Kliknite za revijo v celoti. - Amnesty International Slovenija
ISSN 2232-3198 leto 11, številka 2, september 2014 KAJ IMA IGGY POP Z MUČENJEM? TUDI SLOVENIJA IZVAŽA OROŽJE V IZRAEL VABLJENI NA MARATON PISANJA APELOV 2014 PRILOGA: OTROKOVE PRAVICE Twitter: AmnestySlovenia I Facebook: Amnesty Slovenije I Pinterest: amnestyslovenia Podpisovanje mesečnih peticij preko mobilnega telefona: www.amnesty.si/sms 02 Kje-kaj? I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 03 Akciji na pot ZA ČLOVEKOVE PRAVICE POLITIČNA VOLJA NE SME BITI STVAR IZBIRE 04Aktualnik 06 Pod žarometom KAMPANJA »STOP MUČENJU« 10 TUDI SLOVENIJA IZVAŽA OROŽJE V IZRAEL 11 VOLITVE V DZ: ZAVEZA K POLITIKI ENAKIH MOŽNOSTI ZA ROME 12 POGOVOR Z ADAMOM WEISSOM IZ EVROPSKEGA CENTRA ZA PRAVICE ROMOV 14 POGOVOR Z DR. DOPLIHARJEM, VODJEM AMBULANTE PRO BONO 06 16 ŠOLA ČLOVEKOVIH PRAVIC: Z VAMI TUDI V NOVEM ŠOLSKEM LETU 17 GLOBALNI RAZVOJ PO 2015: PRAVIČNA PRIHODNOST ZA VSE? 18 Vrtimo svet 20 Aktivizem 22 Pisma rešujejo življenja MARATON PISANJA APELOV 2014: VABIMO VAS, DA PIŠETE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE 24 ZAKAJ PODPRETI AMNESTY? IN KAKO? SREDINA OTROKOVE PRAVICE OB 25. OBLETNICI KONVENCIJE O OTROKOVIH PRAVICAH Zaradi ohranjanja neodvisnosti in nepristranskosti za naše delo proti kršitvam človekovih pravic ne sprejemamo denarja od države. Državna sredstva sprejmemo le za posamezne projekte učenja človekovih pravic. Akcija izhaja 3-krat letno. Urednica: Metka Naglič. Oblikovna zasnova: Marko Kadić. DTP: RumenaPika. Tisk: Evrografis. Naklada: 8700. ISSN: 2232-3198 AI Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 426 93 77; faks: 01 426 93 65. E-pošta: amnesty@amnesty.si Splet: www.amnesty.si TRR: 1010-0005-1940-973 Stališča avtorjev, objavljena v Akciji, niso nujno tudi stališča AI. Letna naročnina na Akcijo znaša od 2010 dalje 12 EUR. Akciji na pot I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Za človekove pravice politična volja ne sme biti stvar izbire Eno izmed poletnih juter sem nehote preslišala pogovor dveh sodelavk. Ena izmed njiju je namreč v preteklih tednih delovne dneve pričenjala s pregledom statistike mrtvih v Gazi in ažurno spremenila podatke na naši spletni strani. In ti podatki so bili, vsak dan znova, srhljivi. Številka se je namreč vsak dan zviševala po 100. Ali več. Delo, ki bi ga lahko imenovala tudi vsakodnevna uredniška rutina, s temi številkami ni bilo rutina. Vsa izgubljena življenja vsak dan znova strniti le v neko številko – je samo po sebi dobilo nek element nedostojnosti do preminulih. Tri ali štiri cifre, ki jih je zbrisala in vnesla na novo, niso mogle biti le številke; vsakič znova so ji pomenile može, otroke in ženske, njihovo trpljenje in nepopisno žalost, ki so jo pustili za seboj. Seveda je nemogoče imeti – in ga pričakovati od drugih - takšno občutljivost ob vsakem tragičnem podatku, ki ga v množici informacij vsakodnevno spremljamo. V času, ko smo sprejemali odzive na naše pozive k zavezam k spoštovanju človekovih pravic - kar tri smo imeli tekom poletja - pa sem imela Metkin odziv pogosto v mislih. Ob pozivu k spoštovanju pravic migrantov, beguncev in iskalcev azila pred volitvami v evropski parlament EP je k zavezi pristopilo 53 od 118 kandidatov oziroma trije od osmih izvoljenih evropskih poslancev. K zavezi za zagotovitev ukrepov za spoštovanje pravic Romov je pristopilo sedem strank in dodaten en posameznik; od devetih strank odgovora ni bilo ali pa so zavezo zavrnili. Ob pozivu k ustavitvi dobave orožja Izraelu je minister za obrambo Jakič nasilje v Gazi sicer ostro obsodil, vendar pa možnosti (ali tudi potrebe) po ustavitvi dobave orožja, s čimer bi prekinili izpolnjevanje gospodarskih pogodb, ni videl. Mednarodno pravo človekovih pravic je nastalo, da stvari ne bi bile prepuščene vesti ali občutljivosti za pravičnost posameznikov. Kljub vedno močnejšemu pravnemu okvirju, ki varuje človekove pravice, pa je vsakokratno uresničevanje še vedno odvisno od posameznikov, od njihove volje in posledično politične volje držav. Spoštovanje pravic migrantov, Romov, Palestincev, kakor tudi LGBT skupnosti, izbrisanih in vsakega izmed nas, je, ko pridemo do ravni države, odgovornost, ki jo je treba spoštovati in uresničevati. Ne sme biti stvar izbire, premisleka in tehtanja všečnosti. Za liderje na ravni države in tudi predstavnikov v Evropskem parlamentu potrebujemo ljudi, ki politično voljo jemljejo kot svojo odgovornost in dolžnost. In sprejeti ne smemo nič manj. Nam v AI ostaja zaveza, da bomo k odgovornosti pozivali še naprej. Izvoljene poslance Evropskega parlamenta, poslance slovenskega parlamenta in novo vlado. Vabim vas, da se nam vsakič pridružite. Nataša Posel, direktorica Amnesty Internatonal Slovenije Spoštovanje pravic migrantov, Romov, Palestincev, kakor tudi LGBT skupnosti, izbrisanih in vsakega izmed nas, je, ko pridemo do ravni države, odgovornost, ki jo je treba spoštovati in uresničevati. Ne sme biti stvar izbire, premisleka in tehtanja všečnosti. 03 04 AKTUALNIK I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Aktualnik I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 13. oktobra bo imela v Ljubljani v Cankarjevem domu koncert Joan Baez. 3 NOVE ČLANICE IO Prijatelj Amnesty International je bil tudi avgusta preminuli ameriški igralec Robin Williams. Med drugim je fantastično upodobil latinskoameriškega diktatorja, ki mu pišejo »ti ljudje iz Amnesty« in se vpletajo, ko se »on briga zase in muči svoje ljudi«. Video – iz njega je tudi izrez obraza – najdete na youtube (Robin Williams Spoofs Tyrants For Amnesty). Williams si je skozi umetnost in zagovorništvo prizadeval prispevati k boljšemu svetu. Za to smo mu hvaležni in se ga bomo spominjali. Foto: Blaž Kovač Foto: Marina Chavez Legendarna kantavtorka je »prijateljica« Amnesty International že od leta 1972, kolikor časa že sodeluje z organizacijo. Kolegi iz AI ZDA so celo ustanovili Nagrado Joan Baez, katere prva prejemnica leta 2011 je bila prav ona za svoj neprecenljiv prispevek k delu za žrtve kršitev človekovih pravic. Njena ekipa nam je prijazno ponudila, da lahko imamo na mestu koncerta stojnico. V zvezi s tem in za več informacij prosim spremljajte www.amnesty.si/jbaez ter naša socialna omrežja in z vsem boste pravočasno na tekočem. Ali Berisha z družino končno v Sloveniji Podžupanu Ribnice Vinku Levstku je direktorica AIS Nataša Posel predala 2846 podpisov pod peticijo z zahtevo za zagotovitev dostopa do vode. Foto: Tanja Ristič Aktivistke in aktivisti AIS so ob svetovnem dnevu beguncev z zidom iz kartonskih škatel opozorili na »Trdnjavo Evropo« in oblastem sporočili: »Ne v našem imenu«. (Več o akciji na strani 21). Na aprilskem zboru članov smo med drugim izvolili člane organov našega društva, med drugim 5-članskega izvršnega odbora (IO), ki sproti bdi nad delovanjem AIS. Člani/ ce IO opravljajo svoje delo kot prostovoljci, torej brezplačno. Za predsednico je bila vnovič izvoljena Dragana T. Trivundža, za blagajnika pa Janez Kozamernik. Tri nove članice so postale Mojca Drofenik, Tjaša Petročnik in Romana Zidar. Zahvaljujemo se prejšnjim članom IO, Nataši Šip, Špeli Repič in Alešu Rovšniku, za opravljeno delo; Nataša in Špela sta bili članici celo 6 let, tako da po statutu nista mogli več kandidirati, Aleš pa od leta 2011. Hvala za podporo. Na srečanju prostovoljcev in zaposlenih AIS smo se fotografirali v zahvalo portoroški Splošni plovbi, katere ladja je v začetku septembra rešila 237 migrantov iz Sredozemskega morja. Naj zgled vleče tudi za celotno EU, vključno s Slovenijo, da se preusmeri od utrjevanja mej na reševanje življenj. Julij je bil – vsaj delno - srečen mesec za družino Alija Berishe: po dolgih letih čakanja so tudi njegova žena in štirje otroci dobili dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji in avgusta se je celotna družina preselila v Ljubljano. Naj spomnimo, Ali Berisha je eden izmed šestih izbrisanih, ki so zmago dočakali na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodišče jim je ugotovilo kršenje pravice do učinkovitega pravnega sredstva, pravice do zasebnega in družinskega življenja ter diskriminacijo ter jim dosodilo odškodnini za materialno in nematerialno škodo. V že tako tragičnem izbrisu, ki je za Alija leta 1992 pomenil izgon v Albanijo in hitro za tem beg v Nemčijo, je Alija zakon, ki naj bi izbrisanim sicer popravil krivice, zapeljal v nepojmljive pravne poti: Ali in eden izmed njegovih otrok, ki se je rodil v Sloveniji*, sta dovoljenje za stalno prebivanje leta 2010 dobila, žena in preostali štirje otroci pa ne. Slovenija je njihovo vlogo za začasno prebivanje, ki je zanje predstavljalo edino pravno možnost za skupno vrnitev v Slovenijo, v treh letih kar trikrat zavrnila, preden jim je julija letos dovoljenje vendarle izdala. V Amnesty International trdimo, da dovoljenje za začasno prebivanje ne predstavlja ustrezne poprave krivic za Alija Berisho in njegovo družino, saj imajo družinski člani z začasnim prebivanjem manjši obseg pravic, kot bi ga imeli s stalnim (glede pravice do dela, socialnega in zdravstvenega varstva). Celotna družina pa je v negotovem položaju, saj bodo morali status obnavljati in vedno znova dokazovati izpolnjevanje pogojev. Ob tem ni nepomembno, da so prav vsi apatridi, torej osebe brez državljanstva. Zato smo predstavnike oblasti pozvali, naj se celotni družini Berisha takoj uredi dovoljenje za stalno prebivanje. Hvala vsem, ki ste pisali za možnost njihove vrnitve! (N.P) (*Sin se je rodil v času, ko se je Ali z družino leta 2006 vrnil, da bi si status uredil, družina pa je doživela leta 2007 vnovičen izgon in vrnitev v Nemčijo.) Srečanje novih in starih prostovoljcev Potekalo bo 22. oktobra v Ljubljani in 23. oktobra v Mariboru, vsakič popoldne. Najprej bo krajši del za zainteresirane za prostovoljstvo pri AIS; na drugi del pa so vabljeni tudi obstoječi prostovoljci in prostovoljke, saj bomo skupaj razpravljali o tem, kako se lotiti letošnjega Maratona pisanja apelov (stran 22, 23). Prijave do 15. oktobra; vse informacije najdete na www. amnesty.si/prostovoljci-2014 ali pa nam pišite na amnesty@amnesty.si. Vabljeni tako tisti, ki z nami še ne sodelujete, kot tudi »stari prostovoljski mački in mačke«! Pisarna AIS Po uspešno opravljenih projektih sodelovanja pri vpeljavi nove baze podatkov, testiranja novih načinov pridobivanja sredstev in razvoja komunikacije s člani, v zadnjem letu pa tudi nadomeščanja vodje kampanj Jerneje Turin na porodniškem dopustu oktobra ekipo zaposlenih v pisarni zapušča Denis Švigelj. Že v začetku leta se je iztekla še ena uspešna zamenjava porodniške odsotnosti, in sicer vodje učenja človekovih pravic Simone Podobnikar, ki jo je nadomeščala Ana Čemažar. Obema lepa hvala za srčno opravljanje dela in srečno. Z nekaj zamude hvala in vso srečo tudi Petru Arku in Mateji Kurir, ki z nami sta honorarno sodelovala v lanskem letu. Izbrisani: ne pozabite na vlogo! Začel se je uporabljati odškodninski zakon za izbrisane; po njem lahko izbrisani vložijo zahtevo za odškodnino v roku treh let (t.j. do junija 2017) na svoji upravni enoti. Obrazec in dodatne informacije najdete tudi na naši spletni strani: www.amnesty.si/ izbrisani-zakon. ZA DOSTOP DO VODE IZROČILI 2.846 PODPISOV Do junija, največ na Poti ob žici (več o našem sodelovanju na njej najdete na strani 20), smo zbrali kar 2625 peticij, naslovljenih na župana občin Škocjan in Ribnica. Obema občinama smo podpise izročili na sestankih, na katerih smo tudi osebno predstavili stališča Amnesty International, po katerih morajo občine in država zagotoviti dostop do vode vsem prebivalcem, tudi v romskih naseljih. Za občino Škocjan je peticije že konec maja prevzel župan Jože Kapler, v Ribnici pa sta se sestanka v začetku septembra udeležila podžupan Vinko Levstek in višja svetovalka za družbene dejavnosti Nevenka Turk Kraljić. Do zadnjega sestanka smo zbrali že 2846 podpisov, saj smo z zbiranjem podpisov nadaljevali preko spletne akcije. Mednarodni sekretariat v Londonu je k pisanju apelov pozval tudi AI na globalni ravni in po našem vedenju so se odzvali člani držav z vsega sveta, poleg številnih evropskih tudi na primer iz Slonokoščene obale in Zimbabveja. Kolegi v Zimbabveju so nam sporočili, da so obema občinama poslali vsaki po 585 podpisov pod peticijo. V občini Ribnica pa so do začetka septembra prejeli tudi 131 apelov-kartic iz evropskih držav. (N.P.) ZA VEČ NOVIC POJDI NA www.amnesty.si 05 06 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Foto: Zasebno Stop mučenju Kaj ima Iggy Pop z mučenjem? PRAVZAPRAV NIČ. SLAVNI PEVEC NE TRDI, DA JE JUSTIN BIEBER PRIHODNOST ROCK‘N‘ROLLA, KOT MU JE BILO POLOŽENO V USTA NA OGLASU KOLEGOV IZ BELGIJSKE AMNESTY - OB FOTOGRAFIJI NJEGOVEGA »ZDELANEGA« OBRAZA Z RANAMI IN MODRICAMI. ZRAVEN STE NAMREČ LAHKO PREBRALI TUDI POJASNILO: »KO ČLOVEKA MUČITE, VAM BO DEJAL KARKOLI.« To pa ni zgodba o oglasu, ki so ga v Amnesty International Belgija uporabili za začetek naše globalne kampanje Stop mučenju (Iggy Pop ni privolil v oglas in ga kasneje niso več uporabljali, seveda ob opravičilu). To je besedilo o tem, da je mučenje žal del vsakdanjosti 21. stoletja. Amnesty International je v zadnjih petih letih poročala o mučenju ali drugem trpinčenju oz. slabem ravnanju v 141 državah. V nekaterih gre za posamezne, izolirane primere, spet drugje za sistematično »rutino«. Zaradi skrivne narave mučenja je resnično število držav, ki izvajajo mučenje, najverjetneje večje. Skratka, če ob besedi »mučenje« najprej pomislite na inkvizicijo ali akcijske filme, kjer »junak« rešuje svet, vmes pa nekoliko muči »slabe fante«, niste dobro obveščeni: v Amnesty smo kampanjo Stop mučenju to pomlad sprožili s slikovitim pripisom: mučenje je razbohoteno! Kaj je še pomembno vedeti, preden se spustimo v brutalno temačnost te zgodbe? Ko v kontekstu kampanje in odgovornosti držav govorimo o mučenju, merimo na namerno prizadejanje telesne in duševne bolečine ali trpljenja, ki ju zagreši uradna oseba v imenu države ali z njeno izrecno ali molčečo privolitvijo. Povedano preprosteje: mučita lahko na primer policist ob zasliševanju ali pa paznik v zaporu, da bi neko osebo kaznovala ali od nje pridobila informacije. Država je dolžna sprejeti ustrezne ukrepe, da preprečuje tako ravnanje in da se – če slučajno do njega pride – primer nepristransko preišče ter se poskrbi za kaznovanje storilca in popravo krivice žrtvi. Žal velikokrat države očitno nimajo interesa, da bi tako ukrepale: njihovo ravnanje je pogosto dvolično, ko mučenje zakonsko prepovedujejo, v praksi pa omogočajo. Ne smemo pozabiti, da v številnih državah mučenje izvajajo tudi nedržavni akterji, kot na primer člani politične stranke ali pa oborožena skupina. Pomembna je še ena dimenzija odgovornosti države, in sicer da ščiti pred brutalnostjo skupin, institucij ali posameznikov v »zasebni kapaciteti«, če gre za zlorabe take narave in resnosti, da lahko govorimo o mučenju in grdemu ravnanju. Tako država krši svoje mednarodne zaveze, če z dolžno skrbnostjo ne preprečuje, kazensko preganja in kaznuje dejanj, kot so nasilje v družini ali rasistični napadi. Da bi pred zlorabami »zasebnikov« ustrezno zaščitili ženske, otroke, manjšine, lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce, interspolne osebe in druge diskriminirane, je nujno, da so države tudi v teh primerih odgovorne za svoje »nedelovanje«. Mučenje NE služi »večjemu dobremu« Nikakor ne. To je le eden od trdovratnih mitov, ki ga verjetno vzdržujejo pri življenju akcijski filmi in serije. Mučenje v nobenem primeru ne služi vzvišenemu dobremu namenu, ki ga domnevno opravičuje. Pravzaprav ni niti legalno niti sprejemljivo; z mednarodnim pravom je absolutno prepovedano. Ta prepoved se ne more začasno preklicati niti v časih nujnih razmer in ima tako močno globalno soglasje, da zavezuje celo tiste države, ki niso pristopile relevantnim pogodbam človekovih pravic. A številne Poster AI ZDA: boksar Muhammad Ali za odpravo uporabe orožja za prizadejanje elektrošokov (stun belts) v ameriških zaporih. Možno je 8 sekund prizadejati 50.000 voltov. Pevka in aktivistka Joan Baez na Protest svetovnih voditeljev, ker je AI prejela Nobelovo prvi svetovni konferenci AI proti nagrado za mir, tudi za delo proti mučenju. Karikatura Fritza mučenju. Behrendta je bila objavljena na naslovnici nizozemskega časopisa Wordt vervolgd. Leto 1973 smo v AI posvetili boju proti mučenju. Takrat smo vzpostavili mrežo Nujnih akcij; prvi apel je bil za brazilskega sindikalnega voditelja Luiza Rossija, ki je bil v zaporu v nevarnosti mučenja. Oblastem je apele poslalo na stotine aktivistov in kasneje tega leta so ga izpustili. Decembra 1973 je AI v Parizu organizirala prvo svetovno konferenco za odpravo mučenja. Skoraj bi odpadla, ko je UNESCO preklical dovoljenje, da jo bo gostoval, saj je naše poročilo o mučenju kršilo njihova pravila, da se ne kritizira držav članic. Na hitro so našli novo prizorišče, kamor je prišlo 250 delegatov iz 40 držav. S konference so v ZN poslali več kot milijon podpisov proti mučenju, zbranih v več kot 90 državah. V odgovor je generalna skupščina ZN potrdila svojo prvo resolucijo proti mučenju. Vas zanima še več iz zgodovine našega boja proti mučenju? Poglejte časovnico v mednarodni reviji Wire, dostopni na http://issuu.com/amnestywire/docs/wire_mayjune14 Miti Ne, mučenje se ne uporablja predvsem proti osumljencem za terorizem in med vojno. Ne, mučenje ni edini način za (hitro) pridobivanje informacij. Ne, nobena oblika mučenja ni sprejemljiva. Ne, mučenje v nobenem primeru ne služi 'dobremu namenu'. Ne, mučenja ne uporablja 'le' peščica najhujših vlad. vlade nadaljujejo mučenje, predvsem zato, ker verjamejo, da imajo od njega koristi, in ker so odgovorni zanj le redko kaznovani. Kakšno je javno mnenje? Koristi? To nas pripelje do drugega mita, da je mučenje edini način za (hitro) pridobivanje informacij. Pravzaprav ni edini, je pa vsekakor primitiven. Države imajo veliko možnosti za pridobivanje informacij o kaznivih dejanjih, ne da bi izgubile človečnost. Še več, humane oblike zasliševalnih tehnik so se že izkazale za učinkovite in brez uničujočih osebnih, družbenih in pravnih posledic. In kot slikovito priča nič hudega slutečemu Iggyju Popu pripisana izjava: ko ti nekdo povzroča neznansko bolečino, boš verjetno rekel karkoli, samo da neha… •Globalna anketa, v kateri je sodelovalo več kot 21.000 ljudi v 21 državah na vseh kontinentih, razkriva, da strah pred mučenjem obstaja v vseh teh državah. •Skoraj polovica vprašanih se boji mučenja v primeru pridržanja. •Več kot 80 odstotkov jih želi močne zakone, ki bi jih varovali pred mučenjem. •Več kot tretjina meni, da je mučenje lahko opravičljivo. •Povezavo na celovite rezultate globalne ankete v angleščini najdete na www. amnesty.si/torture. Veliko ljudi tudi verjame, da se mučenje predvsem uporablja proti osumljencem za terorizem in med vojno. Na to predstavo je gotovo vplivalo dejstvo, da je začetek novega stoletja zaznamovala »vojna proti terorizmu«, zlasti z »zloglasnima« Guantanamom in Abu Grajbom. V okviru te vojne je in še prihaja do grobih zlorab, pri čemer je mučenje predvsem uporabljeno kot sredstvo za razčlovečenje sovražnika. A raziskave AI kažejo, da so večinoma žrtve mučenja in drugega slabega ravnanja revni, marginalizirani osumljenci kriminalnih dejanj, ki nimajo moči. Pogosto so žrtve tudi dejanski ali tako dojeti politični »sovražniki« vlade, ki nikoli niso nosili bombe ali drugega orožja, vključno z zagovorniki človekovih pravic, političnimi zaporniki in novinarji. Z drugimi besedami: revni in tisti, ki si drznejo, ne strinjati se z vlado. Nekatere oblike mučenja menda niso tako slabe. Resno? (Močno dvignjene obrvi!) Mučenje nima različnih ravni in nobena njegova oblika ni »lahka«. Vse so zavržne in nezakonite, vključno z električnimi šoki, pretepanjem, posiljevanjem, poniževanjem, zaigranimi usmrtitvami ali utopitvami, prizadejanjem ožganin, odrekanjem spanja, dolgimi urami v prisilnih položajih, uporabo klešč, drog in psov. To ni nabor iz nočne more, vse to in več - sem omenila vrtanje z vrtalnim strojem v sklepe? - se uporablja. Živ je še mit, da le peščica najhujših vlad uporablja mučenje. Tudi to ne bo držalo. 141 držav ni peščica, saj nimamo tisoče držav! To je tri četrtine sveta. Dejstvo je, da vlade vseh političnih barv in na vseh celinah še naprej sodelujejo pri tej skrajni obliki razčlovečenja: mučenje se uporablja za pridobivanje informacij, izsiljevanje priznanj, utišanje disidentskih glasov ali enostavno za kruto kaznovanje. 07 08 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Na pravni ravni svet mučenje absolutno prepoveduje Letos je veliko govora o stoti obletnici začetka prve svetovne vojne. Ta je – vsaj v našem delu sveta - pomembno zaznamovala začetek prejšnjega stoletja; približno tako kot slabih sto let kasneje vojna proti terorizmu malodane ves svet. Nadvse poenostavljeno povedano je prva tlakovala pot v drugo svetovno vojno, ta pa je svet končno dovolj streznila, da se je začelo resno, sistematično delo izgradnje sistema človekovih pravic v okviru Združenih narodov, pa tudi na regionalnih ravneh. Marsikdo je ciničen do tega sistema – tudi v luči informacij o pobijanju, zatiranju, krivicah, ki jih malodane vsakodnevno v svet pošilja tudi Amnesty International. Upam, da ima prav filozof Alain de Botton, da so ciniki pod površjem le idealisti z nerodno visokimi standardi. Imeti visoke cilje, kar zadeva humanost, in dejansko tudi kaj narediti (recimo izvajati pritisk na vlade), je nekaj, kar je v moči nas vseh. In tudi tako se je doslej gradil sistem absolutne prepovedi mučenja. Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 vsebuje določilo, da nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Na njeni podlagi sprejet in pravno zavezujoč Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ponavlja, da so mučenje in druge oblike slabega ravnanja izrecno in absolutno prepovedane. Pred 30 leti sprejeta Konvencija ZN proti mučenju, ki ima kar 155 držav pogodbenic in je pravno zavezujoča, pa vsebuje konkretne korake za resnično udejanjanje globalne prepovedi mučenja. Skratka, poleg povsem moralne obstaja tudi absolutna pravna prepoved. In ker vemo, da se zakoni kršijo, je na nas, posameznikih in organizacijah, da budno spremljamo spoštovanje standardov človekovih pravic ter reagiramo, če (ko) se kršijo. Mučenje spodkopava vladavino prava in ga nadomešča s terorjem. Če ga vlade uporabljajo ali omogočajo, ni varen nihče. Kako ustaviti mučenje? Proti mučenju in slabemu ravnanju se borimo z uvedbo pravnih varovalk in njihovim doslednim uresničevanjem. Osnova je, da država mučenje in slabo ravnanje prepove in storilce dosledno kazensko preganja. Pomembno je, da se v nobenem postopku, recimo pred sodiščem, ne dovoli uporaba priznanj, pridobljenih z mučenjem. Vsaki pridržani ali zaprti osebi je treba zagotoviti dostop do odvetnika. Nujno je zagotavljanje zdravstvene pomoči obdolženi osebi, pa tudi skrbno preverjanje navedb o mučenju. Obdolžena oseba mora imeti pravico takoj ob prijetju obvestiti družino ali tretjo osebo. Redni stiki z zunanjim svetom morajo biti poskrbljeni tudi za zaprte; tajni zapori so absolutno prepovedani. Pridržana oseba in oseba, ki jo zaslišujejo, mora takoj dobiti informacije o tem, česa se jo dolži. Za vse pridržane osebe je nujno, da o upravičenosti odvzema prostosti čim prej presodi neodvisno sodno telo. Države si tudi ne smejo oprati rok glede grožnje mučenja drugod in ne smejo ljudi izročati v tiste države, kjer je nevarnost mučenja. Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 OB GROŽNJI, DA TE VRŽEJO SKOZI OKNO, SE ZAGOTOVO ODPOVEŠ ŽUPANOVANJU Prazen prostor. Že dneve brez spanja. Utrujen. Tik pred tem, da zaspiš. Udarec v obraz. Udarec v obraz. Udarec v obraz. Udarec v obraz. … Razmere v Ukrajini zadnje mesece razburjajo mednarodno (politično) skupnost, kršitve človekovih pravic, konkretno tudi mučenje in grdo ravnanje na obeH straneh v konfliktu, pa pošteno skrbijo Amnesty International. Kmalu po začetku kampanje Stop mučenju smo julija v Amnesty objavili poročilo o mučenju, na katerega ob snovanju kampanje leto prej nismo računali: Ugrabitve in mučenje na vzhodu Ukrajine. Naša organizacija je po raziskovalnem obisku v Kijevu in jugovzhodnem delu Ukrajine zbrala močne in prepričljive dokaze brutalnega pretepanja in drugih oblik mučenja, katerega žrtev so bili aktivisti, protestniki in novinarji na vzhodu Ukrajine. Poročilo vsebuje navedbe o ugrabljanju in mučenju, ki ga izvajajo tako separatistične oborožene skupine, naklonjene Rusiji, kot tudi druga stran, ki želi ohraniti Ukrajino v sedanjih mejah. O številu ugrabitev ni celovitih ali zanesljivih številk, a ukrajinsko notranje ministrstvo je poročalo o najmanj 500 primerih med aprilom in junijem letos. Misija ZN za monitoring človekovih pravic v Ukrajini je v teh treh mesecih zabeležila 222 primerov ugrabitev. Raziskovalna ekipa AI je dobila seznam več kot 100 civilistov, ki so bili v ujetništvu. V večini primerov so se pojavljale navedbe o mučenju. Do ugrabitev je prihajalo po vsej vzhodni Ukrajini, v regijah Donetsk in Luhansk. Na udaru niso le policisti, vojaki in lokalni uradniki, ampak tudi novinarji, politiki, aktivisti, člani volilnih komisij in poslovneži. Dokler vi česa ne storite proti temu. Ukrepajte. Pridružite se kampanji Stop mučenju. Najprej lahko podpišete apel za mučeno zapornico vesti Dilorom Abdukadirovo iz Uzbekistana (www.amnesty.si/dilorom). Kasneje so se pojavili tudi močni dokazi, da so julija oborožene skupine v regiji Donetsk izvajale usmrtitve, vključno z ubojem dveh bojevnikov in enega civilista pod poveljstvom takratnega vodje separatistov Igorja Strelkova. V okviru te raziskovalne misije je Amnesty večinoma slišala navedbe o ugrabitvah in mučenju s strani separatističnih, proruskih skupin, a je prejela tudi informacije o tem, da so bile tudi prokijevske sile, vključno s samoobrambnimi skupinami, vpletene v slabo ravnanje z ujetniki. Več o varovalkah za preprečevanje mučenja najdete na www.amnesty.si/varovalke-za-preprecevanje-mucenja.html. Foto: Amnesty International, Graham Seely V Amnesty International smo ponosni na svoje dosedanje delo proti mučenju; tudi za to delovanje smo si leta 1977 prislužili Nobelovo nagrado za mir. Če si sposodim besede našega generalnega sekretarja Salila Shettyja, je »boj proti mučenju del naše zgodovine, je naša dediščina in – dokler se ne ugasne zadnja mučilnica – tudi naša prihodnost.« Vabim vas, da se nam pri tem boju aktivno pridružite. Metka Naglič Želite izvedeti več? Obiščite spletno podstran v slovenščini www.amnesty.si/turture. Tam najdete številne uporabne povezave, tudi dokument AI o aktualnih razmerah: Torture in 2014. 30 Years of Broken Promises (angleščina, Index: ACT 40/004/2014). Fotografija naslovnice: AI Irska je na to, da si ne smemo zatiskati oči pred mučenjem, opozorila s prevezo s tem sporočilom na znanem spomeniku. Posebej zloglasno ime si je ustvaril član ukrajinskega parlamenta, Oleg Lyaško, voditelj proukrajinske Radikalne stranke. V svojem prizadevanju, da bi se ponovno vzpostavila oblast Kijeva nad območji v rokah proruskih upornikov, se je namreč šel »pridržavanja« točneje rečeno ugrabljanja posameznikov po vsej regiji. Video posnetki prikazujejo slabo ravnanje z ugrabljenimi. Naokrog potuje v spremstvu mišičastih oboroženih mladeničev v vojaških oblačilih in pridno snema, kako vstopa v zasebne in javne prostore, ugrablja ljudi ali pa jih prisili, da ga ubogajo. Pri tem je kar uspešen: 8. julija je župan mesta Slovyansk napisal »prostovoljni« odstop s položaja; županu očitno ni bilo do tega, a je podlegel grožnjam, med drugim mu je poslanec zagrozil, da ga bo vrgel skozi okno v četrtem nadstopju. Maja letos je Lyaško s svojo oboroženo stražo ugrabil dva moška. Video posnetek kaže, kako sedita v zadnjem delu kombija, s kapucami na glavi in zvezanimi rokami na hrbtu. Naglavne preveze jima potem odstranijo; Lyaško zaslišuje enega, ki se predstavi kot Igor Khakimzyanov, nekdanji »obrambni minister« samooklicane Ljudske republike Donetsk. Oblečen je le v spodnje perilo, na telesu ima dve ureznini, ki krvavita. Več informacij: Abductions and Torture in Eastern Ukraine (AI indeks: EUR 50/034/2014) Za sveže informacije iz Ukrajine nas prosim spremljajte na www.amnesty.si/globalne-krize. Slogan na zidu, zapisan s Hanino krvjo Hano, pro-ukrajinsko aktivistko, so 27. maja v Donetsku ugrabili oboroženi moški. Pridržali so jo šest dni, preden so jo izpustili v postopku izmenjave ujetnikov. Opisala je nasilno zasliševanje: »Obraz so mi razbili, v obraz me je udaril s pestjo, skušal me je pretepsti povsod. Zakrivala sem se z rokami... spravila sem se v kot, se zvila skupaj z rokami okoli kolen. Jezen je bil, ker sem se skušala zaščititi. Šel je ven in se vrnil z nožem.« Hanna je imela v času pogovora brazgotine na vratu, rokah in nogah, kjer je bila porezana z rezilom. Zasliševalec jo je prisilil zapisati separatistični slogan na zid - z njeno krvjo. 09 10 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 KONFLIKT V GAZI VOLITVE V DZ 2014 TUDI SLOVENIJA IZVAŽA OROŽJE V IZRAEL ZAVEZA K POLITIKI ENAKIH MOŽNOSTI ZA ROME Palestinske oborožene skupine pa so med poletnimi spopadi na območje Izraela izstreljevale rakete - ne da bi razlikovale med civilnimi in vojaškimi tarčami. Izrael je izgubil 65 vojakov, ubitih je bilo šest civilistov. 1281 apelov na MOrs za ustavitev izvoza orožja Številni so bili ogorčeni, ker Slovenija izvaža orožje v Izrael. Med leti 2004 in 2013 je bilo po podatkih Ministrstva za obrambo RS (MORS) iz Slovenije v Izrael izvoženih za skoraj 6 milijonov evrov orožja in druge vojaške opreme. Med njimi so bile naprave za vodenje ognja, deli za kopenska vozila, gladkocevno orožje, strelivo in vojaški eksplozivi. Na naši spletni strani smo pripravili apel za MORS, naj se to ustavi. Apel je pritegnil številne somišljenike, saj ga je v dobrem mesecu sredi poletja, kolikor je bil aktualen, poslalo 1281 ljudi. Glede na to, da je Slovenija podpisala in ratificirala mednarodno pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem, ki bo v kratkem začela veljati, bomo v AIS tudi v prihodnje nadaljevali pritisk na slovenske oblasti. Omenjena pogodba, za katere sprejem smo si dolgo prizadevali v AI, državam prepovedujejo transfer orožja in streliva, če vedo, da bo to orožje uporabljeno za izvajanje ali pomoč pri hudih zlorabah človekovih pravic. Pogodba od držav pogodbenic zahteva izvedbo objektivne ocene, ali obstaja nevarnost, da se bo orožje, ki ga namerava izvoziti, uporabilo za resne kršitve človekovih pravic. AKTIVIRAJTE SE! Po skorajšnji uveljavitvi mednarodne pogodbe o nadzoru trgovine z orožjem bomo v AIS nadaljevali prizadevanja za njeno dosledno spoštovanje – tudi s strani Slovenije. Pridružite se nam! O vsem boste obveščeni preko rednega e-glasila Emnesti (prijava: www.amnesty.si/emnesti), na FB (Amnesty Slovenije) in preko Twitterja (AmnestySlovenia). Zakaj zaveza k politiki enakih možnosti za Rome? Veliko je romskih družin, ki v Sloveniji živijo v neustreznih bivanjskih razmerah. Pogosto so zaradi diskriminacije prisiljeni živeti v pravno neurejenih - »nelegalnih« - ločenih naseljih. Tam nimajo možnosti, da bi si ustrezno uredili bivališča ter pogosto nimajo dostopa do elektrike in komunalnih storitev, nekateri celo do pitne vode. Takšne bivanjske razmere vplivajo tudi na zdravje, dostop do trga dela in pravico do izobrazbe. Brez vode, elektrike in ustreznega prostora otroci težko sledijo šolskim obveznostim in velikokrat ne morejo uspešno končati osnovne šole. Več o težavah, s katerimi se soočajo Romi, najdete na www.amnesty.si/romi. Kljub nekaterim izboljšavam v zadnjih letih država dela premalo in prepočasi, da bi zadostila svoji obveznosti zagotavljanja človekovih pravic vseh prebivalcev. Zato smo kandidatke in kandidate za poslanke/ce pozvali, da javno sprejmejo zavezo, da si bodo v primeru izvolitve prizadevali, da: • država v najkrajšem možnem času zagotovi dostop do pitne vode vsem prebivalcem brez diskriminacije, ne glede na pravni položaj njihovih bivališč; MORS se je na našo akcijo apelov odzval, a nismo zadovoljni z odgovorom. Zatrdili so, da gre za rezervne dele vojaških vozil, ki niso vitalni deli vojaškega orožja. V Amnesty International ob tem opozarjamo, da se vojaška vozila uporabljajo za vojskovanje v kopenskih napadih. Torej lahko prispevajo k zlorabam človekovih pravic, kot so na primer napadi na civiliste in civilne objekte, do katerih je prihajalo v Gazi. Obenem na MORS pravijo, da pri podeljevanju izvoznih dovoljenj dosledno upoštevajo kodeks obnašanja izvoza vojaškega orožja in opreme; izrecno omenjajo Skupno stališče EU 2008/944/SZVP. V AIS pa smo ob preverjanju ugotovili, da to stališče pravi tudi, da bi država morala zavrniti izdajo izvozne licence, če (1) obstaja jasna nevarnost, da bi lahko bila vojaška oprema uporabljena za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ali (2) bi vojaška oprema privedla do spopadov, jih podaljšala ali poostrila. In kaj se je dogajalo v Gazi? • se zagotovi pravna varnost bivališča vsem, ki bivajo v pravno neurejenih naseljih. Nihče ne sme živeti v strahu pred prisilnimi izselitvami; • bo država pričela postopke priprave celostne strategije razvoja romske manjšine, ki mora ponujati odgovore na izzive v praksi in biti ciljno usmerjena. Cilji morajo biti merljivi, konkretni ter časovno opredeljeni. Zagotovljeno mora biti tudi ustrezno finančno ozadje in politična podpora razvoju romske in hkrati večinske družbe. Kdo je zavezo podprl in kdo ne? Desus Državljanska lista E nakopravni deželani - Naprej Slovenija Koalicija Združena levica Nova Slovenija – krščanski demokrati Pozitivna Slovenija Piratska stranka Slovenije Slovenska demokratska stranka Na ravni globalne organizacije smo v Amnesty International, tako kot v preteklosti, dogajanje v Gazi budno spremljali – žal pa nam izraelske oblasti z obilo birokratskega sprenevedanja niso dovolile dostopa na območje. V AI smo sicer ves čas pozivali Varnostni svet ZN, naj takoj naloži obsežen embargo na orožje za Izrael, Hamas in druge palestinske oborožene skupine, dokler se ne vzpostavijo učinkoviti mehanizmi za preprečevanje grobih zlorab mednarodnega prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava. (J.T., M.N.) Obiščite www.amnesty.si/civiliansunderfire. Tam najdete tudi povezavo na oddajo Preverjeno (Palestinsko-izraelski konflikt) na to temo, pri kateri je sodelovala tudi AIS. PRED VOLITVAMI SMO KANDIDATKE IN KANDIDATE ZA POSLANCE pozvali, naj se zavežejo k uresničevanju človekovih pravic ENE najbolj marginaliziranih skupnosti v Sloveniji – romske manjšine. Od strank, ki so prišle v parlament, so k zavezi pristopile Koalicija Združena levica, Socialni demokrati, Solidarnost (NA SKUPNI LISTI S SD) in Zavezništvo Alenke Bratušek. DRŽALI jih bomo za besedo. Slovenska ljudska stranka / Franc Bogovič Slovenska nacionalna stranka Socialni demokrati Solidarnost Stranka Mira Cerarja Stranka Verjamem Zavezništvo Alenke Bratušek Zeleni Slovenije = brez odgovora Potekala je tudi fotopeticija #CiviliansUnderFire, ki so se ji pridružili številni v Sloveniji. Po vzpostavitvi vlade in začetku dela državnega zbora bomo s poslankami in poslanci ponovno stopili v stik in jih tudi skozi ves mandat neutrudno pozivali k prizadevanju za spoštovanje človekovih pravic vseh prebivalcev Slovenije. Več o zavezi in odzivih strank najdete na naši spletni strani: www.amnesty.si/volitve2014. (J.T.) Foto: Arne Hodalič V julija začeti vojaški ofenzivi Izraela na gazo je bilo ubitih več kot 2100 Palestincev, večina civilistov, med njimi VEČ KOT 500 otrok. Več kot 10.000 ljudi je bilo poškodovanih. ko je šla revija v tisk, je veljalA PREKINITEV OGNJA. upamo, da bo Vzdržal. v izrael izvaža orožje tudi slovenija. 11 Romsko naselje v Kočevju, 2010. Zaveza pred evropskimi volitvami K zavezi za spoštovanje pravic migrantov, beguncev in iskalcev azila pa smo pozvali kandidate in kandidatke na volitvah v Evropski parlament. Migracijske politike in prakse nadzora na mejah EU namreč dejansko ogrožajo življenja. Med izvoljenimi slovenskimi parlamentarci, ki so se zavezali za aktivno spoštovanje pravic teh ljudi, so Tanja Fajon, Ivo Vajgl in Igor Šoltes. Zavezali so se vsi kandidati z list DeSUS in Združena levica ter edini kandidat Piratske stranke. Z list Jelka Kacina - Konkretno ter Državljanske liste in iz Solidarnosti je pristopilo 7 od 8 kandidatov; iz Pozitivne Slovenije 6 od 8; z liste Verjamem 5 od 8; z list SD in Zares pa po 2 od 8 kandidatov. V vsej Evropi se je zavezalo 422 kandidatk in kandidatov. (www.amnesty.si/EPzaveza) 12 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Pogovor z Adamom Weissom iz ERRC Foto: Osebni arhiv Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 potrebo po spremembah. Ker Češka ne spoštuje razsodbe, pa mednarodna pozornost ostaja osredotočena nanjo. Sodne zmage treba povezati z učenjem in zagovorništvom Evropski center za pravice Romov (ERRC) se že od leta 1996 bori proti diskriminaciji Romov. Organizacija s sedežem v Budimpešti si skozi tožbe, raziskave in oblikovanje smernic, zagovorništvo ter učenje človekovih pravic prizadeva za sistemske spremembe na evropski ravni. Pogovarjali smo se z njihovim direktorjem za pravna vprašanja Adamom Weissom. Kateri so glavne težave, s katerimi se soočajo Romi v Evropi. So ti problemi podobni ali se med državami oz. regijami razlikujejo? S stališča pravne ekipe centra ERRC so najresnejša težava prisilne izselitve. Te so še posebej razširjene v Bolgariji, Franciji, Italiji in Romuniji ter do pred kratkim v Srbiji. Vendar ni pošteno reči, da je to največji problem. Pritegne sicer našo pozornost, ker prisilne izselitve zahtevajo takojšnje ukrepanje in povzročajo strah in negotovost prizadetih. Takojšnje posledice prisilne izselitve pa je težko primerjati z dolgoročnimi posledicami segregiranega in neustreznega izobraževanja, ki jih prisilne izselitve pogosto še poslabšajo, ali življenja brez osebnih dokumentov. Težave se med državami razlikujejo, ERRC pa je odločen evropsko pravo in evropske inštitucije uporabiti za iskanje rešitev, ki bodo pomagale Romom po celi Evropi. Vaša strategija za obdobje 2013–17 vsebuje sedem prednostnih nalog (odziv oblasti na nasilje in sovražni govor, dostop do izobraževanja, dostop do nastanitve, svobodno gibanje in migracije, osebni dokumenti, pravice žensk in otrok, ločeno zbiranje podatkov). Zakaj so ta vprašanja pomembna oz. ta področja problematična? Na vseh teh področjih obstaja kriza glede pravic Romov. Romi v Evropi živijo v strahu pred nasilnimi napadi. Potrebujemo dve vrsti sprememb: oblasti se morajo ustrezno odzivati na kazniva dejanja, katerih motiv je sovraštvo proti Romom, z učinkovitim preiskovanjem in preganjanjem ter ne smejo dopuščati sovražnega govora, predvsem s strani javnih uslužbencev, saj to ustvarja ozračje, v katerem prihaja do napadov na Rome. Oblasti morajo prenehati uporabljati prisilne izselitve kot način reševanja stanovanjskega vprašanja Romov. Namesto tega morajo delati v smeri omogočanja dostopa do neprofitnih stanovanj in vključitve v zasebni nepremičninski trg. Kar se tiče dostopa do izobraževanja, je ERRC na evropski ravni dosegel prelomno razsodbo (več o njej v okvirčku, op.a.), vendar je segregacija še vedno zelo razširjena in romski otroci, predvsem deklice, še vedno ne dobijo priložnosti, da bi se izkazali v šoli. Treba je spremeniti odnos oblasti, da bodo integracijo romskih otrok in njihove dobre rezultate dojemali kot uspeh. Pravica do svobodnega gibanja Romom (tako kot ostalim) omogoča, da izboljšajo svoje življenje, vendar številne oblasti to pravico dojemajo kot nevarnost in zato sprejemajo nezakonite ukrepe, kot je npr. prisilna odstranitev romskih državljanov EU iz države ali onemogočanje odhoda svojim romskim državljanom. ERRC si prizadeva za odpravo take diskriminacije. Številni Romi srednjih let niso nikoli imeli rojstnega lista, potnega lista ali drugega osebnega dokumenta, čeprav živijo v državah, kjer prebivalci te dokumente potrebujejo Nadaljevanje intervjuja na strani 13, za prilogo. Delo centra obsega tudi zastopanje Romov pred sodišči. Razsodbe v teh primerih pogosto predstavljajo precedens, ki privede do sistematičnih sprememb. Adam Weiss izpostavlja dve razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). »V primeru D.H. proti Češki (2007) je Veliki senat ESČP razveljavil soglasno razsodbo senata in razsodil, da razširjena praksa vključevanja romskih učencev v programe za otroke s posebnimi potrebami vodi v (posredno) diskriminacijo. Ta primer na nek način predstavlja razočaranje, saj številni otroci na Češkem ostajajo v ločenih, manj kakovostnih šolah. Vendar je ta razsodba aktivistom, odvetnikom in romskim staršem dala jezik, v katerem lahko izrazijo Adam Weiss vsakodnevno. Za številne Rome osebni dokument predstavlja »pravico do pravic« in biti priznan. Romi so pogosto v še posebej težkem položaju pri vprašanju družinskega življenja. Številne ženske so bile žrtve prisilne sterilizacije in za to niso prejele nobene odškodnine. V nekaterih državah je nesorazmerno visok delež romskih otrok odvzet staršem, kar povečuje možnosti pojava »ukradene generacije«. ERRC meni, da boj proti diskriminaciji ni mogoč brez podatkov, ki razkrivajo dejanski obseg težave. Prizadevamo si za zbiranje podatkov v državah, kjer je to mogoče, predvsem pa želimo oblastem pokazati, da je ločeno zbiranje podatkov združljivo z zakoni o varstvu podatkov in človekovimi pravicami. ERRC deluje na različne načine, nam lahko poveste, kako? S sodnimi spori ERRC kršitve izpostavi in moč sodišč uporabi za doseganje sprememb pri vedenju državnih uslužbencev, ki ne upoštevajo pravic Romov. A če tega načina delovanja ne povežemo z drugimi, nima pravega učinka. Potrebujemo raziskave, da spoznamo težave, in zagovorništvo, da dosežemo ljudi, ki morajo spremeniti svoje vsakodnevno vedenje ali vedenje svojih podrejenih. Učenje človekovih pravic in opolnomočenje Romov pa zame predstavljata spreminjanje načina našega delovanja za pravice Romov: želimo, da bi naša organizacija služila Romom, ki sami prepoznavajo svoje težave in oblikujejo svoje pritožbe, pri čemer jim lahko pomagamo pri pritožbah na evropski ravni ali pri vključevanju evropskega prava v argumente. Kako so ti pristopi med sabo povezani? V idealnem scenariju naši raziskovalci, ki imajo neposreden stik z romskimi skupnostmi, pridobijo informacije za nove primere. Ko zmagamo na sodišču, sodelavci, odgovorni za zagovorništvo, sporočilo prenesejo tistim, ki morajo poskrbeti za izvajanje oz. spoštovanje sodb. Odgovorni za učenje človekovih pravic potem Romom pomagajo pripraviti nove primere in argumente, ki temeljijo na že doseženem. Seveda so stvari v resnici dosti bolj neurejene. Razsodbe in poročila pogosto privedejo do priporočil, strategij ipd. Kako se po vaših izkušnjah te uresničujejo v praksi? Ne tako dobro, kot bi se morale. To je področje, na katerega se mora ERRC osredotočiti v prihodnjih letih. Uspešno smo pomagali Romom z zmagami pred nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, sedaj pa moramo skupaj z njimi doseči, da bodo države izpolnile svoje obveznosti. Ste prisotni tudi v Sloveniji? Trenutno naše delo ne vključuje Slovenije, vendar nam tega nič ne preprečuje. Če bi naleteli na primer, ki je skladen z našo strategijo in bi lahko imel širše posledice po Evropi, bi ga sprejeli. Pogovarjala se je Sabina Živec. Pri primeru Winterstein proti Franciji (2013) sicer ni šlo za Rome, vendar so možnosti, ki jih je zanje odprl v Franciji, ogromne. Evropsko sodišče je Francijo obsodilo zaradi groženj z izselitvijo t.i. travellers (popotnikov) z zemljišč, na katerih so živeli, brez preučitve sorazmernosti izselitve (sodišče ni ocenilo, ali je bilo res nujno izseliti prebivalce; op.a.). Sodišče je izrazilo stališče, da imajo vsi, ki jim grozi prisilna izselitev, pravico, da neodvisno sodišče preuči sorazmernost primera, ne glede na to, ali imajo po nacionalnem pravu pravico do bivanja na zemljišču, kjer živijo. Sodišče je tudi izrecno izjavilo, da je treba Romom in popotnikom zagotoviti nadomestno bivališče (razen v primerih višje sile). Francoska sodišča se počasi zavedajo posledic te razsodbe, ki lahko letno prepreči približno 20.000 prisilnih izselitev Romov.« Več o organizaciji European Roma Rights Centre najdete na spletni strani: http://www.errc.org. 13 14 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 »V tem, da nekomu pomagam, sem vedno čutil neko posebno zadovoljstvo« V Ljubljani v Savskem naselju že več kot 12 let deluje ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono. O tem, kakšne so težave posameznikov BREZ zdravstvenega zavarovanja in še čem, smo se pogovarjali z dr. Aleksandrom Dopliharjem, prostovoljcem in vodjo ambulante. V obrazložitvi ob prejemu nagrade Slovenec leta 2013, ene izmed mnogih, so zapisali, da je »borec za pravice spregledanih, človek, močnejši od državne birokracije«. Vaša ambulanta deluje že dobro desetletje; kdo vse so (bili) vaši pacienti? Ambulanta deluje od leta 2002, ustanovljena je bila v okviru projekta Ljubljana – zdravo mesto. Obiskujejo nas v glavnem ljudje brez zdravstvenega zavarovanja, to je pogoj; gre predvsem za brezdomce, Rome, včasih smo imeli veliko ljudi, ki so bili izbrisani. V zadnjem času nas obiskuje veliko propadlih obrtnikov, ki imajo zavarovanje zamrznjeno, in ljudje, ki potujejo skozi Slovenijo in nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, pa denimo potrebujejo zdravila ali kaj nujnega. Koliko ljudi vas obiskuje oz. koliko imate prijavljenih? Prijavljenih imamo okoli 930 ljudi, ki imajo pri nas kartoteke. Gre v glavnem za kronične bolnike, ki prihajajo dvakrat, trikrat letno, tudi večkrat, če je potrebno, odvisno od diagnoze. Veliko pa je takšnih , ki pridejo le enkrat, dvakrat letno ali samo enkrat v življenju. To so tisti, ki denimo potujejo skozi Slovenijo, nimajo kartotek in jih pišemo samo v dežurno knjigo, in tisti, ki pridejo k nam z neurejenim zdravstvenim zavarovanjem in jim pomagamo pri tem, da si ga uredijo, in potem niso več naše stranke. Kakšne so težave ljudi, ki se obračajo na vas, lahko morda navedete kakšno »tipično« težavo? Brezdomci imajo težave v glavnem zaradi kajenja in alkohola ter predvsem psihične težave. No, psihične težave imajo praktično vsi naši pacienti zaradi neurejenih življenjskih pogojev, zaradi pomanjkanja zavarovanja, nerednih dohodkov ali sploh odsotnosti dohodkov. Prav zato imamo med našimi prostovoljci zdravniki največ psihiatrov, ki so tudi najbolj obremenjeni, ker ima bolj ali manj izražene psihične težave praktično vsakdo, ki pride k nam. Kako dobite zdravila, ki jih predpisujete bolnikom? Zdravila dobivamo v glavnem prek donacij, pomagajo nam vsi proizvajalci, tako Krka in Lek, vsaj včasih je bilo tako. Veliko zdravil dobimo neposredno od ljudi, ki so jim jih zamenjali ali je nekdo od svojcev umrl in so jim ostala; pogoj je le, da so v neoporečnem stanju in rok uporabe še ni potekel. V okviru ambulante delujejo prostovoljni zdravniki specialisti; koliko jih je? Koliko ljudi ambulanta zaposluje? Z nami sodelujejo samo prostovoljci, trenutno nas je v Ljubljani 39 zdravnikov prostovoljcev. Zaposlene so le 3 osebe – medicinska sestra, socialna delavka in oskrbnica, in sicer za poln delovni čas; stroške za njihovo zaposlitev refundira Mestna V obdobju od 30. 6. 2013 do 30. 6. 2014 je bilo 2458 oseb brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja (podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Ta podatek je okviren, saj kot nezavarovane osebe vodijo tudi osebe, ki imajo npr. zavarovanje urejeno v tujini, pa v Sloveniji niso odjavile prebivališča. Foto: Tjaša Petročnik Dr. Doplihar, vodja ambulante Pro Bono Dr. Aleksander Doplihar občina Ljubljana. V Mariboru denimo v podobni ambulanti deluje 32 zdravnikov prostovoljcev, po 1 ali 2 pa še v Kopru in Velenju, medtem ko je ambulanta v Kočevju v odpiranju. Tem ambulantam sem mentor; ko so Mariborčani odpirali ambulanto, so k nam prišli po nasvete in izkušnje in so me ohranili kot mentorja. Enako je v Velenju in Kopru, kjer sem ravno tako sodeloval pri ustanovitvi oz. odpiranju ambulant. Kako vas sprejema okolica? Tu je bila že prej zobna obratna ambulanta Gradisa. Ko so Gradis transformirali in je prenehala delovati, so bili ti prostori – v sklopu ZD Ljubljana, enote Bežigrad – prazni. Ko smo iskali prostor za našo ambulanto, se je to pokazalo kot možnost; takrat so stanovalci oz. hišni svet tega bloka imeli edino pripombo, da naj ne bi sprejemali narkomanov, ker so bili v strahu za svoje otroke in zaradi negativnega vpliva narkomanske skupnosti na stanovalce. Mi takrat nismo imeli volje prevzemati zdravljenja narkomanov, kljub temu, da so mnogi narkomani nezavarovani. Zdravljenja narkomanije tako ne prevzemamo; če k nam slučajno pride kdo, ki je uživalec drog, pa je zbolel, akutno denimo, zaradi pljučnice, mu seveda nudimo nujno zdravniško pomoč. Kaj bi morala država storiti, da bi se vsem njenim državljanom pravica do zdravja dejansko uresničevala? Verjetno je odgovor na to zelo enostaven: država bi morala vse, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, zavarovati. S tem bi imeli dostop do javnozdravstvene službe in bi bile naše ambulante nepotrebne, ti ljudje bi imeli možnost redno dostopati do zdravstvenega sistema in tam dobiti oskrbo, ki jim jo zagotavljata ustava in mednarodne konvencije. To bi bilo nujno potrebno, vendar vidimo, da v tej naši politični skupnosti, v vseh teh 22, 23 letih, ni nobene politične volje, da bi se to uredilo. Eden takih udarcev popolnoma mimo je bila uvedba dodatnega prostovoljnega zavarovanja, ki znaša že 30 evrov na mesec, kar je za naše paciente absolutno nedosegljivo. Ste vsak dan aktivni v ambulanti? Kje črpate energijo, kaj vas žene? Ne, jaz sem tu samo ob ponedeljkih, od 10. do 13., 14. ure, kolikor je potrebno, sicer imam med tednom razne administrativne obveznosti, ko sem kot vodja ambulante zadolžen za komuniciranje z mediji in drugimi ustanovami, hodimo na razne seminarje, vsako leto imam tudi več predavanj. Od kje črpam energijo? Kaj pa vem, iz dolgega časa, ko sem doma siten, je najbolje, da grem malo od doma, da razbremenim ženo in otroke… da imajo mir pred mano. Kako se vi osebno spopadate s – predstavljam si – pogosto težkimi zgodbami svojih pacientov? Veste, lahko rečem, da sem imel razmeroma težko življenje; v 2. svetovni vojni so nas izgnali, bili smo v Srbiji, izgubili smo vse, in ko smo prišli nazaj, nismo imeli ničesar in sta oče in mati začela znova. Zelo sta se trudila, bili smo 3 otroci in vsi smo študirali, in sta morala imeti resnično krvave žulje, da sta nam to omogočila. Človek ima potem, ko sam nima več takšnih potreb in ko lahko, občutek, da bi pomagal še komu drugemu; eno tako željo vrniti ljudem, kar so oni meni posodili. Jaz se spomnim, da so nas v Srbiji izredno lepo sprejeli, zelo dobro smo živeli in lepo smo se imeli tistih 4 ali 5 let, ko smo bili tam. Tudi pozneje, ko smo neprestano morali delati, je ostal ta socialni moment, ki me je vodil pri študiju in pozneje pri delu: da sem videl človeka kot nekoga, ki mu lahko pomagam, in sem v tem, da mu pomagam, vedno čutil neko posebno zadovoljstvo. Pogovarjala se je Tjaša Petročnik. Ambulanto Pro Bono so ustanovili Mestna občina Ljubljana, Slovenska filantropija, občinski Karitas Štepanjsko naselje in Združeni zdravstveni dom Ljubljana. V ambulanti nudijo zdravstvene, higienske, finančne in socialne storitve ljudem, ki se znajdejo v socialni stiski – brezdomcem, Romom, izbrisanim, osebam brez stalnega prebivališča in s tem brez urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, tujcem, zaposlenim v Sloveniji, ki so brez slovenskega državljanstva, imajo pa dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje, delavcem migrantom, ki jih delodajalci denimo odjavljajo iz zdravstvenega zavarovanja ali jim ne plačujejo prispevkov, upokojencem z nizkimi pokojninami, prejemnikom socialne podpore, samostojnim podjetnikom, ki ostanejo brez zavarovanja, brezposelnim in njihovim družinskim članom, obrtnikom, ki ne zaslužijo dovolj, da bi si plačali prispevke... Za daljšo verzijo pogovora z dr. Dopliharjem, človekom in zdravnikom z veliko začetnico, obiščite www.amnesty.si/doplihar. 15 16 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Pod žarometom I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 ŠOLA ČLOVEKOVIH PRAVIC Globalni razvoj po letu 2015 Z vami tudi v novem šolskem letu Pravična prihodnost za vse? POLETI JE TUDI ŠOLA ČLOVEKOVIH PRAVIC SLOVENSKE AMNESTY ODŠLA NA POČITNICE, NO SKORAJ... BODITE Z NAMI V NOVEM ŠOLSKEM LETU! Človekove pravice so neločljivo povezane S trajnostnIM ekonomskIM in socialnIM razvojEM. Preteklo šolsko leto je bilo v program učenja človekovih pravic vključenih veliko šol iz vseh regij v Sloveniji. Skupaj smo dosegli fantastične rezultate; naši mreži so se pridružili tudi novi učitelji in šole. Z jesenjo pa nadaljujemo z (novimi) aktivnostimi v projektu Opolnomočenje proti diskriminaciji. Zbirki kart Izjemni ljudje za boljši svet bomo dodali dve novi osebi (naročilo kartic: http://sola.amnesty.si/karte). Simona Podobnikar, vodja učenja človekovih pravic, vabim, da se nam pridružite tekom celega leta: »Dvanajst dni po porodu sem s sekiro sekala les. Mož je zahteval vodo in sledil je prepir. Močno me je pretepel. Ne vem, ali mi je maternica zdrsnila med sečnjo lesa ali zaradi udarcev. Po tem so se pojavile bolečine v hrbtu in trebuhu. Nisem mogla vzravnano stati ali sedeti in nisem mogla delati.« To je Amnesty povedala Kopila, ki kot okoli 600.000 drugih žensk in deklet v Nepalu trpi zaradi povešene maternice. Med vsemi nosečnostmi in kmalu po porodih je morala nositi težka bremena. Mož jo pretepa, sili v spolne odnose in odloča o tem, kdaj mora opraviti splav in kdaj lahko gre k zdravniku. OKTOBER - December '14 Vse leto Maraton pisanja apelov – največji svetovni dogodek za človekove pravice! Lani so mladi na šolah sami organizirali številne dogodke pisanja apelov. Delavnice (glej http://sola.amnesty.si/ ponudba-brezplacnih-delavnic.html) Marec '15 Mlade vabimo k sodelovanju na natečaju za najboljši kratki dokumentarni film o strpnosti v okviru Festivala dokumentarnega filma. April '15 23. aprila bo Noč knjige, kjer lahko sodelujete z branjem predlagane knjige.* Maj '15 Pot ob žici, tradicionalni dogodek, kjer v petek na kontrolnih točkah pripravljamo bogat program za mlade, možno je tudi interaktivno sodelovanje pred dogodkom oz. po njem. Kratko o 2013/14: več kot 8000 pisem/ podpisov na Maratonu pisanja apelov, preko 1000 rešenih kvizov na Poti ob žici, 21 filmov za Natečaj za najboljši kratki dokumentarni film o strpnosti, za rojstni dan AIS več kot 50 tort, preko 1000 udeležencev delavnic. Gostovanje ene izmed oseb Izjemni ljudje za boljši jutri – pripravili smo zbirko velikih plošč s predstavitvijo povsem običajnih ljudi, ki so s svojimi dejanji prispevali k boljši družbi. Z njimi želimo mladim pokazati, da lahko vsak prispeva k bolj enakopravni družbi, kjer bodo človekove pravice spoštovane, in jih spodbuditi, da bodo k temu prispevali tudi sami, tudi z na videz majhnimi dejanji. Osebo lahko na vaši šoli gostite eno leto in jo predstavite mladim Izobraževanje za pedagoške delavce na temo participativnih metod, ki jih uporabljamo pri učenju človekovih pravic. ki jih uporabljamo pri učenju človekovih pravic. Namen izobraževanja, ki traja 2 šolski uri in zajema teoretične in praktične izkušnje, je opolnomočiti izvajalce aktivnosti, ki uporabljajo participativne metode. Brezplačno, izvaja se na vaši šoli, informacije in prijava: simona.podobnikar@amnesty.si. Kako do še več informacij? Obiščite našo spletno stran: http://sola.amnesty.si. Šole oz. učence in dijake vabimo k podpisu Kodeksa o strpnosti. *Literatura bo predlagana naknadno. Tam se lahko prijavite tudi na prejemanje brezplačnega elektronskega Mesečnika za pedagoške delavce (na desni strani izberite Prijava na mesečnik). Poletne delavnice v romskem naselju Smrekec Na julijski delavnici smo skupaj z otroki izdelovali zmaje. Kljub temu, da je bil precej vroč in nič kaj vetroven dan, so jih z veseljem poskušali spuščati v zrak. Z nekaj truda in malce več teka so zmaji poleteli, na obrazih otrok pa so se narisali nepozabni nasmeški. Na avgustovskem obisku sva želeli z otroki načeti bolj resno temo, ki smo jo prilagodili njihovi starosti. Ob zgodbici o veveričku, ki ni mogel skakati, sva poskusili otroke spodbuditi k razmišljanju o težavah otrok, ki so telesno drugačni od svojih vrstnikov. Skupaj smo izdelali prstne lutke in odigrali prizore iz zgodbice. Pogovorili smo se o njihovem razumevanju zgodbe ter kaj bi oni naredili, če bi se sami ali njihov vrstnik/ ca znašli v podobnem položaju. Na obeh delavnicah so otroci uživali in se naučili nekaj novega. Zaželeli so si še podobnih aktivnosti, zato jih bomo tudi v bodoče z veseljem obiskali. (M.T). Foto: Tina Koščak Poleti sva prostovoljki AIS, Alenka in Meliha, organizirali 2 delavnici za otroke v romskem naselju Smrekec v bližini Grosuplja. Tam imajo že več let organizirano učno pomoč in počitniške delavnice za otroke v posebej za to namenjenem kontejnerskem objektu, kjer otrokom iz naselja zaposleni in prostovoljci vsak delovni dan pomagajo pri učenju ali z različnimi aktivnostmi krajšajo čas. To je ena od številnih zgodb, s katerimi bi lahko ženske in dekleta z najrazličnejših koncev sveta predstavile svoje v neznosne razmere, ki so posledica široko razširjene diskriminacije ter pomanjkanja zaščite spolnih in reproduktivnih pravic. Ponazarja, zakaj je ščitenje človekovih pravic lahko ključnega pomena tudi za zdravstveno vprašanje, ki na prvi pogled nima dosti skupnega z delom organizacij, kot je AI. In vendar je jasno, da bi se z ustreznimi ukrepi in politikami, ki spodbujajo opolnomočenje žensk, lahko zagotovila zaščita spolnih in reproduktivnih pravic ter primerna zdravstvena oskrba. S tem bi se zmanjšalo število reproduktivnih bolezni in izboljšal življenjski standard. (To je tudi tematika globalne kampanje AI Moje telo, moje pravice: www.amnesty.si/moje-telo-moje-pravice.) Vprašanje razvoja je pomembna tema v okviru ZN. Države so se s t.i. Milenijskimi razvojni cilji (MRC) zavezale do leta 2015 doseči vrsto ciljev – od končanja revščine in lakote preko univerzalne izobrazbe za vse, enakosti spolov in univerzalnega reproduktivnega zdravja do uspešnega boja proti aidsu in okoljske trajnosti. Podrobno smo o njih pisali v naši reviji marca 2010 (pdf je na www.amnesty.si/revija-akcija.html). Leto 2015 se nezadržno bliža in treba je določiti delo vnaprej. Tudi zato smo v AI pripravili poročilo Zagotoviti pošteno prihodnost za vse, ki predstavlja dokaze za to, kako lahko človekove pravice prispevajo k boljšemu socialno-ekonomskemu položaju. Amnesty opozarja, da se je treba učiti iz preteklih napak, denimo iz dejstva, da so MRC morda celo prispevali h kršitvam. Na primer, eden od njih se glasi »bistveno izboljšati življenjske razmere najmanj 100 milijonov prebivalcev slumov«. Ko so si vlade prizadevale doseči ta cilj, so – ironično – številne ljudi spravile v povečano nevarnost prisilnih izselitev. MRC žal ne vključujejo pravice do ustrezne nastanitve, vključno s prepovedjo prisilnih izselitev, kar je še poslabšalo situacijo. Diskriminacije se je treba lotiti konkretno –s sprejemom zakonov, uvajanjem politik in praks. Pomembni so vzgoja in izobraževanje, usposabljanje kadrov, osveščanje prebivalstva in razbijanje stereotipov ter odpravljanje diskriminatornih družbenih stališč in škodljivih tradicionalnih praks. Posamezniki in skupine morajo imeti tudi dostop do učinkovitih, cenovno dostopnih mehanizmov, kadar so jim kršene pravice (preko sodišča, komisij za človekove pravice ali upravnega organa). Ne pozabimo na odgovornost držav do svojih prebivalcev. Sem recimo sodi tudi to, da priskrbijo potrebna sredstva in jih učinkovito porabijo. V dosedanji praksi države sicer poročajo o napredku pri doseganju ciljev, vendar jim ni treba pokazati, da jih dosegajo v skladu z njihovimi obvezami zagotavljanja človekovih pravic. Če se to ne odpravi, lahko še naprej pričakujemo vse bolj neenakomeren napredek in vse več neenakosti. Ne sme se dopuščati, da bodo npr. državni programi za širjenje dostopa do elektrike ali vode zastavljeni tako, da bodo prebivalci najrevnejših mestnih četrti izključeni. (Tina Lorbek, M.N.) Pozornost je treba posvetiti ranljivim in prikrajšanim skupinam, ki se lahko soočajo z večkratno diskriminacijo, npr. ženske v staroselskih skupnostih, manjšinah ali tiste iz težko dostopnih ruralnih območij. Za splošnim napredkom se vse prepogosto skriva poglobljena revščina znotraj najmanj privilegiranih skupin. Človekovih pravic se ne sme dojemati kot nekaj, kar je ločeno od napredka ali celo ovira zanj. Nasprotno, človekove pravice prinašajo dodano vrednost in so pomembno orodje za povečanje napredka. Več informacij: Delivering a Just Future for All: Why Human Rights Matter to Sustainable Development. (AI Indeks: ACT 35/008/2014; poročilo je dostopno na www.amnesty.org) 17 18 Vrtimo svet I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Vrtimo svet I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 ČLOVEKOVE PRAVICE NA SPLETU S KRVJO PREPOJENA POLJA V SINDŽARU RAZISKAVA AMNESTY INTERNATIONAL, KATERE IZSLEDKE V OBLIKI POROČILA SMO OBJAVILI AVGUSTA, POTRJUJE, DA so pripadniki oborožene skupine, ki se označuje za Islamsko državo (ID), zagnali sistematično akcijo etničnega čiščenja v severnem Iraku. Etnične in verske manjšinE so tam tarča vojnih zločinov, vključno z množičnimi samovoljnimi poboji in ugrabitvami. Ob branju pričevanj, kako so borci Islamske države zbrali na ducate mož in dečkov v regiji Sindžar na severu Iraka, jih natovorili na poltovornjake, odpeljali na obrobje vasi in jih pobili v skupinah ali posamično ustrelili, se ježi koža. Na stotine, morda celo na tisoče žensk in otrok ter ducate moških, ki pripadajo manjšini Jezidi, je bilo ugrabljenih v času, odkar je Islamska država prevzela nadzor nad območjem. »Poboji in ugrabitve, ki jih izvaja Islamska država, so novi srhljivi dokazi, da severni Irak zajema val etničnega čiščenja manjšin,« je dejala Donatella Rovera, višja svetovalka za krizno odzivanje pri Amnesty International, ki je bila v severnem Iraku. »Islamska država izvaja odvratne zločine. V svojem brutalnem delovanju, s katerim želi izničiti vsako sled za ljudmi, ki niso Arabci ali sunitski muslimani, je spremenila ruralne predele Sindžara v s krvjo prepojena polja.« Amnesty International je zbrala dokaze o več množičnih pobojih, do katerih je v Sindžaru prišlo avgusta. Dva najbolj smrtonosna incidenta sta se zgodila, ko so 3. avgusta borci Islamske države vdrli v vas Quinyeh in 15. avgusta v vas Kocho. V samo teh dveh vaseh je bilo ubitih na stotine ljudi. Bojevniki ID so zajeli skupine mož in fantov, vključno z otroki, ki so bili stari le 12 let, jih odvedli in ustrelili. Nek preživeli moški, ki se mu je uspelo skriti in preživeti 12 dni v bližini mesta pokola, je Amnesty International opisal grozoto, ko je poslušal ranjene, ki so ječali v bolečinah. »Nekateri se niso mogli premikati in se niso mogli rešiti; tam so ležali v agoniji in čakali na smrt. Umrli so grozovite smrti. Uspelo se mi je odvleči stran in rešil me je sosed, musliman; tvegal je svoje življenje, da bi me rešil; več kot brat mi je. 12 dni mi je vsako noč nosil Raziskovalka AI, Donatella Rovera, višja svetovalka za odzivanje v kriznih razmerah, je bila na terenu v Iraku. Na fotografiji (desno) v pogovoru z begunci. hrano in vodo. Nisem mogel hoditi in nobenega upanja nisem imel, da bom ušel, zanj pa je postajalo vse bolj nevarno, da me je tam skrival,« je povedal. Kasneje mu je uspelo uiti na oslu, odjahal je v gore in nato v predele, ki jih nadzoruje Kurdistanska regionalna vlada. Med etničnimi in verskimi manjšinami, ki so tarča v severnem Iraku, so asirski kristijani, turkmenistanski šiiti, šabaški šiiti, Jazidi, Kakajci in sabejski Mendejci. Mnogi Arabci in sunitski muslimani, za katere je znano ali se verjame, da nasprotujejo ID, so tudi bili tarče v očitnih povračilnih napadih. Iraška vlada bi se morala osredotočiti na zaščito vseh civilistov, ne glede na njihovo etnično pripadnost ali vero, namesto da še stopnjuje bojevanje s tem, ko zapira oči pred sektaškimi milicami ali oborožuje šiitske milice nasproti Islamski državi. Ljudje na severu Iraka si zaslužijo živeti brez preganjanja in strahu za svoja življenja na vsakem koraku. Tiste, ki ukazujejo, izvajajo ali pomagajo pri teh vojnih zločinih, je treba aretirati in jih pripeljati pred sodišča. Namesto da bi se zadeve uredile in bi se preprečilo vojne zločine, pa se pravzaprav situacija še dodatno zapleta. V začetku septembra smo tako poročali tudi o razmerah v z nafto bogatem mestu Kirkuk, ki leži kakih 240 kilometrov severno od Bagdada. Tam so v zadnjih tednih s strelom v glavo ubili številne povsem običajne ljudi, večinoma so bili sunitski muslimani, Turkmeni in Arabci. Številni verjamejo, da je pri tem šlo za maščevanje za trojni bombni napad na kurdske sile v tem mestu 23. avgusta, za katerega je prevzela odgovornost Islamska država. Kot je povedal nekdo iz mesta: »Tole dogajanje z Islamsko državo in vojno, ki jo je povzročila, je zastrupilo odnose med skupnostmi in znotraj njih. Včasih ni bilo važno, ali je bil nekdo sunit ali šiit, zdaj pa nekateri ljudje izkoriščajo situacijo in povzročajo nevarne delitve«. Več: Ethnic cleansing on historic scale: the Islamic State’s systematic targeting of minorities in northern Iraq (AI indeks MDE 14/011/2014). Sledite naši raziskovalki na Twiterju: @DRovera Foto: AI Etnično čiščenje na severu Iraka TUDI ČIVKANJE LAHKO VODI V ZAPOR LAHKO BI REKLI, DA GRE ZA NENAVADEN SMISEL ZA HUMOR, ČE TO NE BI BILO ŽALJIVO DO 29 LJUDI, KI JIM GROZI TRILETNA ZAPORNA KAZEN, KER SO »ČIVKALI«. TVITI SO SE NANAŠALI NA LANSKE TURŠKE PROTESTE IN NISO SPODBUJALI K NASILJU. TURČIJA, KI JIM SODI, PA JE V ZAČETKU SEPTEMBRA GOSTILA FORUM ZN O SPLETNEM UPRAVLJANJU, SREČANJE VLAD IN CIVILNE DRUŽBE, KJER SO DELILI DOBRE PRAKSE S PODROČJA REGULACIJE SPLETA, VARNOSTI IN ČLOVEKOVIH PRAVIC. HM. Splet se je izkazal za neprecenljiv pri razvoju človekovih pravic, saj je revolucioniral dostop do informacij ter izboljšal transparentnost in odgovornost. A vlade so bile obenem tudi hitre z vidika zlorab, vrsta jih uporablja spletno tehnologijo za zatiranje svobode izražanja, cenzuriranje informacij o kršitvah človekovih pravic ter izvajanje neselektivnega (torej ne glede na to, kdo so) nadziranja svojih uporabnikov v imenu varnosti, pogosto v sodelovanju s korporacijami. Turčija ni edina z »maslom na glavi«. V Etiopiji trenutno 7 blogerjem grozi smrtna kazen za deljenje informacij o spletni varnosti. V Saudski Arabiji je bil ustanovitelj neke spletne strani obsojen na 10 let zapora, 1000 udarcev biča in globo 266.330 ameriških dolarjev za »žaljenje islama«. V Vietnamu sta 2 blogerja v zaporu za 10 in 12 let, ker sta pisala o zlorabah človekovih pravic, 32 jih je pridržanih. Kitajska zaposluje 2 milijona ljudi za nadziranje spleta. ZDA so NSA (Nacionalni varnostni agenciji) odobrile, da vohuni za 193 tujimi vladami in frakcijami ter političnimi organizacijami. Sudanske oblasti so za 24 ur prekinile spletne povezave, da bi preprečile organizacijo protestov preko družbenih omrežij 25. septembra 2013. Sedem dni je poteklo med napovedjo predloga zakona, ki bo v Veliki Britaniji okrepil široka pooblastila varnostne službe za nadziranje, ter njegovim sprejetjem. Zakon o hrambi podatkov in preiskovalnih pooblastilih so spravili skozi zakonodajni postopek z uporabo nujnega postopka, mimo pravega pregleda britanskega parlamenta ali javnosti. Tisti, ki izpostavljajo take zlorabe, pogosto tudi sami postanejo tarče. Edvardu Snowdnu, ki ima začasni azil v Rusiji, v ZDA grozi 30 let zapora, ker je izpostavil neselektivno globalno nadzorovanja, ki ga izvaja ameriška vlada. Namesto da skuša uloviti Snowdna, bi se morala ameriška vlada preusmeriti na reformiranje svojega programa za nadzorovanje z namenom odprave neupravičenega kršenja zasebnosti spletnih uporabnikov, ki ga je izpostavil Snowden. Splet je po eni strani omogočil razmah svobode izražanja v veliko delih sveta, kjer je bilo to prej zelo zatirano, a po drugi strani vladam omogoča nove načine za vohunjenje za svojimi kritiki ter njihovo cenzuriranje in utišanje. Vlade bi morale odpraviti ustrahovanje in pregon tistih, ki na spletu uresničujejo svojo svobodo izražanja. Ustaviti morajo cenzuro in trend neselektivnega in nezakonitega nadziranja ter zaščititi žvižgače. KRIZNA ŽARIŠČA PO SVETU OD JUŽNEGA SUDANA DO UKRAJINE SPREMLJATE WWW.AMNESTY.SI/GLOBALNE-KRIZE ZA SPROTNE INFORMACIJE O GLOBALNIH KRIZNIH OBMOČJIH. V svetu je žal vedno vrsta kriznih žarišč, kjer prihaja do hitrega razvoja dogodkov, malodane vedno zaznamovanega s kršitvami človekovih pravic. V Amnesty International takšne situacije spremljamo, večinoma tudi z raziskavami na terenu, in ob tem objavljamo pričevanja, dokumente, poročila in zahteve oblastem. 19 20 Aktivizem I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 Aktivizem I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 NA PARADI PONOSA SOLIDARNOST Z UGANDSKIMI LGBTI AKTIVISTI JUNIJA SE LJUBLJANSKE PARADE PONOSA NISMO SAMO UDELEŽILI, DODALI SMO JI TUDI KANČEK MEDNARODNE SOLIDARNOSTI. Zakaj solidarnost in s kom? V podsaharski Afriki so pogosti homofobni napadi, aktivisti za pravice LGBTI so v vedno večji nevarnosti. V Ugandi so lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci (LGBTI) žrtve diskriminacije, samovoljnih aretacij, pridržanj, mučenja in drugega slabega ravnanja. Že vrsto let prejemamo poročila o tem, da aktivistom za pravice LGBTI grozijo, jih nadlegujejo, ustrahujejo in so do njih nasilni. Ne glede na to si aktivisti v Ugandi še naprej pogumno javno prizadevajo za svoje človekove pravice in mednarodna solidarnost je zanje pomembna motivacija in spodbuda. Zato smo se odločili, da jim spodbudo pošljemo tudi iz Slovenije. Udeležence ljubljanske Parade ponosa smo povabili, da se fotografirajo z napisom: In solidarity with Kuchu*. Skoraj vsi, ki smo jih ustavili, so bili za akcijo in pred pričetkom povorke nam jih je uspelo fotografirati okoli 260. Pisane fotografije podpore smo nato natisnili in jih poslali v Ugando; najdete pa jih tudi na naši Facebook strani. Dobra novica: Avgusta ugandsko ustavno sodišče razveljavilo »proti-homoseksualni« zakon * V solidarnosti s Kuchu. Kuchu je izraz, ki ga za označevanje sebe uporabljajo lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci v Ugandi. Uporabljajo ga zaradi varnosti, nanaša pa se na njihovo spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Pred pričetkom povorke nam je uspelo fotografirati okoli 260 ljudi s sporočilom solidarnosti. Februarja letos so v Ugandi sprejeli proti-homoseksualni zakon, ki smo si ga skupaj z drugimi aktivisti za pravice skupnosti LGBTI dolgo prizadevali preprečiti. Številnim skupinam so prepovedali demonstracije, zabeležili smo visok porast samovoljnih aretacij ter policijskih zlorab pripadnikov LGBTI skupnosti. Številni so izgubili službe, ostali brez doma ali so bili prisiljeni zbežati iz države. Ugandsko ustavno sodišče je 1. avgusta odločilo, da zakon ni veljaven, saj ob glasovanju ni bilo navzočih dovolj poslancev. Upamo, da bo to v praksi prineslo izboljšanje položaja LGBTI. (J.T.) NA POTI OB ŽICI SKORAJ 2400 PODPISOV ZA VODO MAJA SMO SPET SODELOVALI NA TRADICIONALNEM POHODU PO POTI OB ŽICI, KJER SMO PONOVNO ZBIRALI PODPISE POD PETICIJO ZA DOSTOP DO VODE ZA VSE. Med sobotnim pohodom je na naših infotočkah peticijo vladi ter županoma občin Ribnica in Škocjan, naj zagotovijo dostop do vode prebivalcem tamkajšnjih romskih naselij, podpisalo kar 2380 mimoidočih. Voda je človekova pravica – na to v Amnesty opozarjamo že več let. Žal pa, tako pravijo zadnji uradni podatki, še vedno od 20 do 30 % romskih naselij na JV države nima dostopa do vode. To je le eden od dejavnikov, ki skupaj z diskriminacijo poglabljajo in poganjajo začaran krog revščine. Prav diskriminacija oz. strpnost je bila rdeča nit aktivnosti, ki smo jih pripravili za mlade pohodnike, ki so se na pot odpravili v petek. Med drugim smo jih povabili k pisanju solidarnostnih sporočil za vrstnike v romskih naseljih. Izdelke učencev OŠ Bičevje iz Ljubljane smo razstavili na kontrolni točki Gruda, kjer smo za mlade pripravili tudi aktivnosti, skozi katere so spoznavali pasti stereotipov in predsodkov, ki vodijo v diskriminacijo. Med drugim so slišali, kako zveni romščina, in si poskušali predstavljati, kako je hoditi v šolo, če ne razumeš jezika. Na vseh kontrolnih točkah so mladi lahko rešili kratek kviz in tako spoznali izjemne posameznike iz naše zbirke didaktičnih kart. V aktivnostih je sodelovalo več kot 1000 mladih. (A.Č.) Postanite prostovoljke in prostovoljci AIS: www.amnesty.si/prostovoljci Proti zločinom iz sovraštva OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV 8. APRILA SMO S POHODOM PO ULICAH LJUBLJANE OPOZORILI NA »ZLOČINE IZ SOVRAŠTVA« NAD ROMI. V številnih evropskih državah zaznavamo porast nasilja nad Romi. Nedopustno je, da v sodobni Evropi nekatere romske skupnosti živijo z neprestanimi grožnjami nasilja in napadov. Oblasti nerade priznajo obseg protiromskega nasilja in so počasne pri spopadanju z njim, EU pa ni preveč glasna pri kritiziranju članic glede vse preveč izrazite sistemske diskriminacije Romov. Zgovorna je zgodba 34-letne grške Romkinje Paraskevi Kokoni. Njo in 23-letnega bratranca Kostasa, ki je oseba s posebnimi potrebami, je več moških grobo preteplo na glavnem trgu v mestu Etoliko. Utrpela sta resne poškodbe. »Dva sta se spravila nadme, drugi so tepli in brcali Kostasa. Klicala sem na pomoč, a se nihče ni odzval...,« je povedala Paraskevi. Češke skrajnodesničarske skupine so poleti in jeseni 2013 pripravljale protiromske proteste v številnih mestih po državi. Pogosto so se jim pridružili lokalni prebivalci. V mestu České Budìjovice so ekstremisti po demonstracijah na glavnem trgu nadaljevali pohod v bivalno sosesko. Štefan, Rom, je povedal: »Otroke je strah. To traja ves dan in pušča duševne posledice… Nihče si ne zasluži, da bi izkusil kaj podobnega. S tem so se ljudje soočali med drugo svetovno vojno, menim, da nam v letu 2013, v 21. stoletju, tega ni treba ponovno doživljati.« Foto: Denis Švigelj Svetovni dan Romov smo v AIS zaznamovali z mirovnim pohodom po ulicah Ljubljane, ki smo ga sklenili na Prešernovem trgu. Tam so pretresljive izpovedi Romov prebrali igralca Lučka Počkaj in Brane Završan ter predstavnici AIS, Tamara Gale in Petra Kocjan. Pri zločinih iz sovraštva gre za kazniva dejanja, pri katerih je žrtev ali tarča izbrana zaradi svoje dejanske ali domnevne povezave s skupino, ki je deležna posebne zaščite (npr. Romi, migranti....). EU in njene članice bi morale zagotoviti, da zakonodaja prepoveduje kazniva dejanja zaradi kakršnega koli diskriminacijskega motiva in da se domnevne zločine iz sovraštva takoj nepristransko in temeljito preišče. Janez Kozamernik, prostovoljec, koordinator za pravice Romov v Evropi Več: Amnesty International We ask for justice: Europe’s failure to protect Roma from racist violence (AI Indeks: EUR 01/007/2014, april 2014) NASLEDNJA POSTAJA: TRDNJAVA EVROPA 20. JUNIJA SMO PROSTOVOLJCI V LJUBLJANI IZPELJALI AKCIJO OB SVETOVNEM DNEVU BEGUNCEV. Mimoidočim smo želeli pokazati, na kakšen način EU sprejme ljudi, ki se v Evropo zatekajo pred vojnami, preganjanjem zaradi političnih, verskih in drugih prepričanj in nevzdržne revščine. Postavili smo zid iz kartonastih škatel, ki je predstavljal prave in nevidne zidove, ki jih postavlja »Trdnjava Evropa. Poudarili smo, da ne želimo, da se nasilje na mejah, nepravični in neskončno dolgi postopki pri priznavanju mednarodne zaščite ter zapiranje iskalcev azila, celo otrok, v centre za pridržanje po več mesecev ali let dogaja v našem imenu. EU mora ukrepati za preprečevanje ogromnega števila žrtev v Sredozemskem morju (lahko predvidevamo, da je od leta 2000 na poti v Evropo utonilo vsaj 23.000 ljudi). Mreže trgovcev z ljudmi in tihotapcev, ki za pot čez morje od beguncev zahtevajo tisoče dolarjev, je treba ustaviti; pa tudi sprejemanje meddržavnih sporazumov o vračanju v tretje države, ki še zdaleč niso varne. Na akciji smo povabili ljudi, da stopijo skozi zid, s tem pokažejo svoje nestrinjanje in se fotografirajo s sloganom kampanje: »Življenja so pomembnejša od mej«. Na koncu smo zid simbolično podrli – zahtevamo, da se politika, ki gradi zidove in se ne meni za življenja ljudi v imenu nadzora mej, nemudoma ustavi. Od oktobra 2013 Italija v Sredozemskem morju z operacijo Mare Nostrum rešuje ljudi s prenatrpanih ladij; prave delitve odgovornosti in bremena med vse članice EU pa za zdaj še ni. EU mora zamenjati težnje po večanju nadzora mej z boljšo azilno politiko, omogočiti varne poti v Evropo, ki ne bodo omogočale zlorab trgovcev z ljudmi in tihotapcev, ter zaščititi najranljivejše – begunce, ki v boju za preživetje in varnost velikokrat ponovno postajajo žrtve nasilja. Alenka Mrakovčić, prostovoljka, koordinatorka kampanje S.O.S Evropa PODPISUJTE Postanite MOBILNE prostovoljke PETICIJE! in Pošljite prostovoljci Amnesty AIS: www.amnesty.si/prostovoljci na 2929. Več: www.amnesty.si/sms 21 22 Pisma rešujejo življenjA I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 23 Foto: Arhiv AIS Foto: Arhiv AIS Pisma rešujejo življenjA I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 2/2014 MARATON PISANJA APELOV 2014 VABIMO VAS, DA PIŠETE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE To so le nekateri posamezniki, katerim življenje smo izboljšali, s tako enostavno stvarjo, kot je pismo. Naša moč pa ni v enem pismu, temveč v pismih množice ljudi iz vsega sveta. Lani smo v Sloveniji zbrali 14.000 apelov, po vsem svetu pa več kot dva milijona! Natančneje: 2.300.000. Zdaj je čas, da se pripravimo na nov krog pisanja apelov. V Sloveniji bomo letos pisali za spoštovanje pravic 5 posameznikov in skupnosti za: D aniela Quitera, študenta, ki so ga po tem, ko se je udeležil protivladnih demonstracij v Venezueli, mučili; C helseo Manning, ameriško vojakinjo, ki je bila zato, ker je spletni strani WikiLeaks predala zaupna vladna gradiva, obsojena na 35-letno zaporno kazen; z a prebivalce Bhopala v Indiji, ki še danes trpijo zaradi posledic eksplozije v tovarni, ki se je zgodila pred 30 leti, z a ženske iz Mkhonda v Južni Afriki, kjer zaradi slabega dostopa do predporodne nege med nosečnostjo umre 25 odstotkov mater; z a romske skupnosti v Sloveniji, ki nimajo dostopa do ustreznih bivališč, nekatere niti do vode. Upamo, da se nam boste pridružili – napisali pismo oz. podpisali že pripravljen apel – a tudi organizirali svoj Maraton pisanja apelov. Letos začnemo že »maratonskih« 42 dni pred 10. decembrom. Bi lahko pisanje apelov organizirali na večernem druženju s prijatelji, v svojem razredu ali kar v avli v šoli, med odmorom v službi, v svojem mladinskem centru, srečanju upokojencev, pred trgovino, na božičnem sejmu…? Skratka: kjerkoli bo nekaj ljudi, ki jih lahko povabite, da podpišejo apel. Pišite nam na: amnesty@amnesty.si. … na gimnaziji Moste… … v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli. Foto: Arhiv AIS … na Prešernovem trgu… Foto: Arhiv AIS … na Metelkovi… Foto: Arhiv AIS Kmalu po tem, ko smo lani poslali naša pisma, sta bila izpuščena dva zapornika vesti: kamboška aktivistka, ki se bori za pravico do primernega bivališča, Yorm Bopha, ter ruski miroljubni protestnik Vladimir Akimenkov. Marca letos nas je razveselila novica, da so izpustili tudi Jaberja Meirija, zapornika vesti, ki je v Tuniziji v zaporu preživel kar dve leti, zgolj zato, ker je na spletu objavil članke in stripe, ki so bili označeni kakor žaljivi do islamske vere. Apele smo pošiljali tudi za Hakana Yamana, turškega šoferja, ki ga je junija 2013 nekaj policistov preteplo, mu iztaknilo oko in ga pustilo, misleč, da je mrtev. Prejel je na tisoče solidarnostnih pisem in razglednic. Naše akcije so mu povrnile upanje: »Vaša neizmerna podpora, vse, kar delate zame, mi je dvignilo moralo. Zahvaljujem se vam in vsem tistim, ki so mi stali ob strani v teh težkih časih. Upam, da bom dosegel pravico.« … na OŠ Frana Krajnca, Celje Foto: Arhiv AIS VSAKO LETO PRED IN OKOLI DNEVA ČLOVEKOVIH PRAVIC, 10. DECEMBRA, AMNESTY INTERNATIONAL PO VSEM SVETU ORGANIZIRA NAJBOLJ MNOŽIČEN DOGODEK ZA ČLOVEKOVE PRAVICE NA SVETU -– PISANJE PISEM ZA POSAMEZNIKE IN SKUPINE, KI SO V NEVARNOSTI OZIROMA SO JIM KRŠENE ČLOVEKOVE PRAVICE. ZAKAJ? KER DELUJE. PO TEM, KO STO TISOČE PISEM, KI ZAHTEVAJO PRENEHANJE KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC DOLOČENEMU POSAMEZNIKU ALI SKUPINI, PRIDE V POŠTNI NABIRALNIK DRŽAVNIH PREDSTAVNIKOV, SE V LEPEM ŠTEVILU PRIMEROV ZGODI, DA SE ŽIVLJENJE ČLOVEKA, ZA KATEREGA SMO PISALI, IZBOLJŠA. Pisanje apelov v Dijaškem domu Drava… ORGANIZIRAJTE SVOJ MARATON PISANJA APELOV Zakaj? Več pisem – večji pritisk na oblasti, da naredijo, kar želimo – več možnosti za uspeh. Kdaj? Med 30. oktobrom in 10. decembrom. Kaj? Organizirajte svoj manjši ali večji »dogodek«, na katerem boste prijatelje, sošolce, sorodnike, naključne mimoidoče… povabili, da napišejo pismo oziroma da podpišejo že pripravljen apel (večina se jih odloči za slednje). Kako? Preprosto. Poslali vam bomo »akcijski paketek« z vsemi informacijami in gradivi: posterji, apeli, kuvertami. Podpisane apele nam boste poslali nazaj, mi pa jih bomo skupaj z drugimi poslali naprej. Prav tako vam bomo pomagali s praktičnimi nasveti, zlasti če boste svoj maraton organizirali na bolj javnem mestu in za več ljudi. Prvi korak? Če razmišljate, da bi sodelovali, nam pišite na amnesty@amnesty. si. Vaše pismo že nestrpno pričakujemo J Jerneja Turin, vodja kampanj. Aleš Bialitski na prostosti! Beloruskega zapornika vesti Aleša Bialitskega, ki je skoraj tri leta preživel v zaporu, so izpustili junija letos. Zanj smo pisali tudi v AIS na Maratonu pisanja apelov 2012. Verjame, da je vztrajen domači in mednarodni pritisk pripeljal do njegove izpustitve, do katere je prišlo leto dni in osem mesec prej, kot naj bi dejansko prestal zaporno kazen. Napovedal je, da bo kot prej nadaljeval z delom za človekove pravice. Raziskovalki Amnesty International za Belorusijo je povedal: »Še posebej bi se vam rad zahvalil za moralno podporo. Resnično so bila pomembna pisma, ki sem jih dobil od običajnih ljudi. Rad bi, da se v mojem imenu toplo zahvalite svojim aktivistom in aktivistkam«. AKCIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE - UPANJE ZA ČLOVEŠTVO. Foto: Arhiv SLG Celje ZAKAJ PODPRETI AMNESTY? IN KAKO? kaj, rnational je tu Amnesty Inte , ter pristojnim da nam vsem , vladam in organizacijam odpira organizacijam mednarodnim , ki ne v imenu tistih oči in vztraja in jim i, m sa zmorejo morejo ali ne nje. Zato na li bi smo poza ni da a, oč or sp iram s veseljem podp jo še naprej z mi! ja nimi donaci svojimi meseč Slovenije: Amnesty International u, čez rob kem krh ker hodi po stojanstvo do in da bo svo katerega ta v temno lahko nevarno zdrsne Amnesty ora plat človeštva. Podp , da je tem o i est je le kanček zav nas samih. od na vis od čvrstost roba a, podpornica Lučka Počkaj, igralk AIS j, Maja Smrkol e so apeli. Najlepš Začelo se je z krivicah eh koga po vs zgodbe, ko ne čev pisem ijo zaradi tiso končno izpust enkrat Potem pa me iz vsega sveta. sty ora tudi Amne prešine, da m odprl še m se mnino. In plačevati naje Obrniti pogled stran od kršitev človekovih pravic ni pravica, je le stvar izbire. Kot aktivistka želim spodbujati ljudi, da izberejo pot naprej, k spremembam. trajnik. ljna koordinatorka dpornik AIS prevajalec, po i podjetnik – jn to os m sa ci Kopač, tovo Alenka Mrakovčić, študentka, pros kampanje SOS Evropa Fran Foto: Miran Juršič Po svetu prizadevanja Amnesty podpirajo milijoni ljudi. Med njimi je tudi igralka Susan Sarandon, ki aktivno sodeluje z AI ZDA. Foto: Zasebno ornica AIS. pravnica, podp Ob vseh tegobah, ki jih človek sprošča nad človekom, lahko osta ne neprizadet samo ravnodušnež. In prav ravnodušje je stanje, ki takš na ravnanja generira. Žrtve ravnodu šja pa postajamo mi vsi. Zato je delovanje organizacij, kot je Amn esty international, nujno. A deluje lahk o samo z nami, saj deluje za nas! Brane Završan, igralec, podporni k AIS Lepa hvala vsem, ki podpirate delo Amnesty International Slovenije! Hvala za vaše članarine, prostovoljne prispevke, prostovoljski čas, energijo in vnemo. .......................................................................................................................... Ime in priimek davčnega zavezanca .......................................................................................................................... Podatki o bivališču (naselje, ulica, hišna številka) .......................................................................................................................... Poštna številka, ime pošte .......................................................................................................................... Davčna številka Pristojni davčni urad, izpostava Več: www.amnesty.si/dohodnina ZAHTEVA ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE Naziv upravičenca Davčna številka Delež dohodninske olajšave Amnesty International Slovenije 71490701 0,5 % Hvala za vaše zaupanje. .......................................................................................................................... V/Na .......................................................................................................................... Dne Podpis # Če še ne sodelujete z nami, vas toplo vabimo, da se nam pridružite. Že zdaj se lahko, na primer, odločite za namenitev dela dohodnine za naše delo ali pa se prijavite na srečanje prostovoljk in prostovoljcev (22. 10. v Ljubljani, 23. 10. v Mariboru). Amnesty International Slovenije lahko namenite 0,5 odstotka svoje dohodnine. Ta donacija je za vas brezplačna. Če ne izberete kakšne organizacije, morate državi vseeno plačati 0,5 % dohodnine, le da ne vplivate na porabo tega zneska. Izpolnjeni obrazec prosim pošljite na Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Mi ga bomo posredovali davčni upravi. OBRAZEC ZA VAŠO DONACIJO DOHODNINE Pomembno: v redu je, če skopirate tale obrazec še za svoje znance
© Copyright 2024