1. No category

Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje
01
LC Tim
INTERNO
G L A S I LO
DRUŽBE
L A FA R G E
CEMENT
D.O.O.
p omlad
2 010
DVAKRAT
ODLIČNI
Skupina Lafarge
nas je nagradila
INTERVJU
Etbin Marin - Ečo,
vedno osredotočen
na svojo tarčo
VARNOST
2009
ISSN 1854-2816
V Lafarge Slovenija
brez nesreč pri delu
Remontna dela
so stekla
VSEBINA
11 Naše delo
Uspešna recertifikacijska presoja
Remont 2010 Izpusti pod zakonsko dovoljenimi
04 Bili smo nagrajeni
Dve nagradi Skupine Lafarge
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
06 Intervju
Etbin Marin, Ečo
15 Naši ljudje
Anketa
Zimske igre gradbincev
Kje so danes?
08 Naša varnost
3000 dni brez nezgode v
Apnencu
V Sloveniji brez nesreč pri delu
18 Naše povezave
Lafarge v Iraku
LC Tim - interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o., letnik: 2010, številka: 1 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 565 24 13; e-pošta: info@lafarge.si
/ Odgovorna urednica: Špela Malovrh, uredniški odbor: Iva Dominkovič, Špela Malovrh, Desanka Petrič, Andrej Sopotnik, Gregor Uranič, Petra Kajič / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o. / Glasilo izhaja četrtletno. Naklada: 900 izvodov. / ISSN 1854-2816
Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem,
snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.
STRAN 2
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
NAŠA SMER
LC Tim - za več informacij in povezanosti
L
etošnja zima je bila dolga, zato smo verjetno že vsi siti mraza
ter debelih šalov in rokavic, v katere smo se premraženi
ovijali. Po tako ostri in dolgi zimi še močneje hrepenimo po
soncu, pomladi, zelenih travnikih, na katerih brstijo prve
pomladne rastline.
seznanjamo s projekti in investicijami, ki jih izvajamo, z našimi dosežki
in poslovno usmeritvijo vodstva. Ker pa so poleg dela zelo pomembni
tudi naši medsebojni odnosi, želimo v časopisu več prostora nameniti
tudi našim zaposlenim. V ta namen smo uvedli še nekaj dodatnih
rubrik.
To razpoloženje bi lahko prenesli tudi na trenutni gospodarski
položaj, ko skoraj ni povpraševanja po cementu, zaposleni pa smo
ob tem seveda zaskrbljeni, kako bo z našim delom, plačo, materialno
varnostjo naših družin.
Vsi lepo povabljeni, da tudi v tem letu uredništvu posredujete
informacije o svojem delu, investicijah, projektih ali morda konjičkih,
če menite, da bi utegnili zanimati tudi vaše sodelavce. Predvsem pa
si vzemite čas in v miru prelistajte letošnjo prvo številko. 
Če svojim povsem človeškim skrbem zrelo prisluhnemo, lahko v istem
dihu ugotovimo, kako v naši tovarni delamo naprej - vsi skupaj in
vsak posamezno - po svojih najboljših močeh. Naš občutek varnosti
je zaradi nastalih razmer res omajan, vendar ne smemo pozabiti,
da naše delo šteje in da smo konec koncev sposobni preživeti tudi
hude čase.
Špela Malovrh
Naš interni časopis je zato tudi v tem obdobju pomembno sredstvo
obveščanja. V uredništvu nabiramo informacije za vse vas: da vas
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 3
NOVICE
Skupina Lafarge podelila nagrade
Podpiramo akcijo
Kar dvakrat odlični
Očistimo Slovenijo
v enem dnevu
Naše podjetje je prejelo kar dve nagradi, ki jih
je Skupina Lafarge februarja podelila svojim
enotam v diviziji Cement za odličnost v letu
2009, in sicer v kategoriji alternativna goriva
ter kategoriji predanost zaposlenih. Na obeh
področjih nas je Skupina postavila za zgled
ostalim evropskim poslovnim enotam. Od nas
so bili uspešnejši le kolegi iz Romunije, ki so
prejeli nagrade v štirih kategorijah, drugo mesto
pa smo si z dvema nagradama delili s Francijo,
Grčijo, Srbijo in Španijo, ob čemer so vse naštete
poslovne enote nekajkrat večje od naše.
Če smo nagrado na področju alternativnih
goriv po odličnih rezultatih uvajanja potiho kar
pričakovali, pa je nagrada našim zaposlenim
v hudi konkurenci dobrih praks širom sveta
presenečenje in veliko zadoščenje. Skupina je
izpostavila aktivno sodelovanje zaposlenih in
sindikata pri pridobivanju okoljevarstvenega
dovoljenja ter izpostavila, da so imeli zaposleni
pomembno vlogo pri predstavitvi alternativnih
goriv okolju, aktivno so se vključili v izboljševanje
podobe podjetja v slovenski javnosti ter z
nekaterimi drugimi akcijami pozitivno prispevali
k pridobitvi okoljskega dovoljenja. 
V soboto, 17. aprila 2010, bo v Sloveniji potekala
očiščevalna akcija, ki jo pripravlja društvo
Ekologi brez meja. Akcija se bo odvijala po
vseh občinah, tudi v Zasavju. V sodelovanju z
občino Trbovlje in lokalnimi izvajalci akcije bomo
v Lafargeu udeležencem akcije v Trbovljah
priskrbeli zaščitne rokavice in vrečke za zbrane
odpadke, poleg tega pa se bo čiščenja naše
okolice udeležilo tudi veliko število naših
zaposlenih. 
Andrej Sopotnik
Letošnjega natečaja se je udeležilo 530
prijaviteljev oziroma 70 odstotkov več kot
lani. Skupina je podelila 17 nagrad, od tega
je naša cementarna prejela kar 2, in sicer v
kategoriji alternativna goriva ter kategoriji
predanost zaposlenih.
OBISK PAULA CORBINA
Dodatna spodbuda
za izvajanje varnosti in zdravja pri delu
Januarja je našo poslovno enoto obiskal
izvršni direktor za varnost in zdravje pri
delu v diviziji Cement, Paul Corbin, ki se je
na enodnevnem obisku seznanil s stanjem
varnosti in zdravja pri delu pri nas ter z
delovanjem vpeljanih standardov Skupine
Lafarge. Oboje je ocenil kot zelo dobro in
celo zgledno na področju skrbi zaposlenih
MARTIN KOPRIVC, PAUL CORBIN in IZTOK VIRANT
Kmalu še večja skrb za zdravje in delovne pogoje zaposlenih
STRAN 4
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
za urejena delovišča in čistočo tovarne ter
uvedbe sistema za zavarovanje električnih
pogonov, komprimiranega zraka in zaščito
ciklonov (LOTOTO). Pri pregledu tovarne je
poleg predstavnikov vodstva sodeloval tudi
regionalni koordinator za varnost in zdravje
pri delu za Srednjo in Vzhodno Evropo Daniel
Marica.
Paul Corbin nam je ob obisku predstavil
novosti, ki jih pripravlja Skupina in jih bomo
morali upoštevati v prihodnje, pri čemer bo
posebna pozornost namenjena zdravju in
delovnim pogojem zaposlenih. Na zaključnem
sestanku pa je predlagal nekaj izboljšav
pri ureditvi prostora nakladanja cementa
in uporabi osebnih varovalnih sredstev v
zaprtih prostorih, kjer se izvajajo vzdrževalna
in popravljalna dela (npr. delavnice).
Predlagane ukrepe smo začeli izvajati takoj,
še naprej pa bomo uvajali tudi nove prakse,
saj se zavedamo pomena varnosti in zdravja
pri delu. K temu nas je dodatno pozitivno
spodbudil tudi obisk strokovnjaka s tega
področja. 
Martin Koprivc
poslovanje skupine lafarge
Bruno Lafont odgovarja
Rezultati
poslovanja
Skupine Lafarge
za leto 2009
Kako bi ocenili naše rezultate v letu 2009?
Bruno Lafont, izvršni direktor Skupine Lafarge: "Z izzivi v letu 2009 smo
se spopadli s skupnimi močmi in tako dobro omejili padec poslovanja.
Najbolj prizadete so bile severnoameriške in evropske regije, v katerih
je prodaja padla za 25 %, kar pa smo delno nadomestili s stabilnim
poslovanjem v hitro rastočih državah in s stabilnimi cenami. Med
to veliko gospodarsko upočasnitvijo je naš geografsko uravnotežen
portfelj velika prednost. Z zmanjšanjem stroškov, omejitvijo investicij
in optimiranjem obratnega kapitala smo povečali denarni tok, ki smo
ga uspeli ustvariti kljub zmanjšani količini. To nam je uspelo tudi
zaradi povečane prodaje inovativnih izdelkov, ki imajo boljše marže.
Izboljšanje denarnega toka smo dosegli v prvi polovici leta, trend
pa se je nadaljeval vse do decembra. Za ta dosežek čestitam vsem
zaposlenim, saj smo tako skupaj postavili temelje za izboljšanje naše
konkurenčnosti. Ob teh rezultatih je potrebno upoštevati tudi krepitev
naše finančne prožnosti. Z dezinvesticijami smo od načrtovane
milijarde dosegli 920 MIO EUR.
Nekatere naše razvojne projekte smo morali ustaviti. Kaj je Skupina
vendarle dosegla v letu 2009?
"Seveda smo morali upočasniti investicije v nove zmogljivosti, vendar
nam kriza ni preprečila izvajanje določenega števila projektov. Z
zagonom novih proizvodnih linij v Ekvadorju, Južni Afriki, Indiji in na
Kitajskem smo leta 2009 na trg poslali 8 milijonov ton cementa.
Investirali smo 1,7 MRD EUR v nove proizvodne obrate, da bodo lahko
v letih 2010-2011 te kapacitete znašale 21 milijonov ton. Še bolj smo
okrepili našo prisotnost na trgu agregatov in betona v hitro rastočih
državah in odprli štiri tovarne mavčnih plošč. Ostajamo ambiciozni
ne glede na krizo. 90 % naših novih zmogljivosti je na hitro rastočih
trgih, kjer se povpraševanje po cementu povečuje za 5 do 8 odstotkov
letno, kar potrjuje našo razvojno strategijo v hitro rastočih državah."
Kaj lahko pričakujemo v letu 2010?
"Pred drugo polovico leta v razvitih državah ne bo prišlo do izboljšanja,
šele potem pričakujemo prve učinke uvedenih gospodarskih spodbud.
Veliki infrastrukturni projekti morajo biti gonilna sila pri okrevanju.
Računamo tudi na postopno okrepitev stanovanjskega trga. Glede
na makroekonomske elemente, ki jih poznamo, bo povpraševanje po
cementu v hitro rastočih državah ostalo veliko.
Vendar danes ponavljam to, kar sem dejal že pred pol leta: leto 2010
bo še vedno težko. Če želimo priti iz krize kot vodilni, je naš cilj, da
se vrnemo k rasti prihodkov. Imamo vsa sredstva, ki jih potrebujemo,
da to dosežemo, če bomo namenili več pozornosti našim strankam,
gradili partnerstvo z vsemi našimi zainteresiranimi skupinami in ostali
osredotočeni na naše prednostne naloge: zdravje in varnost, razvoj
zaposlenih, gotovina in stroški.
In pri zadnjih, gotovini in stroških, se bomo morali močno potruditi,
da bomo ohranili rezultate, ki smo jih dosegli pri denarnem toku,
pozorno nadzorovati investicije, da jih ohranimo pod 1,3 MRD EUR,
in nadaljevati z zmanjševanjem strukturnih stroškov za 200 MIO EUR.
Leto 2009 je bilo za Skupino Lafarge leto
izzivov, vendar smo se s skupnimi močmi
z njimi dobro spopadli. Naš geografsko
uravnotežen portfelj in povečanje prostega
denarnega toka so naše prednosti, ki
so se v tem času izkazale za izredno
pomembne. V letošnjem letu pričakujemo
rast povpraševanja po cementu na hitro
rastočih trgih, pomemben vpliv pa bodo
imele tudi inovacije. 
Prodaja:
- 17 %
POSLOVANJE 2009
Tekoči prihodki
iz poslovanja:
- 30 %
Čisti dobiček
Skupine:
- 54 %
Čisti dobiček
na delnico:
2,77 EUR
Prosti denarni
tok:
+ 34 %
Neto dolg:
- 3.089 MIO EUR
In nenazadnje, inovacije bodo pri rasti trga mogočna sila, ki nas lahko
loči od konkurence. Tako bomo v letu 2010 še naprej krepili razvoj
novih proizvodov in njihovo trženje ter ostali še naprej zavezani k
trajnostni gradnji. Osredotočali se bomo na iskanje bolj trajnostnih,
energetsko učinkovitih izdelkov, ki vsakomur omogočajo bolj udobno
življenje. 
2010
|
Ključni podatki
Padec prodaje za 17 % na 15.884
MIO EUR.
Zmanjšanje tekočih prihodkov iz
poslovanja za 30 % na 2.477 MIO
EUR.
Padec marže iz tekočega poslovanja
za 300 osnovnih točk na 15,6 %.
Zmanjšanje čistega dobička Skupine
za 54 % na 736 MIO.
Znižanje čistega dobička na delnico
na 2,77 EUR.
Izboljšanje prostega denarnega toka
za 34 % na 2.834 MIO EUR.
Zmanjšanje neto dolga za 3.089 MIO
EUR od konca leta.
Dividenda v višini 2 EUR na delnico
(mora odobriti AGM). 
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 5
INTERVJU
POGOVARJALI SMO SE
Etbin Marin – Ečo, vedno osredotočen na svojo
tarčo
V cementarni ste že od leta 1983, kjer ste
začeli kot ključavničar v mehanični delavnici,
ob delu pa ste se izučili še za strojnega
tehnika. Tovarno dobro poznate, prav tako
zaposlene.
Vse poznam. Morda bi še zgrešil kakšnega
iz podjetja Apnenec, v Trbovljah pa poznam
vse. Tudi moje delo to zahteva. Skrbim za
zaloge materiala, organizacijo popravil in
pridobivanje ponudb. Obenem vsak dan
redno obhodim postrojenja v tovarni, kjer
se srečujem s sodelavci. Pozdravim jih,
povprašam, kako jim gre, ali imajo kakšne
težave. Povedo mi, kaj opažajo, me opozorijo
na kakšno stvar. Na tak način imam o stanju
strojev in opreme vedno informacije iz prve
roke in največkrat zaradi našega dobrega
sodelovanja že vnaprej preprečimo hujše
okvare. Ker sem tudi predsednik sindikata,
se seveda vmes pogovorimo tudi kaj po
sindikalni plati.
Je težko biti predsednik sindikata v teh nič kaj
rožnatih časih za gradbeno dejavnost?
Ni enostavno, ampak tudi prej pri jabolkih
in krompirju ni bilo vsem vse prav. Trudimo
se, da bi ugodili vsem članom. Pred
STRAN 6
|
Etbin Marin je tisti gospod,
ki ga vsi zaposleni v Lafarge
Cementu dobro poznajo. S svojo
človeško odprtostjo in veseljem
do razgibanega delovnega urnika
se je – pravi – našel v svojem
delu inšpektorja v vzdrževanju.
Tudi vodenje sindikata je vzel
zelo resno. Če ni v cementarni,
ga utegnete srečati na strelskem
poligonu, morda na vrtu ali ob
kakšni reki z ribiško palico v roki.
občnim zborom se poskušamo z vodstvom
dogovoriti, koliko denarja lahko pričakujemo
za sindikalno dejavnost. Tega je vsako leto
manj, zato smo morali že lani člane prikrajšati
za nekatere ugodnosti. Abonmajske karte, na
primer, niso bile več zastonj.
vsako podrobnost, ljudem želim prikazati, da
pogajanja niso enostavna in se predstavniki
sindikata trudimo po najboljših močeh.
Preden zapisnik pošljem zaposlenim, ga
najmanj trikrat preberem, ker želim, da je vse
napisano jasno in razumljivo.
Kako pa obravnavate vprašanja in pripombe
članov sindikata?
Predvsem jih želim obravnavati javno, saj
je le tako lahko naše delo kakovostno in
učinkovito. Je pa res, da se ljudje obračajo
name tudi s težavami, ki se ne tičejo
sindikata.
Pa jim lahko pomagate?
Nekaterim lahko, drugim žal ne. Se pa trudim
za odkrit pogovor z vsakim in poskušam
pomagati po svojih najboljših močeh.
Kako pa poteka vaše delo pri sindikatu?
So sindikalni izleti še vedno priljubljeni?
Ljudi veliko zanima, sam pa imam rad, da
so stvari pregledne. Vse, kar se z vodstvom
dogovorimo, zapišem v zapisnik, tako da
si ga lahko vsak prebere. Rečejo mi, da
se preveč razpišem, ampak želim vključiti
So in vesel sem, da zadnja leta organiziramo
predvsem tematske izlete s programom, tudi
s smučanjem, ki se jih udeležujejo tisti, ki res
uživajo v skupnem druženju. Ne maram pa
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Etbin Marin: »V ribolovu sploh
nisem uspešen, sem pa rad
ob vodi, kjer se popolnoma
sprostim. Pravijo, na stara leta
se ribič rodi. Bomo videli.«
Etbin Marin je s tekmovalnimi
uspehi napredoval v najvišjo
državno kategorijo praktičnega
strelskega športa in bi se
lahko udeležil tudi svetovnega
prvenstva v Južni Afriki, če
bi mu finančni položaj to
dopuščal. Je izurjen načrtovalec
strelski prog, leta 2009 pa je v
Trbovljah organiziral tudi državno
tekmovanje v tej športni panogi.
Kot izurjeni strelec ste verjetno koristni tudi
policiji?
Sem policist rezervist in član policijskega
veteranskega združenja Sever, ki me je
dvakrat odlikovalo: z bronastim znakom
za udeležbo pri akciji preprečitve »mitinga
resnice« in s srebrnim za sodelovanje v vojni
za Slovenijo.
pijančevanja, ki je bilo včasih skoraj splošni
sinonim za sindikalni izlet.
Predsednik sindikata ste od leta 2008, bi
lahko primerjali način sodelovanja s prejšnjim
in sedanjim vodstvom?
Oh, to je pa zelo težko, če ne celo nemogoče.
Prejšnjega direktorja smo imeli vsi radi, še
danes ga imamo, vendar se je cement takrat
prodajal za med. Zdaj so časi drugačni.
Sedanji direktor zasluži vso pohvalo na
področju pridobivanja okoljskega dovoljenja,
ker je res odprl veliko vrat, hodil po Sloveniji
in se osebno izpostavljal. Pogajanja z njim po
sindikalni plati pa so, moram priznati, včasih
kar naporna in dolgotrajna, tako da se moram
nanje res dobro pripraviti.
Tega, da se cement, kot ste rekli, ne prodaja
za med, verjetno vi niste vajeni?
Res ne. Nas, ki smo v cementarni zaposleni
že dlje časa, najbolj prizadene, če pridemo
zjutraj v službo, peč pa stoji. Včasih smo se
v takem primeru takoj organizirali, odpravili
napako in peč ponovno zagnali. Zdaj pridemo
in vemo, da peč ne stoji zaradi okvare,
temveč zaradi neprodanega cementa. Časi
v gradbeništvu pač niso rožnati in tudi mi
ne prodamo toliko cementa, kot ga lahko
proizvedemo.
Kako pa bi ocenili vplivanje vaše vključenosti
v družbo, sodelovanje pri naštetih akcijah na
vašo zaposlitev v podjetju, ki je zadnja leta
»zasavski ekološki trn v peti«?
Pa imate delo, kadar peč ne obratuje?
Takrat čas izkoristimo za razne čistilne
akcije in popravila. Ne izvajamo več rednega
remonta z zaustavitvijo proizvodnje za mesec
ali več, temveč dela opravljamo sproti. Ker
manj proizvajamo, je tudi oprema manj
obremenjena, zato so tudi okvare manjše.
Slišim, da ste sicer zelo aktiven strelec.
Že dvanajst let streljam s puško in pištolo
velikega kalibra v praktičnem strelskem
športu po sistemu IPSC (International
Practical Shooting Confederation). Bil sem
predsednik zasavskega strelskega društva,
zdaj pa vodim sekcijo za praktično streljanje
pri Zvezi slovenskih častnikov Trbovlje.
Orožje imate potemtakem radi.
Že od nekdaj. Zaradi svojega prepričanja ne
bi mogel biti nikoli lovec, zato sem se takoj po
ustanovitvi včlanil v strelski klub.
Osebno sem bil zelo razočaran nad določenimi
posamezniki v naši lokalni skupnosti, ki so od
te tovarne pričakovali določene stvari, zaradi
česar so začeli javno podpihovati medije
in prebivalce proti cementarni.S svojim
dejanjem so vplivali tudi na vse zaposlene,
ki so bili zaradi pritiskov javnosti večkrat
negotovi. Spomnim se, kako sem enkrat po
ogledu televizijskega prispevka o stanju pri
nas, ki je bilo seveda zelo prirejeno, še isto
noč od vodstva zahteval odkrit odgovor, ali
uresničujemo zahteve države za pridobitev
dovoljenja IPPC ali ne. Že čez par ur sem
dobil pozitivni odgovor, vendar bi ob tem rad
poudaril, da imajo mediji moč, s katero so
lahko v nekem trenutku zavedli celo nas, ki
smo aktivno sodelovali pri ekološki sanaciji
proizvodnje.
Morda je v moji naravi, da se na stvari
odzivam tudi osebno, vendar menim, da
imam kot občan Trbovelj to pravico, zato
sem že večkrat naslovil tudi kakšno pismo
na trboveljskega in zagorskega župana.
Kjer so vam dali v roke pištolo?
Delo inšpektorja v vzdrževanju
poteka po programu Maximo
Skupine Lafarge, ki nadrejenim
med drugim omogoča celotni
vpogled v izvedene aktivnosti.
»Maximo je moje ogledalo,« pravi
Etbin Marin.
Ne gre tako enostavno. Do orožja je pri nas
težko priti. Najprej moraš opraviti kup izpitov
in psiholoških testov, ki jih moraš tudi sam
plačati. Spomnim se, da me je to tedaj stalo
okrog 100 tisoč tolarjev. Potem lahko šele
nabaviš orožje, ki prav tako stane. Tudi doma
potrebuješ primerno in zavarovano mesto za
shranjevanje orožja.
2010
|
Kot občana Trbovelj vas je verjetno moč
srečati tudi pri čisto običajnih opravilih, ko s
soprogo na primer nakupujeta …
… ali pa greva na vrt, ki sva si ga uredila na
rudniških površinah. Od našega bloka imava
do tja pet minut hoje. Žena najraje skrbi za
rože, jaz se lotim tudi kakšnega popravila.
Preden se nama je rodila hči, ki je zdaj stara
že osemnajst let, sva rada sedla na motor in
se odpeljala na izlet, na morje … Oba bi si ga
spet želela, vendar si s tako močnim, kot sem
ga imel prej, zdaj ne bi upal na cesto. 
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 7
NAŠA VARNOST
Apnenec Zidani Most
3000 dni brez nezgode
pri delu v kamnolomu
V kamnolomu podjetja Apnenec Zidani
Most, ki je del naše družbe Lafarge, so letos
zabeležili 3000 dni brez nezgode pri delu.
Delo v njihovem kamnolomu zahteva veliko
odgovornosti in previdnosti, zato je njihov
dosežek na področju varstva pri delu še
posebej pomemben. Zanj so zaslužni direktor
Branko Železnik, tehnični vodja kamnoloma
Mladen Anič in seveda vsi zaposleni, ki se
trudijo dosledno upoštevati navodila in
napotke za varno opravljanje svojega dela.
Vsem zaposlenim za dosežen rezultat
iskreno čestitamo. 
KAMNOLOM APNENEC
Delo v kamnolomu zahteva veliko
previdnosti.
Pomembna vrednota
Ne le varnost, tudi ohranjanje zdravja
Da je v našem podjetju in Skupini Lafarge
varnost pri delu na prvem mestu, že dolgo ni
več treba posebej poudarjati. To dejstvo smo
sprejeli in z njim živimo. Pri vsej tej skrbi pa
želim izpostaviti tudi drugo, zelo pomembno
komponento te iste vrednote, ki jo vse bolj
poudarja tudi Skupina Lafarge, to pa je
varovanje zdravja.
Glavni razlog za naše striktno izvajanje
pravil in navodil za varno delo je seveda
naša želja, da vsem zaposlenim zagotovimo,
da se po končanem delovnem dnevu živi
in nepoškodovani vrnejo domov k svojim
družinam. Vendar ni pomembno samo
to, da smo živi in nepoškodovani, izredno
pomembno je tudi, da smo zdravi in da po
najboljših močeh poskrbimo, da zdravi tudi
ostanemo.
Tudi v Evropi je vse več pobud na področju
varovanja zdravja zaposlenih. Ena takih je
bila zadnja evropska kampanja za promocijo
STRAN 8
|
duševnega zdravja, ki jo v Sloveniji izvaja
Klinični inštitut za medicino dela, prometa
in športa.
Varovanje zdravja v našem podjetju
Ena pomembnih aktivnosti na tem področju
je brez dvoma natančno spoštovanje Zakona
o varnosti in zdravju pri delu, v okviru
katerega zaposlene dosledno pošiljamo
na preventivne zdravstvene preglede in jim
posledično prilagajamo delo na delovnem
mestu. S posodabljanjem proizvodnih
procesov je pri nas odpadla cela vrsta del,
potencialno škodljivih za zdravje in ta trend
se bo nadaljeval tudi v prihodnje.
Za naše zdravje so brez dvoma zelo koristni
tudi preventivni oddihi v zdraviliščih, ki jih
našim zaposlenim že vrsto let omogoča
podjetje in kljub kriznim časom ne
razmišljamo o tem, da bi jih ukinili. Glede
na dejstvo, da je demografska slika našega
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
podjetja precej »neugodna«, zaposleni smo
v povprečju stari 50 let, v današnjih časih
pa pogosteje podvrženi vse večjemu stresu
in raznim psihičnim obremenitvam, bomo
morali v prihodnje področju varovanja zdravja
posvetili še več pozornosti. V ta namen bomo
oblikovali posebno politiko varovanja zdravja,
v okviru katere bomo poleg tekočih aktivnosti,
načrtovali in izvajali tudi druge, kot so
izobraževanja in promocijo zdravega načina
življenja, spodbujanje telesne aktivnosti in
podobno.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da smo za svoje
zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Lahko
začnemo pri opuščanju kajenja, zdravem
prehranjevanju in gibanju že danes. 
Iva Dominkovič
VARNOSTNI REZULTATI ZA 2009
V slovenski poslovni enoti
brez nesreč
V cementni diviziji Skupine Lafarge smo v letu
2009 dosegli dobre rezultate na področju
varnosti in zdravja pri delu, ki so posledica
izvajanja preventivnih varstvenih ukrepov na
podlagi uvedenih varnostnih standardov in
dobrih, varnih praks v vseh poslovnih enotah.
Število nezgod pri delu, ki terjajo bolniško
odsotnost oseb, se še vedno zmanjšuje. Pri
pogodbenih izvajalcih del je bilo takih nezgod
v letu 2009 manj za 28, pri zaposlenih v
diviziji Cement pa kar za 40 odstotkov v
primerjavi z letom 2008.
Znižalo se je tudi število nezgod s smrtnim
izidom, čeprav se te žal še dogajajo. Največ
so jih zabeležili v poslovnih enotah Kitajske
(10 primerov), ki pa so se šele priključile
Skupini in so tako komaj začele uvajati naše
varnostne standarde.
Nezgode s smrtjo se dogajajo tudi v prometu:
med prevozom tovora ali na službenih poteh.
V letu 2009 se je smrtno ponesrečilo 13 oseb,
ki so izvajale pogodbena dela, in 3 osebe,
zaposlene v cementni diviziji Lafargea.
Tudi v področju Centralne Evrope in Turčije,
kamor sodi naša cementarna, smo zabeležili
eno nezgodo s smrtnim izidom pogodbenega
izvajalca (Romunija) in 16 primerov nezgod
pri delu z bolniško odsotnostjo (7 zaposlenih
in 9 podizvajalcev).
V poslovni enoti Slovenija, ki jo sestavljamo
Lafarge Cement, Lafarge Transport in
Apnenec, na naše veliko veselje v letu 2009
ni bilo nezgod. Februarja se je v kamnolomu
Plesko sicer manjša pripetila, vendar je
zahtevala le nudenje prve pomoči, ne pa tudi
bolniško odsotnost. 
Martin Koprivc
Nagrajeni prijavitelji
Nevarni
dogodki
in situacije
Od 1. januarja do 28. februarja je bilo
v register prijav nevarnih dogodkov
prijavljenih 9 nevarnih situacij, ki so jih
opazili naši zaposleni. Vsem prijaviteljem
se zahvaljujemo za sodelovanje, izžrebali
pa smo štiri in jih nagradili s športno
majico:
Delo na višini
V prostorih naše tovarne ste gotovo
že naleteli na »novega sodelavca«,
ki pa vas ni pozdravil ali se vam
kako drugače predstavil. Zato
vam ga predstavljamo v LC Timu.
Gre za veliko tablo z delavcem v
naravni velikosti, ki nas opozarja
na pravila pri določanju postopka
dela na višini. Upoštevajmo ga.
2010
|
Izžrebanec:
za prijavo
pod oznako
1. Mladen Centrih
PRO - 01/010
2. Andrej Oberžan
PRO - 03/010
3. Jože Skušek
PRO - 04/010
4. Karel Polutnik
PRO - 07/010
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 9
NAŠE DELO
NAŠE POSLOVANJE
Kako naprej?
»Poslovni uspeh se ne meri vedno v številkah,
saj moraš pred žetvijo tudi sejati. Mi smo lani
obilno sejali in tudi letos nas čaka še nekaj
projektov, ki bodo rodili sad v prihodnosti.
Zato sem prepričan, da bomo uspešno leto
2009 nadaljevali s še bolj uspešnim 2010. V
preteklih letih smo rasli izključno s trgom, v
letu 2011 pa bomo, če bo kriza ali ne, že uspeli
žeti sadove našega dobrega dela preteklih let.«
IZTOK VIRANT
generalni direktor
Po kar nekaj zaporednih letih izjemne rasti je lani število zgrajenih
stavb preseglo količino povpraševanja in razpoložljivega denarja.
Stopnja zasičenosti, ki sovpada tudi s svetovno gospodarsko krizo,
je povzročila, da se obstoječi fond nepremičnin ne proda, investicij
v nove ni. V Sloveniji je situacija še toliko slabša, ker se je končal
investicijski program v cestno infrastrukturo. Novih projektov nimamo
pripravljenih, s tistimi, ki so, pa odlašamo tudi zaradi različnih političnih
interesov. Zaradi naštetega so za izboljšanje gospodarske klime v
državi toliko bolj pomembni infrastrukturni projekti nacionalnega
pomena, kot so TEŠ 6, črpalna hidroelektrarna Kozjak, tretja razvojna
os, posodobitev železniškega omrežja, hidroelektrarne na srednji
Savi, drugi blok NEK. TEŠ in HE Kozjak sta korak k okoljsko trajnemu
razvoju in obenem zagotavljata manjšo energetsko odvisnost države
od elektrike iz uvoza. Zaradi sodobnega transporta sta nujni tudi
posodobitev železnic in 3. razvojno os. Ta bi morala z južnim krakom
čez Zasavje, saj bi tako priključila na avtocestni križ regijo s 50.000
prebivalci, ki edina v državi nima dostopa do sodobnih cestnih
povezav. Ta os, če želi res biti razvojna, bo omogočila boljše logistične
povezave zasavskim industrijskim družbam, kot so ETI, Xella, Svea,
IGM, Lafarge, Steklarna, TKI, če naštejem samo največja.
Če torej ne želimo, da se obdobje 2005-2008 v zgodovino zapiše kot
izredno uspešno za slovensko gospodarstvo, ki pa se nikoli več ni
ponovilo, bi morali že danes aktivno, zlasti na državni ravni, pristopiti
k pripravi in realizaciji projektov za prihodnost.
Čeprav je lani še kdo mogoče mislil, da bo kriza kratkotrajna in se bo
življenje hitro vrnilo v ustaljene tirnice, se vedno bolj kaže, da bomo
morali vsi, tako podjetja kot posamezniki, temeljito spremeniti svoj
pogled na situacijo in ji prilagoditi svoj način delovanja.
V podjetju Lafarge Cement Trbovlje smo že leta 2008 pričakovali
preobrat in pripravili scenarije za drugačno gospodarsko situacijo.
Kljub temu nas je silovitost sprememb v letu 2009, zlasti zmanjšanje
gradbene aktivnosti in poslabšanje likvidnostne situacije, presenetila,
smo pa s pripravljenimi scenariji, še zlasti pa s pridobljenim okoljskim
dovoljenjem, vključno z dovoljenjem za uporabo alternativnih goriv,
dobili močno orodje, kako se še bolje upreti krizi.
STRAN 10
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Po letih dokazovanja, da smo sodobna, odgovorna in inovativna
cementarna smo se končno lahko posvetili gospodarjenju, optimiranju
naše proizvodnje in oskrbi naših kupcev z izdelki, ki jih potrebujejo.
Pri tem je bistvenega pomena, da smo si s pridobitvijo dovoljenja
izborili možnosti za nadaljnji razvoj tovarne in izboljševanje strukture
naših stroškov, s čemer v razmerah velike konkurence, ki vlada v
tem delu Evrope, polagamo temelje za nadaljnji obstoj cementarne
v Trbovljah. Ne glede na težak splošni gospodarski položaj, smo
v to nevihto vstopili neobremenjeni – v preteklih letih smo izvedli
glavne investicije v posodobitev tovarne, ki smo jih tudi odplačali,
zato je naša kreditna izpostavljenost nizka. Tik pred izbruhom krize
smo razvili nove, sodobne izdelke, ki našim kupcem zagotavljajo
lastnosti betonov, kot jih zahtevajo uporabniki drugod v Evropi, nam
pa omogočajo fleksibilnost pri uporabi surovin za izdelavo cementa.
Že med samo krizo pa smo uspeli doseči visoko stopnjo substitucije
energentov, tako da nismo več odvisni od posameznih virov energije
in dobaviteljev, kot v preteklosti.
Na gradbeni trg in na povpraševanje po cementu ne moremo vplivati.
Ko je gospodarska aktivnost nizka, se je treba prilagoditi in počakati,
da nevihta mine in spet posije sonce. Vmes pa je treba intenzivno in
pametno delati na tistih področjih, na katera imamo vpliv. In to so
naša lastna tehnološka in poslovna odličnost, naše storitve, okoljski
odtis, predvsem pa stroškovna struktura. V času krize je še toliko
bolj pomembno ne samo ohraniti, ampak celo izboljšati kondicijo, da
bomo po koncu krize tisti, ki bomo najhitreje spet dosegli novo rast.
S tako zagnanim delom, kot smo ga pokazali doslej, ko smo klub
stalnim napadom na naše podjetje, uspeli premagati vse ovire, bomo
tudi v času gospodarske krize pokazali, kako uspešno razvijati tovarno
in jo s čim manj prask pripeljati skozi težave. 
Iztok Virant
USPEŠNA RECERTIFIKACIJSKA PRESOJA
ISO 9001:2008
V novembru 2009 smo v Lafarge Cementu
uspešno opravili že tretjo recertifikacijsko
presojo sistema vodenja kakovosti. Zunanji
presojevalci certifikacijske hiše Bureau
Veritas so presojali ustreznost sistema
vodenja kakovosti za ponovno podelitev
certifikata po standardu ISO 9001:2008.
Cementarna je certifikat sistema vodenja
kakovosti prvič prejela v letu 2000. Od tedaj
sistem vzdržujemo, njegovo učinkovitost in
skladnost s standardom ISO 9001:2000 pa
preverjajo zunanji presojevalci Bureau Veritas
Certifikation. Certifikacija se ponovi vsake tri
leta, vmes pa potekajo tudi kontrolne presoje.
Standard sistema vodenja
kakovosti nam podaja
zahteve za tiste aktivnosti,
ki jih mora organizacija
izvajati, da bi zanesljivo
izpolnila potrebe in zahteve
odjemalcev - kupcev za svoj
proizvod. Cilj je izboljšati
zadovoljstvo odjemalcev z
učinkovito uporabo sistema
vodenja kakovosti.
8 TEMELJNIH NAČEL SISTEMA
VODENJA KAKOVOSTI
•osredotočenje na odjemalce
•vodenje
•vključenost zaposlenih
•procesni pristop
•sistemski pristop
•nenehno izboljševanje
Standard vodenja kakovosti je bil od našega
prvega certificiranja dvakrat spremenjen in
posodobljen. V letu 2000 je bil izdan standard
ISO 9001:2000, ki se je bistveno razlikoval
od starega in uvedel procesni pristop.
Posodobitev v letu 2008, ko je bil uveden
standard ISO 9001:2008, je vsebovala le
manjše spremembe.
Standard temelji na osmih načelih, ki
so zajeta v petih zahtevah standarda:
SISTEM VODENJA KAKOVOSTI
(sistem vodenja kakovosti,
obvladovanje dokumentacije)
ODGOVORNOST VODSTVA
(zavezanost vodstva, osredotočenost
na odjemalce, politika kakovosti,
planiranje, odgovornosti in pooblastila,
vodstveni pregled)
VODENJE VIROV
(preskrba virov, človeški viri,
infrastruktura, delovno okolje)
REALIZACIJA PROIZVODOV
(planiranje, z odjemalci povezani
procesi, snovanje in razvoj, nabava,
proizvodnja, obvladovanje nadzorne in
merilne opreme)
MERJENJE, ANALIZE IN IZBOLJŠAVE
(nadzorovanje in merjenje,
obvladovanje neskladnih proizvodov,
analiza podatkov, nenehno
izboljševanje)
Pomen sistema vodenja kakovosti ISO
9001:2008 za organizacijo:
•optimalna organizacija poslovanja,
•ureditev notranjega poslovanja v organizaciji,
•pregledna organiziranost,
•preglednost poslovnega procesa, ­
•vzpostavitev reda oziroma pravil obnašanja,
•opredelitev pristojnosti in odgovornosti,
•dobra podlaga za sistematizacijo in opis delovnih mest,
•izboljšanje notranjih komunikacij,
•podlaga za usposabljanje,
•ohranjanje znanja pri kadrovskih spremembah,
•dvig zavesti zaposlenih o kakovosti,
•doseganje skladnosti z zahtevami in pričakovanji odjemalcev in izboljševanje kakovosti,
•lažji vstop na globalno tržišče.
Presojevalca Bureau Veritas Certifikation sta
ocenila, da ustrezno izvajamo in vzdržujemo
sistem vodenja kakovosti. Odkrila sta tri
manjše neskladnosti, ki smo jih uspešno
odpravili in tako že prejeli nov certifikat ISO
9001:2008, ki velja do decembra 2012. 
Špela Malovrh
Kaj sistem vodenja kakovosti pomeni za organizacijo?
preglednost
poslovanja
večja urejenost,
preglednost
natančen plan
dela
BOLJŠE
POSLOVANJE
strokovnost dela
•odločanje na podlagi dejstev
boljši sistem
komuniciranja
•vzajemno koristni odnosi z dobavitelji
obvladovanje
procesov
red
ugled in
prepoznavnost
večja
učinkovitost
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 11
NAŠE DELO
remont 2010
Nov reduktor mlina surovine
Zaradi razmer na trgu se letošnji remont razlikuje od prejšnjih po
obsegu in vrsti del. Če smo morali v preteklosti zaradi remonta
zaustaviti proizvodnjo in ga izvesti v čim krajšem času, imamo letos
več časa za načrtovana popravila, saj peč zaradi neprodanih zalog
cementa večkrat ne obratuje.
•zamenjavo reduktorja mlina surovine z novim planetarnim reduktorjem, moči 1200 kW
•zamenjavo cevovoda od hladilca klinkerja do elektrofiltra hladilca,
•obnovo mlina premoga (nova mlevna skleda, nova mlevna telesa),
•obnovo transportnih naprav od kamnoloma do nakladalne postaje,
•zamenjavo dela plašča peči KHD,
•delno zamenjavo ognjeodpornih materialov,
•zamenjavo obložnih plošč I. in II. komore mlina cementa,
•revizijo visokonapetostnih motorjev,
•obnovo elektro- ter pnevmatskih vrečastih filtrov.
Razveseljuje nas, da bomo končno zamenjali 38 let star reduktor
mlina surovine z novim, planetarnim, ki smo ga naročili pred več
kot dvema letoma in katerega vrednost znaša skoraj milijon evrov.
Z novo pridobitvijo bomo zagotovili predvsem višjo stopnjo varnosti
obratovanja.
Varstvo pri delu je pri izvajanju vseh del v tovarni ključnega pomena,
zato področju namenjamo izredno veliko pozornosti. Poleg rednih
varnostnih pregledov, izvajamo tudi vsakodnevne preglede, kjer
morebitne kršitve dnevno obravnavamo v želji, da se v prihodnje ne
bi več pojavljale.
Ker so vzdrževalna dela obsežna, smo najeli tudi več zunanjih
izvajalcev. Ti morajo pred pričetkom izvajanja del obvezno opraviti
krajši trening varstva pri delu. Splošno znano je, da smo v naši tovarni
izredno dosledni pri upoštevanju pravil varstva pri delu, kar vedo
tudi naši podizvajalci, saj jih večina z nami sodeluje že vrsto let in
varstvene zahteve tudi dokaj uspešno upošteva.
Po svojih najboljših močeh se tudi pri letošnjih remontnih delih
trudimo, da bodo dela izvedena varno, kakovostno, v predvidenem
času in s sredstvi, ki jih imamo na voljo. 
Dušan Škalički
REDUKTOR MLINA SUROVINE
Zamenjali smo ga z novim.
NOV CEVOVOD
Od hladilca klinkerja do elektrofiltra hladilca.
REMONTNA DELA
Zamenjali smo tudi del plašča peči KHD.
MLIN PREMOGA
Obnova mlevne sklede.
Proizvodnjo klinkerja smo ustavili 9. februarja, zagnali pa naj bi jo spet
v začetku aprila. V tem času izvajamo in smo izvedli že lani septembra
načrtovana dela, ki vključujejo:
STRAN 12
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
DELA USPEŠNO IZVEDLI
Večinoma brez zunanjih izvajalcev
Letošnji zimski remont smo izvajali od 10. februarja do 28. marca.
Po končanju del je sledil hladni test vseh naprav. Ker zaradi
gospodarskega položaja pričakujemo v letošnjem letu še kar nekaj
zaustavitev proizvodnje, bodo naprave pripravljene na kratkotrajno
obratovanje. V kamnolomu je potrebno pripraviti zgornje etaže
za pridobivanje apnenca in laporja. Spraznili in očistili smo silose
homogenizacije in silose moke. Pralnik dimnih plinov smo odprli in
očistili, vsebino pa prečrpali v zasilni rezervoar. Po pregledu ni bilo
opaziti nobenih poškodb.
Na izmenjevalcu toplote smo odstranili del opeke, ki jo bomo
nadomestili z ognjevarno betonsko oblogo. V peči smo zamenjali 18
tekočih metrov dotrajane opeke z novo. Hladilec klinkerja smo delno
popravili z ognjeodpornim betonom.
V marcu smo vgradili visokotlačne cevi za čiščenje izmenjevalca
toplote. Cevi in instalacijo je opravila nemška firma Dieckers. S
to posodobitvijo bomo izboljšali hitrost in fleksibilnost čiščenja
izmenjevalca toplote kot tudi zmanjšali potencialno nevarnost ovir na
stopnišču stolpa izmenjevalca toplote.
V mlinu cementa smo presejali vse krogle, saj se z uporabo novih
obložnih plošč v obeh komorah precej spremeni tudi struktura
polnitve mlina. V drugi komori bomo uporabili nov tip plošč – X liners.
Pričakujemo večjo kapaciteto mletja cementa, kar nam bo pomagalo
pri zniževanju stroškov električne energije.
Vsa dela v tovarni opravljamo sami, zunanje izvajalce smo najeli le za
zidanje peči. Pri vsem delih upoštevamo pravila varnosti pri delu. 
Roman Petelin
V PEČI
Zamenjava ognjevarne opeke.
Poročilo o meritvah izpustov v zrak
za leto 2009
Lafarge Cement je zavezan opravljati trajne meritve na centralnem
izpustu razžvepljevalne naprave peči klinkerja z mlinom surovine
in mlinom premoga ter elektrofiltra hladilnika klinkerja za sledeče
parametre:
•žveplovi oksidi,
•skupni prah,
•dušikovi oksidi,
•celotne organske snovi,
•plinaste anorganske spojine klora,
•plinaste anorganske spojine fluora.
Obrati, ki za proizvodnjo klinkerja uporabljajo t. i. alternativna goriva,
se obravnavajo kot sosežigalnice, za katere izpuste obravnava Uredba
o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic in pri sosežigu odpadkov. Tako smo
v skladu z uredbo pričeli maja obratovati pod spremenjenimi, nižjimi
zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi za emisije v zrak.
Dnevne povprečne vrednosti parametrov, ki se merijo trajno, in
vrednosti parametrov, ki se merijo občasno, za leto 2009 so bile pod
zakonsko predpisanimi. 
Petra Kajič
Za preračun izmerjenih koncentracij na predpisane referenčne pogoje
merimo tudi koncentracijo kisika, temperaturo, vlažnost, volumski
pretok in tlak.
Poleg trajnih meritev opravljamo še občasne meritve koncentracij
težkih kovin, benzena, amoniaka ter dioksinov in furanov.
V skladu z lani pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem smo pričeli
maja 2009 nadomeščati del fosilnih goriv (petrol koks in premog) z
gorljivimi odpadki in odpadnimi olji, od oktobra, ko smo dokončali
ustrezno postrojenje, tudi z odpadnimi gumami.
V letu 2009 smo obratovali 179 dni. V tem času
smo nadomestili okrog 5.000 ton fosilnih goriv z
alternativnimi, pri čemer smo porabili 3.999 ton
gorljivih odpadkov, 978 ton odpadnih olj ter 901 ton
odpadnih gum. Vse izmerjene vrednosti izpustov so
bile pod zakonsko predpisanimi.
GRAF
Letna povprečna vrednost trajno merjenih parametrov (zeleno) leta 2009,
izražena relativno glede na zakonsko mejo (rumeno).
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 13
NAŠI LJUDJE
Naši jubilanti
kukamo v vaš predal
(od januarja do marca 2010)
20 let dela v podjetju:
Lafarge Cement d.o.o.
Boštjan Žagar
Uroš Žagar
Apnenec d.o.o.
Tomaž Klemen
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje
številke LC Tima:
DOBRO VOLJO MELJEMO, SE V NOVO
LETO PELJEMO
Nagrado prejmejo:
''Okrogli'' življenjski jubilej:
Lafarge Cement d.o.o.
Iva Dominkovič
Apnenec d.o.o.
Rudi Kozmus
Vsem našim jubilantom v imenu celotnega
kolektiva iskreno čestitamo. 
Čestitke srečnemu očku
Čestitamo Juretu Kostanjeviču ob rojstvu
hčerke Vite.
1. nagrada: knjiga ''Pikapolonica na
prašni cesti''
Antonija Zimšek, Lafarge Cement d.o.o.
2. nagrada: zvezek Lafarge
Aleš Šintler, Lafarge Cement d.o.o.
Irena Jerman, Lafarge Cement d.o.o.
3. nagrada: dežnik
Zdenka Bregar, Lafarge Cement d.o.o.
Blaž Klopčič, Izlake
Janez Dolinšek, Lafarge Cement d.o.o.
Morda tudi v žep
Kako smo radovedni! Radi bi izvedeli, kaj
je tisto, od česar se ne ločite na svojem
delovnem mestu. Je to zanesljivo pisalo,
risbica vašega otroka, družinska fotografija
ali kakšni drugi zanimivi predmeti, ki imajo
za vas prav posebno vrednost. Povabite nas
in nam razkrijte svojo drobno skrivnost. In
nikar nas ne odganjajte, če bomo sami
potrkali pri vas.
Za začetek je predal odprla urednica LC
tima, Špela Malovrh. Špela ima na okenski
polici zanimivo zbirko kamnov, kar ne čudi,
saj je mineralogija področje, s katerega je
diplomirala. V njenem predalu pa smo našli
še en »kamen«, natančneje puder v kamnu
in ogledalce. 
Nagrade dobite v Lafarge Cementu pri
Andreju Sopotniku.
Čestitamo!
ŠPELINI KAMNI
Špela je sicer priznala, da ima pudrnico z
ogledalcem za vsak slučaj vedno v predalu, a nanjo
največkrat kar pozabi.
VITA KOSTANJEVIČ
3. decembra 2009 je na svet privekala Vita, težka
3000 g in velika 49 cm.
ANKETA
Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo organizira društvo Ekologi brez meja, se bo odvijala 17. aprila od 9. do 14. ure
po vsej Sloveniji. Pridružilo se ji bo tudi naše podjetje in sicer s prostovoljnim delom naših zaposlenih in drugimi storitvami.
Se boste akcije udeležili tudi vi? Kako pa sicer skrbite za okolje? Varčujete z energijo, vodo? Na ta vprašanja smo tokrat
iskali odgovore.
Dragica Kotar, kadrovska referentka
Organiziranih čistilnih akcij sem se redno
udeleževala že v svojem rojstnem kraju, Kolovratu,
pa tudi tokratne se bom. V Podkumu, kjer živim zdaj,
takih akcij ni, a ločujemo smeti. Žal je tudi dosti
divjih odlagališč, sploh zdaj ko ni več organiziranega
odvoza kosovnih odpadkov. Zase bi rekla, da kar
skrbim za okolje in upam, da sem to skrb prenesla
tudi na svoji hčeri.
Mladen Centrih, strojni vzdrževalec
Če bom imel čas, se bom akcije zagotovo udeležil.
Sem namreč Trboveljčan in sem že večkrat sodeloval
v podobnih akcijah, ki so jih organizirali v šolah in
ribiškem društvu, kjer imam prijatelje. Čistili smo
brežine potokov in podobno. Divja odlagališča
so povsod. Poleg večjih kosov se najde tudi dosti
plastike, čeprav veliko tega ljudje še vedno kar sami
zažgejo, pri čemer pa se verjetno niti ne zavedajo
škode, ki jo s tem povzročijo okolju in ljudem.
STRAN 14
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Petra Kajič, vodja ekologije
Akcije se nameravam udeležiti, saj se mi zdi odlična
ideja, da se za priključitev odloči družba, ki tudi sicer
namenja veliko skrb varstvu okolja. Sama poskušam
kolikor se da pripomoči k varovanju okolja, predvsem
pa zavesti, da vsak lahko pomaga po svojih močeh, pa
čeprav z malimi stvarmi, kot so ločevanje odpadkov,
zapiranje vode, uvedba varčnih žarnic …
Ladislav Cerjak, vodja skladišča
Akcije se bom udeležil, saj mi urejeno okolje veliko
pomeni. V stolpnici na Opekarni, kjer sem doma,
nas je okrog 40 stanovalcev. Dva sva, ki prostovoljno
urejava okolico, pobirava smeti, kosiva travo. Pred
vsako košnjo je treba pobrati smeti, pri čemer se jih
nabere tudi za dve samokolnici. Največkrat kakšne
vrečke, ki jih veter prinese z balkonov, pa pločevinke
in podobno, kar odvržejo mimoidoči. Imamo tudi
ekološki otok in vidim, da ljudje pridno ločujejo
odpadke.
NOVI ZAPOSLENI
Novosti iz sindikata
Nova sodelavca
Regres in uskladitev plač
Od 1. februarja letos imamo v naši tovarni v proizvodnji cementa dva nova sodelavca: Danila
Daniloviča in Uroša Brečka.
Oba sicer že poznate, saj sta pri nas v proizvodnji že delala, od februarja pa sta stalno
zaposlena kot proizvodna delavca. 
Danila Daniloviča smo ujeli ravno med delom
pri remontu, ko je nanašal ognjeodporni
beton na stene novega dimovoda.
Danilo je obiskoval osnovno šolo v Zagorju,
nato pa se je šolal na srednji kovinarski šoli
v Trbovljah. Po končani srednji šoli se je
zaposlil v podjetju Beton, nato pa je bil vrsto
let zaposlen v podjetju, ki v cementarni tudi
opravlja obzidavo peči (sedanji Šamot).
Živi z ženo in dvema otrokoma v Kisovcu. Od
hobijev mu je najbolj pri srcu smučanje, z
družino pa rad odide na počitnice na morje
ali v toplice.
Uroš Brečko je osnovno šolo obiskoval v Loki
pri Zidanem Mostu, nakar je dokončal kar dve
srednji šoli. Najprej mehanično, nato pa še
strojno tehnično v Trbovljah. V naši mehanični
delavnici je opravljal tudi obvezno delovno
prakso.
V svojem prostem času pomaga staršem pri
delu na kmetiji, zato mu za hobije ne ostane
veliko časa.
Januarja smo imeli sindikalni zaupniki
veliko dela s pripravami gradiva za
skupno sejo z vodstvom, na kateri
smo se dogovarjali o višini in terminu
izplačila regresa ter uskladitvi plač z
lanskoletno inflacijo. Kljub slabemu
stanju v gradbeništvu, s katerim nas je
podrobneje seznanilo vodstvo, so bili
dogovori uspešni. Bo pa zaradi krize tudi
letošnje leto zelo negotovo, pričakujemo
pa lahko še katere premostitvene
ukrepe.
Oblekli smo naše
tekmovalce
Ob pripravah na zimske športne igre
slovenskih gradbincev, ki so potekale 30.
januarja na Ravnah na Koroškem, smo
za vse prijavljene udeležence nabavili
nova športna oblačila. Naše barve je
na igrah zastopalo 31 tekmovalk in
tekmovalcev, ki so morda tudi zaradi
novega videza dosegli odlične rezultate.
DANILO DANILOVIČ
Vsak zaposleni šteje, štejejo
pa tudi naši medsebojni
odnosi
UROŠ BREČKO
DAN ŽENA
Tudi v Lafargeu smo praznovale
Naš Sindikat je tudi ob letošnjem dnevu žena povabil vse sodelavke v mladinski klub, kjer so
nam praznik popestrili otroci in vzgojiteljice trboveljskega vrtca Barbara.
Predstavniki sindikata so vsaki sodelavki skupaj s čestitkami izročili tudi rdeči nagelj in
praktično darilo. 
Člani sindikalnega izvršnega odbora
imamo večkrat tudi manj prijetna
opravila. Prisostvovali smo obravnavi
disciplinske komisije, večkrat pa
imamo tudi razgovore o osebnih
težavah zaposlenih, ki občutijo padec
življenjskega standarda. Zaradi tovrstnih
stisk in preobremenjenosti opažamo
med zaposlenimi vse več nestrpnosti,
nervoze in naglice pri opravljanju dela.
Časi res niso rožnati, zato se radi
spominjamo preteklosti in sodelavcev,
ki zdaj že uživajo zasluženi pokoj. Vsem
velja topel pozdrav. Prav pa bi bilo, da
se tudi v kriznem obdobju trudimo živeti
mirno in v sožitju s sočlovekom. Šele v
težkih časih namreč spoznaš pomen
prave kolegialnosti. 
Etbin Marin
PRAZNOVANJE
Za osmi marec so nas razveselili tudi najmlajši.
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 15
NAŠI LJUDJE
KJE SO DANES?
Mariusz Adamek
Kmalu bo že pet let, odkar je Mariusz Adamek zapustil našo
cementarno, kjer je leto in pol opravljal delo procesnega inženirja.
Vrnil se je na Poljsko in jeseni 2005 prevzel delovno mesto vodje
proizvodnje v Lafargeevi cementarni Małogoszcz. Pravi, da je
bila zanj to zelo dobra izkušnja in velik izziv, saj je v tej veliki in
kompleksni cementarni, ki lahko letno proizvede 2 milijona ton
cementa, pridobival izkušnje v času razcveta, ko je bil cement
dobesedno razprodan, pa vse do začetka krize.
Leta 2009 se je Mariusz zopet podal v svet. Skupaj z družino je
odšel v Egipt, kjer si nabira izkušnje v Lafargeevem tehničnem
centru CTC v Kairu. Tam je odgovoren za integracijo alternativnih
in fosilnih goriv nizke kakovosti na področju Afrike in Bližnjega
Vzhoda.
Mariusz živi v Kairu s soprogo Agato, sinom Mikolajem in hčerko
Natalijo. Prepričan je, da bodo nekega dne našli čas in skupaj
obiskali Slovenijo, kjer bo svojim otrokom lahko pokazal njene
lepote in spet videl stare prijatelje. 
MARIUSZ ADAMEK Z DRUŽINO
Mariusz je ob pogovoru za naš časopis še dodal: »Še vedno se radi
spomnimo Zagorja, kjer smo živeli v stari hiši s pogledom na čudovite gore.
V Sloveniji smo spoznali prijazne in odprte ljudi in nekateri med njimi so
postali moji prijatelji, s katerimi sem v stiku še danes.«
47. zimske športne igre gradbincev
Ženske bronaste, moški četrti ekipno
Zadnjo januarsko soboto so na smučišču
Poseka nad Ravnami na Koroškem potekale
47. zimske športne igre gradbincev, na katerih
so bili uspešni tudi naši tekmovalci.
Dani Rozina je v svoji kategoriji osvojila
tretje mesto. Alenka Sinkar in Desa Petrič
sta z izvrstnimi vožnjami pripomogli, da so
STRAN 16
|
ekipno osvojile tretje mesto. Tudi moški so
bili uspešni, osvojili so četrto ekipno mesto.
Dušan Bajda je bil v svoji kategoriji peti,
Miha Češnovar šesti. Ostali so se uvrstili v
zlato sredino ter s tem prav tako pripomogli
k dobremu ekipnemu uspehu – skupnemu
četrtemu mestu med trinajstimi sodelujočimi.

Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
NAŠI SMUČARJI
Vsem tekmovalcem, predvsem pa
tekmovalkam čestitamo za dosežene uspehe
in uspešno zastopanje našega podjetja.
NAŠE POVEZAVE
DRUŠTVO BEST
Naše sodelovanje
Skupina Lafarge ima v svoji viziji
zapisano, da želi biti najboljši
delodajalec svojim zaposlenim in
v svoje vrste vedno privabiti tudi
najboljše kandidate.
Cementna industrija glede
na svojo dejavnost zaposluje
večinoma kadre naravoslovnotehničnih strok z vseh področij:
elektrotehniškega, strojnega,
kemijskega. Prav na teh
področjih pa izobraževalne
ustanove že kar nekaj let beležijo
upad števila vpisanih dijakov in
študentov. To posledično pomeni
tudi manj kandidatov, ki jih bomo
v prihodnosti potrebovali za delo
v podjetju.
Da situacija vendarle ni tako brezupna in da
imamo pri nas vendarle še vedno kar nekaj
talentiranih, zagnanih in obetajočih bodočih
inženirjev, pa so nas prepričali predstavniki
društva Best – nepolitične in neprofitne
organizacije, ki inženirjem ponuja širjenje
obzorij v izobraževanju in osebnem razvoju.
To društvo je zbirališče visoko motiviranih
študentov tehnologije in naravoslovja, naše
sodelovanje z njimi pa lahko veliko pripomore
tudi k njihovemu nadaljnjemu razvoju.
Obisk dedka Mraza
V okviru tega sodelovanja smo letos podprli
njihovo tekmovanje "BEST Tekmovanje
inženirjev 2010 - MacGyver 2.0", ki so
ga pripravili 24. in 25. marca v prostorih
Narodnega muzeja v Ljubljani. Udeleženci so
se drugi dan ukvarjali z dvema študijskima
primeroma iz našega podjetja, in sicer so
iskali možnosti nižanja porabe energije pri
proizvodnji cementa in možnosti optimizacije
logistike odpreme cementa.
MED CELODNEVNIM IZZIVOM
Vsak dan je tekmovalo 10 ekip s tremi ali štirimi udeleženci. Zmagovalni ekipi obeh dni bosta
Slovenijo zastopali na Centralnem regionalnem tekmovanju inženirjev v Brnu (Češka).
PREDSTAVITEV
ŠTUDIJSKEGA
PRIMERA
Študijski primer
možnosti optimizacije
logistike odpreme
cementa je študentom
predstavil naš vodja
marketinga Andrej
Sopotnik.
BLAŽ OŠTREK
Glavni organizator tekmovanja.
BODOČI INŽENIRJI
Tekmovanja so se
udeležili študenti,
ki jim reševanje
teoretičnih in
konstrukcijskih nalog
predstavlja dodaten
intelektualni izziv.
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 17
NAŠE POVEZAVE
Gradnja nove prihodnosti
Lafarge v Iraku
IZZIVI TOVARNE BAZIAN
"Zaradi oddaljenosti tovarne je bilo pridobivanje
opreme in rezervnih delov zelo zahtevno," opozarja
vodja tovarne Ismail Elsherif. "Včasih smo morali
za prevoze opreme uporabiti celo letala. Za naše
strokovnjake in inženirje smo postavili dobro
opremljeni tabor, v katerem so živeli. Ker je
bila preskrba z elektriko negotova, smo zgradili
lastno elektrarno. Soočamo se tudi z drugimi
vsakodnevni izzivi: usposabljanje lokalnega osebja,
zagotavljanje varnosti na delovnem mestu, zaloge
goriv, prehod na stroškovno učinkovitejša goriva ter
izboljšanje industrijske učinkovitosti kamnolomov
in cementarn. Nič ni bolj zadovoljujočega kot videti
našo ekipo uspeti kljub vsem tem težavam."
ROKOVANJE OB OTVORITVI
Lafarge je eno redkih multinacionalnih podjetij v Iraku.
NAŠ SPONZORIRANEC
NK Svoboda Kisovec
Za prihodnost nogometa v Kisovcu, kjer športno društvo NK
Svoboda Kisovec deluje že od leta 1932, skrbijo nekdanji člani
uspešnih članskih selekcij, ki prenašajo svoje znanje in izkušnje
na mlajše generacije. Trenutno je poleg 22 aktivnih članov v klub
včlanjenih kar 56 otrok.
Člani NK Svoboda Kisovec so svoj sodobni športni center in
večnamenski prostor nad rudarskim naseljem Šaht dobili šele leta
1984, in sicer s pomočjo lokalnih podjetij ter s svojim prostovoljnim,
požrtvovalnim delom. Svoj zmagovalni elan so konec osemdesetih
okronali z največjimi uspehi v svoji zgodovini, osvojili so MNZ
Ljubljana, dve leti kasneje pa so se uvrstili v enotno 2. slovensko
nogometno ligo, kjer so ostali dve sezoni.
Podobnih dosežkov pozneje ni bilo več. Število aktivnih
nogometašev v vseh selekcijah se je močno zmanjšalo, v klub se je
naselil pesimizem. Vendar pa je v zadnjih letih spet zaznati porast
zanimanja za nogomet, kar pozdravljajo vsi privrženci in ljubitelji
NK Svoboda. Z nastopi v ligah na različnih nivojih so pričele kar štiri
mlade selekcije, člansko moštvo pa trenutno igra v Medobčinski
nogometni zvezi Ljubljana. 
STRAN 18
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
V GOLU
Nadebudni mladi nogometaši.
Čeprav se razmere v Iraku tudi sedem let
po vojni še niso povsem normalizirale,
se je Skupina Lafarge odločila okrepiti
svoje dejavnosti v tej deželi in obenem
prispevati k njeni obnovi in gospodarskemu
razvoju. Obstoječi cementarni iz Tasluja s
proizvodno zmogljivostjo 2,3 milijona ton
cementa letno je aprila lani pridružila novo
cementarno, imenovano Bazian, z letno
proizvodno zmogljivostjo 2,7 milijona ton.
Obe cementarni se nahajata v bližini mesta
Sulaimaniyah, ki je drugo največje v iraškem
Kurdistanu na severovzhodu države.
V zadnjem obdobju je v Iraku upadlo število
resnejših incidentov, nadaljuje se proces
tranzicije, znatno pa se je izboljšal tudi
gospodarski položaj. Iraški BDP se je od konca
vojne povečal za šestkrat, zaradi naraščanja
cene nafte samo v obdobju 2007-2008 za
več kot 50 odstotkov. Kljub gospodarski krizi
se lahko iraško gospodarstvo v letu 2009
pohvali s 6-odstotno rastjo.
V državi so ogromne tudi potrebe po cementu.
Le za najnujnejše infrastrukturne projekte naj
bi ga potrebovali 50 milijonov ton. Zgraditi in
obnoviti pa bo potrebno tudi stanovanja, ki jih
je bilo med vojno po podatkih uničenih okrog
štiri milijone. Trenutno za obnovo porabijo
okrog 15 milijonov cementa letno. Doma ga
proizvedejo le šest odstotkov, od katerih ga
tretjino proizvedeta enoti Lafargea, ostalo pa
uvozijo iz Turčije in Irana.
"Skupina Lafarge se je v Iraku lahko uveljavila
le s prevzemom družbe Orascom, ki je v tej
državi delovala od leta 2005. Prevzeli smo
jo decembra 2007,« pravi Marcel Cobuz,
direktor Lafargea v Iraku. »Z odprtjem naše
druge tovarne Bazian pa smo dali ljudem
jasno vedeti, da so naše ambicije poleg
širitve tudi te, da prispevamo k čimprejšnji
obnovi države.«
Lafarge namreč poskuša s svojo prisotnostjo,
družbeno odgovornostjo in zaposlovanjem
vplivati tudi na kakovostnejše življenje in
optimistični duh prebivalcev Iraka.
Način, na katerega je Skupina razširila
svoje poslovanje in se kapitalsko povezala
z lokalnimi podjetji, predstavlja pravo
zgodbo o uspehu. Kot delodajalec Lafarge
zagotavlja delo več kot 3000 ljudem, ki so
usposobljeni v skladu s standardi Skupine.
Dodatnih 7000 neposrednih in posrednih
delovnih mest ustvarjajo lokalna podjetja
s svojimi dejavnostmi. Podjetje aktivno
DNEVI LAFARGEA V IRAKU
Lafarge v Iraku podpira tehnično izobraževanje, omogoča dostop do
ugodnih stanovanj in prispeva h gospodarskemu razvoju.
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi. Na
primer, obe cementarni dnevno dobavljata
1.000 ton cementa (kot najemnino za
tovarno Tasluja) za gradnjo domov najbolj
prikrajšanim. Lafarge je v Iraku vključen tudi
v več projektov.
"Naše dejavnosti za razvoj skupnosti
usmerjamo na področje tehničnega
izobraževanja, omogočamo dostop do
cenovno ugodnih stanovanj in prispevamo
h gospodarskemu razvoju," pravi Karwan
Mahmood, namestnik direktorja za kadre
in odnose z javnostmi v Lafargeu Irak.
"Kar zadeva izobraževanje, smo podpisali
dva sporazuma s tehničnimi fakultetami
Sulaimaniyah, ustanovili poletne delovne
programe v naših tovarnah za petnajst
študentov, ponujamo pa tudi štipendije za
študente iz sosednjih vasi. Trenutno potekata
projekta preskrbe z vodo za Taynal in v bližino
bolnišnico. Pomagali smo zgraditi asfaltno
cesto za prebivalce Zakhash. Ukrepati
moramo hitro, saj prebivalci nujno in takoj
potrebuje pomoč." 
Učenje obvladovanja tveganja
Čeprav je raven tveganja na severovzhodu Kurdistana relativno nizka, je
treba pri poslovanju v Iraku obravnavati tudi varnostna vprašanja. Varnost
je potencialno ogrožena pri dostavi cementa na jug, prav tako pa tudi pri
pošiljanju surovin, potrebnih za proizvodnjo, zlasti nafte. Zaposleni so se
naučili upravljati z vsakodnevnimi tveganji in z rezervami za nujne primere, s
katerimi preprečujejo vsakršno tveganje pomanjkanja. Za varnost tovarn skrbijo
specializirana podjetja. "Manjše incidente, ki vplivajo na naše podizvajalce ali
prevoznike na jugu države, beležimo skoraj vsak teden. Za obvladovanje tveganj
smo razvili stroga navodila," pravi Marcel Cobuz.
Ali lahko gospodarska kriza ogrozi krhki proces obnove? Verjetno ne. Padec
cene nafte, ki prispeva za skoraj dve tretjini BDP-ja, zagotovo vpliva na vire
v državi, a z novimi posojili mednarodnega denarnega sklada, izdajo iraških
državnih obveznic in mednarodno pomočjo, je financiranje varno. "Kriza bo
imela verjetno zelo majhen vpliv na naše poslovanje," potrjuje Marcel Cobuz.
"Ambicije oblasti ostajajo še vedno nespremenjene. Predvsem pa so potrebe
prebivalstva po cementu ogromne." 
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 19
Križanka
Rešitev nagradne križanke št. 01/2010:
Ime in priimek:
Naslov:
PREBIVALCI
ZDA Z
IZVOROM
ČRNSKEGA
PREBIVALSTVA V
AFRIKI
BIVŠI AMERIŠKI
BIVŠI AVSTRIJSKI
PREDSEDNIK
ALPSKI SMUČAR
LINCOLN
STRAHOPETEC, BOJAZLJIVEC
SL. VIOLINIST
IN GLASBENI
PEDAGOG (Igor)
MESTO IN
DALJŠA
REKA NA
JV SUDANA
OTOK V
IZPUŠČANJE
DALMACIJI SZ OD NEVARNIH SNOVI
ZADRA
V OKOLJE
16
PRIPOMOČEK ZA PRIPADNIK
RISANJE
MENONITSKE
Z VODENIMI
VEJE ŠVIC.
BARVAMI
ANABAPTIST.
11
15
LANEN, PODOLGOV. PRT
NAJV. BARVA PRI
KARTAH
VIRUS
ČRNIH
KOZ
SLOVENSKA
NEPREMIČNINSKA
AGENCIJA
ČLAN
SLOVENSKEGA
DRUŠTVA
»DMRS«
4
SESTAVIL:
DAMJAN KOVAČ
POLOŽAJ,
DRŽA
22
CELJSKA
METALNA
TOVARNA
14
21
5
6
7
8
9
10
11
Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in ga do vključno
20. aprila 2010 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite
po pošti na naslov:
Uredništvo LC Tima
Lafarge Cement d.o.o.
Kolodvorska 5, 1420 Trbovlje
Pripis: Za nagradno križanko
ZAKLJUČENI,
SESTAVLJENI
DELI ELEMENTOV
AM. IGRALEC
KILMER
7
PLOŠČA IZ LES.
VLAKEN IN
FENOLNIH SOLI
3
4
PR.VERIGE
DYNAMIQUE
FR. HOTELOV
(Gerard)
2 VODORAVNA
POVRŠINA
STANE
UREK
17
DENARNA
ENOTA EVR.
GOSPODARS.
SKUPNOSTI
AFRIŠKA DRŽAVA
3
VELIK, SNEŽNI
PLAZ
NIKOLAJ OMERSA
8
2
ANDREJA
MAKOTER
19
SL. PISATELJ
(Marko)
PREDEL
LJUBLJANE
SLOVENSKI
SMUČARSKI
TRENER (Janez)
LCTim
10
SLOV. ALP.
SMUČARKA
IT. SKLADAT.
(Roman)
PTIČ, VRSTA VRANA Z
RDEČKASTOSIVIM PERJEM
NA MODRIH PERUTIH
ROČ. STRELNO OROŽJE
ELDA
VILER
GLEDAL. PROSTOR Z LOČENIMI STOLI IN VHODOM
PREDSTAV. PTIČEV POTAPLJAVCEV (ČOPAST, MALI, ..)
18
PETER
ABRAHAMS
AP. NASELJE V
TURČIJI
13
ŽID, AJD,
POGAN
MANJŠI
RAK
PREBIVALKA
LJUDSTVA
IBEROV
OTOK V NIZOZEMS. ANTILIH PRED S
OBALO J AMERIKE
SLOVENS. GLEDALIŠKI IGRALEC IN
REŽISER (Osip)
12
AFR. OKRAS.
RASTLINA
NAJVEČJI
ZOBATI KIT
TOBAČNA
KORPORACIJA IZ
NEW YORKA
PRVA SL.
FILMSKA
IGRALKA RINA
1
IT. DIRIGENT
(Vittorio)
IT. DUHOVN.
(Benedetto)
MESTO V
VZH. BOSNI
SREDN. IME FID.
CASTRA
OTOČJE V INDONEZIJSKEM
ARHIPELAGU
FIZIKALNA ENOTA
ZA HERTZ
NEZMOŽNOST
VPLIVANJA
NA POTEK
ŽIVLJENJA
KLASIČNA, SVETOVNO ZNANA,
MADŽARSKA SPECIALITETA IZ
GOVEJEGA BOČNIKA
IVO
SVETINA
6
5
IZLOČANJE PO
DOLOČENEM
KRITERIJU,
IZBOR
V ŽARGONU
UŽIVALCEV
SINONIM ZA
MARIHUANO
PREDEL
ZEMELJSKE
SKORJE IZ
Ni IN Fe
9
NEDOPUŠČ.
DOSEGANJA
SPORAZUMA,
REŠITVE
JED IZ TESTENIH Z MESOM POLNJENIH VREČK
1
DOLGA
REKA V BURMI,
MJANMARU
ROK
PERKO
12
13
14
15
16
17
20
SLOVENSKA
ALPSKA
SMUČARKA DREV
18
19
20
21
22
V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa
lahko sodeluje le z eno križanko.
Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo
izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s
praktičnimi nagradami.
Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji
številki časopisa LC Tim.