Epilepsija pri starejših
Marko Zupan, Bogdan Lorber, Gal Granda, Dominika Novak Epilepsija pri starejših Koristne informacije za osebe z epilepsijo v starosti 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 1 10.2.2012 9:51:28 Kazalo Kaj je epilepsija? Kaj je epileptični napad? Epilepsija pri starejših 3 5 6 Pot do diagnoze Stanja, ki jih pri starejših pogosto zamenjujemo z epilepsijo Kako epilepsijo zdravimo? 10 Težave ob zdravljenju z zdravili Kakovostno življenje z epilepsijo 14 Varnost doma Skrb za zdravo in uravnoteženo življenje 15 Telesna dejavnost Brezskrbno na potovanje Pomen rednih zdravniških pregledov 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 2 16 17 10.2.2012 9:51:28 Epilepsija je ena izmed najpogostejših motenj v delovanju osrednjega živ�evja, ki prizadene okoli 50 milijonov ljudi po vsem svetu. V Sloveniji ima epilepsijo okoli 20.000 ljudi. Velik odstotek teh ljudi je starejših od 65 let. Epilepsija je za možgansko kapjo in demenco najpogostejša nadloga starostnikov. Ker je epilepsija v starosti pogosta, je treba o tem več govoriti in pisati. Temu je namenjena tudi ta knjižica. Ne glede na starost dobro nadzorovana epilepsija pri večini bolnikov ne ovira uresničevanja življenjskih ciljev. Kaj je epilepsija? Epilepsija je motnja v delovanju možganov. Kaže se z najrazličnejšimi oblikami epileptičnih napadov, ki imajo to lastnost, da se radi ponavljajo. Prizadene ljudi vseh starosti, ras, narodnosti ali družbenih razredov. Odvisno od vzroka je število napadov lahko majhno (morda enkrat na leto), zelo veliko (vsakih nekaj dni) ali pa nekaj vmes. Osebe z epilepsijo v starosti se praviloma dobro odzovejo na zdravljenje. Prav zato je pomembno, da bolezen čimprej prepoznamo in zdravimo z ustreznimi protiepileptičnimi zdravili v za starost primernih, običajno manjših odmerkih. 3 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 3 10.2.2012 9:51:28 Najpogostejši vzroki za epileptične napade in epilepsijo pri starejših so: � � � � � � � � � možganska kap možganski tumorji presnovne motnje (zlasti nizka ali visoka raven krvnega sladkorja …) poškodbe možganov degenerativne bolezni, ki vodijo v demenco (Alzheimerjeva in druge vrste degenerativnih demenc) alkoholizem in odvisnosti od raznih pomirjeval ter drugih zdravil, ki delujejo na človekovo duševnost in budnost okužbe osrednjega živčevja ponoven pojav napadov po večletnem mirovanju motnje iz mladosti ali zgodnje odrasle dobe pri eni od štirih oseb (25 %) ostaja vzrok neznan Na splošno velja, da en epileptični napad še ni epilepsija. Ker pa je pri starejših tveganje za ponovitev napada precej večje kot pri mlajših, je zdravljenje z zdravili skoraj nujno pri večini bolnikov, ko s pregledom in preiskavami potrdimo sum, da je šlo za epileptični napad. Še zlasti takrat, ko nam slikovne preiskave, kot sta magnetna resonanca možganov (MRI) in računalniška tomografija (CT), pokažeta takšne okvare v možganih, ki lahko sprožajo epileptične napade. V pomoč nam je tudi elektroencefalogram (EEG-zapis), pri katerem iščemo motnje v aktivnosti možganov. 4 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 4 10.2.2012 9:51:28 Kaj je epilepticni ˇ napad? Med epileptičnim napadom skupina možganskih celic, večja področja možganov ali pa kar celotni možgani postanejo nenadoma na napačen način aktivni zaradi sprememb, ki jih sprožijo bolezni in poškodbe. Simptomi in znaki epileptičnega napada, ki jih bomo opazili pri bolniku, so odvisni od mesta v možganih, kjer se je motnja pojavila. če motnja ostane omejena na ožje področje, je napad žariščni, če se razširi na vse možgane, pa generaliziran. Epileptični napadi pri starejših so večinoma žariščni in redkeje generalizirani. Običajno pred napadom ni posebnih občutenj ali slutenj (avra), ki bi nato vodili v napad. Po napadu velikokrat sledi podaljšano obdobje neodzivnosti in zmedenosti, ki traja lahko več ur ali celo dni, čemur pravimo zamračenost. Napada in obdobja zamračenosti se bolnik navadno ne spominja. Po napadu lahko sledijo tudi daljša ali krajša obdobja enostranske ohromitve telesa ali govorne motnje z nezmožnostjo izražanja besed in/ali razumevanja govorjene besede, kar se vse postopno popravi in povrne v prvotno stanje. Žariščni napad lahko preide v generaliziranega s krči po vsem telesu ali pa v stanje popolne neodzivnosti bolnika, kar zanj pomeni hudo obremenitev in poveča verjetnost poškodb raznih delov telesa in možganov. Zgodi se lahko tudi, da napad ne poneha in traja, dokler ga ne ustavimo z zdravili, ki jih je treba dati naravnost v žilo. Takrat govorimo, da ima bolnik epileptični status, ki poveča tveganje za slabši izhod – tudi smrtni. če se napad po petih minutah ne ustavi, se obrnemo na službo nujne medicinske pomoči. V nekaterih primerih lahko zdravnik bolniku predpiše posebno zdravilo za prekinjanje dolgotrajnih napadov, ki ga lahko svojci med napadom dajo bolniku v prostor v ustih med zobmi in lici ali v črevo. 5 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 5 10.2.2012 9:51:28 ˇ Epilepsija pri starejših V zadnjih desetletjih se število starejših vztrajno povečuje in njihov delež bo po vseh statističnih napovedih še naraščal. Poleg družbenih in psiholoških težav se s staranjem prebivalstva pojavljajo tudi zdravstveni problemi. Ker se starejši vse težje gibljejo in imajo vse hujše težave pri vzdrževanju ravnotežja, so padci pri njih pogosti. Ob padcih so večkrat možne poškodbe možganov. Prav tako se s staranjem v možganih pojavljajo degenerativni procesi in hkrati različne druge bolezni, kot so možganske kapi, tumorji, okužbe ... Še pred nekaj desetletji je veljalo prepričanje, da so epileptični napadi in epilepsija najpogostejši v zgodnjem otroštvu in obdobju odraščanja. Danes se večina prvih epileptičnih napadov pojavi med starostniki. Po določilih Svetovne zdravstvene organizacije o starosti govorimo, ko človek dopolni 65 let. Starejše delimo v tri skupine: na mlajše starejše (od 65 do 74 let), srednje stare (75 do 84 let) in zelo stare (85 in več let). Največkrat ugotovimo pri starejših sledeče oblike epileptičnih napadov: � krajše obdobje zmedenosti in spominske motnje za to obdobje � nenadna zazrtost v prazno s srepim, a brezizraznim pogledom in spremljajočo prehodno izgubo orientacije v času, prostoru in do oseb � nenadno mravljinčenje po udih (bolj po eni strani telesa) � nenadna vrtoglavica z občutkom vrtenja v glavi � krči v mišicah po eni strani: obraza, vratu, rame, zgornjih in spodnjih udov (ali le enega dela naštetih področij) � generalizirani napadi z izgubo zavesti in krči po vsem telesu, pogosto ugrizom v jezik ter odvajanjem vode in blata � neodzivnost z nezavestjo in brez krčev 6 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 6 10.2.2012 9:51:29 Pot do diagnoze Diagnoze epileptičnih napadov ni težko postaviti, če so napadi v obliki tipičnih žariščnih ali generaliziranih krčev, kar je pri starejših bolj redko. Največ je napadov, ki se kažejo z nenadno zmedenostjo, zazrtostjo v prazno, moteno zavestjo, pozornostjo, spominskimi motnjami, vrtoglavico, lahko tudi s padci brez pravega razloga in podobno. Žariščni napad se lahko spremeni v generaliziranega, pri čemer se spet pojavijo bodisi krči po vsem telesu ali pa nastopi popolna odsotnost mišičnega tonusa. Zelo dragocen za postavitev diagnoze je natančen opis napada, ki ga starejše osebe redko podajo same. Največkrat so pripovedovalci svojci, slučajni mimoidoči očividci ter zdravstveno in drugo osebje v domovih za starejše. Prav tako so pomembni tudi podatki o prestanih možganskih kapeh in poškodbah glave, povišani telesni temperaturi, pešanju spomina, motnjah pozornosti in spreminjanju vedenja. To je še zlasti pomembno pri starejših, pri katerih je zaradi večje verjetnosti prisotnosti drugih bolezni dejanske epileptične napade težje prepoznati. S kliničnim pregledom lahko zdravnik nevrolog odkrije nevrološke motnje, ki kažejo na okvare možganov, in tudi motnje v delovanju notranjih organov, kot so težave s srcem in ožiljem (visok ali nizek krvni tlak, visoka ali nizka srčna frekvenca, šum nad srcem zaradi okvar srčnih zaklopk), dihanjem, slabokrvnostjo itd. Računalniško tomografsko (CT) in magnetno resonančno (MRI) slikanje glave pokažeta strukturo možganov in spremembe na možganih. Te so pri starostnikih drobne ali večje možganske kapi, redkeje tumorji, poškodbe možganov. Pri vsakem starostniku je priporočljivo opraviti analizo krvi, iz katere izvemo, če je prisotna slabokrvnost, nizka ali visoka raven krvnega sladkorja, popuščanje delovanja različnih organov, kot so jetra, ledvice, žleze z notranjim izločanjem in podobno. 7 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 7 10.2.2012 9:51:29 če je treba, zdravnik odvzame tudi znotrajlobanjsko tekočino, ki ji pravimo likvor. Z analizo likvorja lahko dokažemo ali ovržemo vnetje možganskih ovojnic in možganov. Elektroencefalogram (EEG), ki beleži bioelektrično aktivnost možganov, je za diagnozo epilepsije pomembna preiskava, čeprav je pri starostnikih z epilepsijo velikokrat le nespecifično spremenjen ali pa normalen. Po potrebi EEG večkrat ponovimo. S podaljšanim EEG-snemanjem in vključitvijo videokamere lahko posnamemo tudi napad, ob tem pa spremenjeno EEG-aktivnost. Ker se pri večini starostnikov epileptični napadi v začetku pojavljajo bolj poredko (morda enkrat na nekaj tednov ali mesecev), je ta metoda omejeno uporabna. Navadno dober odziv na protiepileptična zdravila dodatno zmanjša potrebo po takšni diagnostični metodi. Stanja, ki jih pri starejših pogosto zamenjujemo z epilepsijo Omedlevica ali sinkopa je najpogostejši vzrok kratkotrajne izgube zavesti pri starejših. Nekaj trenutkov preden izgubi zavest, oseba čuti splošno oslabelost, slabost v žlički, občutek toplote po telesu, sliši šumenje v glavi, pojavi se temnenje pred očmi, bledica, hladen pot. Temu sledi navadno padec po tleh (zdrs telesa) in po kakšni minuti neodzivnosti spet povrnitev k zavesti. V času nezavesti se navadno pojavi nekaj diskretnih krčev po telesu. Ob tem redko uideta voda in blato. Oseba po navadi opiše počutje in dogodke pred izgubo zavesti in po njej. Vzroki za sinkope so v delovanju srčnožilnega sistema, ko padeta krvni tlak in srčni utrip. Padec vrednosti krvnega sladkorja (hipoglikemija) lahko povzroči zmedenost ali celo izgubo zavesti, če pade vrednost krvnega sladkorja na zelo nizke vrednosti. Tudi visoka vrednost krvnega sladkorja povzroča motnje zavesti. Zmedenost se pojavi večkrat zaradi vročinskih stanj različnega porekla, zaradi uporabe zdravil za pomirjanje in nespečnosti. Žal moramo prevečkrat pomisliti tudi na alkoholizem in odtegnitveni sindrom. 8 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 8 10.2.2012 9:51:29 Motnje spanja, zlasti nespečnost, so pri starejših pogoste. Pogosto je prisoten tudi sindrom nemirnih nog, ki se kaže s premikanjem spodnjih udov zaradi nekakšne napetosti v njih. Tlačijo jih lahko nočne more s hudo vznemirjenostjo, ki je lahko videti kot epileptični napad. Prehodna prekrvavitvena motnja možganov (TIA) je v starosti pogosta. Večkrat je pri tem možna nenadna govorna motnja, oseba ne more odgovarjati na vprašanja ali pa ne razume govorjene besede. Lahko se pojavi ohromitev udov po eni strani telesa. Oboje navadno spremlja tudi povešenje ustnega kota. Po nekaj minutah ali urah težave izginejo. Prehodna motnja v delovanju kratkoročnega spomina (tranzitorna globalna amnezija) je v starosti prav tako pogosta. Zanjo je značilno, da traja več ur do enega dneva in nato spontano mine, ostaja pa spominska vrzel za to obdobje. EEG, slikanje možganov (MRI in CT glave) ter druge preiskave ne pokažejo sprememb. Za epilepsijo v starosti je pomembno, da jo zgodaj prepoznamo in čimprej zdravimo. Nanjo moramo misliti, ker je pogosta. Ne smemo pa je zamenjevati za druge vrste napadov, kar vedno ni lahko. 9 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 9 10.2.2012 9:51:29 Kako epilepsijo zdravimo? Cilj zdravljenja epilepsije je vzdrževanje normalnega življenjskega sloga in navad, kot jih je imel bolnik pred pojavom epileptičnih napadov, najraje brez ponovnih epileptičnih napadov in brez neželenih učinkov zdravljenja, ki bi zmanjševali kakovost življenja. Epileptičnim napadom poskušamo odkriti vzrok. Kadar vzrok uspemo odstraniti ali zdraviti bolezen, ki je povzročila epileptične napade, posebnih zdravil proti epileptičnim napadom največkrat niti ni treba jemati. Protiepileptična zdravila pomagajo živčnim celicam v možganih, da postanejo manj občutljive na motnje, ki povzročajo epileptične napade. S tem preprečijo ponavljanje epileptičnih napadov ali vsaj zmanjšajo njihovo pogostnost, vzroka epilepsije pa ne morejo odpraviti. Po prvem epileptičnem napadu se zdravnik morda ne bo odločil za zdravljenje z zdravili, ker se epilepsija po prvem napadu razvije le v približno 50 % primerov. Pretehtal bo, ali izvidi preiskav, predvsem slikanje možganov s CT ali MRI in EEG, napovedujejo večjo verjetnost ponavljanja napadov in koliko morebitne škode bi lahko povzročil ponovni epileptični napad. Zelo pomembno je tudi, da se z bolnikom in svojci pogovori in upošteva želje oziroma bolnikov strah pred ponovnim epileptičnim napadom ali odpor ob misli, da bo moral jemati še eno zdravilo ob vseh ostalih, ki jih jemlje zaradi drugih težav. 10 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 10 10.2.2012 9:51:29 Zdravljenje epilepsije z zdravili je navadno zelo uspešno. Pri starostnikih zdravila v 80 % učinkovito preprečijo ponavljanje epileptičnih napadov, kar je v povprečju celo nekaj bolje, kot pri mlajših bolnikih. Zdravila so enaka kot tista za zdravljenje epilepsije pri mlajših. V Sloveniji je na recept brez doplačila na voljo veliko število različnih protiepileptičnih zdravil, ki se med sabo razlikujejo po podrobnostih načina delovanja, po presnovi in neželenih učinkih. Da se bo zdravnik odločil za najbolj primerno zdravilo, bo upošteval: � � � � starost bolnika vrsto epileptičnih napadov druga zdravila, ki jih bolnik sočasno jemlje in kako zdravila prenaša morebitne izkušnje bolnika s protiepileptičnimi zdravili S staranjem se spreminja telesna sposobnost presnove zdravil. Prehajanje snovi iz prebavil je počasnejše, drugačen je način prenašanja in razporejanje zdravil po telesu, prav tako se upočasni izločanje. Na vse to vplivajo tudi druge sočasne bolezni, ki jih je z leti navadno več. Starejši zato večinoma slabše prenašajo zdravila, kot v mlajših letih. Začetek zdravljenja s protiepileptičnimi zdravili je praviloma počasnejši, prvi odmerki so manjši in večanje odmerkov postopno. Bolnik se na zdravilo tako lažje navadi. Tudi potrebni končni dnevni odmerek navadno ostane manjši. Težave ob zdravljenju z zdravili Zdravnik bo z bolnikom ob kontrolnih pregledih vsakič ocenjeval uspeh zdravljenja. Zelo mu bo v pomoč dnevnik epileptičnih napadov, če jih bolnik ob zdravljenju še ima. Pogosto bolniki sami za napade ne vedo, se jih ne spomnijo in le iz okoliščin sklepajo, da so jih imeli. Sodelovanje in pomoč svojcev je zato vedno dobrodošla in včasih nujna. Hkrati bo zdravnik ocenjeval tudi morebitne težave, ki se lahko pojavijo ob zdravljenju z zdravili. Te so lahko posledica neželenih učinkov zdravil ali morda součinkovanja (interakcije) med različnimi zdravili. Pogosto je težave težko ločiti od znakov pridruženih bolezni in takrat zahtevajo še posebej natančno presojo zdravnika. 11 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 11 10.2.2012 9:51:29 Neželene učinke zdravil občutijo le nekateri bolniki in večina je blaga. Večinoma so novejša zdravila bolje prenosljiva kot starejša. Nekateri neželeni učinki so značilno pogostejši pri posameznih zdravilih, po čemer se zdravnik ravna pri predpisovanju, vendar bolniki prenašajo enaka zdravila zelo različno, zato se težav ne da vedno predvideti. Nekateri neželeni učinki se pojavijo na začetku jemanja protiepileptičnih zdravil, ko se telo nanje še privaja, nato lahko popustijo ali povsem izginejo: � � � � zaspanost/utrujenost občutek nestabilnosti ali omotičnosti razdražljivost alergijske in druge preobčutljivostne reakcije/kožni izpuščaj (te morda ne bodo izginile) Naslednje neželene učinke pri starejših osebah z epilepsijo čimprej sporočite zdravniku: � pretirana zaspanost ali nemir � nestabilnost pri hoji in nerodnost pri gibanju (imenovani ataksija), pri čemer se poveča tveganje za padce � počasnejši srčni utrip (bradikardija) – zlasti pri osebah z že znanimi boleznimi srca � znižanje ravni natrija v krvi ali zmanjšanje števila krvnih ploščic (trombocitov), odgovornih za strjevanje krvi – zlasti pri osebah, ki jemljejo zdravila proti zlepljanju krvnih ploščic ali proti strjevanju krvi � poslabšanje tremorja (nehotno, ritmično tresenje), zlasti pri osebah z že prisotnim tremorjem ali Parkinsonovo boleznijo 12 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 12 10.2.2012 9:51:29 Odsvetujemo spreminjanje odmerka zdravila na lastno pest ali prenehanje jemanja zdravila. Zdravnik, ki predpiše protiepileptična zdravila, mora vedeti, katere druge bolezni ima bolnik in katera zdravila jemlje. Posebej pomembno je, da je seznanjen z bolnikovim povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, boleznijo srca, ledvično boleznijo ali boleznijo jeter. Tudi zdravniki, ki zdravijo te bolezni, morajo vedeti, da bolnik jemlje hkrati še protiepileptična zdravila. Pri nekaterih protiepileptičnih zdravilih je koristno, če bolnik opravlja redne krvne preiskave, ki pomagajo določiti optimalno odmerjanje zdravila ali pa pravočasno opozorijo na morebitne nevarne neželene učinke. Redno jemanje zdravil je prvi pogoj za uspešno vodenje zdravljenja. Nekatera zdravila so na voljo le v obliki tablet, druga tudi v obliki sirupa, nekatera je mogoče prepoloviti, druga raztopiti v vodi, nekatera je treba jemati trikrat, druga samo enkrat na dan. Povprašajte zdravnika ali farmacevta, če ste v dvomih. če se napadi ne bodo ponavljali, bo zdravnik po nekaj letih lahko svetoval počasno opuščanje zdravljenja. 13 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 13 10.2.2012 9:51:29 Kakovostno življenje z epilepsijo Pojav vsakih novih bolezenskih znakov zmanjšuje kakovost življenja, še posebej, če gre za motnje zavesti ali padce. Epilepsija poleg tega neredko izzove pretirane strahove in je povezana s socialno stigmatizacijo. Večina teh strahov je posledica slabega poznavanja bolezni. Starejšim osebam uspešno zdravljena epilepsija ne zmanjša sposobnosti za nadzor nad svojim življenjem. Možnosti za obvladovanje napadov je namreč veliko in predvsem z novejšimi zdravili ob tem tudi ni velikih dodatnih težav zaradi zdravljenja. Pojav epileptičnega napada ali epilepsije tudi v starejših letih ne pomeni nujno trajne izgube sposobnosti za upravljanje z avtomobilom, če so z zdravili napadi obvladani in zdravila ne povzročajo pomembnih neželenih učinkov. Varnost doma Varnostni ukrepi doma naj bodo enaki tako pri starejših kot tudi mlajših osebah z epilepsijo. Nekaj preprostih ukrepov lahko pomembno izboljša vašo varnost: � � � � � � Pri kuhanju priporočamo uporabo zadnje kuhalne plošče na štedilniku, ročaji posod naj bodo obrnjeni proti zadnjemu delu štedilnika in ne naprej. Noži naj bodo vedno pospravljeni v predalih. Pri točenju vode naj bo najprej odprta pipa z mrzlo in šele nato z vročo vodo. Oblačila, ki jih ni treba likati pri visoki temperaturi, zmanjšajo nevarnost opeklin. Uporaba prhe je varnejša in tudi hitrejša kot kopel v kadi. Držanje za ograjo pri uporabi stopnic zmanjša možnost poškodb pri morebitni izgubi zavesti. 14 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 14 10.2.2012 9:51:29 Skrb za zdravo in uravnoteženo življenje Alkohol in velike količine kave ali pravega čaja povečajo verjetnost pojavljanja epileptičnih napadov. Enako velja za neprespanost. Motnje spanja in slab spanec, ki se odražajo kot povečana zaspanost čez dan, imajo veliko možnih vzrokov. če so vzrok slabega spanca pogosta zbujanja zaradi pretiranih skrbi, je morda v ozadju depresivnost. Depresija je najpomembnejši dejavnik slabe kakovosti življenja pri osebah z epilepsijo, zato jo je pomembno prepoznati in zdraviti. Telesna dejavnost Večina prostočasnih dejavnosti in športov je dovoljena in celo zelo priporočena tudi starejšim osebam z epilepsijo. Pri izbiri dejavnosti bo lahko v pomoč knjižica Epilepsija in šport, ki jo je izdalo Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije. Osnovni napotki za varnost: � Pri plavanju ali vodnih športih je treba poskrbeti, da je v bližini nekdo, ki pozna stanje osebe z epilepsijo in ve, kako ukrepati pri epileptičnem napadu. � Pri vseh dejavnostih svetujemo uporabo predpisanih ali priporočenih varnostnih sredstev. Pri kolesarjenju npr. čelado in primerna oblačila. 15 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 15 10.2.2012 9:51:30 Brezskrbno na potovanje Potovanje samo ne poveča tveganja za epileptične napade. Povečanemu stresu in pomanjkanju spanja na poti se je smiselno izogniti, če je mogoče. Sicer pa navadno odtehtajo socialni in drugi pozitivni učinki potovanja na kakovost življenja. Svetujemo, da ima bolnik pri sebi zadostno količino zdravil, ki jih bo potreboval na potovanju. Dnevni razpored jemanja naj ostane enak, kot je bil doma. Za potovanja prek več časovnih pasov obstajajo posebna navodila za prilagajanje časa jemanja zdravil. Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije je za osebe z epilepsijo izdala knjižico z uporabnimi informacijami na potovanju v več jezikih. 16 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 16 10.2.2012 9:51:30 Pomen rednih zdravniških pregledov Svetujemo redne preglede pri izbranem zdravniku, kjer bo priložnost za pogovor o mnogih vprašanjih, pomembnih za zdravljenje in življenje z epilepsijo. Dodatno pa svetujemo obisk svojega zdravnika: � ob pojavu neželenih učinkov protiepileptičnih zdravil, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja � pri spremenjenih epileptičnih napadih po trajanju ali po pogostosti � ob pojavu nove vrste epileptičnih napadov Dodatne informacije o življenju z epilepsijo so na voljo na Društvu Liga proti epilepsiji Slovenije. 17 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 17 10.2.2012 9:51:30 Beležke Sem vpisujte podrobnosti v zvezi z vašo epilepsijo in zdravljenjem, o katerih bi se radi pogovorili s svojim zdravnikom. 18 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 18 10.2.2012 9:51:30 Epilepsija pri starejših Marko Zupan, Bogdan Lorber, Gal Granda, Dominika Novak Izdajatelj: Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana Lektoriranje: Mila Vujevi� Oblikovanje: Medis, d.o.o. Ilustracije: UCB S.A. Naklada: 1.500 izvodov Ljubljana 2012 Knjižica je namenjena zgolj informiranju. Za vsa dodatna vprašanja se obrnite na svojega zdravnika ali farmacevta. 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 19 10.2.2012 9:51:30 Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije Ulica Stare pravde 2 1000 Ljubljana Telefon: (01) 432 93 93 e-pošta: epilepsija@epilepsija.org spletna stran: www.epilepsija.org Medis, d.o.o. Brnčičeva 1, Ljubljana www.medis.si 120207 Knjižica epilepsija pri starejših 150 x 150 POSTAVLJENO SLO.indd 20 120210 Informacije za uporabnike Svetovalni telefon EPITEL (01) 432 93 93 vsak �etrtek med 16. in 19. uro 10.2.2012 9:51:31
© Copyright 2024