Studija_Kmecke-tryni.. - Območna Razvojna Agencija Krasa in Brkinov
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeţelja Evropa investira v podeţelje ŠTUDIJA IN POPIS ZGODOVINSKIH TRŽNIC NA OBMOČJU OBČIN DIVAČA, HRPELJE-KOZINA IN SEŽANA Naročnik: LAS Krasa in Brkinov, Partizanska cesta 82, Seţana Študijo pripravili: Alenka Volk Mag. Zdenka Ţakelj Seţana, oktober 2011 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana KAZALO 1. IZHODIŠČA IN CILJI ŠTUDIJE ........................................................................................ 4 2. ANALIZA STANJA NA OBMOČJU .................................................................................. 6 2.1. OPIS KMETIJSKE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU ...................................................... 6 2.2. PREGLED PROJEKTOV S PODROČJA TRŢENJA PRODUKTOV PODEŢELJA, KI SE IZVAJAJO NA OBMOČJU ........................................................................................... 8 2.3. PREGLED TRENUTNEGA DELOVANJA KMEČKIH TRŢNIC V OBČINAH DIVAČA, HRPELJE – KOZINA IN SEŢANA, .................................................................................... 9 2.3.1. Občina Seţana .................................................................................................... 9 2.3.2. Občina Divača .................................................................................................... 10 2.3.3. Občina Hrpelje-Kozina ....................................................................................... 10 2.4. PREGLED DRUŢINSKIH KMETIJ ............................................................................ 10 2.5. PREGLED REGISTRIRANIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI.................................... 12 2.6. PREGLED REGISTRIRANEGA OSEBNEGA DOPOLNILNEGA DELA .................... 14 2.7. PREGLED EKOLOŠKIH KMETIJ ............................................................................. 15 3. IDENTIFIKACIJA LOKALNIH PREDELKOV IN IZDELKOV .......................................... 17 3.1. ZAŠČITNI ZNAKI KAKOVOSTI ................................................................................ 18 3.2. PODPORNO OKOLJE NA OBMOČJU ZA IZVAJANJE TRŢENJA ........................... 19 4. ANALIZA TRGA ............................................................................................................. 21 4.1. INTERES PONUDNIKOV ......................................................................................... 21 4.2. INTERES KUPCEV .................................................................................................. 23 5. SWOT ANALIZA TRŢENJA KMETIJSKIH PRODUKTOV NA OBMOČJU OBČIN SEŢANA, HRPELJE-KOZINA IN DIVAČA ......................................................................... 29 5.1. PREDNOSTI ............................................................................................................ 29 5.2. SLABOSTI ................................................................................................................ 30 5.3. PRILOŢNOSTI.......................................................................................................... 30 5.4. NEVARNOSTI .......................................................................................................... 31 6. ZAKONSKE ZAHTEVE ZA PRODAJO NA TRŢNICI .................................................... 32 6.1. ZAHTEVE ZA PRODAJO PRIDELKOV .................................................................... 32 6.2. ZAHTEVE ZA PRODAJO IZDELKOV ....................................................................... 33 6.2.1. Ţivila ţivalskega izvora....................................................................................... 36 6.2.2. Ţivila rastlinskega izvora .................................................................................... 43 6.2.3. Ţivila mešanega izvora....................................................................................... 46 6.3. ZDRAVSTVENE ZAHTEVE ZA PRODAJO NA TRŢNICI ......................................... 46 6.4. OZNAČEVANJE ŢIVIL TER DRUGIH IZDELKOV IN CEN ....................................... 50 LAS Krasa in Brkinov 2 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 6.4.1. Označevanje ţivil ............................................................................................... 50 6.4.2. Označevanje cen ............................................................................................... 53 6.4.3. Označevanje drugih izdelkov.............................................................................. 54 6.5. UREDITEV STOJNIC ............................................................................................... 55 6.6. TEHTANJE, PAKIRANJE, EMBALAŢA, ROKOVANJE Z DENARJEM ..................... 55 6.7. PREVOZ ŢIVIL ......................................................................................................... 57 6.8. UREDITEV KMEČKE TRŢNICE ............................................................................... 57 6.8.1. Ureditev objekta, kjer se vrši prodaja.................................................................. 58 6.8.2. Vzdrţevanje prodajnih prostorov ........................................................................ 59 6.8.3. Ravnanje z odpadki............................................................................................ 59 6.8.4. Osebje, ki prihaja v stih z ţivili ............................................................................ 60 7. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK...................................................................................... 61 8. VIRI ................................................................................................................................. 65 9. PRILOGE ........................................................................................................................ 67 9.1. PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ...................................................................... 67 9.2. PRILOGA 2: POVZETEK GLAVNIH INFORMACIJ GLEDE ZAKONSKIH ZAHTEV ZA PRODAJO NA TRŢNICAH V SLOVENIJI ........................................................................ 69 9.2.1. Obrazec A: Prijava za najem prodajnega mesta – trţnica Seţana ..................... 77 9.2.2. Obrazec B: Vloga za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji ...................... 77 9.2.3. Obrazec C: Vloga za priglasitev osebnega dopolnilnega dela ............................ 77 9.2.4. Obrazec D: Vloga za registracijo obrata (za ţivila ţivalskega izvora) ................. 77 9.2.5. Obrazec E: Vloga za odobritev obrata (za ţivila ţivalskega izvora) .................... 77 9.2.6. Obrazec F: Vloga za registracijo obrata (za ţivila rastlinskega in mešanega izvora) .......................................................................................................................... 77 9.3. PRILOGA 3: BAZA POTENCIALNIH PONUDNIKOV NA KMEČKIH TRŢNICAH NA OBMOČJU LAS............................................................................................................... 78 LAS Krasa in Brkinov 3 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 1. IZHODIŠČA IN CILJI ŠTUDIJE Študija predstavlja del aktivnosti projekta »Povežimo kmečke tržnice ob meji«. Gre za projekt sodelovanja med LAS-i, katerega nosilec je LAS Društvo za razvoj podeţelja med Sneţnikom in Nanosom, v projektu pa kot partnerja sodelujeta še LAS Krasa in Brkinov in LAS Kras (Devin-Nabreţina, Italija). Cilj projekta je oţivitev trţenja pridelkov in izdelkov kmetij preko povezovanja tradicionalnih kmečkih trţnic, na katerih lahko kmetje prodajajo kmetijske pridelke in izdelke iz lastne pridelave oz. predelave. Projekt je skladen z razvojnimi programi podeţelja vseh treh LAS-ov, ki sodelujejo v projektu. Glede na to, da se študija osredotoča na območje občin Seţana, Hrpelje-Kozina in Divača, pri pripravi študije izhajamo iz razvojnega programa za te tri občine. Razvojnim programom podeţelja občin Divača, Hrpelje-Kozina in Seţana je bil pripravljen v letu 2006, leta 2008 pa dodelan in preimenovan v Razvojni program podeţelja Krasa in Brkinov za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Seţana za obdobje 2007-2013. Področje trţenja pridelkov in izdelkov predstavlja Prioriteto 2 omenjenega razvojnega programa, to je »Izboljšanje konkurenčnosti podeželja«, natančneje Ukrep 2.1.:»Izboljšanje konkurenčnosti podeželja predvsem z razvojem in trženjem tipičnih lokalnih produktov (pridelkov, izdelkov, storitev)«. Kot cilji tega ukrepa so navedeni: podpora razvoju lokalnih produktov, vpliv na izboljšanje kakovosti in količine lokalnih produktov, oblikovanje primernega trţenja, vpliv na povezovanje ponudnikov, oblikovanje novih alternativnih moţnosti prodaje, tehnološko prilagajanje standardom in strukturnim izboljšavam, potrebnim za dvig učinkovitosti v kmetijstvu v regiji, krepitev učinkovitosti, spodbujanje inovativnosti, izboljšanje kakovosti ter skrb za okolje v predelavi in trţenju kmetijskih, ţivilskih in gozdarskih proizvodov, zgradba razpoznavnih blagovnih znamk, uporaba biomase za pridobivanje alternativnih virov energije, izboljšanje učinkovitosti pri gospodarjenju z gozdovi in povečanje gospodarske vrednosti gozdov ter njihovo večnamensko rabo. V Razvojnem programu občine Divača 2007-2013 je navedeno, da je na področju kmetijstva največ moţnosti za razvoj na področju razvoja sadjarstva in predelave sadja, pri LAS Krasa in Brkinov 4 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana čemer je kot največja ovira navedeno slabo organizirano trţenje. Čeprav rešitev vidijo predvsem v povezavi s turizmom, pa so kmečke trţnice kot oblika neposredne prodaje (tako v sklopu prireditev, kot tudi redne) tudi ena od moţnosti za izboljšanje ekonomskega poloţaja kmetij v tej občini. Vse tri občine so vključene tudi v Razvojni program Juţne primorske za obdobje 20072013, ki ima v izvedbenem delu opredeljeno izgradnja centralne trţnice in manjših vaških trţnic, eko trţnice, razvoj in trţenje pridelkov in izdelkov širše ter znotraj regije, ureditev zapuščenih vaških objektov in odkupnih prostorov ter spodbujanje razvoja zelenjadarstva in sadjarstva. Nadalje je projekt skladen s Programom razvoja podeţelja RS v letih 2007-2013, os 3: »Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva«. Cilj ukrepov in aktivnosti te osi je s podporami naloţbam spodbuditi zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest v nekmetijskih in s kmetijstvom povezanih dejavnostih na podeţelju ter s podporami urejanju podeţelskih naselij in njihove kulturne dediščine pospešiti razvoj podeţelja, ki vodi v dvig dohodkov in ţivljenjske ravni v podeţelskih skupnostih. Cilj pričujoče študije je analizirati obstoječe kmečke trţnice v občinah Divača, HrpeljeKozina in Seţana, identificirati obstoječe in potencialne pridelke, izdelke in ponudnike le-teh ter opredeliti podporno okolje in zakonske zahteve za delovanje kmečke trţnice (premičnih stojnic) in prodajo na njej. Študija zajema: analizo stanja na območju: opis kmetijskih dejavnosti na območju, pregled projektov s področja trţenja podeţelja, ki se izvajajo na območju, pregled trenutnega delovanja trţnic po občinah, pregled druţinskih kmetij, registriranih dopolnilnih dejavnosti, osebnega dopolnilnega dela in ekoloških kmetij, identifikacijo lokalnih pridelkov in izdelkov: zaščitnih znakov kakovosti in podpornega okolja za trţenje, analizo trga: analizo interesa ponudnikov za prodajo na kmečkih trţnicah in potencialnih kupcev, SWOT analizo trţenja kmetijskih produktov na območju: prednosti, slabosti, priloţnosti, nevarnosti, zakonske zahteve prodaje na trţnici: zahteve za prodajo pridelkov, izdelkov, zdravstvene zahteve, označevanje, ureditev stojnic, tehtanje, pakiranje, prevoz, ureditev trţnice, ugotovitve in zaključek. LAS Krasa in Brkinov 5 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 2. ANALIZA STANJA NA OBMOČJU Kmečke trţnice, kot oblika neposredne prodaje, predstavljajo dobro moţnost dviga dohodka kmetij na območju. Z neposredno prodajo se zmanjša število posrednikov, kmetije pa s tem za svoje pridelke in izdelke iztrţiti višjo ceno. Tak način prodaje omogoča konkurenčnost lokalnih pridelkov in izdelkov v primerjavi z uvoţenimi, ki so zaradi niţjih stroškov pridelave oziroma izdelave praviloma cenejši. Kmečka trţnica omogoča lokalnim kmetom odprtje nove trţne poti, lokalnim prebivalcem pa ponuja moţnost izbire domačih in lokalno tipičnih produktov, obenem pa lahko pripomore tudi k turistični ponudbi kraja. Cilji neposredne prodaje so: spodbuditi razvoj podeţelja z vzpostavitvijo pogojev za uspešno prodajo pridelkov in izdelkov ter storitev, zagotoviti dodatne vire dohodkov na podeţelju in kmetijah, spodbuditi diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti, izboljšanje kakovosti lokalnih pridelkov in izdelkov, izboljšati trţno organiziranost in enoten nastop na trgu, zdruţevanje pridelovalcev, oblikovati enoten način promocije in trţenja kmečke trţnice. V skladu z napisanim v nadaljevanju podrobneje predstavljamo trenutno stanje kmetijske dejavnosti na območju, projekte, katerih cilji prispevajo k povečevanju neposredne prodaje in potencial območja za prodajo na kmečkih trţnicah. 2.1. OPIS KMETIJSKE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU Območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Seţana se, upoštevajoč kmetijsko-predelovalni vidik, deli na Kras, Vrhe, Senoţeško podolje, Vremsko dolino z Vremščico, Brkine, Matarsko podolje in Čičarijo. Po podatkih iz popisa kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000 (SURS) je na območju največ travnikov in pašnikov (82,5%), sledijo njive in vrtovi (11,4%), vinogradi (4,5%) ter sadovnjaki (1,6%). Čeprav je celotno obravnavano območje uvrščeno med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje, je klimatsko in geografsko zelo raznoliko, česar posledica je, da na posameznih predelih območja prevladujejo različne dejavnosti. Na področju Krasa kamnitost tal ni primerna za kmetijske dejavnosti in njive najdemo le na dnu vrtač. So pa talni in klimatski pogoji (submediteranska klima) primerni za vinogradništvo, ki je trenutno glavna panoga na Krasu. Preteţni del vinorodnega okoliša LAS Krasa in Brkinov 6 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Kras leţi na območju Kraške planote, za katerega so značilna rdeče-rjava sprana tla, imenovana tudi jerina, jerovica ali terra rossa, kar vinu daje posebno kakovost. Najbolj znano rdeče vino je teran, ki ima oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP). Vino teran PTP je rdeče, suho, mirno vino z zmerno vsebnostjo alkohola ter vonjem in okusom po gozdnih sadeţih. Barva vina teran PTP je intenzivna, rubinasto rdeča, lahko z vijoličnimi odtenki, vino ima značilno višjo vsebnost mlečne in ostalih organskih kislin ter polifenolnih snovi. Na lastnosti in značaj vina teran PTP, poleg rdeče kraške zemlje, vpliva predvsem podnebje z burjo in tradicionalni postopki pridelave tega vina. Na območju pridelujejo tudi bela vina, kot so malvazija, chardonnay, sauvignon in vitovska grganja. Vinogradništvo prevladuje tudi na območju Vrhov, vendar so tu vinogradi na mehki karbonatni osnovi – flišu. Brkini so znani po pridelavi sadja – jabolk, hrušk, češpelj in češenj. Klimatske in pedološke danosti območja, kot so ostro podnebje z velikimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo, primerna količina padavin, visoka nadmorska višina (sadovnjaki se nahajajo tudi do 700m nad morjem, kar je najvišje v Sloveniji), sonce in flišna tla omogočajo, da tu uspeva sadje odlične kakovosti. V Brkinih imajo dolgotrajno tradicijo predvsem travniški nasadi (ekstenzivni sadovnjaki), kar lahko ob njivah, vrtovih in hišah vidimo še danes). Sadje v teh nasadih se prideluje na sonaravni, ekološko neoporečen način. Sadovnjaki so se po drugi svetovni vojni začeli opuščati in kljub oţivitvi sadjarstva v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je zaraščanje še vedno prisotno. Med najbolj zastopanimi avtohtonimi sortami pri jablanah so bobovec, goriška sevka, krivopecelj, mošancelj, pri hruškah tepke, ozimke, putrovke in moštnice, pri češpljah pa različni tipi domače češplje. Sadje se porabi predvsem za samooskrbo s sveţim sadjem ter ozimnico in za predelavo v ţganje, sadni sok, kis, marmelade, kompote in suho sadje. Poleg ekstenzivne pridelave sadja je na tem območju najti tudi kar nekaj intenzivnih sadovnjakov. Ţivinoreja je v preteklosti imela pomembno vlogo na celotnem območju. Specifični naravni pogoji so prispevali k oblikovanju slovenskih avtohtonih pasem, kot so istrsko govedo, lipicanec, istrska pramenka, kraški ovčar in istrski gonič. Tudi sedaj je to območje še dokaj ekološko neobremenjeno in zato še posebej primerno za ekološki način reje ţivali, predvsem preţvekovalcev in kopitarjev. Ţal pa velika razdrobljenost kmetijskih površin, ki je značilna za območje, zelo omejuje rejo pašnih ţivali. Na senoţeškem in v Čičariji prevladuje reja drobnice, z rejo goveda pa se ukvarjajo posamezne kmetije na celotnem območju. Prašičereja predstavlja bolj samooskrbo, saj so le redke kmetije usmerjenih v rejo pujskov. LAS Krasa in Brkinov 7 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Poljedelstvo je usmerjeno le v pridelavo krme za ţivino ter samooskrbo gospodinjstev s poljščinami. Zaradi neobremenjenosti okolja je še posebej primerno za ekološko ali integrirano pridelavo hrane. Razlog, da se poljedelstvo ne razvija, je sestava tal (z izjemo nekaterih območij, kot so Brkini in Vremska dolina), ki ni primerna za poljedelstvo ter razdrobljena posestna struktura kmetijskih zemljišč. Veliko škode na njivah, vinogradih in travnikih v zadnjih letih povzroča tudi divjad. Pomembno panogo v kmetijstvu na obravnavanem območju predstavlja tudi čebelarstvo. Čebelarji iz območja so zdruţeni v Čebelarsko društvo Seţana in imajo okrog 3.500 panjev ter pridelajo 100 ton medu letno. Donosnost na posamezni panj je 25 – 35 kg medu, kar je nad slovenskim povprečjem (let-to je 22 kg medu na panj). Dobra donosnost je rezultat ugodne klime, raznolikosti rastlinja in znanja čebelarjev. Glede na floristični sestav (botanično poreklo) se na območju pridelajo medovi rešeljike, divje češnje, akacije, lipe, kostanja, ţepka ter cvetlični in gozdni medovi. Poleg medu pridobivajo čebelarji tudi nekaj malega cvetnega prahu in matični mleček ter proizvajajo medico, medene likerje in ţganja. 2.2. PREGLED PROJEKTOV S PODROČJA PODEŢELJA, KI SE IZVAJAJO NA OBMOČJU TRŢENJA PRODUKTOV Povezovanje, trţenje in promocija podeţelja in njegovih produktov je tudi predmet številnih projektov na območju. Eden takih je denimo Pilotni projekt Kras. Gre za partnerski projekt vlade Republike Slovenije in Sveta Evrope, katerega izvajanje se je pričelo leta 1999 in pokriva celotno območje Krasa ter Brkinov (občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Seţana ter za kraške dele občin Miren-Kostanjevica in Koper). Njegov namen je bil izdelati razvojno strategijo in program za trajnostni razvoj Kraške regije, vključujoč integralno varstvo naravne in kulturne dediščine v razvojna prizadevanja. V okviru projekta je bila narejena SWOT analiza območja, ki v skupnem trţenju tipičnih lokalnih pridelkov vidi moţnosti za razvoj območja. Tudi projekta Kraški mozaik okusov in Promocija Brkinske sadne ceste si prizadevata za dvig prepoznavnosti in kvalitete produktov. Kraški mozaik okusov je medregijski projekt treh LAS - LAS Krasa in Brkinov, LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa ter LAS jugo-zahodnega dela Severne Primorske ter še desetih partnerjev. Osnovni namen projekta je dvig prepoznavnosti kvalitetne ponudbe »kulinarike in vina« na Krasu. Cilj projekta je oţivitev vinske ceste na širšem geografskem področju Krasa, ki obsega območja treh LAS-ov in sicer območja občin Komen, Miren-Kostanjevica in Seţana ter usposobiti in LAS Krasa in Brkinov 8 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana usmeriti zainteresirane ponudnike vin s tega področja v ustrezno skupno trţenje in promocijo tega področja. Projekt Promocija Brkinske sadne ceste je projekt sodelovanja med LAS Društvo za razvoj podeţelja med Sneţnikom in Nanosom in LAS Krasa in Brkinov. Osnovni namen projekta, v katerem skupno sodeluje 10 partnerjev, je nadgraditi dosedanje doseţke na Brkinski sadni cesti, predvsem preko promocije in izobraţevanja ponudnikov v smeri priprave, ponudbe in trţenja njihovih storitev. 2.3. PREGLED TRENUTNEGA DELOVANJA KMEČKIH TRŢNIC V OBČINAH DIVAČA, HRPELJE – KOZINA IN SEŢANA, 2.3.1. Občina Seţana Kmečka trţnica v Seţani je pričela delovati junija 2009, na naslovu Partizanska cesta 48 (parkirišče med Pošto in trgovino Tuš). Način njenega delovanje je opredeljen v Trţnem redu na trţnicah v Občini Seţana (Priloga 1) in Ceniku za uporabo trţnih prostorov, najem inventarja in storitve (Priloga 2). Oba dokumenta potrjuje Občinski svet Občine Seţana. Trţnica deluje vsak dan, razen ob nedeljah. Ponudnikom je na voljo šest stojnic z zloţljivo platneno streho. Prednost prodaje imajo kmetijskih pridelki in ţivila. Upravljalec trţnice je Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Seţana, pri katerem morajo zainteresirani prodajalci najeti prodajno mesto. Posameznik se lahko odloči za dnevni najem (plačilo dnevne pristojbine) ali za najem za daljše časovno obdobje, za kar se sklene pogodba med upravljalcem in stalnim prodajalcem. Za stalni najem se šteje vsak najem stojnice nad 30 dni, vendar pa lahko upravljalec v stalni najem odda največ polovico razpoloţljivih stolnic, ostale soi na razpolago občasnim prodajalcem. Po podatkih upravljalca imajo za leto 2011 sklenjene tri celoletne pogodbe s stalnimi ponudniki, pa tudi za občasno prodajo je interesa veliko, saj imajo poleg stalnih v evidenci še 25 ponudnikov, ki na trţnici prodajajo občasno. Večkrat se ponudniki dogovorijo za skupen najem ene stojnice, s čimer se zmanjša strošek na posameznika, obenem pa se rešuje tudi omejeno število prodajnih mest in poveča pestrost ponudbe. Povpraševanje po najemu prodajnih mest je zelo odvisno od sezone in od vremena, saj je trţnica na prostem in v slabem vremenu (deţ, mraz, burja) je tako ponudnikov, kot kupcev, manj. Od junija 2011 deluje kmečka trţnica tudi v Lokvi, na lokaciji pred trgovino Tuš, kjer so na voljo štiri stojnice. Trţnica deluje vsak dan, razen ponedeljka, upravlja jo Komunalno LAS Krasa in Brkinov 9 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana stanovanjsko podjetje d.d. iz Seţane. Za njeno delovanje ter prodajo na njej veljajo isti pogoji, kot za kmečko trţnico v Seţani. 2.3.2. Občina Divača V občini Divača ne deluje kmečka trţnica, vendar je kmetijske pridelke in izdelke vseeno moč prodajati oziroma kupiti. Zainteresirani posamezniki lahko na občini zaprosijo za izdajo soglasja k individualni prodaji izven trgovin in svoje produkte prodajajo na občinskih javnih površinah. Občina Divača izda letno povprečno le pet takšnih soglasij. Posameznik, ki pridobi občinsko soglasje, mora za vsak dan, ko ţeli svoje produkte prodajati, plačati 7 € komunalne takse. Posamezniki svoje produkte običajno prodajajo na parkirišču pred trgovino Tuš. Gre za zelo raznoliko ponudbo, od sezonskih kmetijskih pridelkov in izdelkov, do oblačil, suhe robe in ostale za sejme značilne ponudbe. Kmetijski pridelki in izdelki pa so stalnica tudi na večjih prireditvah, ki so organizirane v občini Divača, kot so dan Parka Škocjanske jame ali »Belajtnga«, Pastirske igre in Kačišnica. V tem primeru organizator pridobi skupinsko soglasje k prodaji za sodelujoče, ki velja samo za določeno prireditev. Kmetijske pridelke, izdelke in izdelke domače obrti na teh prireditvah običajno ponujajo tako lokalni ponudniki, kot tudi ponudniki iz drugih regij, saj je v interesu organizatorjev, da je ponudba čimbolj raznolika in zanimiva za obiskovalce. 2.3.3. Občina Hrpelje-Kozina V občini Hrpelje-Kozina trenutno ne deluje kmečka trţnica, posamezni ponudniki prodajajo svoje sezonske pridelke na parkirišču pred trgovskim centrom Tuš in na ostalih priloţnostnih lokacijah, vendar pa v teh primerih ne gre za redno in urejeno sejemsko dejavnost. 2.4. PREGLED DRUŢINSKIH KMETIJ Druţinske kmetije predstavljajo osnovni vir za pridelke in izdelke, ki jih je mogoče prodajati na kmečki trţnici, zato v nadaljevanju podrobneje analiziramo kmetijski potencial območja. Preglednica 1 prikazuje druţinske kmetije po rabi kmetijskega zemljišča v uporabi v obravnavanih občinah. Ugotovimo lahko, da največ kmetij obdeluje njive in vrtove, kar predstavlja dober potencial za prodajo na kmečki trţnici. Kar 853 druţinskih kmetij razpolaga s kmečkimi sadovnjaki, v katerih raste tradicionalno sadno drevje, ki ga običajno ni potrebno obdelovati s kemičnimi sredstvi in predstavlja odličen potencial za pridelavo LAS Krasa in Brkinov 10 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana ekološkega sadja. Na obravnavanem območju se 58 druţinskih kmetij ukvarja z intenzivno pridelavo sadja, na področju vinogradništva pa izstopa občina Seţana s kar 546 kmetijami, ki skupno obdelujejo skoraj 300 ha vinogradov. Preglednica 1: Druţinske kmetije po rabi kmetijskega zemljišča v uporabi po občinah Divača, Hrpelje-Kozina in Seţana. njive in vrtovi kmečki sadovnjaki intenzivni vinogradi sadovnjaki druţinske površina druţinske površina druţinske površina druţinske površina kmetije ha kmetije ha kmetije ha kmetije ha Divača 265 200,14 193 12,79 22 32,88 18 1,05 Hrpelje- 315 257,99 272 17,77 26 34,29 32 3,18 627 312,5 388 5,79 10 6,42 546 298,82 1207 770,63 853 36,35 58 73,59 596 303,05 Kozina Seţana SKUPAJ Vir: Popis kmetijstva 2000, SURS. V spodnjem grafikonu (Grafikon 1) je prikazana vrsta rabe kmetijskih zemljišč v uporabi glede na deleţ površine, ki ga obsega in vidimo lahko, da največji deleţ površin predstavljajo njive in vrtovi, sledijo jim vinogradi, intenzivni sadovnjaki, najmanjši deleţ pa predstavljajo kmečki sadovnjaki. Statistični podatki (SURS 2000) kaţejo tudi, da na njivah in vrtovih kmetje gojijo razna ţita (20 % površine), krompir (14 % površine), zelenjavo (3 % površine) ter različne krmne rastline. Grafikon 1: Kmetijsko zemljišče v uporabi po občinah Divača, Hrpelje-Kozina in Seţana skupno (v %). Vir: Popis kmetijstva 2000, SURS. LAS Krasa in Brkinov 11 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 2.5. PREGLED REGISTRIRANIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI Dopolnilna dejavnost na kmetiji je definirana kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile druţinskih članov. Med dopolnilne dejavnosti na kmetiji sodijo (Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji UL RS št. 61/2005): predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadeţev, gob in gozdnih sortimentov, prodaja: - kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, - drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin, turizem na kmetiji: - gostinska dejavnost, - negostinska dejavnost; dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic), pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in ţivalmi ter oddaja le-teh v najem, izobraţevanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, zbiranje in kompostiranje organskih snovi, ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib, • aranţiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Dopolnilne dejavnosti se na kmetiji izvajajo v celoti ali delno na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec dopolnilne dejavnosti ali druţinski član v lasti, najemu ali v zakupu, ali v skupnih objektih, razen tistih vrst dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se določena opravila teh dejavnosti zaradi njihove narave izvajajo izven kmetije. Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarjev primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov. Za opravljanje LAS Krasa in Brkinov 12 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota. Kmetje se za dopolnilne dejavnosti na kmetiji odločajo predvsem zaradi moţnosti dodatnega dohodka ter doseganja višje dodane vrednosti za lastne pridelke in izdelke. Na območju občin Seţana, Divača in Hrpelje-Kozina je bilo po podatkih Upravne enote Seţana na dan 20. 6. 2011 (Preglednica 2) skupno registriranih 120 dopolnilnih dejavnosti. Dobra tretjina subjektov ima kot dopolnilno dejavnost registriran turizem na kmetiji, sledijo pa jim dopolnilne dejavnosti iz sklopa predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadeţev, gob in gozdnih sortimentov (22,5 %). Prav ta podatek je z vidika prodaje na kmečki trţnici zelo pomemben, saj kaţe, da je na obravnavanem območju registriranih 27 subjektov, ki so potencialni ponudniki na kmečki trţnici. Preglednica 2: Pregled registriranih dopolnilnih dejavnosti (UE Seţana, na dan 20. 6. 2011). Število reg. % subjektov reg. subjektov Turizem na kmetiji 46 38,3 % Predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, 27 22,5 % Storitve s kmetijsko ter gozdarsko mehanizacijo in opremo 17 14,2 % Kmetijske dejavnosti, ki se v prehodnem obdobju lahko 10 8,3 % Prodaja pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji 7 5,8 % Dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji 4 3,3 % Pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov 4 3,3 % Izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in 3 2,5 % Ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib 1 0,8 % Aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov in podobnega iz 1 0,8 % zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov registrirajo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji * dopolnilno dejavnostjo na kmetiji lastnega cvetja * Vrtnarstvo, reja divjadi, čebelarstvo, perutninarstvo, gobarstvo, zeliščarstvo, drevesničarstvo, trsničarstvo, pridelava sadik in semen. LAS Krasa in Brkinov 13 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 2.6. PREGLED REGISTRIRANEGA OSEBNEGA DOPOLNILNEGA DELA Posameznik, ki ţeli v manjšem obsegu opravljati določeno dejavnost, lahko registrira tudi osebno dopolnilno delo, ki prav tako predstavlja potencial za prodajo na kmečki trţnici. Osebno dopolnilno delo je natančneje opredeljeno s Pravilnikom o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (UL RS št. 30/2002). Posameznik se pri pristojni upravni enoti vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo in se na ta način registrira. Letni prihodki iz naslova opravljanja tega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, o čemer mora posameznik ţe med letom poročati davčnem uradu, pri katerem je vpisan v davčni register. Ostali posebni pogoji (prostor, v katerem se opravlja osebno dopolnilno delo ali potrebna izobrazba oziroma usposobljenost za opravljanje teh del) niso predpisani. Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo so: dela pomoči v gospodinjstvu in tem podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadeţev in zelišč ter druga manjša dela, kot so: - občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrţevanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrţevanje pripadajočih zunanjih površin in delo na kmetiji, - občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, - izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je preteţno ročno ali po preteţno tradicionalnih postopkih moţno izdelovati na domu (npr. spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd.) ter prodaja teh izdelkov, - nabiranje in prodaja gozdnih sadeţev in zelišč, - mletje ţita ter ţganje apna in oglja na tradicionalen način, - občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz naslednjih materialov: glina in keramika, steklo, volna, bombaţ, lan, konoplja in druga naravna vlakna, šibje, ličje, trsje, slama, les, ţivila, vosek, naravno usnje ter kovina in kamen. Po podatkih Upravne enote Seţana z dne 30.8.2011, ima osebno dopolnilno delo na območju občin Divača, Seţana in Hrpelje-Kozina registriranih 41 oseb (nekateri imajo registriranih tudi več različnih vrst osebnega dopolnilnega dela) in sicer: LAS Krasa in Brkinov 14 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za opravljanje občasne pomoči v gospodinjstvu in pri vzdrţevanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrţevanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji – 6 oseb, za občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu – 1 oseba, za izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je moţno izdelovati na domu preteţno ročno ali po preteţno tradicionalnih postopkih (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, galanterijski izdelki in predmeti, predmeti za osebno rabo ipd.) ter prodaja teh izdelkov – 18 oseb, za nabiranje in prodajo gozdnih sadeţev in zelišč – 20 oseb, za občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevoze na tradicionalen način – 1 oseba, za izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter njihovo prodajo – 5 oseb. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da ima kar 20 oseb registrirano osebno dopolnilno delo nabiranje in prodaja gozdnih sadeţev in zelišč; artiklov ki so primerni za prodajo na kmečki trţnici. Poleg tega pa gredo v kontekst s prodajo na kmečki trţnici tudi ročno in po tradicionalnih metodah izdelani izdelki ter izdelki domače in umetnostne obrti, ki jih na opazovanem območju izdeluje skupaj 23 oseb. 2.7. PREGLED EKOLOŠKIH KMETIJ Na območju občin Seţana, Divača in Hrpelje-Kozina, je bilo po podatkih Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu iz Maribora, na dan 17. 5. 2011 registriranih 28 ekoloških kmetij. V Preglednici 3 je po občinah prikazano katere vrste proizvodov pridelujejo te kmetije. Vidimo lahko, da se jih največ ukvarja z pridelavo krmnih rastlin, dejansko gre v večini primerov za travinje. Z vidika prodaje pridelkov, ki bi jih kmetje lahko ponudili na kmečki trţnici je ponudba kar raznolika, vendar pa tudi precej skromna. Največ je potencialnih ponudnikov za meso, ki je za prodajo na trţnici najmanj primerno. Šest ekoloških kmetij se ukvarja s pridelavo sezonske zelenjave, po kateri je na kmečki trţnici veliko povpraševanja, sledijo jim pridelovalci krompirja (pet), mleka in sadja. Poleg tega bi največ en ponudnik na trţnici lahko ponudil ekološka jajca, kis in sir. LAS Krasa in Brkinov 15 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Preglednica 3: Pregled ekoloških kmetij v občinah Seţana, Divača in Hrpelje-Kozina, ki so prijavljene v kontrolo in certifikacijo ekološkega kmetijstva pri Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu na dan 17.5.2011. OBČINA sadje zelenjava krmne krompir jajca Sir kis mleko rastline meso (goveje, ovčje in kozje) SEŢANA 2 7 2 3 DIVAČA 1 1 12 1 HRPELJE-KOZINA 2 3 9 2 1 1 3 6 28 5 1 1 Skupaj 3 3 1 1 3 1 4 9 K zgornji tabeli je potrebno dodati, da število ponudnikov posameznih izdelkov ne odraţa skupnega števila ponudnikov, saj ima en proizvajalec lahko tudi več izdelkov. Povpraševanje po ekološko pridelanih ţivilih se je zaradi vedno večjega zavedanja potrošnikov o nezdravi industrijsko pridelani hrani, ki je polna pesticidov in ostalih zdravju škodljivih snovi, v zadnjem času močno povečalo. Če ob tem upoštevamo še višjo dodano vrednost ekoloških pridelkov in izdelkov, je smiselno, da se predvsem kmetije z majhnim obsegom zemljišča usmerjajo v ekološko predelavo, neposredno prodajo na kmečkih trţnicah in butično prodajo ter na ta način optimizirajo svoj dohodek. LAS Krasa in Brkinov 16 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 3. IDENTIFIKACIJA LOKALNIH PREDELKOV IN IZDELKOV Na območju prevladuje šest skupin lokalnih pridelkov in izdelkov – vino, sadje, med in povrtnine, sir in mesni izdelki. Med vini vsekakor izstopa, tako po prepoznavnosti, kot tudi po kvaliteti, rdeče vino teran. Poleg terana pa so za območje značilna še bela vina, kot so malvazija, chardonnay, sauvignon in vitovska grganja. Posamezni ponudniki pa iz grozdja pridelujejo tudi ţganje, t.i. tropinovec ter likerje, med katerimi je najbolj znan teranov liker. Med ponudbo sveţega sadja na območju, lahko poleg grozdja dobimo še jabolka, hruške, češplje in češnje. Prevladujejo plantaţne sorte integrirane pridelave, moţno pa je dobiti tudi avtohtone sorte, kot so npr. pri jabolkih bobovec, goriška sevka, krivopecelj in mošancelj oziroma pri hruškah tepke, ozimke, putrovke in moštnice. Avtohtone sorte so v večini primerov ekološko pridelane. Poleg sveţega sadja ponudniku ponujajo še različne izdelke iz sadja, kot so ţganja, t.i. sadjevec, sadni sok, kis, marmelade, kompoti in suho sadje. Zelo pestra je tudi ponudba medu, saj lahko izbiramo med medovi rešeljike, divje češnje, akacije, lipe, kostanja, ţepka ter cvetlični in gozdni medovi. Poleg medu pridobivajo čebelarji tudi nekaj malega cvetnega prahu in matični mleček ter proizvajajo medico, medene likerje in ţganja. Ponudba povrtnini je najbolj odvisna od letnega časa, vključuje pa bolj ali manj vse povrtnine – krompir, čebulo, česen, korenje, rdečo peso, paradiţnik, solato, radič, fiţol, kumare, bučke, …Na voljo so tako sveţe, kot tudi konzumirane ali vloţene. Med ponudbo so tudi različna zelišča, dišavnice, gozdni sadeţi in brinjevec. Čeprav so za območje značilni mesni izdelki, kot je npr. jagnjetina, pršut, panceta, zašink, so na kmečki trţnici bolj malo prisotni. Predvsem zaradi pogojev, ki jih je potrebno izpolnjevati tako za proizvodnjo, kot tudi za prodajo teh izdelkov. Posamezne kmetije, čeprav redke, so registrirane za proizvodnjo mleka (govejega), dobiti pa je moţno tudi različne sire (goveje, ovčje, sveţe, trde, poltrde, z dodatki, …) in sveţa jajca. Na trţnici je predvsem v časi okoli praznikov moč dobiti potico, pecivo ter kruh. Nekateri od naštetih lokalnih pridelkov in izdelkov so pridobili tudi zaščitni znak kakovosti, kar je podrobneje predstavljeno v naslednjem poglavju. LAS Krasa in Brkinov 17 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 3.1. ZAŠČITNI ZNAKI KAKOVOSTI Zaščitni znaki potrošniku omogočajo laţje prepoznavanje kakovostnejših kmetijskih pridelkov oziroma ţivil ter pripomorejo k laţjemu razlikovanju na trgu glede izvora, kakovosti in slovesa kmetijskih pridelkov oziroma ţivil. V nadaljevanju predstavljamo ţivila višje kakovosti, ki izhajajo iz opazovanega območja. Z označbo porekla se zavaruje tisti kmetijski pridelek oziroma ţivilo, ki v celoti izvira z določnega geografskega območja in za izdelavo katerega so surovine pridelane na istem geografskem območju. Prav tako mora kmetijski pridelek oziroma ţivilo, če ţeli biti zavarovano z označbo porekla, izpolnjevati še dva pogoja: njegove lastnosti so izključno ali bistveno rezultat naravnih in človeških dejavnikov in pridelava, predelava in priprava za trg potekajo znotraj označenega geografskega območja. Na območju občin Divača, Seţana in Hreplje-Kozina so produkti z označbo porekla Kraški ovčji sir, Kraška jagnjetina in Kraški med. Po podatkih Čebelarskega društva Seţana (2011) je certificiranih proizvajalcev Kraškega medu, ki izhajajo iz navedenih občin, 20. Z geografsko označbo se zavarujejo ţivila, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Geografska označba omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njihove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege. Naravne danosti, kot so klimatski pogoji, sestava tal ipd. in/ali ustaljeni postopki, dajejo tem proizvodom lastnosti, zaradi katerih je po njih povečano povpraševanje. Na obravnavanem območju so produkt z geografsko označbo Kraški pršut, Kraška panceta, Kraški zašink, Brkinski slivovec in Kraški brinjevec. Medtem ko je proizvodnja mesnih produktov, to je Kraški pršut, Kraška panceta ter Kraški zašink, zaenkrat v domeni dveh velikih mesnopredelovalnih podjetij z območja, pa je individualnih ponudnikov ostalih dveh produktov več. Registriranih proizvajalcev Brkinskega slivovca je šest, Kraškega brinjevca pa pet. Vino teran ima od maja 2000, ko je bil sprejet Pravilnik o vinu tradicionalnega poimenovanja, označbo z oznako priznanega priznano tradicionalno poimenovanje (PTP). Vino teran PTP se prideluje le iz grozdja sorte refošk in le na območju podokoliša Kraške planote, znotraj vinorodnega okoliša Kras. LAS Krasa in Brkinov 18 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 3.2. PODPORNO OKOLJE NA OBMOČJU ZA IZVAJANJE TRŢENJA Na območju občin Divača, Seţana in Hrpelje-Kozina trenutno ni vzpostavljenega enotnega podpornega okolja za trţenje kmetijskih pridelkov in izdelkov. Najdlje na tem področju je občina Seţana, na območju katere delujeta dve stalni kmečki trţnici (Lokev in Seţana), s katerima upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje Seţana d.d. Ostali dve občini trenutno nimata vzpostavljenih stalnih kmečkih trţnic, kmetje lahko svoje pridelke in izdelke prodajajo le na podlagi soglasja k individualni prodaji izven trgovin oziroma na večjih prireditvah, kjer organizator pridobi skupno enkratno dovoljenje za prodajo. Glede podpornega okolja so v prednosti vinogradniki oziroma vinarji, sadjarji in čebelarji. Na območju deluje kmetijska zadruga Vinakras z.o.o. Seţana, s katero je trenutno povezanih 105 vinogradnikov iz obravnavanega območja. Zadruga odkupuje grozdje od svojih članov in pogodbenikov (ca 700.000 kg letno, odvisno od letine) na območju Krasa, ga predela ter poskrbi za prodajo in trţenje. Trenutno je vino, predelano v okviru zadruge, z vidika kmečke trţnice neaktualen prodajni potencial, saj se glavnina vina proda preko ţe vzpostavljenih prodajnih poti na domačem in tujih trgih (Italija, Nemčija, Avstrija in druge drţave). Predstavlja pa priloţnost za upravljalca kmečke trţnice, da se poveţe z zadrugo in jo vključi kot ponudnika na trţnici. Pomembno vlogo pri povezovanju vinarjev in sadjarjev imajo tudi društva oziroma zdruţenja na območju, ki si prizadevajo za povečanje prepoznavnosti in dvig kakovosti produktov območja. Dolgoletno tradicijo na tem področju ima Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, ki šteje 86 članov, od tega jih je 80 iz obravnavanega območja. Društvo svojim članom nudi skupno promocijo in trţenje, preko sodelovanja na različnih sejmih doma in v tujini ter izobraţevanje. Sodeluje pa tudi pri pridobivanju finančnih virov za skupno promocijo (sodelovanje na sejmih). Od leta 2004 je odprta tudi Kraška vinska cesta, na katero je vključenih 170 ponudnikov, 126 iz obravnavanega območja. V glavnem so to vinogradniki, poleg njih pa še turistične kmetije, osmice in gostinski lokali. Vključeni ponudniki imajo moţnost skupne promocije in posledično izboljšane moţnosti za prodajo ciljnih produktov, ki so v teh dveh primerih predvsem vino in turistične zmogljivosti. Pridelovalci terana z oznako PTP so leta 2005 ustanovili Konzorcij kraških pridelovalcev terana. Konzorcij je v začetku deloval kot interesno zdruţenje, kasneje pa se je preoblikovalo v društvo. Trenutno šteje 26 članov, od tega jih je 21 iz obravnavanega območja. Konzorcij je bil oblikovan z namenom povezovanja LAS Krasa in Brkinov 19 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana kraških vinarjev, skupne promocije, povezovanja z drugimi konzorciji ter dvigovanja kakovosti terana PTP. Z oţivitvijo sadjarstva v devetdesetih letih se je pojavila tudi zamisel o povezovanju sadjarjev iz Brkinov in oklice. Tako je bilo leta 1991 ustanovljeno Društvo Brkinskih sadjarjev, ki ima okoli 100 članov, 80 jih prihaja iz obravnavanega območja. Društvo skrbi za prenos znanj svojim članom in ostalim ljubiteljem sadja, organizira sadjarske razstave ter si prizadeva za skupen nastop sadjarjev na trgu. Zaradi večanja števila turistov in naključnih obiskovalcev, so se v društvu odločili za vzpostavitev Brkinske sadne ceste, ki trenutno vključuje 74 kmetij iz občin Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Divača in Pivka. 68 vključenih kmetij je iz obravnavanega območja. Ponujajo predvsem sadje – jabolka, hruške, češplje, češnje različnih sort, izdelke iz sadja (suho sadje, kis, ţganje), seno, govedo, prašiče, ovce, idr. Ker so v ponudbo vključene tudi turistične kmetije, le-te ponujajo domačo hrano, nastanitve, oglede kmetij, jahanje ter moţnost opravljanja različnih del na kmetiji. Na območju deluje tudi Čebelarsko društvo Seţana, ki poleg občin Seţana, Hrpelje-Kozina in Divača, pokriva še občino Komen. Šteje 106 članov, iz obravnavanega območja jih prihaja 78. Društvo, ki bo letos praznovalo 100 letnico, spada med najstarejša čebelarska društva v Sloveniji, vendar pa je glede na starost svojih članov med najbolj »mladimi« društvi. Povprečna starost članov, ki proizvedejo glavnino medu za prodajo na trgu, je pod 50 let. Poleg izobraţevanja svojih članov, društvo skrbi še za promocijo in prepoznavnost medu, tudi preko uporabe znaka Kraški med. Za območje so značilne osmice, ki posameznim kmetijam oziroma vinarjem omogočajo, da promovirajo in prodajo svoje pridelke. Osmica se lahko organizira največ dvakrat letno, nuditi pa mora izključno domačo hrano, pridelano na kmetiji. Ponudniki se lahko promovirajo tudi preko prireditev na območju (praznik Občine Seţana, Praznik terana in pršuta, dnevi Kobilarne Lipica, pastirske igre v Senoţečah, Kačišnica, Praznik brkinskega jabolka, Belajtnga, Mesec špargljev, Mesec Kraške kuhinje, Dan odprtih borjačev v Pliskovici, 1 Kras 1000 okusov), ocenjevanj in razstav. Tako člani društev, kot tudi ponudniki, vključeni v vinsko in sadno cesto, so potencialni ponudniki na kmečkih trţnicah in predstavljajo potencial za povečanje neposredne prodaje na kmečkih trţnicah. LAS Krasa in Brkinov 20 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 4. ANALIZA TRGA 4.1. INTERES PONUDNIKOV V mesecu juliju 2011 je bila med prodajalci na kmečki trţnici v Občini Seţana ter med ponudniki, ki sicer izhajajo iz občin Seţana, Divača in Hrpelje-Kozina, vendar svoje pridelke in izdelke prodajajo na drugih trţnicah, predvsem v Kopru, narejena raziskava. Namen te raziskave je bilo ugotoviti tako interes ponudnikov za prodajo na trţnicah znotraj območja občin Divača, Seţana in Hrpelje-Kozina ter v zamejstvu, kot tudi identificirati teţave, s katerimi se ponudniki srečujejo. Vsi ponudniki, s katerimi smo se pogovarjali, so mnenja, da so kmečke trţnice potreben ter učinkovit način za prodajo pridelkov in izdelkov kmetij. Poleg ponudnikov, ki so na trţnicah redno, je največ takšnih, ki pridejo dvakrat do trikrat na teden in prodajajo različne sezonske pridelke. Na stojnicah so bile kupcem tako na voljo različne vrste zelenjave (paradiţnik, paprike, solata, radič, korenje, česen, čebula, rukola, sveţe zelje in podobno), krompir, kislo zelje, med in izdelki iz medu, sir (goveji, ovčji, siri z različnimi dodatki), mleko, različne vrste sadja (jabolka, hruške, slive), jajca ter gozdni sadeţi in nekaj začimb in zelišč (peteršilj, roţmarin, lovor in drugo). Poleg tega pa je na kmečkih trţnicah mogoče kupiti tudi vino, razne likerje, kruh in pecivo. Predvsem v času pred boţičem se poveča ponudba različnih artiklov, ki so lahko tudi uporabna in lična darila, predvsem gre za ročno narejene izdelke in izdelke domače obrti. Ponudniki, ki prodajajo na trţnici v Seţani opaţajo, da je prodaja najslabša v poletnih mesecih, ko je večina prebivalcev in obiskovalcev Seţane na dopustu, mnogi pa zelenjavo za lastne potrebe pridelajo sami ali pa jo dobijo od znancev, ki imajo na svojih vrtovih viške. Nasprotno pa ugotavljajo prodajalci, ki svoje pridelke prodajajo na trţnici v Kopru, saj je tam v poletnih mesecih, zaradi mnoţice turistov, prodaja na trţnici odlična. Dober interes je tudi v jesenskih mesecih, ko ljudje kupujejo ozimnico, vendar pa prodajalci opaţajo, da kupci ne kupujejo zalog za celo zimo, ker bi jim to pomenilo preveliko finančno breme. Namesto tega raje kupijo vsak mesec sproti na primer zaboj krompirja ali jabolk in tako izdatek sorazmerno porazdelijo. Za prodajo na trţnici je značilno tudi, da se večinoma vzpostavijo ţe kar prijateljski odnosi med kupci in prodajalci, kar pomeni, da stalni kupci določene proizvode kupujejo izključno pri »svojem« prodajalcu in če ga tisti dan na trţnici ni, ga počakajo in artikla ne kupijo pri drugem ponudniku. LAS Krasa in Brkinov 21 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Ponudniki, ki prodajajo na trţnici v Seţani, so izpostavili naslednje pomanjkljivosti lokacije: kupci se lahko prosto sprehajajo za hrbtom prodajalcev, kar onemogoča nadzor nad prodajnimi artikli in poveča moţnost kraj, prodajalci bi morali imeti zagotovljena parkirna mesta v neposredni bliţini, da bi lahko nemoteno dopolnjevali svojo ponudbo, na prostoru, kjer deluje kmečka trţnica ni tekoče vode in sanitarij, kar pomeni, da morajo ponudniki pustiti svojo stojnico v »varstvo« prodajalcu pri sosednji stojnici, če si ţelijo umiti roke oziroma uporabiti sanitarije, platnena streha na stojnici nudi v primeru deţja le slabo zaščito, prav tako pa je neprimerna, ko piha burja, kar je v Seţani zelo pogosto, cena za občasen najem stojnice je dokaj visoka v primerjavi z ostalimi trţnicami, ne vedno, občasno pa bi potrebovali več stojnic. Precej ponudnikov, s katerimi smo se pogovarjali, ima izkušnje s prodajo na kmečkih trţnicah na različnih lokacijah (Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica, Ljubljana, Koper, Seţana, Lokev, Divača). Večina jih meni, da je trţnica v Kopru najbolj zaţelena prodajna lokacija, kupci so prijazni, dokaj zadovoljni s cenami in povpraševanja je dovolj, pa tudi cena najema stojnice je sorazmerno nizka ter nenazadnje je trţnica dobro opremljena (tekoča voda, sanitarije, dostop do trţnice, tehtnica, električni priključek). Zanimalo nas je tudi ali bi bili ponudniki, s katerimi smo se pogovarjali, pripravljeni prodajati onstran meje. Ugotovili smo, da sicer načeloma nebi imeli nič proti, vendar pa predstavlja še vedno veliko oviro nepoznavanje oziroma slabo poznavanje italijanske zakonodaje in pogojev, ki jih mora posameznik izpolnjevati za prodajo na kmečkih trţnicah v Italiji. Zanimiv pa se jim zdi italijanski trg z vidika višje kupne moči ter večje ozaveščenosti italijanskih potrošnikov o kvaliteti doma pridelane hrane. V pogovoru z upravljavcem kmečkih trţnic v Občini Seţana smo izvedeli, da so sicer ţe imeli interes prodajalcev iz Italije za prodajo na trţnici v Seţani, vendar imajo pri njih prednost lokalni prodajalci, ki jih je običajno dovolj in niti nimajo prostih stojnic, ki bi jih lahko oddali ostalim interesentom. Poleg tega pa tudi oni vidijo teţavo v prodaji italijanskih kmetov in ostalih ponudnikov v Sloveniji ravno v tem, da so pogoji za proizvodnjo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter njihovo prodajo v Italiji različni kot v Sloveniji, prav tako je teţje zagotavljati sledljivost proizvodnje in ustrezen nivo kvalitete. LAS Krasa in Brkinov 22 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Z namenom podrobneje raziskati pripombo prodajalcev o visoki ceni najema stojnice v občini Seţana, je v nadaljevanju prikazana primerjava cen med trţnicami v Novi Gorici, Kopru, Ljubljani in Seţani. Iz podatkov v Preglednici 4 je razvidno, da ima Občina Seţana dejansko najvišjo ceno za dnevni najem stojnice, vendar je potrebno dodati, da imajo najemniki na voljo tudi mesečni oziroma letni najem stojnice, ki strošek najema na dan sorazmerno zmanjša (pri letnem najemu je cena na dan 4,80 €). Preglednica 4: Primerjava cen najema na trţnici po posameznih lokacijah (cene vključujejo DDV). dnevni najem mesečna rezervacija dnevna stojnice/prodajne mize prodajne mize izposojevalnina tehtnice 3,00 € 70,10 € 0,62 € Seţana 12,00 € 306,00 € Ni na voljo Lokev 8,40 € 198,00 € Ni na voljo Koper 8,26 €* Ni na voljo Vključena v osnovno Nova Gorica ceno najema Ljubljana Od 2,09 € do 4,80 €** 141,88 € Od 1,04 € do 2,50 € *Cena vključuje najem prodajne mize, stola, uteţi, tehtnice ter skladiščenje v priročnem skladišču. **Cena velja za odkrita prodajna mesta z rezervacijo, odvisna je od vrste prodajnega artikla (npr. 2,09 € gozdni sadeţi, semena) 4.2. INTERES KUPCEV Pomembno izhodišče za vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo kmečkih trţnic v vseh treh občinah je analiza trga. Kot najbolj objektivna metoda je bilo izbrano anketiranje prebivalcev območja. V ta namen je bila pripravljena tudi spletna anketa (anketni vprašalnik je v Prilogi 3), ki je bila od junija do julija 2011 objavljena na spletni strani Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov (www.ora.si), poleg tega pa je bila povezava na anketo ter prošnja za distribucijo ankete po adremah ter sodelovanje v raziskavi posredovana na občine Divača, Seţana in Hrpelje-Kozina ter na Območno obrtno-podjetniško zbornico Seţana, ki s svojim delovanjem tudi pokriva območje navedenih treh občin. V raziskavi je sodelovalo 174 oseb, od tega je bilo več kot dve tretjini prebivalcev občine Seţana (69 %), 16 % oseb je bilo iz občine Divača in zolj 7 % sodelujočih oseb je bilo iz občine Hrpelje-Kozina. Na anketni vprašalnik je odgovorilo tudi 8 % oseb, ki ne ţivijo na območju prej navedenih treh občin. Struktura sodelujočih je prikazana v Grafikonu 2. LAS Krasa in Brkinov 23 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Grafikon 2: Struktura sodelujočih v raziskavi glede na občino v kateri prebivajo. Večina oseb, ki so sodelovale v raziskavi, je bilo ţenskega spola (82 %), povprečna starost sodelujočih v raziskavi pa je bila 36 let. Na prvo anketno vprašanje, ki se je glasilo »Ali kupujete kmetijske pridelke/izdelke na tržnicah?«, je kar 55 % sodelujočih odgovorilo pritrdilno (Grafikon 3). Kot kraj kjer obiščejo kmečke trţnice so navedli večinoma Seţano (kar je glede na strukturo sodelujočih po občini bivanja tudi razumljivo), pa tudi Koper, Lokev, Povir in Ljubljano. Da na trţnicah kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov ne kupujejo je odgovorilo 24 % oseb sodelujočih v raziskavi, 9 % pa jih je odgovorilo, da bi na trţnici kupovali, če bi bili kmetijski produkti na voljo. Ta odgovor so izbrale predvsem osebe, ki stanujejo v občinah Divača in Hrpelje-Kozina, kar kaţe na interes kupcev, da se tudi na območju teh dveh občin vzpostavi kmečka trţnica. Kar nekaj oseb je navedlo, da kmetijske produkte sicer ne kupuje na kmečki trţnici, temveč neposredno od kmetov na njihovem domu (odgovor drugo). LAS Krasa in Brkinov 24 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Grafikon 3: Struktura odgovorov na vprašanje Ali kupujete kmetijske pridelke/izdelke na tržnicah (v %)?. Naslednje vprašanje se je glasilo »Katere kmetijske izdelke/pridelke bi kupovali na tržnicah?«, pri čemer so anketiranci lahko izbrali tudi več odgovorov. Rezultati kaţejo (Grafikon 4), da je največ zanimanja med kupci za sadje in izdelke iz sadja (82 %) ter vrtnine, zelenjavo in izdelke iz zelenjave (prav tako 82 %). Velik interes je tudi za nakup medu in izdelkov iz medu (44 %), za mleko in mlečne izdelke (38 %) ter zelišča (37 %). Na trţnici bi sodelujoči v raziskavi kupovali tudi izdelke domače obrti, vino in mesne izdelke, vendar je interesa za slednje manj. Predvidevamo, da je slabši interes za izdelke domače obrti in mesne izdelke mogoče pripisati predvsem slabši ponudbi oziroma slabši prepoznavnosti tovrstne ponudbe med kupci. Dodati je potrebno tudi to, da je slabši interes za nakup vina na kmečki trţnici rezultat drugih trţenjskih poti, predvsem prodaje na domu v okviru Kraške vinske ceste in ţe vzpostavljenih odkupnih partnerstev tako med vinarji in posamezniki kot tudi med vinarji in poslovnimi uporabniki (gostilne, trgovine, vinotoči). Anketiranci so imeli moţnost povedati kaj še bi kupovali na trţnici (kategorija drugo) in navedli so, da bi na kmečki trţnici kupovali tudi sadike, cvetje, gozdne sadeţe in gobe. LAS Krasa in Brkinov 25 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Grafikon 4: Struktura odgovorov na vprašanje Katere kmetijske izdelke/pridelke bi kupovali na tržnicah (v %)?. Z anketo smo ţeleli preveriti tudi » … kaj je razlog, da se kupci odločajo za nakup izdelkov s kmetij?« Rezultati kaţejo (Grafikon 5), da je glavni razlog v tem, da so kmečki pridelki in izdelki pridelano iz domačih surovin, brez umetnih konzervansov (80 % oseb je takšnega mnenja) ter v dejstvu, da potrošniki bolj zaupajo domači kot industrijsko pridelani hrani (72 % oseb). 72 % sodelujočih v raziskavi je mnenja, da so ti izdelki bolj kakovostni (68 %) ter da so bolj okusni kot industrijsko pridelani (58 %). Ti rezultati kaţejo, da se potrošniki zavedajo, da je lokalna hrana primernejša in kvalitetnejša, ter da bolj zaupajo lokalnim proizvajalcem, kmetom kot prehrambeni industriji kar je za nadaljnji razvoj kmečkih trţnic vsekakor zelo pomemben podatek. Nekoliko presenetljivo je, da kar 44 % anketirancev kupuje kmečke pridelke in izdelke tudi zato, ker ţelijo prispevati k ohranjanju in razvoju podeţelja. Ta razlog je po deleţu celo pred odgovorom, da so kmečki produkti zdravi (38 %) oziroma, da so pridelani ekološko (30 %). 33 % jih na kmečki trţnici kupuje, ker poznajo prodajalca in so si, kot predvidevamo, ustvarili medsebojno zaupanje, kar so kot pomemben dejavnik prodaje izpostavili tudi prodajalci. 21 % sodelujočih v anketi kupuje kmečke produkte tudi zaradi tega, ker so pridelani ročno in spoštujejo tradicijo in običaje, 18 % pa tudi zaradi tega, ker ti produkti predstavljajo posebnost, identiteto območja. Pričakovano je med razlogi za kupovanje na kmečki trţnici cenovna ugodnost na zadnjem mestu (5 %), saj so domači produktu običajno draţji kot industrijsko pridelana uvoţena hrana, ki jo ponujajo LAS Krasa in Brkinov 26 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana velike trgovske verige. Ravno zato je za povečanje prodaje na trţnicah in kmetijskih pridelkov in izdelkov na sploh izredno pomembno izobraţevanje in ozaveščanje kupcev o zdravi hrani in o razlogih, zakaj je ta hrana običajno draţja. Grafikon 5: Struktura odgovorov na trditev »…za izdelke s kmetij se odločam predvsem zato, ker … (možnih je bilo več odgovorov) (v %)«. V nadaljevanju nas je zanimalo »… kako pogosto bi morala, po mnenju sodelujočih v raziskavi, delovati kmečka tržnica?« (Grafikon 6). 45 % sodelujočih je bilo mnenja, da bi morala delovati trţnica vsak dan, osebe ki so izbrale ta odgovor so prihajale večinoma iz Občine Seţana, kar kaţe na dejstvo, da so se kupci ţe navadili na moţnost nakupa na kmečki trţnici in da jo smatrajo kot potrebno. Najbolj pogost odgovori prebivalcev ostalih dveh občin pa je bil, da bi morala kmečka trţnica delovati enkrat na teden, takšnega mnenja je bilo 42 % sodelujočih v raziskavi. Tudi ta odgovor nas navaja na sklepanje, da interes za vzpostavitev in delovanje kmečkih trţnic tudi v ostalih dveh občinah obstaja in da je potreben čas, da se kupci navadijo na novo ponudbo. 18 % anketirancev je mnenja, da bi morale kmečke trţnice delovati tudi v sklopu večjih prireditev, 8 % jih meni, da je dovolj da deluje zgolj vsakih 14 dni oziroma enkrat mesečno (6 %). LAS Krasa in Brkinov 27 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Grafikon 6: Struktura odgovorov na vprašanje »Kako pogosto bi po vašem mnenju morala kmečka tržnica delovati (možna sta bila največ dva odgovora) (v %)?«. Zadnji sklop vprašanj v anketnem vprašalniku je bil namenjen »… ugotavljanju zadovojstva kupcev z delovanjem trenutnih lokacij«. Glede lokacije kmečke trţnice v so bili anketiranci večinoma mnenja, da je sedanja lokacija primerna, pogrešajo le več parkirnih mest, kar je na splošno teţava trţnice v Seţani. Kot primerna lokacija za kmečko trţnico v Divači je bilo največ predlogov za lokacijo pred trgovino Tuš oziroma nekje v okolici gostišča Risnik. Za Hrpelje sta bili predlagani dve lokaciji in sicer pri občini ter pri pekarni. Na Kozini pa so po mnenju anketirancev najprimernejše lokacije za kmečko trţnico center (ob glavni cesti) ter lokacija pred trgovino Tuš. Posamzni predlogi so bili tudi, da bi morala kmečka trţnica delovati v Kriţu, Dutovljah, Komnu ter Štanjelu. S trenutnim načinom delovanja kmečkih trţnic je zadovoljnih 53 % anketirancev, nezadovoljnih pa preostalih 47 %. Glavne pripombombe slednjih so bile: premalo reklame, kmečke trţnice med kupci niso prepoznavne (nekateri sploh ne vedo, da kmečka trţnica na območju deluje), v popoldanskem času ponudbe na kmečki trţnici ni, prodajalci ne vztrajajo do uradnega zaprtja trţnice (do 19.00), za domač artikel se prodaja tudi industrijsko pridelana hrana (izpostavili so predvsem jajca, ki naj bi jih prodajalec kupil kar v trgovini in jih prodajal za domača), omejene moţnosti parkiranja, trţnica je premajhna. LAS Krasa in Brkinov 28 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 5. SWOT ANALIZA TRŢENJA KMETIJSKIH PRODUKTOV NA OBMOČJU OBČIN SEŢANA, HRPELJE-KOZINA IN DIVAČA S SWOT analizo so opredeljene prednosti, pomanjkljivosti, priloţnosti in nevarnosti za trţenje kmetijskih pridelkov in izdelkov na območju občin Seţana, Hrpelje-Kozina in Divača. Prednosti in pomanjkljivosti se nanašajo na notranje dejavnike, priloţnosti in nevarnosti pa so povezane z zunanjimi dejavniki. 5.1. PREDNOSTI Prednosti obravnavanega območja LAS v povezavi s trţenjem pridelkov in izdelkov so: ţe aktivne redne kmečke trţnice v Seţani in Lokvi, v okviru katerih imajo ponudniki pridelkov in izdelkov moţnost prodaje, vključevanje ponudnikov pridelkov in izdelkov v programe prireditev na območju občin Seţana, Hrpelje-Kozina in Divača, izdelan trţni red za prodajo v Občini Seţana , v Občini Seţana je znan upravljalec trţnic, izkušnje ponudnikov pridelkov in izdelkov s prodajo na domu, prireditvah, trţnicah ter sejmih na obravnavanem območju in širše, sodelovanje kmetij in ostalih ponudnikov v Brkinski sadni cesti in Kraški vinski cesti, na območju ţe obstajajo izdelki z zaščitnim znakom kakovosti (Kraški pršut, Kraška panceta, Kraški zašink, Kraški med, Brkinski slivovec, Kraški brinjevec, Kraška jagnjetina, Kraški ovčji sir, teran PTP), dobra izhodišča za naravi prijazno kmetovanje, dolgoletna tradicija in dobre moţnosti za razvoj vinogradništva in vinarstva na Krasu ter pridelave in predelave sadja v Brkinih, kakovostni izdelki in pridelki, ki izhajajo iz naravnih danosti območja, tradicionalna znanja za pridelavo in predelavo pridelkov, precejšnje število ţe registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in osebnih dopolnilnih del, zanimanje kmetovalcev za integrirano kmetovanje, ekološko kmetovanje, sonaravno ţivinorejo, pridelke višje kakovosti, prepoznavnost območja v smislu skupnega trţenja (Kras), delujoča LAS na območju (LAS Krasa in Brkinov), vzpostavljeno povezovanje kmetov pri predelavi in prodaji v okviru društev, zadrug (Društvo brkinskih sadjarjev, Brkinska sadna cesta, Kmetijska zadruga Vinakras LAS Krasa in Brkinov 29 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana z.o.o. Seţana, Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, Konzorcij kraških pridelovalcev terana, Kraška vinska turistična cesta, Društvo Čebelarjev Seţana), sodelovanje na področju kmetijskih trţnic s sosednjimi LAS-i in čezmejno sodelovanje, na območju se je izvedlo oziroma se izvaja kar nekaj projektov s področja razvoja podeţelja in dviga prepoznavnosti območja 5.2. SLABOSTI Slabosti območja v povezavi s trţenjem pridelkov in izdelkov so predvsem: v občini Divača in Hrpelje-Kozina ni vzpostavljene redne kmečke trţnice, delujoča trţnica v Seţani ni primerna za prodajo v slabih vremenskih razmerah (deţ, mraz), vezanost ponudbe na sezono in letino, slaba povezanost ponudbe in povpraševanja, aktivno sodelovanje med ponudniki na podeţelju ni vzpostavljeno, pomanjkljiva infrastrukturna opremljenost delujočih trţnic (niso primerne za prodajo v slabem vremenu, pomanjkljiva komunalna opremljenost (voda, elektrika, sanitarije, tehtnica, dostopnost/parkirišča za ponudnike, parkirišča za kupce), visoke (dnevne) cene za sodelovanje na trţnici v primerjavi z drugimi trţnicami, razdrobljenost kmetijskih zemljišč ter neugodna starostna, izobrazbena in lastniška struktura, omejitve pri kmetovanju zaradi varovanja vodnih virov, neizpolnjevanje pogojev kmetijskih gospodarstev za registracijo dopolnilne dejavnosti, pomanjkanje specifičnih znanj (slabo poznavanje pogojev za prodajo na trţnici, registracijo dejavnosti), začetna investicija za pričetek opravljanje dejavnosti zahteva relativno visok finančni in časovni vloţek. 5.3. PRILOŢNOSTI Priloţnosti, ki jih ima obravnavano območje za trţenje pridelkov in izdelkov so: povečanje dohodka ob enaki proizvodnji na kmetijah (višja odkupna cena, ker ni posrednikov, za prodane pridelke se ne plačuje davkov, ker so ţe obdavčeni po katastrskem dohodku, takojšnje plačilo), konkurenčnost lokalnih pridelkov in izdelkov z ostalo ponudbo na trgu, LAS Krasa in Brkinov 30 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana izboljšanje konkurenčnosti in trţne naravnanosti kmetijskih gospodarstev (izkoristek trţnih niš), izraţen interes kupcev in ponudnikov za sodelovanje na kmečki trţnici, naraščanje povpraševanja po zdravo pridelani hrani (moţnost za širjenje integrirane pridelave in ekološko kmetovanje) povezovanje ponudbe kmetijskih pridelkov in izdelkov s turizmom, povečanje sodelovanje pri prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov s sosednjimi LAS ter povečanje čezmejnega sodelovanja, trţenje tipičnih lokalnih pridelkov in izdelkov pod skupno blagovno znamko, povečanje prepoznavnosti podeţelja območja in njegovih proizvodov, usmeritev v pridelavo zdrave in kvalitetne hrane, usmeritev v pridelavo in predelavo visoko kakovostnih proizvodov, odlične naravne danosti za sadjarstvo in vinogradništvo, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, izobraţevanje kmetov in nosilcev dopolnilnih dejavnosti glede dodajanja vrednosti lastnim proizvodom, uvajanje novih tehnologij, znanj, prenos dobrih praks in izkušenj. 5.4. NEVARNOSTI Nevarnosti, ki pretijo obravnavanem območju v povezavi s prodajo pridelkov in izdelkov so: sezonsko vezani pridelki in izdelki, problem zagotavljanja zadostnih količin pridelkov in izdelkov (vezano na letino), riziko pri prodaji (neenakomerno povpraševanje, »pokvarljivost« ţivil), večja poraba časa, moti delo na kmetiji, dodatne investicije, povezana s prodajo na trţnici (embalaţa, zagotavljanje zakonsko predpisanih zahtev, registracija dejavnosti), premajhno vlaganje v trţenje in razvoj novih proizvodov in storitev na podeţelju, rastoč konkurenčni pritisk na kmetijstvo, pomanjkanje (mlade) delovne sile na podeţelju zaradi migracij v mesta, neprivlačnost kmetijske panoge med mladimi, nepripravljenost za tveganje, vztrajanje pri tradicionalnem kmetovanju, naravne nesreče (suša, toča, pozeba, poplave). LAS Krasa in Brkinov 31 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 6. ZAKONSKE ZAHTEVE ZA PRODAJO NA TRŢNICI Prodaja na trţnici, kakor tudi prodaja na premičnih stojnicah, je ena od oblik neposredne prodaje. V osnovi razlikujemo med prodajo pridelkov in izdelkov. Med pridelke štejemo tisto kar zraste na kmetiji, npr. sveţa zelenjava in sadje, krompir, itd. Izdelki so na kakršenkoli način obdelani ali predelani pridelki, npr. suho sadje, sokovi, ţganja, kruh in pecivo, sir, suho mesnati izdelki, itd. Glede na ti dve skupini se razlikujejo tudi zakonske zahteve prodaje na trţnici oziroma premičnih stojnicah, ki so podrobneje predstavljene v nadaljevanju. 6.1. ZAHTEVE ZA PRODAJO PRIDELKOV Lastne pridelke lahko pridelovalci - kmetje prodajajo brez posebnih omejitev. Pogoj je le, da prodajajo sami (to je lahko nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegovi druţinski člani, ki imajo vsaj 15 let), brez posrednikov. Za prodajo je potrebno: soglasje za prodajo na premični stojnici (odločbo) lokalne skupnosti (občine) kjer bo prodaja potekala, ugotavljanje tveganj (HACCP): trenutno zadostuje, da kmet s podpisom neformalne izjave prevzame odgovornost za zdravstveno neoporečnost svojih pridelkov. To vključuje: - navedbo, da so pridelki pridelani v skladu z dobro kmetijsko prakso, zlasti glede gnojenja in škropljenja, - zagotovitev ukrepov, ki preprečujejo kemijsko, fizikalno ali mikrobiološko onesnaţevanje ţivil med prevozom, prodajo in rokovanjem, - spremljevalne programe (osebno higieno, ravnaje z odpadki, izobraţevanje). Izjema so ekološke kmetije in kmetije z integrirano pridelavo, ki imajo stroţje zahteve in so podvrţene tudi dodatni kontroli. Kmetom pri prodaji svojih pridelkov fizičnim osebam oziroma končnim uporabnikom (pri prodaji na trţnici, prodaji na domu, prodaji od vrat do vrat) ni potrebno izdajati računov,. Pri prodaji pravnim osebam (gostilne, vrtci, šole, podjetja) pa odjemalci sami pripravijo knjigovodske listine (odkupni blok, temeljnico, dobavnico ali prevzemnico). Pri tem ni nikakršnih dodatnih obdavčitev, saj davčne obveznosti kmetje poravnajo ţe s plačilom davka na katastrski dohodek. Izjema so: kmetije, ki vodijo knjigovodstvo in plačujejo davke v skladu z izkazanimi listinami, zavezanci za DDV (tudi prostovoljni), LAS Krasa in Brkinov 32 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana kmetije, katerih dohodek na kmetiji presega 25.000 EUR, se morajo obvezno vključiti v sistem DDV in postati zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Pridelovalec se lahko prostovoljno odloči za vključitev v sistem za plačilo DDV ali pavšalnega davka. Kmet ima s tem pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV v višini 8% od odkupne vrednosti pridelkov. Pavšalno nadomestilo se prizna le kmetom, ki opravijo promet blaga z davčnim zavezancem. V njihovem interesu je, da je pridelovalec vključen v ta sistem, saj imajo s tem pravico, da pavšalno nadomestilo odbijejo kot vstopni DDV. Kmetom se prizna pravica do pavšalnega nadomestila, če so predhodno pridobili dovoljenje pristojnega Davčnega urada. 6.2. ZAHTEVE ZA PRODAJO IZDELKOV Pogoj za legalno prodajo izdelkov je registracija ustrezne dejavnosti, npr. dopolnilne dejavnosti na kmetiji, osebnega dopolnilnega dela, s.p, d.o.o., in registracija na Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije (ZIRS), Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS) ali Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Izjema, kjer registracija na ZIRS, VURS ali MKGP ni potrebna, so priloţnostne aktivnosti (npr. različne prireditve, predstavitve, promocije), ki ne izkazujejo stopnje organiziranosti, potrebne za ţivilsko dejavnost (bodisi stalno ali sezonsko) in se ne smatrajo kot redna prodaja. Mora pa tudi to aktivnost nekdo organizirati (šola, vrtec, društvo, občina, ipd.) ter za to pridobiti soglasje lokalne skupnosti. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je potrebno: pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda Upravna enota, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji (to ureja Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, Ur. list RS št. 61/2005, 45/2008-ZKme-1, veljala naj bi do uveljavitve podzakonskih predpisov iz Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), in to je do 24.5.2009, v kolikor ni v nasprotju z navedenim zakonom; ker teh podzakonskih predpisov še ni, se še vedno uporablja), na pristojni davčni upravi RS prijaviti dohodek ter na Zavodu za zdravstveno zavarovanje opredeliti status ter plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (prispevki so odvisni od statusa nosilca dopolnilne dejavnosti, ki je lahko zavarovan kot kmet, zaposlen, upokojenec). LAS Krasa in Brkinov 33 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi moţnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati tri povprečne letne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu. Če presega, posameznik ne more več opravljati dopolnilne dejavnosti, ampak lahko registrira s.p., d.o.o. ali drugo pravno obliko. Osnova, s katero nosilec dopolnilne dejavnosti vstopa v dohodninsko obdavčitev, se lahko ugotavlja na dva načina: a) po normiranih odhodkih (70 % normirano priznanih odhodkov): v skladu z Zakonom o dohodnini lahko davčni zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov, če izpolnjuje naslednje pogoje: - zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih, - njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 EUR, - ne zaposluje delavcev. Če se nosilec dopolnilne dejavnosti odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dohodek ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov. Ne glede na višino tako ugotovljenega dohodka je akontacija dohodnine med letom 25-odstotna (25% od davčne osnove, torej 7,5% ustvarjenih prihodkov), ob koncu leta pa se ti dohodki obdavčijo tudi z dohodnino. Od ugotovljene dohodninske obveznosti, (ki je letna davčna obveznost), se odštejejo med letom plačane akontacije davka od dohodkov. Če je bilo med letom plačano več davka kot ga davčni organ ugotovi na podlagi dohodninske napovedi, dobi posameznik razliko nazaj, če pa je med letom plačal na račun akontacij manj kot znaša letna dohodninska obveznost, pa je dolţan razliko doplačati. Nosilec dopolnilne dejavnosti, ki se odloči za ugotavljanje dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register, pravočasno – ponavadi je to do konca novembra predhodnega leta – predloţiti zahtevo, s katero zahteva ugotavljanje dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov. Med letom ni moţno zahtevati spremembe načina obdavčitve. Nosilci dopolnilne dejavnosti, ki se odločijo za takšen način obdavčitve, so dolţni izplačevalcu predloţiti izjavo o izbranem načinu obdavčenja, potrjeno od pristojnega davčnega urada. Po zakonu o davčnem postopku je dolţnost obračuna in plačila akontacije LAS Krasa in Brkinov 34 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana davka v primeru, ko se zasebnikov dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, odvisna od tega, s kom je zasebnik ustvarjal prihodke (s fizično ali s pravno osebo). Če je kmet prihodke ustvarjal s pravno osebo, akontacijo davka od dohodkov iz dejavnosti obračuna in plača pravna oseba. b) po dejanskem dohodku (razlika med prihodki in odhodki): osnova, s katero nosilec dopolnilne dejavnosti vstopa v dohodninsko obdavčitev se pri vseh dopolnilnih dejavnostih lahko ugotavlja tudi po dejanskem dohodku (razlika med prihodki in odhodki). Pri tem ima zavezanec moţnost evidentirati poslovne dogodke po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, ki je predpisan s pravilnikom o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila. Enostavno knjigovodstvo lahko vodi pod pogojem, da v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od teh meril: - povprečno število delavcev ne presega tri, - letni prihodki so niţji od 42.000 eur, - povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eur. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dobiček, brez zniţanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dobiček dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine. Kot dejavnosti je mogoče opravljati tudi osebno dopolnilno delo, ki ga je potrebno priglasiti na upravni enoti. Letni prihodki iz naslova tega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v RS iz preteklega leta, kar ugotavlja DURS, kjer je posameznik vpisan v davčni register, na podlagi podatkov o prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela. Opravljanje osebnega dopolnilnega dela ne zahteva posebnih pogojev glede prostora, v katerem se opravlja osebno dopolnilno delo. So pa zahteve za prostor oziroma prodajo vezane na dopolnilno dejavnost na kmetiji, odvisno od vrte ţivil, ki so predmet dejavnosti ter obsega in načina prodaje (npr.: proizvodnja in prodaja na mestu izvora, na kmetiji). Tu je potrebno izpostaviti predvsem slovensko in evropsko zdravstveno zakonodajo, seveda pa mora dopolnilna dejavnost upoštevati tudi vso zakonodajo s področja, ki ga pokriva (npr. Zakon o trgovini, Zakon o varstvu potrošnikov). Pri ţivilih ţivalskega izvora (siri, salame, jajca, med in čebelji pridelki…) zakonsko oziroma zdravstveno ustreznost predelave in prodaje preverja Veterinarska uprava RS (VURS), LAS Krasa in Brkinov pri ţivilih rastlinskega (npr. 35 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana marmelade, kompoti) in mešanega izvora (npr. potice, pecivo) pa Kmetijski inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (MKGP). 6.2.1. Ţivila ţivalskega izvora Področje ţivil ţivalskega izvora urejajo tri evropske uredbe in sicer Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 852/2004 o higieni ţivil (UL L 139, 29.4.2004, spremenjena z Evropsko Uredbo št. 1019/2008 z dne 17.10.2008), Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za ţivila ţivalskega izvora (UL L 139, 29.4.2004), spremenjena z Uredbami Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5.12.2005, št. 2076/2005 z dne 5.12.2005, št. 1663/2006 z dne 6.11.2006, št. 1791/2006 z dne 20.11.2006) ter Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov ţivalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 29.4.2004), spremenjena z Uredbami Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5.12.2005, št. 2076/2005 z dne 5.12.2005, št. 1663/2006 z dne 6.11.2006, št. 1791/2006 z dne 20.11.2006). V prilogi II Uredbe (ES) št. 852/2004 so navedene splošne zahteve za prostore ţivilskega obrata in sicer: prostore ţivilskega obrata je treba čistiti in vzdrţevati v dobrem stanju, razporeditev, zasnova, izvedba, lokacija in velikost prostorov ţivilskega obrata morajo: - omogočiti ustrezno vzdrţevanje, čiščenje in/ali razkuţevanje, preprečevati ali čim bolj zmanjšati kontaminacijo preko zraka in zagotoviti ustrezno delovno površino za higiensko opravljanje vseh delovnih postopkov, - preprečevati nabiranje umazanije, stik s strupenimi snovmi, vnos delcev v ţivila in nastanek kondenzacije ali nezaţelene plesni na površinah, - omogočiti izvajanje dobre higienske prakse, vključno s preprečevanjem kontaminacije in zlasti obvladovanje škodljivih organizmov, - kadar je to potrebno, zagotoviti ustrezno temperaturno nadzorovano rokovanje in ustrezne zmogljivosti skladiščenja, v katerih se ohrani ustrezno temperaturno okolje za ţivila, ki so zasnovane tako, da omogočajo spremljanje in, kadar je to potrebno, beleţenje temperatur, na voljo mora biti ustrezno število stranišč na splakovanje, ki so povezana z učinkovito kanalizacijo, stranišča se ne smejo odpirati neposredno v prostore, v katerih se ravna z ţivili, LAS Krasa in Brkinov 36 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana na voljo mora biti ustrezno število umivalnikov, ki so ustrezno nameščeni in določeni za umivanje rok, umivalniki za umivanje rok morajo biti opremljeni s tekočo vročo in hladno vodo ter sredstvi za umivanje in higienično sušenje rok, kadar je to potrebno, morajo biti korita za pranje ţivil ločena od umivalnikov za umivanje rok, naravno ali umetno prezračevanje mora biti primerno in dovolj zmogljivo, treba je preprečiti smer pretoka zraka iz nečistega v čisti del, prezračevalni sistemi morajo biti izvedeni tako, da omogočajo enostaven dostop do filtrov in drugih delov, ki jih je treba čistiti ali zamenjati, sanitarije morajo imeti ustrezno naravno ali umetno prezračevanje, prostori ţivilskega obrata morajo imeti ustrezno naravno in/ali umetno razsvetljavo, kanalizacija mora ustrezati predvidenemu namenu, načrtovana in zgrajena mora biti tako, da se prepreči tveganje onesnaţenja, če so odvodni kanali v celoti ali delno odprti, morajo biti izvedeni tako, da zagotavljajo, da odplake ne iztekajo iz nečistega v čisti del, predvsem v del, kjer se ravna z ţivili, kar za končnega potrošnika lahko pomeni visoko tveganje, kadar je to potrebno, je treba za osebje zagotoviti ustrezne prostore za preoblačenje, čistilnih in razkuţevalnih sredstev ni dovoljeno shranjevati v delih, kjer se ravna z ţivili. O obratih na področju ţivil ţivalskega izvora podrobneje govori Pravilnik o obratih na področju ţivil ţivalskega izvora (Ur. list RS št. 51/2006, 66/2007 in 27/2009 popr.) ki v osnovi loči med (a) registracijo obratov in (b) odobritvijo obratov. a) Registracija obratov je obvezna za: obrate na področju primarne pridelave ţivi in sicer: - obrate, ki pridelujejo surovo mleko, konzumna jajca, čebelje pridelke in ribe (kmetijska gospodarstva, čebelarji, ribogojnice ipd.), - zbiralnice mleka, ki skladiščijo mleko z namenom oddaje organizatorju odkupa mleka (t. i. vaške zbiralnice mleka), - zbiralnice uplenjene divjadi, - plovila za gospodarski ribolov, - ostale obrati, ki izvajajo dejavnost primarne pridelave ţivil, ki ni zajeta v zgornjih alinejah. Registracija obratov na področju primarne pridelave ţivil ni potrebna za tiste obrate, ki dobavijo končnemu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, manjše količine primarnih ţivil. Količine, ki so določene LAS Krasa in Brkinov 37 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za posamezno ţivilo so (podrobneje so te količine oziroma pogoji opredeljeni v IV. poglavju pravilnika): - surovo mleko: 10.000 litrov/letno ali 30 litrov/dan, - konzumna jajca: 70.000 jajc/letno ali 200 jajc/dan, - čebelji pridelki, to so med, med v satju, matični mleček, cvetni prah in propolis: celotna količina čebeljih pridelkov, - ribe: 3.000 kg/letno, - uplenjena divjad: 20% planiranega letnega odvzema ţivali iz narave za posamezno lovsko organizacijo. obrate, ki opravljajo dejavnost prodaje na drobno, - prodajalne, ki dobavljajo sveţe neembalirano meso, sveţe ribe ali druge vodne organizme, ki niso predpakirani (mesnice in ribarnice), neposredno končnemu potrošniku. Ti obrati lahko mesečno oddajo drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, največ 25 % ţivil, ki so predmet njihovega poslovanja. - obrati, ki prodajajo ţivila, predelana na mestu izvora (kmetijska gospodarstva, čebelarstva, ribogojnice ipd.). Ti obrati, to so kmetijska gospodarstva, čebelarstva, ribogojnice ipd., lahko oddajajo ţivila neposredno na mestu izvora, na trţnicah in drugim obratom prodaje na drobno. Maksimalni obseg in pogoji za predelavo ţivil na mestu izvora so določeni v V. poglavju pravilnika. obrate, ki opravljajo dejavnost skladiščenja ţivil, za katera niso predpisani temperaturno nadzorovani pogoji skladiščenja (konzerve, mleko v prahu ipd.), prevozna sredstva, s katerimi se prevaţajo ţivila. Postopek registracijo obrata je sledeč: vloga za registracijo obrata: nosilec ţivilske dejavnosti mora vloţiti vlogo na obrazcu (dobi ga kot Prilogo 1 Pravilnika o obratih na področju ţivil ţivalskega izvora ali na spletni VURS), vloga se vloţi pri pristojnem območnem uradu Veterinarske uprave RS (OU VURS) v pisni obliki, priporočeno po pošti, najmanj 15 dni pred predvidenim pričetkom oddaje ţivil na trg, vpis obrata v evidenco registriranih obratov: vpis opravi OU VURS na podlagi zgornje vloge; nosilec ţivilske dejavnosti prejme izpis iz evidence registriranih obratov, ki velja kot potrdilo o registraciji, sprememba podatkov: v primeru spremembe podatkov iz vloge, mora nosilec ţivilske dejavnosti v roku 8 dni obvestiti OU VURS. LAS Krasa in Brkinov 38 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana b) Odobritev obratov je obvezna za: obrate, ki opravljajo dejavnosti iz priloge III Uredbe 853/2004/ES (npr. klavnice, hladilnice, …) , razen obratov, ki opravljajo te dejavnosti v okviru prodaje na drobno; prodajalne, ki dobavljajo sveţe neembalirano meso, sveţe ribe ali druge vodne organizme, ki niso predpakirani (mesnice in ribarnice), neposredno končnemu potrošniku, če oddajo več kot 25 % ţivil, ki so predmet njihovega poslovanja, drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika; obrate, ki prodajajo ţivila, predelana na mestu izvora (kmetijska gospodarstva, ribogojnice ipd.), če letna proizvodnja ţivil presega količine, določene v Prilogi 4 pravilnika, oziroma če oddajo več kot 25 % ţivil, ki so predmet njihovega poslovanja, drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika; omejitve iz te točke ne veljajo za predelavo medu in ostalih čebeljih pridelkov. Za izvedbo odobritve obrata je potrebno: vloga za odobritev obrata: nosilec ţivilske dejavnosti mora vloţiti vlogo na obrazcu (dobi ga kot Prilogo 2 Pravilnika o obratih na področju ţivil ţivalskega izvora ali na spletni strani VURS), vloga se vloţi pri pristojnem območnem uradu Veterinarske uprave RS (OU VURS) v pisni obliki, priporočeno po pošti, vlogi je potrebno priloţiti tloris obrata z vrisano opremo in tehnološkimi potmi proizvodnje, pregled obrata: pred odločitvijo o odobritvi obrata je obvezen pregled obrata, ki ga opravi eden ali več uradnih veterinarjev OU VURS, izdaja odločbe o pregledu obrata in vpis v evidenco odobrenih obratov: o odobritvi oziroma pogojni odobritvi obrata odloči direktor OU VURS na podlagi ugotovitev pregleda obrata; OU VURS izda odločbo pregleda obrata in obrat vpiše v evidenco odobrenih obratov, sprememba podatkov: v primeru spremembe podatkov iz vloge, mora nosilec ţivilske dejavnosti v roku 8 dni obvestiti OU VURS, začasno neizvajanje ene ali več odobrenih dejavnosti: v primeru, da obrat ne izvaja ene ali več odobrenih dejavnosti in je to obdobje daljše od šestih mesecev, mora nosilec ţivilske dejavnosti najmanj 15 dni pred nameravanim ponovnim izvajanjem dejavnosti o tem obvestiti OU VURS; pred ponovnim začetkom izvajanja dejavnosti mora uradni veterinar OU VURS opraviti pregled obrata, s katerim preveri izpolnjevanje predpisanih pogojev. Pregled obrata v postopku odobritve obsega: ugotavljanje izpolnjevanja zahtev glede infrastrukture in opreme v obratu; LAS Krasa in Brkinov 39 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana ugotavljanje ustreznosti sistema notranjih kontrol glede na tehnološke postopke, ki se bodo izvajali v obratu. Za ugotavljanje ustreznosti sistema notranjih kontrol mora nosilec ţivilske dejavnosti predloţiti dokumentacijo, ki obsega vsaj: program čiščenja in razkuţevanja obrata in izvajanja osebne higiene, program zaščite pred škodljivci, program nadzora pitne vode, dokaze o zdravju delavcev v skladu s predpisom, ki ureja zdravstvene zahteve za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z ţivili prihajajo v stik z ţivili, program izobraţevanja delavcev, program ugotavljanja izpolnjevanja mikrobioloških in drugih predpisanih kriterijev, program postopkov notranjega nadzora po sistemu oziroma po načelih ugotavljanja kritičnih točk v procesu proizvodnje (HACCP) v skladu s 5. členom Uredbe 852/2004/ES, program zagotavljanja sledljivosti surovin in ţivil, program ravnanja z ţivalskimi stranskimi proizvodi, vključno z ravnanjem s SRM, ki jih obrat sprejema ali ki v njem nastanejo. Programi iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati opis del in postopkov, pogostnost izvajanja in korektivne ukrepe v primeru ugotovljenih neskladij v procesu proizvodnje. Namesto dokumentacije ali dela zgoraj navedene dokumentacije lahko nosilec ţivilske dejavnosti izvaja sistem notranjih kontrol na podlagi smernic dobre higienske prakse, ki jih je ocenil VURS v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 852/2004/ES, kot ustrezne za predvideno vrsto ţivilske dejavnosti. Proizvodnjo in predelavo ţivil v okviru dopolnilne dejavnosti ureja Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo ţivil ţivalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo končnemu potrošniku (Ur. list št. 117/2004, 126/2004 popr, spremembe 51/2006, 140/2006, 66/2007 27/2009 popr. Veljal naj bi do uveljavitve podzakonskih predpisov iz Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), in to je do 24.5.2009, v kolikor ni v nasprotju z navedenim zakonom. Vendar ker teh podzakonskih predpisov še ni, se še vedno uporabljata. V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji so dovoljene naslednje dejavnosti: razkosavanje in prodaja sveţega mesa, izdelava in prodaja mesnih izdelkov iz mesa: letno se lahko na kmetiji predela 52 GVŢ (glav velike ţivine); za predelavo se lahko uporablja meso ţivali, ki so bile v reji LAS Krasa in Brkinov 40 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana nosilca ţivilske dejavnosti od rojstva ali najmanj tri mesece; pri predelavi mesa je dovoljeno dokupiti meso tistih ţivali, ki se jih ne redi na mestu izvora (kmetiji), vendar samo v količini, ki je potrebna glede na tehnološke zahteve za posamezno vrsto mesnega izdelka. Pri izračunu GVŢ se uporabljajo naslednji pretvorniki: - govedo, kopitarji 1,00 GVŢ, - prašiči nad 110 kg, plemenske ovce in koze ter velika gojena divjad 0,40 GVŢ, - teleta in ţrebeta 0,30 GVŢ, - prašiči do 110kg, ovce in koze 0,25 GVŢ, - jagnjeta, kozlički in odojki do 20 kg ţive mase 0,06 GVŢ, obdelava, predelava in prodaja mleka ter mlečnih izdelkov: dnevno se lahko predela 600 litrov mleka, prodaja sveţih sladkovodnih rib ter predelava in prodaja predelanih sladkovodnih rib: registracija obrata je potrebna, če je količina od 3.000 do 15.000 kg rib letno, zakol kuncev in perutnine ter prodaja mesa kuncev in perutnine: na kmetiji se lahko letno zakolje do 77 GVŢ (glav velike ţivine), kar pomeni skupno 5.500 komadov kuncev in perutnine, ţivali morajo biti v reji na kmetiji od rojstva ali najmanj en mesec; pred zakolom je potrebno zagotoviti omamljanje ţivali, zbiranje in prodaja sveţih jajc, pridelava in prodaja medu. Pri predelavi ţivil ţivalskega izvora (mesa, mleka, medu in čebeljih izdelkov) v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo pri neposredni prodaji končnemu potrošniku lastne surovine predstavljati 100 odstotkov potrebnih surovin, v drugih primerih pa najmanj 50 odstotkov. Pri predelavi mesa je dovoljeno dokupiti meso tistih ţivali, ki se jih ne redi na kmetiji, vendar samo v količini, ki je potrebna glede na tehnološke zahteve za posamezno vrsto mesnega izdelka. Od količine predelanih izdelkov, izvora surovine in načina prodaje je odvisen način evidentiranja obrata na VURS (registracija ali odobritev). Medtem, ko je iz registriranih obratov mogoče prodajati samo končnemu potrošniku in so predpisane lastne surovine in določene največje količine, pa lahko iz odobrenih obratov prodamo več kot 25 odstotkov izdelkov posrednikom, ki prodajajo končnemu potrošniku, proizvedemo več kot dovoljuje obseg v registriranih obratih in trţimo tudi izven območja Slovenije in dokupimo do 50% surovine. LAS Krasa in Brkinov 41 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Nekoliko drugače pravilnik to ureja za turistične kmetije. V pravilniku so opredeljeni tudi dodatni pogoji glede surovin, obsega dejavnosti, osebne higiene in usposobljenosti. Za proizvodnjo in predelavo ţivil po tem pravilniku, razen za zbiranje in prodajo sveţih jajc ter pridelava in prodaja medu, mora imeti kmetija prostore in opremo, ki izpolnjujejo najmanj naslednje pogoje: tla v proizvodnih prostorih morajo biti iz trdnega materiala, neprepustnega za vodo, ki ga je mogoče enostavno čistiti in razkuţevati; izdelana morajo biti tako, da voda zlahka odteka; odtekanje vode mora biti speljano do pokritih odtokov, ki ščitijo pred neprijetnimi vonjavami, prostori morajo imeti gladke, trdne in neprepustne stene ali pa morajo biti te premazane s svetlim, pralnim premazom ali oblogo do višine najmanj 1,5 m, vrata v proizvodnih prostorih morajo biti iz materiala, ki je odporen na korozijo in gnitje, enostaven za mokro čiščenje in dezinfekcijo, in ne smejo vpijati in oddajati vonjav; če so iz lesa, morajo biti premazana z vodoodporno oblogo ali premazom, v prostorih mora biti zadostna naravna ali umetna osvetlitev (200 lux), ki ne spreminja barv, v prostoru, kjer se rokuje z ţivili, mora biti najmanj en umivalnik za umivanje rok s tekočo vročo in hladno vodo, tekoče milo ter papirnate brisače, korito z vročo vodo za pranje posode in pribora v proizvodnem ali sosednjem prostoru, poskrbljeno mora biti za ustrezno zaščito pred škodljivci kot so insekti in glodavci, nameščene morajo biti priprave in delovna oprema, ki se zlahka čisti in razkuţuje, oprema mora zagotavljati, da surovine, ţivila in posode ne pridejo v neposreden stik s tlemi ali stenami, imeti mora oskrbo s hladno in vročo pitno vodo, ki mora ustrezati predpisom o pitni vodi, imeti mora sistem za higiensko odvajanje odplak in odstranjevanje trdnih odpadkov, imeti mora prostor ali omaro za mehanična in kemična čistilna sredstva. Vsi, ki imajo registrirano dejavnost predelave ţivil ţivalskega izvora, morajo upoštevati tudi Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, spremembe 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009). LAS Krasa in Brkinov 42 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 6.2.2. Ţivila rastlinskega izvora Septembra 2003 je prenehal veljati Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za predelavo ţivil rastlinskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki je med drugim urejal tudi pogoje glede ureditve prostorov za pridelavo ţivil rastlinskega izvora. Kljub temu pa je pri ureditvi prostorov oziroma osebju priporočljivo, da se upošteva določila glede ureditve prostorov, kot jih je določal ta pravilnik. Priporočila glede ureditve prostorov oziroma osebja so: prostore in opremo za predelavo ţivil rastlinskega izvora se uporablja le za obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin in ţivil, prostori naj bodo primerno zaščiteni pred vstopom glodavcev, mrčesa in drugih ţivali v prostore, prostori naj bodo priključeni na vir pitne vode iz javnega vodovoda ali lastnega vira, ki mora biti zaradi zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode pod stalnim zdravstvenim nadzorom, odvajanje odplak iz objekta naj bo urejeno v skladu s predpisi; če je v kraju zgrajena in v uporabi kanalizacija, mora biti objekt priključen na javno kanalizacijsko omreţje, delovni prostori, tla, stene, stropi, stroji in oprema naj bodo čisti in dobro vzdrţevani, tla in stene do višine 1,8 m v vseh prostorih naj bodo iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuţevanje, tudi stroji, naprave in oprema za predelavo naj bodo iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuţevanje, stiki sten in tal naj bodo izvedeni z zaokroţnicami, vsi talni odtoki naj bodo rešetkasti, v delovnih prostorih naj bo urejeno naravno prezračevanje, v območju termične obdelave ţivil pa tudi prisilno zračenje, odprtine za naravno prezračevanje naj bodo zavarovane pred vdorom insektov, glodavcev in drugih ţivali, delovni prostori naj bodo primerno osvetljeni, prostori za skladiščenje ali shranjevanje (kratkotrajno skladiščenje) ţivil naj imajo naravno ali prisilno zračenje, vsa ţivila oziroma surovine naj bodo skladiščena dvignjeno od tal, na voljo naj bodo zaprte posode za odlaganje odpadkov iz materiala, ki omogoča mokro čiščenje in razkuţevanje, LAS Krasa in Brkinov 43 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana v nečisti del sodi grobo čiščenje in pranje sadja, zelenjave, gozdnih sadeţev, začimb in zelišč; v njem naj bo dvodelno pomivalno korito oziroma bazensko korito, tuš za pranje surovin, odlagalna površina in delovna površina, v čisti del sodijo postopki fine obdelave (npr. mletje, rezanje sadja, gozdnih sadeţev, zelenjave, začimb in zelišč…), postopki konzerviranja (pasterizacija, sterilizacija, fermentacija, zamrzovanje) ter polnjenje in pakiranje; v čistem delu so glede na različne tehnologije predelave različno urejeni funkcionalno ločeni prostori oziroma območja, oprema in urejenost prostorov je odvisna od tehnologije predelave; za sušenje sadja naj bo urejena sušilnica ter prostor, v katerem je moţno tudi skladiščenje manjših količin sadja; posebej na bo urejen tudi prostor za ţganjekuho, za pakiranje in skladiščenje izdelkov naj bo urejen poseben prostor, prostor pred objektom naj bo protiprašno obdelan, vozilo za prevoz surovin in transportna posoda naj ustrezajo predpisanim minimalnim higienskim pogojem, osebe, ki sodelujejo v predelavi, naj obvezno uporabljajo delovno obleko in obutev (čista halja, predpasnik, pokrivalo, obutev …);.delovna obleka naj bo bele ali druge svetle pastelne barve, iz materiala, ki se lahko prekuha in lika pri temperaturi nad 100 stopinj Celzija; shranjena naj bo v garderobni omari pred prostorom za predelavo ţivil; osebe, ki ţive na kmetiji, lahko uporabljajo obstoječe ustrezno urejene sanitarije, v katerih je tekoča topla in hladna voda, tekoče milo, brisače za enkratno uporabo, dezinfekcijsko sredstvo ter koš za odpadke, med delovnim procesom je potrebno vzdrţevati čistočo delovnih prostorov, opreme in naprav, po končanem delu pa opraviti temeljito čiščenje, za shranjevanje čistil in pripomočkov je zagotovljen poseben prostor ali zračna omara iz materiala, ki omogoča mokro čiščenje, osebe, ki sodelujejo pri predelavi, morajo izpolnjevati zdravstvene zahteve za delo v proizvodnji ţivil in imeti znanje s področja higiene ţivil in osebne higiene; ravnati morajo v skladu s HACCP programom oziroma smernicami dobre higienske prakse. Priglasitev predelave ţivil rastlinskega izvora ureja Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede ţivil, higiene ţivil in uradnega nadzor nad ţivili (Ur. list RS št. 120/05, 66/06, 70/08 in 72/10). Postopek priglasitve je sledeč: vloga za registracijo obrata: nosilec ţivilske dejavnosti mora dejavnost registrirati pri OE ZIRS oziroma MKGP (Kmetijski inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano); vloga je del Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede ţivil, LAS Krasa in Brkinov 44 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana higiene ţivil in uradnega nadzor nad ţivili, objavljena pa je tudi na spletni strani ZIRS oziroma MKGP; vlogo je potrebno oddati najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja, vpis obrata v register obratov: na podlagi popolne vloge ZIRS oziroma MKGP vpiše obrat na svoj seznam registriranih obratov, obveščanje o spremembah: vsako spremembo je potrebno 15 dni po spremembi sporočiti ZIRS oziroma MKGP, na istih obrazcih kot za registracijo obrata. Tudi vsi tisti, ki imajo registrirano dejavnost predelave ţivil rastlinskega izvora, morajo upoštevati Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, spremembe 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009). V dopolnilno dejavnost predelave ţivil rastlinskega izvora spada: predelava vrtnin: predelava in konzerviranje vrtnin in krompirja, priprava zelenjavnih sokov, kuhanje in drugo pripravljanje zelenjavnih izdelkov, predelava sadja: priprava sadnih sokov, predelanega in konzerviranega sadja in orehov, kuhanje in drugo pripravljanje sadnih izdelkov, predelava, pri kateri nastanejo rastlinska olja in maščobe: surova olja in maščobe, margarine in podobne jedilne maščobe, predelava, pri kateri nastanejo mlevski in škrobni izdelki: moka, otrobi in drugi mlevski izdelki, priprava krmil za ţivali: priprava drugih ţivil: kruh, sveţe pecivo in slaščice, trajno pecivo, testenine, čaj, kis, dišave in začimbe, druga ţivila, priprava pijač: ţgane pijače, vino, druge fermentirane pijače in sadna vina, vermut in druga aromatizirana vina iz sveţega grozdja, pivo. Pri predelavi ţivil rastlinskega izvora (sadja v kis, ţganje, sok ali jabolčnik, pri sušenju sadja, pri predelavi zelenjave, zelišč in drugih ţivil rastlinskega izvora) mora kmetija zagotavljati najmanj 50 odstotkov lastnih surovin, ostali del pa mora izhajati od drugih kmetij. V primeru večjega izpada letine, za kar se šteje, če je pridelek zmanjšan za 30 ali več odstotkov, je potrebno zagotoviti 50 odstotkov prej navedenih vrednosti. Priprava piva lahko obsega do 52.000 l letno, pri čemer se mora zagotoviti najmanj ena lastna surovina, tako pripravljeno pivo pa se lahko proda samo neposredno končnemu potrošniku. LAS Krasa in Brkinov 45 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 6.2.3. Ţivila mešanega izvora Za ţivila mešanega izvora, kot so npr. kruh, potica, peciva, testenine, veljajo v osnovi isti pogoji za ureditev in registracijo prostora, kot za ţivila rastlinskega izvora. Dodatno je izpostavljeno še: na kmetiji, kjer se opravlja peka kruha in ostalih izdelkov na tradicionalni način, lahko izdelke pečemo v obstoječi krušni peči, ki mora biti kurjena z drvmi ali posredno ogrevana, skladiščni prostor za surovine za peko kruha, potic in peciva ter za izdelavo testenin na tradicionalni način mora biti suh, zračen in zaščiten pred glodalci, mrčesom in drugimi ţivalmi; vse surovine morajo biti skladiščene dvignjeno od tal prostor naj ima urejeno funkcionalno ločeno območje za ravnanje s sveţimi jajci (zadostuje pregrajen pult). Peka kruha, peka potic in peciva ter izdelava testenin na tradicionalni način spada med dovoljene vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Omejene količine so: peka kruha na tradicionalni način v krušni peči: do 13.500 kg letno, peka potic in peciva ter izdelava testenin na tradicionalni način: do 2.000 kg letno. 6.3. ZDRAVSTVENE ZAHTEVE ZA PRODAJO NA TRŢNICI Vsi nosilci ţivilske dejavnosti morajo upoštevati ustrezno zakonodajo s področja zdravstvene zakonodaje. Osnova je Zakon o zdravstveni ustreznosti ţivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ţivili (ZZUZIS, Ur.l.RS. 52/2000, 42/2002, 47/2004-ZdZPZ), poleg tega pa še različne evropske uredbe. Zakon določa pogoje za zagotavljanje zdravstven ustreznosti ţivil, kot so: proizvodnja in promet ţivil se morata izvajati skladno z načeli higiene ţivil, proizvodnja in promet ţivil se lahko izvajata le v objektih, prostorih in na mestih, ki ustrezajo higienskim in zdravstveno-tehničnim zahtevam, v proizvodnji in prometu z ţivili lahko delajo samo osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo za delo z ţivili, oziroma so zanj dodatno usposobljene in izpolnjujejo osnovne zahteve osebne higiene, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom ţivil, so dolţne skrbeti za stalno usposabljanje delavcev, ki prihajajo pri delu v stik z ţivili, LAS Krasa in Brkinov 46 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana v proizvodnji in prometu ţivil ne smejo delati osebe, ki so prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni, zaradi česar bi lahko neposredno ali posredno preko ţivil ogroţali zdravje potrošnika. Ţivila so zdravstveno ustrezna oziroma varna, če: ne vsebujejo mikroorganizmov ali parazitov oziroma njihovih razvojnih oblik ali izločkov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, ostanki pesticidov in zdravil za veterinarsko uporabo, ki so na osnovi dobre kmetijske in veterinarske prakse pričakovana posledica uporabe teh snovi v postopkih pridelave kmetijskih pridelkov oziroma surovin ţivalskega izvora, ne presegajo najvišje dovoljene koncentracije, ne vsebujejo strupenih kovin, nekovin, drugih kemičnih onesnaţevalcev iz okolja ter strupenih in drugih snovi v koncentracijah, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, ne vsebujejo aditivov, ki niso dovoljeni za proizvodnjo ţivil ali ne izpolnjujejo pogojev čistosti oziroma če njihova količina ne presega dovoljene, če ostanki pomoţnih tehnoloških sredstev oziroma drugih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji ţivil, ne presegajo najvišje dovoljene koncentracije, oziroma ne vplivajo škodljivo na zdravje ljudi, ne vsebujejo radionuklidov nad dopustno mejo ali niso obsevana nad mejo, določeno s predpisi, oziroma pod mejo učinkovitosti obsevanja, niso mehanično onesnaţena s primesmi ali tujki, ki so lahko škodljivi za zdravje ljudi, povzročajo odpor pri potrošnikih ali neposredno ogroţajo zdravje, je njihova sestava, ki lahko vpliva na biološko in energijsko vrednost ţivila, v skladu s predpisanimi pogoji, niso njihova sestava ali organoleptične lastnosti (okus, vonj, videz) zaradi fizikalnih, kemičnih, mikrobioloških ali drugih procesov tako spremenjene, da so namensko neuporabna, je njihov rok uporabnosti čitljiv in ni pretečen, so ţivila ţivalskega izvora označena z oznako zdravstvene ustreznosti. Za zagotovitev zdravstvene ustreznosti ţivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ţivili, se izvajajo naslednje vrste nadzora: notranji nadzor na osnovi sistema HACCP, ki ga izvajajo pravne ali fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet ţivila in izdelke ter snovi, ki prihajajo v stik z ţivili, uradni zdravstveni nadzor nad ţivili (razen ţivil ţivalskega izvora), pitno vodo, aditivi za ţivila, sestavo ţivil, ki lahko vpliva na biološko in energijsko vrednost ţivil, LAS Krasa in Brkinov 47 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana hranilnimi snovmi za obogatitev ţivil, izdelki ter snovmi, ki prihajajo v stik z ţivili, ki ga izvajajo zdravstveni inšpektorji, razen nadzora iz spodnje točke, uradni zdravstveni nadzor nad proizvodnjo ţivil ţivalskega izvora, njihovim prometom v zvezi z uvozom, izvozom, prevozom, tranzitom, skladiščenjem na debelo ter prometom pošiljk surovega mesa, surovih rib in drugih vodnih organizmov, ki niso predpakirane in uporabo izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik s temi ţivili, ki ga izvajajo veterinarski inšpektorji, strokovno podporo izvajanju uradnega zdravstvenega nadzora na področjih kemije, ţivilske kemije, medicine, veterinarske medicine, ţivilske mikrobiologije, biotehnologije, ţivilske higiene in ţivilske tehnologije, zagotavljajo imenovani javni zavodi. Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno v vsakem obratu, kjer se izvaja proizvodnja ali promet ţivil, organizirati delo na osnovi principov HACCP sistema (Hazard Analysis and Critical Control Point). HACCP sistem je preventivni sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja v ţivilih oz. stanjih ţivil, ki lahko ogroţajo zdravje človeka. Dejavniki tveganja so biološki, kemijski ali fizikalni. HACCP je torej sistem, ki nam zagotavlja varna ţivila, to je ţivila brez (oziroma v obvladljivih mejah) dejavnikov tveganja. Varnost ţivila namreč pomeni, da ţivilo ni škodljivo za zdravje potrošnika, če je pripravljeno oziroma zauţito na predviden način. Pri delu skladno s HACCP načeli imamo lahko izdelano individualno HACCP študijo ali pa upoštevamo smernice dobre higienske prakse, ki se lahko oblikujejo za posamezna področja ţivilske dejavnosti. Zdravstvene zahteve, HACCP oziroma smernice dobre higienske prakse za trgovinsko dejavnost zavezujejo proizvajalca, da: dokumentirano prouči proizvodnjo z vidika tveganj (analiza tveganj), določi kontrolne ukrepe, ki dejavnike tveganja preprečujejo ali zmanjšujejo na sprejemljivo raven, določi kontrolne parametre in mejne vrednosti, izvaja monitoring, za parametre, ki si jih je določil ter v primeru odstopanj ustrezno ukrepa, vse ustrezno dokumentira (vodi zapise). LAS Krasa in Brkinov 48 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana HACCP sistem je postavljen na osnovi sedmih načel, ki so našteta v nadaljevanju: Prvo načelo: analiza dejavnikov tveganja je postopek prepoznavanja ali določen dejavnik predstavlja tveganje za zdravje ter določevanja in ocenjevanja potencialnih tveganj (biološka, kemijska ali fizikalna). Pri oceni tveganja za potrošnika poleg opredelitve ali je tveganje veliko, majhno ali srednje, vedno upoštevamo tudi uporabnika in usposobljenost osebja. Med postopki, ki predstavljajo tveganje, so poudarjeni zlasti: priprava jedi vnaprej, nepravilno shranjevanje, nepravilno odtajevanje, nezadostna toplotna obdelava, neustrezno ohlajevanje, kriţanje čistih in nečistih poti, neustrezen transport. Tipične skupine ţivil, ki predstavljajo tveganje, pa so: vsa gotova ţivila, ki zahtevajo kontrolirano temperaturno okolje, mlečni izdelki, zlasti iz nepasteriziranega mleka, surovo meso (npr. tatarski biftek), ţivila, ki niso zadosti toplotno obdelana, vsa ohlajena ţivila, ki niso ustrezno ohlajena, ţivila, ki niso ustrezno shranjena slaščice s kremo, ţivila pripravljena za neposredno uţivanje. Drugo načelo: določanje kritičnih kontrolnih točk (KKT) je stopnja v proizvodnji ali prometu ţivil, kjer je potrebna vzpostavitev preventivnih oz. kontrolnih ukrepov, s pomočjo katerih se morebitna prisotnost dejavnikov tveganja v ţivilu prepreči, odstrani ali zmanjša na sprejemljivo raven. Tretje načelo: določanje kritične mejne vrednosti, to je vrednosti oz. kriterija, ki ločuje sprejemljivo od nesprejemljivega. Četrto načelo: vzpostavitev in izvajanje monitoringa (KKT) je izvajanje načrtovanih opazovanj ali meritev uvedenih preventivnih oziroma kontrolnih ukrepov, da bi ugotovili, ali je KKT pod nadzorom (največkrat merimo čas, temperaturo). LAS Krasa in Brkinov 49 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Peto načelo: določitev korekcijskih postopkov, to je katerihkoli postopkov, ki jih je potrebno izvesti, kadar rezultati monitoringa kaţejo, da KKT ni pod nadzorom. Namen korekcijskega ukrepa je tveganje preprečiti oz. ga vsaj zmanjšati. Šesto načelo: verifikacija, to so postopki, metode, testi in druga vrednotenja, s katerimi se poleg spremljanja (monitoringa) potrjuje skladnost dela s HACCP načrtom v nekem obratu. Sedmo načelo: vzpostavitev dokumentacije, ki predstavlja urejen sistem shranjevanja dokumentov in podatkov v zvezi z izvajanjem aktivnosti zaradi zagotavljanja varnosti ţivil. 6.4. OZNAČEVANJE ŢIVIL TER DRUGIH IZDELKOV IN CEN Označevanje ţivil in drugih izdelkov ter način označevanja urejajo različne vrste zakonodaje, na primer ţivilska, kjer je potrebno upoštevati več pravilnikov o splošnem označevanju ţivil (predpakiranih ali nepakiranih) ter specifičnih pravilnikov, ki urejajo posamezno področje. 6.4.1. Označevanje ţivil Označevanje ţivil urejata dva pravilnika in sicer Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih ţivil (Ur. list RS št. 50/2004, 58/2004 popr., spremembe 43/2005, 64/2005 popr., 83/2005, 115/2005, 118/2007, 45/2008-ZKme-1) ter Pravilnik o splošnem označevanju ţivil, ki niso predpakirana (Ur. list RS št. 28/2004, spremembe 10/2005, 57/2005, 115/2006, 45/2008-ZKme- 1). Veljala naj bi do uveljavitve podzakonskih predpisov iz Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), in to je do 24.5.2009, v kolikor ni v nasprotju z navedenim zakonom. Vendar ker teh podzakonskih predpisov še ni, se še vedno uporabljata. Poleg tega je pri označevanju potrebno upoštevati zakonodajo za posamezno področje (npr. mleko, pekovski izdelki), Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev, Zakon o varstvu potrošnikov, določila glede gensko spremenjenih organizmov, idr. Pri označevanju ţivil je smiselno upoštevati nekaj splošnih napotkov, kot so: označevanje ţivil ne sme biti zavajajoče, neprimerno in pomanjkljivo, vse informacije morajo biti napisane v slovenščini, na vidnem mestu, tako da jih zlahka opazimo, informacije morajo biti razumljive, nedvoumne in jasno čitljive, dodatne etikete ne smejo prekrivati obveznih označb na predpakiranem ţivilu. LAS Krasa in Brkinov 50 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Pri pakiranih izdelkih mora označevanje obvezno vključevati naslednje elemente: ime izdelka: ime izdelka je za kupca osnovna informacija; v večini primerov je ime določeno s pravilniki, kot na primer mleko, jogurt, hrenovka, brezalkoholna osveţilna pijača; če ime izdelka ni predpisano, je dovoljeno uporabiti ime, ki je v Sloveniji običajno (npr.: kremna rezina, potica), neto količina izdelka: to je podatek o količini ţivila v času pakiranja; količina mora biti označena v enotah mednarodnega merskega sistema, torej v litrih, centilitrih, mililitrih, kilogramih ali gramih; proizvajalčevo zagotovilo, da je navedena neto količina ţivila točna, je mala črka e, ki jo proizvajalec zapiše poleg neto količine; proizvajalec mora stalno nadzorovati dovoljena odstopanja merjene količine; navedba neto količine ni obvezna za ţivila, ki se običajno prodajajo po kosih (npr. jajca, pekovsko pecivo) in se jih zlahka prešteje; število kosov je običajno navedeno na označbi; če je količina izdelka manjša od 5 g ali 5 ml, ni potrebno navajati količine (izjema so začimbe in zelišča), cena: cena mora biti vedno označena na ţivilu ali v njegovi bliţini, seznam sestavin (tudi aditivi in alergeni): seznam sestavin se mora vedno začeti z izrazom “Sestavine”, med sestavine štejejo tudi aditivi in dodana voda, sestavine morajo biti navedene v padajočem vrstnem redu, od tiste, ki jo je v ţivilu največ, do tiste, ki jo je najmanj; pri sestavinah je potrebno paziti še sledeče: - če je sestavina omenjena v imenu ţivila ali prikazana na sliki na embalaţi (na primer fotografija sadeţa na brezalkoholni pijači), potem mora biti tudi zapisano, koliko jo ţivilo vsebuje; odstotek take sestavine je lahko zapisan ob imenu ali v seznamu sestavin, - vsebnost alergenih ţivil mora biti na izdelku posebej označena; med alergena ţivila sodijo: ţita, ki vsebujejo gluten, raki, jajca, ribe, arašidi (kikiriki), soja, lupinasto sadje - oreščki (npr.: lešniki, orehi, mandlji, indijski orešček, ameriški oreh, brazilski orešček, pistacija, akadamija in orehi queensland), listna zelena, gorčično seme, sezamovo seme, mleko in mlečni izdelki, ki vsebujejo laktozo in ţveplov dioksid ter sulfiti (če je koncentracija večja od 10 mg/kg oziroma 10 mg/l), ki so izraţeni kot SO2; če naj izdelek ne bi vseboval alergenih ţivil, proizvajalec pa ne more zagotoviti, da ni v njem niti majhnih količin takih ţivil, se zavarujemo s trditvami, kot so npr. “lahko vsebuje delce lešnikov” ali “proizvedeno v okolju, kjer so prisotna jajca”, - aditivi sodijo med sestavine izdelka in morajo biti označeni s svojim posebnim imenom ali pa z veliko črko E in pripadajočo številko (npr. natrijev benzoat ali E 211); uporaba aditivov je v Evropski uniji strogo nadzorovana; LAS Krasa in Brkinov 51 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana uporabljajo lahko le dovoljene aditive; ţivila, ki vsebujejo sladilo, morajo biti še posebej označena z navedbo “s sladilom”, - alkohol: Na embalaţi vseh ţivil, v katerih je več kot 1,2 % alkohola, mora biti označeno, koliko odstotkov alkohola vsebujejo (“brezalkoholno pivo” lahko vsebuje denimo do 0,5 % alkohola, pa to ne bo označeno), - podatek, ali je ţivilo oz. njegova sestavina gensko spremenjena (GS): vsa gensko spremenjena ţivila morajo imeti na embalaţi ustrezno oznako, četudi vsebujejo le sestavino, ki je bila narejena iz gensko spremenjenih organizmov (na primer sojine beljakovine); nobeno ekološko ţivilo s certifikatom ne sme vsebovati gensko spremenjenih organizmov, hranilna ali prehranska vrednost ţivila: hrana vsebuje hranilne snovi (hranila), ki jih delimo na makrohranila (ogljikovi hidrati, maščoba in beljakovine) in mikrohranila (vitamini, minerali, esencialne maščobne kisline in esencialne aminokisline); podatki o hranilni vrednosti ţivila so navedeni za 100 g ali 100 ml ţivila; proizvajalec mora navesti podatke o količini vitaminov in mineralov, tudi kot odstotek RDA (Recommended Dietary Allowance) oz. PDV (deleţ priporočenega dnevnega vnosa hranilne snovi za odraslo osebo), rok uporabnosti: rok uporabnosti nam pove, do kdaj je lahko ţivilo v prodaji; če je rok uporabnosti potekel, ţivilo ne sme biti več v prodaji; za hitro pokvarljiva ţivila (mleko, jogurt, meso, ribe, predpakirana ţivila, rezano zelenjava ipd.) uporabljamo navedbo “Porabiti do ...(dan, mesec, leto)”; tako označena ţivila po datumu na oznaki ne smemo uţivati, saj je lahko nevarno za zdravje; ţivila, ki se ne pokvarijo tako hitro, imajo rok uporabnosti označen z besedami “uporabno najmanj do… (dan, mesec, leto)” ali “uporabno najmanj do konca… (mesec, leto)“; to je obdobje minimalne trajnosti, ki nam pove, do kdaj ţivilo ohrani vse svoje lastnosti, če je primerno shranjeno (npr. hrustljavo rezino krompirčka tako še lahko varno zauţijemo tudi potem, ko je potekel rok uporabnosti, vendar ni več tako okusna); če je rok uporabnosti ţivila podaljšan zaradi uporabe plinov za pakiranje, mora biti to označeno z navedbo “pakirano v nadzorovani atmosferi”, navodila za shranjevanje: pogoji shranjevanja morajo biti označeni, če je to pomembno za varnost in ohranjanje kakovosti in hranilne vrednosti ţivila; pomembna sta zlasti temperatura in čas shranjevanja, navodila za uporabo: navodila za uporabo morajo biti priloţena vedno, ko obstaja nevarnost, da potrošnik brez njih ţivila ne bi mogel pravilno uporabiti, naziv proizvajalca, uvoznika ali trgovca, ki ţivilo prodaja v EU: zapisana morata biti ime in naslov proizvajalca ali tistega, ki ţivilo pakira ali prodaja, in ima naslov ali LAS Krasa in Brkinov 52 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana sedeţ v EU, Pri ţivilih, ki so uvoţena iz drţav, ki niso članice EU, pa mora biti navedena drţava, kjer je bilo ţivilo proizvedeno, če podjetje proizvaja ţivilo pod trgovsko blagovno znamko, se lahko navede le naslov lastnika blagovne znamke (npr. Mercator, Spar), poreklo ţivila: navedba porekla ţivila je obvezna le v primeru, ko bi lahko odsotnost tega podatka zavedla potrošnika o njegovem pravem poreklu; obvezno pa je treba označiti poreklo govejega mesa: drţava rojstva, drţava reje in drţava zakola; pri zelenjavi in sadju pa je obvezna tudi oznaka drţave, kjer so bila ţivila vzgojena in obrana, blagovna znamka: blagovna znamka ali domišljijsko ime se lahko uporablja, vendar le pod pogojem, če je napisana poleg imena ţivila, ne more pa nadomestiti njegovega prodajnega imena (npr. ne smem biti napis samo RAMA, ampak margarina in poleg še oznaka RAMA), uradni drţavni in EU znaki: se doda v primeru, če je proizvod pridobil ustrezen certifikat (npr. ekološka ali intergrirana pridelava, Biodar, …). Označba na nepredpakiranem ţivilu mora vsebovati naslednje podatke: ime, pod katerim se ţivilo daje v promet, v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih ţivil; ime ali poslovno ime proizvajalca ali trgovsko ime oziroma blagovno znamko ţivila, kraj porekla ali drţava izvora, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla ţivila, v primeru nepredpakiranih gotovih jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva, rok uporabnosti, označen z besedami »porabiti do…«, druge podatke, če je tako določeno za posamezno nepredpakirano ţivilo v predpisu, ki ureja kakovost za posamezno ţivilo oziroma v predpisu, ki ureja zdravstveno ustreznost ţivil Označba mora biti: na ţivilu ali neposredno ob ţivilu, na katerega se nanaša, v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu, nedvoumna, čitljiva, neizbrisna in ne sme biti prekrita z drugim besednim ali slikovnim materialom. 6.4.2. Označevanje cen LAS Krasa in Brkinov 53 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Označevanje cen podrobneje ureja Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (Ur. list št. 63/1999, 27/2001, 65/2003). Cena izdelka je lahko označena na: izdelku, ob izdelku, zaboju, na polici, na ceniku, v katalogu, … Prodajna cena izdelka je cena za enoto izdelka ali za določeno količino izdelka skupaj z davkom in vsemi drugimi dajatvami. Cena za enoto izdelka je cena izdelka skupaj z davkom in z vsemi drugimi dajatvami za en kilogram, en liter, en meter, en kvadratni meter ali en kubični meter izdelka ali za neko drugačno posamično enoto količine, ki se splošno in običajno uporablja pri prodaji določenih izdelkov. Cena storitve je cena storitve skupaj z davkom in z vsemi drugimi dajatvami. Vsi izdelki morajo biti označeni s prodajno ceno in s ceno za enoto. Cene za enoto ni potrebno označevati, če je enaka prodajni ceni ali če to ne bi bilo koristno zaradi narave ali namena izdelkov, zlasti če: količina izdelka ni pomembna za primerjavo cen ali se v isti embalaţi prodajajo različni izdelki. Izdelki, ki se prodajajo nepakirani v razsutem stanju, morajo imeti označeno le ceno za enoto izdelka. Označitev cen mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Cena je nedvoumno označena, če je ni moţno zamenjati s ceno drugega blaga, ki se nahaja v neposredni soseščini. Cena je označena čitljivo, če je: velikost številk najmanj 3 mm, če je cena označena na ceniku ali na polici, kjer je izdelek nameščen, pa najmanj 5 mm. 6.4.3. Označevanje drugih izdelkov Na tekstilnih izdelkih je obvezno navajanje surovinske sestave, ostale informacije in podatke dodajo ponudniki ali proizvajalci neobvezno. Izdelki, ki pridobijo pozitivno mnenje Obrtne LAS Krasa in Brkinov 54 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana zbornice Slovenije, morajo biti v prodaji označeni s posebno nalepko oz. obešanko. Nalepka oziroma obešanka je zaščitena in je ne smejo izdelovalci tiskati sami. Za označevanje se lahko uporablja tudi deklaracija, ki je namenjena potrošniku in vsebuje osnovne podatke o proizvodu, proizvajalcu in dobavitelju. Zahteve, vsebina in obseg deklaracije je za posamezne skupine proizvodov določena s posameznih podzakonskih aktih, s katerimi je podrobneje določeno, kako ravnati v posameznih primerih. Predpisi o obveznosti deklariranja veljajo npr. za ţivila in predmete, ki prihajajo v stik z ţivili, kozmetiko, čistila, obutev, idr. 6.5. UREDITEV STOJNIC Stojnice morajo biti ustrezno označene z imenom in naslovom proizvajalca. Na stojnici mora biti obešen ustrezen cenik ali pa morajo biti cene drugače označene v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri zlaganju ţivil na stojnico moramo upoštevati sledeče: ţivila morajo biti med prodajo razporejena tako, da ne pride do nevarnosti onesnaţenja, občutljiva ţivila, ki zahtevajo hladno verigo, je treba zlagati ločeno glede na vrsto, surova ţivila in ţivila, ki so ţe pripravljena za uţivanje, morajo biti ločena, hladne verige ţivil ne smemo pretrgati, temperatura občutljivih ţivil mora biti pod stalnim nadzorom, posode in pladnje za ţivila je potrebno pred vsakim ponovnim polnjenjem temeljito očistiti, nepredpakirana ţivila morajo biti razstavljena za pregradami, izjemi sta surovo sadje in zelenjava, visokorizična nepredpakirana ţivila morajo biti primerno pokrita, da preprečimo okuţbo med govorjenjem in kašljanjem nad ţivilom, za streţbo (degustacijo) ţivil se praviloma uporabljajo posode, kozarci in pribor za enkratno uporabo. 6.6. TEHTANJE, PAKIRANJE, EMBALAŢA, ROKOVANJE Z DENARJEM Tehtanje mora potekati na umerjenih in overovljenih tehtnicah, ki morajo biti redno čiščene in vzdrţevane. Gotova ţivila naj se polagajo na ovojni papir in ne neposredno na tehtalno LAS Krasa in Brkinov 55 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana površino in naj se z njimi rokuje izključno s priborom, ne z golimi rokami. Z vidika zakonodaje je dovolj, da je na trţnici ena ustrezna tehtnica, ki jo po potrebi uporablja več prodajalcev. Pri tem je potrebno upoštevati Pravilnik o merilnih instrumentih (Ur. list RS št. 42/2006, spremembe 97/2010). Ţivila se lahko pakira le v embalaţo, ki ustreza vsem zdravstvenim in okoljskim zahtevam. Embalaţa imenujemo vse, kar obdaja ţivilo. Osnovna naloga embalaţe je zaščita izdelka. Glede na vrsto in lastnosti izdelka mora varovati ţivilo pred udarci, lomom, naknadnim onesnaţenjem, pred svetlobo (zaščita vitaminov, maščob), pred izgubo vlage ali pred tem, da se navzame vlage; skratka, pred škodljivimi vplivi okolja. Med embalaţo sodijo naslednji materiali: papir, steklo, kovine, zlitine, les, pluta, tekstil, guma, plastična masa, celulozne folije, keramika. Embalaţa ţivilu ne sme spremeniti organoleptičnih lastnosti, mora biti lahka in poceni. Zagotoviti je potrebno čistost in nepoškodovano embalaţo. Glede na trajnost razdelimo embalaţo v embalaţo za enkratno uporabo in embalaţo za večkratno uporabo. Da ne bi obremenjevali okolja, si prizadevamo uporabljati čim več povratne embalaţe (embalaţa, ki kroţi). Embalaţa za enkratno uporabo je sicer s higienskega vidika najprimernejša, vendar je draga in ţivilo podraţi, poleg tega pa kot odpadek obremenjuje okolje. Embalaţa naj bi bila v naravi zlahka razgradljiva ali po moţnosti reciklirana. Za proizvodnjo in promet z embalaţo veljajo isti pogoji kot veljajo za proizvodnjo in promet z ţivili. Področje embalaţe ureja Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z ţivili (Ur. list RS št. 36/05, 38/2006, 100/2006, 65/2008) in Pravilnik o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z ţivili (Ur. list RS št. 65/08, 22/2010, 22/2011). Za embalaţo, ki jo uporabljamo, moramo imeti izjavo o zdravstveni ustreznosti embalaţe, Izda jo proizvajalec embalaţe, ki hkrati tudi jamči za izpolnjevanje zakonskih zahtev glede embalaţe. Proizvajalec mora tudi podati izjavo o tem, da je zagotovljena reciklaţa. Osebje, ki rokuje z denarjem, ne sme neposredno (z golo roko) rokovati z nepakiranimi ţivili, če si pred rokovanjem ne umije rok. LAS Krasa in Brkinov 56 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 6.7. PREVOZ ŢIVIL Vozila in oprema, ki se uporabljajo za prevoz ţivil morajo biti čisti in vzdrţevani v dobrem stanju, da ne pride do onesnaţenja ţivil. Oprema vozil mora biti iz materialov, ki omogočajo čiščenje in po potrebi tudi dezinfekcijo. Posode v zabojnikih in vozilih, ki se uporabljajo za prevoz ţivil, se ne sme uporabljati za prevoz drugih stvari. Prevoz ţivil lahko predstavlja veliko tveganje za onesnaţenje ţivil. Vzroki so lahko različni: prevoz na neustrezni temperaturi, neustrezna embalaţa (poškodovana), uporaba umazane posode in pripomočkov, neustrezno transportno sredstvo (neočiščeno), neustrezen čas transporta. Pri prevozu ţivil morajo biti zagotovljeni naslednji pogoji: zaščita hrane in ţivila pred moţnim virom okuţbe, okolje, ki preprečuje rast patogenih in škodljivih mikroorganizmov ter tvorjenje toksinov. Kadar se v vozilu prevaţajo različna ţivila je treba poskrbeti, da so ustrezno ločena in zavarovana tako, da ne pride do navzkriţnega onesnaţenja. Če se prevozna sredstva uporabljajo za prevoz drugih proizvodov, jih je treba med posameznimi tovori temeljito očistiti. Če se prevaţajo ţivila v razsutem stanju, tekočini, v obliki zrnc, granul jih je treba prevaţati v namenski opremi (posodah, zabojnikih, cisternah). Biti morajo ustrezno označeni z napisom iz katerega je razvidno, da se uporabljajo le za prevoz ţivil. Prevozna sredstva, ki prevaţajo ţivila, ki zahtevajo kontrolirano temperaturno okolje, morajo omogočiti vzdrţevanje temperature in njihov nadzor. 6.8. UREDITEV KMEČKE TRŢNICE V vsakem ţivilskem obratu, kamor spada tudi kmečka trţnica, je potrebno zagotavljati pogoje in način dela z ţivili tako, da so ţivila zdravstveno ustrezna in varna za prehrano ljudi. Z zakonskega vidika to področje pokrivajo Zakon o zdravstveni ustreznosti ţivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ţivili (ZZUZIS, Ur.l.RS. 52/2000, 42/2002, 47/2004ZdZPZ), Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 852/2004 o higieni ţivil (UL L LAS Krasa in Brkinov 57 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 139, 29.4.2004, spremenjena z Evropsko Uredbo št. 1019/2008 z dne 17.10.2008 ter drugi predpisi, ki opredeljujejo področje varnosti ţivil. Zakonske zahteve na področju ţivil določajo, da je v vsaki fazi dela z ţivili potrebno prepoznavati vse moţne nevarnosti in dejavnike tveganja za varnost ţivil ter prepoznavati tiste nevarnosti, ki so za določeno vrsto ţivil tudi objektivno resnično nevarne. Tako je tudi na kmečkih trţnicah potrebno zagotoviti osnovne pogoje, da doseţemo cilj – varna ţivila, ki jih prodajamo kupcu. Osnovne in enostavne zahteve za kmečke trţnice lahko strnemo v naslednje alineje: prepoznavanje realnih nevarnosti, ki bi ogroţale varnost ţivil glede na to, katero vrsto ţivil proizvajamo, pripravljamo, prodajamo, ustrezen transport ţivil na trţnico, preskrba s hladno in toplo pitno vodo, primerna oprema za vzdrţevanje osebne higiene, primerna oprema, ki pride v stik z ţivili, shranjevanje hitro pokvarljivih ţivil na ustrezni temperaturi, ustrezno čiščenje in po potrebi razkuţevanje opreme in površin, ki pridejo v stik z ţivili, ustrezno odstranjevanje odpadkov. 6.8.1. Ureditev objekta, kjer se vrši prodaja Splošne zahteve za trgovske objekte, kjer se vrši prodaja, so: obrat za prodajo ţivil mora omogočati učinkovito čiščenje in razkuţevanje, preprečevati mora nabiranje umazanije, stik s strupenimi snovmi, vnos delcev v ţivila, nastanek kondenza in plesni na površinah, omogočati izvajanje dobre higienske prakse vključno s preprečevanjem navzkriţnega onesnaţevanja med posameznimi postopki in v okviru postopkov, ki se nanašajo na ţivila, opremo, materiale, vodo, dotok in kroţenje zraka, osebje ter zunanje vire onesnaţenja (npr. na mrčes in glodalce), zagotoviti ustrezno temperaturo za higiensko hrambo ţivil. Zahteve glede opreme, delovnih površin, pripomočkov, pribora in sanitarij: površine, na katere se razporedijo ţivila, morajo biti gladke in neprepustne, tako da jih je moţno uspešno mokro čistiti, LAS Krasa in Brkinov 58 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana predmeti, pripomočki, pribor in oprema, vse površine, s katerimi so ţivila v stiku, morajo biti čisti; izdelani morajo biti iz netoksičnih, gladkih in pralnih materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in po potrebi razkuţevanje, vse delovne površine in opremo, ki prihaja v stik z ţivili, je potrebno vzdrţevati v dobrem stanju, na trţnici ali ob trţnici je potrebno zagotoviti pogoje za umivanje rok; umivalniki za roke morajo biti opremljeni s tekočo (tudi toplo) pitno vodo, tekočim milom in z brisačami za enkratno uporabo; v kolikor se na trţnici prodaja odprta hitro pokvarljiva ţivila (na primer mlečni izdelki), mora biti umivalnik za roke v neposredni bliţini prodajnega mesta, kjer se uporablja pribor – noţi, ţlice, naj bo na razpolago umivalnik za pranje pribora, ki je ločen od umivalnika za umivanje rok, v primeru, da bi se na trţnici prodajalo meso, se to lahko prodaja le v pokritih in ustrezno opremljenih prostorih, za prodajalce morajo biti zagotovljeni ustrezni sanitarno-garderobni pogoji, na razpolago naj bo omarica za prvo pomoč. 6.8.2. Vzdrţevanje prodajnih prostorov Potrebno je zagotovit redno čiščenje prodajnih prostorov ter izvajati nadzor nad škodljivci, kar vključuje sledeče: ţivilski obrati morajo biti čisti in dobro vzdrţevani, predmeti, pripomočki, pribor in oprema, s katerimi so ţivila v stiku, morajo biti čisti, ţivila morajo biti zavarovana pred insekti, ptiči in glodalci, vsa ţivila naj bodo dvignjena od tal in nameščena na ustreznih podlagah, skrbno in redno je potrebno odstranjevati odpadke. 6.8.3. Ravnanje z odpadki Na trţnici je potrebno posebno pozornost nameniti tudi ravnanju z odpadki in sicer: odpadke je potrebno ločeno odlagati v zaprte posode, zabojnike oziroma drugo zaprto embalaţo, ki mora biti primerno oblikovana in vzdrţevana ter jo je moţno učinkovito čistiti in razkuţiti, postavljeno mora biti zadostno število posod za odpadke, odpadke je potrebno sprotno oziroma redno odstranjevati, LAS Krasa in Brkinov 59 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana prostori in površine za zbiranje odpadkov morajo biti izvedeni tako, da omogočajo mokro čiščenje ter da so zaščiteni pred vremenskimi vplivi in vstopom škodljivcev. 6.8.4. Osebje, ki prihaja v stih z ţivili Osebje, ki prihaja v stik z ţivili mora paziti na ustrezno osebno higieno ter skrbeti za zdravstveno stanje. Zahteve glede osebne higiene so: oseba, ki dela z ţivili, mora vzdrţevati visoko raven osebne higiene, obleka prodajalca naj bo čista; priporočljivi so predpasniki, ki se lahko pogosteje menjajo, da so vedno čisti, priporočljivo je, da prodajalci, ki rokujejo z odprtimi (ţivila, ki niso originalno embalirana) hitro-pokvarljivimi ţivili, nosijo delovno obleko, osebje si mora roke umiti vsakič, ko bi umazane roke lahko ogrozile varnost ţivil, zlasti pa pred začetkom dela, po uporabi stranišča, po rokovanju z odpadki, denarjem, med delom, ko se roke umaţejo, po brisanju nosu, ne sme se kihati in kašljati v dlan, izogibati se je treba dotikanju koţe obraza in lasišča med delom, ker so ti predeli močno poseljeni z bakterijami, na rokah naj ne bo nakita, razen enostavne rinke, med delom z ţivili ni dovoljeno kaditi, jesti, piti. Pomembno je zdravstveno stanje osebja, ki prihaja v stik z ţivili, kar ureja Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z ţivili prihajajo v stik z ţivili. Oseba ne sme delati z ţivili, če: ima gnojne rane na koţi rok, obraza, vratu, ima gnojni izcedek iz nosu, oči, ušes, ima gnojne spremembe na sluznici oči, nosu, ust in ţrela, ima drisko, bruha. Obvezno je tudi usposabljanje osebja, ki prihaja v stik z ţivili. V proizvodnji ali prometu z ţivili lahko delajo le osebe, ki v praksi izkazujejo znanja o higieni ţivil. Le-to si lahko pridobijo z ustrezno strokovno izobrazbo za delo z ţivili ali z dodatnim usposabljanjem za delo z ţivili. LAS Krasa in Brkinov 60 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 7. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK Študija in popis zgodovinskih trţnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Seţana je bila narejena s ciljem analize delovanja obstoječih kmečkih trţnice v omenjenih občinah, kar vključuje tako samo delovanje trţnic, kot tudi identificiranje obstoječih in potencialnih pridelkov, izdelkov in ponudnikov le-teh ter opredelitev podpornega okolje in zakonskih zahteve za delovanje kmečke trţnice (premičnih stojnic) in prodajo na njej. V poglavju Analiza stanja na območju, so predstavljene moţnosti in prednosti, ki jih nudi prodaja na kmečki trţnici, zlasti z vidika dviga dohodka kmetij. Dejstvo je, da obravnavano območje nima idealnih moţnosti za razvoj kmetijske dejavnosti, saj celotno območje spada med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Hkrati pa je klimatsko in geografsko zelo raznoliko, kar mu daje določene prednosti. Na območju je ţe tradicionalno uveljavljeno in poznano vinogradništvo ter sadjarstvo, pomembno vlog pa ima tudi čebelarstvo. Relativno ohranjena narava nudi tudi moţnost za integrirano in ekološko pridelavo ţivil, s čimer se po pridobljenih podatkih na obravnavanem območju ne ukvarja veliko kmetij. Pomembno bi bilo spodbuditi tovrstno usmeritev, saj se potrošniki vedno bolj zavedajo pomena zdrave hrane ter so zanjo pripravljeni več plačati, kar za proizvajalca pomeni višjo dodano vrednost proizvodov in rentabilnejše poslovanje. Na območju je registriranih tudi kar nekaj ţivil višje kakovosti (Kraški pršut, Kraški med, Kraški zašinek, Kraška panceta, Kraški ovčji sir, Kraška jagnjetina, Brkinski slivovec in Kraški brinjevec ter vino teran), ki predstavljajo izdelke z višjo dodano vrednostjo, so v okolju prepoznavni in so lahko paradni konji prodaje na kmečkih trţnicah. Za prodajo izdelkov na kmečki trţnici je pomembno koliko subjektov je ustrezno registriranih in opravlja svojo dejavnost v skladu z zakoni in predpisi. Kot je pokazala analiza je na območju občin Seţana, Divača in Hrpelje-Kozina za dejavnosti, katerih rezultat so produkti primerni za prodajo na kmečki trţnici, registriranih skupaj 63 oseb (43 dopolnilno dejavnost na kmetiji in 20 osebno dopolnilno delo), kar predstavlja kar primerno kritično maso potencialnih ponudnikov na kmečki trţnici. Tem potencialu je potrebno prišteti še kmetije z območja, ki so potencialni prodajalci kmečkih pridelkov, za kar ni potrebna dodatna registracija dejavnosti in ugotovimo lahko, da je na območju potenciala za prodajo na kmečkih trţnicah kar precej, kar potrjuje smiselnost razmišljanja o uvedbi dodatnih lokacij. Nadalje, če na kratko strnemo ugotovitve, ki izhajajo iz raziskave izvedene med potencialnimi kupci lahko rečemo, da interes kupcev za kupovanje na kmečkih trţnicah na LAS Krasa in Brkinov 61 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana območju občin Divača, Seţana in Hrpelje-Kozina obstaja. Kupovati so pripravljeni praktično vse kmetijske pridelke in izdelke ter tudi izdelke umetne obrti, pri čemer je največ interesa za nakup sadja in zelenjave. Razlogi, da se posamezniki odločajo za nakup na kmečki trţnici so zelo različni, predvsem pa vpliva na njihovo odločitev za nakup domačih izdelkov vedenje, da so slednji kakovostnejši, okusnejši in vredni zaupanja. Poleg tega pa na kmečki trţnici kupujejo tudi prebivalci podeţelja, ki jim je mar za tradijcijo, za ohranjanje kmetijske dejavnosti in kulturne krajine. Za potrošnika je pomebmben dejavnik nakupa vedno tudi cena in ob zavedanju, da so domači artikli običajno cenovno nekonkurenčni industrijsko proizvedenim je nujno dvigniti ozaveščenost pšotrošnikov o prednostih doma pridelane hrane ter o razlogih za njeno nekoliko višjo ceno (višja kvaliteta, manjši pridelek zaradi sonaravne ali ekološke pridelave, ročno delo v vinogradih, na njihvah). Tam kjer trţnice delujejo redno (Seţana, Lokev), so kupci nanje ţe navajeni, ustreza jim tudi lokacija, pripombo imajo v glavnem le na omejene moţnosti za parkiranje, da je v popoldansekm času ponudba okrnjena in da je kmečka trţnica premalo prepoznavna. Anketa pa je pokazala, da tudi na območju občin Divača in Hrpelje-Kozina obstaja interes za uvedbo kmečke trţnice, ki bi delovala vsaj enkrat na teden, običajno je v takih primerih najugodnejši dan sobota. V vsakem primer pa je naloga organizatorja, upravljalca trţnice, da zagotovi sledljivost proizvodov, ki se prodajajo na trţnici in nadzoruje ponudnike, da ti res prodajajo svoje, doma pridelane artikle. Kljub obstoju različnih podpornih institucij, ki delujejo na obravnavanem območju, se kaţe potreba po skupnem trţenju pridelkov in izdelkov s kmetij, ki se lahko prodajajo na kmečki trţnici. Kmečka trţnica namreč ni zgolj mesto, kjer kmetje prodajajo svoje produkte, temveč jo je potrebno zasnovati tako, da upravitelj skrbi tudi za skupno promocijo, izobraţevanje ponudnikov in potrošnikov ter svetovanje ponudnikom o moţnostih za izboljšanje prodaje (višja kvaliteta, višja dodana vrednost). Tako bi bilo potrebno za vzpostavitev enotnega podpornega okolja za izvajanje trţenja kmetijskih pridelkov in izdelkov v občinah Divača, Hrpelje-Kozina in Seţana delovati v več smereh: vzpostavitev kmečkih trţnic tudi v Občini Divača in v Občini Hrpelje-Kozina, izbrati skupnega upravitelja vseh kmečkih trţnic na območju, s čimer bi dosegli večjo usklajenost delovanja ter bi se izognili podvajanju del in nalog, ustrezno opremiti prostor, kjer potekajo trţnice, pri ţe delujočih trţnicah zagotoviti večje število prodajnih mest (stojnic) in tako omogočiti večjemu številu ponudnikov, da se vključijo v prodajo na trţnici, LAS Krasa in Brkinov 62 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana ustrezno urediti trţnice tudi za prodajo v slabših vremenskih pogojih (nepremočljiva streha stojnic oziroma pokrita trţnica), uvesti enotni trţni red za območje vseh treh občin, kar bi prodajalcem poenostavilo postopke najema prodajnega mesta, izobraziti ponudnike glede oblikovanja zunanje podobe izdelka, stojnic, embalaţe, odnosa do strank, zagotavljanja kakovosti, vzpostaviti stalen način informiranje ponudnikov in kupcev: termin delovanja trţnice, lokacija, spremljevalne aktivnosti, obveščanje o spremembah zakonodaje, izvajati skupno promocije in oglaševanje kmečkih trţnic preko lokalnih in regionalnih medijev, nuditi strokovno pomoč pri postopkih za registracijo dopolnilnih dejavnosti, certificiranju pridelkov in izdelkov, svetovanju glede zakonskih zahtev glede prodaje na trţnici. Eno od obseţnejših poglavij v študiji je namenjeno pregledu zakonskih zahtev, tako z vidika ureditve same kmečke trţnice, kot tudi z vidika pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo na kmečki trţnici. Za ureditev kmečke trţnice poskrbi upravljalec, poudarek je zlasti na infrastrukturi, ki naj bi jo zagotavljala trţnica (voda, elektrika, sanitarije, parkirna mesta, …). Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, ki sodeluje na trţnici oziroma prodaja na premični stojnici, pa so odvisni od tega ali gre za prodajo pridelkov oziroma pridelkov / izdelkov ter od vrste ţivila (ţivila ţivalskega, rastlinskega ali mešanega izvora). V primeru prodaje pridelkov, kamor štejemo tisto kar zraste na kmetiji, npr. sveţa zelenjava in sadje, krompir, je za prodajo potrebno soglasje pristojne upravne enote ter izjava ponudnika, da prevzame odgovornost za zdravstveno neoporečnost ţivil, ki jih prodaja. Izdelki so na kakršenkoli način obdelani ali predelani pridelki, npr. suho sadje, sokovi, ţganja, kruh in pecivo, sir, suho mesnati izdelki. Ponudniki, ki ţelijo na trţnici prodajati izdelke, se morajo ustrezno registrirati ter imeti primerno urejen, registriran ali odobren obrat, kjer poteka proizvodnja in predelava ţivil. Izpolnjevati pa morajo še zdravstvene zahteve ter zahteve glede osebja. Tako ponudniki pridelkov, kot izdelkov, pa morajo poskrbeti za ustrezno označevanje, navajanje cen, rokovanje z denarjem ter transport ţivil. Ker je področje zakonskih zahtev za prodajo na trţnici obseţno, je v prilogi pripravljen krajši povzetek teh zahtev. Povzetek je namenjen predvsem potencialnim ponudnikom na trţnici, da jih usmerja pri urejanju dokumentacije, prostorov ter ostalih pogojev, potrebnih za legalno prodajo na trţnici. Pri tem velja poudariti dejstvo, da je povzetek pripravljen na osnovi LAS Krasa in Brkinov 63 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana trenutno veljavne EU in slovenske zakonodaje, ki se spreminja, zato je nujno, da se pred izvedbo posameznih aktivnosti preveri veljavnost navedenih zakonov, pravilnikov ali uredb. LAS Krasa in Brkinov 64 8. VIRI 1. Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z ţivili, Ur. list RS št. 36/05, 38/2006, 100/2006, 65/2008, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200536&stevilka=1251 (30.9.2011). 2. Pravilnik o merilnih instrumentih, Ur. list RS št. 42/2006, spremembe 97/2010; http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV7194.html (30.9.2011) 3. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev, Ur. list RS št. 36/199, spremembe 27/2001, 65/2003, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_DRUG61.html (30.9.2011). 4. Pravilnik o obratih na področju ţivil ţivalskega izvora, Ur. list RS št. 51/2006, 66/2007 in 27/2009 popr., http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_PRAV7659.html) (30.9.2011). 5. Pravilnik o pitni vodi, Ur. list RS št. 19/2004, spremembe 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_PRAV3713.html (30.9.2011). 6. Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo ţivil ţivalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo končnemu potrošniku, Ur. list št. 117/2004, 126/2004 popr, spremembe 51/2006, 140/2006, 66/2007 27/2009 popr., http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_PRAV6151.html (30.9.2011). 7. Pravilnik o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z ţivili, Ur. list RS št. 65/08, 22/2010, 22/2011, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_PRAV8971.html (30.9.2011). 8. Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih ţivil, Ur. list RS št. 50/2004, 58/2004 popr., spremembe 43/2005, 64/2005 popr., 83/2005, 115/2005, 118/2007, 45/2008ZKme-, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_PRAV5391.html (30.9.2011). 9. Pravilnik o splošnem označevanju ţivil, ki niso predpakirana, Ur. list RS št. 28/2004, spremembe 10/2005, 57/2005, 115/2006, 45/2008-ZKme-1 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV4814.html (30.9.2011). 10. Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z ţivili prihajajo v stik z ţivili, Ur. list RS št. 82/2003, sprememba 25/2009, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV3144.html (30.9.2011). 11. Uredba pravilih Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 o posebnih higienskih za ţivila ţivalskega izvora, UL L 139, 29.4.2004, http://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/dd/03/45/32004R0853SL.pdf (30.9.2011). 12. Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov ţivalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, UL L 139, 29.4.2004, lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/dd/03/45/32004R0854SL.pdf (30.9.2011). http://eur- Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 13. Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 852/2004 o higieni ţivil, UL L 139, 29.4.2004, spremenjena z Evropsko Uredbo št. 1019/2008 z dne 17.10.2008, http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2004R0852:20090420:SL:PDF (30.9.2011). 14. Uredba Komisije (ES) št. 1663/2006 z dne 6.11.2006, http://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:320:0011:0012:SL:PDF (30.9.2011). 15. Uredba Komisije (ES) št. 1791/2006 z dne 20.11.2006), http://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:363:0001:0080:SL:PDF (30.9.2011). 16. Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5.12.2005, http://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2005R2074:20071114:SL:PDF (30.9.2011). 17. Uredba Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5.12.2005, http://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2005R2076:20080525:SL:PDF (30.9.2011). 18. Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede ţivil, higiene ţivil in uradnega nadzor nad ţivili, Ur. list RS št. 120/05, 66/06, 70/08 in 72/10, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_URED3960.html (30.9.2011). 19. Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, Ur. list RS št. 61/2005, 45/2008-ZKme-1, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO1289.html (30.9.2011). 20. Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO1289.html (30.9.2011). 21. Zakon o varstvu potrošnikov, Ur. list RS št. 20/1998, 25/1998 popr., spremembe 23/1999, 110/2002, 14/2003-UPB1, 51/2004, 98/2004-UPB2, 46/2006 Odl.US: U-I218/04-31, 126/2007, 86/2009, 78/2011, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO513.html (30.9.2011). 22. Zakon o zdravstveni ustreznosti ţivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ţivili (ZZUZIS), Ur.l.RS. 52/2000, 42/2002, 47/2004-ZdZPZ, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO1381.html (30.9.2011). LAS Krasa in Brkinov 66 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 9. PRILOGE 9.1. PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK Spoštovani, pred vami je kratek anketni vprašalnik s katerim želi Lokalna akcijska skupna Krasa in Brkinov ugotoviti vaš interes za nakup kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmečkih tržnicah. Anketni vprašalnik je anonimen, zbrani podatki bodo uporabljeni na agregirani ravni.Izvedba študije je del projekta Povežimo kmečke tržnice ob meji in je sofinancirana s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ali kupujete kmetijske pridelke/izdelke na tržnicah? da (navedite prosim kje): ne bi jih, če bi bili na voljo Drugo: Katere kmetijske izdelke/pridelke bi kupovali na tržnici? (možnih je več odgovorov) sadje in izdelki iz sadja vrtnine, zelenjavo in izdelke iz zelenjave zelišča mleko in mlečni izdelki med in produkte iz medu izdelke domače obrti mesni izdelki vino Drugo: Za izdelke s kmetij se odločam predvsem zato, ker (možnih je več odgovorov): so izdelani iz domačih surovin, brez umetnih konzervansov želim prispevati k ohranjanju in razvoju podeželja bolj zaupam domači kot industrijsko proizvedeni hrani so kakovostni so cenovno ugodnejši so ekološko pridelani so zdravi poznam proizvajalca so bolj okusni od industrijsko pridelanih so pridelani ročno, spoštujejo tradicijo in običaje predstavljajo posebnost, identiteto območja Drugo: Kako pogosto bi po vašem mnenju morala kmečka tržnica delovati (možna sta največ dva odgovora)? vsak dan enkrat na teden vsakih 14 dni LAS Krasa in Brkinov 67 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana enkrat na mesec v sklopu prireditev V katerih krajih bi bilo, na območju občin Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, po vašem mnenju smiselno organizirati neposredno prodajo kmetijskih pridelkov/izdelkov na tržnicah (možnih je več odgovorov)? Divača, na lokaciji: Sežana, na lokaciji: Hrpelje, na lokaciji: Kozina, na lokaciji: Drugo: Ali ste s trenutnim načinom delovanja kmečkih tržnic na območju občin Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina zadovoljni? da ne Imam naslednje pripombe: Navedite prosim vašo starost: Označite prosim vaš spol: ženski moški Označite prosim iz katere občine prihajate: Sežana Divača Hrpelje-Kozina Drugo: Nam želite še kaj sporočiti? LAS Krasa in Brkinov 68 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 9.2. PRILOGA 2: POVZETEK GLAVNIH INFORMACIJ GLEDE ZAKONSKIH ZAHTEV ZA PRODAJO NA TRŢNICAH V SLOVENIJI Zahteve za prodajo pridelkov na trţnici (premični stojnici) Za prodajo v občini Seţana je potrebno na Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Seţana oddati obrazec Prijava za najem prodajnega mesta (obrazec A), ki ji je potrebno priloţiti naslednje priloge (smiselno glede na dejavnost): Potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti Fotokopijo obrazcev A, B, D, iz vloge za subvencije na MKGP Potrdilo o registraciji čebelnjaka na MKGP Redni izpis iz sodnega registra Za prodajo v Občini Divača je potrebno na Občini Divača zaprositi za izdajo soglasja k prodaji in plačati takso. Za prodajo pridelkov kmetom ni potrebno izstavljati računov. Zahteve za prodajo izdelkov na trţnici (premični stojnici) Pogoj za legalno prodajo izdelkov je registracija ustrezne dejavnosti, npr. dopolnilne dejavnosti na kmetiji, osebnega dopolnilnega dela, s.p, d.o.o. in registracija na Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije (ZIRS), Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS) ali Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je potrebno: pridobiti dovoljenje: vlogo (obrazec B) se oddan na Upravni enoti, vlogo se dobi na Upravni enoti Seţana ali na spletu (elektronske storitve javne uprave), vlogi je potrebno priloţiti: - obvestilo o podatkih kmetijskega gospodarstva iz evidence MKGP – KMG- MID obrazec, - dokazilo o izpolnjevanju veterinarsko-sanitarnih pogojev (za dejavnosti v zvezi z obdelavo in predelavo ţivil), kot dokazilo se uporablja pozitivno mnenje ustreznega inšpektorata, - mnenje Obrtne zbornice Slovenije (za dejavnost oz. izdelek domače ali umetnostne obrti), LAS Krasa in Brkinov 69 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana - ocenitev ocenjevalca z licenco (za kmetijo z nastanitvijo o višji kakovosti – 3 ali 4 jabolka) na pristojni davčni upravi RS prijaviti dohodek, ter na Zavodu za zdravstveno zavarovanje opredeliti status ter plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Področje dopolnilnih dejavnosti je podrobneje urejeno v Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS št. 61/2005, 45/2008-ZKme1). Registracijo dopolnilnih dejavnosti ureja Pravilnik o registraciji dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS, št. 79/05) ter Pravilnik o vsebini vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS, št. 71/01, 88/01 in 83/05). Za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je potrebna: priglasitev: na upravni enoti se odda vlogo (obrazec C). Letni prihodki iz naslova tega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v RS iz preteklega leta. Prodaja ţivil ţivalskega izvora Za registracijo dejavnosti predelave ţivil ţivalskega izvora ter posledično za prodajo, je potrebno imeti ustrezno urejen prostor (obrat), kjer predelava poteka. Ločujemo med registracijo in odobritvijo obratov. Podrobneje to področje ureja Pravilnik o obratih na področju ţivil ţivalskega izvora (Ur. list RS št. 51/2006, 66/2007 in 27/2009 popr.). V pravilniku je tudi opredeljeno, kdaj je obvezna registracija obratov, izjeme, ko registracija ni potrebna ter kdaj je potrebna odobritev obratov. Postopek registracijo obrata je sledeč: vloga za registracijo obrata: nosilec ţivilske dejavnosti mora vloţiti vlogo pri pristojnem območnem uradu Veterinarske uprave RS (OU VURS) v pisni obliki, priporočeno po pošti, najmanj 15 dni pred predvidenim pričetkom oddaje ţivil na trg (obrazec D), vlogo se dobi pri pristojni veterinarski upravi ali na spletni strani VURS, vpis obrata v evidenco registriranih obratov: vpis opravi OU VURS na podlagi zgornje vloge; nosilec ţivilske dejavnosti prejme izpis iz evidence registriranih obratov, ki velja kot potrdilo o registraciji, sprememba podatkov: v primeru LAS Krasa in Brkinov 70 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana spremembe podatkov iz vloge, mora nosilec ţivilske dejavnosti v roku 8 dni obvestiti OU VURS. Za izvedbo odobritve obrata je potrebno: vloga za odobritev obrata: nosilec ţivilske dejavnosti mora vloţiti vlogo pri pristojnem območnem uradu Veterinarske uprave RS (OU VURS) v pisni obliki, priporočeno po pošti, vlogi je potrebno priloţiti tloris obrata z vrisano opremo in tehnološkimi potmi proizvodnje (obrazec E), vlogo se dobi pri pristojni veterinarski upravi ali na spletni strani VURS pregled obrata: pred odločitvijo o odobritvi obrata je obvezen pregled obrata, ki ga opravi eden ali več uradnih veterinarjev OU VURS, izdaja odločbe o pregledu obrata in vpis v evidenco odobrenih obratov: o odobritvi oziroma pogojni odobritvi obrata odloči direktor OU VURS na podlagi ugotovitev; OU VURS izda odločbo pregleda obrata in obrat vpiše v evidenco odobrenih obratov, sprememba podatkov: v primeru spremembe podatkov iz vloge, mora nosilec ţivilske dejavnosti v roku 8 dni obvestiti OU VURS, začasno neizvajanje ene ali več odobrenih dejavnosti: v primeru, da obrat ne izvaja ene ali več odobrenih dejavnosti in je to obdobje daljše od šestih mesecev, mora nosilec ţivilske dejavnosti najmanj 15 dni pred nameravanim ponovnim izvajanjem dejavnosti o tem obvestiti OU VURS; pred ponovnim začetkom izvajanja dejavnosti mora uradni veterinar OU VURS opraviti pregled obrata, s katerim preveri izpolnjevanje predpisanih pogojev. Proizvodnjo in predelavo ţivil v okviru dopolnilne dejavnosti ureja Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo ţivil ţivalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo končnemu potrošniku (Ur. list št. 117/2004, 126/2004 popr, spremembe 51/2006, 140/2006, 66/2007 27/2009 popr. Prodaja ţivil rastlinskega in mešanega izvora Priglasitev predelave ţivil rastlinskega izvora ureja Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede ţivil, higiene ţivil in uradnega nadzor nad ţivili (Ur. list RS št. 120/05, 66/06, 70/08 in 72/10). Postopek priglasitve je sledeč: LAS Krasa in Brkinov 71 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana vloga za registracijo obrata: nosilec ţivilske dejavnosti mora dejavnost oddati vlog pri OE ZIRS oziroma MKGP (Kmetijski inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano) (obrazec F); vlogo je potrebno oddati najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja, vlogo se dobi pri pristojnem inšpektoratu ali na spletni strani ZIRS oziroma MKGP, vpis obrata v register obratov: na podlagi popolne vloge ZIRS oziroma MKGP vpiše obrat na svoj seznam registriranih obratov, obveščanje o spremembah: vsako spremembo je potrebno 15 dni po spremembi sporočiti ZIRS oziroma MKGP, na istih obrazcih kot za registracijo obrata. Isti postopek velja tudi za ţivila mešanega izvora. Zdravstvene zahteve za prodajo na trţnici Osnova je Zakon o zdravstveni ustreznosti ţivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ţivili (ZZUZIS, Ur.l.RS. 52/2000, 42/2002, 47/2004-ZdZPZ), poleg tega pa še različne evropske uredbe. Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno v vsakem obratu, kjer se izvaja proizvodnja ali promet ţivil, organizirati delo na osnovi principov HACCP sistema (Hazard Analysis and Critical Control Point). HACCP sistem je postavljen na osnovi sedmih načel, to so analiza dejavnikov tveganja, določanje kritičnih točk, določanje kritične mejne vrednosti, vzpostavitev in izvajanje monitoringa, določitev korekcijskih postopkov, verifikacija in vzpostavitev dokumentacije. Označevanje ţivil, drugih izdelkov in cen Označevanje ţivil urejata dva pravilnika in sicer Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih ţivil (Ur. list RS št. 50/2004, 58/2004 popr., spremembe 43/2005, 64/2005 popr., 83/2005, 115/2005, 118/2007, 45/2008-ZKme-1) ter Pravilnik o splošnem označevanju ţivil, ki niso predpakirana (Ur. list RS št. 28/2004, spremembe 10/2005, 57/2005, 115/2006, 45/2008-ZKme- 1). Pri pakiranih izdelkih mora označevanje obvezno vključevati naslednje elemente: ime izdelka, neto količina izdelka, LAS Krasa in Brkinov 72 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana cena, seznam sestavin (aditivi, alergeni, gensko spremenjena ţivila, alkohol), hranilna ali prehranska vrednost ţivila (ogljikovi hidrati, maščoba, beljakovine, vitamini, minerali, esencialne maščobne kisline in esencialne aminokisline), rok uporabnosti (»Porabiti do ...(dan, mesec, leto)«, »uporabno najmanj do… (dan, mesec, leto)« ali »uporabno najmanj do konca… (mesec, leto)«, »pakirano v nadzorovani atmosferi«), navodila za shranjevanje, navodila za uporabo, naziv proizvajalca, uvoznika ali trgovca, ki ţivilo prodaja v EU, poreklo ţivila, blagovna znamka, uradni drţavni in EU znaki (npr. ekološka ali intergrirana pridelava, Biodar, …). Označba na nepredpakiranem ţivilu mora vsebovati naslednje podatke: ime izdelka, ime ali poslovno ime proizvajalca, kraj porekla ali drţava izvora, v primeru nepredpakiranih gotovih jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva, rok uporabnosti, označen z besedami »porabiti do…«, druge podatke, če je tako določeno za posamezno nepredpakirano ţivilo v predpisu, ki ureja kakovost za posamezno ţivilo oziroma v predpisu, ki ureja zdravstveno ustreznost ţivil. Označba mora biti: na ţivilu ali neposredno ob ţivilu, na katerega se nanaša, v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu, nedvoumna, čitljiva, neizbrisna in ne sme biti prekrita z drugim besednim ali slikovnim materialom. Označevanje cen podrobneje ureja Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (Ur. list št. 63/1999, 27/2001, 65/2003). Cena izdelka je lahko označena na: izdelku, LAS Krasa in Brkinov 73 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana ob izdelku, zaboju, na polici, na ceniku, v katalogu. Vsi izdelki morajo biti označeni s prodajno ceno in s ceno za enoto (liter, kilogram, kos). Izdelki, ki se prodajajo nepakirani v razsutem stanju, morajo imeti označeno le ceno za enoto izdelka. Cena je označena čitljivo, če je velikost številk najmanj 3 mm in če je cena označena na ceniku ali na polici, kjer je izdelek nameščen, pa najmanj 5 mm. Na tekstilnih izdelkih je obvezno navajanje surovinske sestave, ostale informacije in podatke dodajo ponudniki ali proizvajalci neobvezno. Izdelki, ki pridobijo pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije, morajo biti v prodaji označeni s posebno nalepko oz. obešanko. Nalepka oziroma obešanka je zaščitena in je ne smejo izdelovalci tiskati sami. Za označevanje se lahko uporablja tudi deklaracija, ki je namenjena potrošniku in vsebuje osnovne podatke o proizvodu, proizvajalcu in dobavitelju. Zahteve, vsebina in obseg deklaracije je za posamezne skupine proizvodov določena s posameznih podzakonskih aktih, s katerimi je podrobneje določeno, kako ravnati v posameznih primerih. Predpisi o obveznosti deklariranja veljajo npr. za ţivila in predmete, ki prihajajo v stik z ţivili, kozmetiko, čistila obutev, idr. Ureditev stojnic Stojnice morajo biti ustrezno označene z imenom in naslovom proizvajalca. Na stojnici mora biti obešen ustrezen cenik ali pa morajo biti cene drugače označene v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri zlaganju ţivil na stojnico moramo upoštevati sledeče: ţivila morajo biti med prodajo razporejena tako, da ne pride do nevarnosti onesnaţenja, občutljiva ţivila, ki zahtevajo hladno verigo, je treba zlagati ločeno glede na vrsto, surova ţivila in ţivila, ki so ţe pripravljena za uţivanje, morajo biti ločena, hladne verige ţivil ne smemo pretrgati, temperatura občutljivih ţivil mora biti pod stalnim nadzorom, posode in pladnje za ţivila je potrebno pred vsakim ponovnim polnjenjem temeljito očistiti, nepredpakirana ţivila morajo biti razstavljena za pregradami, izjemi sta surovo sadje in zelenjava, LAS Krasa in Brkinov 74 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana visokorizična nepredpakirana ţivila morajo biti primerno pokrita, da preprečimo okuţbo med govorjenjem in kašljanjem nad ţivilom, za streţbo (degustacijo) ţivil se praviloma uporabljajo posode, kozarci in pribor za enkratno uporabo. Tehtanje, pakiranje, embalaţa, rokovanje z denarjem Tehtanje mora potekati na umerjenih in overovljenih tehtnicah, ki morajo biti redno čiščene in vzdrţevane. Gotova ţivila naj se polagajo na ovojni papir in ne neposredno na tehtalno površino in naj se z njimi rokuje izključno s priborom, ne z golimi rokami. Z vidika zakonodaje je dovolj, da je na trţnici ena ustrezna tehtnica, ki jo po potrebi uporablja več prodajalcev. Pri tehtanju je potrebno upoštevati Pravilnik o merilnih instrumentih (Ur. list RS št. 42/2006, spremembe 97/2010). Ţivila se lahko pakira le v embalaţo, ki ustreza vsem zdravstvenim in okoljskim zahtevam. Embalaţa ţivilu ne sme spremeniti organoleptičnih lastnosti, mora biti lahka in poceni. Zagotoviti je potrebno čistost in nepoškodovano embalaţo. Glede na trajnost razdelimo embalaţo v embalaţo za enkratno uporabo in embalaţo za večkratno uporabo. Da ne bi obremenjevali okolja, si prizadevamo uporabljati čim več povratne embalaţe (embalaţa, ki kroţi). Embalaţa za enkratno uporabo je sicer s higienskega vidika najprimernejša, vendar je draga in ţivilo podraţi, poleg tega pa kot odpadek obremenjuje okolje. Embalaţa naj bi bila v naravi zlahka razgradljiva ali po moţnosti reciklirana. Za embalaţo, ki jo uporabljamo, moramo imeti izjavo o zdravstveni ustreznosti embalaţe, Izda jo proizvajalec embalaţe, ki hkrati tudi jamči za izpolnjevanje zakonskih zahtev glede embalaţe. Proizvajalec mora tudi podati izjavo o tem, da je zagotovljena reciklaţa. Osebje, ki rokuje z denarjem, ne sme neposredno (z golo roko) rokovati z nepakiranimi ţivili, če si pred rokovanjem ne umije rok. Področje embalaţe ureja Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z ţivili (Ur. list RS št. 36/05, 38/2006, 100/2006, 65/2008) Pravilnik o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z ţivili (Ur. list RS št. 65/08, 22/2010, 22/2011). LAS Krasa in Brkinov 75 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana Prevoz ţivil Vozila in oprema, ki se uporabljajo za prevoz ţivil morajo biti čisti in vzdrţevani v dobrem stanju, da ne pride do onesnaţenja ţivil. Oprema vozil mora biti iz materialov, ki omogočajo čiščenje in po potrebi tudi dezinfekcijo. Posode v zabojnikih in vozilih, ki se uporabljajo za prevoz ţivil, se ne sme uporabljati za prevoz drugih stvari. Pri prevozu ţivil morajo biti zagotovljeni naslednji pogoji: zaščita hrane in ţivila pred moţnim virom okuţbe, okolje, ki preprečuje rast patogenih in škodljivih mikroorganizmov ter tvorjenje toksinov. Pri tem velja poudariti dejstvo, da je. Opomba: Povzetek je pripravljen na osnovi trenutno veljavne EU in slovenske zakonodaje, ki se spreminja, zato je nujno, da se pred izvedbo posameznih aktivnosti preveri veljavnost navedenih zakonov, pravilnikov ali uredb. Poleg vseh zgoraj naštetih zakonov, uredb in pravilnikov področje prodaje na trţnici (premični stojnici) urejajo še različne evropske uredbe, Zakon o kmetijstvu, Zakon o trgovini, Zakon o varstvu potrošnikov ter drugi pravilniki, ki se urejajo specifično področje oziroma posamezno vrsto ţivil. Dodatne informacije: Upravna enota Seţana Območna Razvojna Agencija Krasa in Brkinov Partizanska c. 4 Partizanska 82 (poslovni prostori Partizanska 4) 6210 Seţana 6210 Seţana T: 05 731 27 00 T: 05 734 43 62, 031 330 490, 041 686 102 E: ue.sezana@gov.si E: info@ora.si VETERINARSKA UPRAVA RS OU Koper Trg Brolo 4 6000 Koper T: 05 663 45 00 E: OU-Koper.VURS@gov.si ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT RS OE KOPER Trg Brolo 4 6000 Koper T: 05 669 39 60 E: gp-oekp.zirs@gov.si LAS Krasa in Brkinov 76 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 9.2.1. Obrazec A: Prijava za najem prodajnega mesta – trţnica Seţana 9.2.2. Obrazec B: Vloga za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji 9.2.3. Obrazec C: Vloga za priglasitev osebnega dopolnilnega dela 9.2.4. Obrazec D: Vloga za registracijo obrata (za ţivila ţivalskega izvora) 9.2.5. Obrazec E: Vloga za odobritev obrata (za ţivila ţivalskega izvora) 9.2.6. Obrazec F: Vloga za registracijo obrata (za ţivila rastlinskega in mešanega izvora) LAS Krasa in Brkinov 77 Študija in popis zgodovinskih tržnic na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana 9.3. PRILOGA 3: BAZA POTENCIALNIH TRŢNICAH NA OBMOČJU LAS PONUDNIKOV NA KMEČKIH Baza je priloţena v elektronski obliki. LAS Krasa in Brkinov 78
© Copyright 2024