1. No category

ISSN 1581-8985
leto 8, številka 1, marec 2011
NOVO POROČILO:
SLABE BIVALNE RAZMERE
ROMOV V SLOVENIJI
VABLJENI NA ZBOR ČLANOV:
6. MAJA V LJUBLJANI
PRILOGA:
LETNO POROČILO AIS 2010
www.amnesty.si I Twitter: AmnestySlovenia I Facebook: Amnesty Slovenije
Podpisovanje mesečnih peticij preko mobilnega telefona: www.amnesty.si/sms
02 Kje-kaj? I amnesty AKCIJA 1/2011
03Akciji na pot
Vzporedna življenja
04Aktualnik
06Pod žarometom
10
VZPOREDNA ŽIVLJENJA
ROMOM V SLOVENIJI NISTA
ZAGOTOVLJENI PRAVICI DO
USTREZNEGA BIVALIŠČA IN VODE
POGOVOR
LIJA MIHELIČ: Z INTERNETOM NI NIČ
NAROBE, DOKLER SE GA NE ZLORABLJA
12ZBOR ČLANOV 2011: VABILO
13PREDSTAVITEV RAZISKAVE O NASILJU NAD ŽENSKAMI
14Aktivizem
16
Vrtimo svet
18Pisma rešujejo življenja
20Prijavnica na zbor članov, koledar dogodkov in zahteva za namenitev dela
dohodnine za donacije
SREDINA
LETNO POROČILO AIS 2010
Vizija 3,2 milijona članov in podpornikov AI je svet, v katerem vsakdo uživa vse človekove pravice, opredeljene v Splošni deklaraciji človekovih pravic in ostalih mednarodnih
standardih s področja človekovih pravic. S svojimi kampanjami AI širi splošno osveščenost o pomenu človekovih pravic in nasprotuje njihovim specifičnim kršitvam.
Amnesty Akcija izhaja 4-krat letno. Urednica: Metka Naglič. Novinarka: Ana Čemažar. Oblikovna zasnova: Marko Kadić. Tisk: Tiskarna Schwarz. Naklada: 10.000. ISSN 1581-8985
AI Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 426 93 77; faks: 01 426 93 65. E-pošta: amnesty@amnesty.si Splet: www.amnesty.si TRR: 03100-1012174536
Stališča avtorjev, objavljena v Amnesty Akciji, niso nujno tudi stališča AI. Letna naročnina na Amnesty Akcijo znaša od 2010 naprej 12 EUR.
Akciji na pot I amnesty AKCIJA 1/2011
03
VZPOREDNA ŽIVLJENJA
Foto: Ana Val
V tej številki osrednjo pozornost namenjamo najnovejšemu poročilu Amnesty
International, ki obravnava bivalne razmere Romov v Sloveniji.
Ko pogovor nanese na Rome, na površje hitro privrejo številni stereotipi. Romi so
neizobraženi, brez služb, živijo od socialne podpore ipd. In veste kaj? V veliko primerih to
drži. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj? Mnogi menijo, da so si takšen način življenja izbrali
sami. Pa je to res?
Poznate koga, ki bi zase in svoje otroke izbral življenje v slabo izolirani leseni baraki
brez elektrike, tekoče vode, kopalnice in stranišča? Koga, ki bi uporabljal vodo iz
bližnjega onesnaženega potoka le zato, ker lahko? Raziskava, ki jo je med majem 2009
in januarjem 2011 v romskih naseljih po Sloveniji izvedla Jerneja Turin, je razkrila
pretresljivo sliko romskega vsakdana. Fotografije Arneta Hodaliča, ki spremljajo poročilo,
se zdijo, kot da so bile posnete v neki drugi, precej manj razviti državi in ne v državi
z enim od najvišjih BDP-jev na prebivalca v srednji Evropi. Neodvisna strokovnjakinja
Združenih narodov za človekove pravice, dostop do pitne vode in sanitarij Catarina de
Albuquerque je po svojem obisku v Sloveniji spomladi 2010 povedala: »Položaj spominja
na situacije, ki sem jih videla v precej revnejših državah.«
Večina Romov v Sloveniji živi v izključno romskih naseljih, ki so pogosto brez osnovne
infrastrukture. Nekatere skupnosti hodijo po vodo tudi kilometre daleč, na bencinsko
črpalko, pokopališče ali do onesnaženega potoka v bližini. Nekaterim dnevno uspe dobiti
le 10-20 litrov vode na osebo, kar je celo pod minimumom, priporočenim v humanitarnih
krizah (za primerjavo: povprečna poraba vode v Sloveniji je 150 litrov na osebo). Večina
naselij tudi ni priključena na kanalizacijo in hiše pogosto nimajo stranišč. Veliko naselij je
tudi brez električnih priključkov.
Zakaj se Romi ne preselijo? Zaradi diskriminacije romske družine pogosto ne morejo
kupiti ali najeti hiše ali stanovanja drugje. To jim preprečijo lastniki nepremičnin,
potencialni sosedje in v nekaterih primerih celo občine, z diskriminatornimi kriteriji za
dodeljevanje neprofitnih stanovanj ali pomoči.
In tu se začne začarani krog revščine. Neprimerne stanovanjske razmere negativno
vplivajo na pravico do izobrazbe, dela in zdravja. Romske otroke sošolci zbadajo, da
smrdijo. Domače naloge morajo pogosto pisati v preveč natlačenih sobah brez električne
razsvetljave. Rominja iz naselja na Dolenjskem je povedala, da otroci ne želijo v šolo, ker
so umazani. Pozimi mora zgodaj zjutraj pred barako zakuriti ogenj, na katerem segreje
vodo, s katero se otroci potem lahko umijejo. Pozimi se tudi zelo hitro znoči in otroci
morajo domače naloge pisati ob svečah. Romski otroci tudi pogosteje zbolevajo za drisko,
rota virusi, boleznimi dihal.
Vse to se pozna pri njihovem šolskem uspehu in delež Romov brez dokončane osnovne
šole je grozljivo visok. Med brezposelnimi Romi na Dolenjskem jih kar 98,2 odstotka ni
končalo osnovne šole, v Prekmurju pa je ta delež 90 odstotkov. Pri tem pa po ocenah
delež brezposelnih med Romi dosega 90-98 odstotkov. Razlogi za to so v neizobraženosti
kot tudi nepripravljenosti delodajalcev zaposliti Roma.
Si še vedno upate reči, da so si Romi sami izbrali takšen način življenja in da brezdelno
uživajo, ob tem pa sprejemajo socialno podporo?
Sabina Živec, predsednica AIS
Večina Romov v
Sloveniji živi v izključno
romskih naseljih, ki so
pogosto brez osnovne
infrastrukture. Nekatere
skupnosti hodijo po
vodo tudi kilometre
daleč, na bencinsko
črpalko, pokopališče
ali do onesnaženega
potoka v bližini.
04 Aktualnik I amnesty AKCIJA 1/2011
Predstavitev poročila Vzporedna življenja (več o tem v glavnem članku)
v ZRC SAZU v Ljubljani 16. marca 2011.
Foto: Miha Bogataj
Ana Čemažar (levo) in
Amy Skinner sta se v letu
2011 začasno pridružili
Amnestyjevi pisarni.
Logotip 13. Festivala dokumentarnega filma, na katerem bo žirija
slovenske Amnesty že tretjič zapored razglasila najboljši dokumentarni
film o človekovih pravicah.
Amy je v okviru
projekta Razkriti
obrazi rasizma izvedla
posebno delavnico o
diskriminaciji tudi za
študente ljubljanske
Akademije za likovno
umetnost, ki bodo
ustvarjali plakate na
temo rasizma.
Logotip Poster
Festivala Ljubljana ‘11
Usposabljanje za
vodenje projektov ima
morda dolgočasno
ime, a je lahko tudi
zelo zabavno. Na sliki
prizor iz praktične
vaje ‘sodelovanja’.
Aktualnik I amnesty AKCIJA 1/2011
ZBOR ČLANOV 2011:
6. MAJA V LJUBLJANI
DRAGI ČLANICE IN ČLANI TER PODPORNICE IN
PODPORNIKI AI SLOVENIJE, PRIJAZNO VABLJENI
NA ZBOR ČLANOV, KI BO POTEKAL V PETEK,
6. MAJA, POPOLDNE V LJUBLJANI.
Prosimo vas, da se na zbor članov
prijavite najkasneje do 10. aprila 2011.
Če želite kandidirati za članstvo v
katerem od organov društva (izvršni
odbor, nadzorni odbor, disciplinska
komisija), prosimo, pošljite kandidature
najkasneje do 2. maja 2011. Več
podrobnosti o tem pomembnem
srečanju našega društva najdete na
strani 12, na zadnji strani revije pa je
objavljena tudi prijavnica na zbor članov.
AIS RAZKRIVA OBRAZE
RASIZMA
Slovenska Amnesty sodeluje s Fundacijo
Brumen pri dogodku Poster Festival
Ljubljana '11: Razkriti obrazi rasizma, ki
bo med 15. in 21. septembrom 2011 v
Ljubljani. Amnesty pri projektu sodeluje
z izobraževalnimi aktivnostmi o rasni
diskriminaciji, s katerimi želimo dvigniti
raven zavedanja med mladimi o različnih
oblikah rasne nestrpnosti v današnji
Evropi. Organiziramo tudi natečaj
risanja plakatov za mlade v Sloveniji.
Najbolj izvirni plakati bodo med 20.
septembrom in 20. oktobrom 2011
vključeni v uradno razstavo festivala v
Narodni galeriji v Ljubljani. Projekt je
sofinanciran iz programa Evropske unije
'Temeljne pravice in državljanstvo'. Več o
projektu in izbor posterjev bomo objavili
v naslednji številki revije.
NOVIČKE IO
Izvršni odbor se je od decembra sestal
dvakrat. Na obeh sestankih nas je v.
d. direktorice Metka Naglič seznanila
z dogajanjem v sekciji. Poleg tega smo
določili sestavo delegacije, ki bo avgusta
potovala na sestanek mednarodnega
sveta – ICM (na tem sestanku člani AI
s celega sveta vsaki dve leti sprejemajo
odločitve, ki usmerjajo delovanje
naše organizacije). AI Slovenije bodo
na sestanku tako zastopale: Mojca
Drofenik, prostovoljka, Jerneja Turin,
vodja kampanj, Metka Naglič, v.
d. direktorice, in Sabina Živec,
predsednica izvršnega odbora. Če bi
želeli izvedeti kaj več o zadnjih dveh
sestankih ali našem delu, nam pišite na
izvršni.odbor@amnesty.si. (S. Ž.)
FDF 2011:
NAJBOLJŠI DOKUMENTAREC
IN OKROGLA MIZA O
DR KONGO
Slovenska Amnesty tudi letos sodeluje
na Festivalu dokumentarnega filma
(FDF). Na 13. festivalu, ki v organizaciji
Cankarjevega doma v Cankarjevem
domu in Kinodvoru v Ljubljani
poteka med 23. in 30. marcem, bo
Amnestyjeva žirija podelila nagrado za
najboljši dokumentarni film na temo
človekovih pravic.
Strokovna žirija bo zmagovalca izbrala
med petimi filmi, ki obravnavajo
različne teme, med drugim politične
likvidacije v Čilu in spolno nasilje nad
ženskami. Letos imamo tri žirantke –
članica IO AIS Špela Repič, gledališča
in filmska igralka, sicer članica AIS,
Lučka Počkaj in programski vodja za
dokumentarne filme na Mednarodnem
festivalu dokumentarnega in
animiranega filma v Leipzigu (DOK
Leipzig) dr. Grit Lemke.
Amnesty bo poskrbela tudi za
spremljevalni program. 28. marca
ob 17.00 v Cankarjevem domu
pripravljamo okroglo mizo o
problematiki kršenja človekovih
pravic v Kongu, ki smo jo naslovili
Vrtinec orožja, spolnega nasilja in
napadov v Demokratični republiki
Kongo. Naša gostja je aktivistka za
človekove pravice Nounou Booto
Meeti, ki prihaja iz DR Kongo. Tam
je diplomirala iz prava in delala kot
novinarka pri nacionalnem časopisu. Je
soustanoviteljica organizacije Ženske
v medijih za pravico v Kongu. Redno
spremlja kršitve človekovih pravic in
nasilje nad ženskami v DR Kongo, med
drugim tudi kot stalna tajnica združenja
Ženske partnerke za mir v Afriki, ki
ženskam pomaga pri sodelovanju v
mirovnih procesih v DR Kongo. Od
julija 2009 je zaposlena v organizaciji
IANSA v Londonu, ki se bori proti
osebnemu in lahkemu orožju.
Na okrogli mizi bosta sodelovala tudi
novinar in poročevalec s konfliktnih
območij Boštjan Videmšek ter
profesorica na Fakulteti za socialno
delo (FSD) in poznavalka nasilja nad
ženskami Darja Zaviršek. Okroglo
mizo bo povezovala profesorica s
FSD, poznavalka področja družbene
neenakosti v lokalnem in globalnem
kontekstu Vesna Leskošek. Vabimo vas,
da podpišete apel na to temo in nam ga
pošljete v pisarno (najdete ga na strani
18, v rubriki Pisma rešujejo življenje).
Podrobnosti najdete na spletni strani
www.amnesty.si/fdf2011.
NOVO USPOSABLJANJE
ZA KOORDINATORJE MREŽ
Slovenska Amnesty nadaljuje nadgradnjo
sistema aktivizma, katerega pomemben
del so tematske mreže prostovoljcev
– za Balkan, Rome v Evropi, Sudan
in LGBTQ. Tako smo januarja
izpeljali dvodnevno usposabljanje, t.i.
usposabljanje za vodenje projektov
(leadership training), na katerem
so naši koordinatorji mrež pridobili
nova znanja o načrtovanju in vodenju
projektov. Usposabljanje sta izvedli
kolegici iz AI Švedska, ki sta nam tako
predstavili švedski ‘model’. Sodelovala je
tudi predstavnica aktivistične enote na
Mednarodnem sekretariatu v Londonu.
Nadaljevanje usposabljanja bo v začetku
aprila, ko se nam bo pridružila tudi
prostovoljka-aktivistka iz AI Švedska.
PISARNI AIS STA SE
PRIDRUŽILI ANA IN AMY
Z novim letom se nam je za letos
pridružila nova vodja komunikacij pri
AIS Ana Čemažar, ki svoje delo opravlja
za polovični delovni čas. Naše vrste je
okrepila v času, ko dosedanja vodja
komunikacij nadomešča direktorico,
ki je odsotna zaradi porodniške. Na
izobraževalnih vsebinah projekta Poster
Festival Ljubljana '11: Razkriti obrazi
rasizma pa od februarja do konca
oktobra dela Amy Skinner. Obe toplo
dobrodošli.
ZA VEČ NOVIC POJDI NA
www.amnesty.si
05
06 Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
VZPOREDNA ŽIVLJENJA
ROMOM V SLOVENIJI NISTA
ZAGOTOVLJENI PRAVICI DO
USTREZNEGA BIVALIŠČA IN VODE
»Živeti želimo kot ljudje. Ne tako kot zdaj, ko nimamo ne vode ne elektrike.«
Besede Ljuba Novaka, ki živi s svojo partnerko Dunjo Hočevar in enajstimi otroki,
starimi od 3 mesecev do 15 let, v neformalnem romskem naselju Dobruška vas
v občini Škocjan. Živijo v prenatrpani enosobni baraki s 30 kvadratnimi metri
bivalne površine. Ne uživajo varnosti bivališča, omejen jim je dostop do pitne
vode, elektrike in sanitarij. Po vodo za pitje, kuhanje in umivanje hodijo v umazan
potok blizu svojega doma. Nimajo stranišča ali kopalnice.
Tako se začne poročilo Amnesty International, ki opisuje bivanjske razmere nekaterih
Romov v Sloveniji in ugotavlja kršitev pravice do ustreznega bivališča in vode.
Ideja, da bi pripravili poročilo o kršitvah človekovih pravic, povezanih z bivalnimi
razmerami Romov, ki živijo v romskih naseljih v Sloveniji, in na podlagi tega pričeli
kampanjo za izboljšanje razmer in prenehanje kršitev, se je porodila med našim
delom za vključenost romskih otrok v izobraževalni proces. Kmalu nam je bilo
namreč jasno, da je ta precej odvisna tudi od njihovih bivalnih razmer. Težko je hoditi
v šolo in biti tam uspešen, če doma nimaš kopalnice, včasih niti vode, da bi se umil,
ko nimaš elektrike. In to ne pomeni samo, da ne moreš imeti računalnika in interneta
kot tvoji sošolci, pač pa niti luči, ob kateri bi lahko pozimi, ko se hitro stemni, delal
domačo nalogo. Ko živiš v enosobni baraki, skupaj še s številnimi bratci in sestricami,
kjer ni nikoli pravega miru za učenje. Ko te v šoli zbadajo, da smrdiš…
Romi niso edini prebivalci Slovenije, ki živijo v slabih bivalnih razmerah, vendar so
bivalne razmere večine romskih skupnosti bistveno slabše kot pri splošni populaciji.
Naše poročilo, javnosti smo ga predstavili 16. marca 2011, temelji na informacijah
pridobljenih med obiski romskih naseljih, pogovori z njihovimi prebivalci ter s
predstavniki lokalnih in državnih oblasti. Poročilo (v slovenščini) je kot pdf na voljo na
spletnem naslovu www.amnesty.si/vzporedna-zivljenja.
Številna romska naselja v Sloveniji so še vedno »neformalna« (zgrajena brez
potrebnih dovoljenj). In to kljub dejstvu, da Romi tam živijo že več desetletij.
Prebivalci zato ne uživajo varnosti bivališča - živijo v negotovosti, kako dolgo bodo še
lahko uporabljali svoje bivališče. Ne morejo dograjevati, izboljševati svojih bivališč,
ker so bojijo, da jim jih bodo porušili. Večkrat bivajo na zemljiščih, ki so v tuji lasti.
Naselili so jih že pred desetletji, ko jih je država silila, naj se stalno naselijo. Takrat
so naselili tista zemljišča, večinoma v družbeni lasti, kjer ni bilo nasprotovanja.
V nekaterih primerih so se naselili tja, kamor so jih usmerile lokalne oblasti. V
procesu denacionalizacije so bila nekatera zemljišča vrnjena tudi prvotnim zasebnim
lastnikom brez upoštevanja dejstva, da na njih bivajo ljudje. V nekaterih primerih so
se Romi tako morali izseliti, ponekod pa še vedno bivajo tam v negotovosti, kaj se bo
zgodilo z njimi.
Večina Romov v
Sloveniji živi na
podeželju, v ločenih
naseljih ali slumih.
Njihovi bivalni in
življenjski pogoji so
bistveno slabši, kot jih
zahtevajo mednarodni
standardi.
Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
Nevenka Brajdič v svojem zapuščenem kiosku v Žabjaku, Novo mesto.
07
Foto: Arne Hodalič
Prebivalci teh naselij imajo slab ali omejen dostop do javne infrastrukture, kot so
vodovodno omrežje, kanalizacija, električno omrežje.
Nekatere skupnosti so še dandanes prisiljene, da hodijo po vodo na bencinske črpalke,
pokopališča in v onesnažene potoke. Amnesty International je ugotovila, da lahko
nekateri ljudje za pitje, umivanje in kuhanje zberejo le 10 do 20 litrov vode na dan – kar
je celo pod najnižjo mejo, ki je priporočena v primeru humanitarnih katastrof. Prebivalci
naselij pomanjkanje ustreznih sanitarij rešujejo predvsem z gradnjo stranišč na prostem
(izkopane luknje, ki se občasno zasujejo in so zaščitene s preprosto leseno konstrukcijo)
ali z uporabo bližnjih gozdov in drugih površin. Življenje brez pitne vode in stranišča za
grmovjem je realnost, dandanes in v evropski državi, kjer je vode na pretek.
Življenje v
prostorsko
ločenih, izključno
romskih naseljih,
v neustreznih
bivanjskih pogojih
vsekakor ni izbira.
Enostavno večina
nima drugih
možnosti.
#
Spoštovani predsednik vlade,
zelo me skrbi dejstvo, da številni Romi v Sloveniji živijo v neustreznih
bivalnih razmerah in nimajo dostopa do vode.
Pozivam vas, da:
♦♦ v vseh neformalnih naseljih takoj zagotovite preskrbo z vsaj
minimalno količino vode za osebno in domačo rabo ter osnovno
komunalno infrastrukturo,
♦♦ zagotovite varnost uživanja bivališča vsem prebivalcem neformalnih
naselij, vključno s pravno ureditvijo naselij, kjer je to mogoče, in
prebivalcem – v dogovoru z njimi – ponudite alternativne možnosti
nastanitve, ki ne vodijo v nadaljnjo segregacijo,
♦♦ naslovite diskriminacijo, s katero se pri dostopu do nastanitve
soočajo Romi,
♦♦ zagotovite učinkovita pravna sredstva žrtvam kršitev človekovih
pravic.
Borut Pahor
Predsednik vlade Republike Slovenije
S spoštovanjem,
Urad predsednika vlade
Ime in priimek:_________________________________________
Gregorčičeva 20, 25
E-pošta:______________________________________________
1000 Ljubljana
08 Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
Življenje v prostorsko ločenih, izključno romskih naseljih, v neustreznih bivanjskih pogojih
vsekakor ni izbira. Enostavno večina nima drugih možnosti.
Razširjena diskriminacija romskim družinam pogosto preprečuje, da bi kupile ali najele bivališča
na drugih območjih. Obstaja več dokumentiranih primerov, ko so druge skupnosti preprečile
poskuse naselitve romskih družin v svoji bližini ali zasebno prodajo zemljišč Romom. Lokalna
oblast v Žužemberku je na primer preprečila selitev romske družine v to občino. Župan je v zvezi
s tem izjavil, da bi prodajo nepremičnin Romom »zagotovo preprečil /.../ Če bi se Rom želel
preseliti v našo občino, bodo o tem odločali naši ljudje na referendumu.«
Pravica do svobodnega gibanja? Pravica do nediskriminacije? Ne samo, da jim to preprečujejo
zasebniki, ki Romom nočejo prodati ali oddati bivališč, pač pa tudi lokalne oblasti.
Možnost živeti kot najemnik v neprofitnih stanovanjih? Prebivalci nekaterih občin take možnosti
nimajo. Nekatere občine sploh nimajo neprofitnih stanovanj (pa bi jih v skladu z našo zakonodajo
marale imeti), druge javne razpise objavljajo zelo redko. Romske družine pa se soočajo tudi z
dodatnimi ovirami pri dostopu do že tako nezadostnih možnosti za najem neprofitnih stanovanj.
Te ovire vključujejo pomanjkanje informacij, predsodke in diskriminatorna merila za dodelitev
stanovanj v najem.
Odrekanje pravic do ustreznega bivališča, vode in sanitarij romskim skupnostim negativno
vpliva na uživanje pravic do izobraževanja, dela ter zdravja in krepi začarani krog revščine ter
družbene izključenosti. Pomanjkanje vode in sanitarij še posebej prizadene romske ženske, ki so
odgovorne za umivanje otrok, pranje perila in pomivanje posode, ob tem pa tudi težko najdejo
zasebnost za lastno higieno in sanitarne potrebe.
Romi so poleg diskriminacije na stanovanjskem področju izpostavljeni tudi diskriminaciji na
drugih področjih, tako s strani zasebnih kot javnih akterjev. Leta 2010 so v eni izmed krajevnih
skupnosti v občini Trebnje neromski starši bojkotirali novoletno obdarovanje otrok, ker so bili
nanjo povabljeni tudi romski otroci. Romom so prepovedali dostop do novomeškega skladišča
Rdečega križa med delovnim časom, ko razdeljujejo hrano in oblačila. Januarja 2010 je več kot
100 ljudi demonstriralo proti pokopu Rominje na krajevnem pokopališču.
Po mednarodnem pravu človekovih pravic je Slovenija dolžna nasloviti diskriminacijo, končati
ločevanje, zagotoviti vsaj minimalno varnost uživanja bivališča vsem ljudem, brez diskriminacije
zagotavljati ustrezna bivališča, pri politikah in programih za zagotavljanje bivališč dajati prednost
najbolj zapostavljenim skupinam ter zagotoviti dostop najmanj do nujno potrebnih količin vode
in do sanitarij za vse ljudi. Slovenija ni izpolnila teh obveznosti in zagotovila varnosti uživanja
#
Danilo Hudorovič mora hoditi po vodo do pipe na pokopališču, ki je od
njegovega doma oddaljeno dva kilometra. Romi, ki živijo v romskem naselju
Goriča vas v Ribnici, nimajo dostopa do vode v bližini svojega naselja.
Foto: Arne Hodalič
Romi niso
edini prebivalci
Slovenije, ki živijo
v slabih bivalnih
razmerah, vendar
so bivalne razmere
večine romskih
skupnosti bistveno
slabše kot pri
splošni populaciji.
Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
Romska družina iz Dobruške vasi v Škocjanu uporablja vodo iz
bližnjega onesnaženega potoka za umivanje, kuhanje, kopanje in pitje.
09
Foto: Arne Hodalič
bivališča ljudem, ki živijo v neformalnih naseljih, ter ni zagotovila dostopa do vode in
sanitarij za vse ljudi, vključno s tistimi, ki živijo v neformalnih naseljih.
Pa realnost? Danilo Hudorovič, njegova partnerka in trije otroci živijo v neformalnem
romskem naselju Goriča vas, ki ima približno 70 prebivalcev, od tega je 22 šoloobveznih
otrok. Naselje nima pitne vode, elektrike, stranišč in kanalizacije. Amnesty International
je povedal: »Moj štiriletni sin mora zaradi svoje bolezni zelo pogosto jemati antibiotike..
Te antibiotike je treba hraniti v hladilniku. Tu nimamo elektrike. Po njegova zdravila
se moram voziti trikrat na dan, tudi sredi noči, k svoji tašči. Hčerka je stara le nekaj
mesecev. Ves čas je bolna. Ne vem, kako bomo preživeli zimo. Poskušal sem zaprositi
za najem neprofitnega stanovanja, vendar sem dobil odgovor, da občina Ribnica nima
praznih stanovanj in da ni javnega razpisa. Moji otroci živijo brez vode, brez elektrike in
v groznih pogojih, jaz pa se počutim, kot da jim ne morem pomagati. Večkrat sem šel do
župana in ga prosil, naj pomaga meni in moji družini. Vsi v naselju ga že leta prosimo,
naj nam priskrbi vsaj eno vodno pipo v bližini naselja.«
Preberite več v poročilu Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici
do ustreznega bivališča in vode, dostopnem na www.amnesty.si/vzporedna-zivljenja.
Pridružite se našim zahtevam in pozovite Predsednika vlade RS naj ukrepa: pošljete
lahko apel, ki je objavljen v sklopu tega članka, ali pa peticijo podpišite na spletu
www.amnesty.si/vzporedna-zivljenja-peticija.
Foto: Arne Hodalič
Jerneja Turin, raziskovalka in avtorica poročila
ZA VEČ NOVIC POJDI NA
www.amnesty.si
Fotografija z naslovnice: Številni Romi v Sloveniji živijo v izoliranih naseljih
ali slumih, brez osnovne infrastrukture kot npr. vode ali sanitarij. Soočajo se
s široko razširjeno diskriminacijo in pogosto nimajo druge možnosti, kot da
živijo v zelo neustreznih razmerah.
10 Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
LIJA MIHELIČ:
Z INTERNETOM NI NIČ NAROBE,
DOKLER SE GA NE ZLORABLJA
Spletno oko je slovenska prijavna točka, kjer lahko anonimno prijavite otroško
pornografijo ali sovražni govor na internetu. Deluje od marca 2007, število
prijav pa se vsako leto povečuje – v letu 2010 se je povečalo za dvakrat, več je
bilo prijav domnevnega sovražnega govora. To pomeni, da je sovražnega govora
vedno več ali pa se ga le bolj zavedamo in storilce tudi prijavljamo?
O sovražnem govoru na internetu smo se pogovarjali s koordinatorko prijavne točke Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet, Lijo Mihelič.
Kako lahko Spletnemu očesu prijavimo te vsebine? Kaj potem storite s prijavami?
Verjetno je pomembna informacija, da so prijave anonimne.
Če uporabnik na internetu naleti na otroško pornografijo ali sovražni govor, lahko vsebino
anonimno prijavi nam, na našo spletno stran www.spletno-oko.si. Gre za anonimno prijavo, če pa posameznik želi imeti povratno informacijo, kaj se je s prijavo zgodilo, torej ali
smo jo zavrnili ali poslali naprej na policijo, mora pustiti svoj elektronski naslov, da mu
lahko odgovorimo. Sicer pa oseba, če to želi, vsebino lahko prijavi anonimno. Ko prejmemo prijavo, jo naši pregledovalci pregledajo. Če ocenijo, da domnevno vsebuje elemente
sovražnega govora, se pravi javnega spodbujanja sovraštva, ki je po 297. členu kazenskega zakonika kaznivo dejanje, ali otroške pornografije, ki jo določa 176. člen, prijavo
posredujemo policiji, ki te prijave obravnava kot vsako drugo.
Koliko prijav ste zabeležili od začetka delovanja? Koliko ste jih posredovali policiji?
Od začetka delovanja, to je od marca 2007, je Spletno oko prejelo 4.172 prijav. Od tega
smo jih 863 posredovali policiji, podatkov o obsojenih nimamo, je pa bilo v letu 2010 s
strani policije na okrožno državno tožilstvo v obliki kazenske ovadbe posredovanih 14 naših prijav. V vseh primerih je šlo za kazniva dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja
in nestrpnosti. Primerov, ko je šlo za otroško pornografijo na slovenskih strežnikih – le
takrat namreč pride do kazenske ovadbe, ni bilo. Torej nobenega primera otroške pornografije, ki smo ga mi posredovali naprej, policija ni zaključila s kazensko ovadbo, ker ni
bilo elementov kaznivega dejanja.
Kaj pa otroška pornografija na tujih strežnikih?
Na tujih strežnikih je bilo v lanskem letu več kot 170 primerov, ki jih je slovenska policija
posredovala Interpolu. Večina otroške pornografije je na tujih, predvsem ameriških strežnikih.
Tako otroška pornografija kot sovražni govor sta zakonsko prepovedana in zato preganjana. Ampak še v letu 2009 je bilo več prijav domnevne otroške pornografije kot
primerov sovražnega govora. To pomeni, da je otroške pornografije več kot sovražnega
govora ali smo morda do sovražnega govora bolj strpni oz. ga sploh ne prepoznamo?
O tem, česa je več, je težko soditi, saj nimamo pregleda nad celim spletom. Je pa pri
sovražnem govoru veliko težje presoditi, kaj je kaznivo in kaj ni, medtem ko je pri otroški
pornografiji to lažje. So seveda tudi mejni primeri, ko npr. ne vemo, ali je dekle staro 17 ali
Da lahko govorimo o
sovražnem govoru, ki
se ga preganja po 297.
členu KZ-1, mora biti
prisoten element javnega
spodbujanja sovraštva
zoper določeno skupino
ljudi, pri čemer je izražen
naklep dejanja nasilja.
Meja med sovražnim
govorom in pravico do
svobode izražanja je tam,
ko s svojim govorom
začnemo posegati v pravico
drugega.
Nadaljevanje na strani 11, za prilogo
Drage članice in člani,
podporniki
in podpornice,
USTAVIMO
tokratno prilogo posvečamo letnemu poročilu za 2010. Zavoljo preglednosti
in želje, da je čim bolj zanimivo, je napisano jedrnato in opremljeno z veliko
fotografijami. Podrobnejše poročilo je za vse vas –spoštovane člane in
podpornike, ki s svojimi prispevki napolnite kar 76 odstotkov naših letnih
prihodkov – na voljo v pisarni in vam ga lahko posredujemo, obravnavano pa
bo tudi na zboru članov 6. maja. Vnovič prijazna hvala za podporo, ki nam
omogoča neodvisno in nepristransko delo.
REVŠČINO
S SPOZNAVANJEM
ČLOVEKOVIH
PRAVIC
Iskrena
hvala tudi vsem, ki nam poklanjate
svoj čas in/ali znanje. To ste
prostovoljci,
ki delujete skozi aktivizem, brezplačno prevajate, izvajate
www.amnesty.si/rispekt
delavnice v šolah, oblikujete naše materiale in pripravljate gradiva… Brez
vaše angažiranosti bi prenekateri Amnestyjev poziv oblastem (lahko) ostal
mrtva črka na papirju. Hvala – z vami še močnejši stopamo v 50. leto našega
delovanja, ko smo globalno 'močni' že 3,2 milijona članov in podpornikov.
Vabimo vas, da se skupaj trudimo še naprej! Metka Naglič, v.d. direktorice AIS
www.amnesty.si
Naslovnica izobraževalnega
priročnika, ki je nastal v
okviru projekta Ustavimo
revščino. Avtorica grafične
podobe Mia Sivec.
AIS NA KRATKO V BESEDAH
s pomočjo prostovoljk in prostovoljcev smo nadaljevali kampanjske
aktivnosti (z velikim poudarkom na kampanjah Zahtevamo dostojanstvo
in proti diskriminaciji v Evropi). V to delo sodijo trije pomembni 'stebri':
učenje človekovih pravic, aktivizem in lobiranje. V tem pregledu so
najbolj izpostavljeni poudarki našega dela, ki so bili tudi najbolj vidni
javnosti. Za podrobnejše informacije vas vabimo tudi, da obiščete tudi
našo spletno stran www.amnesty.si.
Ana, Danika in Manja, Amnestyjeve
prostovoljke, so se z našo akcijo in z
nasmehom udeležile festivala prostovoljstva.
MARATON PISANJA APELOV
Že drugič zapored smo ob dnevu
človekovih pravic, 10. decembru,
izpeljali maraton pisanja apelov, a
smo se ga tokrat lotili še resneje in k
sodelovanju povabili slovenske šole. Na
našo pobudo je tako maraton potekal na
okoli 20 šolah, prav na dan človekovih
pravic pa so se akciji pridružili še naši
prostovoljci, ki so maraton izpeljali
v središču Ljubljane. Skupno je bilo
zbranih okoli 3000 podpisov oz. apelov;
to je bil naš prispevek k skupnemu
izkupičku 636.139 podpisov, zbranih
po vsem svetu. Z apeli smo se
zavzemali za 10 primerov, in v kar
štirih smo že kmalu zasledili pozitivne
premike. Mehiške oblasti so denimo
okrepile varnostne ukrepe za zaščito
duhovnika Alejandra Solalinde Guerre
in mu zagotovile telesna stražarja. Več
informacij o maratonu najdete tu:
www.amnesty.si/maraton2010
LOBISTIČNO DELO
Poleg sprotnega obveščanja
slovenskega zunanjega ministrstva o
naših stališčih in pa rednih pozivov k
ukrepanju glede aktualnih razmer velja
za 2010 z vidika lobiranja izpostaviti
majsko revizijsko konferenco statuta
Mednarodnega kazenskega sodišča
(MKS) ter septembrsko konferenco o
Milenijskih razvojih ciljih. Glede obeh
pomembnih področij je slovenska
država zavzemala napredna stališča.
AIS V ŠTEVILKAH KONEC LETA 2010
9300 članov in članic, podpornikov in podpornic AIS
4 mreže prostovoljcev za tematska področja: Balkan, LGBT, Romi v Evropi, Sudan
Preko 100 izvedenih delavnic, s katerimi smo dosegli okoli 2700 mladih
Okoli 100 prostovoljk in prostovoljcev, ki redno sodelujejo z AIS in izvajajo ponujene
aktivnosti.
221 SOS SMS aktivistov
1 SMS SOS akcija mesečno; 3 nujne akcije mesečno
Okoli 3000 prijateljev na facebooku
7 članov izvršnega odbora
120 rekruterjev, ki je tekom leta na ulicah slovenskih mest pridobivalo naše
podpornike
7 zaposlenih za redni delovni čas in 1 za polovični
02
letno poročilo 2010 I amnesty international slovenija
Septembra 2010 je v New Yorku potekalo
vrhunsko zasedanje o Milenijskih razvojnih ciljih.
Ob tem je AI 'zagnala' veliko uro, ki je beležila
smrtnost žensk zaradi nosečnosti in poroda
(vsakih 90 sekund umre ena ženska). Na sliki
prizor iz akcije na ulicah New Yorka; v sredini novi
generalni sekretar AI Salil Shetty, ki je z delom
začel sredi leta. Foto: Amnesty International
ŽE DRUGIČ
NA FESTIVALU
DOKUMENTARNEGA
FILMA: NAGRAJEN FILM
KRVNO SORODSTVO
Že drugo leto zapored smo marca
sodelovali na Festivalu dokumentarnega
filma v organizaciji Cankarjevega
doma. Najboljši dokumentarni film na
temo človekovih pravic je postal film
Krvno sorodstvo izraelske režiserke
Noe Ben Hagai. Tako se je odločila
naša žirija: nekdanjih varuh človekovih
pravic Matjaž Hanžek, izvršni sekretar
organizacije The Bhopal Medical
Appeal Peter Finnigan in programski
direktor mednarodnega filmskega
festivala WATCH DOCS. Human Rights
in Film v Varšavi Konrad Wirkowski.
Film po mnenju žirije obravnava
pomembno tematiko (judovsko-arabski
odnosi) s povezovanjem mednarodnih
in družinskih delitev na izjemno oseben
in stvaren način.
Plaketo za nagrajeni film na FDF 2010 sta skupaj podelila direktorica AIS Nataša Posel in
prostovoljec AIS Filip Pongrac. Foto: Janez Kozamernik / AIS
O ODGOVORNOSTI PODJETIJ: DELTA REKE NIGER IN BHOPAL
V okviru globalne kampanje Zahtevamo
dostojanstvo smo se že od leta 2009
posvečali tudi posledicam ravnanja
podjetij na človekove pravice.
Kampanjska aktivnost, ki smo jo
izbrali, je bilo zbiranje fotopeticij
za delto reke Niger. Ljudje so se s
svojo fotografijo zavzeli za očiščenje
te delte in razkritje informacij v zvezi
z delovanjem naftnih podjetij. Do
Naša ugledna gostja Alice Ukoko se je pridružila tudi naši fotopeticiji.
17. oktobra 2010 smo s pomočjo
prostovoljcev zbrali 1000 fotografij, ki
smo jih poslali nigerijskemu ministru
za okolje. Zahtevali smo, naj v delti
živeči skupnosti zagotovi celovit dostop
do informacij o tem, kako naftne
operacije vplivajo na njihove človekove
pravice, ter zagotovi celovito čiščenje
celotnega naftnega onesnaževanja v
posvetovanju s prizadetimi skupnostmi.
Zbiranje fotopeticij nadaljujemo, da se
bodo posredovala tudi podjetju Shell v
nadaljevanju kampanje v 2011.
Na okrogli mizi ob robu Festivala
dokumentarnega filma in na zboru
članov pa smo izpostavili še primer ene
najhujših industrijskih katastrof, ko je
pred 26 leti v indijskem mestu Bhopal
zaradi uhajanja strupenih plinov
nemudoma umrlo 8000 ljudi, smrtni
davek se je preteklega četrt stoletja
dvignil na 25.000, okoli 125.000
ljudi pa je prizadetih. To katastrofo je
predstavljal izvršni sekretar organizacije
The Bhopal Medical Appeal Peter
Finnigan, o razmerah v delti reke
Niger pa je govorila Alice Ukoko iz
organizacije Women of Africa.
letno poročilo 2010 I amnesty international slovenija
03
PRIORITETNA PODROČJA
DELA NA SLOVENIJI
Pravice romov
Septembra smo se razveselili
pomembnega koraka naprej, ko se je
začel projekt Ministrstva za šolstvo in
šport za povečanje vključevanja romskih
otrok v predšolsko vzgojo, v katerega
pripravo smo bili aktivno vključeni. Gre
za ključen korak naprej, ki omogoča delo
izobraževalnih ustanov v romskih naseljih
z v vrtce nevpisanimi otroki. Ključno je
delo v skupnosti, kar naj bi sčasoma v
skladu z zavezo vlade postal del rednega
šolstva, za zdaj pa še ni obvezen in ga
žal nekatere šole in vrtci odklanjajo.
Skozi vso leto smo bili v rednih stikih
z romsko civilno družbo: s Forumom
romskih svetnikov, z Zvezo romske
skupnosti Slovenije Umbrella, drugimi
romskimi predstavniki in društvi in z
lokalnimi nevladnimi organizacijami.
V okviru našega dela in pooblastil ter
glede na izraženo željo smo jim nudili
podporo in nasvete.
V Grosupljem so leta 2010 končno
izvolili romskega svetnika (dvakrat,
februarja in znova na rednih volitvah).
Volitve je sicer morala izvesti Državna
volilna komisija, saj je obakrat občinski
svet zavrnil mandat izvoljenemu
svetniku. Za izvolitev je bila tako
potrebna pravna bitka na Upravnem
sodišču RS. Tudi v zvezi s tem smo
se potrudili nuditi konkretne nasvete
romski skupnosti ter drugim akterjem
civilne družbe.
Na lokalni ravni, predvsem v Krškem,
smo pomagali Forumu romskih
svetnikov, lokalnemu romskemu
svetniku in lokalnim nevladnim
organizacijam organizirati več
sestankov med CSD Krško, policijo,
OŠ Leskovec pri Krškem, vrtcem ter
občino. Na srečanjih smo naslavljali in
iskali rešitve nekaterih najbolj perečih
vprašanj, predvsem v šolstvu, saj otroci
prepogosto ne obiskujejo šole, ukrepi pa
ne učinkujejo.
Aprila smo s Forumom romskih
svetnikov pripravili posvet o politični
participaciji Romov, kjer sta sodelovala
tudi varuhinja Zdenka Čebašek
04
Ljubo Novak s svojima otrokoma v neformalnem romskem naselju Dobruška vas v občini
Škocjan. Družina živi z omejenim dostopom do pitne vode, elektrike in sanitarij. Fotografijo
je Arne Hodalič posnel, ko je z raziskovalko AIS Jernejo Turin obiskal naselje. Razmere v
tem naselju so tudi obravnavane v poročilu Amnestyja o nastanitvenih razmerah Romov,
objavljenem marca 2011, v letu 2010 pa je zanj potekala raziskava. Foto: Arne Hodalič
Travnik in takratni minister za
lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš.
Minister je napovedal, da bodo oblasti
pripravile spremembe zakonodaje
glede zastopanosti Romov v procesih
odločanja – še posebno glede Sveta
romske skupnosti, ki trenutno ne
predstavlja vseh Romov v državi. Žal
je ta obljuba (podobno je podal tudi
šolski minister Igor Lukšič) doslej ostala
neuresničena.
Ob koncu šolskega leta smo se lotili
tudi zbiranja podatkov o uspehu
romskih učencev na izbranem vzorcu
OŠ z Dolenjske in Prekmurja. Glede na
prejete odgovore v Prekmurju skoraj
vsi romski otroci uspešno končajo
OŠ, na Dolenjskem pa jih približno 50
odstotkov odpade že v prvem razredu,
šole pa končajo le redki posamezniki.
V OŠ Leskovec pri Krškem denimo
kar 13 od 22 romskih prvošolčkov
ni napredovalo v drugi razred zaradi
neobiskovanja pouka. Za OŠ Bršljin smo
dobili le „generične podatke“: od 76
vseh prvošolčkov jih 12 ni napredovalo
v drugi razred. Najverjetneje gre
za romske učence (za šolsko leto
2008/2009 smo dobili točne podatke:
tedaj kar 14 od 25 romskih prvošolčkov
ni napredovalo v drugi razred).
Z Mestno občino Murska Sobota,
KS Pušča in lokalnim romskim
svetnikom smo sodelovali pri odprtju
letno poročilo 2010 I amnesty international slovenija
večnamenskega prostora v romskem
naselju Pušča, ki se ga je udeležil
tudi Predsednik RS dr. Danilo Türk.
Blaž Kovač (AIS) je ob tej priložnosti
z romsko novinarko Eniso Brizani
vodil diskusijo o vlogah žensk v
izobraževanju.
Celo leto je potekal tudi raziskovalni
projekt – bivanjske razmere Romov v
Sloveniji; poročilo je izšlo marca 2011.
Vprašanje azila
Maja smo se s Slovensko filantropijo,
Mirovnim inštitutom in PIC-om
aktivneje naslovili tudi begunske
teme, saj se je končeval postopek
priprave predloga sprememb Zakona
o mednarodni zaščiti. Četudi te teme
zaradi zahtevnosti in kadrovske
pomanjkljivosti v sekciji ne pokrivamo
aktivno, smo s pomočjo drugih NVO
uspeli zasnovati stališča civilne družbe
do predloga sprememb. Pravni red naše
države ostaja glede pravic beguncev
neustrezen, celo diskriminatoren
(koncept zaščite beguncev, kot ga
določa Zakon o mednarodni zaščiti).
Pravice izbrisanih
Državni zbor je sprejel zakonodajo o
izbrisanih, ki je začela veljati julija 2010,
potem ko je ustavno sodišče odločilo,
da referendum glede tega zakona ni
dopusten. Nova zakonodaja omogoča
vračanje statusa, dovoljenja za stalno
prebivanje, žal pa ne zajema vseh
kategorij izbrisanih, niti ne naslavlja
drugih povezanih pravnih področij
(integracija, sociala, nastanitev ipd.)
Konec novembra je vlada imenovala
posebno medresorsko delovno
skupino za izbrisane, ki jo sestavljajo
predstavniki več ministrstev, vodijo pa
jo predstavniki MNZ. Delovno telo je
nastalo tudi na pobudo civilne družbe,
saj vračanje statusa brez urejanja
povezanih vprašanj z drugih področij ne
bo rešilo položaja posameznikov. Bojimo
se, da brez novih zakonodajnih rešitev
naslavljanje teh izzivov ne bo učinkovito.
S Civilno iniciativo izbrisanih in
Mirovnim inštitutom (MI) smo februarja
sodelovali pri pripravi Tedna izbrisanih. Z MI smo pripravili briefing za tuje
veleposlanike in druge strokovne
delavce na ambasadah v Cankarjevem
domu, ki so se ga udeležili predstavniki
okoli 20 veleposlaništev.
ZNANJE IN INFORMACIJE ZA SPOŠTOVANJE
ČLOVEKOVIH PRAVIC
Učenje človekovih pravic v
osnovnih in srednjih šolah
To je eno naših najpomembnejših
aktivnosti, ki ga osredotočamo na
osnovne in srednje šole ter fakultete.
V letu 2010 smo izpeljali več kot 100
delavnic za mlade na temo nasilja nad
ženskami, diskriminacije, dostojanstva
človeka in človekovih pravic, v katerih
je sodelovalo preko 2700 mladih.
Izpeljali smo tudi sedem seminarjev za
učitelje/ice na temo učenja človekovih
pravic in metodologije izvedbe delavnic.
Sodelovali smo pri taboru za mlade
v Kranju na temo Afrika na obisku
in na Spring festivalu v sodelovanju
z II. Gimnazijo Maribor. Vzdržujemo
redne mesečne stike z mrežo okoli
600 učiteljev in učiteljic, ki prejemajo
pošto, publikacije in izvajajo delavnice v
svojem okolju.
Izbrisani so bili tudi tema posebnega
Amnestyjevega poročila Odboru ZN
za preprečevanje rasne diskriminacije
(zasedanje v avgustu).
Ustavimo revščino!
Sredi julija je določene vidika izbrisa
presojalo tudi Evropsko sodišče za
človekove pravice, ki je odločilo, da so
bile posledice izbrisa kršitev pravice do
zasebnosti ter družinskega življenja in
pravice do dostopa do pravnih sredstev,
ni pa ugotovilo diskriminacije. Ker je bil
izbris storjen pred pristopom Slovenije
Evropski konvenciji o človekovih
pravicah (EKČP), je bil to izgovor
sodišču, da se v izbris in druge vidike
sploh ni spuščalo. Kljub temu gre za
izjemno pomembno zmago izbrisanih.
Država se je na sodbo pritožila na Veliki
senat ESČP.
Usposabljanje za nove
prostovoljce
Konec novembra so pričele prihajati
prve pozitivne odločbe. Dobili so jih
najbolj resni primeri. Težava je v tem,
ker statuse dobivajo zgolj in samo
izbrisani, njihove družine (recimo žene
in kasneje rojeni, ne-izbrisani otroci) pa
ne – formalno bo potreben še postopek
združitve družine, ki ni avtomatičen,
pač pa mora izbrisani dokazati, da bo
družino lahko preživljal (česar nekateri
najbrž ne bodo mogli izkazati).
Interna izobraževanja
Prostovoljec in član IO Janez
Kozamernik je organiziral pet
izobraževanj, namenjenih dodatni
seznanitvi s področji dela. Izobraževanja
so izvajali zaposleni na AIS in nekaj
zunanjih sodelavcev. Teme so bile:
smrtnost žensk v povezavi z nosečnostjo
in porodom ter reproduktivne pravice;
odgovornost podjetij za posledice
njihovih ravnanj (obe omenjeni tematiki
sodita v aktualno kampanjo Zahtevamo
dostojanstvo); razmere v Darfurju
(spregovorili so aktivista Tomo Križnar in
Klemen Mihelič ter Suleiman Jammous,
humanitarni koordinator iz Darfurja);
pravice LGBT in obletnica pokola v
Srebrenici; človekove pravice v Gazi
(gost je bil Jaber El-Masri, palestinski
humanitarec, ki sodeluje s slovensko
fundacijo International Trust Fund).
V marcu smo začeli z mednarodnim
projektom Ustavimo revščino!, katerega
glavni namen je skozi participatorno
udeležbo partnerjev iz Globalnega Juga
in Evrope izdati metodični priročnik na
temo revščine in dostojanstva.
Novembra smo izpeljali dvodnevno
usposabljanje novih prostovoljk in
prostovoljcev v Bohinju.
Jaber El-Masri (desno) je udeležence
usposabljanja ganil s svojo pripovedjo
o tegobah, s katerimi se spopadajo
ljudje v Gazi.
V šolah, ki z nami sodelujejo, se velikokrat mladi in njihovi učitelji/ice pridružijo tudi našim
akcijam. Na sliki utrinek iz maratona pisanja apelov na Gimnaziji Ptuj.
letno poročilo 2010 I amnesty international slovenija
05
DELO TEMATSKIH MREŽ PROSTOVOLJCEV
Napis/mozaik Srebrenica je bil zelo hitro
zapolnjen s podpisanimi apeli.
Mreža za Rome v Evropi
Mreža je bila aktivna predvsem glede
prisilnih izselitev Romov v Italiji in
Romuniji. Tako so ob svetovnem dnevu
Romov, 8. aprila, v Ljubljani priredili
javno akcijo zbiranja podpisov, ki so
jih naslovili na oblasti mest Rim in
Miercurea Ciuc. Akcija je bila razmeroma
Utrip z akcije mreže za Rome ob
mednarodnem dnevu Romov, 8. aprilu.
lepo sprejeta med mimoidočimi, učinek
pa lahko označimo za pozitivnega. V
Italiji nam tako zaenkrat še ni uspelo
doseči revizije t.i. Nomadskega načrta,
po katerem bo preko 1000 Romov
ostalo brez strehe nad glavo, kljub temu
pa nas oblasti jemljejo resno (po naših
informacijah ima rimski župan že »vrh
glave naših pisem«). S predstavnikom
italijanskega ambasadorja v Sloveniji
smo opravili tudi informativni razgovor.
Koordinatorja sta se srečala tudi z
romunsko veleposlanico. V Romuniji
situacija za izgnane romske prebivalce
mesta Miercurea Ciuc še vedno ni
rešena, ljudi še vedno niso preselili iz
zastrupljenega območja čistilne tovarne,
kamor so jih oblasti naselile v letu 2004.
Uspelo pa nam je delno zadržati pretečo
izselitev v mestu Cluj, potem ko so
decembra 2009 del Romov že preselili.
Mreža za LGBTQI
Nadaljevala se je podpora
predlaganemu družinskemu zakoniku,
saj Amnesty podpira Kampanjo za vse
družine. Spomladi je mreža izvajala
aktivnosti v podporo baltski paradi
ponosa v Litvi, med drugim je pripravila
tudi spletno akcijo. Koordinatorki
mreže sta se parade tudi udeležili.
Ob rednem posodabljanju spletne
strani in pripravi (spletnih) akcij je
bil nedvomno glavni dogodek mreže
julijska obeležitev 15. obletnice pokola
v Srebrenici. Mimoidoče smo povabili k
podpisu apela, s katerim smo pozivali
srbske oblasti k aretaciji in predaji Ratka
Mladića, obtoženca haaškega sodišča.
Dogodek je bil uspešen, saj smo v dobri
uri zapolnili napis Srebrenica z apeli.
Zbranih je bilo okoli 350 apelov. Po
dogodku smo Konzulki Veleposlaništva
Srbije izročili podpise oz. izvirni zvitek
mozaika Srebrenica. Konzulka je
izrazila željo vlade Srbije za končanje
teh postopkov, absolutno podporo
mednarodni pravičnosti in simpatijo
delu civilne družbe.
Mreža za Sudan
Ob mednarodnem dnevu boja proti
homofobiji smo se udeležili flash
moba, ki ga je organizirala Legebitra.
Delegacija V začetku julija so se
predstavniki AIS udeležili tudi parade
ponosa v Ljubljani. Mreža je bila zelo
aktivna na facebooku.
Na mednarodni dan proti homofobiji in transfobiji smo pod sloganom 'spoštuj ljubezen' v
središču Ljubljane oblikovali srce iz ljudi. Foto: Nada Žgank/Revija Narobe
06
Mreža za Balkan obletnica Srebrenice
letno poročilo 2010 I amnesty international slovenija
Z novim letom 2010 se je pričelo
enoletno odštevanje do referenduma
o statusu južnega Sudana januarja
2011. Pridružili smo se globalni akciji
Sudan365, ki je z bobnanjem opozarjala
na prihajajoči referendum in mirno
prihodnost prebivalcev Sudana. Posneli
smo slovensko bobnarsko skupino
Faso Bara ter prostovoljce, ki so bili
pripravljeni z nekaj udarci prispevati
svoj glas za mir v Sudanu. Poleg tega je
mreža pripravila tudi nekaj akcij zbiranja
(spletnih) peticij. Med najbolj uspešnimi
(555 zbranih podpisov) je bila za odpravo
bičanja, ki se je nanašala na ženske,
obsojene in kaznovane z bičanjem zaradi
nespodobnega obnašanja v javnosti,
ker so nosile hlače. Koordinatorki
mreže sta redno posodabljali tudi svojo
spletno stran, vsaj 50 prejemnikov njune
e-pošte pa je bilo sproti obveščenih o
aktivnostih glede Sudana. Na delovanje
Nacionalne obveščevalne in varnostne
službe v Sudanu, ki nadleguje ter brez
obtožb in sojenj pripira člane opozicije,
zagovornike človekovih pravic in
novinarje, je mreža avgusta opozorila tudi
zunanjega ministra Samuela Žbogarja in
ga pozvala k ukrepanju v okviru EU.
AKTIVIZEM – MOBILNI
IN SKOZI MREŽE
Vaš SMS pomaga
rešiti življenje.
SOS SMS - po novem lahko
podpisujete peticije tudi s
svojim mobilcem
Vzpostavili smo prvo mrežo za
podpisovanje peticij preko mobilnega
telefona v Sloveniji. Vsak mesec
posamezniki, prijavljeni na storitev SOS
SMS, dobijo na svoj mobilnik SMSinformacijo o določenem ogroženem
posamezniku; peticijo za ta primer pa
lahko podpišejo s svojim povratnim
SMS-om. Tako zbrane podpise
posredujemo oblastem. Običajno v
mesečni peticiji izpostavimo zagovornika
ali zagovornico človekovih pravic, ki je
ogrožen/a zaradi svojega dela. Veseli
nas, da vsakomesečno peticijo običajno
podpiše skoraj polovica prijavljenih
uporabnikov, ki so se odzvali na
televizijski spot ali plakate, ki smo jih
razobesili po Sloveniji od marca 2010
dalje. Ta način aktivizma ima velik
potencial, a potrebujemo še večjo bazo
SMS-aktivistov. Več informacij, tudi o
tem, kako se pridružiti, najdete na
www.amnesty.si/sms
Pošljite SMS s kljucˇno besedo AMNESTY na 2929,
aktivirajte storitev SOS SMS in podpišite peticije
proti kršitvam cˇlovekovih pravic.
S prijavo boste mesecˇno prejemali obvestila o kršitvah cˇlovekovih pravic. S povratnim SMS sporocˇilom boste
oddali svojo peticijo k zahtevi za prenehanje kršitev. Vecˇ informacij na www.amnesty.si/sms.
Storitev SOS SMS je na voljo za uporabnike Mobitela in Simobila za 0,99 eur z DDV.
EKIPA PISARNE AIS:
Usposabljanje
koordinatorjev mrež
V sodelovanju z aktivistično enoto
na Mednarodnem sekretariatu AI v
Londonu in predstavnikom danske
sekcije AI smo avgusta pripravili dodatno
usposabljanje za koordinatorje naših
tematskih mrež (Romi v Evropi, Sudan,
Balkan in LGBTQI), ki so se med drugim
usposobili za pripravo vizije svojega
dela. To je del dolgoročnejšega procesa
nadgradnje sistema usposabljanja
aktivistov v slovenski sekciji.
Nataša Posel, direktorica; Metka
Naglič, vodja kampanj in komunikacij,
od septembra 2010 v.d. direktorice
(nadomeščanje porodniške); Blaž
Kovač, vodja področja lobiranja in dela
na Sloveniji; Jerneja Turin, asistentka
na kampanjah, raziskovalka; Simona
Kemperle, vodja učenja človekovih
pravic; Miha Bogataj, vodja direktnega
dialoga; koordinatorja telemarketinga
Anja Vrdlovec in Denis Švigelj (slednji
od sredine 2010); Mateja Kurir, vodja
projektov zbiranja sredstev; Tadeja
Knuplež, poslovna sekretarka (na
porodniški od aprila 2010, nadomeščala
jo je Lili Pipp).
Pri projektih učenja človekovih pravic je
aktivneje sodelovala Kristina Božič. Za
lokalno koordinacijo direktnega dialoga so
skrbeli: Tamara Gale (Ljubljana), Mihaela
Zemljič, Maja Budja (Maribor), Jasna
Žerjav, Mateja Ivančič (Koper), Rusimir
Čulić (Kranj) in Andraž Mulej (Celje).
Naši prostovoljci in prostovoljke pogosto
preko stojnice na raznih dogodkih vabijo
k ukrepanju za človekove pravice. Na sliki
prizor iz festivala LUPA.
KOORDINATORJI TEMATSKIH
MREŽ PROSTOVOLJCEV
IN NJIHOVI KONTAKTI:
Romi v Evropi - Janez Kozamernik in
Amy Skinner (romi-evropa@amnesty. si);
LGBT - Polona Jaunik in Katja Grčar
(Katja do oktobra 2010) (lgbt@amnesty. si);
Sudan - Manja Guček in Katarina
Cvikl (sudan@amnesty.si); Balkan Tina Čeligoj (do oktobra 2010), Tjaša
Petročnik in Neža Mihalič (od oktobra
2010) (balkan@amnesty.si).
ČLANI ORGANOV AIS
Izvršni odbor: Sabina Živec
(predsednica), Janez Kozamernik
(blagajnik), Brina Felc, Martin
Langerholc, Grega Milčinski, Špela
Repič, Nataša Šip (člani/ce). Nadzorni
odbor: Primož Kunaver, Anita Longo,
Iztok Pipan. Disciplinska komisija:
Branka Emeršič, Andreja Mrak,
Dean Zagorac
letno poročilo 2010 I amnesty international slovenija
07
DELO IZVRŠNEGA ODBORA AIS
Izvršni odbor (IO) AIS se je sestal šestkrat, od tega dvakrat
v prejšnji sestavi. Poleg rednega dela, ki vključuje predvsem
spremljanje dela pisarne in finančnih poročil ter projekcij
nadaljnjega dela društva, ter potrjevanja raznih sklepov in
pravilnikov, potrebnih za normalno delovanje organizacije,
smo precej pozornosti posvetili tudi našemu delovanju v
mednarodnem gibanju. Jeseni smo začeli priprave na sestanek
mednarodnega sveta (ICM – najvišji organ odločanja pri
Amnesty International, ki bo avgusta 2011). IO je med drugim
sprejel pravilnik o sestavi delegacije za ICM, ki določa, da se
za dve od štirih mest v delegaciji objavi javni razpis med člani
društva.
KAKO SE FINANCIRAMO?
Skupni prihodek: 439.183 EUR
Prihodki od članstva in podpornikov
Prispevek mednarodnega gibanja
Prihodki od razpisov, fundacij in skladov
Ostalo (prodaja, podjetja...)
Skupna poraba: 444.683 EUR
75 %
11 %
12 %
2%
Amnesty International se po vsem svetu financira skoraj
izključno od članarin in prostovoljnih prispevkov. Iz državnih
virov lahko organizacija sprejme le sredstva za učenje človekovih
pravic, a ta znesek nikakor ne sme presegati 25 odstotkov
celotnega proračuna. Tak način financiranja nam omogoča
neodvisnost, hkrati pa tudi pomeni, da se moramo zelo potruditi,
da zberemo denar za naše poslanstvo iz drugih virov.
Slovenska sekcija dobi kar 76 odstotkov zbranih sredstev od
mesečnih prispevkov naših članov in podpornikov. Večinoma
se ljudje odločijo za takšno podporo, potem ko jih naši
'rekruterji' ustavijo na ulici (Ljubljana, Maribor, Koper, Celje,
Kranj), jim predstavijo naše delo in prosijo, da v naše dobro
odprejo trajnik. Tako pridobljene podpornike društva tudi
redno obveščamo o našem delu in jih ob tem tudi prosimo za
morebiten dvig donacije. Vsem iskrena hvala za trajno podporo
našemu delu, ki nam skupaj omogoča izboljševati svet.
08
letno poročilo 2010 I amnesty international slovenija
Kampanje
Delo na Sloveniji
Prispevki za delo raziskovalcev v Londonu
Učenje človekovih pravic
Stroški zbiranja sredstev in komunikacija s člani
Delo slovenske pisarne
26 %
11 %
13 %
11 %
24 %
15 %
Za potrebe našega učenja človekovih pravic smo bili v 2010
uspešni tudi pri pridobitvi sofinanciranja izobraževalnega
programa Ustavimo revščino s strani slovenskega zunanjega
ministrstva; projekt sicer financira Evropska komisija. Naše
delo učenja človekovih pravic je sofinanciral tudi Urad za
mladino, Mestna občina Ljubljana pa aktivnosti učenja
človekovih pravic v tem mestu. Na razpisu Evropske
komisije smo kandidirali tudi kot partnerji za Festival Plakat
2011: Razkriti obrazi rasizma in pridobili sredstva za kritje
tega 10-mesečnega izobraževalnega projekta, ki ga v 2011
izvajamo v sodelovanju s Fundacijo Brumen.
Jeseni 2010 smo v sodelovanju z našim mednarodnim
sekretariatom v Londonu pripravili novo večletno strategijo o
financiranju društva, katere uspešno uresničevanje nam bo
omogočilo učinkovito nadaljevanje našega dela.
Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
Nadaljevanje s strani 10, pred prilogo
18 let. Ampak načeloma je pri otroški pornografiji jasno, kdaj gre za kaznivo dejanje, medtem ko je sovražni govor marsikdaj zelo težko določiti. Zakaj je manj prijav, ne bi vedela.
Naša statistika za leto 2010 kaže, da smo dobili več prijav sovražnega govora kot otroške
pornografije, vendar pa smo na policijo posredovali trikrat več prijav otroške pornografije
kot sovražnega govora. Prav zato, ker dobivamo ogromno prijav domnevnega sovražnega
govora, ki se na koncu izkaže, da to ni, gre na primer za razžalitev in ta po 297. členu ni
preganjana, na Spletnem očesu pa obravnavamo le kršitve tega člena. Razžalitev se načeloma preganja z zasebnimi tožbami, kar je stvar posameznika, percepcija pa je zelo subjektivna – nekaj, kar nekoga razžali, drugega ne. Na Spletnem očesu posredujemo samo
prijave, ki sodijo v okvir 297. člena, ko gre za javno spodbujanje sovraštva zoper določene
skupine. Marsikdo tega ne razume v tem smislu in zato dobimo več prijav sovražnega
govora, ki jih policiji ne posredujemo, saj ne gre za kršitev 297. člena.
Kako sovražni govor sploh prepoznamo? Pogosta so upravičevanja sovražnega govora v
imenu svobode izražanja.
Domnevno nezakonito
vsebino (otroško
pornografijo ali
sovražni govor) lahko
prijavite na prijavni
točki Spletno oko na
www.spletno-oko.si.
Prijava je anonimna;
svoj elektronski naslov
pustite le, če želite
povratno informacijo o
oddani prijavi.
Da lahko govorimo o sovražnem govoru, ki se ga preganja po 297. členu zakonika, mora
biti prisoten element javnega spodbujanja sovraštva zoper določeno skupino ljudi, pri
čemer je izražen naklep dejanja nasilja. Meja med sovražnim govorom in pravico do svobode izražanja je tam, ko s svojim govorom začnemo posegati v pravico drugega.
Katere skupine so pri nas najbolj napadane?
Po naših podatkih so najbolj napadani istospolno usmerjeni ter romske in druge etnične skupnosti, poudarjam, da gre tu le za naše podatke iz prijav, ki jih prejmemo na Spletnem očesu.
Dejali ste, da je več prijav, za katere se na koncu izkaže, da niso primeri sovražnega
govora. Ali spodbujate javnost, naj vse primere, za katere menijo, da so primeri sovražnega govora, prijavijo, čeprav se kasneje izkaže, da ne gre za sovražni govor, ali naj
ne prijavljajo, dokler niso prepričani, da gre res za sovražni govor?
Vsekakor smo tu zato, da pregledamo vse prijave in to tudi delamo. Če bo na mesec
1000 prijav, ki bodo mogoče vse zavržene, ker ne bo šlo za kaznivo dejanje, nič hudega – vsekakor spodbujamo javnost, naj sporne vsebine prijavlja. So namreč primeri, ko
dejansko gre za sovražni govor, in ne bi bilo prav, da uporabnik naleti na primer sovražnega govora in ga ne prijavi, ker ne ve, ali je prijava upravičena ali ne. Mi smo v končni
fazi tu prav zato – smo vmesna točka med uporabnikom in policijo. Filtriramo vse prijave
in naprej posredujemo tiste, ki kršijo zakon. Če smo sami v dvomu, ali nekaj je sovražni
govor ali ne, prijavo posredujemo policiji.
Vedno bolj so razširjena tudi socialna omrežja, kot je Facebook. Prejemate prijave tudi od tam?
Ja, precej prijav prejmemo tudi s Facebooka. Največ prijav sicer dobivamo s portalov,
ampak tudi s Facebooka, kjer pa se na koncu v skoraj vseh primerih izkaže, da ni šlo toliko za sovražni govor. Izjema je lanska Parada ponosa, ko smo dobili ogromno prijav zoper
eno skupino na Facebooku, kjer je bila prijava tehtna. Prijave, ki smo jih doslej posredovali policiji, so bile prijave zoper skupine, ki nasprotujejo istospolno usmerjenim. Sicer pa
dobimo kar nekaj prijav s Facebooka, ki niso sovražni govor, ampak gre za razžalitev ali
pa celo za zlorabo. V tem primeru, če nas uporabnik kontaktira preko našega e-naslova,
lahko odgovorimo in mu svetujemo, naj se obrne na našo partnersko točko safe.si, ki je
točka osveščanja v teh primerih.
Internet je močno komunikacijsko orodje in prinaša številne koristi, lahko pa ga tudi
zlorabimo, zato je preventiva tudi tu pomembna. Menite, da se negativnih vplivov
interneta dovolj zavedamo?
Ja, mislim, da se tega vedno bolj zavedamo. Z internetom ni nič narobe, dokler vemo,
kaj se nam lahko zgodi in smo zato previdni. Dokler se zadeve ne zlorablja, je vse v redu.
Tudi z anonimnostjo ni nič narobe, dokler se je ne zlorablja.
Pogovarjala se je Ana Čemažar (AIS)
ZA VEČ NOVIC POJDI NA
www.amnesty.si
11
12 Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
ZBOR ČLANOV AI SLOVENIJE 2011
DRAGE ČLANICE, DRAGI ČLANI,
VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE NA ZBORU ČLANOV V PETEK, 6. MAJA 2011, V LJUBLJANI,
V PROSTORIH ČETRTNE SKUPNOSTI TRNOVO (DEVINSKA ULICA 1B).
Zbor članov je najvišji organ našega društva, na zasedanju katerega se volijo člani-ce
organov društva, članstvo pa odloča o prihodnjem delu ter potrdi finančno in vsebinsko
poročilo za minulo leto (letno poročilo 2010 je priloga te Amnesty Akcije).
OKVIRNI DNEVNI RED
16.30 – 17.00 prihod in registracija
17.00 – 17.15 otvoritev zbora članov
17.15 – 19.15 uradni del: finančno in vsebinsko poročilo za 2010, načrt za 2011,
volitve organov, spremembe statuta
19.15 – 19.45 predstavitev aktivnosti ob 50. obletnici Amnesty International
19.45 – 20.00 zaključek zbora članov
VOLITVE
Organi našega društva so: izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija (več o
teh organih si lahko preberete v Amnesty Akciji iz marca 2008, kot pdf je dostopna tudi
na www.amnesty.si/aa).
Kako se lahko potegujete za mesto v organih AIS?
Člane-ice AIS, ki bi želeli kandidirati za sedemčlanski izvršni odbor AI Slovenija (IO AIS),
za mesto v nadzornem odboru ali disciplinski komisiji, prosimo, pošljite svoje nominacije
sedanjemu IO AIS do 5 dni pred volitvami, torej do 2. maja 2011. Članstvo v organih
je prostovoljno in torej neplačano. Od kandidatov pričakujemo zavzetost, odgovornost in
aktivno sodelovanje.
Nominacije s kratkim življenjepisom in izjavo kandidata pošljite na e-naslov izvrsni.odbor@amnesty.si ali po pošti na naslov Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7,
1000 Ljubljana (s pripisom Za izvršni odbor – kandidatura). Za več informacij se lahko
obrnete na pisarno AIS (01 426 93 77).
KDO LAHKO VOLI
Na zboru članov imajo pravico glasovanja posamezni člani-ce AIS. Glasujete lahko člani,
ki ste poravnali članarino za preteklo leto, in novi člani, ki ste se v tekočem letu včlanili
do enega meseca pred zasedanjem zbora članov.
POMEMBNE INFORMACIJE
PRIJAVA: prosimo vas, da se na zbor članov prijavite s prijavnico, objavljeno na zadnji
strani. Izpolnjeno prijavnico nam pošljite do 10. aprila 2011 na Amnesty International
Slovenija, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Prijavite se lahko tudi preko e-pošte
(amnesty@amnesty.si) – sporočilo, prosimo, naslovite s Prijava na zbor članov, v prijavi
pa navedite vse informacije iz obrazca prijavnice.
NADALJNJE OBVEŠČANJE: podrobnejši dnevni red bo objavljen na spletni podstrani
www.amnesty.si/zbor-clanov od 15. aprila 2011. Prijavljeni boste vsa gradiva in informacije prejeli po navadni ali e-pošti. Če imate vprašanja, nas, prosimo, kontaktirajte na
01 426 93 77 ali amnesty@amnesty.si
POMEMBNI DATUMI
10. april
rok za prijavo
na zbor članov
15. april
dnevni red
na spletni strani
2. maj
rok za oddajo kandidatur
6. maj
zbor članov
NA SVIDENJE
6. MAJA!
PROSIMO,
PRIJAVITE SE
S PRIJAVNICO,
OBJAVLJENO NA
ZADNJI STRANI.
Pod žarometom I amnesty AKCIJA 1/2011
Rezultati nacionalne raziskave o nasilju nad ženskami
Vsaka druga po 15. letu
doživela ena od oblik nasilja
Rezultati nacionalne raziskave o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in
partnerskih odnosih so pokazali, da je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.
leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihično
nasilje, potem fizično, premoženjsko, omejevanje gibanja in spolno nasilje.
Raziskava je bila opravljena v letu 2009, zaključno poročilo pa objavljeno 2010.
Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12 mesecih, največkrat psihično
nasilje. Manj pa je fizičnega nasilja, spolnega, premoženjskega in omejevanja svobode. Če
bi psihično nasilje izključili in upoštevali le zadnje štiri vrste nasilja, bi ga v zadnjem letu
doživela vsaka peta ženska. Podatki kažejo, da se nasilje lahko začne kadarkoli v življenju,
od zgodnjega otroštva, do pozne starosti. Pri nekaterih ženskah traja celo življenje.
Povzročitelji nasilja so v 90,8 odstotka moški. Večinoma so bolje izobraženi, saj jih je največ
končalo srednjo šolo, skoraj v enakem odstotku pa se razvrstijo v nižjo ali višjo izobrazbo od
srednje. Nasilni postajajo že zgodaj, saj je najmlajši star 14 let in so nasilni tudi v pozni starosti, saj ima najstarejši 84 let. Največkrat so zaposleni za polni delovni čas, redkeje za nedoločen čas - tako je zaposlenih 16,9 odstotka. Le 1,4 odstotka je brezposelnih. Od tistih, ki
so verni, jih je 90,3 odstotka katoličanov, ostali so pravoslavne ali muslimanske vere. Vendar
je manj takih, ki vero zares tudi prakticirajo, se torej udeležujejo verskih obredov. Takšnih je
15,7 odstotka. Petina jih redno uživa alkohol, ostali redkeje, 16,7 odstotka nikoli. Podatki pokažejo, da je med povzročitelji nasilja znatno več prekomernih pivcev kot v splošni populaciji.
Najpogostejše poškodbe žrtev nasilja so: modrice, praske, duševne težave, zlom kosti,
poškodba glave, pretres možganov, izguba zavesti, nategnjene mišice, notranje poškodbe,
trajne telesne poškodbe, rane, ureznine, invalidnost, poškodba nosu in splav. Anketiranke
so omenjale še poškodbe, kot so zlomljeni zobje, ožganine, pretrgana vena, zastrupitev,
zlom trtice, zlom hrbtenice. Trajne telesne poškodbe ima v zadnjem letu zaradi nasilja
0,4 odstotka žensk v Sloveniji, invalidnost pa 0,3 odstotka. Nekatere ženske so prisiljene
opraviti splav, drugim pa preprečujejo jemanje kontracepcije. 5,5 odstotka žensk je nasilje
doživljalo tudi v nosečnosti. 4,5 odstotka žensk je poročalo, da je bil povzročitelj nasilen
tudi do otrok in sicer najpogosteje psihično, potem fizično in spolno. Veliko žensk si zaradi
sramu ne upa iti k zdravniku.
Ženske o nasilju ne spregovorijo iz precej tradicionalnih razlogov, kot so upanje, da se bo
storilec spremenil, da nasilja ne bo ponovil, ali da gre za družinsko zadevo, o kateri se ne
govori. Približno petina žensk pa molči zaradi strahu, ker meni, da je storilec preveč vpliven in bodo one obtožene krivde za nasilje. Gre za resne strahove, ki sicer nimajo veliko
realnih osnov, vendar je dovolj že en sam primer, ki potrjuje strah in se nikoli ne bodo
odločile, da spregovorijo. Kljub temu, da ženske, ki doživljajo dolgotrajnejše nasilje naredijo zelo veliko, da bi preprečile nasilne izbruhe nad seboj in svojimi otroki, je pomembna
vloga služb in organizacij na področju nasilja. Čeprav ženske večinoma zaupajo službam,
ki imajo zakonsko obvezo zaščititi žrtve nasilja (policija, centri za socialno delo, sodstvo),
jih petina tem službam ne zaupa, kar je glavna ovira za to, da kljub odločitvi, da ustavijo
nasilje, ne morejo oditi in zapustiti povzročitelja nasilja. Ta ovira je eden najpomembnejših
izzivov, s katerimi se mora država soočiti v prihodnosti.
Zapisala dr. Vesna Leskošek, ki je z dr. Mojco Urek in dr. Darjo Zaviršek ter sodelavkami
(vse Fakulteta za socialno delo) izvedla raziskavo.
Presenetljivi in
zaskrbljujoči so podatki
o zdravju. Ženske, ki
doživljajo nasilje, so
manj zdrave od žensk v
splošni populaciji. 44,6
odstotka žrtev nasilja je
svoje zdravje označilo
kot slabo in zelo slabo, v
primerjavi s 6,9 odstotka
iz splošne populacije.
Večkrat doživljajo stres,
tesnobo, prebavne motnje,
izgubo teka, želodčne
težave, glavobol, imajo
stalno bolečino v predelu
telesa, čutijo utrujenost,
vrtoglavico, tresenje rok,
motnje spanja, slabo
koncentracijo, nespečnost,
strah, depresivnost in
pogosteje in resneje mislijo
na samomor, še sploh
ženske, ki so doživele
spolno nasilje.
ZA VEČ NOVIC POJDI NA
www.amnesty.si
13
14 Aktivizem I amnesty AKCIJA 1/2011
Maraton pisanja apelov
spremenil življenja!
Sto tisoče pisem, pod katere se je podpisalo tudi preko 4000 ljudi iz Slovenije, je
decembra letelo z vseh koncev sveta v 10 držav in doprineslo k spremembam bližje
spoštovanju človekovih pravic.
Lani decembra, že blizu časa praznikov, je v pisarno AIS v
drugo nadstropje hiše poštar vsak dan nosil velike kuverte in
pakete. Njihova vsebina je bila kot najboljša darila, a mnogo
pomembnejša. Pošta je prihajala z vseh koncev Slovenije, z več
kot 20 različnih naslovov.
Prvi vseslovenski maraton pisanja apelov je uspel! Osnovne
in srednje šole, gimnazije ter mladinski in dijaški domovi so
združili moči. Mladi ter njihovi mentorji in mentorice so zbrali
skoraj 1500 pisem podpore za zagovornike človekovih pravic,
ki so jim kršene človekove pravice, in apelov na odgovorne
oblasti, naj nemudoma zagotovijo prenehanje kršitev in
spoštovanje človekovih pravic. Na dan človekovih pravic so se
aktivirali tudi naši aktivisti in aktivistke: v središču Ljubljane
so vso popoldne zbirali podpise pod deset primerov ogroženih
ljudi in skupno zbrali 2616 podpisov.
Pisali so stotisoči ljudje po celem svetu. Skupaj je z vseh
koncev sveta poletelo na deset koncev več kot 600.000 pisem!
Pisalo se je v desetih primerih in v polovici od njih je v zadnjih
mesecih prišlo do opaznih sprememb in izboljšanj situacije. Femi
Peters iz Gambije, za katerega je bilo zelo veliko pisem napisanih
V Gimnaziji Piran so vzpostavili tudi internetni kotiček za spletni
podpis apelov.
tudi širom Slovenije, je bil izpuščen! Mao Hengfeng na Kitajskem
so dovolili se srečati z njeno družino in jo 22. februarja izpustili na
prostost, a jo nato žal ponovno zaprli. Na drugem koncu sveta so
mehiške oblasti duhovniku Solalindu zagotovile dva varnostnika
za zagotovitev njegove varnosti in varnosti njegove organizacije.
V Iraku so končno predstavili obtožnico proti Walidu Yunisu
Ahmadu. Zdaj ni več priprt brez razloga in naslednji pomemben
korak je, da se mu zagotovi nepristransko in hitro sojenje, na
katerem se spoštuje domnevo njegove nedolžnosti. Norma
Cruz iz Guatemale je sporočila, da so pisma vzbudila medijsko
pozornost, ji vlila energijo in da so oblasti prisiljene, da ne gledajo
več stran. Tudi Khady Bassene, romske družine iz Romunije in
sestra Zelimkhana Murdalova so sporočili, koliko jim pomeni
izražena solidarnost z vseh koncev sveta!
Naredili ste sijajno delo! Da vsako pero šteje in da lahko tako
preprosta reč, kot je pismo, spremeni življenja, ste dokazali s
svojim trudom in z napisanimi besedami. Zdaj je treba vztrajati,
uporabljati naše listnato in tintno orodje še naprej in zahtevati
spoštovanje človekovih pravic vseh! Amnesty bo nadaljevala
s svojim delom. Upamo, da boste zraven tudi vi. Še enkrat
čestitamo za trud in uspehe vsem, ki ste sodelovali. Počasi
pa vihamo rokave že za letošnji december, ko bomo spet
maratonsko pisali! Več informacij in tudi fotografij najdete na:
www.amnesty.si/maraton2010
Aktivisti AIS so v središču Ljubljane na dan človekovih pravic
neutrudno zbirali podpise pod 10 primerov ogroženih ljudi.
Kristina Božič (koordinatorka maratona pisanja apelov 2010 v
izobraževalnih ustanovah)
PRIDRUŽITE SE AMNESTYJEVIM KOORDINACIJSKIM MREŽAM PROSTOVOLJCEV!
Za LGBT: lgbt@amnesty.si; www.amnesty.si/lgbt Za Sudan: sudan@amn
Aktivizem I amnesty AKCIJA 1/2011
PROTI NEKAZNOVANOSTI V GAZI: MED
66.850 PODPISI TUDI 800 IZ SLOVENIJE
V Amnestyju smo 18. januarja z akcijo Zahtevamo pravico za žrtve v Gazi in
južnem Izraelu obeležili drugo obletnico konca napadov na Gazo. Pod našo
peticijo smo v Sloveniji zbrali točno 800 podpisov. Poslali smo jih v skupen
paket 66.850 podpisov, ki so jih zbrali Amnestyjevci po vsem svetu, v začetku
marca pa so bili predani predsedniku Sveta ZN za človekove pravice.
Izrael je 27. decembra 2008 začel vojaško operacijo 'Cast
Lead', ki je v Gazi zahtevala približno 1400 žrtev, od katerih
je bila večina civilistov, odgovor s palestinske strani pa je v
južnem Izraelu zahteval 13 žrtev. Spopadi so trajali do 18.
januarja 2009. Svet za človekove pravice Združenih narodov
je takoj ukrepal in ustanovil misijo ZN za ugotavljanje dejstev.
Kljub izdanim poročilom misije in kasneje ustanovljenega
odbora neodvisnih strokovnjakov, v katerih so ugotovili, da sta
obe strani (izraelska in palestinska) kršili mednarodno pravo
(vključno z vojnimi zločini in morebitnimi zločini proti človeštvu)
ter priporočili lokalnim oblastem in mednarodni skupnosti,
naj zagotovijo prebivalstvu obeh strani pravico in odškodnino,
mednarodna in lokalna skupnost nista pokazali velikega
interesa za uresničevanje priporočil v poročilih.
Medtem ko je mednarodna skupnost debatirala o poročilih
in sta se obe strani - tako izraelska kot palestinska - izogibali
resnim preiskavam dogodka, so žrtve še naprej ostajale
brez odgovorov in brez pravice. Ravno zaradi te pasivnosti
mednarodne skupnosti in obeh strani, se je Amnesty
International odločila za globalno akcijo, s katero smo Svet ZN
Danika, Marjana in Katarina (z leve proti desni) v pisarni
pripravljajo materiale za na stojnico.
za človekove pravice pozvali k ukrepanju glede vrste zadev.
Tako naj obsodi pomanjkljivosti v preiskavah, ki sta jih opravila
Izrael in Hamasova de facto administracija, pozove tožilca
Mednarodnega kazenskega sodišča, naj nemudoma pridobi
odločitev sodnikov, ali njegov urad sme preiskovati zločine,
zagrešene med konfliktom v Gazi, pozove ostale vlade, naj
izpolnijo svojo dolžnost ter preiščejo in preganjajo zločine,
zagrešene med konfliktom, pred nacionalnimi sodišči z
izvajanjem univerzalne jurisdikcije in naj generalno skupščino
Združenih narodov pozove k ukrepanju glede nekaznovanosti.
Prostovoljke in prostovoljci slovenske Amnesty smo za namene
zbiranja podpisov pod peticijo sami organizirali javno akcijo v
Ljubljani. Odziv je bil neverjeten. Samo v nekaj urah smo na
Prešernovem trgu zbrali 447 podpisov, skupno število zbranih
podpisov v slovenski sekciji AI pa je preseglo mejo 800.
Najlepša hvala vsem, ki ste se akcije udeležili, še lepša hvala
pa vsem, ki ste akcijo pomagali pripraviti.
Veliko ljudi se je bilo pripravljenih zavzeti za pravico za žrtve v Gazi.
Zapisala organizatorka akcije Danika Mencin, prostovoljka AIS
nesty.si; www.amnesty.si/sudan Za Balkan: balkan@amnesty.si; www.amnesty.si/balkan Za Rome v Evropi: romi-evropa@amnesty.si; www.amnesty.si/romi-evropa
15
16 Vrtimo svet I amnesty AKCIJA 1/2011
SEVERNA AFRIKA IN BLIŽNJI VZHOD:
BOJ ZA ČLOVEKOVE PRAVICE SPREMLJAJO
KRŠITVE RAVNO TEH PRAVIC
Novo leto se je začelo z valom protestov v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu,
kjer prebivalci zahtevajo politične in družbene spremembe. Začelo se je v Tuniziji
in nadaljevalo v Egiptu, kjer so protestniki in protestnice z vztrajnostjo dosegli,
kar so zahtevali – padec večdesetletnega političnega režima. Po uspehu v Egiptu
in Tuniziji je val protestov in zahtev po političnih in družbenih spremembah zajel
Bližnji vzhod, severno Afriko, pa tudi Kitajsko in sosednjo Hrvaško.
Kljub veselju po padcih režima grenak priokus puščajo številne
kršitve človekovih pravic, ki so in še spremljajo proteste.
Protestnikom je bila onemogočena pravica do izražanja, zbiranja
in združevanja. Vladne sile so nad njimi uporabljale prekomerno
silo, številni protestniki, pa tudi novinarji, opazovalci in delavci
človekoljubni organizacij, med njimi tudi sodelavci Amnesty
International, so bili zaprti na neznanih lokacijah. Na dan
prihajajo grozljivi posnetki iz egiptovskih mrtvašnic – posnetki
protestnikov, ki so bili v priporu mučeni in ubiti. Amnesty
International ob tem vlade in mednarodno javnost poziva, naj se
vse kršitve človekovih pravic med in po protesti raziščejo.
Amnesty International podporo miroljubnim protestnikom
izraža na različne načine. 12. februarja smo protestnike v
Egiptu, severni Afriki in na Bližnjem vzhodu podprli z globalnim
akcijskim dnem za solidarnost. Shodi so potekali po celem
svetu, slovenska Amnesty pa se je akciji pridružila s spletnimi
akcijami in z zbiranjem podpisov pod peticijo. Solidarnost s
protestniki v Egiptu in širši regiji smo izrazili s fotopeticijo, za
prikazno fotografijo na Facebooku smo uporabili egiptovsko
Begunci so obtičali na nikogaršnji zemlji na tunizijsko-libijski meji.
Foto: UNHCR/A.Duclos
Globalnemu akcijskemu dnevu za Egipt in širšo regijo smo se s foto
peticijo pridružili tudi v pisarni slovenske Amnesty.
zastavo in v statuts zapisali, da smo solidarni z mirnimi
protestniki. Pridružili so se nam tudi prijatelji na Facebooku.
Po uspešnih protestih v Tuniziji in Egiptu spremembe zahtevajo
tudi v Bahrajnu, Savdski Arabiji in Jemnu, trenutno pa
mednarodna javnost še posebej skrbno spremlja dogajanja
v Libiji, kjer protesti preraščajo v državljansko vojno. Ukrepe
proti libijskemu voditelju Mo'amerju Gadafiju so uvedle številne
države, pa tudi Združeni narodi in Evropska unija. Libija je
prva država, ki je bila začasno izključena iz Sveta za človekove
pravice ZN, številne države in Afriška liga pa Varnostni svet
ZN pozivajo, naj uvede prepoved letenja nad Libijo, s čimer bi
Gadafiju in njegovim privržencem onemogočili letalske napade.
V času priprave revije odločitev glede tega še ni bila sprejeta.
Spopadi v Libiji so povzročili tudi humanitarno krizo, saj so
številni begunci preplavili obmejna območja Tunizije in ostalih
sosednjih držav. Amnesty International ob tem vse države
poziva, naj ne dobavljajo orožja kršiteljem človekovih pravic,
začela pa je tudi kampanjo, kjer lahko podpišete poziv vladam,
naj sklenejo sporazum o dobavi orožja, ki bo ščitil pravice in
življenja. Povezavo do poziva najdete tudi na naši spletni strani
www.amnesty.si, kjer tudi sicer redno spremljamo dogajanje na
Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. (A.Č.)
Vrtimo svet I amnesty AKCIJA 1/2011
17
SPREJEM NEKDANJEGA UJETNIKA IZ GUANTANAMA
KORAK K ODPRAVI PRAKSE
NEZAKONITIH PRIDRŽANJ
OB NEDAVNI NAPOVEDI VLADE, DA BO RAZMISLILA O SPREJEMU VSAJ ENEGA NEKDANJEGA
UJETNIKA IZ GUANTANAMA, SE JE VNELA ŠIROKA JAVNA RAZPRAVA, V KATERI PA SE ŽAL
NI SLIŠALO NAJPOMEMBNEJŠIH DEJSTEV. MED DRUGIM TEGA, DA BI SE S TEM SLOVENIJA
PRIDRUŽILA DRŽAVAM, KI PRISPEVAJO K ODPRAVI NESPREJEMLJIVE PRAKSE NEZAKONITIH
PRIDRŽANJ. AMNESTY SLOVENSKO VLADO POZIVA, DA SE ODLOČI ZA TO, DA BO VSAJ ENEMU
OD NEKDANJIH UJETNIKOV OMOGOČILA, DA SI PONOVNO ZGRADI ŽIVLJENJE.
Spomnimo, ameriški predsednik Barack Obama je ustanovil
posebno skupino, ki je po letu dni dela priporočila, da ZDA 36
ujetnikov kazensko preganjajo, za 48 so priporočili nadaljnje
pridržanje brez obtožnice ali sojenja, preostale pa je treba
izpustiti. Žal se tudi leto kasneje postopki proti omenjenim
ujetnikom večinoma še niso začeli; z nadaljnjim pridržanjem
omenjenih 48 ljudi pa ZDA nadaljujejo nesprejemljivo prakso
pridržanj za nedoločen čas. Glede ljudi, ki bi jih bilo treba
izpustiti, se prav tako premika zelo počasi: zlasti v primerih
tistih, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora, saj bi bili lahko
tam žrtve nadaljnjih kršitev človekovih pravic. Žal jih ZDA na
svoje ozemlje niso pripravljene sprejeti. Ko govorimo o sprejemu
nekdanjega ujetnika v Slovenijo, tako govorimo o človeku, za
katerega so ZDA same ugotovile, da ga je treba izpustiti, in ki se
v svojo državo izvora ne more vrniti zaradi nevarnosti, ki mu tam
pretijo.
Do februarja letos je 32 nekdanjih ujetnikov že prejelo takšno
zaščito oziroma možnost, da si ponovno zgradijo življenje, v
16 državah (Albanija, Belgija, Bermuda, Bolgarija, Francija,
Gruzija, Irska, Latvija, Madžarska, Nemčija, Palau, Portugalska,
Slovaška, Španija, Švica in Zelenoortski otoki).
11. januarja letos smo sicer zabeležili 9. obletnico prvih
transferjev ujetnikov v Guantanamo, ki je postal simbol
nepravičnosti v t.i. boju proti terorizmu: to je nezakonitih
pridržanj za nedoločen čas in mučenja ter slabega ravnanja.
Februarja 2011 ostaja v Guantanamo zaprtih še 172 ujetnikov; v
vseh letih pa so tja prepeljali okoli 800 ljudi. Razmere v zaporu
so se sicer v zadnjih dveh letih za večino pridržanih izboljšale, a
nekateri še naprej ostajajo pridržani izolirano.
Kot je znano, je bil povod za ‚vojno proti terorizmu‘ teroristični
napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku. Žal je boj
proti terorizmu kmalu postal izgovor za vrsto kršitev človekovih
pravic. Vlade so seveda dolžne zaščititi civiliste pred nasilnimi
dejanji, vključno s terorističnimi, ki so vsega obsojanja vredni.
Namerni napadi na civiliste predstavljajo hudo kršitev človekovih
pravic. Toda vlade morajo spoštovati tudi svoje zaveze po
Za zaprtje Guantanama smo se aktivno zavzemali tudi v slovenski sekciji.
Na sliki prizor iz javne akcije januarja 2008, ko smo v bližini ameriškega
veleposlaništva v Ljubljani s klečanjem ponazorili mučenje v prisilni drži.
mednarodnem pravu človekovih pravic. Resnična varnost se
bo dosegla le s krepitvijo človekovih pravic, ne pa z njihovim
spodkopavanjem z uporabo nezakonitih praks, kot je mučenje.
Mučenje prisili žrtev, da reče, kar mučitelj želi slišati in nam
nikakor ne prinaša večje varnosti.
Tehnike zasliševanja, ki so jih opisovali ujetniki, ki so bili
pridržani v okviru „vojne proti terorizmu“, so: daljša izolacija,
20-urna zasliševanja, večdnevno prisilno zadrževanje v napornih
položajih, pretepanje, odrekanje hrane in spanca, izpostavljanje
skrajni vročini in mrazu, povzročanje podhladitev, vlivanje vode
v nos in usta, kar povzroča občutek utapljanja, manipulacije s
svetlobo in zvokom, uporaba psov za zastraševanje, seksualna
poniževanja ter rasne in verske žalitve.
ZA VEČ NOVIC POJDI NA
www.amnesty.si
#
18 Pisma rešujejo življenjA I amnesty AKCIJA 1/2011
I am writing to you to draw your attention to the serious concerns
about the threat to the independence of women’s shelters across
Afghanistan posed by the draft regulation on Women’s Protection
Centres.
Dear President Karzai
President Karzai
Gul Khana Palace
Presidential Palace
Kabul
Afghanistan
Dear minister,
Wycliffe Musalia Mudavadi, MP
Office of Deputy Prime Minister and Minister for Local
Government
Jogoo House A, Taifa Road
PO Box 30004
Nairobi
Kenya
Dear President,
Amnesty International Slovenije
Beethovnova 7
1000 Ljubljana
Thank you for your taking action.
Yours sincerely,
signature
date
I’m writing to you in connection to the poor sanitation in
Kenya’s slums. I urge you to enforce the Public Health
Act and by-laws, including the local authority Building
Code that requires landlords to construct toilets and
bathrooms in the immediate vicinity of each household.
Please provide assistance to structure owners who
are unable to meet the costs of constructing toilets
and bathrooms. Also I urge you to ensure access to
dumping sites and improved roads to facilitate provision
of sanitation.
We urge you to ensure that independent shelters in Afghanistan
retain their independence, with effective support from your
government. The draft regulation would allow an eight-member
panel, dominated by members of government, to determine who
is eligible for protection and discharge. This level of government
control is particularly worrying as women’s human rights defenders
have documented many cases of women and girls fleeing abuse
from local power-holders with links to the government.
Moreover, under the draft regulation, a woman or girl fleeing abuse
in the home can be forcibly returned to her family if they come
to claim her. Her return will put her at serious risk of physical
punishment, possibly fatal, for “dishonouring” the family for the
simple act of seeking protection at a shelter.
Yours respectfully,
signature
date
Shocking crimes, such as those committed in Walikale,
show that the government of the DRC failed to protect
Congolese civilians from violence, in particular rape and
sexual assault. The victims of human rights violations,
including sexual violence, rarely receive justice. Some
of the first steps in the right direction have been taken;
nonetheless, I urge you to:
• fulfill your fundamental responsibility to protect
civilian population of the DRC;
• ensure that all crimes under international law
committed in the DRC, particularly those committed
in Walikale, are fully investigated and those
responsible prosecuted in fair proceedings that meet
international standards and respect the dignity of
survivors;
• step up comprehensive reforms of the justice system
in the DRC that would end impunity for crimes
committed in the country and ensure the protection
and support of survivors and witnesses and all those
involved in the justice process.
date
On 19 February 2011, you announced that the government
did not plan to take control of all shelters for abused women in
Afghanistan. Amnesty International welcomes this statement but
urges you to: withdraw the draft regulation on Women’s Protection
Centres and commit your government to support the work of
NGOs providing assistance and shelter to women at risk; ensure
that all the names and contact details of all shelter residents and
staff remain confidential; take all necessary steps to promptly and
effectively investigate complaints by staff running shelters and
women seeking protection in them of harassment and violence,
whether by private individuals or by officials acting in a private or
public capacity; end all forcible forensic medical examinations that
violate women’s right to privacy and ensure that in cases of sexual
and physical abuse women have the option to undergo or refuse
examinations.
Yours sincerely,
signature
Pisma rešujejo življenjA I amnesty AKCIJA 1/2011
19
POŠLJITE APEL IN REŠUJTE ŽIVLJENJA!
Foto: Radio Okapi
Tokrat v rubriki Pisma rešujejo življenje predstavljamo tri aktualne primere z naše spletne strani www.amnesty.si. Kaj morate
storiti? Izrežite primer pisma na sosednji strani in ga vstavite v kuverto. Nanjo napišite naslov (najdeta ga ob primeru pisma),
kupite znamko in pismo odpošljite na ob primeru zapisan naslov. Apele lahko podpišete tudi na www.amnesty.si Če bi želeli
apele redno podpisovati preko spletne strani, se nam prosim javite na amnesty@amnesty.si in enkrat mesečno vam bomo
posredovali informacijo o aktualnih primerih. Majhen napor, s katerim pa boste nekomu olajšali situacijo.
AFGANISTAN:
VLADA NAJ UMAKNE
PREDLOG ZAKONA
O ŽENSKIH ZAVETIŠČIH
Afganistansko ministrstvo za pravosodje je predložilo osnutek zakona o centrih za zaščito žensk.
Vladi bi se po predlaganem osnutku omogočilo
nadzor nad zavetišči. 14 zavetišč v Afganistanu,
ki jih neodvisno vodijo nevladne organizacije,
predstavlja pribežališče za stotine žensk in deklet,
ki bežijo pred spolnim in fizičnim nasiljem oz.
prisilno ali mladoletno poroko. Zavetišča nudijo
tudi izobraževanje in pravno pomoč ženskam in
dekletom za uveljavitev njihovih pravic.
V zavetišču so denimo pomagali 18-letni Biby
Ayshe, ki je pribežala v zavetišče, potem ko ji je
v provinci Uruzgan njen mož, menda po naročilu
talibanskega poveljnika, odrezal nos in ušesa za
njen 'zločin', saj je pobegnila od zlorab članov
moževe družine.
Če bo zakon sprejet, bodo morale ženske
in dekleta zagovarjati svoj primer pred
osemčlanskim odborom, ki naj bi ugotavljal njihovo upravičenost za sprejem oz.
izpust. Večino članov predlaganega odbora bodo
sestavljali predstavniki vlade. To vznemirja
skupine za ženske in človekove pravice,
saj zavetišča v velikem številu primerov
nudijo varno hišo za ženske in dekleta,
ki bežijo pred zlorabami lokalnih veljakov ali poveljnikov, ki so neposredno ali
posredno povezani z vlado.
Osnutek nove zakonodaje tako ne bi zagotovil
zaščite in blagostanja ranljivih žensk in deklet,
temveč bi mnoge izpostavil še večjim tveganjem.
Ukrepaj in pošlji poziv afganistanski vladi, naj
umakne predlagani zakon in zagotovi neodvisnost ženskih zavetišč po celem Afganistanu.
Plačljiva skupna stranišča v slumu v Keniji.
Ženska iz pokrajine Walikale.
KENIJA:
POMANJKANJE SANITARIJ
V SLUMIH
D.R. KONGO
SPOLNO IN DRUGO NASILJE
NA VZHODU D.R. KONGO
Več kot polovica prebivalcev Nairobija živi v
neformalnih naseljih in slumih. Njihova prebivališča so neprimerna, poleg tega pa imajo omejen
dostop do čiste vode, sanitarij, zdravstvene
oskrbe, šol in ostale nujne infrastrukture.
Od začetka oboroženega konflikta na vzhodu
Demokratične republike Kongo je bilo že več deset
tisoč žensk in deklet žrtev sistematičnih in široko
razširjenih posilstev in drugih spolnih zločinov
bojevnikov.
Živeti v pomanjkanju naštetega je še posebej
težko za ženske in dekleta, saj potrebujejo večjo
zasebnost pri uporabi stranišč in pri umivanju kot
pa moški. Številne ženske morajo prehoditi znatne
razdalje do stranišč, kar lahko v temi predstavlja
veliko nevarnost. Nasilje nad ženskami je zelo
razširjeno in večinoma nekaznovano, saj policija v
neformalnih naseljih in slumih slabo skrbi za red.
Nasilje ženske potiska v revščino in jim preprečuje, da bi se iz nje rešile. Ženske in dekleta iz
slumov v Nairobiju vsakodnevno živijo v stalnem
strahu in grožnjo pred nasiljem – doma, na delu
in na ulicah. Ženske, ki so podvržene nasilju,
redko dosežejo pravico, saj je policijska prisotnost
zelo redka ali pa je celo ni.
Posebej izpostavljena je pokrajina Severni Kivu, ki
je zelo bogata z naravnimi viri. Območje Walikale
je območje s šibko državno oblastjo, kjer je bilo
v štirih dneh julija in avgusta 2010 v 13 vaseh
posiljenih več kot 300 žensk, deklet, moških in
dečkov. Ženske so posiljevali kar pred njihovimi
otroki. Oropali so vasi in več kot 150 ljudi ugrabili. Množična posilstva so se zgodila manj kot 30
kilometrov od baze 80 mirovnikov Združenih narodov (ZN). Posilstva na območju Walikale žal niso
osamljen primer trpljenja civilnega prebivalstva v
DR Kongo. Hude kršitve človekovih pravic, vključno z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti,
izvajajo pripadniki različnih oboroženih skupin,
v nekaterih primerih pa tudi pripadniki državne
vojske Demokratične republike Kongo (FARDC).
Vlada ni izpolnila svojih obveznosti, da zagotovi
osnovno infrastrukturo; sanitarije so neprimerne,
javne razsvetljave ni in skrb za red je neučinkovita. Prav tako ne priznavajo, da so ženske zaradi
odsotnosti stranišč in kopalnic v svojih domovih
bolj podvržene nasilju. Za več informacij o tej
akciji obiščite www.amnesty.si – aktualni apeli.
Pošljite apel kenijskim oblastem in jih pozovite
k zagotovitvi dostopa do sanitarij. Apel lahko
pošljete tudi po faksu (+254 20 224 8377) ali
e-pošti (molg@nbnet.co.ke).
Po poročilih ZN je bilo v letu 2009 zabeleženih
vsaj 15.000 primerov posilstev; spolni zločini se
še vedno dogajajo vsakodnevno, storilci so večinoma nekaznovani. Načrtovana in organizirana
posilstva na območju Walikale le izpostavljajo velik neuspeh kongovske vlade in ZN, da bi zaščitili
civiliste pred nasiljem, zlasti spolnim.
Prosimo, pišite predsedniku DR Kongo, naj izpolni
svojo osnovno odgovornost in zaščiti civilno
prebivalstvo, zagotovi, da bodo vsi zločini raziskani, storilci pa kaznovani, in pospeši celovito
reformo pravosodnega sistema, ki bo odpravila
nekaznovanost ter zagotovila zaščito in podporo
žrtvam. Podpisane apele pošljite v pisarno AIS,
saj bomo vse zbrane podpise skupaj posredovali v Kongo.
KOLEDARAMNESTy
DOGODKOV
– POMLAD
2011
NAMENITE
INTERNATIONAL
SLOVENIJE
DEL DOHODNINE!
Javna akcija ob svetovnem dneva Romov: 8. april, Ljubljana
Davčni
zavezanci lahko do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine namenite eni ali več humanitarnim organizacijam. Prosimo
vas,
da
vaš del
davčne
obveznosti, s katerim lahko razpolagate na tak način, namenite delu Amnesty International
Zbor članov:
6. maj,
Ljubljana
Slovenije. Kot veste, je naše delo v celoti odvisno od članarin in prostovoljnih prispevkov. Za naše delo ne sprejemamo
Predstavitev
letnega poročila
AI:le13.
maj
sredstev
od države,
izjema so
posamezni
projekti izobraževanja o človekovih pravicah.
50. rojstni dan AI: 28. maj, Ljubljana
# Če
tega dela dohodnine ne namenite organizaciji po svoji izbiri, bo šel v državni proračun.
PRIJAVNICA NA ZBOR ČLANOV (prijave do 10. 4. 2011)
KAKO LAHKO PODATE ZAHTEVEK?
Ime in priimek:..................................................................................................................Naslov:.....................................................................................................................................................................
1. Po pošti pošljete izpolnjen obrazec s sosednje polovice strani svojemu davčnemu uradu.
Telefon:......................................................................................................................................E-naslov:. ...............................................................................................................................................................
2. Osebno
izpolnjen
pri svojemobliki.
davčnem uradu.
gradiva mi,
prosim,obrazec
pošljite oddajte
samo v elektronski
Prijavnico pošljite v pisarno Amnesty International na Beethovnova 7, 1000 Ljubljana.
3.
Preko
sistema tudi
eDavki.
Lahko
se prijavite
preko e-pošte amnesty@amnesty.si (vključite vse zgornje podatke).
# KAKO IZPOLNITI OBRAZEC?
NAMENITE AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE DEL DOHODNINE!
V obrazec na sosednji strani smo že vpisali naš naziv in davčno številko. Vas pa prosimo, da dopišete svoje podatke in
Davčni zavezanci lahko do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine namenite eni ali več humanitarnim organizacijam. Prosimo vas,
da vaš del davčne obveznosti, s katerim lahko razpolagate na tak način, namenite delu Amnesty International Slovenije.
Če tega dela dohodnine ne namenite organizaciji po svoji izbiri, bo šel v državni proračun.
izberete odstotek donacije: največ 0,5 odstotka. Teh 0,5 odstotka lahko sicer razdelite med več organizacij.
S priloženim obrazcem lahko na novo določite organizacijo, ki ji namenjate del dohodnine, ali pa spremenite svojo
KAKO LAHKO
PODATE
ZAHTEVEK? Izpolnjen obrazec pošljete svojemu davčnemu uradu po pošti, ga tam oddate osebno,
odločitev
o tem
upravičencu.
preko sistema eDavki ali pa ga posredujete na naš naslov. Več informacij: 01 426 93 77, amnesty@amnesty.si ali www.amnesty.si/dohodnina
ISKRENA HVALA ZA VAŠO PODPORO!
KAKO IZPOLNITI OBRAZEC? V spodnji obrazec prosimo dopišite svoje podatke in izberite odstotek donacije: največ 0,5 odstotka.
Teh 0,5 odstotka lahko sicer razdelite med več organizacij.
#
#
S tem
lahko
novovedno
določite
ji namenjate
del dohodnine,
ali pa spremenite
svojo
odločitev o tem upravičencu.
Za
večobrazcem
informacij
smonavam
naorganizacijo,
voljo na 01 ki426
93 77, preko
amnesty@amnesty.si
ali na
www.amnesty.si/dohodnina
ISKRENA HVALA ZA VAŠO PODPORO!
DRUŠTVO AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE
7 1 4 9 0 7 0 1
IZPOLNJENO ZAHTEVO NAM LAHKO POŠLJETE NA AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE, BEETHOVNOVA 7, 1000 LJUBLJANA IN MI JO BOMO ZA VAS POSLALI NA DAVČNI URAD!