1. No category

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE
ZBORNIK KONFERENCE
»INOVACIJSKI SISTEM SLOVENIJE«
LJUBLJANA, 2015
INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE
SLOVENIAN ACADEMY OF ENGINEERING
UREDILI
PROF. DR. JOŽE VIŽINTIN
PROF. DR. STANE PEJOVNIK
PROF. DR. VOJTEH LESKOVŠEK
DR. ZORAN MARINŠEK
PROF. DR. PETER GLAVIČ
Avtorske pravice:
INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE
Tomšičeva 4, SI-1000 LJUBLJANA
telefon: 01 4254 418, faks: 01 4254 417
elektronska pošta: info@ias.si, spletna stran: www.ias.si
Naklada: 150
Tisk: Tiskarna Present, d.o.o.
Založnik: Inženirska akademija Slovenije
Leto izdaje: 2015
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
316.422.44:62(497.4)(082)
001.895(497.4)(082)
KONFERENCA Inovacijski sistem Slovenije (2015 ; Ljubljana)
Zbornik konference Inovacijski sistem Slovenije, Ljubljana, 2015 / [uredili
Jože Vižintin ... et al.]. - Ljubljana : Inženirska akademija Slovenije, 2015
ISBN 978-961-92782-4-6
1. Dodat. nasl. 2. Vižintin, Jože
277500416
2
PREDGOVOR
Globalna finančna kriza je tudi zaradi zapoznelih strukturnih reform negativno
vplivala na industrijsko in tehnološko aktivnost v Sloveniji. V času gospodarske
krize se je zelo zmanjšal tudi obseg dejavnosti, ki so ključne za razvoj države:
gradbeništvo, investicije v infrastrukturo, t.i. »green field« naložbe itd. Zaradi
hitrih globalnih, socialnih, političnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb se
čedalje bolj zaostrujejo pogoji za izvoz izdelkov in tehnologij v članice EU in v
države izven EU. Ker je poslovanje velikega dela slovenske industrije odvisno
predvsem od izvoza, prevladujoči trg pa je EU, bodo potrebne hitre spremembe
v strategiji razvoja tradicionalne, izvozno usmerjene slovenske industrije, ki
zaposluje veliko ljudi in omogoča investicije v nove produkte in tehnologije z
visoko dodano vrednostjo.
Po zakonu o ustanovitvi je osnovna naloga IAS spodbujanje inovativnosti in
tehnološkega razvoja ter uveljavljanje pomena in krepitev vpliva tehniške
inteligence v družbi. Od svoje ustanovitve v letu 2007 si prizadeva, da bi
spodbudila tako imenovani razvojno-inovacijski krog. V ta namen smo v tem
obdobju pripravili vrsto dokumentov, ki smo jih posredovali zainteresirani
javnosti in jih predstavili v razpravah v okviru okroglih miz, ki jih redno
organiziramo. To so bile osnove za izdelavo kompleksnega dokumenta, ki ga je
IAS 2013 objavila pod naslovom: »Slovenija potrebuje novo vizijo razvoja
gospodarstva in družbe.« Dokument je IAS posredovala vladnim in državnim
inštitucijam in ga predstavila javnosti v obliki zbornika in na okrogli mizi.
Ugotoviti moramo, da so bili naši predlogi in analize žal veliko premalo
upoštevani, tako s strani vlade, kot drugih deležnikov, ki so odgovorni za razvoj
države.
Kot nadaljevanje prizadevanj IAS smo pripravili konferenco z naslovom
»Inovacijski proces Slovenije.« Dokumente, predstavljene na konferenci,
objavljamo v zborniku konference.
Na začetku zbornika objavljamo izhodišča IAS za razpravo o potrebnih ukrepih
za uveljavitev inovacijskega procesa v Sloveniji in priporočila, ki jih je pripravilo
združenje inženirskih akademij Evrope, Euro-CASE. V zborniku objavljamo tudi
orodja za spodbujanje in uveljavljanje inovacijskega procesa v Sloveniji ter
analizo stanja v visokošolskem izobraževanju, raziskovalno razvojni dejavnosti,
inovacijah in podjetništvu. Namen konference z naslovom »Inovacijski proces
Slovenije« je spodbuditi odgovorne deležnike v Sloveniji za uveljavljanje nove
strategije razvoja na vseh področjih družbenega življenja, predvsem pa
gospodarskega sistema.
Prof. dr. Stane Pejovnik
Predsednik IAS 2014-15
3
4
VSEBINA
Izhodišča IAS za razpravo o potrebnih ukrepih za uveljavitev
inovacijskega procesa v Sloveniji ..................................................................... 7
Priporočila inovacijske platforme Euro-CASE za spodbujanje inovacijskega
procesa v EU in njenih članicah ....................................................................... 8
1. Spodbujanje inovacijskega procesa v Sloveniji
Slovenia Needs a New Vision for the Development of the Economy and
Societ
Jože Vižintin, Vojteh Leskovšek, Stane Pejovnik, Zoran Marinšek,
Stanko Strmčnik, Jadran Lenarčič, Peter Glavič .......................................... 12
2. Spodbujanje inovacijskega procesa v EU in njenih članicah
Euro-CASE policy paper on European Innovation Policy
Akademije članice Euro-CASE ..................................................................... 28
3. Orodja za spodbujanje in uveljavljanje inovacijskega procesa v Sloveniji
Trajnostna proizvodnja kot gonilna sila za inovativne izdelke, procese in
sisteme za novo generacijo proizvodnje!
Vojteh Leskovšek ......................................................................................... 48
Model pametne specializacije, izbira problemskih domen in prioritetnih
(nišnih) projektnih / produktnih smeri
Zoran Marinšek ............................................................................................ 63
Trajnostnega razvoja slovenije brez inženirjev ne bo mogoče izpeljati
Jože Vižintin ................................................................................................. 69
4. Analiza visokošolskega izobraževanja, raziskovalno-razvojne dejavnosti,
inovacij in podjetništva v Sloveniji
Peter Glavič.................................................................................................. 80
5
6
Izhodišča IAS za razpravo o potrebnih ukrepih za uveljavitev
inovacijskega procesa v Sloveniji

Pričakujemo, da bo politika zmogla izoblikovati jasne in smiselne usmeritve ter
pozitivno in spodbudno družbeno-gospodarsko okolje, h katerem bo IAS
prispevala še večji delež.

Zagotoviti je potrebno spodbude akademskim institucijam in proizvodnim
podjetjem za poučevanje in usposabljanje delovne sile za naslednje
generacije proizvodnih in družbenih procesov ter za izvajanje ustreznih
temeljnih in uporabnih raziskav.

Nasloniti se moramo na izvozna podjetja in kakovostna jedra v preostalih
podjetjih, ki pa jih ni mogoče usmerjati le v povečanje produktivnosti, ampak v
nove inovativne izdelke z visoko dodano vrednostjo ter v njihov izvoz.

Poiskati moramo izvozne niše, saj so se pričakovanja, da bi se naslonili samo
na napredne tehnologije, izkazala za ne dovolj učinkovita. Za Slovenijo je
primerna strategija skritih šampionov. Neopazno prevzemanje majhnih
globalnih tržnih segmentov, za katere se veliki konkurenti ne zmenijo, je
izjemno pomembno.

Brez izvozno usmerjenega gospodarstva z inovativnimi izdelki ne moremo
pričakovati več sredstev za izobraževanje in znanost, ki ne moreta biti sama
sebi namen. Uspešna inovacijska dejavnost potrebuje usklajeno delo
raziskovalcev, univerzitetnih profesorjev in podjetij ter razpoložljivost kapitala.

Pri pričakovanjih neposrednih učinkov novo nastalih podjetij iz akademskega
okolja je treba biti zmeren. Slovenija mora kot majhna država izrabiti svoje
zmožnosti in konkurenčne prednosti: človeški potencial, okolje, les in pitno
vodo. Nujna je tudi rast deleža samooskrbe s hrano v pridelavi in predelavi s
prednostjo na ekološki neoporečnosti ter samooskrbi z energijo iz sonaravnih
in trajnostnih virov.

Novih visokotehnoloških podjetij ne bo brez sedanjih uspešnih večjih podjetij,
ki jih je treba prestrukturirati in tehnološko prenoviti. Sedanja in novo
nastajajoča podjetja potrebujejo uspešno in inovativno gospodarsko okolje ter
kakovostne kadre za svoj razvoj in rast.

Za sprotno spremljanje in podporo razvoju novega inovacijskega procesa v
Sloveniji IAS predlaga Vladi Republike Slovenije, da ustanovi poseben odbor
za inovacije.
7
Priporočila inovacijske platforme Euro-CASE za spodbujanje
inovacijskega procesa v EU in njenih članicah
Recommendations for the Member States
In order to encourage the respective organisations in the Member States to establish
national delegations to stimulate innovation procurement, we put the following three
proposals to the EU Member States:

Initiate pilot trials of innovation procurement. A number of public authorities
are given a clear innovation procurement responsibility. The selection of the
authorities should be based on an assessment of whether there is a need for
innovative solutions in the authority’s area of activity. The authorities will be
allocated sufficient funds for it to be practical for them to impact markets
through innovative procurement, certification, and standardisation work.

Introduce a ‘Small Business Innovation Research’ programme for
innovation procurement. It should be ensured that the SBIR programme is
experimental in nature and that procurement is financed within the authorities’
normal budgets. 3 % of the total research budget for extramural research
should be allocated to SMEs. There should also be an exchange of experiences
to inspire the use of incentives of this type used in other countries, e.g. risk
funds and insurance solutions.

Train a new generation of public officials to become the vanguard of
innovation procurement. It is important that public procurement officials are
trained in a new mindset of possibilities rather than risk aversion. A positive
attitude needs to be created where moderate risk-taking is part of the routine.
Recommendations for the European Union

Lobby for a higher innovation share in public procurement. The EU should
lobby for a goal of 15% of the national and regional procurement expenditures
to be spent on the basis of innovation procurement instead of following low-cost
tenders

Create a stronger dialogue between the regional, Member State and EULevel. The current initiatives for establishing a broader dialogue about
innovation procurement should be expanded and an extended catalogue of best
practice in the Member States and the regions should be created

Establish a strong European working group for innovation procurement. A
European working group should give science-based policy advice in the field of
innovation procurement and identify practical measures that can be
implemented to strengthen innovation procurement in Europe. It should follow
up and evaluate these measures and promote a dialogue about the application
of European regulations and laws on types of public procurement
8

Identify and support the important public procurers of innovation. The
European Commission should build a team of innovation procurement
developers who share their know-how with the procurers in the Member States
and regions. Transnational model projects should be supported and successful
initiatives should be a new Innovation Procurement Award (similar to the
German prize “Innovation schafft Vorsprung” (Innovation creates a lead))
9
10
1. SPODBUJANJE INOVACIJSKEGA PROCESA V SLOVENIJI
11
Slovenia Needs a New Vision for the Development of the
Economy and Society
The Purpose of the Initiative and Proposals by the Slovenian Academy of
Engineering
The Slovenian Academy of Engineering (IAS) has organised four themed evenings
where members discussed Slovenia’s development and industrial policy, the process
of education from primary school to university, research, technological development,
innovation and entrepreneurship, the economy, competitiveness and globalisation.
The Discussions were based on a comprehensive analysis of the current situations in
these fields in Slovenia and the EU, An analysis that IAS carries out every year.
Participants in the themed evenings were also able to refer to two documents that
IAS had previously sent to every responsible institution in the country, namely:
“Technology Highway: A Consensus for an Innovative Slovenia” (December 2010)
and “Opinion on the Current Situation in Slovenia and Proposals for the Promotion of
Economic Growth” (May 2012).
Based on the discussions, analysis of the current situation in the country and the
available documents from foreign academies of engineering, IAS has formulated the
following goals:
 to submit proposals to government institutions based on expert knowledge to
serve as a foundation for drawing up competent proposals;
 to give an incentive for creating a foundation for a system of innovation – the
third industrial revolution;
 to prepare proposals and recommendations for including Slovenia in the
implementation of the Europe 2020 and Horizon 2020 programmes.
Introduction
Due to belated structural reforms, the ongoing global financial crisis has severely
affected industrial and technological activities worldwide. The situation is particularly
critical in the EU and even more so in Slovenia. In the EU, industry has shrunk by
10%, leaving more than 3 million workers unemployed. In Slovenia, the drop is even
more severe, with more than 100,000 people left unemployed and a considerable
downturn in fields such as construction and the wood industry. Before the crisis, we
allowed the textile industry to deteriorate and several large companies to fail. The
remaining large industrial companies in the processing industry in Slovenia still
employ 37.65% of all workers and have a 57.46% share in net sales on the foreign
market.
The effects of the crisis came about at a time of global, accelerated social, political,
economic and technological change. The conditions for export – the predominant
market for the Slovenian industry – are growing increasingly difficult; managing them
will require fundamental changes in the development strategy for the existing and
12
future Slovenian industry. The current situation in Slovenia clearly shows that the
development models used in previous strategies were wrong, focusing excessively
on new manufacture and neglecting the promotion of technology and product
development in relatively successful, mature technologies. In the period from 2003 to
2009, the economy borrowed some EUR 25 billion, using the loans to fund takeovers
and other unprofitable investments rather than development. Due to the lack of
investment in development, today’s mature technologies, which account for the great
majority of exported goods, are competitive largely because of lower labour costs.
Meanwhile, we have developed virtually no new products.
The considerable changes in technology and the economy, environmental issues and
energy prices in Slovenia call for a new development mentality and, most importantly,
a different attitude to modern industrial production, which has no perspective without
effective development. What we need is a sort of third industrial revolution, a wave
of new technologies and innovation. This revolution would demonstrate that we are
aware that the stability of the country and the security and well-being of its people
depend on our own work and the sensible use of funds generated by productive work
– not work paid for from the national budget and the budgets of state-owned
companies, institutions and social activities.
Whatever their basis, starting point and projections, the development models
employed by previous strategies have proven ineffective, as they failed to lead to the
development of new technologies and products based on new knowledge and
resulting in production with high added value. It was the over-optimistic expectation
for the effect of new developments that was the main cause of the deterioration of
many mature technologies.
Slovenia should build its competitiveness where the work and management
conditions and the market for products and services make it possible. When it comes
to innovation, we should focus on maintaining a competitive position in production
and services on export markets. To achieve this, we need to improve the quality of
education and research, which should be determined by assessing the international
competitiveness of graduates and the creativity and effectiveness of work performed
within the country. To accelerate development and ensure that we can keep up with
the more developed countries in the future, we will need highly educated and
competent human resources, particularly engineers, who can focus on developing
new technologies as well as reviving and maintaining the technological effectiveness
of mature technologies.
Slovenia and the Industrial Policy
The Current Situation in Slovenia
International analyses and the general situation in the country show that Slovenia is
in a severe crisis and in urgent need of structural reform. According to most
significant indicators, Slovenia is falling behind the best regulated and most globally
13
competitive countries. We are also being overtaken by some of the new EU member
states. The economic, political and especially the moral and ethical crisis has now
become a social crisis, weakening the foundations of democracy and deteriorating
the social conditions beyond an acceptable point. Employment has mainly increased
in administrative services and social activities, while continuing to drop in the
processing industry and construction.
In the early 1990s, Slovenia took out a small loan for bank recovery. In 2007, the
country took out much larger loans, leading to an abnormal growth of the economy,
particularly the construction industry, and unchecked company privatisation. The net
external debt of various sectors in the country is depicted in Figure 1. The figure
shows how the crisis arose particularly from excessive, unchecked company and
state borrowing, which did not result in productivity growth in all segments, but in a
waste of money from these loans. This led to a downturn in the general motivation to
develop new products and technologies and weakened the mature industries. Today,
the situation in the country is worse than it was a decade ago.
Figure 1: The net external debt of various segments in the country – the net position
of debt instruments from 1994 to December 2013
The productivity index shows that Slovenia is 26% behind Germany, while the
difference in salaries and pensions is more than 100%. In the 2012–2013 WEF
Global Competitiveness Report, Slovenia placed 62nd out of 74 countries. Countries
that placed higher than us include Estonia (24th place), the Czech Republic, Poland,
Turkey, Lithuania, Portugal and Latvia. Having dropped from 28th place in 2002, 30th
in 2005 and 37th in 2009, Slovenia placed 57th in 2011 and 62nd in 2013 (Figure 2).
14
Figure 2: The global competitiveness of Slovenia according to the WEF
The development policies to date have failed to place sufficient importance on the
fact that the basis for implementing new technologies has three elements: first, the
basic knowledge obtained in the course of one’s studies, supplemented with new
fundamental discoveries; second, the cost of launching the manufacture of new
products and the commercial potential of such products to cover the costs of new
manufacture; and third, the potential to make a product of equal quality using raw
materials and different technologies to reduce the cost of production and to preserve
or even improve product quality. For the last two decades, these aspects of research
and development work have been neglected in Slovenia, causing the setback in
competitiveness (Figure 2).
At around the same time, Slovenia’s ranking according to indicators of scientific
success improved rapidly, even overtaking some technologically better developed
EU member states with a higher GDP. When it comes to the number of scientific
publications per million citizens, Slovenia ranks 7th in the EU and has progressed in
recent years, overtaking Austria, Germany and France. We have left behind all the
new EU-27 members, of which Estonia ranks the highest in 19th place. The highest
ranking European country is Switzerland with more than 4,000 publications, followed
by the Scandinavian countries and the Netherlands with 2,800–3,500 publications.
Slovenia ranks higher than the OECD country average, with Australia ahead of us
and Canada, the USA and Japan all ranking lower (Figure 3). When it comes to the
visibility of articles, Slovenia is below the European average.
15
Figure 3: The number of scientific publications per million citizens in 2012
Today, all of the above is reflected in the following facts:








Companies have a high level of debt (EUR 25 billion);
the share of companies with in-house development is too small, despite the
fact that in-house development is essential for preserving export
competitiveness even when it comes to salaries, which are at least 50% lower
than the salaries in the most developed EU member states;
the share of industry capable of taking on the competition on the global market
is too small;
the companies that use the same materials and technologies in the production
process or share the same markets are poorly connected;
mature technologies in traditional industries are now focused mainly on
survival because public support for their development is lower than the various
forms of public support enjoyed by competitors from developed countries;
companies have extremely limited funds for development and are therefore
unable to finance the extensive R&D projects necessary to overcome the
setback in development of the last two decades;
the labour force is often seen as a cost rather than as human capital; cost
cutting is achieved through salary reductions and redundancies, making
employees feel disposable instead of motivating them to work harder and
develop a feeling of loyalty to the company;
when reducing the number of employees, the tendency to dismiss younger
employees with little or no severance pay is damaging for company
development. This is reflected in the situation shown in Figures 4 and 5;
16
Figure 4: The rate of youth unemployment (15–24) in %
Figure 5: People with tertiary education, registered unemployed in 2013



there is no promotion of interest in the intergenerational transfer of work
experience and concrete technological knowledge to younger people;
the education system is fragmented and is failing to provide a suitable number
of practical, independent people for gainful employment;
corruption and the annual growth rates of GDP and competitiveness shown in
Figures 2, 6 and 7 do not promote creativity, diligence and responsibility in
employees.
17
Figure 6: Level of corruption according to Eurobarometer 2012, Country Rankings
Figure 7: Annual growth rate of GDP, 2012
Slovenia’s advantages:


HR potential, industrial tradition – the current industry still has potential and
tradition;
plenty of healthy drinking water, quality wood and a beautiful, clean
environment.
18
Essential Changes
Slovenia should build its competitiveness where the work and management
conditions and the market for products and services make it possible. When it comes
to innovation, we should focus on maintaining a competitive position in production
and services on export markets. This cannot be achieved unless we have engineers
doing quality, innovative work in development, production management and research
into problems posed by advanced production, e.g. the optimum structure of materials
and technology, cutting production costs and meeting environmental demands. It is
unclear who could perform these tasks permanently and successfully, other than
engineers in various fields with sufficient fundamental knowledge and experience in
production and work organisation.
Changes in the field of developing new technologies and products with better
quality and productivity can only be achieved if there is more support from public
funds:
 for fundamental research with goals focused on products, technologies and
services that could contribute to the growth of mature technologies and the
development of new products;
 for the development of technology and products by groups from companies
that also include researchers from universities and institutes;
 for the establishment of new companies with new export products and
sufficient human resources with appropriate higher education.
However, unless there is a change in the current lack of control over the expediency
of the use of public funds used for these purposes, the material and criminal liability
of the recipients of funds and the disciplinary liability of everyone involved in the
process of project selection – from government officials to members of decisionmaking bodies and reviewers of project proposals – it is obvious that the efficiency of
the use of public funds will remain the same as in the past, i.e. the excessive use and
waste of public funds with nobody held responsible.
Some suggestions for improving the situation in the country and increasing
competitiveness:




It is essential that the depletion of companies by their actual or fictitious
owners be stopped immediately;
industries, activities and companies that are important for the national
economy should be preserved: the construction industry, wood industry,
energy industry, green technologies, machine manufacture, automotive
industry (including advanced materials), banks and others;
the existing industry still has potential and tradition – most technologies should
be preserved and refreshed with new, innovative ideas and young human
resources;
it is important to promote the employment of young Doctors of Science in
production organisations and to provide financial support for research and
19




development departments in companies that derive most of their income from
exports;
Slovenia needs to achieve a breakthrough in green technologies; most
importantly, it needs to increase the level of self-sufficiency in food, food
production and processing, introduce 100% traceability, impose strict
sanctions for violations and promote the use of home-grown food; Slovenia
should start exporting ecologically acceptable food products;
we should focus on developing entrepreneurship and its reputation, improving
the conditions for the establishment and survival of new companies and, most
importantly, support companies that export most of their products;
an appropriate tax policy should be implemented to increase the share of
citizens’ funds invested in economic and social development and the growth of
risk capital;
state-owned land should only be rented out for growing food, not crops for
producing bioenergy.
Provided that the necessary measures are implemented by the competent public
authorities, in the next ten years, we can expect Slovenia to achieve the following:
 gain visibility for its innovative, export-oriented, high-technology companies
with high added value;
 some companies could reach the highest level of visibility on the EU market;
 Slovenia could rank among the top third of EU member states according to
economic, social and environmental indicators, human well-being and the
indicators of employment, social and material security, health care and
education for all.
If, however, the competent public authorities fail to implement the appropriate
measures:
 despite spending public funds, nothing will have been achieved unless the
people involved in running the country, governmental institutions and social
activities have a personal and material responsibility for implementing the
agreed upon obligations.
Every politician needs to be personally engaged in changing the current pessimistic
atmosphere into one of optimism and trust in the government.
Education from Primary School to University
The Current Situation in Education
There are four problems that are characteristic of the entire education process:
 in kindergartens and primary schools up to the 4th grade, it is apparent that
children are highly creative. After the 4th grade, the levels of creativity and
curiosity begin to drop; there is insufficient expertise in education to provide
20




the knowledge necessary for future learning and qualifications to ensure
productive work under the current conditions;
at the secondary level, Slovenia has too many general upper secondary
schools (gimnazija); there is an insufficient number of vocational secondary
schools and the societal value of degrees from these schools is underrated.
The higher vocational colleges, established because of the downturn in
vocational education, are problematic in their curricula and purpose alike; their
reputation needs to be improved;
the study programmes of professional colleges should focus more on practical
experience to set them apart from first-cycle university programmes, which
have a different societal role;
we need to prevent the excessive fragmentation and specialisation of higher
education institutions, considering that Slovenia ranks near the top of the EU
member states by the number of institutions per million citizens;
the share of university graduates and the growth index of graduates of
technical studies compared to non-technical and social studies in particular
are very different from those in developed industrial countries. However,
Figure 8 shows that the gap between the graduates of technical and other
studies is shrinking.
Figure 8: Growth indices for the number of graduates: total, engineering degrees,
economics and management (1998–2012)
21
Our suggestions:









The quality of education should be measured in terms of the international
competitiveness of graduates and the creativity and effectiveness of the
country’s education institutions;
the status of a teacher should be recognised more, as only respected and
confident teachers can raise confident experts and citizens who recognise the
responsibility they bear for the quality of their own work and are better
qualified to continue their education based on the demands of the
development of production and service technologies and real employment
opportunities;
stricter criteria should be imposed for enrolment in general upper secondary
schools and vocational secondary schools; in fields where the number of
graduates already exceeds the number of productive jobs available, the
number of places available for enrolment should be reduced;
universities are essential for transitioning into a creative society that is based
on knowledge, creativity and entrepreneurship; with this in mind, stricter
criteria should be imposed for assessing university teachers and opportunities
should be provided for effective teaching and research work; the number of
places available for enrolment should be reduced for study programmes that
do not offer a productive education;
the study programmes of professional colleges should differ from university
study programmes;
engineers should be involved at every level of economic, environmental, social
and political management. Qualified engineers should bridge the gap between
science and technology. Technology is based on a set of expert and
fundamental knowledge, original ideas and the realisation of ideas into
products or methods applicable in production or service activities, i.e. into
innovation. Highly educated engineers are best suited to creating efficient
production and product innovations;
having completed their studies, Doctors of Science are required to find
employment outside the institution where they completed their doctoral thesis.
They cannot join a research group within the same institution, unless at least
2/3 of the project is being financed by an external client;
universities should change their study programmes to ensure that young
people have the opportunity to think creatively and apply the new knowledge
obtained, rather than focus solely on learning and accumulating knowledge;
professional colleges should receive funding in proportion to the quality of
education provided; to simplify, funding should be in proportion to the school’s
place on selected international rankings. This would introduce a greater
degree of competitiveness and transparency and prevent the founding of lowquality, state-funded schools.
22
Research, Technological Development, Innovations and Entrepreneurship
The Current Situation







The distribution of researchers in Slovenia is uneconomical. The number of
researchers in the business sector is far too low to ensure a genuine, speedy
technological breakthrough. On the other hand, the number of researchers per
million citizens in the general government sector (independent institutes),
whose work is financed by public funds, is higher than in any other
comparable country (Figure 9);
there is too much project fragmentation; the projects have no common goal
that would benefit Slovenia or have real market value and would not be
dedicated solely to scientific progress;
many researchers don’t recognise the fact that the scientific value of an
achievement does not automatically obligate the country and society to fund
the research. This is also stated in the UNESCO declaration on researchers,
which prioritises the application of findings in their local environment,
there are insufficient public funds for financing projects focused on relevant
issues for practical application in the country, industry and services;
currently, there are no invitations to tender for performing generic research;
production companies should enjoy more material support when working on
projects focused on increasing productivity, reducing the use of materials and
improving the working and natural environment;
the new EU perspective highlights research for development, with results
applied in the industry and marketing through patents and innovations;
Figure 9: The number of FTE researchers in the general government sector per
million citizens in 2003–2011 for Slovenia (SI), Germany (DE), Denmark
(DK), Sweden (SE), Austria (AT), and Switzerland (CH)
23




the share of high-technology products in Slovenian export is 5.2%, compared
to 15.6% in the EU; considering our well-developed research infrastructure,
this share is far too low (Figure 10);
when it comes to medium-high technology, Slovenia is comparable to
Germany, a highly developed country;
the situation in the innovation and development sector deteriorated following
independence. Of the 8,500 experts working in development before
independence, only 2,500 are left in the same sector today. This share should
be improved by increasing public funding for the employment and reemployment of research and development HR in industrial companies;
the available project funding does not allow for international patent
applications, let alone for maintaining patent rights.
Figure 10: The high-technology sector share in export
Our suggestions:



Research should be perceived as an investment, considering that – in addition
to top engineering knowledge – it offers the only real solution for a long-term
way out of the current economic and social crisis;
the amount of investments in R&D should be compliant with EU goals and
productive development; the share in all segments, industrial production,
service activities, public administration and the efficiency and quality of work in
social activities should equal at least 3% of the GDP and 2% of the GDP for
higher education;
investments of private capital in R&D should be promoted;
24









generic development research at universities and institutes for economic
purposes should be promoted. In 1965–1980, Japan succeeded in increasing
its GDP by more than 1,000% through generic research;
funding should continue to be provided for the work of early stage researchers
who find employment in the economic sector;
we need to support companies in opening new departments of development
and increase investments in research, technological development and
innovations;
financial incentives should be provided for industrial companies to include
university and institute researchers in their development projects;
state-owned land should only be rented out for growing food, not crops for
producing bioenergy;
we should promote the increase of collaboration and the transfer of knowledge
between the academic sphere and the economy;
criteria for the success of research work should be modified to maximise the
interest of researchers in the practical application of knowledge. A large share
of the considerable funds we invest in research and early stage researchers is
contributed by Slovenian industry. The research project and programme group
reports contain knowledge, good ideas and scientific achievements that could
be extremely useful for Slovenian industry;
calls for projects should be designed in a way that allows for interdisciplinary
work in large, development-oriented projects;
IAS members who are no longer involved in project applications should be
tasked by the competent public authorities, including the government, to take
part in preparing the conditions for calls for tender and evaluation criteria,
selecting reviewers for projects and project achievement reports, monitoring
the realisation of project programmes and evaluating applications for industrial
development projects and projects that claim to be significant for development
and financed from the budget and other public funds.
Ljubljana, 12 December 2013
IAS President
Prof. Dr. Vojteh Leskovšek, BSc (Engineering)
Sources:
1. Summaries of IAS discussions from 1 April to 31 August 2013
2. P. Glavič: Analiza izobraževanja, raziskovanja in razvoja, inovacij, podjetništva in
industrije v Sloveniji, Ljubljana 2010, 2011, 2012, 2013
3. Eurobarometer
4. Report by the Statistical Office of the Republic of Slovenia
5. Report by the Euro-CASE Innovation Platform
6. CAETS recommendation – Educating Engineers
25
26
2. SPODBUJANJE INOVACIJSKEGA PROCESA V EU IN
NJENIH ČLANICAH
27
Euro-CASE policy paper on European Innovation Policy
Executive Summary
Innovation is one of the cornerstones for future growth and prosperity in Europe. The
EU has recognized this by making the Innovation Union one of the flagship Initiatives
of the Europe 2020 Strategy.1 Still Europe is facing several challenges when it comes
to being the most innovation friendly region: Fragmented markets and an unfinished
European Research Area (ERA), limited financial resources due to the on-going
financial and economic crises in several European countries, deteriorating venture
capital markets and limited entrepreneurial activities.2 The challenges are manifold
and EU support for research and innovation not only in financial but also in structural
terms is of great importance for strengthening Europe’s innovativeness.
With Horizon 2020 the European Union has set up the largest multilateral research
funding programme for research and innovation ever. Compared to its predecessor FP7,
Horizon 2020 puts more emphasis on deploying excellent research results into
marketable products to strengthen industrial leadership and to use research and
innovation to tackle societal challenges. The mission orientation is vital because Europe
is facing a profound transformation of society, driven in the first place by technological
changes of an unprecedented scope and size; by an inevitable radical change of the
current energy model and by an accelerated globalisation process. The world will change
faster and that will require a greater capacity to adapt.
While Euro-CASE believes that research, innovation and technology led by specific
missions is a viable way to go ahead it considers a change in the innovation culture and
the way entrepreneurial activities are valued in Europe as prerequisites to make Europe
the most innovative region in the world. The European Union as well as the Member
States should act resolutely in making their innovation systems more competitive.
Europe cannot and should not compete on the basis of cheap labour. Therefore,
overarching topics such as embracing technological change, driving the next industrial
revolution and supporting a culture of innovation across both academia and
entrepreneurs alike are important steps for Europe’s competitiveness.
In this context, the Euro-CASE Innovation Platform puts forward policy
recommendation in the areas of Innovation Procurement, Public-Private-Partnerships
in Research and Innovation, Financing Innovation and the Transformation of
Manufacturing.
1
COM(2010) 2020 final: EUROPE 2020 - A strategy for smart, sustainable and inclusive growth.
2
European Commission (2014): State of the Innovation Union, Taking stock 2010 – 2014.
Commission Staff Working Document accompanying the COM(2014) 339 “Research and innovation
as sources of renewed growth”.
28
About Euro-CASE
The European Council of Academies of Applied Sciences, Technologies and
Engineering is an independent non-profit organisation of national academies of
engineering, applied sciences and technologies from 21 European countries. EuroCASE acts as a permanent forum for exchange and consultation between European
Institutions, industry and research. Through its member academies, Euro-CASE has
access to top expertise (around 6,000 experts) and provides impartial, independent
and balanced policy advice on technological and innovation issues with a clear
European dimension to European Institutions and national governments.
1. Introduction: The importance of innovation for future growth and
challenges for the EU
It has long been acknowledged by policy makers and economic scholars alike that
innovation is a key driver for economic growth and prosperity. Successful
investments in research, development and innovation (RDI) are vital sources of
economic growth, productivity and welfare in the long term. Public support measures
for RDI are, therefore, cornerstones of the Europe 2020 strategy employed by the
European Union in 2010 and the Flagship Initiative Innovation Union. The EU
pursues a broad concept of innovation that includes both research-driven innovation
and innovation in business models, design, branding and services that add value for
producers and consumers alike.3 Euro-CASE strongly supports this broad concept of
innovation that is not limited to (technological) product and process innovations but
also encompasses organizational and marketing innovations.4
The ability to be able to handle modern technologies and the ability to enter
competitive world markets is not only influenced by enterprises or individual actors
alone. Rather it is to be understood as a result of a multi-layered network that
consists of interactions with research institutes as well as formal (ministries, laws and
regulations, standards, etc.) and informal institutions (culture, habits, rules of the
game, etc.). The competence and the arrangement of these institutions decisively
influence the performance of the respective innovation system. By acknowledging the
systemic nature of the innovation process the diffusion of technologies does not occur
automatically. Because of systems failures such as capabilities, network, infrastructural
or institutional failures government interventions are seen as appropriate means to
strengthen national innovation systems.5 On the other hand neoclassical economic
theory advocates public support for research due to the underinvestmenst in science
and research given their characteristics of a public good (indivisibility, inappropriability
and uncertainty). Therefore, federal governments and the EU should use public
3
European Commission (2010): Europe 2020 Flagship Initiative “Innovation Union”, COM(2010) 546 final
4
Som, O. et al. (2012): Organisational and Marketing Innovation - Promises and Pitfalls? PRO INNO
Europe: INNO-Grips II report, Brussels: European Commission, DG Enterprise and Industry.
5
Department for Business, Innovation and Skills (BIS) 2014: The Case for Public Support of
Innovation, London. 29
interventions to reduce systems and market failures.6
With shorter product cycles, more and more complex production methods and always
faster changing global standards, countries will have to develop supportive
institutions (ecosystems) and an ability to adapt technologies that might have been
developed elsewhere in order to stay competitive (adaptation capability). The
existence of diverse institutions and organizations and their modes of interaction
determine the dynamic of the national innovation system which is, if organized
appropriately, a powerful engine of progress and economic growth.
European Innovation systems came under strain during the financial crisis in 2008
and the following years which were marked by austerity measures. Only a few
countries were able to increase their gross expenditures on R&D.7 The contraction of
financing opportunities may have serious negative consequences for future growth.
Since the mid-2000s, the trends in R&D expenditure have not varied significantly
between the EU and the US.8 However, Japan and China have shown contrasting
developments. In terms of total and business R&D intensity, the EU is far from those
of the US, Japan, South Korea, Israel and Switzerland. Europe is facing a situation of
innovation emergency as it is spending 0.8% of GDP less than the US and 1.5% less
than Japan every year on R&D. Thousands of researchers and innovators have
moved to countries where conditions are more favourable. Although the EU market is
one of the largest in the world9, it remains fragmented and not innovation-friendly
enough especially in terms of researcher mobility and interaction of national
innovation systems. The completion of the European Research Area (ERA) is
unforeseeable as it has seriously lost momentum in recent years.
The European Union aims to counter this situation with a series of policy measures
under the headlines of the Innovation Union and the new Framework Programme for
research and innovation Horizon 2020. The Innovation Union flagship initiative,
together with the Digital Agenda, Industrial Policy and Resource Efficient Europe
flagships10, and the Single Market Act, aim to create favourable framework conditions
for Europe’s researchers and entrepreneurs to innovate. With the adoption of the
Europe 2020 document the EU has set the framework towards a new economicindustrial model in an increasingly globalised and rapidly changing future. Based on
6
OECD and Eurostat (2005): The Measurement of Scientific and Technological Activities: Oslo
Manual. Guidelines for collecting and interpreting innovation data, third edition, Paris.
7
Ibid.
8
OECD (2012). Main Science and Technology Indicators, volume 2012/2. OECD, Paris
9
According to consolidated 2011 data the EU, US and China together account for almost half of world
GDP. GDP of the EU28 represented 18.6% of the world's GDP (in purchasing power parities), while
the United States accounted for 17.1% and China for 14.9%. Eurostat (2014): 2011 results of the
International Comparison Program, online: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/230042014-DP/EN/2-30042014-DP-EN.PDF
10
The seven Flagship Initiatives are "Digital agenda for Europe", "Innovation Union", "Youth on the
move", "Resource efficient Europe", "An industrial policy for the globalisation era", "Agenda for new
skills and jobs","European platform against poverty"
30
prior evaluations of FP 611 and the interim evaluation of FP 712 (that both called for a
major simplification of funding rules) Horizon 2020 brings all EU research and
innovation funding together under a single programme. Apart from supporting
excellent science major emphasis is given to strengthening industrial leadership and
innovations to tackle societal challenges13 shared across Europe. As DG Research
and Innovation is on its way to becoming a more policy oriented DG with associated
agencies responsible for handling the management of the projects funded under
Horizon 2020 it remains to be seen how effective this structure will be in providing the
best support possible for European innovators – be it from the academic or the
private sphere.
It needs to be noted that the overall position of Europe is still relatively strong. The
EU is one of the world’s top performers in terms of producing high-quality science
and innovative products. Despite the recent economic downturn due to the financial
crises the EU is still able to capture the largest and a stable share (28%) of income
generated in global manufacturing value chains. However, the aggravation of
reduced innovation financing opportunities might prejudice this situation as the gap
between excellent science and the translation of its results into marketable products
and services (the so-called European Paradox14) might increase.
The role of manufacturing is crucial in many respects. In terms of productivity and the
development of technologies, manufacturing is still the leading sector. It also
accounts for largest share of business R&D and a high share of product and process
innovations.15 The European Commission established a new objective to increase
the share of industry on the GDP from the current 16% to 20% by 202016. Nowadays
there is a broad consensus about the fact that it is not possible to create quality
employment without a competitive industrial, technologically advanced and
economically viable base. As one of the flagship initiatives of the EU the Innovation
Union initiative touches upon reforming framework conditions and aims to remove
obstacles that prevent innovators from translating ideas into new marketable
products and services such as faster standard-setting, cheaper retention of patent
protection, smarter public procurement of innovative products and services, and
better access to finance for innovators and SMEs.
11
European Commission (2009): Ex-post, Evaluation of the Sixth Framework Programmes (20022006), Report of the Expert Group, Berlin and Brussels.
12
European Commission (2010): Interim Evaluation of the Seventh Framework Programme, Report of
the Expert Group, Brussels.
13
Health, demographic change and well-being; Food security, sustainable agriculture, marine and
maritime research and the bio-economy; Secure, clean and efficient energy; Smart, green and
integrated transport; Climate action, resource efficiency and raw materials; and Inclusive, innovative
and secure societies.
14
It is worthy to note that the European Paradox has been mentioned by the European Commission
as early as 1995 in its “Green Paper on Innovation“, online:
http://europa.eu/documents/comm/green_papers/pdf/com95_688_en.pdf
15
European Commission (2011): Innovation Union Competitiveness report 2011, Brussels.
16
European Commission (2012): A Stronger European Industry for Growth and Economic Recovery,
COM(2012) 582 final , Brussels.
31
Competitiveness is inherently related to the capacity for renewal.17 Policy
interventions can have an impact on the direction and pace of the change. This
requires consistent and forceful EU and national policy measures to accelerate this
development.
2. The Euro-CASE Innovation Platform – formation and scope
Europeans are on the verge of a profound transformation of society, driven in the first
place by technological changes of an unprecedented scope and size; by an
inevitable radical change of the current energy model and by an accelerated
globalisation process; interrelationships in real time inevitably entail an acceleration
of international processes. To a great extent, the driver behind the technological
revolution and globalisation is the digital revolution that, in turn, is driven by the
exponential development of technologies related to microprocessors. Scientific
development is preparing for new technological advances in biology and new
materials at a molecular and atomic level. This will bring unprecedented advances in
production processes, food, medicine, new materials and new energy sources.18
European SMEs as well as its large enterprises need the best framework conditions
possible to endure in the international competition.
In order to support EU policymaking in the area of innovation policy and to provide
advice how Europe can keep its advantage vis-à-vis its international competitors EuroCASE has launched an Innovation Platform which consists of members of 14 EuroCASE academies from science, engineering and business. The platform develops
policy recommendations relevant for the Member States as well as for the EU.
The Euro-CASE Innovation Platform took up its work at the beginning of 2012 under
the leadership of acatech (DE) and IVA (SE). The platform has convened six times
over a two and a half year period and has drafted policy papers after each respective
meeting. In the light of the importance for European innovation policy the following
topics have been discussed by the platform:
 Innovation Procurement
 Public-Private Partnerships
 Financing Innovation
 Transforming Manufacturing
Additionally two working papers on Boosting innovation in Europe and Changing
Industry Structures have been endorsed by the Platform.
The current paper summarizes the works of the platform and provides policy
recommendations for the Member State and EU level. Euro-CASE views both
applied and basic research as being equally important drivers for future growth. Still
17
See the Euro-CASE Innovation Platform Discussion Paper on “Innovation and Changing Industry
Structures: Seizing Opportunities for New Growth in the EU”
18
For these developments see extensively the Euro-CASE policy paper on “Transforming
Manufacturing” - A path to a Smart, Sustainable and Inclusive growth in Europe.
32
Europe as a whole needs to do more when it comes to commercialization of
knowledge and the exploitation of excellent research results. More often than not
excellent results of publicly funded research are not translated into real world
products. Therefore Euro-CASE does not merely call for an expansion of public
funding but for removing existing barriers to innovation be they legal, financial or
entrepreneurial – which primarily means strengthening the entire ecosystem for
innovation.
3. Euro-CASE recommendations on EU Innovation Policy
3.1 Innovation Procurement
Despite strong efforts from the EU for putting the topic of innovation procurement
on the agenda of national governments only a few countries have an approach that
seeks to integrate demand- and supply-side instruments.19 By “innovation
procurement” is meant the procurement of prior unknown solutions to a defined
problem or the need for a solution that is not yet established on any market. In many
countries across Europe the rhetoric on the importance of public innovation
procurement is visible but there is still a strong confusion on the instruments, one of
the main challenges being the question of responsibility for implementation of public
innovation procurement schemes (vertical and/ or horizontal). The EU’s procurement
regulations already include the principal option for strategic procurement, meaning
that there are in fact no legal obstacles. However, the interpretations and applications
of procurement and competition regulations – the old-fashioned attitudes – towards
the procurement process in the Member States have a restrictive and detrimental
effect. The orientation to award contracts only on the criteria of low costs needs to be
questioned in this respect and a new, more risk-taking attitude in public procurement
institutions throughout Europe seems desirable.
There is a need for the EU and its Member States to move from their current
restrictive interpretations and applications of procurement and competition
regulations to public innovation procurement schemes, through engagement in
demand driven policies. By doing so the public sector will actively contribute to
stimulate innovation and entrepreneurship. The importance of creating such
processes is highlighted in the context of the scale and impact of the public sector in
Europe, where 44% of the EU’s GDP is state revenues. The spending by
governments and their agencies in public procurement was 19.4% of GDP in 2009.
Euro-CASE proposes using it more efficiently. It is important for all countries to offer
public innovation procurement initiatives. A key aspect of this is to spread knowledge
and inspiration and to develop tools so that more players take advantage of
innovation procurement. The initiatives should be targeted at public procurers as well
as their suppliers, especially small and medium-sized enterprises.
19
See Euro-CASE Policy Paper on “Innovation Procurement”
33
In order to benefit from the opportunities that joint public procurement offers, not only
a regional and national but also a European dialogue is of utmost importance, being
strengthened by the organisation of various conferences and concrete initiatives. The
real opportunities for innovation procurement lie in the hands of the member states.
The Euro-CASE Innovation Platform thus acknowledges and highly welcomes the
initiatives put forward by the European Commission in the past and recommends that
the future dialogue should clearly express the innovation ambitions within the public
sector and establishes when and how various needs can be met through innovation
procurement.
Recommendations for the Member States
In order to encourage the respective organisations in the Member States to establish
national delegations to stimulate innovation procurement, we put the following three
proposals to the EU Member States:

Initiate pilot trials of innovation procurement. A number of public authorities
are given a clear innovation procurement responsibility. The selection of the
authorities should be based on an assessment of whether there is a need for
innovative solutions in the authority’s area of activity. The authorities will be
allocated sufficient funds for it to be practical for them to impact markets
through innovative procurement, certification, and standardisation work.

Introduce a ‘Small Business Innovation Research’ programme for
innovation procurement. It should be ensured that the SBIR programme is
experimental in nature and that procurement is financed within the authorities’
normal budgets. 3 % of the total research budget for extramural research
should be allocated to SMEs. There should also be an exchange of experiences
to inspire the use of incentives of this type used in other countries, e.g. risk
funds and insurance solutions.

Train a new generation of public officials to become the vanguard of
innovation procurement. It is important that public procurement officials are
trained in a new mindset of possibilities rather than risk aversion. A positive
attitude needs to be created where moderate risk-taking is part of the routine.
Recommendations for the European Union

Lobby for a higher innovation share in public procurement. The EU should
lobby for a goal of 15% of the national and regional procurement expenditures
to be spent on the basis of innovation procurement instead of following low-cost
tenders

Create a stronger dialogue between the regional, Member State and EULevel. The current initiatives for establishing a broader dialogue about
innovation procurement should be expanded and an extended catalogue of best
practice in the Member States and the regions should be created
34

Establish a strong European working group for innovation procurement. A
European working group should give science-based policy advice in the field of
innovation procurement and identify practical measures that can be
implemented to strengthen innovation procurement in Europe. It should follow
up and evaluate these measures and promote a dialogue about the application
of European regulations and laws on types of public procurement

Identify and support the important public procurers of innovation. The
European Commission should build a team of innovation procurement
developers who share their know-how with the procurers in the Member States
and regions. Transnational model projects should be supported and successful
initiatives should be a new Innovation Procurement Award (similar to the
German prize “Innovation schafft Vorsprung” (Innovation creates a lead))
3.2 EU Public-Private Partnerships in Research and Innovation
European Initiatives such as Public Private Partnerships in Research and Innovation
(PPPs) are an effective instrument for turning research findings into innovative and
marketable products but their potential has to date not been fully exploited.20 The
massive investments foreseen by the continued implementation of Joint Technology
Initiatives (JTIs) and PPPs by public and private actors requires a unified,
comprehensive, open, and competitive framework for the development of new publicprivate partnerships at European level complemented by a corresponding legal and
regulatory structure. In the past, modern mechanisms of governmental control, such
as target and performance agreements, supplemented by a streamlined and effective
auditing process were missing which led to a certain degree of underperformance.21
Euro-CASE supports the recent changes in research funding legislation from FP7 to
Horizon 2020 which put more emphasis on innovation and applicability of research
results. These should, however, be complemented with appropriate Public-Private
Partnerships measures. PPPs provide structures and incentives for the collaboration
of researchers and industry and, properly managed, can be an effective instrument
for turning research findings into innovative and marketable products. They can be
strong instruments to foster innovation in general, to bring together academia,
research institutions and industry, to leverage private funds for research and
innovation and to increase industry participation in the European Union’s research
programmes.
JTIs have been selected by the European Commission as a result of a long dialogue
with industry interest groups where strong interest groups have finally succeeded.22
20
See Euro-CASE policy paper on EU Public-Private Partnerships in Research and Innovation
21
JTI Sherpas’ Group Report, Designing together the ‘ideal house’ for public-private partnerships in
European research. Final report, January 2010; European Commission (2010): Interim Evaluation of
the Seventh Framework Programme. Report of the Expert Group, November 2010
22
Ibid. 35
Especially the Recovery Programme PPPs have been selected for political reasons.
There has been no competitive framework for their selection and inviting further
potential interest groups to participate. It is unclear whether this process provides
equal opportunities to all interest groups, makes the most effective use of all possible
synergies and ensures the degree of competitiveness which is necessary for
justifying government interventions in favour of industrial sectors.
Despite recent conceptual advances especially regarding the governance of the Joint
Technology Initiatives (JTIs) and Knowledge and Innovation Communities (KICs) we
recommend the following mainly to the European level:
Recommendations for the European Union

Concentrate on providing the best possible framework conditions and
incentives for the development of public-private partnerships and make use of
more modern mechanisms of governmental control, such as target and
performance agreements, supplemented by a streamlined and effective
auditing process.

Establish a unified, comprehensive, open, and competitive framework for
the development of new public-private partnerships at European level
complemented by a corresponding legal regulatory structure. The funding
programme needs to be dedicated to excellent research and to the most
convincing and impactful strategies for dealing with challenges Europe is faced
with. This new programme should not be confined to certain technologies,
companies or industrial sectors. Politicians should refrain from picking winners
beforehand.

As a vision for an upcoming “FP9” following Horizon 2020, Euro-CASE
proposes the implementation of a separate funding programme dedicated
to the development of new public-private partnerships. In Horizon 2020,
already, the path towards such a programme should be paved. For example,
the new programme could gather and develop further the existing JTIs and
Recovery Programme PPPs but also initiatives leading towards new
partnerships such as the European Technology Platforms (ETPs), European
Innovation Partnerships (EIPs) and, possibly, KICs as well.

New public-private partnerships should be provided with more
independence and autonomy. It goes without saying that autonomous actions
which go beyond research funding measures have to be financed with
resources coming from the private sector. Granting more independence and
autonomy to the PPPs is a viable mechanism to raise more private funds.
3.3 Financing Innovation
The financial crisis has further aggravated the difficulties of European entrepreneurs to
gain access to debt and equity finance for their business ideas.23 When transforming
innovative ideas into successful business models the first obstacle is often access to
23
COM(2013) 149 final: State of the Innovation Union 2012 - Accelerating change
36
finance. This situation worsened after the crises when Europe experienced a 45% drop
in venture capital fundraising. According to the EU, Business Angel investment is
currently some five times greater in the US than in Europe.24
Especially for countries with less developed financial markets and those who come
under strain in the financial crisis this poses a serious challenge. The EU Regulation
for creating a European Venture Capital Fund adopted in 2012 is an important step in
the right direction but more efforts in particular on the Member State level are
required in this respect.
The fall in lending and availability of Venture Capital (VC) funding after the financial
crises has been aggravated by the strengthening of rules, which has led investors to
become increasingly risk-averse. Especially both early and growth-stage investments
are hit by these developments. VC funding is becoming increasingly focussed on
later stage enterprises and less capital-intensive industries, principally ICT.
The transfer of knowledge from RTOs and universities to the market remains one of
Europe’s most pressing issues. Much can be done in this area that is not primarily
concerned with the expansion of financial resources for innovation. The underlying
“European Paradox” has many causes: Rigid structures in universities, incentive
systems based more on publications and less on economic activities, difficult and/ or
different rules for patent exploitation for businesses working together with
universities. Universities across Europe should be encouraged to be more
entrepreneurial than in the past and new incentive structures that value not only the
number of publications but also the start-up activities of professors and their
cooperation with industry should be put in place. Much more interaction between the
two spheres is required; especially career paths should be better interlinked: changes
between academia and business need to be made more flexible and welcome. A
notable exception to the European rule is the UK’s university system which is not
hampered like the rest of Europe.
Euro-CASE welcomes the considerable efforts by the EU to strengthen financial
support mechanisms in Horizon 2020 and puts forward the following
recommendations for follow up activity.
Recommendations for the Member States

Use R&D tax credits to encourage innovation. Lower levels of capital gains
tax should be put in place for innovative companies and income tax breaks
should be made available for angel investors as a reward for investing in early
stage companies.

Expand the capacity for universities to feed into innovation ecosystems. A
cultural norm should to be promoted within university technology transfer offices
for a 2% ‘golden share’, whereby universities defer immediate payment for the
intellectual property invested in spin-out companies in favour of 2% of proceeds
24
Ibid.
37
when the company owner exits. In addition ‘Easy IP’ schemes should be
adopted, where the university can grant free use of a new technology
developed within the university to spin-offs. The university would then re-gain
that IP if it had not been exploited.

Governments should commit money to provide seed funding where the
market fails to do so and in particular to technology platforms and ecosystems
likely to generate further innovation. Where governments invest in venture
capital funds, they should ensure that the public purse is rewarded for wins.

Implement arms-length public bodies that provide innovation financing.
These bodies should consist of staff with the appropriate skills to make and
manage investment in innovation following the example of the Technology
Strategy Board (TSB) in the UK or SITRA in Finland
Recommendations for the European Union

Prevent budget decreases for R&D support. For the sake of Europe’s
international credibility and future economic growth, the increases in innovation
spending in Horizon 2020 from its predecessor programme (FP7), should be
safeguarded and attempts to further reduce the budget in this area should be
prevented.

Provide early stage seed capital to fund very early stage, risky
innovations that the private sector is not prepared to fund, in particular
technological platforms and ecosystems that are likely to be productive of
further innovation. It is also recommended to secure and reinforce already
existing instruments and to expand seed activities by the European Investment
Bank (EIB) and the European Institute for Technology (EIT).

Put special emphasis on Member States with low innovation performance.
The EU needs to develop programmes that provide particular support to the
governments and agencies involved in innovation in those states with the lowest
innovation performance as possible growth potentials may be exploited more
easily.

Develop a European loan guarantee system for high growth companies.
This would help to address the problem of banks failing to lend to innovative
SMEs.

Ease current state aid rules. Currently national government input into venture
capital funds in European states is restricted by EU state aid rules. In most
countries, there is a demand for public venture capital on a greater scale than
currently exists. Restrictive state aid rules should be relaxed to allow larger
funds (of €100 million typically) to be established with some measure of public
underpinning.

Support the evolution of a strong decentralised savings banking system
that focusses on investing in the regional economy and building strong ties with
regional companies. Traditional forms of banking continue to play a vital role for
business across Europe despite competitive pressures and the need to amend
business models. National governments should not take on the role of banks,
but should ensure a functioning and diverse banking sector that includes large
investment banking as well as more traditional commercial banking.
38
3.4 Transforming Manufacturing
There is a broad consensus about the fact that it is not possible to create quality
employment without a competitive industrial, technologically advanced and
economically viable base. The European Commission established the objective to
increase the share of industry in GDP from the current 16% to 20% by 2020.25 This
goal can only be met by strengthening the innovativeness of traditional industrial
sectors while at the same time strongly supporting the trends regarding core and key
enabling technologies. Innovations in the fields of robotics, digitalization, synthetic
intelligence, 3D printing, new materials and nanotechnology and others will
revolutionize the production centres as we know them today and therefore they will
profoundly alter the current social organization of work. In the light of these
developments all fields of business are challenged: the upcoming growth cannot be
based just on previous modes of operating or on former comparative advantages that
ensured good positions in global value chains. That is why both policy makers and
entrepreneurs need to seek ways to accelerate structural change in existing sectors
and to diversify the economy and its knowledge into new fields of industry and
expertise. Concepts such as Advanced Manufacturing or Industry 4.0 are of central
importance in this respect. For policy the focus should therefore be mainly on
keeping the leadership in those advanced production processes and on the
manufacturing of high-complexity and high-value manufacturing products (HCHVM),
since this type of production is the actual driver of technology and innovation.
Increased automatization, real-time production and smart factories will ultimately
require not only a new skill set for workers but will also lead to unprecedented
changes on the labour markets. Just as other technological revolutions Industry 4.0
and High Complexity, High Value Manufacturing (HCHVM) will lead to new profiles
and new job opportunities as new business models emerge that in turn need more
qualified workers that have exceptional knowledge of ICTs. Interaction, training and
quality will become key factors for the newly emerging job profiles. If governed
prudently the new forms of manufacturing may lead to great economic and social
benefits, a new and more sustainable production structure may emerge and new job
opportunities will arise. 26
Industry is a driver of innovation that requires a new scientific-technological
ecosystem cognisant of the needs for competitiveness, adaptability, flexibility and
speed to market. In the light of new technological developments in several areas
Euro-CASE put forward the following recommendations:
25
European Commission (2014): For a European Industrial Renaissance, COM(2014) 14 final,
Brussels.
26
A recent study based on expert interviews in six economic sectors (mechanical engineering,
electronics, car manufacturing, chemical industry, agriculture and ICT) in Germany concluded an
annual growth potential of 1,7% and a total of 78 bn € additional value added until 2025 when
employing Industry 4.0 features (see Bitkom 2014: Industrie 4.0 – Volkswirtschaftliches Potenzial für
Deutschland, Berlin)
39
Recommendations for the Member States

Member states should consider robotization according to their industrial
specialization patterns in order to lay the idiosyncratic foundations for the third
industrial revolution. Robots are bound to bridge the gap between digital
technologies and actual manufacturing.

Implement initiatives similar to Manufacturing Technology Centers, easing
the incorporation of innovative solutions to the productive processes especially
of SMEs. It is vital for future growth to combine the knowledge generation base
with the industrial base.

Continue and increase efforts in advancing education in science,
technology, engineering, and mathematics (STEM). It is further
recommended to introduce specific curricula and research activities at higher
education institutions to meet the challenges of the Third Industrial Revolution.
Recommendations for the European Union

Widen the concept of manufacturing and consider supporting High
Complexity, High Value Manufacturing (HCHVM) that will allow European
manufacturing businesses to compete on a global level.

Update and enhance the cybernetic infrastructure to support wide
digitalization, connectivity, robotization and automation of the industrial base so
as to favour the establishment of global integrated spaces of value creation.

Extend research activities regarding Key Enabling Technologies (KETS)
and complement the supporting measures with a clear focus on industrial
manufacturing. KETS will become vital to the new knowledge-based intensive
industrial fabric.

Launch a “Bio Foundries” initiative allowing to design a system engineering
framework for the manufacturing of biological products at industrial level. The
goal is to spur innovation by combining biology and engineering that enables
on-demand production of new and high-value materials.

Support the development and implementation of new technologies of
system engineering in order to maintain leadership in processes such as
“Integrated Computational Material Engineering” which combine design,
characteristics of new materials, production methods and virtual simulation of
results.

Put forward a long-term global strategy that expands beyond 2020 to
provide investor security and to integrate the multiple initiatives launched on the
different aspects related to the transition towards a new sustainable energy
paradigm.
40

Implement a funding mechanism in Horizon 2020 that provides financing
channels and fiscal measures encouraging the development of the new
industrial fabric required to compete in the Third Industrial Revolution.
4. Outlook
Despite the efforts on behalf of the EU and the Member States there are still several
challenges ahead. EU countries are very different in terms of the level of public R&D
investments, sectorial specialization and budget austerity measures. For small
countries in particular, and those that are very dependent on just a few sectors,
sudden changes in market conditions can render the economy vulnerable. The
process of convergence and growth in innovation performance in the EU has
stagnated. Less innovative Members states are not catching up, while growth by the
more innovative has been fading.27 In terms of innovation there is truly a multi-speed
Europe. To ensure sustainable growth and employment, the EU needs favourable
framework conditions for a diversified knowledge-based economy that combines
manufacturing and service sectors.
Euro-CASE strongly supports the principle of subsidiarity. The EU institutions cannot
and should not steer private innovation efforts. Instead the EU should be considered
as one (though highly important) actor in a multilevel governance framework that also
includes regional and national governments. Regarding innovation policy this means
that not only the Brussels based institutions are called to action but also the Member
States. The Commission sent the right signal when the budget for its new Framework
Programme for Research Horizon 2020 was negotiated and ultimately increased to
80 billion € for the period between 2014 and 2020 – which still remained well below
the Euro-CASE recommendation of 100 billion €.28 While financing for research and
innovation remains worrisome across Europe several actors on all levels of the
political system be they private or public need to increase their efforts to increase
Europe’s innovative capabilities. The EU should continue to play a leading role in
putting the topic of innovation on the political agenda.
The constant decline of industry participation in FP7 is worrisome as it fell from 39%
in FP4 to 31% in FP6 and accounts for only 25% in FP7.29 While large enterprises
have their own resources for R&D their participation is important especially when it
comes to standard setting and defining research priorities. Therefore they play an
important role in Joint Technology Initiatives (JTIs) and European Innovation
Partnerships (EIPs). For Europe’s SMEs it is well appreciated that Horizon 2020 aims
at reducing the administrative burden which is expected to raise their participation. At
27
European Commission (2013). Innovation Union Scoreboard 2013. European Union, Brussels.
28
It is worthy to note that the resources provided through Horizon 2020 can be no substitute for
domestic expenditures of R&D. Consolidated data for Germany alone shows that public expenditures
for R&D amounted to 22,5 bn. € in 2011 (BMBF 2014: Bundesbericht Forschung und Innovation
2014 (Federal Report on Research and Innovation 2014), p. 441.
29
European Commission (2010): Interim Evaluation of the Seventh Framework Programme, Report of
the Expert Group, Brussels, p. 48.
41
the moment it remains to be seen if the efforts by the EU are enough to bring more
SMEs and industrial companies to apply for EU funding and to engage in
international activities. A constant monitoring of business participation in all
instruments of Horizon 2020 should be professionalised in order to give insights of
possible needs for reform. Increased industry participation rates are important for
both economic growth and tackling the Grand Challenges that cannot be solved by
research alone but require application.
Last but not least, what is needed across Europe is a change in the way we perceive
businesses. A cultural change that values innovation and entrepreneurial activities
would help to unleash much of today’s unused potential. This is even more important
as European industries are facing increased competition from countries all over the
world. It is not only the BRICS but other regions across Asia, Africa and South
America have the potential for catching up fast. Also, if the EU is serious about the
Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP) two entrepreneurial cultures
will be brought together in the world’s largest free trade zone. While this treaty brings
about unprecedented trade opportunities for European companies there is also the
danger that especially innovative entrepreneurs will find it easier to conduct business
in the US than in the EU which might have negative effects for Europe’s growth
potential. Therefore, the EU should support a cultural change that embraces risk
taking and values entrepreneurial activities when it comes to innovation.
42
Members of the Euro-CASE Innovation Platform
Magnus Breidne, IVA, Sweden
Timothy Brick, IAE, Ireland
Sir Mike Gregory, RAEng, United Kingdom
Ainomaija S. Haarla TAF, Finland (until February 2013)
Rudolf Hielscher, acatech, Germany
Rolf Hügli, SATW, Switzerland
Jiri Janosec, EACR, Czech Republic
Karl Klingsheim, NTVA, Norway
Karel Klusacek, EACR, Czech Republic
Vojteh Leskovšek, IAS, Slovenia
Bjorn Nilsson, IVA, Sweden, (Chair)
Richard Parker, RAEng, United Kingdom
Ernst Rietschel, acatech, Germany
Ian Ritchie, RAEng, United Kingdom
José Manuel Sanjurjo, RAI, Spain
Fernando Santana, PAE, Portugal
Germain Sanz, NATF, France
Juha Ylä-Jääski, TAF, Finland (since May 2013)
43
Euro-CASE Innovation Platform: Guest contributors:
Euro-CASE Innovation Platform meeting n° 1 | IVA, Stockholm 15-16 February
2012
 Nina Widmark / VINNOVA , Sweden(16/2)
 Michael Jacob / Ministry of Enterprise, Sweden (16/2)
Euro-CASE Innovation Platform meeting n° 2 | Brussels, 29-30 May 2012
 Marion Dewar, Member of Cabinet of the Commissioner for Research and
Innovation Máire Geoghegan-Quinn)
 Lieve Bos, Research Programme Officer, EU Commission, DG INFSO
Euro-CASE Innovation Platform meeting n° 3 | London, 11-12 October 2012
 Hermann Hauser, Amadeus Capital Partners
 Iain Gray, Technology Strategy Board (TSB)
 Mariana Mazzucato, RM Phillips Professor in Science and Technology Policy,
SPRU, University of Sussex
Euro-CASE Innovation Platform meeting n° 4 | Helsinki, 23-24 January 2013
Invited speakers 23 January:
 Esko Aho, Harvard University, Nokia, Former Prime Minister of Finland
 Jukka Heikkilä, University of Turku
 Kai Husso, Research and Innovation Council in Finland
 Marko Janhunen, UPM
 Timo Kauppila, Catchbox
 Tero Ojanperä, Vision+
Euro-CASE Innovation Platform meeting n° 5 | Madrid, 05-06 June 2013
 María Luisa Poncela, General Secretary of Science, Technology and Innovation,
Ministry of Economy and Competitiveness, Spanish Government
 Alejandro Cros, Deputy General Director of Industrial Politics, Ministry of Industry,
Energy and Tourism
 Sarah Lambert, Deputy Director of the European Commission in Spain
Euro-CASE Innovation Platform meeting n° 6 | Lisbon, 30-31 October 2013
 Paulo Sá e Cunha, Vice-President of Agência de Inovação (Portuguese Agency
for Innovation)
 M. Paula Diogo, Professor, FCT/UNL(Department of Social Sciences, Faculty of
Science and Technology, New University of Lisbon)
Euro-CASE Innovation Platform meeting n° 7 | Paris, 17 March 2014
Guests/ Speakers
 Alain Bugat, NATF (FR)
 Wolf Gehrisch, NATF (FR)
 Alain Schmitt, French Ministry of Industry (FR)
 Bruno Revellin Falcoz, NATF (FR)
44
Innovation related reports and papers by the Euro-CASE member academies
(nonexhaustive list)
acatech
acatech 2014: Smart Service Welt, Recommendations for the Strategic Initiative
Web-based Services for Businesses, Berlin. (link)
acatech 2014: Resilien-Tech. “Resilience by Design”: a strategy for the technology
issues of the future (link)
acatech 2013: Securing the future of German manufacturing industry.
Recommendations for implementing the strategic initiative INDUSTRIE 4.0, Final
report of the Industrie 4.0 Working Group, Berlin. (link)
IAE
IAE 2013: IAE/Intel Labs Europe Lecture Series on Engineering Research and
Innovation, Dublin. (link)
IAE 2010: Engineering Research in Irish Economic Development, Dublin. (link)
IAE 2013: The Future of Manufacturing in Ireland – Interim Report, Dublin (link)
IVA
Larsson, W Jan (2011): Förutsättningar för ett innovationspolitiskt ramverk, Rapport
från Innovation för tillväxt, Stockholm. (link)
IVA (2011): Innovationsplan Sverige – underlag till en svensk innovationsstrategi,
Förslag från Innovation för tillväxt (slutrapport), Stockholm. (link)
IVA (2013): Innovationskraft Sverige – förslag från Innovationskraft Sverige
(slutrapport), Stockholm. (link)
NATF
NATF 2012 : Recherche et développement : quelles politiques pour les régions ?
(Research and development: which policies for regions?)
NATF 2012: Les ruptures technologiques et l’innovation (Breakthroughs and innovation)
NATF 2012 : Dynamiser l’innovation par la recherche et la technologie (Boosting
innovation by research and innovation)
RAEng
RAEng 2012: Industrial Systems – Capturing Value through Manufacturing, London.
(link)
RAEng 2013: Additive Manufacturing – Opportunities and Constraints, London (link)
RAEng 2013: Made for the Future: Challenges in Creating a Sustainable Domestic
Supply Chain, London. (link)
Additional Papers from associated academies
Royal Society of Edinburgh (2014): The Supply of Growth Capital for Emerging HighPotential Companies in Scotland, RSE Advice Paper 14 –06, Edinburgh.
Royal Society of Edinburgh (2012): The Financing of Business Innovation in
Scotland. RSE Advice Paper 12-10, Edinburgh.
45
46
3. ORODJA ZA SPODBUJANJE IN UVELJAVLJANJE
INOVACIJSKEGA PROCESA V SLOVENIJI
47
Trajnostna proizvodnja kot gonilna sila za inovativne izdelke,
procese in sisteme za novo generacijo proizvodnje!
Vojteh Leskovšek
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
Model pametne specializacije, izbira problemskih domen in
prioritetnih (nišnih) projektnih / produktnih smeri
Zoran Marinšek
1. Izhodišče in vizija IAS
Strategija pametne specializacije: Slovenija potrebuje novo strategijo razvoja
gospodarstva in družbe
Izhodišče IAS za SPS je vizija, da mora biti Slovenija država, ki je znana po:
inovativnih, izvozno usmerjenih, visoko tehnoloških podjetjih, ki bodo vodilna v
izbranih nišah na globalnem trgu.
Iz te vizije izhaja vodilna usmeritev: Cilj ukrepov in delovanja vseh mora biti
uspešno gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. Povečevanje produktivnosti ni
dovolj, potrebni so inovativni izdelki in storitve z višjo dodano vrednostjo
To vizijo in to usmeritev lahko pomaga udejanjiti Strategija pametne specializacije.
2. Kaj je strategija pametne specializacije
“Smart Specialisation or RIS3 (Research and Innovation strategies for Smart
Specialisation) is a strategic approach to economic development through targeted
support for research and innovation. It involves:
 a process of developing a vision,
 identifying the place-based areas of greatest strategic potential,
 developing multi-stakeholder governance mechanisms,
 setting strategic priorities and
 using smart policies
to maximize the knowledge-based development potential of a region, regardless
of whether it is strong or weak, high-tech or low-tech.”
Vir: Inger Midtkandal , Jens Sörvik, Nordregio News, Issue 5, December 2012,
(Smart Specialisation Platform, JRC-IPTS, Seville).
Strategija pametne specializacije (SPS) v Sloveniji je poenostavljeno rečeno iskanje
in spodbujanje tistih področij znanja, projektnih smeri razvoja in inovacij, podpornih
dejavnosti, itd., ki bodo omogočile, da bo Slovenija v prihodnosti zmanjšala svoj
zaostanek za razvitimi državami (prosti povzetek in adaptacija).
63
3. Kaj mora strategija pametne specializacije vsebovati
Da bo strategija pametne specializacije operativna in bo delovala kot instrument za
izvajanje učinkovitih naložb v procese razvoja tehnologij tekom njihovega celotnega
življenjskega cikla - t.j. v procese v verigi vrednosti-, mora, ne glede na to, kaj bo
obsegala, upoštevati tudi naslednje elemente:
3.1 Cilji in metrika za ugotavljanje uspešnosti
Jasni cilji in metrika so potreben pogoj za delovanje vsake strategije. V konkretnem
primeru SPS bi morali uvesti dvoje vrst ciljev in ustreznih kazalnikov:
 primarni cilji morajo biti izraženi v kategoriji novo ustvarjene dodane
vrednosti – v obliki velikosti celotne prodane dodane vrednosti v opazovanem
področju ali regiji in v doseženi velikosti na zaposlenega.
 Etapni cilji; ker je učinek programskih aktivnosti merjen na primarnih ciljih
časovno zamaknjen, se v pomoč vključi tudi sekundarne – etapne cilje za
posamezno fazo v življenjskem ciklu razvoja po verigi vrednosti (npr.
dosežena razvitost tehnoloških in organizacijskih rešitev, patenti, inovacije,
zmanjšanje tveganj za vstopajoči kapital, itd).
3.2 Metodologija, ki omogoča adaptiranje na spremembe stanja in dosežene
učinke tekom izvajanja
Na osnovi doseženih učinkov v določenem
terminu (mejniku) se ugotavlja
spremembe glede na prejšnje stanje v kompetencah in kapacitetah, primerja
spremenjene tehnološke potenciale s trenutno ocenjenimi tržnimi priložnostmi ter
temu primerno sproži postopke za iskanje možnosti za nadaljnje hitrejše
napredovanje in odpravo morebitnih ugotovljenih ovir oziroma pomanjkljivosti. Po
potrebi se modificira način izvajanja strategije ali celo prilagaja cilje glede na nova
spoznanja.
3.3 Analiza kompetenc in kapacitet
SPS mora temeljiti na kvalitetni analizi kompetenc, ki jih v Sloveniji imamo in
kapacitet, s katerimi razpolagamo (kompetence pomenijo, da stvari razumemo in
znamo delati, torej jih obvladamo, kapacitete pa, da imamo kritično maso ljudi in
drugih resursov, ki so za to delo na voljo ter poslovne vizije, da cilje uresničimo).
Potrebno se je zavedati, da so do sedaj opravljene analize kompetenc in kapacitet, ki
dajejo začetno sliko, le začetno stanje, ki se bo brez dvoma s časom spreminjalo,
se razvijalo! Enkratna deterministična določitev dolgoročne poti razvoja vsebuje
sama po sebi nesprejemljivo stopnjo tveganja. Zato se jo v naprednih razvojnih
okoljih obravnava kot zastarelo in se je ne uporablja več. Hkrati bi morale te analize
upoštevati specifičnosti slovenskega prostora in se dovolj poglobiti v vsebinske
podrobnosti na mikro-nivoju, saj sicer ne bodo dale pravih odgovorov. V tem smislu
dokument „Strokovna analiza kot podlaga za Strategijo pametne specializacije”, april
2014, ni in ne more biti dobra osnova za oblikovanje SPS!
64
Prav verjetno pa bo pri kvalitetni analizi ugotovljeno, da za doseganje nekaterih
strateških ciljev SPS ni ustreznih kompetenc ali kapacitet. Za doseganje le teh mora
torej strategija predvideti tudi načine, kako se manjkajoče zmogljivosti pridobi ali
pravočasno razvije ter tako zmanjša tveganje neuspeha.
3.4 Potrebni pogoji, da bo SPS uspešno učinkovala
SPS bo učinkovala uspešno le, če bodo upoštevani določeni potrebni pogoji. To so
pogoji, ki ne spadajo v SPS, predstavljajo pa zunanje robne pogoje, ki so potrebni, da
se strategija lahko uspešno izvaja. Med njimi so najvažnejši:
 utemeljenost na realni in sistemsko celoviti viziji, ki sledi priložnostim in
zaznava tveganja, ki jih povzročajo spreminjajoči se razvojni trendi in
upošteva vzroke za to;
 politična in ekonomska vzdržnost (kontinuiteta) razvojne strategije in njenih
ciljev; z vgrajeno primerno prožnostjo izvajanja za prilagajanje spremembam;
 vzdržnost (kontinuiteta) instrumentov;
 delujoč inovacijski sistem – ključ in kretnica zanj je ZRID
4. Kontinuiteta strategije, ciljev in instrumentov
Za koncentracijo kompetenc in
inovativnega poslovnega mreženja.
kapacitet
moramo
uporabljati
instrumente
Skupni cilj instrumentov spodbujanja procesov v verigi vrednosti s strani države je
povečati učinkovitost investiranja v nove rešitve. Pri tem moramo obravnavati tako
obstoječe industrije kot nova tehnološka področja. Povečanje učinkovitosti je v znatni
meri povezano s poslovnimi mrežnimi modeli, ki ojačujejo procese pametne
specializacije: povezovanje med raziskovalci in razvojniki iz JRO in iz podjetij;
povezovanje med podjetji; oblikovanje razvojnih projektov na osnovi skupnih
poslovnih ciljev. Te cilje različni instrumenti naslavljajo na različnih točkah verige in
so zato njihovi prispevki različni. Končna uspešnost s stališča vlaganj pa se pozna
oz. se bo poznala pri vplivu na ustvarjeno dodano vrednost v podjetjih (gl. Primer
dobre prakse, okvirček).
Primer dobre prakse: Podjetja v KC STV so v letu 2013 glede na stanje pred projektom:
• povečala prodajo na trgu za 31% • dosegla vrednost prodaje 457,2 mio € • povečala delež izvoza v prodaji za 10 % • dosegla skupno vrednost izvoza 374,64 mio € (5 podjetij od 12 je izvozilo več kot ¾ prodaje) 65
•
•
•
•
povečala dodano vrednost BDV/FTE za 10 % povprečna dodana vrednost je 55.562 € največji porast 187 %, največja dodana vrednost 117.213 € • povečala število zaposlenih za 9 % Pri tem pa je potrebno poudariti pomen kontinuitete: vsi mrežni modeli temeljijo na
ljudeh, ki morajo razviti poslovno kulturo sodelovanja in oblikovanja skupnih
poslovnih ciljev. Brez tega se dodatni učinek teh modelov izniči. Zato vse tehnološko
uspešne države vzdržujejo kontinuiteto (gl. Okvirček). Prav zaradi tega je potrebno
instrumente, ki so se pokazali za uspešne, obdržati in jih skozi nadaljnjo obdobje
podpirati še naprej – seveda selektivno na osnovi doseženih rezultatov, ki morajo biti
ustvarjena nova dodana vrednost in nova delovna mesta. Ker pa se ti rezultati
začnejo kazati šele ko gre rezultat na trg, je treba vzpostaviti ustrezno metriko, ki
temelji na spremljanju čez daljše časovno obdobje. Zato ne podpiram ukinjanja
obstoječih in izumljanja novih instrumentov, temveč pametno evolucijo obstoječih na
osnovi ciljev in rezultatov.
Kontinuiteta
strategije, ciljev in instrumentov
 Upoštevati je treba časovni zamik 3-5 let med časom vlaganj in časom povratka investicije
 Za primeren kumulativni učinek vlaganj v povečanja BDV in delovnih mest je potrebno
zagotoviti vzdržno izvajanje SPS in podpore instrumentom izvajanja za čas vsaj dveh
tehnoloških razvojnih ciklov, to je vsaj 7 – 10 let
• V Avstriji je osnovni cikel podpore 7 let, z možnostjo ponovitve • V Nemčiji 10‐15 let 5. Model pametne specializacije ter izbire problemskih domen in
prioritetnih (nišnih) projektnih/produktnih smeri
5.1 Model pametne specializacije
Model pametne specializacije naj temelji na osnovnih konceptih pametne
specializacije:
 Obstoj kompetenc in kapacitet na tehnološkem področju s tehnološkim
potencialom, v celotni verigi vrednosti (oz. obstoj kompetenc v posamezni /
izbrani »tehnološki problemski poddomeni«)
 Izbiri problemskih domen tako, da predstavljajo (nišne) tržne priložnosti
in se v čim večji meri poravnavajo s »tehnološkimi problemskimi
poddomenami« drugih tehnologij (presečna področja), kar omogoča
integracijo sodelujočih tehnologij na ravni ciljev problemske domene oziroma
sinergijsko tehnološko sodelovanje pri razvoju prodajljivih rešitev.
5.2 Postopek prioritizacije – izbire prioritetnih projektnih/produktnih smeri in
kriterij uspešnosti
V SPS naj bo vgrajen tak postopek prioritizacije t.j. izbire prioritetnih projektnih /
produktnih smeri, ki bo zagotavljal uporabo gornjih osnovnih načel v modelu pametne
specializacije.
66
Proces izbire končnih prioritetnih projektnih smeri je prikazan na naslednji shemi
»Prikaz modela pametne specializacije in izbire (nišnih) projektnih/produktnih smeri«,
ki prikazuje:
 proces odločanja od »makro« problemske domene -> preko tehnološke
problemske poddomene -> do prioritetne projektne/produktne smeri,
 kriterije in pogoje za izbiro tehnološke poddomene ter
 kazalce njene uspešnosti.
Proces odločanja od »makro« problemske domene -> preko tehnološke problemske
poddomene -> do prioritetne projektne/produktne smeri iz sheme je dvosmeren in
teče tudi od oblikovanja prioritetnih projektnih smeri k izbiri tehnoloških poddomen in
do odločitve za (morebitno) oblikovanje »makro« problemskih domen.
Na eni strani se izhaja iz izbranih prioritetnih smeri razvoja in podpira razvoj struktur,
ki tak razvoj omogočajo. Na drugi strani se na osnovi novih odkritij in izkazanih
kompetenc išče niše za prodor na nove trge v smislu doseganja ciljev RIS3.
Ta dvosmernost (»push – pull«) je nujni sestavni del učinkovite pametne
specializacije in se formalizira v izločilnih kriterijih za izbor tehnoloških poddomen in
prioritetnih projektnih smeri:
Izločilna kriterija za tehnološko poddomeno sta:
 mora obstajati nosilec znanja z zadostnimi kompetencami,
 mora obstajati vsaj 1 projektna/produktna smer.
Izločilna kriterija za projektno smer sta
 mora obstajati nosilec uvajanja na trg,
 veriga partnerjev mora obsegati vsaj 2 podjetji.
Kriterij uspešnosti je: dolgoročno povečanje ustvarjenih prihodkov predvsem na
mednarodnih trgih in dodana vrednost/zaposlenega glede na pričakovan vložek
države; in povečano število ekvivalentnih delovnih mest s ciljno povečano dodano
vrednostjo/zaposlenega.
67
68
Kriteriji za izbiro
zadostna koncentracija problemskih poddomen in projektnih smeri
agregat presega določeni prag prihodkov iz prodaje
agregat presega določeni prag dodane vrednosti/zaposlenega
Kriterij za izbiro "makro" problemske domene:
obstaja zadostna koncentracija tehnoloških s projektnimi/produktnimi smermi
široko področje uporabe, definirano na
evropskem nivoju
področje, ki ga država izbere za usmerjena
vlaganja v vse sodelujoče tehnologije in procese v verigi vrednosti
 področje pametne specializacije!
"makro"
problemska domena
Kriteriji ‐ kazalci uspešnosti
a. Izvozni potencial, vključno z izvozom storitev
b. Dodana vrednost / zaposlenega in donosnost
c. Potencial za pritegnitev novega znanja in kapitala v Slovenijo
Izločilna kriterija za tehnološko poddomeno:
 obstaja nosilec znanja z zadostnimi kompetencami
 v njej obstaja vsaj 1 projektna/produktna smer
 vsaj 1 projektna/produktna smer
Izločilni kriterij:
 tehnološko indicirane niše
 tehnološki potencial področja za nadalj. razvoj
 kompetence in kapacitete za RR
Kriterij za izbiro tehnološke poddomene
nosilec znanja v tehnološki poddomeni
(oseba) s teamom strokovnjakov
(JRO, podjetja nosilci)
tehnološka problemska poddomena
Prikaz modela pametne specializacije in izbire prioritetnih (nišnih) projektnih/produktnih smeri
Opomba: barvno kodiranje kot v Tabeli domen in projektnih smeri
Kriteriji ‐ kazalci uspešnosti
a. prihodki iz prodaje
b. delež izvoza v prodaji
c. Dodana vrednost/zaposlenega
d. donosnost
Izločilna kriterija za projektno smer
 obstaja nosilec uvajanja na trg
 veriga partnerjev obsega vsaj 2 podjetji
Kriteriji za izbiro projektne smeri
 tržni potencial projektne smeri
 kompetence in kapacitete partnerjev pri uvajanju na trg
nosilec uvajanja na trg
(podjetje) z verigo partnerjev
nosilec uvajanja na trg
(podjetje) z verigo partnerjev
nosilec uvajanja na trg
(podjetje) z verigo partnerjev
nosilec uvajanja na trg
(podjetje) z verigo partnerjev
nosilec uvajanja na trg
(podjetje) z verigo partnerjev
prioritetna (nišna)
projektna/produktna smer
Trajnostnega razvoja slovenije brez inženirjev ne bo mogoče
izpeljati
Jože Vižintin
Globalna finančna kriza je tudi zaradi zapoznelih strukturnih reform negativno
vplivala na industrijsko in tehnološko aktivnost v Sloveniji. Posledica je izguba več
kot 100 tisoč delovnih mest. Če vštejemo še tujce, ki so pri nas izgubili delovno
mesto, se ta številka podvoji. V času gospodarske krize se je zelo zmanjšal obseg
dejavnosti, ki so ključne za razvoj države: gradbeništvo, investicije v infrastrukturo, t.i.
»green field« naložbe itd. Zaradi hitrih globalnih, socialnih, političnih, ekonomskih in
tehnoloških sprememb se čedalje bolj zaostrujejo pogoji za izvoz izdelkov in
tehnologij v članice EU in v države izven EU. Ker je poslovanje velikega dela
slovenske industrije odvisno predvsem od izvoza, prevladujoči trg pa je EU, bodo
potrebne hitre spremembe v strategiji razvoja tradicionalne, izvozno usmerjene
slovenske industrije, ki zaposluje veliko ljudi in omogoča investicije v nove produkte
in tehnologije z visoko dodano vrednostjo.
Gospodarstvo je v obdobju od 2003 do 2009 najelo okoli 25 milijard evrov kreditov, ki
jih je namesto za razvoj v veliki meri porabilo za prevzeme in druge nedonosne
naložbe, velikokrat tudi s kriminalnim ozadjem. Ker ni bilo vlaganj v razvoj, so danes
tradicionalne (zrele) tehnologije, ki zagotavljajo veliko večino blagovnega izvoza in
delovnih mest, v veliki meri konkurenčne le zaradi nižjih stroškov dela. Novih
proizvodov in tehnologij pa, v vsem tem času, praktično nismo nadgradili, saj je
proizvodnja temeljila več ali manj na razvoju iz prejšnjega stoletja.
Na osnovi analize gospodarskega in socialnega stanja v Sloveniji lahko ugotovimo,
da so bili v zadnjih dveh desetletjih modeli dosedanjih razvojnih strategij zgrešeni, saj
so zanemarjali podporo pri razvoju tehnologij in proizvodov v tradicionalnih
industrijskih panogah ter pri razvoju kreativnega človeškega potenciala. Hitre
tehnološke in ekonomske spremembe, problemi okolja, brezposelnost, cene energije
itd. zahtevajo, da se v Sloveniji spremeni razvojna mentaliteta, predvsem pa odnos
do tradicionalne industrijske proizvodnje, ki jo je potrebno posodobiti, saj nima
perspektive brez učinkovitega razvoja. Slovenija mora vstopiti v nov tehnološkoinovacijski krog oziroma t.i. »Advanced Manufacturing or Industry 4.0», poimenovano
tudi četrta industrijska revolucija. Tako kot druge tehnološke revolucije, bo ta visoko
zahtevna sprememba privedla do poslovnih modelov, ki potrebujejo več visoko
usposobljenih delavcev s celovitim poznavanjem IKT (Informacijsko-komunikacijske
tehnologije). Kajti stabilnost države ter varnost in blaginja državljanov so odvisni
predvsem od lastnega dela in smotrne porabe sredstev, ki jih bomo ustvarili z visoko
konkurenčno industrijo na mednarodnem trgu in ne z delom, ki se plačuje iz sredstev
proračuna države, državnih podjetji in inštitucij ter družbenih dejavnosti.
69
Pri uvajanju sprememb, ki so očitno nujno potrebne, bi lahko pomembno vlogo
odigrala Inženirska akademija Slovenije (IAS).
V zakonu o ustanovitvi IAS, ki ga je na predlog Vlade sprejel Državni zbor Republike
Slovenije 23. Novembra 2006, je IAS postala nacionalna institucija, katere
ustanoviteljica je Republika Slovenija. Osnovna naloga IAS je spodbujanje
inovativnosti in tehnološkega razvoja ter uveljavljanje pomena in krepitev vpliva
tehniške inteligence v družbi. IAS je od leta 2000 članica Mednarodnega sveta
inženirskih in tehniških akademij (CATES »The International Council of Academies of
Engineering and Technological Sciences«) ter od leta 2007 članica Evropskega
združenja nacionalnih inženirskih akademij ( Euro-CASE – »The European Council of
Academies of Applied Sciences and Engineering«). Je članica evropske platforme za
inovacije, platforme za energijo in platforme za visokošolsko izobraževanje. Vse
platforme delujejo pod okriljem sveta inženirskih akademij Euro-CASE. Svoje
poslanstvo uveljavlja tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in svetu. Danes IAS združuje
61 vrhunskih strokovnjakov s področja tehnike in naravoslovja ter 4 častne člane,
med katere spadata tudi konstruktor Boeinga 747 g. Joseph F. Sutter, Slovenec iz
Dobrove pri Ljubljani in ga. Sunita Williams, astronavtka, Slovenka po prababici iz
Leš na Gorenjskem.
IAS si od svoje ustanovitve v letu 2007 prizadeva, da bi spodbudila tako imenovani
razvojno-inovacijski krog. V ta namen smo v tem obdobju pripravili vrsto dokumentov,
ki smo jih posredovali zainteresirani javnosti in jih predstavili v razpravah v okviru
okroglih miz, ki jih redno organiziramo. Od leta 2008 dalje je IAS vsako leto izdelala
»Analizo visokošolskega izobraževanja v Sloveniji« ter »Analizo raziskovalnorazvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji«. Leta 2009 smo pripravili
javni posvet o položaju in vlogi inženirjev v Sloveniji s predlogi ukrepov za naslednje
srednjeročno obdobje, leta 2010 okroglo mizo o realnih možnostih tehnološkega
razvoja: »Slovenija: inovativna družba brez Inženirjev?«, leta 2012 pa »Mnenje o
stanju v Sloveniji in nekaj predlogov za spodbuditev gospodarske rasti«. To so bile
osnove za izdelavo kompleksnega dokumenta, ki ga je IAS leta 2013 objavila pod
naslovom: »Slovenija potrebuje novo vizijo razvoja gospodarstva in družbe«. Vse
naštete dokumente je IAS posredovala vladnim in državnim institucijam ter jih
predstavila javnosti v obliki zbornika in na okroglih mizah. Ugotoviti pa moramo, da
so bili naši predlogi in analize žal veliko premalo upoštevani, tako s strani vlade kot
tudi drugih deležnikov, ki so odgovorni za razvoj države.
Trenutno stanje inovacijskega procesa
Analize kažejo, da sta tako Evropa in žal še bolj Slovenija premalo naklonjeni
inovacijam, ki so nujne za rast, konkurenčnosti in družbeno blaginjo v 21.stoletju. Po
mnenju g. Petra Olesena (»Znanje moramo bolje izkoristiti«, Delo 16. Julij 2014),
predsednika upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije (EIT),
podjetja v Južni Koreji, ZDA in Japonski več vlagajo v raziskave in inovacije, imajo pa
tudi bolje razvito sodelovanje med javnimi in zasebnimi ustanovami, ki je ključno za
tehnološki razvoj, kot pa to velja za Evropo. Podobno velja za Slovenijo, ki ima poleg
70
premajhnega vlaganja resne težave tudi
s konkurenčnostjo in prenosom
inovativnega znanja ter idej v nove izdelke ali storitve navkljub temu, da ima veliko
inovatorjev, dobrih raziskovalcev in kar nekaj inovativnih podjetij. Strinjamo se z
mnenjem g. Petra Olesena, da v Sloveniji ni vzpostavljena povezava med podjetji ter
raziskovalnimi in visokošolskimi ustanovami, ki je pogoj za uspešno spodbujanje
inovacij ter povezavo med idejo in izdelkom, študentom in podjetnikom, laboratorijem
in trgom. Poleg slabe povezave med znanjem in produkcijo je težava tudi v
odsotnosti sodelovanja in škodljivi medsebojni tekmovalnosti. Tu velja omeniti misel
italijansko-britanskega sociologa in ekonomista D. Gambette, ki se glasi: »Na svetu
obstoja kar nekaj krajev, kjer sovpadajo tri nesrečne okoliščine: kjer ljudje ne
sodelujejo, čeprav bi bilo to v njihovo skupno korist; kjer njihovo medsebojno
tekmovanje poteka škodljivo; in končno, kjer se odpovejo tekmovanju tudi v tistih
primerih, ko bi s tem znatno pridobili (Frane Adam; »Zakaj smo v krizi in kaj se nam
obeta«; sobotna priloga, 14. Junija 2014). Ali je Slovenija tisti kraj, kjer sovpadajo vse
tri nesrečne okoliščine? V istem prispevku avtor tudi ugotavlja, da Slovenci živimo v
družbi, ki generira več konfliktov, tenzij in iritacij, kot jih je sposobna predelati. Avtor
članka opredeli slovensko družbo kot entropično in anomično. Entropija zanj pomeni
potratnost, visoke stroške vzdrževanja in tendenco k dezintegraciji in razpadu.
Anomija pa po njegovem pomeni odsotnost norm in pravne ureditve ter družbeno
hipokrizijo. Če se vsi skupaj odkrito pogledamo v ogledalo, bomo videli, da vse to drži
in prav to nas še posebej skrbi!
Če to, kar pravi Frane Adam v svoji knjigi (Na razpotju družbene krize-Quo vadis
Slovenija?) drži, se lahko povsem strinjamo z ugotovitvijo Jureta Apiha (Delo, 9. April
2014), da se nam strah zalega v kosti. Povsem se lahko strinjamo tudi z njegovo
trditvijo, da svoje države, ki bi stala in obstala nismo zmogli postaviti na noge. Pred
nekaj leti sem v nekem priložnostnem intervjuju izjavil (J. Vižintin; Delo-Znanost, 30.
December 2002; Sobota-7val, »Znanja ne znamo tržiti«), 4. Januar 2003), da je
država še vedno v osnovni šoli, in da je potrebno počakati, da naredi še nekaj
razredov in počasi odraste. Žal danes ugotavljam, da je država v osnovni šoli
nazadovala za kar nekaj razredov. Vendar za vse to ni bilo prav nobene potrebe!
Kaj smo podedovali in kaj se lahko iz tega naučimo
Če se ozremo malo v preteklost, lahko z velikim zadovoljstvom ugotovimo, da smo
imeli razvita zavidanja vredna velika podjetja, ki so igrala in danes nekatera še igrajo
pomembno vlogo na domačem in tudi tujih trgih. Naj se spomnimo samo nekaj
najbolj uspešnih; Iskra, ki se je v nekem obdobju hotela primerjati s Siemensom,
Muro, ki je bila največja konfekcijska tovarna v Evropi, nismo pa ji znali vtisniti pečata
lastne blagovne znamke, kar velja tudi za Peko, Alpino in Planiko, ki so predstavljale
največjo čevljarsko industrijo v Evropi. Tudi tem nismo znali najti svojega mesta med
pristopom v Nato in EU. Podjetja, kot so Gorenje, ki je že prevzemalo švedske in
nemške konkurente, Elan, četrti na svetu in najbolj inovativen proizvajalec smuči,
lesna industrija, kemična industrija, Litostroj, Hidromontaža, TAM, Metalna, Lek,
Krka, Tomos, Vozila Gorica, Droga Portorož, Mehanotehnika,..., da o Smeltu in SCT
ter Primorju niti ne govorimo, so imela z inženirji dobro zasedene razvojne oddelke
71
in so izvažala skoraj 80 odstotkov proizvodov na osnovi lastnega znanja. Razen
redkih izjem (Krka, Gorenje, delno ISKRA...) smo ta podjetja uničili med učno uro
postavljanja samostojne države Slovenije. G. Jure Apih se v svojem prispevku
sprašuje, kakšna je bila resnična razvojna potenca teh podjetij. Ugotavlja, da ne
prevelika, s čimer se ne morem strinjati. Razvili smo svoj tovornjak, uspešna vojaška
vozila (TAM), imeli smo svoje izven-krmne motorje (Tomos), ki so bili konkurenčni
širom po svetu, bili smo vodilni na področju žičnic in dvigal (Metalna), vodnih turbin in
črpalk (Litostroj), imeli smo Hidromontažo, ki je delala praktično po celem svetu,
izvažali smo hrano, lesne izdelke, elektronske naprave, stroje, ... Žal, se moram z g.
Apihom strinjati v tem, da vsega tega nismo znali spraviti v blagovne znamke, ki bi
ponesle naše znanje in vedenje o nas v svet in kot sam pravi v register svetovne
zakladnice. Pa še tiste, ki smo jih uspeli mednarodno uveljaviti, Droga Portorož, Elan
in druge, smo v procesu lastninjenja razprodali ali kako drugače uničili. Še več,
danes nam pred očmi propada še veliko drugih podjetji.
Kakorkoli, politično nastavljena vodstva velikih zapletenih sistemov v ostri globalni
konkurenci očitno ne obvladujejo. Skoraj vse mogočne stebre našega
gospodarskega ponosa smo zapravili. Nekoč, ko je državo še zanimala strategija
razvoja, smo razmišljali o Sloveniji kot deželi specialistov in izobilja. V preteklosti je
bilo še veliko raznih strategij vendar, vse ali skoraj vse so se neuspešno končale;
konkurenčnost nam vztrajno pada, razvoja novih produktov nimamo, družbeno smo
popolnoma razklani. Prav tako so se slabo končale tudi vse reforme šolskega
sistema, vključno z bolonjskim procesom. Danes ne premoremo nobene zares
prestižne univerze, organizacije ali institucije. Še naprej pa želimo ustanavljati nove
in nove fakultete ter univerze s predpostavko, da bodo kar same od sebe in takoj
postale svetovno znane. Pri tem ne bo odveč nekaj podatkov iz analize
visokošolskega izobraževanja v Sloveniji, ki jo je opravila Akademija (IAS, avgust
2014). Univerza v Ljubljani se je na tako imenovani šanghajski lestvici (ARWU –
»Academic Ranking of Word Universitis«) uvrstila med 401 in 500 mesto in je skupaj
z Univerzo v Zagrebu ter za Karlovo univerzo v Pragi, za poljskima univerzama v
Varšavi in Krakovu, za madžarskima v Budimpešti in Szegedu, za portugalskimi v
Portu, Coimbri in Lizboni, za grškima v Atenah in Solunu ter za turško univerzo v
Carigradu. Vse druge slovenske univerze so bistveno slabše uvrščene (nad 3000
mestom), še najboljša je Univerza v Mariboru na 800 mestu. Pomembno pa je
povedati, da se tudi kakovost naše najboljše univerze slabša. Namreč, po lestvici
ARWU je bila leta 2010 že na 440 mestu, medtem ko je bila leta 2013 na 480 mestu.
Prav tako v naši analizi ugotavljamo, da imamo le malo dobrih osnovnih šol, kljub
temu, da v osnovno šolstvo veliko vlagamo. Izgubljamo tudi primat na nekaterih
področjih kot so vzgoja kreativnega, v produkcijo usmerjenega mladega človeka.
Veliko preveč je učenja zaradi učenja in premalo so naši izobraževalni programi na
vseh področjih usmerjeni v kakovost in kreativnost izobraževanja.
72
Dosedanji razvojni modeli in njihov učinek na inovacijski proces
Razvojni modeli dosedanjih strategij, kakršne koli so bile podlage, izhodišča in
napovedi, so se pokazali za neučinkovite, ker nismo razvili novih tehnologij in
proizvodov, katerih podlaga je novo znanje, rezultat pa proizvodnja z visoko dodano
vrednostjo. Preveč poudarjeno pričakovanje o učinkih novega, je bil tudi eden od
vzrokov za potop mnogih zrelih (tradicionalnih) tehnologij. Dosedanje strategije in
zasnove za tehnološko razvojno politiko niso prinesle novih ukrepov, ki bi povzročili
novo paradigmo tehnološkega razvoja, ampak so nadaljevale stare prakse.
Tehnološko razvojno politiko oblikujejo podjetja skupaj z akademsko sfero, izvršujejo
in zanjo odgovarjajo lahko le podjetja sama. Če so sama podjetja prešibkapremajhna, se lahko povezujejo v različne oblike poslovnega mreženja (n.pr.
grozde), da tako ustvarijo kritično maso, dosegajo sinergijo in se uspešno uveljavljajo
na trgu. V severni Italiji deluje 240 grozdov. Najbolj znan je lesarski grozd, ki združuje
780 lesnih podjetji. Usklajuje razvoj, izvaja oblikovalske natečaje z najboljšimi
oblikovalci z vsega sveta, prireja sejme in uspešno deluje. Vprašanje je, zakaj v
Sloveniji nimamo več tako uspešnih grozdov? Odgovor je zagotovo večplasten,
vendar predvsem zato, ker je za tako delovanje potrebno, da imajo podjetja ustrezne
kadrovske kapacitete-inženirje, sposoben menedžment z jasno vizijo in, da so
veliko bolj samoiniciativna-aktivna in znajo določiti svoja prioritetna področja. K sreči
imamo tudi pri nas kakšen primer dobre prakse, ki kaže, da se da tudi v naših
razmerah delati drugače; na primer avtomobilski grozd.
Bitko, da bi imeli velika podjetja, koncerne z globalnimi znamkami, smo verjetno že
izgubili. Tej igri nismo bili kos ali pa smo vse skupaj jemali preveč na lahko, brez
premisleka, kako se tako igro uspešno igra. Ostane nam torej možnost, da se v naši
mali industriji in v celotni terciarni dejavnosti postavi na noge naš nov nacionalni
ponos. Seveda bo potrebno zato izpolniti določene pogoje. Najprej spremeniti ali v
celoti odpraviti mogočne lobije, prenoviti šolski sistem ter spremeniti gospodarsko,
finančno in davčno politiko. Trenutno so slovenska podjetja podhranjena z razvojnimi
kadri, v primerjavi z Avstrijo moramo število razvojnih inženirjev podvojiti, v primerjavi
s Finsko pa potrojiti. To lahko dosežemo samo s spremembo zaposlovanja mladih
strokovnjakov. Namesto, da se zaposlujejo na univerzah in inštitutih, kjer imamo
sedaj 78 odstotkov vseh raziskovalcev v vladnem raziskovalnem sektorju, je
potrebno povečati zaposlovanje teh strokovnjakov v podjetjih, razvojnih centrih in
tehnoloških parkih in s tem preprečiti ali vsaj omejiti njihov odhod v tujino. Torej,
razvojni kadrovski potencial Slovenija ima, le zaposlen ni na pravem mestu.
Prvi stavek v uvodu inovacijske strategije Finske iz leta 2010 (dr. Marko Kos;
»Tehnološka politika za konkurenčnost gospodarstva«, GZS, 14. 7. 2010) pravi:
»Inovacijska politika je podjetniška politika«. Zato je veliko vprašanje, ali bi v Sloveniji
povečanje denarja za raziskave in razvoj (RiR) na 3 odstotke bruto domačega
produkta (BDP), brez sprejetja jasne strategije razvoja, spodbudilo večje vlaganje v
gospodarstvo in novo razvojno paradigmo? Na drugi strani je naš menedžment
pogosto slab, nesposoben, amaterski, kar kažejo pomanjkanje vizije, revščina ciljev,
nizka produktivnost in donosnost. Lastniki bodo morali izbrati nova vodstva z
domišljijo in ustvarjalnim zanosom. Slab menedžment se kaže tudi v odnosu do
73
ustvarjalnega in kreativnega sloja, to je inženirjev. Inženirji imajo v podjetjih slab
položaj, niso cenjeni, niso partnerji, ne zaupajo jim odgovornosti za vodenje razvoja.
Njihovo nagrajevanje ni v skladu z njihovim pomenom, je sramotno nizko. Na primer,
v avstrijskih podjetjih ima inženir dvakrat višjo plačo, kot bi jo imel v državni službi,
inštitutu ali na univerzi. Pri nas je obratno, kar sili mlade strokovnjake, da se
zaposlujejo v državnih službah namesto v produktivnih okoljih. Vzpostaviti je treba
sinergijo in povezovanje z znanostjo! Znanost naj razrešuje temeljne probleme, ki jih
je potrebno raziskati v začetku razvoja ali vmes, ko se pojavijo problemi.
Znanstveniki ne bodo nikoli razvijali, raziskovalci in razvojni inženirji pač. To je
specialno delo kombiniranja in selekcije, vpletanja kupca, konkurence, izogibanje
sovražnih patentov. Zato ni potrebe, da silimo znanstvenike v to. Sinergijo morajo
iskati podjetja v medsebojnem sodelovanju, združevanju razvojnih moči, z delitvijo
nalog in področij, na osnovi timskega dela, brez vmešavanja države. V državni upravi
o resničnih ciljih podjetij vedo malo ali nič. Posnemajo samo birokratski sistem EU, ki
pa tudi ne pozna kompetenc in potreb posameznih okolij in držav. Npr. Finci so se
osredotočili na gozd in les, razvili so sodobne stroje, s katerimi opravijo vsa dela v
gozdu avtomatsko. V tem so prvi na svetu. Zakaj nimamo v Sloveniji takih primerov
kljub temu, da imamo vse potrebne resurse? Menim, da zato, ker smo odmaknili iz
odločanja in razvoja inovativno-produktivni del družbe, inženirje. Na drugi strani
večina znanosti skrbi zase in si želi odličnosti, kar ni nič narobe, če bi imeli na drugi
strani ustrezen inovacijski proces, ki bi skrbel za trajnostni razvoj. Ta del je izključno
prepuščen iznajdljivosti in daljnosežnosti posameznih podjetji. Torej lahko ugotovimo,
da naša industrija dobi premalo inovativnih idej z inštitutov in univerz.
Ključni dejavnik za nov razvojno-inovacijski proces so inženirji
Ključni za razvojni preboj so novi ustvarjalni in kreativni inženirji, od katerih je
odvisno, ali se bomo lahko postavili ob bok Avstrije, Švice ali Danske. Letno dobimo
premalo diplomantov tehnike, zato mora država z usmerjanjem in finančno podporo
poskrbeti, da se bo ta trend spremenil. To bi moral biti naš prvi cilj, sicer je govorjenje
o tehnološkem razvoju in inovativni družbi prazno. Postali in ostali bomo oaza slabo
plačanih poslov, dobaviteljska država, revna in zapostavljena. Samo zahtevna
industrija, ki vlaga v razvoj izdelkov in tehnologij z visoko dodano vrednostjo,
potrebuje zahtevni storitveni sektor. Pozabljamo, da dela in živi pol storitvenih podjetij
po naročilih industrije, in da živi vsa družbena nadgradnja izključno od produktivnega
sloja-industrije, ki je konkurenčna.
Člani IAS si že vrsto let prizadevamo, da bi se to stanje spremenilo. Če se hoče
Slovenija integrirati v Evropo, se vključiti v njen civilizacijski, etični in kulturni
kontekst, se izenačiti po življenjski ravni, če želi postati enakopravni del EU trga, ki je
prevladujoči za slovensko industrijo, potem bo potrebno zelo hitro nekaj spremeniti.
Cilj je torej enaka blaginja, kot jo imajo glavne članice EU: Avstrija, Nemčija, Danska
in ostale skandinavske države. Postavlja se vprašanje kako doseči ta cilj? Prav
gotovo ne tako, da bomo razprodajali najbolj uspešna podjetja. Naj citiram Stojana
Petriča, ki v intervjuju pravi: »Tako kot kmet ne proda zemlje, prodaja pa vse, kar na
njej pridela, tudi država ne more prodati prav vsega«. V intervjuju nadaljuje »
74
Slovenija je industrijska dežela, brez sklopa ukrepov za gospodarski razvoj ne bo
napredka. Potrebujemo močno industrijo, njen zagon pa mora spodbujati tehnična
elita v podjetjih, na univerzah in inštitutih (Mladina št. 34, 22. Avgust 2014). Slovenija
bi se morala zato usmeriti na nekaj ključnih področji, to so biotehnologija, farmacija,
kemijska in avtomobilska industrija, ekosistemi, klimatizacija, informacijskokomunikacijske tehnologije, pametno omrežje, materiali in nanomateriali, lesna
industrija in voda. Nacionalni interes bi moral biti gradnja prepoznavnih blagovnih
znamk, ki z verigo vrednosti omogočajo visoko dodano vrednost, ta pa zagotavlja
visoke plače, donose in davke v državno blagajno. Motivacija za dosego teh ciljev ni
izključno na ne-materialnih vzvodih. Razvoj slovenske industrije je odvisen od
inženirjev in tržnikov, v svojem razmišljanju nadaljuje Stojan Petrič. Temu ob bok
lahko damo stališče UO GZS v zvezi s Strategijo pametne specializacije (SPS), da
moramo vključevati področja in družbe, ki dosegajo visoko mednarodno
konkurenčnost in imajo najboljše globalne kompetence, tako razvojne kot tržne; ki
pospešeno vlagajo v razvoj, kar je merljivo po dodani vrednosti, EBITDA, ipd. In ki so
primerne: i) za integratorje z mrežo podjetij za nove celovite ponudbe in rešitve večjih
vrednosti, ii) nišne specializirane izvoznike z verigami vrednosti, v katere vključujejo
mala in srednja podjetja (MSP) in raziskovalne skupine v JRO, in iii) nišne pilotne
projekte za rešitve okoljskih, družbenih izzivov (spletne Finance, 28. Oktober 2014).
Člani Akademije podpiramo tako stališče in si tudi že vrsto let prizadevamo, da bi
prevladalo v slovenski družbi. Skrbi pa nas, ker nas prehitevajo tudi nekatere nove
članice EU. Naša ocena je, da je kriza v Sloveniji gospodarska, politična in predvsem
moralno-etična, ki se je že spremenila v socialno krizo, ter slabi temelje demokracije
in socialne razmere preko za ljudi sprejemljive stopnje. Zato nimamo več veliko časa
za spremembe na področju inovacij in razvoja.
Namesto tega se danes srečujemo z dejstvom, da so absorbcijske sposobnosti
vodstev podjetji premajhne, da bi vpeljali v obstoječe programe nove tehnologije na
osnovi znanja in stalno izboljševali klasične konvencionalne tehnologije. Kot
posledica takega stanja Slovenija zaseda 72. Mesto na lestvici konkurenčnosti med
74 državami. Po kazalcih znanstvene uspešnosti pa je že presegla tudi tehnološko
bolj razvite članice EU z višjim BDP. Slovenija je po številu objav na milijon
prebivalcev na zelo visokem 7. Mestu v EU in je v zadnjih letih prehitela Avstrijo,
Nemčijo, za nami je tudi Francija. Po odmevnosti člankov pa je pod evropskim
povprečjem, kar samo po sebi pove vse, kako je z našimi objavami. Na drugi strani
se Slovenija je in se na žalost še zadolžuje, zunanji javni dolg bo do konca leta
znašal že 82.2 odstotkov BDP. Če bi bilo zadolževanje kontrolirano in denar
namensko porabljen, bi lahko danes govorili o Sloveniji kot razviti moderni državi, kot
so Švica, Danska ali Finska. Na žalost pa je zadolževanje podjetji in države
rezultiralo v nenormalni rasti gospodarstva, zlasti gradbeništva, javni porabi,
nepreglednem lastninjenju ter padanju produktivnosti v vseh segmentih države in
jalovi porabi denarja iz najetih kreditov. To početje je zmanjšalo splošno voljo za
razvoj novih tehnologij in izdelkov ter oslabilo zrele tehnologije, ki so danes
osredinjene na preživetje. Danes imamo zato premajhen delež podjetij z lastnim
razvojem in premalo industrije, ki se je sposobna spopasti s konkurenco na
globalnem trgu. Lastnih sredstev za razvoj v podjetjih je zelo malo. Zato ni možnosti
75
za financiranje večjih projektov, ki so potrebni zaradi razvojnega zaostanka v zadnjih
dveh desetletjih, premalo je tudi povezovanja tiste industrije, ki uporablja v
proizvodnem procesu enake materiale in tehnološke postopke ali skupne trge.
Delovna sila se pogosto pojmuje kot strošek, in ne kot človeški kapital, kar daje
občutek nepotrebnosti zaposlenemu namesto motivacije za boljše delo in za
pripadnost podjetju. V celotni družbi manjka spodbuda za medgeneracijski prenos
delovnih izkušenj in konkretnega tehnološkega znanja na mlade. Sistem
izobraževanja je razdrobljen in ne daje primernega števila praktičnih in samostojnih,
kreativnih strokovnjakov za uporabno zaposlitev. Korupcija je prerasla vse meje, zato
so kreativnost, delavnost in odgovornost zaposlenih na najnižji stopnji po
osamosvojitvi. Povsem smo pozabili na veliko prednost, ki jo ima Slovenija v
kadrovskem potencialu in industrijski tradiciji, ki jo industrija še vedno premore.
Ko smo analizirali šolski sistem, se je pokazalo, da imamo v vrtcih in osnovni šoli do
četrtega razreda veliko kreativnih šolarjev. Po četrtem razredu pa se kreativnost in
radovednost zmanjšata in strokovnost izobraževanja začne zaostajati s stališča
znanja, ki je potrebno za nadaljnji študij oziroma usposobljenost za produktivno delo
v razmerah, ki nas obdajajo. Na srednji stopnji imamo preveč gimnazij in premajhno
število strokovnih srednjih šol, družbena vrednost izobrazbe v teh šolah pa je
podcenjena. Študijske programe visokih strokovnih šol moramo spremeniti tako, da
bodo bolj praktično usmerjeni in s tem različni od prvostopenjskih univerzitetnih
programov. Delež univerzitetnih diplomantov in indeks rasti diplomantov tehnike v
primerjavi z netehniškimi in še posebej družbenimi vedami je manjši kot v večini
industrijsko razvitih državah.
Nekaj predlogov IAS za izboljšanje stanja inovacijskega procesa
Kot že rečeno je analiza, ki smo jo opravili, pokazala, da je porazdelitev
raziskovalcev v Sloveniji negospodarna. Poleg tega je med raziskovalci premalo
občutka za odgovornost, da znanstvena vrednost dosežka ne obvezuje države in
družbe, da raziskovanje financira. V Sloveniji večinoma financiramo majhne,
razdrobljene raziskovalne projekte, ki so brez skupnega cilja, zato zmanjkuje denarja
za financiranje projektov s temami, ki so relevantne za področja praktične uporabe v
državi, v industriji in storitvah. Več denarja bi morali nameniti za projekte, katerih cilji
so večja produktivnost, manjša poraba materiala in izboljšanje delovnega in
naravnega okolja, kar podpira tudi nova EU-perspektiva. Posledica tega je, da ima
Slovenija 5,2 odstotka visokotehnoloških proizvodov v slovenskem izvozu, medtem
ko jih ima EU 15,6 odstotka. Na področju srednje visoke tehnologije pa je Slovenija
primerljiva z visoko razvito Nemčijo.
Kot zaključek predstavljamo le nekaj predlogov, ki jih člani IAS predlagamo za
izboljšanje stanja v državi in za povečanje konkurenčnosti ter so navedeni v sklopu
dokumenta »Slovenija potrebuje novo vizijo razvoja gospodarstva in družbe«
(www.ias.si/uplod/Vizija usmeritev predlogi.pdf):
76
1. Slovenija mora biti tržno konkurenčna tam, kjer razmere pri delu in gospodarjenju
ter trg za proizvode in storitve to omogoča. Na področju inovacij mora biti
konkurenčna predvsem v proizvodnji in storitvah na izvoznih trgih.
2. Za hitrejši razvoj in sledenje bolj razvitim v prihodnosti so potrebni visoko
izobraženi in kompetentni kadri, predvsem inženirji, ki bodo učinkoviti tako pri
razvijanju novega kot pri oživljanju in vzdrževanju tehnološke učinkovitosti zrelih
tehnologij. To bo lahko dosegla samo z zadostno kakovostjo in inovativnostjo dela
v razvoju, vodenju proizvodnje in raziskovanju problemov, ki jih zahtevajo
napredne tehnologije.
3. V pripravi strategije se moramo nasloniti na izvozna podjetja in kakovostna jedra v
preostalih podjetjih, ki pa jih ni mogoče usmerjati le v povečanje produktivnosti,
ampak v nove inovativne izdelke z visoko dodano vrednostjo ter v njihov izvoz.
Poiskati moramo primerne izvozne niše, saj so se pričakovanja, da bi se naslonili
predvsem na napredne tehnologije in pri tem zanemarili znanja in tradicijo
obstoječe industrije, izkazala za napačna. Za Slovenijo je primerna strategija
skritih šampionov. Neopazno prevzemanje majhnih globalnih tržnih segmentov, za
katere se veliki konkurenti ne zmenijo, je izjemno pomembno.
4. Novih visokotehnoloških podjetij ne bo brez sedanjih uspešnih večjih podjetij, ki jih
je treba prestrukturirati in tehnološko prenoviti in obratno – brez novih inovativnih
podjetij ne bo uspešnih večjih podjetij. Graditi moramo uravnotežen ekosistem.
Tako sedanja kot novo nastajajoča podjetja potrebujejo uspešno in inovativno
gospodarsko okolje ter kakovostne kadre za svoj razvoj in rast.
5. Brez izvozno usmerjenega gospodarstva z inovativnimi izdelki ne moremo
pričakovati več sredstev za izobraževanje in znanost in druge družbene dejavnost
predvsem zdravstvo. Znanost in šolstvo ne moreta biti sama sebi namen. Uspešna
inovacijska dejavnost potrebuje usklajeno delo raziskovalcev, univerzitetnih
profesorjev in podjetji ter razpoložljivost kapitala.
6. Slovenija mora kot majhna država izrabiti svoje zmožnosti in konkurenčne
prednosti: človeški potencial, okolje, les in pitno vodo. Nujna je tudi rast deleža
samooskrbe s hrano v pridelavi in predelavi s prednostjo na ekološki
neoporečnosti ter samooskrbi z energijo iz sonaravnih in trajnostnih virov.
7. Financiranje izobraževanja naj bo sorazmerno z dejansko potrebo po kadrih in
kakovosti izobraževalnih programov. Mladi Inženirji in doktorji se morajo po
končanem študiju s spodbudami takoj vključiti v gospodarska in druga podjetja, da
bodo lahko učinkoviti pri razvijanju novih in tehnološkem vzdrževanju zrelih
tehnologij, kar je pomembno za vse ravni gospodarstva ter okoljskega,
družbenega in političnega upravljanja.
Uresničenje teh predlogov bo po mnenju Inženirske Akademije Slovenije spremenilo
odnos državljanov do države in njenih inštitucij, spremenilo stanje pesimizma v okolje
optimizma in v zaupanje v obnovo slovenskega gospodarstva z novo industrijsko
politiko in s politiko zaposlovanja mladih.
77
78
4. ANALIZA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA,
RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI, INOVACIJ IN
PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI
79
Analiza visokošolskega izobraževanja, raziskovalno-razvojne
dejavnosti, inovacij in podjetništva v sloveniji
Inženirska akademija Slovenije
Zasl. prof. dr. Peter Glavič
KAZALO
I. ANALIZA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI
1 NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA ......................................... 82
2 TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE.................................................................... 83
2.1 Vpis študentov ....................................................................................... 84
2.2 Število diplomantov................................................................................ 87
3 FINANCIRANJE TERCIARNEGA ŠOLSTVA ................................................. 90
3.1 Financiranje izobraževanja .................................................................... 90
3.2 Financiranje visokega šolstva ................................................................ 94
3.3 Financiranje raziskovalnega dela........................................................... 97
4 KAKOVOST OSNOVNOŠOLSKEGA IN SREDNJEŠOLSKEGA
IZOBRAŽEVANJA.......................................................................................... 99
5 KAKOVOST VISOKEGA ŠOLSTVA .............................................................. 106
5.1 Mednarodne primerjave kakovosti univerz ............................................ 106
5.2 Uvrstitve slovenskih univerz .................................................................. 108
5.3 Pedagoška dejavnost ............................................................................ 116
5.4 Mobilnost ............................................................................................... 118
6 PLAČE IN ŠTIPENDIJE ................................................................................. 119
7 PONOVNE REFORME? ................................................................................ 120
7.1 Odkrivanje in razvoj talentov .................................................................. 124
8 RAZPRAVA .................................................................................................... 124
8.1 Problemi financiranja šolstva in raziskovanja ........................................ 124
8.2 Zmanjšati število študentov in programov .............................................. 127
8.3 Pomen in usmeritve izobraževanja inženirjev ........................................ 128
9 PREDLOG SKLEPOV .................................................................................... 131
10 VIRI ............................................................................................................... 133
II. ANALIZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI, INOVACIJ IN
PODJETNIŠTVA
1 RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA STRATEGIJA SLOVENIJE 2011–2020
(RISS) ............................................................................................................ 135
2 IZDATKI ZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNO DEJAVNOST (RRD) ................. 135
2.1 Raziskave v javnem sektorju ................................................................. 137
2.2 Financiranje iz evropskih sredstev ......................................................... 140
2.3 Raziskave v poslovnem sektorju............................................................ 141
80
3 ZNANSTVENA ODLIČNOST ......................................................................... 143
4 TEHNOLOŠKI RAZVOJ ................................................................................. 148
4.1 Patenti ................................................................................................... 148
4.2 Tehnološka sestava gospodarstva ........................................................ 150
4.3 Zaposlovanje mladih diplomantov in doktorandov ................................. 152
5 INOVACIJE .................................................................................................... 154
5.1 Evropska inovacijska lestvica, EIS......................................................... 154
6 PODJETNIŠTVO3,4 ........................................................................................ 158
7 PREDLOG SKLEPOV .................................................................................... 163
8 VIRI ................................................................................................................ 164
81
I. ANALIZA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI 1
NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA Izvleček. Osnovna ugotovitev v tej analizi, ki temelji na javno dostopnih domačih in mednarodnih podatkih, je, da se cilji, ukrepi in financiranje iz Nacionalnega programa visokega šolstva ne izpolnjujejo. Pri financiranju je očiten zaostanek tako za povprečjem držav EU kot OECD, Slovenija pogosto zaseda enega od zadnjih mest. Tudi kakovost visokega šolstva se zato počasi, vendar vztrajno znižuje, oprema je zastarela, kadrovska selekcija in pomlajevanje sta neustrezna. Položaj je zelo podoben onemu v zdravstvu in bo imel dolgoročne posledice za razvoj Slovenije, njenega gospodarstva in negospodarstva. . Nacionalni program visokega šolstva Maja 2011 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 20112020 (ReNPVŠ11–20) in z njo zahtevne cilje, ukrepe in kvantitativna merila:  do leta 2015 bi naj za terciarno izobraževanje zagotovili 1,6 % BDP, od tega 1,3 % proračunskih sredstev in 0,3 % iz drugih virov, do 2020 pa 2,0 % oz. 0,5 %, skupaj 2,5 %;  sredstva iz evropskih projektov naj bi se podvojila na 24 % raziskovalnih sredstev;  delež vpisanih študentov, ki ne diplomirajo, naj bi se do leta 2020 znižal od 35 % na 9 %;  leta 2020 bo 20 % slovenskih diplomantov mobilnih, delež tujih študentov pa bo vsaj 10 %;  10 % visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev naj bi bilo tujih državljanov;  delež prebivalstva med 30. in 34. letom s terciarno izobrazbo naj bi bil vsaj 40 %;  vključenost generacije med 19. in 24. letom v terciarno izobraževanje naj bi bila 75 %;  20 % vseh študentov v terciarnem izobraževanju naj bi bilo v letu 2020 starejših od 29 let;  številsko razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji naj bi znižali na 15. Znanje naj bi bilo javno dobro, visoko šolstvo je javna odgovornost. Temeljni vlogi visokošolskega izobraževanja v družbi naj bi bili predvsem krepitev in usposobljenost državljanov za osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno državljanstvo ter za duhovni, socialni, umetniški in kulturni ter ekonomski razvoj skupnosti. Zato naj bi bila visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje postavljena v jedro razvojnih ambicij Republike Slovenije. Visokošolsko izobraževanje naj bi bilo za Republiko Slovenijo prednostno, še posebej v sedanjem zahtevnem obdobju svetovne gospodarske krize. Osnovni cilji slovenskega visokošolskega prostora v letu 2020 naj bi bili kakovost in odličnost, raznovrstnost ter dostopnost s podpornimi instrumenti internacionalizacije, raznolikosti, študijske strukture in financiranja visokega šolstva. Kakovost naj bi vsem omogočala mednarodno primerljivo in priznano visokošolsko izobrazbo, zaposljivost in mobilnost v evropskem prostoru ter širše; socialna razsežnost naj bi omogočala pravičen dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija; raznovrstnost naj bi prinesla raznolikost vrst in poslanstev institucij ter študijskih programov za doseganje vseh osnovnih ciljev visokega šolstva. Podatki o visokem šolstvu so le deloma zbrani pri našem Statističnem uradu (SURS). Veliko podatkov in analiz je analizah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD, Education at a Glance), v evropskem uradu za statistiko (EUROSTAT) in v evropskih dokumentih (Key Data on Education in 82
Europe, Innovation Union Scoreeboard). Letoos imamo naa voljo mednarodne poddatke za leti 2012 in ost za oceno uresničevannja z Resoluciijo sprejete sstrategije. 2013 in ss tem možno
2
TER
RCIARNO IZOBRAŽEVANJE Delež prebivalstva v starosti od 2
25 do 64 let s terciarno izzobrazbo se je v zadnjih dveh letih povečal za 2,3 % (Graf 1) in je tiik pod povprrečjem EU‐277 (28,3 %, rast +1,6 %). Zelo zaostajam
mo za Estonijo, ki je s o (35,9 %) in Latvijo (31,4
4 %). 37,9 % vvodilna na mnogih področjih in nam j e lahko za zggled, za Litvo
Graf 1 40.0
30.0
20.0
Vir: Porročilo o razvojju 2014
2001
Slovaška
Portugalska
Malta
j
Italija
Romunija
Poljska
Bolgarija
Madžarska
Avstrija
Češka
Španija
Francija
Latvija
Nemčija
EU‐27
Slovenija
Grčija
Estonija
Švedska
Litva
Belgija
Danska
Nizozemska
0.0
Luksemburg
Finska
Ciper
VB
10.0
Irska
Delež prebivalstva (%)
50.0
40.4
40.2
39.5
39.4
39.2
37.9
36.8
35.9
35.4
33.9
33.2
33.2
31.9
31.4
28.4
28 4
28.3
27.8
27.2
25.6
25 6
25.3
22.5
20.8
20
2
20.2
19.6
18.6
17.9
16.3
16 3
15.6
De
elež prebiva
alstva v starrosti 25 ̶ 64 let s terciarno izobrazzbo
201
13
Graf 2 91
90
89
89
88
88
87
86
85
85
85
85
84
84
84
84
84
84
83
82
82
82
80
80
80
80
80
79
77
71
80
0
60
0
40
0
0
Manj kot srrednješolska izzobrazba
Srednje in višješolska izobra
azba
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
ZDA
Japonska
Madžarska
Italija
Španija
Š
Grčija
20
0
Islandija
Norveška
Švica
Š dk
Švedska
Nemčija
Nizozemska
Avstrija
Danska
Slovenija
Luksemburg
Poljska
Belgija
Finska
Avstralija
NZ
j
Francija
VB
Češka
OECD
Portugalska
Kanada
Estonija
Slovaška
Irska
Delež zaposlenih (%)
100
0
Delež zaaposlenih, sstarih od 255 ̶ 64 let glede na stopn
njo izobrazbbe v letu 2012
Tercciarna izobrazb
ba
83
Zaposlen
nost prebivalstva s tercia
arno izobrazzbo je visokaa – 85 % starih 25–64 leet s tako izob
brazbo je zaposlen
nih (Graf 2), 1 % manj ko
ot leto prej. PPred nami so
o samo najrazvitejše držaave, ki imajo nižji vpis v terciarno izobraževvanje. Delež zaposlenih ss srednješolsko in osnovn
nošolsko izobbrazbo je pre
ecej nižji. Čas šolanja prebivalstva se je le
eta 2012 skrrajšal za skorraj dva mese
eca glede naa leto 2010, je pa tri četrt letaa daljši od po
ovprečja držav OECD (Grraf 3). Od nas ima daljši šštudij večina skandinavskkih držav, Belgija in Nizozemskka, krajšega pa Nemčija in Norveškaa, Švica (eno
o leto), Avsttrija (skoraj poldrugo leto) in vvse nove član
nice EU. Giba
anja so pozittivna. Graf 3 19.798 19 680
19.680 19.448 19.388 19.254 18.883 18.710 18.645 18.381 18.367 18 171
18.171 18.072 17.930 17.930 17.642 17 642
17.635 17.571 17.561 17.557 17.481 17.295 17.244 17.231 17 019
17.019 16.834 16.445 16.433 16.357 16.357
16.322 Čas šolanja prebivalstva v letih
Čas ššolanja preb
bivalstva v lletih, v letu 2012
2
20.000
1
15.000
1
10.000
5.000
Islandija
Finska
Danska
Avstralija
Švedska
Belgija
Nizozemska
Grčija
Slovenija
Poljska
Nemčija
Češka
Norveška
NZ
g
Portugalska
Španija
OECD
Irska
Madžarska
Estonija
Švica
ZDA
Kanada
Avstrija
Italija
Francija
Turčija
VB
Slovaška
0.000
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
2.1
Vpis študenttov Visoko šolstvo (brez višjega šolsttva) je v zadnnjih dveh desetletjih potrojilo vpis šttudentov in lleta 2005 preseglo
o število 100
0 000, nato je vpis začeel počasi upaadati in je do d lani upaddel za 23 % (Graf 4). Upadanjje se bo sklad
dno z demoggrafskimi gibbanji nadaljevalo. Višjih ššol v tej analiizi (in v mednarodnih primerjaavah) ne up
poštevamo, saj po svoj i vsebini, lo
okaciji in pe
edagoških kaadrih sodijo
o v post‐
sekundarno izobražeevanje, čepra
av jih Statistiični urad Rep
publike Slove
enije (SURS) uvršča v 1. b
bolonjsko stopnjo. Graf 4 Vp
pis študento
ov terciarneega izobražževanja (bre
ez višjih šol))
Število študentov
120
0 000
673
86 6
100
0 000
92 6622
99 607
5 199
75
80
0 000
92 953
993 297
80 891
60
0 000
100 113
100
0 548
98 128
911 539
84 300
21
99 02
98 279
89 600
77 371
40
0 000 62 272
20
0 000
0
1997 1
1998 1999 200
00 2001 2002 2003 2004 20
005 2006 2007
7 2008 2009 22010 2011 201
12 2013
Vir: SUR
RS, 2014
84
Leta 20113 se je ponovno znižalo
o število vpissanih rednih študentov n
na dodiplom
mskem izobra
aževanju, za dobrih 6 %. Števiilo izrednih se s prav takoo stalno znižuje, v zadnje
em letu za 116 % in od leta 2005 znižalo zza 59 % (Graff 5). Graf 5 100 000
90 000
80 000
70 000
60 000
50 000
40 000
30 000
20 000
10 000
0
59 688
45 298
14 390
72 193
72 193
50 858
21 335
77 131
54 436
22 695
82 751
57 004
57 004
25 747
88 009
60 337
27 672
87 056
26 202 60 854
87 205
63 009
24 196
91 229
65 558
25 671
93 312
66 430
66 430
26 882
93 533
68 467
25 066
92 467
69 347
23 120
23 120
90 747
69 894
20 853
90 819
71 699
19 120
87 475
87 475
70 798
16 677
85 501
70 657
14 844
80 694
67 539
67 539
13 155
74 355
63 335
11 020
Število študentov
Števvilo študentov na visokkošolskem d
dodiplomsk
kem izobražževanju
1997 1
1998 1999 200
00 2001 2002 2003 2004 20
005 2006 2007
7 2008 2009 22010 2011 201
12 2013
Skupajj
Vir: SUR
RS, 2014
Redni
Izredni
ntov podiploomskega štud
dija se v zadnjih letih zm
manjšuje, leta
a 2013 je Število rrednih in izreednih študen
bilo 60 %
% manjše kott v letu 2009
9 – padlo je nna nivo leta 1
1998 (Graf 6). Očitno gree to na račun
n ukinitve znanstveenega magissterija, zlastti manjšega vpisa izred
dnih študenttov. Menim o, da bi zn
nanstveni magisterrij morali obn
noviti, ker je
e bil pomembben za stroko
ovni razvoj kadrov. Graf 6 Števillo študento
ov na visoko
ošolskem po
odiplomske
em izobražeevanju
9 0
000
8 378
6 189
6 081
85
Redni
7182 298
766 2 840
2 840
894
935
1 271
1 300
Skupaj
Vir: SUR
RS, 2014
3 205
4 0064 4 099
3 606
6
3 016
3 129
5 412
5 261
1 319
6 631
4 992
4 257
3 917
5 771
1 465
1 465
1 142
0
1 100
1 0
000
1 349
2 0
000
3 00
06
2 584
1 027
3 0
000
8982 108
4 0
000
1 209
2 713
2 713
5 0
000
1 1122 648
6 0092
5 606
4 944
4
3 922
3 760
6 0
000
7 381 7 460
7 236
6 580 6 554
1 747
7 0
000
768
1 816
Število študentov
8 0
000
Izzredni
Mednaro
odno primerrjavo vpisa n
na doktorski študij prikazzujemo v Grafu 7. Deležž teh študenttov je pri nas nenaadoma skočil iz enega zadnjih na trretje mesto držav d
OECD. Pred nami sta samo Nemčija in Švica. O
Očitno gre zaa množično 2. stopnjo bolonjskegaa študija v povezavi p
z m
manjšimi možnostmi zaposlovvanja. 1.600
1.318
1.053
1
053
1.035
1.713
Islandija
Italija
2.405
2.235
Finska
2.000
Madžarska
2.558
2.436
2 436
Norveška
1.975
2.589
Francija
3.020
VB
2.681
2.624
3.105
Koreja
3.000
NZ
3.251
3.146
Š dk
Švedska
3.899
3
638
3.638
3.532
3.478
4.115
Danska
4.000
Slovaška
4.182
Avstrija
5.000
Slovenija
Vp
pis študento
ov na podip
plomski dokktorski štud
dij v letu 20012
5.046
5.426
6.000
Japonska
Turčija
Nizozemska
Izrael
Estonija
OECD
Češka
Avstralija
Portugalska
0.000
Švica
1.000
Nemčija
Delež doktorskih študentov v %
Graf 7 Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Delež vp
pisanih v un
niverzitetne študijske prrograme je bil b leta 2012
2 znatno naad povprečje
em držav OECD, m
medtem ko jee bil še leta 2
2006 znatno pod povprečjem; od 46,,4 % je zraseel na 76 % (Graf 8). Še vedno so
o bile pred n
nami Islandija
a, Poljska in Norveška. Naš delež je za predviden i razvoj gosp
podarstva previsokk. Graf 8 Delež šttudentov, vpisanih v u niverzitetni študijski p
program v leetu 2012
100
0
80
0
60
0
40
0
102 80 79
9 78 77 76 74 71 67 66 65 64 61 60 60 60 6 58 54 54 53 53 52 52 477 44 43 41 40 0
34 0
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Švica
Estonija
Turčija
Grčija
Belgija
20
0
Avstralija
Islandija
Poljska
NZ
Norveška
Slovenija
Danska
ZDA
VB
Finska
Nizozemska
Portugalska
Slovaška
Švedska
Češka
Izrael
I
l
OECD
Madžarska
Irska
Avstrija
Nemčija
Španija
Japonska
Italija
Delež študentov v %
120
0
86
Zaradi p
povečanja deeleža vpisanih v univerzzitetne proggrame, smo po deležu vvpisanih študentov v visoke sttrokovne pro
ograme padli pod povpreečje držav OECD (Graf 9). Delež vpisaanih je od 44
4 % padel mnazije in m
na 17 %, kar je posledica večjegga vpisa v gim
manjšega v srednje tehn iške in poklicne šole. atere ima de lovna mesta
a. Industrija to že čuti in obžaluje, ssaj ne dobivaa potrebnih kkadrov, za ka
Graf 9 500
455
400
355
300
255
200
155
100
5
0
40 39 33 32 30 28 2 28 27 233 23 22 20
0 20 19
17 17 16 10 9 Slovaška
Poljska
Islandija
Č
Češka
Švedska
Madžarska
Avstrija
Slovenija
OECD
VB
Irska
Nemčija
Švica
Grčija
Estonija
Danska
Japonska
J
k
Turčija
Španija
Izrael
Belgija
3 1 1 NZ
Delež študentov v %
Delež šttudentov, vp
pisanih v viisokošolski strokovni p
program v leetu 2012
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
2.2
Šttevilo diplo
omantov Graf 10 prikazuje šteevilo vseh slo
ovenskih študdentov na tisoč prebivalcev; gibanje je z izjemo lleta 2009 o kot pri vpisu v
študen
ntov. Na isttem grafu je j prikazano
o število diiplomantov na tisoč podobno
prebivalccev: a. števvilo diplomantov vseh sta
arosti na tisooč vseh prebivalcev stalno raste in b. števvilo diplomantov starostii 20–29 let n a tisoč prebiivalcev je pre
edlani zrasloo. Od leta 22005 je števiilo študentovv na tisoč preebivalcev padlo za četrtin
no. Graf 10 Število študentov in diplomantov na 1000 prebivalcev
Število slovenskkih študento
ov in diplom
mantov na 1
1000 prebivvalcev
60.0
50.0
40.0
38.0
46.6 46.4 46.7
3.6
40.7 43
10.0
54.4
444.5
43.7
49.5 47.6
6 48.3 48.4
6.0
444.9
44.3 46
42.6
41.1
31.4
30.0
20.0
52.3
0.2 49.8 48.9
49.9 50
9 48.3
32.2
40.9 37.6
35.2
27.2
2 8.0
20.0 23.4
7.1 6.8 6.8 7.3 77.8 7.6 8.2
6
4.8 5.3 6.2 6.4 6.5 6.7
2.9 3.4 4.0
0
1997 1998 1999 200
00 2001 2002 2003 2004 20
005 2006 2007
7 2008 2009 22010 2011 201
12 2013
Števvilo študentov na 1000 prebiv
valcev
Števvilo diplomanto
ov vseh starostti na 1000 prebbivalcev
Vir: SUR
RS, Eurostat 2
2014
Števvilo diplomanto
ov na 1000 pre
ebivalcev v starrosti 20–29 lett
87
Absolutn
no število diiplomantov je j po velikem
u ustalilo tako na 2. stoopnji (univerrzitetni in m povečanju
bolonjskki magistrski) kot na 1. 1 stopnji ( visoko strokovni). Še naprej upadda na znan
nstvenem magistrsskem in specialističnem šštudiju, na dooktorskem p
pa raste (Graff 11). Graf 11 Število
o diplomanttov terciarn
nega izobražževanja
Število diplomantov
8 00
00
8 000
7 00
00
7 000
6 00
00
6 000
5 00
00
5 000
4 00
00
4 000
3 00
00
3 000
2 00
00
2 000
1 00
00
1 000
0
0
1997 1998 1999 2000 2001 2002 20033 2004 2005 20
006 2007 2008
8 2009 2010 20011 2012 2013
Visokošolski stro
okovni
M
Magistrski in specialistični
Univerzitetni + boloonjski magistrski
Dokttorski
Vir: SUR
RS, 2014
Primerjaave Evropskeega statističn
nega urada (EUROSTAT) držav Evro
opskega gos podarskega prostora kažejo, d
da je Slovenija po deležu
u diplomant ov v generaciji mladih n
nad povprečjjem EU (Graf 12). Na prvih meestih so novee članice EU ter Belgija, D
Danska, Velikka Britanija in Nizozemskka. Manj diplomantov od nas iimajo Švica, Finska, Avsstrija in Nem
mčija ter novvi članici EU Bolgarija inn Madžarska
a. Imamo veliko vp
pisanih, velikk osip in še ve
edno spodobbno število d
diplomantov,, skladno s prričakovanji R
ReNPVŠ. Graf 12 44.7
44.0
39.9
35.8
33.3
Avstrija
Madžarska
Nemčija
50.2
Finska
Norveška
51.8
50.5
Švica
45.6
51.8
Bolgarija
EU‐28
54.6
54 6
54.4
Portugalska
55.4
Latvija
60
0.0
Slovenija
55.7
Romunija
Nizozemska
56.0
64.1
UK
Češka
66.1
Irska
58.6
66.6
66.4
66 4
Danska
Hrvaška
67.3
66.7
Slovaška
67.3
Belgija
Poljska
80
0.0
40
0.0
Vir: Eurrostat, 2014
Ciper
00.0
Španija
Š
20
0.0
Litva
Delež diplomantov v %
1000.0
87.2
Število diplomantov terciarrnega izobrraževanja sttarih 20―299 let na ebivalcev isste starostne skupine v
v letu 2012
1000 pre
k je končalla univerziteetni ali dru
ugostopenjskki program, raste, in smo s
nad Delež generacije, ki O
– za nami so Norvveška, Avstrija, Nemčija,, Švica in Itaalija, ki imajo močno povprečjjem držav OECD 88
srednje in visoko strokovno izobraževanje (G
Graf 13). Ven
ndar so tudi ttu, podobnoo kot v Grafu 12, pred mska. Na vrh
hu je Nova Ze
elandija. nami Poljska, Danskaa, Finska, Irskka in Nizozem
Graf 13 30 60
30.60 29.00 27.21 26.13 Španija
Turčija
Italija
22.64 30.86 38.56 Švica
38.75 OECD
Nemčija
38.83 41.17 Portugalska
ZDA
41.90 Norveška
39.01 44 40
44.40 Slovaška
Švedska
44.53 Slovenija
39.80 45.13 Japonska
Avstrija
45.40 Nizozemska
40.50 45.85 Irska
Izrael
47.06 Finska
Češka
49.33 Danska
52 94
52.94 40.00
4
Madžarska
0.00
Poljska
20.00
NZ
Delež generacije v %
60.00
57.49 Delež ggeneracije, ki je končaala univerzittetni študijsski program
m v letu 2012
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Glede naa vpis je pri nas sorazm
merno velik ddelež diplom
mantov visokkih strokovniih programo
ov – pred nami so Nova Zelan
ndija, Japonsska in Irska (Graf 14). Vendar V
je tikk za nami Š panija, malo
o nižje je Turčija, nadpovprečni delež ima
ata tudi Nem
mčija in Švicca; vendar je
e njihovo sttrokovno šollstvo bolj praktično usmerjeno. Ker ta delež diplom
m upada in raste delež univerzitetnnih (Graf 13
3), bomo sčasomaa prišli v bolj normalno sttanje. Graf 14 Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
1.01 0.68 0 68
j
Poljska
0.00
Češka
5.00
Slovaška
5.02 11.07 11 07
OECD
6.84 11.33 Danska
Švedska
12.01 Avstrija
1
10.00
7.88 13.23 ZDA
1
15.00
Madžarska
14.18 Švica
18.83 Turčija
14.74 20.12 Španija
2
20.00
Nemčija
20.14 20.14
23.34 Irska
Slovenija
24.61 2
25.00
NZ
Delež generacije v %
3
30.00
Japonska
29.67 Delež geeneracije, kki je končalaa visokošolsski strokovn
ni študijski pprogram v letu 2012
2
Po deležžu diplomanttov naravoslo
ovja, matem
matike in raču
unalništva, ki hitro raste, smo z 8,1 %
% v sredini (Graf 15). Vodilna je Velika Britanija z 12,8 %
%, Nemčija jih
h je imela 12
2,3 %, Češka 9,7 %, Avstrrija 9,0 %; pred nam
mi je tudi Hrvvaška. 89
Graf 15 5.4
5.3
4.9
Romunija
Bolgarija
6.2
Nizozemska
Litva
6.2
Madžarska
5.5
6.3
Latvija
6..0
Belgija
6.5
65
7.4
Portugalska
Poljska
7.5
8.1
Slovenija
Norveška
8.2
Švica
7.5
8.3
Slovaška
8.3
Danska
7.5
8.3
Španija
8..0
Finska
8.4
84
9.0
Ciper
9.2
Avstrija
aš a
Hrvaška
9.7
10..0
EU‐28
12.3
12..0
Č šk
Češka
12.8
Nemčija
Delež diplomantov v %
14..0
UK
Delež dip
plomantov naravoslovvja, matema
atike in raču
unalništva vv letu 2012
2
4..0
2..0
0
Vir: Eurrostat, 2014
3
FIN
NANCIRAN
NJE TERCIA
ARNEGA ŠŠOLSTVA
3.1
Fiinanciranje izobraževa
anja Slovenijaa je leta 201
11 namenila celotnemu ššolstvu za drržave OECD p
podpovprečnnih 5,92 % B
BDP (Graf 16) pri n
nadpovprečni vključenostti (Grafa 17 iin 18). Šolstvvu namenja n
nadpovprečnni delež poleg razvitih držav tu
udi Čile, tik pred p
nami je
e od starih ččlanic EU Frrancija. Manj kot Slovennija dajeta Avstrija A
in Italija. Graf 16 6.00
0
4.00
0
2.00
0
0.00
0
Danska
Islandija
Koreja
NZ
Norveška
Izrael
Čile
ZDA
Kanada
Belgija
Finska
VB
Švedska
Nizozemska
Mehika
Irska
Francija
OECD
Slovenija
Avstralija
Avstrija
Švica
Estonija
Portugalska
Španija
Poljska
Japonska
Češka
Italija
Madžarska
dž k
Slovaška
Izdatki kot delež BDP
8.00
0
7.94 7.66 7.64 7.50 7.42 7.28 6.91 6.91 6 91
6.79 6.58 6.47 6.39
6.39 6.33 6.22 6.17 6.15 6.13 6.07 5.92 5.85 5.69 5 69
5.60 5.53 5.50 5.49 5 9
5.46 5.14 4.99 4.60 4.44 4.37 Izdatki na izobraže
evalne ustannove na vse
eh stopnjah
h izobraževaanja kot deležž BDP v letu 2011
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
DP moramo
o gledati sku
upaj z deležeem populacije, ki se izo
obražuje. Čee upoštevam
mo, da je Delež BD
osnovnaa šola povsod obvezna, so s dejanske razlike med
d državami v v srednjem i n visokem šolstvu. š
V srednjem
m šolstvu sm
mo z 92,3 % ggeneracije v vrhu držav O
OECD in EU (Graf 17) – ppovprečje držžav OECD je z 83,5 %. 90
Graf 17 80.00
93.96
93.28
93 26
93.26
92.71
92.48
92.28
90.18
89.69
88.43
87.39
86.76
86.70
86.53
86.52
86.36
86.14
85.92
85.65
85.39
85.34
83.83
83.64
83.50
82.53
82.16
80
91
80.91
80.79
78.86
78.41
64.61
58.96
100.00
60.00
40.00
20.00
0.00
Belgija
Irska
Nizozemska
Madžarska
Poljska
Slovenija
Češka
Nemčija
č
Islandija
Danska
Koreja
Norveška
Avstralija
Portugalska
Španija
Estonija
Finska
Fi k
Švedska
Slovaška
Grčija
Švica
Francija
OECD
NZ
Kanada
ZDA
Italija
Avstrija
VB
Izrael
Turčija
Delež populacije od 15 ̶ 19 let v %
Deleež starih od
d 15 ̶ 19 let,, vpisanih v izobraževanje v letu 22012
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD) o je stanje v v visokošolskem izobražževanju. V Sloveniji S
je vanj v
vključennih 34,2 % mladih v Podobno
starosti 20–29 let ali 5,9 % večč, kot je povvprečje držav OECD – pred nami soo samo skan
ndinavske države, G
Grčija in Nizzozemska (Graf 18). Večjja vključenosst mladih znižuje našo uuvrstitev na lestvici iz Grafa 166. Graf 18 40.0
00
30.0
00
43.26
41.77
41.51
41.23
36.38
35.67
34.53
34.21
33.08
32.63
30.93
30 62
30.62
29.57
28.65
28.52
28.35
27.92
27.28
26.73
26.12
25.98
25.85
25.41
24.38
23
50
23.50
22.04
21.56
21.40
21.27
20.93
19.41
50.0
00
20.0
00
10.0
00
0.0
00
Danska
Finska
Grčija
Islandija
Švedska
Nizozemska
Avstralija
Slovenija
Sl
ij
Nemčija
Belgija
Koreja
Poljska
Norveška
Estonija
NZ
OECD
Španija
ZDA
Madžarska
Kanada
Češka
Č šk
Avstrija
Švica
Portugalska
Turčija
Izrael
Irska
Italija
Slovaška
Francija
VB
Delež populacije od 20 ̶ 29 let v %
Deelež starih 2
20 ̶ 29 let, vvpisanih v izzobraževanjje v letu 20012
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD) Zato je pravilnejša primerjava p
letnih stroškkov za šole na udeležen
nca izobraževvanja, izraču
unana na osnovi sstandarda ku
upne moči (PPS) ali meenjalnih tečaajev paritete
e kupne mooči (PPP). Za
a učence osnovnih
h šol je to prikazano na Grafu 19 (v USD) – Slovvenija je z 9 604 $ zrasla 6
nad povprečje držav EU‐27 (88 836 $). Pred
d nami so razvitejše evroopske države
e; pod povpre
ečjem sta Itaalija in Franciija. 91
Graf 19 000
15,0
000
10,0
5,0000
0
Luksemburg
Švica
Norveška
Avstrija
VB
ZDA
Švedska
Belgija
Finska
Islandija
Danska
Nizozemska
Irska
Avstralija
Slovenija
Kanada
Japonska
OECD
Italija
NZ
Španija
Francija
Portugalska
Koreja
Izrael
Češka
Poljska
Estonija
Slovaška
Madžarska
Izdatki (USD PPPs)
000
20,0
14,016
12 614
12,614
12,074
11,876
11,648
10,559
10,507
10,352
10,249
10,202
10,033
9,981
9,680
9,604
9,232
9 232
8,978
8,836
8,567
8,377
8,311
8,293
7,080
6,825
6
267
6,267
6,158
6,114
5,669
5,313
5 313
4,638
19,998
Celokupni pov. lettni izdatki zaa izobraževvalne ustano
ove na učennca (USD,
PPPPs) v letu 2
2011
Vir: Edu
ucation at a gllance 2014 (O
OECD) njih šolah – celokupni leetni izdatki za izobraževa
alne osnove na dijaka so
o z 8 568 Drugače je pri sredn
USD, karr ustreza 6 694 €, poraslii in so prehitteli osnovne šole, vendar so pod povvprečjem držžav OECD (Graf 20). Nove članice EU so za nami, izdat ki so torej primerni naši razvitosti, lee Portugalskka je pred nami. Graf 20 15,000
10,000
5,000
0
Luksemburg
Švica
Norveška
Avstrija
ZDA
Nizozemska
Belgija
Irska
Francija
Švedska
Danska
Avstralija
Japonska
Finska
VB
Španija
NZ
OECD
Portugalska
Italija
Slovenija
Islandija
Koreja
Češka
Estonija
P
lj k
Poljska
Izrael
Slovaška
Madžarska
Mehika
Turčija
Izdatki (USD PPPs)
20,000
16,182
15,891
13 939
13,939
13,607
12,731
12,100
11,732
11,502
11,109
10,938
10,937
10 354
10,354
9,886
9,792
9,649
9,615
9,312
9,280
8,676
8,585
8,568
8 568
8,470
8,199
7,270
6,389
5,870
5,712
4,938
4,574
2,943
2 943
2,736
Celokup
pni letni izda
atki za izobbraževalne u
ustanove na
a dijaka (USSD, PPPs) v letu 2011
1
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD) Letni izd
datki za izobrraževalne usstanove na šštudenta so z 10 413 USD (8 135 €) lle 74,60 % p
povprečja držav OEECD (13 958 USD) in 76,7
72 % EU‐21 (13 572 USD
D). So pa prvvič višji kot v v osnovnih in
n srednjih šolah. Zaa nami sta Italija in ma
anj razvita P ortugalska ter nove član
nice EU (Graaf 21). Minisstrstvo za naslednjja leta obetaa letno rast 2
2,5 %. Razm
merja med izzdatki na štu
udenta, dijakka in učenca so sedaj bolj norrmalna, žal na n račun znižanja sredsstev za osno
ovne šole, kii pa je bila še vedno edina nad povprečjjem držav OECD. 92
Graf 21 30,000
20,000
15,000
10,000
5,000
0
ZDA
Kanada
Š i
Švica
Danska
Švedska
Norveška
Finska
Nizozemska
Japonska
Avstralija
Irska
Belgija
Francija
Avstrija
VB
OECD
Španija
Izrael
NZ
Slovenija
Sl
ij
Italija
Koreja
Poljska
Portugalska
Češka
Madžarska
Islandija
Slovaška
Estonija
Izdatki (USD PPPs)
25,000
26,021
23,226
22,882
21,254
20,818
18,840
18,002
18 002
17,549
16,446
16,267
16,095
15,420
15,375
14,895
14,223
13,958
13,173
11,554
10,582
10,413
9,990
9,927
9,659
9 640
9,640
9,392
9,210
8,612
8,177
7,868
Celoku
upni letni izzdatki za izoobraževalne
e ustanove n
na študentaa (USD, PPPPs) v letu 2011
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
n študenta za javne tterciarne izo
obraževalne ustanove soo večinoma nižji od Letni javvni izdatki na povprečjja celokupnih letnih izda
atkov na študdenta za vse
e izobraževallne ustanovee. Po javnih sredstvih na študeenta na javnih univerzah smo na 70,33 % povprečja držav OECD (skoraj 3 %
% višje kot le
eta 2010), zaostajamo za Španijjo in Češko, vvendar smo pred Italijo ((Graf 22). Graf 22 25,,000
20,,000
15,,000
10,,000
Slovaška
Italija
Madžarska
NZ
Portugalska
Mehika
Islandija
Avstralija
Češka
Slovenija
Estonija
E t ij
Koreja
Španija
ZDA
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD) OECD
Irska
Nizozemska
Kanada
Francija
Belgija
Švedska
Finska
Danska
Norveška
0
Švica
5,,000
Izrael
Izdatki (USD PPPs)
30,,000
25,970
22,882
20,647
20,321
19,868
18,638
14,758
14,312
14,225
13 850
13,850
12,826
12,069
11,877
11,452
11 452
9,567
8,747
8,346
8,314
7,912
7,873
7,745
7,425
7,377
7,314
6,385
6,170
Letn
ni javni izda
atki za javnee terciarne izobraževallne ustanovve na študenta vv letu 2011 (USD PPPs))
O
so specifični izdattki na diplom
manta za Čeprav šštudij pri nas traja dlje kot v povprrečju držav OECD, terciarnee izobraževalne zavode šše bolj pod p ovprečjem –
– ne na 70 %,, temveč na 57 % (Graf 2
23). 93
Graf 23 38,971
38,668
35,655
34,810
34,048
33,409
30,292
26,428
VB
Islandija
NZ
Estonija
Koreja
Slovenija
Madžarska
Mehika
M hik
46,107
58,450
58 450
OECD
660,000
52,148
61,386
Španija
79,539
Avstrija
61,807
82,488
ZDA
Francija
82,929
Švica
Š
880,000
73 364
73,364
85,328
92,310
Finska
93,890
Nizozemska
110,520
10
00,000
440,000
Belgija
Irska
0
Japonska
220,000
Danska
Izdatki (USD PPPs)
12
20,000
Švedska
Izdatkki za terciarrne izobražeevalne instiitucije na šttudenta gleede na po
ovprečni čaas trajanja šštudija (201
11)
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
3.2
Fiinanciranje visokega šo
olstva Za terciaarno izobražeevanje je bilo
o v letu 20111 namenjenih
h 1,37 % javn
nih sredstev (Graf 24), ka
ar je sicer nad povvprečjem drržav EU‐28, vendar dalleč od pripo
oročenih 2,0
0 % BDP, kki se ga drrže samo skandinaavske državee. Pred nami so samo raazvitejše držžave, enak delež sredsteev namenja za z visoko šolstvo samo Švica, Nemčija malo m
več. Naa videz je to
orej financirranje višje, kkot bi sodilii po naši razvitostti. Graf 24 2.0
00
1.5
50
1.0
00
2.44
2.17
2.12
2.11
1.98
1.72
1.56
1.47
1 47
1.44
1.43
1.40
1.37
1.37
1.34
1.34
1.32
1.29
1.29
1.27
1.16
1.13
1.13
1 13
1.11
1.10
1.04
1.01
0.95
0.93
0.85
0.83
0.76
0 76
0.65
2.5
50
0.5
50
0.0
00
Danska
Finska
Norveška
Ciper
Švedska
Nizozemska
Avstrija
Litva
Belgija
Islandija
Nemčija
Slovenija
Š
Švica
Irska
ZDA
UK
j
Francija
Estonija
EU‐28
Češka
Poljska
Španija
Malta
Madžarska
Portugalska
Latvija
Slovaška
Hrvaška
Romunija
Italija
Japonska
Bolgarija
Javni izdatki kot delež BDP (%)
Ce
elotni javnii izdatki za tterciarno izzobraževanje v letu 20111
kott delež BDP v %
Vir: Eurrostat, 2014
ba četrtina (23,4 %) nam
menjenih za ššolnine in Od javnih sredstev zza terciarno iizobraževanjje je bila slab
5). Večji deleež socialnih ttransferjev im
ma le ZDA, ppovprečje OE
ECD (11,7 pomoči ggospodinjstvvom (Graf 25
%) je poll nižje, kar zeelo znižuje ra
azpoložljiva ssredstva za izzobraževalne
e ustanove. 94
25.00
20.00
15.00
10.00
5.00
0.00
Kanada
Estonija
Švica
Češka
Japonska
30.00
Irska
Nizozemska
Madžarska
j
Poljska
OECD
Norveška
Izrael
Avstrija
Švedska
Španija
Francija
VB
27.85
23 40
23.40
23.24
22.24
16.18
15.43
15 43
14.51
14.38
13.75
13.74
13.28
13.15
12.37
12.21
11.65
11.36
9.91
9.84
9.51
9.43
8.00
7.48
4.27
4.26
2.20
1.49
0.60
Pomoči šolajočim vv terciarnem
m izobraževvanju (šolnine in drugee pomoči dinjstvom) vv letu 20111 kot delež ccelokupnih javnih izdattkov za gospod
izob
braževanje v %
ZDA
Slovenija
Danska
Italija
Slovaška
Portugalska
NZ
Belgija
Avstralija
Finska
Pomoči šolajočim kot delež javnih izdatkov (%)
Graf 25 Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Zasebni izdatki za terciarne usttanove so p od povprečjjem držav OECD O
(Graf 226) in padajjo, saj se o zasebni izd atki nižji kott v drugih izredni šštudij znižujee in je sedaj ffinanciran iz javnih sredsstev. Tako so
novih člaanicah EU in približno en
naki kot v ra zvitih državaah EU (Franccija, Italija, Švvedska). Glede na to, da na javvnih univerzaah ni šolnin, so zasebni pprispevki očittno namenje
eni zasebnim
m ustanovam. Graf 26 Norveška
Belgija
Avstrija
Finska
k
Danska
Islandija
Švedska
Slovenija
Italija
Slovaška
Češka
Francija
Irska
Španija
Poljska
Estonija
VB
OECD
Portugalska
NZ
Nizozemska
Izrael
0..00
Avstralija
0..50
J
k
Japonska
1.19
1.02
0.86
0.75
0.54
0.50
0.50
0.40
0.35
0.32
0.29
0.28
0.27
0 27
0.27
0.24
0.24
0.19
0 19
0.18
0.17
0.11
0.10
0.08
0.08
0.07
0.07
1..00
Kanada
1..50
ZDA
Zasebni izdatki kot delež BDP (%)
2..00
1.76
Zasebni izdatki za
a terciarne izobraževalne ustanov
ve v letu 20011 kot d elež BDP v %
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Delež celotnih javn
nih in zase
ebnih izdatkkov za ustaanove tercia
arnega izobbraževanja je zaradi neposrednih socialnih transferjev študentom
m in staršem ter kljub visokemu deležžu vpisane generacije med najnižjimi v držaavah OECD –
– za nami so Poljska, Italijja in Slovaška (Graf 27). 95
Graf 27
1.943
1.904
1.770
1.737
1.707
1.677
1.652
1.628
1.600
1.564
1.508
1.495
1 495
1.478
1.476
1.433
1.412
1 412
1.370
1.319
1.318
1.303
1.227
1.164
1.002
0.998
3.000
2.794
2.699
Celotni jjavni in privvatni izdatkki za ustano
ove terciarnega izobražževanja v letu 20111 kot deležž BDP v %
Delež BDP v %
2.500
2.000
1.500
1.000
Italija
Slovaška
Islandija
VB
Poljska
Španija
Slovenija
Portugalska
Češka
Belgija
Irska
Avstrija
NZ
Francija
Japonska
Avstralija
OECD
Izrael
Norveška
Estonija
Švedska
Danska
Nizozemska
Fi k
Finska
ZDA
0.000
Kanada
0.500
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD) Če torej od celotnih, javnih in za
asebnih sreddstev odšteje
emo zasebna sredstva, nnadpovprečn
no visoke emnine študdentov, je ostalo o
za transferee gospodinjstvom, štipendije, prehhrano, prevoze in naje
terciarnee izobraževalne ustanove
e v letu 20111 le 1,01 % d
delež BDP. Če
e ne poznam
mo strukture sredstev in metod
dologij, ki so pri SURS, EU
U in OECD ra zlične, so po
odatki na Gra
afu 24 lahko vvarljivi. Ugotovittvam strokovvnih analiz in
n smernicam
m sprejetega nacionalneg
ga programaa navkljub se
e je delež sredstevv za visoko šo
olstvo v drža
avnem proraačunu od letaa 2009 do le
eta 2011 znižžal od 3,04 %
% na 2,76 % ter je nato do letaa 2013 ponovvno rasel in ddosegel 3,15
5 % (Graf 28). Sledil je poonoven padec na 3,12 % v letu 2014, kar je z 0,87 % BDP le 60 % z nnacionalnim programom predvidenegga (Preglednica 1). Graf 28 Odhodki državnega proračuna v %
Odhodki MVZT za tterciarno izoobraževanje, kot deležž celotnih oodhodkov državneega proraču
una, v %
25.00
20.00
155.05
15.00
10.00
5.00
5.44
8
8.17
2
2.87
0.00 2.82
2
2006
2005
‐5.00
6.71
3.01
2007
8.78
3.00
2008
10.65
3.04
2009
2.76
86
2.8
0.21
2.93
10
201
2012
‐1.18
2011
‐5.43
‐10.00
3..15
3.12
2.85
‐0.97
20013
2014
2015
‐10.14
‐15.00
Delež odhodkov za teerciarno izobraževanje
Letno p
povečanje za teerciarno izobra
aževanje
Vir: Min
nistrstvo za fin
nance (Državn
ni proračuni)
Opomba
a: Zaključni raču
uni (Realizacija 2005‐2009),Reebalans proraču
una 2010 (julij 2
2010), Rebalans proračuna (20
011, 2012), Reb
balans proračunna 2013, Sprejeeti proračun (20
014, 2015) 96
V Grafu 28 prikazano zvišanje v letih 2013 in 2014 je zavajajoče, saj vključuje sredstva EU za investicije, ki so narasla predvsem zaradi gradenj na Univerzi v Ljubljani (in so zelo potrebne). Poleg tega je ob padanju BDP in proračuna nastala dodatna obveznost financiranja 5. letnika bolonjskih programov, ki pomeni okoli 5 % višje stroške v letu 2013 in 15 % v letu 2014. Za realen prikaz so merodajna tista sredstva, ki jih univerze prejmejo za izvajanje študijskih programov, ta pa padajo tudi v letu 2014. V letu 2015 je načrtovan ponoven, 10 % padec na 270 M€ kljub dodatnemu bolonjskemu letniku (Preglednica 1). Preglednica 1: Gibanje javnih prihodkov za izvajanje visokošolskih študijskih programov Postavka Dejavnost visokega šolstva Medletno zvišanje Delež v BDP 2012 263,7 M€
0,74 %
2013 303,4 M€
+15,05 %
0,87 %
2014 300,5 M€
–0,97 %
0,87 %
2015 270,0 M€ –10,14 % 3.3
Financiranje raziskovalnega dela Najuspešnejše države EU so v krizi 2005–2010 zelo povečale delež BDP za raziskave v visokem šolstvu, npr. Danska od 0,60 % na 0,90 %, Švedska od 0,78 % na 0,90 %, Estonija od 0,39 % na 0,61 %, Portugal‐ska od 0,28 % na 0,59 %, Irska od 0,34 % na 0,51 %, Nemčija od 0,41 % na 0,51 %, Slovenija pa le od 0,24 % na 0,29 % leta 2012. Povprečje držav EU je z 0,49 % BDP bistveno višje in bi moralo biti cilj tudi za nas. Celotni bruto domači izdatki Slovenije za razvojno‐raziskovalno dejavnost v visokošolskem sektorju so v letu 2014 načrtovana v višini 100 M€ (milijonov evrov). Delež BDP za raziskave v visokem šolstvu je bil tri leta enak, 0,29 %, lani je padel na 0,28 % (Graf 29); absolutno so sredstva padala skladno s padanjem BDP. Delež je enak onemu iz davnega leta 1996, ki je bil v letih 2003–2004 znižan celo na 0,19 %. Graf 29 Delež RRD v VŠ‐sektorju Delež RRD v visokošolskem sektorju 0.35
Delež BDP v %
0.30
0.25
0.20
0.15
0.28
0.25 0.24
0.23 0.23 0.23 0.24
0.25 0.24
0.27
0.29 0.29 0.29
0.28
0.23 0.22
0.19 0.19
0.10
0.05
0.00
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
RRD izdatki visokošolskega sektorja
Vir: SURS
97
Graf 30 2003
Vir: Eurrostat, 2014
Bolgarija
0.20
0.08
0
08
0.06
Hrvaška
j
Romunija
Poljska
Madžarska
Ciper
Latvija
Slovaška
Slovenija
Italija
Malta
Irska
Španija
VB
Francija
EU 28
Belgija
Nemčija
Portugalska
Litva
Češka
Norveška
Nizozemska
Finska
Estonija
0.97
0.89
0 74
0.74
0.71
0.63
0.54
0.52
0 52
0.52
0.51
0.51
0.49
0.47
0.46
0.43
0.36
0.35
0.35
0.30
0.27
0.27
0.27
0.26
0.25
0.20
Danska
0.9
90
0.8
80
0.7
70
0.6
60
0.5
50
0.4
40
0.3
30
0.2
20
0.1
10
0
Švedska
Delež BDP v %
Delež BDP
P za RR dejaavnosti v vissokošolskem
m sektorju
201
13
A kažejo, da
a je Slovenijja leta 2013
3 po izdatkiih za RRD vv terciarnem
m šolstvu Podatki EUROSTATA
U. Danska in
n Švedska da
ajeta 0,97 %
% oz. 0,89 %,, Estonija zaostajala za vsemi razvitejšimi državami EU
Nad povpreččjem EU so še Češka i n Litva (0,52 %) ter 0,74 % in Finska 0,,71 % BDP (Graf 30). N
Portugallska (0,51 %). % Pred nam
mi so Irska z 0,36 %, Španija in Italija z 0,35 % ter Malta z z 0,30 %. Slovenijaa namenja zaa RRD v visokkošolskem seektorju samo
o 0,27 % BDP
P, povprečje držav EU‐28
8 je z 0,47 % kar 1,774‐krat višje. Na lestvvici izdatkov na udeleženca terciarnnega izobražževanja prem
močno voditta Švedska in Švica s skoraj 33,5‐krat večjim izdatkom
m, kot je sloovenski. Sled
dita jima Fin
nska, Portuggalska (2,5‐kkrat več), Estonija in Češka dajeta bistveno več, preed nami sta tudi Madža
arska in Poljjska (Graf 31). 3 Cene ež izdatkov inn višino BDP
P. opreme in informacij so na trgu sseveda za vsse enake ne gglede na dele
Graf 31 8.0
7.6
6.9
5.9
59
4.9
Poljska
Slovenija
Slovaška
ZDA
NZ
10.3
Avstrija
9.2
10.4
j
Italija
Madžarska
10.8
VB
9.7
11.4
Češka
Irska
11.6
13.2
Estonija
Španija
Š
13.3
Belgija
16.0
Nizozemska
13.5
16.6
Kanada
Francija
16.7
16 7
Norveška
14.3
17.2
15.0
Avstralija
18.2
20.0
Portugalska
24.9
25.0
Finska
26.1
Švica
30.0
Švedska
Izdatki za RRD na udeleženca kot delež BDP na prebivalca
Izdatki zza raziskave
e in razvoj vv izobraževa
alnih ustanovah na uddeleženca terciaarnega izob
braževanja kkot delež BD
DP na prebivalca v letuu 2011
10.0
5.0
0
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
98
Primerjave financiranja kažejo na bistveno zaostajanje celotnega visokega šolstva za državami EU in OECD v materialnem standardu. Pogosto ima en sam laboratorij na kakem javnem inštitutu več velike opreme kot cela univerza. Mogoč je enostaven sklep – v primerjavi z EU‐27 imamo nadpovprečna deleža populacije v visokem šolstvu in podpor študentom, podpovprečne pa v javnih sredstvih za izvajanje pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti, materialnih stroških in investicijah. Posledica tega je kakovostno zaostajanje univerz, saj brez sodobne, drage opreme in zadostnega časa za raziskovanje ni mogoče izvajati visoko kakovostnih raziskav in eksperimentalnih vaj ter posodabljati študijskih programov. 4
KAKOVOST OSNOVNOŠOLSKEGA IN SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA Slovensko osnovno šolstvo (in zdravstvo) je bilo po analizah Svetovnega gospodarskega foruma (WEF, 2014) na 12. mestu med 144 državami sveta (v celoti je Slovenija na 70. mestu). Zaradi kritičnih pripomb članov IAS v lanskem letu smo se odločili za mednarodno primerjavo kakovosti našega osnovno‐ in srednješolskega izobraževanja. V ta namen se v svetu izvajajo raziskave:  Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, PISA (Programme for International Student Assessment) za 15‐letnike(ce), vsake 3 leta, zadnja je bila leta 2012 v 65 državah;  Trendi znanja matematike in naravoslovja, TIMMS (Trends in International Mathematics and Science Study) za 4. in 8. razred, vsake 4 leta, zadnja je bila leta 2011 v 52 oz. 48 državah;  Mednarodni napredek v bralni pismenosti, PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) za 4. razred, vsakih 5 let, zadnja je bila leta 2011 v 49 državah. PISA in TIMMS ocenjujeta dosežke na področjih matematičnega in naravoslovnega znanja, PISA in PIRLS pa bralno pismenost z vidika zmožnosti interpretiranja in kritičnega vrednotenja, ne poznavanja snovi. PISA 2012 je najnovejša in ocenjuje vse tri vrste znanja, pri nas jih testirajo v 1. razredih srednjih šol in gimnazij. V vseh treh vrstah znanja so na prvih treh mestih Šanghaj (119 točk nad povprečjem držav OECD, kar ustreza 3 letom šolanja), Hongkong (Kitajska) in Singapur, 4. je Japonska (le pri matematiki je 5.). Med desetimi najboljšimi državami v vseh treh disciplinah sta še Tajvan in Južna Koreja. Med prvimi dvanajstimi državami so tudi tri evropske: Finska, Estonija in Lihtenštajn. Azijske in severne evropske države imajo očitno najboljše šolanje, kar je posledica stoletnega boja za preživetje, v katerega je bilo potrebno vložiti veliko več dela, znanja in sodelovanja kot v južnih, rodovitnejših državah. Slovenija je pri dosežkih v matematiki in naravoslovju nadpovprečna, pri bralni pismenosti pa podpovprečna (Graf 32). Dijaki imajo od povprečja malenkost bolj pozitivna stališča do šole kot institucije, vendar nekoliko manj menijo, da jim bo trud pri izobraževanju pomagal do boljše zaposlitve. V matematiki zasedajo 9.–12. mesto Švica, Nizozemska, Estonija in Finska. Mi smo na 21. mestu (501 točka ob povprečju držav OECD 494 točk), pred nami so Poljska (14.), Belgija, Nemčija, Avstrija in Irska. Slovenski dijaki kažejo nižjo motivacijo. V naravoslovju je Finska 5., Estonija 6., Poljska 9. in Nemčija 12; mi smo 20. (514 točk ob povprečju držav OECD 501 točka), tik pred nami je Švica. Pri bralni pismenosti je Finska 6., Irska 9., Poljska 10. in Estonija 12; od ameriških držav najdemo med prvo dvanajsterico dvakrat Kanado. Mi smo 38. (481 točk ob povprečju držav OECD 496 točk), pred nami so od novih članic EU poleg Poljske in Estonije še Češka, Latvija, Madžarska in Hrvaška. Tik za nami sta Litva in Grčija. 99
Graf 32 Matematični, braln
ni in naravo
oslovni dose
ežki srednje
ešolcev v leetu 2012, uvvrščenost drržav
60
Op.: države so razvrščene po ponderiranju po enačbi,, npr. za Slovvenijo:  1)/6 = 23
(20  4 + 21  1 + 38 
50
38
30
23 22 21
20
20
Matem
matični dosežkki
Vir: PISA
A 2012
Bralni dossežki
Romunija
Bolgarija
Grčija
Slovaška
Hrvaška
Portugalska
Madžarska
M dž k
Litva
Italija
Španija
Norveška
Latvija
Danska
Slovenija
Češka
Avstrija
6
Poljska
5
Estonija
0
32
31 29
2
29
40 42
14
Finska
10
277 25
36 34
32
49
9
Nizozemska
Rang
40
45
Naravvoslovni dosežkki
o v zadnjih 6
6 letih padajo
oči (Graf 33),, le malenkostno pri mattematiki, boljj pri naravosslovju (od Trendi so
12. na 211. mesto) in najbolj pri branju (od 200. na 38. messto), ob pove
ečanju številaa držav od 57
7 na 65. Graf 33 Matem
matični, brallni in naravvoslovni dossežki srednjješolcev, Sloovenija
38
400
355
31
300
Rang
255
20
21
20
200
155
100
21
19
17
12
5
0
9
2009
2006
Matematičnii dosežki
Vir: PISA
A 2006, 2009 in 2012
2012
Bralni dose
ežki
N
Naravoslovni do
osežki
Tudi pri TIMMSu 2011 so na vrh
hu Azijci. Pri matematiki so se najvišjje uvrstili Sinngapur, Južn
na Koreja, ng, Tajvan in
n Japonska pri 4. razredihh ter v malo drugačnem razporedu ppri 8. razredih. Sledijo Hongkon
Severna Irska, Flandrrija in Finska. Slovenija jee na 21. oz. 1
13. mestu (Graf 34). 100
Graf 34 Mattematični in
n naravosloovni dosežki četrtošolccev v letu 20011, 35
uvrrščenost držžav
33 33
35
31
3
30
25
22
23
20
15
10
12
21
20
29
288
23
14
Matematični d
M
osežki
Norveška
Nor eška
Poljska
Španija
Romunija
Litva
Hrvaška
Slovenija
Portugalska
Italija
Nemčija
Danska
VB
Nizozemska
j
Avstrija
3
Slovaška
0
8
Madžarska
5
8
Češka
10
23
8 19
17 18
16
16
15
15
13 1214
113
9
20
Finska
Rang
25
26
33
30 30
N
Naravoslovni dosežki
Vir: TIM
MSS 2011
edih – na vrhhu sta Južna Koreja in Pri naravvoslovju je rrazpored malo ugodnejši za Evropejce pri 4. razre
Singapurr, sledijo jim
ma Finska, Jap
ponska, Rusiija in Tajvan; Slovenija je
e 21. Pri 8. rrazredih na vvrhu spet prevladu
ujejo Azijci: SSingapur, Južžna Koreja, J aponska, Tajvan in nato Finska; Slovvenija je za FFinsko, na odličnem
m 6. mestu (G
Graf 35). Graf 35 Matematični in
n naravosloovni dosežkki osmošolcev v letu 20011, uvrrščenost držžav
224
25
20
18
8
Rang
20
16
14 14
13
15
10
10
8
21
22
23
19
17
15
11 11
9
6
5
Matematiččni dosežki
Vir: TIM
MSS 2011
Romunija
č
Turčija
Norveška
Italija
Švedska
Litva
Madžarska
VB
Slovenija
0
Finska
5
Naravoslovnii dosežki
nejša (Graf 366) – pri 4. razredih opaža
amo malenkoostno poslab
bšanje na Gibanja so tu za Slovvenijo ugodn
odročjih: od 20. na 21. oz od 18. nna 20. mesto (leta 1995
5 smo bili ceelo 8. oz. 10
0.), pri 8. obeh po
razredih pa znatno izboljšanje iz 21. na 13. mesto pri matematiki oz. iz 112. na 6. mesto m
pri 995 smo bili pri osmošolccih 10. oz 7.)). naravosllovju (leta 19
101
Graf 36 Matematični in naravoslovni dosežki četrtošolcev in osmošolcev, Slovenija
25
20
21
20
18
19
12
12
20
18
Rang
15
10
21
13
8
5
6
0
2003
2007
2011
Matematični dosežki, 4. razred
Naravoslovni dosežki, 4. razred
Matematični dosežki, 8. razred
Naravoslovni dosežki, 8. razred
Vir: TIMSS 2006, 2009 in 2012
Bralna pismenost je pomembna tudi za tehniko, ker je osnovni pogoj za funkcionalno pismenost. Gre za sposobnost razumeti in uporabiti tiste jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi in so pomembne za posameznika, da se lažje uveljavlja v družbi, je bolje poklicno usposobljen in se lažje uči. Slovenija je bila v raziskavi PISA 2012 šele 38. od 65 držav, v PIRLS 2011 je bila 24. od 49 držav (Graf 37). Na prvih mestih so Hongkong, Rusija, Finska in Singapur. Pred nami so: Hrvaška (8.), Češka (14.), Portugalska (19.), Madžarska, Slovaška in Bolgarija. Graf 37 Bralni dosežki osnovnošolcev v letu 2011, uvrščenost držav
35
30
22
20 21
20
10
5
7
8
Hrvaška
15
Danska
Rang
25
11
13 14
26
24 25
30 31
28 29
33
16 16 16
3
Romunija
Norveška
Španija
Francija
Poljska
Litva
Avstrija
Slovenija
Bolgarija
Slovaška
Madžarska
Portugalska
Nemčija
Italija
Češka
Nizozemska
Vir: PIRLS 2011
VB
Finska
0
Slovenija je v zadnjih dveh raziskavah izboljšala dosežke učencev pri bralni pismenosti kot ena od 10 držav (za 30 točk v zadnjih 10 letih oz. za 60 točk v 20 letih, na 530 točk) in kot ena od 6 držav v vseh kakovostnih skupinah, od najvišje do nižje. Učenke so za 56 točk uspešnejše od učencev, kar presega povprečje držav OECD (38 točk). Na bralno pismenost najbolj vplivajo: izobrazba staršev, število knjig na domu in obiskovanje vrtca. Najvišje dosežke imata regiji Osrednjeslovenska in Notranjsko‐kraška, najniže Pomurska in Koroška (razlika je 35 točk). 102
Znanje učencev iz socialno šibkih okolij je pomembno slabše. Raziskava Zavoda RS za šolstvo je pokazala povezanost učnih dosežkov v nacionalnih preizkusih znanja (NPZ) s socialno‐ekonomskim statusom učencev. Najboljše dosežke ima Osrednjeslovenska regija, najslabše Pomurska in Podravska (Graf 38). Vendar ne gre samo za razlike v plačah, temveč tudi za mentaliteto, vrednostne sisteme, spodbudo in podporo staršev. Neprivilegirani otroci lahko s sistematičnim delom presekajo z brezperspektivnostjo. Z dveletnim sistematičnim delom so nadgrajevali bralno pismenost po kriterijih PISA in PIRLS in izboljšali bralne tehnike, ne pa tudi razumevanje besedil. Interpretativnost, sklepanje na podlagi podatkov, iskanje redeče niti, primerjave, analize, tudi sicer šibke točke slovenskih učencev, so ostali pod pričakovanji. Tretja raven (kritično, ustvarjalno znanje, nadgrajevanje besedil), pri kateri v svetovnem merilu posebej zaostajamo, seveda tudi ni bila dosežena. 887.37
916.12
972.65
918.01
876.49
921.13
923.89
909.86
968.87
62.93 62.93 62.91 61.65
61.03 60.65 60.53 60.5
59.26 59.1 58.08
959.35
1067.74
1050
1000
950
900
850
800
977.09
Povprečje primerjave dosežkov NPU v %
Povprečje primerjave dosežkov nacionalnega preverjanja znanja (NPU) po regijah za šolsko leto 2011 ̶ 2012 v % ter povprečna neto mesečna 70.00
1100 64.66
plača septembra 2013 v EUR
65.00
60.00
55.00
Povprečna mesečna plača
Vir: Večer
Pomurska
Podravska
Obalno‐kraška
Koroška
Notranjsko‐kraška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
JV Slovenija
Goriška
Gorenjska
Osrednjeslovenska
50.00
Povprečna mesečna plača v Graf 38 Povprečje primerjave dosežkov NPU
Letos sta bili prvič objavljeni lestvici najboljših osnovnih in srednjih šol pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). Med osnovnimi šolami (OŠ) je najboljša OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani, sledi italijanska OŠ iz Pirana, tretja je OŠ Kolezija iz Ljubljane (Graf 39). Med 15 najboljšimi šolami jih je 6 iz Ljubljane, 2 sta iz Maribora, po 1 je iz Kopra in Pirana. Drugih 5 OŠ je iz malih podeželskih krajev. 13
14
15
OŠ Starše
OŠ Grad
OŠ Angela Besednjaka
OŠ Šmartno pod
Šmartno goro
OŠ Gorje
Scuola elementare Pier
Paolo Vergerio il…
OŠ Pirniče
11
OŠ Mirana Jarca
Ljubljana
OŠ Bojana Ilicha
Vir: Alma Mater Europaea 2014, sole.almamater.si
9
10
12
OŠ Trnovo
3
OŠ Milana Šuštaršiča
2
OŠ Prežihovega Voranca
Ljubljana
1
5
7
4
6
8
OŠ Kolezija
15 najuspešnejših osnovnih šol pri NPZ od 100 osnovnih šol
Scuola elementare
Vincenzo e Diego de…
16
14
12
10
8
6
4
2
0
OŠ Majde Vrhovnik
Rang
Graf 39 103
Med sreednjimi šolami so bile pri p maturi n ajuspešnejše
e Gimnazija Bežigrad, ŠŠkofijska gim
mnazija in Gimnazijja Vič, vse tri t iz Ljubljane (graf 40)). Med 15 najboljšimi n
šolami so 4 iz Ljubljane,, 2 sta iz Maribora, po 1 je iz Želimlja, Lju
utomera, Ce lja, Kranja, Č
Črnomlja, Iva
ančne goricee, Sežane, Le
endave in Idrije. 14
15
Gimnazija Jurija Vege
Idrija
Prva gimnazija Maribor
Šolski center Srečka
Kosovela Sežana ‐…
13
Dvojezična srednja šola
Lendava
Srednja šola Josipa
Jurčiča Ivančna Gorica
Gimnazija Kranj
11
II. Gimnazija Maribor
I. gimnazija v Celju
9
10
12
Srednja šola Črnomelj,
Gimnazija
Gimnazija Poljane
3
Gimnazija Franca
Miklošiča Ljutomer
2
5
7
4
6
8
Zavod sv. Frančiška
Saleškega, Gimnazija…
1
Gimnazija Vič
15
5 najuspešn
nejših sredn
njih šol pri m
maturi od 81 srednjih ššol
Zavod Sv. Stanislava,
Škofijska klasična…
16
14
12
10
8
6
4
2
0
Gimnazija Bežigrad
Rang
Graf 40 Vir: Alm
ma Mater Euro
opaea 2014, ssole.almamateer.si
amenijo učenncem v šoli n
najmanj časa
a (Graf 41). V
Vendar letnii učni čas Slovenijaa je med držžavami, ki na
očitno ni zelo pomem
mben, saj so
o na prvih meestih svetovnih lestvic ta
ako Nizozem
mci, ki imajo ttega časa o manj kot Sl ovenci. največ, kkot Finci, ki gga imajo celo
9 do 11 leet
Poljska 11161320 1554
Madžarska 1164 1382 1559
Finska 1219 1293 1549
Islandija
j
Slovenija 1241 1443 1535
Estonija 1190 1443 1581
Švedska
Češka
7 do 8 le
et
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014
Slovaška
Turčija
Norveška
Grčija
Nemčija
N čij
Danska
Avstrija
Japonska
OECD
Belgija
Portugalska
0
Španija
1000
Anglija
2000
Francija
3000
Irska
4000
Italija
5000
1880 1880 2000
1782 1848 1923
1830 1830 1870
1728 1795 2000
1786 1799 1849
1575 1575 2126
1643 1643 1856
1620 1605 1753
1540 1630 1786
1410 1644 1860
1493 1594 1791
1403 1625 1800
1371 1643 1743
1534 1616 1571
1440 1600 1666
1560 1460 1627
1335 1530 1748
1361 1557 1656
1508 1508 1508
1360 1511 1647
Letno šte
evilo obvezznega učnegga časa v urrah učencev
v starih 7 doo 14 let v letu 2012
6000
Nizozemska
Letno števlio obveznega
učnega časa v urah
Graf 41 12 do 14
4 let
Glede n
na zatrjevanjja izr. prof. dr. Roka SSvetliča (De
elo, 3. 12. 2013), 2
da jee zapostavljen delež humanisstičnih vsebiin v korist matematično
m
o‐naravoslovvnih, smo primerjali priiporočene najmanjše časovne deleže za posamezne p
predmete in predmetna področja (P
Preglednici 22, Eurydice). Slovenija osnovnih šo
olah le malo
o več mateematike ter več tehnikke in tehnoologije, vend
dar nima ima v o
informaccijsko‐komun
nikacijskih te
ehnologij. Too razlaga bo
oljši uspeh na n teh podrročjih kljub krajšemu času obvezne prisottnosti v šola
ah. V srednjjih šolah im
mamo malo manj matem
matike in prrecej več naravosllovja. 104
Preglednica 2: Priporočeni najmanjši časovni deleži pouka pri določenih predmetih v osnovnošolskem (OŠ) in srednješolskem (SŠ) izobraževanju za EU in Slovenijo (SI) v šolskem letu 2010/11 (ocena). Izobraže‐
vanje Materni jezik (%) Matema‐
tika (%) Naravo‐
slovje (%) IKT (%) Tehnolo‐
gija (%) Družbene Tuji jeziki vede (%) (%) Umet‐
nost (%) Religija (%) OŠ v EU 23,3 15,8 6,9 0,5 2,5 5,2 7,8 10,2 4,3 OŠ v SI 12,5 17,0 13,0 0 0 5,0 6,0 16,0 0 SŠ v EU 14,4 13,0 11,7 1,5 2,7 10,3 15,1 6,6 3,0 SŠ v SI 12,5 12,5 16,5 0 4,0 14,0 19,0 8,0 0 Slovenščine imamo v osnovnih šolah bistveno manj in v srednjih šolah malo manj kot imajo maternega jezika povprečno v EU. Tudi to razlaga slabšo bralno pismenost v mednarodnih primerjavah. Pri družbenih vedah ima Slovenija malenkost manjši delež v osnovnih šolah, znatno večjega pa v srednjih šolah. Pri tujih jezikih imamo v osnovni šoli manjši časovni delež in v srednji šoli precej večjega. V umetnosti imamo na obeh stopnjah večji delež kot je v EU, v osnovni šoli celo veliko večjega, vendar na obeh nimamo pouka religije. Skupni časovni delež matematično‐naravoslovnih predmetov je v osnovni šoli pri nas za 7,3 % višji kot v EU, na srednjih šolah je 4,4 % višji (Preglednica 3). Tehniških ved v osnovnih šolah nimamo, v EU je delež 3,0 %; na srednjih šolah je naš delež za 0,5 % nižji. Pri družboslovnih vedah imamo v osnovnih šolah le za 0,2 % nižji delež, na srednjih šolah je ta za 3,7 % višji. Na področju humanističnih ved (z religijo vred) imamo v osnovnih šolah 11,1 % manjši delež kot v EU, v splošnih srednjih šolah (gimnazijah) imamo za 0,5 % višji časovni delež kot EU. Finci imajo skoraj enake deleže naravoslovja in matematike kot mi, družboslovja in umetnosti pa manj. Preglednica 3: Priporočeni najmanjši časovni deleži pouka pri določenih predmetnih področjih v osnovnošolskem (OŠ) in srednješolskem (SŠ) izobraževanju za EU in Slovenijo (SI) v šol. letu 2010/11. Izobraževanje Matematično‐ naravoslovne vede (%) Tehniške vede (%) Družboslovne vede (%) Humanistične vede z religijo (%) OŠ v EU 22,7 3,0 5,2 45,6 OŠ v SI 30,0 0 5,0 34,5 SŠ v EU 24,6 4,4 10,3 39,0 SŠ v SI 29,0 4,0 14,0 39,5 +11,7 –3,4 +3,5 –10,6 Razlika: SI – EU Mednarodne primerjave kažejo počasno zaostajanje našega šolstva na primerjalnih lestvicah kljub podaljšanju šolanja od 8 na 9 let. Šole morajo temeljiti na trdni integriteti in etiki, imeti tudi vzgojno funkcijo, ne smeta prevladati kvaziliberalni in hiperpermisivni pristop. Dobri učitelji naj bodo bolje plačani od slabših. Med šolami so velike razlike v dosežkih. V letu 2016 bo TIMMS ocenjeval tudi zadnje letnike srednjih šol. Opustitev ekstercev je prinesla poplavo odličnih ocen v osnovnih šolah in travme odličnjakov v prvem letniku srednjih šol. Na koncu devetletke je kar 26 % vseh slovenskih učencev uvrščenih med nadarjene, kar daleč presega normalno desetino nadarjenega prebivalstva. Strokovnjaki opozarjajo, da še vedno nimamo strategije in nacionalne koordinacije za delo z nadarjenimi. Pozdravljamo pobudo OpeningUp Slovenia za odpiranje izobraževanja in uvajanje digitalne tehnologije. 105
Potrebno je zmanjšati odpor učencev do šole z izboljšano didaktiko in odpraviti famo, da je naša šola težka. Čas je za novo ‘belo knjigo’ in načrt kakovostnega razvoja osnovnih in srednjih šol. Naše šole morajo postati bolj ustvarjalne, spoštovane in neodvisne v preverjanju znanja, učbenikih, nalogah, napredovanju in spodbujanju učencev ter tudi pri priznanjih učiteljem. Manj naj bo birokracije ter posredovanja staršev in odvetnikov – učenci nimajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Šole ne smejo biti tarča strankarskih ideologov, ki bi radi izobraževanje podredili politiki, ali posameznikov, ki bi si radi čim več nagrabili. Zgledovati bi se morali po Nemčiji, Estoniji, Finski in Poljski, ki so z ukrepi dosegle višje kompetence in rast na mednarodnih lestvicah; v krizi so povečale sredstva za šolstvo, mi smo jih pa zmanjšali. S sredstvi za sanacijo bank bi lahko na novo zgradili vse osnovne in srednje šole. Omenimo še nekaj uspehov. Mariborski dijaki so se s 3 odličji vrnili iz mednarodne kemijske olimpijade v Moskvi, kivelja za največje in najzahtevnejše tekmovanje iz znanja kemije na svetovni ravni. Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor je prejela plaketo za Eurhodip‐ovo šolo leta. 5
5.1
KAKOVOST VISOKEGA ŠOLSTVA Mednarodne primerjave kakovosti univerz Mednarodne primerjave kakovosti univerz so se v zadnjih desetletjih zelo uveljavile. Služijo tako študentom pred vpisom kot tudi investitorjem v znanje, vladam in zasebnim vlagateljem, ki lahko ocenijo verjetnost uspeha svojih naložb. V nadaljevanju bomo na kratko opisali kriterije najbolj znanih lestvic kakovosti univerz. Academic Ranking of World Universities (ARWU, Šanghaj), imenovan tudi šanghajska ali kitajska razvrstitev ocenjuje okoli 1200 univerz, ki imajo visoka priznanja (Nobelova, Fieldsova nagrada), visoko citirane znanstvenike ali članke v Nature in Science, razvršča pa samo 500 najboljših. Kazalniki za ocenjevanje so: • 10 % – so vzgojili Nobelove ali Fieldsove nagrajence (kakovost izobraževanje); • 20 % – zaposlujejo Nobelove ali Fieldsove nagrajence (kakovost osebja); • 20 % – imajo visoko citirane raziskovalce iz 21 širokih znanstvenih področij (Thomson Reuters), 250 iz vsakega (kakovost osebja); • 20 % – članki, objavljeni v revijah Science in Nature (odličnost v raziskavah) • 20 % – članki, ki jih indeksirata Science Citation Index Expanded (SCIE) in Social Science Citation Index (SSCI), objavljeni v letu 2012 (kakovost raziskovanja); • 10 % – tehtano povprečje zgornjih 5 kazalcev, deljeno s številom (FTE) zaposlenega akademskega osebja (povprečna kakovost). Rezultate rangirajo tudi po 5 vedah in 5 disciplinah, vendar naših univerz ni v nobeni od 200 najboljših. THE (Times Higher Education) World University Rankings ima 13 kazalnikov, grupiranih v 5 skupin: • 30 % poučevanje: študijsko okolje; • 30 % raziskovanje: sloves (18 %), povprečno število objav in prihodkov na akademika (po 6 %); • 30 % vplivnost raziskav: citati v obdobju 2007–2013 (v bazi Web of Science, Thomson Reuters); • 2,5 % prihodki iz industrije: inovacije; • 7,5 % mednarodni doseg: osebja, študentov in raziskav (vsak po 2,5 %). 106
QS (Quacquarelli Symonds) World University Rankings ima kazalnike grupirane v 6 skupin: • 40 % akademski sloves; • 10 % sloves zaposlovalcev; • 20 % razmerje med učitelji in študenti; • 20 % citati na učitelja; • 5 % študenti iz tujine; • 5 % učitelji iz tujine. CWTS Leiden Ranking temelji na objavah (članki, knjige, referati) v Thomson Reutersovi bazi Web of Science za obdobje 2008–2011 in ima dve skupini kazalnikov, vsi so neodvisni od velikosti univerze: • vplivnost – povprečno število citatov in normaliziranih citatov (brez lastnih citatov) ter delež objav v 10 % največkrat citiranih revijah posameznega področja; • sodelovanje – skupne objave z drugimi institucijami, mednarodnimi institucijami ter industrijo, povprečna geografska razdalja med sodelujočimi skupinami. SCImago Institutions Ranking (SIR Global, Španija) vrednoti raziskovale dosežke institucij na osnovi baze Scopus za obdobje 2007–2011. Sestavljajo ga naslednji kazalci: • O – celotno število dokumentov v znanstvenih revijah, ki so indeksirane v Scopusu; • IC – mednarodno sodelovanje, delež pri objavah v %; • NI – normalizirana vplivnost glede na povprečno citiranost posameznega področja; • Q1 – visokokakovostne objave v prvi četrtini znanstvenih revij po faktorju vpliva; • Spec – indeks specializacije izraža koncentracijo (1) / disperzijo (0) znanstvenih objav inštitucije; • Exc – odličnost, delež objav v 10 % največ citiranih člankov posameznega področja; • Lead – delež institucij, iz katerih je vodilni (dopisni) avtor članka; • EwL – delež odličnih dokumentov (Exc), v katerih je institucija vodilna. U‐Multirank (Center for Higher Education, CHE, Nemčija) je novi evropski sistem primerjanja univerz, ki je še v poskusni fazi. Trenutno obsega strojništvo, elektrotehniko, fiziko in poslovne vede na 879 institucijah v 74 državah Evrope in sveta. Z ocenami od A do E vrednoti raziskovale dosežke institucij na 5 področjih z naslednjimi kazalci (kazalci za univerze in discipline so pogosto različni): • izobraževanje – razmerje med študenti in osebjem, delež diplomiranih, čas študija, sodelovanje z uporabniki, izkušnje študentov pri študiju, kakovost in organizacija študija; • raziskovanje – zunanja sredstva, doktorandi na učitelja, objave (absolutno in normalizirane), citiranost, visoko citirane objave, interdisciplinarne objave, študij z raziskovanjem, postdoktorska mesta; • prenos znanja – prihodek od uporabnikov in skupne objave z njimi, podeljeni patenti (absolutno in normalizirani), patenti z industrijo, ostružna podjetja, v patentih citirane objave, prihodek od stalnega strokovnega razvoja (CPD); • mednarodno sodelovanje – izvajanje programov v tujih jezikih, možnosti študija v tujini, mobilnost študentov, mednarodno akademsko osebje, mednarodni doktorati, objave in projekti; • sodelovanja v regijah – štipendije, zaposlenost diplomantov, skupne objave in prihodki v regiji. University Ranking by Academic Performance (URAP, Ankara) vrednoti raziskovale dosežke institucij na osnovi baze Web of Science (WoS) za obdobje 2007–2011. Sestavljajo ga naslednji kazalci: • 21 % članki – število člankov v letu 2011 (sedanja znanstvena proizvodnost); 107
•
•
•
•
•
21 % citati – število vseh citatov (brez avto‐citatov) v letu 2011 za obdobje 2007–2011 (vpliv); 10 % vsi dokumenti – članki ter referati, recenzije, pisma, razprave na WoS (znanst. proizvodnja); 18 % celotna vplivnost revij – združeni faktorji vpliva revij, v katerih so objave 2007–2011; 15 % celotna citiranost revij – kakovost prejetih citatov na osnovi faktorja vpliva revij z objavami; 15 % mednarodno sodelovanje – celotno število objav v sodelovanju s tujimi univerzami. Webometrics (Madrid)računalniško ocenjuje vse (21 250) univerze in visoke šole na svetu, med njimi je 39 slovenskih, kar je njegova prednost. Poleg formalnih objav (e‐revije, shrambe podatkov) ocenjuje tudi neformalne visokošolske povezave. Podatki so logaritemsko normalizirani. Sestavljeni indikator z utežmi ima naslednje sestavine: • Vidnost (50 %) temelji na vseh zunanjih spletnih povezavah; vsebuje ugled institucije, akademsko delovanje, vrednost informacij, koristnost uslug za milijone uporabnikov. • Aktivnost (50 %) obsega tri enakovredne kazalce (vsak z utežjo 16,7 %): o prisotnost – upošteva celotno število spletnih strani vseh sodelavcev, ki jih zaznava Google; o odprtost – sešteva akademske datoteke (pdf, doc, docx, ppt), ki jih zaznava Google Scholar; v njem so zadnje objave v obdobju 2008–2012 o odličnost – upošteva 10 % revij z največkrat citiranimi znanstvenimi objavami, ki jih zbira Scimago group in obsega več kot 5 200 univerz (v obdobju 2003–2010). 5.2
Uvrstitve slovenskih univerz Učitelji in študenti na Univerzi v Ljubljani in tudi na Univerzi v Mariboru kljub slabim pogojem za delo dosegajo dobre mednarodne uvrstitve na svetovnih lestvicah univerz:  Academic Ranking of World Universities (ARWU), ki upošteva zlasti rezultate raziskav in temelji na absolutni velikosti univerz, sta med nekaj čez 1000 najboljšimi univerzami uvrščeni na:  401.500. mesto Univerza v Ljubljani, tj. med 3 % najboljših na svetu,   800. mesto Univerza v Mariboru, tj. med 5 % najboljših na svetu.  THE (Times Higher Education) World University Rankings upošteva sloves, raziskovalne, pedagoške in sodelovalne uspehe ter uvršča na:  551.600. mesto Univerzo v Ljubljani (od leta 2011 v tem rangu, 2008–2009 je bila 401.–
450.);  QS World University Rankings upošteva sloves, raziskovalne, pedagoške in sodelovalne uspehe, oceni 700 od 2000 univerz in jih razvrsti 400 ter uvršča na:  551.600. mesto Univerzo v Ljubljani;  CWTS Leiden Ranking 2013 upošteva samo objave in citate in uvršča na:  455. mesto Univerzo v Ljubljani (v prejšnji oceni je bila na 252. mestu).  SCImago Institutions Ranking 2013 (ki upošteva objave, citate in vodilno avtorstvo) uvršča na:  286. mesto Univerzo v Ljubljani,  987. mesto Univerzo v Mariboru,  2441. mesto Univerzo na Primorskem,  2516. mesto Univerzo v Novi Gorici,  Na lestvici sta tudi SAZU (741.) in Slovenski NMR‐center (2211.). 108
 U‐Multirank 2014 ne pozna lestvic, temveč samo primerjave med državami, univerzami, fakultetami oz. disciplinami. Prikazuje prednosti in slabosti vsake univerze. Od slovenskih so ocenjene tri univerze iz področij strojništva, elektrotehnike, fizik in poslovnih ved (po kazalcih):  Univerza v Novi Gorici (UNG),  Univerza v Ljubljani (UL) in  Univerza v Mariboru (UM).  University Ranking by Academic Performance 2013–2014 upošteva objave, citate in mednarodno sodelovanje ter uvršča na:  284. mesto Univerzo v Ljubljani,  779. mesto Univerzo v Mariboru.  Webometrics ocenjuje vidnost in objave na internetu in od 21 451 analiziranih institucij uvršča na:  241. mesto Univerzo v Ljubljani (85. v Evropi, 1. v 'vzhodni' Evropi),  698. mesto Univerzo v Mariboru (277. v Evropi, 28. v 'vzhodni' Evropi),  2 741. mesto Univerzo na Primorskem,  3 569. mesto Univerzo v Novi Gorici,  9 414. mesto Evro‐sredozemsko univerzo v Portorožu.  Poročili WEF in IMD o svetovni konkurenčnosti navajata naslednje uvrstitve Slovenije:  WEF: 25. mesto za visoko šolstvo (lani 23.), sicer je Slovenija na 62. mestu (od 148 držav),  IMD: 26. mesto za izobraževanje, sicer je Slovenija na 52. mestu (od 60 držav);  U21: 23. mesto na lestvici visokošolskih izobraževalnih sistemov (Rankings of National Higher Education Systems, Univerza v Melbournu) med 50 državami. Univerza v Ljubljani (UL) in Univerza v Mariboru (UM) sta prejeli številne visoke nagrade na mednarodnih študentskih tekmovanjih. Med njimi naj omenimo uvrstitev dveh ekip v finale Imagine Cup, 'olimpijade znanja'. V predtekmovanjih je sodelovalo skoraj 2 milijona študentov, Kitajci so npr. prijavili več kot tisoč ekip. V finalu je med ekipami UM Adora dosegla drugo mesto med 75 ekipami. Študenta UL sta svetovna prvaka v izdelavi jekla. Študenti UM so bili na svetovnem medicinskem kongresu v Bruslju zmagovalci tekmovanja raziskovalcev, mlajših od 34 let. Naša Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS) je bila lani jeseni sprejeta v register Evropske agencije za visokošolsko kakovost (EQUAR). Čakata jo še samoevalvacija in priprava poročila. ARWU 2014 Preglednica 4 prikazuje range in točke univerz v primerljivih državah EU po lestvici ARWU. Univerza v Ljubljani je skupaj z Univerzo v Zagrebu za Karlovo univerzo v Pragi, za poljskima univerzama v Krakovu in Varšavi, za madžarsko univerzo v Budimpešti, za portugalskimi v Lizboni in Portu ter grško v Atenah, če španskih univerz ne štejemo. 109
Preglednica 4: Uvrščenost univerz primerljivih držav z Univerzo v Ljubljani leta 2014 po lestvici ARWU. Rang
Univerza
Kakovost
Kakovost Kakovost
Točke
osebja
izobražev. osebja
skupaj
(visoko
(nagrade) (nagrade)
citirani)
Objava
raziskav
(objave v
Nat.&Sci)
Objava
Uspešnos
raziskav
t na
Država
(objave v
učitelja
WoS)
151-200 Univerza v Barceloni 17,5
0,0
0,0
15,1
11,5
51,8
18,4 Španija
201-300 Autonom. uni. v Barceloni 14,8
0,0
0,0
5,0
13,7
45,3
20,3 Španija
201-300 Autonom. uni. v Madridu 14,7
19,7
0,0
0,0
12,0
42,9
17,1 Španija
201-300 Karlova univ. v Pragi 13,6
9,1
0,0
0,0
10,4
43,6
19,3 Češka
201-300 Univerza v Lisboni 16,4
0,0
8,1
5,0
10,8
46,8
22,8 Portugal.
201-300 Univerza v Valenciji 13,4
0,0
0,0
8,6
9,4
41,8
14,4 Španija
301-400 Complut. uni. V Madridu 12,9
19,7
0,0
0,0
5,5
42,9
12,1 Španija
301-400 Uni. E. Lorand Budimpešta 11,2
13,9
0,0
10,1
8,6
23,7
13,4 Madž.
301-400 Jagiellon. uni. v Krakovu 11,6
10,5
0,0
3,6
6,8
34,0
16,6 Poljska
301-400 Nacion. univ. v Atenah 12,8
0,0
0,0
10,6
3,8
39,8
19,2 Grčija
301-400 Politeh. univ. v Valenciji 12,7
0,0
0,0
10,4
12,2
33,4
15,2 Španija
301-400 Univerza v Portu 12,5
0,0
0,0
0,0
9,4
42,7
20,3 Portugal.
301-400 Univerza v Granadi 12,6
0,0
0,0
7,1
9,4
39,9
13,3 Španija
301-400 Univ. P. Fabra Barcelona 12,8
0,0
0,0
5,0
17,2
26,2
31,4 Španija
301-400 Univerza v Varšavi 11,0
15,8
0,0
0,0
8,6
30,6
15,6 Poljska
9,8
0,0
0,0
4,9
2,2
33,8
16,0 Grčija
401-500 Univerza v Carigradu 10,7
13,9
0,0
0,0
3,3
34,9
16,9 Turčija
401-500 Univerza v Coimbri 10,0
0,0
0,0
0,0
8,2
33,9
16,2 Portugal.
401–500 Univerza v Ljubljani 9,7
0,0
0,0
0,0
5,2
36,1
14,2 Slovenija
401-500 Univerza v Szegedu 10,1
0,0
13,3
3,6
5,7
21,6
12,3 Madž.
401-500 Univerza v Baskiji 10,4
0,0
0,0
3,6
6,9
35,0
12,9 Španija
401-500 Univerza v Saragozi 10,3
0,0
0,0
7,6
3,8
33,6
13,0 Španija
Univerza v Zagrebu 0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0 Hrvaška
Technical uni. v Lizboni 0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0 Portugal.
401-500 Aristotlova univ. v Solunu /
/
Razveseljivo je, da je Univerza v Ljubljani dosegla 5,2 točki iz objav v Nature in Science, nima pa objav visoko citiranih znanstvenikov in seveda nobelovcev. Po absolutnem številu objav je sorazmerno visoko, po objavah na učitelja pa je precej nizko, tudi za Univerzo v Zagrebu. Graf 43 prikazuje časovno gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani na lestvici ARWU. Vidimo, da je UL napredovala do leta 2009, ko je bila na 435. mestu. Nato počasi pada v primerjavi s konkurenco, kar opozarja na posledice nezadostnega financiranja univerz, zlasti glede opreme. Sedanje, 482. mesto je že zelo blizu roba 500 univerz. 110
Graf 42 Število u
univerz na m
milijon prebbivalcev po rangiranju ARWU v lettu 2014
0.92 0.8
89
1.00
0.77
0.80
0.71
0.59 0.599
0.60
0.49 0.48
8 0.45
0.40
0.20 0.18
0.05 0.01
Poljska
Češka
Grčija
Madžarska
ZDA
Nemčija
Slovenija
Norveška
VB
Avstrija
Nizozemska
Finska
0.00
Danska
0.10
Turčija
0.20
Vir: ARW
WU World Un
niversity Rankiings, 2014
Graf 43 Grraf gibanja u
uvrstitve Un
niverze v Ljubljani med
d leti 2003 ̶ 2014
601
501
492
466
450
4467
482
440
450
485
435
4
2008
2009
2010
2011
2 012
2013
2014
Rang
401
301
201
101
1
2003
2004
2005
2006
2007
Univerza v LLjubljani
Vir: ARW
WU World Un
niversity Rankiigs, 2014
THE 2014/15 Slovenijee ni na lestviici 400 najbo
oljših univerzz – najdemo pa na njej 6 turških, 2 pportugalski te
er po eno poljsko, češko in tu
udi grško un
niverzo na KKreti. Univerrze v Ljublja
ani tudi ni m
med 100 na
ajboljšimi univerzaami v razvijaajočih se držžavah, med katerimi najjdemo 3 češške, 3 madžaarske, 4 poljske in 5 turških u
univerz (Tajvan jih ima np
pr. kar 21). 111
U‐Multirrank 2014 Na Grafu
u 44 prikazujjemo primerrjavo univerzz v Avstriji, SSloveniji in na Hrvaškem.. Točkovali ssmo tako, da smo o
oceni A (zelo
o dobro) dali 5 točk, B (doobro) 4, C (p
povprečno) 3
3, D (podpov prečno) 2 in E (šibko) 1 točko. Ocene A imajo UNG 7, U
UL 5 in UM 22. UL ima 5 o
ocen D, UNG
G 6 in UM 9 oocen D (edin
na, ki ima ne). Nobenaa od 3 slove
enskih univeerz nima occene E. UL in UNG sta v sredini re
egionalne vse ocen
primerjaalne lestvice, pred njima je 9 avst rijskih unive
erz, za njima
a 5 avstrijskkih. Za UM je samo Univerzaa v Zagrebu. Graf 44 3.500
3.400
UAS Karnten
U Graz
2.636
3.533
3 533
U Nova Gorica
U Nova Gorica
U Zagreb
UZ
b
3.571
U Ljubljana
2.750
3.800
U Innsbruck
U Maribor
3.812
BOKU Vienna
2.800
3.923
Vienna U Tech.
Nikola Subic Zrinski U College
3.933
UAS Wiener Neustadt
3.000
3 000
4.000
Medical U Vienna
U Linz
4.000
U Vienna
3.300
4 200
4.200
IMC UAS Krems
Modul U Vienna
4.286
Technical U Graz
4
3.333
4.429
6
Medical U Innsbruck
Razvrsttitev univerrz po točkovvanju U‐Mu
ultirank
0
Vir: U‐M
Multirank, 201
14
Vienna U Economics &…
2
obre ocene imajo vse tri naše unniverze pri prihodkih za z raziskovaanje in zapo
oslovanju Zelo do
mobilnosti šttudentov in prihodkih iz regijskih diplomantov v regiji; UNG in UL sta zelo dobbri tudi pri m
bra pri skupnih objavah vv regiji, UNG pri mednaro
odnih skupniih objavah, o
objavah z virov; ULL je zelo dob
industrijskimi partneerji in objava
ah raziskav (nnormalizirano glede na vvelikost). Vsee tri so podpo
ovprečne do diplome in deležu štuudentov, ki kkončajo 2. stopnjo, UL tuudi 1. stopnjo. Vse so pri trajanju študija d
prečne tudi p
pri prihodkih
h iz zasebnihh virov, pode
eljenih patentih (normali zirano) in ob
bjavah, ki podpovp
so navedene v pateentih. UM in
n UNG sta ppodpovprečn
ni pri skupnih objavah vv regiji, UM
M tudi pri h virov. Pri U
UL manjkata 2 oceni (praavočasno dip
plomiranje), pri UNG 1 (podeljeni prihodkih iz regijskih
patenti –– normaliziraano). Webomeetrics 2014 Na sveto
ovni lestvici W
Webometriccs je večina nnaših univerz napredova
ala. Univerzaa v Ljubljani ((UL) se je povzpelaa iz 192. naa 205. mestto na svetu in na 77. v Evropi, Univerza v M
Mariboru (UM
M) pa je nazadovvala iz 431. na 2 275. messto na svetu in na 796. m
mesto v Evrop
pi, padec ni rresničen, je p
posledica spremem
mbe spletneega naslova iz @uni‐m b.si v @um
m.si. Univerzza na Primoorskem je izz 2 375. napredo
ovala na 2 23
36. mesto in
n je 780. v Evvropi (čepraav je Fakulteta za turističčne študije p
prikazana posebej)), Univerza vv Novi Goricii je iz 3 065. mesta napre
edovala na 2
2 693. mesto o in je 900. v Evropi. V vzhodneem delu celin
ne je UL na 4
4. in UM na 1160. mestu. Po odličnostti so vse univverze nazado
ovale: UL 112
je na 352. mestu v svetu, UNG pa je s 1 589. mestom pred UP, ki je na 2 115. mestu. V Srednji in vzhodni Evropi je UL 4., UP je 152. in UNG je 201. Slovenija ima na seznamu 38 inštitucij. Med državami srednje in vzhodne Evrope je po skupni oceni na prvem mestu Karlova univerza v Pragi, na drugem moskovska univerza Lomonosov, na tretjem Češka univerza v Brnu, Univerza v Ljubljani je na četrtem mestu. Sledijo Češka tehniška univerza, Poljska univerza A.M. Poznan, Jagelonska univerza v Krakovu, Univerza v Varšavi in AGH univerza v Krakovu. Univerza v Zagrebu je na 18. mestu, Univerza v Beogradu 16., Univerza na Primorskem je 152. in Univerza v N. Gorici 201. Po odličnosti je na prvem mestu Karlova univerza v Pragi, na drugem moskovska univerza Lomonosov, na tretjem je Univerza v Ljubljani, sledijo Univerza v Beogradu, Jagelonska univerza v Krakovu, Univerza v Varšavi in Univerza v Zagrebu. Univerza v Novi Gorici je 75. in Univerza na Primorskem 112. Webometrics je ocenil tudi 3 naše poslovne šole in 10 bolnišnic. Iz naše države so uvrščene: • Poslovne šole: Ekonomska fakulteta UL je na 36. mestu v svetu, Ekonomsko‐poslovna fakulteta UM na 164. in IEDC Poslovna šola Bled na 531. mestu. • Bolnišnice: Onkološki inštitut Ljubljana je 443., Univerzitetna klinika Golnik 1 032., Splošna bolnišnica Murska Sobota 4 850., …, UKC Maribor 6 173. Preglednica 5 prikazuje uvrščenost Univerze v Ljubljani v primerjavi z univerzami v novih državah EU. UL z 205. mestom zaostaja za 8 španskimi univerzami, Karlovo univerzo v Pragi, Masarykovo univerzo v Brnu in za Univerzo v Portu. Za UL so med drugimi Univerza v Atenah, Univerza v Varšavi, Univerza v Lizboni, Univerza v Budimpešti in Univerza v Tartuju. Graf 45 prikazuje časovno gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani na lestvici Webometrics. Vidimo, da uvrstitve nihajo iz leta v leto z vidno tendenco izboljševanja do leta 2012, potem sledi upadanje. Graf 45 0
Webometrics ‒ gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani med leti 2009 ̶ 2014
50
81
107
Rang
100
155
151
150
201
200
183
205
192
207
225
205
241
250
300
I/2009 VII/2009 I/2010 VII/2010 I/2011 VII/2011 I/2012 VII/2012 I/2013 VII/2013 I/2014 VII/2014
Vir: Webometrics, 2014
* podatki po stanju januarja in julija tekočega leta
113
Preglednica 5: Uvrščenost univerz primerljivih držav EU glede na univerzi v Ljubljani in Mariboru v juliju 2014 (Webometrics). Rang Univerza
Prisotnost
100 Karlova univerza v Pragi 102 Univerza Complutense v Madridu
86
202
Vplivnost
127
157
Odprtost
101
22
Odličnost
229
248
Država
Češka
Španija
125 Univerza v Portu
69
232
89
243
Portugalska
131 Univerza v Barceloni
358
248
123
114
Španija
148 Baskijska univerza
136
136
188
387
Španija
154 Avtonomna univerza v Barceloni
44
653
9
155
Španija
156 Univerza v Valènciji
231
225
202
227
Španija
168 Politehniška univerza v Madridu
534
121
88
480
Španija
173 Masarykova univerza v Brnu
95
297
2
706
Češka
178 Katalonska politehniška univerza v Barceloni
172
353
29
328
Španija
181 Univerza v Granadi
348
253
122
288
Španija
205 Univerza v Ljubljani
134
311
142
352
Slovenija
207 Univerza v Sevilji
423
145
437
374
Španija
235 Aristotlova univerza v Solunu
153
343
459
302
Grčija
238 Universza v Minhu, Braga
145
409
61
492
Portugalska
242 Češka tehniška univerza v Pragi
247 Politehniška univerza v Valenciji
224
119
193
466
328
215
623
352
Češka
Španija
249 Univerza v Salamanki
331
290
58
644
Španija
250 Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju
354
86
272
1060
Poljska
277 Univerza v Coimbri
230
464
200
427
Portugalska
299 Jagiellonska univerza v Krakovu
82
483
480
435
Poljska
304 Univerza v Saragozi
533
373
535
351
Španija
317 Nacionalna tehniška univerza v Atenah
621
328
421
473
Grčija
318 Univerza Pompeu Fabra, Barcelona
667
304
495
465
Španija
322 Univerza v Alicantu
73
477
246
667
Španija
333 Nacionalna in kapodistrijska univerza v Atenah
541
469
1122
190
Grčija
335 Univerza v Varšavi
259
379
629
489
Poljska
343 Nova univerza v Lizboni
201
611
206
504
Portugalska
353 Univerza AGH za znanost in tehnologijo, Krakov
601
260
391
794
Poljska
359 Univerza Jaume I v Castellonu de Plana
492
305
370
777
Španija
376 Univerza v Tartuju
23
563
943
585
Estonija
383 Avtonomna univerza v Madridu
974
586
760
237
Španija
387 Univerza v Cantabriji
1288
286
723
570
Španija
389 Univerza v Santiagu de Compostela
346
794
334
402
Španija
392 Univerza v Murciji
457
658
152
596
Španija
394 Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti
581
314
709
709
Madžarska
418 Tehnološko-ekonomska univerza v Budimpešti
429
423
420
828
Madžarska
456 Univerza v Extremaduri
605
321
1077
802
Španija
507 Univerza v Valladolidu
855
602
429
801
Španija
511 Univerza v Gironi
114
1117
284
730
Španija
550 Univerza v Las Palmas de Gran Canaria
274
528
891
1153
Španija
1002 Univerza v Lizboni
874
5412
650
177
Portugalska
Podatki OECD so pokazali, da je visoko šolstvo s svojimi diplomanti za državo donosna naložba. Iz Grafa 46 je očitno, da je javna korist (neto sedanja vrednost, NSV) pri moških s terciarno izobrazbo zelo visoka (178 795 €) , zaostaja samo za Nemčijo, ZDA, Madžarsko in Irsko; povprečje držav OECD je 41 % nižje (106 346 €). 114
Graf 46 250
0,000
200
0,000
150
0,000
100
0,000
50
0,000
0
283,816
201,861
198,730
196,987
178,795
174,293
168,693
168 693
132,673
127,919
118,368
113,164
106,346
104,071
103,866
103,724
97,885
85,807
84,783
80,882
75,550
75 550
71,201
67,411
62,115
56,593
,
39,623
38,676
37,567
28,735
28,522
21,724
300
0,000
Irska
Madžarska
ZDA
Nemčija
Slovenija
Belgija
Italija
Nizozemska
VB
Avstrija
Portugalska
g
OECD
Finska
Avstralija
Francija
Češka
Č
Izrael
Norveška
Poljska
Slovaška
Kanada
Japonska
Koreja
Grčija
NZ
Švedska
Estonija
Španija
Danska
D k
Turčija
Neto javni čisti dobiček v USD
Neto jaavni čisti dobiček za mo
oške s prido
obljeno tercciarno izobrrazbo v letu
u 2010 (v USSD)
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Neto zassebni čisti do
običek je veččji kot pri naas v Irski, na Poljskem, V
Veliki Britanijji in Češkem;; takoj za nami so Slovaška, Neemčija in Francija, vse zn atno nad po
ovprečjem držav OECD (G
Graf 47). Graf 47 454,224
383,649
285,745
266,298
257,785
248,322
242,373
242 373
231,488
215,783
210,821
200,812
,
195,937
185,284
179,059
171,029
169,020
169 020
161,982
157,304
155,346
152,892
143,018
131,787
122,584
122,289
120,546
102,460
78,290
78,094
70,128
70 128
64,177
5000,000
4500,000
4000,000
3500,000
3000,000
2500,000
2000,000
1500,000
1000,000
50
0,000
0
Irska
ZDA
Poljska
Koreja
Madžarska
VB
Češka
Slovenija
Slovaška
Nemčija
Francija
Portugalska
OECD
Estonija
Avstrija
Finska
Fi k
Kanada
Izrael
Italija
j
Avstralija
Japonska
Nizozemska
Belgija
Norveška
ŠŠpanija
ij
Danska
NZ
Švedska
Grčija
Turčija
Neto zasebni čisti dobiček v USD
Neto zassebni čisti d
dobiček za m
moške s pridobljeno te
erciarno izoobrazbo v letu
u 2010 (v U
USD)
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Stroški vvisokošolskegga izobraževvanja so nižjji kot v večin
ni drugih držžav, šolnin nni. Na drugi strani so m plač s socialnimi plače viisoko izobraaženih nadp
povprečno vvisoke. Kljub
b visokim obremenitvam
o
prispevkki neto zaseebni dobičekk zaostaja zza Irsko, Poljsko in Češško; s 231 4488 € je 25
5 % nad povprečjjem držav OECD O
(Graf 47), 4 interna stopnja don
nosnosti (ISD
D) je 13,1 %.. Pri diploma
antkah je javni dob
biček nižji (N
NSV = 135 97
74 €), zasebnni (173 657 €
€, ISD = 15,3 %) pa celo 335 % nad povvprečjem držav OEECD. 115
5.3
Peedagoška d
dejavnost V pedaggoškem pogleedu je zanim
miva mednarrodna prime
erjava velikossti razredov,, števila učiteljev in s tem možžnostih indivvidualnega d
dela z učencii, dijaki, štud
denti. Države
e OECD imajjo v osnovnih šolah v povprečjju 21,3 učen
nca na razred
d, države EU ‐21 pa 20,0; Slovenija jih
h ima 18,7 –– manj učenccev imata samo Esttonija in Lukksemburg. Pri osno
ovnem izobraaževanju je kklasifikacijo iizobraževanjja v OECD drrugačna kot pri nas – v primarno ovno šolo) sodi samo pprvih šest raazredov naše
e devetletkee, zadnje trii razrede izobražeevanje (osno
uvrščajo
o v nižje seku
undarno izobraževanje. Povprečje držav d
OECD je za obe stoopnji 15,3 učenca na učitelja, v državah EU
U 21 pa 14,4
4. Slovenija jee z 12,1 učen
nci pod povprečjem državv OECD in EU
U; v prvih dih jih ima 16
6,0 (Graf 48), v zadnjih ttreh pa sam
mo 7,9. Več u
učencev na uučitelja imajo na prvi 6 razred
stopnji Č
Češka, Franciija in Velika B
Britanija, na drugi stopnji jih nima no
obena državaa EU 21 manjj kot mi. Graf 48 25.0
20.0
15.0
10.0
28.0
22.1
21.1
20.1
18.9
18.9
18.4
17.7
17 7
16.8
16.4
16.2
16.0
15.9
15.8
15.5
15.3
15.3
15 3
15.2
13.6
13.4
13.1
12.5
12.1
12.0
11.9
11.8
11.0
10.7
10.3
10.2
10 2
9.2
30.0
5.0
0.0
Mehika
Čile
VB
Turčija
Francija
Češka
Koreja
Japonska
Slovaška
NZ
Irska
Nemčija
Slovenija
Nizozemska
Avstralija
OECD
ZDA
Izrael
Finska
Španija
j
Estonija
Belgija
Italija
Avstrija
Portugalska
Š
Švedska
Poljska
Madžarska
Norveška
Islandija
Luksemburg
Razmerje med številom učencev in učiteljev
Razmerrje med šte
evilom učenncev in učite
eljev v letu 2012, 1.‒6.. razred
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
v državaah OECD 23,,5 dijaka na razred, v d ržavah EU‐2
21 pa 21,2; Slovenija S
je imela 19,6 dijaka d
na razred. V
V srednjih šo
olah je bilo lleta 2012 poovprečje držaav OECD 13,,8 dijaka na učitelja, EU‐21 jih je imela 122,8; Slovenijaa je bila s 14,1 dijaka na uučitelja malo
o nad povprečjem držav O
OECD (Graf 4
49) in EU‐
21. Več dijakov imajo Nizozemsska, Velika B
Britanija, Finsska in Estonija. Vse druuge članice EU imajo manj dijaakov na učiteelja kot mi. 116
Graf 49 18.6
17.1
16.2
16.1
15.4
15 4
15.3
14.1
14.1
14.1
13.9
13.8
13.7
13.7
13.2
13.0
12.5
12.1
11.5
11 5
11.3
11.0
10.9
10 1
10.1
9.9
9.9
9.8
9.6
7.6
225.0
26.9
24.0
330.0
220.0
115.0
110.0
5.0
0.0
Mehika
Čile
Ni
k
Nizozemska
VB
Turčija
Finska
Koreja
ZDA
Kanada
Estonija
Slovenija
j
Slovaška
OECD
NZ
Nemčija
Švedska
Italija
Madžarska
Japonska
Islandija
I l dij
Češka
Izrael
Poljska
Belgija
Španija
Francija
Avstrija
Norveška
Portugalska
Razmerje med številom učiteljev in dijakov
Razmerje m
med številoom dijakov iin učiteljev v letu 20122
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
Razmerje med študenti in proffesorji je od leta 2006 upadlo od 21,7 2
na 18,22 (Graf 50), kar je v primerjaavi z drugimii državami še vedno zeloo visoka obrremenitev – povprečje ddržav OECD je 14,4 – EU‐21 jih ima 15,8. V pregledu držav so EU
U za nami Irska, Italija, Velika V
Britannija, Belgija in Češka, o je za nami šše Grčija, ki očitno ponoovno ni poslaala podatkovv. Visoko razm
verjetno
merje pri nas je kljub številnim
m novim fakkultetam in zasebnim zzavodom po
osledica nezzadostnega javnega financiranja terciarneega izobraževanja. Norve
eška ima to rrazmerje 9, N
Nemčija in Šp
panija 12, Finnska in Slova
aška 14. Graf 50 15.00
10.00
19.92
20.31
20.51
21.28
14.69
15.08
15.29
15.38
15.56
15.77
17.14
17.53
18.18
18.55
19
43
19.43
20.00
9.10
11.22
11.28
11.78
11.79
13.90
14.12
14.44
14
64
14.64
25.00
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD) Češka
Belgija
Turčija
VB
Italija
Irska
Slovenija
NZ
Avstrija
ZDA
Francija
Poljska
Madžarska
Nizozemska
Portugalska
Mehika
OECD
Slovaška
Finska
Španija
Nemčija
Islandija
0.00
Š dk
Švedska
5.00
Norveška
Razmerje med številom študentov in profesorjev
Razmerje med
d številom šštudentov iin profesorjjev v letu 20012
117
5.4
M
Mobilnost Mobilno
ost študentov je med na
ajnižjimi v ddržavah OECD (Graf 51),, za nami stta samo Norveška in Poljska. Razlog za to
o je delno v m
mentaliteti SSlovencev, tu
udi mladih (kki pa se zadnnja leta sprem
minja, saj se je 9,99 % mladih vv veliki meri pripravljenihh izseliti, 22,,1 % pa v manjši meri), delno pa v ttežavah s financiraanjem bivanjja v tujini – – to je omoggočeno pred
dvsem bogattejšim slojem
m. Zato je tudi malo študento
ov iz tujine p
pri nas. Nadpovprečno, 1 5–18 % mob
bilnost opazim
mo pri najboolj razvitih drržavah. Graf 51 17.1
16 5
16.5
15.8
15.4
Švica
NZ
Avstrija
18.3
5.8
5.1
5.1
4.7
4.6
4.1
41
3.5
3.5
2.8
2.3
2.3
1.7
1.2
Islandija
Finska
i k
Portugalska
Madžarska
Slovaška
ZDA
Japonska
Španija
Estonija
Slovenija
Norveška
Poljska
8.1
Danska
6.3
8.2
Kanada
Irska
8.4
OECD
10.00
Švedska
9.0
Belgija
15.00
5.0
0
0.0
0
Avstralija
Mobilnost študentov (%)
20.00
VB
Mobilnost štud
dentov v lettu 2012 kott delež vseh
h študentovv v %
Vir: Edu
ucation at a G
Glance 2014 (O
OECD)
boljša je slika
a glede štev
vila Erasmussovih študentov po državah (Graf 522). Slovenija zaostaja Precej b
samo zaa Litvo in Fin
nsko. Rast je
e s 17,2 % s koraj trikratnik povprečjja članic EU (6,4 %); kažže, da se mladi vse bolj zavedajo, da je mo
obilnost pom
membna, saj vse več diplomantov iščče in dobi zap
poslitev v tujini. Graf 52 19.8
1 20
00.0
Vir: Evrropska komisijja
Št. šttudentov na m
milijon prebiva
alcev
118
Bolgarija
Norveška
Švedska
Italija
j
Poljska
Nemčija
Madžarska
Slovaška
Nizozemska
Danska
Portugalska
Avstrija
Češka
Č
Estonija
Slovenija
Finska
0.0
Romunija 225.6
Rast v %
0.8-0.6 3.0
252.8
339 0
339.0
8.0
376.8
397.4
407.6
439.1
13.0
6.1
384.4
7..6
4.7
496.8
556.5
594.0
110.5
10.2
2
8.4 9.2
8.7
615.0
7.2
664.8
6.2
3
3.8
20
00.0
666.7
3.8
8.9
818.7
40
00.0
844.1
60
00.0
18.0
13.1
976 1
976.1
80
00.0
1 181.23
1 00
00.0
17.2
Litva
Št. študentov na milijon prebivalcev
Šteevilo Erasmusovih študdentov na m
milijon preb
bivalcev v leetu 2012
‐2.0
Rast v %
%
6
PLA
AČE IN ŠTTIPENDIJE Plače v vvisokem šolsstvu so v prim
merjavi s poovprečno plačo v Slovenijji upadale v obdobju 200
05–2009, zrasle leta 2010 in o
odtlej spet pa
adajo; avgussta 2014 so b
bile za 20,6 %
% nižje kot leeta 2005 (Grraf 53). V e bil padec leeta precej maanjši, 13,9 % oz. 14,4 %. osnovneem in srednjeem šolstvu je
Plače v vvisokem šollstvu zaostaajajo ‐ razm
merje bruto plače do poovprečne bru
uto plače v RS
2
200.0
1
150.0
173.0
128.8
118.1
168.9
129.7
118.1
180.7
137.8
137 8
124.5
170.5
138.4
125.6
162
2
162.2
127.9
116.4
154.9
131.6
119.5
150.5
130.2
119.0
155.0
126.2
115.3
115 3
154.0
124.8
113.4
147.7
121 9
121.9
110.4
143.1
118.4
107.4
143.4
143 4
118.0
107.2
Razmerje bruto plače do povprečne bruto
plače v RS v %
Graf 53 1
100.0
50.0
0
Visokošolsko iz
V
zobraževanje
Srednješolsko s
S
strokovno in ppoklicno izobraževanje
Osnovnošolsko
O
o izobraževanjee
Vir: SUR
RS, 2014
Plače naa javnih univerzah so zao
ostale tudi zaa plačami v vvisokem stro
okovnem šollstvu, ki je v znatnem delu privvatno, ter za plačami ra
aziskovalcevv v naravoslo
ovju in tehn
niki (Graf 544). Zaostajanje plač v visokem šolstvu za vsemi primerjjanimi in za iinflacijo je oččitno. Graf 54 Infla
acija v obdoobju 1. 1. 20
002‒1. 9. 2013 je znaššala 44,6%
1.600
1.500
1.400
Vrtci in osnovno šolstvo
Srrednje šolstvo
Raziskave in razvvoj
Visoko šolstvo
1.300
1.200
1.100
1.000
0.900
2
2001
2003
2005
2007
Čas
119
2009
2011
2013
7
PONOVNE REFORME? Država je zašla v globoko finančno, gospodarsko, dolžniško, politično in etično krizo, v kateri bo očitno prodala tudi svojo 'srebrnino' (banke, zavarovalnice, telekomunikacije, visoko‐tehnološka podjetja, trgovske mreže, letalsko družbo in letališče). Procesa razprodaje državnega premoženja očitno ni mogoče zaustaviti, zna mu slediti še val razprodaje infrastrukture (ceste, železnice, pristanišče, elektrarne in distribucije elektrike, nafte in plina) ter storitvenega sektorja (preostanek zdravstva, celotno šolstvo, inštituti, domovi za ostarele, športne in kulturne ustanove oz. zavodi). Posledice bodo predvidoma zniževanje števila zaposlenih v teh podjetjih, odlivi dobičkov in s tem povezana spirala zniževanje sredstev za vse tri blagajne (proračunska, zdravstvena, pokojninska). Veliko zmanjšanje obsega raziskav in razvoja v gospodarstvu bo povzročilo zmanjševanje števila zaposlenih z visokošolsko in podiplomsko izobrazbo, zlasti na vodilnih mestih. V sedanji krizi se težave z zaposlovanjem kažejo zlasti v veliki in naraščajoči brezposelnosti mladih (Graf 55). Med 15 starejšimi članicami EU imajo največjo brezposelnost 15–24 leta starih Grčija (58 %), Španija (56 %) in Portugalska (38 %). Slovenija je imela ob začetku krize sorazmerno nizko brezposelnost mladih (10 %), ki pa je v naslednjih letih rastla in se je v začetku leta 2014 z 22 % približala povprečni brezposelnosti mladih v EU‐28 (23,3 %). Le malo nižjo brezposelnost imata Finska in Velika Britanija. Na drugi strani Nemčija in Avstrija beležita padanje brezposelnosti od leta 2009 naprej in sta sedaj pri 7,9 % oz. 9,2 %. Nezaposleni mladi (evidentirano) stane državo okoli 10 000 €/a (letno)! Brezposelnost terciarno izobraženega prebivalstva je bila leta 2012 okoli 6 %, kar nas je uvrščalo na 16. mesto med državami EU‐28. Pri srednješolsko izobraženih smo bili z 8 % brezposelnih na 14. in pri osnovnošolskem s 14 % brezposelnih na 15. mestu med državami EU. Graf 55 Stopnja brezposelnosti mladih (15 ̶ 24 let) v isti starostni skupini v letih 2008 ̶ 2013 za članice EU‐15 in Slovenijo
Grčija
Stopnja brezposelnosti (%)
65.0
Španija
60.0
55.0
Portugalska
50.0
EU‐27
45.0
Slovenija
40.0
35.0
VB
30.0
Finska
25.0
20.0
Danska
15.0
Nizozemska
10.0
Avstrija
5.0
Nemčija
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Vir: Eurostat, 2014
* Četrtletna stopnja brezposelnosti mladih je sezonsko prilagojena.
* Stopnja brezposelnosti mladih je delež brezposelnih v starostni skupini 15–24 let v celotnem delovno aktivnem prebivalstvu (tako zaposlenih in brezposelnih) v tej skupini, izražen v odstotkih.
Graf 56 kaže primerjavo brezposelnosti mladih pri novih članicah EU. Na vrhu je Slovaška z 34 %, sledi skupina Bolgarija (28 %), Poljska (27 %) in Madžarska (27 %). Slovenija je skupaj z Latvijo in Litvo blizu povprečja EU‐28. Nižjo brezposelnost imata Češka in Estonija. V vseh treh baltskih državah brezposelnost upada od leta 2010, ker so pravočasno speljale potrebne reforme in znižanje plač v javnem sektorju. 120
Graf 56 Stopnja brezposelnosti (%)
Stopnja brezposelnosti mladih (15−24 let) v isti starostni skupini v letih 2008–2013 za nove članice EU
35.0
30.0
25.0
20.0
15.0
10.0
5.0
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Slovaška
Bolgarija
Poljska
Madžarska
Romunija
EU‐27
Latvija
Litva
Slovenija
Češka
Estonija
Vir: Eurostat, 2014
* Četrtletna stopnja brezposelnosti mladih je sezonsko prilagojena.
* Stopnja brezposelnosti mladih je delež brezposelnih v starostni skupini 15–24 let v celotnem delovno aktivnem prebivalstvu (tako zaposlenih in brezposelnih) v tej skupini, izražen v odstotkih.
Veliko mladih raziskovalcev dela po pogodbi, z izobrazbo doktorja znanosti zaslužijo okoli 1400 €, vendar ne morejo najeti stanovanjskega kredita, ker niso zaposleni za nedoločen čas. Najmlajši redno zaposleni na fakultetah so stari 40 let. Rednih zaposlitev za asistente tako rekoč ni več; tipičen primer prekernega delavca na fakulteti je asistent, ki po pogodbi poučuje za 15 €/h – za delo dobi pri polni obremenitvi precej manj, saj priprava na predavanje in vaje ni plačana; plačanih nima niti prispevkov za socialno zavarovanje. Praviloma ti asistenti delajo doktorate, ki si jih sami plačujejo, kar znaša okoli 3.000 €/a (evrov na leto) pri plači okoli 500 €, ki je nižja od minimalno zajamčene. Vse več je volonterskih pripravništev v trajanju 40 h/t (ur na teden, 8–9 mesecev), brez denarnega nadomestila za opravljeno delo, povračila za prevoz na delo, stroškov prehrane, regresa za letni dopust; so pa zavarovani za posledice poškodb na delu. Mnogi zato odhajajo v tujino, kjer so razmere ugodnejše in kjer najboljšim omogočijo, da brezplačno doktorirajo. Najboljši lahko dobijo mesto mladega raziskovalca in se njihove težave z zaposlitvijo začnejo nekaj let pozneje. Nekateri se fiktivno vpisujejo v druge študijske programe, največkrat v višje šole in s tem prikrivajo svojo brezposelnost, pogosto delajo preko študentskih napotnic ali na črno. Vse pomembnejše zato postaja podjetništvo, v katerem se mladi zaposlujejo s svojimi izvirnimi zamislimi. Število zaposlenih v javnem sektorju se znižuje po letu 2011. Pri redno zaposlenih se povečujejo obremenitve, saj se delo sodelavca, ki se upokoji, razdeli med zaposlene; povečujejo število študentov v skupinah za vaje. Zaradi povečanih obremenitev zmanjkuje časa za pedagoške priprave in temeljne raziskave, pogosto predavajo nekompetentni učitelji. Vesna V. Godina piše o 'refevdalizaciji slovenske družbe', kar počnejo tudi na univerzah, kjer se pogosto ne morejo držati zakonov, saj nimajo dovolj sredstev. Od podrejenih zahtevajo, da se v podpisani pogodbi s takimi kršitvami strinjajo; podrejeni na to praviloma pristanejo. Pomagajo si s plačljivim študijem, tudi z zahtevnim iskanjem projektov v gospodarstvu, na javnih razpisih in v tujini. Sodelovanje z gospodarstvom je za praktično usmerjenost študija dobrodošlo, če seveda ne pomeni komercializacije visokega šolstva in nižanja kakovosti študija. Dogaja se prisiljen prehod iz javnega sektorja v zasebnega. V naslednjih letih se bodo predvidoma razmere še zaostrovale, saj bo potrebno zmanjševati proračunski primanjkljaj. Solidarno bi bilo, če bi se redno zaposleni z višjimi plačami v 121
javnem ssektorju in ggospodarstvu
u odpovedalii delu svoje plače tako, d
da bi zmanjššali razpone plač in bi se mladi lahko redno
o zaposlili. Sa
aj so vendarl e naši otrocii in vnuki! Za visoko
o šolstvo prii nas namenjjamo 1,37 %
% BDP (Graf 2
24), kar je sicer nad povpprečjem EU (1,27 %), vendar p
pod priporoččilom Evropsske komisijee (2,0 %). Ce
elotni javni in
n zasebni izddatki za viso
okošolske ustanovee pa so zarad
di visokih soccialnih trans ferjev pri nas samo 1,32 %, povprečjje držav OEC
CD je 1,63 %; javni za ustanove so z 0,87 % le 60 % z nacionalniim programo
om predvideenih. Za raziiskovanje dajemo univerzam 0,29 0
%, evro
opsko povpreečje je 0,49 %. Kakovost in mednarrodna konku
urenčnost slovenskkega visokegga šolstva za
ato počasi ppadata. Držaava je obljubila, da bo sredstva vssako leto povečevvala za 2 %, d
dokler ne bi d
dosegli pripooročene višin
ne 2 %. Zaradi krize so zaastale zamisli o novih univerzaah – kar 4 naaj bi bile (no
ovomeška, kkranjska, Jam
mbrekova in Toplakova). Število visokošolskih zavodovv na milijon (M) prebivalccev je pri nass nadpovpreččno, skoraj d
dvakratnik poovprečja EU (Graf 57) – zaostaajamo samo za Latvijo, Estonijo in Ci prom. Če bi upoštevali šše zavode, kki jih v Webo
ometricsu U ter Češka in Slovaška jih imajo ni, bi see njihovo šteevilo povzpelo na 22,2 nna M. Razvitte države EU
prečno števillo. Leta 2004
4 je UL dobi la še 75 % vvseh proraču
unskih sredsttev za visoko
o šolstvo, podpovp
leta 20112 pa kljub enakemu e
šte
evilu študenttov samo še
e 68 % zarad
di novih zaseebnih šol in dodatnih fakultet na javnih un
niverzah. Graf 57 Vir: Weebometrics 201
14, GeoHive 2
2014
4.6
4.1
VB
Grčija
Bolgarija
Poljska
Litva
Danska
Slovenija
Ciper
Estonija
0.0
0
Latvija
5.0
0
Italija
5.0
5.0
6.6
Slovaška
Nemčija
7.5
7.4
Češka
52
5.2
7.7
Madžarska
Španija
8.6
8.0
8
0
7.8
Belgija
5.2
8.8
Finska
Romunija
9.3
Francija
10.0
Švedska
9.4
Avstrija
10.6
Portugalska
Nizozemska
10.7
EU
15.0
14.7
11.9
11 9
20.0
15.9
21.7
25.0
18.3
25.7
30.0
28.5
Število institucij terrciarnega izzobraževanjja na milijon prebivalccev v letu 2014 Število u
univerz na m
milijon prebivalcev je pod povprečno ((Graf 58), ma
anj od nas jihh imajo velikke razvite države iin Danska. Več V od nas jih imajo A
Avstrija, Švedska in Slovvaška, zadnjji dve sta malo m
nad manj razvite
povprečjjem držav EU. E Tudi tu so s na vrhu m
e države EU. Dve dodattni univerzi bi bili po končani krizi še upravičeni, če bi se s tem moočno znižalo število samo
ostojnih zavoodov, 4 nove univerze e. k obstojeečim 5 pa prrav gotovo ne
122
Graf 58 5.00
4.00
3.00
2.00
2.24
2.18
2.13
1.82
1.20
6.00
3.67
3.62
3.37
3.26
3.11
3.03
3.02
2.97
2 97
2.73
2.43
2.36
7.00
6.87
6.61
6.23
5.66
5.30
5.20
4.89
4 89
4.07
3.99
3.73
Števvilo univerz na milijon prebivalcevv v letu 201
14, s primerrjavo, e število uniiverz v Sloveniji poveča za 4
če se
Vir: Weebometrics 2
2014, GeoHivve 2014
Nemčija
Italija
Danska
Belgija
Francija
VB
Grčija
Portugalska
Nizozemska
Španija
Madžarska
Poljska
Češka
Slovenija
EU
Sl šk
Slovaška
Avstrija
Švedska
Romunija
Ciper
Bolgarija
7 + 4
Litva
Estonija
Finska
0.00
Latvija
1.00
Predlog novele zakkona o viso
okem šolstvvu prinaša stabilno triletno finannciranje univerz, po nitvah izenačuje sedanjii redni in iz redni študij,, ločuje med
d polnim in delnim štud
dijem ter obremen
zvišuje kkriterije za ustanavljanje visokošolskkih zavodov iin univerz. O
Omogoča priihod tujih un
niverz oz. njihovih izpostav. Fin
nanciranje na
aj bi bilo ureejeno skladno
o z ustavo. Pogodba vladde in univerz ter ciljno nzivno dogoovarjanje me
ed vlado in univerzami, vendar zahtteva tudi financiraanje prinašatta bolj inten
strateško
o usmeritev vseh. Vlada mora imeti svojo vizijo,, univerze morajo imeti sstrategijo, ka
apacitete in odločnost delovan
nja. Zakon naj n bi s preh odom na insstitucionalno
o evalvacijo univerzam dajal d
tudi mijo pri sprreminjanju akreditiranih
a
h programovv. Zavrl najj bi ustanavvljanje visokošolskih avtonom
organizaacij brez lastn
nih kadrov in
n prostorov. Fiktivni vpissi na srednje, višje in visooke šole ne bodo več mogoči – vsak bo lahko samo
o enkrat štuudiral brez šolnine; seveda lahko pričakujemo porast brezposeelnost pri mlladih. Novela p
predlaga je tu
udi plačljivi šštudij z zgornnjo dovoljeno
o mejo 40 %, ki jo nekateeri zavodi in fakultete že preseegajo. Koncept plačljivega študija ni vv skladu s ku
ulturo in vred
dnotami druužbe. Če začn
ne visoko šolstvo d
delovati kot tržna dejavn
nost, spremeeni svoje bistvo, postane
e tržna storittev, katero sse kupuje in plačujje. Prve negaativne posled
dice komerciializacije šolsstva in iskanjja dobičkov vv njem se že
e kažejo v nekaterih ustanovah
h (afera Dob
ba s študijem
m na daljavo
o in tri milijo
onskim dobiččkom v zadn
njih letih, nje 3 največjih zasebniih študentskkih servisovv). Primarni namen univerze je oligopol in bogaten
poučevaanje in raziskkovanje brez pridobitniškkega namenaa. Visokošolsski zavod moora imeti jedro stalno zaposlen
nih ljudi. Oblikovati se mora skupnosst študentov,, profesorjevv, raziskovalccev kot bistva
a zavoda. Slovenijaa kot majhna država mora razvij ati kakovosstne javne univerze, kii so konkurrenčne v mednaro
odnem prosttoru, ne dom
ma. Visoko šoolstvo je ključčno za vzpon
n države medd bolj razvite
e v Evropi in to klju
ub prazni blagajni. 123
7.1
Odkrivanje in razvoj talentov V mednarodni raziskavi merjenja sposobnosti držav, da ustvarijo, privabijo in obdržijo najboljše kadre, se je Slovenija uvrstila na 25. mesto med 103 državami (Graf 59). Indeks svetovne konkurenčnosti za nadarjene (GTCI) sta pripravila Mednarodna poslovna šola Insead in singapurski Inštitut za upravljanje s človeškim kapitalom (HCLI) v sodelovanju s kadrovsko agencijo Adecco. Raziskava je zajela 86,3 % prebivalstva in države, ki skupaj ustvarijo 96,7 % svetovnega BDP. Na prvih mestih so Švica, Singapur in Danska. Pred Slovenijo sta poleg razvitejših držav Češka (22.) in Estonija (23.). Tik za nami sta Črna gora in Slovaška ter tudi Španija (35.) in Italija (36.). Države so razvrstili glede na 48 kriterijev v 6 skupinah: možnosti, privlačnosti, izobraževanje, zdržnosti, delu in svetovnem znanju. Najbolje smo uvrščeni pri dostopu k priložnosti za rast (15.), poklicni usposobljenosti (18.), življenjskih navadah (19.), veščinah in kompetencah (20.) ter vplivu nadarjenih (23.). Dobri smo pri formalni izobrazbi in notranji odprtosti (26.), zakonodaji in tržnem okolju (29.) ter zdržnosti (30.). Najslabši smo pri zunanji odprtosti (88.), poslovnem okolju (82.), vseživljenjskem izobraževanju (60.) ter proizvodnosti dela (42.). V zadnjih letih se je poslovno okolje izrazito poslabšalo in če ga ne bomo izboljšali, bo iz Slovenije odšlo še več nadarjenih. Razmere še niso kritične, se pa poslabšujejo. Države, ki bodo uspele ustvariti, privabiti in zadržati več nadarjenih, bodo imele tudi boljše ekonomske rezultate. Graf 59 Indeks svetovne konkurenčnosti za nadarjene 2013, uvrščenost od 103 držav
70
63
60
Rang
50
40
30
3
4
6
8
1
Danska
Švedska
Nizozemska
Finska
10
Švica
20
16 18
12 14
25 27
22 23
30 32
38 39 40
35 36
43 45
Vir: The Global Talent Competitiveness Index 2013
8
8.1
Romunija
Hrvaška
Bolgarija
Madžarska
Litva
Portugalska
Italija
Španija
Poljska
Latvija
Slovaška
Slovenija
Estonija
Češka
Irska
Nemčija
Avstrija
Norveška
0
RAZPRAVA Problemi financiranja šolstva in raziskovanja Koalicije za zdravstvo ob težavah, s katerimi se soočajo in ki resno ogrožajo zdravje državljanov, predlaga za normalizacijo stanja dodatno milijardo evrov javnih sredstev letno. V stališčih koalicije so tehtni argumenti, ki bi bralca lahko prepričali, če o zdravstvu ne bi imel nekaterih dvomov. Male korupcije velikega števila zdravnikov, ki delajo hkrati v javnem in zasebnem zdravstvu, in velike 124
korupcije pri nabavi opreme in potrošnega materiala ter gradbenih delih še niso vse, kar moti državljane. Kar 8 od desetih najbolje plačanih javnih uslužbencev je zdravnikov, ki so hkrati direktorji zdravstvenih domov. Zavarovalnica plačuje fiktivna delovna mesta ipd. Tudi v šolstvu in raziskovanju je položaj zelo podoben. Osnovno šolstvo je bilo donedavna financirano nad povprečjem držav OECD, sedaj je padlo pod povprečje. Javno financiranje raziskovalne dejavnosti in univerz je bilo od vseh javnih služb najbolj skrčeno. Visoko šolstvo je že leta na repu vseh držav EU in OECD, oprema je zastarela, kakovost počasi a vztrajno pada. Dodatnega letnika bolonjskega študija država ne plačuje. Plače v šolstvu so za razliko od onih v zdravstvu povprečno zelo padle, razponi pa so se tudi tu povečali zaradi »odpravljanja nesorazmerij«. Kljub temu delež Slovencev z visoko izobrazbo vztrajno raste, čakalnih vrst (še) ni. Ena milijarda bi rešila te probleme in zagotovila kakovostno izobrazbo naslednjih generacij. Pokojnine so bile še bolj prizadete kot plače v visokem šolstvu in znanosti. Zamrznitve v preteklih letih, odvzeti varstveni dodatek, ukinjen ali znižan regres, odpravljena starostna olajšava so povzročili, da so neto pokojnine v zadnji 4 letih zrasle nominalno za 1,8 %, realno so padle za 10 % zaradi 8,2 % inflacije; samo v zadnjem letu dni so padle nominalno za 5,1 %, realno za 6,3 %. Odprave plačnih nesorazmerij pri njih ni bilo, nasprotno pri višjih pokojninah so bili izraziti rezi, kar je v nasprotju z več členi ustave RS. Podobni rezi in z njimi povezane težave so pri socialnih transferjih, revščina se širi na vse večji sloj državljanov. Nad sto tisoč državljanov je uradno brez službe, neuradno jih je 150.000, mladi ne dobijo zaposlitev. Ena milijarda bi rešila veliki del vseh teh problemov. Železnica je zastarela, drugi tir iz Kopra nujen. Tretja os ne bi bila rentabilna, potrebno je modernizirati oz zgraditi avtocesto na nekaterih odsekih, npr. Iz Velenja do avtoceste Celje–Ljubljana. Ceste so zanemarjene, mostovi nevarni, električni vodi železniške proge potrgani – čakalne dobe za popravila vseh vrst se daljšajo. Podjetja ne dobivajo v rokih dovoljenj za gradnjo, umestitve v prostor, evropska sredstva – čakalne dobe se daljšajo. Ni denarja za malice ter prevoze dijakov in študentov. Ena milijarda evrov letno bi rešila te probleme. Javni dolg Slovenije je ob koncu prvega letošnjega četrtletja dosegel visokih 27,97 milijard evrov, 78,7 % BDP. Ob polletju smo verjetno že presegli povprečje držav z evrom (79,3 %), do konca leta bomo presegli tudi povprečje držav EU (80,9 %). Največje povečanje javnega dolga v zadnjem četrtletju v njej je imela Slovenija (za 7 %), v zadnjem letu smo s 23,9 % drugi, za Ciprom (24,6 %). Estonija, država, ki nas je v zadnjih letih prehitela na skoraj vseh področjih, ima 10 % javni dolg, Bolgarija 20,3 %. V zadnjem letu je 16 držav EU javni dolg povečalo, 10 pa znižalo – Poljska za 7,7 %, Nemčija za 3,2 %, Češka za 2,2 %. Obresti na javni dolg bodo letos presegle 1 milijardo evrov. Na nadaljnje zadolževanje torej ne bi smeli pristati. Če povzamemo – nujno rabimo štiri milijarde letno za javni sektor in investicije, eno milijardo za plačilo obresti in dodatne pol milijarde za pokrivanje načrtovanega proračunskega primanjkljaja, skupaj 5,5 milijard evrov ali 16 odstotkov bruto domačega proizvoda. Kdo bo ta dodatna sredstva ustvaril? Zaradi napačne gospodarske, razvojne, naložbene in kadrovske politike je po nepotrebnem propadla vrsta podjetij. Domači kapital je uničen (država in cerkev sta oropali vlagatelje, male delničarje in lastnike podrejenih obveznic), vzajemni skladi so pobegnili v tujino, kjer odpirajo nova delovna mesta. Zato nujno potrebujemo tuji kapital – dobili naj bi ga s ceneno razprodajo državne ‘srebrnine’ ter z znižanjem pravic in plač zaposlenih, najprej na nivo Čehov, potem Slovakov, Kitajcev itd. Za vratom imamo Evropsko komisijo z njenimi lobiji. Očitno na povečanje javnih sredstev ni računati, prej bo nujno znižanje. 125
Rešitev je seveda v rasti proizvodnje za izvoz, odpiranju novih delovnih mest, rasti dodane vrednosti, preprečevanju stečajev podjetij, reševanju zdravih jeder podjetij v stečaju. Za to je potrebno vlaganje v stalno izobraževanje in usposabljanje, raziskovanje, razvoj, inovacije in podjetništvo. Hitreje in bolje bi morali izkoriščati evropska sredstva ter pri tem zahtevati donosnost naložb. Nujen je razvoj kapitalskega trga, obnovitev zaupanja domačih in tujih vlagateljev z vračilom zaplenjenih delnic in podrejenih obveznic, oživitev primarnih izdaj delnic in obveznic, vrnitev vzajemnih in pokojninskih skladov na domači trg, reševanje podjetij in zniževanje njihove zadolženosti s kapitalskimi vlaganji zaposlenih, z izboljšano kadrovsko in nadzorno funkcijo. Cerkev naj bi odškodovala vlagatelje v svoje sklade s solastnino v cerkvenih gozdovih. Pozdravljamo zamrznitev razprodaje najboljših podjetij, dokler se ne vzpostavi normalno delovanje kapitalskega trga. Če nismo sposobni upravljati državnih podjetij, ki jih imamo še za 10 milijard evrov, zdravstva, šolstva, potem tudi ne moremo upravljati države, ki s tremi blagajnami (proračunske, zdravstvena in pokojninska) potroši letno 17 milijard evrov in jo politiki očitno slabo upravljajo. Komu bodo na koncu prodali državo, Avstriji ali/in Italiji? Slovenija je mala država in bo vedno dražja od večjih držav, vendar so pri nas izdatki za javni sektor (za šolstvo, zdravstvo in javno upravo) pod povprečjem EU. Delež davkov v bruto domačem proizvodu (BDP) je v Sloveniji 37,6 %, v EU je 39,4 %. Delež davkov na delo je pri nas 52,5 % in v EU 51 %, vendar so prispevki naših delodajalcev med manjšimi v EU. Delež davkov na kapital je pri nas samo 9,8 %, v EU je 20,8 %, nižji je samo v Estoniji! Le deleža davkov na onesnaževanje okolja in potrošnjo sta pri nas večja kot v EU. V obdobju 2007–2013 je povprečna plača v gospodarstvu zrasla za 20,2 %, v javnem sektorju za 12,3 %, povprečna pokojnina le za 10,4 %. Javni sektor mora v državi opravljati svoje nacionalne in evropske naloge. Če ga zmanjšamo pod kritično mejo, se začnejo čakalne vrste. Ker je država majhna, ni zanimiva za tuje investitorje. Slovenska politika je po osamosvojitvi brez kakšnega referenduma vpeljala kapitalistični sistem, vendar je (bila) s svojimi političnimi, gospodarskimi in akademskimi elitami vedno nasprotnik domačega kapitala. Tako je že leta 1992 odvzela večino premoženja zaposlenim in bivšim zaposlenim, ki so bili od leta 1952 ('Tovarne delavcem') lastniki podjetij in zavodov. Delavsko samoupravljanje je dobilo svojo pravno osnovo v ustavi leta 1974. Revolucionarna oblast je po osamosvojitvi podjetjem zaplenila ves stanovanjski fond in nacionalizirala 60 % lastnine zaposlenih prav v času, ko je zgodovina beležila hiter razvoj kooperativ v Baskiji, ZDA, Franciji in drugod. Namesto kadrovanja iz vrst zaposlenih je uvedla politično kadrovanje, ki je bilo za podjetja večinoma pogubno (klientelizem, korupcija, gospodarski kriminal, prevzemi brez lastnega kapitala). Nadzorni sveti družb so bili v funkciji siromašenja podjetij. Predlagamo, da bi ponovno uvedli plačna nesorazmerja v javnem sektorju in prihranili pol milijarde evrov letno. Da ni šlo za odpravo nesorazmerij, temveč za dvig najvišjih plač, dokazujejo podatki o izplačanih plačah v zadnjih letih. Na prvih mestih so direktorji zdravstvenih domov, ki v enem dnevu zlahka opravijo dve službi, kakšen sodnik in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, vsi z enkrat višjo plačo kot predsedniki vlad oziroma države; če bi jim plačo znižali na nivo predsednice vlade, bi za vsakega od njih lahko zaposlili 2 mlada zdravnika. Zviševati najvišje plače sodnikom, zdravnikom, profesorjem in visokim uradnikom v času krize, ko ljudje izgubljajo službe in jim znižujejo plače in pokojnine, odpravljajo regres in starostno olajšavo, je v nasprotju z Ustavo ter ekonomskimi, političnimi in etičnimi načeli družbe. Nujno bi bilo potrebno zmanjšati število občin, ki presegajo zakonsko določen minimum 5.000 prebivalcev, in hkrati ustanoviti pokrajine; celotno operacijo mora spremljati 10 % znižanje celotnih sredstev za lokalno samoupravo. Pokrajinam in občinam se pusti, da se v tem okviru same organizirajo; možni bi bili prenosi sredstev s selitvijo delovnih mest iz državne uprave na pokrajinske. V visokem šolstvu bi naj šli v prepolovitev števila študentov in števila smeri ter povečali prilive 126
sredstev iz mednarodnih raziskav in podjetniških projektov. Načrtovano znižanje javnih sredstev za leti 2014 in 2015 naj bi bilo zadnje; potrebne bi bile notranje racionalizacije, nagrajevanje po učinku in možnost odpuščanja slabih uslužbencev s prehodom na delo za določen čas. Razmerje med najvišjo in minimalno bruto plačo naj bi ne preseglo pet. Obdavčitev visokih plač v zasebnem sektorju naj ostane ali se poveča, na evropsko povprečje naj se poveča davek na dobiček podjetij. 8.2
Zmanjšati število študentov in programov Slovenija bo po razprodaji premoženja postala provincialna država, v kateri bodo zgolj podružnice multinacionalk in malo gospodarstvo. Ta podjetja bodo uspešna, saj so Slovenci dobro izobraženi, delovni in lahko vodljivi. Nastajala bodo podjetja, ki bodo med najboljšimi podružnicami multinacionalk, kot so že sedaj npr. Renault, Henkel Slovenija, Helios. Le redki bodo obdržali vsaj del raziskav in razvoja (kot je npr. Lek), več možnosti bodo imeli pri inovacijah, kot je npr. BSH Hišni aparati. Taka podjetja bodo potrebovala dobro kvalificirano delovno silo (električarje, ključavničarje, zidarje, mizarje ipd.) in sorazmerno manj visoko izobraženih strokovnjakov. Slovenija se zaradi krize že spopada z zmanjšanjem potreb po visoko izobraženih kadrih, ki zato vse bolj iščejo zaposlitev v tujini ('odliv možganov'). Vendar se ob tem postavlja vprašanje, zakaj izobraževati drage diplomante, zdravnike in doktorje znanosti za tujino, če za to ni dovolj sredstev? Pri nas vpisujemo v terciarno izobraževanje okoli 70 % generacije, skoraj največ med članicami EU; priporočilo Evropske komisije je 30 %. Razmerje med diplomanti družboslovja in tehnike je pri nas 2,68, v Avstriji 1,16 in v Nemčiji 0,98. Zato bo potrebno vpis na visoke šole in univerze prepoloviti s selekcioniranjem vpisanih in bistveno znižati število diplomantov vseh vrst študija na eni strani z izjemo naravoslovno‐tehniških, kjer bo znižanje lahko nižje – okoli četrtine. Na drugi strani bo nujno povečati delež poklicnega in srednje strokovnega izobraževanja na račun splošnega (gimnazij) in uvesti dualni izobraževalni sistem. Potrebno bo povečati število kadrovskih štipendij, ki jih sedaj dobiva samo 2,3 % vseh dijakov in študentov. Konkretno je bilo v letu 2012 podeljenih 4049 kadrovskih štipendij, 2416 študentom in 1632 dijakom. Najbolj iskani poklici v štipendijski shemi so bili na univerzah magister inženir strojništva (27), diplomirani inženir strojništva (19) in magister inženir elektrotehnike (13) ter na srednjih šolah strojni tehnik (22), oblikovalec kovin, orodjar (16), gostinski tehnik, natakar (16), lesarski tehnik (13) in metalurg (12). Univerze bodo morale vsaj prepoloviti število izobraževalnih programov in smeri, ki se ne bodo smele podvajati. Sedaj imamo kar 861 programov, v EU jih je na milijon prebivalcev povprečno pol manj. Potrebno bo selektivno odpuščanje pedagoškega in raziskovanega kadra, v katerem naj bi ostali mednarodno uveljavljeni ali praktično uspešni posamezniki, zaposlovali naj bi kakovostne nove sodelavce. Krčenju se bodo morali prilagoditi študijski programi, metodologija poučevanja, učenje in raziskovanja. Kakovost in uporabnost študija se bosta morali povečati in presegati ravni razvitih držav EU. Ker v naslednjih letih ne bo bistvenega povečanja javnih sredstev, bo potrebna prodaja ali podnajem prostorov in opreme s ciljem nakupa moderne pedagoške, raziskovalne in pilotne razvojne opreme. Raziskovalni inštituti se bodo morali usmeriti na sodelovanje z gospodarstvom ter na mednarodno financiranje raziskav in razvoja. Mladi bodo morali po doktoratu v prakso in se bodo na univerze in inštitute vračali s konkuriranjem na javnih razpisih. Pospešiti bo potrebno rojevanje novih, zlasti visokotehnoloških malih (ostružnih – spin‐off, začetnih – start‐up) inovativnih podjetij v inkubatorjih, tehnoloških parkih in industrijskih conah ter institucij s tveganim kapitalom (skladov, poslovnih angelov). 127
8.3
Pomen in usmeritve izobraževanja inženirjev Inženirji v sedanji slovenski družbi večinoma nimajo svojega pravega mesta; izjema so izvozna podjetja z lastnim razvojem. Tudi sicer je v politiki, vodstvih družb, državni upravi, vladi premalo tehniško izobraženih kadrov. Tako je bilo npr. na zadnjih volitvah od 90 izvoljenih poslancev samo 10 inženirjev in tehnikov ter 12 zdravnikov in naravoslovcev, družboslovcev je bilo 68 (11 pravnikov, 18 ekonomistov in 39 drugih družboslovcev). Zadnje leto smo imeli prvič na čelu vlade inženirko, v naslednji vladi je ne bo. Kvote za inženirje bi morali v vodstvenih organih podjetij in države predpisati tako kot ženske kvote. Mednarodni odbor tehniških in naravoslovnih akademij (CAETS) meni, da so inženirji ključnega pomena za učinkovito razvoj in vodenje tehnologij, inovacije in družbeno blaginjo človeštva. Vsi veliki izzivi človeštva – trajnostni razvoj, energija, hrana, surovine, informacije in komunikacije – zahtevajo tehnološke rešitve na svetovni ravni. Inženirji povezujejo naravoslovje in tehnologijo, zato jih je potrebno vzgajati v vseobsegajočem razmišljanju. Izobraževanje inženirjev mora odsevati sodelovanje inženirjev v industriji in akademski sferi (univerzah in inštitutih). Temeljiti mora na sodobnih raziskavah in inovacijah v izobraževalni praksi. Reševanje problemov, izkustveni in na informatiki temelječ študij, podjetniško razmišljanje mora biti del kulture tehniških šol. Sodelovanje, timsko in vodstveno delo, multikulturne izkušnje, komunikacijske in informacijske spretnosti, etika in pravila ter projektno vodenje so za študij obvezni. Zgodnje raziskovalne izkušnje (tudi na 1. stopnji študija) razvijajo kulturo zvedavosti, ustvarjalnosti in odkritij. Izobraževanje za trajnostni razvoj mora biti celovito in interdisciplinarno, namenjeno doseganju otipljivih rezultatov, sodelovanju lokalnih skupnosti, spodbudam od spodaj, partnerstvu, mreženju, razvoju zmogljivosti, inovacijam in pobudam in uvajanju dobrih praks. Kazalci (ISLE) so: nove tehnologije, celovit pristop, sodelovanje, kritično razmišljanje, na projektih temelječe učenje, ustvarjalnost, sposobnost mreženja, internacionalizacija, , interdisciplinarnost, motiviranje, prenosljivost, inovacijsko delovanje. Univerze morajo imeti sredstva, opremo, čas in plačilo učiteljem, da se lahko posvetijo inovativni praksi tehniškega izobraževanja. Vseživljenjsko izobraževanje zahteva premoščanje prepadov med naravoslovjem in tehnologijo, globalizacijo inženirskih znanj ter občutljivost za nacionalne interese in vrednote. Akreditacija mora temeljiti na dosežkih diplomantov. Tehniška izobrazba s širokim temeljnim znanjem mora biti začetna točka karierne poti v eni od številnih področij tehniške specializacije s strukturiranim razvojem in vseživljenjskim učenjem; omogoča največjo gibkost in gibljivost za prilagajanje spreminjajočim se potrebam. Tehniško izobraževanje mora spodbujati boljše razumevanje potreb po tehnološkem in znanstvenem svetovanju politikom. Kakovost izobraževanja in kadrov Zgoraj opisane analize so pokazale, da se kakovost slovenskega šolstva počasi, vendar opazno znižuje. To je po eni strani posledica zniževanje že prej skopih javnih in zasebnih sredstev. Posledično je oprema vse bolj zastarela, študij kabinetni namesto praktičnega, premalo je sodobne in tekoče literature, delo s študenti je odtujeno in stiki s tujino so preskromni. 128
Vse bolj se kažejo kadrovske težave. Nizke plače ne morejo zadržati najbolj sposobnih, ki odhajajo v tujino, ostajajo pa manj sposobni in manj ambiciozni. Premajhen je pretok kadrov v in iz gospodarstva, v in iz tujine, zlasti najbolj razvitih držav in univerz. Premalo je odličnosti in vrhunskosti pri raziskavah, poučevanju in izumih, sodelovanja z uporabniki in prenosa praktičnih znanj. Pojavljata se nepotizem in klientelizem, bati se je tudi korupcije (pri diplomah, izpitih, napredovanjih ipd.). Sodelovanje industrija‐univerza Industrija ima prenizko dodano vrednost, zato bo potrebno v proizvode, procese in storitve vgraditi več znanja, uporabiti izsledke množične in poklicne inovativnosti. Poleg raziskav in tehnološkega razvoja bo potrebno tudi strateško sodelovanje (partnerstvo) med industrijo in univerzami. Navajamo nekaj napotkov, do katerih so prišli v Science|Business Innovation Board (2012). Politika mora poskrbeti za: 1. stabilno gospodarsko okolje (financiranje in reguliranje dolgoročnih strateških partnerstev); 2. pustiti univerzam avtonomijo (odbori in dekani, ne ministri), da bodo delovale učinkovito in vzpostavljale sodelovanje; 3. nagrajevati dejavne, sodelovalne univerze in jih dajati drugim za zgled; 4. pomagati univerzam pri prizadevanju za odličnost, samo najboljše bodo koristile gospodarstvu. Kadar podjetja in univerze sodelujejo, da bi premikale meje znanja, postanejo močan dejavnik inoviranja in gospodarske rasti. Najbolj znan je primer Silicijeve doline, ki že pol stoletja preoblikuje industrijo in modernizira vlogo univerz. Direktorji in akademiki, ki sodelujejo v partnerstvih industrija‐
univerza, se strinjajo, da je za uspeh sodelovanja potrebno naslednje: 1. Vodstvo univerze, strateška prioriteta s cilji, komuniciranje, nagrajevanje, financiranje so ključni. 2. Dolgoročno strateško sodelovanje in vgrajena prilagodljivost: delitev dela (univerzi osnovne raziskave na mejah znanja), ustvarjalnost in nadarjenost omogočajo bodoče (5–10 let) inovacije. 3. Začnite s skupno vizijo in razvijajte strateško sodelovanje: vrhunske raziskave, izmenjava informacij, viharjenje možganov, uravnoteženo sodelovanje obeh strani. 4. Vodje naj bodo ljudje, ki poznajo obe strani sodelovanja: akademiki z industrijsko prakso, ki obvladajo več ved, so mentorji in povezovalci. 5. Spodbujajte dialog – pospešujte izmenjavanje zamisli: z dialogom, ustanavljanjem svetovalnih in izvršnih odborov, sodelovanjem z vodstvom družbe v strateških zadevah. 6. Ne vztrajajte na intelektualnih pravicah, bistveno je znanje: okvirni sporazum, ekonomične rešitve, ugoden vpliv projektov z industrijo na posodobljenje poučevanja in učenja (študija). 7. Spodbujajte multidisciplinarni pristop k raziskovanju in učenju. 8. Ne vztrajajte pri strogem ocenjevanju koristi strateške zveze: sodelovanje potrebuje čas, določene smotre, ne gre predvsem za članke ali patentne prijave, kakovost (odlična znanost uspeh pri prijavah sofinanciranja) je pomembnejša od količine. 9. Ponovno opredelite vlogo raziskovalne univerze ob sodelovanju z industrijo kot vira kompetenc in reševanja problemov za družbo: poslanstvo, pospeševanje inovacij. 129
Bolonjska reforma Bolonjska reforma je doživela veliko kritik, vendar se je uveljavila v Evropi. Kritiko reforme povzemamo iz članka Bolonjska reforma ali samouničenje evropskega visokega šolstva (Kosovel, 2013). Univerza je nastala v srednjem veku kot skupnost učiteljev in študentov; ukvarjala se je z znanjem zaradi znanja samega. S krizo sholastike se je težišče prevesilo na stran učitelja in se preselilo na akademije, v salone in privatno organizirane oblike znanstvenega raziskovanja. Na prelomu 18. in 19. stoletja je v Berlinu nastala prenovljena, Humboldtova univerza kot izobraževalna in raziskovalna institucija. Imela je laboratorije in knjižnice, kjer so študenti lahko raziskovali. Osrednja figura ne sme biti učitelj, temveč študent, ki sam raziskuje in odkriva – univerza s tem omogoča razvoj in širjenje znanja. Znanstveni razvoj kot temelj univerza se realizira v kulturi kot bistvu univerze. Kultura je bila hkrati objekt in razvoj. Objekt kot enotnost vseh vednosti, ki jih na univerzi poučujejo, in razvoj kot proces kultiviranja posameznika. Univerza je področje avtonomnega učenja, raziskovanja in študiranja, kar pomeni, da si cilje postavlja sama. Pri tem mora po Humboldtu pluti med Scilo golega (intelektualnega) užitka in Karibdo praktične uporabnosti. Univerze so odprle vrata tudi nižjim razredom in ženskam. Humboldtov model so prevzele vse države, tudi Slovenija. Takšna univerza je bila temelj znanstvenega razvoja Evrope in posledično njene nadvlade nad ostalim svetom. V zadnjih desetletjih rektorji te ideje niso razumeli in prišlo je do zatona univerze. To nerazumevanje se pokaže v Magni Charti Universitatum Europaeum (Bologna, 1988), za časa vladavine Ronalda Reagana in Margaret Thathcer. Podpisalo jo je 755 univerz iz 80 držav, med njimi tudi tri naše (UL, UM in UNG). V njej so se rektorji zavezali k dolgoročnemu medsebojnemu sodelovanju med evropskimi narodi. V njej so potrdili Humboldtova načela, avtonomijo univerze kot institucije in širjenje znanja med mlajšimi generacijami. V njej pa se naenkrat pojavi zahteva po služenju univerze družbi in ne več študentom, ki nato kot široko izobraženi posamezniki spreminjajo družbo. Če univerza služi neposredno družbi, ne izobražuje več avtonomnih posameznikov, temveč ubogljive, ki bodo lahko služili družbi. S tem pa na temeljni ravni izgubi svojo avtonomijo. Vse to se zgodi v slutnji in strahu pred izgubo denarja – mi vam služimo, vi pa nas (še vedno) financirate. To je začetek konca Humboldtove univerze. Magna charta postane osrednji dokument, na katerega se reformatorji evropskega šolstva sklicujejo in s katerim legitimirajo svoje početje. Namesto da bi se univerza prenovila od znotraj, pride zahteva po reformi od zunaj, z značilnim neoliberalnim pristopom. Leta 1999, v času Billa Clintona evropski ministri za izobraževanje, tudi slovenski, podpišejo Bolonjsko deklaracijo. V njej se pojavijo pojmi: izzivi, kompetence, faktorji, cilji, rast, zavedanje, konkurenčnost, implementacija, obogatitev, Evropa znanja itd., ki so del podjetništva in ne šolstva. Reformatorji zapišejo med cilji povečano mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokošolskega izobraževanja. Ministri ugotavljajo, da imamo izjemno zgodovino, ne preveč izjemno sedanjost, zato moramo staviti na izjemno prihodnost. To naredimo tako, da jo napravimo učinkovito in konkurenčno. Pri tem pozabijo, da izjemna evropska kulturna in znanstvena tradicija ni bila izjemna glede na kriterije učinkovitosti in konkurenčnosti, temveč zato, ker je sledila lastnim ciljem. Da bi Evropa spet postala vodilna sila na področju izobraževanja, so ji ministri predpisali enoten evropski visokošolski prostor, ki mora slediti skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru: vsi izobraževalni nazivi morajo biti poenoteni, da se diplomanti lahko zaposlijo v kateri koli državi EU. 130
Poenotenje so dosegli s skrajšanjem osnovne stopnje študija na tri leta; to znižanje zahtevnosti mora hkrati promovirati mednarodno konkurenčnost evropskega šolstva in biti primerno za evropski trg dela. Zapisali so, da mora biti odgovor univerz hiter in pozitiven, nikakor ga ne morejo zavrniti. Avtonomija in prilagajanje družbenim potrebam sta torej dve plati istega kovanca. Z razvojem univerz se niso več ukvarjali rektorji, temveč ministri, ki so univerzo želeli zelo amatersko izkoristiti za gospodarski napredek, dohitevanje ZDA, kjer se je pod Clintonom zgodil ekonomski razcvet. Zaradi znižanja kriterijev zastavljenih ciljev (najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu) ne bo mogoče doseči. Vse večja moč korporacij je v politiko vpeljala managerski besednjak. Vendar ne gre samo za preimenovanje pojavov, ampak tudi za njihovo prevrednotenje.; Z njimi se med drugim spremeni tudi pomen znanja, ki se začne meriti po svoji dodani vrednosti, družba postane družba znanja. Namen Bolonjske reforme je enak: da Evropa postane družba znanja. Družba znanja pa ne pomeni, da je družba tudi bolj pametna. Gre za to, da postane znanje gospodarsko produktivno. Na dodani vrednosti temelječa družba znanja pomeni, da gospodarstvo temelji na visoko izobraženem kadru, ki razvija visokotehnološke proizvode. Znanje se torej kaže kot inovacija, kot nekaj uporabnega, ne abstraktnega. To znanje je zato v prvi vrsti tehnološko in tehnično znanje, ki je lahko merljivo kot dodana vrednost in se izmeri kot višji izkupiček pri prodaji. Dodana vrednost ni nič vzvišenega, nič velikega, nič pomembnega – je le način večjega zaslužka. Tehnični vidik znanja je v zadnjem desetletju postal dogma. Od tu do služenja univerze družbi je le korak. Evropski veljaki so razmišljali po enostavni logiki: več izobraženih – več zaposlitev – več dodane vrednosti – višja gospodarska rast. Kot da bi izobrazba sama ustvarjala zaposlenost, ki bi povrh prinašala visoko dodano vrednost. Če bi to bilo res, danes ne bi imeli velikega števila brezposelnih z visokošolsko izobrazbo in bega možganov. Visokotehnološki poklici so zelo omejeni, hkrati pa zahtevajo veliko cenene delovne sile za proizvodnjo takih izdelkov. Poleg tega potrebuje podjetniški duh, ki ga v šoli nismo razvijali, in kapital, ki ga je oblast sistematično uničevala (Proficia Dadas, Zvoni, Nova KBM). Iz univerze razuma in kulture je nastala univerza odličnosti s svojo vizijo in poslanstvom, družbeno odgovornostjo, strategijo razvoja. Vprašljivo je določanje kriterijev odličnosti (število Nobelovih nagrajencev, citiranja, učinkovitost študija), ki so si jih izmislili Američani. Osrednja figura univerze nista več niti učitelj niti študent, temveč administrator, ki nove kriterije določa in meri, hkrati pa ne sodeluje v pedagoškem in raziskovalnem procesu – ima neizmerno moč zato, ker univerza služi družbi. Države bolj skrbijo bonitetne ocene kot univerze. Preseneča, da so univerze sprejele birokratsko reformo. Izobražujejo le še človeške vire, ki morajo svoje znanje uporabiti na proizvodih s čim višjo dodano vrednostjo. Dodana vrednost univerze je vse bolj v tem, da to znanje študentom zaračuna. Tako namesto intelektualcev ustvarja potrošnike znanja. 9
PREDLOG SKLEPOV Na osnovi prikazanih podatkov je možno napraviti nekaj sklepov: Področje osnovnega in srednjega šolstva 
Podpiramo dvigovanje kakovosti izobraževanja, ki se preverja z mednarodnimi preizkusi znanja in tekmovanji. Kritična je bralna pismenost, za katero bi bilo smotrno nameniti dodaten učni čas. 131






Podpiramo sistematično odkrivanje in razvijanje nadarjenih in talentiranih učencev na učnem, intelektualnem, ustvarjalnem, umetniškem, športnem, vodstvenem področju, intenzivno delo z njimi ter dodatne aktivnosti, interesne dejavnosti, tekmovanja (predmetna, znanost mladini, …). Podpiramo uvajanje zunanjega preverjanja znanja s selektivno funkcijo na koncu osnovne šole. Selekcije ne razumemo le kot tekmovanja med učenci, razredi, šolami, temveč tudi kot specializacijo, iskanje najprimernejše poklicne usmerjenosti ter zahtevnosti izobraževanja. Časa, ki je v šolah namenjen za naravoslovne predmete, ne smemo krčiti. Tehnika je pri nas zapostavljena, kar se kaže v skromnem številu ur za tehnične predmete, čeprav je večina poklicev tako ali drugače povezana s tehniko. Nujna bi bila zlasti v zadnjem letniku, ko se otroci odločajo za nadaljnje šolanje. S povečanjem deleža vpisane generacije v gimnazije se je znižal standard znanja v njih. Zato je potrebno znižati vpis na gimnazije. Potrebno je povečati vpis na poklicne in tehniške šole – zanje je potrebno znižati normativ minimalnega števila dijakov v razredu. . Gimnazija je šola, ki pripravlja elite, zato se tekmovalnosti in selektivnosti ni mogoče izogniti. Matura ostaja ključni element preverjanja in izenačevanja kakovosti. Področje visokega šolstva 










Univerze so bistvenega pomena za prehod v ustvarjalno družbo, temelječo na znanju in podjetnosti. Vključene morajo biti v svetovno fronto raziskav in tehnološkega razvoja. Za to potrebujejo mednarodno primerljivo materialno osnovo in najboljše kadre. Njihov razvoj mora temeljiti na načelih trajnostnega (vzdržnega) razvoja, družbene odgovornosti, odličnosti in kulture kakovosti. Ukrepi in cilji Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 1011–2020 se ne uresničujejo – izjema je naraščanje števila in deleža visoko izobraženih. Potreben je razmislek o bolonjski reformi in vrnitvi: h Humboldtovi univerzi, na 4‐letni študij in znanstveni magisterij. Kriza je nesorazmerno močno prizadela visoko šolstvo, znižanja proračunskih sredstev so bila največja prav za visoko šolstvo in še večje za raziskovanje. To bo še poslabšalo uvrstitve Slovenije med državami OECD in EU. Do leta 2020 je potrebno doseči z Nacionalnim programom visokega šolstva predvidene cilje. Kakovost univerzitetnega študija in raziskovalno‐razvojne dejavnosti na univerzah je sorazmerno dobra, vendar zna v naslednjih letih pasti, če ne bodo izvedene predlagane spremembe in ukrepi. Povečati je potrebno mobilnost študentov in profesorjev v obe smeri. Povečati je treba družbeni in materialni ugled inženirjev in učiteljev ter njihovo vključenost v vse ravni gospodarskega, okoljskega, družbenega in političnega upravljanja. Univerze in visoke šole bodo morale zmanjšati število smeri in izbirnih predmetov, dokler bodo sredstva za visoko šolstvo nizka – racionalizacija programov. Znižanje sredstev naj bo nižje za raziskovalne univerze, saj smo po tem na repu držav EU in OECD, čeprav so diplomanti za državo donosni. Univerze in visoke šole morajo povečevati financiranje iz mednarodnih virov in večjega sodelovanja z gospodarstvom. Po izhodu iz krize je potrebno celotna sredstva za visoko šolstvo povečati na 2 % BDP. Zaradi pomanjkanja sredstev in manjših zaposlitvenih možnosti visoko izobraženih kadrov bo potrebno selekcioniranje vpisanih z maturo in sprejemnimi izpiti; država bo omejevala vpis skladno s potrebami trga dela. Potrebno je prepoloviti število študentov in število programov z namenom doseganja višje kakovosti in zaposljivosti ter nižje brezposelnosti mladih. Odpraviti je potrebno fiktivne študente in povečati delež tistih, ki v roku uspešno zaključijo študij. Fakultete in visoke šole se morajo truditi, da pridobijo sposobne in motivirane študente svoje usmeritve v sodelovanju s srednjimi šolami in z dodatnimi preizkusi znanj, spretnosti in sposobnosti. Delež diplomantov matematike, naravoslovja in tehnike se povečuje in se mora povečevati še naprej. 132




Na univerzah je potrebno rešiti problem ustanoviteljskega financiranja opreme. Univerze je potrebno odpreti konkurenci – mladi morajo po doktoratu obvezno v prakso, na tujo univerzo ali inštitut, nazaj lahko pridejo samo preko mednarodnega razpisa, kot v Nemčiji. Potrebna bo večja fleksibilnost pri najemanju in plačevanju učiteljev (stimulativne plače). Povprečne plače na univerzah zaostajajo ne samo za povprečno rastjo v Sloveniji temveč tudi za podpovprečno rastjo v raziskovalni in visoko strokovni sferi, zato jih ne bi smeli več zniževati. Naravoslovni inštituti naj se vključijo v Univerzo v Ljubljani, vsak obdrži svojo podiplomsko šolo in raziskovalci‐učitelji obvezo 2 h/t, s ciljema: o priti med 300 najboljših po lestvici Academic Ranking of World Universities (ARWU), o odpraviti sovjetski tip delitve sredstev za raziskovanje med inštituti in univerzami. 10 VIRI ALMA MATER EUROPAEA, 2014, Naj slovenske šole 2014, http://www.almamater.si/index.php/sl/naj‐sole‐2014, dostop 10‐02‐2014. ARWU, 2014, Academic Ranking of World Universities 2014, http://www.shanghairanking.com/ARWU2014.html, dostop 07‐11‐2014. CAETS, 2014, Educating Engineers, A Statement by the International Council of Academies of Engineering and Technoligical Sciences, Budimpešta, dostop 04‐06‐2014. EUROSTAT, 2014, Expenditure on education as a fraction of GDP or public expenditure, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=educ_figdp&lang=en, dostop 24‐07‐2014. EUROSTAT, 2014, Tertiary education graduates, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=educ_itertc&lang=en, dostop 20‐06‐2014. EUROSTAT, 2014, Total intramural R&D expenditure (GERD) by sectors of performance, vir: [rd_e_gerdtot], dostop 17‐11‐2014. EUROSTAT, 2014, Unemployment rate by sex and age groups – quarterly average, % [une_rt_q], Unemployment rate by sex and age groups – annual average, % [une_rt_a], dostop 06‐11‐2014. EVROPSKA KOMISIJA, 2013, Number of Erasmus students tops 3 million, http://europa.eu/rapid/press‐release_IP‐13‐657_en.htm, 08‐07‐2013. GEOHIVE, 2013, Global Population Statistics, http://www.geohive.com/, dostop 07‐11‐2014. ISLE, 2014, (Innovation in the teaching of Sustainable Development in Life sciences in Europe, 2013, Weingwerl, V. (urednica). Projekt LLL, http://www.isle‐project.eu, dostop 10‐07‐2014. Kosovel, B., Bolonjska reforma ali samouničenje evropskega visokega šolstva, Razpotja 11, 2013, http://www.razpotja.si/bolonjska‐reforma‐ali‐samounicenje‐evropskega‐visokega‐solstva/, 17‐06‐
2013. Lanvin, B. in Evans, P. (urednika), The Global Talent Competitiveness Index, 2013, http://global‐
indices.insead.edu/gtci/documents/gcti‐report.pdf, 26‐11‐2013. Miklavčič, K. Naše visoko šolstvo je družinsko visoko šolstvo, Delo, 25‐11‐2013. MINISTRSTVO ZA FINANCE, 2014, Sprejeti proračun, http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/sprejeti_proracun/, 21‐11‐2014. 133
OECD, 2014, Education at a Glance 2014: OECD Indicators, http://www.oecd.org/edu/Education‐at‐a‐Glance‐2014.pdf , 09‐09‐2014. PIRLS, 2012, Progress in International Reading Literacy Study 2011, http://www.iea.nl/pirls_2011.html, dostop 11‐12‐2012. PISA, 2012, OECD Programme for International Student Assessment, http://en.wikipedia.org/wiki/PISA_2012, dostop 03‐12‐2013. Science|Business Innivation Board AISBL, Making industry‐university partnership work, 2012, Edmondson, G. (Ed), http://www.sciencebusiness.net/assets/94fe6d15‐5432‐4cf9‐a656‐
633248e63541.pdf, dostop 07‐11‐2014. SURS, 2014, Demografsko socialno področje, Ekonomsko področje, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6628, dostop 07‐11‐2014. SURS, 2014, Demografsko socialno področje, Izobraževanje, http://www.stat.si/tema_demografsko_izobrazevanje.asp, dostop 29‐05‐2014. SURS, 2014 Povprečne mesečne plače po dejavnostih (SKD 2008), http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0701021S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_tr
g_dela/10_place/01_07010_place/&lang=2, dostop 07‐11‐ 2014. TIMSS, 2013, Trends in International Mathematics and Science Study, http://en.wikipedia.org/wiki/Trends_in_International_Mathematics_and_Science_Study, dostop 04‐
05‐2013. UMAR, Poročilo o razvoju, Zupančič, R. (urednica), Ljubljana, 2014, http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2014/POR_2014.pdf, 09‐05‐2014. WEBOMETRICS, 2014, Ranking Web of Universities, http://www.webometrics.info/en/Methodology dostop 03‐11‐2014. 134
II. ANALIZA RAZISKOVALNO‐RAZVOJNE DEJAVNOSTI, INOVACIJ IN PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI 1 RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA STRATEGIJA SLOVENIJE 2011–2020 (RISS) Do leta 2020 naj bi Slovenija vzpostavila odziven raziskovalni in inovacijski sistem, ki bi omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti: podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje. Posledično naj bi se povečal ugled raziskovalcev, razvojnikov in inovatorjev ter ugled teh poklicev. Že leta 2013 naj bi v raziskovalno razvojno dejavnost (RRD) vlagali 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev, do leta 2020 pa naj bi skupno z zasebnimi podjetji dosegli 3,6 %.1 Cilj je sodoben raziskovalni in inovacijski sistem (RIS), ki bo z učinkovitim reševanjem družbenih izzivov, dvigom dodane vrednosti na zaposlenega in zagotavljanjem več kakovostnih delovnih mest omogočal višjo kakovost življenja za vse. V ta namen je načrtovano:  učinkovito upravljanje RIS (spremljanje učinkovitosti, vrednotenje učinkov);  kakovostne raziskave v javnem sektorju – več avtonomnosti in odgovornosti javnih raziskovalnih organizacij (JRO), prenos znanja, sodelovanje v RRD EU in sveta, javno financiranje, etika v raziskavah in pri raziskovalcih;  gradnja zmogljivosti v podporo raziskavam in inovacijam – krepitev človeških virov, specializacija, razvoj infrastrukture (raziskovalne, podjetniško‐inovacijske in informacijske za podporo);  inovativno gospodarstvo – pospeševanje zasebnih vlaganj v RRD, več inovativnih mladih podjetij in njihova hitrejša rast, krepitev inovacijske sposobnosti podjetij;  promocija znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi in izobraževanju. Okvirni obseg sredstev za uresničevanje Raziskovalne in razvojne strategije Slovenije (RISS) je naložba, od katere družba dolgoročno pričakuje vračilo mnogokratnika vrednosti vloženih sredstev. Osnovni cilj javnega vlaganja v RRD naj bi bil postopno povečanje do 1,5 % v letu 2020. Zasebni sektor naj bi s sistemskimi in finančnimi spodbudami povečal vlaganja v RRD v višini 2,4 % BDP do leta 2020. Ker se bo BDP v letu 2014 zvišal, bi to letos pomenilo 352,5 M€ javnih sredstev (v RISS je bilo načrtovanih 414,7 M€) in 705 M€ zasebnih sredstev, skupaj 1057 M€ ali 3,0 % BDP. Po krizi in rezih v letih 2012 in 2013 bo to očitno nedosegljivo. 2 IZDATKI ZA RAZISKOVALNO‐RAZVOJNO DEJAVNOST (RRD) Intenzivnost RRD merijo z deležem skupnih izdatkov za RRD v BDP. Na lestvici držav OECD od leta 2013 vodi Izrael s 4,4 % (Graf 1). EU si je v lizbonski strategiji postavila barcelonski cilj – vlagati v RRD 3,0 % BDP, od tega 1,0 % iz javnih sredstev in 2,0 % iz podjetniških. V EU največ vlagata Finska in Švedska (po 4,0 %). Slovenija je bila s 3,0 % na povprečju EU‐27 in precej nad povprečjem držav OECD (2,37 %) – od bolj razvitih držav so za nami malo zaostale Švica, ZDA, Nizozemska, Velika Britanija, Norveška in Italija; enak delež kot mi imajo še Nemčija, Francija, Belgija in Estonija od novih članic EU‐
27. Zavedati pa se moramo, da je visok delež posledica evropskih sredstev, ki jih v naslednjih letih ne bo več. 1
Resolucija o RISS 2011–2020, Ur. l. RS 43/2011, 3. 6. 2011.
135
Graf 1 4.0
00
3.0
00
2.0
00
1.0
00
0.0
00
4.38
4.00
4.00
3 76
3.76
3.74
3.39
3.00
3.00
3.00
3.00
3.00
3.00
3.00
2.87
2.70
2.67
2.50
2.37
2.30
2.20
2.00
2.00
2.00
2.00
1.90
1 90
1.80
1.72
1.70
1.65
1 53
1.53
1.50
1.50
1.40
1.20
1.00
1 00
0.50
5.0
00
Izrael (2011)
Finska
Švedska
Avstrija
Korea(2010)
Japonska(2011)
Danska
Nemčija
j
Slovenija
Francija
Belgija
Estonija
EU‐27
Švica(2008)
Portugalska
ZDA(2011)
Nizozemska
OECD(2011)
Luksemburg
Avstralija (2010)
(
)
Španija
Romunija
Irska
Malta
Litva
Lit a
Madžarska
VB (2012)
Poljska
Norveška(2012)
Italija
Latvija
Bolgarija
Hrvaška
Slovaška
Češka
Ciper
Izdatki za RRD kot delež BDP (%)
Izdatkki za RRD ko
ot delež BDP
P v letu 201
13, v %
Vir: Eurrostat, 2014
Čeprav je EU v zadnjjih letih priza
adela velika gospodarskaa kriza, je v letih 2000–22013 veliko d
držav zelo povečalo
o vlaganja v RRD (Graf 2
2). Pri tem je bila rast vlaaganj v RRD vv zadnjem ddesetletju najjvečja pri novih člaanicah EU‐27
7, najbolj v R
Romuniji (za 23,8 %). Vse nove članice razen Sloovaške so imele večjo rast kot Slovenija, ki pa je bila
a s 6,2 % rrastjo pred bolj razvitim
mi članicami z izjemo Španije in Portugallske ter malo
o nad povprrečjem EU. V
Velja si pogledati Avstrijo, ki je kljubb visoki inte
enzivnosti RRD (3,55 % BDP) po rasti skoraj d
dohitevala Sl ovenijo. Povprečno letno povečanje intenzivnosti RRD v letih 2000–2013 v %
Graf 2 Povp
prečno letno
o povečanjee intenzivnosti RRD v lletih 2000––2013 v odvisnosti od in
ntenzivnostti RRD v letu
u 2013
26
RO
21
16
LV
V
11
PT
BG
G
6
CY
HU
PPL
SK
ITT
1
‐4
LT
ES
IE
SI
EU27
BE FR
DE DK
D
CZ
0.00
0.50
1.00
1.50
2.00
EE
2.50
0
3.00
AT
FI
3.50
4.00
4..50
Inteenzivnost RRD
D v letu 2013
Vir: Eurrostat, 2014
Graf 3). Najb
bolj se je Od leta 2007 napreej so bruto domačo izd atki za RRD zelo hitro naraščali (G
povečalo
o črpanje sreedstev iz evrropskih skladdov, zlasti zaa razvojne centre (185 M
M€, milijono
ov evrov), centre o
odličnosti in centre kompetenc (1200 M€). Potre
ebno je doda
ati, da je Sloovenija 2008
8 in 2011 136
spremenila metodologijo: a) v RRD so bila vključena nova podjetja in organizacije, b) prerazporejene so bile mejne enote med državnim in poslovnim sektorjem in c) uteži so dobili nedospeli odgovori (Adam, 2013). Na ta način so se izdatki za RRD v poslovnem sektorju povečali za 80 % v enem letu! V letu 2014 se rast že upočasnjuje. Nezanesljivim podatkom in primerjavam se je v letu 2012 pridružilo veliko znižanje javnih sredstev za RRD zaradi varčevanja (Graf 4), zato slovenske in estonske številke v Grafih 1–3 dolgoročno niso vzdržne. Graf 3 3.50
Deleži vseh bruto domačih izdatkov za RRD v BDP po sektorjih izvajanja RR dejavnosti
3.00 3,07*
Delež BDP v %
3.00
2.47
2.50
2.00
1.50
1.00
1.33 1.32 1.38 1.42 1.44
0.68 0.70 0.72 0.77 0.81
1.66
1.56 1.53
1.85
2.10
1.49 1.56 1.45
1.43
1.32 1.45
1.20
1.07
0.90 0.92 0.84 0.97 0.88 0.94 0.87
1.83
2.63
1.99 2.03
0.34
0.28
0.50
0.00
1996199719981999200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014
RRD izdatki poslovnega sektorja
RRD izdatki državnega sektorja
RRD izdatki visokošolskega sektorja
Celoten delež BDP za RRD
Vir: SURS
* Napoved za leto 2014
Pri investicijskih sredstvih za RRD imamo podobno sliko kot pri vseh izdatkih za to dejavnost. Od 928 M€ celotnih izdatkov za RRD je bilo 163 M€ (17,6 %) namenjenih za investicije (Graf 4). Večino (147,2 M€ ali 90,4 %) je financiral poslovni sektor, 9,30 M€ (5,7 %) inštituti in 6,29 M€ (3,9 %) visokošolski sektor. 2.1 Raziskave v javnem sektorju V skoraj vseh državah EU je financiranje RRD iz javnih sredstev stabilno, niha financiranje iz privatnih sredstev. Slovenija je v tem izjema (Graf 5), saj se je financiranje iz javnih sredstev občasno zelo znižalo: v letih 2003–2004 za več kot –10 % letno. Leta 2012 (190 M€ proračunskih sredstev) so se sredstva Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ARRS (170 M€) znižala za 22 M€ (milijonov evrov) ali –13 % in leta 2013 še za 7 M€ ali 4 %, skupaj za 29 M€. Slovenija je med tistimi članicami EU, ki imajo najmanjši delež stabilnega financiranja RRD. V letih 2009–2010 so javna sredstva za RRD zrasla od 0,55 % na 0,65 % BDP, že v letu 2011 so začela ponovno upadati. V letih 2012 in 2013 so se znižala za tretjino in dosegla zgodovinsko nizek nivo okoli 0,4 % BDP, pri čemer se je zaradi krize še BDP znižal za okoli 12 %. V letošnjem letu ponovno beležimo rahlo rast. 137
180.00
160.00
140.00
120.00
100.00
80.00
60.00
40.00
20.00
0.00
38.58
28.85
310.38
3.83
5.48
42.83
32.58
339.87
4.92
4.80
44.27
33.75
320.35
5.42
5.04
45.52
33.25
379.92
6.52
5.65
39.90
24.86
412.76
6.88
8.04
46.17
29.48
483.71
8.44
8.16
52.13
37.78
500.51
6.96
7.32
61.78
45.75
616.95
8.64
7.33
69.79
52.33
656.88
8.21
9.18
95.49
75.16
745.94
8.43
11.84
140.60
124.95
894.21
9.12
6.46
162.90
147.23
928.31
9.30
6.29
Investicijska sredstva v milijonih EUR
Investicijska sredstva za RRD po sektorjih izvedbe 1,000.00
900.00
800.00
700.00
600.00
500.00
400.00
300.00
200.00
100.00
0.00
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Vir: SURS
Investicijska sredstva skupaj
Državni sektor (inštituti)
Privatni nepridobitni sektor
Celotni bruto domači izdatki za RRD v milijonih EUR
Graf 4 Poslovni sektor
Visokošolski sektor
Celotni izdatki za RRD
Graf 5 Delež BDP v %
Javna sredstva za RRD kot delež BDP v %
1.00
1.00
0.90
0.90
0.80
0.80
0.70
0.70
EU
0.60
0.60
Slovenija
0.50
0.50
Češka
0.40
0.40
Poljska
0.30
0.30
Bolgarija
0.20
0.20
Nemčija
Vir: European Innovation Scoreboard 2014, Ministrstvo za finance (Državni proračuni)
*Napoved za leto 2014
Visokošolski sektor je imel že v času najvišjega javnega financiranja RRD zelo majhen delež sredstev (v letih 2010–2012 po 0,29 % BDP), kar je dobra polovica evropskega povprečja (0,49 %). Prehitevajo nas ne samo vse razvite države EU‐27, temveč tudi nove članice: Estonija (0,67 %), Litva (0,50 %), Češka (0,40 %) in Latvija (0,34 %). Slovenija je ena redkih držav, ki vlaga v RRD univerz manj kot v inštitute (Graf 6). Gre za dediščino socialističnega (komunističnega) sistema, ki je še prisoten v nekaterih drugih novih članicah EU (npr. Češki). Sicer razvite države vlagajo v univerze bistveno več, v inštitute pa približno toliko kot pri nas (primer Avstrija). 138
Graf 6 Javna srredstva za R
R&R univerrz in inštituttov na preb
bivalca (EU228 = 100%)
% od letnega povprečja EU28
250
225
200
175
150
125
EU2
28 = 100%
100
75
50
25
0
2004
2002
A‐univ
A
Sl‐inšt
A‐Inšt
A
CZ‐inšt
CZ‐univ
Sl‐univ
2006
2008
8
20
010
22012
Vir: Eurrostat, 2014
Mednaro
odno primerjavo deleže
ev raziskovaalcev v inštittutih (državnem sektorjju) prikazuje
e Graf 7. Slovenijaa je z 20,7 % % v samem vrhu držav, večinoma so
o pred in za nami bivše e socialistične
e države. Vodilna jje Rusija, Esttonija se je n
najbolj približžala razvitim in nas povso
od prehitevaa.. Prve razvitte države EU imajo
o okoli 16 % delež. Najbo
olj razvite, m
manjše državve so na repu
u seznama z 2–4 % raziskovalcev. Povprečjje je okoli 12 1 %. To se
eveda ne poomeni, da dobivajo d
naši inštituti prreveč, temvveč imajo univerzee premalo. Graf 7 30.0
20.0
10.0
0.0
31.6
24.9
23.6
21 6
21.6
20.7
20.3
19.8
19.1
19.0
19 0
18.9
17.6
16.9
16.4
15 5
15.5
14.8
13.0
11.9
11.7
11.6
11 6
11.2
8.9
8.4
7.4
7.3
73
6.4
5.4
4.9
4.7
45
4.5
4.3
3.6
3.4
3.1
1.9
19
40.0
Rusija
Luksemburg
Madžarska
Poljska
Slovenija
Češka
Mehika
Islandija
Kitajska
Slovaška
Španija
Norveška
Italija
Nemčija
Južna Afrika
Nizozemska
Estonija
NZ
Finska
Francija
Avstralija
Turčija
Belgija
Koreja
Kanada
Čile
Japonska
Portugalska
Avstrija
Švedska
Irska
VB
Danska
Švica
Š i
Delež raziskovalcev v %
Raziskovvalci v vladnem sektorrju (samostojnih inštitutih) kot deelež vseh raziskoovalcev v lettu 2011
Vir: OEC
CD Science, Teechnology and
d Industry Scooreboard 2013
3
Mednaro
odno primerrjavo deleže
ev v visokošoolskem sektorju prikazu
uje Graf 8. SSlovenija je s 27,7 % precej na koncu lesttvice, vendarr so za nami tudi nekate
ere najbolj ra
azvite državee (Nemčija, Japonska, Koreja), ki imajo izreedno močan poslovni se ktor RRD. Na vrhu lestvice so z nad 60 % nekatere bivše socialistiične države iin razvite držžave, kot staa Velika Britaanija in Švica
a ter nekaterre hitro se ra
azvijajoče države, kkot sta Čile in
n Estonija. Povprečje držžav je okoli 35 %. 139
Graf 8 6
60.0
4
40.0
2
20.0
0.0
67.5
62.3
61.9
61.4
60.2
57.8
57.1
57.0
53.6
53.2
49.4
47.7
45 1
45.1
41.0
39.3
37.5
37.1
36.2
36 2
35.8
34.9
34.8
33.5
33.4
33 4
32.5
29.9
29.3
28.3
27 7
27.7
26.7
20.1
19.2
18.9
17.9
17 9
14.1
8
80.0
Slovaška
VB
Poljska
j
Portugalska
Čile
Avstralija
NZ
Švica
Južna Afrika
Estonija
Turčija
Španija
Belgija
Italija
Islandija
Nizozemska
Irska
Mehika
Norveška
Švedska
Danska
Češka
Kanada
Avstrija
Finska
Francija
Madžarska
Slovenija
Nemčija
Rusija
Japonska
Kitajska
Luksemburg
Koreja
Delež raziskovalcev v %
Razisko
ovalci v viso
okošolskem
m sektorju kot delež vs
k
eh raziskovvalcev v letu 2011
Vir: OEC
CD Science, Teechnology and
d Industry Scooreboard 2013
3
Slovenijaa ima v posllovnem sekttorju rahlo nnadpovpreče
en delež raziskovalcev (551,4 %), povvprečje je okoli 47 % (Graf 9). Pri nas so v ta delež vvključeni tudi centri odličnosti in ko mpetenc. Vo
odilne so najbolj rrazvite državve in Kitajskka. Za nami so Nizozemska, Norveška, Belgija inn Švica ter vse nove članice EEU. Graf 9 6
60.0
4
40.0
2
20.0
0.0
77.4
74.8
62.3
62.1
61.6
60.4
59.9
59.3
58.4
57.8
57.4
57.2
51.4
49.5
48.1
48.0
47.3
46.8
46 8
45.5
42.2
41.1
41.1
39.4
39 4
38.6
34.5
33.3
32.8
31.3
30.6
29.9
23.9
22.4
16.5
16 5
13.4
8
80.0
Koreja
Japonska
Avstrija
j
Kitajska
Danska
Švedska
Kanada
Irska
Francija
Nemčija
Finska
Luksemburg
Slovenija
j
Nizozemska
Madžarska
Rusija
Norveška
gj
Belgija
Češka
Turčija
Švica
Mehika
j
Islandija
Italija
Španija
Estonija
VB
NZ
Južna Afrika
Avstralija
Čile
Portugalska
Poljska
Slovaška
Delež raziskovalcev v %
Razisko
ovalci v posllovnem sekktorju kot delež vseh ra
aziskovalceev v letu 2011
Vir: OEC
CD Science, Teechnology and
d Industry Scooreboard 2013
3
nanciranje iz evropskih
h sredstev
2.2 Fin
Vrednosst pogodb zaa sofinanciranja raziskavv v okviru 7. okvirnega programa p
(O
OP, 2007–201
13) je po podatkih
h MIZŠ znašaala 166 M€; to je več koot dvakratnikk 6. OP (76,4
4 M€). Poveččalo se je tudi število udeležen
ncev (od 616
6 na 888) ter število poggodb (od 503 na 700). V
V letu 2013 j e Slovenija d
dobila na prebivalcca 19,44 M€
€ sredstev EU E (Graf 100). Pred nam
mi so samo razvitejše r
drržave, tik za
a nami je Estonija,, sledijo Nem
mčija, Španijja, Portugalsska, Italija itd
d. Po številu projektov nna milijon pre
ebivalcev 140
smo s 57,9 na 1. mestu (kar pomeni manjše projekte); prav tako smo s 185.557 € najboljši po financiranju projekta na milijon prebivalcev. Imamo 5,3 vodje projektov na milijon prebivalcev, kar nas uvršča za razvitejšimi državami, vendar smo pred Nemčijo in vsemi novimi članicami EU. Med slovenskimi raziskovalnimi organizacijami je bil po European Research Ranking 2013 najboljši Institut Jožef Stefan, na 80. mestu s 34,54 točkami in pridobljenimi sredstvi EU v višini 8,38 M€ (od skupnih 40,03 M€). Druga je univerza v Ljubljani z 18,72 točkami in 8,05 M€ sofinanciranja. Slovenija nima predstavnice med 72 najuspešnejšimi univerzami, med inštituti je IJS na 26. mestu. Rezultati so še boljši, če jih preračunamo na zaposlenega v inštitutu. Med kriteriji so: najmanj 5 projektov letno, celotno financiranje projektov, v katerih je organizacija sodelovala in financiranje na partnerja, celotno število projektov, mreženje (rang, sloves) iz internetnih povezav, stalnost partnerjev pri več projektih, vodenje projektov in pestrost (po vedah in pogostosti pojavljanja). Najbolj uspešni smo bili v IKT, nanomaterialih in nanotehnologijah ter človeških virih (mladi raziskovalci iz programa Marie Curie). Graf 10 6.46
5.59
5.52
3.84
2.76
1.81
Madžarska
Češka
Litva
Slovaška
Poljska
Romunija
9.29
Latvija
6.60
10.29
Italija
Hrvaška
11.08
15.01
Španija
Vir: European Research Ranking, Eurostat
Portugalska
15.02
Nemčija
19.02
Estonija
22.17
Norveška
19.44
23.17
Finska
Slovenija
23.62
Avstrija
25.89
Irska
31.36
35.61
Nizozemska
Švedska
36.55
40.00
35.00
30.00
25.00
20.00
15.00
10.00
5.00
0.00
Danska
EUR
Financiranje projektov na prebivalca v letu 2013
2.3 Raziskave v poslovnem sektorju Nivo (intenzivnost) vseh izdatkov za RRD je ključen za bodočo konkurenčnost nacionalne ekonomije, zaposlenost in gospodarsko rast. Poslovni RRD je tržno pogojen, zato so poleg njegovega obsega izredno pomembni tudi njegovi trendi. Na vrhu sta bili leta 2013 ZDA in Japonska, sledile so Finska (2,29 %), Švedska (2,19 %) Nemčija in Danska (1,99 %) ter Slovenija (1,98 %); za nami so bile Avstrija, Belgija in Francija. Izdatki Slovenije za RRD v poslovnem sektorju so bili za 1,5 % višji kot leta 2012 (1,95 % BDP), nad povprečjem EU‐27 (1,29 %) in pred vsemi novimi članicami EU (Graf 11). Za nami so zaostale nove članice EU: Češka (1,03 %), Madžarska (0,98 %), Estonija (0,83 %) idr. Žal naš delež ni v celoti iz poslovnega sektorja, kot smo zapisali zgoraj – sprememba metodologije ter financiranje centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov, ki je bilo prikazano kot naložba poslovnih subjektov, ne omogočajo primerjav s preteklimi leti; metodologija tudi ni povsem usklajena z ono v Eurostatu. V poslovni sektor gre 15 % javnih sredstev ali 29 milijonov evrov. Nekaj navidezne rasti je prispeval tudi padajoči BDP. 141
Graf 11 Litva
Latvija
Romunija
Poljska
l šk
Slovaška
Hrvaška
Bolgarija
Španija
Portugalska
lk
Malta
Italija
Estonija
E t ij
Luksemburg
Norveška
Madžarska
VB
Češka
EU 28
Nizozemska
Francija
0
Finska
0.5
50
Avstrija
Belgija
1.0
00
Danska
1.5
50
Slovenija
2.0
00
Nemčija
2.29
2.19
1 99
1.99
1.99
1.98
1.93
1.58
1 58
1.44
1.29
1.14
1 05
1.05
1.03
0.98
0.89
0.83
0.71
0.67
0.66
0.65
0.46
0.41
0.40
0.38
0.38
0.24
0.17
0.12
2.5
50
Švedska
Izdatki za RRD kot delež BDP
(%)
Izdatkki za RRD v p
poslovnem sektorju v letu 2013 kot delež BD
k
DP v %
Vir: Eurrostat, 2014
Za 8 centrov odlično
osti in 7 komp
petenčnih ceentrov so bili registrirani kot zasebnee družbe in so dobili v minulih letih 122 milijonov m
evrrov. Centri oodličnosti so
o oktobra la
ani poročali o 145 povezavah s podjetji, 79 patentih
h, 103 raziskkovalno‐razvoojnih projekktih in 221 in
novacijah. Doosežki komp
petenčnih centrov so da takratt bili: 124 in
novacij, 39 ppatentov, 127 izdelkov in
n 8 poslovniih modelov. Skupaj z razvojnim
mi centri naaj bi premosstili 'dolino ssmrti' s povezovanjem znanosti z
in ggospodarstvva. V oba mehanizzma je bilo vvključenih 40
0 javnih razisskovalnih orrganizacij in več kot 700 raziskovalce
ev. Žal so bili vsi seedeži teh cen
ntrov v razvittejši zahodnii Sloveniji, vzzhodna regija
a je bila zapoostavljena. Povprečna rast vlaganj slovenskkega gospoddarstva v RRD je bila v zadnjem z
letuu pozitivna (1,54 %). p
Povprečno povečanjje v EU‐28 (1,57 %, Grraf 12) je bilo nižje, kot je bilo 20012, kar je posledica Vlaganja so rrasla hitreje v manj razvitih Poljski, LLatviji, Slovašški, Češki in Bolgariji. gospodaarske krize. V
Za nami so Nemčiija, Nizozem
mska, Franci ja in Avstrija. Večina razvitih držžav je zaostajala za t
državv je bila rasst negativna,, tudi v Švedski, Italiji iin Finski. Na
ajbolj sta povprečjjem EU, v tretjini zaostajali Estonija in Romunija. Graf 12 33.06
‐33
06
‐36.84
0.00
‐20.00
‐40.00
Finska
Portugalska
Malta
Estonija
Romunija
20.00
20.59
16 67
16.67
16.67
15.15
13.33
11.76
7.29
5.26
3.49
1.94
1.94
1.57
1.54
1.53
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0 00
0.00
‐1.35
‐1.47
1 49
‐1.49
‐2.97
‐4.41
‐8.00
40.00
Hrvaška
Ciper
Madžarska
Poljska
Latvija
Slovaška
Češka
Bolgarija
Norveška
VB
Belgija
EU 28
Slovenija
Nemčija
Nizozemska
Francija
Avstrija
Litva
Danska
D k
Luksemburg
Švedska
Italija
Španija
Letno povečanje sredstev za RRD (%)
Letno povečanje sredstev zaa RRD v poslovnem sek
ktorju v letuu 2013
glede na leto 201
12 v % Vir: Eurrostat, 2014
*Opomb
be: Preračunan
no glede na po
odatke za leto 2012 in 2013 ((Celotni letni izzdatki za RRD vv poslovnem ssektorju)
142
3 ZNA
ANSTVENA
A ODLIČN
NOST Znanstveeni rezultati odražajo po
omembnost države v sve
etovni proizvvodnji znanjja, njenega vpliva v
oz. odličnossti raziskovalnega dela. Merijo se zz bibliografsskimi kazalniki, kot so ččlanki v zna
anstvenih revijah, vplivnost teh revij v zna
anstveni sfe ri, pogosto citirani c
znan
nstveniki in nnagrajenci (N
Nobelovi, Fieldsovi idr.). Ti kazzalci so zelo pomembni za univerze, za inštitute
e so pomem
mbni tudi gosspodarski rezultati. S kazalci laahko medseb
bojno primerrjamo države
e, njihove orrganizacije (uuniverze, inšštitute) in znanstveenike. Slovenijaa je po številu objav na m
milijon preb ivalcev z 2 6
607 (67 več kkot leta 20122) na zelo visokem 6. mestu v EU (Graf 13) in je pred le
eti prehitela Avstrijo in N
Nemčijo, tokrrat tudi Velikko Britanijo. Slovenija emska. Za je precejj nad povpreečjem držav OECD – preed nami so ŠŠvica, skandinavske državve in Nizoze
nami so ZDA in Japo
onska, tudi vvse nove člannice EU‐27 –
– prva med n
njimi je na 114. mestu Esttonija, za njo je Čeeška. V zadnjih
h 16 letih see je delež našših objav v ssvetu skoraj podvojil (od 0,12 % na 00,21 %), zrassel je tudi delež v rregiji, uvrščeeni smo v vzzhodno Evroopo (Graf 14). Malo slabši, vendar 1 3 % nad povvprečjem EU‐27 in
n pred Nemčijo smo po šttevilu citatovv na milijon p
prebivalcev ((Graf 15); booljši od nas stta Belgija in Avstrijja. 6,000.00
4,000.00
2,000.00
0.00
4 757 79
4,757.79
3,808.89
3,443.61
3,067.80
,
3,031.32
2,606.67
2,536.37
2,523.19
2,518.59
2,450.50
2,143.83
1,922.22
1,839.18
1,832.99
1 832 99
1,819.29
1,781.84
1,715.01
1,701.77
1 701 77
1,552.80
1,543.55
1,123.18
955.47
947.64
917.42
906.63
691.87
683.80
Šttevilo znansstvenih obj av na milijo
on prebivalccev v letu 22013
Švica
Danska
Švedska
Finska
Nizozemska
Slovenija
VB
Kanada
Belgija
Avstrija
Izrael
Portugalska
Nemčija
Estonija
EU‐27
ZDA
Češka
p j
Španija
Italija
Grčija
Slovaška
Japonska
Madžarska
Litva
Poljska
Latvija
Romunija
R
ij
Število znanstvenih objav na milijon prebivalcev
Graf 13 Vir: Inteernational Scieence Rank, W
World Bank 20114, izračun
Graf 14 4.00
Delež objav Sloven
nije v svetu in vzhodni Evropi na m
milijon prebbivalcev (v %)
3.39
3.00
2.00
2.03
1.00
0.21
0.12
0.00
996 1997 199
98 1999 2000 2001 2002 20003 2004 200
05 2006 2007 2008 2009 22010 2011 201
12 2013
19
%
% v regiji
Vir: Inteernational Scieence Rank
143
% vv svetu
Graf 15 4000.00
3000.00
2000.00
1000.00
0.00
4204.06
3674 90
3674.90
3232.62
2579.53
2373.61
2255.62
2092.69
1956.83
1766.07
1749.87
1480.38
1349.20
1285.68
1262.26
1192.28
1192 28
1147.79
1046.25
1002.98
988.09
840.89
822.32
497.11
425.19
418 33
418.33
375.13
368.39
245.85
224.91
206.88
5000.00
Švica
I l dij
Islandija
Danska
Nizozemska
Švedska
Norveška
Finska
Belgija
VB
Avstrija
I
l
Izrael
Slovenija
Nemčija
Estonija
EU
27
EU‐27
ZDA
Italija
Portugalska
Španija
Grčija
Češka
Madžarska
Slovaška
Japonska
Poljska
Litva
Latvija
Romunija
Bolgarija
Število citatov na milijon prebivalcev
Število ccitatov na m
milijon preb
bivalcev v le
etu 2013
Vir: Inteernational Scieence Rank, W
World Bank 20114, izračun
Slabše sse Slovenija odreže pri kakovosti obbjav, ki jo merijo m
z odm
mevnostjo oobjavljenih člankov (s EU‐27 (0,58,
številom
m citatov na objavljeni čllanek) – z 0,,52 je pod povprečjem p
8, Graf 16). V V samem vrhu so ŠŠvica (0,88), Danska in Nizozemska. V
Veliko pred n
nami je Estonija, tik predd nami pa Ma
adžarska. Prehitelii smo Češko
o, za nami so druge nnove članice EU in Hrva
aška. Slovennska znanosst je bolj usmerjena v število
o objav kot v njihovo kkakovost. Z drugačnimi merili znansstvene odliččnosti bo ndar se bo veerjetno hkratti znižalo števvilo člankov.. mogoče popraviti ta položaj, ven
1.000
0.880
0.660
0.440
0.91
0.88
0.85
0.85
0.78
0.76
0.71
0.70
0 70
0.70
0.69
0.68
0.68
0.67
0.64
0.58
0.58
0.57
0.54
0.52
0.52
0,60
0 60
0.48
0.44
0.41
0.41
0.38
0.38
0.38
0.36
0.33
0.30
Po
ovprečno šte
evilo citatoov na znansttveno objav
vo v letu 20013
0.220
0.000
Islandija
Švica
Danska
Nizozemska
Belgija
Švedska
Avstrija
VB
Nemčija
Estonija
Finska
Norveška
Italija
ZDA
EU‐27
Španija
Lihtenštajn
Grčija
Madžarska
Slovenija
Portugalska
Češka
Japonska
Bolgarija
Poljska
Slovaška
Srbija
Hrvaška
Latvija
Romunija
R
ij
Kitajska
Število citatov na znanstveno objavo
Graf 16 Vir: SJR ‐ Internationa
al Science Ran
nk Citiranosst se pogosto
o meri s Hirsschevim indeeksom (H‐ind
deksom). Za Slovenijo znnaša 172, karr pomeni, da imam
mo 172 člankov, ki so bili b najmanj 172‐krat citiirani. Razvesseljivo je, daa je naš H‐indeks na milijon p
prebivalcev zzelo visok (G
Graf 17). Na 1. mestu je Islandija s 5
560, pred naami sta še Esstonija in Danska. 144
560.37
6000.00
H ind
deks na miliijon prebiva
alcev v letu 2013
2000.00
0.00
Italija
Nemčija
Poljska
Romunija
Japonska
111.73
84.79
83.48
77.83
74.82
71.20
59.11
56.11
49.09
46 69
46.69
44.84
41.27
37.85
28.81
28 81
27.99
26.74
25.72
25.47
21.20
19.65
14.57
11.38
10.93
10.11
8.72
7.66
5.45
4000.00
Islandija
Estonija
Danska
Slovenija
Švica
Finska
Norveška
Švedska
Izrael
Avstrija
Latvija
Belgija
Litva
Nizozemska
Slovaška
Madžarska
Grčija
Portugalska
Češka
Bolgarija
EU‐27
VB
Španija
H indeks na milijon prebivalcev
Graf 17 Vir: Inteernational Scieence Rank, W
World Bank 20114, izračun
Založben
na skupina Nature N
izdaja vsako letoo svoj indekss objav (Natture Publish ing Index – 2013), v katerem
m oceni 200 n
najboljših un
niverz in inšt itutov glede
e na objave (članki, pism a, kratka obvestila) v ure v letu 2013. Na prvih mestih so 3
3 ameriške un
niverze: Harvvard, MIT in Stanford skupini 118 revij Natu
s 387, 2228 oz. 170 p
prispevki oz. glede na do micil avtorje
ev 159, 85 ozz. 80 točk. Slledijo tri raziiskovalne inštitucijje: ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), nemška Družba Maax Planck in
n Kitajska akademiija znanosti. Med prvim
mi 100 je 91 univerz. Zad
dnja od 200
0 inštitucij im
ma 18 objav oz. 5,03 točke. V
V letu 2012 je Nature objjavil tudi list o držav, v kaaterih so inšttitucije z objaavami v skup
pini (Graf 18). Slovvenija je zaseedala 49. mesto med 1000 državami. Imela je 10
0 prispevkovv, 60 % manjj kot leta 2011. Keer je med njim
mi veliko soa
avtorjev iz tuujine, ima samo 0,61 točkk. Prve so ZD
DA z 2236 prispevki in 1639 toččkami, sedijo
o Velika Britanija, Nemččija, Japonskaa, Francija, K
Kitajska in Švvica (259 priispevkov, 109 točkk). Graf 18 Inde
eks založnišštva 2012, u
uvrščenost d
držav
Romunija
Poljska
Ciper
Portugalska
51
Slovenija
Češka
49
Bolgarija
34
47
Latvija
31
40
Estonija
9
29
39
46
56
Hrvaška
27
37
j
Grčija
80
0
60
0
40
0
97
Madžarska
Rang
1200
1000
62
73
Vir: Natture Publishing Index 2012
Makedonija
Srbija
Slovaška
20
0
0
Primerjaava seveda ne upošteva šštevila prebivvalcev. Če po
odatke o toččkah (CC) preeračunamo n
na milijon prebivalccev, dobimo
o razpored, v v katerem Sllovenija zaosstaja za 4 no
ovimi članicaami EU (Graf 19). Na prvem m
mestu je Esto
onija z 0,88 ttočkami, sleddijo Madžarsska, Češka, La
atvija in Slovvenija z 0,33 točkami. Za nami sta Portugallska in Hrvaška. 145
Graf 19 Primerjava držav po CC na milijon prebivalcev v letu 2012
0.88
0.80
0.58 0.57
0.60
0.39 0.37 0.34
0.30 0.29 0.28
0.40
0.20
0.09 0.07
0.04 0.02 0.02 0.02
Srbija
Romunija
Slovaška
Poljska
Bolgarija
Hrvaška
Makedonija
Vir: Nature Publishing Index 2012
Portugalska
Slovenija
Latvija
Grčija
Češka
Madžarska
Ciper
0.00
Estonija
CC/mio prebivalcev
1.00
O kakovosti raziskav v visokem šolstvu smo sicer že pisali v analizi izobraževanja. Za rang raziskovalnih inštitutov je manj podatkov kot za visoko šolstvo. Scimago Institutions Ranking (SIR) World Report 2013 ima na seznamu 2 744 raziskovalnih institucij (2 177 univerz in visokih šol, 595 zdravstvenih institucij ter 402 inštituta iz 106 držav), ki so objavile nad 80 % svetovne znanstvene produkcije v obdobju 2007–2011 (Scopus, Elsevier). Vanj so uvrstili institucije, ki so v letu 2010 objavile najmanj 100 znanstvenih dokumentov (člankov, preglednih člankov, kratkih pregledov, referatov itd., ki so zabeleženi v tej bazi). Na vrhu SIR so: Francoski znanstveno‐raziskovalni center, Kitajska akademija znanosti in Ruska akademija znanosti. Univerza v Trstu je 650., v Gradcu 675., v Vidmu 886. Za Slovenijo navajajo 6 institucij, ki so v svetovnem merilu zasedle naslednja mesta (v oklepaju je rang v vzhodnoevropski regiji); na koncu navajamo s + napredek oz. z – nazadovanje na lestvici: 1. 286 (9) Univerza v Ljubljani, +13 mest, 2. 741 (26) Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), +26 mest 3. 987 (46) Univerza v Mariboru, +58 mest, 4. 2 211 (207) Slovenski NMR‐center, –179 mest, 5. 2 441 (197) Univerza na Primorskem, +675 mest in 6. 2 516 (283) Univerza v Novi Gorici, +587 mest. Za primerjavo navajamo uvrstitve v vzhodnem delu Evrope (svetu): 1. Ruska akademija znanosti (3.), 2. Poljska akademija znanosti (98.), 3. Akademija znanosti Češke republike (101.), 4. Moskovska državna univerza Lomonosova (115.), 5. Nacionalna akademija znanosti Ukrajine (120.), 6. Karlova univerza v Pragi (157.), 7. Madžarska akademija znanosti je (264.), 8. Univerza v Zagrebu (napredovala je za 26 mest in je z 280. mestom prehitela UL), 10. Univerza v Beogradu (330.) itd. V zadnjem pregledu Webometrics iz julija 2014 so prikazani najboljši inštituti (Preglednica 1). Od skupno okoli 8 000 analiziranih raziskovalnih institutov je 25 slovenskih. V primerljivih državah EU je hrvaški Inštitut Ruđer Bošković na 4. mestu v Srednji in vzhodni Evropi (skupaj 53. na svetu, 17. v Evropi), Inštitut Jožefa Stefana na 10. Navajamo uvrstitev na svetovni lestvici po akademski odličnosti – objave, poročila, citati in druge akademske objave na Google Scholar. V oklepaju je navedeno mesto, ki ga zasedajo skupaj na svetu in v Evropi: 1. 127. Znanstveno‐raziskovalni center (ZRC SAZU), Ljubljana (249. na svetu, 110. v Evropi); 2. 233. Institut Jožef Stefan (IJS), Ljubljana (117., 50. v Evropi); 146
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
341. Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana (IMT), (2098., 1158.); 556. Gozdarski inštitut Slovenije (1907., 1044.); 1360. Pedagoški inštitut, Ljubljana (3116., 1745. v Evropi); 1687. Inštitut za ekonomske raziskave (IER), Ljubljana (3854., 2185.); 1952. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana (3487., 1960. v Evropi); 2307. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana (2693., 1503. v Evropi); 2453. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana (5065., 2872.); 2571. Kemijski inštitut, Ljubljana (2221., 1221. v Evropi); 2914. Inštitut informacijskih znanosti, Maribor (802., 390.); 3633. Slovenski inštitute za kakovost in metrologijo, Ljubljana (3150., 1768. v Evropi); 3681. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana (3016., 1681.). Sledijo Inštitut za etnične in regionalne študije, Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za novejšo zgodovino in Institut informacijskih znanosti (IZUM). Presenetljivo nizko sta Kemijski inštitut (2571.) in Nacionalni inštitut za biologijo (3681.). Preglednica 1: Uvrščenost inštitutov Slovenije in nekaterih držav EU (Webometrics, VII 2014). Velikost Vidljivost Datoteke (Size) (Visibility) (Rich Files) Rang Inštitut 31 43 Istituto Nazionale di Fisica Nucleare Institut Ruder Boskovic Zagreb 87 Instituto de Estudios Catalanes 98 Computer and Automation Research Institute HAS
31
53
117 Institut Jožef Stefan 131
476
Znanost (Scholar) 3
153
Država 99Italija
5Hrvaška
153
455
40
35
166
171
370Madžarska
36Španija
32
337
127
233Slovenija
249 Znanstvenoraziskovalni center SAZU 176
830
534
127Slovenija
257 Czech Hydrometeorological Institute 322
123
499
1.724Češka
335 Institute of Mathematics and Informatics 405
731
464
273Litva
339 Polish Geological Institute
760
1.013
397
357 Research Academic Computer Technology Institute
467
422
313
952Grčija
348
363
1020
1.844Slovaška
1.051
1.557
337
138Bolgarija
478 Slovak Hydrometeorological Institute 506 Institute of Mathematics and Informatics BAS
661 Institute of the Estonian Language 750 Osterreichisches Institut für Wirtschaftsforschung
766 Instituto de Investigação Científica Tropical 802 Inštitut informacijskih znanosti Maribor 1122 Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear Engineering
1.458 Institute of Mathmatics and Computer Science University of Latvia
81Poljska
283
707
1.078
1.378
1.058
688
1.874Estonija
208
1204
1.142
1.418Portugalska
207
486
2.542
2.914Slovenija
2426
2.302
710
340Romunija
724Avstrija
617
1481
2.755
1.907 Gozdarski inštitut Slovenije 2.489
3.631
2.309
2.098 Inštitute za kovinske materiale in tehnologije
3.600
4.512
1.631
341Slovenija
2.221 Kemijski inštitut 1.614
2.775
1.779
2.571Slovenija
2.693 Kmetijski inštitut Slovenije 2.170
3.858
1.995
2.307Slovenija
3.016 Nacionalni inštitut za biologijo 2.855
2.715
2.819
3.681Slovenija
3.087 Zavod za gradbeništvo Slovenije 2772
2.881
2.793
3.762Slovenija
3.116 Pedagoški inštitut 3.783
4.644
3.228
1.360Slovenija
3.150 Slovenski inštitute za kakovost in metrologijo
2.952
2.879
3.150
3.633Slovenija
3.487 Inštitut za narodnostna vprašanja 4.121
4.638
3.377
1.952Slovenija
3.854 Inštitut za ekonomska raziskovanja 5.134
4.851
4.556
1.687Slovenija
4.178 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, SAZU
4.732
3.222
4.872
4.435Slovenija
4.237 Geološki zavod Slovenije
4.884
3.966
3.914
3.903Slovenija
4.355 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 4.495
4.702
2.694
4.092Slovenija
4.650 Elektroinštitut Milan Vidmar 4.189
4.745
5.284
3.681Slovenija
5.065 Inštitut za novejšo zgodovino 5.902
5.934
4.984
2.453Slovenija
5.117 Urbanistični inštitut Republike Slovenije 1.809
5.996
5.006
4.903Slovenija
5.421 Razvojni center orodjarstva Slovenije 4.528
5.371
5.646
4.581Slovenija
147
2.319Latvija
556Slovenija
Pri kakovvosti razisko
ovanja je potrebno omenniti nekatera priznanja in vrhunske znnanstvene ob
bjave. Na Kemijskeem inštitutu in Centru odličnosti o
EN
N_FIST so v sodelovanju
u s Fakultetoo za računallništvo in informattiko UL razviili celični raččunalnik ter v sodelovanju z Instituto
om Jožef Steefan in fakulltetami iz Ljubljanee, San Franccisca in Marribora tetraeeder iz ene same polip
peptidne verrige; oba znanstvena dosežka so objavili v v ugledni znanstveni revviji Nature Chemical C
Biology. Pri obeeh najdemo prof. dr. Romana Jeralo, ki je kot mentor dosegeel s študen
nti več vidn
nih rezultatoov na mednarodnih tekmovaanjih študen
ntov – zarad
di pomanjkaanja sredste
ev za visoko
o šolstvo žaal ni več do
opolnilno zaposlen
n in takih usp
pehov ne bo več. Na Instittutu Jožef Stefan S
(IJS) so s fakulteetama v Ljub
bljani in Ma
ariboru odkrrili magnetne tekoče kristale iin objavili člaanek v reviji Nature. Evroopski laborattorij za fiziko
o delcev Cernn, v katerem sodeluje tudi 12 slovenskih znanstveniko
z
ov iz IJS in FFakulteto zaa matematikko in fiziko U
UL, je dobil Nagrado princa A
Asturije. Ekip
pa IJS je zma
aga la 3 sveetovnem tekmovanju v prepoznavan
p
nju aktivnostti. Njihov portal ViideoLecturess.net je preje
el nagrado v okviru iniciaative 'e‐naravvoslovje in teehnologija' ZZdruženih narodovv in UNESCO. 4 TEH
HNOLOŠKII RAZVOJ Izobražeevanje, razisskovanje, te
ehnološki raazvoj in ino
ovacije so bistvene b
sesstavine gospodarske dejavnossti in pomem
mben vir ko
onkurenčnostti. Tehnološko moč drža
av je mogočče meriti s patenti, p
s prodajo visokotehno
oloških proizvodov na svetovnem trgu, dodan
no vrednostjjo na zaposslenega v hnoloških inndustrijah in
n na znanjju temelječčih storitvah
h, rastjo visoko‐ in srednje visoko‐teh
produktiivnosti dela iipd. 4.1 Paatenti Med teh
hnološkimi reezultati RRD so najpomem
mbnejši kazaalci o patentiih, navadno so izraženi s številom prijavljen
nih patentov na milijon
n prebivalce v (Graf 20). Število prijavljenih ev ropskih pate
entov na milijon p
prebivalcev je j bilo leta 2012 2
iz Slovvenije 41,6, pol p maj kot leta 2010 (881,7), kar na
as uvršča malo po
od povprečjee EU‐27 (108
8,9). Daleč nnajveč paten
ntov imata Lihtenštajn L
i n Švica (425
5). Zaradi Lihtenštaajna in boljše primerljivo
osti držav sm
mo število paatentov na m
milijon prebivvalcev prikazzali tudi z logaritem
msko skalo. Bolgarija
Romunija
Litva
Portugalska
Slovaška
Češka
Poljska
Estonija
Madžarska
Španija
Slovenija
Irska
Italija
UK
EU‐27
Norveška
Belgija
Francija
Avstrija
Finska
Nizozemska
Vir: Eurrostat, 2014
Danska
1
Švedska
1
10
Nemčija
10
00
Švica
100
00
1382.04
424.79
288 67
288.67
276.95
269.61
220.33
214.17
163.49
132.95
125.77
111.26
108.91
79.59
69.57
65.52
41.61
33.12
32.13
32 13
19.81
17.92
12.09
9
58
9.58
7.01
6.09
2.53
1.78
Število
o patentnih prijav na evvropski pattentni urad (EPO) na m
milijon prebivalcev vv letu 20122 (prikazano
o z logaritem
msko skalo))
Lihtenštajn
Število patentnih prijav v letu 2012
Graf 20 148
Pred nam
mi ni manj razvitih državv EU, za nam
mi so Španija, Estonija in Madžarska idr. – v zadn
njem letu nas je p
prehitela Italija. Število podeljenih eevropskih patentov na milijon prebbivalcev (Graf 21) je seveda b
bistveno nižjje, manjše od o polovice prijav povprrečja EU‐27 (56,0). Patennte pripisuje
ejo deželi izumiteljja; če je držaav več, upora
abljajo ustreezne deleže zza vsak patent. Podeljenni patenti se nanašajo na leto o
objave, prijaavljeni pa na leto prijavee. Metodologgija ZDA ni u
usklajena z oono pri EUROSTAT‐u, zato je p
pri uporabi šttevilk potreb
bna previdnoost. Slovenijaa s 25,3 pode
eljenimi pateenti zaseda m
malo nižje mesto kot pri prijavlljenih patenttih. podeljennih je 61 % p
prijavljenih p
patentov, karr je več od p
povprečja EU (51 %
%); pri tem je j potrebno upoštevati ččasovni zam
mik. Pred nam
mi so samo rrazvite državve EU, za nami so s precejšnjim
m zaostanko
om Španija, EEstonija, Češška, Grčija, P
Portugalska i n druge novve članice EU‐27. Graf 21 1,000.0
100.0
10.0
1.0
0.1
Lihtenštajn
Švica
Luksemburg
Švedska
Nemčija
Finska
k
Nizozemska
Danska
Avstrija
Francija
Belgija
EU‐27
Norveška
Irska
Italija
VB
Slovenija
Španija
Estonija
Češka
Madžarska
Grčija
Portugalska
Latvija
P lj k
Poljska
Litva
Hrvaška
Slovaška
Bolgarija
Romunija
Število podeljenih patentov na milijon prebivalcev
10,000.0
3 067 5
3,067.5
331.9
327.7
187.2
163.7
122.5
112.2
108.5
99.0
74.9
65.9
56.0
43.6
40.7
39.4
39 4
32.3
25.3
8.5
6.8
6.4
64
5.0
2.7
2.5
2.5
2
2.5
1.7
1.6
0.9
0.7
0.1
ŠŠtevilo podeeljenih evro
opskih pateentov (EPO)) na milijon prebivalceev v letu 201
13 (prikazano zz logaritemsko skalo)
Vir: Eurropean Patentt Office (EPO), Eurostat 20114, izračun
Slovenijaa je bila po številu pode
eljenih patenntov v ZDA (na ( milijon prebivalcev) p
v letu 2009 (22,01 – Graf 22) le malo za p
povprečjem E
EU‐27 (44,133), kar je lep napredek od
d leta 2006 (44,4). Tik pred nami je mo Estonijo ((19,78) in Šppanijo (9,29),, za nami so tudi Italija, Češka in dru
uge nove Avstrija. Prehiteli sm
članice EEU. Če hočemo doseči večjo v
intenziivnost paten
ntiranja, je potrebno p
povvečevati delež BDP v poslovneem RRD, saaj je Evropska komisija dokazala, da d je med njima zelo visoka kore
elacija. V naslednjjih letih pričakujemo še večjo inovaccijsko aktivn
nost in s tem
m višje števil o vseh vrst patentov tudi na inštitutih in u
univerzah. Tudi pri patentih mo
oramo omeniti velike usppehe podjetja BSH Hišni aparati in neekaterih inštitutov pri razvoju iin komercializaciji patenttov. 149
Graf 22 337.46
276.67
259.35
164.81
152.65
107.96
104.37
104 37
98.36
83.03
82.70
62.65
61.33
55.43
53.88
47.99
45.29
44.13
41.07
24,7
22.01
19.78
18.65
15.50
15 50
12.47
9.29
6.61
5.27
1,7
3.21
3.15
2.89
2.71
1.67
1.55
0.58
Število podeljenih patentov na milijon prebivalcev
Število p
podeljenih patentov v ZDA na millijon prebiv
valcev v letuu 2009 (prikazano zz logaritemsko skalo)
1 000.0
100.0
10.0
Lihtenštajn
k
Japonska
ZDA
Švedska
Švica
Kanada
Nemčija
Finska
Danska
Avstrija
Nizozemska
Norveška
Irska
Francija
UK
Belgija
EU‐27
Luksemburg
Australia
Slovenija
Estonija
Italija
Islandija
Češka
Španija
Madžarska
Portugalska
Grčija
j
Slovaška
Hrvaška
Litva
Romunija
Poljska
Bolgarija
Latvija
1.0
Vir: Eurrostat, 2014
4.2 Teehnološka ssestava gosp
podarstva
EU‐28 im
ma delež viso
okotehnološških proizvoddov v izvozu
u 15,3 % (Graf 23). Sloveenija ima sam
mo 5,5 % takega izzvoza. Na čeelu sta Luksemburg z 22,22 % in Švica.. Nad povpre
ečjem EU staa Madžarska s 16,1 % in Velikaa Britanija s 1
15,4 %, pred nami so razzen Bolgarije vse nove čla
anice EU in ttudi Hrvaška. Za nami so Španiija, Grčija in Portugalska
a. V večini d ržav je deležž v zadnjih 3 3 letih upadeel, najbolj je
e zrasel v Estoniji, manj v Slovaški, Češkki in Avstrijji. Kazalec lahko pome
eni le izdelaavo elektronskih ali računaln
niških izdelko
ov po kuplje
eni licenci v manj razvitti državi ali v v podružnicii visokotehn
nološkega podjetja iz tujine, njihova RRD p
poteka v boljj razviti državi. Glavnino slovenskegaa visokotehn
nološkega izvoza n
nosi farmaceevtska indusstrija, sledi elektronsko‐‐komunikacijjska in proiizvodnja zna
anstvenih instrumeentov. Graf 23 Deležž visokoteh nološkega ssektorja v izzvozu
2009
Vir: Eurrostat, 2014
150
2013
Portugalska
Grčija
Bolgarija
Slovenija
Španija
Romunija
Litva
6.9
6.7
6.6
6.2
5.8
5.6
5.5
5.5
4.0
3.4
2.6
Finska
Latvija
Hrvaška
Poljska
Italija
9.5
9.3
8.7
8.0
Danska
Belgija
Avstrija
Švedska
Estonija
Nemčija
UK
EU‐28
Češka
Madžarska
Nizozemska
Irska
0.0
Francija
110.0
Slovaška
220.0
14.8
14.2
14.2
13.0
330.0
22.2
20.3
19.8
17.7
16.1
15.4
15.3
15.0
440.0
Luksemburg
Delež visokotehnološkega sektorja v izvozu
550.0
Tretji kazalec je tehnološka plačilna bilanca, ki vključuje izvoz in uvoz tehnološkega znanja in storitev, vključno z licencami, tantiemami, nakupom patentov, znanjem (know how) in RRD. Zaradi zastarelih podatkov prikazujemo samo deleže prihodkov od licenc in patentov (Graf 24). Slovenija je z 0,44 % zelo napredovala od leta 2011 (0,17 %), zraslo je tudi povprečje EU‐27 (od 0,58 % na 0,77 %). Od novih držav EU je pred nami in nad povprečjem EU‐27 samo Madžarska. Za nami sta Norveška in Španija. Graf 24 Irska
Švica
Finska
Švedska
Luksemburg
Madžarska
Danska
Nizozemska
EU 27
Belgija
Francija
VB
Nemčija
Italija
Avstrija
Slovenija
Norveška
Romunija
Češka
Španija
Estonija
Hrvaška
Bolgarija
Poljska
Grčija
Latvija
Portugalska
Litva
Slovaška
1.60
1.40
1.20
1.00
0.80
0.60
0.40
0.20
0.00
1.34
1.34
1.21
1.13
1.08
0.94
0.89
0.81
0.77
0.75
0.70
0.68
0.64
0,44
0.45
0.44
0.41
0.38
0.32
0.31
0,77
0.23
0.21
0.21
0.18
0.16
0.15
0.11
0.08
Prihodki od licenc in patentov iz tujine v % BDP
Delež prihodkov od licenc in patentov iz tujine za leto 2012
Vir: Innovation Union Scoreboard 2014
Po rasti teh prihodkov (Graf 25), saj smo na 2. mestu, samo za Irsko. Kljub pol manjši rasti kot leta 2011 smo z 10,7 % precej nad povprečjem (3,7 %). Seveda to absolutno pomeni še vedno le 0,04 % delež prihodkov od licenc in patentov za nas in 0,03 % za povprečje EU‐27. ‐21.20
‐0.20
‐0.70
‐1.60
‐6.30
‐6.30
‐7.60
15.00
10.00
5.00
0.00
‐5.00
‐10.00
‐15.00
‐20.00
‐25.00
11.70
10.70
8.90
8.70
7.80
7.00
6.40
5.80
3.70
3.70
3.40
3.40
3.30
3.20
2.90
2.80
2.20
1.90
1.80
1.70
1.00
0.00
Rast prihodkov od licenc in patentov iz tujine za leto 2012
Irska
Slovenija
Češka
Italija
Romunija
Bolgarija
Finska
Poljska
Francija
EU 27
Litva
Avstrija
Nemčija
Belgija
Luksemburg
Estonija
Švedska
Danska
Grčija
Španija
Madžarska
Švica
Norveška
Portugalska
VB
Nizozemska
Latvija
Hrvaška
Slovaška
Prihodki od licenc in patentov iz tujine v % BDP
Graf 25 Vir: Innovation Union Scoreboard 2014
Slovenija je po strukturi gospodarstva podobna Nemčiji – ima visok delež zaposlenih v srednje‐visoko tehnoloških podjetjih (Graf 26). Slovenija je bila leta 2013 na 5. mestu z 8,3 %, precej nad povprečjem EU‐28 (5,6 %). Na vrhu in pred nami so bile Češka z 10,8 %, Slovaška z 9,8 %, Nemčija z 9,6 % in Madžarska z 8,5 %. Za nami so vse druge razvitejše in nove države EU. 151
Graf 26 Ciper
Luksemburg
Vir: Eurrostat, 2014
Grčija
Latvija
Islandija
Litva
Norveška
Nizozemska
Španija
Hrvaška
Portugalska
Estonija
Belgija
Francija
Danska
Slovenija
N čij
Nemčija
Madžarska
Češka
0
Slovaška
2..00
Romunija
4..00
I k
Irska
6..00
Finska
8..00
EU‐28
5.90
5.90
5.80
5.60
5.20
5.20
5.00
4.80
4.70
4.70
4.10
3.70
3.50
2.90
2.70
2.70
1.80
1.80
1.50
1.20
1.00
0.80
Delež (%)
10..00
Švica
Italija
It lij
Avstrija
12..00
10.80
9.80
9 60
9.60
8.50
8.30
Delež zaaposlenih v visoko in ssrednje‐viso
oko tehnolo
oških podjettjih v letu 2
2013
V znanjssko intenzivnih dejavno
ostih (predel ovalnih dejaavnostih in storitvah) s
im
majo v država
ah EU‐27 povprečno že 13,9 %
% delež vseh
h zaposlenih . Vodilni so Luksemburg
g, Švica in Irsska z več kot 20,0 %, sledijo V
Velika Britaniija, Švedska in Islandija zz okoli 17,5 %
%. Slovenija je po deležuu v znanju intenzivnih storitev v izvozu s 14,1 1
% preh
hitela povpreečje EU‐27 (Graf (
27). Za
a nami so Ittalija, Grčija,, Španija, Portugallska in vse no
ove članice E
EU. Graf 27 25.00
15.00
10.00
5.0
0
0
Luksemburg
Švica
Irska
UK
Švedska
Islandija
Malta
Ciper
Nemčija
č
Danska
Finska
Norveška
Nizozemska
Belgija
Francija
Avstrija
Slovenija
EU
Italija
Madžarska
Češka
Grčija
Španija
Estonija
Hrvaška
Latvija
Slovaška
Poljska
Litva
Portugalska
Bolgarija
j
Romunija
Turčija
Delež v %
20.00
20.5
20.5
20.1
17 8
17.8
17.6
17.5
17.0
16.9
15.8
15.5
15.5
15.3
15.2
15.2
14.3
14.2
14.1
13.9
13 9
13.2
12.5
12.5
12.3
11.9
11 9
10.8
10.4
10.3
10.1
9.7
9.1
9.0
8.3
6.5
5.0
Deležž zaposlenih
h v znanjsko
o intenzivniih aktivnosttih v letu 20012
Vir: Innovation Union
n Scoreboard 2014
4.3 Zaaposlovanje
e mladih dip
plomantov in doktoran
ndov V drugi ffazi krize se je začela po
ovečevati breezposelnost med mladim
mi z visoko izzobrazbo. Še
ele marca 2014 se je začela zn
niževati brezzposelnost m
med mladimi, starimi od
d 15 do 29 llet, vendar je j bila še vedno 24,2 %. Zraslaa je tudi brezposelnost ddiplomantovv s terciarno izobrazbo, kki še nimajo ustrezne prakse. V javnem sektorju s
je dodatni prooblem prepo
oved novih zaposlitev zaradi zman
njševanja stroškovv, zlasti z zniižanjem števvila zaposlennih. Tako npr. primanjku
uje 1000 zdrravnikov, hkrrati pa je veliko m
mladih zdravn
nikov s konččano speciallizacijo brezp
poselnih in odhajajo v ttujino. Na sp
plošno ni težav pri zaposlovanju
u inženirjev e
elektrotehnikke, informatikke in strojništva, pri drugihh diplomantih
h pa so. 152
Eden od razlogov za brezposelnost je tudi zmanjšanje javnih sredstev za nove projekte; stari so se iztekli, mladi raziskovalci so bili na njih zaposleni za določen čas trajanja projekta in so potem ostali brezposelni. Nekatere raziskovalne skupine so si uspele zagotoviti evropska sredstva iz 7. OP in drugih programov; vendar bodo dodatne težave nastale, ker se bo novi okvirni program (Obzorje 2020) začel financirati šele leta 2015; tudi zahteve po odličnosti in uporabnosti se bodo zvišale. Drugi razlog je bilo znižanje javnih sredstev za mlade raziskovalce. Zanje je bilo še leta 2010 na voljo 11 M€, od tega 85 % iz Evropskega socialnega sklada (projekt Inovativna shema). Samo na UL je bilo izbranih 618 študentov, za katere je bilo odobrenih 5,7 M€. V letu 2013 se je to sofinanciranje doktorskega študija izteklo in letos bo na voljo nekaj manj kot 2 M€. Razpis, ki je bil začet lani in zaključen letos, bo omogočil doktorski študij le 166 kandidatom od 653 prijavljenih. Posledica tega je in še bo povečan odhod mladih raziskovalcev v tujino. V Sloveniji je bilo leta 2012 že 7 779 doktorjev znanosti, starih do vključno 69 let – 1 300 več kot leta 2009. Leta 2012 je pridobilo doktorat: 287 mladih iz družbenih ved, 213 iz naravoslovnih, 202 iz tehniških in tehnoloških, 173 iz medicinskih, 104 iz humanističnih in 30 iz kmetijskih ved (Graf 28). Leta 2013 sta zaradi 3. bolonjske stopnje doktorirali dve generaciji. Najbolj je naraslo število doktorjev naravoslovnih ved. Konec leta 2012 je bilo med vsemi doktorji in doktoricami znanosti največ takih, ki so doktorirali iz naravoslovnih ved (27 %), drugo največjo skupino so sestavljali tisti, ki so doktorirali iz tehniških in tehnoloških ved (23 %), najmanj pa jih je doktoriralo iz kmetijskih ved (5 %). Večina doktorjev znanosti je delovno aktivnih, in sicer 7.107 ali 91 %, 6 % je bilo neaktivnih, 2 % pa brezposelnih. Skoraj polovica jih dela v visokem šolstvu, 23 % v državnem sektorju (inštitutih in državni upravi), 24 % v poslovnem sektorju. Povprečni bruto letni dohodek je okoli 43 000 €, v zdravstvu pa 65 000 €. Doktorski študij traja povprečno 4,5–5,0 let. Med vsemi, ki so delali, jih je 76 % imelo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas in 24 % za določen čas. Zaposlitvi za določen čas so posebej bili izpostavljeni doktorji znanosti v starosti pod 35 let – med vsemi te starostne skupine jih je 53 % delalo po pogodbi za določen čas. Graf 28 Mladi raziskovalci ‐ deleži po vedah
40.0
35.0
Delež v %
30.0
25.0
20.0
15.0
10.0
5.0
0.0
2004
Vir: ARRS, 2014
2005
2006
2007
2008
Naravoslovje
Biotehnika
Interdisciplinarno
2009
2010
2011
Tehnika
Družboslovje
2012
2013
Medicina
Humanistika
Priča smo begu možganov od manj razvitih k bolj razvitim in ne kroženju možganov, ki je značilnost razvitih držav. Beg visoko usposobljenih kadrov zmanjšuje nacionalni inovativni kapital ter posledično 153
povečuje prepad med razvitimi in manj razvitimi državami (Turk idr., 2013). Migracija iz južne Evrope v Nemčijo, predvsem mladih diplomantov in visoko izobraženega kadra se je v obdobju 2009–2011 povečala za 45 %. Nemčija je samo leta 2012 z njimi zapolnila 112 000 delovnih mest. Z vsakim doktorjem znanosti, zdravnikom, ki odide za stalno v tujino, Slovenija izgubi blizu 0,5 M€. Hkrati pri nas nastaja generacijska luknja. Do leta 2010 tega bega možganov ni bilo (Ograjenšek idr., 2011). Tudi tisti diplomanti in doktorandi, ki ostajajo doma kot nezaposleni, imajo velike težave, ker si ne morejo urediti normalnega življenja, bi pa s svojo ustvarjalnostjo in poletom lahko pomagali pri krepitvi RRD. 5 INOVACIJE 5.1 Evropska inovacijska lestvica, EIS Maastrichtski center UNU‐MERIT je razvil vrsto kazalcev in jih združil v Evropski inovacijski semafor (Innovation Union Scoreboard, IUS, 2014). Temelji na 25 kazalnikih, združenih v tri skupine z 8 inovacijskimi razsežnostmi: 


pogojniki – 1. človeški viri, 2. odprti in privlačni sistemi raziskovanja, 3. finance in podpora; aktivnosti podjetij – 4. investicije, 5. povezave in podjetništvo, 6. intelektualna lastnina; dosežki – 7. Inovatorji in 8. ekonomski učinki. Vključuje 28 držav EU ter spremlja Islandijo, Norveško, Srbijo, Švico in Turčijo. Kazalniki so najnovejši, ki so dosegljivi; za IUS 2014, ki je bil objavljen marca letos, so podatki večinoma iz obdobja 2011–
2012. IUS deli države EU‐28 v 4 skupine (Graf 29):  inovacijski voditelji (Švedska, Danska, Nemčija, Finska), ki so vsaj na 120 % povprečja EU‐27;  inovacijski sledilci (Luksemburg, Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Irska, Avstrija, Francija, Slovenija, Estonija in Ciper), ki so na 119–90 % povprečja;  zmerni inovatorji (Italija, Češka, Španija, Portugalska, Grčija, Madžarska, Slovaška, Malta, Hrvaška, Litva Poljska), ki so na 89–50 % povprečja EU‐27;  skromni inovatorji (Romunija, Latvija in Bolgarija), ki so pod 50 % povprečja EU. Lani se je proces manj inovativnih k boljšim spet pospešil. Švica je z naskokom vodilna država v svetu (0,835), pred Švedsko (0,750), Južno Korejo (0,740), ZDA (0,736), Japonsko (0,711) in Nemčijo (0,709). Danska je prehitela Nemčijo, Luksemburg Nizozemsko, Irska Avstrijo, Estonija Ciper, Češka Španijo in Portugalsko, Madžarska Slovaško in Romunija Latvijo. Slovenija je obdržala 12. mesto v EU in 14. v Evropskem gospodarskem prostoru, dosegla pa je malo nižje število točk (0,513, lani 0,521). V obdobju 2006–2013 so najhitreje rasle Portugalska, Estonija in Latvija. Inovacijska vrzel se tako počasi zapira. Razlike so velike v odličnosti znanj, internacionalizaciji in sodelovanju pri poslovnih inovacijah. Najhitreje rastejo človeški viri in odprtost raziskovalnih sistemov. Negativna je rast pri vlaganjih v poslovne inovacije in inovacije. 154
1.0
000
0.8
800
0.6
600
0.4
400
0.835
0.750
0.728
0.709
0.684
0.646
0.629
0.627
0.613
0.606
0.599
0.593
0.571
0.554
0.513
0.502
0.501
0.480
0.443
0.422
0.414
0.410
0.384
0.358
0.351
0.328
0.319
0.306
0.289
0.279
0.246
0.237
0.224
0.221
0.188
Skupn
ni inovacijski indeks zaa leto 2013 po metodo
ologiji Innovvation Uniion Scorebo
oard
0.2
200
0
Švica
Švedska
Danska
Nemčija
Finska
Luksemburg
Nizozemska
Belgija
VB
Irska
Avstrija
Islandija
Francija
EU 27
Slovenija
Estonija
Ciper
Norveška
Italija
Češka
Španija
Portugalska
Grčija
Srbija
Madžarska
Slovaška
Malta
Hrvaška
Litva
Poljska
Makedonija
Romunija
Turčija
Latvija
Bolgarija
Skupni inovacijski indeks za leto 2013
Graf 29 Vir: Innovation Union
n Scoreboard 2014
odlikujejo poo vseh razsežžnostih, kar kkaže na uravvnotežene na
acionalne Države –– inovacijski voditelji se o
raziskovaalne in inovaacijske sistem
me. Imajo naajnižjo varian
nco v vseh 8 dimenzijah inovativnostti. Sledijo jim inovaacijski sledilcci. Nekatere druge državee so zelo usp
pešne v posa
ameznih razssežnostih. Slo
ovenija je z 2,7 % napredovalaa je hitreje od o povprečjaa EU (1,7 %)); ima najvišje dosežke vv poslovnih naložbah (vemo, da gre za evropska srredstva v c entrih odliččnosti ipd.), najslabša jje pri inova
atorjih in ekonomskih učinkih
h. Slovenija je po sesttavinah inovvativnosti najuspešnejšaa pri mednarodnem ovanju in prri izdatkih zaa raziskovaln
no‐razvojno dejavnost (RRRD). Nadpo
ovprečno znanstveenem sodelo
uspešna od povprečjja EU‐27 je šše pri človeš kih virih (mladi so nadpo
ovprečno izoobraženi), prri skupnih h javnega in zaseb‐nega sektorja te
er pri poveza
avah med innovativnimi malimi m
in znanstveenih objavah
srednje vvelikimi podjjetji (MSP) (G
Graf 30). Relativni slabosti sta s (ne)odprt in (ne)pprivlačen razziskovalni sistem (pom
manjkanje do
oktorskih študento
ov iz držav zu
unaj EU in viisoko‐citiran ih objav) terr nizki ekono
omski učinki (znanjsko intenzivnih storitev, prihodkov od licenc in patentov ter prodaje
e novih inovativnih izddelkov na trrgu). Pod povprečjjem EU so še sestavine intelektualn e lastnine (b
blagovne zna
amke in induustrijsko oblikovanje) ter inovaatorjev (v SM
ME‐jih). Slovenijaa zaseda po p
posameznih razsežnostihh inovacij v EEU‐28 nasled
dnja mesta:  4. –– vlaganja podjetij (izdatkki za RRD in i novacije v po
oslovnem sektorju);  5. –– človeški viri v (novi doktorati, prebbivalstvo 30
0–34 let s te
erciarno in 20–24 let s s srednjo izob
brazbo);  10. – povezovaanje in podjetništvo (innoviranje v malih in srrednjih podj etjih (SME),, njihovo sodelovanje z drugimi, skup
pne objave z jjavnimi sektorjem);  12. – financiranjje in podpora (izdatki za RRD v javnem sektorju in tvegani kappital);  13. – intelekttualna lastnina (tehniškki in družbe
eni patenti, blagovne zznamke, ind
dustrijsko obliikovanje);  14. – odprtost, odličnost in privlačnost raziskovalne
ega sistema (mednarodnne skupne objave, 10 največkrat cittiranih objav, doktorski š tudenti iz drržav zunaj EU
U); % n
ne, procesnee, tržne, orgganizacijske inovacije v SME, hitro
o rastoča  16. – inovatorjji (produktn
pod
djetja); 155
 18. – ekonomskih učinki (zaposlenost v dejavnostih z veliko znanja, izvoz proizvodov srednje‐
visoke in visoke tehnologije, prodaja novih proizvodov in inovacij, prihodki od patentov in licenc iz tujine). Očitno imamo največje težave s patenti in inovacijami ter s prodajo in izvozom znanja vseh vrst, zlasti visoko‐ in srednje‐visoko tehnološkega. Nadpovprečni smo po: skupnih mednarodnih znanstvenih objavah (304 % povprečja EU), izdatkih za RRD v poslovnem sektorju (165 %), skupnih javno‐zasebnih objavah (127 %), sodelovanju inovativnih malih in srednjih podjetij z drugimi (117 %) uporabo patentov za družbene izzive (105 %) itd. Podpovprečni smo pri: doktorski študentih zunaj EU (samo 27 % povprečja EU), izvozu znanjsko intenzivnih storitev (47 %) in najbolj citiranih znanstvenih objavah (64 %); za četrtino zaostajamo še pri blagovnih znamkah, industrijskem oblikovanju, deležu prodaje novih inovacij. Graf 30 Primerjava indikatorjev IUS med Slovenijo in EU 27 (EU 27 = 100) 0
100
200
ČLOVEŠKI VIRI
Novi doktoranti
100
Prebivalstvo staro med 30‐34 s končano…
109
Mladi stari med 20‐24 let s končano…
112
ODLIČNOST IN ATRAKTIVNOST RAZISKOVALNEGA…
Mednarodno znanstveno sodelovanje
Znanstene publikacije med 10 % najbolj citiranih
64
Neevropski doktorski študenti
27
FINANCE IN PODPORA
Javni izdatki za RiR
84
Naložbe tveganega kapitala
0
INVESTICIJE PODJETIJ
Izdatki poslovnega sektorja za RiR
165
Izdatki za inovacije brez RiR
99
POVEZOVANJE IN MREŽENJE
Notranje inovacije MSP
0
Inovacije MSP v sodelovanju z drugimi podjetji
117
Znanstvene soobjave javnega in privatnega…
127
INTELEKTUALNA LASTNINA
PCT prijave patentov
88
PCT patentne prijave na področju družbenih…
105
Skupne blagovne znamke
71
Skupni modeli
75
INOVATORJI
MSP uvajanje inovativnih procesov ali storitev
85
MSP uvajanje marketinških ali organizacijskih…
93
EKONOMSKI UČINKI
Zaposleni v znanjsko intenzivnih aktivnostih
101
Izvoz srednje in visokotehnoloških izdelkov
105
Znanjsko intenzivne storitve v izvozu
47
Prodaja novih inovativnih izdelkov na trgu
74
Prihodki od licenc in patentov iz tujine
57
300
400
304
Vir: Innovation Union Scoreboard 2014
Indikatorji za leta 2009–2012.
156
Najhitreje rastejo skupne in s blagovne znamke (16,7 %) in skupni modeli (15,7 %), doktorski študenti iz držav zunaj EU (12,0 %) prihodki od licenc in patentov iz tujine (10,7 % letno), skupne mednarodne znanstvene objave (8,5 %) in človeški viri (Graf 31). Večji padec so opazili pri izdatkih za inovacije, ki ne sodijo v RRD (–9,5 %) in prodaji novih inovativnih izdelkov na trgu (–4,1 %). Graf 31 Primerjava rasti indikatorjev IUS med Slovenijo in EU 28 v osemletnem obdobju 2006‒2013
‐20.0 ‐10.0
ČLOVEŠKI VIRI
Novi doktoranti
Prebivalstvo staro med 30 ‐34 s končano terciarno…
Mladi stari med 20‐24 let s končano srednješolsko…
ODPRTOST, ODLIČNOST IN ATRAKTIVNOST…
Mednarodno znanstveno sodelovanje
Znanstene publikacije med 10 % najbolj citiranih
Neevropski doktorski študenti
FINANCE IN PODPORA
Javni izdatki za RiR
Naložbe tveganega kapitala
INVESTICIJE PODJETIJ
Izdatki poslovnega sektorja za RiR
Izdatki za inovacije brez RiR
POVEZOVANJE IN MREŽENJE
Notranje inovacije MSP
Inovacije MSP v sodelovanju z drugimi podjetji
Znanstvene soobjave javnega in privatnega sektorja
INTELEKTUALNA LASTNINA
PCT prijave patentov
PCT patentne prijave na področju družbenih izzivov
Skupne blagovne znamke
Skupni modeli
INOVATORJI
MSP uvajanje inovativnih procesov ali storitev
MSP uvajanje marketinških ali organizacijskih inovacij
EKONOMSKI UČINKI
Zaposleni v znansko intenzivnih aktivnostih
Izvoz srednje in visokotehnoloških izdelkov
Znansko intenzivne storitve v izvozu
Prodaja novih inovativnih izdelkov na trgu
Prihodki od licenc in patentov iz tujine
0.0
10.0
20.0
30.0
40.0
50.0
5.1
6.9
‐0.1
8.5
6.2
12.0
‐0.2
2.4
‐9.5
3.7
3.7
2.3
0.6
16.7
15.7
0.4
‐0.6
2.1
0.4
2.2
‐4.1
10.7
Rast indikatorjev za EU 27
Vir: Innovation Union Scoreboard 2014
Rast indikatorjev za Slovenijo
Relativna uspešnost Slovenije v obdobju 2006–2013 raste skoraj skladno z uspešnostjo indeksa inovacije EU (od 0,493 na 0,554). Tako je naš indeks zrasel od 0,427 na 0,513 ali od 86,6 % povprečja EU na 92,6 % (Graf 32). 157
Graf 32 Primerjava indeksa inovacije Slovenije glede na EU
0.56
98
96
0.51
94
92
0.46
90
88
0.41
86
84
0.36
82
2006
2007
2008
Vir: Innovation Union Scoreboard 2014
2009
2010
2011
Indeks inovacije
2012
2013
Glede na EU
6 PODJETNIŠTVO3,4 Svetovni podjetniški opazovalec (Global Entrepreneurship Monitor, GEM, 2013) je največja dolgoročna raziskava podjetništva na svetu. Temelji na razumevanju, da je gospodarska blaginja močno odvisna od podjetniškega sektorja, pri tem pa imajo različni tipi podjetništva različno moč vplivanja. Ni vseeno, ali gre za posameznike, ki so se podjetništva lotili, ker so bili zaradi preživetja v to prisiljeni (podjetništvo zaradi nujnosti), ali za podjetnike, ki so šli v to, ker so hoteli izkoristiti obetavno podjetniško priložnost. Za uspešno podjetništvo, ki prispeva k nacionalni ekonomski rasti, so pomembni nekateri temeljni pogoji. Mednje spadajo predvsem urejene inštitucije, primerna infrastruktura, makroekonomska stabilnost, urejeno zdravstvo in primerno temeljno izobraževanje. V letu 2013 je raziskovalni konzorcij GEM vključeval 69 držav. V Sloveniji sta od konca maja do začetka junija 2013 v anketni raziskavi sodelovala skupaj 2.002 odrasla človeka v starosti od 18 do 64 let. Študija med drugim ugotavlja, da se je v primerjavi z letom 2012 povečal delež nastajajočih in novih podjetij in sicer s 5,42 % na 6,45 %, kar je zagotovo spodbudna novica. Žal pa se v Sloveniji še naprej nadaljuje trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti v okolju. Po 20 % odraslih, ki so poslovne priložnosti v Sloveniji zaznali v letu 2012, jih je bilo v letu 2013 takšnih le še 16 %. Slovenija po tem skupaj s Slovaško in Španijo zaseda 63. mesto med 67 državami. V evropskem merilu izkazuje bolj pesimistično sliko od Slovenije le še Grčija (14 %). Slovenci so v povprečju zelo prepričani v lastno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo (tako meni 51 % odraslih, enako kot leto poprej), med evropskimi državami je delež višji le na Poljskem (52 %), v svetovnem merilu pa Slovenija zaseda 30. mesto med 67 državami. V Sloveniji namerava ustanoviti podjetje v povprečju 12 % odraslih (izvzeti so tisti, ki so že podjetniško aktivni), kar je še za 1 % manj kot v letu poprej in uvršča Slovenijo na 53. mesto v svetovnem merilu. Najnižji delež v evropskem merilu ima Norveška (5 %). Ljudje sicer spoštujejo podjetniški poklic, vendar se za podjetništvo ne odločajo v zadostni meri. V Sloveniji je tako 14,68 % odraslih prebivalcev v letu 2013 menilo, da se bodo v prihodnjih treh letih začeli ukvarjati s podjetništvom (potencialni podjetniki). Da so podjetniške namere visoke, realne aktivnosti za ustanovitev in začetek poslovanja podjema pa precej nižje, kaže podatek, da je le 3,58 % posameznikov dejansko realiziralo svoj podjem in poslujejo manj kot tri mesece (nastajajoči 158
podjetniiki). Da vsi zaačetki niso u
uspešni, kažee tudi podatek, da je podjetij, starih od tri mese
ece do tri leta in p
pol, le še 2,87
7 % (novi po
odjetniki). Skkupaj je tako
o v Sloveniji n
novih in nasttajajočih pod
djetnikov (indeks TTEA) 6,45 %,, kar je približno 1 % večč kot leta 20
012, ko jih je bilo 5,42 % % (leta 2008 jjih je bilo samo 3,665 %). Graf 33 prikazuje deeleže novih podjetnikovv, ki jih je v Sloveniji 2,9
9 %. Manj noovih podjetn
nikov kot n Hrvaška. Naajveč jih je vv Litvi (6,4 %
%), Latviji in nna Nizozemsskem (4,8 Slovenijaa imajo razvite države in
%), sledijo Poljska, Ju
užna Koreja, Portugalska in Romunijaa (4,3 %), Ma
adžarska, ZDA
A in Slovaška
a (3,7 %). menjujejo tuddi v drugi trettjini lestvice,, na koncu kaatere je Slovenija. Razvite in nove članice EU se izm
V letu 20013 se je močno poveča
alo število p odjetnikov zzaradi nuje, in sicer je naaraslo z 0,4 % v letih 2012 in 2011 na 1,5
55 % v letu 2
2013. Takšnoo povečanje lahko pripiše
emo gospoddarski krizi – ljudje so m
prisiljenni postati po
odjetniki. zaradi izzgube službee in pomanjkanja primeernih novih delovnih mest Slovenijaa, ki je imela leta 2012 najnižjo stoopnjo zgodnjjega podjetn
ništva zaradii nuje med državami GEM na svetu, je leto
os na 15. me
estu med 67 vključenimi državami. Graf 33 Dele
ež novih po
odjetnikov vv letu 2013
7.00
6.4
5.3
5.00
4.8
8
4.5 4.3
4.2 4.2 4.2
4.00
3.8 3.7 33.7 3.7 3.6 3.6
3.4
3.00
2.9 2.7
2.5 2.3
2.2 2.0 22.0
2.00
1.9 1.8
1.5
1.1
Vir: GEM
M 2013
Italja
Francija
Japonska
Belgija
Nemčija
Španija
Hrvaška
Grčija
Švedska
Finska
Slovenija
Norveška
VB
Švica
Slovaška
ZDA
Irska
Madžarska
Romunija
Koreja
Portugalska
Poljska
Estonija
Nizozemska
0.00
Latvija
1.00
Litva
Novi podjetniki (%)
6.00
osti, v Slovenniji 55,5 % ta
akšnih, ki Sicer pa je med tistimi, ki so se podali v poddjetništvo zaradi priložno
jih je mo
otivirala želja po večji neodvisnosti in povečanju dohodka, kar prav takko pomeni precejšen p
padec v primerjavi z letom 2012,, ko je bilo taakšnih 65,7 %
%. Med vseemi nastajajo
očimi in novimi podjetniiki smo v Slo
oveniji lansko
oletni neslavvni rekord, p
povezan z udeležbo
o žensk v po
odjetništvu, s slabe četrttine izboljšali na slabo tretjino t
(31,444 %). Za na
ami so se npr. uvrrstile Hrvaškka (30,83 %), Italija (30, 01 %), Grčijja (29,01 %)), Makedonijja (28,98 %) in, tudi Norveška (28,88 %). Sicer pa je bilo najveeč zgodnje p
podjetniške aaktivnosti v zadnjih dveh
h letih zaznaati v starostn
ni skupini od 35 d
do 44 let. Teeh podjetnikkov je skorajj 33 %. Skle
epamo lahko
o, da je takššen trend povezan z zaskrblju
ujočim večan
njem brezpo
oselnosti mlladih, ki vellja tako za Slovenijo kaakor tudi za
a celotno Evropsko
o unijo. Tudii v skupini ustaljenih poddjetij je najb
bolj zastopan
na starostna skupina pod
djetnikov 159
med 35.. in 44. letom
m. Sledi ji skkupina podjeetnikov v staarostnem obdobju od 455. do 54. leta. Skupaj % podjetniškke aktivnosti ustaljenih podjetnikov.
predstavvljata 67,34 %
Znatno n
nižji od sploššnega povpre
ečja je deležž mladih ustaaljenih podje
etnikov v sta rosti od 25 d
do 34 let. Teh je v Sloveniji le d
dobrih 7 %, m
medtem ko sse v proučevvanih skupina
ah držav ta ddelež giblje m
med 11 % %. Že drugo
o leto zapo
ovrstjo ugottavljamo občuten pade
ec deleža n astajajočih in novih in 17 %
podjetniikov z visoko
ošolsko izobrazbo. Z 42,,4 % v letu 2012 se je delež d
najperrspektivnejše
e skupine zgodnjih
h podjetnikovv zmanjšal n
na samo 29,33 % v letu 20
013. Upad deleža podjettnikov z viso
okošolsko izobrazb
bo smo zabeležili tudi prri ustaljenih podjetnikih,, kjer se je njihov n
delež v primerjavi z letom 2012 zm
manjšal z 29
9,2 % na 24
4,9 %. Z raazvojnega viidika je to zmanjševanjje zelo nevarno, saj podjetniiški procesi očitno ne zajamejo v zadostni meri m
najbolj obetavne sskupine potencialnih podjetniikov. V Sloven
niji je bilo lan
ni 5,7 % usta
aljenih podjeetnikov (Graff 34). Več so jih imele takko bolj razvitte države EU (Nizo
ozemska, Šp
panija, Finskka, Irska, ZD
DA) kot manj razvite (LLatvija, Porttugalska, Ma
adžarska, Poljska). Manj kot m
mi so jih imele tudi nekattere bolj razvvite države (Nemčija, Fraancija, Italija
a) in nove omunija, Esto
onija, Hrvaškka), le da je b
bilo slednjih p
precej manj. članice (Slovaška, Ro
Graf 34 Dele
ež ustaljeniih podjetnikkov v letu 2
2013
8.4 8.3
8.0
0
7.7 7.5 7.5 77.2
6.6 6.6 6.5
5 6.2
6.0
0
6.0 5.9 5.7 5.7
5.4 5.3 55.1 5.0
4.0
0
4.1 3.7
3.3
Hrvaška
10.0
9.0
0 8.8 8.7
10.00
Italja
Estonija
Nemčija
Slovaška
Romunija
Slovenija
p
Japonska
Belgija
Švedska
Norveška
VB
Vir: GEM
M 2013
Poljska
Finska
ZDA
ž k
Madžarska
Irska
Litva
Portugalska
Španija
Nizozemska
Latvija
Švica
0.0
0
Koreja
2.0
0
Grčija
Ustaljeni podjetniki (%)
12.00
Francija
14.00 12.6
m je lani prrenehalo 2,6
6 % slovens kih podjetniikov, 1 % ve
eč kot preddlani, kar je verjetno S poslom
posledica krize (Graff 35). Največ jih opusti deejavnost v m
manj razvitih d
državah (na vvrhu je Slova
aška s 5,5 DA; manj kott pri nas jih iimajo razvitee države in EEstonija (2,1 %). Ključni razlog za pre
enehanje %) in ZD
poslovan
nja je v svetu nedobičko
onosnost poddjetja, pri naas so razlogi finančni (neeplačevanje računov, težave s pridobivanjeem kreditov)); veliko jih jee dejavnost o
opustilo tudii zaradi upokkojitve. 160
Graf 35 6.0
5.5
5.0
0
4.5 4.3
5.0
4.0
4.0 3.8
8
3.5 3.5
2.9 2. 8
3.0
2.6 2.5 2.5 2.4
2.3 2.1 2.1
2.0
2.0
2 1.9 1.9 1.9 1.9 1.9
1.6 1.5
5 1.5
Nemčija
Japonska
VB
Norveška
Španija
Italja
Francija
Finska
Fi k
Belgija
Estonija
Švica
Nizozemska
Vir: GEM
M 2013
Švedska
Irska
Koreja
Slovenija
Portugalska
Litva
Madžarska
ZDA
Latvija
Poljska
Romunija
Grčija
0.0
Hrvaška
1.0
Slovaška
Podjetniki, ki so prenehali s poslom (%)
Delež podje
etnikov, ki sso prenehali s poslom v letu 20133
Želje slovenskih podjetnikov po rasti so se p ovečale s 26
6 % v letu 20
012 na 35 % vv letu 2013. S tem se je Slovenija iz zlate sredine me
ed inovacijskkimi gospodaarstvi povzpela v sam vvrh, saj se je
e po tem kazalniku
u uvrstila naa 4. mesto, in to kljub še vedno slabi s
gospodarski situacijiji v Slovenijji. Očitno slovenskki podjetniki verjamejo v svoje sposoobnosti in se spogledujejo predvsem z obetavnim
mi tržnimi nišami in
n tujimi trgi.. Sicer pa so najviše uvršščene države
e med inovacijskimi gosppodarstvi v letu 2013 Tajvan, Singapur, Jaaponska, Ko
oreja in Slovvenija. Pove
ečal se je tudi delež nnastajajočih in novih podjetniikov, ki poročajo, da imajo njihova poodjetja vsaj 1 % kupcev zzunaj Slovennije, in sicer zz 61 % na 74 %, kaar kaže, da see že skoraj trri četrtine sloovenskih nasstajajočih in novih podjettnikov podajja na tuje trge. Po kazalniku, da več kot 25 % kupcev prrihaja iz tujin
ne, je na prve
em mestu Sinngapur. GEM se poleg ankeetiranja odra
aslih prebivaalcev opira tudi t
na mne
enja izbrane skupine nacionalnih strokovn
njakov, ki ocenijo speciifične pogoj e delovanjaa določenega
a nacionalneega gospodarstva, v katerih podjetniki začenjajo in razvijajo svoojo aktivnosst. Temeljni okvirni pogooji za podjetništvo v Slovenijii so bili v letu
u 2013 pono
ovno ocenjenni zelo kritično. Najvišjo povprečno ooceno si je n
na lestvici od 1 do
o 5 prislužil okvirni o
pogo
oj dostop doo fizične infrrastrukture, potrebne zaa poslovanje
e podjetij (3,89), n
najnižjo povprečno ocen
no pa zasnoovanost in vodenje v
vlad
dne politike v podporo novih in rastočih podjetij (1,9
91) ter tudi razpoložljivoost različnih finančnih virov za novaa in rastoča podjetja. Temu slledijo kulturrne in družbene norm e, gospodarrska kriza ter pomanjkkanje zmogljjivosti za podjetniištvo. Zbirokratiziran in ttog trg delovvne sile, velikke obremenitve visoko izzobražene s prispevki jim znižu
ujejo konkureenčnost na tujih trgih. Eno od rrazvojno najb
bolj kritičnih
h področij je spregledan podjetniški p
potencial ml adih. Še zlassti tistih z visoko izzobrazbo, ki jih je v stru
ukturi slovennskih podjetnikov vse manj. m
Da bi tta trend zaustavili, je treba ustvariti primeerne pogoje, da bodo naddarjeni posaamezniki svojja podjetja uustanavljali in
n razvijali v Sloven
niji. Pokazati je treba, da
a je podjetnništvo lahko zelo primerna karierna pot, v družbi graditi pozitiven
n odnos do
o podjetništvva in podjeetne posameznike podp
preti pri ureesničevanju njihovih podjemo
ov. Nujno jee treba povezovati vse akterje pod
djetniškega podsistema in razvijati sodobne program
me, ki bodo uveljavljali u
podjetniško p
ppolitiko, pod
dpirali podje
etniško nadaarjenost ter učinkovit sistem zzagonskih po
odjetij, ki so sposobna ppreboja in raasti. Dolgoro
očno je trebba tako pozo
ornost od 161
»malega gospodarstva« preusmeriti na podjetnika ter razumeti, da je podjetništvo osebna izbira in vselej krajevno ugnezdeno. Pri ocenjevanju vladne politike in vladnih programov za spodbujanje nastajajočih in rastočih podjetij so izvedenci kot največji zaviralni dejavnik v letu 2013 navajali predvsem državno birokracijo ter nestimulativno davčno politiko, pa tudi zakonodajo na makro ravni in na občinski ravni. V okviru finančne podpore menijo, da je v letu 2013 predvsem primanjkovalo finančnih mehanizmov za zagon novih, rastočih in inovativnih podjetij. Izvedenci kot slabost za razvoj podjetništva v Sloveniji štejejo tudi pomanjkanje podjetniške kulture, predvsem pa izpostavljajo, da podjetništvo zavirajo negativna klima za podjetništvo, podcenjevanje, odnos do uspeha in podjetnih posameznikov, manjša nagnjenost k tveganju, pa tudi pomanjkanje notranje podjetniške kulture obstoječih podjetij. Po mnenju izvedencev nastajanje in rast novih podjetij ovira tudi nestabilna politična in gospodarska situacija v državi in nestabilnost pogojev za poslovanje. Največ priporočil za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji so nacionalni izvedenci navedli tam, kjer hkrati vidijo tudi največ slabosti. To je na področjih finančne podpore (56 %), vladne politike (47 %), izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (47 %) ter pravni okvir. Razveseljivo je vzpostavljanje in utrjevanje kulture množičnega financiranja (crowdfunding.si), s katerim so ustvarjalni Slovenci v letu dni preko platform Kickstarter in Indiegogo zbrali že več kot milijon evrov za razvoj in proizvodnjo svojih zamisli (Lednik 2013). Gre za partnerski odnos med avtorjem zamisli in podpornikom. Deluje v obliki donacij, prednaročil, mikrokreditov in investicij tako, da lokalnim (mikro)podjetjem omogoča dostop do globalnega kapitala. Na platformah Kickstarter, Indiegogo in drugih spletnih servisih za množično financiranje so leta 2011 zbrali 1,5 G$ (milijarde dolarjev), leta 2012 že 2,8 G$, letos naj bi bilo že 5 G$. Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sofinancirata operacijo Podjetno v svet podjetništva (PSP). Poteka hkrati v 12 regionalnih razvojnih agencijah (RRA) in je vanjo vključenih 120 mladih (Ferk, 2013). Tisti, ki jih izbere posebna komisija, so 5 mesecev zaposleni pri RRA; na voljo imajo tudi podporno okolje. Prihajajo s poslovnimi zamislimi, da bi jih preverili, oblikovali in spravili v življenje. Tudi poslovna partnerstva se lahko oblikujejo med (bodočimi) mladimi podjetniki. Pomembna je tudi vloga tehnoloških parkov; ljubljanski je lani izvedel 330 podjetniških dogodkov s preko 10 000 udeleženci, opravili so 260 podjetniških svetovanj in pomagali ustanoviti 60 novih podjetij. Slovenski podjetniški sklad (SPS) za letos napoveduje linijo semenskega kapitala, ki nastajajočim podjetjem omogoča pridobiti do 250 k€ (tisoč evrov) zagonskega kapitala v obliki konvertibilnega posojila ali neposrednega kapitalskega vložka sklada; tako bodo lahko skupaj z zagonskimi subvencijami pridobila do 324 k€. Po 50 k€ je namenjeno nastajajočim podjetjem z dobro in preverjeno idejo, SPS jim bo zagotovil tudi pomoč mentorja. S klasičnimi kapitalskimi vložki do 200 k€ bodo sodelovali tam, kjer bodo izvedbo podjetniške ideje podprli zasebni investitorji. Junija letos so razpisali 3,6 M€, prihodnje leto tudi enak znesek. SPS je letos razpisal že za 100 M€ sredstev, sodeluje tudi s 5 družbami tveganega kapitala, ki so z 18 M€ podprli 18 podjetij; do konca leta je na voljo še 15 M€ tveganega kapitala. Tudi Nova KBM pripravlja posebne linije za zagonska podjetja z dobrim poslovnim modelom. 162
7 PREDLOG SKLEPOV Področje RRD Cilje in poti za uveljavljanje raziskav in razvoja je potrebno usklajevati na nivoju države, podjetij, javnega sektorja in združenj:  Predlagamo, da država poveča vlaganja v RRD tako, kot to delajo ne samo v Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah, temveč tudi na Češkem, Poljskem in Slovaškem, skladno s ciljema EU 2010 (1,0 + 2,0 = 3,0) % BDP in RISS 2020 (1,2 + 2,4 = 3,6) % BDP.  Ker je država v težavah (zadolženost, proračunski primanjkljaj, odškodnine izbrisanim in varčevalcem LB) bi vlaganja v RRD moralo povečati zlasti gospodarstvo z zmanjšanjem razponov v plačah.  Predlagamo, da se v javnem sektorju ponovno vzpostavijo plačna nesorazmerja in se hkrati zniža razmerje med najvišjo in zajamčeno plačo na 5; tako prihranjena sredstva se nameni zaposlovanju mladih diplomantov.  Potrebno je aktivna politika zaposlovanja mladih diplomantov in doktorandov, zlasti v gospodarstvu.  Podjetja morajo v sodelovanju z nosilci znanja in vlado povečevati: o ustvarjalnost, raziskave, tehnološke in komercialne izboljšave ter druge metode ustvarjanja zunaj RRD, o delež lastnih blagovnih znamk in industrijskega oblikovanja proizvodov oz. storitev, o delež prodaje in izvoza visoko‐ in srednje visoko‐tehnoloških proizvodov oz. storitev z veliko znanja ter povečevati delež zaposlenih v njih, o izboljšati tehnološko plačilno bilanco, o stalno in načrtno prenavljati izdelke, procese in storitve ter o povečevati produktivnost dela in sredstev.  Z ustrezno davčno politiko povečevati varčevanje in investiranje prebivalstva za gospodarski in družbeni razvoj ter rast tveganega kapitala. Inovacije Potrebno je:  množično inovativno gibanje v podjetjih s povečevanjem števila in kakovosti prijavljenih in podeljenih patentov (evropskih, ameriških in triadnih) ter njihovo izrabo in gospodarsko rabo;  uveljavljati domače blagovne znamke in industrijsko oblikovanje ter povečevati prihodke od licenc in patentov iz tujine;  povečati in pospešiti prenos dosežkov RRD v prakso (v podjetja, na trge in v izvoz);  razvijati množično inventivno dejavnost v vseh panogah in podpirati izvoz vseh oblik znanja. Podjetništvo Potrebno je:  razvijati podjetništvo, njegov ugled ter izboljševati pogoje za ustanavljanje in preživetje novih podjetij ter za razvoj malih in srednjih podjetij;  pomagati mladi pri razvoju zamisli, ustanavljanju in zagonu podjetij z mentorji, zagonskim kapitalom in podpornim poslovnim okoljem; 163



povečati odprtost notranjega trga in podjetnikom znižati bremena; načrtno je potrebno razvijati podjetniško kulturo, nacionalne podjetniške predpise, učinkovitost vladnih programov, žensko podjetništvo in izobraževanje za podjetništvo; razvijati informacijsko‐komunikacijsko tehnologijo in z njo povezana znanja ter dostopnost in vključenost prebivalstva in podjetij vanjo. 8 VIRI Adam, F., Razvojno‐inovacijski tiger ali papirnati zmaj?, Delo, Sobotna priloga, 6. 4. 2013 in objavi sledeča polemika z istim naslovom, Delo SP, PP Poštni predal 29, 26. 4. (SURS) in 4. 5. 2013 (F. Adam). ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Pregledi in analize, Usposabljanje kadrov, http://www.arrs.gov.si/sl/mr/mr‐vede.asp , dostop 12‐05‐2014 Brody, H., Grayson, M., Scully, T., Dargie, R. (uredniki), Nature Publishing Index 2012, http://www.natureasia.com/en/publishing‐index/pdf/NPI2012_Global.pdf , dostop 20‐06‐2013. EPO, European Patent Office, Grated patents 2013, http://www.epo.org/about‐us/annual‐reports‐
statistics/statistics/granted‐patents.html, dostop 07‐11‐2014. European Research Ranking, 2014, http://www.researchranking.org/index.php?action=country&year=2013, dostop 07‐11‐2014. EUROSTAT, Employment in technology and knowledge‐intensive sectors at the national level, by sex, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=htec_emp_nat2&lang=en, dostop 15‐10‐
2014. EUROSTAT, Gross domestic expenditure on R&D (GERD) % of GDP, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=t
2020_20, dostop 31‐10‐2014. EUROSTAT, High‐tech exports ‐ Exports of high technology products as a share of total exports, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=htec_si_exp4&lang=en, dostop 15‐10‐
2014. EUROSTAT, Patent applications to the EPO by priority year at the national level, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=pat_ep_ntot&lang=en, dostop 17‐06‐
2014. EUROSTAT, Population on 1 January ‐ persons, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&language=en&pcode=tps00001&tableSel
ection=1&footnotes=yes&labeling=labels&plugin=1, dostop 31‐10‐2014. EUROSTAT, Science and technology, Research and development, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/science_technology_innovation/data/database dostop 7‐11‐2014. EUROSTAT, Total intramural R&D expenditure (GERD) by sectors of performance, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=rd_e_gerdtot&lang=en, dostop 17‐11‐
2014. Ferk, L., Zagon poslovnim idejam mladih, Večer, 23. 12. 2013. 164
Hollanders, H., Es‐Sadki, N. (urednika), IUS, Innovation Union Scoreboard 2014, http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/ius/ius‐2014_en.pdf, dostop 25‐04‐2014. Lednik, A., Crowdfunding, naložba v kreativnost, pogum in vizijo, Večer, 22. 11. 2013. OGRAJENŠEK, I., DOMADENIK, P., REDEK, T., SAMBT, J., MIHELIČ, K. K. Podatkovne osnove za sistematično spremljanje bega možganov: primer mladih raziskovalcev v Sloveniji. V: 21. statistični dnevi, Radenci, 7.–9. november 2011. Vloga statistike pri upravljanju ekonomskih neravnovesij : program s prispevki. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije: Statistično društvo Slovenije, 2011, 15 str., http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci2011/Ograjensek%20et%20al_Beg%20mozganov‐
prispevek.pdf. Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Hojnik, B., Rus, M. (uredniki), GEM Slovenija 2013, Spregledan podjetniški potencial mladih, http://www.gemslovenia.org/gem‐porocila/, dostop 16‐04‐
2014. Rotaru, S., Felix, B., Lopez, A., Petkova, R., Ritola V., Villette, G. (uredniki), EUROSTAT, Science, technology and Inovation in Europe 2013, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS‐
GN‐13‐001/EN/KS‐GN‐13‐001‐EN.PDF, dostop 07‐11‐2014. SJR, International Science Rank , SCImago Journal & Country Rank, 2013, http://www.scimagojr.com/countryrank.php?area=0&category=0&region=all&year=2011&order=it&
min=0&min_type=it, dostop 07‐11‐2014. SURS, Ekonomsko področje, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6628, dostop 07‐11‐2014. SURS, Kariera doktorjev in doktoric znanosti, 2014, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/23_raziskovanje_razvoj/03_Kariera_dokt/03_Kari
era_dokt.asp, dostop 27‐07‐2014 THE WORLD BANK, Population (total), 2013, http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL/countries?order=wbapi_data_value_2010%20wb
api_data_value%20wbapi_data_value‐last&sort=desc&display=default, dostop 17‐07‐2014. Turk, V, Đonlagić, D., Ferligoj, A., Ravnikar, M., Riha, R., Strle, F., Odliv človeškega kapitala, javni poziv, Delo, 13. 7. 2013.
165