1. No category

julij 10
ZA ZDRAVNIKE
Magistralna receptura
v revmatologiji
prim. Mojca Kos-Golja, dr. med.
• degenerativne revmatične bolezni, kamor uvrščamo osteoartrozo in
spondiloartrozo;
• s kristali povzročene vrste artritisa: protin (putika, urični artritis) in
psevdoprotin;
• zunajsklepni revmatizem: degenerativne ali vnetne spremembe struktur
ob sklepih, kot so kite, vezi, burze, nasadišča kit itd.;
• sistemske vezivnotkivne bolezni in idiopatični vaskulitis.
Uporaba magistralne recepture je v revmatologiji žal zelo redka.
Revmatologi smo na tem področju povsem nezadostno izobraženi, prav
tako ni pravega strokovnega sodelovanja s farmacevti ali laboratoriji, ki
se ukvarjajo z izdelavo lokalnih magistralnih in galenskih pripravkov,
namenjenih lajšanju revmatičnih težav in bolezni.
Zdravljenje zlasti vnetnih revmatičnih in sistemskih vezivnotkivnih
bolezni ter vaskulitisa je zaradi vnetne in sistemske ter avtoimunske
narave bolezni večinoma sistemsko, z različnimi, pogosto diferentnimi
zdravili in drugimi ukrepi.
Za boljše razumevanje tega področja in deloma tudi kot pojasnilo dejstva,
da se magistralna receptura v revmatologiji ni uveljavila, sledi kratek
pregled revmatičnih bolezni, ki jih je več kot sto in jih v grobem delimo
na pet skupin:
• vnetne revmatične bolezni: glavni predstavnik je revmatoidni
artritis, sem pa sodijo tudi spondiloartritisi, katerih glavni predstavnik
je ankilozirajoči spondilitis;
Lokalna antirevmatična že pripravljena mazila v širšem smislu, ki jih
uporabljamo v revmatologiji večinoma kot dopolnilna zdravila, delujejo
zlasti protibolečinsko in protivnetno, torej lajšajo bolečino, zmanjšujejo
otekline in morebitno rdečino sklepa ali zunajsklepnega predela.
Zdravljenje z lokalnimi mazili je med revmatičnimi bolniki precej
priljubljeno. Pri starejših bolnikih (npr. z osteoartrozo kolena), ki imajo
zaradi drugih spremljajočih bolezni predpisanih že veliko zdravil in ne
Lex d.o.o.
Vanganelska c.26 • SI-6000 Koper
tel.: +386 5 625 18 10 • fax: +386 5 625 18 12
www.lex.si • www.lexarna.si
julij 10
želijo jemati še dodatnih, lahko uporabimo lokalni antirevmatik.
Uporaba teh je mogoča tudi pri bolnikih, ki sistemske antirevmatike slabo
prenašajo ali pa je njihova uporaba celo kontraindicirana. Neželeni učinki
lokalnih antirevmatikov so redki in praviloma niso nikoli sistemski, so pa
možni lokalni neželeni učinki. Tudi Evropska liga za borbo proti
revmatizmu (EULAR) v svojih smernicah, podprtih z dokazi, za zdravljenje
blažjih oblik revmatizma priporoča uporabo antirevmatičnih mazil. Lokalna
antirevmatična mazila svetujemo pri osteoartrozi, pri kateri je praviloma
prizadet posamezen sklep, največkrat koleno. Poleg tega lahko uporabljamo lokalna antirevmatična mazila pri zunajsklepnem revmatizmu, pogosto
kot monoterapijo ali v kombinaciji s protibolečinskimi in protivnetnimi
fizikalnimi postopki. Seveda je pri vnetnih revmatičnih boleznih poleg
sistemskega mogoče uporabiti tudi lokalno zdravljenje, zlasti kadar je
posamezen sklep bolj prizadet zaradi vnetja, npr. koleno, gleženj, rama in
podobno. Praviloma torej revmatologi svetujemo lokalne antirevmatike,
ki so že izdelani farmacevtski pripravki in vsebujejo posamezno znano
učinkovino (določen nesteroidni antirevmatik).
Prav tako je znano, da imajo mnogi magistralni pripravki (z rastlinsko
učinkovino) podobne učinke kot omenjena antirevmatična mazila.
Sestavine teh pripravkov, ki jih najpogosteje izdelujejo v galenskih
laboratorijih v lekarnah, so zelo različne, npr. eterično olje klinčkov,
eterično olje evkalipta, kafra in mentol ter mnoge druge. Sestava
mazilne podlage v teh pripravkih je zelo pomembna, saj vpliva na
prodiranje zdravilne učinkovine v oboleli predel in s tem na učinkovitost
pripravka. Mazilne podlage morajo biti čim manj alergene. Vemo tudi,
da posamezniki z revmatičnimi težavami ali revmatičnimi boleznimi
omenjene magistralne lokalne pripravke kupujejo in uporabljajo, ker
jim ti pomagajo lajšati težave s sklepi, mišicami in obsklepnimi deli.
Nekateri galenski in industrijski izdelki z antirevmatičnimi učinkovinami
so na voljo tudi v prosti prodaji. V vseh navedenih primerih gre za
samozdravljenje, nad katerim nimamo pravega nadzora, če nas bolniki z
njim ne seznanijo. Pri tem je pomembna svetovalna vloga farmacevta, ki
bolnika pouči o uporabi in učinkih takšnega pripravka ter ga opozori na
morebitne neželene učinke.
Če bi na področju revmatologije začeli predpisovati magistralna
lokalna zdravila z različnimi protirevmatičnimi rastlinskimi in drugimi
učinkovinami ter ustreznimi mazilnimi podlagami, bi bilo treba
spremeniti doktrino tovrstnega zdravljenja in zakoreninjeno prakso
izključne uporabe že izdelanih antirevmatičnih mazil ter hkrati poglobiti
znanje na tem področju. Morda je eden od argumentov, ki govori v prid
magistralni recepturi (podobno kot v dermatologiji), individualni pristop,
ki bi bil bolj prilagojen posameznim revmatičnim bolnikom in njihovim
težavam.
Vendar moramo biti hkrati objektivni in se zavedati, da je lahko predpisovanje magistralnih lokalnih mazil pri revmatičnih boleznih predvsem
bolniku prilagojen dodatek k vsem drugim, bistveno pomembnejšim
sistemskim in drugim oblikam zdravljenja.
Viri
Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika, tretja dopolnjena izdaja, ur.: Kos–Golja M., Praprotnik S. Tiskarna
Simčič; 2008.
Primer magistralne recepture za lajšanje
bolečin ob revmatičnih obolenjih.
Rp.:
Levomentholum 2,5 g
Benzocainum 1,0 g
Procaini hydrochloridum 1,0 g
Ethanolum 70 per centum ad 100,0 g
Želimo si, da bi informacije o magistralnih pripravkih postale nepogrešljive pri vačem delu, zato bomo veseli
neposrednega odziva in spoštljivo upoštevali vaše želje in potrebe za izboljšavo tega delovnega orodja.
Pišite nam na naslov zdravnik@lexarna.si.
Za konec naj vam le še obljubimo, da je naš edini cilj vas navduševati z dobrim idejami ter ostati vedno aktualni. Informacije o magistralnih pripravkih
bodo tako postale vaš novi sodelavec, na katerega se lahko vedno zanesete!
Ekipa Lexarne
Lex d.o.o.
Vanganelska c. 26 • SI-Koper • tel.: +386 5 625 18 10 • fax: +386 5 625 18 12 • www.lex.si • www.lexarna.si