Dober dan Z vami sem Radovan Radetič, univ. dipl. soc. Primer dobre prakse CSD Moste Polje pri obravnavi nasilja med otroki in mladostniki NASILJE IN AGRESIVNOST Agresivnost in nasilje postajata ključna vprašanja današnjega časa NASILJE IN AGRESIVNOST Ali družba resnično želi spremeniti neustrezna vedenja otrok in mladostnikov in s tem preprečiti medvrstniško nasilje, ki so ga le –ti deležni ali ga povzročajo v vsakodnevnem življenju? NASILJE IN AGRESIVNOST Nasilje na splošno lahko definiramo kot agresivno vedenje osebe namenjeno povzročanju poškodbe ali škode drugi osebi NASILJE IN AGRESIVNOST Ključna beseda, ki loči nasilje od agresije je namen. Škoda ali poškodba do katere pride po nesreči ni nasilje NASILJE IN AGRESIVNOST Agresijo ločimo v zvezi z motivom delovanja: ko je namen agresije doseči posamezen cilj govorimo o instrumentalni agresiji. Npr. udarec v trebuh otroka z namenom, da se mu vzame mobitel je dejanje instrumentalne agresije NASILJE IN AGRESIVNOST Pri sovražni agresiji je motiv v prvi vrsti poškodba otroka Sovražna agresija veliko ustreza pojmu nasilja bolj NASILJE IN AGRESIVNOST Tretjo vrsto agresije lahko imenujemo impulzivna ali agresija namenjena k iskanju dražljajev NASILJE IN AGRESIVNOST Otrok in mladostnik nima vedno želje ali namena poškodovati drugo osebo. Nasprotno, večina agresivnega vedenja je impulzivnega značaja NASILJE IN AGRESIVNOST Nasilen otrok in mladostnik v procesu iskanja intenzivnega čutnega dražljaja nenehno hrepeni po nevarnih in rizičnih situacijah NASILJE IN AGRESIVNOST Učno in vedenjsko zahtevni otroci, predvsem otroci z ADHD ( motnja pozornosti in impulzivnosti) pogosto sodijo v to skupino otrok NASILJE IN AGRESIVNOST V času odraščanja se pri teh otrocih še bolj pa pri mladostnikih številna nasilna dejanja zgodijo pod vplivom droge ali alkohola NASILJE IN AGRESIVNOST Na CSD Moste Polje se zavedamo, da je mobilizacija širše laične in strokovne javnosti k razumevanju govorice nasilja posledica povečane splošne družbene občutljivosti do pojava in na drugi strani zmanjševanja stopnje družbene tolerance do nasilja nasploh NASILJE IN AGRESIVNOST K tezam o bolj nevzgojenim, nasilnim in odklonskim otrokom in mladostnikom pomembno prispevajo tudi mediji skozi iskanje in z objavami škandaloznih in senzacionalnih prispevkov NASILJE IN AGRESIVNOST Podpirajo jih tudi prepričanja o »nepopolnih« družinah, ki producirajo kriminalne in nasilne otroke in mladostnike NASILJE IN AGRESIVNOST Splošno mnenje strokovnjakov je, da je vedenje spremenljivo in prilagodljivo, ter da razvojni procesi silijo otroka k spremembam, s katerimi prispeva bodisi k reševanju bodisi k pospeševanju svojih težav NASILJE IN AGRESIVNOST Kot svoj prispevek k razumevanju vedenja otrok in mladostnikov in preprečevanju nasilja, sem na CSD Moste Polje razvil SASV model za delo z družinami, otroci, starši ter z inštitucijami s katerimi sodelujem NASILJE IN AGRESIVNOST Model navaja vedenja, ki so medsebojno povezana, dejavnike, ki povzročajo pozitivno vedenjsko spremembo, in povezavo med družbenim okoljem ter konceptom otrokove samopodobe NASILJE IN AGRESIVNOST NASILJE IN AGRESIVNOST NASILJE IN AGRESIVNOST Oblike socialnega vedenja, kot so NAPAD, KRIVDA, NADZOR, ZAŠČITA, DEJAVNA LJUBEZEN, POTRDITEV, OSVOBAJANJE IN ZANEMARJANJE, ki sestavljajo SASV model lahko metaforično primerjamo s solmizacijskimi znaki v glasbi: do, re, mi, fa, so, la, ti, do. Z njimi lahko sestavimo pesem za vsako oseb STRUKTURNA ANALIZA SOCIALNEGA VEDENJA – SASV MODEL OBČUDOJOČI STARŠI brezčutni otroci IGNORANCA zapiranje OSVOBAJANJE ločevanje POTRDITEV odpiranje SOVRAŠTVO/NAPAD umik LJUBEZEN vračanje ljubezni ZAŠČITA zaupanje KRIVDA užaljenost NADZOR podrejenost nevidni otroci Prirejeno po L.S. Benjamin e.mail: radovanfirst@gmail.com 041 483 984