...
Kar imajo moji prijatelji najraje pri meni, je ...
Ne prenesem naslednjega pri drugih ...
Kar se tiče mojega karakterja, sem ...
Itd.
NOTRANJI JAZ
Če želite, lahko tukaj nekaj zapišete, vendar ni obvezno.
71
DELOVNI LIST 2
Naloge na lističih:
A glasba, ki jo rad poslušam
B lastni dnevnik
C moja šolska ocena
D sporočila na telefonu (sms)
E objave na socialnem omrežju (Facebook, Netlog, Twiter)
F moje fotografije
G moje simpatije (v koga sem zaljubljen, kdo je vame)
H moji vzorniki (pevci, igralci, športniki …)
I moje zdravstvene težave
J moje ljubezenske težave
K moje težave v šoli
L izbira prijatelja
M izbira krožkov, dejavnosti v šoli
N osebni podatki (datum rojstva, naslov, telefonska številka)
O moji uspehi
P izbira prostega časa
R moji uspehi v šoli
S težave doma ali v sorodstvu
Š informacije o dogodkih v soseščini
T moji spodrsljaji (npr. prekršek, povzročitev škode)
U izmenjava nogometnih sličic
V
Z
Ž
(Ob črkah U, V, Ž na praznem lističu učenci dopišejo še svoje predloge)
72
Pravica do
informacij in
pravica do
izražzanja mnenj
Alvaro Feliz, Španija
74
TEMA: PRAVICA DO INFORMACIJ IN PRAVICA DO IZRAŽANJA
UČITELJEVA POLA
Cilji:
1. Razširiti znanje učencev o pomenu svobode izražanja.
2. Udeležence seznaniti z vplivom množičnih medijev na oblikovanje družbenih stereotipov.
3. Izpostaviti odvisnost med informativnimi sporočili v množičnih medijih in širjenjem diskriminacije ter nasilja v sodobni
družbi.
Ključni pojmi: pogled in informacija, okolje množičnih medijev, družbeni stereotipi, diskriminacija in nasilje, anti-diskriminacija in strpnost.
Trajanje: 2 šolski uri
Razlaga vsebine:
Tema “Pravica do svobodnega izražanja in sprejemanja informacij” razlaga vlogo množičnih medijev in
komunikacije v svobodnem izražanju in osvetljuje dejanja diskriminacije ter nasilja v sodobni družbi /Vasileva, 2005,
str.26-28/.
Množični mediji igrajo vlogo v oblikovanju javnega dojemanja in so vir oblikovanja družbenih stereotipov.
Pogosto sporočila množičnih medijev prenašajo diskriminatorno vsebino in so korenina anti-naravnanosti v
družbeni vesti. Še posebno naslednjih:
Stereotip je poenostavljena, prej privzeta ideja, ki ne izhaja iz osebne izkušnje /Mincheva-Rizova, 2001, str.
7-10/. Stereotip ima pozitivne funkcije kot prihranek na času in krepitev tradicij ter navad, toda skupaj s tem ima močan
vpliv na nove vtise z vsiljevanjem zapomnjenega starega pogleda na svet. “Stereotip je nedvoumen: svet deli na dve
kategoriji – ‘poznano’ in ‘nepoznano’. Poznano postane sinonim za dobro in neznano za slabo.” Stereotipi so lahko oblikovani na osnovi: starosti – “Mladi poslušajo le hip hop”; spola – “Vsi moški hočejo le eno stvar od žensk”; rase – “Vsi
Japonci so enaki – ne moreš razlikovati enega od drugega”; veroizpovedi – “Islam je veroizpoved groze”; poklica – “Vsi
odvetniki so goljufi”; narodnosti – “Vsi Judje so pohlepni”.
Večina stereotipov je nevtralne narave, toda ko konkretna oseba nekaj sporoča celotni skupini, se pogosto iz
tega razvije negativna različica.
Stereotip ima dve funkciji – kognitivno in motivacijsko. Iz kognitivnega stališča stereotipi lahko olajšajo
učenje z dajanjem informacij v enostavni in lahko razumljivi obliki, toda po drugi strani lahko zmedejo osebo. Človek iz množice, povprečna oseba, misli v stereotipih in pogosto za njimi ne more razumeti organiziranosti svoje
lastne družbe. Z motivacijskega stališča so stereotipi še bolj nezanesljivi. Oseba, ki sprejema svoje odločitve na
osnovi splošnih predstav in ne na preverjenih dejstvih, lahkomiselno tvega. Pogosto opišemo lažnost stereotipov
z besedami košarkarske zvezde Charles-a Barkley-a: “Veste, da je svet obrnjen na glavo, ko je najboljši rap
glasbenik Eminem, belec, najboljši golfist Tiger Woods, črne polti, in najvišji košarkar NBA superzvezda, Kitajec,
Yao Ming, visok 2.29 m”.
Predsodek je pristranskost brez osnove, negativno mišljenje človeka proti nečemu. Je hitro osnovano in
pogosto neutemeljeno mnenje. Predsodek, usmerjen proti pripadnikom določene skupine ali določenega tipa
vedenja, kategorije itd. povzroča, da se negativno ali nenaklonjeno oceni ljudi, ki pripadajo skupini, ne glede na
izkušnje ali dejstva. Ljudje s predsodki pogosto izražajo nezmožnost obdelovanja podatkov glede na predmet
predsodka, torej “predsodki, kot zadržane naravnanosti, imajo funkcijo, da razložijo ali opravičijo destruktivno
vedenje osebe s predsodkom” /Dermendjieva, 2003, str. 83/. V sociologiji se na predsodek v glavnem gleda kot
na produkt družbenih stereotipov.
Diskriminacija (iz latinske besede discriminatio – razlika, različnost) proti eni osebi ali skupini pomeni ravnanje
ali dojemanje le-te na osnovi njenega razreda, kategorije, rase, etničnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti ali česarkoli drugega namesto na osnovi njenih osebnih lastnosti. Različni tipi diskriminacije so imenovani glede na stališče, s
katerega so ljudje diskriminirani – npr. glede na veroizpoved, etničnost, raso, spol, spolno usmerjenost itd. Diskriminacija obstaja, ko pride do formalnega in neformalnega deljenjenja ljudi v ločene skupine na osnovi nekih skupnih lastnosti, v tem primeru se jim da ali odvzame določene pravice, dolžnosti ter priložnosti, glede na skupino, kateri pripadajo.
Deljenje ljudi v skupine, glede na neko iracionalno lastnost ni diskriminacija.
Anti-diskriminacija – boj proti diskriminaciji in družbenemu izključevanju, da bi okrepili proces integracije v
družbo in zagotovili enak dostop vseh državljanov do razpoložljivih virov in priložnosti.
75
Strpnost (toleranca) je izraz v družbenih, kulturnih itd. kontekstih, ki opisuje vedenje, pristope in naravnanosti
podpiranja, razumevanja in ne-diskriminacije proti manjšinam ali premalo zastopanim skupinam ali skupinam, ki so v
nekem pogledu prikrajšane. Posledično so nestrpnost in nestrpni vsi pristopi ali prakse, ki ne izkazujejo take naravnanosti.
V okviru te teme je potrebno osvestiti učence o naslednjih področjih:
Bistvo koncepta “medijev” – ta izraz pomeni “medium, center” kot tudi “publiciteta”. Mediji so sredstvo izmenjave (oddajanje, pošiljanje, sprejemanje) informacij. Torej so mediji posrednik za doseganje komunikacije med
različnimi tipi institucij (administrativne, politične, ekonomske, kulturne) in posameznimi državljani kot odzivni skupini
ljudi v tem procesu. V tem pogledu so mediji “važna kulturna in ideološka moč, ki zavzema dominanten položaj glede
na način, na katerega so družbeni odnosi … definirani …” /zbirka “Different and Equal”, 2002, str.120/.
Potencial masovnih medijev kot informacijskega sistema – iskanje informacij in komunikacija preko multimedijskih produktov vpliva na stvaritev konkretnih stereotipov in naravnanosti proti družbenemu prostoru v določenemu posamezniku. V tem pogledu postane predmet razprave sposobnost multimedijskih produktov spodbujati ali,
nasprotno, zmanjšati dejanja nasilja v okolju.
Stereotipi o spolih in seksizem v medijih – stereotipi so enostavne in posplošene ugotovitve družbenega
življenja. Nadomestijo pomanjkanje osebne izkušnje in se spremenijo v normo za dojemanje družbenih pojavov. Stereotipi o spolih, ki razlagajo moške in ženske značilnosti osebnosti, so globoko zakoreninjeni v masovno zavedanje.
Primeri takih stereotipov so v naslednjem mišljenju:
• mesto ženske je v kuhinji, moškega pa na nogometnem igrišču;
• ženske so ustvarjene za užitek moških in so privilegirane zaradi svoje lepote;
• moški ščitijo s svojo močjo itd.
Oglasi in video posnetki v množičnih medijih poudarjajo ženski seksapil vedno s perspektive moških. Ta sporočila v javnosti krepijo idejo, da je ženska odvisna od moškega in da je od njega odvisen razvoj ženske individualnosti.
V tem kontekstu je široko razširjen pogled, da so ženske podrejene moškim ter da imajo moški pravico do izvajanja
nasilja nad njimi, kot sredstva kontrole. /Slavčev, 2009, str. 51- 82/.
76
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Razširiti znanje učencev o pomenu svobode izražanja.
2. Udeležence seznaniti z vplivom množičnih medijev na oblikovanje družbenih stereotipov.
3. Izpostaviti odvisnost med informativnimi sporočili v množičnih medijih in širjenjem diskriminacije ter nasilja v sodobni
družbi.
4. Predstaviti udeležencem vpliv medijev na ustvarjanje diskriminativnih (seksističnih) stereotipov
5. Naučiti se, kako postati izobražen medijski potrošnik.
Ključni koncepti: pogledi in informacije, okolje množičnih medijev, družbeni stereotipi, diskriminacija in nasilje, protidiskriminacija in strpnost.
Potrebni materiali: plakati, papir A4, kemični svinčniki, škatla, računalniki, dostop do Interneta, tabla, kreda, časopisi
in/ali revije, škarje, lepilo, markerski flumasterji, risalni listi.
Mesto izvajanja ure: razred ali računalniška učilnica v šoli. Trajanje: deset ur.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Skupinsko delo “Oblak asociacij o konceptu medijev”
Pritrdite plakat na tablo, v njegovem središču zapišite koncept »mediji«. Prosite učence, da odgovorijo na vprašanje: »Katerih asociacij se spomnite, ko slišite besedo »mediji«?
Zapišite odgovore učencev na plakat (lahko uporabite tudi risbe) in potem odprite debato.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnosti 2: Individualno delo – izpolnjevanje vprašalnika: “Kaj najraje delam v svojem prostem času”
/Delovni list 1/
Udeleženci odgovorijo na vprašanja. Potem zberejo negativne in pozitivne odgovore in izračunajo odstotke med
njimi. Bolj pozitivni odgovori razkrivajo vlogo množičnih medijev v posameznikovem življenju (stopnja, do katere je
oseba odvisna od množičnih medijev).
Debata v večji skupini naj udeležence vodi do vprašanja: Do katere stopnje naše življenje vključuje komunikacijo
z medijskim okoljem in ali lahko rečemo, da oblikujemo naš življenjski pogled pod vplivom informacij, ki jih prejmemo
od množičnih medijev, t.j. da smo produkti množičnih medijev.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 3: Debata Kateri mediji so najbolj pomembni?
Razdelite učence v tri skupine. Pojasnite, zakaj naj podajajo argumente za podporo pomembnosti določenih
množičnih medijev. Narišite tabelo, da boste določili skupine za zagovor določenih medijev – televizije, časopisov ali
radia.
Razdelite ostale učence: vloge opazovalcev in nadzornike časa in pravil.
Da bi jih pripravili na debato, jih prosite, da se srečajo z novinarji različnih medijev in da z njimi govorijo v njihovih
pisarnah.
Za ta namen prosite učence, da vnaprej pripravijo vprašanja za medijske aktivnosti, da se bodo lahko o tem
naučili po možnosti kar največ.
Med debato strogo nadzirajte čas za diskusijo.
Pomembno je angažirati pozornost učencev. Postavite jih v tekmovalno situacijo, da bi spodbudili sodelovanje
znotraj skupine, kritično razmišljanje in svobodno izražanje. Poudarite vzajemno dopolnjevanje medijev in potrebe po
iskanju informacij s strani različnih medijev.
Na koncu debate povzemite ideje učencev in poiščite pozitivne aspekte njihovih trditev.
Trajanje: 20 minut.
77
Aktivnost 4: Delo v manjših skupinah – Mediji v dnevnem življenju
Razdelite učence v štiri skupine in jih prosite, da pripravijo tabelo: 1. skupina – s petimi najbolj gledanimi filmi
na TV; 2. skupina – s petimi najbolj priljubljenimi filmskimi heroji; 3. skupina – s petimi najbolj poslušanimi radijskimi
programi; in 4. Skupina – s petimi najbolj branimi časopisi in revijami.
Učenci morajo v skupinah razpravljati o svojih sugestijah in jih zapisati v tabele na plakatih.
Pritrdite plakate na steno in prosite govorca vsake skupine, da predstavi tabele drugim udeležencev v aktivnosti.
Vprašanja za diskusijo:
1. Kateri so tvoji najljubši mediji? Zakaj?
2. Kaj je vloga medijev v tvojem dnevnem življenju?
3. Kateri mediji ti kažejo negativne vedenjske modele?
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 5: Viharjenje možganov
Namen te aktivnosti je, da spodbudi učence k opredeljevanju značilnosti tistih medijev, ki prispevajo k delovanju
demokracije.
Postavite naslednje vprašanje: “Katere značilnosti morajo imeti mediji, da bi izpolnjevali demokratična načela?”
Kvaliteta
Neodvisnost
Svoboda
Dostopnost
MEDIJI
Integriteta
Zapišite ideje učencev na plakat in potem odprite diskusijo.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 6: Delo v manjših skupinah – “Pregled medijskega poročanja”
Vnaprej razdelite učence v dve skupini. Prosite jih, da spremljajo medijsko poročanje: 1. skupina – na televiziji,
2. skupina – na radiu. Naj si zabeležijo poročevalske teme in čas, namenjen vsaki.
V teku dela primerjajte rezultate iz te predhodne skupinske raziskave.
Vprašanja za diskusijo:
1. Kaj so televizijske in radijske prioritete v poročanju?
2. Ali se ta dva medija dopolnjujeta?
3. Kako oba medija poročata o enakem dogodku?
Trajanje:10 minut.
Aktivnost 7: Novinarski etični kodeks /Delovni list 2/
Dobra zaključna aktivnost na to temo je priprava etičnega kodeksa za novinarje.
Vprašajte učence, katerim etičnim normam bi moral slediti vsak novinar. Zapišite njihove ideje na plakat in prosite jih, da navedejo argumente.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 8: Strategije za zmanjševanje diskriminacije in nasilje iz televizijskega zaslona /Delovni list 3/
Vnaprej določite naslednjo nalogo za učence:
“S svojo družino naredite pregled televizije. Preglejte vse programe in glejte vsakega od njih 5-10 minut. Bodite pozorni, ko kažejo prizore diskriminacije ali nasilja”.
Začnite uro z debato o zgoraj omenjeni nalogi. Prosite učence, da naštejejo programe, ki kažejo prizore nasilja.
Vprašanja za diskusijo:
78
Ali mislite, da je poškodovanje nekoga dober način, da dobite, kar želite? Zakaj?
Kaj bi bilo bolje narediti?
Med diskusijo poudarite dejstvo, da je nasilje na televiziji, v filmih, video in računalniških igrah fantazija in ne sme
biti nikoli model za vedenje mladih ljudi, ker navaja ljudi k nestrpnosti do manjšinskih skupnosti.
Prosite učence, da izpolnijo vprašalnik (Delovni list 3). Ko končajo, jih razdelite v štiri skupine, kjer se morajo
dogovoriti o najbolj pogostih odgovorih skupine na vsako vprašanje. Predstavniki vsake skupine bodo objavili rezultat,
ki so ga dosegli.
Posredujte naslednja navodila učencem: “Postavite se v čevlje svojih staršev. Katera pravila in omejitve bi
postavili svojim otrokom glede gledanja televizije?« Pogovarjajte se o idejah in jih zapišite na plakat.
Trajanje: 20 minut.
Navodila staršem
• Spremljajte, kaj gledajo vaši otroci.
• Postavite omejitev ur za gledanje televizije.
• Učite svoje otroke, kako naj bodo izobraženi medijski potrošniki.
• Televizijski sprejemniki naj ne bodo v otroških sobah in spalnicah, ker vam to otežuje nadzor nad
gledanjem televizije.
• Izključite televizije, ko nasilje v programu postane očitno in predlagajte otrokom, da počno nekaj, v čemer
uživajo.
• Prek primerov jim pokažite, da so aktivne igre bolj zabavne kot pasivne zaposlitve.
• Pokažite jim prek primerov, da je čas, posvečen branju knjig, risanju, petju ali poslušanju dobre glasbe
bolj koristna alternativa kot gledanje televizije.
• Obvestite otroke o pravilih.
• Delite z drugimi družinskimi člani, sosedi in prijatelji tveganja medijskega nasilja v življenjih vaših otrok.
Prosite video izposojevalnice, da zahtevajo dovoljenje staršev, preden si otroci lahko sposodijo video filme, ki
vsebujejo prizore nasilja.
Aktivnost 9: Kooperativno učenje “Realnost proti fantaziji” /Delovni list 4/
Razdelite učence v tri skupine. Prosite jih, da naredijo primerjavo med resničnimi junaki (iz resničnega življenja)
in fiktivnimi junaki (iz filmov). Dajte vsaki skupini plakat; list s tabelo na njem in jih prosite, da jih izpolnijo.
Pritrdite plakate na tablo. Prosite govorce skupin, da predstavijo svoje odgovore. Pripravite debato. Vprašajte
učence, katere junake oponašajo v svojih življenjih.
Namen te aktivnosti je, da učenci začnejo razumeti, da je televizija eden od dejavnikov tveganja z možnimi negativnimi vplivi na vedenje mladih ljudi, istočasno pa je lahko dejavnik razvoja družbeno sprejemljivega vedenja.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 10: Diskusija “Stereotipi filmskih značajev”
Možnost 1: Ta naloga je namenjena osredotočanju pozornosti vseh učencev na medije (predvsem televizijo
in kino) kot vira agresije. Učenci lahko prosto uporabljajo vire svojih izkušenj - npr. v diskusiji spremljajo komentarje v
televizijskih programih (filmi, risanke, novinarsko poročanje, dokumentarci); kot rezultat lahko učenci sklenejo z novim
pogledom na nasilje.
Da bi razširili diskusijo, lahko udeležence sprašujemo naslednje:
• Kaj dejansko imenujemo mediji?
• Katero je najbolj razširjeno nasilje, ki ga vidimo na televiziji?
• Kdo najbolj pogosto povzroča nasilje?
• Ali lahko portretirate “idola” iz televizije ali kina?
• Zakaj ga/jo po vašem mnenju mlajši otroci poskušajo oponašati?
Možnost 2: Izberite film, ki prikazuje sceno brutalnega umora. Prosite učence, da ga najdejo v video izposojevalnici in ga gledajo. Njihova naloga je, da pazijo na filmske like – njihov videz in dejanja. Začnite aktivnost z vprašanji:
Kakšna so bila tvoja čustva, ko si gledal film? Kako si jih obvladoval?
79
• Kateri filmski liki so ti bili najbolj všeč? Zakaj?
• Ali bi sledil njihovemu vzoru?
• Kaj bi naredil, če bi bil žrtev nasilja?
Razdelite učence v tri skupine. Prosite jih, da primerjajo junake v filmih s hudobneži,
tako da odgovorijo na naslednja vprašanja:
• Kakšna so njihova oblačila?
• Kakšen je njihov spol in starost?
• Kaj se zdi, da so po rasnem ali etničnem izvoru?
• Kakšno je njihovo vedenje?
• Kakšen je njihov način komuniciranja?
Pojasnite učencem, da televizija včasih prisili ljudi, da se vedejo na enak način, na primer, moški so močni in
poškodujejo ljudi, ženske so šibke in nemočne, slabi ljudi nosijo črna oblačila, dobri pa ne. Povejte jim, da se to imenuje stereotip. Razdelite plakate trem skupinam in jih prosite, da zapišejo stereotipe o junakih in hudobnežih, ki so
uporabljeni v filmih.
Ko je naloga končana, pritrdite plakate na stene. Prosite govorce skupin, da predstavijo svoj končni izdelek. Z
markerskim flumastrom podčrtajte stereotipe, ki so jih vse tri skupine izpostavile.
Na koncu aktivnosti z učenci razpravljajte o naslednjih vprašanjih:
1.Ali mislite, da se ob filmih, polnih podrobnosti o kriminalu, nasilju in kratenju pravic počutite kot morebitne
žrtve?
2.Ali mislite, da vloge filmskih likov (videz in način govora) ustrezata tistim v vaši družini?
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 11: Delo v manjših skupinah “Slovar televizijskih likov”
Vnaprej dajte nalogo učencem, da zapišejo izraze (vljudne in grobe), ki jih v filmih uporabljajo televizijski liki.
Med aktivnostjo razdelite učence v štiri skupine. Prosite jih, da zberejo slovar televizijskih likov. Na primer:
Grobi izrazi
Vljudni izrazi
Ko končajo s slovarjem, prosite skupine, da izberejo govorca, ki bo prebral izraze.
dnjih vprašanjih:
Razpravljajte o nasle-
Katere izraze najpogosteje uporabljajo filmski liki?
• Ali si katerega od teh izrazov že uporabil?
• Ti je všeč ta način komunikacije?
• Ali po tvojem mnenju filmi predstavljajo poseben način komunikacije z ljudmi?
• Ali ti je všeč ta način komunikacije?
• Predlagajte učence, ki bodo odigrali grobe filmske scene.
Namen te aktivnosti je omejiti vpliv televizije na vedenje mladih ljudi in na njihov način komuniciranja. Učenci naj
razumejo absurdnost arogantnih, grobih izrazov, ki jih uporabljajo televizijski liki.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 12: Izdelava kolaža “Naslovnica najbolj prodajane kriminalke” /tabloidi/
Učenci dobijo vnaprej pripravljene časopise in revije. Dobijo tudi naslednja navodila: »Vaša naloga je narediti
prvo stran tabloidnega časopisa, ki se ukvarja predvsem s kriminalnimi zadevami.«
S tem namenom učenci delajo v treh ločenih skupinah. Vsaka skupina naj dela popolnoma samostojno. Na
koncu ure bomo pregledali vsako delo, vendar ga ne bomo ocenjevali.
80
Učitelj naj pravično razdeli pripomočke in pozorno spremlja aktivnost vsakega učenca. Zelo pomembno je paziti
na čas, ki je določen za izvedbo te naloge in opozarjati učence, naj bodo učinkoviti.
Ob koncu ure bodo pokazali pripravljene naslovnice in dovoljeni bodo majhni komentarji glede delovnega procesa s strani avtorjev in drugih udeležencev. Če učenci želijo, se tabloidi lahko prilepijo na stene razreda.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 13: Delo v manjših skupinah “So v oglaševalskih sporočilih spolni stereotipi?”
Razdelimo učence v tri skupine. Vsaka skupina dobi različno nalogo:
SKUPINA ENA: Pregleda oglase, ki obravnavajo žensko samo kot gospodinjo.
SKUPINA DVA: Pregleda oglase, ki povezujejo ideal ženske s simbolom “Barbie”.
SKUPINA TRI: Pregleda oglase, ki jim manjka seksizem in ne vsebujejo spolnih stereotipov.
Razprava v večji skupini se osredotoča na pojasnjevanje tistih elementov v oglasih, ki vključujejo vkodirane
spolne stereotipe (poze moških in žensk, fizični videz, oblačila, ličila, modne dodatke, družbeni status), ki pripadajo
liku/om v teh oglasih.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 14: Delo v manjših skupinah “Moški” in “ženski” tisk”
Učenci dobijo časopise in revije, z vsebino samo za ženske ali samo za moške. Vsaka skupina mora narediti
seznam naslovov, ki so enako pomembni za moške in ženske, t.j. informacija je uporabna za osebe, ne za spol.
V povzetku vaje moramo poudariti, da ločevanje tiska na moški in ženski pomeni diskriminacijo, zato odraža
neenakopravnost med moškimi in ženskami, neenakopravnost pa opravičuje nasilje (psihično, fizično, spolno, ekonomsko).
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 15: Delo v manjših skupinah “Ali v video igricah obstaja skrito nasilje?” /Delovni list 5; 5A/
Razdelite razred v štiri skupine. Razdelite vsakemu učencu seznam trditev o računalniških igricah in plakat s
tabelo.
Prosite učence, da odgovorijo na vprašanje “Ali v video igricah obstaja skrito nasilje?”, potem ko izpolnijo tabelo
na njihovih plakatih s trditvami, ki so zapisane na listkih. Opišite zaporedje pri izvedbi naloge: rezanje vseh trditev na
ločene listke; branje vsebine vsakega odrezka; razprava o zapisanih trditvah; odločitev o uvrstitvi trditve v stolpec tabele. Lahko vnaprej skopirate seznam trditev iz delovnega lista 5.
Ko učenci končajo svoje naloge, prosite govorce skupin, da predstavijo rezultate in razglasijo skupinski odgovor
na vprašanje: »Ali v video igricah obstaja skrito nasilje?«
Lahko imate razpravo, v kateri vztrajajte na argumentih in primerih v podporo trditvam učencem, lahko pa tudi
predlagate druge poglede, če je potrebno.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 16: Nasilje v računalniških igrah
Pritrdite plakat na vsako steno razreda. Razdelite učence v 4 skupine in vsak do njih naj stoji pred enim od plakatov. Prosite jih, da naredijo tabelo najbolj priljubljenih računalniških iger, zapišejo njihova imena na plakat in konkretni
namen vsake igre. Prosite govorce vsake skupine, da predstavijo svoj končni izdelek. Prosite učence, da pokažejo tiste
računalniške igre, ki vsebujejo antisocialne elemente, kot nasilje, seks in vulgarni jezik. Podčrtajte jih na plakatih:
Vprašanja za diskusijo:
• Ali mislite, da nasilje v računalniških igrah vodi do večje agresivnosti s strani igralcev?
• Ali se poistovetite z junaki v igricah?
• Ali smatrate, da so igre, polne brutalnosti in nasilja, samo za odrasle?
• Ali vaši starši vedo, katere igre imate najraje?
• Ta vaja omogoča razkrivanje, katere igre imajo otroci najraje.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 17: Delo v manjših skupinah “Komisija za razvrščanje zabavnih računalniških programov”
Pojasnite učencem, da so v nekaterih državah uvedli sistem razvrščanja, ki pokaže, da so igre, polne brutalnosti
81
in nasilja, samo za odrasle. Glavni namen tega sistema ni ugotavljanje, komu je kaj všeč, temveč ugotavljanje, kaj je
primerno za otroke in kaj ni. Razdelite učence v tri skupine. Dajte jim naslednja navodila: “Ste člani Komisije za razvrščanje zabavnih računalniških programov. Dodeljena vam je naloga, da zberete seznam računalniških iger, ki niso
primerne za otroke.«
Prosite vsako skupino, da predstavi svoje ideje. Odprite diskusijo, v kateri bodo učenci morali posredovati argumente, zakaj navedene računalniške igre niso priporočljive za otroke.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 18. Debata:”Televizija in računalniške igre spodbujajo nasilje med ljudmi”.
Vnaprej smo udeležence razdelili v:
PRVO SKUPINO – podpira debatno trditev.
DRUGO SKUPINO – nasprotuje debatni trditvi.
ODBOR – trije učenci.
Vsaka skupina dela 10 minut in premišljuje o argumentih, ki upravičujejo trditev. Potem vsaka skupina izbere tri
predstavnike, ki se bodo udeležili odprte debate. Odbor ocenjuje predstavitev vsake skupine (zanesljivost argumentacije) in po koncu debate (15 minut) razglasi zmagovalca.
Trajanje: 25 minut.
Aktivnost 19: Skupinsko delo “Zbirka glasbenih videov, ki vsebujejo nasilje”
Predhodna priprava – preden izpeljemo to aktivnost, naj učitelj zagotovi dostop do računalniške učilnice v šoli.
V tem primeru mora zagotoviti CD ROM z glasbenimi videi, ki jih bodo učenci uporabljali v terenski raziskavi. Ker so
računalniki običajno povezani v mreži, in je vodilni učiteljev, bo dovolj časa za osredotočanje pozornosti učencev na
raziskovanje problema. Vendar da bi izpeljali uro na najbolj ustrezen in primeren način, bomo potrebovali Internet povezavo in morali bomo vnaprej najti primerno mrežno bazo z glasbenimi videi.
Kriteriji za gledanje – preden začnemo gledati, moramo orisati kriterije za izbor videa. Morajo biti soglasno sprejeti in nato zapisani na tabli;
Terenska raziskava – učenci se povežejo z določenimi spletnimi stranmi z glasbenimi videi. Učitelj spodbuja razpravo med udeleženci v zvezi z njihovim izborom in selekcijo. Izbor določenega materiala, ki je vključen v zbirko, mora
biti podprt z argumenti in soglasno sprejet. Potrebno je slediti tudi že opredeljenim kriterijem. Po drugi strani, lahko
med skupinsko razpravo kriterije dopolnjujemo, spreminjamo ali celo črtamo. Posebej poudarimo, da se video ne sme
presnemavati na zunanje naprave, ker je to protizakonito. Če je mogoče, razdelimo razred v dve podskupini – prva naj
analizira zgodbo videa, druga pa besedilo.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 20: Delo v manjših skupinah “Razvijanje televizijskega kanala Medijska strpnost”
Udeležence razdelimo v tri skupine. Vsaka od teh ima nalogo, da predstavi programski okvir novega televizijskega kanala po imenu Medijska strpnost. Trajanje: 10 minut.
Predstavitev dela vsake skupine. Trajanje: 10 minut.
Diskusija na temo “Ali lahko mediji zaščitijo pravico svobode izražanja mnenj in sprejemanja informacij?”
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 21: Raziskovanje pravice do informacij
Andrea German Velušček, Karmen Zadravec, Gabrijela Novak, Slovenija
Potrebni materiali: računalnik z dostopom do interneta, projektor in projekcijsko platno, revije in knjige, lističe z
vprašanji (priloga)
A/ Sporočila – informacije na daljavo
Učencem zastavimo vprašanje: Kako bi prijatelju v nekem drugem kraju sporočili, da ste dobili novo kolo? Učenci
naštejejo različne možnosti (preko telefona, mobilnega telefona, pošte, elektronske pošte), ki jih sproti komentiramo.
B/ Novice nas obiščejo na domu
Učencem zastavimo naslednje vprašanja:
• Kako, kje bi lahko izvedeli, da se je v Londonu zgodila huda letalska nesreča?
• ... da je Lionel Messi dobil nagrado za najboljšega nogometaša?
82
• ... da se bo podražil bencin?
Učenci naštevajo vire, iz katerih lahko pridobijo te informacije. Učenci povedo, katero novico so nazadnje slišali
po radiu, televiziji ali jo zasledili v časopisu. Utemeljimo dobre in slabe strani omenjenih medijev. Pogledamo po učilnici/šoli in ugotavljamo, katere medije imamo tudi na šoli. Poslušamo novico na televiziji, po radiu, si jo preberemo v
časopisu ali ogledamo na internetu.
Učencem pokažemo različne revije, ki smo si jih izposodili iz šolske knjižnice. Po skupinah morajo otroci poiskati
informacije o določeni tematiki. Polovica otrok (npr. 3 skupine) iščejo informacije v ustreznih, otrokom primernim revijah, druga polovica pa išče informacije v revijah, ki niso primerne za njihovo starostno stopnjo.
Pogovorimo se o dejavnosti, težavah, ovirah. Učenci, ki so imeli prezahtevne materiale, bodo verjetno pričali o tem,
da niso razumeli prebranega, niso našli ustreznih »odlomkov«. Pogovorimo se o pomembnosti ustreznosti gradiva.
C/ Računalnik in internet
V računalniški učilnici preko projekcije odpremo enega od internetnih brskalnikov. Otroke spodbudimo, da
vprašajo, karkoli jih zanima. Glede na njihove ideje, poiščemo odgovore na vprašanje (npr. kako velik je bil največji
dinozaver ipd.). Namen dejavnosti je, da učenci uvidijo, kako širok spekter informacij lahko najdejo, če imajo dostop
do interneta.
Pogovorimo se o otrocih, ki živijo v neprimernih razmerah - vojni, lakoti, revščini. Ali imajo ti otroci uresničeno
pravico do ustreznih informacij?
Izvedemo preprosto raziskavo. Učence razdelimo v skupine in jih pošljemo v sosednje razrede povprašat učence in učitelje, koliko jih ima doma računalnik. Podatke napišejo učenci na list. Pozanimajo se še, koliko učencev/učiteljev dela z računalnikom vsak dan. Enako naredimo tudi za naš razred. Razmišljamo o dobljenih podatkih (pozitivno
– negativno). Še posebej smo pozorni na rezultate našega razreda.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
1. Z učenci »prevedemo« zahteven članek o npr. cepljenju v otrokom razumljiv jezik. Dodamo slikovno
gradivo.
2. Učenci izbirajo za njih primerne revije, oddaje iz TV programa.
Trajanje: 80 minut.
Aktivnost 22: Pravica do svobode izražanja
Nataša Čeh, Slovenija
Potrebni materiali: kartončki z različnimi trditvami
Najprej se z učenci pogovorimo o načinu, kako nekomu povemo nekaj na vljuden način, brez žaljenja. Potem jim
razdelimo kartončke z zapisanimi situacijami, ki jih odigrajo z igro vlog.
Situacije, ki so jih učenci odigrali: povedati sošolcem, da si ne želiš, da bi te klicali po vzdevku; povedati ravnateljici, da se na strinjaš z organizacijo bazarja; povedati drugim učencem, da si želiš biti vodja skupine; učiteljici povedati,
da si zaslužiš boljšo oceno; opozoriti soseda, da njihov pes »lula« po vašem grmu …
Sledi lahko pogovor o načinih, kako bi še lahko nekomu povedali, kaj si mi mislimo. Doma učenci pripravijo
osnutek zapisa ali plakata, kako bi sošolcem in drugim na šoli povedali, kaj jih na šoli moti.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
Učence povabimo, da se spomnijo situacij, v katerih so se že znašli in niso vedeli, kako odreagirati. Skupaj
poiščemo načine, kako ravnati.
Trajanje:45 minut.
83
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
KAJ NAJRAJE DELAM V SVOJEM PROSTEM ČASU
Št.
Vprašanja
1
Ali lahko rečeš, da imaš v svojem prostem času najraje sprehode
po naravi?
2
Ali lahko rečeš, da trpiš, če nimaš dostopa do televizijskih postaj?
3
Ali lahko rečeš, da imaš raje televizijo kot časopise?
4
Ali lahko rečeš, da imaš med vsemi televizijskimi programi najraje
fiktivne igrane filme
5
Ali lahko rečeš, da imaš med fiktivnimi igranimi filmi najraje
akcijske in trilerje?
6
Ali lahko rečeš, da imaš raje spletni klepet kot televizijo?
7
Ali lahko rečeš, da imaš raje računalniške igre kot spletni klepet?
8
Ali lahko rečeš, da imaš med računalniškimi igrami najraje tiste s
pregonom, streljanjem in agresijo?
9
Ali lahko rečeš, da hočeš biti v določenih trenutkih podoben
svojemu najljubšemu akcijskemu junaku?
10
Ali lahko rečeš, da že oponašaš svojega najljubšega akcijskega
junaka (v videzu, jezikovnih izrazih, vedenju)?
11
Ali lahko rečeš, da imaš raje pop-folklorno glasbo kot klasično
glasbo zaradi seksualne privlačnosti izvajalcev?
12
Ali lahko rečeš, da vse, kar se naučimo iz časopisov, televizije in
spletnih forumov, oblikuje tvoj življenjski stil in način razmišljanja?
Raje “da”
Raje “ne”
DELOVNI LIST 2
NOVINARSKI ETIČNI KODEKS
1. O DOGODKIH BOM POROČAL OBJEKTIVNO.
2. RAZŠIRJAL BOM INFORMACIJE IZ SAMO ZAUPANJA VREDNIH VIROV.
3. OBLJUBLJAM, DA NE BOM MANIPULIRAL Z DRUŽBO.
4. OBLJUBLJAM, DA BOM VEDNO KOREKTNO PREDSTAVLJAL INFORMACIJE.
5. VEDNO BOM POSKUŠAL BITI STRPEN.
PREVZEL BOM ODGOVORNOST ZA NAPAČNO OBJAVLJENA DEJSTVA.
VEDNO SE BOM TRUDIL ZA IZPOPOLNJEVANJE SVOJIH PROFESIONALNIH NOVINARSKIH VEŠČIN.
84
DELOVNI LIST 3
VPRAŠALNIK
1. Ali tvoji starši uveljavljajo kakšna pravila ali omejitve glede časa gledanja televizije?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
2. Katerih televizijskih programov, filmov ali iger ne smeš gledati?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
3. Ali je v tvoji družini dovoljeno gledati nasilje na televiziji? Zakaj?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
4. Ali po tvojem mnenju nekateri filmi spodbujajo diskriminacijo in družbeno zanemarjenje določenih družbenih skupnosti kot tudi fizično agresijo?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
5. Katerim filmskim likom želiš biti podoben?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
6. Koliko ur na dan preživiš pred televizijskim zaslonom?
_____________________________________________________________________________________________
7. Ali te tvoji starši spodbujajo, da delaš druge stvari kot gledanje televizije?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
85
DELOVNI LIST 4
REALNOST PROTI FANTAZIJI
Vprašanja za primerjavo
Kaj so njihove kvalitete?
Naštej njihova imena.
Zakaj ubijajo ali poškodujejo
ljudi?
Kako rešijo določeno težavo?
86
Resnični junaki
Domišljijski junaki
DELOVNI LIST 5
“ALI V RAČUNALNIŠKIH IGRAH OBSTAJAJO SKRITE NEVARNOSTI?”
1. Računalniške igre, ki so polne nasilja, spodbujajo agresivno vedenje.
2. Računalniške igre te lahko spremenijo v nekaj več od zgolj opazovalca nasilja – lahko se začneš počutiti kot
udeleženec.
3. Ljudje, na katere zlahka vplivajo drugi, lahko izgubijo mejo med igro in resničnostjo.
4. Računalniške igre vodijo v odvisnost.
5. Odvisnost od računalniških iger – tako kot vsaka druga – lahko vodi do zanemarjanja pomembnih obveznosti
in odnosov.
6. Igre lahko vzamejo čas, ki bi ga otroci morali nameniti drugim pomembnim aktivnostim, kot je učenje,
komuniciranje z drugimi in igre, ki razvijajo njihovo domišljijo.
7. Kontinuirano zrenje v zaslon lahko vodi v preutrujenost oči.
8. Pomanjkanje gibanja zaradi igranja računalniških iger lahko vodi v debelost otrok.
9. Igre te lahko oropajo tvojega časa in denarja.
10.Otroci pogosto igrajo dalj, kot so nameravali.
11.Igralec se pogosto poistoveti z likom, ki izvaja nasilje.
DELOVNI LIST 5A
“ALI V RAČUNALNIŠKIH IGRAH OBSTAJAJO SKRITE NEVARNOSTI?”
SE STRINJAM
SE NE STRINJAM
87
88
Pravica do
zascite pred vsemi
oblikami nasilja
in izkorišscanja
Žana Jereb, Klara Uršič, Eva Osredkar, Slovenija
90
TEMA: PRAVICA DO ZAŠČITE PRED VSEMI OBLIKAMI NASILJA
IN IZKORIŠČANJA
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Razširiti poznavanje svoje osebnosti.
2. Problematizirati povezave med osebnostjo in nasiljem.
3. Poudariti negativno vlogo nasilja v življenju posameznika.
4. Opredeliti nevarnost, ki jih povzroči tveganje za socialno izkoriščanje.
5. Doseganje nove ravni samorazumevanja v kontekstu človekovih pravic.
Ključni pojmi: nasilje, osebnost, pravice, samozavedanje.
Trajanje: dve uri.
Razlaga vsebine:
Tema »Jaz in nasilje« zahteva, da se osredotočite na pojasnitev odnosa vsake osebe s problemom nasilja. To
pomeni dati učencem priložnost za analizo iz stališča lastne življenjske izkušnje, okoliščine, v katerih so bili opazovalci,
ali žrtve nasilja.
Delo na tej temi vključuje seznanjanje učencev z naslednjimi vprašanji:
• Razlika med pomenom izrazov človek in osebnost.
Od svojega rojstva je predstavnik biološke vrste Homo sapiens človeško bitje in ne oseba. Osebnost je produkt
družbenega razvoja in ljudje sami se razvijajo kot osebnosti skozi leta; z učenjem hoje, govora, misli, razvojem morale,
oblikovanjem vrednot, upoštevanjem družbenih pravil za življenje v skupnosti. Človek lahko vidi sebe ne le z vidika
svoje fizične osebe, telesno, ampak tudi z vidika miselne - sposobnost za učenje (občutki, zaznavanje, spomin, mišljenje, domišljija; na izkušnje) nadzorovati svoje vedenje (cilje v življenju, motivacija za dejavnost, realizacijo na izbranem
področju). Vsaka oseba ima svoj lasten »Jaz« (jedro, središče), ki določa usmeritev in njegov odnos do okolja. Pojem
»Jaz« ima dva pomena - jezikovni pomen: slovnični zaimek; in psihološki pomen: osebno identiteto, dimenzije vedeti,
zaznavati, razumeti, sprejeti sebe, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudji (opisuje njegov osebni prostor )
/Kozlov, 2000, str 42-56/.
• Razlika med moškim in žensko
Pomen spola - iz biološkega in socialnega vidika /Hadjimitova, 2005, str 8-35/. Moški in ženska se razlikujeta
v svojem biološkem ustroju, kar je v zgodovini privedlo do delitve tako dela kot družinskih obveznosti. Toda v svojem
zgodovinskem razvoju je človeštvo ustvarilo zakone in eden osnovnih zakonov je zakon o enakosti spolov. Boj proti
nasilju je del doseganja enakosti.
• Nasilje: Kdaj se pojavi nasilje med ljudmi? Nasilje kot:
- Boj za oblast /moški/;
- Odprava ovir;
- Doseganje ciljev;
- Rešitev težav.
• Človekove pravice:
Človekove pravice so ustvarjene z namenom izboljšanja povezanosti in odnosov med ljudmi. So pravila za
življenje in njihovo spoštovanje zagotavlja doseganje ciljev, tako posameznika kot družbe, katere član je/Tomanov,
2009, str. 5-28/.
• Žrtve nasilja
Otroci in mladi ljudje so bolj pogosto žrtve uličnih ropov in pretepanja kot odrasli. To je povsem razumljivo.
Vendar pa se zelo pogosto bojijo zaupati in deliti z drugimi ljudmi svojo izkušnjo o tem, kaj se je zgodilo, ker se bojijo
storilcev. V zvezi s tem je obvestiti policijo učinkovit ukrep, ki bo prekinil verigo groženj in nasilja.
• Kaj lahko storite kot starši?
- Prebudite v vašem otroku odnos do lastnega ravnanja.
- Pogovorite se z njim o nevarnih situacijah in krajih. Poiščite tako imenovane “reševalne otoke – varne točke”
91
ob njihovih vsakodnevnih poteh, mimo katerih gre.
- Naučite vašega otroka primerno - varno ravnati z denarjem in drugimi dragocenostmi (na primer tudi z mobilnim telefonom).
- Pojasnite otroku, kako se izogniti agresiji.
- Opomnite vašega otroka, naj opozori policijo takoj, ko obstaja tveganje.
- Prepričajte ga, da poročanje o incidentih (na primer v šoli) nima nič opraviti z zaprisegami.
- Odzovite se s sočutjem, ko je vaš otrok žrtev nasilja.
- Pozanimajte se o možnostih za strokovno pomoč.
- Tisti, ki molči, spodbuja storilca dejanja.
Če so otroci priče nasilja, ne smejo ostati pasivni. Zaradi tega bi se morali otroci zavedati, kako lahko nastopajo
kot priče.
• Šest ključnih priporočil za otroka, za družbeni pogum:
- Pomagam, ne da bi se sam izpostavil nevarnosti.
- Aktivno spodbujam druge k podpori.
- Pozorno spremljam in si zapomnim značilnosti napadalca.
- Pomagam organizirati pomoč in po potrebi telefoniram policiji 113.
- Poskrbim za žrtev.
- Sem na voljo kot priča.
Mogoče se bo vaš otrok uprl, saj ne bi želel, da bi koga obrekoval.
Razložite: obrekovanje pomeni zatožiti in zato je sporno. Družbeni pogum prispeva k preprečevanju ali pojasnitvi nasilnega dejanja.
• Strukture za delo z otroki - storilci ali žrtvami kaznivih dejanj.
Delo strokovnjakov iz občinskih odborov za boj proti prestopništvu mladoletnikov prispeva k bolj učinkovitemu
izvajanju dejavnosti za preprečevanje in boju proti prestopništvu mladoletnikov. Otroške pedagoške sobe tudi uspešno
delujejo za zaščito pravic, življenja, zdravja in premoženja mladih pred kriminalnimi napadi. Pomagajo pri odkrivanju,
preučevanju in odpravljanju dejavnikov, ki spodbujajo izvršitve kaznivih dejanj in nesocialno vedenje mladoletnikov
in zoper mladoletne osebe. Tam delujejo institucije za posebno skupino mladoletnikov in mladih, namenjene začasni
namestitvi.
Na nacionalni ravni je bila ustanovljena agencija za varstvo otrok, kjer so zaposleni različni strokovnjaki - psihologi, zdravniki, učitelji in odvetniki, ki skrbijo za reševanje problematike otrok v Bolgariji in otrok iz Bolgarije v tujini.
Starši otrok, lahko poiščejo pomoč v oddelkih za zaščito otrok, ki deluje v vseh občinah /Banova, Sabeva Stratieva,
2009, str 83-98/.
• Mednarodna in nacionalna zakonodaja na področju otrokovih pravic.
Glavni cilj mednarodnih in nacionalnih predpisov je:
- zaščita človekovih pravic mladoletnikov;
- zaščita dobrobiti mladoletnikov, ko pridejo v stik z zakonom;
- zaščita mladoletnikov pred zlorabami, zapustitvijo in izkoriščanjem;
- uvajanje posebnih ukrepov za preprečevanje kriminala med mladoletniki in mladostniki.
• Mednarodni predpisi, ki urejajo mednarodne standarde za zaščito otrok:
- onvencija o otrokovih pravicah, ki jo je leta 1989 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov;
- Standardna minimalna pravila Združenih narodov o kazenskem pravosodju za mladoletnike (Pekinška pravila);
- Smernice Združenih narodov pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva (Smernice iz Riada);
- Predpisi Združenih narodov za zaščito mladoletnih prestopnikov, ki jim je odvzeta prostost.
• Nacionalni predpisi:
- Ustava;
- Kazenski zakonik;
- Kazenski - Zakon o upravnem postopku;
- Zakon o varovanju otrok;
- Družinski zakonik;
92
- Zakon o ministrstvu za notranje zadeve;
- Zakon o boju proti mladoletniškemu prestopništvu;
- Pravila za otroške pedagoške sobe;
- Pravila za organizacijo in delovanje ustanov za začasno namestitev mladoletnikov in mladostnikov.
• Socialna izkoriščanja
Mednarodni dokument Združenih narodov iz leta 1966 ureja sprejemanje posebnih ukrepov za zaščito in podporo vseh otrok in mladih v zvezi z zaščito pred socialnim izkoriščanjem, brez kakršne koli diskriminacije na podlagi
izvora ali drugih znakov. Otroci in mladi morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Po zakonu
je kaznivo zaposlovanje mladoletnih, ki bi bilo škodljivo za njihovo zdravje ali moralo ali nevarno za življenje ali ki bi
lahko zaviralo njihov normalni razvoj.
Razlogi za posebno zaščito dela mladoletnih so s starostjo pogojene razvojne značilnosti človeškega telesa –
predvsem ga je potrebno zaščititi pred preobremenitvijo, in drugič - mladoletniki potrebujejo prosti čas /Zbirka “psihosocialna rehabilitacija otrok žrtev trgovanja in drugih najhujših oblik dela otrok, 2007/.
93
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Razširiti poznavanje svoje osebnosti.
2. Problematizirati povezave med osebnostjo in nasiljem.
3. Poudariti negativno vlogo nasilja v življenju posameznika.
4. Opredeliti nevarnost, ki jih povzroči tveganje za socialno izkoriščanje.
5. Doseganje nove ravni samorazumevanja v kontekstu človekovih pravic.
Ključni pojmi: nasilje, osebnost, pravice, samozavedanje
Potrebni material: plakati, A4 listi, markerji, škatla
Trajanje: 2 uri
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Delo v parih »Avtoportret z besedami«
Učitelj udeležence povabi, da se razdelijo v pare in z besedami ustvarjajo avtoportrete. V 10 stavkih mora vsakdo ‘narisati’ lastnosti svojega značaja, predstaviti svoje načrte za prihodnost ter partnerja seznaniti s svojimi sanjami.
Med predstavitvijo v parih vsak poslušalec na papir zapiše lastnosti sošolca, ki so različne od njegovih. Sledi
razprava o naslednjih vprašanjih: Kako si posameznik oblikuje svoj pogled na svet? Kaj posameznika loči od drugih
ljudi? To spodbuja otroke, da o svojih načrtih govorijo prepričljivo, kar pomeni, da se poznajo. Na podlagi tega pa lahko
ugotovijo, kaj bi radi dosegli v življenju.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 2: Delo v manjših skupinah »Prehod pod mavrico«
Učitelj učence seznani s splošnim prepričanjem, da se vsakemu, ki gre pod mavrico, spremeni spol. Prosi jih,
da si zamišljajo, da so se sprehodili pod mavrico. Učenci so razdeljeni v 2 do 4 skupine deklet in fantov. Vsaka skupina
na plakat zapiše pozitivne in negativne strani, ki izhajajo iz spremembe spola. Potem sledi splošna razprava o tematiki:
Zakaj med predstavniki obeh spolov vedno obstajajo spori? Ali obstajajo verodostojna dejstva, ki zagovarjajo idejo, da
je eden od spolov popoln? Kako preseči razlike med spoloma in doseči enakost?
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 3: Individualno delo: “Poiščite pomen” /Delovni list 1/
Če bolgarski slovar besedo nasilje razlaga kot: silo, pritisk, potiskanje, povečanje prisilo, pomanjkanje pravic,
brezpravje, zatiranje, zlorabo, tesnobo, mučenje, posilstvo, izsiljevanje, kako bi razložili naslednje misli.
Trajanje: 30 minut.
Aktivnost 4: Delo v skupini “Asociacije na nasilje” /Delovni list 2/
Učitelj razred razdeli v skupine. Vsaka skupina obravnava diagram in dobi informacije o odgovorih na zastavljena vprašanja. Nato oblikujejo svojo definicijo nasilja v obliki teksta, risbe ali plakata:
1. Kaj je nasilje
Nasilje je vsakršno dejanje zoper osebo ali skupino, ki je proti njegovi oz. njihovi volji in izraženemu nestrinjanju.
Nasilje se uporablja za doseganje moči in kontrole. Oblike nasilja v medčloveških odnosih so lahko:
• Prisila – položaj, ki povzroča nejasnost in trpljenje.
• Grožnje s fizičnim nasiljem – zaradi preteklih izkušenj se žrtev boji, da sledi nasilje.
• Čustveno nasilje – žrtev se počuti ponižano in duševno nezdravo. Ljubosumje se uporablja za opravičevanje
nasilja.
• Izolacija – nadzorovane so žrtvine aktivnosti in znanci, njene aktivnosti so omejene.
• Podcenjevanje, zavračanje, obdolževanje – žrtvi se očita, da je kriva za nasilje (viktimizacija).
• Spolna prisila – žrtev je proti njeni volji prisiljena v spolna dejanja.
94
• Ekonomsko nasilje – žrtev nima dostopa do informacij in virov ter je v položaju finančne odvisnosti.
2. Zakaj preučujemo nasilje?
Na splošno preučujemo nasilje zato, da bi omejili njegovo uporabo v medčloveških odnosih. Poznavanje mehanizmov nasilnega odnosa omogoča posamezniku, da se brani, če se počuti ogroženega, da bi sam padel v podoben
položaj. Osveščenost o mehanizmih nasilja in trpljenju žrtev omogoča, da je javnost bolj netolerantna do zlorab. To
znanje omogoča odkritje in demistificiranje storilcev, kot tudi manj možnosti za skrivanje nasilja. Na drugi strani znanje
omogoča boljše delo institucij z uvedbo standardov za zlorabe in prakse nasilja. Nenazadnje s preučevanjem nasilja
lahko pomagamo žrtvam, da se soočijo s posledicami.
3. Kako bi ljudje lahko zlorabili znanje o nasilju?
Nasilje je zloraba z močjo in kontrolo. To znanje je lahko zlorabljeno, kadar služi interesom zatiralcev.
• Viktimizacija – pomeni, da žrtev postane sokrivec v nasilju in se nanjo prenese vsa odgovornost.
• Racionalizacija – iskanje racionalnih razlag za nasilna dejanja.
Racionalizacija in viktimizacija se uporabljata, ko ima zatiralec monopol nad javnim prostorom, ki pojasnjuje, kaj
se dogaja.
Opredelitev grešnih kozlov – zlorabiti odnos ljudi z namenom, da se realnost razdeli na dobro in slabo; s projeciranjem zla in krivde za kakršno koli napako določenih posameznikov in skupin, kar jih samodejno spreminja v žrtve. To
služi za opravičevanje in spodbujanje nasilja. Najbolj pogosto so v vlogi grešnih kozlov ranljivi posamezniki in skupine,
kot so manjšine.
Oblikovanje ideologij o obstoju skupin manjvrednih ljudi, ki opravičujejo nasilje, rasizem, socialni darvinizem, fašizem, diktature, totalitarizme. V teh ideologijah se odgovornost glede nasilja prenese na veliko skupino ljudi. Tako so te skupine dehumanizirane in nimajo moralne odgovornosti za nasilje. To je pojav standarda dvojne moralne, ko veljajo za različne ljudi različna merila v različnih situacijah - v zasebnem in
javnem življenju, ali razlike, ki temeljijo na neki razliki (npr. spol, starost, rasa, družbeni položaj, etnična pripadnost).
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 5: Delo v skupini - »Vrste nasilja« /Delovni list 3/
Vsakemu učencu damo eno kartico. Prosimo jih, naj vstanejo in se premikajo po prostoru ter srečujejo druge
učence. Če menijo, da imajo podobne kartice, se združijo. Ko so vsi združeni, skupine določijo tip nasilja. Po skupinah
se posedejo po tleh in vsaka skupina nariše plakat, na katerem označijo kazalnike za vsako vrsto nasilja. Plakate obesite na štiri stene sobe. Učenci naj si vsak plakat ogledajo. Tisti, ki se javijo, naj na glas preberejo, kar je na plakatih
napisano.
Razpravljajte o vprašanjih:
• Kakšno nasilje je najpogostejše?
• Ali poznate koga, ki je bil žrtev nasilja? Se bojite povedati njihovo izkušnjo?
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 6: Skupno učenje »Sociološka raziskava«
Učencem damo naslednja navodila: Ste ekipa sociologov. Pripraviti morate vprašalnik, s katerim boste merili
javno menje o nasilju. Vprašalnik naj upošteva:
• Oblike in razširjenost nasilja.
• Vzroke nasilja.
• Obstoječa javna prepričanja glede preprečevanja.
Učence razdelite v 4 skupine sociologov. Prva skupina naj oblikuje vprašalnik za policiste, druga za psihologe,
tretja za učitelje in četrta za starše. Vprašalnik naj ne vsebuje več kot 10 vprašanj. Predstavnik vsake skupine predstavi
vprašalnike.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 7: “Strinjam se – ne strinjam se”
Na dve steni učilnice postavite napisa: 'Strinjam se' in 'Ne strinjam se'. Na tablo obesite plakat z naslednjimi
izjavami:
- Uporaba telesnega kaznovanja pri vzgoji otrok je znak nemoči odraslih.
- Starši, ki pri vzgoji otrok uporabljajo telesno kaznovanje, delajo to za svoje dobro.
- Vzgoja otrok bi morala izključevati vse oblike nasilja.
95
- Večina otrok z nesprejemljivim, deviantnim vedenjem prihaja iz problematičnih družin.
- Če sorodniki z otroki slabo ravnajo, se otroci obnašajo agresivno.
Na glas se prebere posamična izjava in učenci se postavijo k napisu, ki odseva njihovo mnenje o izjavi. Na ta
način se oblikujeta začasni skupini tistih, ki se z izjavo strinjajo in tistih, ki se ne. Naj skupini preko svojega predstavnika branita svoje stališče. Posameznik lahko zamenja skupino, če ga argumenti druge skupine prepričajo. Učitelj med
razpravo pazljivo prisluhne vsem mnenjem, postavlja vprašanja in povzame dejstva in argumente.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 8: Individualno delo in skupno učenje »Moje srečanje z nasiljem«
Učence razdelite v 4 skupine. Pred tem učenci na list papirja zapišejo svojo izkušnjo z nasiljem. Na začetku
ure so svoja pisma spravili v zaprto škatlo. Ko se začne vaja, pa učitelj naključno izžreba štiri pisma. Vsak avtor svojo
zgodbo prebere ali pove eni od štirih skupin.
Naloga učencev je, da ugotovijo, kaj natančno je dejanje nasilja v zgodbi in kako je žrtev/sošolec to dejanje
nasilja zoper sebe izzval. Sledi širša razprava o naslednjih vprašanjih: opredelitev nasilja kot dejanja/obnašanje; klasifikacija nasilja po vrsti, obliki, intenzivnosti; iskanje drugačne možnosti kot je predstavljena v zgodbah; raziskovanje
odnosa med napako žrtve in nasilja kot odgovora na to napako.
Kaj storiti, če si žrtev nasilja?
• Takoj obvesti starše.
• Takoj na zdarvniški pregled.
• Povej policiji, kaj se je zgodilo. Navedi podatke o osebi, ki je storila nasilje, ali o domnevnem storilcu.
• Poišči odvetnika in oreganjajte storilca.
• Govori s psihologom.
• Ne sramuj se tega, kar si doživel.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 9: Viharjenje možganov “Kako ustaviti nasilje?”
Možnost 1: Vsaka skupina v 7 minutah da predloge za 'ustavitev' nasilja. Ko so pripravljeni in usklajeni, učitelj
otroke seznani z uvodnim tekstom Konvencije o otrokovih pravicah, ki omejuje nasilje proti komur koli. Razprava se
osredotoča na:
kršiti.
Prvič: imeti pravico do nečesa pomeni, da morajo ostali spoštovati dejstvo, da imaš to pravico in je ne smejo
Drugič: imeti pravico nečesa pomeni, da ti in ostali veste, kakšna so pravila, s katerimi želimo živeti.
Tretjič: imeti pravico nečesa pomeni, da si enak z osatlimi, ki imajo isto pravico.
Možnost 2: »Pogled v prihodnost – življenje brez nasilja«; učenci dobijo navodila, da si predstavljajo idelano
življenje na Zemlji leta 2100. Učenci odgovarjajo na naslenja vprašanja:
• Kako bo v prihodnosti videti življenje ljudi?
• Kakšni bodo odnosi med ljudmi?
• Ali se osnovne človekove pravice spoštujejo?
• Ali obstaja nasilje?
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 10: Delo v manjših skupinah – igre vlog /Delovni list 4/
Učitelj otroke razdeli v dve skupini. Vsaka skupina dela na scenariju za igre volg. V vsaki skupini dve osebi
dobita isto karto z vlogo A in dve osebi isto karto z vlogo B. V skupinah osebe, ki so prejele karte, preberejo zapisano
in razpravljajo o situaciji in kaj bi lahko opisani igralci naredili in rekli. Vsaka skupina izbere učence, da odigrajo posamične vloge. Scenariji se igrajo eden za drugim, ostali opazujejo.
Po vsaki igri vlog poteka razprava z istimi vprašanji:
1. Za osebo, ki je zanikala pravice otroku: Kaj je bilo enostavno in kaj težko?
2. Za osebo, ki je ščitila pravice otroka: Kaj je bilo enostavno in kaj težko?
3. Katere metode za zaščito pravic so imele največji vpliv?
4. Ali so bile uporabljene strategije z zelo dobrim učinkom?
96
5. Ste se v življenju že srečali s podobno situacijo?
6. Ali je možno v resničnem življenju na tak način kot v igri vlog ščititi pravice otrok?
7. Kaj je bilo lažje – braniti svoje pravice ali pravice drugega?
8. Z učenci lahko razpravljate o tem, kaj so najboljši načini za reševanje neenakosti in socialne nepravičnosti.
Vprašanja za razpravo:
1. Kaj meniš o usodi Iskrena?
2. Katere so njegove temeljne misli in občutki o preteklosti, ko je bil študent in kaj o sedanjosti delavcar?
3. Ali ima oče prav, da Iskrenu ne pusti v šolo?
4. Katere so glavne odgovornsoti staršev?
5. Ali lahko kdo v tej situaciji zaščiti Iskrena in kdo?
6. Kakšen nasvet bi dali Iskrenu, da bi nasprotoval odločitvi očeta?
7. Kakšne bi lahko bile posledice za očeta, ker ne zadovoljuje potreb Iskrena, da je tam, kjer bi moral biti in
dobiva, kar si želi?
8. Po učenju o diskriminaciji otrok in mladih spregovorite še o lastnih ocenah diskriminacije starejših v naši
družbi.
Aktivnost 11: Delo v manjših skupinah „Strašne stvari v življenju”/Delovni list 5/
Navodila: Naučite se dejstva iz medijev. Razpravljajte v manjših skupinah:
a Kaj bi storil, če bi poznal žrtve otroke?
b Kaj meniš, da so vzroki za takšne zločine?
c Katere institucije in ljudje naj bi bili odgovorni za preprečevanje izkoriščanja otrok?
Povzetek teme: V 3-4 štirih minutah učitelj povzame negativno vlogo nasilja in družbenega izkoriščanja v življenju posameznika. Poudari, da se lahko ne glede na spol, starost, izobrazbo idr., vsaka oseba sreča z nasiljem - kot
žrtev ali storilec. Zavedajoč se negativnih posledic nasilja mora biti posameznik pripravljen na to srečanje, da bi se
lahko ustrezno odzval.
Trajanje: 5 minut.
97
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
“POIŠČI POMEN”
Navodila: Če slovar besedo nasilje razlaga kot: silo, pritisk, potiskanje, povečanje prisilo, pomanjkanje pravic,
brezpravje, zatiranje, zlorabo, tesnobo, mučenje, posilstvo, izsiljevanje, kako bi razložili naslednje misli.
»Brez jeze do kogar koli, z dobrodelnostjo do vsakogar!
Abraham Lincoln
“Navada, da iščemo dobro v vsem, je vredna več kot 1000 funtov letno.”
Samuel Johnson
»Vsak dan stori nekaj, kar bo nekomu pričaralo nasmeh na obrazu.«
Dale Carnegie
»Ko opazujemo slabe razvade drugih, se znebimo svojih.”
Anthony Trolap
DELOVNI LIST 2
ASOCIACIJE NA NASILJE
BREZ OGROŽANJA ŽIVLJENJA TRAVMATIČNI DOGODKI
I
ІІІ
І. Incident, ki ne ogroža življenja
ІІ. Incident, ki ogroža življenje
ІІІ. Ponavljajoče se nasilje, ki ne ogroža življenja
ІV. Ponavljajoče se nasilje, ki ogroža življenje
II IV
NEVARNO OGROŽANJE ŽIVLJENJA
98
DELOVNI LIST 3
KARTE “VRSTE NASILJA”
Prerivanje
Povzročanje bolečine s klofutami, brcanjem in
udarcem s pestjo
Metanje predmetov
Grožnje z orožjem
Zaklepanje v sobe
Oviranje poskusov, da bi zapustili dom
Ugotavljanje tveganja
Oviranje poskusov, da bi poiskali zdravniški
nasvet
Posilstvo
Prešuštvo – spolno nasilje brez spolnega odnosa
Incest, spolni odnosi med bližnjimi
sorodniki
Finančna odvisnost, prek odrekanja osnovnih
sredstev za preživetje
Obrekovanje in poniževanje pred prijatelji
Destruktivna kritika in/ali žaljenje
Zavračanje premisleka kot oblike kazni
Manipuliranje z lažmi
Uporaba mnogih groženj in prepovedi
Omalovaževanje mnenj, vrednot in dejanj
99
DELOVNI LIST 4
IGRA VLOG
Scenarij
Vloga A: Ste prekupčevalec z drogami. Poskušate prepričati najstnika, da bi prodajal droge za vas. Pojasnite
mu, da mu boste vsak dan dali določeno količino drog in da vam mora ob koncu dneva prinesti ves denar. Potem mu
boste dali odstotek od dobička. Včasih mu tudi lahko daste droge za lastno uporabo. Povejte tej osebi, da ste se obrnili
nanjo, ker jo smatrate kot pošteno in mislite, da ne bo pobegnila z denarjem. Spomnite ga, da je mladim zelo težko
najti delo v tej soseski. S prodajo drog bo lahko zasluži več denarja kot s katerim koli drugim plačanim delom, tudi če
ga najde. Naj razmisli o stvareh, ki bi si jih lahko kupil s tem denarjem ali kako bi lahko pomagal svoji družini. Obljubite
mu, da ga boste ščitili pred drugimi prekupčevalci v soseski in pred policijo.
Vloga B: Star si 14 let. Prekupčevalec z drogami te poskuša prepričati, da bi delal zanj in prodajal droge mladim
v soseski. Potrebuješ denar, vendar ne želiš začeti s prodajo ali uporabo drog. Spoznal si že, kako nevarno je to lahko
za tvoje zdravje. Poleg tega poznaš ljudi, ki so bili ubiti zaradi sporov v zvezi z drogami. Želiš odkloniti prekupčevalca
in zbežati, kolikor hitro se da. Vendar se bojiš odziva ob odklonitvi. Strah te je, da bi se prekupčevalec razjezil, ti grozil
ali te celo poškodoval, zdaj ali kasneje. Še bolj te skrbi, kaj boš rekel svojim prijateljem, če boš odklonil prodajo drgo.
Nekateri že delajo za tega prekupčevalca. Tudi če ti bo uspelo uiti iz te zmešnjave, si prestrašen in mogoče boš v prihodnosti potreboval zaščito.
Scenarij
Vloga A: Sem mama/oče v družini z veliko otroki. Preteklo leto je moj otrok Iskren, ki ima 11 let, vsak dan nekaj
ur po šoli pobiral sadje v zasebnem podjetju. To leto je Iskren zapustil šolo in začel delati poln delovni čas za to podjetje.
To polno delo je zelo pomembno za družino. Imamo družino z veliko otroki in v mestu je malo služb. Nikoli nisem hodil
v šolo in tudi nimam posebnega usposabljanja, zato sem vedno malo zaslužil. Težko nam je zaslužiti dovolj denarja.
da nahranimo naše štiri otroke, tudi če delava oba starša. Zdaj ko Iskren vsak dan prinese domov nekaj denarja, lahko
kupimo nekaj več hrane in drugih osnovnih izdelkov za družino. Iskren je močen kot odrasel in lahko brez težav dela
polni delovni čas. Prepričan sem, da morajo otroci prispevati k preskrbi svojih družin, ker je bilo v naši družbi vedno
tako. Ponosen sem na Iskrena, ker je tako odgovoren, in upam, da bodo vsi moji otroci odrasli v delavne in odgovorne
posameznike.
Vloga B: Sem Iskren. S 6. leti sem začel hoditi v šolo. Ko sem doponil 11 let, sem po šoli začel delati kot pobiralec sadja pri zasebnem podjetju v vasi. To sem naredil, ker so moji starši potrebovali več denarja za preskrbo naše
družine. Začel sem delati ob šestih zjutraj, z odmorom za malico in delal do mraka. Plačan sem po kilogramu, toliko
sadja, kot poberem, toliko denarja dobim. Potem nesem denar domov svojim staršem in večerjam. Počutim se zelo
utrujen in grem zgodaj spat, da bi se spočil do naslednjega dne. Vedno bolj mislim, da si ne želim več živeti tega življenja. Mogoče bi bilo bolje, da se vrnem v šolo in dobim izobrazbo. Vsi vemo, da otroci, ki končajo šolo, lahko dobijo
boljše službe in več zaslužijo. V prvih letih v šoli sem imel boljše ocene. Učitelji so vedno govorili, da bi lahko bil odličen
učenec in šel študirat na univerzo.
100
DELOVNI LIST 5 – GROZLJIVE STVARI V ŽIVLJENJU - Otroci berači
Eden glavnih problemov prestolnice so številni berači na ulicah. Ta tema izzove zanimanje naše ekipe. Kaj je
usoda beračev? Kateri od njih beračijo zaradi potrebe in za katere je to le najlažji način zaslužka? Kaj se zgodi, če berača ulovi policija? Vse to v naslednji reportaži. Vsi smo videli otroke, ki sedijo na pločnikih in proti nam stegujejo roke
za dar. Vsi smo iz sočutja že kdaj darovali kakšen evro. Kaj je beračenje – odgovornost ali produkt družbe in države,
način življenja ali dobičkonosen poklic?
“Zaslužim 100 evrov na dan”. To so besede berača, ki ga je naša ekipa slučajno srečala. Vendar je to po naši
zakonodaji nezakonit način preživljanja, za kar so predpisane kazni. Kako to deluje in kaj je usoda posameznika, ki ga
ujamejo pri beračenju? Ekipa bolgarske televizije bTV je v sodelovanju s policijo pripravilo akcijo, da bi to razumeli.
Todorka Velichkova im 46 let. Sedi na prašnih ulicah Sofije, da bi zaslužila za svoje preživetje. Slišala je, da je
beračenje nezakonito, vendar ne ve, kaj jo čaka, če jo ujamejo. »Pridržana bi bila 30 dni v zavetišču z namestitvijo za
berače,« je pojasnila policija. Todorka pa ni edina, ki danes tako dela. Kakih 100 metrov dalje smo našli 12 letno Doro.
Izvedeli smo, da je Todorka njena stara mama. Skupaj gremo nazaj. Napisano je poročilo o beračenju, ki ga mora podpisati Todorka. Ženska je nepismena in se podpiše samo s svojimi začetnicami. Potem jo morajo po zakonu odpeljati v
bolnišnico, kjer jo bodo zdravniško pregledali, da bi jo lahko začasno namestili v hišo za odrasle »Družba«. Ker je Dora
mladoletna, jo bodo njeni sorodniki odpeljali domov. Ko se poslavljata, deklica joka. Policija pojasni, da ni posebnih
akcij za zapiranje beračev v Sofiji. Vsak policist ima dolžnost, da razkrije kršitve in ukrepa za ljudi. To je pravi lov, ker
so ti berači vsak dan drugje. To je rekel načelnik policije St. Stefanov.
Po zakonu so določene kazni za beračenje, vendar do sedaj še noben berač ni bil oglobljen. »Veliko bolj jih prizadene, če so izven svojega okolja, ker jo to njihov način življenja. Na ta način ti ljudje služijo denar za preživetje«, je
rekel načelnik Stefanov. Odločili smo se, da bomo odkrili, kako živi Todorka izven svojega okolja. Šli smo v nastanitveni
center, kjer mora preživeti 15 dni. Tam je šest ljudi, ki delijo njeno usodo za prekršek beračenja. Ženska je stuširana s
čistimi oblačili. Je tri obroke na dan in gre na sprehod. »Ni tako dobro kot doma, vendar kaj lahko naredim, tako se je
zgodilo,« pravi. Med svojim bivanjem v domu dobi vse najnujnejše potrebščine. Vendar tam ni psihologa ali socialnega
delavca, ki bi razumel, zakaj je prišla do tega. Ko bo obvezni čas potekel, bo preprosto odšla. Vendar Todorka upa, da
bo postala čistilka, čeprav pogosto zamenjuje imena ulic in ne ve, kje mora pometati. Kaj je potem rezultat njenega
priprtja? Mogoče to: »Nočem več zapustiti svojih otrok,« pravi. Predstavniki namestitvenega centra imajo drugačen
pogled: »Naša opazovanja kažejo, da se potem, ko jih odpustimo, vrnejo na ulice in nadaljujejo z beračenjem,« pojasni
Shipakov Pande, vodja namestitvenega centra “Družba”. Če se bo ta ženska vrnila na ulice s plastično skodelico v svoji
roki, ostaja njena odločitev. Ali njena potreba. Ali odsotnost alternative. Ali mogoče pomanjkanje ustrezne sankcije. Ali
pomoči.
101
102
Pravica do enakih
pravic za otroke s
posebnimi ucnimi
potrebami
Gregor Lah, Slovenija
104
TEMA: PRAVICA DO ENAKOPRAVNOSTI OTROK S POSEBNIMI
UČNIMI POTREBAMI /PUP/
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Doseči popolno zavedanje potrebe po zagotovitvi pravice do človekovega razvoja.
2. Seznaniti sodelujoče z razumevanjem dejstva, da se enakost med ljudmi izkazuje s tem, da sprejemajo raznolikost.
3. Usmeriti pozornost na potrebo po tem, da bi morale biti vse izobraževalne ustanove sposobne zadovoljiti potrebe
učencev s posebnimi učnimi potrebami (PUP).
4. Povečati veščine vživljanja, sočutja.
Ključni pojmi: otrok s PUP, integrirano izobraževanje, pomožni učitelj.
Potrebni material: beli listi papirja, kemični svinčniki.
Trajanje: 2 učni uri.
Razlaga vsebine:
Ljudje se razlikujemo že od rojstva. Vsi otroci, ne glede na njihove posamezne drugačnosti, zmožnosti ali
ovire, imajo pravico do izobrazbe.
Na svetu poznamo različne oblike učenja. V nekaterih državah otroci obiskujejo različne izobraževalne ustanove
in so razdeljeni glede na njihove učne sposobnosti. Na primer: otroci s težavami pri učenju gredo na posebne šole in
se izobražujejo ločeno od svojih vrstnikov, ki imajo boljše sposobnosti in veščine učenja. Pred nekaj leti je ta oblika
obstajala tudi v naši državi.
Dandanes v Bolgariji obstaja druga oblika, ki ne ločuje otrok glede na njihove učne sposobnosti. Tej obliki pravimo INTEGRIRANO IZOBRAŽEVANJE, v okviru katerega hodijo vsi otroci iste starosti v šolo skupaj.
Obstajajo otroci, ki se srečajo z nepredvidenimi težavami v postopku izobrazbe oz. imajo t.i. specifične motnje
učnih sposobnosti. Težko berejo, pišejo ali seštevajo. Lahko imajo težave pri vsem naštetem ali pa samo na enem od
teh področij. Drugi prvošolci so prekomerno aktivni in nepozorni – hiperaktivni otroci ali otroci z motnjami pozornosti, tretja skupina pa je počasna in pasivna.
Težave pri teh otrocih so povezane s sprejemanjem, procesiranjem in shranjevanjem informacij. To so otroci s
posebnimi učnimi potrebami (otroci s PUP). To počnejo na drugačen način in zelo težko delajo pod intenzivnim mentalnim pritiskom, ki ga čutijo v razredu. Vsaka šola ima strokovnjake (psihologe, nevrologe, defektologe, pedagoge), ki
ocenjujejo take otroke, da ugotovijo, kaj točno jih zavira pri učenju in procesiranju podatkov; katere so njihove močne
točke ter interesi. Namen je najti način učenja ter prilagoditi program za vsakega otroka s posebnimi učnimi potrebami, tako šola pripravi individualni učni program. Kot že omenjeno, so otroci s PUP otroci s fizičnimi inkompetencami,
otroci s težavami z zaznavanjem (vid, sluh, motorika); otroci z inkompetencami intelekta. Integrirano izobraževanje
otrok s PUP je izobraževanje, kjer je otrok, ne glede na tip inkompetence, vključen v splošno izobraževalno okolje. To
dosežemo z izgradnjo in funkcionalnostjo okolja, ki nudi podporo, kar vključuje primerne družbene in življenjske pogoje, individualne učne programe, ekipe strokovnjakov, posebne učiteljske pripomočke ter tehnično opremo, didaktičen
material in pripomočke.
Ljudje, kot so Einstein, Edison, Leonardo da Vinci, Andersen, znani igralci kot so Tom Cruise, Sylvester Stallone,
Cher, so imeli motnje pri učenju. Zelo pogosto otroke s PUP dejstvo, da ne procesirajo podatkov na standarden način,
naredi unikatne in včasih celo genialne, ko uspejo ustvariti svoj način zanj. So občutljivi in doživljajo svet, ki jih obdaja,
na drugačen način. So inteligentni in imajo izrazite veščine in sposobnosti na določenih področjih. Ti otroci potrebujejo
naše razumevanje in sprejemanje njihove izjemnosti. Obstajajo tudi otroci s fizičnimi inkompetencami, zaradi katerih
se razlikujejo od večje skupine svojih vrstnikov.
Otroci s PUP bi morali svoje bivanje v vrtcu in/ali šoli dojemati na fleksibilen način. To pomeni, da jih je potrebno
obravnavati s toleranco in od njih zahtevati le tisto, česar so resnično sposobni. Tradicionalne metode izobraževanja
v izobraževalnem delu s temi otroki niso učinkovite. Zaradi tega razloga najpogosteje z otroki s PUP delajo dodatni
strokovnjaki. Zavedajo se specifičnih težav otroka in ustvarijo ugodno okolje za učenje.
Dinamično družabno življenje in raznovrstnost življenjskih situacij, ki jih lahko izkusi otrok s PUP, sta nepredvidljiva. Zato je pomembno, da se delo s temi otroki osredotoči na ustvarjanju veščin, ki jim bodo zagotovile boljšo
sposobnost prilagajanja v različnih situacijah. Šolani delavci v izobraževanju, pedagogi, specialni pedagogi, psihologi itd. bi si morali prizadevati, da v otrocih razvijejo kompetenco, ki jim bo pomagala pri orientaciji v okolju in pri
105
samostojnemu reševanju težav različnega značaja. Na vsaki stopnji človekovega življenja morajo biti ustvarjeni pogoji
za integralni razvoj osebnosti in maksimalno uporabo potenciala, ne glede na pomanjkljivosti, ki jih ima otrok
s PUP. Zorenje vsakega otroka v osebnost, vključno otroka s PUP, pomeni, da mora imeti otrok možnost in občutiti
potrebo po tem, da se zaveda svojega mesta kot osebe v družbi. Osebnost se razvije s tem, ko otrok postaja del družbenih odnosov preko procesa izobrazbe in pridobitve materialne in duhovne kulture. Otrok oblikuje osebno stališče
preko odnosov z drugimi ljudmi znotraj okvira družbenih pogojev in sebe odkriva preko ljudi, ki so zanj pomembni kot
nosilci družbenih odnosov. Razvoj osebnosti je odvisen od pogojev življenja in izobrazbe, v katerih pridobiva družbene
izkušnje. Otrok razvije in obvladuje različne aktivnosti, izkušnje, vrednote in kulturne pravice, značilne za ljudi iz njegove skupnosti in zanj je to okolje pomembni faktor njegovega celostnega razvoja.
Otroci s PUP so integralni del sveta svojih vrstnikov. Potrebujejo tolerantno naravnanost in podporo, da
se zmanjša njihova socialna izolacija in se prilagodijo v družbi. Izobrazba je pravica vsakega otroka in tako
je namen integriranega izobraževanja zagotoviti dostop vseh otrok do primernega dosegljivega in učinkovitega
izobraževanja v svoji skupnosti. To je pristop, ki postavi otroka v središče izobraževalnega procesa in prepoznava dejstvo, da so otroci ločene osebnosti z različnimi učnimi potrebami. Poleg tega je pomembno, da je delovno
ozračje prepojeno z dobronamernostjo in pripravljenostjo in da se otroke bolje spozna na osnovi tipa težave v
razvoju vsakega izmed njih, ugotovi njihova zanimanja in njihove prednosti in slabosti.
106
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
Doseči popolno zavedanje potrebe po zagotovitvi pravice do človekovega razvoja.
likost.
Seznaniti sodelujoče z razumevanjem dejstva, da se enakost med ljudmi izkazuje s tem, da sprejemajo razno-
Usmeriti pozornost na potrebo po tem, da bi morale biti vse izobraževalne ustanove sposobne zadovoljiti potrebe učencev s posebnimi učnimi potrebami (PUP).
Povečati veščine vživljanja in sočutja.
Ključni pojmi: otrok s posebnimi učnimi potrebami, integrirano izobraževanje, pomožni učitelj.
Potrebni materiali: veliko prostora, beli listi papirja, kemični svinčniki.
Trajanje: 2 uri.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Delo v veliki skupini »Čebula raznolikosti«
/Vir: Claudia Schachinger, Priročnik medkulturnega učnega usposabljanja o evropskem državljanstvu. Svet
Evrope in Evropska komisija, 2005/
Udeležence zaprosimo, da oblikujejo notranji in zunanji krog (stojijo v čebulnih slojih), v parih gledajo drug
drugega v obraz. Vsak par mora zelo hitro najti svojo skupno značilnost (navado, aspekt, ozadje, odnos …) in najti
obliko izraza za njo (lahko pustite prosto obliko ali vsakič pokažete drugačno: »zapoj pesem«, »naredi kratko mimiko«,
»ustvari pesem v dveh vrsticah«, »izrazi s hrupom«, »izrazi s simbolom« …).
Ko je to narejeno, se zunanji čebulni sloj premakne na desno in vsak novi par mora najti podobnosti in jih izraziti.
Lahko pokažete tudi na tip podobnosti (najljubša hrana, kaj mi ni všeč v šoli, družini, glasba, navada, odnos, politično
stališče …), vsakič gremo globlje v naše čebule. Pari se lahko nekajkrat spremenijo, dokler krog ni zaključen (odvisno
od velikosti skupine).
Bolj zahtevna različica bi bilo iskanje razlik v paru in izražanje njihovih komplementarnosti (ali poiskati izraz/
situacijo, ki bi vključeval oboje).
Lahko sledi razpravo o: Katere podobnosti/razlike so vas začudile? Od kje izvirajo? V kakšni meri so lahko razlike dopolnjujoče?
Pozor: Je lahko glasno in kaotično!
Trajanje: 30 minut.
Aktivnost 2: Igra vlog “Tvoja šola je lahko tudi moja” /Delovni list 1/
Izberemo 12 prostovoljcev iz skupine.
Predstavimo jim naslednjo situacijo. Razpravljajo o scenah in se pripravijo na igro vlog. Zaigrajo scene. Predstava mora ostati na odru.
Učitelj mora ustvariti potrebno atmosfero za diskusijo po predstavi. Tudi igralci vlog se lahko pridružijo diskusiji.
Vendar pa morajo odgovarjati s stališča svojih likov.
Vprašanja za diskusijo:
1. Ali je imel ravnatelj prav, ko rekel, da se Marin ne bo dobro počutil med zdravimi otroki?
2. Kako bi se odzvali na ravnateljevo zavrnitev, če bi bili Marin?
3. Zakaj je oddelek za zaščito otrok odločen, da ima Marin pravico študija v množični šoli?
4. Kaj mislite o odzivu 5. a razreda in kaj o Valerijevi pobudi za pristop k Marinu?
5. Ali so na vaši šoli tudi otroci s posebnimi učnimi potrebami? Ali veste, kako jim je ime? Ali veste karkoli o
njihovih družinah?
6. Kako se počutite, ko so otroci s posebnimi učnimi potrebami v vaši bližini?
Aktivnost 3: Delo v manjših skupinah “Pismo”
Razdelimo učence v štiri majhne skupine. Vsaka skupina ima nalogo, da napiše pismo likom iz prejšnje vaje »Tvoja
šola je tudi moja«, v podporo enakosti ali pravici otroka s posebnimi učnimi potrebami, da obiskuje množično šolo.
107
Skupina I – Pismo ravnatelju.
Skupina II – Pismo Marinovim staršem.
Skupina III – Pismo Marinu.
Skupina IV – Pismo Valeriju.
Potem preberemo pisma in komentiramo delo vsake skupine glede na povzemanje pravice do enake obravnave
otrok s posebnimi učnimi potrebami.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 4: Debata o filmu
Metka Husar Černjavič, Slovenija
Učencem razdelimo fotografije in časopisne članke, iz katerih se da razbrati različne pravice otrok. Pregledajo
poenostavljeno Konvencijo ZN o otrokovih pravicah ter se v dvojicah pogovorijo o tem, katere pravice otrok so kršene
otrokom na fotografiji oz. iz članka.
Ogled filmčka o življenju invalidnega otroka.
Po ogledu imamo vodeni razgovor:
1. Kako se počuti na koncu?
2. Zakaj?
3. Kakšno je sporočilo filma?
4. Kakšna čustva vas prevzemajo, ko vidite invalidnega otroka?
5. Kaj običajno naredite, ko vidite invalidno osebo?
6. Kaj bi si vi želeli, če bi bili na njegovem mestu?
7. Kdo vse potrebuje pomoč?
8. Komu in kako lahko pomagaš ti?
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
1. Izdelava stripa, plakatov, kratkega filmčka
2. Kako in komu lahko pomagam jaz …
3. Opremimo šolsko oglasno desko
Trajanje - 45 minut
Aktivnost 5: Konceptualna diskusija “Normalno je bili drugačen! ” /Delovni list 2/
Maria Del Transito Camarzana Rodriguez, Španija
Učitelj učencem na tabli predstavi seznam trditev iz Delovnega lista 2 in vsak učenec prebere po eno vrstico.
Ko končajo z branjem, učenci razpravljajo o vsebini odstavka. Vsak dopolni stavek: »Sem tudi …« (Pokaže na del
svoje osebnosti, za katerega misli, da je izven tega, kar drugi smatrajo za normalno.). Potem razpravljajo v skupinah in
zberejo v pisni obliki svoje sklepe o naslednjem vprašanju: »Kaj potrebujemo, da smo normalni?«
Trajanje: 45 minut.
108
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
“TVOJA ŠOLA JE LAHKO TUDI MOJA”
OZADJE: Starši na šoli vložijo prijavo za vpis svojega 10-letnega sina Marina v 5. razred. Marin ima šibko obliko
cerebralne paralize. Lahko se premika brez invalidskega vozička, vendar šepa.
SCENA 1. Ravnatelj reče staršem: “Žal mi je! Otroci v naši šoli so zdravi. Vaš otrok se ne bo dobro počutil med
zdravimi otroki.”
SCENA 2. Starši povedo svojemu sinu Marinu, da ne bo mogel obiskovati šole, temveč se bo moral samostojno
učiti doma.
SCENA 3. Starši so šli na sestanek z vodjo Oddelka za zaščito otrok. Povedal jim je, da ravnatelj nima pravice,
da zavrača vpis njihovega sina.
SCENA 4. Marin se je vpisal v 5. a razred. Učenci so šokirani. Valerij je prvi, ki pristopi k njemu.
DELOVNI LIST 2
Roberto je prevelik. Ana je premajhna.
Javier je predebel. Emilio je presuh.
Rodrigo je pretih.
Mar je preveč zgovoren.
Nieves je prelepa. Luis je pregrd.
Esther je prepameten. Jaime je preneumen.
Jacinto je prestar. David je premlad.
Vsi smo tudi nekaj ...
Vsem nam nekaj manjka ...
Nekako imamo vsi nekaj, kar ni normalno ...
Ali lahko dvigne roko kdo, ki je popolnoma normalen?
Značilna stvar je, da nihče ni »normalen”.
109
110
Pravica do zdravja
in zdravstvenih
storitev
Mateja Trunkl, Slovenija
112
TEMA: PRAVICA DO ZDRAVJA IN ZDRAVSTVENIH STORITEV
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Zvišati zavedanje pomembnosti širšega koncepta zdravja, kot nepogrešljivega v razvoju človeka skozi življenje.
2. Osvežiti znanje o različnih lokalnih zdravstvenih storitvah in, kaj je potrebno storiti, da se jih pravilno koristi.
3. Promovirati zdrave naravnanosti in prakso in določiti najbolj resne grožnje javnemu zdravju.
4. Izkoreniniti splošne nezdrave navade v našem socialnem kontekstu, kot so kajenje, sedeče delo, itd. in razviti ideje,
ki spodbujajo izogibanje slabih navad.
5. Zvišati zavedanje o pomanjkanju sredstev, povezanih z zdravjem v deželah tretjega sveta in potrebo po tem, da se
zahteva izkoreninjenje revščine.
Ključni pojmi: zdravje, zdravstvene storitve, zdravnik, revščina, potrebe, pravice.
Trajanje: 2 šolski uri.
Razlaga vsebine:
Člen 24 Konvencije o otrokovih pravicah priznava »Otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in do
storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo. Države pogodbenice si bodo prizadevale zagotoviti, da ne bo noben otrok prikrajšan za pravico do takega zdravstvenega varstva.«
Glede na statistične podatke živi na svetu okoli 200 milijonov bolnih ali inkompetentnih otrok in štirje od petih
imajo težave s pridobitvijo oskrbe. Pandemija aidsa vpliva na 15 milijonov otrok. Pljučnica, malarija, ošpice, davica; te
ozdravljive bolezni so današnji štirje temelji Apokalipse.
Torej zdravje v otroštvu ni le individualna odgovornost, ki zadeva starše in vzgojitelje preko razvoja določenih
zdravih navad, temveč je odgovornost družbe, ki temelji na:
• Zagotavljanju dostopa do zdravstvene pomoči in osnovne zdravstvene oskrbe otrok.
• Zagotovitvi zadostnega števila zdravstvenih specialistov z odgovarjajočo stopnjo pripravljenosti.
Pravica do zdravja zahteva od držav vrsto odgovornosti:
Upoštevanje. Odstraniti vsako motnjo, ki onemogoča uporabo pravice do zdravja.
Nadzor. Sprejeti ukrepe, ki omogočajo dostop državljanov do pravice do zdravja.
Pripravljenost. Narediti spoznanje pravice do zdravja učinkovito. Hkrati pravica do zdravja pomeni garancijo za naslednje tri elemente:
Razpoložljivost. Obstoj zadostnih zmogljivosti, programov, nepremičnin in storitev javnega zdravstva.
Dostopnost. Vse te zmogljivosti morajo biti dostopne vsem državljanom brez fizične ali ekonomske diskriminacije in
morajo zagotoviti dostop do informacij.
Kakovost. Zmogljivosti, dobrine in zdravstvene storitve morajo imeti sprejemljivo kakovost z zdravstvenega in znanstvenega pogleda.
Zdravje zahteva, da sledimo nekaterim minimalnim standardom, ki omogočajo razvoj zdravih vedenj in opustitev
tistih, ki ogrožajo naše zdravstveno stanje. Zdravstveni sistem uporabimo samo, kadar naše znanje ni zadostno.
Ta zdravstveni sistem bo razvil Državni letni načrt za javno zdravstvo s poudarkom na zdravstvenih težavah
prebivalstva in bo pripravljen preko transparentnega procesa sodelovanja.
Potrebno bo skrbno nadzirati pokazatelje sprejetih ukrepov in posvečati posebno pozornost vsem ranljivim ali
marginaliziranim skupinam, kar bo priskrbelo bistveno osnovno zdravstveno oskrbo. Potrebno je nadzirati obstoj hrane
z osnovno hranljivo vrednostjo in nekaterih zdravil.
S temi elementi ter konceptom, da mora družba otrokom omogočiti vzdrževanje nivoja zdravja, ki jim omogoča
celotni razvoj, se bomo osredotočili na situacije, ki zadevajo naš življenjski slog, da bi ga izboljšali z vidika izobraževanja.
Jasno je, da mora država zagotoviti zdravje vsem ljudem, vendar morajo tudi družina in otroci sami razviti zdrave
življenjske navade, povezane z osebno higieno, počitkom, zdravo prehrano in preprečevanjem slabih navad, ki so del
naše družbe kot npr. alkohol, tobak in droge.
113
Razlaga učitelja naj bo vodena po teh zamislih:
• Vztrajati na neposrednem odnosu med osebno higieno in zdravjem.
• Nasloviti generalni koncept zdravja kot fizično, mentalno in socialno blagostanje in poudariti potrebo
spoštovanja pravice otrok do zdravstva na vseh stopnjah njihovega razvoja.
• Povezati fizično zdravje s kakovostno hrano in njeno zadostno količino ter skrbjo za zdravo prehrano, ki
vključuje šport in fizično aktivnost.
• Razširiti koncept zdravja na psihološki vidik s priporočanjem počitka in aktivnosti v prostem času kot zdravih
vedenjskih navad.
• Zagotoviti zadostno znanje na področju zdrave prehrane s tem, da se izogibamo pretiravanju in možnim
motnjam in se zavedamo posebne občutljivosti učencev v šolskih letih.
• Razviti naravnanost podpore do otrok iz dežel tretjega sveta z izražanjem zahtev vladam, naj vzdržujejo
naravnanost, ki vodi do izboljšanja zdravstvene pomoči, prehrambenih virov in izboljšane osnovne zdravstvene oskrbe za dežele v razvoju.
Navodila:
1. Posredno ali neposredno povezati šolski urnik s higieno s poudarkom na ustreznosti in izobraževalnih
vsebinah.
2. V razredu spodbujati dobre navade, ki jih morajo imeti učenci: higiena, počitek, vadba, zdrava hrana.
3. Razmišljati o mnogih škodljivih družbenih navadah s primeri: odvisnost od tobaka ter njegovi vplivi na družbo,
pomanjkanje fizične vadbe v našem vsakodnevnem življenju, višek kalorij, holesterol itd. kot rezultati slabega
prehranjevanja, kar povzroči bolezni pri odraslih in otrocih.
4. Analizirati oglaševanje medijev o potrošniških navadah naše družbe: pretirana vrednost lepotnih tretmajev,
kult telesa in njegove posledice, osebnosti, ki služijo kot vzgled za mlade samo zaradi njihovega fizičnega
videza in ne zaradi njihove inteligence ali družbene relevantnosti, itd,
5. Obnoviti higienske navade v šoli in doma in potrebo po njihovi krepitvi.
6. Predlagati kontrolirano fizično vadbo in zdrav model počitka ter spanja.
114
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Ozaveščanje o pomenu širšega koncepta zdravja kot nujno potrebnega za razvoj človeka skozi življenje.
2. Osvežiti znanje o različnih lokalnih zdravstvenih storitvah in kaj je potrebno storiti, da se jih pravilno koristi.
3. Promovirati zdrav odnos in prakse ter opredeliti najbolj resne nevarnosti javnemu zdravju.
4. Odpraviti splošne nezdrave navade v družbenem kontekstu, kot so kajenje, sedeč življenjski stil itd. in razvijati ideje
ki spodbujajo izogibanje slabih navad.
5. Ozaveščanje o o pomanjkanju sredstev, povezanih z zdravjem, v deželah tretjega sveta in potrebo po tem, da se
zahteva izkoreninjenje revščine.
Ključni koncepti: zdravje, zdravstvene storitve, zdravnik, revščine, potrebe, pravice.
Trajanje: 2 učni uri.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Poglej in se odloči ... / Delovni list 1/
Aktivnost je sestavljena iz razvoja iskanja situacij iz resničnega življenja, medijev, oglaševanja itd., kjer se pojavljajo sporočila, ki se nanašajo na zdrave navade (pozitivna sporočila) ali škodljive navade (negativna sporočila) v
odnosu do človeškega zdravja.
Učenci naj nakažejo, kje so našli take situacije, pojasnijo, ali vsebujejo pozitivne ali negativne elemente, in ocenijo, kako lahko spodbudimo pozitivne ali kako lahko popravimo negativne. Primer – kampanja za cepljenje je pozitivni
element, informacija se posreduje družbi; priporočilo: še naprej spodbujamo ta tip kampanj.
Učencem razdelimo delovni list, ki ga izpolnijo vsak sam ali v paru, v 15-ih do 20-ih minutah.
Potem poročajo o različnih situacijah in razpravljajo o argumentih za ali proti izbranim navadam.
Trajanje: 50 minut.
Aktivnost 2: Zdrave navade
Potrebni materiali: Serija 150 fotografij, izrezanih iz časopisov ali revij, vsaka kaže drug tip aktivnosti ali vedenja.
Lahko posameznikovo ali skupinsko vedenje kot kadilec, učenci, ki se ukvarjajo s športom, igralec tenisa, ljudje, ki
pijejo, zdrav zajtrk, škodljiva hrana itd.
Učenci stojijo v krogu v središču učilnice in položijo vse slike znotraj kroga. Vsak otrok mora izbrati fotografijo,
ki izziva pozitivni ali negativni odgovor na temo zdravih navad, ki ohranjajo zdravje.
Vsak otrok mora navesti razlog za svojo izbiro in odgovoriti na dve vprašanji (če ni časa, lahko to naredijo pisno,
vendar je bolje, da to opravijo ustno, z vsemi učenci).
Vprašanja za diskusijo:
1. Zakaj ste izbrali to fotografijo ali risbo?
2. Kakšen je vaš odnos ali vedenje do navade, ki ste jo izbrali?
Trajanje: 35 minut.
Aktivnost 3: V nekaterih državah ne spoštujejo pravice otrok do zdravja
Oliver Hermandez Gomez, Španija
Potrebni materiali: Kartice ali barvni papir velikosti A4; markerski flumastri; tabla za pritrjevanje kartic; barvni
krogi 5 cm velikosti v diametru.
Učitelj odpre temo za diskusijo: učenci naj poiščejo situacije v vsakodnevnem življenju sodobne družbe, ki se
odražajo v pomanjkanju spoštovanja pravice otrok do zdravja. Razdelimo učence v štiri skupine. Vsaka skupina naj na
barvno kartico napiše vsaj tri do štiri situacije tega tipa (vojna, revščina, tekmovalnost, pomanjkanje svobode, suše itd.).
Vsaka skupina pripravi sklepe in izbere najbolj splošne kategorije, ki so se pojavile. Pripeli jih bodo na tablo. Potem bo
vsak učenec uporabil svoja dva barvna kroga in jih prilepil pred kartico, ki je najbolj pomembna za situacijo, ki jo povzroča pomanjkanje spoštovanja pravice otrok do zdravja. Z zmagovalno kartico bomo imeli končno razpravo.
Trajanje: 50 minut.
115
Aktivnost 4: Didaktična igra Pravica do zdrave hrane “Slikovna loterija”
Anka Yovcheva, Bolgarija
Potrebni materiali: fotografije z različno hrano, bel papir, glina.
Učenci dobijo slike z različno hrano, sadjem, zelenjavo, in so izrezane iz različnih časopisov. Vsi udeleženci
naj se pogovarjajo o hrani, ki je zdrava in o tisti, ki je nevarna. Na bel list papirja nalepijo samo zdravo hrano. Kapitan
vsake ekipe pojasni, zakaj je to zdrava hrana. Vsak pravilni odgovor prinese zmagovalni žeton. Zmaga ekipa, ki dobi
največ žetonov.
Vprašanja za diskusijo:
• Katera hrana je zdrava in koristna?
• Ali je vse okusno tudi zdravo?
• Katere potrebe zadovoljuje hrana?
• Ali lahko mečemo hrano v smeti?
• Ali imamo kake obveznosti?
Trajanje: 30 minut.
Aktivnost 5: Didaktična igra Pravica do zdrave hrane “Slikovna loterija”
Anka Yovcheva, Bolgarija
Učitelj na glas omeni različne tipe hrane, sadja in zelenjave. Če je hrana zdrava, učenci zaploskajo, če je hrana
nevarna, počepnejo. Učenec, ki naredi napake, gre ven iz kroga. Zmagovalec je tisti, ki zadnji ostane v krogu.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 6: Igra Pravica do zdravja
Mirjam Tornar, Slovenija
Potrebni materiali: kotiček za igro, slike, na katerih so pripadniki različnih kultur.
Igra vlog:
Učencem povemo, da bodo izžrebani učenci zaigrali igro vlog na temo zdravje. Razložimo jim, kaj je potrebno
zaigrati in koga. Izžrebani učenci zaigrajo igro vlog, ostali so opazovalci. Potrebujemo 4 osebe: oče, mama, otrok in
zdravnik.
Situacija: okrog 22. ure zvečer se otrok prebudi in začne jokati, ker ga boli trebuh. V sobo prideta oče in mama
in povprašata otroka, kaj je narobe. Otrok potoži o bolečinah v trebuhu. Starša menita, da bi bilo najbolje, da otroka odpeljeta k zdravniku. V bolnišnici dežurni zdravnik sprejeme otroka in ga povpraša o težavah. Otrok mu pove za bolečine
v želodcu. Zdravnik ga pregleda, naredi nekaj preiskav in ugotovi, da gre za vnetje slepiča. Otroka operirajo.
Po končani igri vse učence zberemo v krogu in v sredino kroga položimo različne slike (otroci po svetu). Učenci
si ogledujejo slike in ugotavljajo, kaj prikazujejo. Nato vsak izbere eno sliko in opiše kaj vidi. Pomagamo jim z vprašanji
(kdo ali kaj je na sliki, kaj prikazuje …).
Potem ko vsi učenci opišejo slike, jih povprašamo:
1. ali imajo po njihovem mnenju vsi otroci na razpolago zdravila, ki jih potrebujejo;
2. kako lahko sami prispevaju k svojemu boljšemu počutju in zdravju;
3. ali imajo vsi otroci pitno vodo, hrano in oblačila;
4. ali imajo otroci na slikah enake možnosti za obisk zdravstvenih ustanov kot oni.
5. Za konec narišejo, kako bi pomagali otrokom v stiski.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
1. Razdelitev učencev v skupine, glede na njihove opise slik (revščina, lakota, pomanjkanje pitne vode, bolezni,
onesnaženost okolja …);
2. Učenci izdelajo plakate na te teme (uporabijo slikovno gradivo);
3. Na skupni plakat starejši učenci zapišejo, kako pomagati otrokom v stiski.
116
Trajanje - 60 minut
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
ISKALNA TABELA
SITUACIJA
POZITIVNO SPOROČILO
NEGATIVNO SPOROČILO
PRIPOROČILO
117
118
Pravica do
prostega casa, igre
in kulture
Nedelina Valentina, Bolgarija
120
TEMA: PRAVICA DO PROSTEGA ČASA, IGRE IN KULTURE
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Določiti prosti čas in igro kot preventivne vrednote.
2. Najti čas za odklop iz ritma, ki ga narekujejo šolske izobraževalne aktivnosti.
3. Uživati v družbi drugih v trenutkih sprostitve.
Ključni pojmi: igra, stres, aktivno preživljanje prostega časa, izkoriščanje, šolske ure, delo otrok, zabava.
Trajanje: 2 šolski uri.
Razlaga vsebine:
Pravica otrok do prostega časa in zabavnih aktivnosti temelji na 31. členu konvencije iz leta 1989, “Države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi
starosti, in do prostega udeleževanja kulturnega življenja in umetnosti.”
Toda dejstvo je, da se prisotnost stresnih situacij v življenju otroka, kakor tudi dejavnosti v prostem času v naši
družbi, množijo. Otroci so pogosto del teh dveh nasprotujočih si okoliščin.
Dalje, 32. člen Konvencije zagotavlja zaščito proti ekonomskem izkoriščanju ali katerikoli drugi dejavnosti, ki
moti otrokovo izobraževanje ali razvoj z navedbami:
a) Minimalna starost za zaposlitev bo določena;
b) Omogočena bo primerna regulacija števila delovnih ur ter pogojev;
c) Omogočene bodo primerne kazni ter sankcije za zagotovitev učinkovitega izvajanja tega člena.
Igra je torej temeljna pravica, ki spodbuja vrednote, kot so družabnost, solidarnost, toleranca in spoštovanje.
Aktivno preživljanje prostega časa odpravi delovno napetost v šolskem dnevu, kar je pomemben terapevtski
element v našem običajnem življenju.
Izraza “leisure” (aktivno preživljanje prostega časa, op.p.) in prosti čas nista sinonima: zabava se v prostem
času, ni pa ves prosti čas “leisure”.
Prosti čas: čas, ki ga ne preživljamo z družino in družbenimi odgovornostmi, temveč dejavnostmi za lasten
užitek (vključno s spanjem).
Razvedrilo najpogosteje spodbudita zabava in osebno zadovoljstvo, toda moramo vedeti, da se interesi spreminjajo odvisno od starosti, spola, izobrazbe … Zato je zelo pomembno, da znamo prepoznati osebni interes posameznika.
Šolski dan je podrejen pomembnim zadolžitvam ter nalogam, ki jih je treba opraviti. Poleg tega se v učenčevem
okolju ustvarijo človeški odnosi: sošolci, učitelji, izobraževalci itd., ki so še en element, ki povzroča stres ter čustveno
izčrpanost.
Temu je potrebno dodati aktivnosti izven šolskega programa, ki jih organizira sama šola, včasih pa jih določajo
zahteve družin (starši s službo).
To otežuje vzdrževanje ravnovesja med našimi dolžnostmi ter aktivnim preživljanjem prostega časa, zato je
zabava na drugem mestu.
Uživati v aktivnem preživljanju prostega časa z rekreativnimi dejavnostmi, kot so igre, šport, družba prijateljev
itd. nam dopušča, da si čustveno opomoremo in se lažje lotimo vsakodnevnih nalog. Aktivno preživljanje prostega časa
služi tudi kot sredstvo mentalnega, fizičnega ter čustvenega pobega, kar pripomore k izboljšanju in razširjanju naše
družabne podpore.
Pri razvijanju te enote morajo biti poudarjeni naslednji koncepti:
Igra ima kreativno dimenzijo. Izvajanje igralnih aktivnosti vključuje razvoj kreativnosti v določenem smislu. Drugače postane igra samodejni mehanizem, kar naredi subjekt njenega ujetnika.
V igri mora biti vzdrževana neodvisnost časa, ki ji je posvečen. Otrok se mora čutiti svobodnega igrati ali ne
igrati se v določenem trenutku. Ko otrok čuti močno potrebo, da se ‘mora’ igrati, to ni igra (na primer, določene sodobne
odvisnosti od interneta).
Da bi imela igra učinkovito vlogo, je treba razviti druge naloge, kot npr. pisanje domače naloge, sodelovanje pri
121
hišnih opravilih itd. Brez teh navad igra izgubi svojo učinkovitost in takorekoč postane zaveznik subjekta pri izogibu
njegove zavezanosti skupnosti, kar vodi do negativnih posledic.
Razlaga učitelja naj bo vodena po teh zamislih:
• Okrepiti igralne aktivnosti pri učenju za povečanje prisotnosti in motivacijo učencev.
• Sprejeti igro kot sestavni del razvoja in družbenega čuta, ki sta koristna za zdravo mero tekmovalnosti.
• Promovirati ukrepe, ki krepijo interakcijo staršev in otrok na pozitiven način.
• Določiti obstoj dejavnosti, ki so sprva videti kot igra, toda sčasoma povzročajo odvisnost.
• Izboljšati fizične mentalne in družabne veščine preko igre in aktivnega preživljanja prostega časa.
• Učencem izpostaviti potrebo po usmerjanju v dejavnosti, povezane s kulturo, kot so branje, glasba, umetnost,
skupna igra itd. in omejiti navade, ki spodbujajo izolacijo in individualizem, kot so televizija, video igre itd.
• Dvigniti zavedanje o obstoju “delovnih otrok”, ki so obsojeni na življenje brez izobrazbe, integralnega razvoja
kot osebe in so nenehno žrtve ekonomskega izkoriščanja in fizične ter čustvene zlorabe.
Navodila:
1. Določiti odstotek učencev, ki so vključeni v dejavnosti izven šolskega programa in našteti dejavnosti, ki se jih
redno udeležujejo ter določiti njihovo stopnjo motiviranosti.
2. Poskušati pomagati učencem, da odkrijejo značilnosti igre kot vadbe svobode, sodelovanja in motivacije,
čeprav je zahodna družba usmerjena v koncept uspeha in vidi igro kot izgubo časa.
3. Predlagati in poiskati dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje ter ugodje in ne tekmovalnosti.
4. V razredu izvesti raziskavo o običajnem otrokovem dnevu: čas posvečen spanju, osebni higieni, čas za
prevoz od doma do šole, za učne ure in čas, posvečen aktivnemu preživljanju prostega časa in razvedrilu
(vključno z gledanjem televizije) Pomemben bo odstotek, posvečen razvedrilu in vplivu “TV navad” med učenci.
5. Med učenci določiti odstotek tistih, ki jih zanima branje in druge kulturne aktivnosti: filmi, gledališče, muzeji
in razstave ter najti možne razloge, ki preprečujejo pomanjkanje naklonjenosti tem hobijem.
6. Ugotoviti, do katere stopnje so učenci seznanjeni s problemom otrok, ki živijo na ulici in so si na mnogo
različnih načinov, tudi na nevarne, prisiljeni pomagati, da preživijo in odraščajo v situaciji popolne marginalizacije in zanikanja. Hkrati spodbuditi razred k dialogu, ki naj vodi do možnih rešitev za odpravo tega družbenega zla.
122
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Določiti prosti čas in igro kot preventivni vrednoti.
2. Najti čas za odklop iz ritma, ki ga narekujejo šolske izobraževalne aktivnosti.
3. Uživati v družbi drugih v trenutkih sprostitve.
Ključni pojmi: igra, stres, sprostitev, izkoriščanje, šolske ure, otroško delo, zabava.
Trajanje: 2 šolski uri.
Aktivnosti:
Aktivnosti 1: Raziskava »Po šoli ...« /Delovni list 1/
Aktivnost je sestavljena iz razvoja raziskave, s pomočjo katere učenci izpolnijo seznam njihovih prostočasnih
aktivnosti, ko ne opravljajo nobene akademske aktivnosti tako dnevno kot med vikendom. Učitelj predhodno pojasni
pomen počitka in sprostitve kot elementov prizadevanja za obnovitev po dnevnem delu. Učencem razdelimo delovne
liste, da jih izpolnijo posamično ali v paru v 15-ih do 20-ih minutah. Prek raziskave bomo prepoznali aktivnosti, ki jih
imajo učenci najraje in njihove vsebine; tudi tiste, ki jih najraje počnejo v družini in druge, vključno z obveznostmi ali
nalogami na podlagi izobraževanja. Ko bodo podatki zbrani, bomo analizirali tipe najljubših aktivnosti, čas, ki jim je
namenjen, njihovo koristnost, vsebino itd. Na podlagi zbranih podatkov bomo lahko pripravili sklepe in priporočila, iz
katerih bomo lahko povzeli odstotke za postavitev specifične diagnoze.
Trajanje: 45 minut.
Aktivnost 2: Raziskava 2 »Po šoli ...«
Potrebni materiali: Serija fotografij o različnih igračah in igrah, ki jih predhodno pripravijo otroci; izbrane slike
izobraževalnih dejavnosti, ki jih izvajajo, na primer. Branje, učenje, poslušanje glasbe, itd.
Učence razdelimo v skupine po pet in njihove fotografije v igre in druge aktivnosti. Potem naj na list papirja napišejo čas, ki je po njihovem potreben za igro z najmanj petimi od izbranih predmetov ali akcij. Razdelite ta list po tednih.
Končno primerjajmo rezultate. Najprej boste opazili, da mnogi otroci pod igre uvrščajo stvari, ki jih drugi smatrajo za
dejavnosti. Potem imamo čas za primerjavo časa za igro in aktivnosti v posamičnem primeru. Končno izberemo med
tistimi igrami ali splošnimi rekreacijskimi dejavnosti in jim dodelimo povprečni čas na teden, v primerjavi s časom za
ne-zabavo, predvsem šolo in domačimi nalogami. Vsak učenec mora narediti graf s porazdelitvijo svojega časa med
igro in drugimi aktivnostmi ter ga prinesti naslednji dan.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 3: “Naša pravica do igre«
Potrebni materiali: Serija 100 fotografij s situacijami izkoriščanja otrok, otroškega dela in drugimi situacijami
kršitev pravice otrok do zabave. Učitelj ima pri sebi kartico s spletnim naslovom organizacij za zaščito pravic otrok (npr.
Save the Children) ...
Učenci se posedejo v krogu na prazno preprogo. Predstavijo temo, s poudarkom na potrebi po spoštovanju pravice vsakega otroka do igre. Pri uvodni predstavitvi lahko uporabite pesem kot 'Imagine' Johna Lennona. Medtem ko
predvajate pesem, razdelite učencem besedilo v vašem jeziku. Istočasno na preprogi razprostrite slike s situacijami, v
katerih so kršene otrokove pravice. Potem bo vsak otrok izbral fotografijo, ki je nanj naredila največji vtis. Vsak učenec
bo pojasnil svojo odločitev. Med vsemi bomo poiskali pot, da bi delno poživili situacijo, s poudarkom, da imamo pogosto
več prostega časa, kot ga potrebujemo in da imamo mnogi več igrač za igro.
Učitelj bo predstavil nekatere organizacije, ki delajo na področju pravic otrok do igre (in drugih otrokovih pravic).
Učenci lahko izberejo organizacijo.
Povabite učence, ki želijo darovati svoje igrače, da spodbudijo skupno kampanjo za donacijo tej organizaciji.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 4: Situacijska igra “Igra in pomoč” /Delovni list 2/
Mateja Menart, Slovenija
Potrebni materiali: slike otroškega dela, film o otroškem delu v Bangladešu
123
Z otroki posedemo v krog, jih spodbudimo, da skupaj pripovedujejo o vseh dejavnostih svojega povprečnega
vsakdana. Sproti nastaja slikovni plakat. Otroci naštevajo; zjutraj vstanem, se umijem, zajtrkujem, odidem v šolo, v šoli
se učim in igram, pojem kosilo, po kosilu počivam, odidem na dvorišče, se igram z vrstniki, naredim domačo nalogo,
odidem domov, odidem na različne dejavnosti (šport, glasbena šola, ples) ali se z vrstniki ali starši igram doma, gledam
televizijo, nato večerja umivanje in spanje. Za vsako njihovo dejavnost na tablo prilepimo ustrezno sliko.
Otroke povabimo, naj si dobro ogledajo plakat in poiščejo tiste sličice, ki prikazujejo njihove najljubše in najpogostejše dejavnosti (otroci naštejejo dejavnosti povezane z igro, različnimi dejavnostmi (šport, glasbena šola, ples),
gledanje TV …
S table postopoma odstranjujemo vse slike, ki prikazujejo dejavnosti prostega časa, igre in počitka. Nato odstranimo tudi slike povezane s šolo in učenjem. Otroci utemeljujejo namen dejavnosti, ki so ostale (dejavnosti osnovnega
preživetja).
Postavimo jim vprašanje: Kaj če bi vse »prazne« prostore v nastalem urniku zapolnili z delom? (Naštejemo delo
v tovarni, delo na polju, prodajanje na tržnici, čiščenje stanovanj bogatejših ljudi …). Ob naštevanju prazne prostore na
tabli zapolnimo s slikami, ki kažejo otroško delo. Na vsako mesto, kjer je bila prej slika igre, učenja, igranja …, nalepimo
sliko otroškega dela.
Ker se naši otroci s temi dejavnostmi težko poistovetijo, jim (s pomočjo videa) pokažemo odlomek, ki prikazuje
otroško delo v manj razvitem svetu. Po ogledu sledi razgovor o načinu življenja otrok v manj razvitem svetu in namenu
Konvencije o otrokovih pravicah, ki vključuje tudi pravico do prostega časa, igre, počitka in kulturne aktivnosti.
Napotki za nadgradnjo aktivnosti:
Otrokom pripravimo kartončke z opisom različnih življenjskih situacij, glede na zapisano se otroci odločajo, ali
situacija opisuje kršitev otrokovih pravic ali ne. (razgovor, utemeljevanje).
Otroci igro in prosti čas povezujejo z igračami, zato lahko izdelamo preproste igrače in igre iz odpadnega materiala.
Trajanje: 40 minut.
124
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
ŠTUDENTSKA RAZISKAVA
KO NI ŠOLE.
Ime_________________________________________________________________________________________
1. Kako preživljaš svoj prosti čas, ko prideš iz šole in med vikendi?
Svoj čas porabim: (označite približen čas)
1.
2.
3.
4.
5.
2. Katere so tvoje najljubše aktivnosti in zakaj?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
3. Ali uživaš v vseh?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
4. Ali imaš vsak dan dovolj časa za osebno sprostitev?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
5. Kaj bi najraje počel s svojo družino v prostem času?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
6. Kaj razumeš pod počitek?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
7. Ali je po tvoje pomembno pomagati pri hišnih opravilih in zakaj?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
125
ZBIRANJE PODATKOV:
ŠPORTI:
UMETNOST:
DRUŽINSKE AKTIVNOSTI:
ŠOLSKE AKTIVNOSTI (DOMAČE NALOGE):
POČITEK:
ZABAVA:
DRUGO:
126
DELOVNI LIST 2
PRIMERI
Miha se igra v dnevni sobi že skoraj celo uro.
Mama ga prosi, naj odnese smeti v zabojnik.
Miha se upre, ne bom, otrokom ni potrebno
delati. Imam pravico do igre!
Mama vztraja.
Je kršila Mihovo pravico ali ne in zakaj?
Deklica Habiba živi v Indij. Vstane zelo zgodaj
in se odpravi po vodo k vodnjaku, ki je od njene
vasi oddaljen uro hoje. Ko se vrne, njena mati
odide na delo, Habiba pa mora paziti in skrbeti za
svoja mlajša bratca. Ko bratca počivata, Habiba
nabira drva v okolici in pripravi obrok za svoje
starše, ki se pozno popoldne vrnejo z dela.
Ko se starša vrneta, Habiba ponovno odide do
vodnjaka, kjer opere perilo in ko se vrne domov,
odide le še spat.
Je Habibina pravica kršena ali ne in zakaj?
Petra sedi v gugalniku in bere knjigo potem, ko
se je celo dopoldne igrala na igrišču. Očka jo
poprosi, da mu pomaga iz avta odnesti nekaj
stvari, ki jih je kupil v trgovini.
Petra se upre, vrečke so težke, otroci ne smemo
opravljati težaškega dela.
Očka vztraja in ji v roke potisne zavitek papirja, a
Petra še vedno godrnja, da ne zmore.
Žak živi v Ruandi. Starša sta mu umrla in sam
skrbi zase in za brata. Vse dneve iščeta in
opravljata priložnostna dela, umivata avtomobile,
prodajata spominke in podobno. Zvečer imata
ravno toliko denarja, da si kupita nekaj hrane in si
poiščeta, kje bosta spala.
Je Žakova pravica kršena ali ne in zakaj?
Je oče kršil Petrino pravico ali ne in zakaj?
Na morju Mark leži na ležalniku pred šotorom in
posluša glasbo.
Sestra ga prosi, naj odide v trgovino po
zelenjavo, da bo lahko skuhala kosilo.
Mark se upre in sestri pojasni: »Po Konvenciji
o otrokovih pravicah imam pravico do počitka.
Sedaj počivam!«
Sestra vztraja in ga po prepiru prevrne z
ležalnika in napodi v trgovino.
Deklica Hazna živi v Namibiji. Ker je iz zelo revne
družine, starša ne zaslužita dovolj, da bi lahko
kupili hrano. Hazna vsak dan zjutraj odhaja k
bogati družini, kjer ves dan pospravlja, kuha,
lika in skrbi za njihovo hčerko, ki jo izkorišča in
zasmehuje. Šele zvečer se lahko vrne domov, a
namesto plačila velikokrat dobi le nekaj hrane, ki
jim je ostala.
Je Haznina pravica kršena ali ne in zakaj?
Je sestra kršila Markovo pravico ali ne in zakaj?
127
128
Pravica do
zašscite pred
zlorabo drog
Eva Zupanič, Slovenija
130
TEMA: PRAVICA DO ZAŠČITE PRED ZLORABO DROG
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Razširiti znanje učencev o psihoaktivnih substancah in jim pomagati pridobiti razumljive in objektivne informacije o
drogah, njihovih učinkih in tveganjih v zvezi z njihovo uporabo.
2. Razširiti razumevanje učencev o glavnih faktorjih, ki vplivajo na pojav socialnih problemov in tveganj, povezanih z
zlorabo drog.
3. Pomagati učencem, da pridobijo znanje o znakih nasilnega vedenja in zavedanje vpliva skupine na uporabo psiho
aktivnih substanc.
4. Razviti odnose kritičnega zavedanja o lastnem vedenju in veščine samopotrditve (samozavestno vedenje) kot
avtentični odziv na katero koli situacijo, povezano z uporabo psihoaktivnih substanc.
Ključni pojmi: psihoaktivna zasvojenost, droge, abstinenca, odmerek, fizična odvisnost, psihična odvisnost, toleranca.
Trajanje: 2 uri.
Razlaga vsebine:
Namen teme je spodbuditi sodelujoče k analizi pojava »psihoaktivne odvisnosti in psihoaktivnih substanc”. Vloga učitelja je spodbuditi učence k samorefleksiji glede njihovega osebnostnega razvoja ter jim pomagati, da se začnejo
zavedati, da sta individualna odločitev in mentalna stabilnost posebno pomembna, ko se najstniki soočajo s tveganjem
namerne ali nenamerne uporabe drog in so pod pritiskom skupine. V obdobju adolescence sta zadovoljitev potreb socialne sprejetosti in pripadnost skupini izjemnega pomena. Za adolescente je bistveno, da dokažejo svojo sposobnost
biti del skupine in pogosto obstaja pomanjkanje izčrpnega razumevanja tveganj, ki spremljajo to naravno potrebo.
Tema ponuja možnost, da se razišče:
• Proces samozavedanja adolescentov glede uporabe psihoaktivnih substanc.
• Psihološki odpor na pritisk skupine glede uporabe psihoaktivnih substanc.
• Proces formiranja neodvisne pozicije glede na uporabo psihoaktivnih substanc (PS).
• Proces pridobitve veščin samozavestnega vedenja in podpiranja odvisnih vrstnikov v težavah.
Delo na tej temi vključuje informiranje učencev o naslednjih pojmih:
Varljiva tolažba psihoaktivne odvisnosti - psihoaktivne substance so vse substance, ki vplivajo na osrednji
živčni sistem. Lahko razburijo in pomirijo, spremenijo razpoloženje, zaznavo in razmišljanje. Droge so kemikalije,
ki spremenijo fizične, mentalne in socialne funkcije določene osebe, same po sebi niso dobre ali slabe, dober ali
slab je način, na katerega jih uporabljamo. Nekatere od njih so nelegalne, druge pa se uporabljajo v medicini.
Odločitev, ali boš jemal droge in si posledično uničil življenje, je tvoja. Pomembno je, da vemo dovolj o teh substancah, preden se odločimo, osebna izbira pa je, ali jih bomo uporabljali, ali ne. Pomembno je zastaviti pravilna
vprašanja, ki bodo učence spodbudila, da bodo iskali več informacij o podrobnostih vpliva drog na telo, in razmišljali o virih informacij ter avtoritetah in uvedli modele obnašanja v dotičnih skupinah.
Zasvojiti se je zelo lahko – ko učinki droge izginejo in ne vzameš naslednjega odmerka, telo sproži signal
z občutkom bolečine, t.i. abstinenčni sindrom. Ko telo pričenja občutiti potrebo po drogah, se pojavi narkotična
fizična odvisnost. Telo potrebuje odmerke, ki so močnejši in močnejši, da bi dosegli enak učinek in postopno
razvije toleranco. Od drog postane odvisno ne le telo, temveč um in tako se pojavi t.i. psihološka odvisnost.
»Začetni« vpliv drog, kot so evforija, »jasen« um, »povečana delovna sposobnost in vitalnost« telesa, je zavajajoč. Dejansko ta vpliv poškoduje vitalne funkcije jeter, pljuč, srca, ledvic itd. Pod normalnimi pogoji se ti organi
borijo, da iz telesa izločijo strup, toda če velika količina drog doseže možgane ali druge organe, se lahko zgodi
mnogo nevarnih učinkov, kot so nezavest, prenehanje dihanja, odpoved srca ali napad. To imenujemo prevelik
odmerek.
Je odvisnost od PS mentalna bolezen? – Da, predvsem vpliva na možganske funkcije s tem, da zamenja običajne potrebe in želje z novimi prioritetami, ki vključujejo uporabo psihoaktivnih substanc. Za vedenje, ki
ga povzroča njihova uporaba, je značilna oslabljena sposobnost kontroliranja impulzov.
Socialna tveganja psihoaktivne odvisnosti – Pri oblikovanju sodobnih težav zlorabe drog igrajo pomembno
vlogo štirje faktorji: nizka povprečna starost pri prvem odmerku, slaba zdravstvena vzgoja med najstniki, pomanjkanje
131
učinkovitih preventivnih programov in rehabilitacija. Ti faktorji določajo naslednje tri faktorje družbenih problemov:
Nalezljive bolezni: iniciranje drog je pogosto povezano z uporabo istega pripomočka (brizg, injekcij, itd.) zasvojencev. To poveča tveganje širitve nalezljivih bolezni, kot so hepatitis B, hepatitis C, HIV, sifilis.
Zločinsko vedenje: Zločinsko vedenje je značilno za večino zasvojenih z drogami. Potreba dnevnih odmerkov
jih vodi do kraje, ropov in impulzivnega ter brezčutnega vedenja. Zato imamo zasvojence za ljudi, ki ogrožajo javnost.
Nekateri, ki jih vodijo enaki motivi, začnejo prodajati droge. Zločinsko obnašanje je glavni razlog negativnih reakcij
družbe do zasvojencev z drogami.
Marginalizacija: Nizka povprečna starost pri prvem odmerku in zasvojenost vodita do zgodnje opustitve
šole, pomanjkanja poklicnih kvalifikacij, nezaposlenosti in umskih težav.
Samozavestno vedenje in zloraba psihoaktivnih substanc – Samozavestno vedenje ima značilnosti,
ki predstavijo subjekt kot avtonomno in zanesljivo osebnost: verbalne značilnosti – neposredno in odprto izražanje čustev in prepričanj, empatija in spoštovanje drugih, močna obramba legitimnih pravic z naravnanostjo do
konsenza in alternativ; neverbalne značilnosti – miren videz, sinhronizacija med verbalno in neverbalno komunikacijo, miren, zadržan in samozavesten ton, odprta drža, očesni stik. Zavedanje pomembnosti samozavestnega
vedenja kot primernega odziva na katero koli situacijo dopušča, da adolescenti razvijejo model obnašanja, pri
katerem se bodo počutili varne, mirne in močne med procesom odločanja v skupini.
Otroci do 14. leta starosti morajo vedeti, da niso vse droge zdravila. Razumeti morajo, da nekateri ljudje
potrebujejo zdravila – droge – da lahko živijo naprej. Učenci naj bi se bili sposobni odločati glede njihovega bodočega zdravja in obstoja. Otroci naj bi se bili sposobni upirati pritisku s strani njihovih sovrstnikov in morali bi se
zavedati škode, ki jo povzročajo »družbeno sprejemljive« in nesprejemljive droge in kot rezultat – opustiti idejo,
da bi sami eksperimentirali ter posledično – zmanjšati incidente, ki so rezultati zlorabe drog.
Psihološke značilnosti, ki usmerjajo vedenje osebe s psihoaktivno odvisnostjo: nizka samozavest, čustvena
nestabilnost, pogosta nihanja razpoloženja, skrivnostno vedenje, zaprtost značaja, neodgovornost do družine in šolskih
dolžnosti, izguba zanimanja za prihodnost, pomanjkanje ambicij, zamenjava vrednot in usmerjenosti. Ti adolescenti se
čutijo nerazumljeni, zavrženi in neljubljeni. Po izgubi podpore njihovih družin in ljubljenih najdejo v navidezni varnosti
sveta drog nadomestek za željeno zadovoljitev, zamenjavo za njihovo identiteto, razumevanje in podporo.
Fizične značilnosti, ki prevladujejo v obnašanju osebe, ki zlorablja droge: spremljajoči simptomi so odvisni od
različnih tipov drog. Podrobne informacije o raznih elementih vedenja in o ljudeh, ki zlorabljajo droge, lahko omogočijo
pravočasno pomoč. Dostopnost teh informacij bo pritegnila pozornost tistih adolescentov, ki želijo razviti veščine za
podpiranje in preprečevanje uporabe drog pri njihovih vrstnikih.
132
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Razširiti znanje učencev o psihoaktivnih substancah in jim pomagati pridobiti razumljive in objektivne informacije o
drogah, njihovih učinkih in tveganjih v zvezi z njihovo uporabo.
2. Razširiti razumevanje učencev o glavnih faktorjih, ki vplivajo na pojav socialnih problemov in tveganj, povezanih z
zlorabo drog.
3. Pomagati učencem, da pridobijo znanje o znakih nasilnega vedenja in zavedanje vpliva skupine na uporabo Ž
psihoaktivnih substanc.
4. Razviti odnose kritičnega zavedanja o lastnem vedenju in veščine samopotrditve (samozavestno vedenje) kot
avtentični odziv na katero koli situacijo, povezano z uporabo psihoaktivnih substanc.
5. Učence seznaniti z informacijami o zakonodaji s področja drog kot tudi o specializirani pomoči, ki je na razpolago
v primeru incidentov povezanih z uživanjem drog.
Ključni pojmi: psihoaktivna odvisnost, droge, abstinenca, odmerek, fizična odvisnost, psihična odvisnost, tolerantnost
Trajanje: 2 šolski uri
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Razprava v skupini Kako razumeš pojem droge? /Delovni list 1/
Razprava poteka nestrukturirano. Na začetku lahko uvod pripravi učitelj, ki spregovori o drogah.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 2: Individualno delo Vprašalnik /Delovni list 2 in 3/
A/ Udeleženci odgovarjajo na vprašanja. Vprašalnike iz Delovnega lista 2 učenci obdržijo. Učitelj jim vnaprej
razloži, da je cilj vprašalnika v tem, da jih motivira za sodelovanje v široki razpravi. Razprava sledi vprašanjem iz vprašalnika z namenom, da učenci razumejo vse obravnavano.
Trajanje: 10 minut.
B/ Ali poznaš svoje pravice? Ali lahko zagovarjaš svoje stališče, ne da bi se sprl/a? Poveš, kar misliš, odkrito
in brez težav deliš svoje mnenje? To so prave veščine, kadar ti nekdo ponudi psihoaktivno snov. Po rešitvi testa iz
Delovnega lista 3, ki ga opravi vsak učenec sam, učitelj spregovori o odločnosti v vedenju, vsak učenec pogleda svoje
odgovore in premisli o stopnji svoje odločnosti.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 3: Delo v manjših skupinah “Rešitev primerov”
Možnost 1: Učenci so razdeljeni v 4 skupine. Vsaka dobi spodnjih pet vprašanj. Skupine razpravljajo o
vprašanjih in poiščejo odgovore. Skupina izbere poročevalca, ki predstavi njihovo stališče. Na koncu vsi udeleženci oblikujejo splošen model idealnih družinskih odnosov, ki bi otroke ščitil pred uporabo psihoaktivnih snovi.
1. Uporaba alkohola in tobaka zmanjša ali poveča raven samo-osveščenosti? Ali je važno, kako odvisen
je posameznik in kako okolje vpliva nanj?
2. Kdaj se uporaba alkohola in cigaret prelevi v odvisnost? Zakaj ljudje postanejo odvisni?
3. Ali je možno odvisnost premagati? Kateri dejavniki najbolj vplivajo na možnost premagovanja odvisno
sti?
4. Kakšen je pomen družinskih modelov izobraževanja?
5. Predlagaj najboljši model družinskih odnosov, ki bi ščitil otroke pred zlorabo alkohola, Možnost 2:
Učence razdelimo v tri skupine. Vsaka skupina dobi zapis situacije in identična vprašanja. Razpravi v skupi
nah sledi skupna razprava, kjer se predstavijo mnenja posamičnih skupin.
Prijatelj te prosi, da čez noč spraviš paket, ki pa ga ne smeš odpreti. Predvidevaš, da vsebuje prepovedane
snovi. Kaj narediš?
1. Kaj je problem?
2. Na kak način lahko odreagiram?
3. Kakšne so možne posledice?
4. Kaj je najboljša rešitev? Kaj bi ti storil?
5. Kako bi ocenil verjetnost, da si uspešen?
Trajanje: 30 minut.
133
Aktivnost 4: Igra simulacije
Učitelj pove, da bo za naslednjo nalogo potreboval prostovoljce – tri posameznike. Prostovoljci odigrajo posebno
situacijo, ostali učenci pa simulacijo opazujejo ter dajejo predloge prve pomoči.
1.Hitro in ustrezno nudi prvo pomoč v situaciji prevelikega odmerka narkotičnih snovi, alkohola in cigaret.
Kaj bi storil, če:
- je pred tabo nezavestna oseba,
- ji primanjkuje zraka,
- ne diha in je bruhala,
- je prezebla,
- dremava in sproščena,
- napeta in panična,
- pregreta in dehidrirana.
2. Katera od psihoaktivnih snovi povzroči naslednje vedenje?
Trajanje : 30 minut.
Opis situacije in predlogi za ukrepanje:
Zelo pomembno je, da nezavestno osebo obrnemo na bok in postavimo v položaj za okrevanje.
1. Pokliči rešilca. Poišči nekoga z izkušnjami, ki je posebej usposobljen, da posreduje v takih primerih
(varnostnik, policist). Zberi tablete, steklenice ali druge snovi, ki bi jih oseba lahko vzela, in jih daj
reševalcem.
2. Za osebo, ki potrebuje pomoč, zagotovi varno mesto ter svež zrak.
3. Če oseba ne diha, iz ust odstrani ostanke pobruhane hrane in drugih snovi.
4. Naj bo nezavestni osebi toplo, a ne pretoplo.
5. Če postane zaspana: - Jo pomiri.
- NIKOLI ji ne daj kave, da bi se zbudila.
- Poskušaj okoli nje zagotoviti hladen in svež zrak, še posebej če sumiš, da je vzela extasy.
- Na noben način je ne prestraši, še posebej če misliš, da je vdihovala lepilo, aerosole ali pline.
- Ne meči nanjo vodo.
- Če se simptomi ponovijo, jo postavi v položaj za okrevanje.
- Če je treba, pokliči reševalce.
6. Če postane napeta in panična:
- Jo poskušaj umiriti.
- Govori po tiho in razloži, da bodo ti občutki postopoma izginili.
- Pelji jo stran od množic, glasne glasbe in močnih luči.
- Če začne hitro dihat, jo pomiri in jo spodbujaj, da diha globoko in počasi.
7. Če ji postane prevroče in je dehidrirana:
- Pelji jo na mirno, hladno mesto (po možnosti ven).
- Odstrani nepotrebno obleko in jo poskušaj umiriti.
- Spodbujaj jo, da pije brezalkoholno pijačo in izotonično športno pijačo (približno pol litra na uro).
- Če je treba, pokliči reševalce, a poskrbi, da je kdo z njo.
Trajanje: 25 minut.
Aktivnost 5: Individualno delo Sem samozavesten? /Delovni list 4/
Vaja za sprejemanje odločitev. Po individualnem delu eden od učencev komentira svoj proces sprejemanja odločitev ter odgovarja na vprašanja skupine.
Trajanje – 40 minut
134
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
Med
zabavo
s
prijatelji,
ki
se
pripravljajo,
da
poskusijo
narkotike
/droge.
1. V čem je problem?________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
2. Kakšne so moje možnosti? ________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
3. Kakšne so posledice? ____________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
4. Kaj je najboljša alternativa? ________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
5. Uporabi najboljšo alternative. Predstavljaj si, kaj bi naredil. _______________________________________
________________________________________________________________________________________
6. Kako veš, da je tvoj načrt uspel? ___________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
7. V kakšnih okoliščinah ne bi zavrnil drog in zakaj?_______________________________________________
________________________________________________________________________________________
8. Če drži pregovor »Povej mi, kdo so tvoji prijatelji in povem ti, kakšna oseba si« in se družiš z uživalci drog, ti
pa jih ne jemlješ, kdo si ti in kaj delaš zase?
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
135
DELOVNI LIST 2
TEST ZNANJA
Odgovori z DA ali NE
1. Alkohol je stimulant.
2. Tobak ni psiho-aktivna snov.
3. Če vzameš pomirila, alkohol ne bo učinkoval.
4. Največja kazen za posedovanje marihuane je 2 leti.
5. Mnogo mamil, ki se prodajajo na ulici, je pomešanih z drugimi snovmi, zato uživalec nikoli ne more vedeti, kaj
je vzel.
6. Bolj verjetno je, da tako imenovani “bad trip« ob uživanju LSD-ja doživi nekdo, ki ga je prvič poskusil.
7. Ko kadiš cigareto, nikotin 8 sekund učinkuje na možgane.
8. Nemogoče je, da bi postal odvisen od kave.
9. Če uporabljaš isto iglo, obstaja nevarnost okužbe z aidsom ali hepatitisom.
10. Če je nekdo vzel prevelik odmerek in je brez zavesti, ga je treba obrniti na bok.
DELOVNI LIST 3
LAHKO BRANIŠ SVOJE STALIŠČE?
1. Več kot eno uro čakaš v vrsti in nenadoma se nek neznanec vrine pred tabo. Ti:
а / nekaj zamrmraš in ga pustiš;
b / jezno rečeš ‘Oprostite’ in upaš, da bo razumel namig;
c / rečeš, da si bil ti pred njim in da naj počaka.
2. Sprehajaš se po ulicah. Znanci ti ponudijo malo ‘trave’. So kar predrzni in te prepričujejo, da bi kadil. Ti:
а / jim rečeš, da naj se poberejo;
b / se pretvarjaš, da moraš domov;
c / rečeš »ne, hvala, to ni zame« in greš do drugih prijateljev.
3. Tvoji prijatelji se delajo norca, ker si ti edini, ki ne kadi. Ti:
a / jim rečeš, da te ne briga, kaj si mislijo – nočeš kaditi;
b / poskusiš kadit cigareto in potem rečeš, da ti ni všeč;
c / se začneš dreti nanje in jim rečeš, da so neumni.
4. Tvoj prijatelj te prosi, da greš v trgovino po vodko, saj si videti starejši. Ti:
a / ga zavrneš in mu rečeš, naj te ne prosi več takih stvari;
b / greš po vodko, vendar si zaskrbljen;
c / mu rečeš, da ne boš njegov prijatelj, če ne neha pit.
5. V restavraciji ješ hamburger in v njem najdeš las. Ti:
a / vzameš las ven in ga odvržeš, a nič ne rečeš;
b / se pritožiš natakarju in zahtevaš nov hamburger;
c / se pretvarjaš, da ti je slabo in začneš prepir.
6. Znanec kupi drogo in ti ponudi majhno dozo. Ti:
а / rečeš, da nočeš biti celo noč pokonci in se drug dan slabo počutiti;
b / rečeš, da v nobenem primeru ne bi vzel drog in da boš na šoli vsem povedal, da jih on jemlje;
c / jo vzameš, čeprav je raje ne bi.
7. Prijatelj želi, da mu pomagaš pri tem, da bi očetu na skrivaj vzel avto. Ti:
а / mu rečeš, da naj se kar ubije, če hoče, ampak ti pa se v to ne boš vpletal;
b / rečeš “NE” in ga skušaš prepričati, da tega ne stori;
c / obljubiš, da se boš potrudil, ampak ne bi želel biti direktno vključen v tako‘igro’.
136
DELOVNI LIST 4
ODLOČITVE, KI BI JIH SPREJEL:
PROBLEM: na igrišču mi nekdo ponudi ‘joint’
PODATKI:
• Ali vem, kakšne posledice ima ta droga na fizični ravni? Ja, delno, ne
• Kaj vem o moji pravici, da rečem NE?
• Kaj vem o pravnih posledicah?................................
MOŽNOSTI:
• Prva možnost: Predlagano snov sprejmem, ker:
а/ bom všeč prijatelju, ki mi jo ponuja, in me bo sprejel;
b/ mi bo verjetno všeč in se bom dobro počutil.
POSLEDICE:
Pozitivne: ________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
Negativne: _______________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
• Druga možnost: Vzeta snov bi lahko:
- škodovala mojemu zdravju;
- prinesla pravne posledic;
- povzročila odziv mojih staršev.
Lahko rečem NE in odidem ter tako preprečim škodljive posledice.
POSLEDICE:
Pozitivne: ________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
Negativne: _______________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
Če zavrnem, izgubim:
- prijatelje,
- postanem izobčen in strahopetec,
- izogibajo se me in postanem osamljen.
137
• Tretja možnost: Rečem NE in obvestim učitelja ali starše, saj želim preprečiti
škodljive učinke na zdravje in upam, da bi poseg odraslih ustavil prijatelje pri jemanju drog. /Všeč mi je – ni mi
všeč ta izbira/
POSLEDICE:
Pozitivne: ________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
Negativne: _______________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
Moja zavrnitev in obveščanje odraslih bo sčasoma povzročilo:
- izgubo prijateljev,
- težave s prijatelji zaradi ovadbe,
- da me bodo imeli za revo in izdajalca.
1. DEJAVNIKI, ki vplivajo na mojo odločitev:
- Starši /da - ne/
- Prijatelji /da – ne/
- Modeli družinske izobrazbe /da – ne/
- Ostalo:____________________________________________________________________
2. MOJA BREZPOGOJNA IZBIRA:
________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________
138
Pravica do
zašscite pred
spolnimi zlorabami
Dimitar Georgiev, Bolgarija
140
TEMA: PRAVICA DO ZAŠČITE PRED SPOLNIM IZKORIŠČANJEM
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Razširiti znanje učencev o pomenu intimnih prijateljstev.
2. Naučiti sodelujoče prepoznavanja zlorabe individualnih pravic znotraj intimnih odnosov.
3. Razviti sposobnosti za upiranje nasilju v ljubezenskih odnosih.
4. Analizirati nekatere pokazatelje za prepoznavanje tveganja spolnega izkoriščanja
Ključni pojmi: ljubezen, spolna bližina, nasilje, spolno izkoriščanje
Potrebni pripomočki: plakati, А4 listi, markerji, škatla.
Trajanje: 2 šolski uri.
Razlaga vsebine:
Spolno izkoriščanje otrok po svetu
Uporaba otrok (pod starostjo 18 let) za spolno zadovoljitev ni nekaj novega. Odkar obstajajo pisni dokazi
človekovih življenj, obstajajo tudi opisi odraslih, večinoma moških, toda včasih tudi žensk, za katere je otrok plen,
ki ga zlorabijo za pridobitev užitka v imenu vere, ali da zadovoljijo patološke nagone, ali ga zlorabijo z namenom
odnosa kot manifestacije moči ali samo zaradi občutka, da to dejanje ne bo kaznovano.
V raziskavi o nasilju nad otroki, ki je bila narejena leta 2002 na zahtevo generalnega sekretarja ZN, so
navedeni podatki Svetovne organizacije za zdravje, in sicer, da je 150 milijonov deklic in 73 milijonov dečkov,
mlajših od 18 let, izkusilo nasilno spolno dejanje ali druge oblike spolnega nasilja in izkoriščanja, ki so vključevale
fizični kontakt.
Zaskrbljujoče je, da so v študiji o nasilju zabeleženi kot najbolj pogosti vršitelji spolnega nasilja zoper deklice prav moški v družini (bratje, strici), sledijo jim očetje, in ženski člani družine.
Glede na opozorila se spolno nasilje zoper otroke dogaja v šolah. Obstajajo poročila o učiteljih, ki trgujejo
z zapiski v zameno za spolnost. To se dogaja tudi v dijaških in popravnih domovih, kjer je lahko spolno nasilje
uporabljeno kot kazen ali instrument vsiljevanja odnosov iz pozicije sile.
Leta 2000 je Mednarodna sindikalna organizacija (MSO) izračunala, da je 1,8 milijona otrok predmet spolnega izkoriščanja preko prostitucije ali pornografije.
Maja 2006 je baza podatkov Interpola z dokumentacijo, ki je prikazovala zlorabo otrok, vsebovala fotografske dokaze pornografije za več kot 20 000 otrok, ki so bili predmet spolnega izkoriščanja z namenom ustvarjanja
otroške pornografije, to so bile večinoma nove fotografije, kar dokazuje nedavne ali tekoče primere izkoriščanja.
Zločini “spolnega izkoriščanja” in njihovi vršitelji
... Spolno izkoriščanje otrok se lahko zgodi kjerkoli – v šoli, doma, na delovnem mestu, v soseski in za
računalnikom, ker je vršitelj lahko kdor koli – učitelj, sorodnik, duhovnik, delodajalec, socialni delavec, vrstnik,
preprodajalec ali proizvajalec pornografije /Vodič “Introduction to Sexuality”, 1992/.
Spolno izkoriščanje definira ena izmed sledečih značilnosti: želja priti do dobička ali vsiljevanje odnosov iz
pozicije sile med otrokom in odraslim, ki mu otrok zaupa. Nekateri odrasli zlorabijo njihovo povezavo z otrokom z
namenom, da pridobijo užitek ali občutek moči in ne iz finančne koristi. Te osebe običajno otrok dobro pozna – so
družinski člani, družinski prijatelji, učitelji, trenerji, zdravstveni ali socialni delavci, duhovniki.
Pedofili uporabljajo otroke, da zadovoljijo izkrivljene spolne potrebe in se zato usmerjajo na otroke, ki še
niso prišli v puberteto. Mnogokrat iščejo druge pedofile z namenom osnovanja klubov ali spletnih skupin, kjer se
počutijo varne, da opravičijo svoje razloge kot “nekaj normalnega”. Internet in anonimnost mobilne komunikacije
sta ponudila nova zavetja pedofilom in jim pomagata najti nove otroke, s katerimi lahko zlahka manipulirajo, zlahka jih dosežejo ter izmenjujejo otroško pornografijo z njihovimi “kolegi z istim zanimanjem”.
Drugi otroke zlorabljajo za finančni dobiček in vstopijo v “odnose trgovanja” z namenom nakupa spolnih
uslug. V to skupino so vključeni zvodniki, lastniki bordelov ali posredniki kot tudi ljudje, ki delajo v turizmu in
animaciji, kot receptorji v hotelih, turistični vodniki, natakarji ali delavci v restavraciji. Med njimi so “posredniki”,
večinoma ženske, ki v prostitucijo vpeljejo obupana mlada dekleta z obljubo nove službe in boljšega življenja in
tako iz njih naredijo spolne sužnje.
141
V to skupino so vključene tudi stranke, ki otroke plačujejo za spolnost. Med njimi so pedofili, ki plačujejo za
bližino z otrokom – včasih plačajo tretji osebi, a za spolne dejavnosti plačajo tudi otroku. Veliko takih uporabnikov
spolnih storitev ni pedofilov, temveč so običajne stranke prostitutk, ki raje plačujejo za spolnost z mladoletnimi.
Ti ljudje pogosto opravičujejo svoja dejanja z “razlikami”, sebi in drugim dopovedujejo, da se otroke lahko izrabi,
ker so tujci, ki so prezgodaj dosegli spolno zrelost ali, ker so izprijeni ali pokvarjeni.
Pojav, poznan kot “otroški spolni turize”, je podkrepljen s tem izprijenim izgovorom in spolni “turisti”, ki
iščejo otroke, običajno pojasnijo svoje kriminalno vedenje, z argumenti, da “v tisti deželi otroci želijo biti predmet
spolnosti biti spolno dejavni, so navajeni spolnosti pričakujejo spolnost”.
Pomembno je omeniti tudi taksiste, delavce v prevozu in pokvarjene sluge na sodišču ali izseljenskih zavodih,
celo tiste, ki izdelujejo ali dobavljajo ponarejene dokumente (npr. rojstni list, potreben za dokaz, da je otrok starejši kot
je njegova dejanska starost), ki jim izkoriščevanje otrok prinaša dobiček.
Od napredka interneta in mobilnih storitev, ki omogočajo nalaganje ter izmenjavo materialov, sta tudi produkcija in distribucija otroške pornografije postala dobičkonosen posel. Osebe, ki spolno zlorabljajo otroke ali fotografirajo posilstvo otrok z namenom, da bi te fotografije prodali, so storilci spolnega izkoriščanja otrok. V skupini
so tudi ti, ki podpirajo spletne strani, ki so “trgovina” nezakonite menjave slik zlorabe otrok.
Ko kdo plača ogled otroške pornografije, ni le nekdo, ki opazuje: je kršilec zakona. Je del verige izkoriščanja in v večini držav mora biti po zakonu preganjan in obtožen spolnega izkoriščanja otrok.
Faktorji, ki otroke izpostavljajo spolnemu izkoriščanju.
… Veliko ljudi verjame, da je revščina korenina spolnega nasilja nad otroki, gotovo pa je pogosto pomemben faktor pri obrazložitvi spolnega izkoriščanja otrok. Vendar veliko otrok živi v revščini, ne da bi postali žrtve
posiljevaljcev, torej morajo obstajati tudi drugi faktorji spolnega izkoriščanja otrok. Na kratko, revščina je pogosto
pomembna, a ni vedno odločilni faktor.
Pogosto to situacijo imenujemo “revščina-plus”, kjer “plus” faktor v kombinaciji z revščino poveča izpostavljenost ogroženega otroka. Ti faktorji vključujejo notranje faktorje, kot so družinski zlom, ko hranitelj družine zboli
ali izgubi službo, ko eden ali oba od staršev umreta za aidsom in za seboj pustita otroke, ter zunanje faktorje, kot
so povečani proizvodni stroški hrane in goriva, kar vodi k višjim cenam surovin, to pa predstavlja hud ekonomski
udarec za družine. Taki dogodki, ki zmanjšajo družinske prihodke ter njihovo zmožnost soočanja z življenjem,
prisilijo družine, da iščejo način za preživetje, kar namigne tistim, ki se nameravajo okoristiti z njihovo slabostjo,
da je otrok primeren za nadlegovanje.
Družinsko nasilje je faktor, ki poveča izpostavljenost otrok nevarnosti, saj so lahko žrtev nasilja in pobegnejo od doma ter končajo na ulici. Tam je izpostavljenost otroka izkoriščanju, zlorabi ter trgovanju ogromna.
Veliko otrok, ki postane del spolnega trgovanja, je sprva predmet spolnega izkoriščanja s strani sorodnika in to
nasilno dejanje je odločilni faktor za njihov pobeg od doma ter posledičnega nadaljevanja spolnega izkoriščanja
za dobiček /Slavčev, 2009, str. 43-67/.
Otroci, ki ne hodijo v šolo, ker niso bili nikoli vpisani ali so prenehali s šolanjem, so ogroženi, ker je njihovih
možnosti manj in so storilci spolnega izkoriščanja pripravljeni, da se s tem okoristijo.
“Iskanje” spolnosti z otroki
Pomembno je prepoznati, da prej omenjeni faktorji zmanjšajo zaščito otrok proti spolnemu izkoriščanju ter
tudi dejstvo, da obstajajo ljudje, ki so pripravljeni izkoristiti to ranljivost, kar vodi k zločinu. Na področju spolnega
izkoriščanja otrok za finančni dobiček to pogosto imenujemo “iskanje” spolnosti z otroki. Toda “iskanje” je kompleksen pojem.
Iskanje ni povezano le z ljudmi, ki kupujejo spolnost z mladoletnikom, temveč večinoma s tistimi, ki nameravajo s spolnim izkoriščanjem pridobiti dobiček. Otroci sami so redko v tej vlogi, v večini primerov so ti ljudje
zvodniki, potovalni agenti, spletkarji, posredniki in ostali, ki služijo z izkoriščanjem otrok. Včasih se na temu seznamu znajde član otrokove družine. Popolno razumevanje “iskanja” ter boja proti njemu je bistveno za napredek
v zmanjšanju spolnega izkoriščanja otrok.
Ko govorimo o osebah, ki bolj kot za dobiček spolno izkoristijo otroka za zadovoljitev lastnih potreb, je izkoriščanje veliko bolj povezano s silo, vršitvijo moči in željo storilca s poniževanjem vsiliti voljo otroku, ki zaupa in
verjame, da je zavezan k izkazovanju spoštovanja in podrejenosti. To še posebej zahteva drugačno razumevanje
in ločene ukrepe v boju za rešitev te težave.
Kaj je mogoče storiti?
Veliko vlad se ne zaveda pravih razsežnosti problema spolnega izkoriščanja v svoji državi in se mora lotiti
ovrednotenja tega problema. Brez zavedanja teh težav oblasti ne morejo razviti učinkovitih ukrepov, da bi premagali to tragično nasilje nad otroki. Stvaritev dobrih zakonov je prvi korak, vendar mora biti prioriteta tudi učinkovita
izvršba teh zakonov. Brez nje zakoni postanejo neuporabni. Učinkovita izvršba zahteva od držav finančne vire.
142
Ni dovolj, da se v vojni proti spolnemu izkoriščanju otrok zmaga ali izgubi v državni zakonodaji in njeni sposobnosti izvršbe zakonov; zahteva tudi sistem zaščite otrok, ki ima središče v preventivi, proti delovanju obstoječim
kršitvam in ustvarjanju resnično varnega okolja. Z ustvarjanjem takega varnega okolja bi lahko država preprečila
spolno izkoriščanje in druge oblike nasilja ter izkoriščanja, vključno z delom, ki ogroža zdravje otroka, nasiljem v
družini in družbi, opustitvijo šolanja in trgovanjem z otroki.
UNICEFOV-a vizija in pristop sta ustvariti varno okolje, kjer deklice in dečki ne bodo predmet nasilja, izkoriščanja ali ločitve od svojih družin, kjer zakoni, storitve, vedenje in prakse zmanjšajo nezaščitenost otrok na
minimum, nevtralizirajo faktorje tveganja in okrepijo otrokovo zmožnost upora.
Sistemi varstva otrok vključujejo zakone, politiko, pravila in storitve, potrebne za vse socialne sektorje in
predvsem področja, povezana s preventivo ter ukrepi proti tveganju – socialne službe, izobraževanje, zdravje,
varnost in pravosodje. Ti sistemi so del socialne zaščite in gredo preko njenih meja. Na nivoju preventive je cilj
sistemov, da podprejo in okrepijo družinsko institucijo ter s tem zmanjšajo družbeno izključenost ter tveganje
ločitve (od družine), nasilje in izkoriščanje.
Obračanje k socialnim spremembam z odprtim pogovorom, družbenimi normami in vključenostjo samih
otrok je bistveno za zaščito otroka. Proces zahteva močno podporo skupnosti, civilne družbe in države v dolgoročnem obdobju. V praksi se ti pristopi prepletajo: zakonodaja prispeva k spremembam na področju socialnih
norm (na primer v naravnanosti proti otroškemu delu), pravil in prakse, namenjenim zmanjšanju nasilja in izkoriščanja, ki so bolj učinkovite, ko se družba z njimi strinja ter jih podpira.
143
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Razširiti znanje učencev o pomenu intimnih prijateljstev.
2. Naučiti sodelujoče prepoznavanja zlorabe individualnih pravic znotraj intimnih odnosov.
3. Razviti sposobnosti za upiranje nasilju v ljubezenskih odnosih.
4. Analizirati nekatere pokazatelje za prepoznavanje tveganja spolnega izkoriščanja
Ključni pojmi: ljubezen, spolna bližina, nasilje, spolne zlorabe.
Potrebni materiali: plakati, А4 papirji, markerski flumastri, škatla.
Trajanje: dve uri.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Delo v parih«Potrebe, interesi, vrednote» /Delovni list 1/
А/ Skupina se seznani s podanim seznamom VREDNOT. Skupina razpravlja o vprašanju, ali so vrednote s seznama za udeležence zastarele in nepotrebne? Udeleženci lahko glede na svoje izkušnje dodajo nove vrednote.
B/ Udeleženci se razdelijo v pare. Iz podanega seznama izberejo 10 vrednot, ki so zanje pomembne in jih
razporedijo po pomembnosti od 1 do 10. Par si predstavlja, da je v težkem položaju in se mora odpovedati eni od
vrednot. Katero bi črtala takoj in kateri se nikakor ne bi odpovedala? Naj udeleženci na lestvici označijo številko
vrednote, ki jo želijo pustiti na prvem mestu, potem pa jo premaknejo na konec lestvice ter tako prestavijo spodnje
vrednote proti vrhu.
C/ Pojasnite udeležencem, da jim bo hierarhija vrednot, ki so jo sprejeli, pomagala pri razumevanju:
1. Kaj želijo doseči v življenju in odnosih z drugimi?
2. Čemu se želijo izogniti v življenju in odnosih z drugimi?
D/ Naj udeleženci primerjajo vrednote, ki bi jih želeli doseči, in tiste, ki se jim je bolje odreči. Naj pomislijo,
kako bi se uporabljale prve kot zaželeno obnašanje.
Aktivnost 2: Delo v parih «Potrebe in človeško vedenje» /Delovni list 2/
Udeleženci spoznajo navedene potrebe, ki določajo človeško vedenje. Z drugo barvo podčrtajo potrebe,
ki jih ima po njihovem mišljenju prijatelj v paru, prav tako označijo svoje potrebe. Če imata isto potrebo, naj bo
dvakrat podčrtana. Tako otroci spoznavajo, katere želje jih povezujejo in po čem se razlikujejo.
Aktivnost 3: Razprava v skupini Kako razumeš pojem intimno prijateljstvo?
Razprava ni strukturirana. Na začetku učitelj udeležence seznani s tematiko preko govora o pomenu prijateljstva, razvoju prijateljstva v ljubezen, želji po fizični in psihični bližini z drugo osebo. Ob tem se lahko izpostavijo
vprašanja kot, zakaj veliko intimnih prijateljstev ne preživi in zakaj obstaja tako imenovana nesrečna ljubezen;
zakaj ljubezen zbledi ali pa jo celo nadomesti njeno nasprotje – sovraštvo.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 4: Igranje vlog in delo v manjših skupinah “Izjava ljubezni”/Delovni list 3
Skupina fantov in skupina deklet po razmisleku sestavita vsaka svojo pisno različico ‘izjave ljubezni’.
Izberejo dva predstavnika (fanta in dekle), da odigrata sporočili iz pisem. Vsi skupaj razpravljajo o tem, v
kolikšni meri je vsebina in oblika sporočila pri prejemniku naletela na odobravanje izpovedi ljubezni. Katera od
vključenih sporočil predloga za intimno prijateljstvo ustrezajo pričakovanjem deklet oziroma fantov?
Trajanje: 25 minut.
list 4/
Aktivnost 5: Individualno delo – izpolnjevanje vprašalnika: “Miti o intimnem prijateljstvu” /Delovni
Udeleženci odgovarjajo na vprašanja. Vprašalnikov ne vrnejo učitelju. Le-ta jih vnaprej obvesti, da je namen
vprašalnikov motivacija za sodelovanje v širši razpravi in ne bo gledal njihovih odgovorov.
Sledi razprava v večji skupini. Razprava poteka od vprašanja do vprašanja in vodi udeležence k razumevanju,
144
da v družbi obstajajo miti o naravi odnosov v intimnih prijateljstvih.
Prav tako morajo učenci doseči soglasje glede razumevanja, da ima vsako poznanstvo svojo zgodbo in ne sme
biti obravnavano v okviru teh trditev, ter je njegov življenjski cikel odvisen od veščin partnerjev, da se pogovarjata in
razpravljata o porajajočih težavah.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 6: Delo v manjših skupinah “Reševanje primerov” /Delovni list 5/
Udeležence razdelimo v štiri skupine. Vsaka skupina prejme zgodbo o prijateljstvu in jo prebere. Temu
sledi razprava, v kateri skupine skušajo odgovoriti na naslednja vprašanja:
1. Kako razumemo, da so opisani junaki v romantičnem razmerju?
2. Kateri od partnerjev na spoštuje želja in pogledov drugega?
3. Kakšno nasilje označuje odnose med mladimi?
4. Kaj bi moral storiti vsak od partnerjev, da bi ljubezen med njima preživela, in hkrati ne povzročala občutkov
strahu, krivde, razočaranja, samo-zanikanja, idr.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 7: Simulacijske igre »Konflikti v intimnih prijateljstvih” /Delovni list 6/
Učitelj za to aktivnost potrebuje prostovoljce – tri fante in tri dekleta. Ko so izbrani, zapustijo sobo, potem
pa odigrajo tri situacije. Učitelj učencem naroči, da jih ob tem opazujejo in odgovorijo:
1. Kakšna je razlika med tremi predstavljenimi situacijami?
2. Katera od situacij ustreza njegovemu razumevanju razreševanja konfliktov?
3. Katera od situacij ne ponudi rešitve problema?
4. Katera situacija ne kaže na medsebojno obravnavo?
5. V kateri situaciji se partnerja še bolj oddaljujeta?
6. Na kateri način partnerja dosegata učinkovito komunikacijo?
Trajanje: 25 minut.
Aktivnost 8: Igra vlog »Lepe besede ali ...?« /Delovni list 7/
Javita se prostovoljca, ki se seznanita s scenarijem in odigrata problemski situaciji. Sledi razprava, ki
temelji na naslednjih vprašanjih:
1. Kako bi se počutili na mestu oseb iz zgodb?
2. Na kakšen način lahko ščitimo pravice pred spolnimi zlorabami?
3. Ali so bile uporabljene strategije, ki niso imele dobrega učinka?
4. Ali ste se v življenju znašli v podobni situaciji?
5. Kateri so najboljši načini za spopadanje z neenakostjo in spolnimi zlorabami?
Aktivnost 9: Individualno delo - Izpolnjevanje vprašalnika “Moj odločnostni profil” /Delovni list 8 in 9/
/Collection of »Open Education Centre«, str. 136/
Učitelj udeležencem razdeli vprašalnik, na katerega učenci odgovarjajo posamično in ga tudi sami ocenijo po
lestvici odločnosti.
Učitelj razdeli še liste, na katerih so razložene značilnosti odločnega vedenja.
Trajanje: 15 minut.
Aktivnost 10: Poročevalci
Nataša Litrop, Slovenija
Pogovorimo se o temi srečanja in učence povprašamo, kako razumejo »spolno nedotakljivost«. Učence naključno razdelimo v skupine po tri.
Skupine si vzamejo pripravljeno literaturo, flumastre ter plakat. Določijo vloge v skupini: bralec, zapisovalec,
poročevalec. S pomočjo besedila se seznanijo s pravico o spolni nedotakljivosti, ugotovitve zapišejo na plakat v obliki
miselnega vzorca. Na koncu posamezne skupine poročajo in predstavijo plakate. Poslušalci poročevalcem zastavljajo
145
vprašanja, razvijamo debato. Učitelj koordinira, usmerja delo, učence spodbuja h kritičnemu razmišljanju, izražanju
lastnih mnenj in ne predava.
Pogovor usmerimo v to, kaj storiti, če se nam zgodi nekaj, kar nočemo in ne želimo. Komu povemo? Kdaj povemo? Zakaj moramo povedati? Pomembno je, da spregovorimo tudi o SOODGOVORNOSTI in OBČUTLJIVOSTI – če
otrok ve, da se nekomu drugemu dogaja spolna zloraba ali nekaj podobnega, da mu pomaga, da o tem spregovori oz.
da poišče pomoč pri zaupanja vredni osebi. Pri tem otroke opozorimo, da je to zelo občutljiva tema in da morajo ravnati
silno skrbno in previdno.
Nadgradnja aktivnosti:
Najuspešnejša skupina (lahko pa tudi vse), predstavi(jo) svoj plakat mlajšim učencem pri razrednih urah ali z
le-temi vodijo pogovor, podobno delavnico.
Na šoli delijo letake o tem, kaj storiti, če je kršena tvoja pravica zoper spolno nedotakljivost.
Napišejo članek (o delavnici ali nasploh na temo spolne nedotakljivosti) za šolsko spletno stran.
Trajanje – 45 – 90 minut
Aktivnost 12: Naloga s fotografijami in izjavami
Alenka Gnezda, Slovenija
Potrebni materiali: fotografije, na katerih otroci prepoznajo nasilje (poišče učitelj);
izjave, na katerih so zapisane reakcije otrok na nasilje in občutja, ki se v njih prebujajo kot odziv na nasilje.
Z učenci se posedemo v krog. Na tleh so razporejene fotografije in izjave. Vsak od učencev si izbere izjavo ali
fotografijo. Izbere si sošolca in si izmenjata mnenje o tem, kar vidita na fotografiji oz. kar imata napisano na lističu. Nato
skupaj ugotavljamo temo današnje delavnice in pravico, ki jo s tem povezujejo.
Učence razporedimo v skupine; napišejo asociacije povezane z dobrim in slabim počutjem v družini (npr. slabo
počutje: stres, prepir, pritisk …; dobro počutje: igranje, veselje …). Skupine o tem poročajo in asociacije zapišejo na
tablo. Sledi razgovor o čustvih, nesprejemljivih vedenjih v družini, različnih vrstah nasilja, odgovornosti za nasilna vedenja, iskanje sprejemljivejših načinov reševanja konfliktov, možnostih pomoči.
Primeri izjav:
1. Tu ne morem storiti ničesar.
2. Če ne bo z njim opravila mati, bom jaz. Moram ostati močan, da mi stvari ne bodo ušle iz rok.
3. Sramujem se je, nikomur ne morem povedati, ker bodo potem vedeli, da moja mama ni v redu.
4. Najraje bi se ubil … zelo me je strah, pričel me bo tepsti, nato še moje brate in sestre.
5. Moji prijatelji nočejo več poslušati/predolgo se že vleče/stalno se ponavljam.
6. Hočem malo miru zase.
7. Včasih je resnično prijazen, včasih pa je kot žival.
8. Rajši zbežim proč, kot da grem domov.
9. Sedim v svoji sobi in jočem.
10. To vpliva tudi na moje delo v šoli.
11. Samo enkrat sem videl nasilje, toda strah me je, da se bo ponovilo.
12. Sovražim očeta in hočem proč od doma.
13. Včasih sem bil žalosten, sedaj sem jezen.
Nadgradnja aktivnosti:
Učenci v skupinah napišejo zgodbo s tematiko katere koli vrste nasilja nad otrokom in v njej nakažejo sprejemljivo rešitev. Nato učenci zgodbo odigrajo.
Po igri skupine razpravljajo o ustreznosti rešitve in iščejo še druge možne rešitve. Kdor predlaga rešitev, je
povabljen na oder, kjer odigra in preizkusi svoj predlog. Zanimivo je preizkusiti čim več predlogov ter se na koncu z
udeleženci pogovoriti o različnih rešitvah.
Trajanje: 90 minut.
146
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
VREDNOTE
Ljubezen do resnice – bistveno za vsako pravično in napredno družbo.
Čut za pravičnost – priznanje pravic in potreb vsakega posameznika.
Duh sodelovanja – temelji na aktivni dobri volji in načelu pravičnih človeških odnosov.
Osebna odgovornost – za skupine, skupnosti in nacionalne zadeve.
Za skupno dobro – z žrtvovanjem egoizma. Le kar je dobro za vse, je dobro za vsakogar.
Zakonitost – prednost prava, človeškega dostojanstva, državljanskih pravic in svoboščin pred oblastmi.
Enake možnosti – preglednost v institucijah in konkurenčnost prostega trga sta edini jamstvi za enake možnosti.
Svoboda – le svoboda zagotavlja, da bo odločitev prenesla test časa.
Odgovornost – vsaka generacija je odgovorna za zagotavljanje možnosti za tiste, ki prihajajo po njej in
da ohranja dosežke in vrline preteklosti.
Raznolikost – to je nujen predpogoj za graditev moderne in svobodne družbe. Pomeni trg in konkurenco
v gospodarstvu, trg in konkurenco mnenj, trg in konkurenco idej v družbi.
Nove priložnosti – napredek je možen le s spremembami in ustvarjanjem novih priložnosti. Te so lahko
dosežene zgolj s pragmatičnimi koraki, ki lahko spremenijo spremembe v napredek.
DELOVNI LIST 2
«POTREBE IN ČLOVEŠKO VEDENJE»
Moč – prizadevanja za uspeh, uresničevanje, vpliv.
Neodvisnost – težnja po svobodi, ekonomski neodvisnosti.
Radovednost – želja po znanju in resnici.
Priznanje – prizadevanje za družbeno priznanje, pripadnost, samozavest.
Red – težnja po stabilnosti, jasnosti in dobri organizaciji.
Čast – prizadevanja za poštenost in moralno integriteto.
Prihranki – želja po kopičenju materialnih dobrin in premoženja.
Idealizem – prizadevanje za socialno enakost.
Odnosi – želja po prijateljstvu, veselju.
Družina – prizadevanje za družinsko življenje in vzgojo lastnih otrok.
Status – želja po bogastvu, nazivih in pozornosti javnosti.
Maščevanje – težnja po bojevanju, tekmovalnosti.
Romanca – želja po erotičnem življenju, spolnosti, lepoti.
Hrana – zadovoljevanje osnovnih potreb.
Šport – potreba po ohranjanju telesnega zdravja.
Mir – prizadevanja za sprostitev in čustveno varnost.
147
DELOVNI LIST 3
“IZJAVA LJUBEZNI”
»Predstavljaj si, da je Kupid ustrelil tvoje srce s puščico ljubezni. Že čutiš neustavljivo potrebo, da bi oseba,
ki jo obožuješ, poznala tvoje občutke. Kaj bi ji povedal/a ali kaj bi storil/a, da bi sprejel tvojo ponudbo za intimno
prijateljstvo? Bodi previden/na, saj bo izkaz ljubezni prva stvar, ki jo bo tvoj/a ljubljeni/a spoznal o tebi – s to pobudo zmagaš ali izgubiš.«
DELOVNI LIST 4
VPRAŠALNIK “MITI O INTIMNIH PRIJATELJSTVIH”
Št.
Vsebina vprašanj
1
V intimnem odnosu mora dekle ubogati fanta.
2
V intimnem odnosu mora fant ubogati dekle.
3
Nežnost ni prirojena moškim.
4
V intimnih odnosih moramo sklepati kompromise.
5
Ljubosumje je dokaz ljubezni.
6
Raje bi ljubil, kot bil ljubljen.
7
Raje bi bil ljubljen, kot ljubil.
8
Spolna bližina krepi ljubezen.
9
Pričkanje, žalitve in poškodbe ‘oživijo’ občutek ljubezni.
10
Ko človek ljubi, ima pravico do vsega, da se ohrani intimno
prijateljstvo.
11
Dekleta zavračajo intimnost zaradi moralnih razlogov.
12
V intimnih prijateljstvih bi morali plačevati račune le fantje.
148
Bolj DA
Bolj NE
DELOVNI LIST 5
“REŠITEV PRIMEROV”
V IMENU PRIJATELJSTVA
Daniela in Alexander sta pred kratkim postala prijatelja. Alexander počasi spoznava, da mu Daniela postavlja zahteve. Pravi mu, da se ne sme srečevati s svojimi prijatelji, kadar je z njo. Nenehoma ga sprašuje, kdo
so dekleta, ki jih pozdravlja, in postane jezna, kadar se ustavi in govori z njimi. Po njenem mišljenju Alexander
ne sme imeti pred njo nobenih skrivnosti. Ko poskuša nasprotovati, mu pove, da je lepo videti, kako se druži z
drugimi dekleti, da pa če želi nadaljevati njun odnos, bo spoštoval njeno mnenje.
KO BESEDE NISO DOVOLJ
Sylvia in Dimitrij sta stara 15 let in sta par že drugo leto. Spoznala sta se na plaži in že prvi večer ugotovila, kako zelo sta si všeč. Po enem tednu se je Sylvia odločila, da bo imela z Dimitrijem intimen odnos. Skupaj sta
skoraj vsako noč. Nek večer jo je Dimitrij udaril, ker se ni strinjala s tem, kar je govoril. Od takrat se ga Sylvia boji
in se vedno strinja z njim. Dimitrij se zaveda, da lahko zaradi svoje fizične premoči uspešno kontrolira in podreja
svoje dekle.
KDOR PLAČA, LAHKO NAROČI GLASBO
Mirela in Christo sta prijatelja. Pogosto gresta skupaj ven. Nekoč je Christo povedal Mireli, da je nocoj
za njega poseben večer. Povabil jo je v novo odprto picerijo. Ponudil ji je pico in sladoled. Po tem je naročil taksi
in jo ni odpeljal domov, temveč v hišo svojih staršev. Izpovedal ji je vse o svojih čustvih in povedal, da si jo želi.
Mirela ni bila presenečena, saj je tudi njej všeč Christo. Vendar pa mu je povedala, da je za njo spolna bližina
nekaj zelo pomembnega, in potrebuje več časa za odločitev o tem vprašanju. Christo je postal besen in jo začel
žaliti; konec koncev ima vso pravico, da to zahteva od nje, saj je šla ven z njim in on je vse plačeval.
ZAVEZA LJUBEZNI
Tihomir in Christina sta skupaj že tri mesece. Sestajata se trikrat na teden. Tihomir je star 16, medtem ko je
Christina stara 14 let. Tihomir ji pove, da jo ljubi in da je čas, da tudi ona dokaže svojo naklonjenost. Za Christino
je Tihomir fant njenih sanj. Vedno je zelo zabavno in zanimivo, ko sta skupaj. Vendar pa meni, da je prezgodaj za
seks. Boji se, da še ni pripravljena, in si želi, da njun odnos ostane tak, kot je bil.
Tihomir vztraja. Na zadnji zabavi prisili Christino, da ostane sama z njim v sobi in ji reče: »Če me ljubiš, boš
naredila to zame«. Christina se začne jokati, vendar na koncu popusti, saj se boji, da jo bo zapustil.
149
DELOVNI LIST 6
“KONFLIKTI V INTIMNIH PRIJATELJSTVIH ”
Situacija 1:
Marija in Peter sta prijatelja. Peter ji predlaga, da gresta skupaj na morje.
Peter: Marija, na morju imam prijatelja. Dal nama bo sobo. Želim si tja s tabo.
Marija: Ne morem, moram domov in pomagati staršem.
Peter: Ne prodajaj mi tega. Povej jim, da želim biti s tabo.
Marija: Pričakuješ, da bom ignorirala starše?
Peter: Seveda, saj me ljubiš, a ne. Ne pričakuj, da bom prestavil morje zaradi tvojih staršev. Pojdi z mano, ali
pa zbogom.
Marija: Me ne gane. Sem vedela, da si tak. Me boš že ti prvi poiskal. Potem pa ti bom jaz rekla zbogom.
Situacija 2:
Marija in Peter sta prijatelja. Peter ji predlaga, da gresta skupaj na morje.
Peter: Marija, na morju imam prijatelja. Dal nama bo sobo. Želim si tja s tabo.
Marija: Ne morem, moram domov in pomagati staršem.
Peter: Ne prodajaj mi tega. Povej jim, da želim biti s tabo.
Marija: Pričakuješ, da bom ignorirala starše?
Peter: Seveda, saj me ljubiš, a ne. Ne pričakuj, da bom prestavil morje zaradi tvojih staršev. Pojdi z mano, ali
pa zbogom.
Marija: OK, grem s tabo.
Situacija 3:
Marija in Peter sta prijatelja. Peter ji predlaga, da gresta skupaj na morje.
Peter: Marija, na morju imam prijatelja. Dal nama bo sobo. Želim si tja s tabo.
Marija: Ne morem, moram domov in pomagati staršem.
Peter: Ne prodajaj mi tega. Povej jim, da želim biti s tabo.
Marija: Pričakuješ, da bom ignorirala starše?
Peter: Seveda, saj me ljubiš, a ne. Ne pričakuj, da bom prestavil morje zaradi tvojih staršev. Pojdi z mano, ali
pa zbogom.
Maria: Prosim, ne hiti z odločitvami. Iz tvojega odgovora mi je jasno, da si zaradi teh razlik pripravljen
groziti z ločitvijo in zaradi tega se slabo počutim. Prosim, poslušaj me. Dejstvo, da zdaj nočem s tabo na
morje, ne pomeni, da nočem biti s tabo, pomeni le, da je to trenutno nemogoče.
DELOVNI LIST 7
IGRA VLOG „LEPE BESEDE ALI ...?”
Vloga А: Sem človek, ki lahko mladim dekletom najde enostavno in dobro plačano službo. Zdaj se pogovarjam
z lepotico iz sirotišnice. Pravim ji, da je pred njo lepa prihodnost. Lahko gre v tujino, na Nizozemsko, in dobi veliko denarja, lepe obleke, ličila, mobilni telefon. Morala bo delati kot natakarica v restavraciji. Pravim ji, da lahko povabi svojo
najboljšo prijateljico, če je le tako lepa kot ona.
Vloga B: Imam 14 let in živim v sirotišnici, ker me je mama zapustila takoj po rojstvu. Ne maram šole in
življenja v sirotišnici. Učitelji so zelo brezbrižni do nas otrok. Samo oštevajo nas in kaznujejo ter jemljejo našo
žepnino. Nikoli nimam svojega denarja. Sram me je mojih oblek in čevljev. Sem lepa, a nimam denarja, da bi to
poudarila z ličili ... Pred kratkim sem spoznala dobrega moža. Skrbi ga zame in pravi, da mi lahko pomaga, da
uspem v življenju. Celo sam mi kupi letalsko karto za Nizozemsko. Tam je že našel delo zame, kot natakarica v
restavraciji. In dobro bi zaslužila. Skušam prepričati prijateljico, da bi šla z mano. Življenje v Bolgariji nima smisla,
še posebej za nas otroke iz sirotišnic. Vsi nas ignorirajo.
150
DELOVNI LIST 8
VPRAŠALNIK “MOJ ODLOČNOSTNI PROFIL”
Odgovori: 3 – po navadi
2 – včasih
1 – redko
IZJAVE
3
2
1
1. Sodelujem v raznih aktivnostih, ne da bi se bal, da bi bil zmeden ali imel
težave
2. Z lahkoto sprejemam odločitve
3. Ugovarjam, če je oseba, ki je za mano v vrsti, postrežena pred mano
4. Izražam svoja čustva
5. Miren sem, če nekdo spremlja moje delo
6. Če mi hrana v restavraciji ni všeč, jo zavrnem
7. V socialnih situacijah ne želim biti ‘najljubši’
8. Svoja čustva lahko odkrito pokažem pred drugimi
9. Če me prijatelj prosi nekaj nerazumnega, ga lahko zavrnem
10. Kadar si želim, da se ostali z mano strinjajo, govorim glasneje
11. Zgodi se, da se fizično spopadem z drugimi
12. Ko so ljudje nepošteni, nepravični, jim to povem
13. Zlahka nadzorujem svoje razpoloženje
14. Ko mi nekdo ne vrne posojenega, ga ne spomnim na to
15. Če nekdo neprenehoma poriva moj stol, ga bom prosil, da neha
16. Če je blago poškodovano, ga takoj reklamiram
17. Običajno branim svoja stališča
18. Ko srečam nove ljudi, začnem s pogovorom
19. Izogibam se, da bi prijateljem povedal odgovore na vprašanja na testih
20. Odkrito kritiziram mnenja in ideje drugih
21. Ko me kdo zmoti in prekine med telefonskim pogovorom, začnem klicati v
slušalko
22. Zaupam svojim sodbam
23. Vztrajam, da ostali člani družine nosijo svoj del družinskih obveznosti
24. Govorim na sestankih in razpravah
25. Zavračam, da bi kupil nekaj, v kar me sili trgovec, pa čeprav je vredno
26. Tudi po koncu razprave povem stvari
27. Ko z nekom govorim, mu po navadi gledam v oči
28. Ko sem jezen, se izogibam uporabi žaljivih besed
29. Prijatelje prosim za pomoč
30. Mislim, da imam vedno prav
31. Lahko nekoga prosim, da neha kaditi, če me to ovira
32. Nadziram pogovor
33. Če menim, da sem prejel nepravično oceno, o tem spregovorim z
učiteljem
34. Pogosto zaključim misli sogovornikov
35. Ni mi težko iti točno v šolo
36. V lokalu se usedem tja, kjer je gruča ljudi
37. Dobro se počutim, ko govorim z ljudmi nasprotnega spola
38. Z zanimanjem berem znanstveno literaturo
151
Skupna ocena odločnega vedenja = ………; % = ………..
Navodila:
Seštejte odgovore na vprašanja, ne da bi vključili vprašanja 5, 10, 11, 17, 20, 21, 26, 34, 35, 38.
Končno številko umestite na lestvico odločnosti, da dobite osebnostno raven odločnosti.
LESTVICA ODLOČNOSTI
REDKO
0
10
VČASIH
20
30
40
50
NIKOLI
PONAVADI
60
70
80
DELOVNI LIST 9
ZNAČILNOSTI ODLOČNEGA VEDENJA
Neverbalne značilnosti odločnega vedenja:
 Fizična drža in odprta drža telesa;
 Dober stik z očmi;
 Miren videz;
 Izraz na obrazu, ki je v skladu z vsebino povedanega;
 Miren, srednje moče in prepričljiv ton.
Verbalne značilnosti odločnega vedenja:
 Neposredno in odprto izražanje čustev in prepričanj;
 Branjenje svojih zakonskih pravic;
 Izraz spoštovanja in empatije do drugih;
 Ponujanje drugačnih možnosti.
152
90
100
VEDNO
Pravica zašscite pred
ugrabitvijo, prodajo
in trgovino z ljudmi
Žiga Kos, Slovenija
154
TEMA: PRAVICA ZAŠČITE PRED UGRABITVIJO, PRODAJO IN
TRGOVINO Z LJUDMI
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Osveščati učence o značilnostih družbenega pojava 'trgovine z ljudmi'.
2. Pojasniti pravne in moralne okvire trgovine z otroki.
3. Identificirati osnovne oblike trgovine z ljudmi in opredeliti spolno izkoriščanje in izkoriščanje za delo.
4. Razviti znanje in veščine za zaščito pred trgovino.
5. Proučiti možnosti za zaščito in odpravo nasilja v družini.
Ključni pojmi: promet, promet z ženskami in promet z otroki, prodaja otrok, izkoriščanje za delo, prostitucija.
Trajanje: 2 uri.
Razlaga vsebine:
Promet z ljudmi je organizirana kriminalna dejavnost, katere namen je pridobiti velik prihodek z izkoriščanjem
ljudi za spolnost in delo /Kamenov, 2009/.
Žrtve prometa z ljudmi vedno doživljajo nasilje, uporabo kontrole, sile in lažnih pričakovanj ter obljub. Večini
družbe ta problem zveni nerealno in oddaljeno, toda resnica je, da je promet z ljudmi eno največjih tveganj moderne
družbe, vključno z Bolgarijo. /Psycho-social rehabilitation of children, victims of traffic and other forms of child
labour. Foundation Association Animus, Sofia, 2007/.
200 000 otrok letno postane žrtev prometa v Evropski uniji. Poslanka Evropskega parlamenta Zita Gumai (mandat 2004-2009) pravi, da je potrebna politična volja, »bolj konkreten političen napor« na evropskem nivoju za
resničen boj s tem alarmantnim pojavom, celo ločena evropska politika. Kot pravi Marussja Lubcheva,
poslanka (mandat 2007-2009), “Situacija v Bolgariji je moteča – kakor tudi v vseh državah članicah”. Številke so vedno relativne, zato, ker se običajno o teh zločinih ne poroča in zatorej niso vnešeni v nobeno
statistiko. Razlog temu je, da žrtve molčijo, enako kot priče teh zločinov. Še več, kot pravi Gumai, razlog
je, da žrtve premalo zaupajo avtoriteti, ali se celo bojijo maščevanja. Obstaja nujna potreba po SOS številki
za žrtve trgovine, po “varnih hišah”, treningih za preventivo in identifikacijo žrtev, zagotovitvi socialnega dialoga in sodelovanju med državnimi institucijami in civilno družbo.
“Kadar obstaja potreba, obstaja vedno tudi preskrba,” je povedala Marussja Lubcheva in poudarila, da po njenem mnenju trgovina z otroki ni le težava novih članic ali manj razvitih držav, temveč tudi Evropske unije kot celote.
“Težko je navesti številke za Bolgarijo, saj se z večino bolgarskih žrtev trguje v tujini in se moramo zanašati
na statistike naših partnerjev in drugih držav članic EU.” Lubcheva poudarja, da je za žrtve trgovanja izjemnega
pomena posttravmatska ponovna vključitev v družbo, kakor tudi profesionalno specializirano urjenje predstavnikov
odgovornih institucij.
Opomba:
Vse mednarodne organizacije si na političnem nivoju močno prizadevajo zagotoviti pravico do zaščite pred trgovino z ljudmi. Zato so leta 2008 evropske države sprejele Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z
ljudmi. Triintrideset držav je že ratificiralo to Konvencijo, med njimi Bolgarija, Španija in Slovenija.
Glavne zadeve, ki jih podaja ta politični dokument, bodo priskrbele ukrepe pomoči ter okrevanje za žrtve trgovine; označevanje “strank” trgovine za kriminalce; okrepljen mednarodni sistem sodelovanja in neodvisen
nadzorni mehanizem, GRETA. Konvencija se osredotoča v glavnem na zaščito žrtev trgovine in njihovih pravic. Njen
namen je tudi preprečevanje trgovine, kakor tudi preganjanje njenih vršilcev. Konvencija se nanaša na vse oblike trgovanja; tako nacionalne kot mednarodne, povezane ali nepovezane z organiziranim kriminalom, in na katero koli žrtev:
ženske, moške ali otroke in na katero koli obliko izkoriščanja: spolno izkoriščanje, prisilno delo ali storitve itd.
Kongres lokalnih in regionalnih oblasti je pozval vsa evropska mesta in regije, naj podpišejo spletno Deklaracijo
o boju proti trgovini z ljudmi. Deklaracijo je podpisalo več kot 500 občin in regionalnih svetov iz 35-ih držav, tudi izven
Evrope, ki so se zavezale, da v svojih skupnostih sprejmejo niz ukrepov proti tej grozljivi obliki sodobnega suženjstva –
trgovini z ljudmi.
155
Definicije izrazov:
Trgovina z ljudmi – Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva in ena najbolj resnih oblik kršitve osnovnih
človekovih pravic! Vrši se preko rekrutiranja, transporta, tihotapljenja, skrivanja ljudi, ki izvršujejo pritisk na voljo, misli
in dejanja žrtev, ta pritisk pa označujemo z izrazom “izkoriščanje”. To se lahko zgodi z uporabo pritiska sile, goljufanja,
dajanja ali prejemanja denarja, stvari itd.
Trgovina z ženskami – Ta izraz se uporablja za označitev primerov, ko se dogaja legalna ali nelegalna trgovina z
ženskami z njihovo prvotno privolitvijo ali brez nje. Njen namen je ustvarjanje dobička kot posledice vsiljene prostitucije,
porok ali spolnega izkoriščanja. Pritisk in sila sta lahko fizična, spolna ali psihološka. Ta vključuje vse vrste pritiskov,
manipulacijo, silo, odvisnost, kakor tudi kršitev pravnih norm.
Trgovina z otroki se zgodi, ko otroke nelegalno transportirajo in prodajo znotraj države ali izven nje za kateri koli
namen. Kot kompenzacijo prejme oseba ali skupina oseb finančne ali druge nagrade. Obstaja tudi tako imenovana
“spolna trgovina”, ki je trgovina za transport za spolne ali trgovske namene. Ta tip transporta se lahko zgodi med različnimi državami in znotraj ene države, v podeželskih in drugih naseljih.
Spolno izkoriščanje otrok se zgodi, ko nekdo izvaja pritisk in spolno nadleguje otroke, kar vodi k pridobitvi
finančnega in ekonomskega blagostanja. ZN prepoznava tri oblike spolnega izkoriščanja otrok: otroško prostitucijo,
nelegalno tihotapljenje in trgovino z otroki v določeni državi ali izven nje za spolne namene ali pornografijo.
V konvenciji 182, 3. člen, izraz »najhujše oblike dela otrok« zajema:
а/ vse oblike suženjstva ali suženjstvu podobnega ravnanja, kot so prodajanje otrok in trgovanje z njimi,
obveznost odplačevanja dolgov staršev in tlačanstvo ter prisilno ali obvezno delo, vključno s prisilno ali
obvezno mobilizacijo otrok za namene oboroženega spopada;
b/ izkoriščanje, zvodništvo ali ponujanje otrok za prostitucijo, za izdelavo pornografije ali pornografske
nastope;
c/ izkoriščanje, zvodništvo ali ponujanje otrok za nezakonite dejavnosti, še zlasti za izdelavo drog in trgovanje
z njimi, kot je določeno v ustreznih mednarodnih pogodbah;
d/ delo, ki zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se opravlja, lahko ogrozi zdravje, varnost ali moralo otrok.
/Foundation Association Animus, Sofia, 2007/.
156
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Osveščati učence o značilnostih družbenega pojava ‘trgovine z ljudmi’.
2. Pojasniti pravne in moralne okvire trgovine z otroki.
3. Identificirati osnovne oblike trgovine z ljudmi in opredeliti spolno izkoriščanje in izkoriščanje za delo.
4. Razviti znanje in veščine za zaščito pred trgovino.
5. Preučiti možnosti za zaščito in odpravo nasilja v družini.
Ključni pojmi: trgovina, trgovina z ženskami in trgovina z otroki, izkoriščanje delovne sile, prostitucija.
Potrebni materiali: plakati, A4 papir, barvice.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Aktivnost v manjših skupinah “Določitev osnovnih potreb otroka”
Prva faza: Udeleženci so razdeljeni v tri manjše skupine. Vsaka skupina mora razpravljati in nato predstaviti
seznam osnovnih potreb za rast in razvoj otroka do njegovega 18. leta.
Trajanje: 10 minut.
Druga faza: Vsaka skupina izbere govorca, ki bo predstavil delo skupine drugim skupinam.
Trajanje: 15 minut.
Tretja faza: Vodja obnovi delo sodelujočih v manjših skupinah in poudari vlogo in odgovornost staršev.
Trajanje: 10 minut.
Aktivnost 2: Aktivnost v manjših skupinah “Identifikacija dejavnikov tveganja in dejavnikov za preprečevanje in omejitev trgovine z otroki” /Delovni list 1 in 1a/
Udeleženci so razdeljeni v 4 manjše skupine, vsaka od njih prejme določene informacije. /Delovni list 1/
Vsaka skupina prejme 4 primere, ki jih mora pregledati ter se odločiti, kateri primer je smiselno povezan s podatki o dejavnikih tveganja in dejavniki za preprečevanje trgovine.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 3: Simulacijske igre
Vsaka manjša skupina primere odigra in predlaga pozitiven zaključek zgodb.
Trajanje: 40 minut.
Aktivnost 4: Aktivnost v parih “Oblikovanje plakata proti trgovini z otroki”
Udeleženci se razdelijo v pare in pripravijo plakate 'Stop trgovini z otroki!'.
Trajanje: 20 minut.
Aktivnost 5: Igra “Trgovina”
Romana Glavač, Slovenija
Z učenci se najprej pogovorimo o tem, kako se naj pogovarjajo s tujci. Navežemo pogovor tudi na to, kako se
sami obnašajo, ko gremo na izlet in na športni dan. S tem mislimo na to, da se morajo, ko so s starši, držati njih, ko so
z učiteljem, pa učitelja.
V drugem delu na kratko predstavimo možne posledice ugrabitve, pri čemer uporabimo različne medijske pripomočke, članke iz časopisov, revij, internet.
V tretjem delu se igramo ‘trgovino’. Učence razdelimo v dve skupini. Prva skupina predstavlja ugrabitelje, preprodajalce ali v našem primeru kupce. Druga skupina predstavlja ugrabljene otroke, na katere obesimo listke s cenami.
Učenci se nato igrajo trgovino. Potem vloge zamenjamo. Na koncu učenci podajajo občutke, kako so se počutili v eni
ali drugi vlogi.
Z učenci se pogovorimo, kaj storiti v primeru, da se jim kaj podobnega zgodi oz. da izvejo za primer nekoga, ki
se mu je.
Vprašanja za razpravo:
Komu naj otroci povedo?
Koga naj obvestijo?
Kako naj reagirajo?
Trajanje: 45 minut.
157
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
Prva skupina: Dejavniki tveganja za izkoriščanje delovne sile /družina, okolje, otrok/
DRUŽINA: revščina, slabo izobraženi starši, negativne prilagoditve staršev do dela svojih otrok, starši s psihičnimi
težavami.
OKOLJE: podeželsko okolje brez socialno izobraževalnih in ekonomskih možnosti, nizko gospodarsko razvita skupnost,
visoko tveganje v skupnosti (otroci ulice, berači 'črnega trga'), disfunkcionalne družinske norme (fantje so navajeni trdega dela, punce delajo doma), pomanjkanje služb delovne inšpekcije, diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti.
OTROK: zapuščanje šole – osipništvo, pripadanje etnični manjšini, nizka samopodoba (sprejemanje vsakršnih ponudb), prevelika samopodoba (zavračanje tveganja), brezdomstvo, pomanjkanje priložnosti za spoštljivo delo.
Druga skupina: Dejavniki tveganja za spolno zlorabo /prostitucija, pornografija, trgovina/
DRUŽINA: pritisk in zanemarjanje otroka, brezposelnost, nizki dohodki, zlorabe prepovedanih drog, nizka izobrazba,
psihične bolezni.
OKOLJE: skupnost v nevarnosti (toleriranje seks turizma, mejno območje idr.), diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti pomanjkanje služb delovne inšpekcije.
OTROK: zgodovina s spolnim, fizičnim in čustvenim nasiljem, pobegi od doma, zapustitev staršev, brezdomstvo, otroci
ulice, zlorabe drog, pomanjkanje priložnosti za spoštljivo delo, viktimizacija, pripadanje etnični manjšini, zgodnja opustitev izobraževanja, nizka samopodoba (sprejemanje vsakršnih ponudb), prevelika samopodoba (zavračanje tveganja).
V POVEZAVI S TRGOVINO: negativne socialne prilagoditve za spolno in etnično identiteto; podcenjevanje tveganja
migracij, nizka samopodoba, psihološke težave, življenje na ulici.
V POVEZAVI S PORNOGRAFIJO: viktimizacija na spletu, socialna marginalizacija, negativen odnos do spolnosti.
V POVEZAVI S PROSTITUCIJO: življenje v enostarševski družini, življenje s starši soproga/-e, eden od staršev dela v
spolni industriji, fizične in spolne zlorabe očeta ali drugih sorodnikov; zaupanje, da je prostitucija edini način za pridobivanje hrane; negativen odnos prijateljev, ki se ukvarjajo s prostitucijo.
Tretja skupina: Dejavniki tveganja za izkoriščanje skozi prepovedane aktivnosti /trgovina z drogami/
OTROK: pomanjkanje priložnosti za spoštljivo delo, samo-izkoriščanje, zloraba alkohola/drog, prekinitev šolanja, pobegi od doma, etnična manjšina, nizka samopodoba (sprejemanje vsakršnih ponudb), prevelika samopodoba (zavračanje
tveganja).
DRUŽINA: brezposelnost, nizki prihodki, zloraba alkohola in drog, zanemarjanje.
OKOLJE: skupnost je v nevarnosti glede trgovine z drogami, diskriminacije na podlagi etničnega porekla.
Četrta skupina: Dejavniki zaščite.
•
V povezavi z izkoriščanjem delovne sile:
OTROK: socialne in čustvene veščine, življenjske veščine, veščine za osebno varnost, sprejemanje odločitev.
OKOLJE: visoka zaposlenost, program za preventivo šolskega osipa, okolje z družbeno odgovornimi prijatelji.
•
V povezavi s spolnimi zlorabami:
OTROK: zmožnost prepoznavanja nevarnosti in njihove analize, socialne in čustvene veščine, dobra samopodoba,
'zdrav odnos do spolnosti', veščine za osebno varnost, sposobnosti reševanja konfliktov, sprejemanje odločitev, sposobnost reči NE.
OKOLJE: razpoložljivi program preprečevanje nasilja, centri za psiho-socialno podporo žrtvam nasilja; dnevni centri
za otroke ulice.
•
V povezavi z izkoriščanjem skozi ilegalne aktivnosti / trgovina z drogami:
OTROK: zmožnost prepoznavanja nevarnosti in njihove analize, veščine za nadzor čustev, sposobnosti reševanja
konfliktov, sprejemanje odločitev, sposobnost reči NE; sposobnost spoprijemanja s pritiskom skupine.
OKOLJE: programi za preventivo drog, centri za odvisnike.
158
DELOVNI LIST 1a
PRIMERI
PRIMER 1.
Silvia je stara 14 let in vsako poletje preživi pri svoji babici. Njena babica živi v majhnem mestu ob reki Donavi,
blizu meje z Romunijo.
Že od otroštva poletja preživlja s prijateljicama Katjo in Mileno. Katja pravi, da enostavno služita denar. Srečujeta
se z moškimi iz sosednje države in se z njimi družita, se pogovarjata z njimi in zanje plešeta.
PRIMER 2.
Mitko in Borko sta brata. Živita le z mamo. Oče je že pet let v zaporu, mama nima službe, doma popiva.
Blizu deluje privatno podjetje, ki dela z odpadki. Lastnik ju pogosto prosi, da pomagata pri raztovarjanju.
Mitko in Borko nočeta v šolo, da bi zaslužila 1 evro. Na dan.
PRIMER 3.
Ayshe je stara 9 let in živi na ulici. Ima mlajšo sestro. Ne ve, kdo so njeni starši. S sestro spita na železniški postaji, za kar pa mora ‘šefu’ plačati 2 evra na dan. Ker je še premajhna, da bi lahko delala, denar ‘služi’ z beračenjem.
PRIMER 4.
Peter in Nikola hodita v 9. razred in sta prijatelja. Edina razlika med njima je v tem, da je Peter iz enostarševske
družine. Nikola opaža vidne spremembe v Petrovem vedenju. Ima več denarja, kupuje lepe obleke in noče povedati,
kako preživlja svoj prosti čas. Nikola je zaskrbljen. Predlaga srečanje, kjer mu izrazi svojo zaskrbljenost. Peter pravi, da
je našel ‘dobro službo’, vendar pa ne sme povedati, kaj počne. Nikola vztraja in Peter mu pove, da je ‘opica’, ki prenaša
amfetamine. Peter mu razloži tveganja take ‘dobre službe’.
159
TEMA: PRAVICA DO ZAŠČITE V VOJNI IN
OBOROŽENIH KONFLIKTIH
ZA UČITELJE
Cilji:
1. Naučiti se o nekaterih oboroženih konfliktih, ki se dogajajo v sedanjem zgodovinskem obdobju.
2. Identificirati koncept miru kot rezultat pravice in spoštovanja človekovih pravic.
3. Povezati pojem konflikta na individualni ravni s konfliktom na svetovni ravni.
4. Določiti, katere tipe otrokovih pravic se v času oboroženih bojev krši prve.
5. Skupaj najti nove načine, kako pomagati otrokom, katerih pravice so kršene.
6. Razlikovati izraza: konflikt in nasilje.
7. Okrepiti ideje o miru ter demokraciji kot osnovi družbenih sistemov, ki spoštujejo vse človekove pravice, vključno z
otrokovimi.
8. Zavedati se realnih možnosti, da moramo vsi prispevati k miru.
Ključni izrazi: vojna, oborožen konflikt, pravica, mir, nasilje.
Trajanje: 2 uri.
Razlaga vsebine:
Več kot 1000 milijonov otrok živi v državah v konfliktu, 300 000 otrok je vpoklicanih v vojsko ali so prisiljeni ravnati z orožjem v polvojaških skupinah. Vojne so od leta 2000 terjale življenja več kot 2 milijona otrok. Mine so postavljene
v 87 državah.
V svojem 38. členu Konvencija o otorkovih pravicah prepoznava pravico otrok do zaščite v oboroženih konfliktih:
»Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale in zagotavljale spoštovanje na otroka se nanašajočih
načel mednarodnega humanitarnega prava, ki je zanje veljavno v oboroženih spopadih.«
Otroci poznajo različne nasilne situacije: neposredno v družini (zloraba, nasilje), v šoli (psihološka zloraba) ali
so, v drugih primerih, neposredno vključeni v nasilne boje v soseski ali na območju, kjer prebivajo, v medijih zaradi
poročil o vojnah ter konfliktih po vsem svetu.
Mir bomo uživali šele, ko bodo spoštovane pravice vseh ljudi, mir namreč ni le najtesneje povezan s pravico,
temveč je tudi njena najjasnejša družbena posledica. Zaradi tega lahko trdimo, da je pravica ena izmed poti, ki vodijo
k miru. Mir in pravica sta trdno združena na poteh etike in politike. Zaradi tega pravimo, da je izobraževanje o miru
dejansko tudi izobraževanje o človekovih pravicah.
Torej imajo vsi otroci pravico do učenja o različnih vrednotah, kot so spoštovanje, strpnost, enakopravnost in mir,
kar nas vodi k doseganju bolj pravičnega sveta.
Seveda pa v času krize med državami ali različnimi skupinami ljudi najbolj trpijo najšibkejši.
Pomembno je, da učence osvestimo o potrebi po čutu za solidarnost. Vsi otroci po vsem svetu morajo čutiti
solidarnost do trpečih.
Z otroki ne želimo čustveno manipulirati, da bi se čutili vključene v trpljenje drugih, temveč jih opomniti, da nosijo
breme v vsakem primeru oboroženega boja ali konfliktov odraslih.
To se dogaja v družinskem okolju; pogosto ima situacija nestrinjanja staršev, ki vodi do odtujitve ali ločitve, zelo
negativne posledice za otroke. Otroci med drugim najbolj trpijo v tovrstnih situacijah, ker nimajo možnosti ali zmožnosti
soočanja s konfliktom.
V resno oboroženih konfliktih lahko izpostavimo veliko situacij otroškega trpljenja ter strahu pred neznanim. Biti
priča smrti ali zlorabi staršev je tip nasilja nad otroki, ki pogosto pusti boleče sledi, ki jih je težko izbrisati.
Smrt očeta ter poškodba matere je milijonom otrok pustilo posledice, ki so jih zaznamovale za celo življenje.
Kaj lahko storimo z našega stališča? Najbrž lahko naredimo malo (vsaj otroci), a dejstvo je, da bi lahko postali
ozaveščeni o kruti realnosti, ki sega v dandanašnje čase.
Ideja tega dela oz. tematike je razviti zavedanje strategij v razvoju, ki nam dovoljujejo videnje trenutnih situacij
v svetu, kar nam dopušča oceno nekaterih vsakodnevnih situacij, ki jih pogosto podcenjujemo, ker so nam blizu. To je
primer življenja v miru, imeti demokratičen sistem, izraziti svoje mnenje itd.
160
Razlaga učitelja naj bo vodena po teh zamislih:
V velikem interesu učencev bi bilo prepoznati konflikte, ki se dogajajo prav zdaj ter razmišljati, ali imajo vsi enako
naravo in, v katerih se uporablja nasilje. S tem razmišljanjem lahko postavimo nekatere pogoste elemente, ki nas vodijo
pri določanju pomenoslovnega pristopa do konflikta ter nasilja. Koristno bo izpostaviti trenutne konflikte, notranje in
mednarodne, na realnem ter objektivnem nivoju, ki dopušča informacije ter komunikacijske tehnike.
Izbor novic o teh konfliktih je lahko dobra začetna točka. Potrebno je pripomniti, da otroci oz. večina otrok ne
gleda poročil ali bere časopisov, zato se razsežnost globalnih konfliktov kreše z njihovimi dnevnimi interesi. Potrebno
je, da so učenci odprti za realnost, ki jih v nekem smislu zadeva in, zoper katero je potrebno imeti vsaj izbiro.
Ko se jim predstavi nekatere od teh konfliktov, bi bilo koristno v splošnih izrazih analizirati njihove vzroke, posledice, možne rešitve glede nenehne kršitve človekovih pravic, kot so pravica do življenja, dela itd. Še posebej bi morali
poudariti kršitve otrokovih pravic, ki so posledica konflikta.
Pomembno je predlagati mirne rešitve konfliktov ter vključitev v proces iskanja teh rešitev preko ustvarjalnost
učencev in poiskati vse vrste predlogov, pa čeprav se zdijo utopični.
To pomanjkanje varstva otrokovih pravic je še posebej prisotno v manj razvitih državah, ki so v stalnih konfliktih
ter vojnah, zaradi česar je zelo težko braniti otroke ne le kot žrtve, temveč tudi kot aktivne udeležence.
Vprašanja za razpravo:
1. Zakaj se to dogaja?
2. Kaj povzroča vse to nasilje?
3. Kako bi lahko dosegli mir?
4. Ali konflikt pomeni enako kot nasilje?
Narava konflikta je skozi razvoj človeštva enaka. Uspešno rešen konflikt nam pomaga odrasti kot posameznikom in kot družbi; je instrument družbene preobrazbe. Ni potrebno, da se konflikt konča z nasiljem, vedno ga je mogoče
rešiti brez nasilja.
Osnova nasilnih konfliktov so vedno krivica, neenakost ter diskriminacija, izkoriščanje, revščina, rasizem, ksenofobija in njihov pogost rezultat je, da ena ali obe strani ne popustita. Ni hujšega semena nasilnega konflikta kot
prepričanje, da imamo popolnoma prav, nasprotna stran pa ne.
V procesu poučevanja v šoli imamo priložnost razviti vrednote, ki bodo naredile družbo bolj pravično, z vkoreninjenjem ideje, da lahko v vsakodnevnem življenju pridemo do stvari, ki nas bodo vodile k boljšemu svetu. Vendar se
je treba zavedati dejstva, da nihče ne bo bolj uspešno branil naših pravic kot mi sami, nato je treba razviti strategije, ki
bodo odraslim pomagale, da bodo spoštovali otrokove pravice, tudi v času oboroženih konfliktov, ne glede na to, kako
resni so.
Navodila:
1. Preučimo aktualna stanja konfliktov ter nasilja v današnjem svetu in poglejmo, kako vplivajo na otroke.
2. Preglejmo trenutne oborožene konflikte, ki se dogajajo v naših okoljih (Španija, Balkan, Evropa …), za
razumevanje dejstva, da nam to niso popolnoma neznane situacije.
3. Razvijmo strategije in smernice v učilnici za reševanje konfliktov z izogibanjem nasilju.
4. Zavedajmo se dejavnosti, ki vodijo k nenasilnim rešitvam konfliktov.
5. Določimo, katere pravice in situacije so prioritete v vsakodnevnem življenju ljudi.
6. Odkrijmo prednosti življenja v demokratični in napredni družbi, kjer obstajajo pravni mehanizmi, ki dopuščajo
iskanje mirnih rešitev z uporabo diplomatskih formul ter mednarodnih zakonov.
7. Razumevanje prave vrednosti izobrazbe ter dostopa do kulture kot orodij blagostanja in razumevanja vseh
narodov.
161
SEZNAM AKTIVNOSTI
Nameni:
1. Naučiti se o nekaterih oboroženih konfliktih, ki se dogajajo v sedanjem zgodovinskem obdobju.
2. Identificirati koncept miru kot rezultat pravice in spoštovanja človekovih pravic.
3. Povezati pojem konflikta na individualni ravni s konfliktom na svetovni ravni.
4. Določiti, katere tipe otrokovih pravic se v času oboroženih bojev krši prve.
5. Skupaj najti nove načine, kako pomagati otrokom, katerih pravice so kršene.
6. Razlikovati izraza: konflikt in nasilje.
7. Okrepiti ideje o miru ter demokraciji kot osnovi družbenih sistemov, ki spoštujejo vse človekove pravice, vključno z
otrokovimi.
8. Zavedati se realnih možnosti, da moramo vsi prispevati k miru.
Ključni pojmi: vojna, oborožen konflikt, pravica, mir, nasilje.
Aktivnosti:
Aktivnost 1: Konec zemlje /Delovni list 1/
Cilj te aktivnosti je ugotoviti pravice, ki naj bi pripadale vsakomur, začenši z najbolj osnovnimi potrebami človeka.
Otroštvo je čas, ko se razvijajo odnosi, ki bodo oblikovali ključne vidike človeškega bitja, in načela, s katerimi posameznik oblikuje svojo lestvico vrednot. Namen te delavnice je boljše razumeti te koristi in potrebe.
Delo v skupinah je pomembno za to dejavnost, saj zagotavlja ideje in alternative, ki jih sprejmejo vsi sodelujoči, ki
se prav tako odločajo glede na prioritete, ki so jih postavili sami.
Vojne so nesprejemljive in vedno jih vodijo starejši. V tem primeru se bodo otroci lahko izognili konfliktov in bodo
odgovorni za postavljanje pravil in smernic, da se vojne ne bi več ponovile.
Učitelj prebere izjavo:
»Tuja vrsta iz druge galaksije, ki ne more več spremljati, kako ves čas ravnamo z našim planetom, in se uničujemo,
se odloči, da po razvrednotenju človeštva zavzame Zemljo.«
Na srečo pa je izbrana skupina ljudi, med katerimi ste tudi vi, da reši zemljo; s pripravo načrta za izboljšanje življenjskih okoliščin in brez ponavljanja istih napak.
Vaša naloga je, da v skupinah pripravite načrt, ki bi omogočal ljudem, da živijo skupaj v miru.
Imate priložnost in odgovornost, da začnete znova.
»Rešili bomo planet ...« Kot odgovorne osebe boste morali začeti sprejemati odločitve.
Vprašanja za razpravo:
• Katera je prva potreba, ki jo moramo zadostiti?
• Katere temeljne pravice morajo biti zagotovljene?
• Katerih napak ne smemo ponoviti, da bi bil svet boljši in pravičnejši?
• Izberite 10 stvari, predmetov ali situacij, ki jih ne bi smeli pozabiti, kot so: nasmehi, knjige, glasba, družina,
solidarnost, televizija, prijatelji, izobrazba, idr.
• Kot zaključek te delavnice na tablo zapišite vse pravice, ki ne smejo biti kršene, tudi v času oboroženih
spopadov. Potem otroci izberejo tri temeljne pravice otrok.
Na koncu se otroci pogovarjajo o izbirah posamične skupine.
Trajanje: 50 minut.
Aktivnost 2: Okrogla miza na Evropski komisiji
Cilj delavnice ni le razprava o konfliktih, temveč tudi o možnostih, ki jih ima Evropska unija za razporeditev finančnih sredstev za zaščito otrokovih pravic v oboroženih spopadih.
Potrebni materiali:
Kartice govornikov, ena za vsakega sodelujočega, ki predstavlja njegovo državo.
Kartone, ki navajajo vire posamezne države; v odstotkih glede na zaposlovanje, zdravstvo, izobraževanje, iz-
162
boljšanje cest in storitev, varstvo starejših.
Vsi viri imajo 5 enot (v obliki ‘opek’, ki bodo dodani ali odvzeti s table).
Kartoni, ki vsebujejo otrokove pravice, izbrane na prejšnji delavnici. Potrebujemo 4 kartone, enega za vsako
pravico in enega, ki vsebuje vse ostale navedene, a ne izbrane pravice.
Markerski flumastri.
V razredu pripravite okroglo mizo po vzoru z Evropske komisije. Prostovoljno se javijo moderator in predstavniki
držav članic. Če ne morete pokriti vseh držav, jih izberite vsaj nekaj.
Vsaka država ima določeno vrsto sredstev enakomerno razdeljeno po razpoložljivih virih. To je pet kartonov z
viri. Vsak karton pa ima 5 ‘opek’ virov.
Skupina otrok, ki predstavlja nevladne organizacije, vpraša Evropsko unijo za sredstva, da bi lahko delali za
zaščito otrok. Vsaka država bo glasovala za razporeditev sredstev za projekte o otrokovih pravicah, vendar mora te vire
odvzeti iz svojega proračuna. Razprava poteka o tem, kdo je pripravljen dati več sredstev in zakaj.
Učitelj otroke vpelje v nalogo, v kateri pa ne sodeluje, čeprav ga skupina prosi, da se jim pridruži.
Trajanje: 50 minut.
Aktivnost 3: Osebni razmislek ...
Učitelj razloži, da želi, da učenci uporabijo vse, kar so se do zdaj naučili: kako razrešiti konflikte brez nasilja,
odnos med nasiljem in kršenjem človekovih pravic, posledice vojne, vrednote, ki jih moramo razvijati, da bi med ljudmi
dosegli boljše odnose ipd.
Učenci napišejo esej, ki vključuje pisanje in risanje. Njegova tema ni določena, a mora vsebovati nasilni konflikt
(lahko je vojna, spopad dveh tolp ipd.). Otroci pri tem skupaj iščejo miroljubno rešitev, ki temelji na vrednotah, kot so
solidarnost, spoštovanje pravic drugih, dialog, strpnost idr.
Trajanje: 35 minut.
Aktivnost 4: Pravice otrok do posebne zaščite v vojnih območjih /Delovni list 2, 3/
Jadranka Šajn Gombač, Slovenija
Učitelj učence pripravi do razmišljanja o sodelovanju otrok v oboroženih spopadih, o pravici otrok do posebne
zaščite v vojnih območjih
Učencem prikažemo sliko št. 1 /Delovni list 2/. Ugibajo, kaj slika prikazuje. Ko ugotovijo, da prikazuje dežele, kjer
so otroci udeleženi kot vojaki v vojni, jim pokažemo predstavitev na spletni strani
h http://www.genspot.com/video-13179/ukradeno-otrostvo-otroci-vojaki.aspx x
Učence razdelimo v skupine po 4. Vsak učenec dobi besedilo odlomka iz knjige Henninga Mankella »Šepetalec
vetra« /Delovni list 3/. Učenci preberejo besedilo, nato pa skupaj pripravijo razgovor med pripovedovalcem zgodbe
Neilom in novinarjem, preden je bil ranjen. Za to imajo čas 20 minut, nato pa izžrebana skupina zaigra ta intervju.
vojni.
Zaključek: na tablo narišemo T tabelo, kjer učenci primerjajo svoje življenje z življenjem otrok, ki sodelujejo v
Otroci vojne imajo
Otroci vojne nimajo
Mi imamo
Mi nimamo
Nadgradnja aktivnosti :
Z učenci se pogovorite o možnostih izbire, ki jo imajo otroci na vojnih območjih.
Naredite stenski časopis o deželah, kjer sodelujejo otroci v vojnah.
V šolski knjižnici otroci poiščejo knjige, ki govorijo o kršenju otrokovih pravicah in naredijo njihov seznam, jih
preberejo.
Pogovorite se o razlikah med sodelovanjem v oboroženih spopadih in žrtvah vojne.
Z učenci se pogovorite, kaj lahko mi, oni naredijo za otroke, ki so udeleženi v vojni.
Na spletu otroci poiščejo organizacije, ki se borijo proti izkoriščanju otrok v vojne namene.
Trajanje: 45 minut.
163
DELOVNI LISTI
DELOVNI LIST 1
»KAKO REŠITI PLANET ...«
1. Katera je prva potreba, ki jo moramo zadostiti?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
2. Katere temeljne pravice morajo biti zagotovljene?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
3. Katerih napak ne smemo ponoviti, da bi bil svet boljši in pravičnejši?
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
4. Izberite 10 stvari, predmetov ali situacij, ki jih ne bi smeli pozabiti, kot so: nasmehi, knjige, glasba, družina,
solidarnost, televizija, prijatelji, izobrazba, idr.
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________________
164
Delovni list 2
Delovni list 3
Henning Mankell šepetalec vetra
V knjigi desetletni brezdomni otrok Neilo s strelno rano leži na strehi neke afriške hiše in pripoveduje zgodbo
svojega življenja peku Joseju. Ve, da bo kmalu umrl, brž ko bo povedal zgodbo do konca. Pripoveduje o tem, kako so
razbojniki napadli njegovo vas, umorili njegovo komaj rojeno sestro in tudi njega skušali prisiliti, da bi ubil svoje sorodnike, o tem, kako jim je pobegnil in kako ga je pot pripeljala v veliko mesto, kjer je postal vodja tolpe brezdomnih otrok.
»Nesreča se je priplazila ponoči, kakor nevidna zver.
Spal je, bilo je v najbolj vročem obdobju leta, spominjal se je, da je nag ležal na rogoznici, brez odeje, njegovo
leto je bilo prepoteno in sanje nemirne zaradi hude nočne vročine.
Nenadoma je svet eksplodiral. Oster bel blisk ga je vrgel iz spanja, nekdo je kričal, morda kateri od njegovih
bratov, sester, morda mati….. potem je le dojel, da so bili to razbojniki, ki so se priplazili v varstvu noči in prišli pobijat,
ropat ter požigat. Napad je trajal vse do jutra. Vendar so koče gorele s tako svetlim sijem, da nihče še opazil ni, kdaj je
vzšlo sonce. Nenadoma je kar stalo na nebu, vas je bila tedaj že požgana, mnogi pobiti, razsekani z mačetami, prebodeni z ostrimi železnimi cevmi, pokončani z lesenimi kiji…..
…. Nastala je žgoča tišina, razbojniki so preživele, kako polovico vaščanov, moških, žensk, otrok, zgnali skupaj
na odprt prostor med kočami, kjer so po navadi ob svojih praznikih plesali in tolkli na boben. Tudi Nelio je utihnil, kot da
bi besede postale pretežke zanj. Potem me je pogledal in nadaljeval svojo prepoved.
»…Razbojniki so bili vsi umazani in v še slabših capah kakor mi. Nekateri so imeli obute težke vojaške škornje
brez vezalk, drugi so bili bosi. nekateri so imeli puške in pripete pasove z naboji, drugi so nosili dolge nože, sekire, mačete, kije. Vsi so bili mladi, nekateri komaj kaj starejši od mene, najmlajši so se držali bolj zadaj in se krčevito oklepali
svojega orožja. Tudi njihova obleka je bila okrvavljena, kri so imeli na obrazu, prav tako po rokah in nogah.
Eden med njimi je bil vodja, najstarejši moški, ki je edini nosil lisast suknjič uniforme ter raztrgano vojaško čepico.
Ko je odprl usta, sem videl, da mu manjka mnogo zob, mogoče sploh ni imel nobenega več. Kot vsi drugi je bil tudi sam
pijan, zdel pa se mi je tudi opit od moči, ki jo je imel zdaj nad vaščani, potem ko je bilo mnogo njihovih koč požganih,
mnogi pobiti, preživeli pa napol mrtvi od strahu….Govoril je, da so nas prišli osvobodit. Da so nas prišli odrešit stranke
in vlade, ki nam zdaj vlada, stranke mladih revolucionarjev. Če se jim ne bodo pustili osvoboditi, nas bo vse pobil. Našo
vas so požgali in številne vaščane pobili zato, da bi pokazali, da mislijo zares s svojim prizadevanjem, da nas osvobodijo in popeljejo v boljše življenje…Povedal je, da niso prišli samo zato, da bi nas osvobodili, ampak bodo nekateri od
165
nas dobili priložnost, da se jim pridružijo na njihovi poti tudi v druge vasi, ki jih je prav tako treba še osvoboditi…
…Nekatere mlajše ženske so odrinili na stran, grabile so svoja oblačila, ko jim je postalo jasno, da razbojniki
hočejo, da jim kot ujetnice sledijo, ko bodo odšli iz vasi.
Tedaj se je zgodilo nekaj grozovitega. Eden od mož, ki so gledali, kako hočejo odpeljati njihove žene, je zbral
pogum, stopil iz vrste in rekel, da jim ne dovoli, da mu vzamejo ženo… Kolovodja razbojnikov ga je zmedeno gledal.
Potem je pomignil najmlajšemu iz svojega spremstva in ta, morda kakih trinajst let star fant, je brez oklevanja stopil
bliže in Alfredu s sekiro odsekal glavo…
Sredi tišine se je fant začel režati. Sekiro si je obrisal ob jopič. In se režal.
Tedaj sem videl, kako je tudi njega strah. Nevidna sekira je nenehno čakala tudi nad njegovim vratom.
…Tudi razbojniki so zdaj postali nemirni, kričali so in mahali okoli sebe, na kup so metali živila, kolikor so jih
kje našli, in iz nekega meni nedoumljivega razloga so prezrli košaro s koruzo, za katero sem bil skrit, in so začeli za
seboj vleči nekatere mlade ženske. Na svojo grozo sem opazil, da so vlekli tudi mojo mamo, saj je bila še mlada in so
jo hoteli vzeti s seboj. Ko je vpila in klicala mojega očeta, so jo razbojniki tepli, a se jim je še naprej upirala. Takrat pa
nisem mogel več čepeti za košaro. Bil sam sicer brez hlač, ampak videl sem, da so mi hoteli ukrasti mamo, in to se
ni smelo zgoditi. Planil sam pokonci, nag stekel po pesku, kjer je Alfredovo glavo že oblegal roj zelenih muh, in trdno
zgrabil copulano moje mame.
…Ko so pojedli, so nekaj žensk odvlekli s seboj v grmovje, in ko so se vrnile, je bila njihova obleka vsa zmršena
in potrgana, videl pa sem, da jih je bilo sram. Razbojniki so iz svojih kant neprestano pili tontonto. Včasih so se tudi
tepli. V glavnem so spali, če jih ni brezzobi mož poslal na stražo ali v izvidnico.
…Potem so vsem dečkom, tudi meni, ukazali, naj gremo z možem priprtih oči in z nekaterimi drugimi oboroženimi razbojniki…
Takrat sem zadnjič videl svojo mamo…
Šli smo po stezi do manjše soteske, ki je kakor špranja rezala planoto na dvoje, Tam smo se ustavili, bilo nas
je toliko fantov, koliko imam prstov na obeh rokah, in jaz sem bil najmlajši med njimi. Bili so moji prijatelji, moji bratje,
moji vrstniki.
Potem se je vse zgodilo zelo hitro. Mož s priprtimi očmi je nenadoma stopil k meni in mi v roke potisnil puško,
ki je bila zelo težka. Rekel mi je, da naj moj kazalec privijem k petelinu in ustrelim dečka, ki je stal pred menoj. Čeprav
nisem razumel, kaj mi je govoril, me je spet prevzel silen strah.
»Če hočeš preživet, ga moraš ustreliti,«je ponovil mož s priprtimi očmi. »Če ga ne ustreliš, nisi mož. In potem
tudi ne smeš ostati živ.«
»Ne morem vendar ustreliti lastnega brata,« sem rekel. »Sploh pa nisem noben mož. Jaz sem še otrok.«
Zdelo se mi je, kot da ni slišal, kaj sem rekel.
»Streljaj, če nočeš umreti,«je preprosto rekel.«Ustreli ga.«
Dečku, ki je stal pred mano, je bilo ime Tiko. Bil je sin enega od bratov mojega očeta, in čeprav je bil kar nekaj
let starejši od mene, sva se večkrat skupaj igrala. zdaj pa je stal pred menoj in jokal. Poglej sem ga in jasno mi je bilo,
da ga nikoli ne bi mogel ustreliti. Niti če bi si s tem rešil glavo. Zavedel sem se, da misli mož s priprtimi očmi zelo resno.
Če ne storim tega, kar zahteva od mene, me sam ubije, morda kar z lastnimi rokami.
V tistem trenutku sem postal odrasel, čeprav sem bil otrok. Odločil sem se za nekaj, kar bo gotovo pomenilo
mojo smrt. Toda če nebi storil tega, o čem sem bil prepričan, da moram, bi moje življenje izgubilo ves smisel. Svojega
brata res nisem mogel ustreliti.
Pomislil sem na svojo sestrico, ki je bila umorjena v možnarju. Hotel sem jo imeti v glavi, ko bom umiral. Saj sem
vedel, da se bova kmalu spet videla, potem ko bodo umorili še mene.
Pritisnil sem kazalec k petelinu, naglo zasukal cev proti možu priprtih oči in sprožil. Zadel sem ga točno sredi
prsi, strel ga je podrl na tla. Jasno še se spomnim, kako presenečeno je odprl svoje oči in me pogledal, preden je umrl.
Odvrgel sem puško in kolikor urno sem mogel, stekel proti potki, po kateri smo prišli tja.
Ves čas sem čakal le na to, da bo tudi mene kdo ustrelil v hrbet, in ves čas sem držal v glavi spomin na svojo
sestro, tekel sem tako hitro, da so se moje bose pete samo včasih dotaknili kamnitih tal. Sploh pa nisem tekel samo
jaz, teklo je življenje v meni, vedel sem, da me bodo prav kmalu dohiteli, in potem bom umrl. Pozneje sem se naučil,
da so v življenju trenutki, ko postane človek samo tisto, kar počne. Takrat sem se spremenil v dvoje nog in par pet, ki
so dirjale, samo to sem bil.
166
www.europeinfoentre.bg
www.progestia.com
Kržičeva Ulica 6
1000 Ljubljana
www.media-forum.si
Ta priročnik smo pripravili, razvili, preverili in izdali v okviru projekta "Evropa za otroke – Evropa z otroki". Več kot 6000 otrok in 500 učiteljev v Bolgariji, Španiji in Sloveniji je več kot eno
leto delalo skupaj, da so prepoznali in prednostno razvrstili otrokove pravice in njihovo
uresničevanje v vsakodnevnem življenju. Poskušali so priti do osebnega razumevanja, kaj je
"pravica" in kako se uresničuje, ozaveščali so o pravnih okvirih zaščite otrokovih pravic in
njihovem udejanjanju. Učitelji, ki so bili vključeni v projekt, so po poglobljenem
usposabljanju pripravili in preverili učne ure, ki izražajo otroška občutja, njihove sanje in
pričakovanja, navdušenje staršev. To je priročnik, ustvarjen z veliko ljubezni in skrbi do otrok,
z namenom, da bi v zaščiti otrokovih pravic in njihovem dnevnem uresničevanju zbližali vse
ustanove, strokovnjake, pedagoge in družine.
Projekt "Evropa za otroke – Evropa z otroki", financiran v okviru programa Direktorata
Evropske komisije Pravosodje "Temeljne pravice in državljanstvo" želi spodbuditi aktivno
vključevanje otrok v proces komunikacije in promocije njihovih pravic, tako da odkrivajo
svoje pravice in se o njih učijo; ustvariti in formulirati najboljša sporočila, usmerjena k
otrokom po svetu; in preveriti izbrane učne materiale o otrokovih pravicah, ki so jih razvili in
preverili učitelji in učenci. Projekt poteka v Bolgariji, Španiji in Sloveniji ter v svoje aktivnosti
vključuje več kot 6000 otrok in 500 učiteljev. Glavne aktivnosti projekta so: nacionalne
raziskave, nacionalni ustvarjalni natečaji za otroke, fokusne skupine z odločevalskimi
institucijami, usposabljanja o učenju otrokovih pravic za učitelje, priprava priročnika o
otrokovih pravicah s strani mednarodne ekipe, preverjanje učnih ur iz priročnika. Zaključni
dogodek projekta, tj. Evropski otroški forum je potekal 24. in 25. marca 2010 v Velikem
Turnovem v Bolgariji, s prisotnimi 110 učenci in 30 učitelji iz vseh vključenih držav. Namen
foruma je bil odpreti prostor za izmenjavo znanja, tehničnih veščin in izkušenj, pridobljenih v
projektnem ciklu.
Otroci so pripravili in obravnavali dokument s svojimi sporočili – Listino otrokovih pravic v
Evropi, ki je bila predstavljena evropskim institucijam kot integralni del projektnih rezultatov.
Projektna ekipa verjame, da bo priročnik koristen za vas pri vašem vsakodnevnem delu. Avtorji resnično upajo, da bodo predlagane teme spodbudile nadaljnjo ustvarjalnost in
izpopolnjevanje
Comisión Europea
Programa derechos fundamentales y ciudadanía
бул. “България” 24
Велико Търново 5000
П.К.345
+359 62/60 50 60
office@europeinfocentre.bg
www.europeinfocentre.bg
Kržičeva Ulica 6,
1000 Ljubljana
www.media-forum.si
Ucenje otrokovih pravic:
Plaza de la Libertad 5.
CP 47002 Valladolid
+34 983 208 030
progestia@progestia.com
www.progestia.com