interno glasilo društva upokojencev novo mesto 11 11 6
TISKOVINA INTERNO GLASILO DRUŠTVA UPOKOJENCEV NOVO MESTO Številka 28 • Leto 8 • Junij 2015 6 11 Likovna razstava 11 13. Karavana ŠK Obisk vrtca Ostržek v Bršljinu Mnenja uredništva ... Drage članice, dragi člani! Spoštovani bralci Sopotij! Zdravstvo je vsakodnevna tema na vseh ravneh dogajanja od vlade, ministrstva, izvajalcev z UKC na čelu in nas uporabnikov zdravstvenih storitev. Na društvu se pogosto srečujemo z vašim nezadovoljstvom glede dolgih čakalnih vrst, odnosa zdravstvenega osebja, nespoštovanja pacientovega časa, ko ure in ure sedite v čakalnicah Rožca Šonc kljub navedeni uri pregleda, ovir do drugega mnenja v primeru bolezni in še bi se kaj našlo. Res je sicer, da kdaj slišimo tudi pohvale tako do zdravnikov kot drugega zdravstvenega osebja, je pa seveda nezadovoljstva vse več. Da bi o vsem naštetem dobili odgovore, smo se odločili organizirati razgovor na temo »Uresničevanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja« z zagovornico pacientovih pravic go. Zlato Rebolj in g. Robertom Sotlerjem, ki je bil zagovornik do spomladi 2014. Z željo, da bi razgovor zajel čim več zdravstvene problematike, smo k razgovoru povabili tudi članice svetov Zdravstvenega doma, Splošne bolnišnice, Dolenjskih lekarn in OE Zavoda za zdravstveno zavarovanje in njihove direktorice. O pacientovih pravicah in njihovem uveljavljanju v odnosu do izvajalcev zdravstvenih storitev ter o vlogi zagovornika pacientovih pravic pri tem sta zagovornika predstavila svoje delo s poudarkom na pacientovih pravicah. Članice svetov so predstavile pomen članov sveta iz vrst starejših pri upravljanju javnih zavodov. V razpravi smo se dotaknili aktualne problematike v zvezi s predlogi reorganizacije urgentne službe in sprejeli podporo rešitvi, ki zagotavlja najboljši odzivni čas za intervencijo izven mestnega okolja. Spoštovane članice in spoštovani člani, tega uvodnika nisem pričela pisati zato, da bi vas seznanila z vsebino razgovora, temveč zato, da izrazim razočaranje nad vašo odzivnostjo pri udeležbi na temi, ki zadeva slehernega izmed nas, in še posebno zato, ker pogosto prihajate z v uvodu naštetimi problemi in pričakovanji, da kaj ukrenemo, da bi se stvari spremenile. Ja, res je, trudimo se za spremembe, ne le na področju zdravstva, temveč tudi na področju socialno varstvenih pravic, vendar potrebujemo vašo podporo, vaša mnenja, predloge in pobude, zato je pomembna čim večja vaša prisotnost na takih dogodkih, kjer zahtevate, želite in pričakujete spremembe in izboljšave. Želim vam čim manj potrebnih zdravstvenih storitev in lepo poletje. Vaša predsednica Rožca Šonc Morda se kdo od vas danes ne bo strinjal z mojim razmišljanjem, a verjemite mi, da bi bil zelo vesel, če bi bilo veliko takih. Morda so to res malenkosti v primerjavi z afero Patria ali sodnimi in bančnimi aferami, prodajo Mercatorja ali Telekoma, kaže pa vendar na to, kako daleč smo od pravne države, v kateri naj bi bili vsi državljani pred zakonom enaki. Smo res? Poglejmo si pomembno uslužbenko v Bruslju, gospo Violeto Bulc in njeno psico Luno. Zgodba je objavljena v Slovenskih novicah 8. junija 2015. Gospa Bulc je psico Luno leta 2010 dobila iz pasjega zavetišča. Lepo in humano. Leta 2013 je na sprehodu Luna prvič ugriznila kolesarja. Hudo neprijetno. Veterinarski inšpektor ugotovi, da je za okolje nevarna, zato mora na sprehodu vedno imeti nagobčnik in biti na povodcu. Leta 2014 se Luna prosto sprehaja in ugrizne kolesarja. Je brez nagobčnika in ni na povodcu. Veterinarski inšpektor tokrat zahteva za Luno obvezno šolanje in določi datum. Tako zahteva zakon. Po preteku tega roka inšpektor ugotovi, da Luna ni obiskovala šole in izda odločbo, naj Luno humano usmrtijo. Gospa Bulčeva se pritoži, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v petih dneh razveljavi inšpektorjevo odločbo in jo vrne na ponovno obravnavo. Lepo, Luno so vsaj za nekaj časa rešili. Sprašujem pa se, kaj bi se dogodilo z Luno, če ne bi bila njena lastnica pomembna osebnost, če bi bil lastnik nekdo izmed nas. Bi tudi v tem primeru ministrstvo razveljavilo inšpektorjeve odločbe? Ne verjamem. Morda boste rekli, da so to nepomembne stvari. Res je, marsikaj je pomembnejše. Vseeno pa pazite kje hodite. Posebej pa se sedaj, ko je poletje, izogibajte plaž, kamor radi zahajajo pomembneži in bogataši. Tam lahko naletite na koga od tistih s psom, ki vas lahko ogrize. To si lahko oba privoščita - pes in gospodar. Pa lepo se imejte! Maks Starc Povabilo k plačilu članarine Spoštovane članice in člani, zakorakali smo v drugo polovico leta. Ob pregledu plačila članarine ugotavljamo, da je še veliko članov ni poravnalo. Veseli bomo vašega čimprejšnjega plačila. • društvena članarina znaša 8,- EUR • vzajemna samopomoč pa 10,- EUR Denar lahko nakažete tudi na TR: 6100 0000 0830 667 Sopotja so interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto. Glasilo izhaja občasno. Uredniški odbor Rožca Šonc (odgovorna urednica), Maks Starc (glavni urednik), Ana Bilbija, Majda Škof, Marinka Starc (lektorica). Naklada glasila je 2500 izvodov, ki ga brezplačno prejmejo vsi člani društva. Oblikovanje in tisk: Tiskarna Vesel Novo mesto. Naslovnica: avtor - Tomaž Kocuvan, Žanjice, foto - Elza Majetić. Društvo upokojencev Novo mesto, Čitalniška ulica 1, 8000 Novo mesto, telefon: 07/30 21 240, fax: 07/30 21 245, GSM: 041/717 031, e-pošta: upokojenci@t-2.net, www. upokojenci-nm.si, poslovni račun: SI56 6100 0000 0830 667, davčna številka: 25247581, matična številka: 5148430000. Uradne ure v pisarni društva so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. 2 Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto Zakonodaja in starejši Pravice, ki nam jih zagotavlja Zakon o pacientovih pravicah Zrelost družbe se kaže tudi v zagotavljanju pravic državljanom na različnih področjih. Pomembno področje v življenju posameznika je prav gotovo zdravje. Zdravje je univerzalna pravica vsakega posameznika. Država je dolžna zagotavljati in omogočati pogoje za dosego najvišjega možnega standarda zdravja. V okviru javnega zdravstva in socialnega varstva pa je država dolžna omogočati uživanje zdravstvenih in socialnih storitev vsem državljanom enako. Vedno pogosteje se srečujemo s težavami pri dostopnosti zdravstvenih in socialnih storitev zaradi domnevno premalo sredstev, ki jih država namenja za zdravstvo in socialo. Zakon o pacientovih pravicah govori o pravicah, ki jih ima pacient pri obravnavi v zdravstvenem in socialnem varstvu. Zakon je bil sprejet leta 2008 (ZPacP, Uradni list RS, št.15/2008). V enem delu govori tudi o dolžnostih pacientov (ZPacP, 54.člen), ki bi jih moral upoštevati vsak posameznik, ker si na ta način lahko zagotovi boljše zdravje. Malo je zakonov, ki so tako pomembni za velik del prebivalstva kot ravno zakon o pacientovih pravicah. Je instrument, ki dodatno zagotavlja kakovostno, varno in strokovno obravnavo pacienta kakor tudi pomoč javnim zavodom pri zagotavljanju obravnave pacienta v zdravstvenem in socialnem varstvu. Pacientove pravice, ki jih ureja ZPacP so: 1. pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev, 2. pravica do enakopravnega dostopa in obravnave do zdravstvene oskrbe, 3. pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, 4. pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, 5. pravica do spoštovanja pacientovega časa, 6. pravica do obveščenosti in sodelovanja, 7. pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, 8. pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje, 9. pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja, 10. pravica do drugega mnenja, 11. pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, 12. pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, 13. pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic, 14. pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. Obvezna objava pri vseh izvajalcih zdravstvene in socialne oskrbe, ki so vključeni v javno mrežo, tudi pri koncesionarjih, mora vsebovati: • osebno ime pristojne osebe, njeno telefonsko številko in delovno mesto, kjer se prva zahteva lahko vloži ustno, • podatke o načinu vložitve prve zahteve in času sprejema prve zahteve pri izvajalcu zdravstvenih storitev, • osebno ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in podatke o uradnih urah najbližjega zastopnika ter obvestilo o možnosti zastopanja in druge pomoči s strani zastopnika. Junij 2015 SOPOTJA 28 Objava mora biti na vidnem mestu v čakalnici na primarni ravni in v specialistični ambulantni dejavnosti oziroma ob vhodu na oddelek ali na običajnem oglasnem mestu bolnišnice. Pomembni so tudi roki, ki jih predpisuje ZPacP, za prijavo domnevne kršitve pacientovih pravic: • 15 dni zaradi domnevno neustreznega odnosa, • 30 dni zaradi domnevno neustreznega ravnanja pri nudenju zdravstvene oskrbe, • 3 mesece po poteku rokov, če je za kršitev zvedel kasneje oziroma so se posledice kršitev pokazale kasneje. Poudariti je treba, da je pomoč in zastopanje zastopnice pacientovih pravic za paciente brezplačna. Pacienti lahko poiščejo pomoč ali nasvet v času uradnih ur zastopnice, če menijo, da so jim bile kršene pacientove pravice ali da so bili deležni neprimernega odnosa med obravnavo pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Zastopnica pacientovih pravic ima uradne ure vsak torek in četrtek po telefonu med 8. uro in 10. uro. V pisarni zastopnica uraduje: vsak torek med 15. uro in 20. uro in četrtek med 13. uro in 18. uro na Muzejski ulici 5 v Novem mestu. Za obisk v pisarni je zaželen predhodni dogovor z zastopnico. Zastopnica pacientovih pravic je dosegljiva po telefonu 051 385 485 ali na elektronski pošti zlata.rebolj@nijz.si. Zlata Rebolj, zastopnica pacientovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino Vir: Balažic J., Korošec D., Ivanc B in sod. (2009). Zakon o pacientovih pravicah s komentarjem. Ljubljana: GV založba Pomoč na domu Ponujam celotno oskrbo starejših, invalidov in bolnih na vašem domu: • 24-urna oskrba na vašem domu, • prevoz in spremstvo do zdravstvenega doma in bolnišnice, • prevoz in spremstvo do banke in trgovine. 040 650 387 Mile Tasevski, Prečna 133, NM 3 Naš gost Ivan HROVATIČ Ivan Hrovatič sam pravi, da je pravi »PODGURC«. V tej lepi deželi pod Gorjanci se je rodil, živel in hodil v šolo. Od tu je hodil na delo v IMV v Novo mesto, tu dočakal upokojitev in sedaj kot upokojenec skrbi, da mu grmovje ne preraste travnika, sadovnjaka ali celo vinograda. »Veš, nisem kmet, imam premalo zemlje, rad pa imam naravo. Vsak dan zunaj nekaj delam. Ne vem, kako bo, ko ne bom mogel več. Veš, prej nas je bilo šest pri hiši. Sedaj sva v glavnem sama. Otroci odhajajo…« je z rahlo grenkobo začel najin pogovor. Dela imaš torej doma dovolj, vseeno pa si prevzel v Podgradu tudi funkcijo poverjenika DU Novo mesto. Ti ta funkcija ne bo vzela preveč časa? Kako si predstavljaš to delo? Doma imam res veliko dela. Na mojih rokah ni mehke kože, da bi se lahko naredil žulj. Glede poverjeništva je pa tako: nekdo to funkcijo mora opravljati. Brez tega ne gre. Izvolili so me na občnem zboru. Lahko poizkusim. Če ne bo šlo, bomo pa našli koga drugega. KS Podgrad je kar obsežno področje. Kako ste organizirani člani DU? V okviru našega poverjeništva je v devetih vaseh okrog 120 upokojencev. Če hočem vse obiskati, moram prevoziti dobrih 15 kilometrov. V vsaki vasi je nekdo zadolžen, da svoje vaščane obvešča o akcijah. Prav bogatega svojega programa nimamo. Sami organiziramo pohode in piknike, v ostale programe se posamezniki vključujemo v dejavnosti, ki jih organizira Novo mesto. Poleg občnega zbora smo imeli letos že en piknik in nekaj krajših pohodov, čez nekaj dni pa se veselimo pohoda na Kum. So upokojenci s tem, kar jim lahko nudite, zadovoljni? Mislim, da so kar zadovoljni. S polovično članarino, ki nam ostane za naše potrebe, in kakšnih sto evrov, ki jih dobimo od Krajevne skupnosti Podgrad, se da organizirati piknik, nekaj pa dodamo še iz svojih žepov. Na takih srečanjih nas skoraj vedno razveseljujejo Podgorski pevci in harmonikar, tako da je vedno veselo. Na pohodih in drugih srečanjih pa so seveda malice iz lastnih nahrbtnikov. Pripravljaš morda tudi kakšne novosti? Vesel bi bil kakšnega predloga s strani članov, ampak do sedaj tega še nisem doživel. Vsi bolj čakajo, kaj se jim bo kaj ponudilo. Je pa res, da bi se dalo še marsikaj narediti, če bi imeli svoje ustrezne prostore. Dragi kolega, v imenu bralcev in v svojem imenu ti želim pri prizadevanju za čim lepše in čim bolj zanimivo življenje sokrajanov čim več uspehov. Pa pošlji nam kakšno fotografijo z vaših pohodov. V Sopotjih jo bomo radi objavili. Maks Starc 4 Čemu odlašanje z ustanovitvijo demografskega sklada? Prizadevanja civilne družbe pogosto ostanejo prezrta. Pohval je milostno deležna le ob predstavljanju velikega števila ur opravljenega prostovoljskega dela na delih, ki bi jih pogosto morala opravljati in opraviti država. Tega so se očitno zavedali tudi organi ZDUS, ki so že v letu 2013 zahtevali konsolidacijo premoženja, ki je še ostalo od premoženja, ki je bilo ob privatizaciji namenjeno upokojencem, to je premoženje Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, naložba v Zavarovalnici Triglav in 10 % od prodanega državnega premoženja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati z letom 2013, je določil, da se do konca leta 2014 ustanovi demografski sklad. Poseben zakon naj bi uredil delovanje in določil dodatne vire, kar vse naj bi prispevalo k ustvarjanju pogojev za zagotovitev varne starosti bodočim generacijam upokojencev. Rok za ustanovitev sklada je potekel, zgodilo se ni nič. Le Zakon o slovenskem državnem holdingu je prinesel določbo, da se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja do konca letošnjega leta preoblikuje v neodvisni rezervni demografski sklad. Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi za obdobje 2014-2018 je rok za ustanovitev skrajšal na 30. junij letošnjega leta, kar pa zopet očitno ne bo prineslo rezultata. Poleg pisnih zahtev za ustanovitev rezervnega demografskega sklada smo se predstavniki ZDUS sestajali tudi s poslanci, z ministrico za delo, družino in socialne zadeve in s predsednikom vlade. Poleg medlih obljub, da bosta ministrstvi za delo in za finance pripravili osnutek zakona, se ni zgodilo nič. Tudi osnutka zakona ni. Rok za ustanovitev sklada iz Koalicijskega sporazuma se izteka, z zakonom določen rok se počasi, vendar vztrajno približuje. Za Vlado z zakoni določeni roki ne veljajo? Treba jih bo vprašati. Ana Bilbija Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto Novice iz društvenega življenja Predstavitev zbornika Sodelovanje v projektu Mojemu mestu Živa knjižnica NOVO MESTO - Naše društvo se je ob 650-letnici Novega mesta poklonilo mestu tudi z zbornikom Mojemu mestu. Posvetili so mu ga literati sekcije Snovanja in likovniki sekcije Jutro. Zbornik so predstavili v prostorih RIC-a 18. maja. NOVO MESTO - Projekt Živa knjižnica – Ne sodi knjige po platnicah sta tudi letos organizirala v Novem mestu Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in organizacija Legebitra iz Ljubljane v skrbi za ozaveščanje človekovih pravic ogroženih skupin, ki se soočajo s predsodki družbe. Predstavitev je pospremila razstava slikarjev likovne sekcije, ki je obogatila stene predstavitvenega prostora in z diapozitivi pospremila recital sodelujočih literatov. Likovniki so mestu posvetili tudi razstavo, ki je bila postavljena na ogled v prostorih društva, nato pa v Domu starejših občanov v Šmihelu. Mentor slikarjev Zdravko Červ je orisal delovanje sekcije Jutro in predstavil njihovo tehniko upodobitev. Tereza Balažević, predsednica literatov, je poudarila 13-letno delovanje Snovanjcev na širšem dolenjskem kulturnem področju. Dogodek je zanimivo povezoval Maks Starc, vokalno so ga popestrili pevci in pevke našega pevskega zbora, ki ga je vodil dirigent Blaž Klemenčič, in mlada glasbenica Eva Hočevar. Zbornik je izšel kot prva knjiga novoustanovljene založbe Snovanja pri društvu, katere cilj je pomagati svojim članom pri izdaji knjig in prepoznavnosti na širšem kulturnem območju. Predsednica društva Rožca Šonc je spregovorila o literarnem in likovnem ustvarjanju starejših, dragocenem spominskem zapisu upokojenskih doživetij, Tone Kotar, predsednik komisije za kulturo v pokrajinski zvezi DU, je pohvalil aktivno kulturno delovanje društva. Mentor Snovanjcev in glavni urednik zbornika Milan Markelj je povedal, da so osebna doživetja, izražena v prozi, pesmih, aforizmih rezultat rednih mesečnih srečanj, kjer so literati jezikovno in slogovno brusili zapisano, vendar ohranjali pristni osebni izraz. Tudi samo mesto je po njegovih besedah mesto s posebno dušo in srcem, ki je že od nekdaj v umetnikih spodbujalo veliko ustvarjalno moč in še vedno tli tudi v besedi in sliki ustvarjalcev – upokojencev. Poudaril je, da je zbornik velik dosežek, ki je skušal preprosto in doživeto ujeti z besedami in barvami dušo mesta, ter je pomembno darilo našemu mestu in spomin zanamcem na generacijo iz današnjih dni. Rezka Povše Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih družbeno ogroženih skupin, ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci – bralci. Med nje družba uvršča tudi starostnike, ki se srečujemo s predsodki in stereotipi, kot so nemočnost, sebičnost, ogovarjanje in pritoževanje, nerazumevanje mlade generacije, oklepanje svojega premoženja in premalo stika z vsakdanjostjo. Vsak bralec si je lahko za 30 minut izposodil živo knjigo, predstavnika ali predstavnico ogrožene skupine (istospolno usmerjenega, osebo, ki se samopoškoduje, narkomana, feministko, psihičnega bolnika, žensko iz varne hiše ali tudi starostnico). Bralci so se soočili z lastnimi predsodki – stereotipi, ki so značilni za okolje, iz katerega prihajajo, ter so imeli priložnost govoriti z eno od naštetih oseb in spoznati, kakšno je njeno življenje v resnici. Lansko leto sem se na predlog našega društva srečala z mladimi v Hiši kulinarike v Novem mestu, ki so bili moji bralci - dijaki srednjih strokovnih šol, letos sem bila z novomeškimi gimnazijci. Bila sem knjiga Starostnica. Imela sem 10 bralcev; z njimi sem z lahkoto vzpostavila prijeten stik. Starostnike poznajo in so pomemben del njihovega življenja. Skoraj vsi imajo dedke in babice, ki nimajo značilnosti stereotipov. Iz pogovora sem ugotovila, da jih imajo mladi radi, ker jim ne »težijo« kot njihovi starši. Na starostnike so navezani, pri njih dobijo čustveno podporo, ki je je premalo pri zaposlenih starših. Dedki in babice imajo za njih dovolj časa, jim tudi finančno pomagajo in vplivajo na njihovo samozavest. Mišljenje mlade generacije o nas - starostnikih je pozitivno, če sledimo sodobnemu času in mladim dovolimo hoditi po začrtani poti ter jih nevsiljivo usmerjamo. Mladi so spoštljivi do starih, ker vedo, da potrebujemo drug drugega in se skupaj bogatimo z življenjskimi izkušnjami. Njihovo sporočilo je: »Imejmo se radi in skupno bomo prebrodili vse težave!« Vsakemu mojemu bralcu sem v imenu DU podarila zbornik Snovanja, da bi spoznali ustvarjalni in čustveni utrip starostnikov našega društva. Rezka Povše Junij 2015 SOPOTJA 28 5 Novice iz društvenega življenja Družabno srečanje članov Literarne sekcije SNOVANJA DU NM NOVO MESTO - Zadnje srečanje članov literarne sekcije SNOVANJA v šolskem letu 2014/15 smo zaključili s pohodom po poti Machove dediščine. Po njej nas je popeljal naš član Marjan Hren. Pot nas je vodila z Malega Slatnika mimo mlina, ki ga je načel zob časa, dalje po posušeni strugi Mlinščice, do večnega počitka družine Mach na Velikem Slatniku, mimo graščine, od katere je ostal le portal na gospodarskem poslopju, do zakletega oreha. Pohod smo zaključili na Ptičjem bregu kota 303 na Potov Vrhu na domačiji Hren. Med potjo smo prisluhnili pripovedi o življenju družine Mach, si ogledali več izvirov, prisluhnili Marjanovim zgodbam iz otroških dni in idejam za ureditev poti. In kdo je bil Mach? Na Veliki Slatnik se je sredi 19. stoletja iz Češke preselila družina Mach. Johann Mach je iz Azije dobil jajčeca japonske sviloprejke ali jamamaja in jo skušal gojiti v teh krajih zaradi pridobivanja svile. Metulji so mu ušli v naravo in se naselili pri nas in širše po Evropi. Iz družine Mach je tudi znameniti fizik in filozof Ernest Mach, ki je preučeval pretakanje tekočin in odkril Machovo število, ki nastopi pri gibanju teles z nadzvočno hitrostjo. Člani DU Mali Slatnik so se odločili, da prostovoljno uredijo pozabljeno dediščino in jo tako predstavijo širši javnosti. Med najbolj zagnanimi je ravno naš član Marjan. Naše druženje so popestrili mentor Milan Markelj, predsednica DU NM Rožca Šonc, podpredsednica za področje kulture Majda Škof in predsednik PZDU Jože Jazbec. Vsak izmed njih nas je nagovoril, ter poudaril pomembnost ustvarjanja in druženja. Anica Mušič 6 Likovna razstava NOVO MESTO – V petek, 10. aprila 2015 smo v prostorih Društva upokojencev Novo mesto odprli likovno razstavo, ki je posvečena 650-letnici Novega mesta. Svoje slike z motivi Novega mesta je razstavilo 18 članov likovne sekcije Jutro, ki sicer združuje 34 članov. Otvoritveno slovesnost so popestrili člani pevskega zbora DU Novo mesto, kitarista Ana Grobler in Tilen Hrovatič ter član literarne sekcije Snovanja Ivan Hrovatič. Predsednica DU Novo mesto Rožca Šonc se je likovnikom zahvalila za njihovo ustvarjalno delo in jim zaželela še veliko uspehov. Ob zaključku slovesnosti je povezovalka programa Majda Škof vse prisotne povabila k ogledu razstave in na skromno pogostitev. Likovno razstavo si do nadaljnjega lahko ogledate v klubskih prostorih društva ter v večnamenskem prostoru v 1. nadstropju. Irena Tratar Bridge sekcija na DU Novo mesto Lani smo na pobudo in pod vodstvom g. Vladimirja Uglešića začeli z začetnim in nadaljevalnim tečajem plemenite igre s kartami – bridga. Zdaj nas je v Novem mestu že preko 20, ki si pogosto z njim krajšamo čas in razgibavamo sive celice. Razvoj igre se je začel v 18. stoletju v Veliki Britaniji in ZDA, kjer se je igral predhodnik bridga – whist. Modificirana oblika, ki je prinesla adutno barvo in odprte karte na mizi, je nastala šele v začetku 20. stoletja in hitro osvojila svet. Igra se igra z 52 kartami, ki jih poznamo tudi iz remija, kanaste in podobnih iger. Igrajo jo 4 igralci oziroma dva para. Od Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto Novice iz društvenega življenja Srečanje pevskih zborov DU Dolenjske in Bele krajine SEMIČ - V petek, 8. maja 2015, je potekala 13. revija pevskih zborov Društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Na reviji, ki se je odvijala v dvorani Kulturnega centra v Semiču, je sodelovalo 11 zborov. Srečanje je strokovno spremljala profesorica Cvetka Krampelj, predstavnica ZDUS-a pa je bila gospa Marija Orešnik, članica komisije za kulturo in izobraževanje. Na prireditvi je nastopila tudi mlada pianistka Lucija Kambič, učenka 7. razreda. Člani MePZ Društva upokojencev Novo mesto, ki jih vodi priznani glasbenik Novomeščan Matej Burger, so se na srečanju predstavili s prleško ljudsko »Pri sôsedi« in s pesmijo »Naj bo pomlad« v priredbi Andreja Resnika. Vsem pevovodjem smo se s skromnim šopkom zahvalili za njihovo prizadevnost. Po prireditvi smo za vse nastopajoče pripravili večerjo. Komisija se je po posvetu odločila, da na Državnem srečanju pevskih zborov našo regijo letos zastopa Ženski pevski zbor iz DU Metlika, ki ga vodi zborovodkinja Irina Kolar. Majda Škof Šola zdravja NOVO MESTO - Jutranja telovadba na zelenici pod Planetom Tušem se je »prijela«. Vsako jutro od ponedeljka do petka nas telovadi od 30 do 45 takih, ki skrbimo za svoje zdravje. Po telovadbi pa gremo še na kavo in klepet v bližnji gostinski lokal. Prejšnji mesec, 9. maja, smo gostili vse skupine ŠZ Dolenjske in Bele krajine. Pod vodstvom dr. Nikolaya Grishina nas je telovadilo preko 120 udeležencev, imeli smo pa tudi kar nekaj opazovalcev. Nekateri udeleženci so pripeljali s seboj tudi svoje vnuke, ki so z nami telovadili. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so sodelovali najmlajši udeleženci, smo za vse organizirali voden ogled Novega mesta, ogled razstave ob 650-letnici Novega mesta v Dolenjskem muzeju in ogled našega mesta ob vožnji po reki Krki. Na jutranjo telovadbo ste vabljeni vsi, ki radi kaj postorite za svoje boljše počutje. Pridite, veseli vas bomo. Darinka Smrke učenja do začetka igre je le nekaj korakov, prava igra pa pravo damo in pravega gospoda hitro osvoji. Tudi nas je. Vsak ponedeljek smo se zbirali v RIC-u, vsak petek v Društvu upokojencev. Na prvem malem turnirju se je porodila ideja, da gremo spomladi skupaj nekam na morje in posvetimo nekaj dni samo bridgu. Od ideje do izvedbe je minilo le nekaj mesecev in tako smo se 18. maja odpravili v kamp Kozarica v Pakoštanih, kjer so nam prijazno ponudili namestitev v premičnih hišah, prostore za igranje in tudi nagrade za najuspešnejše udeležence. Vodstvo kampa je prijazno poskrbelo za vrsto detaljev, kakor tudi za polpenzione za Junij 2015 SOPOTJA 28 tiste, ki si nismo želeli sami kuhati. Iz Novega mesta smo prišli 4 pari, pridružili pa so se nam tudi začetniki in izkušeni igralci iz Celja, Velenja in Maribora, tako da je skupaj nastopilo 8 slovenskih parov. V goste smo povabili za en večer še 2 para iz Zadra. Turnir je vodil g. Uglešić ob pomoči in sodelovanju g. Orača. Zanimivi boji, prijetno vreme, toplo morje in topli večeri so naredili Bridge Kozarica 2015 za res prijetno doživetje. Dva večera ob kitari in pesmi, ki ju je vodil g. Tolja Orač, predsednik Bridge zveze Slovenije, sta bila nepozabna. Ob odhodu smo si obljubili, da se v Kozarico še vrnemo, morda že letos jeseni. S seboj povabimo druge vas junake, vas k’terih rama se ukloniti noče… Že jeseni bo g. Uglešić pripravil nov začetniški in nadaljevalni tečaj. Toplo vabimo vse, ki imate žilico za karte, da se nam pridružite. Za tečaje se lahko prijavite v DU Novo mesto. Andrej Kosec 7 Novice iz društvenega življenja Namizni tenis Letovanje v Hotelu Delfin v Izoli SUHOR – 19. marca 2015 je bilo na Suhorju odprto prvenstvo v namiznem tenisu. Od prijavljenih štirih ekip so se prvenstva udeležile tri ekipe: Novo mesto, Črnomelj – Semič in Metlika. Zmagala je ekipa Novega mesta, druga je bila ekipa iz Metlike in tretja Črnomelj – Semič. Marija Golob IZOLA – S svakinjo sva se odločili, da se priključiva našim upokojencem in greva na enotedenski oddih v Izolo. Organizacija je bila enkratna, avtobus nas je pobiral na postajah, ki so najbližje domu. Ob vstopu na avtobus nas je pozdravila gospa Slavka, ki je ves čas vožnje in bivanja v Izoli skrbela za nas. V hotelu so nam dodelili sobe, ki so zelo udobne, lepe, urejene in čiste. Osebje je bilo ustrežljivo, hrana pa zelo okusna in raznolika. Vsak je lahko izbral, kar mu je najbolj ustrezalo. Sprehodi ob morju so bili zelo prijetni. V bazenih vlada čistoča in red. Ob večerih se je vedno kaj dogajalo – glasba, ples. Tudi na izlet smo se odpeljali. Vinogradnik nam je razkazal vinsko klet, vinograde in nas je tudi lepo pogostil. Teden je kar prehitro minil in že je bilo treba pripraviti kovčke za odhod. Vožnja proti domu je bila zelo udobna. Domov smo prišli spočiti in polni prijetnih vtisov. Jelka in Nani Plaper Srečanje v Padežu Turnir v pikadu SEMIČ – 18. marca 2015 se je v gostišču Pezdirc v Semiču odvijal turnir v pikadu, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Semič. Tekmovalo je petnajst ženskih in štirinajst moških ekip, med njimi tudi društva invalidov. Udeležila se ga je tudi ženska ekipa DU Novo mesto, ki je zasedla odlično četrto mesto. Med posameznicami je bila najboljša naša Slavka Rifelj z 938 točkami. Ekipno sta najboljši mesti zasedli ženska ekipa DU Prečna ter moška ekipa DU Semič. Marija Golob 8 PADEŽ - V sredo, 27. maja 2015, je imelo poverjeništvo Birčna vas občni zbor in piknik v Padežu. Februarja sklican zbor je bil zaradi snega preklican, tokrat pa nam jo vreme ni zagodlo. Uradni del je bil kratek in brez velikih formalnosti. Sklepčnost ni bila vprašljiva. Zbor je za naslednji dve leti ponovno izvolil Franca Zupančiča za predsednika poverjeništva Birčna vas. Zbrane je pozdravila predsednica DU Novo mesto ga. Rožca Šonc in se posebej zahvalila Jožetu Klobučarju za dolgoletno opravljanje dolžnosti praporščaka ter mu zaželela hitro okrevanje po zahtevni operaciji noge. Prizadevni člani in članice so pripravili nekaj dobrot z žara in prisotne tudi postregli. Zbor in piknik je bil po dobrih dveh urah končan in zadovoljni smo se razšli. Bogdan Mali Prijetno sobotno druženje PODGRAD – V poverjeništvu Podgrad se trudimo, da bi se več družili in srečevali ob raznih priložnostih. Pohodniška skupina lepo deluje in o tem smo že večkrat poročali. Vemo pa, da se marsikdo pohoda ne more udeležiti. Zato smo že drugič pripravili piknik v domačem kraju. Na lepo sobotno popoldne, 16.5.2015 smo se v kar velikem številu zbrali na športnem igrišču v Koroški vasi. Letos sta se nam pridružili tudi predsednica Rožca in vodja izletniške sekcije Slavka. Ob vsem dobrem je zadonela tudi domača pesem. Preživeli smo lepo sobotno popoldne. Podobnih srečanj si še želimo. Marija Turk Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto Novice iz društvenega življenja Starejši za starejše NOVO MESTO, KANAL OB SOČI - Društvo upokojencev Novo mesto se je leta 2005 vključilo v vseslovenski program »Starejši za višjo kakovost življenja doma.« V program je vključenih 1660 oseb, starejših od 69 let, pri čemer pa članstvo v društvu ni pogojeno z vključitvijo v program. Obiske na domu opravlja 26 marljivih prostovoljk in prostovoljcev. V letošnjem letu so prostovoljke in prostovoljci opravili že 484 obiskov, na novo se je v projekt vključilo 36 oseb. Ob obiskih prostovoljci nudijo osebam tudi različne pomoči (od hišnih opravil, dostave iz trgovine, prevoz k zdravniku, največ pa je druženja). So pa tudi primeri humanitarne pomoči, pri katerih poleg društva sodeluje tudi Karitas, s katerim zelo dobro sodelujemo. V težjih socialnih primerih se vključi tudi socialna svetovalnica, ki pomaga razrešiti prenekateri primer. Delo, ki ga opravljajo prostovoljke in prostovoljci, je neprecenljivo, zato gre vsem vsa pohvala in zahvala. In še nekaj: v mesecu maju je Društvo upokojencev PZDU Severne Primorske organiziralo srečanje prostovoljk in prostovoljcev v Kanalu ob Soči. Udeležili so se ga tudi naši prostovoljci. Čeprav je bilo vreme turobno in deževno, je sobota v krogu prijetnih in dobro mislečih ljudi minila zelo prijetno. Zahvala tudi organizatorjem, resnično so se potrudili in nam pripravili nepozaben dan. Skupina projekta Starejši za starejše Katere vsebine v programu Hiše sožitja pa vas najbolj zanimajo? Program Hiše sožitja je zanimiv, vesel in poučen. Oblikujemo ga člani društva sami s svojimi pobudami in predlogi. Vabimo vas, da nas obiščete. Cenili bomo vaše predloge za program Hiše sožitja. In kaj o programu Hiše sožitja menijo naši člani? Jožef Smrekar: Najprej sem se na društvu udeleževal kegljanja, vključila me je Ida Celič. Obiskoval sem tudi jogo, po infarktu pa so mi priporočali še neko aktivnost za izboljšanje spomina. Ko sem postal še vdovec, sem bil osamljen. Vedel sem, da moram nekaj storiti zase, zato sem se začel udeleževati računalniških uric v sklopu društva. Urice obiskujem redno, zadovoljen sem, ker mi pomagajo pri izboljšanju spomina, zelo pa mi koristi tudi druženje in pogovor. To mi ohranja vitalnost. Ljubica Murn: Z veseljem delam na projektu medsebojne pomoči starejših - Starejši za starejše. Zato me v programu Hiše sožitja zanimajo predavanja in delavnice s socialno tematiko in vsebine, ki pomagajo reševati težave starejših, svetujejo pa tudi njihovim družinskim članom – vse v skrbi za kvalitetno življenje in lepo jesen življenja. Milena Škerlj: Knjige so moje zveste spremljevalke. Ljubezni do knjig in branja so me naučili moji starši. Posebno lepi spomini me vežejo na čas, ko sem knjige brala svojim otrokom in vnukom. Iz ponujenih vsebin društva upokojencev najraje izberem predstavitve novih knjig ter srečanja z domačimi pisatelji, še posebno pa me navdušujejo mladi avtorji. Jožica Rogina: Fizična in umska aktivnost nam upokojencem bogati življenje, nas ohranja v kondiciji in blagodejno vpliva tudi na zdravje. Naše DU organizira veliko aktivnosti, kjer lahko vsak član zadovolji svoje interese. Sama se z veseljem udeležujem abonmajskih gledaliških predstav v Mestnem gledališču v Ljubljani, ki jih za društvo organizira ga. Veronika. Od začetka delovanja Šole zdravja maja 2014 pa se vsakodnevno udeležujem telovadbe na zelenici pod Tušem. To je moj prijeten začetek dneva, ko se razmigam in nasmejem v veseli družbi, pogosto pa po telovadbi nadaljujemo druženje še ob kavici. Ne ustavi nas niti slabo vreme niti mraz. Dušan Fortuna: Rad imam izlete, potovanja in sem pristaš redne rekreacije. Kot vaditelj skupine začenjam dan z jutranjo telovadbo Šole zdravja. Poleg tega me med vsebinami Hiše sožitja najbolj privlačijo potopisna predavanja, ki ponujajo prisrčen pogovor o zanimivih doživetjih, kulturi in načinu življenja v krajih, ki jih predstavljajo popotniki. Vabimo vas, da v programu Hiše sožitja poiščete vsebine, ki vas zanimajo, in s svojimi predlogi sooblikujete program Hiše sožitja za naprej! Prisrčno vabljeni! Darinka Smrke Predsednica programskega odbora Hiše sožitja Junij 2015 SOPOTJA 28 9 Novice iz društvenega življenja VABIMO NA POLETNE AKTIVNOSTI V HIŠO SOŽITJA Boste preživeli počitnice z vašimi vnuki, pa ne veste kaj vse bi počeli? Boste dopust preživljali tudi doma, pa bi vam odgovarjalo kakšno urico ali dve preživeti v dobri družbi? Pridružite se nam od 6.7.2015 do 14.8.2015 med 9. in 11. uro vsak delovni dan! »PREŽIVETJE V NARAVI« Naučili se bomo nekaj o užitnih rastlinah, gobah in kako preživeti brez elektrike. »PIP« Ples, igra, petje..povabili bomo pevce in glasbenike, spoznali gramofonske plošče, kasete, cdje, iPODe, ljudske pesmi, stare plese, moderne plese. »KREATIVA« Razvijali bomo našo ustvarjalno žilico. Risanje in fotografiranje. Otroke bi navdušili z uporabo fotoaparatov, po mestu posneli fotografije druženja različnih generacij. »MIGAJ Z NAMI« Pridružili se bomo se različnim športnim sekcijam DU. DELAVNICE SO BREZPLAČNE! ODLOČITEV JE NA VAŠI STRANI, PRIČAKUJEMO VAS V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH: • Brežice, Cesta prvih borcev 9, tel.: 07 620 05 00, ENODNEVNA KOPANJA V DELFINU – IZOLA • Celje, Miklošičeva 4, tel.: 03 620 93 80, • Hrastnik, Ulica Prvoborcev 1a, tel.: 03 620 94 60, V juliju in avgustu vas vabimo na enodnevna kopanja v hotel • Jesenice, Cesta maršala Tita 63, tel.: 04 281 53 20, • Kamnik, bo Tomšičeva tel.: 01 izpred 320 66 70, TUŠ-a. Delfin. Odhod ob11,6:30 Koper, Gortanov trg 1, tel.: 05 620 34 00, • Kranj, Koroška cesta 19, tel.: 04 28 15 307, Murska Sobota, Lendavska 3, tel.: 02 620 93 70, • Ptuj, Ulica heroja Lacka 12, tel.: 02 620 93 60, • Ravne na Koroškem, Trg svobode 20, tel.: 02 621 24 90, • Trbovlje, Trg revolucije 6a, tel.: 03 620 94 20, Prepričali so se, da smo najugodnejši: • 12 mesecev ni stroškov vodenja, sicer pa je ta strošek samo 0,80 EUR/mesečno, • imetniki računa z rednimi prilivi pokojnine imajo 0,6 odstotne točke nižjo kreditno obrestno mero, • za plačila doma in v tujino vam računamo najnižje stroške provizije, • uporaba trajnika in elektronske banke DH Plus vam omogoča najnižje stroške poslovanja, • za imetnike računa z rednimi mesečnimi prilivi pokojnine znaša provizija za plačilo položnic na bančnem okencu do 0,35 EUR, • varčevalna knjižica nad 31 dni, Nova Gorica, Tolminskih puntarjev 4, tel.: 05 620 34 10, * Termini• veljajo obUlicazadostnem • Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 07 620 54 30, številu prijav in primernem vremenu. • Postojna, Titov trg 3, tel.: 05 620 35 40, Enodnevni izleti • Rogaška Slatina, Prvomajska ulica 29A, tel.: 03 620 05 50, • Sevnica, Glavni trg 24, tel.: 07 620 05 10, Prevoz • Sežana, Partizanska cesta 7, tel.: 05 620 35 20, • Slovenj Gradec, Glavni trg 26, tel.: 02 620 94 40, Prevoz •inSlovenska kosiloBistrica, Trg svobode 22, tel.: 02 620 93 50, • Slovenske Konjice, Stari trg 12, tel.: 03 620 05 60, pri Jelšah, cesta 25,bazen tel.: 03 62 03 750, Kopanje• -Šmarje notranji inRogaška zunanji PONUDBA ZA UPOKOJENCE VEDNO VEČ UPOKOJENCEV IMA SVOJ OSEBNI RAČUN V DELAVSKI HRANILNICI • tekoči in dodatni limit obrestujemo samo z 6,50 % letno obrestno mero, Načrtujemo naslednje termine: • Litija, Ljubljanska cesta 3, tel.: 01 32 06 680, • Ljubljana center, Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 11 (217, 221), 2.7.2015 6.8.2015 Dalmatinova 4, tel.: 01 300 02 04, • Ljubljana Fužine, Nove Fužine 8, tel.: 01 320 76 90, 9.7.2015• Ljubljana Stožice, 13.8.2015 Dunajska 185, tel.: 01 300 20 70, • Ljubljana Šiška, Pavšičeva 4, tel.: 01 320 66 50, 23.7.2015 20.8.2015 • Maribor center, Glavni trg 25, tel.: 02 620 93 30, Gosposka ul. 24, tel.: 02 620 93 45, • Maribor-Nova vas, Kardeljeva cesta 57, tel.: 02 621 24 80, 30.7.2015 • »IGRAJMO SE« družabne igre. Lesene igre, igre s kredo, besedne igre. Kako so se igrali včasih in kako se igrajo danes. Večpodrobnostiopočitniškihaktivnostibovkratkemobjavljenonaspletu: www.nm-upokojenci.si,vsepotrebneinformacijepadobitetudivtajništvudruštva. Številoudeležencevjeomejeno,zatovasprosimozapredhodnoprijavona07/30 212 40! Za dobro počutje v poletju in jeseni načrtujemo: • »KUHARIJA« Od babičinih marmelad pa do sodobnih »smoothijev«. • dvigi na bankomatih po Sloveniji in članicah monetarne EU so brez provizij. Cena 15 EUR 25 EUR 6 EUR • Velenje, Šaleška 20, tel.: 03 620 93 90, *V primeru manjšega števila prijav si pridržujemo • Zagorje ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 5, tel.: 03 620 05 70, pravico do Ulica spremembe • Žalec, Savinjske čete 5, tel.:cen. 03 620 94 70, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. E-mail: info@delavska-hranilnica.si 10. SEPTEMBRA SE BOMO ODPRAVILI Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si NA IZLET V NEZNANO Več informacij o izletih dobite pri ge. Slavki Antić, 041 308 329. Ljubljana, junij 2015 PRIVARČEVALI BOSTE 16 EUR NA MESEC PRODUKTI: Osebni račun - vodenje - nadomestilo za dvig gotovine na bankomatih - sprememba višine limita Elektronsko bančništvo - pristopnina - mesečno nadomestilo uporabe Plačilni promet - nakazilo z UPN obrazcem na bančnem okencu - direktna obremenitev DELAVSKA HRANILNICA DRUGE BANKE MESEČNI PRIHRANEK LETNI PRIHRANEK 0,80 € (prvo leto brez) 0€ 1,70 € 1,70 € 20,40 € 0,47 € 56,40 € 0€ 4,36 € 4,70 € (za 10 dvigov) 0,36 € 0€ 0,40 € 20,86 € 0,44 € 1,73 € 0,04€ 20,86 € 0,48 € 0,35 € 1,70 € 0,30 € 6,75 € (za 5 plačil) 0,90 € (za 5 plačil) 81,00 € 0,12 € MasterCard kartica - letno nadomestilo za uporabo kartice 12,50 € hranilnica 16,00 € 0,29 € Vaša Delavska PRIHRANEK 16,47 € 4,36 € 10,80 € 3,50 € 197,80 € Vir: pregled tarif za poslovanje preko transakcijskega računa - Banka Slovenije DH_PUPO - Zgibanka Ponudba upokojenci A4 na A5.indd 1-2 22.5.2015 8:04:38 DH_PUPO - Zgibanka Ponudba upokojenci A4 na A5.indd 3-4 10 Interno glasilo Društva upokojencev Novo mesto Novice iz društvenega življenja Noč knjige 2015 13. Karavana ŠK NOVO MESTO - Po vsej Sloveniji – od Goričkega do Pirana - je v četrtek, 23.04.2015, potekala Noč knjige. Odkar je Unesco proglasil 23. april za svetovni dan knjige, poteka ta projekt po vsem svetu, v Sloveniji pa smo ga letos doživeli drugič in v njem z ustvarjalnostjo in radovednostjo združili preko 100.000 ljudi. ŠMARJE PRI JELŠAH - Karavana študijskih krožkov se je letos ustavila v Šmarju pri Jelšah. Najprej smo krožkarji - preko 200 nas je bilo, iz vseh koncev Slovenije - predstavili rezultate svojega dela. V polni dvorani kulturnega doma smo peli, igrali, plesali, zabavali in razlagali, izdelki udeležencev v razstavnih prostorih knjižnice pa so vzbujali naše občudovanje. Organizatorji so se izkazali z odlično organizacijo in gostoljubjem brez primere ter nam približali svoj prelepi kraj. Krožkarji so si ogledali film o Šmarjah in Muzej baroka ter cerkvico sv. Roka. Mentorji smo prisluhnili predavanju na temo povezovanja študijskih krožkov ter možnostih zaposlitve in zaslužka. Po zagotovilih Nevenke Bogataj bodo tudi pobude mentorjev, izražene na strokovnem delu srečanja, na Andragoškem centru Slovenije (ACS) skrbno premislili. Nevenka Bogataj, ki koordinira študijske krožke na ACS-u, je njene začetke takole opisala: »Ideja Karavane je nastala po desetih letih delovanja študijskih krožkov. Čutili smo, da bi bilo lepo, da bi se ti ljudje, ki jih zanimajo različne stvari, srečali ter izmenjali ideje in izkušnje.« Študijski krožek je oblika skupnega učenja petih do dvanajstih odraslih oseb s podobnimi interesi, ki se vsaj petkrat srečajo, da bi se načrtno učili vsaj 25 ur. Eno od temeljnih načel, po katerih ŠK deluje, je dejavno spreminjanje okolja – z objavami v medijih in organizacijo dogodkov. Model je bil pripeljan iz Skandinavije, mi smo ga prilagodili našim potrebam in se je izredno dobro prijel, saj imamo v Sloveniji že preko 300 študijskih krožkov, v njih pa preko 3.000 udeležencev. Marjana Štern V Novem mestu je Noč knjige potekala na štirih lokacijah: dopoldne v OŠ Bršljin in na Centru biotehnike in turizma, popoldne in v večernih urah pa sta Noč knjige organizirali Knjižnica Mirana Jarca in Hiša sožitja, medgeneracijsko središče pri DU. Knjižnica MJ je pripravila Literarno popotovanje in voden literarni sprehod po sledeh slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v Novem mestu. V popotovanju smo sodelovali tudi snovanjci Rezka, Ivan, Marjan in Marinka, ki smo z branjem izbranih pesmi in odlomkov popestrili sprehod po novomeških ulicah. V naši Hiši sožitja je organizacijo literarnega dogodka prevzela pisateljica, članica Društva pisateljev Slovenije, ga. Ivanka Mestnik. Na dogodek je povabila vse sodobne dolenjske besedne ustvarjalce, tudi tiste, ki so bolj prepoznavni le v svojem okolju. Večer je potekal v sproščenem vzdušju, brali smo odlomke svojih del, se predstavili, v kvizu spoznavali kulturne ustanove Novega mesta, prisluhnili Štefki o njeni Bukvarnici, peli in podpisovali v zabavnem srečelovu pridobljene knjige. Hvala, ga. Ivanka, večer je bil čudovit. Naslednje leto se v Noči knjige spet srečamo! MaMi Obisk vrtca Ostržek v Bršljinu NOVO MESTO – Na lep sončen četrtek smo člani likovne skupine »JUTRO« slikali na prelepem Marofu. Mimo nas so prikorakali razposajeni otroci skupine Metulji iz vrtca Ostržek s svojima vzgojiteljicama Ivanko in Betko. Otroci so bili veseli, da so lahko opazovali slikarje pri svojem delu. Ko je slikar Zdravko stopil v stran, smo jim tiho dovolili, da z velikim čopičem malo potegnejo po njegovi sliki v nastajanju. Ko smo videli iskrice sreče v radovednih očeh malčkov, nas ni več skrbelo, kaj bo na to rekel naš Zdravko. Kaj pa mi moremo, če je prav on imel največji čopič in največje platno. Govorili smo o našem ustvarjanju, o tem, da tudi v vrtcu veliko rišejo in bi bili veseli, če jih obiščemo, da nam tudi oni pokažejo, kaj znajo in kaj so jih prijazne učiteljice naučile. Spet je prišlo sončno četrtkovo jutro, ko smo se zbrali pred vrtcem. Otroci so nas zelo lepo sprejeli in nam ob prihodu zapeli pesem dobrodošlice. Bili smo ganjeni, kajti njihov vrt je bil prelepo pripravljen za ustvarjanje in vzdušje tako prijetno slavnostno. Vsak likovnik je dobil »šopek« otrok, posedli smo se, razdelili barve, liste in ostalo orodje. Še preden nam je uspelo razmisliti, kaj bi slikali, so otroci že naslikali svoje risbice in hodili po nove liste. Nastala je cela zbirka slik. Naša vodja Marija je predlagala, naj napeljemo vrvico med drevesi in s kljukicami pripnemo nastale umetnine. Otroci so bili poJunij 2015 SOPOTJA 28 nosni, da so nam lahko pokazali, kaj znajo. Mi pa lahko rečemo, da si tako pridnih, prisrčnih in discipliniranih otrok še želimo. Podarili so nam ročno izdelane rožice za spomin in nas pogostili s kavo, sadjem ter piškoti. Prijetno je bilo pokramljati s prizadevnimi vzgojiteljicami. Hvala vam METULJI in PIKAPOLONICE, polepšali ste nam četrtkovo dopoldne. Hvala tudi prizadevnim učiteljicam Ivanki, Betki, Luciji, Damjani in Vladki. Stanka Hrvatin 11 NANESI GEL. BRIŠI BOLEČINO. GIBAJ SE NAPREJ. Naklofen gel vsebuje dietilamonijev diklofenakat. www.naklofengel.si Zanesljiv spremljevalec na vsakem koraku. Proti bolečinam v mišicah in sklepih . Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 558-2015-B_NAKLOFEN GEL_Ad_210x148mm_SI.indd 1 20.5.2015 14:17:56 PZDU DOLENJSKE IN BELE KRAJINE VABI VSE ČLANE DU NOVO MESTO NA SREČANJE ČLANOV DRUŠTEV UPOKOJENCEV NAŠE REGIJE V SOBOTO, 1. AVGUSTA 2015 S PRIČETKOM OB 10. URI NA JASO V DOLENJSKE TOPLICE. V KULTURNEM PROGRAMU BOSTA LETOS SODELOVALI GODBA LJUBLJANSKIH VETERANOV IN FOLKLORNA SKUPINA DU ČRNOMELJ. PO KONČANEM PROGRAMU IN RAZDELITVI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE BO ZA ZABAVO SKRBEL ANSAMBEL »MAVRICA«. VLJUDNO VABLJENI!
© Copyright 2024