1. No category

Novi Touareg.
Pripravljen na vse.
Das Auto. Revija
Torej ni izključeno.
e-up! in e-Golf : Ceneje kot z mestnim avtobusom.
SP v reliju: V čem je skrivnost uspeha?
Das Auto. Revija
01/2014 Slovenska revija znamke Volkswagen
Modro načelo • Pogon na štiri otroke
Verjetnost, da na
zemljo pade meteorit:
približno 0,2 odstotka.
01/ 2014
www.volkswagen.si
Vozniki novega Touarega ste lahko povsem mirni. Izredno zmogljiv motor V6 TDI s 193 kW
(262 KM) in številni asistenčni sistemi, npr. sistem za avtomatsko uravnavanje razdalje
Ivo Daneu.
ACC in sistem Front Assist z mestno funkcijo zaviranja v sili, bodo poskrbeli, da bo novi
Touareg kos vsaki, še tako nenavadni situaciji. Ko boste na neznanem terenu, vam
bo radijsko-navigacijski sistem RNS 850 pokazal pot, četudi bo ta potekala po strmih
Košarkarska legenda
»Vedno bo Volkswagen!«
pobočjih, saj novi Touareg premaguje tudi vzpone do 45 stopinj. Pa naj se zgodi kar koli.
Novi Passat.
Osma generacija – zgodba o uspehu že 41 let.
Emisije CO 2: 174−173 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,6 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NO X :
0,0423−0,0391 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00033−0,00005 g/km, število delcev 9,75–2,24. Ogljikov dioksid (CO 2) je
Tekaški praznik.
najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa
pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna.
VW XL1
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva
Volkswagen Ljubljanski maraton osvojil Slovenijo.
www.passat.si
Vi prepoznate priložnosti,
vaš avto pa tveganja.
Novi Passat. S številnimi inteligentnimi asistenčnimi sistemi.
Tako suveren kot vi.
Pri novem Passatu je na voljo bogata ponudba inteligentnih asistenčnih
sistemov za pomoč vozniku. S sistemom za zaznavanje pešcev, asistenco
za zastoje ter asistenco za manevriranje s prikolico bo vaša vožnja varna
in sproščena. Kot dodatna oprema so na voljo tudi žarometi LED HIGH,
ki poskrbijo za optimalno osvetlitev cestišča, za interaktivno doživetje
vožnje pa bo poskrbel visokoločljivostni aktivni informacijski zaslon z
digitalnimi merilniki. Hvaležni boste za njihovo pomoč.
Novi Passat in Passat Variant že v salonih Volkswagen po Sloveniji.
Emisije CO 2: 140−105 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,4–4,0 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz
prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Podatki veljajo za modela Passat in
Passat Variant. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Navedena oprema je na
voljo opcijsko. Volkswagen Passat limuzina je dobitnik nagrade Zlati volan 2014 (Golden Steering Wheel Award), ki
jo podeljuje BILD am SONNTAG/AUTO BILD, 46/2014.
VWoglasPassat_2014_210x280_A_AvtoMagazin.indd 1
8. 12. 14 09:59
sedem dejstev …
... ki smo se jih naučili tokrat.
Ručigaj.
XL1.
Ko popoldansko jesensko sonce
obliva pokrajino med Vodicami in
Ljubljano, ki se oblači v jesenske
pastelne barve, se futuristično nizek
in umetelno zglajen XL1 s svojim
šelestečim zvokom zdi, kot bi ga na
regionalki pozabili scenaristi
dobrega ZF-filma. Ampak resničnost
je tu in zdaj, tudi z XL-om, ki jasno
kaže, kakšna bo (zelo verjetna)
prihodnost avtomobila. Stran 40
Passat.
Passat zna v kritičnih trenutkih sam
zavirati v mestih, zaznava tudi
pešce, zna zavirati v sili, voziti v
zastoju, predvsem pa zna parkirati
tudi, če vleče prikolico. In jo zlahka
usmerjati s stikali za nastavljanje vzvratnih ogledal. Stran 6
WRC: Številka ena
ostaja z nami!
Vedno je za uspeh v športu na tej
ravni ključen tudi denar, toda že
večkrat se je pokazalo, da polna
vreča denarja še ne pomeni nujno
tudi uspeha. Volkswagen je investiral premeteno, odločno, a vendarle
premišljeno. Stran 62
2
Das Auto. Revija 01/2014
Robert Lešnik, ki se je
podpisal pod Passata, je
po svoje zaznamoval mobilnost sodobnih ljudi. Domen Ručigaj
prevzema to štafeto in
jo nadgrajuje z avtomobilom, ob katerem nihče
ne more ostati hladen.
Stran 54
Maraton.
Za maraton porabi
70-kilogramski tekač
okoli 3000 kilokalorij.
Resda imajo tudi najvitkejši ljudje v telesu toliko
maščobe, da bi lahko
pretekli več maratonov,
vendar ta ne omogoča
hitrega teka. Iz nje nastaja za gibanje potrebna
energija v vrsti počasnih
procesov. Zato je glavni
vir energije pri teku
glikogen, telesna zaloga
glukoze. Stran 48
»Zdaj, ko jih imam
že krepko čez
sedemdeset, svoj
čas najraje
posvečam
vnukom. In
taroku.«
Ivo Daneu, stran 30
e-VW v Sloveniji.
»Če bi električni Golf v bateriji imel
toliko energije, kot je premore
50-litrski rezervoar plinskega olja, bi
njegov domet znašal kar 3894
kilometrov.« Stran 16
prva beseda
Dragi prijatelji,
S
Marko Škriba
direktor znamke Volkswagen pri podjetju
Porsche Slovenija
ponosom in veseljem vam predstavljam prvi izvod nove revije Das Auto.,
s katero vas bomo obveščali, navduševali in zabavali dvakrat letno.
Že ime Volkswagen razkriva, da je to znamka ljudskih avtomobilov, ki
postavlja v ospredje človeka. Zato se bomo potrudili in v reviji predstavili
mnoge novosti iz našega sveta, zanima pa nas tudi, kakšen je vaš vsakdan, kakšne
so vaše poti, navade in potrebe, radi bi se dotaknili tega, kar je vaša strast. Čeprav
izdelujemo avtomobile, nas še zdaleč ne zanimajo samo vaše vožnje.
V prvi številki revije Das Auto., ki smo jo natisnili v nakladi kar 60 tisoč
izvodov, vam s ponosom predstavljamo svetovno prodajno uspešnico,
popolnoma novega Passata, ki ga v osmi generaciji zaznamujejo napreden dizajn,
varčni motorji in najmodernejša tehnologija. Preberite si tudi zgodbi legende
slovenske košarke Iva Daneua, ki ni spreten le pod koši, pač pa tudi za volanom,
in oblikovalca Domna Ručigaja. Slovenski oblikovalec prav zdaj v Wolfsburgu
zaključuje obliko konceptnega vozila, ki ga bo Volkswagen pokazal spomladi na
salonu v Ženevi.
Ponujamo mnoge nasvete, ki vam bodo olajšali vaš avtomobilski vsakdan. Na
poljuden način vam predstavljamo številne tehnične izboljšave in vam približujemo avtomobilsko (električno) prihodnost. Ne manjka niti nekaj popotniške paše za oči, ameriške in slovenske. Tu je še štirikolesni pogon z nekaj pari
mladih nog, v Slovenijo pa smo pripeljali zelo poseben avto, ki porabo goriva
meri v decilitrih.
Da ne bomo ves čas na kolesih, si lahko preberete tudi reportažo 15 tisoč utrujenih parov nog z Ljubljanskega maratona, ki ga podpiramo že vrsto let, saj so
glavne vrednote avtomobilske znamke Volkswagen – odgovornost do človeka in
okolja, inovativnost in skrb za ohranjanje vrednosti – uglašene z vrednotami, ki
jih pooseblja vzdržljivostni tek. Tudi zato sem tekel z njimi.
Fotografija Bor Dobrin
Veliko užitkov pri branju in varno vožnjo vam želim.
Das Auto. Revija 01/2014 © 2014 Porsche
Slovenija, Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana
Direktorica:
Mateja Kos
Jezikovni pregled:
Prokreator
Izdajatelj:
Porsche Slovenija, Bravničarjeva 5, 1000
Ljubljana
Urednik:
Miha Merljak
Oblikovanje:
Peter Becker GmbH Medienproduction, Wolfsburg
Maša Okršlar Popovič, www.Mixer.si
Za izdajatelja:
Petra Korošec, Sabrina Pečelin
Novinarji:
Matjaž Korošak, Mitja Sagaj, Jure Gregorčič, Marjan
Žiberna, Andraž Zupančič, Alenka Birk, Blaž Črnivec,
Tadej Golob, Boštjan Belčič, Petra Jakob
Naklada:
60.000 izvodov
Fotografi:
Bor Dobrin, Matej Povše, Ciril Komotar, Klemen
Korenjak, Gašper Pirman, Blaž Črnivec
Pišite nam: info@volkswagen.si
Licenca:
Das Auto. Magazine - KircherBurkhardt GmbH,
Heiligegeistkirchplatz 1, 10178 Berlin, Nemčija
Založnik:
Korpmedia d.o.o., Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana
Tiskarna:
Radin Print d.o.o.
Revija ni v prosti prodaji. Izide dvakrat letno.
Naslovnica: Matej Povše
Pridržujemo si pravico do sprememb in napak v tekstu.
01/2014 Das Auto. Revija
3
think ahead.
Raziskujemo.
pariško
U
KMAL
S športno notranjostjo: na notranjost XL Sporta
je močno vplival
dizajn dirkaških
avtomobilov.
Volkswagen je na oktobrskem pariškem avtomobilskem salonu navdušil na
številnih frontah – s konceptom XL Sport, priključnim hibridom Passatom
GTE, vročim Polom GTI in terenskim Golfom Alltrackom.
XL Sport – prihodnost
hitre vožnje .
Na svetovni premieri visoko zmogljivega športnega koncepta smo uspešno demonstrirali,
kako lahko visokotehnološke rešitve vodijo v
sodelovanje med znamkami naše korporacije.
XL Sport namreč združuje aerodinamično obliko,
ki se zgleduje po najučinkovitejšem avtu na svetu, XL1, in moč Ducatijeve Superleggere, najbolj
dinamičnega dvovaljnega motocikla. Rezultat:
zver, ki zmore 270 km/h in »katapultiranje« do
100 km/h v pičle 5,7 sekunde. Pri tem se motor
zavrti do – za avtomobilski svet – nepojmljivih
11.000 vrtljajev.
4
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
147 kW
Dvižna vrata – kot jih pozna tudi XL1, omogočajo, da
se vrata XL Sporta odpirajo
navzgor.
5,7
je tehnični vrhunec XL Sporta, za
katerega se lahko zahvali kombinaciji prirejenega V2 motorja
Ducatijeve 1199 Superleggere in
7-stopenjskega dvosklopčnega
menjalnika DSG.
sekunde: čas, ki je potreben, da konceptni športnik pospeši od 0 do 100 km/h.
Deloma se za to lahko zahvali tudi številnim aerodinamičnim izboljšavam, kot so
zračne zavese, difuzorji in podobni kanali.
XL1: poraba goriva: 0,9 l/100 km (kombinirana), poraba elektrike: 7,2 kWh/100 km, emisije CO2: 21 g/km, razred učinkovitosti: A+
Passat GTE: poraba goriva: 1,6 l/100 km (kombinirana), emisije CO2: 37 g/km (kombinirana)
Passat variant GTE: poraba goriva: 1,7 l/100 km (kombinirana), emisije CO2: 39 g/km
Raziskujemo.
think ahead.
320 Nm
Še bolj dinamičen:
novi Polo GTI.
Četrta generacija Pola GTI nadaljuje skoraj 30-letno tradicijo posebej športnih Polov. S 141 kW je novi
1,8-litrski motor TSI zmogljivejši od predhodnika. Od
0 do 100 km/h pospeši v pičle 6,7 sekunde in doseže
končno hitrost 236 km/h. Edinstveni odbijači, rdeča
značka GTI in izrazitejši boki le še poudarjajo njegov
športni značaj, v notranjosti pa o njem pričajo
športno zasnovan volan in sedeži, ki jih je navdihnil večji Golf GTI. Ponujamo vam tudi
prilagodljivo vzmetenje Sport Select. Ta
vsebuje Sport Performance, pri katerem s
pritiskom na gumb vključite bolj športno
delovanje motorja.
je največji navor novega Pola GTI.
Kot alternativo 7-stopenjskemu dvosklopčnemu menjalniku zdaj ponujamo tudi različico s 6-stopenjskim
ročnim menjalnikom.
Golf za vse terene.
Fotografije Volkswagen
Passat na dva pogona.
Priključni hibrid Passat GTE s kombinacijo bencinskega TSI-ja in električnega motorja ponuja skupno moč
160 kW, doseg motorja več kot 1000
kilometrov in porabo komaj dva litra na sto kilometrov. A bolj kot to je
pomembno, da lahko Passat GTE vsakdanjo vožnjo v službo in nazaj opravlja
zgolj na elektriko: njegov doseg je 50
kilometrov.
Volkswagen je z Golfom Alltrackom
ustvaril tehnično in vizualno kombinacijo urbanega avtomobila in
SUV-ja. Terenske obloge, serijski
štirikolesni pogon 4Motion,
terenski vozni profil in dva
centimetra večja oddaljenost
od tal ponujajo odlične terenske lastnosti, ki bodo na
voljo v treh motornih različicah.
Polo GTI DSG: poraba goriva: 5,6 l/100 km (kombinirana), emisije CO2: 129 g/km
Polo GTI: poraba goriva: 6,0 l/100 km (kombinirana), emisije CO2: 139 g/km (kombinirana)
Golf Alltrack: poraba goriva: 4,9 - 7,7 l/100km (kombinirana), emisije CO2: 124 - 158 g/km
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
5
Raziskujemo.
.
r
a
n
o
i
c
u
l
o
v
Re
6
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
Passat: kombinirana poraba goriva: 4–5,4 l/100 km; emisije CO2: 106–140 g/km, razred učinkovitosti: B - A+
Raziskujemo.
Passat z osmo generacijo
stopa vsaj pol stopničke
višje, spogledovanje s
premium segmentom pa
presega doslej znane ravni
povezljivosti, varnosti in
varčnosti.
Le najboljše velja za novo,
po 41 letih na trgu, osmo
generacijo Passata, ki je
podobno kot Golf znamka
zase. Je referenca suverene
mobilnosti in tudi zanj lahko
rečemo zdaj, ko se predstavlja bolj dovršen kot
kdaj prej, da postavlja
merila v svojem segmentu.
Več kot 22 milijonov
prodanih primerkov na
vseh koncih planeta je
jasna zaveza, da mora
Passat zdaj preseči ne le
konkurenco, pač pa
predvsem samega sebe.
Zato je “bestseller” postal
tudi revolucionar.
Besedilo Mitja Sagaj
Fotografije Cem Guenes
Č
eprav ga boste na pogled hitro prepoznali, saj ostaja zvest
preprostim potezam, ki so
tokrat še nekoliko ostrejše, a
delujejo sodobneje, je Passat s tovarniško oznako B8 najudobnejša, najvarnejša, najvarčnejša in najbolj povezljiva inkarnacija v zgodovini. In številne
tehnologije, ki jih prinaša, niso nove
zgolj za Passata, ampak so sploh prvič
vgrajene v kak Volkswagen. “Active Info
Display” je poimenovanje nove (doplačljive), povsem digitalizirane instrumentne plošče, novost je projicirni
zaslon (“head-up display”) pa sistem “infotainment” za potnike na zadnji klopi …
Passat zna v kritičnih trenutkih v mestih
zavirati sam, zaznava tudi pešce, zna zavirati v sili, voziti v zastoju, predvsem pa
zna parkirati tudi, če vleče prikolico. In
jo zlahka usmerjati s stikali za nastavljanje vzvratnih ogledal.
Zdaj, ko se Passat predstavlja osmič,
je nov od glave do peta, Slovenci pa ga
tudi dve generaciji za tem, ko je leta 2005
predstavljeno šesto generacijo oblikoval Mariborčan Robert Lešnik, še zmeraj
jemljemo za svojega. Tudi za poslovne
kupce Passat še nikoli ni bil tako primeren kot prav zdaj, ko se zdi, da Volkswagnovi snovalci na neki način vendarle
udejanjajo že ob prelomu tisočletja
zastavljeno, a doslej še neuresničeno
zamisel, namreč da bi Passat zapolnil
praznino med takratno Boro/Jetto in
Phaetonom ter se postavil ob bok Audiju A6. A zdaj se pravzaprav zdi dobro, da
je Passat ostal zvest srednjemu razredu,
kamor ob tokratni predstavitvi suvereno
prinaša rešitve iz razreda višje.
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
7
Raziskujemo.
TDI kot biturbo.
Med kar devetimi novimi motorji iz Passatove palete izstopa predvsem dvolitrski
TDI z dvojnim prisilnim polnjenjem. Kompaktni modul z visoko- in nizkotlačno turbino ustvarja pritiske vse do 3,8 bara, še
impresivnejša je zmogljivost novih piezo
injektorjev, ki zmorejo gorivo brizgati pod
pritiskom 2.500 barov. Stroj, ki je s kar
176 kW (240 KM) najmočnejši turbodizel
z neposrednim vbrizgom goriva, kadarkoli
vgrajen v kak Volkswagen, se ponaša tudi
s kar 500 Nm navora, obenem pa s povprečno porabo vsega 5,3 litrov plinskega
olja na 100 kilometrov. Prav zaradi impresivnega navora TDI serijsko prenaša moč
na vsa kolesa (4MOTION) prek na novo
razvitega sedemstopenjskega avtomatiziranega menjalnika z dvema sklopkama
(DSG).
Iz motorne palete pa izstopa še nov hibridni pogonski sklop, Passat GTE tako
ob modelu XL1 in Golfu GTE postaja tretji
priključni hibrid znamke. Priključni zato,
ker je njegove visokonapetnostne, tekočinsko hlajene litij-ionske baterije z zmogljivostjo 9,9 kWh (kilovatne ure), mogoče
polniti kar preko vtičnice domače električne napeljave, hibridni Passat pa zmore
poti do 50 kilometrov premagovati zgolj
na elektriko. A celotni doseg po zaslugi
bencinskega motorja (skupna sistemska
moč znaša 155 kW (211 KM) – ob izjemno ugodni porabi goriva, natančni podatki
bodo znani z modelskim letom 2015) ne
znaša nič manj kot 1.000 kilometrov!
8
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
Zanesljiv sopotnik.
Že tako bogat spisek elektronskih
asistenčnih sistemov predhodnika so inženirji pri osmi generaciji Passata povzdignili na povsem novo raven. Na varno stran.
Precej med njimi je povezanih, dobro
sodelujejo, da zagotavljajo varno vožnjo
kot vselej pozoren sopotnik. Tako zna Passat z radarskim ohranjevalnikom hitrosti
samodejno vzdrževati varnostno razdaljo,
ohranjati vožnjo na voznem pasu tudi s
korekcijami volanskega obroča, če pa se
voznik ne odzove na njegove pozive, naj
prevzame vodenje, zna celo samodejno
ustaviti avtomobil. Pomočnik za vožnjo v
zastoju skrbi za brezskrbnejše premike v
stoječem prometu, Passat pa zna samodejno zavirati tudi pri mestni vožnji (do 50
km/h), s kombinacijo radarja in kamere
pa poslej prepoznava tudi pešce.
Proč s kilogrami.
Več dinamike.
Snovalci so tudi pri tokratni generaciji Passata precejšnjo pozornost namenili
zmanjševanju teže, novinec pa je, odvisno od motorne različice, od predhodnika
lažji celo do 85 kilogramov. Predvsem pri
sodobnih pogonskih strojih, zdaj v celoti
prisilno polnjenih, so dosegli do 40-kilogramske prihranke, pri opremi z uporabo
novih materialov (predvsem pri klimatski napravi, ki so jo zasnovali povsem na
novo) znašajo prihranki do 33 kilogramov, po zaslugi uporabe lahkega jekla pa
pri podvozju do devet kilogramov. Inženirji so posegali tudi po aluminiju, manjši
teži navkljub pa je čvrstost karoserije zdaj
večja, zato zmore Passat vleči tudi do 400
kilogramov težje priklopnike v primerjavi s
predhodnikom.
Predvsem zato, da bi vozniku ponudili
bolj angažirano vožnjo z več odzivnosti in
poudarjenim občutkom obvladovanja, so
inženirji po vzoru Golfa GTI zdaj tudi Passatu namenili progresivni volanski mehanizem (ki je na voljo bodisi v kombinaciji
s športnim podvozjem ali prilagodljivim
podvozjem DCC). Za razliko od običajnih
volanskih mehanizmov z nesprejemljivim
razmerjem ponuja progresivni volan natančnejšo vodljivost pri hitrejši vožnji, v
mestu pa zahteva manj zavrtljajev volanskega obroča. Tako je pri klasičnem volanskem mehanizmu od ene do druge skrajne
točke potrebnega 2,75 zavrtljaja, pri opcijskem progresivnem mehanizmu pa zgolj
2,1 zavrtljaja volanskega obroča.
Passat: kombinirana poraba goriva: 4–5,4 l/100 km; emisije CO2: 106–140 g/km, razred učinkovitosti: B - A+
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
9
Raziskujemo.
10
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
Nadgrajeno
»brcanje«.
Svetleje,
a z manj energije.
Pri predhodniku leta 2010 predstavljeno
»brcanje« z nogo pod zadnji odbijač, ki je
sprožilo samodejno odpiranje prtljažnih
vrat, kar je še posebej priročno v primeru
približevanja vozilu s polnimi rokami, so
zdaj inženirji še nadgradili. “Easy open”
je zdaj dopolnjen s funkcijo “easy close,”
ki vrata prtljažnika Passata Variant zapre
samodejno, ko se oseba s ključem v žepu
dovolj oddalji od avtomobila.
Volkswagnovi inženirji so za osmo generacijo Passata zasnovali povsem nove žaromete, kjer prevladuje tehnike LED-diod.
Te svetijo bolje, a porabijo precej manj
energije, Passat pa že v osnovi kombinira
halogenske luči z diodami, ki so serijske
za zadnje luči. Ob tem so na voljo še dve
možnosti žarometov v tehniki LED, slednja pa z obliko diod ponuja tudi možnost
nezamenljivo prepoznavnega »podpisa«,
da gre za Passat. Žarometi, ki delujejo na
osnovi odsevne tehnologije, zdaj v Passatu zamenjujejo dosedanje ksenonske
žaromete, nadgradnjo predstavlja sistem
luči LED s projekcijsko tehnologijo, druga
možnost pa je ta sistem, nadgrajen še z
asistentom za nezasenčeni snop.
Passat: kombinirana poraba goriva: 4–5,4 l/100 km; emisije CO2: 106–140 g/km, razred učinkovitosti: B - A+
Natančno
parkiranje.
Passat, ki je že doslej znal samodejno
parkirati na vsak parkirni prostor, če je bil
ta vsaj 80 centimetrov daljši od avtomobila, zna poslej samodejno tudi zapustiti
parkirno mesto, predvsem pa zna sam
parkirati tudi s pripeto prikolico. Gre za
svetovno novost, ki vozniku omogoča, da
smer parkiranja izbere povsem preprosto z
upravljanjem stikala za nastavitev
vzvratnih ogledal, ki v tem primeru deluje
kot krmilna palica. Otročje lahko.
Nad okolico Passata lahko sicer bdijo kar
štiri kamere, ki na osrednjem zaslonu
ponujajo tridimenzionalni pogled nanjo s
ptičje perspektive, kar v primeru vožnje po
slabšem terenu zagotavlja tudi vidnost
kakšnega kamna ali skale.
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
11
Raziskujemo.
Digitalizacija.
Da je digitalizacija posegla tudi v tako
tradicionalen model, kot je Passat,
dokazuje nadvse sodobna interaktivna
instrumentna plošča, ki lahko po želji nadomesti klasične analogne merilnike.
Kompleksna programska oprema v
sodelovanju z zmogljivim grafičnim
procesorjem prikazuje podatke na kar
12,3-palčnem (31,2-centimetrskem)
zaslonu z ločljivostjo 1440 x 540 točk, tam
pa je ob merilnikih hitrosti in obratov najti
še prikaze navigacijske naprave, sistema
“infotainment” in asistenčnih sistemov.
Za še več aktivne varnosti pa bo prvič na
voljo v Passatu še projicirni zaslon
(“head-up display”). Podatki, ki jih projicira
na vetrobransko steklo, da se zdijo, kot bi
bili prikazani približno dva metra pred
avtomobilom, omogočajo vozniku, da mu
ni treba pogledovati navzdol.
discover more.
12
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
Passat v številkah.
Dolžina:
4.767 mm
Širina:
2.083 mm
Višina:
1.456 mm (limuzina)
1.477 mm (Variant)
Prtljažnik:
586–1.152 l (limuzina)
650–1.780 l (Variant)
Motorji:
9 motorjev je v ponudbi,
izstopata 2.0 TDI biturbo
s 176 kW in različica GTE
(kombinacija bencinskega
in električnega motorja
ponuja 155 kW)
Passat: kombinirana poraba goriva: 4–5,4 l/100 km; emisije CO2: 106–140 g/km, razred učinkovitosti: B - A+
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
13
discover more.
Raziskujemo.
Asistenca
za zastoj.
Parkirni asistent ponuja polsamodejno parkiranje bodisi bočno vzvratno ali pravokotno na vozišče, kamor
zna novi Passat ob pomoči
voznika – ta mora upravljati
le stopalko plina in zavore –
parkirati vzvratno ali s prednjim delom naprej. Z bočnega parkirnega mesta pa zna
sistem “Park assist” poslej
tudi speljati.
Novi Passat je tudi mojster
parkiranja s prikolico, kar
zna biti sicer izziv tudi za izkušene voznike. Volkswagen
je prvi proizvajalec na svetu, ki ponuja sistem “Trailer
assist,” ki zmore samodejno
prevzeti bočno vodenje celotnega sklopa, avtomobila
in priklopnika. Za aktivacijo
sistema ob izbrani vzvratni
prestavi zadostuje že pritisk
na stikalo, voznik pa Passata skupaj s prikolico usmerja
povsem preprosto, zgolj s
krmiljenjem stikala za nastavitev vzvratnih ogledal.
Pomočnika za vožnjo v prometnih zastojih oziroma
t. i. “Traffic jam assist” je
Volkswagen razvil na osnovi sistema za ohranjanje
voznega pasu in samodejnega radarskega tempomata.
Sistem skrbi ne le za udobnejšo in bolj sproščeno vožnjo, pač pa tudi za varnejšo
vožnjo v stoječem oziroma
počasi premikajočem se prometu. Radarski tempomat
skrbi za samodejno speljevanje in ustavljanje, vselej z
ustrezno varnostno razdaljo,
sistem za ohranjanje voznega pasu pa Passata krmili po
sredini pasu in zna prevzeti
tudi voznikov način vožnje,
če se ta raje drži bolj levega
ali desnega roba pasu.
Prepoznavanje
pešcev.
Progresivno
krmiljenje.
Zaustavitev
vozila v sili.
Sistem za opozarjanje voznika in samodejno zaviranje
v primeru nevarnosti trka, ki
deluje na osnovi radarskega
tipala, vključuje sistem samodejnega zaviranja v mestu z zaznavanjem pešcev.
Sistem “Front assist” opozori
voznika na neustrezno varnostno razdaljo in možnost
trka pri velikih hitrostih, sistem zaviranja v mestu pa pri
majhnih hitrostih.
Zavijanje s Passatom še nikoli
ni bilo tako preprosto niti tako
zabavno. Progresivni volanski
mehanizem (prvič predstavljen v Golfu GTI)
omogoča vozniku več neposrednosti na zaviti cesti pri
srednjih do večjih hitrostih, pri
mestnih hitrostih pa manj
potrebnih zavrtljajev za
boljšo okretnost.
Sistem “Emergency assist”
združuje delovanje sistema
za ohranjanje voznega pasu
in samodejnega radarskega
tempomata, in če voznik ne
kaže znakov, da lahko kadarkoli prevzame krmiljenje,
zaviranje ali pospeševanje,
ga skuša z različnimi aktivnostmi prebuditi, v skrajnem primeru tudi samodejno
ustavi vozilo in vključi vse
smernike.
Asistenca za
manevriranje s
prikolico.
Prikaz okolice.
Štiri kamere sistema “Area
view” (ena na maski hladilnika,
dve v vzvratnih ogledalih in
ena v prtljažnih vratih) nadzorujejo neposredno okolico Passata in promet v tem
360-stopinjskem območju.
Slika na osrednjem zaslonu
informacijskega sistema je
zdaj jasnejša zaradi boljše
ločljivosti kamer, programska
oprema pa hkrati ponuja kar
17 virtualnih položajev
kamer in tridimenzionalni
pogled na Passata in okolico
s ptičje perspektive.
Parkirna
asistenca.
Asistenca za
menjavo
voznega pasu.
Sistem za nadzor mrtvih
kotov “Side assist” zna
pravzaprav opravljati več
funkcij: ne le da zaznava
tiste avtomobile, ki se med
počasnim prehitevanjem
Passata znajdejo v voznikovem mrtvem kotu, pač pa
tudi tiste, ki se na prehitevalnem pasu avtoceste približujejo z veliko hitrostjo, in
poslej nadzoruje tudi tiste
avtomobile, ki se s strani
približujejo med
vzvratno vožnjo, pa jih
voznik ne more videti.
14
Das Auto. Revija 01/2014
discover
Raziskujemo.
more.
Kaj je lažje? In zakaj?
Novi Passat tehta do 85 kilogramov manj kot njegov predhodnik.
Prihranki teže so povsod, pri motorju, elektronski napeljavi, školjki,
podvozju … V infografiki predstavljamo, kje vse so Volkswagnovi
snovalci uspeli prihraniti težo.
Elektrika .
Motorji .
Da bi prihranili težo pri električnih
in elektronskih sistemih ter ožičenju,
Volkswagen v teh sklopih uporablja
več aluminija. Tudi prerezi kablov
so zdaj optimizirani.
Polica
prtljažnika.
Tudi osrednji del police
nad prtljažnikom je izdelan iz aluminija namesto iz
jekla, kar pomeni natanko
1,06 kilograma prihranka
pri teži.
Celo motorji so zasnovani po načelu lahke
gradnje. Ohišja valjev
1,4-litrskega motorja
TSI so zdaj izdelana iz
aluminija.
Podvozje .
Klimatska
naprava .
Povsem na novo zasnovana
klimatska naprava je lažja od
tiste v predhodniku.
Za podvozje so inženirji
uporabili pri visokih temperaturah obdelana jeklo
in aluminij. Zadnja os je
tako lažja za 4,7 kilograma, volanski mehanizem
pa za 2,2 kilograma.
Karoserija .
Visokotrdna in pri visokih temperaturah obdelana jekla pomenijo,
da je avtomobil lažji. To pa seveda
ne vpliva na njegovo stabilnost na
cesti. Inženirji so kljub lahki gradnji
okrepili trdnost karoserije.
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
15
e-up! in e-Golf
Osebna mobilnost nove dobe:
brez izpustov, na krilih spokojnosti
obnovljivega vira energije
in vožnja za manj kot dva evra na 100
kilometrov.
Besedilo Jure in Marko Gregorčič Fotografije Ciril Komotar in Gašper Pirman
16
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
01/2014
e-Golf: kombinirana poraba energije: 12,7 kWh e-up!: kombinirana poraba energije: 11,7 kWh; razred učinkovitosti: A+
v Sloveniji !
V
štiridesetih letih obstoja
in več kot 30 milijonih zadovoljnih kupcev je tudi
Golf pripeljal na razpotje
nove dobe, električne mobilnosti.
e-Golf je še vedno pravi Golf, tak,
kot ga poznate in si ga želite. Odkril pa vam bo čisto drugo dimenzijo
vožnje. Eleganco tihega električnega
jadranja z veliko več vozniške uglajenosti, brez izpustov in brez stresa,
s pomočjo preprosto uporabne, a sila
pametne tehnologije. Električni Golf
vam bom torej odkril svet energijske
preudarnosti, ki kot edina pot vodi k
čisti, ekonomični in do okolja odgovorni
osebni in poslovni mobilnosti.
Ob njem pa je še e-up! Gimnastiko
mestnih ulic obvladuje s kompaktnostjo
svojih mer, navdušuje s prostorno notranjostjo in zavest urbane ekologije s tehnološko dovršenim električnim pogonom
postavlja v srce mesta. 100 kilometrov
mestnih ulic prevozi za pičlega 1,755 evra
po najdražji slovenski električni tarifi.
Udobneje, ceneje, hitreje in čisteje se po
ulicah slovenskih mest preprosto ne da
voziti. Tudi z mestnim avtobusom, ki ga
žene zemeljski plin, energijska sapa matere zemlje, ne boste potovali ceneje.
In ne pozabite: iz njiju se ne kadi in
tudi roke ne smrdijo in niso mastne, ko
ju oskrbujete z energijo. In ne, ni vam ju
treba voziti na črpalko. Energije za njiju je dovolj pri vas doma. Zvečer boste
z družino uživali za domačim omizjem,
v garaži pa bo električna večerja počasi
pronicala v energijsko shrambo e-upa!
ali e-Golfa. Udobno, kajne? In ne pozabite: z razpoložljivo energijo znata
ravnati gospodarneje in preudarneje
kot velika večina pametnih telefonov. Ko
jima boste zaupali, vam ju najverjetneje
ne bo treba polniti vsak dan, za pametni
telefon pa tega ne moremo trditi.
01/2014 Das Auto. Revija
17
Z energijo boste
»električne konje«
e-Golfa tudi na domači
vtičnici lahko do sitega
nahranili za vsega
3,36 evra.
Začeli
Začeli boste
boste
razmišljati o
energiji.
Naj vam električnega Golfa in
e-upa! kot glasnika zelene prihodnosti
pametne osebne mobilnosti predstavimo skozi prizmo časa, v katerem živimo,
časa, v katerem energija bolj kot kdaj
prej v zgodovini človeštva vpliva na kakovost našega življenja.
Danes nam je povsem samoumevno, da v temi pritisnemo stikalo luči,
da prijatelju ali pa poslovnemu partnerju
od koderkoli in ob vsakem času na primer pošljemo elektronsko sporočilo, da
nas do cilja vodi satelit, da je naš dom
pozimi topel in poleti hladen ter da je
naš avtomobil varen, udoben, varčen in
zmogljiv. Da, to je le nekaj dejstev, okoli
katerih smo ljudje predvsem zaradi udobja pripravljeni sklepati vse manj kompromisov, zlasti na račun okolja ne. Ob tem
pa mnogokrat pozabljamo na skupni
18
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
01/2014
imenovalec našega vsakdana, energijo
torej. Od kod pride in koliko stane, kako z
njo upravljamo ter kakšne posledice njena pridelava in uporaba puščata v okolju,
ki predstavlja naš življenjski prostor.
V luči energije se je avtomobilski svet
pripeljal na razpotje. Optimizacija motorja z notranjim izgorevanjem res še
ima potencial, kar dokazujejo naši vse
bolj čisti in varčni bencinski in dizelski TSI- in TDI-motorji, a vse večja
uporaba osebnih vozil in rast gostote
prometa preprosto potrebujeta alternativo. Evolucija energijskih tokov zahteva spremembe. Iz vse manj pretočnih
prometnih žil, ki tudi v naši okolici puhajo tone ogljikovega dioksida, še večji
problem so trdi delci in izjemno strupeni
dušikovi oksidi (NOX), ne gre pa zanemarjati niti stopnje naraščajočega hrupa.
Ne pozabite, vse to se dogaja nam vsem.
Nazadnje pa je tu še ekonomska
plat, rastoča cena fosilnih goriv in predvsem človekova odvisnost od tega vira,
ki je hkrati izjemno občutljiv še na
geopolitično dogajanje na lokalni in
globalni ravni. Danes je obisk bencinske črpalke še vedno vozniška rutina, a vsi vemo, da bo prihodnost ob
ceste prinesla spremembe. Tako zaradi
cene energije kot njene dostopnosti.
Prihodnost je bližje,
kot si mislimo.
Zelo kmalu bo prišel čas, ko bo oskrba z električno energijo ob cestah celovitejša, uporabniško prijaznejša, v primerjavi z naftnimi derivati neprimerno
cenejša in zaradi pametnih polnilnih
omrežij celo preprostejše dostopna kot
bencin na črpalki. Avtomobili pa jo bodo
znali zajemati brez človekove pomoči.
Prihaja torej čas električne mobilnosti, čas e-Golfa in e-upa!, ki sta voznika zmožna naučiti energijske neodvisnosti, preudarne rabe energije in ga s
pametno tehnologijo prepričati, da pogoj za svobodo na odprti cesti ni zgolj 60
e-Golf: kombinirana poraba energije: 12,7 kWh e-up!: kombinirana poraba energije: 11,7 kWh; razred učinkovitosti: A+
litrov fosilnega goriva v avtomobilskem
rezervoarju. Oba električna Volkswagna
vas bosta znala naučiti, da električni
doseg omogoča povsem običajen avtomobilski vsakdan, da boste zmogljivosti in moč elektromotorja v polni meri
uporabili z namenom in predvsem da
boste na osebno mobilnost začeli gledati z očmi odgovornega zemljana.
Voziti na primer s toliko energije, kot je
v resnici potrebujete.
Električni
Električni pogon
pogon je
je
dvakrat
učinkovitejši od
obeh gorivnih
prvakov.
Bit konkurenčnosti električnega pogona izhaja iz osnov fizike, ki definirajo
energijo. Slednja se lahko pretvarja iz
ene oblike v drugo, ne da se je uničiti,
Gorivo
Rezervoar
Golf 1,2 TSI
bencin 95
50 l
Golf 1,6 TDI
diesel
50 l
Poraba (kombinirana)
4,9 l/100 km
3,8 l/100 km
Doseg (km)
1020
1316
e-Golf
elektrika
524,2 kWh
12,7
kWh/100 km
191
ENERGETSKA BILANCA
bencin 95
diesel
elektrika
Energija v litru goriva (kWh/l)
8,768
9,890
438,38
494,48
24,2
42,96
kWh/100 km
2,33
37,58
kWh/100 km
2,66
12,70
kWh/100 km
7,87
Energija v rezervoarju
(preračunano v kWh)
Poraba (kombinirana)
– energijsko
Prevoženi km z 1 kWh
lahko pa se shrani, in to v različnih oblikah. Pri klasičnem motorju izjemno
veliko energije, shranjene v rezervoarju,
ne doseže koles, temveč v valjih preide v
za pogon neuporabno toplotno energijo. e-Golf pa iz razpoložljive energije v
bateriji bistveno več spravi na kolesa.
Razložimo. V njegovi bateriji je lahko največ 24,2 kilovatne ure energije,
s katero ob povprečni porabi 12,7 kilovatne ure na 100 kilometrov prevozi
191 kilometrov. Dizelsko gnani Golf z
1,6-litrskim TDI-motorjem ima na voljo
50-litrski rezervoar energije, v katerem
pa je preračunano iz energijske vrednosti goriva za kar 494,48 kilovatne ure
energije. Razlika v energijski shrambi je v korist Golfa TDI torej več kot
očitna. Je pač učinkovit dolgoprogaš.
Bistvena prednost električno gnane-
ga Golfa pa nastane pri porabi ponujene energije. Čeprav TDI-stroj zmore
100-kilometrsko razdaljo prevoziti s
povprečno porabo zgolj 3,8-litra goriva, to še vedno glede na energijsko vrednost goriva predstavlja kar 37,58 kilovatne ure energije. Z eno kilovatno uro
energije je torej Golf TDI zmožen prevoziti le 2,66 kilometra, električnemu
Golfu pa z že navedeno povprečno porabo ena kilovatna ura zadostuje za 7,87
kilometra vožnje. Če bi torej električni
Golf imel enako zmogljivo energetsko
zalogo kot Golf TDI, bi z enim polnjenjem baterije zmogel prevoziti kar 3894
kilometrov oziroma 2578 kilometrov
več, kot znaša avtonomija varčnega Golfa TDI. Ta izračun dovolj nazorno pokaže razvojne potenciale in učinkovitost
električnega Golfa. Ob tem upošte-
01/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
19
Raziskujemo.
e-up!
v številkah
Poraba energije
(kombinirano):
11,7 kWh/100 km
Doseg:
160 km
Najvišja hitrost:
130 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h:
12,4 s
Največja moč:
60 kW
vajte še njegov nizki ogljični odtis – slednji temelji zgolj na njegovi proizvodnji
in oskrbi z električno energijo – in hitro postane jasno, da e-Golf že postavlja trdne temelje vzdržne mobilnosti s
sklenjenim krogom porabe ogljikovega
dioksida.
Ob tem vsekakor velja omeniti, da bo
v prihodnosti nedvomno električni Golf
dobil baterijo, ki bo energijsko gostejša,
verjetno tudi lažja in nedvomno cenejša.
Ne pozabite, da sta tako mali e-up!
kot družinski e-Golf tehnološko vrhunsko prilagojena pametnemu upravljanju
z električno energijo in sta zato prilagojena tudi vozniku, ki je pripravljen izkoristiti potencial njune umetne inteligence.
Ob upoštevanju vseh, zlasti novejših Golfovih informacijskih sistemov
in asistence za upravljanje z energijo je
skoraj nemogoče, da bi z njim tam zunaj
v realnem prometu obstali s prazno baterijo. Prej se vam bo zgodilo, da boste
sredi dneva ostali z nemim telefonom
kot pa z električnim Golfom na cesti.
Presenečeni boste, kako je tudi s pametnim telefonom mogoče preprosto koordinirati polnjenje vozila oziroma usklajevati energijske zaloge glede na vaše
dnevne potrebe po prevozu.
Pri tem poudarjamo, da pri obeh
avtomobilih nikakor ne gre za zapleteno
uporabniško izkušnjo, saj je mnogo tehničnih rešitev – od izboljšane aerodinamične učinkovitosti, manjšega kotalnega upora pa do toplotne črpalke,
pametnega nadzora temperature baterije in varčnih svetlobnih teles LED
– takih, da jim sploh ni treba posvečati
pozornosti. Da, električna prihodnost je
v resnici bližje, kot si mislite.
Življenje z električnim Golfom pa je
20
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
01/2014
presenetljivo brez stresa in hkrati tako
drugačno in zanimivo, da človeka dejansko spodbudi od besed k dejanjem v
snovanje sveta, kakršnega želimo. Tak
avtomobil da misliti, a hkrati ponudi
konkretne rešitve. Na elektriko je mnogo
stvari prav neverjetno preprostih.
Ko v mrzlem jutru za seboj ne boste
zagledali obrisa izpuha, ko boste prijatelju
pokazali, da s preprosto aktivacijo stikala prednastavljenega voznega programa
ECO ali ECO+ e-Golf razume, da mora
narediti vse za povečanje dometa, boste
razumeli bit njegovega poslanstva in vaša
investicija bo dosegla pravi namen.
Če vam na domači
vtičnici deluje
likalnik, bo dovolj
elektrike tudi za
e-Golfa.
Slovenske družinske hiše oziroma
domovi so večinoma opremljeni z dovolj zmogljivimi električnimi priključki.
Če vam na domači vtičnici normalno
delujejo energetsko zahtevnejši gospodinjski aparati in naprave, kot so pečica,
indukcijska kuhalna plošča, pa pralni
stroj, likalnik …, in če imate hišno električno napeljavo tehnično brezhibno
(ozemljitev), boste e-upa! in e-Golfa
brez težav z elektriko oskrbeli iz čisto
navadne vtičnice.
Večji izziv, če ne stanujete v lastni
hiši, so večstanovanjski objekti, ob katerih ni javnih polnilnic. Če imate ob
takem objektu urejeno lastno parkirno
mesto, je dobro razmisliti o namestitvi
lastnega polnilnega mesta. Pri tem velja omeniti, da boste z lastno, domačo
polnilno postajo tudi v enostanovanjski
hiši poleg maksimalnega udobja dosegli
tudi največjo polnilno moč, ki jo omogoča hišni priključek. Čas polnjenja se
bo s trinajst ur na običajni vtičnici skrajšal
na osem ur na tako imenovani Type 2
vtičnici. V takem času se baterija povsem napolni tudi na javnih postajah za
polnjenje z izmeničnim tokom.
Če razmišljate o lastni polnilni postaji,
vam svetujemo tudi, da se pri elektrodistributerju pozanimate, kakšni so tehnični pogoji za kasnejšo možnost vključitve v sistem pametnega omrežja ali celo v
sistem omrežja pametnih polnilnih postaj.
e-Golf: kombinirana poraba energije: 12,7 kWh e-up!: kombinirana poraba energije: 11,7 kWh; razred učinkovitosti: A+
e-Golf
v številkah
Poraba energije
(kombinirano):
12,7 kWh/100 km
Doseg:
190 km
Najvišja hitrost:
140 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h:
10,4 s
Največja moč:
85 kW
27 modulov s po šestimi
energijskimi celicami
zmogljive baterije je
razporejenih v samem
dnu Golfove modularne
MQB prečne platforme –
s premišljeno postavitvijo
komponent električni Golf
ohranja vodljivost na
enako visoki ravni.
Stikalo energijskega razuma.
Doseg e-Golfa je mogoče uspešno optimizirati s preprosto aktivacijo prednastavljenih voznih programov. Pritisk
na tipko vozniku omogoča izbiro
voznih profilov ECO in ECO+. Pri nastavitvi ECO+ e-Golf doseže največji mogoči akcijski radij z nadzorom
pospeševanja in zmanjšano končno hitrostjo na 95 km/h ter močjo in navorom elektromotorja na 55 kW in 175
Nm. Poleg tega se pri tej nastavitvi
izključi delovanje samodejne klimatske naprave. Program ECO pa ponuja
optimalno rešitev za voznike, ki se jim
akcijski radij zdi pomemben, a se ne
želijo povsem odreči vozni dinamiki in
potovalnemu udobju. Najvišja hitrost v
tem režimu znaša 115 km/h, klimatska
naprava deluje z zmanjšano oziroma
prilagojeno močjo, elektromotor pa v
tem načinu ponuja 70 kW moči in 220
Nm navora. Če je baterija dovolj napolnjena, so seveda tudi pri profilih ECO in ECO+ mogoče večje hitrosti. Za morebitne nujne manevre prehitevanja in odločno pospeševanje pri
vključevanju v prometni tok pa e-Golf
ne glede na vklopljen vozni program
ob pritisku stopalke za plin do skrajne
točke (“kick-down” način) ponudi vso
razpoložljivo moč in navor.
01/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
21
!
7
elektro
Raziskujemo.
mobilnostnih
12.000 vrt/min.
e-manager.
D
a e-Golf vozniku ponuja širok
spekter uporabniško prijaznih
sistemov za učinkovito upravljanje
z energijo, med katerimi je tudi “e-manager,” ki omogoča nastavljanje polnilnih časov glede na uporabo vozila ter
optimalni nadzor mikroklime baterije in
temperature ter zračenja potniške kabine
med polnjenjem. Napredno mobilnost z
električnim Golfom je mogoče za povrhu
kjerkoli in kadarkoli načrtovati preko
pametnega telefona s pomočjo aplikacije
“Volkswagen Car-Net e-Remote,” ki med
drugim tudi na zaslonu telefona ponuja
popoln vpogled v trenutno energijsko
bilanco.
22
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
01/2014
D
a se njegovo visokozmogljivi,
85-kilovatni sinhronski elektromotor zavrti vse do 12.000 vrtljajev v
minuti in ob tem ponuja izjemno zvezno
podajanje vseh 270 NM razpoložljivega
navora, kar se v kombinaciji s posebej
zanj razvitim enostopenjskim menjalnikom in v njem integriranim diferencialom na cesti izkaže kot prvorazredno vozniško udobje.
Toplotna črpalka.
D
a električni Golf za ogrevanje
potniške kabine v zimskih dneh
uporablja toplotno črpalko, ki mu
v primerjavi z običajnimi visokonapetostnimi grelci tudi pri ekstremno nizkih
temperaturah s prihrankom energije za
več kot 30 odstotkov poveča doseg.
100 km za ceno
kave.
D
a e-Golfa tudi iz domače električne
vtičnice lahko popolnoma energijsko oskrbite za ceno 3,36 evra, kar
pomeni, da boste z njim za manj kot dva
evra, za vsoto, za katero v središču naše
prestolnice spijete kavo, lahko prevozili
100-kilometrsko razdaljo.
Tišina = udobje.
D
a je vožnja v njem zaradi izboljšanega količnika zračnega upora
(cd = 0,281), nizkega kotalnega
upora koles in tiho delujočega elektromotorja ter pogonskega prenosa izredno
mirna in tiha ter z akustičnega vidika
primerljiva z vožnjo v najžlahtnejših
premium limuzinah.
Regeneracija.
D
a e-Golf elektriko zajema tudi iz
lastnega gibanja oziroma energije,
ki se sprošča ob zaviranju. Voznik
lahko preko prestavne ročice izbere kar
pet različno zmogljivih stopenj regenerativnega zaviranja (D, D1, D2, D3 in B).
Volkswagnovi inženirji so posebej zanj
razvili elektromehanski ojačevalnik
zavorne moči, ki klasični zavorni sistem
dopolnjuje z elektrodinamično motorno
zavoro, ta pa pri pojemkih izkorišča
zavorni navor elektromotorja.orišča
zavorni navor elektromotrja.
Polnjenje le 1 x
tedensko.
D
a povprečen slovenski voznik v
svojih dnevnih migracijah skoraj
nikoli ne naredi 50 kilometrov
dnevno, kar pomeni, da bi z energijsko
kapaciteto Golfove 381-kilogramske
litij-ionske baterije, ki omogoča skoraj
200-kilometrski doseg, dejansko avtomobil polnili le enkrat tedensko.
5
dejstev
zakaj e-Golf sodi
na slovenske ceste
Razdalje.
R
azdalje med našimi mesti in število prevoženih kilometrov naših
dnevnih migracij, te med drugim
vključujejo prevoz na delo, obisk trgovine, prevoz otrok v vrtec, šolo in
popoldanske dejavnosti, so že zdavnaj
v dosegu najzmogljivejših baterij električnih avtomobilov, kamor sodi tudi
Golfova.
Vzorčni primer.
I
mamo tudi veliko domačega znanja
tako na strani razvojnih dobaviteljev
avtomobilske industrije kot tudi na
strani inovatorjev električne mobilnosti
in podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem
pametnih polnilnih postaj in polnilnih
storitev. Slovenija bi na krilih električnih
avtomobilov lahko postala vzorčni
primer razvoja elektromobilnosti v Evropi.
discover
Raziskujemo.
more.
Manj kot 100 km.
T
udi v večjih voznih parkih slovenskih podjetij je med 40 in 50 odstotkov vozil, ki na dan naredijo
manj kot 100 kilometrov.
Vsaka vtičnica.
V
Sloveniji imamo relativno zmogljivo in stabilno elektro-energetsko omrežje in veliko individualnih stanovanjskih objektov, ki imajo
skoraj predimenzionirane električne
priključke z močjo nad 10 kilovatov
in s tremi 20- ali celo 35-amperskimi glavnimi varovalkami, kar v praksi
pomeni, da je električnega Golfa brez
težav mogoče napolniti skoraj na čisto
vsaki vtičnici. Na voljo je torej več kot
10 milijonov dovolj zmogljivih priključkov.
Sonce, veter.
V
resnici imamo na razpolago veliko virov obnovljive energije
(sonce, veter, voda), ki jih žal še
vedno premalo izkoriščamo. Z avtomobili, kot je e-Golf, bi pomagali znižati
odvisnost naše države od uvoza fosilnih goriv.
Trije načini, kako e-Golfa oskrbeti z energijo.
1
Na klasični električni vtičnici z
napetostjo 230 voltov in tokom
10 amperov (AC – izmenični tok),
ki omogoča polnilno moč 2,3
kilovata in popolnoma prazno baterijo napolni v 13 urah.
2
Na javni ali domači (“wall
box”), posebej zagrajeni polnilni postaji z vtičnico Type2 z napetostjo 230 voltov in tokom 16
amperov, ki omogoča polnilno moč 3,6
kilovata. Popolnoma prazna baterija
bo polna v osmih urah.
3
Na zmogljivi javni hitropolnilni postaji (CCS) z enosmernim
tokom (DC) in polnilno močjo 40
kilovatov. V pičle pol ure bo baterija napolnjena do 80 odstotkov svoje
zmogljivosti. Pri tem velja omeniti,
da tovrstne polnilne postaje standarda Combo2 (CCS) v Sloveniji še ni.
Najbližji taki postaji sta v avstrijskem
Gradcu in Celovcu.
01/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
23
think ahead.
Razmišljamo.
Modro načelo:
Think Blue.
Si v vsakodnevnem življenju želite ravnati bolj trajnostno? Ponujamo
vam dvajset nasvetov, ki vam bodo pomagali ohranjati okolje in so
prijazni do vaše denarnice, hkrati pa vam ne bodo odtegnili vaših
vsakdanjih užitkov.
Besedilo Jochen Förster Priredila Petra Jakob Ilustracije Anja Stiehler/Jutta Fricke Illustrators
Na cesti
Jadrajte.
1
Veste, kdaj je vaša poraba
točno 0,0 litra? Ko se vozite brez
uporabe moči, brez pritiskanja
na stopalko za plin. V naše
avtomobile smo namreč vgradili
sistem, ki prekine dotok goriva v motor,
kadar avtomobil jadra – na primer proti
rdeči luči ali pri spuščanju po klancu.
Tako ne porabite niti ene same kapljice.
24
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
02/2014
Razmišljamo.
think ahead.
Vožnja brez upora.
2
Z gorivom začnemo varčevati,
še preden se na pot sploh
odpravimo: na primer s
sistemom za merjenje tlaka
v pnevmatikah. Kotalni upor
lahko doprinese kar 15 odstotkov
celotne porabe. Zato vam svetujemo, da
napolnite gume, kot je priporočeno za
polno naložen avto; vrednosti najdete v
pokrovu rezervoarja. Pri nakupu gum pa
se odločite za takšne z manjšim uporom,
to vam bo pomagalo prihraniti okrog tri
odstotke goriva, v kabini pa bo tudi tišje.
Podoben učinek ima miren tek motorja.
Na voljo imamo visokokakovostna
nizkoviskozna olja, ki lahko porabo
zmanjšajo za pet odstotkov. Poskusite
tudi več poti združiti v eno, saj motor
največ porabi, ko je hladen. Tako bo vaša
poraba precej manjša, kot če se bo motor
med eno in drugo kratko razdaljo znova
ohladil.
Vedno bodite sproščeni.
3
Vožnja preblizu avtomobila pred
vami, objestna vožnja in živčno
»blendanje« avtomobilu pred vami
– z agresivno vožnjo sebe in druge
spravljate v nevarnost in ob živce. A
ne samo to: z agresivno vožnjo tudi
povečujete porabo goriva. Pametni
razmislijo, preden se podajo na pot.
Izogibajte se prometnim zamaškom, tako
se boste lahko vozili varčneje in okolju
prijazneje. Podobno velja za menjavanje
prestav: zgodaj prestavljajte v višjo
prestavo, izpuščajte prestave. Vedite,
da vožnja s 50 km/h v peti prestavi
za večino avtomobilov ne predstavlja
nobene težave – dokler vaš avto teče
gladko in tiho, je število vrtljajev
optimalno. In ne skrbite, govorice,
da so nizki vrtljaji za motor
škodljivi, so le mit, ki danes ne
velja več. Sodobni TDI- in TSImotorji naravnost obožujejo
vožnjo s 30 km/h v tretji.
Doma
Pranje – tako sveže.
Dobro prezračen avto je
že napol klimatiziran.
4
Klimatska naprava, gretje sedežev in
ogledal sta sicer še kako dobrodošla
in nujna. A če s tem pretiravamo,
vožnjo po nepotrebnem dražímo. Zato
med vožnjo spremljajte, katere dodatke
v danem trenutku zares potrebujete in
katerih ne. Poleti ne nalagajte vsega dela
klimatski napravi, ne zahtevajte od nje
vzdrževanja »polarno« nizke temperature,
saj bo porabila občutno več, tudi do
dva litra goriva več na 100 kilometrov.
Vročine in prevelike porabe se boste lažje
znebili, če boste avto dobro prezračili ali
imeli na kratkih razdaljah zgolj odprta
okna. Pozimi pa so veliki porabniki goriva
grelci sedežev in zadnjega stekla. Zato jih
ugasnite takoj, ko se segrejejo oziroma se
steklo odrosi.
Polno naloženi.
5
Pri velikih hitrostih je učinkovita
aerodinamika eden od ključnih
dejavnikov za potovanje z manj
emisijami. Če se upor poveča za 33
odstotkov, bomo imeli pri 160 km/h do
dva litra večjo porabo. Podobno velja za
prtljago: sto kilogramov prtljage poveča
porabo za 0,3 l/100 km. Zato redno
glejte v svoj prtljažnik, saj ni nobene
potrebe, da s sabo prevažate prazne
plastenke vode. In ko ne uporabljate
nosilcev za kolesa in strešnih prtljažnikov,
jih odstranite.
6
Optimalna uporaba pralnega stroja
je znanost sama po sebi. Modro
načelo pri pranju perila je povsem
preprosto: naložimo poln stroj. Pranje
pri 30 stopinjah je za običajno umazano
perilo več kot dovolj, pa še približno 50
odstotkov nižje stroške imamo, kot če
bi prali pri 60 stopinjah. Pri modernih
praških, ki nam to omogočajo, tako
postaja pranje pri 90 stopinjah skoraj
odveč. In čeprav ekoprogram vašega
pralnega stroja porabi precej več časa,
ta dejansko porabi manj energije. Če
imate prostor za sušenje perila, ga
izkoristite, ne sušite perila v sušilnem
stroju. In zamenjava starega stroja za
novega z energijsko oznako A+++ se
skoraj vedno obrestuje.
Saj so samo smeti.
7
Ločevanje odpadkov ni zahtevno.
Mnogo držav je uvedlo potrošniku
prijazen način ločevanja. V
trgovinah poiščite izdelke, ki so reciklirani
ali jih je mogoče reciklirati. Prav tako
velja upoštevati opozorila o nevarnosti
določenih odpadkov: tako v navadne
smeti ne mečite varčnih žarnic, praznih
kartuš ali baterij. Zavedati se morate, da
je še najbolj trajnostno, če smeti sploh ne
proizvajate. Zato uporabljajte vrečke iz
blaga, kupujte živila v povratni embalaži,
izberite večje pakiranje. Izogibajte se
plastiki, saj jo je zelo drago in veliko težje
reciklirati.
Think Blue je skupek Volkswagnovih nasvetov za trajnostno ravnanje v vsakdanjem življenju.
02/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
25
think ahead.
Razmišljamo.
Predajte se toku.
8
Pozimi ni nič prijetnejšega
kot vroča kopel. A ta hkrati
porabi največ energije – za
tuširanje porabite od štiri- do
petkrat manj energije in manj
vode. Sodobne ročke za tuširanje lahko
prihranijo do 50 odstotkov vode. Skupek
manjših dejanj bo imel velik skupni
učinek: zaprimo vodo med tem, ko si
umivamo zobe, v treh minutah je lahko
izteče do 20 litrov. Popravimo pipo, ki
pušča – če izteče 10 kapljic na minuto,
tako porabimo približno 170 litrov vode
na mesec. Z moderno tehnologijo lahko
pridete do večjih prihrankov, posebno
pri pripravi tople vode. Izberite moderen
grelnik vode, ti so energijsko manj
potratni, in nastavite nižjo temperaturo v
zalogovniku, za udobno tuširanje je 37
stopinj dovolj.
Ni treba, da je kot v savni.
9
Ogrevanje je običajno eden
največjih stroškov in tako ponuja
tudi rešitve za pametno varčevanje.
Če namreč znižamo sobno temperaturo
za zgolj eno stopinjo Celzija, znižamo
stroške za šest odstotkov. Z modrimi
ukrepi pa so lahko prihranki še večji.
Zračite občasno, okna odpirajte samo
za kakih pet do deset minut, izogibajte
se zračenju s priprtimi okni, saj tako
grejete ulico, ne pa svojega stanovanja.
Vgradite termostat in z njim ohranjajte
temperaturo ponoči in ko vas ni doma
pri nizkih 15 do 17 stopinjah. Naj bodo
okna, vrata, stene in podstrešje dobro
izolirani. Preglejte pa tudi radiatorje: če
so nepretočni, ne bodo greli optimalno.
26
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
02/2014
Ugasnite luči,
če nikogar ni.
10
Končno ste doma, za vami je
dolg dan in pozno je. Prižgete
luč in začutite udobje. Čez nekaj
minut gori že sedem luči v štirih sobah,
pa čeprav ste le v eni. Naj vam preide v
navado, da imate luči prižgane le v sobi,
v kateri ste. Svoj dom uredite tako, da
izkoristite čim več naravne svetlobe. Če je
le mogoče, uporabljajte varčne žarnice
priznanih blagovnih znamk, ki lahko
privarčujejo do 75 odstotkov energije,
poceni varčne žarnice navadno ne trajajo
dolgo. Ko kupujete žarnice, izbirajte med
toplimi odtenki svetlobe, so prijetnejši.
Na mestih, na primer stopnišču, kjer
pogosto luč prižigamo in ugašamo, je
dobro investirati v kakovostnejše žarnice,
ki ne bodo pregorele tako hitro. Prav tako
svetujemo stikalo, ki se samo ugaša. Na
mesta, kamor ne hodimo pogosto, kot sta
klet in podstrešje, pa namestimo senzorje
gibanja.
V kuhinji
Kupujmo lokalno.
11
Številna mnenja in med njimi
mnogo nasprotujočih se kreše o
pravilni prehrani. Jesti meso ali
ne, jesti organsko ali ne, te odločitve
moramo sprejeti sami. Nekaj pa je
gotovo: izogibajmo se nepotrebnemu
transportu in emisijam. Ko izbiramo
med podobnima izdelkoma, izberimo
tistega, ki ga niso proizvedli na drugem
koncu sveta. Preprosta rešitev je torej:
kupujmo lokalno. Še nasvet za ljubitelje
mesa: divjačina iz bližnjega gozda je z
ekološkega vidika najboljša izbira.
Razmišljamo.
think ahead.
Pečica ali opekač?
Lonček je poln.
12
Izraz »termo« se ne uporablja
zgolj za spodnje perilo, celo
stara dobra »termo« steklenica je
doživela preporod v dobi Think Blue. Če
jo napolnimo z vročim napitkom takoj, ko
ta zavre, bomo imeli toplo pijačo ves dan
in hkrati porabili bistveno manj energije.
Ohranjanje čaja toplega namreč porabi
veliko več energije, kot jo porabimo za
samo pripravo.
14
Dan stare štručke ne spadajo
v pečico, ampak v opekač, v
primerjavi s peko v pečici lahko
tako prihranite 70 odstotkov energije,
pečica je namreč pravi »požeruh«
energije. Zato se izogibajmo dodatnemu
ogrevanju: za večino jedi pečice ni treba
predgreti, za pico, pečenko ali biskvit je
gotovo dovolj, če jo prižgemo, ko vanjo
položimo hrano. Čas pečenja bo sicer
daljši, a energija bo bolje porabljena.
Prav tako jo lahko ugasnemo pred
koncem pečenja, saj bo akumulirana
toplota več kot dovolj, da se bo hrana do
konca spekla.
Daj, pokrij že!
15
Porabo energije lahko
zmanjšate za polovico, če
vodo namesto na štedilniku
zavrete v posebnem
grelniku. Dodatnih 30
odstotkov vam lahko prihrani babičin
nasvet, naj ima vsak lonec svojo
pokrovko. Tako boste zmanjšali tudi čas
kuhanja. Velik prihranek energije vam
ponuja kuhanje v loncu na pritisk. Prav
tako preverite, da lonci niso manjši od
velikosti kuhalnika, saj v nasprotnem
primeru energijo porabljate po
nepotrebnem.
Napolnimo hladilnik.
13
Slišati je nenavadno, a
prazen hladilnik porabi
bistveno več energije kot
poln, saj za hlajenje zraka
potrebujemo več energije kot za
hlajenje hrane. Police naj bodo tako
vedno polne, če ne z drugim, jih
napolnimo s steklenicami z vodo.
Vzdržujmo 7 stopinj v hladilniku
in –18 v zamrzovalniku, skrbimo
za redno odtajevanje naprave.
In tako kot pri pralnih strojih
tudi pri hladilnikih pogosto
privarčujemo, če starega
zamenjamo z modernejšim z
energijsko oznako A +++.
01/2014 Das Auto. Revija
27
think ahead.
Razmišljamo.
Zanašajte se na lastni
pogon.
V pisarni
Moč je v številkah.
16
Če svojega sodelavca
redno srečujete na poti v
službo, bi bilo morda bolje,
če svoje poti združita in
tako privarčujeta oba. Ne
samo zaradi ohranjanja polnih denarnic:
skupna vožnja v službo tudi varuje okolje
– samo v Nemčiji predstavlja promet
18 odstotkov vseh emisij ogljikovega
dioksida. Že z uporabo javnega prevoza
lahko svoj »ogljični odtis« zmanjšate.
28
Das Auto. Revija 01/2014
17
Če ste dogovorjeni za kosilo,
morate na hitro v trgovino ali
imate sestanek v bližini, pustite
avtomobil doma. Raje se zanesite na moč
svojih nog ali se odpeljite s kolesom. Ko
že govorimo o krajših poteh: namesto
dvigala uporabljajte stopnice. Pa še malo
boste potelovadili. In s svojim vedenjem
boste vzoren ambasador modrega
načela.
Vse izključeno.
18
Celo opevana večopravilnost
ima svojo dimenzijo Think
Blue. Računalniki, telefoni,
projektorji, zvočni sistemi, aparati za
kavo – v številnih pisarnah vsi aparati
delajo hkrati, v stalni pripravljenosti na
uporabo, s čimer pa vendarle porabljajo
nekaj energije. Ugašanje teh naprav bi
recimo nemškim gospodinjstvom prineslo
prihranek 22 milijard kilovatnih ur letno.
Razmišljamo.
think ahead.
Pošljite pdf,
ne tiskajte vsega.
20
Kako svetlo naj bo?
19
Standardni računalniški zaslon
porabi toliko energije kot
računalnik sam, stari monitorji
na katodno cev celo dvakrat več.
Odločitev, kako svetlo naj sveti ekran
računalnika, je torej še kako na mestu.
Ko računalnika ne uporabljate, vključite
varčevalni način, že s tem privarčujete
90 odstotkov energije v primerjavi z
običajnim delovnim programom.
V številnih pisarnah,
agencijah in založbah
še vedno preveč
znan prizor: tiskalnik
bruha kopije, pa nihče
ne ve, zakaj dnevno porabimo toliko
ton papirja. Naš nasvet: ne tiskajte
dokumentov. Če že morate, potem le
tiste dele, ki jih zares potrebujete, na
primer za predstavitev ali raziskavo. Pa
še namig: pogosto boste še učinkovitejši,
če boste svojo predstavitev nadomestili z
bolj trendovsko animirano predstavitvijo
v "Power Pointu," ki jo povrhu lahko
pošljete kar po elektronski pošti – tiskane
predstavitve se namreč rade izgubijo.
Inovacije Think Blue.
Vsak dan smo deležni
novih »brihtnih« inovacij,
ki nam lahko občutno
olajšajo vsakdan ter celo
pomagajo privarčevati denar in čas. Polnilec
pametnih telefonov na
sončne celice je že ena
takšnih domislic in prepričani smo, da bo kmalu
postal najboljši prijatelj
vašega telefona. Napolnili ga boste lahko
kjerkoli, neodvisno od
električnega priključka,
še posebej vam bo prišel
prav, ko ste na poti. In da
nam ne bi bilo več treba
prati kuhinjske posode,
so danes že na voljo tudi
posode s posebno prevleko, ki je odporna na
umazanijo in vodo. Tako
za čisto posodo ne potrebujemo več detergenta,
ampak zgolj suho krpo.
Vse več je tudi zanimi-
vih aplikacij za pametne
telefone, ki aktivno
spremljajo našo vožnjo, našo mobilnost in
nam s sprotnimi nasveti
pomagajo privarčevati.
Takšno vam ponujamo
tudi mi – obiščite "App
Store" ali "Google Play"
in si naložite Volkswagen BlueMotion CHECK.
Vabimo vas tudi na našo posebno spletno stran
thinkblue.volkswagen.com/si, na kateri vam ponujamo številne druge nasvete za Think Blue vsakdan.
02/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
29
Uživamo.
Vedno bo
30
Das Auto. Revija
Auto. Magazin
01/2014
03/2013
Volkswagen.
Ivo Daneu velja za prvega moža slovenske košarke. Bil je član
zlatih fantov jugoslovanske košarke, kariero je kronal z
naslovom svetovnih prvakov v Ljubljani leta 1970. Njegov prvi
avtomobil je bil Hrošč, podoben temu na fotografiji. Nikdar ga
ni pustil na cedilu. Bil je tako navdušen nad njim, da si je
kasneje kupil še enega.
Besedilo Miran Ališič Fotografije Bor Dobrin
03/2013
01/2014
DasDas
Auto. Magazin
Auto. Revija
31
»Želel sem
ekonomičen
in varen ter
vzdržljiv,
skratka
kvaliteten
avto.«
32
Das Auto. Revija 01/2014
Uživamo.
Svetovni prvaki
v Hali Tivoli.
Za košarkarja ni ravno visok – le
184 cm. Torej je bil branilec in odličen
strelec. Doma je v Mariboru, prve
korake, ki se jih spominja, je naredil
v Šumadiji. Pravzaprav so Danevovi
dolgo bežali. Očetu, ki je bil doma v
okolici Trsta, niso dišali fašisti in Italija,
zato je okrog leta 1920 odšel v Maribor.
Čez dvajset let je družina Daneu spet
potovala. Tokrat v živinskih vagonih v
izgnanstvo v Srbijo in že z malim Ivom
v maminem naročju. Še dve desetletji
– in Ivo Daneu je bil že eden najboljših
jugoslovanskih košarkarjev. Ni želel
več veliko potovati. Kljub mamljivim
športnim ponudbam, tudi iz Nemčije,
je raje ostal doma. Potoval je le na velika tekmovanja s svojimi košarkarskimi
kolegi. Okrog vratu so mu največkrat
obesili srebro, na treh evropskih, dveh
svetovnih prvenstvih in na olimpijskih
igrah v Mehiki leta 1968, kjer so v finalu
klonili le proti Američanom. V Evropi so
bili v finalu od Danevove ekipe vedno
boljši Sovjeti, na svetovni ravni so se
prav tako morali ukloniti Brazilcem
in Sovjetom – vse do Ljubljane. V Hali
Tivoli so na finalnem turnirju Daneu
in tovariši razen Sovjetov premagali
vse ekipe, tudi Američane. In postali
prvič svetovni prvaki. »Nekateri fantje
so že takrat ves čas posvečali športu,
jaz pa sem hodil v službo, moral sem
se odločiti, kako naprej,« se spominja
Daneu, ki je že delal za Zagrebški
velesejem, kasneje pa je služboval v
IMV Novo mesto, malce je treniral
košarkarje Olimpije, nato pa je šel delat
v Zvezo telesnokulturnih organizacij.
Zaradi košarke je pustil šolo,
zaradi službe je pustil košarko. »Imel
sem družino, enega otroka, drugi je
bil na poti, s športom takrat ni bilo
mogoče zaslužiti za vse življenje.«
Njegova trenerska kariera je bila kratka,
podobno politična, saj je bil leta 1989
izvoljen v prvo samostojno slovensko
skupščino, kjer je zdržal le en mandat.
Pravzaprav zdaj, ko jih ima že krepko
čez sedemdeset, svoj čas najraje
posveča vnukom. In taroku.
Večna zvestoba.
Avtomobili nikdar niso bili njegova
strast. Vedno jih je dojemal le kot prevozno sredstvo. »Želel sem ekonomičen
in varen ter vzdržljiv, skratka kvaliteten
avto,« se spominja svojih prvih avtomobilskih dni. Nič čudnega torej, da je
že pol stoletja zvest Volkswagnom. Še
pred tem bi lahko osedlal motocikel,
saj je leta 1961 po uspehu na evropskem
prvenstvu v Beogradu, kjer je osvojil
srebrno medaljo, za nagrado dobil
motocikel NSU Prima. »Moja takratna
punca in sedanja žena je imela težave
s sinusi, bila je v bolnišnici, in ko sem
jo videl, sem si rekel, da grem le še na
kolo, na motocikel pa nikdar. Poleg tega
so me pretresle tudi fotografije hudih
nesreč z dirk v Portorožu.« Prima je
šla dobro v denar, takoj ko so mu jo
poslali v Ljubljano, jo je Daneu prodal
s pomočjo nekega navijača – dal mu je
01/2014 Das Auto. Revija
33
Ivo Daneu.
»Pri hiši je bil
vedno vsaj en
Volkswagen,
za vsak
primer.«
34
Das Auto. Revija
Auto. Magazin
01/2014
03/2013
Ivo Daneu.
Ivo Daneu uživa kot
v starih časih.
deset odstotkov provizije. »Peter Kralj,
ki me je enkrat celo peljal čez promenado in po Tržaški še po granitnih
kockah, pa Matic Dermastja, to so bili
dirkači, radi so hitro vozili in tvegali
za volanom,« opisuje svoje mladostne
vrstnike.
Vozniški izpit je Daneu naredil
leta 1960 s svojim prvim avtomobilom
Lancio Ardeo. To je bil tipičen avto
predvojnega časa, saj so ga začeli izdelovati leta 1939, Danevov pa je bil letnik 1947. »Kupil sem rabljeno Ardeo, ki
sem jo med tem, ko sem služil vojaški
rok, posodil prijateljem. Vozili so se
naokrog, niso nalili antifriza v poseben
lijak, in jim je razneslo motor. Podaril
sem jo mehaniku.« S to Ardeo je Ivo
Daneu v Ljubljani naredil tudi vozniški
izpit. »Ročna zavora mi ni delala, od
Ambroževega trga proti Taboru je bil
klanec, moral sem ustaviti. Ročno sem
sicer zategnil, a zaman, avto je stal le s
pomočjo mojega spretnega manevra s
sklopko in plinom. No, izpit sem vseeno naredil,« se smeji svoji navihanosti
pred več kot pol stoletja.
Od Hrošča do
Passata.
Ko smo na fotografiranje za to
zgodbo pripeljali brezhibno obnovljenega Hrošča letnik 1965, je takoj
opazil razliko med tistim, ki ga je imel,
in tem, ki ga je zagledal zdaj. »Imel
je drugačne odbijače, to vem,« nas je
spomnil, saj je bil ta Hrošč narejen
za ameriški trg, torej z nekoliko
drugačnimi detajli. »Sicer pa je bil
točno tak. Nikdar se mi ni pokvaril.
Odlično mi je služil,« je Hrošča s
1300-kubičnim motorjem pohvalil
Daneu in dodal, da je bil z njim tako
zelo zadovoljen, da je kupil potem
še enega. »Ta prvi Hrošč naju je z
ženo pripeljal vse do Ulcinja. Šla sva
brez načrta, pač do konca države po
jadranski magistrali. Ko sva prišla v
Ulcinj, sva se hotela kopati, a plaža je
bila obupno polna. Truplo pri truplu.
Spogledala sva se, si prikimala, sedla
v avto in začela pot nazaj. Seveda sva
se še veliko kopala, toda le tam, kjer so
bile plaže divje in prazne.« Drugi Hrošč
je imel že pomično streho, spet je bil
bel, namenjen pa je bil že družini.
Tudi za poti na morje. »Vse smo stlačili
vanj. Ob vsej prtljagi in dveh otrocih še
čoln, ki sem ga privezal na streho, pa
Tomosov motor zanj, vsak kotiček je
bil zapolnjen.« Otroka, starejši Klemen
in mlajši Jaka, kasneje tudi košarkar,
sta ležala na spuščeni zadnji klopi, saj
takrat še ni bilo obveznega pripenjanja
z varnostnimi pasovi, poti na morje pa
so bile včasih tudi nadvse tvegane in
bi lahko pripeljale celo do ločitve. »Pri
Senju je bila takšna burja, da so zaprli
cesto. Povsod naokrog so ležale prikolice, obupani Nemci, Čehi, Italijani ...
03/2013
01/2014
DasDas
Auto. Magazin
Auto. Revija
35
Uživamo.
Burja je vse raznesla naokrog. Policist
je sprva odločno rekel, da je cesta zaprta, a nekako sem ga le pregovoril, da
moram naprej. Na ovinkih je s hriba
drla hudourna voda kar čez cesto, veter je sunkovito pihal, volan sem držal
povsem v levo, premikalo me je za pol
metra, ravno toliko, da me ni vrglo s
ceste. Žena je tulila, naj takoj ustavim,
da se ne bo več vozila z menoj. No,
nekako sem se le prebil do Paga pa
tudi žena me ni zapustila,« se smeji ob
tej zgodbi s Hroščem Ivo Daneu.
Ko je bil v službi pri IMV, se je moral službeno prevažati tudi z Renaulti,
a pri hiši je bil vedno vsaj en Volkswagen. »Za vsak primer,« pravi. Za Hrošči
je prišla k hiši Jetta, potem pa Golf
dvojka, ki ga je takrat, v osemdesetih,
36
Das Auto. Revija 01/2014
Ivo Daneu.
najraje vozil ves jugoslovanski srednji
sloj. Le privoščiti si ga ni mogel vsak.
Zanj so bile dolge čakalne vrste, ljudje
so ob avtomobilu plačali še veliko za to,
da so od nekoga odkupili vrstni red, na
primer. »Ta Golf je bil najboljši od vseh.
Nikdar se ni pokvaril, res je bil odličen
avto, a čas je šel dalje in želel sem si
nekaj večjega.« In tako je leta 1998 kupil
svojega sedanjega Volkswagna Passata.
»Tudi ta je odličen avto, prostoren in
udoben, morda le malce prešibak za
športno vožnjo, a meni dobro služi.
Vozim bolj počasi.« Ob koncu klepeta
in fotografiranja je Daneu še nekajkrat
vrgel na koš, seveda vedno zadel, ob
tem pa namignil, da bi bil morda čas,
da si počasi spet kupi nov avto. Jasno,
Volkswagna. Verjetno spet Passata.
»Zdaj, ko jih imam že
krepko čez
sedemdeset, svoj čas
najraje posvečam
vnukom. In taroku.«
Za fotografiranje nam je svojega Hrošča, letnik 1965, prijazno odstopil Tomaž Kokelj.
01/2014 Das Auto. Revija
37
think ahead.
Uživamo.
izvirno
Za poznavalce, predvsem pa za tiste, ki to šele bodo.
Besedilo Alenka Birk Fotografije promocijsko gradivo
Neskončnost časa.
Industrijsko oblikovalko Niko Zupanc je
zanimala poezija čakanja, spraševala se
je, kako lahko najdeš notranji mir v čakanju, in ustvarila je Infinity Clock. Uro-zibelko
boste hoteli vzeti domov in jo postaviti na
nočno omarico, kjer se bo zibala, ko ji
boste zaploskali, in vas bo z zibanjem tudi
zbudila. www.nikazupanc.com
Zvito na
zapestju.
Leseno, analogno.
Iz lesa se očitno lahko izdela marsikaj, tudi preprost
fotoaparat brez leče, zapakiran v minimalističen dizajn.
Ročno izdelana kamera Ondu iz dveh vrst lesa, orehovega in javorjevega, je prav poseben izum Elvisa Halilovića. S
klasičnim filmskim trakom boste uživali med fotografiranjem s
kamero pinhole, izbirate lahko med petimi različnimi modeli. Zavrtite čas nazaj in malce naprej – v digitalni dobi si
vzemite čas za analogno fotografijo. www.ondu.si
Izpod rok vrhunske oblikovalke Lare Bohinc, delujoče v
Londonu, na vaša zapestja –
manšetni gumbi Winner v zlati
ali srebrni različici, ki upodabljajo preplet trakov. Odlično bodo dopolnili srajčne
manšete, ki bodo kukale izpod
jopičev in plaščev, še posebej
opazni bodo, ko boste vrteli
volan svojega jeklenega konjička. www.larabohinc.com
Pogled skozi naravo.
Gledate lahko tudi skozi les, ki s svojo toplino nudi posebno energijo in daje vašemu
obrazu izrazit čar. Govorimo o ročno izdelanih lesenih okvirjih za korekcijska in sončna očala Wood Stock. Vsak okvir je skrbno
izdelan po merah vašega obraza iz avtohtonih vrst slovenskega lesa, uporabljajo
tudi eksotične materiale. Vse je v zanimivih
barvnih različicah in lesnih strukturah. Zanje
je dobro le najboljše! Les s certifikatom ter
odlična stekla Carl Zeiss in Hoya.
www.woodstock.si
38
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
Telefon
v modni preobleki.
Samsung Galaxy Alpha, najmodnejši
telefon te znamke, je postal še drznejši z
omejeno serijo ovitkov, ki jih je oblikovala
modna oblikovalka Nina Šušnjara. »Želela
sem, da kreacija izžareva živost in je čim
bolj stvarna. Zato sem uporabila materiale
iz okolja (kamen, les in kovina), ki so že
tako in tako velik del mojega oblikovanja.
In zanimivost: vsi krojni deli na ovitku so
hkrati krojni deli mojih uhanov, ki se z ovitkom odlično skladajo,« je o novi kreaciji
povedala oblikovalka. www.samsung.com
think
Uživamo.
ahead.
Peekster povezuje tiskani in
digitalni svet.
Slovensko startup podjetje je z uporabno brezplačno aplikacijo Peekster spremenilo pogled na tiskane medije. Aplikacija deluje kot most
med tiskanimi mediji in internetom ter uporabniku omogoča, da s telefonom zajame fotografijo tiskanega članka, nato pa z njeno pomočjo
pridobi fotografije, video posnetke, sorodne članke in druge multimedijske
vsebine, članek pa lahko deli tudi prek družbenih omrežij ali ga shrani za kasnejše branje. Projekt je mednarodno uspešen, poleg šestih britanskih časnikov podpira še ameriške
časnike New York Times, Wall Street Journal in Washington Post. www.peeksterapp.com za iOs
Za popotnike.
Govoreči mačkon
z novimi prijatelji.
Lik Talking Toma vsi dobro poznamo, če
ne starejši, ga poznajo otroci. Ljubek, zabaven, družaben in vesel mačkon je dobil veliko prijateljev. Govoreči junaki vas
nasmejejo do srca, otroci se z druščino
zabavajo ure in ure. Tudi med vožnjo z
avtomobilom. Hvala Outfit 7 za izvrstno domislico, kar potrjuje dejstvo, da
so dosegli rekordni dve milijardi “downloadov”. www.talkingtom.com za iOs in
android
Čudovita popotniška aplikacija, s katero lahko organizirate, spremljate in beležite svoje potovanje in nato delite vtise s potovanja s svojimi prijatelji preko Facebooka
in Twitterja, se imenuje TripRider. Funkcionalna, preprosta za uporabo in estetsko dovršena je prinesla novosti v
kategorijo aplikacij, namenjenih potovanju. Aplikacija ni
popotniški vodnik, namenjen rezervaciji hotelov ali nakupu letalskih kart, temveč potovanju samemu, in je oblikovana s popotniškega vidika. Vsebuje mnogo koristnih
orodij, ki bodo popotnikom v pomoč na vsakem koraku
in s katerimi bodo lahko ustvarili povsem svojo popotniško zgodbo. Pa imate novo obvezno popotniško opremo. www.triprider.com za iOs
Uredite osebne
finance s Toshlom.
So krive vse tiste kave, gorivo in večerje
zunaj? Nikoli ne veste, kako ste porabili
denar? Z aplikacijo Toshl boste lahko na
čistem glede tega. Beležili boste izdatke,
imeli pregled nad lastno porabo in analizo potencialnih prihrankov. Aplikacijo odlikuje dodelana grafična podoba in simpatični liki, le občasno nas lahko preseneti
kakšen hrošč. Na Toshlu pravijo, da je to
prvi korak do finančne svobode.
www.toshl.com za iOs
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
39
Raziskujemo.
Vizija
odločnosti.
Nejevera in prikrit posmeh verjetno še najbolje
opisujeta tisto, kar je doživel vizionarski Ferdinand
Piech, takrat še predsednik uprave Volkswagna, ko je
leta 2002 pred zbrane delničarje zapeljal cigarasto
ovalen prototip tako imenovanega litrskega
avtomobila. Avtomobila torej, ki porabi manj kot liter
goriva na sto prevoženih kilometrov!
Besedilo Matjaž Korošak Fotografije Klemen Korenjak
40
Das Auto. Revija
Auto. Magazin
01/2014
03/2013
03/2013
01/2014
DasDas
Auto. Magazin
Auto. Revija
41
Raziskujemo.
»XL1 je
celo nižji od
Boxsterja.«
S
enzacionalno in malone neverjetno se je to zdelo v časih,
ko se o krizi, okoljskih ukrepih,
hibridih in podobnem ni še
nihče resno pogovarjal. Piechov vizionarski pogled zato danes, dvanajst let
po predstavitvi, dobiva še toliko večjo
vrednost.
Litrski avtomobil danes ni več le
utopija ali senzacija za prve strani
časnikov. In to le zato, ker si je davno
tega nekdo upal sanjati z odprtimi
očmi. Volkswagen XL1 je danes
energetsko najučinkovitejši serijski
avtomobil na svetu, ki zmore z manj
kot litrom goriva prevoziti 100 kilometrov. Seveda gre še vedno za visoko
tehnologijo, za izjemen inženirski
napor, ki je terjal tudi ogromno časa,
predvsem pa denarja. Toda ko čez
širok in nizek prag zdrsnem v začuda
udoben školjkast sedež Volkswagnovega supervarčevalnika in je pred menoj
majhen, športen volanski obroč,
okolje pa prepoznavno vsakdanje,
42
Das Auto. Revija 01/2014
je zadnje, kar mi pride na misel, da
sedim v premičnem laboratoriju ali
morda le voznem prototipu. Že na prvi
pogled vse deluje skladno, urejeno,
kakovostno izdelano, predvsem pa
prepoznavno volkswagnovsko. Kar je
dobro – ker so kljub vsem varčevalnim
ukrepom stikala še vedno tam, kjer
jih pričakuješ, in tam, kjer bi naj bila.
»Želeli smo ustvariti avtomobil, ki bo
uporaben, dovolj udoben in vseeno
pravi Volkswagen, kljub njegovi strogi
namembnosti,« se oglasi za menoj
sedeči inženir Patrick Mank, ki je
sodeloval pri razvoju. Desni sedež je
namreč v prid skromne širine postavljen kakšnih 30 centimetrov za sedež
voznika. S tem so elegantno dobili
nekaj nujne ramenske širine za oba
potnika, hkrati pa so lahko v prostor,
ki se zdaj uporablja kot opora za
sovoznikove noge, namestili baterijski
paket in tudi tako pripomogli k skoraj
idealno razporejeni teži med prednjo
in zadnjo osjo.
Laboratorij.
XL1 je serijski avtomobil. Toda njegova
tehnologija je v določenih segmentih
tako pionirska, da bodo inženirji
skrbno spremljali razvoj dogodkov.
Lahka gradnja na primer – magnezijevo ohišje dvosklopčnega menjalnika (ki
je v mehanski osnovi identičen
preostalim DSG-menjalnikom, razen
votlih gredi) kljub nizki teži narekuje
omejitev sistemskega navora, ki znaša
140 Nm.
Futuristično nizek in umetelno
zglajen XL1 se zdi, kot bi
ga na regionalki pozabili
scenaristi dobrega ZF-filma.
01/2014 Das Auto. Revija
43
Raziskujemo.
cfrp.
Koncern Volkswagen je eden pionirjev
uporabe ogljikovih vlaken v kombinaciji
s plastiko za nosilne strukture. Tako je
celoten monokok izdelan iz tega
lahkega, a izjemno čvrstega materiala,
vključno z zanimivimi dvižnimi vrati.
Cela karoserija skupaj z izjemno
tankim prednjim steklom in bočnimi
okni (iz polimera s posebno stekleno
prevleko) tehta le 230 kilogramov. Še o
oknih – zaradi čvrstosti in prostora v
vratih se odpira le slaba polovica
bočnih. In to z vrtljivo ročko!
44
Das Auto. Revija
Auto. Magazin
01/2014
03/2013
Raziskujemo.
Sedeža, edina dva, nista
vzporedna, sovoznikov je
postavljen 30 centimetrov za
voznikovim. Tako so pridobili
nekaj nujne ramenske širine.
Po kapljicah.
XL1 uradno porabi 0,9 l/100 km. Toda
zanimivejše je dejstvo, da zmore vešč
voznik porabo spraviti celo pod
obljubljenih 0,9 litra! Na reliju Silvretta
classic so Volkswagnovi inženirji v
povsem realnem (in to hribovskem)
okolju menda namerili le okoli 0,75 litra
na 100 kilometrov!
Kako zelo energetsko učinkovit je
pogonski sklop, pove tudi dejstvo, da
motor za vzdrževanje stalne hitrosti 100
km/h potrebuje le dobrih šest kilovatov!
Ali drugače – elektromotor za en
prevožen kilometer porabi le 0,1 kWh
elektrike.
XL1 seveda ni namenjen zabavi
med vožnjo, toda njegov idealni
habitat so zavite podeželske ceste in
cestice, kjer je mogoče uživati med
ležerno vožnjo z minimalnim obremenjevanjem elektro- ali dizelskega
agregata, ki samostojno ali v tandemu
poganjata manj kot štiri metre dolg
in spektakularno nizek XL1. Njegov
namen je energetska učinkovitost,
njegov videz pa je z izpiljenim
aerodinamičnim profilom, položnim
zadkom, dvižnimi vrati, pokritimi
kolesnimi izrezi in predvsem višino, s
katero je nižji celo od Porschejevega
Boxsterja, celo bližji superšportnikom.
Zato je pravi magnet za poglede
mimoidočih, ki strmijo v drzno elegantne poteze tega avtomobila in se
večinoma sploh ne zavedajo dejstva,
da gledajo – Volkswagna.
Ko v tišini speljem izpred semaforja
in me že ne vem kolikokrat fotografira
mladec na zadnjem sedežu sosednjega
avtomobila visoko nad menoj, se
Patrick zasmeji: »Ta avtomobil je pravi
ambasador znamke! Kljub morda
agresivnemu videzu je odziv večine
zelo pozitiven!« In se peljeva naprej ob
šumenju nenavadno ozkih (in posebej
zanj pri Michelinu narejenih) pnevmatik dimenzij 115/80 (ja, prav ste prebrali), ki zaradi skromnega kotalnega
uporaba pomembno prispevajo k
nizki porabi energije. Elektromotor,
ki zmore 20 kW, se oglaša s tipičnim
pritajenim piskanjem, vse skupaj
seveda sploh ni moteče, je pa res,
da je v kabini te zvočne kulise več,
saj izolacije praktično ni. Davek na
nizko težo pač. In ta je, upoštevaje
vso hibridno tehnologijo in polno
opremljenost kabine, resnično
impresivna. Priključni hibrid, ki na
tehtnico prinese le 795 kilogramov?
Ja, bo kar držalo.
Ampak za takšno številko so
Volkswagnovi inženirji uporabili vse
znanje o lahki gradnji, ki je na voljo v
koncernu. Tako je školjka ali monokok iz ogljikovih vlaken, natančneje
iz plastičnih mas, ojačanih z ogljikovimi vlakni (CFRP). Izjemno lahek
in čvrst material so kombinirali s
pomožnimi okvirji iz aluminija,
zraven so še magnezij, polikarbonati,
celo vezan les … Le še slaba četrtina
je rezervirana za tradicionalno jeklo.
XL1 je preprosto povedano učna ura
lahke gradnje bližnje prihodnosti.
Ko me Patrick spodbuja, naj vendarle pritisnem na plin, saj odločen
pritisk »zbudi« še dizelski 0,8-litrski
dvovaljnik v zadku, pritisnem na pedalko in hipoma se za hrbtom oglasi
prepoznaven, dandanes že precej
03/2013
01/2014
DasDas
Auto. Magazin
Auto. Revija
45
Raziskujemo.
nenavaden dizelski ropot, ki mi izvabi
nasmeh na usta. Medtem ko XL1
zlagoma, vendar odločno pospešuje,
sedemstopenjski DSG-menjalnik pa
natančno in nežno prestavlja navzgor,
mi Patrick še enkrat razloži filozofijo
težke zvočne izolacije, ki je pri XL1 –
ni. In doda, da je tudi dvovaljnik s 35
kW zelo optimiziran. »Tudi ko je baterija povsem prazna, torej po kakšnih
50 kilometrih, je brez težav mogoče
voziti s približno dvema litroma porabe,« pove samozavestno. Toda idealen
rezultat je mogoče dosegati le s kombinacijo električnega in dizelskega
pogona. In še zanimivejše je dejstvo,
da zmore vešč voznik porabo spraviti
celo pod obljubljenih 0,9 litra!
Ko se spuščava po hribčku navzdol, mi pogled bega na ekrana v
vratih, ki projicirata sliko vzvratnih
kamer namesto ogledal. Tik pred
dolgim zavojem odločno pohodim
stopalko zavor, saj je hitrost že čez
omejitev …
46
Das Auto. Revija 01/2014
Skoraj preveč, saj čeljusti odločno zagrizejo v lahke karbonske keramične
diske ob hreščanju, ki zna prestrašiti.
Izolacija … Zmogljivosti zavor pa to
seveda ne zmanjša. In neposrednost
volanskega mehanizma je zabavna
med tekočimi zavoji, kjer je hitro
čutiti tudi uravnoteženost podvozja.
Še preden se v dolgem zavoju spozabim s plinom, mi zelo komunikativno
podvozje že sporoča, da so »ozkotirne« prednje pnevmatike začela
izgubljati boj z oprijemom … Ja, XL1
ljubi tekočo vožnjo in idealno linijo.
Ko popoldansko jesensko sonce
obliva pokrajino med Vodicami in
Ljubljano, ki se oblači v jesenske
pastelne barve, se futuristično nizek
in umetelno zglajen XL1 s svojim
šelestečim zvokom zdi, kot bi ga na
regionalki pozabili scenaristi dobrega
ZF-filma. Ampak resničnost je tu in
zdaj, tudi z XL1, ki jasno kaže, kakšna
bo (zelo verjetna) prihodnost avtomobila. Jaz sem za!
Raziskujemo.
»Ta avtomobil je
pravi ambasador
znamke!«
01/2014 Das Auto. Revija
47
Razmišljamo.
Mnogi zmotno mislijo, da so
v maratonu tekmovali že na
antičnih olimpijskih igrah,
a najdaljši tek na njih je bil
veliko krajši. Res pa je, da
maraton temelji na legendi iz
tega obdobja.
48
Das Auto. Revija 01/2014
Razmišljamo.
15 tisoč
parov
utrujenih
nog.
Ni pretirano reči, da ima prestolnica ali celo vsako
veliko mesto, ki kaj da nase, svoj maraton.
Ljubljana ga ima, in to takega, da je lahko nanj
ponosna.
Besedilo Marjan Žiberna Fotografije Matej Povše
01/2014 Das Auto. Revija
49
Damjan Končar
Razmišljamo.
Mnogi so v Ljubljani odtekli
pravi maraton, še več jih je
teklo na 21 in 10 kilometrov.
O
b njegovi krstni izvedbi, do
katere je prišlo na pobudo
peščice vizionarskih zanesenjakov leta 1996, se najbrž
nikomur ni zdelo verjetno, da bi lahko
z leti prerasel v tako veliko prireditev,
kakršni je bila Ljubljana priča letos. A v
tem času se je zgodil tekaški bum. Tek je
postal moda. In to tiste vrste moda, ob
kateri se ni mogoče vzvišeno nasmehniti.
Kdor stopi v trgovino in si kupi najboljšo
tekaško opremo, še ni tekač. Pravi tekač je
tisti, ki iz dneva v dan potrpežljivo sestavlja mozaik svoje pripravljenosti. Običajno
v želji, da bi nastopil na enem od tekov,
kakršni so na voljo različno pripravljenim tekačem v Ljubljani: na 10, 21 ali 42
kilometrov. Na izjemno lepo, za tek ravno
prav hladno, pa čeprav malce vetrovno
nedeljo, zadnjo v oktobru, je Ljubljana z
naklonjenostjo sprejela skupno več kot
15 tisoč tekačev. Že dan prej pa so potekali teki za najmlajše, za osnovnošolce in
dijake, pa tudi zabavni rekreativni tek na
50
Das Auto. Revija 01/2014
krajši razdalji. Prireditev je bila obogatena
z različnim spremljevalnim dogajanjem.
V številkah.
V številkah.
Ženske so se začele za pravico do nastopanja v maratonu boriti pred pol stoletja. Prvič
so se na olimpijskih igrah pomerile leta
1984. Danes so na maratonih po vsem svetu
nekaj običajnega.
Število sodelujočih na Ljubljanskem
maratonu stalno narašča. Na prvem
maratonu leta 1996 je na cilj 42 kilometrov dolgega teka prišlo 145 moških in 8
žensk. Na polovični razdalji je bilo skupno v cilju 327, na krajšem rekreativnem
teku pa 193 tekačic oz. tekačev. Letos je
na cilj maratona priteklo 1551 moških
in 382 žensk, na polovični razdalji jih je
bilo skupno 7226, na rekreativnem 10-kilometrskem teku pa 6084. Organizirani so bili še teki za predšolske otroke,
osnovnošolce, dijake in rekreativne
tekače na krajšem teku ter nastop invalidov v t. i. handbiku. V okviru letošnjega
Volkswagen Ljubljanskega maratona je
tako skupno nastopilo 22.526 tekačev
iz 57 držav, več kot 33-krat več kot na
Razmišljamo.
Na 42 kilometrov dolgem
teku je nadomeščanje z
znojem izgubljene tekočine
in soli nujnost.
prvem maratonu. Prireditev je del pokala “Run Alpe Adria,“ ki vključuje še maraton v Trstu in polovični maraton v
Celovcu.
Energija,
energija
energija …
…
Pravi maraton, dobrih 42 kilometrov
dolg tek, je napor, ki je primeren le za
zelo dobro pripravljene tekače. Težava
je v energiji, ki jo zahteva: za maraton
porabi 70-kilogramski tekač okoli 3000
kilokalorij. Resda imajo tudi najvitkejši
ljudje v telesu toliko maščobe, da bi lahko pretekli več maratonov, vendar ta
ne omogoča hitrega teka. Iz nje nastaja za gibanje potrebna energija v vrsti
počasnih procesov. Zato je glavni vir
energije pri teku glikogen, telesna zaloga glukoze. Vendar so njene zaloge omejene, zato se maratonci po okoli 35 kilometrih pogosto »zaletijo v zid«. Ker jim
zmanjka glikogena, so naenkrat povsem
izčrpani, lahko se gibljejo le še počasi
ali se morajo celo ustaviti. Da ne pride
do tega, morajo na treningu preteči velike razdalje, se zlasti v zadnjem tednu
prehranjevati s hrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov (testenine, riž,
krompir …), ter med samim maratonom
posegati po napitkih, ki vsebujejo ustrezno raztopino sladkorjev.
Iz zgodovine.
Iz zgodovine.
Maraton, najdaljša olimpijska tekaška disciplina, je star šele dobro stoletje. Pierre de Coubertin, oče modernih olimpijskih iger, se je v marsičem
zgledoval po starogrških igrah, med katerimi so najbolj znane olimpijske, a
najdaljši tek na njih je bil dolg le dobre
štiri kilometre. Ob organizaciji prvih
01/2014 Das Auto. Revija
51
Razmišljamo.
» Če bi mi kdo pred leti rekel, da
bom kdaj tekel, bi se mu smejal.
Če bi rekel, da bom tekmoval, bi
ga imel za norega. In bi se na
srečo zmotil. «
modernih iger, ki so bile v Atenah leta
1896, je prisluhnil rojaku Michelu Bréalu. Ta je predlagal maratonski tek, pri
čemer se je oprl na legendo o Fedipiju,
ki je bila tedaj na evropskem zahodu
zelo popularna. Leta 490 pr. n. št. naj
bi 40-letni poklicni tekač-sel Fedipij v
dveh dneh najprej pretekel okoli 240
kilometrov dolgo razdaljo med atensko
Akropolo in Šparto, da bi poročal o izkrcanju sovražnih Perzijcev, nato pa naj
bi tekel z Maratonskega polja v Atene,
poročal o zmagi nad Perzijci, se zgrudil
in od izčrpanosti izdihnil. Prvi maraton
je bil organiziran marca 1896, ko so Grki
izbrali svojo olimpijsko reprezentanco,
10. aprila istega leta pa je prvi olimpijski
zmagovalec postal Grk Spiridon Louis.
Zakaj 42.195
metrov?
metrov?
Do leta 1921 so maratonci nastopali
na okoli 40 kilometrov dolgi progi. Toliko je približno dolga daljša od različic
poti od Maratonskega polja do Aten,
ki naj bi jo pretekel antični sel Fedipij.
Od leta 1921 znaša standardna dolžina
maratona 42.195 m, razdalja, kakršno
so prvič pretekli na olimpijskih igrah v
Londonu leta 1908. Prvotno načrtovano
razdaljo so takrat podaljšali za 385 jardov (ok. 350 m), tako da so si start lahko
ogledali otroci v windsorskem kraljevem vrtcu. Če bi prvi olimpijski zmagovalec tekel na taki razdalji, bi njegov
čas znašal okoli tri ure in osem minut.
52
Das Auto. Revija 01/2014
Wolfi,
Volkswagnova
maskota.
Mediaspeed
Srečko, 47 let
Razmišljamo.
Zmagi
Zmagi v
v Kenijo.
Kenijo.
S časom 2:08:25 je letos med
moškimi zmagal Kenijec Ishimael Bushendich, s čimer je izenačil rekord
Ljubljanskega maratona, ki ga je njegov
rojak Daniel Too postavil leta 2011.
Tudi med ženskami je slavila Kenijka:
s časom 2:29:16 je bila najhitrejša Janet Rono. Oba izhajata iz plemenske
skupine Kalenjin, ki poseljuje Udorno
dolino, obsežno tektonsko razpoko na
afriškem vzhodu. Statistika zadnjih 20
let kaže, da je to petmilijonsko »pleme
tekačev« v tekih na srednje in dolge proge uspešnejše kot ves preostali svet skupaj. Enotne razlage za njihovo izjemno
tekaško uspešnost za zdaj še ni.
Volkswagen kot generalni pokrovitelj.
Podjetje Porsche Slovenija z avtomobilsko znamko Volkswagen že vrsto let
podpira Ljubljanski maraton. Zadnji
dve leti je v vlogi generalnega pokrovitelja, maraton pa se imenuje Volkswagen Ljubljanski maraton. Glavne
vrednote blagovne znamke Volkswagen – odgovornost, inovativnost
in skrb za ohranjanje vrednosti – so
uglašene z vrednotami, ki jih pooseblja vzdržljivostni tek. Odnos do strank
in odgovornost do okolja ter družbe se
odražata v načelu, ki ga je Volkswagen strnil v besedah Think Blue. Gre
za celovit pristop, s katerim si prizadeva za okolju prijazno mobilnost in tudi
spodbuja odgovorno ravnanje posameznikov. Najmlajše je zabavala maskota Wolfi, presenečenje letošnjega
maratona.
Maratona se je udeležil
tudi Marko Škriba, direktor
Volkswagen Slovenija.
01/2014 Das Auto. Revija
53
Vse je
lahko
tudi igra Volkswagen je tudi na področju oblikovanja
zarisal meje med navidezno resničnostjo in
realnim življenjem. GTI Roadster, Vision Gran
Turismo. Projekt, ob katerem zastane dih. Kako
tudi ne, to je namreč najhitrejši GTI vseh časov.
Besedilo Sabrina Künz in Andraž Zupančič Fotografije Sammy Hart
54
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
03/2014
Raziskujemo.
03/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
55
T
ri črke, ki pomenijo veliko več.
Novi pogled v prihodnost namreč nosi tudi slovenski podpis.
Da, GTI Roadster, Vision Gran
Turismo, je tudi plod slovenskih vizij, slovenskega pogleda na razvoj avtomobilov,
slovenskih sanj. Nastal je kot rezultat
sodelovanja dveh oblikovalcev, Malteja
Hammerbecka in Domna Ručigaja. GTI,
oblikovan za virtualno dirkališče in narejen za vsakdanje ceste. Dvojna premiera
v pravem pomenu besede.
Slovenski pogled na avtomobile in
Volkswagen, zgodba, ki smo jo v preteklosti že videli, se je razvila v zgodbo o
uspehu. Robert Lešnik, ki se je podpisal
pod Passata šeste generacije, je po svoje
zaznamoval mobilnost sodobnih ljudi.
Domen Ručigaj prevzema to štafeto in jo
nadgrajuje z avtomobilom, ob katerem
nihče ne more ostati hladen.
Pustolovščina, imenovana najhitrejši GTI vseh časov, se je zares začela pred
nekaj meseci s hišnim natečajem, ko je
56
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
03/2014
Barvni poudarek v notranjosti daje pettočkovni varnostni pas, šivi na sedežih, zanke
na vratih za odpiranje in elementi na
armaturni plošči.
Volkswagnov glavni oblikovalec Klaus
Bischoff svojo skupino oblikovalcev povabil, naj se malce poigrajo. Dobesedno.
Izzval jih je, naj oblikujejo pravi športni avtomobil, ki bo navdušencem nad
računalniškimi igricami služil kot prevozno sredstvo, še posebno tistim, ki komaj čakajo na Playstationovo igrico Gran
Turismo 6.
To pa je pomenilo le eno: nič ovir,
nič zadržkov. Z drugimi besedami: sanjski »ukaz« za vsakega oblikovalca. Izraziti, kar čuti. Seveda z nekaj občutka, kaj
lahko Volkswagen v prihodnosti dejansko postavi na kolesa, kaj lahko ponudi
kupcem v časih, ko le-ti postajajo čedalje
zahtevnejši, vedno bolj željni drugačnosti. Z GTI-jem so dobili prav to. Za to je
»kriv« tudi Domen Ručigaj.
Nore zamisli so v začetku dobile rdečo
luč, a oblikovalci so lahko na papir zlili
vse, kar so od nekdaj želeli, da bi vseboval
njihov idealni športni avtomobil. Bolj ko
je bila ideja oblikovalca prignana do eks-
Skice Volkswagen
Možje in stroj (od leve proti
desni): Domen Ručigaj,
Guillermo Mignot in Malte
Hammerbeck.
Gran Turismo 6:
igralci lahko uživajo v
slikoviti kulisi.
trema, a vseeno še povezana z realnostjo,
zanimivejša je bila.
In ko sta rezultate dobila v roke Klaus
Bischoff in Kazunori Jamaguči, podpredsednik Sony Computer Entertainmenta,
ki je tudi eden od ustvarjalcev te igrice
in zato tudi eden najboljših poznavalcev
avtomobilov na Japonskem – med drugim
je tudi on voznik Volkswagna –, je bilo
hitro vse jasno. Med najboljšimi sta bila
dva koncepta zunanjosti, eden Hammerbeckov in drugi Ručigajev. Notranjost pa
je po njunem mnenju najbolje zasnoval
Guillermo Mignot.
A takrat oblikovalci niso poznali neke
podrobnosti, ki je bila veliko več kot to:
da bo njihova zasnova postala otipljiva
skulptura na kolesih. In takrat se je pravo
delo za Domna šele začelo.
Gran Turismo je ena največjih in najbolj priljubljenih računalniških igric na
temo dirk z avtomobili. A beseda »igrica«
komaj še lahko opiše tisto, kar se skriva za
to idejo. Že dodatno ime »resnični simu-
lator vožnje« pove, da virtualni voznik
dobesedno pade v navidezen, a presneto
realistično zasnovan svet. In to je na lastni koži hitro občutila tudi Volkswagnova
ekipa oblikovalcev. Domen Ručigaj: »Sony
vedno znova zasnuje izjemno realistične
simulacije. Ne moreš le reči, da ima avtomobil 2000 konjev. Ne, njihovi snovalci
hočejo poznati vsako tehnično podrobnost. Kje je motor, koliko tehta, kakšna je
šasija avtomobila, kakšen je prenos moči
na pogonski kolesi? Nešteto vprašanj, a
samo zato, da se na koncu avtomobil v
igrici obnaša natančno tako kot tisti, ki
smo ga mi izdelali.«
Oblikovalci in inženirji so sodelovali
šest mesecev tako rekoč noč in dan, kar
je svojevrsten rekord, saj so v tem času
uspeli izdelati avtomobil, ki se je začel kot
Ručigajeve sanje. Toda če dodamo, da so
03/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
57
think ahead.
po svoje sanjali tudi na Japonskem in da je
vmes tudi nekaj ur razlike, je bil že prenos
informacij svojevrsten tehnični podvig. In
dogovarjali so se tudi o takih podrobnostih, kot je na primer barva. Zato je novi
GTI dinamičen, seksi in močan.
In poln detajlov, brez katerih Ručigaj
ne bi mogel narediti tega, kar je: nenavadno sprednjo šipo ali zadnje krilce. Ručigaj: »Veliko ljudi igra to igrico, pa niso
navdušenci nad GTI-ji ali avtomobili na
splošno. Zato smo morali oblikovati za
vse. Ljubiteljem GTI-jev in Volkswagna
smo morali dati nekaj posebnega, nekaj drugačnega. Preostale pa smo morali
pripraviti do tega, da so rekli: ‘U, to! Igrico
moram igrati s tem avtomobilom.’«
Kako dobro so se odrezali Domen
in Volkswagnovi inženirji, je bilo jasno
takoj, ko so jo ljubitelji avtomobilov videli
v živo. In ko so lahko prijeli v roke konzolo Playstation. Glede na vse zanimanje in
užitek ob tem nenavadnem izdelku se ne
moremo čuditi Hammerbeckovim besedam, da bi se sodelovanje lahko še poglobilo in razširilo. Fantje torej še niso rekli
zadnje besede.
58
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
03/2014
Od skice do realnosti: v
veselje številnih ljubiteljev
lepih in zanimivih
avtomobilov, ki izstopajo po
drugačnosti.
Raziskujemo.
Domen Ručigaj
Slovenec,
ki pločevini
vdahne dušo.
Domen Ručigaj, 31-letni oblikovalec
v oddelku Volkswagen Design v
Wolfsburgu, se je prvih oblikovalskih
korakov učil v Ljubljani, a zares je
svoji domišljiji lahko dal poleta ravno
v Nemčiji, kjer njegov talent ni ostal
neopažen.
Kdaj ste se prvič srečali z avtomobili?
Kdo vas je navdušil?
Moje prvo srečanje z avtomobili je bilo
v družini, posebej me je navdušil brat,
ki je nenehno kupoval revije in knjige o
avtomobilih. Še več, stalno je tudi govoril
o njih, veliko tudi o novih tehnologijah.
Ko sem bil star šest let, je začel dobivati
specializirane revije iz Italije, v njih pa so
bile skice Alf, BMW-jev in Volkswagnov.
Takoj so me prevzele, in od takrat rišem
avtomobile.
Besedilo Andraž Zupančič Fotografija Boštjan Tacol
Kakšni so bili vaši prvi koraki pri
oblikovanju avtomobilov, še hranite prve
skice?
Prvi zares moji avtomobili, ki sem si jih
zamislil sam, so nastali, ko sem bil star 12
let. Prvi model v merilu 1 : 24 je bil narejen
iz gline, kasneje sem prešel na malo večje
makete v merilu 1 : 18. A rišem jih, kot sem
omenil, od svojega šestega leta. Žal prvih
skic nimam več, mislim, da ima mama
doma še nekje spravljen kakšen primerek.
Kako ste stopili v stik s Volkswagnom,
zakaj ravno ta znamka?
Verjetno je skoraj logično, da je bil moj
prvi stik s Volkswagnom preko Roberta
Lešnika – takrat je delal kot dizajner
karoserij –, ko sem videl njegove prve skice
Passata B6 v eni od revij. To me je tako
navdušilo, resnično prevzelo, da sem stopil
v stik s podjetjem Porsche Slovenija, kjer
so mi pomagali poiskati njegov elektronski
naslov. Potem je beseda dala besedo. Da,
on je bil moj prvi vzor, prva inspiracija in
mi je pomagal odpreti marsikatera vrata
v svet oblikovanja avtomobilov. Zakaj
Volkswagen? Hm, vedno mi je bil blizu
oblikovni jezik te znamke, saj je tako čist,
tako značilen.
Koliko poznate delo drugih oblikovalcev,
kdo vas najbolj navdušuje?
Lahko rečem, da sem več kot le navdušen
nad oblikovanjem avtomobilov in vsak dan
iščem v različnih virih nove informacije,
ideje, predvsem pa me zanima zgodovina
oblikovanja. Zelo me zanima delo
različnih dizajnerjev: Pininfarine, Giugiara,
Bertoneja. A tudi nove, sveže ideje mojih
kolegov, dizajnerjev moje generacije, so
nekaj posebnega. Ob vseh teh zamislih ne
moreš ostati hladen.
Kateri smeri oblikovanja ste najbližje?
Všeč so mi športne, dinamične, inovativne,
predvsem pa emocionalne oblikovne
poteze. Vendar morajo biti čiste in tako
rekoč brezčasne.
Eno so želje, drugo potem vsakdanja
realnost oblikovalcev. Ti morajo narediti
tudi vsakdanje uporaben avtomobil
všečen. Je to težko? Omejitve prihajajo
tudi s strani tehničnih inženirjev.
Da, spraviti avtomobil s papirja, osnovne
skice, v realnost, na cesto, je presneto
intenziven proces. Običajno traja okoli
štiri leta, da avtomobil zares nastane,
medtem se spoprijemamo s številnimi
izzivi. Dolgo traja, da celotna ekipa
oblikovalcev pride do neke skupne rešitve.
Avtomobili postajajo čedalje kompleksnejši,
predvsem pa morajo ustrezati strogim
zahtevam glede varnosti. Na eni strani
so oblikovalčeve sanje, na drugi veliko
realnejši svet inženirjev, ki morajo
avtomobil spraviti do serijske proizvodnje.
Toda le s skupnim delom lahko naredimo
poseben avtomobil, ki bo navduševal.
Oblikovalci moramo prepričati inženirje
o smiselnosti naših idej, predvsem pa
moramo biti stalno vključeni v proces, da
naše ideje postanejo resničnost.
Kaj je lažje, dati dušo zunanjosti ali
notranjosti avtomobila?
Zunanja in notranja oblika morata biti
usklajeni. Le odlično ujemanje zunanjega,
»skulpturnega« videza in natančno
oblikovane notranjosti daje končni rezultat,
ki navdušuje uporabnika. Vedno pravim,
da je odnos med zunanjo in notranjo
obliko kot nekakšno spoznavanje ljudi.
Če srečaš zanimivega človeka, dobiš
prvi vtis glede na njegovo zunanjost, in
ko ga spoznaš bolje, lahko spoznavaš
njegove občutke in misli. In povsem enako
je z avtomobilom. Najprej vidiš zunanjo
obliko, in če se je ta dotaknila tvojega
srca, postaneš radoveden, kaj se skriva v
notranjosti. To hočeš spoznati od blizu, se
usesti v avtomobil. Vse to v resnici občutiti.
Ali ima lahko pločevina, plastika … tudi
dušo?
Da, seveda. Vse je odvisno, kaj narediš s
temi materiali in kako jih oblikuješ. Rezultat
pa je emocionalno dojemanje avtomobila.
In naši avtomobili so emocionalni.
Kaj pa celoten dizajn avtomobilov, kje
vidite prihodnost?
Prihodnost so široko odprta vrata za vse
mogoče ideje. Vsak dan dobimo nove
navdihe, navdušujejo nas nove stvari tako v
poklicnem kot splošnem življenju. Istočasno
se tudi učimo iz naše bogate zgodovine,
ki nam pomaga razvijati Volkswagen
prihodnosti. Prihodnost avtomobila vidim
v tesni povezavi s človekom: še varnejši, še
pametnejši, še bolj čustven.
Kje se vidite v bližnji in daljni
prihodnosti, kakšne so vaše skrite
oblikovalske želje?
V prihodnosti bi rad postal vodja majhne
ekipe naprednih oblikovalcev. Rad bi oblikoval konceptne avtomobile in uresničeval
najbolj nore in drzne ideje. Veliko jih imam
na zalogi v svojih skicirnih zvezkih. In trenutno se zelo trudim, da vam bi v bližnji prihodnosti pokazal svoje oblikovalske sanje.
03/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
59
Uživamo.
Neodkriti
»Velikokrat konec tedna
ali med počitnicami
ostanemo brez ideje,
kam bi se na hitro
odpeljali na izlet.
Predstavljamo vam
nekaj namigov, kje se
boste imeli zelo lepo.«
Jamnik: krasna točka
za postanek in sprehod.
Besedilo in fotografije Blaž Črnivec
Kropa .
Na »Placu« oziroma nekaj metrov pred
mostom čez potok ima prostore Kovaški
muzej. Poglejte umetniške kovane izdelke
pa življenje kovačev in njihovo delo, na
ogled je tudi zbirka nad sto vrst ročno
izdelanih žebljev. Če imate čas, skočite še
na Jamnik: po vijugasti cesti se skozi gozd
dvignete s 500 m na 864 m, kjer se pogled
odpre in ugledate krasno cerkvico na
koncu pobočja.
Ko je pot tudi cilj
Obiščite Kovaški muzej Kropa, nato
pa v gostilno Pr‘ Kovač ali Gostilno
pri Jarmu, kjer vas čakajo izbrane
specialitete.
Največji belokranjski
kraški izvir ima vse leto
okoli 11 °C.
Gradac .
V okljuku reke Lahinje je v senci Metlike in Črnomlja svoje mesto dobil Gradac.
V bližini je Podzemelj, kjer sta kamp in
znano kopališče na reki Kolpi. Obvezno
obiščite izvir Krupe (vas Krupa). V njem so
našle življenjski prostor nekatere redke in
ogrožene živalske vrste, kot je na primer
človeška ribica, zaradi česar je izvir vpisan
v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.
Ko je pot tudi cilj
Zapeljete se proti Kostelu. Če želite prespati v starem mlinu, je Domačija Lobič
Malenca pravi naslov.
Naslov: Grgelj 5, 1336 Kostel
Tel: +386 40 210 493
www.lobicmalenca.si
60
Das Auto. Revija 01/2014
Uživamo.
biseri.
Bučka.
Pot pričnite v Mokronogu in se mimo
Zbur in Škocjana popeljite med griče in
prispeli boste v Bučko. Na razgledni vzpetini (304 m) stoji cerkev sv. Matije, poleg
nje pa je tabla, ki prikazuje Mlinarjevo pot.
To je sprehajalna pot z devetimi postanki
in zabavnimi nalogami. V kraju Zbure se
obvezno pozanimajte za Klevevž! Prav tam
je namreč topli izvir Klevevške toplice,
ki na dan priteče s temperaturo 24,8 °C,
tako da se gredo ljudje vanj namočit tudi
pozimi.
Trte! Vino! Cviček in
šmarnica … ali še bolje
špricer! In mir.
Velika Štanga .
Skok na lepše
Ribnik Loke, kjer lahko ob nakupu karte lovite krape. Ob njem je velik ribiški
dom, kjer obvezno poskusite špricer.
Območje češenj, jagod
in kostanja!
Odmik iz nervozno urbanega območja le
streljaj iz prestolnice. V Veliki Štangi ne morete
mimo cerkve sv. Antona Padovanskega. Tam
obvezno potrkajte na vrata župnije in poiščite
župnika Aca, ki vam bo z veseljem razodel
skrivnosti gričevnate okolice. V prostorih
župnišča vam bo z veseljem postregel s
kakšnim sokom, kozarcem domačega vina ali
pa celo s skromnim obedom.
Za lačna usta
Ne bo vam žal, če se boste zapeljali tudi po
asfaltnih vijugah na Mali vrh do turistične
kmetije Kamnikar. Uživali boste ob domačih
suhomesnatih izdelkih, pecivih in sočnem
sadju.
Oljke, razgled in morje
v bližini …
Padna.
Padna je malo naselje v Šavrinskem gričevju
v zaledju Obale. Obdana je s številnimi oljčnimi
nasadi, od katerih so nekateri stari tudi več kot 300
let. Navdušili vas bodo razgledi v vse smeri, saj je
poleg morja mogoče videti tudi najvišje vrhove
Alp. Če vas zanima zgodovina: arheološke najdbe
pričajo, da je bilo to območje poseljeno že v rimskih časih. Če vas zanima novejša zgodovina, pa je
tu na ogled galerija slik Božidarja Jakca.
Za lačna usta
Na sosednjem hribu obiščite Gostilno Korte, ki
deluje že od leta 1964. Privoščite si domače
mesne in ribje jedi. www.gostilnakorte.si
01/2014 Das Auto. Revija
61
Uživamo.
Veni, vidi, vici !
62
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
Volkswagen
Kar tri dirke pred in
koncem
sezone je Volkswagnu
uschampionship
form.
pelo že drugič. Namreč
What
season!
The
osvojitia drugi
zaporedni
Volkswagen
team won
their
naslov
svetovnega
prvaka
second
World Rally
med
proizvajalci.
ŠeChampidve
onship
constructors’
dirki je (WRC)
potem potreboval
– and
had achieved
byjethe
end of Rally
title
izjemni
Sebastien
Ogier,itda
s sovoznikom
Australia,
fourth–to-last
the year! The
Julienom the
Ingrassio
v Polu Rrace
WRCofosvojil
crowning
eventtako
Down
Under
went perfectly
še svoj ravno
drugi
zaporedni
naslov as
Volkswagen
drivers Sébastien
­Ogier,ekipa
Jari-Matti
svetovnega prvaka.
Volkswagnova
je
Latvala
Andreas ­M
ikkelsen also
celebrated
trenutnoand
v svetovnem
prvenstvu
v reliju
merialo1-2-3
the drivers’
It was
the first
stvari.inKdor
bo želelstandings.
resno ogroziti
prevlado
threefold
victory
for Volkswagen
in the history
v karavani
najbolj vsestranskega
modro-belih
of
the World
avtomobilističnega
športa na planetu, bo moRally
Championship.
ral iskati
recept za to kar pri natančni analizi
dela
in priprav
Volkswagnove
ekipe.
More
Information
at:
Ampak bleščeči uspehi, fotografije na
volkswagen-motorsport.com
naslovnicah, šampanjec v potokih in svetleči
se pokali seveda ne pridejo čez noč – sploh
pa ne pri reliju, ki je po eni strani tako zelo
kompleksen šport in po drugi tako zelo omejen s testiranji, da so skrbne in predvsem dolgoročne priprave pravzaprav ključ do uspeha.
Pa ne le to, za uspeh na takšni ravni je nujno treba zgraditi ekipo s pravim vodstvom,
poznavanjem športa in seveda vizijo, obenem
pa prepričati upravo, da bo dovolj dolgo stala za projektom, da bo ta začel kazati sadove.
Zelo očitno so to pri Volkswagnu dobro razumeli. In sprejeli.
Skrivnost Volkswagnovega uspeha ni
samo v vrhunski tehniki in izjemni
vozniški zasedbi. Skrivnost je v skrbnem
načrtovanju, sistematični pripravi,
neskončnih simulacijah. In v vrhunskem
vodstvenem kadru.
Besedilo Matjaž Korošak Fotografije Volkswagen Motorsport in Matjaž Korošak
01/2014 Das Auto. Revija
63
discover more.
Dolga leta
priprav.
Pot do dveh vozniških in dveh konstruktorskih
naslovov je bila seveda dolga, bistveno daljša
kot zgolj od trenutka, ko so na Sardiniji leta 2011
uradno objavili vstop znamke v svetovno prvenstvo v reliju. Volkswagen je namreč gradil svoje razumevanje relija, svoj sistematični pristop k
avtomobilskemu športu že skozi svojo avanturo
na raidih ali relijih po brezpotjih, kjer so v puščavi in na sipinah ugotovili, kako nepredvidljiv je
lahko reli, kako pomembna je lahko drobna matica za pičlega pol evra za uspeh projekta, ki
velja milijone! Šele leta 2009 so namreč z Race
Toua-regom osvojili prvo zmago – in potem
nanizali kar tri zapored.
Ko se je Volkswagen uradno umaknil z
brezpotij, so strategi seveda že natančno vedeli, kakšen bo drugi korak, toda javnost je morala
počakati še dobrega pol leta na uradno potrditev
vstopa v WRC (World Rally Championship). Medtem pa je dobro utečen in naoljen stroj že davno
ubral smer …
Načrtno potrpežljivo in dolgoročno so se lotili priprav na sezono 2013, ko naj bi Polo R WRC
prvič štartal na reliju Monte Carlo. Medtem ko
so od sredine leta 2011 pripravljali in trenirali spremljevalno ekipo, mehanike in inženirje ter
nastopali na izbranih dirkah za svetovno prvenstvo s parom Škodinih Fabij S2000, je vodstvo
sestavljalo »prvo« ekipo. Korak za korakom so
skrbno izbirali ljudi, ki so v tem športu zares nekaj pomenili. In so se predvsem ujemali z vizijo
dela. Fancoz Xavier Demaison je svoj talent dokazal pri zmagovalnih dirkalnikih Peugeota, zato
so mu zaupali spremembo Pola v WRC-dirkalnik.
Zanimiva izbira je nedvomno Willy Rampf, dolgoletni tehnični direktor Sauberja v F1, ki se je
z veseljem lotil novega izziva. In na koncu se je
ekipi pridružil še Jost Capito, dolgoletni Fordov
športni šef, z izkušnjami iz vodenja športnih ekip
Porscheja, BMW-ja in iz F1, ki je končno našel
možnost v nemški ekipi.
Seveda pa je bil pogled zainteresirane
javnosti vedno uperjen v izbiro voznikov.
Volkswagnovemu vodstvu se je pri tem vendarle malce nasmehnila tudi sreča. V takrat še prevladujoči ekipi Citroëna je serijskemu prvaku
Sebastienu Loebu za vrat resno dihal mladi Sebastien Ogier. Toda »stari« mojster ni želel kar
tako prepustiti vajeti mladcu in je izsilil status
uradnega prvega voznika za sezono 2012. Ambicioznemu Ogierju je bilo dovolj. Potrkal je pri
Volkswagnu, kjer so mu seveda z veseljem in na
stežaj odprli vrata. Čeravno je stopil na videz korak nazaj, saj je vedel, da bo dirkal v konkurenčnem avtomobilu najvišjega ranga šele leta 2013,
je vedel, da je na pravi poti. Volkswagnovemu
vodstvu se je seveda kar smejalo, saj so držali v
rokah neobdelan vozniški dragulj … Da je samo
še vprašanje časa, kdaj bo podpisal tudi Jari
Matti Latvala, pa je bilo tudi pričakovano, saj je
želel Finec v pravo tovarniško ekipo, Ford pa je
M-Sportu takrat obrnil hrbet.
64
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2014
discover
Uživamo.
more.
Kaj
Kaj pomaga
pomaga
denar,
denar, če
če ni
ni
pravih
pravih ljudi.
ljudi.
Vedno je za uspeh v športu na tej ravni ključen tudi denar, toda že večkrat se je pokazalo, da tudi polna vreča denarja še ne pomeni
nujno tudi uspeha. Volkswagen je investiral
premeteno, odločno, a vendarle premišljeno.
Tako je ekipa celo sezono 2012 nastopala na
(skoraj) vseh dirkah prvenstva z dvema Škodama S2000, s čimer so trenirali ekipo in Ogierja ohranjali v formi. Še več: po koncu vsakega relija so iste hitrostne preizkušnje rezervirali
še za kak dan ter na njih testirali s Polom WRC.
Približno sto testnih dni so nabrali na ta način
in tako seveda dobili natančne podatke, kako
konkurenčen je Volkswagnov dirkalnik.
Hkrati je Willy Rampf dodal nekaj fines
iz F1, ki so bile v reliju neznanka. Pri ekipi so
začeli z računalniškim testiranjem, s simulacijami. Obenem pa so še pred začetkom sezone
na Volkswagnovem testnem poligonu Ehra
Lessien simulirali kar celoten reli za svetovno
prvenstvo – vključno z etapno vožnjo, postanki, mestno gnečo, servisnimi intervali … »Želeli smo izvedeti, kaj se dogaja s tehniko, ko je
obremenjena na dirki. Kako se motor odziva
na toplotne obremenitve, kako deluje hlajenje v
počasni vožnji, kako dolgo lahko stoji na mestu, ne da bi se pregrel, kako deluje logistika …
In seveda, kako na vse vpliva stres. Vsega tega
ne moraš simulirati v laboratoriju. In očitno se
nam je posrečilo,« je razlagal Rampf, ko sva se
srečala na portugalskem reliju. Očitno sistem
iz F1 deluje, saj Polo velja za izredno vzdržljiv
in zanesljiv dirkalnik, ki ga vseskozi izboljšujejo. Navsezadnje je dobil kar 59 odstotkov vseh
hitrostnih preizkušenj, na katerih je leta 2013
štartal! Neverjetna statistika.
Šele ko so bili stoodstotno prepričani, da
je vse pod nadzorom, so prižgali zeleno luč za
Monte Carlo, tradicionalni začetek sezone. Od
prvega trenutka naprej, od prve hitrostne preizkušnje je bilo videti, da bo Volkswagen ekipa,
ki bo krojila vrh rezultatskih lestvic.
In zdaj je tudi jasno, da sta se trdo delo in
potrpežljivost izplačala. Volkswagen je leta
2013, torej prvo leto nastopanja, osvojil oba
naslova, pravzaprav vse tri (vozniški, sovozniški
in konstruktorski), s čimer je postal prvi proizvajalec v zgodovini prvenstva WRC, ki mu je
kaj takšnega sploh uspelo! In leto kasneje je
modro-belim uspelo zgodbo o uspehu ponoviti
še prepričljivejše.
Jari-Matti Latvala
Sebastien Ogier
Jost Capito
Willy Rampf
Xavier Demaison
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
65
Volkswagen je
zgodovino
pisal s Hroščem. 1965
Formula V Volkswagnov debi v
Nürnbergu – Hroščev motor, za
volanom pa novinar v srajci in
kravati.
P
rve plašne dirkaške korake je
Volkswagen naredil s
Hroščem ali Beetlom 1302 in
1303, toda takrat, sredi
šestdesetih let, pri upravi še slišati niso
hoteli za uradno tovarniško ekipo, zato
je hrabro potezo za promocijo storila
kar Louise Piech, šefinja Porsche
Austria, ki je odobrila tovarniško ekipo
in preobrazbo ljudskega avtomobila v
dirkaško specialko.
Bokserski štirivaljnik je dobil večjo
prostornino (do 1,6 litra), spremenjeno
mehansko drobovje motorja in celo
uplinjač Porscheja 904 in 912. In v začetku sedemdesetih let je tako imenovani “Salzburg kaefer” nanizal kar
nekaj resnih mednarodnih uspehov.
Toda kmalu je napočil čas Golfa, ki
so mu želeli vdahniti več športne
prepoznavnosti. S pojavo GTI-ja je vse
skupaj dobilo smisel. In Volkswagen je
s spremenljivimi uspehi začel s prvo
66
Das Auto. Revija 01/2014
generacijo Golfa. Šele z drugo
generacijo in skupino A pa je prišlo do
prvih večjih uspehov, saj sta Eriksson
in Diekmann že leta 1986 osvojila
naslov svetovnih prvakov v skupini A.
Tudi po tem so pri Volkswagnu
nadaljevali z razvojem Golfa (tudi z
uvedbo štirikolesnega pogona
Synchro), čeravno z manjšo intenzivnostjo. In postopoma samo še za
stranke.
In ko se je Volkswagen po dolgem
času na velika vrata vrnil s tovarniško
ekipo na reli Dakar, je to storil slabih 25
let po uspehu grofa Freddyja Kotulinskega, ki je leta 1980 senzacionalno
osvojil predhodnik relija Dakar s
štirikolesno gnanim Volkswagnom
Iltisom. Do leta 2011 so potem
Volkswagnovi Race Touaregi vladali
afriškim in južnoameriškim brezpotjem, dokler niso osvojili treh lovorik.
Potem se je začela druga zgodba …
1971
Salzburg Beetle Hrošč je dve leti
zapored osvojil avstrijsko državno
prvenstvo, leta 1973 pa celo peto
mesto na reliju Akropolis.
1976
VW Junior Cup Začetek
pokalnega prvenstva v Sciroccih.
Uživamo.
1977
1978
Nemško državno prvenstvo
Vstop v državno prvenstvo in z
Golfom sezono zaključijo na
drugem mestu.
Estering Cup Volkswagen vstopi v
evropsko prvenstvo in sezono
zaključi na šestem mestu.
1980
1979
Dakar Prvi reli Pariz–Dakar,
Volkswagen z Iltisom osvoji
najtežji reli na svetu.
Formula 3 Volkswagen se preseli
na dirkališča, postane glavni
opremljevalec z motorji. Do leta
1993 zmaga kar 92-krat.
Svetovno prvenstvo v reliju – prvenstvo logistike in organizacije
13
relijev
100.000 km
7
140
pnevmatik na dirko
vlačilcev za
pisarne in
740
VIP-središče
na leto
Ekipe letno prepotujejo okoli
V VIP-središču letno postrežejo
1000
skodelic kave
160 kg mesa
120 kg prilog
04/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
67
Vzdolžne sile (rdeče
puščice) delujejo na kolesi
med pospeševanjem in
prečne sile (črne puščice)
delujejo med zavijanjem.
Pri štirikolesnem pogonu
so sile optimalno
uravnotežene.
Robert – sklopka Haldex
Benjamin – levo zadnje kolo
Janez – desno zadnje kolo
Ema – levo prednje kolo
Hana – desno prednje kolo
68
Das Auto. Revija 01/2014
Razmišljamo.
Pogon na
štiri otroke.
Da bi vam predstavili prednosti pogona na vsa štiri
kolesa, bomo tokrat avtomobile pustili kar doma. Pet
mladih živahnežev bo vrline našega pogona
4MOTION praktično demonstriralo z divjo vožnjo z
nakupovalnim vozičkom. In se ob tem odlično
zabavalo.
Besedilo Sabrina Künz Priredila Petra Jakob Fotografije Darius Ramazani
M
Pogon 4MOTION
V Volkswagnih s pogonom
4MOTION se pogonska sila
razporedi na vsa štiri kolesa.
Zahvaljujoč zmanjšanju vzdolžnih
sil, lahko vsako kolo posreduje večje
prečne sile. Tako pridobimo varnost
v kritičnih razmerah oziroma večje
hitrosti v ovinkih.
arsikdo predpostavlja, da
pride štirikolesni pogon prav
samo v ekstremnih voznih
razmerah. In bodimo iskreni, kdaj ste
se nazadnje znašli na zaledenelem
pobočju sredi snežnega meteža ali pa
ste morali peljati po blatu s prikolico
vred? A štirikolesni pogon 4MOTION
še zdaleč ni prednost, ki pride prav le v
ekstremnih voznih razmerah, že vsakodnevno vožnjo v službo in po opravkih
naredi udobnejšo in varnejšo. Ko se
razmere na cesti zaostrijo, ko začne
deževati, snežiti, zmrzovati, pa sploh.
Kako delujejo vzdolžne in prečne
sile pri sprednjem in zadnjem pogonu
ter pri pogonu na vsa štiri kolesa in
kakšne posledice imajo lahko v eks-
tremnih voznih razmerah, se pokaže
pri hitri vožnji skozi ovinek. Naša testna
proga je bilo parkirišče nakupovalnega
središča, testni vozniki pa neustrašni
bodoči dirkači v nakupovalnih vozičkih.
Haldex,
Haldex, srce
srce
pogona
pogona 4MOTION 4MOTION ..
Hitreje kot se sila porazdeli med sprednji in zadnji par koles, zanesljivejše vozilo
odpelje ovinek, to velja tako v avtomobilu kot v nakupovalnem vozičku.
V pogonu 4MOTION predstavlja
ključ do dobrega oprijema elektronsko
nadzirana lamelna sklopka Haldex. Ta
ustrezno prilagaja porazdelitev pogonske
04/2013
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
69
Zadnji
pogon:
sile med sprednjo in zadnjo premo –
vedno k tisti, ki ima v danem trenutku
boljši oprijem. Kontrolna enota zaznava
vlečno silo, hitrost, zdrs, zasuk volana
in druge parametre. Ko sprednja kolesa zdrsnejo, torej ko sprednja kolesa
naredijo del obrata v prazno, sklopka
pogonsko silo deloma ali v celoti preusmeri na zadnji kolesi.
Elektronski nadzor je v zadnji generaciji pogona 4MOTION že tako izpopolnjen, da deluje povsem proaktivno in
reagira, še preden pride do dejanskega
zdrsa. V znanih situacijah, na primer
pri speljevanju ali v ostrih ovinkih, s
pravočasnim prenosom moči na ustrezni par koles izloči možnost, da bi do
izgube oprijema sploh prišlo.
Sistem je neposredno vezan na elektronsko zaporo diferenciala, ki je integrirana v ESP in opravlja funkcijo medkolesne zapore. V hitrih ovinkih tako
sistem XDS zavira notranja kolesa in
s tem še dodatno izboljša stabilnost v
ovinkih.
70
Das Auto. Revija
Auto. Magazine
01/2014
04/2013
Pri zadnjem pogonu vse
sile delujejo na zadnjo
os. Za zadnji kolesi
to prestavlja veliko
obremenitev.
V vozilih na zadnji
pogon vzdolžne in
prečne sile delujejo na zadnji osi
kolesa. Pogonske
sile zmanjšajo
stransko stabilnost
zadnje osi v zavoju,
zato lahko pri zavijanju pri močnem
pospeševanju
oziroma velikih
hitrostih v ovinkih
odnese zadek vozila. Temu pravimo
prekrmiljenje.
Kaj se zgodi?
Vozilo zavije ostreje, kot pričakujemo.
Zadnji kolesi
pričneta drseti proti
zunanjemu robu
ovinka, vozilo se
usmeri proti notranjemu robu ovinka.
Kaj moramo
narediti?
Zavijte v nasprotno
smer, stisnite
sklopko, in takoj ko
se avtomobil umiri,
usmerite volan
nazaj v ovinek. Še
nasvet: dva krajša
zasuka v nasprotno
smer sta boljša od
enega predolgega.
Razmišljamo.
Sprednji pogon:
Tako vzdolžne kot prečne sile delujejo na sprednji kolesi in zmanjšajo stabilnost sprednje osi. Če
premočno pospešujemo, se spredaj gnana vozila
rada preslabo odzovejo na krmiljenje in odnese jih
proti zunanji strani ovinka. Pride do podkrmiljenja.
Kaj se zgodi? Vozilo zanese na zunanji rob cestišča
in ne odziva se več na obračanje volana.
Porazdelitev sil pri
sprednjem pogonu:
vzdolžne (rdeče) in
prečne (črne) sile
delujejo na sprednji
kolesi.
Kaj moramo narediti? Spustite plin! Zmanjšanje
hitrosti prenese obremenitev na sprednjo os in tako
dosežemo želeno prečno stabilnost. V vseh primerih
velja, da glejmo tja, kamor želimo iti, ne proti
nevarnosti.
04/2013 Das Auto. Magazine
71
Velika
avantura.
72
Das Auto. Revija 01/2014
živi
Uživamo.
modro.
T
Fairbanks
ALJ ASK A
KA NA DA
Yellowstone
Veliko slano jezero
Veliki kanjon
ZDA
M
HO ND UR AS
Dolina
smrti
EH
IK
A
A
AL R
M D O VA
T E VA AG
A
L
R
V
G SA KA
EL NI
A
IK A
AR M
ST NA
KO PA
JA
PE
BO
a
LI
an
VI
JA
tic
n
zA
RU
E
BI
M
LU
KO O R
AD
KV
ela
Pr
AR
G
EN
TI
N
Santiago
o so bili drugačni časi. Trikratni svetovni
prvak formule 1, sir Jackie Stewart, jih rad
opiše z besedami: »Dirkanje je bilo nevarno, seks pa varen!« Že pot na nekaj daljši
izlet je takrat ponavadi zahtevala nekajdnevne
priprave. Seveda, saj se vestni družinski očetje na
pot praviloma niso podajali brez rezervne zračnice
ter poznavanja osnov motoroznanstva, podprtega
z vsaj nekaj osnovnega orodja.
Danes že dokaj neobičajen pristop k vožnji je
bil več kot na mestu, saj so bili tedanji avtomobili
precej nezanesljivi, okvare na takšnih avanturah
pa bolj pravilo kot izjema. Satelitska navigacija in
mobilni telefoni so bili nekaj, o čemer ste lahko
prebirali le v izbranih znanstvenofantastičnih romanih. Razdalje med kraji so bile preprosto večje.
Tudi zato, ker so bile ceste povsem drugačne kot
dandanes, v mnogih krajih je bil asfalt še
zelo redka dobrina. Še posebej, če je
vaš potovalni načrt vključeval kraje, kot
so Skalno gorovje, brezpotja nevadske
puščave in gorske prelaze v Andih v Peruju in Boliviji.
Dandanes, v družbi pametnih telefonov
in avtomobilov, ki nas pravzaprav nikoli ne
pustijo na cesti, si težko predstavljamo, kaj je
ob »rojstvu Golfa« pomenila pot čez obe Ameriki. Po eni strani neponovljivo in enkratno izkušnjo, po drugi pa jasen dokaz, da je »življenjsko pot«
začel avto, ki bo kot le malokateri zaznamoval
zgodovino avtomobilizma.
Feuerland
Pravzaprav so bili junaki ameriške avanture trije – dva Golfa I in danes prav tako legendarni
kombi oziroma »mirovniški kemper,« v katerem so
»njihovi spremljevalci« prevažali dele in rezervno
opremo. Odpravo so ob avtomobilih sestavljali
novinar Fritz B. Busch, fotograf Frank Mueller May,
Volkswagnova mehanika Bernd Ott in Alfonso Barcelo ter inženirja Peter Färber in Wolfgang Peschke.
Vse skupaj seveda ni bila vožnja v današnjem
pomenu te besede. Šlo je za iskanje pravih poti v
brezpotjih, za prečkanje hudourniških potokov,
za pogosta popravila gum, za prepire z lokalnimi
šerifi in policijo ter nenazadnje za bližnja srečanja
z živalmi, ki so jih preostali smrtniki srečevali le v
živalskih vrtovih ...
Vabimo vas, da ob Golfovi 40. obletnici podoživite ta izjemni podvig.
A
ČIL E
Zgodilo se je pred 40 leti. Peterica
pustolovcev se je odločila za edinstven
vztrajnostni test. V časih, ko je bila za večino
smrtnikov prava pustolovščina že izlet na
morje, so se odločili za precej večji zalogaj.
Za avanturo, dolgo 30.000 kilometrov, na
kateri so premagali razdaljo med Aljasko in
Ognjeno zemljo. In to v avtu, ki je ravnokar
prvič zapeljal s tovarniških trakov ...
Besedilo in fotografije Frank Müller-May Priredil Boštjan Belčič
03/2014
01/2014
Das Das
Auto. Magazine
Auto. Revija
73
živi modro.
Uživamo.
Fairbanks
ALJASKA
Fairbanks
ALJASKA
KANADA
Yellowstone
Kanada.
Veliko slano jezero
HONDURAS
ST
PA A R
N IK
A A
M
A
KO
JA
VA
D
KO
G
E L VA
S TE
N A LV M A
IK A L
A D A
RA O
G R
VA
EK
BI
an
a
tic
LU
a
RG
IJ
N
A
Pr
el
az
A
An
TI
A
Santiago
EN
V
an
A
LI
tic
An
R
KO
O
A
D
IJ
VA
V
RU
BO
PE
EK
LI
M
RU
BO
PE
JA
KO
ST
PA A R
N IK
A A
M
A
HONDURAS
A
A
BI
IK
IK
M
EH
EH
LU
M
M
G
E L VA
S TE
N A LV M A
IK A L
A D A
RA O
G R
VA
ZDA
R
Yellowstone
kanjon
Odisejada se je začela
Dawson Creek jeVeliki
mesto,
Veliko slano jezero
Dolina
s poletom iz Hamburga
kjer
se
aljaška
avtocesta
smrti
ZDA
čez severni tečaj na Alkonča. Pot od tu vodi čez
Veliki kanjon
jasko oktobra leta 1974,
Kanado, drugo največjo
trije avtomobili so tja
državo na svetu. Odpraprispeli z ladjo. Že prvi
va potuje skozi Nordegg,
izziv je bil vreden svojeCalgary in Lethbridge.
ga imena. 2500 kilometCeste vodijo skozi nesrov po aljaški avtocesti
končne gozdove, mimo
od Fairbanksa do Daws snegom pokritih moson Creeka. Večji del
gočnih vršacev in čez nepoti so fantje prevozili
varne reke. Coutts je kraj,
po ledu, pogosto so se
kjer se začenjajo ZDA.
na nesoljenih cestah le
Mraz in led sta kmalu le
Santiago
za las izognili grozljivim
še oddaljen
spomin.
prepadom.
ČILE
O
Dolina
smrti
az
KANADA
Pr
el
Aljaska.
RG
ČILE
EN
TI
N
A
Feuerland
Feuerland
»Prvi del poti so
zaznamovali
neskončni iglasti
gozdovi, mogočna
gorovja in
hudourniki, ki za
Golfa niso
predstavljali
nobene ovire.«
Dvoboj s haskiji,
ki so jim oktobrske
razmere na
zasneženih cestah
precej bližje.
74
Das Auto. Revija 01/2014
živi
Uživamo.
modro.
Fairbanks
ALJASKA
Kavboj si je vzel čas za
podroben pregled avta, ki
ga je videl prvič v življenju.
KANADA
Yellowstone
Veliko slano jezero
Dolina
smrti
ZDA
IK
A
ST
PA A R
N IK
A A
M
A
EH
KO
M
ZDA.
HONDURAS
Veliki kanjon
JA
BI
M
LU
R
KO
LI
V
IJ
A
Pr
el
az
An
tic
A
an
a
EK
RU
RG
N
A
ČILE
Feu
Na prvi pogled kot na
Aljaski – na slanem jezeru
Boneville je avtomobil
prvič vozil hitreje kot 1000
kilometrov na uro. No, Golf
je šel »malce« počasneje.
01/2014 Das Auto. Revija
TI
Santiago
EN
Sredi Britanske
Kolumbije Golf
premaguje 30
centimetrov
globoko reko.
BO
Bilo je nekoč
v Ameriki. V
muzeju v Nevadi
je (skoraj) vse
tako kot v času
Divjega zahoda.
PE
VA
D
O
G
E L VA
S TE
N A LV M A
IK A L
A D A
RA O
G R
VA
Združene države ponujajo nekaj najlepših panoramskih cest na svetu.
Golfova odprava je pred
štirimi desetletji na poti
spoznala lepote narodnih parkov Yosemite in
Yellowstone. Pot je fante
vodila mimo strmih sotesk
Velikega kanjona in skozi
slano puščavo Boneville v
Utahu. Spoznali so kavboje v Tusconu v Arizoni
in poslušali zvoke klopotač v puščavah Nove
Mehike. Združene države
Amerike v vsej svoji slikovitosti.
75
Yellowstone
Veliko slano jezero
ZDA
EK
RU
BO
PE
VA
D
KO
LU
M
BI
JA
G
E L VA
S TE
N A LV M A
IK A L
A D A
RA O
G R
VA
A
ST
PA A R
N IK
A A
M
A
IK
KO
EH
Mehika.
R
M
HONDURAS
živi modro.
Veliki kanjon
O
Dolina
smrti
V
ic a
na
LI
IJ
A
Pr
el
az
An
t
A
RG
TI
N
Santiago
EN
Avanturisti na svoji poti
nikjer niso videli toliko
Volkswagnov kot v Mexico Cityju, kjer je večina taksistov uporabljala
Hrošče z majhno spremembo. Odstranili so
namreč sedež sopotnika,
saj so tako dobili nekaj
več prostora za prtljago. Prav tu so bili Golfi
deležni največjega števila
radovednih pogledov.
Pri tem ni bilo pomembno, kdo se je znašel v
njihovi družbi. Bodisi
je šlo za policiste, ki so
prežali na priložnost, da
prometnim prekrškarjem izdajo plačilni nalog,
bodisi za študente, ljubitelje Volkswagna ali pa
naključne sprehajalce in
priložnostne glasbenike.
»Karavana nikjer
na svoji poti ni
bila deležna
tolikšne pozornosti
kot v Mehiki.«
A
ČILE
Feuerland
Fairbanks
KA
KANADA
Yellowstone
Dolina
smrti
Veliko slano jezero
ZDA
ST
PA A R
N IK
A A
M
A
JA
KO
BI
M
EK
BO
PE
VA
D
KO
G
E L VA
S TE
N A LV M A
IK A L
A D A
RA O
G R
VA
A
LU
IK
R
EH
O
M
HONDURAS
Veliki kanjon
IJ
az
A
an
V
An
tic
LI
a
RU
Srednja Amerika.
EN
TI
N
A
Pr
el
Das Auto. Magazine 03/2014
RG
76
A
Po vožnji skozi Gvatemalo je bilo zabave naSantiago
poti
je
konec. Vsak kilometer ČILE
prinesel nove preizkušnje
v obliki vročine, vlage in
džungle. Na poti skozi El
Salvador, Honduras, Nikaragvo in Kostariko pa
niso izostali niti številni
prepiri s cariniki in najrazličnejšimi birokrati na
mejah. V Panami je močvirje predstavljalo nepremagljivo oviro. Rešitev?
Vožnja s trajektom do
Kolumbije.
Feuerland
Mehika je raj za ulične
glasbenike. Gospodje
na sliki so kar nekaj dni
spremljali karavano na poti.
živi modro.
Panameriška avtocesta sredi
tropskega gozda je včasih
predstavljala nepremostljivo
oviro.
KANADA
Yellowstone
Veliko slano jezero
ZDA
ST
PA A R
N IK
A A
M
A
KO
JA
BI
M
A
EK
V
IJ
A
Pr
el
az
An
tic
A
an
LI
a
RU
BO
PE
VA
D
KO
LU
IK
R
EH
O
M
HONDURAS
Veliki kanjon
G
E L VA
S TE
N A LV M A
IK A L
A D A
RA O
G R
VA
Dolina
smrti
RG
EN
TI
N
Santiago
A
Južna Amerika.
ČILE
Po tednih zapletov in
nevšečnosti je pot z ladjo
Feuerland
do Kolumbije predstavljala priložnost za kratko sprostitev. Tudi ceste
v Ekvadorju so bile v
obupnem stanju, vendar
so bili ljudje veliko prijaznejši kot v Nikaragvi.
Cariniki so svojo dolžnost
opravili v vsega petih
minutah. Pravo olajšanje!
Pot do Peruja je zahtevna, toda v glavnem čudovita.
01/2014 Das Auto. Revija
77
R
O
VA
D
KO
LU
E
EK
RU
BO
PE
V
ic a
na
LI
IJ
A
Pr
el
az
An
t
A
live smarter.
RG
EN
TI
N
Santiago
A
ČILE
Blizu prelaza Anticona
mladi pastirici
občudujeta manjšo
različico Golfa.
Feuerland
Čile.
Po napornem prečkanju
Andov so tako vozniki kot
avtomobili potrebovali nekaj počitka. Pet dni
oddiha so si privoščili v Santiagu. Obenem
priložnost za kratek izlet
v rudnik Chuquicamata,
kjer lahko obiskovalec
občuduje največje tovornjake na svetu. Fantje novo leto dočakajo v
Santiagu v hotelu, ki se je
lahko pohvalil s protipotresno gradnjo. Ob dveh
potresih, ki so jima bili
priče, je bil to dobrodošel
podatek.
Fairbanks
ALJASKA
KANADA
Yellowstone
Dolina
smrti
Veliko slano jezero
ZDA
ST
PA A R
N IK
A A
M
A
KO
JA
BI
M
EK
V
IJ
A
Pr
el
az
An
tic
A
an
LI
a
RU
BO
PE
VA
D
KO
G
E L VA
S TE
N A LV M A
IK A L
A D A
RA O
G R
VA
A
LU
IK
R
EH
O
M
HONDURAS
Veliki kanjon
RG
EN
TI
N
Santiago
A
ČILE
Ognjena zemlja.
Senzacija in fenomen, Golf
prvič v Panama Cityju.
78
Das Auto. Revija 01/2014
Zadnji del poti je predstavljal boj z udarnimi
Feuerland
jamami in skalami na izjemno strmih cestah v Argentini. Avtomobilom so
se počasi začeli poznati
napori tisočev prevoženih
kilometrov. Toda nekaj
težav z zobatim jermenom, počeno posodo za
gorivo in malce utrujenim izpušnim sistemom ni
moglo zaustaviti odprave
na zgodovinski poti.
Po 94 dneh je majhna
Volkswagnova karavana
čez viharne vode Magellanove ožine, ki ločuje Ognjeno zemljo od
južnoameriške celine,
končno dosegla svoj cilj.
Abra de Anticona je najvišji
gorski prelaz v Peruju,
tukaj človek resnično občuti
pomanjkanje kisika.
živi
Uživamo.
modro.
40 let Golfa. Sedem
nepozabnih poglavij.
1974 Golf I Prvi Volkswagen s
pogonom na sprednji kolesi. Golf je
skupaj s Passatom in Sciroccom oznanil
začetek novega avtomobilskega
obdobja.
1983 Golf II
Povsem avtomatiziran proizvodni
proces. Druga generacija je pritegnila
6,3 milijona kupcev.
1991 Golf III
Golf je prvič dobil zračne blazine,
sprednje luči in linije karoserije so bolj
zaobljene.
1997 Golf IV
Karoserija je po novem v celoti
pocinkana. Tovarna nudi 12-letno
jamstvo proti prerjavenju.
2003 Golf V
Ponaša se s s štirivodilno zadnjo
premo, ki omogoča izjemno vodljivost.
2008 Golf VI
Šesta generacija se lahko pohvali
s sedmimi zračnimi vrečami, ki kot
del serijske opreme potnikom nudijo
optimalno zaščito.
Fotografije Volkswagen
»Po 94 dneh je
Volkswagnova
karavana januarja
leta 1975 dosegla
svoj cilj. Po številnih
napornih
dogodivščinah
je prišel čas za
sprostitev.«
2012 Golf VII
Prvi Golf, ki je zasnovan na modularni
platformi MQB. Dobitnik nagrade
svetovni avto leta 2013.
Golf: kombinirana poraba goriva: 4,6–6,6 l/100 km,
emisije CO2: 99–122 g/km (kombinirano)
79
Uživamo.
Fotografija Bor Dobrin Ilustracija Adriano Janežič
elektrika - zdaj!
80
Das Auto. Revija 01/2014
Zadnjič sem razmišljal o zakonu o kvalitativnem skoku. Nisem bil prvi – če me
spomin na tečaj osnov filozofije, ki sem se ga udeležil nekoč davno kot srednješolec,
ne vara, so o tem govorili že starogogrški filozofi, celo predsokratiki. Na primer:
imamo zrno peska pa potem še eno in še eno ... Koliko jih mora biti, da iz posameznih
zrn nastane kup tega peska? Ali pa: odpade en las pa še en in še en ... Koliko jih mora
biti, da lahko rečemo: človek je plešast?
O tem sem tuhtal, ko sem bral v časopisih, da je slovenski raziskovalec Andrej
Pečjak s predelanim avtomobilom na električni pogon z enim samim polnjenjem
baterij prevozil 736 kilometrov od Bleda do Dubrovnika in za to pot porabil toliko
elektrike, da bi zanjo, če je ne bi pridelal sam s celicami na strehi svoje hiše, plačal
vsega devet evrov. (Pedantni nemški novinarji so izračunali, da bi to v Nemčiji pri
njihovih cenah elektrike zneslo 29 evrov.) Ampak pri nas pa – devet evrov!!!
Spomnim se, kako je bilo, ko so se pojavili prvi digitalni fotoaparati. Nisem bil
edini, ki se jim je sprva smejal. Med temi nasmejanimi so bili tudi profesionalni
fotografi. Potem se nismo več hihitali, ampak smo priznali, da je nekaj na tem, na tej
digitalizaciji, da pa še zlepa ...
Zdaj jih imamo vsi. Kje je bila prelomna točka? Kvaliteta? Uporabnost? Ne, cena je
bila. Ko sem si nekoč vzel dve sekundi za razmislek in ugotovil, koliko me bo stalo
razvijanje dopustniških filmov in kako poceni je ta reč, če uporabljaš digitalca, ni bilo
več poti nazaj.
In zdaj teh devet evrov. Z avtomobilom, ki ga imam, bi teh 736 kilometrov prevozil
za slabih sto evrov.
Torej: devet evrov (on) – sto evrov (jaz). Devet evrov (on) – sto evrov (jaz) ...
Kje, prosim, lahko kupim električni avtomobil?
Pred tekači letošnjega Volkswagen Ljubljanskega maratona je peljal
električni Volkswagen in ob tem so se nekateri razpisali o prihodnosti pa
futurizmu ipd. Ne, ne, to je to. Čez pet let bomo vsi na elektriki. Kar
počakajte, pa boste videli.
Tadej Golob, novinar in pisatelj
www.volkswagen.si
www.passat.si
Vi prepoznate priložnosti, vaš avto pa tveganja.
Prihodnost je
v pozitivni energiji.
Čestitamo vsem udeležencem
Volkswagen Ljubljanskega maratona.
Več kot 22.500 tekačev in preko 10.000 izpolnjenih ciljev, na tisoče maratonskih
zgodb, na stotine osebnih rekordov, 59 zmagovalcev, dva nepozabna dneva
in energija, ki se je ne da izmeriti s številkami.
Hvala vam, da ste z nami del zgodbe Volkswagen 19. Ljubljanskega maratona.
Novi Passat. S številnimi inteligentnimi asistenčnimi sistemi.
Tako suveren kot vi.
Pri novem Passatu je na voljo bogata ponudba inteligentnih asistenčnih sistemov za pomoč vozniku. S sistemom za zaznavanje
pešcev, asistenco za zastoje ter asistenco za manevriranje s prikolico bo vaša vožnja varna in sproščena. Kot dodatna oprema so
na voljo tudi žarometi LED HIGH, ki poskrbijo za optimalno osvetlitev cestišča, za interaktivno doživetje vožnje pa bo poskrbel
visokoločljivostni aktivni informacijski zaslon z digitalnimi merilniki. Hvaležni boste za njihovo pomoč.
Novi Passat in Passat Variant že v salonih Volkswagen po Sloveniji.
XL1: Kombinirana poraba goriva: 0,9 l/100 km. Kombinirana poraba električne energije: 7,2 kWh/100 km. Emisije
CO 2: 21 g/km*. e-up!: Kombinirana poraba električne energije: 11,7 kWh/100 km. Emisije CO 2: 0 g/km*. e-Golf:
Emisije CO2: 140−105 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,4–4,0 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa
prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je
am SONNTAG/AUTO BILD, 46/2014.
Kombinirana poraba električne energije: 12,7 kWh/100 km. Emisije CO 2: 0 g/km*. * Velja za emisijo CO 2 med vožnjo,
pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno
povišanim koncentracijam
skupne emisije CO 2 so odvisne od vira električne energije. Volkswagen zato priporoča uporabo ekološko pridobljene
simbolna. Volkswagen Passat limuzina je dobitnik nagrade Zlati volan 2014 (Golden Steering Wheel Award), ki jo podeljuje BILD
elektrike. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna.
Novi Touareg.
Pripravljen na vse.
Das Auto. Revija
Torej ni izključeno.
e-up! in e-Golf : Ceneje kot z mestnim avtobusom.
SP v reliju: V čem je skrivnost uspeha?
Das Auto. Revija
01/2014 Slovenska revija znamke Volkswagen
Modro načelo • Pogon na štiri otroke
Verjetnost, da na
zemljo pade meteorit:
približno 0,2 odstotka.
01/ 2014
www.volkswagen.si
Vozniki novega Touarega ste lahko povsem mirni. Izredno zmogljiv motor V6 TDI s 193 kW
(262 KM) in številni asistenčni sistemi, npr. sistem za avtomatsko uravnavanje razdalje
Ivo Daneu.
ACC in sistem Front Assist z mestno funkcijo zaviranja v sili, bodo poskrbeli, da bo novi
Touareg kos vsaki, še tako nenavadni situaciji. Ko boste na neznanem terenu, vam
bo radijsko-navigacijski sistem RNS 850 pokazal pot, četudi bo ta potekala po strmih
Košarkarska legenda
»Vedno bo Volkswagen!«
pobočjih, saj novi Touareg premaguje tudi vzpone do 45 stopinj. Pa naj se zgodi kar koli.
Novi Passat.
Osma generacija – zgodba o uspehu že 41 let.
Emisije CO 2: 174−173 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,6 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NO X :
0,0423−0,0391 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00033−0,00005 g/km, število delcev 9,75–2,24. Ogljikov dioksid (CO 2) je
Tekaški praznik.
najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa
pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna.
VW XL1
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva
Volkswagen Ljubljanski maraton osvojil Slovenijo.