1. No category

Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje
04
LC Tim
INTERNO
GLASILO
DRUŽBE
L A FA R G E
CEMENT
D.O.O.
z ima
2 011
OBRATOVANJE
CEMENTARNE
Vpliv na kakovost
zraka majhen
Za ohranjanje
narave
Sodelovanje z Lovsko
družino Trbovlje
Zlata vrtnica
ISSN 1854-2816
Prejeli priznanje za
industrijsko pot
Zgrajeno z našim
cementom
Referenčne zgradbe v Sloveniji
VSEBINA
10 Naše delo
Referenčne zgradbe
04
Novice
Odziv na odločitve MOP
06
Za industrijsko turistično
pot prejeli priznanje Zlata
vrtnica
Vsebnost PM10 v Zasavju
povišana, čeprav cementarna
ne obratuje
Intervju
Naši zaposleni pomagali v
avstrijski in madžarski
cementarni
Neža Filipič, nasmejana
inženirka v uvajanju
15 Naši ljudje
Anketa
Upokojil se je naš Pepi
Sindikalne novice
LC Tim
interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o.
letnik: 2011, številka 4
Izdajatelj:
Lafarge Cement, d.o.o.
Kolodvorska 5, Trbovlje
telefon: 03 56 52 325
e-pošta: info@lafarge.si
17
08
Naša varnost
Preverjali poznavanje
novega zakona o varnosti
in zdravju pri delu
Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o.
Poslovni partner: Granit, d.d.
Glasilo izhaja četrtletno
Naklada: 1150 izvodov
/ ISSN 1854-2816 /
Časopis je natisnjen na 100-odstotnem
recikliranem papirju.
Vse pravice pridržane. Noben del te
revije ne sme biti reproduciran, shranjen
ali prepisan v katerikoli obliki oziroma
na katerikoli način, bodisi elektronsko,
mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem
ali kako drugače, brez predhodnega pisnega
dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
Na obisku pri LD Trbovlje
Letošnje izboljšave in
novosti
Odgovorni urednik:
Andrej Sopotnik
Uredniški odbor:
Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela
Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič
STRAN 2
Naše povezave
|
2011
janusz miluch
Generalni direktor
Spoštovani sodelavci in sodelavke,
poslovni partnerji in prijatelji!
L
eto se ponovno približuje svojemu koncu. Gotovo je v vsakem pustilo svoj pečat, v meni ga brez dvoma je. S prihodom
v Slovenijo sem imel namreč priložnost spoznati čudovite ljudi in krasne slovenske kraje, hkrati pa smo skupaj preživeli
tudi težavno poslovno leto v Lafarge Cementu. Dogodki v cementarni, ki so zaznamovali iztekajoče se leto, so se gotovo
zapisali v njeno zgodovino.
V zadnjih mesecih se je ponovno odločalo o okoljevarstvenem dovoljenju cementarne. Po tem, ko smo v letu 2009
pridobili dovoljenje, je bilo to večkrat izpodbijano. Večji del leta 2011 za proizvodnjo cementa tako nismo smeli
uporabljati alternativnih goriv, kar vpliva na našo konkurenčnost v primerjavi z ostalimi cementarnami v Sloveniji in
Evropi. Dogajanje okoli okoljevarstvenega dovoljenja me preseneča, saj smo v Lafarge Cementu v preteklosti storili
vse, da naša cementarna ustreza najvišjim okoljevarstvenim standardom, ki nam jih predpisuje tako slovenska kot tudi
evropska zakonodaja.
Brez dvoma smo zaposleni lahko ponosni, da delamo v eni izmed tehnološko najbolj dovršenih cementarn na svetu.
Kljub temu, da na naše poslovanje neizogibno vplivata kriza ter upad investicij v gradbenem sektorju, verjamem, da
bomo tudi te izzive s skupnimi močmi uspešno presegli. V svoji dolgoletni zgodovini se je cementarna že srečala s
težkimi časi, vsakič znova pa so jih premagali ravno njeni zvesti ter predani zaposleni.
Zato smo letos lahko praznovali že 135-letnico delovanja cementarne. Vesel sem, da sem imel to častitljivo obletnico
priložnost proslaviti skupaj z vami. Cementarna je v Zasavju z izredno dolgo in bogato tradicijo pomembno pripomogla k
regijskemu gospodarskemu razvoju. Letos smo odprli tudi industrijsko pot, s katero želimo naše delo približati vsem, ki
jih zanima proizvodnja cementa.
Svojo prihodnost lahko gradimo na spoštovanju tradicije.
Dragi sodelavci in sodelavke, hvala vsem in vsakemu posebej za trud, ki ste ga v svoje delo in naloge vlagali v tem letu.
Iskrena hvala tudi vsem poslovnim partnerjem in prijateljem za izkazano zaupanje in sodelovanje. Naj bodo prihajajoči
prazniki mirni in spokojni, novo leto pa srečno, zdravo in uspešno.

Janusz Miluch
Želim vam vesel božič in srečno novo leto!
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 3
NOVICE
AKTUALNO DOGAJANJE
Odziv na odločitev MOP
Družba Lafarge Cement je 22. novembra
prejela odločbo Ministrstva za okolje, s
katero se nadaljuje postopek pridobivanja
okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je družba
Lafarge Cement v letu 2009 že pridobila v
skladu s slovensko in evropsko zakonodajo.
V družbi Lafarge Cement bomo odločbo
ministrstva za okolje podrobneje proučili in
podali podrobnejši komentar v prihodnjih
tednih.
Lafarge Cement je izvedel znatne investicije
(v višini preko 32 milijonov evrov) v
modernizacijo svoje slovenske proizvodne
enote ter v zniževanje njenih vplivov na okolje.
Z njimi je trboveljska cementarna ena izmed
najbolj okoljsko učinkovitih znotraj cementne
industrije. Uporaba alternativnih goriv pa
omogoča tovarni še nadaljnje zniževanje
vplivov na okolje, in hkrati zagotavlja družbi
poslovno učinkovitost in konkurenčnost na
dolgi rok.
V sedanjih zahtevnih gospodarskih razmerah
predstavljata ponovno odpiranje postopka in
prepoved uporabe alternativnih goriv izgubo
konkurenčnosti, kar predstavlja neposredno
nevarnost za 130 delovnih mest v cementarni
ter nekaj sto delovnih mest pri lokalnih
podizvajalcih, povezanih s cementarno.
V družbi Lafarge Cement si na vse možne
načine prizadevamo za ohranitev delovnih
mest in iskanje rešitev za ogrožena delovna
mesta. Trenutno so tako nekateri od
zaposlenih vključeni v proizvodni proces
hčerinskega podjetja, drugi odhajajo na
delo v cementarni Lafargea v Avstrijo in
na Madžarsko, preostali pa v trboveljski
cementarni opravljajo druga dela (npr. del
proizvodnje in vzdrževanje obrata). Poleg
tega smo se z nekaj zaposlenimi sporazumno
dogovorili za začasno čakanje na delo z
dogovorjenim nadomestilom plače. Dejansko
imajo tudi vsa naša prizadevanja za ponovno
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja isti
cilj: ohranitev tovarne in s tem delovnih mest
za zaposlene. Vsa opisana prizadevanja
dokazujejo, da skrbimo za naše zaposlene
in njihovo socialno varnost kljub trenutno
izredno težki finančni situaciji.
Si pa v družbi Lafarge Cement redno
prizadevamo tudi za to, da so vsi naši
sodelavci ažurno obveščeni o situaciji v zvezi
s poslovanjem podjetja in okoljevarstvenim
dovoljenjem. Srečujemo se na zborih
delavcev, kjer imajo zaposleni tudi priložnost
vprašati, kar jih zanima, izraziti svoje skrbi
in negotovost, ki je v danih okoliščinah
razumljiva in pričakovana. 
ZLATA VRTNICA
Prejeli priznanje za
industrijsko pot
V petek, 9. decembra, je Turistično društvo Trbovlje že dvaindvajsetič
zapored podelilo zlate vrtnice in priznanja društva, ki jih podeljujejo
za promocijo Občine Trbovlje. Najvišje priznanje za promocijo
občine, zlato vrtnico, je Turistično društvo Trbovlje podelilo alpinistu,
arheologu in arhitektu Janezu Bizjaku. Ta je nagrado prejel za svoje
delo, s katerim je ime Trbovelj širil tudi izven meja občine.
Poleg glavne nagrade so podelili štiri priznanja za promocijo Trbovelj,
ki so jih prejeli fotograf in oblikovalec Peter Jamnik, Društvo kmečkih
žena, Društvo prijateljev mladine ter Lafarge Cement.
Nagrada, ki smo jo v cementarni prejeli za turistično industrijsko pot,
nam je v veliko čast. Industrijska pot je novost v Zasavju in veseli
smo, da je naletela na dober odziv v lokalni skupnosti ter tudi drugod
po Sloveniji. Vsaka nagrada pa prinaša tudi odgovornost. V Lafarge
Cementu se bomo še naprej trudili, da bo cementarna lepo urejena in
bo prijazno sprejela njene obiskovalce. Teh smo zgolj v dveh mesecih
po uradni otvoritvi poti našteli že več kot 500. 
s podelitve v delavskem domu trbovlje
Nagrada, ki smo jo prejeli za turistično industrijsko pot, nam je v
veliko čast. Foto: Žiga Žibert.
STRAN 4
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
SKUPINA LAFARGE
Nova organizacija
Skupina Lafarge se je v zadnjih desetih letih bistveno spremenila.
Po fazi geografske širitve in konsolidaciji trga smo se v
zadnjem času preusmerili na naše ključne dejavnosti: cement
ter agregati in beton. Usmerili smo se predvsem na inovacije
produktov, storitev in rešitev, ki so ključni za diferenciacijo in rast.
S pospeševanjem urbanizacije,večjo konkurenco in pričakovanji v
smislu tehničnih zmogljivosti in okoljskih standardov, se je spremenilo tudi naše okolje. To bolj kot kdajkoli prej zahteva poglobljeno
razumevanje trgov in potreb strank ter bolj sofisticirane in celovite odzive.
Vsi ti novi izzivi in naša vizija, da se uspešno razvijamo tudi v
bodoče, so nas pripeljali do izvajanja nove organiziranosti. Naš
projekt »Extra Mile«, ki smo ga začeli izvajati, je namenjen povečanju
naše osredotočenosti na trg in potrebe naših kupcev ter krepitvi
našega položaja glavnega igralca na področju trajnostne gradnje.
Da bi izpeljali začrtane spremembe, načrtujemo tudi spremembo
organizacijske strukture:
V vsaki državi (teh je 42) in Skupinah držav bomo imenovali
generalnega direktorja, ki bo odgovoren za vse naše dejavnosti
(cement, agregati in beton), pri tem pa bo uporabljal skupne podporne
funkcije. Struktura bo prilagojena velikosti posamezne države.
Najprej bomo imenovali vodje projektov, ki bodo opredelili ustrezno
organizacijo v vsaki državi, v začetku leta 2012 pa bodo vodje zasedli
mesto generalnega direktorja države.
Želimo postati organizacija, ki spodbuja prilagodljivost in odzivnost,
zato bomo v določenem času odpravili regionalno raven oziroma
hierarhične ravni.
Strukturo in pristojnosti izvršnega odbora Skupine smo natančno
pregledali in ustvarili dve novi funkciji:
•izvršni podpredsednik za inovacije, ki je zadolžen za spodbujanje
preoblikovanja Skupine in
•izvršni podpredsednik za učinkovitost in uspešnost, zadolžen za
opredelitev in podporo ambicij Skupine na področju uspešnosti in
učinkovitosti za vse naše dejavnosti.
Izvršni odbor bo sestavljen iz treh operativnih izvršnih podpredsednikov,
ki bodo odgovorni za nadzor 42 držav in Skupin držav, vključeval pa bo
tudi izvršnega podpredsednika za strategijo, razvoj in javne zadeve,
izvršnega podpredsednika za finance, izvršnega podpredsednika za
organizacijo in človeške vire ter podpredsednika za komunikacijo.
Uvedba organizacijskih sprememb nam bo omogočila, da bomo še
bolj osredotočeni na potrebe naših trgov in kupcev ter pospeševanje
rasti s pomočjo inovacij. Z boljšim sodelovanjem med podjetji in
pospeševanjem našega procesa odločanja, si bomo zagotovili večjo
učinkovitost. Zaradi večje prepoznavnosti med svojimi partnerji, kupci
in interesnimi Skupinami, bo imel Lafarge koristi v vsaki državi.
Extra
Mile:
•večji fokus na trg,
•večji fokus na potrebe kupcev
•krepitev položaja
42
držav in
skupine držav
pod vodstvom
generalnih
direktorjev
Izvršni
odbor
bruno lafont,
predsednik in glavni izvršni
direktor Skupine Lafarge
»Računam na prispevek in
zavezo vsakega od vas, da
ostanete v tem prehodnem
obdobju še naprej
osredotočeni na operativne
cilje skupine. Osebno vam
lahko zagotovim, da bom
v sodelovanju z izvršnim
odborom storil vse, kar je
potrebno, da se omogoči
učinkovita uvedba nove
organizacije. To bomo
naredili skupaj, v skladu z
vrednotami Skupine, ki so
temelj naše identitete kot
tudi poslovanja,« poudarja
predsednik in glavni izvršni
direktor Bruno Lafont.
novo
sestavljen
Uvedbo nove organizacijske strukture pričakujemo z januarjem 2012,
ko bodo o tem obveščeni in konzultirani ustrezni organi predstavnikov
zaposlenih. 
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 5
INTERVJU
pogovarjali smo se
Neža Filipič, nasmejana inženirka v uvajanju
Čeprav ste študirali kemijo, ste zdaj zaposleni
pravzaprav v proizvodnji?
Res je. To delo mi zelo odgovarja, saj je zelo
raznoliko in dinamično. Čeprav imam rada
laboratorij, sem na sedanjem delovnem
mestu bolj v gibanju, ukvarjam se z različnimi
projekti, tudi s področjem ekologije.
Kaj pa znanje, ki ste ga pridobili med
študijem, se tudi to razlikuje od znanj, ki jih
zdaj potrebujete v praksi?
Zelo. Lahko rečem, da o proizvodnji cementa
prej nisem veliko vedela. Na fakulteti sem se
usmerila na področje biokemijske tehnologije.
Seveda pa so pomembne tudi osnove, ki jih je
moč pridobiti le s študijem.
Namesto bele laboratorijske halje nosite
zeleno-oranžno delovno obleko …
Tako je. Ko grem na teren, obujem še zaščitne
čevlje in si nadenem očala in čelado.
Ampak cementarniški laboratorij ste si pa le
ogledali, kajne?
To pa. Tudi nekaj poskusov sem izvedla.
Laboratorij je vendarle moja prva ljubezen.
STRAN 6
|
Neža se je našemu kolektivu
pridružila maja letos. Je sveža
diplomantka univerzitetnega
programa kemijske tehnologije
Fakultete za kemijo in kemijsko
tehnologijo v Mariboru, pri nas
pa smo jo zaposlili kot inženirko v
uvajanju.
Pred nekaj tedni ste se preselili v pisarno
na mesto našega nedavno upokojenega
sodelavca Jožeta Voduška, k sodelavcu
Gregorju Uraniču …
Nova pisarna je name naredila zelo dober
vtis. Sodelavec se včasih pritoži, da poslušam
čudno glasbo, ampak sem zdaj našla takšno,
ki odgovarja obema. Preden sem prišla sem,
sem bila opozorjena, da je kolega Uranič zelo
glasen, sploh kadar se pogovarja po telefonu,
da se ga sliši celo na hodniku. Ampak sem se
na to že navadila (smeh) in mi je tukaj zelo
všeč.
Na delo v Trbovlje se vozite iz Laškega.
Ampak ta kratka razdalja ni nič v primerjavi
z vašimi siceršnjimi potovanji. Konec oktobra
ste na primer obiskali Poljsko, deželo našega
sedanjega direktorja, v začetku decembra ste
poleteli za nekaj dni na Dansko …
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Potujem res rada. Vse se je začelo z mojo
udeležbo na eni prostovoljni mladinski
izmenjavi, ki jo financira Evropska unija, v
Lizboni, kjer se nas je zbralo 75 mladih iz
15 držav. Takrat sem spoznala ogromno
novih ljudi, s katerimi ohranjamo stike in se
obiskujemo, ko le imamo priložnost. Tako
sem obiskala že večino evropskih držav,
države bivše Jugoslavije, Grčijo.
Ko prenočujete pri prijateljih, tudi bolj
neposredno doživite tuje dežele.
Res je. Zdaj sem prišla z Danske. S prijateljico
sva obiskali fanta, ki je sicer Portugalec, a
je nekaj časa delal v Avstraliji, trenutno pa
je zaposlen v Kopenhagnu. Je informatik
in dela za računalniško podjetje. Zasluži
približno 3.000 evrov, za stanovanje v
središču glavnega mesta plačuje mesečno
600 evrov najemnine, in glede na to, da živi
sam, brez težav mesečno prihrani po tisoč
»Sodelavci so kolegialni, na
vsakega se lahko obrnem, če
kaj rabim, vsi so mi pripravljeni
pomagati, tako da je res super,«
pravi Neža, ki je zelo zadovoljna
s prijetnim vzdušjem v kolektivu.
evrov. Sicer so tam stroški višji, hrana in te
stvari so nekako enkrat dražje kot pri nas,
ampak se je zvečer mogoče dobro najesti v
številnih restavracijah, ki ponujajo obroke po
akcijski, polovični ceni.
Zdi se, da vas je Danska zelo navdušila …
Res me je. Všeč mi je njihova urejenost,
arhitektura, način, kako sodobne zgradbe
umeščajo v stara mestna jedra. Všeč so
mi ljudje. Vsi so bili zelo prijazni, umirjeni,
pripravljeni pomagati … Vsi tekoče govorijo
angleško. Avtomobilov skoraj nimajo, vozijo
se s kolesi, starši prevažajo otroke v lesenih
zabojih, pritrjenih na balanco. En dan je v
mestu rahlo deževalo, pa to nikogar ni motilo.
Nihče ni uporabljal dežnika, razen moje
prijateljice, tako da se je najbrž že od daleč
videlo, da sva turistki.
Vam je všeč tudi Slovenija?
Seveda, Slovenija je zelo lepa. Tudi Zasavje
je lepo.
Ste že tudi vi kdaj gostili kakšnega prijatelja,
prijateljico iz tujine?
Sem. Sicer živim še pri starših, tako da so
tudi oni »primorani« sodelovati v teh mojih
izmenjavah, ampak želim ohraniti to možnost
tudi pozneje, ko bom šla na svoje. Sama sem
namreč izkusila, kako veliko človeku pomeni,
da lahko pri nekom prespi, dobi informacije o
deželi iz prve roke, obenem pa tudi vodenje
in družbo … Do sedaj sem gostila dva
Američana, ki živita na Češkem, Poljakinjo
in dva Čeha. Med drugim sem vse peljala
na Kum, od koder je ob lepem vremenu
čudovit razgled. Bili so navdušeni. Nasploh
so jim ljudje in Slovenija zelo všeč. Ker imam
sama zelo rada vokalno skupino Perpetuum
Jazzile, jo z velikim veseljem predstavljam
tudi svojim prijateljem v tujini. Moram reči,
da so ti fantastični pevci še vsakega očarali.
Potovanja in izmenjave so mogoče tudi
znotraj skupine Lafarge … Vas tudi to zanima,
da bi šli v službo čez mejo?
Zelo. Dejansko sem zelo vesela, da sem
dobila službo v tej mednarodni korporaciji.
Predvsem zato, ker so mi že na začetku
povedali, da če zaposleni želi v tujino, to
sploh ni problem.
Pa že razmišljate, kam bi šli?
Dejansko bi šla kamorkoli. Ko sem bila
majhna, sem sanjarila o Franciji, pa ne vem,
zakaj. Od navdušenja nad to deželo sem
obiskovala jezikovni tečaj francoščine. Na
seznamu mojih priljubljenih držav je tudi
Kanada.
Neža v prostem času zelo rada
bere. Rada tudi posluša glasbo, in
sicer od elektronskih ritmov, rocka
do klasične glasbe. Ker ne zdrži
dolgo pri miru, se seveda ukvarja
tudi s športom. Najraje teče ali igra
badminton.
Kopenhagen, Danska
Neža na vhodu v hipijevsko vas Christiania.
Če bo to predel Kanade, kjer govorijo
francosko, bo ravno pravšnje za vas.
No, francoščine vendarle ne obvladam
tako dobro kot angleščino. Učila sem se je
v srednji šoli in ker jezika nekaj časa nisem
uporabljala, sem kar dosti pozabila. Zato sem
se zdaj odločila, da začnem prebirati tanke
otroške slikanice v francoščini, da malo
osvežim svoje znanje.
Bližajo se prazniki, tudi v podjetju pomagate
vzdrževati predpraznično vzdušje, saj smo vas
zmotili ravno med okraševanjem novoletne
jelke …
To je moje prvo decembrsko vzdušje v službi.
Kolegica je začela postavljati jelko, in sem se
ponudila, da ji pomagam. Ob tem sem dobila
idejo, da bi na jelko obesili tudi suho sadje, ki
mi ga je prinesel Miklavž. Tako bo jelka malo
bolj naravna, pa tudi sladka. Računam, da
bodo sodelavci do novega leta to suho sadje
že »obrali« z jelke.
Kako boste pa osebno preživeli praznike?
Božič bom preživela v družinskem krogu.
Imamo običaj, da s sestro postaviva in
okrasiva jelko, jaz spečem potico, oče pripravi
biftek, po večerji pa se obdarimo. Za novo
leto gremo po navadi vsak po svoje. Letos
bom za spremembo v Sloveniji. V okviru
mednarodnega novoletnega dogodka, ki se
bo odvijal v Sloveniji, pride sem nekaj tujcev,
tako da bo pestro.
Torej znate speči potico. Kaj še radi počnete
v prostem času, kadar se ne potepate po
svetu?
Rada berem in poslušam glasbo. Po obisku
na Danskem, kjer je prijatelj igral kitaro, me
je ta inštrument zelo navdušil. Sama sicer
znam igrati klavir in saksofon, ampak prvega
ne moreš prenašati okrog, saksofon pa je za
spremljavo preglasen. Trenutno me drži, da
bi si nabavila kakšno rabljeno kitaro in se jo
naučila igrati.
Medije radi spremljate?
Nasprotno. Zdi se mi, da so polni nekoristnih
in popačenih informacij, črne kronike in
podobnega. Če me kaj zanima, pobrskam za
informacijami na internetu.
Kaj pa LC tim? Ste naš časopis, odkar ste v
cementarni, že prelistali?
To pa. V bistvu vse letošnje številke. Moram
reči, da se mi zdi zanimiva revija. 
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 7
NAŠA VARNOST
Večje novosti in reševanje težav
v letu 2011:
•uvedba t.i. ID identifikacijskih kartic
za podizvajalce,
•prepoznavanje ter izdelava akcijskega
plana za področja nevarnih energij
(HERA),
•seznanjanje predvsem madžarskih
voznikov tovornjakov z varnostnimi
standardi tovarne,
•implementacija obveznega vzvratnega
parkiranja vozil z ustreznimi
oznakami,
LETNO IZOBRAŽEVANJE
Varnost in zdravje pri delu
Lafarge Cement Trbovlje v sklopu svoje
dejavnosti postavlja na prvo mesto varnost
zaposlenih. Tako je bilo tudi v letu 2011,
kljub težkim razmeram na trgu, prekinjenem
obratovanju peči in večjemu številu zunanjih
izvajalcev, kar je povzročilo nekaj več kršitev
varnostnih standardov, se je stanje skozi leto
postopoma izboljševalo.
•priprava dela s poudarkom na
varnosti pri demontaži starega
dimnika in zamenjavi elektrod v
elektrofiltru hladilca klinkerja,
V sklopu predavanja za zaposlene
smo predstavili:
•kodifikacija z vpeljavo »LOTO«
procedure zaklepanja ventilov na
zračnih topovih izmenjevalca toplote,
•novo in staro zakonodajo o varnosti in
zdravju pri delu,
•opremljanje tovarne z več jezikovnimi
tablami o obvezni varovalni opremi.
•sredstva in opremo za osebno varstvo
pri delu,
•CSM (Contractor Safety Management)
standard za delo s podizvajalci,
•zdravstveno varstvo in prvo pomoč,
Z namenom revizije stanja varnosti v tovarni in
sledenja slovenski zakonodaji s tega področja,
med drugim je pričel 3. decembra veljati nov
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, smo v
službi varstva pri delu za posamezne skupine
organizirali redna periodična preverjanja
znanja iz varnosti in zdravja pri delu ter
varstva pred požarom. Znanje smo preverjali
pri zaposlenih v Lafarge Cementu Trbovlje
in hčerinskem podjetju Apnenec. Poseben
poudarek smo pri izobraževanju namenili tudi
skupini zaposlenih, ki je decembra opravljala
pomožna dela v avstrijskem Retzneiu.
Na koncu vsakega predavanja smo povzeli
dela na področju varnosti in zdravja pri delu
z oceno stanja v tovarni, opažanja izvedenih
varnostnih pregledov, opažanja zunanjih
obiskovalcev, podizvajalcev, zaposlenih ter
predstavili načrte. 
Damjan Kovač
•tehnično varstvo,
•požarno varstvo,
•nov standard o poročanju in preiskavi.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V APNENCU
Letošnje izboljšave in novosti
V letošnjem letu smo v podjetju Apnenec
d.o.o. izvedli kar nekaj izboljšav na področju
varnosti in zdravja pri delu. Med drugim smo:
KAMNOLOM ZIDANI MOST
Med letošnjimi večjimi pridobitvami je tudi
razširitev ceste v kamnolom.
Cilji na področju varnosti v
prihodnjem letu:
•nič nezgod,
•100-odstotna uporaba osebne
varovalne opreme (pri zaposlenih in
zunanjih izvajalcih),
•redno izobraževanje zaposlenih in
redno izvajanje pregledov s področja
varstva in zdravja pri delu,
•nič kršitev na področju varnosti,
•pisanje in reševanje nearmiss-ov,
•posodobitev karte kamnoloma Zidani
Most.
STRAN 8
|
•razširili transportno cesto v kamnolomu
Zidani Most,
•uvedli rumeno in modro cono v kamnolomu
ter na novo definirali rumeno cono v
tovarni,
•zamenjali zaščitna očala z odpornejšimi na
prah in rosenje,
•postavili table za obvezno vzvratno
parkiranje v tovarni in kamnolomu,
•postavili nove zaščitne ograje v tovarni in
kamnolomu,
•postavili skrinje za LOTOTO proceduro v
drobilnici kamnoloma,
•zarisali nova parkirišča v kamnolomu in
tovarni.
Julija smo ocenili uporabo osebne varovalne
opreme pri zaposlenih in zunanjih izvajalcih
(voznikih cistern).
Ker je 3. decembra stopil v veljavo nov
zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1,
Uradni list, št. 43/2011), smo v decembru
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
z zaposlenimi izvedli redno letno preverjanje
znanja iz varnosti in zdravja pri delu ter
požarne varnosti. Prav tako nas v tem
mesecu čaka še remont mlina Krupp, kjer
mora biti varnost zaposlenih kar v največji
meri zagotovljena.
Tako kot v Lafarge Cementu je tudi v
našem podjetju varnost zaposlenih in
zunanjih izvajalcev na prvem mestu. Pri nas
proizvodnja apnenčeve moke obratuje že
1347 dni brez nezgode pri delu z bolniško
odsotnostjo, v kamnolomu pa kar 3719 dni
brez nezgode pri delu z bolniško odsotnostjo.
V prihodnjem letu si želimo, da bi število dni
brez nezgode pri delu še naprej naraščalo,
zato menimo, da le z rednim izobraževanjem
zaposlenih ter sodelovanjem med vodstvom
in delavci pripomoremo k uspešnosti na tem
področju. 
Darijan Arnšek
NAŠE DELO
PREDSTAVITEV IZBRANIH ZGRADB
Nedavno zgrajeno z
našim cementom
V Sloveniji in tudi sosednjih državah stojijo številne
zgradbe, zgrajene s cementom trboveljske cementarne.
To seveda ni presenetljivo, saj trboveljska cementarna
oskrbuje trg s tem zelo pomembnim gradbenim
materialom že celih 135 let. Zgovoren je tudi podatek,
da je beton, katerega sestavni del je cement, drugi
najbolj uporabljan material na svetu, takoj za vodo.
V preteklem letu smo na našem koledarju predstavili
nekatere zanimivejše svetovne gradbene projekte
skupine Lafarge, tokrat predstavljamo lokalne,
slovenske projekte, pri katerih je bil uporabljen naš
cement.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Arhitektura: Benda, Hočevar, Zorc
Lokacija: Murska Sobota
Foto: Miran Kambič
Ekonomska šola Murska Sobota je vključena med 60 najboljših
vzgojno-izobraževalnih stavb na svetu po izboru strokovne komisije
OECD za učinkovita učna okolja (CELE). Ta je pohvalila njeno vizualno
in prostorsko harmonijo: zunanjo umirjenost v kontrastu z barvitostjo
okolice ter notranjo skladnost barv in oblik. Posebej so izpostavili
vključenost šolskega osebja v razvijanje idejne zasnove ter prožnost
arhitekturne zasnove, ki omogoča uporabo šolskih prostorov tudi
za spodbujanje druženja skozi dejavnosti, kot sta šport in kultura.
Projekt je prejel Plečnikovo nagrado. Žirijo je med drugim prepričal z
nasprotjem med zunanjo eleganco črnine in izrazito svetlim, naravno
osvetljenim interierjem. 
Povzeto po trajekt.org, sio.si
MLADINSKI CENTER TRBOVLJE
Na naslovnici smo izpostavili objekt Mladinski center Trbovlje
(avtor fotografije: Damian Buraczewski). Zgradba arhitektov
Kristijana Čuka, Simona Škrbca in Darjana Bunte je namenjena
mladim, njihovim aktivnostim in deloma turizmu, saj del objekta
zajema mladinski hotel z 22 posteljami in servisne prostore. 
ŠPORTNA DVORANA PODČETRTEK
STANOVANJA CVETKOVA
Športna dvorana zaradi svoje velikosti občutno presega gabarite
tradicionalnih zazidav, a v manjšem kraju, kakršen je Podčetrtek,
predstavlja edini večji pokriti prireditveni prostor. Čeprav je prvenstveno
namenjena športu, opravlja tudi vlogo glavne občinske dvorane za
kulturne dogodke z večjim številom obiskovalcev. Prav ta dvojna vloga
služi tudi kot izhodišče za detajlnejšo oblikovno zasnovo objekta.
Osnovni oblikovni nosilec je »rdeča preproga«, ki obiskovalce pripelje
do prireditev v objektu. Ta živobarvna in atraktivna oblika se pred
vhodom razširi v dostopno ploščad, ki postopoma objame obiskovalce
in jih usmeri proti glavnemu vhodu v dvorano. Svečanost dostopa
je zvečer poudarjena tudi s svetlobnim ornamentom na fasadi. 
Povzeto po trajekt.org
Kljub centralni legi v mestu je lokacija odmaknjena od mestnega
vrveža in prometnic. Ob novo glasbeno šolo na severnem robu
stavbnega otoka so v zelenje umeščeni trije vila bloki. Njihova
kompozicija izraža heterogenost morfologije okolice, mnogo smeri
ustvarja različne orientacije novih objektov. Na ta način ni nobena
fasada vzporedna drugi, vzpostavljena je velika mera individualnosti.
Dolgi pasovi fasade zagotavljajo stanovanjem dobro osvetljenost.
Parkiranje in shrambe so v kletni etaži. Vsak objekt ima svojo
centralno kotlovnico, hlajenje je urejeno individualno, fasadni plašč
in sistem energetske oskrbe vzpodbujata odgovorno obnašanje in
zmanjševanje rabe energije. 
Povzeto po kalamar.si
Arhitektura: Enota d.o.o.
Lokacija: Podčetrtek
Foto: Miran Kambič
Arhitektura: Andrej Kalamar
Lokacija: Murska Sobota
Foto: Miran Kambič
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 9
NAŠE DELO
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
AVTOBUSNA POSTAJA VELENJE
Arhitektura: David Mišič, Ljubo Mišič
Lokacija: Maribor
Foto: Miran Kambič
Arhitektura: Guzič Trplan Arhitekti
Lokacija: Velenje
Foto: Miran Kambič
V letih 2007-2008 je bil za potrebe Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede Univerze v Mariboru obsežno prenovljen grad
Hompoš. Preobrazba namenske rabe prostora in z njo povezane
obstoječe stavbne substance, je eden večjih kreativnih in odgovornih
arhitekturnih izzivov. Območje spomenika je bilo potrebno v
sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine uspešno
revitalizirati. Proces rekonstrukcije je zahteval inventivne rešitve,
znotraj katerih je bilo potrebno ob zavedanju nekaterih nedotakljivih
spomeniških delov izkoristiti potencial ponovne rabe objekta. Časovno
in prostorsko slojevitost zaključuje najsodobnejši prizidek, ki v sebi
skriva drzna formalna presenečanja sodobne časovne plasti. 
Povzeto po styria.si
Arhitekturno urbanistična ideja je bila vzpostaviti abstraktni lebdeči
objekt nad prostim javnim mestnim parterjem, ki s svojo značilno
podobo tvori novo mestno veduto z značilno dnevno in nočno podobo
in kljub raznolikemu programu deluje kot monolitna celota. V parterju
se nahaja avtobusna postaja, zunanja ureditev zajema dva manjša
trga v sklopu ureditve postaje. V nadstropjih sta zajeti dve funkciji;
javna garaža s 300 parkirnimi mesti in poslovni stolpič s prostori
davčne uprave Velenje. Nepravilna rastrska perforacija na fasadnih
ploščah vizualno razgradi velikost objekta in služi za osvetlitev
notranjosti garažne hiše, vendar preprečuje poglede na konstrukcijo
in parkirane avtomobile. 
Povzeto po arhitektmagazin.si
CENTER STAREJŠIH OBČANOV HODOŠ
VINSKA KLET MAROF
Objekt, ki stoji v središču vasi Hodoš, išče navezavo z lokalnim
kontekstom, kjer so na dolgo parcelo postavljeni gospodarski
objekti z vzdolžno stranico, stanovanjski objekti pa so vzporedni s
cesto. Skupaj tvorijo notranji atrij, oziroma dvorišče, ki je povzeto
tudi v novem objektu: zaradi oblike L je formirano notranje interno
dvorišče na spodnjem nivoju, ki se preko obstoječega terena in
preurejenega travnika zlije s krajino. Ravna streha se nad sobami
spremeni v rastočo enokapnico. Sobe se tako dodatno odpirajo proti
sončni svetlobi, streha ni več monotona horizontala, ampak postane
razgibana in podobna valoviti prekmurski pokrajini. 
Povzeto po ravnikar-potokar.si
Programska in gradbena prenova 120 let starega kompleksa
vzpostavlja dvorec v originalno stanje, gospodarski objekti se
zamenjajo z novimi, prilagojenimi novim funkcijam in tehnologijam, vse
v sodelovanju z regionalnim Zavodom za varovanje kulturne dediščine.
Podolžnost vinske kleti sledi topografiji terena, z osnovno volumsko
kompozicijo pa sprejema podrejeni položaj v odnosu do dvorca in stare
lipe. Streha je krita z rdečo opeko, kritino nekdanjih gospodarskih
objektov. Množico vertikalnih letev na fasadni opni objema grozdje.
Panoramsko okno na zahodni fasadi obiskovalca kleti poveže z
vinogradi na pobočjih in dolino pod njimi, serija lin na nasprotni strani
prostora pa odpira pogled v kleti. 
Povzeto po kalamar.si
Arhitektura: Ravnikar Potokar
Lokacija: Hodoš
Foto: Miran Kambič
STRAN 10
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Arhitektura: Andrej Kalamar
Lokacija: Mačkovci
Foto: Miran Kambič
VRSTNE HIŠE
TRŽNICA CELJE
Kompleks 10 vrstnih hiš zaseda nekdanja parkirišča med
stanovanjskimi bloki in pritličnimi enodružinskimi hišami. Na trikotno
zemljišče sta v križišče postavljena dva niza vrstnih hiš, tako da
ustvarjata miren notranji prostor, razdeljen na vrtove. V hišah so
štiriinpolsobna stanovanja, organizirana v treh etažah. Pritličje je velik
bivalni prostor, organiziran okrog stopnišča in odprt na vrt, od koder je
tudi dostop na notranjo pešpot. Vrstne hiše zasedajo majhno površino
sredi obstoječe soseske. Hiše so nizkoenergijske, hladijo in ogrevajo
se s toplotnimi črpalkami, imajo solarno napravo za ogrevanje vode in
energetsko izkaznico. 
Povzeto po zaps.si
Nova tržnica v neposrednem središču mesta je za razliko od stare
zasnovana kot ekstrovertiran prostor, zasnovan kot velika jeklena
streha, ki pokriva zaprte in odprte stojnice. Streha je razdeljena
na več manjših strešnih površin, ki so višinsko zamaknjene. Tako
ustvarjajo medprostore, skozi katere prodira sončna svetloba. Konični
medprostori, ki omogočajo naravno osvetljevanje tržnice, imajo tudi
konstrukcijski namen, saj tvorijo nosilce, ki omogočajo premostitev
celotne širine stavbe brez vmesnih podpor. Monokromatska barvna
zasnova tržnice ustvarja nevtralno prostorsko ozadje, ki poudarja
barvno raznovrstnost sadja, zelenjave in drugih izdelkov na stojnicah.

Povzeto po arhitekturakrusec.si
VRTEC
GLASBENA ŠOLA
Vrtec v Kidričevem, ki je nastal v zgodnjih petdesetih skupaj s
tovarno aluminija, sestavljajo tri lamele in je priključen osnovni
šoli. Lamela s cestne strani je obdana z ozkim pasom oken, proti
sosednji lameli, s katero jo povezuje dolg in ozek atrij, pa se odpira
z obsežnimi zasteklitvami. V tretji lameli, ki povezuje vrtec s šolo,
sta uprava in skupna kuhinja z jedilnico. Posamezni deli omogočajo
komunikacijo med posameznimi funkcionalnimi sklopi in različnimi
starostnimi skupinami otrok. Vhodni plato pred vrtcem je ena redkih
tlakovanih površin v Kidričevem, za otroke pa je slikarsko platno in po
trditvah arhitektov postaja vedno bolj tudi zbirališče krajanov različnih
starostnih skupin. 
Povzeto po revijaambient.si
Glasbena šola predstavlja programsko razgiban sistem, ki se odraža
v tripartitni volumski kompoziciji. Dvorana je umeščena z vhodom
iz avle, volumsko pa posega v osrčje stavbnega otoka. Grajena je
v dveh etažah in tudi na zunaj predstavlja programski poudarek funkcionira kot členek med krilom s kabineti in krilom z različnimi
programi. Kabineti glasbenega pouka so umeščeni v svojem krilu
z jasnim arhitekturnim izrazom. Enovit volumen spominja na piščal
oziroma ritme not v črtovju. Na linijo Cvetkove ulice se naravnava krilo,
v katerem je v pritličju uprava, v prvem nadstropju baletna dvorana,
v drugem nadstropju pa skupinski učilnici. 
Povzeto po kalamar.si
Arhitektura: David Mišič
Lokacija: Maribor
Foto: Miran Kambič
Arhitektura: Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik Saje
Lokacija: Kidričevo
Foto: Miran Kambič
Arhitektura: Arhitektura Krušec
Lokacija: Celje
Foto: Miran Kambič
Arhitektura: Andrej Kalamar
Lokacija: Murska Sobota
Foto: Miran Kambič
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 11
NAŠE DELO
MOST ČEZ REKO DRAVO NA PTUJU
Arhitektura: Ponting
Lokacija: Ptuj
Foto: Igor Divjak
Puhov most je dolg 430 metrov, širok 18,7 metra in zgrajen v
horizontalnem radiju 460 metrov. Na njem je dvopasovno vozišče, ob
njem pa pasova za kolesarje in pešce. Podprt je z dvema opornikoma
in štirimi vmesnimi stebri, od katerih so trije v jezeru. Na podporni je
voziščna konstrukcija trapezne oblike. Statični sistem mostu je izdelan
po t.i. sistemu ''extradosed bridge''. Za to vrsto mostov je značilno, da
so na pogled podobni kabelskim, a imajo precej nižje pilone. V času
snovanja je bilo v Evropi samo nekaj mostov te vrste, nekaj več jih je
na Japonskem. Precej konstruktorskih in oblikovnih karakteristik pa je
popolna novost, tako da skupaj s prekrasnim ozadjem starodavnega
Ptuja tvorijo čisti unikat. 
Povzeto po dars.si
Dnevno mejno vrednost PM10, ki znaša
50 microg/m3, je letos do konca oktobra
prekoračilo 7 slovenskih mest. V Zagorju
je bila vrednost presežena 51 dni (od
dovoljenih 35), v Murski Soboti 45 dni,
Novem mestu in Trbovljah 43, Celju 42,
Mariboru 41 in v Ljubljani 37 dni.
Onesnaženost s prašnimi delci je v
Sloveniji resen problem. Zaradi kršenja
predpisov o kakovosti zraka grozi naši
državi tožba Evropske komisije.
PM10 v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)


Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje
Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje
PM10 v Zagorju v 2010 in 2011 (microg/m3)


VINSKA KLET ZLATI GRIČ
Arhitektura: Andrej Kemr, Igor Skulj, Valentin Gorenčič
Lokacija: Slovenske Konjice
Foto: Zlati Grič
Vinska klet se nahaja v središču idiličnega posestva Škalce nad
Slovenskimi Konjicami. Izgradnja objekta se je končala spomladi 2009
in predstavlja tehnološko in arhitektonsko enega najmodernejših
tovrstnih objektov v tem delu Evrope. Kompleks sestavljajo nova
vinska klet s prešo, polnilnico in skladiščnimi prostori, upravna
zgradba, reprezentančna klet z modernim degustacijskim prostorom,
vinoteka in prodajalna vin. Moderni prostori (3477 m2) se v večini
nahajajo pod zemljo, edinstven arhitekturni dosežek pa v največji
meri ohranja karakter obstoječega ambienta. Novi koncept objektov
znatno pripomore tudi k zmanjšanju porabe električne energije. 
Povzeto po zlati-gric.si in si21.com
STRAN 12
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje
Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje
OBRATOVANJE LAFARGE CEMENTA
Majhen vpliv na kakovost zraka v Zasavju
Iz agencije za okolje (ARSO) opozarjajo, da so v
novembru beležili povišane koncentracije delcev PM10.
Skoraj povsod po Sloveniji koncentracije presegajo
z zakonodajo predpisano povprečno dnevno mejno
vrednost, 50 mikrogramov/m3. Med najbolj kritičnimi
mesti sta tudi Trbovlje in Zagorje, v katerih je ARSO
v novembru izmeril številna preseganja dnevno
dovoljenih vrednosti. Kljub temu da peč trboveljske
cementarne Lafarge ne obratuje od konca junija, se
kakovost zraka v Zasavju ni bistveno spremenila.
Povišana koncentracija delcev je opazna zlasti v zimskih mesecih, kar
gre pripisati slabšim vremenskim razmeram v tem času (šibki vetrovi
in temperaturne inverzije) in večji potrebi po ogrevanju ter emisijam iz
prometa. Glavni vir trdnih delcev v zraku je namreč promet v mestih,
na podeželju pa individualna kurišča na drva in premog. Ob tem v
ARSO opozarjajo, da problem ni toliko v energentih, temveč v kurilnih
napravah, ki so stare.
čemur so prispevale investicije v okolje, ki smo jih izpeljali v zadnjih
letih. Tako smo z namenom zmanjšanja trdnih delcev med drugim
posodobili elektrofilter hladilca klinkerja, zaprli skladišče klinkerja,
asfaltirali področja znotraj cementarne, za znižanje delcev PM10
pa dodatno skrbi tudi odžvepljevalna naprava.
Na povišane vrednosti koncentracije delcev ima proizvodnja
v Lafarge Cementu majhen vpliv, kar dokazujejo meritve
onesnaženosti zraka s trdnimi delci PM10 v Trbovljah in Zagorju
v letih 2010 in 2011, ko cementarna več kot polovico časa ni
obratovala. Najvišje vrednosti v Trbovljah in Zasavju so bile
dosežene v prvih mesecih in ob koncu leta 2011, ravno v času,
ko cementarna ni obratovala. 
SO2 v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)


Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje
Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje
Opomba: podatki za oktober 2011 so neuradni.
Onesnaženost s prašnimi delci je sicer resen problem v Sloveniji, saj
ji zaradi kršenja predpisov o kakovosti zraka grozi tožba Evropske
komisije. Dnevna mejna vrednost 50 mikrogramov/m 3 je namreč
po direktivi lahko presežena le 35 dni na leto, to pa je letos zgodilo
že v sedmih mestih. Med temi je rekorder Zagorje (vrednost je bila
presežena 51 dni). Druga mesta, v katerih je bila mejna vrednost
prekoračila v več kot 35 dneh, so še Murska Sobota (45 dni), Novo
mesto in Trbovlje (43 dni), Celje (42 dni), Maribor (41 dni) in Ljubljana
(37 dni). Ti podatki ne vključujejo novembrskih in decembrskih, ko se
ocenjuje ponovno bistveno poslabšanje kakovosti zraka.
V Lafarge Cement uporabljamo najboljše razpoložljive tehnologije za
zmanjšanje izpustov, saj težimo k čim manjšim vplivom na okolje, v
okviru tega tudi manjšim emisijam prašnih delcev. Te so bile vedno
v času obratovanja cementarne daleč pod zakonsko dovoljenimi, k
NOx v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)


Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje
Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje
SO2 v Zagorju v 2010 in 2011 (microg/m3)


2011
Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje
Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 13
NAŠE DELO
ZNANJE IN IZKUŠNJE NAŠIH ZAPOSLENIH
Pomoč v drugih cementarnah
Lafarge
CEMENTARNA RETZNEI
Pomagali smo pri rušenju objektov in vzdrževanju
pri obzidavi peči v cementarni Retznei v Avstriji.
Skupina Lafarge ceni znanje in izkušnje,
ki so jih naši zaposleni pridobivali v 135letni zgodovini obratovanja trboveljske
cementarne. Oboje delijo s kolegi v
drugih Lafargeevih cementarnah. Konec
letošnjega leta so naši delavci tako
pomagali kolegom v cementarni Pecs na
Madžarskem in v cementarni Retznei v
Avstriji.
V drugi polovici oktobra je nekaj naših
zaposlenih iz obrata proizvodnje cementa,
ki so usposobljeni za rokovanje z napravo za
čiščenje nalepov Cardox, obiskalo tovarno
v Pecsu na Madžarskem. Izvedli so ročno
demonstracijsko čiščenje in čiščenje s Cardox
napravo. Naše kolege iz proizvodnje v Pecsu
so naučili varne uporabe omenjene naprave,
ki smo jo nato tudi pustili v uporabo tovarni
v Pecsu. Delo naših zaposlenih in izvedeni
trening za zaposlene v madžarski tovarni sta
bila uspešna, saj je proizvodnja klinkerja v
tamkajšnji tovarni do načrtovane zaustavitve
naprav potekala prvič brez zastojev.
Naši zaposleni so v novembru pomagali tudi
v cementarni Retznei v Avstriji. Sodelovali
so pri čiščenju naprav na izmenjevalcu
toplote. Čiščenje so izvedli med načrtovanim
enodnevnim zastojem proizvodnje in ga tudi
uspešno zaključili. Ponovni zagon proizvodnje
klinkerja v tovarni Retznei je uspel v
načrtovanem roku.
Tudi v zadnjih tednih so naši zaposleni
iz obrata vzdrževanja odšli na delo v
cementarno Retznei, kjer so pomagali izvajati
dela pri rušenju objektov v bližini novega
kamnoloma. S svojim znanjem in izkušnjami
so avstrijskim kolegom znatno pomagali
tudi pri vzdrževalnih posegih, popravilih in
čiščenju naprav med krajšim remontom.
Tega so v cementarni Retznei izvedli med
štirinajstdnevnim zastojem proizvodnje, ker
so morali zamenjati ognjeodporno obzidavo
v peči za žganje klinkerja. 
OSKRBA KAMNOLOMA
V bodoče brez kamionov skozi center Trbovelj
V naši cementarni sta glavni surovini za
pripravo klinkerja lapor in apnenec, ki ju
pridobivamo v kamnolomu Plesko. Ta je
od tovarne oddaljen 3 kilometre. Transport
zdrobljenega materiala do tovarne poteka
po podzemnem rovu, kar predstavlja eno
izmed redkih tovrstnih rešitev v svetu. Gre
za okolju prijazno rešitev, s katero običajni
kamionski prevozi surovine iz kamnoloma
do cementarne niso potrebni.
Cestni transport v kamnolomu tako koristimo
zgolj za potrebe njegovega obratovanja,
in sicer za dobavo nafte, kurilnega olja,
razstreliva, servisnih dejavnosti in premikov
gradbene mehanizacije. Celoten promet
zaenkrat poteka skozi mesto Trbovlje in čez
naselje Terezija. Zaradi tega smo pričeli iskati
rešitev, s katero bi se transportna vozila za
oskrbo kamnoloma v prihodnje izognila
centru Trbovelj. Za najprimernejšo rešitev se
je izkazala obstoječa povezava preko lokalne
ceste Trbovlje-Retje in ureditev ceste znotraj
kamnoloma do njene upravne stavbe.
Dostopno cesto znotraj kamnoloma smo
izdelali v jugozahodnem delu kamnoloma
do meje pridobivalnega prostora ter dalje na
pristopnih parcelah do meje pridobivalnega
prostora iz smeri lokalne ceste TrbovljeRetje. Za potrebe realizacije projekta smo o
načrtovanem posegu obvestili tudi podjetje
RTH, za potrebna soglasja priključitve na
lokalno cesto pa smo se obrnili na Občino
Trbovlje. S preusmeritvijo prometa bomo
hkrati pripomogli k večji varnosti v cestnem
prometu ter zmanjšanju negativnih vplivov
na bližnjo okolico, obenem pa bomo
skrajšali cestno povezavo med tovarno in
kamnolomom.
Dovozna cesta bo označena z ustrezno
prometno signalizacijo, dostop v notranjost
kamnoloma pa bo fizično preprečevala
ograja z zapornico. Pred samo navezavo
se bo izvršila tudi potrebna rekonstrukcija
odvodnjevalnega kanala s poglobljenim
jaškom. 
Damjan Kovač
MESTO BODOČE PRIKLJUČITVE NA LOKALNO CESTO PROTI RETJU
Priključek, viden na levi, je še v izgradnji.
STRAN 14
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
NAŠI LJUDJE
Naši jubilanti
kukamo v vaš predal
(november in december)
Morda tudi v žep
30 let dela:
Bojan Žibert
Žarko Mandič
Naš vodja elektro vzdrževanja Sašo Tomažič
ima predale polne barvnih svinčnikov, saj
rad riše in barva. Najraje, pravi, označuje
električne tokove in tiste reči, ki pač pritičejo
električarjem. Se pa Sašo tudi rad igra. To
sicer počne doma, s svojim sinom, zatrjuje,
čeprav v njegovem delovnem kotičku človek
naleti na vse sorte igrač. Med drugim na
tovornjaček, namizno igrico s kroglico in
luknjicami ter celo na žogici, s katerimi zna
Sašo spretno žonglirati. 
Jubilantoma iskreno čestitamo! 
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje
številke LC tima: visoka obletnica
cementarne
Nagrado prejmejo:
1. nagrada: Ptičja krmilnica in knjiga
Ptičje zbirališče
Boštjan Forte, Globušak 27, Trbovlje
2. nagrada: Lesena skleda Breka
Danijel Greifoner, Pohorska cesta 27,
Hoče
Marjan Lesar, Cesta Tončke Čeč 30,
Trbovlje
Sašo Tomažič
Izmenično metanje in lovljenje žogic
je lahko v stresnih trenutkih zelo
sproščujoča igra.
3. nagrada: Knjiga Odsev spomina, avtor
Antonio Živkovič
Milena Bukovšek, Majcenova 14, Trbovlje
Edita Žižek, Zavrstnik 1, Šmartno pri Litiji
Nada Stošicki, Studenec 63, Studenec
Nagrade bomo poslali po pošti.
Čestitamo!
ANKETA
Spet je tu veseli zimski čas. Če bo zima radodarna s snegom, bodo tu tudi zimske radosti, v katerih naši zaposleni radi uživajo.
Vsaj v naši anketi so tako povedali.
Vlasta Šušteršič,
vodja prodajne pisarne:
Gregor Uranič,
koordinator proizvodnje:
»Zimski čas najraje preživljam z družino.
Skupaj gremo radi v hribe, da se naužijemo
snega. S triletnim sinom se radi sankamo,
kepamo, tudi po snegu se »mečemo« in
uživamo kolikor se le da. Običajno se v
decembru tudi z veseljem pripravljamo na
praznike, pečemo piškote, postavimo jelko,
jaslice in okrasimo tudi otroško sobo.«
»Letošnja zima bo zelo pestra. Najprej
grem na preventivo v Zreče, v toplicah
bomo z družino preživeli tudi novoletni čas,
med zimskimi počitnicami pa načrtujemo
letovanje v Ratečah, od koder se bomo hodili
smučat na bližnja smučišča. Za praznike tudi
stanovanje radi okrasimo, otroci svojo sobo,
jaz pa balkon, da se dom praznično sveti.«
Teja Zagorc,
referent v prodaji:
Andrej Božiček,
referent v nabavi:
»Odkar imam vnukinjo, ki je zdaj stara dve
leti in pol, se z njo zelo rada igram na snegu.
Skupaj se sankava, delava snežaka, če je
dovolj snega, pa zgradiva tudi iglu. Ko sem
imela svoje otroke, je časa za igro vedno
primanjkovalo, zdaj pa si ga z veseljem
vzamem in uživam v vsakem trenutku.«
»Rad smučam, nad smuko pa je navdušena
tudi hči. Žena malo manj, a vseeno smuča.
V februarju si navadno privoščimo teden dni
družinskega smučanja, običajno v Bohinjski
Bistrici ali Kranjski Gori. Ko zapade sneg,
pa tudi doma uživamo, naredimo snežaka
ali se sankamo. Za praznike doma zadiši po
potici in piškotih, ker je moja mama odličen
»cukerpek«.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 15
NAŠI LJUDJE
Novosti iz sindikata
DECEMBRSKE AKTIVNOSTI
ŠE zadnjič pogledal V PEČ
Številni pogovori z vodstvom in
zaposlenimi
Pepijev zadnji »šiht«
Decembra smo imeli sindikalisti obilo dela s pogovori o aktualnih
temah z vodstvom. Sklicali smo zbor delavcev, na katerem so nam
predstavniki vodstva predstavili program za leto 2012, obrazložili
potek pridobitve dovoljenja za obratovanje z alternativnimi
gorivi ter odgovarjali na vprašanja zaposlenih. Največ vprašanj
se je seveda nanašalo na prihodnost naše tovarne, vendar
nam konkretnih odgovorov v tem trenutku ne morejo podati
niti predstavniki vodstva. Glede dovoljenja za obratovanje z
alternativnimi gorivi smo namreč prepuščeni milosti oziroma
nemilosti državnim institucijam, ki že predolgo odločajo o naši
usodi.
Ob koncu oktobra je svoj zadnji dan v cementarni opravil Jože Vodišek,
bolj znan kot Pepi. V cementarni se je zaposlil 12. 9. 1973, a kmalu
zatem odšel služit 15-mesečni vojaški rok. Ko se je vrnil, je bil del
našega kolektiva vse do letošnjega oktobra. Objavljamo nekaj utrinkov
z zadnjega »šihta« našega procesnega inženirja, ki je v cementarni
pustil izreden pečat.
DEDEK MRAZ
Tudi letos obdaril naše najmlajše
Kar precej truda smo vložili v organizacijo novoletne obdaritve
otrok naših zaposlenih. S pomočjo prostovoljk smo uspešno vse
pripravili za dedka Mraza, ki je na veselje vseh naših otrok tudi
letos prišel v cementarno. Za popestritev dogodka je poskrbela
lutkovna skupina, ki je otrokom pričarala pravo zimsko in
pravljično vzdušje.
KRČENJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PRIJAZEN
NAČIN
POGLEJTE FANtjE
Takole se to naredi.
Lafarge – do svojih zaposlenih izredno
socialna družba
Z novim letom nas bo zopet zapustilo nekaj naših sodelavcev, ki
izpolnjujejo pogoje za upokojitev, zato smo se sindikalni zaupniki
tudi o tem večkrat pogovarjali s kadrovsko direktorico. Skupaj
smo morali preveriti vse podrobnosti, ki so pomembne za bodoče
upokojence. S pogovori smo bili zadovoljni.
OBČNI ZBOR
Ob okusni hrani in prijetni glasbi
Letni občni zbor sindikata smo izvedli v gostišču Martin, kjer smo
po uradnem delu, tako kot prejšnja leta, obdarili vse zaposlene,
ki so v letu 2011 praznovali svoj okrogli življenjski jubilej. Po
obdaritvi in okusni večerji smo se skupaj poveselili ob zvokih
prijetne glasbe, ki jo je še dolgo v noč samo za nas ta večer
predvajal DJ Kluka.
SKUPINSKA S SODELAVCI
Ob cementarniški peči.
SINDIKALNI ZAUPNIKI
Tudi letos smo se trudili po
najboljših močeh
Kljub težki situaciji, v kateri se nahaja naša
tovarna, smo se sindikalni zaupniki tudi v tem
letu trudili ugoditi vsem prošnjam posameznikov
ali oddelkov v tovarni, sproti reševati težave,
ki jih ni manjkalo, in obveščati zaposlene o
aktualnih dogodkih. Poskušali smo si vzeti tudi
čas za pogovor in se trudili upravičiti zaupanje
volivcev. Ob koncu leta želimo vsem zaposlenim
optimističen vstop v leto 2012. Le z dobro voljo
namreč lahko dosežemo želene skupne cilje. 
Etbin Marin
STRAN 16
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
Vsem zaposlenim, njihovim
družinam, upokojencem ter
vsem občanom, ki podpirajo
naša prizadevanja za obstoj
cementarne z dolgoletno
tradicijo, želimo srečno, veselo
in predvsem zdravja polno leto,
ki je pred nami.
|
2011
NAŠE POVEZAVE
FAZANI IZ UJETNIŠTVA PRVO
LETO V NARAVI ŠE NE GNEZDIJO,
VALIJO PA JAJCA
Trenutno je v obori 83 fazanov,
ki jih lovci postopoma spuščajo
v naravo. Če žival preživi prvo
leto, postane »dovolj divja« tudi
za gnezdenje v naravi.
LAFARGE SODELUJE Z LD TRBOVLJE
Vzreja poljskih zajcev
in fazanov
Lovstvo ni le lov divjadi, temveč tudi dejavnost trajnega gospodarjenja
z njo. Lovska družina Trbovlje se zato trudi vrniti v svoje naravno okolje
divjad, ki je nekdaj tam že živela, a zaradi plenilcev in drugih dejavnikov
skoraj izumrla. Oboram poljskih zajcev so lovci lani dodali še oboro
fazanov.
Po besedah starešine LD Trbovlje, Urbana
Bergerja, so včasih na področju Trbovelj
lovci letno uplenili več kot 100 poljskih
zajcev, danes jih kvečjemu 5. Poljski zajec je
aktiven podnevi in ponoči. Najraje se zadržuje
na odprtih predelih, preživi pa lahko tudi v
gozdnati pokrajini. Njegovi najpomembnejši
plenilci so lisica, ujede, kune in klateške
mačke, ki jih je tudi v Trbovljah precej.
Zajklje kotijo štirikrat letno. Njihova brejost
traja od 42 do 44 dni, v leglu pa imajo od
enega do največ štiri mladiče, ki za razliko
od domačih zajcev takoj po skotitvi že vidijo
in so porasli z dlako.
Trenutno imajo v obori šest zajčjih parov, v
letošnjem letu so jih v naravo spustili 25.
Včasih zajce spustijo tudi v ograjeni prostor,
URBAN BERGER, STAREŠINA
LD TRBOVLJE
»Razmerje med staležem lisic
in staležem divjega zajca se je
v zadnjih letih zelo spremenilo.
V 60. letih je odstrel poljskega
zajca znašal 120 letno, lisic
pa 10, v letu 1990 pa smo
letno odstrelili le še 5 zajcev,
lisic pa 50.«
da vzpostavijo potrebni imunski sistem. Je pa
postopek dokaj zapleten, saj morajo biti pri
tem pozorni, da spustijo istočasno na jaso le
enega zajca ali par, v nasprotnem primeru se
drugi zajci lahko na istem območju okužijo in
poginejo. Zaradi tega in tudi zaradi kun že v
gojišču pogine okrog 25 odstotkov te divjadi.
Manj občutljivi in glasnejši so fazani, poljske
kure ali divji petelini, ki jih ima LD Trbovlje
prav tako v obori na opuščenih površinah
RTH z namenom izpusta v naravo. Oboro
fazanov z valilnico, v kateri se je zvalilo do
400 kebčkov, so v Trbovljah že imeli. Tudi
fazani so namreč začeli izginjati iz naravnega
okolja zaradi povečanega števila plenilcev,
med katere štejemo v glavnem vse ujede,
kuno, podlasice, dihurja, lisico. Kebčke pleni
tudi siva vrana.
BRANKO RUGELJ,
OSKRBNIK OBORE LD
TRBOVLJE
»O tem, kdaj se zajci parijo,
moramo voditi natančno
evidenco. Pri zajklji se
brejosti ne opazi, saj je to
preplaha žival, da bi jo bilo
moč podrobno opazovati.
Pozorni postanemo, ko
skoti.«
ALOJZ CILENŠEK, GOSPODAR
LD TRBOVLJE
»LD Trbovlje šteje 80 članov,
od tega je najbolj aktivnih 25.
Ni pomembno le to, da člani
streljajo, treba je predvsem
delati. Pregledujemo teren,
krmimo divjad, pred leti smo
pripeljali v lovišča muflone,
ki se zadržujejo na področju
Bukove gore in Retja.«
2011
|
Predstavniki družbe Lafarge Cement
Trbovlje smo si z zanimanjem ogledali
projekt LD Trbovlje. Že lani smo jim
pomagali v naravo izpustili približno
50 zajcev, letos pa smo financirali
nakup 50 fazanov. Prepričani smo, da
je projekt trboveljske lovske družine
izjemno dobrodošel tudi za mlade, ki z
obiskom obore spoznajo pomen biotske
raznovrstnosti in ohranjanja narave. Prav
to dvoje pa je tudi vodilo naše družbe.
Vzreja poljskih zajcev in fazanov stane LD
Trbovlje letno okrog 1200 evrov. Pri tem
jim pomagajo razna podjetja, med njimi
Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki jim je odstopil
prostor in jim tudi materialno pomaga, pa
razne trgovine, v katerih pobirajo odvrženo
zelenjavo in sadje za prehrano divjadi. Lovski
družini Trbovlje pomaga tudi Lafarge Cement
Trbovlje. 
TRENUTNO JE V OBORI ŠEST ZAJČJIH PAROV
Tehnološko domišljene kletke za vzrejo zajcev
omogočajo sprotno čiščenje iztrebkov, mladičem
pa umik od staršev, ki so jih včasih sposobni tudi
umoriti. Ker zajce redno obiskujejo kune, so lovci
dodatno zamrežili spodnji del kletk.
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 17
NAŠE POVEZAVE
MEDICINSKA
FAKULTETA V
MARIBORU
Vizualizacija objekta,
kot si ga je zamislil
arhitekt Boris
Podrecca.
NAŠ POSLOVNI PARTNER
Gradbeno podjetje
GRANIT
KONTROLNI STOLP
LETALIŠČA CERKLJE
OB KRKI
Delavci podjetja
GRANIT so ga zgradili
v dogovorjenem roku.
Prenova vojaškega
letališča Cerklje je
bila lani ena največjih
investicij Slovenske
vojske v letališko
infrastrukturo.
NOVA GRANITOVA STOLPNA BETONARNA
Kljub krizi v panogi ostaja Granit optimističen in zaupanja vreden partner.
Gradbeno podjetje GRANIT, d.d. iz Slovenske Bistrice je po datumu
svojega nastanka eno najstarejših slovenskih gradbenih podjetij.
Minilo je namreč že 65 let od njegovega vpisa v sodni register. V
obdobju delovanja podjetja je mnogim njihovim panožnim tekmecem
zmanjkalo sape. A ne oziraje se na to, vemo, da je doživeti
petinšestdeset uspešnih poslovnih let razlog za zadovoljstvo in ponos.
Še posebno zato, ker je podjetje kljub najhujši krizi v zgodovini panoge
ostalo spoštovano v svoji branži in okolici. Ter seveda imelo tudi v tem
obdobju bogate načrte in jasne cilje.
Skupino Granit danes sestavljajo delniška družba Granit in tri
hčerinske družbe, ki so v njeni 100-odstotni lasti: GRANIT Gradbeništvo
d.o.o., GRANIT nizke gradnje d.o.o. in GRANIT Invest d.o.o.. Skupina
zaposluje 265 delavcev, ki bodo letos opravili za približno 40 milijonov
evrov del.
Granitovi obrati so sodobno opremljeni, novi ali v celoti prenovljeni.
Največ prihodka ustvari Skupina s svojo primarno dejavnostjo, tj.
gradbeništvom. Gradijo po vsej državi in občasno tudi v tujini. Poleg
proizvodnje vseh vrst betonov v dveh betonarnah, transportnih
storitev, sodobne železokrivske in ključavničarske dejavnosti, z
nekaterimi zaključnimi deli zaokrožujejo ponudbo na gradbenem trgu.
Znana in uspešna je tudi Granitova dejavnost pridobivanja kamnitih
agregatov v najsodobnejšem in ekološko v celoti neoporečnem
kamnolomu Poljčane.
Pri svojem delu uporabljajo sodobno tehnologijo, tako v proizvodnji,
kot pri njeni spremljavi in vodenju. Zaupanje investitorjev in poslovnih
partnerjev v Skupino Granit ter posledično v zadnjem letu pridobljena
dela (izgradnja objekta Medicinske fakultete v Mariboru, Dom
starostnikov v Kopru, Športna dvorana v Hočah, garažna hiša Union
in center Don Bosco v Mariboru, sodelovanje pri izgradnji novega
Onkološkega oddelka v UKC Maribor in sodelovanje pri dokončanju
aerodroma Edvarda Rusjana v Mariboru – trenutno delajo na 24
gradbiščih), jih navdajajo z optimizmom in trdnim prepričanjem, da
kljub krizi, ki v panogi še ni dosegla dna, znajo in zmorejo biti tudi v
bodoče zaupanja vreden partner. 
DODATNE INFORMACIJE
Granit d.d.
Ljubljanska cesta 69
2310 Slovenska Bistrica
Tel.: 02/ 844 30 00
Fax: 02/ 818 20 41
info@granit.si
www.granit.si
STRAN 18
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2011
Križanka
Rešitev nagradne križanke št. 04/2011:
Ime in priimek:
Naslov:
OB LOČITVI LOKALNE
SAMOUPRAVE OD
DRŽAVNE UPRAVE
NASTALA ENOTA
ANGLEŠKI ESTONSKO
JED IZ
NOGOMETMESTO
JEŠPRENJA
NI
BLIZU
S KLOBASO
REPREZENT.
TALINA
NACE
SIMONČIČ
18
ČASTNI
NAZIV ZA
FIZIČNEGA
DELAVCA
HRVAŠKI
OTOK V ZA- SVINJSKA
DARSKEM ZAREBRNIARHICA
PELAGU
SESTAVIL:
DAMJAN
KOVAČ
LCTim
IZDELOVALNICA
ŠIVANK
SKANDINAVS.
DROBIŽ
ANGL.
PEVEC GALLAGHER
SLAVNOSTNO
ODPRTJE
TRGOVINE,
PODJETJA
EDEN OD
MINERALOV
KAMNINE
SIENITA
8
TV PRODUCENTKA
VERONIKA
PROSENC
UNIČEVAL.
ŽELEZA
13
DEL TENIŠKE IGRE
15
BOLEČE
ČUSTVO
SLOV.
ONE MAN
BAND
14
RUDN.,
GLIN.
PIROKSEN
SRBSKA
IGR. RAS
GLAVNI
ŠTEVNIK
6
16
HYUNDASRBSKI GENERAL,
JEV
KOMANDANT
MALČEK
PROTIZRAČNE OBRAMBE RAČUNAL.
(Ranko)
KONZOLA
7
AM. RADIJS.
VOD.
HANSEN
LUTKAR
MAJARON
MAKEDONS.
MESTO Z
VELIKIM
JEZEROM
TONE
SEVERNOROP
AMERIŠKI
PLES, STEP IT. PESNICA
NEGRI
V HINDUIZMU
INKARNACIJA BOGA
VIŠNUJA
ŠIME
VULAS
5
ADMINISTRATIV.
ODDELEK
V DEL. ORGANIZAC.
10
RAJ,
EDEN
11
TANČIČNA TKANINA
IZ MOČNO VITE PREJE
ZA ŽENSKE VEČERNE
OBLEKE
JAPONSKA
NABIRALKA
BISEROV
1
MORSKA
VOJAŠKA
ALI SLADSKUPINA
KOVOD.
OSEB ZA
RIBA Z
VAROVANJE
BODICAMI
MESTO V
DRŽAVI NY
MOČAN
VIHAR IZ
1999
VRH. BOG V
NORD. MIT.
FR. IGRAL.
(Marie)
3
NAJK. SVET.
REKA (61m)
JUNAK
ROM. VZ.
OD RAJA
OTOK V
KORNATIH
NASTASSIA
KINSKI
2
STANE
TRBOVC
IGR.
LACROSSA
(Matt)
TIP INDIJSKE SVILE
AVAR
DANSKA
TOVARNA
MOŠKE
OBUTVE
NEMŠKA
PLAVALKA
BUSCHCHULTE
DEL
OBRAZA,
GLAVE
CHARLTON
HESTON
17
STAROGRŠKI PESNIK
IN PEVEC
OSEBNO
CENJENJE,
SPOŠTOVANJE
MUZA GRŠ.
POEZIJE
VERIGA
GRŠ.
HOTEL.
HUDA
OBLIKA
MRZLICE
12
DAVID
CARRADINE
EMIL
ADAMIČ
1
9
NAKUPOV.
IN PRODAJA
IZD. IZ
KROMP.
TESTA
VSTAVITEV
NITI V
ŠIVANKINO
UHO
NATAŠA
BOKAL
NASELJE V
PIR. OBČINI
DEL
POSTEL.
PERILA
4
FRANCOSKI
NOGOMETNI
PRVOLIGAŠ
ROKOBOREC
REKA V ŠVICI, NEMČIJI IN IZRAŽANJE
NIZOZEMSKEM, PRITOK
VESELJA,
ATLANTSKEGA OCEANA
SREČE
2
3
4
5
6
7
8
9
Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in jo do vključno
31. 1. 2012 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po
pošti na naslov:
Uredništvo LC Tima
Lafarge Cement d.o.o.
Kolodvorska 5, 1420 Trbovlje
Pripis: Za nagradno križanko
19
RAZKOŠNA
KOČIJA,
NAVADNO
Z VPREGO
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko sodeluje
le z eno križanko.
Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 6
nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami.
Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki
časopisa LC Tim.
2011
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 19
AVTOBUSNA POSTAJA VELENJE, 2010
Arhitekti: Guzič Trplan Arhitekti / Lokacija: Velenje / Foto: Miran Kambič
SREČNO
NOVO LETO
2012
Sredstva, namenjena za nakup letošnjih novoletnih čestitk, smo donirali
društvom za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Sožitje iz Trbovelj,
Hrastnika in Zagorja ob Savi.