Bilten od skupščine do Skupščine (19/2015) - ZAS
April 2015, leto XVIII. 19. n Aktivnosti: maj 2014 - april 2015 n Izobraževanje asfalterskega kadra n Akcijski načrt obnove cest n n Intervju: Boris Sapač, Pomgrad, d.d. n Gradnja vzletno-pristajalne steze n Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2014 Strokovni prispevki n Sodelovanje z DRC, Gestrata in EAPA OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE Iz vsebine n Uvodnik _______________________________________________ 3 n Voziščne konstrukcije _____________________________________ 7 n 10. izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra __ 9 n Akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest ______________ 15 n Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2014 ______________________ 17 n Delo v organizacijskih in strokovnih telesih Združenja asfalterjev Slovenije ____________________________ 19 n Intervju: Boris Sapač, Pomgrad, d.d. ________________________ 24 n Gradnja vzletno-pristajalnih stez ljubljanskega letališča Jože Pučnik-uporaba visoko zmogljivega bitumna OMW __________ 31 Glasilo »Od skupščine do skupščine« izdaja: ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ul. 32 1000 Ljubljana Uredili: Slovenko Henigman (S. H.) Anže Kavčič Branka Čulič Robert Mihelčič Prevod: Anže Kavčič, Julijana Jamnik Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič n Strokovni prispevki: n Obnova AC odseka Kranj - Vodice in izvedba poskusnega polja, Marjan Marolt _________________________________________ 37 Oblikovanje: Robert Mihelčič Grafična priprava: RM design d.o.o. Tisk: Rotosi d.o.o. Naklada: 1000 izvodov n Trgograd d.o.o., Litija, usmerjeni v razvoj Klemen Šobak__________ 39 ISSN 1408-6166 n Poskusna proizvodnja in vgradnja asfaltne zmesi z reciklirano hidroizolacijo, Tadej Lamut ______________________ 40 n Obnova AC odseka Šentilj - Pesnica in izvedba poskusnega polja, Dean Donko ___________________________________________ 41 n Ponovna uporaba »odpadnega« asfalta v sveži asfaltni zmesi proizvodni obrat Laže Cestno podjetje Nova Gorica, d.d., Andrej Lavrenčič _____ 42 n Sodelovanje s sorodnimi združenji DRC, Gestrata in EAPA ________ 45 n Partnerji ZAS in nova člana ZAS se predstavita _________________ 48 n Mediji o ZAS-u in asfaltu _________________________________ 49 n From assembly to Assembly in English _______________________ 51 n Češnjev piknik ZAS ______________________________________ 57 n 15. kolokvij o asfaltih in bitumnih | November 2015 | Bled _______ 58 n Program dela za leto 2015/16 _____________________________ 59 2 od skupščine do Skupščine Fotografija na naslovnici: Robert Mihelčič Ljubljanska južna obvoznica UVODNIK Vsako leto neukrepanja nas stane dodatnih 100 mio EUR »Po dežju vedno posije sonce«, je star pregovor, ki je v lanskem letu veljal tudi za proizvodnjo asfaltnih zmesi v Sloveniji. Po rekordno nizki proizvodnji, ki smo ji bili priča v letu 2013 (1.054 mio ton) in je bila v stalnem padcu od rekordnega leta 2008 (2.637 mio ton), smo v letu 2014 po podatkih članov Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS) trend občutno obrnili navzgor (1.406 mio ton). Intenzivna gradnja komunalne in cestne infrastrukture, ki smo jo v letu 2014 občutila vsa asfalterska podjetja, je gotovo največ prispevala k povečani proizvodnji asfalta. Najpomembnejši razlog za povečano proizvodnjo izhaja iz financiranja preko zadnje finančne perspektive EU, ki pa se žal v letošnjem letu tudi zaključuje. Kljub temu, da je do lanskega leta proizvodnja asfaltnih zmesi strmo padala in da je kar nekaj vodilnih podjetij v tem času »ugasnilo«, nam je v ZAS-u uspelo v dobršni meri ohraniti kadrovski potencial. Ob zadnjih sušnih letih pa ne smemo zanemariti tudi dejstva, da smo uspeli uveljaviti kar nekaj izboljšav in sprememb. Vodilno vlogo pri uvajanju novosti predstavljamo ravno podjetja vključena v ZAS. Ponovna uporaba asfalta, od reciklaže »in situ« do dodajanja rezkanca na asfaltnih obratih, proizvodnja asfaltov za znižanje hrupa, alternativna uporaba vhodnih materialov in kakovost bitumnov, so samo nekateri od vse večjih izzivov, katerim v ZAS namenjamo veliko pozornosti. Z željo podučiti vse, ki sodelujejo v verigi (naročnike, projektante, nadzornike in nenazadnje sami sebe) smo v letošnjem letu izvedli že 10. izobraževanje in usposabljanje tehničnega (vodstvenega) asfalterskega kadra. Prvenstvena želja in vloga podjetij, katera delujemo v ZAS, je zavzemanje za kakovost asfalterskih del in priprava regulative na tem področju. Ne morem reči, da nam ne uspeva, vendar smo ambiciozni in želimo te aktivnosti še pospešiti. Zato se sprašujem kako naprej? To je ključno vprašanje ob prej omenjenem zaključevanju veljavne finančne perspektive ob izteku leta 2015. Trenutno na nivoju države nimamo pripravljenih projektov, kjer bi lahko zaposlili naše proizvodnje zmogljivosti. Pred očmi nam razpada državno cestno omrežje, tudi občinske ceste so v zelo slabem stanju. V izogib ponovnemu padcu proizvodnje asfaltnih zmesi ter s tem novi krizi v gradbeništvu, je potrebno pristopiti k pospešenemu vlaganju v obnovo cest. Država mora uvesti namensko financiranje za vlaganje v cestno infrastrukturo, saj nas vsako leto ne ukrepanja stane vsaj dodatnih 100 mio EUR. S tem ukrepom, bi lahko konstantno zaposlili razpoložljive kapacitete, vodilni ljudje v podjetjih bi lahko podjetjem začrtali dolgoročno strategijo ter se na ta način izognili negotovosti, ki smo ji priča danes. Uvodne besede naj zaključim z željo, da moramo v bodoče delali na daljši rok, za kar so potrebne celovite strokovne rešitve in dolgoročno planiranje brez prevelikih nihanj med posameznimi leti. Vsem sodelujočim v Združenju asfalterjev Slovenije želim obilo uspeha. Kristjan Mugerli, dipl.inž.grad. Direktor CPG in član UO ZAS Every year when we do not act, costs us at least an additional 100 million Euros “After rain come sunshine” is an old saying that also applied for the production of asphalt mixtures in Slovenia last year. After a lowest production that we have witnessed in the year 2013 (1,054 million tons) and which has been continuously falling from the peak year 2008 (2,637 million tons), we were in 2014, according to the Slovenian Asphalt Pavement Association (ZAS), able to change the trend significantly upwards (1,406 million tons). Intensive construction of utility and road infrastructure, which was in 2014 felt all over the asphalt companies, has certainly mostly contributed to the increase in the production of asphalt. The most important reason for the increased production is arising from the financing through the last EU financial perspective, which is, unfortunately, ending this year. Despite the fact that up to the last year the production of asphalt mixtures was steeply falling and that some of the leading companies had “extinguished” in that time, we managed in ZAS to pretty much maintain human potential. Continues on page 51 >> od skupščine do Skupščine 3 STROKOVNO SREČANJE Kakovost bitumnov in trajnostni vidiki asfalterske panoge Kakovost bitumnov Uvodni nagovor izr. prof. dr. Andraž Legat, direktor ZAG, Zavoda za gradbeništva Prof. Legat je poudaril pomen izgradnje infrastrukture na razvoj gradbeništva in družbe kot celote. ZAG se zaveda pomena asfalterske tehnologije na razvoj infrastrukture, kjer je najpomembnejši element bitumensko vezivo. Ker smo ga v celoti prisiljeni uvoziti, je nujno, da temu segmentu posvetimo posebno pozornost. ZAG je opremljen z najmodernejšimi napravami za celovito analiziranje bitumnov tako za javne kot zasebne naročnike. Slovenija je preko ZAG del evropskega združenja laboratorijev FEHRL, kjer se z ustreznim povezovanjem izvaja pomembne razvojnoraziskovalne projekte. ZAG je bil v preteklosti na temu segmentu zelo uspešen, enako si bo prizadeval tudi v naprej. Vsem udeležencem je zaželel uspešno in učinkovito delo. 4 od skupščine do Skupščine V zadnjih letih ugotavljamo velike spremembe lastnosti bitumenskih veziv po zaključenem procesu proizvodnje, vgrajevanja in uporabe asfaltnih zmesi. Navedeno se dogaja kljub temu, da praviloma vsa bitumenska veziva pred uporabo izkazujejo zahtevane in s produktnim standardom SIST EN 12591 predpisane karakteristike. Spremembe bitumnov v vgrajeni asfaltni zmesi, ki se odražajo predvsem v hitrem staranju, vodijo do krajšega časa uporabnosti oziroma hitrejšega propada (razpokanost, razgradnja,…) asfaltnih plasti na naših prometnih površinah. Navedene trende ugotavljajo v vseh primerljivih državah (npr. Avstrija, Nemčija, Madžarska in druge), zato je industrija asfalta v Evropi pričela z aktivnostmi, s katerimi bi z dodatnimi zahtevami dosegli spremembo omenjenega standarda. V navedeni proces smo se preko ZAS vključili tudi v Sloveniji. Da bi ugotovili kakovost na našem trgu navzočih bitumnov in predvsem obseg in velikost opisanega pojava, je bila izvedena obsežna raziskava lastnosti na slovenskem trgu prisotnih bitumnov B 50/70, ki jo je financirala DARS, Družba za AC v RS, izvedel pa jo je inštitut Zavod za gradbeništvo (ZAG) v sodelovanju z IGMAT, Inštitutom za gradbene materiale, d.d. Prvič v Sloveniji so bili vzorci bitumna dolgotrajno starani v laboratoriju. Sočasno pa so bile izvedene tudi novejše laboratorijske preiskave za določitev odpornosti bitumnov pri različnih temperaturah oziroma v različnih pogojih uporabe. Vse preiskave so bile izvedene na vhodnih (originalnih) in na kratkotrajno ter dolgotrajno staranih STROKOVNO SREČANJE vzorcih bitumna. S kratkotrajnim staranjem opisujemo proces proizvodnje in vgrajevanja, z dolgotrajnim staranjem pa proces uporabe asfaltne zmesi (plasti). Navedene laboratorijske metode so v Evropi sicer že standardizirane, vendar so rezultati samo informativne narave in ne predstavljajo zahtev v produktnih standardih. Za navedene zahteve bo v Evropi zelo težko pridobiti soglasje, saj takim zahtevam zelo nasprotuje bitumenska industrija. V skrajnem slučaju bodo morali oblikovati dodatne zahteve naročniki, oziroma bodo posebne zahteve do dobaviteljev postavili proizvajalci in vgrajevalci asfaltnih zmesi, ki želijo, da vgrajene asfaltne zmesi dosežejo pričakovano življenjsko dobo. Opisano ne velja oziroma velja v manjši meri tudi za s polimeri modificirane bitumne, ki so prav tako v fazi preverjanja. • Preiskave vseh odvzetih vzorcev bitumna kažejo, da je kakovost vhodnih (originalnih) bitumnov na slovenskem trgu praviloma v mejah zahtev standarda (SIST EN 12591:2009). Pri ekstrahiranih (iz vgrajenih asfaltnih plasti odvzetih) bitumnih pa so bila po letu 2009 ugotovljena večja nihanja posameznih kakovostnih karakteristik. • V letu 2013 je bilo odvzetih osem vzorcev bitumna proizvajalcev IES Mantova, Niš (Pančevo), Alma Petroli Ravena, Bosanski brod, MOL (Zalaegerszeg) ter Alma Petroli Ravenna in OMV Schwechat (vzorčeno dvakrat). Kakovost preiskanih osmih vzorcev bitumna, je bila v mejah zahtev tega standarda. Ugotavljamo pa, da je kakovost preiskanih bitumnov glede na vir dobavitelja, različna. • Po kratkotrajnem staranju so se pokazale razlike v karakteristikah. • Preiskave po dolgotrajnem staranju pa kažejo pomembne razlike med obravnavanimi bitumni in posledično njihov namen uporabe. 3.) Ali se kakovost bitumnov posameznih proizvajalcev pomembno spreminja? • Od šestih virov sta bila dva vira preiskana dvakrat (Ravenna in MOL). Po en vzorec vsakega vira je bil odvzet maja 2013, drugo vzorčenje je bilo decembra 2013. Na podlagi preiskav teh štirih vzorcev ugotavljamo, da so bile karakteristike bitumna posameznega vira, ki je bil vzorčen decembra, podobne lastnostim vzorca odvzetega maja 2013. • Vzorce iz preostalih štirih virov smo odvzeli samo enkrat, zato homogenost virov v teh primerih nismo mogli preverjati. 4.) Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? • Izvedene standardizirane preiskave vhodnih in staranih bitumnov so dale primerljive in ponovljive rezultate. Celovito smo preiskali osem bitumnov B50/70 in dobljeni rezultati se nanašajo le na te vzorce. Ugotovljeno je bilo, da laboratorijsko dolgotrajno staranje ne vpliva na karakteristike vseh bitumnov enako. Mojca Ravnikar Turk na predstavitvi naloge o bitumnih, ki jo je pod njenim vodstvom izvedel tim sodelavcev ZAG (Aleksander Ipavec, Dušanka Bohinc, Miloš Kmet, dr. Marjan Tušarja) Na strokovnem posvetu ZAS v Poslovni hiši Unija se je zbralo več kot sedemdeset udeležencev iz Slovenije, prisotni pa so bili tudi predstavniki iz Avstrije (OMV) in Madžarske (MOL). ZAKLJUČKI strokovnega srečanja na temo kakovosti bitumnov v obliki vprašanj in odgovorov, so naslednji: 1.) Ali se je kakovost bitumnov B50/70 na slovenskem trgu glede na leto 2009 poslabšala (po spremembah produktnega standarda)? • Kakovosti bitumnov po kratkotrajnem in dolgotrajnem staranju žal ne moremo primerjati s stanjem pred letom 2009. Takrat se dolgotrajno staranje ni izvajalo, novejša metoda kratkotrajnega staranja pa ni primerljiva s prejšnjo. 2.) Ali so preiskani vzorci bitumnov B50/70 primerljive kakovosti? • Glede na osnovne karakteristike, ki so zahtevane s SIST EN 12591:2009, je kakovost dobavljenih bitumnov med seboj primerljiva, saj je vseh osem preiskanih bitumnov tipa B50/70 izpolnjevalo zahteve standarda. • Z osnovnimi preiskavami (PK, penetracija, Fraass) je potrjeno, da bitumen zelo otrdi. Posamezne vrednosti parametrov teh preiskav po dolgotrajnem staranju so: - Fraass - temperatura se je zvišala glede na vhodni bitumen za 3°C do 10°C - PK – zmehčišče se je zvišalo za +12°C do 25°C - penetracija se je zmanjšala na 30% do 42% začetne vrednosti • Osnovne preiskave dolgotrajno staranih bitumnov ne dajo dobrih podatkov o temperaturnem območju uporabe asfaltne zmesi v času eksploatacije. 5.) Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija od skupščine do Skupščine 5 STROKOVNO SREČANJE obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? • Znamo, vendar je treba dobljene rezultate preiskav dolgotrajno staranih bitumnov B50/70 obravnavati previdno kot sledi: - nabor podatkov je omejen (samo osem vzorcev) - nimamo še povezave med laboratorijsko ugotovljenimi karakteristikami bitumnov in dejanskim obnašanjem asfalta v letih eksploatacije. - na dolgotrajno obnašanje vgrajene asfaltne zmesi vplivajo tudi drugi dejavniki (sama proizvodnja asfalta in vgradnja). • Za ugotavljanje teh karakteristik smo izvedli tudi novejši standardizirani preiskavi 'Ugotavljanje upogibne togosti - reometer z nosilcem, obremenjenim na upogib' (BBR) in 'Ugotavljanje kompleksnega strižnega modula in faznega kota dinamični strižni reometer' (DSR). • Rezultate smo vrednotili z zahtevami za bitumne v standardu AASHTO-32010 Performance-Graded Asphalt Binder). Ta standard razvršča bitumne glede na temperaturno območje uporabe - povprečna 7 dnevna maksi- 6 od skupščine do Skupščine malna do minimalna projektna temperatura (način določitve karakte rističnih temperatur je podan v ameriških standardih) • Glede na zahteve tega standard so bili nekateri bitumni B50/70 primerni za temperaturno območje -22°C do +64°C, nekateri pa za manjše temperaturno območje (en vzorec le od -16°C do +58°C). • Laboratorijsko staranje pokaže pomembne razlike v temperaturnem območju uporabe bitumnov. Osnovne preiskave vhodnih in tudi staranih bitumnov tega ne pokažejo. Nadaljnje aktivnosti ZAS Glede na • spremenjene klimatske spremembe (ARSO ugotavlja, da je smiselno obnoviti karto najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let), • velike prometne obremenitve, ki so v porastu, • nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode, • pridobljene izkušnje v zadnjih 20. letih v Sloveniji ter • revizije EN standardov, ki bodo predvidoma zaključene v letu 2015, ugotavljamo v Združenju asfalterjev Slovenije predlagamo predvsem naslednje: 1. Razširiti je treba slovenske tehnične zahteve za bitumne, ki bodo zadostile našim pogojem uporabe. Zahteve so lahko v obliki priporočil, tehničnih specifikacij ali nacionalnega dodatka k EN standardu. ZAS meni, da je za posamezne kategorije cest smiselno podati dodatne zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov. 2. Optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni vzpostaviti čim bolj učinkovite kontrole kakovosti. 3. Podobno kot za bitumne B50/70 preveriti obnašanje cestogradbenih bitumnov tipa B70/100 ter s polimeri modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru. S. H. STROKOVNI POSVET Voziščne konstrukcije Mag. Mitja Jurgele V ZAS, Združenju asfalterjev Slovenije smo v letu 2014 pričeli z iniciativo, preko katere v središče dogajanja postavljamo VOZIŠČNO KONSTRUKCIJO. je udeležilo več kot 80 predstavnikov iz vseh sfer udeležencev pri gradnji – naročnikov, projektantov, izvajalcev in nadzornikov. predvsem manjši, naročniki podce njujejo potrebo po ustreznem načrtovanju voziščnih konstrukcij s kompetentnimi strokovnjaki. Voziščna konstrukcija je namreč tisti del ceste, ki uporabniku zagotavlja ustrezno udobnost in varnost vožnje. Poleg tega izgradnja in vzdrževanje voziščnih konstrukcij v državah z že zgrajeno glavnino cestne infrastrukture, kamor se Slovenija nedvomno lahko prišteva, predstavlja približno 50 % vseh sredstev potrebnih za vlaganje v ceste. Ekonomična in trajna izvedba voziščnih konstrukcij tako predstavlja enega glavnih ciljev za učinkovito upravljanje s cestno infrastrukturo. Posvet je bil zasnovan tako, da so bile pokrite vse faze izvedbe voziščnih konstrukcij: • planiranje in zagotavljanje sredstev • načrtovanje • izvedba • nadzor in kontrola kakovosti • odprava napak v garancijski dobi in • raziskave in razvoj. V sklopu »Vgrajevanje voziščnih konstrukcij« so predavatelji predstavili del izkušenj iz svoje bogate prakse. Opozorili so na ustreznost navajanja pravilnih oznak asfaltnih zmesi v popisih del, na ustrezno certificiranje in označevanje proizvodov, ki je lahko problematično predvsem pri uvoženih asfaltnih zmeseh, na pomembnost kontrole kakovosti in kontrole, da se vgrajujejo le ustrezni materiali. Opozorili so na veliko pomembnost optimalne temperature zmesi pri proizvodnji in vgrajevanju, tako da je zagotovljena ustrezna zgoščenost asfaltne plasti hkrati pa bitumensko vezivo ne otrdi preveč. Predstavljena je bila problematika pretiranega utrjevanja nekaterih bitumnov, ki se pojavljajo na našem trgu. Preveč otrdeli bitumni namreč občutno skrajšajo življenjsko dobo asfaltnih plasti, kar pa se pokaže šele v drugi polovici življenjske dobe asfaltne plasti, tako da bo pravi obseg problematike razviden šele v prihodnjih letih. V Sloveniji se stanje voziščnih konstrukcij v zadnjih letih zaradi nenehnega nižanja razpoložljivih finančnih sredstev stalno slabša. Glede na zadnje meritve vizualne ocene stanja vozišč po metodi modificiranega švicarskega indeksa je kar 60,71 % vozišč državnih cest v slabem ali zelo slabem stanju. Delež avtocest v slabem ali zelo slabem stanju je v primerjavi s stanjem državnih cest sicer boljši in po napovedih modela PMS-DARS za leto 2015 znaša 28,2 %, vendar pa je zelo zaskrbljujoč trend poslabševanja stanja vozišč, saj smo v Sloveniji samo med leti 2012 in 2015 pridelali kar za 180 km več vozišč avtocest v slabem in zelo slabem stanju. Za ohranjanje stanja vozišč avtocest bi letno morali namreč obnoviti cca. 65 km enosmernih vozišč AC, povprečna dolžina obnovljenih vozišč v zadnjih petih letih pa znaša 23 km. V sklopu iniciative je zato ZAS v aprilu 2014 organiziral strokovni posvet »VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE«, katerega se V sklopu »Načrtovanje voziščnih konstrukcij« so predavatelji predstavili osnove projektiranja voziščnih konstrukcij ter z udeleženci deli nekatere od svojih bogatih in v dolgoletni praksi nabranih izkušenj. Glede na trenutno stanje v praksi so opozorili, da je za učinkovito načrtovanje voziščnih konstrukcij potrebno obsežno poznavanje problematike, saj je potrebno tako obvladovanje tematike konstrukcije kot celote, posameznih materialov in geotehnike in ni dovolj le poznavanje tehnične regulative s tega področja. Opozorili so, da se v praksi vse prevečkrat pojavljajo neracionalne projektne rešitve, ki v glavnem izvirajo iz neustrezne kompetentnosti udeležencev pri projekturanju in se kažejo v primerih kot so zanemarjanje potrebnosti preiskav ali odločanje za napačne vrste preiskav, izbira napačnih vrst zmesi in tipov bitumnov in neusklajenost projektnih rešitev v projektih voziščne konstrukcije in projektih trase. Ker se neustrezne projektne rešitve pri načrtovanju voziščnih konstrukcij pokažejo šele v drugi polovici življenjske dobe voziščne konstrukcije, tudi nekateri, V tematskem sklopu o razvoju in raziskavah so bili predstavljeni rezultati izvedenih poskusnih polj voziščnih konstrukcij na AC, katerih ne bi bilo brez podpore naročnika, ki kljub zelo omejenim finančnim sredstev omogoča njihovo izvajanje. Predstavljene so bile preiskave zmesi in bitumnov orientirane na pogoje uporabe. Predavatelji so tudi opozorili, da je nekatera tehnična regulativa, ki obravnava načrtovanje voziščnih konstrukcij potrebna posodobitve. Mag. Mitja Jurgele, DRI upravljanje investicij od skupščine do Skupščine 7 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAS v sodelovanju z 10. izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra prvič tudi 16 občin strukturo, zelo uspešno pa je potekalo tudi sodelovanje z demonstratorji skupine Wirtgen na poligonu. Izobraževanja se je v dveh dneh skupaj udeležilo 155 slušateljev iz 39. podjetij in 16. občin. Izobraževanje in usposabljanje je bilo razdeljeno na uvodni, teoretični in praktični del. Uvodni del Za uvodne nagovore so poskrbeli: predsednik ZAS Slovenko Henigman, vodja sektorja za vzdrževanje in varstvo cest pri DRSI ga. Ljiljana Herga ter direktorja podjetij CPG Kristjan Mugerli in Cestnega podjetje Murska Sobota Jože Dominko. Dvorana Cineplexx v Murski Soboti Slovenko Henigman v imenu Upravnega odbora ZAS: »Najboljše industrije po svetu same izobražujejo in usposabljajo, saj najbolje vedo kaj okolje in njihovi strokovnjaki potrebujejo. Prva med njimi, po kateri se vsi zgledujemo, je seveda industrija proizvodnje avtomobilov. Zato v ZAS že leta sledimo cilju izobraževanja in usposabljanja, ki ga nadgrajujemo s pričakovanji naših članov. ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije je V času med 11. in 12. marcem 2015 pripravilo tradicionalno 19. izobraževanje asfalterjev. Ker se izmenično izobražuje enkrat tehnični kader, drugič operativni, je letos potekalo 10. izobraževanje in usposabljanje tehničnega kadra, ki je zajemalo predvsem vodstveni kader, inženirje in tehnike. Osnovni cilj letošnjega izobraževanje je bil namenjen: Večnamenska dvorana v Senožečah • Pripravi tehničnega dela razpisnih pogojev - popisov na osnovi pregleda dobre in slabe prakse • Obravnavi Splošnih tem kot so: voziščne konstrukcije, zlepljenost in ravnost asfaltnih plasti ter ponovna uporaba asfalta • Praktičnim prikazom vgrajevanja asfalta s strani demonstratorjev na poligonu. Poleg predstavnikov izvajalcev, inženirjev, projektantov in laboratorijev so bili na izobraževanje posebej povabljeni predstavniki naročnikov, državnih ustanov in občin. Veseli nas, da so se vsi navedeni izobraževanja udeležili v velikem številu. Tudi tokrat je naša prizadevanja podprla država s častnim pokroviteljstvom s strani MzIP - DRSI, Direkcije Republike Slovenije za infra- Predsednik Združenja ZAS Slovenko Henigman od skupščine do Skupščine 9 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Največ asfalta se tradicionalno proizvede za lokalno skupnost, kjer je tudi največ cestnih površin. Zato smo letos po sklepu Upravnega odbora prvič na naše izobraževanje povabili tudi predstavnike vseh 220 občin. Zadovoljni smo, da ste se odzvali v velikem številu, prav tako predstavniki drugih državnih ustanov (DRSI, DARS, DRI,…), projektanti, predstavnik univerze in končno seveda tudi naši člani, proizvajalci in vgrajevalci asfalta. Kljub v celoti sprejeti in že v letih 2008 in 2009 uveljavljeni tehnični regulativi s področja asfaltov, z vsemi potrebnimi popisi del, se po mnenju Upravnega odbora ZAS še vedno več kot 50 % razpisov ne odda na ustrezen način. Zato smo v zadnjih letih okrepili naša prizadevanja, da pojasnimo in vzpodbudimo naročnike, da se stanje izboljša. To je tudi razlog, da je tematika javnega naročanja osrednja tema letošnjega izobraževanja. Leto 2014 je bilo za asfalterje po dolgih šestih sušnih letih ponovno nekoliko boljše. Dosegli smo 1.4 mio ton proizvodnje asfaltov, kar je 20% rast glede na leto poprej. Končno luč na koncu predora? Seveda to še zdaleč ni potrebnih, vsaj 2 mio ton letne proizvodnje, ki bi nam zagotavljala počasno izboljšanje stanja naših cest, pa vendar, vsaj trend se je končno obrnil. Upamo, da ne samo v enem letu! Vsem sodelujočim pri pripravi in izvedbi izobraževanja iskrena hvala, vsem udeležencem pa veliko novih znanj in nasvidenje ponovno čez dve leti!« Ljiljana Herga: »Stanje državnega cestnega omrežja je v več kot 70 % slabo in zelo slabo. Kot upravljalci cest v državi se že dlje časa zavedamo, da je nekaj potrebno storiti. V ta namen smo pripravili Akcijski načrt (glej poseben prispevek na to temo na strani 15), za katerega želimo, da čim prej ugleda luč sveta, saj je to za naše ceste neobhodno. Želimo, da se filozofija vzdrževanja in obnavljanja naših cest spremeni, obrne. Točkovni ukrepi, ki kratkoročno zadovoljijo posameznega poslanca ali župana niso prava pot, zato predlagamo sistemski pristop ureditve daljših odsekov, z uporabo modernih tehnologij in postopkov. Takšen pristop nam zagotavlja sinergijske učinke, kakovostnejšo izvedbo in v končni fazi bistveno znižanje stroškov po enoti obnove ceste. 10 od skupščine do Skupščine Predstavnica DRSI, Ljiljana Herga, vodja sektorja za vzdrževanje in varstvo cest Jože Dominko, direktor CP Murska Sobota Naše pobude, ki jih predstavljamo različnim deležnikom so naletele na dobre odzive, zato smo optimisti. Čestitam ZAS-u, da mu iz leta v leto uspeva pritegniti tako veliko pozornost in odziv slušateljev, da vztraja v svojih prizadevanjih za napredek in razvoj, kar krepi njegovo vlogo in dviguje raven naše stroke. Vsem vam želim uspešno delo.« Jože Dominko: »Nagovarjam in pozdravljam vas v imenu našega celotnega sistema, podjetja ki ga vodim in v imenu družbe Pomgrad, ki je dolgoletni član - partner ZAS-a. Dobrodošli na severovzhodnem delu Slovenije v Murski Soboti. S stanjem naših cest, predvsem pa s tem kako se lotevamo obnov, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Smo zaskrbljeni, ker se slabo stanje ne izboljšuje. Celo nasprotno. Iz leta v leto se slabša. Zato vlagamo v našem celotnem sistemu velike napore, da bi odgovornim pojasnili stanje in ga končno pričeli izboljševati. Sodelovanje z ZAS je zato izjemno koristno in vzpodbudno. Veselijo nas tudi predlogi DRSI, ki gredo v pravo smer, končno se o tem govori. Sredstva, ki jih uporabniki dajemo za ceste in goriva, naj končno pristanejo na cestah. Če bi se to zgodilo, vsaj v določenem delu, bi tudi velik del težav zelo hitro odpadel. S to mislijo in željo vsem vam udeležencem, da uživate v novih znanjih in spoznanjih vam želim prijeten dan v Prekmurju.« Kristjan Mugerli: »Samo skupaj lahko nekaj storimo. To pomeni nenehno izboljševanje procesov, od priprave, proizvodnje, vgrajevanja do celotne organizacije posameznih družb in celotnega gospodarstva. Seveda je opravljeno delo potrebno na koncu tudi pošteno plačati. Zato smo v Upravnemu odboru ZAS veliko premlevali kako dvigniti nivo naših izobraževanj in pritegniti dodatne udeležence, ki imajo tudi vpliv na kakovost oddaje in izvedbe asfalterskih del. Vesel sem, da nam je v velikem delu naših prizadevanj uspelo. Družba CGP si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bomo sledili našim ciljem in da bomo skupaj z ostalimi strokovnimi organizacijami utirali pot napredku in razvoju. Teoretični del Direktor CPG Kristjan Mugerli Vsem želim, da se na našem primorskem koncu najprej dobro počutje, potem pa vam želim vsega kar smo si postavili za cilj: nova znanja, širitev dobrih praks, nova poznanstva. Želim vam prijetno in uspešno delo.« Predstavljena so bila naslednja predavanja, katerih predstavitve so objavljene na spletni strani: • Voziščne konstrukcije – Načrtovanje in vzdrževanje – mag. Jožica Cezar, STIA NGI d.o.o. • Pomen ustrezne zlepljenosti in ravnost asfaltnih plasti – Roman Bašelj, IGMAT d.d. • Ponovna uporaba asfalta - Zvonimir Britovšek, BRASTEH, s.p. • Priprava tehničnega dela razpisne dokumentacije za izvedbo asfalterskih del - Janez Šuštar, GGD d.d. in CP Kranj d.o.o Prispevek je bil usklajen s predstavniki podjetij: Igorjem Florjančičem (CGP), IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Jožetom Goršetom (CGP), Tejo Črv (CPG), Iztokom Poljanškom (MAPRI), Karlo Lobnik (SGP Pomgrad) in Dejanom Poglajenom (Trgograd). Po posameznem predavanju je potekala živahna razprava med avtorji prispevkov in predavatelji. Po osvežitvi in kosilu je sledil praktični del na poligonih v območjih asfaltnih obratov v Lažah (CPG) in Murski Soboti (TAP oziroma Pomgrad). Zvonimir Britovšek, direktor DRC je predstavil postopke ponovne uporabe asfaltnih zmesi. »Podjetja imajo tehnologije (osem podjetij v Sloveniji lahko rezkanec ponovno uporabi v vročem asfaltu, dve podjetji imata tehnologije »in situ«), imamo dovolj znanj, zato ne odlašajmo, ampak jih uporabimo tukaj in zdaj. To ni samo koristno za podjetja, ampak je nujno za družbo kot celoto, za našo prihodnost.« Janez Šuštar, direktor kakovosti GGD in eden od največjih poznavalcev asfalterske tehnologije pri nas, je predstavil primere DOBRE in SLABE prakse pri postopkih javnega naročanja, ki ga je izdelal na osnovi primerov, ki so bili pridobljeni s svetovnega spleta. Gradivo je bilo usklajeno z vodilnimi komercialisti vseh partnerskih podjetij ZAS, največjih proizvajalcev asfalta v Sloveniji. Praktični del Jožica Cezar, direktorica STIA NGI, ki je kot vodja sekcije za izobraževanje pri ZAS pomemben člen pri organizaciji izobraževanj. Predstavila je aktivnosti v fazi načrtovanja voziščne konstrukcije. »Žal se na dimenzioniranje vozišč spoznajo vsi, zato se včasih dogajajo tako velike napake. Kje so odgovorni, da bi to preprečili?« Praktični prikaz vgrajevanja s finišerjem na poligonu (Janez Šuštar in Marko Balkovec predstavnik skupine Wirtgen s sodelavci), ki je zajemal naslednje vsebine: • Delovni postopki pri vgrajevanju asfaltnih zmesi • Navoz zmesi na finišer in razdelitev pred vgrajevalno gred • Nastavitev parametrov na finišerju, obravnava napak zaradi pomanjkljivih in neustreznih nastavitev nivelirne naprave za višinsko vodenje finišerja • Zgoščevanje asfaltnih zmesi • Detajli, obdelave stikov, obdelave jaškov (kvalitetna izvedba del) • Načini izvedbe in popravil • Asfaltni obrat: (Andrej Lavrenčič, CGP in Dean Donko, Pomgrad in TAP) • Ponovna uporaba rezkanca v klasični asfaltni zmesi po postopku hladnega dodajanja Prikaz vgrajevanja s finišerjem, Laže Roman Bašelj, IGMAT, je prvič pri nas obdelal izjemno pomembno temo zlepljenja med asfaltnimi plastmi. »Če so plasti povsem nezlepljene, lahko na osnovi izsledkov TU Dunaj, pade življenjska doba voziščne konstrukcije za do 80%«. V Drugi temi je obravnaval ravnost, s katero naročnik DARS v zadnjem času ni bil najbolj zadovoljen. Prikaz vgrajevanja s finišerjem, asfaltni obrat Laže, Janez Šuštar, dolgoletni demonstrator pri ZAS od skupščine do Skupščine 11 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Naslov Dean Donko o ponovni uporabi rezkanca na asfaltnem obratu TAP – Pomgrad v Murski Soboti. »Rezkanec je potrebno ustrezno separirati, deponije morajo biti pokrite, kontrola kakovosti mora od začetka do konca pokriti vse faze procesa. Vse mora delovati, potem je tudi rezultat optimalen.« Demonstratorja Janez Šuštar in Mario Pudelko, Wirtgen Group na poligonu. Preskus znanja Po končanem usposabljanju so udeleženci opravili preskus znanja, ki je zajemal 15 vprašanj. Test je reševalo 117 udeležencev. Uspešnih je bilo 99%, ki so pravilno odgovorili na 8 ali več vprašanj. V povprečju so udeleženci pravilno rešili 12 vprašanj (80% uspešnost). Največ težav je povzročalo vprašanje: ali tehnična regulativa dovoljuje uporabo ne drobljenih zrn kamnitega materiala v nosilnih plasteh? Kljub temu, da si v asfaltu v glavnem želimo uporabo drobljenih zmesi kamnitih zrn, pa je za uporabo asfaltov na cestah, ki so obremenjene z lažjimi prometnimi obremenitvami, dovoljena uporaba naravnih, ne drobljenih (okroglih) zmesi zrn. Odstotek uspešnih rešitev 100% 14 93% 25 84% 29 80% 28 73% 8 67% 2 53% 1 46% 12 od skupščine do Skupščine Število udeležencev 2 Udeleženci pri preizkusu znanja (Murska Sobota) Uspešnost rešenega preskusa znanja Uspešnostrešenegapreskusaznanja Številoudeležencev Število slušateljev Andrej Lavrenčič (prvi desno), CPG na predstavitvi reciklaže na asfaltnem obratu Laže. Ponovna uporaba asfalta ni samo okoljsko obvezna, je tudi ekonomsko učinkovita. Seveda pa je prihranek, ki ga ustvari podjetje, potrebno v celoti vlagati v razvoj, zato ponovna uporaba asfaltnih zmesi ne more biti cenejša za naročnike. 40 40 29 30 30 25 20 20 10 10 28 14 8 2 2 1 53 53 46 46 00 100 100 93 93 84 84 80 80 73 73 67 67 Uspešnostrešenihnalogv% Uspešnost rešenih nalog v % IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Anketa o udeležbi 115 udeležencev je izpolnilo Anketo o zadovoljstvu na izobraževanju in usposabljanju. Statistični podatki analize ankete so razvidni iz desne razpredelnice. Polega navedenega so bili udeleženci usposabljanj pozvani tudi k oceni in komentarju, s katerimi so, med ostalimi, pozitivno ocenili delo na poligonu, pohvalili so predavatelje, predstavljene novosti in celotno organizacijo izobraževanja. Kritičnih pogledov praktično ni bilo, izjemoma glede slabše vidljivosti posameznih razpredelnic v gradivu. Vprašanje Ocena* Teoretični del (proizvodnja, kakovost, sanacije poškodb,...) 4,5 Praktični del (poligon, laboratorij, asfaltni obrat,...) 4,6 Ocena mnenja o vsebini izobraževanja 4,4 Ocena mnenja o gradivu 4,3 Ocena predavateljev (kvaliteta in strokovnost predstavitve) 4,7 Mnenje o organizaciji (izobraževanja, primernost lokacije) 4,6 Splošna ocena izobraževanja je zelo dobra, zato se bo večina udeležencev ponovno udeležila takšnega dogodka in ga tudi priporočila svojim sodelavcem. *anketiranci so svoje mnenje podajali z oceno od 1 (slabo) do 5 (odlično) Vinko Kunič ali pa vodja projektov, sem dobil dosti uporabnih informacij in sem odhajal navdušen. Že takoj naslednji dan je bilo pridobljeno znanje uporabno. Kaj vas je prepričalo, kaj ste pogrešali? Prepričala me je uporabnost izobraževanja, še posebej pa prikaz na terenu samem. Da bi kaj pogrešal, se ne morem spomniti, če pa že vztrajate z vprašanjem, bi mi zaradi burje v obratu Laže prav prišel še kak pulover ali zimska bunda. Med seminarjem sem ugotovil, da bi bil zelo uporaben tudi za projektante, da se izobrazijo o novostih in predvsem o pravilnih opisih asfalterskih del v projektni dokumentaciji, ki jo naročamo pri njih. Gospod Kunič, ste izkušen gradbeni inženir, ki že dolgo časa delujete na področju prometne infrastrukture. Kot vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na občini Črnomelj ste v zadnjem času močno vpeti v to dogajanje, saj končujete dolgo pričakovano obvoznico Črnomlja. Prvič ste se udeležili izobraževanja in usposabljanja ZAS. Kakšni so vaši vtisi? Moj vtis iz izobraževanja je zelo dober, ne glede na to, da je bilo kar precej prisotnih že strokovnjakov za asfaltiranje, so takšni praktični seminarji potrebni. Potrebno je druženje in izmenjava znanja, le tako se napreduje. Čeprav sem ob prijavi menil, da ta seminar ni zame, ker sem bolj birokrat Kako predstavniki Občin spremljate asfaltersko branžo? Ste dovolj dobro seznanjeni kaj se v branži dogaja? Asfaltersko branžo spremljam z rednimi kontakti z izvajalci del, pri nas so to kolegi iz CGP d.d. Dvomim, da smo z dogajanjem v branži podrobno seznanjeni, bolj smo na tekočem z zastojem (so)financiranja cest na splošno. Posledično smo se na občinah usmerili v druge projekte na okoljski infrastrukturi (npr. na projekt Trajnostne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine), kar je tudi potrebno urediti, vendar ne na račun cest. Kako bi vas lahko boljše pritegnili, saj je znano, da se glavnino asfalta proizvede in vgradi za občinske in lokalne programe? Mislim, da vsa stroka dela dobro, da bi še kaj več sodelovali, bi se na področju cest moralo kaj več dogajati. Žal tudi na občinah v zadnjih dveh letih občutimo krčenje sredstev za investicije. Mogoče bi zato bil za nas primeren prikaz cenejših načinov obnov asfaltnih površin, npr. tankoslojnih in površinskih prevlek? Kako naj v Sloveniji premaknemo slabo situacijo na področju cestogradnje in prometne infrastrukture? Mislim, da nam je sedaj že vsem, še posebej pa voznikom jasno, da se je izgradnja in obnova cest in s tem tudi asfaltiranje praktično ustavilo, saj ni zagotovljenega financiranja cest na sistemskem oz. zakonskem področju, na žalost pa tudi ne v operativnem programu za sofinanciranje iz sredstev EU. Tu je izjema samo majhen pododsek južnega dela 3. Razvojne osi v Novem mestu, kar pa je bistveno premalo. Pa seveda, izjema je naša obvoznica na zahodni strani Črnomlja, ki je končno, s pomočjo sredstev EU, po več kot 10. letih dokončana. Mislim, da v resni državi, kar bi Slovenija po 25 letih samostojnosti morala biti (je že polnoletna!), ni dopustno, da se investicijsko in ostalo vzdrževanje cest obravnava kot nepotrebno trošenje denarja ali samo kot izredni dogodek , potrebno je stalno in sistematično vlaganje v asfaltne površine, če hočemo po poti navzgor oziroma cesti naprej. od skupščine do Skupščine 13 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest Direkcija RS za ceste (sedaj za infrastrukturo) je v letu 2014 z razpoložljivimi sredstvi komaj zagotavljala izvajanje rednega vzdrževanja na glavnih in regionalnih cestah, investicijskih vlaganj (ne investicijskega vzdrževanja, ne investicij) v to omrežje, z izjemo projektov, ki so financirani iz evropskih sredstev, ni bilo. Glede na ocene, da sredstev za glavne in regionalne ceste v potrebnem obsegu še nekaj časa ne bo na voljo, tudi v Strategiji razvoja prometa v RS je poudarek na razvoju železniške infrastrukture, je Direkcija pripravila predlog kako z minimalnimi sredstvi in posegi preprečiti nadaljnje propadanje omrežja glavnih in regionalnih cest ter izboljšati pogoje za uporabnike. Direkcija RS za infrastrukturo je doslej vse ukrepe načrtovala z vidika sanacije problematičnih mest in glede na razpoložljiva sredstva so bili ti ukrepi zasnovani točkovno, torej lokacijsko so bili omejeni, tako se je na primer urejalo samo del problematične brežine, kritič- no premostitev, križišče, avtobusno postajališče in podobno. Vlaganja so bila razpršena na celotno omrežje enakomerno in ker se je omrežje s prenosom občinskih cest večalo, sredstva pa so se zmanjševala, je to privedlo do tega, da je pretežni del omrežja v takšnem stanju, da posledično povzroča gospodarstvu in prebivalstvu velike stroške. Pri tem ni zanemarljivo, da je v zadnjih letih izvrševanje proračuna potekalo z vrsto omejitev (ukrepi začasnega zadržanja izvajanja proračuna, rebalansi), pri čemer so postopki javnega naročanja zaradi zaostrene situacije na trgu postajali vse bolj časovno zahtevni (pritožbe oziroma revizijski zahtevki). Predlog Direkcije RS za infrastrukturo je, da se ob sredstvih, ki so namenjena izvajanju gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, zagotovi še v vsakoletnem fiksnem znesku sredstva za investicijsko vzdrževanje cest v šestletnem obdobju in ta sredstva prioritetno nameni za ceste, ki so za gospodarstvo in mobilnost prebivalstva najbolj pomembne in nato do konca šestletnega obdobja izvede ukrepe še na ostalih cestah. Z vlaganjem v investicijsko vzdrževanje pa se tudi niža stroške rednega vzdrževanja. Na 6.000 kilometrov omrežju cest s katerim Direkcija za infrastrukturo upravlja, je kot najbolj obremenjene oziroma strateške prepoznala 1.882 kilometrov cest, ki generirajo najvišje družbene stroške osebnega, javnega in tovornega prometa oziroma so strateške zaradi njihovega pomena. Zato bi morali najprej začeti z aktivnostmi za sanacijo teh cest. Vsako leto, ko se na glavnih in regionalnih cestah ne izvaja investicijskih ukrepov (torej investicijskega vzdrževanja ali investicij – rekonstrukcij, novogradenj), se potrebna sredstva za sanacijo vozišč povečajo za 88 milijonov evrov. Skupaj z družbenimi stroški osebnega javnega in tovornega prometa ter stroški obremenitev okolja zaradi stanja omrežja G in R cest to predstavlja ca 200 mio EUR stroškov na leto. V kolikor se ne bo preprečilo nadaljnjega propadanja cest, bodo ti stroški še rastli. Gospodarstvo že sedaj opozarja, da so zaradi dotrajanega omrežja in slabih prometnih povezav in posledično višjih stroškov, nekonkurenčni. Projekcija stanja vozišč brez investicijskega vzdrževanja je skrb vzbujajoča, saj bo v roku dveh let odstotek zelo slabih, slabih in mejnih vozišč porastel na 90%. Dosedanje točkovno izvajanje ukrepov je stroškovno zahtevnejše (tako za uporaod skupščine do Skupščine 15 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Napoved stanja vozišč brez investijskega vzdrževanja v letu 2017 (groba ocena) Projection on pavement condition without investment maintenance in 2017(rough estimation) OCV 2017 Opis stanja Visual condition assessment 2017 zelo dobro (very good) dobro (good) mejno (fair) slabo (poor) zelo slabo (very poor) makadam (unpaved) bnike kot upravljalca) in učinek ukrepa nižji, zato predlog obsega spremembo v obravnavi, in sicer se namesto točkovnih ukrepov predlaga enovita obravnava celotnega odseka na način, da bo po izvedbi ukrepov v večletnem obdobju potrebno zgolj redno vzdrževanje odseka. Predlog je izvedljiv samo pod pogojem, da se zagotovi stabilno financiranje v večletnem obdobju oziroma ustanovi posebni račun, na katerega bi se stekala namensko zbrana sredstva iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu ter delež trošarin, zbranih s prodajo pogonskih goriv – cestni sklad. To bi namreč omogočilo organizacijo dela na način, da upravljalec pripravi vse potrebno za izvedbo projekta v času izven gradbene sezone, dinamiko del pa bi narekovale okoliščine gradbene sezone in ne administrativno izvajanje proračuna, kot je to sedaj. Pod temi pogoji bi dela stekla hitro in učinkovito z najkrajšimi možnimi časi zapor, projekti bi se izvajali enovito (sedaj se izvajajo fazno v večletnem obdobju), preprečilo bi se nadaljnje propadanje cestnega omrežja in pričelo negativni trend obračati navzgor. 16 od skupščine do Skupščine Narejena je simulacija akcijskega načrta obnove glavnih in regionalnih cest za šestletno obdobje za znesek 200 mio EUR in na način operativnega upravljanja s sredstvi, torej, da so sredstva neodvisna od sprememb proračuna (rebalans, začasno zadržano izvajanje proračuna in podobno), kar pomeni, da so sredstva evidentirana na posebnem podračunu v računu, tako imenovanem cestnem skladu. Ob teh predpostavkah bi v šestih letih obnovili več kot polovico omrežja glavnih in regionalnih cest. Ker je akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest še v fazi predloga v tem trenutku ni možno posredovati spiska cest, ker še ni dokončne odločitve o tem kateri parametri bodo dejansko ključni pri uvrščanju cest. Direkcija RS za infrastrukturo je predlog pripravila na način, da se upošteva ekonomsko prometne kazalce, torej kaj to pomeni z vidika naslednjih kazalnikov: • stroški uporabnikov in blaga (prometno-ekonomski kriterij) kot merilo za konkurenčnost, nastajanje delovnih mest in predpogoj za rast za vzdrževanje socialne pravičnosti, • mobilnost potnikov kot merilo kakovosti vključevanja, predvsem v smislu izboljšanja razmer za javni potniški promet in • eksterni stroški (emisije) kot merilo za prijaznost do okolja. Akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest pomeni nižje stroške uporabnikov v osebnem in tovornem prometu, nižje stroške blaga v prometu ter nižje eksterne stroške (manj izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževalcev okolja, večja prometna varnost) in hkrati izboljšano mobilnost potnikov oziroma razmere za odvijanje voženj javnega potniškega prometa Ljiljana Herga, univ. dipl. inž. geol. Sekretarka Vodja Sektorja za redno vzdrževanje cest Direkcija RS za infrastrukturo PROIZVODNJA Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2014 Končno pozitiven trend PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI (v mio ton) V letu 2014 smo v Sloveniji po podatkih članov Združenja asfalterjev Slovenije proizvedli 1,406 mio ton vročih asfaltnih zmesi. Prvič po letu 2009, ko se je začel negativni trend padanja proizvodnje, smo dosegli pozitivno rast. Glede na predhodno leto 2013 je dosežen dvig proizvodnje, ki presega 20 %. Veliko, če ne upoštevamo absolutne vrednosti padcev do leta 2013, ko je bila dosežena proizvodnja komaj na nivoju 90. let. Rezultat proizvodnje v letu 2014 nas je približal na raven proizvodnje pred desetimi leti. Ta ne zagotavlja vzdrževanja stanja naših že tako slabih cest in ostalih prometnih površin. Da bi vzdrževali, oziroma izboljševali stanje, bi se morali približati obsegu 0.9 do 1.0 tone proizvodnje po prebivalcu, oziroma 1.8 do 2.0 mio ton celokupne proizvodnje. Obseg proizvodnje ima negativen trend tudi v ostalih evropskih državah, pri čemer so odstotki padcev v Evropi nekajkrat nižji. Če smo pri nas padli med 50 in 60 % glede na dolgoletno povprečje, je evropsko povprečje padlo za 5 do 10 % (grafikon Proizvodnja asfaltnih zmesi v Evropi na strani 18). V prihodnje si takšnih nihanj ne bi več smeli privoščiti, saj so posledice za industrijo hude. Zaustavile so se praktično vse razvojne aktivnosti, poslabšala se je kakovost del, propadlo je veliko število gradbenih izvajalcev. Najpomembnejši nauk te od skupščine do Skupščine 17 PROIZVODNJA PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V EVROPI (v mio ton) situacije, ki je še veliko bolj kruta v slovenskem gradbeništvu kot celoti, je potreba po stabilnosti. Zato potrebujemo več letne drsne plane, ki ne bodo imeli prevelikih nihanj. In to so naša bistvena priča kovanja do države. Pozivamo vse odgovorne posameznike, da zagotavljajo enakomerno planiranje skozi daljše časovno obdobje! Za proizvedene asfaltne zmesi v Sloveniji v letu 2014 je bilo porabljenih približno 1.2 mio ton karbonatnih in 0.14 mio ton silikatnih zmesi kamnitih zrn ter okoli 66.000 ton bitumenskih veziv. Od tega je bilo vgrajenih 60.000 ton cestogradbenih bitumnov in 6.000 ton s 18 od skupščine do Skupščine polimeri modificiranih bitumnov. Delež modificiranih bitumnov glede na porabo vseh bitumnov je tako v letu 2013 znašal okoli 10 %. PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V SVETU V LETU 2012 V letu 2014 je bilo med ostalimi asfalti v Sloveniji proizvedenih in vgrajenih 4.000 ton PA, 1.000 ton MA, 53.000 ton SMA, 45.000 ton AC bin, 757.000 ton AC surf in 546.000 ton AC base. V svetu se letno proizvede med 650 – 700 mio ton asfaltnih zmesi, deleži na posameznem kontinentu so prikazani na desnem grafu. S.H. Evropa ZDA Japonska Ostali DELOVANJE ORGANOV ZAS Delo v organizacijskih in strokovnih telesih Združenja asfalterjev Slovenije Skupščina (Zbor članov) Redna Skupščina ZAS je potekala 22. maja 2014 v nadaljevanju strokovnega posveta na temo kakovosti bitumnov in trajnostnih vidikov asfalterske panoge. Najpomembnejše ugotovitve so naslednje: • Združenju se je v zadnjem letu pridružilo 6 novih članov, izstopil je eden od manjših. • Delo v letu 2013 je bilo uspešno, plane ZAS smo v celoti realizirali. • Predstavljen je bil zelo ambiciozen plan delovanja za leto 2014, ki je bil soglasno potrjen. • Na mesto dolgoletnega člana Upravnega odbora Zvoneta Britovška, ki je prevzel mesto direktorja DRC, je bil na Organigram delovanja ZAS Dogodki in udeleženci srečanj ZAS v času od skupščine do skupščine Število referentov domači X. Izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 11. 3. in 12. 3. 2015 tuji Število udeležencev domači 155 4+2 5. dan asfalterjev - 27. 11. 2014 1 Strokovni posvet: Voziščne konstrukcije - pregled problematike in rešitev pri gradnji in vzdrževanju cest - 17. 4. 2014** 10 80 Strokovno srečanje: Kakovost bitumnov in trajnostni vidiki asfalterske panoge 22. 5. 2014 in 19. redni zbor članov ZAS (bilten) 2 59 1 UO – Od skupščine do skupščine ZAS (6 sej, 77 sklepov) 57 5 82 Mednarodno sodelovanje in aktivnosti (EAPA, Gestrata, FSV, …), Bruselj, Pariz, Dunaj, Celovec, Köln 35 TO, OZVO, SI, SHI, OPD, NO, interne koordinacije (skupaj 9 + 10 sej), ocena * in domači v tujini ** srečanje v statistiki predhodnega leta ni bilo upoštevano tuji* 19 1 Skupaj: 135 12 568 52 620 od skupščine do Skupščine 19 DELOVANJE ORGANOV ZAS asfalterskimi deli in te primere tudi v največji možni meri predstaviti naročnikom. • Podpora in vzpodbuda za nadaljevanje delovanja Komisije za asfalt. • Vzpostaviti pravila za izenačitev pogojev glede dostopa proizvajalcev asfaltnih zmesi na slovenski trg. • Propagirati nove tehnologije (TAZ, recikliranje, manj hrupni asfalti, asfaltne zmesi za zahtevnejše pogoje uporabe), pripravljati nove tehnične dokumente in osveščati laično ter strokovno javnost. • Vzpodbujati vse udeležene glede zahtev za bitumne, kamene agregate in dodatke ter vzpodbujati uporabo dinamičnih laboratorijskih preiskav. • Vzpodbujati vse oblike izobraževanja, kajti samo osveščeni in informirani projektanti, inženirji in naročniki bodo čutili potrebo, da se uporabi moderne postopke načrtovanja, proizvodnje in vgrajevanja asfaltnih zmesi. Udeleženci skupščine ZAS volitvah nadomestnih članov soglasno izvoljen Andrej Poglajen, direktor družbe Trgograd. Zvonetu Britovšku je bila izrečena pohvala za konstruktivno sodelovanje pri delu upravnega odbora. V znak zahvale smo mu podelili priznanje in mu zaželeli vse najboljše pri novih izzivih. Obojestransko je bila izražena želja po intenzivnem sodelovanju v prihodnje. • Poslovanje ZAS je bilo skladno s planom pozitivno. Skupščina se je zaključila s skupnim druženjem članov. Borut Willenpart je pozdravil udeležence skupščine. Upravni odbor Upravni odbor (UO) Med obema skupščinama ZAS je bilo organiziranih šest sej Upravnega odbora. Vse seje so bile sklepčne, poleg enajst članskega odbora in predstavnikov podjetij iz prvega ranga so bili na seje vabljeni tudi člani Nadzornega odbora in vodje strokovnih odborov – razširjeni Upravni odbor. Posamezne seje se je v povprečju udeležilo 12 članov. V obravnavanem obdobju je Upravni odbor sprejel 58 sklepov, ki so bili v glavnem v celoti realizirani, v realizaciji sta še dva sklepa. Do rezultatov pri posamezni aktivnosti smo prihajali na različne načine, od priprave gradiv v ožjih strokovnih skupinah, do dela v strokovnih odborih, z organizacijo strokovnih srečanj, izobraževanj in mednarodnih izmenjav. Odbor podjetij in družb (OPD) V OPD so zbrani vsi predstavniki podjetij, ki delujejo v ZAS. Zadnji sestanek odbora je v sklopu Dneva asfalterjev potekal 27. novembra 2014 na Bledu. Na sestanku je bilo prisotnih 34 predstavnikov podjetij. Predstavljene so bile aktivnosti zadnjih šestih mesecev od zadnje skupščine. Najpomembnejše informacije bi lahko strnili v pregled dela v strokovnih odborih TO in OZVO, v informacijah o pomenu izobraževanja v združenju ter doseženi proizvodnji asfaltnih zmesi v letu 2014, ko smo kot kaže končno dosegli spremembo negativnega trenda. Najpomembnejše usmeritve, ki so bile usklajene na upravnem odboru in ki smo jih v zadnjem letu tudi uspešno realizirali so bile predvsem naslednje: Delovno predsedstvo: Zvonko Cotič, Marijan Prešeren, ga. Irena Fortuna 20 od skupščine do Skupščine • V središče dogajanja je in bo tudi v prihodnje voziščna konstrukcija. • Obravnavati problematiko prekomernih garancijskih dob in bančnih garancij ter predstaviti svoje stališče. • Predstaviti primere slabe in dobre prakse javnega naročanja v povezavi z Sestanek OPD, novembra 2014 na Bledu DELOVANJE ORGANOV ZAS Sledila je razprava udeležencev, ki je bila nekoliko manj živahna kot v zadnjih dveh letih. Velik del zastavljenih ciljev smo namreč dosegli, pri nekaterih temah pa lahko ugotovimo predvsem brezupnost in nemoč. Nikakor se ni moč znebiti občutka, da pomanjkanje del še vedno sili podjetja, tako gradbene izvajalce kot inženiringe, projektante in laboratorije, da dajejo ponudbe izpod lastne cene. Enako pereče za našo branžo pa je neplačevanje ustrezno opravljenih in potrjenih del. Oboje navedeno je velik izziv tako za gradbeništvo kot našo ožjo asfaltersko panogo. Izpostavljeno problematiko bo ZAS prednostno obravnaval in svoja prizadevanja usmerjal v izboljšanje stanja. Ker smo odvisni od ostalih deležnikov v procesu gradnje, moramo še naprej ostati gonilna sila, ki opozarja na problematiko, ki pripravlja ustrezne dokumente in prepriča odgovorne, da je nekatere spremembe enostavno potrebno uveljaviti. Nadzorni odbor (NO) NO ZAS: Bojan Hočevar, Aleksander Kerstein, Mitja Čotar Nadzorni odbor ZAS v sestavi Aleksander Kerstein, predsednik, Mitja Čotar, član in Bojan Hočevar, član, se je sestal na redni Aleksander Kerstein, predsednik NO letni seji dne 19. marca 2015, na Polzeli. Obravnaval je finančno poslovanje in zaključni račun ZAS za leto 2014 ter finančni načrt ZAS za leto 2015, ki bodo posredovani v sprejem na letošnjo Skupščini ZAS. Sprejel je tri sklepe, s katerimi je potrdil, da je bilo poslovanje ZAS uspešno in skladno z računovodskimi standardi ter dal nekatere usmeritve za poslovanje ZAS v prihodnje. S. H. Tehnični odbor (TO) Tehnični odbor je v letu 2014 podrobneje obravnaval postopke in zahteve za asfaltne zmesi, ki so dane na trg in vgrajene v vozišča, opredeljeval se je glede dokumentacije, ki je potrebna za asfaltni rezkanec in dal pobudo, da se za obvladovanje kakovosti v popise del vključi tudi postavka o notranji kontroli kakovosti del. V vezi opisanih tem se je odbor sestal na več manjših sejah delovne skupine, o vsebini in rezultatu sej pa poročal na skupni seji celotnega odbora. Rezultat dela je bil izdan dokumnent, ki je bil v začetku tega leta objavljen na spletni strani ZAS, okrožnica z naslovom »Veljavna tehnična regulativa za proizvodnjo in vgrajevanje asfaltnih zmesi na javnih površinah v Republiki Sloveniji«. Na letni seji vseh članov odbora, v sklopu dneva asfalterjev so bile obravnavane celovite teme in sicer: • tehnična regulativa (direktive, zakoni, standardi, tehnične specifikacije, smernice in priporočila) • aktualne teme (ponovna uporaba asfalta, hladne reciklaže, nizkotemperaturni asfalti, manj hrupni asfalti) • pobude in usmeritve glede optimalne uporabe bitumnov (razširjene preiskave) • zahtevne asfaltne zmesi (SMA, SMALN, PA, ACbin) • izdelave in revizije tehničnih specifikacij (hladne reciklaže in alternativni proizvodi) • delo Komisije za asfalt pri DARS in • delo v sorodnih združenjih po svetu (EAPA, GESTRATA, CEN). Odbor se je, kot tudi v preteklosti, preko leta zavzemal za celovito obvladovanje asfalterskega področja in sledil aktualnim nalogam zastavljenega večletnega plana dela TO. Poglavitna naloga odbora je bila učinkovit pretok informacij, saj se zavedamo, da se področje asfalterskih del hitro izpopolnjuje, močno napreduje, vlaganja v proizvodnje obrate, v mehanizacijo in v laboratorije za kontrolo kakovosti so znatna. Pri sedanji hitrosti razvoja asfalterstva po svetu, lahko znanje in razvoj kontrole kakovosti zelo hitro zastane. Nastajajo novi proizvodi in standardi in kar je bilo obvladovano še pred nekaj leti, je lahko danes marsikdaj že pomanjkljivo. Za tak, sodoben način dela, manjka doslednost planiranja in vlaganja ter preprečevanje odstopanja od zastavljene politike gospodarjenja! Tu so poudarki in člani odbora se zavedajo, da je potrebno, da zadeve obvladujemo. Stroka tudi pri nas, kjub krizi, lahko gre v korak s časom. Odbor je razpravljal o poudarkih na trajnostni gradnji, saj se intenzivno raziskujejo poti za dosego trajneših asfaltov, zelo se spodbuja ponovna uporaba, saj se je postavil izrazit nivo zavedanja za zmanjševanje emisij v okolje in posledično tudi zmanjševanje temperatur pri proizvodnji in vgrajevanju. Vzpostavljeno je tesno povezovanje stroke z proizvajalci in/ali izvajalci. Glede na to so člani TO seznanjeni z možnostmi za na pogoje uporabe orijentiranih preiskav, kjer so poudarki na kratkoročnem in dolgotrajnem obnašanju vhodnih materialov in asfalta. Na razpolago so številni dokumenti, na katere je bilo opozorjeno. TO TAS se bo zavzemal za intenziven in sistematičen prenos znanj in izsledkov stroke tudi v naprej. Trudil se bo za osveščanje in za kritičen ter učinkovit pogled na kakovost in trajnost! Velik poudarek bo tudi v prihodnje namenjen obravnavi in zavedanju za obvladovanje kakovosti. Kakovost na splošno pada, kar je velikokrat posledica pomanjkljivega zavzemanja odgovornih. To je ugotovitev, kar je potrebno preprečevati. Krepili bomo mednarodno sodelovanje in sodelovanje vseh strokovnih teles ZAS in, ki so med seboj povezani, povezane pa so tudi tematike, ki jih vsak od nas nagovarja. V zaključku se vsem sodelujočim članom odbora najlepše zahvaljujem za skupno delo in spodbujam povezovalno delo tudi v naprej. Janez Prosen, vodja odbora od skupščine do Skupščine 21 DELOVANJE ORGANOV ZAS Odbor za zdravje, varstvo in okolje (OZVO) Vpliv asfalterske industrije na okolje ter zdravje delavcev je področje, katero stopa vsako leto bolj v ospredje. Odbor za zdravje, varstvo in okolje (OZVO) pri ZAS, se zato aktivno posveča tej zelo aktualni in pomembni tematiki. Odbor stalno sodelujuje in spremnlja aktivnosti v sorodnem odboru Health, Safety and Environment (HSE) pri EAPA. Na ta načun sodeljujemo z drugimi evropskimi asfalterskimi združenji, ki so organizirani v EAPA. V Sloveniji je zaradi zmanjšanja investicij, manjše proizvodnje asfalta pa tudi zaradi prestrukturiranja podjetij, razvoj na področju novih ekoloških tehnologij nekoliko zastal. Za člane ZAS so zato zelo pomembne izkušnje iz drugih držav, ki jih dobimo z delovanjem v evropskem združenju. Na ta način sledimo razvoju novih tehnologij, katere vse zasledujejo zmanjšano porabo energije in zmanjšanje emisij ter zagotavljanje bolj varnega okolja za zaposlene delavce. Odbor se je v svoji polni sestavi v letu 2014 sestal dvakrat in sicer na seji v mesecu oktobru ter na seji v okviru Dneva asfalterjev konec meseca novembra. Na sejah so bile obravnavane številne atualne teme in področja, katera se v Sloveniji in v svetu intenzivno razvijajo in spreminjajo. Največ poudarka in diskusije je bilo namenjeno temam, katere zanimajo tudi slovenske proizvajalce asfalta in sicer: • Uporaba rezkanca pri proizvodnji asfalta, izpostavljena je bila uporaba rezkanca v asfaltnih zmeseh z vidika okoljske zakonodaje ter priprava zakonodajnega okvira uporabe. • Uporaba asfalta v garažnih hišah, z vidika gorljivosti asfalta in priprava dokumenta za uporabo. • Predlog direktive za MCP za srednje kurilne naprave za asfaltne obrate od 1MW do 50MW. • Nizko temperaturni asfalti (WMA), porast proizvodnje zaradi razvoja nove opreme na asfaltnih obratih. O ključnih informacijah s področja zdrav ja, varstva in okolja ter o delu odbora se je redno seznanjajo upravni odbor ZAS, kateri je sprejemal tudi ustrezne odločitve glede ravnanja na tem področju. Mitja Čotar, vodja odbora 22 od skupščine do Skupščine Razširjena komisija za asfalt (od leve): Matic Poznič, Dean Donko, Mojca Turk, Janez Prosen, Slovenko Henigman, Roman Bašelj, Irena Fortuna, Zvonko Cotič, in Aleksander Ipavec Komisija za asfalt (KZA) KZA se je v letu od zadnje skupščine ZAS sestala na treh sestankih št. 86, 87 in 88 v mesecih september, november in januar 2015. Vsi sestanki so potekali na DARS-u, ki se je tudi s svojimi sodelavci vključeval v obravnavanje in reševanje problematike. Navedeno je predvsem posledica tega, da KZA deluje na osnovi še vedno veljavnega poslovnika DARS iz leta 1999 in zaradi potreb, ki jih ima DARS na tem področju. Kljub temu, da se na avtoceste ne vgradijo pretežne količine asfaltnih zmesi, pa so avtocestne voziščne konstrukcije tiste, ki so najbolj obremenjene in zahtevajo največ razvojnih aktivnosti. Če teh ne bo, se bo stanje začelo hitro slabšati. Na sestankih KZA so bile v zadnjem letu obravnavane predvsem naslednje teme: • Rezultati preskusov staranja bitumnov • Seznanitev z novimi tehničnimi dokumenti (TAZ, recikliranje,…) • Obravnavanje programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti • Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti • Seznanitev s poročilom o izvedenih poskusnih poljih • Meritve hrupa voznih površin • Enotni pristop pri obravnavi obstoječih vozišč pri dimenzioniranju voziščnih konstrukcij • Informiranje o doseženi kakovosti del • Pregled in prilagoditev članstva KZA • Spremljanje aktualnega dogajanja v asfalterski branži doma in na tujem. Aktivnosti komisije so bile delno osredotočene na nadaljevanje nalog iz preteklih let, delno pa smo načeli povsem nova vprašanja. Obravnavali smo znižanje hrupa ob vzporednem laboratorijskem preverjanju rezultatov posameznih uporabljenih zmesi. Prav tako smo se veliko ukvarjali s ponovno uporabo starega asfalta (recikliranje), kjer je bilo zaznati večji obseg uporabe starega asfalta v novem asfaltu, kar smo vseskozi vspodbujali. V Sloveniji imamo kar osem asfaltnih obratov, kjer imajo možnosti ponovne uporabe starega asfalta v novem. Gre za tehnologijo, ki jo že dolga desetletja obvladujemo, žal pa nam ne uspe doseči večjega preboja. Zaradi navedenega je bilo predvsem predstavnikom DARS, kjer so možnosti najboljše, predlagano, da bi oblikovali takšne pogoje, da bi bolj vzpodbujali uporabo starega asfalta. Navedeno se bo doseglo z večjim obsegom rezkanih površin (namesto lokalnega krpanja) in ponovno vgradnjo starih asfaltnih zmesi. V vseh državah, s katerimi bi se radi primerjali, je opisano vsakodnevna praksa. KZA se je v preteklem obdobju izkazala z intenzivnem spremljanjem dogajanja in usmerjanjem strokovne politike asfalterske dejavnosti. V zapisu v istem biltenu pred enim letom smo zapisali »v prihodnje bo potrebno za učinkovito delo, aktivnosti KZA in drugih komisij na novo umisliti«, kar žal ni pomagalo, da bi bil dosežen kakršenkoli napredek? Komisija za asfalt je edina od strokovnih komisij, ki še deluje. Na odgovorne pred- DELOVANJE ORGANOV ZAS stavnike v cestnem gospodarstvu smo naslovili več pobud, da bi se vloge komisij na novo definirale. Žal ugotavljamo, da zaradi pomanjkljivega poznavanja problematike naše pobude niso bile niti resno obravnavane. Dejstvo je, da so se razvojne aktivnosti močno upočasnile, na številnih področjih naše širše gradbene dejavnosti tudi ustavile. Zaradi propada večjega števila gradbenih podjetij se je znatno zmanjšala intelektualna moč, ki je v preteklosti poganjala industrijo in zagotavljala napredek. Zaradi tega bi morale imeti obstoječe, še posebej državne inštitucije, še večjo odgovornost, ki pa se jo žal velikokrat ne zavedajo. V KZA smo si zastavili določeno obdobje, v katerem bomo poskušali vse, da se KZA in tudi ostale komisije ustrezno opredeli, saj je sicer opravljeno delo bolj izziv posameznikov kot pa skupni cilj, ki ga zasledujemo za razvoj posamezne stroke. Slovenko Henigman, vodja komisije Sekcija za izobraževanje (SI) Sekcija za izobraževanje je tudi v zadnjem obdobju intenzivno zbirala predloge, pobude in potrebe podjetij in udeležencev gradnje za organizacijo kar najbolj učinkovitega izobraževanja in usposabljanja asfalterskega kadra. SI se vsako leto v celotni sestavi praviloma sestane na enem delovnem sestanku v mesecu novembru, ko se pripravlja plan za naslednje tekoče izobraževanje, ki je običajno v marcu. V vmesnem obdobju se po potrebi organizirajo sestanki organizacijskega odbora izobraževanja in predavateljev. Praktično na vseh sejah Upravnega odbora, pa tudi na sestanku Odbora podjetij in družb smo govorili o potrebah, možnostih in izboljšavah izobraževanja, predvsem pa tudi - kako v našo sredino privabiti tudi naročnike in projektante. Ugotavljamo namreč, da mora biti za kakovostno delo v proces izobraževanja vključena celotna veriga udeležencev. Po letnem programu izobraževanja, ki ga Sekcija za izobraževanje pripravlja za tekoče leto, izmenično organiziramo izobraževanje tehničnega in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra. Vabljeni predavatelji na naših izobraževanjih so izkušeni strokovnjaki in aktivni člani združenja, ki pripravijo tudi izčrpno gradivo predavanj za zbornik. Izobraževanje in usposabljanje tehničnega (vodstvenega) asfalterskega kadra, že 10. po vrsti, smo v zadnjem letu prvič organizirali regijsko in sicer na Primorskem (v asfaltnem obratu Laže) in Prekmurju (na Pomgrad-u, TAP). Pripravili smo vsebinski program, ki je bil razdeljen na teoretični in praktični del in zanimiv za širši krog slušateljev, predvsem pa, da je poleg izvajalcev pritegnil tudi naročnike - proračunske porabnike, projektante in inženiringe. Osrednja tema so bili popisi in oddaja asfalterskih del. Dolgo smo se trudili, da nam bi uspelo na naša izobraževanja pritegniti predstavnike naročnikov (državo in občine), kar nam je v letošnjem letu v dobršni meri tudi uspelo. Člani so tudi izpostavili potrebo po ažuriranju obstoječe tehnične specifikacije TSC 07.104 Hidroizolacije cestnih objektov. Enotno mnenje članov sekcije je, da bi k dvigu kakovosti prispevali tudi boljši tehnološki elaborati, ustreznejši roki za izvedbo del in poostrena kontrola izvajanja del, zato so izoblikovali pobudo, da se ponovno uvede preverjanje izvajalcev (oprema, usposobljenost osebja, reference) s strani neodvisne inštitucije. Sekcija si bo tudi v prihodnje po svojih močeh prizadevala za optimalno kakovost hidroizolaterskih del, posodabljanje tehnične regulative in prenos znanja na mlajše člane. Olga Naglič, vodja sekcije Na naših izobraževanjih dobijo udeleženci priložnosti, da izpostavijo svoje probleme, vprašajo, izmenjujejo mnenja in izkušnje. V zadnjem obdobju smo poleg aktivnega sodelovanja udeležencev (razdelitev v manjše skupine na praktičnem delu) uvedli tudi preskus znanja, ki predstavlja za vsako udeleženo podjetje in udeleženca tudi formalno potrditev znanja. Več o izvedbi letošnjega izobraževanja, udeleženih in rezultatih ankete zadovoljstva udeležencev si lahko preberete v dogodkih »Izobraževanje« na straneh 9 do 13. Pomembno je, da pri izbiri tematik naših letnih izobraževanj sodelujete vsi, ki ste vključeni v tem procesu, zato bomo tudi v prihodnje zelo veseli vaših predlogov in pobud. mag. Jožica Cezar, vodja sekcije Sekcija za hidroizolacije Člani sekcije za hidroizolacije so se v času od zadnje skupščine ZAS srečali na enem sestanku in sicer novembra 2014 v sklopu Dneva asfalterjev na Bledu. Seznanili so se z izdajo treh novih izvirnih slovenskih standardov, ki so nastali na pobudo ZAS-a, to so SIST 1036 za kakovostne zahteve kationskih bitumenskih emulzij, SIST 1037 za bitumenske predhodne premaze in SIST 1039 za polimerne in elastomerne trakove za tesnjenje streh. Še naprej pa ostaja izziv, kako te dokumente, ki predstavljajo zadnje stanje tehnike in za katere strokovnjaki vedo, da jih je nujno upoštevati, implementirati v veljavno slovensko zakonodajo. od skupščine do Skupščine 23 BORIS SAPAČ, POMGRAD, D.D. Intervju: Boris Sapač, Pomgrad, d.d. Gospod Boris Sapač, dolgo ste že namestnik predsednika uprave gradbene družbe Pomgrad, d. d., zadolžen za komercialno-tehnično področje. Pred kratkim ste nastopili nov mandat, za kar vam iskreno čestitamo. Se nam lahko nekoliko podrobneje predstavite? Kakšna je bila vaša strokovna pot, preden ste začeli delati v upravi družbe Pomgrad? Bil sem štipendist podjetja Gradis nizke gradnje iz Maribora in moji začetki so povezani s tem podjetjem, ki je kasneje na žalost pristalo v stečajnem postopku. Podjetje Gradis nizke gradnje je imelo ogromno referenc in znanja s področja gradnje inženirskih objektov (mostovi, viadukti idr.) – na gradbiščih teh objektov se je začela moja poklicna pot. Bil sem pomočnik vodje gradbišča pri sanaciji mostu čez Dravo v Dravogradu ter pri gradnji viadukta Selo pri Ajdovščini po tehnologiji postopnega narivanja. Zatem sem se zaposlil kot tehnolog/ svetovalec pri proizvajalcu gradbenih materialov Kema iz Puconcev, nato pa sem v SGP Pomgrad postal direktor ene od družb, to je družbe SGP Pomgrad ABI, d. o. o., ki se je ukvarjala s proizvodnjo prefabriciranih betonskih elementov in konstrukcij. Tam je bila ena mojih pomembnejših nalog stalna zasedenost proizvodnje, torej sem se moral večinoma ukvarjati s pridobivanjem del, kar me je kasneje pripeljalo na položaj direktorja komercialnega sektorja v okviru celotne skupine SGP Pomgrad in namestnika predsednika uprave, zadolženega za komercialno-tehnično področje. 24 od skupščine do Skupščine Pomgrad, d. d., spada med tri največje gradbene sisteme v državi. Vaša letna realizacija dosega okoli 100 milijonov evrov. Kako komentirate stanje v gradbeništvu po propadu večjega števila gradbenih podjetij v Sloveniji? Verjetno bomo glede na konsolidirano realizacijo skupine SGP Pomgrad v letu 2014, ki bo znašala okrog 140 milijonov evrov, letos postali največje gradbeno podjetje v Republiki Sloveniji. Naša realizacija v letu 2014 je seveda neprimerljiva z realizacijo največjega gradbinca v letu 2008, ki je takrat znašala danes nepredstavljivih 700 milijonov evrov. Menim, da slovenski gradbeni trg dolgoročno ni več zmožen »prehranjevati« tako velikega gradbinca in da je naša realizacija iz leta 2014 zgornja meja, še posebej glede na to, da je trenutno stanje v gradbeništvu kaotično. Kaotičnost je posledica propada številnih gradbenih podjetij, kjer se je inženirski kader, ki je ostal brez zaposlitve, organiziral v lastnih inženiring podjetjih ali v okviru že obstoječih manjših gradbenih ali inštalacijskih podjetij, ki sedaj skušajo konkurirati na zelo redkih razpisih, in to ne glede na velikost ali zahtevnost BORIS SAPAČ, POMGRAD, D.D. projekta. S tem pa sebe in naročnika izpostavljajo velikim tveganjem, kar se v tujini praviloma ne dogaja. Ponavljam se, če pripomnim, da slovenska država tega ne zna preprečiti, ni pa država edini krivec za tako stanje. Ugotavljam namreč, da gradbeni sektor v Sloveniji ne zna upravljati s tveganji, in to kljub temu, da je gradbeništvo kapitalsko intenzivna dejavnost in da drugod po svetu obstaja nepisano pravilo, da največji projekt, ki ga podjetje prevzame, ne sme presegati tretjine njegove letne realizacije. Glede na prej navedeno si nikakor ne želim, da propade še kateri od večjih izvajalcev, saj bi to razmere še poslabšalo. Koliko strokovnega znanja se je izgubilo? Koliko inženirjev in drugih strokovnjakov je odšlo iz panoge? Za razvoj znanja so v gradbeništvu potrebni večji gospodarski sistemi, ki izvajajo zahtevnejše infrastrukturne projekte, tako da imajo njihovi kadri možnost dela v inženirskih timih, v katerih se znanje prenaša s starejših inženirjev na mlajše. Seveda ti gospodarski sistemi potrebujejo minimalno kritično maso zahtevnih projektov – to so praviloma infrastrukturne državne investicije –, da lahko preživijo ter vlagajo v znanje in opremo. To velja tako za projektivna podjetja kakor tudi za izvajalce. Trenutno v Sloveniji poteka obraten proces, investicij ni, inženirji iz propadlih velikih sistemov so zaposleni v mikropodjetjih, ukvarjajo se z lastnim preživetjem, v preteklosti doseženo znanje pa »umira«, oziroma se ne prenaša na mlajše generacije. Upamo lahko samo, da se bodo napovedi politike o investicijskem zagonu uresničile, tako da se bo ta proces ustavil. Kako bo lahko slovensko gradbeništvo ponovno pridobilo razvojni in strokovni potencial, ki ga je včasih že imelo? Predvsem potrebujemo domače infrastrukturne projekte, o katerih se sedaj toliko govori, upam, da jih je naša država sposobna financirati. V dolgoročnem interesu slovenskega gradbeništva je, da so ti projekti stroškovno vzdržni, da med svojo življenjsko dobo izpolnjujejo svoj primarni cilj in vračajo vložena sredstva. Če bodo načrtovani projekti v Sloveniji stroškovno vzdržni in racionalni, se slovenskemu gradbeništvu verjetno ne bo treba bati, da bi državi zmanjkalo denarja, nam pa investicij, ki jih financira država. Trenutno stanje pa je takšno, da za drugo polovico leta ne vemo, kaj bomo delali in kateri projekti bodo razpisani. Kakšna je pri tem vloga države? Kdaj lahko pričakujemo normalen in konstanten obseg investicij v slovensko prometno infrastrukturo? Vlaganje države v infrastrukturo ima svoj primarni cilj (logistika, proizvodnja in energije), ne bi pa smelo biti bogokletno povedati, da bi bilo za državo koristno, če dela praviloma pridobivajo domači izvajalci/projektanti, in sicer po poštenih cenah, ki omogočajo razvoj podjetij in posledično akumulacijo znanja. Brez znanja namreč ni racionalnih, stroškovno vzdržnih infrastrukturnih projektov in krog je sklenjen. Naša država se bo na strateški ravni morala odločiti, ali želi velike državne investicije izvajati s samostojnimi podjetniki in podjetji iz tujine z najeto tujo, slabo plačano delovno silo, kot delajo v Afriki, ali pa si želi, da bodo projekte praviloma izvajala urejena, dovolj velika slovenska gradbena podjetja. Le večja gradbena podjetja imajo kritično maso, tako da lahko vlagajo v znanje, štipendirajo, zaposlujejo ter vzgajajo inženirski, izvajalski in podporni kader, uvajajo nove tehnologije itd. Ob vsem tem se seveda vedno najde prostor za manjša specializirana podjetja, ki se v izvedbo na zdravi osnovi vključujejo kot podizvajalci. Konstanten obseg investicij lahko pričakujemo, ko bodo konsolidirane javne finance. Javne finance bodo konsolidirane, ko bo gospodarska rast. Gospodarska rast bo, ko bo dovolj premišljenih investicij, v katere bo vloženo domače znanje. Kot vidimo, so stvari povezane, in lahko trdimo, da bi za konsolidacijo javnih financ že zdaj potrebovali konstanten, nekaj let vnaprej znan obseg investicij, ki bi bile plod domačega znanja. V letu 2015 – razen redkih izjem – novih investicij ne vidim, ob koncu leta lahko pričakujemo prosti pad gradbeništva, saj bodo jeseni končani evropski kohezijski projekti, ki nam zdaj dajejo delo. Upamo lahko, da se bo leta 2016 zopet zagnalo investicijsko vzdrževanje državnih cest, saj je to glede na njihovo stanje nujno potrebno. Kakšne so dejanske možnosti naše gradbene operative in naših inženiringov v tujini? Za dela v tujini poleg usposobljenega kadra zaradi bančnih garancij potrebujemo še podporo bank ter vplivno državo, ki zna prek diplomatskih kanalov zaščititi svoje gospodarske interese, saj vsaka država tako ali drugače ščiti svoj gradbeni trg. Slovenski gradbinci celo za domače investicije izjemno težko pridobivamo bančne garancije, in to kljub temu, da je lastnica večine bank država. Trenutno vidim v bančnih garancijah in kakovostnem kadru, ki bi bil pripravljen delati v tujini, največji problem. Kljub temu menim, da bi morala biti za slovenske gradbince naša bližnja soseščina zanimiva, saj se investicije, financirane iz evropskih sredstev, selijo tja, mi pa imamo reference s tega področja. Naše podjetje ima nekaj zelo pozitivnih izkušenj iz Avstrije, kjer je zanimiv predvsem trg zasebnih investicij. Glede izvajanja del v bolj oddaljenih državah sem pesimist, tistih podjetij, ki so imela know how in kritično maso za kaj takega, ni več, ostali pa po mojem še nismo pripravljeni na to. Kako gradbeni izvajalci vidite domače vzporedne dejavnosti in institucije – svetovalni inženiring, projektante, inštitute? Kakšna je vloga šol in univerz? Vsi našteti trenutno delijo našo usodo, to je izrazito nihanje količine dela, kjer se krivulja zopet obrača navzdol. V šole in univerze ni vpisa, zaradi česar kriteriji verjetno padajo. Projektantom in svetovalnim inženiringom primanjkuje dela. Zaradi politike najnižje cene na javnih razpisih dobivamo na mizo slabe projekte, ki jih nadzirajo neusposobljeni inženirji; v kombinaciji s problemi izvajalcev tako kakovost izvedbe vidno pada. Če se malo pošalim, je to lahko priložnost za inštitute, ki se bodo ukvarjali s spori med deležniki v gradnji. Da pa ne bom samo črnogled, lahko povem, da so bile vse zgoraj naštete institucije, skupaj z izvajalci, vključene v izgradnjo slovenskega avtocestnega križa – njegovo kakovostno izvedbo nam priznavajo v tujini. V Sloveniji smo gradbinci dokazali, da imamo znanje in da zmoremo, vendar potrebujemo investicije, da ostanemo v kondiciji. od skupščine do Skupščine 25 BORIS SAPAČ, POMGRAD, D.D. Kaj pa civilna sfera: društva, združenja in stanovske organizacije, kot sta IZS in GZS? Smo lahko zadovoljni z njihovim delovanjem in učinki? Kaj jim najbolj primanjkuje? Glede delovanja IZS in GZS opažamo pozitivne premike, katerih učinki se na žalost še ne kažejo. V obeh organizacijah so včlanjeni subjekti, ki včasih nimajo istega cilja, oziroma se soočajo z različnimi problemi, zato jima primanjkuje prave usmeritve. IZS in GZS imata predvsem premalo vpliva na odločitve politike. Menim tudi, da je sekcija za gradbeništvo v okviru GZS kadrovsko podhranjena. Čaka nas kar nekaj zahtevnih projektov, kot so obvezni standardni popisi del, sprememba Zakona o javnem naročanju (tako bi preprečili nenormalno nizko ceno), upoštevanje minimalnih standardov kakovosti pri projektiranju in izvedbi … Vaša družba spada tudi med največje proizvajalce asfalta v državi. V vaši lasti sta asfaltna obrata v Murski Soboti in Mariboru, ste pa tudi solastniki asfaltnega obrata v Kidričevem. Koliko pomaga lastništvo večjega števila obratov pri iskanju sinergijskih učinkov? Za nas je obvladovanje proizvodnje gradbenih materialov, kot je asfalt, ključnega pomena, smo namreč proizvodno-izvajalsko podjetje. S svojimi materialnimi točkami želimo pokriti čim širše območje, saj je logistika pri izvedbi gradbenega projekta ključnega pomena. Ker imamo več takšnih točk, smo bolj konkurenčni, širimo svoj domicilni trg, kar je pomembno predvsem pri nizkogradenjskih projektih. Dolgoletna tradicija proizvodnje asfaltnih zmesi v Pomurju je osnova za uspešno nadaljevanje dela na tem področju tudi širše. Pri vašem podjetju, v Murski Soboti, je ZAS za severovzhodni del Slovenije marca letos organiziral izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra. Ste bili zadovoljni z dogodkom in kaj bi izpostavili? Marca smo gostili 83 udeležencev 10. izobraževanja in usposabljanja tehničnega asfalterskega kadra v organizaciji ZAS, ki so se ga udeležili predstavniki družb iz industrije, naši zaposleni, predstavniki naročnikov (občin) in nekaj projektantov. Cilj poudariti težave, s katerimi se ponudniki asfalterskih del srečujemo na razpisih predvsem na ravni občin, je bil dosežen že z udeležbo 26 od skupščine do Skupščine predstavnikov občin in projektantov, skratka, deležnikov, ki sodelujejo pri izvedbi investicije. Prav ta del predstavitve primerov slabe prakse in napak v popisih del je bil na takšnih srečanjih novost in primerna popestritev že znanih tem iz asfalterske stroke. Z veseljem smo predstavili tudi svoje proizvodne zmogljivosti na sedežu družbe, s poudarkom na možnosti proizvodnje asfaltnih zmesi z dodajanjem rezkanca, tehnologije, ki je v tujini že uveljavljena. V izpolnjenih anketah udeležencev izobraževanja je naše podjetje kot soorganizator prejelo visoke ocene o zadovoljstvu in primernosti prikazanih vsebin, kar je vzpodbudno za nadaljnje delo in sodelovanje pri takšnih dogodkih. Udeležba večjega števila predstavnikov občin na izobraževanju je bila dobrodošla, saj se po oceni ZAS na območju občin vgradi največ asfalta. Ali se bodo sedaj razmeroma neenotne in večkrat napačne oblike popisov asfaltov in asfalterskih del izboljšale? Upanje, da ob prikazu napak in težav, ki se pojavljajo pri sestavi popisov ter širšem pogledu na proizvodnjo in vgrajevanje asfaltnih zmesi, vsekakor obstaja, vendar pa je zavedanje in reševanje problematike dolgotrajen proces. Pomembno pa je, da se je pokazalo, kje so pomanjkljivosti, ter da so bile podane osnove za začetek reševanja te problematike tako z objavo zbornika, v katerem lahko udeleženci vedno najdejo pomoč pri delu na tem področju, kot tudi s pripravljenostjo izvajalcev asfalterskih del za sodelovanje z nasveti in organiziranjem takšnih srečanj, na katerih je mogoče pridobiti dodatna znanja za nadaljnje uspešno delo. Poleg zgoraj navedenega pa v Sloveniji nujno potrebujemo še standardizirane popise po vzoru avtocestnega programa ali sosednje Avstrije za vse vrste gradbenih del. Kje vidite največje potenciale pri razvoju asfalterske industrije v Sloveniji? Razvojni potencial je na področju »zelenih tehnologij« – ponovna uporaba asfalta po postopkih na obratu, na licu mesta, in tehnologije za zmanjšanje proizvodne temperature asfaltnih zmesi. To so teme, ki poudarjajo varovanje okolja, manjše izpuste toplogrednih plinov v okolje in delavcem v industriji prijaznejše pogoje za delo. Tako lahko prispevamo k dolgoročnim učinkom ohranjanja okolja in hkrati poudarimo, da je asfalt material prihodnosti. Tako gradimo na posodabljanju in ohranjanju proizvodnih zmogljivosti. Tehnologije, ki sem jih omenil, so v tujini že uveljavljene. Zato je prav, da pogledamo k sosedom in ugotovimo, kakšne so možnosti njihove uporabe v praksi. Prav na tem izobraževanju ZAS me je presenetil predstavljen podatek o nekajkrat večjem karbonskem odtisu betonskega vozišča v primerjavi z asfaltnim. Če to dejstvo povežemo z zmožnostmi omenjenih tehnologij, je potencial razvoja za industrijo prav v tej smeri. Večji del posla morate seveda opraviti sami – industrija asfalta. Kaj pa morajo narediti naročniki in ministrstva? Ali njihovo vlogo zaznavate in občutite? Spremljanje razvoja, organiziranje izobraževanj in pripravljenost na spremembe je predvsem naša naloga. Tudi pri naročnikih morata obstajati volja in znanje, da so sploh seznanjeni z možnostmi, ki jih ponuja industrija, temu je bilo prej omenjeno izobraževanje pravzaprav namenjeno. Od ministrstev pričakujemo, da nas z zastarelimi predpisi ne ovirajo pri uvajanju novih tehnologij in da pri javnih investicijah z nadzorom in predpisi preprečijo slabe prakse, ki jih je na žalost vedno več. Ali vas ZAS kot stanovska organizacija dovolj dobro zastopa? Kaj od ZAS pričakujete v prihodnje? Naše dolgoletno sodelovanje v ZAS, ki smo ga nadgradili v partnerski odnos, je že vrsto let razlog za obojestransko zadovoljstvo. S sodelovanjem v skoraj vseh odborih ZAS nam je na izobraževalnem, tehničnem, organizacijskem in promocijskem področju uspelo najti skupni interes tako doma kot tudi širše. Pomemben del sodelovanja je tudi povezovanje asfalterske industrije, kjer se lahko seznanimo, srečujemo in izmenjujemo mnenja s kolegi. Prihodnost ZAS povezujem z aktivnostmi na trgu, v kolikor se bo slovenski gradbeni trg izkopal iz zdajšnje »kaotičnosti« bo tudi v ZAS dovolj aktivnih članov, ki bodo asfaltni industriji dvigovali tehnološki nivo. Interes celotne skupine Pomgrad pa je prav tako nadaljevanje plodnega sodelovanja, zlasti na področjih, ki bodo pripomogla k uresničitvi zastavljenih poslovnih ciljev. Najlepša hvala za pogovor. BORIS SAPAČ, POMGRAD, D.D. Interview with Boris Sapač, Pomgrad, d.d. Boris Sapač, for a long time you've been a Deputy President of the Board of construction company Pomgrad, in charge of commercial-technical field. You have recently started a new mandate for which we sincerely congratulate. Could you introduce yourself? What was your expert career before you started working in the management of the company Pomgrad? I was a scholarship holder of the company Gradis engineering structures from Maribor and my origins are associated with this firm, which later unfortunately ended up in bankruptcy. Company Gradis engineering structures had a lot of references and knowledge in the field of construction engineering works (bridges, viaducts ...) – at the construction sites of these structures my career has begun. I was deputy head of the construction site of the rehabilitation of the bridge over the Drava river in Dravograd and in the construction with the launching technique of the viaduct Selo near Ajdovščina. Then I got a job as a technologist/consultant at the building materials producer Kema from Puconci, and then I became a director of one of the companies in the SGP Pomgrad group, namely the SGP Pomgrad ABI Ltd., which was prefabricating concrete elements and structures. One of my most important tasks there was to take care that the production was fully occupied, so I had to deal mainly with the acquisition of works, which has later led me to the position of director of the commercial sector of the entire group SGP Pomgrad and the Deputy CEO, in charge of commercial-technical field. Pomgrad, d. d., is one of the three major construction systems in the country. Your annual turnover reaches about 100 million Euros. How do you comment the situation in the construction industry after the collapse of a large number of construction companies in Slovenia? With regards to the consolidated realization of the group SGP Pomgrad in 2014, which amounted to approximately 140 million Euros, we will probably become the largest construction company in Slovenia this year. Still our turnover in 2014 cannot be compared with the realization of the largest construction company in 2008, which at that time amounted to today’s unimaginable 700 million Euros. I believe that the Slovenian construction market in the long term is no longer able to "feed" such a huge construction company and that our realization in 2014 represents a ceiling, especially given the fact that the current situation in the construction sector is chaotic. Chaos was caused by the collapse of many construction companies where the engineering staff who remained jobless, organized their own engineering businesses or joined the existing small construction and installation companies, which are now trying to compete in a very few calls, irrespective of the size or complexity of the project. With that they and the clients are exposed to high risks, which do not normally happen in the rest of the world. I repeat myself, if I say that the Slovenian government is not able to prevent this, but the state is not the sole culprit for this situation. It points out that the construction sector in Slovenia does not know how to manage the risks, despite the fact that construction is a capital-intensive activity, and that in the rest of the world knows an unwritten rule that the largest project undertaken by the company may not exceed one-third of its annual turnover. In this view, I certainly do not want that any of the major construction companies fail and thus worsen the situation. How much expert knowledge was lost? How many engineers and other specialists left the branch? For the development of knowledge major economic systems that perform complex infrastructure projects are needed, so that their staff gets the opportunity to work in engineering teams, in which knowledge is trans- ferred from older to younger engineers. Of course, these economic systems require a minimum critical mass of complex projects – that are typically government infrastructure investments –to be able to stay alive and invest in knowledge and equipment. This applies to both design firms as well as for operators. Currently, Slovenia is the reverse process, there are no investments, engineers from the bankrupted large-scale systems are employed in micro-enterprises, dealing with their own survival. The past knowledge gained is in the past is "dying" and is not passed on to younger generations. We can only hope that the predictions of politicians about the start of the investments will come true, so that this process will stop. How can the Slovenian civil engineering regain development and professional potential, which already had in the past? Above all, we need national infrastructure projects, about which there is so much talking now. I hope our country is able to finance them. In a long term interests of Slovenian civil engineering is that these projects are cost-sustainable and that they during their lifetime fulfil their primary objective and return the invested funds. If the planned projects in Slovenia are cost-sustainable and rational, the Slovenian civil engineering probably does not have to be afraid that the country runs out of money, and we run out of investment projects, which are financed by the state. In the current situation we do not know what we will do in the second half of the year and which projects will be tendered. What is the role of the government? When can we expect a normal and constant volume of investments in the Slovenian transport infrastructure? Investing of the government in the infrastructure has its primary objective (logistics, production of energy ...), but it should not be blasphemous to say that it is beneficial for the country if the work is gained by national operators/designers at fair prices, enabling business development and consequently, the accumulation of knowledge. Without knowledge there are no rational and cost sustainable infrastructure projects and the circle is complete. Our government will have to decide at the strategic level whether it wishes from assembly to Assembly 27 BORIS SAPAČ, POMGRAD, D.D. large government investments to be carried out by sole proprietors and companies from abroad with hired foreign underpaid workforce as in Africa, or wants Slovenian construction companies, which are large enough and properly regulated to realize the projects. Only larger construction companies have a critical mass to be able to invest in knowledge, scholarships, to employ and educate the engineering, contracting and supporting staff, to introduce new technologies, etc. There is of course always room for smaller specialized companies, which can be included into the construction as subcontractors. Constant volume of investment can be expected when the public finances consolidate. Public finances will be consolidated with the economic growth. Economic growth will happen, when there are sufficient sound investments, in which the domestic knowledge is invested. As you can see, things are related, and it can be said that for the consolidation of public finances we already now need a constant, for several years in advance known volume of investment, which would be the result of domestic knowledge. In 2015 – with few exceptions – we see no new investments and at the end of the year we can expect a free fall of civil engineering, as European cohesion projects, which give us the work now, will be completed in the autumn. We can only hope that in 2016 the investment maintenance of state roads will be launched again, as it should be according to the condition of the roads. What are the real opportunities for our construction operators and our consulting companies abroad? 28 from assembly to Assembly To work abroad in addition to trained personnel we also need for bank guarantees support of banks and influential state, which knows how to protect its economic interests via diplomatic channels, as each country protects own construction market. For Slovenian constructors it is even for domestic investment extremely difficult to acquire a bank guarantee, despite the fact that the state is the owner of the majority of the banks. I see the biggest problem in bank guarantees and quality personnel, who would be willing to work abroad. Nevertheless, I believe that for the Slovenian builders our surrounding neighbourhood should be interesting, because the investments, financed from EU funds, move there, and we have good references in these areas. Our company has some very positive experience form Austria, where private investment market is especially interesting. Regarding the construction work in more distant countries I am a pessimist, because the companies had the know-how and critical mass to do the work, are no longer here, and I think the others, including we, are not yet ready for it. How do construction companies see the domestic parallel activities and institutions - consulting, designers, institutes? What is the role of schools and universities? All these currently share our fate, which it is high fluctuation in the amount of work, where the graph again turns down. There is no enrolment to colleges and universities and because of that the criteria are likely to fall. There is not enough work for designers and consulting engineers. Due to the lowest price policy in public tenders we get poor projects on the table, which are supervised by unskilled engineers; in combination with the problems of the builders the quality of the constructions is visibly falling. If I make a little joke, these may be an opportunity for the institutes dealing with conflicts between stakeholders in the construction industry. Not to be a pessimist only, I can say that all the above-mentioned institutions, together with the contractors, were involved in the construction of the Slovenian motorway network – its quality execution is recognized even abroad. In Slovenia, the builders have demonstrated that we have the knowledge and the will, but we need investments to stay in shape. What about the civil sphere: societies, associations and professional organizations, such as the Slovenian Chamber of Engineers and Chamber of Commerce? Can we be satisfied with their operation and effects? What do they lack the most? With regard to the operation of Slovenian Chamber of Engineers and Chamber of Commerce we observe positive trends, the effects of which, unfortunately, do not show yet. In both organizations there are affiliated entities, which sometimes do not have the same goal, or are faced with different problems, so there's a lack of direction in both of them. Slovenian Chamber of Engineers and Chamber of Commerce have mostly too little influence on political decisions. I also believe that the Section of the construction at the Chamber of Commerce is understaffed. There are some challenging projects waiting for us, such as the standard work inventory, amendment to the BORIS SAPAČ, POMGRAD, D.D. Public Procurement Act (to prevent abnormally low prices), compliance with the minimum standards of quality in the design and implementation... Your company also includes the largest producesr of asphalt in the country. In your ownership there are the asphalt plants in Murska Sobota and Maribor and you are also co-owners of the asphalt plant in Kidričevo. How much does the ownership of a large number of plants help in the search for synergy effects? For us, the management of the production of building materials, such as asphalt, is vital, since we are a production-implementation company. With our material points we want to cover the widest possible range, because the logistics in the execution of a construction project is essential. Because we have several such points, we are more competitive, we expand our domicile market, which is especially important in low construction projects. The longyear tradition of asphalt mixtures producing in Pomurje is the basis for the successful continuation of the work in this area and beyond. At your company, in Murska Sobota, ZAS organized the education and training of technical asphalt personnel in March this year for the northeastern part of Slovenia. Were you satisfied with the event and what would you highlight? In March, we hosted 83 participants at the 10th education and training of technical personnel in the organization of ZAS, which was attended by representatives of companies from the industry, our employees, representatives of clients (municipalities) and some designers. The aim of highlighting the difficulties that providers of asphalt pavement works face in tendering processes especially at the municipal level, has already been achieved with the participation of representatives of municipalities and designers alone, in short, the stakeholders involved in the execution of the investment. The presentation of the examples of bad practice and errors in the inventory of works was in such meetings novelty and appropriate diversification of already known topics from the asphalt profession. We were very pleased to present our production capacities at the company headquarters, with an emphasis on the potential of production of asphalt mixtures by adding milled asphalt, a technology, which is already established abroad. From the completed surveys of the participants of the education, our company as a co-organizer received high ratings on customer satisfaction and the appropriateness of the displayed content, which is encouraging for further work and participation in such events. The participation of a large number of representatives of municipalities in education was welcomed, because according to ZAS estimations the largest quantities of asphalt is installed in the municipalities. Will now relatively ununiformed and many times false inventories of asphalts and asphalt works improve? Hope of improvement exists. The errors and problems, occurring in the inventories of work as well as in the production and installation of asphalts, were displayed. Solving the problem is a longterm process. It is important that it was showed where the deficiencies are, and that the basics to start solving this problem were given, either with the Proceedings where the participants can always find help, as well as with the willingness of asphalt pavers with the advice and organization of such meetings in which it is possible to gain additional knowledge for successful work. In addition to the above, in Slovenia we urgently need more standardized descriptions of works as are used on motorway programme or in neighbouring Austria for all types of construction work. Where do you see the greatest potentials in the development of asphalt pavement industry in Slovenia? The greatest development potentials are in the field of "green technologies" – reuse of asphalt following the procedures in the plant or in situ, and technology to reduce the production temperature of asphalt mixtures. These are topics that emphasize the environment protection, lower greenhouse gas emissions into the environment and better working conditions for asphalt industry workers. We can contribute to the longterm effects of environment preservation and at the same time point out that the asphalt is the material of the future. This way we build on modernization and conservation of the production capacity. Technologies that I mentioned are al- ready established abroad. Therefore, it is right that we look to the neighbours and find out what the possibilities of their use are in practice. It is in this education of ZAS that I was surprised with the information on several times larger carbon-footprint of concrete pavement compared to the asphalt pavement. If we link this fact with the capabilities of these technologies, the potential of the development of the asphalt industry is right in this direction. The greater part of the business you must, of course, do yourself – the asphalt industry. What should be done by clients and ministries? Do you perceive and feel their role? Tracking the development, organizing trainings and readiness for change is primarily our task. Even with the clients there must be the will and the knowledge and the familiarity with the possibilities offered by the industry, to these has been the before mentioned training actually intended. From ministries we expect that they do not hinder the introduction of new technologies with obsolete regulations and that they prevent bad practices in public investments with supervision and regulations. Does ZAS as a professional organization represent you well enough? What do you expect from ZAS in the future? Our long-standing cooperation in the ZAS, which was upgraded into a partnership, has been for many years a reason for mutual satisfaction. By participating in almost all committees of ZAS we managed in the educational, technical, organizational and promotional area to find a common interest both at home and abroad. An important part of the collaboration is the integration of asphalt industry, where we can learn, meet and exchange views with colleagues. I link the future of ZAS with the market activities. If the Slovenian construction market gets out from the current "chaos", there will also be enough active members in ZAS, who will raise technological level of the asphalt industry. The interest of the entire group Pomgrad is also the continuation of fruitful cooperation, especially in areas that will contribute to the achievement of set business objectives. Thank you very much for the answers. from assembly to Assembly 29 OKROGLA MIZA Gradnja vzletno-pristajalnih stez ljubljanskega letališča Jože Pučnik uporaba visoko zmogljivega bitumna OMW Okrogla miza s skupino strokovnjakov Vzletno-pristajalne steze, vozne steze in parkirni prostori, so ključne prometne površine na vsakem letališču, ki so nenehno obremenjene s težko obremenitvijo. Na teh površinah uporabljen asfalt mora imeti podaljšano življenjsko dobo in biti mora odporen na gorivo (kerozin), tako da se lažje sooča z naraščajočimi stopnjami obremenitev. Poleg tega je potrebno, da se zagotovi čim prejšnjo prepustitev uporabe letališča po izvedbi del, kar je značilno za veliko ambicioznih projektov. Za uspešno obravnavanje teh zapletenih meril so potrebne nenehne inovacije na področju raziskav bitumna. Zgodovina zgodbe o uspehu Običajno imajo zahtevni infrastrukturni projekti dolga obdobja priprav in to je bil slučaj tudi pri gradnji novega odseka vzletno-pristajalne steze na Letališču Jožeta Pučnika, Ljubljana. Markus Spiegl, direktor črnih proizvodov pri OMV Refining & Marketing spominja: »Prvo srečanje je bilo maja 2009 v ljubljanskem Inštitutu za gradbene materiale (IGMAT).« V odboru strokovnjakov, skupaj z Markusom Spieglom, je bil Boris Kalčič, direktor OMV-jevega partnerskega podjetja INTERCHEM, kot tudi predstavnik družbe Petrola in gradbenega podjetja. »Predstavili smo naš nov bitumen OMV Starfalt PMB 45/80 FR, in naše najnovejše izsledke raziskav.« pravi Spiegl. Temu je sledila predstavitev nadaljnjih rezultatov raziskav, ki so bili doseženi v sodelovanju z dunajsko Tehnično univerzo, in laboratorijm RAMTECH d.o.o. iz Hrvaške. Dogovorjeno je bilo, Markus Spiegl Boris Kalčič da bo pred končno odločitvijo zgrajen testni odsek na avtocesti A2 v bližini Ljubljane. Na tem testnem odseku pridobljene Izkušnje bi bilo potrebno vključiti v predlagan letališki projekt. Z omenjenim OMV Starfalt PMB 45/80 FR, bi bil projekt izveden hitro in enostavno. »Tu smo bili pravi voditelji kakovosti, saj noben konkurent v regiji ni bil v stanju ponuditi izdelek s podobnimi zmogljivostmi,« pravi Spiegl. Preskusi inštituta IGMAT Raziskovalnemu inštitutu IGMAT je bilo s strani ljubljanskega letališča Jože Pučnik naročeno preverjanje OMV Starfalt PMB 45/80 FR, da bodo zagotovo izpolnjene najvišje potrebe standardov. »V tem primeru sta bili določeni dve merili, katerima je dal naročnik velik pomen: odpornost na gorivo (kerozin) in na sredstva za odmrzovanje kemikalij.« Obe snovi imata močan vpliv na kakovost asfaltne zmesi. »To pomeni, da mora bitumen imeti zelo specifične lastnosti,« je dejal Janez Prosen, direktor inštituta IGMAT. »Več mesecev smo intenzivno testirali OMV Starfalt PMB 45/80 FR in na podlagi dobljenih rezultatov nismo imeli zadržkov pri priporočanju njegove uporabe našim strankam.« Poseben izziv za bitumen so bile podnebne razmere na ljubljanskem letališču. Temperature se gibljejo v razponu med -25 do +40 °C, odvisno od sezone, kar pomeni razpon več kot 60 °C. »Bitumen in asfalt morata biti odporna na velike temperaturne spremembe,« pravi Prosen. »Zato smo celovito Janez Prosen Jernej Mrzelj od skupščine do Skupščine 31 OKROGLA MIZA preiskovali morebitne trajne deformacije izdelka OMW in dosegel je zelo pozitivne rezultate.« Brez težav pri izgradnji Za Jerneja Mrzelja iz GGD, d.d., vodje projekta pri gradnje na ljubljanskem letališču, je bila obdelava OMV Starfalt PMB 45/80 FR prav tako velik uspeh. »Tu je potrebno izpolnjevati zelo visoke standarde. Z bitumnom OMW preprosto ni bilo problemov.« pravi. Njegovo podjetje je vgradilo približno 32.000 kvadratnih metrov površine. »Postopek je zelo enostaven. Izdelek je primeren tudi za uporabo na občutljivih gradbiščih«, pravi Mrzelj. Poseben OMV bitumen ima prednost v nizki viskoznosti pri temperaturah nad 100 °C in visoko togost pri temperaturah pod 80 °C. »To pomeni, da se vzletno-pristajalne steze lahko zelo hitro odprejo za zračni promet, kar je bila seveda velika skrb za letališče«, pravi Mrzelj. Faza izgradnje je potekala od aprila do novembra 2013. Delo je potekalo čez dan, z uporabo verižnega finišerja za doseganje popolne ravnosti. Nova plast, ki ponuja najboljše pogoje za prihodnost, je bila položena na štirih glavnih pododsekih. »Te dele smo izdelali z uporabo do 1300 ton asfalta vsak dan,« ugotavlja Mrzelj, »in hkrati smo zamenjali približno 2000 do 3000 kvadratnih metrov veznih plasti.« Za tekoče in gladko izvajanje projekta gredo zasluge izkušnjam in sposobnostim vseh vpletenih. »Naše podjetje ima bogate Območje asfalta Dnevna količina asfaltne mešanice Debelina plasti Specifikacija zmesi Količina bitumna Vsebnost bitumna Agregati Odpornost na gorivo glede na EN 12697-43 Trajna deformacija glede na EN 12697-22 Stopnja odpornosti bitumna glede na AASHTO MP 1a-4 32 od skupščine do Skupščine izkušnje z asfaltom,« je dejal Mrzelj, »toda ekipa za upravljanje letališča Ljubljana in lastniki so bili tudi izredno profesionalni. Dobro so poznali gradbišče, gradbeno stanje in bili so sposobni odločati na kraju samem.« Močno partnerstvo vodi k uspehom Za Borisa Kalčiča, direktorja INTERCHEM, je bil projekt zanimiv in v izziv v mnogih pogledih. »Kot ekskluzivni partner OMV Refining & Marketing GmbH v Sloveniji, smo prinesli in uveljavili nov izdelek na trgu. To se ni zgodilo kar čez noč, ampak je rezultat večletnega intenzivnega razvojnega dela.« Kalčič nadaljuje: »Nekaj časa nazaj smo imeli strokovni pogovor, kjer so udeleženci dobili iz prve roke podrobnosti o našem OMV Starfalt PMB 45/80 FR. To je privedlo do nadaljne razprave z gradbeniki in organi v cestnem prometu, ki nam je omogočila izgradnjo testnega odseka na avtocesti A2 v bližini Ljubljane. S stalnim testiranjem na različnih delih tega preskusnega odseka smo dobili pomembne podatke, ki smo jih lahko uporabili pri izgradnji letališke steze.« Optimizirani bitumenski izdelki za vsako uporabo Varna in visokokakovostna infrastruktura je pomembna podlaga za močno gospodarstvo. Stanje cestnega omrežja ni pomembno samo za prevoznike in prometni sektor; močno prispeva tudi k gospodarskem razvoju poslovnih lokacij. Iz tega razloga smo si zastavili cilj sodelovanja z operaterji, 32.000 m2 1.300 ton 6 cm AC 16 surf PmB 45/80 FR A1, A2 300 ton OMV Starfalt PmB 45/80 FR 4,9 % Dolomit – vsebnost peska do 4mm Visok odpor Izguba teže: A = 3,8 % (zahtevana A ≤ 5%) B = 0,45 % (zahtevana B ≤ 1%) Sorazmerna globina kolesnice 3,4 % (zahtevana ≤ 7%) PG 82 -34 (zahtevena PG 64 -28) OKROGLA MIZA vgrajevalci, priznanimi raziskovalnimi institucijami in lastniki infrastrukturnih projektov in dobavo optimalnih bitumenskih proizvodov za vsako možno uporabo. Poleg diagramov lahko vidimo na sliki 2 dva primerka asfalta po preskusu odpornosti proti gorivom. Očitno je, kateri izdelek ima višjo odpornost in veliko boljše rezultate v skladu s tem testom. Z inovativnimi rešitvami, ponujamo prave odgovore na gradbene in vzdrževalne izzive prometnega omrežja in infrastrukturnega sektorja. Ko so javni proračuni pod pritiskom, je zaželjena predvsem odporna cestna infrastruktura in območje upavljanja letov. Hkrati se morajo asfalti soočiti s povečanim obsega prometa, kot tudi soočanjem z vedno strožjimi okoljevarstvenimi zahtevami, kot je zmanjšanje emisij CO2. Rezultati testiranja OMV Starfalt PMB 45/80 FR Za razvijanje tako posebnega izdeleka za tako zelo pomembno in zahtevno dejavnost, je potrebno narediti več različnih testov. Kot smo že omenili prej, je OMV sodeloval z dobro poznanimi raziskovalnimi inštituti in laboratoriji. Na sliki 1 si lahko ogledate rezultate testiranja AC 11 z različnimi tipi bitumna (70/100, PMB 45 / 80-65 in OMV Starfalt PMB 45/80 FR). Preskus odpornosti proti gorivom po EN 12697-43 smo izvedli z različnimi vrstami goriva (bencin, dizelsko gorivo in kerozin). Diagrami prikazujejo preostalo maso preskusnega primerka v odstotkih po shranjevanju v gorivu in po ščetkanju. Za vse tri vrste goriva OMV Starfalt PmB 45/80 FR je pokazala najboljše rezultate z največjo preostalo maso. Najslabše se je odrezal cestogradbeni bitumen 70/100. Z vidika porabe goriva sta kerozin in bencin bolj »agresivna«, kot »Diesel«. Slika/Figure 2: AC 11 B 70/100 Slika/Figure 2: AC 11 OMV Starfalt PmB 45/80 FR Zmogljivost asfaltne zmesi pri nizkih temperaturah je bila zelo pomembna tema med celotno razpravo o projektu letališča. Da bi pokazali odlično zmogljivost te zmesi, je bil zgrajen preskusni odsek na A2 v Sloveniji (SMA 11 z OMV Starfalt PMB 45/80 FR). Dodatni TSRS testi so bili opravljeni na Univerzi za tehnologijo na Dunaju. Slika 3 prikazuje rezultate testiranja. Najvišja dosežena napetost 4,28 N/mm2 pri -35,6 °C je odličen rezultat. Na osnovi tega je tveganje za nizkotemperaturne razpoke zelo nizka. Prevod članka je v izvirniku objavljen na straneh 34-35. Slika/Figure 1: Rezultati testov odpornosti na gorivo AC 11 na različnih tipih bitumna Slika/Figure 3: zmogljivost SMA 11 OMV Starfalt PMB 45/80 FR glede na EN 12697-46 pri nizkih temperaturah od skupščine do Skupščine 33 ROUND TABLE Ljubljana airport’s high performance runways built with OMV High Performance Bitumen sive extremes of temperature," says Prosen. “So we also comprehensively studied the OMV product’s permanent deformation potential and received very positive results." Round table talk of a group of experts Construction period without problems Runways, taxiways and parking space are vital traffic areas at any airport, and they constantly receive heavy loads. The asphalt needs to have a prolonged lifespan and be resistant to fuel (kerosene), so they can cope with increasing levels of traffic. Additionally it was necessary to ensure the earliest possible use of the airport, which is typical for many ambitious projects. Constant innovation in bitumen research is needed to successfully handle these complex criteria. Previous history of a success story Usually, large scale infrastructure projects have long lead times, and it was the same when building a new section of runway at Ljubljana airport. Markus Spiegl, Black Products Manager at OMV Refining & Marketing recalls, "The first meeting took place in May 2009 in Ljubljana’s Institute for Building Materials (IGMAT)." On the panel of experts, along with Markus Spiegl, was Boris Kalčič, CEO of OMV partner Interchem, as well as representatives of Petrol and the construction company. "We presented our new bitumen OMV Starfalt PMB 45/80 FR, and our latest research results." says Spiegl. This was followed by a presentation of further research results that had been achieved in collaboration with the Technical University of Vienna, and laboratory RAMTECH d.o.o. from Croatia. It was agreed that a test section would be built on the A2 motorway near Ljubljana, before making a final commitment. The experience gained on this test section would be incorporated into the proposed airport project. By specifying OMV Starfalt PMB 45/80 FR, the project could be implemented quickly and easily. "We were the real quality leaders here, as no competitor in the region could deliver a product with similar capabilities." says Spiegl. Insightful test series by IGMAT The IGMAT Research Institute was commissioned by Ljubljana Airport to test OMV Starfalt PMB 45/80 FR to ensure it met the high standards required. "In this particular case there were two criteria on which the contracting authority placed great importance: resistance to fuel (kerosene) and chemical de-icing agents. Both substances have a strong influence on the performance of the asphalt mix. This means the bitumen must have very specific properties," said Janez Prosen, General Manager of IGMAT. "For months we tested OMV Starfalt PMB 45/80 FR intensively, and based on those results we had no hesitation in recommending its use to our clients." A particular challenge to the bitumen was posed by the climatic conditions that Ljubljana Airport regularly experiences. Depending on the season, temperatures can vary between -25 to +40 degrees; a spread of more than 60 degrees. "The bitumen and asphalt needs the ability to withstand mas34 from assembly to Assembly For Jernej Mrzelj, Gorenjska gradbena druzba, construction and project manager at Ljubljana Airport, the processing of OMV Starfalt PMB 45/80 FR was also a great success. "We had to meet very high standards here. With the OMV bitumen it simply wasn’t a problem." he says. His company paved an area of approximately 32,000 square meters. "The process is very simple. The product is also ideal for use on sensitive construction sites", says Mrzelj. The special OMV bitumen also benefits from having low viscosity in temperatures above 100 degrees, and high stiffness below 80 degrees. "This means the runways could be opened to the air traffic very quickly, which of course was a major concern for the airport." says Mrzelj. The construction phase was from April to November 2013, and the work was carried out during daylight hours using a chain finisher to achieve perfect flatness. A new layer, offering the best conditions for the future, was laid in four main sections. "We created these sections, using up to 1,300 tons of asphalt each day," calculates Mrzelj, "and at the same time we replaced approximately 2,000 to 3,000 square meter of binder layer." That the project ran so smoothly is thanks to the experience and abilities of all parties involved. "Our company has extensive experience in asphalt," said Mrzelj, “but the Ljubljana Airport management team and stakeholders were also extremely professional. They had an intimate knowledge of their site, the construction situation and were able to make on the spot decisions." A strong partnership leads to great success For Boris Kalčič, CEO of Interchem, the Ljubljana Airport project was interesting and challenging in many respects. "As an exclusive partner of OMV Refining & Marketing GmbH in Slovenia, we have brought and positioned a new product on the market. This did not happen overnight, but is the result of intensive development work over several years." Kalčič continues, "Some time ago we held a professional dialogue where the participants were given firsthand details of our OMV Starfalt PMB 45/80 FR. This led to further fruitful discussions with civil engineers and the road authority which allowed us to build a test section on the A2 motorway near Ljubljana. Constant testing at various points of this test section gave us vital data we could use for the airport runway project." Optimized bitumen products for every application Secure and high-quality infrastructure is an important basis for a strong economy. The state of the road network is not just important for motorists or the transport industry; it also contributes significantly to the economic development potential for business locations. For this reason we have set ourselves the target of partnering with operators, installers, renowned research institutions and owners of infrastructure projects and supplying optimum bitumen products for every possible use. ROUND TABLE The Ljubljana Airport project at a glance Asphalt area Amount of asphalt mix per day Layer thickness Mix specification Bitumen amount Bitumen content Aggregates Fuel resistance according to EN 12697-43 32.000 m2 1.300 tons 6 cm AC 16 deck PmB 45/80 FR A1, A2 300 tons OMV Starfalt PmB 45/80 FR 4,9 % Dolomite - Sand content up to 4mm LD Slag - Coarse aggregate High resistance Loss of mass: A = 3,8 % (required A ≤ 5%) B =0,45 % (required B ≤ 1%) Permanent Deformation according to EN 12697-22 Performance Grade Bitumen according to AASHTO MP 1a-4 Proportional rut depth 3,4 % (required ≤ 7%) PG 82 -34 (required PG 64 -28) With innovative solutions, we offer the right answers to the construction and maintenance challenges of the transport network and infrastructure sector. When public budgets are under pressure, durable road infrastructure and flight operation areas are particularly in demand. At the same time asphalts have to deal with increasing transport volumes, as well as meeting increasingly stringent environmental requirements, such as the reduction of CO2 emissions. Test results of the OMV Starfalt PmB 45/80 FR To develop such a special product for such a very important and challenging application you have to run many various tests. As already mentioned before OMV was collaborating with well know research institutes and laboratories. Figure 1 (on Page 33): Fuel resistance test results of an AC 11 with different bitumen types. In Figure 1 you can see the test results of an AC 11 with various bitumen types (70/100, PmB 45/80-65 and OMV Starfalt PmB 45/80 FR). The fuel resistance test according to EN 12697-43 was performed with different fuel types (Petrol, Diesel and Kerosene). The diagrams show the remaining mass of the test specimen in percentage after storing in the fuel and after brushing. For all three fuel types the OMV Starfalt PmB 45/80 FR showed the best performance with the highest remaining mass. The worst performance showed the paving grade bitumen 70/100. From fuel point of view Kerosene and Petrol are more "aggressive" than Diesel. Low temperature performance of the asphalt mix was a very important topic during the whole discussion about the airport project. To show the excellent performance a test section on the A2 in Slovenia was built (SMA 11 with OMV Starfalt PmB 45/80 FR). Additional TSRS tests were performed at the University of Technology in Vienna. Figure 3 shows the test results. The failure temperature with -35,6°C and a failure stress of 4,28 n/mm2 are excellent results. Based on this the risk for low temperature cracking is very low. Figure 3 (on Page 33): low temperature performance of an SMA 11 OMV Starfalt PmB 45/80 FR acc. to EN 12697-46. from assembly to Assembly 35 MA RI PR O A SFALT Celovita izvedba nizkih gradenj n Priprava projektov in inženiring n Zemeljska dela in spodnji ustroj n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltov n Zaključna dela in oprema n Vzdrževanje cest n Zagotavljanje in kontrola kakovosti MAPRI Proasfalt d.o.o. Cesta dveh cesarjev 172 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/ 422 03 30 Faks: +386 1/ 422 03 31 E-pošta: ponudba@mapri.si STROKOVNI PRISPEVKI Strokovni prispevki OBNOVA AC ODSEKA KRANJ - VODICE IN IZVEDBA POSKUSNEGA POLJA Na podlagi poročila o stanju obstoječega vozišča na AC A2 Karavanke - Obrežje, odsek Kranj V – Brnik in Brnik - Vodice se je investitor DARS d.d. odločil, da se izvede obnova voziščne konstrukcije. Obravnavani odsek je bil zgrajen in v promet predan leta 1985 in na njem odtlej ni bilo obsežnejše obnovitve. Skupni indeks stanja, določen na podlagi meritev vzdolžne ravnosti, prečne ravnosti, tornih karakteristik ter vizualne ocene vozne površine izvedenih v letih 2007 in 2008, je vozišče ocenil kot mejno, slabo in zelo slabo. Zaradi tega je bilo potrebno z obnovo vozišča preprečiti nadaljnjo hitro propadanje, izboljšati prometne, tehnične in varnostne lastnosti in s tem omogočiti varen promet. Projekt obnove vozišča Za potrebe projektiranja so bile izvršene preiskave obstoječe voziščne konstrukcije, kjer je bila ugotovljena močna poškodovanost odstavnega pasu, na voznem in prehitevalnem pasu pa vzdolžne in prečne razpoke, ter lokalne površinske mrežne razpoke brez prisotnosti deformacij. Le te so nastale zaradi prekoračitve nateznih napetosti ob utrujenosti materiala in zaradi šibkejših mest ustroja. Za obravnavano območje so bili, za potrebe dimenzioniranja voziščne konstrukcije, leta 2011 pridobljeni tudi podatki o prometnih obremenitvah in projekcija le teh za leto 2031 (planska doba 20 let). Za vozni pas je bila tako ugotovljena zelo težka prometna obremenitev za prehitevalni pas pa srednja prometna obremenitev. Na podlagi prometne obremenitve določenega debelinskega indeksa in ob upoštevanju dejanskega debelinskega indeksa obstoječega vozišča je bila za vozni in prehitevalni pas določena obnova po sistemu nadgradnje oz. preplastitve vozišča le z obrabno plastjo v debelini 4 cm, s predhodnimi lokalnimi sanacijami obstoječe asfaltne plasti. Za zagotovitev ustreznih tornih karakteristik in površinskega odvodnjavanja, je bila za obrabno-zaporno plast izbrana asfaltna zmes SMA 11 PmB 45/80-65 A2. Enak način obnove vozišča je bil določen tudi za pospeševalne in zaviralne pasove ter celotnega priključka Brnik. Za obnovo odstavnega pasu je projekt predvidel odstranitev obstoječega asfalta in vgradnjo nosilne asfaltne plasti AC 22 base B50/70 A4, v debelin 6 cm in AC 11 surf B50/70 A4. V sklopu obnove vozišča je bil predvidena tudi sanacija celotnega zgornjega ustroja na 4 podvozih, ki se nahajajo na obravnavanem odseku avtoceste in sicer z zamenjavo hidroizolacije vseh asfaltnih plasti ter sanacijo vzdolžnega stika v osi avtoceste. od skupščine do Skupščine 37 STROKOVNI PRISPEVKI Izvedba obnovitvenih del Podjetje Mapri proasfalt, d.o.o je bilo za izvedbo navedenih obnovitvenih, kot najugodnejši ponudnik, izbrano na javnem razpisu. Poleg količinsko obsežnega in tehnološko zahtevnega projekta, je bilo dela treba izvesti v izjemno kratkem pogodbenem roku 50 dni. Naloga je bila še zahtevnejša zaradi oteževalnih okoliščin, kot so: izvedba del v več fazah, prekinitve na gradbišču zaradi sanacije objektov. Med izvedbo del je bil odsek avtoceste zaprt za promet, z zaporo C2+1 z obračanjem, kar pomeni, da je promet potekal po nasprotnem smernem vozišču, število pasov pa se prilagajalo dnevnim prometnim konicam. Izvedba se je začela s sanacijo odstavnega pasu na nasprotni strani AC, ki je bila potrebna zaradi preusmeritve prometa na ta del AC za čas obnove. Po vzpostavitvi zapore in preusmeritvi smo začeli z obnovo, ki je zaradi dolžine odseka (4 km) potekala v dveh fazah. V prvi fazi so dela potekala na AC odseku 0609 in delno 0608 v skupni dolžini 2 km in na vseh krakih priključka Brnik dolžine 3,75 km, v drugi fazi pa na AC odseku 0608 v dolžini 2 km ter priključkih počivališča Voklo. V vsaki fazi so se najprej izvedla zemeljska dela na utrditvah bankin z vgradnjo bentonitne polsti za zaščito podtalnice ter na razširitvah pospeševalnih in zaviralnih pasov, katerih širina ni več ustrezala novim predpisom. Po vizualnem pregledu poškodovanosti obstoječega vozišča so bile določene lokacije sanacije obstoječe voziščne konstrukcije. Te so bile izvedene z zamenjavo obstoječe asfaltne plasti z vgradnjo vezne plasti AC 22 bin 45/80-65 A2 v debelini 8 cm. Istočasno so potekala tudi dela na obnovi objektov, ki so v vsaki fazi predstavljala ozko grlo na gradbišču. Največji izziv za končno kvalitetno izvedbo je predstavljala priprava površine pred izvedbo obrabno-zaporne plasti. V projektu za izvedbo so bile predvidene izravnave v različnih debelinah z različnimi asfaltnimi plastmi. Ko so bile izravnave narejene smo končno ravnost podlage dosegli še z rezkanjem in sočasnim hrapavljenjem celotne sanirane in izravnane površine, kar je bistveno za dose-ganje ustrezne zlepljenosti in za enakomerno vgradnjo zaključne asfaltne plasti. Vgrajevanju obrabno-zaporne plasti SMA 11 PmB 45/80-65 A2 je bilo posvečeno največ pozornosti. V podjetju Mapri proasfalt, d.o.o. smo se za ta namen tudi dodatno opremili s strojno opremo (finišer Volvo 7820, valjarji) ter izobrazili in usposobil operativni kader za izvedbo tako zahtevnega dela. Samo vgrajevanje je potekalo v etapah po 1 km dnevno, kar je pomenilo okoli 1.100 ton asfaltnih zmesi na dan. Ob tem je bilo poskrbljeno, da je vgrajevanje potekalo čimbolj enakomerno in predvsem brez prekinitev oz. zaustavljanja mehanizacije. Meritve ravnosti izvršenih del opravljene na voznem in na prehitevalnem pasu so pokazale kvalitetno izvedbo, saj ni bilo 2 na celotni površini (36.000 m ) ugotovljeno nobene neravnine nad 4 mm v prečni smeri, v vzdolžni smeri pa le nekaj odstopanj med mejno in skrajno mejno vrednostjo. Nad skrajno mejno vrednostjo prav tako ni bilo ugotovljenih vzdolžnih neravnin ne pod 4 m letvijo ne po vrednostih IRI 20 in IRI 100. Testno polje – manj hrupna asfaltna plast Zmanjševanje hrupa v okolju je vedno bolj pomemben faktor pri načrtovanju in izvedbi asfalterskih del. DARS kot uprav38 od skupščine do Skupščine ljavec in vzdrževalec avtocest je tudi na tem odseku predvidel izvedbo testnega polja z izvedbo manj hrupne asfaltne plasti. Testno polje je bilo izvedeno na površini voznega, prehitevalnega pasu in odstavnega pasu v dolžini 700 m na odseku 0608 med počivališčem Voklo in priključkom Kranj V. Uporabljena je bila asfaltna zmes (odprti SMA) SMA 8 Ln PmB 45/80-65 A2, vgrajena v debelini 4 cm. Pri sestavi recepture za asfaltno zmes smo, skupaj z notranjo kontrolo Igmat d.d., upoštevali dejstvo, da se odsek nahaja na gorenjskem klimatskem področju (neugodne razmere pozimi), tako da smo poleg zmanjšanja hrupa zasledovali predvsem odpornost plasti na obremenitve pri nizkih temperaturah. Vgradnja manj hrupne asfaltne plasti je potekala podobno kot vgradnja klasične SMA plasti, z manjšimi korekcijami pri zgoščanju plasti in brez posipavanja vgrajene plasti. Meritve hrupa, ki so bile izvedene pred obnovo in po obnovi so pokazale zmanjšanje hrupa med 1,0 in 3,5 dB na območju vgrajenega klasičnega SMA 11 in do 5,0 dB v območju vgrajene plasti SMA 8 Ln, oboje v primerjavi z asfaltno površino pred obnovo (podatek velja za osebna vozila). Pri meritvah hrupa so bila poleg osebnih ločeno obravnavana še lahka in težka tovorna vozila. Pri teh vozilih so se emisije hrupa na plasti SMA 8 Ln znižale poprečno za 3,5 dB. Rezultati meritev so pokazali tudi to, da ima velik vpliv na emisije hrupa hitrost vozil. Pri nižjih hitrostih je hrup v osnovi nižji, poleg tega pa je tudi znižanje hrupa večje pri tovrstnih preplastitvah. Zaključek S tako obsežnim in tehnološko zahtevnim projektom, kot je opisana obnova avtocestnega odseka se je podjetje Mapri Proasfalt, d.o.o. srečalo prvič. S primerno organizacijo in ustrezno strojno opremljenostjo smo se usposobili tako, da so bila dela kvalitetno izvedena in dokončana v pogodbenem roku, Želimo si in od državnih naročnikov zaradi vse slabšega stanja naše infrastrukture tudi pričakujemo več novih in podobnih projektov. Viri: Projektna dokumentacija PZI, (Elea-IC) Poročila o rezultatih preiskav asfalta (Igmat) Poročilo meritvah ravnosti na AC odseku A2/0608 in A2/0609 (ZAG) Poročila o meritvah vplava obrabnih plasti vozišča na emisijo hrupa cestnega prometa v okolje (ZAG) Marjan Marolt STROKOVNI PRISPEVKI TRGOGRAD d.o.o., Litija, USMERJENI V RAZVOJ Trgograd d.o.o, Litija je podjetje z 22 letno tradicijo, ki se je v letu 2013 podalo tudi v asfalterske vode. Osnovno dejavnost na področju visokih gradenj, proizvodnje betonskih gradbenih proizvodov in vzdrževanja cest smo tako razširili še na področje proizvodnje in vgradnje asfaltnih zmesi. Kot novo ime v industriji asfalta smo vzpostavili proizvodnjo asfaltnih zmesi na novem asfaltnem obratu AMMANN GLOBAL 180 v Smodinovcu pri Ljubljani. Poleg klasičnih asfaltnih zmesi za nosilne in obrabne plasti na obratu proizvajamo tudi najzahtevnejše zmesi kot so SMA in drenažni asfalti. Kljub kratkemu stažu v asfalterstvu, pa že sedaj veliko pozornost posvečamo tudi razvoju in raziskavam na področju asfalterstva. Tako smo v letu 2014 izvedli poskusno proizvodnjo manj hrupne asfaltne zmesi SMA LN 8 PmB 45/80-65 A2. Z namenom zmanjšanja obremenitev okolja ob proizvodnji in vgradnji pa je bila izvedena tudi proizvodnja in testna vgradnja toplih asfaltov (AC 16 surf B 50/70 A4) z uporabo penjenja bitumna v postopku proizvodnje. Ta postopek nam omogoča nižjo proizvodno temperaturo, vgradnja pa kakovostno poteka tudi pri temperaturi zmesi 110 °C. Naš razvoj novih asfaltnih zmesi pa se v teh težkih gospodarskih razmerah usmerja tudi na možnosti optimizacije gradnje asfaltnih plasti na občinskem in državnem cestnem omrežju. Razvoj nove asfaltne zmesi G-AC 16 surf B 50/70 A3, pripravljene z uporabo silikatnih kamenih frakcij in prilagojeno zrnavostno sestavo, ki temelji na sestavi drobirjev z bitumenskim mastiksom (SMA) in vsebuje v primerjavi s klasičnimi asfaltnimi betoni (AC) povečan delež bitumenskega veziva in dodatek celuloznih vlaken Viatop, omogoča izvedbo obrabnonosilnih plasti tudi na cestah s srednjo prometno obremenitvijo. Ta asfaltna zmes izkazuje zelo dobro odpornost na preoblikovanje, saj je dosežena vrednost PRDair samo 7,2 %, kar je skoraj v območju zahtev za SMA 11 in AC 11 za težke in zelo težke prometne obremenitve. Asfaltna zmes G-AC 16 B 50/70 A3 tako omogoča kakovostno in cenovno ugodno rešitev za gradnjo in sanacijo tudi cest s srednjo prometno obremenitvijo. V podjetju Trgograd poleg zavezanosti visokim standardom kakovosti proizvodnje in izvedbe gradbenih del poskušamo z vlaganji v razvoj držati korak z napredkom v svetu in omogočiti razvoj trajnostnega, okolju prijaznega in ekonomsko sprejemljivega gradbeništva. Klemen Šobak od skupščine do Skupščine 39 STROKOVNI PRISPEVKI POSKUSNA PROIZVODNJA IN VGRADNJA ASFALTNE ZMESI Z RECIKLIRANO HIDROIZOLACIJO Pri proizvodnji asfaltnih zmesi, največji strošek predstavlja vezivo, to je bitumen, ki glede na trenutno razmerje cen vhodnih surovin predstavlja tudi do 70% končne cene proizvedenega asfalta. Z namenom uporabe recikliranih surovin pri proizvodnji asfaltnih zmesi, izboljšanja kakovosti le-teh ter konec koncev morda prihraniti pri proizvodnih stroških asfaltnih zmesi, smo se v podjetju CGP d.d., skozi razvojno nalogo usmerili v iskanje alternativnih veziv ali dodatkov, s katerimi bi realizirali opisano. Eden izmed potencialnih dodatkov, ki med drugim nakazuje tudi možnost zmanjšanja porabe bitumna pri proizvodnji asfaltnih zmesi, je reciklirana hidroizolacija. Izvorni material za reciklirano hidroizolacijo predstavljajo odpadki hidroizolacijskih trakov, ki nastanejo pri sanacijah ravnih streh, torej pri odstranitvi stare hidroizolacije s streh in kot ostanki pri sami proizvodnji hidroizolacijskih trakov. Hidroizolacijski trakovi so sestavljeni iz kakovostnega bitumna (predvsem polimerno modificiranega) in pa vlaken ter mineralnih snovi (polnilo, pesek), katere lahko obravnavamo kot običajne sestavine v asfaltu. Vsebnost kakovostnega bitumna v hidroizolacijskih trakovih po navedbah proizvajalca znaša med 70 in 80 odstotki. Cilj razvojne naloge je bilo izvesti poskusno mešanje asfaltne zmesi na asfaltni bazi z dodatkom reciklirane hidroizolacije, ob posledično zmanjšani količini bitumna in pri tem preveriti naslednje parametre in lastnosti: • mešanje asfaltne zmesi z dodatkom reciklirane hidroizolacije, • vgrajevanje oziroma zgoščevanje asfaltne zmesi z dodano reciklirano hidroizolacijo na terenu pri običajnem načinu zgoščevanja, • sprememba lastnosti bitumna po vmešanju reciklirane hidroizolacije, • mehansko – fizikalne lastnosti proizvedene asfaltne zmesi z dodatkom reciklirane hidroizolacije. Poskusno mešanje in vgrajevanje se je izvedlo na dveh vrstah asfaltnih zmesi, to je AC 16 surf B 70/100 A4 in AC 22 base B 50/70 A3. Proizvodna temperatura je bila enaka običajni temperaturi. Reciklirano hidroizolacijo se je v asfaltno zmes vmešavalo na t.i. suh način, kar pomeni, da se je le-to dodajalo v mešalni boben in ne v cisterno z bitumnom (mokri način). Dodajanje reciklirane hidroizolacije, katero se je predhodno odmerilo v plastične vrečke po 25 kg, se je izvajalo ročno. Na šaržo proizvedenega asfalta, ki znaša 2.500 kg, se je tako dodalo 2 vreči reciklirane hidroizolacije, kar skupaj znaša 50 kg. Predpostavili smo, da je vsebnost bitumna v reciklirani hidroizolaciji vsaj 50%, zato smo količino osnovnega bitumna 40 od skupščine do Skupščine zmanjšali za 25 kg, to je 10 kg na tono proizvedene asfaltne zmesi. Pri mešanju asfalta ni bilo opaziti nikakršnih posebnosti in težav. Enako velja tudi za vgrajevanja asfaltne zmesi, kjer prav tako ni bilo opaziti nobenih posebnosti. Rezultati preiskav odvzetega bitumna B 50/70 izkazujejo pričakovane lastnosti, kar pomeni, da do večjih sprememb v kakovosti ekstrahiranega bitumna ni prišlo. Pri bitumnu z dodano reciklirano hidroizolacijo se je rahlo zmanjšala penetracija, ustrezno se je povečala tudi točka zmehčišča, malenkostno sta padli vrednosti pretrgališča po Fraasu in duktilnost. Rezultati so torej, kot že rečeno, praktično enaki pri obeh vzorcih bitumna, to je tistem, ki je bil proizveden z reciklirano hidroizolacijo, kot tistem, ki je bil proizveden brez reciklirane hidroizolacije. Odvzete vzorce asfaltnih zmesi, proizvedenih z reciklirano hidroizolacijo, smo preiskali in tako dobljene rezultate primerjali z lastnostmi enakih asfaltnih zmesi, proizvedenimi brez reciklirane hidroizolacije. Ob primerjavi rezultatov preiskav je ugotoviti manjša odstopanja, predvsem glede vsebnosti votlin v asfaltni zmesi in stopnji zapolnjenosti votlin v zmesi kamnitih zrn z bitumnom. Pri asfaltni zmesi AC 16 surf B 70/100 A4 je vsebnost votlin ob dodani reciklirani hidroizolaciji nekoliko padla, stopnja zapolnjenosti votlin v zmesi kamnitih zrn z bitumnom se je posledično dvignila, medtem ko je pri asfaltni zmesi AC 22 base B 50/70 A3 situacija ravno obratna. Pri tem je bistveno, da so rezultati preiskav obeh asfaltnih zmesi z reciklirano hidroizolacijo v mejah predpisanega, a hkrati je potrebno poudariti, da sta konkretni lastnosti (vsebnost votlin in stopnja zapolnjenosti votlin v zmesi kamnitih zrn z bitumnom) zelo odvisni od priprave vzorca za izvedbo preiskave, torej nanju zelo vpliva tudi človeški faktor. Izvedena je bila tudi preiskava odpornosti proti trajnemu preoblikovanju na vzorcih asfaltne zmesi AC 22 base B 50/70 A3, ki je bila proizvedena z in brez reciklirane hidroizolacije. Asfaltna zmes z dodatkom reciklirane hidroizolacije je izkazala precej boljšo odpornost proti trajnim deformacijam (kolesnicam), v primerjavi z asfaltno zmesjo, ki je bila proizvedena brez dodatka reciklirane hidroizolacije. Glede na ohrabrujoče rezultate dosedanjih ugotovitev in rezultatov preiskav, bomo v podjetju CGP d.d. nadaljevali s predmetno razvojno nalogo, z namenom potrditve že dobljenih rezultatov ter morebitne implementacije reciklirane hidroizolacije v dejanski proizvodnji asfaltnih zmesi. Tadej Lamut STROKOVNI PRISPEVKI OBNOVA AC ODSEKA ŠENTILJ – PESNICA IN IZVEDBA POSKUSNEGA POLJA V okviru izvedbe sanacije vozišča odseka AC A1/0031 Šentilj – Pesnica smo kot izvajalec del SGP Pomgrad na delu odseka med km 7.860 in km 9.400 vgradili v obrabno zaporno plast manj hrupno asfaltno zmes SMA 8 LN PmB 45/80-65 A1, A2. Predvideno testno polje se je izvedlo na voznih pasovih v debelini 4 cm kot obrabno zaporna plast na obnovljeno vezno plast. Asfaltna zmes je bila projektirana v lastnem laboratoriju za kontrolo proizvodnje asfaltnih zmesi skladno z TSC 06.418: 2010 v sestavi frakcionirani agregati kamnoloma Hruškovec in polimerno modificiranim vezivom tipa PmB 45/80-65. Asfaltna zmes je bila potrjena v okviru certifikata notranje kontrole proizvodnje na obratu Hoče. Proizvodnja in vgrajevanje asfaltne zmesi v količini 445 ton se je izvajala 17.10.2013. Po metodologiji statistične »pass-by« metode (SPB) skladno s standardom SIST EN ISO 11819-1:2002 so bile izvedene meritve emisij hrupa v okolje. Meritve so bile primerjalno izvedene na obrabni plasti pred izvedbo sanacijskih del na AC 11 surf, obnovljeni plasti SMA 11 PmB 45/80-65 A1, A2 in testnem polju z SMA 8 LN PmB 45/80-65 A1, A2. SPBI dB(A) Hitrost (km/h) AC 11 surf SMA 11 PmB SMA 8 LN PmB Majhna 72,6 73,6 69,7 Srednja 79,0 79,6 75,3 Velika 83,0 83,3 78,8 Nizi 1; SMA 11 PmB; 83,3 Nizi 1; AC 11 surf; 83 Nizi 1; SMA 8 LN PmB; 78,8 Izvedene so bile preiskave v okviru notranje kontrole proizvodnje in vgrajevanja asfaltne plasti. Izvedene so bile še dodatne preiskave na inštitutih ZAG, IGMAT, ki temeljijo na obnašanju asfaltne plasti. VRSTA ZMESI: SMA 8 LN PmB 45/80-65 DATUM Proizvodnje asfaltne zmesi 17.10.2013 Rezultati meritev SPBI LASTNOSTI VGRAJENE ASFALTNE PLASTI LASTNOSTI ASFALTNE ZMESI A1, A2 PROIZVAJALEC: AB Hoče Nav. spec. masa asf. zmesi Prostor. masa asfalta vzorca Mg/kub. m AC Šentilj Pesnica; P 453 2,535 Debelina plasti Prostor. masa plasti Zgoščenost Delež celokupnih votlin % mm Mg/kub.m % % (V/V) 55,7 42,3 2,298 101,2 9,5 Delež celokup. votlin Delež votlin v kam. mat. Zapolnje. votlin v kam. mat. Mg/kub. m % (V/V) % (V/V) 2,270 10,5 23,6 Rezultati preskusov notranje kontrole SMA 8 LN PmB 45/80-65 A1, A2 Odpornost proti utrujanju (ZAG) • Deformacija na Nf/50 =266 μm/m Rezultati meritev na testnem polju pri velikih hitrostih izkazujejo razliko 4,2 dB (A) glede na stanje pred sanirano obrabno zaporno plast in na razliko 4,5dB (A) glede na obnovljeno obrabno zaporno plast s SMA 11 PmB. Ukrep z izvedbo obrabno zaporne plast z manj hrupno asfaltno zmesjo in razliko 4,5 dB (A) lahko v določeni meri celo nadomesti postavitev protihrupne ograje. Pomembno pa je spremljanje vgrajene plasti tudi v prihodnje in kako se spreminjajo lastnosti, ki smo jih preskušali ob izvedbi testnega polj ob vplivu prometnih obremenitev. Odpornost proti razpokam pri nizkih temperaturah z enoosnim nateznim preskusom • Rezerva natezne trdnosti Δβt,max = 2,954 MPa • Porušitev pri ohlajevalnem preskusu se doseže pri napetosti σcry,failure = 3,044 MPa pri T failure = -30,2 °C Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo na učinkovitost in smiselnost izvedbe obrabno zaporne plasti z manj hrupnimi asfaltnimi zmesmi, kar si bomo prizadevali tudi v družbi SGP Pomgrad z stalnim spremljanje razvoja na področju asfaltnih zmesi. Temperatura v °C Togost v MPa SMA 8 LN -20 °C -10 °C 0 °C 10 °C 20 °C 0,5 Hz 15371 11747 7019 3176 1114 8 Hz 17367 14320 10105 5849 2710 30 Hz 17929 15196 11338 7206 3777 Rezultati preskusa togosti (ZAG) Odpornost proti trajnemu preoblikovanju – 3-osni ciklični tlačni test • Hitrost deformacije fc = 0,04 μm/m/cikel • Skupna deformacija po 1000 ciklih Ɛ1000,calc = 0,52% Dean Donko, SGP Pomgrad od skupščine do Skupščine 41 STROKOVNI PRISPEVKI PONOVNA UPORABA »ODPADNEGA« ASFALTA V SVEŽI ASFALTNI ZMESI – PROIZVODNI OBRAT LAŽE, CESTNO PODJETJE NOVA GORICA, D.D. 0 Uvod Vsakemu proizvodu, ki preživi svoj življenjski ciklus, dodamo besedo »odpadni«. Tako poimenujemo odpadni papir, odpadne steklenice, odpadni les… Tudi v gradbeništvu se dogaja podobno. Asfalt pridobi naziv odpadni asfalt, ko ga odstranimo iz cestišča in v skladu s klasifikacijskim sistemom gradbenih odpadkov, se ga klasificira v skupino 17 03 – bitumenske mešanice, premogov katran in katranski izdelki. Natančnejše se ga klasificira pod številko 17 03 02 – bitumenske mešanice, ki niso zajete pod 17 03 01. Tako klasificiran odpadek predstavlja ne nevaren gradbeni odpadek, ki se ga lahko ob pravilni nadaljnji predelavi, ponovno uporabi v asfaltni bazi pri proizvodnji svežih asfaltnih zmesi. Proizvodni obrat Laže (slika 1), ki je od decembra 2014 v lasti Cestnega podjetja Nova Gorica, od maja 2012 pa je bil v najemu, zajema kamnolom, drobilnico in separacijo, dve betonarni, asfaltno bazo, proizvodnjo armirano betonskih elementov in predelovalni center gradbenih odpadkov. V obratu imamo pridobljeno Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov po postopku predelave R5, kar pomeni pridobivanje anorganskih snovi v obliki in kakovosti, ki omogoča nadaljnjo uporabo. Slika 2: Odpadni asfalt v kosih Slika 3: Asfaltni rezkanec vgrajenega asfalta, zato lahko smatramo, da ni več odpadek, saj za uporabo v nasip ne potrebuje več mehanske obdelave. 2 Sortiranje odpadnega asfalta na mestu nastanka Pri nadaljnji predelavi odpadnega asfalta je pomembno sortiranje na mestu nastanka pri odstranjevanju odpadnega asfalta iz cestišča. Ob lomljenju in nakladanju asfalta na kamion, se običajno poleg odpadnega asfalta odstrani tudi določena količina tamponskega materiala, odpadnega betona (rob-niki) ipd.. Lomi se ga po celotni debelini, ki je lahko sestavljena iz več tipov asfaltnih zmesi. Plasti lahko vsebujejo karbonatna ali silikatna zrna, lahko imajo različne tipe bitumna, ki pa ga brez laboratorijske preiskave ne moremo določiti. Ugotovimo lahko, da je zelo pomembno odpadke sortirati na mestu nastanka, tako s stališča nadaljnje uporabe, kot tudi s stališča odkupne cene. Asfalt v kosih (slika 2), ki se ga običajno z bagri »lomi« pri odstranjevanju iz cestišča ali kot ostanek večje ne vgrajene količine svežega asfalta. V taki obliki je neuporaben. Potrebno ga je mehansko obdelati na želeno granulacijo, zato ga lahko imenujemo odpadni asfalt. 3 Prevzem »odpadnega« asfalta v predelovalni center skladiščenje V skladu z Uredbo o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list št. 34/2008) lahko prevaža odpadke prevoznik, ki ima registrirano dejavnost prevažanja odpadkov, razpolaga s sredstvi in opremo, ki izpolnjuje tehnične zahteve za prevoz odpadkov in je vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov. Ker se šteje, da je odpadni asfalt gradbeni odpadek, mora prevoznik izpolnjevati navedene pogoje, sicer nastopi težava pri izpolnjevanju evidenčnega lista za prevzem odpadnega asfalta. Lastnik odpadkov je investitor in s tem tudi zadolžen za izpolnitev evidenčnega lista povzročitelja odpadkov. Običajno povzročitelji odpadkov (investitorji) s pooblastilom pooblastijo enega od izvajalcev na gradbišču, zbiralca ali predelovalca odpadkov, da v njihovem imenu izpolni evidenčni list, ki ga sicer mora izpolniti povzročitelj odpadkov. V odvisnosti od časa prevzema odpadkov in količine, se evidenčne liste izpolni za enkratno dobavo, za sukcesivno dobavo pa se evidenčni list izpolni enkrat mesečno. Prevzemnik odpadnega asfalta v predelovalnem centru odpadek pregleda in določi mesto skladiščenja glede na vrsto odpadka (odpadni asfalt v kosih, frezan asfalt ali nesortirani gradbeni odpadki, ki jih je potrebno v predelovalnem centru dodatno sortirati). Poleg mesta skladiščenja določi tudi ceno. Višina prevzemne cene je namreč odvisna od stroškov nadaljnje predelave. Najvišjo prevzemno ceno imajo nesortirani gradbeni odpadki, sledi asfalt v kosih, najnižjo pa frezan asfalt. Asfaltni rezkanec (slika 3), ki ga s posebnimi stroji (frezami) v določeni debelini rezka iz cestišča. Od asfalta v kosih se razlikuje po tem, da se ga lahko uporabi brez dodatne mehanske obdelave, saj so dimenzije zrn do maksimalno 100 mm. Uporabi se ga lahko kot nasipni material. Že naziv asfaltni rezkanec nam jasno pove, da je to proizvod iz 4 Predelava »odpadnega« asfalta v asfaltni granulat 0/16 mm in skladiščenje Predelava odpadnega asfalta v asfaltni granulat 0/16 poteka v predelovalnem centru gradbenih odpadkov, z drobljenjem in sejanjem po enakem postopku, kot bogatenje mineralnih surovin. Asfalt v kosih je potrebno v prvi fazi zlomiti na kose, Slika 1: Proizvodni obrat Laže – Cestno podjetje Nova Gorica, d.d. 1 Vrste odpadnega asfalta Odpadni asfalt se pojavlja v dveh oblikah, in sicer: 42 od skupščine do Skupščine STROKOVNI PRISPEVKI Legenda: 1 - Vsipni lijak 2 - Rotacijska rešetka 3 - Udarni drobilnik 4 - Dvosmerni transportni trak 1 5 - Transportni trak 2 6 - Transportni trak 3 7 - Transportni trak 4 8 - Vibracijsko sito dim. 5,2 x 1,8 m 9 - Transportni trak 5 10 - Transportni trak 6 Slika 4: Tehnološka shema drobljenja in sejanja asfaltnega granulata ki niso večji od 500 do 800 mm. Maksimalno dimenzijo posameznega kosa asfalta definira ustje drobilnika. Tako pripravljen asfalt ima enake karakteristike kot rezkan asfalt, zato je nadaljnji postopek predelave popolnoma enak. Slika 4 nam prikazuje tehnološko shemo predelave. Drobljenje izvajamo z udarnim drobilnikom povprečne kapacitete cca 80 m3/h, sejanje pa z enoetažnim sitom površine 5,2 m x 1,8 m. Nadmerna zrna 16/X (»X« pomeni zrno večje od velikosti nazivnega, ki znaša 16 mm) vračamo na ponovno drobljenje. Asfaltni granulat 0/32 lahko uporabimo kot tamponski material ali pa ponovno sejemo na granulacijo 0/16. Asfaltni granulat 0/16 odpeljemo na skladiščenje ali neposredno v proizvodnjo v asfaltno bazo (Slika 5 in 6). Slika 5: Odprto skladišče asfaltnega granulata 0/16 Slika 6: Asfaltni granulat 0/16 Nadzor vhodnega odpadnega asfalta in asfaltnega granulata poteka pod nadzorom naše službe kontrole kakovosti, ki redno spremlja tudi izsejanost in vsebnost bitumna, ki sta bistvenega pomena pri proizvodnji tovrstnih asfaltnih zmesi. 5 Ponovna uporaba asfaltnega granulata 0/16 v asfaltni bazi po hladnem postopku Za uporabo recikliranega asfalta po hladnem postopku v asfaltni bazi, mora imeti osnovna konfiguracija asfaltne baze še dodaten sistem za doziranje recikliranega asfalta neposredno v mešalec asfaltne baze. Tehnološko shemo sistema za doziranje asfaltnega granulata nam prikazuje slika 8. Asfaltno bazo upravljamo z računalniškim programom, ki skrbi za komunikacijo med operaterjem asfaltne baze in vsemi napravami, tudi s sistemom za dodajanje asfaltnega granulata 0/16. Operater v programu izbere ustrezno recepturo, računalniški sistem pa poskrbi, da se dozirajo potrebni vhodni materiali. Recikliran asfaltni granulat 0/16 iz vsipnega korita volumna 35 t preko treh transportnih trakov transportiramo v vmesni zalogovnik volumna 10 t. Količino asfaltnega granulata v vsipnem koritu in vmesnem zalogovniku nadzirajo dve nivojski sondi. V skladu z recepturo sveže asfaltne zmesi, se določena količina asfaltnega granula zdozira na tehtnico kapacitete 500 kg. V trenutku ko se v mešalec dozirajo vroči agregati in kamena moka, se dozira tudi asfaltni granulat. Ko se v proizvodnji uporablja recikliran asfalt, je potrebno vroče agregate ogreti na višjo proizvodno temperaturo kot sicer, saj ima asfaltni granulat temperaturo okolice in se mora zato ogreti z vročimi agregati in bitumnom. Nato zdoziramo še bitumen, mešamo določen čas in spustimo v silos gotove mase. Maksimalna količina asfaltnega granulata, ki ga doziramo v proizvodnjo, je odvisna od vlažnosti asfaltnega granulata in Slika 7: Primer sejalne analize in vsebnost asfaltnega granulata 0/16 od skupščine do Skupščine 43 STROKOVNI PRISPEVKI Legenda: 1 - Vsipno korito 2 - Transportni trak 1 3 - Transportni trak 2 4 - Transportni trak 3 5 - Vmesni silos 6 - Tehtnica asfaltnega granulata 7 - Mešalec asfaltne baze Slika 8: Tehnološka shema sistema za doziranje asfaltnega granulata temperature svežega asfalta, ki jo lahko dosežemo. V naši • Drobljenje in sejanje asfaltni bazi doziramo maksimalno 15 %. Pri višjih deležih ne • Nakladanje in prevoz na skladiščenje dosegamo želene temperature, oziroma bi morali vhodne materiale ogrevati nad 200 °C, kar pa negativno vpliva na c) Stroški uporaba asfaltnega granulata v asfaltni bazi • Nakladanje in odvoz v vsipno korito asfaltne baze kvaliteto bitumna. Služba kontrole kakovosti na osnovi sejalnih analiz osnovnih vhodnih agregatov in asfaltnega granulata 0/16 natančno Z dodajanjem recikliranega asfaltnega granulata zmanjšamo določi recepturo, ki ustreza proizvodnji sveže asfaltne zmesi, porabo vhodnih materialov in svežega bitumna. V naši ter redno spremlja proizvodnjo. Asfaltne zmesi z vsebnostjo asfaltni bazi dodajamo do 15 % asfaltnega granulata, kar recikliranega asfalta imajo popolnoma enake lastnosti kot pomeni, da zmanjšamo porabo vhodnih materialov za cca 15 %. Dosedanje laboratorijske analize kažejo, da je povprečna običajne zmesi in so skladne z vsemi zahtevami standardov. Težave v proizvodnji povzroča večja vlažnost asfaltnega vrednost bitumna, ki ga dodajamo v svežo asfaltno zmes, za granulata. Slednji se namreč lepi na stene vsipnega korita in 0,5 % nižja. V tabeli so prikazani prihranki pri predelavi in vmesnega silosa ter na transportne trakove. Pri mešanju se v uporabi asfaltnega granulata. stiku z vročimi agregati sprošča velika Prihranek v predelovalnem centru količina vodne pare, ki lahko povzroča težave v filtrski napravi. Z namenom Aktivnost Cena [EUR/t] zago-tavljanja konstantno suhega Prevzem odpadnega asfalta v predelovalni center 5,80 asfaltnega granulata (vlažnost nižja Priprava odpadnega asfalta za proizvodnjo (pikiraje, sortiranje,…) -0,30 od 1 %), smo se v letu 2014 odločili, da zgradimo skladiščne prostore Nakladanje in odvoz v predelavo -0,70 kapacitete 800 m3. Zaloga asfaltnega Drobljenje in sejanje -2,50 granulata bo zadoščala za proizvodNakladanje in odvoz v skladiščenje -1,00 njo cca 8.500 t svežih asfaltnih zmesi. Nakladanje in odvoz v proizvodnjo asfaltne baze -0,70 6 Ekonomika uporabe asfaltnega Skupaj predelovalni center 0,60 rezkanca v asfaltni zmesi Grobi izračun ekonomske upraviPrihranek asfaltne baze čenosti predelave in uporabe odpadAktivnost Cena [EUR/t] nega asfalta v asfaltni bazi lahko Povprečna cena agregatov za uporabo v asfaltni bazi brez prevoza 6,00 določimo, če poznamo investicijske stroške izgradnje predelovalnega Zmanjšan strošek bitumna 0,5 % 0,63 centra, tehnološke faze predelave in Skupaj asfaltna baza 6,63 ponovne uporabe v asfaltni bazi ter prihranke surovin (bitumen, agregat). Skupni prihranek asfaltnega obrata 7,23 a) Investicijski stroški predelovalnega 5,00 - 10,00 Stroški razvoja in amortizacija centra: • Odkup zemljišč • Izgradnja predelovalnega centra (dokumentacija, grad- Izračun kaže, da je zaslužek v predelovalnem centru gradbenih odpadkov minimalen (le 0,6 EUR/t). Torej lahko bena dela, …) zaključimo, da je prihodek približno enak odhodkom prede• Nabava postrojenje za predelavo lovalnega centra. Visok strošek nam predstavlja investicija v b) Stroški tehnoloških faz v predelovalnem centru odpadnega predelovalni center, ki pa ga lahko nekoliko zmanjšamo z asfalta: uporabo rabljene opreme. • Prevzem odpadnega asfalta v predelavo • Sortiranje Ugodnejša situacija je pri uporabi asfaltnega granulata v • Skladiščenje asfaltni bazi. Z uporabo zmanjšamo porabo vhodnih mate• Lomljenje večjih kosov z razdiralnim kladivom rialov v dodanem deležu, kar lahko ovrednotimo z nabavno • Nakladanje in prevoz na drobljenje in sejanje vrednostjo vhodnih materialov, ki v našem primeru znaša v 44 od skupščine do Skupščine SODELOVANJE povprečju 6 EUR/t. V asfaltnih obratih, kjer je potrebno dovažati agregate iz drugih kamnolomov, je ta prihranek bistveno večji, tudi do 15 EUR/t. Na ta način doseženi prihranki se na eni strani akumulirajo z vlaganji in stroški razvoja ter amortizacije, na drugi strani pa gre za izjemni prispevek k varovanju narave in okolja. 7 Zaključki S ponovno uporabo predelanega odpadnega asfalta v asfaltnih obratih poskrbimo, da odpadni asfalt ne ostaja na nelegalnih deponijah, ampak ga koristno uporabimo. Zmanj šamo eksploatacijo mineralnih surovin v kamnolomih in gramoznicah, porabo bitumna v sveži asfaltni zmesi in lastno ceno sveže asfaltne zmesi. Predelavo odpadnega asfalta lahko izvajajo le podjetja, ki imajo ustrezno Okoljevarstveno dovoljenje. S pravilnim pristopom pri obnovah cestišč, poznavanjem težav pri predelavi in ponovni uporabi v asfaltni bazi se lahko izognemo zapletom, ki lahko popolnoma onemogočijo predelavo in proizvodnjo. Tu mislimo predvsem na pravilno ločevanje, predelavo v dneh brez padavin in uporabo pokritih skladiščnih prostorov. V letu 2013 je bilo v Sloveniji po postopku R5 predelanih oziroma sprejetih v predelavo 116.068,4 t odpadnih asfaltov, proizvedenih pa je bilo 1.054.000 t asfaltnih zmesi. Z uporabo reciklaže v asfaltnih obratih bi lahko celotno količino nastalih odpadnih asfaltov reciklirali, saj predstavljajo le 11 % od proizvedenih asfaltnih zmesi. Moramo pa upoštevati, da se delež prevzetih odpadnih asfaltov v predelovane centre iz leta v leto povečuje. Andrej Lavrenčič Vodja enote Gradbeni obrati CPG Sodelovanje s sorodnimi združenji DRC Vodenje DRC, Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, d.o.o je sredi leta 2014 prevzel Zvone Britovšek, do tedaj kot član Upravnega odbora aktivno vključen v delovanje ZAS. DRC je pred poletjem 2014 izdala izjemno bogato monografijo Ceste na slovenskem skozi čas, ki predstavlja zgodovinsko dediščino in katere vrednost se bo dejansko lahko pokazala šele skozi čas. ZAS je podprl izdajo monografije tako z vsebinskim kot finančnim prispevkom. V DRC so bili imenovani tudi novi predstavniki Nadzornega sveta in strokovnega odbora, vsi skupaj so večji del svoje energije usmerjali v pripravo 12. kongresa o cestah in prometu, 22. - 23. april 2015. To je tradicionalno največji dogodek, ki ga pripravljamo na področju prometne infrastrukture zato so pričakovanja avtorjev, strokovne in laične javnosti velika. Po kongresu pa bo nastopil čas za pogovor o prihodnjih aktivnostih, kjer bo ZAS kot običajno aktiven s svojimi pobudami. GESTRATA V januarju 2015 je bilo več medsebojnih srečanj z avstrijskimi strokovnjaki na Dunaju in na Vrbi na Koroškem. Pred srečanji so jim bila postavljena nekatera vprašanja, ki so pojasnjena v nadaljevanju in sicer: • Uporaba manj hrupnih asfaltov na avtocestah • Oddaja javnih naročil pri asfalterskih delih; samo najnižja cena ali tudi druge prakse? • Garancijska doba za asfalte • Recikliranje asfaltnih zmesi • Gradbenega seminar Gestrata Uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi V Avstriji se na avtocestah in bolj obremenjenih cestah že tradicionalno uporablja asfaltno zmes drobirja z bitumenskim mastiksom s povečanim deležem prostih votlin (cca 10 V/%), torej SMA LN, praviloma z maksimalnim zrnom11 mm. Drenažnega asfalta PA praktično ne uporabljajo več. Razpisi in oddaja del Predvsem pri Asfinagu so uveljavili oddajo del po principu ekonomsko najugodnejše ponudbe QCBS (Quality and Cost Based Selection), s katero onemogočajo neprimerno nizke cene. Navedeno je skladno z novimi evropskimi smernicami in dobro prakso v Avstriji. Pri oddaji je vpliv cene med 60 in 65 %, preostanek med 35 in 40 % pa je določen z ostalimi kriteriji, ki jih vrednotijo kot npr. Carbon Foot Print asfaltnih obratov (vsak obrat ima opravljen izračun), Kadrovska sestava (zasedenost ključnega kadra, izobrazba, izkušnje, potrdila o izobraževanjih, številčnost kadra...), uporabljena tehnologija, finančni pogoji in reference. Garancijska doba V Avstriji je na zahtevnejšem omrežju na cestah uveljavljena 5 letna garancijska doba. Imajo natančno določene kriterije RVS 11.03.21 kakšna mora biti vozna površina ob izteku garancijske dobe. od skupščine do Skupščine 45 SODELOVANJE Stalno izvajajo meritve, takoj po končani gradnji (Roadstar za ravnost in torne lastnosti ter meritve hrupnosti) in periodično 2 do 3 leta za PMS (spremljanje stanja). Ponovna uporaba asfaltnih zmesi – recikliranje Navedena tehnologija je zelo vzpodbujena s strani naročnika Asfinag, ki zahteva, da se stare asfaltne plasti selektivno odstranijo in ponovno uporabijo v novih asfaltnih plasteh. Asfaltni rezkanec iz SMA in AC bin se uporablja v AC bin, asfaltni rezkanec iz AC base, se uporablja v AC base. Ker mora biti kakovost novega asfalta z dodajanjem starega enake kakovostil, dodatnih zahtev ali omejitev ni predvidenih. Prav tako ta vrsta asfalta ni posebej opredeljena v popisih. Se mora pa proizvajalec asfalta natančno držati pravil standarda »EN 13108-8 Reclaimed asphalt« pri proizvodnji, ki mora biti ustrezno kontrolirana. Praviloma zahtevajo 20 % rezkanca tako v nosilni kot v vezni plasti. V obrabnih plasteh rezkanec ni dovoljen. Gradbeni seminar GESTRATA Gradbenega seminarja se vsako leto udeležujemo tudi predstavniki ZAS. Predvsem v Graz-u in na Vrbi (Velden) se zbere med 15 in 20 predstavniki iz Slovenije. Nekateri poudarki tradicionalnega Gradbenega seminarja, Velden (Vrba) Gerhard Bidmon, direktor cestne uprave Koroške Stanje glavnih 36.000 državnih cest se pospešeno slabša. Če je bilo še pred letom v razredu slabega in zelo slabega stanja 22 % cestnih površin, ugotavljajo sedaj ta delež pri 28%. Padec proizvodnje asfalta iz tradicionalnih več kot 10 do 11 mio ton zmesi na 8,8 mio ton proizvodnje v letu 2014 gotovo ne prispeva k izboljšanju stanja. Študija stanja lokalnih občinskih cest, ki jo je izdelal prof. dr. Hans Litzka, je opozorila na vse te probleme, vendar v politiki še ni konsenza glede izboljšanja situacije. Pozitivno je, da so problematiko vsaj zaznali, zato se določene ukrepe sanacij in obnov upravičeno pričakuje. Je pa stanje zelo stabilno pri novogradnjah tako na avtocestah kot železnicah, kjer vlagajo znatna sredstva v 46 od skupščine do Skupščine novogradnje in obnove (avtoceste: cca 1.3 mrd EUR letno, železnice: cca 2.5 mrd EUR letno). Sledili so prispevki strokovnjakov, ki so bili predstavljeni na vseh devetih srečanjih avstrijskih dežel, ki se jih je skupaj udeležilo več kot 2.500 udeležencev. Dodatne informacije: www.grastrata.at EAPA Združenje asfalterjev Slovenije je član EAPA od leta 1997, kar pomeni neprestano že osemnajst let. EAPA predstavlja stik z množico asfalterjev, tako nacionalnih združenj, podjetij in posameznikov kot drugih organizacij, s katerimi preko EAPA sodelujemo. ZAS ima v EAPA vključene svoje predstavnike v vseh strokovnih odborih, udeležujemo se letne skupščine in sodelujemo pri razvojnih vprašanjih. V zadnjem času tudi v Evropi obseg proizvodnje asfaltnih zmesi pada, zato si skupaj prizadevamo, da pojasnjujemo kakšne so že in še bodo posledice. Že tako slaba cestna infrastruktura še bolj propada in s tem se večajo skupni stroški uporabnikov in lastnikov infrastrukture. Ker je infrastruktura v glavnem javna, se povečujejo naši stroški, saj smo vsi davkoplačevalci. Kot vozniki in uporabniki cest znatno več vplačujemo v državno blagajno kot iz nje prejemamo, zato so skupna prizadevanja pri pojasnjevanju odgovornih na to temo dobrodošla. Egbert Beuving, generalni sekretar EAPA Secretary-General of EAPA AsphaltAdvantages Za promoviranje prednosti asfaltnih vozišč sta EAPA in Eurobitume skupaj pričela s kampanjo za obveščanje tako imenovanih »neobveščenih« o pozitivnih vidikih asfaltnih vozišč. EAPA poročilo za bilten “Od skupščine do skupščine ZAS” EAPA aktivnosti 2015 Od julija 2013 ima sekretariat EAPA dva, s polnim delovnim časom, zaposlena sodelavca: Egberta Beuvinga in dr. Carstena Karcherja. Skupaj skrbita za vse dejavnosti EAPA. Poleg rednih dejavnosti kot so, organiziranje sestankov EAPA odborov, lobiranje, evropska standardizacija, priprave glasila, soorganiziranje naslednjega Euro Asphalt & Eurobitume kongresa v Pragi leta 2016, sta v letu 2015 zelo dejavna predvsem z dvema dogodkoma, ki bosta opisana v tem članku: kampanjo za promocijo asfalta: AsphaltAdvantages in EAPA simpozij 2015. Za to akcijo, katera je načrtovana za več let, sta EAPA in Eurobitume začela z oblikovanjem spletne strani, ki ponuja informacije o več kot 50. prednostih asfaltnih vozišč. Informacije so razdeljene v štiri ključne teme: trajnost, udobje, varnost in gospodarnost. Vse te prednosti asfalta lahko najdete na novi spletni strani: www.AsphaltAdvantages.com. COLLABORATION Carsten Karcher, direktor EAPA / Director of EAPA Cilj je, da ima ta spletna stran veliko povezav. Vsi člani EAPA in Eurobitume, podjetja, ki se ukvarjajo z asfaltom in ljubitelji asfalterstva, so vabljeni, da ustvarijo povezavo do spletne strani, da se povežejo z AsphaltAdvantages na Twitterju, Facebooku, LinkedInu, da sodelujemo prek socialnih medijev. Da so nam na voljo vse prednosti in najnovejše novice o asfalterski industriji. Namen je širiti ključna sporočila o prednostih asfalta, ki so bila razvita in ki bodo razvita v prihodnosti. Poleg tega so bila ustvarjena različna podporna orodja. Ta orodja so na voljo v orodjarni in lahko jih prenesete s te spletne strani, s čimer podprete akcijo, ki je objavljena na povezavi: www.asphaltadvantages.com/ graphics/. Orodja se lahko doda na spletne strani asfaltnih in bitumenskih združenj in podjetij. Ta orodja se lahko uporablja tudi za tiskane dokumente in spletne revije. Načrt za leto 2015 je nasloviti ciljne skupine s določenimi sporočili. Prva ciljna skupina so cestne oblasti, svetovalci in projektanti. Poleg tega bosta EAPA in Eurobitume spodbujala spletno stran na seminarjih, konferencah in kongresih, vzpostavljen bo digitalni (on-line) marketing in glasilo. Na voljo bodo tudi skupne predloge in besedila, ki se bodo lahko uporabljala za širjenje sporočil (tudi prevedeno) s strani članov in organizacij EAPA in Eurobituma. Cilj vseh teh aktivnosti je ustvariti široko mrežo z združevanjem moči in da se bodo vsi udeleženci v cestnem prometu (vključno z vsemi ciljnimi skupinami) bolj zavedali prednosti asfalta in, da jih bomo uspeli prepričati, da ukrepajo! Srečanje je razdeljeno na štiri sklope: 1.sklop »Otvoritev in nagovori« 2.sklop »Tople asfaltne zmesi« 3.sklop »Novice iz Bruslja in odborov EAPA«. 4.sklop »Trendi in novice v evropski asfaltni industriji«. Povezave za več informacij: Spletna stran: www.asphaltadvantages.com Facebook: www.facebook.com/ AsphaltAdvantages Twitter: twitter.com/asphalteu Linked-In: asphalt advantages Več informacij o simpoziju in dejavnostih okoli njega je mogoče pridobiti na spletni strani EAPA www.eapa.org. Poleg akcije AsphaltAdvantages je EAPA na svoji spletni strani dodala tudi »Orodja za promocijo asfalta«. Na spletni strani EAPA (www.eapa.org ) pod gumb »Asphalt« je opisana pomembna vloga asfalta v naših vsakodnevnih aktivnostih. Tu so številni primeri asfaltnih aplikacij in omogočeno je pridobiti veliko koristnih informacij o asfaltu. 9. Simpozij EAPA EAPA organizira svoj 9. EAPA simpozij 4. junija 2015 v Mövenpick Hotelu Istanbul v Istanbulu, Turčija, pod naslovom »Novice in rešitve iz Evropske asfalterske industrije«. Namen simpozija je: • obveščanje udeležencev o najnovejših novicah asfaltnega sektorja o sedanjih in prihodnjih temah • zagotoviti udeležencem odlično priložnost za mreženje, izmenjavo informacij in razprav. Poleg predstavitev bo tudi majhna razstava. EAPA report for ZAS magazine From Assembly to Assembly EAPA Activities 2015 Since July 2013 the EAPA Secretariat is staffed with two full-time working persons: Egbert Beuving and Dr. Carsten Karcher. Together they take care of all the EAPA activities. Next to all the regular activities as organising EAPA committee meetings, lobbying, European standardisation, providing newsletters, coorganising the next Eurasphalt & Eurobitume Congress in Prague in 2016, etc. they are in 2015 also very active with two activities that will be highlighted in this article: the asphalt promoting campaign AsphaltAdvant ages and the EAPA Symposium 2015. AsphaltAdvantages To promote the advantages of asphalt pavements EAPA and Eurobitume started jointly a campaign to inform the so called “uninformed” about the positive aspects of asphalt pavements. For this campaign, which is planned for several years, EAPA and Eurobitume started with creating a website that provides more than 50 advantages of asphalt pavements. The information is categorised into four key themes: Sustainability, Comfort, Safety, and Economics. All these asphalt advantages can be found at the new website called: www.AsphaltAdvantages.com. The goal is to have many links to this website and therefor all EAPA and Eurobitume members as well as asphalt companies and asphalt friends are invited to create a link to the AsphaltAdvantages website and to get connected to the AsphaltAdvantages by Twitter, Facebook, LinkedIn and newsletter and to participate via social media to get all the advantages and latest news of the asphalt branch. Continues on page 56 >> od skupščine do Skupščine 47 Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Dobrodošli Willkommen Partnerji ZAS CPG, d.d. CPG, d.d. Mapri Proasfalt d.o.o. SGP Pomgrad, d.d. Nova člana ZAS se predstavita I. ASFALTI PTUJ, d.o.o. II. ASFALTING d.o.o. ASFALTI PTUJ, d.o.o. 48 od skupščine do Skupščine Trgograd, d.o.o., Litija n Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti ASFALTING d.o.o. Mediji o ZAS in asfaltu od skupščine do Skupščine 49 Asfaltni obrat Smodinovec Uporabniki najpogostje ocenjujejo kakovost voznih površin po udobnosti vožnje in površinskem izgledu, zato napake katere se pojavijo na vozišču (neravnine, razpoke, udarne jame... ), nemalokdaj voznike spravljajo v obup in slabo voljo, obenem pa zaradi poslabšanih voznih razmer zmanjšujejo varnost udeležencev v cestnem prometu. Vizija in smer v poslovanju podjetja Trgograd Litija sta kvaliteta in zanesljivost, tako pri proizvodnji lastnih izdelkov, kot pri gradbenih delih na področju nizkih gradenj ter njim namenjenih voziščnih konstrukcij. Zaradi potreb po dosegu zastavljenega smo v Ljubljani postavili najsodobnejši asfaltni obrat, s katerim zagotavljamo najvišjo možno raven kakovosti. V želji in skrbi po kakovosti, večji vzdržljivosti in trajnosti asfaltnih plasti, nam velik napredek v proizvodnji asfaltnih zmesi omogoča najsodobnejša proizvodna tehnologija. Zagotavljanje kakovosti dosegamo z lastno kontrolo in laboratorijem, ki spremlja vse faze našega dela od proizvodnje do vgrajevanja asfaltnih zmesi. Tehnična specifikacija zmogljivosti asfaltnega obrata Smodinovec: • Zmogljivost: 180 ton proizvedene zmesi na uro. • Možnost izdelave nizko temperaturnih asfaltnih zmesi z uporabo penjenega bitumna. (Edini v Sloveniji) • Možnost uporabe recikliranega asfalta v asfaltnih zmeseh. Trgograd d.o.o., Litija Breg pri Litiji 56, 1270 Litija Tel.: 01/ 89 83 440, Faks: 01/ 89 83 447 e-mail: info@trgograd.net www.trgograd.net IN ENGLISH from assembly to Assembly in English ... from page 3 (Introduction) During the recent years of drought we must not overlook the fact that we were able to implement a number of improvements and changes, of which the main activists were the companies, joined in ZAS. Some of the major challenges which ZAS pays much attention to, are re-use of asphalt from recycling “in situ” to adding of milled asphalt in asphalt plants, production of noise reducing asphalts, use of alternative raw materials and the quality of bitumen. With a desire to teach all involved in the chain (clients, designers, surveyors and ultimately ourselves), we have carried out already 10th education and training of technical (management) asphalt pavement staff this year. The primary ambition and role of companies, which operate within the ZAS, is a commitment to quality of asphalt pavement works and preparation of regulations in this area. I cannot say that we are not succeeding, but we are ambitious and we wish to accelerate these activities. That is why I ask myself how to proceed? This is a key issue at the aforementioned closing of the existing financial perspective at the end of 2015. Currently at the state level projects where we could recruit our production capacities are not prepared. Before our very eyes the national road network is collapsing and the municipal roads are in very poor condition as well. In order to avoid another decline in the production of asphalt mixtures, and with this a new crisis in the construction, the accelerated investment in the rehabilitation of roads need to be undertaken. The state needs to establish a dedicated funding for investment in road infrastructure, because every year when we do not act, costs us at least an additional 100 million Euros. With this measure we could employ the available capacities, the company managers would be able to outline long-term strategies and this way avoid the uncertainties we are witnessing today. Let me close the introductory words with a wish that in the future we work in the long run, which require comprehensive expert solutions and long-term planning without excessive fluctuations between years. All participants in the Slovenian Asphalt Pavement Association I wish a lot of success. Kristjan Mugerli, BScCE General Manager of CPG and member of ZAS Managing Board Expert meeting THE QUALITY OF BITUMENS AND SUSTAINABLE ASPECTS OF ASPHALT SECTOR Keynote speech by Assoc. prof. dr. Andraž Legat, Director of ZAG, Slovenian National Building and Civil Engineering Institute. Prof. Legat emphasized the importance of building infrastructure in the development of the construction industry and society as a whole. ZAG recognizes the importance of asphalt technology to the development of in- frastructure, where the most important element is the bituminous binder. Because we are forced to import all of the bitumen it is imperative that special attention is devoted to that segment. ZAG is equipped with the latest facilities for comprehensive analysis of bitumen for both public and private clients. Slovenia is through ZAG a part of the Forum of European National Highway Research Laboratories FEHRL where important Research and Development projects are carried out. ZAG was very successful in this segment in the past, and they intend to do the same in the future. Prof. Legat wished all participants a successful and efficient work. Quality of bitumen In recent years, significant changes in the bituminous binder's properties after the completion of the production, installation and use of asphalt mixtures are detected. That is happening despite the fact that as a rule all bituminous binders before using show required and with product standard EN 12591 specified characteristics. Changes in bitumen in asphalt mixtures, which are reflected primarily in premature aging, lead to a shorter usability time and faster failure (cracking, decomposition, ...) of asphalt layers on our pavement surfaces. These trends are recognized in all comparable countries (e.g. Austria, Germany, Hungary and others), so the asphalt industry in Europe started with activities and additional requirements in order to change that standard. Through ZAS Slovenia has also been involved in that process. In order to determine the quality of bitumen, present on our market and the scope and size of the described phenomenon, an extensive investigation of the properties on the Slovenian market present bitumen B 50/70 has been carried out, funded by DARS, the Motorway Company in the Republic of Slovenia, and carried out by the Slovenian National Building and Civil Engineering Institute (ZAG) in cooperation with IGMAT, Building Materials Institute. For the first from assembly to Assembly 51 IN ENGLISH time in Slovenia bitumen samples were longterm aged in the laboratory and modern laboratory tests were carried out to determine the resistance of bitumen at different temperatures and under different conditions of use. All tests were performed on the input (original) and on short-term and long-term aged samples of bitumen. With short-term aging a process of production and paving is described and with long-term aging a process of the use of asphalt mixture (layer). These laboratory methods are in Europe already standardized, but the results are for information only and do not represent the requirements in product standards. For the above requirements it will be very difficult in Europe to obtain a consensus because the bitumen industry very strongly opposes. In an extreme case clients or producers of asphalt mixtures and pavers will need to formulate additional requirements towards the suppliers, who want asphalts to reach expected life span. Described does not apply, or applies to a lesser extent also for polymer modified bitumen, which are also under examination. More than seventy participants from Slovenia and representatives from Austria (OMV) and Hungary (MOL) were brought together on the ZAS Expert conference in the Business House Unija. Mojca Ravnikar Turk (picture on page 5) at the presentation of the bitumen research project, which was carried out under her leadership by a team of her colleagues from ZAG (Aleksander Ipavec, Dušanka Bohinc, Miloš Kmet, dr. Marjan Tušar) The CONCLUSIONS of Expert conference on the topic of bitumen quality in the form of questions and answers are the following: 1.)Did the quality of bitumen B50/70 on the Slovenian market worsen compared to the yera 2009 (after the change of the product standard)? • Investigations of bitumen samples taken show that the quality of the input (original) bitumen on the Slovenian market as a rule within the requirements of the standard (SIST EN 12591: 2009). In the extracted (taken from the built-in asphalt layers) bitumen greater variation of individual quality characteristics was found after 2009. • In 2013 eight bitumen samples from producers IES Mantova, Niš (Pančevo), Alma Petroli Ravenna, Bosanski brod, and MOL (Zalaegerszeg) and OMV Schwechat (sampled twice) were taken. The quality of tested eight bitumen samples was within the requirements of this standard. It was noted, however, that the quality of bitumen investigated differed according to the source supplier. • The quality of bitumen after short-term and long-term aging unfortunately can not be compared with the situation before 52 from assembly to Assembly 2009. At that time long-term aging was not being carried out, modern method of short-term aging is not comparable with the former. 2.) Are the tested bitumen B50/70 samples of comparable quality? • According to the basic characteristics, required by SIST EN 12591:2009, the quality of supplied bitumen is comparable since all eight samples of bitumen type B50/70 met the requirements of the standard. • After short-term aging the differences in characteristics have been revealed. • Tests after long-term aging have indicated significant differences between treated bitumen samples and their intended use. 3.) Does the quality of bitumen of individual producers varies significantly? • Of the six sources two were investigated twice (Ravenna and MOL). One sample of each source was taken in May 2013 and the second sampling took place in December 2013. Based on the tests of these four samples we conclude that the characteristics of each source of bitumen, which was sampled in December, were similar to those taken in May 2013. • Samples from the remaining four sources were taken only once and therefore homogeneity of the sources in these cases was not possible to check. 4.) Do we know how to identify the characteristics of supplied bitumen after the laboratory aging - a simulation of the behaviour of bitumen in exploitation? • Implemented standardized tests of input and aged bitumen yielded comparable and reproducible results. We have thoroughly investigated eight bitumen samples B50/70 and the results relate only to those samples. It has been found that a longterm laboratory aging does not affect the characteristics of all bitumen samples in the same way. • With the basic tests (PK, penetration, Fraass) it has been confirmed that bitumen hardens heavily. Individual values of the parameters of these tests after a long-term aging are: - Fraass – temperature was increased for 3°C to 10°C with respect to input bitumen - PK – softening point has risen for +12°C to 25°C - penetration was reduced to 30% to 42% of the initial value • Basic tests of long-term aged bitumen do not provide good data on the temperature range of the use of asphalt mixtures during exploitation. 5.) Do we know how to identify the characteristics of the supplied bitumen by the laboratory aging - a simulation of the behaviour of bitumen in exploitation? • We do, however, the obtained results of tests of long-term aged bitumen B50/70 have to be treated with caution as follows: - data set is limited (only eight samples) - there is still no connection between laboratory determined characteristics and the actual behaviour of asphalt in exploitation. - The long-term behaviour of the laid asphalt is also influenced by other factors (the production of asphalt and laying). • To determine these characteristics, we conducted a recent standardized tests “Determination of the flexural creep stiffness - Bending Beam Rheometer (BBR)” and “Determination of complex shear modulus and phase angle - Dynamic Shear Rheometer” (DSR). • The results were evaluated with the requirements for bitumen in the standard AASHTO-320-10-Performance Graded Asphalt Binder). This standard classifies bitumen depending on the temperature range of use - average 7-day maximum to minimum project temperature (the method of determining the characteristic temperatures is given in US standards) • Depending on the requirements of this standard some bitumen samples B50/70 were suitable for the temperature range of -22°C do +64°C, but some of them only for smaller temperature range (one sample only from -16°C do +58°C) • Laboratory aging shows significant differences in the temperature range of the use of bitumen. Basic tests of input and aged bitumen does not show that. Further activities of ZAS According to the • modified climate conditions (Slovenian Environment Agency notes that it is reasonable to update the map of highest air temperature with a return period of 50 years) • heavy traffic loading, which is increasing, • new opportunities for quality assurance provided by modern laboratory methods, • lessons learned in the last 20 years in Slovenija and • revision of EN standards, which are expected to be completed in 2015, in the Slovenian Asphalt Pavement Association we suggest the following: 1. Slovenian technical requirements for bitumen need to be expanded so they can meet our conditions of use. Requirements may be in the form of recommendations, technical specifications or national supplement to the EN standard. ZAS believes that it makes sense to give additional requirements for the characteristics of bitumen and asphalt for each category of roads. 2. Optimize the procurement of bitumen according to the conditions of use together with concurrent establishment of the most effective quality control 3. Similar as for bitumen B50/70 check the behaviour of road bitumen type B70/100 and polymer-modified bitumens, which are used in the Slovenia. S. H. IN ENGLISH ACTION PLAN FOR THE REHABILITATION OF MAIN AND REGIONAL ROADS Slovenian Infrastructure Agency was hardly able to provide regular maintenance on the main and regional roads with available resources in 2014, there was no capital investments (neither investment maintenance nor investment) in the network, only the projects financed by the European means. According to the estimates, that necessary funds for the main and regional roads will not be available for quite some time, even in Transport development strategy in the RS the emphasis is on the development of railway infrastructure, the Agency prepared a proposal how to prevent further deterioration of the main and regional roads and improve conditions for users with minimal resources and interventions (picture on page 15). Slovenian Infrastructure Agency has so far all the rehabilitation planned in terms of most problematic sections and subject to available funding, these rehabilitations were designed as spots, that means they were locally limited, for example, only a part of the problem on embankment, a critical bridge or crossing, a bus stop etc. were rehabilitated individually. Investments were spread evenly across the entire network and as the length of state roads grew with the transfer of municipal roads, the resources were reduced, which has led to the fact that the majority of the road network is in such a state, that the economy and population are faced with high costs. It is not insignificant that in recent years the budget has been limited by a series of restrictions (temporary suspension of the implementation and rebalances of the budget), together with the public procurement procedures due to tight market situation becoming more and more time-consuming (complaints or review claims). The proposal from the Slovenian Infrastructure Agency is that beside the funds intended for the regular maintenance of state roads, also annual fixed amount of funds for investment maintenance of roads are allocated in the six-year period and that these funds are earmarked for roads, which are the most important for the economy and the mobility of the population and then at the end of the six-year period such measures are taken also on other roads. Investing in investment maintenance also lowers the cost of regular maintenance. At 6,000 kilometres of road network, managed by the Slovenian Roads Agency, the most loaded and strategic 1,882 kilometres of roads that generate the highest social costs of private, public and freight transport or which are strategic because of their importance, were identified. Therefore, the activities for the rehabilitation of these roads should be the first. Every year, when investment measures (i.e. investment maintenance or investments – re- constructions, new construction) are not implemented on the main and regional roads, the necessary funds for the rehabilitation of roads increase by 88 million Euros. Together with the social costs of public passenger and freight transport and the environmental costs due to the condition of the network of main and regional roads, this represents approximately 200 million Euros per year. If further deterioration of roads is not prevented these costs will still grow. The economy already points out their uncompetitiveness due to deteriorated road network and poor transport connections and, consequently, higher costs. The projection of pavement condition without major maintenance is alarming, as it will, within two years the percentage of very poor, poor and fair pavements increase to 90% (picture on page 16). provide the list of sections, since no final decision about which parameters will actually be the key for the prioritization of roads is taken. The Slovenian Infrastructure Agency has prepared the proposal in a way that economic transportation indicators are taken into account, which means the following indicators: • users and the transport of goods costs (transport-economic criteria) as a measure of competitiveness, creation of jobs and a prerequisite for growth to maintain social rights, • mobility of passengers as a measure of the quality of integration, particularly in terms of improved conditions for public transport and • external costs (emissions) as a benchmark for environmental friendliness. The current spot implementation of the measures is more cost-demanding (for both users and operator) and the effect of the measure is lower, so the proposal envisages a change in implementation, i.e. instead of spot measures uniform treatment of entire sections are proposed in a way that after the implementation of measures over several years only regular maintenance of the section will be needed. Action plan for the rehabilitation of main and regional roads means lower user costs in personal and freight transport, lower costs of transport of goods and lower external costs (less greenhouse gas emissions and other environment polluters, increased traffic safety) and at the same time improved mobility of passengers and public transport. The proposal is feasible only under the condition that the stable funding is provided over several years or a special account is set up on which dedicated funds are collected from the annual tax for the use of vehicles and the share of excise taxes collected from the sale of motor fuels – a road fund. This would allow the organization of work in such a way that the operator prepares all necessary for physical construction during the off-season, and the dynamics of the construction is dictated by the circumstances of the construction season and not by the administrative execution of the budget as it is now. Under these conditions, the construction works would be carried out more quickly and more efficiently with the shortest possible road closures, projects would be implemented uniformly (now they are implemented by phases over several years), it would prevent the further deterioration of the road network and begin to reverse the negative trend upwards. A simulation of the action plan of rehabilitation of main and regional roads for the sixyear period for an amount of 200 million Euros was made in the manner of an operational asset management, which means that resources are independent of changes in the budget (temporary suspension of the implementation and rebalances of the budget, etc.), so the funds are gathered on a separate sub-account, the so-called road fund. With these assumptions more than half of the network of main and regional roads would be rebuilt in six years. Since the action plan of rehabilitation of main and regional roads is still in the proposal stage at the moment it is not possible to Ljiljana Herga, BSc (Geol). Secretary. Head of Roads Maintenance and Safety Division ACTIVITIES OF ZAS ORGANISATIONAL AND TECHNICAL BODIES ZAS Flowchart General Assembly (Member Convention) The regular ZAS General Meeting took place on 22 May 2014 in continuation of the pannel discussion on the bitumen quality and the asphalt industry sustainability aspects. Its most important findings were as follows: • 6 new members joined The Association in the last year one of the smaller ones resigned. • Our work in 2013 was successful, ZAS plans have been entirely realized. • A very ambitious plan of action was presented for 2014, which was unanimously approved. • The in place of a longtime member of the Managing Committee Zvone Britovšek, who took over the position of Director of DRC, d.o.o. has been taken over by the from assembly to Assembly 53 IN ENGLISH Events and participants of ZAS meetings in the time from the Assembly to the Assembly X. education/traning session of the technical asphalt paving personnel 11. & 12. 3. 2015 5th Asphalters day - 27. 11.2014 Proffesional Conference: Pavement structures - an overview of the problems and solutions in the construction and maintenance of roads -17. 4. 2014 ** Expert Meeting: The quality of bitumen and aspects of sustainable asphalt industry 22. 5. 2014 and the 19th regular meeting of ZAS members (Bulletin) MC – From assembl to assembly, ZAS(6 sessions, 77 decisions) International cooperation and activities (EAPA, Gestrata, FSV,…), Brussels, Pariz, Vienna, Klagenfurt, Köln TC, HSEC, ES, HS, ECC, SC, interrnal meetings (9 + 10 sessions), approx. * and domestic abroad **The meeting statistics of the previous year were not taken into account Number of participants domestic foreign domestic foreign* Number of referents 4+2 1 1 10 80 2 59 Chairmanship: Zvonko Cotič, Prešeren, Ms. Irena Fortuna Marijan The Assembly ended with socializing of the members. Managing Committee (MC) In the time between the two ZAS General Assemblies, six sessions of the MC were organized, all of witch were quorum. Besides the 11-member committee and representatives from the 1st ranked companies, the sessions were sometimes visited by the members of Supervising Committee and heads of technical committees – the extended MC. On average 12 representatives were present on individual session. In this period the MC passed 49 decisions, which have been realised, two more decisions are in the process of realization. The most important policies, which were coordinated by the Managing Committee and have been, over the last year, successfully realized were as follows: • In the centre of the attention are and will continue to be carriageway constructions. • Addressing the problem of excessive warranty periods and bank guarantees, and to present our position. • Presenting good and bad examples of procurement practices in connection with asphalt pavement and also presenting them to the clients as much as possible. • Supporting and encouraging the work of the Asphalt Commission and its continuation. • Establishment of the rules for the equalization of conditions regarding access of asphalt mixture producers on the Slovenian market. • To publicize the new technology (WAM, re- 54 from assembly to Assembly cycling, reduced noise asphalts, asphalt mixes for demanding conditions, ...), preparing new technical documents and raising awareness of the laymen and professional public. • Encouraging all parties regarding the requirements for bitumen, mineral aggregates and additives, and encourage the use of dynamic laboratory tests. • Encouraging all forms of education, because only conscious and informed project leaders, engineers, clients .... will feel the need to use modern methods of design, production and laying of asphalt mixtures. Results of the individual activities were collected in various ways, from the preparation of materials, in specialized expert groups, fom working in expert committees, organizing expert meetings, training and international exchanges. Enterprise and Companies Committee In the ECC are collected all representatives of companies operating in the ZAS. The latest meeting of The Committee was held in the context of the Asphalters Day on 27 November 2014 in Bled. The meeting was attended by representatives of 34 companies. On the meeting activities over the last six months, since the last Assembly, were presented. Its highlits can be summarized in the overview of the work of expert committees TC and HSEC, the information on the importance of the education to The Association and the achieved production of asphalt mixtures in 2014, when we finally reached a change in the negative trend. A discussion between the participants followed, which was slightly less vigorous than in the past two years. A large part of the set objectives were achieved, in some subjects, we reached mainly hopelessness and helplessness. We cannot get rid of the feeling that the lack of the projects is still forcing companies: engineering construction contractors, designers and laboratories to bid below the cost price. Just as problematic for our branch is the nonpayment of an appropriately carried out and approved projects. Both states a major challenge for both; the construction as our narrow asphalt pavement industry. 5 82 35 19 1 Total: unanimously elected Andrej Poglajen, director of TRGOGRAD, on the election of alternate members. Zvone Britovšek has been praised for his constructive participation in the work of the committee. As a sign of gratitude we have awarded him and wished him all the best with new challenges. Both sides expressed the desire for intensive cooperation in the future. • ZAS business has gone according to plan and has been positive. 155 57 135 12 568 52 620 The highlighted problem will have priority at ZAS and direct its efforts at improving the situation. Since we depend on other stakeholders in the construction process, we must continue to remain the driving force that draws attention to the problem of preparing the necessary documents and convince the responsible that some changes simply must be applied. Supervising Committee (SC) SC ZAS: Bojan Hočevar, Aleksander Kerstein, Mitja Čotar The SC, composed of Aleksander Kerstein, head, and Mitja Čotar and Bojan Hočevar, members, met for a regular annual session on 19 March 2015 in Polzela. They discussed financial manegement and annual accounts for 2014, as well as the finance plan of ZAS for 2015; these will be put forward for adoption at this year's ZAS general Assembly. The Committee passed three decisions which confirmed that ZAS had conducted its business successfully and in accordance with bookkeeping standards, and it gave some guidelines for the Association's future operation. S. H. Technical Committee (TC) Technical Committee has in 2014 in detail discussed the procedures and requirements for asphalt mixtures which are placed on the market and layed on the carriageways, it has defined the documentation needed for asphalt milling residue and gave the initiative for quality control in the inventories to also include an item on the internal quality control of the works. About the described topics the committee met at a several smaller meetings of the Working Group, the content and the outcome of the meetings was reported at a joint sessions of the entire committee. The result of the work was issued in a documnent, which was, earlier this year, published on the ZAS website, a circular entitled "The current technical regulations for the manufacture and installation of asphalt mixtures in the public areas in the Republic of Slovenia". At the annual meeting of all members of the committee, at the Asphalters Day, the following topics were thoroughly discussed: IN ENGLISH • Technical regulations (directives, laws, standards, specifications, guidelines, recommendations, ...) • Current topics (re-use of asphalt, cold recycling, low temperature asphalts, reduced noise asphalts) • Suggestions and guidelines on the optimal use of bitumen (extended investigation) • Complex asphalt mixes (SMA, SMALN, PA, ACbin) • Drafting and reviewing of technical specifications (cold recycling, alternative products, ...) • The Asphalt Commission's work with DARS and • Work in related associations around the world (EAPA, GESTRATA, CEN). The Committee has, as in the past, advocated for comprehensive management of asphalt area and followed the current tasks set in the multi-annual plan of TC. The main task of The Committee was an effective flow of information, because we are aware that the scope of asphalt pavement works rapidly improves and greatly advances, that is why investments in the production facilities, the equipment and laboratories for quality control are significant. At the current pace of asphalt industry around the world, the knowledge and the development of quality control can very quickly be stalled. New products and standards are emerging, and what was mastered a few years ago, is today often inadequate. For such a modern way of working there has to be consistent planning, investment and prevention of deviations from the established policy management! Here are the highlights and members of the committee are aware of the need to master them. The profession can, in our country, despite the crisis, go in step with the times. The Committee discussed the emphasis on sustainable construction, as ways to achieve sustainable asphalts intensively vary, therefore re-use is strongly encouraged, as new level of awareness came for reducing emissions into the environment and consequently reducing temperatures during manufacture and laying. The established is, to closely link profession with manufacturers and/or contractors. In this regard, members of the TC are aware of the potential conditions of use of investigations, where the emphasis is on short-term and long-term behavior of input materials and asphalt. There is a number of documents avaliable to cite. ZAS TC will also in the future advocate for intensive and systematic transfer of knowledge and the results of the profession. It will try to raise awareness and be critical and effective at checking the quality and durability! Major emphasis will continue to be devoted to discussions and awareness of quality control. Quality generally decreases, which is often due to the lack of commitment from the responsible authorities. This is an observation which we need to prevent. We will strengthen the international cooperation and participation of all professional bodies of ZAS, which are connected to each other and related are the topics, which are adressed by all of us. In conclusion, I thank to all the participating members of The Committee, for working together and I encourage the integrative work in the future Janez Prosen, Head Health, Safety and Envirnoment Committee (HSEC) The influence of asphalt pavement industry on the environment and health of workers is an area which is coming each year more to the forefront. Health, Safety and Environment Committee (HSEC) at ZAS, is actively dedicated to this very current and important topic. The Committee is constantly participating and following in the activities of the related Health, Safety and Environment (HSE) board in EAPA. In this way we cooperate with other European asphalt pavement associations, which are organized in EAPA. Slovenia has, due to the reduction of investments, lower production of asphalt and also, due to the restructuring of companies, development of new environmental technologies slowed down. For ZAS members therefore are very important experiences from other countries, which are obtained by the action of the European association. In this way, we follow the development of new technologies, all of which pursue reduced energy consumption, reduced emissions and provide a more secure environment for the employees. All of The Committee members met twice in 2014, in October, and at the meeting on the Asphalters Day at the end of November. At the meetings numerous current topics were discussed and areas which are, in Slovenia and abroad, intensively evolving and changing. The most inportant discussions were devoted to thopics that are interesting to the Slovenian producers of asphalt, and are as follows: • Use of asphalt milling residue in the production of asphalt, the emphasis was on the use of asphalt milling residue in asphalt mixtures in terms of environmental legislation and the preparation of the legislative framework of use. • The use of asphalt in parking garages, from the combustible point of view and the preparation of documents for usage. • Proposal for a Directive of MCP for medium combustion plants, asphalt plants from 1MW to 50MW. • Warm Mix Asphalts (WMA), an increase in production due to the development of new equipment on the asphalt plants. On the key information in the field of health, safety and the environment and about the work, the Committee is regularly informing the ZAS Management Committee, which received the appropriate management decisions in this area. Mitja Čotar, Head The Asphalt Commission The Commission has, since the last Assembly ZAS, met on three meetings No. 86, 87 and 88 in September, November and January 2015. All meetings were held at DARS, who has also included its colleagues in the discussion and resolution of the problems. This is primarily due to the fact that the Commission works according to still valid DARS Rules of Procedure from 1999 and the needs identified by the DARS in this area. Despite the fact that the highways are not layed with the vast amounts of asphalt mixtures but motorway carriageway construction are those that are most stressed and require the most developmental activities. If they are gone, the situation will begin to deteriorate rapidly. The Asphalt Commission : Poznič, Donko, Ms. Turk, Prosen, Henigman, Bašelj, Ms. Fortuna, Cotič and Ipavec. Last year the following topics were discussed at The Commissions meetings: • The test results of bitumen aging • Introduction of the new technical documents (TAZ, recycling, ...) • Discussing the internal and external quality control • Performance evaluation assurance system and quality control • Acquaintance with the report on the performance of the test fields • Noise measurements of pavement surfaces • A common approach in dealing with the existing carriageways at dimensioning of pavement structures • Information on the quality performance of the works • Review and adaptation of The Asphalt Commission membership • Monitoring of current events in the asphalt pavement branch, at home and abroad. Activities of The Commission were partially focused on the continuation of tasks from previous years and partly completely new questions were opend. We discussed the reduction of noise with parallel laboratory verification of the results of the individual compounds. Also, we were dealing with the re-use of old asphalt (recycling), where greater utilization of the old asphalt in new asphalt was observed, which we have always encuraged. In Slovenia we have eight asphalt plants, which have the option to re-use the old asphalt in the new one. This new technology, which has been managed for decades, unfortunately fails to reach a breakthrough. For this reason, it was, primarily to DARS, where the best opportunities are, proposed to create such conditions that would encourage use of old asphalt. That will be achieved by increasing the volume of milled surfaces (rather than local patching) and relaying of the old asphalt mixtures. In all countries with which we would like to compare ourselves, the described is everyday practice. The Commission has previously proved to intensively monitor the developments and guidance of professional policy of asphalt acfrom assembly to Assembly 55 IN ENGLISH tivities. On the record in the same bulletin year ago we wrote "In the future it will be necessary to work effectively, activities of The Asphalt Commission and other commissions on new conceit", which unfortunately did not help to achieve any progress? The Asphalt Commission is the only of professional commissions, which is still operating. On the responsible representatives in the road sector, we addressed a number of initiatives to redefine the role of commissions. Unfortunately we are discovering that due to the lack of knowledge about the problems, our suggestions were not even seriously considered. The fact is that the development activities declined significantly, and in many areas of our broader construction activity also stopped. Due to the collapse of a large number of construction companies intellectual power has significantly decressed, who used to power the industry and ensure progress. For this reason, existing companies, especially government institutions, should have greater responsibility, although unfortunately, they are often not realizing it. In The Asphalt Commission, we have set a period during which we will try everything that The Asphalt Commission and other commission are properly defined as the work done is more of a challenge for individuals than the common objective pursued by the development of the individual disciplines. Slovenko Henigman, Head of The Asphalt Commission Education Section (ES) The Education Section has also recently been intensively collecting proposals, initiatives and company and construction participants needs to organize the most effective education and training sessions for asphalt pavement workers. All ES members convene once a year in November on one working meeting, when they prepare a plan for the following education/training session, that usually takes place in March. In the meantime, meetings of the education and lecture organizing committee are organized, if necessary. On virtually all meetings of the MC, as well as at a meetings of ECC, we talked about the needs, possibilities and improvements in education, as well as - how to attract the clients and designers. We have realized that for quality work execution there must be entire chain participants included in the education proces. According to the annual program of education/training, that ES prepares for the current year, we alternately organize education of technical and training of operational asphalt pavement staff. Invited lecturers at our education/training sessions are experts fom the industy and active members of the Association, who also prepare a comprehensive material for the workbook. Education/training of technical (management) of asphalt pavement personell, the 10th in a row, has been for the first time or- 56 from assembly to Assembly ganised regionally, on the Littoral (on asphalt plant Laže) and Prekmurje (in Pomgrad, TAP). We have prepared a substantive program, which was divided into theoretical and practical part, and was attractive to a wider range of atendants, in particularly that, in addition to contractors, also attracted clients - budget users, designers and engineering. The main topic was inventory and filing of asphalt works. We have long tried to make it succeed and to our education/training sessions attract representatives of entities (country and municipalities), and this year we pretty much succeeded. On our training/education sessions, participants get the opportunity to highlight their problems, ask questions, exchange opinions and experiences. In recent years, in addition to the active participation of the atendants (split into smaller groups for practical part) introduced an examination, which represents for each participating company and participant formal confirmation of knowledge. More on the implementation of this years training, participants and satisfaction survey results can be found in the events of "Education". It is important that when choosing topics for our annual education/training session everybody who is involved in this process collaborates, we will continue to highly appreciate your suggestions and initiatives. Jožica Cezar, MSc, Head Waterproofing Section Members of the Waterproofing Section, have met on one occasion, at the time of the last Assembly ZAS in November 2014 as part of the Asphalters Day in Bled. They discussed three new original Slovenian standards, which were made through the ZAS initiative: SIST 1036 for quality requirements of cationic bituminous emulsions, SIST 1037 for bituminous primers and SIST 1039 for polymer and rubber sheets for roof waterproofing. There is still a challenge, how these documents that represent the latest state of the art techniques and which experts know that it is essential to take into account, implement in the current Slovenian legislation. Members have also highlighted the need to update existing technical specifications TSC 07.104 Waterproofing road structures. Unanimous opinion of the members is that improved technological elaborations, appropriate deadlines for the completion of the works and tightened control of the works would also contribute to a better quality, so they formed an initiative to reintroduce the verification of contractors (equipment, staff qualifications, references) by an independent institutions. The section will continue to do its best to optimize the quality of wateproofing works, updating of the technical regulations and transfer the knowledge to younger members. Olga Naglič, Head EAPA ACTIVITIES 2015 ... from page 47 This to spread the key messages on advantages of asphalt that have been developed and that will be developed in the future. Furthermore different supporting tools have been created. Those supporting tools are provided in a toolbox and can be downloaded from this website to support the campaign www.asphaltadvantages.com/graphics/ These tools can be added to the website of asphalt and bitumen associations and asphalt companies. These tools can also be used for printed documentation and online magazines. The plan for 2015 is to address target groups with specific messages. The first target group is the road authorities, consultants and specifiers. Next to that EAPA and Eurobitume will promote the website at seminars, conferences and congresses, there will be digital (on-line) marketing and newsletters. Also common templates and texts will be provided that can be used (and translated) by EAPA and Eurobitume members and organisations to spread the messages. The goal of all these activities is to create an extensive network by joining the forces and to make all road users (including all target groups) more aware of the advantages of asphalt and inspire them to take action! Links for more information: Website: www.asphaltadvantages.com FB: www.facebook.com/AsphaltAdvantages Twitter: twitter.com/asphalteu Linked-In: asphalt advantages Next to this AsphaltAdvantages campaign EAPA also added “Asphalt Promotion Tools” to its website. On the EAPA website www.eapa.org under the “Asphalt” button the important role of asphalt in our daily activities is described. Here many examples of asphalt applications are shown and a lot of information regarding asphalt can be found. 9th EAPA Symposium EAPA is organising its 9th EAPA Symposium on 4 June 2015 in Mövenpick Hotel Istanbul in Istanbul, Turkey under the title “News and solutions from the European asphalt paving industry”. The purpose of this EAPA Symposium is to: • inform the audience about the latest news of the asphalt sector concerning current and future topics • provide the attendees an excellent opportunity for networking, exchange of information and discussions. Next to the presentations there will also be a small exhibition. There will be four sessions: “Opening and Keynotes”, “Warm Mix Asphalt”, “News from Brussels and the EAPA Committees” and “Trends and news in the European asphalt industry”. More information at the EAPA website www.eapa.org. PIKNIK ČEŠNJEV PIKNIK ZAS 2014 Vozi nas ZAS bus v daljave Strokovni posvet obiralcev Češnjev ogled obiralk Češnjeva kraljica Zopet odlična letina ... ... in še boljši letnik Strokovni nagovor Naloženo omizje in strokovno založen ZAS bus from assembly to Assembly 57 1PWBCJMP*OWJUBUJPO 130(3". 130(3"..& 4SFEBOPWFNCFS 8FEOFTEBZ/PWFNCFS 4FTUBOFLQSFETUBWOJLPW0ECPSBQPEKFUJKJOESVáC;"4 ċFUSUFLOPWFNCFS .FFUJOHPGNFNCFSTPGUIFFOUFSQSJTFTBOEDPNQBOJFTPG;"4 5IVSTEBZ/PWFNCFS 0UWPSJUFWLPMPLWJKB 0QFOJOH Sekcija 1:0TOPWOJNBUFSJBMJWBTGBMUFSTLJJOEVTUSJKJo BHSFHBUJJOCJUVNOJ Section 1:#BTJDNBUFSJBMTJOBTQIBMUJOEVTUSZ BHHSFHBUFTBOECJUVNFO 5FIOJŌOFQSFETUBWJUWFQPEKFUJKJOOKJIPWJIQSPEVLUPW 5FDIOJDBMQSFTFOUBUJPOPGDPNQBOJFTBOEUIFJSQSPEVDUT Sekcija 2:7[ESáFWBOKFJOmOBODJSBOKFDFTUOFJOGSBTUSVLUVSF Section 2:.BJOUFOBODFBOEmOBODJOHPGSPBEJOGSBTUSVDUVSF 0LSPHMBNJ[B3B[WPKOJQSPNFUOJJOGSBTUSVLUVSOJQSPHSBN W4MPWFOJKJ 3PVOEUBCMF5SBĀDJOGSBTUSVDUVSFEFWFMPQNFOUQSPHSBNNFJO 4MPWFOJB 7BCMKFOPQSFEBWBOKF *OWJUFEMFDUVSF ,VMUVSOJEPHPEFLJOTLVQOBWFŌFSKB $VMUVSBMFWFOUBOEEJOOFS 1FUFLOPWFNCFS 'SJEBZ/PWFNCFS Sekcija 3:3FDJLMJSBOKFBTGBMUPWOBPCSBUVJOOBMJDVNFTUB Section 3:"TQIBMU3FDZDMJOHPOQMBOUBOEJOTJUV Sekcija 4:%PMHPSPŌOJJOUSBKOPTUOJSB[WPKBTGBMUFSTLJI UFIOPMPHJKUPQMJBTGBMUJNBOKISVQOJBTGBMUJTUBOEBSEJ[BDJKB [FMFOPKBWOPOBSPŌBOKFy Section 4:-POHUFSNBOETVTUBJOBCMFEFWFMPQNFOUPGBTQIBMU UFDIOPMPHZMPXUFNQFSBUVSFBTQIBMUTMPXOPJTFBTQIBMUT TUBOEBSEJTBUJPO(SFFOQVCMJDQSPDVSFNFOUy ;BLMKVŌFLLPMPLWJKB $MPTJOHPG$PMMPRVJVN -PLBDJKBJOKF[JL -PDBUJPO LPMPLWJKPBTGBMUJIJOCJUVNOJICPUSBEJDJPOBMOPPSHBOJ[JSBO WIPUFMV(PMGOB#MFEV7TJQSJTQFWLJCPEPTJNVMUBOPQSFWBKBOJ WBOHMFÚŌJOPP[JSPNBTMPWFOÚŌJOP 5IFUI$PMMPRVJVNPO"TQIBMUBOE#JUVNFOXJMMUSBEJUJPOBMMZUBLF QMBDFJO)PUFM(PMGJO#MFE4MPWFOJB"MMMFDUVSFTBUUIFDPMMPRVJVN XJMMCFTJNVMUBOFPVTMZUSBOTMBUFEJOUP4MPWFOJBOBOE&OHMJTI 5FIOJŌOFJOLPNFSDJBMOFQSFETUBWJUWFUFS SB[TUBWOJQSPTUPSJ 5FDIOJDBMBOE$PNNFSDJBMQSFTFOUBUJPOT FYIJCJUJPOQBOFMT 1PEKFUKFNCPEBOBNPáOPTUNJOVUOJIUFIOJŌOJI QSFETUBWJUFWOKJIPWJIQPEKFUJKJOOPWJIQSPEVLUPW 3B[TUBWOJQSPTUPSJCPEPSB[ÚJSKFOJJ[WFOIPUFMBWEPEBUOFN IPUFMTLFNQSPTUPSVJOWBWMJQSFESFDFQDJKP $PNQBOJFTXJMMIBWFQPTTJCJMJUZGPSNJOVUFTUFDIOJDBM QSFTFOUBUJPOTPGUIFJSDPNQBOJFTBOEOFXQSPEVDUT 5IFFYIJCJUJPOQBOFMTXJMMCFPOTIPXPVUTJEFPGUIFIPUFMJOB TQFDJBMIBMMBOEJOUIFMPCCZPGUIFDPOHSFTTIBMM 0SHBOJ[BUPS]0SHBOJTBUPS ;"4WTPEFMPWBOKVT1&530-PN WPEJMOPTMPWFOTLPFOFSHFUTLPESVáCP ;"4XJUIDPPQFSBUJPOPG1&530- UIFMFBEJOH4MPWFOJBOFOFSHZDPNQBOZ %PEBUOFJOGPSNBDJKF "EEJUJPOBMJOGPSNBUJPO XXX[ESV[FOKF[BTTJ PROGRAM DELA Program dela za leto 2015/16 Strokovna srečanja v letih 2015 in 2016 Professional Meetings in 2015 and 2016 • 4. junij 2015 EAPA – 9. simpozij, Istanbul, Turčija • 11. junij 2015 Skupščina ZAS, Ljubljana • 15. - 17. junij 2015 EATA 2015 • 13. - 16. september 2015 AAPA, Avstralija • 7 - 9. oktober 2015 8. RILEM Syposium, Ancona, Italija • 2. - 6. november 2015 25. PIARC svetovni kongres, Seoul, Južna Koreja • 25. november 2015 ZAS – sestanek Odbora podjetij in družb, Bled • 26. - 27. november 2015 ZAS - 15. kolokvij o asfaltih in bitumnih, Bled • Januar 2016 GESTRATA - 42. Bauseminar, Avstrija • Februar 2016 DAV - Nemški asfalterski dnevi / Deutsche Asphalttage, Berchtesgaden, Nemčija • Marec, april 2016 ZAS - Izobraževanje in usposabljanje asfalterjev • 1. - 3. junij 2016 EAPA – Eurasphalt & Eurobitume Kongres, Praga 1. • • • • • • • • Splošne naloge Koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji Sodelovanje s članstvom: fizičnimi osebami in podjetji Sodelovanje s sorodnimi organizacijami (EAPA, DRC, GZS, IZS, društva za ceste, Gestrata in FSV (A)) Zagotavljanje sredstev za delovanje združenja Vodenje vseh organov združenja Organizacija sestankov UO, NO TO, OZVO, SI, SHI, OPD in organizacijskih odborov Poudarjena komunikacija preko spletne strani ZAS Sodelovanje z naročniki, upravljavci in lokalno skupnostjo 2. • • • Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj Izobraževanja in usposabljanja (marec in april 2015 in 2016) Strokovno srečanje (junij 2015) 15. KAB (november 2015) 3. • • • • Temeljne in razvojne aktivnosti Voziščne konstrukcije kot najpomembnejši element ceste Bitumni kot izhodišče za proizvodnjo asfaltnih zmesi (PmB in BIT) Alternativni materiali v asfalterstvu (guma, agregati, veziva in dodatki) Vzpodbujanje tehnologij trajnostnega razvoja - Nizkotemperaturne (tople) asfaltne zmesi - Reciklaže na obratu in na licu mesta - Asfalti za znižanje hrupa - Asfalti z visokimi moduli 4. • • • • • • Priprava gradiv Organizacijska in strokovna telesa ZAS Spletna stran Izobraževanje in usposabljanje Glasilo Bilten »Od skupščine do skupščine« in Strokovni posveti 5. Priprava strokovnih gradiv 2014-2015 • Priporočila za garancijsko dobo • Priporočila za posamezne akterje v asfalterstvu (naročniki, uvozniki, proizvajalci in vgrajevalci) • Na pogoje uporabe orientirane preiskave asfaltne zmesi • Asfaltne voziščne konstrukcije na površinah za mirujoči promet od skupščine do Skupščine 59 Aktivnosti: • zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini, • vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del, • pripravljamo tehnične specifikacije, • organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja, • izdajamo strokovne asfalterske publikacije. Activities: • representing Slovenian asphalt industry at home and abroad, • striving for good quality of paving works, • preparing technical specification, • organising training courses and technical meetings, • publishing technical asphalt pavement publications. Sodelovanje / Cooperation: PARTNERJI ČLANI I. II. III. ASFALTI PTUJ, d.o.o. AHAC NG, d.o.o. B&A&M, d.o.o. AMMANN, Schweiz, AG (CH) BGR inženiring, d.o.o. CGP, d.d. ASFALT KOVAČ, d.o.o. CP ASFALT, d.o.o. GI ZRMK, d.o.o. ASFALTING, d.o.o. BENNINGHOVEN, GmbH (D) CPG, d.d. INTERCHEM, HmbH (A) CPK, d.d. KERN 90, d.o.o. DRI upravljanje investicij, d.o.o. CVP Inženiring, d.o.o. LESPATEX, d.o.o. GGD, d.d. HARSCO Minerali, d.o.o. MC Metal, d.o.o. HIPOX, d.o.o. RAMTECH, d.o.o. (CRO) MAPRI PROASFALT, d.o.o. IGMAT, d.d. PETROL, d.d. Komunala Slovenske Gorice, d.o.o. SGP POMGRAD, d.d. STRABAG AG, Podružnica Ljubljana TRGOGRAD, d.o.o., Litija RO-TEHNOLOGIJA, d.o.o. KPL, d.d. SIKA, d.o.o. OMV, GmbH (A) STRUCTUM, d.o.o. POSSEHL, d.o.o. WEISIG, GmbH (D) RV Rheinbraun, GmbH (D) TAČ, d.o.o. TAK, d.o.o. VIANOVA SLOVENIJA VILLAS Austria, GmbH (A) JOSEPH VÖGELE, AG (D) ZAG Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ulica 32 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 1 430 10 72 E-mail: info@zdruzenje-zas.si www.zdruzenje-zas.si
© Copyright 2024