1. No category

Intervju: Gojmir Le{njak - Gojc
Tabor na obisku: Zmajev rod Ljubljana
Narava kli~e na pomo~: Volovja reber
2
marec
Foto: Matja` Male`i~
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Vest o smrti biv{ega predsednika Republike Slovenije in dolgoletnega predsednika
vlade dr. Janeza Drnov{ka je Slovence v sobotnem dopoldnevu ovila v sivino. Tudi mi,
skavti-taborniki, smo novico sprejeli z `alostjo.
Sam sem izredno hvale`en spletu okoli{~in, da sem se kot predstavnik ZTS trikrat sre~al s predsednikom Drnov{kom. V decembrskih ~asih je predsednik vedno sprejel delegacijo skavtskih organizacij (ZSKSS, ZTS, ZBOKSS in SZSO), kjer smo mu predali plamen lu~i miru iz Betlehema. Vedno je
zelo pozorno prisluhnil sporo~ilu poslanice, hkrati pa v pogovoru z delegati podpiral delovanje na{ih
organizacij. V spominu mi je ostalo sre~anje, v katerem smo se pogovarjali o prostovoljstvu in potrebah mladih. Ponujena nam je bila vsa podpora, bolj natan~no pa zastavljeno vpra{anje: »Kako vam
lahko pomagam in kaj lahko skupaj naredimo?« Ob zaklju~ku na{ega obiska pa {e: »^e boste kdaj
kaj potrebovali in smatrate, da lahko pripomorem, se obrnite name.« V na{i akciji Plavajmo za mir
je predsednik sprejel funkcijo ~astnega pokrovitelja. Zagotovo pa nam je sedaj lahko `al, da nismo
{e bolj intenzivno sodelovali in sprejeli predsednikove podpore.
Re~emo lahko, da je imel biv{i predsednik, dr. Janez Drnov{ek, vse dobre lastnosti pravega skavta-tabornika. Imel je posluh za malega ~loveka, pomagal je ljudem, ki so bili pomo~i potrebni, prizadeval si je za ~isto okolje in ekologijo, s svojim zgledom `ivel zdravo, si prizadeval za svetovni mir
in nenazadnje gojil posameznikovo duhovno komponento. Posku{al je graditi bolj{i svet.
Gospod predsednik, hvala Vam za vse, kar ste storili za Slovenijo, za mlade in okolje, v katerem
`ivimo! Ohranili Vas bomo v spominu kot velikana slovenskega naroda.
Sandi Glin{ek
3
Uvodnik
Kazalo
Elitno tekmovanje
9 Ris
10 Igra pre`ivetja
Konec meseca je na sporedu tradicionalni NOT – No~no orientacijsko tekmovanje, tokrat v Postojni in okolici. Taborni{ki rodovi
in drugi subjekti v okviru Zveze tabornikov Slovenije organizirajo
razli~na tekmovanja in druge akcije, ki se med seboj razlikujejo
po svoji privla~nosti in kakovosti. NOT je `e od nekdaj postavljal
standarde drugim organizatorjem orientacijskih tekmovanj, zato
od vsakega NOT-a upravi~eno pri~akujemo samo najbolj{e, vedno
pa tudi kaj novega. Prepri~an sem, da bo tudi 31. NOT prepri~al
tiste, ki {e niso prepri~ani, in utrdil v prepri~anju tiste, ki `e
dolgo vedo, kaj pomeni tr`na znamka NOT.
17 Vse je bilo prvi~
pri tabornikih
20 Zmajev rod
24 Nedeljski izlet
27 Taborni prostor
Globoko
Zvrhan ko{ u~inkovitosti in uspe{nosti `elim organizatorjem in
~lanom skup{~ine, ki je pred vrati! O njej bomo poro~ali v
aprilski {tevilki Tabora.
Ale{ Cipot, urednik
Foto: Samo Vodopivec
4
marec
Meti
Luka Snoj
POMLADNA
ZUNAJ SONCE TOPLO SIJE,
TRAVA RASTE IN KIPI,
SVE@E JE, KER VETER BRIJE,
VSA NARAVA SE BUDI.
NA JASI ZBIRA SE MLADINA,
I[^E DRVA IN SUHLJAD,
SINJA JE NEBA JASNINA,
KON^NO JE SPET TU POMLAD.
GLASNI TABORNI[KI SMEH,
SE RAZLEGA Z NA[E JASE,
OGENJ @E GORI NA TLEH,
NA NJEM SE PE^EJO KLOBASE.
IGRA 5
SMO SE IZGUBILI?
Vane Kraj{ek
Pred rodovim izletom se Tim, Jo{t in Zala dobro pripravijo na vse mogo~e:
"Vedno vzamem karton~ek s svojimi podatki," pravi Tim.
"Nikoli ne pozabim listka s podatki o izletu," re~e Jo{t.
"Za vsak primer dodam {e nekaj malenkosti," zaklju~i Zala.
GLEJ GA, ZLOMKA, RES SMO SE IZGUBILI!
Po po~itku sredi poti je Zala prepo~asi pospravljala nahrbtnik in nenadoma
ugotovila, da je ostala sama - vsi ostali so `e od{li naprej! Brezglavo je stekla po
poti in se skoraj zaletela v Tima, ki je tudi zamudil ostale, ko je {el lulat. "Hej, ne
nori tako! Premisliva, kaj bova zdaj." Ni {e povedal do konca, ko se jima je pridru`il {e Jo{t: "Smo pa res ta pravi! Izgubil sem obro~ek
za rutko in ga {el nazaj iskat, zdaj sta pa samo
{e vidva tu. Pojdimo po poti naprej, le tod so
K sre~i je ta zgodba izmi{ljena.
lahko {li!" Na razcepu poti pa so se ustaMnogo
enostavneje kot v naravi pa
vili. In kaj zdaj?
lahko prijatelje ali star{e izgubimo v
Timov mobilni telefon `al ni imel signagne~i. Pogovorite se, kako bi ravnali
la. Vsi skupaj so na ves glas poklicali prijatelje. Potem pa se je Jo{t spomnil pi{~alke.
v tem primeru!
Zapiskal je, kolikor je mogel glasno, in to ponavljal v kraj{ih presledkih, da sta si prijatelja ma{ila
u{esa. Blizu poti so se pod gosto smreko skrili pred pr{enjem de`ja.
Minili sta komaj dve minuti, ko se je po poti vrnil njihov vodnik. Bilo mu je nerodno, ker ni takoj opazil, da so na poti zaostali trije njegovi ~lani.
Vesna
6
marec
Drobne gozdne nadloge
Taborniki veliko ~asa pre`ivimo v naravi, {e posebej v gozdu.
Pogosto pa se zgodi, da ob vrnitvi iz gozda s seboj prinesemo tudi
drobne `ivalice, ki jih nismo ravno veseli. Seveda gre za klope
(najpogosteje za gozdnega klopa), drobne gozdne prebivalce. V
gozdu na rastlinju z iztegnjenimi sprednjimi no`icami pre`ijo na
naklju~ne mimoido~e. ^akajo, da se jim bo kdo toliko pribli`al, da
se ga bodo lahko oprijeli.
Klopi so sorodniki pajkov in
pr{ic, ki `ivijo zajedalsko `ivljenje. Njihovo pre`ivetje je odvisno od gostiteljev, na katere se
pritrdijo in se hranijo z njihovo
krvjo. Med klopovimi gostitelji
smo tudi ljudje.
Zato je najbolje, da se takoj
po vrnitvi iz gozda preoble~emo, saj drobne klope na
pisanih obla~ilih zlahka spregledamo. ^e s pregledom ali
preobla~enjem odla{amo predolgo, bo kateri izmed njih `e
na{el primerno mesto na ko`i,
kamor bo zapi~il svoje bodalce
in za~el sesati kri. Klopa je treba s ko`e ~im prej odstraniti.
Prena{ajo namre~ nekaj bolezni, med katerimi je najpogostej{a lymska borelioza
borelioza. Tej
bolezni se lahko s takoj{njo odstranitvijo klopov skoraj popolnoma izognemo. Da se bakterija, ki bolezen povzro~a, preseli iz klopa v na{o kri, mora
prete~i kar nekaj ur. Druga pogosta bolezen je klopni meningoencefalitis
ningoencefalitis, pred katerim
pa se lahko zavarujemo s cepljenjem.
Informacije o
cepljenju najdete na spletni
strani In{tituta za varovanje
zdravja.
Seveda niso vsi klopi
oku`eni, vendar je predvsem v
osrednjem delu Slovenije dele`
oku`enih klopov `e zelo velik.
Oku`eni klop se ne razlikuje od
zdravega, zato moramo z vsemi ravnati enako.
Ker se obema pogostima
boleznima lahko izognemo, se
ni treba odpovedati `ivljenju v
naravi. Le nekoliko ve~ pozornosti moramo posvetiti tem
drobnim gozdnim nadlogam.
[e posebej moramo biti pozorni letos, saj znanstveniki napovedujejo leto klopov. Klopove
li~inke in nimfe se hranijo predvsem na malih glodavcih. ^e je
glodavcev veliko, kot se je zgodilo lani, pre`ivi ve~ klopov, ki
bodo letos v gozdu ~akali na
nas.
Klop, ki pre`i na svojo `rtev
Ali ve{ ... da nimajo vsi klopi osmih nog. Li~inke
klopov imajo le {est nog. Po izgledu so zelo podobne odraslim klopom, le manj{e. Navadno sesajo na
glodavcih in pticah, lahko pa jih najdemo tudi na
~loveku.
IGRA 7
Simona Strgulc Kraj{ek
Petra
Kako odstranimo pritrjenega klopa?
V~asih je veljalo, da moramo prisesanega klopa
pred odstranitvijo s ko`e vrteti v dolo~eni smeri,
namazati z oljem ali alkoholom in {ele nato potegniti iz ko`e. Tega NE smemo po~eti, saj klopa s takimi posegi razdra`imo, izlo~i lahko slino
in (~e je oku`en) v nas prenese povzro~itelje bolezni. Najbolj{i na~in za odstranitev klopa je, da
ga ~isto pri ko`i dobro primemo s pinceto in
odlo~no potegnemo. ^e pri odstanjevanju klopa
v ko`i ostane bodalce, ni ni~ hudega. Bodalce ni
nevarno, v ko`i pa se bo obna{alo kot droben
trn. Lahko ga previdno odstranimo iz ko`e ali pa
po~akamo, da ga ko`a sama izlo~i.
Prisesan klop
Zapi{ite si datum in mesto
vboda klopa, saj bo ta podatek
pri{el prav ob morebitni
bolezni.
Ali ve{ ... da mora klop v
svojem `ivljenju vsaj trikrat sesati kri, da spolno dozori: prvi~
{e kot li~inka, drugi~ kot nimfa
(ki je nekoliko ve~ja in ima `e
osem nog, tako kot odrasli klopi) in tretji~ kot odrasel klop.
marec
Kri`anka
Petra
Drugim pti~kom v gnezda
podtika svoja jajca.
Prvi mesec
pomladi.
Letni ~as, v katerem se narava prebudi.
Ko je lepo vreme,
gremo v gozd na ...
21. marca je
no~ enako
dolga kot ...
Ale{a
Pobarvaj polje glede na ~rko v njem: Z... zelena; M... modra;
^... ~rna; V... vijoli~na; R... rde~a; O... oran`na; U... rumena.
Pobarvaj polja
Geslo: ZVON^EK ( lahko odgovor na vpra{anje: "Kaj `e zdaj
oznanja, da se v na{e kraje bli`a pomlad?")
8
DOGODIV[^INA 9
Svet `ivali
Navadni ali evrazijski ris
(Lynx lynx)
Navadni ris je zanimiva gozdna ma~ka, ki je marsikomu poznana po zna~ilnih ~opkih na koncu
za{iljenih u{es. ^eprav je neko~ kraljeval v gozdovih Evrope in Sibirije, je dandanes zaradi kr~enja
njegovega `ivljenjskega prostora, gozda, in zaradi visoke cene njegovega prelepega ko`uha ter
okusnega mesa ogro`ena vrsta, poseljuje pa le {e majhen del ozemlja, na katerem je `ivel.
B
arva ko`uha navadnega risa je
na trebuhu bele barve, drugod
pa prehaja od bledo rumene v
rde~erumeno barvo z najrazli~nej{imi lisami in pegami, kar mu pomaga, da se
la`je zlije z okolico in postane neviden
neprevidnim o~em. Pozimi je ko`uh debelej{i in je videti siv ter hladen, lise pa
so precej nejasne. Prepoznaven je po
dolgih ~rnih ~opkih na dolgih u{esih, s
katerimi izredno dobro sli{i, in zelo kratkem repu, ki meri najve~ 25 centimetrov.
Njegove tace so velike in okrogle, kar
mu omogo~a la`ji tek po snegu, na
podplatih pa ima dlakave blazinice.
@ivljenjski prostor
Navadni ris `ivi v dr`avah severne
Evrope, v vzhodni Aziji, v Avstriji, [vici,
Franciji, Sloveniji in v nekaterih dr`avah
biv{e Jugoslavije. Revir - teritorij si ustvari
v gozdovih in v grmi~evju, njegova velikost pa je odvisna od tega, koliko plena
ima na razpolago. ^e ga je dovolj, so revirji samcev veliki do 50 km2, revirji samic
pa so kar polovico manj{i. ^e pa je plen
redek, lahko imajo samci revirje velike
tudi do 100 km2. Svoj teritorij ozna~ujejo z uriniranjem po tleh in z drgnjenjem
po drevesih, svoje iztrebke pa tako kot
doma~e ma~ke zakopljejo.
Prehrana
Navadni ris je plenilec, saj so njegova glavna hrana pti~i, ki `ivijo na tleh,
srne, zajci, mi{i, v severni Evropi pa divja
teleta in mladi losi. ^e ga ne zmotijo
druge `ivali, se vra~a k svojemu plenu,
dokler ga ne po`re. Ponekod lahko
plen tudi zakoplje v sneg, ki deluje kot
nekak{en naravni hladilnik.
Razmno`evanje
Ris najve~ ~asa pre`ivi kot samotar,
v februarju pa samica zapusti svoj revir in
poi{~e partnerja. V tem ~asu se samci
ogla{ajo zelo nenavadno, saj mnogokrat tulijo, sledijo pa tudi pretepi med
samci za dolo~eno samico. V maju ali juniju se v gnezdu, ki ga breja sami~ka ustvari pod kak{no skalno polico, v votlem
drevesnem deblu ali gostem grmi~evju,
skotijo mladi~i, najve~krat so {tirje. Mladi~i ostanejo pri materi skoraj eno leto,
kjer se tudi nau~ijo loviti in pre`iveti v naravi.
Ali ve{, da ...
• lahko ujame pti~a pri vzletu in sko~i z me•
•
•
•
•
sta dva metra visoko?
je bil v prazgodovinskem ~asu ris raz{irjen na britanskih otokih?
domnevajo, da so ga iztrebili lovci v
mlaj{i kameni dobi?
je ris izjemno dober plavalec, plezalec in
neutruden teka~ na dolge proge?
~ez dan spi oziroma po~iva, zve~er pa se
odpravi na lov?
lahko zavoha podgano na 75 metrov,
kunca na 300 metrov in srno na 600
metrov?
Osnovni podatki
Dol`ina telesa samci: 70-110 cm, samice
so manj{e
Vi{ina: 50-75 cm
Te`a: 15-38 kg
@ivljenjska doba: 10-20 let
Spolno dozori pri: 1,5-2 letih
^as brejosti: 65-74 dni
Hrana: mi{i, fazani, kunci, a najraje srne
Obna{anje: samotar
Tadeja Rome
10
marec
Igra
Igra pre`ivetja
Igra pre`ivetja je izjemno zanimiva in zabavna. Najbolj primeren
prostor za igro je ne preve~ zarasel gozdi~ek. Vodnik mora najprej
pripraviti prizori{~e. Z barvnimi trakovi, ki jih zave`e na drevesa,
ozna~i teritorij, kjer bo igra potekala.
Na obmo~je, kjer se bo igra odvijala, bolj ali
manj skrijemo ve~jo {tevilo razli~nih predmetov,
ki predstavljajo hrano (naj ti predmeti ne bodo
preve~ majhni). Nekje na robu gozda ozna~imo
podro~je, ki ozna~uje varno ozemlje. Ko pripravimo vse to, med tekmovalci dolo~imo tiste, ki
bodo srnjad in tiste, ki bodo zveri. Naloga tistih,
ki so dolo~eni kot srnjad, je, da na ozemlju najdejo tri obroke hrane (torej tri skrite predmete)
in se z njo vrnejo na varno ozemlje. V kolikor srnjad ne najde treh obrokov hrane, bo obsojena
na stradanje in ne bo pre`ivela zime.
Naloga zveri (njihovo {tevilo naj bo manj{e
kot divjadi, morda dve ali tri osebe) pa je, da
ulovijo divjad, ki jim predstavlja hrano. V kolikor
se zver dotakne divjadi, se ta {teje za ujeto. Zver
odvzame rutico, ki jo divjad nosi okoli vratu in s
tem je divjad izlo~ena. Tisti, ki so ujeti najhitre-
SiNi
Jaka Bevk - [eki
je, postanejo zveri v naslednji igri. Ne pozabite,
tudi zver mora uloviti tri divjadi, da pre`ivi zimo.
Divjad ima tri mo`nosti obrambe pred zverjo: (1)
be`i, kolikor je nesejo podplati (~e je dovolj
hitra, zna to delovati), (2) obstoji ~isto pri miru
(~e se divjad ne premika, se smatra za “zakamuflirano” in ga zver ne sme ujeti, dokler se zopet ne premakne) in (3) se skrije (dotik drevesa
velja, kot da se je divjad skrila in je zver ne more
ujeti, dokler se ne premakne stran od drevesa).
Vodnik, ki pripravlja prizori{~e, naj pazi, koliko predmetov (hrane) bo skril v gozdi~ku. Teh
predmetov (hrane) naj na za~etku ne bo ve~ kot
dva na divjad (ne pozabite: vsaka divjad mora
zbrati tri za pre`ivetje), saj bo tako igra veliko
bolj zanimiva. Igra je zelo dinami~na in zanimiva, iz nje pa z lahkoto naredimo ve~ variacij ali
prilagodimo pravila.
DOGODIV[^INA 11
GG delavnica
Pti~ja poga~a in pti~ja krmilnica
iz majhnega kartona za mleko
Kljub vsemu, da bo kmalu pomlad, so zunaj {e
vedno la~ne ptice, ki ~akajo na va{o hrano. In
sami lahko pripomorete k temu, da bodo ptice v
va{i okolici bolj zadovoljne in site.
Za pti~jo poga~o potrebujete: ovsene kosmi~e, razli~na
semena, kuhano zelenjavo, suho sadje, kuhan ri`, kruhove
drobtine, neslane kikirikije, 100g loja, jogurtov lon~ek, razcepljeno vejico.
Priprava: V kozici stopite loj na majhnem ognju, pri tem
naj pomaga kdo od odraslih. Preostalo hrano - semena, kosmi~e, zelenjavo, suho sadje, ri`, drobtine in kikirikije - dajte v
skledo in prelijte z vro~im lojem. Pazite, da se z lojem ne
ope~ete! Dobro preme{ajte. Me{anico nalo`ite v jogurtov
lon~ek in potisnite vanjo vejico. Ko se me{anica strdi, jo z vejico
potegnite iz lon~ka. Dobljeno poga~o {e povaljajte v razli~nih
semenih. Na vejico prive`ite vrvico in jo obesite na bli`nje drevo, da boste lahko opazovali ptice, ki prihajajo po hrano.
Pti~ja krmilnica iz majhnega kartona za mleko
Na sprednjo stran kartona za
mleko nari{ite pravokotnik in na
spodnji tretjini lika {e
eno vodoravno ~rto.
Zare`ite po obeh navpi~nicah in vrhnji stranici. Zare`ite tudi po sredinski ~rti in zapognite
zavihek po spodnji stranici pravokotnika. Enako naredite tudi na drugi strani kartona. Na
vrhu kartona naredite
luknjico in skoznjo potegnite vrvico.
Karton napolnite s semeni in ga
obesite na bli`nje drevo.
Petra Skali~
Ali nam je tabornikom vseeno,
kaj se dogaja z okoljem?
V javnosti smo taborniki poznani
kot naravovarstveni ljudje, ki skrbimo za
okolje in naravo spo{tujemo. Celo
spodbujamo in u~imo mlade tabornike,
prebivalce tega `e tako zasvinjanega
planeta, naj skrbijo za naravo in jo varujejo. Verjetno je `e vsak rod kdaj organiziral kak{no ~istilno akcijo na obmo~ju,
kjer imate rodovi svoje prostore. Menim,
da se je va{ trud obnesel, zagotovo ste
bili neka svetla bilka v va{em kraju, ki mu
ni vseeno za okolje in za naslednje generacije tabornikov, ki bodo naseljevale
na{ planet, hkrati pa ste lep vzor drugim
krajanom v va{em kraju. ^eprav se je
mogo~e med akcijo pokazal kak{en kisel
obrazek, ki mu ni bilo ~isto prav, da za
nekom drugim, ki se ne zna obna{ati v
naravi, pospravlja smeti. Po vsem tem
verjetno taborniki organiziramo najve~
~istilnih akcij, saj je o~itno, da v na{i
de`elici primanjkuje ljudi, ki bi organizirali ~istilne akcije in kdaj pa kdaj pospravili kak{no smet za drugim samo zato,
da bi bil na{ planet malo bolj ~ist.
Kak{ni pa smo taborniki, ko
Mnenje
odlo`imo taborni{ko rutico in postanemo navadni smrtniki? Ja, na to
vpra{anje pa mora vsak posameznik
raz~istiti pri sebi. Ali nas kdaj premaga
arogantnost do okolja in ne i{~emo kraja, kjer bi lahko bil smetnjak, in vr`emo
smeti kamorkoli se nam zazdi? Naj nam
vendar ne bo vseeno, bodimo vzor drugim tudi takrat, ko nimamo rutice okoli
vratu.
Ne`a
12
marec
Anketa
Mnenje o reviji Tabor
Urban Stojko, Rod stra`nih
ognjev Kranj
Tabor preberem vsak
mesec in se mi zdi zelo prakti~na revija. Najljub{e rubrike
ravno nimam, saj ve~inoma
rad preberem vse. Najve~
~asa posvetim rubrikam z
nasveti za vodenje M^-jev in
vsemu v zvezi s tem. V rubriki
Dogodiv{~ina mi je najbolj v{e~ tema Faca. Nekateri od predstavljenih so res prave face, zato z veseljem preberem marsikatero zanimivost. V~asih si `elim, da bi te tabornike tudi malo
bolje spoznal. Prav posebnih tem v Taboru ne pogre{am, je pa
res, da bi lahko dali malce ve~ podatkov tudi o dogajanjih v
drugih rodovih, ne le tistih iz osrednjega dela Slovenije.
Erazem Ker`an Kuzman, Rod dobre volje Ljubljana
V reviji najraje berem tabornika Kranjca. Prav zaradi tega bi
bil zelo vesel, ~e bi ga rahlo raz{irili ali pa uvedli {e kak{en nov
strip. V{e~ mi je kri`anka in rubrike Tabor na obisku, Faca, Intervju.
Ur{a ^elofiga, Rod dobre volje Ljubljana
Fajn je, ker revija ponuja veliko zanimivih informacij, ki pokrivajo ve~ razli~nih podro~ij in ne samo taborni{tva. V{e~ sta
mi rubriki Faca, kjer res spozna{ prave face, in rubrika Tabor na
obisku, kjer lahko prebere{, kako delujejo rodovi po Sloveniji.
Z veseljem prebiram nasvete Kuhle in Kahle. Pri~akovala bi ve~
fotografij v Zadnji plati, besedila znanih pop izvajalcev in ve~
razvedrilnih vsebin.
Kaja in @iga @ek{, Rod veseli veter Murska Sobota
Najraje se lotiva kri`anke in mini kviza. Najljub{e rubrike nimava, so pa vse, vsaka po svoje, zanimive.
Ne`a Zajc, Monika Gosti~ in Lea Repi~.
DOGODIV[^INA 13
Faca
Jera Stojko
Je modrooka, `ivahna GG-jevka, ki se pri tabornikih zadr`uje `e dolgo ~asa. Za~ela je kot murn~ek v
Rodu stra`nih ognjev v Kranju in tu nekaj ~asa nadaljevala svojo zabavno pot. Potem jo je premamila
dru`ba v {oli, vendar se je vrnila k tabornikom kot M^. Sedaj je ponosna ~lanica voda Becke, ki v
svoji vodnici vidi vzor vedno nasmejanega in pozitivnega ~loveka. Taka je namre~ tudi sama. Pravi,
da je pri taborni{tvu najbolj{a zabava, zato se zelo rada s prijatelji udele`i marsikatere improlige in
zabavnih ve~erov, ko je treba, pa tudi orientacije.
Taborni{ko ime ... Skokica.
Poleg tabornikov ... treniram ritmi~no gimnastiko, zelo rada se dru`im s prijatelji, v prostem ~asu pa dolg~as preganjam z izdelovanjem nakita.
Po horoskopu sem ... kozorog.
Znana sem po ... dobri volji - vedno spravim vse v smeh.
Rada se obla~im v ... `ive barve, ponavadi preproste hla~e in majico.
Najljub{a glasba ... vsi stili, le da ni kak{nih "heavy" stilov poleg.
Najljub{i film ... Step up, Honey in ostali plesni filmi.
Zakon igralec in igralka sta ... Johney Deep in Jessica Alba.
Z eno besedo bi se opisala kot ... vesela.
Biti tabornik pomeni, da ... ve~ino ~asa pre`ivi{ v naravi s prijatelji, si iznajdljiv, hitro postane{ samostojen in ve{, kaj narava pomeni za na{e `ivljenje.
Najve~ja `elja je ... veliko `ivali, {e posebej psov.
Ko odrastem bom ... Trenutno sem {e brez na~rtov.
Zelo spo{tujem ... zabavne, predvsem po{tene in direktne tabornike.
Pri taborjenjih mi ugaja ... dobra dru`ba, odsotnost od doma, nenehno dogajanje.
Najve~ja norost, ki sem jo storila ... je {e nisem, saj sem zelo vzorna tabornica (smeh).
Sanjsko taborjenje ... je nekje na morju, kjer je toplo, lepo vreme,
polno prijateljev, dobra hrana in ni~ odraslih, saj nam tako ne bi
bilo treba ni~esar delati.
Ko bom PP ... bom {la na vodni{ki te~aj za vodenje GG-jev.
Simpatija pri tabornikih ... Je {e nisem imela.
Taborni{ke poroke ... so zelo zabavne, kadar jih opazuje{!
Nisem se {e poro~ila, zato ne znam povedati, kako je,
ko si dejansko v sredi{~u dogajanja.
@ivljenje PP-jev si predstavljam kot ... vodenje voda, pomaganje pri projektih, vodenje delavnic, udele`evanje
tekmovanj in seveda rodovih sestankov. Mislim pa,
da nekje vmes mora biti tudi veliko zabave, saj so
na{i PP-ji vedno nasmejani.
Monika Gosti~ - Kala
Urban Stojko
marec
Sive celice
Sudoku
Mini kviz
1. Kdo je glavni in odgovorni urednik revije Tabor?
t) Ale{ Cipot.
o) Lea Repi~.
k) Igor Bizjak.
s) Ale{a Mrak.
2. Kdaj je bil v reviji Tabor zadnji
Mini Tabor?
p) Februarja 2007.
o) Marca 2007.
a) Aprila 2007.
f) Maja 2007.
Premetanka - taborni{tvo
Poi{~i besede: [OTOR, RUTKA, VRV, TABOR, ZIMOVANJE,
GOZD, TABORNIK
3. Kdo je urednik sklopa Dogodiv{~ina?
c) Igor Bizjak.
b) Lea Repi~.
a) Ale{ Cipot.
o) Ale{a Mrak.
4. Kdo ri{e karikature za revijo Tabor?
a) Ale{a Mrak.
c) Miha Bejek.
d) Meti Buh Ga{pari~.
o) Jaka Bevk - [eki.
5. Kdo je avtor naslovnice februarske {tevilke revije Tabor?
i) Jure Ausec.
r) Samo Vodopivec.
k) Ale{ Cipot.
f) Matic Cankar.
Geslo: _ _ _ _ _
Luka Rems
Re{itve:
1 - t, 2 - a, 3 - b, 4 - o, 5 - r.
Geslo je Tabor.
14
DOGODIV[^INA 15
Sestri odgovarjata sotrpinom
SOS
Pozdravljeni sotrpini! Pomlad je `e skoraj tu, vseeno pa vam `eliva ~im ve~
norih smu~in in martin~kanja na soncu.
V: Draga Kuhla in Kahla!
O: @iv, Ne`a!
Vajina rubrika je res fajn, vedno jo preberem
in se nau~im kaj novega iz vajinih odgovorov.
No, moj problem je, da sem zadnje ~ase res nezadovoljna s svojim videzom. Sicer se na meni ni ni~
skrajno spremenilo, mogo~e sem se malce poredila, pa~ tako, kot se vsi ~ez zimo, ampak ko se
pogledam v ogledalo, si preprosto nisem ve~
v{e~. Na fotografijah je {e huje. Sekiram se, ker
mislim, da tudi drugim nisem v{e~ (to leti predvsem na nasprotni spol). Kaj naj naredim, da se
bo moja samopodoba izbolj{ala?
Ne`a
Takole ti bova svetovali. Kar se ti dogaja, je povsem normalno. Vsi
imamo obdobja, ko smo si bolj ali manj v{e~, torej ni~ takega, kar ne bi
minilo. Malo se poglobi vase in se vpra{aj, kaj to~no te tako onesre~uje in
kaj lahko naredi{, da ne bi ve~ bilo tako, kako lahko izbolj{a{ svoje
po~utje. Ali gre za frizuro, za barvo las, za nekaj kilogramov preve~, za
vedno ista obla~ila ipd.? Potem pa ukrepaj, delaj stvari, ki te osre~ujejo,
pa bo{ pozabila na
zunanji izgled oziroma ta ne bo ve~ tako
pomemben, {e bolje
- sam od sebe se bo
izbolj{al. Sre~ni ljudje so lepi ljudje! Ni
pa nujno, da tudi
obratno, razume{!?
V: Ojla!
Vajina rubrika je res carska! Pi{em
vama prvi~, saj do zdaj nisem potrebovala
nasvetov.
Verjetno se vama zdi, da sem spet ena
najstnica, ki ima problemov ~ez glavo, ampak ni tako. Zato pa imam en velik problem! Zaljubljena sem v simpatijo naj prijateljice!
Prijateljici sem pomagala, ji dajala nasvete, kako naj bo temu tipu v{e~ ... bla,
bla, bla ... Kar naenkrat pa je ta tip postal
v{e~ meni! In jasno je tudi, da sem jaz v{e~
njemu! Vse ostale so{olke so ga zafrkavale, po{iljale maile. Moj problem je pa v bistvu ta, da no~em u`aliti naj prijateljice in
da ne vem, kako povedati fantu, da mi je
v{e~?
Prosim objavita moj problem in mi
nanj odgovorita! [e enkrat: carski sta!
X
O: Draga X:
Pozdravljena! Tale problem pa res ni kar tako, vendar se tudi to zgodi v `ivljenju aktivne in lu{tne punce, kajne? Gre za + in - zadevo. Pravzaprav je precej
preprosto - vpra{aj se, kaj so tvoje prioritete, ali ti ve~ pomeni prijateljstvo s to
deklico, ali potencialen odnos s tem fantom, za katerega pravi{, da si mu tudi ti
v{e~. Na~eloma je lepo vztrajati in gojiti prijateljstva, ki so dolgoro~no lahko vredna ve~ in so bolj pomembna od ljubezenskih flirtov, ~e naju razume{. ^e je bil
fant prijateljici prej v{e~, ima ona prednost, niso pa zate vrata zaprta. Predlagava,
da se pogovori{ z njo in sprejema{ take odlo~itve oziroma dejanja, ki ne bodo
ogrozila vajinega prijateljstva. Fantov je veliko, prijateljic pa ponavadi bolj malo!
Sre~no.
Jaka Bevk - [eki
Vsi potrebni nasvetov pi{ite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com.
16
marec
Aktualno
Tadej Pugelj
Zanimiv, dru`beno aktualen, druga~en
Predlog strukture programa za mlade v ZTS
Osnovni taborni{ki program za mlade vklju~uje razli~ne taborni{ke aktivnosti. Zanje velja, da morajo biti v
skladu z namenom in temeljnimi na~eli skavtstva, odra`ati interese mladih in biti vpete v okolje, v katerem
delujemo.
Poleg te skladnosti morajo aktivnosti v
najve~ji mo`ni meri izpolnjevati vse elemente skavtske metode: delovanje v skladu s
prisego in taborni{kimi zakoni, u~enje z delom/aktivnostjo, delo v majhnih skupinah
(vodov sistem), osebno napredovanje/
rast, narava kot prostor za izvajanje programa, simbolni okvir in pomo~ prostovoljcev kot vodij aktivnosti in vzgojiteljev. Ve~
elementov je vklju~enih v aktivnost, bolj je
aktivnost taborni{ka – bolj se razlikuje od
aktivnosti drugih mladinskih organizacij.
^e raz~lenimo zgornje zahteve, lahko
ugotovimo, da moramo skozi program razvijati ve~ dimenzij:
• taborni{ko (specifi~en na~in `ivljenja v naravi, »taborni{ke vrednote«,
{ege in navade ...);
• osebnostno (zadovoljevanje lastnih
potreb, osebno napredovanje, rast in
razvoj lastnih potencialov);
• dru`beno–socialno (interakcija z
okoljem, odnos do drugih, proces socializacije).
V tem duhu je nastal tudi predlog strukture programa, ki bi prispeval k razvoju in
delovanju na ve~ih podro~jih.
Struktura programa
Program za mlade sestavljajo tri podro~ja:
1. Stalne dejavnosti – taborni{ke
akcije. Izvajamo jih kot sestavni (obvezni)
del vsakoletnega programa. Gre za oblike
in tematska podro~ja, ki se ve`ejo na `ivljenje v naravi kot temeljna filozofija in identiteta taborni{tva v Sloveniji (in skavtstva v
svetu).
Oblike: vodova sre~anja, izleti, mnogoboj in druga tekmovanja, taborjenja, zimovanja, ve~dnevno bivakiranje, proga
pre`ivetja, gozdna {ola, {ege in navade
ipd.
Vsebine: signalizacija, pionirstvo, bivanje v naravi, ognji, prehrana v naravi,
orientacija, gibanje v naravi, lokostrelstvo, prva pomo~ ipd.
2. Izbirne dejavnosti – taborni{ke
ve{~ine. Izbirne dejavnosti predstavljajo
ve{~ine, saj jih ~lani izbirajo sami. Izbirajo
jih glede na lastni interes.
Pri osvajanju ve{~in lahko vodnik izbira
med naslednjimi oblikami:
• vodnik – ~lan (vodnik usmerja ~lane
individualno);
• vodnik – manj{a skupina zainteresiranih ~lanov (vodnik usmerja delo
skupine);
• vodnik – vod (vodnik vzpodbudi celoten
vod, da osvoji dolo~ene ve{~ine).
Pri zadnjem principu je pomembno, da
vodnik pridobi soglasje vseh ~lanov, da so
zainteresirani za posamezno ve{~ino, pomembno pa je tudi, da ta ve{~ina to omogo~a in da vsak ~lan s to kolektivno obliko
osvajanja pridobi, ne pa izgubi, znanja,
spretnosti in izku{nje.Vsebine in podro~ja
bodo opredeljena v prenovljenih taborni{kih ve{~inah.
3. Interesne dejavnosti – »taborni{ki projekti«. Interesne dejavnosti so
tiste, ki nastanejo na podlagi {ir{ega interesa ~lanov in so povezane z opazovanjem
in do`ivljanjem vsakdanjega `ivljenja. Interes prihaja v vod spontano in se usmeri v
neko dejavnost, ki je zanimiva za vse ~lane
voda in prilagojena zmo`nostim vseh ~lanov (delitev vlog znotraj dejavnosti) in
mo`nostim okolja za izvedbo.
Ker interesi in `elje ter njihovo oblikovanje v interesno dejavnost nastajajo v
vodu (in to samo v tem doti~nem vodu), te
dejavnosti ne moremo vklju~iti v redne dejavnosti, ampak jih moramo obravnavati
kot »unikum«.
Oblike: enkratne akcije, "taborni{ki
projekt", kampanje, obiski ipd.
Tematska podro~ja:
• Solidarnost, pomo~ drugim: naravne
katastrofe, postavljanje klopi, urejanje parkov, igri{~, barvanje zidov,
pomo~ ostarelim in prizadetim, pomo~
na pokopali{~u.
• Kultura: obisk kino predstave, kulinari~no popoldne, razstave, knji`nice,
galerije.
• [port: plezanje, odbojka, adrenalin-
ski park, rafting, konjereja.
^lovekove pravice, mir, medkulturno
razumevanje.
• Globalno segrevanje, za{~ita narave:
zasaditev dreves, urejanje, ~i{~enje,
obnavljanje parkov, u~nih poti, zbiranje starega papirja in drugih obnovljivih surovin, zmanj{evanje izpustov ogljikovega dioksida.
• Javne slu`be: gasilci, policija, zdravstveno osebje, socialno skrbstvo,
ob~inski uradniki, sodniki.
• Sodelovanje: planinci, alpinisti, jamarji druge mladinske organizacije.
Pri tem ne gre za tri povsem lo~ena podro~ja, temve~ se glede na organizacijo in
vsebino med seboj dopolnjujejo (npr. na taborjenju, ki je stalna dejavnost, ~lani osvajajo ve{~ine in izvajajo del projekta, ki je vezan na spoznavanje okolja ali sodelovanje
z lokalno skupnostjo).
Delitev je namenjena predvsem razumevanju, da je treba:
• dosegati uresni~evanje namena in
vzgojnega poslanstva skavtstva – neformalni vzgojni proces, prisega in zakoni, skavtska metoda (vidik organizacije, gibanja);
• dosegati razvoj posameznika in njegovih potencialov (vidik posameznika);
• dosegati vra{~anje mladih v okolje, v
katerem `ivijo, njihovo senzibilizacijo in
prevzemanje aktivne vloge pri ustvarjanju »bolj{ega sveta« (dru`beni vidik).
Pri oblikovanju programa je treba
spo{tovati tri vodila:
• Dejavnosti morajo v ~im ve~ji meri potekati v naravnem okolju.
• Podlaga za u~enje so konkretne
izku{nje ~lanov.
• Napredovanje na podlagi lastne dejavnosti, torej dejavnosti ~lana.
•
Naslednji~:
sistem stopnjevanosti programa za mlade.
P. S.: ^lanek odra`a moj pogled in ne
nujno mnenj ter stali{~ organov ZTS.
INTERVJU 17
Barbara Ba~nik
Ale{ Cipot
- Ba~a
arhiv Majde P{under
Samo Vodopivec
Intervju
GOJMIR LE[NJAK - GOJC
"Vse je bilo prvi~ pri tabornikih!"
Za tokratni Taborov intervju
smo se odpravili na Primorsko.
Obisk Se`ane je bil ve~ kot
nepozaben. In ~e za~nemo pri
"krivcih" za obstoj Gojca, naj
povemo, da je bil njegov o~e
eden od ustanoviteljev taborni{tva pri nas, njegova mama
pa {e pred nekaj leti lektorica
revije Tabor. To, da je Gojc
pripravljal oddajo Taborniki in
skavti na Slovenskem, verjetno
vemo vsi, ki prejemamo revijo
Tabor. Poznamo ga {e iz
oddaj TV Poper, Teater
paradi`nik in nanizanke
Na{a mala klinika. Za svoje
gledali{ko udejstvovanje je
dvakrat prejel naslov `lahtnega
komedijanta, mi pa smo ga
obiskali v pisarni direktorja
Kosovelovega
doma, kjer Gojmir
Le{njak pre`ivi
najve~ ~asa.
18
marec
Kdo vas je navdu{il za taborni{tvo?
Zaradi protikadilskega zakona, ki ga je uvedla dr`ava?
Pri nas smo taborni{ka dru`ina,
moj o~e in mama sta se spoznala pri
tabornikih in sem tako reko~ `e na
svet pri{el kot tabornik. Svojo prvo
`eno sem spoznal pri tabornikih,
tako da je bilo vse prvi~ pri tabornikih.
Ne, jaz sem to naredil `e leto dni
prej. Tak zakon mene kve~jemu
vzpodbudi, da bi za~el nazaj kaditi,
vendar imam raj{i sebe kot tovrstno
preverjanje in "bildanje" ega.
Kaj vam je taborni{tvo dalo za
`ivljenje?
Vse. Prepri~an sem, da je taborni{ka organizacija, v kolikor obstaja
popolnost, najbolj popolna mladinska organizacija. To pa iz preprostega razloga, ker ima naj{ir{i program od vseh mo`nih ob{olskih dejavnosti, ker lahko vanj vklju~i{ prav
vse, kar obstaja na tem svetu. Od
zbiranja znamk pa do gorni{tva. Verjamem, da gre organizacija po teh
poteh naprej, ker jo {e vedno vodijo
ljudje, ki jih dobro poznam in s katerimi smo veliko skupaj pre`iveli. Nekaj ~asa sem namre~ aktivno sodeloval pri in{truktorskih te~ajih.
Morda bom {e, ~e bo ~as dopu{~al in
bom spet povabljen. V{e~ mi je tudi
to, da taborni{ka organizacija ni
ideolo{ko obremenjena, kot je
skavtska, kamor se je vpletla religija. Taborni{ka organizacija kljub
temu, da je v~asih v njenih zakonih
pisalo, da temeljimo na na~elih
NOB-ja, dejansko ni bila nikoli
obremenjena z ni~emer drugim kot
z naravo.
Bi znali na{teti nekaj taborni{kih zakonov? Se kak{nega
danes {e dr`ite?
Tabornik `ivi. Zdravo!!! Ne vem,
~e bi jih ravno znal na{teti. Seveda
se jih dr`im, tako kot se kot eden
redkih nekristjanov dr`im kr{~anskih zakonov, medtem ko se jih
mnogi katoli{ki dostojanstveniki ne
dr`ijo in je njihovo po~etje moralno
vpra{ljivo. Celo kaditi sem nehal, ali
pa vsaj prekinil za dolo~en ~as.
Ob~udovanja vredno je navajanje mladih na samostojnost,
odgovornost do sebe in drugih.
V na{ih vrstah se radi pohvalimo z organizacijo taborjenj.
Kaj pa je vam ostalo najbolj v
spominu?
Mislim, da je prav tako pomembna vsa priprava na tabor. Vsi sestanki, izleti, ki so med letom, vse
intenzivne priprave na taborjenje.
Ob~udovanja vredno je navajanje
mladih na samostojnost, odgovornost do sebe in drugih.
Kaj mislite, kak{ni so taborni{ki sestanki danes?
Pojma nimam. To najbolje veste
vi. Mi smo se takrat pripravljali na
razno razne ve{~ine, imeli priprave
na posamezne akcije, na dolo~ene
zahtevnej{e taborni{ke igre, ali pa
smo pridobivali znanje iz orientacije, signalizacije.
Sre~a je tisto, kar predstavlja najve~ v `ivljenju.
Ko vidi{ sre~ne ljudi, te
to polni in ti vra~a
energijo, ki si jo dal.
Kako pa je bilo pripravljati oddajo Taborniki in skavti na
Slovenskem? Ljudje ve~inoma
niti ne vedo, kak{na je razlika
med taborniki in skavti.
Na podlagi ~lanstva sem se
odlo~il za to oddajo in `elel sem biti
kar se da po{ten do obeh organizacij, ki sta si po osnovnem programu
zelo sorodni. Takrat sem se pravza-
prav tudi sam prvi~ dru`il s katoli{kimi skavti in kar me je prijetno
presenetilo, je bilo to, da smo edino
pri skavtih prepevali partizanske
pesmi. Veliko smo se pogovarjali o
veri, kar me je tudi zasebno zanimalo, kako se mladi odlo~ajo, da postanejo verniki. Meni je namre~ o~e
rekel: "Ko bo{ polnoleten, se bo{
odlo~il, ali bo{ hodil v cerkev, ali bo{
verjel v boga." Me je pa motilo, ker
nisem bil vajen obredov, da smo se
morali ustavljati in moliti. Zame je
molitev kot meditacija, intimna in
osebna stvar, vsi molimo, tudi tisti,
ki smo na nek na~in neverni in ne
verjamemo v institucionalizirane
bogove. V mojih o~eh je to "bremzalo" potek njihovega dogajanja, ampak v redu, jaz to spo{tujem in sprejemam.
Pri skavtih mi je bila v{e~ njihova
disciplina, `e kar samodisciplina,
odgovornost do skupine, programa.
Mogo~e so taborniki za moj
ob~utek, vsaj v skupinah, s katerimi
sem bil v stiku, bolj razpu{~eni.
@elel bi si ve~ te odgovornosti, predvsem zaradi varnosti. Ampak to so
INTERVJU 19
majhne razlike. Generalen pristop
do sveta tako ostaja zelo podoben
pri obeh skupinah. Gre za podobne
ljudi, ki z istim namenom vstopajo v
te organizacije, da bi se dru`ili, zabavali, spoznavali. Ker je pri nas `e
{ola narobe zastavljena in nih~e ne
pride nikamor, da bi se kaj nau~il.
Zelo redki so taki.
^e preidemo na va{e okolje. V
kaj verjamete, ko ste na odru?
Z odrom je pa tako: Gojc ostane v
garderobi, tisti drugi gre pa na oder.
Kar je zelo pomembno pri tem, je,
da se Gojc hitro polasti nazaj svojega telesa, ko se tisti mo`akar (lik)
vrne nazaj v garderobo. Saj ~e bi ostal nekdo drug, potem me lahko
samo {e v Idrijo ali kam drugam odpeljejo.
Je zaradi va{e medijske prepoznavnosti
delo
direktorja
Kosovelovega doma la`je ali
celo te`je?
Mogo~e je pri navezavi kontaktov
la`je, dosti te`je pa je takrat, ko moramo delavci kulturnih institucij razmi{ljati, kako priti do finan~nih
sredstev, da bi dvignili kvaliteto ponudbe in uslug, da bi tehni~no izbolj{ali tako veliko hi{o kot je Kosovelov dom. To je naporno. Mogo~e
lahko nekdo, ki ni medijsko prepoznaven, dose`e ve~.
Danes gre povsod za timsko
delo. Kako je s tem, ko pa ste
igralci navadno individualisti?
Jaz sem timski ~lovek. Eno
monodramo sem naredil v `ivljenju,
pa {e ta je bila timsko delo. Na odru
si fizi~no sicer sam, {e vedno pa
ima{ tehnika, garderoberko, maskerko. Za tabo vedno stoji tim. ^e
si sposoben organizirati vrhunski
tim, temu sledijo vrhunski rezultati.
^e ti to ne uspe, je bolj{e iti za samotarja.
Ker je pri nas `e {ola
narobe zastavljena,
nih~e ne pride nikamor,
da bi se kaj nau~il. Zelo
redki so taki.
Vam motivacija sebe in drugih pri tem ne dela te`av?
Motivacija je zadovoljno ob~instvo, tako v direktorovanju kot igralstvu. Tudi pri tabornikih je to zadovoljno ~lanstvo. Sre~a je tisto, kar
predstavlja najve~ v `ivljenju. Ko
vidi{ sre~ne ljudi, te to polni in ti
vra~a energijo, ki si jo dal.
Kako nastaja ponudba Kosovelovega doma? Ali slovenska
gledali{~a
dobro
sodelujejo
med seboj?
Zelo dobro. Lani smo ustanovili
Zvezo kulturnih domov Slovenije, v
kateri je trenutno deset najpomembnej{ih kulturnih domov. Ena stvar
so abonmaji, ki ponujajo naj{ir{i
spekter vseh kulturnih dobrin, od
gledali{~a, koncertov klasi~ne glasbe, jazz glasbe, otro{kih, lutkovnih
in gledali{kih predstav, potem pa so
tu {e likovne in kiparske razstave,
izdajanje publikacij in organizacija
proslav, obletnic in predstavitve
dru{tev, ki delujejo na dolo~enih
(na{ih) obmo~jih. Imamo pa eno
prednost. Mi dejansko lahko svojemu ob~instvu ponudimo tisto najbolj{e, kar v Sloveniji obstaja, v kolikor spretno sestavimo svoje abonmaje.
^e se dotaknemo {e filmskega
platna oziroma televizije, pogre{ate Na{o malo kliniko?
Ja, mislim, da jo bomo res pogre{ali. To je tako kot v {oli, s katere smo navajeni na 45-minutne ure.
To nam je privzgojeno. Tako smo
bili tudi mi naravnani na tri mesece,
ko smo se za deset dni dobili. Ko
bodo ti trije meseci zopet minili, se
bo za~utila ta kriza. Vendar, gremo
naprej! Tudi Djuro baje pripravlja
nekaj novega in se bomo lahko ~ez
kako leto spet skupaj veselili.
Upam.
Vam je film ljub{i od odra?
To je tako, kot ~e te jaz
vpra{am, ali gre{ raj{i z avtom, letalom ali vlakom. To so popolnoma
razli~ne stvari. V Ameriko je bolj{e
iti z letalom, v Maribor pa z vlakom.
Vse je pa fajn.
Kaj za vas osebno predstavlja
uspeh v `ivljenju?
To, da uspe{, pomeni, da si se
ne~esa zato tudi lotil - z namenom,
da uspe{. ^e si uspel, pa odlo~ajo
drugi. To je filozofsko vpra{anje.
Pomeni, da si pri{el do nekega cilja.
Kak{ni smo po va{em mnenju
Slovenci?
Slovenci smo super, edino za politiko nismo. Imamo velike strokovnjake, znanstvenike, vrhunske in
svetovno priznane umetnike, tudi
talentirane {portnike. Med politiki
so pa le redki kaj vredni.
Za konec se dotaknimo {e
Se`ane, va{ega zavetja. Kako
bi nekemu pri{leku, tujcu ali
Slovencu, pokazali Kras?
Ob~utiti mora energijo Krasa. Ta
prostor je izjemno kontroverzen z
ve~ strani. Prvi~, ker nima vode in
ima najve~ vode na svetu. Ker le`i na
vodi, povsod pod nami se pretaka
voda. Na povr{ju je ni. Kras je kontroverzen, ker je to najlep{i kraj na
svetu, kadar sije sonce, in ker je to
najbolj depresiven kraj na svetu, kadar je slabo vreme. Kras ima
doma~ine, ki so zopet popolnoma
kontroverzni. Od zunaj so kot
kra{ka zemlja - trdi in nedostopni,
ko pa uspe{ priti vanje, tako mehke
du{e in radodarnih ljudi na svetu ne
bo{ na{el. Tisti, ki pride na Kras in
to do`ivi, bo tudi razumel.
20
marec
Tabor na obisku
Rodove akcije
V preteklosti je rod imel dve akciji, ki sta bili namenjeni
drugim rodovom, to sta bili Bela sled (orientacijsko tekmovanje) in ^i~ev memorial (mnogoboj, ki je bil hkrati najve~ja akcija, ki so jo zmajevci priredili in je bila namenjena vsem rodovom), vendar sta zaradi menjave vodstva in nezainteresiranosti nekako potonili v pozabo, ampak zmajevci obljubljajo, da se
bosta kmalu vrnili.
Danes imajo veliko zanimivih in atraktivnih akcij, ki so namenjene le ~lanom Zmajevega rodu in so zelo dobro obiskane:
RIFLETOV MEMORIAL: Prirejajo ga v spomin na njihovega
nekdanjega ~lana, stare{ino Rafaela Kalana - Rifleta, ki je bil
znamenit ljubljanski tabornik, zelo aktiven pri MZT in ZTS ter je
za Zmajev rod opravil veliko neprecenljivega dela, ~esar se
bodo Zmajevci za vedno spominjali. Zato na za~etku aprila, ko
ima Rifle rojstni dan, priredijo vsakoletni tradicionalni pohod.
JESENOVANJE: Akcija, ki traja {tiri dni in je njihova najbolj obiskana akcija. Namenjena je vsem M^, GG in PP. Podobna je zimovanju, le da poteka med jesenskimi po~itnicami.
ROP: Rodovo orientacijsko prvenstvo, ki poteka vsaki~ na
drugem hribu Ljubljane (hrib Ro`nik, Vrhovci).
ZATZ - Zmajevska akademija taborni{kih znanj: Na akciji
potekajo popoldanske delavnice med tednom, kjer ~lani pridobivajo razli~na taborni{ka znanja.
KOSTAN^KANJE: Enodnevna akcija, ki je namenjena jesenskim radostim (pe~enju kostanja, igram, klepetu).
RAFTING NA KOLPI: [tiridnevno raftanje.
TABORJENJA: Vsako leto je najve~ja akcija poletni tabor,
ki obi~ajno traja deset dni. Za seboj imajo `e kar nekaj lepih
krajev in dogodiv{~in, kjer so taborili (Kolpa, Bovec, Trstenik
pri Kranju, Krka, [kofja Loka, Logatec, Cerknica). Trikrat so
taborili tudi s tremi ljubljanskimi rodovi (RRZ, RDV, RR). Ta
taborjenja so se izkazala kot nekaj zelo pozitivnega in
uspe{nega, saj so ~lani razli~nih rodov med seboj navezali in
stkali prava prijateljstva, ki {e danes trajajo, prav tako pa so
se drug od drugega veliko nau~ili.
Sicer pa rod ~ez leto izpelje veliko RODOVIH IZLETOV.
Zmajev rod
Ljubljana
Je najstar
daljnega
zbor je 4.
Viktorja S
nadaljnje
zmaj, po
Rodovi sestanki, seje
ZR pokriva {tiri ljubljanske osnovne {ole: Ledino,
Toneta ^ufarja, Vodmat, Prule. Ker v rodu nimajo svojih lastnih prostorov, rodovi sestanki potekajo v {olskih prostorih.
Seje, razna izobra`evanja in predavanja pa potekajo
v prostorih Mladinskega sveta Ljubljana, kjer so jim odstopili sobo.
Propagandne akcije, propagandni
material
Zmajevci imajo svojo spletno stran na naslovu http://
www.zr.rutka.net, na kateri so objavljene sve`e novice, galerija slik, predstavitev rodu, zgodovina, seznam akcij, forum.
Izdajajo glasilo Zmaji. Na leto izidejo tri {tevilke z bogato
vsebino, ki jim je prilo`enega veliko slikovnega gradiva. Glasilo je dobro grafi~no zasnovano in ima posebno rubriko Avtovju
(kar pomeni avtointervju in je najbolj egocentri~na oblika intervjuja, pri kateri gre za lahkotno kramljanje s samim seboj).
Propagandne akcije potekajo vsako leto na za~etku septembra. Pred {olo postavijo {otore, razdelijo propagandne publikacije, prika`ejo taborni{ki na~in `ivljenja, kroje, se igrajo
{tafetne igre in izvajajo razne delavnice.
Za vse nove ~lane in njihove star{e priredijo spoznavni izlet,
na katerem lahko malo bli`je spoznajo, kaj pomeni biti tabornik.
Letos bodo zmajevci prvi~ priredili podelitev posebne slavnostne nagrade Zmaj. Nagrade bodo podelili ~lanom za posebne dose`ke, za povratek, za perspektivne ~lane. Nagrade bodo
kipi v obliki rodovega simbola, zmaja.
Ob 55. obletnici svojega delovanja so se {e posebej izkazali.
Natisnili so majice, pripravili razstavo oziroma dra`bo fotografij, posneli film o rodovi upravi, v katerem so prikazali rod v
preteklosti, sedanjosti in kak{ne cilje imajo za prihodnost, povabili starej{e ~lane in pripravili pester program.
AKTUALNO 21
Nasmeh na ustih
`e od leta 1951
rej{i rod v Ljubljani in peti v Sloveniji, ustanovljen
leta 1951 in uspe{no deluje `e dobrih 57 let. Ob~ni
. novembra 1951 za prvega stare{ino rodu izvolil
Snoja, ki je rodu omogo~il dobro odsko~no desko za
e uspe{no delo. Rodov prepoznavni znak je ljubljanski
katerem se rod imenuje in je simbol Ljubljane.
Tabor v Nem~iji
V letu 2007 so se na poletni tabor odpravili
v Nem~ijo, natan~neje v dolino Brexbachtal,
na mednarodni tabor IMWOJ - Whisperville.
V Nem~ijo so odpotovali vsi GG, PP in gr~e.
Tabor je bil zasnovan tematsko, na njem so
potekale razne delavnice in druge dejavnosti.
Udele`ili so se ga taborniki iz sedmih dr`av,
na taboru pa so praznovali tudi stoletnico
skavtstva.
Struktura rodu
Ne`a Zajc
arhiv ZR
M^: 30 - 4 vodi
GG: 30 - 4 vodi
PP: 6
GR^E: 5
SKUPAJ: 71
Vodstvo rodu
STARE[INA: Matej Ma~ek
NA^ELNIK: Svit Senkovi~
RO^NI BLAGAJNIK: Marjan Ma~ek
TAJNIK: Marjan Ma~ek
GOSPODAR: Marjan Ma~ek
PROPAGANDIST: Primo` Papi~
M^ VODNIKI: Milo{ Likovnik, Primo` Papi~, Lea
Lipov{ek, Gaja Vodeb, Svit Senkoviæ, Marjan
Ma~ek
M^ POMO^NIKI: Naja Tratnik, Nina Bergo~, Eva
Jakopi~, Matej ^ibej, An`e Ivan~i~
GG VODNIKI: Tea Jarc, Marjan Ma~ek, Svit Senkoviæ
Pogovor z na~elnikom
Svitom Senkovi~em
Pravite, da se v rodu ne soo~ate z upadanjem
~lanstva, prav nasprotno, ~lanstvo se vi{a. Kaj
delate v rodu, da je ~lanstvo vedno ve~je?
Nekaj ~asa smo imeli veliko te`av s ~lanstvom, ker je
padalo. Nato pa so se zamenjale generacije, rodova
uprava se je popolnoma spremenila in prenovila. Obrnilo
se je tako, da smo dobili veliko mladega kadra, tako da
imamo zdaj zelo mlado, uspe{no rodovo upravo, njen
najstarej{i ~lan {teje {ele 25 let. Na{ glavni in najve~ji
adut so mladi, ki postajajo vodniki. V njih vlo`imo zelo
veliko truda in znanj. Z novimi kadri delamo na~rtno. Pripravljamo jim razli~ne motivacijske vikende, ponujamo
jim enoletno prakso pomo~ni{tva pri vodniku, kjer si pridobijo velikanske izku{nje, ki jih kasneje lahko pri svojem delu uporabijo.
Ali delate na tem, da bi si pridobili svoj lasten
prostor, kjer bi izvajali sestanke in imeli seje?
Nekaj smo se `e pogovarjali v rodu, da bi bilo lepo
imeti svojo sobo, vendar prakti~nega koraka {e nismo
naredili v tej smeri. Bomo pa vsekakor najprej poskusili
na Mestni ob~ni Ljubljana in na ~etrtni skupnosti Center.
22
marec
Kosobrinovi pripravki
Kosobrin
Pomlad se bli`a, narava se `e prebuja. V naravi
si lahko pripravimo veliko zanimive hrane. Upam,
da so kotli~ki `e pripravljeni in o~i{~eni za
vodovo kuhanje. Morda pa bo kdo opravil
ve{~ino kuharja.
Pa {e recepture:
Juha
Potrebujemo: 1/2 litra vode, 10 `lic narezanih listov
trobentice, 2 `lici olja, 1 `lico moke, 5 `lic narezanih listov
~ema`a, {~epec suhega timijana ali 1 `lico sve`e narezane materine du{ice, sol in poper po okusu.
Na maslu
Potrebujemo: 20 gomoljev o~i{~enega topinamburja,
5 jedilnih `lic olja, sve`o narezano materino du{ico, sol
po okusu.
Narezan topinambur prekuhamo v slanem kropu.
Odcejenega stresemo v ponev z oljem, ko je ope~en ga
potresemo z materino du{ico. [e toplega ga postre`emo
k razli~nim jedem.
Prikuha
Potrebujemo: 10 pesti trobenti~inih listov, 5 `lic olja,
2 pesti ~ema`evih listov, 1 jedilno `lico moke, malo mleka, sol po okusu.
Priprava: Liste dobro operemo in odcedimo. V malo
vode jih do mehkega du{imo. Potem jih drobno
nare`emo in nasekljamo. ^ema`eve liste drobno
nare`emo in na olju prepra`imo. Dodamo nasekljane
trobenti~ine liste, potresemo z moko, zalijemo z vodo, v
kateri smo liste pred tem skuhali in za~inimo. ^e `elimo,
da je prikuha milej{a in bolj{a, dodamo {e malo mleka.
Solata
Potrebujemo: 3 pesti trobenti~inih, regratovih in
~ema`evih listov.
Priprava: Operemo, drobno nare`emo, dodamo olivno olje, jabol~ni kis in sol ter dobro preme{amo. Za
bolj{i okus lahko skuhamo dva cela krompirja in ju {e
topla ume{amo v solato.
kemija v taborni{tvu
Milo iz ~asov na{ih babic
Sestavine:
- goveji loj ali svinjska mast;
- »langen{tajn« (lu`ni kamen), verjetno ga ni ve~ mogo~e dobiti, zato uporabite koncentrirano kalijevo bazo;
- etanol.
Na ognju stopite loj ali mast, dodajte kalijevo bazo in etanol. Vse skupaj dobro preme{ajte. Da bo milo lep{e di{alo,
lahko dodate ~aj iz zeli{~. V~asih so milu dodajali bukov pepel.
Opozorilo!
Milo kuhajte v spremstvu star{ev ali odraslih oseb!
Lea Repi~
Jaka Bevk - [eki
Astronomija
Astrologija in Ka~enosec,
ta nesre~ni trinajsti znak
V zadnjem ~asu je predvsem na internetnih straneh in v
nekaterih slovenskih tednikih ob~utiti ponoven porast
"nestrpnosti" med astrologi in astronomi. Gre za golo
dejstvo, da astrolo{ke razlage in napovedi temeljijo na
astrolo{kih kartah, ki dajejo navidezno razli~ne rezultate
od astronomskih. Tako na primer astrolog pravi, da je Luna
v Ovnu, astronom pa mu jo v istem trenutku poka`e na
nebu v Ribah.
V ~em je pravzaprav problem? Astrologija pozna 12 znamenj (znakov), skozi katera potujejo Sonce, Luna in planeti. Astrologija ne sloni
na znanstveni osnovi in je zasnovana na podlagi izro~il ter vra`everja. Astrologija uporablja astronomijo le kot oporo za izra~un astrolo{kih kart. Vendar pa ima astrologija nebesna znamenja druga~e
vpeta v koordinatni sistem kot astronomija svoja ozvezdja. Tako ostanejo enaka le imena znamenj, ki pa prostorsko ne sovpadajo z dejanskimi ozvezdji.
Problem je torej razli~no izhodi{~e in ne napaka v izra~unu. Podobno, kot ~e bi [tajerca in Prekmurca vpra{ali, kdo od njiju je na drugi
strani Mure.
Pri vsakem koordinatnem sistemu se `e na za~etku sre~amo s
problemom, katero to~ko izbrati za izhodi{~e. Seveda tisto, ki bo najbolj "pri miru" in bo vedno "tam". In kje je to "tam"? ^e {e malo bolj
dra`imo na{e mo`gane, bomo kmalu spoznali, da brez upo{tevanja
relativnosti ne pridemo nikamor. Pa smo "tam"! ^e "~ebula" ne bi
imela "~e", bi bila "bula".
Tako so astrologi za svoje potrebe izbrali za izhodi{~e "ni~ stopinj
Ovna" in ga vezali na "pomladi{~e". Pomladi{~e je to~ka na nebu, kjer
se Sonce nahaja natanko ob spomladanskem enakono~ju. A Zemlja
se s svojim vrtenjem ne zmeni za izhodi{~a, ki so jih dolo~ili astronomi
ali astrologi. Tako se pomladi{~e pribli`no vsakih 2150 let (en eon)
premakne za en astrolo{ki znak in s tem pove~a razliko med astrolo{kimi znamenji in dejanskimi ozvezdji.
In kaj je s Ka~enoscem? Ta je vedno bil in (skoraj) vedno bo (tudi
zvezde same se premikajo, vendar mnogo bolj po~asi). Ker pa je 13
pra{tevilo in je zato dokaj nerodno za astrolo{ke izra~une, so si astrologi namesto 13 raje izbrali 12 znamenj. Razdelili so 360-stopinjski
krog na 12 enakih delov in jih poimenovali z ozvezdji, ki so ob koncu
"Ovnove dobe" (okoli leta 100 pred na{im {tetjem) pribli`no ustrezali
dejanskemu polo`aju zvezd. Zdaj smo nekako ob koncu "dobe Rib",
pomladi{~e pa se `e po~asi pribli`uje
Vodnarju. Bli`a se nam novi
eon: "Vodnarjeva doba".
Na{i predniki so imeli res
bujno domi{ljijo, da so
sicer po nebu
naklju~no razmetane
zvezde povezali v
podobe in poimenovali
ozvezdja. Na sliki so
prikazana ozvezdja
severnega, torej
"na{ega" neba. Vir: http:/
/universe-review.ca/I08-21constellation.jpg
RAZISKOVANJE 23
Primo` Kolman
Matev` Brata{evec
Zimski bivaki
Sne`na kupola
@VN
2. del
Pri gradnji kupole zlo`imo na kup vso opremo, ki jo imamo. Na
vrh opreme zlo`imo veje. ^ez kup vr`emo debelo plast snega in jo
steptamo ter zgladimo. Ko je plast zamrznjena, name~emo {e eno
plast snega, ga steptamo in zgladimo. Ta postopek ponavljamo,
dokler ni na{a stena debela vsaj en meter. V tako debelo steno po
celi povr{ini vbodemo 60 cm dolge palice in po~akamo, da bivak dobro zamrzne. Ko bivak zamrzne, naredimo na zavetrni strani luknjo za vhod in iz bivaka vzamemo vso opremo. Nato za~nemo z
lu{~enjem stene od znotraj navzven. Lu{~imo toliko ~asa, da pridemo do 60 cm dolgih palic, ki smo jih prej vstavili. Nato si uredimo dno v najmanj dveh
ravneh (prostor za iztekanje CO2). ^e v
bivaku kurimo, moramo narediti {e
dimnik. ^ez no~ moramo v bivaku
vsako uro izvle~i eno palico.
Ko se pozimi odlo~imo
za bivak, moramo biti prepri~ani v svoje sposobnosti za pre`ivetje v ekstremnih pogojih, saj se lahko nedol`no bivakiranje sprevr`e v tragi~ni dogodek!
Iglu
Ko postavljamo iglu, moramo imeti na razpolago zmrznjen
sneg, saj je druga~e gradnja skoraj nemogo~a. Za postavljanje si
izberemo ravno podlago, v sneg nari{emo krog s premerom 2 metrov (za eno osebo). Sneg v krogu steptamo ali ga odme~emo, da
dobimo trdo podlago. Ko smo steptali podlago, za~nemo z rezanjem sne`enih blokov. Najbolj uporabno orodje za rezanje blokov je
lopata, ~e je nimamo, lahko uporabimo `ago (lisi~ji rep), smu~i ipd.
Bloki morajo biti dolgi od 60 do 70 cm, visoki 50 cm, {iroki od 25 do 50
cm. Bloke za~nemo skladati po `e prej za~rtani ~rti v krog. Pomembno je, da iglu gradimo z notranje strani! Ko kon~amo prvi krog,
za~nemo skladati drugi krog blokov v spiralo in tako dobimo eskimski iglu. Bolj kot se bomo bli`ali vrhu postavljanja, te`je bo. Ob zadnjih blokih mora notranji graditelj dr`ati bloke snega in graditelj, ki
je zunaj, polo`i na vrh igluja sklepni blok, ki dr`i cel iglu skupaj. Vsi
bloki se morajo prilegati, da v igluju ni re`. Ko kon~amo s postavljanjem, zgladimo robove in si na zavetrni strani izre`emo vhod. Vhod
igluja ne sme biti vi{ji od 60 cm. Na vhod si z enakim postopkom
vzidamo vetrobran, ki naj bo zavit na levo ali desno, da veter ne
piha direktno v iglu. Iglu zgladimo, na njega name~emo sneg za
bolj{o izolacijo. Za spanje v igluju si uredimo {e le`i{~e iz smrekovih
vej, {otorke, armafleksa. ^e preno~imo v bivaku moramo biti dobro
opremljeni (dobra spalna vre~a). Iglu si lahko segrejmo tudi s
sve~o.
Iglu je v snegu najbolj{i bivak, vendar pa nam vzame veliko
~asa za gradnjo. Zato moramo dobro premisliti, kak{en zimski bivak si bomo naredili.
Ker bivaki iz snega ne prepu{~ajo zraka, je lahko preno~evanje v takih bivakih nevarno,
saj
obstaja
mo`nost zadu{itve z izdihanim oglijikovim dioksidom (CO2).
24
marec
Nedeljski izlet
Jure Ausec
Kjer se za~enja Kras
^e se peljemo mimo Vrhnike, se lahko pri Mo~ilniku ustavimo le za
hip, da se malo spo~ijemo, vendar pa je v okolici dovolj zanimivosti, da lahko tukaj pre`ivimo zanimiv dan.
saj so uporabljali preprosto, doma
narejeno potaplja{ko opremo, zrak
pa so potaplja~em dovajali kar z
ro~no tla~ilko za avtomobilske
gume.
Sprehod lahko podalj{amo po
lastnih `eljah, ogled vseh ve~jih izvirov pa nam bo vzel pribli`no uro
~asa. ^e imamo {e vedno ~as, si lahko ogledamo tehni{ki muzej v nekaj
kilometrov oddaljeni Bistri, izvire v
Voda izkoristi vsako {pranjo za pobeg iz
podzemlja.
Obisk sedmega 'izvira' reke, ki
svoj tok za~ne pod Sne`nikom kot
Trebuhovica, kon~a pa z izlivom v
Savo kot Ljubljanica, je najbolj zanimiv po de`evju. Takrat namre~ vode
privrejo na dan prav iz vsake {pranje
v skalnatih stenah in tleh. @e Cankar je po pripovedovanju v bli`ini postavil tablo, na kateri pi{e, da se tukaj za~enja Kras.
Parkiramo na velikem parkiri{~u
pri gosti{~u (iz smeri Ljubljane moramo do konca Vrhnike, sledimo oznakam), v njegovi neposredni bli`ini
si ogledamo izvira Mali in Veliki
Mo~ilnik. Prav zanimivo je opazovati, kako povsod pod potjo voda sili
na povr{je, `e ~ez nekaj metrov pa iz
{tevilnih komaj zaznavnih izvirov nastane dero~a reka.
^e bomo ob gosti{~u nadaljevali
pot po makadamski cesti, imamo
ve~ mo`nosti za sprehod. Lahko zavijemo kmalu desno v gozd, kjer lahko po {tevilnih gozdnih poteh (neozna~ena pot, vendar lahka orientaciLesen most na poti k Okencema.
Veliko Okence - vode pridejo na dan izpod
strme skalne stene.
ja) obhodimo izvir Mo~ilnik in si ga z
vrha skal ogledamo {e v pti~ji perspektivi. Ob poti bomo na{li tudi iz
Vrhnike viden spomenik padlim borcem.
^e pa po makadamski poti nadaljujemo s hojo in na prvi asfaltirani cesti zavijemo desno, bomo ~ez
dvajset minut pri{li do Retovja (oznake) in lesenega mostu. ^e ostanemo na istem bregu, bomo malo
naprej na{li nov izvir, Veliko
Okence, ~e gremo ~ez most, mimo
plezalne stene, pa bomo tik pred
naseljem pri{li do Malega Okenca.
Okenci sta {e bolj zanimivi kot
Mo~ilnik, saj vode pridejo na povr{je
pod visoko skalno steno, ob ve~jem
de`evju pa je izvir tako mo~an, da
bruha vodo na sredini jezerca do pol
metra visoko. Ker se jezerce nadaljuje v potopljen jamski rov, so se
slovenski potaplja~i `e leta 1939
prvi~ potopili in premagali 4-metrski
sifon. Izziv je bil {e ve~ji kot danes,
@e takoj pri izviru dero~a Ljubljanica.
bli`ini ter Borovni{ki pekel ali te`je
dostopno ledenico pod Krimom. V
Bistri je tudi kro`na gozdna u~na
pot, ki so jo uredili in ozna~ili menihi, ki so neko~ bivali v samostanu v
Bistri. @e v Vrhniki pa ne smemo pozabiti na Cankarjev klanec z rojstno
hi{o, po katerem se pride na gri~ek
z zanimivo cerkvico. Zatorej hitro
pot pod noge in gremo na izlet!
Malo Okence izvira tik pod potjo.
AKTUALNO 25
Vrisovanje
Naloga s podano
~asovnico (Vir: ROT 2007)
Matic Cankar
Tabornik Miha, navdu{en mladi orientacist, je bil na
obisku pri Mramorju (26,18). Od tam se je odpravil
na KT tako, da je {el najprej do bli`njega izvira, od
tam pa direktno po azimutu v smeri 142,22g. V tej
smeri je hodil 17 minut in 15 sekund, kar je ravno
toliko, kolikor zna{a ~asovnica. Izra~unal je {e, da se
je v povpre~ju na vsakih 100 metrov dvignil za 13
metrov.
Za premaganih 400 vi{inskih metrov tudi potrebujemo 60 minut. Torej drugi ~len t2 dobimo iz pridobljene vi{ine h tako:
Pomo~: ^asovnica se ra~una tako, da se za vsake 4 km prehojene poti porabi 1 uro ter za vsakih 400 m dviga tudi 1 uro.
Najprej podano smer pretvorimo v stopinje in nari{emo azimut
na zemljevid. Nato izra~unamo razdaljo x iz ~asovnice t. ^asovnica
se ra~una tako, da se se{tevajo ~asi, potrebni za prehojeno razdaljo, ter ~asi, potrebni za premagovanje vzpona in spusta na tej
razdalji. Ker spusta nimamo (to je bilo pri nalogi razvidno iz zemljevida), se ~asovnica pri tej nalogi izra~una po ena~bi:
t = t1 + t2
t 1 ... ~as, potreben za premagovanje razdalje
t2 ... ~as, potreben za premagovanje vi{ine
Ker vemo, da v 60 minutah naredimo 4000 metrov, potem je ~as,
ki ga potrebujemo za x metrov, enak:
Vi{ina h ni direktno podana, vendar se podatek o njej skriva
v podatku o povpre~nem dvigu na poti. Torej prehojeno vi{ino h
izrazimo iz razdalje x:
Vse ena~be zdru`imo in dobimo:
Razdaljo x le {e nanesemo na odmerjeni azimut in naloga je
kon~ana.
Imeti vod GG
Zakaj lo~evati odpadke?
Barbara Ba~nik - Ba~a
V Sloveniji vsako leto odlo`imo 700.000 ton komunalnih odpadkov, skupno pa na na{a
smeti{~a odlo`imo okoli 3 milijone ton odpadkov. Pri nas imamo 53 legalnih odlagali{~
odpadkov in okoli 1.500 ~rnih odlagali{~, na mnogih najdemo tudi sode z nevarnimi
odpadki.
Zaskrbljujo~e je tudi dejstvo, da koli~ina odpadkov vsako leto naraste za 1,7-2 %. To je posledica modernega na~ina `ivljenja. Koli~ina odpadkov nara{~a tudi z razvitostjo dr`ave. V nerazvitem svetu odlo`ijo okoli 50
kilogramov komunalnih odpadkov na osebo, v Ljubljani med 300 in 400 kilogrami
odpadkov na osebo, v ZDA pa kar 1500 kilogramov odpadkov na osebo.
Z lo~evanjem odpadkov lahko dose`emo veliko in na vodovem sestanku
lahko o tem pou~imo na{e ~lane - s prakti~nimi primeri in pogovorom. Kar 50
% odpadkov lahko recikliramo. Ta {tevilka {e bolj naraste, ~e kompostiramo organske odpadke.
• Ena tona papirja ohrani 17 dreves in 40 kubi~nih metrov ~iste
vode.
• Recikliranje plo~evink privar~uje 95 % energije, potrebne za pridelavo aluminija iz rude.
• Ena tona reciklirane plastike ohrani dve toni nafte in veliko energije.
Navodila za razvrstitev embala`e v zabojnike na
ekolo{kih otokih
Pred oddajo je priporo~ljivo plasti~no in kovinsko embala`o stisniti, treba
jo je o~istiti vseh vrst ostankov in jo izplakniti z vodo.
•
•
•
•
•
•
•
V zabojnik za lo~eno zbiranje embala`e sodijo:
•
plastenke pija~ in `ivil,
•
plasti~ni kozarci in lon~ki,
•
plasti~ne vre~ke in folije,
•
embala`a za teko~a `ivila,
•
plo~evinke `ivil in pija~ ...
V zabojnik za lo~eno zbiranje papirja sodijo:
kartonska embala`a in lepenka,
ovojni papir in papirnate nakupovalne vre~ke,
~asopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi,
pisemske ovojnice, pisarni{ki papir ...
V zabojnik za lo~eno zbiranje stekla sodijo:
steklenice in stekleni~ke `ivil, pija~, kozmetike in zdravil,
kozarci vlo`enih `ivil,
druga steklena embala`a.
Viri:
http://www.slopak.si/odpadki.htm
http://rcm.rutka.net/Strokovno/recikliraj/rec_zakaj.htm
26
marec
^lovek ~loveku
Brina Kra{ovec
Dandanes, ko `ivimo v ~asu potro{ni{tva in kapitalizma, je
dru`beno razslojevanje zelo v porastu. To lahko opazimo kot
splo{en dru`beni pojav, ki se odra`a tudi v vodovi dinamiki in
deluje kot mote~i dejavnik pri izvajanju taborni{kih aktivnosti.
Kako pristopiti k re{evanju problematike oblikovanja skupinic
znotraj posameznega voda, bom sku{ala osvetliti v nekaj stavkih. Pomembno je, da z opazovanjem in empatijo, ki naj bi jo kot
vodniki imeli, prepoznamo interesna podro~ja posameznikov,
na katerih so dobri in uspe{ni, in podro~ja, kjer imajo primanjkljaj. Vodnikova naloga je, da posameznika na podro~jih, kjer
je uspe{en, pohvali in nagradi (izogibajte se materialnim nagradam), hkrati pa mu pomaga razvijati sposobnosti na podro~jih, kjer je bolj {ibak in potrebuje vzpodbudo. Ugotavljam,
da premalokrat pohvalimo dobro ter kar prehitro in preve~krat
pograjamo, kar ni dobro. Zato je zelo pomembno, da se izogibamo grajanja in smo pozorni na dobra dela, ne le na napake.
U~inkoviteje je pozornost usmeriti k dobremu kot pa vzpodbujati slabo.
Skupinice znotraj voda sku{ajmo pri vsaki skupinski aktivnosti razbiti in povezati ~lane voda med seboj z oblikovanjem
novih skupin, ki niso nastale na podlagi popularnosti in nepopularnosti, temve~ na podlagi skupnih interesov posameznih ~lanov. Vodov skupinski duh gradimo `e od prvega trenutka, ko se
s ~lani sre~amo na vodovem sestanku.
Prvi kontakt, ki ga vzpostavimo s ~lani voda, je zelo pomemben. ^e na za~etku jasno poka`emo in izrazimo svoje cilje
in namene sestanka na zanimiv na~in, nam bo brez te`av uspelo
pritegniti pozornost ~lanov in jih umiriti. Pomembno je, da aktivnost oziroma vsebino sestanka predstavimo na razumljiv in
zanimiv na~in, s ~imer bomo pri ~lanih vzbudili zanimanje in
posledi~no pridobili tudi njihovo pozornost. Torej, samozavesten nastop in jasno predstavljene vsebine. ^lani morajo
za~utiti, da je vodnik njihov vodja in mu morajo zaupati. S svojim nastopom si vodnik vzpostavi avtoriteto. Enostaven na~in,
kako pritegnemo pozornost ~lanov, so spoznavne in druge
dru`abne igre, pri ~emer uporabljamo jasen in samozavesten
govor. ^e `elimo ~lane fizi~no umiriti, je priporo~ljiva izbira takih iger, pri katerih so ~lani manj gibljivi v prostoru, na primer
govorne igre, igre z risanjem, pisanjem. ^e jih `elimo prebuditi
in spraviti v pogon, je priporo~ljivo izbrati igre, kjer so fizi~no
aktivni, se gibajo po prostoru ali na prostem. Stalno pa moramo biti pozorni, da v primeru grupiranja ~lanov v manj{e skupinice, ne prihaja do izlo~anja posameznikov iz skupinskega dogajanja.
Jasna Turk, univ. dipl. soc. ped.
Otrokove pravice
jska 56, 1109 Ljubljana
Nasilje pomeni kr{enje ~lovekovih pravic ...
do varnosti in `ivljenja v miru ter nenasilju je pravica vsakega
Kaj je nasilje? Pravica
posameznika. Nasilje nam te pravice jemlje in predstavlja resen
Varuh ~lovekovih pravic RS, Duna
Nasilje pomeni kr{enje temeljnih ~lovekovih in otrokovih pravic.
Poimenovanje razli~nih vrst nasilja
je odvisno od tega, kako se izvaja (fizi~no,
psihi~no idr.), kdo je povzro~itelj oziroma
`rtev (nasilje nad `enskami, medvrstni{ko
nasilje idr.), kje se dogaja (dru`insko nasilje, nasilje v {oli, na delovnem mestu idr.).
Ne glede na vrsto pa vsako nasilje pomeni
kr{enje pravice do varnosti in telesne
nedotakljivosti, pa tudi pravice do
dostojanstva, katere pomen smo pojasnili `e v eni od prej{njih {tevilk.
Nasilje se ne kon~a samo od sebe. Nasilje
se stopnjuje. Nasilje je izra`anje mo~i.
Za nasilje je zna~ilen odnos med
mo~nim, vplivnim povzro~iteljem in {ibko,
negotovo `rtvijo. Povzro~itelj z nasiljem ne
preneha kar tako, saj mu potrjevanje mo~i
in nadvlada nad `rtvijo ugaja. Prav zato se
nasilje stopnjuje in povzro~itelj bo naredil
vse, da se njegovo po~etje ne razkrije. Nasilne` `rtev tudi prepri~uje, da je nekaj na-
dru`beni problem. Te`ko je na kratko odgovoriti na vpra{anje, kaj je
nasilje. Naslednja dejstva poudarjajo njegove temeljne zna~ilnosti.
robe z njo in ne z njegovim vedenjem. ^e
`rtev `eli, da se nasilje preneha, mora
sama prekiniti za~arani krog in spregovoriti o nasilju, kar pa terja veliko poguma.
Nasilje je kaznivo dejanje.
Zato morajo v primeru nasilja `rtvi nuditi pomo~ policija, centri za socialno delo,
zdravstvene slu`be, lahko pa `rtev pomo~
poi{~e tudi v {tevilnih nevladnih organizacijah ali na telefonskih {tevilkah za pomo~
ljudem v stiski. Otrokom morajo varnost
ves ~as pouka (vklju~no z odmori, izleti) zagotoviti tudi {ole in druge organizacije, ki
nudijo aktivnosti za otroke.
Za nasilje je odgovoren tisti, ki ga izvaja.
Osebe, ki se znajdejo v nasilnem odnosu, so prestra{ene, jezne, `alostne,
nemo~ne, jih je sram in se celo po~utijo krive
za nasilje, ki se jim dogaja. To jim onemogo~a, da bi poiskale pomo~, zato nekatere
`rtve (pri)stajajo na nasilje leta in leta.
Zato potrebujejo jasno in nedvomno sporo~ilo, da je za nasilje vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja. @rtve pa se morajo seznaniti s tem, kako lahko poskrbijo za svojo
varnost.
Za nasilje ni opravi~ila.
Vsak posameznik se sam odlo~a o tem,
kako se bo odzval na dolo~eno situacijo.
Pojasnjevanje nasilja s frazami "me je izzival/-a", "me je pripravil/-a do tega" ipd. ni
prepri~ljivo in nikomur ne daje pravice, da je
nasilen do kogarkoli, predvsem pa NE
OPRAVI^UJE nasilja.
Nasilje je ob{irna tema, zato se bomo k
njej {e vrnili. V naslednji {tevilki bomo poskusili odgovoriti, kaj je zna~ilno za nasilje
v dru`ini, {oli, kaj je medvrstni{ko nasilje in
kako lahko taborniki in skavti pripomorete
k nenasilju in strpnosti.
AKTUALNO 27
Jure Ausec
TABORNI PROSTORI IN DOMOVI
Taborni prostor Globoko
Se spomnite, kdaj ste zadnji~ taborili na Gorenjskem? Oziroma, ali
ste sploh `e kdaj organizirali tabor na Gorenjskem? Prav zato je
taborni prostor v Globokem pri Radovljici, tik ob reki Savi, odli~na
izbira za leto{nje poletne po~itnice ali spomladansko bivakiranje.
Taborni prostor je velik pribli`no
6000 m2 in je sestavljen iz dveh travnikov. Eden je velik pribli`no 1300
m2, drugi pa pribli`no 4700 m2, lo~uje
ju ozek gozdni pas. Spodnji travnik
je primeren za izvajanje programa,
na zgornjem travniku pa je dovolj
prostora tako za vse taborne objekte kot tudi za delavnice in {portne
igre. Prostor obdaja gozd, zato v poletnih mesecih nudi veliko prijetne
sence. Pripravili smo tudi poseben
prostor za {tabni {otor, ki je lahko
povsem v senci, tako da boste kosili
v prijetnem hladu.
Do tabornega prostora je bila
ravnokar napeljana voda in raz{irjena zgornja pot, s ~imer je dostop do
prostora la`ji predvsem za tovornjake. @elezni{ka postaja Globoko je
od tabornega prostora oddaljena
slabih 500 metrov, zato se lahko na
taborjenje pripeljete tudi z vlakom,
ki je precej cenej{i kot avtobus. Poleg tega pa vam vlak omogo~a {tevilne izlete v okolico ([obec, Bohinj,
Bled itd.).
Na tabornem prostoru je postavljen tudi jambor, opazovalni stolp,
taborni{ka savna, ognji{~e in podstavek za ve~ni ogenj. Do maja bo
postavljena tudi miza za namizni tenis. Seveda pa lahko postavite tudi
svoje za~asne objekte.
V bli`ini (200 metrov) je kon~na
postaja raftarjev, ki se spu{~ajo po
Savi, ki je poleti primerna tudi za
kopanje. V Globokem je na ogled
Spodnji travnik, dovolj velik za cel tabor.
va{ki muzej, ki bo obiskovalce popeljal v ~as na{ih prababic, in kmetija,
kjer vzrejajo lipicance - mo`no se je
dogovoriti za jahanje ali vo`njo s
ko~ijo. V Lipnici si lahko ogledate
staro kova~ijo, lahko se sprehodite
do Pustega gradu, kjer samevajo ostanki gradu, ali se sprehodite po
u~ni poti. Skozi Globoko vodijo tudi
ozna~ene kolesarske poti. Kljub
vsemu pa je taborni prostor dovolj
oddaljen od ceste in hi{, da nudi potrebno taborni{ko idilo.
V okolici je dovolj suhljadi za
ogenj, cena najema pa zajema tudi
porabo vode in odvoz smeti. Ker se
lahko do Radovljice pripeljete z vlakom in se pe{ odpravite do Globokega (dobro uro hoje), je prostor idealen tudi za bivakiranja, rodove piknike in podobno.
Ve~ informacij na:
http://prostor.rsz-ml.net
ali
prostor@rsz-ml.net.
Polovica zgornjega travnika ...
... in {e druga polovica.
Ena izmed {tevilnih 'pla`'.
28
marec
Razpisi
Spust po Ljubljanici
2008
Rod Tr{ati tur in Rod Bi~kova
skala organizirata kanuisti~no
ekolo{ko tekmovanje Spust po
Ljubljanici 2008, v soboto, 17.
5. 2008. Zbor vseh udele`encev
bo ob 9.00 na letali{~u v Podpe~i.
Vsi udele`enci morajo
biti na dan tekmovanja stari
vsaj 16 let. Tekmuje se v enotni
kategoriji. Ekipe so 2- ali 3-~lanske.
Na voljo imamo nekaj kanujev
za izposojo. Letos smo, `al, za izposojo primorani zara~unati
obrabnino v vi{ini 5 evrov. Pri
izposoji kanujev bodo imele
prednost ekipe, ki se bodo javile
prej. Vsi udele`enci morajo
obvezno
nositi
re{ilne
jopi~e. Tudi jopi~ev imamo nekaj na zalogi.
Na tekmovanje se lahko prijavite na telefonski {tevilki 031/
800-964 (Janez) ali po elektronski
po{ti
dimthon@gmail.com. Rok prijav
je ponedeljek, 12. 5. 2008.
Vsi polnoletni udele`enci
morajo predlo`iti potrdilo,
da tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa
potrdilo, da tekmujejo na
odgovornost star{ev.
[tartnina zna{a 20 evrov za
dvo~lanske in 25 evrov za tri~lanske ekipe. Pla~ajte jo do ~etrtka,
15. 5. 2007. Naka`ite jo na:
Dru{tvo tabornikov RTT, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana, TRR:
02017-0012006283.
Ve~ informacij o akciji najdete na: http://rtt.rutka.net/spust.
TOKA
RAJ Cerkno in [D Pedal Cerkno razpisujeta Taborni{ko orientacijsko kolesarsko
avanturo. TOKA je taborni{ko tekmovanje, kjer se preverja orientacijsko in taborni{ko
znanje, za razliko od drugih tovrstnih tekmovanj, pa se na TOKA tekmuje s kolesom.
Tekmovanje bo potekalo v soboto, 12. aprila 2008, v Cerknem.
Tekmuje se v dveh kategorijah: taborni{ka (16 let in ve~), odprta (16 let let in ve~).
Ekipo sestavljata dva tekmovalca. Med orientacijsko progo se pari preizkusijo v znanju prve pomo~i, spretnostnem tekmovanju s kolesom, hitrostni etapi, risarskem izdelku in tematsko obarvanem (kolesarskem) testu.
Sedem dni pred tekmovanjem bo na spletni strani tekmovanja objavljen profil proge.
Za meritev ~asa uporabljamo SportIdent. Kavcija za ~ip je 20 evrov.
Urnik
08:30 - prihodi ekip
09:00 - zadnje prijave
09:30 - zbor
10:00 - prvi start
14:00 - kosilo
17:00 - razglasitev rezultatov
Prijave sprejemamo do 7. aprila 2008 do vklju~no 24.00. V primeru majhnega
{tevila prijav se rok podalj{a za dva dneva. Prijavnico najdete na spletni strani tekmovanja. [tartnina zna{a 18 evrov na ekipo. V primeru odjave do sedem dni pred razpisanim
rokom prijav (do 1. aprila), se vrne polna {tartnina, do roka prijav se vra~a polovi~na
{tartnina, po roku pa se {tartnina ne vra~a.
[tartnino poravnate na ra~un: Dru{tvo tabornikov Rod aragonitni je`ki Cerkno, Bevkova 26, 5282 Cerkno. TRR: 0475 2000 0546 063.
Tekmuje se na lastno odgovornost!
Vsa dodatna vpra{anja lahko naslovite na e-mail: toka@rutka.net. Ve~ informacij
tudi na http://toka.rutka.net.
[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA ... 2008
Tema leto{njega tekmovanja so
Zdravniki in vse kar spada zraven. Tekmovalci, sedaj je ~isto va{a stvar, kako
se opremite za tekmovanje in s tem dobite {e nekaj dodatnih to~k. Zbor ekip bo
v soboto, 5. aprila 2008, ob 8.30
pred O[ [kale. Ekipe prosimo, da
pridejo na kraj tekmovanja najmanj pol ure pred zborom in se
~im prej prijavijo.
[e nekaj pomembnih informacij:
[tartnina zna{a 30 evrov na ekipo (v njej
je v{teta hrana, pija~a in na{itek za vsakega ~lana ekipe). [tartnino je mo`no
poravnati le preko TRR SKB: 031761000008467 (Rod Jezerski zmaj Velenje), najkasneje do ponedeljka, 31. 3.
2008. Pod namen vpla~ila vpi{ite
[kalska liga 2008 in ime va{ega rodu,
npr. "[kalska liga 2008 - RJZ". Rok prijav
je sobota, 29. 3. 2008, do 12.00. Nato je
{tartnina 50 evrov! Prijave na http://skalska.rutka.net -> [kalska liga 2008 (informacije 031-811-372). Ekipa {teje 5 ± 1 tekmovalcev. Tekmovalci, mlaj{i od 18 let, morajo obvezno izpolniti obrazec Potrdilo
star{ev (dobite jih na internetni strani). Letos imajo vse ekipe mo`nost preno~evanja v
O[ [kale. Ekipe, katerih ~lani so mlaj{i od
18 let, morajo imeti za preno~evanje obvezno
polnoletnega spremljevalca.
Ne pozabimo tudi humanitarno noto.
Zbiral se bo odpadni papir (star ~asopis,
revije, reklame, kuverte, karton ...), rabljene baterije in zdravila, ki niso ve~
uporabna. Ekipi, ki bo prinesla najve~ odpadnega materiala, se bomo {e posebej zahvalili z nagradami. Zbrani izkupi~ek bo {el v
dobrodelne namene.
Ve~ informacij dobite na http://skalska.rutka.net. Torej se vidimo na [kalski
ligi 2008, ki vas mora brigati!
AKTUALNO 29
GOTIK
Dru{tvo tabornikov Rod dobre volje organizira
GOTIK (Grozljivo orientacijsko tekmovanje in
kri~anje), zato te vabimo, da se nam pridru`i{!
KDAJ: 5.-6. april 2008, prijave se zbirajo do
17.00. Zbor ekip je ob 17.30, za vse ekipe je mo`na
preno~itev.
KJE: O[ Vrhovci, Ljubljana.
KATEGORIJE: ({tiri ali pet ~lanske ekipe, punce
prinesejo bonus to~ke) - gozdovniki in gozdovnice
(GG) (rojeni od 1993 do 1996), popotniki in popotnice
(PP) (rojeni od 1992 do1988), gr~e (1987 in starej{i).
PRIJAVE: do vklju~no torka, 1. 4. 2008, na email naslovu: gotik.rdv@gmail.com. Prijavnico najdete na spletni strani http://gotik.rutka.net. Prijava
ekipe velja samo s pla~ano {tartnino, ta pa se dokazuje s potrdilom o nakazilu {tartnine.
[TARTNINA: zna{a 40 evrov na ekipo. Naka`ete
pa jo na TRR: 02010-0018519497, NLB d.d., Trg
republike 2, 1000 Ljubljana. Prejemnik DT Rod dobre
volje, Kebetova 1, 1000 Ljubljana.
DODATNE INFORMACIJE: na
gotik.rdv@gmail.com, na http://gotik.rutka.net ali
na 041/429-049.
O~istimo Kranj
Zveza tabornikov ob~ine Kranj, Poslovna skupina
Sava in Mestne ob~ina Kranj, vas v soboto, 29.
marca 2008, ob 9. uri, vabi na Glavni trg v
Kranju in ob 10. uri v Stra`i{~e pri Kranju na
~istilno akcijo O^ISTIMO KRANJ 2008 - Kranj ni
ve~ usran.
Hkrati bo na Glavnem trgu v Kranju potekal
spremljevalni program, kjer bo potekala ekolo{ka
delavnica lo~evanja odpadkov, likovna delavnica na
temo lo~enega zbiranja odpadkov in predstavitev
vseh udele`encev akcije.
Mesto Kranj in kanjon Kokre vas pri~akujeta v
vsej svoji lepoti in nesnagi.
Obljubljamo vam kup znoja, smeti in na koncu
najbolj{i ob~utek dobro opravljenega dela.
Za za{~itna sredstva (vre~ke in rokavice) in malico bomo poskrbeli mi!
V primeru slabega vremena bomo akcijo izvedli v
okrnjeni obliki.
Zve~er, ob 21. uri, pa bodo na Pungertu samo za
vas igrale JO[KE V'N!
Ve~ informacij dobite pri vodji akcije Klemenu
Marklju na e-naslovu klemenmarkelj@yahoo.com.
NOT 2008
Dodatne informacije
NOT bo 29.-30. 3. 2008, prijave bodo potekale 29. 3.
2008 do 17.00, po prijavah bo sledil zbor. V nedeljo, 30. 3.
2008, se tekmovanje zaklju~i predvidoma ob 9.00 z zborom in
uradno razglasitvijo rezultatov.
KJE: Dobimo se na Osnovni {oli Miroslava Vilharja, Trg padlih borcev 1a, 6230 Postojna.
PREVOZ NA TEKMOVANJE: Na tekmovanje se lahko
pripeljete z vlakom. Vozne rede najdete na spletni strani
Slovenskih `eleznic (http://www.slo-zeleznice.si/). Od `elezni{ke postaje do {ole je 15 minut hoje. Lahko pa pridete na
tekmovanje z avtobusom, vozni redi so dostopni na http://
www.ap-ljubljana.si/ in boste do {ole potrebovali le 5 minut.
Zemljevid poti najdete na http://not.rutka.net.
Vse v zvezi s prijavami, {tartnino in druge dodatne informacije lahko najdete na http://not.rutka.net ali pa se obrnete
na
vodjo
tekmovanja
Rebeko
Zelko,
rebekazelko@gmail.com.
OPOZORILO: V {oli ni dovoljena obutev, zato imejte s
seboj copate!
NOT - not just a walk in the park.
Va{i Mo~virci
ZTS razpisuje Specialisti~ni te~aj prve
pomo~i
Termini osnovnega te~aja (dva vikend paketa): 1. del:
28.-30. 3. 2008, 2. del: 11.-13. 4. 2008.
Osnovnega te~aja se lahko udele`ijo popotniki in popotnice (16 let) ter starej{i ~lani z osvojenim znanjem 3. lista.
Rok prijav: 18. 3. 2008. Te~aj bo potekal v taborni{ki ko~i v
Radovni.
Cena te~aja: 70 evrov. Vse ostale informacije in prijavnico
dobite
na
elektronskem
naslovu:
brina.krasovec@gmail.com.
POMEMBNO: Za vse tiste, ki {e nimajo opravljenega izpita za voznike motornih vozil pri Rde~em kri`u (10 urni
te~aj), bomo na `eljo te~ajnikov organizirali opravljanje izpita, ki ga boste opravljali na koncu osnovnega te~aja.
30
marec
Volovja reber
Taborni{ka organizacija,
okoljska odgovornost in etika
Gregor Kova~i~ - Kovo
Foto: Miha Ma~ek
Lahko smo ponosni, da v vrtincu intenzivnih
dru`benih sprememb, ki silijo slehernega
posameznika v individualizem in potro{ni{tvo,
taborni{kemu gibanju uspeva ohranjati svoje
bistveno poslanstvo, to je izvajanje skupinskih
aktivnosti v naravi. Te`ko si predstavljamo
taborni{ki program brez taborjenja, orientacijskih tekmovanj, pohodov ter bivakov. Kot prostor
za izvajanje teh aktivnosti najve~krat uporabljamo bolj ali manj spremenjeno naravno okolje.
Znamo to dovolj ceniti? Smo odgovorni in imamo
dovolj znanja, da znamo prvobitnost ohranjati,
na{e znanje pa prena{ati na mlaj{e ~lane? In
nenazadnje, a smo se pripravljeni anga`irati
takrat, ko dolo~enemu delu naravnega okolja,
zaradi nesmiselnih projektov pod taktirko
kapitalskih lobijev, grozi uni~enje in nas narava
"nemo" pozove na pomo~?
Zob pod Veliko Milanjo (1099 m). Foto: Polona ^eligoj
@elim se omejiti na konkreten
primer. Najbr` ga ni posameznika, ki
ne bi sli{al za projekt gradnje vetrne
elektrarne na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico. Preprosto dejstvo je,
da `eli podjetje Elektro Primorska
tam zgraditi vetrno elektrarno, saj
so ob~inski svetniki v ob~ini Ilirska
Bistrica potrdili prostorske akte in
projekt podpirajo. [ir{a strokovna
javnost, zdru`ena v Koaliciji za Volovjo reber, pa temu nasprotuje.
[tevilni argumenti s podro~ja varovanja naravnega okolja, ekonomike
in energetike dokazujejo, da izbrana lokacija ni primerna za omenjen
poseg (ve~ na www.volovjareber.si).
Dr`ava, ki o~itno nima jasno
za~rtane energetske in okoljske politike, kar se ka`e na ve~ nivojih
(energija,
promet,
zavarovana
obmo~ja), sku{a prek svojega podjetja Elektro Primorska d. d. na
ra~un zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov zgraditi omenjeno
elektrarno in s tem uni~iti najbolj{o
naravo. Ker je veter nestalni vir proizvodnje elektri~ne energije, potrebuje stalni rezervni vir. Na tak na~in
tako ne bi dosegli zmanj{anja proizvodnje iz t. i. umazanih virov. Vendar ima dr`ava vse mehanizme za
zmanj{evanje emisij toplogrednih
plinov. S pribli`no enakimi vlo`ki,
kot bi zna{ala subvencija za proizvedeno elektri~no energijo na
obmo~ju Volovje rebri, bi lahko subvencionirali gradnjo individualnih
manj{ih vetrnic za oskrbovanje posameznih kmetij, subvencionirali
postavljanje
son~nih
celic,
zmanj{evali toplotne izgube na ob-
jektih, z izobra`evanjem stimulirali
bolj ekonomi~no rabo elektri~ne
energije. S tem bi privar~evali tudi
uporabniki elektri~ne energije, toda
manj kot je porabimo, manj denarja
se prelije v dr`avni prora~un.
In kaj ima vse to skupaj opraviti
s taborniki. Rod sne`ni{kih ru{evcev
se je `e ob nastanku pridru`il Koaliciji za Volovjo reber in sprejel negativno stali{~e do omenjenega projekta, saj je bilo to obmo~je predvideno tudi za Regijski park Sne`nik.
S tem smo si nakopali tudi nekaj
jeze pri odgovornih ob~inskih strukturah. @al so mnoga dru{tva iz strahu pred zaustavitvijo financiranja iz
ob~inskega prora~una klonila in se
odlo~ila biti tiho, enako se je zgodilo tudi z nekaterimi vplivnimi posamezniki.
AKTUALNO 31
Gure v prime`u merilcev hitrosti vetra. Foto: Polona ^eligoj
RSR je vztrajal pri svojih stali{~ih. In tako se je leta
2004 pribli`eval 1. POW WOW zlet v Ilirski Bistrici, katerega soorganizatorji smo bili. Ne vem po kak{nem klju~u,
vendar ZTS ima dobre zveze z Elektro Primorska d. d., ki
je obljubljala zastonj postavitev elektri~ne infrastrukture na zletu. V tistem ~asu so bile zelo aktivne javne debate v zvezi z omenjenim projektom gradnje vetrne elektrarne. In takrat sem prejel klic iz pisarne ZTS, da naj se
ne ogla{amo preve~ v zvezi s tem, kajti to lahko pokroviteljsko podjetje odvrne od obljubljene pomo~i.
Ali smo res organizacija, ki je zaradi lastnega interesa ob podobnih primerih pripravljena zami`ati in ravnati
nena~elno? ^e je tako, potem se popolnoma ni~ ne razlikujemo od drugih dru{tev, podjetij in posameznikov, ki
v globalnem ekonomskem sistemu pristavljajo svoj
lon~ek, da bi vedno znova pri{li do obljubljene milo{~ine,
na ta ra~un pa so vedno tiho. Ker je tabornik pogumen,
plemenit in zvest, menim, da smo v organizaciji sposobni
narediti kakovostni preskok, si za~rtati jasno pot, ki ne
bo vijugala med tak{nimi in druga~nimi vplivi, plemenito
pot, znotraj katere bodo okoljevarstvene teme postale
vse pomembnej{e. Poleg drugih, Zemlja kli~e v bran tudi
tabornike. To pa prina{a nove vsebine, ki se dotikajo
globalnih okoljskih procesov. Vendar pa lahko najve~ naredimo s pozivanjem k u~inkovitej{i rabi energije in ostalih dobrin ter z u~enjem spo{tovanja naravnega okolja
na lokalnem nivoju, za~en{i z izobra`evanjem na{ih ~lanov.
Pod Zobom. Foto: Ale{ Jagodnik
Veli~astni mokovec. Foto: Polona ^eligoj
Narava kli~e na pomo~
Volovja reber, 7. junij 2008
Za bolj{o predstavo o pokrajini Regijskega parka
Sne`nik RSR vabi vse tabornice in tabornike (vseh starosti), da se udele`ijo izleta na Volovjo reber. To bo prilo`nost, da sami zau`ijete nekaj lepot tega naravnega
okolja in hkrati izmenjate nekaj pogledov in mnenj na
(ne){kodljive vplive in izkori{~anje tega, za nas tabornike neprecenljivega bogastva. Za poku{ino si nekaj fotografij lahko ogledate na spletni strani
www.volovjareber.si in na fotoblogu www.ajo.si.
Dobimo se 7. junija ob 8.30 pred Mercatorjem (100 m
od `elezni{ke postaje - odli~na prilo`nost, da na izlet
pridete z vlakom). Od tam bomo pod strokovnim vodstvom po dveh urah (z mnogo po~itka, razlage, u`ivanja,
spro{~anja, malico) prispeli do grebena, se nato sprehodili po grebenu in si ogledali lokacije, kjer naj bi stale
vetrnice (okoli 2 uri) in se potem po~asi vrnili v Ilirsko
Bistrico (okvirno okoli 14.30). Obvezna oprema: vremenu primerna obla~ila, pohodni ~evlji, malica in pija~a iz
nahrbtnika, fotoaparat, rutka. Obvezne prijave na e-naslov: gregor.kovacic@fhs.upr.si.
32
marec
Taborni{ke novice
Taborni{ka zmaga
Urad za mlade Ob~ine Logatec, ki je bil ustanovljen
lansko jesen, je izvedel svoj prvi projekt: fotografski
nate~aj za vse mlade avtorje, katerega tema je bila Prosti ~as in mladi. Stare{ina Rodu Srnjak, Primo` Sedej, se
je na nate~aj prijavil z nekaj fotografijami z akcij na{ega
rodu in z eno od teh tudi zmagal. Posneta je bila na lanskem tradicionalnem dvodnevnem pohodu na najvi{ji
hrib v loga{ki ob~ini, po kateri se tudi imenuje na{ rod Srnjak. Na sliki so na{i (takrat) najmlaj{i taborniki s
svojo vodnico, ki sestopajo z vrha.
Omembe vredno je {e tretje mesto, prav tako ~lana
Rodu Srnjak, Andreja Keka. Andrej je bil nagrajen za svojo fotografijo jadralnega padalca.
Vesna Isteni~
Primo` Sedej, stare{ina Rodu
Srnjak iz Logatca, je za svojo
fotografijo prejel prvo
nagrado. Foto: Primo` Sedej
Najmlaj{i udele`enci v akciji. Foto: Jure Ausec - Bajs
TITO - taborni{ko
improvizacijsko tekmovanje
Letos je duhamorne proslave ob slovenskem
kulturnem prazniku v Kranju zamenjala prireditev, ki je bila pravo nasprotje klasiki - privabila je
veliko obiskovalcev, ki so se na prireditvi celo
zabavali.
Tekmovalo je pet {tiri~lanskih ekip, ki so se pomerile v treh disciplinah. M^ in GG ekipe so tekmovale
lo~eno od PP in RR ekip in so imele tudi starosti primerne naloge. Kljub smehu pa nismo u{li pou~nim minutam,
kjer smo si ogledali (k sre~i kratek) dokumentarec o
Pre{ernu.
Kokr{ki rod, ki je bil organizator akcije, se je zelo
potrudil in uspel nekoliko pove~ati zanimanje med
kranjskimi rodovi za akcije ob kulturnem prazniku. V stilu so bile celo diplome, najverjetneje ~isto zares {e iz
Titovega ~asa (najdene nekje v skladi{~u). Zelo priporo~amo tudi ostalim!
Besedilo in foto: Jure Ausec
Zmagovalci v kategoriji M^/GG. Foto: Jure Ausec - Bajs
AKTUALNO 33
Mednarodna
Nina Ku{ar
Tokrat vam na kratko predstavljamo nekaj zanimivih
mednarodnih dogodkov, ki onkraj na{ih meja ~akajo
na nas.
Earth, Wind and Fire (Zemlja, veter in ogenj) lahko popestri
leto{nje prvomajske po~itnice. V danskem mestu Fyn bo manj{e {tevilo udele`encev (najmanj 50), starih med 11 in 17 let, ustvarjalo svoj
program. Izbirali bodo med tremi programi: v zraku, pod zemljo ali
pod vplivom ognja.
Cena: 250 danskih kron oziroma 35 evrov (hrana vklju~ena);
ve~ informacij na nakskov@besked.com.
Scout Detectives (Skavtski detektivi) bodo v danski prestolnici razre{ili skrivnostno uganko. A to jim bo uspelo {ele po dolgem in napornem sledenju namigom, ki jih bodo pripeljali v osr~je
Kopenhagna. Profil uspe{nega detektiva: 14 do 17 let, veliko
domi{ljije in {e ve~ dobre volje.
Cena: 250 danskih kron oziroma 35 evrov (hrana vklju~ena);
ve~ informacij na nakskov@besked.com.
Kohina 2008 je odli~na izbira za vse tiste, ki si `elijo zdru`iti
tradicionalno taborjenje z obilico vodnih aktivnosti. Skoraj 2000
udele`encev (10-22 let) se bo zbralo v Syndalen Hanko.
Cena: 130 evrov (hrana vklju~ena); ve~ informacij na www.kohina2008.fi in tatja.rasanen@scoutnet.fi.
Aihki 2008 ponuja prilo`nost za spoznavanje finske kulture
mladim po 10. letu starosti.
Cena: 125 evrov (hrana vklju~ena); home hospitality; ve~ informacij na petteri.lammi@papa.partio.net.
Bavarski jamboree Spuren 2008 bo med 1. in 10. avgustom
zdru`il skoraj 1000 udele`encev (11-18 let). Razli~ni tematski dnevi
obljubljajo veliko zabave.
Cena: 160 evrov (hrana vklju~ena); ve~ informacij na
www.spuren2008.de in lagerleitung@spuren2008.de.
Za adrenalinske zasvojence bo najbolj primeren Poacher
2008 v Lincolnu v Veliki Britaniji. Plezanje, vodni {porti, lokostrelstvo, abseiling in {e kaj se bo na{lo za 3000 mladih med 10. in 16. letom
starosti.
Cena: 130 britanskih funtov (hrana vklju~ena); ve~ informacij
na www.poacher.org.uk.
Prost termin na tabornem prostoru
Rodu Bi~kova skala
Gotovo se `e spra{ujete, kje bi pre`iveli leto{nje taborjenje.
Morda se odgovor skriva prav na jugu Slovenije, kjer reka Kolpa
meji s Hrva{ko, v vasi Mirtovi~i ob Kolpi, pri Osilnici! [e dvomite?
Preglejte naslednje podatke in po potrebi kontaktirajte stare{ino
RBS!
NEZASEDEN TERMIN: od 20. 7. do 8. 8. 2008.
LOKACIJA: Vas Mirtovi~i ob Kolpi, pribli`no 10 km iz Osilnice.
Neposredno ob tabornem prostoru je reka Kolpa. Prostor je lahko
dostopen z avtobusom ali avtomobili, a bli`nja cesta vseeno ni
mote~a.
VELIKOST: Taborni prostor je primeren za 100 tabore~ih.
OPREMA: Opremljen, oziroma po dogovoru.
KONTAKT: jaka.fortuna@callida.si in 041/625-294.
Zagotovo vam bo v{e~. [e vsem je bilo.
Od rodov
Zimovanje srnja~kov
Tudi letos smo taborniki Rodu Srnjak iz Logatca nekaj zimskih dni pre`iveli v naravi. 45 tabornikov se nas je namestilo v
lovski ko~i na Rakitni, kjer smo pod toplim son~kom (`al brez
snega) negovali taborni{ka znanja in ve{~ine, pa tudi za zabavo
smo si vzeli ~as.
No~nemu pohodu, na katerega smo se podali prvi dan, so
naslednje jutro sledile zimske olimpijske igre, nato pa smo izdelovali makete ognjev, ki smo jih tudi preizkusili. Ugotovili
smo, da imamo {e vedno najraje klasi~no piramido, saj smo
ravno z njeno pomo~jo spekli ve~erjo. [e risanka, potem pa
spat. Po~eli smo {e marsikaj zanimivega, seveda pa smo vsi
skupaj najbolj ~akali krst, ki je bil, kot vedno, zadnji ve~er. Na
obisk sta pri{la lovec Matej in delavec Primo`, ki sta z veseljem
poskrbela, da so vsi srnja~ki, ki so bili letos prvi~ na zimovanju,
dobili svoja taborni{ka imena.
Kot se to rado dogaja na taborni{kih akcijah, je zimovanje
vse prehitro minilo in komaj ~akamo na naslednje leto!
Vesna Isteni~
Neizkori{~ena pravica do
izra`anja lastnega mnenja
Odprli glasovalno skrinjico za izbiro
rutke RR
Na sre~anju zainteresiranih za oblikovanje programskih
skupin, ki ga je sklical Emil Mumel, svetovalec na~elnika ZTS
za program za mlade, so prisotni odprli skrinjico, v katero so
prispeli glasovi za izbiro rutice za starostno vejo RR. Na glasovanje, na katerem so imeli pravico glasovanja vsi ~lani ZTS, so
se odzvali ~lani iz dveh rodov (Rod Heroj vitez in Rod zelenega
`irka).
Od 24 glasovnic je bilo 20 glasovnic za oran`no rutico z rumeno obrobo, {tirje glasovi pa za vijoli~no z rumeno obrobo. Rezultat seveda ni reprezentativen, ka`e pa podobno sliko kot tudi
predhodno glasovanje preko spleta na strani Rutka.net. Ne glede na rezultat je bolj pomembno dejstvo, da ~lanstvo kljub dobri
in pravo~asni informiranosti o postopku ni izkoristilo demokrati~ne pravice in z galsovanjem neposredno izbiralo rutice.
Postopek se bo nadaljeval s pripravo spremembe pravilnika o kroju, oznakah in praporih Zveze tabornikov Slovenije.
Tako bo kon~na izbira v rokah na~elnikov in stare{in rodov, ki
bodo kot delegati na skup{~ini ZTS v marcu odlo~ali o tem predlogu.
To je zadnji popravni izpit, da preko svojih izbranih predstavnikov glasujete za enega izmed predlogov.
Pugy
34
marec
Aktualno
6. Kongres prostovoljstva
Tanja Cirkven~i~
Smo taborniki prostovoljci?
Med 18. in 19. januarjem 2008 je na Bledu potekal 6. kongres prostovoljstva, ki ga je organizirala
Slovenska filantropija. Tema leto{njega kongresa je bila »Prostovoljstvo in odgovornost«, o kateri se
je razpravljajo na predavanjih in sedmih delavnicah. Kot predstavnici Zveze tabornikov Slovenije sva
se kongresa udele`ili Meta in Tanja.
M
ed drugimi pomembne`i nas je ob otvoritvi
nagovoril predsednik Republike Slovenije
dr. Danilo Türk. V dru`bi je po njegovem
treba graditi ob~utek za odgovornost, ki bo izhajal iz ljudi samih in ne zunanjih pritiskov. Poudaril je tudi pomembno vlogo, ki jo pri spodbujanju prostovoljstva in
krepitvi civilne dru`be igrajo nevladne organizacije. Povedal je, da se `eli podrobneje seznaniti s prostovoljstvom in podpreti na{a prizadevanja, ne samo z govori ob
kongresih, pa~ pa konkretneje in kontinuirano.
Sledili sta dve predavanji iz akademske sfere in ob
vsaki {e predstavitev obravnavane teme z vidika prostovoljcev. Kot ponavadi smo se udele`enci bolje poistovetili z razpravo o odgovornosti v prostovoljstvu tistih avtorjev, ki prostovoljstvo `ivijo in so svoje videnje odgovornosti v prostovoljstvu gradili na osebni izku{nji. Eno ozadje
take razprave je bilo iz taborni{kega sveta, drugo pa je
predstavil katoli{ki skavt.
V delavnicah smo razpravljali o razli~nih vidikih odgovornosti v prostovoljskem delu. Ugotovili smo, da prostovoljci dostikrat nase prevzamemo ve~ odgovornosti, kot
jo zares imamo in smo jo sposobni nositi, ter zaklju~ili,
da moramo prostovoljcem jasno povedati, kje se njihova
odgovornost kon~a, saj lahko v nasprotnem primeru prehitro izgorijo in se jim prostovoljstvo upre. Verjetno so
vam te zgodbe znane, saj je v vsakem rodu kdo, ki nase
prevzame vse akcije, katerokoli funkcijo in se razdaja
samo za tabornike, ne zna pa prositi za pomo~ in re~i ne,
ko bi bilo treba. Jaz jih poznam kar nekaj, pa ne samo v
doma~em rodu.
Na delavnici o mednarodnem prostovoljstvu sva
spoznali nekaj na~inov, kako kot posameznik postane{
prostovoljec v tujini. Poleg bolje poznane Evropske prostovoljne slu`be – EVS (www.evs.si), obstaja {e mre`a
GLEN (www.prostovoljstvo.org/glen), mednarodni poletni tabori POTA (www.mic.si), mednarodni prostovoljni
tabori preko mre`e SCI (www.zavod-voluntariat.si), lahko pa se prostovoljstva lotite tudi na lastno pest in enostavno sami poi{~ete organizacijo v tujini in se dogovorite, ~e vas sprejmejo kot prostovoljca. Kogar zanima, naj
ne odla{a in pobrska po navedenih spletnih straneh, pomagali pa vam bodo tudi na Slovenski filantropiji
(www.filantropija.org).
Za naju z Meto je bila najbolj pou~na kar sama struktura udele`encev kongresa, saj sva dobili vpogled, kaj in
kje vse se dogaja v prostovoljstvu pri nas. Taborniki kot
mladinska organizacija intenzivneje sodelujemo predvsem z drugimi mladinskimi organizacijami, zato naju je
kar presenetilo, v kako veliki meri se s prostovoljstvom
ukvarjajo tudi starej{i. Pa povsod same `enske! Predstavnikov mo{kega spola je bilo med udele`enci zgolj za
vzorec. Prevladovale so organizacije, katerih namen je
pomo~ posameznikom: starej{im, bolnim, ljudem z du{evnimi te`avami, socialno ogro`enim ipd. Vzgojne organizacije smo se kar nekako izgubile med njimi.
Ena od definicij pravi, da je prostovoljsko delo tisto
delo, ki ga po svoji svobodni odlo~itvi in brez pri~akovanja materialnih koristi opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist (6. ~len predloga Zakona o
prostovoljskem delu). Menim, da vsak tabornik, najkasneje, ko postane vodnik, postane tudi prostovoljec. Mislim, da bi bilo treba navzven glasneje povedati, da smo
tudi taborniki prostovoljci, ~eprav so na{i uporabniki na{i ~lani in ~eprav smo taborniki pogosto isto~asno v vlogi
uporabnika in prostovoljca.
Verjetno bi bilo treba okrepiti tudi zavedanje nas tabornikov, da smo ena od prostovoljskih organizacij. Na
podro~ju prostovoljstva se v Sloveniji veliko dogaja, taborniki pa bi se v te dejavnosti lahko aktivneje vklju~ili.
Smo prostovoljci ali nismo?
Nina Medved
KolumniStarej{i v ZTS
Dovolj je zime!
Resda je {ele februar, marec, {e napol zimski ~as, ampak zdi se mi, da je vseeno nekoliko prepozno, da bi zdaj
pri~el pritiskati zimski mraz, ko `e komaj ~akam na toplo
pomladno sonce in zvon~ke in trobentice in ma~ice in vijolice in zeleno travo in in in ... Taborniki smo veseli vsakega
stika z naravo in se lahko prilagodimo vsakemu vremenu,
pa vendar. Sem res edina, ki `e komaj ~aka na letno taborjenje?
Na~eloma je krona vsakega taborni{kega leta prav taborjenje v poletnih mesecih, nekje ob gozdu ali pa ob morju,
kakr{no navado pa~ imajo posamezni rodovi. Taborniki
vse dni veseli tekamo naokoli, son~ek sije na nas, mi porjavimo, kot da bi bili en mesec na morju, od sandalov se
nam na nogah poznajo pasovi bele ko`e, pridobimo kak{no
mi{ico in izgubimo kak{no kilo (no, to je odvisno od tabornega kuharja, jaz pridem ponavadi s taborjenja kar izdatno
te`ja kot pa sem {la). Kaj je bolj{ega?
In tisti zadnji dan, ko se pospravi `e skoraj ves tabor,
ostale so samo {e zadnje malenkosti, in se {e zadnji~ ozre{
po naravi in si misli{, hudi~a, celo zimo bom moral spet
~akati na "tisto ta pravo", na poletje. In gre{ in {e zadnji~
oplazi{ s pogledom ta travnik, pa tisto drevo, v katerega si
se zabil, ko si sredi no~i tipal v smeri strani{~a, pa tisto
smer neba, v katero ste neko no~, vso no~, buljili skupaj s
prijatelji in iskali utrinke ter preklepetali vse re~i na tem
svetu. In re~e{ "adijo" za to leto.
Potem pride zima. Komur je ta letni ~as v{e~, nekoliko
pozabi na poletje. Meni, ki zime ne maram, {e ve~, skrivam
se pred njo na toplem, s ~ajem v roki, pa mi spomin bega
nazaj na poletje, pa na poletje pred tem, pa {e eno poprej ...
In si `elim, da bi ta obvezna muka (beri: zima) minila ~imprej in bi se pri~ela pomlad, ko bi lahko znova vzela v roke
{otorko in se odpravila nekam s prijatelji, `ve~ila travnato
bilko in u`ivala v trenutku, v sedanjosti. Nato pride pomlad
in `e skoraj vonja{ poko{eno travo, vonj poletja. Priprave na
taborjenje se pri~no, mnogo re~i te {e ~aka za postoriti,
preden bo{ lahko od{el na dolgo pri~akovano taborjenje in
pustil vse re~i tega sveta tam nekje dale~, kjer {e te~ejo ure
in {e obstajajo koledarji.
Ja, zaboga, dovolj je zime, naj pride pomlad, naj pride
poletje! Jaz imam, milo re~eno, "pun kufr" tega mestnega
sveta in tega tempa in komaj ~akam, da se znova, kakor
vsako leto, znajdem tam na na{em tabornem prostoru, pod
ble{~e~im zvezdnatim nebom in si za`elim, da bi {lo to leto
~imprej naokoli, ko zapazim s koti~kom o~esa utrinek na
nebu.
AKTUALNO 35
Boris Mrak
DA ali NE?
Po toliko letih, prebitih v taborni{ki organizaciji, se ~lovek nazadnje za~ne spra{evati tudi o resni~ni vlogi starej{ih v tej na{i organizaciji. Ali so potrebni? Je njihova vloga opredeljena (ne samo
na papirju ampak tudi v resnici)? Ali lahko organizacijo vodijo,
razvijajo in nadgrajujejo samo mladi? Kje je pravzaprav meja med
aktivnim sodelovanjem in pomo~jo iz ozadja? Ali so starej{i, ki deklarativno izjavljajo, da so za pomo~ organizaciji, v sebi zares prepri~ani, da `elijo in ho~ejo resni~no pomagati? Ali pa gre bolj za
zunanji videz, deklarativno?
Marsikaj v zvezi s starej{imi v organizaciji bi se bilo treba
vpra{ati in do teh odprtih vpra{anj zavzeti konkretna stali{~a in
najti re{itve. Tako pa imam ob~utek, da se ve~ino te`av `eli enostavno pomesti pod preprogo (da, tudi to je ena od tipi~nih zna~ilnosti nepridobitnih organizacij in ni le zna~ilnost oziroma posebnost
ZTS). Ko razmi{ljam o stanju v organizaciji, seveda ne morem
mimo dejstva, da je ~lanov, starej{ih od 30 let, le pribli`no 7 % (to~en
podatek bo o~itno ostal {e naprej skrit o~em zaradi tak{nih in druga~nih vzrokov - razmi{ljanj v vodstvih rodov).
O tem, kak{na je vloga starej{ih, je bilo prelitega `e veliko ~rnila, sklicanih ne{teto sestankov in potro{enih veliko ur razpravljanja, prave re{itve pa kljub temu nismo na{li. Enostavno ne znamo
navdu{iti starej{ih za aktivno sodelovanje v organizaciji. Vzrokov
za to je seveda ve~, predvsem se je spremenilo okolje v katerem
`ivimo. Pa to ni nekaj novega, zadeve se ponavljajo iz leta v leto, mi
pa mirno opazujemo, kako "psi lajajo, karavana pa gre dalje". Ali
to pomeni, da sploh nismo zainteresirani za pomo~ starej{ih ali pa
jih v organizaciji dejansko sploh ne `elimo videti (in morda to
ob~utijo tudi starej{i) in vsi skupaj sprejemamo navidezno igro v
skladu z lepo opredeljenimi besedami v na{ih pravilih in dogovorih.
Ali pa je to morda revolt mladih, ki se ne znajo upreti druga~e. Roko
na srce, nekateri "veterani" seveda vodijo organizacije po svoji
lastni meri in lastnem prepri~anju - da je na~in, na katerega razmi{ljajo in pristopajo k organizaciji dela, edini pravilen. Seveda vsi
niso enaki in posplo{evanje seveda ni mo`no oziroma ni sprejemljivo, tega se povsem zavedam. Vedeti pa moramo, da ima vsak od
nas, naj bo star ali mlad, v sebi, v svoji glavi svoj "zemljevid" in
dobre re{itve so lahko samo v skupnem dogovarjanju in iskanju
skupnih re{itev - takih, ki jih vsi vzamemo za svoje. Vse ostalo je
zgolj zapravljanje ~asa, energije in dobre volje. Kdo pa je po nekajkratnih poskusih re{itve zadev {e pripravljen investirati v neproduktivne razgovore in deklarativne dogovore? Menim, da nih~e, in
ob~utek imam, da se nam sedaj dogaja ravno to. Ne znamo in ne
znamo potegniti "voza iz blata" (beri: te`av) in enostavno stopicamo
na mestu, drugi (druge organizacije) pa nas prehitevajo po levi in
desni. [koda!
Ljubljana / Dom`ale, 19. februar 2008
36
marec
Kolofon
Uredni{tvo: Ale{ Cipot (ales.cipot@rutka.net) - glavni in odgovorni urednik,
Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomo~nik urednika, Meti Buh Ga{pari~
(meti@rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Lea
Repi~ (learepic@gmail.com) - urednica sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik
izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in
sodelavci: Jure Ausec (jure.ausec@gmail.com), Barbara Ba~nik
(barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Matev`
Brata{evec (matevzbratasevec@gmail.com), Matic Cankar (matic@rutka.net),
Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic@guest.arnes.si), Tanja Cirkven~i~
(tanja@rutka.net), Monika Gosti~ (monika.gostic@gmail.com), Klemen Kenda
(bubi@rutka.net), Matja` Kerman (laskopivo@gmail.com), Primo` Kolman
(primoz.kolman@yahoo.com), Brina Kra{ovec (brina.krasovec@gmail.com), Nina
Ku{ar (nina_rla@hotmail.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si),
Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.si),
Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Luka Rems (luka.rems@gmail.com), Tadeja Rome
(whatshername.nessya@gmail.com), Toma` Sinigajda (siniginda@gmail.com),
Petra Skali~ (petra_skalic@hotmail.com), Jasna Turk (jasna.turk@varuh-rs.si),
Samo Vodopivec (samo@rutka.net) in Ne`a Zajc (neza.zajc@gmail.com).
Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net).
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana,
Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike
Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org.
WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna
naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o
po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne
vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.
Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na
priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi
6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana
v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko
792.
ISSN 0492-1127
Dotik
RAZVEDRILO 37
SiNi
Pot
Vsakomur v usodi je zapisana pot!
Da uspemo, zmagamo, pridemo tja,
kamorkoli nas pelje usoda ta ...
potrebno je pre~kati most, prebroditi vodo,
premagati samega sebe, dose~i nebo ...
a najbolj je nujno odpreti o~i,
spregledat in videt,
da pot si le ti,
usode sploh ni!
SiNi
38
marec
Iz taborni{ke pesmarice
Klemen Kenda
Podajmo si roke
Jaka Bevk - [eki
skavtska
Objavljamo {e eno pesem ZSKSS z zgo{~enke "Briga me". Posnetek kitice in refrena najdete na http://
www.rutka.net/inc/tabor/pripetki/zskss-podajmo-si-roke.mp3
D
A
G
Veter prinesel je tole pesem,
D
A
o luèi nad vodo.
D
A
G
Davno •iveli so, tam na mostu
D
A
so ljubili nebo.
D
A
Pravijo: tiho, poglej okrog,
G
D
A
pusti srcu, da objame drevo.
G
A
podajmo si roke, zapojmo iz srca vsi.
D
A
G
Èasi utrujeni od •ivljenja
D
A
so zaspali v temo.
D
A
G
Zjutraj so budnico jim zapele
D
A
ptice nad to vodo.
D
A
Pravijo: tiho, poglej okrog,
G
D
A
pusti srcu, da objame srce.
D
A
Daj roko, objemimo ves svet,
G
A
podajmo si roke, zapojmo iz srca vsi. D
D
A
Daj roko ...
Daj roko, objemimo ves svet,
D
A
G
Veter odnesel bo tole pesem,
D
A
o luèi nad vodo.
D
A
G
Pesem ostala bo v mojem srcu,
D
A
luè naprej grela bo.
D
A
Pravijo: tiho, poglej okrog,
G
D
A
pusti srcu, da objame Boga.
D
Daj roko ...
RAZVEDRILO 39
@iga in Kaja - tabornika Rodu
veseli veter iz Murske Sobote.
Foto: Lea Repi~
BIO ~lovek z BIO avtom. Gojc ve, kaj je
pomembno. Mo{ki
del osebja revije
Tabor je precej bolj
kot nad BIO avtom
navdu{en nad na{o
Ba~o. Prepri~ani smo,
da tudi Gojc. Foto:
Samo Vodopivec
Konec marca Kranj spet ne bo ve~
usran! Foto: Klemen Markelj
Ali
Ali `e
`e veste,
veste, kam
kam boste
boste {li
{li na
na prvomajske
prvomajske
po~itnice
po~itnice ali
ali kje
kje bi
bi priredili
priredili rodov
rodov posvet?
posvet?
^e
^e je
je to
to Gozdna
Gozdna {ola
{ola ZTS
ZTS vv Bohinju,
Bohinju, potem
potem
ne
ne odla{ajte
odla{ajte in
in ~imprej
~imprej pokli~ite
pokli~ite
041/490
041/490 888
888 in
in si
si zagotovite
zagotovite prostor.
prostor.