1. No category

ISSN 2232-3198
LETO 12, ŠTEVILKA 1, APRIL 2015
SVOBODA IZRAŽANJA
VABLJENI NA ZBOR ČLANOV 2015
PRILOGA: LETNO POROČILO
O DELU AIS V 2014
www.amnesty.si
Amnesty Slovenije
AmnestySlovenia
AmnestySlovenia
Podpisovanje mesečnih peticij preko mobilnega telefona: www.amnesty.si/sms
02 KJE-KAJ? I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
03
AKCIJI NA POT
NIKOLI VEČ?
04
AKTUALNIK
06
POd žArOmEtOm
10
11
13
14
SVOBODA IZRAŽANJA: MEČ TERORISTIČNIH ZAKONOV
PROTI LJUDEM Z MNENJI
POROČILO AI ZA 2014: SRAMOTEN GLOBALNI ODZIV NA
GROZODEJSTVA
AMNESTY TUDI LETOS NA POT OB ŽICI: POSLALI BOMO
SOS EVROPI!
17. FDF: NAGRADI GOLEMU OTOKU IN SKOZI MOJE OČI
POGOVOR: »PREDEN SE V INSTITUCIJAH OBRNEJO
ENKRAT, SE DELODAJALCI PETKRAT«
16
SLOVENIJA: POROKE ISTOSPOLNIH PAROV: LJUBEZEN JE LJUBEZEN
17
NEKAJ dEJStEV O FINANCIrANJU AmNEStY
18
VrtImO SVEt
BIČANJE rAIFA BAdAWIJA, dOBrE NOVICE
19
ZAtIrANJE dAVČNIH ZLOrAB
20
AKtIVIZEm
S.O.S. EVROPA
21
JAILBrEAK 2015, UNFOLLOWmE
22
PISmA rEšUJEJO žIVLJENJA
O mArAtONU PISANJA APELOV 2014
24
VABILO NA ZBOr ČLANOV 2015
SREDINA
LEtNO POrOČILO O dELU AIS V 2014
Zaradi ohranjanja neodvisnosti in nepristranskosti
za naše delo proti kršitvam človekovih pravic ne
sprejemamo denarja od države. Državna sredstva
sprejmemo le za posamezne projekte učenja
človekovih pravic.
Akcija izhaja 3-krat letno. Urednica: Metka Naglič. Oblikovna zasnova: Marko Kadić. DTP: RumenaPika.
Tisk: Evrografis. Naklada: 9000. ISSN: 2232-3198
AI Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 426 93 77; faks: 01 426 93 65.
E-pošta: amnesty@amnesty.si Splet: www.amnesty.si TRR: 1010-0005-1940-973
Stališča avtorjev, objavljena v Akciji, niso nujno tudi stališča AI.
AKCIJI NA POT I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
NIKOLI VEČ?
*
Holokavst - šo'ah pojmujemo kot »najhujši zločin v človeški zgodovini«. A ni besed, s katerimi
bi primerno opisali okrutnost in nečlovečnosti nad Judi, Romi in Sinti, Slovani, homoseksualci,
hendikepiranimi – zgolj zaradi njihove etnične pripadnosti, vere ali osebne identitete.
Dan spomina na žrtve holokavsta obeležujemo na obletnico osvoboditve Auschwitza 27. januarja
1945. Med približno tisočimi nacističnimi taborišči je bil Auschwitz ne samo največje, ampak tudi
najbolj grozljivo po množičnem uničevanju ljudi. Bil je »tovarna smrti«: neposredno ali posredno
je bilo tam uničenih preko 4 milijone življenj. Po nepopolnih podatkih je bilo tja deportiranih tudi
2342 zapornikov iz Slovenije; od teh jih je 1331 umrlo. Groza Auschwitza pa ni bila le v tehnologiji in
logistiki množičnega uničenja, ampak v tistih, ki so dovolili, da je zlo vzcvetelo. Auschwitz je bil izraz
ideologije, ki se je lahko uresničila, ker so jo podpirali zakoni, vlade, institucije, industrija in mnogi
navadni ljudje.
Veliko podatkov je danes znanih, veliko vemo ali lahko izvemo. Verjamem pa, da si tudi ob vsem
vedenju, poslušanju pričevanj, ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna
doletela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska
taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči. Danes naš spomin in poklon velja vsem njim.
Viktor E. Frankl je v knjigi o preživetju v Auschwitzu zapisal: »Tako ali tako – nekoč pride za
osvobojenega dan, ko občuti nekaj nenavadnega ob misli na celotno doživetje koncentracijskega
taborišča: sam ne zmore razumeti, kako je mogel prenesti vse tisto, kar je taboriščno življenje
zahtevalo od njega.« Vsi mi, ki nam te izkušnje ostajajo prihranjene, zmoremo še toliko manj doumeti
moč, ki ste jo interniranci in interniranke premogli. Kot je bil nezlomljiv vaš duh, sta neizmerni naše
spoštovanje in hvaležnost: za preživetje, in za trdnost vrednot, ki ste jih za vedno vpeli v duh naroda
in države: enotnost, solidarnost, odločenost, pogum.
Kot beremo iz zapisov preživelih, sta bila solidarnost in tovarištvo tista, ki sta omogočala vsakodnevno
preživetje. In dajala upanje. Celo delitev receptov za spopadanje z lakoto je bila praksa, ki je zaradi
močnega psihološkega učinka presegala zgolj praktičen pomen: potrjevala je predanost volji do
življenja in pričakovanju, da prihodnost bo. Drugo tako obliko solidarnosti so nekateri poimenovali
odnos »taboriščnih sester« - odnos neformalne »vzajemne pomoči«, podpore in solidarnosti med
ženskami.
Groza Auschwitza
pa ni bila le v
tehnologiji in
logistiki množičnega
uničenja, ampak v
tistih, ki so dovolili,
da je zlo vzcvetelo.
Auschwitz je bil izraz
ideologije, ki se je
lahko uresničila, ker
so jo podpirali zakoni,
vlade, institucije,
industrija in mnogi
navadni ljudje.
Nikoli ne smemo pozabiti. Ampak spomin nosi ne le spoznanje, ampak tudi odgovornost.
Odgovornost nikoli ne biti sokrivi skozi tišino ali neukrepanje. Po koncu druge svetovne vojne je svet
strnil svoj glas v Nikoli več! Ustanovitev ZN takoj po koncu druge svetovne vojne in hiter sprejem
Splošne deklaracije človekovih pravic sta rezultat neposredne želje in zaveze prihodnje rodove
obvarovati pred strahotami vojne, ohranjati mir in varnost in sleherni osebi priznati pravice, ki so
univerzalne in neodtujljive, zaščititi njeno dostojanstvo. Danes človekove pravice varujejo močni
mehanizmi mednarodnega prava, sodišč in teles. Najbolj impresivna regionalna mašinerija je prav
na območju, ki je bilo prizorišče holokavsta: Evropska konvencija za človekove pravice, Evropsko
sodišče za človekove pravice in Svet Evrope. To so dosežki, na katere moramo biti ponosni. Ampak sporočilo, ki ga Nikoli več! nosi, je to, da ne
sme biti prostora za samozadovoljnost, za gledati stran in za ne-ukrepati. Pa vendar nam povojna
zgodovina in tudi sedanjost kažeta drugačno sliko: nismo zmogli preprečiti Ruande ali Srebrenice,
Darfurja ali Sirije; število beguncev v svetu je preseglo 50 milijonov – kar je nov žalostni vrh po drugi
svetovni vojni. Poboje militantne skupine Boko Haram zgolj nemočno spremljamo in čaka nas nova
preizkušnja odziva na napade na Charlie Hebdo.
Tudi Slovenija zmore narediti več. 70 let po porajmosu, sistematičnem iztrebljanjem Romov, živijo
številni Romi v Sloveniji še vedno v getih – kako drugače naj imenujem naselja, ločena od neromskih,
brez povezav z javnim prevozom, v številnih primerih brez vode in elektrike. Tudi prav tam, kjer
so jim zemljišča 60 let nazaj dodelile prav občine same. Gre za odrekanje dostojanstva, ki ne
sodi v dediščino zaveze po Nikoli več!. Prav tako kot spodkopavanje pravic delavcev ali sprejetost
revščine kot neogibnega dela sodobne družbe: reševanje – ali morda zgolj vzdrževanje revščine? prepuščamo in prelagamo na pleča solidarnosti ljudi skozi humanitarne organizacije in projekte in ne
naslavljamo dejstva, da je njeno izkorenitev treba nasloviti s širšimi sistemskimi ukrepi in političnimi
odločitvami.
Danes nam ni več treba zastaviti življenja, da živimo svobodni in po svojih načelih. Še vedno pa sta
potrebna pogum in moč. In potrebno je vzeti stvari osebno, tudi kadar ne gre za nas same. Vsem
nam, ki - po svojih močeh – delamo, da bi svet bil boljši, želim, da bi znali zajemati iz vaše dediščine
solidarnosti in poguma.
* Uvodnik je govor, ki ga je imela Nataša
Posel kot slavnostna govornica na
osrednji proslavi ob mednarodnem
dnevu spomina na žrtve holokavsta.
Obeležuje se na dan osvoboditve
največjega koncentracijskega taborišča
Auschwitz Birkenau, 27. januarja.
Letos je bila 70. obletnica osvoboditve.
Govor smo morali nekoliko skrajšati,
v celoti ga najdete na:
www.amnesty.si/spomin-holokavst
03
Foto: Daniel Novakovič/STA
Foto: Media speed
04 AKTUALNIK I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
Predaja poročila Amnesty
International o stanju na
področju človekovih pravic v
letu 2014 predsedniku Pahorju
je bila priložnost za pogovor o
globalni dimenziji poročila, pa
tudi o razmerah v Sloveniji.
Založba Sanje (www.sanje.si) je izdala čudovito
ilustrirano knjigo, Avtobus Rose Parks, ki je prejela
vrsto mednarodnih nagrad za najboljšo knjigo za mlade.
Mladim bralcem skuša pokazati, kako je pogumen upor
preproste ženske sprožil plaz sprememb na bolje.
V slovenščino
smo prevedli in
natisnili Priročnik
za preprečevanje
prisilnih izselitev z
nasveti oblastem,
kako pravilno
ravnati v primeru
načrtovanih izselitev.
Razdelili ga bomo
relevantnim
resorjem. Najdete ga
na: www.amnesty.
si/preprecevanjeprisilnih-izselitev.
Hvala Nami, ker so posodili
garderobo za snemanje oglasa
Pišem za pravice. Restavraciji JB
hvala za donacijo večerje za žirijo
Festivala dokumentarnega filma.
Med več kot
2000 peticijami in
apeli, predanimi
predsedniku vlade
za dostop do vode
za Rome, je bil tudi
apel glasbenika
Vlada Kreslina.
Podpisal ga je ob
robu decembrskega
koncerta. Na
fotografiji z
direktorico AIS
Natašo Posel.
AKTUALNIK I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
ZBOR ČLANOV:
20. MAJA
Ne pozabite na zbor članov, ki bo letos
v sredo, 20. maja, popoldne v Ljubljani.
Podrobnejše informacije, vključno s
prijavnico, so na zadnji strani revije.
SOMALIJSKA DEKLICA
KONČNO NA VARNEM V
SLOVENIJI
Po dveh letih čakanja je F., štirinajstletna
begunka iz Somalije, februarja prispela
v Slovenijo. Tu jo je pričakala sestra, ki
je pred dvema letoma vložila prošnjo
za združevanje družine, vendar je bila
na vseh stopnjah upravnega postopka
zavrnjena. Deklico, ki je v Afriki ostala
brez staršev, je zato reševala koalicija
nevladnikov, pravnikov in novinarjev,
ki so za dober namen na svojo stran
pridobili tudi politike.
Vlada je tako januarja sprejela sklep, da
se deklici podeli dovoljenje za začasno
prebivanje iz humanitarnih razlogov. Na
podoben način je Slovenija doslej že
pomagala nekaterim beguncem, denimo
družini iz Sirije. Urgentno reševanje
nezaščitenega otroka, ki je dve leti
živel v Etiopiji pri tujih ljudeh, pa je bilo
tudi za slovensko diplomacijo novost.
Ministrstvo za zunanje zadeve se je
povezalo s pisarno UNHCR v Etiopiji in
se dogovorilo za ureditev mednarodnih
dovoljenj in potovanja v Slovenijo.
Deklica je v Slovenijo potovala na stroške
mednarodnih organizacij, ki rešujejo
begunce in jih preseljujejo v zahodne
države. Poslej živi pri sestrini družini v
Mariboru. Po dostopnih informacijah se
slovenske oblasti trudijo, da bi somalijski
družini, ki tu sicer živi že štiri leta in ima
zdaj na skrbi še enega otroka, pomagale
pri integraciji v slovensko družbo. (Uroš
Škerl Kramberger)
Uroš je novinar časopisa Dnevnik, ki je
skupaj s fotografom Matejem Povšetom
verjetno najbolj zaslužen za to dobro
novico. Bil je gonilna sila prizadevanj.
Povsem v skladu z motom naše
organizacije »Bolje prižigati svečko kot
preklinjati temo«. Bravo! To res kaže,
da lahko prizadevanja posameznika
privedejo do izjemnih sprememb.
HVALA
Zahvaljujemo se za brezplačno
predstavitev projekta Direktni dialog
v nakupovalnem centru Citypark in v
Maximarketu.
ODZIV V PRIMERU
OŠ DESKLE
Dolgotrajno zastraševanje učenca
osnovne šole v Desklah, kjer je bila
vzrok za nasilje očitno diskriminacija
na podlagi njegove narodnosti, je
žalostno ponazorilo odsotnost sistema
za prepoznavanje diskriminacije ter
učinkovitih mehanizmov odpravljanja
in preprečevanja. V slovenski Amnesty
smo šolsko ministrstvo že pred časom
in tokrat znova pozvali k sprejemu
protokola, ki bi učitelje in učiteljice
opolnomočil glede tega. Tudi skozi
naše izobraževalne aktivnosti namreč
prepoznavamo, da številni učitelji/ce
pri nas iščejo vsebine in aktivnosti, s
katerimi ta vedenja nasloviti in odpraviti.
(www.amnesty.si/ahsen)
NA LJUBLJANSKEM GRADU
O MUČENJU
Od 7. maja do 27. septembra bo na
ljubljanskem gradu razstava Barbarstvo
muk, mučilne naprave od 16. do 18.
st.. Glede na to, da imamo trenutno
v Amnesty kampanjo Stop mučenju
(www.amnesty.si/torture), se bomo
pridružili organizatorjem z nekaterimi
našimi vsebinami. Sodelovali bomo tudi
na septembrski okrogli mizi. Prosimo,
spremljajte spletno stran za podrobnosti.
V NOČI KNJIGE SE BOMO
USEDLI NA AVTOBUS
Z ROSO PARKS
Ob 23. aprilu, svetovnemu dnevu
knjige, se Založbi Sanje ponovno
pridružujemo pri prireditvi Noč knjige.
Šole smo povabili, naj mladim skozi
slikanico Avtobus Rose Parks predstavijo
problematiko rasne segregacije v ZDA
ter na dan knjige organizirajo dogodek
(skupinsko branje, koncert, razstavo …),
povezan s to tematiko. Če bodo to
naredile v okviru našega sodelovanja,
jim bomo knjigo podarili.
Rosa Parks je tudi ena od »izjemnih
ljudi« v naši zbirki kartic Izjemni ljudje
za boljši svet, izobraževalnem gradivu, ki
si ga lahko brezplačno naročite pri nas
(http://sola.amnesty.si/karte).
Vabljeni na www.nocknjige.si, kjer boste
zagotovo našli tudi dogodek zase. Z
nami in Roso lahko preživite noč tudi
na naši strani FB (Amnesty Slovenije),
preverite!
S PAHORJEM IN CERARJEM
Marca sta se direktorica AIS Nataša Posel
in Blaž Kovač, ki dela na področju pravic
Romov in izbrisanih, ločeno sestala s
predsednikom države Borutom Pahorjem
in predsednikom vlade Mirom Cerarjem.
Predsedniku države sta predala letno
poročilo Amnesty International (o njem
več na strani 10); ob tem so se posvetili
tako globalni dimenziji poročila kot tudi
razmeram v Sloveniji. Predstavnika
AIS sta izpostavila okoliščine, ki izrazito
otežujeta življenje Romov, zlasti na
Dolenjskem.
Ob tem naj izpostavimo še, da se je
Urad predsednika RS lani odzval na
naša in prizadevanja Mirovnega inštituta
ter dal odločilno mnenje, ki je prispevalo
k temu, da je družina izbrisanega Alija
Berishe februarja končno pridobila
stalno prebivališče v Sloveniji.
Sestanek s predsednikom vlade
Cerarjem pa je bil tudi priložnost za
predajo preko 2000 apelov za dostop
do vode, ki so jih na premiera naslovili
učenci in dijaki osnovnih in srednjih
šol ter drugi udeleženci maratona
pisanja apelov. Predsednik vlade je
nekaj pisem prebral. Nanj je naredilo
vtis tako veliko število pisem kot tudi
iskrena skrb, ki so jo mladi izražali za
Rome brez dostopa do vode. Dejal je:
»Povejte vsem, ki so za vami, da se
bom zavzel za to tematiko. Naklonjen
sem k iskanju rešitev za najbolj pereča
vprašanja romske manjšine v Sloveniji
in k ukrepanju bom zavezal pristojne
ministre.«
ZA VEČ NOVIC POJDI NA
www.amnesty.si
05
06 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
SVOBODA IZRAŽANJA
MEČ TERORISTIČNIH ZAKONOV
PROTI LJUDEM Z MNENJI
»NE STRINJAM SE Z VAŠIM MNENJEM, A BOM DO SMRTI BRANIL VAŠO PRAVICO, DA GA
IZRAŽATE.« NE, TO NISO DEJANSKE BESEDE FRANCOSKEGA FILOZOFA 18. STOLETJA
VOLTAIRA, NAPISALA JIH JE NJEGOVA BIOGRAFINJA EVELYN BEATRICE HALL, A PRIMERNO
POVZEMAJO NJEGOVO STALIŠČE V ZVEZI S SVOBODO IZRAŽANJA. TO NADVSE POMEMBNO
ČLOVEKOVO PRAVICO, KI JO MORAMO ŠE DANES (ZLASTI DANES?), BRANITI PRED
PRAKTIČNO VSAKODNEVNIMI NAPADI.
Da, ljudem je na splošno lažje zagovarjati svobodo izražanja tistih, s katerimi se strinjajo.
A mnenja in aktivnosti nekaterih so pogosto dojeta kot 'neprikladna' - za oblastnike,
verske voditelje, interese velikega kapitala, skupnost, tudi družino. Širjenje informacij in
idej je gonilo človeškega napredka, hkrati pa skozi zgodovino dojeto tudi kot 'nevarno'
- ko gre za informacije, ki jih tisti na pozicijah moči dojemajo kot ogrožajoče. Ena od
karikatur, ki jo na to temo najdemo na spletu, to fino povzame: »Ščitenje demokracije bi
bilo mnogo lažje brez vse te svobode govora.«
Prispevek pišem v senci 'grožnje', da postane pisanje brez repa in glave, saj je trenutno ali
v bližnji preteklosti toliko aktualnega, kar ima neposredno ali posredno povezavo s svobodo
izražanja. Če pogledam na mednarodno spletno stran naše organizacije
(www.amnesty.org) pod razdelek svoboda izražanja, najdem v petih dneh od 23. do
27. marca 5 novic. Začenši z Malezijo, kjer so v okviru vedno bolj intenzivnega zatiranja
svobode izražanja in zborovanja aretirali najmanj 79 protestnikov ter dva odvetnika za
človekove pravice (vzrok je bilo kritično tvitanje), ker naj bi spodbujali k uporu. Dan kasneje
je prišla dobra novica, da je indijsko vrhovno sodišče odpravilo nejasen zakon o svobodi
izražanja na spletu, ki je bil večkrat uporabljen za pregon ljudi zaradi njihove legitimne
pravice do svobode govora na spletu ter je omogočal samovoljne aretacije in pridržanja.
Potem smo poročali o napovedanih spremembah španskega kazenskega zakonika, ki
razširjajo nabor kaznivih dejanj 'terorizma' z uporabo nejasnega jezika in preširokimi
kategorijami prekrškov. Isti dan je znova postregel tudi z obetavno informacijo: Odbor ZN
za človekove pravice je ustanovil položaj posebnega poročevalca, ki bo nadziral vprašanja
zasebnosti, tako na spletu kot v realnosti; v Amnesty opozarjamo, da se bo moral
nujno posvetiti vprašanju množičnega nadzora, zlasti neselektivnega kopičenja spletnih
podatkov s strani ZDA in Velike Britanije. In teden je sklenil drakonski ukrep turškega
parlamenta, ki je sprejel zakon, ki bo dal policiji široka in nevarna nova pooblastila za
pridržanje ljudi in uporabo strelnega orožja za utišanje mnenj, ki so nasprotna oblastnim.
Za večino tega morda niste vedeli. Gotovo pa vas je dosegla novica o januarskem
krvavem napadu na francoski tednik Charlie Hebdo. Imeni Chelsea Manning in Edward
Snowden tudi verjetno sprožita vsaj asociacije na vprašanje svobode izražanja. Morda ste
zasledili našo akcijo za izpustitev saudskega zapornika vesti Raifa Badawija, ki si je zlasti
zaradi vzpostavitve spletne strani za družbeno in politično razpravo prislužil srd oblasti:
kaznovan je na 1000 udarcev z bičem in 10 let zapora (preberite več v rubriki Vrtimo
svet). Znan je tudi ruski zvezni zakon, ki prepoveduje »propagando ne-tradicionalnih
spolnih odnosov med mladoletnimi«, na podlagi katerega preganjajo spolne manjšine,
aktivistom LGBTI pa dosledno preprečujejo mirna zborovanja.
Mednarodni pakt
o državljanskih in
političnih pravicah
19. člen
Nihče ne sme biti
nadlegovan zaradi svojih
mnenj.
Vsakdo ima pravico do
svobodnega izražanja:
s to pravico je mišljeno
svobodno iskanje,
sprejemanje in širjenje
vsakovrstnih informacij in
idej, ne glede na državne
meje, v ustni, pisni, tiskani
ali umetniški obliki ali na
katerikoli drug svobodno
izbran način.
Te svoboščine so lahko
podvržene določenim
omejitvam, ki pa morajo
biti izrecno določene z
zakonom in potrebne
zaradi spoštovanja pravic
in ugleda drugih ali zaradi
zaščite nacionalne varnosti
ali javnega reda, javnega
zdravja ali morale.
POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
Iz Ugande že leta prihajajo informacije o krutem ravnanju z istospolno usmerjenimi
ljudmi. Leta 2014 je začel veljati proti-homoseksualni zakon, na podlagi katerega
so se še povečali diskriminacija, samovoljne aretacije, nadlegovanje in nasilje nad
lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci. Zakon je po petih
mesecih ustavno sodišče razglasilo za neveljavnega (razlogi so bili proceduralni, ne
vsebinski). In potem je tu lanska usoda Mariam Ibrahim, ki je bila v Sudanu obsojena
na smrt zaradi odpadništva od islama, ker je kristjanka. Ko so jo zaprli, je bila noseča
in je v zaporu tudi rodila. Njena zgodba se je končala srečno, po prizadevanjih ljudi z
vsega sveta so jo izpustili in je lahko odpotovala na varno.
Samo kratek vpogled v tematike, ki se dotikajo svobode izražanja, torej pokaže, da
gre res za pomembno pravico, ki vpliva na vrsto drugih. V nadaljevanju jo bomo
natančneje definirali.
PODPIRA IN OMOGOČA VRSTO DRUGIH PRAVIC
Komuniciranje z drugimi in lastno svobodno izražanje je osrednjega pomena
za odprto in pošteno družbo. Tudi zato ima svoboda izražanja pomembno
mesto v arhitekturi varovanja človekovih pravic. Pravica, da iščemo, dobimo in
delimo informacije in ideje, ne da bi nas moralo biti pri tem strah ali bi kdo v to
nezakonito posegal, je nujna za našo izobrazbo, da se razvijemo kot posamezniki
in posameznice, da pomagamo svojim skupnostim, dostopamo do sodišč (pravice/
pravičnosti) ter za uživanje drugih pravic.
Pri tem gre za informacije in ideje različnih področij (političnih, verskih ali filozofskih,
za umetnost in kulturo) in za različne načine njihovega širjenja (pisno, verbalno, z
glasbo, grafično, na spletu, z vidika jezika, obnašanja). Svoboda izražanja je povezana
s pravico do mnenja in svobodo misli, vesti in religije, pa tudi s svobodo zborovanja in
združevanja. Tesno pa se povezuje tudi z naslednjimi vprašanji: zaporniki vesti, ugovor
vesti vojaškemu služenju, obvezne zapovedi oblačenja, spolna identiteta in spolna
usmerjenost, sporazumni spolni odnosi… Še izrecno: svoboda izražanja vključuje tudi
izražanje osebne identitete, vključno z obleko in načini vedenja. V Amnesty dojemamo
vse, ki so zaprti zgolj zaradi svojega zakonitega izvrševanja pravice do svobode
izražanja, za zapornike vesti, ki jih je treba takoj in brezpogojno izpustiti.
Država je z mednarodnim pravom dolžna zagotoviti učinkovito uresničevanje svobode
izražanja brez kakršnegakoli razlikovanja, tudi tako, da zaščiti posameznike pred
zlorabami nedržavnih akterjev, vključno s podjetji, kot so na primer ponudniki spletnih
storitev in drugi ponudniki komunikacijske infrastrukture. Ko smo že ravno pri tem in
v luči razkritij Edwarda Snowdna: tudi sama ne sme zlorabljati na tem področju…
Pravico do svobode izražanja med drugim jamčita Mednarodni pakt o državljanskih in
političnih pravicah (19. člen) in Evropska konvencija o človekovih pravicah (10. člen).
Pa ustave skoraj vseh vlad na svetu izražajo predanost ‘svobodi govora’, a realnost še
zdaleč ni tako svobodna. Za ponazoritev naj služi podatek iz letnega poročila AI za
leto 2014: v kar 119 državah smo zabeležili samovoljno omejevanje svobode govora.
V številnih državah je bila na udaru svoboda tiska s prisilnim ukinjanjem časopisov in
grožnjami novinarjem.
TUDI ČE ŠOKIRA, UŽALI ALI MOTI
Lahko vsakdo reče vse, kar mu pade na pamet? Pravzaprav ne, a omejevanje
svobode izražanja je nevarna reč in zato mednarodno pravo predpisuje visok prag
treh pogojev, ki morajo biti vsi izpolnjeni za zamejeno omejevanje. To je možno,
kadar je cilj takšnih omejitev zaščita specifičnih javnih interesov (zaščita nacionalne
varnosti, javnega reda ali javnega zdravja in morale) ali spoštovanje pravic in ugleda
drugih. Vsaka omejitev mora biti predpisana z zakonom, pri čemer morajo biti
zakonske določbe oblikovane dovolj natančno, in biti nujno potrebna in sorazmerna
glede na cilj, ki ga zasleduje – torej da se sprejme najmanj omejujoč ukrep, s katerim
se doseže namen.
ZAKAJ NAM NE SME BITI
VSEENO ZA MNOŽIČNI
NADZOR?
1. Množični nadzor nas obravnava
kot kriminalce
Vlade na tak način opuščajo dolgo
upoštevano pravno načelo, da mora
biti nadzor usmerjen, utemeljen
na zadostnih dokazih o napačnem
ravnanju in odobren s strani
neodvisne oblasti, kot je npr. sodnik.
2. Množični nadzor ne pomaga
ujeti teroristov
Politiki nas kar naprej prepričujejo,
da je dodatno vohunjenje nujno,
če hočejo ujeti teroriste. Vendar ni
dokaza, da so zaradi množičnega
nadzora bolj uspešni. morda so celo
manj uspešni, ko se utapljajo v
množici podatkov.
3. Množični nadzor odpravlja
osnovne pravice
Vlade nam prodajajo lažni izbiri –
varnost ali svoboda. Skozi stoletja
so družbe to dvoje uravnavale in
imele trdna pravila, ki so ščitila
ljudi. Ljudje so nedolžni, dokler jim
krivda ni dokazana. Pravico imamo
do zasebnosti.
4. Z množičnim nadzorom lahko
nadzorujejo naša dejanja
Oblast si moč zagotavlja z
vpogledom v zasebnost vsakega
posameznika, kadar želi. to je
neznanska moč, ki kar kliče po
zlorabi. Vemo že, da te zasebne
podatke uporabljajo za napade na
novinarje, za preganjanje aktivistov,
za profiliranje in diskriminacijo
manjšin in za zatiranje svobode
govora.
5. Množični nadzor ogroža svobodo
govora na spletu
Vlade hočejo, da se strinjamo, da
na spletu nimamo pravic. Da vse,
kar naredimo ali rečemo, ko v roke
vzamemo svoj pametni telefon ali
se vpišemo v elektronsko pošto,
pripada njim. Bi to dopuščali v
'realnem' življenju?
07
088 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
Ugledna aktivistka za
človekove pravice Sandy
Eknelygoda z napisom:
Govorili bomo brez strahu,
oktober 2014. Sandy je žena
Prageetha Eknelygoda, ki je
na Šrilanki izginil leta 2010.
Foto: Zasebno
Obstajati mora možnost za zaščito pred zlorabo teh omejitev, na primer pritožba
neodvisnemu telesu. Omejitve ne smejo nikoli ogroziti samo pravico do svobode
izražanja, torej njenega bistva. Problem je, da v številnih državah oblasti zlorabljajo
takšne omejitve, zlasti je ‘popularno’ omejevanje v imenu ‘nacionalne varnosti’, kar
je pogosto izgovor za omejevanje kritike. V preteklih letih je postal terorizem priročen
izgovor za povečano represijo. Z besedami nekega blogerja iz Saudske Arabije: »Na
različne načine si prizadevajo utišati in omejiti drugačna mnenja, tudi s sramotnim
terorističnim zakonom, ki je postal meč, s katerim mahajo proti ljudem z mnenji. Sodišča
dosodijo zaporno kazen 10 let in več za en sam tvit. Ateiste in ljudi, ki vstopijo v stik z
organizacijami za človekove pravice, napadajo kot ‘teroriste’«.
Mednarodni pakt
o državljanskih in
političnih pravicah
V zvezi z zaščito pravic in ugleda drugih je pomembno vedeti, da morajo biti predstavniki
oblasti (javni uradniki) pripravljeni tolerirati več kritike kot običajni posamezniki. Uporaba
zakonov o razžalitvah z namenom ali dejanskim učinkom oviranja legitimne kritike vlade
ali oblastnikov krši pravico do svobode izražanja. Vprašanja razžalitve časti javnih oseb in
običajnih posameznikov bi morala biti stvar civilnih tožb.
Vsako hujskanje k
nacionalnemu, rasnemu
ali verskemu sovraštvu, ki
bi pomenilo spodbujanje k
diskriminaciji, sovražnosti
ali nasilju, mora biti z
zakonom prepovedano.
Dostikrat se poenostavljeno na tehtnico postavlja na eni strani svobodo izražanja, na
drugi pa vprašanje spodbujanja sovraštva. Mednarodni pakt o političnih in državljanskih
pravicah prepoveduje vsako »hujskanje k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu
sovraštvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju«.V
Amnesty verjamemo, da to velja tudi za spodbujanje sovraštva na podlagi katerekoli
osebne okoliščine (spola, spolne usmerjenosti, staroselskega porekla, invalidnosti,
političnega mnenja..). Pakt dodatno določa, da pomeni ‘hujskanje k sovraštvu’ več kot
le izražanje sovražnih idej ali mnenj. Vsebovati mora tudi jasen namen hujskanja drugih
k diskriminaciji, k sovražnosti (intenzivna in iracionalna čustva sovraštva, prezira..) ali
zagrešitvi nasilja proti določeni skupini.
Kaj pa užaljenost? Ne, to ni dopustna podlaga za omejevanje svobode izražanja. Z
besedami Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Handyside proti Velika
Britanija iz leta 1976: »Svoboda izražanja ... velja ne le za ‘informacije’ ali ‘ideje’, ki so
sprejete z naklonjenostjo ali se jih dojema kot nežaljive ali nepomembne, ampak tudi za
tiste, ki užalijo, šokirajo ali motijo državo ali katerikoli del prebivalstva.«
20. člen
Vsakršno propagiranje
vojne mora biti z zakonom
prepovedano.
POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
VELIKA VLOGA MEDIJEV, TUDI V SLOVENIJI
Svobodno poročanje o zadevah, ki oblikujejo naša življenja, je ključni temelj vsake
družbe. V Azerbajdžanu, Mehiki in Liberiji, če naštejemo le nekaj držav, se novinarji
soočajo z represijo in napadi. Med konflikti se lahko situacija še poslabša, kot na primer v
Siriji, kjer so novinarje, ki so poročali o zlorabah človekovih pravic, aretirali, mučili in ubili.
Mediji ter novinarke in novinarji, pa tudi blogerji in državljansko novinarstvo, imajo
pomembno vlogo pri učinkovitem uresničevanju vseh vidikov svobode izražanja. Omejitve
medijev lahko negativno vplivajo na pravico vseh ljudi do svobode izražanja. Novinarji in
blogerji se lahko zaradi svojega dela soočajo s posebnimi nevarnostmi in države so jih
dolžne zaščititi pred napadi ali grožnjami. Pri slednjih ne gre ‘le’ za napade na njihova
življenja in telesno celovitost, ampak tudi za njihovo in pravico drugih do svobode
izražanja.
Prav v zvezi z novinarskim delom se je tudi v Sloveniji v zadnjih mesecih jasneje
izpostavilo vprašanje svobode izražanja, in sicer s sojenjem novinarki Anuški Delić zaradi
objave tajnih podatkov. Njen primer je razgalil, da trenutno slovenski kazenski zakonik ne
predvideva zaščite novinarjev pred pregonom za objavo tajnih informacij, ki so v javnem
interesu. V Amnesty International Slovenije smo že nekajkrat pozvali pravosodnega
ministra, naj zakon ustrezno spremenijo tako, da bo vseboval takšno zaščito. Če
bi bila Anuška Delić obsojena in bi jo zaprli, bi jo v Amnesty dojemali za zapornico
vesti. Pravosodno ministrstvo je že pripravilo predlog sprememb, v Amnesty si bomo
prizadevali, da bodo sprejete v obliki, ki bo celovito spoštovala svobodo izražanja z vidika
novinarskega dela. V zvezi s tem smo se že sestali z obema povezavama slovenskih
novinarjev (Društvo novinarjev Slovenije in Združenje novinarjev in publicistov) in se
dogovorili za sodelovanje.
0
09
Vlade uporabljajo nevarne
in sofisticirane tehnologije,
s pomočjo katerih lahko
berejo zasebna elektronska
sporočila aktivistov in
novinarjev ter na daljavo
prižgejo kamere na njihovih
računalnikih ali mikrofone
za tajno snemanje njihovih
dejavnosti. Leta 2014
smo v Amnesty s koalicijo
tehnoloških organizacij in
organizacij za človekove
pravice lansirali Detekt –
preprosto orodje, s pomočjo
katerega lahko aktivisti
preverijo svoje naprave,
če je na njih vohunska
oprema.
KAJ PA ŽVIŽGAČI?
Vlade ne bi smele kazensko preganjati ali drugače kaznovati posameznikov, ki razkrijejo
informacije o zlorabah človekovih pravic zaradi razlogov vesti in na odgovoren način,
čeprav so obvezani zaupnosti oz. tajnosti. A spomnimo se usode Chelsea Manning, ki
ždi v zaporu (obsojena na 35 let!), medtem ko ostajajo odgovorni za kršitve človekovih
pravic, ki jih je razkrila, nekaznovani. Podobno je moral pred roko ameriške oblasti
pobegniti Edward Snowden, ki je razkril osupljive razsežnosti vladnih vohunskih mrež po
svetu. Dokumenti, ki jih je objavil, razgaljajo, kako (nekatere) vlade uporabljajo nezakonit
množični nadzor za pridobivanje, hranjenje in analizo zasebnih komunikacij milijonov
ljudi po vsem svetu.
Foto: Amnesty International
In druga stran medalje? Države se vedno bolj trudijo, da bi vzpostavile požarne zidove
glede digitalnih komunikacij. V Iranu, na Kitajskem in Vietnamu so poskušali razviti
sisteme, ki bi jim omogočili nadzor dostopa do digitalnih informacij. V indijskem
Kašmirju v odzivu na vsak nemir ugasnejo mobilni splet in komunikacije. V Amnesty se
moramo vedno znova truditi iskati nove načine, da bi preprečili blokado naše spletne
strani na Kitajskem. Med drugim oblastem verjetno ni všeč, da poročamo o njihovih
okrepljenih prizadevanjih za omejevanje svobode izražanja, zlasti s kazenskimi pregoni.
Komunistična partija je konec leta 2013 ustanovila skupino za koordinacijo varnosti
na spletu, katere član pa naj bi opisal njeno nalogo kot boj »proti ideološki penetraciji
sovražnih tujih sil«. Zelo natančno definirano…
Metka Naglič, namestnica direktorice
za področje kampanj in komunikacij
Siphiwe Vilakati, aktivistka inštituta
Freedom of Expression, Johannesburg,
maj 2014.
10 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
POROČILO AI ZA 2014
SRAMOTEN GLOBALNI ODZIV
NA GROZODEJSTVA
V AMNESTY INTERNATIONAL SMO FEBRUARJA OBJAVILI LETNO POROČILO ZA 2014, KI
OBRAVNAVA 160 DRŽAV; SLOVENIJO ZARADI KRŠITEV PRAVIC IZBRISANIH IN ROMOV
TER SVOBODE IZRAŽANJA V PRIMERU KAZENSKEGA PREGONA NOVINARKE.
PA USPEHI?
V vsaj 18 državah je prihajalo do
vojnih hudodelstev in drugih
kršitev »zakonov vojne«.
Več kot 3400 ljudi naj bi utonilo
v Sredozemskem morju, ko so
poskušali doseči Evropo.
V 28 državah po svetu je splav z
zakonom absolutno prepovedan, celo
kadar je ogroženo materino življenje ali
zdravje in v primeru posilstva.*
vlad (119) so samovoljno omejevali
V vsaj 35 državah so bile oborožene svobodo govora. V številnih državah
skupine odgovorne za zlorabe; torej
je bila na udaru svoboda tiska s
v več kot 20% držav, ki jih je
prisilnim ukinjanjem časopisov in
Amnesty International obravnavala.
grožnjami novinarjem.
95% so jih sprejeli v
sosednjih državah.
62 % vlad je zapiralo zapornike
vesti – ljudi, ki so zgolj uresničevali
svoje pravice in svoboščine.
V 78 državah veljajo zakoni, ki
kriminalizirajo sporazumne
spolne odnose med odraslimi
osebami istega spola.*
V 58 % držav (93) je prihajalo do
nepoštenih sojenj. V nepoštenih
sojenjih se ne zagotavlja pravice
niti za obtoženca niti za žrtev
zločina ali za javnost.
V 82 % držav (131) so ljudi mučili
ali z njimi drugače grdo ravnali.
Človekove pravice
v letu 2014
v številkah.
Na podlagi ocene razmer v 2014 smo oblikovali tudi napovedi: če ne bo prišlo do
temeljite spremembe pri globalnem odzivanju na konflikte, Amnesty International skrbi,
da bo še več civilistov v nevarnosti zlorab oboroženih skupin, da se bodo nadaljevali
napadi na svobodo izražanja ter da se bo slabšala humanitarna in begunska kriza.
Leto 2014 je bilo katastrofalno za milijone, ki so bili ujeti v nasilje. Globalni odziv
na konflikte in zlorabe držav in oboroženih skupin je bil sramoten in neučinkovit.
Mednarodna skupnost je razočarala, ko so ljudje trpeli porast barbarskih napadov in
represije. Vlade se morajo »nehati pretvarjati, da zaščita civilistov ni v njihovi moči«.
Varnostni svet ZN ni uspel opraviti s krizami in konflikti v primerih Sirije, Iraka, Gaze,
Izraela in Ukrajine, tudi ko je šlo za situacije, kjer so bili civilisti žrtve grozljivih zločinov
držav ali oboroženih skupin. Tudi zato smo v Amnesty stalne članice Varnostnega sveta
ZN pozvali, naj se odpovedo pravici do veta, ko gre za vprašanja množičnih grozodejstev.
Pa Slovenija? Slovenskim oblastem prepogosto ne uspeva sprejeti učinkovitih sistemskih
ukrepov z iskrenim upoštevanjem dobrobiti ljudi in načel varovanja človekovih pravic.
To se je v letu 2014 kazalo tudi skozi to, da ni bilo napredka pri zagotavljanju dostopa
do vode za romska naselja, nekaterim prebivalcem romskega naselja Dobruška vas v
Škocjanu je nekaj časa grozila prisilna izselitev, nadaljevala se je praksa nezadostne
poprave krivic izbrisanim... Zaradi pomanjkljivosti kazenskega zakonika, ki novinarjev ne
izvzema od kazenskega pregona za objavo informacij v javnem interesu, pa je prišlo celo
do sojenja novinarki Anuški Delić. Na spletu najdete podrobnosti in še druga opozorila
AIS glede Slovenije.
Celotno poročilo in več informacij najdete na www.amnesty.si/letno-porocilo-slo.
tudi te smo beležili v 2014.
Od uveljavitve globalne
pogodbe o nadzoru trgovine
z orožjem preko izpustitve
beloruskega zapornika
vesti Aleša Bialitskega
in tunizijskega Jabeurja
mejrija do prve parade
ponosa v Srbiji po 2010. Od
tega, da je indijsko vrhovno
sodišče pravno priznalo
transspolne osebe, preko
izpustitve meriam Ibrahim,
ki je bila v Sudanu
obsojena na smrt zaradi
odpadništva od vere in
prisiljena roditi, vklenjena
v zaporu, do tega, da je
EU zoper Češko sprožila
postopek za ugotavljanje
kršitev zakonodaje EU
zaradi diskriminacije
romov pri izobraževanju....
Več: www.amnesty.si/
uspehi2014
POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
AMNESTY TUDI LETOS NA POT OB ŽICI
POSLALI BOMO SOS EVROPI!
ŽE TRETJIČ SE BOMO PRIDRUŽILI POHODU PO POTI OB ŽICI, TRADICIONALNI PRIREDITVI
V SPOMIN IN OPOMIN NA OKUPIRANO LJUBLJANO, TER 8. IN 9. MAJA HODILI IN TEKLI ZA
ČLOVEKOVE PRAVICE. LETOS BOMO Z RAZLIČNIMI AKTIVNOSTMI UDELEŽENCE POZVALI,
NAJ POŠLJEJO SOS EVROPI IN ZAHTEVAJO SPOŠTOVANJE PRAVIC BEGUNCEV IN MIGRANTOV.
PRIDRUŽITE SE NAM IN BODITE GLAS, KI EVROPSKIM VODITELJEM POŠILJA JASNO
SPOROČILO – ŽIVLJENJA LJUDI SO POMEMBNEJŠA OD MEJ.
KAKO LAHKO SODELUJETE?
SOS Evropi lahko pošljete med rekreacijskim pohodom v soboto, 9. maja. Amnesty
bo imela na trasi, kjer je bila Ljubljana med 2. svetovno vojno obdana z bodečo žico,
postavljene stojnice, kjer boste lahko izvedeli vse o kampanji SOS Evropa ter o kršitvah
in težavah, s katerimi se soočajo begunci in migranti na poti v Evropo in v Evropi, lahko
pa boste tudi podpisali peticijo evropskim voditeljem. Seveda peticijo lahko podpišete
tudi, če se ne boste pridružili pohodu ali teku trojk. Najdete jo v tej reviji v rubriki
Aktivizem.
Pohodnikom in tekačem bomo na kontrolnih točkah delili tudi nalepke Rad/a imam
človekove pravice, ki jih bodo lahko nalepili na svoja oblačila ali nahrbtnike. Tako bodo
hodili oziroma tekli (tudi) za človekove pravice.
Na Poti ob žici boste spoznali našo ekipo prostovoljcev, brez katerih tako velika javna
akcija ne bi bila mogoče. Seveda se nam lahko pridružite kot prostovoljec – vsak par rok
je dobrodošel in za vsakogar se bo našlo delo. Brez skrbi, pred tem bomo pripravili tudi
usposabljanje, kjer boste izvedeli vse potrebno za delo na dogodku. (Pri)javite se nam na
potobzici@amnesty.si.
Delate z mladimi?
Tudi letos bo petkovo dogajanje na Poti ob žici namenjeno mladim, v aktivnostih pa
lahko mladi (samostojno ali ob pomoči učiteljev in mentorjev) sodelujejo že prej. Vse
informacije in gradiva so zbrana na naslovu sola.amnesty.si/potobzici, zanje pa smo
pripravili:
Zgibanje ladjic in pisanje apelov
Mlade vabimo, naj zgibajo ladjice iz papirja (lahko tudi večje ladje iz kartona ali drugih
materialov) in nanje napišejo apel evropskim voditeljem. Apele bomo v petek, 8. maja,
razstavili na kontrolni točki Gruda, oktobra pa jih bomo skupaj z ostalimi zbranimi
peticijami in apeli poslali evropskim voditeljem.
Kot uvod v tematiko in pogovor o beguncih in migrantih smo pripravili tudi posebno
zloženko z namizno igro, ki jo mladi lahko uporabljajo samostojno, ter s predlogom za
kratko delavnico, ki jo učitelji lahko izvajajo med poukom, npr. pri urah geografije ali
zgodovine.
Prireditev Pot ob žici
poleg spomina na
osvoboditev Ljubljane
in temeljne vrednote,
kot so solidarnost,
pravičnost, strpnost in
odpor, spodbuja tudi
zdrav način življenja.
Prireditev v četrtek
odprejo otroci iz vrtcev,
v petek se nadaljuje
s pohodi osnovno- in
srednješolcev, v soboto
pa sta tek trojk (3 km
za srednješolce, ostale
kategorije 12,5 in 29
km) in rekreativni pohod
(trasa je dolga od 3
do 35 km). Letos bo
prireditev med 7. in 9.
majem, več informacij
na www.pohod.si.
11
Lani smo na kontrolni točki Gruda razstavili solidarnostna sporočila za otroke iz
romskih naselij. Letos jo bodo preplavile ladjice …
Foto: Tanja Ristič
Nasmejani prostovoljci s kontrolne točke Polje. Pridružite se
nam kot prostovoljec – dobro delo in zabava zagotovljena!
Foto: Tanja Ristič
Foto: Denis Švigelj
12 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
Gneča pred odrom, kjer so mladi sodelovali v
izkustvenih igrah. Med drugim so ugotovili, da
ti ni treba biti odrasel, da spreminjaš svet.
Foto: Tanja Ristič
»Le kdo je Alex Scott? In kaj počne Tomo
Križnar?« Mladi bodo tudi letos človekove
pravice spoznavali skozi kviz.
DELAVNICE IN AKTIVNOSTI NA PETKOVEM POHODU
Tudi letos na različnih kontrolnih točkah pripravljamo aktivnosti za mlade pohodnike.
Med postankom bodo lahko reševali kvize (in za nagrado dobili nalepko), na kontrolni
točki Gruda pa ponovno pripravljamo tudi kratke participatorne delavnice. Zakaj ne bi
počitka in malice »začinili« z novimi izkustvi in znanji o človekovih pravicah in migrantih?
Za podrobnejše informacije in prijavo pišite na potozici@amnesty.si ali obiščite spletno
stran sola.amnesty.si/potobzici.
NISTE IZ LJUBLJANE?
Nič zato! SOS Evropi lahko pošljete od kjerkoli! Udeležite se lokalne športne prireditve in
tecite, smučajte, plavajte, kolesarite, igrajte nogomet ... za človekove pravice. Predlagajte
organizatorjem dogodkov, naj o pobudi obvestijo vse udeležence. Pri tem vam z veseljem
pomagamo – pišite nam na potobzici@amnesty.si in posredovali vam bomo podatke,
gradiva in nasvete.
ZAKAJ SOS EVROPI?
Pot ob žici je, kot rečeno, spomin in opomin na dogodke, ki se ne bi smeli ponoviti.
Takšna je tudi kampanja SOS Evropa. Spominjamo se na tisoče ljudi, ki so v begu pred
vojnami in preganjanjem ter v iskanju varne prihodnosti umrli v vodah Sredozemlja. In
opominjamo na kršitve in težave, s katerimi se na tisoče beguncev in migrantov sooča na
poti v Evropo in v sami Evropi. Pa vendar si želijo zgolj tega, česar si želi vsak od nas in
česar so si želeli prebivalci Ljubljane in drugih okupiranih krajev v času 2. svetovne vojne
- miru, svobode, spoštovanja in dostojnega življenja.
Ana Čemažar
Vse informacije tudi na www.amnesty.si/potobzici
Vse o kampanji SOS Evropa pa na www.amnesty.si/sos-evropa
Aktivnosti pripravljamo v
sodelovanju z Društvom
Zeleni prstan in Mestno
občino Ljubljana.
Projekt Na Poti ob žici
ZA človekove pravice
sofinancirajo Amnesty
International Norveške,
Mestna občina Ljubljana
– Urad za mladino in Urad
RS za mladino.
POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
13
17. FDF: NAGRADI GOLEMU OTOKU
IN SKOZI MOJE OČI
S tem se vsekakor strinjamo – zato so bili tudi spremljevalni dogodki namenjeni
razmisleku o stanju človekovih pravic in priložnost za ukrepanje. Letos smo v FDF vpletli
kampanjo S.O.S Evropa: obiskovalci so lahko podpisali peticijo evropskim voditeljem,
naj zaščitijo pravice beguncev in migrantov na poti v Evropo. Za mlade pa smo pripravili
izkustvene delavnice, kjer so lahko na lastni koži občutili, kako je živeti na 12 m2 brez
vode in elektrike, ter se vživeli v vlogo beguncev, ki se s čolni podajo na nevarno pot v
Evropo.
Foto: Tanja Ristič
Režiserka Tiha K. Gudac je v
zahvalnem govoru povedala, da je
z Amnesty simbolno povezana že
od začetka študija, ko je na indeks
nalepila nalepko AI kot navdih.
Foto: Tanja Ristič
Že drugo leto smo podelili tudi nagrado mladim ustvarjalcem, ki so sodelovali v natečaju
za najboljši kratki dokumentarni film. Tokrat smo mlade med 10. in 20. letom povabili,
naj razmišljajo o migrantih oz. predstavijo zgodbo migranta v svojem okolju. Žirijo, ki so
jo sestavljali pisateljica Desa Muck, Tina Plahutnik z OŠ Frana Albrehta iz Kamnika in
režiser Miha Hočevar, je najbolj prepričal film Skozi moje oči, avtoric Anabele Mišeljić
in Nike Pušlar z OŠ Bičevje iz Ljubljane, ki sta film posneli s pomočjo sošolk in sošolcev
ter mentoric Bernarde Avsenik in Alenke Fajfar Gnezda. Po besedah žirije »film z
mnogimi filmskimi sredstvi ustvarja atmosfero, ki nas popelje v notranji doživljajski svet
migranta, ko pride na novo šolo in v novo okolje.« Dodali so, da so mladi s posnetimi filmi
»dokazali, da so se v tematiko resnično poglobili in o njej razmišljali ter se pogovarjali, kar
je bil v bistvu prvenstveni namen natečaja.«
Nagrado je v imenu režiserke
prevzela veleposlanica Republike
Hrvaške, nj. eksc. Vesna Teržić.
Na podelitev je prišla cela ekipa z
OŠ Bičevje, zmagovalni film pa smo
si tudi ogledali.
Foto: Tanja Ristič
Žirija, ki so jo sestavljali Jelka Stergel (neločljivo povezana s slovensko filmsko produkcijo
in tudi pobudnica FDF), Goran Vojnović (pisatelj, kolumnist in filmski režiser) in Majid
Hussain (aktivist za pravice beguncev, ki je tudi sam še mladoleten moral pobegniti
iz domovine), je bila pri izbiri enotna. Za film hrvaške režiserke, ki prikazuje zgodbo
njenega dedka, ki je v 60. letih minulega stoletja nenadoma izginil in se čez štiri leta
vrnil popolnoma spremenjen, so se odločili, ker po njihovem mnenju »avtorica na
dokumentaristično prepričljiv način pove zgodbo, ki se je začela pred 60 leti in ki jo je
bilo danes končno treba povedati in prekiniti politično zapovedani molk.« Žirija je bila
enotna tudi pri tem, da si Biti Iranec režiserja Mehrana Tamadona zasluži posebno
omembo. Za nagrado so se sicer potegovali še Brez uspavanke ( r. H. Simon), Srbski
odvetnik (r. A. Nikolić) in V suženjstvo zakleti (r. G. Olsson).
Foto: Tanja Ristič
ŽE 17. FESTIVAL DOKUMENTARNEGA FILMA (FDF) JE POSTREGEL S ŠTEVILNIMI
DRUŽBENOKRITIČNIMI FILMI, KI OBRAVNAVAJO BODISI TRENUTNE PEREČE PROBLEMATIKE
ALI PA »BRSKAJO« PO ZGODOVINI IN NAM JO PREDSTAVLJAJO Z DRUGE PERSPEKTIVE.
ŠE POSEBEJ V TEKMOVALNI SEKCIJI, KJER SE JE PET FILMOV POTEGOVALO ZA NAGRADO
AMNESTY INTERNATIONAL. KOT VEDNO SMO IZBIRO PREPUSTILI MEDNARODNI ŽIRIJI, KI JE
NAGRADO PODELILA HRVAŠKEMU FILMU GOLI OTOK REŽISERKE TIHE K. GUDAC.
Festival v organizaciji Cankarjevega doma, ki je bil letos zelo dobro obiskan, so sicer
spremljali številni zanimivi pogovori, naj omenimo zgolj pogovor voditelja Marcela
Štefančiča Jr. z Natašo Pirc Musar, nekdanjo informacijsko pooblaščenko, novinarjem
Lenartom Kučićem in Matejem Toninom, vodjem parlamentarne komisije za nadzor nad
delom obveščevalnih služb, po projekciji filma Citizenfour (zgodba Edwarda Snowdena).
Za vse, ki ste festival zamudili, majhna tolažba – del filmov bodo še naprej predvajali v
Kinodvoru.
Na www.amnesty.si/festival-dokumentarnega-filma si lahko ogledate utrinke z zaključne
prireditve in preberete utemeljitve žirij, seveda pa že zdaj vabljeni, da se nam prihodnje
leto (spet) pridružite na festivalu! (A.Č.)
Janko Petrovec, ki je povezoval
zaključno prireditev, je občinstvo
povabil k podpisu peticije evropskim
voditeljem.
14 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
POGOVOR Z VODJEM SVETOVALNICE ZA MIGRANTE
»PREDEN SE V INSTITUCIJAH OBRNEJO
ENKRAT, SE DELODAJALCI PETKRAT«
TAKŠEN NA PRVI POGLED Z USODO VDAN STAVEK JE IZUSTIL NAŠ SOGOVORNIK, VODJA
SVETOVALNICE ZA MIGRANTE MARKO TANASIĆ, V POGOVORU O KRŠITVAH PRAVIC
DELAVCEV, S KATERIMI IN ZA KATERE DELA. A VTIS BI BIL NAPAČEN: TANASIĆ, OB KATEREM
V SVETOVALNICI DELUJETA ŠE DVA ZAPOSLENA, SE BORI Z VNEMO IN VZTRAJNOSTJO.
Z DELAVCI SE SREČUJE, JE V STIKIH PREKO E-POŠTE, PO TELEFONU, DOBIJO SE IZVEN
DELOVNEGA ČASA.
Svetovalnica za migrante, ki od aprila 2011 deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, je nadaljevanje triletnega projekta ESS Integracijski paket za migrante,
begunce, prosilce za azil. Trenutno delujejo kot zunanji izvajalec storitev Zavoda RS
za zaposlovanje. Od aprila 2014 do konca februarja 2015 so opravili 4000 informiranj
in svetovanj; poleg tega je njihova vloga tudi sodelovanje z nadzornimi organi in
zagovorništvo pravic t.i. ranljivih skupin.
Kot nam je pojasnil, so med njimi nedokumentirani migranti (ki v Sloveniji nimajo
urejenega statusa), prosilci za azil in begunci, na trgu dela pa delavci, med slednjimi tudi
vozniki v mednarodnem transportu. Pomembna skupina so tako imenovani ‘napoteni’
delavci, to je »manj vidna skupina, težave pa so velike«. Gre za ljudi, ki so prijavljeni
v Sloveniji, vendar so začasno, za določen čas (do dveh let) napoteni na delo v tujino.
Običajno v Nemčijo (50 %), Avstrijo (30 %), Švico, pa tudi Italijo, Veliko Britanijo itd.
Pri napotenih delavcih največkrat prihaja do kršitev z vidika izplačil, pa tudi beleženja
delovnega časa in koriščenja dopusta. »V Nemčiji je zagotovljena urna postavka za
gradbenega delavca, mojstra, 14,20 evra, kršitelji pa se že v Sloveniji, čeprav tega ne
bi smeli, dogovorijo za manjšo bruto urno postavko,« je navedel enega v vrsti primerov
izigravanj, ki si jih privoščijo problematična podjetja, ki kršijo pravice delavcev. »To
ponavljamo ves čas – problem je, da podjetja, ki ne spoštujejo osnovnih pravic delavcev,
sploh obstajajo, kaj šele, da napotujejo delavce v tujino, tu ne plačujejo prispevkov, ne
oddajajo potrebnih obrazcev Rek1.«
SISTEM ODPOVEDAL NA CELI ČRTI
S tem se je Tanasić dotaknil bistva težave (poleg obstoja takšnih ‘podjetnikov’, ki želijo
služiti na račun nespoštovanja pravic delavcev), in sicer tega, da pristojne institucije
države enostavno ne ukrepajo dovolj usklajeno, hitro, učinkovito, sistematično… Kako
sicer pojasniti, da se lahko zgodi, da zavod za zdravstveno zavarovanje izda obrazec
A1 za napotitev v tujino, npr. v Nemčijo, za osebo, ki je zaposlena za 5 ur na teden – in
ne le enkrat, ampak sedemkrat za isto osebo. »To je zakonsko mogoče, vendar bi se
morali pristojni vprašati, zakaj je zdrav gradbeni delavec napoten na delo v tujino za 5 ur
tedensko… Kaj tam počne 5 ur na teden? Ali s tem denarjem lahko preživi?«
V letu 2014 je bilo izdanih 103.000 obrazcev A1, na enega delavca so izdani po 3 ali 4
obrazci, to je že okoli 25.000 napotenih ljudi, največ za področja gradbeništva, kovinske
in elektroindustrije, nege starejših oseb, čistilne servise... Problem je v tem, da sistem ne
»Neki delavec mi je
pravil, da jim je šef
rekel, če bi prišli v
nedeljo, da nekaj
dokončajo. So prišli.
Naslednjič je spet
rekel, naj pridejo v
nedeljo, ker morajo
nekaj narediti, na
lepem je to postalo
pravilo. In zdaj je
nedelja delovni dan.
Kdor ne želi delati,
tam so vrata.«
POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
‘stopi na prste’ tistim, ki zlorabljajo sistem napotitev. Obstaja namreč evropska uredba, po
kateri mora podjetje ves čas napotitve ustvarjati v Sloveniji najmanj 25 % prihodkov: ne
more vseh delavcev poslati v tujino oz. takim podjetjem se ne bi smelo izdajati obrazcev
A1. »Zavod za zdravstveno zavarovanje pravi, da nima vzvodov, da to prepreči, in da ne
more preverjati poslovanja podjetij. To lahko preveri Finančna uprava RS in da potrdilo,
da podjetje posluje v skladu z uredbo EU, ki jasno določa, kdo lahko napotuje delavce v
tujino.« A tega pogoja se ne preverja in tako prihaja do situacij, ko se »izdajajo dovoljenja
za delo za delavce, za katere vemo, da ne bodo niti dneva delali v Sloveniji.«
In tako so mogoče zgodbe, ko je recimo neko podjetje, ki ne izkazuje nobenih prihodkov,
napotovalo 100 ljudi. Oddajali niso niti obrazcev rek (obračuni davčnih odtegljajev za
dohodke iz delavnega razmerja, od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova
obveznega socialnega zavarovanja itd.). »100 ljudi se obriše pod nosom za prispevke.. in
tudi država. Ne izkazujejo nobenega poslovanja, vendar pa naj bi imeli ves čas 50-100
zaposlenih.«
Podjetje torej sploh ne oddaja poročil in…? Šele ko podjetje dve leti ne odda poročil,
Ajpes sproži postopek izbrisa. »Pred tem se noben ne ubada s poslovanjem firme. To
bi se moralo preverjati, če obrazca ne odda par mesecev – koliko je zaposlenih, kako
poslujejo, kje je teh 50 zaposlenih? Inšpekcija bi morala obrazce preklicati, delavce
poklicati nazaj. Delovna inšpekcija bi morala odreagirati po treh mesecih, FURS bi
moral takoj sprožiti verižno reakcijo – inšpekcija, Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in FURS so prekrškovni organ in lahko odreagirajo. Te stvari bi morali urediti
sistemsko, da gre taka firma takoj v stečaj.«
A »preden se v institucijah obrnejo enkrat, se (nepošteni) delodajalci že petkrat«.
Recimo z veriženjem podjetij: npr. svetovalnica poda ovadbo zoper eno firmo, potem
je to naenkrat druga firma, pred tem je ista oseba imela že spet neko drugo… Proti
neplačevanju prispevkov se vedno več delavcev zaščiti tudi tako, da Tanasića pooblastijo
za vpogled v evidenco plačanih prispevkov.
MORALE BI UKREPATI TUDI DELODAJALSKE ORGANIZACIJE
»Škoda je, da ne ukrepajo niti delodajalske organizacije, saj takšno delovanje meče slabo
luč na poštene,« obžaluje Tanasić. Poleg škode, ki jo utrpijo zaradi ‘dumpinga’. »Predlani
je bila cena gradbenega delavca iz Slovenije v Nemčiji okoli 21, zdaj je 16 evrov na uro.«
Tudi v Nemčiji iščejo čim cenejše izvajalce. »Posrednik pobere precej, nekaj obdrži glavni
izvajalec, izvajalec dobi drobiž. In točno ve, da ne bo mogel poplačati delavcev, da jim bo
v pol leta dolžan vsaj eno ali dve plači ter vse neplačane prispevke.«
In kako je situacija z delavci, ki delajo v Sloveniji in se obrnejo na svetovalnico? »Problem
neplačevanja plač je še hujši, nekateri delodajalci so našli nove načine, kako si znižati
stroške, kako čim manj dati bodisi delavcem bodisi državi. Prispevki so običajno
obračunani na minimalno plačo, skoraj vsi delajo več, kot je zakonsko dovoljeno,« pove
Tanasić.
Ob koncu pogovora je Tanasić zamišljeno bral beležko dogodkov tistega dne in tako,
seveda brez omembe imen, nakazal raznolikost težav in kršitev, s katerimi se ljudje
obračajo na svetovalnico. In skozi te vsakodnevne stike se izrisuje žalostna podoba
teptanja pravic: ko morajo delavci vrniti regres ali pa del nakazane plače, podpisati
(lažne) izjave, da so prejeli izplačilo v skladu z zakonsko določeno urno postavko, ali
pa so prisiljeni v opravljanje dela, ki ga po sklepu invalidske komisije ne morejo in ne
smejo…. V boju s tem pa je, tako pravi Tanasić, »sistem odpovedal na celi črti.«
Pripravili Metka Naglič in Ana Čemažar.
Marko Tanasić
Svetovalnica za
migrante se nahaja
v Domu sindikatov
na Dalmatinovi 4
v Ljubljani. Lahko
jih obiščete vsak
delovnik med
8. in 17. uro ali
pa pokličete na
brezplačni telefon
080 14 34. Uradne
ure zagotavljajo še
v enajstih krajih
po celi Sloveniji
(termin obiska
dogovorite na zgornji
telefonski številki).
Nudijo informacije,
strokovno pomoč
ter tudi pravno
svetovanje. Storitve
Svetovalnice
za migrante so
brezplačne.
15
16 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
SLOVENIJA: POROKE ISTOSPOLNIH PAROV
LJUBEZEN JE LJUBEZEN
SLOVENSKI DRŽAVNI ZBOR JE MARCA SPREMENIL ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH
RAZMERJIH TAKO, DA JE OPREDELIL ZAKONSKO ZVEZO KOT SKUPNOST DVEH OSEB.
TA NAVIDEZ PREPROSTA SPREMEMBA POMENI VELIKO: IZENAČITEV ISTOSPOLNIH IN
RAZNOSPOLNIH PARTNERSKIH SKUPNOSTI. NE NAJBOLJ POMEMBNO GLEDE VELIKEGA VPLIVA
NA VSE OSTALE PRAVICE, PA VENDAR: TUDI GEJI IN LEZBIJKE SE BODO ODSLEJ LAHKO
CIVILNO POROČILI. V AMNESTY INTERNATIONAL SMO NADVSE VESELI TE DOBRE NOVICE.
V času zaključevanja revije še ni bilo jasno, kako se bo končala kampanja nasprotnikov take
ureditve. Uspelo jim je namreč zbrati dovolj podpisov za referendum glede zakona, a je državni
zbor referendum na to temo prepovedal. Zaradi tega so se obrnili na ustavno sodišče.
Če bi v Sloveniji znova dovolili omejitve glede porok istospolnih parov – spomnimo, da so
imeli doslej možnost le registrirati partnersko skupnost -, bi bilo to v nasprotju z naraščajočim
trendom vzpostavljanja enakosti na tem področju v svetu. Pa tudi diskriminatorno, namenjeno
le omejevanju pravic določene skupine v družbi. Ljubezen ne diskriminira - in diskriminirati
ne bi smeli niti zakoni. Lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci bi morali biti svobodni,
da ljubijo kogar hočejo, ter imeti pravico, da se zavežejo osebi, ki jo ljubijo in svojo ljubezen
nadgradijo tudi s poroko.
Vsakdo ima pravico, da brez diskriminacije uživa človekove pravice, vključno s pravico, da
se poroči in osnuje družino. To določata 2. člen Splošne deklaracije človekovih pravic in
2. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. 26. člen tega pakta pa
določa enako zaščito vsakogar pred zakonom. Že več kot desetletje je spolna usmeritev v
mednarodnem pravu človekovih pravic prepoznana kot osebna okoliščina, na podlagi katere
se ne sme diskriminirati. Nobenega objektivnega razloga ni, da se istospolnim parom odreka
dostop do civilne poroke. Takšna prepoved ne služi kakšnemu legitimnemu družbenemu
namenu ali nacionalnemu interesu. To je preprosto zgolj diskriminacija. Istospolno usmerjenim
se prepoveduje poroka zaradi negativnih stališč in prepričanj glede spolne usmeritve in
spolne identitete. Včasih gre za zelo globoko ukoreninjene predsodke, ki žal napajajo kršitve
človekovih pravic istospolno usmerjenih, biseksualcev in transseksualcev po vsem svetu.
Vsaj 70 zakonov v Sloveniji diskriminira istospolno usmerjene je pokazal pregled (ne)enake
zakonske obravnave istospolnih in raznospolnih partnerstev in položaja otrok in staršev v
družinah dveh staršev istega in različnega spola. Poleg protidiskriminacijske zakonodaje in
položaja otrok so avtorji analizirali zakonodajo na 7 temeljnih pravnih področjih: družinskega,
civilnega, delovnega, prava socialne varnosti, gospodarskega, kaznovalnega in upravnega
prava.
In kaj so ugotovili? Da številni zakoni za različna področja življenja vsebujejo določbe, ki
istospolna partnerstva in starševstvo v primerjavi z raznospolnimi brez utemeljenega razloga
obravnavajo neenako. Recimo Zakon o službi v Slovenski vojski glede pravic družinskih
članov vojakov, zlasti ob smrti ali invalidnosti. Ali pa opredelitev najbližje osebe v primeru,
ko je ne določi sam uporabnik, v Zakonu o duševnem zdravju. Zaposleni (ne)registriran
istospolni partner nima pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravice do
namestila dohodka za nego družinskega člana. In tako naprej in tako naprej…. Recimo tudi
nekoliko slabši pravni položaj istospolnih parov, ki se niso odločili za registracijo partnerstva. V
zakonodaji pojma neregistriranega istospolnega partnerstva ni zaslediti, po drugi strani pa je
zunajzakonska skupnost moškega in ženske z zakonci skoraj izenačena.
Kmalu ta prizor v Sloveniji ne bo
več aktualen 
Avtorica ilustracije je Katerina Kalc.
Objavljena je bila v naših brošurah
Homofobija ni kul in Ljubezen je
Ljubezen, namenjenih razumevanju
in učenju človekovih pravic skozi
razpravo o spolni identiteti in spolni
usmerjenosti.
Zbornik Pravni položaj istospolnih
partnerstev in starševstva v
Sloveniji je dostopen na: http://
www.mirovni-institut.si/zbornikpravni-polozaj-istospolnihpartnerstev-in-starsevstva-vsloveniji/. Izdal ga je Zavod za
kulturo raznolikosti Open. Analizo
so opravili dr. Neža Kogovšek
šalamon, dr. mojca Zadravec,
Nada Perčič in Iztok štefanec pod
vodstvom dr. Barbare rajgelj.
POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
17
KO POMOČ DRŽAVE NI DOBRODOŠLA
NEKAJ DEJSTEV O FINANCIRANJU
AMNESTY
AMNESTY INTERNATIONAL JE DOBRO POZNANA PO SVOJEM DELU NA PODROČJU
ČLOVEKOVIH PRAVIC. PREDVSEM PO KAMPANJAH IN RAZISKAVAH. ZA SVOJE DELOVANJE PA
TUDI NEVLADNE ORGANIZACIJE, KOT JE AMNESTY, POTREBUJEMO FINANČNA SREDSTVA.
Na svetovni ravni sredstva posameznikov prinesejo 81 odstotkov vseh prihodkov, v
slovenski Amnesty je ta delež nekoliko manjši (75). Za razliko od Slovenije v drugih
državah precejšen delež sredstev posameznikov pomenijo tudi dediščine. Običajno
gre za radodarne prispevke posameznikov, ki so dolga leta podpirali Amnesty in se
ga spomnijo tudi v svoji oporoki. Nekaj prispevkov se v tujini zbere preko interneta,
pomembni pa so tudi različni dobrodelni dogodki, ki spodbudijo darovalce, da podprejo
delovanje Amnesty. To so na primer koncerti ali športni dogodki, prihodki katerih so
namenjeni delu za človekove pravice.
Za neodvisnost in nepristranskost delovanja Amnesty je pomembna tudi odločitev, da za
raziskave in kampanjsko delo ne sprejemamo denarja od države. Sredstva države so
dovoljena le za programe učenja človekovih pravic in ne smejo presegati 25 odstotkov
proračuna. Delež tako pridobljenih sredstev je sicer mnogo manjši, v letu 2014 smo na
primer v slovenski Amnesty iz tega naslova dobili dobra dva odstotka. Zaradi tega smo
neodvisni od držav, politike in lobijev, gospodarskih interesov in različnih religij. To je
zlasti pomembno, ker se pri svojem delu osredotočamo na kršitve, ki jih zagreši država.
Tako se nam ne more zgoditi, da bi nam država odtegnila denar, ker bi bili preveč glasni
pri opozarjanju na napake...
Pomembno je tudi to, da nam naši donatorji in donatorke zaupajo, da se bomo v
njihovem imenu borili na pravih področjih. Kar 95 odstotkov njihovih donacij je namreč
‘nenamenskih’. To pomeni, da ne zahtevajo, da sredstva porabimo za delo na točno
določenem področju. Večino denarja lahko tako porabimo tam, kjer je situacija najbolj
pereča. Tako smo tudi bistveno bolj fleksibilni in se lahko hitro odzovemo v kriznih
razmerah, kot je na primer še vedno trajajoča kriza v Siriji.
Svet je mogoče izboljševati na različne načine: s podpisovanjem peticij in pisanjem
apelov, udeležbo na demonstracijah ali pa s finančno podporo drugim, da lahko
ustvarjajo ta pritisk. Lahko naredite karkoli s tega seznama ali pa kar vse; odvisno od
vašega časa in sredstev. Vsak prispevek šteje!
HVALA!
Vsem, ki Amnesty že
podpirate in s tem
prispevate za boljši svet.
ŽELITE PODPRETI
AMNESTY TUDI VI?
Povsem preprosto je!
Obiščite www.amnesty. si/
donacije, kjer so
podrobneje predstavljene
možnosti za odprtje
trajnika, za namenitev dela
dohodnine ali podatki za
donacijo. Imate dodatna
vprašanja? Z veseljem smo
na voljo na 01 426 93 77
ali amnesty@mnesty.si.
Foto: Tanja Ristič
Pri pridobivanju teh se Amnesty najbolj zanaša na svoje podpornike in podpornice, ki
nam mesečno prispevate določen znesek evrov po svoji izbiri. Te donacije nam prinašajo
stalen in predvidljiv tok sredstev. To pomeni, da lahko natančno načrtujemo aktivnosti
na področju varovanja človekovih pravic. Nove podpornike in podpornice pridobivamo z
aktivnostmi, kot sta Direktni dialog, ki poteka na ulicah večjih mest, in Od vrat do vrat, ki
ga izvajamo po različnih naseljih po Sloveniji.
Samo izpolnite obrazec za odprtje
trajnika in vse z banko bomo uredili
v Amnesty.
81%+81%+
75% 75%
Miha Ahačič,
vodja projekta Od vrat do vrat
Globalno: preko
81 % prihodkov
Amnesty namenijo
posamezniki, torej
individualne donacije.
Amnesty
Slovenija:
75 % prihodkov
namenijo
posamezniki.
18 VrtImO SVEt I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
BIČANJE RAIFA BADAWIJA
BOLEČINE, PONIŽANJE, STRAH...
V ZAČETKU LETA NAS JE PRETRESLA GROZNA NOVICA O NEHUMANEM BIČANJU RAIFA
BADAWIJA, AKTIVISTA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IZ SAUDSKE ARABIJE, KI MU JE SODIŠČE,
VEČINOMA ZARADI VZPOSTAVITVE SPLETNE STRANI, IZREKLO KAZEN 1000 UDARCEV Z
BIČEM IN 10 LET ZAPORA. BIČALI NAJ BI GA 20 ZAPOREDNIH PETKOV, VSAKIČ PO 50
UDARCEV. ŽE PRVIH 50 UDARCEV 9. JANUARJA JE IMELO TAKO HUDE POSLEDICE, DA
ZDRAVNIKI PRIHODNJI TEDEN BIČANJA NISO DOVOLILI.
Po mnenju Amnesty je Raif zapornik vesti, ki ga je treba
nemudoma izpustiti. Zanj smo si prizadevali na maratonu pisanja
apelov 2014 in še zdaj. Po svetu se je zanj zavzelo že več kot
milijon ljudi. Če se vi še niste - verjetno je, da se njegova situacija
do trenutka, ko berete to novico, še ni uredila - vas prosimo, da se
na www.amnesty.si/pisem-za-pravice pridružite peticiji zanj.
Badawija so prvič na javnem mestu bičali 9. januarja; trajalo je
približno pet minut, brez predaha. Bilo je zelo težko in naslednji
DOBRI NOVICI IZ
SALVADORJA IN NIGERIJE
NAŠA PRIZADEVANJA REDNO PRINAŠAJO TUDI DOBRE
NOVICE, ŽELELI BI VAS OPOZORITI NA DVE: POMILOSTITEV
SALVADORKE, KI JE BILA ZAPRTA ZARADI SPLAVA, IN ZMAGO
NIGERIJSKE SKUPNOSTI V PRAVNEM BOJU S PODJETJEM SHELL.
Leta 2007 so 18-letno Guadalupe obsodili na 30-let zapora,
potem ko so jo oblasti po krivici obtožile, da je namerno
splavila. Salvador je januarja popravil krivico in jo oprostil.
Pomilostitev daje upanje še 15 drugim, ki trpijo v zaporu zaradi
podobnih obtožb. V Bodu v delti reke Niger je leta 2008 prišlo
do dveh razlitij nafte. Glede tega so leta 2011 ljudje iz Boda v
Združenem kraljestvu začeli sodni postopek proti podjetju Shell
Petroleum Development Company of Nigeria. Šest let po razlitjih
je postopek prisilil Shell v izvensodno poravnavo v višini 55
milijonov angleških funtov odškodnine.
Več dobrih novic: www.amnesty.si/dobre-novice.2
Foto: Grzegorz Żukowski
Badawija so oblasti aretirale junija 2012. Obtožili so ga, da je
žalil islamsko vero in vzpostavil spletno stran za družbene in
politične debate. Sojenje se je z omenjeno obsodbo sklenilo
maja 2014, dodatno so mu naložili še globo milijon savdskih
rialov in da desetletje po odsluženi zaporni kazni ne sme
potovati v tujino.
Za osvoboditev Badawija si ljudje prizadevajo po vsem svetu. Na
fotografiji lokalni aktivisti Amnesty, ki so februarja organizirali
protest pred saudsko ambasado v Varšavi.
teden so zdravniki bičanje odsvetovali. Do konca marca (ko
končujemo to revijo), ga več niso bičali, a kazen ostaja. Vmes
se je izvedelo, da je vrhovno sodišče njegov primer poslalo
nazaj kazenskemu sodišču, a glede tega ni na voljo dodatnih
informacij. Bičanje je sprožilo mednarodno ogorčenje v obliki
protestov in apelov posameznikov, pa tudi pri številnih vladah in
v resoluciji Evropskega parlamenta.
V Amnesty smo naročili zdravstveno oceno posledic bičanja, ki
med drugim opozarja, da bi bili učinki nadaljnjih bičanj hujši
od prvega. Več udarcev eden na drugega poveča možnost
odprtih ran, te še povečajo bolečino in tveganje za okužbo,
okužba pa še podaljša celjenje ran. Pomemben je tudi vidik
psihičnega mučenja, saj se pri žrtvah takšnega krutega
kaznovanja pojavljajo občutki strahu, zaskrbljenosti, poniževanja
in sramu, težave s spanjem. Bičanje je po mednarodnem pravu
prepovedano; redno izvajanje take krute in nehumane kazni je
sramota za državo.
Otroci in žena Raifa Badawija živijo v Kanadi, njegova soproga
sodeluje tudi z Amnesty Kanada v svojih prizadevanjih
za izpustitev moža. Kot je povedala enajstletna hčerka v
intervjuju, očeta ni videla že dve leti; oblasti je prosila, naj
njenega nedolžnega očeta izpustijo. Sin pa je sporočil vsem,
ki si prizadevajo zanj: »Rad vas imam, ker pomagate mojemu
očetu.« (A.F.)
VrtImO SVEt I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
ZATIRANJE DAVČNIH ZLORAB
IN EKONOMSKE TER SOCIALNE
PRAVICE
ZARADI IZOGIBANJA PLAČEVANJU DAVKOV IN KORUPCIJE SE OGROMNO DENARJA PRETOČI IZ
JAVNE BLAGAJNE V ZASEBNE ŽEPE. KLJUB TEMU SE POGOSTO POSKUSI ODPRAVLJANJA DAVČNIH
LUKENJ IZJALOVIJO ZARADI IZRECNIH ALI IMPLICITNIH GROŽENJ PODJETIJ, DA SE BODO
PRESELILA DRUGAM, S TEM PA TUDI SVOJE INVESTICIJE IN SLUŽBENA MESTA.
To je mednarodni problem, ki potrebuje mednarodno rešitev.
Zagovorniki ekonomskih, socialnih in kulturnih (ESK) pravic
začenjajo prepoznavati tesno povezavo med obveznostmi
držav z vidika človekovih pravic in davčnimi prihodki. Čeprav
se v nobeni pogodbi o človekovih pravicah ne omenjajo davki,
temeljijo vsi dokumenti človekovih pravic, katerih uresničevanje
predpostavlja porabo, na predpostavki, da bodo vlade uporabile
sredstva za uresničevanje svojih obveznosti. K temu spadajo
pridobivanje sredstev za ustrezno usposabljanje policije,
vzdrževanje sodišč, zagotavljanje svobodnih in poštenih volitev,
zagotovitev delujočega sistema osnovnega izobraževanja ali
dostop do zdravstvene oskrbe za vse.
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah
najbolj izrecno omenja sredstva, saj od držav zahteva, da
uporabijo ‘najvišja razpoložljiva sredstva’ za uresničevanje ESK
pravic. Države uporabljajo različne vire za financiranje javne
potrošnje, a običajno večino prihodka države predstavljajo
davki. Davčni prihodki so zato kritičnega pomena za to, da je
država sposobna v zadostni meri uresničevati zaveze človekovih
pravic.
Nekateri strokovnjaki raziskujejo, kako države porabljajo vire,
tako da sledijo proračunom in izdatkom, da bi odkrili, ali si
res prizadevajo za izpolnitev človekovih pravic. Ko ocenjujemo
‘razpoložljiva sredstva’, ne gre za to, koliko je dejansko na
voljo, ampak koliko bi lahko bilo - legitimno - na razpolago,
če bi se vlade potrudile. Skozi razprave o davčnih utajah in
davčnem izogibanju, varčevanju, razvojnem financiranju po
letu 2015 ter večanju premoženjske neenakosti se je pokazalo,
kje se nahaja svetovno bogastvo in kdo ga nadzoruje. Odkritja
so šokantna; ne le, da peščica ljudi in korporacij nadzoruje
ogromno premoženja, sistemi, s katerimi vzdržujejo in
povečujejo svoje premoženje, so zunaj nadzora posameznih
držav. Na dan so prišla tudi pretresljiva odkritja o davčnih
utajah mednarodnih korporacij. To pomeni, da se denar, ki
bi sicer lahko bil porabljen za financiranje javne potrošnje,
zmanjševanje revščine in uresničevanje človekovih pravic,
pretaka v zasebne žepe preko tokov, ki so sicer legalni, a
večinoma dojeti kot nepravični. Isti sistemi – davčne oaze in
bančni računi v tujini – tudi pomagajo gibanju nezakonitega
denarja.
Protestniki pred Banko Anglije med vrhom držav G20, 1. april 2009.
Poročilo Globalna finančna integriteta razkriva, da je razvijajoči
svet med letoma 2003 in 2012 zaradi nezakonitih finančnih
tokov izgubil 6,6 trilijona ameriških dolarjev; alarmantno je,
da se ti tokovi povečujejo povprečno za 9,4 odstotka letno. Ti
finančni tokovi – ki jih med drugim omogočajo tajnost davčnih
oaz, anonimna podjetja in tehnike pranja denarja – so precej
večji od celotne uradne razvojne pomoči državam v razvoju v
istem obdobju, ki znaša 809 milijard ameriških dolarjev. Ironično
je veliko držav, ki nudijo pomoč razvijajočim državam, tudi dom
podjetjem, ki črpajo bogastvo teh istih revnejših držav, hitreje
in v znesku, ki daleč presega prejeto pomoč. Te države so v
nekaterih primerih tudi same vzpostavile te strukture – davčne
oaze in bančništvo v tujini, ki jim to omogočajo.
Treba se je lotiti poglobljenega raziskovalnega izpostavljanja, od
primera do primera, nepoštenih sistemov, ki omogočajo uhajanje
bogastva. Aktivisti za ekonomske in socialne pravice se morajo
osredotočiti na mednarodne rešitve za davčne utaje. Kazanje
s prsti na kršitelje in večanje mednarodne razvojne pomoči ni
dovolj.
To je skrajšana verzija bloga Audrey Gaughran,
direktorice za globalna vprašanja in raziskave
pri Amnesty International. Celotnega si lahko preberete
na www.amnesty.si/vpliv-davcnih-zlorab (Prevod Jurij Benko).
19
20 AKtIVIZEm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
S. O. S. EVROPA!
BEGUNCI IN MIGRANTI UMIRAJO NA POTI
ČEZ SREDOZEMSKO MORJE. V LETU 2014 SE
JIH JE UTOPILO NAJMANJ 3400. PRIDRUŽITE
SE NAM IN SKUPAJ POŠLJIMO S.O.S. EVROPI.
Z našo zdaj že večletno kampanjo S.O.S Evropa pozivamo
evropske voditelje k ukrepanju, da bi preprečili trpljenje in
umiranje ljudi, ki v Evropi iščejo zatočišče pred vojnami,
preganjanjem, skrajno revščino... Države EU se namreč
predvsem osredotočajo na utrjevanje meja in krepitev
mejnega nadzora, namesto da bi jim v skladu z begunskim
pravom, človekovimi pravicami in preprosto človečnostjo
namenile pomoč in podporo. Več o tem si preberite na
www.amnesty.si/sosevropa.
IMATE MINUTO?
IMATE 10 MINUT?
Podpišite peticijo evropskim voditeljem.
Fotografirajte se s sporočilom
Najdete jo spodaj, ena je za vas, drugo pa dajte ali pošljite
prijatelju, sosedi, očetu, sodelavki… Seveda ste vabljeni, da jih
skopirate še več.
S.O.S. EVROPA ŽIVLJENJA so pomembnejša od mej
Izrezane peticije prinesite ali pošljite na naslov Amnesty International Slovenije,
Beethovnova 7, 1000 Ljubljana
Peticije bomo oktobra 2015 predali predsedniku slovenske vlade, miru Cerarju, kot
enemu od evropskih voditeljev. Enako bodo naši kolegi naredili v drugih državah EU.
in objavite svojo fotografijo s sporočilom na svojem
FACEBOOKU, TWITTERJU ali INSTAGRAMU.
Na primer takole:
Več kot 3.400 ljudi je lani med begom v Evropo utonilo v Sredozemskem morju.
Preprečimo umiranje v 2015: http://www.amnesty.si/zivljenja-pomembnejsa-od-mej
Peticijo lahko podpišete tudi na:
http://www.amnesty.si/zivljenja-pomembnejsa-od-mej
IMATE MALO VEČ ČASA?
Organizirajte akcijo, s
katero opozorite na to,
kar se dogaja na naših mejah,
in/ali povabite čim več ljudi,
da podpišejo
peticijo.
Akcijo lahko izvedete v vaši šoli,
v mladinskem centru, na ulici,… sami
ali skupaj s prijatelji, znanci,…
Všeč mi je - Komentiraj - Deli z ostalimi
1.060
Potrebujete nasvet in materiale za to? Tukaj smo za vas:
DELATE Z MLADIMI?
pišite nam na amnesty@amnesty.si, pokličite na
Na spletni strani
01 426 93 77 ali si na www.amnesty.si/akcije
http://sola.amnesty.si/sos-evropa
preberite nekaj osnovnih nasvetov.
najdete predlog delavnice in aktivnosti za mlade.
OD EVROPSKIH VODITELJEV ZAHTEVAM:
OD EVROPSKIH VODITELJEV ZAHTEVAM:
 Okrepitev operacij za iskanje in reševanje v Sredozemskem in Egejskem morju,
 Okrepitev operacij za iskanje in reševanje v Sredozemskem in Egejskem morju, pri
 Zagotovitev več varnih in legalnih poti v Evropo za tiste, ki bežijo pred konflikti
 Zagotovitev več varnih in legalnih poti v Evropo za tiste, ki bežijo pred konflikti in
 Naj s tretjimi državami, v katerih kršijo človekove pravice beguncev in migrantov,
 Naj s tretjimi državami, v katerih kršijo človekove pravice beguncev in migrantov, ne
pri čemer naj sodelujejo vse države članice EU.
in preganjanjem in so prisiljeni potovati po nevarnih poteh, ter dostop do
mednarodne zaščite (statusa begunca), ko pridejo do evropskih mej.
ne sodelujejo z namenom omejevanja (ali preprečevanja) migracij v EU.
Podpis:
čemer naj sodelujejo vse države članice EU.
preganjanjem in so prisiljeni potovati po nevarnih poteh, ter dostop do mednarodne
zaščite (statusa begunca), ko pridejo do evropskih mej.
sodelujejo z namenom omejevanja (ali preprečevanja) migracij v EU.
Podpis:
Izrezane peticije prinesite ali pošljite na Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana.
Izrezane peticije prinesite ali pošljite na Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana.
PRIDRUŽITE SE NAŠIMA MREŽAMA: ROMI V EVROPI, BEGUNCI
AKtIVIZEm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
21
JAILBREAK 2015: ZBIRANJE SREDSTEV
+ AKTIVIZEM + PUSTOLOVŠČINA
Foto: AIS
BLEJSKI GRAD JE BIL KONČNI CILJ ZANIMIVEGA NAČINA ZBIRANJA SREDSTEV Z IRSKE. A
JAILBREAK NI LE ZBIRANJE DENARJA. NJEGOVA ENAČBA BI SE LAHKO GLASILA: ZBIRANJE
SREDSTEV + OSVEŠČANJE OZ. AKTIVIZEM + PUSTOLOVŠČINA.
V tekmovanju Jailbreak, ki so ga letos organizirali tretjič,
so ekipe dveh študentk/študentov zbirale sredstva za dve
nevladni organizaciji, Society of Saint Vincent de Paul in
Amnesty International Irska. Vsa sredstva, zbrana pred in
med tekmovanjem (s pomočjo spletnih in mobilnih donacij),
se bodo razdelila med ti dve organizaciji. Letos so si zadali cilj
100.000 evrov, uspelo pa jim jih je zbrati 65.000. Gre za način
doniranja, ki je nekoliko bolj znan v tujini: ljudje so pošiljali
donacije za delovanje omenjenih organizacij, spodbuda pa jim
je bila pustolovščina ekip, ki je po Evropi iskala tajno lokacijo,
oni pa so jih spremljali preko spleta.
Kako je potekalo? V Evropi so zbrali tajno lokacijo (lokacija X,
ki je bila torej blejski grad), na katerega je morala ekipa prispeti
v roku 36 ur, ne da bi pri tem porabila kaj svojega denarja oz.
si je morala denar za pot sproti ‘naprositi’. Organizatorji so
redno objavljali serijo namigov glede cilja. Tako je okoli 90 ekip
slišalo prvi namig v soboto zjutraj sredi Dublina, najhitreje pa
sta jih razvozlavala Hugh Wedlon in Ahmad Mu’azzam, ki sta
kot zmagovalca prispela na cilj v nedeljo nekaj čez 13.
In kako so se lotili zbiranja denarja za pot? Prosili so ljudi,
kar je bilo lažje na Irskem, ker so ljudje pogosto vedeli, za kaj
gre. »Naletela sva na varnostnika, ki je zjutraj na poti v službo
na radiu slišal za Jailbreak in nama je dal 10 evrov,« nam je
pripovedoval Stephen McLoughlin, eden od tekmovalcev. Dve
tekmovalki sta si del sredstev za pot prislužili s prodajanjem
poljubov na lica…
Ahmad in Hugh sta zadnji ‘izziv’ (ladjica za SOS Evropa) naredila
na Blejskem jezeru, potem pa stekla do gradu. Foto od leve proti
desni Janez Kozamernik (prostovoljec AIS), Hugh Wedlon, Nataša
Posel (direktorica AIS), Ahmad Mu’azzam, Miha Ahačič (vodja
projekta zbiranja sredstev Od vrat do vrat pri AIS) in Metka Naglič
(namestnica direktorice za kampanje in komunikacije).
Ker smo kampanjska organizacija, je bila s tekmovanjem
prepletena tudi ta dimenzija. Za Amnesty so se študentje odločili
izpostaviti kampanji Stop mučenju in SOS Evropa: preden so
prispeli na cilj so morali narediti tudi 4 kampanjske akcije.
Na www.amnesty.si/jailbreak2015 preberite več,
tudi o ‘zgodah in nezgodah’ v tekmovalcev.
UNFOLLOWME: PROTI MNOŽIČNEMU NADZIRANJU
DRŽAVNE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE IN VARNOSTNE AGENCIJE UPORABLJAJO MNOŽIČNI NADZOR ZA KOPIČENJE NAŠE
ZASEBNE E-POŠTE, KLICEV, SPLETNIH ISKANJ, STIKOV, LOKACIJ TELEFONOV, SLIK SPLETNIH KAMER IN ŠE VEČ.
V peticiji na www.amnesty.si/unfollowme-peticija pozovite
ZDA, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo,
naj takoj odpravijo množični nadzor brez razlikovanja (to
pomeni, da nadzor zajame prav vse). Pozivamo jih, naj:
1. Odpravijo masovno nadzorovanje brez razlikovanja ter
zagotovijo, da se nadzor komunikacij izvaja le s spoštovanjem
mednarodnega prava človekovih pravic. 2. Zagotovijo, da se
nadzor komunikacij izvaja le, če je ciljno usmerjen, temelji
na zadostnih dokazih o nepravilnostih ter ga dovoli povsem
neodvisno telo. 3. Javno naj bodo dostopna pravila in politike
nadzora, vključno o tem, kako vlade delijo informacije z
drugimi državami. 4. Zagotovijo naj transparenten in neodvisen
parlamentarni in sodni nadzor nad pooblastili glede izvajanja
nadzora. 5. Zaščitijo ljudi pred nadzorom brez razlikovanja s
strani drugih držav. 6. Končajo deljenje obveščevalnih podatkov
s tujimi državami, ko to podvrže komunikacije ljudi takemu
nadzoru, da se krši mednarodno pravo človekovih pravic.
Podpišite na: www.amnesty.si/unfollowme-peticija
PODPISUJTE MOBILNE PETICIJE! Pošljite Amnesty na 2929. Več: www.amnesty.si/sms
22 PISmA rEšUJEJO žIVLJENJA I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
PIŠEM ZA PRAVICE
DECEMBRA SMO POSLALI VEČ
KOT 3 MILIJONE APELOV ZA
ČLOVEKOVE PRAVICE
ZDAJ ŽE TRADICIONALNI DECEMBRSKI MARATON PISANJA APELOV – PIŠEM ZA PRAVICE JE BIL PONOVNO REKORDEN. PO VSEM SVETU SO LJUDJE POSLALI KAR 3.245.565 APELOV,
S KATERIMI SO OD VODITELJEV DRŽAV ZAHTEVALI SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC
POSAMEZNIKOV.
Kot že več let zapored so naši prostovoljci in prostovoljke tudi v Sloveniji organizirali
dogodke pisanja in podpisovanja apelov, apele pa so pisali tudi na 46 šolah po vsej
Sloveniji. Ocenjujemo, da je za pravice pisalo kar 6000 posameznic in posameznikov,
skupaj smo zbrali več kot 13.000 apelov.
Tokrat smo z apeli med drugim zahtevali naj ZDA izpustijo Chelsea Manning, zaprto, ker
je Wikileaksu izdala tajne podatke, ki pa so kazali na morebitne kršitve človekovih pravic
ameriške vojske. Naj Venezuela razišče mučenje Daniela Quientera, študenta, ki se je
udeležil protestov. Naj Indija očisti onesnaženo območje Bhopala, ki vpliva na zdravje
prebivalcev. Naj Južna Afrika poskrbi, da ženske in dekleta v Mkhondu ne bodo več
umirala ob porodu ali med nosečnostjo zaradi slabe zdravstvene oskrbe. In naj Slovenija
zagotovi, da bodo imeli dostop do vode tudi vsi prebivalci romskih naselij. Pisali smo
tudi pisma podpore Chelsea, Danielu, ženskam iz Mkhonda, prebivalcem Bhopala in
romskega naselja Ribnica.
Posebej se zahvaljujemo tudi našim dragim aktivistkam in aktivistom ter učiteljicam in
učiteljem ter drugim mladinskim delavcem, ki so maraton pisanja apelov popeljali na vse
konce Slovenije.
KJE VSE SE JE PISALO ZA PRAVICE?
Prostovoljci-aktivisti so samostojno pripravili akcije zbiranja podpisov na Metelkovi in
Prešernovem trgu v Ljubljani, na promenadi ob Blejskem jezeru, v Piranu, Mladinskem
klubu MIK Mansarda v Lendavi, študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani, na
gimnaziji Poljane v Ljubljani, na gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, v prostorih
coworkinga na Tobačni v Ljubljani ter v Idriji.
Posamezniki so zbirali podpise pod peticije v svojem krogu sodelavcev, prijateljev,
družine...
Podpise pod peticije so zbirali tudi v Mladinskem centru C.M.A.K. v Cerknu, Mladinskem
centru Bistrica ob Sotli, Knjižnici Trbovlje ter v Kinodvoru v Ljubljani.
Foto: Bartek Dolega
Hvala vsem, ki ste prispevali svoj podpis, napisali pismo, v katerem ste zahtevali
spoštovanje človekovih pravic, ali napisali besede spodbude ljudem, ki so jim pravice
kršene.
Chelsea Manning je decembra
ravno praznovala rojstni dan. V OŠ
Miklavž na Dravskem polju so ji zato
poslali kup čestitk s spodbudnimi
besedami.
Akciji so se pridružili tudi študenti programa
Erasmus v študentskih domovih v Rožni
dolini v Ljubljani.
PISmA rEšUJEJO žIVLJENJA I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015
23
Tako so apele pisali na OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Maratonu pisanja apelov so se pridružili tudi v Klubu študentov Lendava.
Naši prostovoljci so podpise zbirali tudi pred klubom Jalla
Jalla na Metelkovi v Ljubljani.
Kot vsa ta leta so bili tudi letos nadvse pomembni mladi po celi Sloveniji. Apele so pisali
na 46 slovenskih šolah in dijaških domovih; njihovi izdelki - ponekod so bili apeli resnično
inovativno zastavljeni - so nas navdušili.
Vse zbrane apele smo poslali voditeljem držav, ki kršijo pravice posameznicam in
posameznikom, za katere smo pisali. Apele za pravico do vode in ustreznih bivanjskih
pogojev v romskih naseljih v Sloveniji smo predali predsedniku vlade, dr. Miru Cerarju.
Nekatere je ob robu našega januarskega sestanka že prebral in obljubil, da bo poskusil
čim prej najti rešitve.
Z veseljem vam lahko sporočimo tudi že dobro novico iz Južne Afrike, natančneje iz
Mkhonda, kjer ženske in dekleta niso imele dostopa do celovite zdravstvene oskrbe.
Januarja je klinika v tamkajšnjem mestu Amsterdam delovni čas ordinacij za nosečnice
z dveh dni razširila na vse dni v tednu. Dekleta in ženske tako lahko zdravnika obiščejo
kadarkoli. Ta ukrep je zelo zmanjšal čakalne vrste, še posebej pomemben pa je za
zaposlene ženske, ki jim zdaj ni treba več jemati dopusta, da lahko obiščejo zdravnika.
Dekleta in ženske, ki delajo na kmetijah, za tak dopust niso plačane, kar je še dodaten
razlog, da zdravnika ne obiščejo tako pogosto, kot bi bilo potrebno. To je prvi izmed naših
in vaših uspehov. Upamo, da vam jih kmalu sporočimo še več.
Decembra pa vabljeni, da se nam (ponovno) pridružite pri pisanju za pravice.
Naj zaključim z besedami Chelsea Manning, ki jih je zapisala v zahvali za vsa pisma in
čestitke, ki jih je prejela: »… želim se zahvaliti vsem za vaše prijazne in tople besede
podpore.... Zaradi vas ostajam močna!«
Jerneja Turin, vodja kampanj
Tako pa so prostovoljci ob Blejskem jezeru
sprehajalce vabili, da podpišejo peticijo za
človekove pravice.
DRAGE ČLANICE, DRAGI ČLANI, VABLJENI NA
ZBOR ČLANOV AI SLOVENIJE 2015!
PrIdrUžItE SE NAm V SREDO, 20. MAJA, V LJUBLJANI, V PrOStOrIH ČEtrtNE SKUPNOStI trNOVO (DEVINSKA ULICA 1B).
16.30 – 16.45 prihod in registracija
16.45 – 17.10 otvoritev zbora članov
17.10 – 19.45 finančno in vsebinsko poročilo za 2014*, volitve organov,
finančni in vsebinski načrt za 2015, med drugim kampanja
Unfollowme, in razprava o strateških ciljih za 2016-2019.
19.45 – 20.00 zaključek zbora članov
* Letno poročilo 2014, ki bo predstavljeno na zboru članov, najdete v sredini
te revije.
VOLITVE
Organi našega društva so: izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinska
komisija (več o teh organih si lahko preberete na spletni strani www.amnesty.
si pod zavihkom O nas).
Kako se lahko potegujete za mesto v organih AIS? Člane in članice AIS, ki bi
želeli kandidirati za petčlanski izvršni odbor AI Slovenija (IO AIS), za mesto v
nadzornem odboru ali disciplinski komisiji, prosimo, pošljite svoje nominacije
sedanjemu IO AIS do 5 dni pred volitvami, torej do 15. maja 2015.
Članstvo v organih je prostovoljno in torej neplačano. Od kandidatov
pričakujemo zavzetost, odgovornost in aktivno sodelovanje. Nominacije
s kratkim življenjepisom in izjavo kandidata pošljite na e-naslov
izvrsni.odbor@amnesty.si ali po pošti na Amnesty International Slovenije,
Beethovnova 7, 1000 Ljubljana (s pripisom Za izvršni odbor – kandidatura).
Za več informacij se lahko obrnete na pisarno AIS (01 426 93 77).
KDO LAHKO VOLI?
Na zboru članov imajo pravico glasovanja posamezni člani in članice AIS.
Glasujete lahko člani, ki ste poravnali članarino za preteklo leto, in novi člani, ki
ste se v tekočem letu včlanili do enega meseca pred zasedanjem zbora članov.
POMEMBNO!
PRIJAVA: Prosimo vas, da se na zbor članov prijavite s prijavnico s te strani.
Pošljite nam jo do 10. maja 2015 na Amnesty International Slovenija,
Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Prijavite se lahko tudi preko e-pošte
(amnesty@amnesty.si) – sporočilo, prosimo, naslovite s Prijava na zbor
članov, v prijavi pa navedite informacije iz obrazca prijavnice.
NADALJNJE OBVEŠČANJE: podrobnejše informacije bodo bo objavljene na
spletni strani www.amnesty.si od 20. aprila. Prijavljeni boste vsa gradiva in
informacije prejeli po navadni ali e-pošti. Če imate vprašanja, nas, prosimo,
kontaktirajte na 01 426 93 77 ali amnesty@amnesty.si.
LEPA HVALA VSEM, KI
PODPIRATE DELO AMNESTY
INTERNATIONAL SLOVENIJE!
Foto: Matej Peternelj
OKVIRNI DNEVNI RED
Amnesty International
podpiram zato, ker verjamem,
da z opozarjanjem in
ozaveščanjem ljudi o krivicah
in kršitvah človekovega
dostojanstva premika in
prebuja najgloblje temelje v
naši zavesti in srcu: verjeti
v Dobro in sočutje. Amnesty
International Slovenije širi meje sveta, kjer
človeško življenje še ostaja vrednota in kjer je
beseda 'človeškost' vredna svojega pomena.
Ivan Peternelj, igralec, podpornik AIS
Vrednote, kot so svoboda,
človekove pravice,
dostojanstvo in pravičnost,
so žive. Zavedamo pa se, da
se lahko v rokah brezvestnih
ljudi spremenijo v prazne
besede. Zato je na nas, da
jih ohranjamo žive z dejanji.
Dejanji, ki pogumno in glasno
povedo vsem tistim, ki kršijo človekove pravice,
da jih opazujemo, vidimo in obsojamo. Da od
njih zahtevamo spremembe tukaj in zdaj. In da
tistim, ki so izkusili kršitve temeljnih človekovih
in socialnih pravic, ljudem, katerih dostojanstvo
je poteptano, sporočimo, naj vstanejo in se
uprejo, saj za njimi pokončno stojimo podpornice
in podporniki Amnesty International. Enotni,
močni in vztrajni!
Romana Zidar, podpornica AIS, članica izvršnega
odbora, asistentka in raziskovalka na Fakulteti za
socialno delo
PRIJAVNICA NA ZBOR ČLANOV PRIJAVE DO 10. 5. 2015
Ime in priimek:..................................................................................................................Naslov: ....................................................................................................................................................................
Telefon: .....................................................................................................................................E-naslov: ................................................................................................................................................................
gradiva mi, prosim, pošljite samo v elektronski obliki.
Prijavnico pošljite v pisarno Amnesty International na Beethovnova 7, 1000 Ljubljana.
Lahko se prijavite tudi preko e-pošte amnesty@amnesty.si (vključite vse zgornje podatke).