1. No category

2
RAZVEDRILO
37
38
40
42
43
44
46
46
46
47
Iz taborni{ke pesmarice
Iz arhiva
SOS
Dotik
Je`kov koti~ek
Fotostrip
Igra
Rebus
Stric volk
Nagradna kri`anka
Foto: Bla` Verbi~.
KDAJ?
19. marec
19.-20. marec
2. april
22. april
23. april
21.-22. maj
17. - 19. junij
KAJ?
Dan KO (Dan komisije za taborni{ki program)
No~no orientacijsko tekmovanje
(RMT Ljubljana)
[kalska liga, ka te briga.
(RJZ Velenje, ~eta Divji volk, [kale)
Dan tabornikov
(ZTS in rodovi po Sloveniji)
Taborni{ki fe{tival
(MZT; Ljubljana, park Tivoli)
[TPM ([e Ta Po~asnemu Mine)
(RJZ Velenje)
Dr`avni mnogoboj (Slovenska Bistrica)
(ZTS in rod ^rno jezero)
KDO?
kopr.rutka.net
not.rutka.net
skalska.rutka.net
rokmiklavzina@yahoo.com
festival.rutka.net
muc@rutka.net
stpm.rutka.net
vrabic@email.si
Pisarna ZTS
Pugy, pugy@rutka.net
marec
STROKOVNO
AKTUALNO
V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot.
Pomo~nik urednika: Miha Bejek.
Urednik fotografije: Bla` Verbi~.
Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.
Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a,
Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~,
Tina Br`an, Meti Buh, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda
Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, Irena
Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej
Kova~i~, Da{a Lamut, Frane Merela, Du{an Petrovi~, Tadej
Pugelj, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar,
Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin
Popovi~.
Lektoriranje: [pela Gorup, spela.gorup@rutka.net.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije,
Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za
{olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.
NASLOV UREDNI[TVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org.
WWW: http://www.zts.org.
Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900
SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.
Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.
Rokopisov in fotografij ne vra~amo.
Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e
leto.
Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.
DDV je vra~unan v ceno.
Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.
[tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.
Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi
Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.
ISSN 0492-1127
Naslovnica: Bla` Verbi~.
4
7
8
10
12
13
14
15
17
Tema meseca
Karikatura
Klepet
Anketa
Mnenje
Kolumna
Taborni{ki vestnik
Taborni{ke novice
Od rodov
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
Taborni{ka fotografija
Predstavitve rodov
Kosobrinovi pripravki
Astronomija
@VN
Koktajli
Taborni{ka znanja
Orientacija
Adrenalin
Nasveti vodjem
POTEPANJA
18
20
24
30 let RJZ Velenje
Intervju
Tabor na obisku
UVODNIK
Zmanj{ajmo razdaljo med nami
Lahko zatrdim, da so povratne informacije ena najbolj za`elenih stvari, ki jih
avtorji ~lankov v Taboru pogre{amo. Tu pa tam nam kak{ne pridejo na uho, vendar {e te ve~inoma takrat, kadar jih sami poi{~emo. Ravno zaradi tega gre potem
najve~krat za pohvale, nas pa zanimajo tudi pomanjkljivosti, napake, ki jih morda ne opazimo, nestrinjanja z napisanim.
Odlo~ili smo se, da z mar~evsko {tevilko stopimo {e korak bli`je k bralcem.
Uvajamo zapise na{ih elektronskih naslovov (e-mailov) in sicer ob zapisu imena
in priimka avtorja ~lanka. Zagotovo ima vsak izmed vas na zalogi kak{no kritiko,
pobudo, predlog, pohvalo, ki bi nam ustvarjalcem Tabora pri{la {e kako prav. Poleg tega se lahko pri avtorju ~lanka pozanimate {e za podrobnej{e informacije, ali
dopisnika z va{ega obmo~ja povabite na svojo akcijo, o kateri bi `eleli brati v Taboru.
Naj ne bo odve~ omemba, da pri~akujemo elektronsko po{to s konstruktivno
vsebino. Za tiste, ki interneta ne uporabljate, pa je {e vedno na razpolago naslov
Parmova 33, 1000 Ljubljana. Naslovnik je znan: Revija Tabor.
Ustvarjalne
delavnice na
zimovanju rodu
Podkovani krap
na Zapotoku.
Ale{ Cipot, ales.cipot@volja.net
3
4
TEMA MESECA
Uvodnik
V nedeljo, 13. februarja, smo si lahko na prvem programu Televizije
Slovenija ogledali nov mladinski film Zvesti prijatelji, v katerem v glavni
vlogi nastopajo taborniki. Taborni{ko javnost je novica o filmu kar presenetila. Menda je film krepko zamujal in nanj so pozabili tudi tisti redki
taborniki, ki so bili s pripravami na snemanje sicer seznanjeni. Tudi zato
je novica o predvajanju filma priletela kot strela z jasnega.
Mnenja o filmu so deljena. Od povsem obi~ajnih tabornikov, ki so
nad filmom razo~arani, pa vse do tistih, ki podro~je mladinskih filmov
dobro poznajo, in so z njim zadovoljni. Morda pa taborniki na film gledamo preve~ kriti~no ravno zaradi tega, ker ga gledamo s taborni{kimi
o~mi. Gledalec, ki ni bil nikoli ~lan na{e dru{~ine, ne bo opazil "nerodnih" spodrsljajev, npr. no{nje taborni{ke srajce brez rutke, srajca, ki je
mladi taborniki niso nosili opasano v hla~e (~eravno nekateri mlaj{i taborniki zagovarjajo ravno tak na~in no{nje), vodnik brez rutke in srajce,
dejstva, da se taborniki v resni~nem `ivljenju na vodovih sre~anjih in v zasebnem `ivljenju res ne ukvarjamo s poklicem Sherlocka Holmesa …
Sploh pa teh napak niso opazili tisti, ki jim je bil film namenjen - mladina. In ravno na to dejstvo sem ob gledanju filma pozabil tudi sam in neposredno po ogledu filma bil pre`et v glavnem s kritiko s slabim priokusom. Moja najstni{ka leta so `e davno mimo in moja pri~akovanja pred
ogledom filma so bila zagotovo druga~na. ^e film ne bi "govoril" o tabornikih, bi pa res vztrajal pred ekranom samo deset minut. Informacije, s
katerimi razpolagamo, pa kljub temu pravijo, da film starej{im GG-jem
ni bil v{e~. Menda pa so ga nekateri mlaj{i osnovno{olci gledali z odprtimi
usti. Dejansko so otroci ciljna populacija filma. A vsaj v enem smo vsi
enotni - film nas je predstavil v odli~ni lu~i. Po nekaterih ne ravno zglednih pojavljanjih v osrednjih ~asnikih (npr. prikritih namigovanjih, da
smo taborniki primeren potencialni poligon za pedofile, do pomanjkljivih
poro~anj o na{i soudele`bi oz. soorganizaciji Lu~ke miru), poleg vseh pozitivnih poro~anj novinarjev (npr. Pow-Wow), seveda, je to res pravo
po`ivilo za na{o du{o.
Kolikor sem uspel slediti mnenjem netaborni{kih filmskih kritikov,
napak, na katere smo po ogledu filma opozarjali taborniki, niso omenjali
niti z besedo. ^udilo bi me, ~e bi jih. Pa~ pa so na{li druge, tabornikom
nebistvene pomanjkljivosti. V vikendu (priloga Dela in Slovenskih novic),
{t. 368, Jelka [utej Adami~ ocenjuje film z oceno "lahkotno, a ne prepri~ljivo". Pravi, da je film mlade gledalce prav gotovo prikoval pred ekrane, a da sicer kar ve{~e posnet in re`ijsko dosleden film ni presegel kli{ejske obravnave tovrstnih zgodb. Obvisel je na meji verjetnosti, prepri~ljivosti. Pohvalila je dinami~no menjavo prizorov, doslednost pri gradnji filmske strukture, dialoge med nastopajo~imi otroki, iskreno spopadanje nastopajo~ih s fikcijo, {e posebej pa je navdu{ena nad mladim tabornikom
Uro{em, ki ga je zaigral Samo Kozlev~ar. Slab{e mnenje pa ima o nepotrebno razvle~enih zadnjih sekvencah v obkoljeni hi{i s talcema. Z
med~love{kimi odnosi so pometli na hitro, servirali so jih bolj za okus, da
smo gledalci dobili najbolj enostavno sliko o razlogih za tak{na in druga~na dejanja.
Razo~aralo me je dejstvo, da si je film ogledalo nizko {tevilo tabornikov, kar sicer zaradi slabe obve{~enosti ne presene~a. Tudi zato je na{ novinar ob zbiranju mnenj za anketo imel nemajhne te`ave. Starej{e gr~e,
M^-ji in mlaj{i GG-ji, ki so si film ogledali, so bili kot ka`e redki. ^e ste
film zamudili, pa bi si ga radi ogledali, povpra{ajte pri mlaj{ih. Mnogi so
ga posneli.
Ale{ Cipot, ales.cipot@volja.net
Foto: Arhiv RTV Slovenija.
Zvesti prijatelji
Zvesti prijatelji so nastali po istoimenski seriji mladinskih povesti
Bogdana Novaka. Serija je bila ob izidu prava knji`na uspe{nica; njena
priljubljenost med mladimi bralci se do danes ni zmanj{ala. Scenarij je
napisal Franc Arko, ki je Zveste prijatelje tudi re`iral.
Dramati~na zgodba, ki bi jo `anrsko lahko uvrstili med akcijske
kriminalke, se odvije v treh dneh in no~eh. ^eprav se pri~enjajo po~itnice, si skupina zvestih prijateljev ne more oddahniti. Komaj so mladostniki razkrili identiteto drznih roparjev, dregnejo v kriminalno afero, v
katero so zapleteni direktor ob~inskega gradbenega podjetja in njegovi
sodelavci. Med njimi je tudi sosed glavnega junaka Uro{a. Da bi razkrili
afero, pri~nejo zvesti prijatelji izdajati svoj ~asopis. Otroci pridejo do dokumenta, ki bi direktorja o~rnil, takrat pa se za~nejo bliskovito nizati
dogodki, v katerih niso v nevarnosti le otroci, ampak tudi tisti odrasli, ki
jim sku{ajo pomagati. Napetost pripovedi raste, nekateri akterji pristanejo v bolni{nici, drugi so talci v oblegani hi{i Uro{evega soseda, direktor Zidar vzame v roke pu{ko in ho~e uti{ati pri~e ...
Zvesti prijatelji pa pripovedujejo {e o ne~em, kar je pomembnej{e od
zunanjega dogajanja, o te`avah odra{~anja, o junakovi borbi s samim
sabo, v kateri stre oklep neodlo~nosti in stopi na pot poguma. Televizijska nadaljevanka in film govorita o tovari{tvu, prvi ljubezni in o naklonjenosti, ki je mo~nej{a od razkola med generacijami. Zvesti prijatelji so
pripoved o mra~nih straneh sodobnega `ivljenja, zaslepljenega s pridobitni{tvom, materialnimi dobrinami in socialnim povzpetni{tvom in ki
se mu mladostniki uprejo s silovitostjo svoje nepokvarjene du{e.
Snemanje je potekalo v Kamniku in bli`nji okolici. Direktor fotografije je bil Valentin Perko, scenografinja Mojca Vilhar, kostumografinja Meta Sever, avtor glasbe Jo`e Potrebuje{, direktor nadaljevanke Robert Suki~, monta`erka Vesna Nikolovska - Kr`i~nik mojstra zvoka Marko Taji~ in Damjan Kunej. Sodelovalo je ve~ kot petdeset igralcev, med
njimi Nata{a Barbara Gra~ner, Milo{ Battelino, Radko Poli~, Bojan
Emer{i~, Slavko Cerjak, Maja Sever, Roman Kon~ar, Franko Koro{ec ...
in vrsta statistov.
Vir: RTV Slovenija
Foto: Arhiv RTV Slovenija.
marec
Bo{tjan La~en,
bostjan.lacen@gmail.com
Kon~no taborni{ki film! Nestrpno smo ga
pri~akovali prav vsi taborniki. In kaj je pri~akovala
ve~ina? Prikaz taborni{kega `ivljenja, `ivljenja v naravi, na taboru, prikaz dela vodov …
Mnogi so rekli: "[e en slovenski mladinski film."
Sam menim, da je to {e en uspe{en slovenski
mladinski film in mi vsi skupaj bi morali vedeti, da je
ta film delan za otroke. Zato lahko mirno re~emo, da
tudi `anrsko ustreza otrokom. V njem so junaki otroci, film ima svoj vrh, zaplet in sre~en razplet in kar je
najpomembnej{e, otroci odnesejo celo ko`o. Pa {e
vzgojno poanto ima, saj vsak otrok spozna, da se je
nevarno igrati z ognjem. To je detektivska zgodba, v
kateri sre~amo tabornike, ki so rado`ivi, radovedni,
`eljni pustolov{~in in za svojo starost prav po{teno trmasti - najstniki, gozdovniki in gozdovnice, ki imajo
svojega vodnika Lacija, imajo izostren dar opazovanja, hkrati pa so po{teni in pripravljeni pomagati drugim.
Seveda smo vsi taborniki gledali film z druga~nimi o~mi kot ostali gledalci in filmski kritiki. Pri
tem smo ugotavljali, da je taborni{ko `ivljenje postavljeno v ozadje. Otroci so prikazani kot skupina, ki se
dru`i v prostem ~asu, res je skupina povezana in predana Laciju, a tudi pri njem ni jasno izpostavljeno, da
je vodnik v taborni{ki organizaciji. Edino, po ~emer
lahko sklepamo, da gre za tabornike, so kroji, vendar
se tabornik spra{uje, zakaj kroj v vsakodnevni situaciji. Kroje nosimo taborniki na vodovih sestankih, akcijah in ob sve~anih prilo`nostih, nikakor pa nismo v
kroju od jutra do ve~era. Vse to je razburkalo tabornike, na eni strani so bili zagovorniki filma, na drugi pa
nasprotniki.
Sprejeti moramo dejstvo, da se je scenaristu in
re`iserju zdela dovolj zanimiva sama fabula, zanimiva za filmsko upodobitev, to, da v zgodbi nastopajo taborniki, jima je bila verjetno postranska stvar. Kljub
temu sta v skladu z izvirnikom obdr`ala v zgodbi otroke tabornike. Pri tem pa sta ob nepoznavanju `ivljenja tabornikov zagre{ila nekaj nenamernih izpustov,
`al v {kodo nas tabornikov, ki smo pri~akovali, da se
bo na{a aktivnost predstavila v najbolj{i mo`ni meri
vsemu slovenskemu gledalstvu.
Igralska zasedba v filmu je bila solidna. Mislim,
da je bil film med mladimi dokaj dobro sprejet - prav
zaradi napete zgodbe. Kljub vsem napakam pa smo
dobili film, v katerem se pojavljajo taborniki. Vsi upamo, da bo do`ivel nadaljevanje oz. da bo na filmska
platna prispela {e kak{na zgodba, ki prikazuje taborjenje, zimovanje ali vodov izlet, in da se bodo ustvarjalci takrat povezali tudi s taborniki, ki jim bodo podrobneje razlo`ili na{ na~in `ivljenja.
To je le en pogled na novi slovenski film, je osebno videnje tabornika. Pravijo pa, da imajo vsake o~i
svojega malarja. Tudi pri filmu.
Matja` [malc,
matjaz.smalc@gmail.com
Sedim zadnji~ s kolegi na kavi, beseda da besedo,
pa zaplavamo malo nazaj v spomine. "Ej, a se spomni{, ko smo s taborniki ..." Pa je naneslo, da je bil za
mizo tudi nevernik. Mislim tak{en, pristen nevernik,
ki nikoli, pa ~eprav se to zdi {e tako neverjetno, ni bil
tabornik. "Pa v ~em je sploh {tos teh tabornikov ...?"
Pisano ga pogledam, se `e skoraj odlo~im, da bo kavo
definitivno pla~al sam, potem pa se vpra{am tudi
sam: V ~em je sploh {tos teh tabornikov?
Spomnih se raznih in{truktorskih te~ajev: "Taborni{tvo je vzgojna organizacija, ki mladega ~loveka
vzgaja za dobrega dr`avljana," ali nekaj podobnega,
je pridigal takrat Milko. Ja, to `e. Ampak v ~em je resni~no {tos teh tabornikov, da tiso~e mladih nosi pisano ruto okoli vratu, v ~em je {tos, da je bila ve~ kot
dvajset let vsako jutro tudi moja prva misel "taborni{tvo"?
Ko ima{ nekaj, se stvar zdi samoumevna. Kaj je
to bilo, lahko definira{ {ele, ko tega ni ve~. In danes
toliko bolj ugotavljam, v ~em je {tos, ko v mestu
sre~ujem vod tabornikov, ponosno oble~enih v kroje,
in nenazadnje, ko na televiziji zasledim filme, kot je
bil zadnji mladinski film "Zvesti prijatelji".
Film sam po sebi ne predstavlja bog ve kak{nega
prese`ka v slovenski filmski ponudbi, ~eprav je treba
priznati, da je glede na mladinske filme v zadnjih letih zelo gledljiv in teko~. Film odlikuje predvsem dobra igra tako starih in izku{enih igralcev (kar je glede
na imena kot so Bojan Emer{i~, Nata{a Barbara
Gra~ner, Radko Poli~ ... vsaj pri~akovano), kot tudi in
predvsem mladih igralcev. Prav ti dajo s svojo
spro{~enostjo in prepri~ljivostjo filmu dobr{no mero
sve`ine. Tako je film, tudi po zaslugi rutinirane re`ije
Franca Arka, dokaj teko~ in dinami~en, ki pa ga
v~asih kazi kar precej za lase privle~en scenarij (predvsem neprepri~ljiv je konec) in pa predvsem v prvi polovici ve~krat kar precej nespretna in skoraj sterilna
monta`a.
In ~e se na za~etku vpra{am, zakaj so mladi detektivi prav taborniki, mi na koncu film hkrati poda
odgovor {e na prvo vpra{anje: [tos je v pripadnosti,
{tos je v celoti. "Laci nas ni u~il solo akcij," pravi
Uro{u njegov prijatelj. [tos je v ekipi, v "osnovni celici" - vodu. In v vodniku, prvem med enakimi, za~etku
in koncu vsakega voda (kar se poka`e, ko Laci skoraj
zapusti vod). Tako ideja filma ni ve~ samo zmaga
"dobrega nad zlim", ampak predvsem vzpostavljanje
pristnih odnosov znotraj skupine, ob~utek varnosti in
zaupanja v vod, ~lane in vodnika. In ko enkrat
dose`e{ to, ni ve~ va`no, ali tabori{ na Kolpi ali pa
re{uje{ umore.
Tako filmu odpustim vse nerodnosti in neprepri~ljivosti. Ugasnem televizijo in si re~em: "V tem je
{tos!"
Andrej Te`ak - Te{ky,
tesky@kurz.si
Oceniti film kot so Zvesti prijatelji in to za
revijo Tabor ni lahka naloga. Pred sabo ima{ namre~ dva aspekta ocenjevanja: kvalitativnega v
produkcijskem smislu filmske industrije in ocenjevanje z vidika taborni{tva. Moramo se dotakniti obeh in biti zelo zadovoljni kot taborniki, saj
nam je vendarle nekdo namenil tako veliko pozornost, da smo se lahko pojavili kot glavne vloge v njegovem celove~ercu. Pa ne le en sam, kar
cel taborni{ki vod, s pripadajo~im krojem, vodovo zastavico, vodovim prostorom ...
O produkciji `al nimam tako dobrega mnenja. Zanimiva preslikava knji`nega dela na filmsko platno kakovostno zelo zaostaja za povpre~nim slovenskim mladinskim filmom.
U`itka, ki smo ga lahko dele`ni pri ogledu Poletja v [koljki ali recimo starej{e Sre~e na vrvici,
dana{nja generacija mladinskih filmov o~itno
ne more dose~i. Sama zgodba je sicer v knjigi
lepo teko~a, prilagoditvi za film pa ni posve~eno
dovolj pozornosti. Re`iser sicer skrbi za to, da
nam pri filmu ni dolg~as in je akcije dovolj, ne
ra~una pa na to, da si gledalci ne moremo pomagati z domi{ljijo kot pri branju. Film je slabo kadriran, kadri si sledijo v nejasnem zaporedju,
ve~krat imamo ob~utek, da so odrezani v trenutku, ko bi sicer moralo slediti nadaljevanje v naslednji prizor.
Profesionalni igralci, ki so si za vaje verjetno vzeli en slab popoldan, niti pribli`no ne zadostijo igralskim merilom, ki bi jih pri~akovali od
njih. Bolj smo lahko zadovoljni z amaterskimi
mlaj{imi igralci, ki odigrajo taborni{ki vod, saj
je njihova igra zelo pristna, v danih situacijah
reagirajo primerno.
Lackovi taborniki se sicer spopadajo s precej
nenavadno taborni{ko akcijo, vendar so ji kos
kot profesionalci. Prehitijo celo policijo in na
koncu je prav taborni{ki vodnik tisti, ki prvi opazi, od kod prihajajo streli in prekine strelca, preden le-ta izstreli `e peti naboj (iz sicer lovske
pu{ke na 2 naboja). S tem smo kot taborniki lahko zelo zadovoljni, saj nas film propagira kot
odlo~ne, prera~unljive in pripravljene na izziv.
Ob glavni zgodbi spremljamo tudi precej realno
zgodbo taborni{kega vodnika in njegove ljubezni
do taborni{kega dela, ki ji pot prekri`a ljubezen
do dekleta. @al je postavljen pred odlo~itev in
mora pustiti tabornike zaradi nje, resnega `ivljenja ...
Kljub kriti~nemu pristopu do filma le-tega
priporo~am GG-jem in njihovim vodnikom,
morda za kak{en skupen ogled namesto vodovega sestanka.
5
6
TEMA MESECA
Ale{ Cipot, ales.cipot@volja.net
[e beseda pisarne ZTS …
Ob gledanju filma in pozneje ob branju debate na rutkinem forumu se je porodilo nekaj
vpra{anj in pripomb, ki so razburkale misli nekaterih tabornikov. Pojavljale so se razli~ne
informacije o sodelovanju med TV Slovenija in ZTS, o domnevno sporni prodaji delov taborni{ke uniforme ustvarjalcem filma, o nepojavljanju Zveze tabornikov Slovenije v odjavni {pici
filma, o (ne)sodelovanju med strokovno slu`bo ZTS (pisarna) in Komisijo za odnose z javnostmi
(KOJA) in podobno. Informacije smo preverili neposredno pri uslu`bencih v pisarni ZTS, ki so s
"filmarji" komunicirali. Na vpra{anja odgovarja Ivo [tajdohar, vodja pisarne.
Foto: Arhiv RTV Slovenija.
V kolik{ni meri so za pomo~ zaprosili ustvarjalci filma?
Izvajalci filma iz TV Slovenije so se spomladi leta 2003
zanimali za taborni{ke kroje. Rekli so, da bi radi posneli film
- nadaljevanko po knjigi Zvesti prijatelji, v kateri nastopajo
taborniki in ki je do`ivela velik in dober odziv med mladimi
bralci.
Sam sem imel nekaj pomislekov in jih opozoril, da mi s
krojem ravnamo zelo spo{tljivo in da ne dovolimo uporabe
krojev, ~e bi nas v filmu s tem pokazali v slabi lu~i ali celo
`alili. Ko sem dobil zagotovilo, da do tega ne bo pri{lo in zaradi tega, da bi se taborni{tvo med mladimi promoviralo, sem
privolil v nakup oziroma prodajo krojev za kostumografske
namene, kar je bilo potem izvedeno v Zadrugi ZTS.
Kasneje sem ta pogovor nekako potla~il v podzavest, {e
posebej, ker se je verjetno snemanje in priprava nadaljevanke
zavlekla skoraj dve leti.
Gre ob prodaji delov taborni{ke uniforme za normalen
postopek, ali bi lahko pri~akovali tudi kak{no drugo
mo`nost?
Glede na to, da krojev ne izposojamo, oziroma jih v zelo
redkih primerih, bi bila druga mo`nost samo {e darovanje.
Pod predpostavko, da `elimo biti v filmu predstavljeni, seveda.
Bi bilo glede na sodelovanje med ZTS in ustvarjalci filma upravi~eno pri~akovati, da bi bila ZTS zapisana v
odjavni {pici filma?
^e krojev ne bi kupili, bi bilo tako pri~akovanje povsem
upravi~eno, tako pa sem malce v dvomih. Bi pa bilo lepo, ~e
bi bili tudi v odjavni {pici.
Kako si s filmom zadovoljen sam?
Filma {e nisem videl, ker sem bil takrat, ko je bil na sporedu, zdoma.
Je pri{lo pri obve{~anju o snemanju filma do kratkega
stika med pisarno ZTS in Komisijo za odnose z javnostmi (KOJA)?
Ne bi rekel. Do nesporazuma je pri{lo `e potem, ko je bil
film narejen in napovedan. Glede na to, da je minilo kar nekaj ~asa od tega, smo tudi v pisarni potrebovali kak teden, da
smo rekonstruirali dogodke. Res je, da bi to kljub obilici drugega dela storili prej, ~e bi bilo re~eno, da se mudi. Kar smo
naredili v pisarni, je bilo v prej{njem mandatu in v dobri
veri, da koristimo taborni{tvu. Sam kasneje temu nisem posve~al pozornosti, bi pa bilo verjetno manj komplikacij, ~e bi
bili taborni{ki funkcionarji navajeni na primo-predajo, kar
pomeni, da biv{i funkcionarji predajo posle novo izvoljenim.
Foto: Arhiv RTV Slovenija.
marec
7
8
KLEPET
Bo{tjan La~en, bostjan.lacen@gmail.com
in Barbara Ba~nik - Ba~a, barbara.bacnik@kiss.si
Klepet z Bogdanom Novakom
Humorno in napeto skozi taborni{ke o~i
Konec devetdesetih let smo bili ponosni nanj vsi taborniki. Torej je na{e delo zanimivo, razburljivo in
vredno, da se tematsko predstavi slovenskemu mlademu bralcu. Ni ga bilo tabornika, ki ne bi segel po
knjigi Bela past Bogdana Novaka. Bila je prva v nizu pustolovskih zgodb zbirke Zvesti prijatelji, ki so mlade
bralce spominjale na zbirko Enid Blyton Pet prijateljev, a dogajala se je pri nas, junaki so bili slovenski
taborniki z vodnikom Lacijem na ~elu, mladim Prekmurcem, ki je pristal v Ljubljani. Letos februarja pa so na
1. programu Televizije Slovenije premierno predvajali celove~erni film Zvesti prijatelji po pisateljevi
predlogi, in sicer film, za katerega si je posku{al vzeti ~as vsak tabornik. Iz radovednosti ali nostalgije po
starih ~asih ali morda kak{nih drugih vzrokov. Vsekakor pa je bil to povod za intervju s pisateljem, ki ima
tudi sam korenine v Prekmurju, od koder se je s star{i podal v belo Ljubljano in tam tudi ostal.
Foto: Ba~a.
Bogdan Novak, rojeni ste v Murski Soboti. Kako je s to {tevilko 4, ki vas je nekako zaznamovala ob rojstvu? Lahko pojasnite to za~etno povezanost s to {tevko,
se odra`a tudi v va{em delu?
Niti ne, ker del je `e 63. Premalo ~asa
bom `ivel, da bi jih 444 spisal, kajne. Rojen
sem 4. 4. 1944 kot 4. otrok ob 444,4 km dolgi reki Muri. Ko sem bil {e v {oli, sem nosil
tudi voja{ko plo~evinasto oznako 4. polka,
to mi je dal moj prijatelj in so se vsi norca iz
mene delali.
Nas lahko za trenutek popeljete v ~as
povojnega Prekmurja, kakr{nega ste
do`ivljali vi kot otrok (ali pa so vam
predstavo o njem ustvarili drugi)? Je
morda Laci ostanek tega Prekmurja v
va{em srcu?
Ja, rojen sem v Murski Soboti, v Beltincih zraven Murske Sobote smo imeli pa staro mamo in imam {e danes bratrance in sestri~ne. Vsake zimske in letne po~itnice seveda nismo od{li na morje, ker smo bili revni, ampak smo se z vlakom peljali v Beltince. Tam smo na kmetiji ~uvali `ivino, krave
in svinje pasli ter na njivah delali kot tamkaj{nji otroci. Prekmurje se mi je zelo vrezalo v du{o, ker sem se vedno ~util Prekmurca, ~eprav sem `e pri 4 letih pri{el v
Ljubljano. Imel sem krasno staro mamo, ki
mi je pravila prekmurske zgodbe o Beltin~arjih. V tistih ~asih je imel avto samo
`upnik, na polje smo se vozili na vozovih
vpre`enih v krave, to je lahko trajalo tudi
30 minut, danes bi pa s traktorjem rabili le
kakih 5 minut, ni bilo asfalta, redko kdo je
imel konja. Meni se je tista prostrana ravnica grozno vrezala v du{o. Zakaj je pa Laci
Prekmurec? ^isto naklju~je. Ko smo `iveli
`e v Ljubljani in je h~erka hodila v 8. razred osnovne {ole, je pri{la vsa navdu{ena
domov, da kak{nega perfektnega u~itelja
tehni~ne vzgoje imajo. Prekmurec je in ime
mu je Laci, ni~ se ne u~ijo, samo pogovarjajo se o smislu `ivljenja in ljubezni, pa o
odnosih med mladimi in da je blazno zanimivo. Kasneje so Lacija vrgli iz {ole, ker je
kadil travo in meni se je zdelo zelo interesantno. Ko sem iskal vodjo tabornikov, sem
rekel, bom pa tega Prekmurca Lacija vzel,
ker je bil tako krasen ~lovek. Toda ker ga
nisem poznal, sem opisal sebe, vendar ne
takega kot sem, ampak skozi o~i mojih
otrok, kot oni mene gledajo. Kot te~ne`a, ki
ho~e zmeraj prav imeti, ki ho~e pesmi peti,
pa nima posluha, ki ho~e kitaro igrati, pa
ne zna in na smrt sovra`i pse - te vre~e bolh.
Nato bi me pa zalotili, da sem na{ega psa
doma crkljal in s ~okolado hranil. Tako je
nastal Laci.
Vemo, da ste rodbinsko povezani z Majo
Novak, pisateljico kriminalk. Je pisateljsko pero polo`eno v gene va{e rodbine,
oziroma kaj je bil vzgib za za~etek va{e
pisateljske poti?
Maja Novak je moja ne~akinja. Jaz sem
pa `e od majhnega vedel, da bom pisatelj.
Brati sem za~el pri 4 letih in pol in ko sem
prebral Robinzona, sem si rekel, da ho~em
pisati take knjige. Ko sem kon~al z branjem, sem si za~el izmi{ljevati nadaljevanja. Bratje so se mi smejali, jaz sem pa
vztrajal in pisal neprestano od srednje {ole
dalje. Svojo prvo novelo sem objavil v Perspektivah leta 1963, potem sem objavljal v
Anteni, v Problemih in v Tisku. Dolga leta
sem bil novinar, nih~e mi pa ni hotel knjige
objaviti, tako sem prvo izdal {ele pri 38 letih. ^e bi vrgel pu{ko prej v koruzo, ne bi nikoli postal pisatelj. Sem trmast kot Prekmurci, po mami Primorki pa {e kot istrski
osel. Vztrajal sem, dokler nisem na{el urednika za svoj roman Na drugi strani Ljubljanice, to se je zgodilo pri Pomurski
zalo`bi. Po tej prvi knjigi, ki je bila v 6 mesecih razprodana, sem izdal {e 62 knjig. Torej otrokom vedno re~em, ~e si `elite nekaj
res biti, je treba trdo delati in nikoli odnehati. Enkrat se ti bo `elja zagotovo izpolnila.
marec
Zanimajo nas va{i prvi stiki s taborni{tvom. V kolik{ni meri je povezanost
odnosov in delo v vodih, kakr{no poznamo pri tabornikih, nudilo mo`nost nastanka neke pustolovske zgodbe?
O taborni{tvu nimam pojma in nikdar
nisem bil tabornik, to moram odkrito povedati. Ampak, sem se pa vedno klatil okrog
in tako spisal knjigo Drugo `ivljenje, kjer
opisujem, kako sem vzel nahrbtnik in nekaj suhe hrane ter od{el v gozd za 14 dni.
Grozno rad sem imel naravo. Ko sem pisal
Zveste prijatelje, sem si pa rekel, da otroci
ne morejo sami v gozd pri 16 letih, ampak
morajo imeti nekoga odraslega seboj. Za
u~itelja bi bilo to zelo nenavadno, in sem
rekel, bodo {li pa taborniki. Dal sem jim Lacija in so {li. Sem pa imel nekaj prijateljev,
ki so se spoznali na taborni{tvo. Iva Vidica z
Dela, ki je bil vodja pri vas v taborni{ki zvezi, potem ~lana ~rnu{kega odreda Viteza
heroja. Spra{eval sem ju o vozlih in drugem, {otoriti sem pa sam znal. Ko so proti
koncu 90-ih iz{li Zvesti prijatelji, me je ta
kolega iz Viteza heroja povabil medse in
tam sem jim pripravil literarni ve~er. Bili so
navdu{eni in so me sprejeli za ~astnega
~lana svojega odreda ter mi dali svoje
na{itke. In jaz to skrbno ~uvam, sem zelo
ponosen, da so me sprejeli za ~astnega
~lana.
V `ivljenju ste po~eli marsikaj. Bili ste
knji`ni~ar, novinar pri resnih in humoristi~nih ~asopisih, bili ste dopisnik v
Sarajevu, nazadnje pa ste izbrali poklic
svobodnega pisatelja. Pomeni to bogatenje izku{enj, iskanje novih poti, pustolov{~ino, iskanje samega sebe ali stil
`ivljenja, ki vam osebno najbolj odgovarja?
Med drugim sem bil v {tudentskih letih
tudi zidarski vajenec. Poklica svobodnega
pisatelja si pa nisem izbral, so me kar pahnili vanj. Bil sem odgovorni urednik Pavlihe in leta 1983 so me "od`agali", ker sem
imel predolg jezik. Nato smo {e nekaj let
`ivotarili, leta 1991 pa so list Pavliha ukinili, nas pa dali na Zavod za zaposlovanje.
Nih~e ve~ me ni hotel zaposliti kot novinarja, ker sem imel strupen jezik. Zameril sem
se tudi politiki in sem bil prisiljen postati
svobodni knji`evnik. Uredil sem si status in
za~el pisati knjige. Nekaj sem jih `e imel, in
ker sem ravno sklenil pogodbo za Zveste
prijatelje, sem se odlo~il ukvarjati se le {e s
pisanjem.
Va{ knji`ni opus je zelo bogat in
ob{iren. Lotevali ste se zgodovinskih romanov, kriminalk in povesti, tudi pesnili ste, spoprijeli pa ste se tudi z epom
(Pesem o kralju Matja`u). Vam pomeni
menjavanje zvrsti izziv ali spopad z
ne~im novim, druga~nim?
^lovek ima vedno rad pestro `ivljenje.
Enkrat pi{e{ sago o svoji dru`ini, potem te
interesira nekaj drugega. Ko sem spisal Zveste prijatelje, sem svojemu sinu, ki nerad
bere, dal prebrati svojo zbirko. Sedaj je sicer
ra~unalni~ar, kot mulc je pa samo pred televizijo le`al in sta ga zanimala samo film
in ra~unalnik, in potem je {e mene oku`il s
tem, da igram ra~unalni{ke igrice. No, ampak Zveste prijatelje je pa moral prebrati,
ker je to o~e spisal in sem ga vpra{al, kako
mu je v{e~. Rekel je: "Tako drage knjige, pa
nobenega mrtvega notri." Tako sem za~el
pisati grozljivke. In sem ga spet vpra{al,
kako so mu v{e~, pa mi re~e: "Ja, saj si fental tam enega bera~a, pa enga psa, ampak
si ju moral na koncu vseeno oba o`ivit."
Grozljivke sem pisal prav zaradi sina. Veste,
pa{e malo spremembe; zgodovinski roman,
ljubezenske zgodbe, v~asih kaj za svojo
du{o, psiholo{ki roman, ali pa kak{na
zgodba za razvedrilo.
Je pisati za mlade te`ko? Potrebujejo
mladi dandanes za to, da ostanejo pri
knjigi, neko stopnjevano napeto dogajanje?
Ne, to je enako kot za odrasle, le da so
mladi malo bolj kriti~ni in mora{ bolj paziti. Odraslim lahko zama`e{ o~i z blazno pametnim opisovanjem, otroci pa re~ejo, 'uh,
ta bluzi' in se obrnejo stran, dolgo~asno
jim je. Zgodba mora biti napeta, akcijska.
Ugotovil sem, da otroci obdr`ijo koncentracijo v okviru ene {olske ure, tako dolge so
tudi nadaljevanke na televiziji, filmov `e
nimajo `ivcev gledati. Vedno jih je treba
dr`ati v napetosti, radi imajo tudi ljubezensko zgodbo.
Ste zgodbo izbrali sami ali jo je izbral
scenarist Franc Arko? Je izbrana zato,
ker jo `anrsko lahko uvrstimo med akcijske kriminalke in kot taka najbolj ustreza zahtevam filma?
S filmom je bilo pa tako, da sem sre~al
urednika mladinskega programa na RTVju Deklevo in on me je poprosil za kak{no
zgodbo za film in sem mu predlagal serijo
Zvesti prijatelji. In potem so oni vzeli le nekaj motivov iz te zgodbe, tako da film nima
nobene zveze z mojimi zgodbami, razen
teh junakov in zapitega novinarja iz zgodbe Super {pon. Ampak tako je vedno, ko se
dela film po knjigi, ni zvestobe.
Je morda {e katera zgodba iz zbirke Zvesti prijatelji na vrsti za filmsko uprizoritev?
Ni, zaenkrat ne. To stane ogromno denarja. Ravno sedaj so posneli nekaj od Ivana Sivca, tu so {e moji motivi in film po
Slavku Preglju. Sedaj sigurno 5 do 10 let ne
bodo snemali po moji predlogi, ker `elijo
predstaviti ~im bolj raznolike avtorje.
Vsaki premieri sledijo kritike, tak{ne in
druga~ne. Kako ste spremljali snemanje
filma - od dale~, ali pa ste bili kdaj prisotni tudi na snemanju? Kako ste zadovoljni s tem, kar smo vsi Slovenci videli
na televiziji 3. februarja? In kaj menite
o kritikah?
Jaz s filmom nimam ~isto ni~, razen da
sem dovolil snemati po motivih iz mojih
zgodb. Kritike se me ne ti~ejo, to ni moje
delo, to je delo re`iserja Franca Arka. Moram pa povedati, da sem vesel filma, sem se
bal, da bo nastala dolgo~asna zgodba. Uspelo jim je narediti gledljiv film in akcijsko,
napeto zgodbo. Sem zadovoljen.
Ne glede na ocene filma smo taborniki
zadovoljni, da je delo o tabornikih dobilo svoje mesto na filmskih platnih. Sami
bi si morda `eleli, da bi na velika platna
pri{lo {e kak{no delo, v katerem je
mo~neje izra`eno delo v vodu, izpostavljeno bivanje v naravi, prijateljstvo, v
katerem je taborni{tvo postavljeno v ospredje.
Vam, Bogdan Novak, pa `elimo {e veliko
del, ki bi imela zvesti krog bralcev. In
morda {e kak{no knjigo o tabornikih.
Veliko zanimivega se nam pripeti pri tabornikih. In tabornik ostane tabornik
tudi tedaj, ko ni ve~ aktivni ~lan organizacije. Morda pa bi se nam kdaj pridru`ili. Bi bil to za vas nov izziv?
Z veseljem pridem.
9
10
ANKETA
SiNi, sini@rutka.net
Kak{en se ti je zdel film Zvesti prijatelji,
v katerem so glavno vlogo odigrali taborniki?
V bistvu sem gledala skoraj ves
film, ampak vseeno sem dobila mo~an
ob~utek, da tabornikov sploh niso predstavili tako, kot bi jih morali ... mislim,
da noben od igralcev ni "taprav" tabornik. Ampak to niti ni tako narobe.
Huj{e se mi zdi, da film ni sledil knjigi
... saj je v knjigi bil en "bajsi" in je bil
ZELO dober lik, ker je vedno po`ivil akcijo ... v filmu pa nobeden ni bil tak, da
bi se lahko poistovetil z njim. To je
manjkalo ... nekdo, ki bi ga mogla cela
skupina ~akat!
Film mi ni bil v{e~, ker je bila zgodba ~udna, mislim, da taborniki in kriminalci ne gredo skupaj. [e kar nekaj
~asa nazaj sem bral knjige, mislim pa
da je nastopal tudi pes, ki je bil nepogre{ljiv ~lan. Kroj je nosil le eden, pa {e
to brez taborni{ke rutice. Ustvarjalci filma bi se lahko pozanimali o no{enju
kroja in natan~no prebrali knjigo. So
pa predstavili tabornike v lepi lu~i.
Marko Prelec-Prelc, 14 let,
GG, RSR Ilirska Bistrica,
pomo~nik vodnika
Sara Galun, 16 let, PP, RHV
Ljubljana, M^ vodnica
Film sem videla, a ~isto po naklju~ju, saj me je o~e poklical in rekel:
"Glej, tvoji taborniki so po televiziji!"
^e povem po pravici, so moje izku{nje s
taborniki druga~ne kot tiste prikazane
v filmu. Res je, da se posku{amo v vsaki
situaciji znajti, a v filmu sem dobila
ob~utek, da smo taborniki mali detektivi. Malce me je motilo to, da so bili kroji
tabornikov brez na{itkov rodov (vsaj
jaz jih nisem videla), ter na~in no{enja
krojev.
Maja Tarku{, 18 let, PP, MR
Limbu{, na~elnica PP
Omenjeni film sem si ogledal zelo
povr{no. Razlog temu ni moje nezanimanje za karkoli v zvezi s taborniki,
ampak preprosto dejstvo, da me film ni
bil sposoben pritegniti pred televizijski
zaslon. Menim, da je to le {e eden od
bolj ali manj ponesre~enih poskusov
filmske uprizoritve knji`ne zgodbe. Navsezadnje sem bil po prebrani knji`ni
predlogi razo~aran tudi nad filmom
Boter, ki je eno mojih najljub{ih filmskih del.
Zbirko knjig, ki je podlaga filmu,
sem v najstni{kih letih, kljub temu, da
je ne bi upal uvr{~ati med najkvalitetnej{a literarna dela, namenjena mladini, v celoti prebral (mislim, da celo
ve~krat ☺). Zgodbe o tabornikih so me
v tistem ~asu neizmerno zabavale,
~eprav takrat sam {e nisem bil tabornik.
No{enje rutic je bilo v filmu preve~
zapostavljeno. ^e gledamo iz taborni{kega vidika, je to tudi najve~ji
“kiks” ustvarjalcev filma. Kroj je bilo
mo`no zaslediti bolj pogosto kot rutko.
To, da kroj ni bil no{en v hla~ah, me
niti ni motilo, saj bi v nasprotnem primeru mogo~e lahko izpadli preve~ militaristi~no, ~esar pa seveda no~emo.
Janez Urevc, 19 let, PP, RSM
Piran
marec
Priznati moram, da sem bil pozitivno presene~en nad vsebino filma.
Odli~no je prikazana dogodiv{~ina za
starostno vejo GG. @e nekaj ~asa sem si
zastavljal vpra{anje, ali bo tudi posnet
{e kak{en film, v katerem bomo razpoznavni ~lani ZTS. Saj ni dolgo od tega,
ko smo lahko spremljali nadaljevanko,
v kateri so svojo odli~no vlogo odigrali
~lani ZSKSS. Razo~aranje se lahko prika`e le v obliki na{e podobe - identitete.
Pri~akoval bi, da bi bili osrednji junaki
lahko oble~eni ve~ ~asa v kroj in rutico.
Vsaj ~e gledam s stali{~a na{ega gibanja ZTS, ki bi moralo biti ponosno na
svojo uniformo. Lik vodnika v filmu bi
po mojem mnenju moral biti v tem
vzornik svojim tabornikom. Na `alost
pa ga sam nisem nikoli opazil, da bi na
ta na~in predstavljal ZTS.
Film Zvesti prijatelji sem si ogledal
~isto slu~ajno. V sporedu sem videl, da
je na vrsti film s tem naslovom, in sem
se odlo~il za ogled. Ker sem poznal pisno predlogo, se pravi knjigo, sem
pri~akoval zanimivo in napeto zgodbo
s taborniki v glavni vlogi. Potem pa
"bum". @e za~etek filma me je
razo~aral. Dogaja se v Kamniku in ne v
Ljubljani kot pi{e v knjigi. Re~em, v
redu, pa~ so malo prikrojili zgodbo. Potem vidim tabornike, lepi v krojih, na
za~etku urejeni, sicer za toliko izku{enj
premalo ve{~in, prelepe rutice (pa~
nove). [ok pa je bil, ko vidim vodnika,
tabornika, brez kroja in rutice. Vpra{al
sem se, ali je ZTS in za to pristojna ko-
Miha Stra`i{~ar, 18 let, PP,
RAJ Cerkno
Film se mi je zdel zelo zanimiv. Res
tipi~en slovenski mladinski film! Prav
zabavno ga je bilo gledati. Menim pa,
da bi morali igralci, ~e so `e predstavljali tabornike, ves ~as nositi taborni{ke
rutice. Zelo je izstopal tisti, ki je ves ~as
nosil taborni{ki kroj. @al pa tudi on ni
bil popoln, saj o rutici ni bilo sledu.
Sonja Koren, 21 let, PP, PR
Gorje, vodnica M^
Sandi Glin{ek, 23 let, gr~a,
RJZ Velenje, na~elnik rodu
Film je bil dokaj povpre~en. Igralci
so sicer igrali v redu, niso se mi pa zdeli
ravno v`iveti v zgodbo. Mislim, da ni
bilo v zgodbi nobenega zares pretresljivega dogodka, oziroma ne~esa, kar bi
zares pritegnilo mojo pozornost. Stvar
je v tem, da sem se hitro za~ela dolgo~asiti, kar pa je najbr` tudi posledica
tega, da med filmom ni bilo reklam
(kar bi med tistima dvema urama
v~asih kar dobro delo). Poleg tega pa se
mi je zdela tista scena z nekimi hudimi
policaji povsem odve~. In tudi zgodba
sama je bila tako re~eno brez pravega
za~etka in konca, tako vsaj jaz mislim,
misija kaj pomagala avtorjem filma. A
tega ne vem. Konec koncev pa film ne
izpade slabo, je dobra propaganda za
tabornike, saj so se pokazali v dobri lu~i
kot re{itelji. Mogo~e pa je manjkalo ve~
taborni{kih izku{enj in spro{~enosti
igralcem, ki so bili tudi mlaj{i kot pi{e v
knjigi.
Moti pa me, da ZTS ni izkoristila
take prilo`nosti, da bi {e bolj promovirala tabornike.
ker sploh ne vem, v ~em je bilo bistvo,
da so odkrili tistega ~loveka (njegovega
imena se ne spomnim ve~, se mi zdi, da
je bil "glavni" nekega podjetja?!), ker
sploh ni bilo razjasnjeno, kaj je delal
narobe. Mogo~e sem pa jaz kaj
zame{ala in je bilo vse skupaj logi~no.
Kar se ti~e igralcev: vem, da film, ki ima
knji`no podlago, ne more tej knjigi slediti do pike natan~no, vendar sem vseeno pri~akovala, da bo Laci Prekmurec.
Sem pa vesela, da so imeli taborniki
glavno vlogo; da so bili prikazani v dobri lu~i. Kar me je motilo, bi mogo~e
bilo to, da je en fant izmed njih nosil
taborni{ko srajco neprestano, ne da bi
si kdaj oblekel kaj drugega. Se mi je pa~
zdelo nekako nenavadno. Pa ve~ bi lahko nosili rutke. Vsaj ta s srajco.
Nina Dietz, 16 let, RMB
Ajdov{~ina, pomo~nica
vodnika
11
12
MNENJE
^as za razmislek …
Kot `e nekaj let do sedaj je tudi lanskega
decembra beseda ve~krat nanesla na akcijo
"Lu~ miru iz Betlehema", ki jo vsi dobro
poznamo. Prepri~ani smo, da so mnenja v
posameznih rodovih, ki delujejo v okviru ZTS,
zelo razli~na, pa vendar ne bo odve~, ~e vam
predstavim svoje mnenje oz. mnenje rodu na
celotno zadevo.
Kot `e nekaj let do sedaj akcijo organizira ZSKSS, ZTS in
posamezni rodovi pa pri tem vsako leto odli~no odigrajo drugorazredno vlogo. Zakaj? Velika ve~ina taborni{kih rodov se
omenjene akcije sploh ne udele`uje (opomba avtorja: po
neuradnih podatkih pribli`no 70 odstotkov).
Nekateri pozabljate, da smo {e vedno taborniki in ne katoli{ki skavti. Ima izraz "skavt" v sebi kaj bolj modernega in
naprednega? Se sramujemo bogate zgodovine taborni{kega
gibanja v Republiki Sloveniji? Razlika med na{o in njihovo
organizacijo je majhna, pa vendar zelo velika. Ampak v tem
ni ni~ slabega, zato naj tako tudi ostane.
^lanstvo v WOSM-u {e ne pomeni, da smo vsi ~lani taborni{ke organizacije (ZTS) sprejeli katoli{ko vero. Tudi statut
ZTS, sprejet na skup{~ini ZTS dne 18.10.1997, v 1. ~lenu
opredeljuje: "Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna,
mladinska, vzgojna in nestrankarska organizacija, odprta vsem ne glede na poreklo, spol, raso in prepri~anje,
deluje v skladu z namenom, principi in metodo svetovnega skavtskega gibanja, in zaradi uresni~evanja skupnih
interesov povezuje dru{tva tabornikov - rodove".
Kot je jasno (seveda po mojem skromnem mnenju)
~lanstvo ni omejeno z kakr{nimkoli prepri~anjem. Ali smo
kdaj razmi{ljali, da imamo v organizaciji tudi predstavnike
drugih prepri~anj (beri veroizpovedi ali ~lanov drugih nazorov oz. pogledov na svet in `ivljenje)? Prav zaradi navedenih
argumentov menimo, da akcije, ki so versko opredeljene in
polne raznih verskih obredov, ne sodijo v prostor za promocijo taborni{kega gibanja v Republiki Sloveniji.
Kljub vsem prepri~evanjem in obrazlo`itvam ima "Lu~
miru iz Betlehema" mo~an verski naboj. Zato menimo, da se
naj akcije udele`ijo posamezniki ali rodovi, ni pa sprejemljivo, da se ZTS kot krovna organizacija vseh rodov (in ne samo
nekaterih) pojavlja v sredstvih javnega obve{~anja kot organizator, kljub temu, da ima akcija mo~an promocijski
u~inek oz. odziv v sredstvih javnega obve{~anja. Potrebno je
razmisliti, ~e je tak{na promocija za nas sprejemljiva. Z udele`bo v organizaciji akcije se ZTS identificira kot katoli{ka
organizacija, kar ni po{teno do posameznih ~lanov in rodov,
ki niso tak{nega prepri~anja. S tem ne `elimo omejevati
posameznika pri njegovem prepri~anju, kar je taborni{ka
organizacija v preteklosti `e velikokrat dokazala, temve~
`elimo opozoriti na spo{tovanje druga~nega prepri~anja
pri~anja.
Mo~an katoli{ki naboj akcije lahko ponazorimo tudi s citiranim ~lankom v enem izmed sredstev javnega obve{~anja:
"Vsako leto pred bo`i~nimi prazniki slovenski skavti in skavtinje v Slovenijo prinesejo lu~ miru iz Betlehema. Gre za plamen, ki najprej za`ari v Betlehemu, rojstnemu mestu Jezusa
Kristusa, od tam pa ga raznesejo po vsem svetu. Pri tem je
sporo~ilna predvsem njegova simbolika, saj nekako ponazarja nebe{ko svetlobo, ki so jo betlehemski pastirji do`iveli
ob Jezusovem rojstvu."
^emu se v prihodnje ne bi posvetili organiziranju skupnih akcij z ZSKSS, ki so sprejemljive za ~im ve~je {tevilo tabornikov in rodov (razmi{ljajmo o Pre{ernovem dnevu, dnevu dela, dnevu dr`avnosti, dnevu boja proti AIDS-u ipd.).
JAnezu,
rod Bi~kova skala, Ljubljana
Mnenje avtorja ne odra`a nujno stali{~
uredni{tva.
marec 13
Demokracija in odlo~anje v organizaciji
^e ne bomo spremenili
smeri, se nam lahko zgodi,
da bomo pristali tam,
kamor smo namenjeni.
Kitajski pregovor
Kot na~elnik obmo~ja sem ve~inoma vabljen na ob~ne zbore rodov. Ob~ni zbori rodov so
tisti najbolj demokrati~en organ rodov, ki odlo~a
o vseh klju~nih zadevah v delovanju rodov, od
tega, kdo ga bo vodil, do programa in finan~nega
okvirja. Principi delovanja ob~nega zbora so
opredeljeni v statutih rodov in so ve~inoma zelo
podobno opredeljeni - v skladu z enotnimi na~eli
delovanja rodov, ki jih je pripravila Zveza tabornikov Slovenije kot pomo~ rodovom pri pripravi
rodovih statutov.
Pa se ti ob~ni zbori med seboj zelo razlikujejo. Eni so redki, ko pa so, so zelo formalni in
skrbno pripravljeni. Spet drugi minevajo v
doma~em vzdu{ju, ki pa zakriva pomanjkanje
demokrati~nosti, saj v resnici ne odlo~ajo o
ni~emer. Spet tretji so na videz zelo neorganizirani in vodeni zelo zmedeno, vendar so udele`enci ob~nega zbora tudi odlo~evalci, ki marsikdaj vodstvo roda preglasujejo oz. odlo~ijo druga~e, kot si `eli vodstvo roda.
Eden glavnih razlogov za spreminjanje
statuta ZTS je v tem, da sistem odlo~anja v organizaciji ni ve~ ustrezen. Da so z njim same
te`ave. Nekateri se prito`ujejo, da manjka mandatarski sistem imenovanja izvr{ilnega odbora.
Spet drugi, da je stare{instvo za samo zgago.
Tretji, da je potrebno narediti organizacijo ~imbolj plosko. Naslednji spet opozarjajo na pomembno vlogo obmo~ij v organizaciji.
Vsi imajo prav. A hkrati se vsi motijo.
Prav imajo, ko trdijo, da so spremembe potrebne. Motijo se, ko mislijo, da bo sprememba
statuta in s tem sprememba sistema odlo~anja
karkoli spremenila. @al je tako, da se noben sistem odlo~anja ne bo odlo~al sam. [e vedno
bodo ljudje tisti, ki bodo (ali pa tudi ne) sprejemali odlo~itve. [e vedno se bodo odlo~ali ljudje.
In, prepri~an sem, {e vedno isti, ki odlo~ajo o delovanju organizacije danes.
Kaj je pri oblikovanju sistema odlo~anja pomembno? Na kaj je potrebno paziti? Vsekakor v
prvi vrsti na naravo organizacije. ZTS je mladinska vzgojna organizacija. Kar med drugim pomeni, da je prav, da v njej soodlo~ajo mladi. In
da jih je potrebno na odlo~anje pripraviti. Kar
pomeni, da se morajo odlo~anja u~iti `e zelo
zgodaj. Mladi iz rodov, kjer nimajo mo`nosti
odlo~anja, ne bodo pripravljeni na to, da lahko
odlo~ajo, niti takrat, ko jim to mo`nost damo.
Pomembno je tudi vedeti, da je nujni predpogoj za odlo~anje ta, da imamo na razpolago
dovolj informacij za odlo~anje. Informiranost je
torej izredno pomembna. Tudi o tem, kak{ne posledice lahko ima odlo~itev. K pravilni informiranosti pa veliko prispeva tudi razprava. Ve~ se o
odlo~itvi pogovarjamo, bolj{a bo odlo~itev. Seveda nam zdrava pamet pravi, da o stvareh, ki niso
toliko pomembne, ni potrebna velika razprava.
[irino razprave pa lahko omejujemo tudi s
{tevilom tistih, ki razpravljajo. Zato so tudi oblikovani razli~ni nivoji (skupine) odlo~anja.
Skup{~ina omogo~a naj{ir{o razpravo, saj
vklju~uje vse rodove in organe ZTS. Izvr{ilni odbor na drugi strani pa je organ, ki ni namenjen
razpravi, saj, kot `e ime pove, izvr{uje odlo~itve.
Seveda se pri tem tudi odlo~a, vendar v okvirih, ki
jih postavijo drugi organi, kjer se oblikujejo
re{itve iz {ir{e razprave.
Pri odlo~anju je naslednja pomembna stvar
enakopravnost. Da so oblikovane re{itve primerne za vsakogar in da vsakomur dajejo enake
mo`nosti. Gre za pravilo en ~lovek en glas (oz. v
na{em primeru en ~lan en glas). Korekcije tega
na~ela so mo`ne in v demokrati~nih okoljih vodijo v za{~ito manj{in. Zmotno je prepri~anje, da
v demokraciji velja samo na~elo, da ve~ina glasov odlo~i. Ne, v pravi demokraciji velja, da
ve~ina ne sme s svojimi odlo~itvami posegati v
pravice manj{ine (torej odlo~iti v {kodo
manj{ini) samo zato, ker pa~ {teje ve~ ~lanov.
Paziti je potrebno tudi na to, da je odlo~anje
sploh mo`no in da ne prihaja do (namernih ali
nenamernih) blokad in odla{anj. Primer nerodnih dolo~il, ki omogo~ajo tak{ne blokade, je poslovnik stare{instva, ki za nekatere odlo~itve zahteva tri~etrtinsko ve~ino glasov navzo~ih. ^e
vemo, da je stare{instvo v ZTS na~eloma oblikovano kot nadomestilo za skup{~ino in zastopa
~lanstvo v organizaciji ter ima deloma celo iste
naloge kot skup{~ina, je ta re{itev nerodna. Nerodna, ker lahko IO, ki na~eloma izvr{uje
odlo~itve skup{~ine in/ali stare{instva, blokira
odlo~anje svojega nalogodajalca (ker ima dovolj
glasov za to). Na ta na~in je IO, ki je predlagal
tako formulacijo poslovnika in se pri tem skliceval na `eljo ~lanov ZTS, naredil prav nasprotno.
Naj samo {e dodam, da se s tako ve~ino odlo~a o
bolj pomembnih zadevah (ve~inoma tistih, ki so
izvirna statutarna naloga stare{instva).
Primer takih nerodnosti je lahko tudi to, da
bi z ukinitvijo stare{instva sklicevali skup{~ino
KOLUMNA
vsako leto. Pri tem bo lahko prihajalo tudi do
problemov s sklep~nostjo skup{~ine. V zadnjih
sklicih skup{~in je bila velikokrat sklep~nost na
robu in so jo re{evali s telefoni in prepri~evanji.
Seveda obstaja re{itev, ki jo poznajo rodovi. To je
odlo`itev seje za pol ure, po tem ~asu pa je
sklep~nost zadostna `e z manj{ino udele`encev.
Re{itev za te`ave s sklep~nostjo, ki pa po drugi
strani zmanj{uje demokrati~nost odlo~anja in
zmanj{uje pomen rodov v odlo~anju. Namen pa
je bil pove~ati vpliv rodov na odlo~anje (in
uti{anje stare{instva, ki je za samo zgago).
[e nekaj besed o mandatarskem sistemu.
Gre za sistem, kjer bi (v na{em primeru)
skup{~ina izvolila zgolj na~elnika ZTS, ta bi si pa
potem sam izbral ekipo. Sistem, ki je lahko
v{e~en, posebej, ~e ga utemeljujejo z bolj u~inkovitim delom in s t.i. timom. Ima pa tudi svoje
pomanjkljivosti. Meni ni v{e~, ker omejuje vpliv
odlo~evalca (skup{~ine) na to, kdo bo vodil organizacijo. [e posebej pa mi ni v{e~, ker daje
napa~na sporo~ila. Vodjem v organizaciji sporo~a, da ni pomembno to, kako dobro delajo,
kako kakovostne programe in ideje imajo, ampak je pomembno to, komu si prijatelj, in to, koliko la`je delam s tabo, ker se vedno strinjava.
Vpeljuje tisto znano slovensko politi~no krilatico
'ni va`no, ~e je pismen, va`no, da je na{'. In iz
organizacije, kjer je `e tako premalo razprave o
pomembnih vpra{anjih, izganja kreativno izmenjavo mnenj in iskanje kompromisa kot elementa, ki nista potrebna, ampak celo {kodljiva.
In ko pri spremembah statuta oblikujemo
sistem odlo~anja, vedno znova opozarjam tudi
na to, da preve~ ploska organizacija (manj hierarhi~na) lahko v tem trenutku deluje zelo
v{e~no, da pa ima hierarhi~nost organizacije
svojo vlogo, {e posebej v velikih organizacijah.
^e se spomnite iz zgodovine, je bila ZTS najprej
zdru`enje. [ele z rastjo in raz{irjenostjo po celi
Sloveniji se je preoblikovala v zvezo. Ve~ja organizacija zahteva pa~ druga~en sistem vodenja in
odlo~anja kot majhna. ^e resno mislimo z rastjo
organizacije, potem moramo to tudi upo{tevati
pri oblikovanju sistema odlo~anja v organizaciji,
{e posebej, ~e `elimo, da bo nov statut veljal vsaj
toliko ~asa kot sedanji.
Kmalu se bo za~ela javna razprava o predlogu novega statuta ZTS. Verjamem, da bo plodna
in konstruktivna. In upam, da bom s svojim razmi{ljanjem pomagal tudi vam k bolj{emu razmisleku.
Amerikanec, amerikanec@rutka.net
TABORNI[K
ABORNI[KII VESTNIK
UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII
marec*2005* 14
Ve~ informacij dobite pri vodji akcije Klemenu Marklju (tel. 031 227 742,
e-mail: klemenmarkelj@yahoo.com).
Z naravo k bolj{emu ~loveku!
NOT 2005
Ja, No~no orientacijsko tekmovanje je vedno bli`e, mi pa smo vam dol`ni
podati {e nekaj informacij.
Leto{nji NOT bo potekal v no~i z 19. na 20. marec, in sicer v okolici Iga pri
Ljubljani. Zbor ekip bo ob 17h v Izobra`evalnem centru za za{~ito in
re{evanje RS, Ig 212
212, prijave pa potekajo do 1630, ker bo takoj po zboru
sestanek z vodjami ekip in `rebanje {tartnih {tevilk. Do Iga lahko pridete s
primestnim avtobusom, ki gre iz Ljubljane (glavna avtobusna postaja) ob
1230, 1430 in 1530 (vo`nja traja pribli`no pol ure). V nedeljo bo na voljo
poseben avtobus do glavne avtobusne postaje v Ljubljani.
Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:
- POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 85-89),
- POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 85-89),
- GR^ICE - od 21 let (let. roj. 84 in starej{e),
- GR^E - od 21 let (let. roj. 84 in starej{i),
- KORENINE - nad 30 (let. roj. 75 in starej{i), ekipe so lahko me{ane.
Prosimo, da se starostnih omejitev dr`ite
dr`ite!
Prijave po{ljite do petka, 11. marca 2005, na naslov: Polona @ehelj,
Tr`a{ka 49, 1000 Ljubljana (tel. 041/936-870) ali na e-mail:
polona.zehelj@guest.arnes.si. Vse dodatne informacije, pravila tekmovanja
in prijavnice lahko dobite na na{i spletni strani http://not.rutka.net ali po
e-mailu.
Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija
polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma
stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali po
telefonu, prosim, da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz.
potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu
(~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).
[tartnina zna{a 11.000,00 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov
Rod mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 02083-0018701966 (do 11. marca 2005). [tartnine na
startu ne sprejemamo!
Tudi letos bomo na NOT-u uporabljali Sportident, sistem elektronskega
perforiranja. ^ipe si lahko izposodite ob prijavi, kavcija zna{a 5.000,00
SIT, ki jo na cilju dobite nazaj, razen v primeru, da ~ip izgubite oziroma
po{kodujete. Uporabljate lahko tudi lasten ~ip, vendar vas prosimo, da to
navedete v prijavnici.
Naj se tre tabornikov na NOT-u!
Vabljeni!
Rod Mo~virski tulipani
O~istimo Kranj 2005
Zveza tabornikov ob~ine Kranj vas skupaj s Poslovno skupino Sava in
Mestno ob~ino Kranj vabi na tradicionalno ~istilno akcijo O~istimo Kranj
2005.
Kranj ter kanjon reke Kokre bomo ~istili v soboto, 2. aprila 2005. Zbrali se
bomo na Slovenskem trgu ob 9. uri, kjer boste poleg vre~k za smeti in
za{~itnih sredstev dobili tudi malico, dogajalo pa se bo {e marsikaj
zanimivega.
Organizatorji vam obljubljamo zanimiv dan v prijetni dru`bi, s skupnimi
mo~mi pa bomo pomagali okolju, v katerem `ivimo, in tako izbolj{ali na{
vsakdan.
Zveza tabornikov ob~ine Kranj
[kalska liga, ka te briga … 2005
Divji volki vas letos `e peti~ vabimo na tradicionalno zabavno tekmovanje
"[kalska liga, ka te briga …"
Zbor ekip bo v soboto, 2. aprila 2005, ob 8:30 pred O[ v [kalah, vasi, ki je
od mesta Velenje oddaljena pribli`no 5 km. Pot do zbornega mesta bo
ustrezno ozna~ena!
Ekipe so vabljene `e na predve~er tekmovanja (pri~akujemo jih od 17. do
20. ure). Vse tekmovalce vabimo, da se med seboj spoznajo ob dru`abnem
programu, ki bo tudi letos presene~enje. Ekipe bodo odkrivale skritega
gosta, ki bo ... znana Slovenka ali Slovenec …
Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS, ZBOKSS in SZSO!
Nekaj osnovnih informacij o tekmovanju:
- zbor ekip ob 8:30,
- tekmovanje poteka od 9:30 do 15:00,
- slavnostna podelitev ob 15:30,
- konec tekmovanja je predviden ob 17. uri,
- tekmovanje je razdeljeno na dva dela in sicer 4 igre pri O[ in orientiring
s to~kami po okolici,
- vsi, ki se nam boste pridru`ili v petek zve~er, s sabo obvezno prinesite
copate za hojo po {oli, podlogo za spanje in spalno vre~o,
- ekipo sestavlja 5±1 ~lanov,
- tekmuje se v treh kategorijah: GG od 11 do 15 let, PP od 16 do 20 let in
gr~e od 21 let naprej,
- vsaka `enska predstavnica v ekipi prinese nekaj nagradnih to~k,
- {tartnina zna{a 7.000,00 SIT na ekipo in vklju~uje pija~o, kosilo in
na{itke za vse ~lane ekipe,
- {tartnino naka`ite na Dru{tvo tabornikov rod Jezerski zmaj, [ale{ka 3,
3320 Velenje; TRR_SKB: 03176-1000008467 referenca: 00 00008 namen:
[tartnina [LKTB 2005,
- rok prijav je sobota, 26.marca 2005,
- naknadno prijavljena ekipa pla~a {tartnino 9.000,00 SIT (naknadno se
lahko ekipa prijavi samo v dogovoru z organizatorjem),
- seveda pa bodo najbolj{e, najbolj oddaljene, najbolj izvirne ... ~akale lepe
nagrade, za katere bodo poskrbela dobra podjetja,
- prijavite se lahko na http://skalska.rutka.net (v meniju izberite leto 2005
ter prijavo ekip) ali 041/519-744 (Rok Miklav`ina),
- tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazce
(dobite jih na internetni strani).
Tudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, ki
pride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti potreb{~ine za
osebno higieno (zobna {~etka, brisa~a, milo, rob~ki …),, ki jih bomo
namenili za vojne sirote! Pri akciji nam bo pomagala Slovenska
vojska, ki ima svoje pripadnike na mirovni misiji na Balkanu. Vsaka
tvoja pozornost nas bo razveselila.
Ve~ informacij dobite na http://skalska.rutka.net/, kjer lahko
najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.
Torej se vidimo na [kalski ligi 2005, ki vas mora brigati!!!
Namig: Proti lakoti in `eji bomo poskrbeli organizatorji ☺.
marec 15
Pohvala TIGROM iz RSD Kr{ko
Taborniki iz RSD Kr{ko so v zadnjih dveh mesecih, od decembra pa vse do konca februarja, aktivno opravljali dobro delo. Natan~neje so to bili GG-ji iz voda Tigri
Tigri, ki bi jih rada v imenu stanovalcev doma starej{ih ob~anov v Kr{kem in svojem imenu pohvalila
kar preko na{e taborni{ke revije Tabor.
Bili so namre~ zelo aktivni, saj so si vsak petek vzeli urico svojega popoldanskega ~asa in ga pre`iveli s starej{imi.
Z njimi so se veliko pogovarjali, peli, igrali in tudi kaj novega
nau~ili. V ~asu praznikov pa so jim ~as kraj{ali tudi z zanimivimi
temami in programom, ki so ga samostojno pripravljali in izvajali.
Po vsakem od sre~anj s starej{imi so pripravili analize sre~anj in se
pogovarjali o tem, kako so se po~utili med njimi …
V delo so vlo`ili veliko truda, dobili nekaj novih izku{enj, polep{ali dan marsikateremu stanovalcu omenjenega doma in naredili pohvale vredno dobro delo - HVALA!
Sergy, sergy@rutka.net
Foto: Aljo{a.
ZTS podpisala dogovor o sodelovanju s Slovensko vojsko
Voja{nica na Vrhniki, kjer domuje Poveljstvo sil SV, je 20. januarja popoldne gostila predstavnike ve~ organizacij, ki s svojim
delom prispevajo k ciljem, za katere si prizadeva tudi vojska. Predstavnike organizacij, zdru`enj in zvez, ki v slovenski dru`bi
zdru`ujejo ve~ sto tiso~ ~lanov, je sprejel poveljnik sil kapetan Renato Petri~ in poudaril koristi sodelovanja.
Dogovor, ki ga je SV sklenila z ZTS zaradi ve~ skupnih ciljev na
podro~ju usposabljanja in izobra`evanja, zajema v glavnem pomo~
vojske pri organizaciji rodovih taborjenj in ve~jih tekmovanj, na
drugi strani pa omogo~a promocijo voja{kih poklicev med taborniki ter pomo~ rodov vojski pri postavljanju {otorov. Rodovi, ki bodo
prejeli pomo~, morajo torej ra~unati, da bodo tudi sami nudili
pomo~, kadar bo to potrebno.
V spro{~enem dru`enju, ki je sledilo podpisu, smo v pogovoru s
sopodpisniki ugotovili precej{nje zanimanje za na{e delo in razmeroma visoko poznavanje aktualnega taborni{tva, poleg tega pa nam
je v dalj{em pogovoru kapetan Renato Petri~ zaupal, da je bil neko~
tudi sam aktiven tabornik.
Aljo{a Bizjak, aljosa.bizjak@rutka.net
TABORNI[KE NOVICE
Foto: RMB.
Sprejemi in pustovanje med
''mladimi bori''
Ajdovski taborniki iz rodu Mladi bori smo v dobrih dveh tednih
uspe{no in predvsem izvirno izpeljali dva sprejema ter organizirali
pustovanje za PP-je in gr~e.
V petek, 21. januarja, so svojo prisego izrekli ''novope~eni''
GG-ji in tako potrdili svojo pripadnost taborni{ki organizaciji. Vodniki so sprejem organizirali na dvodnevnem bivanju v domu idrijskih tabornikov na P{enku nad Idrijo. Sedemnajstim novim ~lanom so zelene rutke nadeli v zasne`eni idili pod zvezdnatim nebom, tam, kjer se tabornik {e posebej rad zadr`uje.
Na pustno soboto dva tedna kasneje pa je na zasne`enih strminah v ^rnem Vrhu potekal tudi sprejem v dru`ino M^. Za popestritev programa so si vodniki omislili sankanje, kepanje in druge aktivnosti na dolgo pri~akovanem snegu. Skozi igro so kandidati
uprizarjali vsebino taborni{kih zakonov oziroma vrednote, ki naj
bi jih pravi tabornik vselej vestno izpolnjeval.
Tudi pustovanje za PP-je in gr~e je bilo zanimivo do`ivetje,
predvsem nor~avo in razigrano, kot se za ta dan spodobi. Zabava
mnogih te`ko prepoznavnih obrazov se je razvila v prijetno ve~erno
dru`enje, ki sta ga spremljala tudi glasba in ples.
Zaradi izvirnih in duhovitih idej prizadevnih ~lanov, predvsem
vodnikov rodu Mladi bori iz Ajdov{~ine, je vsako novo sre~anje nepozabno do`ivetje. Razveseljiva posledica tega pa je visoka udele`ba ~lanov na vodovih sestankih in vseh organiziranih akcijah
rodu.
Anja
Fe{tival v Ljubljani
Dan tabornikov bomo v Ljubljani proslavili s tradicionalnim
Fe{tivalom, na katerem se `e leta zabava na stotine tabornikov.
Tudi letos bo program potekal po delavnicah, zato vabimo vse inovativne tabornike, ki bi jih bili pripravljeni izpeljati, na “delavni~arski sestanek”, ki bo v ~etrtek, 24. marca, ob 19. uri v hi{ici
RMT.
S svojimi idejami se oglasite na naslov meti@rutka.net vsaj nekaj dni pred sestankom. In {e namig o temah: poleg klasi~nih si letos `elimo predvsem ve~ taborni{kih delavnic, ker smo jih lani
mo~no pogre{ali.
Nato pa vsi skupaj vabljeni na Fe{tival, ki bo v soboto, 23. aprila.
Meti, meti@rutka.net
16
In Memoriam
Foto: SiNi.
Ni vsaka ~ajanka pustna ~ajanka
Na na{i standardni lokaciji v {olski jedilnici je tokrat potekala
prav posebna ~ajanka. Zbrala se je cela kopica razigranih {o{tanjskih tabornikov. Mladih po starosti in mladih po srcu. M^-ji in
murni so pripravili predstavitvene to~ke, ob katerih smo se vsi prisotni zares zabavali. Glavna tematika ~ajanke je bil pust in zato je
vsak posameznik naredil pustno masko po lastni domi{ljiji v eni izmed ustvarjalnih delavnic. Zabava je bila tako imenitna, da smo
skoraj pozabili na na{ glavni cilj, sprejem murnov v taborni{ko organizacijo. Po sve~ani prisegi se je rajanje nadaljevalo vse do pogostitve s sladkimi dobrotami in do prihoda star{ev. Tudi drugo leto
bo zabavno. Komaj ~akamo!
SiNi, sini@rutka.net
Milan Krenker - Li{~ek se je
vklju~il v taborni{ko organizacijo
leta 1969 kot peto{olec. Bil je med ustanovnimi ~lani ~ete Zdravka ^ebularja v Mislinji, ki je nastala pod
okriljem rodu Severnega kurirja iz Slovenj Gradca. Leta 1976 je postal na~elnik ~ete. Leta 1977 je prevzel mesto na~elnika novo nastalega rodu Mrzli studenec iz Mislinje in to funkcijo opravljal vse do
leta 1984. Vzgojil je zlato generacijo mislinjskega taborni{tva. Pod
njegovim vodstvom v osemdesetih letih so mislinjski taborniki postali podro~ni prvaki in osvojili vrsto zmag na republi{kih mnogobojih. Organiziral je vrsto odli~nih taborjenj, zimovanj in bivakiranj. Bil je tudi odli~en organizator vodni{kih te~ajev in sodni{kih
seminarjev. Sodeloval je v organih podro~ne zveze in v republi{kih
komisijah za TT. S svojo neizmerno delavnostjo in vztrajnostjo je
ustvaril pogoje za izgradnjo taborni{kega doma v Mislinji in pomagal vseskozi pri njegovi izgradnji.
Po letu 1986 ni ve~ aktivno sodeloval v rodu Mrzlega studenca,
ampak se je redno udele`eval letnih taborjenj, sodeloval na delovnih akcijah in pomagal kot sponzor svojim mislinjskim tabornikom.
Ime Li{~ek je ravno zaradi svoje igrivosti in dinami~nosti prejel
`e v letu 1973. To ime je bilo poznano tako med taborniki in krajani Mislinje, kakor tudi med taborniki na Koro{kem in med taborni{kimi prijatelji po Sloveniji.
Hvala ti za tvoj neizbrisen prispevek k razvoju taborni{tva v Mislinji, na Koro{kem in v Sloveniji.
Taborniki rodu Mrzli studenec Mislinja
In Memoriam
Foto: SiNi.
^e gre{ na ekstrem bivak, nisi bedak!
9 pogumnih tabornikov (7 iz Ra{i{kega rodu in 2 povabljenca
iz rodu Pusti grad [o{tanj) se je odpravilo na ekstrem bivak. Po
kraj{em kro`enju po Ljubljani in kasneje po okolici Jan~ smo prispeli na cilj. V ko~ico Breza, ki so nam jo prijazno odstopili taborniki
iz rodu ^rni mrav. Ker je mraz zelo pritiskal (okrog -20°) se je skupina, ki naj bi no~ prespala zunaj v snegu, skr~ila na samo 3 pogumne tabornike. Ostali smo no~ pre`iveli v topli, a zadimljeni
ko~i. Po zadimljeni no~i smo za na{e junake ekstremiste skuhali
gola`. In kmalu so res pri{li. Slava jim. Iz bivakiranja so pri{li `ivi
in {e bolj zdravi kot so bili, ko so od{li na bivak. Dan smo pre`iveli v
naravi, se dri~ali po snegu in se kepali kot mali otroci. Zadnja no~
je bila v znamenju kitare (5 kitaristov in samo 3 kitare. Res problem.) in dru`abnih iger.
Lep vikend v dru`bi dobrih prijateljev. Ekstremno, super, nepozabno!
SiNi, sini@rutka.net
Spet se poslavljamo. Tokrat je v 84. letu starosti od{la dolgoletna tabornica Slavka Rado{evi~, nosilka partizanske spomenice
1941. Vklju~ila se je v rod Bi~kova skala za Be`igradom, kjer je prevzela veliko razli~nih dol`nosti. Vodila je vso administracijo rodu,
sodelovala pri izdaji rodovega glasila ^ri-~ri in pri gradnji taborni{kega doma. Na taborjenjih in zimovanjih je poskrbela za zdravo
in izdatno prehrano in se izkazala kot zelo dobra kuharica. Veliko
je pomagala pri organizaciji razli~nih tekmovanj, tudi za zna~ko
@ivka Lov{eta, mnogobojev, izletov in zletov. S svojo po`rtvovalnostjo je bila mlademu rodu vzor delavnosti in iskrenega tovari{tva.
Tudi po odhodu na delo v ZTS je z rodom sodelovala {e vrsto let.
Skoraj dvajset let je bila sodelavka pisarne ZTS, kjer je skrbela
za blagajni{ka opravila in prodajo v Zadrugi. Slavka, lepo je bilo, ko
si bila med nami. Radi se te bomo spominjali.
Tabornice in taborniki
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net.
Rok oddaje ~lankov za aprilsko {tevilko je 21. marec.
Uredni{tvo, tabor@rutka.net
marec 17
OD RODOV
Zimovanje So~a
V lepem son~nem vremenu smo se iz Deskel odpeljali na
tridnevno zimovanje v vas So~a. Lepo vzdu{je je 19 tabornikov popeljalo v zasne`eno dolino, kjer je ~ez vise~i most stala
ko~a tabornikov rodu Puntarjev iz Tolmina.
Zimovanje smo pripravili na temo princa in princese, ki
`ivita v dvorcu. Vodnici Kaja in Ana sta pripravili program in
po namestitvi v dvorcu je ta za`ivel ob dviganju taborni{ke
zastave in himne. Nizke temperature v dolini so omogo~ile
ekselenciji, da je naznanila pohod v no~nem ~asu z opazovanjem zvezd, sledi `ivali v snegu in letal na nebu. Polna luna,
lesketajo~i sneg in razsvetljeno nebo sta nam omogo~ila varno vrnitev v dvorec.
Bu~no vstajanje je princ s plemi~i naznanil zgodaj zjutraj in poslal tla~ane na orientacijski pohod. Ogrela nas je
pojedina, ki so jo pripravili dvorni kuharji z joto, hrenovkami, pala~inkami in ~ajem. V popoldanskem ~asu je princa
razveselilo rajanje, ko smo mu pripravili `elve iz snega in
raznih drugih materialov (smrekovih vej, vejic, trave...) ter
razne dru`abne igre. Povabil nas je na dvorni ples, ki ga je
napovedal v ve~ernem ~asu. Veseli smo se udele`ili zabave ob
tomboli, plesu, petju in ske~ih. Plemi~i so nas seznanili z
zgodovino kraja, znamenitosti v njem ter soto~jem reke So~e
in Lepenice. Pou~evanje bivakov in ognjev je bilo na sne`ni
povr{ini zanimivo in rajanje na beli preprogi je bilo enkratno.
Ravno dobro smo se navadili na dvorec, ko je princ s plemi~i razglasil in dvorni nor~ek napovedal zapustiti dvorec v
Triglavskem narodnem parku in se preseliti ni`je v dolino
reke So~e na nezasne`ena obmo~ja. Tako se je na{e zimovanje SO^A 2005 v lepem son~nem vremenu kon~alo.
Marec
1975/22. do 23. … V Ko~evju na 16. redni
letni konferenci ZTS sprejmejo popravke
statuta in uvedejo odlikovanje "junak".
Zre{ki taborniki
na zimovanju
V petek, 18. februarja, smo se taborniki rodu ZelenaRogla zbrali pred taborni{kimi prostori, od koder smo se odpeljali na Skomarje, kjer smo se v naslednjih petih dneh udele`ili razli~nih zimskih radosti.
Na{i vodniki so nam pripravili zanimive aktivnosti kot so
kurjenje ognjev, lov na lisico, orientacijo, osvojili smo nove
ve{~ine (kuhar, higienik, poznavalec ognjev in ognji{~, varuh ptic …), izdelali smo pti~jo hi{ico, skuhali poga~o za
ptice in naredili ro`ice za mamice. Seveda pa zimovanje ne
bi bilo zimovanje, ~e ne bi z sankanjem, smu~anjem in
vo`njo z gumami izkoristili tudi sneg. Ob ve~erih pa smo
peli, plesali, se igrali dru`abne igre, pripovedovali zgodbe in
{ale ter od{li na no~ni pohod in na no~no sankanje ob baklah.
Zimovanja se je udele`ilo okoli 30 otrok, med njimi je
bilo tudi nekaj takih, ki so se nam pridru`ili prvi~. Kljub
temu, da je tako hitro minilo, smo se imeli lepo kot vedno.
Mojca, Lea, Patricija
Bo`o Lovi{~ek
NARO^AM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _______________________________________________
ROD: ________________________________________________________
ULICA: _______________________________________________________
PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________
NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
18
POTEPANJA
SiNi, sini@rutka.net; foto Boris Zakol{ek
35 bogatih let rodu Jezerski zmaj
Kaj bi naj napisal o tem visokem jubileju? 35 let ni kar tako. Skozi vsa
ta leta se je zgodilo toliko pomembnih in malo manj pomembnih
stvari, da bi se o tem lahko napisala kar cela knjiga. Taborniki rodu
Jezerski zmaj iz Velenja delujejo `e od leta 1969. Skozi razli~ne generacije tabornikov skrbijo za ohranjanje skavtskih vrednot in znanja.
Jubilej RJZ sovpada tudi z 10. obletnico vklju~itve ZTS v svetovno
skavtsko gibanje (WOSM).
O dolgoletni zgodovini rodu in vseh akcijah, ki jih organizirajo v rodu za svoje
~lane ali na nivoju ZTS, bi se dalo veliko
napisati. Toliko je bilo `e povedanega o
tem, da bi se raje osredoto~il na sam jubilej
in proslavo, ki je bila organizirana za ta
namen.
Proslava se je zgodila 5. decembra
2004 v kulturnem domu v Velenju in je bila
v stilu velenjskih tabornikov. In kdor jih
pozna, to~no ve o ~em govorim. Bila je vrhunsko organizirana, zabavna, polna nostalgije in prevzeta z energijo taborni{tva.
Za njeno organizacijo si taborniki rodu Jezerski zmaj zaslu`ijo vse pohvale in ~estitke.
Prvo vpra{anje, ki se mi je porodilo v
glavi po vstopu v dvorano, je bilo: "Sem
sploh pri{el prav?" Dvorana je bila nabito
polna. Prostega mesta ni bilo. Pa {e stoji{~e
sem si komaj na{el. Med ob~instvom je bila
zbrana vsa smetana velenjske ob~ine, biv{i
taborniki, sedanji taborniki, star{i, radovedne`i … Povabilu so se odzvali skoraj vsi
povabljeni. Tako so bili prisotni predstavniki vseh, ki kakor koli sodelujejo z velenjskimi taborniki (gasilci, Slovenska vojska, ka-
toli{ki skavti, predstavniki lokalnih podjetij
in Mestne ob~ine Velenje, visoki predstavniki ZTS). Ob pogledu na sve~ano pripravljen
oder pa sem takoj videl, da sem pri{el prav.
Oder je izgledal, kot da bi stopil na sredo
Kajuhovega tabora v Ribnem. Indijanski
tipi, {otor, taborni ogenj in kamor pogleda{
sami taborniki.
Proslava je potekala v bliskovitem tempu. Nastopajo~i so si hitro sledili in tako
smo v kratkem ~asu sko~ili v preteklost, sedanjost in tudi v prihodnost. Tako smo lahko videli nastope razli~nih taborni{kih plesnih skupin, nastop odli~no organiziranega in edinstvenega taborni{kega zbora pri
nas, si ogledali, kako izgleda taborni{ki krst
in vseskozi ob spremljavi dobrih fotografij
taborni{kega `ivljenja obujali spomine. Ob
napadu nostalgije se je marsikateremu
biv{emu taborniku poto`ilo po taborni{kem `ivljenju. Ob spremljanju dogajanja so se marsikateremu (vklju~no z menoj) orosile o~i in ~e bi lahko, bi tisti trenutek od{li na taborjenje v Ribno. Le kdo bo
lahko do~akal poletje.
Vrhunec prireditve je bil verjetno govor, ki ga je pripravil Tone de Costa- Sine,
starosta velenjskih tabornikov in idol marsikaterega mladega tabornika, ki je s svojim govorom samo postavil piko na i, ter
marec 19
bornik in da nikoli nisem za~util va{e energije"! Res mu je lahko
`al!
Izjave
podelitev zahval in priznanj, razvitje novega praporja in tudi kratek
nagovor `upana Mestne ob~ine Velenje, Sre~ka Meha.
Proslava se je kar prehitro kon~ala. Po uradnem delu v dvorani
se je vse skupaj preselilo v avlo kulturnega doma, kjer so nas pogostili s pravim taborni{kim "{mornom". Na ogled je bila tudi lepa
razstava taborni{kih fotografij.
Ob spro{~enem pogovoru in obujanju spominov starih tabornikov si lahko izvedel marsikaj zanimivega in pou~nega. Zato sem
dobro napel u{esa in prisluhnil, saj anekdote in prigode, ki sem jih
sli{al, niso zapisane nikjer. Prav tak{ne obletnice dajejo prilo`nost,
da se po dolgem ~asu snidejo prijatelji in taborniki. Saj veste: "Enkrat tabornik, vedno tabornik!" Pa ~eprav samo v srcu. Spro{~eno
dru`enje se je nadaljevalo {e dolgo ~asa. In {e zdaj dobro pomnim
besede `upana Mestne ob~ine Velenje, Sre~ka Meha, ki jih je izrekel
v svojem govoru med proslavo: "Ob`alujem, da nikoli nisem bil ta-
Kak{na je vizija rodu?
Matej Hauptman - Haupi (na~elnik rodu): "Ustvarjati, osvajati
nova znanja in iskati nove izzive vsak dan znova. Ostati Velenj~anom zanesljivo in prijazno dru{tvo, na katero se bodo lahko
zanesli tudi v njihovih najve~jih pustolov{~inah. Taborni{tvo in
njegova sve`ina naj ostane na~in `ivljenja in oku`i ~im ve~ mladih."
Kak{na je skrivnost velikega ~lanstva rodu in kako jo ohranjate?
Sandi Glin{ek (na~elnik rodu): "V RJZ nikoli nismo skrivali
svojega ~lanstva. [e manj pa svojega na~ina dela, ki smo ga ve~krat
predstavljali v organih ZTS. Dejstvo je, da v rodu delujemo na osnovi mentorstva; tako imamo devet mentoric - stare{in ~et. Mentor je
klju~na vez med otroki, star{i, {olo in taborniki. Na osnovi ~lanstva
imamo vzpostavljeno svojo vodni{ko {olo, katere metode se s te`avo
uveljavljajo v ZTS. Sam bi bil prav tako ponosen na podoben odstotek ~lanstva v katerem od drugih mest v Sloveniji."
Kateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin v tvoji skavtski
poti?
Anton de Costa - Sine (skavt Sivi volk, stare{ina rodu): "Poleti
1952 sem prvi~ v `ivljenju taboril skupaj z odredom in mojo prvo
stare{ino ob Bohinjskem jezeru. To prvo taborjenje je bilo za mene
ena naj~udovitej{ih pustolov{~in, ki sem jo do`ivel v mladosti.
Zaradi izjemnih predvojnih skavtskih izku{enj in znanja stare{ine je bil program poln dinamike, razli~nih skavtskih spretnosti
in ve{~in, danes bi lahko rekel, da je to bil za nas, ki smo bili udele`enci tega taborjenja, pravi [ale{ki Browsee island. Mene pa je ta
nenavadna pustolov{~ina zasvojila za celo `ivljenje, navzel pa sem
se tudi njegovega skavtskega duha, ki ga je na vsakem koraku s
svojo karizmo in `arom {iril med nas. Prav ta skavtski duh, ki se je
`e v rani mladosti polastil mojega srca kljub zapovedani prepovedi
in prisilnemu samozatajevanju do skavtstva, je to `eljo, da ponovno postanemo skavti, ne glede na {tevilne ovire in zapreke, postal
moj `ivljenjski cilj. Ta cilj se je formalno uresni~il 14. septembra
1994, ko po 50 letih prisilnega izob~enja zaradi totalitarnega komunisti~nega sistema postanemo polnopravni ~lani svetovne organizacije skavtskega gibanja. To je bil zame najpomembnej{i dogodek, toda popolnost cilja {e ni dose`ena. Ta popolnost bo dose`ena,
ko se bomo dejansko identificirali kot skavti, da bomo ponosni, da
smo ~lani svetovne skavtske bratov{~ine, zato pa bo potrebnih {e
mnogo naporov. Edino na{ rod RJZ je na prireditvi, ki je bila posve~ena 35 obletnici delovanja RJZ, isto~asno proslavil tudi 10 obletnico ~lanstva v WOSM-u. Seveda, popolnoma je jasno, da bi morali
to pomembno zgodovinsko obletnico, ko smo ponovno postali
skavtska organizacija, proslaviti na nacionalnem nivoju. Kljub
temu pa menim, da je v demokrati~nem ~asu, v katerem `ivimo danes, mo`nost, da bi se {e kar naprej istovetili s staro re`imsko organizacijo - ZTS vedno manj. ^as se ji je iztekel."
20
INTERVJU
Tone Simon~i~, anton.simoncic@telemach.net
Mitja Lamut, dvanajsti stare{ina ZTS
^e se sprehodimo po starih letnikih revije Tabor, lahko prebiramo obse`ne razgovore s
stare{inami oziroma predsedniki ZTS, ki so jih uredniki revije profesionalno pripravili. V
glavnem gre za povzetke ali celo celotne zapise govorov stare{in na letnih konferencah, ob
obletnicah ZTS ali podobnih pomembnih dogodkih. Razmi{ljanja stare{in so bila vedno
pomembna kot usmeritve za organizacijo. Nagovor stare{ine ZTS, ki predstavlja organizacijo v javnosti, je vedno premi{ljeno sestavljen, osve{~en in predstavlja konkretno napotnico
izvr{ilnim organom ZTS, pa tudi enotam na terenu za delo v bodo~e. Obi~ajno je volilna
konferenca prelomnica v delu vsake organizacije. Misli staroste so namenjene razvoju
organizacije, pogosto tudi predlog delovnega programa, ki ga potrdi stare{instvo kot
najvi{ji organ, izvr{ni odbor s svojimi telesi pa poskrbi za realizacijo v praksi.
Foto: Bla` Verbi~.
marec 21
Razumljivo, da vsak urednik glasila zastavi svojo uredni{ko politiko in se
samostojno odlo~a, kaj bo objavil v reviji. Vseeno pa mislim, da ne gre podcenjevati razmi{ljanj stare{ine na
skup{~inah, sestankih stare{instev ali
ob podobnih prilo`nostih. Seveda, ~e je
stare{ina povedal kaj pomembnega,
dal zanimivo pobudo, opozoril na
dolo~eno problematiko, napake itd. To
je dol`nost in pravica stare{ine, ki jo velja upo{tevati, saj gre, predpostavljam,
za izku{enega taborni{kega navdu{enca, poznavalca gibanja, ki s taborni{kimi merili spremlja tudi {ir{o
dru`beno problematiko.
Zato me toliko bolj presene~a, ko
uredniki objavljajo "neskon~no" {tevilo izjav izvoljenih ~lanov vseh ostalih
organov ZTS, o pogledu stare{in pa
prakti~no ni~ … Zanimivo. Pa se usmerimo k Mitji Lamutu, ki je oktobra
2000 postal 12. stare{ina ZTS in bil junija 2003 ponovno izvoljen za nadaljnja tri leta na ~elo ZTS. Tabor je njegov
prvi mandat (2000) pospremil le z
barvno fotografijo s podnapisom: "Zdaj
bom imel kot stare{ina ZTS vedno zadnjo besedo!" …
Z Mitjo sodelujeva kar nekaj desetletij. Ob taborni{tvu sva bila tudi ~lana
tri~lanske komisije za dru{tva in
dru`bene organizacije pri SZDL v
ob~ini [i{ka, kjer je bilo okrog 230
dru{tev. Dajali smo soglasja oziroma
pripombe na statute, programe, kadrovske zadeve … Vsak na svoj na~in
vsa bila vklju~ena v operativno delo
ob~inske {portne zveze, v izvr{ni svet
iste ob~ine, zadnja leta tudi v delo
[portne zveze Ljubljana. Zato se dobro
poznava, spremljava pa predvsem - taborni{tvo.
Mitja je preko {tirideset let aktiven
tabornik, ustvaril si je dru`ino, tri sim-
pati~ne dame ga spremljajo tudi na taborni{kih dogodiv{~inah. Uspe{na advokatura ga ~asovno zelo zaposli, vendar, ~e ga dovolj vztrajno preganja{, si
vzame ~as tudi za taborni{ko filatelijo,
re{evanje pravnih taborni{kih zapletov,
mednarodne stike, razglednice potni{kih ladij in vse, kar je povezano z
morjem … ^eprav si pogosto izmenjujeva izku{nje in novice o marsi~em,
sem ga izredno te`ko nagovoril, da se je
odlo~il za odgovore na moja pogosto
provokativna vpra{anja, kajti obi~ajna
vpra{anja naj obdelujejo drugi … Njegovi odgovori so bolj "pravni{ki" kot
vra~anje mojim provokacijam. Ni se
hotel vtikati v zadeve, ki so stvar drugih
teles v ZTS. Omejil se je ozko na svojo
sedanjo funkcijo, ~eprav kar dobro
vem, kako razmi{lja. Pa~ "stara" taborni{ka {ola, optimisti~no razmi{ljanje
in prav taka, pogosto naivna pri~akovanja, kaj vse odli~nega, atraktivnega
itd. se bo zgodilo v dolo~enem mandatu.
Kaj si prej spoznal: ladje ali taborni{tvo?
Priznam, da sem ladje spoznal preko taborni{tva, vse pa je povezano z
Ilirsko Bistrico, kjer sem v mladosti stanoval. Pristani{~e Reka s svojimi parniki me je kot otroka najprej o~aralo in
kon~no zastrupilo. ^eprav sem taborni{tvo spoznal `e v Ilirski Bistrici, sem
se aprila 1963 vklju~il v ljubljanski
odred Dobre volje.
Taborni{tvo si neposredno spoznaval tudi kot funkcionar.
Da, bil sem vse, razen na~elnika in
stare{ine rodu. Deloval sem v republi{kem merilu, bil sem prvi predsednik
Podro~ne zveze ljubljanskega obmo~ja,
predsednik ZTO Ljubljana-[i{ka. Kot
~lan ZTS sem bil ~lan stalnega organa
mladine na dr`avnem nivoju.
Spremlja{ taborni{ka dogajanja neposredno iz baze?
Klubovci zelo aktivne generacije
1962 do 1978 se v klubu Je` redno
sre~ujemo, avgusta se dobimo na izletu, z dru`inami redno taborimo v Bohinju. Taborni{tvo nas je povezalo,
~eprav smo interesno razkropljeni. Neposredno pa v enoti ne delujem, ker
menim, da je tako tudi prav.
Drugi mandat si na ~elu ZTS. ^uti{
razliko med prvim in drugim mandatom? Kako ocenjuje{ prevlado
mlaj{ih v telesih ZTS?
Funkcijo stare{ine sem sprejel v
tak{ni obliki kot je zapisano v statutu.
Menim, da je prav, da je stare{ina le
predstavnik organizacije in nastopa
navzven, torej predstavlja taborni{tvo
na ravni dr`ave, da vodi stare{instvo,
ukrepa pa le v izjemnih primerih. Taborni{ka organizacija je gibanje mladih in vpletanje starej{ih v njihovo neposredno delo je vsekakor mote~e za organizacijo in za mladostno iniciativo
sedanjih tabornikov.
Pravijo, da postaja stare{instvo debatni kro`ek z ne`ivljenjskimi idejami. Ti si njegov vodja. Je res tako ali
gre za neumestna razmi{ljanja?
Stare{instvo je do sedaj obravnavalo le vsebine, ki izhajajo iz njegovih
statutarnih pristojnosti. Kot predsedujo~i moram pri vodenju stare{instva temeljno dilemo ali vedno tudi pri najbolj pomembnih vpra{anjih na{e organizacije prekinjati razpravljalce za
kak{no ve~ izre~eno besedo ali poslu{ati posameznike, ki jim je stare{instvo tisto mesto, kjer lahko z utemeljenimi argumenti zagovarjajo stali{~a
~lanstva, ki ga zastopajo. Ob tem imam
v mislih veliko {tevilo obmo~ij in njihovo teritorialno raznolikost ter legitimno
mo`nost odlo~ati o najpomem-
22
bnej{em, kar se dogaja v ZTS. Stare{instvo ni le posvetovalni organ, kjer
bi si taborniki le izmenjavali svoja
mnenja, ampak je to najvi{je telo
odlo~anja med dvema skup{~inama.
Kaj kot prvi stare{ina lahko naredi{
za razvoj ZTS, da bo ~imprej vsaj
10.000 tabornikov, ki bodo razpoznavni v Sloveniji?
Bolj skokovit kakovostni in s tem
tudi koli~inski razvoj taborni{tva lahko
po`ene le dosedanje vodstvo, mladi
izvr{ni odbor, z vsemi komisijami. Kot
stare{ina sam ne morem narediti
ni~esar, kar bi bistveno pripomoglo k
razvoju in izbolj{anju ugleda organizacije. Z vsemi napori uspevamo zagotavljati primerna sredstva za organizacijo, vendar `al to ne odra`a na{ega
priznanega mesta v dru`bi, zlasti v odnosi do dr`avnih institucij. Prav tako
ne pomaga pridobljeno priznanje, da
ZTS deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. O~itno
smo za dana{njo dru`bo nezanimivi,
morda zato, ker smo v na{em gibanju
ohranili eno izmed osnovnih poslanstev - apoliti~nost.
Morda bo odnos nove vlade druga~en, saj je prav novi {olski minister v
svojem programu obljubil, da bo poudarek ministrstva tudi na vseh izobra`evalnih vsebinah domovinske in
dr`avljanske vzgoje, kar pa je del
na{ega temeljnega programa.
Po drugi strani pa je na potezi
izvr{ni odbor ZTS, ki bo verjetno pripravil program razvoja taborni{tva po
obmo~jih. Nekdaj smo imeli delovno
nalogo: tabornike v vsako krajevno
skupnost, odred oziroma rod v vsako
ob~ino, oziroma na vsako osemletko,
srednjo {olo … Ko bo tak program za
ta mandat pripravljen, sem prepri~an,
ga bo stare{instvo z veseljem potrdilo.
Taki programi bi morali biti avtomati~na, torej trajna naloga vsakega organa ZTS, ki je zadol`en za razvoj organizacije. Pove~ati moramo {tevilo ~lanstva, morda malce opustiti toge zahteve
pri registraciji enot in ~lanov in ve~ pomagati pri urejanju administrativnih
zadev. Seveda pa ~lanstvo v WOSM zahteva svoje papirje, evidence …
Imam ob~utek, da je ~lanstvo v
WOSM zaustavilo notranji razvoj organizacije, torej krepitev obstoje~ih
in ustanavljanje novih ali obujanje
neaktivnih enot. Preve~ se ukvarjamo z mednarodnimi akcijami, ki
niso tako poceni, doma~e aktivnosti
pa so kar malo zanemarjene.
Morda je tako videti, ko prebira{
Tabor. [tevilo ~lanov bi morali letno
na~rtno pove~evati, vklju~iti moramo
prijatelje organizacije in se manj izgubljati v razmi{ljanju o delitvi obstoje~ih kategorij ~lanstva na "pol
manj{e" obstoje~e kategorije. [e obstoje~ih kategorij nismo povsem programsko zadovoljili. Obuditi moramo klasi~ne taborni{ke aktivnosti, ki jih mladi
radi sprejemajo. Dokaz so nekatere
enote, ki redno pripravljajo zanimiva
sre~anja. Ne tekmovanja! Morda {aljiva, dru`abna, ki pritegnejo mladino.
Tekmovanj je mogo~e res preve~, saj jih
vsi ne ljubijo! Razmisliti velja o nekaterih spremembah tekmovalnih pravilnikov, morda bi bilo dobro uvesti nove taborni{ke discipline v tekmovalne pravilnike, druge izlo~iti? Organizacijo velja prilagoditi dana{njim, oziroma
bodo~im potrebam mladih ipd. Tu pogre{am ve~jo agresivnost mlaj{ih.
Vsakih pet, {est let bi morali analizirati pravilnike, jih oceniti in spremeniti, ~e bi bilo potrebno. Podobno kot
statut bi morali tudi vsi pravilniki
odra`ati zahteve ~asa, v katerem jih iz-
vajamo. Vse to, pa {e kaj bi se na{lo,
zahteva poznavanje organizacije, `iveti
z njo, dihati s taborni{tvom, kriti~no
spremljati dogajanje. Vodje programov
bi morali veliko prebirati taborni{ko in
podobno literaturo, saj smo ve~ino
stvari `e pred leti zapisali. Zato ni treba
ponovno odkrivati problemov, ki smo
jih `e odkrili pred desetimi, dvajsetimi
leti. S takim delom izgubljamo energijo, kvaliteto, namesto da bi gradili in
razvijali na dobrem obstoje~em stanju,
spreminjali pa bi le zastarele oziroma
pre`ivele prvine dela. To zahteva poglobljen {tudij in mislim, da bi starej{i
~lani lahko pri tem precej pomagali.
Organizacija ima bogato tradicijo.
Kako je s taborni{kim muzejem,
knji`nico, programom izdaj publikacij, ki so le nam lastne? Glede na
informacije v Taboru se ni~ ne dogaja.
Programi so, vsake toliko ~asa kaj
izide. Na raznih ravneh se trudimo za
sredstva. Bolj po~asi gre. Te`ko je dobiti
denar, veliko je potreb, kriza se poglablja, socialne razlike se ve~ajo. Tu lahko
nastopi taborni{tvo s svojo vzgojno vlogo. Pri tem lahko star{i ~lanov veliko
pomagajo, le predstaviti jim moramo
svoje programe, potrebe, vzgojne vplive
taborni{tva na mladega ~loveka …
Morda smo premalo aktivni po
obmo~jih, da bi vklju~ili dobra podjetja
v sofinanciranje - sponzorstvo taborni{tva. Vodstva ZTS in rodov imajo kar
veliko in odgovorno delo, ~e ho~ejo organizacijo pribli`ati ve~jemu {tevilu
~lanstva in zagotoviti kontinuirano
kvalitetno delo. To zmorejo le prave taborni{ke du{e. Vse to je povezano tudi z
izdajanjem strokovnih publikacij, urejanjem lokalnih knji`nic itd.
Bratski slovenski skavti s propagando preka{ajo ZTS, na{im vabilom se
marec 23
prakti~no ne odzivajo, so sami zase.
To verjetno ni v redu, saj gre za nam
podobno gibanje …
To, da nas katoli{ki skavti s propagando preka{ajo, mogo~e ni ~isto res,
saj takoj odreagiramo na kakr{nokoli
pojavnost organizacije v javnosti. Kar
pa se ti~e odnosa katoli{ki skavti - taborniki pa moram poudariti, da je v
skavtski organizaciji po svetu podobno.
Gledano s stali{~a svetovnega skavtskega gibanja je to tudi evropski in ne le
na{ problem. V Italiji, Nem~iji, zlasti pa
v Franciji je precej organizacij, razdeljenih glede na vero, najhuje je v Franciji, kjer ima vsaka verska skupnost
svojo organizacijo. Samo v Afriki imajo
le eno organizacijo, ki zdru`uje skavte
razli~nih verstev in tudi neverne. Osebno menim, da tak{ne opredelitve niso v
skladu z osnovnimi, ne samo taborni{kimi, ampak skavtskimi na~eli enakosti. Tudi osamosvojitev ZSKSS, ki je
od{la v WAGGGS samo zaradi nestrinjanja, da se bi v WOSM povezovala
preko ZTS, je proti na~elom svetovnega
skavtskega gibanja. Slednje naj bi bilo
odprto za vse in naj ne bi povzro~alo
vsakovrstnih razlikovanj.
Mlaj{i so prevzeli vodenje ZTS. Kje je
navdu{enje, ve~ iniciativnosti, morda vidni premiki pri delu, spremembe, ki jih prina{ajo novi ~asi? Smo
pri~akovali preve~?
Stare{ina `e po statutu nima
klju~ne vloge pri vodenju organizacije,
ki le`i na na~elniku in izvr{nem odboru. Zato se tudi ne spu{~am v podrobnosti vodenja organizacije, ker menim,
da je tako prav. Le pobude mladih lahko prinesejo prave uspehe, kar je lahko
tudi izziv mlaj{im. V~asih pa le imam
nelagoden ob~utek, da se prevzem zadol`itev mladih {e ne odra`a v posebno
kvalitetnej{em vzponu gibanja. Ven-
dar, po~akajmo, le-to je prava pot in
zelo optimisti~no gledam na tak{ne
spremembe. Morda pogre{am na~rt
dolgoro~nega razvoja glede na obstoje~o situacijo v Sloveniji in Evropi.
@e, `e, vendar je toliko odprtih zadev, da ne more{ mimo njih, kot denimo: Gozdna {ola v Bohinju, Taborni{ki dom v Ljubljani, vedno
manj{a naklada revije Tabor, slaba
propaganda zunaj ZTS …
Morda res ni videti napredka, vendar G[ v Bohinju se `ivi sama, ima
novo opremo, vse priznanje Franetu, ki
skrbi zanjo. Taborni{ki dom v Ljubljani
se res morda premalokrat omenja;
sprejet je prostorski akt za podro~je v
[i{ki na zanimivi lokaciji, kjer je `e vrisan na{ dom. Nekaj denarja je bilo `e
zbranega za prvotno lokacijo v bli`ini
Medexa, izdelan in potrjen je bil tudi
na~rt tega doma. Verjetno bo komisija
za izgradnjo doma ZTS pripravila program del, da se ~im prej vselimo vanj.
Tudi sam sem presene~en, zakaj se
reviji Tabor ne priklju~ijo taborni{ki
novinarji, saj jih ima kar nekaj ustrezno izobrazbo in bi lahko pomagali novemu uredniku. Dejstvo pa je, da so
zvesti, torej redni naro~niki in bralci v
glavnem nekdanji taborni{ki aktivisti.
@al klubovcev, gr~ in gr~ic, "nih~e"
na~rtno ne vabi k sodelovanju. Starej{i
bi lahko pomagali po obmo~jih, po rodovih in oplemenitili delo v ZTS. Propaganda je od nekdaj kar zahtevna in
ne preve~ uspe{na dejavnost v ZTS. Res
pogre{am stalno rubriko v osrednjih
slovenskih dnevnikih. Morda bo Ale{,
novi urednik, tudi tu kaj uspel narediti,
saj je dobro zastavil leto{nji Tabor in
ima zanimive ideje. Pomo~ pa bo gotovo potreboval tudi s strani izvr{nega odbora, pisarne ZTS in sodelavcev z
obmo~ij.
Foto: Bla` Verbi~.
Nekdanje predstavnike Fundacije
smo lahko redno spremljali na vseh
pomembnej{ih sprejemih, njihove
slike v Taboru … Zakaj ne pomagajo urejati obstoje~ih tabornih centrov in se zaletavajo v nakupe novih,
ko {e starih ne moremo sodobno
urediti? Koliko denarja so zbrali in
kako so ga potro{ili.
Staro vodstvo se je poslovilo, ~akamo na izvolitev novega, ki bo pripravilo
svojo vizijo dela in razvoja te pomembne institucije, ki bi lahko veliko storila
za razvoj ZTS. Morda tudi z druga~no
politiko delitve sredstev kot prej{nje.
Poro~ilo o delu Fundacije pa obstaja.
Tvoje sporo~ilo bralcem.
Vsem tabornikom se kot stare{ina
zahvaljujem za vse, kar ste naredili za
na{o organizacijo in na prostovoljni
podlagi prispevali, da se je taborni{tvo v
Sloveniji tako razmahnilo. Vsi {e danes
aktivni bodite ponosni na svojo sposobnost, da vodite dejavnost vzgojne organizacije, ki je vezana na trdo tedensko,
skoraj vsakodnevno aktivno delo. Taborni{ki stil `ivljenja pa je neprecenljiv
za na{o dru`bo in za izgradnjo vsake
osebnosti.
24
TABOR NA OBISKU
Ba~a, barbara.bacnik@kiss.si
Rod Stane @agar - mlaj{i Kranj
Rod Stane @agar - mlaj{i obstaja `e petindvajset let. Deluje
na podro~ju osnovne {ole Simona Jenka v Kranju in njenih
podru`nicah ter v Svetem Duhu pri [kofji Loki. Pod njegovo okrilje spada tudi ~eta Tr`i{kega zmaja v Tr`i~u, ki {teje
pribli`no 40 ~lanov. Za pestro dogajanje v rodu in na
akcijah pa skrbi, sicer malo {tevil~en, a u~inkovit PP klub.
Trenutno se `e nekaj ~asa sestajajo na Partizanski 13 v
Kranju, kamor so se pred dvema letoma preselili iz neugodnih skladi{~nih prostorov pri kranjskem bazenu. "PP-ji
so veja v porastu, za njihov zagon pa zaslu`en vodja Luka
Ausec," ve povedati mlada na~elnica z dolgoletnim
sta`em, Da{a Razinger.
Male RS@-mljevke na taborjenju na Slapu ob Idrijci 2002 (foto: Luka in Jure Ausec).
Zgodovina rodu se za~enja 26. 7. 1980, ko se je zbralo deset tabornikov in podpisalo listo ustanoviteljev.
Odred je nastal kot odraz organizacijske krepitve taborni{ke organizacije v Kranju in uresni~evanja dolgoro~nega programa kranjskih tabornikov po na~elu "taborni{ko organizacijo v vsako krajevno skupnost". Po
za~etnem zagonu so vodniki po~asi prenehali z aktivnim
delom, umaknila pa se je tudi stare{ina rodu. Decembra
leta 1982 je prisko~ilo na pomo~ nekaj tabornikov z organizacijskimi in taborni{kimi izku{njami. Razmere so se
tako po~asi spet izbolj{ale in odred je ponovno za`ivel.
Vodstvo je navezalo stike s splitskimi taborniki, ki so jih
leta 1985 tudi obiskali, izpeljali so tudi skupno zimovanje. Leta 1991 je dogajanje spet upadlo, dokler ni ~ez dve
leti skupina gimnazijcev ob pomo~i starej{ih tabornikov
rod ponovno postavila na noge. Pridru`eni so bili mladi
in neizku{eni, vendar so se zavedali svoje odgovornosti.
Skozi preizku{nje so zoreli in ideje prena{ali na mlaj{e.
Dejansko so mladi vodili malo mlaj{e. Leta 1996 je rod
taboril v Dra{~i vasi, kjer je televizijska ekipa z Gojcem na
~elu posnela {tiri zanimive oddaje v sklopu Taborniki in
skavti. In od tega leta naprej rod deluje brez ve~jih kriz
(vir: propagandistka RS@-ml Maja Strnad - Silly, Taborni{tvo - zgodovina in spomini, 2002).
marec 25
Na leto izpeljejo {tiri ve~je akcije
akcije, in sicer taborjenje in
zimovanje za vse ~lane, jesenovanje, ki je namenjeno GGjem, ter majanje, kjer so dobrodo{li le PP-ji, saj tam gradijo
na dobrih medsebojnih odnosih in motivaciji za uspe{no
delo v rodu. Vsi taborniki se najbolj veselimo teh "ta velikih
akcij" in ni~ druga~e ni pri Kranj~anih. Gre za nepozabna
sre~anja in do`ivetja, za~uti se pripadnost skupini in tega
ob~utka nih~e za ni~ na svetu ne bi zamenjal. Taka so tudi
njihova taborjenja in zimovanja. In da besedi~enje podkrepimo z dejstvi in dokazi, si oglejte te slike, ki pri~ajo o ustvarjalnosti in nori zabavi.
Po kraj{em premoru je ponovno za~elo izhajati rodovo
glasilo Vozel
Vozel. V njem so najrazli~nej{i ~lanki, zanimivosti,
prispevki ~lanov in reporta`e udele`encev akcij, tako rodovih
kot tudi ostalih. Predvsem pa nekaj besed o orientaciji, z
leto{njim letom so se za~eli namre~ bolj pogosto udele`evati
razli~nih tekmovanj. Sestavili sta se dve dokaj mo~ni ekipi, ki
`e v prvem letu pobirata kar dobre uvrstitve. Da pa bodo rezultati v naslednji sezoni {e bolj{i, se fantje in punce pridno
urijo na kraj{ih, internih orientacijah.
Proga pre`ivetja za najdrznej{e, Marindol (foto: Luka in Jure Ausec).
Ker pa v Kranju delujejo 4 rodovi, so tu tudi skupne akcije pod okriljem ZTO-ja (Zveze tabornikov ob~ine Kranj).
RS@-ml se lahko pohvali z zdaj `e tradicionalno organizacijo
velike ~istilne akcije v Kranju. Letos bodo mesto in pa kanjon reke Kokre o~istili v soboto, 2. aprila. Vendar ne gre
zgolj za samo ~i{~enje, na Slovenskem trgu v Kranju se na ta
dan dogaja marsikaj. Pe~ejo se pala~inke, mlaj{i M^-ji ustvarjajo na delavnicah, po celotnem trgu se razprostirajo panoji z informacijami o kranjskih tabornikih in okoljevarstvenimi plakati, ki so jih naredili njihovi taborniki na vodovih sestankih. Vse skupaj povezuje zabavni program z glasbo,
voditeljem Pi`amo ali Cahunkom (oba nastopata v filmu Tu
pa tam) in pa seveda z nagradami. @al se vsako leto nabere
ve~ smeti, a kranjskim tabornikom ni vseeno za njihovo mesto. Z naravo k bolj{emu ~loveku!
Posebnost je tudi to, da imajo taborjenje v dveh izmenah. V ~asu, ko so v {otorih nastanjeni M^-ji, so GG-ji na pohodnem taboru, ki pa se kon~a z napadom na tabor in krajo
zastave najmlaj{im ~lanom. Novope~eni lastniki zelene rutke ostanejo z ostalimi GG-ji v taboru, M^ dogodiv{~ina pa se
po enem tednu kon~a. Lani pa so ~lani rodu RS@-ml prvi~
ubrali taktiko taborjenja vseh ~lanov skupaj in niso imeli izmene, tako jih je bilo v Podbeli pri Kobaridu kar 70. Druga~e
Ma{kare v kuhinji spregovorijo, zimovanje v Marindolu
(foto: Luka in Jure Ausec).
26
Nudijo tudi kozmeti~ne storitve za nego obraza (foto: Luka in
Jure Ausec).
^ofa, ~ofa na taborjenju 2002 (foto: Grega [ajn).
pa nimajo navade taboriti na enem mestu in raj{i menjajo lokacijo ter
tako spoznavajo Slovenijo. Nekaterim seveda ni dovolj samo Slovenija in
prav je tako. Pa tudi prilo`nosti, da pomoli{ nos v svet je pri tabornikih kar
veliko. Tako so se trije iz rodu `e opogumili in se prijavili na leto{nji Eurojam
jam. Zanimivo, saj so se mednarodno udejstvovali nazadnje na svetovnem
jamboreeju v ^ilu.
^eta Tr`i{kega zmaja je edina trenutno delujo~a ~eta kranjskih rodov. Imajo sicer dalj{o zgodovino, a so do`iveli nemilo usodo in {ele dobri
dve leti sedaj aktivno participirajo in izvajajo taborni{ki program. Sredi
leta 2003 so se zbrali starej{i taborniki Tr`i~a in `e tisto leto taborili skupaj
z RS@-ml. Sedaj imajo svoje prostore, izobrazili so mlade vodnike, udele`ujejo pa se tako svojih manj{ih kot tudi rodovih ve~jih akcij.
Struktura rodu
RS@-ml Vodi/klubi
[tevilo ~lanov
^eta Tr`i{kega zmaja
Skupaj
M^
10
70
GG
5
45
PP
1
20
GR^E SKUPAJ
1
17
5
140
40
180
Rodova uprava RS@-ml
Stare{ina: Alenka Bizjak - Pega.
Na~elnica: Da{a Razinger.
Na~elnica M^: Kaja Tilinger - Kavka.
Na~elnica GG: Maja Derlink - Ribana.
Na~elnik kluba PP: Luka Ausec.
Na~elnik kluba gr~: Janez Gori~anec - Guro.
Blagajnik: Luka Vojnoviæ.
Gospodar: Klemen Markelj - Markl.
Propagandist: Maja Strnad - ured. rodovega ~asopisa Vozel.
Urednik e-strani: Matja` Cof - Fora.
Tajnica: Maja Strnad.
Stare{ina ~ete Tr`i{kega zmaja: Bogdan Zupan.
Na~elnik ~ete Tr`i{kega zmaja: Bla` Koni~.
Ej, kolk truda je pa v tole vlo`enga, svaka ~ast (foto: Luka in
Jure Ausec).
Da{a Razinger - [ona je na~elnica RS@-ml
`e ~etrto leto. Pred tem je opravljala funkcijo
na~elnice M^ dru`ine, `e 7 let pa se preizku{a kot
M^ vodnica. [tudira logopedijo.
Kaj ti taborniki pomenijo?
Veliko prijateljev, predvsem pa u`ivam v delu
z mladimi in najmlaj{imi ~lani.
Zakaj si postala tabornica?
V 4. razredu nas je obiskal nek tabornik in
ker se je prijavil ves razred, sem se {e jaz. Navdu{il me je in danes sem edina aktivna ~lanica
takratnega voda.
Kak{nih ljudi nam pri tabornikih primanjkuje?
Takih, ki bi prevzemali funkcije. Zdi se mi,
da se mladi bojijo odgovornosti, nekaj `e pripomorejo, ne stopijo pa v ospredje. Pa kak{ne fante
bi tudi rabile, primanjkuje nam mo~nih rok, recimo za postavljanje tabora. Ha, ha ...
Improvizacija (foto: Luka in Jure Ausec).
marec 27
Besedilo in fotografije: Bla` Verbi~,
blaz.verbic@rutka.net
TABORNI[KA FOTOGRAFIJA
Blizu, bli`je, najbli`je … makro fotografija
Pomlad prihaja, narava se prebuja. Skupaj s prvimi cvetovi se prebujajo tudi prve `u`elke, ki
letajo okoli njih. Vsepovsod je polno barv in `ivljenja. Mnogo prizorov torej, ki jih je vredno
ovekove~iti s fotoaparatom.
Makro fotografija je vse prej kot le
fotografiranje ro`ic, ~eprav se jo najve~krat ena~i prav s tem. Makro fotografija namre~ pomeni fotografiranje
vseh manj{ih predmetov. In kljub
temu, da je na videz enostavna, ni vedno tako.
Ostrina
Ostrina je v makro fotografiji zelo
pomembna. Zaradi bli`ine fotografiranih predmetov in gori{~nice objektiva
se ostrina na motivu zelo spreminja,
pozorni pa moramo biti, da so ostri vsaj
tisti deli fotografije, katere nameravamo izpostaviti oziroma so bistvo fotografije.
so postavljeni zelo blizu objektivu.
Kako blizu objektiv lahko ostri je najve~krat zapisano na objektivu samem.
Namesto dragega makro objektiva si
lahko pomagamo tudi z vmesnimi
obro~i, ki jih vstavimo med fotoaparat
in objektiv (to pri kompaktnih fotoaparatih ni mogo~e) ali s predle~ami, ki
jih namestimo pred objektiv. Predle~e
delujejo na principu pove~evalnega stekla, zato podobo pred objektivom
pove~ajo in s tem zve~ajo motiv, ki ga
fotografiramo. Obe alternativi sta mnogo cenej{i od nakupa makro objektiva,
a je navadno tudi rezultat primerno
slab{i.
Svetloba
Drugi pomemben dejavnik je svetloba, saj le ob pravi svetlobi izpostavimo vse pomembne detajle na fotografiji. Ravno zaradi tega si nekateri fotografi pri makro fotografiji pomagajo s
posebnimi bliskavicami. Vendar pa
tudi fotografiranje z bliskavico ni vedno najbolj{a metoda. Na~eloma moramo vedno biti pozorni na to, da s telesom ali fotoaparatom ne zakrivamo
vira svetlobe (najve~krat je to sonce) na
fotografiranem predmetu.
Pravilna izbira objektiva
Makro fotografiji so namenjeni posebni objektivi, katerih bistvena lastnost je, da lahko izostrijo predmete, ki
Nekateri objektivi, zlasti na kompaktnih fotoaparatih, pa omogo~ajo
tudi preklop na makro fotografijo. Navadno je to gumb s simbolom ro`ice,
katerega vklopimo, v kolikor se izka`e
potreba po makro posnetkih. Vendar
moramo biti pozorni, da ga po uporabi
tudi izklopimo, sicer so lahko vsi ostali
posnetki neostri.
Zato je pomembno, da smo pri nakupu novega fotoaparata, predvsem
kompaktnega, pozorni tudi na to, kolik{na je najmanj{a razdalja ostrenja.
Predvsem, ~e se naravi radi od ~asa do
~asa tudi nekoliko bolj pribli`amo in
naredimo tudi nekaj makro posnetkov.
Narava namre~ pozna tudi majhne in
navadno na{emu o~esu neznane oblike, ki so lahko na fotografiji izredno
zanimive. Zato jih ne spreglejmo …
28
PREDSTAVITVE RODOV
Pugy, pugy@rutka.net
Rod Rde~i Zalog
Leto ustanovitve: 1979.
Podro~je delovanja: pokrivamo O[ Zalog.
[tevilo aktivnih ~lanov: 45.
Struktura rodu: dva voda M^-jev, en vod GG-jev, vod murnov ter PP
klub. Imamo tudi {e nekaj gr~, ki svoje izku{nje delijo z nami.
Najbolj zagrizena ~lana: Sandi Golubi~, sandi.golubich@email.si, 040
466 345 in Tadej Cvenk, tadejcvenk@volja.net, 041 537 558.
Simbolika rodovega imena
Rod se imenuje Rde~i Zalog zato, ker je bil ustanovljen v kraju, ki je bil vedno
znan po uporu ter revoluciji, in je dobil v polovici prej{njega stoletja vzdevek Rde~i
Zalog.
marec 29
Kosobrin
KOSOBRINOVI PRIPRAVKI
Pomlad se bo pri~ela in lahko si `e
pripravimo kaj iz sve`ih rastlin:
Pomladanska solata
Naberemo pest listov regrata, mladega lapuha, nekaj listi~ev rmana za okus, pest listov ozkolistnega trpotca in jih
dobro operemo. V vodi skuhamo dva krompirja. Ko sta skuhana, ju {e vro~a pretla~imo, vsujemo na me{ane liste, posolimo, okisamo in zabelimo ter vse skupaj dobro preme{amo.
Pe~en pi{~anec z materino du{ico
Potrebujemo:
1 pi{~anca,
5 pesti drobno narezane materine du{ice,
4 jedilne `lice belega olja,
sol in poper,
alufolijo.
Priprava:
Pi{~anca dobro operemo v vodi ter ga osu{imo. V olju
zme{amo materino du{ico. Pi{~anca dobro nama`emo od
zunaj in znotraj z oljem, posolimo in popopramo, zavijemo
ga v alufolijo ter ga spe~emo v `erjavici, tako da na vseh straneh lepo porumeni.
^ema`ev namaz
Potrebujemo:
2 sirna namaza Tamar s smetano,
2 `lici olivnega olja,
10 `lic na drobno narezanih listov ~ema`a.
Priprava:
Sirni namaz, olivno olje in ~ema`eve liste dobro
ume{amo in sirni namaz pripravljen.
Zelenjavna omleta
Potrebujemo:
Ponev ali pokrov kotli~ka,
4 pesti na drobno narezanih listov regrata,
2 pesti na drobno narezanih listov trpotca (lahko je ozkolistni ali {irokolistni, le listi naj bodo mladi),
2 pesti na drobno narezanih listov rmana,
1 pest na drobno narezane materine du{ice,
10 jajc,
sol po okusu,
olje.
Priprava:
Jajca stepemo, dodamo na drobno narezane liste zeli{~,
solimo po `elji in dobro preme{amo. V ponev vlijemo olje in
dobro segrejemo. V vro~o ponev damo maso, prepe~emo na
obeh straneh in zelenjavna omleta je pripravljena. Omlete je
dovolj za 8 ljudi. Zraven postre`emo {e kruh.
30
ASTRONOMIJA
Primo` Kolman, primoz.kolman@elektro-ljubljana.si
Luna - Zemljin naravni satelit
Luna je Zemlji najbli`je nebesno telo. V povpre~ju je oddaljena 384 tiso~ kilometrov, kar zna{a
toliko, kot ~e bi devet in pol krat obkro`ili Zemljo okoli ekvatorja. Najverjetneje je nastala
isto~asno, iz istega oblaka kozmi~nega prahu, kot Zemlja pred pribli`no {tirimi milijardami let.
Vendar pa Luna ni do`ivela toliko sprememb na povr{ini. Razen zaradi udarcev meteorjev se
Lunina povr{ina za razliko od Zemljine ni prakti~no ni~ spremenila, saj ni bila tako izpostavljena vremenskim vplivom, geolo{kim premikom, izbruhom vulkanov, eroziji ter usedlinam. Na
Luni lahko kar na njenem povr{ju najdemo kamenine iz ~asa njenega nastanka. Prav zato smo
ljudje iskali odgovore na vpra{anja v zvezi s ~asom in na~inom nastanka Zemlje prav na Luni.
Luna obkro`i Zemljo v 27,3 dneva, prav
toliko pa potrebuje za en obrat okoli svoje osi.
To pomeni, da je Luna k Zemlji obrnjena
vedno z isto stranjo. Vendar pa v resnici lahko
vidimo tudi malo "~ez rob" Lune. Lunina tirnica je rahlo nagnjena na ekvatorialno ravnino Zemlje, tako da zaradi perspektive
v~asih vidimo malo ~ez severni, drugi~ pa
malo ~ez ju`ni rob Lune. Ker pa Lunina tirnica ni prava kro`nica zaradi hitrosti gibanja
Lune, v~asih vidimo tudi ~ez vzhodni oziroma zahodni rob. Na ta na~in lahko vidimo {e
okoli 9% "skrite strani" Lune. [e pred petdesetimi leti prakti~no nismo vedeli ni~esar o
skriti strani Lune. [ele ruska sonda Luna 3 je
Ob Luninem krajcu se na meji
ob koncu leta 1959 poslala prve slike z one
med osvetljenim in temnim
strani Lune.
delom Lune lepo vidijo
kraterji in gorovja na Luni …
Najbolj opazen Lunin pojav so prav gotovo njene mene
mene. V ~asu, ko Luna enkrat obkro`i Zemljo, se nam poka`e kot prvi krajec, {~ip, zadnji krajec ali
mlaj. Mlaj nastopi takrat, ko je Luna na isti strani kot Sonce. Od
Sonca je osvetljena tista stran Lune, ki gleda stran od nas. Poleg
tega se Luna nahaja {e navidezno blizu Sonca, tako, da jo v tem
~asu na nebu prakti~no ne moremo najti. Prvi krajec najdemo
vedno zve~er proti zahodu, potem ko je Sonce `e za{lo. Desna stran
LUNINE MENE
Zadnji krajec
Mlaj
Prvi krajec
Polna luna
Zadnji krajec
Mlaj
03. 03. 2005
10. 03. 2005
17. 03. 2005
25. 03. 2005
02. 04. 2005
08. 04. 2005
Lune je osvetljena od Sonca, tako da se nam ka`e v obliki ~rke "D".
Ob {~ipu se Luna nahaja ravno na nasprotni strani Zemlje kot Sonce. Zato jo vidimo polno in je na nebu celo no~. Ob Zadnjem krajcu je osvetljena leva stran Lune. Luno najdemo takrat pred
Son~nim vzhodom zjutraj na vzhodni strani neba. Ka`e se nam v
obliki ~rke "C".
Luna je izredno gorato in s kraterji posuto nebesno telo. Tako
imenovana morja, ki so v bistvu samo svetlej{i predeli Lune, so vidna `e s prostim o~esom. Ob krajcu je meja med osvetljenim in temnim delom Lune izredno ostra in nazob~ana, kar se lepo vidi `e v
manj{ih daljnogledih. Na teh obmo~jih so zelo lepo vidne tudi sence, ki jih me~ejo gorovja dale~ po povr{ini Lune.
Zaradi navidezne nepravilnosti gibanja Lune v~asih vidimo tudi "~ez
rob" vidne strani Lune …
VZHODI IN ZAHODI SONCA
ob
ob
ob
ob
ob
ob
18:38
10:13
20:19
22:01
02:52
21:35
1.03. Vzhod: 06:41 1.04.
Zahod: 17:48
15.03. Vzhod: 06:15 15.04.
Zahod: 18:08
Vzhod: 06:42
Zahod: 19:30
Vzhod: 06:16
Zahod: 19:49
ZA^ETEK POMLADI: 20. 03. ob 13:31
marec 31
Aljo{a Bizjak, aljosa.bizjak@rutka.net
@VN
Orientacija po soncu
Tabornikova zvesta pripomo~ka pri orientaciji na neznanem terenu sta zemljevid ter
kompas. Kompas je kot tehni~ni pripomo~ek lahko tudi krhka priprava, ki nas utegne
pustiti na cedilu. Kako se lahko taborniki iznajdemo v tak{nih razmerah? Spoznajmo nekaj
metod in priprav.
Orientacija s pomo~jo sonca in ure
To~na ura je za kompasom naslednji najbolj{i pripomo~ek za
orientacijo. Pomislimo zakaj! Sonce obkro`i Zemljo v 24 urah,
mar ne? ^e vemo, da je sonce ob 12 uri nad jugom, potem je ob 6
uri to~no nad vzhodom in ob 18 uri nad zahodom. Kljub temu, da
ob poldnevu sonce ni do stopinje to~no nad jugom, lahko v grobem to lastnost uporabimo tudi pri iskanju drugih smeri v prostoru.
Primeri:
Ob 6.00 uri je sonce nad vzhodom, mali kazalec na uri usmerimo proti soncu, prepolovimo kot med malim kazalcem in {tevilko 12, ter dobimo smer v kateri je jug.
Podobno najdem jug tudi okoli devete ure …
… kot tudi popoldne, oziroma zmeraj, kadar na nebu vidimo
sonce.
Vendar pozor! Ko spomladi premaknemo uro na poletni ~as,
je potrebno upo{tevati, da je sonce namesto ob dvanajstih nad jugom {ele ob 13 uri!
Sever s pomo~jo trino`nika
Vendar se lahko pokvari tudi ura, mar ne? Naslednji na~in je
mo`en brez ure. Potrebuje pa VELIKO ~asa ter jasno vreme. Iz treh
vej, palic sestavimo tak trino`nik, da dalj{a palica po~iva na dveh
kraj{ih, tako kot na sliki. Sedaj vsake nekaj ~asa ozna~imo
dol`ino sence, kot bi delali son~no uro.
Med poskusom palic ne premikamo ali prijemamo. Senca se
bo ali dalj{ala ali kraj{ala. ^im polo`nej{a je palica, bolj opazne
so spremembe dol`ine sence. Ob spremljavi sence bomo ugotovil
dnevni ~as (senca se kraj{a dopoldne, senca se dalj{a popoldne),
~e pa bomo spremljali senco od dopoldneva do popoldneva, bomo
ugotovili da je opoldne senca najkraj{a. Takrat senca ka`e na jug.
32
KOKTAJLI
Pugy, pugy@rutka.net
Brezalkoholni koktajli Taborni{ka
Srame`ljivec
Sestavine:
o 2 dcl limoninega soka (Fruc)
o 0,2 dcl sirupa granatnih jabolk
(grenadine)
o jaj~ni rumenjak
Priprava:
Zme{ajte sestavine z ledom v vr~u
ali me{alniku za koktajle. Dekorirajte s
~e{njo (iz kompota z me{anim sadjem).
Mornar
Sestavine:
o 2 dcl limoninega soka (Fruc)
o 0,5 dcl o`ete limone (ali limonin koncentrat)
o beljak
Priprava:
Zme{ajte sestavine z ledom v vr~u
ali me{alniku za koktajle. Dekorirajte z
~e{njo (iz kompota z me{anim sadjem).
Ima tudi druga~na imena, kot
npr. taborna {tafeta, taborno
tekmovanje, tekmovanje v
sla~enju in obla~enju, taborni
maraton …
V splo{nem je to zanimiva in simpati~na taborni{ka igrica, pri kateri
tekmujemo v hitrosti sla~enja in
obla~enja celotnega taborni{kega kroja
do kopalk.
Tekmujeta dve ali ve~ vrst s poljubnim {tevilom tekmovalcev. Za prvi~ je
najbolje, da se pomerita med seboj dva
voda, ki imata pribli`no enako stare
~lane.
Softi
Sestavine:
o 1 dcl pomaran~nega soka
o 1 dcl Bitter lemona
Priprava:
Zme{ajte sestavine v vr~u. Servirajte z ledom in dekorirajte z rezino pomaran~e in limone.
Tekmovalci so oble~eni v taborni{ki kroj: rutka okoli vratu, taborni{ka
srajca z vsemi zapetimi gumbi s ~lanskim trakom, hla~e oziroma krilo s taborni{kim pasom, kopalke, ~lanski
trak, nogavice, ~evlji. Pravila so stroga,
sodniki so na vseh to~kah, kjer taborniki odlagajo kose kroja. To~ko dolo~a
koli~ek v zemlji, pri katerem je sodnik.
Zadnji koli~ek pomeni, da je tabornik v
samih kopalkah. Potem se za~ne
obla~iti v obratnem vrstnem redu kot se
je sla~il. Zapeti mora vse gumbe, rutko
zavozlati, ~lanski trak pripeti na `ep taborni{ke srajce, pas pravilno vtakniti
skozi vse paske na pasu oziroma krilu,
vezalke na ~evljih zavezati … Ko pride
tekmovalec povsem zapet in oble~en na
cilj, se dotakne naslednjega tekmovalca.
marec 33
SiTo, anton.simoncic@telemach.net
TABORNI[KA ZNANJA
{tafeta
Taborni{ki ogenj
Taborni{ka {tafeta je {e bolj zanimiva za gledalce kot za tekmovalce, saj
se bodo do solz nasmejali nerodnostim
posameznikov. V "hitrici" na marsikaj
pozabimo, ne znamo sle~i srajce, te`ko
vtaknemo vezalke v luknje na supergah
…
Ni vsak ogenj, ki ga zakuri tabornik, “taborni{ki”. Verjetno
vsak tabornik pozna nekaj tipov ognjev. Najbolj poznana sta
gotovo piramida in pagoda. Piramida je osnovni tip ognja
ve~ine drugih ognjev, pagoda pa morda najlep{i in zato tudi
slavnostni ogenj. Slednjega pri`igamo ob slovesnostih, ob
za~etkih in zaklju~kih letnih tabornih izmen, ob obletnicah
rodu, organizacije in drugih pomembnih dogodkih, ko se
zberemo ob ognju.
Kako poteka tekmovanje …
Kontrolne to~ke:
1. tu ~akajo vsi tekmovalci,
2. odlo`imo odvezano (razvozlano)
rutko,
3. odlo`imo srajco (posebej tudi
~lanski trak), ki ji prej odpnemo
vse gumbe,
4. odlo`imo taborni{ki pas in hla~e
(krilo),
5. odlo`imo ~evlje, poleg njih vezalke
in nogavice,
6. te~emo do te to~ke bosi, obkro`imo
kontrolno mesto in se vrnemo v
istem zaporedju ter se hkrati
obla~imo.
Tekmovanje je na travniku, mivki
ob reki oziroma na takem mestu, da se
tekmovalec ne po{koduje, ~e pade.
Tako tekmovanje lahko
organiziramo na vsakem
izletu, ~e je vreme ugodno.
Urimo se v spretnosti, natan~nosti pa tudi fair playu.
Zmotno je prepri~anje nekaterih, da je ogenj tem lep{i, ~im ve~ji plamen
ima. In ~im dlje se ga vidi. To je veljalo v ~asu tur{kih vpadov, ko so Slovenci s
pri`iganjem kresov opozarjali druge vasi o prihodu Turkov v na{e kraje. Morda
netijo gasilci take ognje na predve~er praznika dela prvega maja, nekdaj na
predve~er dneva republike in ob podobnih prilo`nostih. Ampak to so denimo gasilski ognji, nikakor pa taborni{ki!
Vemo, da tabornik ~uva naravo in se od nje u~i; to bi morali vsaj upo{tevati
tudi v praksi. Osnovno na~elo je, da varujemo okolje in da ga ~im manj po{kodujemo. Zato za svoje taborne ognje uporabljamo suho gorivo, suhe veje, odmrla drevesa, korenine, {tore, dra~je ipd. ^e pa `e ne moremo dobiti dovolj suhega
goriva, uporabimo ~im manj sve`ega drevja. Ogenj mora biti skromen, plamen
toliko velik, da osvetli prisotne ob ognji{~u. “Smrtni taborni{ki greh” je postavljati meter in ve~ visoke pagode, na vrh pa zatakniti pravo grmovje brinovih vejic. Brinova vejica da, vendar le za okras, da zacvr~i, ko jo plamen dose`e in
za~nemo peti taborni{ko himno (pesem ognju!), ko smo na taboru ali ob slavnostnem ognju.
Taborni{ki ogenj je manj{i ogenj, obi~ajno kombiniran iz pagode in piramide, da dlje ~asa gori in da zadosti osnovnemu cilju - osvetli zbrane.
Seveda lahko postavimo tudi druge tipe ognjev. Poudarek je na skromnem
ognju, nikakor pa na ognju za knjigo rekordov! Posku{ajmo upo{tevati {e druge
taborni{ke trike: kak{na drva uporabimo, da se ogenj skoraj ni~ ne kadi. Kak{no
kurjavo uporabimo, ~e `elimo oddati znake SOS - za pomo~ v nesre~i, in kak{ni
so ti znaki … Katero vrsto lesa uporabimo, ~e `elimo imeti `erjavico za peko
krompirja, koruze, klobasic …
V vsakem primeru uporabimo manj{o koli~ino drv. Zato pa se tudi nau~imo
pri`igati piramido oziroma ogenj z eno, najve~ dvema v`igalicama. Nikakor s
pomo~jo pri`ganega papirja ali s pomo~jo bencina ali z v`igalnikom. Poskusimo zanetiti ogenj v de`ju, mokra drva … To je taborni{ka spretnost, ki se je
bodo tudi najmlaj{i z veseljem nau~ili. To pa sodi `e v drugi sklop taborni{kih
navad oziroma spretnosti.
34
ORIENTACIJA
Pepl, pepl@rutka.net
Nekaj napotkov pred
No~nim orientacijskim tekmovanjem
No~no orientacijsko tekmovanje (NOT) je ena izmed aktivnosti v koledarju taborni{kih prireditev z najdalj{o neprekinjeno tradicijo. @e vse od prvih izvedb po pravilih, ki so do`ivljala le
manj{e spremembe, poteka v no~i s sobote na nedeljo v drugi polovici marca. Tekmovanje `e
od za~etka v {ir{i okolici Ljubljane pripravlja Rod mo~virskih tulipanov iz Ljubljane. Prav ta
dolga tradicija in izku{ena ekipa, ki tekmovanje pripravlja `e vrsto let, je zagotovilo udele`encem za dobro organizirano in ve~inoma brezhibno izpeljano tekmovanje.
Glavna posebnost NOT-a je seveda
orientacija pono~i, ki je v mnogo~em bolj
zahtevna od orientacije podnevi. Bistvena
problema sta omejena vidljivost in sposobnost primerjave terena s karto, pa tudi psiholo{ki u~inek nelagodja ali pri mlaj{ih
celo strah. Za uspe{no orientacijo na terenu
potrebujemo splo{no prepoznavo svoje okolice, glavnih reliefnih oblik, razporeditve
objektov in pojavov na zemlji{~u. Le na osnovi tak{ne splo{ne ocene lahko izbiramo
smer gibanja izven cest in razlo~nih poti.
Detajlno prepoznavanje posameznih objektov nam slu`i le za preverjanje svoje lege in
pa v neposredni bli`ini kontrolne to~ke. In
prav splo{na zaznava zemlji{~a je zaradi
omejenega obmo~ja vidnosti pogosto zelo
ote`ena, ne uspemo povezati potekov grebenov in dolin ali prostorskega poteka poti.
Zaradi slab{e vidnosti ovir pod nogami je
na{e gibanje nevede po~asnej{e in zato ocene prehojene poti napa~ne. Pri vzponih in
spustih pogosto vidimo le del pobo~ja in
napa~no ocenimo najugodnej{o pot, prav
tako v gozdu zelo te`ko ocenjujemo velikosti in oblike, posebej reliefnih oblik, kot so
vrta~e. Mnogo te`je pono~i poi{~emo svoj
polo`aj na karti, v kolikor smo ugotovili, da
ga ne poznamo. Velika nevarnost je, ~e se
ekipa razide, saj se zelo te`ko ponovno najde skupaj. Zaradi vseh na{tetih omejitev
ima orientacija pono~i poseben ~ar in nudi
obilo izziva tako za~etnikom kot tudi najbolj{im orientacistom. No~ je sicer glede na
vremenske razmere in Mese~evo meno lahko zelo temna ali pa dokaj svetla, {e posebej, ~e je pokrajina zasne`ena. V tem primeru je vidnost obmo~ja `e primerljiva z
dnevno vidnostjo, ~e le ne uporabljamo baterijskih svetilk. Slednje nam zaradi omejenega obmo~ja lokalne osvetlitve bistveno
zo`ijo obmo~je pogleda. Velja torej: ~im
manj gledanja na karto, ~im bolj{e pomnjenje karte in ~im ve~ gibanja z ugasnjeno
svetilko. V zelo temni no~i to seveda ni
mogo~e, takrat pride do izraza predvsem
sposobnost primerjave terena in karte na
majhnih obmo~jih, zelo pomembno pa je
tudi, da ekipa ne izgubi stika s karto. Kompas nam praviloma slu`i le kot pripomo~ek
za orientiranje karte ali neposredno hojo
po azimutu s stalnim opazovanjem kompasa, dalj{ih vizur ne moremo opravljati. Zelo
koristen dodatni tehni~ni pripomo~ek je na
razgibanem zemlji{~u barometri~ni vi{inomer.
NOT se od ostalih podobnih tekmovanj
razlikuje po nekaterih zna~ilnostih, ki ga
upravi~eno postavljajo med najbolj{a taborni{ka orientacijska tekmovanja. Pred
leti je tako udele`ba na NOT-u `e presegala
90 ekip, v zadnjih letih pa je tudi zaradi
drugih no~nih orientacijskih tekmovanj
nekaj manj{a. Uveljavljena zgradba proge
NOT-a ima nekaj orientacijsko la`jih kontrolnih to~k na za~etku in koncu proge, na
katerih so tudi obse`nej{e naloge (signalizacija, minsko polje). Te lahko najde tudi
manj izku{ena ekipa, vsaka uspe{no najdena to~ka pa bo zanjo pomenila pove~anje
samozavesti in zmanj{anje nelagodja zaradi no~i. Kontrolne to~ke v sredini proge pa
so, v kolikor teren in karta to omogo~ata,
pogosto zahteven zalogaj celo za dnevno
orientacijo in terjajo od ekip obilo znanja
in izku{enj, kljub temu pa je borba za naj-
vi{ja mesta praviloma tesna. Proge `e vrsto
let postavljata Roman in Bla`, oba z obilo
izku{njami, in proge so vedno postavljene
pravilno. Vse naloge pred in na progi so jasno dolo~ene, mrtvih ~asov in ~akanja na
izvedbo panoge je zelo malo. ^asovnica je
praviloma selektivna in jo ekipa lahko
dose`e le, ~e progo prehodi po idealno izbrani poti. Posebnost je karta; to `e nekaj
let posebej za potrebe NOT-a izdelajo na osnovi DTK 25 z delno dopolnjeno vsebino.
Popravljena je kak{na pot, predvsem pa je
od lanskega leta gozdna meja prikazana na
osnovi mnogo novej{ega stanja (2 do 3
leta), kot ga prikazujejo listi DTK 25 (20 let
staro stanje). Tudi uporaba sistema Sport
Ident za potrjevanje prisotnosti omogo~a
hitrej{o in la`jo obdelavo rezultatov, pa
tudi mo`nost naknadne analize etap posameznih ekip.
Zaradi zahtevnosti no~ne orientacije je
uspeh ekipe `e vsaka najdena kontrolna
to~ka, vseeno pa se najbolj{e in najbolj
izku{ene ekipe tudi odlo~no spopademo za
zmago. Vse najdene kontrolne to~ke, solidno opravljena signalizacija, uspe{no
re{evanje topo testov, testa prve pomo~i so
predpogoj za visoko uvrstitev, odlo~ilne naloge pa so ve~inoma doseganje ~asovnice,
uspe{nost praviloma zelo zahtevnih in
predvsem ~asovno potratnih nalog za vrisovanje, uspe{en prehod minskega polja in v
veliki meri hitrostna etapa. Slednja je namre~ edina naloga, ki se to~kuje relativno,
kar pomeni, da s svojim dobrim rezultatom
zmanj{amo osvojene to~ke ostalim ekipam.
marec 35
Ur{ka Bergant, urska.bergant@rutka.net
ADRENALIN
Deskanje na snegu - bordanje
Mnogi, ki so se `e preizkusili v tem {portu, pravijo, da jim daje neizmeren ob~utek svobode,
ki ga dobijo predvsem z lahkotnim zavijanjem in neomejenostjo. Pravijo tudi, da bord na
celem snegu nima konkurence. Spet drugi poskusijo in prekmalu obupajo ter se hitro vrnejo
nazaj k smu~em … Pa ti, si `e poskusil/a?
Najbolj{a osnova za bordanje je predhodno smu~arsko znanje, da posamezniku ni potrebno osvajati osnovnih elementov od
za~etka - ob~utek za drsenje, nastavek robnika … Predvsem je za
za~etnika pomembno, da ima dovolj volje in potrpljenja, da premaga za~etne padce, ki so kar pogosti.
Oprema
Poznamo dva sloga deskanja na snegu - alpskega in prostega.
Od tega je odvisna tudi izbira deske (borda). Pri alpskem slogu so
deske o`je in tr{e ter omogo~ajo hitrej{i prehod iz robnika na robnik. To posledi~no pomeni vo`njo po robniku pri ve~jih hitrostih,
zato tudi niso primerne za u~enje. Pri prostem slogu pa poznamo
tako imenovane 'Freeride' in 'Freestyle' deske. Prve so namenjene
vsestranski uporabi - tako za vo`njo izven urejenih smu~i{~, kot
tudi za uporabo v "snowboard parkih" in vo`njo po urejenih
smu~i{~ih. Te deske omogo~ajo hitro napredovanje, zato jih uporablja veliko deskarjev. 'Freestyle' deske so za razliko od 'Freeride'
bolj tehni~ne in namenjene igri v parku, torej so primerne bolj za
zabavo na vseh terenih, ne pa za hitro vo`njo po robniku.
Deska ne sme biti ne predolga in ne prekratka. Dol`ina deske
naj bo v vi{ini brade in najve~ do nosu.
Obutev bomo izbrali glede na desko. Za alpski slog uporabljamo ~evlje, ki so podobni smu~arskim, medtem ko so za prosti slog
mehkej{i. Moramo pa se zavedati, da so ~evlji najpomembnej{i del
opreme, saj se morajo povsem prilegati nogi in se moramo v njih
po~utiti udobno.
Tudi vezi so odvisne od vrste deske. Pomembno pri izbiri je, da
se prilagajajo ~evljem, kar pomeni, da prsti nog ne smejo gledati
~ez rob deske, ko zapnemo ~evlje v vezi, saj bi
nas to med vo`njo oviralo in bi zato padli pri
vsakem prsnem zavoju. Tudi {irina deske mora
torej biti primerna velikosti noge.
Za za~etnike so priporo~ljive nepremo~ljive rokavice z opornico in seveda nepremo~ljive hla~e in bunda
bunda, saj smo
na za~etku kar veliko na tleh.
Foto: Bla` Verbi~.
Spredaj desna ali leva noga?
Na deski je spredaj tista noga, ki je odrivna. ^e ne veste, katera
je va{a odrivna noga, imate kar nekaj na~inov, kako to ugotoviti.
Na primer: postavite se sono`no na tla, nekdo pa naj vas sune od
zadaj naprej. Noga, na katero se ujamete, je odrivna. Lahko pa se
tudi postavite v obrambni polo`aj pri borilnih ve{~inah ali pa se posku{ate spomniti, kako doma sesate ali pometate …
Polo`aju, ko imate spredaj desno nogo, re~emo 'goofy', ~e pa je
spredaj leva noga, ta polo`aj imenujemo 'regular'.
Nevarnosti
Priporo~ljivo je, da se pred za~etkom dobro ogrejemo. Najve~
pozornosti je potrebno nameniti
ramenskemu
obro~u, komolcem,
zapestjem, bokom in
kolenom, saj ravno
na teh delih telesa
najpogosteje prihaja do po{kodb.
Ena izmed
najve~jih neumnosti, ki jezi tako bordarje kot smu~arje, je
sedenje pod prelomnico,
s ~imer ogro`amo sebe in
druge. Zato po~ivajmo raje kje
drugje.
Seveda pa moramo hitrost prilagoditi na{emu znanju, da se nam ne zgodi,
da nenadzorovano drvimo po smu~i{~u
in s tem ogro`amo sebe in ostale okoli
nas.
36
NASVETI VODJEM
Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. psih.,
drazen.popovic@guest.arnes.si
Jakec je u~enec devetega razreda osnovne {ole in kmalu se bo moral odlo~iti, kje bo nadaljeval
srednje{olsko izobra`evanje. Aktiven je pri mladih tabornikih, toda mora si izbrati tudi poklic, ki
bo mogo~e trajal celo `ivljenje. S taborni{kim `ivljenjem je vzljubil naravo, rad ima dru`bo, tudi
igranje kitare mu ni tuje. Podobne, toda mogo~e {e resnej{e te`ave pestijo Daniela, ki je maturant in se mora do 8. marca prijaviti na fakulteto. Naj jima malo pomagamo pri izbiri poklica.
Kaj sploh je poklic? Poklic je celota
razli~nih nalog in opravil, ki nam
omogo~a zadovoljevanje ekonomskih,
psiholo{kih in socialnih potreb. Ekonomske potrebe so potrebe po materialnih dobrinah, ki si jih priskrbimo z zaslu`enim denarjem. Psiholo{ke potrebe
zadovoljujemo z razvojem svojih sposobnosti in talentov, z uresni~evanjem
svojih potencialov. Socialne potrebe
uresni~ujemo z drugimi ljudmi preko
komunikacije, sodelovanja, obenem pa
zadovoljujemo tudi potrebo po uspehu
in spo{tovanju. Poklic nam torej omogo~a zadovoljevanje razli~nih potreb in
je zato zelo pomembno, da si ga skrbno
izberemo.
Poklicna vloga se za~enja razvijati
iz igre, razli~nih pozitivnih izku{enj,
konji~kov, ki nam prina{ajo zadovoljstvo. Veliko vlogo imajo star{i s svojim
spodbujanjem, u~itelji, ki so nam lahko vzor, vrstniki in druge osebe, na katere smo ~ustveno navezani. Dedni dejavniki prispevajo potencial - sposobnosti, ki jih lahko razvijamo in so predpogoj za uspeh v dolo~enem poklicu.
Pred izbiro poklica bi moral poznati
svoje osnovne sposobnosti. Razlikujemo naslednje sposobnosti:
a) Psihomotori~ne omogo~ajo
skladno gibanje telesa, spretnost
prstov, rok in nog, pomembne so
pri {portu, plesu, mehaniku,
tesarju, elektrikarju in seveda pri
taborni{kih ve{~inah.
b) Psihosenzorne se ka`ejo v vidnem,
slu{nem, okusnem, otipalnem in
vohalnem zaznavanju okolice in
nam omogo~ajo dobro razlikovanje tonov, barv, okusov in ostalih
dra`ljajev.
c) Intelektualne so hiter spomin,
jezikovno izra`anje, sklepanje,
povezovanje {tevil~nih odnosov,
orientacija v prostoru idr.
Ko vsaj pribli`no poznamo svoje
sposobnosti, se lahko vpra{amo tudi po
svojih interesih. Ameri{ki psiholog Holland razlikuje naslednje interese, ki se
ka`ejo kot relativno trajna naravnanost
za opravljanje dolo~ene dejavnosti.
1. Raziskovalni interesi - te`nja po
preu~evanju, raziskovanju in
odkrivanju biolo{kih, matemati~nih, fizikalnih ali kulturnih
zakonitosti. Osebo s tovrstnimi
interesi najbolj zanima znanost in
raziskovalno delo. Najpogosteje se
odlo~i za poklic matematika,
biologa, fizika ali raziskovalca na
kak{nem drugem podro~ju.
2. Umetni{ki interesi - te`nja po
umetni{kem ustvarjanju, ki se
ka`e na likovnem glasbenem,
igralskem ali drugem umetni{kem
podro~ju. Za osebe s tovrstnimi
interesi je zna~ilno, da te`je
sprejemajo dru`bene norme, ker
jih to utesnjuje in onemogo~a
ustvarjalnost.
3. Podjetni{ki interesi - te`nja po
organiziranju in vodenju z
namenom pridobivanja in
ustvarjanja materialnega dobi~ka.
Osebe s podjetni{kimi interesi se
najbolj uresni~ujejo v poklicih kot
so trgovec, trgovski potnik, politik,
direktor.
4. Socialni interesi - oseba najraj{i
dela z drugimi ljudmi z namenom
pomo~i, razumevanja, svetovanja
in pou~evanja. Tipi~ni poklici so
u~itelj, vzgojitelj, socialni delavec,
poklicni svetovalec.
5. Konvencionalni interesi - te`nja po
opravljanju v naprej dolo~enih
dejavnosti ob upo{tevanju
natan~nih navodil. Ta interes se
najbolj uveljavi skozi enostavnej{a
pisarni{ka dela kot so prepisovanje
besedila, kopiranje, sortiranje,
urejanje kartotek ipd.
6. Realisti~ni interesi - izra`a se kot
te`nja po opravljanju ro~nih
dejavnosti ob uporabi razli~nih
predmetov, orodij in strojev.
Tipi~ni poklici so kmetovalec,
avtomehanik, zidar ipd.
Upam, da bo majhen vpogled v sposobnosti in interese pomagal tudi Jakcu
in Danielu, mogo~e pa tudi marsikateremu taborniku, da bo la`je izbral svojo poklicno pot. Prostor nam ne dovoljuje {ir{e razprave, ampak le toliko, da
veste - najnovej{i trendi gredo v smer,
da smo ~im bolj izobra`eni in fleksibilni, torej je za~etni poklic le prva stopnica, nikakor ne poklic za vse `ivljenje.
marec 37
Bubi, bubi@rutka.net
IZ TABORNI[KE PESMARICE
Tokratna skladbica ne rabi ob{irnega komentarja, tudi sheme akordov bomo kar izpustili, saj
so zelo preprosti. Otro{ko pesmico s tremi kiticami igramo v dvo~etrtinskem taktu (lahko po
shemi bas - akord ali pa po navodilu iz ~lanka Dnevnik in{truktorja kitare v Taboru 5-6/
2004). Pesmica lahko popestri izbor za murne in M^-je, dobrodo{la pa bo tudi po`ivitev ob
skladbici Mur-mur-mur. MP3 lahko dobite na naslovu http://pesmarica.rutka.net/
?pesem=22, sicer pa je pesem posneta na CD-ju taborni{kih pesmi, izdanem ob Zletu 1997 v
Velenju. CD je na voljo v Zadrugi ZTS.
Murn~ki
Avtor: Janez Hvale - Fonza
C
Mi smo mali murn~ki,
F
C
radi se igramo.
C
Zbrani smo v vode mi,
F
C
vodi v skupino.
C
Ko pa bomo zrasli mi,
F
C
ve~ ne bomo murni.
Vedno skupaj pojemo,
F
G C
jokati ne znamo.
Vse kar nam vodnik pove,
F
G C
br` se nau~imo.
Me bomo ~ebelice,
F
GC
mi medvedki urni.
Vedno skupaj pojemo,
F
G C
jokati ne znamo.
Vse kar nam vodnik pove,
F
G C
br` se nau~imo.
Me bomo ~ebelice,
F
GC
mi medvedki urni.
38
IZ ARHIVA
Izbral in uredil: Ale{ Cipot, ales.cipot@volja.net
programe dela prilagoditi {ibkej{emu dinarju in visokim,
~eprav zamrznjenim cenam, kazalo pa bi se tudi spomniti na
vse tiste `e pozabljene na~ine, ki pou~ijo tabornika, kako do
denarja.
Kobra
Marec 1984, cena: 40 din, letna naro~nina 350 din.
Odsek iz uvodnika
^as je, ko so se zimska veselja bolj ali manj kon~ala, ko je
vreme nekoliko muhasto in vodeno, ko v {olah zahtevajo od
{olarjev vedno ve~ in ko se taborniki pre{tevajo in na konferencah enot na~rtujejo delo za naslednje obdobje.
Tudi v uredni{tvu Tabora ob~utimo sedanje stiske, ki niso
le taborni{ke. Morebiti nas lahko tola`i misel, da taborni{ke
enote ne bodo nikoli za{le med tiste dru`bene organizacije, ki
bodo poslovale z rde~imi {tevilkami oz. z izgubo, primanjkljajem. To se nam, tabornikom, preprosto ne more zgoditi.
Kakorkoli: kot smo `e ve~krat ugotavljali na na{ih straneh, in
ne samo na na{ih straneh, se bo treba druga~e organizirati,
Spomnimo se {e enkrat pred kratkim preminulega tabornika Milana Krenkerja, nekdanjega stare{ino ~ete Zdravka
^ebularja. Z njim se je pogovarjal Srnjak.
^emu od taborni{kega programa posve~ate najve~ ~asa?
Ker `e `ivimo v naravi, je to tudi na{e osnovno vodilo,
temu posve~amo najve~ ~asa. Od raznih izobra`evanj v naravi, velikokrat gremo ven, kar je osnovno, do vsega ostalega,
saj obdelamo prakti~no ves taborni{ki program. Pozimi vse
teoreti~no predelamo in obenem izvajamo dolo~ene akcije,
od {portnih do ~isto taborni{kih. Spomladi pripravljamo
~lane na mnogoboje. Aprila in maja je gne~a, ko imamo tudi
petnajst akcij mese~no, ob tem pa {e vadimo za mnogoboje.
Kasneje se {e pripravljamo na taborjenja, jeseni pa sprejemamo nove ~lane in jih uvajamo v organizacijo. Moram pa
omeniti, da smo imeli menda lani kar okoli devetdeset odredovih akcij in to tudi pove, koliko dela je bilo vlo`enega v dejavnost odreda.
marec 39
Tone Simon~i~ je v januarskem intervjuju z Marto
Le{njak o Pavletu zapisal, da je Pavle "stari" vicmaher in
strokovnjak za igrice. Kot tak se nam razkriva tudi v pogovoru z Gojkom Bervarjem, kjer sta razpredala o igri Ilegalec.
Dragocene izku{nje za igro je pridobil med drugo svetovno
vojno, ko je {lo zares. Pavle: "Prijatelj Rusjanov Jo`e je med
vojno dobil pri meni Slovenskega poro~evalca, ki pa je bil
precej ve~ji kot takle listek (op. a.: majhen listek, ki ga skrije{
pri Ilegalcu). @e nekaj metrov od na{e hi{e je zagledal karabinjere. Poro~evalca je na hitro zvil, ga zatla~il za rokavico,
drugo rokavico pa je snel in jo dal v roko, kjer je imel
"Poro~evalca". Karabinjera sta ga natanko preiskala. Celo
~evlje sta mu sezula - v rokavico pa nista pogledala."
Grozno veliko ljudi se je `e spra{evalo, kdo sploh
sem - ali sem Ivo, Gojko, Frane, Srnjak, Marina ali kdo
drug. Ubogi reve`i vselej razmi{ljajo o ENEM VOLKU,
~e bi pa kaj poznali biologijo, bi vedeli, da se volkovi
zbirajo v skupinah. Ne vem sicer - do sem vol~ja pamet
{e ni segla, ali se da vol~ji ugriz prepoznati tako kot
~love{ki prstni odtis - veseli pa me, ~etudi danes ne boste ugotovili, kateri iz na{ega tropa je bil. Bo vsaj zabavno.
Ne! Lahko jih
obdr`ite!
Oprostite, nosite
lase nazaj?
Po enotah
Taborni{ki ples
Ko smo lani videli, kak{en uspeh je imel na{ taborni{ki
ples, smo se odlo~ili, da bomo prireditev ponovili. Tako smo
torej taborniki na{ega odreda organizirali v domu JLA drugi
"TAPLES". Organizacijo smo zaupali ~lanom kluba Polh, ki
so jim pri okrasitvi dvorane pomagali vodniki. Udele`encev je
bilo pribli`no 200 mariborskih tabornikov, star{ev in prijateljev organizacije. Po Mi{kovem pozdravu navzo~im je ples otvoril o~e Smeh, ki se je zavrtel v ritmu val~ka. Potem se je seveda plesalo, igralo in spet plesalo, tako da so se zgodnje jutranje ure kar prehitro pribli`ale. Najbolj{i dokaz, da je
"TAPLES" uspel, so vsekakor izjave gostov, ki jih je predvsem
zanimalo, kdaj bo naslednji ples … Na plesu je bil tudi predstavnik ZTS, ki je na prireditvi pozabil na vsakdanje probleme. Veselje so mu malce pokvarili organizatorji, saj smo bili
pri~e prakti~nega prikaza starega slovenskega pregovora:
"Obljuba dela dolg!"
^rnc, XI. SNOUB Maribor
Del~ek kolofona
Glavni in odgovorni urednik: Gojko Bervar. Predsednik izdajateljskega sveta dr. Iztok Winkler.
^lani uredni{kega odbora: Nenad Jankovi~, Andrej Kozinc, Ale{a Krenker, Pika Kresal, Edi
Kuklec, Marta Le{njak, Frane Merela, Tonja Slokar, Ale{ Stergar (pomo~nik gl. in odg.
urednika), Mojca [uster, Sanja Teskera, Miran Todori (tehni~ni urednik), Andreja Trtnik
(lektorica), Ivo Vidic, Marina Zemljak.
Stalni dopisniki: Marko Cerar (obljubljanska regija), Irena Kisovar (mariborska regija), Ale{
Ojster{ek (celjska regija), Gregor Murn (gorenjska regija), Cilka Repi~ (severno-primorska
regija), Elma Kr`i{nik (Obala).
40
SOS
S estri O dgovarjata S otrpinom
Ja, pa ga mamo, sneg namre~. In zato tudi ve~ po{te, verjetno sedite vsi doma in se smilite
sami sebi. Pa ne ve~ za dolgo, kar glavo pokonci in zagazimo v probleme.
VPRA[ANJE:
VPRA[ANJE:
Hojla!!!
Zadnje ~ase veliko premi{ljujem o ljubezni. Spra{ujem
se, ali je to res tako pomembna stvar v na{em `ivljenju. Seda,j
ko je bilo valentinovo, so vsi govorili le {e o svojih fantih oziroma puncah in vsem, kar je povezano s to ljubeznijo. Jaz pri
svojih 14 letih {e nisem imela fanta in ga tudi no~em, saj bi
mi bil le v breme. [e nikoli nisem bila resni~no zaljubljena.
Ali je z mano res nekaj narobe? Prosim objavita moje pismo,
saj je na mojem podstre{ju prava zme{njava. ☺
@ivjo!
Najprej bi pohvalil vajino rubriko, ker je naj, naj. Imata
najbolj{o stran v Taboru, no, saj so itak vse najbolj{e.
Mam en velik problem, tako kot vsi najstniki. Po rodu se
{u{lja, da je vame zalublena punca, ki mi je `e od nekdaj ful
v{e~. Je zelo dobra vodnica, a druga~ ni kaj posebej prlublena. Zelo rad bi vidu, da bi med nama presko~ila kaka iskrica,
a res ne vem, kako naj se lotim te zadeve. Prosim pomagajta!!!!!
"nezaljubljena"
XXX
ODGOVOR K&K:
Ti, ti nezaljubljenka ... To, kar se ti dogaja, je
popolnoma normalno. Vse mlade punce, ki
dajo kaj nase, so sprva mnenja, da njih pa `e
ne bo noben poba klicu lubi pa pun~i pa moja
moja. Potem se pa ~ez ~as to spremeni in malo
odrastejo in si za`elijo ljubezni in bli`ine. Zato
je odgovor na tvoje vpra{anje DA, ljubezen je
zelo pomembna v `ivljenju. Je pa res, da je
okrog praznikov kot je valentinovo opaziti
pretiravanje, evforijo in delanje slona iz muhe.
Tu ima{ pa prav, zato mislim, kaj mislim, vem,
da je na tvojem podstre{ju zaenkrat {e vse v
redu. Ne pusti, da ti vpliv vrstnikov pride do
`ivega, ~e nima{ fanta, to ne pomeni, da ga ne
bo{ imela, ampak samo pomeni, da je zdaj ~as
zate - izkoristi ga.
ODGOVOR K&K:
Hojla fante, nisi nama sicer napisal, al si ti tud
vodnik al ne, pa bomo podala zato dva
scenarija. V primeru, da si, potem ji predlagaj,
~e bi imela skupen sestanek ali pa vodovo
akcijo in ma{ teren `e ves prpravlen. ^e pa nisi
vodnik in visi{ v rodu brez te opevane funkcije, pol imate pa sigurno kako PP akcijo, k jo
lahko izkoristi{ za izto~nico. Ko bo punca v
tvoji bli`ini in dovolj privat, se ji kar pribli`aj in
jo vpra{aj, kaj kej po~ne v petek zve~er, naprej
te bo pa `e ona vodila - sploh ~e ma{ na sumu,
da si njena simpatija. Iskrice lahko hitro
presko~ijo, ~e je kemija prava in v{e~nost
obojestranska, ti se mor{ zej samo to pra{at:
kaj jest ho~em? In ko bo{ to vedu, takrat
poba, si pa na konju, just go for it!
Tako, pa sva privezali dve du{ici, vi pa {e kar naprej pi{te na ZTS (za SOS rubriko), Parmova 33, Ljubljana ali na e-mail
naslov kuhla.kahla@gmail.com. U`ivajte na snegu in radi se imejte.
K&K
marec 41
42
DOTIK
Sergeja, sergy@rutka.net
Druga perspektiva
@e ve~krat sem v kak{ni izmed knjig brala vrstice o na~elih uspe{nega poslu{anja, pa se je
moje mi{ljenje vedno ustavilo nekje na drugem koncu, pri Henryju Fordu, ki je dejal: "^e obstaja kak{na skrivnost do uspeha, potem ta le`i v sposobnosti, da na stvari razen s svojega vidika lahko gledamo tudi iz zornega kota nekoga drugega."
^e namre~ `elimo dolo~eno situacijo pogledati druga~e, jo dojeti iz druge perspektive in
tako zagotoviti medsebojno razumevanje, mora pri tem veliko vlogo odigrati u~inkovito poslu{anje. Henry Ford je verjel, da je ta sposobnost tako pomembna, da jo je imenoval kar
"skrivnost uspeha".
Kaj pravzaprav pomeni, da smo dobri poslu{alci?
Skrivnost odgovora niso na{a u{esa. Za u~inkovito poslu{anje je pomembno na{e srce.
Pravijo, da bo srce na{lo tiso~ poti do cilja, ~e je na to pripravljeno; ~e pa je srce {ibko, pa bo
na{lo le tiso~ izgovorov.
Tako je neko~ nek mo` obiskal svojega soseda na njegovi kmetiji in ga prosil, ~e si lahko
izposodi njegovo vrv.
"Ne morem ti je posoditi," je odvrnil kmet, "ravno jo potrebujem, da zve`em svoje mleko."
"Saj ne more{ mleka zvezati z vrvjo," je dejal mo`.
"Vem," je rekel kmet, "ampak kadar ne~esa no~e{ narediti, pride ~isto vsak izgovor prav."
Prav res. Poslu{anje je rezultat `elje, da ho~emo sli{ati, kar drugi re~ejo. @eljo pa je potrebno izoblikovati znotraj sebe, da bomo lahko dobri in uspe{ni vodje. Dick Cavett je to razlo`il z mislijo: "Izjemni so ljudje, ki ho~ejo sli{ati, ~esar no~ejo sli{ati."
Foto: Bla` Verbi~.
marec 43
JE@KOV KOTI^EK
Z ljubeznijo
Knjiga, ki po~iva na mizici ob postelji. [e ve~ jih je, a ta je druga~na. Knjiga, ki je nikoli ne
preberem od za~etka do konca. Knjiga, ki jo tu in tam odprem na poljubni strani in si vzamem, kar mi tistih nekaj vrstic ponuja. Ne strinjam se z vsem in brezpogojno, a o stvareh
za~nem razmi{ljati. To je dobro. O stvareh, na katere v~asih pozabimo.
Naj si znanstveno {e tako izobra`en,
ljubezni pa ne udejanja{,
ostane vse skupaj le teorija.
Naj si pedago{ko {e tako iz{olan,
a ~e nima{ rad otrok,
jih prikraj{a{ za najva`nej{e.
^e si socialno in politi~no {e tako dejaven,
a tvoje srce ne bije za ljudi,
bodo vsi tvoji dose`ki na koncu kaj malo vredni.
To seveda ne pomeni, da bi izobrazba in znanost,
prizadevnost in dose`ki bili nepomembni!
Toda danes vse prehitro pozabljamo na to, kar ni v spri~evalu,
~esar ni mogo~e niti izmeriti niti pla~ati.
Najbolj strokovno usposobljena psihologinja {e zdale~ ni najbolj ljube~a soproga, in pedagog z visoko izobrazbo {e zdale~
ni najbolj{i dru`inski o~e.
Srca, ki bije za ljudi, ne more ni~ nadomestiti.
Brez ljubezni je navsezadnje vse skupaj ni~.
Je` svetuje, vi preberete:
Phil Bosmans, Rad te imam
Phil Bosmans
Bosmans, utele{ena energija, vrelec upanja, `arek
sonca, pehar izku{enj, zgled preprostosti, posluh za ~loveka,
iskriv in iskren nasmeh ter veliko srce. Vse v enem. Knjiga
Rad te imam ni njegova prva, gotovo bi bilo koristno prebrati {e kak{no njegovo: Ne pozabi na veselje, Ro`e sre~e
mora{ saditi sam, Sre~a se skriva v tebi …
44
marec 45
46
IGRA
Sergy, sergy@rutka.net
Rutkanje
Igra je namenjena zabavi, med katero se lahko udele`enci bolje
spoznajo, utrdijo v spomin nove obraze in njihova imena. Igra je primerna za vse starej{e skupine, vklju~no s starej{imi M^-ji.
Za igro potrebujemo stole, ki jih postavimo v krog. Udele`enci igre
zasedejo vse stole razen enega. To je stol tistega udele`enca, ki stoji na
sredini kroga z rutko v roki in ~aka, da bo tistega, ki sedi poleg praznega
stola oz. je brez desnega soseda, udaril z njo po glavi.
Udari ga lahko le, ~e ta prej ne izgovori imena nekega drugega udele`enca, ki zasede njegov prazni desni stol. Tako je prazen stol sedaj zraven drugega udele`enca, ki mora hitro poskrbeti - s klicem nekoga, da
ga zasede, sicer dobi po glavi z rutko.
^e rutkar pred klicem udari udele`enca brez desnega soseda, se le ta
dva zamenjata in udele`enec postane rutkar. V primeru, da udele`enec
brez desnega soseda izgovori ime, pa ga je rutkar prehitro udaril, dobi
rutkar kazen, ki mu jo dolo~i kar sam udele`enec brez desnega soseda,
da se mu rutkar oddol`i.
Veliko zabave v spoznavanju preko rutkanja.
STRIC VOLK
Pred leti, ko sem pokukal na otvoritveno slovesnost zleta
slovenskih tabornikov v Velenju, sem bil zelo navdu{en nad
vsem kar sem videl in sli{al. Vsa tista mno`ica, oble~ena v rjave
uniforme, njihova pesem in energija, ki sta kro`ili po prireditvenem prostoru. Zares sem bil navdu{en. Podobno so name
mo~an vtis naredili nekdanji zleti, organizirani {e v nekdanji
Jugoslaviji, {e pod vplivom neke druge ideologije.
A potem sem postal zmeden. Sem bil v Velenju na jamboreeju ali na zletu? Takrat me vol~ja radovednost resda ni preve~ dajala in nisem si razbijal glave s temi vpra{anji. Edino, v
kar sem bil takrat prepri~an, je bilo spoznanje, da sem bil v
Medvodah na zletu. In potem so me razsvetljevali z razli~nimi
idejami, zakaj bi naj bilo sre~anje vseh slovenskih tabornikov
jamboree in zakaj zlet. A pustimo vse argumente dveh razli~nih poimenovanj tokrat pri strani, za moje razmi{ljanje so
popolnoma nepomembni.
S pogledom kukam iz varnega zavetja gozda na precej
neenotna razmi{ljanja taborni{kih funkcionarjev, posku{am
se dvigniti nad vsa razmi{ljanja in nepristransko oceniti dogajanje, predvsem pa posledice. Dogajanje me spominja na razmere v mladi slovenski dr`avi. @e leta 1991 smo se osamosvojili, spopad med dvema razli~nima ideologijama pa {e vedno ne
poneha. Prav tako kakor je vsaka star{evska klofuta otroku
promocija nasilja, tako vsaka izre~ena beseda protagonistov
njihova razhajanja {e pove~uje. Bog (za nekatere pa mati Narava) je ljudem dal(a) jezik za pogovarjanje. Kot volk sem
pri~akoval, da ljudje z njim vsaj ne boste klatili neumnosti.
Izhodi{~ne misli o razhajanjih poimenovanja zletov jamboreejev niso bistvo mojih misli, ampak samo tipi~en primer nespametnih promocij tovrstnih razhajanj. Lahko bi
za~el tudi z Lu~ko miru, ma{o na taborjenjih, morebitnim
preimenovanjem na{e organizacije in tako naprej. Stvari gredo tako dale~, da protagonisti razli~nih ideologij, preve~ posplo{eno in celo nenatan~no bi morda lahko rekel celo gozdovni{ke in (katoli{ko) skavtske struje, izkoristijo vsako prilo`nost, primerno in neprimerno, da promovirajo svoje ideje.
Pri tem pa sploh ne pomislijo, kak{en u~inek imajo ti izpadi
na taborni{ko javnost. [e ve~, sploh ne uvidijo, da sami sebi in
svojim idejam dejansko ustvarjajo antipropagando. V bistvu so
postali politiki (v negativnem smislu besede) v taborni{ki organizaciji. In to tak{ni politiki, ki zaradi na~el lastne ideologije, predvsem pa nekak{nega "ponosa" in "fiksnih idej" ne
omogo~ijo (ali pa se ne potrudijo dovolj - kon~ni u~inek je namre~ enak) ~lanom lastnega rodu udele`bo na pomembnih
akcijah ZTS. A slednje bi volk {e spregledal, `al pa ne morem
mimo `alostnega dejstva, da v kon~nem se{tevku najbolj {kodijo prav tistim otrokom, na ~elu katerih stojijo. Sploh pa
tak{no vodenje ni vzgojno. Z `alostjo ugotavljam, da podobne
vzporednice lahko povle~em tudi v odnosu med sorodnima organizacijama ZTS in ZSKSS.
Gospe in gospodje, tovari{ice in tovari{i, ne verjamem, da
lahko starega konja kaj nau~imo, zato dodajam le {e sklepno
in radikalno misel … a ni skrajni ~as, da prepustite vodilne
funkcije mlaj{im in neobremenjenim kadrom?!
Prijetno pomladansko prebujanje!
Va{ stric Volk
P.S. Va{e misli pri~akujem na naslovu tabor@rutka.net.
marec 47
NAGRADNA KRI@ANKA
Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz 2. {tevilke
smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne nagrade: Ana Marija Belingar, Kidri~eva 31/c, 5000 Nova Gorica;
Damjan Ka{i~, Sokolska 3, 8233 Mirna; Bo`ena Svet, Tovarni{ka cesta 1, 3311 [empeter. Drogino nagrado prejme Petra
^epelnik, Letu{ 173, 3327 [martno ob Paki.
^estitamo!
Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 25. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno
na dopisnici.
NAGRADNI KUPON - 3
Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 3
Re{itve so: ___________________________
_____________________________________
LIEBER
Penzion-restavracija
_____________________________________
Srednje Gameljne 32e
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
Re{evalec: ____________________________
_____________________________________
_____________________________________
Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na zadnje
zimske smu~arske vikende?
Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, skupaj s
smu~i{~i Vogel in Kobla, pravi
odgovor na vpra{anje.
Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490 888
in si zagotovite prostor.