♦ ♦ ♦ ♦ KAKO PREMAGATI PRAVNE OVIRE V PRENOVI (STANOVANJSKIH) SOSESK, V RAZMERAH RAZPRŠENEGA LASTNIŠTVA ♦ Prof. dr. Vesna Rijavec Pravna fakulteta Univerze v Mariboru NASTANEK ETAŽNE LASTNINE 1. - pravni posel: • a) sporazum o delitvi • b) enostranski pravni posel - odločba sodišča 2. -Vpis v kataster stavb -vpis v zemljiško knjigo Etažni lastnik je hkrati v treh pravnih položajih: ♦ izključni lastnik, solastnik ali skupni lastnik posameznega dela; ♦ solastnik skupnih delov; ♦ član skupnosti etažnih lastnikov POGODBA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH (116. člen) (1) Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo zlasti: - opredelitev stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike, če odstopajo od določila 115. člena tega zakona, - način oblikovanja rezervnega sklada, če presega najnižji znesek iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona; - morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etažni lastnini; - način uporabe skupnih delov; - namen uporabe posameznih delov v etažni lastnini; - nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu; - način upravljanja skupnih delov; - uporabo posameznih delov v etažni lastnini v posebne namene; - zavarovanje zgradbe kot celote; - pooblastila upravnika, če odstopajo od 118. člena. (2)Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti Sklenjena v pisni obliki in učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku. SZ-1A: v 32. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: ♦ »(2) Za izvajanje tega zakona se šteje, da je pogodba o medsebojnih razmerjih sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev. Sestavni del te pogodbe je tudi sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in morebitni sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih, katere sprejmejo vsi etažni lastniki. ♦ (3) Odločitve, za katere je po določbah tega zakona potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, uredijo etažni lastniki s posebnim aktom v pisni obliki.«. Uporaba in razpolaganje ♦ Ne gre za upravljanje, če se določajo solastniški deleži – SZ-1A določa ¾ za pogodbo tudi o deležih ♦ Uporaba – sporazum ali odločanje v nepravdnem postopku za urejanje razmerij med solastniki ♦ Razpolaganje – tudi sprememba namembnosti skupnih delov in odsvojitev skupnih delov ne more biti predmet odločanja večine ♦ 29/2 SZ-1A: Soglasje vseh etažnih lastnikov potrebno za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ter za uporabo stanovanja v druge namene –VENDAR: možen NP na predlog večine. Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.??? Upravljanje Sistem upravljanja temelji na: ♦ delitvi poslov na posle: - rednega upravljanja in - posle, ki presegajo redno upravljanje Od te delitve je odvisen kvorum za odločanje: ♦ vsi ♦ Večina Način odločanja o poslih: ♦ zbor lastnikov in ♦ podpisovanje listine s predlogi sklepov Odločanje v nepravdnem postopku na predlog: ♦ posameznega etažnega lastnika ♦ večine Posli rednega upravljanja Ukrepi za ohranitev stvari v funkciji,interes vseh solastnikov, ne povzročajo izrednih stroškov SPZ definira le okvirno, SZ-1 bolj podrobno Obratovanje Vzdrževanje Načrt vzdrževanja hiše Posli, ki presegajo redno upravljanje ♦ razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina uporabe SZ-1 širše kot SPZ: spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov, spreminjanje rabe skupnih delov in izboljšave, ki se ne štejejo za vzdrževanje večstanovanjske stavbe (drugi odstavek 29. člena SZ-1). ♦ oddaja skupnih delov v najem=posel rednega upravljanja ♦ Določitev upravnika=posel rednega upravljanja Odločanje o poslih, ki presegajo redno upravljanje Bistven odmik od SPZ je 29.čl. SZ-1Aomogoča izvedbo posla, ki presega redno upravljanje, čeprav z njim ne soglašajo vsi etažni lastniki – 3/4. - izboljšave Etažni lastnik, ki se s tem ne strinja, lahko predlaga, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.«. Odločanje v nepravdnem postopku ♦ Posli rednega upravljanja, če ni mogoče doseči potrebnega soglasja: nujni ukrepi vzdrževanja, določitev upravnika-lahko predlaga vsak solastnik ♦ Posli, ki redno upravljanje presegajo zadostuje soglasje 3/4- NP po SZ-1A le na zahtevo tistega, ki se ne strinja: Sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali (117/2 SPZ) Upravnik Obvezen: več kot 2 lastnika več kot 8 posameznih delov, ni razlike stanovanja, poslovni prostori Najpomembnejša zakonska pooblastila upravnika : ♦ skrb za redno vzdrževanje in obratovanje; ♦ porazdeljevanje in izterjavo obveznosti; ♦ upravljanje z rezervnim skladom; ♦ ažuriranje javnih evidenc ♦ zastopanje. SZ-1 podrobneje določa in razgrajuje upravnikovo dolžnost pridobivanja dovoljenj in soglasij v geodetskih postopkih v zvezi z nepremičnino dobivanja obvestil o spremembi lastništva in o oddaji v najem. obveščanja geodetske uprave in zbiranja podatkov za vpis v kataster stavb, priprave in izvedbe načrta vzdrževanja večstanovanjske stavbe, terminskega plana obračuna in razdelitve stroškov upravljanja poročanja etažnim lastnikom oštevilčenja in označitve posameznih delov Zastopanje ♦ pri vseh poslih upravljanja tako rednega kot izrednega, pri nastopanju v pravno poslovnih razmerjih do tretjih oseb in za zastopanje v teh razmerjih pred sodišči ♦ sprejema izjave volje in pošiljke, ki so namenjen vsem etažnim lastnikom. Učinki nastopijo s sprejemom upravnika. ♦ pobirati plodove, terjati in sprejemati plačilo najemnin, obresti za vezavo sredstev in druge dajatve iz naslova skupnih delov ter jih takoj odvesti etažnim lastnikom po določenem ključu. Prenos upravičenja za zastopanje na druge osebe ♦ SPZ ne more prenesti na koga drugega, razen če mu to pravico izrecno podeljuje pogodba ♦ SZ-1 lahko že na podlagi zakona upravnik za opravljanje posameznih poslov, ki sodijo v okvir upravniških storitev, pooblasti tretjo osebo ♦ SZ-1 drugače kot SPZ določa, da je upravnik pooblaščenec etažnih lastnikov kljub temu je primernejši sklep, da tudi na stanovanjskem področju gre za zakonito zastopanje. Zastopanje pred sodišči in upravnimi organi ♦ na splošno upravičen do zastopanja v zvezi s posli upravljanja. ♦ Kot izjema se posebej navaja pravico do vložitve dveh tožb: 1. izključitvene tožbe in 2. tožbe za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika Imenovanje in zamenjava upravnika ♦ A Pogodba Obseg pooblastil je lahko tudi bolj omejen kot je v zakonu ♦ B Nepravdni postopek Določitev osebe in ureditev razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom, kjer se opredeli obveznosti etažnih lastnikov do upravnika in druge morebitne značilnosti mandatnega razmerja. Sklep mora namreč v celoti urediti razmerje, ki ga etažni lastniki niso mogli urediti sami. Zato mora sodišče nadomestiti tudi pogodbo med upravnikom in etažnimi lastniki. Pogodba med lastniki in upravnikom obligacijsko razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom – mandat Opredeliti upravnikove pravice in dolžnosti zlasti, če odstopajo od zakonsko določenih določiti tudi dolžnosti etažnih lastnikov-upravnik včasih ne more brez sodelovanja etažnih lastnikov (npr. seznanitev s podatki, ki so potrebni za njegove storitve) Vsebina po SZ-1: pooblastila in obveznosti , mesečno plačilo in rok zapadlosti, čas za katerega je pogodba sklenjena, začetek veljavnosti Odpoved - posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje večine Problematika odločanja v skupnosti ♦ Postavitev skrbnika:Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer (6.odst. 67.čl. SPZ). ♦ Pri tem pa »nedosegljiv« ne pomeni, da bi bilo prebivališče solastnika neznano. Zadostuje, da solastniki izkažejo, da so na običajne načine večkrat neuspešno pozivali solastnika k sodelovanju. Ostali solastniki lahko zato predlagajo, da mu Center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) postavi skrbnika za poseben primer v upravnem postopku Pridobivanje potrebnih dovoljenj za posege ♦ razlikovanje med primeri, ko kot investitor nastopa posamezni etažni lastnik od primerov, ko nastopajo kot investitorji etažni lastniki kot solastniki skupnih delov. Če gre za investicijo posameznega etažnega lastnika, potrebuje le-ta pri vseh posegih, ki posegajo v zunanji videz stavbe oziroma kakorkoli posegajo v statično integriteto stavbe, soglasje vseh ostalih etažnih lastnikov Posamezni etažni lastnik kot investitor gradnje manj zahtevnega objekta, ki ni predviden na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom ♦ , lahko zahteva izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stavbe in tudi za spremembo namembnosti, če zahtevi priloži notarsko overjena soglasja zadostnega števila etažnih lastnikov. Notarsko overjena soglasja lahko nadomesti tudi soglasje dano pred upravnim organom (2. odstavek 61. člena ZGO-1). ♦ SZ-1A:o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločajo etažni lastniki s soglasjem več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže (29 člen SZ-1). obvezen rezervni sklad več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov Namenska uporaba sredstev: za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja; stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav predvidene v sprejetem načrtu vzdrževanja (44/1 člena SZ-1)- izvršba dopustna le za ta namen in samo na sredstva rezervnega sklada konkretnih dolžnikov Določitev višine minimalnega zneska v skladu – posel rednega upravljanja Lastnina sredstev-skupna lastnina Upravnikova pooblastila v zvezi z rezervnim skladom ♦ ločeno vodenje sredstev na posebnem računu kot dober gospodar in zagotavljati njihovo namensko uporabo 120. člen (zakonito stvarno breme) (1) Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, obstoji na posameznem delu v etažni lastnini stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. (2) Stvarno breme iz prejšnjega odstavka ima najboljši vrstni red. Vesna.rijavec@uni-mb.si Hvala za vašo pozornost
© Copyright 2024