Bilten 17/2013 Od skupščine do skupščine - ZAS
Maj 2013, leto XVI. 17. n Aktivnosti: maj 2012 - maj 2013 n 17. skupščina ZAS n Delavnica o projektiranju voziščnih konstrukcij n n Intervju s Kristjanom Mugerlijem, direktorjem CPG, d.d. n Izobraževanje asfalterskega kadra n Strokovni prispevki 4. dan asfalterjev n Predstavitev podjetij OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE Iz vsebine n Uvodnik _______________________________________________3 n Strokovni posvet in 17. skupščina ZAS za leto 2012 _______________4 n Delavnica o projektiranju voziščnih konstrukcij __________________6 n 4. dan asfalterjev 2012 ____________________________________9 n 9. izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra __10 n Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...) ___11 n Intervju z direktorjem CPG, d.d., Kristjanom Mugerlijem __________13 n Pregled delovanja organov ZAS v letu 2012 ____________________17 n Strokovni prispevki: _____________________________________20 Glasilo »Od skupščine do skupščine« izdaja: ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ul. 32 1000 Ljubljana Uredila: Slovenko Henigman (S.H.) Branka Čulič (B.Č.) Prevod: Domen Kavčič Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič • Pregled stanja in problematika bitumenskih veziv v letu 2012 Roman Bašelj, Igmat d.d. _______________________________20 Oblikovanje: Robert Mihelčič Grafična priprava: RM design d.o.o. Tisk: Rotosi d.o.o. Naklada: 550 izvodov ISSN 1408-6166 • Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu (cestogradnji) z vidika trajnostnega razvoja, Mitja Čotar, Structum d.o.o. _______22 n Pobuda državnim inštitucijam ______________________________24 n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2012 ___________25 n From assembly to Assembly in English________________________26 n Povabilo na 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih _________________33 n Nekatere objave o ZAS-u __________________________________34 n Program dela za leto 2013/14 ______________________________35 Fotografije na naslovnici: Robert Mihelčič in arhiv GGD d.d. 2 od skupščine do Skupščine UVODNIK Spoštovani! Intenzivna izgradnja avtocest, izgradnja stanovanj in drugih objektov – to je bilo obdobje med letoma 1995 in 2010, čas, ko je gradbeništvo cvetelo. Dobro je šlo tudi industriji asfalta, ki se je sicer počasi, vendar vztrajno razvijala. Z viškom intenzivnosti, ki ga je prineslo leto 2008, se je pričel tudi padec rasti in razvoja. Od tedaj beležimo črno serijo propada podjetij. Število zaposlenih v gradbeništvu se je v tem času skoraj razpolovilo in padlo pod 50.000, propadlo je osem od desetih največjih gradbenih podjetij in velika množica manjših. Slovenskemu gradbeništvu se je zgodila katastrofa. Podobno, čeprav morda ne tako kritično, je stanje v slovenskem asfalterstvu. Proizvodnjo je ustavilo pet od osmih največjih proizvajalcev asfalta, več kot 20 % proizvodnih kapacitet je obstalo, preostale zmogljivosti so slabo izkoriščene. Posledice so vidne v proizvodnji asfalta, ki že štiri leta zaporedoma pada. Od povprečne petnajstletne proizvodnje v obsegu 1,8 milijona ton smo v zadnjem letu pristali na 1,1 milijona ton. Vrnili smo se v čas slovenskega osamosvajanja pred dvajsetimi leti. Posledice pomanjkljivega vlaganja so na našem cestnem omrežju že močno vidne. Najbolj na občinskem in državnem cestnem omrežju, kjer je stanje že vrsto let kritično in se iz leta v leto slabša. Na državnih cestah beležimo 54 % slabega in zelo slabega stanja, na omrežju lokalnih cest je ta odstotek še višji. Utopično si je predstavljati, da se poškodbe v večjem obsegu ne bodo pričele pojavljati tudi na avtocestah, po katerih se vsako leto povprečno prepelje več kot 1,5 milijona težkih kamionov. Ceste, ki so v rangu slabega in zelo slabega stanja, niso primerne za današnji čas, saj ne zagotavljajo prometne varnosti, zaradi nenehnega slabšanja stanja pa postajajo stroški zagotavljanja prevoznosti in rednega vzdrževanja nevzdržni. ta projekt dosežena plebiscitarna ljudska in politična podpora. Dosežek izgradnje avtocest je potrebno končno realno oceniti, in prepričan sem, da bomo s tem ustvarili pogoje za prihodnje gospodarske in infrastrukturne projekte. Zadnja zima, ena od najhujših v zadnjih petdesetih letih, je pokazala zobe. Obseg škode samo na 6.000 km državnih cest je po zadnji zimi ocenjen na preko 80 milijonov evrov. In to samo zato, ker te ceste niso niti približno v zadovoljivem stanju. Podobna ali morda še večja je tudi škoda na občinskih cestah, izvzeti pa ne smemo niti avtocest, kjer se zaradi nezadostnih ukrepov že tudi pričenjajo kazati posledice v obliki poškodb. Z veliko gotovostjo lahko računamo na sredstva naslednje finančne perspektive 2014–2020, ki pa jih bo treba v večini nameniti infrastrukturno izčrpanim železnicam, saj je del tovora s cest potrebno preusmeriti na železnice. Pogoj za črpanje sredstev iz Bruslja je tudi lastni prispevek, ki ga bomo morali zagotoviti, prav tako kot moramo poiskati način, da financiramo prepotrebna vlaganja v ceste. Ocenjujem, da je v danih razmerah potrebno ponovno vzpostaviti namensko zbiranje bencinskega evra za vzdrževanje, obnovo in gradnjo cest, ter deloma tudi za ostale infrastrukturne projekte. Če želimo spremeniti tok dogajanja, je potrebno zagotoviti stabilno financiranje in enakomerna vlaganja, na katera se mora dimenzionirati gradbena industrija. Na navedeno že opozarjajo posamezne strokovne inštitucije, kot na primer upravljavec državnih cest DRSC, združenje AMZS, njihovim pobudam pa smo se pridružili tudi v ZAS. Ob koncu preteklega leta in tudi letos smo naslovili svoje pobude na pristojna ministrstva in na njihovo prošnjo tudi na GZS, saj bi vlaganja v cestno infrastrukturo pomagala tudi pri oživljanju gospodarstva. Seveda pa bi bilo pred pričetkom intenzivnejšega vlaganja v infrastrukturo potrebno javnosti pojasniti tudi famozno zgodbo o 2 milijardi evrov preplačanih avtocestah, saj brez zdravih temeljev ni kakovostne zgradbe, ni prihodnjih projektov, ki ne bi bili že vnaprej negativno zaznamovani. Ta številka je enostavno izmišljena in nima realne osnove, in onemogoča pričetek prepotrebnih vlaganj v prometno infrastrukturo. Zaradi posameznikov, ki so zašli na stranpota in povzročili veliko moralno in materialno škodo, ne bi smeli izničiti dosežkov izgradnje slovenskih avtocest. Navedeno je strokovna javnost večkrat, vendar žal neuspešno, pojasnila, saj negativni komentarji v javnih medijih ne pojenjajo. Avtocestni projekt je največji slovenski gospodarski projekt, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, saj smo ga izvedli z lastnimi silami in znanjem, za kar še vedno prejemamo pohvale mednarodnega okolja. V času velikega nezaupanja je pomembno tudi poudariti, da je bila za Na drugi strani vemo, v kakšni situaciji je država, da sredstev povsod primanjkuje, in vprašati se je treba, kako naprej. Glavna skrb Združenja asfalterjev Slovenije bo tudi v prihodnje namenjena krepitvi razvoja stroke, zato intenzivno delamo na realizaciji naših programov, ki vsebujejo izobraževanja, pripravo strokovnih gradiv in tehnične regulative, mednarodnega povezovanja, izmenjave mnenj ter organizacijo strokovnih srečanj. Naj vas zato že sedaj povabim na novembrski, 14. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki je v zadnjih letih prerasel v veliko mednarodno konferenco, ki poleg stroge asfalterske tematike obravnava tudi izgradnjo prometne infrastrukture. Na koncu zahvala vsem podjetjem in posameznikom, ki pomagate, da ZAS deluje in izpolnjuje svoje poslanstvo. Slovenko Henigman, predsednik Dear readers! Intensive construction of motorways, housing and other structures – that was the period between 1995 and 2010, when the construction industry flourished. Continues on page 26 od skupščine do Skupščine 3 STROKOVNI POSVET Strokovni posvet in 17. skupščina ZAS za leto 2012 Jürgen Bauer, direktor prodaje za področje vzhodne Evrope pri družbi Rheinbraun Brennstoff GmbH Udeleženci posveta in 17. skupščine ZAS 16. maja 2012 je v ljubljanskem BTC potekala 17. skupščina ZAS, ki je privabila 62 udeležencev. Skladno z dolgoletno tradicijo je bilo tudi tokrat pred skupščino organizirano strokovno srečanje s temami, ki so v trenutni gospodarski situaciji za asfalterje še posebej aktualne. Prvo temo z naslovom Značilnosti in uporabnost jeklarske žlindre v asfaltnih zmeseh za obrabne plasti je pred- Nick Jones, razvojni direktor za področje uporabe žlindre pri družbi Harsco Metals 4 od skupščine do Skupščine stavil g. Nick Jones, razvojni direktor za področje uporabe žlindre pri družbi Harsco Metals. Jeklarsko žlindro je predstavil od njenega nastanka v različnih procesih proizvodnje železa in jekla do njene priprave in predelave za nadaljnjo uporabo kot visoko kakovosten material za obrabne asfaltne zmesi. Ob zaključku predstavitve smo se strinjali, da moramo v Sloveniji nadaljevati že začeto delo pri uporabi jeklarske žlindre in si kljub krizi ali pa predvsem zaradi nje prizadevati za intenziviranje zamenjave uvoženih naravnih agregatov z agregati iz žlindre. Seveda pa bodo morali z ustreznimi mehanizmi svoje prispevati tudi naročniki in aktivneje podpreti gospodarske družbe, ki si prizadevajo za uresničevanje ciljev sprejete strategije trajnostnega razvoja. Druga tema je imela naslov Energija iz lignita – učinkovit vir energije v asfaltni industriji. Temo je predstavil g. Jürgen Bauer, direktor prodaje za področje vzhodne Evrope pri družbi Rheinbraun Brennstoff GmbH. Predstavil nam je osnovne lastnosti premogovega prahu kot učinkovitega in ekološko sprejemljivega energenta, primerljivega in ob določenim vhodnim stroškom na asfaltnem obratu v obsegu 0,3 do 0,4 mio EUR tudi znatno konkurenčnejši s trenutno najširše uporabljanima energetskima viroma v proizvodnji asfalta, zemeljskim plinom in kurilnim oljem. Tretjo temo z naslovom Oddaja obnovitvenih asfalterskih del po kriterijih trajnostne gradnje so predstavili Marko Gardaševič, DRI upravljanje investicij, d.o.o., Matic Poznič, DARS d.d. in Zvonko Cotič, PRIMORJE d.d. Avtorji prispevka so pripravili nabor pogojev in meril za oddajo najzahtevnejših obnovitvenih del na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Posebej so bili predstavljeni pogoji, ki določajo minimalne zahteve, ki jih morajo ponudniki izpolniti in se od projekta do projekta spreminjajo, tako da sledijo zahtevam Zakona o javnem naročanju. Ti pogoji se nanašajo pred- 17. SKUPŠČINA najugodnejši je ponudnik, ki je dosegel največje število točk. Matic Poznič, DARS d.d., Marko Gardaševič, DRI upravljanje investicij, d.o.o. in Zvonko Cotič, PRIMORJE d.d. vsem na: reference ponudnika, minimalno opremo (novost je asfaltni obrat z nazivno kapaciteto 160 t/uro), notranjo kontrolo, tehnično osebje oziroma strokovne kadre. Ekonomsko najugodnejšo ponudbo se izbere na podlagi točkovanja po merilih in sicer: ponudbene cene (določena s pomočjo enačbe), roka izvedbe, oddaljenosti težiščne točke gradbišča od asfaltnega obrata, tehnično in operativno izobraževanje, certifikatov (ISO 14001 in OHSAS 18001), uporabe alternativnih virov (žlindra, uporaba recikliranih materialov, ponovna uporaba rezkanca, …). Skupno število doseženih točk se izračuna kot vsota posameznih pridobljenih točk navedenih v merilih. Ekonomsko Predstavljeno gradivo je primerna osnova za uporabo pri postopkih javnega naročanja, seveda pa sprememba ustaljene prakse, ki pomeni oddaja samo na osnovi najnižje cene, ni enostavna in se je naročniki izogibajo. Navedeno gradbeništvu in njegovemu razvoju seveda ne pomaga. Redna 17. skupščina je obsegala pregled dela v zadnjem letu, vključno z vsemi finančnimi izkazi in pogledom za delo v naprej. Kljub težkim gospodarskim razmeram je društvo ZAS tudi zadnje leto izpolnilo vse zastavljene naloge in tudi finančno poslovalo pozitivno. K temu so pripomogli zvesti člani, fizične in pravne osebe, še posebej pa veselijo novi vstopi mednarodnih podjetij v združenje. Letošnja skupščina je bila volilna, tako da so bili izvoljeni nov Upravni in Nadzorni odbor ter častno razsodišče. Predsednik združenja ostaja Slovenko Henigman, ki je bil soglasno izvoljen v naslednji mandat. Najpomembnejši poudarki dela v obdobju 2012 – 2016 so naslednji • zadržati obstoječo strukturo strokovnih teles v asfalterstvu (TO ZAS, OZVO ZAS, Sekciji za izobraževanje in HI, Komisija za asfalt, TO 06, TO SIST,…) • prilagoditi procedure priprave asfalterskih projektov dejanskim potrebam in trajnostnemu razvoju • realizirati letne plane ZAS • okrepiti sodelovanje z drugimi strokovnimi inštitucijami in propagirati stroko (GZS, IZS, strokovni mediji: Gradbenik, Gradbeni Vestnik, Minerali,…) Skupščina se je končala s podelitvijo priznanj prof. dr. Janezu Žmavcu za visoki jubilej 80 let, Marijanu Makovcu za dolgoletno vodenje Nadzornega odbora ZAS in Thomasu Glanzerju za delo v Upravnem odboru. Dobitniki priznanj: Andrej Butala v imenu Thomasa Glanzerja, Marijan Makovec in prof. dr. Janez Žmavc od skupščine do Skupščine 5 DELAVNICA Delavnica o projektiranju voziščnih konstrukcij I. DEL: Praksa in izkušnje z nacionalno metodo projektiranja voziščnih konstrukcij Hotel Plaza, 15. november 2012, Ljubljana, število udeležencev: 70 Delavnica je bila namenjena pregledu obstoječih metod projektiranja voziščnih konstrukcij v državah udeleženkah (Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Češki) in prihodnjim usmeritvam na tem področju. Udeležili so se je vodilni predstavniki univerz in podjetij iz posameznih držav. Srečanje je organiziralo Združenje asfalterjev Slovenije v sodelovanju z avstrijsko skupino OMV, ki je v tem delu Evrope vodilni proizvajalec in dobavitelj bitumenskih proizvodov. ZAS je podobno delavnico na lokalni ravni organiziral že leta 2008, tako da so bili zaključki te delavnice in tedanje stanje tehničnega razvoja na tem področju začetni prispevki k izvedbi tokratne delavnice. Predsednik združenja Slovenko Henigman jo je otvoril z uvodnim nagovorom in predstavitvijo 6 od skupščine do Skupščine svojih pogledov na to območje Evrope ter podal izkušnje in dileme, ki jih imamo v Sloveniji. Izpostavil je: »Prevoz potnikov in blaga je ena od najpomembnejših prioritet Evropske unije, saj opažamo nenehno povečevanje tako zasebnih kot poslovnih poti. Po podatkih iz države z najmočnejšo ekonomijo v Uniji, Nemčije, se bodo prometne obremenitve do leta 2025 povečale za 50 do 70 %, daleč največji delež bremena pa bo padel na ceste.« Nadaljeval je s pregledom situacije v Sloveniji, kjer smo tehnično regulativo na tem področju zadnjih sicer 15 let dopolnjevali, vendar imamo še veliko dilem in izzivov. Pohvalil je predlog za skupno organizacijo srečanja in se zahvalil Dr. Markusu Spieglu iz OMV Refining & Marketing GmbH za sodelovanje pri organizaciji. • DI Jan Jähnig V Nemčiji so bile smernice za analitično dimenzioniranje voziščnih konstrukcij vpeljane v letu 2009. Poleg prometnih obremenitev in klimatskih pogojev so zelo pomemben faktor tudi lastnosti materialov, še posebno asfaltnih plasti. Na testih obnašanja temelječe lastnosti materialov, npr. togost in utrujanje, so lahko upoštevane v procesu dimenzioniranja voziščnih konstrukcij. Eden od namenov vsega tega je razvoj asfaltnih voziščnih konstrukcij z daljšo življenjsko dobo. • Doc. dr. Bernhard Hofko, dipl. inž., dr. tehn. zn.: Sedanje avstrijske smernice za projektiranje voziščnih konstrukcij so v veljavi DELAVNICA od leta 1986 z manjšimi popravki skozi leta. Pri projektiranju vozišč so podane standardne konstrukcije za predvidene prometne obremenitve (obremenitveni razredi). Standardne konstrukcije so podane za z bitumnom vezana vozišča, betonska vozišča in tlakovana vozišča iz betonskih plošč/blokov. Glavni vhodni parameter smernic je prometna obremenitev, ki je izražena s kumulativnim številom ekvivalentnih enojnih osnih obremenitev (ESAL-ov) po 100 kN, ki zapeljejo čez cestni odsek v njegovem predvidenem življenjskem obdobju. Tako so različni tipi gospodarskih vozil upoštevani z ekvivalentnimi faktorji, ki dejanski promet pretvorijo v ESAL-e. Klimatske obremenitve se upoštevajo glede na dva podnebna pasova (notranji in zunanji alpski pas) in štiri letne čase, ki vplivajo na nosilno sposobnost spodnjega ustroja, za gibke voziščne konstrukcije pa so bitumensko vezane plasti izražene s standardiziranim modelom. Od temperature odvisna togost teh plasti se upošteva z razdelitvijo leta v šest sezon z značilnimi temperaturnimi profili za dan in noč. • Mag. Mitja Jurgele: V Sloveniji se v skladu s trenutno veljavnimi tehničnimi specifikacijami za ceste voziščne konstrukcije dimenzionira po empiričnem postopku temelječem na rezultatih AASHO testa. Načrtovana življenjska doba voziščnih konstrukcij znaša 20 let za novogradnje ter 10 let za rekonstrukcije. Na avtocestnem omrežju so najpogosteje predvidene pol toge voziščne konstrukcije z ločenim ustrojem za posamezne prometne pasove, na glavnih in regionalnih cestah pa fleksibilne voziščne konstrukcije. Dimenzionira se vsako voziščno konstrukcijo, standardiziranih voziščnih konstrukcij se ne uporablja. V predstavitvi sta kratko predstavljeni metodi za dimenzioniranje novih voziščnih konstrukcij ter ojačitev obstoječih voziščnih konstrukcij, vključno s kritično oceno. Velik problem slovenskega avtocestnega omrežja je, da je večina voziščnih konstrukcij na avtocestah poddimenzioniranih, saj so se prometne obremenitve po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zelo povečale. Najbolj problematična je avtocesta A1, kjer so prometne obremenitve med letom 2002 in 2008 narasle za več kot štirikrat, kar se odraža tudi v hitrejšem propadanju avtocest ter dražjih sanacijah. II. DEL: Potrebe in trendi za izboljšanje metod projektiranja voziščnih konstrukcij • Prof. Michael Wistuba, dipl. inž., dr. tehn. zn.: Wistuba je predstavil metodo mehanističnega projektiranja voziščnih konstrukcij, ki se danes uporablja v Nemčiji in je dokumentirana v tehničnih standardih FGSV (RDO Asphalt 09). To metodo so nedavno razširili pri ISBS, centru za voziščne konstrukcije pri TU v Braunschweigu, tako, da se kar najbolje ujema z RDO. Njihov novi pristop znatno izboljšuje metodo projektiranja, saj se prometna in temperaturna obremenitev vračunata vsako uro – tudi pri daljših obdobjih projektiranja. Tako se obremenitev in togost računata natančno v odvisnosti od časa določene prometne in temperaturne obremenitve. Prednost tega novega pristopa je tako večja natančnost projektiranja, po drugi strani pa omogoča tudi izračun novih parametrov. Wistuba je ta novi pristop k projektiranju prikazal na dveh zgledih rabe. V prvem je bilo analizirano razpokanje obrabne plasti zaradi nizkotemperaturnega »top-down« utrujanja, v drugem pa vplivi globalnega segrevanja na projektiranje voziščnih konstrukcij, in sicer z vidika raznih scenarijev podnebnih sprememb v Nemčiji. Na podlagi novega pristopa zdaj razvijajo uporabniku prijazno programsko opremo, ki bo na voljo konec leta 2013. • Aleksander Ljubič, univ. dipl. inž. grad.: Obstoječa metoda dimenzioniranja voziščnih konstrukcij v Sloveniji temelji še na rezultatih AASHO testa iz sredine prejšnjega stoletja in za sedanje število prehodov NOO zaradi zelo povečanih prometnih obremenitev na glavnih prometnih smereh ni več primerna. Premalo so upoštevani tudi vplivi klimatskih obremenitev, tako glede vpliva globine zmrzovanja kot tudi glede temperatur na površini vozišča, ki se precej razlikujejo po celotnem področju Slovenije. Tudi odziv in obnašanje materialov vgrajenih v voziščno konstrukcijo je zelo poenostavljeno upoštevan le s pomočjo faktorjev ekvivalentnosti za izračun debelinskega indeksa nosilnosti, ki premalo natančno določajo obnašanje materialov v vseh možnih temperaturnih in obremenilnih primerih. Vsi zgoraj našteti dejavniki so v modernih metodah mehanističnega dimenzioniranja, kot npr. v Nemčiji po RDO 09 že zajeti in upoštevani. Prikazan je bil tudi ameriški koncept 'večnega vozišča', ki je v osnovi podoben pristopu v Nemčiji in Avstriji, s predpostavko, da do poškodb voziščne konstrukcije ne pride, če napetosti in deformacije predvsem v nosilnih plasteh ne presežejo določene meje nad katero povzročijo poškodbe. Tako vozišče lahko traja zelo dolgo (najmanj 50 let) z le minimalnim potrebnim vzdrževanjem in obnavljanjem obrabne plasti. Za uporabo zgoraj naštetih mehanističnih metod dimenzioniranja voziščnih konstrukcij potrebujemo podatke o lastnostih materialov temelječe na obnašanju, ki jih s pred kratkim vpeljano moderno opremo za preskušanje v slovenskih inštitutih tudi že obvladujemo. Zaradi vseh ugotovljenih slabosti obstoječe metode projektiranja voziščnih konstrukcij se pojavlja potreba po novi in prenovljeni tehnični regulativi, zbirki podatkov o podnebnih vplivih in integraciji preskusnih metod, ki preverjajo od skupščine do Skupščine 7 DELAVNICA ustrezne lastnosti, temelječe na obnašanju, z metodo projektiranja voziščnih konstrukcij. Ob koncu se je zahvalil občinstvu za entuziazem, ki je prispeval k uspešni izvedbi dogodka, in najavil, da bodo najkasneje v dveh letih v Avstriji organizirali podobno delavnico s še močnejšo mednarodno udeležbo. 1. Izdelati novo karto temperaturnih območij Slovenije. 2. Za ceste nižjega ranga (LC, TC, …) in za malo prometne ceste se izdelajo standardizirane voziščne konstrukcije. 3. Izdelati je potrebno korekcijske faktorje nadomestitve vezanih z nevezanimi plastmi (toplotna pre vodnost). 4. Izdela se navodilo za izdelavo projektne naloge za dimenzioniranje voziščnih konstrukcij. 5. Opredeli se merila za izdelovalce dimenzioniranj voziščnih konstrukcij. 6. Izdela se novelacija TSC za dimenzioniranje voziščnih konstrukcij. Predlagani rok 2014. 7. Izdela se nov standard SIST za uvedbo fundamentalnih preskusov za asfalte. 8. Pristopi se k izdelavi metodologije za uvedbo stroškovnih analiz življenjskega cikla voziščnih konstrukcij (LCA). Organizacijski odbor srečanja v sestavi: Slovenko Henigman, Aleksander Ljubič, Mitja Jurgele, Jožica Cezar, Zvonko Cotič in dr. Janez Žmavc je za Slovenijo sprejel zaključke delavnice. Cilj je, da se navedeni zaključki realizacijo v dveh letih. Računamo, da bomo lahko k sodelovanju pri realizaciji pritegnili tudi največja naročnika DRSC in DARS. Zaključek delavnice Sklepne besede je povedal DI Dr. Markus Spiegl, ki je izpostavil naslednje podobnosti prihodnjega projektiranja voziščnih konstrukcij v vseh štirih državah: • Izvajanje laboratorijskih preskusov, ki preverjajo ustrezne lastnosti, temelječe na obnašanju, kot sta preskušanje togosti ali utrujanja (»4 point bending beam« ali indirektni natezni preskus) za bolj realistične lastnosti zmesi, ki bi jih bilo treba upoštevati pri projektiranju voziščnih konstrukcij. • Podnebne razmere različnih regij in njihov vpliv na lastnosti asfalta. • Količina prometa in razna težka vozila z različnimi osnimi obremenitvami. • Stroškovna analiza življenjskega cikla. Dr. Spiegl je v sklepnem nagovoru omenil, da bi v prihodnje koristilo večje sodelovanje med državami pri tej temi, saj bi to pospešilo razvojni proces bolj realističnega pristopa k projektiranju voziščnih konstrukcij in hkrati prihranilo denar, bodisi tistega, namenjenega 8 od skupščine do Skupščine DI Dr. Markus Spiegl za raziskave, ki bi se lahko uporabil za drugačne raziskave, ali pa tistega za vlaganje v infrastrukturo, ki je trenutno zaradi gospodarske krize skoraj neobstoječe v proračunih vseh držav. Da bi lahko v Sloveniji dvignili nivo obvladovanja obremenitev na voziščne konstrukcije je potrebno: DAN ASFALTERJEV 4. dan asfalterjev 2012 Tradicionalno so se slovenski asfalterji 22. novembra 2012 zbrali na Dnevu asfalterjev, na Bledu. Sestala so se vsa strokovna telesa društva in sicer Tehnični odbor, Odbor za zdravje, varstvo in okolje ter Sekcija za hidroizolacije in Sekcija za izobraževanje. Sledil je sestanek Odbora podjetij in družb, v katerem sodelujejo predstavniki podjetij, članov ZAS. Strokovni del srečanja se je zaključil s strokovnimi prispevki: • Asfaltne zmesi SMA 11LN za znižanje hrupa – predstavitev rezultatov izvedbe poskusnega polja na AC Gabrk – Sežana (Natlačen, CPK d.d., Ljubič, IGMAT d.d. in Ipavec, ZAG) • ReBirth – Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov s poudarkom njihove uporabe v cestogradnji (Cotič, Structum d.o.o.) • Prilagajanje novim razmeram na trgu v Gorenjski gradbeni družbi d.d (mag. Bogataj) Oceno srečanja, ki se ga je udeležilo preko 60 članov in 30 predstavnikov podjetij lahko strnemo v naslednje: Asfalterska industrija v Sloveniji skupaj z vsemi ostalimi panogami v gradbeništvu preživlja izjemno težke čase. Propad številnih podjetij in proizvajalcev asfalta je panogo postavil v nezavidljiv položaj. Poleg nenehnega zmanjševanja naročil in proizvodnje so zgodovinsko na dnu tudi cene. Edina pot iz tega brezna je povečanje naročil. In ker veliki gradbeni projekti še lep čas ne bo uzrli luč sveta, so ena od realnih rešitev – poleg npr. energetske sanacije stavb - Uvodne besede predsednika ZAS Udeleženci 4. dneva asfalterjev Predstavitev dela v Tehničnem odboru ZAS, Janez Prosen, direktor IGMAT d.d. Predstavitev projekta ReBirth – Zvonko Cotič, tehnični direktor Structum d.o.o. dela na obstoječi prometni infrastrukturi. To so predvsem železnice in ceste, kjer je potreba predvsem na državnih cestah zelo velika, saj je okoli 3.000 km državnih cest v zelo slabem in slabem stanju, med njimi je tudi 600 km dodatno močno poškodovanih cest zaradi letošnjih poplav. Za izvedbo teh projektov se lahko v nekaj mesecih pripravi projektna dokumentacija, izvedejo javna naročila in že v naslednje letu so možni rezultati na terenu. Pogoj bi moral biti tudi sanacija daljših odsekov, da se ne izgublja energija in povečujejo stroški na kratkih odsekih. S takšnim projektom imamo v Sloveniji dobre izkušnje, ko so se sanirali številni odseki državnih cest po programu EBRD iz leta 1998. Slovenija bi se morala v letu 2013 lotiti podobnega programa, saj boljše ceste potrebujejo prebivalci, turizem, ne nazadnje pa takšen program potrebuje tudi slovensko gradbeništvo. Delovanje ZAS v letu 2012 je bilo uspešno in glede na prejšnja leta še nekoliko bolj intenzivno. Današnji čas to enostavno zahteva. Vseh prireditev ZAS se je v letošnjem letu udeležilo več kot 350 udeležencev, z internimi dogodki skupaj pa okoli 500. Podobno bo tudi v letu 2013, ko je ponovno na sporedu, tokrat že 14. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki bo potekal tradicionalno na Bledu med 27. in 28. novembrom 2013. Vabljeni! od skupščine do Skupščine 9 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 9. izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra, 2013 Združenje asfalterjev Slovenije je letos organiziralo 9. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra, ki je potekalo 14. marca 2013 v prostorih poslovne hiše Unija na Brezovici pri Ljubljani. Program izobraževanja je bil s strani Sekcije za izobraževanje zasnovan tako, da so bila obravnavana vsa ključna področja in aktualne tematike na področju asfalterstva, namenjene pretežno tehničnoinženirskemu in vodstvenemu kadru. Roman Bašelj, vodja oddelka IGM pri Igmat, d.d. tumna in problematiko spreminjanja njihovih bistvenih lastnosti ter opozoril na možne posledice uporabe teh bitumnov na naših cestah v prihodnosti. Podal je tudi pregled SIST EN metod preiskav bitumenskih veziv in njihov namen. mag. Jožica Cezar, direktorica STIA, d.o.o. V uvodnem predavanju je mag. Jožica Cezar, vodja Sekcije za izobraževanje, predstavila in povzela celovito področje voziščnih konstrukcij: od zakonodaje na področju izdelave projektne dokumentacije in tehnične regulative za voziščne konstrukcije do postopkov projektiranja in načrtovanja asfaltnih voziščnih konstrukcij ter določanja sanacijskih ukrepov, s poudarkom na še vedno prisotnih napakah pri označevanju asfaltnih zmesi – popisih – po veljavni tehnični regulativi in novih standardih. V sklopu vzdrževanja cest so bili predstavljeni uveljavljeni načini in postopki popravil poškodb ter različne uveljavljene in nove tehnologije izvedbe sanacij. Pregled kakovosti in stanja na področju bitumenskih veziv je v svojem prispevku podal Roman Bašelj. Za zadnje obdobje je predstavil analizo različnih tipov bi10 od skupščine do Skupščine V predavanju mag. Mitje Jurgeleta je bila obravnavana analiza življenjskega cikla voziščne konstrukcije ob upoštevanju potrebnega investicijskega vzdrževanja ceste v fazi načrtovanja in z vrednotenjem stroškov investitorja in stroškov uporabnikov. Potek analize je bil prikazan na praktičnem primeru obnove voziščne konstrukcije na odseku primorske avtoceste. Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu in cestogradnji z vidika trajnostnega razvoja je v zadnjem obdobju zelo aktualna tema, ki zahteva celovito poznavanje zakonodaje in stroke. S pojmi, povezanimi s trajnostnim razvojem pri gradnji cest in asfaltom kot trajnostnim proizvodom, je prisotne seznanil Mitja Čotar, MBA, ki je v lanskem letu tudi prevzel vodenje strokovnega odbora za varstvo in okolje pri ZAS. Prisotne je seznanil tudi s širšimi aktivnostmi delovanja evropskega odbora EAPA na področju HSE v naslednjem dveletnem obdobju. Na koncu so si udeleženci ogledali še Mitja Čotar, MBA, direktor Structum, d.o.o. predstavitveni film Projekta ReBirth z naslovom Črna jeklarska žlindra – odlična surovina za gradnjo cest, kjer so bile predstavljene aktivnosti in delo na projektu v Sloveniji na področju uporabe črne jeklarske žlindre v cestogradnji. Diskusije, ki so sledile posameznim predavanjem, so poleg odgovorov na vprašanja udeležencev dale tudi iztočnice za obravnavo potrebnih tematik v združenju v prihodnje. Novost letošnjega izobraževanja je bila, da so namesto zbornika predavanj vsi udeleženci predhodno prejeli povzetke predavanj v elektronski obliki in se tako lahko ustrezno pripravili ter aktivno sodelovali na predavanjih. Letošnjega izobraževanja se je udeležilo 55 udeležencev iz 21 podjetij, kar je glede na trenutno stanje v gradbeništvu in asfalterstvu zadovoljivo. Vsi udeleženci izobraževanja so prejeli potrdila o udeležbi. Spodbudno z letošnjega izobraževanja je, da so bili med prisotnimi aktivno udeleženi tudi predstavniki obeh glavnih naročnikov, DRSC in DARS, kar nas lahko veseli, in upamo, da bodo pridobljene informacije ustrezno prenesene naprej. mag. Jožica Cezar, Sekcija za izobraževanje SODELOVANJE Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...) DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki ZAS že vse od ustanovitve v letu 1996 uspešno sodeluje z družbo DRC tako na strokovnem kot organizacijskem področju. Najbolj intenzivno je to sodelovanje v času Kongresa o cestah, železnicah in prometu, ki ga je lani oktobra družba organizirala že enajstič. ZAS je sodeloval pri pripravi in izvedbi sekcije »Tehnologija asfaltov in meritve«, kjer je bilo pripravljenih 10 referatov, od katerih jih je bila večina tudi javno predstavljena. Rdeča nit predstavljenih referatov je bila ponovna uporaba materialov v eni od oblik reciklaže. Navedeno kaže na okrepljeno zavest strokovnjakov o pomenu ohranjanja resursov in splošnega varovanja okolja. Sprejeti sklepi na obravnavani sekciji so del zaključne kongresne resolucije. Kljub težkim časom je družba DRC zelo uspešno izpeljala kongres in bila deležna številnih pohval strokovne javnosti. DRC je 24. aprila 2013 na Brezovici izvedla tudi sejo Nadzornega sveta in 26. Skupščino družbe. ZAS je kot družbenik skupaj z društvi za ceste Ljubljana, SV Slovenija, JV Slovenija ter DC Maribor aktivno sodeloval na obeh sejah. Direktor družbe g. Matija Vilhar je predstavil tudi dva možna koncepta prihodnjega delovanja družbe, ki se bo bodisi preoblikovala v Zvezo društev ali pa zadržala sedanji status ob sočasni ustanovitvi zveze društev. Končna odločitev še ni znana, pri čemer se v ZAS-u zavzemamo za preoblikovanje družbe v zvezo društev. Večji del argumentov govori v prid temu predlogu. Skupščina je potrdila vse predlagane sklepe in pozitivni rezultat družbe, kar v danih pogojih ni bilo enostavno doseči. Direktorju družbe je bilo zaradi tega izrečeno tudi priznanje. površin kot posledice hude zime, ki bo potekal 22. maja 2013 v okolici Ljubljane. GESTRATA Največji projekt družbe v letu 2013 je izdaja knjige Ceste na Slovenskem skozi čas, ki bo izvrstna knjiga za vse, ki želijo vedeti, kdo je od prazgodovine potoval po našem ozemlju, kje so prometnice potekale, kako so nastajale, kakšen vpliv so imele na gospodarstvo ipd. Pri izdelavi knjige ob zgodovinarjih sodeluje vrsta strokovnjakov različnih znanj, ki že vrsto let sodelujejo pri razvoju cest in prometa v Sloveniji. Tehnični urednik knjige je mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije RS za ceste. Na Skupščini je bilo danih več predlogov za skupno organizacijo nekaterih strokovnih srečanj; ZAS je predlagal, naj DRC sodeluje pri organizaciji strokovnega posveta na temo poškodb voznih Člani ZAS se redno in v velikem številu udeležujejo srečanj, ki jih organizira sorodna organizacija v Avstriji. Posebej dobro obiskan je vsakoletni Gradbeni seminar, ki v vseh devetih deželah privabi nad 2.500 udeležencev; iz Slovenije je običajno v Gradcu na Štajerskem in Vrbi (Velden) na Koroškem okoli dvajset udeležencev. Tako je bilo tudi v januarju 2013, ko so bile obravnavane teme, ki so zajemale: upravljanje in izgradnjo cest na Dunaju, asfaltne dilatacije na premostitvenih objektih, poltoge obrabne plasti, inovacije na področju bitumnov, razpoke v asfaltnih plasteh, tehnike rezkanja, gradbiščno vodenje na projektih upravljavca Asfinag, zaključno predavanje pa je predstavilo inovacije v cestogradnji. Tradicionalni uvodni nagovor na srečanju na Dunaju, kjer je bilo prisotnih okoli 400 udeležencev, je imel g. Karl Weidlinger, predsednik Gestrate. Poudaril je pomen tega seminarja, na katerem so prisotni predstavniki šol, univerze, državne administracije, naročnikov in gradbenih izvajalcev. Prometna infrastruktura koristi tako ljudem kot celotnemu gospodarstvu, zato jo je potrebno negovati in razvijati. Še posebej to velja za cestno infrastrukturo, po kateri se v 80 % odvija prevoz oseb in v 70 % prevoz tovora. Poudaril je tudi pomen reciklaže in ponovne uporabe asfalta, ki predstavlja od skupščine do Skupščine 11 SODELOVANJE najučinkovitejšo obliko plemenitenja starega asfalta v novem. Pohvalil je družbo Asfinag, ki spodbuja in tudi financira takšno ponovno uporabo asfalta tako pri izvedbi projektov kot pri razvojno-raziskovalni dejavnosti. Pri vseh novejših razpisih Asfinaga je predvidena uporaba vsaj 20 % starega asfalta. Proizvodnja asfalta v Avstriji je v zadnjem letu močno padla: z 9 na 6,5 milijona ton. Navedeno jih skrbi in računajo na ustrezne ukrepe države. Prav tako jih skrbijo ugotovitve glede pomanjkljive kakovosti bitumnov na njihovem trgu. Tukaj so potrebni ukrepi. njo in s posamezno izdajo EAPA Newsletterja, ki ga pošiljamo našemu celotnemu članstvu. ZAS je dobro zastopan v strokovnih odborih, v odboru direktorjev in na vsakoletni generalni skupščini, ki bo letos organizirana v Talinu 11. junija 2013, ko bo EAPA praznovala častitljivih 40 let. Bravo in vse najboljše. Euroasphalt & Eurobitume Congress Istanbul, 13. -15. junij 2012 Na koncu se je g. Weidlinger zahvalil za udeležbo in odlično sodelovanje med Gestrato in univerzo, naročniki, proizvajalci, dobavitelji in rafinerijami. Takšno sodelovanje je pogoj za odpravo zaznanih pomanjkljivosti za dobro delo v prihodnje. EAPA Združenje asfalterjev Slovenije je član EAPA od leta 1997, kar pomeni že več kot petnajst let. V tem času smo podoživljali vzpone in padce evropskega združenja, ki v zadnjem času vstopa v novo dobo bolj intenzivnih aktivnosti, ki se odražajo v povečanju pridruženih članov in predvsem v dodatnem polno zaposlenem direktorju, dr. Carstenu Karcherju. Dosedanji direktor Egbert Beuving bo po odhodu Simona van der Byla prevzel funkcijo generalnega sekretarja. Tudi aktivnosti, ki smo jim priča v zadnjem letu, kažejo na povečano intenzivnost delovanja. Gospodarska kriza je v številnih evropskih državah povzročila težave, ki se močno kažejo v zmanjšanju proizvodnje asfalta in sredstev za vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo cest. EAPA si je zato skupaj z drugimi združenji v Bruslju, kot npr. ERF, FEHRL, Euro bitume, postavila kot primarni cilj ozaveščanje in prepričevanje evropske in nacionalnih administracij, kako pomembne za razvoj gospodarstva so investicije v cestno infrastrukturo, še posebej v vzdrževanje in obnavljanje cest. Seveda je obseg nalog EAPA zelo širok in temeljit, kar lahko vsi zelo učinkovito spremljamo z obnovljeno spletno stra12 od skupščine do Skupščine Nagovor turškega ministra za promet udeležencem kongresa EAPA & Eurobitume Generalna skupščina EAPA 2012 v Istanbulu. KRISTJAN MUGERLI, DIREKTOR CPG Intervju z direktorjem CPG, d.d., Kristjanom Mugerlijem Kristjan Mugerli je od septembra 2011 na čelu gradbenega podjetja CPG, d. d. Iz vzdrževalnega podjetja je CPG, d. d. po zlomu giganta iz Ajdovščine postalo vodilno podjetje na širšem goriškem prostoru. Z letom 2013 so vstopili v 1. rang sodelovanja z ZAS, kar je odličen razlog za pogovor. Za nami je ena od najhujših zim v Sloveniji v zadnjih 50 letih. Ali je bilo tako hudo tudi na Primorskem? Letošnja zima je bila gotovo ena tistih z zelo izdatnimi padavinami. Po podatkih, ki smo jih pridobili, je bila to tretja s snegom najbolj izdatna zima v zadnjih 50 letih. Če upoštevamo še dejstvo, da smo imeli zadnji teden marca tudi na širšem goriškem področju na delu vse plužne enote, je ugotovitev, da imamo za sabo eno najhujših zim v Sloveniji v zadnjih desetletjih, povsem na mestu. Področje, kjer za ceste skrbi Cestno podjetje Nova Gorica, je zelo raznoliko in pestro. Naj omenim, da med ostalim pokrivamo tudi visokogorske ceste, kot sta cesta na Mangart in cesta čez Vršič. Obe sta zaradi nevarnosti plazov in obilice snega še vedno zaprti. Letos smo imeli velike količine snega predvsem na Idrijskem in delu Notranjske, svoje pa doda še burja v Vipavski dolini, zaradi katere imamo v zimskih razmerah še dodatno polne roke dela. Kako je potekala izvedba zimske službe s strani vašega podjetja na vašem področju? Cestno podjetje Nova Gorica pokriva okoli 800 km državnih cest in preko 1.000 km lokalnih cest, 6 cestnih baz (Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Bovec, Idrija in od letošnje zime še CB Logatec) in eno zimsko točko na Colu. V skladu s koncesijsko pogodbo so na vseh cestnih bazah in zimski točki dežurne enote. V primeru sneženja se vključijo dodatne plužne in posipne skupine, katerih število zajema preko 50 tovornjakov s plugi in posipalci ter okoli 50 ostalih strojev, kot so Unimogi, traktorji, snežni rezkarji, rovokopači in nakladači. Naj omenim, da je velika večina teh sredstev v lasti naše družbe, zaradi česar je število pogodbenih podizvajalcev minimalno. Količine posipnih materialov, ki smo jih porabili v letošnji zimi, so bile zaradi obilice snežnih padavin krepko nad dolgoletnim povprečjem. Kaj pa posledice na prometni infrastrukturi? Zaradi dolgotrajne zime se na omrežju cest že vidijo posledice v obliki raznovrstnih poškodb. Trenutno se še popisuje stanje, ugotavlja obseg poškodb in izvaja najnujnejša krpanja. Zaradi zmanjšanja prometne varnosti bo potrebno z odgovornimi predstavniki države in lokalnih skupnosti čim prej poiskati najboljšo možnost za sanacijo od skupščine do Skupščine 13 KRISTJAN MUGERLI, DIREKTOR CPG cest. Nekatere ceste so starejše od trideset let, in tam se ne more več zatiskati oči, ampak je nujno potrebno izvesti ukrepe za izboljšanje stanja. Koliko časa ste že direktor CPG, d. d. in kakšna je bila vaša kariera? Po končanem študiju na FGG v Ljubljani sem se kot štipendist podjetja v začetku leta 2001 zaposlil na Primorju, d. d., Ajdovščina. Pripravništvo sem opravil na gradbišču nove igralnice Zabaviščnega centra Perla, po končanem pripravništvu pa odšel na služenje vojaškega roka. Ker je bilo v letih 2001 in 2002 na področju gradnje avtocest v Sloveniji zatišje, sem bil poslan na veliko gradbišče avtoceste na Hrvaškem, v Zadar, kjer je Primorje takrat gradilo 10 km trase avtoceste in dva viadukta na pobočju Velebita. Konec leta 2002 sem prišel na gradbišče hitre ceste čez Rebrnice. V drugi polovici leta 2003 sem bil razporejen v enoto Marketing, kjer sem delal na raznih funkcijah v komercialni službi do prihoda na mesto direktorja Cestnega podjetja Nova Gorica v septembru 2011. V teh težkih časih za gospodarstvo, predvsem pa še za gradbeništvo, ni enostavno voditi podjetje v tej branži. Kako vam uspeva? Ko je gospodarska kriza v letu 2009 pokazala zobe, smo verjeli, da bo čez eno leto že vse »normalno«. Potem se je kriza še poglobila in se je v letu 2010 verjelo, da smo najhujše že preživeli – leto 2011 naj bi pomenilo novo rast, vendar tega ni bilo niti v letu 2012 in podobno se kaže tudi letos. V tem času se je tudi s pomočjo medijev in politike čez gradbeništvo tolklo po dolgem in počez. Danes smo v situaciji, ko nimamo gospodarske rasti, imamo milijardo in pol primanjkljaja v državni blagajni, banke se gradbeništva izogibajo v velikem loku, razpisi se zaradi neprimernosti zakona o javnih naročilih vlečejo in vlečejo. Menim, da je vsak direktor podjetja v gradbeni stroki danes krizni menedžer. Najpomembnejše je danes zaupanje v ljudi, s katerimi sodeluješ: od naročnikov, poslovnih partnerjev do vseh sodelavcev. Potrebno je vseskozi graditi odnose, biti odkrit, spoštljiv. V krizi ni časa za prevzetnost, pomembnost ..., kot smo ju gledali v preteklih 14 od skupščine do Skupščine časih. Vsekakor pa je treba biti tudi predrzen, potrebno je tvegati, podobno kot v športu. Proizvodnja asfalta v Sloveniji pada. Kot vemo, je bilo leta 2012 proizvedenih najmanj asfaltov v samostojni Sloveniji. Kakšne bodo po vašem mnenju posledice na prometni infrastrukturi? Posledice se že kažejo, k temu je svoje prispevala še dolgotrajna in huda zima. Zaradi zmanjšanja vlaganj v cestno infrastrukturo imamo vedno slabše stanje voznih površin. Proizvodnja asfaltov se je v letu 2012 že četrto leto zapored zmanjšala; žal se povečuje le proizvodnja hladnih asfaltnih zmesi, ki je namenjena krpanju udarnih jam in ki v celotni proizvodnji ne predstavlja omembe vrednih količin. Trenutno se izvajajo le interventni ukrepi, ki zgolj blažijo posledice, ne odpravljajo pa težav. Kaj lahko mi vsi skupaj, kot skupnost, kot podjetja v branži in kot posamezniki naredimo za državo, da bi se krivulja začela obračati? S pomočjo stroke je treba predstaviti problematiko zapoznelega ukrepanja in stroške, ki jih bomo nosili, če ne ukrepamo danes. Za ohranjanje današnjega standarda, ki ga pričakujemo uporabniki cest, bi morali zaradi povečevanja prometa vsako leto več vlagati – žal se dogaja ravno nasprotno. Kot odgovorni posamezniki in cestna stroka ne moremo dopustiti, da bi o danes že nujnih vlaganjih v cestno infrastrukturo zaradi gospodarske krize odločali finančniki. Tukaj bi se morale oglasiti vse pristojne inštitucije, od obeh fakultet do tistih, ki skrbijo za preventivo v prometu. Ob zdajšnjem tempu obnove cest bomo imeli težave z zagotavljanjem prometne varnosti, da ob tem ne omenjam večjih stroškov zaradi zapoznelih ukrepov, ki naraščajo s potenčno funkcijo. In kaj bi morala narediti država? Prepoznati mora priložnost za zagon dela gospodarstva, ki je v času gospodarske krize vezan na infrastrukturo. Cestna infrastruktura se gradi na licu mesta, ne moremo je pripeljati z ladjo. To je z vidika države najenostavnejši ukrep za povečanje zaposlenosti. Gotovo je ena večjih težav, zaradi katere država noče zagristi v to jabolko, zakonodaja, ki jo mora vsak investitor »premagati«, preden pride do možnosti, da pripelje bager. Tukaj je potrebno poenostaviti in skrajšati postopke. Nedopustno je, da traja leta, če ne desetletje, da se nekaj umesti v prostor, pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja. Država bi morala predpise na področju graditve objektov poenostaviti, postopke pa bistveno skrajšati. Na drugi strani pa se ukrepi na voziščnih konstrukcijah obstoječih cest, o katerih v glavnem govorimo v tem intervjuju, delajo v javno korist, za kar ni potrebno drugega kot izdelava poenostavljene projektne dokumentacije, javno naročilo in pričetek del. Tukaj res ni kaj čakati! Ste močan proizvajalec asfalta na Primorskem. V katero smer vidite razvoj v vašem podjetju? Lani smo proizvedli skoraj 150.000 ton asfaltnih zmesi. Geografska lega in klimatska raznovrstnost prostora, od sredozemskega do gorskega, zahtevata različne pristope. Želja je kar najbolj zadostiti zahtevam naših naročnikov. Ker razpolagamo z moderno mehanizacijo (reciklator, več rezkarjev za asfalte), lahko naročnikom ponudimo trajnostne rešitve, od vseh vrst stabilizacij »in situ« do klasičnih asfaltov. Poudarek na razvoju je predvsem na področju ponovne uporabe materialov in ostalih gradbenih odpadkov za gradnjo. Na ta način bomo povečevali svojo konkurenčnost, naročnikom pa za nižje stroške ponudili enako kvaliteto, ki bo za okolje bolj sprejemljiva. Kako pa vidite razvoj asfalterske branže v Sloveniji? V CPG, d. d. vidimo velik potencial predvsem v razvoju in uporabi asfaltov z dodatkom rezkanca, ki ga pridobivamo pri rekonstrukcijah cest. Na ta način v novem vročem asfaltu uporabimo »odpadek«, ki v končni verigi celo izboljša kakovost asfalta. V ta namen se je naše podjetje kot eno prvih opremilo za proizvodnjo po tem postopku. Prav tako menim, da se bodo v prihodnosti zaostrovale zahteve glede porabe energije in izpustov toplogrednih plinov na KRISTJAN MUGERLI, DIRECTOR CPG asfaltnih obratih, zato budno spremljamo razvoj nizkotemperaturnih asfaltov, s katerimi je možno zmanjšati temperaturo proizvodnje in tako za vsaj polovico zmanjšati emisije v okolje. Glede na vedno večji problem hrupa v našem okolju ocenjujem, da bodo v prihodnje postajali vedno bolj aktualni manj hrupni asfalti (SMA LA, SMA z gumo, PA), ki znižujejo hrup vsaj za 3 pa vse do 5 dB. In tudi na tem področju smo dejavni, saj smo že lani izdelali poskusno polje, z razvojem pa nameravamo nadaljevati tudi letos. Vaše podjetje je že dolga leta pomemben član v našem združenju. Kakšne napotke dajete ZAS-u za delo v prihodnje? Delo ZAS-a ocenjujem zelo pozitivno. Pohvaliti moram zavzetost in aktivnost članov v združenju. V ZAS-u imamo odlične možnosti za spremljanje novosti in razvoja v tujini, saj imamo kot člani EAPA neposreden dostop do aktualnih informacij. Združenje deluje tudi zelo povezovalno, tako da je omogočen prenos »dobrih praks« in izkušenj med člani. Zato smo se tudi odločili za bolj poglobljeno obliko sodelovanja z združenjem. Podpiram, da je ena glavnih nalog združenja zavzemanje za kakovost asfalterskih del in priprava regulative na tem področju, saj so še vedno na našem tržišču izvajalci, ki vgrajujejo neustrezne materiale po izjemno (nedopustno) nizkih cenah. Menim, da to vsekakor ne prispeva k ugledu naše stroke, saj navedeno dolgoročno vodi v propad, kar smo imeli v več primerih žal priložnost videti. Želim, da bi v prihodnje ZAS še naprej promoviral okolju prijazne materiale in tehnologije ter da bi to tudi vgradili v postopke javnega naročanja (Zakon o zelenem javnem naročanju). Menim, da bi bila to dobra spodbuda za nadaljnje delo podjetij, saj izkušnje kažejo, da merilo v obliki najnižje cene ni vedno primerno merilo za kakovost izdelkov in razvoj podjetij. Najlepša hvala za pogovor! Interview with Kristjan Mugerli, Director of CPG Since September 2011, CPG road construction and maintenance company has been led by Kristjan Mugerli. The company, previously a maintenance specialist, has become a leader in the broader Goriško area after the collapse of the giant from Ajdovščina. In 2013 they have ascended to the top rank of ZAS collaborators, which provides us with an excellent reason for a talk. We’ve had one of the worst winters in the last 50 years in Slovenia. Was it as bad in the Slovenian Littoral as well? This year’s winter was definitely not easy on us in terms of precipitations. According to the data we have gathered, it was ranked third in terms of snowfall in the last 50 years. Adding to this the fact that we had every one of our snow clearing units dispatched in the last week of March, I think it is indeed fair to say that we have had one of the worst winters in the past few decades. The area where roads are managed by Cestno podjetje Nova Gorica is very varied and diverse. Let me mention that, among others, we cover roads high up in the mountains, like the one leading to the top of Mangart or the one across the Vršič Pass. Both are still closed at the moment due to danger of landslides and an abundance of snow. A lot of snow fell in the Idrija area this year and in parts of the Notranjska region, with the Bora (burja) in the Vipava area adding to our many challenges this winter. How was the winter service organized by your company in your area? Cestno podjetje Nova Gorica covers some 800 km of state roads and over 1000 km of local roads, 6 road bases (Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Bovec, Idrija and as of this winter, Logatec) and a winter service dispatch point in Col. In accordance with the concession contract, emergency units cover all road bases and the winter service dispatch point. In case of snow, additional clearing and gritting units are dispatched, which include over 50 clearing/gritting trucks and some 50 other vehicles, such as Unimogs, tractors, snow blowers, snowplows, and loaders. I should mention that these resources are mostly owned by our company, which is why subcontracting is minimal. Quantities of spreading grit used during this winter were, due to the ample snowfall, high above the longtime average. Has the infrastructure suffered at all? Because of the long winter, the consequences on the road network are already visible in the form of various damage. At this moment we are still in the process of determining the state of the network, the scope of the damage, and doing the urgent patching. Because traffic safety has diminished, we will have to find the best solution for reconstruction together with the responsible representatives of the state and local communities, as soon as possible. Some of the roads are more than 30 years old; with these, we cannot turn a blind eye anymore – measures to improve the situation need to be undertaken urgently. How long have you been Director of CPG and what has your career been like? After finishing my studies at the Faculty of Civil and Geodetic Engineering in Ljubljana I got a scholarship from Primorje Ajdovščina and a job with the company. I completed my internship at the construction site of the new casino of the Perla gaming and entertainment centre, and went away for military service afterwards. Because of a standstill in motorway construction in Slovenia in 2001/02, I was sent to a large motorway construction site in Zadar, Croatia, where Primorje was at the time constructing a 10 km motorway section and two viaducts on the slopes of the Velebit mountain range. End of 2002 I came to the site of construction of the expressway over Rebrnice. In the second half of 2003 I was delegated to the Marketing unit, where I performed od skupščine do Skupščine 15 KRISTJAN MUGERLI, DIRECTOR CPG various functions in the sales department until becoming Director of Cestno podjetje Nova Gorica in September of 2011. In these hard times for the economy, and for the construction industry especially, leading a company in the industry is not easy. How are you managing it? When the economic crisis hit in 2009, we believed that in a year everything would be back to “normal”. But then the crisis deepened, and in 2010 it was thought that we were through the worst – and that 2011 would bring new growth; but this was not the case even in 2012 and, similarly, this year either. During this time, the construction industry was dragged through the media relentlessly and was in disfavour with the politics as well. Today we find ourselves in a situation with no economic growth, a billion and a half Euros deficit in the treasury, the banks avoiding our industry like the plague, and tenders that drag on and on because of the inadequate law on public works. I would say that every director of a construction company today is a crisis manager. The most important thing today is trust in people with whom you collaborate, be it clients, business partners, or your co-workers. It is necessary to continuously build relations, to be honest and respectful. Crisis is no time for conceit or pride. That said, one must still be bold and take chances, just like in sports. Asphalt production in Slovenia is in a downturn. As we know, in 2012 the least amount of asphalt was produced since the independence. How will this, in your opinion, affect the traffic infrastructure? The consequences have already started to show, further exacerbated by the long and harsh winter. Due to decrease in investments in road infrastructure, the condition of pavement surfaces has been steadily deteriorating. Asphalt production in 2012 was lower again than the year before for the fourth straight year; unfortunately, only production of cold asphalts has been on the rise. As these are intended for patching potholes they do not represent any 16 od skupščine do Skupščine significant quantity in the total production. At the moment, only inter vention measures are carried out, which only alleviate consequences without solving any issues. What can we all together, as a community, as businesses in the industry, and as individuals, do for the country so that the curve would start turning? With help form professionals, we need to expose the issue of delayed action and the costs we shall have to bear if we don’t act today. In order to sustain the standard which has become expected by road users, we should invest more each year – unfortunately, the opposite is the case. As responsible individuals and representatives of the industry, we cannot accept that investments in the road infrastructure, which are urgently needed even today, are determined by financiers just because of the crisis. Here, all competent institutions should raise their voices – from both of the faculties to those in charge of trafficrelated prevention. Given the current pace of road reconstruction, difficulties can be foreseen in ensuring traffic safety, not to mention higher costs due to delayed action, which rise exponentially. is mainly what this conversation is about, are undertaken for the public benefit; therefore, nothing more is needed than to prepare a simplified version of project documentation, a public works contract, and to begin working. There really is nothing to wait for! You are a major asphalt producer in the Slovenian Littoral. How do you see development of your company in the future? In the past year, we produced almost 150,000 tonnes of asphalt mixtures. The geographic and climatic diversity of the region, ranging from the Mediterranean to the Alpine, demand different approaches. We wish to meet the demands of our clients as best as we can. Because we have at our disposal modern mechanization (a recycler, several asphalt milling machines), we can offer our clients sustainable solutions, ranging from all kinds of stabilization “in situ” to classic asphalts. Emphasis on development is given especially in the field of reuse of materials and construction waste in building. In this way we intend to raise our competitiveness, offering the clients the same quality at a lower cost, and more acceptable for the environment. What should the state do, then? It should recognize the opportunity to promote the part of the economy which is in times of economic crisis dependent on the infrastructure. Road infrastructure is built here and now – we cannot have it shipped. From the state’s point of view, this is the simplest measure for ensuring more jobs. The legislation is undoubtedly one of the biggest obstacles preventing the state to go this way; each investor must “overcome” it, before the first machinery can be sent to the site. Here, procedures need to be simplified and shortened. It is inadmissible that years go by, if not a decade, before something is spatial-planned and all the required permits are obtained. The state should simplify regulations in the field of construction and significantly shorten the procedures. On the other hand, measures on pavements of the existing roads, which Where, in your opinion, is the Slovenian asphalt paving industry headed? We at CPG see a great potential especially in development and use of asphalt with added milling residue, which is obtained during road reconstructions. In this way, we use “waste” in new hot asphalt, which in the end even improves the quality of the asphalt. Our company was among the first to acquire equipment for production according to this procedure. I also think that demands regarding energy consumption and emission of greenhouse gases in asphalt plants will become ever stricter, so we are closely following the development of low temperature asphalts; with these we can decrease the temperature of production – and consequently the emissions into the environment – for at least a half. Given that noise is a rising problem in our environment, my estimate is that low-noise asphalts (SMA LA, rubberized SMA, PA) will keep DELOVANJE ORGANOV ZAS gaining ground in the future, as their application reduces the noise level by 3 to 5 dB. We have been active in this area as well – we set up a test field last year, planning to pursue the development further this year. Your company has been a long standing important member of our Association. What pointers would you give ZAS for its future work? My opinion of the work done by ZAS is very positive. I have to commend on the enthusiasm of the Association’s members. Within ZAS, we have excellent opportunities of keeping in touch with new developments abroad, as we have – as members of EAPA – direct access to current information. The Association also works as a connective force, enabling exchange of “good practices” and experience among its members. This is one of the reasons why we have decided to deepen our collaboration with the Association. I support the fact that one of the main objectives of the Association is striving for quality of asphalt works and preparation of regulations in the field, as there are still contractors in our market who use inadequate materials at extremely (inadmissibly) low prices. This fact certainly does not contribute to the reputation of our industry, as this, in the long run, leads to downfall, as we have had – unfortunately – a chance to witness in several cases. I wish for ZAS to continue promoting environmentally friendly materials and technologies and that this would be included in procedures of public procurement (Law on green public procurement). I think that would be a good incentive for the companies to work further, as experience shows that criteria based on the lowest price are not always adequate in terms of product quality and company development. Thank you very much for your time! Pregled delovanja organov ZAS v letu 2012 Upravni odbor (UO) V letu 2012 je bilo organiziranih 5 sej. sprejetih je bilo 50 sklepov, ki so bili v celoti realizirani. Vse seje so bile sklepčne. Udeležba na posamezni seji je bila skupaj 14 udeležencev. Poleg članov upravnega odbora so se sej v zadnjem letu redno udeleževali tudi vabljeni aktivni člani združenja. Nadzorni odbor (NO) Nadzorni odbor v sestavi: predsednik Aleksander Kerstein in člana, Mitja Čotar in Bojan Hočevar se je sestal 4. aprila 2013 v Mačkovcih. Pregledali so finančno in računovodsko dokumentacijo in podali pozitivno mnenje na pregledani zaključni račun za leto 2012, ki ga bo sprejemala letošnja skupščina ZAS. STROKOVNI ODBORI ZDRUŽENJA Tehnični odbor (TO) Tehnični odbor je največje strokovno telo Združenja asfalterjev Slovenije. Kljub zmanjšanju števila članov v združenju je v odboru še vedno delujočih 16 članov. Odbor se običajno sestaja na dveh sestankih celotnega odbora, oziroma na več sestankih posebej oblikovanih delovnih skupin. V letu 2012 je bilo več sestankov delovnih skupin in v novembru na Bledu sestanek celotnega odbora. Odbor je v celoti sledil nalogam srednjeročnega plana, ki zajemajo medsebojno informiranost, seznanitev članstva z novostmi na področju tehnologij in tehnične regulative, posredovanje aktualnih novosti in drugo. Člani odbora so bili seznanjeni z zanimivimi prispevki in novostmi na bližnjih sorodnih srečanjih v Avstriji (Gestrata), Nemčiji (DAV) in drugje v Evropi (EAPA). V odboru potekajo naslednje strokovne razprave, ki so tudi cilj in plan dela odbora v letu 2013: • Revizija Direktive o gradbenih proizvodih, ki naj bi postala regulativa • Preverjanje najzahtevnejših asfaltov z dinamičnimi laboratorijskimi preskusi • Množičnejša uporaba manj hrupnih asfaltov SMA, asfaltov z gumo in drenažnih asfaltov • Certificiranje asfaltov, ki se uporabljajo v Sloveniji • Recikliranje: rezkanec v novem asfaltu in • Obvladovanje bitumnov glede na pogoje uporabe. Tehnični odbor bo ob zaključku razprave na posamezno strokovno temo zavzel stališče, ki ga nameravamo tudi ustrezno objaviti in pomagati članstvu k doseganju boljših rezultatov našega dela. Trudili se bomo, da bomo tudi v bodoče zagotavljali poslanstvo odbora, okrepili sodelovanje z Odborom za zdravje, varstvo in okolje ter mednarodno sodelovanje. V zaključku se vsem sodelujočim članom odbora najlepše zahvaljujem za skupno delo in spodbujam povezovalno delo tudi v naprej. Janez Prosen, vodja odbora od skupščine do Skupščine 17 DELOVANJE ORGANOV ZAS Odbor za zdravje, varstvo in okolje (OZVO) Odbor za zdravje, varstvo in okolje (OZVO) deluje v okviru ZAS kot eden izmed dveh strokovni odborov. Odbor obravnava aktualno tematiko zdravja in varstva delavcev v asfalterstvu in vplivov te industrije na okolje. Glavna dejavnost odbora v preteklem letu je bila spremljanje in sodelovanje v sorodnem odboru Health, Safety and Environment (HSE) pri EAPA. Preko odbora HSE je pomembno tudi sodelovanje z drugimi evropskimi asfalterskimi združenji, ki so organizirani v EAPA, saj so aktivnosti na tem področju od države do države zelo različne, pridobljene informacije pa so za nas izjemno dragocene, saj nam majhen krog domačih strokovnjakov s tega področja omejuje samostojno delovanje. Navedene informacije so bile redno predstavljene na upravnem odboru ZAS, ki je sprejemal tudi ustrezne odločitve glede ravnanja na tem področju. S propadom večjih gradbenih podjetij je odbor v zadnjih letih doživel upad članstva, zato je potrebno na novo opredeliti cilje odbora, ki jih želimo doseči ter dopolniti članstvo. Iz splošnih nalog je potrebno določiti prioritete, ki jih bo odbor v naslednjem obdobju poglobljeno obravnaval. OZVO je od samega začetka pred petnajstimi leti zelo uspešno vodil Aleksander Kerstein, ki je na tem področju v Sloveniji opravil pionirsko delo. Pod njegovim vodstvom je ZAS izdal brošuro Asfalt 5 Zaradi uspešnega vodenja in dela odbora je bilo varovanju delavcev v asfalterski industriji in vplivom proizvodnje asfalta na okolje posvečeno znatno več pozornosti kot v preteklosti, tematika je bila obravnavana na številnih izobraževanjih, predstavniki podjetij, ki so sodelovali v odboru, pa so prejemali koristne informacije, ki so jih prenašali v svoja podjetja. Aleksander Kerstein se je ob koncu leta 2012 odločil, da vodenje odbora preda nasledniku. Za novega vodjo odbora je bil izbran Mitja Čotar, strokovnjak, ki že vrsto let sodeluje v OZVO in, ki se je v preteklosti že velikokrat izkazal tako s pripravo raznih strokovnih člankov na obravnavano tematiko kot javnimi predstavitvami. Več let je v gradbenem pod18 od skupščine do Skupščine jetju Primorje vodil področje asfalterstva, od lani pa je direktor zasebnega podjetja. Mitja Čotar bo tudi predstavnik ZAS-a v HSE EAPA. Aleksandru Kersteinu se najlepše zahvaljujemo za opravljeno delo, Mitji Čotarju pa želimo uspešno vodenje odbora v prihodnje. Slovenko Henigman Sekcija za izobraževanje (SI) V Sekciji za izobraževanje smo tudi v zadnjem obdobju sledili naši osnovni nalogi informiranju in širjenju znanja ter uveljavljanju dobre in uveljavljene prakse. V vseh letih delovanja smo celovito razvili izobraževanja - tako tehničnega asfalterskega kadra kot tudi usposabljanja operativnega asfalterskega kadra - in jih tudi sproti nadgrajujemo. Praktično na vseh sejah Upravnega odbora, pa tudi na letnem sestanku Odbora podjetij in družb govorimo o potrebah, možnostih in izboljšavah izobraževanja. Po letnem programu izobraževanja, ki ga Sekcija za izobraževanje pripravlja za tekoče leto sproti, vsako leto izmenično organiziramo izobraževanje tehničnega in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra. Dolgo smo se trudili, da nam bi uspelo na naša izobraževanja pritegniti predstavnike naročnikov, kar nam je v zadnjem letu tudi uspelo. Detajlni vsebinski program za izvedbo vseh aktivnosti pripravlja SI za tekoče leto sproti. Pri izbiri tematike izobraževanj se prilagajamo potrebam in trenutnim razmeram v asfalterstvu. Udeležence sproti seznanjamo z aktualnimi novostmi na področju tehnične regulative, s problemi kakovosti materialov in izvedenih del pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltnih zmesi, z novostmi na področju novih tehnologij izvedbe sanacij. Veliko pozornosti posvečamo tudi varovanju okolja, trajnostnemu razvoju, pa tudi varstvu delavcev. Poleg izvedbe vsakoletnih izobraževanj člani SI sodelujemo pri pripravi strokovnih srečanj in ostalih aktivnosti na področju izobraževanj in stroke. Vabljeni predavatelji so izkušeni strokovnjaki, ki so aktivni člani našega združenja in, ki pripravijo tudi izčrpno gradivo predavanj za udeležence. Na naših izobraževanjih dobijo udeleženci priložnosti, da izpostavijo svoje probleme, vprašajo, izmenjujejo mnenja in izkušnje. Na izobraževanju operativnega asfalterskega kadra, ki je organizirano v posamezni regiji, smo v lanskem letu izvedli preskus znanja, udeleženci pa so prejeli potrdila o udeležbi na izobraževanju. Več o letošnjem izobraževanju tehničnega kadra pa si lahko preberete v dogodkih »Izobraževanje«. Sekcija za izobraževanje se v celotni sestavi vsako leto sestane na najmanj enem delovnem sestanku v novembru, ko se pripravlja plan za naslednje tekoče izobraževanje, ki je navadno v mesecu marcu. V vmesnem obdobju se po potrebi organizirajo sestanki organizacijskega odbora izobraževanja in predavateljev. Ugotavljamo, da se s propadom številnih gradbenih izvajalcev in proizvajalcev asfaltnih zmesi niža tudi kakovost izvedenih del, zato bomo v Sekciji za izobraževanje še bolj poglobljeno skrbeli za nenehno opozarjanje na pomanjkljivosti in vzporedno izobraževanje kadra in nadgrajevanje znanja vseh, ki ste vključeni v procesu asfalterstva. Pomembno je, da pri izbiri tematik sodelujete vsi udeleženi v tem procesu, zato so vaše pobude, mnenja in pripravljenost na sodelovanje pri tem zelo dobrodošla. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bi izpolnili vaša pričakovanja. mag. Jožica Cezar Kratko poročilo o delovanju Sekcije za hidroizolacije v obdobju od aprila 2012 do aprila 2013 Člani Sekcije za hidroizolacije so se v času od zadnje skupščine ZAS srečali na enem sestanku in sicer novembra 2013 v času 4. dneva asfalterjev na Bledu. Glavna tema sestanka je bila izmenjava informacij s področja, ki ga pokriva sekcija, kot so npr. novosti na področju slovenske standardizacije, stanje evropskih standardov predvsem za trakove za mostove, situacija, ki bo nastala s polno uveljavitvijo evropske Uredbe o gradbenih proizvodih, idr. DELOVANJE ORGANOV ZAS Člani so v razpravi izpostavili kakovost izvajanja hidroizolacijskih del na premostitvenih objektih, kar ostaja osnovno poslanstvo delovanja sekcije. Zaostrena gospodarska situacija in spremembe, ki so nastale v gradbeništvu, se odražajo tudi v kadrovski zasedbi. Člani so mnenja, da je kontinuiteta dela sekcije nujna za ohranitev doseženega nivoja znanja, nujno pa je v delo sekcije pritegniti nove člane, predvsem iz vrst izvajalcev del. Kolegom iz sekcije, ki so naše vrste zapustili se iskreno zahvaljujem za prizadevanje, da je naša sekcija uspešno delovala. Prepričana sem, da bo sekcija s podporo vodstva ZAS in novimi člani lahko uspešna tudi v naprej. asfaltne zmesi, vendar največje zrnavosti do 8 mm. Oba največja inštituta, ZAG in Igmat, sta v zadnjih letih izpopolnila metode preiskav, s katerimi napovedujemo in preverjamo kakovost izvedenih del. Krožne preiskave obeh inštitutov na nekaterih projektih so v absolutnih vrednostih sicer pokazale odklone, vendar so se ti sistematično pokazali pri vseh preskusih, kar pomeni, da so rezultati meritev dovolj dobri oziroma zanesljivi. Absolutne vrednosti pa je potrebno še kalibrirati, kar bo možno ob večjem številu izvedenih preskusov. Cilj, ki ga je postavile KZA, je, da v doglednem času pridobimo ustrezno banko podatkov. V letu 2013 so ponovno predlagana poskusna polja na primorskih odsekih, in upamo, da bo naročnik DARS prisluhnil pobudi izvajalcev in KZA. Olga Naglič Komisija za asfalt (KZA) KZA se je v letu 2012 sestala na sestankih št. 80, 81 in 82 v mesecih maju, juliju in oktobru. Na sestankih so bile med ostalimi obravnavane naslednje teme: • pogojem uporabe prilagojene preiskave asfaltnih zmesi, • uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi SMA 11 LN na avtocestah, • meritve hrupa voznih površin na odsekih AC Celje–Dramlje in Sežana–Gabrk, • dinamični preskusi inštitutov na AC Celje–Dramlje in Sežana–Gabrk, • preveritev rezultatov kakovosti bitumnov. • sodelovanje komisije pri izvedbi poskusnega polja iz asfaltne zmesi SMA 11 LN na odseku AC Sežana–Gabrk. Dve podjetji sta doslej na avtocesti uspešno vgradili manj hrupne asfaltne zmesi. Žal rezultati meritev v vseh primerih niso izkazovali pričakovanega znižanja hrupa, kar je predvsem posledica projektiranja asfaltne zmesi na spodnji strani votlavosti. Proizvajalci se seveda bojijo zelo odprtih struktur, ki so nagnjene k nastanku razpok. Prav tako uporabljena zmes zrnavosti 11 mm ni optimalna pri znižanju hrupa. Zato bi v prihodnje kazalo preveriti tudi podobne V zadnjem letu je komisija sledila zadanim ciljem, razen morda pri pripravi koncepta optimalne izvedbe preskusov glede na pogoje uporabe asfalta. To je naloga, ki ostaja, ob kopici novih, ki bodo predvsem osredotočene na: • preveritev lastnosti cestogradbenih bitumnov glede vplivov procesa staranja pred uporabo v asfaltnih zmeseh, • sistematično projektiranje in uporaba manj hrupnih asfaltov, • spremljanje v preteklosti izvedenih poskusnih polj, • ustvarjanje banke podatkov dinamičnih preiskav, • spremljanje vhodnih materialov (bitumni, agregati, polnila, dodatki, ...) • uporabo rezkanca v novem asfaltu, • spremljanje kakovosti ob splošnem zniževanju stroškov s strani proizvajalcev in izvajalcev, • spremljanje delovanja laboratorijev ob splošnem zniževanju stroškov. Strokovne komisije še vedno delujejo na osnovi zastarelega Poslovnika DARS iz leta 1999. KZA se je v celotnem obdobju izkazala z intenzivnim spremljanjem dogajanja in usmerjanjem strokovne politike asfalterske dejavnosti, za učinkovito delo v prihodnje pa si bo potrebno aktivnosti KZA in drugih komisij na novo umisliti. Poskusi v zadnjem letu so bili deloma uspešni, vendar na končne odločitve še čakamo. Slovenko Henigman od skupščine do Skupščine 19 STROKOVNI PRISPEVKI Strokovni prispevki PREGLED STANJA IN PROBLEMATIKA BITUMENSKIH VEZIV V LETU 2012 Roman Bašelj, Igmat d.d. Na Inštitutu za gradbene materiale Igmat d.d. smo v sklopu dejavnosti kontrole kakovosti v letu 2012 preverjali kakovostne karakteristike bitumenskih veziv različnih proizvajalcev. Najpogosteje uporabljena cestogradbena bitumna sta bila B 50/70 in B 70/100, s polimeri modificirano vezivo pa PmB 45/80-65. Aktivnosti kontrole bitumenskega veziva in rezultati preiskav osnovnih lastnosti, izkazujejo ustrezne kakovostne karakteristike dobavljenih bitumenskih veziv. Preiskave osnovnih lastnosti naj bi jih tudi izvajal proizvajalec asfaltnih zmesi na asfaltnem obratu. Kontrolna karta na sliki prikazuje parameter penetracije za vhodno bitumensko vezivo B 50/70, ki je bilo uporabljeno v določenih asfaltnih zmeseh. Odstopanje od zahtev je bilo zaznano samo v enem primeru. Z vidika notranje kontrole kakovosti na asfaltnem obratu bi lahko zaključili, da je zadoščeno minimalnim zahtevam standardov za proizvodnjo asfaltnih zmesi. V nadaljevanju pa so bile aktivnosti kontrole kakovosti bitumenskih veziv usmerjene na ponovno pridobitev veziva iz 20 od skupščine do Skupščine asfaltnih zmesi po postopku ekstrakcije. S tem postopkom se določijo lastnosti bitumenskega veziva v vzorcu asfalta, torej po fazi mešanja na asfaltnem obratu in nadaljnji fazi transporta na mesto vgrajevanja. Pri pregledu rezultatov preiskav bistvenih lastnosti ekstrahiranega cestogradbenega bitumna pa smo zaznali velika odstopanja med posameznimi vzorci. Po statističnem pregledu istovrstnih preiskav iz leta 2007, torej iz obdobja pred obveznim certificiranjem asfaltnih obratov, smo ugotovili, da so bila v takratnem obdobju bistveno manjša nihanja kakovostnih karakteristik v ekstrahiranih vezivih. S tem pa se upravičeno pojavi vprašanje: smo med proizvodnjo in transportom nekontrolirano ravnali z asfaltno zmesjo in s tem prekomerno poškodovali bitumensko vezivo ali pa se isti tip bitumenska veziva kakovostno razlikuje tudi glede na vir. Rezultati preiskav lastnosti ekstrahiranega s polimeri modificiranega bitumna PmB 45/80-65 v letu 2012 izkazujejo, da so nihanja kakovostnih karakteristik manjša kot v letu 2007. Razlog je tudi ta, da se je število virov zmanjšalo in da so v slovenskem prostoru trenutno prisotni trije viri in da od teh prevladuje en sam vir. Rezultate ekstrahiranega s polimeri modificiranega bitumna lahko razvrstimo v dve skupini in na podlagi tega lahko hitro ugotovimo, da se PmB 45/80-65 med različnimi proizvajalci bistveno razlikujejo in da vsak vir ni uporaben za vsako namen uporabe. Dejstvo je, da imajo proizvajalci asfaltnih zmesi vzpostavljen STROKOVNI PRISPEVKI sistem notranje kontrole kakovosti bitumenskih veziv in tudi certificirano kontrolo proizvodnje. Vendar pa gre za minimalni obseg preiskav, s katerimi ne moremo z gotovostjo napovedati obnašanje bitumenskega veziva skozi obdobje eksploatacije. Pregled stanja ekstrahiranih veziv iz asfaltnih zmesi, ki so bile v letu 2012 vgrajene v slovenskem prostoru izkazuje, da imajo določene nove asfaltne plasti že v začetku lastnosti, ki bi jih lahko pripisali asfaltnim plastem po večletnem klimatskem obremenjevanju. Zaradi prekomernega utrjevanja bitumenskega veziva med proizvodnjo ter vgrajevanjem že v osnovi dobimo postarano asfaltno plast in to seveda vodi do predčasnega nastanka razpok in prehitrega propadanja plasti. Poškodovana asfaltna plast zaradi neustrezne kakovosti bitumenskega veziva Preskusna metoda kratkoročnega staranja (RTFOT) Odpornost proti t.i. kratkoročnem utrjevanju bitumenskega veziva lahko uspešno preverimo z laboratorijskimi preiskavami, ki potekajo po sistemu vpihovanja vročega zraka preko tankega filma bitumenskega veziva (RTFOT). Po tovrstnem obremenjevanju sledi preverjanje spremembe bistvenih lastnosti (izguba mase, PK in penetracija). Ta podatek lahko zelo uporabno prenesemo v vsakodnevno prakso. S tovrstnimi preiskavami lahko napovemo kako se spremenijo lastnosti bitumenskega veziva med časom mešanja v asfaltnem obratu in transporta na gradbišče. Trenutno stanje v asfalterski industriji temelji na zaupanju CE znaku in spremljajoči CE informaciji. To je dovolj za zadostitev zahtevam za neovirano trženje asfaltnih zmesi po notranjem trgu EU, vendar premalo za zagotovitev kakovosti. Ugotav- ljamo, da je pri izbiri in pri odločanju o namenu uporabe posameznega vira bitumenskega veziva tehnološka podpora prešibko aktivirana. Glede na zbrane rezultate preiskav bitumenskih veziv je nujno potrebno pristopiti k celovitejšemu preverjanju vhodnih cestogradbenih veziv in preiskave orientirati na pogoje uporabe končnega proizvoda. Za boljšo identifikacijo bitumenskega veziva je potrebna natančnejša določitev kakovostnih karakteristik in preveritev združljivosti z ostalimi vhodnimi materiali. Tako proizvajalcu asfaltne zmesi, kot izvajalcu asfalterskih del so ti parametri odlična podlaga za izbiro vira bitumna, izbiro tehnologije proizvodnje in nenazadnje organizacijo asfalterskih del. od skupščine do Skupščine 21 STROKOVNI PRISPEVKI ZDRAVJE, VARSTVO IN OKOLJE V ASFALTERSTVU (CESTOGRADNJI) Z VIDIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Mitja Čotar, Structum d.o.o. Združenje asfalterjev Slovenije (ZAS) je strokovno združenje cestogradbenih strokovnjakov in podjetij, ki delujejo na področju asfalterstva. Strokovno delo v ZAS-u poteka v dveh strokovnih odborih in dveh strokovnih sekcijah. Na tehničnem področju kreira strokovno politiko društva Tehnični odbor (TO ZAS), na področju zdravja delavcev in varstva okolja pa Odbor za zdravje, varstvo in okolje (OZVO ZAS). Delo v odboru koordinira in vodi vodja odbora, ki je praviloma tudi predstavnik ZAS-a v enakem odboru Evropskega asfalterskega združenja (EAPA), s čimer je zagotovljen prenos informacij, krepitev znanja in razvoj posameznih področij. Osnovne naloge in aktivnosti Odbora za zdravje, varstvo in okolje pokrivajo sledeče sfere delovanja: • spremljanje zakonodaje in predpisov na področju varovanja okolja, • konstruktivno sodelovanje pri pripravi in obravnavanju dokumentov na evropski ravni, • aktiven pristop do varovanja zdravja in varstva pri delu, • nemoten in reden pretok aktualnih informacij o aktivnostih, ki potekajo na področju varovanja okolja in varstva delavcev v različnih evropskih državah, članicah Evropskega asfalterskega združenja, • obravnavanje vhodnih materialov, asfaltnih zmesi in proizvodnje v smislu vpliva na okolje, • spremljanje razvoja novih tehnoloških procesov in inovativnih ukrepov v asfalterski industriji, • priprava analiz in ukrepov za zagotavljanje varnega dela na gradbiščih, • aktivnosti na področju priprave tehnične regulative in dokumentov dobre prakse, • spodbujanje organiziranja izobraževanj, publiciranja, • zbiranje, izmenjava in promocija znanja in dobrih praks. Zakonodajni vidik aktivnosti OZVO ZAS zajema upoštevanje krovno gledano predvsem naslednjih zakonov: Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Zakona o vodah (ZV-1), Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D) in Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro). Namen Zakona o varstvu okolja, ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj, je spodbujati takšen družbeni razvoj, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost življenja, hkrati pa ohranja biotsko raznovrstnost s ciljem spodbujanja uporabe neškodljivih ali vsaj manj škodljivih tehnik razvoja, s katerimi dosežemo čistejše in bolj zdravo okolje. Ostali politični inštrumenti, ki so v tesni povezanosti s trajnostjo in trajnostnim razvojem in se tudi nanašajo na zakonodajo, so npr. evropski znak za okolje (ECO label), okoljska deklaracija proizvoda (EPD), ocena življenjskega kroga (LCA), Zelena javna naročila (GPP oz. ZeJN) in Uredba o ravnanju z odpadki. Prav slednja v skladu z evropsko direktivo o odpadkih 2008/98/EC uvaja natančnejšo opredelitev hierarhije ravnanja z odpadki, kjer postanejo odpadki vir oz. 22 od skupščine do Skupščine surovina za tistega, ki ima za njihovo uporabo ustrezno znanje, tehnologijo in tržišče. Trajnostnost, trajnostni razvoj in trajnostno gradbeništvo Načela trajnostnega gradbeništva tako poudarjajo nov pristop v gradbeništvu – hkratno obravnavanje več dejavnikov, ki so med seboj povezani in soodvisni z ekonomske, okoljske in družbene (socialne) plati. Trajnostni razvoj je torej tisti razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. V smislu asfaltnih materialov lahko trajnostnost opredelimo kot njihovo sposobnost, da ohranijo želene ali projektirane lastnosti (karakteristike) na ekonomsko in družbeno najbolj sprejemljiv ter krati okolju najmanj škodljiv način. Trajnostnost asfalta kot gradbenega proizvoda lahko zasledujemo preko celotne verige, od pridobivanja vhodnih materialov do porabe energije med proizvodnjo in vgrajevanjem asfaltnih zmesi, z možnostjo recikliranja za ponovno uporabo. Asfalt je hkrati tako »zeleni proizvod« (»green product«) kot tudi trajnostnostni proizvod (»sustainable product«), ki se lahko v celoti ponovno uporabi. Asfalterstvo oz. proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi ima tudi nekatere negativne vplive na okolje in delavce. Najbolj zaznavni so nastajanje odpadkov, velika poraba energentov in naravnih virov (surovin) ter nastanek emisij (v zrak, tla, vodo: hrup, toplota, prah). Količine asfalta, ki se proizvedejo, so znatne, v Sloveniji v povprečju okrog 2 milijona ton na leto, v Evropi pa okrog 300 milijonov ton na leto. Ni naključje, da se je asfalterska industrija organizirala v Evropskem asfalterskem združenju (European Asphalt Pavement Association – EAPA). V EAPA strokovno delo poteka v dveh odborih, in sicer tehnični odbor (Technical Committee) in odbor za zdravje, varstvo in okolje (Health, Safety and Environment Committee – HSE). Delo odbora HSE je pomembno in iz leta v leto bolj aktualno, saj teme, vezane na varovanje okolja in zdravje delavcev, stopajo v ospredje. V nadaljevanju bo delo odbora podrobneje predstavljeno. Delovni program EAPA odbora za zdravje, varstvo in okolje (HSE) za obdobje 2012–2014 se v glavnem nanaša na področja raziskav o zdravju, implementacije uredbe REACH, sistema trgovanja z emisijami v EU, direktive o odpadkih, zelenih javnih naročil, ogljičnega odtisa in na zmanjšano rabe energije. Prav slednja tema je povod za promocijo uporabe agregatov z manjšo naravno vlago in t.i. nizkotemperaturnih asfaltov. STROKOVNI PRISPEVKI 1. Nizkotemperaturni asfalti Že Kjotski protokol predvideva znižanje emisij toplogrednih plinov, in ena izmed možnosti, s katero se lahko približamo zastavljenim ciljem, je vsekakor proizvodnja in vgrajevanje nizkotemperaturnih asfaltov (v tuji literaturi warm mix asphalt – WMA in tudi low-temperature asphalt – LTA). Nizkotemperaturni asfalti so asfaltne zmesi, ki so proizvedene z uporabo posebnih tehnoloških postopkov in/ali dodatkov, ki zmanjšujejo temperaturo proizvodnje za približno 30° C, tako da ta znaša med 100° C in 140° C. Prednosti znižanja temperature proizvodnje asfaltnih zmesi so zmanjšana poraba energentov (goriva) in prihranek energije (posebej zaradi segrevanja vhodnih materialov), zmanjšanje emisij pri proizvodnji, transportu in vgrajevanju asfaltnih zmesi (pare, CO2, ogljikovodikovi hlapi, aerosoli – prah, dim, meglice) ter pozitiven učinek izboljšanja varnosti in delovnih pogojev za delavce. 2. Ponovna uporaba – recikliranje asfaltnih zmesi Ponovna uporaba oz. recikliranje asfaltov predstavlja velik potencial v asfalterski industriji, saj prinaša številne prednosti. Asfalt je 100-odstotno ponovno uporaben in se ga lahko reciklira po vročem in hladnem postopku, na obratu in na licu mesta (in situ). Posebno postopek hladne reciklaže, ki je v zadnjih letih vedno bolj v uporabi, prinaša z vidika trajnostnega razvoja številne prednosti: 100-odstotno uporabo obstoječega materiala, manjšo porabo energije za pripravo hladne zmesi, bolj zdravo in varno okolje za delavce, manj emisij pri proizvodnji in transportu, manjše posege v naravno okolje (kamnolomi) in ne nastajajo deponije odvečnega materiala. 3. Ogljični odtis (carbon footprint) Izraz ogljični odtis uporabljamo za ponazoritev količin izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP) v atmosfero s strani posameznikov, podjetij in organizacij, v določenem časovnem okviru. Z izračunom ogljičnega odtisa lahko namreč natančneje in bolje upravljamo z izpusti, se izognemo tveganjem zaradi cene fosilnih goriv in ogljika in se primerjamo s podjetji oz. organizacijami v svoji panogi, s čimer prikazujemo vplive proizvodov in aktivnosti na klimatske spremembe. Izvedenih je bilo tudi več študij primerjav asfaltnih in betonskih vozišč, iz katerih izhaja, da je asfalt bolj zelen proizvod od betona, saj dosega le do 30 % vrednosti ogljičnega odtisa betona. Ogljični odtis proizvedene tone asfalta (samo proizvodnja) je ok. 25–35 kg CO2. 4. Evropski predpisi; hrup OZVO ZAS oz. HSE EAPA spremlja tudi področje evropskih predpisov, ki širše zadevajo področje industrije asfalta in ukrepanje, ko je to potrebno. Ob spremljanju zakonodaje in predpisov na področju varovanja okolja ter konstruktivnem sodelovanju pri pripravi in obravnavanju dokumentov na evropski ravni se tako izvajajo aktivnosti na področju priprave tehnične regulative in dokumentov dobre prakse. Med drugim je potrebna prilagoditev oz. posodobitev EAPA smernice za zniževanje hrupa v skladu z novimi pravili v Evropski direktivi o hrupu END (European Noise Directive 2002/49/EC), ki nalaga članicam EU, da izdelajo ustrezne akcijske plane in karte obremenjenosti. Eno izmed najučinkovitejših orodij za zmanjšanje hrupa so t. i. manj hrupna vozišča (LNP, low noise pavements), ki dokazujejo, da je hrup argument za promocijo asfalta! 5. Silikatni prah Eden izmed problemov, ki se ga v asfalterstvu največkrat morda niti ne zavedamo, je vdihavanje silikatnega prahu, ki nastaja pri drobljenju in mletju silikatnega agregata v kamnolomih, pri proizvodnji asfalta na asfaltnih bazah ter predvsem pri mletju in rezkanju starega asfalta. Daljše vdihavanje silikatnega prahu lahko povzroči razvoj silikoze, ki prizadene kapaciteto pljuč in povzroči razvoj infekcije ter tuberkuloze. Protiukrepi so razvoj sistemov za odpraševanje (filtrov) na napravah, kjer nastaja silikatni parah, zmanjševanje izpostavljenosti delavcev, uporaba zaščitnih sredstev in zamenjava silikatnih materialov z varnejšimi. 6. Vonjave Eden največjih dobaviteljev bitumna na svetu, podjetje Shell, razvija nov način zmanjševanja neprijetnih vonjav pri proizvodnji asfalta. Segrevanje bitumna pri višjih temperaturah ima običajno za posledico nastanek neprijetnih vonjav za okolico in ljudi. V nasprotju s poskusi prikrivanja vonjav bitumna v preteklosti novo bitumensko vezivo Shell Bitumen Fresh vsebuje tekoči dodatek, ki je kemijsko načrtovan tako, da namesto prikrivanja vonjav bitumna z dodajanjem dišav neprijetne vonjave nevtralizira. Seveda pri tem tehnične karakteristike bitumna ostanejo nespremenjene. 7. EU ETS – Evropski sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov EU ETS je prvi in še vedno največji mednarodni sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Pokriva 31 držav in več kot 11.000 onesnaževalcev, od elektrarn, industrijskih obratov do letalskih družb. Cilj trgovanja z emisijami je pomagati državam članicam EU, da izpolnijo svoje obveznosti v okviru Kjotskega protokola. Sistem s štirimi daljšimi obdobji je v letu 2013 zakorakal v t. i. 3. fazo, v kateri so predvidene nekatere spremembe. Najbolj vidne izmed njih so vključitev manjših onesnaževalcev z visoko vrednotenimi toplotnimi kapacitetami v shemo EU ETS. V glavnem so to asfaltni obrati z emisijami med 3.000–5.000 t CO2 in nazivnimi kapacitetami med 20 in 35 MW. od skupščine do Skupščine 23 POBUDA ZAS DRŽAVNIM INŠTITUCIJAM Številni politiki in gospodarstveniki se že dlje časa sprašujejo kako pričeti investicije v prometno infrastrukturo, ko pa so postopki umeščanja v prostor in drugo, tako dolgotrajni. Z obnovami vozišč, ki so na cestnem omrežju nujno potrebne, lahko pričnemo takoj. ZAS je v ta namen oblikoval naslednji predlog: Datum: 2.12.2012 Številka: 101-2012 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Langusova 4 1000 Ljubljana državni sekretar ZADEVA: Zagon infrastrukturnih projektov – obnove in modernizacije voziščnih konstrukcij na državnih cestah S stanjem v slovenskem gradbeništvu, vedno bolj tudi v projektivnih organizacijah in inženiringu, ste podobno seznanjeni iz številnih strokovnih srečanj, strokovnih in medijskih objav, neposredno pa stanje zaznavate skupaj z nami, ki vsakodnevno delujemo na tem področju. S strani GZS, Gospodarske zbornice Slovenije smo bili zaprošeni za konkretne predloge kot pomoč pri zagonu gospodarstva. V nadaljevanju podajamo takšen konkreten predlog, ki je zato sočasno posredovan tudi na GZS. Slab makroekonomski položaj države, ki je ponovno zašla v recesijo, je v veliki meri posledica prav stanja v gradbeništvu, kjer je že propadlo prvih osem izmed desetih največjih podjetij v Sloveniji (podatek je bil uradno podan na 18. Nujni seji odbora za gospodarstvo pri DZ, dne 16.11.2012), s poudarjenim negativnim trendom. Evropsko asfaltersko združenje EAPA, v katero je slovensko združenja asfalterjev ZAS včlanjeno od leta 1997, je v teh dneh objavilo pregled proizvodnje asfaltnih zmesi v letu 2011 (priloga 1: Total production on asphalt and warm mix asphalt in 2006 – 2011). Celokupna proizvodnja asfaltnih zmesi v Evropi se je v zadnjem letu povečala za 5 % (s 309 na 324 mio ton). V Sloveniji je v letu 2011 - ponovno že tretje leto zapored dosežen znaten padec proizvodnje asfalta s 1,8 na 1,3 mio ton, kar pomeni znižanje za skoraj 30 %. Navedeno je daleč največji padec v celotni Evropi, in je še bistveno večji kot je padec aktivnosti v gradbeništvu, ki po podatkih Eurostata za leto 2011 za Slovenijo znaša 20 %. Nadaljnje padanje proizvodnje se dogaja tudi v letošnjem letu, tako da bo proizvodnja asfalta v leto 2012 na ravni proizvodnje v začetku 90. let. Industrija asfalta v Sloveniji je torej prizadeta še bolj kot že tako obubožano gradbeništvo (priloga2: Proizvodnja asfalta v Sloveniji 1992 – 2011). Navedeno se že odraža oziroma se bo v prihodnje še bolj odrazilo v kakovosti naših cest, stroški popravil pa bodo veliko večji kot, če bi ukrepali pravočasno. Že več let govorimo o pričetku del na velikih infrastrukturnih projektih. V pripravi so npr. 2. tir Divača – Koper ali AC Draženci – Gruškovje, tretji pomol v Luki Koper itd., 24 od skupščine do Skupščine vendar bodo ti projekti v najboljšem primeru omogočali pričetek denarnega toka izvajalcev konec leta 2014 ali 2015. Glede na to, da domača gradbena operativa referenc za pridobitev teh poslov tako in tako več nima, niti nimajo zgledov, da bi jih lahko pridobila, se postavlja vprašanje s kakšnim pristopom in verigo podizvajalcev bo prišel novi ponudnik, koliko bo vključeval manjša tukajšnja podjetja in kolikšen bo vpliv na domačo ekonomijo. Ocenjujemo, da bi bilo nujno pripraviti analizo takšnega vpliva, ki bo služila naročnikom pri pripravi strategije oddaje del. Navedeno so vprašanja za več let v naprej. Ta trenutek pa se je bolje vprašati kako zagotoviti preživetje obstoječih podjetij do prvih večjih razpisov. Zato je potrebno ukrepati takoj! Najbolj učinkovita tako za gospodarstvo kot za projektivna, inženiring in izvedbena podjetja so vlaganja v obnove oziroma modernizacijo obstoječih državnih cest, ki so na polovični dolžini omrežja (3000 km) v slabem in zelo slabem stanju in tako ne zagotavljajo niti prometne varnosti niti ne omogočajo razvoja gospodarstva. Zaradi vsega navedenega predlagamo, da se določijo prioritetne smeri in daljši odseki, za katere se naj prične pripravljati projektna dokumentacija. Ti projekti se delajo v javno korist, zato ni potrebe po pridobitvi gradbenih dovoljenj, ampak se lahko takoj pristopi k izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo. Pri takem projektu bodo vključeni tako projektivni biroji, nadzorniki, geodeti, inštituti za odvzem in preverjanje materialov in predvsem gradbeni izvajalci. Posebno težo je potrebno nameniti pripravi elaboratov dimenzioniranja voziščne konstrukcije tako, da se zagotovi finančno in tehnično optimalna tehnologija izvedbe del. Kljub težkim časom so se obstoječa podjetja okrepila s strokovnjaki propadlih izvajalcev in so usposobljena za izvedbo najzahtevnejših tehnologij kot so: - Reciklaža »in situ« ali na betonarnah oziroma asfaltnih obratih - Ponovna uporaba asfaltnih zmesi, proizvedenih na asfaltnih obratih - Uporaba alternativnih materialov kot so žlindra, guma, izboljšani bitumni - Nizkotemperaturni asfalti - Manj hrupne asfaltne zmesi v obrabno-zapornih plasteh. PROIZVODNJA Vse navedene tehnologije so v Evropi okarakterizirane kot zelene, okolju in prebivalcem prijazne in trajnostno učinkovite. Uveljavitev zelenega javnega naročanja pri gradnji in obnovi cest, z vključevanjem okoljskih meril pri javnem naročanju - s ciljem zmanjšanja količine odpadkov in ohranjanja naravnih virov, je tudi 39. ukrep Agende 46 +, ki je bila objavljena s strani GZS. V ZAS zadnje leto intenzivno obdelujemo to zahtevno tematiko in smo aktivno vključeni v delovno skupino Ministrstva za Kmetijstvo in okolje, ki pripravlja Uredbo s tega področja. Žal razumevanja za uvedbo novosti pri nekaterih sodelujočih predstavnikih ni dovolj, zato menim, da je ključna podpora s strani resornega ministrstva. usposobljenih podjetij, ki so pripravljena sodelovati oziroma so življenjsko zainteresirana za zagon investicij v cestno infrastrukturo. Izvedba obnov in modernizacij na slovenskih državnih cestah, pa deloma tudi na avtocestah in na vseh ostalih občinskih in javnih poteh je ena od realnih možnosti, ki ne potrebujejo silnih in dolgotrajnih postopkov in priprav in bo imela neposreden vpliv na naše gospodarstvo. Začnemo lahko takoj. Predlog smo vam pripravljeni kadarkoli bolj podrobno predstaviti in ponuditi ustrezno sodelovanje. Lep pozdrav, Predsednik ZAS Spoštovani državni sekretar, v Sloveniji je še vedno dovolj znanja za pripravo in izvedbo predlaganega projekta obnov in modernizacije obstoječih državnih cest. Menimo, da bi bilo potrebno odpreti nekajletni program za izvedbo takšnega projekta in zagotoviti ustrezno (projektno) financiranje. Navedeno bi bil eden od močnih vzvodov za zagon slovenskega gradbeništva, primerljiv vsaj z energetsko sanacijo stavb. Potrebe po izboljšanju kakovosti državnih cest so jasne in že velikokrat izražene, imamo znanje in še vedno dovolj V vednost: - GZS, Gospodarska zbornica Slovenije - Ministrstvo za gospodarstvo - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije - Upravni in nadzorni odbor ter OPD ZAS - Tehnični odbor ZAS - Odbor za zdravje, varstvo in okolje ZAS Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2012 V letu 2012 smo v Sloveniji proizvedli 1,106 mio ton vročih asfaltnih zmesi. Navedeno je najnižja proizvodnja do sedaj. PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETIH 1996 - 2012 (t) Za proizvedene asfaltne zmesi je bilo porabljenih približno 962 mio ton karbonatnih in 89.000 ton silikatnih zmesi kamnitih zrn ter okoli 55.000 ton bitumenskih veziv. Od tega je bilo vgrajenih 43.000 ton cestogradbenih bitumnov in 5.500 ton s polimeri modificiranih bitumnov. Delež modificiranih bitumnov glede na porabo vseh bitumnov je tako kot v letu 2012 znašal okoli 11,0 %. V letu 2011 je bilo med ostalimi asfalti v Sloveniji proizvedenih in vgrajenih 55.000 ton SMA, 48.000 ton AC bin, 575.000 ton AC surf in 428.000 ton AC base, delež drenažnih asfaltnih zmesi pa je znašal okoli 5.400 ton. B.Č. & S.H. od skupščine do Skupščine 25 IN ENGLISH from assembly to Assembly in English ... from page 3 The asphalt paving industry was doing well, too, developing slowly but steadily. Along with the zenith of intensity in 2008, however, came a decline in growth and development. Since then we’ve recorded a depressing series of failures of businesses in the industry, with the number of its employees plummeting to almost half during this time, falling below 50 000, while eight out of ten of the biggest construction companies are now defunct, alongside numerous smaller ones. The Slovenian construction industry has been hit by a major disaster. A similar, though not as critical, situation is found in the Slovenian asphalt paving industry. Production has stopped in five of eight of the largest asphalt producers, with more than 20 % of production capabilities halted, while the rest are underutilized. The consequences can be seen in production of asphalt, which has been falling steadily for the fourth year running. From the average 15-year production of 1.8 million tonnes we’ve landed at 1.1 tonnes in the past year – revisiting the figure from the time of Slovenia’s struggle for independence some twenty years ago. The consequences of insufficient investment are quite apparent in the Slovenian road network. The most damage can be seen in municipal and state road networks, where the condition has been critical for a number of years with the networks deteriorating from one year to the next. In state roads we have found 54 % of the roads to be in bad/very bad condition, with the percentage in local roads being even higher. It is delusional not to expect extensive damage to start showing up in motorways, which accommodate a yearly average of more than 1.5 million heavy trucks. The roads in the category of bad and very bad condition are not suitable for this day and age as they cannot guarantee traffic safety. Because of incessant deterioration, the costs of securing trafficability and regular maintenance have become unmanageable. The past winter was one of the harshest in the last 50 years. The extent of the damage in the 6 000 km of state roads alone has been estimated to over 80 million EUR – only because the roads are in a far from satisfactory condition. Similar or even worse damage can be seen in municipal roads, not to forget motorways, where, because of insufficient measures, consequences in the form of damage are starting to appear. Various professional institutions have been calling attention to this fact, such as Slovenian Roads Agency, the manager of state roads, and AMZS (Automobile Association of Slovenia), with ZAS joining their initiatives. At the end of last year, and this year as well, we have addressed these to the ministries in charge 26 od skupščine do Skupščine and, at their behest, to CCIS as well, as investment in road infrastructure would help in reviving the economy as well. Before starting any intense investment activities in infrastructure, however, the general public should become clear on the infamous story about the alleged 2 billion Euros of overpaid motorways, because without a healthy foundation there can be no quality structure, and no future projects which aren’t viewed negatively before they’ve even started. The figure is simply fabricated and does not have any real substance, while still having enough power to disable invaluable investment in road infrastructure. Just because there are individuals who have gone astray and caused huge moral and material damage, the accomplishment of the construction of the Slovenian motorways should not be annihilated. The above has been clarified by the expert public on numerous occasions – although unsuccessfully, as negative comments in the public media persist. The motorway project is the largest economic project in Slovenia, which we can be justifiably proud of as it’s been accomplished using our own forces and knowhow, for which we are receiving international praise to this day. In these times of general mistrust, it is also important to emphasize that the project has received the people’s (plebiscitary), as well as political support. The accomplishment of motorway construction is ripe for a realistic, fair assessment, and I am confident that this will create conditions for future economic and infrastructure projects. On the other hand, we are all familiar with the current situation of our country, with funds depleted just about everywhere, leading to the question: How do we go on? With great certainty, we can count on funds from the next financial perspective 2014– 2020, most of which, however, will have to go to the infrastructurally depleted railway sector, because a portion of the cargo will need to be rerouted there. Another condition for drawing on the Brussels funds is our own contribution, which we will need to guarantee, as we must find a way to finance the much needed investments in roads. My estimate is that given the circumstances a committed raising of the “petrol Euro” needs to be set up to enable maintenance, renovation and construction of roads, and partially other infrastructure projects as well. If we wish to change the flow, we also need to ensure stable financing and uniform investment, which the construction industry needs to take into account. The main concern of the Slovenian Asphalt Pavement Association will continue to be dedicated to strengthening development of expertise in the industry. This is why our intense efforts go into realization of our programmes, including education, preparation of expert materials and technical regulations, international integration, exchange of opinions, and organizing expert meetings. I would like to take this oppor tunity to invite you to the 14th Colloquium on Asphalt and Bitumen, scheduled for November – a meeting which has, through the years, grown into an important international conference, discussing not only the asphalt paving industry but construction of traffic infrastructure as well. In conclusion I would like to thank all enterprises and individuals for their contribution in the operation of ZAS and fulfilment of our mission. Slovenko Henigman, President TECHNICAL CONFERENCE AND ZAS GENERAL ASSEMBLY 2012 In May, the 17th ZAS General Assembly was held at BTC in Ljubljana, bringing together 62 participants. According to years of tradition, a technical conference was organized before the General Assembly, discussing issues that are especially current for the asphalt industry in the present economic situation. The first topic, entitled The Properties and Performance of Steel Slag in Asphalt Sur facing Materials was presented by Mr Nick Jones, Slag Business Development Manager at Harsco Metals and Minerals, introducing steel slag from its origin in various processes of steel production to its preparation and processing for further use as a high quality material for asphalt sur facing mixtures. We concurred at the conclusion that Slovenia must continue the efforts already begun regarding use of steel slag, and try, despite the crisis – or even because of it –, to press for substitution of imported natural aggregates for slag based aggregates. Of course, this is a process where contribution of customers is essential; they will need to more actively support companies in their efforts of reaching the goals of the adopted strategy of sustainable development. The second topic, entitled Lignite Energy: A cost-efficient fuel for the asphalt industry, was presented by Mr Jürgen Bauer, Sales Director for Eastern Europe at Rheinbraun Brennstoff GmbH. He presented the basic properties of coal dust as an effective and environment-friendly energy source, comparable to the currently most widely used energy sources in the production of asphalt – natural gas and industrial fuel – and even vastly more efficient than the two given the cost estimate of 0.3 to 0.4 million EUR at the asphalt plant. The third topic, entitled Tendering of asphalt renovation works in accordance with sustainable construction criteria, was presented by Mr Marko Gardaševič, DRI Investment Management Ltd., Mr Matic Poznič, DARS, and Mr Zvonko Cotič, Primorje. The speakers had prepared a collection of conditions and criteria IN ENGLISH for tendering of the most demanding renovation works based on the economically most favourable offer. Separately, conditions were presented which state minimal conditions to be met by tenderers, different from project to project in their conforming to the law on public procurement. These conditions refer mainly to: references of tenderer, minimal equipment (nominal capacity of 160 t/h for asphalt plants has been recently added), internal control, and technical personnel/expert staff. Economically most favourable offer is to be selected based on a point system according to the following criteria: tendering price (determined by equation), execution deadline, distance between centre of gravity of construction site and the asphalt plant, technical and operational maintenance, certificates (ISO 14001 in OHSAS 18001), use of alternative resources (slag, recycled materials, reuse of milling residue, etc.). Total score is calculated as a sum of individual point totals stated in the criteria. Economically most favourable is the tenderer with the highest total score. The presented material/documents are a suitable basis for use in public procurement procedures; of course, changes in the established practice – i.e., subcontracting based solely on the lowest price – are not easily made and customers tend to avoid making them, which is, needless to say, of no use to the construction industry and its development. The regular 17th General Assembly consisted of an overview of the work done in the past year, including all financial statements and an overview of future projects. Despite the grave economic situation, ZAS have fulfilled all the tasks set for the past year and ended the financial year on a positive note. For this we have to thank our faithful members, individuals and legal persons alike; we are especially delighted that several new international companies have joined our association. This year’s General Assembly was a voting assembly – a new Managing and Supervising Committee were both elected, as well as a Court of Honour. Slovenko Henigman remains President of the Association, having been unanimously elected for another term. The most important agenda of the 2012–2016 period include: • To maintain the existing structure of professional bodies in the Association (Technical & HSE Committees, Education & Water proofing Sections, Asphalt Commission, 06 & SIST Technical Committees, etc.); • To adapt procedures of preparation of asphalt paving projects to actual needs and sustainable development; • To realize ZAS annual plans; • To strengthen collaboration with other professional institutions and promote our industry (Chamber of Commerce and Industry, Chamber of Engineers, professional media: Gradbenik, Gradbeni Vestnik, Minerali, etc.). The Assembly ended with an award ceremony, at which awards were given to Prof Dr Janez Žmavc at his 80th jubilee, Mr Marijan Makovec for his long-time service as head of the Supervising Commitee, and to Mr Thomas Glanzer for his work in the Managing Committee. WORKSHOP ON PAVEMENT DESIGN Hotel Plaza, 15th November 2012, Ljubljana, Number of participants: 70 Objectives of the workshop: The workshop was designed to review the existing methods of pavement design in the participating countries (Slovenia, Austria, Germany and the Czech Republic) and take a glance at the future of the industry. The workshop involved leading representatives of universities and the industry from each country. The meeting was organized by ZAS, the Slovenian Asphalt Pavement Association, in collaboration with the Austrian group OMV, which is a leading producer and supplier of bituminous products in this part of Europe. ZAS had organized a similar workshop with only local participants in 2008, and the conclusions of that workshop and the state of the art in the area were the initial contributions to the workshop. The President of ZAS, Slovenko Henigman, gave a keynote speech, expressing his views of this area of Europe and giving an account of the experiences and dilemmas encountered in Slovenia. “Transport of people and goods is one of the most important priorities of the European Union, which is reflected in the constant increase in both individual and business travel. According to the information from the most powerful economy in European Union, that is Germany, the traffic loads will increase by 50 to 70% until 2025. By far the largest share of the burden will fall on the roads.” Mr Henigman continued with an overview of the situation in Slovenia, where technical regulation has been continuously updated over the last 15 years, although many challenges and dilemmas still remain open. He praised the proposal for joint action in the organization of the meeting and thanked Dr Markus Spiegel from OMV Refining & Marketing GmbH for participating in the organization. PART I: Practice and experience with the National Pavement Design Method • DI Jan Jähnig: In Germany guidelines for analytical pavement design were introduced in 2009. Apart from traffic loads and climatic conditions, the material characteristics – especially those of asphalt layers – are an important influencing factor. The material characteristics based on performance tests, e.g. stiffness and fatigue, can be considered in the design process. One intention behind this was to ensure that asphalt pavements with longer lifetimes could be developed. • Univ. Ass. Dipl. Ing. Dr. techn. Bernhard Hofko: The current Austrian Pavement Design Guide was introduced in 1986, with minor revisions throughout the years. To design a pavement, standard structures are given for calculated design traffic loads (load classes). Standard structures are given for bituminous bound pavements, concrete pavements and block/ slab pavements. The main input parameter of the Design Guide is the traffic load described by a cumulated number of equivalent single axle loads (ESALs) with 100 kN passing the road section over its prospected life time. Therefore the different types of commercial vehicles are taken into account by equivalent factors to convert the actual traffic to ESALs. The climatic loading is taken into account by two climatic zones (Inner and Outer Alpine Region) and four seasons which affect the subgrade bearing capacity. Finally, for flexible pavements the bituminous bound layers are described by a standardized “model asphalt”. The temperature dependent stiffness of these layers is taken into consideration by dividing the year into six seasons with characteristic temperature profiles for day and night time. • Mitja Jurgele, BSc CEng: Pavement design in Slovenia is performed according to an empirical procedure based on results of the AASHO test. The procedure is described in the Technical Specifications for Roads. Design life for pavements is 20 years for new constructions and 10 years for reconstructions. The main pavement type is semirigid with lane dependent structure on the motorway network and conventional flexible on all other roads. Each pavement construction has to be designed in a separate project; standardized pavement constructions are not used. The presentation shortly summarizes current practice in pavement design in Slovenia, including a critical review. A big problem of the Slovenian motorway network is the fact that the majority of pavement constructions are underdesigned because of the extreme traffic growth after Slovenia’s joining the EU. The most problematic is the A1 Motorway, on which traffic loads increased by a factor of more than 4 between 2002 and 2008. This has resulted in faster decay of pavements and also in increasing costs of reconstruction. PART II: Needs and Trends for Improved Pavement Design Approaches • Univ. Prof. Dipl. Ing. Dr. techn. Michael Wistuba: Innovations in asphalt pavement analysis, Mechanistic pavement design using hourly time-increments Prof Wistuba presented the mechanistic pavement design method, which is used in Germany today and is documented in the FGSV Technical Standards (RDO Asphalt 09). In best accordance with RDO, the design method has recently been extended by ISBS, Pavement Engineering Centre at TU Braunschweig. Through the new approach, the design method is significantly improved, as traffic loading and temperature loading are calculated in every single hour – even for long design periods. Hence, loading and stiffness are coupled with time through time-accurate superposition of traffic and temperature loading. Advantageously, the new approach improves design accuracy on the one hand and allows for new parameter studies on the other. Wistuba demonstrated the new design approach on two examples of use. In the first example, lowtemperature top-down fatigue cracking of wearing course was analysed. Secondly, the effects of global warming on pavement design were analysed for various scenarios of climate od skupščine do Skupščine 27 IN ENGLISH change in Germany. The new approach is now transferred into a user-friendly design software, which will be available by the end of 2013. • Aleksander Ljubič, BSc CEng: The existing method of pavement design in Slovenia is based on results of the AASHO test from the mid-20th century, and is not suitable anymore for the actual number of axle load passes due to highly increased traffic volumes on main traffic routes. With this method, the influences of climatic conditions – in terms of both frost depth and surface temperatures of the pavements, which vary considerably across the territory of Slovenia – are not sufficiently taken into account. Performance of the materials built into the pavement construction and their reaction to the loading is also overly simplified by using only material equivalency factors for calculation of thickness index, which doesn't determine their performance in various temperature and loading cases. All the abovementioned parameters are already taken into consideration by modern mechanistic pavement design methods, including the German RDO 09 method. The American “perpetual pavement” concept of pavement design was also presented; it is an approach similar to those in Germany and Austria, based on the premise that pavement distresses with deep structural origins could be avoided if pavement reactions such as stresses, strains, and deflections could be kept below the thresholds where the distresses begin to occur. Such pavements could last a very long time (over 50 years) with only limited need for maintenance and rehabilitation of the top layer. As an input value for the abovementioned mechanistic pavement design methods, we need the performance-based material characteristics of pavement materials, which have now become available to us thanks to the newly introduced modern equipment for performance-based testing at various Slovenian institutes. Because of the identified disadvantages of the existing pavement design method, there is a need for new and revised technical regulations, a collection of data on climate influences, and integration of performance-based testing with the pavement design method. Closing of the workshop: The closing words were given by DI Dr Markus Spiegl, who highlighted the following similarities of future pavement design in all four countries: • Conducting performance-related laboratory tests like stiffness or fatigue testing (4 point bending beam or indirect tensile test) to get more realistic asphalt mixture properties, which should be taken into account in pavement design • Climatic conditions across various regions and their impact on asphalt properties • Traffic amount and various heavy vehicles with different axel loads • Life cycle cost analysis. Dr Spiegl mentioned in his closing words that it would be useful if the countries collaborated more in on this topic the future as this would, firstly, speed up the development process of a 28 od skupščine do Skupščine more realistic pavement design approach, and secondly, save money either on research funds, which could be used for other research topics, or investments in infrastructure, which are currently very rare in all state budgets due to the economic crisis. At the end he thanked the audience for their enthusiastic participation, which contributed to the success of the event, and announced a similar workshop in Austria in no later than 2 years with even more extensive international participation. The Organizing Committee, composed of Slovenko Henigman, Aleksander Ljubič, Mitja Jurgele, Jožica Cezar, Zvonko Cotič and Dr Janez Žmavc, have agreed on the following conclusions: 1. A new map of Slovenian temperature zones shall be created. 2. For lower class roads (local, touristic, etc.) and for low traffic roads, standardized pavement structures shall be prepared. 3. Correction factors related to replacement of bound with unbound layers (thermal conductivity) shall be developed. 4. Instructions for elaboration of a project assignment for pavement design shall be prepared. 5. Criteria for pavement designers shall be defined. 6. The Technical Specifications for Pavement Design shall be updated. The proposed deadline is 2014. 7. A new SIST standard for fundamental tests for asphalts shall be created. 8. Methodology for life cycle cost analysis in pavement design (LCA) shall be prepared. The aim is to carry out these decisions within 2 (two) years. and asphalt producers has put the industry in an unenviable position. Alongside the incessant decrease of orders and production, there is a record low in prices. The only way out of the slump is an increase in orders. But as major construction projects seem to be very far away, a realistic solution – besides, for instance, energy overhaul of buildings – seems to be work on the existing traffic infrastructure. This consists mainly of railways and roads, where – mainly in state roads – needs are very high, as some 3000 km of state roads are in very poor to poor condition, among them 600 km additionally heavily damaged by this year’s floods. To realize these projects, project documentation can be prepared and public works contracts can be executed within a few months, and in the following year results can already be seen on site. Conditions should include renovation of longer sections, so as not to waste energy and increase costs in shorter sections. We have had favourable experience with such projects in Slovenia, as a number of sections of state roads were renovated in the framework of the 1998 EBRD project. Slovenia should initiate a similar programme in 2013, because better roads are needed equally by the locals, by tourism, and not least the construction industry. ZAS has performed successfully in 2012 and, in comparison with the previous years, slightly more intensively. During the past year, our events were attended by a total of more than 350 participants, by some 500 if we include internal events. Similar figures can be expected again in 2013 when the Colloquium on Asphalt and Bitumen is scheduled again for its 14th edition, traditionally taking place in Bled between November 27 and 28, 2013. Kindly invited! 4th ASPHALT PAVING WORKERS’ DAY 2012 The traditional meeting of the Slovenian asphalt paving professionals took place this year on November 22nd in Bled, bringing together all professional bodies of the Slovenian Asphalt Pavement Association – the Technical Committee, HSE Committee, Waterproofing Section, and Education Section. This was followed by the meeting of the Companies & Enterprises Committee, which unites representatives of ZAS member companies. The technical part of the meeting was concluded with technical papers: • Noise-reducing asphalt mixtures SMA 11LN – presentation of results from a test field at the Gabrk–Sežana motorway section (by Mr Natlačen, CPK d.d., Mr Ljubič, IGMAT d.d., & Mr Ipavec, ZAG); • ReBirth – Promotion of recycling of industrial and construction waste, focussing on their use in road construction (by Mr Cotič, Structum d.o.o.); • Adapting to new conditions in the market in the Gorenjska gradbena družba company (by Mr Bogataj). The meeting, which was attended by over 60 members and 30 company representatives, can be summarized as follows: The asphalt paving industry in Slovenia, abreast with all other civil engineering fields, is currently experiencing a major slump. Downfall of numerous businesses 9th EDUCATION/TRAINING SESSION FOR ASPHALT PAVING TECHNICAL PERSONNEL 2013 This year, the Slovenian Asphalt Pavement Association organized the 9th Education/ training session for asphalt paving technical personnel, held on 14 March 2013 on the premises of the Unija commercial building in Brezovica outside Ljubljana. The programme, prepared by the Education Section, was conceived so as to cover all the key current issues in the asphalt paving industry that concern mainly the technical/ engineering and management personnel. In her introductory talk, Ms Jožica Cezar, MSc, head of the Education Section, gave a comprehensive overview of the field of pavements – from legislation in the field of preparation of project documentation and technical regulations for pavements, to design procedures of asphalt pavements and determination of renovation measures, with focus on still occurring errors in designation of asphalt mixtures – inventories – according to the currently valid technical regulations and the new standards. In the part dedicated to road maintenance, traditional methods and procedures of damage repair, and various established and new renovation technologies were presented. In his contribution, Mr Roman Bašelj gave an IN ENGLISH overview of the quality and the conditions in the field of bituminous binders, presenting an analysis of various types of bitumen and the issues of their changing basic properties, and warned of potential ramifications of use of these bitumen types in Slovenian roads in the future. He also gave an overview of SIST EN methods of testing bitumen binders and their purpose. Mr Mitja Jurgele, MSc, gave an account of a life cycle analysis of a pavement structure taking into account the required major maintenance of the road in the design phase and estimation of the expenses of the investor and costs for the user. The analysis process was shown by a practical example of renovation of pavement in a section of the Littoral motorway. Health, protection and environment in the asphalt paving industry and road construction in terms of sustainable development is a very current issue lately and one that demands comprehensive knowledge of legislation and the industry. Mr Mitja Čotar, MBA, who took over ZAS’s technical committee in charge of safety and health last year, gave a presentation on concepts connected with sustainability and road construction, and asphalt as a sustainable product. He also talked about wider activities of the EAPA’s HSE Committee in the coming two year period. In conclusion the participants were shown the introductory film to Project ReBirth, entitled Black Steel Slag – an Excellent Raw Material for Road Construction, presenting the activities and work on the project in Slovenia in the field of using black steel slag in road construction. Discussions, which followed the individual talks, provided – beside answers to the questions by the participants – pointers for required discussions within the Association in the future. New at this year’s Education session was an electronic miscellany of lectures, sent to the participants before the start, instead of the printed issue. Thus all participants were given a chance to prepare for the session and actively participate in the lectures. This year’s session was attended by a total of 55 participants from 21 companies, which is satisfactory given the present state of the industry. They were awarded certificates of attendance. An encouraging fact is that this year, there were, among the active participants, representatives of both main customers, DRSC and DARS. We hope that the information they have received will be successfully transmitted onwards. Jožica Cezar, MSc, Education Section COLLABORATION WITH OTHER ASSOCIATIONS (EAPA, GESTRATA, DAV, DRC, etc.) DRC, Road and Transportation Research Association ZAS have collaborated successfully with DRC since their establishment in 1996, both in the technical as well as the organizational fields. The most intense collaboration takes place during preparations for the Slovenian Road Congress, which was organized by the company for the 11th time last year. ZAS lend their hand in preparation and execution of the “Asphalt technology & testing” section, for which 10 papers were prepared, most of which were publicly presented. The common thread of the presented papers was reuse of materials in a form of recycling. This points to the raised awareness of the industry of the importance of preserving resources and, more generally, of environmental protection. The conclusions drawn in the section are a part of the closing resolution of the Congress. In spite of the difficult times, DRC’s organization of the congress was very successful and received much praise from the professional public. On April 24th 2013, DRC held a session of the Supervising Committee and the 26th General Assembly of the company in Brezovica. ZAS, as member, together with road societies from Ljubljana, NE Slovenia, SE Slovenia, and DC Maribor, actively participated in both meetings. The company director, Mr Matija Vilhar, presented two potential concepts of the future activities of the company, which will either be converted in a union (association) of societies or will retain its current status alongside a simultaneous creation of such a union. The final decision has not yet been made, but we within ZAS support the former option as the bulk of the arguments speak in its favour. The Assembly passed all proposed conclusions and confirmed a positive result of the company, which was not easy to achieve in the given conditions. Due to this fact, appreciation was expressed to the director. The biggest project of the company in 2013 was publishing a volume entitled Ceste na Slovenskem skozi čas (Roads in Slovenia through the ages), an excellent book for everyone who would like to find out who has travelled our roads since times immemorial, about the locations of thoroughfares, how they came into existence and what was their impact on the local economy, and the like. Beside historians, the project brought together a host of experts form various fields who have been involved in development of roads and transportation in Slovenia for many years. The book’s technical editor is Mr Gregor Ficko, director of DRSC, Slovenian Roads Agency. At the assembly, a number of proposals were put forward for joint organization of some meetings; ZAS proposed that DRC should collaborate in organization of the technical consultation session on damage in traffic areas as a result of the harsh winter, which is to take place on May 22, 2013, in the Ljubljana area. GESTRATA The members of ZAS have attended meetings organized by the Austrian association regularly and in great numbers. Especially well visited is the annual Construction Seminar, attracting over 2 500 participants in each of Austria’s nine states, the Slovenians usually numbering some 20 in Graz (Styria) and Velden (Carinthia). This was the case as well in January 2013, when topics including the following were discussed: management and construction of roads in Vienna, asphalt expansion joints in bridges, semi-rigid wearing courses, innovations in bitumen, cracks in asphalt layers, milling techniques, construc- tion site management in Asfinag projects, and, in the concluding lecture, innovations in road construction. The traditional opening address in the Vienna meeting, where some 400 participants were present, was given by Mr Karl Weidlinger, CEO of Gestrata. He emphasized the importance of the seminar, which brings together representatives of schools, the university, state administration, customers, and building contractors. Traffic infrastructure is of benefit to both the public and the economy as a whole, which is why it needs to be maintained and developed. This is especially true of the road infrastructure, which accomodates 80 % of the passenger transport and 70 % of the cargo. He also stressed the importance of reuse of asphalt as the most efficient form of utilizing the old asphalt within the new. He praised Asfinag for their promotion and financing of such use of asphalt in both project execution as well as in their development & research activities. In all recent tenders by Asfinag, reuse of at least 20 % of old asphalt has been stipulated. Asphalt production in Austria has plummeted in the past year from 9 to 6.5 million tonnes, which is causing concern. Appropriate remedial action is expected from the state. Also of concern are findings regarding inadequate quality of bitumen in the Austrian market, also calling for steps to be taken. In conclusion Mr Weidlinger thanked the participants and praised the excellent collaboration between Gestrata and the university, customers, manufacturers, suppliers, and refineries. Such collaboration is a condition for elimination of the detected inadequacies for a quality future work. EAPA ZAS have been member of EAPA since 1997, that is, more than 15 years. During this time we have lived and breathed every rise and fall of the European association, which is now entering a new era of more intense activities, seen in its accruing membership and especially in an additional full-time director, Dr Carsten Karcher, while the present director Egbert Beuving will, following the departure of Simon van der Byl, take over the function of Secretary-General. The activities we have been witnessing in the past year are showing intensification of operations as well. The economic crisis has caused problems in numerous European countries, and is strongly evident in decrease of asphalt production, and road maintenance, renovation, and construction funds. Accordingly, EAPA has, together with other associations in Brussels, such as ERF, FEHRL, and Eurobitume, set as their primary goal raising awareness and lobbying with the European and national administrations about the importance of investment in road infrastructure for economic development, above all in the form of maintenance and renovation of roads. Naturally, the scope of EAPA tasks is very broad and comprehensive; we can all efficiently follow their activities through their newly revamped website and the EAPA Newsletter, which we send to all of our members. ZAS has been well represented in the technical od skupščine do Skupščine 29 IN ENGLISH committees, in the board of directors and in the annual General Assembly, which is to be held in Tallinn on June 11 of this year, when EAPA will celebrate its venerable 40th jubilee. Congrats, and many happy returns. PROFESSIONAL BODIES OF THE ASSOCIATION IN 2012 Report on the work of the Technical Committee in 2012 The Technical Committee is the largest among the professional bodies of ZAS. Despite the diminished membership of the Association the Committee still comprises 16 active members. The entire set of members usually convenes at two meetings per year, while specially formed taskforces meet on several other occasions. In 2012 there were several meetings of the taskforces, all of the members meeting in November in Bled. The Committee closely followed the tasks outlined in the mid-term plan; these included exchange of information, informing its members on new developments in the fields of technologies and technical regulations, current issues, etc. The members were informed on new developments of interest at similar meetings in the region, including Austria (Gestrata), Germany (DAV) and beyond (EAPA). The Committee has been discussing the following technical topics, which have also been included in the work programme for 2013: • Review of the decree on building materials, set to become regulatory; • Testing of the most demanding asphalts using dynamic laboratory tests; • Spread of use of low-noise SMA asphalts, rubberized asphalts, and porous asphalts; • Certification of asphalts used in Slovenia; • Recycling: milling residue in new asphalt; • Performance of bitumen according to conditions of use. The Technical Committee will, at the conclusion of the debate, state their view on each of the technical topics, and publish them, in order to help our members perform better. We will continue to endeavour to operate in accordance with the Committee’s mission, and to strengthen our collaboration with the HSE Committee and international collaboration. In conclusion I would like to thank all contributing members for our joint efforts and urge forging new professional relations. Janez Prosen Education Section In the Section, we have continued to pursue our fundamental role of informing and dissemination of knowledge, as well as implementation of good and established practice. Throughout the years of our operation we have fully developed our education/training sessions – whether it be those intended for technical or operational paving personnel – and have continued to upgrade them along the way. In virtually all sessions of the Managing Committee, as well as the annual meeting of the Enterprises & Companies Committee, we 30 od skupščine do Skupščine have talked about the needs, possibilities and improvements of education. In accordance with the annual programme, prepared specially for each year, we have been holding in alternation educational sessions for technical paving personnel and training sessions for operational paving personnel. Our long-time endeavours to attract representatives of customers have finally paid off this year. A detailed programme of activities is prepared by the Section for each current year. In choosing the themes of our sessions we try to adapt to current needs and circumstances within the asphalt paving industry. Participants receive updates on new developments in the field of technical regulations, on material quality issues, and execution of production and application of asphalt mixtures, as well as on developments in the field of new renovation technologies. We pay a lot of attention to environment issues as well, to sustainable development and to protection of workers. Beside the annual education sessions, the members of the Section collaborate in organisation technical meetings and other activities in the field of education and the industry. Invited lecturers are experienced experts, active members of the Association, who provide participants with comprehensive lecture materials. Our educational sessions offer participants an opportunity to speak about pressing issues and ask questions, and serve as a platform for exchanging opinions and experience. At last year’s session for operational personnel, organised for each region separately, an exam was given, and the participants received certificates of attendance. You are kindly invited to read more about this year’s educational session for technical personnel under “Events/Education”. All of the Education Section members meet each year in at least one work meeting in November, when the plan for the next current education session is prepared, usually held in March. In the intermediate period, meetings of the Organisational Committee and meetings with lecturers are held as needed. With numerous building contractors and producers of asphalt mixtures now defunct, we have noted a diminished quality of executed projects; the Section will therefore continue even more keenly and tenaciously to point out deficiencies and foster education in the industry, taking care of updating the knowledge of everybody included in the asphalt industry. It is important that everybody concerned is involved in selection of topics; your incentives, feedback and willingness to cooperate will thus be greatly appreciated. We will continue to try to meet your expectations as ever. Jožica Cezar A short report on the activities of the Waterproofing Section between April 2012 and April 2013 Since the latest General Assembly, members of the Waterproofing Section have met on one occasion, in November 2013 during the 4th Asphalt Pavement Workers’ Day in Bled. The main purpose of the meeting was exchange of information in the field of the industry covered by the Section, including new developments in standardization in Slovenia, the state of the European standards, especially those regarding protective sheets for bridges, and the situation that will arise with full enforcement of the European decree on building materials, etc. During the discussion the members highlighted quality of execution of waterproofing in bridges, which remains the Section’s main mission. The dire economic situation and the changes within the industry have reflected in the staff composition as well. According to the members, continuity in the Section’s work is necessary for maintaining the level of knowledge; it is also important to attract new members into the work of the Section, especially from the ranks of contractors. I wish to sincerely thank my colleagues from the Section who have left our ranks for their endeavors, which have resulted in our successes. I am convinced that the Section, with the support from the management of ZAS and with new members, will be able to continue operating successfully. Olga Naglič The Asphalt Commission The Asphalt Commission met on three occasions in 2012, in May, July, and October, discussing, among others, the following issues: • Asphalt mixture tests adapted to conditions of use • Use of noise-reducing asphalt mixtures SMA 11 LN in motorways • Noise measurements in traffic areas of the Celje–Dramlje and Sežana–Gabrk motorway sections • Dynamic tests by institutes in the Celje–Dramlje and Sežana–Gabrk motorway sections • Review of bitumen quality test results • Collaboration of the Commission in execution of a test field using asphalt mixture SMA 11 LN in the Sežana–Gabrk motorway section. Up to now, two companies have successfully laid noise-reducing asphalt layers in motor ways. Unfortunately, the test results have not shown the expected reduced noise level in all cases, which is above all due to asphalt mixtures designed on the lower edge of porosity. Manufacturers are, of course, wary of highly open structures, which tend to crack early, while 11 mm grain size mixtures are not the optimal for noise reduction. Therefore, in the future, we might do well to test similar asphalt mixtures, but with grain size of less than 8 mm. Both of the largest institutes, ZAG and Igmat, have in recent years perfected test methods for predicting and testing quality of executed works. Cycle analyses by both institutes have shown deviations in absolute figures in some projects, however, these were systematically present in all tests, meaning the results were satisfactory/reliable. Absolute figures need to be calibrated, however, which will become possible with a larger number of tests. The goal IN ENGLISH set by the commission is to acquire a suitable databank in the foreseeable future. In 2013 test fields have been proposed for sections in the Littoral region, and we hope that the customer, DARS, will hear out the initiative from the contractors and the Commission. In the past year the Commission followed their goals, except perhaps in preparation of the concept of optimal execution of performancebased tests. This is the one remaining task, among a heap of new ones, which will mainly focus on: • Testing of road bitumen types for the ageing process before use in asphalt mixtures • Systematic design and use of noise-reducing asphalts • Monitoring of past test fields • Creating a databank of dynamic test results • Monitoring of input materials (bitumen, aggregates, fillers, additives, etc.) • Use of milling residue in new asphalt • Monitoring of quality on account of general cost-cutting measures by manufacturers and contractors • Monitoring of laboratory work on account of general cost-cutting. Technical commissions still do their work according to the obsolete DARS Rules of Procedure from 1999. The Asphalt Commission has, throughout its operation, done well in intensive monitoring of happenings and giving directions as to the professional policy of the asphalt paving industry; in the interest of efficient work in the future, however, activities of this and other commissions will have to be thought about anew. Attempts in the past year were partially successful but we are still waiting for some final decisions. Slovenko Henigman TECHNICAL PAPERS: An overview of the condition and the issues of bituminous binders in 2012 Roman Bašelj, Igmat At Igmat (Institute for building materials), we have tested quality characteristics of bituminous binders from different producers in the framework of 2012 quality control. The most used bitumen types in road construction were B 50/70 and B 70/100, while the most used polymer-modified binder was PmB 45/80-65. Control of bituminous binders and the results of tests of basic characteristics have shown adequate quality characteristics of the supplied bituminous binders. Tests of basic characteristics are supposed to be performed by the manufacturer of asphalt mixtures at the asphalt plant as well. The control chart below shows the parameter of penetration for B 50/70 input bituminous binder, used in certain asphalt mixtures. Deviation from requirements was noticed in one instance only. In terms of quality self-control at the asphalt plant we can conclude that minimal standard requirements have been met for asphalt mixture production. Bituminous binder quality control activities after that were directed at retrieving binder from asphalt mixture using the extraction process. With this process, properties of bituminous binder in an asphalt sample are determined – that is, after the mixing phase at the asphalt plant and the phase of transport to the application site. In review of the results of the basic characteristic tests of the extracted road bitumen, however, major deviations among individual samples were noted. After review of statistics for these tests performed in 2007 – that is, during a period before the compulsory certification of asphalt plants – we determined that fluctuations of quality characteristics of the extracted binders were significantly lower. This poses a legitimate question: Have we, during production and transport, handled the asphalt mixture in an uncontrolled manner, excessively damaging the bituminous binder, or are there quality differences among the same type of bituminous binder, depending on its source? The results of property tests of extracted polymer-modified bitumen PmB 45/80-65 from 2012 show less fluctuations of quality characteristics than in 2007, the reason being that the number of sources has diminished and that currently there are three sources present in Slovenia, with only one predominating. The results from the extracted polymer-modified bitumen can be divided into 2 groups, allowing us to quickly determine that PmB 45/80-65 bitumens from different producers differ significantly and that, therefore, not every source is suitable for every use. It is a fact that asphalt mixture manufacturers have an established system of internal quality control of bituminous binders and that their production control is certified. But the scope of these tests is quite limited, which is why they cannot give a reliable prediction of performance of bituminous binder in the period of its use. The overview of the condition of the binders extracted from asphalt mixtures laid in Slovenia in 2012 shows that some new asphalts have, when still fresh, properties that could be expected from asphalt layers after many years of climate loading. Due to excessive stiffening of bituminous binders during production and laying, an aged asphalt layer is produced from the get-go, which leads to early cracking and deterioration of layers. Damaged asphalt layer due to inadequate quality of bituminous binder Resistance to the so called short-term stiffening of bituminous binder can be successfully tested using laboratory tests according to a system of blowing in hot air through a thin film of bituminous binder (RTFOT). This loading is followed by checking changes of vital characteristics (loss of mass, ball & ring, penetration). This information can be very useful in day to day practice. Tests of this kind can aid in prediction of how properties of bituminous binders change during mixing in asphalt plants and transport to construction site. Rolling Thin Film Oven Test (RTFOT) The present condition in the asphalt paving industry is rooted in trusting the CE mark and the accompanying CE information. This is enough to meet the requirements for unrestricted marketing of asphalt mixtures in the EU’s internal market, but not so to ensure quality. We have found that selection and determining the purpose of application of each source of bituminous binder have been inadequately technologically supported. Given the collected results of the tests of bituminous binders it is essential that testing of input materials in road construction is conducted more comprehensively and that tests are oriented towards conditions of use of the end product. For more accurate identification of bituminous binders, more accurate determination of quality characteristics is needed, as well as testing of compatibility with other input materials. These parameters can serve, to both the producer of asphalt mixture and the asphalt paving contractor, as an excellent basis for selection of bitumen source, production technology, and, not least, organization of asphalt paving works. Health, protection and environment in the asphalt paving industry (road construction) from the perspective of sustainable development Mitja Čotar, Structum HSE Committee The Slovenian Asphalt Pavement Association is a professional association of asphalt paving industry experts and enterprises. Technical work is done in two technical committees and two sections. In the technical field the policy of the association is created by the Technical Committee, the HSE committee being in charge of workers’ health and protection of the environment. Activities are coordinated and led by a head of committee, who is, as a rule, also a representative of ZAS in similar committees of EAPA, thus guaranteeing transmission of information, consolidation of knowledge and development of individual fields. The basic tasks and activities of the HSE Committee are: • Following legislation and regulations on environmental protection, • Constructive collaboration in preparation and review of EU-level documents, • Actively approaching protection of health and work safety, • Undisturbed and regular flow of current information on activities in the field of environmental protection and workers’ safety in various European countries, members of EAPA, • Consideration of input materials, asphalt mixtures, and production in terms of their impact on the environment, • Following development of new technological processes and innovative measures in the industry, • Preparation of analyses and measures for assuring safe work environment in construction sites, • Activities in the field of preparation of technical regulations and best practice documents, • Encouraging organization of education and publishing, • Collecting, exchange, and promotion of knowledge and best practice. The legislation aspect of the ZAS HSE Committee’s activities encompasses mainly the following laws: Environmental Protection Act od skupščine do Skupščine 31 IN ENGLISH (ZVO-1), Waters Act (ZV-1), Health and Safety at Work Act (ZVZD), Construction Act (ZGO-1D), and Construction Products Act (ZGPro). The purpose of the Environmental Protection Act, regulating protection of the environment from burdening as a fundamental condition for sustainable development, is to encourage such social development as to enable long-term conditions for human health, wellbeing and quality of life, while maintaining biodiversity and encouraging use of non-harmful or at least less harmful development techniques to achieve a cleaner and more healthful environment. Other political instruments closely connected with sustainability and sustainable development, and relating to the legislation are, e.g., ECO label, EDP, LCA, GPP, and Decree on Waste Management. The latter, according to the European Directive on Waste 2008/98/EC, introduces a more precise definition of hierarchy of waste disposal, where waste becomes a source/raw material for those with the right knowledge, technology and market. Sustainability, sustainable development and sustainable construction Principles of sustainable construction thus emphasize a new approach in construction: a simultaneous consideration of several interconnected factors, interdependent economically, environmentally and socially. Sustainable development means such development that satisfies the needs of the present time without endangering possibilities of future generations to satisfy theirs. Sustainability in terms of asphalt materials can be defined as their ability to sustain desired or designed properties (characteristics) in the economically and socially most acceptable way, that is at the same time least harmful to the environment. Sustainability of asphalt as a construction product can be traced across the whole of its chain, from acquisition of input materials to energy consumption during production and application of asphalt mixtures, with the possibility of recycling for reuse. Asphalt is thus at the same time a “green product” as well as a “sustainable product” which can be reused in its entirety. The asphalt industry, that is, production and application of asphalt mixtures, does have some negative influences on the environment and its workers, the most apparent being accumulation of waste, high consumption of energy products and natural resources (raw materials), and emissions (into air, soil, water: noise, heat, dust). Quantities of asphalt produced are vast; in Slovenia the average is around 2 million tonnes per year, in the whole of Europe around 300 million tonnes yearly. It is no coincidence that the asphalt industry has come together in the form of EAPA, European Asphalt Pavement Association. There, work is organized in two committees – the Technical Committee, and the Health, Safety and Environment Committee. The work of the HSE Committee is important and each year more current, as topics related to environmental protection and protection of workers’ health come into the foreground. Below, the work of the committee will be described in more detail. 32 od skupščine do Skupščine Work programme of the EAPA HSE Committee for 2012–2014 period is mostly concerned with conducting research on health, implementation of the REACH Regulation, the EU Emissions Trading System, the Waste Management Decree, Green Public Procurement, carbon print, and reduced energy consumption. The latter subject serves as a catalyst for promotion of use of aggregates with less natural moisture and the so called low-temperature asphalts. 1. Low-temperature asphalts The Kyoto Protocol stipulates lowering of emissions of greenhouse gasses; one of the possibilities to approach the set goals must surely be production and application of lowtemperature asphalts (LTA, also known as warm mix asphalts or WMA). Low-temperature asphalts are asphalt mixtures produced using special technological procedures and/or additives which lower the temperature of production by some 30°C, resulting in temperature between 100°C and 140°C. The advantages of lower production temperatures are a lower consumption of energy products (fuel) and saving of energy (especially that used for heating input materials), lowering of emissions during production, transport, and application of asphalt mixtures (steam, CO2, hydrocarbon vapours, aerosols – dust, smoke, mist), and a positive impact of increased safety and improvement of working conditions for workers. 2. Reuse – recycling if asphalt mixtures Reuse (recycling) of asphalt represents a big potential in the asphalt paving industry as it brings numerous advantages. Asphalt is a 100 % recyclable material and can be recycled using either HMR (hot mix recycling) or CMR (cold mix recycling), both in a plant or on site. The cold recycling process, in particular, which has seen an increase of use in the past few years, brings numerous advantages in terms of sustainable development: 100 % reuse of existing material, lower energy consumption for preparation of cold mixes, a healthier and safer working environment, lower emissions in production and transport, less interference in the natural environment (stone quarries), as well as no dumping areas for surplus material. 3. Carbon footprint The term carbon footprint is used to illustrate quantities of carbon dioxide (CO2) and other greenhouse gas emissions into the atmosphere by individuals, undertakings or organizations in a given timeframe. By calculating the carbon footprint, we can more accurately and efficiently manage emissions, avoid risks due to fossil fuel and carbon prices, and compare with undertakings/organizations in our own industry, showing impact of products and activities on climate change. Several studies have also been conducted comparing asphalt and concrete pavements, which show asphalt to be a greener product than concrete, as its carbon footprint amounts to only about 30 % of that of concrete. Carbon footprint of a tonne of produced asphalt (production only) is approximately 25–30 kg CO2. 4. European regulations; Noise The HSE Committees with ZAS and EAPA monitor the field of European regulations concerning the wider area of the asphalt industry and proper measures, when necessary. Alongside monitoring of legislation and regulations in the field of environmental protection and constructive collaboration in preparation and review of EU-level documents, activities in preparation of technical regulations and documents of best practice are performed. Among others, an update/revision is required of the EAPA guidelines for noise reduction in order to conform to the new rules stated in the END (European Noise Directive 2002/49/EC), requiring EU members to create appropriate action plans and burden charts. One of the most efficient ways of reducing noise are the so called LNP, low-noise pavements, which prove that noise is an argument for promotion of asphalt. 5. Silica dust One of the issues, which we in the industry are often not even aware of, is inhaling silica dust that is produced in crushing and grinding silica aggregate in stone quarries, in production of asphalt in asphalt plants, and above all in grinding and milling of old asphalt. Prolonged inhalation of silica dust can lead to silicosis, affecting lung capacity and causing infection and tuberculosis. Countermeasures include development of filtering systems in facilities where silica dust is created, limiting workers’ exposure, use of protective media, and substitution of silica materials for safer ones. 6. Odours One of the world’s largest suppliers of bitumen, Shell, is developing a new way of reducing unpleasant odours in asphalt production. Heating bitumen at higher temperatures usually results in odour that is unpleasant for the environment and people. Compared to experiments with masking the bitumen odour in the past, the new Shell Bitumen Fresh bituminous binder contains a liquid additive, chemically designed to neutralize unpleasant odours instead of masking them with added fragrance. Technical properties of bitumen remain unchanged, of course. 7. EU ETS – The European Emissions Trading System EU ETS is the first and still the largest international system of trading with emissions of greenhouse gases. It covers 31 countries and more than 11 000 contaminators, ranging from power plants, industrial plants, to airline companies. The goal of emission trading is to help EU member countries achieve their obligations in terms of the Kyoto Protocol. The system, comprising four longer periods of time, has entered Phase III in 2013, which foresees a number of changes. The most apparent among them is inclusion of smaller contaminators with high estimates of thermal capacity into the EU ETS scheme. These are mainly asphalt plants with emissions between 3000 and 5000 t CO2 and nominal capacities between 20 and 35 MW. 14. KOLOKVIJ POVABILO NA 14. KOLOKVIJ O ASFALTIH IN BITUMNIH v hotelu GOLF na Bledu 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih 14th Colloquium on Asphalt and Bitumen 28. in 29. november 2013 • hotel GOLF, Bled 28 & 29 November 2013 • Hotel Golf, Bled, Slovenia Predviden program kolokvija Preliminary Timetable of the Colloquium Četrtek, 28. november 2013 Thursday, 28 November 2013 08.30 – 12.30 08.30 – 12.30 Otvoritev srečanja Colloquium opening SEKCIJA 1: Razvoj tehnoloških postopkov na cestni infrastrukturi SECTION 1: Development of tehnological methods for road infrastructure Tehnične predstavitve podjetij in njihovih produktov z razpravo Technical presentations of undertakings and their products; discussion 14.00 – 18.30 14.00 – 18.30 OKROGLA MIZA: Izgradnja prometne infrastrukture v Sloveniji ROUND TABLE: Construction of traffic infrastructure in Slovenia SEKCIJA 2: Vhodni materiali (cestogradbeni in modificirani bitumen) SECTION 2: Input materials (Road and modified bitumen) Vabljeno predavanje Invited lecture Petek, 29. november 2013 Friday, 29 November 2013 09.00 – 14.00 09.00 – 14.00 SEKCIJA 3: Vhodni materiali (kameni agregat in dodatki) SECTION 3: Input materials (Stone aggregate and additives) SEKCIJA 4: Trajnostni razvoj asfalterske tehnologije (Zeleno-javno naročanje, nizkotemperaturni asfalti, asfalti za znižanje hrupa, …) SECTION 4: Sustainable development of asphalt paving technologies (Green public procurement, low temperature asphalts, noise-reducing asphalts, etc.) od skupščine do Skupščine 33 Nekatere objave o ZAS-u organizira v sodelovanju s TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA 2013 8. IZOBRAŽEVANJE Enodnevno izobraževanje bo potekalo 14. marca 2013 med 9.00 in 14.00 uro v prostorih Poslovne hiše Unija, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Obravnavane bodo naslednje aktualne teme: Asfaltne voziščne konstrukcije (dimenzioniranje, regulativa, postopki, nove tehnologije) - Predavateljica: mag. Jožica Cezar, u.d.i.g. Kontrola kakovosti in problematika bitumenskih veziv - Predavatelj: Roman Bašelj, i.g. Analiza življenjskega cikla voziščne konstrukcije - Predavatelj: Mitja Jurgele, u.d.i.g. Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu (cestogradnji) z vidika trajnostnega razvoja – Predavatelj: Mitja Čotar, u.d.i.g., MBA Projekt ReBirth, Črna jeklarska žlindra - odlična surovina za gradnjo cest - predstavitveni film Vodja izobraževanja: mag. Jožica Cezar Informacije: www.zdruzenje-zas.si 34 od skupščine do Skupščine PROGRAM DELA Program dela za leto 2013/14 Strokovna srečanja v letih 2013 - 2014 Professional Meetings in 2013 - 2014 • 28.-29.11.2013: 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih, Bled • Januar 2014: 40. GESTRATA Bauseminar (A) 1. Splošne naloge • koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji • sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma (DRC, IZS, SloGed, društev za ceste) in v tujini • zagotavljanje sredstev za delovanje združenja • vodenje vseh organov združenja • organizacija sestankov TO, OZVO, SI, SHI, OPD in programskih ter organizacijskih odborov • poudarjena komunikacija preko spletne strani ZAS 2. Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj • Oktober 2014: 12. kongres o cestah in prometu, Portorož • strokovno srečanje (maj 2013) • 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih (november 2013) • izobraževanje operativnega asfalterskega kadra (marec 2014) • 10-12.2.2014: Deutsche Asphalttage, Berchtesgaden 3. Pobude in predlogi • certificiranje asfaltnih zmesi in zahteve za Slovenijo • voziščne konstrukcije – okrepiti aktivnosti vzdrževanja in obnov • vzpostavitev licenc za izdelovalce elaboratov (načrtov) voziščnih konstrukcij 4. Priprava gradiv za • • • • izobraževanje bilten Od skupščine do Skupščine strokovni posvet interne dogodke 5. Priprava strokovnih gradiv 2013–2014 • • • • • • asfaltne zmesi na premostitvenih objektih funkcionalne oziroma fundamentalne preiskave guma v asfaltnih zmeseh nizkotemperaturni asfalti reciklaže in ponovna uporaba asfaltnih zmesi obvladovanje cestogradbenih bitumnov pri gradnji cest Aktivnosti: • zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini, • vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del, • pripravljamo tehnične specifikacije, • organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja, • izdajamo strokovne asfalterske publikacije. Activities: • representing Slovenian asphalt industry at home and abroad, • striving for good quality of paving works, • preparing technical specification, • organising training courses and technical meetings, • publishing technical asphalt pavement publications. Sodelovanje / Cooperation: I. II. III. CGP, d.d. AMMANN (CH) B&A&M, d.o.o. CP ASFALT d.o.o. ASFALTI PTUJ, d.o.o. BGR inženiring d.o.o. CPG, d.d. BENNINGHOVEN GmbH (D) GI ZRMK, d.o.o. DRI upravljanje investicij, d.o.o. CPK, d.d. INTERCHEM HbmG (A) GGD d.d. CVP Inženiring, d.o.o. HARSCO Minerali d.o.o. MAPRI PROASFALT d.o.o. LESPATEX, d.o.o. MC Metal d.o.o. IGMAT, d.d. PETROL d.d. KERN 90, d.o.o. RAMTECH d.o.o. (HR) KPL, d.d. SGP POMGRAD, d.d. RO-TECH, d.o.o. OMV Slovenija, d.o.o. STRABAG AG, Podružnica Ljubljana SIKA, d.o.o. POSSEHL, d.o.o. TRGOGRAD d.o.o. STRUCTUM d.o.o. RV Rheinbraun GmbH (D) TAČ, d.o.o. Vitrade, d.o.o. WEISIG GmbH (D) TAK, d.o.o. VIANOVA SLOVENIJA VILLAS Austria GmbH (A) JOSEPH VÖGELE AG (D) ZAG Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ulica 32 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386-41-251-609 E-mail: info@zdruzenje-zas.si www.zdruzenje-zas.si
© Copyright 2024