1. No category

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA NALOGA
ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
MANUEL VESEL
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA NALOGA
VPLIV PREVENTIVNIH AKTIVNOSTI NA
ZMANJŠEVANJE KRIMINALITETE
Mentor: izr. prof. dr. Borut Rončević
Novo mesto, januar 2012
Manuel Vesel
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Manuel Vesel, študent FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam:




da sem magistrsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
magistrski nalogi;
da dovoljujem objavo magistrske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev):
o takoj,
o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru,
o ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi
prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
da je magistrska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji;
da je magistrska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne __________________
Podpis avtorja__________________________
POVZETEK
Izvajanje preventivnega dela v policiji je zelo pomembno pri preprečevanju kriminalitete.
Uspeh pri tem je zelo odvisen od pravilnega pristopa policije in izvajanja policijskega dela v
skupnosti. Rezultati kvalitativne raziskave na območju Policijske uprave Novo mesto, ki smo
jo izvedli s pogovori v štirih fokusnih skupinah, so pokazali, da izvajanje preventivnih
aktivnosti vpliva na zmanjševanje kriminalitete. Najuspešnejše metode so vse oblike
svetovanja in opozarjanja, neformalno druženje in povezovanje ter izobraževanje otrok in
odraslih. Učinkovitost preventivnih aktivnosti se kaže v odpravi dejavnikov za nastanek
kaznivih dejanj in v ozaveščanju ljudi. Na učinkovitost pa vplivajo izvedbene težave, ki
predstavljajo veliko oviro pri uspešnosti preventivnih aktivnosti. Iz končnih ugotovitev
raziskave lahko sklepamo, da izvajanje preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje
kriminalitete s tem, da se poizkušajo odpraviti težave, ki to preprečujejo.
KLJUČNE BESEDE: policijsko delo v skupnosti, vpliv preventivnih aktivnosti, vodja
policijskega okoliša, Policijska uprava Novo mesto, zmanjševanje kriminalitete, kvalitativna
raziskava, fokusne skupine, uspešnost preventive, izvedbene težave
ABSTRACT
Implementation of preventive work in the police is very important in preventing crime.
Success in this depends very much on the proper approach the police and the implementation
of community policing. The results of qualitative research in the area of Police directorate
Novo mesto which was conducted by interviews in the four focus groups have shown that the
implementation of preventive impact on reducing crime. The most successful methods are all
forms of advice and warning, informal socializing and networking, and education of children
and adults. Effectiveness of prevention activities is reflected in the abolition of the factors for
the emergence of crime and raise awareness. Have an impact on the effectiveness of
implementation problems, which pose a significant obstacle to the success of prevention
activities. From the end of the research findings suggest that the implementation of preventive
role in reducing crime by trying to fix problems that prevent this.
KEY WORDS: police work in the community, the impact of preventive activities,
community police officer, Police Directorate Novo mesto, crime reduction, qualitative
research, focus groups, impact of preventive activities, operational problems
KAZALO
1
UVOD................................................................................................................................. 1
2
TEORETIČNA OPREDELITEV OBRAVNAVANE TEMATIKE.................................. 2
2.1
Pojem preventiva ......................................................................................................... 2
2.2
Filozofija v skupnost usmerjenega policijskega dela .................................................. 3
2.3
Preventivno delo na področju preprečevanje kriminalitete ......................................... 6
2.4
V skupnost usmerjeno policijsko delo in strah pred kriminaliteto .............................. 7
2.5
Pričetek preventive v svetu .......................................................................................... 9
2.6
Razvoj preventive v Sloveniji .................................................................................... 10
2.7
Pojem in delo v policijskem okolišu .......................................................................... 12
2.8
Izvajalci preventivnih aktivnosti ................................................................................ 13
2.9
Temeljne naloge vodje policijskega okoliša .............................................................. 13
2.10
Vloga vodje policijskega okoliša pri preprečevanju kriminalitete ......................... 14
2.11
Sodelovanje vodje policijskega okoliša pri preiskovanju kaznivih dejanj ............. 15
2.12
Stiki in razgovori vodje policijskega okoliša z žrtvami kaznivih dejanj................ 16
2.13
Spremljanje varnostne situacije na kriminalnih žariščih ........................................ 16
2.14
Delovanje vodje policijskega okoliša na področju preprečevanja
premoženjske kriminalitete .................................................................................... 16
3
ZAKONSKA PODLAGA IN SMERNICE ZA PREVENTIVNO DEJAVNOST
V POLICIJI ...................................................................................................................... 17
3.1
Zakon o policiji .......................................................................................................... 17
3.2
Pravila policije ........................................................................................................... 18
3.3
Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete
za obdobje 2007–2011 ............................................................................................... 18
3.4
Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta Policije .......................... 18
3.5
Srednjeročni načrt razvoja in dela policije za obdobje 2008-2012 ............................ 19
3.6
Usmeritve za izvajanje preventivnega dela................................................................ 19
3.7
4
METODE IN OBLIKE PREVENTIVNEGA DELA....................................................... 21
4.1
Najpogostejše metode preventivnega dela ................................................................. 21
4.1.1
Delo v posvetovalnih telesih ............................................................................... 21
4.1.2
Delo v policijski pisarni...................................................................................... 22
4.1.3
Svetovanje in opozarjanje................................................................................... 22
4.1.4
Izvajanje preventivnih projektov in drugih aktivnosti ........................................ 23
4.1.5
Izobraževanje otrok in odraslih .......................................................................... 23
4.1.6
Neformalno druženje in povezovanje ................................................................. 24
4.2
5
Navodilo o evidentiranju preventivnega dela ............................................................ 20
Oblike preventivnega dela ......................................................................................... 24
4.2.1
Ustno svetovanje in opozarjanje ........................................................................ 24
4.2.2
Pisno svetovanje in opozarjanje ......................................................................... 25
4.2.3
Medijsko svetovanje in opozarjanje ................................................................... 25
4.2.4
Sestanek .............................................................................................................. 26
4.2.5
Okrogla miza ...................................................................................................... 26
4.2.6
Predavanje .......................................................................................................... 27
4.2.7
Posvet ................................................................................................................. 27
4.2.8
Učna delavnica ................................................................................................... 28
4.2.9
Neformalni razgovor .......................................................................................... 28
4.2.10
Dan odprtih vrat ................................................................................................. 28
4.2.11
Delo z žrtvijo....................................................................................................... 29
4.2.12
Promocija policije .............................................................................................. 29
4.2.13
Športno srečanje ................................................................................................. 29
4.2.14
Družabno srečanje.............................................................................................. 29
STATISTIČNI VPOGLED OBRAVNAVANE TEME .................................................. 30
5.1
Obravnavana kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete ...................... 30
5.2
Izvedene preventivne aktivnosti ................................................................................ 31
5.3
6
7
Ugotovitve statističnega pregleda .............................................................................. 32
EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 33
6.1
Opredelitev raziskovalnega problema........................................................................ 33
6.2
Raziskovalno vprašanje ............................................................................................ 34
6.3
Podvprašanja raziskovalnega vprašanja..................................................................... 34
6.4
Cilji raziskave ............................................................................................................ 35
6.5
Metoda in instrumentarij pridobivanja podatkov....................................................... 35
6.6
Opis vzorca ................................................................................................................ 36
6.7
Opis metode raziskovanja .......................................................................................... 36
6.8
Potek zbiranja podatkov............................................................................................. 38
ANALIZA PODATKOV ................................................................................................. 39
7.1
Strategija preventivnega dela – 1. enota .................................................................... 40
7.1.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 40
7.1.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 40
7.1.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 41
7.1.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 41
7.1.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 1. enoti......................................... 41
7.2
Posebnosti na policijskih okoliših – 2. enota ............................................................. 42
7.2.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 42
7.2.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 42
7.2.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 43
7.2.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 43
7.2.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 2. enoti......................................... 43
7.3
Spremljanje varnostne problematike in načrtovanje aktivnosti – 3. enota ................ 44
7.3.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 44
7.3.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 45
7.3.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 45
7.3.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 46
7.3.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 3. enoti......................................... 46
7.4
Najpogostejše načrtovane preventivne aktivnosti – 4. enota ..................................... 47
7.4.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 47
7.4.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 47
7.4.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 48
7.4.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 48
7.4.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 4. enoti ........................................ 48
7.5
Najboljše preventivne aktivnosti po mnenju vodij policijskih okolišev – 5. enota ... 49
7.5.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 49
7.5.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 49
7.5.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 49
7.5.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 49
7.5.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 5. enoti......................................... 50
7.6
Kvantiteta ali kvaliteta preventivnih aktivnosti in praktični primeri – 6. enota ........ 50
7.6.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 50
7.6.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 51
7.6.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 51
7.6.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 52
7.6.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 6. enoti......................................... 52
7.7
Najpogostejše težave pri izvajanju preventivnih aktivnosti – 7. enota ...................... 52
7.7.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 53
7.7.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 53
7.7.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 53
7.7.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 54
7.7.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 7. enoti......................................... 54
7.8
Pomembnost sodelovanja z drugimi institucijami – 8. enota .................................... 54
7.8.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 54
7.8.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 55
7.8.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 55
7.8.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 55
7.8.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 8. enoti......................................... 56
7.9
Vpliv preventivnih aktivnosti na varnostno situacijo – 9. enota................................ 56
7.9.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 56
7.9.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 57
7.9.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 57
7.9.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 57
7.9.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 9. enoti......................................... 58
7.10
Najboljše metode po mnenju vodij policijskih okolišev – 10. enota ..................... 58
7.10.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 58
7.10.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 58
7.10.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 59
7.10.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 59
7.10.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 10. enoti....................................... 59
7.11
Vpliv preventivnih aktivnosti na zmanjševanje kriminalitete – 11. enota ............ 59
7.11.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 60
7.11.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 60
7.11.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 60
7.11.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 60
7.11.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 11. enoti....................................... 61
7.12
Dodatne pripombe vodij v zaključku – 12. enota................................................... 61
7.12.1
1. fokusna skupina .............................................................................................. 61
7.12.2
2. fokusna skupina .............................................................................................. 61
7.12.3
3. fokusna skupina .............................................................................................. 61
8
7.12.4
4. fokusna skupina .............................................................................................. 62
7.12.5
Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 12. enoti....................................... 62
INTERPRETACIJA PARADIGMATSKIH MODELOV ............................................... 62
Interpretacija paradigmatskega modela 1. fokusne skupine ...................................... 63
8.2
Interpretacija paradigmatskega modela 2. fokusne skupine ...................................... 64
8.3
Interpretacija paradigmatskega modela 3. fokusne skupine ...................................... 66
8.4
Interpretacija paradigmatskega modela 4. fokusne skupine ...................................... 68
9
8.1
PRIMERJAVA PARADIGMATSKIH MODELOV ....................................................... 70
9.1
Skupne značilnosti paradigmatskih modelov............................................................. 70
9.2
Razlike in odstopanja v paradigmatskih modelih ...................................................... 70
10
ZAKLJUČEK IN SKLEPI ............................................................................................... 71
11
LITERATURA IN VIRI................................................................................................... 75
PRILOGE
KAZALO SLIK
Slika 5.1 Izvedene preventivne aktivnosti za obdobje 5 let ..................................................... 32
KAZALO TABEL
Tabela 5.1: Pregled kaznivih dejanj po vrsti kriminalitete ....................................................... 31
Tabela 5.2: Izvedene preventivne aktivnosti po metodah dela ................................................. 32
1
UVOD
Ko pomislimo na policijsko delovanje, vsak občan najprej pomisli na policijo kot represivni
organ, ki v odnosu do posameznika izvaja z zakonom določena pooblastila in izreka ukrepe,
ki občana sankcionirajo zaradi kršitve zakonskih norm. Ta plat policijskega dela je
kurativnega značaja, ker policist izvede pooblastilo, ko do nekega škodljivega ravnanja že
pride. Druga plat policijskega dela, ki zaradi časa, v katerem se zaradi vseh sodobnih
socialnih, ekonomskih ter varnostnih vplivov na družbo spreminjajo razmerja med posamezni
elementi družbe in zahteva večje angažiranje policije, je preventivna dejavnost oziroma
policijsko delo v skupnosti. Policija in njeno policijsko delo v skupnosti ima v sodobnem času
zelo velik vpliv in se od nje tudi veliko pričakuje. V času recesije je zelo velik problem
stopnja kriminalitete. Predvsem prednjači premoženjska kriminaliteta, kjer so najpogostejša
kazniva dejanja zoper premoženje – tatvine in velike tatvine. Pri ukvarjanju s preprečevanjem
kriminalitete ter zmanjševanju njene stopnje pomembno vplivajo preventivne aktivnosti, ki jih
na policijskih postajah večinoma izvajajo vodje policijskih okolišev. Slednji kot poznavalci
zaznavajo vzroke za nastanek določenih dejavnikov, ki vplivajo na slabe varnostne razmere,
načrtujejo aktivnosti za izboljšanje ter odpravo teh dejavnikov in jih v praksi tudi izvajajo. Pri
tem izvajajo najrazličnejše metode, ki so prilagojene tako subjektom kot vrsti varnostnega
problema, ter preventivne aktivnosti, ki vplivajo na dejavnike, ki zmanjšujejo možnost, da bi
do kaznivih dejanj prihajalo. Kako pa se zmanjšuje stopnja kriminalitete, pa je odvisno tudi
od kvalitete preventivnih aktivnosti.
Osnovni namen magistrske naloge je z opravljeno kvalitativno raziskavo z vodji policijskih
okolišev na območju Policijske uprave Novo mesto (v nadaljevanju PU Novo mesto) dobiti
podatke, ki dajejo odgovore na to, kako po njihovem mnenju izvajanje preventivnih aktivnosti
vpliva na zmanjševanje kriminalitete. Primarni namen raziskave je tudi prikazati, katere
metode in oblike preventivnih aktivnosti so pri zmanjševanju stopnje kriminalitete
najuspešnejše, kakšna je njihova učinkovitost, in katere so najpogostejše težave pri izvajanju
preventivnih aktivnosti za zmanjševanje stopnje kriminalitete.
Da bi opravili celostni pregled raziskovanega problema najprej nameravamo predstaviti
teoretične okvirje preventivnega dela, pomen policijskega dela v skupnosti, opisati metode in
oblike preventivnih aktivnosti, pojasniti zakonsko podlago in smernice za izvajanje teh
aktivnosti in prikazati statistične pokazatelje obravnavanega problema, ki nam bodo v pomoč
pri primerjanju pridobljenih rezultatov v empiričnem delu. Po teoretičnem delu nameravamo
1
v nadaljevanju raziskovani problem prikazati še z ugotovitvami, pridobljenimi v empiričnem
delu, in opisati, kako vodje policijskih okolišev s policijskih postaj PU Novo mesto
ocenjujejo, da izvedba preventivnih aktivnosti, ki jih izvajajo na področju kriminalitete,
vpliva na zmanjšanje kriminalitete. Predstavili bomo ugotovitve, odgovore in mnenja vodij
policijskih okolišev, ki smo jih pridobili s kvalitativno raziskavo – s pogovori v fokusnih
skupinah. S preučevanim empiričnim delom in izsledki raziskovanja nameravamo prikazati
ugotovitve, ki bodo lahko prispevale k odpravljanju dejavnikov in izboljšanju osnovnega
poslanstva policijskega preventivnega dela. Z interpretacijo ugotovitev raziskave imamo
namen prikazati odgovore na vprašanja, kako uspešno je izvajanje preventivnih aktivnosti, ki
so usmerjene v zmanjševanje stopnje kriminalitete. Predstavili bomo tudi izvedbene težave, s
katerimi se vodje policijskih okolišev srečujejo pri izvajanju preventivnih aktivnosti in
opisali, kakšna je učinkovitost preventivnih aktivnosti, katere so najbolj uspešne preventivne
aktivnosti in na kaj slednje najbolj vplivajo.
Z ugotovljenimi vzroki bomo lažje postavili organizacijske mehanizme, ki bodo policijskim
postajam in izvajalcem preventivnih aktivnosti – vodjem policijskih okolišev omogočili
usmerjeno, samostojno in učinkovito izvajanje preventivnih aktivnosti, ki bodo imele
dolgoročno večji učinek na zmanjšanje stopnje kriminalitete. S tem bo vodstvo PU Novo
mesto kakor tudi vodstvo Generalne policijske uprave (v nadaljevanju GPU) lahko dobilo
oceno, ki izhaja iz izvajalcev preventivnih aktivnosti, ki bi pomagala k morebitni spremembi
strategije izvajanja preventivnih aktivnosti.
Ugotovitve nam bodo pripomogle za izboljšavo organizacijskih sistemov in metodoloških
pristopov pri izvajanju preventivnih aktivnosti s ciljem zmanjševanja stopnje kriminalitete.
Pričakovan rezultat raziskave je torej interpretacija podatkov v posameznih enotah in
paradigmatskih modelov, ki predstavljajo vzročne pogoje, ki so osnova oziroma povod za
nastanek pojava. V raziskovanem problemu magistrske naloge je to vpliv preventivnih
aktivnosti na zmanjševanje stopnje kriminalitete.
2
TEORETIČNA OPREDELITEV OBRAVNAVANE TEMATIKE
2.1 Pojem preventiva
Pojem preventiva pomeni dobesedno nekaj preprečiti ali obvarovati, pomeni neko vnaprejšnjo
zaščito oziroma ponuja neko prevencijsko sredstvo. Preventiva ima pomembno mesto v
2
številnih plasteh družbenega življenja pa tudi čedalje bolj v policijskem delu. (Mikulan,
1995:10)
Za preventivo se v policiji uporablja izraz v skupnost usmerjeno policijsko delo, kar izhaja iz
že uveljavljenega pojma v tujini »community policing«. Po mnenju številnih avtorjev je
temeljni element v skupnost usmerjenega policijskega dela sodelovanje policije z občani v
skupnosti. (Meško, 2001:275)
2.2 Filozofija v skupnost usmerjenega policijskega dela
V skupnost usmerjeno policijsko delo je nova filozofija policijskega delovanja, ki je
utemeljena na ideji, da policijski uslužbenci in državljani sodelujejo in na različne kreativne
načine rešujejo aktualne težave na nivoju lokalne skupnosti, ki so povezani s kriminaliteto,
strahom pred njo ter različnimi oblikami družbenih odklonskih ravnanj. Gre za filozofijo, ki
ima v svoji osnovi prepričanje, da doseganje teh ciljev zahteva od policije razvoj novih
kakovostnih odnosov z državljani, ki spoštujejo zakonodajo, v sklopu katere ti isti državljani
dobijo priložnost, da definirajo prioritete in se vključujejo v različne dejavnosti z namenom
izboljšanja skupne kakovosti življenja na področju, kjer stanujejo. Torej policijsko delo v
skupnosti premika poudarek policijskega delovanja s stopnje reagiranja na prijave državljanov
na reševanje težav. (Trojanowicz in Bucqueroux, 1990:5)
V skupnost usmerjeno policijsko delo je odgovorno policijsko delo, pri katerem skupnost
sama prispeva k večji varnosti in povezanosti, izboljšuje kakovost življenja, gradi skupnostno
kohezijo in občutek pripadnosti skupnosti. (Goldstein, 1987:7)
Pomemben dejavnik vzpostavitve v skupnost usmerjenega policijskega dela je tudi
seznanjanje občanov s takšnim policijskim delom in pričakovanjem sodelovanja ter pomoči
občanov pri zagotavljanju varnosti. Policija si mora prizadevati sodelovati z občani in skupaj
z njimi reševati težave, saj le ob doseganju soglasja glede ukrepov, tako policije kot drugih
institucij ali organizacij, obstaja možnost resničnega reševanja težav in ne le ukvarjanja s
simptomi težav. (Meško, 2001:283)
Filozofija v skupnost usmerjenega policijskega dela temelji na sodelovanju in skupnem
reševanju težav, pri čemer dejavno sodelujejo policisti in občani v skupnostih. V skupnost
usmerjeno policijsko delo v marsičem spominja na situacijsko preprečevanje kriminalitete.
Temelji na domnevi, da je treba poiskati težave v skupnosti, odkriti vzroke zanje in ustrezno
ukrepati v sodelovanju s pripadniki skupnosti. (Meško, 2001:273)
3
Policijsko delo v skupnosti je ožje pojmovanje preventivnega dela policije. Pomeni
omejevanje in odpravljanje vzrokov in situacij kaznivih dejanj, prekrškov in drugih oblik
deviantnih ravnanj. Nov način opravljanja policijskega dela temelji na vzpostavljanju
partnerskih odnosov, saj le tesnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo zagotavlja boljše
varnostne razmere in s tem kvalitetnejše življenje. Trojanowicz in Bucqueroux v Malnar
(1991:133) opredeljujeta deset načel policijskega dela v skupnosti:
•
policijsko delo v skupnosti je filozofija in organizacijska strategija;
•
vsi policisti morajo to filozofijo izvajati v praksi;
•
z njo se ustvarja nov tip policista – policist za delo v skupnosti;
•
ključno je prostovoljno sodelovanje javnosti;
•
zahteva se novo razumevanje policije in javnosti;
•
proaktivnemu delovanju policije se pridružijo najrazličnejše servisne dejavnosti;
•
poudarja se varstvo najbolj ranljivih skupin, kot so mladina, starejši ljudje, ženske,
brezdomci;
•
pomembna sta razsodno razvijanje in raba tehnologije;
•
policisti za delo v skupnosti naj bi bili strokovnjaki za premeščanje vrzeli med policijo
in javnostjo, ki ji služijo;
•
po zasnovi je to decentralizirana dejavnost in osebno delovanje v skupnosti, ki zahteva
nov način mišljenja in spremenjen pogled na vlogo policije v družbi.
Policija je brez sodelovanja in pomoči občanov pravzaprav manj uspešna pri reševanju
številnih težav v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem kriminalitete, vzdrževanjem reda v
družbi in opravljanjem drugih nalog na področju varnosti. Problematike kriminalitete in
nereda se ne da rešiti le z represivnim delom, temveč je treba več pozornosti namenjati
preventivni dejavnosti policije in sodelovanju s skupnostmi. (Kogovšek, 2009:8)
Oblikovanje partnerstva in njegovega delovanja pomeni strateško usmerjanje lokalne
skupnosti v kolektivno odzivanje na kriminaliteto, odklonskost, javni red in mir, prometno
nedisciplino in kakršnekoli moteče pojave, dogodke in ljudi, njihove konflikte, ogrožanje
okolja ali česarkoli, kar ljudje mislijo, da bi lahko bilo drugačno, boljše, manj nevarno ali
ogrožajoče. (Pečar, 2001:137)
Ideja v skupnost usmerjenega policijskega dela se je razvila ne le kot odgovor na omejitev
standardnega modela policijskega dela, ampak predvsem kot način, da se ponovno vzpostavi
4
policijska legitimnost v skupnosti, ki je izgubila zaupanje v policijo. Ta pristop je tisti, ki
pomeni, da se je policija morala posvetovati z javnostjo pri določanju prednostnih nalog
operativnega policijskega dela kot tudi sodelovanja z njimi pri iskanju rešitev. (Ratcliffe,
2008:8)
Na področju policijskega sodelovanja z lokalno skupnostjo je temelj policijskega dela,
usmerjenega v skupnost, v sodelovanju med policijo in lokalno skupnostjo. Nujni pogoj za to
sodelovanje pa je zaupanje med ljudmi v skupnosti in policijo. (Virtič, 2006:652)
Ideja v skupnost usmerjenega policijskega dela je pravzaprav vrnitev policije med ljudi v
vsakodnevno življenje. Pomembne sestavine policije v skupnosti so partnerstvo v skupnosti,
reševanje težav in spremembe na nivoju policijskega vodenja in organizacijske strukture.
Ključen izziv policije je, da v skupnosti oživi idejo o tem, kako so tisti, ki živijo na
določenem področju odgovorni za kvaliteto življenja na tem področju oziroma kako oni sami
lahko dajo doprinos k izboljšanju kvalitete življenja. Seveda je to mogoče samo, če ljudje na
določenem področju med seboj komunicirajo ter se spoštujejo in vzajemno ustvarjajo različne
interese. Medtem je tisto, kar se dogaja v moderni družbi povsem nasprotno. V strahu pred
kriminaliteto in zavedajoč se mnogih rizikov in težav vsakodnevnega življenja občani
postajajo apatični, se izolirajo eden od drugega in se odtujujejo. Torej takrat, ko bi morali biti
enotni, ne komunicirajo med seboj in ne sodelujejo. Policijsko delo v skupnosti se osredotoča
na to dejstvo in si kot prvi cilj postavlja vzpostavljanje kvalitetnih komunikacij na nivoju
lokalne skupnosti, kako bi se ustvaril in omogočil nujni predpogoj reševanja težav, kar je
nujno za napredovanje, varnost in skupno kvaliteto življenja na nekem področju. S tem
policija v skupnosti ne postaja izključno policijski projekt celotne lokalne skupnosti, ker v
skupnost vrača duh skupnosti. (Novoselović, 2006:912)
Za filozofijo in prakso policijskega dela v skupnosti kot posebne oblike policijskega dela je v
prvi vrsti značilno posvetovanje in sodelovanje predvsem zato, da bi dosegli konsenz med
policijo in skupnostjo glede odgovornosti za varnost. Da se je mogoče odzvati na težave
skupnosti, mora policija najprej ugotoviti, kaj skupnost sploh hoče. (Rosenbaum, 1994:15)
Za take oblike policijskega dela je bistvenega pomena organizacijska struktura policije, ki
mora biti decentralizirana, saj sta policija in skupnost le tako lahko v partnerskem odnosu in si
le tako lahko skupaj prizadevata za boljšo varnost. Takšna oblika sodelovanja omogoča
policiji in prebivalcem določene skupnosti, da skupaj rešujejo težave, ki so povezane s
5
kriminalom, strahom pred kriminalom, verbalnim in fizičnim nasiljem ter kaljenjem javnega
reda in miru. (Mitar, 1995:238)
2.3 Preventivno delo na področju preprečevanje kriminalitete
Trenutno je najbolj aktualna delovna definicija kriminalne prevencije Van Dijka in De
Waarda v Meško (2000:732): »Preprečevanje kriminalitete je skupek vseh zasebnih pobud in
dejavnosti države, razen izvrševanja kazenske zakonodaje z namenom zmanjšanja škode, ki jo
povzročajo dejanja, ki jih država določi kot kazniva«.
Kriminaliteta, javni red in kvaliteta življenja niso in ne morejo biti samo problem policije.
Učinkovito zmanjševanje kriminalitete in vzdrževanje ugodnega stanja javnega reda je
mogoče samo s kvalitetnim sodelovanjem policije in lokalne skupnosti, občanov oziroma
izkoriščanjem vseh potencialov skupnosti na lokalni in državni ravni. Predpogoj za
uresničevanje kvalitetnega sodelovanja je napredek medsebojne komunikacije, krepitev
zaupanja, povečanje subjektivnega občutka varnosti državljanov in ustvarjanje partnerskega
odnosa. (Faber in Cajner Mraović, 2003:9)
Policija se mora začeti več ukvarjati z majhnimi problemi, kot je nered, kajti ravno ti so
pokazatelji, da v skupnosti nikomur ni mar za varnost, kar posledično le še bolj privlači
kriminaliteto. (Meško et al., 2005:13–38)
Prevladujoči pristop severnoameriške kriminologije pri klasifikaciji kriminalne prevencije je
analogija z epidemiološkim modelom iz medicine. Weiss (1987) govori o primarni,
sekundarni in terciarni prevenciji kriminalitete. Primarna prevencija vsebuje ukrepe za
zmanjševanje možnosti za kriminaliteto brez posebnega usmerjanja na prestopnike. Gre za
ukrepe, usmerjene na določena kazniva dejanja ali kriminalne dogodke. Ta pristop se
povezuje tudi s Hindelangovo teorijo (1978) o načinu življenja, v kateri je pozornost
usmerjena na potencialne in dejanske žrtve nasilniške kriminalitete. Sekundarna prevencija se
ukvarja z vzgojo in vplivanjem na ljudi preden storijo kaznivo dejanje. Tu gre za
preprečevanje prestopništva. Terciarna prevencija se usmerja na prekinitev kriminalnih karier
ali zmanjševanje resnosti kršenja zakonov npr. z obravnavo znanih storilcev kaznivih dejanj.
(Meško, 2000:724)
Na področju kriminala je preventiva zelo kompleksen pojem, ki pokriva zelo širok spekter
nalog in situacij, kot so na primer: odprava kriminogene socialne strukture, družbena
rehabilitacija zapornikov, nasveti potencialnim žrtvam, spodbujanje varnostne zavesti in
6
skupna odgovornost in sodelovanje policije in javnosti. Pri kriminalni preventivi sta
pomembni zlasti dve dejavnosti: vloga policije kot svetovalke pri kriminalnih zadevah in delo
z javnostjo, zlasti v okviru kriminalnih preventivnih programov. (Mikulan, 1995:11)
Reševanje problemov je najpomembnejši del policijske dejavnosti v skupnosti in v tem
kontekstu lahko govorimo o problemsko usmerjenem policijskem delovanju v skupnosti.
Takšen pristop omogoča aktivnosti, ki preprečujejo nastanek kriminala in drugih nevarnosti
za skupnost (Kosmač in Gorenak, 2004:717)
V preprečevanje kriminalitete so poleg policije vključene lokalne skupnosti in njeni
predstavniki, različne organizacije, izobraževalne institucije, socialne in zdravstvene službe,
poslovne skupnosti, množični mediji, pravosodje, politiki, zaposleni v zasebnem sektorju,
društva mladih, poklicna združenja in tudi sami prebivalci. (Mikulan, 2004:285)
V preteklem obdobju je bilo preprečevanje kriminalitete v tesni zvezi oziroma je bilo sinonim
za prizadevanje za dobre odnose policistov s skupnostjo. Gaines v Ziembo-Vogl in Meško
(2003:68) tako povzema gibanje za preprečevanje kriminalitete: »Na nesrečo se je veliko
preventivnih programov razvilo v programe za odnose z javnostmi, ki so jih policisti
uporabljali za manipulacijo javnega mnenja in gradnjo podpore javnosti. Prava skrb za
skupnost in njeni problemi pa so postali sekundarnega pomena.«
Policijsko delo v skupnosti zahteva ravnovesje med potrebo, da zagotovi takojšnje in
učinkovito odzivanje na posamezne kriminalne dogodke in potrebo po proaktivnih iniciativah,
ki bodo težave reševale, preden se bodo pojavile in razširile. (Kosmač in Gorenak, 2005:11)
Policija v skupnosti zahteva, da se zmanjševanju kriminalitete pristopi z vlaganjem razumnih
naporov ne pa, da se policijo postavlja v situacijo podvzemanja velikih naporov, ki ne dajejo
pričakovanih rezultatov. (Cajner Mraović et al., 2003:12)
2.4 V skupnost usmerjeno policijsko delo in strah pred kriminaliteto
Večanje števila kaznivih dejanj, večanje strahu pred viktimizacijo, vedno večje zahteve, ki se
jih postavlja policiji ter padec zaupanja in zadovoljstva z njenim delom, so narekovali
premike policijskega dela iz tradicionalnih oblik v nove načine opravljanja policijskega dela,
kot je policijsko delo v skupnosti in k reševanju problemov usmerjeno policijsko delo (Pagon
in Lobnikar, 2004:245)
7
Preventivne aktivnosti se ne bi smele nanašati samo na kriminaliteto v dobesednem smislu,
ampak bi morale obsegati tudi antisocialno obnašanje, ki predstavlja neko obliko predfaze
kaznivega dejanja in za kriminaliteto ugodno okolje, kot so stanovanjske skupnosti, kjer so
prisotni mladostniki oziroma nasilne osebe, ki povzročajo deviantna obnašanja. Antisocialno
obnašanje zmanjšuje občutek varnosti in odgovornosti, ki je potrebna, da bi ljudje sodelovali
v življenju svoje skupnosti. Iz tega sledi, da je iz perspektive preventivnih aktivnosti s
področja zmanjševanja kriminalitete to zelo pomembno področje, na katerega se je potrebno
skoncentrirati. S preventivnimi aktivnostmi bi se moralo tudi reševati vprašanje občutka
strahu pred kriminaliteto, ker je znano, da je tak občutek strahu lahko tako škodljiv kot
kriminaliteta. Strah pred kriminalnimi dejanji lahko povzroči umik iz družbenega življenja
posameznikov in izgubo zaupanja v policijo in pravno državo. (Mraović Cajner, 2005:5)
Strah pred kriminaliteto pa ob tem predstavlja velik družbeni in politični problem, celo večji
je kot problem kriminalitete same. Zagotavljanje občutkov varnosti in zmanjševanje strahu
pred kriminaliteto predstavlja pomemben del kakovosti opravljanja policijskega dela, s tem pa
vidnost in dostopnost policistov kot temeljna dejavnika, ki imata pomemben vpliv na zaznavo
kriminalitete v skupnosti. V skupnost usmerjeno policijsko delo in soustvarjanje varnosti v
soseski ali lokalni skupnosti je pomembna naloga policije in lokalne skupnosti, ki pa je v
zadnjem času postalo zelo moderno v različnih policijah po svetu (Meško in Pavlović,
1998:348–349).
V okviru varovanja in kaznovanja je izrednega
pomena, da ljudje aktivno sodelujejo s
policijo in da skupaj postavijo jasna merila dopustnega vedenja v skupnosti. (Bančič et al.,
2008:9)
Občutek varnosti občanov je bistvena sestavina kakovosti življenja vsakega posameznika in s
tem nujen pokazatelj prave smeri
kazenske politike in prizadevanj za preprečevanje
kriminala. (Dölling et al., 2003:102)
Strah pred kriminaliteto je v tesni povezanosti s skrbjo ljudi za lastno varnost. Omenjeni strah
pa pogosto spremlja prepričanje, da ljudje ne morejo sami ničesar storiti, da bi preprečili
lastno oškodovanost s kriminaliteto, na drugi strani pa strah vpliva na njihovo izoliranost v
družbi (Meško, 2002:29–33)
Policijsko delo v skupnosti temelji na naštetih dejavnikih, vendar ne more vplivati na primer
na propadanje soseske, saj gre pri tem za pristojnosti, ki jih policija nima. Vloga policije pri
8
zmanjšanju strahu pred kriminaliteto je protislovna, saj po eni strani navzočnost policije v
soseskah prebivalce pomirja, po drugi strani pa si jo lahko ljudje razlagajo kot posledico večje
nevarnosti za kriminaliteto in kršitev javnega reda ter miru (Meško et al., 2007:346–353).
Meško (1999:105) strah pred kriminaliteto povezuje z značilnostmi fizičnega okolja, v
katerem ljudje živijo, vendar ta povezanost kljub številnim raziskavam še ni popolnoma
pojasnjena.
Problemsko usmerjeno policijsko delo zagotavlja kontinuirano vez med policijo in
skupnostjo, stalen pretok informacij, relativno veliko stopnjo medsebojnega zaupanja,
preprečevanje kriminalitete na podlagi analiz predhodnih kriminalnih dejanj, sistematično
obravnavo vsakega incidenta posebej tako vzročno kot posledično. Takšen pristop k
policijskemu delovanju temelji na načelu ustvarjanja čim težjih razmer za potencialne storilce,
s čimer zagotavlja varnejše in kvalitetnejše družbeno okolje, kar pomeni, da ljudi ni več strah
pred kriminaliteto in se lahko posvetijo vsem dejavnostim, ki jim zagotavljajo njihov
materialni in družbeni obstoj (Mikulan, 1993:287).
Kakovost življenja je vsekakor osrednji del, za kar si prizadevajo tako lokalna skupnost in
občani, kakor tudi policija. Predstavniki lokalne skupnosti in občani pričakujejo od policije,
da poskrbi za dvig kakovosti življenja, kar se tiče varnostnega standarda, ki je stopnja
kriminalitete. Na strani policije je pričakovanje, da bodo predstavniki lokalne skupnosti in
občani upoštevali nasvete in ukrepe, ki jih pri tem policija izvaja. Gre za kakovostni vidik, ki
ga prinaša manjša stopnja kriminalitete in s tem povezani občutki varnosti občanov in
zaupanje v policijo.
2.5 Pričetek preventive v svetu
Z idejo o organiziranosti preventivne policije kot vzporednice represivni se je bolj natančno
začel ukvarjati Mednarodni kriminološki kongres v Parizu leta 1955, ki je v svojem delovnem
programu imel tudi preprečevanje kriminalitete. Takrat so bili postavljeni temeljni cilji
preventivnega delovanja in razdelane neke oblike in metode preventive. Nekaj dlje je na
področju preventive prišla Mednarodna organizacija kriminalistične policije. Na tretjem
kongresu Združenih narodov za preprečevanje kriminalitete in postopanje z delinkventi so
zapisali, da je za uspešno preventivo potrebno organizirati posebno policijsko službo. Na
pariškem kongresu leta 1959 so vztrajali na tem, da je policijska dejavnost v prihodnosti
zasnovana na znanstvenih ugotovitvah, ki je rezultat znanstveno raziskovalnega dela Policije,
ne pa izključno policijskih izkušenj. (Mikulan, 1995:12)
9
V policiji se je spremenilo mnenje, ker je prej v ospredje postavljeno represijo zamenjala s
preventivo. Preventiva se je izkazala za učinkovitejšo pri zmanjševanju obsega raznih
deviantnih pojavov (Beck, 2005:41).
Konkretnih začetkov v posameznih državah nismo obravnavali, ker so se zasnove
preventivnega dela v posameznih državah pojavile bistveno prej in velja omeniti natančno
opredelitev Mednarodnega kriminološkega kongresa v Parizu.
2.6 Razvoj preventive v Sloveniji
Preventiva je v najožjem pomenu besede že od nekdaj bolj ali manj prisotna pri izvajanju
policijskega dela, večji pomen pa so ji dale predvsem policije demokratičnih držav. To
delovanje je bilo kljub temu še vedno in povsod v senci represivnih aktivnosti Policije, čeprav
so se in se še razvijajo oblike in načini dela policijske preventive. Dostopno prek:
http://www.policija.si/ (14. 10. 2011)
Z reformo lokalne samouprave in demokratizacijo slovenske družbe se je policijski
organizaciji začela pripisovati nova in drugačna vloga, ki se bistveno razlikuje od tiste, ki jo je
policija opravljala pred spremembo političnega sistema in osamosvojitvijo Slovenije. Kljub
številnim spremembam skozi čas pa je za slovensko policijo še vedno značilna centralizirana,
birokratizirana in paramilitaristična filozofija opravljanja policijskega dela (Pagon in
Lobnikar, 2001:107).
Nova filozofija preventivnega dela je bila sprejemljiva tudi v slovenskem prostoru, saj je
znano, da so bili določeni elementi takšne filozofije dela že več ali manj prisotni pri delu
slovenske Policije oziroma Milice. Kljub temu pa preventivnega dela miličnikov pred
demokratizacijo naše družbe in po njej v skupnost usmerjenega policijskega dela ne moremo
primerjati. Dejstvo je, da so vodje varnostnih okolišev prebivalce skupnosti tudi takrat
opozarjali na samozaščitno obnašanje, je pa tudi dejstvo, da policijska preventiva v sistemu
družbene samozaščite ni nikoli zaživela. Bila je preveč institucionalizirana in ideološko s
predpisi vsiljena oblika samozaščitnega obnašanja. Prisotnost vodij varnostnih okolišev v
okolišu je bila v veliki meri v nadzorni funkciji prebivalcev v skupnosti.
Zakon o Narodni milici iz leta 1946 je, kljub temu da je bila Narodna milica vojaško
organizirana in centralistično vodena, določal, da je ena izmed nalog miličnikov, da se
spoznavajo z osebami in zemljiščem na območju Postaje narodne milice. V začetku leta 1950
so se po nekajletnem spremljanju zaradi togosti patruljne službe začeli uveljavljati
10
kombinirani patruljni obhodi, pri čemer miličniki niso bili več strogo vezani na naloge iz
patruljnega lista, stezo in točno določen čas patruljiranja. Zaradi tega je prišla bolj do izraza
samoiniciativnost miličnikov, ob tem pa je prišlo tudi do prvih zametkov nekoliko kasneje
uvedene sektorske službe. Tako se je v Ljudski milici leta 1953 začela uveljavljati nova oblika
terenske službe tako imenovana sektorska služba. Sektorski miličnik je službo opravljal po
lastnem preudarku in brez vezanosti na točno določen čas ter gibanje in tako spoznaval
celotno postajno območje, ljudi. S tem si je tako ustvarjal osebni ugled in zaupanje. Leta 1963
se je v procesu samoupravne preobrazbe družbe osnovna enota milice preimenovala v Postajo
milice, katere območje se je uskladilo z območjem takratne občine. Na območju postaje
milice so bili obhodni okoliši, kjer so za javno varnost skrbeli in delovali tako represivno kot
preventivno vodje obhodnih okolišev. V tem času je pričela varnost postajati pravica in
dolžnost vsakega državljana, zaradi česar je bil obhod po pravilih službe glavna oblika
preventivnega delovanja Milice. Vodja varnostnega okoliša je imel lahko enega ali več
pomočnikov in bil v okviru svojih pristojnosti odgovoren za varnostne razmere v varnostnem
okolišu. Vodja varnostnega okoliša se je med delovanjem moral seznaniti s čim večjim
številom občanov in delovnih ljudi v krajevni skupnosti. Moral je tudi sodelovati s temeljnimi
subjekti varnostnega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter delovati
kot strokovni delavec pri nadaljnjem podružabljanju varnostne funkcije. Opisani in mnogi
drugi dejavniki, ki so bili prisotni v sistemu družbene samozaščite v 70-ih letih, so bili v
določenih segmentih prvi zametki v skupnost usmerjenega policijskega dela ter partnerskega
sodelovanja na področju zagotavljanja varnosti. Po osamosvojitveni vojni se je Slovenska
milica preoblikovala v Policijo. Na osnovi lastnih in tujih izkušenj se je preoblikovala nova
filozofija policijskega dela tako, da je bila že leta 1992 sprejeta zamisel o projektu javne
varnosti, ki je kasneje pomembno mesto namenil preventivnemu delovanju. Vodja
varnostnega okoliša se je preimenoval v vodjo policijskega okoliša in postal nosilec
preventivnih nalog na območju lokalne skupnosti. Tudi v Pravilih policije iz leta 2000 ima
sodelovanje policije z organi samoupravnih lokalnih skupnosti posebno mesto, tako kot ga
imajo policijski okoliši in vodje policijskih okolišev, ki uresničujejo novo filozofijo
policijskega dela, to je v skupnost usmerjenega policijskega dela. Dostopno prek:
http://www.policija.si/ (14. 10. 2011)
11
2.7 Pojem in delo v policijskem okolišu
Območje policijskega okoliša je opredeljeno v 57. in 58. členu Pravil policije, kjer je
določeno, da so policijski okoliši deli območja policijske postaje, ustanovljeni za neposredno
opravljanje določenih nalog Policije in za sodelovanje policistov z državljani, organi lokalnih
skupnosti in drugimi subjekti pri zagotavljanju varnosti. Policijski okoliši obsegajo območje
ene ali več občin ali ožje dele občine (krajevne skupnosti, naselja, četrti). Območja policijskih
okolišev se določajo ob pogojih prostorske zaokroženosti in upoštevanju varnostne
problematike. (Pravila policije, 2000)
Poznavanje ljudi in območja policijskega okoliša je eden izmed predpogojev za dobro in
kvalitetno opravljanje policijskega dela, predvsem pa preventivnega dela. Dobro poznavanje
občanov in okoliša se lahko pridobi z vztrajnim navezovanjem stikov z občani, torej z
neformalnimi pogovori ter spoznavanjem območja policijskega okoliša. To se lahko pridobi
samo z načrtovanimi aktivnostmi ob samem pričetku dela vodje policijskega okoliša v samem
policijskem okolišu, ki se kasneje samo poglabljajo in dograjujejo. Vodja policijskega okoliša
(v nadaljevanju VPO) naj bi se ob nastopu dela in v nadaljevanju dela v policijskem okolišu
osebno seznanil s čim večjim številom prebivalcev. Dobro poznavanje ljudi je torej proces, ki
se dograjuje skozi daljše časovno obdobje, zato je priporočljivo, da VPO čim dlje opravlja
naloge v istem policijskem okolišu.
Z vidika poznavanja ljudi in varnostnih razmer v okolišu je tudi priporočljivo, da vodja živi v
kraju policijskega okoliša, kjer dela, ker je tako neposredno vpleten v vsakodnevno
problematiko kraja oziroma območja, kjer živi in dela. Tako vodja tudi v prostem času in pri
vsakodnevnih opravilih prisluhne dogajanju v okolišu in na ta način zbira informacije in
obvestila o najrazličnejših deviantnih ravnanjih. Takemu vodji policijskega okoliša tudi v
času izven službe npr. v trgovini, pošti, gostinskem lokalu, na prireditvah pristopijo občani,
ki ga poznajo, mu zaupajo in mu povejo o različnih dogodkih, kot so kazniva dejanja, kršitve
javnega reda in miru ali druga varnostno-deviantna ravnanja.
Pod poznavanje policijskega okoliša iz splošnega vidika spadajo osnovni podatki o velikosti,
mejah in naseljenosti okoliša. Pod posebno poznavanje območja policijskega okoliša spadajo
podatki o naseljenih krajih in važnejših objektih, podatki o komunikacijah in konfiguracijah
območja. Pod specialno operativno poznavanje policijskega okoliša pa sodi poznavanje tako
imenovanih kriminalnih žarišč oziroma mest, kjer pogosto prihaja do izvrševanja kaznivih
dejanj in prekrškov.
12
2.8 Izvajalci preventivnih aktivnosti
Izvajalci preventivnih aktivnosti na policijskih postajah so vodje policijskih okolišev. To so
policisti z delovnimi, strokovnimi in življenjskimi izkušnjami, ki imajo občutek za delo z
ljudmi. Njihovo delo je usmerjeno v neposredno sodelovanje z ljudmi. VPO je nosilec
policijskega dela v policijskem okolišu in je tako tudi koordinator oziroma organizator v
skupnost usmerjenega policijskega dela v svojem policijskem okolišu. Tu ima VPO veliko
vlogo, saj kot poznavalec terena, občanov in problematike slednjo spremlja ter tako načrtuje
in izvaja najrazličnejše naloge, ki vplivajo na izboljšanje varnostnih razmer. (Vesel, 2006:48)
Vodjem policijskega okoliša je naloženo, da opravljajo predvsem tiste naloge, ki jih v večini
tujih policij opravljajo tako imenovani policisti, zadolženi za stike z ljudmi. Med te naloge
sodijo različne oblike pomoči in preventivne aktivnosti policije, ki vplivajo na preprečevanje
deviantnih pojavov ter z različnimi preventivnimi programi spodbujajo samozaščitne
aktivnosti, kulturo ljudi in varnostno zavest; to bi lahko poimenovali »socialna« vloga
policije. Hkrati pa stik z ljudmi in okoljem vpliva na boljše temelje za neposredno opravljanje
operativnih dejanj. Tovrstne dejavnosti pripomorejo k bistveno boljšemu odnosu javnosti do
policije (Žaberl, 2004:275).
Vloga vodje policijskega okoliša je spodbujanje državljanov k samozaščitnemu ravnanju.
Njegova dolžnost je obveščati javnost o varnostni problematiki v lokalni skupnosti in s
pomočjo državljanov odkrivati in odstranjevati vzroke in okoliščine, ki posledično vplivajo na
nastanek kriminalitete (Žaberl, 1995:26).
2.9 Temeljne naloge vodje policijskega okoliša
Vodje policijskih okolišev so policisti z delovnimi, strokovnimi in življenjskimi izkušnjami,
ki imajo občutek za delo z ljudmi. Njihovo delo je usmerjeno v neposredno sodelovanje z
ljudmi. VPO je nosilec policijskega dela v policijskem okolišu. Pri tem sodelujejo tudi drugi
policisti, ki morajo poznati filozofijo v skupnost usmerjenega policijskega dela. VPO je tudi
koordinator oziroma organizator v skupnost usmerjenega policijskega dela v svojem
policijskem okolišu, pri čemer spodbuja tudi druge policiste k preventivnemu delu. Ena izmed
temeljnih nalog VPO je, da vzpodbuja državljane k samozaščitnemu ravnanju. Državljane
obvešča o varnostni problematiki v lokalni skupnosti in skupaj z njimi odkriva in odstranjuje
vzroke in okoliščine, ki vodijo h kaznivim dejanjem in k prekrškom ter drugim oblikam
deviantnih pojavov, ki motijo varno počutje državljanov. VPO se praviloma ne ukvarja z
represivnimi policijskimi nalogami in opravlja primarno preventivne naloge. Represivno
13
ukrepa, kadar pri opravljanju nalog naleti na takšna dejanja, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
V policijskem okolišu naj bi vodja opravljal le tiste funkcije policije, ki jih v večini tujih
policij opravljajo policisti, zadolženi za stike s skupnostjo. Gre za različne oblike pomoči in
preventivne aktivnosti Policije, ki na eni strani vplivajo na preprečevanje deviantnih pojavov
in s pomočjo različnih preventivnih programov samozaščitnih aktivnosti vzpodbujajo
varnostno zavest in kulturo ljudi, kar bi lahko poimenovali tudi socialna funkcija Policije. Pri
tem uporabljajo z usmeritvami predpisane metode in oblike preventivnega dela Policije. Po
drugi strani pa neposredni stik s terenom in ljudmi omogoča kvalitetnejšo osnovo za
neposredno opravljanje operativnih dejavnosti na področjih preprečevanja in preiskovanja
kaznivih dejanj, preprečevanja kršitev in vzdrževanja javnega reda in miru ter preprečevanja
ostalih prekrškov, urejanje in nadzor cestnega prometa, globinskega varovanja državne meje
in nadzor nad gibanjem tujcev in ostalih preventivnih ter drugih nalog. Temeljne naloge vodje
policijskega okoliša so :
•
opravlja predvsem preventivne naloge v policijskem okolišu;
•
sodeluje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in
prijemanju storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb;
•
ugotavlja kriminalna žarišča in sodeluje pri njihovem nadzoru;
•
sodeluje s prebivalci, predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki podjetij, organizacij
in društev ter jih seznanja s pojavnimi oblikami kriminalitete in kršitvami;
•
predava v šolah, vrtcih;
•
svetuje občanom, jih opozarja in jim daje navodila v zvezi s preprečevanjem kaznivih
dejanj in prekrškov;
•
obiskuje oškodovance in žrtve kaznivih dejanj, vrača najdene oziroma zasežene
ukradene predmete in z razgovori pridobiva informacije. Dostopno prek:
http://www.policija.si/ (14. 10. 2011)
2.10 Vloga vodje policijskega okoliša pri preprečevanju kriminalitete
Osnovne naloge vsake policijske postaje na področju kriminalitete so preprečevanje in
odkrivanje kaznivih dejanj ter prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih oseb pa tudi
ugotavljanje in nadzorovanje kriminalnih žarišč in priprava preventivnih ukrepov za
preprečevanje kaznivih dejanj. Cilj vsake policijske postaje, izhajajoč iz osnovnih nalog, je
ustaviti veliko rast števila kaznivih dejanj, predvsem premoženjskih kaznivih dejanj, kot so
tatvine in velike tatvine ter zagotoviti visoko raven varnosti ljudi pred kriminalom. Delež
14
kaznivih dejanj naj ne bi bil večji od slovenskega povprečja. Prav tako je eden izmed ciljev
obdržati raven preiskanosti kaznivih dejanj nad povprečjem v Republiki Sloveniji. Zato vsaka
policijska postaja letno planira naloge, ki jih bo izvedla na področju kriminalitete. Letni načrt
policijske postaje je temelj za pripravo in izdelavo konkretnih letnih in mesečnih načrtov
vodij policijskih okolišev, kjer konkretizirajo naloge, ki jih bodo izvedli skozi leto in vsak
mesec.
V magistrski nalogi bomo pri obravnavanju predstavili in se omejili izključno na vlogo vodje
policijskega okoliša pri preprečevanju kriminalitete in izvajanju preventivnih aktivnosti s
ciljem zmanjševanja stopnje kriminalitete.
VPO ima na delovnem področju preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj naslednje
naloge:
•
sodeluje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev;
•
sodeluje pri preiskovanju neraziskanih kaznivih dejanj in realizacijah preiskovanja
kaznivih dejanj z znanim storilcem;
•
zbira obvestila in potrebne informacije o operativno zanimivih osebah in ugotavlja
kriminalna žarišča;
•
opravlja razgovore oziroma tako imenovane stike z žrtvami in oškodovanci. (Vesel,
2006:50)
2.11 Sodelovanje vodje policijskega okoliša pri preiskovanju kaznivih
dejanj
Osnovna naloga vodje policijskega okoliša na področju kriminalitete naj bi bila ravno
sodelovanje pri preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj. O načinu dela, kot je
sodelovanje, govorimo zato, ker VPO nalog ne opravlja sam, temveč skupaj s policisti in
drugimi osebami, ki niso iz policijskih vrst. Pri policistih so to v večini policisti – kriminalisti,
ki na policijski postaji navadno obravnavajo kazniva dejanja in vodje policijskih okolišev jim
pri tem pomagajo z informacijami, ki so jih pridobili v razgovorih z občani na terenu. Če želi
VPO dobro delovati na tem področju, mora dobro poznati operativno problematiko in biti
seznanjen z vsemi kaznivimi dejanji, ki so se zgodila v policijskem okolišu, kjer deluje, na
območju celotne policijske postaje in priporočljivo tudi na območju sosednjih enot. Samo če
pozna operativno problematiko, bo VPO pri delu na terenu od občanov zbiral obvestila o
15
kaznivih dejanjih, ki so se zgodila v njegovem okolišu in drugje s ciljem izsleditve storilca in
ukradenih predmetov. (Vesel, 2006:51)
2.12 Stiki in razgovori vodje policijskega okoliša z žrtvami kaznivih dejanj
VPO konstantno opravlja razgovore z oškodovanci in žrtvami kaznivih dejanj, predvsem s
ciljem večjega zaupanja v policijo ter s ciljem ugotavljanja in nenazadnje zmanjševanja
vzrokov za nastanek posameznih kaznivih dejanj. Velikokrat pa se oškodovanci in žrtve
spomnijo kake okoliščine ali kakršnegakoli podatka o kaznivem dejanju ali storilcu, ki ga pri
prvem razgovoru s policisti niso povedali. S ponovnim razgovorom z oškodovancem se tako
lahko pridobi ključen podatek, ki pripomore k uspešni raziskavi kaznivega dejanja in je VPO
tisti, ki skrbi za prenos informacij med oškodovanci in policisti, ki kaznivo dejanje
preiskujejo. (Vesel, 2006:52)
2.13 Spremljanje varnostne situacije na kriminalnih žariščih
VPO z načrtnim delom in redno obliko nadzorov preprečujejo kazniva dejanja predvsem
premoženjske kriminalitete (vlomi v objekte, tatvine iz vozil) ter ustno in pisno opozarjajo
lastnike objektov in vozil na samozaščitna ravnanja. Je tisti, ki naj bi najbolje poznal območje
in prebivalce v svojem okolišu. Še posebej pa mora poznati operativno zanimive osebe, ki se
ukvarjajo s kakršnokoli kriminalno aktivnostjo. Predvsem spremljanje varnostne situacije v
policijskem okolišu in zaznavanje kriminalnih žarišč, kjer se pojavljajo določene oblike
kaznivih dejanj, je ključno delo vodje policijskega okoliša. Le tako bo lahko načrtoval, izvajal
ter spremljal rezultate preventivnih aktivnosti, ki jih bo izvajal s ciljem preprečevanja
dejavnikov, ki omogočajo izvrševanje kaznivih dejanj. (Vesel, 2006:53)
2.14 Delovanje vodje policijskega okoliša na področju preprečevanja
premoženjske kriminalitete
Še posebej VPO svoje aktivnosti usmerja v preprečevanje kriminalitete, in sicer na podlagi
varnostne ocene stanja kriminalitete v svojemu okolišu pripravlja ustrezen preventivni projekt
oziroma situacijsko usmerjeno policijsko delo, kjer bo poiskal vzroke za pojav kaznivih dejanj
in ukrepe za njihovo preprečevanje. Tako bo npr. lastnike zidanic, trgovin, lokalov, vozil
opozarjal na samozaščitna ravnanja na krajih, kjer prihaja do vlomov. Svetoval jim bo
namestitev alarmnih naprav, puščanje blagajniškega minimuma v blagajnah ipd. Skratka
naloga vodje policijskega okoliša je ta, da z ustrezno analizo ugotovi preddeliktna stanja in
pripravi ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju števila kaznivih dejanj. Pri tem opravlja
neformalne razgovore z občani, katere ustno ali pisno opozarja in jim svetuje glede
16
samozaščitnih ravnanj, predlaga sklicevanje sestankov, posvetov in okroglih miz o določenem
problemu in izvaja predavanja in projekte izobraževanja odraslih in otrok skladno z
Usmeritvami za izvajanje preventivnega dela (2008) in to delo tudi evidentira skladno z
Navodilom za evidentiranje preventivnega dela (2008).
3
ZAKONSKA PODLAGA IN SMERNICE ZA PREVENTIVNO
DEJAVNOST V POLICIJI
3.1 Zakon o policiji
Preventivna dejavnost policije se izvaja pri opravljanju nalog iz 3. člena Zakona policiji 1.
Njen namen je, da policisti z različnimi specifičnimi in okolju prilagojenimi metodami in
oblikami v skupnost usmerjenega policijskega dela odpravljajo vzroke za nastanek kaznivih
dejanj, prekrškov in drugih deviantnih pojavov. Tako vodje policijskih okolišev različne
subjekte in državljane vzpodbujajo k samozaščitnemu ravnanju in poskušajo vzpodbujati
razvoj varnostne zavesti državljanov in večji občutek varnosti. Pri tem sodelujejo med seboj
in partnersko sodelujejo z državljani ter drugimi subjekti na območju lokalnih skupnosti.
V 21. členu istega zakona je določeno, da policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v
okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na
izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi
z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k
zagotavljanju večje varnosti oziroma k vzpodbujanju varnostnega samoorganiziranja
prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč. V ta namen
policijske postaje in policijske uprave ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega
odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike
partnerskega sodelovanja. (Zakon o policiji – ZPOL-UPB7)
1
Naloge policije so:
1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
2. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev
kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter
raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in
prekrškov;
3. vzdrževanje javnega reda;
4. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
5. varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
6. opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
7. varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
8. varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
9. izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
17
3.2 Pravila policije
Sodelovanje policije in lokalnih skupnosti podrobno opredeljuje III. poglavje Pravil policije.
Poleg navedenega načina sodelovanja za izboljšanje varnosti je bistven 54. člen Pravil
Policije, kjer je določeno, da je namen partnerskega sodelovanja s samoupravno lokalno
skupnostjo predvsem:
•
vzpodbujanje
državljanov
k
samozaščitnemu
ravnanju
in
varnostnemu
samoorganiziranju ter pomoči;
•
preventivno delo oz. skupno preprečevanje varnostne problematike;
•
odkrivanje in odstranjevanje vzrokov in pogojev za nastanek kaznivih dejanj,
prekrškov in drugih negativnih pojavov;
•
vplivanje na varnostno zavest državljanov;
•
obveščanje državljanov o varnostni problematiki v lokalni skupnosti, o delu policije in
možnostih za preprečevanja kaznivih dejanj in drugih negativnih dejanj ter pojavov, ki
vplivajo na občutek varnosti;
•
reševanje druge varnostne problematike (54. člen Pravil policije).
3.3 Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja
kriminalitete za obdobje 2007–2011
Cilj resolucije o nacionalnem programu je usmeriti napore institucij države in civilne družbe v
ustvarjanje okoliščin, ki bodo prebivalcem in prebivalkam Republike Slovenije zagotovile
bivanje in delo v varnem okolju in na ta način omogočile kakovostno zasebno in družbeno
življenje.
V Resoluciji so za vsa posamezna področja in podpodročja navedeni in določeni: opis
problema, vzroki, rešitve, cilji, s katerimi so določeni nosilci in roki za izvedbo posameznih
nalog za doseganje ciljev, ki so določeni z resolucijo.
3.4 Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta Policije
Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta Policije vsako leto na podlagi 2. in
3. odstavka 23. člena Zakona o državni upravi (Ur. list RS, št.113/05, ZDU-1 UPB4) ter 2. in
2.a člena Zakona o policiji – uradno prečiščeno besedilo (Ur. list RS, št. 66/09 in 22/10) izda
Minister za notranje zadeve. V teh usmeritvah so navodila, ki jih mora Policija upoštevati pri
pripravi letnega načrta.
18
V usmeritvah, ki jih je MNZ izdalo Policiji za leto 2011 je bilo poleg ostalih nalog določeno,
da letni načrt za leto 2011 poleg ostalih nalog odraža kot prioriteto tudi naslednje naloge
(dostopno
prek):
http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/DPDVN/Nadzor/usmeritveč2011.p
df (12. 10. 2011):
•
krepitev preventivnih dejavnosti in izvajanje v skupnost usmerjenega policijskega
dela.
Za doseganje strateškega cilja – uspešno in učinkovito izvajanje nalog na področju
preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, je bilo poleg ostalih nalog določena
tudi naloga:
•
odzivanje policije na organizirani kriminal mora biti ne le represivno pač pa tudi
usmerjeno v učinkovito preventivno delovanje in aktivno sodelovanje v mednarodnih
in regionalnih organizacijah, ki naj temelji na intenzivnem operativnem sodelovanju in
stalni izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov s tujimi policijami, varnostnimi
in obveščevalnimi službami, Europolom, Interpolom, Eurojustom in drugimi
mednarodnimi policijsko-varnostnimi organizacijami.
3.5 Srednjeročni načrt razvoja in dela policije za obdobje 2008-2012
Poslanstvo strategije je, da policija v sodelovanju s posamezniki in skupnostmi zagotavlja
varnost ljudi in premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje kriminaliteto, zagotavlja javni
red in mir, varuje državno mejo in prispeva k varnosti cestnega prometa. Prevzema svoj del
odgovornosti za nacionalno varnost, za nadzor zunanje meje Evropske unije, širjenje območja
svobode, varnosti in pravic v Evropski uniji ter za izpolnjevanje drugih mednarodnih
obveznosti.
Eden izmed strateških ciljev v strategiji je uspešno in učinkovito izvajanje nalog za
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete. Za uresničevanje ciljev so v strategiji
zapisani programi, nosilci programov in sodelujoči ter čas izvedbe programov za dosego
strateških ciljev.
3.6 Usmeritve za izvajanje preventivnega dela
Glede na to, da so naloge policistov in policijskih enot pri obravnavanju prekrškov in kaznivih
dejanj podrobno določene v drugih usmeritvah, so v teh usmeritvah opredeljene preventivne
19
naloge in aktivnosti vodij policijskih okolišev in drugih policistov v policijskem okolišu.
Vseh preventivnih nalog ni mogoče povsem konkretizirati, saj številne okoliščine vplivajo na
izbiro ustrezne metode in oblike dela. Pri opravljanju preventivnih nalog se je potrebno
prilagoditi doseženi stopnji partnerskega sodelovanja med državljani in policijo, socialnim in
drugim razmeram v lokalni skupnosti, navadam in kulturi državljanov, strukturi subjektov in
posebnostim varnostne problematike. Uspešnost pri opravljanju preventivnih nalog je zato
odvisna od prilagodljivosti, kreativnosti, inovativnosti in samoiniciativnosti policistov.
(Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
V teh usmeritvah so določena osnovna načela, delo vodij policijskega okoliša, delo v
policijskem okolišu, načrtovanje preventivnega dela, najpogostejše metode preventivnega
dela, načrtovanje preventivnega dela, najpogostejše metode preventivnega dela, najpogostejše
oblike preventivnega dela, evidentiranje preventivnega dela, vrednotenje in ocenjevanje
uspešnosti preventivnega dela ter veljavnost usmeritev.
3.7 Navodilo o evidentiranju preventivnega dela
Primarni cilj evidentiranja preventivnih aktivnosti je pridobitev naslednjih podatkov
(Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008):
•
enote, v katerih so bile opravljene preventivne naloge;
•
policisti, ki so opravili preventivne naloge;
•
čas in kraj opravljenih preventivnih nalog;
•
čas trajanja preventivnih nalog;
•
najpogostejše metode preventivnega dela;
•
najpogostejše oblike preventivnega dela;
•
področja policijskega dela, na katerih so bile opravljene preventivne naloge;
•
subjekti, pri katerih so bile opravljene preventivne naloge.
Sekundarni cilj evidentiranja preventivnih aktivnosti pa je pridobitev podatkov za:
•
spremljanje gibanja preventivne dejavnosti policije, njenih metod in oblik dela;
•
ugotavljanje sorazmernosti med preventivnim in represivnim delovanjem policije;
•
načrtovanje in izvajanje preventivnih in represivnih nalog;
•
ugotavljanje usklajenosti delovanja z načrti preventivnega delovanja policije;
•
vrednotenje in ocenjevanje uspešnosti preventivnega delovanja;
20
•
poročanje o preventivni dejavnosti policije;
•
nadzor nad izvajanjem preventivnih nalog policije;
•
ugotavljanje in ocenjevanje uspešnosti preventivnega delovanja posameznih
policijskih enot, policistov, predvsem pa vodij policijskih okolišev.
4
METODE IN OBLIKE PREVENTIVNEGA DELA
V nadaljevanju bomo opisali posamezne metode preventivnega, ki jih najpogosteje izvajajo
vodje policijskih okolišev.
4.1 Najpogostejše metode preventivnega dela
4.1.1 Delo v posvetovalnih telesih
Delo v posvetovalnih telesih (ustanovljenih na podlagi zakona o policiji ali zakona o lokalni
samoupravi) omogoča partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti z različnimi subjekti
lokalne skupnosti in posamezniki.
Policija naj bo pobudnik ustanavljanja in delovanja posvetovalnih teles, vodstva policijskih
postaj in uprav pa naj intenzivno in prodorno delujejo v lokalni skupnosti. Javnost mora
spoznati, da policija sama ne more preprečevati deviantnih pojavov, zato so potrebne različne
oblike partnerskega sodelovanja, kjer skupno rešujejo skupni varnostni problemi.
Posvetovalna telesa naj bodo ustanovljena na takšnem območju (občina, krajevna skupnost,
mestna četrt …), da bodo lahko zadovoljevala interese ožjih lokalnih skupnosti. V njihovo
delo morajo biti vključeni tudi vodje policijskih okolišev, ki najbolje poznajo varnostne
razmere v lokalni skupnosti. V posvetovalna telesa, ki teritorialno zajemajo več policijskih
okolišev.
Predstavniki policije, ki so člani ali so povabljeni k delu, morajo aktivno sodelovati pri delu
posvetovalnih teles. Njihova naloga je, da v okviru policijskih pristojnosti člane
posvetovalnega telesa obveščajo o varnostnih razmerah, ugotavljajo vzroke in okoliščine, ki
slabšajo varnostne razmere, dajejo pobude za odpravo, vzpodbujajo druge člane k aktivnemu
in učinkovitemu delu, sprejemajo konstruktivne kritike ali pohvale za svoje delo, dosledno
opravljajo naloge, za katere so se skupaj dogovorili in sodijo v policijsko delo. (Usmeritve za
izvajanje preventivnega dela, 2008)
21
V skupnost usmerjeno policijsko delo temelji na spoznanju, da je kakovost življenja v
bivalnem okolju mogoče izboljšati le tako, da krajani sami začnejo tvorno sodelovati pri
zagotavljanju lastne varnosti. Vloga policije pri tem je, da jim vsestransko pomaga, jim
svetuje in spodbuja njihovo samoiniciativnost. S tem namenom so ustanovljena posvetovalna
telesa. Starešine, policisti, predvsem pa vodje policijskih okolišev v okviru svojih pristojnosti
aktivno delujejo v posvetovalnih telesih (sveti, sosveti, komisije ipd.). Delovanje
posvetovalnih teles je usmerjeno v zagotavljanje večje varnosti oziroma spodbujanje
varnostnega
samoorganiziranja
prebivalcev.
(Navodilo
o evidentiranju
preventivnih
aktivnosti, 2008)
4.1.2 Delo v policijski pisarni
Z delom v policijski pisarni želi policija doseči tesnejše stike z državljani, se povezati z njimi
in jim zagotoviti predvsem svetovalne usluge v zvezi z različno varnostno problematiko v
lokalni skupnosti. Preventivno delo v policijskih pisarnah opravljajo vodje policijskih
okolišev izjemoma pa tudi drugi policisti. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
Namen te metode je doseganje tesnejših stikov med policisti in državljani, za skupno
povezovanje in sodelovanje ter za svetovanje državljanom o različni varnostni problematiki v
lokalni skupnosti. V evidenco se vnese konkretna oblika preventivne aktivnosti (npr. sestanek,
okrogla miza, promocija policije ipd.), ki je bila opravljena v policijski pisarni. se vnese v
evidenco preventivnega dela. Ne evidentira se razgovorov in drugih nalog, ki se nanašajo na
preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov. (Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti,
2008)
4.1.3 Svetovanje in opozarjanje
Svetovanje in opozarjanje sodita med najpomembnejše metode preventivnega dela policije.
Namen svetovanja in opozarjanja je vpliv policije na samozaščitno obnašanje in ravnanje
državljanov. Policija državljane in druge subjekte opozarja in jim svetuje v zvezi z različnimi
varnostnimi področji, zlasti pa v zvezi z osebno varnostjo in varnostjo njihovega premoženja.
Najpogostejše oblike so: ustno, pisno in medijsko svetovanje in opozarjanje. (Usmeritve za
izvajanje preventivnega dela, 2008)
Svetovanje in opozarjanje sodi med temeljne preventivne naloge policije. Z njim policisti
poskušajo vplivati na samozaščitno obnašanje in na ravnanje ljudi, samoupravnih lokalnih
skupnosti, organov, organizacij ipd. na različnih področjih: osebna varnost, tehnično in
22
fizično varovanje premoženja, varnost v prometu, mladoletniška delinkvenca, nasilje v
družini, prepovedane droge, alkoholizem ... Vplivati poskušajo vedno, kadar dogodki ali
dejanja oz. opustitve dejanj slabijo oz. ogrožajo varnost. Gre torej za preprečevanje pri
potencialnih žrtvah kot tudi pri potencialnih storilcih kaznivih in drugih deviantnih dejanj.
(Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.1.4 Izvajanje preventivnih projektov in drugih aktivnosti
Policija za čim večjo uspešnost in učinkovitost pri odpravljanju vzrokov in okoliščin, ki
vodijo k varnostni problematiki – in s tem za zagotavljanje boljših varnostnih razmer – ter
tudi za uspešnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo pri reševanju varnostne problematike
skupaj z državljani, z organi, organizacijami (v nadaljevanju subjekti) organizira in izvaja
različne preventivne projekte in druge aktivnosti. Za zahtevnejše projekte morajo biti
pripravljeni načrti, v katerem so opredeljeni: namen in cilj, vsebina, ciljna skupina, čas in
kraj, nosilec in sodelujoči, stroški … itd. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
Gre za konkretno izvajanje različnih preventivnih projektov in drugih aktivnosti za
odpravljanje vzrokov in okoliščin, ki vodijo k varnostni problematiki, in za zagotavljanje
boljših varnostnih razmer ali tudi za uspešnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo pri
reševanju varnostne problematike (promocija policije, organizacija natečajev za otroke,
povezane s posameznim varnostnim pojavom, sestanki pri različnih subjektih, namenjenih
reševanju varnostne problematike …). To delo evidentiramo ne glede na to, ali je policist
nosilec preventivnega projekta oziroma druge aktivnosti ali pa samo sodeluje. (Navodilo
o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.1.5 Izobraževanje otrok in odraslih
Policija lahko na lastno pobudo ali na pobudo izobraževalnih in vzgojnih ustanov in drugih
subjektov ter posameznikov izvaja različne izobraževalne aktivnosti z varnostnega področja.
Namen izobraževanja je seznanjanje državljanov o varnostnih razmerah, o konkretnih
pojavnih oblikah kaznivih dejanj, prekrškov, nesreč in drugih deviantnih dejanj, predvsem pa
o ugotavljanju in odpravljanju vzrokov ter možnostih za njihovo odpravo. Na ta način policija
skuša vzpodbujati otroke in odrasle k samozaščitnemu ravnanju. (Usmeritve za izvajanje
preventivnega dela, 2008)
Vloga policije je, da vzpodbuja državljane k samozaščitnemu ravnanju, da jih obvešča o
varnostni problematiki v lokalni skupnosti in da skupaj z njimi odkriva in odstranjuje vzroke,
23
ki vodijo h kaznivim dejanjem in prekrškom ter drugim deviantnim pojavom, ki motijo
njihovo varno počutje. Ta cilj poskušajo policisti doseči z izobraževanjem tako otrok kot
odraslih.
Najpogostejša oblika so predavanja za otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih
zavodih (vrtci, osnovne šole, srednje šole). Odraslim pa so namenjene npr. okrogle mize, učne
delavnice idr. Vsebine izobraževanja so različne, odvisne od presoje policista, od načrtov in
usmeritev policije ter zahtev oziroma želja vzgojno–izobraževalnih zavodov ali drugih
subjektov v lokalni skupnosti. (Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.1.6 Neformalno druženje in povezovanje
Policija lahko organizira različne načine neformalnega druženja in povezovanja z državljani
in subjekti, najpogosteje kot športna, družabna, kulturna ali druga srečanja. Namen druženja
in povezovanja je medsebojno spoznavanje, ustvarjanje zaupanja in s tem ustvarjanje pogojev
za skupno delovanje pri zagotavljanju varnosti. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela,
2008)
V preventivno delo policije sodi tudi organiziranje in izvajanje neformalnih načinov druženja
in povezovanja z državljani (npr. športnih, družabnih, kulturnih srečanj …), katerih cilj je
izboljšanje odnosov med policijo in državljani ter sodelovanja pri obravnavi in reševanju
varnostne problematike. Lahko je metoda vezana tudi na načrtovane neformalne razgovore
med policisti in državljani, ki niso zavezujoči in niso neposredno povezani s konkretnim
varnostnim dogodkom ali dejanjem, vendar imajo varnostno vsebino. Namenjeni so
spoznavanju policistov in državljanov, povečanju medsebojnega zaupanja, obveščanju
državljanov o delu policije in varnostni problematiki ter policistov o različnih dogodkih v
lokalni skupnosti. (Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.2 Oblike preventivnega dela
4.2.1 Ustno svetovanje in opozarjanje
Ustno svetovanje in opozarjanje je najpogostejša oblika preventivnega policijskega dela, ki
poteka pri neposrednem osebnem komuniciranju policista s posamezniki oziroma subjekti.
Namen te oblike dela je čim bolj zmanjšati pogoje za nastanek varnostne problematike.
Policisti lahko svetujejo in opozarjajo le v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti policije, v
drugih primerih pa pomagajo tako, da posameznike ali druge subjekte napotijo k pristojnemu
organu, organizaciji oziroma posamezniku. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
24
Ustno svetovanje in opozarjanje je najpogostejša oblika preventivnega dela, ki jo policist
izvaja pri osebnem komuniciranju s posamezniki oziroma subjekti. Namen ustnega (tudi
pisnega in medijskega) svetovanja in opozarjanja je ta, da vplivamo na samozaščitno
obnašanje in ravnanje ter s tem preprečujemo varnostno problematiko (kaznivo dejanje,
prekršek, nesrečo ali drugo deviantno dejanje …), preiskovanje katere je v pristojnosti
policije, ali opozorimo na okoliščine oziroma ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost
ali premoženje oziroma opozorimo na splošno nevarnost. (Navodilo o evidentiranju
preventivnih aktivnosti, 2008)
4.2.2 Pisno svetovanje in opozarjanje
S pisnim svetovanjem policisti določeno ciljno skupino (državljane ali subjekte) podrobneje
seznanjajo s konkretnim varnostnim problemom. Pisno lahko svetujejo in opozarjajo z
obvestili, brošurami, zloženkami, plakati, letaki ... Vsebina pisnega svetovanja in opozarjanja
mora biti strokovna, zanimiva in pregledna ter prilagojena ciljni skupini. Uporabljeni simboli
morajo ustrezati določeni grafični podobi policije. (Usmeritve za izvajanje preventivnega
dela, 2008)
Pisna oblika svetovanja in opozarjanja se uporablja predvsem takrat, ko določeni ciljni
skupini nameravamo svetovati samozaščitno obnašanje in ravnanje v zvezi s konkretnim
varnostnim problemom oziroma želimo opozoriti na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo
življenje, osebno varnost. Temu so namenjene zloženke oziroma zgibanke, plakati, letaki,
brošure ... Policist npr. stanovalcem določenega naselja, kjer so pogosti vlomi v parkirane
osebne avtomobile, razdeli letake, s katerimi jih opozori na to in jim svetuje, kaj storiti za
preprečevanje. (Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.2.3 Medijsko svetovanje in opozarjanje
Medijsko svetovanje in opozarjanje poteka preko radijskih ali televizijskih postaj, interneta,
časopisov in internih glasil. Tudi namen te oblike dela je vplivanje na samozaščitno obnašanje
in ravnanje posameznikov oziroma subjektov, vsebina pa je odvisna od varnostne
problematike v posameznem okolju. Medijsko svetovanje in opozarjanje mora potekati v
skladu s predpisi in usmeritvami policije za delo na področju odnosov z javnostmi.
(Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
Kadar svetujemo in opozarjamo preko radijskih ali televizijskih postaj, interneta, časopisov
ipd., preventivno aktivnost vnesemo pod medijsko svetovanje. Npr. policist na lokalni radijski
25
postaji predstavi konkretno problematiko, npr. vlome v osebne avtomobile, in lastnike opozori
na samozaščitno obnašanje in ravnanje. (Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti,
2008)
4.2.4 Sestanek
Neformalno komuniciranje med policijo in posamezniki oziroma subjekti lahko poteka tudi na
sestankih. Njihov namen je lahko seznanjanje in obravnavanje določene varnostne
problematike ter njeno reševanje. Policija je lahko sklicatelj ali pobudnik sestanka. Lahko pa
se predstavniki policije sestanka udeležijo tudi na povabilo. Če ocenijo, da je določeno
varnostno problematiko mogoče preprečiti ali odpraviti, lahko skličejo sestanek določenega
kroga oseb, npr. lastnike trgovskih ali gostinskih lokalov, stanovalce bloka, vasi, soseske ipd.
Namen sestanka je poiskati rešitve, da bi odpravili vzroke in možnosti za nastanek deviantnih
oziroma motečih dejanj in pojavov v okolju. Če so sklicatelji sestanka predstavniki policije,
morajo pripraviti vabila, dnevni red sestanka, oblikovati predlagane sklepe in poskrbeti za
zapisnik. Na sestanku predstavijo varnostno problematiko, opredelijo vzroke, predlagajo
rešitve, sprejemajo mnenje drugih ter odgovarjajo na vprašanja navzočih. (Usmeritve za
izvajanje preventivnega dela, 2008)
Gre za obliko preventivnega dela, pri kateri se obravnavajo predlogi, konkretne pobude in
rešitve za rešitev določene varnostne problematike. Policist se npr. udeleži sestanka hišnega
sveta, kjer so obravnavane kršitve javnega reda in miru v soseski ter možnosti za njihovo
preprečevanje in odpravljanje vzrokov zanje. (Navodilo o evidentiranju preventivnih
aktivnosti, 2008)
4.2.5 Okrogla miza
Okrogla miza je javni pogovor o določenem problemu. Predstavniki policije lahko okroglo
mizo organizirajo ali pa samo sodelujejo v njej. Takšna oblika dela je primerna takrat, ko je
potrebno obravnavati varnostno problematiko širše skupnosti, kot npr. uživanje prepovedanih
drog, vandalizem, nasilje …, oziroma ko je potrebno v njeno reševanje vključiti širšo javnost.
Zato je na okroglo mizo potrebno povabiti predstavnike vseh tistih organov, organizacij,
združenj in drugih, ki lahko glede na pristojnosti pomagajo pri odpravi vzrokov in možnosti
za nastanek problematike. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
Namen okrogle mize je javni pogovor o določeni varnostni problematiki, cilj pa je odprava
vzrokov, pogojev in možnosti za njen nastanek. Npr. policist se udeleži okrogle mize, ki jo
26
organizira osnovna šola in na kateri se obravnava pereča varnostna problematika, ki je tudi v
pristojnosti policije, kot recimo nasilje v družini. (Navodilo o evidentiranju preventivnih
aktivnosti, 2008)
4.2.6 Predavanje
Predavanje je oblika dela, s katero želijo policisti udeležence poučiti o določeni varnostni
problematiki. Osredotočiti se morajo na pojavne oblike, vzroke in možnosti za njen nastanek,
na odpravo problematike in samozaščitno ravnanje. Predavanje je ena od zahtevnejših oblik
preventivnega dela, zato se je nanj potrebno temeljito pripraviti, upoštevati pa je potrebno
predvsem naslednje okoliščine:
•
predavanje se najpogosteje izvaja v vzgojno-varstvenih zavodih, šolah, društvih,
podjetjih, javnih ustanovah …;
•
predava lahko posamezen policist, v sodelovanju z drugimi policisti ali s pedagogi,
andragogi, strokovnimi sodelavci …;
•
če policisti samostojno predavajo, morajo dobro poznati teorijo in prakso v zvezi z
vsebino, o kateri bodo predavali;
•
pred samostojnim predavanjem morajo pisno pripraviti vsebino, ki jo pregleda vodja
PE in oceni njeno primernost;
•
upoštevati morajo določena splošna pravila, ki veljajo za izvedbo predavanj, potrebno
je npr. določiti tehnične pripomočke, ustrezen kraj, čas, strukturo in število
udeležencev. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
Policist se na predavanju osredotoči na pojavne oblike, odpravljanje vzrokov in možnosti za
nastanek varnostne problematike ter na samozaščitno obnašanje in ravnanje posameznikov
oziroma subjektov, npr. učencem v osnovni šoli predava o varni poti v šolo ali varnosti na
smučiščih, kopališčih ipd. (Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.2.7 Posvet
Posvet ali javna tribuna je oblika dela, s katero želi policija javno predstaviti ali obravnavati
določeno varnostno problematiko in s pomočjo širše javnosti poiskati rešitve. Policija je lahko
organizator, soorganizator ali pobudnik za izvedbo posveta ali javne tribune. (Usmeritve za
izvajanje preventivnega dela, 2008)
27
4.2.8 Učna delavnica
Učna delavnica je oblika dela pri izobraževanju otrok in odraslih. Njen namen je, da se
udeleženci praktično seznanijo o možnih okoliščinah, v katerih bi lahko postali žrtve kaznivih
in drugih dejanj. Poleg tega se seznanijo s konkretnimi ukrepi in aktivnostmi, s katerimi lahko
to preprečijo. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
Na učni delavnici se udeleženci seznanjajo z možnimi okoliščinami, v katerih lahko postanejo
žrtve kaznivih in drugih dejanj, predvsem pa s konkretnimi ukrepi in aktivnostmi, da to
preprečijo. Npr. policist bančne uslužbence seznani o možnostih ropa in jih pouči o njihovem
konkretnem ravnanju ob kaznivem dejanju, tako da povečajo tveganje za storilca oziroma da
rop preprečijo ali zmanjšajo posledice. Pri učni delavnici gre za praktični prikaz sredstev za
varovanje objektov in premoženja ter za praktični prikaz ravnanja posameznika v določenih
situacijah. (Navodilo o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.2.9 Neformalni razgovor
Namen neformalnega razgovora je medsebojno spoznavanje, večanje zaupanja in
vzpostavljanje stikov z državljani za morebitno kasnejše sodelovanje pri preventivnem
delovanju policije in partnerskem zagotavljanju varnosti. (Usmeritve za izvajanje
preventivnega dela, 2008)
Kadar je namen neformalnega razgovora ali srečanja vzpostavitev tesnejšega stika med
policistom in posameznikom oziroma subjektom, ki bo koristila pri kasnejšem sodelovanju za
preprečevanje kaznivih in drugih deviantnih dejanj, se ta vnese v evidenco preventivnega
dela. Npr. policist se neformalno pogovarja z državljanom, ki prebiva v okolju, kjer so
pogosta različna deviantna dejanja in pojavi, ter ga vzpodbudi za sodelovanje pri ugotavljanju
in odpravljanju vzrokov za nastale razmere. Evidentirajo se tisti neformalni razgovori, ki so
bili vnaprej načrtovani. V načrtu morata biti opredeljena vzrok in vsebina. (Navodilo
o evidentiranju preventivnih aktivnosti, 2008)
4.2.10 Dan odprtih vrat
Namen organiziranja dneva odprtih vrat na policijski postaji (v nadaljevanju PP) je, da
policija javno prikaže svoje delo, organiziranost, opremo, naloge in pristojnosti policije. Poleg
tega se policisti in državljani medsebojno spoznajo, policisti državljanom svetujejo, kako naj
samozaščitno ravnajo ter jih spodbujajo k partnerskemu sodelovanju. (Usmeritve za izvajanje
preventivnega dela, 2008)
28
4.2.11 Delo z žrtvijo
Delo z žrtvami kaznivih dejanj, prometnih in drugih nesreč ter prekrškov mora temeljiti na
načelih osebnega pristopa k žrtvi, hitrega in jasnega posredovanja pomembnih podatkov.
Policisti morajo pri tem delu upoštevati pravico žrtve do ustrezne obveščenosti o ugotovitvah
in ukrepih policije, o poteku postopka in povračilu škode ter organiziranih oblikah pomoči.
(Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
Policist z žrtvami kaznivih dejanj, prometnih in drugih nesreč ter prekrškov neposredno
vzpostavi stik in jih seznanja s pomembnimi podatki, npr. ugotovitvami in ukrepi policije v
zvezi s konkretnim dejanjem oziroma nesrečo, z nadaljnjim potekom postopka in povračilom
škode ter z drugimi organiziranimi oblikami pomoči. Gre tako za osebe, ki so materialno
oškodovane, kot za telesno ali čustveno prizadete. Npr. policist se oglasi pri žrtvi kaznivega
dejanja posilstva in ji svetuje ali zagotovi različne oblike pomoči. (Navodilo o evidentiranju
preventivnih aktivnosti, 2008)
4.2.12 Promocija policije
Namen promocije je, da policija tudi zunaj policijskih prostorov javno predstavi
organiziranost, pristojnosti in naloge, dejavnosti in oblike dela ter materialno-tehnična
sredstva. (Usmeritve za izvajanje preventivnega dela, 2008)
4.2.13 Športno srečanje
Športno srečanje je ena od oblik sodelovanja med policisti in državljani na območju lokalne
skupnosti. Namen srečanja je predvsem medsebojno spoznavanje in utrjevanje vezi, kar je
koristno pri partnerskem sodelovanju in skupnem zagotavljanju ugodnih varnostnih razmer.
Policisti so lahko organizatorji ali le udeleženci športnih srečanj. (Usmeritve za izvajanje
preventivnega dela, 2008)
4.2.14 Družabno srečanje
Tudi družabno srečanje je ena od pogostih oblik sodelovanja med policisti in državljani
določene lokalne skupnosti. Družabno srečanje je priložnost za medsebojno spoznavanje in
vzpostavitev tesnejših vezi, kar je v nadaljevanju koristno pri partnerskem sodelovanju in
skupnem zagotavljanju ugodnih varnostnih razmer. Policisti so lahko organizatorji
družabnega srečanja ali pa se ga udeležijo kot povabljenci. (Usmeritve za izvajanje
preventivnega dela, 2008)
29
5
STATISTIČNI VPOGLED OBRAVNAVANE TEME
Z namenom preveritve in prikaza obravnavane problematike smo opravili vpogled tudi v
statistične podatke ter pokazatelje o stanju na področju kriminalitete, ki je bila obravnavana
na območju PU Novo mesto ter izvedenih preventivnih aktivnosti. Namen je ugotoviti in
prikazati, koliko je bilo obravnavanih kaznivih dejanj in koliko izvedenih preventivnih
aktivnosti, kar nam bo pripomoglo k razumevanju ugotovitev, ki jih smo jih pridobili v
raziskavi. Zaradi združitve PU Novo mesto in Policijske uprave Krško (v nadaljevanju PU
Krško), ki sta se s projektom Libra združili v enotno PU Novo mesto, smo pogledali v
podatke za 1. polletje 2011, ki so edini na voljo v enotni in združeni obliki.
5.1 Obravnavana kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete
Na področju splošne kriminalitete so policisti PU Novo mesto v prvem polletju 2011(2010)
obravnavali 2.811 (2.572) kaznivih dejanj, kar je za 239 kaznivih dejanj ali 9,3 % več kot v
prvem polletju 2010. Povečalo se je število kaznivih dejanj zoper premoženje. Obravnavali so
1.816 (1.472) tovrstnih dejanj ali za 23,4 % več. Povečano število kaznivih dejanj so policisti
ugotovili pri vlomih in tatvinah. Obravnavali so 601 vlom (339), kar je za 77,3 % več.
Preiskanost teh kaznivih dejanj je 28-odstotna (21,8-odstotna). Kaznivih dejanj tatvin so
obravnavali 1.436 (1.066), kar je več za 34,7 %. Preiskali so 33,7 % (35,8 %) tatvin.
Povečalo se je tudi število obravnavanih kaznivih dejanj zatajitve 52 (49), kaznivih dejanj
poškodovanja tuje stvari 125 (116), zmanjšalo pa število kaznivih dejanj klasične goljufije na
117 (151). Število kaznivih dejanj ropov je bilo enako kot v prvem polletju 2010, in sicer 12,
požigov 7 (10) ter drznih tatvin 12 (10). Na področju avtomobilske kriminalitete so policisti
obravnavali 9 (5) tatvin motornega vozila. Obravnavali so 120 (107) kaznivih dejanj zoper
življenje in telo, kar je za 12,1 % več kot v prvem polletju 2010. Policisti so obravnavali 6 (3)
kaznivih dejanj poskusov uboja, 4 (0) umore in 1 (0) poskus umora. Kaznivih dejanj hude
telesne poškodbe je bilo 11 (14), kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe pa 89 (88).
Kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost so obravnavali 18 (17), od tega največ kaznivih
dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in sicer 8 (4); kaznivih dejanj
posilstva je bilo 5 (10), spolnega nasilja 1 (3) ter 3 kazniva dejanja prikazovanja, izdelave,
posesti in posredovanje pornografskega gradiva.
V tem obdobju so policisti obravnavali 219 (156) kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete,
med katerimi je bilo obravnavano 1 kaznivo dejanje poskusa uboja, prevladujejo pa kazniva
30
dejanja zoper premoženje. Zelo se je povečalo število kaznivih dejanj velike tatvine 71 (18),
število kaznivih dejanj tatvine pa se je nekoliko zmanjšalo, in sicer na 77 (85). Povečevanje
števila ugotavljamo še pri kaznivih dejanjih neupravičene proizvodnje in prometa s
prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za
izdelavo prepovedanih drog 7 (2). Obravnavali smo še 2 (1) ropa, 1 (2) goljufijo, 8 (10) lahkih
telesnih
poškodb
in
3
(2)
hude
telesne
poškodbe.
Dostopno
prek:
http://www.policija.si/images/stories/PUNM/PDF/Statistika/punm_porocilo_polletje2011.pdf
(15. 10. 2011)
Tabela 5.1: Pregled kaznivih dejanj po vrsti kriminalitete
Vir: www.policija.si, 15. 10. 2011.
5.2 Izvedene preventivne aktivnosti
V skupnost usmerjeno policijsko delo je bilo v celoti namenjeno doseganju temeljnega cilja
razvijanja partnerskega odnosa med policijo, posamezniki in skupnostjo. V ta namen je bilo
izvedenih nekaj manj preventivnih dejavnosti, ki so pripomogle k izboljšanju varnosti, kar
potrjujejo statistični podatki. V prvem polletju 2011(2010) smo izvedli 955 (1.004)
preventivnih dejavnosti ali za 4,9 % manj. V skupnost usmerjeno policijsko delo je temeljilo
na izvajanju situacijske preventive ter približevanju policije občanom in sodelovanju z njimi.
Dostopno
na:
http://www.policija.si/images/stories/PUNM/PDF/Statistika/punm_porocilo_polletje2011.pdf
(15. 10. 2011)
31
Slika 5.1 Izvedene preventivne aktivnosti za obdobje 5 let
Vir: www.policija.si, 15. 10. 2011.
Tabela 5.2: Izvedene preventivne aktivnosti po metodah dela
Vir: www.policija.si, 15. 10. 2011.
5.3 Ugotovitve statističnega pregleda
Na podlagi vpogleda v statistične podatke smo ugotovili, da je obravnavanih kaznivih dejanj s
področja splošne kriminalitete več. V porastu so kazniva dejanja s področja premoženjske
kriminalitete. Če pogledamo, je tudi raziskanost kaznivih dejanj vlomov in tatvin majhna,
32
kljub temu da je večja kot lansko obdobje. Iz tega razloga menim, da je nujno povečanje
preventivnih aktivnosti in v ustrezni modifikaciji preventivnih aktivnosti. Če pogledamo
pokazatelje izvedenih preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete tudi ugotovimo, da je
bilo izvedenih manj aktivnosti, vendar pa točne ocene in primerjave zaradi združitve
policijskih uprav ne moremo podati.
Cilj vpogleda v statistične podatke je bil ugotoviti, koliko je obravnavanih kaznivih dejanj in
temu sorazmerno, koliko je bilo opravljenih preventivnih aktivnosti. Podatki, ki smo jih
pogledali pa bodo tudi realen pokazatelj rezultatov, ki jih bomo pridobili v empiričnem delu
in raziskavi, ki nam bo dala odgovore tudi na težave, s katerimi se vodje policijskih okolišev
srečujejo pri izvajanju preventivnih aktivnosti s ciljem zmanjševanja stopnje kriminalitete.
6
EMPIRIČNI DEL
6.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Cilj vsake policijske postaje, izhajajoč iz osnovnih nalog, je ustaviti veliko rast števila
kaznivih dejanj, predvsem premoženjskih kaznivih dejanj, kot so tatvine in velike tatvine, ter
zagotoviti visoko raven varnosti ljudi pred kriminalom. Naloge na področju kriminalitete, ki
jih izvaja VPO, so številne in so razdeljene na represivne ukrepe in preventivne aktivnosti.
VPO ima z represivnega vidika na področju preiskovanja kaznivih dejanj naloge, da sodeluje
pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev, sodeluje pri preiskovanju neraziskanih
kaznivih dejanj in realizacijah preiskovanja kaznivih dejanj z znanim storilcem in zbira
obvestila, potrebne informacije o operativno zanimivih osebah ter ugotavlja kriminalna
žarišča.
Stopnja kriminalitete je zelo velika težava, ki vpliva na varnost v družbi in predstavlja ključen
segment pri občutku varnosti. Prikazuje tudi, v kako varni državi živimo in je pokazatelj
gibanja kriminalitete. Predvsem prednjači premoženjska kriminaliteta, kjer so najpogostejša
kazniva dejanja zoper premoženje – tatvine in velike tatvine. Na ukvarjanje s preprečevanjem
kriminalitete ter zmanjševanje njene stopnje pomembno vplivajo preventivne aktivnosti, ki jih
izvaja VPO. Te preventivne aktivnosti pa vplivajo na dejavnike, ki zmanjšujejo možnost, da
bi do kaznivih dejanj prihajalo. Kako pa se zmanjšuje stopnja kriminalitete, pa je odvisno tudi
od kakovosti preventivnih aktivnosti.
33
Občutek varnosti in zaupanje v policijo postaja vzporedni kazalnik uspešnosti policijskega
dela in bi mu morali pripisati še posebej veliko težo. V vsakdanjem življenjskem in delovnem
okolju je prisotnih mnogo negativnih dejavnikov, ki zmanjšujejo občutek varnosti in vplivajo
na stopnjo varnostnih razmer. Veliko je majhnih, vendar za določeno okolje zelo motečih
pojavov, ki tako ali drugače vplivajo na zdravje, osebno varnost in varnost premoženja
državljanov. Policija si pri tem prizadeva tudi za tesno sodelovanje z državljani in
institucijami, predvsem na preventivnem področju. Po vsem svetu namreč spoznavajo, da je
preprečevanje prava alternativa represiji in ta način je tudi eden izmed učinkovitih metod,
kako se zaupanje v policijo lahko povečuje. Policija skrbi za izboljšanje varnostnih razmer in
si prizadeva doseči visoko stopnjo varnosti državljanov, kar nedvomno prispeva k večjemu
zaupanju v policijo in boljšemu občutku varnosti.
Zanima nas mnenje vodij policijskih okolišev vseh policijskih postaj na območju Policijske
uprave Novo mesto o tem, kako izvedba preventivnih aktivnosti, ki jih izvajajo na področju
kriminalitete, vpliva na zmanjšanje kriminalitete. V magistrski nalogi imamo namen pridobiti
podatke, ki bodo pokazali, kakšen je vpliv vodij policijskih okolišev na zmanjševanje
kriminalitete, kakšno je njihovo mnenje in razmišljanje o izvajanju preventivnih aktivnostih in
njihova učinkovitost pri zmanjševanju števila kaznivih dejanj in stopnje kriminalitete. Torej
nameravamo preučevati izvedbo preventivnih aktivnosti na področju kriminalitete in njihovo
uspešnost na zmanjševanje stopnje kriminalitete.
6.2 Raziskovalno vprašanje
Raziskovalno vprašanje, ki sem ga postavil v magistrski nalogi se glasi:
•
Kako po mnenju vodij policijskih okolišev izvedba preventivnih aktivnosti vpliva na
zmanjšanje stopnje kriminalitete?
6.3 Podvprašanja raziskovalnega vprašanja
Podvprašanja, ki so v pomoč in dodatno razjasnitev raziskovalnemu vprašanju, so naslednja:
•
Katere metode in oblike preventivnih aktivnosti so pri zmanjševanju stopnje
kriminalitete najuspešnejše?
•
Kakšna je učinkovitost izvedenih preventivnih aktivnosti za zmanjševanje stopnje
kriminalitete?
•
Katere so najpogostejše težave pri izvajanju preventivnih aktivnosti za zmanjševanje
stopnje kriminalitete?
34
6.4 Cilji raziskave
Cilj raziskovanja je s kvalitativnim raziskovanjem ugotoviti, kakšne in katere so po mnenju
vodij policijskih okolišev najboljše preventivne aktivnosti in metode ter ugotoviti njihov vpliv
na zniževanje kriminalitete.
Namen raziskovanja je pridobiti podatke, ki bodo pokazatelj, kakšno so mnenja, razmišljanja
in izkušnje vodij policijskih okolišev o izvajanju preventivnih aktivnostih in sama
učinkovitost preventivnih aktivnosti pri zmanjševanju števila kaznivih dejanj in stopnje
kriminalitete. Pri raziskovanju nameravamo torej preučevati vpliv izvedbe preventivnih
aktivnosti s področja kriminalitete ter njihove oblike in metode.
6.5 Metoda in instrumentarij pridobivanja podatkov
V zadnjih dveh, treh desetletjih se je na področju družboslovnih raziskav razširila uporaba
kvalitativnih metod raziskovanja. Nekoč so bile precej zapostavljene v primerjavi s
kvantitativnimi metodami, katere je mogoče meriti s pomočjo statistike. (Mesec, 1998:19)
Pri raziskovanju in izdelavi naloge bomo uporabili več metod, in sicer zgodovinsko metodo,
metodo deskripcije, metodo kompilacije in metodo kvalitativnega raziskovanja. Z
zgodovinsko metodo bomo opisali razvoj v skupnost usmerjenega policijskega dela in vlogo
vodje policijskega okoliša skozi prizmo časa. Z metodo deskripcije bomo opisali vlogo in
pomen v skupnost usmerjenega policijskega dela v sedanjosti, medtem ko bomo z metodo
kompilacije povzemali poznanja in ugotovitve drugih avtorjev in raziskovalcev o obravnavani
temi. Do odgovora na raziskovalno vprašanje bomo prišli tako, da bomo izvedli kvalitativno
raziskovanje.
Odločili smo se za metodo skupinskega pogovora s fokusnimi skupinami. S fokusnimi
skupinami kot posebno obliko intervjuja bomo vodje policijskih okolišev spraševali o
izvajanju preventivnih aktivnosti, da bi ugotovili njihova videnja o tem, kako le-te vplivajo na
zmanjševanje stopnje kriminalitete. Za fokusne skupine smo se odločili, ker ima ta oblika
intervjuja številne prednosti. V času anketiranja bomo pridobili podatke neposredno od vseh
vodij policijskih okolišev naenkrat in hkrati imeli neposredno kontrolo nad razgovorom, ki bo
potekal s pomočjo prej temeljito pripravljenih usmeritvenih vprašanjih. Ravno ta oblika
kvalitativne raziskave nam bo dala odgovore na raziskovalno vprašanje, saj bo pogovor vodil
raziskovalec, ki je pomočnik komandirja, zadolžen za neposredno načrtovanje, usmerjanje in
nadziranje dela vodij policijskih okolišev in bo pri vodenju razgovora postavljal vprašanja, ga
35
usmerjal in preprečeval, da bi kateri od udeležencev preglasil ostale ali bi pogovor zašel v
napačno smer. S ciljem pridobitve podatkov, ki bodo dali odgovore na raziskovalno vprašanje
bo raziskovalec kot poznavalec dela lahko postavljal tudi dodatna vprašanja. Pogovore v
fokusnih skupinah bomo snemali, vendar bomo pri tem pazili, da ne bo to predstavljalo ovire
za udeležence fokusne skupine in se bo med vodji policijskih razvil čimbolj učinkovit
razgovor.
Instrumentarij pridobivanja podatkov bodo usmeritvena vprašanja (priloga 3). Slednja bomo
pripravili tako, da bomo po končanem razgovoru dobili podatke, ki nam bodo dale odgovor na
raziskovalno vprašanje.
6.6 Opis vzorca
Vzorec se je v času izdelave magistrske naloge povečal zaradi izvedbe združitve PU Novo
mesto in PU Krško po projektu Libra, ki ga je izvajala GPU.
Kvalitativno raziskavo smo opravili na vzorcu 29 vodij policijskih okolišev policijskih postaj
s splošnim delovnim področjem na območju PU Novo mesto, in sicer vsi stalno opravljajo
naloge v svojih policijskih okoliših. Vodje policijskih okolišev so policisti z različno dolgim
policijskim stažem, in sicer najstarejši policist ima 25-letnim stažem in izkušnjami vodje
policijskega okoliša ter najmlajši z 2 meseci staža in izkušenj vodje policijskega okoliša.
Konkretneje je opredeljeno v opisu metode raziskovanja.
6.7 Opis metode raziskovanja
V zadnjih dveh, treh desetletjih se je na področju družboslovnih raziskav razširila uporaba
kvalitativnih metod raziskovanja. Nekoč so bile precej zapostavljene v primerjavi s
kvantitativnimi metodami, katere je mogoče meriti s pomočjo statistike. V zadnjem obdobju
se uporablja kombinacija enih in drugih metod, kar doprinese širino pri opazovanju. (Mesec,
1998:19)
Za način raziskave in pridobivanje podatkov za namen magistrske naloge sem izbral metodo
skupinskega pogovora – fokusne skupine. Fokusna skupina oziroma intervju je posebna
oblika intervjuja, kjer se majhno homogeno skupino ljudi (6 do 8) sprašuje o specifični temi.
Skupinski pogovor ali skupinska razprava poteka kot razprava med člani skupine, do katere
pride na pobudo raziskovalca, ki jo vodi in spodbuja. Skupina, s katero se pogovarjamo, lahko
kot skupina v resnici obstaja ali pa jo umetno ustvarimo zaradi raziskave. Tak pogovor traja
običajno od 30 minut do dveh ur. Fokusna skupina ima številne prednosti, saj v času
36
anketiranja pridobimo podatke za več oseb, imamo neposredno kontrolo za lažna ekstremna
stališča, dobimo stališča, soglasja, zraven tega je lahko udeležba v fokusni skupini zelo
pozitivna in ugodna izkušnja. Število vprašanj je sicer omejeno, fokusno skupino mora voditi
izkušena oseba, ki postavlja vprašanja, usmerja in prepreči, da bi kateri od udeležencev
preglasil ostale, odgovore je sproti težko beležiti, zato si lahko pomagamo s snemanjem,
vendar moramo paziti, da le-to ne predstavlja ovire za udeležence fokusne skupine. Želja
raziskovalca je, da se med udeleženci razprave razvije čimbolj učinkovit razgovor. (Mesec,
1998: 82–83)
V fokusnih skupinah bodo sodelovali VPO vseh policijskih postaj s splošnim delovnim
področjem na območju PU Novo mesto 2. Področje, ki ga bo raziskava zajela, je celotno
območje PU Novo mesto, ki zajema področje Dolenjske in Bele krajine. Nameravamo
ugotoviti vidik vodij policijskih okolišev policijskih postaj (v nadaljevanju PP) s splošnim
delovnim področjem PP Novo mesto, PP Črnomelj, PP Metlika, PP Trebnje, PP Dolenjske
toplice in PP Šentjernej. Glede na to, da so policijske postaje različne po velikosti in kategoriji
smo opravili pregled, koliko vodij policijskih okolišev je skupno na celotni policijski upravi.
Ugotovili smo, da jih je skupno 29, in sicer na PP Novo mesto 7, na PP Črnomelj 3, na PP
Metlika 2, na PP Trebnje 3, na PP Dolenjske Toplice 2, na PP Šentjernej 2, na PP Sevnica 3,
na PP Krško 4 in na PP Brežice 3. Odločili smo se, da bomo kvalitativno raziskovanje naredili
s štirimi fokusnimi skupinami, zato smo manjše policijske postaje združili skupaj. Vseh 29
vodij policijskih okolišev smo glede na velikost postaj razdelili na 4 fokusne skupine, in sicer:
•
1. fokusna skupina: PP Novo mesto – 7 vodij policijskih okolišev;
•
2. fokusna skupina: PP Črnomelj, PP Metlika – skupno 5 vodij policijskih okolišev;
•
3. fokusna skupina: PP Dolenjske toplice, PP Trebnje, PP Šentjernej – skupno 7 vodij
policijskih okolišev;
•
4. fokusna skupina: PP Krško, PP Brežice in PP Sevnica – skupno 10 vodij policijskih
okolišev;
Obravnava tega vprašanja raziskave je relevantna iz razloga, ker do sedaj s tovrstnim
pristopom na ta način še ni bil preučevan vidik uspešnosti preventivnih aktivnosti s pozicije
tistih, ki jih izvajajo, to pa so vodje policijskih okolišev. Prav zato bo ta oblika raziskovanja s
fokusnimi skupinami privedla do rezultatov, ki bodo pojasnili dimenzijo učinka preventivnih
2
Iz vzorca raziskave sta izvzeti dve policijski postaji s posebnim delovnim področjem, in sicer Postaja prometne
policije Novo mesto in Postaja mejne policije Metlika, ki v svoji organizacijski strukturi sistemizacije delovnih mest
zaradi specifike delovanja nimajo policistov vodij policijskih okolišev.
37
aktivnosti na zmanjšanje stopnje kriminalitete z njihovega stališča. Ker je VPO prvi policist,
ki je odgovoren za izvajanje aktivnosti, ki preprečujejo kriminalna ravnanja, bo ta raziskava
dala odgovore tudi na to, katere aktivnosti nimajo nobenega vpliva in zato tudi izgubljamo
materialne in kadrovske resurse.
Z ugotovitvami želimo priti do spoznanj, ki nam bodo pripomogla k izboljšavi organizacijskih
sistemov in metodoloških pristopov pri izvajanju preventivnih aktivnosti s ciljem
zmanjševanja stopnje kriminalitete.
6.8 Potek zbiranja podatkov
Pred pričetkom dela sem na GPU naslovil prošnjo in zaprosil za dovoljenje za izvedbo
raziskave na območju celotne PU Novo mesto. Po pridobitvi dovoljenja in soglasja (priloga 1)
sem lahko pričel z aktivnostmi za izvedbo raziskave. Kot koordinator za komunikacijo med
posameznimi policijskimi enotami je bil določen policijski inšpektor Sektorja uniformirane
policije, ki je vse policijske enote seznanil z mojo namero in dovoljenjem za izvedbo
raziskave. Konkretno za posamezna usklajevanja in določitev terminov skupnih razgovorov v
fokusnih skupinah sem z vodstvi policijskih enot poskrbel sam.
Pri določanju terminov za izvedbo intervjujev v fokusnih skupinah sem se srečal s številnimi
težavami, ker je zaradi organizacijskih procesov (letni dopusti, načrtovane aktivnosti ob 1.
šolskem dnevu in tekoče aktivnosti, bolniške odsotnosti itd.) bilo težko določiti termine za
izvedbo raziskave.
Ko so bili termini določeni, sem pripravil kontaktno pismo. V kontaktnem pismu sem se
naprej predstavil in opisal, kaj preučujem in kaj nameravam ugotoviti s tem, ko bom opravil
pogovore z vsemi v fokusni skupini. V kontaktnem pismu sem navedel, kdaj bodo razgovori,
da bodo pogovori trajali eno uro oz. uro in pol, da bom zagotovil anonimnost odgovorov ter
bodo uporabljeni izključno za študijske namene in izdelavo magistrske naloge. Kot ključen
pogoj, kar je bilo tudi določeno v dovoljenju in soglasju GPU, je bila prostovoljnost pri
sodelovanju vodij policijskih okolišev in neoviranje dela.
Ko sem izdelal kontaktno pismo, sem ga po elektronski pošti poslal vsem sodelujočim
policistom. Po predhodnih dogovorih z vodstvi policijskih enot sem dobil datume za izvedbo
razgovorov z določenimi fokusnimi skupinami. Tako sem se oglasil na policijskih postajah, ki
so bile določene. Po sprejemu pri komandirjih policijskih postaj mi je bil določen prostor, v
38
katerem smo izvedli pogovor, ki ni bil obremenjen z drugimi policisti in nismo motili
delovnega procesa.
Pred izvedbo sem si pripravil diktafon, beležnico in usmeritvena v vprašanja, ki sem jih
predhodno pripravil z namenom, da dobim odgovore na raziskovalno vprašanje, ki sem ga
postavil. Usmeritvena vprašanja sem razdelil na 12 vprašanj, ki so bila tako splošno opisana
glede na posamezne karakteristike obravnavanega problema kot tudi konkretnih detajlov, ki
so dala konkretne odgovore.
V sami izvedbi razgovorov v fokusnih skupinah je bilo treba tudi pričakovati različne
dejavnike, ki vplivajo na uspešno izvedbo. Od tega, da sem s seboj vzel rezervne baterije za
diktafon in beležnico in do tega, da bi se lahko zgodil kak varnostno pomemben dogodek,
zaradi katerega bi lahko bil pogovor začasno prekinjen.
To se je tudi zgodilo v 1. fokusni skupini, saj je en član, ki je v času razgovora opravljal
naloge dežurnega in ga je zamenjeval policist v patrulji, moral iti dežurat, ker je bila PP Novo
mesto obveščena o pogrešani starejši osebi. Prav tako je poleg tega policista na teren odšel
tudi VPO, na območju katerega je prišlo do pogrešanja osebe. Tako smo pogovore začasno
prekinili in po 1 uri, ko je bila pogrešana oseba najdena, pogovor nadaljevali na točki, kjer
smo ostali. Skupno je razgovor v fokusni skupini trajal 85 minut.
Pri razgovorih v 2., 3. in 4. fokusni skupini ni bilo posebnosti, ki bi ovirale izvedbo
intervjujev. Pogovor v 2. fokusni skupini je trajal 65 minut, pogovor v 3. fokusni skupini 80
minut, pogovor v 4. fokusni skupini pa 105 minut.
7
ANALIZA PODATKOV
Glede na podatke, ki so bili pridobljeni po instrumentariju 12 usmeritvenih vprašanj, so bile
za vse štiri fokusne skupine določene enake enote, in sicer:
•
strategija preventivnega dela – 1. enota;
•
posebnosti na policijskih okoliših – 2. enota;
•
spremljanje varnostne problematike in načrtovanje preventivnih aktivnosti – 3. enota;
•
najpogostejše načrtovane preventivne aktivnosti – 4. enota;
•
najboljše preventivne aktivnosti po mnenju vodij policijskih okolišev – 5. enota;
•
kvantiteta ali kvaliteta preventivnih aktivnosti in praktični primeri – 6. enota;
•
najpogostejše težave pri izvajanju preventivnih aktivnosti – 7. enota;
39
•
pomembnost sodelovanja z drugimi institucijami na področju preprečevanja
kriminalitete – 8. enota;
•
vpliv izvedenih preventivnih aktivnosti na varnostno situacijo v policijskem okolišu –
9. enota;
•
najboljše metode po mnenju vodij policijskih okolišev – 10. enota;
•
vpliv izvedenih preventivnih aktivnosti na zmanjševanje stopnje kriminalitete – 11.
enota;
•
dodatne pripombe v zaključku – 12. enota.
V nadaljevanju sledi navedba ugotovitev vseh štirih fokusnih skupin po posameznih enotah.
7.1 Strategija preventivnega dela – 1. enota
V prvi enoti smo spraševali, koliko časa izvajajo naloge vodje policijskih okolišev kot
vprašanje sekundarnega pomena in kako razumejo strategijo policijskega preventivnega dela.
V nadaljevanju bomo opisali, kakšne so ugotovitve v 1., 2., 3. in 4. fokusni skupini.
7.1.1 1. fokusna skupina
Kot so povedali v tej skupini je policist z najstarejšim stažem vodje policijskega okoliša (25
let) in najmanj policist z 2 leti staža in izkušenj vodje policijskega okoliša. Kot odgovore na
primarno vprašanje pa so vodje policijskih okolišev odgovarjali, da strategijo policijskega
preventivnega dela razumejo:
•
kot sodelovanje policije z lokalno skupnostjo;
•
da z nekimi aktivnostmi preprečujejo, da ne prihaja do kriminalnih dejanj;
•
da pri delu občane opozarjajo na samozaščita ravnanja;
•
da s preventivnimi aktivnostmi ozaveščajo ljudi;
•
da so povezava med policijo in občani;
•
da z nasveti vplivajo, opozarjajo, svetujejo in izobražujejo občane o nevarnostih;
•
da s preventivnimi nasveti vplivajo na ljudi in institucije.
7.1.2 2. fokusna skupina
V drugi fokusni skupini so bili policisti, ki izvajajo naloge VPO najmanj 4,5 leta in največ 15
let. Kot odgovore na primarno vprašanje pa so vodje policijskih okolišev odgovarjali, da
strategijo policijskega preventivnega dela razumejo kot:
•
da je to reševanje določene problemske situacije;
40
•
da je pomemben segment policijskega dela;
•
da gre za aktivnosti za preprečevanje dejavnikov za nastanek kaznivih dejanj;
•
da gre za različne oblike sodelovanja in izmenjavanja informacij za reševanje
problemskih situacij;
•
da je strategijo zelo težko izvajati zaradi izvedbenih težav, kot sta pomanjkanje časa in
preobremenjenost.
7.1.3 3. fokusna skupina
V tretji fokusni skupini so bili policisti, ki izvajajo naloge VPO najmanj 2 meseca in največ
20 let. Kot odgovore na primarno vprašanje pa so vodje policijskih okolišev odgovarjali, da
strategijo policijskega preventivnega dela razumejo kot:
•
da gre za delovanje policista VPO v skupnosti s sodelovanjem na različnih nivojih;
•
da je policija vez z občani in je pri tem pomemben partnerski odnos, ki je osnova za
reševanje konkretnih varnostnih vprašanj;
•
da je strategija usmerjena v zmanjševanje varnostnih tveganj in zagotavljanje splošne
varnosti ljudi in premoženja;
•
da je policija servis za varnost ljudi.
7.1.4 4. fokusna skupina
V četrti fokusni skupini so bili policisti, ki izvajajo naloge VPO najmanj 1 leto in največ 7 let.
Kot odgovore na primarno vprašanje pa so vodje policijskih okolišev odgovarjali, da
strategijo policijskega preventivnega dela razumejo kot:
•
odkrivanje in reševanje odklonskih pojavov v družbi, ki so v pristojnosti policije;
•
stalno druženje in povezovanje z ljudmi pri reševanju problemov;
•
izvajanje konkretnih preventivnih projektov, ki vplivajo na posamezno varnostno
situacijo;
•
nujnost izvajanja, vendar z izrednim poudarkom, da slednje ovirajo številne težave in
ovire od nesodelovanja drugih subjektov, kadrovske in administrativne obremenjenosti
ter prepletenosti izvajanjem represivnih nalog.
7.1.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 1. enoti
V 1. in 3. fokusni skupini so vsi vodje policijskih okolišev odgovorili podobno, saj vsi
smatrajo, da je strategija policijskega preventivnega dela v tesnem sodelovanju in
41
povezovanju med ljudmi in lokalno skupnostjo. Menijo, da predvsem z neposrednim
vplivanjem na njih preprečujejo pogoje za nastanek kaznivih dejanj tako, da jim svetujejo in
jih predhodno seznanjajo na posledice, ki bi lahko nastale, v kolikor bi določena ravnanja
izpustili. Ravno tako so mnenja, da je policija servis za ljudi.
V 2. in 4. fokusni skupini vodje policijskih okolišev menijo, da je strategija policijskega
preventivnega dela pomembna, saj se z njo zaznavajo in odpravljajo problemske situacije, ki
vplivajo na varnost, vendar nanjo ključno vplivajo izvedbene težave, kot so preobremenjenost
z nalogami ter kadrovske in administrativne težave.
7.2 Posebnosti na policijskih okoliših – 2. enota
V tej enoti smo vodje policijskih okolišev spraševali s kakšno problematiko se srečujejo v
svojih okoliših.
7.2.1 1. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev so različno odgovarjali in so za svoje okoliše navedli, da imajo
posebnosti:
•
največjo problematiko glede povratnikov kaznivih dejanj na posameznem območju, ki
je vezana na prebivalce večetničnih skupnosti, romskih naselij;
•
problematiko tatvin po trgovinah in tatvin poljščin v določenem letnem času;
•
problematiko kaznivih dejanj premoženjskih deliktov (tatvine in velike tatvine);
•
premoženjsko kriminaliteta v okviru šol, med dijaki in podobnih institucij;
•
premoženjska kriminaliteta v zdravstvenih domovih, trgovinah, šolskih centrih,
parkiriščih;
•
premoženjska kriminaliteta s prevladovanjem tatvin in velikih tatvin;
•
romska problematika in kriminaliteta povezana s povratniki, ki izhajajo iz tega okolja.
7.2.2 2. fokusna skupina
Policisti v tej fokusni skupini so navedli, da se na svojih policijskih okoliših srečujejo z
naslednjimi posebnostmi:
•
z izstopajočo problematiko tatvin iz trgovin in vozil, vlomi v vozila in stanovanjske
objekte ter tatvine barvnih kovin;
•
s problematiko, ki je povezana s čezmejno kriminaliteto;
•
z izstopajočo problematiko vlomov in tatvin, ki jih izvršujejo Romi;
42
•
da nekateri poudarijo, da nimajo izstopajoče kriminalitete in je izredno malo vlomov
in tatvin.
7.2.3 3. fokusna skupina
Policisti v tej fokusni skupini so navedli, da se na svojih policijskih okoliših srečujejo z
naslednjimi posebnostmi:
•
s problematiko prepovedanih drog;
•
s problematiko tatvin osebnih vozil višjega cenovnega razreda;
•
večina poudari premoženjsko kriminaliteto, ki jo izvršujejo Romi in izpostavi njihovo
kriminalno aktivnost;
•
s problematiko vlomov v stanovanjske objekte ter priložnostne tatvine;
•
s problematiko nasilja v družini.
7.2.4 4. fokusna skupina
Policisti v tej fokusni skupini so navedli, da se v svojih policijskih okoliših srečujejo z
naslednjimi posebnostmi:
•
s problematiko prepovedanih drog ter sekundarno kriminaliteto v povezavi z drogami;
•
s problematiko gozdnih tatvin;
•
s problematiko vandalizma, mladoletniško kriminaliteto in kaznivih dejanj s področja
javnega reda in miru;
•
s problematiko v povezavi s storilci iz romskih naselij;
•
s povečano problematiko tatvin poljščin s plantaž;
•
s tujsko problematiko;
•
s problematiko tatvin z gradbišč;
•
s problematiko tatvin in vlomov v vozila, hiše in vikende;
•
s problematiko, ki jo izvršujejo storilci, ki tranzitirajo iz drugih območij.
7.2.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 2. enoti
Pri tej enoti smo nameravali ugotoviti in predstaviti, kako različna je problematika
kriminalitete v posameznem policijskem okolišu. Ugotovili smo, da je problematika, s katero
se soočajo vodje policijskega okoliša različna, saj gre za različne geografske in demografske
vplive na kriminaliteto. Od vsakega posebej je odvisno, kako bo načrtoval, izvajal in
spremljal aktivnosti za preprečevanje kriminalitete. Prav ta raznolikost je pomembna tudi za
43
vodstvo, da preventivne aktivne načrtuje na mikrolokacije in ne posamezne projekte na
celotnem območju policijske postaje, kjer ne bi prišli do izraza.
Od splošne premoženjske kriminalitete, ki je značilna pri vseh štirih fokusnih skupinah, je
potrebno izpostaviti:
•
problematiko na področjih z večetničnimi skupnostmi – romska problematika pri vseh;
•
tujska problematika pri 4. fokusni skupini;
•
primarna in sekundarna problematika v povezavi s prepovedanimi drogami v 4.
fokusni skupini.
7.3 Spremljanje varnostne problematike in načrtovanje aktivnosti – 3.
enota
V tretji enoti smo vodje policijskih okolišev spraševali, kako spremljajo varnostno
problematiko s področja kriminalitete in kako načrtujejo izvedbo preventivnih aktivnosti. Pri
tem vprašanju so bili odgovori identični, kar je nekje osnovno pri policijskem spremljanju
varnostne problematike.
7.3.1 1. fokusna skupina
Vsi vodje policijskih okolišev v tej skupini varnostno problematiko v svojih policijskih
okoliših spremljajo na naslednji način:
•
spremljanje vseh kaznivih dejanj, ki so uradno prijavljena policiji;
•
v poročilih dežurnega policista PP;
•
v poročilih vodje izmene Operativno komunikacijskega centra (v nadaljevanju OKC)
PU Novo mesto;
•
v depešnih obvestilih, ki jih prejme PP;
•
na odpravah službe in napotitvah na delo;
•
obveščanje od občanov in lokalne skupnosti;
•
telefonsko informiranje od virov informacij;
•
v razgovorih z občani, predstavniki institucij in organizacij;
V drugem delu vprašanja smo želeli dobiti odgovore, kako vodje policijskih okolišev
načrtujejo preventivne aktivnosti. Tudi tu so v večini vsi odgovorili podobno kot pri
spremljanju varnostnih razmer. Preventivne aktivnosti vodje policijskih okolišev načrtujejo:
44
•
z letnimi načrti na podlagi letne varnostne ocene;
•
z mesečnimi načrti na podlagi mesečne varnostne ocene;
•
s tedenski načrti glede na posamezen problem, ki se pojavi;
•
prilagojeno glede na problematiko, ki je značilna glede na posamezno letno obdobje.
7.3.2 2. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev, ki so odgovarjali v tej skupini, problematiko spremljajo na
naslednji način:
•
dnevno spremljanje ob nastopu službe;
•
krajevno spremljanje glede na kriminalna žarišča;
•
spremljanje glede na letni čas posameznih pojavnih oblik kaznivih dejanj;
•
dnevno seznanjanje iz poročil dežurnih PP in OKC;
•
dnevno seznanjanje iz prejetih in oddanih depeš;
•
spremljanje dogajanja sosednjih policijskih postaj, s katerimi mejijo;
•
seznanjanje z operativnimi informacijami;
•
spremljanje mesečnih statistik.
Na vprašanje v drugem delu, ki se tiče načrtovanja, pa so večinoma vsi odgovorili podobno
kot pri spremljanju varnostnih razmer. Preventivne aktivnosti vodje policijskih okolišev
načrtujejo:
•
glede na problematiko in posebnosti;
•
glede na posamezno letno obdobje;
•
z letnimi načrti in prenosom nalog v mesečne načrte;
•
z mesečnimi načrti dela v skupnost usmerjenega policijskega dela.
7.3.3 3. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev iz tretje fokusne skupine problematiko spremljajo na naslednji
način:
•
poleg vsakodnevnega med službo tudi spremljanje izven delovnega časa v razgovorih
z občani;
•
spremljanje dogodkov iz poročil dežurnega PP in dnevnika dogodkov OKC;
•
vsakodnevno prebiranje poročil o delu policistov;
•
s pogovorom in izmenjavo informacij od policistov;
45
•
v razgovorih z občani;
•
sprotno spremljanje in seznanjanje ob dogodkih.
Na drugi del vprašanja o načrtovanju aktivnosti pa so policisti v tretji skupini odgovorili, da
aktivnosti načrtujejo:
•
načrtovanje glede na izstopajočo in pričakovano problematiko;
•
načrtovanje glede na podane predloge, ki jih podajo občani, društva, določene
skupine;
•
načrtovanje v letnem in mesečnem planu dela in sprotno dopolnjevanje glede na
izstopajočo ter zaznano problematiko;
•
tedensko načrtovanje.
7.3.4 4. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev, ki so odgovarjali v tej skupini, problematiko spremljajo na
naslednji način:
•
v vsakodnevnih kontaktih z občani;
•
vsakodnevnim spremljanjem iz poročil dežurnega;
•
s pogledom v seznam vpisanih kaznivih dejanj;
•
v dnevniku dogodkov OKC;
•
v pisnih izdelkih in poročilih;
•
iz informacij od ostalih policistov.
Na drugi del vprašanja o načrtovanju aktivnosti pa so policisti v tretji skupini odgovorili, da
aktivnosti načrtujejo:
•
načrtovanje na podlagi analize za pretekli mesec;
•
načrtovanje v letnih in mesečih načrtih;
•
načrtovanje glede na problematiko, značilno za posamezna letna obdobja;
•
s spremljanjem značilnosti in pojava kriminalitete za nazaj;
•
z dopolnjevanjem načrtov glede na dejanja, ki se zgodijo.
7.3.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 3. enoti
V teh odgovorih vidimo, da vodje policijskih okolišev v vseh štirih fokusnih skupinah
spremljajo problematiko na dva osnovna načina:
46
•
s seznanjanjem v uradnih dokumentih (kot so poročila, depeše, operativne informacije,
dokumenti na policijski postaji) ter razgovorih s policisti;
•
neposredno na terenu, kjer v stikih z občani, prebivalci lokalnih skupnosti, institucij
in organizacij pridobivajo informacije.
Iz podanih odgovorov lahko razberemo, da so se preventivne aktivnosti, ki jih vodje
policijskih okolišev izvedejo načrtovane v letnih načrtih dela, ki se pripravijo na začetku
tekočega leta in na podlagi varnostne ocene o posebnostih, ki so se zgodile v preteklem letu.
Iz letnih načrtov vodje policijskih okolišev naloge prenašajo v mesečne načrte, kjer je tudi
opisana varnostna ocena za pretekli mesec s pričakovanimi dogodki v tekočem letu. Vsi so
tudi poudarili, da se aktivnosti načrtujejo glede na izstopajočo in pričakovano operativno
problematiko v posameznih letnih časih.
7.4 Najpogostejše načrtovane preventivne aktivnosti – 4. enota
V tej enoti smo od vodij policijskih okolišev nameravali ugotoviti, katere preventivne
aktivnosti najpogosteje načrtujejo in izvajajo.
7.4.1 1. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev v 1. fokusni skupini najpogosteje načrtujejo:
•
preventivne razgovore z občani;
•
opozarjanje občanov na samozaščitna ravnanja;
•
svetovalno-opozorilne razgovore;
•
pisno in svetovanje in opozarjanje;
•
razdeljevanje letakov s preventivnimi vsebinami;
•
prisotnost policije na kritičnih mestih in transparentnost policijskih aktivnosti.
7.4.2 2. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev, ki so odgovarjali v 2. fokusni skupini, so povedali, da
najpogosteje načrtujejo:
•
ustno svetovanje in opozarjanje;
•
pisno svetovanje in opozarjanje;
•
preventivne razgovore z občani in storilci;
•
neformalne razgovore z občani;
•
sestanke in posvete na CSD.
47
7.4.3 3. fokusna skupina
V tretji fokusni skupini najpogosteje načrtujejo in izvajajo:
•
predavanja s področja samozaščitnega ravnanja;
•
ustno svetovanje in opozarjanje;
•
v reševanje konkretnih problemov usmerjene aktivnosti;
•
proaktivno delo na kriminalnih žariščih s poudarkom na transparentnosti in vidnosti
policijskega dela;
•
izvajanje informativnih razgovorov z občani;
7.4.4 4. fokusna skupina
Odgovori policistov v tej fokusni skupini o aktivnostih, ki jih najpogosteje organizirajo so
bili:
•
ustno svetovanje in opozarjanje;
•
preventivne razgovore z občani in neformalno druženje ter povezovanje;
•
aktivnosti, odzivne na probleme v posameznih časovnih obdobjih;
•
izvajanje preventivnih projektov 'Žuram s prijatelji, ne z drogo' in 'Policist Leon
svetuje';
•
medijsko opozarjanje in svetovanje v lokalnem radiu in lokalnih glasilih.
7.4.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 4. enoti
Iz navedenih odgovorov je razvidno, da vsi vodje policijskih okolišev najpogosteje načrtujejo
in izvajajo aktivnosti, ki so neposredno povezane z njihovo komunikacijo do občanov, kjer jih
bodisi posredno – v pisni obliki, ali neposredno ustno opozarjajo na določene nevarnosti in
svetujejo glede ravnanj, ki te dejavnike preprečujejo. Iz najpogostejših aktivnosti je tudi
razvidno, da so to tako imenovane kontaktne aktivnosti, kjer vodje policijskih okolišev
neposredno vplivajo na občane.
V 1. in 3. fokusni skupini so tudi poudarili, da najpogosteje načrtujejo aktivnosti, ki so
povezane s prisotnostjo in proaktivnim delom na kriminalnih žariščih s poudarkom na
transparentnosti in vidnosti policijskega dela. Edino v 4. fokusni skupini so odgovorili, da
načrtujejo aktivnosti medijskega svetovanja in opozarjanja z objavo člankov v lokalnih
glasilih in lokalnem radiu.
48
7.5 Najboljše preventivne aktivnosti po mnenju vodij policijskih okolišev –
5. enota
Glede na vprašanje v prejšnji temi smo v tej temi nadaljevali z namenom, da vodje
policijskega okoliša odgovorijo, katere preventivne aktivnosti po njihovem mnenju najbolje
dosegajo namen izvedbe. Glede na specifiko posameznih policijskih okolišev in na značilnosti
ter njihove karakteristike so bili tudi odgovori nekoliko različni.
7.5.1 1. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev v 1. skupini so odgovorili, da po njihovem mnenju najbolje
dosegajo namen:
•
neposredno svetovanje in opozarjanje ljudi;
•
razdeljevanje letakov s preventivnimi vsebinami;
•
pomiritveni razgovori;
•
vključevanje in sodelovanje drugih subjektov.
7.5.2 2. fokusna skupina
V drugi fokusni skupini so vodje policijskih okolišev odgovorili, da po njihovem mnenju
najbolje dosegajo namen izvedbe naslednje aktivnosti:
•
ustno svetovanje in opozarjanje;
•
pisno svetovanje in opozarjanje;
•
preventivni razgovori z občani;
•
preventivni razgovori s povratniki kaznivih dejanj.
7.5.3 3. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev v 3. skupini so odgovorili, da po njihovem mnenju najbolje
dosegajo namen:
•
svetovalno-opozorilni razgovori z občani;
•
aktivnosti za informiranost občanov;
•
medijsko opozarjanje in svetovanje z objavo v lokalnih glasilih.
7.5.4 4. fokusna skupina
V tej fokusni skupini so vodje policijskih okolišev odgovorili, da po njihovem mnenju
najbolje dosegajo namen izvedbe naslednje aktivnosti:
49
•
izobraževanja in predavanja;
•
ustno svetovanje in opozarjanje;
•
pisno opozarjanje in svetovanje z letaki.
7.5.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 5. enoti
Po mnenju vseh vodij policijskih okolišev najbolje dosegajo namen preventivne aktivnosti, ki
takoj učinkujejo na subjekte, v katere so namenjeni in imajo tudi takojšnji učinek na pričetek
delovanja. Po njihovem mnenju so najboljša svetovanja in opozarjanja, ki so neposredna in
občanom svetujejo in jih opozarjajo. Prav vsi so tudi pozitivno pritrdili na uspešnost
razdeljevanja letakov s preventivno vsebino in na efikasnost vključevanja ter sodelovanja
drugih subjektov.
Za izpostaviti od skupnih značilnosti je odgovor enega izmed vodij policijskih okolišev v 1.
fokusni skupini, ki ocenjuje, da so zelo učinkoviti preventivi razgovori v romskih naseljih ob
meddružinskih sporih, kjer se s ciljem umiritve situacije takoj odpravijo pomiritveni razgovori
z udeleženima stranema, da ne prihaja do izvrševanja kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
Podobno je bilo ugotovljeno tudi v 2. fokusni skupini s preventivnimi razgovori s povratniki
kaznivih dejanj. Edino v 3. fokusni skupini so bile izpostavljene preventivne aktivnosti
medijskega svetovanja in opozarjanja.
7.6 Kvantiteta ali kvaliteta preventivnih aktivnosti in praktični primeri –
6. enota
V tej enoti smo se osredotočili na vprašanje, kaj je po mnenju vodij policijskih okolišev
pomembneje, ali kvaliteta preventivnih aktivnosti ali kvantiteta. Konkretno po posameznih
fokusnih skupinah so odgovori navedeni spodaj.
7.6.1 1. fokusna skupina
Večina vodij policijskih okolišev v 1. skupini so odgovorili, da je kvaliteta pomembnejša od
kvantitete, in sicer gre pri teh aktivnostih za kvaliteten pristop, ki imajo usmerjen in načrtovan
vpliv na občane ter so usmerjene v prihodnost.
Kot praktične primere pa so vodje policijskih okolišev navedli:
•
primer trgovine in predlog za videonadzor;
•
vlom v optiko in pripravljenost oškodovanca, ki je dosegla želen rezultat;
•
oglasne table in veliko aktivnosti ob pojavu tatvin;
50
•
vlomi v stanovanjske hiše in obveščanje oškodovancev;
•
obveščanje, opozarjanje in svetovanje v času praznikov.
Eden od vodij policijskih okolišev je odgovoril, da je kvantiteta pomembnejša, ker:
•
gre za pravočasno obveščenost širše populacije;
•
je kvantiteta pomembnejša z razlogom, da lahko opozoriš več občanov;
•
da je policija na določenem varnostno obremenjenem območju prisotna dalj časa in
tako vpliva na zmanjševanje možnosti, da bi prišlo do izvrševanja kaznivih dejanj.
7.6.2 2. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev v drugi skupini so na splošno dejali, da je uspešnost tako na strani
kvalitetnih aktivnosti kakor tudi kvantitetnih aktivnosti. Pri konkretni oceni pa so dejali, da so
kvalitetnejše aktivnosti. Za kvalitetne aktivnosti so dejali, da imajo osebni učinek na
posameznika, dočim so za kvantitetne aktivnosti odgovorili, da imajo premosorazmeren
učinek na večji del populacije. Kot zanimivost pa so dejali, da imajo tako kvalitetne kot
kvantitetne aktivnosti enak vpliv na varnostno neobremenjenih območjih. Za konkreten
primer kvalitetne aktivnosti so navedli izvedbo aktivnosti:
•
v primeru 'Vlomi v zidanice – rešitev z letaki'.
7.6.3 3. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev v tej skupini so odgovorili, da je kvaliteta pomembnejša od
kvantitete, vendar pa imajo tudi kvantitetne aktivnosti svojo uspešnost. Pri kvalitetnih
aktivnostih je bil poudarek, da so to aktivnosti:
•
z osebnim vplivom na posameznika – pri tem so izrazito izstopala predavanja in
razgovori;
•
preventivni projekti, kjer so usmerjeni v posameznika in manjše skupine;
•
v primeru 'Vlomi v vinorodnih okoliših' ter 'Vlomi in tatvine pri S.P.'.
Pri kvantitetnih aktivnostih pa je bil pri vseh odgovorih naslednji poudarek, da so to
aktivnosti:
•
ki imajo širši vpliv na populacijo;
•
preventivni projekti, usmerjeni v širšo množico;
51
•
projekti 'Ne ponujajte priložnosti tatovom', 'Varnost starešjih' in konkreten primer
'kriminalnega žarišča parkirišča ob gozdu'.
Vodje policijskih okolišev v tej skupini so pri odgovorih o kvaliteti in kvantiteti poudarili
vlogo težav pri nepravilnemu pristopu k reševanju konkretnih problemov, ki ima vpliv na
uspešnost.
7.6.4 4. fokusna skupina
V četrti skupini so anketiranci v 6. enoti odgovorili, da je pomembnejša kvaliteta od
kvantitete. Pri kvalitetnih aktivnostih je bil pri odgovorih dan poudarek:
•
da so aktivnosti, ki so ciljno usmerjene;
•
primeru – izvedba predavanj z osredotočenostjo na problemske situacije;
•
izpostavljeni primeri 'Zavarujte svoje vozilo pred vlomom' in še posebej 'Ne kradejo
samo srake';
•
izpostavljen negativni učinek – zasičenost z informacijami ter neupoštevanje navodil
občanov.
7.6.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 6. enoti
Pri kvalitetnih aktivnostih so vodje policijskih okolišev v 2., 3. in 4. fokusni skupini navedli
konkretne kvalitetne pristope k zmanjševanju kriminalitete. Vsi so mnenja, da je potrebna
pravilna ocena in presoja pri izboru izvedene metode, ki vpliva na kvaliteto. Ravno tako
ocenjujejo uspešnost kvantitativnih aktivnosti, še posebej v 1., 3. in 4. fokusni skupini.
Pomembno izhodišče pa so tudi težave, ki se pojavljajo pri kvantitativni izvedbi aktivnosti
•
napačno porabljena sredstva in resursi za preventivni material;
•
vpliv stopnje zaupanja v policijo;
•
neuporabnost velikih plakatov.
Vsi so se strinjali in ugotovili, da je kvaliteta preventivnih aktivnosti pomembnejša od
kvantitete, da ima tudi bistveno več možnosti, da pride do uspeha in cilja izvedene aktivnosti.
7.7 Najpogostejše težave pri izvajanju preventivnih aktivnosti – 7. enota
V sedmi enoti smo vodje policijskih okolišev spraševali po težavah, s katerimi se srečujejo pri
izvajanju preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete.
52
7.7.1 1. fokusna skupina
V tej skupini je bilo ugotovljeno, da se vodje policijskih okolišev srečujejo z različnimi
težavami, najpogostejše med njimi pa so:
•
nesodelovanje in nezainteresiranost občanov;
•
nesodelovanje in nezainteresiranost lokalnih skupnosti;
•
pomanjkanje časa;
•
obremenjenost s policijskimi nalogami.
7.7.2 2. fokusna skupina
Vodje so v drugi fokusni skupini kot najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo pri
izvajanju preventivnih aktivnosti, navedli slednje:
•
prevelik vpliv policijske uprave;
•
nezainteresiranost državljanov;
•
nezainteresiranost lokalne skupnosti;
•
nezainteresiranost in nesodelovanje policistov;
•
neprepoznavanje težav in neupoštevanje posebnosti s strani policistov;
•
nezaupanje ljudi v policijo;
•
pomanjkanje finančnih sredstev ter preventivnega materiala.
V odgovorih je bilo zaslediti tudi dva primera, ki vplivata na reševanje težav in so jih nekateri
vodje policijskih okolišev izpostavili, in sicer:
•
dobra integracija Romov v okolje na enem izmed policijskih okolišev;
•
primer projekta ' Sodelovanja s šolami' na enem izmed policijskih okolišev.
7.7.3 3. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev so v tretji fokusni skupini izpostavili naslednje težave, s katerimi
se srečujejo pri izvajanju preventivnih aktivnosti:
•
preobremenjenost z ostalimi nalogami;
•
vpliv kadrovskega pomanjkanja;
•
represija in preventiva v eni osebi;
•
nezainteresiranost ostalih subjektov;
•
premajhna usmerjevalna in podporna vloga policijske uprave;
53
•
organizacija dela na policijskih postajah.
7.7.4 4. fokusna skupina
V četrti fokusni skupini so bile izpostavljene naslednje težave, s katerimi se pri izvajanju
preventivnih aktivnosti srečujejo vodje policijskih okolišev:
•
pomanjkanje časa;
•
nezadostna in nepravilno razporejena finančno materialna sredstva;
•
kadrovski deficit in preobremenjenost z nalogami;
•
necenjenost in nemerljivost dela med policisti;
•
nezainteresiranost in nesodelovanje ljudi;
•
nesmiselno načrtovanje nalog glede na potrebe;
•
nepoznavanje pomena preventive pri mlajših policistih;
•
premajhna usposobljenost VPO;
•
izvajanje represivnih in preventivnih nalog v eni osebi;
•
nesodelovanje drugih subjektov in institucij;
•
preobsežno in nasplošno delegiranje nalog s policijske uprave.
7.7.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 7. enoti
Vsi vodje policijskih okolišev kot najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo, navajajo
nesodelovanje in nezainteresiranost občanov ter lokalnih skupnosti na strani subjektov ter
pomanjkanje časa in obremenjenost na strani policije. V 3. in 4. fokusni skupini pa kot težavo
poudarjajo premajhno podporno vlogo policijske uprave in preveliko delegiranje nalog. V 3.
in 4. fokusni skupini pa kot težavo navajajo tudi izvajanje represivnih in preventivnih nalog,
ki jih opravljajo v patruljah, kjer zaradi kadrovskega primanjkljaja pogosto delajo. V 4.
fokusni skupini so nekateri vodje povedali, da je njihova usposobljenost premajhna, da mlajši
policisti ne poznajo namena preventive.
7.8 Pomembnost sodelovanja z drugimi institucijami – 8. enota
Tu nas je predvsem zanimalo, kako je po mnenju vodij policijskih okolišev pomembno
sodelovanje z drugimi institucijami na področju preprečevanja kriminalitete.
7.8.1 1. fokusna skupina
Odgovori so bili različni, in sicer so policisti odgovarjali, da je sodelovanje zelo pomembno,
da je ključen dejavnik pri preprečevanju, ampak odvisno od:
54
•
zavedanja lokalne skupnosti o pomenu varnosti;
•
zainteresiranosti in sodelovanja;
•
dobrih odnosov in dobrega medsebojnega obveščanja.
7.8.2 2. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev v tej fokusni skupini so ravno tako izpostavili pomembnost
sodelovanja z drugimi institucijami, in sicer:
•
pomembno sodelovanje policije na vseh nivojih;
•
sodelovanje kot potrebno za skupno reševanje problemov;
•
poudarek na pravilni in kontinuirani intenziteti sodelovanja;
•
izpostavljena zainteresiranost kot pogoj;
•
kot negativni dejavnik poudarjeno nezavedanje lokalne skupnosti glede pomembnosti
sodelovanja in preveč administrativnega dela na PP ter vpliv represije policije.
7.8.3 3. fokusna skupina
V tretji skupini so vodje policijskih okolišev glede pomembnosti sodelovanja z drugimi
institucijami izpostavili:
•
sodelovanje je pogoj za uspeh;
•
nujnost sodelovanja pri reševanju konkretnih problemih;
•
poudarek na vzpostavljanju zaupanja;
•
je nujno za pridobivanje in izmenjavanje informacij;
•
gre za skupno skrb za varnost v lokalni skupnosti;
•
ovira pa je določena nezainteresiranost in pričakovanje policije na vključenost
subjektov.
7.8.4 4. fokusna skupina
V tej skupini je bilo glede pomembnosti sodelovanja v odgovorih vodij policijskih okolišev
izpostavljeno naslednje:
•
izpostavljena je bila nujnost sodelovanja z institucijami in državljani;
•
gre pri tem za prispevek in vpliv subjektov k varnosti;
•
je kot najboljše ocenjeno sodelovanje s CSD;
•
nujnost za konstantne stike z lokalnimi skupnostmi;
55
•
kot ovira pa se pojavi nezainteresiranost za sodelovanje in nedovzetnost za predloge
policije.
7.8.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 8. enoti
V vseh štirih fokusnih skupinah so bili odgovori različni, in sicer so policisti odgovarjali, da je
sodelovanje zelo pomembno in nujno, da je ključen dejavnik pri preprečevanju, ampak je
odvisno od:
•
zavedanja lokalne skupnosti o pomenu varnosti;
•
zainteresiranosti in sodelovanja ;
•
dobrih odnosov in dobrega medsebojnega obveščanja.
Pomembnost sodelovanja je torej po mnenju vodij policijskih okolišev odvisna od teh
dejavnikov in bolj kot so druge institucije nezainteresirane, več energije je potrebno vložiti v
posamezne projekte, da dosežejo želen cilj. Edino v 4. fokusni skupini je bilo konkretno kot
vzorno in najboljše izpostavljeno sodelovanje s Centrom za socialno delo.
7.9 Vpliv preventivnih aktivnosti na varnostno situacijo – 9. enota
V tej enoti smo spraševali po mnenju vodij policijskih okolišev o tem, kako izvedba
preventivnih aktivnosti vpliva na varnostno situacijo v policijskem okolišu.
7.9.1 1. fokusna skupina
Pri tem so policisti izpostavili, da določene preventivne aktivnosti imajo, medtem ko druge
spet nimajo vpliva na varnostno situacijo. Za pozitiven vpliv so povedali, da imajo:
•
vpliv preventivnih aktivnosti v šolah;
•
letaki s preventivnimi vsebinami;
•
izobraževanje otrok in odraslih in delo v manjših skupinah (učenci, upokojenci, …);
•
neformalna druženja in povezovanja z občani;
•
svetovanja in opozarjanja;
•
oglaševanje preventivnih aktivnosti v medijih;
•
sodelovanje v posvetovalnih telesih.
Pri teh so policisti menili, da imajo zelo velik vpliv na varnostno situacijo v policijskem
okolišu. Kar se tiče pa negativnih stvari pri tem pa so izpostavili:
•
neučinkovitost velikih plakatov s preventivno vsebino;
56
•
nezmožnost merjenja učinkov izvedenih aktivnosti.
7.9.2 2. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev, ki so odgovarjali v 2. fokusni skupini, so soglasno povedali, da
preventivne aktivnosti imajo vpliv na varnostno situacijo in zmanjševanje kriminalitete.
Poudarek je bil naslednji:
•
resnična uspešnost posameznih metod;
•
vpliv ima jasen cilj in izbor metode;
•
izreden vpliv osebnih kontaktov, s katerimi se osebno vpliva na posameznika;
•
gre za kratkoročne in dolgoročne učinke;
•
primer neuspeha in vpliva je ob nepravilnem izboru metode in aktivnosti.
7.9.3 3. fokusna skupina
V tretji fokusni skupini so na omenjeno vprašanje vodje policijskih okolišev odgovorili, da
gre v tem primeru za učinkovitost razmerja vseh preventivnih aktivnosti, ki jih izvedejo. Po
njihovem mnenju ima izvedba preventivnih aktivnosti naslednji vpliv:
•
pri izvajanju usmerjenega izobraževanja o varnosti različnih generacij;
•
pri vzpostavljanju zaupanja v policijo in krepitvi občutka varnosti;
•
pri neposrednem vplivanju na občane;
•
ko se izvaja makro vpliv na reševanje problemov – sodelovanje v posvetovalnih
telesih;
•
pri izvajanju usmerjenega vpliva preventivnih projektov;
•
poudarjena je bila neučinkovita metoda – delo v policijski pisarni in izvajanje
neustreznih projektov.
7.9.4 4. fokusna skupina
Mnenje vodij policijskih okolišev v četrti fokusni skupini o vplivu izvedbe preventivnih
aktivnosti na varnostno situacijo je, da slednje vpliva in pri tem poudarjajo:
•
pridobivanje zaupanja ljudi in informacij z neformalnim druženjem in povezovanjem;
•
neposredni vpliv svetovanja in opozarjanja;
•
vpliv izobraževanja otrok in odraslih z učenjem in ozaveščanjem;
•
reševanje konkretnih problemov v posvetovalnih telesih.
57
Vodje policijskih okolišev pa so tu poudarili tudi negativne dejavnike, ki zmanjšujejo vpliv ali
nimajo nobenega vpliva:
•
sestankovanje in delo v posvetovalnih telesih;
•
delo v policijski pisarni, ki je neučinkovito z vidika uporabnika;
•
nemerljivost učinkovitosti metod;
•
neizpostavljanje občanov in njihovo nezaupanje.
7.9.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 9. enoti
V vseh štirih skupinah so vodje policijskih okolišev podali različne odgovore, ki so jih
razdelili na pozitivne in negativne dejavnike. V 1. in 4. fokusni skupini so dejali, da je
nemogoče govoriti o vplivu preventivnih aktivnosti, ker ni mehanizma ali načina, s katerim bi
izmerili njihov učinek. V 3. in 4. fokusni skupini so tudi povedali, da je delo v policijskih
pisarnah neučinkovito, neproduktivno in nima vpliva na ljudi. Kot osnova vseh pozitivnih
dejavnikov je bila, da je za dober vpliv preventivne aktivnosti osnova primerna stopnja
zaupanja ljudi v policijo. Vodje policijskih okolišev so tudi dejali, da imajo preventivne
aktivnosti kratkoročen in dolgoročen vpliv.
7.10 Najboljše metode po mnenju vodij policijskih okolišev – 10. enota
V tej enoti smo vodje policijskih okolišev spraševali, katere metode preventivnih aktivnosti so
iz prejšnje enote po njihovem mnenju najboljše in najbolj vplivajo na zmanjševanje
kriminalitete.
7.10.1 1. fokusna skupina
V tej skupini so vsi odgovorili podobno, in sicer da ima najboljši vpliv metoda:
•
svetovanje in opozarjanje občanov;
•
neformalno druženje in povezovanje in pisno svetovanje in opozarjanje.
7.10.2 2. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev so v tej skupini bili enotnega mnenja, da so po njihovem mnenju
najboljše aktivnosti:
•
ustno in pisno svetovanje in opozarjanje;
•
izobraževanje otrok in odraslih;
•
neformalno druženje in povezovanje.
58
7.10.3 3. fokusna skupina
Odgovori oziroma mnenje vodij policijskih okolišev v tretji skupini so bili naslednji:
•
svetovanje in opozarjanje;
•
neformalno druženje in povezovanje;
•
izobraževanje otrok in odraslih;
•
najmanjši vpliv – delo v policijski pisarni.
7.10.4 4. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev so v tej skupini bili enotnega mnenja, in sicer da so po njihovem
mnenju najboljše aktivnosti:
•
ustno in pisno opozarjanje in svetovanje;
•
izobraževanje otrok in odraslih;
•
neformalno druženje in povezovanje z ljudmi;
•
poudarek pa je bil na pogoju – krepitev zaupanja v policijo.
7.10.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 10. enoti
V vseh štirih fokusnih skupinah so enoglasno odgovorili, da je najboljša in hkrati najbolj
vplivna metoda svetovanja in opozarjanja, zatem sledita neformalno druženje in povezovanje
ter pisno opozarjanje in svetovanje. Po njihovem mnenju sta metodi ustnega in pisnega
svetovanja in opozarjanja najboljši, ker imata tudi neposredni vpliv na občane in druge
subjekte ter tako tudi na zmanjševanje stopnje kriminalitete. Neformalno druženje in
povezovanje pa ima zaradi sodelovanja, navezovanja stikov in medsebojnega obveščanja
pomembno vlogo pri sodelovanju, iskanju vzrokov, rešitev za zmanjševanje kriminalnih
ravnanj. V 3. fokusni skupini je bila ponovno izpostavljena učinkovitost policijske pisarne. V
4. fokusni skupini pa je bil ponovno dan poudarek, da je za dober vpliv preventivne aktivnosti
nujna krepitev zaupanja ljudi v policijo.
7.11 Vpliv preventivnih aktivnosti na zmanjševanje
kriminalitete – 11.
enota
V predzadnji enoti smo spraševali vodje policijskih okolišev ali po njihovem mnenju izvedba
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete vpliva na zmanjševanje stopnje kriminalitete.
59
7.11.1 1. fokusna skupina
V 1. fokusni skupini so vsi enoglasno odgovorili, da izvedba preventivnih aktivnosti vpliva na
zmanjševanje stopnje in k temu dodali še:
•
da je cilj preventivnih aktivnosti, da se dejanja prekinejo;
•
da v kolikor si cel večer prisoten na določenem območju kaznivo dejanje ne bo
izvršeno in bo storilca pregnalo;
•
da ima največji vpliv tudi dosledna obravnava na sodišču in je storilec tudi
pravnomočno spoznan za krivega in ima slednje učinek generalne prevencije.
7.11.2 2. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev so v drugi fokusni skupini enako odgovorili, in sicer da izvedba
preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje stopnje in k temu dodali še:
•
da je potrebna modifikacija izvajanja preventivnih aktivnosti;
•
da je nujno potrebna večja vključenost lokalne skupnosti.
7.11.3 3. fokusna skupina
V tretji fokusni skupini so vodje policijskih okolišev soglasno odgovorili, da izvedba
preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje stopnje in k temu dodali še:
•
da je potrebno vplivati na zavedanje občanov o lastni varnosti;
•
uspešnost vidnosti in pravočasne usmerjenosti dela na kriminalnih žariščih;
•
pomen pravega izbora in kvalitete pri uporabi prave metode;
•
izpostavljene težave pri merljivosti učinka v aktivnosti;
•
neučinkovitost pri enaki izvedbi aktivnosti ne glede na geografske in demografske
različnosti.
7.11.4 4. fokusna skupina
Vodje policijskih okolišev so v drugi fokusni skupini enako odgovorili, da izvedba
preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje stopnje in k temu dodali še:
•
da je potreben čas in sprejem aktivnosti pri občanih;
•
vpliv in transparentnost policije;
•
informiranost občanov in izmenjava informacij;
•
soodgovornost ostalih za varnost;
60
•
nemerljivost aktivnosti in vpliv drugih dejavnikov;
•
pomemben vpliv kvalitetnih letakov s konkretno vsebino – uspešen letak 'Ne kradejo
samo srake'.
7.11.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 11. enoti
Torej vsi vodje policijskih okolišev so mnenja, da imajo preventivne aktivnosti vpliv na
zmanjševanje stopnje kriminalitete. V 1. fokusni skupini so vodje izpostavili tudi generalno
prevencijo na storilce, ki jo doseže dosledna obravnava storilcev pred sodišči. V 2. fokusni
skupini so izpostavili potrebo po modifikaciji izvajanja preventivnih aktivnosti. V 3. fokusni
skupini pravijo, da so preventivne aktivnosti oziroma projekti neučinkoviti glede na
geografske in demografske značilnosti posameznih postaj, izvajajo pa se ne glede, ali je to
potrebno in uspešno ali ne. V 4. fokusni skupini pa so mnenja, da je potreben čas pri občanih,
da bodo preventivne aktivnosti bolje sprejeli.
7.12 Dodatne pripombe vodij v zaključku – 12. enota
V zadnji enoti smo vodje policijskih okolišev spraševali, ali imajo na koncu še kaj za dodati.
7.12.1 1. fokusna skupina
V tej fokusni skupini štirje med njimi niso imeli ničesar, poleg že izrečenega, za dodati, trije
pa so povedali še:
•
da se veliko občanov preveč zanaša na policijo in ne upoštevajo samozaščitnih
ravnanj;
•
preveč aktivnosti na vseh področij policijskega dela, ki zmanjšujejo učinkovitost
posameznih aktivnosti;
•
več učinka ima pojavljanje policije na kritičnih mestih.
7.12.2 2. fokusna skupina
V drugi fokusni skupini so samo trije vodje policijskih okolišev pripomnili naslednje:
•
da je potrebna modifikacija izvajanja preventivnih aktivnosti;
•
in je potrebna večja vključenost lokalne skupnosti.
7.12.3 3. fokusna skupina
V tretji fokusni skupini so bile izpostavljene naslednje pripombe:
•
da se povečajo izvedbeni učinki preventivnih aktivnosti;
61
•
da težave veliko vplivajo na uspešnost;
•
izpostavljena je bila vloga in pomen dela VPO, ki se zanemarja.
7.12.4 4. fokusna skupina
V četrti fokusni skupini so bile izpostavljene naslednje pripombe:
•
izredna ovira preobsežne administracije;
•
izguba interesa sodelujočih;
•
neiskreno sodelovanje nekaterih subjektov;
•
neevidentirane aktivnosti, ki kažejo, da delo ni v celoti prikazano.
7.12.5 Ugotovitve o skupnih ali različnih dejstvih v 12. enoti
V zadnji enoti večina vodij ni imela dodatnih pripomb. Nekatere so se namreč ponovile, kot
recimo ovire, s katerimi se vodje policijskih okolišev soočajo pri izvajanju preventivnih
aktivnosti. Za izpostaviti so ugotovitve v 4. fokusni skupini glede neevidentirane aktivnosti, ki
jih izvedejo pa ne evidentirajo, kar lahko kaže na neko sivo polje.
8
INTERPRETACIJA PARADIGMATSKIH MODELOV
Paradigmatski model predstavlja vzročne pogoje, ki so osnova oziroma povod za nastanek
pojava. V našem primeru je to vpliv preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete na
zmanjševanje stopnje kriminalitete.
Sam potek postopka do paradigmatskega modela je bil kar dolg. Ko smo posneli intervjuje s
fokusnimi skupinami, smo najprej prepisali celotne pogovore oziroma naredili transkripte
pogovorov. Ker so vsebovali številna mašila, smo najprej celotne tekste očistili. Vprašanja, ki
so bila zastavljena z usmeritvenimi vprašanji, so tvorila ločene enote. V posameznih enotah
smo pričeli z odprtim kodiranjem, in sicer s pripisovanjem pojmov. Naslednja faza je bila
združevanje pojmov v kategorije, kjer smo nato opravili analizo značilnosti pojmov. Po
opravljeni analizi smo nadaljevali z odnosnim kodiranjem, kjer smo kategorije med seboj
primerjali in razporedili v domnevne odnose. Ko smo kategorije povezali, smo oblikovali
teorije in naredili paradigmatski model, ki vsebuje vzročni pogoj, osnovni pojav, kontekst,
intervenirajoče pogoje, strategije akcije in interakcije ter posledice.
Paradigmatski model v našem primeru predstavlja odgovore na vprašanja, ki so bila
usmerjena k pridobitvi odgovora na raziskovalno vprašanje, ali izvedba preventivnih
62
aktivnosti s področja kriminalitete vpliva na zmanjševanje stopnje kriminalitete. Ugotovili
smo, da iz tega izhaja, da so za to potrebne uspešne preventivne metode, kvalitetno
spremljanje varnostne situacije, ustrezna povezovalnost med vsemi povezanimi subjekti, ki
vplivajo na izboljšanje varnosti in aktivnosti, ki so usmerjene v prihodnost. Ob vseh teh
dejavnikih se pojavijo tudi izvedbene težave, ki se kažejo predvsem v nesodelovanju vseh
subjektov, obremenjenosti policistov ter kadrovskemu primanjkljaju. Slednje izvedbene
težave pa toliko ne vplivajo na uspešnost izvedenih preventivnih aktivnosti za zmanjšanje
kriminalitete ter vplivanju na dejavnike, ki jo povzročajo. Je bilo pa ugotovljeno, da so
pomemben dejavnik, ki je ključen in mu bo moralo vodstvo policijske postaje dati večji
poudarek.
8.1 Interpretacija paradigmatskega modela 1. fokusne skupine
Dejavniki, ki direktno izhajajo iz osnovnega problema vpliva preventivnih aktivnosti na
preprečevanje kriminalitete v paradigmatskem modelu, so (priloga 8):
•
učinkovitost (učinek na dejavnike, ki kriminaliteto povzročajo; večji občutek
varnosti; zmanjševanje števila kaznivih dejanj; generalna prevencija);
•
kvalitetno spremljanje (samoseznanitev policista; obveščanje s strani občanov;
obveščanje s strani lokalne skupnosti; prisotnost na kritičnih mestih);
•
uspešne preventivne metode (svetovanje in opozarjanje; neformalni razgovori;
izobraževanje otrok in odraslih);
•
povezovalnost (predstavniki krajevnih skupnosti, občani);
•
usmerjenost v prihodnost (partnerski odnosi; vplivanje na občane; skupna skrb za
varnost);
•
izvedbene težave (nesodelovanje vseh subjektov; obremenjenost policistov; kadrovski
primanjkljaj);
Med posameznimi dejavniki pa obstajajo vzročno-posledični odnosi in interakcije. Tako lahko
v paradigmatskem modelu vidimo, da so vzajemno povezane naslednje kategorije:
•
izvedbene težave  usmerjenost v prihodnost – izvedbene težave vplivajo na
usmerjenost v prihodnost. Tako nesodelovanje vseh subjektov, obremenjenost
policistov in kadrovski primanjkljaj vplivajo na skrb za skupno varnost, na vplivanje
na občane in partnerski odnos;
63
•
izvedbene težave  učinkovitost – izvedene težave so vsekakor zelo povezane z
učinkovitostjo preventivnih aktivnosti in vplivajo na občutek varnosti, zmanjšanje
števila kaznivih dejanj ter generalno prevencijo vsekakor;
•
učinkovitost  kvalitetno spremljanje – učinkovitost in kvalitetno spremljanje
sta tesno obojestransko povezana. Ker pri kvalitetnem spremljanju varnostne
problematike dosegamo želeno učinkovitost. Vsekakor pa dejavniki, ki izhajajo iz
učinkovitosti, vplivajo na intenziteto kvalitetnega spremljanja varnostne problematike
in postavitev temeljev, ki so nujno potrebni za načrtovanje, pripravo in izvedbo
preventivnih aktivnosti;
•
kvalitetno
spremljanje

povezovalnost
–
kvalitetno
spremljanje
in
povezovalnost sta ravno tako tesno obojestransko povezana. Ker pri dejavnikih
povezovalnosti vzpostavljamo, ohranjamo in krepimo tiste stike in vezi z občani in
predstavniki lokalnih skupnosti, ki so nujno potrebni za uspešnost preventivnih
aktivnosti. Obratno pa je kvalitetno spremljanje zelo pomembno in vpliva na
dejavnike povezovalnosti, ker dejanska obveščenost s strani občanov in predstavnikov
lokalnih skupnosti vpliva tudi na dobro povezovalnost;
•
povezovalnost  usmerjenost v prihodnost – dejavniki povezovalnosti pa so
enostransko usmerjeni v prihodnost, ker dobri stiki in povezanost z občani in
predstavniki krajevnih skupnosti vplivajo na dejavnike, ki so usmerjeni v prihodnost
zlasti na dobre partnerske odnose in skupno skrb za varnost;
•
uspešne preventivne metode  učinkovitost – uspešne preventivne metode in
učinkovitost sta v tesni obojestranski povezanosti, in sicer so kvalitetno izvedene
preventivne aktivnosti svetovanja in opozarjanja, neformalni razgovori, izobraževanja
otrok in odraslih, to pomeni tiste, ki najbolj vplivajo in učinkujejo na dejavnike, ki
povzročajo kriminaliteto, povzročajo večji občutek varnosti, zmanjšujejo kazniva
dejanja in vplivajo na generalno prevencijo. Vsekakor pa v obratni smeri ti dejavniki,
če se zmanjšajo in omilijo vplivajo na preventivne aktivnosti, bodisi da se zmanjšajo
ali ne izvajajo v takšni intenziteti kot v primeru slabšega stanja.
8.2 Interpretacija paradigmatskega modela 2. fokusne skupine
Dejavniki, ki direktno izhajajo iz osnovnega problema vpliva preventivnih aktivnosti na
preprečevanje kriminalitete v paradigmatskem modelu, so (priloga 9):
64
•
uspešne preventivne metode (svetovanje in opozarjanje; izobraževanje otrok in
odraslih; preventivni razgovori z občani in povratniki);
•
spremljanje varnostne situacije in načrtovanje (dnevna seznanitev; makro in mikro
spremljanje problematike; periodično načrtovanje; proaktivno načrtovanje in
delovanje);
•
izbor kvalitetne in kvantitetne aktivnosti (osebni učinek kvalitete na posameznika;
premosorazmerni učinek kvantitete na večjo ciljno skupino);
•
interne težave pri izvedbi (prevelik vpliv policijske uprave; pomanjkanje finančnih
sredstev, nezainteresiranost in nesodelovanje ostalih policistov);
•
reševanje problemskih situacij (sodelovanje; izmenjava informacij; vpliv na
dejavnike za nastanek kaznivih dejanj);
•
pomembnost sodelovanja (skupno reševanje problemov; problem nezainteresiranosti
lokalnih skupnosti; pravilno in kontinuirano sodelovanje).
Med posameznimi dejavniki pa obstajajo vzročno posledični odnosi in interakcije. Tako lahko
v paradigmatskem modelu vidimo, da so vzajemno povezane naslednje kategorije:
•
pomembnost sodelovanja  uspešne preventivne metode – pomembnost
sodelovanja in uspešne preventivne metode so obojestransko povezani in vplivajo
eden na drugega. Skupno reševanje problemov in pravilno kontinuirano sodelovanje v
končni fazi vpliva k uspehu preventivnih metod. Obratno pa tudi uspešne metode
vplivajo na sodelovanje in sam uspeh sproži reakcijo po še boljšem sodelovanju;
•
pomembnost sodelovanja  reševanje problemskih situacij – dejavniki
pomembnosti sodelovanja so enostransko usmerjeni v reševanje problemskih situacij,
ker sodelovanje, izmenjava informacij in vpliv na dejavnike za nastanek kaznivih
dejanj vplivajo na dejavnike, ki so pomembni za skupno reševanje problemov,
pravilno in kontinuirano sodelovanje ter odpravljajo problem nezainteresiranosti
lokalne skupnosti;
•
uspešne preventivne metode  reševanje problemskih situacij – značilnosti obeh
obojestransko vplivajo eden na drugega. Pomeni, da uspešne izvedene metode imajo
neposredni učinek na dejavnike, ki vplivajo na nastanek kaznivih dejanj, izmenjavo
informacij in zaradi uspeha vplivajo na sodelovanje. V obratnem pogledu pa ravno
odprava dejavnikov za nastanek KD, dobra izmenjava informacij in dobro sodelovanje
kaže na to, da so te aktivnosti uspešne;
65
•
spremljanje varnostne situacije  uspešne preventivne metode – spremljanje
varnostne situacije in načrtovanje aktivnosti so ključni dejavniki, ki vplivajo na
uspešnost preventivnih metod. Pri tem tako stalno spremljanje situacije kot proaktivno
načrtovanje pripelje do rezultatov in uspeha pri dosegu cilja, zaradi katerega so bile
določene aktivnosti načrtovane;
•
spremljanje varnostne situacije  izbor kvalitetne in kvantitetne aktivnosti –
s tem, ko se dosledno spremlja varnostna situacija in se zadeve tudi ustrezno
načrtujejo lahko za reševanje problemske situacije uporabimo ustrezno metodo, s
katero bomo vplivali na varnostni pojav. Ker dosledno spremljanje in ustrezno
načrtovanje daje tudi jasen signal, s katero obliko metode bomo najučinkovitejše
dosegli cilj. Obratno pa velja, da je dobro poznavanje izvedbenih učinkov tako
kvantitativnih metod kakor kvalitativnih aktivnosti nujno, da bomo to pri načrtovanju
upoštevali ter s tem nadzirali delovne resurse;
•
interne težave  izbor kvalitetne in kvantitetne aktivnosti – interne težave imajo
izrazit enostranski vpliv na izbor kvalitetne ali kvantitetne aktivnosti. Prevelik vpliv
uprave ima vpliv na to, da so aktivnosti narejene nekvalitetno in nimajo učinka.
Neprepoznavanje težav kaže na to, da ne vemo, katero metodo bomo uporabili pri
reševanju varnostnega pojava. Nezainteresiranost in nesodelovanje policistov pa
vpliva tako na kvaliteto in kvantiteto, ker večina nalog sloni samo na vodjih
policijskih okolišev. Pomanjkanje finančnih sredstev pa je osnovna težava, ker pri
izvedbi vsake preventivne aktivnosti potrebujemo določene materialne resurse;
•
interne težave  reševanje problemskih situacij – skoraj podobno kot prej interne
težave pri izvedbi vplivajo na reševanje problemskih situacij. Prevelik vpliv uprave
ima za posledico, da je vseh aktivnosti preveč in je v povezavi z drugimi težavami
premalo časa za izmenjavo informacij, sodelovanje je slabše, kar vpliva na skupno
reševanje problemov. Neprepoznavanje težav vpliva na vsebino pri izmenjavi
informacij in sodelovanja, nezainteresiranost in nesodelovanje ostalih policistov pa
slabo učinkuje na preprečevanje dejavnikov za nastanek kaznivih dejanj.
8.3 Interpretacija paradigmatskega modela 3. fokusne skupine
Dejavniki, ki direktno izhajajo iz osnovnega problema vpliva preventivnih aktivnosti na
preprečevanje kriminalitete v paradigmatskem modelu, so (priloga 10):
66
•
uspešne aktivnosti in metode (svetovalno opozorilni razgovori; pisno in medijsko
opozarjanje; izobraževanje otrok in odraslih; neformalno druženje in povezovanje);
•
eksterne ovire pri izvedbi (pomanjkanje zaupanja; nezainteresiranost lokalnih
skupnosti; nezainteresiranost subjektov);
•
učinek aktivnosti (usmerjeno izobraževanje; krepitev zaupanja; neposredni vpliv na
občane; usmerjen vpliv projektov);
•
interne ovire pri izvedbi (preobremenjenost; kadrovski primanjkljaj; premajhna
podpora uprave; organizacija dela na PP);
•
sodelovanje z ostalimi (skupna skrb za varnost; pridobivanje informacij; reševanje
konkretnih problemov);
•
servis za varnost ljudi (povezovanje z občani; sodelovanje z institucijami;
zmanjšanje tveganj; partnerski odnos v skupnosti).
Med posameznimi dejavniki pa obstajajo vzročno posledični odnosi in interakcije. Tako lahko
v paradigmatskem modelu vidimo, da so vzajemno povezane naslednje kategorije:
•
servis za varnost ljudi  uspešne aktivnosti in metode – pri tej interakciji gre za
obojestransko odvisnost in vpliv. Kvalitetno povezovanje z občani, sodelovanje in
partnerski odnos vpliva na uspešnost aktivnosti in metod, saj se s to kvaliteto veča
uspešnost posameznih metod in aktivnosti. Sodelovanje pripomore k večjemu
vpogledu, na podlagi katerega lahko uspešno izberemo pravo metodo. Obratno pa, če
so aktivnosti kvalitetno opravljene, se veča partnerski odnos v skupnosti in učinkovito
zmanjšujejo tveganja za nastanek kaznivih dejanj;
•
uspešne aktivnosti in metode  učinek aktivnosti – pri tej povezavi gre za
obojestransko povezanost. Uspešni svetovalno opozorilni razgovori pri neposrednem
vplivu na občane dosežejo namen in uspeh. Dobro izvedeno izobraževanje otrok in
odraslih pa povzroči učinek usmerjenega izobraževanja na posamezne ciljne skupine
ob težavah, ki jih lahko ogrožajo. V obratnem vidiku pa učinek pravilnega
neposrednega vpliva na občane vpliva na uspešnost metode svetovalno opozorilne
razgovore in učinek usmerjenega izobraževanja na samo uspešnost aktivnosti
izobraževanja otrok in odraslih z uporabo pravilnih metod. Na prvi pogled
nepomembna pa je obojestranska povezanost krepitve zaupanja in neformalnega
druženja in povezovanja, ki je izjemnega pomena in ima dolgoročne učinke;
67
•
interne ovire pri izvedbi  eksterne ovire pri izvedbi – gre za močan enostranski
vpliv, ki pri izvedbi aktivnosti vpliva na to, da se kriminaliteta ne zmanjšuje.
Kadrovski primanjkljaj je ključen, da je pri ljudeh zaznano pomanjkanje zaupanja. Ker
so vodje policijskih okolišev v večji meri preobremenjeni, zaradi kadrovskega
primanjkljaja izvajajo naloge v patruljah, ob negativnih vplivih organizacije dela na
policijskih postajah neposredno vpliva na pomanjkanje zaupanja v policijo. Z
internimi težavami pa je slabša tudi zainteresiranost subjektov in lokalne skupnosti;
•
interne ovire pri izvedbi  učinek aktivnosti – enake učinke internih težav pa ima
tudi na učinek preventivnih aktivnosti. Zaradi premajhne podpore policijske uprave ni
pričakovanega učinka usmerjenega vpliva projektov. Vse interne težave pa imajo
nepričakovan vpliv na občane, ki je v povezavi z nekrepitvijo zaupanja;
•
sodelovanje z ostalimi  učinek aktivnosti – pri reševanju konkretnih problemov
in usmerjenega vpliva preventivnih projektov ima obojestranski vpliv. Pomembnost
reševanja konkretnih problemov pri sodelovanju z ostalimi vpliva na učinek aktivnosti
usmerjenega vpliva preventivnih projektov. Obratno velja, da zelo učinkovita
usmerjenost preventivnega projekta vpliva na uspešnost pri reševanju konkretnega
problema;
•
servis za varnost ljudi  sodelovanje z ostalimi – pri tej soodvisnosti gre za
nujnost povezovanja z občani zaradi pridobivanja informacij in obratno, da policija
kot servis za varnost ljudi z ustreznim povezovanjem kot obliko dela pridobiva
informacije, ki so za zmanjševanje kriminalitete nujne in ključne. Širše gledano ima
dejstvo, da je policija servis za varnost ljudi za osnovo ravno sodelovanje in
povezovalnost.
8.4
Interpretacija paradigmatskega modela 4. fokusne skupine
Dejavniki, ki direktno izhajajo iz osnovnega problema vpliva preventivnih aktivnosti na
preprečevanje kriminalitete v paradigmatskem modelu, so (priloga 11):
•
učinkovitost (pridobivanje zaupanja; učenje in ozaveščanje; neposredni vpliv na
občane; partnerski odnosi);
•
uspešne preventivne metode (svetovanje in opozarjanje; izobraževanje otrok in
odraslih; neformalno druženje in povezovanje; uporabnost medijev);
•
neodzivnost kot ovira (nezainteresiranost lokalne skupnosti; nedovzetnost za
predloge; nezainteresiranost ljudi; neupoštevanje nasvetov);
68
•
izvedbene težave (preobremenjenost; preveč aktivnosti iz uprave; premajhna
usposobljenost, nezainteresiranost policistov);
•
reševanje
odklonskih
pojavov
(kvalitetne
aktivnosti;
preventivni
projekti;
povezovalnost z ljudmi; vpliv in vloga VPO).
Med posameznimi dejavniki pa obstajajo vzročno posledični odnosi in interakcije. Tako lahko
v paradigmatskem modelu vidimo, da so vzajemno povezane naslednje kategorije:
•
ključnost sodelovanja  učinkovitost – pri tej obojestranski odvisnosti in vplivu
vloga institucij, lokalne skupnosti in občanov vpliva na partnerske odnose in njihovo
učinkovitost ter uspešnost. Če so partnerski odnosi pričakovani, na visokem nivoju
ključno vplivajo na sodelovanje;
•
učinkovitost  uspešne preventivne metode – gre za izrazito enosmerno
usmerjenost, kjer uspešnost metod svetovanja in opozarjanja, izobraževanja otrok in
odraslih, neformalnega druženja in povezovanja vpliva na učinkovitost pri
neposrednem vplivu na občane, učenju in ozaveščanju ter pridobivanju zaupanja;
•
neodzivnost kot ovira  učinkovitost – lahko bi rekli, da ovira neodzivnosti ključno
vpliva na uspešnost in učinkovitosti posameznih aktivnosti. Kot se je v 4. fokusni
skupini izpostavilo, gre za nezainteresiranost lokalne skupnosti, ki izrazito vpliva na
dobre partnerske odnose, ki so ključnega pomena pri zmanjševanju kriminalitete;
•
izvedbene težave  neodzivnost kot ovira – pri izvedbenih težavah se pojavi
dejstvo, da ima premajhna usposobljenost vodij policijskih okolišev vpliv na
nedovzetnost za predloge, nezainteresiranost ljudi in neupoštevanje problemov. Ravno
tako se enostranska usmerjenost pojavi pri nezainteresiranosti policistov, ki vpliva na
nezainteresiranost lokalne skupnosti in nezainteresiranost ljudi;
•
izvedbene težave  reševanje odklonskih pojavov – pri vseh izvedbenih težavah
gre za izpostaviti preveč delegiranih aktivnosti iz policijske uprave, ki vpliva na
kvalitetne aktivnosti pri reševanju odklonskih pojavov;
•
izvedbene težave  ključnost sodelovanja – vse izvedbene težave vplivajo na
ključnost sodelovanja – vlogo občanov, lokalnih skupnosti in institucij. Izvedbene
težave tako vplivajo na kakovost sodelovanja, njeno intenziteto, vsebino in pomen.
Slednje so velika ovira pri zmanjševanju kriminalitete.
69
9
PRIMERJAVA PARADIGMATSKIH MODELOV
Pri pregledu paradigmatskih modelov med seboj lahko kar hitro vidimo, da imajo skupne
točke, kakor tudi medsebojne razlike. Razlike so bistvene in imajo ozadje v več različnih
dejavnikih. Najprej bomo omenili, da 1. fokusna skupina izhaja iz ene policijske postaje, ki
obravnava največ varnostnih dogodkov in je tudi največ vodij policijskih okolišev. V 2.
fokusni skupini so vodje policijskih okolišev policijskih postaj z območja Bele krajine.
Skupni imenovalec v tej skupini je ista geografska lega in izredna podobnost v odnosu
policije ter prebivalcev. V 3. fokusni skupini so vodje policijskih okolišev manjših policijskih
postaj, ki imajo zelo podobno organizacijsko osnovo delovanja – vse tri policijske postaje
imajo majhno število policistov in se srečujejo s podobnimi organizacijsko-kadrovskimi
težavami. Vodje policijskih okolišev 4. fokusne skupine pa prihajajo s policijskih postaj
prejšnje Policijske uprave Krško in ravno to je skupni imenovalec te fokusne skupine.
9.1 Skupne značilnosti paradigmatskih modelov
Če pogledamo vse štiri paradigmatske modele, se slednji razlikujejo med seboj, seveda pa
imajo tudi skupne značilnosti in izhodišča. V odnosu na raziskovalni problem in raziskovalno
vprašanje lahko vidimo naslednje skupne značilnosti vseh štirih paradigmatskih modelov:
•
v vseh paradigmatskih modelih so razvidne iste oziroma podobne uspešne preventivne
metode (svetovanje in opozarjanje, izobraževanje otrok in odraslih, neformalno
druženje in povezovanje), kar kaže po mnenju VPO na uspešnost omenjenih metod;
•
v vseh paradigmatskih modelih je izpostavljena pomembnost sodelovanja z lokalnimi
skupnostmi in drugimi subjekti (skupno reševanje problemov, skrb za varnost,
izmenjava informacij ter pomembna vloga vseh sodelujočih);
•
vsi paradigmatski modeli izkazujejo izvedbene težave, ki imajo velik vpliv na
uspešnost izvajanja preventivnih aktivnosti (preobremenjenost, kadrovske težave,
nezainteresiranost in nesodelovanje ostalih policistov);
9.2 Razlike in odstopanja v paradigmatskih modelih
Pri pregledu vseh štirih paradigmatskih modelov smo iskali tiste značilnosti, ki izstopajo od
skupnih lastnosti. Slednje so posledica razlik, ki so prisotne med posameznimi skupinami.
Omeniti velja razlike, ki izstopajo:
70
•
edino v paradigmatskem modelu 3. fokusne skupine izstopajo eksterne težave, ki se
kažejo pri izvajanju preventivnih aktivnosti (pomanjkanje zaupanja v policijo,
nezainteresiranost lokalnih skupnosti in drugih subjektov);
•
paradigmatska modela 1. in 2. fokusne skupine poudarjajo pomen načrtovanja
preventivnih aktivnosti, ki je odvisno od kvalitetnega spremljanja varnostne situacije;
•
v 3. paradigmatskem modelu je izpostavljena servisna vloga policije pri izvajanju
preventivnih aktivnosti, ki se kaže v partnerskem odnosu in zmanjševanju tveganj;
•
paradigmatski model 4. fokusne skupine izrazito poudarja neodzivnost kot problem pri
izvajanju preventivnih aktivnosti (nedovzetnost za predloge in neupoštevanje
nasvetov, ki je tudi posledica nezainteresiranosti);
•
pri paradigmatskem modelu 3. fokusne skupine izstopa dejavnik pri internih težavah,
ki je bil močno poudarjen pri internih težavah – organizacija dela na PP;
•
paradigmatski model 2. fokusne skupine izpostavlja pomemben dejavnik – pravilen
izbor kvalitetne in kvantitetne aktivnosti, ki je ključen za vpliv na zmanjšanje
kriminalitete
(izbor
metode,
ki
ima
osebni
učinek
na
posameznika
ali
premosorazmerni učinek na večjo množico).
10 ZAKLJUČEK IN SKLEPI
Čeprav je izvajanje preventivnega dela v policiji zelo pomemben segment pri preprečevanju
vseh varnostnih pojavov v družbi, lahko vidimo, da v pravi izvedbeni obliki še ni povsem
zaživelo na vseh nivojih Policije tako v menedžmentu kot v operativnem delu. Razlogi tičijo v
zakoreninjenosti tradicionalnega dela in klasičnemu obravnavanju varnostne problematike,
kjer Policija sama še vedno prevzema največji del odgovornosti za varnost. Pri preučevanju
literature smo ugotovili, da se lahko rezultati zmanjšanja določenih varnostnih pojavov
dosežejo izključno s pravilnim pristopom policije in izvajanjem policijskega dela v skupnosti.
Prav preventivne aktivnosti, ki jih izvajajo vodje policijskih okolišev ključno prispevajo k
večji varnosti, še posebej k zmanjšanju kriminalitete. Zakonsko, podzakonsko in z
resolucijami ter strategijami določeno izvajanje preventivnih programov in projektov sicer
postavlja pravo smer v boju proti zmanjševanju kriminalitete, vendar vidimo, da ni izvedbene
intenzitete in zato rezultat ni pričakovan. Preučevanje raziskovalnega problema vpliva
preventivnih aktivnosti na zmanjševanje kriminalitete nam je razširilo obzorje, s katerim smo
ugotovili kar nekaj dobrih učinkov pa tudi ključne težave, ki predstavljajo ovire pri uspešnosti
doseganja cilja zmanjševanja kriminalitete.
71
Ključno vprašanje, ki smo si ga v uvodu magistrske naloge postavili je, ali po mnenju vodij
policijskih okolišev izvedba preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete vpliva na
zmanjševanje stopnje kriminalitete. Vsekakor je kvalitativno pridobivanje podatkov in njenih
interpretacij specifično in zelo pomembno za ugotavljanje vzrokov in dejavnikov, ki vplivajo
na našo raziskovalno vprašanje iz introvertiranega vidika – to je iz policijske dejavnosti
navzven proti uporabniku. S tem lahko vodstveni menedžment na lokalnem in regionalnem
nivoju opazi pomanjkljivosti in prednosti, ki jih lahko uporabijo pri vodenju, načrtovanju,
izvajanju in nadzorovanju dela na področju preventive.
S kvalitativno raziskavo na območju celotne PU Novo mesto in pridobitvijo podatkov v
fokusnih skupinah smo dobili tako stične kot tudi kavzalne točke med posameznimi
fokusnimi skupinami. Ugotovili smo, da se vse štiri fokusne skupine razlikujejo po številnih
značilnostih (velikost postaj, gostota obravnavanih dogodkov, organizacijska in kadrovska
specifika, razlike v urbanem in ruralnem okolju, …). Ravno zaradi teh različnosti so skupne
ugotovitve tudi tako pomembne. Zaradi združitve obeh policijskih uprav v PU Novo mesto se
pojavlja tudi različnost v izvajanju preventivnih aktivnosti. Vsaka fokusna skupina ima svoje
posebnosti in tudi podobnosti, ki bi jih veljalo upoštevati.
Rezultati kvalitativne raziskave na območju PU Novo mesto, ki smo jo izvedli s pogovori v
štirih fokusnih skupinah, so pokazali, da izvajanje preventivnih aktivnosti vpliva na
zmanjševanje kriminalitete, kar je tudi njihov primarni namen. Pri preučevanju problema smo
prišli do podatkov, ki kažejo na dejstvo, da so učinkovitost aktivnosti, kvalitetno spremljanje,
uspešne preventivne metode, povezovalnost ter pomembnost sodelovanja med policijo in
institucijami, aktivnosti in prizadevanja za usmerjenost v prihodnost tisti ključni – pozitivni
dejavniki, ki vplivajo na uspešnost preventivnih aktivnosti. Ugotovili smo, da so
najuspešnejše metode svetovanje in opozarjanje (ustno, pisno, medijsko), neformalno
druženje in povezovanje ter izobraževanje otrok in odraslih. Učinkovitost preventivnih
aktivnosti se kaže v odpravi dejavnikov in zmanjševanju tveganj za nastanek kaznivih dejanj,
v izmenjavi informacij pri partnerskem sodelovanju, v ozaveščanju ljudi pri izobraževanju ter
večanjem zaupanja ljudi v policijo z neposrednim vplivom na občane. Velika protiutež
učinkovitosti pa so izvedbene težave, ki predstavljajo veliko oviro pri uspešnosti preventivnih
aktivnosti. V veliki meri je to preobremenjenost in kadrovski primanjkljaj, prevelik vpliv in
preobsežnost nalog iz uprave ter nezainteresiranost policistov, le-te so takoimenovane interne
težave. Kot najizrazitejša eksterna težava pa se pojavi nezainteresiranost ter nesodelovanje
lokalnih skupnosti in drugih subjektov. Končna ugotovitev interpretacije podatkov in
72
paradigmatskih modelov je pritrdilna, da izvajanje preventivnih aktivnosti vpliva na
zmanjševanje kriminalitete s tem, da se poizkušajo odpraviti težave, ki to preprečujejo.
Spoznanje, ki smo ga v magistrski nalogi tudi dobili je, da je zavedanje o vplivu policijske
prevencije tako na strani policistov kot na strani občanov in predstavnikov lokalne skupnosti
zelo pomembno pri odkrivanju, preprečevanju in zmanjševanje kriminalitete.
Iz ugotovitev pridobljenih v raziskavi lahko povzamemo ključne sklepe, ki bi jih bilo treba
upoštevati za izboljšanje obstoječega načina izvajanja preventivnega dela v skupnosti.
Predlogi, ki bi veljali za PU Novo mesto, bi se lahko smiselno uporabili tudi na GPU za
državni nivo. Gre za predloge, ki bi imeli kratkoročne in dolgoročne učinke:
1. PU Novo mesto, ob upoštevanju lokalnih posebnosti vsake policijske enote, preuči
možnost modifikacije obstoječega načina izvajanja preventivnih aktivnosti za
regionalni in lokalni nivo s ciljem večje učinkovitosti. Modifikacijo bi bilo s ciljem
večje učinkovitosti smiselno vpeljati na državnem nivoju.
2. S ciljem zmanjšanja preobremenjenosti in večje učinkovitosti na posameznih enotah bi
bilo smiselno podati kompletno odgovornost za načrtovanje in izvedbo preventivnih
aktivnosti, glede na lokalne posebnosti in potrebe, na vsako policijsko postajo.
3. PU Novo mesto preuči sistematizacijo delovnih mest in kadrovski primanjkljaj
določenih policijskih postaj s ciljem odprave organizacijskih težav, ki vplivajo na
uspešno delo vsake policijske postaje.
4. PU Novo mesto in vodstva posameznih policijskih enot preverijo usposobljenost vodij
policijskih okolišev in predlagajo ustrezna usposabljanja (osnovno usposabljanje za
vodjo policijskega okoliša, kdor še ni bil ali nadaljevalno usposabljanje za vodjo
policijskega okoliša).
5. Vodstva PP v sodelovanju s PU Novo mesto namenijo več pozornosti ustrezni
proaktivni izvedbi nalog s področja preventive in policijskega dela v skupnosti. S
sestanki ali drugimi oblikami dela je potrebno strmeti k večji vključenosti lokalnih
skupnosti in drugih subjektov pri skupnem zagotavljanju varnosti na posameznem
postajnem območju. Cilj je odprava nezainteresiranosti lokalne skupnosti.
6. PU Novo mesto preuči možnosti spremembe in način uporabe finančno materialnih
sredstev s ciljem odprave neučinkovitosti in izboljšanja učinkovitosti posameznih
preventivnih projektov in aktivnosti. Upoštevajo se prioritete in predlogi PP.
7. Vodstva vsake PP več aktivnosti namenijo razpršitvi odgovornosti za izvedbo
preventivnih aktivnosti na vse policiste in odpravi vzroka nezainteresiranosti
73
policistov. Preventiva naj bi postala primarno sredstvo za dosego ciljev vseh policistov
na PP.
8. Služba za odnose z javnostmi PU Novo mesto nameni več pozornosti usmerjenemu
obveščanju in seznanjanju državljanov o partnerski vlogi policije pri skupnem
zagotavljanju varnosti. Usmerjeno seznanjanje obveščanje se izvaja z namenom dviga
stopnje zaupanja ljudi in odpravljanje nezainteresiranosti državljanov.
9. Vodstva predvsem manjših PP v skladu z možnostmi preučijo organizacijske ovire pri
izvajanju preventivnega dela in z usmerjenim razporejanjem omogočijo izvedbo
načrtovanih nalog.
10. Vodstva PP naj pri razporejanju dela po možnosti upoštevajo, da ne razporejajo vodje
policijskih okolišev za izvajanje represivnih nalog na svojih policijskih okoliših, saj
ugotovitve kažejo negativne učinke.
Menim, da je preventivno delo Policije ali v skupnost usmerjeno policijsko delo potrebno in
nujno, če želimo, da bo Policija uspešna in učinkovita in bo imela tudi podporo širše javnosti.
Potrebe po uvajanju novega pristopa izhajajo iz ugotovitev, da je odtujenost med policijo in
ljudmi prevelika, da ni tesnejših povezav, zato je njeno delo težje in manj uspešno tako pri
preprečevanju kot tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj. Za izvajanje novega pristopa je nujno
potrebno sodelovanje državljanov. Občani so
pripravljeni sodelovati, vendar je njihova
informiranost še vedno nezadostna, čeprav se določene metode in oblike v skupnost
usmerjenega policijskega dela že izvajajo. Policija mora delovati tako, da se ljudje počutijo
čim bolj varne. To pa pomeni, da policisti ne opravljajo samo klasičnih policijskih nalog. Niso
samo vzdrževalci reda in miru ter preiskovalci kaznivih dejanj, ampak je njihova vloga tudi
preprečevalna, kajti ljudje se počutijo varne takrat, ko vedo, da obstaja zelo majhna verjetnost,
da bi postali žrtve ali oškodovanci kaznivih dejanj ali prekrškov. Zaradi tega morajo opravljati
tudi tiste naloge, ki preprečujejo nastanek kaznivih dejanj in drugih negativnih pojavov v
družbi, to pa pomeni naloge za odpravljanje vzrokov in okoliščin, ki lahko vodijo k
njihovemu nastanku.
74
11 LITERATURA IN VIRI
1.
Bančič, Klemen, Čarman Petra, Pirnat, Andrej Jurij, Vrhovnik, Maja (2008):
Policijsko delo v skupnosti - študija primera: Halton Strategic Partnership, Velika
Britanija. 9. slovenski dnevi varstvoslovja. Bled. Dostopno na: http://www.fvv.unimb.si/dv2008/zbornik/index.html (21.2.2011)
2.
Beck, Adrian (2005): Razumevanje pomembnosti konteksta pri razvijanju policijskega
dela v skupnosti: postsovjetska študija primera. Izzivi sodobnega varstvoslovja, 1, 3961.
3.
Dölling, Dieter, Felt, Thomas, Heinz, Wolfgang, Kury, Helmut (2003): Kommunale
Kriminalprävention – Analyisen und Perspektiven. Felix-Verlag. Holzkirchen, 293 s.
4.
Faber, Vladimir in Mraović Cajner, Irena (2003): Reforma operativno-preventivnog
rada policije u odorama. Ministarstvo unutrašnjih poslova. Policijska akademija.
Zagreb, 51 str.
5.
Goldstein, Herman (1987): Toward Community-oriented Policing: Potential, basic
requierements and Thershold Questions. Crime and Delinquency, vol.33, no.1, p. 630.
6.
Kogovšek, Andrej (2009): Predstavitev v skupnost usmerjenega policijskega dela v
svetu in v Sloveniji. 10. slovenski dnevi varstvoslovja. Zbornik prispevkov, str. 13-37.
7.
Kosmač, Franc in Gorenak, Vinko (2004): Stališča komandirjev policijskih postaj do
policijskega dela v skupnosti. Dnevi varstvoslovja. Bled. str. 714-726.
8.
Kosmač, Franc in
Gorenak, Vinko (2005): Reševanje težav skupaj z ljudmi.
Slovenska uprava, št. 1, str. 11-13.
9.
Malnar, Zdravko (1991): Izvajanje policijske dejavnosti v lokalni skupnosti: sodoben
pogled v prihodnost. Zbornik strokovno znanstvenih razprav, let. IV., str. 132-139.
10.
Mesec, Blaž. (1998): Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana.
Visoka šola za socialno delo.
11.
Meško, Gorazd (2002): Osnove preprečevanja kriminalitete. Ljubljana, Ministrstvo za
notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola. 382 strani.
12.
Meško, Gorazd (2001): V skupnost usmerjeno policijsko delo – izziv za slovensko
policijo. Teorija in praksa, let. 38, št. 2, Ljubljana.
13.
Meško, Gorazd, Pagon, Milan, Dobovšek, Bojan (2005): Varstvoslovje- kontekst,
vsebina in izzivi za prihodnost. Izzivi sodobnega varstvoslovja. Ljubljana, Fakulteta za
policijsko-varnostne vede. str. 13-38.
75
14.
Meško, Gorazd (2000): Pogledi na preprečevanje kriminalitete v pozno modernih
družbah. Teorija in praksa, let. 37, št.4, Ljubljana.
15.
Meško, Gorazd, Fallshore, Merte, Jevšek, Aleksander. (2007): Policija in strah pred
kriminaliteto. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 58 (4), 340–351.
16.
Meško, Gorazd. (1999): Strah pred kriminaliteto – perspektive in dileme. Socialna
pedagogika, 3 (2), 99–108.
17.
Mikulan, Marija (1993). Vodja policijskega okoliša, kot nova metoda dela. Revija
policija, let. XIII, št. 3, 285—295.
18.
Mikulan, Marija (1995): Policijska preventiva. Ljubljana, Ministrstvo za notranje
zadeve.
19.
Mikulan, Marija (2004): V skupnost usmerjeno policijsko delo - razkorak med teorijo
in prakso. Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in dileme. Ljubljana, Inštitut
za kriminologijo pri pravni fakulteti, str. 283-297.
20.
Mitar, Miran (1995): V skupnost usmerjeno policijsko delo v nekaterih državah prozahodne usmeritve. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana 46 (3), str.
237-249.
21.
Mraović Cajner, Irena, Faber, Vladimir, Volarević Goran (2003): Strategija djelovanja
policije u zajednici. Ministarstvo unutrašnjih poslova. Policijska akademija. Zagreb,
95 str.
22.
Mraović Cajner, Irena (2005): Prevencija kriminaliteta u Europskoj uniji. Ministarstvo
unutrašnjih poslova. Policijska akademija. Zagreb, 29 str.
23.
Navodilo za evidentiranje preventivnega dela. (2008). Ljubljana, Ministrstvo za
notranje zadeve.
24.
Novoselović, Antun (2006): Javna sigurnost i kriminalitet u lokalnoj zajednici.
Hrvatski ljetopis za kazneno pravo i praksu. Zagreb, vol. 13, broj 2, str. 907-914.
25.
Pagon, Milan in Lobnikar, Branko (2001): Odnos do policijskega dela usmerjenega v
skupnost: primerjava med policisti in občani. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, Visoka
policijsko-varnostna šola, str. 103-113.
26.
Pagon, Milan in Lobnikar, Branko (2004): Preprečevanje kaznivih dejanj: možnosti in
omejitve novih pristopov pri izvajanju policijske dejavnosti. Preprečevanje
kriminalitete–teorija, praksa in dileme. Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni
fakulteti, str. 245-259.
27.
Pečar, Janez (2001): Policija in (lokalna) skupnost. Revija za kriminalistiko in
kriminologijo, 52 (2), str. 132-140.
76
28.
Pravila policije (2000). Ministrstvo za notranje zadeve. Ljubljana.
29.
Ratcliffe, H.,
Jerry (2008):
Intelligence-Led Policing. Cullompton: Willan
Publishing. 89 p.
30.
Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za
obdobje 2007–2011 (ReNPPZK0711), stran 5545, Uradni list RS, št. 40/2007.
31.
Rosenbaum, P., Denis (1994): The chalenge of Community Policing. California. Sage
Publications, 320 p.
32.
Srednjeročni načrt razvoja in dela policije za obdobje 2008-2012 (2007): Ministrstvo
za notranje zadeve R Slovenije, Ljubljana.
33.
Strategija v skupnost usmerjenega policijskega dela (2001). Ljubljana, Ministrstvo za
notranje zadeve.
34.
Trojanowicz, C., Robert in Bucqueroux, Bonnie (1998): Community Policing: How to
Get Started. Cincinnati. Anderson Publishing, 139p.
35.
Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela policije v letu 2011 z
dne
14.10.2010.
Dostopno
na:
http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/DPDVN/Nadzor/usmeritve
č2011.pdf (12.10.2011)
36.
Usmeritve za izvajanje preventivnega dela (2008). Ljubljana, Ministrstvo za notranje
zadeve.
37.
Vesel, Manuel (2006): Taktika zbiranja obvestil od občanov z vidika vodij policijskih
okolišev. Univerza Maribor. Fakulteta za varnostne vede. Diplomsko delo.
38.
Virtič, Franc (2006): Razhajanje med oceno stanja in med pričakovanji ljudi do
policije iz območja PU Maribor. V F. Virtič (ur.), 7. slovenski dnevi varstvoslovja (str.
646-656). Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede.
39.
Zakon o policiji. Uradno prečiščeno besedilo ZPol-UPB7 in Ur.l. RS, št. 66/2009 – s
spremembami.
Dostopno
na:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO5724.html (14.2.2011)
40.
Zgodovina in razvoj policije. Dostopno na http://www.policija.si/index.php/dravljaniin-policija. (14.10.2011)
41.
Ziembo Vogl, Joanne in
Meško, Gorazd (2003): Opredelitev etičnih vidikov
policijske dejavnosti v skupnosti. Grand Valley State University. Dostopno na:
http://works.bepress.com/joanne_ziembovogl/11 (17.2.2011)
42.
Žaberl, Miroslav (1995): Delo v policijskem okolišu. Ljubljana. Ministrstvo za
notranje zadeve. Uprava za organizacijo in kadre. 67 strani.
77
43.
Žaberl, Miroslav (2004): Vodja policijskega okoliša – Slovenski policist za
preventivo. Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in dileme. Ljubljana, Inštitut
za kriminologijo pri Pravni fakulteti, str. 271-284.
78
PRILOGE
Priloga 1: Dovoljenje Službe direktorja Generalne policijske uprave za raziskavo
Priloga 2: Kontaktno pismo
Priloga 3: Usmeritvena vprašanja
Priloga 4: Kodiran transkript 1. fokusne skupine
Priloga 5: Kodiran transkript 2. fokusne skupine
Priloga 6: Kodiran transkript 3. fokusne skupine
Priloga 7: Kodiran transkript 4. fokusne skupine
Priloga 8: Paradigmatski model 1. fokusne skupine
Priloga 9: Paradigmatski model 2. fokusne skupine
Priloga 10: Paradigmatski model 3. fokusne skupine
Priloga 11: Paradigmatski model 4. fokusne skupine
Priloga 1: Dovoljenje Službe direktorja Generalne policijske uprave za raziskavo
Priloga 2: Kontaktno pismo
Spoštovani vodje policijskih okolišev!
Sem Manuel Vesel, pomočnik komandirja na PP Novo mesto in v zadnjem semestru 2. letnika
magistrskega študija na Fakulteti za informacijske študije – smeri Informatika v sodobni
družbi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Boruta Rončevića pripravljam magistrsko nalogo z
naslovom »Vpliv preventivnih aktivnosti na zmanjšanje kriminalitete na območju PU
Novo mesto«.
Pri empiričnem delu priprave magistrske naloge nameravam opraviti kvalitativno raziskavo z
vodji policijskih okolišev policijskih postaj na območju PU Novo mesto, ki jo bom opravil z
metodo skupinskega pogovora – s fokusnimi skupinami. S fokusnimi skupinami kot posebno
obliko intervjuja vas nameravam spraševati o izvajanju preventivnih aktivnosti, da bi
ugotovil, kako preventivne aktivnosti vplivajo na zmanjševanje kriminalitete.
Z magistrsko nalogo nameravam ugotoviti, kako po vašem mnenju izvajanje različnih
preventivnih metod in aktivnosti vpliva na zmanjševanje kriminalitete in z obdelavo podatkov
ugotoviti, ali preventivne aktivnosti vplivajo na zmanjševanje kaznivih dejanj ali ne.
Podatke bom pridobil z intervjuji v fokusnih skupinah, kjer boste vodje policijskih okolišev
odgovarjali anonimno. Intervjuje bom opravljal predvidoma do konca meseca septembra
oziroma po dogovoru z vodstvi policijskih postaj. Pogovori bodo trajali približno eno uro
oziroma največ uro in pol, odvisno od velikosti fokusne skupine.
Rezultati pogovorov v fokusnih skupinah bodo namenjeni izključno za izdelavo magistrske
naloge.
Ugotovitve, ki jih bom z raziskavo dobil bodo pripomogle pri izboljšavi
organizacijskih sistemov in metodoloških pristopov pri izvajanju preventivnih aktivnosti s
ciljem zmanjševanja stopnje kriminalitete v Policiji.
V upanju, da se boste intervjuju odzvali in s tem pripomogli k raziskavi se Vam zahvaljujem
za sodelovanje!
Lep pozdrav!
Manuel VESEL, tel.: 040/453-777, e-pošta: manuel.vesel@policija.si
Priloga 3: Usmeritvena vprašanja
»VPLIV PREVENTIVNIH AKTIVNOSTI NA ZMANJŠANJE KRIMINALITETE« −
USMERITVENA VPRAŠANJA
1.
Koliko časa izvajate naloge vodje policijskega okoliša in kako razumete strategijo
policijskega preventivnega dela – v skupnost usmerjenega policijskega dela?
2.
Opišite posebnosti s področja kriminalitete v svojem policijskem okolišu!
3.
Kako spremljate varnostno problematiko s področja kriminalitete na svojem
policijskem okolišu in kako načrtujete izvedbo preventivnih aktivnosti?
4.
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete najpogosteje načrtujete in
izvajate?
5.
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete po vašem mnenju najbolje
dosegajo namen izvedbe?
6.
7.
8.
9.
Ali je po vašem mnenju kvantiteta ali kvaliteta preventivnih aktivnosti s področja
kriminalitete pomembnejša za zmanjševanje njene stopnje in vaš odgovor utemeljite
oziroma predstavite na praktičnem primeru?
Katere so najpogostejše težave, ki vplivajo na izvajanje preventivnih aktivnosti s
področja kriminalitete?
Kako je po vašem mnenju pomembno sodelovanje z drugimi institucijami na področju
preprečevanja kriminalitete?
Kako po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti v področja preprečevanja
kriminalitete vpliva na varnostno situacijo v vašem policijskem okolišu in na
preprečevanje posameznih kaznivih dejanj – tatvine, velike tatvine, ropi, roparske
tatvine in kako so posamezne metode učinkovite?
10.
Katere od prej navedenih metod preventivnih aktivnosti po vašem mnenju največ
vplivajo na zmanjševanje kriminalitete?
11.
Ali po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete vpliva
na zniževanje stopnje kriminalitete? V kolikor je odgovor DA, opišite kako?
12.
Ali imate na koncu še kaj za dodati in pripomniti?
Priloga 4: Kodiran transkript 1. fokusne skupine
ENOTE
ENOTA 1
Koliko časa izvajate naloge vodje policijskega okoliša in
kako razumete strategijo policijskega preventivnega dela
– v skupnost usmerjenega policijskega dela?
Delo vodje policijskega okoliša opravljam 13 let. To pa
razumem kot sodelovanje same policije z lokalno skupnostjo
in skupno delo za preprečevanje kriminalitete. Nekaj takega.
Delo vodje policijskega okoliša izvajam in opravljam 25 let.
Strategijo preventive na področju vseh segmentov od
kriminalitete naprej, torej razumem tako, da z nekimi
aktivnostmi preprečujemo, da to teh dejanj pride. To je
sodelovanje z občani, načrtujemo določene naloge, aktivnosti,
da do nekih delikventnih dejanj sploh ne prihaja.
Naloge VPO izvajam že 6 let, strategijo preventivnega dela
razumem tako, da pri svojem delu občane opozarjam in jim
predvsem svetujem na samozaščitne ukrepe, ki bi preprečili
oz. zmanjšali storitev kaznivih dejanj. Strategijo policijskega
dela razumem tudi kot sodelovanje s predstavniki lokalne
skupnosti ter predstavniki izobraževalnih inštitucij, cerkvenih
ustanov ter izvajanje preventivnih predavanj.
Na policijskem okolišu delam 2 leti. Razumem pa to delo, kar
se tiče preventive na kaznivih dejanjih v smislu, da se ljudi
ozavešča, kaj naj naredijo, da bo teh dejanj manj in pa kakšne
so njihove možnosti, če že pride do teh dejanj.
Na policijskem okolišu delam 7 let, strategijo glede
preprečevanja kaznivih dejanj s področja preventivnih
aktivnosti razumem, da smo kot neka vez med policijo in
občani, kjer jim pa v določenih situacijah svetujemo glede
samozaščitnih ukrepov, hkrati pa tudi pred tem opozarjamo
storilce, da nekje nekaj delamo.
Jaz naloge VPO opravljam približno 3 leta. Sam sem
seznanjen z strategijo policijskega preventivnega dela, ki jo
razumem kot pomemben del policijskega dela. To pa
razumem v takem smislu, da policija z nekimi preventivnimi
vsebinami in nasveti vpliva na občane, da jih opozarja,
svetuje, izobražuje o nevarnostih na različnih področjih in na
kaj morajo biti pozorni, da do teh nevarnosti ne prihaja.
Naloge vodje policijskega okoliša izvajam 6 let. V skupnost
usmerjeno policijsko delo pa razumem kot to, da svetujemo
ljudem glede vlomov in tatvin saj so še vedno naivni in
POJMI
13 let
Sodelovanje
Lokalna skupnost
Skupno delo
Preprečevanje
kriminalitete
25 let
Strategija
Aktivnosti
Preprečevanje
Sodelovanje
Načrtovanje
KATEGORIJA
RAZLIČNA
IZKUŠENOST VPO
SODELOVANJE (3)
USMERJENOST V
PRIHODNOST
INSTITUCIJE
6 let
Opozarjanje
Svetovanje
Samozaščitni ukrepi
Preprečevanje (3)
Zmanjševanje
Sodelovanje
Lokalna skupnost
Izobraževalne
institucije
Cerkvene ustanove
Predavanja
2 leti
Preventiva
Ozaveščanje
Predvidljivost
Seznanjanje
7 let
Povezovalnost
Policija
Občani
Situacije
Svetovanje
Samozaščitni ukrepi
(2)
Opozarjanje storilcev
Samopromocija
3 leta
Pomembnost
Policijsko delo
Preventivne vsebine
Nasveti
Vplivanje
Občani
Opozarjanje
Svetovanje
Izobraževanje
PREVENTIVNE
METODE
POLICIJA
VPLIV POLICIJE
NA LJUDI
SAMOZAŠČITNA
RAVNANJA (2)
puščajo vredne stvari nezaščitene. To je po mojem mnenju
prvenstvena naloga vodje policijskega okoliša in jaz tudi tako
najbolj to razumem, da poleg represivnih aktivnosti, ki jih
policija izvaja so tudi preventivne aktivnosti. Tu pa vplivamo
na ljudi in institucije s preventivnimi nasveti. .
Nevarnosti
Svetovanje ljudem
6 let
Vlomi
Tatvine
Samozaščita
Preventiva
Vodja policijskega
okoliša
Represija
Preventiva
Vplivanje
Ljudje
Institucije
Nasveti
ENOTA 2
Opišite posebnosti s področja kriminalitete na svojem
policijskem okolišu!
Na svojem policijskem okolišu ugotavljam, da imam največje
število storilcev povratnikov kaznivih dejanj na posameznem
območju in je vezano na prebivalce romske skupnosti, katerih
je večina kriminalno zelo aktivnih na območju celotne R
Slovenije. Ravno tako že vrsto let ugotavljam, da na
policijskem okolišu prevladujejo predvsem kazniva dejanja
Ogrožanja varnosti, ki so posledica sporov med posameznimi
romskimi družinami in se jih s preventivo ne da zmanjšati.
Na mojem policijskem okolišu so posebnosti tatvine v
trgovinah in pa tatvine poljščin in vsega ostalega tega, kar je
povezano s kmetovanjem ob teh zaselkih, kjer imamo to
problematiko.
Posebnost na mojem območju so kazniva dejanja
premoženjskih deliktov, se pravi tatvin, velike tatvine pa
občasno v določenem času v letu, ko se povečajo. Drugače pa
je najbolj zanimivo to, da je moj policijski okoliš odmaknjen
od samega centra policije in očitno tudi zaradi manjše
prisotnosti policije je mogoče malo več manjših kaznivih
dejanj. Tudi nekatera druga kazniva dejanja, ki so manjša
niso naznanjena uradno, se pa za njih ve. Občani tudi
dejansko me seznanijo s temi kaznivimi dejanji.
Glede na specifiko območja, ki ga obvladujem izstopa
premoženjska kriminaliteta. Stanje je obvladljivo glede na tri
srednje šole, kup finančnih ustanov, gostinskih lokalov,
mogoče izstopa tudi določena premoženjska kriminaliteta v
okviru šol, med dijaki, dočim bistvenih izstopanj kot bi bili
ropi v denarne ustanove ali kaj takega ne beležimo.
Izstopa bagatelna premoženjska kriminaliteta, se pravi tatvine
v zdravstvenih domovih, trgovinah, v šolskem centru –
Povratniki KD
Romska skupnost
Kriminalna aktivnost
KD ogrožanja
varnosti
Spori
Romske družine
Spori
Neuspešnost
PROBLEMI V
MULTIKULTURNI
DRUŽBI
Tatvine v trgovinah
Tatvine poljščin
PREMOŽENJSKA
KRIMINALITETA
KD premoženjskih
deliktov
Tatvine
Velike tatvine
Policijski okoliš
Odmaknjenost
Center policije
Manjša prisotnost
Manjša kazniva
dejanja
Občani
Seznanjanje
Premoženjska
kriminaliteta
Srednje šole
Finančne ustanove
Gostinski lokali
Premoženjska
kriminaliteta
Bagatelna
kriminaliteta
PRISOTNOST
POLICIJE
SUBJEKTI
PREVENTIVNIH
AKTIVNOSTI
KRITIČNA
OBDOBJA
mobiteli, pa občasno tudi glede na veliko število parkiranih
vozil – vlomi in tatvine iz vozil. V glavnem drugega
posebnega pa ni kot bagatelna premoženjska kriminaliteta, ki
jo je pa precej.
Na mojem policijskem okolišu je značilna premoženjska
kriminaliteta kot so vlomi in tatvine. To je najbolj
izpostavljeno. Glede na to, da je moj policijski okoliš ni sam
center mesta ampak podeželje in meja je tudi problematika
temu različna kot jo imajo drugi. Število prebivalcev je
manjša in sam tranzit ljudi kot je to v mestu, Na mojem
policijskem okolišu se ljudje večinoma poznajo med seboj in
tudi takoj vidijo kdo ni domačin, kdo izstopa. Tukaj imam jaz
prednost. Je pa posebnost na mojem okolišu državna meja,
kjer pa je trenutno situacija obvladljiva. Vsekakor se
pojavljajo tudi kazniva dejanja, ki so povezana z nasiljem v
družini še posebej v tistih, kjer je močno prisoten alkohol. .
Na mojem policijskem okolišu najbolj izstopa romska
problematika. Na mojem policijskem okolišu sta dve romski
naselji in večina kriminalitete je povezana z njo. Nekih drugih
kaznivih dejanj se na mojem okolišu, razen premoženjskih, ne
zgodi. Tako ni unovčevanja ponarejenih bankovcev, pojava
vlomov v parkirana vozila, ker večjih parkirišč, blokovskih
naselij ni. So pa posamezne oblike vlomov in tatvin v vozila,
v času spomladanskih del na poljih, gozdovih, nabiranja gob
in kostanja na primer.
Tatvine v institucijah
Vlomi
Tatvine
Šole
Dijaki
Ropi
Denarne ustanove
Premoženjska
kriminaliteta
Vlomi
Tatvine
Podeželje
Državna meja
Število prebivalcev
Medsebojno
poznavanje
KD Nasilja v družini
Romska problematika
Romska naselja
Premoženjska kazniva
dejanja
Vlomi v vozila
Tatvine iz vozil
Spomladanska dela
Dela na poljih
Dela v gozdovih
Nabiranje gob
Nabiranje kostanja
ENOTA 3
Kako spremljate varnostno problematiko s področja
kriminalitete na svojem policijskem okolišu in kako
načrtujete izvedbo preventivnih aktivnosti?
Spremljam v bistvu kazniva dejanja, vse kar je uradno
prijavljeno policiji, s pomočjo poročila dežurnega tudi
poročila OKC-ja. Glede na območje, ki ga pokrivam včasih
kako kaznivo dejanje obravnavajo tudi policisti policijskega
oddelka Šentjernej, tako da tega v našem poročilu ni
zavedenega. Večina ljudi za določeno kaznivo dejanje me
tudi posebej pokliče, da me seznani o tej zadevi, včasih tudi
preden to uradno prijavijo na policiji, ko sem v prostem času.
Načrtovanje preprečevanja pa poteka v bistvu, s samim
pojavom na teh območjih, skušam čim več, kjer se dogajajo ta
kazniva dejanja s pomočjo prisotnosti odgnati te storilce in jih
skušati ugotoviti. In s pomočjo ljudi, da jih poizkušam
pripraviti do tega, da bi bili pripravljeni komunicirati s
policijo oziroma, da bi bili pripravljeni se izpostaviti včasih
na sodišču, ker opažam da ljudje imajo odpor ne do policije,
ampak do kasnejših postopkov. Se pravi pripraviti ljudi do
tega, da so pripravljeni za svojo pravico tudi nekaj narediti
Uradne prijave
S poročili dežurnega
PP
Poročila dežurnega
OKC
Obveščenost od
občanov
Načrtovanje
Prisotnost in pojav
policista na
določenem območju
Odganjanje storilcev
Pomoč ljudi
Komuniciranje
Izpostavljenost
Pripravljenost
občanov
Preventivni material
Uspešnost
KVALITETNO
SPREMLJANJE
PROBLEMATIKE
TRANSPARENTNA
PREVENCIJA
VLOGA OBČANOV
sami. Je pa tudi nekaj ta preventivni material sigurno
pripomore in se ga priložnostno deli. Mislim, da pripomore k
vsemu skupaj.
Varnostno problematiko s področja kriminalitete na svojem
PO spremljam dnevno na odpravi službe, predvsem pa preko
poročila dežurnega in telefonskega obveščanja s strani
informatorjev. Aktivnosti načrtujem z letnim, mesečnim
načrtom in sproti glede na trenutno situacijo oz. pojava
problema in potreb na posameznem območju
Varnostno problematiko spremljam vsakodnevno in sicer na
odpravah v službo glede določenih nejasnosti pa se pol
konkretno seznanim s točko, ki je v dežurnem poročilu. Glede
na nastale probleme na policijskem okolišu, aktivnosti
načrtujem načrtovano mesečnim načrtom, kjer izpostavim
določen problem in pa naloge in aktivnosti , ki jih izvedem v
smislu preprečevanja takih dejanj. Gre tudi za obveščanje
predsednikov krajevnih skupnosti, da je na določeni lokaciji
nastal konkreten problem, obveščanje občanov, krajanov, se
dogovorimo za določene aktivnosti, ki jih pa seveda
izvajamo, poudarjam: načrtovano.
S kriminaliteto na okolišu se seznanjam dejansko iz poročila
dežurnega oziroma na odpravah na delo. Če gre za kakšen
večji problem, recimo več tatvin na enkrat na eni šoli ali
trgovini, me seznanja tudi lokalna skupnost s tem, ker se
osebno tudi poznamo: Drugače pa glede na načrtovanja je pa
tako, da določene stvari se sicer načrtujejo v mesečni načrt za
naprej. Samo čeprav naj ne bi tako bilo. V bistvu pri meni,
vsaj kolikor jaz prakticiram trenutno načrtovanje, problem
nastane, ker ne moreš pričakovati, da bo tatvin v eni bolnici
10 ali pa v telovadnici in takrat, ko do tega pride odreagiramo
in vsi skupaj z lokalno skupnostjo in tudi na postaji, recimo se
z LKS dogorimo za načrt, kako bi to zajezili ali pa preprečili.
Tako, da večina teh stvari sicer je načrtovanih, ampak
trenutno oziroma na pojav problemov kadar se pojavijo.
Seznanjam se predvsem s poročilom dežurnega, drugače pa
nekaj stvari tudi od določenih oškodovancev, ki nočejo
sodelovati v samih postopkih. Se pravi, da se seznanim z
informacijo ali pa tudi od določenih občanov, ki so izvedli za
kakšno kaznivo dejanje, da je njihov prijatelj oškodovan pa ti
povejo kot informacijo. Potem se kaj reši ali se pa tudi ne
odvisno od situacije. Načrtujem preko mesečnega plana,
letnega načrta, se določene stvari rešijo, ampak tako kot je
bilo že povedano, največ je bilo teh zadev sproti in se rešujejo
sproti, ker analizo delaš za nazaj, mesečni plan za naprej. Se
pravi, če je problem pojavi, načrtuješ v sklopu postaje, s
policisti, z občani na terenu.
Dnevno spremljanje
Odprave službe
Poročila dežurnega
Telefonsko
obveščanje od
informatorjev
Mesečni načrti
Letni načrti
Sprotno načrtovanje
Dnevno spremljanje
Podrobna seznanitev
Mesečno načrtovanje
Določitev problema
Izvedba aktivnosti
Preprečevanje
Obveščanje
predstavnikov KS
Obveščanje občanov
Dogovorjene
aktivnosti
Načrtovanost
S poročilom
dežurnega
Odprava na delo
Seznanjanje s strani
lokalne skupnosti
Osebno poznavanje
Mesečni načrti
Trenutno načrtovanje
Nastanek problema
Pričakovanje dejanj
Odreagiranje
Dogovor na PP
Načrtovanje
aktivnosti
Poročilo dežurnega
Informacije
oškodovancev
Seznanitev z
informacijo
Informacije občanov
Mesečno načrtovanje
Letni načrt
Sprotno reševanje
Načrtovanje s policisti
Načrtovanje z občani
Analiza
Mesečni plan
NAČRTOVANJE
OBVEŠČANJE IN
POMOČ
SUBJEKTOV
SOOČANJE S
PROBLEMI
Jaz problematiko spremljam dnevno iz poročil dežurnega,
poročil dežurnega OKC iz depeš in drugih informacij, ki jih
dobim ko nastopam službo. Seveda se s problematiko
seznanjam tudi tako, da me o tem obvešča lokalno
prebivalstvo, ob vsakodnevnih stikih in razgovorih, ki jih
opravljam z njimi. Ta način se mi zdi še posebej pomemben,
kajti če imaš vsakodnevne stike s posameznimi ljudmi od njih
pridobiš še kako kvalitetne informacije, ki ti pripomorejo pri
obravnavanju določenih kriminalnih dejanj ali za
preprečevanje le teh. Kaj se tiče pa izvedbe preventivnih
aktivnosti pa je to odvisna od vrste kaznivih dejanj in od
časovnega termina in temu prilagojene problematike, ki se
najpogosteje pojavlja v posameznih letnih časih. Na primer
aktivnosti prebivalstva v času trgatve, poljskih opravilih, 1.
november, ipd..
Kot so ostali povedali, se tudi jaz vsakodnevno seznanjam s
poročilom dežurnega in OKC-ja, depešami ter aktualnimi
novostmi. Tako sem vsak dan na tekočem, kaj se dogaja na
območju postaje in na območju policijskega okoliša, ki ga
pokrivam. Ko odidem na teren pa se veliko pogovarjam z
občani in predstavniki institucij in organizacij, kjer dobim
veliko podatkov. Preventivne aktivnosti pa načrtujem
predvsem z načrtom dela. V njem najprej navedem splošno
oceno varnosti, kar se je zgodilo na mojem okolišu, koliko je
bilo kaznivih dejanj, kje so se pojavila posamezna kriminalna
žarišča in na podlagi tega tudi načrtujem potem kakšne
aktivnosti bom izvedel. Če se pojavijo npr. tatvine v
trgovinah, bom aktivnosti načrtoval s ciljem preprečevanja
teh dejanj in svetovanja odgovornim, da to poizkušajo
preprečiti. Sama izvedba preventivnih aktivnosti pa poteka po
napisanem načrtu.
ENOTA 4
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete
najpogosteje načrtujete in izvajate?
Poročila dežurnega
Poročila OKC
Depeše
Druge informacije
Seznanjanje od
občanov
Vsakodnevni stiki
Razgovori
Kvalitetne informacije
Pomoč pri obravnavi
Vrste kaznivih dejanj
Časovna problematika
Najpogostejši pojav
Čas trgatve
Poljska opravila
1. november
S poročili dežurnega
Poročila OKC
Depeše
Aktualne novosti
Pogovori z občani
Pogovori s
predstavniki institucij
Pogovori s
predstavniki
organizacij
Pridobivanje
podatkov
Načrt dela
Ocena varnosti
Kriminalna žarišča
Preprečevanje dejanj
Svetovanje
odgovornim
Napisan načrt
Najpogosteje načrtujem preventivne razgovore z občani,
razgovore s storilci – povratniki ter preventivne kontrole na
krajih, ki so varnostno obremenjujoči. Po potrebi sproti
načrtujem in izvajam tudi tako imenovane »pomiritvene
razgovore«.
Preventivni razgovori
z občani
Preventivni razgovori
s storilci
Preventivne kontrole
kritičnih krajev
Pomiritveni razgovori
Ja, tukaj gre predvsem za sklop aktivnosti, ki se nanašajo na
predvidevana kazniva dejanja vlomi in tatvine iz vozil, ki so
bodisi ob dnevu mrtvih, v okolici pokopališč. Potem gre tudi
za sodelovanje s šolami. Tu je en kup aktivnosti z vodstvi šol,
opozarjaš jih na samozaščitne ukrepe, en kup aktivnosti se
izvaja v denarnih ustanovah v smislu samozaščitnih ukrepov
glede opozarjanj tako uslužbencev na blagajnah tako
odgovornih. Glede družinskega nasilja, nasilja nad ženskami,
Predvidevana kazniva
dejanja
Vlomi iz vozil
Tatvine iz vozil
Sodelovanje s šolami
Vodstva šol
Opozarjanje na
samozaščitne ukrepe
Stiki z odgovornimi
ČASOVNO
ZNAČILNA
KRIMINALITETA
PREVENTIVNI
RAZGOVORI
PRIČAKOVANOST
KAZNIVIH DEJANJ
KOOPERATIVNOST
Z ODGOVORNIMI
gre tukaj specifično za moj teren, kjer vodim stike z
odgovornimi v varni hiši na tajni lokaciji, predvsem glede
izmenjave informacij na tem področju.
Največ se načrtuje ob zaznavi problema, preventivne
aktivnosti za večjo prisotnostjo vodje policijskega okoliša ali
pa v sodelovanju z LKS-om tudi prisotnost v civilu recimo,
če gre za kakšen problem, kjer bi bila uniforma moteča:
Nadalje se dogovarjamo, če ne za izsleditev storilca tudi za
preprečitev določenih kaznivih dejanj, kar bi lahko sama
ustanova ali lokalna skupnost naredila, da se ena zadeva na
določenem prostoru omeji oziroma, kar bi bilo boljše za
narediti s tem, da postaviti razsvetljavo ali pa njihovo večjo
budnost, pozornost, in tako naprej. V glavnem to bi bilo to.
Največkrat načrtujem preventivne aktivnosti in sicer
svetovanje glede samozaščitnih ukrepov pri potencialnih
oškodovancih. Se pravi to so razne zlatarne, denarne
ustanove, tudi bencinske črpalke, tega je največ skozi celo
leto. Potem so določene stvari tudi v šolah mislim v šoli, ki jo
imam, tega je največ.
V bistvu največ preventivnih aktivnosti načrtujem na ta način,
da s samo svojo prisotnostjo na kraju opozarjam tiste, ki
pomanjkljivo skrbijo za svojo varnost in varnost svojega
premoženja ali pa sebe samih. Istočasno predlagam določene
ukrepe za izboljšanje teh, se pravi postavitev nadzornih
kamer, alarmnih naprav, javne razsvetljave, nekaj v manjši
meri tudi s temi letaki, ki so dejansko na voljo čez celo leto.
Se pravi tistim, ki niso prisotni, da jih s temi letaki
opozorimo, da poskrbijo za svojo varnost. Pa preko raznih teh
društev, ki so manjša, oziroma niso društva, so določeni
ljudje, ki so pač več družijo. Njih se opozarja še na mogoče
dodatne elemente samozaščite svojega premoženja.
Najpogosteje načrtujem in izvajam preventivne aktivnosti
svetovalno-opozorilne razgovore, kjer svetujem in opozarjam
na nevarnosti, da ljudje ne postanejo žrtve kaznivih dejanj.
Pri teh razgovorih tudi dajem nasvete, kaj naj upoštevajo za
boljšo varnost. Nadalje najpogosteje izvajam tudi aktivnosti
pisnega svetovanja in opozarjanja, kjer z različnimi letaki
opozarjam in svetujem ljudem, ki jih sicer ni na kraju, ampak
si lahko to preberejo. Tu mislim na letake s svetovalnimi
vsebinami, ki jih delim na parkirana vozila, ki so odklenjena
ali so v notranjosti puščeni vrednejši predmeti. Preventivne
aktivnosti, ki jih tudi pogosto izvajam so tudi predavanja
različnim interesnim skupinam. Bodisi so to člani društva
upokojencev ali drugih društev.
Kot je bilo že rečeno, jaz tudi najpogosteje izvajam
Družinsko nasilje
Stiki z odgovornimi
varne hiše
Izmenjava informacij
Načrtovanje ob
zaznavi problema
Prisotnost VPO
Sodelovanje z LKS
Prisotnost policistov v
civilu
Aktivnosti ustanov
INSTITUCIJ
TRANSPARENTNO
ST
PROBLEMSKO
USMERJENO DELO
Svetovanje
Samozaščitni ukrepi
Potencialni
oškodovanci
Zlatarne
Denarne ustanove
Bencinske črpalke
Šole
Prisotnost policista na
kraju
Opozarjanje občanov
Pomanjkljiva skrb
Lastna varnost
Varnost premoženja
Predlaganje ukrepov
Postavitev kamer
Alarmne naprave
Preventivni letaki
Opozarjanje
Skrb za varnost
Aktivnosti v društvih
Opozarjanje na
samozaščito
premoženja
Svetovalno opozorilni
razgovori
Svetovanje
Opozarjanje
Dajanje nasvetov
Boljša varnost
Pisno svetovanje
Pisno opozarjanje
Letaki
Opozarjanje
Svetovanje
Letaki s preventivno
vsebino
Deljenje letakov
Izvajanje predavanj
Interesne skupine
PREDLAGANI
UKREPI ZA
BOLJŠO VARNOST
preventivne razgovore z občani in svetovanje storilcem
povratnikom kaznivih dejanj s ciljem, da jih odvrnemo od
tega, da bi ponovno izvrševali kazniva dejanja. Najpogosteje
izvajam svetovanje in opozarjanje starejšim ljudem, ki so
najbolj ranljiva skupina občanov in najhitreje postanejo lahko
žrtve kaznivih dejanj. Zelo pomembno se mi zdi tudi objava
preventivnih nasvetov v glasilih krajevnih skupnosti, kamor
pišem članke, ki so objavljeni in jih tudi lahko istočasno
prebere velika skupina bralcev na mojem okolišu.
Društva upokojencev
Društva
Preventivni razgovori
z občani
Svetovanje storilcem
povratnikom
Odvrnitev od dejanj
Svetovanje
Opozarjanje
Starejši občani
Objava preventivnih
nasvetov
Pisanje člankov
Vpliv člankov
ENOTA 5
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete po
vašem mnenju najbolje dosegajo namen izvedbe?
Po mojem mnenju je najboljše to razdeljevanje letakov v
vinorodnih okoliših na vozila oziroma tudi samo opozarjanje
samih ljudi, ki so tam prisotni, kar pač določenega človeka
oziroma osebo dejansko, direktno opozoriš kaj pa kako. Ni mi
pa všeč plakatiranje oziroma obveščanje vse povprek, ker
večina niti ne pogleda, niti mogoče se tri četrt ljudi ne tiče ta
problematika tako, najboljše se mi zdi tako.
Jaz mislim da največ od tega se obnese z neposrednim
opozarjanjem tistega, kateremu preti nevarnost. Se pravi
osebno svetovanje in pa s pojavom na samem kraju, kjer se te
zadeve dogajajo. Glede pa tega, nekaj časa sem že v policiji,
vidim, da s samo prisotnostjo policije. Če nič drugega ne
naredi, naredi to, da se ta frekvenca kaznivih dejanj zmanjša.
Se pravi, da se tam pojavljajo, če na konec pomislim, da ni
nekega efekta, se pravi s samo pojavom na kraju že
preprečujemo ta kazniva dejanja. Sigurno pa v določeni meri
tudi ti letaki pripomorejo k zmanjšanju teh kaznivih dejanj.
Neposredno
opozarjanje
Osebno svetovanje
Pojav na kraju
Prisotnost policije
Zmanjševanje KD
Prisotnost policije
Pojav na kraju
Preprečevanje KD
Letaki
Zmanjševanje KD (2)
Moje mnenje in praksa je takšna, da se v te aktivnosti vključi
čim več ostalih udeležencev. Konkretno, če beležimo na
območju policijskega okoliša v skupnih garažah pojavne
oblike vlomov v vozila. Mislim, če k reševanju problema
pristopim sam z določenimi aktivnostmi niso tu tako
odmevne, kot pa če v to vključim bodisi upravljavca te
soseske, nekaj občanov v okolici. Jasno pa tudi s tem letaki o
samozaščitnih ravnanjih, ki jih bi razdelil, se pravi tam bi ta
problem reševal skupaj z ostalimi občani. Dodal bi, če v
PREDAVANJA PRI
CILJNIH
SUBJEKTIH
NAJBOLJŠE:
Razdeljevanje letakov
v vinorodnih okoliših
Razdeljevanje letakov
na vozila
Opozarjanje ljudi
Direktno opozarjanje
Plakatiranje
Obveščanje
vsepovprek
Po mojem mnenju najbolje dosegajo namen razgovori z
občani in opozarjanje na samozaščitne ukrepe ter pomiritveni
razgovori. S temi aktivnostmi najbolje vplivamo na določene
pojavne oblike.
PISNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
Razgovori z občani
Opozarjanje na
samozaščitne ukrepe
Pomiritveni razgovori
Vpliv na pojavne
oblike
Vključevanje
udeležencev
Pojavne oblike
Vlomi v vozila
Vključevanje
upravljavca
Vključevanje občanov
Letaki o
samozaščitnih
ravnanjih
Reševanje z občani
PISNO
OPOZARJANJE
USTNO
OPOZARJANJE
RAZGOVORI S
POVRATNIKI V
MULTIKULTURNI
DRUŽBI
NAJSLABŠE:
NECILJNO
OBVEŠČANJE
DIREKTNO
OPOZARJANJE
TRANSPARENTNO
ST POLICIJE
ZMANJŠEVANJE
KD
skupnih garažah ugotoviš, da so pojavne oblike vlomov na
delu garaže, kjer ne gori ena izmed luči, opozoriš upravljavca,
da zamenja to luč, v bistvu preventivna aktivnost svetovanje
in opozarjanje.
Tu se jaz strinjam. Se pravi usklajeno moraš delovati. Vodja
policijskega okoliša, policija in ostali, ki so zainteresirani, da
se počutijo varno, oziroma, da se tam, kjer je se dogajajo
stvari, ki so negativne, oziroma da se pojavljajo kazniva
dejanja, praktično sam ne moreš narediti dosti. Ampak, če
bojo sodelovali tudi drugi na primer, če se pojavljajo tatvine v
trgovinah tudi lastnik sam te trgovine bo dejansko sodeloval
ne samo takrat ko bo kritično in policijo imel samo za en
gasilni aparat, ampak bo dejansko sodeloval skozi, da se
zadeva prepreči. To bo nek efekt, ker sam dejansko dosti ne
moreš naredit.
Pa mogoče tudi na sami policijski enoti, da bi sprejeli
oziroma vsi sodelovali pri tem, da ne ostane vse na vodji
policijskega okoliša. Če recimo en določen problem sprožiš,
da ni to samo posel vodje policijskega okoliša, ti imaš
problem na sektorju ampak, da je to problem cele enote, da
vsi strmimo, da je varnost čim boljša, da bi pri tem sodelovali
vsi od prvega policista do zadnjega.
Kot sem povedal v prejšnjem odgovoru so to svetovalno
opozorilni razgovori in svetovanje ter opozarjanje občanom
in institucijam.
Predvsem svetovanje in opozarjanje ljudi, kjer vidim, da je to
najučinkovitejša metoda. Tukaj neposredno vplivamo na
občane in institucije in imamo tudi osebni stik z njimi in tudi
preverimo kak učinek ima preventivna aktivnost, ki mo jo
izvedli. Glede razgovorov s povratniki kaznivih dejanj na
področju romske problematike pa ti nimajo posebnih učinkov.
Pojav vlomov na
določenih krajih
Opozarjanje
upravljavca
Svetovanje
Opozarjanje
Usklajeno delovanje
Vodja policijskega
okoliša
Policija
Zainteresiranost
ostalih
Sodelovanje drugih
Kontinuirano
sodelovanje
Sodelovanje vseh
Strmenje vseh
Vključenost vseh
Svetovalno opozorilni
razgovori
Svetovanje občanom
Opozarjanje občanom
Svetovanje
predstavnikom
institucij
Svetovanje ljudem
Opozarjanje ljudem
Ne učinkuje:
Razgovori s
povratniki
Romska problematika
ENOTA 6
Ali je po vašem mnenju kvantiteta ali kvaliteta
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete
pomembnejša za zmanjševanje njene stopnje in vaš
odgovor utemeljite oziroma predstavite na praktičnem
primeru?
Sigurno je kvaliteta bolj pomembna od kvantitete. Če
kvalitetno človeku predstaviš zakaj je določena stvar
pomembna je mogoče vsaj malenkost upanja, da bo zadevo
poizkusil po svoji moči narediti to, da bo boljše, da bo bolj
varno. Pa ne govorim samo o posamezniku, ampak tudi o
določenih družbah, trgovinah, itd.. Če si dosti prepričljiv, se
mogoče določen del premakne, skušaš narediti en korak
VKLJUČENOST
SUBJEKTOV
KVALITETNA
PREVENTIVNA
AKTIVNOST
Pomembnost kvalitete
Kvalitetna
predstavitev
Vpliv na človeka
Prepričljivost
Izkušnje policista
KVANTITETNA
PREVENTIVNA
AKTIVNOST
naprej za skupno varnost. Za kvaliteto je pa sedaj čisto tako,
od vsakega posameznika je odvisno tisto, kakšen si sam, kako
boš zadevo predstavil. Ravno tako od osebe, kateri to zadevo
nameravaš predstaviti in ali je sploh pripravljena poslušati. Se
pravi tam, kjer smo bolj vztrajni, tam kjer, če po domače
rečem tečnarimo, se mogoče kakšna stvar vsaj za korak
premakne. Ampak ne vem, v trgovinah recimo, imam
določene izkušnje, sem predlagal, da imajo video nadzor,
ampak tega video nadzora sploh ne kontrolirajo. Vejo, da se
krade, vendar niso pripravljeni snemati teh tatvin in potem je
tudi oteženo raziskovanje kaznivih dejanj in dobiti te storilce.
Ampak se je malo obrnilo naprej tako da, če drugega ne,
sedaj snemajo za tri dni in približno spremljajo. Vsake toliko
časa pokličejo in potem se te storilce opozori, jaz se včasih
oglasim pri komu pa mu povem, da se ve, kaj počne, ker ti
oškodovanci nočejo, ker so to manjše stvari, da bi se zadeve
preganjale. Ampak izpostavim pa ta problem, da se to dogaja
in se ve za njih in pri določenih ljudeh oziroma teh trgovinah
so tudi potrdili, da dejansko ti ljudje še prihajajo v trgovino,
vendar ne izvajajo teh tatvin. Določen korak je bil naprej
narejen.
Kvantiteta je po mojem mnenju pomembnejša, z razlogom, da
več občanov opozoriš ali več časa ali se več policistov
zadržuje na določenem varnostnem obremenjujočem okolju,
kar pomeni, da je manjša možnost, da ne bo v tem kraju, času
storjeno kaznivo dejanje.
Jaz mislim da je kvaliteta boljša, da je bolj pomembna kot
kvantiteta. Če pogledamo mesečne plane in pa letne načrte
vidimo, da je tega veliko, koliko pa je kvalitetnega, po mojem
pa zelo malo. Kvalitetnega glede na sam uspeh mislim, saj
kvalitetno vsako preventivno aktivnost naredimo, kaj pa je
doseglo cilj pa mislim, da je tega bolj malo. Se pravi jaz sem
še zmeraj mnenja: malo pa kvalitetno in ne veliko pa vse po
vprek.
Jaz: Imaš kakšen praktični primer?
Ne vem. Meni se zdi, da je bila tista preventivna aktivnost, ko
sem bil obveščen o sumu na vlom v optiko. Pa bi lahko
naredil šlampasto, ampak je bil nek podatek, da neki ljudje
obiskujejo to optiko, ko je bilo ravno odprto. V glavnem smo
dogovorili, ker je bil tudi ta oškodovanec oziroma lastnik
pripravljen sodelovat, kar je tu veliko pomenilo. Enkrat smo
imeli akcijo, ko je poklical, katere ljudi sumi in smo potem
ugotovili, da so dejansko bili ljudje iz Beograda. Nekdo je
tudi od njih padel v evidencah ven, no od tistega dne pa se
niso več pojavljali, do takrat pa so na teden enkrat prišli
preverjat, kaj je notri. S tem, da ni bilo nič alarma, sedaj ga pa
ima. Jaz mislim, da je bila kvaliteta pomembnejša kot
kvantiteta.
Pripravljenost oseb
Vztrajnost
PRIMER:
PREDLAGANJE
UKREPOV
PRIMER:
Trgovine
Predlog za
videonadzor
Redno snemanje
Opozarjanje storilcev
Izpostavitev problema
Viden uspeh
Pomembnost
kvantitete
Opozarjanje večjega
števila občanov
Gostejša prisotnost
policistov
NAČRTOVANJE
AKTIVNOSTI
Kvaliteta
Mesečni plani
Letni plani
Mesečni plani
Doseganje cilja
Uspešnost aktivnosti
PRIMER:
SODELOVANJE
OŠKODOVANCA
PRIMER:
Vlom v optiko
Pripravljenost
oškodovanca
Obveščanje
Ugotovitev storilcev
Izsleditev osebe
Uspešnost
Jaz se tudi strinjam, da je kvaliteta bolj pomembna kot
kvantiteta samo dejansko včasih tudi kvalitetno speljan
preventivni projekt ne da pravih rezultatov. Tako da včasih
tudi zadeva, ki je na hitro narejena in mogoče tudi ne
planirano in ne natančno, dala boljši rezultat kot dejansko
kvalitetno pripravljena in speljana preventivna akcija. Recimo
en primer vam bom dal za oglasne table v vsaki sobi v
bolnicah. Dejansko je bilo ogromno dela narejenega, sicer
same tatvine se še vedno niso ustavile in se pojavljajo.
Mogoče so 10% v upadu, ampak zaradi tega mislim, ker je
tam nabito, še zmeraj prihaja do tatvin. Je bilo pa dejansko
narejeno ogromno in zadeva je dobila tudi 3. mesto za
preventivni projekt. Osebno mislim, da ni dala rezultatov,
kolikor je bilo enih aktivnosti in enega elana tam vloženega.
Tako da določena stvar, ki je spontano in hitro narejena pa
mogoče ne zgleda tako kvalitetna, je tako dobra in je rezultat
boljši oziroma uspeh. Se pravi, da ni več kaznivih dejanj.
Kvaliteta
Občasna uspešnost
kvantitete
PRIMER:
Oglasne table
Veliko aktivnosti
Pojav tatvin
Neuspešnost metode
PRIMER:
NEUSPEŠNOST
OGLASNIH TABEL
Pripravljenost
sodelovanja
oškodovanca
USMERJEN IN
NAČRTOVAN
VPLIV NA OBČANE
Jaz sem tudi zagovornik kvalitete. Ker mislim, bolje se je na
primer spustit pa rešiti določeno težavo, problem kot pa 3
naenkrat. Ne more biti aktivnost tako izvedena za 3 primere
kot pa je za eno. Primer bi bil tak: Pojavljajo se vlomi v
stanovanjske hiše, gre za eno strnjeno stanovanjsko sosesko.
Aktivnost bi bila glede obveščanja teh ljudi, oškodovancev,
kako bi bolj bili pozorni na pojav sumljivih vozil oseb, kako
bi bolj zaščitili svoje premoženje. In v nadaljevanju:
Ugotoviš, da v tej soseski živi pretežni del občanov, ki so
verni. Stopiš tudi do župnika in pri maši oznani te nasvete in
mislim, da bodo to opozorilo sprejeli resno, mogoče še bolj
kot pa iz ust policista.
Kvaliteta
Reševanje določenega
problema
Pomembna je kvaliteta. Kvantiteta je sicer pokazatelj, da smo
ogromno naredili na različnih področjih, ker se od policije
tudi največ pričakuje poleg področja kriminalitete še na
ostalih področjih. Preventivne aktivnosti, ki so kvalitetno
izvedene pa imajo tudi končni učinek. Kar se tiče pa
praktičnega primera pa naj povem, da so po mojem mnenju
najbolj učinkovite tiste aktivnosti,kjer direktno svetujemo
občanom in jih opozarjamo na nevarnosti. Ker so na mojem
policijskem okolišu vinorodni okoliši, je najbolj učinkovita
preventivna aktivnost, ko sem vsakodnevno prisoten v
vinorodnih okoliših, se ustavljam pri ljudeh in se z njimi
pogovarjam o temu, da pazijo na svoje premoženje, da
zaklepajo svoje zidanice in avtomobile, v katerih ne puščajo
vrednejših predmetov in podobno. Istočasno pa poleg
razgovorov izvajam svetovanje in opozarjanje z
preventivnimi letaki, ki jih zatikam na vozila, ki so parkirana
na osamljenih krajih ali so nezaklenjena in lastnikov ni poleg.
Letak, ki ga dam za brisalec na vetrobransko steklo pa ima
Kvaliteta
Pričakovanje od
policije
Kvalitetne aktivnosti
Končni učinek
PRIMER:
Vlomi v stanovanjske
hiše
Obveščanje ljudi
Obveščanje
oškodovancev
Zaščita premoženja
Verniki
Vključenost župnika
Opozarjanje ljudi
Svetovanje občanom
Opozarjanje na
nevarnosti
Vsakodnevna
prisotnost
Pogovor z ljudmi
Skrb za premoženje
Zaklepanje vozil
Zaklepanje zidanic
Svetovanje in
opozarjanje z letaki
Preventivni letaki
Učinek letaka
PRIMER:
VPLIVANJE NA
OBČANE
učinek tudi na potencialnega vlomilca, ki bi prišel k vozilu in
bi ta letak videl, ker ne bi vedel ali je policija še kje v bližini.
Mislim, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete, kar je
logično. Kvalitetna preventivna aktivnost je tista, ki je
načrtovana, se nanjo temeljito pripraviš in jo natančno
izvedeš, kar ima tudi končni vpliv. Ampak se preventivne
aktivnosti razlikujejo med seboj tako, da je tudi kvantiteta
dobrodošla in ima svoj učinek, ker je število aktivnosti
razpršeno in s tem je več ljudi ali subjektov seznanjeno z
določenimi aktivnostmi. Tu je predvsem takrat, kadar ni
dovolj časa, da se posvetimo eni preventivni aktivnosti,
ampak je potrebno v krajšem času seznaniti več ljudi in
ostalih subjektov. Kar se tiče pa konkretnega primera pa bi
predstavil obveščanje, opozarjanje in svetovanje občanom v
času praznikov Dneva reformacije in spomina na mrtve, ko se
v kratkem času na več mestih zadržuje večje število ljudi, ki
lahko postanejo žrtve kaznivih dejanj vlomov in tatvin iz
vozil.
ENOTA 7
Katere so najpogostejše težave, ki vplivajo na izvajanje
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete?
Težave so že glede same tehnične izvedbe sistema, ker nimaš
omogočeno zmeraj, da spelješ določeno stvar. Mogoče so
potem težave nesodelovanje določenih, tudi čedalje več
izkoriščajo policijo in jo dejansko pokličejo samo takrat,
kadar jim teče voda v grlo. Prej pa določene stvari poizkušajo
speljat sami s sabo in jih prikriti. Ko vidijo, da jim je to ušlo,
pa hočejo od same policije ali vodje policijskega okoliša
čudeže. To so v glavnem težave, s katerimi se jaz srečujem.
Kvaliteta
Načrtovana aktivnost
Temeljita priprava
Natančna izvedba
Končni vpliv
Uspešnost kvantitete
Razpršenost
aktivnosti
Seznanjenost več ljudi
Seznanjenost več
subjektov
PRIMER:
Obveščanje
Opozarjanje
Svetovanje
Čas praznikov
Tehnična izvedba
sistema
Nesodelovanje
določenih občanov
Izkoriščanje policije
Samoreševanje
No težava je to nesodelovanje oškodovancev oziroma same
lokalne skupnosti v določenih primerih. Tako kot je rekel, ko
pa začne voda v grlo teči, se ti pa raztrga, takrat pa ne gre.
Nesodelovanje
oškodovancev
Nesodelovanje
lokalnih skupnosti
Največja težava, s katero se srečujem jaz je ta, da ni časa
zaradi obilice ostalih policijski nalog. To je ključni problem,
saj se določeni problemski situaciji včasih ne moreš temeljito
posvetiti, ampak so sicer izvedeš z manjšo intenziteto kot pa,
če bi časa bilo dovolj, bi se temeljito pripravil in vključil še
ostale subjekte (lokalno skupnost, izobraževalne ustanove,
pristojne službe,…)
Pomanjkanje časa
Obilica policijskih
nalog
Posvetitev problemu
Manjša intenziteta
izvedbe
Težava pa je v nezaupanju, ampak ne toliko v policijo, ampak
v sam sistem, kakršen se izvaja. Ljudje ne zaupajo včasih niti
določenim varnostnim službam, kateri alarmno napravo
postavljajo in določeni pravijo, da je to brez veze. Tudi
kamere, ki so jih nekateri imeli že postavljene so jih potem
odstranili. Recimo za več teh primerov, ko so jih odstranili ni
Več časa:
Temeljita priprava
Vključitev ostalih
subjektov
Nezaupanje v sistem
Nezaupanje v
varnostne službe
Neučinkovitost
SVETOVANJE
OBČANOM
USMERJENOST V
PRIHODNOST
PRIMER:
PRAVOČASNA
OBVEŠČENOST
NESODELOVANJE
OBČANOV
OBREMENJENOST
POLICISTOV
bilo nič, drago so jih plačali na koncu pa niso imeli nič od
tega. In konec koncev je ta odpor, kot je bil prej rečen, ko
enkrat voda res v grlo teče, se od policije pričakuje tisti
občutek, da se zadeva reši, da se dobi te storilce in se ta
problem končno enkrat zajezi. To nesodelovanje v bistvu ta
odpor do samega sistema mislim je nekje največji problem.
Včasih zmanjka, da bi na več koncih istočasno rešili težavo.
Zaradi te obilice dela, včasih ni možno biti na tistih mestih
vsepovsod, kjer bi tudi bilo dobro, da bi bili. Težava je včasih
pomanjkanje moštva.
Jaz bi rekel težava je bila predvsem glede na specifiko dela,
ki ga opravlja policija oziroma pristojna naša enota v
razumevanju vodstva, kar se je pa sedaj bistveno spremenilo.
Pa ne, da vodstvo ni bilo zainteresirano za te aktivnosti,
ampak je bilo krivo tudi pomanjkanje števila policistov, to
razumevanje je sedaj na zelo zadovoljivi meri. Druga težava
pa je seveda pri sami izvedbi teh aktivnosti. Tukaj pa gre na
težavo finančnih sredstev, kajti konkreten primer kartice, ki
so ukradene in dvigi storilcev teh dejanj tatvin bančnih kartic
so opravljeni na določenih bankomatih. Tu sem se spustil v
eno aktivnost glede ene banke, odgovor je bil in še vedno je
da banka ni zainteresirana za video nadzor in storilci še naprej
lepo kradejo kartice in dvigujejo na teh bančnih avtomatih.
Hočem poudariti ne neko težavo, ki se bi dala rešiti, ampak
nezainteresiranost. Težava je tudi kot je kolega rekel, ne pri
samem delu ampak pri izvedbi aktivnosti in pri kasnejših
postopkih, ki so vezani na odkritje storilca in obravnavo na
sodišču in pričanje. Konkretno za eno ulico na mojem
policijskem okolišu. Gre za strnjeno naselje, blok do bloka,
tam je bilo vlomljeno v 3 avtomobile. Izmed tisočih
stanujočih ne najdemo nikogar, ki bil očividec, ki bi znal kaj
povedati v zvezi s temi dejanji. Trdim pa, da je nekdo
zagotovo to videl. To bi bil bistven srž te težav.
Jaz bi predvsem poudaril pomanjkanje materialnih sredstev.
To se pojavi v primerih, ko izvajamo določene preventivne
aktivnosti pa ni dovolj preventivnega materiala, nimamo
dovolj plakatov, letakov in podobno. Verjamem, da je vse
omejeno s finančnimi sredstvi, ampak če nimamo dovolj
materiala je tudi kvaliteta vprašljiva. Druga težava, ki jo jaz
vidim pa je pomanjkanje časa, ker imamo poleg tega vrsto
operativnih nalog, ki jih je treba opraviti od privedb,
preveritev, zaprosil,…
Najpogostejša težava mo mojem mnenju je ta, da VPO
opravlja poleg preventivnih aktivnosti še vsa druga policijska
dela tako represivna, kakor druga operativna dela, ki
zahtevajo dosti časa in so nujna za opraviti. Sam osebno pa
tudi velikokrat menjam dežurnega in tako ne morem takrat
alarmnih sistemov
Odpor
Pričakovanje od
policije
Občutek reševanja
Prijetje storilcev
Rešitev zadeve
Nesodelovanje
Odpor do sistema
Primanjkovanje časa
Obilica dela
Prisotnost na več
mestih
Pomanjkanje moštva
Razumevanje vodstva
Pomanjkanje
policistov
Izvedba aktivnosti
Finančne težave
NEUČINKOVITOST
SISTEMOV
KADROVSKI
PRIMANJKLJAJ
Nezadostna finančna
sredstva institucij
Nezainteresiranost
institucij
Nepripravljenost
pričanja na sodišču
Neaktivnost očividcev
Pomanjkanje
materialnih sredstev
Pomanjkanje
preventivnega
materiala
Omejenost finančnih
sredstev
Pomanjkanje časa
Vrsta operativnih
nalog
FINANČNE
TEŽAVE
NEZAINTERESIRA
NOST IN
NESODELOVANJE
SUBJEKTOV
FINANČNA
OBREMENJENOST
Izvajanje drugih
policijskih del
Izvajanje drugih
operativnih del
Menjavanje
dežurnega
Odsotnost na terenu
OBREMENJENOST
izvajati dela na svojem policijskem okolišu. Za izvedbo
kvalitetne preventivne aktivnosti potrebuješ najmanj 8 ur
priprav, ker pomeni, da je čas najpogosteje problem, s
katerim se jaz srečujem pri izvedbi preventivnih aktivnosti.
Potreben čas za
pripravo
POLICISTOV
ENOTA 8
Kako po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti v
področja preprečevanja kriminalitete vpliva na varnostno
situacijo v vašem policijskem okolišu in na preprečevanje
posameznih kaznivih dejanj – tatvine, velike tatvine, ropi,
roparske tatvine,…in kako so posamezne metode
učinkovite?
Jaz mislim, da je to bistvenega pomena, ker dejansko sami
lahko naredimo le del. Mislim, da bi se mogla tudi lokalna
skupnost in vsi ostali zavedati, da je varnost ena dobrina,
katera je sploh pri nas v Novem mestu ali v Sloveniji premalo
cenjena. Če bi to bilo recimo v Ameriki tam noben volitev ne
dobi, dokler ne reče, da bo poskrbel za varnost. In to je na
prvem mestu. Pri nas pa, ko kandidirajo za župane imajo, da
bodo varnost dvignili na višjo raven, po pomembnosti na 20.
mestu. To pomeni, da je to zelo varna država in ljudje tu
mislijo, da je to že čisto samoumevno. Samo preveč smo
varni in ljudi sploh več dosti ne briga in tudi nočejo tako
sodelovati z nami. Ko bo zjutraj na primer 10 avtomobilov
zažganih v Novem mestu, pa se bo potem tudi drugače začelo
misliti. Normalno, da je, ker je varnost visoka in je
zagotovljena in oni se ne zavedajo in noben Slovenec se ne
Jaz: Kaj pa sodelovanje policije in drugih ustanov?
Ustanove so zainteresirane za sodelovanje in, ko vidijo, da je
dejansko problem in da brez policije stvar ne bodo mogli
rešiti.
Jaz. Kaj pa sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi?
Je pa bistven tudi osebni stik in pa osebno poznanstvo. Se
pravi kakorkoli si ti do enega predsednika KS ali pa do
ravnatelja, če se osebno poznata je sodelovanje 10x boljše kot
če se ne, oziroma imata samo službene stvari, oziroma se
sploh ne ujameta. Bistvenega pomena je ta medsebojni
kontakt med recimo predstavniki lokalnih skupnosti in teh
ustanov z vodjo policijskega okoliša, tako je potem tudi
sodelovanje. Če nimaš tega kontakta se potem izogibaš teh
ustanov oziroma tega človeka in potem tudi ne sodeluješ tako
dobro, ker nista na zvezi.
Jaz: Kaj pa sodelovanje policije z drugimi subjekti?
Isto, enako kot sem prej rekel.
Jaz bi tako rekel, glede načrtovanja in pa reševanja določenih
preventivnih aktivnosti je zame bistveno sodelovanje z
drugimi subjekti bodisi z organi, s posamezniki, s
predstavniki lokalnih oblasti. Zakaj? En kup razlogov je za
Zavedanje lokalne
skupnosti
Varnost je dobrina
Skrb za varnost
Sodelovanje ljudi
Varna država
Samoumevna varnost
Velika varnost
Nezainteresiranost
ljudi
Nesodelovanje
Nezavedanje
POVEZOVALNOST
IN SODELOVANJE
ZAINTERESIRANO
T SUBJEKTOV
Zainteresiranost
ustanov
Zaupanje v policijo
Osebni stik
Osebno poznanstvo
Medsebojni kontakt
Kontakt s
predstavniki lokalnih
skupnosti
Kontakt s
predstavniki ustanov
Načrtovanje
preventivnih
aktivnosti
Reševanje
preventivnih
uspešno izvedbo teh aktivnosti kot sem že prej rekel, če je v
to reševanje problemov vključeno več bodisi posameznikov,
subjektov. Drugo, kar se mi zdi ključnega pomena je pa to, da
se gre za obveščanje nekih organov subjektov ali
predstavnikov lokalnih oblasti, ker če do tega ne preide se
lahko obratno pri njih pojavi neko nezadovoljstvo,
nezaupanje do naše službe, do policije, da pač problemi so,
ampak nismo aktivni pri reševanju. Se pravi na temu področju
je bistveno obveščanje, da prvi pristopimo k obveščanju, da
oni vidijo, da smo pristopili, da rešujemo, da načrtujemo. Če
tega ni, pride do kratkega stika in se pri občanih enostavno
pojavi problem, da nismo aktivni. Oziroma lahko dobimo
kake druge očitke.
Kaj pa do drugih ustanov, do predstavnikov do lokalne
skupnosti………… ?
Gre za sodelovanje po usmeritvah in tako da se to določeno
sodelovanje vodi enkrat mesečno, oziroma priporočljivo je
čim večkrat. Potem je pa en kup aktivnosti od stikov, pobud s
predsedniki KS, izmenjava informacij kot sem že prej omenil
na področju družinskega nasilja, z občino, drugimi organi,…..
Jaz mislim, da je to bistveni pomen sodelovanje. Je pa dobro
vedeti, da je to sodelovanje odvisno kakor kje. Nekje obrodi
sadove, nekje jih ne obrodi. Odvisno je od same
pripravljenosti pa tudi od tega, kako ti dejansko zaupajo. Kot
je bilo prej rečeno, če imaš dober odnos s predsednikom KS
ali pa z županom ali pa komerkoli, gredo določene stvari
lahko korak naprej. Tudi lokalna skupnost naredi kako stvar
za večjo varnost. Enako je pri ljudeh. Če ljudje zaupajo se
pravi, da jim vzpodbudiš zaupanje, ti kakšno stvar več
zaupajo. Je pa ta stvar v zaupanju včasih lahko dvorezna,
včasih je tako. Če ti preveč zaupajo, potem samo slepo gredo
po tisti poti, ko ga prav usmerjaš in niti ne razmišljajo in
naredijo samo tisto, kar je nujno potrebno, kar mu poveš.
Bistvo je, da jih vzpodbujaš, tudi vse v čim širše
razmišljanje,. Sami so pripravljeni že pred tem, da ga ti
opozoriš, pa te sami še dodatno za kak nasvet vprašajo.
Lokalne skupnosti pa na mojem območju: predsednik KS ni
ravno hudo zainteresiran za posebno varnost. On gleda, da bo
s to funkcijo šel čez in da bo dlje na tej funkciji preživel. Z
županjo imamo tak odnos, na začetku je bilo zelo na ostro, pa
sedaj zelo dobro sodelujeva, se slišimo in ni sedaj več nekih
konfliktov. V začetku je šlo mimo mene direktno do
direktorja, ampak je sedaj sodelovanje v redu. Lokalna
skupnost za samo varnost bi lahko oziroma mogla več
narediti. Očitno ni na prvem mestu varnost lokalni skupnosti,
ampak je vse drugo prej pomembno. Ker tudi, ko se
pogovarjaš z občani, noben ne bo, jaz nimam takšnih
izkušenj, da bi kdo rekel, da se ne počuti varnega. Lahko bi
bilo boljše, bi vsak rekel. Ampak nobeden ne čuti, da ni
aktivnosti
Sodelovanje z
drugimi subjekti
Sodelovanje z organi,
Sodelovanje s
posamezniki
Sodelovanje s
predstavniki lokalnih
oblasti
Vključenost
Reševanje problemov
Obveščanje organov
Obveščanje subjektov
Obveščanje
predstavnikov
lokalnih skupnosti
Nezadovoljstvo
Nezaupanje do družbe
Nezaupanje do
policije
Neaktivnost
Kratek stik
NAČRTOVANJE
AKTIVNOSTI
Sodelovanje po
usmeritvah
Mesečni stiki
Pobude predsedniki
KS
Izmenjava informacij
Sodelovanje
Pripravljenost
Zaupanje
Dobri odnosi s
predsednikom KS
Dobri odnosi z
županom
Izboljšanje težav
Vzpodbujanje
zaupanja
SODELOVANJE
Vzpodbujanje
Nezainteresiranost
predsednika KS
Dober odnos z
županjo
Dobro sodelovanje
Varnost
Zadovoljstvo ljudi
Nepomembna varnost
za lokalno skupnost
DOBRI
PARTNERSKI
ODNOSI
varen, ali se premalo naredi. Je negodovanje, mogoče bi bila
kakšna stvar za popraviti, ampak v grobem smislu so ljudje
zadovoljni s tem. Glede sodelovanja z ostalimi subjekti pa
tako kot je bilo prej rečeno. Če je njim v interesu sodelujejo
bolj kot, če jim ni v interesu. Če smo jim izpostavili problem
so pripravljeni na kakršno koli sodelovanje in tudi izpostaviti
se toliko bolj. V nasprotnem primeru pa se držijo bolj zadaj in
pravijo saj bo že v redu. Se pravi, niso pripravljeni že pred
tem, da bi se nekaj zgodilo in nekaj narediti. Primer je
društvo vinogradnikov, ki so en tretji subjekt, društvo pa sami
opozarjajo eden drugega. Smo se nekajkrat dobili s
posamezniki in vidim, da gre dejansko od ust do ust, kaj bi
bilo še za narediti, da ne bodo imeli nekih težav in problemov
dodatno. Določeno sodelovanje je pri nekaterih boljše, pri
nekaterih slabše. Mislim pa, da policija lahko naredi vsega
skupaj tistih 10% za samo varnost, vse ostalo pa je odvisno še
od vseh ostalih.
So že vsi vse povedali. V glavnem ja, sodelovanje je dejansko
pomembno Zdaj pri določenih osebah, subjektih, lokalno
skupnostjo včasih malo zaškripa ali pa ni tistega pravega
interesa, ampak potem je spet katera druga situacija. V
glavnem pomembno je v vsakem primeru. Potrebujejo oni
nas, tako kot mi njih.
Mislim da je sodelovanje z državljani temelj za uspešno delo
v preprečevanju kriminalitete. Tukaj se tudi najprej pozna
učinek preventivnih aktivnosti, kajti teh se tudi največ izvede.
Sodelovanje z državljani je torej bistvenega pomena. Kot
pravijo policija brez ljudi ni efikasna, kakor tudi ljudje brez
policije ne morejo. Sodelovanje z drugimi ustanovami je tudi
pomemben dejavnik za preprečevanje kriminalitete predvsem
na področju družinskega nasilja, ter zlorab, povezanih s
tovrstno problematiko. Kar se tiče sodelovanja z lokalno
skupnostjo pa je odvisno od vsakega predstavnika lokalne
skupnosti, ter od njegovih pričakovanj in nadaljnjega
sodelovanja. Sodelovanje z drugimi subjekti pa je pomemben
dejavnik pri preprečevanju kriminalitete predvsem, kot
pomoč pri preventivnih projektih.
Sodelovanje z drugimi institucijami je zelo pomembno, se pa
razlikuje, ker sodelujemo tako z državljani, kakor tudi z
drugimi institucijami, predstavniki lokalnih skupnosti. Kar se
tiče sodelovanja z državljani je tu pomemben tisti pristen stik,
ki ga imamo z njimi. Bodisi jih sprašujemo za informacije, jih
seznanjamo s problematiko, obveščamo o aktivnostih, ki jih
izvajamo, ipd. Ker več storilcev, ko dobimo,bolj se ljudje
počutijo varne. Ta občutek pa dobijo tudi z osebnim stikom.
Sodelovanje z drugimi institucijami pa ni tako pomembno,
ker po mojem mnenju institucije ne sodelujejo na področju
Dober občutek
varnosti občanov
Občasno negodovanje
Zadovoljstvo ljudi
Interes subjektov za
sodelovanje
NEZAINTERESIRA
NOST IN
NEZAUPANJE V
POLICIJO
Nepripravljenost
subjektov
PRIMER:
Društvo
vinogradnikov
Medsebojno
opozarjanje
Ustni prenos
informacij
Manjša vloga policije
Večja vloga subjektov
Sodelovanje
Občasno pomanjkanje
interesa
Sodelovanje z
državljani
Pozitiven učinek
Sodelovanje z
drugimi ustanovami
Sodelovanje z lokalno
skupnostjo
Pričakovanja
posamezne lokalne
skupnosti
Sodelovanje z
drugimi subjekti
Pomoč pri projektih
Sodelovanje z
drugimi institucijami
Sodelovanje z
državljani
Pristen stik
Spraševanje za
informacije
Seznanjanje s
Obveščanje o
aktivnostih
problematiko
Občutenje varnosti
Sodelovanje s
predstavniki lokalnih
skupnosti
PRIMER:
SAMOIZOBRAŽEV
ANJE
preprečevanja kriminalitete, ampak vse aktivnosti prepuščajo
policiji. V sodelovanju s predstavniki lokalnih skupnosti pa je
odvisno kakšen interes imajo lokalne skupnosti in koliko
kaznivih dejanj se zgodi v posamezni krajevni skupnosti.
Ljudje sami vidijo in poznajo storilce kaznivih dejanj, samo v
današnjih časih se nihče noče z njimi obremenjevati, kaj šele
kot priče hoditi na sodišča.
Interes lokalne
skupnosti
Nesodelovanje
občanov
Nepripravljenost
občanov
POVEZOVALNOST
Z SUBJEKTI
ENOTA 9
Kako po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti v
področja preprečevanja kriminalitete vpliva na varnostno
situacijo v vašem policijskem okolišu in na preprečevanje
posameznih kaznivih dejanj – tatvine, velike tatvine, ropi,
roparske tatvine,…in kako so posamezne metode
učinkovite?
Ja, ima velik vpliv. Vpliv je lahko velik, sploh v šolah ne
vem, razni letaki kot primer tatvine koles iz blokov,
kolesarnic, tam je že vprašanje kako je kdo zainteresiran,
kakšen je pol učinek tako, da določene stvari imajo velik
vpliv in učinek, nekatere stvari pa se mi zdi da ravno ne.
Mislim, da nekega učinka, pa vpliva nimajo razni veliki
plakati, ko se jih nekam nalepi. Ko gre lahko 500 ljudi mimo
pa je vprašanje koliko od teh 500 jih bo prebralo in se
zamislilo nad tem plakatov. Ponavadi pride do velikega
vpliva in učinka v raznih manjših skupinah. Če maš šolo, ne
vem upokojence, če imaš nekje v lokalni skupnosti
predavanje, ko pride določeno število ljudi. Mi imamo ta
RIC tukaj, tam je lahko vpliv in učinek velik. Dočim na
splošno pa vprašanje, razen preko medijev se mi zdi, da je
večji vpliv in učinek. Nisem pa za plakate tu pa ne vidim
učinka.
Jaz mislim, da sama ta izvedba vpliva na samo varnost v
okolišu je pa tako, tako kot je bilo že rečeno: Nekatere zadeve
bolj, nekatere zadeve manj. Mislim, da tole izobraževanje
otrok sploh. Ta segment je pomemben, da se jih že od začetka
opominja na to, da bi bilo treba več narediti več za varnost, da
se jim pove, kaj dejansko bi varnost sploh pomenila. Ali pa
tudi, kot je bilo že rečeno, te manjše skupnosti, te manjše
družbe, kjer je več posluha in več vpliva. Sami plakati ne
vem, če plakat res nekje te ne pritegne zraven, če dobi nek
pravi pomen, neko pravo vrednost. Potem ta plakat nima
učinka. Glede svetovanja in opozarjanja je pa spet odvisno od
samega posameznika ali je dojemljiv do teh nasvetov, do teh
opozoril, ki jih dajemo ali ne. Mislim pa, da je to neformalno
druženje eno od bolj pomembnih zadev. S tem pridobimo
določen del zaupanja pri teh ljudeh, kjer jim posledično
svetujemo in opozarjamo, pa mogoče zadevo malo drugače
jemljemo in ni neko nakladanje ampak, da je res nek odziv od
Velik vpliv:
Vpliv v šolah
Preventivni letaki
Manjši vpliv:
Veliki plakati
Večje število ljudi
Plakati
Velik vpliv:
Manjše skupine
Šola
Upokojenci
Lokalna skupnost
RIC
VPLIV PISNEGA
SVETOVANJA
PRIMERNOST
METODE NA
VELIKEM VZORCU
Mediji
Varnost v okolišu
Izobraževanje otrok
Varnost
Manjše skupnosti
Manjše družbe
Preventivni plakati
Pozornost plakatov
Svetovanje in
opozarjanje
Posameznik
Dojemljivost za
nasvete
Dojemljivost za
opozorila
Neformalno druženje
Pridobivanje zaupanja
USMERJENOST V
PRIHODNOST S
SVETOVANJEM IN
OPOZARJANJEM
tega. Posvetovalna telesa zdaj, verjetno tudi nekaj odnesejo
od tega. S samimi preventivnimi projekti je pa tako, izvajajo
se, sam učinek od teh preventivnih aktivnosti pa je težko
meriti. Ti plakati recimo za preprečevanje tatvin koles. Glede
na to, da na našem okolju nimamo te problematike oziroma ni
izpostavljena, bi lahko mislili, da ima lahko nek učinek, da
ima zelo dober učinek. Je pa vprašanje ali je to posledica
tega, da mi s temi plakati to opozarjamo, ali je to posledica,
da niso storilci naravnani k tem kaznivim dejanjem. In tudi
druge zadeve, recimo ustavimo nasilje nad ženskami in to vse
skupaj. Opozarja se, ampak mislim, da preko medijev še
toliko več pride tega ven. Ker pri ljudeh je to tisto mislim, kar
slišijo je več od tega. Je pa zanimivo, če slišimo in vidimo
zadevo, je bolj učinkovito od tega kot če samo vidimo ali če
samo slišimo. Tako, da je oboje v povezavi eno z drugim
pomembno in mislim, da ima večji učinek.
Pri teh oblikah dela, jaz razno izvajanje projektov jemljem
bolj kot na sploh policijsko delo. Svetovanje in opozarjanje
je bolj za reševanje nekega določenega, konkretnega primera,
ko nekomu svetuješ za te samozaščitne ukrepe. Jaz bi pa tu
poudaril to obliko dela - neformalni razgovori in neformalna
druženja. Temu dajem na območju policijskega okoliša in pri
izvajanju samih aktivnosti zelo velik poudarek. Zakaj. Zato,
ker menim, da nek neformalni razgovor, neformalno druženja
ne gre samo za tisto konkretno stvar, ampak tudi za navezo
stikov v bodoče. Pri aktivnostih v smeri preprečevanja
določenih kaznivih dejanj pa, da ti ljudi, inštitucije, subjekte v
temu neformalnemu razgovoru, neformalnemu druženju
navežeš, da ti zaupajo, da te tudi kasneje obveščajo o
tovrstnih dejanjih. Se pravi tej obliki dela bi dal kar velik
poudarek. Ker ne gre samo za aktivnosti za konkreten primer,
ampak tudi za to, da v bodoče navežeš stik. Ljudje ti zaupajo,
ti njim zaupaš se pravi za tisto frekvenco in medsebojno
obveščanje gre.
Se pravi v vsakem primeru te aktivnosti pozitivno vse
vplivajo na
preprečevanje kriminalitete in varnostno
situacijo. Bi pa jaz izpostavil izobraževanje otrok in odraslih
kot najbolj učinkovito in pa svetovanje in opozarjanje. Se
pravi posebej svetovanje in opozarjanje spet, ko nastane en
problem večjega števila tatvin ali kakšnih drugih kaznivih
dejanj. Takrat se vse sile vodje policijskega okoliša in še koga
napnejo tja v opozarjanje in v izpeljavo zadeve, da se to
prekine in dejansko so takrat rezultati vidni. Gre pa tu spet za
trenutni pojav. Ko pa pride kakšno dolgoročno načrtovanje je
tukaj bolj problematično. Tako da so te dve metode so najbolj
učinkovite.
Izvajanje preventivnih projektov ima velik učinek, vendar se
Svetovanje
Opozarjanje
Posvetovalna telesa
Učinek
Učinek preventivnih
projektov
Izvajanje in merljivost
učinkov
Plakati za
preprečevanje tatvin
koles
PRIDOBIVANJE
ZAUPANJA V
NEFORMALNIH
RAZGOVORIH
Primer:
Nasilje nad ženskami
Opozarjanje
Vloga medijev
Učinek poslušanja
Učinkovitost
Povezanost videnega
in slišanega
Policijsko delo
Svetovanje in
opozarjanje
Reševanje
konkretnega primera
Svetovanje
Samozaščitni ukrepi
Neformalni razgovori
Neformalna druženja
Navezovanje stikov
Zaupanje ljudi
Obveščanje o
dogodkih
Medsebojno
obveščanje
Navezava stika
Zaupanje ljudi
Zaupanje ljudem
Pozitiven vpliv
Izobraževanje otrok in
odraslih
Svetovanje in
opozarjanje
Nastanek problema
Usmerjenost sil
Prekinitev dejanj
Vidnost rezultatov
Problematičnost
dolgoročnega
UČINEK
KONKRETNIH
METOD OB
POSAMEZNEM
PROBLEMU
NUJNA
POVEZOVALNOST
bo odražala v kasnejšem obdobju. Svetovanje in opozarjanje
ima trenutni učinek in se na občanih odraža krajši čas.
Sodelovanje v posvetovalnih telesih ima manjši učinek.
Izobraževanje otrok in odraslih ima velik vpliv, ki se bo
odražal v kasnejših obdobjih. Neformalno druženje in
povezovanje ima manjši učinek in se odraža trenutno v
krajših obdobjih.
Izvajanje preventivnih projektov Ima zelo velik vpliv
predvsem pri otrocih. Pri svetovanje in opozarjanje pa je
dosežen takojšni učinek saj se izvaja neposredno opozarjanje,
npr. z letaki, glasili. Pri sodelovanje v posvetovalnih telesih je
pomemben prenos informacij, ter seznanitev z delom ostalih
služb, kar omogoča še boljše sodelovanje in spoznavanje s
pristojnostmi posameznih organov. Izobraževanje otrok in
odraslih ima zelo velik vpliv predvsem pri otrocih, kajti
izobraževalni procesi potekajo že od majhnega in tu se
pričnejo otroci učiti o problemih in nevarnostih, ki na katera
jih opozarjamo. Tu največkrat predavamo o nasilju, tatvinah v
šolah,…Kaj se tiče pa izobraževanja odraslih je pa podobno,
tako otroci in odrasli so najbolj občutljivi, da postanejo žrtve
kriminalnih dejanj. Neformalno druženje in povezovanje pa
je pomembno pri seznanjanju prebivalstva s problematiko in
pridobivanja podatkov ter možnost takojšnega ukrepanja.
Ko govorim o metodah moram povedat, da imajo vse metode
različne vplive. Pri izvajanju preventivnih projektov
praktično učinka ne moremo meriti, ker nimamo povratnih
informacij od udeleženih. Svetovanje in opozarjanje ima velik
vpliv tisti trenutek, ko nekaj svetujemo in opozarjamo,
kasneje pa občani na vse to pozabijo, kaj jim vodja
policijskega okoliša pove, enako velja tu za izobraževanje
otrok in odraslih. Pri sodelovanju s posvetovalnimi telesi
nimam podatkov, ker jih na mojem policijskem okolišu ni.
Tam, kjer so je mogoče v redu, ker lahko vplivamo
izboljšanje varnostne situacije. Neformalni razgovori so pa
tisti, ki podobno vplivajo kot svetovanje in opozarjanje ter
izobraževanje otrok in odraslih.
načrtovanja
Izvajanje preventivnih
projektov
Kasnejši učinek
Svetovanje in
opozarjanje
Trenutni učinek
Sodelovanje v
posvetovalnih telesih
Manjši učinek
Izobraževanje otrok in
odraslih
Velik vpliv
Neformalno druženje
in povezovanje
Manjši učinek
Trenutno odražanje
Izvajanje preventivnih
projektov
Velik vpliv
Svetovanje im
opozarjanje
Neposredno
opozarjanje
Takojšnji učinek
Sodelovanje v
posvetovalnih telesih
Prenos informacij
Seznanitev ostalih
služb
Boljše sodelovanje
Spoznavanje
pristojnosti ostalih
Izobraževanje otrok in
odraslih
Velik vpliv na otroke
Predavanja o nasilju
Predavanja o tatvinah
Izobraževanja
odraslih
Najbolj ranljivi
Neformalno druženje
in povezovanje
Seznanjanje
prebivalstva
Pridobivanje
podatkov
Takojšnje ukrepanje
Nezmožnost merjenja
učinka
Ni povratnih
informacij
Svetovanje in
opozarjanje
Velik vpliv
Izobraževanje otrok in
odraslih
VPLIV NA
RANLJIVEJŠE
GENERACIJE PRI
IZOBRAŽEVANJU
OTROK IN
ODRASLIH
IZVAJANJE
PREVENTIVNIH
PROJEKTOV OSREDOTOČENOS
T NA KONKRETNE
PRIMERE
PREDAVANJA
NEMERLJIVOST
UČINKA
Sodelovanje s
posvetovalnimi telesi
Neformalni razgovori
Vpliv na izboljšanje
varnostne situacije
ENOTA 10
Katere od prej navedenih metod preventivnih aktivnosti
po vašem mnenju največ vplivajo na zmanjševanje
kriminalitete?
Svetovanje in opozarjanje občanov.
Vsi:
Svetovanje in opozarjanje in neformalno druženje in
povezovanje.
Svetovanje in opozarjanje, izobraževanje otrok in odraslih
Svetovanje in
opozarjanje občanov
Svetovanje in
opozarjanje
Neformalno druženje
Izobraževanje otrok in
odraslih
Pisno svetovanje in
opozarjanje
USTNO IN PISNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
IZOBRAŽEVANJE
OTROK IN
ODRASLIH
NEFORMALNI
RAZGOVORI
Pisno svetovanje in opozarjanje.
ENOTA 11
Ali je po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti s
področja kriminalitete vpliva na zniževanje stopnje
kriminalitete? V kolikor je odgovor DA,opišite kako?
Bi jaz lahko povedal. Osebno moje mnenje je, da vpliva in to
zelo. Kajti tudi pri konkretnem primeru, ko se vključi določen
policist, vodja policijskega okoliša s svojimi aktivnostmi
sigurno se to zve tudi navzven. Cilj teh aktivnosti je, da se ta
dejanja prekinejo ali oziroma naš cilj je, da se prime storilec
teh kaznivih dejanj. Zato mislim, da vse to je pozitivno.
Jaz tudi mislim, da vpliva na zniževanja stopnje kriminalitete.
Recimo že s samo prisotnostjo uniformiranega policista z
avtom, da se voziš cel večer po ulici in ne rabiš nič drugega
delat samo, da se voziš recimo 6 ur. Takrat sigurno ne bo
nobenega vloma. Zato tudi tisti, ki bo hotel to narediti, bo
rekel, kaj pa če se slučajno pripeljejo takrat do mene. Grem
jaz rajši drugam in bom tam vlomil. Se pravi takrat sigurno
tega ne bo. To je en primer, ko že s samo prisotnostjo lahko
preprečimo določeno stvar.
Jaz se čisto strinjam s tem, kar je bilo povedano in res je, da s
samo prisotnostjo in s tem svetovanjem in opozarjanjem
lahko že res naredimo ogromno dela. Ostalo pa je res dodatek
k vsemu skupaj.
To pomeni, da po tvojem mnenju vpliva?. Ja, vpliva.
Jaz tudi mislim tako, da vpliva. Zdaj če je en problem nastal
Vključenost
izkušenega policista
Vplivanje na
zniževanje
kriminalitete
Prekinitev kaznivih
dejanj
Cilji aktivnosti
Zniževanje stopnje
kriminalitete
Prisotnost
uniformiranih
policistov
Preprečevanje dejanj
Vpliv prisotnosti
Svetovanje in
opozarjanje
Vpliva
Preprečevanje in
USMERJENOST V
PRIHODNOST
POVEČANJE
OBČUTKA
VARNOSTI
TRANSPARENTNO
ST
ne izvajamo neko preventivno aktivnost v zvezi tega
problema glede samega preprečevanja ali zmanjševanja
določenega števila negativnih ravnanj mislim da sigurno
pozitivno vpliva, če se osredotočimo na določeno stvar.
DA, s pravilnim ozaveščanjem in opozarjanjem občanov na
samozaščitne ukrepe, z neposredno prisotnostjo policista na
terenu, tam kjer trenutna varnostna situacija to narekuje.
Da, saj se z preventivnimi aktivnosti seznanja prebivalstvo,
ter se s tem povečajo samozaščitne aktivnosti, kakor tudi
pravočasno obveščanje policije ter informacije, ki lahko
pripeljejo do storilca kaznivega dejanja.
Po mojem mnenju ne vpliva na zniževanje stopnje
kriminalitete. Največji vpliv ima po mojem dosledna
obravnava na sodišču in to, da je storilec, ki je obsojen za
kaznivo dejanje tudi pravnomočno spoznan za krivega. Tukaj
gre za generalno prevencijo, saj storilec ne more več
izvrševati kaznivih dejanj, kakor tudi s tem vpliva na druge,
ki bi izvrševali pa vejo kaj jih čaka in je fizik toliko večji.
ENOTA 12
Ali imate na koncu še kaj za dodati in pripomniti?
Da. Mislim, da se veliko občanov preveč zanaša na policijo in
je samo policija tista, ki je odgovorna za preprečevanje
kaznivih dejanj. Ne zavedajo pa se, da bi zelo veliko tudi
sami s svojem ravnanjem in obnašanjem ogromno pripomogli
k preprečevanju storitev kaznivih dejanj.
Mogoče bi imel za pripomniti samo to, če bi bile samo
aktivnosti po kriminaliteti, bi bilo to čisto enostavno
izvedljivo. Ko pa imamo tu toliko vseh preventivnih
aktivnosti, pa včasih tista kakovost, kot smo se prej
pogovarjali, včasih mogoče izgine. Včasih je malo preveč
vseh teh preventivnih aktivnosti, da bil lahko kvalitetno
izpeljal in poizkušal doseči pravi namen.
Po mojem mnenju preventiva glede svetovanja,
izobraževanja, sodelovanja s predstavniki krajevnih skupnosti
ne pripomore veliko glede preprečevanja kriminalitete. Več
učinka po mojem ima, da se vodja policijskega okoliša v času
službe pojavlja na kritičnih mestih, kjer je žarišče kriminala
in sprotno opozarja ljudi in opravlja razgovore s povratniki
kaznivih dejanj.
zmanjševanje
negativnih ravnanj
Pozitivni vplivi
Ozaveščanje in
opozarjanje občanov
Samozaščitni ukrepi
Prisotnost policista
Izkazana varnostna
situacija
Seznanjanje
prebivalstva
Povečanje
samozaščitnih
aktivnosti
Obveščanje policije
Največji vpliv:
Dosledna obravnava
na sodišču
Obsojenost pred
sodiščem
Spoznan z krivega
Generalna prevencija
Zanašanje občanov na
policijo
Odgovornost policije
Preprečevanje KD
Zavedanje ljudi
Lastno obnašanje
Lastno ravnanje
Preprečevanje
kaznivih dejanj
Oblica preventivnih
aktivnosti
Izginjanje kakovosti
Veliko aktivnosti
Ne pripomore veliko:
Svetovanje
Izobraževanje
Sodelovanje s
predstavniki KS
Pripomore:
Vodja policijskega
okoliša
Učinek pojavljanja na
kritičnih mestih
Žarišča kriminala
ODPRAVA
DEJAVNIKOV
GENERALNA
PREVENCIJA
USMERJENOST V
PRIHODNOST
VPLIV
PREOBSEŽNOSTI
NA KVALITETO
NI VELIKEGA
UČINKA
PREVENTIVE
Nimamo.
Sprotno opozarjanje
Opravljanje
razgovorov
TRANSPARENTNO
ST IN VIDNOST
POLICIJSKEGA
DELA
Priloga 5: Kodiran transkript 2. fokusne skupine
ENOTE
POJMI
ENOTA 1
Koliko časa izvajate naloge vodje policijskega okoliša
(VPO) in kako razumete strategijo policijskega
preventivnega dela – v skupnost usmerjenega policijskega
dela?
Delo VPO opravljam 6 let. Za strategijo bi rekel, da so to
neke aktivnosti, s katerimi vplivamo varnost oziroma, da
rešujemo kake konkretne probleme ali izboljšujemo stanje na
posameznem področju. Strategija dela je dobro usmerjena in
naravnana, vendar je njeno izvajanje večkrat onemogočeno
(npr. pri izvedbi katerega projekta VPO ostane sam z vso
organizacijo in svojo iznajdljivostjo)
Tudi jaz delo VPO-ja opravljam 6 let. Strategijo policijskega
dela VSUPD zelo dobro razumem in sicer je predvideno
reševanje določene problematike tako, da policist ''prisluhne''
okolici in poskuša rešiti nastale probleme. Strategija je tudi
usmerjena v sodelovanje z različnimi dejavniki. Kako se
izvaja strategija VSUPD je zelo dobro napisana, vendar pa jo
je v praksi zelo težko izvajati v celoti, saj policist VPO
opravlja vsa druga dela in nazadnje mu ostane nekaj časa za
preventivo.
Naloge VPO opravljam že 15 let. Preventivno delo je delo,
katero da rezultate po več letih in rezultati niso vidni takoj.
Ravno zato nekateri ne razumejo pomena preventivnega dela.
Jaz naloge VPO opravljam sedaj 4,5 leta. Strategijo v
skupnost usmerjenega policijskega dela definitivno razumem
kot pomemben segment policijskega dela, saj na ta način, če
smo uspešni, zmanjšamo število kaznivih dejanj, oziroma
vseh deviantnih ravnanj. S temi aktivnostmi torej
preprečujemo dejavnike, ki vplivajo na izvrševanje kaznivih
dejanj. Največji poudarek pri teh aktivnostih pa je
sodelovanje z občani in lokalno skupnostjo, kjer z
medsebojnim izmenjavanjem informacij vplivamo na to, da
preprečujemo kriminaliteti.
Jaz sem na delovnem mestu vodje policijskega okoliša 7 – 8
let. Tudi jaz sem mnenja, kot kolega, da naj bi bilo delo VPO
izredno pomembno v skupnosti. Bistveno je sodelovanje z
ljudmi in če je slednje na zelo dobrem nivoju, vpliva na
zmanjševanje vseh protipravnih ravnanj. Samo sodelovanje in
strategijo policijskega dela v skupnosti razumem kot to, da
policija s preventivnim delovanjem usmerjeno izvaja
aktivnosti v skupnosti, na podlagi katerih se zmanjšajo
KATEGORIJA
RAZLIČNA
IZKUŠENOST VPO
6 let
Aktivnosti za
vpliv na varnost
Reševanje konkretnih
problemov
Izboljšanje stanja
Dobra usmerjenost
SODELOVANJE
REŠEVANJE
PROBLEMSKIH
SITUACIJ
6 let
Reševanje
problematike
Sodelovanje z
dejavniki
Poslušanje ljudi
15 let
Uspeh na dolgi rok
Nerazumevanje
nekaterih
4,5 leta
Pomembnost
preventive
Zmanjševanje
kaznivih dejanj
Preprečevanje
dejavnikov za KD
Sodelovanje z občani
Sodelovanje z
lokalnimi skupnostmi
Izmenjavanje
informacij
7 do 8 let
Pomembnost dela
VPO
Sodelovanje z ljudmi
Zmanjševanje
protipravnih ravnanj
Usmerjeno izvajanje
aktivnosti
IZMENJAVA
INFORMACIJ
VPLIV NA
DEJAVNIKE ZA
NASTANEK KD
TEŽAVE:
PREOBREMENJEN
OST Z OSTALIMI
NALOGAMI
Zmanjševanje tveganj
za KD
TEŽAVE PRI
IZVEDBI
Obremenjenost VPO
Opravljanje drugih
nalog VPO
Pomanjkanje časa
Opravljanje drugih
del
Nerazumevanje
preventivnega dela
tveganja, ki vodijo do izvrševanj kaznivih dejanj.
ENOTA 2
Opišite posebnosti s področja kriminalitete na svojem
policijskem okolišu!
Izstopa predvsem premoženjska kriminaliteta
tatvine…), katerih storilci so po večini Romi.
(vlomi,
Na mojem policijskem okolišu glede kriminalitete izstopajo
manjše tatvine v trgovinah, tatvine iz vozil, tatvine barvnih
kovin ter vlomi v osebna avtomobile in stanovanjske objekte.
Pri meni izstopajo predvsem kazniva dejanja povezana s
čezmejno kriminaliteto in s tem povezano premoženjsko
kriminaliteto.
Tu se lahko pohvalim, da kriminaliteta na mojem policijskem
okolišu ne izstopa in posebnosti ni. Glede na to, da spremljam
dogajanje na območjih sosednjih policijskih postaj in postaj
na naši policijski upravi imamo izredno malo kaznivih dejanj
vlomov, tatvin, ropov, oziroma hujših kaznivih dejanj.
Mislim, da smo glede tega specifični, da lahko rečemo, da
smo oaza miru. Sicer se nam dogaja, ampak v mnogo manjši
meri, kot v sosednjih postajah. Sedaj neke specifike pri
kaznivih dejanjih težko rečem, da nam katera kazniva dejanja
ekstra izstopa. Mislim, da so tista kazniva dejanja, ki so
storjena zastopana v malem obsegu. Tisto, kar se zgodi je
premoženjska kriminalitete. Glede na pretekla leta, letos
beležimo nekaj kaznivih dejanj vlomov v stanovanjske hiše.
Bom rekel, da je na našem območju en velik dogodek vlom v
stanovanjsko hišo.
Jaz mislim, da smo imeli v lanskem letu na celem postajnem
območju 2-3 vlome, letos pa jih je nekaj več. Se mi zdi, da
praktično nimamo problematike, ki bi bila izstopajoča. Na
mojem policijskem okolišu so zelo majhne krajevne
skupnosti, z zelo malo prebivalci, določena naselja pa imajo
samo nekaj hiš. Ko se kaj zgodi, pride npr. serija dva do tri
vlome, potem pa je spet nekaj časa mir. Lansko leto smo
imeli v povezavi s turistično sezono 1 kaznivo dejanje, in
Premoženjska
kriminaliteta
Vlomi
Tatvine
Romi kot storilci
Tatvine v trgovinah
Tatvine iz vozil
Tatvine barvnih kovin
Vlomi v osebne
avtomobile
Vlomi v stanovanjske
objekte
PREMOŽENJSKA
KRIMINALITETA
ROMSKA
PROBLEMATIKA
Čezmejna
kriminaliteta
Ni kriminalitete
Malo število kaznivih
dejanj
Oaza miru
Premoženjska
kriminaliteta
Vlomi v stanovanjske
hiše
2-3 vlome
Ni problematike
Majhne KS
Malo prebivalcev
Serija 2-3 vlome
Mirno stanje
ČEZMEJNA
KRIMINALITETA
NIZKA STOPNJA
KRIMINALITETE
NEDEVIANTNO
OKOLJE
sicer tatvino denarnice. Letos pa nimamo nobenega kaznivega
dejanja, povezanega s turistično sezono, da bi kdorkoli
prijavil tatvino denarnice, pa je sezona na koncu. Skratka,
lahko rečem, da je naše celotno postajno območje ena oaza
miru in to je že kar nekaj let.
ENOTA 3
Kako spremljate varnostno problematiko s področja
kriminalitete na svojem policijskem okolišu in kako
načrtujete izvedbo preventivnih aktivnosti?
Varnostno problematiko spremljam dnevno, naloge pa
načrtujem mesečno, pa tudi ob pojavu problema naloge
načrtujem takoj in takoj pristopim k realizaciji (npr.
družinsko nasilje…)
Varnostno
problematiko
spremljam
tekoče
skoraj
vsakodnevno ob nastopu službe, pri izdelavi načrta pa še s
pregledom mesečne statistike. Preventivne aktivnosti
načrtujem glede na problematiko, ki se dogaja in glede na
problematiko, ki jo je za pričakovat glede na celo leto.
Kazniva dejanja čezmejne kriminalitete spremljam krajevno,
kjer prihaja do ilegalnih prehodov na znanih in odkritih
lokacijah. Ostala kazniva dejanja premoženjske kriminalitete
pa spremljam glede na letni čas, ko se ta pojavljajo. Bodisi so
to v času kopalne sezone, gobarske sezone, delo v vinogradih,
ko pri spremljanju zaznavam posebnosti in na podlagi tega
izvajam preventivne aktivnosti. Seveda je osnova spremljana
vsakega VPO-ja ta, da skozi poročila dežurnega, OKC in
sosednjih enot spremljam, kaj se dogaja in se na ta način
seznanjam s problematiko.
Jaz varnostno situacijo spremljal z dnevnim seznanjanjem, iz
poročil dežurnega iz prejetih oddanih depeš. Naloge in
preventivne aktivnosti načrtujem z mesečnim načrtom v
skupnost usmerjenega policijskega dela. Zna se pa tudi
kakšna aktivnost pojaviti vmes, pa potem to naredimo.
Spremljamo pa tudi dogajanja v sosednji policijski postaji, ki
je nam po delu najbližja, kjer tudi storilci prihajajo na naše
območje. Sosednja policijska postaja, ki je tudi večja in ima
večjo problematiko, ki jo mi vsakodnevno spremljamo, saj
tako dobimo podatke, ki so relevantni tudi za našo policijsko
postajo. Jaz osebno tudi potem lažje načrtujem delo, ker vem,
da so določeni storilci izvršili določena kazniva dejanja na
območju sosednje enote in če jih zaznam na mojem terenu je
potem ta informacija, ki jo dobim ob seznanitvi s poročilom
dežurnega sosednje postaje ključna. Naj povem, da približno
3-4 leta hodim v mešano patruljo s policistom R Hrvaške. In
tudi njihov VPO poleg mejnih zadev, si izmenjujemo
1 KD tatvina
denarnice
Oaza miru
Dnevno spremljanje
Mesečno načrtovanje
Vsakodnevno
spremljanje
DNEVNO
SPREMLJANJE
Pregled mesečne
statistike
Načrtovanje glede na
problematiko
PERIODIČNO
NAČRTOVANJE
Čezmejna
kriminaliteta:
Krajevno spremljanje
Spremljanje na letni
čas
Kopalna sezona
Gobarska sezona
delo v vinogradih
Poročila dežurnega
PP
Poročila OKC
Poročila sosednjih
enot
Dnevno seznanjanje
Poročila dežurnega
Prejete in oddane
depeše
Mesečni načrt
Vmesno načrtovanje
Spremljanje sosednjih
postaj
Načrtovanje glede na
problematiko
sosednjih enot
Mešane patrulje
Izmenjevanje
aktualnih informacij
PROAKTIVNO
NAČRTOVANJE IN
DELOVANJE
MAKRO IN MIKRO
SPREMLJANJE
PROBLEMATIKE
PREGLED
DOKUMENTIRANI
H DOGODKOV IN
INFORMACIJ
aktualne informacije v zvezi s kriminaliteto. Tudi oni
ugotavljajo, da imamo podobno stanje na področju
kriminalitete, ki se kaže v zelo majhnem številu kaznivih
dejanj. Lahko rečem, da gre za dosti pošten kraj tako z naše,
kot tudi z njihove strani. Nimamo problemov s storilci, ki
prihajajo iz R Hrvaške.
Jaz enako menim, kar se tiče seznanjanja saj se ob nastopu
službe vsakodnevno seznanjamo z dogodki. Prav tako beremo
in tekoče preverjamo operativne informacije, ki jih napišejo
policisti naše postaje, kakor tudi policisti postaj z območja
naše uprave. Naloge in aktivnosti pa načrtujemo vsi VPO-ji
enako in sicer glede na problematiko in posebnosti, ki se
pojavijo ali zgodijo. Določene naloge so načrtovane v letnem
načrtu, ki jih prenašamo v mesečnega. Določene pa so
načrtovane sproti glede na posebnosti. Kot sem prej omenil,
se je na našem območju pojavilo nekaj vlomov. Delo in
aktivnosti smo takoj organizirali in načrtovali tudi zasede.
Izvajali smo vse preventivne aktivnosti, ki so bile usmerjene
v opozarjanje občanov. Bili smo fleksibilni in se lahko zelo
hitro prilagodimo. Kar se tiče pojavnih oblik kriminalitete,
lahko rečem, da v glavnem storilci pridejo z območja
sosednje policijske postaje. Tako, da se s policisti sosednje
policijske postaje večkrat tudi slišimo ali pa dobimo na
krajših sestankih. Te informacije so zelo uporabne in koristne.
ENOTA 4
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete
najpogosteje načrtujete in izvajate?
Najpogosteje načrtujem in izvajam ustno in pisno svetovanje
in opozarjanje oškodovancev na samozaščitna ravnanja
Najpogosteje izvajam preventivne aktivnosti svetovanje in
opozarjanje. Te so po mojem mnenju tudi najbolj učinkovite.
Opažam, da so preventivni razgovori z občani zelo efikasni
saj jim neposredno svetujemo in jih opozarjamo glede na to,
kaj so storili ali kaj opustili. Ti razgovori so tudi usmerjeni v
storilce povratnike, ravno ti preventivni razgovori s kršitelji
ter storilci tudi vplivajo na to, da določenih dejanj ne bi storili
ali jih ponovili ter tako vplivamo na zmanjšanje kriminala.
Najpogosteje izvajam in načrtujem ustno svetovanje. Občane
tako seznanim s težavo in jim svetujem samozaščitno
ravnanje in obveščanje policije o svojih opažanjih ter temu
prilagodim svoje delo.
Najpogosteje načrtujem aktivnosti, ki so oblika svetovanja in
opozarjanja. Tu izstopa ustno opozarjanje in svetovanje. Gre
Majhno število KD
Pošten kraj
Ni problemov s
storilci
Vsakodnevno
seznanjanje
Branje operativnih
informacij
Načrtovanje glede na
problematiko
Letno načrtovanje
Prenos nalog
Mesečni načrti dela
Takojšen odziv na
problem
Načrtovanje zased
Izvajanje preventivnih
aktivnosti
Opozarjanje občanov
Hitra prilagoditev
stanju
NEDEVIANTNO
OKOLJE
Pogovor s policisti
drugih PP
Krajši sestanki z
drugimi policisti
Uporabnost
informacij
Ustno svetovanje
Pisno svetovanje
Opozarjanje
oškodovancev
Samozaščitna
ravnanja
Svetovanje in
opozarjanje
Preventivni razgovori
z občani
Razgovori s storilci
povratniki
Vplivanje na
zmanjševanje
kriminalitete
Ustno svetovanje
Svetovanje o
samozaščitnih
ravnanjih
Obveščanje policije
Svetovanje in
USTNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
PISNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
PREVENTIVNI
RAZGOVORI Z
OBČANI IN
STORILCI
za najbolj enostavno aktivnost in se mi zdi, da direktno
dosežeš namen. Pod aktivnostmi svetovanja in opozarjanja so
seveda mišljeni preventivni razgovori tako z občani, ki bi
lahko postali žrtve kaznivih dejanj, kakor tudi opozorilno
svetovalni razgovori s tistimi, ki smo jih že obravnavali za
kazniva dejanja in so storilci kaznivih dejanj povratniki. Če
namestim plakat na avtobusno postajališče s preventivno
vsebino je vprašanje koliko ljudi se bo s tem seznanilo. Npr. v
primeru gradbišč, ko smo obveščeni ali zaznamo, da se bo
nekje odprlo gradbišče takoj stopimo v kontakt z
odgovornimi in jih opozorimo na samozaščitna ravnanja, na
možnost izvršitve tatvin, da pospravljajo vrednejše predmete
in material. Kot eno izmed aktivnosti, ki jih izvajam so tudi
neformalni razgovori z ljudmi. Ti so še posebej dobrodošli pri
osveščanju ljudi z nasveti za boljšo varnost.
Tudi takrat, ko uporabimo metodo pisnega svetovanja in
opozarjanja, ko npr. v času 1. novembra na pokopališčih, v
času turistične sezone na kopališčih, hkrati s tem uporabljamo
tudi metodo ustnega svetovanja in opozarjanja. Tukaj, ko
nameščam plakate se tudi pogovarjam z občani, ki jih sprotno
tudi ustno seznanjam z nasveti za boljšo in večjo varnost.
Meni se torej zdi, da najpogosteje poleg ustnega opozarjanja
in svetovanja kombiniram s pisnim svetovanjem, to je
delitvijo različnih letakov. Tu seveda navežeš stike z ljudmi.
Veliki plakati so dobri in pozitivni, ampak ne vem ali bodo
dosegli namen. Lahko rečem, da imamo mesečno posvete in
sestanke na Centru za socialno delo, kjer se konkretno
pogovarjamo o problemih, ki smo jih tako policija kot CSD
obravnavali ali zaznali. Ta oblika dela je zelo pomembna in
dobrodošla pri obravnavanju in preprečevanju primerov
družinskega nasilja.
ENOTA 5
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete po
vašem mnenju najbolje dosegajo namen izvedbe?
Ravno ustno in pisno opozarjanje in svetovanje občanom
dosegajo svoj namen, saj so tako občani bolj osveščeni in po
večini že sami poskrbijo za svoje premoženje.
Kot sem prej rekel so to aktivnosti pisnega in ustnega
svetovanja. Te so po mojem mnenju tudi najbolj učinkovite.
Opažam, da so preventivni razgovori z občani zelo efikasni
saj jim neposredno svetujemo in jih opozarjamo glede na to,
opozarjanje
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Preventivni razgovori
z občani
Opozorilno-svetovalni
razgovori s povratniki
Namestitev plakatov
Kontakti z
odgovornimi
Opozorilo na
samozaščitno
obnašanje
Seznanitev na
možnost tatvin
Neformalni razgovori
Osveščanje ljudi
Nasveti za boljšo
varnost
Pisno svetovanje in
opozarjanje
Primer pisno
opozarjanje in
svetovanje:
1. november na
pokopališčih
Turistična sezona na
kopališčih
Nameščanje plakatov
Pogovor z občani
Ustni nasveti za
boljšo varnost
Pisno svetovanje
Delitev plakatov
Navezovanje stikov z
ljudmi
Veliki plakati
Mesečni posveti in
sestanki na CSD
Preprečevanje
družinskega nasilja
NEFORMALNI
RAZGOVORI
PRIMER:
PISNO
OPOZARJANJE IN
SVETOVANJE OB
SEZONSKIH
DOGODKIH
SESTANKI IN
POSVETI
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Pisno svetovanje in
opozarjanje
Pisno svetovanje
Ustno svetovanje
Preventivni razgovori
z občani
Neposredno
svetovanje
USTNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
PISNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
kaj so storili ali kaj opustili. Ti razgovori so tudi usmerjeni v
storilce povratnike, ravno ti preventivni razgovori s kršitelji
ter storilci tudi vplivajo na to, da določenih dejanj ne bi storili
ali jih ponovili ter tako vplivamo na zmanjšanje kriminala.
Verjetno je to ustno svetovanje in opozarjanje, kjer
seznanjam občane s primeri kaznivih dejanj, ki so se zgodila
ali bi se lahko zgodila v okolju, kjer živijo. V takih
razgovorih jim tudi svetujem z nasveti za zmanjševanje
možnosti, da bi postali žrtve kaznivih dejanj.
Po mojem mnenju je najboljše ustno svetovanje in
opozarjanje. Mislim, da je zelo dobro in zaleže tudi pisno
opozarjanje, ki ga izvajamo skladno z Zakonom o Policiji. Ko
določene subjekte opozarjamo na nevarnosti in možnost
izvrševanja kaznivega dejanja tatvin ter priporočilo, da
poskrbijo za svoje premoženje. To uporabljamo v primerih
tatvin pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih.
Tudi jaz pravim, da je svetovanje in opozarjanje najbolj
učinkovita metoda preventivnih aktivnosti. Tukaj sta obe
metodi tako ustno svetovanje in opozarjanje, kakor
opozarjanje in svetovanje v pisni obliki zelo dobri in
učinkoviti. Odvisno je kakšen je naš namen opozarjanja in
svetovanja,. Na mojem okolišu so se spomladi pojavile
tatvine barvnih kovin, zato sem vse subjekte, ki pri
poslovanju uporabljajo barvne kovine pisno opozoril, da smo
obravnavali nekaj primerov, ko je do tatvin prišlo zaradi
slabega samozaščitnega ravnanja posameznikov in jim
svetoval, da poskrbijo za varnost.
in opozarjanje
Razgovori s storilci
povratniki
Preventivni razgovori
s kršitelji
Preventivni razgovori
s storilci
Ustno svetovanje
Ustno opozarjanje
Seznanjanje občanov
Svetovanje za varnost
PREVENTIVNI
RAZGOVORI
OBČANI IN
POVRATNIKI
TAKOJŠNJA
REAKCIJA OB
POJAVNI OBLIKI
KAZNIVIH DEJANJ
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Pisno svetovanje po
ZPol
Opozarjanje na
nevarnosti
Opozarjanje na
možnost KD
Nasveti za
zavarovanje
premoženja
Svetovanje in
opozarjanje
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Pisno svetovanje
Pisno opozarjanje
PRIMER: Pojav
tatvin barvnih kovin
Pisno opozorilo
subjektom
Pisni nasveti za
varnost
ENOTA 6
Ali je po vašem mnenju kvantiteta ali kvaliteta
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete
pomembnejša za zmanjševanje njene stopnje in vaš
odgovor utemeljite oziroma predstavite na praktičnem
primeru?
Pri izvajanju preventive sta pomembna tako kvaliteta kot tudi
kvantiteta (npr. vlomi v zidanice in vlomi v vozila na mojem
policijskem območju so se bistveno zmanjšali z letaki, ki smo
jih policisti izdajali na vozila, parkirana na krajih, kjer je
večkrat prihajalo do tovrstnih pojavov.
Zelo pogosto je potrebno oboje kvantiteta in kvaliteta – več
letakov z vsebino samozaščitnih ravnaj razdeliš več je
možnosti, da bodo občani ozaveščeni.
Mislim, da je pomembnejša kvaliteta saj nekvalitetna
Pomembnost kvalitete
Pomembnost
kvantitete
PRIMER: Vlomi v
zidanice
- izdajanje letakov na
vozila
- zmanjševanje
vlomov
Potreba po kvantiteti
Potreba po kvaliteti
Razdelitev več
letakov
KVALITETA:
OSEBNI UČINEK
AKTIVONSTI NA
POSAMEZNIKA
KVANTITETA:
PREMOSORAZMER
NI UČINEK NA
VEČJI DEL
POPULACIJE
dejavnost kljub večjemu številu aktivnosti ne doseže želenega
rezultata oziroma nima nobenega učinka.
Bi rekel, da je zagotovo kvaliteta pomembnejša od kvantitete.
Mogoče ta kvantiteta pri nas ne pride toliko v poštev, da bi
sedaj gledali na to, ker je naše območje manjše, problematike
ni toliko kot na drugih postajah in z lahkoto naredimo tudi
več aktivnosti kot npr. VPO z več gradbišči, več šolami, več
krajevnimi skupnostmi, prebivalci. Mi z količino nimamo
težav, je pa zagotovo kvaliteta prenosa naših informacij na
občane bolj učinkovita.
Jaz podobno mislim. Tudi pri opravljanju določene
preventivne aktivnosti si lahko vzamem več časa kot VPO z
večje postaje, ker imamo manj vseh ostalih aktivnosti za
narediti. In zato je lažje bolj kvalitetno izvesti to nalogo kot
nekomu na večji postaji. Pri nas torej ni velike razlike med
kvantiteto in kvaliteto. Seveda se pa sam pridružujem mnenju
ostalih, da je kvaliteta pomembnejša, da ima večji učinek kot
aktivnosti, ki so izvedene v večjem številu.
ENOTA 7
Katere so najpogostejše težave, ki vplivajo na izvajanje
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete?
Težava je v tem, da se temu segmentu policijskega dela
posvečamo po večini le VPO in ne vsi policisti. Omenil bi
tudi to, da naletim tudi na nezainteresiranost občanov,
oškodovancev in pa tudi na nesodelovanje predstavnikov
lokalnih skupnosti, ker še vedno menijo, da bo največ
naredila policija.
Jaz vidim, da je največjo težavo v pomanjkanju finančnih
sredstev, saj ne moreš izvajat preventivnih aktivnosti, če
nimaš za to dovolj preventivnega materiala ali si pri tem
omejen. Drugi razlog po mojem mnenju je to, da preventivno
delo delamo samo mi vodje policijskih okolišev, oziroma s
strani določenih policistov, ki imajo voljo do dela.
Jaz bi rekel, da je to prepozna detekcija težave ali okoliščin,
ki bi lahko privedle do pojava kaznivih dejanj. Nato pa je
problem tudi v šablonskem izvajanju preventive in se pri tem
ne upošteva krajevnih ali drugih posebnosti. To je po mojem
mnenju največji problem.
V neformalnem delu smo se že dotaknili tega, da smo pri
izvajanju določenih projektov mogoče preveč vodeni s strani
uprave. To pomeni se v Novem mestu, ki pokriva največji del
problematike, srečajo z nekim problemom, in ga potem
policijska uprava vsiljujejo na vse policijske postaje, kjer ta
Večja osveščenost
Pomembnost kvalitete
Večji učinek
Pomembnost kvalitete
PRIMER: Manjše
območje brez
problematike
- ni problematike
- več aktivnosti
- kvaliteta prenosa
informacij na občane
ENAK VPLIV NA
VARNOSTNO
NEOBREMENJENO
OBMOČJE
PRIMER:
VLOMI V
ZIDANICE –
REŠITEV Z LETAKI
Kvaliteta
Več časa za izvedbo
aktivnosti
Lažja izvedba zaradi
neobremenjenosti
Ni razlike med
kvaliteto in kvantiteto
Kvaliteta
pomembnejša
Nesodelovanje ostalih
policistov
Nezainteresiranost
občanov
Nezainteresiranost
oškodovancev
Nesodelovanje s
predstavniki lokalnih
skupnosti
NEZAINTERESIRA
NOST
DRŽAVLJANOV
Pomanjkanje
finančnih sredstev
Pomanjkanje
materiala
Neizvajanje s strani
drugih policistov
Pomanjkanje interesa
nekaterih policistov
NEZAINTERESIRA
NOST LOKALNE
SKUPNOSTI
Neprepoznavanje
težav
Neprepoznavanje
okoliščin
Šablonsko izvajanje
preventive
Neupoštevanje
krajevnih posebnosti
Neupoštevanje drugih
posebnosti
NEPREPOZNAVAN
JE TEŽAV IN
NEUPOŠTEVANJE
POSEBNOSTI
Prevelika vodenost iz
uprave
Vsiljenost s projekti iz
NESODELOVANJE
IN
NEZANITERESIRA
NOST POLICISTOV
PREVELIK VPLIV
POLICIJSKE
UPRAVE
NEZAUPANJE
LJUDI V POLICIJO
POMANJKANJE
problem je ali pa ni. Moram poudariti, da pri nas imamo
določeno avtonomijo, da lahko delamo svoje projekte.
Ampak določeni projekti z nivoja uprave zagotovo ne pridejo
v poštev na vseh policijskih postajah, glede na našo specifiko.
Še posebej glede romske problematike, kjer si upam reč, da
so naši Romi eni izmed najboljših na območju policijske
uprave. Tu lahko pogledamo lahko, da jih je največ
zaposlenih, najmanj kaznivih dejanj izvršijo, na najvišji
socialni nivo sodijo. Opozoril bi še to, da smo trenutno na
dnu ugleda, policija ima zelo nizko stopnjo zaupanja. Kot
drugje po Sloveniji je občutiti, da Policija ni dobrodošla, da je
ljudje mogoče nimajo spoštovanja do policistov. In tukaj je
ovira za sodelovanje. Ljudje imajo mnenje, da policija samo
pobira denar od kazni, ko pa bi hoteli izpostaviti drugo plat
našega dela, pa naletimo na odpor oziroma nesodelovanje
tako posameznikov, kot lokalnih skupnosti. Ljudje ne radi
vidijo, da se policist s službenim vozilom pripelje na
dvorišče. Imajo resnično slab občutek, kaj bodo pa drugi
potem rekli. Ali je občan kaj slabega naredil ali pa ima
prizvok, da občan vohuni za ostalimi in policiji daje podatke.
Isto je pri sodelovanju s šolami. Pri določenih projektih in
aktivnostih smo preveč vsiljivi, ker smo diktirani iz vrha.
Točno vidiš pri ravnatelju, da si mu ta trenutek odveč. Če
moram jaz dobesedno poklekniti, da bi izvajal projekt 'projekt
policista Leona' in ga prosit, pa mislim, da to ni temu namen.
Mislim, da smo v določenih segmentih pri ljudje vsiljivi s
svojimi preventivnimi aktivnostmi.
Jaz tudi tako mislim. Jaz opažam pa bistveno težavo v tem, da
te ljudje sprejmejo samo takrat, kadar te potrebujejo. Ko te ne
rabijo pa ne vidijo radi, da se ne pojaviš pri njih. Pa tudi, če je
to mogoče za njih dobro. Preprosto pojav službenega vozila
na dvorišču pred stanovanjsko hišo je bolj moteče za občane,
kakor je to bilo v preteklosti. Kar se tiče ostalih projektov, jih
je preveč, kjer moramo zadovoljiti višji vrh, niso pa dejansko
uspešni ali pa pri ljudeh sprejeti ali pa dejansko vodijo k
učinku zaradi katerih bi naj jih izvajali.
PU
Preobsežnost
projektov PU
Neustreznost
projektov za
posamezno PP
PRIMER: Romska
problematika
- vzornost Romov
proti ostalim
- dober socialni status
- neizvrševanje KD
- vključenost v družbo
Nizka stopnja
zaupanja v policijo
Nizek ugled policije
Nizka stopnja
spoštovanja policistov
Slabo mnenje ljudi o
policiji
Nesodelovanje
posameznikov
Nesodelovanje
lokalne skupnosti
Nezaželenost policije
PRIMER:
Sodelovanje s šolami
Diktiranost z vrha
Nezaželenost VPO v
šolah
Odvečnost VPO
Izsiljevanje aktivnosti
Vsiljivost s
preventivnimi
aktivnostmi
Nasplošna
nezaželenost
policistov
Zaželenost ob potrebi
Moteč pojav
službenega vozila
Preobširnost
projektov
FINANČNIH
SREDSTEV TER
MATERIALA
PRIMER:
DOBRA
INTEGRACIJA
ROMOV V OKOLJU
ENOTA 8
Kako je po vašem mnenju pomembno sodelovanje z
drugimi institucijami na področju preprečevanja
kriminalitete?
Brez sodelovanja ni uspešne raziskave kaznivih dejanj.
Najpomembnejše se mi zdi sodelovanje z občani saj brez
sodelovanja državljanov skoraj da ni uspešno preiskanega
kaznivega dejanja. Tudi sodelovanje z drugimi ustanovami
pripelje do rezultatov saj brez kakršnega koli sodelovanja z
drugimi ustanovami skoraj da ni uspešno preiskovanega KD.
Predstavniki lokalnih skupnosti se premalo zavedajo
Pomembnost
sodelovanja
Sodelovanje z občani
Sodelovanje z
državljani
Sodelovanje z
ustanovami
POMEMBNO:
SODELOVANJE
POLICIJE NA VSEH
NIVOJIH
pomembnosti tega sodelovanja, kar bi rekel za romske
svetnike in določene predsednike KS.
Jaz pravim, da je sodelovanje zelo pomembno, saj drugače
ne moremo pridobiti potrebnih informacij o kaznivem
dejanju. Recimo pri obravnavanju kaznivih dejanj nasilja v
družini si ne predstavljam reševanja teh kaznivih dejanj,
kakor tudi ugotavljanja brez sodelovanja Centrom za socialno
delo. Menim, da so tudi pomembni stiki z lokalno skupnostjo
saj, če je problematika zelo velika, lahko slednji pomagajo
tudi pri nabavi finančnih sredstev, prav tako pomemben
pretok informacij med policijo im lokalno skupnostjo.
Sodelovanje je ključno za dober uspeh in zmanjševanje
kriminalitete, ker vsak po svojih močeh prispeva k večji
varnosti. Moram povedat, da je na mojem okolišu interes za
sodelovanje kar velik, vendar še vedno večina misli, da bo
policija sama naredila red in imamo samo mi pristojnost pri
tem. Najboljše je sodelovanje z institucijami in šolami, tudi s
predstavniki krajevnih skupnosti je kar dobro. kakšnih večjih
ustanov pa na mojem okolišu ni, ker je večinoma podeželsko
okolje. Zelo pomembno je tudi sodelovanje z društvi in
neformalna srečanja z državljani, kjer se krepi zaupanje v
policijo.
Sodelovanje z drugimi institucijami je seveda zelo
pomembno. Je pa zelo odvisno od tega, na kak način k temu
pristopimo. Dvakrat na leto imamo obisk finančnih ustanov,
kjer jih opozarjamo in seznanjamo, kako ravnajo v primeru
ropov. Z občani sodelovanje preprosto mora biti v največji
meri najpogostejše, saj smo z njimi največ v stiku in slednje
skozi celotno leto animiramo, da obveščajo o posebnostih, ki
bi policiji lahko prišle prav pri preprečevanju kakor tudi
obravnavanju kaznivih dejanj in prijetju storilcev. To, če kdo
pokliče in nas obvesti o operativni informaciji pomeni, da se
je pri njemu zglasil policist in ga poučil in animiral, da
obvesti v primeru pojava sumljivih ter neznanih ljudi. To je
zagotovo velik in pomemben faktor tega. Isto je pomembno
sodelovanje z institucijami. V primeru sodelovanja s
predstavniki krajevnih skupnosti, ko jih moramo izvajati
mesečno, slednji povejo, da bo policija pa verjetno prej
zaznala kakšen varnostni dogodek, ki ga bo obravnavala, kot
pa lokalna skupnost. Iz tega je sklepati, da obstaja neka
nezainteresiranost lokalnih skupnosti. Pri sodelovanju je
pomembno, da je tudi druga stran zainteresirana. to pomeni
tako občani, kakor tudi predstavniki institucij ter lokalnih
skupnosti. Mora obstajati interes tudi z njihove strani.
Sodelovanje je zelo odvisno v kakšni meri se izvajajo
represivne aktivnosti. Ko pridem k občanu ali predstavniku
lokalne skupnosti, mi ti povedo, da so bili udeleženi v
Premajhno zavedanje
lokalne skupnosti
Premajhno zavedanje
določenih
predsednikov KS
Nezavedanje
sodelovanja romskih
svetnikov
Pomembnost
sodelovanja
Izmenjava informacij
Reševanje problemov
Sodelovanje s CSD
Pomembnost stikov z
lokalno skupnostjo
Prispevek finančnih
sredstev lokalne
skupnosti
Pretok informacij z
lokalno skupnostjo
Ključnost sodelovanja
Velik interes lokal.
skupnosti
Edina skrb na policiji
Sodelovanje z
institucijami
Sodelovanje s šolami
Sodelovanje s
predstavniki KS
Sodelovanje z društvi
Neformalna srečanja
Sodelovanje z
institucijami
Obisk finančnih
ustanov
Sodelovanje z občani
pogostost stikov z
občani
Animiranje občanov
Obveščanje policije
Sodelovanje z
institucijami
Sodelovanje s
predstavniki KS
Zainteresiranost
občanov
Zainteresiranost
institucij
Zainteresiranost
lokalnih skupnosti
Problem:
Nezainteresiranost
lokalen skupnosti
Nezainteresiranost
druge strani
Negativen vpliv na
sodelovanje:
Represivne aktivnosti
SKUPNO
REŠEVANJE
PROBLEMOV
PRAVILNA IN
KONTINUIRANA
INTENZITETA
SODELOVANJA
ZAINTERESIRANO
ST KOT POGOJ
NEGATIVNO:
NEZAVEDANJE
POMEMBNOSTI
SODELOVANJA
VPLIV REPRESIJE
NEGATIVNO:
PREVEČ
ADMINISTRATIVN
EGA DELA
policijskih postopkih zaradi hitrosti, pasu, bili kaznovani. jaz
moram veliko energije vložiti v to, da se z njimi pogovorim in
vzpostavim spet normalne pristne stike, kot sem jih imel pred
tem. Tudi informacij ljudje v teh primerih ne dajejo več radi
ali tako pogosto kot prej.
Jaz lahko rečem, da je sodelovanje zelo pomembno in
učinkovito. V kakšni meri bo in koliko bo to sodelovanje
intenzivno pa je tudi odvisno od nas. Če ga bomo gradili na
normalni količini stikov in ne bomo pretiravali in pogosto
vsiljevali, bo to sodelovanje imelo tak namen, ko mora imeti.
Iz tega se tudi vidi zainteresiranost ustanov. Sodelovanje tako
z državljani kot z institucijami je odvisno od tega, kakšno
zaupanje imajo v policijo. Ravno to je v tem času zelo
pomembno. Jaz imam eno krajevno skupnost, kjer v 5 letih se
ni zgodilo nobeno kaznivo dejanje, nobene prometne nesreče,
mogoče 2 kršitve v vseh 5 krajevnih skupnosti skupaj. In
sedaj, sodelovanje ni toliko pomembno, ker problematike ni.
Ljudje me poznajo in vedo, da smo tu prisotni. Mene moti, ko
je treba opraviti ta poročanja o vseh stikih in moram to
zabeležiti na več koncih. V poročilo, pa v vse silne tabele, pa
v računalniške aplikacije,…ipd. Kot sem že omenil je
zainteresiranost tistih, v katere so preventivne aktivnosti
usmerjene, najpomembnejša za dobro sodelovanje. Če te
zainteresiranosti pri temu ni, je to ovira za dobro sodelovanje.
Udeležba v policijskih
postopkih
Kaznovanje
Nepridobivanje
informacij
Napori policije za
sodelovanje
Pomembnost in
učinkovitost
sodelovanja
Intenziteta odvisna od
nas
Normalna količina
stikov
Nepretiravanje
Nevsiljevanje stikov
Stopnja zaupanja v
policijo
Primer: Majhne KS
- 0 kaznivih dejanj
- 0 prometnih nesreč
- 2 kršitvi v 5 letih
Sodelovanje odvisno
od problematike
Velika prepoznavnost
VPO
PROBLEMI:
Prevelika
administracija
Preveč poročanj
Večkratna zabeležba
istih aktivnosti
Zainteresiranost kot
pogoj za sodelovanje
ENOTA 9
Kako po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti s
področja preprečevanja kriminalitete vpliva na varnostno
situacijo v vašem policijskem okolišu in na preprečevanje
posameznih kaznivih dejanj – tatvine, velike tatvine, ropi,
roparske tatvine,…in kako so posamezne metode
učinkovite?
Preventivne aktivnosti sigurno vplivajo na varnostno
situacijo. Sicer si ne znam predstavljati kako bi bilo, če jih ne
bi izvajali. Kak učinek imajo pa tudi ne moremo vedeti, ker
se tega izmeriti ne da. Odvisno je od več stvari, in sicer kaj
hočemo doseči, kakšna je ciljna skupina in kako se bomo tega
lotili. S pravo metodo lahko naredimo bistveno večji učinek,
lahko pa opravimo več aktivnosti, pa pri tem ne bomo
uspešni, ker ne bomo zbrali prave metode. Največji vpliv ima
po mojem mnenju še vedno osebni kontakt policista z
občanom pa naj bo to storilec ali morebitni oškodovanec. Je
pa res, da lahko na širšo publiko bolj vplivajo preventivni
letaki ali pa opozarjanje v medijih. Tako, da vse je odvisno od
tega s kakšno metodo bomo kaj izvedli.
Vpliv na varnostno
situacijo
Neizmerljivost učinka
Učinek:
Kaj želimo doseči
Ciljna skupina
ustrezen pristop
Izbor prave metode
Neuspešnost prave
metode
Največji vpliv:
Osebni kontakt
policistov z občani
Osebni kontakt
policistov s storilcem
RESNIČNA
USPEŠNOST
POSAMEZNIH
METOD
JASEN CILJ IN
IZBOR METODE
NAJBOLJ
UČINKOVITO:
Jaz pravim, da ima vsaka metoda svoje pluse in minuse. Ko
izvajamo npr. preventivne projekte ima to dober vpliv saj
tako seznanjamo različno starostno strukturo ljudi na
določeno problematiko. Pri ustnem svetovanju in opozarjanju
ima to zelo dober vpliv, ker so aktivnosti opravljene
pravočasno in z načinom, da ga občani razumejo. Tudi
recimo najrazličnejši sestanki so učinkoviti, ker je za rešitev
določenega problema zelo pomembno, saj se lahko s
sprejetimi rešitvami dokončno reši določena problematika. ne
smemo tudi zanemariti izobraževanje otrok in odraslih saj je
na dolgi rok to zelo dobra metoda, predvsem pri predavanjih
mladoletnikom v srednjih šolah. Za reševanje vseh dejanj je
pomembno tudi neformalno druženje in povezovanje saj z
neformalnimi pogovori pri nekom pridobiš zaupanje in tudi
različne informacije, ki so lahko ključnega pomena pri
raziskovanju dejanja. Za delo v policijski pisarni pa sem
mnenja, da ima zelo majhen učinek, ker vpliva na ozek krog
ljudi, predvsem tistih, ki nimajo prevoznega sredstva in so
primorani se zglasiti v policijski pisarni.
Vse preventivne aktivnosti nimajo enakega učinka na
zmanjšanje kriminalitete. Ene imajo večji vpliv kot druge.
Kot sem že rekel pri vprašanju o kvaliteti, je tudi tu podobno.
Nekaj kar izvedemo kvalitetno ima bistveno večji učinek, kot
tiste aktivnosti, ki jih izvedemo masovno. Najbolj učinkovite
pri preprečevanju vlomov in tatvin so razgovori z občani in
deljenje letakov. Če občana opozorimo, da zaklepa vozilo,
hišo, vikend in pazi na svojo lastnino ima to večji učinek, kot
nek plakat. Tudi deljenje letakov na vozila ima velik vpliv,
ker vpliva na morebitnega storilca, ki vidi torbico na sedežu
in ne ve, če je policist v bližini. Prav tako pa spomni občana,
da je imel srečo, ker ni prišlo do vloma in bi mu lahko
ukradel predmet. Največji vpliv na kratek čas imajo te
aktivnosti, dočim so tudi uspešne izobraževanje otrok in
odraslih ter neformalno druženje ter povezovanje z državljani,
ki verjetno učinek imajo na dolgi rok.
Kot sem že povedal v prejšnjih odgovorih izvedba
preventivnih aktivnosti vpliva na varnostno situacijo in
preprečevanje posameznik kaznivih dejanj. Rekel sem že
tudi, da problematike na mojem policijskem okolišu praktično
ni in je zato tudi izvajanje aktivnosti lažje in bolj situacijsko
usmerjeno. Glede na majhno število kaznivih dejanj se jaz
lažje osredotočam na tista kazniva dejanja, ki se na mojem
policijskem okolišu zgodijo in aktivnosti takoj načrtujem in
se problematiki prilagodim. Seveda je tudi učinek takoj viden
in tudi vpliv takojšen. Največji vpliv za zmanjšanje števila
kaznivih dejanj, ki se zgodijo na mojem okolišu v enem
trenutku je torej povezan s svetovalnimi razgovori in
Vpliv na širšo
publiko:
Preventivni letaki
Medijsko opozarjanje
Uspešnost/neuspešnos
t metode
Izvajanje preventivnih
projektov
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Učinkovitost
sestankov
Vključenost subjektov
Izobraževanje otrok in
odraslih
Predavanje
mladoletnikom v
šolah
Neformalno druženje
in povezovanje
Pridobitev zaupanja
Pridobitev informacij
Delo v policijski
pisarni:
- majhen učinek
- vpliv na ozek krog
ljudi
Različna učinkovitost
aktivnosti
Kvalitetna izvedba
Najbolj učinkovite:
Razgovori z občani
pri preprečevanju
vlomov in tatvin
Razgovori z občani
Deljenje letakov
Opozarjanje občanov
za skrb za lastnino
Deljenje letakov
Vpliv na storilca
Opozorilo občanu
Vpliv na daljši rok:
Izobraževanje otrok in
odraslih
Neformalno druženje
in povezovanje z
državljani
Vpliv na kratek rok:
Deljenje letakov
Razgovori
Vpliv aktivnosti na
situacijo
Takojšen odziv na KD
Situacijska
usmerjenost
Prilagoditev situaciji
Največji vpliv:
OSEBNI KONTAKTI
IN OSEBNI VPLIV
NA POSAMEZNIKA
MAJHEN VPLIV:
NEPRAVILEN
IZBOR METODE IN
AKTIVNOSTI
DOLGOROČEN
UČINEK
KRATKOROČEN
UČINEK
ODZIV NA
POSAMEZNO
SITUACIJO
opozorili, ki jih dajem občanom, ki bi lahko postali žrtve
kaznivih dejanj, kakor tudi vpliv letakov, ki jih razdeljujem
na vozila ali izobesim na oglasna mesta. Tudi informacija
med občani steče saj gre za podeželsko okolje, kjer se ljudje
še vedno veliko pogovarjajo med seboj.
Preventivne aktivnosti vplivajo na varnostno situacijo na
mojem okolišu. Sicer problematike nimam in je zato tudi
izvedba vseh aktivnosti, ki jih opravim zelo učinkovita. Glede
na to povem, da v primeru pojava tatvin ali vlomov takoj
pristopim k izvedbi aktivnosti, po oceni stanja pa tudi
načrtujem posamezne metode, s katerimi menim, da bi
najbolje dosegel namen zmanjšati kazniva dejanja, oziroma
jih prekiniti. Torej, če odgovorim na vprašanje izvedba
preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjšanje kriminalitete,
posamezne metode pa so odvisne od pojavnih oblik
kriminalitete. Učinkovito je ustno svetovanje in opozarjanje v
povezavi s pisnim opozarjanjem in svetovanjem, kjer je
odvisno koliko široko populacijo želimo opozarjati. menim,
da je tudi oblika neformalnega druženja in povezovanja ter
razgovori v taki obliki zelo pomembno, predvsem takrat ko
do kaznivih dejanj še ni prišlo, obstajajo pa dejavniki, da do
njih lahko pride.
Svetovalni razgovori
Opozorila občanom
Vpliv letakov na
vozilih
Vpliv letakov na
oglasna mesta
Prenos informacij
med občani
Medsebojni pogovori
Takojšnji odziv na
KD
Ocena stanja
Načrtovanje ustreznih
metod
Uporabnost
posameznih metod
Pozitiven vpliv
preventivnih
aktivnosti
Učinkovito:
Svetovanje in
opozarjanje
Pisno svetovanje in
opozarjanje
Neformalno druženje
in povezovanje
Stanje pred KD
ENOTA 10
Katere od prej navedenih metod preventivnih aktivnosti
po vašem mnenju največ vplivajo na zmanjševanje
kriminalitete?
Najbolj po mojem so to svetovanje in opozarjanje.
Tudi jaz pravim, da svetovanje in opozarjanje občanov, bodisi
pisno kakor tudi ustno. Uspešne so tudi neformalno druženje
in povezovanje, ker na ta način tudi povečujemo zaupanje v
policijo ter v neformalnih razgovorih pridobivamo
informacije, ki so koristne za zmanjšanje kriminalitete.
Jaz bi rekel, da imajo največji vpliv izobraževanje otrok in
odraslih in svetovanje ter opozarjanje.
Jaz menim, da je najboljša oblika opozarjanje in svetovanje
saj takrat delujemo neposredno in osebno na občane. S takim
pristopom je tudi učinek večji, ker si ljudje zapomnijo
opozorila in nasvete. Se mi zdi, da je učinek pri teh
aktivnostih največji. Če izvajamo pisno opozarjanje in
svetovanje, bodisi s plakati ali obvestili v lokalnih glasilih
menim, da je učinek velik saj nagovorimo bistveno široko
množico. Prebivalci mojega okoliša se med seboj poznajo in
Svetovanje in
opozarjanje
Svetovanje in
opozarjanje občanov
Pisno svetovanje
Ustno svetovanje
Neformalno druženje
in povezovanje
Pridobivanje
informacij v
razgovorih
Izobraževanje otrok in
odraslih
Opozarjanje in
svetovanje
Neposredni vpliv na
občana
Pisno svetovanje in
opozarjanje
Plakati
Obvestila v lokalnih
USTNO IN PISNO
SVETOVANJE TER
OPOZARJANJE
IZOBRAŽEVANJE
OTROK IN
ODRASLIH
NEFORMALNO
DRUŽENJE IN
POVEZOVANJE
pogovarjajo in tudi informacija zaokroži med ljudmi in se o
teh stvareh pogovarjajo.
Tudi moje mnenje je podobno, oziroma enako mislim. Dodal
bi še to, da je tudi oblika izobraževanja otrok in odraslih zelo
pomembno saj se tukaj slednji učijo oziroma spoznavajo,
kako morajo ravnati, da ne postanejo žrtve kaznivih dejanj ali
ne povzročajo razlogov, ki bi privedli do izvrševanja
kaznivih dejanj. Tu mislim na različne projekte, predvsem
'varnost starejših' in 'nasilje v šolah', kjer so vpeti dve različni
generaciji, ki so tudi najbolj ranljivi.
glasilih
Večja ciljna skupina
Medosebni pogovor
občanov
Izmenjava informacij
Izobraževanje otrok in
odraslih
Samozaščitno
ravnanje
Projekti:
Varnost starejših
Nasilje v šolah
ENOTA 11
Ali je po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti s
področja kriminalitete vpliva na zniževanje stopnje
kriminalitete? V kolikor je odgovor DA, opišite kako?
DA, saj s tem že oškodovance oziroma morebitne
oškodovance ozaveščamo in jih seznanjamo o samozaščitnih
ukrepih.
Ja, po mojem mnenju vpliva, in sicer redno opozarjanje
občanov na pojav vlomov v vozila doseže svoj namen, saj že
z svojimi samozaščitnimi ukrepi dosežejo, da ne pride do
kaznivega dejanja. V skupnost usmerjeno policijsko delo je
zelo dobro zamišljeno, vendar bi ga morali delati vsi policisti
v policiji, saj smo vsi v službi z istim namenom - pomagati
državljanom v stiski. VPO-ji imamo premalo proste roke, da
bi lahko predlagali izvedbo določenih preventivnih aktivnosti
in se hkrati posvetili reševanju določene problematike, saj
opravljamo vsa druga dela samo preventive ne. Nadalje
moram pripomniti, da je pri realizaciji preventive zelo preveč
administrativnega dela za eno in isto zadevo. Glede na vse
navedeno policisti VPO 70 % dela opravijo za računalnikom
in samo 30 % dela na terenu, namesto, da bi bilo obratno.
DA.
Ozaveščanje
oškodovancev
Seznanjanje o
samozaščitnih
ravnanjih
OSVEŠČANJE
LJUDI
Opozarjanje občanov
Samozaščitni ukrepi
Pomanjkljivosti:
Neangažiranost vseh
policistov
Obremenjenost z
ostalimi nalogami
Preveč administracije
Več dela v pisarni
Manj dela na terenu
Vplivajo tako, da se občani ob večkratnem omenjanju
nevarnosti začnejo obnašati samozaščitno.
Vsakodnevno
omenjanje nevarnosti
Samozaščitno
obnašanje
Da, seveda. Mislim, da se z vsemi aktivnostmi , ki jih
izvajamo znižuje kriminaliteta, oziroma ohranja nek nivo, ki
je značilen za našo postajo skozi daljše obdobje. Vsaka
aktivnost, ki ji izvedem ima nek učinek. Sicer je to nemogoče
izmeriti, ampak, če do kaznivih dejanj na mojem policijskem
okolišu ne prihaja pomeni, da imajo moje aktivnosti, ki jih
izvedem velik učinek. Če kaznivih dejanj ni sicer ne morem
izvajati aktivnosti kot če bi do njih prihajalo, lahko pa
izvajam aktivnosti, ki preprečujejo nastanek le teh. To pa
lahko storim z neformalnimi razgovori z občani ter stalnim
Ohranjevanje nivoja
kriminalitete
Vpliv vsake aktivnosti
Odvisnost od pojava
KD
Preprečevanje
pogojev za KD
Neformalni razgovori
z občani
Ustno svetovanje in
pisno opozarjanje
VPLIV TEŽAV
PREPREČEVANJE
IN OHRANJANJE
NIVOJA
KRIMINALITETE
ustnim svetovanjem in pisnim opozarjanjem.
Kot je že predhodnik povedal izvajanje preventivnih
aktivnosti vpliva na zmanjševanje kriminalitete. Če mi teh
aktivnosti ne bi izvajali bi bilo vse prepuščeno naključju in bi
bila velika verjetnost, da bi se kriminaliteta zviševala. Če
nekomu stalno svetujemo in opozarjamo, tu mislim na
določene skupine občanov, je velika verjetnost da bodo te
opozorila upoštevali. Če izvajamo ustna opozarjanja imajo
večji osebni učinek. V primeru pisnega opozarjanja in
svetovanja dosežemo večje število občanov in porabimo manj
časa. Kadar izvajamo izobraževanja otrok in odraslih
dosežemo ciljno skupino, kateri v eni uri ali več povemo
veliko uporabnih stvari in jih praktično učimo, kako poskrbijo
za varnost. Zato menim, da preventivne aktivnosti dosegajo
svoj namen seveda vsaka na svoj način. Odvisno je pa od
vsakega VPO-ja, kako bo aktivnosti načrtoval in se lotil
reševanja problema.
Vpliv na zmanjšanje
kriminalitete
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Upoštevanje opozoril
Velik učinek:
Ustno opozarjanje
Pisno svetovanje in
opozarjanje
Izobraževanje otrok in
odraslih
Specifičnost vsake
metode
Uporabnost vsake
metode
Pravilen izbor metode
Pravilno načrtovanje
ENOTA 12
Ali imate na koncu še kaj za dodati in pripomniti?
Efekt posameznih preventivnih aktivnosti bi bil mnogo večji,
če bi nekatere že »zastarele« projekte opustili (npr mobilnega
telefona ne puščajte brez nadzora…), saj bi s tem prihranili
dragocen čas, za izvajanje aktivnosti ob trenutnih varnostnih
pojavih. Prav tako bi bilo potrebno zmanjšati administracijo
preventivnega dela (letni, mesečni, FIO…- vsako stvar je
potrebno vpisati najmanj 3 krat)
Policistom, ki izvajajo projekte – VPO-ji, nuditi večjo pomoč
pri izvajanju le-teh.
Ne, nimam ničesar več za dodat.
Nimam, bistveno sem povedal.
Tudi jaz nimam kaj za dodati. Mogoče, da bi se mogla
lokalna skupnost bistveno bolj angažirati, kar se tiče varnosti.
Sicer je varnost dobrina, ampak je poleg nas vključenost in
sodelovanje drugih nujna.
Izboljšava
Opustitev starejših
projektov
Prihranek časa
Izvajanje novih
aktivnosti
Zmanjšati
administracijo
preventivnega dela
Preveč
dokumentiranja
Udeležba vseh
policistov
NE.
Izboljšava:
Večja angažiranost
lokalne skupnosti
Vključenost lokalne
skupnosti
MODIFIKACIJA
IZVAJANJA
PREVENTIVNIH
AKTIVNOST
VEČJA
VKLJUČENOST
LOKALNE
SKUPNOSTI
Priloga 6: Kodiran transkript 3. fokusne skupine
ENOTE
POJMI
KATEGORIJA
ENOTA 1
Koliko časa izvajate naloge vodje policijskega okoliša
(VPO) in kako razumete strategijo policijskega
preventivnega dela – v skupnost usmerjenega policijskega
dela?
Naloge VPO izvajam dve leti, samo strategijo policijskega
preventivnega dela pa razumem takole; VPO je na nek način
vezni člen med občani in policijo, prvi člen, na katerega se
lahko občani obrnejo v primeru kakršnih koli težav (razen
nujnih intervencij). VPO mora z občani navezovati stike in jih
vzdrževati ter z njimi sodelovati, pridobiti njihovo zaupanje,
poskrbeti, da vsi poznajo VPO-ja na njihovem območju. VPO
bi naj poznal problematiko svojega okoliša, vedel, kako
okoliš »diha«. Če občani VPO-ja poznajo in mu zaupajo, je
veliko lažje z njimi sodelovati, zbirati informacije o KD, …,
seveda pa je tukaj tudi sodelovanje s predstavniki lokalne
oblasti, šolami, društvi, …, na podlagi kvalitetno zbranih
informacij in dobrim sodelovanjem z inštitucijami je bistveno
lažje zagotavljati varnost na posameznem okolišu oziroma
lokalni skupnosti.
Jaz naloge VPO opravljam ne dolgo, približno eno leto.
Strategijo v skupnost usmerjenega dela razumem kot
približevanje policije občanom, pojavljanje policista v šoli, v
policijski pisarni, sodelovanje z različnimi društvi, gasilskimi
in drugimi.
Te naloge opravljam od 1. 7. 2011, torej dobra dva meseca,
sicer pa sem razporejen na delovno mesto višji policist –
kriminalist. Sem pa to delu opravljal že tudi v letih 2002 in
2003, ko sem začasno zamenjeval VPO zaradi daljše bolniške
ali druge odsotnosti. Torej sem vskočil, ko so me potrebovali.
Strategijo policijskega preventivnega dela – v skupnost
usmerjenega policijskega dela razumem kot delovanje
policista ali več policistov v skupnosti, predvsem s
sodelovanjem z različnimi organizacijami, pa tudi
posamezniki. Pri tem naj bi se medsebojno obveščali o
raznoraznih pojavih, policisti pa bi ljudem po najboljših
močeh svetovali
Naloge VPO-ja opravljam 5 let. Strategija preventivnega dela
je usmerjena v zmanjševanje števila negativnih dejanj v
družbi in zagotavljanje splošne varnosti občanov.
Naloge VPO izvajam dve leti in pol. Strategijo policijskega
preventivnega dela razumem kot delo namenjeno tako širšim
2 leti VPO
Vezni člen z občani
Navezovanje stikov
Vzdrževanje stikov
Sodelovanje z občani
Pridobivanje zaupanja
Skrb za
prepoznavnost
Poznavanje
problematike
Zaupanje občanov
Sodelovanje s
predstavniki lokalne
skupnosti
Sodelovanje s šolami
Sodelovanje z društvi
Kvaliteta zbranih
informacij
1 leto VPO
Približevanje
občanom
Pojav v šoli
Pojav v policijski
pisarni
Sodelovanje z društvi
DELOVNE
IZKUŠNJE
VEZ IN STIKI Z
OBČANI
PARTNERSKI
ODNOS
SODELOVANJE Z
INSTITUCIJAMI
2 meseca VPO
Delovanje policistov
v skupnosti
Sodelovanje z
različnimi
organizacijami
Sodelovanje s
posamezniki
Medsebojno
obveščanje
Svetovanje ljudem
5 let VPO
Zmanjševanje št.
negativnih dejanj
Zagotavljanje splošne
varnosti občanom
ZMANJŠEVANJE
VARNOSTNIH
TVEGANJ
skupinam ljudi, kot tudi manjšim skupinam s poudarkom, da
je policija glede preventivnega dela v celotni skupnosti
mišljena kot servisna inštitucija. Pri tem je zelo pomembno,
da policija pravočasno zazna težave v skupnosti in jih s
svojimi preventivnimi aktivnostmi odpravlja ali omili
posledice težav.
Naloge vodje policijskega okoliša opravljam 20 let. Strategijo
preventivnega dela vidim v načrtovanju preventivnih
aktivnosti in sprovajanju le teh na terenu, predvsem s
sodelovanjem z občani in institucijami. Ravno sodelovanje je
osnova za to, da policija s skupnim delom doseže cilj
zmanjšati ali preprečevati kazniva dejanja in vplivati na
določene varnostne pojave ali vplivati za ugodno varnostno
situacijo.
2,5 leti VPO
Delo policije širši
skupini
Delo policije manjšim
skupinam
Policija kot servisna
inštitucija
Pravočasno
zaznavanje težav v
skupnosti
Odpravljanje posledic
20 let VPO
Načrtovanje in
izvedba preventivnih
aktivnosti na terenu
Sodelovanje z občani
in institucijami
Sodelovanje kot
osnova
Vpliv na varnostne
pojave
Vpliv na ugodno
varnostno situacijo
SERVIS ZA
VARNOST LJUDI
ENOTA 2
Opišite posebnosti s področja kriminalitete na svojem
policijskem okolišu!
Na policijskem okolišu, ki ga pokrivam, sicer prevladuje
premoženjska kriminaliteta, veliko pa je tudi prepovedanih
drog (odjemalcev in dilerjev)
Pri meni je izstopajoče nasilje v družini, pa tatvine in vlomi v
osebna vozila, v vikende in tatvine na gradbiščih. Pojavljajo
se tudi KD krivolova. Drugega izstopajočega ni.
Na II. policijskem okolišu prevladujejo podeželska naselja in
prebivalstvo. Od kaznivih dejanj je največ vlomov v hiše in
zidanice in raznih tatvin, od barvnih kovin do denarja pri
starejših prebivalcih, pa tudi poljščin. Na tem območju je več
lokacij, na katerih živijo Romi. Največje je Romsko naselje
Hudeje, kjer večkrat prihaja do konfliktov med Romi in pri
tem do nasilnih kaznivih dejanj. Poleg tega je na Mali Loki
nastanjen Rom X.Y., ki je dokaj konfliktna oseba in se
zapleta v spore tako z Romi kot ostalimi prebivalci.
Moj policijski okoliš obsega center mesta, kjer prebiva veliko
število prebivalcev (blokovska naselja – zaznavam povečano
število tatvin osebnih avtomobilov višjega cenovnega
razreda, ter vlomov v stanovanjske hiše in priložnostne
tatvine). V obrobju mesta se nahajajo vinorodni okoliši, kjer
se prav tako pojavljajo vlomi in tatvine.
Premoženjska
kriminaliteta
Problematika
prepovedanih drog
Nasilje v družini
Tatvine in vlomi v
vozila
Tatvine in vlomi v
vikende
Tatvina na gradbiščih
Krivolov
Vlomi v hiše in
zidanice
Tatvine
Konflikti med Romi
Nasilna KD med
Romi
Konfliktnost enega
Roma
Tatvine dražjih
osebnih vozil
Vlomi v stanovanjske
hiše
Priložnostne tatvine
Vlomi in tatvine v
vinorodnih okoliših.
Kriminalno aktivni
PREMOŽENJSKA
KRIMINALITETA
ROMSKA
PROBLEMATIKA
OSTALA KD
Posebnosti na policijskem območju, katerega pokrivam je, da
na tem območju romsko naselje z okrog 350 prebivalci, ki so
kriminalno zelo aktivni. Ti izvršujejo predvsem kazniva
dejanja tatvin in vlomov.
Na mojem policijskem okolišu so najpogostejša kazniva
dejanja, ki so v povezavi s storilci povratniki kaznivih dejanj,
ki prihajajo z romskih naselji. Slednji najpogosteje izvršujejo
kazniva dejanja tatvine poljščin, barvnih kovin ter podobno.
Romi
Izvrševanje vlomov in
tatvin s strani Romov
Storilci povratniki
Romi
Izvrševanje tatvin
ENOTA 3
Kako spremljate varnostno problematiko s področja
kriminalitete na svojem policijskem okolišu in kako
načrtujete izvedbo preventivnih aktivnosti?
Varnostno problematiko sicer tekoče spremljam med
delovnim časom, precej pa se o problematiki s področja
kriminalitete z občani pogovarjam tudi v prostem času, za kar
se je izkazalo, da so nekateri pripravljeni povedati precej več,
če sem v civilni obleki. Preventivne aktivnosti načrtujem
glede na trenutno problematiko ter na pričakovano, glede na
obdobje (sezona kopanja, smučanja, prvi šolski dnevi, dela na
poljih, trgatve, …). Načrtujem jih tudi po predlogih raznih
društev (npr. starostniki, vrtci in šole).
Načrtujem tako, da preverim situacijo glede na prejšnje
mesece ali prejšnje leto. Spremljam pa tako, da berem in
spremljam poročila dežurnega PP, OKC, predvsem pa se
pogovarjam s policisti v patruljah, kjer veliko izvem.
Varnostno problematiko spremljam vsakodnevno s
prebiranjem poročil policistov, poročila dežurnega in
dnevnika dogodkov OKC. To običajno preberem ob pričetku
službe. Poleg tega se o posebnih dogodkih pozanimam tudi
pri policistih ali pomočnikih. Če je le mogoče, vzpostavim
tudi kontakt z oškodovanci ali pa tudi storilci, da bi tudi od
njih pridobil kakšne informacije. Poleg tega me o posebnostih
obveščajo tudi lokalni prebivalci.
Varnostno problematiko spremljam sproti med tekočim
mesecem, ob koncu vsakega meseca pa podatke in KD tudi
statistično obdelam. Preventivne aktivnosti načrtujem v
letnem planu VPO in v mesečnem planu VPO. V kolikor na
določenem področju zaznam problematiko (lastna zaznava,
zaznava s strani občanov, sodelovanje s predstavniki KS….,
se temu prilagajam in za izboljšanje stanja splošne varnosti
sproti dopolnjujem plane in načrtujem preventivne
aktivnosti).
Varnostno problematiko na svojem policijskem okolišu
Spremljanje med
delovnim časom
Pogovor z občani v
prostem času
Načrtovanje glede na
problematiko
Načrtovanje na
pričakovano obdobje
Načrtovanje po
predlogih društev
Načrtovanje glede na
preteklo obdobje
Spremljanje poročil
Pogovor s policisti v
patruljah
Vsakodnevno
spremljanje
Prebiranje poročil
policistov
Prebiranje poročil
dežurnega in OKC
Pridobivanje
informacij od
sodelavcev
Vzpostavitev
kontaktov z
oškodovanci
Obveščanje od
lokalnih prebivalcev
Sprotno spremljanje
Statistična obdelava
podatkov
Letni načrt VPO
Mesečni načrt VPO
Prilagoditev na
zaznano problematiko
Sprotno
dopolnjevanje planov
Sprotno načrtovanje
aktivnosti
Redno spremljanje
Poročila dežurnega
SPREMLJANJE
DOKUMENTIRANI
H ZADEV
IZMENJAVA
INFORMACIJ MED
POLICISTI
KLASIČNO
OBDOBNO
NAČRTOVANJE
NAČRTOVANJE NA
PRETEKLO IN
PRIČAKOVANO
OBDOBJE
OSEBNO
PRIDOBIVANJE
INFORMACIJ
spremljam redno preko poročil dežurne službe, s pogovori s
sodelavci ter s stalnim vzdrževanjem kontaktov z prebivalci.
tako dobim vse tiste informacije o stanju na mojem okolišu,
da lahko potem aktivnosti tudi načrtujem. Drugače pa
izvedbo preventivnih aktivnosti načrtujem z načrti letno,
mesečno, včasih pa tudi tedensko.
Problematiko spremljam ves čas skozi permanentnevsakodnevne kontakte oz. pogovore s policisti, ki so na
terenu, zatem v razgovorih s policisti- kriminalisti, ki
obravnavajo kazniva dejanja ter v večji meri z lastnim delom
v policijskem okolišu. To so razgovori z viri, ostalimi občani
in institucijami kot so občina, šola, podjetja, pojavljanju na
žariščih deviantnih pojavov. Izvedbo preventivnih aktivnosti
pa načrtujem tako, da poprej izdelam oziroma pridobim čim
več podatkov, na primer o krajih kriminalnih žarišč, varnostni
problematik, stanju oziroma številu kaznivih dejanj.
ENOTA 4
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete
najpogosteje načrtujete in izvajate?
Predavanja s področja samozaščitnega ravnanja glede
premoženjske kriminalitete (vlomi, tatvine, ropi), tu so še
razni plakati, brošure in letaki, ki jih razdelim občanom, pa
ustno svetovanje in opozarjanje ter objava člankov v medijih
(glasilo občine), izobraževanje otrok in odraslih.
Jaz najpogosteje opravljam svetovanje in opozarjanje in
izvajam osebne razgovore z občani.
Kot načrtovane aktivnosti v mesečnih planih sem do sedaj
imel npr. osveščanje starejših ljudi v odročnih krajih o
tatvinah, razgovore z delavci pošt glede ropov, preventivne
aktivnosti glede vlomov v vozila pri pokopališčih in v
vinorodnih okoliših, razgovori in delo v večetnični skupnosti,
medsebojno obveščanje s predstavniki KS. Te aktivnosti so
bile tudi izvedene v obliki ustnega svetovanja in opozarjanja.
Vendar menim, da bi lahko bile izvedene v dokaj večji in bolj
intenzivni meri, če ne bi izvajal poleg dela VPO večinoma
delo v patrulji, kjer imam zelo malokrat dejansko možnost
izvajati tudi kakšne preventivne dejavnosti. V dnevnem času
se pri delu v patrulji včasih še morda najde kakšen čas za
opravljanja nalog, ki so dodeljene VPO, v nočnem času pa to
skoraj ni možno.
Najpogosteje načrtujem tiste preventivne aktivnosti s katerimi
želim preprečiti KD, ki izstopajo oz. so najbolj pogosta na
mojem PO – preprečevanje tatvin v trgovinah in trgovskih
Pogovori s sodelavci
Stalni kontakti s
prebivalci
Letno načrtovanje
Mesečno načrtovanje
Tedensko načrtovanje
Stalno spremljanje
Vsakodnevni kontakti
s policisti
Razgovori s
kriminalisti
Lastno delo v okolišu
Razgovori z viri
Razgovori z občani
Razgovori v
institucijah
Pojavljanje na
kriminalnih žariščih
Načrtovanje po
pridobitvi podatkov
Predavanja o
samozaščitnih
ravnanjih
Razdeljevanje
propagandnega
materiala
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Objava člankov v
medijih
Izobraževanje otrok in
odraslih
Svetovanje in
opozarjanje
Osebni razgovori
Osveščanje starejših
občanov
Razgovore z delavci
pošte
Preventivne aktivnosti
glede vlomov v vozila
Razgovori v
večetničnih
skupnostih
Medsebojno
obveščanje s
predstavniki KS
Ustno svetovanje in
opozarjanje
Problem:
Izvajanje drugih nalog
Ni možnosti za
izvajanje preventivnih
aktivnosti
Aktivnosti za
IZOBRAŽEVANJE
OTROK IN
ODRASLIH
USTNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
USMERJENE
AKTIVNOSTI
GLEDE NA
PROBLEM
centrih, tatvine koles in poškodovanja tuje stvari v
stanovanjskih blokih, vlomi v vozila v času opravljanja del v
vinogradih in v času nabiranja gozdnih sadežev, aktivnosti za
preprečevanje tatvin osebnih avtomobilov in vlomov v
stanovanjske hiše, vlomi v vozila v času različnih praznikov
kot so dan mrtvih, razne ohceti, javne prireditve in druga
praznovanja.
S področja kriminalitete najpogosteje izvajam preventivne
aktivnosti po projektih »Ne pozabite na varnost« oz. »Varnost
starejših« in »Ne ponujajte priložnosti tatovom«. Te projekte
izvajam z metodami ustnega opozarjanja in svetovanja ter
izvedba predavanj starejšim občanom. To se mi zdi, da je tudi
najuspešnejše. Z ustnim opozarjanjem in svetovanjem občane
neposredno opozarjam na samozaščitna ravnanja to pomeni,
da te preventivne aktivnosti najpogosteje izvajam, ker
smatram, da imajo tudi največji učinek.
Največ preventivnih aktivnosti na področju zatiranja
kriminalitete načrtujem skozi obliko dela kot so ustno in
pisno opozarjanje in svetovanje o povzemanju samozaščitnih
ukrepov, s konkretnimi predlogi za reševanje tovrstne
problematike, ter v večji meri tudi z obhodi in zasedami na
kriminalnih žariščih in ostalih mestih, za katere menim, da so
»potencialni« kraji za izvrševanje kaznivih dejanj. Tudi z
razgovori z občani, za katere menim, da vedo operativno
zanimive podatke. Prav tako pa tudi z vsakodnevnimi
razgovori s storilci-povratniki k.d., s ciljem da jih odvračam
od storitve kaznivih dejanj občutka na njihovi strani, da so
»stalno nadzirani«.
preprečevanje KD
Preprečevanje tatvin v
trgovskih objektih
Preprečevanje tatvin
Preprečevanje vlomov
v vozila
Preprečevanje tatvin
osebnih vozil
Preprečevanje vlomov
v hiše
Preprečevanje vlomov
v času praznikov
Preventivne aktivnosti
po projektih
Projekti Ne pozabite
na varnost
Varnost starejših
Ne ponujajte
priložnosti tatovom
Ustno svetovanje in
opozarjanje (2)
Izvedba predavanj
starejšim
Neposredno
opozarjanje na
samozaščitna ravnanja
Ustno in pisno
opozarjanje in
svetovanje
Podajanje konkretnih
predlogov
Obhodi kriminalnih
žarišč
Zasede na kriminalnih
žariščih
Razgovori z občani
Pridobivanje
operativnih podatkov
Vsakodnevni
razgovori s storilci
povratniki
TEŽAVE:
IZVAJANJE
DRUGIH NALOG
PROAKTIVNO
DELO NA
KRIMINALNIH
ŽARIŠČIH
IZVAJANJE
RAZGOVOROV
ENOTA 5
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete po
vašem mnenju najbolje dosegajo namen izvedbe?
Mislim, da so to letaki na avtomobilih in plakati, nameščeni
na lokacijah, kjer se najpogosteje dogajajo kazniva dejanja, v
veliki meri dosežejo svoj namen. Svoj namen dosežejo tudi
predavanja, vendar so ljudje dokaj nezainteresirani za
udeležbo, saj večina misli, da se njim kaj takšnega (npr. vlom,
tatvina) ne more zgoditi, zato jih to ne zanima. Največja
udeležba je v manjših krajih in vaseh, v večjih ljudje nimajo
interesa, kljub objavi v lokalnih glasilih, lokalni televiziji in
radiu.
Letaki na avtomobilih
Plakati
Predavanja
Problem:
Nezainteresiranost
ljudi
Objave v lokalnih
glasilih
Objave v medijih
Osebni razgovori z
SVETOVALNOOPOZORILNI
RAZGOVORI Z
OBČANI
Bi rekel, da so to osebni razgovori z občani, tudi lastniki
podjetij, vodji gradbišč in storilci kaznivih dejanj.
Menim, da se veliko preventivnih aktivnosti izvaja samo
zaradi statistike ali pa so skoraj same sebi namen. Ljudje pač
običajno hitro pozabijo, kar jim je povedano. Zato mislim, da
je še najučinkovitejša metoda čim večkrat in na čim več
različnih krajih obveščanje ljudi o medsebojnem obveščanju
in sodelovanju s Policijo. Policija bi s tem pridobila zaupanje
ljudi, če bi se vzpostavil tesnejši stik.
Imam idejo, da bi na vseh možnih sestankih raznih društev lovskih, športnih, kulturnih in pri izvajalcih raznih
dejavnostih - gostinci, pogrebci, matičarji, župniki, državne
institucije, informiral ljudi o možnih kontaktih VPO in
Policije, pri tem pa jih seveda lahko tudi na kratko seznanil z
raznimi samozaščitnimi ukrepi. Poudarek bi bil predvsem na
medsebojen obveščanju, tako da bi ljudje pričeli čim bolj
redno obveščati Policijo o raznih zbiranjih kot so poroke,
krsti, birme, pogrebi, veselice, slavja, sestanki društev,
prireditve, skratka o vsem tem, kjer pride do večjega zbiranja
ljudi in je s tem možnost za tatvine, vlome v vozila, ali pa so
na njihovih domovih prazne hiše. Tako bi se policisti lahko
pojavljali na tistih mestih, kjer obstaja možnost za izvršitev
kakšnega kaznivega dejanja, pa tudi sama policija in policisti
se s tem malo reklamirajo. Vem, da bi nekateri imeli
pomisleke, da bi s tem samo iskali pijančke na cesti, ampak
mislim, da bi ljudem po pojasnitvi postalo jasno, da to ni
namen skupnega sodelovanja. In to skupno sodelovanje
mislim da bi najbolj dosegalo namen izvedbe.
Tiste, kjer občanom neposredno ustno predstavnim določeno
problematiko, in jim tudi takoj svetujem, kako zaščititi svoje
premoženje (samozaščitni ukrepi).
Jaz mislim, da vsaka preventivna aktivnost ima učinek,
najbolj pa so po mojem mnenju učinkoviti preventivni
razgovori, ki jih izvajamo z občani. Ko opozarjamo in
svetujemo občanom, pa naj bo to ustno ali pisno je po mojem
mnenju največji učinek, ker občana o tem takoj in osebno
seznaniš. Občan ima tudi občutek, da se policija zanima zanj
in opozorilo ali nasvet tudi bolj zaleže. Ja, mislim, da je to
najbolj učinkovita preventivna aktivnost. Kot projekt bi tu
izpostavil »Ne ponujajte priložnosti tatovom«.
Menim, da najbolje dosegajo namen izvedbe preventivne
aktivnosti kot so opozarjanje in svetovanje. To morajo biti
nevsiljivi in pristni razgovori z občani, v katerih jih tudi
seznanim z varnostno problematiko na območju, kjer živijo
ter hkrati tudi svetujem konkretne predloge po preprečevanju
občani
Razgovori z lastniki
podjetij
Razgovori s storilci
KD
Problem:
Izvedba aktivnosti
zaradi statistike
Večkratno obveščanje
ljudi
Medsebojno
obveščanje
Sodelovanje s policijo
Pridobivanje zaupanja
pri tesnejšem stiku
Informiranje društev
na sestankih
Informiranje
izvajalcev dejavnosti
Seznanitev s
samozaščitnimi
ravnanji
Medsebojno
obveščanje
Pojav policistov na
kritičnih mestih za
KD
Reklamiranje policije
Pomen skupnega
sodelovanje
Predstavitev določene
problematike občanu
Svetovanje občanom
o samozaščitnih
ukrepih
Preventivni razgovori
z občani
Opozarjanje in
svetovanje občanom
Pisno svetovanje
Ustno svetovanje
Takojšnja in osebna
seznanitev občana
Občutek pri občanu
Učinek opozorila in
nasveta
Projekt:
Ne ponujajte
priložnosti tatovom
Opozarjanje in
svetovanje
Nevsiljivi in pristni
razgovori
AKTIVNOSTI ZA
INFORMIRANOST
OBČANOV
PISNO
OPOZARJANJE
MEDIJSKO
OPOZARJANJE
TRANSPARENTNO
ST NA
KRIMINALNIH
ŽARIŠČIH
AKTIVNOSTI ZA
POVEČANJE
ZAUPANJA
kaznivih dejanj, da bi postali žrtve kaznivih dejanj. Menim
tudi, da je pomembna preventivna aktivnost, ko se čim bolj
prepoznavno- opazno pojavim na kriminalnih žariščih, v
uniformi in občane seznanim zakaj sem se pojavil na tem
območju. Pomemben preventivni ukrep je za moj okoliš tudi
objavljanje pisnih člankov v lokalnem glasilu, kjer občanom
svetujem in jih opozarjam.
ENOTA 6
Ali je po vašem mnenju kvantiteta ali kvaliteta
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete
pomembnejša za zmanjševanje njene stopnje in vaš
odgovor utemeljite oziroma predstavite na praktičnem
primeru
Mislim, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete. Izvedel
sem namreč predavanje na temo varne udeležbe v prometu
(krožišča, pešci, promet na AC) ter varnosti premoženja, ki se
ga je udeležilo približno 40 krajanov. Po predavanju, na
katerega sem se res pripravil, so občani imeli precej vprašanj,
na katera sem jim odgovoril in zadovoljstvo nad samo
izvedbo je bilo veliko, kar je po nekaj dneh povedal
predsednik KS. O predavanju se je po lokalni skupnosti še
precej govorilo, občani pa odslej bolje skrbijo za svojo
varnost oziroma se bolj samozaščitno obnašajo. Včasih pa se
zgodi, da svoj namen dosežeš lahko le s kvantiteto, predvsem
tam, kjer so občani prepričani, da se njih kriminal ne bo
dotaknil. Takrat jim je potrebno večkrat pojasniti in
predstaviti, kaj se v njihovi okolici dogaja, da se zavejo
problematike in pričnejo bolj samozaščitno obnašati
Kvaliteta, če opraviš z dvema lastnikoma podjetij,
nepremičnin, vozil dober razgovor in s tem pripomoreš, da
žena ali otroci v vozilu na pokopališču ne puščajo, denarnice,
nahrbtnikov, si storil več kot na opraviš razgovor z 5 lastniki
površno- na hitro.
Če se nanašam na prejšnji odgovor, bi bila zelo pomembna
tudi kvantiteta, saj če bi bilo o medsebojnem obveščanju
seznanjenih čim več ljudi, je s tem tudi večja možnost, da bi
to tudi čim več ljudi izvajalo.
Seveda pa se mi zdi kvaliteta drugače pomembnejša. Samo ne
vem, kako bi neko preventivno aktivnost ocenil kot
kvalitetno, saj je težko tej aktivnosti pripisati neke rezultate.
Kot primer bi navedel vlome in tatvine pri privatniku, ki se
ukvarja s kovinarsko dejavnostjo. Seveda smo mu ob vsakem
Seznanitev z
varnostno
problematiko
Svetovanje konkretnih
predlogov
Prepoznavna
prisotnost v uniformi
na kriminalnih
žariščih
Objavljanje pisnih
člankov v lokalnem
glasilu
KVALITETA JE
POMEMBNEJŠA
Kvaliteta
pomembnejša
Primer: Izvedba
predavanja o varni
udeležbi v prometu
Veliko vprašanj po
koncu
Zadovoljstvo nad
izvedbo
Pozitiven odziv
predsednika KS
Učinek predavanja pri
ljudeh
Doseg namena s
kvantiteto kjer ni
problematike
Večkratno
pojasnjevanje
Večkratna
predstavitev
Zavedanje za
samozaščitna ravnanja
Kvaliteta dobrih
razgovorov
Neuspešnost površnih
razgovorov
Pomembna kvantiteta
Večja seznanjenost
ljudi
Večja možnost za
izvajanje
Kvaliteta
pomembnejša
Težko ocenjevanje
kvalitete
Primer: Vlomi in
tatvine pri S.P.
USPEŠNOST
KVALITETE
AKTIVNOSTI Z
OSEBNIM
VPLIVOM NA
POSAMEZNIKA –
RAZGOVORI IN
PREDAVANJA
PREVENTIVNI
PROJEKTI
USMERJENI V
POZAMEZNIKA IN
MANJŠE SKUPINE
USPEŠNOST
KVANTITETE
AKTIVNOSTI Z
VPLIVOM ŠIRŠI
DEL
POLULACIJE –
PISNO IN
MEDIJSKO
OPOZARJANJE
PREVENTIVNI
primeru in pa še vmes v daljših pogovorih svetovali
raznorazne preventivne ukrepe. Redno zapira in zaklepa vrata
delavnice, ima vse možne alarme, sedaj razmišlja tudi o
postavitvi ograje okoli posesti. Vse to je povezano s stroški in
s pripravljenostjo posameznika, da si bo privoščil takšne
nezaželene izdatke. Ampak omenjeni bo to storil in s tem še
dodatno otežil storilcem izvršitev kaznivih dejanj. Nisem
ravno prepričan, da ga je v to prepričalo naše svetovanje, bolj
se mi zdi, da so ga številni kriminalni primeri in izkušnje na
lastni koži. Poleg tega pa si človek takšen izdatek lahko tudi
privošči.
Večkratno svetovanje
preventivnih ukrepov
Upoštevanje ukrepov
Dodatna skrb za
varnost in povečani
stroški
Pripravljenost za
dodatne ukrepe
Otežitev situacije
storilcem
Lastne izkušnje
Sem mnenja, da je izrednega pomena kvaliteta preventivnih
aktivnosti, za katero pa je nedvomno potrebno več vloženega
truda in pa seveda tudi več časa, kar pa v današnjih dneh v
Policiji manjka.
Pomen kvalitete
Vložitev večjega
truda in časa
Primanjkovanje časa
v policiji
Izpostavil bi primer: vlomi v vinorodnih okoliših – za večino
vodstvenih kadrov je nesmiselno zadrževanje oz. preventivno
delovanje na teh območjih, ko pa se pojavi serija vlomov, pa
začnejo razmišljati o preventivi – delitev preventivnega
materiala, opozarjanje – po mojem mnenju je to prepozno.
Preventivno delovanje mora biti prisotno vedno, pri občanih
pa je pomembno, da je policija neposredno fizično prisotna na
območju, kjer je problematika.
Pri preventivni aktivnosti »Ne ponujajte priložnosti tatovom«
sem mnenja, da je pomembnejša kvantiteta iz razloga, da več
ljudi seznanim s samozaščitnimi ravnanji in ukrepi, manjša je
verjetnost za vlom ali tatvino. Pri preventivni aktivnosti »Ne
pozabite na varnost« oz. »Varnost starejših« pa sem mnenja,
da je pomembnejša kvaliteta iz razloga, da se ciljni skupni
ljudi bolj posvetim, jih nekako spoznam, se nekako z njimi
identificiram in jim tako lažje svetujem samozaščitna
ravnanja in ukrepe za njihovo osebno varnost in varnost
njihovega premoženja.
Menim, da je kvaliteta preventivnih aktivnosti pomembnejša
od kvantitete, čeravno je ta nujno potrebna. Praktično zadevo
razumem na ta način, da sem pripravil vsebinsko kvalitetnot.j. kratko in lahko razumljivo pisno opozorilo, ki sem ga
seveda razdelil najširši množici ljudi. Kot primer povem, na
kriminalnem žarišču oziroma ob robu gozda, kjer je
parkiranih več vozil, da le te dam vsem in ne samo enemu
vozilu.
Primer: Vlomi v
vinorodnih okoliših
Nesmiselno
zadrževanje pred
vlomi
Izvajanje preventive
po vlomih
Stalno preventivno
delovanje
Neposredna fizična
prisotnost policije
Pomembnejša
kvantiteta
Primer: aktivnost 'Ne
ponujajte priložnosti
tatovom'
Seznanitev večjega
števila ljudi
Manjša verjetnost
za vlom ali tatvino
Pomembnejša
kvantiteta: primer
aktivnosti 'Ne
pozabite na varnost'
ali
'Varnost starejših'
Posvetitev ciljni
skupini
Lažje svetovanje
samozaščitnih ravnanj
Ukrepi za osebno
varnost
Ukrepi za varnost
premoženja
Kvaliteta
pomembnejša
Nujnost kvantitete
Priprava kratkega
PROJEKTI
USMERJENI V
ŠIRŠO CILJNO
SKUPINO
NEIZMERLJIVOST
UČINKA
PREVENTIVNIH
AKTIVNOSTI
CELOVIT PRISTOP
PRI REŠEVANJU
PROBLEMSKE
SITUACIJE
TEŽAVE:
NEPRAVILEN
PRISTOP
vsebinsko pisnega
Razdelitev širši
množici ljudi
Primer: Kriminalno
žarišče ob gozdu
Razdelitev na vsa
vozila
ENOTA 7
Katere so najpogostejše težave, ki vplivajo na izvajanje
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete?
Za kvalitetno izvedene preventivne aktivnosti s področja
kriminalitete je potreben čas. Tega pa velikokrat ni in pogosto
se zgodi, da zaradi obremenjenosti VPO-jev z drugimi
zadevami in delom v patruljah preventivne aktivnosti
zastanejo in niso izvedene kvalitetno, pravočasno ali pa sploh
ne. Da ne bo pomote, rad delam in naredim tudi vse ostalo,
vendar je preventivnih aktivnosti na ta račun manj. Razlog za
to pa je po mojem mnenju premalo policistov.
Jaz bi izpostavil nezanimanje in nezainteresiranost raznih
subjektov, potem pa drugo delo VPO-ja – saj večinoma
delamo v patrulji, kjer moramo delati vse. Represija in
preventiva v eni osebi pa ne gre.
Kot sem že navedel, imamo največ težav s kadrovsko
podhranjenostjo enote, saj zaradi tega ne morem svojega dela
opravljati v neodvisnosti glede na ostale dogodke, ki bi jih
lahko obravnavala patrulja. Poleg tega so v enoti tudi delavci,
ki ne opravljajo nočnega dela, tako da zaradi tega posledično
jaz opravljam več dela ponoči. Pa to ni njihova krivda, ampak
pravica.
Potreben čas za
kvalitetno preventivno
aktivnost
Obremenjenost VPO
Delo v patruljah
Površnost ali sploh
neizvedba aktivnosti
Premalo policistov
Nezanimanje in
nezainteresiranost
raznih subjektov
Druga dela VPO
Represija in
preventiva v eni osebi
PREOBREMENJEN
OST Z OSTALIMI
NALOGAMI
VPLIV
KADROVSKEGA
POMANJKANJA
REPRESIJA IN
PREVENTIVA V
ENI OSEBI
NEZAINTERESIRANOST RAZNIH
SUBJEKTOV
Kadrovska
podhranjenost enote
Neizvajanje dela VPO
Neopravljanje
nočnega dela
določenih policistov
Izkoriščanje pravic
Zdi se mi pa tudi, da bi lahko bila npr. na upravi neka oseba,
ki bi bila koordinator raznih preventivnih aktivnosti. To
mislim predvsem na pomoč VPO-jem pri izvedbi aktivnosti.
Torej ta oseba bi imela pripravljeno literaturo, sredstva in
opremo za izvedbo preventivnih aktivnosti, tako da bi se
potem samo še dogovorili za čas in kraj izvedbe, drugo pa bi
bilo že pripravljeno. No, morda ta oseba tam je, vendar ni
čutiti neke pripravljenosti za sodelovanje in v največji meri
olajšanje dela VPO-jev.
Pomanjkanje
koordinatorja na PU
Pomoč pri izvedbi
VPO-jem
Že pripravljeni resursi
za izvedbo aktivnosti
Nepripravljenost za
sodelovanje
Olajšanje dela VPO
Meni je to čas in narava dela v policiji, v mesecu dni na PO
opravim od 1 ali dve službo – pa še to na mojo prošnjo, ko bi
izvedel predavanje v šolah, se udeležil na sejah KS. Drugače
pa opravljam dela v OKC patrulji, kjer pa je izredno težko
načrtovati, kaj šele izvajati preventivo. V patrulji so napotitve
OKC, akcije s področja prometa, efektiva radarja, delo na
točkah, itd. Zaradi navedenega VPO–ji izgubljamo na
pomenu in zaupanju pri občanih.
Čas in narava dela v
policiji
Malo služb na okolišu
Večino dela v patrulji
OKC
Otežkočeno
načrtovanje in
izvajanje preventive v
patrulji
PREMAJHNA
USMERJEVALNOPODPORNA
VLOGA
POLICIJSKE
UPRAVE
Mislim, da pri mojem delu na policijskem okolišu ni težav,
vsaj po navadi ne. Edina težava, ki se pri meni pojavi je ta
časovna stiska. Ker moramo delati še vse ostale policijske
naloge, biti v patrulji, menjavati dežurnega ter še veliko
ostalega, potem zmanjka časa za izvedbo preventivnih
aktivnosti in nalog na okolišu. To bi jaz najbolj izpostavil.
Najpogostejše težave pri izvajanju preventivnih aktivnosti
vidim na zelo malo vpliva pri sestavi razporeda dela, zatem
razporejanja v patruljah, ker je takrat je pogosto nemogoče
izvajati določena preventivna opravila. Zgodi se tudi, da sem
planiral kako preventivno aktivnost, na primer, ko sem
moral na polovici izvedbe preventivnega projekta »promocija
policije« z obiskom tretješolcev na PP - predstavitev poklica
policista, ogled prostorov in opreme, le to prekiniti zaradi
delovnega sestanka na PP, katerega sem se moral udeležiti.
ENOTA 8
Kako je po vašem mnenju pomembno sodelovanje z
drugimi institucijami na področju preprečevanja
kriminalitete?
Sodelovanje z vsem zgoraj naštetim se mi zdi pomembno,
med najpomembnejše pa po mojem mnenju sodi sodelovanje
s policijo in državljani. Mislim, da je potrebno policijo
približati državljanom in pridobiti njihovo zaupanje, saj
veliko državljanov vidi policista kot represivni organ, ki jim
pobira težko prislužen denar. Če državljani v policijo nimajo
zaupanja, potem policija ne more dobro in kvalitetno opraviti
svojih nalog. Državljani imajo ogromno informacij, vendar če
zaupanja v policijo ni, potem tudi sodelovanja ne more biti.
Ko ljudje spoznajo, da je tudi policist samo človek, da je
pripravljen državljanu pomagati, svetovati, prisluhniti, se z
njim pogovoriti o težavah, da se lahko kadarkoli obrnejo nanj,
potem mu tudi zaupajo in so pripravljeni bolj sodelovati.
Najbolj pomemben po mojem mnenju je stik z ljudmi. Zatem
bi omenil sodelovanje policije in ustanov, ki ni tako
pomembno razen na izobraževalnih ustanovah. Z lokalno
skupnostjo je podobno kot z državljani.
Kot sem navedel že zgoraj, se mi zdi to sodelovanje
najpomembnejše, saj vsak državljan nekje živi, dela, se giblje,
izobražuje, pri tem pa prihaja do raznih informacij, ki bi jih
lahko posredoval policiji.
Sodelovanje z različnimi ustanovami se mi zdi pomembno pri
obravnavi konkretnih primerov, pa tudi pri izvajanju raznih
Izgubljanje pomena in
zaupanja VPO pri
občanih
Časovna stiska
Izvajanje vseh ostalih
policijskih nalog
Delo v patrulji
Menjavanje
dežurnega
Pomanjkanje časa za
preventivne aktivnosti
ORGANIZACIJA
DELA NA
POLICIJSKIH
POSTAJAH
Majhen vpliv pri
sestavi razporeda
Razporejanje v
patruljo
Nemogoča izvedba
preventivnih
aktivnosti
Prekinitev
preventivne aktivnosti
zaradi sestanka
Pomembnost
sodelovanja
Sodelovanje policije
in državljanov
Približanje policije
državljanom
Pridobivanje zaupanja
Policist kot represiven
organ
Pomanjkanje zaupanja
kot pogoj
Neuspešnost izvedbe
nalog
Nesodelovanje zaradi
pomanjkanja zaupanja
Spoznanje policista
Pridobitev zaupanja
Pripravljenost in
dolžnost policista za
sodelovanje
Stik z ljudmi
Sodelovanje policije
in ustanov
Pomembno
sodelovanje na
izobraževalnih
ustanovah
Sodelovanje z lokalno
skupnostjo kot z
državljani
Sodelovanje je
najpomembnejše
Posredovanje
informacij policiji
Sodelovanje z
SODELOVANJE
KOT POGOJ ZA
USPEH
NUJNOST
SODELOVANJA Z
INSTITUCIJAMI PRI
KONKRETNIH
PROBLEMIH IN
PRIMERIH
VZPOSTAVLJANJE
VEZI IN ZAUPANJA
LJUDI
PRIDOBIVANJE IN
IZMENJEVANJE
INFORMACIJ
preventivnih projektov. Če povzamem sodelovanje s
predstavniki lokalnih skupnosti, razen redki posamezniki,
niso ravno neko »stekališče« ali »razširjevalec« informacij,
razen v konkretnih primerih, ki se neposredno tičejo njih ali
lokalne skupnosti. Tako mislim, da je sicer sodelovanje z
njimi potrebno, pri tem pa jim je potrebno dajati veliko
vzpodbude za širjenje tudi njihovega kroga informatorjev. O
sodelovanju policije in drugih subjektov imam v mislih
izkoriščanje raznih sestankov in zbiranj za obveščanje ljudi.
Jaz menim, da je sodelovanje policije z državljani ključ do
uspeha pri preiskavi vseh vrsta KD, tu bi izpostavil tudi
pomembnost dobrega sodelovanja z viri. Če gre v tem
vprašanju za državne ustanove, npr. CSD, je sodelovanje s
tega vidika uspešno predvsem pri zaznavanju KD z elementi
nasilja – pridobivanje podatkov, kontakt z žrtvami, na mojem
PO je to dobro urejeno in mislim, da smo tu uspešni.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo je zelo pomembno,
predvsem z vidika odkrivanja kriminalnih žarišč, predlogi oz.
mnenja LS so vedno dobrodošli. Za moj PO lahko rečem, da
je sodelovanje dobro, se pa moj odgovor navezuje na
sodelovanje policije in državljanov.
Menim, da je sodelovanje z ostalimi institucijami zelo
pomembno, če se tudi oni zavedajo tega. Mi lahko njim
predlagamo kaj naj naredijo, kaj storijo, kako lahko
sodelujejo, če imajo interes se kaj premakne, če tega ni je
potem problem. Načeloma jaz na mojem okolišu nimam
težav. Vsi subjekti in institucije so dovzetne za moje
predloge. Je pa res, ko se nič ne zgodi ali je kaznivih dejanj
malo potem nimajo posluha, ker pravijo saj problema ni. Če
hočem predlagati postavitev droga javne razsvetljave, ki bi
preprečeval, da bi storilci vlamljali v avtomobile, potem
pravijo saj že dolgo ni bilo vloma in tudi investicija ni
potrebna. Tako jaz mislim, ko imajo interes so zainteresirani,
če tega ni potem je težko računat na sodelovanje.
Tudi jaz tako mislim. Kaj naj še rečem. Policija računa na to,
da se institucije po svojih močeh vključijo v reševanje
določenih problemov. Pri njih je to največkrat povezano z
denarjem, ker ga za to nimajo namenjenega. Zelo pomembno
se mi zdi sodelovanje policije s predstavniki lokalne
skupnosti, ker jih seznanjamo s problematiko in varnostnimi
ocenami in od nas tudi največkrat želijo informacije o
varnostni situaciji na območju občine ali posamezne krajevne
skupnosti. Tukaj pa včasih ni posluha oziroma imam občutek,
da nimajo interesa, ker mislijo saj bo policija vse naredila. Pa
tudi za izpostaviti je sodelovanje policije z drugimi
ustanovami kot je Center za socialno delo, šole, kjer lahko
skupaj veliko naredimo. Tu je nivo sodelovanja še na najvišji
ustanovami pri
reševanju konkretnih
primerov
Izvajanje preventivnih
projektov
Slabši prenos
informacij pri
sodelovanju z
lokalnimi skupnostmi
Vzpodbujanje lokalne
skupnosti
Širjenje kroga
informatorjev
Izkoriščanje
sestankov in zbiranj
ljudi
Sodelovanje z
državljani:
Ključ do uspeha
Dobro sodelovanje z
viri
Sodelovanje s CSD:
Zaznavanje KD z
elementi nasilja
Pridobivanje
podatkov
Kontakt z žrtvami
Sodelovanje z lokalno
skupnostjo:
Odkrivanje
kriminalnih žarišč
Njihovi predlogi in
mnenja
Ključ do uspeha
Pomembnost
sodelovanja z ostalimi
institucijami
Predlogi policije
Odvisno od interesa
lokalne skupnosti
Dovzetnost subjektov
in institucij na
predloge
Ni posluha ko ni KD
Neupoštevanje
predloga ob miru
Sodelovanje ob
interesu lokalne
skupnosti
Pričakovanje policije
na vključenost
subjektov
Povezano z denarjem
Sodelovanje s
predstavniki lokalne
skupnosti:
Zelo pomembno
Seznanjanje s
SKUPNA SKRB ZA
VARNOST V
LOKALNI
SKUPNOSTI
TEŽAVA:
POMANJKANJE
ZAUPANJA V
POLICIJO
TEŽAVA:
NEZAINTERESIRA
NOST LOKALNE
SKUPNOSTI
TEŽAVA:
PRIČAKOVANJE
POLICIJE NA
VKLJUČENOST
SUBJEKTOV
ravni.
Za preprečevanje kriminalitete je sodelovanje z določenimi
institucijami »življenjskega pomena« saj se brez sodelovanja
ni mogoče kvalitetno in resno spopadati s tovrstno
problematiko. Sodelovanje policije in državljanov je nujno
potrebno in brez tega segmenta dela ni mogoče uspešno
zatirati kriminalitete.
ENOTA 9
Kako po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti v
področja preprečevanja kriminalitete vpliva na varnostno
situacijo v vašem policijskem okolišu in na preprečevanje
posameznih kaznivih dejanj – tatvine, velike tatvine, ropi,
roparske tatvine,…in kako so posamezne metode
učinkovite?
Vse naštete metode imajo po mojem mnenju in izkušnjah
pozitivne učinke. Dober vpliv ima izvajanje preventivnih
projektov, npr. predavanje, v katerem občani tudi sami
sodelujejo. Ustno svetovanje in opozarjanje ima pozitiven
učinek, predvsem pri posameznikih, pisno (mediji) nekoliko
manj, saj občan prebere (ali pa tudi ne), odloži in pozabi.
Sodelovanje v posvetovalnih telesih ima pozitiven vpliv,
vendar mislim da ne tolikšnega, kot prejšnji dve metodi.
Izobraževanje otrok in odraslih ima velik pozitivni učinek,
kar opažam predvsem pri otrocih v OŠ, ki z zanimanjem
sodelujejo. Zgodi se, da mi nato starši povedo o tem, da so jih
doma otroci opozarjali na samozaščitna ravnanja in jim
razložili, kako je potrebno poskrbeti za varnost. Neformalno
druženje in povezovanje tudi pozitivno vpliva na varnostno
situacijo, najmanj pozitivno, po mojem mnenju, pa vpliva
delo v policijski pisarni. Na zmanjšanje kriminalitete namreč
ne moreš vplivati iz pisarne, kjer pogosto skoraj ni strank,
temveč je potrebno iti med ljudi.
Ne vem, kako naj ocenim vpliv, ampak mislim, da imajo vse
metode svoj vpliv na zmanjšanje kaznivih dejanj. Po mojem
je najboljše naše sodelovanje v posvetovalnih telesih, kjer
problematiko in
varnostnimi ocenami
Želja po informacijah
o varnostni oceni
Ni posluha lokalne
skupnosti
Skrb samo na policiji
Sodelovanje z
drugimi institucijami:
Sodelovanje in
skupno delo s CSD
Sodelovanje z šolami
na najvišji ravni
Sodelovanje z
določenimi
institucijami:
Življenjskega pomena
Kvaliteten in resen
spopad s
problematiko
Uspešno zatiranje
kriminalitete
Pozitiven učinek vseh
metod
Dober in pozitiven
vpliv:
Izvajanje preventivnih
projektov
Predavanje
Ustno svetovanje in
opozarjanje
posameznikov
Sodelovanje v
posvetovalnih telesih
Neformalno druženje
in povezovanje
Velik učinek:
Izobraževanje otrok in
odraslih
Veliko zanimanje
otrok
Povratna informacija
staršev
Manjši vpliv:
Opozarjanje v medijih
Delo v policijski
pisarni
Ni strank
Potrebna prisotnost
med ljudmi
Vpliv vseh metod (2)
UČINKOVITOST
RAZMERJA VSEH
PREVENTIVNIH
AKTIVNOSTI
USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
O VARNOSTI
RAZLIČNIH
GENERACIJ
VZPOSTAVLJANJE
ZAUPANJA V
POLICIJO IN
KREPITEV
OBČUTKA
VARNOSTI
NEPOSREDNO
VPLIVANJE NA
OBČANE
MAKRO VPLIV NA
lahko širše vplivamo na reševanje konkretnih problemov, ki
vplivajo na pojav KD. Mislim, da je tudi izobraževanje otrok
in odraslih zelo pomembno, ne vem pa kak vpliv imajo ostale
metode. Sigurno pa vsaka nekako vpliva.
Bom kar razložil po metodah. Metoda - izvajanje
preventivnih projektov nima velikega učinka, saj udeleženci
projekta sledijo napotkom samo v času izvajanja projekta,
nato pa se dobljene informacije hitro pozabijo. Morda je ta
metoda malo uspešnejša pri mlajših udeležencih in na katerih
drugih področjih, kot kriminaliteta. Svetovanje in opozarjanje
je po moje najučinkovitejša metoda zaradi možnosti izvajanja
»ena na ena«, vendar zahteva izredno veliko ponovitev pri
različnih udeležencih, pa tudi ponovitve pri istih udeležencih.
Metoda - sodelovanje v posvetovalnih telesih ima podoben
učinek kot izvajanje preventivnih projektov. Gre za delovanje
predvsem na strateški ravni. Izobraževanje otrok se mi zdi
zelo pomembno, saj verjamem v rek »Kar se Janezek nauči,
to Janez zna«. Otroci si tudi ne predstavljajo policistov kot
neko »nevarnost«, razen če jim jih tako predstavijo odrasli.
Poleg tega so otroci običajno tudi realni in povejo po resnici.
Zato se mi zdi zelo pomembno sodelovanje z njimi tudi na
področju preprečevanja kriminalitete, vendar je tu velik
problem njihovo okolje, ki jih običajno uči življenja. Pri
odraslih pa je to malo drugače, saj neko izobraževanje, ki ga
izvaja policija, jemljejo kot neko obveznost, ki naj čim hitreje
mine. Neformalno druženje je kot načrtovana preventivna
aktivnost zelo redko, saj je skoraj vsako druženje policistov z
drugimi bolj kot ne formalno, če ne drugega vsaj teme
pogovora so običajno o kakšnem policijskem delu. Je pa to
dobro za sklepanje poznanstev in stikov za obveščanje v
prihodnje. Vendar se pri tem prepogosto omenja možnost
korupcije in izkoriščanja poznanstev.Delo v policijski pisarni
kot metoda preventivnega dela je po mojem mnenju popolni
»lari-fari« in zgrešena investicija. Pri nas se te pisarne niso
izkazale kot koristna stvar, samo skrb imamo, da jih ob
pravem času odpiramo, za njihovo delovanje pa so verjetno
potrebni tudi kakšni izdatki. Koristi pa nobene. Saj tudi
računalnikov ni v njih, da bi lahko vsaj v miru pisal v tej
pisarni, če že ni pač nobenega obiska. Ljudje so se navadili,
da če že rabijo policijo, pokličejo po telefonu. Morda je
primerna pisarna v Črnomlju, ker je postaja izven centra
mesta, in morda bi bila tudi v Brezju ali celo morda na
Hudejah, dozdajšnje pisarne pa so nerentabilne. In kaj se
zgodi z nerentabilnimi obrati v času recesije? Toliko.
Jaz bi tako rekel, če začnem po vrsti je svetovanje in
opozarjanje po mojem mnenju najbolj razširjena oblika
aktivnosti, občane je potrebno večkrat opozarjati na
samozaščitne ukrepe. Izvajanje preventivnih projektov je tudi
Najboljše:
Sodelovanje v
posvetovalnih telesih
Širši vpliv na
reševanje problemov
Zelo pomembno:
Izobraževanje otrok
Nima učinka:
Izvajanje preventivnih
projektov
Hitro pozabljene
informacije
Uspešnost pri mlajših
Uspešnost na drugih
področjih
Sodelovanje v
posvetovalnih telesih
Delovanje na strateški
ravni
Najučinkovitejša:
Svetovanje in
opozarjanje
Zahteva ponovitve
Zelo pomembno:
Izobraževanje otrok in
odraslih
Policist ni nevarnost
Realnost otrok
Sodelovanje z otroki
in vpliv na njih
Obveznost za odrasle
Neformalno druženje:
Kot redna oblika dela
Pogovor o
policijskem delu
Sklepanje poznanstev
ustvarjanje stikov za
obveščanje
Možnost izkoriščanja
Delo v policijski
pisarni:
Popolni ' lari fari'
Zgrešena investicija
Ni koristna stvar (2)
Z njimi samo skrb in
izdatki
Ni opreme za delo
Primernost pisarne v
posameznih krajih
Nerentabilnost
dosedanjih pisarn
REŠEVANJE
PROBLEMOV
USMERJENI VPLIV
PREVENTIVNIH
PROJEKTOV
NEUČINKOVITA
METODA:
DELO V
POLICIJSKI
PISARNI IN
NEZUSTREZNI
PROJEKTI
učinkovita metoda, vendar je potrebna večja priprava na samo
organizacijo in izvedbo projekta, za kar pa nimam ustreznih
služb. Izobraževanje otrok in odraslih je izredno pomembna
metoda, saj je pri otrocih je potrebno začeti, jih poskušati
»pravilno naučiti hoditi«, pri odraslih je to bistveno težje
doseči, saj so že izoblikovani, prevzgojiti pa jih je težko.
Poskušati pa je seveda potrebno.
pri neformalnem
povezovanju gre za pridobivanje zaupanja pri ljudeh, lažje te
sprejmejo medse in ti zaupajo, veliko informacij je
pridobljenih v tej metodi. Za policijsko pisarno pa lahko
rečem, da slednje na mojem okolišu ni. Kolikor spremljam
delo drugih VPO, ki jih imajo, pa se mi zdi, da je ta metoda
ena izmed manj učinkovitih, današnji časi so se v primerjavi s
preteklostjo bistveno spremenili, skoraj vas ima GSM, vozilo
in ni težav priti v stik v VPO-jem, matično enoto. Sem
mnenja, da je bila ta metoda v preteklosti učinkovita, z
razvojem družbe in tehnike pa izgublja na pomenu.
Obiskanost pisarne na območju naše PP je izredno majhna
oziroma je skoraj ni, opremljenost prostorov je skromna in ne
dovoljuje, da bi opravljal svoje administrativne naloge. Lahko
bi rekel, da nam je pisarna prej v breme kot v korist – pogosto
je VPO odsoten, patrulja mora v času uradnih ur izobešati
obvestila, da je policist na terenu, da je dosegljiv na št. 113 –
ostalim policistom je pisarna v obilici drugega dela odvečno
nepomembno delo.
Rekel bi, da imam največji učinek svetovanje in opozarjanje,
izobraževanje otrok in odraslih in pa neformalno druženje in
povezovanje. Pri svetovanju in opozarjanju neposredno
delujemo na ljudi tako, da jih seznanjamo kaj se lahko zgodi.
Izobraževanje otrok in odraslih ima učinke na mlade, kakor
tudi generacijo tretjega obdobja. Pri neformalnem
povezovanju pa si pridobivamo zaupanje ljudi in ta način tudi
dobimo več podatkov, ki nam pomagajo pri obravnavanju
kaznivih dejanj.
Jaz pa mislim, da mešanica vseh preventivnih aktivnosti daje
rezultate, za kar mora najbolj vedeti vsak VPO, ki pozna svoj
okoliš in ve, katere aktivnosti imajo največji učinek ob
posamezni problematiki. Če se pojavljajo vlomi v vozila na
parkirnih prostorih bomo največ izvajali opozarjanja in
svetovanja z izdajo letakov, ki vsekakor dosežejo svoj namen,
isti učinek ima medijsko opozarjanje ljudi. Če se nam
pojavljajo npr. kazniva dejanja, kjer so žrtve starostniki,
bomo izvajali aktivnosti izobraževanja starejših – s
predavanji v domovih za ostarele, društvih upokojencev, ipd.
Kadar hočemo preprečevati določena kazniva dejanja
povečamo našo vidnost na kriminalnih žariščih in izvajamo
neformalna druženja in povezovanja z državljani, kjer
povečujemo občutek varnosti in krepimo zaupanje v policijo,
Svetovanje in
opozarjanje:
Najbolj razširjena
oblika
Občane je potrebno
večkrat opozarjati
Učinkovita:
Izvajanje preventivnih
projektov
Večja priprava na
izvedbo
Izredno pomembna
metoda:
Izobraževanje otrok in
odraslih
Delo začeti pri otrocih
Odrasli kot
izoblikovane
osebnosti
Neformalno druženje
in povezovanje:
Pridobivanje zaupanja
Zaupanje ljudi
Sprejemanje policista
medse
Pridobivanje
informacij
Manj učinkovita:
Delo v policijski
pisarni
Vpliv sodobne
tehnologije
Učinek v preteklosti
Izguba na pomenu
Izredno majhna
obiskanost
Ni delovnih pogojev
Obstoj pisarne kot
breme
Odsotnost policista
Odvečno in
nepomembno delo
ostalim policistom
Največji učinek:
Svetovanje in
opozarjanje
Neposredno delovanje
na ljudi
Izobraževanje otrok in
odraslih
Učinek na mlade in na
odrasle
Neformalno druženje
in povezovanje
Pridobivanje zaupanja
Pridobivanje več
podatkov
Mešanica vseh
istočasno pa povečujemo občutek varnosti.
ENOTA 10
Katere od prej navedenih metod preventivnih aktivnosti
po vašem mnenju največ vplivajo na zmanjševanje
kriminalitete?
Težko se opredelim, vsekakor pa na zmanjšanje kriminalitete
po mojem mnenju najmanj vpliva delo v policijski pisarni.
Največji vpliv pa ima po moje izvajanje preventivnih
projektov, svetovanje in opozarjanje ter izobraževanje otrok
in odraslih.
Jaz bi rekel, da ima opozarjanje kratkoročen vpliv,
izobraževanje otrok in odraslih pa dolgoročen vpliv. za vse
ostale metode pa bi rekel, da je težko oceniti, kak vpliv imajo.
Jaz mislim, da svetovanje in opozarjanje in izobraževanje
otrok.
Če naštejem po vrsti so to na 1. mestu izobraževanje otrok in
odraslih, na 2. mestu svetovanje in opozarjanje, na 3. mestu
pa neformalno druženje in povezovanje ter izvajanje
preventivnih projektov.
Mislim, da največji vpliv imata metodi svetovanje in
opozarjanje ter neformalno druženje in povezovanje.
Kot sem prej povedal so zame najučinkovitejše svetovanje in
opozarjanje, neformalno povezovanje in izobraževanje otrok
in odraslih.
aktivnosti daje
rezultate
Znanje za uporabo
vsakega VPO
Pojav vlomov:–
Opozarjanje in
svetovanje z izdajo
letakov
Medijsko opozarjanje
Starostniki kot žrtve:
izobraževanja odraslih
Predavanja
Neformalna druženja
in povezovanja:
Povečanje občutka
varnosti (2)
Krepitev zaupanja v
policijo
Najmanjši vpliv:
Delo v policijski
pisarni
Največji vpliv:
Izvajanje preventivnih
projektov
Svetovanje in
opozarjanje
Izobraževanje otrok in
odraslih
Kratkoročen vpliv:
Opozarjanje
Dolgoročen vpliv:
Izobraževanje otrok in
odraslih
Svetovanje in
opozarjanje
Izobraževanje otrok in
odraslih
Izobraževanje otrok in
odraslih
Svetovanje in
opozarjanje
Neformalno druženje
in povezovanje
Izvajanje preventivnih
projektov
Svetovanje in
opozarjanje
Neformalno druženje
in povezovanje
Svetovanje in
opozarjanje
Neformalno druženje
in povezovanje
Izobraževanje otrok in
NAJVEČJI VPLIV:
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
IZOBRAŽEVANJE
OTROK IN
ODRASLIH
NEFORMALNO
DRUŽENJE IN
POVEZOVANJE
NAJMANJŠI VPLIV:
DELO V
POLICIJSKI
PISARNI
odraslih
ENOTA 11
Ali je po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti s
področja kriminalitete vpliva na zniževanje stopnje
kriminalitete? V kolikor je odgovor DA,opišite kako?
Vsekakor da. Državljani pač živijo vsak svoje življenje, o
kriminaliteti sami in o dogajanju v njihovi okolici ne
razmišljajo prav veliko, dokler ne postanejo sami žrtve
kaznivih dejanj. Z vsemi zgoraj naštetimi preventivnimi
aktivnostmi pa državljane seznanimo s kriminaliteto, ki se
pojavlja v njihovi okolici in težavami, ki se jih sploh ne
zavedajo in živijo v prepričanju »ah, meni se to ne more
zgoditi«. Ko se jih pa z vsem skupaj seznani s katerokoli
zgoraj našteto metodo, se jih opozori na samozaščitno
ravnanje in tudi svetuje, na kakšen način naj poskrbijo za
svojo varnost in varnost premoženja, se šele zavejo, da za
varnost poskrbijo zelo slabo ali sploh ne ter da nihče ni
izvzet, da lahko vsak postane žrtev kaznivega dejanja ter se
pričnejo bolj samozaščitno obnašati. Zato je moj odgovor
DA.
DA.
Vpliv vseh naštetih
preventivnih
aktivnosti
Seznanjanje s
kriminaliteto
Nezavedanje občanov
o kriminaliteti
Opozarjanje na
samozaščitno
ravnanje
Svetovanje o skrbi za
varnost
Zavedanje ob
nevarnosti
Slaba skrb za lastno
varnost
DA, saj ljudje, še vedno mislijo tako, tega se pa meni ne more
zgoditi in ko se tako dejanje zgodi njegovim bližnjim,
sorodnikom, sosedom ali celo njemu začnejo poslušati
preventivne aktivnosti in nasvete policije- prej ne.
DA.
Nezavedanje za
varnost
Zavedanje za
nevarnosti
Da, in to predvsem s tem, da bi bila policija čimprej
obveščena o raznih sumljivih pojavih ter drugih posebnosti, s
tem pa bi lahko veliko naredili na preprečevanju kriminalnih
pojavov.
DA.
Zgodnja obveščenost
policije
Večja aktivnost
Vsekakor, da preventivno delo vpliva na zniževanje stopnje
kriminalitete, saj ljudi opozarjamo na samozaščitno obnašanje
oz. vse naše delo je usmerjeno k zniževanju kriminalitete. Že
s svojim pojavom na določenem kraju preprečujemo KD,
vendar pa ne moremo točno vedeti, kdaj smo preprečili KD.
Zaradi tega je tudi težko vrednotiti policijsko preventivno
delo.
DA.
Opozarjanje ljudi
Usmerjenost dela v
zniževanje
kriminalitete
Pojavnost na
določenem kraju
DA, izvedba preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete
vpliva na zniževanje stopnje kriminalitete. Težava je, da je
učinkovitost izvedbe preventivnih aktivnosti zelo težko
merljiva. Spomnim se lansko leto sem v pričetku julija na
pošti opravil svetovalno opozorilni razgovor. To isto delavko
so naslednji dan oropali. Ali sem bil pri svojem delu morda
neučinkovit? Sem morda preprečil panično reakcijo delavke,
ko se je zgodil rop? Odgovore na vprašanja prepuščam
drugim. Sam sem svoje delo opravil po svojih najboljših
močeh.
VPLIV NA
ZMANJŠANJE
KRIMINALITETE
VPLIV NA
ZAVEDANJE
OBČANOV O
LASTNI
VARNOSTI
VIDNOST IN
PRAVOČASNA
USMERNENOST
DELA NA
KRIMINALNIH
ŽARIŠČIH
DA.
Težava:
Težko merljiva
učinkovitost
Svetovalni razgovor
na pošti
Rop nad delavko
Dvom v učinkovitost
Preprečitev panične
reakcije
TEŽAVA:
Mislim, da sem kar že odgovoril na to vprašanje pri prejšnjih.
Izvajanje preventivnih aktivnosti vsekakor
vpliva na
zmanjšanje kriminalitete, kaj bi šele bilo, če jih ne bi izvajali.
Vsaka aktivnost ima svoje prednosti in slabosti, odvisno je ali
je izvedena kvalitetno ali samo zato, da je opravljena in
imamo realizirano nalogo. Odvisno je tudi od tega, ali je
kakšna aktivnost, ki jo načrtuje policijska uprava ali
generalna uprava primerna za naše okolje, ki se razlikuje od
potreb v Ljubljani. Mislim, da je včasih teh aktivnosti
preprosto preveč in več niso namenjene učinku, ampak
formalnem povečanju števila aktivnosti, ki imajo manjši vpliv
na zmanjšanje kriminalitete. Ker ta je na vsakem območju
različna in specifična.
DA.
Prednosti in slabosti
vsake aktivnosti
Odvisnost od kvalitete
izvedbe
Odvisnost od
načrtovalca
Primernost aktivnosti
za okolje PP
Preveč aktivnosti
Ni namena učinku
Formalno povečanje
aktivnosti
Manjši vpliv teh
aktivnosti na
kriminaliteto
Specifičnost
kriminalitete okolju
MERLJIVOST
UČINKA IN DVOM
V UČINKOVITOST
PRAVI IZBOR IN
KVALITETNA
UPORABA PRAVE
METODE
ENAKO IZVAJANJE
GLEDE
GEOGRAFSKIH IN
DEMOGRAFSKIH
RAZLIČNOSTI
ENOTA 12
Ali imate na koncu še kaj za dodati in pripomniti?
Za preprečevanje kriminalitete, pa tudi za večjo prometno
varnost so po mojem mnenju preventivne aktivnosti zelo
pomembne. Z vsemi preventivnimi aktivnostmi se namreč
državljane na nek način seznani s kriminaliteto v njihovem
življenjskem okolju ter jih ozavesti, da lahko žrtev kaznivega
dejanja postanemo prav vsi. Pouči se jih, kako naj ravnajo, da
čim bolj zmanjšajo možnost, da postanejo žrtve ter kako naj
ravnajo, če se to kljub temu zgodi. Seveda pa se kriminaliteta
lahko zmanjša tudi v sodelovanju z drugimi inštitucijami.
Menim, da je policijsko preventivno delo dobro zastavljeno,
vendar ga kot VPO ne morem izvajati kot bi si ga želel, saj
kot sem že večkrat omenil, tega ne morem dovolj kvalitetno
opravljati v patrulji OKC. Zaradi navedenega dejstva vso
preventivno delo opravim na splošno in čim hitreje, ker mi
primanjkuje časa. S tem pa delo izgublja na kvaliteti.
Potrebno bi bilo storiti korak k rešitvi tega problema in bolj
spoštovati delo VPO-ja.
Na usposabljanju za VPO-je v Gotenici je eden od
predavateljev rekel, da bi v policiji moralo delo VPO postati
poklic in ne samo delovno mesto. Mislim, da bi se marsikdo
strinjal z mano.
Ne. (ostali)
Pomen aktivnosti
Seznanitev
državljanov s
kriminaliteto
Ozaveščanje možnosti
postati žrtev KD
Poučitev državljanov
Sodelovanje z
drugimi institucijami
Dobra zastavljenost
preventivnega dela
Pomanjkanje časa za
preventivo
Opravljanje dela v
patruljah
Nekvalitetna izvedba
Izguba kvalitete
Rešitev te situacije
Spoštovanje dela
VPO
Delo VPO kot poklic.
IZVEDBENI
UČINKI IZVEDBE
AKTIVNOSTI
VELIK VPLIV
TEŽAV
POMEN VLOGE IN
DELA VPO
Priloga 7: Kodiran transkript 4. fokusne skupine
ENOTE
POJMI
KATEGORIJA
ENOTA 1
Koliko časa izvajate naloge vodje policijskega okoliša
(VPO) in kako razumete strategijo policijskega
preventivnega dela – v skupnost usmerjenega policijskega
dela?
Naloge VPO opravljam 7 let. Teoretično razumem, kaj naj bi
pomenilo »v skupnost usmerjeno policijsko delo«, a je
Policija pri organiziranju takšnega načina oz. filozofije dela
pozabila istočasno vključiti druge subjekte, s katerimi bi
skupaj organizirali oz. začeli z nalogami »v skupnost
usmerjenega policijskega dela«. Skrajšano – Policija si je
zamislila, kako bi »boljše« delala v okolju, pozabila pa je še
druge vprašati, ali in kako bi lahko skupaj sodelovali za
uspešnejše delo.
Naloge VPO opravljam 7 mesecev, prej 11 let stalni dežurni.
Preventivno delo je zelo pomemben dejavnik pri delu
policije, kvalitetnejše je preventivna aktivnost izvedena, manj
je KD, več odkritih storilcev, manjše so posledice KD.
Naloge na področju VPO izvajam od leta 2003, opravil sem
izobraževanje s področja policijskega preventivnega dela – v
skupnost usmerjenega policijskega dela, povzetega po
ameriškem modelu. V skupnost usmerjeno policijsko delo
razumem kot odkrivanje odklonskih pojavov v družbi, ki
spadajo v delovno področje policije, katere se nato z
vključevanjem javnosti in ustreznim načrtovanjem in izvedbo
potem poskuša izboljšati stanje na področju določene
problematike.
Jaz sem mlad VPO, sem cca eno leto in pol. Pri delu vse še
prakticiram, se zgledujem po starejših. Je pa problematika tu
pri nas. Se pravi VPO, nisi VPO, je tako kot vsepovsod delaš
tisto, kar moraš narediti, si prisiljen. Kriminal. Včasih se že
počutim lokalnega kriminalista. Strategija policijskega
preventivnega dela je zelo dobrodošla. Po mojem mnenju je
to kratkotrajno in po mojem videnju. Če greš določeno osebo
večkrat opozoriti na pojave kaznivega dejanja bo zaneslo. Če
jo boš pa pustil dve leti pri miru pa bo pozabila na to.
Jaz bom imel kratke odgovore. Na policijskem okolišu sem
devet let. Strategija je zamišljena dobro in mi je všeč. Če bi se
res tako izvajala kot je zamišljena bi bilo dobro. Zdaj, je bi
VPO res to delal, kar bi moral bi bil večji učinek, oziroma
rezultati bi bili boljši. V glavnem tega ni. To je res
problematika, da ne moremo delat samo po svojih policijskih
7 let
Problem:
Ni vključenosti drugih
subjektov
Boljše delo v okolju
Skupna organizacija
Sodelovanje
Uspešnejše delo
RAZLIČNA
IZKUŠENOST VPO
NUJNOST
STRATEGIJE
7 let
Pomemben dejavnik
Kvalitetna izvedba:
Manj KD
Več odkritih storilcev
Manjše posledica KD
8 let
Opravljeno
izobraževanje
Ameriški model
Odkrivanje
odklonskih pojavov
Vključevanje javnosti
Ustrezno načrtovanje
Ustrezna izvedba
Izboljšanje stanja
1,5 let
Zgled po starejših
VPO
Problematika
Prisila delati ostalo
Dobrodošlost
strategije
Učinkovita opozorila
Večkratna opozorila
9 let
Dobra zamišljenost
strategije
Problem:
Neizvajanje strategije
Izvajanje drugih nalog
Potrebne izboljšave
UČINEK
KVALITETNE
AKTIVNOSTI
STALNO
DRUŽENJE IN
POVEZOVALNOST
Z LJUDMI
IZVAJANJE
PREVENTIVNIH
PROJEKTOV
USMERJENOST V
ODKRIVANJE IN
REŠEVANJE
ODKLONSKIH
POJAVOV
okoliših. Strategija je zamišljena dobro, dalo bi se še kaj
izboljšati.
Jaz sem približno 6 let na tem delovnem mestu. Tako kot je
bilo že rečeno, zamišljeno je papirnato dobro. Dejansko pa si
ne moreš vzeti tega časa, primernega. Včasih narediš tako na
hitro, tako da zadovoljiš kar načrtuješ. Stisneš naloge vmes,
ni pa to da bi se lahko sedaj 100% posvetil določenim
stvarem. Drugače pa se ne moreš posvetit, ker nimaš časa.
Časovno pa stisneš, da spraviš določene naloge skozi. Razen,
takrat, ko se izvajajo določeni projekti, npr.' Brez drog in
alkohola, Nam se rola'. Kar so taki projekti pa se naredi,. kar
pa je drugih stvari glede preventive pa je težko speljati, ker
manjka policistov. Pol pa delaš tudi še druge stvari, npr, v
patrulji.
Jaz sem eno leto trenutno na policijskem okolišu. Glede
strategije je zamišljeno v redu, kot je bilo že rečeno.
Projektov je preveč, od nas preveč zahtevajo in zato te
krajevne skupnosti so tudi preveč. Eni se želijo z nami
pogovarjati, eni nas pa enostavno ne marajo. Zato je zelo
težko vzpostaviti stik, isto stik z šolami. Ene učiteljice nas
sprejmejo s temi našimi projekti, enim pa smo odveč, ko
hodimo dobesedno prosit, da naredimo določene projekte.
Nam pa dobesedno zmanjkuje, ker ne moreš priti v isto
ustanovo spraševat glede kaznivega dejanja, ki se je zgodilo
tam in potem prosit zatem za preventivni projekt, da bi ga
lahko izvajal. Ker se ukvarjamo s preveč kaznivimi dejanji na
sektorju, nimaš možnosti samo delati preventive.
Jaz delam to že enajst let. To strategijo pa vidim tako, da ti
ljudje povejo problem, potem pa ti na podlagi tega poizkusiš
nekaj narediti, da odpraviš neke dejavnike, ki vplivajo na
kriminaliteto ali pa neposredno preprečuješ, da do kaznivih
dejanj sploh pride. Je pa res, da imamo čedalje manj časa, da
sploh pridemo do ljudi, da nam povejo za svoje probleme.
Vse se dela nekaj usmerjeno iz Ministrstva navzdol, ki nima
neke zveze z nami. Drugače pa, če bi šli na terenu konkreten
problem, ki se tiče kriminalitete rešiti se bi dalo marsikaj
rešit.
Preventivno delo je zaznavanje problemov in situacij, zaradi
katerih prihaja do kriminalnih ravnanj, kakor tudi
odpravljanje in reševanje posledic, ko do takih ravnanj že
prihaja. Če VPO deluje represivno je samo takrat, ko v
nekem okolju izstopa storilec povratnik in ga represivno
obdelamo, potem policija, kakor tudi VPO dobi na ugledu in
pridobi zaupanje v policijo, ki je predpogoj za pridobivanje
informacij.
VPO sem slabo leto. Samo strategijo vidim kot pristop k
6 let
Dobra je strategija
Problem:
Premalo časa
Ni 100% izvedbe
Hitro opravljeno delo
Težko izvedljiva
preventiva
Premalo policistov
Opravljanje drugih
nalog
Izjema: Projekti
Brez drog in alkohola
Nam se rola
1 leto
Strategija je dobra
Problemi:
Preveč projektov
Prezahtevnost
Težka vzpostavitev
stikov
Težka vzpostavitev
stikov s šolami
Nesprejemanje
policije
Prošnje za izvajanje
projektov
Preveč KD
Opravljanje drugih
nalog
11 let
Ljudje povejo
problem
Preučitev problema
Odprava dejavnikov
Neposredno
preprečevanje
Preprečevanje KD
Pomanjkanje časa
Nepovezanost z MNZ
Zaznavanje
problemov
Odpravljanje posledic
Reševanje posledic
Represija povratnikov
Zaupanje v policijo
Ugled VPO
Lažje pridobivanje
informacij
PROBLEMI:
KADROVSKA IN
ADMINISTRATIVN
A
PREOBREMENJEN
OST
NI VKLJUČENOSTI
DRUGIH
SUBJEKTOV
PRAVILNA
REPRESIJA VPO IN
PRIDOBIVANJE
ZAUPANJA LJUDI
problemu z raznoraznimi razgovori,skupnim sodelovanjem z
občani, da se pogovorimo o konkretnih težavah in da si za
ljudi vzamemo čas. Ne moreš prekiniti razgovorov in nekam
iti. V tem je problem, ker nimaš časa za kvalitetne razgovore
z občani, da bi se osredotočili na konkretne težave in jih tudi
skupaj reševali. Strategija ni učinkovita, če samo obljubljamo,
da bomo kaj naredili in potem k temu ne pristopimo, oziroma
tega ne izvedemo dovolj kvalitetno, da tudi probleme rešimo.
Ljudje pričakujejo prisotnost VPO in, da imaš čas za njih.
Preventiva se razume kot izvajanje aktivnosti, ki so ravno
nasprotje policijskega dela, ki je postavljeno na osnovi
ukrepanja zoper občane. Zato ne moremo delati tako, da smo
v patruljah in izvajaš hkrati patruljno delo, kjer je osnova dela
ukrepanje zoper občane. Če ljudi kaznujemo bodo najmanj
dovzetni, da bodo potem še sodelovali s policijo in dajali
informacije, ki bi nam koristile.
Jaz sem VPO 2 leti. Jaz to strategijo, oziroma naše poslanstvo
vidim tako, da se družimo z ljudmi. Po drugi strani je pa ta
sistem postal tako, da bi šli v neke vzorce dela z ljudmi. Iz
Ljubljane postaviti neke smernice za delo, ni v redu, ker
imamo na vsaki postaji specifične probleme, s katerimi se
srečujemo na področju preprečevanja kriminalitete. Po drugi
strani nam ne dovoljujejo, da bi delali z ljudmi. Prvič ni časa,
drugič imamo veliko drugih sprememb in aktivnosti, da
enostavno ni časa izvajati to strategijo v skupnost
usmerjenega policijskega dela, ki je zelo dobra, ampak je na
tak način težko izvedljiva. Preventivo razumem tudi tako, da
poizkušam zadeve rešiti še preden do težav, oziroma
protipravnih ravnanj pride. Če tega na tak način ne izvajamo
so nas težave prehitele.
Strategija kot pristop
k problemu
Razgovori
Sodelovanje z občani
Čas za ljudi
Premalo časa za
kakovostne razgovore
Konkretne težave
Reševanje težav
Neučinkovitost
strategije
Nekvalitetna izvedba
Nereševanje
problemov
Preventiva
Nasprotujoče si
delovne naloge
Manjša dovzetnost
občanov
Nesodelovanje zaradi
kaznovanja
2 leti
Druženje z ljudmi
Vzorci dela z ljudmi
Enotne smernice za
delo iz Ljubljane
Specifični problemi
na postajah
Preprečevanje dela z
ljudmi
Pomanjkanje časa
Spremembe
Druge aktivnosti
Dobra strategija
Težko izvedljiva
strategija
Vpliv na reševanje
problemov preden
nastanejo
Prehitevanje težav
ENOTA 2
Opišite posebnosti s področja kriminalitete na svojem
policijskem okolišu!
Zadnja leta kakšnih posebnosti s tega področja ni. Serij
kaznivih dejanj je precej manj (serijski vlomi, …), če pa se že
pojavi takšna serija, so storilci povečini Romske populacije,
ne pa vedno. Že zaradi specifičnosti terena kakšnih posebnih
KD ni. Obravnavana so bila od osnovnih KD (premoženjski
delikt) do najhujših KD (umor, …). Glede na dejstvo, da je
na PO 1 romsko naselje, v bližini (druga občina) pa še eno
večje takšno naselje, so kazniva dejanja zadnja leta,
statistično gledano, na enakem nivoju, gre pa predvsem za
Ni posebnosti
Manj serij KD
Storilci večinoma
Romi
Romska skupnost
Ni posebnih KD
Premoženjski delikti
Umori
Tatvine in vlomi
Romsko naselje
Enak nivo KD
NEIZSTOPAJOČA
PROBLEMATIKA
ROMSKA
PROBLEMATIKA
manjše tatvine in vlome.
Na mojem PO ni nekih specifičnih KD, KD so zelo redka cca
do 5 na mesec, izstopajo tatvine, družinsko nasilje, ter KD pri
kršitvah JRM v gostinskih lokalih – Lahke telesne poškodbe.
Izvajam dela na 1. policijskem okolišu, posebnosti s področja
kriminalitete v mestu so sekundarna kriminaliteta-imamo tudi
metadonsko ambulanto, pojavljajo se drobne tatvine,
zatajitve, goljufije, ki jih izvršujejo uživalci drog. Veliko je
tatvin v trgovinah. Vandalizem, uničevanje uličnega
inventarja in družinsko nasilje, so najpogostejše oblike
kaznivih dejanj, s katerimi se srečujem na policijskem
okolišu.
Na mojem policijskem okolišu prevladuje problematika
gozdnih tatvin. Gre za velik teren gozdnih površin nekaj
100.000 ha gozdov. Ljudje sekajo les. na mojem okolišu je
problematika struktura ljudi. Ogromno je ljudi iz držav bivše
Jugoslavije, se pravi socialno nizkega sloja, kar se pozna pri
kriminaliteti, ki jo je iz tega razloga ogromno.
Pri meni, na mojem policijskem okolišu izstopajo mešana
kazniva dejanja, Ta moj policijskem okolišu je veliko
pridelovalcev zelenjave in beležimo veliko tatvin poljščin.
Sicer materialne škode v teh tatvinah ni, nekateri oškodovanci
podajajo bistveno višje zneske pri oškodovanjih, pa tudi
količina je po navedbah bistveno višja kot v realnosti. Gre za
kazniva dejanja tatvine, kjer je skopano po nekaj 100 kg
krompirja, kar je spet vprašanje. Drugi problem je kriminalna
dejavnost občanov z večetničnih skupnosti v romskih
naseljih. Oni so v primerih kaznivih dejanj tatvin poljščin
večinoma osumljeni teh kaznivih dejanj. Teh kaznivih dejanj
v bistvu ne moremo raziskati, sumimo pa, da so jih storili oni,
ker so tudi na teh plantažah, poljih večinoma opaženi.
Pojavljajo se tudi gozdne tatvine, na območju Gorjancev. Je
več kaznivih dejanj, kot na ostalih sektorjih, ne morem reč, da
nekatera prevladujejo, ker so enako zastopano. Pa tudi
kazniva dejanja družinskega nasilja, mogoče zaradi
prisotnosti uživanja alkohola je teh kaznivih dejanj več. Je pa
določena vrsta kaznivih dejanj vezana na letno obdobje. Npr.,
ko ljudje nabirajo gobe, ko so dela v vinogradih in gozdovih
je več vlomov v vozil. Za 1. november imamo vsi, na vseh
okoliših pojav tatvin, ko ljudje puščajo predmete v vozilih na
parkiriščih v bližini pokopališč. Storilci se prilagajajo
letnemu času in posebnostih.
Na mojem policijskem okolišu ni neke specifične
problematike, kazniva dejanja se pojavljajo. Bilo je specifika,
ko se je gradila avtocesta, ko so se pojavljale tatvine goriva iz
Manjše tatvine in
vlomi
Redka KD
Tatvine
Družinsko nasilje
Lahke telesne
poškodbe
Sekundarna
kriminaliteta
Drobne tatvine
Zatajitve
Goljufije uživalcev
drog
Tatvine v trgovinah
Vandalizem
Družinsko nasilje
Gozdne tatvine
Sečnja lesa
Ljudje iz bivše
Jugoslavije
Socialno nižji sloj
Mešana KD
Pridelovalci
zelenjave:
Tatvine poljščin
Manjše škode
Nerealna oškodovanja
PREMOŽENJSKA
KRIMINALITETA
DRUŽINSKO
NASILJE
SEZONSKA
KRIMINALITETA
KRIMINALITETA S
PODROČJA
JAVNEGA REDA
PREPOVEDANE
DROGE IN
SEKUNDARNA
KRIMINALITETA
Tatvine
Kriminalna dejavnost
občanov
večetnične skupnosti
Romska naselja
Romi kot osumljenci
TUJSKA
PROBLEMATIKA
Gozdne tatvine
Družinsko nasilje
Uživanje alkohola
KD vezana na
obdobje
Čas dela v vinogradih
Čas dela v gozdovih
Vlomi v vozila
Pojav tatvin za 1.
november
Prilagajanje storilcev
GIBANJE
KRIMINALITETE
IN POSLEDICA
TRANZITA
STORILCEV
gradbenih strojev in gradbenega materiala. Zdaj tega ni.
največ se pojavljajo kazniva dejanja tatvine poljščin, tatvine
na splošno torej, poškodovanja tuje stvari, pa tudi vlomi v
vozila in vikende. To torej prevladuje. beležim tudi pojav
tatvin in goljufij pri starejših občanih, ker imam razširjeno
območje in dosti je starejših občanov, ki živijo sami. To je
bilo v porastu predvsem lansko in predlansko leto. Se pa še
tudi pojavlja. Vsako leto je nekaj drugega v porastu.
Jaz imam vseh kaznivih dejanj po malem. Na mojem okolišu
je veliko tujcev, ki zakonito ali nezakonito delajo na našem
območju. Imamo več firm, kjer so zaposleni samo tujci in se
zato tudi pozna pri kaznivih dejanjih tatvin. V preteklosti so
se na mojem okolišu pojavljala kazniva dejanja tatvine vozil
in vlomi v stanovanja, v stanovanjske bloke.
Na mojem okolišu je problem kriminaliteta, ki jo izvršujejo
Romi, ki na naš teren prihajajo od drugod. Teh kaznivih
dejanj je največ. Ko pridejo na naš teren izvršijo kazniva
dejanja in potem območje zapustijo. Zelo težko je to zajeziti
ali omejiti. Imamo tudi poostrene nadzore in akcijska dela, ko
jih z našega območja preženemo za 14 dni, vendar je potem
enako. To so kazniva dejanja vlomov v hiše, vozila,
priložnostna kazniva dejanja, tatvine žlebov. Vse to pa je za
občane zelo moteče.
Moj policijski okoliš je zelo strnjen in je največja težava
zbiranje ter popivanje mladostnikov s tem pa povezana
kazniva dejanja poškodovanj tuje stvari ter vandalizma. Kot
kraji izstopajo parki, bloki, železniška postaja ter pokrita
parkirna garaža, kjer se mladostniki najpogosteje zbirajo. Ker
so mesta neosvetljena je tudi možnost za izvrševanje teh
dejanj večja. Za občane to tudi ni toliko moteče, ker ni tako
nastanjeno. Problematika vlomov ni izstopajoča, od
kriminalitete pa tudi izstopajo kazniva dejanja v družini, tam
kjer so socialno šibke družine. Kot je že predhodnik povedal
je v zvezi s pojavom Romov povezana tudi kriminaliteta
tatvin iz stanovanjskih hiš, kjer so oškodovani starejši ljudje.
Storilci s pretvezo prosjačenja izkoriščajo nepazljivost ter
izvršujejo tatvine iz stanovanjskih hiš. V tem trenutku pa so
izstopajoče tatvine odpadnega papirja iz kontejnerjev.
Na mojem sektorju je glede dobre geografske lege največji
problem problematika nasadov prepovedane droge konoplje.
Glede položaja in izredne lege so tudi pogoji za vzgajanje
zelo dobri. Nekaj smo tudi že našli. Nekaj kriminalitete je
seveda premoženjske, vlomi in tatvine. Drugega pa v tem
trenutku.
Ni specifične
problematike
Primer: Gradnja AC
Tatvine goriva
Tatvine gradbenega
materiala
Tatvine poljščin
Tatvine
Vlomi v vozila
Vlomi v vikende
Pojav tatvin in goljufij
pri starejših občanih
Veliko tujcev
(Ne)zakonito delo
Tatvine vozil
Vlomi v stanovanja
Vlomi v stanovanjske
bloke
Storilci Romi
Prihod storilcev od
drugod
Zapustitev kraja po
KD
Težko omejiti KD
Težko zajeziti KD
Poostreni nadzori
Akcijska dela
Pregon iz območja
Vlomi v hiše
Vlomi v vozila
Priložnostna KD
Tatvine žlebov
Moteča dejanja za
občane
Zbiranje
mladostnikov
Popivanje
mladostnikov
Poškodovanja tuje
stvari
Vandalizem
Javna mesta
Ni problematike
vlomov
KD v družini
Socialno šibke
družine
Pojav Romov
Tatvine iz hiš
Oškodovani starejši
ljudje
Izkoriščanje
nepazljivosti
Tatvine odpadnega
papirja iz kontejnerjev
Nasadi prepovedane
droge
Konoplja
Premoženjska
kriminaliteta
Vlomi
Tatvine
ENOTA 3
Kako spremljate varnostno problematiko s področja
kriminalitete na svojem policijskem okolišu in kako
načrtujete izvedbo preventivnih aktivnosti?
Ker je v naši enoti poleg VPO na vsakem PO nekako
zadolžen po en policist – kriminalist, problematiko
kriminalitete spremljata oba in si vzajemno pomagata.
Načrtovanje preventivnih aktivnosti in volje do takšnega dela
je po mojem mnenju nekako v upadu, ker policist oz. VPO, ki
načrtuje preventivno aktivnost, mora velikokrat vključiti tudi
druge policiste, le-ti pa v največji meri ne pokažejo tiste
zainteresiranosti za tovrstno delo in je potem videti, kot da
preventivna aktivnost nima tistega učinka, za katero je
namenjena.
Velikokrat tudi sami VPO-ji pozabimo na namen preventivne
aktivnosti in namesto da bi v načrtu posebej opredelili
preventivno dejavnost, poskušamo načrtovati naloge za
izsleditev storilca. Načrtujem pa z analizo KD za vsak mesec,
vračanje k žrtvam, svetovanje, opozarjanje, izvedba
preventivne aktivnosti, ko se bliža čas trgatve, gobarjenje itd.
Varnostno problematiko spremljam s samim kontaktom z
občani pri vsakodnevnem delu iz poročila dežurnega in
seznamom vpisov kaznivih dejanj, katerega ima vsak VPO za
svoje področje. Večina preventivnih aktivnosti je načrtovanih
že v letnem načrtu in so stalnica, se nanašajo predvsem na
otroke v OŠ in srednjih šolah. Preventivne aktivnosti, katere
je potrebno izvesti iz situacijske problematike na določenem
področju pa so načrtovane z načrtom izvedbe.
Kako spremljam, ja spremljam problematiko preko poročil,
skozi dnevnike dogodkov in vpisov v poročila, kjer so
posamezna kazniva dejanja tudi opisana. Na ta način se
seznanim s problematiko, ki je pereča in se je zgodila na
mojem okolišu. Na ta način nas večina tudi to počne, ker je
metodika dela takšna, da se je potrebno vsak dan seznaniti ob
prihodu v službo. Načrtujem pa glede na problematiko, ki se
v določenem času pač pojavi. Npr. pripravimo obvestila glede
na problematiko vlomov in tatvin iz vozil v jesenskem času,
ki jih potem delimo. To se izvaja predvsem za kazniva
Zadolžen še
kriminalist
Spremljanje
problematike obeh
Vzajemna pomoč
Upad načrtovanja
preventivnih
aktivnosti
Vključenost drugih
policistov
Nezainteresiranost
policistov za
preventivo
Neučinkovitost
preventive zaradi
nezainteresiranosti
Pozabljanje namena
preventivne aktivnosti
Načrtovanje za
izsleditev storilca
Mesečna analiza KD
Vračanje k žrtvam
Svetovanje
Opozarjanje
Izvedba preventivne
dejavnosti ob
sezonskih dogodkih
Spremljanje:
Kontakt z občani
Poročilo dežurnega
Vpis KD
Načrtovanje:
Letni načrt
Stalne naloge
Otroci v OŠ in SŠ
Načrt izvedbe glede
na situacijsko
problematiko
Poročila
Dnevnik dogodkov
Vpisi v poročila
Opis posameznih KD
Seznanitev s perečo
problematiko
Vsakodnevna
VKLJUČENOST
OSTALIH
POLICISTOV
PROBLEM:
NEUČINKOVITOST
ZARADI
NEZAINTERESIRA
NOSTI OSTALIH
POLICISTOV
SPREMLJANJE
DOKUMENTIRANI
H DOGODKOV
VSAKODNEVNO
SEZNANJANJE
IZKUŠNJE IZ
PRETEKLOSTI
LETNO IN
MESEČNO
NAČRTOVANJE
NAČRTOVANJE NA
PROBLEMATIKO
LETNIH OBDOBIJ
dejanja tatvin, kjer se občane pisno opozarja na samozaščitna
ravnanja, ko hočemo nekaj preprečiti in opozoriti ljudi. Za
druga kazniva dejanja pa je malce drugače. lastnike
opozarjamo predvsem ustno. Na moje policijskem okolišu
predvsem te poljedelce, da naj sami poskrbijo za varnost, da
obkrožijo svoje nasade, oziroma plantaže, da tudi sami
poskrbijo za svojo lastnino. Pa tudi, da me direktno
obveščajo, jaz imam tako dogovorjeno, da me pokličejo. Če
se mimo plantaže vozi kakšno romsko vozilo, pa me obvestijo
in če je v bližini kašna patrulja, pa se zapelje na to območje
zaradi večje transparentnosti, da se tam pojavimo in
preprečujemo tatvine. Na tak način jaz to spremljam.
Načrtujem pa aktivnosti v mesečnih načrtih dela, kjer so
določene naloge, ki jih bom izvedel. Slednjega pa tudi
sprotno dopolnjujem, glede na problematiko. Načrtujemo tudi
po teh mesečnih načrtih in planih dela. Ko se pojavljajo
tatvine poljščin, potem napišem v mesečni načrt, da patrulja
na zeleni meji, ki gredo mimo, da naredijo tudi obhode nižje
in se zapeljejo potem v okolico plantaž in nasadov. To je
najpogosteje tudi prenos informacij do ostalih policistov v
patruljah.
Kot so že povedali spremljam varnostno problematiko enako
skozi pisne izdelke in poročila. Načrtujem pa tako, da gledam
za nazaj pri spremljanju kaznivih dejanj in kaj se je na tem
področju dogajalo. Pa tudi pomočnik komandirja odreja
različne naloge s ciljem preprečevanja kriminalitete tako, da
so v aktivnosti preprečevanja vključeni vsi policisti, policisti
kriminalisti. Aktivnosti pa v glavnem izvajam s pisnimi
obvestili in obveščanjem občanov, na oglasnih deskah na
vidnih mestih.
Jaz tu nimam kaj dodati, kot so že povedali, glede spremljanja
je enako. Glede načrtovanja tudi, vse se zabeleži v mesečne
načrte, ki jih po potrebi sproti dopolnjujemo. Najpogostejše
opozarjamo pisno in ustno ter preko patrulj, ki na terenu
preverjajo take, ki se zadržujejo na tem območju, se prav s
prenosom informacij na vse policiste. Opozorimo tudi
oškodovance, lastnike podjetij in zaposlene na gradbiščih, ki
jih opozarjamo na samozaščitna ravnanja.
Drugače pa je pri tem prenosu informacij do drugih policistov
zelo težko, ker je pri nas samo ena patrulja, ki ima že tako ali
tako veliko nalog, ki jih mora narediti. Če jim še mi nalagamo
določene zadeve za preveriti pa nas velikokrat gledajo čudno.
Ker smo vsi delali v patrulji in je nam šlo na živce, ker so
nam dodajali naloge, ker smo že sami imeli veliko dela. Pa
tudi sami še delamo v patruljah.
Pa gledamo za nazaj, koliko je bilo kaznivih dejanj, kje so se
seznanitev
Načrtovanje:
Problematika v
določnem obdobju
Priprava obvestil o
vlomih
Izdajanje obvestil
Pisna opozorila o
samozaščitnih
ravnanjih
Preprečevanje
Opozarjanje ljudi
Ustno opozarjanje
Primer: Poljedelci
Sami poskrbijo za
varnost
Direktno obveščanje
Dogovor o klicu
Pojav romskega
vozila
Patruljiranje
Transparentnost
Preprečevanje tatvin
Mesečno načrtovanje
Dopolnjevanje načrta
Načrtovanje po
mesečnih načrtih
Primer: Pojav tatvin
poljščin
Vpis v mesečni načrt
Obhod patrulje
Prenos informacij do
ostalih policistov
Pisni izdelki
Poročila
Spremljanje preteklih
KD
Odrejanje nalog
pomočnika
komandirja
Vključenost vseh
policistov
Pisna obvestila
Obveščanje občanov
Oglasne deske na
vidnih mestih
Mesečni načrti
Sprotno
dopolnjevanje
Pisno opozarjanje
Ustno opozarjanje
Opozarjanje preko
patrulj
Prenos informacij na
policiste
Opozarjanje
oškodovancev
Opozarjanje lastnikov
PROBLEM:
PREOBREMENJEN
OST IN DODATNO
DELO
NENAČRTOVANJE
VPO
slednja zgodila. Letos na mojem območju ni tako veliko
kaznivih dejanj, da bi lahko delal kakšne posebne varnostne
ocene. Vse je dosti razpršeno, na splošno pa načrtujemo
aktivnosti tam, kjer se kaj pojavlja. Aktivnosti načrtujemo
tudi tako, da ob pojavu teh kaznivih dejanj dopolnimo
mesečne načrte sproti glede na posebnosti, ki jih bomo potem
tudi izvedli.
Recimo, še preden je gradbišče pričelo obratovati sem se z
odgovornimi dobil in jim pojasnil o samozaščitnih ravnanjih
in ukrepih, da naj tudi sami kaj naredijo. Oni so sicer kimali,
pa na zadnje ni bilo ničesar, kar kaže, da jim sploh ni bilo v
interesu. Sedaj ne vem ali je bilo to tako zavarovano ali kaj
podobnega samo samozaščitnih ukrepov ni bilo in se s temi
kaznivimi dejanji velike firme niso obremenjevale. Drugače
je bilo s posameznimi obrtniki, ki so bolj upoštevali naše
nasvete.
Varnostno problematiko spremljam iz poročil dežurnega,
dnevnika OKC. Nekih posebnih analiz ne delam. Na podlagi
izkušenj iz preteklih let in na problematiko, ki je značilna za
določeno časovno obdobje tudi spremljam in načrtujem delo,
ki ga potem izvedem. Ker smo majhna postaja pa seveda
največ informacij pridobim z izmenjavo informacij in
pogovorom s policisti, ki obravnavajo kazniva dejanja na
mojem okolišu. Pa tudi kaznivih dejanj je številčno v manj,
kar pomeni, da ne rabim iskat podatkov v evidencah.
Aktivnosti pa na podlagi vseh informacij načrtujem z
mesečnim načrtom dela, ki ga po potrebi sproti dopolnjujem.
Tudi jaz spremljam problematiko s področja kriminalitete
preko pisnih poročil, ki ga napiše dežurni PP. Veliko
informacij pridobim tudi od policistov, seveda največ pa od
občanov, ki zaznavajo pojave gibanja določenih oseb ali
manjših kaznivih dejan pa jih niso želeli prijaviti. Na podlagi
vsega tega potem napišem mesečni načrt, ki ga tudi
dopolnim, če je to potrebno.
Spremljam tako kot je bilo rečeno iz pisnih poročil.
Načrtujem pa tako, da aktivnosti, ki jih bom izvedel vpišem v
mesečni načrt dela. Bistveno se aktivnosti ne razlikujejo
glede na prejšnja leta saj so podobna na posamezne letne
čase. Sedaj se približuje čas trgatve in bom aktivnosti
usmerjal predvsem v preprečevanje kaznivih dejanj tatvin iz
vozil ter zidanic. Tako bo podobno sedaj, ko nastopi gobarska
sezona, kakor tudi aktualno ob pohodništvu, ki je na mojem
okolišu zelo razširjeno.
podjetij
Opozarjanje
gradbincev
Samozaščitna
ravnanja
Težek prenos
informacij
Preobremenjenost ene
patrulje
Dodatno delo z naše
strani
Delo v patruljah
Pregled preteklih KD
Razpršeni dogodki
Varnostne ocene
Aktivnosti tam, kjer
so KD
Dopolnjevanje
mesečnih načrtov
Načrtovanje glede na
posebnosti
Izvedba načrtov
Vnaprejšnji pogovor
Samozaščitna
ravnanja
Ukrepi
(Ne)upoštevanje
nasvetov
Nezavarovanost
lastnine
Spremljanje poročil
dežurnega
Dnevnik OKC
Ni posebnih analiz
Izkušnje iz preteklosti
Značilna problematika
Spremljanje in
načrtovanje o časovno
značilno problematiki
Izvajanje načrtov
Izmenjava informacij
Pogovor s policisti
Mesečni načrt dela
Dopolnjevanje načrta
Spremljanje pisnih
poročil dežurnega PP
Obvestila policistov
Obvestila občanov
Mesečni načrt
Dopolnjevanja načrta
Spremljanje pisnih
poročil
Mesečni načrt dela
Podobnost aktivnosti
iz preteklosti
Aktivnosti v letnih
obdobjih
ENOTA 4
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete
najpogosteje načrtujete in izvajate?
Najpogosteje so aktivnosti ustnega ali pisnega svetovanja in
opozarjanja
Jaz pa glede na letni čas in posebnosti. Npr. v času trgatve in
gobarjenja – ustno opozarjanje, preventivni material –
zloženke. V primeru obiska starejših občanov izvajam
svetovanje, delim zloženke. V času pred 1. novembrom so
problemi vlomov v vozila – tu delim letake. Za preprečevanje
ropov in ob obiskom finančnih ustanov- opozarjam na
samozaščitna ravnanja. V primeru pojava raznih KD, na
primer tatvine barvnih kovin, se preventivna akcija načrtuje
in izvede po potrebi, ter se občane opozarja na samozaščitno
ravnaje.
Najpogosteje se izvajajo preventivne aktivnosti s področja
kriminalitete v okviru projekta »Žuram s prijatelji ne z
drogo« , LAS Brežice – v sodelovanju z ostalimi subjekti,
projekt »Policist Leon svetuje«. Največ pozornosti namenim
aktivnostim opozarjanje občanov na samozaščitna ravnanja v
času trgatve in gobarske sezone.
Jaz težko rečem, kaj najpogostejše izvajam. Na splošno skoraj
vse. Največ, če tako rečem je ustnega opozarjanja, kjer
posameznike opozarjam na samozaščitna ravnanja. Se pravi,
da grem do posameznika, kjer se je pojavilo kakšno kaznivo
dejanje in osebe seznanim in opozorim na posledice opustitve
ukrepov za samozaščito svojega premoženja. Torej sam
največ izvajam te preventivne razgovore z občani, ki jih ustno
opozarjam in seznanjam z vsemi posebnosti. po mojem
mnenju največ zaleže ustno opozarjanje.
Saj pisno tudi opozarjamo s temi letaki, ki jih večinoma
delimo ter tako opozarjamo in seznanjamo. Zdaj koliko se pa
to pri posamezniku prime pa je to vprašanje. Te letake tudi
delimo na oglasne deske in si jih lahko posamezniki lahko
preberejo. Koliko pa to vpliva na njih pa ne vemo. Jaz sem
imel tudi aktivnost medijskega opozarjanja v lokalnem
glasilu, ker sem dal članek, ki je opozarjal ljudi na določene
posebnosti s področja kriminalitete. Pa imel sem objavljeno
na lokalnem radiu, kjer poznam lastnika, ki je dal v eter
obvestilo s preventivno obvestilo, ki je opozarjalo poslušalce.
Jaz na mojem okolišu tudi pisno opozarjam in seznanjam
Rome v njihovem jeziku napisano.
Ustno svetovanje
Pisno svetovanje
Ustno opozarjanje
Pisno opozarjanje
Odvisno od letnega
časa
Ustno:
V času trgatve in
gobarjenja
Pisno:
Zloženke v času
vlomov
1. november:
Delitev letakov
Preprečevanje ropov:
Opozarjanje na
samozaščitna ravnanja
Opozarjanje občanov
na samozaščitna
ravnanja
Časovne posebnosti
Aktivnost s področja
kriminalitete
Projekt »žuram s
prijatelji ne z drogo«
»policist Leon
svetuje«
Opozarjanje na
samozaščitna ravnanja
Ustno opozarjanje
Opozarjanje na
samozaščitna ravnanja
Opozarjanje na
posledice
Preventivni razgovori
z občani
Ustno opozarjanje
Ustno seznanjanje
Najučinkovitejše:
Ustno opozarjanje
Pisno opozarjanje z
letaki
Deljenje letakov na
oglasne deske
Vprašanje
učinkovitosti pisnega
opozarjanja
Neznan učinek
Neznan domet
Neznan vpliv
Opozarjanje preko
medijev
Lokalno glasilo
Lokalni radio
Opozorilo
poslušalcem
USTNO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
ODZIVNOST NA
POSAMEZNO
ČASOVNO
OBDOBJE
PREVENTIVNI
RAZGOVORI Z
OBČANI IN
NEFORMALNO
DRUŽENJE TER
POVEZOVANJE
IZVAJANJE
PROJEKTOV PRI
IZOBRAŽEVANJU
OTROK IN
ODRASLIH
AKTIVNOSTI PO
NASTANKU
PROBLEMA
Jaz najpogosteje izvajam opozarjanja ljudi, torej preventivne
razgovore z občani. Gre za to, da se zglasim pri občanih in jih
animiram na posamezne aktualne dogodke v povezavi s
kriminaliteto. Najpogosteje torej opozarjam ljudi. Prav tako
tudi pisno seznanjam in opozarjam občane z letaki, ki jih
delim in tudi z objavo kakšnega članka v glasilu. Pri tem
opozarjanju izstopa recimo pogovor s samostojnim
podjetnikom.
Moje najpogostejše aktivnosti so opozarjanje in svetovanje
potencialnim oškodovancem. Torej oglasim se pri ljudeh, ki
bi lahko postali žrtve kaznivih dejanj, ker opuščajo
samozaščitna ravnanja in jim svetujem in opozarjam.
Opozarjam in svetujem tudi z letaki, ki jih delim na vozila ali
jih obesim na primerna mesta, kjer jih vidi več ljudi. Mogoče
je tudi učinkovita metoda pisnega svetovanja in opozarjanja,
ko do kaznivega dejanja že pride. Recimo, da podjetnika
opozorimo, da smo obravnavali kaznivo dejanje pri tem pa
tudi ugotovili, da je k storitvi kaznivega dejanja prispevala
pomanjkljiva varnost, ki jo je namenil - ni ograje, ni
videonadzora, nezavarovan material,…ipd. Tako je bilo v
enem primeru, ko je Komunala izpostavila kot dobro, da smo
jih pisno opozorili napake, kar so potem odpravili.
Jaz menim, da občani šele potem, ko so žrtve kaznivih dejanj
začnejo razmišljati v tej smeri. Mogoče pri tem največ zaleže,
da se osebno oglasim pri občanu in mu tudi v razgovoru
povem nekaj nasvetov za boljšo varnost premoženja, kakor
tudi osebne varnosti. Kot je rekel kolega pri podjetjih je tudi
največji učinek ustnega opozarjanja, ker imajo skladišče, ki ni
varovano s kamerami ali pa tudi še ograjeno ni. In tu, če se
oglasim pri njemu in mu na primeren način to povem, ima po
mojem mnenju največji učinek. Tako, da osebno največ
izvedem aktivnosti ustnega opozarjanja, seveda pa tudi pisno
opozarjam z letaki, ki je tudi uspešna metoda, ker v krajšem
času opozorim več ljudi, saj pri pogovoru porabim več časa,
ki ga pa vedno ni na voljo. Menim, da je ravno ta situacijska
preventiva najpomembnejša, da takoj odreagiramo ter s temi
takojšnjimi osebnimi pogovori preprečimo ponavljanje
dejanj. Poudariti moram, da so tudi uspešna razna predavanja,
ki jih imamo po šolah, v domovih za ostarele, kjer
najranljivejše občane seznanjamo in opozarjamo na
posebnosti. Tukaj se mladostniki še predvsem otroci naučijo
teh stvari.
Pisno opozarjanje
Romov
Opozarjanje ljudi (2)
Preventivni razgovori
z občani
Obisk občanov
Animiranje na
aktualne dogodke
Delitev letakov
Objava članka v
glasilu
Pogovor s S.P.-jem
Opozarjanje in
svetovanje
potencialnim
oškodovancem
Potencialne žrtve KD
Pisno svetovanje in
opozarjanje
Opozarjanje in
svetovanje z letaki
Deljenje letakov na
vozila
Izobešanje letakov
Večji domet letakov
Pisno svetovanje
Učinkovitost pisnih
opozoril
Opozorila s
konkretnimi primeri
Odprava varnostnih
pomanjkljivosti
Nezavedanje
nevarnosti
Sprememba po KD
Osebni obisk
Razgovor z občanom
Nasveti za varnost
Učinkovito ustno
opozarjanje
Osebno opozarjanje
Pisno opozarjanje z
letaki
Učinkovitejše pisno
opozarjanje
Premalo časa za
pogovor
Pogovor pomembnejši
Hitra reakcija
Osebni pogovor
Preprečitev
ponavljanja KD
Predavanja v šolah
Predavanja v domovih
za ostarele
Opozarjanje
najranljivejših
Seznanjanje občanov
DVOM V
UČINKOVITOST
PISNEGA
OPOZARJANJA
MEDIJSKO
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
PISNO
OPOZARJANJE IN
SVETOVANJE
Učenje otrok
Učenje mladostnikov
ENOTA 5
Katere preventivne aktivnosti s področja kriminalitete po
vašem mnenju najbolje dosegajo namen izvedbe?
Najbolje bi namen dosegale preventivne aktivnosti, v katerih
bi bila metoda izvedbe predavanje z uporabo pripomočkov računalnik, slike, predmeti,...
Jaz bi rekel, da so to obiski starejših občanov, obiski šol,
skratka izobraževanja in predavanja.
Ni mogoče oceniti, katere aktivnosti najbolj dosegajo namen
izvedbe, saj je varnostna ocena na določenem PO ocena
skupka izvedenih projektov in aktivnosti, pa še ta ocena je
lahko le pavšalna, saj točnega merila za učinkovitost ukrepov
VPO in ostalih policistov po preventivnih dejavnosti ni
mogoče podati. Po mojem mnenju se lahko rezultati skupnega
dela na področju preventivnih aktivnosti merijo po 10 ali 20
letih.
Jaz največ kot sem omenil ustno opozarjam, ker najbolj
zaleže, ker se pogovoriš z osebo. Tukaj opozarjamo ljudi na
različna ravnanja ter jih tako seznanjamo. Če nekje plakat
obesimo, pač kdo gre mimo ta pogleda, mogoče tudi ne. Nek
učinek sigurno je.
Verjetno mi nimamo povratnih informacij, kakšen je učinek
tega plakata oziroma bilo efekta. Mogoče pa je s tem, ko
obesimo plakat pred pokopališčem, da s tem zmanjšamo
kazniva dejanja. Vsak prebere tisto obvestilo, pa ga mogoče
spomnimo in gre pospravit tisto stvar v vozilu.
Mi ne moremo biti sigurni ali ima določena aktivnost učinek
ali ne.
Edino, kar me moti, oziroma zaznavam je, da ima še vedno
veliko ljudi pri sebi PIN kodo. To se še vedno dogaja, to
ljudje še vedno nosijo zraven. Ne vem na kak način bi tole
preprečili. Ali bi mogoče dali spot na televizijo, da bi vsak bi
bil s tem seznanjen. Ali na radio, da bi potem sprejel tole
obvestilo.
Jaz pravim, da ustno najbolj zaleže. Zame je to najbolj
učinkovita metoda. Saj je jasno, da ne doseže večjega števila
občanov kot npr. pri medijskem, je pa bolj osebno in se tiče
točno tistega, ki ima največ interesa. Ali je bil oškodovan ali
je lahko potencialna žrtev.
Predavanja z uporabo
pripomočkov:
Obisk starejših
občanov
Obisk šol
Izobraževanja
Predavanja
Nemogoče izmeriti
najuspešnejšo
aktivnost
Težko merljive
aktivnosti
Ocena vseh izvedenih
projektov
Rezultati po 10-20
letih
Ustno opozarjanje
Pogovor z osebo
Opozarjanje ljudi
Seznanjanje ljudi
Izobešanje plakata
Nek učinek je
Neznan učinek
IZOBRAŽEVANJA
IN
PREDAVANJA
NI MERLJIVOSTI
UČINKA
NEPOSREDNI
VPLIV Z USTNIM
SVETOVANJEM IN
OPOZARJANJEM
Ni povratnih
informacij
Neznan učinek
Plakat pred
pokopališčem
Predvidevanja o
uspešnosti
Nejasnost ali učinek
je
Problem: Posedovanje
PIN kode
Uporaba TV spota
Obvestilo na radio
Ustno
Najučinkovitejša
metoda
PISNO
OPOZARJANJE S
PLAKATI IN
LETAKI
TEŽAVE
PLAKATOV:
DELNI UČINEK IN
Jaz pravim, da tudi pisno svetovanje in opozarjanje zaleže, če
je postavljeno na pravem mestu. Če letak ali plakat postavimo
na pokopališču, na avtobusnem postajališču, v zdravstvenem
domu, kjer je veliko ljudi bo dosegel svoj namen. Če je pa
postavljen na kaki oglasni deski, pa mogoče ne bo dosegel
ciljne publike.
Odvisno od je tudi kater policijski okoliš gledamo. Na mojem
policijskem okolišu praktično ni oglasnih mest, kjer bi bila
možnost pisnega svetovanja in opozarjanja z letaki. Zato
prosimo npr. na avtobusnih postajah za namestitev plakatov,
na železniški postaji, kjer imajo oglasno desko. Enostavno
prosimo, da lahko kam obesimo.
To je pa, kot smo prej povedali. Sam bi torej poudaril, da je to
plakat, ki ga človek dobi na vozilu. Ko je še vse v redu, ko se
kaznivo dejanje še ni zgodilo, ko se človek razjezi zakaj mu
to nastavljamo. Ampak ravno to je po mojem sporočilo
občanu in naš namen, kaj bi se lahko zgodilo ter njegovo
zavedanje, da bi lahko postal žrtev kaznivega dejanja, ker je
zaradi njegove napake pustil vrednejši predmet v vozilu, pa se
to na srečo ni zgodilo. Ta metoda je po mojem najbolj
direktna in uspešna. Pa bi tu rekel še, da plakat. Je pa res, da
je problem teh plakatov, da ga ne znamo dobro narediti. Po
navadi ima preveč podatkov in ravno to je tisto, kar nima
učinka, ker ga ljudje ne berejo. Občan mora plakat pogledat
in v dveh sekundah prepoznati njegovo sporočilo.
Če jaz rečem ravno ta pogovor, ki ga nameniš občanu.
Pomeni, da se direktno pogovoriš z občanom in ga seznaniš
ter opozoriš na napako, ki jo je naredil in bi lahko privedla do
tega, da bi postal žrtev kaznivega dejanja. Se pravi učinek, ki
ga ima pogovor z občanom, torej preventivno svetovalni
razgovor ima neposredni učinek na njega kot posameznika.
ker gre za osebno opozorilo. Sam letak je sicer tudi v redu,
ampak ga človek prebere in ne jemlje tako osebno. Če
pridemo k oškodovancu vloma v hišo pravi, ja smo mislili, da
pri nas tega ne bo. Pomeni je še toliko visok občutek varnosti,
da ljudje ne jemljejo našim opozoril resno.
Jaz pravim, da tiste aktivnosti, s katerimi res vplivaš
neposredno na človeka. Ker ga neposredno se dotakne. je pa
res, da smo ljudje tako navajeni, da dokler se nam to ne zgodi
tega ne upoštevamo. Torej, rekel bi, da so to aktivnosti
neposrednega opozarjanja in svetovanja občanov. Oblike so
lahko seveda različne, kot npr. medijsko in pisno svetovanje
in opozarjanje, je pa ustno najpogosteje, ki ga izvajam.
Pravim res, da je takrat ko je posameznik žrtev kaznivega
dejanja se šele zaveda posledic in tega, da za svojo varnost
največ lahko stori sam. Lahko mu jaz govorim naredi to, pazi
Komunikacija s
potencialno žrtvijo
Komunikacija z
oškodovancem
Pisno svetovanje in
opozarjanje na
pravem mestu
Letaki na
pokopališčih
Letaki na avtobusni
postaji
Letaki v ZD
Letaki na oglasni
deski
Doseganje ciljne
publike
Ni možnosti pisnega
obveščanja
Plakati na avtobusni
postaji
Plakati na oglasnih
deskah
Težava:
Prošnje za namestitev
letakov
Plakat na vozilu
Letak pred KD
Zavedanje da bi lahko
bil žrtev KD
Napake občana
Direktna in uspešna
metoda
Plakat
Slaba oblika
Preveč informacij
Nihče ne bere
Nima učinka
Hitro razbrati
sporočilo
Pogovor
Direktni pogovor z
občanom
Opozarjanje na
napake
Seznanjanje z
napakami
Preventivno
svetovalni pogovor
Osebno opozorilo
Delni učinek letaka
Neosebnost letaka
Visok občutek
varnosti
Neresno jemanje
opozoril policije
NEOSEBNI VPLIV
UPORABNOST
MEDIJEV PRI
SVETOVANJU IN
OPOZARJANJU
na to,…itd, ampak dokler se njemu to ne zgodi ne bo tega
upošteval in na to pazil.
ENOTA 6
Ali je po vašem mnenju kvantiteta ali kvaliteta
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete
pomembnejša za zmanjševanje njene stopnje in vaš
odgovor utemeljite oziroma predstavite na praktičnem
primeru
Po mojem mnenju bi bila bolj pomembna kvaliteta. Primer:
vsako leto dobimo letake z vsebinami, kot so »zavarujte svoje
vozilo pred tatvino, vlomom« »ne kradejo samo srake« in
druge. Le-te izdajamo voznikom in drugim osebam z
namenom, kako se bodo začeli obnašati bolj »samozaščitno«
oz. da bodo upoštevali tista navodila, ki jim dajemo, pa
nazadnje ugotovimo, da le redko kateri potem to resnično
upoštevajo. Če pa bi v posameznih skupnostih organizirali
predavanje in pri tem uporabili pripomočke, bi ljudem bolj
nazorno prikazali pomen samozaščitnega ravnanja. Tudi
glede drugih oblik kriminalitete – primer KD povezana z
mamili. Če uporabimo samo metode ustnega ali pisnega
svetovanja, je moje mnenje, da ni takšnega učinka, kot če bi
za posamezne skupine organizirali predavanje z uporabo
pripomočkov.
Pomembnejša je kvaliteta, to pomeni da preventivna aktivnost
zajame bodoče morebitne žrtve KD, vse splošno
razdeljevanje zloženk za evidenco je zgrešeno.
Kvantiteta preventivnih aktivnosti bi mogoče zadostila
mesečnemu ali letnemu poročilu policijski upravi, kvaliteta
oziroma učinkovitost izvedenih aktivnosti pa bi bila pri tem
vprašljiva. Aktivnost mora biti usmerjena ciljni skupini in
mora čim bolj jasno in enostavno prenašati svoje sporočilo,
da dosega svoj namen. Primer: Nesmiselno bi bilo raznašati
letake z opozorili na samozaščitna ravnanja (vlome v vozila,
zaklepanje avtomobila) po celemu mestu. Sporočilo je bolj
sprejeto, če ta letak prejmejo osebe na primer v času gobarske
Neposredni vpliv na
človeka
Neupoštevanje
Učenje iz izkušenj
Neposredno
opozarjanje
Neposredno
svetovanje
Medijsko svetovanje
Pisno svetovanje
Pisno opozarjanje
Ustno najpogostejše
Nezavedanje posledic
Neupoštevanje
navodil
Pomembnejša
kvaliteta
Primer: Različni
letaki
'Zavarujte svoje
vozilo'
'Ne kradejo samo
srake'
Navodila za
samozaščito
obnašanje
Neupoštevanje
navodil
Organiziranje
predavanj
Nazorni prikaz
Ustno in pisno
opozarjanje manj
učinkovito kot
predavanje
Pomembnejša
kvaliteta
Cilj bodoče
potencialne žrtve KD
Zgrešeno vsesplošno
deljenje zloženk
S kvantiteto vprašljiva
kvaliteta
Kvantiteta zadosti
poročilom PU
Usmerjenost k ciljni
skupini
Jasnost prenašanja
sporočila
Primer: Letaki z
opozorili
POMEBNOST
KVALITETE:
CILJNA
USMERJENOST
AKTIVNOSTI
PRIMER:
RAZDELJEVANJE
LETAKOV S
PREVENTIVNO
VSEBINO
OSREDOTOČENOS
T NA PROBLEM
PRI PREDAVANJIH
sezone in trgatve, ki dejansko puščajo avtomobile na območju
»Vrbine«, vinorodnem okolišu, oziroma so obiskovalci
narave. Izdanih je 95% manj letakov, so pa dosegli pravo
ciljno skupino.
Sigurno je kvaliteta preventivnih aktivnosti boljša za
zmanjševanje kriminalitete. Prej sem omenil opozarjanje
občanov, ki puščajo PIN kode v denarnicah. Ali pa, ko ljudje
na podeželju opravljajo opravila na vrtovih in puščajo
odklenjene hiše, avtomobile. Tako se je z kvaliteto izvedene
aktivnosti v preprečevanje teh kaznivih dejanj bistveno
zmanjšalo. Ravno usmerjenost v konkreten problem in
izvedba opozarjanj ter pogovorov z občani, kjer jih
opozarjamo na samozaščitna ravnanja je bistvenega primera.
Jaz menim, da mora biti ravno na kvaliteti večji poudarek. Če
je več kvantitete je potem, vprašanje koliko je učinka in
efekta teh aktivnosti. Vemo pa vsi, da jih je v sedanjem času
veliko na vseh področjih.
Če greš v našo pisarno pogledat boš videl en kup enih
plakatov, en kup opozoril, en kup materiala, ki so
neučinkoviti in bi bilo boljše, da dajo sredstva v en kvaliteten
videospot na televizijo bi več dosegli kot pa s tem ko gre več
sredstev v več projektov ali več aktivnosti, ki se izkažejo, da
niso uporabna, se pa ponavljajo vsako leto. Tako lahko edino
rečemo, da smo določene aktivnosti izvedli, vprašljiva pa je
kvaliteta teh aktivnosti. Mislim, da je kvalitetno opravljena
preventivna aktivnost bistvenega bolj pomembna kot
kvantiteta.
Jaz menim, da je to tudi stvar posameznika, koliko ima
interesa pri sprejemanju policijskih preventivnih vsebin.
Lahko bo videl logotip 'policije' in bo šel mimo ali pa si bo
zadeve prebral. Kaka teta so bi zloženko pogledala, nekdo pa
bo jo vrgel v smeti. Je tudi odvisno od stopnje zaupanja in
javnega mnenja v policijo.
Enostavnost
prenašanja sporočila
Sporočilo ob pravem
času na pravem mestu
Manj letakov, vendar
ciljno usmerjenih
Prava ciljna skupina
Kvaliteta je boljša
Kvaliteta preprečuje
KD
Primeri:
Opozarjanje občanov,
ki puščajo PIN kode
Puščanje odklenjenih
vozil na podeželju
Usmerjenost v
konkreten problem
Pogovor z občani
Opozarjanje občanov
na samozaščitna
ravnanja
Več poudarka na
kvaliteti
Kvantiteta ni
učinkovita
Veliko aktivnosti,
malo efekta
Neuporabnost
plakatov
Neučinkovitost
tiskanih opozoril
Sredstva za kvaliteten
videospot na TV
Sredstva za napačne
projekte/aktivnosti
Veliko aktivnosti, ki
so neuporabne
Vprašljivost kvalitete
Kvaliteta je
pomembnejša
Večji efekt bi bil z enim konkretnim projektom, ki bi bil
zasnovan globalno in temeljito, skratka kvalitetno.
Osredotočili bi se na konkreten problem in bi ga se s
kvalitetnim pristopom poizkušali rešiti.
(Ne)sprejemanje
opozoril posameznika
Dovzetnost
posameznika
Stopnja zaupanja v
policijo
Javno mnenje o
policiji
Moje mnenje je, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete. S
kvantiteto pridemo do tega, da je vsepovsod preveč vsega.
Bodisi opozoril ali obvestil, letakov, plakatov,…itd, ki v
množičnem smislu ne dosegajo načina. Bolje izvesti manj
aktivnosti, pa de zelo dobro narediti, da je od tega večji
učinek. Če damo primer ta preventivni plakat »s srako« lahko
rečem, da je bil po izvedbi tega projekta nekaj časa mir in je
Večji efekt s
konkretnim projektom
Kvalitetno zasnovan
projekt
Osredotočenost na
konkreten problem
Kvaliteten pristop k
rešitvi
NEGATIVNI
UČINKI
KVANTITETE:
ZASIČENOST Z
INFORMACIJAMI
IN
NEUPOŠTEVANJE
NAVODIL
OBČANOV
NEUPORABNOST
VELIKIH
PLAKATOV
NAPAČNO
PORABLJENA
SREDSTVA IN
RESURSI
STOPNJA
ZAUPANJA V
POLICIJO
zaleglo ter doseglo svoj namen. Ko bo se situacija poslabšala
pa ga bomo ponovno obnovili. Iz tega menim, da je bolje
načrtovati manj aktivnosti, pa se tem bolje posvetiti in v njih
vložiti več truda ter sredstev, da bi dosegli želen učinek.
Jaz bi rekel, da sigurno kvaliteta. Ker mislim, da so ljudje
'siti' preveč informacij in potem si tistih, ki so zares dobre ne
zapomnijo in ne vejo več, kaj si jim povedal. Bistveno je, da
jim ne razlagamo na dolgo in široko, ampak povemo bistvene
informacije, s katerimi želimo doseči namen. Jaz vidim, da
kvantiteta izvajanja preventivnih aktivnosti izgublja na
pomenu in razvrednoti tudi tiste aktivnosti, ki imajo
kvalitetno vsebino, pa jih ljudje že na začetku nočejo
sprejemati. Po eni strani smo prisiljeni h kvantiteti, ker
nimamo časa za izvedbo kvalitetnih aktivnosti iz razloga, ker
je tega preprosto preveč aktivnosti.
Tudi jaz tako pravim, sedaj je pa to odvisno kakšno vrsto
aktivnosti imaš. Kvaliteta je trud, kvantiteta pa je
zadovoljevanje statistike. Veliko je odvisno od vodstva,
kakšno ima vizijo in mišljenje pri tem, kaj podpira ali
kvantiteto ali kvaliteto. Ali bo strmelo k temu, da bo lepše
izpadlo do policijske uprave. Drugače mislim, da ja kvaliteta
pomembnejša in ima večji učinek. S kvantiteto bomo lahko
'zasičili' eno mesto s preveč opozorili in bodo imeli ljudje
občutek, da ne živijo v varnem mestu, ker bo na vsakem
koraku kako opozorilo o možnosti ali nevarnosti kaznivega
dejanja. Osebno mislim, da bi bilo bolje, da bi se vsako leto
osredotočili na eno vrsto kaznivih dejanj ali deliktov in bi
večino aktivnosti ter s tem energije vlagali v odpravo teh
vzrokov in zmanjšanju števila kaznivih dejanj. Slednje po
mojem bi imelo trajnejši učinek. Če pa gremo z desetimi
akcijami ali projekti ven, pa dajemo občutek, da živimo v
nevarni državi.
ENOTA 7
Katere so najpogostejše težave, ki vplivajo na izvajanje
preventivnih aktivnosti s področja kriminalitete?
Jaz osebno menim, da ni nekih težav pri izvajanju
preventivnih aktivnosti. Mogoče imam samo jaz tak občutek,
vendar trenutno menim, da nekih večjih sistemskih težav ni.
Pomembnejša
kvaliteta
Kvantiteta ne dosega
cilja
Prenasičenost
kvantitete
Bolje manj in dobro
Večji učinek s
kvaliteto
Uspešen plakat s
srako
Bolje manj aktivnosti
Bolje manj in več
truda in sredstev
Kvaliteta
Preveč informacij
Preveč
nepomembnega
Ločevanje dobrih od
slabih
Samo bistveno v
obvestilu
Kvantiteta izgublja na
pomenu
Nesprejemanje ljudi
Preveč aktivnost za
kvaliteto
Prisiljenost v
kvantiteto zaradi
pomanjkanja časa
Kvaliteta je trud
Kvantiteta je za
statistiko
Odvisno od vodstva
Kvaliteta ima večji
učinek
Pomembnejša
kvaliteta
Kvantiteta:
Zasičenje z obvestili
Občutek nevarnosti
zaradi zasičenosti z
opozorili
Preveč opozoril
Bolje:
Osredotočanje na eno
vrsto KD na leto
Trajnejši učinek
Preveč akcij straši
Ni težav
Sistemskih težav ni
POMANJKANJE IN
PRIHRANEK ČASA
NEZADOSTNA IN
Pomanjkanje časa, neuspela srečanja z občani, razpršenost
terena.
Pomanjkanje časa VPO, saj mora VPO poleg svojih
primarnih nalog opravljati še vsa druga dela na PP.
Pomanjkanje sredstev za preventivni material, od VPO se
pričakuje kreativnost in inovativnost, udarniški pristop na
področju preprečevanja kriminalitete…S čim? Lastnimi
sredstvi? Sredstvi sponzorjev? Kot smo v preteklosti že
počeli. Ali ima VPO tudi dovolj kadrovske podpore pri
svojem delu? Opozorila – letake na določeno problematiko,
bi lahko bila posredovana tudi s strani pošte Slovenije, ne pa
da sam za raznašanje letakov koristim po dve ali tri delovne
dni. Tudi zakonodaja VPO omejuje pri svoji kreativnosti, saj
nabiranje sredstev sponzorjev policistu ni dovoljena. Kolikor
»denarja toliko muzike«
To je kot sem na začetku povedal, če bi imeli čas bi se lahko
tudi bolj kvalitetno ukvarjali s posameznimi aktivnostmi.
Tako pa je kot je bilo rečeno narediti jih moramo veliko, časa
je manj in so torej izvedene kvantitativno, učinkovitosti pa ni.
Pri nas je sploh problematika na naši postaji, ker je premalo
policistov. In je en kup kaznivih dejanj. Če pogledamo mape,
vidimo okoli 10 dosjejev kaznivih dejanj. Glede na to tudi
delamo v patrulji in na stranski tir dajemo preventivo.
Naredili bomo samo toliko, da je pač narejeno, ni pa kvalitete
pri izvedbi teh.
Kar se tiče pisnih opozoril je težava, ker nimamo nobenega
materiala, s katerim bi lahko to pričvrstil plakate na plakatna
mesta.
Jaz pravim, da je težava tudi v tem, da imamo stare tiskovine,
ki jih razdeljujemo občanom, ker novih ni.
Dosti pozno pridejo ta obvestila, preventivni material, ko
rabimo tega ni.
Jaz pravim, da je to preobremenjenost in seveda druge
naloge, ki jih moramo izvajati. Po končanih počitnicah se
začne ta preobremenjenost. To so privedbe pristojnim
sodiščem, kjer jih je veliko in jih je treba včasih cel dan s
celega območja prevažati na različna sodišča ali v uklonilne
zapore. To je včasih dvakrat do trikrat na teden in tu ti časa
zmanjka za preventivo, ko moramo narediti bolj manj
kvalitetno toliko, da se naredi vnos v evidenco. Saj razumem,
da ni ljudi in da delo postaje mora potekati. Na nas je veliko
različnih opravil, ki jih moramo izvajati.
Pomanjkanje časa
Neuspela srečanja z
občani
Razpršenost terena
Pomanjkanje časa
Veliko drugega dela
Pomanjkanje sredstev
Visoka pričakovanja
od VPO
Premalo sredstev
Premalo kadrovske
podpore
Uporaba Pošte pri
letakih
Izkoriščenost
delovnega časa
Omejevanje
zakonodaje za
sredstva
Pridobivanje
sponzorjev
Količina aktivnosti
odvisna os sredstev
Premalo časa
Kvantitativne
aktivnosti
Ni učinkovitosti
Premalo kadra
Veliko KD
Ogromno dela
Delo v patrulji
Preventiva na
stranskem tiru
Aktivnosti narejene
površno
Kvalitete ni
Pomanjkanje
materiala
Stare tiskovine
Ni novih tiskovin
Pozna dobava obvestil
Preventivnega
materiala ni
Preobremenjenost
Preveč nalog
Preobremenjenost po
počitnicah
Veliko privedb
pristojnim sodiščem
Privedbe v uklonilni
zapor
Premalo časa za
preventivo
NEPRAVILNO
RAZPOREJENA
FINANČNOMATERIJALNA
SREDSTVA
KADROVSKI
DEFICIT IN
PREOBREMENJEN
OST
NECENJENOST IN
NEMERLJIVOST
DELA MED
POLICISTI
NEZAINTERESIRA
NOST IN
NESODELOVANJE
LJUDI
NESMISELNO
NAČRTOVANJE
NALOG GLEDE NA
POTREBE
NEPOZNAVANJE
POMENA
PREVENTIVE PRI
MLAJŠIH
POLICISTIH
PREMAJHNA
USPOSOBLJENOST
VPO
PREVENTIVA IN
REPRESIVA V ENI
OSEBI
Jaz menim, da je največji problem v tem, da smo za vse
predvideni in izvajamo vse delo v policiji.
Težava je tudi v tem, da jaz opravim razgovor, oziroma
kvalitetnejšo aktivnost, policist pa dva kaznuje za pas in je
več naredil kot jaz, vsaj tak občutek lahko dobim, da naše
delo ni toliko merljivo in cenjeno.
Je pa res, da se noče nobeden od občanov izpostavljati. Zato
so ta neformalna druženja in razgovori z občani v zvezi s
preprečevanjem kriminalitete tudi včasih zelo težka, ker
določene informacije od občanov dobiš, vendar ne želijo se
nikjer izpostavljati.
Zelo težko je najti sogovornika, nekoga ki je poleg žrtve še
zainteresiran za to, da bi mu neke vsebine prenesli. Tu velja
predvsem nesodelovanje drugih subjektov, pa tukaj velja, da
gre za nesodelovanje tako fizičnih oseb, kot predstavnikov
drugih institucij. Osebno vidim velik problem tudi v temu, da
je sredstev za preventivne aktivnosti premalo, oziroma so ta
nesorazmerno porazdeljena. Imamo na enem področju
materiala še iz preteklih let, pa zadeve niso aktualne.
Če pogledam letne načrte je mogoče pomanjkljivost v tem, da
ne moremo načrtovati nekaj za eno leto vnaprej, ker ne vemo
kakšna bo potem varnostna situacija. To ni situacijska
preventiva, to je usmerjena preventiva. Saj lahko tudi to
izvajamo, vendar je te usmerjene preventive preveč in jo
moramo izvesti ne glede na to, da se v posameznem letnem
času pojavi drug problem, ki zahteva naše aktivnosti, mi pa
imamo načrtovano že nekaj usmerjenega. Enako je s tem, da
imamo na vseh letakih bistveno preveč informacij, ker ljudje
tega ne berejo, vsebina jih ne pritegne in potem sam letak
nima učinka.
Jaz bi tudi rekel, da je velika težava pritegniti pozornost ljudi.
Vse dokler se nekomu nekaj ne zgodi interesa ni. Ker večina
misli, da se posamezniku ne more posamezno kaznivo dejanje
zgoditi. Pri tem imaš pa tudi občutek, da te posamezniki ne
poslušajo, kar kaže na očitno nesodelovanje in
nezainteresiranost. Saj obstajajo razna različna izobraževanja,
kako izvajati takšne aktivnosti, vendar je slednjih premalo.
Sami naletimo, na nezainteresiranega poslušalca, pa se še
tako trudimo, ga ne pritegnemo, ker nimamo dovolj
komunikoloških znanj. Policijo vidijo občani kot 'pobiralce
denarja' na cesti in ne tiste, ki pomagajo pri tem, da
preprečujejo določena ravnanja in jim pomagajo.
Jaz bi izpostavil nesodelovanje drugih subjektov, nekateri
Aktivnost le zaradi
vnosa v evidenco
Premalo ljudi
Prioriteta na tekočem
delu
Predvideni za vse delo
na policiji
Nemerljivost dela
med policisti
Delo VPO ni cenjeno
niti merljivo
Neizpostavljenost
občanov
Otežena neformalna
druženja z občani
Težko pridobivanje
informacij
Želja po
neizpostavljanju
Težko najti
sogovornika
Nezainteresiranost
ljudi
Nesodelovanje
Premalo sredstev
Nesorazmerna
porazdelitev sredstev
Neaktualnost
materiala iz
preteklosti
Predolgoročno
načrtovanje
Načrtovanje za leto
vnaprej
Nemogoče
napovedovanje
situacije
Usmerjena preventiva
Preveč usmerjene
preventive
Uresničevanje načrta
ne glede na dejansko
stanje
Nefleksibilnost
Preveč informacij na
letakih
Vsebina ne pritegne
Neučinkovit letak
Pritegniti pozornost
ljudi
Ni interesa
Nesodelovanje
posameznikov
Nezainteresiranost
posameznikov
Premalo izobraževanj
NESODELOVANJE
DRUGIH
SUBJEKTOV IN
INSTITUCIJ
PREOBSEŽNO IN
NASPLOŠNO
DELEGIRANJE Z
UPRAVE
imajo interes sodelovati, večina pa nima interesa sodelovanja
ali pa da bi skupno izvajali aktivnosti. Tu bi izpostavil npr.
lovske družine. Praktično pa večina subjektov ne izraža
interesa pri sodelovanju.
V vseh teh usmeritvah za delo, ki jih imamo ne moremo mi
že po logiki narediti kvaliteto, ker je preprosto vse bazirano
na kvantiteto, ker se policija preprosto hoče narediti bistveno
več aktivnosti, kot jih lahko. Problem je tudi v tem, da je
planirano za območje celotne uprave, problemi so pa v
Novem mestu drugačni kot v Sevnici ali Ljubljani.
Najpogostejša težava je tudi to, da so občani nedovzetni za
naša opozorila. Zgodilo se je tudi, da se je žrtev, ki ji je bilo
že vlomljeno, da ni dovolj poskrbela za varnost.
Jaz bi tudi rekel, da mlajši policisti nimajo občutka, kaj je
njegovo poslanstvo in njegova vloga. Vse več intenzitete in
fokusa imajo na tem, da pride policist na teren in napiše nekaj
položnic in je prikazal svoje delo.
Ena izmed težav je tudi v tem, da smo mi v patrulji. In ko sem
v patrulji se od mene zahteva represivno delo po prometu in
me sprašuje vodstvo, zakaj tega nisem izvajal. Do občanov pa
je potem to dvojna vloga. Enkrat jih prosim za informacije in
podatke drugič jih kaznujem za prekrške in je moj glavni
namen kaznovanje. To je zaradi tega, ker moramo delati tudi
v patruljah.
Bistvena je nezainteresiranost ljudi in subjektov,
nepoznavanje vloge mlajših policistov, nesodelovanje med
ljudmi na splošno, ker sami občani gledajo sami za sebe.
Tudi, če se komu kaj zgodi, samo da se ni pri njim.
ENOTA 8
Kako je po vašem mnenju pomembno sodelovanje z
drugimi institucijami na področju preprečevanja
kriminalitete?
Mislim, da uspeha ni brez sodelovanja vseh, ki lahko
VPO
Težko pritegniti osebe
Manjko
komunikacijskih
veščin
Policija kot represivni
organ v očeh ljudi
Nesodelovanje drugih
subjektov
Ni interesa po
sodelovanju
Primer:
Lovske družine
Neizražanje interesa
drugih subjektov
V policiji je vse
usmerjeno h kvantiteti
Preveč načrtovanega
od sposobnosti
izvedbe
Planirano centralno iz
uprave
Različne težave glede
na regijo
Specifičnost območja
Nedovzetnost
občanov za opozorila
Neupoštevanje
opozoril
Ni občutka pri mlajših
policistih
Občutek o poslanstvu
in vlogi policista
Fokus na represijo
Dvoličnost nalog
Protislovnost nalog
Represivno delo VPO
Dvojna vloga
Prošnja za informacije
Kaznovanje za
prekrške
Delo v patruljah
Nezainteresiranost
ljudi in subjektov
Nepoznavanje vlog
mlajših policistov
Nesodelovanje med
ljudmi
Negativni
individualizem
Ni uspeha brez
sodelovanja vseh
Sodelovanje je
specifično
Največ sodelovanja:
Z državljani
NUJNOST
SODELOVANJA
ZELO POMEMBNO:
Z INSTITUCIJAMI
Z DRŽAVLJANI
pripomorejo k večji varnosti. Vsako sodelovanje je
specifično. Največ sodelovanja je z državljani in
posameznimi institucijami. Malce manj pa s predstavniki
lokalnih skupnosti in drugimi subjekti. Tu pa opažam, da
lokalne skupnosti nimajo take volje ali interesa za
sodelovanje in smo več ali manj prepuščeni sami sebi.
Jaz pravim, da je sodelovanje tako z državljani kot z
institucijami zelo pomembno. Včasih imam občutek, da ljudje
še vedno ne poskrbijo dovolj za varnost in imajo občutek, da
živimo v zelo varni državi. Tako pravijo, da lahko puščajo
odprta vozila in hiše, ker pri njih od nekdaj tako počnejo in ni
nikoli nihče nič odnesel. Tukaj delujejo nezainteresirano in ne
poslušajo naše nasvete. Tudi z lokalnimi skupnostmi je
podobno. Imajo pač svoje prepričanje in je težko to
spremeniti, ker nimamo vpliva. Lokalna skupnost ima svoje
probleme, denarja za karkoli naredit pa ni, če kaj predlagamo
pa ni posluha, kar kaže na nezainteresiranost. Mi pa moramo
vsak mesec izvajat kontakte, kar je malce smešno potem.
Prvo vprašanje je retorično, saj smo policisti v službi
državljanov ne pa sami sebi namen, tako da je sodelovanje
občanov pri preprečevanju kriminalitete samo po sebi
umevno, 40 policistov v občini s 25.000 prebivalci bi imelo
slab efekt. Tudi ustanove so ljudje, katere imajo svoje
informacije in vlogo, tako da je sodelovanje z ustanovami
prav tako pomembno. Predstavnike lokalne skupnosti mora
VPO dobro poznati in biti z njimi v kontaktu, vendar se z
zadnjimi usmeritvami iz uprave daje prevelik poudarek na
vključevanje predstavnikov lokalne skupnosti. Predsednik KS
si beli glavo z infrastrukturno ureditvijo določene KS ne pa s
preprečevanjem kriminalitete v KS. Za predstavnike lokalne
skupnosti je samoumevno, da bo za kriminal na njihovem
področju poskrbela policija, na kakšen način pa si ne belijo
glave.
Vsekakor je dobrodošlo, ker določene projekte brez teh
institucij ne moremo opraviti. Jaz sem imel preventivni
projekt 'spoznavanje narave – tabor', kjer so bili udeleženi
mlajši prestopniki. Konkretno je bila zadeva določena s
tožilstva. Mi sami nimamo financ za izvedbo projekta
omogočila Center za socialno delo in Mladinskega centra, ki
sta omogočila izvedbo tega projekta. Šlo je za dva dni in je
bilo potrebno od prevoza do prenočišča in prehrane. Pri nas
pa tega denarja pa ni, zato si tovrstnih projektov brez
sodelovanja drugih ne moremo privoščiti ali jih izvajati.
Jaz mislim, da je dobro to sodelovanje in mora biti. Glavno
vlogo ima pri nas Center za socialno delo saj z njim lahko
nekaj dosežemo. Družinsko nasilje – oni lahko vabijo na
Posameznimi
institucijami
Manj:
S predstavniki lok.
skupnosti
Ni interesa za
sodelovanje lok.skup.
Prepuščenost samim
sebi
Zelo pomembno:
Z državljani
Z institucijami
Premalo skrbi ljudi
za varnost
Občutek varne države
Odprta vrata vozila
Odprta vrata hiše
Slepo zaupanje
Nezainteresiranost
Neupoštevanje
nasvetov
Podobno z lokal.
skupnostmi
Svoje prepričanje
Nezmožnost vpliva
Premalo denarja za
akcijo
Ni posluha za
predloge
Nezainteresiranost
Izvajanje kontaktov
Policisti v službi
državljanov
Samoumevno
sodelovanje
Učinek policistov
Pomembnost
sodelovanja z
ustanovami
Lokalne skupnosti:
Dobro poznavanje
predstavnikov
Kontakti
Prevelik poudarek na
vključevanje
predstavnikov
Predstavnikom ni
pomembno
preprečevanje
kriminalitete
Skrb policije za
preprečevanje KD
Sodelovanje je
dobrodošlo
Nujnost sodelovanje
pri projektih
Projekt: Spoznavanje
narave - tabor
PRISPEVEK IN
VPLIV SUBJEKTOV
K VARNOSTI
NEPRECENLJIVO
SODELOVANJE S
CSD
NUJNOST
SODELOVANJA Z
LOKALNIMI
SKUPNOSTMI IN
KONSTANTNI
STIKI
NEZAINTERESIRA
NOST ZA
SODELOVANJE
LOKALNIH
SKUPNOSTI IN
NEDOVZETNOST
ZA PREDLOGE
POLICIJE
NEZAINTERESIRA
NOST LJUDI IN
NEUPOŠTEVANJE
NASVETOV
razgovore in izvajajo ukrepe v svojih pristojnosti. Zdaj druge
institucije, kaj pa jaz vem. Npr. s krajevnimi skupnostmi,
lahko se mi z njimi pogovarjamo, ampak oni nimajo nekih
pristojnosti, da bi pripomogli k izboljšanju kriminalitete.
Tudi jaz menim, da je s Centrom za socialno delo najboljše
sodelovanje in imajo tudi največ učinka. Kooperativno dobro
sodelujemo z njimi. Včasih pa nam tudi kaj odstopijo, kar ni
naše.
Jaz na mojem okolišu sodelujem s šolami, z lokalnimi
skupnostmi in, če je kaj takega tudi dobim potrebne
informacije.
Jaz mislim, da za preprečevanje določenih ravnanj je najbolj
uspešen Center za socialno delo, kjer so rezultati tudi vidni.
Ostali subjekti so pomembni zato, da si izmenjavamo
informacije, ki so za nas pomembne. Bodisi je to pomembno
zaradi tega, da mi dobimo informacije ali zato, da jih mi
posredujemo za dosego nekega cilja ali obveščanja večjega
števila ljudi, občanov.
Sodelovanje z drugimi institucijami je zelo pomembno. Vsak
subjekt lahko prispeva k varnosti in na koncu da prispevek v
celoto. Mi sami smo premajhni, smo pa tisti, ki bi morali
usmerjati tudi druge subjekte, da lahko pomagajo pri splošni
varnosti ljudi in premoženja. Mi torej vplivamo na vsak
subjekt posebej, da na koncu pride do rezultata, ki ga tudi
sami želimo. Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi je zelo
slabo, ne želijo da smo poleg, da pomagamo k varnosti. Tudi
nimajo nobenega interesa. Predvsem takrat, ko nas
potrebujejo.
Jaz pravim, da so krajevne skupnosti totalno nezainteresirane
za varnost oziroma sodelovanje z nami. Vzpostavljanje stikov
je zelo otežkočeno. Veliko lahko bi naredili s skupnimi
močmi, vendar je slednje z njihove strani slabo. Nimajo
interesa, so nezainteresirani. Tudi, če bi jim predlagali
postavitev tabel, ali konkretno opozarjali na določen
varnostni problem, bi to zelo težko dosegli. Je res, da
problematika ni tako pereča, ampak vseeno. Določena
kazniva dejanja so zastopana po celem terenu in so prisotna
na vsaki krajevni skupnosti.
Tukaj jaz povem, da smo podali predlog za ustanovitev
varnostnega sosveta, pa pri županu ni naletelo na
odobravanje, oziroma ni bil zainteresiran. Se pa strinjam s
tem, da je velik problem nezainteresiranost subjektov in
ustanov. Predvsem je tu izstopajoča nezainteresiranost
Center za socialno
delo
Mladinski center
Ni denarja
Sodelovanje omogoča
izvedbo projektov
Sodelovanje mora biti
Sodelovanje je dobro
Velika vloga CSD
Družinsko nasilje
Vabila na razgovore
Izvedba ukrepov
Pristojnost
Vprašljivo
sodelovanje institucij
KS nimajo
pristojnosti
za izboljšanje
kriminalitete
Najboljše sodelovanje
s CSD
Ima največji učinek
Dobro sodelovanje z
njimi
Sodelovanje s šolami
Lokalne skupnosti
Pridobivanje
informacij
Najbolj uspešno je
sodelovanje s CSD
Preprečevanje ravnanj
Takojšnji učinek
Vidnost rezultatov
Ostali subjekti:
Izmenjava informacij
Pridobivanje
informacij
Posredovanje
informacij za dosego
cilja
Obveščanje večjega
števila ljudi
Zelo pomembno:
Sodelovanje z
drugimi institucijami
Prispevek subjekta k
varnosti
Usmerjanje policije
Pomoč subjektov pri
splošni varnosti
Pomoč pri splošni
varnosti
Vplivanje na subjekte
Rezultat sodelovanja
Zelo slabo:
Sodelovanje s KS
lokalne skupnosti.
ENOTA 9
Kako po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti v
področja preprečevanja kriminalitete vpliva na varnostno
situacijo v vašem policijskem okolišu in na preprečevanje
posameznih kaznivih dejanj – tatvine, velike tatvine, ropi,
roparske tatvine,…in kako so posamezne metode
učinkovite?
Če jaz začnem lahko zatrdim, da to kar delamo pripelje do
rezultatov, da kriminala ni še več. Je res, da ne moremo čisto
vsega preprečiti, ker je še vedno veliko odvisno od ljudi. In
tudi naše delo je odvisno od ljudi saj od njih dobivamo
informacije. Tukaj omenim neformalno druženje in
povezovanje z državljani, ki nas približa k njim, ljudje
marsikaj vejo in vidijo pa se nočejo izpostaviti ker ne želijo
imeti težav ali pa nimajo zaupanja, da bi kakemu policistu to
povedali. Vse je v poznavanju ljudi. Na mojem okolišu je to
zelo opazno, saj se veliko gibljem med ljudmi, oni me
poznajo, jaz poznam njih in mi zaupajo marsikaj. In tu jaz
dobim veliko informacij, ki pomagajo tako pri preprečevanju
kot pri odkrivanju storilcev. Takoj za to metodo bi še omenil
ustno svetovanje in opozarjanje, ki ima podoben vpliv kot
prejšnja metoda.
Za izvajanje preventivnih projektov menim, da ima učinek na
otroke in starejše občane. Pri svetovanju ima to vpliv na vse
občane. Delo v posvetovalnih telesih se najbolje izkaže pri
reševanju družinskega nasilja, ker delujemo v timih.
Ne želijo pomoči
policije
Ni interesa
KS nezainteresirane
za varnost
KS nezainteresirane
za sodelovanje
Težko vzpostavljanje
stikov
Vzajemnosti ni
Ni posluha za
predloge
Težko sodelovanje
Ni problematike
Predlog za
ustanovitev
varnostnega sosveta
Neodobravanje
župana
Nezainteresiranost
župana
Nezainteresiranost
ustanov in subjektov
Nezainteresiranost
lokalne skupnosti
Preprečevanje
kriminala
Vsega se ne da
preprečiti
Odvisno od ljudi
Pridobivanje
informacij
Neformalno druženje
Povezovanje z
državljani
Približevanje k
ljudem
Želja po
neizpostavljanju
Nezaupanje
Strah pred težavami
Poznavanje ljudi
Veliko gibanja med
ljudmi
Zaupanje v VPO
Pridobivanje
informacij
Pomoč pri
preprečevanju KD
Pomoč pri odkrivanju
storilcev
Ustno svetovanje
Ustno opozarjanje
VPLIVA:
PRIDOBIVANJE
ZAUPANJA LJUDI
IN INFORMACIJ Z
NEFORMALNIM
DRUŽENJEM IN
POVEZOVANJEM
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE:
NEPOSREDNI
VPLIV
IZOBRAŽEVANJE
OTROK IN
ODRASLIH:
UČENJE IN
OZAVEŠČANJE
NE VPLIVA:
SESTANKOVANJE
IN DELO V
POSVETOVALNIH
TELESIH
Izobraževanje otrok ima velik vpliv, vendar ne smemo biti
izobraževanje preobširno, saj so že v šoli preobremenjeni z
izobraževanjem. Izobraževanje starejših pride v poštev pri
specifični kategorijah – npr varnostniki - redarji, uslužbenci
finančnih ustanov, itd Neformalno druženje in povezovanje
pa v očeh občanov naredi policista prijaznejšega, dostopnega
za pogovor, občani dobijo občutek, da smo policisti njim v
pomoč, ne pa da jih samo kaznujemo. Ko se omeni policijsko
pisarno pa povem, da sam imam policijsko pisarno na
okolišu, vendar se občani se zelo redko odločijo za obisk
pisarne, ker težave rešujejo sprotno. Ko težava nastane, želijo
zglasitev policista, oziroma VPO, ob obisku imajo najprej
malo predsodkov, nakar se odprejo, ter komunikacija poteka
na visoki ravni.
Najbolje, da povem o vsaki nekaj, ker se mi zdijo vse
pomembne. Pri izvajanju preventivnih projektov gre za
poučevanje in osveščanje otrok in mladine po mojem mnenju
še ima učinek in je ena najbolj učinkovitih metod medtem, ko
odrasle ljudi lahko samo osveščamo, naučiti jih
samozaščitnega ravnanja ali vedenja, ki bi pripomoglo
varnostno situacijo nas področja preprečevanja kriminalitete
na policijskem okolišu pa je jalovo početje. (pregovor pravi
da je starega bika težko učiti). Svetovanje in opozarjanje je
najbolj učinkovita metoda pri odraslih ljudeh, starejših
občanih se pravi posredovanje določenih informacij, s
katerim se lažje zavarujejo in podajanje novih idej za kakšne
varnostne rešitve. Vračanje žrtvam kaznivih dejanj. Za
sodelovanje v posvetovalnih telesih mislim da je, bedarija, ki
lahko deluje pri Amerikancih, ki delujejo in razmišljajo kot
čreda, mogoče bi lahko ta metoda prišla v poštev v gosto
poseljenih mestih kot so Ljubljana, vendar s tem nimam
izkušenj, pa še tam bi se osebe v posvetovalnih telesih
ukvarjale s problematiko preprečevanja kriminalitete iz
osebnih razlogov, ker so mogoče sami žrtve kaznivih dejanj.
Povečini se sili VPO v ustanavljanje sosvetov in
sestankovanje s predstavniki lokalne skupnosti, vendar to v
naših krajih ne pride v poštev. Na svojem PO se s
predstavniki lokalne skupnosti in osebami, ki lahko na
kakršen koli način pomagajo pri preprečevanju kriminalitete
srečujem skoraj vsakodnevno in se tudi pogovarjam o tekoči
problematiki, dodatno sestankovanje, pisanje zapisnikov
ljudem vzame preveč časa, pa tudi ni nobene potrebe po tem.
Za izobraževanje otrok in odraslih lahko rečem, da je vpliv te
metode je podoben kot pri metodi izvajanje preventivnih
projektov je ena od dobrih metod, kjer se lahko ciljni skupini,
ki je v tistem času na kupu posreduje prava informacija,
čeprav se starši v prostem času redko udeležujejo kakšnih
posvetov ali izobraževanj. Za neformalno druženje in
povezovanje pa trdim, da se ji da premalo poudarka, saj tu
Izvajanje preventivnih
projektov:
Učinkujejo na otroke
in starejše
Svetovanje vpliva na
vse občane
Posvetovalna telesa:
Reševanje
družinskega nasilja
Delovanje v timih
Velik vpliv:
Izobraževanje otrok
Usmerjeno
izobraževanje
Izobraževanje
starejših:
Specifične kategorije
Neformalno druženje
Neformalno
povezovanje
Prijaznejši policist
Dostopnejši policist
Občutek občanov o
pomoči policije
Vpliv kaznovanja
Policijska pisarna:
Redki obiski pisarne
Sprotno reševanje
težav
Zglasitev VPO
Pomisleki pri obisku
Odprtost
Potek komunikacije
na visoki ravni
Preventivni projekti:
Poučevanje otrok in
mladine
Osveščanje otrok in
mladine
Osveščanje odraslih
Svetovanje odraslim
Težko učenje odraslih
Svetovanje in
opozarjanje:
Učinkovito pri
odraslih
in starejših občanih
Posredovanje
informacij
Samozavarovanje
Podajanje idej za
varnostne rešitve
Posvetovalna telesa
Ni uspešno:
Vračanje žrtvam KD:
Deluje pri
Amerikancih
V poštev prišlo v LJ
DELO Z ŽRTVIJO
NEIZPOSTAVLJANJ
E OBČANOV IN
NEZAUPANJE
POSVETOVALNA
TELESA:
REŠEVANJE
KONKRETNIH
PROBLEMOV
POLICIJSKA
PISARNA:
NEUČINKOVITA Z
VIDIKA
UPORABNIKA
USPEH ODVISEN
OD IZVAJALCA IN
PREJEMNIKA
PREVENTIVNE
AKTIVNOSTI
NEMERLJIVOST
UČINKOVITOSTI
METOD
meja druženja v korist službe ali zabave zelo tanka in težko
dokazljiva. Je pa dejstvo, da se je potrebno z ljudmi družiti,
povezovati, si vzeti čas za razprave, ugotavljanje dejanskega
stanja na terenu, reševanja tekoče problematike, pridobivanja
informacij, ki so nato koristne pri nadaljnjem delu – tako
reševanju kot preprečevanju kriminalitete.
Recimo to, v šoli v nižji stopnji se že začne pravilno
osveščanje o družbenih vrednotah in normah obveščanja. V
šolah ima izvajanje aktivnosti zelo velik vpliv. gre za obliko
'izobraževanje otrok in odraslih'.
Pri nas je zelo tako, ko se mi dogovorimo za en projekt, pa bi
jaz prosim, če gre kdo z menoj in je potem težava zaradi
preobilice dela. Lažje je, če gresta dva policista in izvedeta
aktivnost pred večjo množico.
Ja velik vpliv ima na mojem okolišu, kjer je romska skupnost
izvedba aktivnosti izobraževanja otrok in odraslih, kakor tudi
svetovanja in opozarjanja. Gre tudi za sodelovanje s Centrom
za socialno delo, kjer se s problematičnimi mladostniki
pogovarjamo o problematiki, kjer jih skušamo osveščati, da
so tovrstna ravnanja družbi škodljiva. Tu jim predstavimo,
kako se počuti žrtev. Na centru imamo vedno kake delavnice,
kjer Romom predstavljamo družbene vrednote, norme in
pravila. Ali bo kaj spremenilo na dolgi rok je tudi vprašanje.
Vpliv preventivnih aktivnosti sigurno je. Vsaj tiste osnovne
samozaščitne ukrepe izvede potencialni oškodovanec. Ta
tveganja se zmanjšajo z našimi aktivnostmi. Kdor bo šel
vlamljati bo to izvršil, četudi bo zaklenjeno. Zmanjša pa se
sigurno tveganje za izvršitev kaznivega dejanja.
Te naše aktivnosti vplivajo na kratek rok, to ni dolgoročno.
Po mojem mnenju učinek ima. Če nekomu stalno nekaj
ponavljamo in ga opozarjamo mora pripeljati do nekaterih
rezultatov. Čisto zatreti kriminala ne moremo, učinek pa ima
sigurno na tiste, ki bi lahko bili oškodovani, kakor na tiste, ki
so že bili oškodovani. Tu gre za aktivnost 'delo z žrtvijo'. Če
se kmetovalec ali pa kdor ima doma kako dejavnost, da ne
pušča stvari brez nadzora na dvorišču.
Jaz pravim, da se ne da izmeriti ta naša preventivna aktivnost.
Jaz sem mogoče opravil kvaliteten razgovor z nekom in na ta
način preprečil kaznivo dejanje.
Vpliv vsekakor ima.
Vsaka preventivna aktivnost, ki jo izvedemo seveda vpliva na
Ukvarjanje oseb v
posvetovalnih telesih
Siljenje VPO v
ustanavljanje sosvetov
Sestankovanje s
preds. lokal. skupnosti
Vsakodnevna srečanja
Pogovori o tekoči
problematiki
Zamudno pisanje
zapisnikov
Zamudno
sestankovanje
Vzame preveč časa
Izobraževanje otrok in
odraslih podobo kot
Izvajanje preventivnih
projektov
Redka udeležba
staršev
Neformalno druženje
in povezovanje:
Premalo poudarka
Potreba po druženju
in povezovanju
Vzeti si čas za
razprave in
pridobivanje
informacij
Ugotavljanje stanja na
terenu
Tekoča problematika
Pridobivanje
informacij
Reševanje
kriminalitete
Preprečevanje
kriminalitete
Osveščanje v šoli
Družbene vrednote
Norme obveščanja
Zelo velik vpliv v
šolah
Izobraževanje otrok in
odraslih
Preveč dela
Potrebna dva za
izvedbo aktivnosti
Velik vpliv:
Romska skupnost
Izobraževanje otrok in
odraslih
Svetovanje
Opozarjanje
Sodelovanje s CSD
Pogovor s
problematičnimi
mladoletniki
varnostno situacijo, pa tudi ne glede na to s kakšno metodo je
bila izvedena. V kakšni meri je posamezna metoda učinkovita
ne bi mogel povedati. Vse sigurno vplivajo na zmanjšanje
kriminalitete. Tu bi izpostavil tiste, ki se občane neposredno
najbolj dotaknejo. Na kak način to izvesti pa je vprašljivo.
Čisto odvisno je od pristopa, kakršnega imaš ti, pa tudi od
osebe, v katero so posamezne aktivnosti usmerjene in s katero
imamo opravek. Na nekoga bo vplivala že vsebina z letaka,
na nekoga neposredno ustno opozorilo, na nekoga tretjega pa
mogoče neformalni pogovor.
Menim, da je najboljša preventivna aktivnost opozarjanje in
svetovanje s plakatom. zaradi tega, ker zajema širšo množico.
Seveda pa je po mojem mnenju najkvalitetnejša osebni
kontakt z občanom. Tukaj pa je potem težko narediti
kompromis.
Seveda so vse preventivne aktivnosti učinkovite. Je pa res, da
se ljudje med seboj čedalje manj pogovarjajo. Tukaj je bilo za
nas pomembno to, da si določeni skupini ljudi povedal, kaj je
posebnega s področja kriminalitete ali jih opozoril na kakšno
stvar, pa so se še dolgo potem pogovarjali med seboj in se je
informacija prenašala naprej.
Če imamo določen problem so metode učinkovite, odvisno
kam so usmerjene.
Osveščanje o
škodljivosti ravnanj
Empatija
Predstavljanje vrednot
Romom
Predstavljanje norm
Romom
Učenje kulture
Učenje pravil
Vpliv aktivnosti je
Manjša tveganja z
aktivnostmi
Manjše tveganje za
KD
Kratkoročni vpliv
aktivnosti
Učinek je
Stalno ponavljanje in
opozarjanje
Rezultati
Učinek na
oškodovane
Delo z žrtvijo
Nemerljivost
preventive
Kvaliteten razgovor preprečitev KD
Vpliv je
Vpliv je
Vpliv ne glede na
metodo
Nemerljivost
učinkovitosti metod
Učinkovitejše
neposredne aktivnosti
Odvisnost od pristopa
VPO
Odvisno od osebe
Različnost oseb
Dojemljivost za
opozorila
Ustno opozorilo
Neformalni pogovor
Opozarjanje s plakati
Svetovanje s plakati
Zajem širše množice
Najkakovostnejši
osebni kontakt
Kompromis med
metodami
Učinek je
Zmanjševanje
komunikacije med
ljudmi
Širjenje informacij
med ljudmi
Učinkovitost metod
Odvisnost od cilja
usmeritve
ENOTA 10
Katere od prej navedenih metod preventivnih aktivnosti
po vašem mnenju največ vplivajo na zmanjševanje
kriminalitete?
Izobraževanje otrok in odraslih.
Pri občanih svetovanje in opozarjanje, pri šolarjih preventivni
projekti,
Kot sem rekel, največ vplivajo na zmanjševanje kriminalitete,
neformalno druženje in povezovanje, svetovanje in
opozarjanje in pa tudi izobraževanje otrok in odraslih.
Največji vpliv po mojem je opozarjanje in svetovanje. Drugo,
kar vidim je pa neformalno druženje in povezovanje. Na ta
način se spoznava ljudi in pridobiva zaupanje. Tukaj je potem
prenos operativnih informacij, ko te bo občan poklical v
prostem času, ker ljudje ne radi kličejo policije in ne radi
hodijo na policijsko postajo. Tu pa samo pokličejo po
telefonu mene, ki me poznajo in mi kaj povejo ali naznanijo.
Tukaj bi jaz rekel, da je neformalno druženje in povezovanje
zelo pomembno, ker krepi zaupanje v policijo, oziroma
konkretnega policista, ki je zadolžen za določeno področje.
Mi smo enostavno premalo z ljudmi, premalo se z njimi
pogovarjamo ali bi imeli boljše stike bi bilo boljše. Jaz
osebno dajem svojo telefonsko številko, ker je tudi meni v
cilju, da kaj izvem ter s tem kaj odkrijem ali preprečim.
Danes je tudi to neformalno druženje je vsekakor zelo
pomembno, vendar je zelo malo časa za te aktivnosti.
Največji vpliv je pri neposrednem ustnem opozarjanju ter
pisnem svetovanju in opozarjanju.
Vsi svetovanje in opozarjanje.
Jaz pravim pisno opozarjanje in svetovanje. Za plakate se mi
zdi, da morajo ljudje se ustaviti in to prebrati.
Tudi izobraževanje in usposabljanje otrok in odraslih. Ker
smo to izvajali že 1o do 15 let pa bomo sedaj to videli, ko bo
generacija, v katero smo vlagali energijo in preventivne
aktivnosti, kakšni bodo rezultati v tej generacijski skupini.
Izobraževanje otrok
Izobraževanje
odraslih
Svetovanje občanom
Opozarjanje občanov
Preventivni projekti v
šolah
Neformalno druženje
Povezovanje
Svetovanje
Opozarjanje
Izobraževanje otrok
Izobraževanje
odraslih
Opozarjanje
Svetovanje
Neformalno druženje:
Povezovanje ljudi
Spoznavanje ljudi
Pridobivanje zaupanja
Prenos operativnih
informacij
Občani kličejo VPO v
prostem času
Krepitev zaupanja v
policijo
Zaupanje v policista
Premalo z ljudmi
Premalo pogovora
Kontakti na osebni
telefon VPO
Pomembnost
neformalnega
druženja
Premalo časa
Neposredno ustno
opozarjanje
Pisno svetovanje
Pisno opozarjanje
Svetovanje
Opozarjanje
Pisno opozarjanje
Svetovanje
Plakati težje berljivi
Izobraževanje otrok in
odraslih
Usposabljanje otrok
in odraslih
USTNO IN PISNO
OPOZARJANJE IN
SVETOVANJE
IZOBRAŽEVANJE
OTROK IN
ODRASLIH
NEFORMALNO
DRUŽENJE IN
POVEZOVANJE Z
LJUDMI
POGOJ:
KREPITEV
ZAUPANJA V
POLICIJO
Rezultati vidni iz
generacije pred 10 do
15 leti
ENOTA 11
Ali je po vašem mnenju izvedba preventivnih aktivnosti s
področja kriminalitete vpliva na zniževanje stopnje
kriminalitete? V kolikor je odgovor DA,opišite kako?
Na nekak način sigurno pozitivno vpliva, vendar za vsak
projekt oz. preventivno aktivnost je potreben določen čas, da
se »bolj prime« pri ljudeh.
DA, že sam pojav policije na določenem območju velikokrat
prepreči kašno KD, vse naštete aktivnosti pri nekaterih
pomagajo, pri nekaterih pa zatajijo, so pa KD, katere pa je
zelo težko preprečimo, lahko pa omilimo posledice.
Izvedba preventivnih aktivnosti sigurno na nek način vpliva
na zniževanje stopnje kriminalitete po načelu »če ne koristi
pa škodi tudi ne«, vendar je vpliv aktivnosti težko izmeriti, na
stopnjo kriminala vplivajo tudi drugi dejavniki, ki niso v
našem vplivu, kot je ekonomsko stanje države,
nezaposlenost… določenem časovnem obdobju.
Kako vpliva na zniževanje stopnje kriminalitete prev.
aktivnosti si najlažje razlagati, da ko ljudje vedo kakšna ovira
jih čaka za ovinkov se ji lažje izognejo. Se pravi, da
informiranost ljudem koristi.
Vsekakor da, vpliva. Skozi odgovore smo to tudi že povedali.
Jaz bi izpostavil naš primer z letakom »s srako« in je bilo to
opozarjanje najpogosteje. Preventiva dobro dela, če mi
najdeno storilca. In ta vest, če policija dobi storilca ima nek
vpliv na občane. To pa je z metodo neformalnega druženja in
svetovanja, kjer se z ljudmi pogovarjamo in jim povemo, da
smo dobili storilca, ki je na njihovem območju izvrševal
kazniva dejanja vlome v vozila. Pa tudi, da so njihove
informacije pripomogle k izsleditvi storilca. Tu damo
občanom tudi 'odgovornost', da sami prispevajo k varnosti.
Neformalno druženje pomeni, da nekomu v sproščenem
pogovoru povem, da je dobro, da pusti luč prižgano, ko gre na
dopust in potem sveti še 10 luči.
Veliko smo preventivnega plakata razdelili na pohodniški
točki na Lisci, kjer so pohodniki, ki puščajo vozila.
To pisno opozarjanje ima vpliv na ljudi, kakor tudi na storilce
saj ne vedo ali so policisti še v bližini ali ne.
Pozitiven vpliv
Potreben čas za vsako
aktivnost
Sprejemljivost pri
ljudeh
Vpliva pojav policije
Preprečitev KD
Omilitev posledic pri
določenih KD
Vpliva na nižanje
stopnje kriminalitete
Težko meriti vpliv
Dejavniki zunaj
vpliva policije
Socialni dejavniki
Znižanje stopnje
kriminalitete
Informiranost koristi
ljudem
Vpliva
Primer z letakom
'sraka'
Preventiva dela ob
prijetju storilca
Pozitiven vpliv:
Neformalno druženje
in svetovanje
Pogovor z ljudmi
Zasluge ljudi
Informacije občanov
Izsleditev storilca
Odgovornost
občanom
Prispevanje k varnosti
Neformalno druženje
Nasvet v sproščenem
pogovoru
Veliko preventivnega
plakata na
pohodniški točki
Vpliv pisnega
opozarjanja na ljudi in
VPLIVA
POTREBEN ČAS IN
SPREJEM
AKTIVNOSTI PRI
OBČANIH
VPLIV
TRANSPARENTNO
STI POLICIJE
INFORMIRANOST
OBČANOV IN
IZMENJAVA
INFORMACIJ
NEMERLJIVOST IN
VPLIV DRUGIH
DEJAVNIKOV
KVALITETNI
LETAKI S
KONKRETNO
VSEBINO
SOODGOVORNOST
ZA VARNOST
Najbolje je, da občanu povemo, kaj je za njega dobro. Lahko
ima tihi alarm, pa bo storilec prišel v hišo in ga bomo mi
dobili, ali pa bo imel glasen alarm s svetlobnimi znaki, pa bo
storilca pregnalo. To sicer ne bo za nas dobro, ampak bo za
občana. Bistveno je, da smo iskreni in vedno povemo, kaj je
za občana dobro.
storilce
Prisotnost policije
Dober nasvet občanu
Tihi alarm – prijetje
storilca
Glasen alarm –
pregon storilca
Iskren pogovor z
občanom
ENOTA 12
Ali imate na koncu še kaj za dodati in pripomniti?
Preventivno delo v policiji je vsekakor potrebno. Po mojem
mnenju se včasih preveč pričakuje, da se bo že od ene
izvedbe preventivne aktivnosti stanje toliko izboljšalo, da
problemov več ne bo. Glede filozofije »v skupnost usmerjeno
delo« pa nisem preveč prepričan, ker se mi zdi, da v začetku,
ko se določen problem izpostavi, se vsi nekako ogrejejo za
odpravo problema, ko pa prvič naletijo na neko težavo, ki
ovira uspešno odpravo problema, pa začne volja upadati, na
koncu pa ostaneš sam. V našem okolju (mogoče tudi malo
bolj širše), družba in subjekti, ki bi morali sodelovati, precej
egoistično gledajo na te stvari, vsi bi radi bili prvi in tisti, o
katerih bi se govorilo, da so samo oni tisti, ki so uspeli rešiti
nek problem. Pri tem pa pozabljajo, da se s skupnimi močmi
da rešiti ali urediti stvar veliko enostavneje in hitreje in še
bolj učinkovito.
Kot VPO preventivne aktivnosti evidentiram, ostane pa tudi
veliko izvedenih preventivnih aktivnosti neevidentiranih, ker
so splet vsakodnevnega dela.
Moja pripomba bi še nanašala na pošastno administracijo, ki
si jo privošči policija in na račun katere trpi kvaliteta dela,
tudi načrte VPO in realizacije bi bilo potrebno poenostaviti,
se pravi zmanjšati administrativno delo, število obrazcev, da
lahko VPO čim več časa preživi na terenu med ljudmi.
Nimamo.
Ne, nimamo.
Preventiva potrebna
Preveliko
pričakovanje
Začetni zanos
Hitra izguba interesa
pri težavah
Na koncu samo VPO
Egoizem namesto
sodelovanja
Sodelovanje
Enostavna in hitra
rešitev problema
Učinkovitejše
reševanje
Evidentiranje
Veliko aktivnosti
neevidentiranih
Pošastna
administracija
Kvaliteta trpi
Poenostavitev načrtov
VPO
Poenostavitev
realizacije aktivnosti
Zmanjšati
administrativno delo
Zmanjšati število
obrazcev
Več časa na terenu
OVIRA
PREOBSEŽNE
ADMINISTRACIJE
IZGUBA INTERESA
SODELUJOČIH
NEISKRENO
SODELOVANJE
NEEVIDENTIRANE
AKTIVNOSTI
LOKALNE
SKUPNOSTI
PARTNERSKI
ODNOSI
SVETOVANJE
IN
OPOZARJANJE
Priloga 8
OBČANI
VPLIVANJE
NA OBČANE
NEFORMALNI
RAZGOVORI
SKUPNA
SKRB ZA
VARNOSTI
POVEZOVALNOST
USPEŠNE
PREVENTIVNE
USMERJENOST
IZOBRAŽ
OROK IN
ODRASLIH
METODE
V PRIHODNOST
PREVENTIVNE
AKTIVNOSTI IN
PREPREČEVANJE
KRIMINALITETE
SAMOSEZNANITEV
POLICISTA
NESODELOVA
NJE VSEH
SUBJEKTOV
IZVEDBENE
KVALITETNO
TEŽAVE
SPREMLJANJE
INFORMACIJE
OD OBČANOV
PRISOTNOST
NA KRITIČNIH
MESTIH
UČINKOVITOST
OBVEŠČANJE
LOKALNE
SKUPNOSTI
KADROVSKI
PRIMANJKLJAJ
ODPRAVA
DEJAVNIKOV,
OBREMENJENOST
POLICISTOV
VEČJI
OBČUTEK
VARNOSTI
ZMANJŠANJE
ŠTEVILA KD
GENERALNA
PREVENCIJA
NAČRTOVANJE
Priloga 9
PROBLEM
NEZAINTERESIRANOST
I LOKALNIH
SKUPNOSTI
SKUPNO
REŠEVANJE
PROBLEMOV
SODELOVANJE
PRAVILNO IN
KONTINUIRANO
SODELOVANJE
SVETOVANJE
IN
OPOZARJANJE
IZMENJAVA
INFORMACIJ
POMEMBNOST
SODELOVANJA
VPLIV NA
DEJAVNIKE ZA
NASTANEK KD
USPEŠNE PREVENTIVNE
METODE
REŠEVANJE
PROBLEMSKIH
SITUACIJ
PREVENTIVNE
AKTIVNOSTI IN
PREPREČEVANJE
KRIMINALITETE
PREVELIK
VPLIV
UPRAVE
INTERNE
TEŽAVE PRI
IZVEDBI
POMANJKANJE
FINANČNIH
SREDSTEV
IZOBRAŽ .
OTROK IN
ODRASLIH
PREVENTIVNI
RAZGOVORI Z
OBČANI IN
POVRATNIKI
DNEVNA
SEZNANITEV
SPREMLJANJE
VARNOSTNE SITUACIJE
IN NAČRTOVANJE
MAKRO IN
MIKRO
SPREMLJANJE
PROBLEMATIKE
PERIODIČNO
NAČRTOVANJE
NEZAINTERESIRANOST
IN NESODELOVANJE
OSTALIH POLICISTOV
IZBOR
KVALITETNE IN
KVANTITETNE
AKTIVNOSTI
NEPREPOZNAVANJE
TEŽAV
OSEBNI UČINEK
KVALITETE NA
POSAMEZNIKA
PREMOSORAZMERNI
UČINEK KVANTITETE
NA VEČJO CILJNO
SKUPINO
PROAKTIVNO
NAČRTOVANJE
IN DELOVANJE
SVTOVALNO
OPOZORILNI
RAZGOVORI
PARTNERSKI
ODNOS V
SKUPNOSTI
Priloga 10
PISNO IN
MEDIJSKO
OPOZARJANJE
ZMANJŠANJE
TVEGANJ
SODELOVANJE Z
INSTITUCIJAMI
SERVIS ZA
VARNOST
LJUDI
POVEZOVANJE
Z OBČANI
USPEŠNE
AKTIVNOSTI IN
METODE
PREVENTIVNE
AKTIVNOSTI IN
PREPREČEVANJE
KRIMINALITETE
SODELOVANJE
Z OSTALIMI
SKUPNA SKRB
ZA VARNOST
IZOBRAŽEVANJE
OTROK IN
ODRASLIH
NEFORMALO
POVEZOVANJE
POMANJKANJE
ZAUPANJA
EKSTERNE
OVIRE PRI
IZVEDBI
NEZAINTERESIRANOST
LOK.SKUPNOS.
PRIDOBIVANJE
INFORMACIJ
NEZAINTERESIRANOST
SUBJEKTOV
REŠEVANJE
KONKRETNIH
PROBLEMOV
INTERNE
OVIRE PRI
IZVEDBI
UČINEK
AKTIVNOSTI
USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
PREOBREMENJENOST
KADROVSKI
PRIMANJKLJAJ
KREPITEV
ZAUPANJA
PREMAJHNA
PODPORA
UPRAVE
ORGANIZACIJA
DELA PP
NEPOSREDNI
VPLIV NA
OBČANE
USMERJEN
VPLIV
PROJEKTOV
VLOGA
INSTITUCIJ
KVALITETNE
AKTIVNOSTI
PRIDOBIVANJE
ZAUPANJA
VLOGA
LOK.SKUPN
PREVENTIVNI
PROJEKTI
UČENJE IN
OZAVEŠĆANJE
VLOGA
OBČANOV
POVEZOVALNOST
Z LJUDMI
NEPOSREDNI
VPLIV NA
OBČANE
KLJUČNOST
SODELOVANJA
VPLIV IN VLOGA
VPO
PARTNERSKI
ODNOSI
UČINKOVITOST
REŠEVANJE
ODKLONSKIH
POJAVOV
PREVENTIVNE
AKTIVNOSTI IN
PREPREČEVANJE
KRIMINALITETE
USPEŠNE
PREVENTIVNE
METODE
IZVEDBENE
TEŽAVE
SVETOVANJE IN
OPOZARJANJE
PREOBREMENJENOST
NEODZIVNOST
KOT OVIRA
IZOBRAŽ.
OTROK IN
ODRASLIH
PREVEČ AKT. IZ
UPRAVE
PREMAJHNA
USPOS. VPO
NEZAINTER.
POLICISTOV
Priloga 11
NEZAINTER
ESIRANOST
LOK.SKUP.
NEDOVZET
NOST ZA
PREDLOGE
NEZAINTER
ESIRANOST
LJUDI
NEUPOŠTE
VANJE
NASVETOV
NEFORMAL.
DRUŽENJE IN
POVEZOVANJE
UPORABNOST
MEDIJEV