1. No category

Tema meseca
Lu~ka miru obkro`ila Slovenijo:
Koliko moramo pla~ati za mir?
Tabor na obisku
V cerkni{kih [~ukah
prevladujejo tabornice
Milko Okorn:
"Organizacija stopica na mestu".
Ko bom velik, bom PIONIREC!
Ne spreglejte Zadnje plati!
Kako pripravite pe~ena jabolka.
2
januar
Kazalo
Napovednik
Januar
AKTUALNO
3
Taborni{ke novice
4
Karikatura
IGRA
17-21
DOGODIV[^INA
10
Faca
11
ZNOT
14
SOS
15
Ko bom velik, bom ...
16
Obvestila, razpisi
17
Intervju
RAZISKOVANJE
21
Kosobrinovi pripravki
21
Kemija v taborni{tvu
22
@VN
23
Astronomija
24
Od rodov
25
Taborni{ko izrazoslovje
25
S fotografijo nad oro`je
25
Aktualno
SLU@ENJE
26
Kaj dobim jaz?
27
Psihologija
28
Imeti vod GG
29
Tema meseca
32
Kolumni
RAZVEDRILO
33
Iz taborni{ke pesmarice
33
Dotik
34
Tabor na obisku
36
Kri`anka
36
Stric volk
36
Kolofon
37
Zadnja plat
38
Bine in Dane
27. - 28. ZOT (zimsko orientacijsko tekmovanje)
(Rod XI. SNOUB)
http://xisnoub.rutka.net
jasna.vinder@rutka.net
Februar
3. - 5.
22.
Programski vikend v Bohinju
Dan ustanovitelja (Founders's day) in
Thinking day (WAGGGS)
20. - 26. Zimske po~itnice (LJ in MB)
27. - 5. Zimske po~itnice (ostali)
Kopr.rutka.net
za ideje vtipkaj v iskalnik
klju~ne besede
Marec
18.
25.
DanKo - dan komisije za program za
mlade
Skup{~ina ZTS (volilna)
kopr.rutka.net
zts@rutka.net
Uvodnik
Kolik{na je cena miru?
V nam doma~i javnosti je Lu~ miru obele`ila prazni~no obarvane decembrske dni. Ni enostavno vpra{anje, kako veliko pozornost ji posvetiti, {e posebej
ob dejstvu, da nekaterim rodovom predstavlja eno pomembnej{ih akcij, spet
drugi rodovi ali vsaj posamezniki se je v velikem loku izogibajo. Priznam, med
slednje sodim `e dolgo tudi sam. A kako ironi~no; ravno jaz sem pripeljal Lu~ko
iz Maribora tabornikom na{ega rodu v Mursko Soboto (zahvaljujemo se tabornikom Rodu ukro~ene reke). Njena pot sicer ni trajala obi~ajno eno uro
vo`nje, saj je najprej preno~ila pri meni, pre`ivela marsikatero hudo uro, v kateri bi lahko nekajkrat ugasnila. Pa ni. Niti za trenutek. Seveda bi bilo preprosteje Lu~ko enostavno ugasniti in jo tik pred predajo skrivoma spet pri`gati. A
tega enostavno nisem mogel in `elel storiti. Spo{toval sem tiste, ki jim simbolika Lu~ke pomeni ve~ kot meni, ki trdno verjamejo v njeno poslanstvo, oziroma v pozitivno energijo, ki jo Lu~ka prina{a.
Spo{tujem tabornike in katoli{ke skavte v njihovi prepri~anosti in predanosti simboliki Lu~ke. Pri vsem skupaj ob~udujem predvsem iskreno prijateljstvo tabornikov in katoli{kih skavtov, ki se vsako leto znova izka`e ob prevozu Lu~ke v Slovenijo. Ves ostali ki~ in balast ter promocijo sive eminence pa
posku{am pozabiti, a mi vselej ne uspeva. Verjamem da zmoremo v 21. stoletju
projekt Lu~ke miru izpeljati na moralno nesporen na~in. Kupovati simboliko
miru, pa ~etudi v obliki prostovoljnih prispevkov, iskreno povedano, preziram.
Ale{
P. S. O prenovljeni obliki in konceptu pa v februarski {tevilki.
3
V leto{njem letu vsi ~lani s Taborom
Z zadnjo lansko {tevilko na{e revije smo tiho, brez velikega "pompoma", zaklju~ili petdeseti letnik revije
Tabor. Vse od 1951. leta je bil Tabor dober kronist dogajanja v Zvezi tabornikov Slovenije. Res je, da se
bodo nekateri vpra{ali, kam se je zgubilo pet letnikov. Tudi pri Taboru so se poznali padci in vzponi na{e
organizacije in tako je bilo nekaj letnikov, ki so izhajali po dve leti skupaj. A najva`neje je, da je danes `iv
kot {e nikoli doslej. In to gre pripisati modremu vodstvu in stare{instvu organizacije, ki je po tehtnih
razmislekih v vseh sredinah zmoglo odlo~itev, da na{e glasilo po{lje slehernemu ~lanu organizacije. Tako
bodo od sedaj vse informacije o na{em delu, o na{ih na~rtih pri{le v vsako dru`ino, kjer taborniki `ivijo. In
prepri~ani smo, da bo v bodo~e kronika slovenskega taborni{tva {e popolnej{a.
D
ana{nji izvod revije Tabor so
prejeli
vsi
dosedanji
naro~niki. Poleg njih tudi vsi
~lani iz rodov, ki so do preteklega
~etrtka uredili vse v zvezi z leto{njo registracijo rodu. Le-ti so morali odvesti
~lanarino in prijaviti ~lane v skupno
bazo podatkov. @al pa je kar nekaj rodov, ki so le in samo odvedli ~lanarino.
Njihovi ~lani si bodo morali zaradi tega
izjemoma januarski izvod poiskati na
rodovem naslovu. V uredni{tvu pa si
`elimo, da bodo rodovi tajniki {e v tem
mesecu postorili vse potrebno, da bo
februarski izvod Tabora vse ~lane ~akal
v doma~em nabiralniku.
Zavedamo se, da bo januarja Tabor
na kak{en naslov pri{el v ve~jem {tevilu. Razlogi so lahko razli~ni. Prvi je ta,
da je v va{i dru`ini ve~ ~lanov na{e organizacije, drugi pa je lahko tudi ta, da
ste bili do sedaj na{i zvesti naro~niki in
ste v leto{njem letu hkrati tudi v ~lanski bazi.
^e so vam ti izvodi odve~, jih podarite sosedovim otrokom, ali {e bolje,
odnesite jih s seboj v {olo, morda na
delovno mesto in jih razdelite prijateljem. Pri tem pa jih nikar ne pozabite
povabiti v svojo taborni{ko dru{~ino.
Da bi v prihodnje v va{o dru`ino prihajalo le toliko izvodov kolikor jih `elite,
pa vas prosimo, da to `eljo sporo~ite v
uredni{tvo.
Vsi tisti, ki ste bili do sedaj na{i
naro~niki in `elite to ostati tudi v prihodnje, naslednji nasvet - ne pozabite
poravnati leto{nje naro~nine do 4. februarja 2006. Vsem tem zagotavljamo,
da vas obi{~e drugo soboto v februarju
in potem {e osemkrat sve`a {tevilka
Tabora.
Sredi zime na Havajih toplo
sonce sije ...
Namesto na klasi~no novoletno ~ajanko sem pri{el na tropski otok. Na Havaje. Otok petja, plesa, cvetja, sadnih koktejlov, pe{~enih pla` in lepih deklet
☺.
Zares dobra pogruntav{~ina tabornikov iz Rodu podkovani krap iz Ljubljane. Sredi zime in mraza, so mladim tabornikom pri~arali pravo tropsko
do`ivetje. Otroci so lepo pole`avali na pla`i, se sladkali s sla{~icami, pili sadne
koktejle in u`ivali ob gledanju glasbenega muzikla. Manjkala ni niti sve~ana
podelitev rutic novopope~enim tabornikom in seveda prazni~no obdarovanje.
Vse skupaj se je kon~alo {e kar prehitro. Po dobrih dveh uricah odli~ne zabave smo se morali odpraviti domov. Vsi skupaj pa se `e veselimo rodovega
zimovanja.
SiNi
4
januar
Izmenjava dobrih praks
Sre~anje vodstev vodni{kih te~ajev
V drugem vikendu v decembru so se v Stav~i vasi pri @u`emberku
sre~ala vodstva vodni{kih te~ajev. Konstruktivno so sodelovali predstavniki iz Mestne zveze tabornikov, Rodu jezerskega zmaja, Pomurskega, Gorenjskega in Obljubljanskega obmo~ja, pisarne ZTS in na~elnik Komisije
za vzgojo in izobra`evanje odraslih. Predebatirali smo vse podobnosti in
razlike v vodni{kih te~ajih, se vsi skupaj nau~ili marsikaj novega in uporabnega za bolj{e te~aje. Glavni sklepi sre~anja pa so bili: da bomo obnovili literaturo za te~aje, da bomo izvedli izobra`evanje za mentorje, predvsem pa da bo sodelovanje med vodstvi te~ajev bolj{e.
Nina Arnu{ (arnusnina@gmail.com)
Za bolj{e
izvajanje
programa
Programski dnevi,
G[ Bohinj, 3. - 5.
Februar 2005
Komisija za program za mlade
vabi vodnike, na~elnike dru`in, klubov in rodov na programske dneve.
S programskimi dnevi `eli ~im {ir{i
krog taborni{kih vodij seznaniti z
novimi pristopi in orodji za delo v
vodih in ustvarjanje podpornega
okolja v katerem bodo vodniki la`je
re{evali te`ave, s katerimi se
sre~ujejo pri svojem delu.
Na programskih dnevih bomo
izvedli tudi nekaj delavnic, ki bodo
ponudile konkretne predloge aktivnosti za delo v vodu, dru`ini ali klubu. Programski dnevi pa bodo tudi
prilo`nost za pogovor o aktualnih
te`avah delovanja rodov na podro~ju izvajanja programa za mlade
in oblikovanje konkretnih, izvedljivih ter u~inkovitih predlogov,
re{itev.
Ker komisija verjame, da je za
uspeh potrebno sodelovanje med
izvajalci in podpornimi strukturami,
je udele`ba za predstavnike rodov
brezpla~na, v skladu z mo`nostmi
pa bomo sku{ali povrniti tudi
stro{ke organiziranega prevoza.
Dobimo se v Bohinju.
Urnik delavnic in drugega
dogajanja bodo dobili na~elniki
rodov po e-po{ti.
Pugy
IGRA 5
Risba: Meti
6
januar
Risba: Meti
IGRA 7
SKRIVNE PISAVE IN SPORO^ILA
Meti
Prav gotovo ima vsak od vas kak{no skrivnost ali kak{en zanimiv na~rt, ki ga `eli obdr`ati samo zase
ali pa ga razkriti le najbol{im prijateljem. Na naslednjih straneh lahko vidite ve~ razli~nih skrivnih pisav in
{ifriranih sporo~il. Na tak na~in se lahko poskusite sporazumevati v va{em vodu, ne da bi kdor koli izvedel za va{e na~rte.
NEVIDNA PISAVA
S tajno pisavo vedno pi{emo med vrsticami vidne pisave. Nikoli ne po{iljamo praznega lista papirja. Tajna pisava postane vidna samo, ~e jo prejemnik skrivnega pisma zna prebrati.
Kaj potrebuje{?
Da bo{ lahko napisal skrivno pismo potrebuje{
malo mleka (lahko tudi kisa, limoninega soka ali
~ebule), zobotrebec (lahko tudi vatirano pali~ko)
in list papirja. Za prebiranje tajne pisave pa potrebuje{ sve~o in v`igalice, predvsem pa veliko previdnosti.
Kako napi{e{ skrivno pismo?
Zobotrebec ali vatirano pali~ko s konico pomaka{ v mleko (lahko tudi v kis, limonin sok ali ~ebulin sok) in pi{e{ besedilo. Na za~etku bo{ {e lahko
opazil mokro sled pisave na listu, nato pa se bo
posu{ila in izginila. Pozoren bodi na to, da bo{ zobotrebec dostikrat pomo~il v mleko, da bodo vse
~rke dobro vidne.
Kako prebere{ skrivno pismo?
^e od prijatelja prejme{ pismo napisano s
skrivno pisavo mora{ najprej pri`gati sve~o, nato
pa list papirja dr`ati nekaj centimetrov nad sve~o.
^e list previdno in po~asi premika{ nad sve~o se
bo nevidna pisava po~asi rjavo obarvala in lahko
bo{ prebal sporo~ilo.
Pri prebiranju sporo~ila mora{ biti zelo pozoren, da ti pismo ne zagori, kajti tedaj tudi ti ne bo{
izvedel pomembne skrivnosti!
8
januar
SPORO^ILO NA PAPIRNATEM TRAKU
Odre`e{ trak papirja in ga ovije{ okoli svin~nika
ali okoli tanke palice. Sporo~ilo nato napi{e{ na
trak v ravnih vrstah v enakih razmakih. Ko odvije{
papir s svin~nika se besedilo spremeni v nerazumljivo razporejene zloge. Sporo~ilo prebere{ tako,
da trak zopet navije{ okoli svin~nika.
SKRIVNOSTNA RAZPREDELNICA
V vodu si lahko naredite tudi razpredelnice, v
kateri so razporejene vse ~rke. Namesto ~rke potem napi{emo ~rko na za~etku vrstice in {tevilko
na vrhu stolpca. Ime Marko bi tako lahko zapisali
kot C4A1D3C2D1.
SKRIVNA ABECEDA
Lahko si v vodu izmislite ~isto svojo abecedo,
kjer vsako ~rko predstavlja druga~en znak. ^e se
jo boste nau~ili vsi si boste lahko pisali sporo~ila,
ki jih ne bo mogel prebrati nih~e drug.
SEMAFOR
MORSEJEVA ABECEDA
Prav gotovo si `e sli{al za abecedo, kjer so ~rke
sestavljene iz ~rt in pik. Sporo~ila v morsejevi abecedi si lahko predajamo s svetlobnimi ali zvo~nimi
signali, z ro~no svetilko ali pa pi{~alko.
Kljub imenu semafor ta abeceda nima prav ni~
skupnega z zeleno, rumeno in rde~o. Pri semaforju sporo~ilo oddajamo z zastavicami v rokah. Za
vsako ~rko abecede imamo druga~en polo`aj rok
in si tako lahko oddajamo sporo~ilo na daljavo.
IGRA 9
Risba: Meti
10
januar
Faca
SiNi
Ob pogledu nanj ponavadi ljudje zasu~ejo z o~mi, se smejijo in delijo nesramne opazke. "Le kaj on dela pri tabornikih?" se spra{ujejo. Ampak to
samo ljudje, ki ga ne poznajo. Jan oz. [vajgi kot ga kli~ejo prijatelji je enostavno fantasti~na oseba, ki je nabita z energijo in iz`areva prav poseben
`ar. Vedno je pripravljen za nor~ije ob tabornem ognju, odli~no se znajde
v vlogi vodnika in njegova posebnost so delavnice. Ni je stvari, ki je [vajgi
ne bi znal napraviti, pa naj bo to origami, ro~no delo ali pa kaj
drugega. Marsikdo bi pod pritiskom zbadljivk `e davnaj
obupal in pustil vse skupaj, ampak ne [vajgi. [vajgi je
borec, nikoli ne vr`e pu{ke v koruzo in je izjemno priljubljen med prijatelji. Na kratko povedano: "[vajgi je
enostavno [vajgi".
Moje ime je ...JAN.
JAN.
Pi{em se ... SCHWEIGER
SCHWEIGER.
Prijatelji me kli~ejo ... [VAJGI ☺.
Star sem ... 14 let.
Prihajam iz rodu ...
Pusti Grad [o{tanj, ~eta gozdovi @vajge Prebold!
Moji hobiji so ...
~vekanje po telefonu, taborniki seveda, tu
pa tam kdaj pomagam z delom v
knji`nici, prostovoljno delo v podalj{anem bivanju, pevski zbor, ...
Moje `elje za prihodnost so ...
`elim si postati babi~ar, oz
opravljati kar{nokoli delo samo
da je v povezavi z otroci.
Ljudje o meni pravijo, da sem ...
zabavna in dolgojezi~na oseba.
Moj `ivljenski moto je ...
Vse se da, ~e se ho~e!
Bralcem bi rad sporo~il ...
Bodite kar ste in druge sprejemajte tak{ne kot so.
DOGODIV[^INA 11
ZNOT
Potoki namesto kolovozov niso Arhiv RST
Kodra,
zmotili odli~nega vzdu{ja TanjaAnja
Cirkven~i~
V no~i iz 3. na 4. december 2005 smo taborniki Rodu skalnih taborov iz Dom`al organizirali `e 9.
tradicionalno Zimsko no~no orientacijsko tekmovanje (ZNOT), ki je letos potekalo na Osnovni {oli
Brdo pri Lukovici. Sprva nam je dobro voljo skoraj pokvarilo de`evno vreme, ki pa se je nato spremenilo v meglico in rahlo ote`ilo orientacijo po lukov{kih gozdovih. Za dodatne izzive na progi sta
poskrbela tudi blato in voda, a se jima udele`enci niso dali preve~ motiti. Ekipe so se kljub razmeram
izvrstno odrezale in pokazale svoje znanje iz topografije in orientacije ter dokazale, da se taborniki v
naravi res znajdemo. Vse udele`ence je na cilju ~akala pozna ve~erja - tradicionalni "makaronflaj{".
Ve~ina je kmalu zatem zaspala kot ubita, zjutraj pa smo z velikimi trojanskimi krofi v rokah kon~no
pri~akali razglasitev zmagovalcev.
^
eprav je tekmovanje zahtevno,
je o~itno zelo priljubljeno, saj
se je letos v pet~lanskih ekipah
med seboj pomerilo kar 60 skupin tabornikov iz cele Slovenije, ena ekipa pa je pri{la
celo iz Zagreba. Organizatorji se opravi~ujejo vsem 28 ekipam, ki so jih na zadnji dan zbiranja prijav `al morali zavrniti,
da je tekmovanje ostalo na dobri kakovostni ravni. Pa naslednje leto! Vsem, ki so
se tekmovanja le udele`ili, pa se je ZNOT
ponovno izkazalo kot odli~na prilo`nost
za sklepanje novih prijateljstev in ponovno
snidenje s taborniki, ki smo jih spoznali `e
prej{nja leta.
Ve~ fotografij in rezultate
tekmovanja si lahko ogledate
na http://znot.rutka.net.
Zlobni stric in trije keksi med risanjem skice terena.
Med re{evanjem topotestov je bilo zelo
napeto. Nekateri so na~ete `ivce mirili z
grizenjem nohtov. ☺
Taborniki iz RST se zahvaljujemo
vsem, ki so pomagali pri nastajanju
ZNOT-a: Ob~ina Dom`ale, [tudentski klub Dom`ale, e-[tudentski
Servis, Mladinski svet Dom`ale,
Parks, Avtoakustika, Tosama,
Sidarta, Kimi, Tiskarna Ravnikar,
Sla{~i~arna Len~ek, Avtoprevozni{tvo Lukman, EL Plin, Bureau
Veritas, Trojane d.d., Storitve Stari~
& Co, Hubba Bubba, Frizerski
atelje Tijeras, Vendo, Drogerie
Markt, Slovenska vojska, Xerox,
domzale-on.net. RST Dom`ale
12
januar
Beseda traserja
Medtem ko so ekipe iskale kontrolne to~ke, smo
za mnenje o progi povpra{ali traserja Mikija: "Proge so vsako leto pribli`no
enako zahtevne, sicer pa
proga za ZNOT nikoli ni preve~ te`ka, saj `ivih kontrolnih to~k, ki jih je pri ZNOT-u
veliko, ne more{ postavljati
Miki, RST, traser leto{njega ZNOT-a.
ravno v vsak graben. In prav
je, da imajo GG-ji la`jo progo, Gr~e pa te`jo. Zaradi tega pa je
v~asih te`ko narediti optimalno progo za vse tri kategorije z omejenim {tevilom kontrolorjev in isto~asno razmi{ljati, da se kje ne
naredi preve~ gu`ve. Glede na leto{nje vremenske razmere je proga predvsem zelo mokra. Dolga je 7 km za GG-je, 9 km za PP-je in
11 km Gr~e, ~asovnica pa je za GG-je slabe 3 ure, za PP-je 3 ure in
pol, za Gr~e pa 4 ure. Po mojem mnenju se bo letos veliko ekip
vrnilo s proge znotraj teh ~asovnih omejitev, verjamem pa, da je
precej te`avno hoditi po terenu v takih vremenskih razmerah,
predvsem zaradi velike koli~ine vode. Sneg tekmovalcev ne ovira
toliko, saj malce pripomore k bolj{i vidljivosti pono~i, malce razsvetli okolico in se je zato la`e orientirati po reliefu. Po drugi strani pa je danes na dolo~enih predelih tudi veliko megle, ki pri tem
malce nagaja."
Anketa
Ko so udele`enci prihajale s proge, smo jih med
ve~erjo povpra{ali, kako so se imeli med no~nim
tekanjem po Lukov{kih gozdovih.
Ortodonti (originalno Risi), Rod sivi volk, Ljubljana
Mrzlo je bilo, no~ je bila, malo je tudi de`evalo. Bilo je veliko
vode, ves ~as nam je zalivalo noge, da so nam skoraj zmrznili prsti. [e vedno imamo vodo v nogah. ☺
B'ki, Rod zelenega `irka, @iri
Bilo je super! Teren ful dober, proga ful dobra, pa lu`e in
voda! Skoraj ni~ nismo mokri! ☺ Na{li smo vse kontrolne to~ke,
pa {e avtomobile smo premikali spotoma. Na poti smo sre~ali voznika, ki je zapeljal s ceste, pa smo mu pomagali dvigniti avto iz
grabna.
Ur{a in Sandra iz ekipe ^rne ovce, Rod kra{kih j'rt, Se`ana
Na{li smo 2 kontrolni to~ki. Ko smo iskali drugo, smo se izgubili. Na poti je bilo ful enih potokov, zato smo lazili naokoli, na{li
neko jezero, tam pa smo se izgubili. Potem smo sre~ali ekipo GGjev in smo {li del poti z njimi, nato pa smo sre~ali ekipo iz na{ega
rodu in {li kar z njimi nazaj na cilj. Sicer pa je bilo "smu~anje" na
prvi KT ful dobro.
Zmagovalna ekipa v kategoriji PP med risanjem najbolj{e skice
terena. Bravo Majke mi!
[olsko dvori{~e je bilo kar nekam pretesno za
vse zagnane tekmovalce, ki so se udele`ili
ZNOT-a 2005. Zdrav tekmovalni duh je o~itno
{e kako prisoten v taborni{kih vrstah!
Jernej, Rod Stane @agar mlaj{i, Kranj
V redu je bilo. Precej sem bil moker v noge, sicer pa ni bilo
hudo. Zelo hitro smo pri{li ~ez progo, pa tudi vse KT smo na{li, le
eno smo malo dlje iskali, ker je bila bolj skrita v gozdu. Osebje na
kontrolnih to~kah je bilo zelo prijazno. Tokrat sem prvi~ na orientacijskem tekmovanju in mi je zelo v{e~, tako da naslednje leto zagotovo spet pridem na ZNOT.
DOGODIV[^INA 13
Kolumna
SiNi
Pala~inkopeki, Rod skalnih taborov Dom`ale
Osebna zahvala Drej~iju, ki nam je dal tako dober recept za maso
za pala~inke. Pe~emo jih `e od popoldneva, pa jih bomo {e pozno v
no~. Tekmovalci so z nami kar zadovoljni in pravijo, da so sli{ali, da so
pala~inke ful dobre in jih pridejo poskusit. Tako da se glas o nas {iri
~isto v deveto vas.
RSK PPT staff team, Rod svobodnga kamnitnika, [kofja Loka
Dobr je blo, ful dobr. Makaron~ki so odli~ni! Smo druga ekipa
gr~, ki je `e nazaj in ve~ina, ki smo jih sre~ali, je {la v napa~no smer! ☺
Sre~ali smo eno ekipo gozdovnic in jim povedali, kje je njihova kontrolna to~ka, pa nam niso najbolj verjele. Pa tistega dojen~ka na poti
smo malo preve~ maltretirali, nekam preve~ smo ga guncali. ☺
^merli, Rod kra{kih jrt, Se`ana
Proga je bila wrjedi; mokra, umazana, blatna, globoka, v~asih
tudi sme{na ☺. Na{li smo 3 KT in pol. Ma sej nismo skoraj ni~ naredili,
tako da niti ne vemo, kak{ne so bile naloge na kontrolnih to~ka. Smo
pa bili na tisti, na katero smo morali priti pod kotom, pa na eni smo
morali vle~i nekak{ne sani.
Maja Omahna, vodja tekmovanja, preden je razdelila pokale najbolj{im.
Bo ZNOT kmalu prerasel v kaj ve~?
"Ali je tekmovanje sploh lahko {e bolj{e organizirano?" sem se spra{eval po koncu tekmovanja.
Nenehno so mi mo`gani preklapljali v preteklost,
dobrih 5 let nazaj, ko sem se prvi~ udele`il ZNOT-a.
Takrat sem se tekmovanja udele`il {e kot PP. In
razlika med takratnim in sedanjim tekmovanjem
je o~itna. Takratne izku{nje so sicer prav tako dobre, vendar tekmovanje ni imelo tako velike razse`nosti (za udele`bo na tekmovanju nismo prejeli
niti na{itkov ☺). Vsega skupaj, ~e me spomin ne
vara, je bilo takrat prisotnih okoli 20 ekip. Bolj kot
ne neke vrste lokalno tekmovanje, saj smo bili
[o{tanj~ani in ekipa tabornikov iz Slovenj Gradca
pravi eksoti. Prisotne ni bilo niti neke velike tekmovalnosti, vse skupaj je bilo tako bolj za "hec",
vsaj za nas tekmovalce.
Sedaj dobrih 5 let pozneje sem se odlo~il, da se
zopet udele`im tega tekmovanja. In res sem bil pozitivno presene~en. Organizatorska ekipa se je
prevetrila, pomladila in skoraj profesionalizirala.
Dobra propagandna akcija me je na ZNOT opozorila `e nekaj mesecev prej in zbiranje `elja tekmovalcev ter njihovih kritik na rutkinem forumu, je
pokazatelj, da so organizatorji vzeli stvar zelo resno. Tako je bilo tekmovanje res odli~no. Proga
odli~na, vreme kon~no tak{no kot se za zimo spodobi, imel si sobo za dru`enje, sobo za spanje, lahko si gledal filme, se dodobra najezil na moker
sneg in stotero lu` ☺, lahko pa si se na koncu, ko si
pri{el izmu~en iz proge, {e lepo stu{iral in dobro
najedel. Torej organizacija na nivoju NOT-a, udele`ba primerljiva z NOT (letos na ZNOT-u je bilo
kar 60 ekip), cena pol cenej{a kot NOT, zahtevnost
primerljiva (~e ne zaradi razmer {e malo te`ja) kot
NOT, nagrade prav tako primerljive …, in {e bi
lahko na{tevali. Le kaj {e ostane velikim (NOT) bi
lahko rekli. Torej rokavica je vr`ena ☺!
Vsekakor smo letos vsi, ki smo se udele`ili tega
tekmovanja, dobili tisto po kar smo pri{li.
Dru`enje, zabava, nepozabna avantura! In res lahko re~em samo {e to: "komaj ~akam da bo ROT
2006!"
14
januar
SOS
Sestri odgovarjata sotrpinom
P
ozdravljeni sotrpini v novem letu! Najlep{i ~as v letu je za
nami, pred nami pa novo leto. Spominjali smo se preteklosti
in sedaj smo `e v pri~akovanju prihodnosti. Naj se preko vsega
leta `elja po sre~i seli iz srca v srce. V novem letu pa naj se vam
uresni~ijo vse sanje, udejanijo `elje in izpolnijo pri~akovanja. Sre~no!
V: Draga Kuhla in
Kahla!
Star sem 15 let in noro zaljubljen!
Razmi{ljam samo {e o njej in priznam, da
to po~asi postaja `e prenaporno! Ona
tega ne ve in morm ji povedat, samo
~akam na pravo prilo`nost! @iviva kar
dale~ drug od drugega in se poredko vidiva! Naveli~an sem ~akanja in ho~em ji povedat kolk jo mam rad! To seveda ne
morm prek telefona ali po internetu, nujno jo morm vidt, samo strah me je, kako
se bo odzvala na to novico. Ve~krat imam
ob~utek, da mi pozornost in vse tiste lepe
poglede vra~a in da u`iva v moji dru`bi.
Nisem pa prepri~an ali je tudi ona zaljubljena vame in ali si `eli, da bi bilo med
nama kaj ve~ kot le prijateljstvo.
Prosim svetujta mi, kaj naj naredim,
ko se sre~ava in kako naj se nekako zamotim, da ne bom ve~ neprestano mislil le
nanjo! V~asih se spra{ujem, ~e je to sploh
ljubezen ali je bolezen?
Ta zmeden
O: @ivijo, zmeden~ek! Oh ja,
ne ve{ kako veseli sva tovrstnih pisem,
polnih ljubezni, hrepenenja in na~rtov.
In te hkrati ~isto razumeva. Te`ko je tvegati in se izpostaviti, s tem ko ljubljeni
osebi priznamo, kaj in kako ~utimo, ko
se popolnoma odkrijemo...ampak to so
trenutki vredni pomnjenja, vredni tveganja. Zato samo gasa naprej, predlagava, da {e malo preveri{ signale, dobi{ {e
kak{no potrditev vzajemne situacije, potem pa kar karte na mizo. Bolj bo{ od-
krit, bolj bo za`galo. Samo ne jo na hitro
presenetit, tudi ti ji lahko po~asi namiguje{, da ti je v{e~. Bolje po~asi napredovati, kot da ti bo potem `al. Medtem
pa se lahko zamoti{ s planiranjem tega
dogodka, s poslu{anjem glasbe, {portom, pisanjem ... nekako nimava recepta, kako si jo izbiti iz glave, si pa~ zaljubljen, in ni ga lep{ega ob~utka. Dokler je
vse v mejah normale, pa tudi za bolezen
ne gre, ~as bo pokazal svoje in vse se bo
odvilo samo od sebe. Blagor enim☺!
V: Ojla!
Najprej naj pohvalim vajino rubriko,
ki je res oh in sploh dobra, najbolj{a.
Preprosto super je, da si sotrpini pomagamo med sabo! No, pa naj preidem k
stvari, ki mi zadnje ~ase ne pusti spati in
mi povzro~a toliko skrbi. Hodim v deveti
razred in naslednje leto me ~aka srednja
{ola. Vem, to mi ne uide, nekam morem
iti naprej. Toda kam? Vsi so{olci `e pribli`no vejo, kaj jih zanima in kaj bi radi
po~eli v svojem `ivljenju. Jaz pa dvomim, da je to pri 14. letih sploh
mogo~e, ker meni se {e sanja ne. Sicer
imam {e kar nekaj ~asa za premislek,
ampak bojim se, da so bo potrebno {e
prekmalu odlo~iti. Vedno znova ko premi{ljujem, kam si `elim, postanem {e
bolj zmedena in po~asi me grabi panika.
To je vendar zelo pomembna odlo~itev,
ki bo vplivala na mojo prihodnost! Svetujta mi, kaj naj naredim in kako naj poizvem katera {ola je najprimernej{a
zame!
L.
Prejmite vro~e poljub~ke in
pozdrav~ke od Kuhle&Kahle v
teh zasne`enih, mrzlih, zimskih
dneh. Naj nam bo vsem v
novem letu 2006 postlano z
ro`icami ...
O: Pozdravljena! Ima{ kar
prav, ko pravi{, da se je pri teh letih
te`ko odlo~iti za kakr{no koli konkretno
poklicno smer. Prvi nasvet bi se glasil:
poslu{aj svoj notranji glas! Ugotovi,
kam te vle~e, ~e ne druga~e, se to dobro
vidi iz stanja tvojih ocen. Potem so pa {e
druge mo`nosti, lahko bi obiskala {olsko psihologinjo, ~e se ne motiva, pa
itak opravljate pred odhodom iz O[
neke teste, ki naj bi vam pomagali pri izbiri srednje {ole. V Ljubljani v bli`ini
sede`a ZTS na Smoletovi 12 se nahaja
tudi Nacionalni center za informiranje in
poklicno svetovanje, kjer ti bodo z veseljem pomagali z nasveti, testi in
izku{njami. Vedno pa se verjetno lahko
obrne{ na dru`ino, so{olce, prijatelje in
znance in jih povpra{a{ o tem, kje te oni
vidijo? Konec koncev bo{ morala na to
{olo hoditi ti, se u~iti ti in potem praviloma opravljati ta izbrani poklic. Torej kar
pogumno, odlo~i se tako, kot ti misli{,
da je najbolje zate in zaupaj vase ter
svojo odlo~itev. Sporo~i {e nama. LP
Vsi nasvetov potrebni pi{ite na:
SOS rubrika, Parmova 33, 1000
Ljubljana ali na
kuhla.kahla@gmail.com.
DOGODIV[^INA 15
Ko bom velik bom ... PIONIREC!
(predstavitev taborni{kih "poklicev")
SiNi
Dragi GG-ji! Ste kdaj razmi{ljali kaj bi po~eli pri tabornikih v prihodnje?
Prepri~an sem da ste! Taborniki vam poleg dru`enja in zabave nudijo tudi
tudi celo kopico znanj in spretnosti. Da Vam malce olaj{am odlo~itev, bom
sku{al nekaj teh "poklicev" tudi predstaviti. Kot prvega v nizu predstavitev,
bi Vam rad predstavil "poklic" PIONIRCA!
S
koraj v vsakem rodu se najde
kak{en specialist pionirstva.
In zadnje ~ase se na posebnih
te~ajih pionirstva, pojavlja tudi vedno
ve~ deklet. Torej je mnenje, da je pionirstvo spretnost, ki jo lahko osvojijo
samo fantje, povsem napa~no. Npr.
prav brez besed sem ostal na lanskem
vodovem bivakiranju in{tuktorskega
te~aja, kjer je v nekaj minutah Vesna
(poznana tudi kot Mgajver) postavila izvrsten bivak in ognji{~e. Obladala je vezave in vozle za katere nisem imel pojma da obstajajo. Znanje pionirstva je torej izjemno dragoceno in izjemno
spo{tovano.
Pionirec je ena izmed
najstarej{ih in tudi najbolj
spo{tovanih spretnosti. Od
kod sploh to ime. @e v ~asu
osvajanja divjega zahoda, so
bili "pionirji" naseljenci
novih neraziskanih in
nepoznanih ozemelj. Prav ti
ljudje so bili pravi strokovnjaki v gradnji preprostih
bivali{~ in objektov, narejenih s preprostim orodjem in
z naravnimi materiali. Prav
po njih so dobili ime pionirski objekti.
Postani pionirec tudi
ti!
Ve~ informacij o pionirstvu dobite
pri rodovem pionircu, v taborni{kem
priro~niku Vozli in pionirski objekti, na
taborni{kem forumu (www. rutka.net)
ali pa se raje udele`i te~aja za specialista
pionirstva, ki poteka vsako poletje (bodi
pozoren na razpis).
PLUSI in MINUSI ☺ !
+ (plus)
Pionirci so carji!
- (minus)
Potrebno je veliko vaje,
vaje in vaje ☺!
Pionirci so zelo iskani
Tudi fizi~no delo se najde,
in zelo spo{tovani!
razen seveda, ~e se ne znajde{
kako druga~e ☺!
^e se zgubi{ v gozdu ti bodo znanja Lahko dobi{ kak{en `ulj
in izku{nje iz pionirstva pri{le
ali pa si zlomi{ kak{en noht ☺!
{e kako prav!
Kreativnost in inovativnost
/
sta dobrodo{li!
Pionirci so v o~eh drugih najve~ji
/
carji (ups sem `e omenil) ☺!
16
januar
Razpis ZOT 2006
DanKO - dan komisije za program za
mlade
Sobota, 18. marec 2006
Za bolj{e
izvajanje
programa
Kaj je DanKO?
DanKO je atraktivna, zabavna,
motivacijska in tematsko obarvana
enodnevna akcija.
Komu je namenjen DanKO?
DanKO je namenjen vodnikom
in na~elnikom dru`in in vsem tistim, ki neposredno izvajajo taborni{ki program. Danko je tudi ogledalo javnosti; tako star{em, {oli,
sofinancerjem in podpornikom,
kakor tudi {ir{i dru`bi.
Zakaj DanKO?
Z akcijo DanKO `elimo pokazati
vodnikom in na~elnikom dru`in,
kako zelo pomembni so za skavtsko
gibanje in za delovanje celotne organizacije. @elimo se jim zahvaliti
za njihov trud in prostovoljno
udejstvovanje v {ir{em dru`benem
interesu.
@elimo osvetliti partnerje in
podpornike in se jim zahvaliti za
doprinos h kvaliteti taborni{kega
programa, ki ga izvajamo skupaj z
mladimi.
Kje in kaj bo na DanKO pa v naslednji {tevilki.
Pugy
ORGANIZATOR: Rod XI.SNOUB Milo{a Zidan{ka, Maribor
KJE/KDAJ: Tekmovanje bo potekalo v petek 27. in soboto 28.januarja 2006 v Ho~ah pri Mariboru. Do tja je mogo~e priti z avtobusom iz glavne avtobusne postaje, ki vozi v Polano ali Areh. Tekmovalce
pri~akujemo od 17 ure dalje, zbor tekmovalcev pa bo ob 19 uri v Kulturnem domu Ho~e. Tekmovanje se bo predvidoma zaklju~ilo v soboto
okoli 16 ure.
PANOGE TEKMOVANJA: V petek se bodo re{evale teoreti~ne naloge: vrisovanje in ToTi test, v soboto pa se bo pri~el orientacijski pohod z
nalogami: signalizacija (Morse +semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z dolo~itvijo koordinate, skica terena, prihod pod kotom in IQ
test.
KATEGORIJE: Tekmuje se v treh kategorijah:
o GG - rojeni leta 1994 do 1989
o PP - rojeni leta 1990 do 1986
o GR^E - rojeni leta 1985 in prej
POTREB[^INE: Ekipe potrebujejo opremo za vrisovanje in risanje
skic, spalne vre~e in armaflexe, ~iste copate ter opremo, ki je potrebna za
enodnevni pohod.
[TARTNINA: Cena tekmovanja je 10 000 SIT. Za ta denar dobite:
preno~evanje, bogato oblo`ene sendvi~e, lepe na{itke, okusno kosilo, bogate nagrade, karte in stro{ke organizacije. Denar naka`ite na transakcijski ra~un: 04515-0000798818.
PRIJAVE: Prijave, skupaj s fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite najkasneje do 21.1.2006 na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod XI.SNOUB
Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje
ime in naslov rodu, {tevilo ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo
pla~ane polo`nice.
INFO: Za vse dodatne informacije vam je na voljo Jasna Vinder na
tel.{t. 031 347 648 ali na e-mail naslovu: jasna.vinder@rutka.net.
Lahko pa tudi {e enkrat preletite informacije na strani http://
zot.rutka.net.
NOT 2006
Pri Mo~vircih se `e nekaj kuha ... in ne en povpre~en pasulj, ampak
priprave na NOT 2006. Pono~i s 25. na 26. marec 2006 se bo po
gozdovih v okolici Ljubljane podilo polno migetajo~ih lu~k in migajo~ih
tabornikov, ki bodo zagrizeno iskali rde~e-bele prizme s kresni~kami
in zelene {otore, mogo~e pa le ~aj in napolitanke. ☺
Mo~virke vabijo tabornike, Mo~virci pa tabornice, torej vabimo
vse!
V naravi, po travi, pono~i in v go{~avi - NOT 2006.
Lea Kavali~
INTERVJU 17
Intervju
Pugy
Pogovor z Milkom Okornom
Organizacija stopica na mestu
Milko Okorn je ve~ini starej{ih tabornikov in bralcev revije Tabor dobro poznan. Za tiste, ki ste se taborni{tvu priklju~ili v zadnjih petih letih pa naj ga predstavim kot na~elnika Zveze tabornikov Slovenije od leta
1992 do 2000 in {e pred tem programskega na~elnika. Aktivnega v obdobju, ko se je taborni{tvo za~elo
pribli`evati skavtstvu tako v programskem, vsebinsko-konceptualnem smislu, kakor tudi organizacijsko z
vklju~evanjem v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja. Ob zaklju~ku mandata se je Milko umaknil iz
aktivnega taborni{kega `ivljenja in je danes na nek na~in zunanji opazovalec dogajanja. Zakaj in kak{en je
"zunanji pogled" pa v pogovoru z njim.
I
z aktivne vloge sem se zavestno
umaknil, da v organizaciji ne bi
~utili neke sence, ki v ozadju
spremlja, taktizira in ocenjuje delo.
Pomembno se mi je zdelo tudi, da se v
vodstvu pojavijo novi ljudje, z novimi
idejami in novim stilom vodenja. Prepri~an pa sem, da se bo po nekem
dolo~enem obdobju, npr. pet do sedem, osem let, spet pojavila potreba
po tem, da se pogovorimo kak{na je organizacija, ali dosegamo cilje, ki si jih
je zadala, ima izdelano strategijo in ve
kam gre. Takrat bi bil rad zraven.
Zadnji konkretni pogovori o strategiji, viziji in dolgoro~nem razvoju
te organizacije so potekali `e kar
nekaj ~asa nazaj (v drugi polovici
devetdesetih). Takrat si imel vizijo kam naj pluje barka.
No v precej{nji meri, s pomo~jo
kolegov v izvr{nem odboru, s katerimi
smo odli~no sodelovali.
Kako organizacija to vizijo, ki si si
jo takrat predstavljal za dana{nji
~as uresni~uje? Gre v tej smeri, je
morda zavila?
Delovanje organizacije spremljam
ve~inoma preko Tabora in preko stikov
s posameznimi ljudmi, ki so vklju~eni v
organizacijo, tako da podrobnosti ne
poznam. Vendar pa iz merljivih podatkov dobivam ob~utek, da organizacija
ne napreduje, da stopica na mestu. Vizijo, ki smo si jo takrat zastavili, da bo
organizacija v desetih do petnajstih letih najbolj{a, najve~ja mladinska
organizacija, se ne uresni~uje.
^e organizacija nima pred seboj
jasnega cilja, ~e ljudje niso motivirani za dosego tega cilja, organizacija ne more biti uspe{na in nazaduje.
Ali vidi{ kak{en poseben razlog v tem da stopicamo na
mestu?
@eleli bi postati najbolj{i in najve~ji, vendar
se pri sebi s te`avo
odlo~amo za spremembe. V organizaciji sta dve
klju~ni podro~ji, ki bi k
spremembam lahko
pripomogli; in sicer podro~je managementa
odraslih in duhovnosti.
Kako?
Delovanje organizacije iz
~isto trenutnih navdihov in stanja
trenutnega dobrega po~utja
je potrebno
spremeniti v
organizacijo,
ki deluje na
18
januar
podlagi nekih srednjero~nih programov. Da bi to dosegli, je potrebno oblikovati in spo{tovati pravila, kako se to
izvaja, potrebno je preverjati uvajanje
tega, meriti in spremljati rezultate ter
se na podlagi njih tudi odlo~ati.
Omenil si podro~je duhovnosti;
verjetno je s tem povezana tudi
identiteta organizacije. Ravno konec preteklega leta - na skup{~ini
ZTS - se je ponovno odprla diskusija na temo kdo smo, komu pripadamo, kaj je taborni{tvo. Kak{en je
tvoj pogled?
Pravzaprav te diskusije te~ejo `e
od konca osemdesetih dalje, zato se
mi zdi da je pri{el ~as, da se o tem nehamo spra{evati. ^e bi iskali odgovor,
kaj je bil namen gozdovni{tva in kaj
skavtstva oz. taborni{tva bi ugotovili,
da gre za eno in isto - razvoj mladega
~loveka, njegovih sposobnosti in potencialov. In to je klju~no. Je pa ta razvoj danes ve~inoma omejen zgolj na
podro~je fizi~nega, socialnega in inte-
lektualnega podro~ja, na ~ustvenem in
duhovnem podro~ju pa skoraj ni~. Sedanja dru`ba pa potrebuje ravno ta del,
duhovni razvoj. Sociologi pravijo, da bo
21. stoletje stoletje duhovnosti. Na{a
organizacija tu ne i{~e odgovorov, ne
vzpodbuja razvoja, ne s programi in z
akcijami, samo mimogrede in nena~rtovano.
Kako se to manifestira pri na~elnikih, vodnikih?
Na~elniki bi si morali postavljati
pomembna vpra{anja: kaj je zame pomembno, kak{en je moj vrednostni sistem, kako ga razvijam, kak{ni so moji
cilji; kak{na je moja vklju~enost v
dru`bo, kaj ji bom prispeval. Ker teh
odgovorov ne i{~ejo, jih ne zastavljajo
vodnikom in vodniki ne ~lanom. Jasno
je da pri M^-jih to ni mo`no. Njih lahko
po akciji vpra{amo, kako so se po~utili,
ko je za njimi dolo~ena izku{nja. Pri PPjih pa situacija popolnoma druga~na.
Na za~etku taborni{kega leta bi si moral vsak sam zastaviti vpra{anje, kaj bo
naredil, da bo za en korak izbolj{al
sebe; uspeh v {oli, odnosi s star{i, odnosi s prijatelji... In po nekaj mesecih
oceniti, kaj se dogaja.
Je to lahko razlog za nemotiviranost mladih za sodelovanje? Gre
morda za to, da mlade bolj kot taborni{tvo zanimajo druge stvari?
Opa`am da so organizacije, ki trdno pove`ejo ljudi uspe{ne. Ljudje so
pripravljeni sodelovati, ~e v stvari najdejo sebe.
Posameznik in njegove koristi so
danes v ospredju. Ali se posameznik v vodu lahko udejani in izrazi
samega sebe? Ali to vodnik vzpodbuja ali mu je bolj pomemben vodov duh?
Ja, to je pomembno vpra{anje.
Vendar ~e vod izvaja skupinske aktivnosti npr. bivakiranje v naravi, je prostora za posameznika in hkrati kolektivni duh dovolj. Kjer so ~lani med seboj odvisni eden od drugega, se ob
problemih rojeva tudi povezanost, pri-
INTERVJU 19
jateljstvo. Brez problemov, ni izziva.
^e torej `ivimo v dru`bi, v kateri
za vsako ceno probleme re{ujemo
kot posamezniki, potem tukaj ni
"veziva" za taborni{ki vod?
Ne, za delovanje v vodu ni potrebe.
Ali se ti zdi, da je to prisotno v
dru`bi?
V teh manj{ih prijateljskih skupinah je, v dru`bi pa vedno manj. Pojavlja
se trend, da se dru`ine zopet vedno
bolj povezujejo. V preteklosti so se
otroci pri osemnajstih, devetnajstih
odselili od doma. Danes je normalno,
da otroci ostajajo doma. Star{i jim dajejo prostor za njihovo osebnost in jih
tudi financirajo. Dejansko se je obdobje, v katerem si mladi i{~ejo zaposlitev
premaknila iz za~etka v konec dvajsetih, celo v trideseta leta.
Je kriva vzgoja?
Ne, doba odra{~anja se je podalj{ala. Tudi ~e je bilo pred dvajsetimi
leti normalno, da ima vsak osnovno
{olo, je danes normalno, da ima srednjo. In ~ez nekaj let bo ve~ina imela visoko oz. fakultetno izobrazbo. In to je
povezano s {tevilom let izobra`evanja.
Ampak interes za taborni{tvo upade `e veliko prej? Kje so razlogi?
Do nekako trinajstega oz. {tirinajstega leta smo s taborni{kimi dejavnostmi tudi na zunaj dokaj atraktivni.
Po tem letu pa ne ve~. Navznoter med
~lani pa ostaja povezanost, skupno
premagovanje ovir, izzivi vodenja ... ^e
tega ni, ~lani organizacijo zapustijo.
Posameznik mora ~utiti organizacijo
kot zanimivo zaradi tega, ker mu pomaga izgraditi osebnost, ker se v organizaciji dobro po~uti, ker raste v njej.
Ni hec v tem, da jim ponudimo
atraktivne dejavnosti npr "bungee jumping", hec je v tem, da se ta skupina povezuje, socializira, da posamezniki v tej
skupini preizku{ajo svoj vrednostni sistem, da odkrivajo vrednote, ki so pomembne, da se vklju~ujejo v dru`bo.
Vloga vodnika je torej ve~ja kot si
predstavljamo. Ali od vodnika, ki
se {e sam razvija ne pri~akujemo
preve~?
Vodnik je sposoben, vendar vzgojno ne deluje na zavedni ravni; deluje
preko preizku{enih na~inov kot so bivakiranje, pohodni tabori, kjer prihaja
do interakcije med ~lani, skupnega
premagovanja te`av, pogovorov med
njimi. Za vzgojo in re{evanje vzgojnih
problemov je odgovoren na~elnik,
odrasli vodja. Zato morajo biti ustrezno izobra`eni, {olani. Oni so namre~ tisti, ki imajo direkten stik z vodniki in
skupaj z njimi re{ujejo vzgojne probleme.
Torej je re{itev v odraslih virih in
politika ravnanja z njimi?
Ja. To pomeni, da je potrebno
sprejeti dejstvo, da vzgoja mladih ni
stvar, ki jo lahko po~ne kdorkoli, ampak, da to lahko po~nejo ljudje, ki so za
to usposobljeni. V {oli bi to pomenilo,
da fiziko lahko u~i, kdor se malo spozna na fiziko.
Rad bi verjel, da so dana{nji
vodje usposobljeni
Ali so dana{nji vodje resni~no usposobljeni, da odgovorijo na take
izzive, kot si jih omenil?
Rad bi verjel da so. Vendar pa {tevilo ~lanstva ne nara{~a, {olanja kadrov
je malo, ljudje imajo ob~utek da vsi
znajo vse in {olanje ni potrebno. Medtem ko je za vodnike splo{no sprejeto,
da morajo za delo opraviti vodni{ki
te~aj, za vodje, ki skrbijo za vzgojo in
na~rtovanje aktivnosti, to ne dr`i.
Pomemben je management
skupine
Prej si omenil podalj{ano
odra{~anje. Mladi v tem obdobju `e
posedujejo strokovna znanja, ki so
jih pridobili na univerzah in v neformalnem izobra`evanju. Jih lah-
ko bolje anga`iramo in izkoristimo?
To starostno skupino bi morali razvijati programsko v to smer, da postane raziskovalec tisti, ki se za to odlo~i;
kdor se ne je pa~ gr~a. Raziskovalec je
tisti, ki je pripravljen izvajati razli~ne
dejavnosti, ki mu pomagajo, da sam
osebnostno raste in da se dokazuje v
dru`bi. Obenem pa pridobljene spretnosti in znanja, ki jih ima posreduje
mlaj{im. Je pa jasno, da ta na~in ne
more potekati v "prijateljskih klapah".
Ta na~in je mo`en, ~e obstaja management te skupine, nek na~in vodenja, ki
je neodvisen od tega, kdo je s kom prijatelj.
Motiv za odlo~itev pa je na strani
posameznika?
To~no tako. Temu programu bi morali dati velik poudarek. Ljudje, ki si
`elijo nekaj dose~i v svojem razvoju ,
so sposobni tudi kasneje to vra~ati organizaciji. Tak{na skupina je pomembna tudi z dru`benega vidika, zato bi
morala biti ~im mo~nej{a in s tega vidika privla~na za mlade.
Dotaknila sva se starostne veje
RR, ki je ena izmed novosti novega
statuta. Ta je prinesel tudi ukinitev stare{instva in s tem direktno,
letno odlo~anje ~lanov ZTS, torej
rodov. Kako vidi{ to spremembo?
V situaciji, v kakr{ni je organizacija,
je bila to verjetno edina pametna
re{itev. ^e obmo~ja, namesto da bi
predstavljala vez med dr`avnim nivojem in rodovi, predstavljajo neko svojo
entiteto, ki `eli na svoj na~in oblikovati
razvoj organizacije, potem delovanje
na tak{en na~in ni mogo~e. Velikokrat
se premalo zavedamo, da smo pripadniki enotnega svetovnega skavtskega
gibanja in da pripadnost pravzaprav pomeni, da vsak posameznik, rod, ZTS
pripada temu gibanju. Tisto, kar je
skupno temu gibanju, je treba prenesti
do posameznika. Ko govorimo o
dol`nosti do sebe, drugih, do duhovno-
20
januar
sti, to ni nekaj kar re~e{ "aha, sej je v
redu". Dokler to ni prisotno v programu, v vseh aktivnostih to ni v redu, organizacija pa postaja ljubiteljska, za
dru`bo ne prav posebej pomembna.
Vendar pa se nam, glede na pretekle izku{nje nezaupanja in nezainteresiranosti rodov, za oblikovanje politike na nivoju ZTS lahko
zgodi, da bo tudi ta projekt direktnega odlo~anja neuspe{en?
Ja lahko. In morebiten neuspeh bo
~ez nekaj let pripeljal do razmi{ljanj,
kako bi organizirali in delovali preko
obmo~ij. Bistveno je, in to je zadnji statut poudaril, da je pomembno delo s
~love{kimi viri. To je alfa in omega managementa v dana{nji dobi. Kdorkoli se
vklju~uje, {e posebej pri petnajstih oz.
{estnajstih letih v neko organizacijo,
se ho~e tisti dejavnosti posvetiti v celoti; vrhunsko, glede na lastne sposobnosti. In ~e je organizacija na tak{en
na~in organizirana, se bo v njej na{el. V
nasprotnem primeru je vse odvisno od
prijateljske dru`be, ki zdr`i tri ali {tiri
leta, se razpade, rodovo delovanje ugasne in se morda ~ez nekaj let z novo
dru`bo zopet postavi na noge.
Kje iskati interes za povezovanje
in sodelovanje na dr`avni ravni?
Kaj bi lahko okrepilo to zavest, pripadnost? Rod je namre~ samostojni pravni subjekt in deluje v lokalnem okolju.
Tisto, kar ga povezuje v skupno organizacijo je na~in organiziranosti. Ta
je predpisan zaradi tega, da lahko izvaja taborni{ki oz. skavtski program, ki je
po svoji vsebini in metodi jasen. Oblike
akcij oz. dejavnosti pa so stvar rodu in
njihove lokalne posebnosti. Nih~e
rodu ne predpisuje, na kak{en na~in
bo sodeloval z lokalno skupnostjo, pomembno pa je, da sodeluje. Ni pomembno, kak{ni so izleti v naravo, kam se
~lani odpravijo, pomembno je ,da vod
hodi v naravo. Da bi rod lahko deloval,
potrebuje kvalitetne kadre. Za njihovo
kvaliteto je pomembno izobra`evanje,
ki pa mora biti skupno in enotno. Skupne dr`avne akcije niti niso toliko v ospredju. ^e so ~lanom pomembne, jih je
potrebno zagotoviti, izobra`evanje pa
mora biti skupno. To je bistvo skavtskega programa.
Je {e kaj drugega, kar naj bi poleg
izobra`evanje po tvojem mnenju
rodovi pri~akovali oz. dobili od taborni{ke zveze?
^e ho~emo organizacijo narediti
bolj prepoznavno, da ima ve~jo vlogo v
dru`bi pomeni, da moramo dose~i
bolj{o kvaliteto dela. Tega pa brez
spremembe miselnosti v vodstvih na
vseh nivojih ni mo`no dose~i. Da bi to
dosegli, bi morali vpeljati projekt
odli~nosti ali kvalitete dela. Projekt bi
vseboval kazalce, na podlagi katerih bi
lahko ocenjevali kvaliteto dela. Bistvena kriterija bi bila, da ima rod srednjero~ni program razvoja in izvaja taborni{ki program. To je po mojem mnenju
mo`no v tistih rodovih, ki imajo v vodstvu nekaj starej{ih. In potem pridemo
do politike odraslih v skavtstvu. Ali
bodo rodove vodili mladi pribli`no enake starosti, ali pa me{ane skupine
mlaj{ih in starej{ih, pri ~emer se bodo
mlaj{i ukvarjali s programom, starej{i
pa s podporo.
Glede na {tevilne ideje in poglede
o prihodnosti taborni{tva me zanima, na kak{en na~in se bo{ v prihodnosti aktiviral oz. vklju~il v
njen razvoj.
Z veseljem bi sodeloval, vendar ne
bi prevzemal funkcij na podro~ju vodenja. Svoje znanje in izku{nje vidim bolj
v funkciji svetovanja in pomo~i pri razvoju; recimo v kak{nem programskem
ali izobra`evalnem svetu, kjer se bomo
pogovarjali o razlogih zakaj. Odgovori
na kako so potem stvar operative.
Lahko v tem letu, ko Tabor dobijo
vsi ~lani pri~akujemo kak{en ~lanek Sivega jastreba?
Lahko.
Pe~ena jabolka v alufoliji
Opranim jabolkom izdolbemo
pe{~i~evje. V odprtino denemo nekoliko sladkorja. Vsako jabolko posebej zavijemo v alufolijo. Pripravimo dobro
`erjavico. Po~asi pe~emo od 20 do 30
minut in se lepo grejemo.
[ipkova juha
V kotli~ku si lahko pripravimo zelo
okusno {ipkovo juho. Sedaj so {ipkovi
Za~elo se je novo leto, leto polno
sprememb in upanja. Tudi v tej
rubriki se obetajo spremembe.
Na pobudo prispelih kritik, sem
se odlo~ila, da bo Kemija v
taborni{tvu bolj dostopna in
odprta rubrika, ki naj bi temeljila
na va{ih vpra{anjih in zanimanjih.
Kemija je zanimivo in ob{irno
podro~je, zato upam da imate
dosti vpra{anj, ki so povezana s
kemijo. Za za~etek imam za vas
pripravljenih nekaj vpra{anj, na
katere bom ~akala va{e odgovore. Vsak poslan in pravilen
odgovor bo nagrajen. Nagrada je
zaenkrat {e presene~enje in bo
znana v eni od naslednjih {tevilk
revije Tabor.
No pa za~nimo!
Kemija nam pove, iz ~esa so re~i in
kako jih je mo~ spremeniti.
Snov (materija) je ime za vse, kar
ima maso. Znanstveniki uporabljajo
izraz substanca (sestavina). Sol je
snov, voda tudi. Svetloba ni snov, ker
nima mase. Snovi ne moremo narediti
iz ni~ - in je tudi ne moremo izni~iti.
Kemija preu~uje lastnosti snovi.
Pri kemijski spremembi se ena snov
spremeni v drugo. Vzemimo za primer
RAZISKOVANJE 21
Kosobrinovi pripravki
Kosobrin
Recepti za mrzle zimske dni z vodom na izletu
ali sprehodu
plodovi lepo mehki, ker jih je `e nekajkrat dobila slana. Za
pripravo juhe v kotli~ku potrebujemo: 10 pesti {ipkovih plodov, 3 jedilne `lice sladkorja, 3 l vode, 1 jedilno `lico koruzne
moke lahko je tudi koruzni zdrob.
[ipkove plodove dobro operemo, damo jih v vodo in dobro prekuhamo. Med kuhanjem jih ve~krat preme{amo.
Teko~ino odlijemo, doma sladkor in koruzno moko
(zdrob) ter znova zavremo, dobro me{amo da se moka ne
sprime v kroglico. Ko se juha dobro prekuha je pripravljena
za pojest.
Marmelada
Iz prekuhanih plodov odstranimo ko{~ice. V kotli~ek dodamo 0,5 litra vode in 1 kg sladkorja. Na ognju kuhamo {e dodatnih ½ ure in dobro me{amo, da se nam ne prismodi.
[e toplo marmelado lahko nama`emo na kruh.
Va{ Kosobrin Vam `eli dober tek in veliko u`itkov pri
pripravi hrane v naravi.
KEMIJA V TABORNI{TVU
Spremembe
oglje, ki je skoraj ~isti ogljik (C). Kadar ta snov gori se spaja
s kisikom (O) iz zraka in nastane nova snov, ogljikov dioksid
(CO2).
C
+
O2
CO2
Pri kemijski spremembi ostane skupna masa snovi pred
reakcijo in po njej enaka.
Ko v`igalica zgori, se zdi, da je izgubila maso. Masa
pepela je manj{a od mase v`igalice. Vendar pri
gorenju nastajajo in sodelujejo plini, ti pa imajo maso,
~eprav jo je te`avno natan~no dolo~iti.
Risba: Jaka Bevk
skupna masa pred
kemijsko spremembo
=
skupni masi po
kemijski spremembi
Lea
VPRA[ANJA!
1. Kaj od navedenega je snov?
a) voda,
b) sladkor,
c) elektrika,
d) alkohol,
e) zvok,
f) kisik
2. Kaj od navedenega je kemijska
sprememba?
a) gorenje lesa,
b) su{enje mokrega lesa,
c) spreminjanje lesa v oglje,
d) rezanje kruha,
e) spreminjanje kruha v ope~enec,
f) gorenje plina,
g) vretje vode
Odgovore po{ljite na e-naslov:
lea.repic@siol.net.
22
januar
@VN
Aljo{a Bizjak
Orientiranje po Luni
Kot se lahko orientiramo po Soncu, se
lahko orientiramo pono~i tudi po Luni.
Podobno kot Sonce, tudi luna pre~ka
nebo po ju`ni strani, vendar
je natan~nej{e dolo~anje
smeri neba precej te`avnej{e, kot tisto po Soncu.
L
una za svojo pot okoli Zemlje
potrebuje 29 dni, torej skoraj
cel mesec (odtod povezava z
drugim imenom za luno-Mesec). Ob
kro`enju okoli svojega planeta je Luna
bolj ali manj vedno obsijana s Soncem,
ker pa se Luna stalno premika, ne vidimo vedno enako obsijanega povr{ja. To
opazujemo kot menjavanje luninih
men.
Med Luno, Soncem in Zemljo si lahko
zamislimo kot.
Kaj pa lahko razberemo iz luninih
men in kako nam to pomaga pri
dolo~anju smeri neba? Kadar Luna,
Zemlja ter Sonce tvorijo kot 90 stopinj,
opazimo kot da je osvetljena polovica
lunine vidne ploskve. ^e osvetljeni
dele` nara{~a in oblikuje ~rko "D", govorimo o prvem krajcu. Kadar je kot
enak ni~, potem Lune ne vidimo, saj je
v isti smeri kot Sonce in ~e slu~ajno
pre~ka son~evo ploskev, opazimo
son~ev mrk. Kadar je kot med izbranimi telesi 180 stopinj, takrat je "polna
luna".
Vzemimo primer prvega krajca. Kot
ki ga tvori Luna s Zemljo in Soncem je
90 stopinj, zato Luno na nebu opazimo
90 stopinj vzhodno od Sonca, torej je
ob 12. uri Luna to~no na vzhodu, ob 18.
uri, ko je Sonce nad zahodom, pa lebdi
Luna nad jugom.
Drugi primer (malo za {alo): Kadar
traja son~ev mrk, lahko dolo~i{ jug s
pomo~jo Lune na enak na~in, kot z
Soncem ☺ .
Kdaj sploh lahko uporabimo to
znanje za orientiranje? To~no lahko
dolo~imo smer le tri do {tirikrat na
mesec. Potrebujemo koledar, da vemo
kdaj je katera od luninih men, to~no
uro, poznati pa moramo eno od tabel.
Dolo~anje smeri neba s pomo~jo ure in Luninih men
Ura/lunina mena
12
18
24
6
Prvi krajec "D"
Vzhod
Jug
Zahod Ne vidimo
Polna luna
Ne vidimo
Vzhod
Jug
Zahod
Zadnji krajec "C"
Zahod Ne vidimo
Vzhod
Jug
Mlaj
Ne vidimo Ne vidimo Ne vidimo Ne vidimo
Dolo~anje ~asa s pomo~jo lunine mere ter kompasa
Vzhod
Jug Zahod
Prvi krajec "D"
12
18
24
Polna luna
18
24
6
Zadnji krajec "C"
24
6
12
Mlaj
Lune ne vidimo
RAZISKOVANJE 23
Primo` Kolman
Astronomija
Kometi, meteorji, asteroidi, meteoriti
To so {tirje pojmi v astronomiji, ki jih ljudje ve~inoma zamenjujemo med seboj. Vsak izmed njih pomeni
~isto nekaj drugega in ob tej priliki je prav, da si pogledamo njihove najpomembnej{e lastnosti ter v ~em
se med seboj razlikujejo.
Kometi
ve~inoma prihajajo z
roba oson~ja. Njihovo jedro sestavljajo
drobni delci prahu in ledu, jedro pa
ovija redka plast plinov. Proti soncu jih
vle~e prav son~eva gravitacija. Ker je
zemlja gledano v primerjavi z velikostjo
oson~ja relativno blizu sonca, pomeni
da pridejo tudi v bli`ino zemlje. Ko se
komet pribli`a soncu dobi zna~ilen rep
ali celo ve~ repov, ki so obrnjeni vedno
stran od Sonca. Najpogosteje imajo kometi po dva repa - ravnega - plinastega
in ukrivljenega - iz prahu. Na ta na~in
komet pu{~a na svoji poti ogromno
koli~ino pra{nih delcev ter od sonca
odide znatno "la`ji". Na poti skozi
oson~je se v~asih kometi sre~ajo tudi
s planeti. Sre~anja z ve~jimi planeti zaradi gravitacije za komet lahko pomenijo spremembo njihove tirnice. Tako
lahko komet za vedno ostane ujet v
oson~ju. Poznamo kar nekaj takih kometov in jim pravimo "povratni" kometi. Drugi spet - pa se nikoli ve~ ne vrnejo in so "nepovratni".
Zemlja se lahko na svojem letnem
obhodu okoli sonca v~asih sre~a tudi s
pra{nimi delci, ki jih je za seboj pustil
kak komet. Gre za zelo drobne, toda
tudi hitre delce, ki ob stiku z zemljino
atmosfero zagorijo. Za opazovalca z
zemlje se zdijo, kot da se utrne zvezda,
pa ~eprav z zvezdami nimajo nobene
veze. To so meteorji ali utrinki.
^e se {tevilo utrinkov v nekem obdobju leta znatno pove~a, je temu najverjetneje razlog to, da takrat zemlja
pre~ka tirnico nekega kometa. Pojavu
pa pravimo "meteorski roj".
Hale-Bopp - komet iz leta 1997 je najsvetlej{i in en najlep{ih kometov zadnjega
desetletja.
Asteroidi so ve~je ali manj{e
skale, ki tudi potujejo po oson~ju.
Ve~jim pravimo planetoidi, saj so `e
kot majhni planeti. Nekaterim so dali
celo imena (Ceres, Juno, Palas, Vesta
…). Najve~ jih kro`i med Marsom in
Jupitrom. So pa tudi taki, ki imajo tirnice podobne kometovim. Za razliko od
kometov nikoli ne razvijejo repa, zato
jih je tudi te`je opaziti. Nekateri so veliki tudi nekaj kilometrov in se ob~asno
na svoji poti proti Soncu lahko pribli`ajo tudi zemlji. Astronomi se v zadnjem ~asu ukvarjajo prav s temi, saj
predstavljajo potencialno nevarnost za
zemljo. ^eprav obstaja izredno majhna
verjetnost tr~enja asteroida z zemljo,
pa le ta ni izklju~ena.
^e asteroid, tudi manj{a skala ali
kamen pade na povr{ino zemlje, tu ustvari krater ali cunami (~e pade v morje). Takemu padcu pravimo, da je na
zemljo padel meteorit. Znanstve-
niki menijo, da so prav padci velikih
meteoritov mejniki med posameznimi
zgodovinskimi obdobji na zemlji, ko so
razmeroma hitro izumrtje ene rastlinske ali `ivalske vrste zamenjale druge.
Tudi dinozavri naj bi izumrli na tak
na~in.
Gaspra - en manj{ih asteroidov, ki ga je
obiskala vesoljska sonda.
24
januar
Od rodov
Maja @u`i~
Spoznaj Slovenijo po dolgem in po ~ez!
PePe Pas ali prvi slovenski
raziskovalno-pohodni izziv
P
rvo sre~anje organizatorjev in
udele`encev se je odvijalo v
Bohinju, kjer so bili pari udele`encev seznanjeni s pravili igre in
svojo prvo nalogo - pripraviti vse potrebno za izvedbo delavnice v dolo~eni
lokalni skupnosti. Poleg spoznavanja in
dela, pa smo se posvetili tudi zabavi.
Adrenalinski park nam je pospe{il
sr~ni utrip, ki ga je zve~er pomiril koktejl party.
Na 80- kilometrski poti so
presegali svoje fizi~ne in
psihi~ne zmogljivosti, se borili s
piki komarjev, hudo vro~ino in
opravljali zanimive naloge.
Konec julija so se pari podali na 80kilometrsko pot iz razli~nih koncev
Slovenije s cilji bolje spoznati Slovenijo, zbirati igre (rezultat je knjigica
"Cingo lingo zemljo krast", ki jo `e ima
vsak rod v Sloveniji), opravljati zanimive naloge: pojaviti se v mediju, intervjuvati VAPOta, pomagati pri kme~kem
opravilu ... in prispeti na cilj - Geoss.
Na sredi{~u Slovenije smo jih pri~akali
organizatorji (oziroma so oni pri~akali
nas J) ter skupaj pre`iveli tri dni menjavanja vtisov in prigod iz poti.
Anticvetka s poti @ive in Irene:
"Ko sva sredi Polj~an po~ivali, je
mimo naju pri{el pes, ki se
nama je zdel ne{kodljiv. Minuto
kasneje je `e scal po najinem
zemljevidu."
To~no pred enim letom se je zbrala skupina devetih tabornikov,
katerih motivacija je bila, organizirati prvi Explorer Belt v Sloveniji.
Akcijo, ki je priznana med skavti v tujini in katere namen je spoznavati
tujo dr`avo. Odlo~ili smo se, da bomo najprej raziskali Slovenijo. Tako
je tudi akcija dobila svoje slovensko ime - PePe Pas.
Iz dnevnika Mihe in Alja`a: "V
vrtcu Mavrica naju je pri~akalo
kup "malijev", ki so naju
radovedno obkro`ili in se
ubadali z dilemo, ali sva fanta
ali punci (simptom dolgih las)."
Zbiranje poguma je bilo za nekatere
prete`ko. Avtor: Bojan Bre{~anski
Veliki finale je bila sve~ana ve~erja
in ob soju bakel podelitev zaslu`enih
pasov za opravljeni PePe Pas. Naslednje leto bodite zraven - gremo raziskovat tuje de`ele!
Sve~ana podelitev pasov (hvala Blondi!).
Avtor: Bojan Bre{~anski
Gasilska slika iz zaklju~nega tabora v Va~ah. Avtor: Bojan Bre{~anski
AKTUALNO 25
S fotografijo nad oro`je!
Vabilo k sodelovanju v akciji Milijon
obrazov za nadzor oro`ja!
Vsak dan milijonom `ensk, mo{kih in
otrok grozi oboro`eno nasilje. Vsako minuto koga med njimi ubijejo. Od tolp Rio
de Janeira in Los Angelesa do dr`avljanskih vojn v Liberiji in Indoneziji ostaja oro`je izven nadzora.
Gre za svetovni problem, ki zahteva skupni pristop vseh dr`av v iskanju re{itve. Mednarodne nevladne organizacije Amnesty
International, Oxfam in Mednarodna akcijska mre`a za
lahko oro`je (International
Action Network on Small
Arms - IANSA) so zato
zdru`ile sile in za~ele svetovno kampanjo "Za nadzor oro`ja".
Cilj kampanje je zmanj{ati stra{ljivo ceno, ki jo za ljudi prina{a
zloraba oro`ja, preko:
· ustavitve dobav klasi~nega strelnega oro`ja vsem, ki bi tako
oro`je uporabili za kr{enje ~lovekovih pravic,
· nadzora nad oro`jem, ki ga uporabljajo vojaki, organi pregona, oboro`ene skupine in kriminalne zdru`be.
S kampanjo pozivamo k akciji. Zahtevamo ustanovitev "Konvencije za nadzor nad trgovino z oro`jem", katere namen bi bilo prepre~iti
pretok oro`ja tistim, ki to oro`je lahko uporabljajo za kr{enje ~lovekovih pravic. Pozivamo pa tudi, da naj dobijo pobude za varnost s strani lokalnih skupnosti - kot so policijske reforme in zbiranje oro`ja ustrezna sredstva in podporo.
Z akcijo Za nadzor oro`ja smo v Sloveniji doslej `e zbrali ve~ kot
4000 fotografij, pridru`ili pa so se nam tudi `e taborniki Rodu zelene
sre~e iz @eleznikov, ki so fotografije za fotopeticijo zbirali v poletnih
mesecih. Radi pa bi jih zbrali {e ve~.
Zato k sodelovanju vabimo vse tabornike, ki imajo veselje in voljo za akcijo. Akcija je preprosta. Kolegom, prijateljem ali
znancem pojasnite, v ~em je problem nenadzorovane trgovine z
oro`jem, ter jim predstavite kampanjo Amnesty International in drugih nevladnih organizacij, imenovano Za nadzor oro`ja. Prosite jih,
naj se s fotopeticijo priklju~ijo akciji in podprejo prizadevanja kampanje. Ve~ informacij najdete v akcijskem paketu.
^e ste tudi sami zainteresirani za zbiranje fotopeticij, naro~ite
brezpla~ni akcijski paket z informacijami o akciji, ki smo ga
pripravili posebej za to akcijo, po telefonu 01 426 93 77 ali obi{~ite
www.amnesty.si/zanadzororozja.
[pely
Pravopis in
taborni{tvo
Pisanja imen rodov v drugo
Dva meseca sem doma razmi{ljala kako bi se
{e enkrat lotila vpra{anja o pisanju imen rodov.
Namre~ moj ~lanek, oziroma kolumna meseca,
je do`ivel tak{ne in druga~ne odzive. In prav je
tako. Nato pa mi je glavo razbistrila prijateljica,
zatorej hvala Kristina. Pisanje imen rodov ni tako
enostavno, kot bi si mislili, namre~ ni takega priro~nika, v katerega bi enostavno pogledal in zapisal. Ne obstaja pravilo, ki bi se nana{alo na pisanje imen rodov v ZTSju, obstaja pa Statut ZTS,
oziroma kar je pomebmnej{e pri tem vpra{anju je
to, da obstajajo statuti rodov. Tam so zapisana
imena rodov, tam se skrivajo ta imena, z vsemi
posebnostmi, velikimi in malimi za~etnicami.
[e vedno pa velja, da je najblji`ji pribli`ek pisanju imen rodov ta, da se le-ta pi{ejo po na~elu,
npr. pisanja imen politi~nih strank: SLS ali Slovenska ljudska stranka. Se pravi prva beseda z veliko za~etnico, ostale besede so pisane z malo
za~etnico, vendar je treba tu paziti na vse tiste besede, ki so lastna imena (ob~a, zemljepisna) in se
seveda pi{ejo z veliko za~etnico. V na{em primeru
je to tako: Rod sivih jel{.
Torej, vsi tisti, ki ste se spra{evali, kam s temi
besedami, kdaj se pi{e z veliko za~etnico in kdaj
ne, tu je odgovor. Zbrati bi morali seznam rodov,
vseh rodov v Sloveniji, pregledati statute le-teh in
dokon~no napisati seznam vseh, seveda pravilno.
To bi bila re{itev, za katero pa bi se nekdo moral
lotiti dela. Ni prav da se samo pogovarjamo in kritiziramo, lepo bi bilo, ~e bi to tudi udejanili.
Sama sem malo brskala po arhivih rodov, ki jih
bolje poznam, a zaradi premalo ~asa in preve~
vseh aktivnosti, nisem v teh dveh mesecih uspela
to "spraviti skupaj". Mogo~e pa se najde ~as in to v
blji`ni prihodnosti tudi storim. In vi, dragi bralci
Tabora, boste prvi izvedeli za to.
26
januar
Kaj dobim jaz?
Nina Arnu{
Zakaj postati mentor na vodni{kem te~aju
Ko si `e nekaj ~asa vodnik nadebudnega voda medvedkov in ~ebelic ali gozdovnikov in
gozdovnic, ti morda v taborni{kem `ivljenju manjka izziv. Sestanke vodi{ dobro, otroci
u`ivajo, veliko jih nau~i{, hodite na taborjenja, izlete, kljub vsemu pa vse skupaj postane
rutina. ^uti{, da `e veliko ve{ in da bi znanje lahko prenesel tudi na koga drugega, ne le na
svoj vod. Zato te `e to poletje ~aka prilo`nost - postani mentor na vodni{kem te~aju!
T
ako bo{ svoje izku{nje, ki si jih
pridobil ob delu z vodom, pre
nesel na nove vodnike. Lahko
jim bo{ dal nasvete iz pravega taborni{kega `ivljenja in ne le teorije. Ko te
bodo spra{evali o razli~nih prijetnih in
neprijetnih prigodah z otroki, jim bo{
znal naravnost povedat, kako se ravna
prav. Postal bo{ mentor te~ajnikom, ki
ti bodo hvale`ni prav za vsak drobec
znanja, ki ga bo{ `elel deliti z njimi.
Hkrati pa bo{ imel prilo`nost sodelovati v ekipi s somentorji, vodjo
te~aja… Ugotovil bo{, kako je delati v
tak{nem timu, ki nosi odgovornost izobra`evanja. Spoznal bo{ nove ljudi in
se nau~il z njimi reagirati v razli~nih situacijah. Morda bo{ moral odpredavati
kak{no pomembno temo. Nanjo se bo{
pripravil z drugimi v ekipi, adrenalin ti
bo {ibal sto na uro, na koncu pa bo{ ves
zadovoljen ugotovil, da so te~ajniki veliko odnesli od tvojega predavanja. Kot
mentor na vodni{kem te~aju bo{ imel
prilo`nost pridobiti veliko izku{enj, ki
ti bodo pri{le prav tako v taborni{kem,
kot tudi sicer v `ivljenju, predvsem pa
je to izziv, zaradi katerega bo{ hotel {e.
A te kaj mika? ^e je odgovor ja,
potem bo{ na{el {e ve~ znanja na
IZOBRA@EVANJU ZA MENTORJE
NA VODNI[KIH TE^AJIH, ki ga
bomo organizirali skupaj z vodstvi
vseh vodni{kih te~ajev. Za nadaljnje informacije povpra{aj na~elnika
svojega obmo~ja.
Risba: Jaka Bevk - [eki
SLU@ENJE 27
Psihologija
Pozitivna sporo~ila
Irena Jeretina
^e ima vodnik {e tako rad ~lane svojega voda in se ima z njimi vedno lepo, v~asih pridejo
trenutki, kak poseben dan, ko so ~lani {e posebej te`avni, neukrotljivi in vodniku parajo
`ivce. No pa ponavadi niti ni treba, da je dan zelo poseben. Otroci so pa~ tak{ni - `ivahni,
svojeglavi, vedno najdejo kaj, s ~imer nam bodo povi{ali pritisk. ☺
jih ima vodnik rad in jih sprejema,
~etudi se kdaj pa kdaj razjezi na njih. In
prav zaradi tega bo njegova graja (in
prav tako pohvala) bolj zalegla.
usmerjena NA OSEBNOST
(-) "Ti si neumen!"
Tak{na sporo~ila otroka
razvrednotijo. Nau~i se,
da je slab ~lovek. Postane
nesamozavesten.
(-) "Iz tebe nikoli ne bo
ni~!"
Otroka popolnoma
razvrednotijo. Postane
nesamozavesten.
(+) "Ti si zelo sposoben za
orientiranje v naravi!"
Krepijo samozavest.
Otrok verjame vase!
(+) "Ti si najlep{a punca
na svetu."
Otroku utrjujejo neustrezno in nerealno samopodobo
(-) "Nisi pravilno prijel
sekire pri sekanju drv."
Zahteva po spremembi
vedenja.
(-) "^e se bo{ tako
obna{al, te bo vzela
ciganka!"
(+) "Zelo lepo ste uredili
vodov koti~ek!"
Utrjujejo ustrezno
vedenje.
(+) "Nih~e ne zna narisati
skice terena tako lepo kot
ti!"
Z nerealnimi sporo~ili
otroka zavajamo, mu
izkrivljamo podobo o sebi!
usmerjena NA VEDENJE
NEREALNA
REALNA
K
o `elimo vplivati na vedenje
na{ih ~lanov, moramo paziti
na komunikacijo. O tem smo
veliko govorili `e v prej{njih {tevilkah
Tabora. Vsa sporo~ila, ki jih dajemo,
namre~ nimajo enakega u~inka.
V grobem lahko lo~imo sporo~ila,
ki jih dajemo otroku, po treh kategorijah:
a) pozitivna/negativna (pohvale /
graje),
b) realna/nerealna,
c) na osebnost/na vedenje.
Najpomembnej{e pravilo, ki se ga
moramo dr`ati v svoji komunikaciji z
otroki, je, da jim vedno dajemo vedeti,
da jih sprejemamo, imamo radi. Tudi
~e jih karamo ali se jezimo nanje, naj
vejo, da nas moti le njihovo vedenje, ne
pa oni sami.
Negativna sporo~ila naj se zato
nana{ajo izrecno na (neustrezno) vedenje otroka, nikoli pa naj ne bodo usmerjena nanj kot na osebnost. Z sporo~ili o vedenju lahko dose`emo spremembo neustreznega ali utrditev `elenega vedenja, ne vplivamo pa na otrokovo samopodobo. Nasprotno pa so
pozitivna sporo~ila, usmerjena na
osebnost (~e so realna) vedno dobrodo{la. Sporo~ila usmerjena na osebnost namre~ vplivajo na mnenje o sebi
in utrjujejo pozitivno identiteto.
S konsistentno uporabo tak{nih
sporo~il bodo ~lani voda razumeli, da
28
januar
Imeti vod GG
Barbara Ba~nik - Ba~a
Te~na teta TOPOGRAFIJA in nadle`ni stric MORSE
Sezona orientacijskih tekmovanj je spet tu. Nekaterih se lahko udele`ijo tudi GG-ji,
verjetno pa po rodovih izvajate manj{a interna tekmovanja, tako da bo treba kar
pljuniti v roke in pripraviti GG-je do tega, da se bodo preko zdrave tekmovalnosti med
seboj ~esa nau~ili in krepili svoje znanje o orientaciji.
U^ENJE preko IGRE
Najla`je jih pretentamo s kako domiselno malce te`jo igro, novim zabavnim
pristopom h klasi~nemu testu, menjavo vlog ali ve~erno odpravo na zasne`eno polje.
DOMINE
Topografskih znakov se otroci najla`je nau~ijo ob igri domin. Na eno
stran domine nari{emo nek topografski znak, na drugo pa napi{emo opis
nekega drugega znaka. In `e se lahko
igramo domine. [e ve~ se bodo ~lani
nau~ili, ~e bodo pomagali domine tudi
izdelovati.
SPOMIN
Enako velja za igro spomin. U~ijo
se s tem, ko i{~ejo pare - opis znaka s
pripadajo~o sliko.
POVLECI VPRA[ANJE
Na listke napi{emo opise topografskih znakov ali pa znake same. ^lani
nato izmeni~no vle~ejo listke in odgovarjajo ali z obrazlo`itvijo ali pa zahtevani znak nari{ejo na tablo. Vodnik vodi
evidenco to~kovanja odgovorov in jih
vzpodbuja ter pomaga z namigi.
ZABAVNI TEST
Kot v {oli, vendar veliko bolj zabavno in nenavadno. Test naj ima recimo
{tiri rubrike:
1. znaki
2. opisi znakov
3. vpra{anja iz topografije (tipa: Kaj
je izohipsa?)
4. vaja iz morsejeve abecede (v obe
smeri: T= - in - - = M)
^lanom voda razlo`imo, naj si izberejo le eno to~ko in jo za~nejo re{evati.
Nato pa, lahko po treh minutah zamenjajo teste in re{ujejo drugo to~ko ali
pa zopet isto rubriko, odvisno od testa.
Potem sledi posladek: v dvojicah naj
teste tudi popravijo, z rde~im svin~nikom, seveda, in s pomo~jo literature,
"plonkcegelcev", ~e ho~ejo.
DOPISOVANJE MALO
DRUGA^E
Morsejevo abecedo naj imajo ~lani
pred seboj, potem pa naj sosedu sestavijo skrivno sporo~ilce (vsaj 2 stavka) in mu ga zvito, a ~itljivo napi{ejo v
tej abecedi (opozorite jih na presledke med ~rkami). Sosed mora seveda
potem sporo~ilo na glas tudi prebrati,
tisti, ki ga je napisal, pa komentira morebitne napake.
ZIMSKO ODDAJANJE
^e se z vodom dobivate v zgodnej{ih popoldanskih urah, ko {e ni
teme, si lahko pri oddajanju abecede
pomagate s pi{~alko in piskate celo
uro. Pripravite jim zanimive tabele ~rk,
po mo`nosti take, ki nosijo nek pomen,
recimo - namig za naslednji vodov sestanek, ko jih mislite presenetiti s
smu~anjem ali sankanjem ali ~im {e
bolj zabavnim. Tisti pa, ki boste lahko
koristili mrak poznih popoldnevov pa
kar na najbli`je pobo~je s paketom delujo~ih svetilk, tistih s primernim odzivnim gumbkom.
Kako oddajamo? Znake abecede oddajamo tako, da vsako piko oddamo en kratek signal (okoli ~etrtine sekunde), za vsako ~rto pa dalj{i signal
(okoli pol sekunde). Paziti moramo, da
so signali enakomerni, tako da jih tisti,
ki sprejema, zagotovo, la`je in pravilno
razume. Oddajamo lahko tudi s telesom (pri svetlobi seveda), dve stegnjeni roki pomenita ~rto, ena pa piko.
Ne pozabite v signaliziranje
vklju~iti vseh ~lanov voda, saj ob tistem, ki oddaja stoji nekdo, ki mu ~rke
ali {tevilke narekuje, ob tistem, ki
sprejema, pa nekdo, ki sprejeto
zapi{e.
Samuel Morse (ZDA) je bil slaven izumitelj abecede za sporazumevanje na daljave. Leta 1837 je spustil v tek
prvi telegrafski aparat. To je bila naprava, s katero oddajamo sporo~ila s
posebno tipko, sprejemamo pa jih
slu{no. Sestavil je nekak{no abecedo
iz pik in ~rtic (dalj{ih in kraj{ih signalov), ki ji danes pravimo Morsejeva
abeceda.
Viri
- praksa + domi{ljija
- Skripta Ra{i{kega rodu iz leta
1996, Ve~ni ogenj, avtor: Tine Koloini
TEMA MESECA 29
Tema meseca
Mladost in Lu~ Miru iz Betlehema,
SiNi
z roko v roki!
V
se skupaj, se je kot vedno,
pri~elo z odpravo avtobusa
prijateljstva, kot smo ga udele`enci poimenovali, na Dunaj (10.12.
in 11.12.2005). Dolga vo`nja pod isto
streho nas je primorala v spoznavanje
drug drugega in tako smo prav hitro
postali prijatelji. Na Dunaju smo se
udele`ili osrednje proslave, ki je potekala v cerkvi Sv. Leopolda. Tu smo prejeli LMB in uraden del na{ega popotovanja je bil za nami. Preostanek dneva
smo pre`iveli v res imenitnem medsebojnem dru`enju in le to se je nadaljevalo dolgo v no~. Naslednji dan smo si
ogledali lepo okra{eni Dunaj, malce
smo nakupovali na stojnicah bo`i~nega
sejma in okoli 13. ure smo se vsi premra`eni vkrcali na avtobus in krenili
proti domu. Vseskozi je pot domov krasila pesem in razli~ne debate. Ob
te`kem slovesu smo si obljubili, da se
ponovno snidemo na osrednji prireditvi v Ljubljani.
Takoj po prispetju LMB v Slovenijo,
se je le ta za~ela bliskovito {iriti. Tako
se je skupna delegacija ZSKSS, ZTS,
ZBOKSS in SZSO, dne 12.12.2005 od-
Ta tradicionalna decembrska akcija je letos potekala `e petnajsto leto zapored. Odbor za pripravo LMB pri ZTS, je tako letos
prav nestrpno pri~akoval za~etek te akcije. Z pripravo akcije in
sestanki odbora smo tako pri~eli `e dober mesec prej in poskrbeli smo, da je vse bilo odli~no pripravljeno za izvedbo akcije.
^ast, da deli LMB med zbrane odprave, je imel tale fanti~, ki prihaja iz siroma{ne
dru`ine in je bil za to nalogo prav posebej izbran.
zvala vabilu Urada za verske skupnosti
RS in se udele`ila sre~anja predstavnikov verskih skupnosti v RS.
Z nas tabornike najbolj pomembna
prireditev je potekala dne 16.12.2005 v
Ljubljani (skoraj isto~asno pa je potekala osrednja prireditev tudi v Mariboru). Uraden sprejem LMB se je pri~el
ob 18.30 uri s sveto ma{o, katero je vodil sam nad{kof in metropolit Alojz
Na avtobusu je bila zbrana res pisana dru{~ina.
Uran. Pri ma{i smo sodelovali tudi pripadniki ZTS. Urico kasneje se je
pri~ela tudi slovesnost in delitev lu~i,
ki je potekala pred magistratom. Res je
bilo lepo videti tolik{no zbrano
mno`ico tabornikov in skavtov, ki so
pri{li po Lu~ Miru. Ob petju, plesu in
sladkanju s tortami razli~nih okusov,
se je zabava nadaljevala {e kar nekaj
~asa.
Najte`ja skupna odprava se je odvijala naslednji dan 17.12.2005. Odprava,
ki je {tela kar 39 ~lanov je LMB odnesla
na na{o najvi{jo planinsko postojanko,
na Kredarico. Za ta res izjemen podvig
si zaslu`ijo vse ~estitke.
V naslednjih dneh so sledili bolj
uradni sprejemi. In sicer dne 20.12.2005
so LMB odnesli k predsedniku RS, dr.
Janezu Drnov{ku, kateri je izrazil zaupanje v na{e delo z mladimi in izrazil
skrb o pasivnosti mladih. Naslednji dan
30
januar
SiNi
Kolumni
Bo{tjan La~en
bostjan.lacen@gmail.com
Je Lu~ Miru iz Betlehema
simbol miru ali le reklama
Kr{~anske vere?
Je LMB le odli~no usmerjena akcija za promocijo katoli{ke vere? Veliko tabornikov meni tako. Morda imajo tudi v
neki meri prav! Sam pa se s tem ne strinjam popolnoma. Res
je, da so jo katoli{ki skavti vzeli za svojo in jo tako tudi vidijo, ampak to samo zato ker smo jim mi to dovolili. ^e bi mi
znali vsaj nekaj svoje energije, znanja in navsezadnje ljudi,
usmeriti v to plemenito akcijo, bi stvar lahko bila tudi
obratna. Ampak ne, mi se bojimo tak{nega izziva, tak{ne
odgovornosti, bojimo se vsega kar je kakr{nikoli povezavi z
vero in cerkvijo. Pa vendarle je ta lu~ namenjena vsem ljudem, tudi tistim, ki niso kr{~anske vere in prav je, da je dostopna prav vsem. Te`ko je tabornikom dopovedat, da ni
va`no kak{ne vere si, kak{ne barve je tvoja ko`a ... Vsi smo
krvavi pod ko`o, vsi smo ljudje in vsi se moramo nau~iti
`iveti v miru in so`itju. Mnogo je tudi takih, ki trdijo, da se
da ljudem pomagati tudi na druge na~ine. In imajo popolnoma prav. Lahko zberemo nekaj denarja, ga damo dru`ini v
stiski in po~utili se bomo bolje, saj bomo naredili dobro
delo. Ampak tako lahko pomagamo samo tej dru`ini in na
dolgi rok nismo naredili prav ni~esar. Kako torej vplivati na
ljudi bolj globalno, jim odpreti o~i in jih prisiliti da za~nejo
razmi{ljati? Verjetno je ena izmed akcij, ki ima lahko tako
mo~an vpliv, vsekakor LMB. Morda res ni idealna, je pa
najbli`ji pribli`ek le tega. Torej LMB ni le reklama kr{~anstva, je odtis vsakega posameznikovega upanja v bolj{i jutri.
Menim, da je prav, da se tudi taborniki udele`ujemo te
akcije, prav je da razumemo simboliko in `ar, ki ga prina{a
LMB in prav je, da ravno zaradi na{e odprtosti in nevezanosti na vero, pomagamo pri delitvi upanja ljudem, do katerih
druga~e morda LMB sploh ne bi pri{la. Navsezadnje je poslanstvo na{e organizacije prav prispevati k vzgoji mladih
in tako pomagati graditi bolj{i svet. Rad bi se vse dvomljivce in tiste, ki trdijo, da je sodelovanje med ZSKSS in ZTS ni
mogo~e, povabil na avtobus prijateljstva, s katerim se odpravimo na Dunaj po LMB. Morda bo to popotovanje pomagalo spregledati tudi njim.
Hvala vsem, ki ste letos pomagali pri razpr{itvi LMB na
dr`avni, lokalni ali pa le osebni ravni.
SiNi (popolni ateist, ki ne verjame v boga,
verjame pa v LMB in bolj{i jutri)
Kupite Lu~ iz Betlehema in
~e pokli~ete ... vam zraven
podarimo {e mir
... khm … ja ta lu~ k nam prihaja `e celih petnajst
let. Zakaj bi torej kdo dvomil v to? Mogo~e dvomljivci
po naravi, jaz.. Bistvo in pomen sta fantasti~na. V ~em
je torej moj dvom? Ker se mir po novem tudi pla~uje. Po
ceniku, tarifi!Se spra{ujete kako je to mo`no, kdo so
tisti p***iiip, ki tako dobrodelnost zara~unajo? Ne
mislim tega, da taborniki in skavti vsako leto pobirajo
prostovoljne prispevke, ki se potem glede na temo podarijo dolo~eni nevladni instituciji. Letos bo ta sre~a
doletela odvisnike, ki pa so drogi rekli NE! No zdaj pa
mi naj nekdo razlo`i, s kako pravico krovna organizacija kr{~anstva dejansko prodaja "lu~ miru", v SIT! A se
je morda kdaj pripetilo, brez da bi jaz vedel, da je mir
postal materialna dobrina. No sicer pa smo pri kleru
vajeni, da se tudi vera, ki je osnova kr{~anstva pa~
pla~a, saj si ~lovek pri njih {e umreti ne upa! ^e ve~
pla~a{ se pri odhodu na drugi svet pa~ malo dlje poslavljajo od tebe. Pa {e ena stvar me v bistvu zanima,
zakaj se v poslanicah lu~i miru vedno poudarja bog, in
ali je le-ta namenjena le v bogaverujo~im "kr{~anom"
ali tudi nam, ki smo tako pogosto naslovljeni z "neverniki". No naj vam povem, da tudi mi v nekaj verjamemo, in da smo le malce druga~e misle~i. Saj veste VSI
DRUGA^NI VSI ENAKOPRAVNI! In ~e je leto{nji slogan
poslanice MLADOST IN TI, dajmo vsem nam mladim in
mladim po srcu to, kar nam je mnogokrat krateno, in
sicer pravico do izra`anja in uveljavljanja svojega
jaza.
Ne me razumeti narobe, ni~ nimam proti verujo~im, v karkoli, moti me le cena tega. Sr~no pa upam,
da se bo akcija lu~i miru nadaljevala {e mnoga leta in
da bomo kon~no dojeli, da nam je ta mir na svetu, "kot
rade pravijo kandidatke na izborih za miss" res zelo
potreben, ne le v ~asu ko k nam pride lu~ miru iz Betlehema, ampak vsak sleherni dan na{ega `ivljenja. Za
konec pa {e za~etek pesmi na{ega najbolj{ega klovna
Je`ka ... Ljudje, pri`gimo lu~! Naj lu~ na ceste sije! Iz
oken vsake hi{e. Naj prek de`el in mej Srebrno cesto
ri{e, Da bomo {li po njej.
TEMA MESECA 31
O poznanosti in priljubljenosti te akcije je
ponovno pri~ala polna cerkev skavtov iz
razli~nih dr`av. Glavno prireditev je
prena{ala tudi avstrijska televizija ORF.
sta sledila sprejema v Dr`avnem Zboru
in na Ministrstvu za obrambo. Dne
23.12.2005 pa je LMB prejel tudi premier Janez Jan{a.
V ~asu zgoraj na{tetih sprejemov,
je potekalo tudi veliko prireditev na lokalnih ravneh. Tako je LMB lahko pri{la
res do vsakega, ki jo je `elel prejeti.
Tudi letos smo dosegli na{ skupni cilj.
Raz{irili smo LMB in z njo upanje v
lep{i in bolj{i jutri.
In da ni vse skupaj le simboli~nega
pomena, ima akcija LMB tudi dobrodelen zna~aj. Vsako leto izberemo nevladno organizacijo oziroma skupnost
ljudi, ki je pomo~i potrebna, in ji z denarjem od prodaje sve~k tudi pomagamo. Leto{nja zbrana sredstva smo namenili za skupnost CENACOLO z Vrha
pri [kocjanu pri Novem mestu. V njej
`ivi 20 fantov iz 7 dr`av, ki so rekli drogi
NE in se odlo~ili, da bodo za`iveli
lep{e, bolj{e, prijaznej{e in kvalitetnej{e `ivljenje, `ivljenje brez drog.
Skupaj delajo in se trudijo bolje `iveti.
Hrano si pridelajo sami, sicer pa so odvisni od darov dobrih ljudi. Nikoli ni~
ne prosijo, so pa zelo hvale`ni za vsakr{no pomo~, ki jo dobijo. @ivljenjska
preizku{nja, ki so jo prestali, jih je utrdila. Pot, h kateri stremijo, je zajeta
tudi v leto{njem geslu LMB.
Mladost in Ti!
Vsi smo nestrpno ~akali da organizatorji pokli~ejo slovensko odpravo, da lahko
prevzame LMB.
Tudi na{a odprava se je nastavljala fotografom iz ve~ dr`av in prav na{a raznolikost je
po`ela veliko zanimanja.
32
januar
Kolumni
Amerikanec
Boris Mrak
Kaj nam bo prinesla prihodnost?
Saj ni res, pa je!
^e o prihodnosti ne razmi{lja{, potem je pa~
tudi imel ne bo{.
John Galsworthy
Taborniki smo dobili nov Statut. Ja, tudi to se dogaja! Sicer so v njem zajete nekatere stare re{itve, kar pa je o~itno pot,
po kateri hodimo. Korak naprej, pa korak nazaj in dva koraka
naprej. ^e bodo ti lepotni popravki pomenili tudi ve~jo
uspe{nost in zadovoljstvo pri nadaljnem delu organizacije, je
to v redu, sicer pa smo zopet zapravili prilo`nost, ~as pa te~e!
Sicer pa bo ~as pokazal pravilnost na{ih odlo~itev. To, kar
me bolj zbodlo v o~i ob pregledu zadnje {tevilke TABOR-a pa je
to, da se nekateri na{i ~lani {e vedno bolj ukvarjajo z "embala`o", kot z vsebino in namenom organizacije. V procesu pribli`evanja in vklju~evanja v WOSM, nam je uspelo ohraniti tako
naziv, kot znak organizacije, na kar bi seveda morali biti ponosni. Z argumenti smo znali prepri~ati predstavnike svetovne organizacije, da sledimo svoji tradiciji in v tem so se strinjali tudi oni. Predvsem pa bi morali biti ponosni na to, da
smo znali pravilno zastopati svoja stali{~a, ne pa, da smo slepo in enostavno in brez napora pristali na vse, kar so zahtevali
od nas. V kolikor kdo misli, da je vse, kar prihaja od velikih in
bolj razvitih pozitivno za lokalna okolja, se seveda mo~no
moti. Velikih kulturnih in zgodovinskih razlik med posameznimi deli sveta in dr`avami, se zaveda ve~ina tistih, ki dela v
mednarodnih organizacijah in umetnost prena{anja znanja in
izku{enj ni v enostavnem "copy paste-u", ampak prilagajanju
okolju, kamor prena{a{ dolo~ena znanja in metode. Samo toliko v pojasnitev.
Kar pa se ti~e mojega razmi{ljanja o tem, da se nekateri {e
vedno ve~ ukvarjajo z "embala`o" kot vsebino, pa v premislek
vsem: Kaj je bolj pomembno, ali sami sebe imenujemo taborniki ali skavti, ali je bolj pomembno to, kar po~nemo. V na{ih
osnovnih dokumentih je napisanega marsikaj, poglejmo si
samo na{ osnovni dokument Statut (poslanstvo, temeljna
na~ela, metoda, prisega …). Pa o tem tako redko razpravljamo, posebno {e o tem, kako vse to uresni~iti v praksi. Zanimivo, da nam kljub tako dobrim namenom nekako ne uspeta dve
osnovni zadevi, ki sta {e kako jasno prisotni v svetovnem
skavtsekem gibanju: slu`enje in medsebojno povezovanje za
bolj{e in uspe{nej{e doseganje skupnih ciljev. Kaj pa to pomeni, pa mislim, da ni potrebno posebej obrazlo`iti. [e vedno se
bolj ukvarjamo z zunanjo formo in lokalno "zaplankanostjo",
kot pa s {irino, ki je zapisana v temeljnih na~elih (tako
WOSM, kot ZTS). Dvomite? Potem je sedaj prava prilo`nost, da
si temeljito ogledate Statut ZTS, sprejet na 20. seji skup{~ine
ZTS dne 18.10.2005, objavljen v 12. {tevilki revije TABOR (da
nebi bilo izgovorov, da Statut ni dosegljiv v ~istopisu). Obilo
uspeha pri branju vam `elim! Sre~no!
Sarajevo, 26. 12. 2005
V zadnjem ~asu precej razmi{ljam o prihodnosti. Res je,
da je prednovoletni ~as, ~as, ki je za ve~ino namenjen razmisleku, kaj bodo izbolj{ali, spremenili v novem letu. Pa moja
razmi{ljanja niso povezana samo z novim letom, lahko bi
celo rekel, da so v precej{nji meri neodvisna od tega prazni~nega ~asa.
Moje kolumne v Taboru redko spro`ijo pisni odziv. V pogovoru z razli~nimi taborniki sicer velikokrat izvem, da me
redno berejo, da jih veseli sli{ati tudi moje mnenje. V~asih pa
so odzivi bolj negativni. Takrat mi o~itajo la`i in neobjektivnosti. Taki so sicer redki, pa mi vseeno dajo misliti, zakaj
sploh {e pi{em v Tabor. Zakaj delim svoja mnenja z drugimi, z
bralci Tabora. Posebej, ker ti odzivi ka`ejo, da vsi pa~ niso
pripravljeni sprejemati mnenj, ki so druga~na od njihovih.
Je res tako mote~e, da ima kdorkoli mnenje? Je mote~e,
da je mnenje druga~no? Smo taborniki res `e toliko 'v skladu
z dru`benimi trendi', da je spo{tovanje druga~nosti in razli~nosti vrednota, ki je odve~? Pri tem pomislim tudi na zadnji intervju z na~elnikom ZTS, ki je povedal, da je IO veliko
volje za delo izgubil zaradi stare{instva ZTS. Spra{ujem se ali
so mladi, ki so kot ekipa `eleli 'spreminjati svet', vedeli v kaj
se podajajo? So si bili na jasnem kaj `elijo in kaj lahko naredijo? So bili pripravljeni na to, da bo kdo imel tudi druga~no
mnenje. Ki ga bodo lahko sprejeli ali zavrnili - pa~ glede na
argumente, ki bodo podani.
^edalje bolj sem prepri~an da ne. Verjamem pa, da so v
tem ~asu to spoznali. In da bodo v naslednje kandidature {li
veliko bolj pripravljeni in realisti~ni. Koliko jih pa~ bo {lo v
novo kandidaturo.
Upam tudi, da bodo tudi novi ljudje, ki se bodo za kandidaturo odlo~ili na novo, pripravljeni na izzive funkcije, ki bi
jo `eleli opravljati. In da bodo pripravljeni tudi na odzive in
mnenja, ki bodo druga~ni od njihovih. Da bodo sposobni razlikovati med mnenji in 'dejstvi'.
Da bodo tudi pripravljeni razmi{ljati o prihodnosti organizacije. Skupni za vse. Dejstvo je, da smo razli~ni. In dejstvo
je, da imamo tudi marsikaj skupnega. Izhajati bo potrebno iz
obojega. Iz skupnega, ker je lahko dober temelj, in iz razlik,
ker nas bogatijo in dajejo novo vrednost na{i skupnosti.
Nenazadnje je res ~as, da si malo bolj jasno in na~rtno zastavimo prihodnost. Ker se inercija izteka in bo treba po~asi
dajati nove re{itve. Perpetuum mobile `al ne obstaja nikjer.
Niti v taborni{tvu.
RAZVEDRILO 33
Iz taborni{ke
pesmarice
Klemen Kenda
Repertoar manj znanih taborni{kih pesmic smo v enem letu iztro{ili,
zato vam bomo v prihajajo~em letniku predstavili nekaj manj raz{irjenih, pa kljub temu v u{esih dobro znanih melodij ob tabornem ognju.
O pesmih bomo tudi manj pisali, pa tudi sheme akordov bomo
oklestili le na najte`je. Naj vam strune v letu 2006 polno zvenijo.
MAYBE
Thom Pace - iz nadaljevanke
Grizzly Addams
A Asus4 A Asus4
cis
D
Deep inside the forest
E
A
There's a door into another land,
D cis
fis
Here is our life and home.
D
Fis
h
We are staying here forever,
E
A
D
In the beauty of this place , all alone
E
E7
We keep on hoping.
Dotik
cis
D
Walking through the land
E
A
Where every living thing is beautifull
D cis
fis
Why does it have to end
D Fis
h
We are calling oh so sadly
E
A
On the whispers of the wind
D
E
E7
As we send the dying message.
A
D
Maybe there's a world where
E
We don't have to run and
A
D
E
Maybe, there's a time we call our own
D
cis
D
Living free in harmony and magisty
E
A
Take me home, take me home.
Sergeja Bogovi~
Lu~ka miru
J
A
D
Maybe there's a world where
E
We don't have to run and
A
D
E
Maybe, there's a time we call our own
D
cis
D
Living free in harmony and magisty
E
A
Take me home, take me home.
Risba: Jaka Bevk - [eki
Vsi stojimo v krogu upanja. Drug drugemu si podajamo plamen. ^e
moja lu~ ugasne, jo bo zanetila tvoja, kajti skupaj bova oddajala
silnej{i `ar in sleherna lu~ bo na svoj na~in obetala, da tema ne bo
imela zadnje besede.
e topla, ne`na, ljubezniva, prijazna in polna pozitivne energije. Je Lu~ka, ki pomirja, osre~i in daje ob~utek ne~esa
lepega.
Ampak `alosti me to, da je v tej Lu~ki, ki jo delimo ravno
mi, ljudje z na~eli in velikimi vrednotami - taborniki, katoli{ki
skavtje … ~utiti toliko napetosti, energije, ki ka`e na nestrpnost.
Mar ni vseeno kako me nekdo poimenuje? Je kaj grdega v
besedi SKAVT? Morda pa to nakazuje na to, da nas je ne~esa
strah. Lahko kaj izgubimo ali pa preprosto premalo verjamemo v na{e poslanstvo.
Lahko me imenuje{ - Sonce, Luna, Ro`a, Satelit, Mali
Princ, Pesem, Ljubezen, Solza … kakorkoli me bo{ imenoval
se bova sporazumela in {e vedno bom Bitje na{ega planeta,
Vesolja. [e vedno bom edinstven in nenadomestljiv. Zato
ker sem Jaz, ker vem kaj delam in kdo sem.
Lu~ miru zato ni moja ne tvoja akcija, ampak je simbol
miru, ki naj gre iz tvojih rok v moje, iz mojih rok v tvoje, na
koncu jo imava oba in jo poneseva {e med veliko mno`ico
la~nih in `ejnih miru … pa sem {e vedno jaz - jaz in ti - ti.
34
januar
Tabor na obisku
Maru{a Ba{a
arhiv RJ[
Rod jezerska {~uka Cerknica
Upihnili 30. sve~ko in na{li izgubljeno himno. V Cerknici je bil skoraj
vsakdo kdaj pri tabornikih - vsaj kak mesec ali na enem taborjenju.
Danes ima RJ[ skoraj 150 aktivnih ~lanov, vodstvo je mlado, prevladujejo dekleta. Rod jezerska {~uka, vse najbolj{e za 30. rojstni dan!
Z
aradi la`jega delovanja (~lani namre~ niso le iz Cerk
nice, temve~ tudi iz njene okolice) rod deluje v 4
~etah: Perkova ~eta Cerknica, ~eta {kocjanski raki
Rakek, ~eta Presihajo~e jezero Grahovo, in ~eta Martina Krpana Cajnarje. Po petih letih so od ob~ine dobili nazaj prostore v drugem nadstropju poslopja na Gerbi~evi, ki jih sedaj temeljito obnavljajo. Zadnjih pet let pa so vodova
sre~anja potekala v nemogo~ih razmerah neki ob~inski
zgradbi, kjer “prebivajo” {e drugi cerkni{ki klubi in organizacije, ki so brez strehe nad glavo.
Krsti cerkni{kih tabornikov so vedno tematsko obarvani; tudi ta
iz taborjenja v Podgozdu leta 2004.
Glavni dogodek je bila slavnostna akademija z ob~nim
zborom ter veliko zabavo. Povabili so vse, ki so bili kdaj v
rodu aktivni taborniki, star{e, prijatelje ter druge, s taborni{tvom povezane ljudi. Slavnostna akademija je potekala v
ob~inski dvorani v Cerknici, otvorili pa so jo s himno in dvigom zastave pred dvorano, navzo~e pa je ~akalo tudi svetlobno presene~enje iz Ra{i{kega rodu.
^eta [kocjanskih rakov na pomladovanju leta 2003 v ko~i v
Leskovi dolini.
V RJ[ se vse dogajanje v leto{njem taborni{kem letu povezuje s 30. obletnico delovanja. Glavna dejavnost PP - [RR]
- Gr kluba je prenova taborni{kih prostorov na Gerbi~evi, v
programu pa imajo tudi 30 pohodov PP-jev. Izdali bodo bilten, s pregledom zadnjih 10 let, za prvih 20 so ga namre~ `e
izdali. Praznovanje so za~eli z akcijo Ro`ice za ostarele; s
pomo~jo drevesnic so uredili okolico novega doma za ostarele in tako pomagali starej{im v Cerknici.
Na `uru ob 30-letnici so se vse modre majice svetile od ponosa.
Pripravili so tudi razstavo fotografij iz rodovega arhiva.
Izbrali so fotografije, ki predstavljajo taborni{ka do`ivetja
ter ob~utke ter jih povezali v Igrivost, Ustvarjalnost, Norost,
Samozavest ...
Mestu smo hoteli pokazati, da praznujemo, zato je
zastava ZTS pred dvorano visela ves teden.
RAZVEDRILO 35
Med brskanjem po arhivih so odkrili himno rodu, ki se ni
prenesla na generacijo, ki sedaj vodi rod. Prepoznala jo je
biv{a tabornica Ljoba Jen~e in jim pomagala, da so se jo
nau~ili in jo zapeli na slavnostni Akademiji. Vsem zaslu`nim
pa so podelili bronasta in srebrna priznanja ZTS ter rodova
priznanja vsem vodnikom, ustanoviteljem ter tistim, ki so v
zadnjih 10 letih aktivno pripomogli k razvoju RJ[.
Po zaklju~ku Akademije so imeli {e 30. ob~ni zbor ter
vsesplo{ni `ur z Duwai orchestra in Jur Jandar. Na sre~elovu
pa so zbirali denar za prenovo Gerbi~eve.
Na~elnica Perkove ~ete Tja{a in na~elnica rodu Iva v novih
rodovih maj~kah.
Mogo~e se jih kdo od vas spominja po orientacijskem
tekmovanju. Pred leti so namre~ vsako leto organizirali Kanu
[~uka zlet, zabavno orientacijsko tekmovanje s kanuji. Tekmovalci so se pomerili v kategorijah tabornikov in rekreativcev, orientacijo pa je spremljalo {e lokostrelstvo in klesanje
vesla iz “mo`larja”. Vendar tekmovanja `e kar dolgo ni bilo.
Razloga za to sta predvsem muhasto jezero (ve~krat se je
namre~ zgodilo, da v njem v ~asu tekmovanja ni bilo vode)
ter slaba udele`ba (mnogi rodovi verjetno sploh nimajo kanujev in jih taka oblika zabave ni navdu{evala). Ampak ni~
zato. RJ[jevci imajo vseeno vse leto polne roke dela, saj se
trudijo pripraviti vsaj eno akcijo na mesec. RJ[ so eden izmed tistih rodov, ki se zelo dobro razume s tamkaj{njimi
skavti in zato vsako leto skupaj organizirajo akcijo Lu~ miru
iz Betlehema.
Oglas: Prete`no `enski Rod jezerska {~uka
obupano i{~e tabornike, ki bi bili pripravljeni
zvi{ati odstotek mo{ke populacije v rodu. Ali:
I{~emo fante!
Imajo tudi svojo taborni{ko ko~o v Leskovi dolini pri
Ma{unu. ^lani tam zimujejo po vodih, namesto skupnega zimovanja pa bodo rodovo pomladovanje.
Rodova uprava
Stare{ina rodu - Katja Debevc
Na~elnica rodu - Iva Toni
Na~elnica Perkove ~ete - Tja{a Prodi~
Na~elnica ~ete [kocjanski raki - Nika Dragoli~
Na~elnica ~ete Presihajo~e jezero - Maja Vidrih
Na~elnica ~ete Martin Krpan - Tja{a Prodi~
Na~elnica PP, RR, Gr - Andreja Ivan~i~
Propagandistka - Andreja Ivan~i~
Gospodar in oskrbnik ko~e - Marko Debevc
^lanica RU - Sabina [o{tari~
Himna RJ[
Megla je jezero {e pokrivala,
ko `vi`g pi{~alke jutro oznanil je,
`e ~ujem pesem v daljavi,
Jezerska [~uka vstala je.
Zastava nad {otori zavihra,
pod jamborom {e ogenj tli,
nad jezerom se megla dvigne
in v soncu tabor zable{~i.
Dih gozda z Javornikov vabi:
“Hej, tabornik v naravo pojd,
od tu mi lep spomin ohrani
in vse `ivljenje sre~en bod.”
Struktura
rodu
M^ - 65
GG - 39
PP - 17
RR - 15
Gr - 8
Skupaj - 144
36
januar
Stric volk
Ha, sedaj bom pa postal slaven. Od danes naprej me bodo poznali in brali vsi taborniki in tabornice. Take slave nisem bil dele`en `e
lep ~as. To pa po drugi strani prina{a tudi manj prijetne stvari. Sedaj se bom namre~ moral podati na pot po celi Sloveniji in oglodati tudi
kak{nega vodnika ali na~elnico, pokukati na kak{en vodov izlet ali obiskati kak{no zimovanje ali taborjenje. Tega si na svoja stara leta
ravno nisem predstavljal, vendar moram ta izziv sprejeti. ^e me bo kdo torej v naslednjih mesecih iskal na domu, v mojem brlogu me ne
bo na{el. Tudi v teh zimskih mesecih se bom potikal naokoli in {e bolj budno opazoval, kaj se dogaja pri mojih tabornikih; oh oprostite,
skavtih, no pardon gozdovnikih.
No ja, ko bo kaj novega me prosim pokli~ite na moj GSM. Pridem zagotovo in s seboj prinesem nove zobe; grizejo vse ne glede na
ime, za{~itni znak ali barvo.
Stric volk
Kolofon
Glavni in odgovorni urednik: Ale{ Cipot (ales.cipot@rutka.net). Pomo~nik urednika: Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net). Urednik fotografije: Bla` Verbi~ (blaz.verbic@rutka.net). Predsednik izdajateljskega
sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik@rutka.net), Maru{a Ba{a (marusa.basa@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@cmok.si), Aljo{a Bizjak (aljosa.bizjak@rutka.net),
Sergeja Bogovi~ (sergy@rutka.net), Tina Br`an (tina.brzan@rutka.net), Meti Buh (meti@rutka.net), Jo{t Bukovec (red.heretic@email.si), Borut Cerkveni~ (tabor@rutka.net), Tanja Cirkven~i~ (tanjacirkvencic@hotmail.com), Jure
Habjani~ (jure.jez@rutka.net), Toma` Hudomalj (tomaz_hudomalj@hotmail.com), Irena Jeretina (irena@rutka.net), Klemen Kenda (bubi@rutka.net), Primo` Kolman (primoz_kolman@yahoo.com), Bla` Kova~i~ (kovax@rutka.net),
Da{a Lamut (dasica@gmail.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Ale{a Mrak (alesa.mrak@siol.net), Boris Mrak (boris.mrak@epn.ba), Du{an Petrovi~ (pepl@rutka.net),
Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic@rutka.net), Tone Simon~i~ (anton.simoncic@telemach.net), Ale{ Skali~ (amerikanec@rutka.net), Iris Skrt (irisskrt@yahoo.com), Toma` Sinigajda (sini@rutka.net), Katju{a [avc
(savckatjusa@email.si) in Goran Tom{i~ (goran@rutka.net). Grafi~no oblikovanje: Miha Ma~ek, Bla• Verbi~ in Igor Bizjak. Lektoriranje: [pela Les, (spely.les@gmail.com). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov
Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, epo{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega zvezka je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.
Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka
je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.
ISSN 0492-1127
RAZVEDRILO 37
38
januar
RAZVEDRILO 39
Na Voglu je ta ~as 20
km urejenih prog in kar
320 cm snega.
V Bohinju velja 2+1=1.
Ena karta za dve
smu~i{~i in vodni park
Bohinju.
Ali
Ali {e
{e vedno
vedno ne
ne veste,
veste,
kam
kam bi
bi {li
{li na
na zimovanje
zimovanje ali
ali na
na rodovo
rodovo
smu~anje
smu~anje ob
ob koncu
koncu tedna?
tedna?
Morda
Morda pa
pa je
je Gozdna
Gozdna {ola
{ola ZTS
ZTS vv Bohinju,
Bohinju,
pravi
pravi odgovor
odgovor na
na vpra{anje.
vpra{anje.
Ne
Ne odla{ajte,
odla{ajte, ~imprej
~imprej pokli~ite
pokli~ite
041/490
041/490 888
888 in
in si
si zagotovite
zagotovite prostor.
prostor.