v družbi Magazin pokojninske družbe najboljših Junij 2012 JANEZ ZUPANC: "Ker želim dobro živeti v pokoju, dodatno pokojninsko varčujem!" • Mladinski svetovni prvak v veslanju v dvojnem četvercu • udeleženec olimpijskih iger v Pekingu, • diplomant Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru Vzemite svojo usodo v svoje roke Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Skupina Nove KBM dr. Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Skupina Nove KBM Slovenska populacija se stara. Zdaj je povprečen Slovenec star že skoraj 42 let. Upokojujemo se relativno mladi in relativno zdravi. Aprila letos je Statistični urad izvedel analizo med prebivalci Slovenije, ki so stari vsaj 66 let, in ugotovil, da jih je četrtina svoje zdravstveno stanje ocenila kot dobro ali zelo dobro, 41 odstotkov pa kot srednje dobro. Sklepamo lahko, da jih okrog dve tretjini nima pomembnejših zdravstvenih težav. Odlično izhodišče za uresničitev življenjskih sanj! Obstaja pa še druga stran statistike. Povprečna starostna pokojnina se giblje okrog 620 evrov. Skokovito naraščanje števila upokojencev – lani je pokojnine prejemalo 589.000 upokojencev oziroma okrog 46.000 več kot pred petimi leti – pa gotovo ne obeta boljših časov. Številke, o katerih pišemo, niso nikakršno presenečenje. Predvideti so se dale že pred leti in takrat je bil uveden sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Njegov namen je bil le eden: zagotoviti ugodnejše finančne pogoje v obdobju po upokojitvi. Veliko zaposlenih ima danes na računih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja že zbranih nekaj tisočakov, tu in tam kdo že preko 20. Ti si seveda lahko obetajo relativno visoko dodatno pokojninsko rento. Prvi "rentniki" jo pri Moji naložbi že dobivajo. Najvišja znaša 84 evrov, povprečna nekaj čez 40. Ne tako malo, če primerjamo s pokojninami iz prvega stebra. Tisti, ki bodo varčevali dlje, bodo imeli še višje rente. In seveda nekoliko mirnejši spanec, ker bodo vedeli, da bodo vsaj del prihodkov po upokojitvi imeli "v svojih rokah". vsebina 4 Osebne izkušnje zavarovancev Moje naložbe 6 8 Aktualno o rentah Veliki intervju: Janez Zupanc 10 Davki pri dodatnem pokojninskem zavarovanju 13 14 15 Poslovanje Moje naložbe Komentator v gosteh: dr. Mitja Čok Odgovori na aktualna vprašanja Izdala: Moja naložba pokojninska družba d.d. Skupina Nove KBM Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Produkcija: Večer d.d., PRPLUS Naklada: 80.000 izvodov Foto: Arhiv MN, Marko Vanovšek 4 Po desetih letih varčevanja prvi rentniki Moje naložbe Peter Gornjak: "Varčujte: kasneje se stroški večajo, pokojnine pa ostajajo enake!" Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se vključili, in ali so dosežena? "Že januarja 2011, takoj ko sem izpolnil pogoje (najmanj deset let od pričetka zavarovanja), sem na pokojninsko družbo podal zahtevek za dodatno pokojninsko rento. Po pregledanih izračunih sem se odločil za polletno izplačilo dodatne rente, ki zelo prav pride. Vsem bivšim sodelavcem (pa tudi drugim) priporočam, naj imajo privarčevanih nekaj evrov, preden se upokojijo. Kasneje za varčevanje ne ostane skoraj nič, saj se stroški večajo, pokojnine pa ostajajo enake." Kaj vam pomeni renta, ki jo sedaj prejemate? "Moja pričakovanja o renti so se uresničila, polletno izplačilo pa pomeni, da se lahko z ženo odpraviva na morje, pa še za hobi kaj ostane." Kaj bi svetovali tistim, ki danes razmišljajo o svoji pokojnini in dodatnem pokojninskem zavarovanju? "Letos sem tudi nestrpno pričakoval informativni izračun dohodnine, saj so mi v pokojninski družbi povedali, da je renta delno obdavčena. Kar polovico plačane dohodnine, ki jo je zame plačala pokojninska družba, mi država vrne. Rente so minimalno obdavčene." Kako ocenjujete odločitev nekaterih, ki se odločajo za dvig privarčevanih sredstev? "Povem lahko, da ko si enkrat v pokoju, ni dodatnih prejemkov. Enkrat na mesec dobiš pokojnino in to je to. Ker pokojnine niso visoke, na koncu meseca ne ostane skoraj nič. Vsem svetujem, da če jim premije za dodatno pokojninsko zavarovanje plačuje delodajalec, naj počakajo do upokojitve. Pri plači se nič ne pozna, ker je to strošek delodajalca, vsako leto pa se nabere nekaj privarčevanih sredstev. Ko nekaj mesecev prejemaš pokojnino, je smiselno pretehtati možnost, ali sredstva dvigniti v enkratnem znesku ali pa se odločiti za dodatno pokojninsko rento. Takrat veš, koliko dobiš na mesec, saj pokojnina niti približno ni enaka plači, s stimulacijo, dodatki, regresom, morebitno božičnico …" Danilo Kline: "Neizbežnost varčevanja je danes realnost!" Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se vključili, in ali so dosežena? "Osnovna pričakovanja so bila, kljub časovni oddaljenosti, preprosto naložba za zagotovitev ustrezne rente ob upokojitvi, ki bo in bi morala biti višja, kot če bi sredstva v višini premije vezal kot depozit z mesečnimi vplačili v banki, če bi premijo plačeval iz neto plače. Po mojem mnenju država ni naredila vsega tistega, kar bi bilo treba, da bi vzpodbujala varčevanje v drugem stebru, ki naj bi v prihodnosti obsegal pretežen del pokojnine oziroma rente vsakega posameznika. S tem mislim, da ni omogočila pokojninskim družbam dovolj fleksibilnosti pri plemenitenju zbranih sredstev iz premij, seveda ob primarnem in najpomembnejšem spoštovanju varnosti zbranih sredstev. Prav tako država ni sprejela skoraj nikakršnih pomembnejših ukrepov - simboličnih letnih premij in drugih ukrepov, ki bi posameznike vzpodbujali k varčevanju, predvsem pa k pravočasnemu vključevanju v dodatno pokojninsko zavarovanje." Kaj vam pomeni renta, ki jo sedaj prejemate? "Višina rente sicer ni visoka, vendar tudi ne zanemarljiva, predvsem Po desetih letih varčevanja prvi rentniki Moje naložbe 5 Roman Mulec: "Ko pride datum upokojitve, je večini žal, da se niso priključili ..." Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se vključili, in ali so dosežena? "Mogoče v začetku nisem bil dovolj informiran, kaj pomeni dodatna renta, vendar sem se z leti poučil o prednostih oziroma priboljških, ki mi jih bo dodatna renta prinesla. Rečem lahko, da so moja pričakovanja v celoti dosežena." Kaj vam pomeni renta? "Dodatna renta pomeni kar lep mesečni priboljšek, ki ob pokojnini še kako prav pride. Pokrila bo kar nekaj mesečnih stroškov, če pogledam na letnem nivoju, pa bo zadostovala za lep dopust." Kaj bi svetovali tistim, ki danes razmišljajo o svoji pokojnini in dodatnem pokojninskem zavarovanju? "Glede na sedanjo krizo in dejstvo, da bodo državne pokojnine vedno manjše, bi vsekakor vsakomur priporočil, naj začne raje danes kot jutri dodatno varčevati. Mnogi mladi danes ne mislijo na starost in živijo za ta trenutek, ko pride datum upokojitve, pa je večini žal, da se niso vključili v dodatno varčevanje … Sam bi se vsekakor takoj znova odločil za dodatno pokojninsko zavarovanje." Kako ocenjujete odločitve nekaterih, ki se odločajo za dvig privarčevanih sredstev? "Dvig privarčevanih sredstev se mi ne zdi pametna odločitev; mislim, da večina ne razume ali noče razumeti, da bo država zahtevala svoje preko odtegnjene dohodnine, ne samo ob dvigu privarčevanih sredstev, ampak bo večina šokirana ob letnem dohodninskem obračunu. Vsem varčevalcem, ki še tehtajo, ali celoten dvig ali mesečna renta, bi vsekakor svetoval, da se odločijo za mesečni priboljšek k pokojnini (ali polletno ali letno izplačilo), saj je to tudi iz davčnega vidika najugodnejše in zaradi zajamčene dobe izplačevanja si lahko privoščijo majhne radosti kar lepo število let oziroma do konca življenja." zaradi sorazmerno kratkega obdobja varčevanja - deset let, pa vendar pa bi lahko bila nekoliko višja, če bi država v tem obdobju sprejela določene ukrepe, ki bi omogočili večjo donosnost naložb ali vzpodbude za povišanje mesečnih premij. Mesečna renta mi omogoča plačevanje katerega izmed rednih mesečnih stroškov ali pa tudi kakšen priboljšek. Pomembno je zavedanje, da je ta renta, v kakršnikoli višini že, trajni prejemek do konca življenja posameznika oziroma tudi predmet dedovanja." zavarovanja bodo verjetno vse nižje, kar pomeni, da si bo vsak posameznik le z varčevanjem omogočil tisti nivo prejemkov, ki bo zadovoljeval njegove potrebe po upokojitvi. Neizbežnost varčevanja za obdobje po upokojitvi je že danes realnost. Čimprejšnja vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje je torej po mojem mnenju gospodarna in odgovorna odločitev vsakega posameznika, seveda ob upanju, da bo tudi država sprejela nekatere ukrepe, ki bodo to varčevanje vzpodbudili." Kaj bi svetovali tistim, ki danes razmišljajo o svoji pokojnini in dodatnem pokojninskem zavarovanju? "Razmere v državi pa tudi v svetu dobesedno narekujejo nujnost varčevanja in s tem zagotavljanja ustreznih prejemkov vsakega posameznika po upokojitvi. Pokojnine iz obveznega Kako ocenjujete odločitev nekaterih, ki se odločajo za dvig privarčevanih sredstev? "Dvig sredstev po desetih letih po mojem mnenju ni racionalen in gospodaren. Zavedati se je treba, da je od celotne vsote privarčevanih sredstev v povprečju potrebno odšteti skoraj 40 % za dajatve državi, tako da ostane kot neto prejemek na računu posameznika zgolj 60 % sredstev. Tako ravnanje se mi ne zdi razumno, saj je v temelju v nasprotju z namenom dodatnega pokojninskega varčevanja in se z dvigom teh zmanjšanih sredstev izniči desetletno namensko varčevanje ob sočasnem dodatnem plačilu dajatev državi v nezanemarljivi višini. Morebiti je 60 % privarčevanega zneska mamljivih za zadovoljitev kakšne trenutne potrebe, pa vendar je to v primerjavi z izgubo desetletnega varčevanja nesorazmerno. Namesto tega dviga je za zadovoljitev kakšne trenutne potrebe po mojem mnenju primernejše najetje kratkoročnega potrošniškega posojila. Takšen dvig je morebiti opravičljiv z zornega kota posameznika, če gre za reševanje izjemnih življenjskih problemov in je to komu resnično edina možnost." 6 Moja renta Aktualno o rentah: Garancija je razumna izbira Čeprav je ta renta nekoliko nižja kot renta brez garancije, je takšna odločitev razumna – če zavarovanec umre pred iztekom garantiranega obdobja, lahko namreč rento do izteka tega obdobja prejema upravičenec oziroma dedič. Garantirano obdobje izplačevanja izbere zavarovanec sam. Trenutno se lahko odločite za garantirano obdobje 10 ali 15 let. Po izteku garantiranega obdobja renta ne preneha Z iztekom garantiranega obdobja izplačevanje rente zavarovancu, ki živi dlje, ne preneha. Renta se izplačuje do smrti. Z iztekom garantiranega obdobja zgolj preneha upravičenje do dedovanja dodatne pokojninske rente po umrlem zavarovancu. Garantirana renta ni pospešena renta Pojav tako imenovanih pospešenih rent pri nekaterih izvajalcih je anomalija sistema. Nekateri izvajalci omogočajo izplačila glavnine (90 %) sredstev v zelo kratkih obdobjih, treh ali petih letih, preostanek pa izplačujejo skladno s predpisi dosmrtno. V praksi to pomeni, da je renta, ki jo prejme zavarovanec, prva leta razmeroma visoka, po izteku tega obdobja pa prejema (da je zadoščeno Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) nesmiselno nizke zneske (na primer 12 evrov letno). mag. Uroš Ornik, izvršni direktor uprave Pospešene rente Že več kot leto dni od pristojnih nadzornih organov terjamo odgovor na vprašanje: ali so izplačila pospešenih rent zakonita in pravno dopustna? Dlje kot do stališča nadzornih organov, da takšna izplačila niso v duhu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nismo prišli. Odprto vprašanje namreč ni enostavno. Če se izkaže, da je odgovor negativen, bo s tem našim zavarovancem prihranjena marsikatera nevšečnost. Verjamemo, da bomo odgovore prejeli kmalu. Gotovo pa je eno, in to ne velja zgolj za izplačila rent: naši zavarovanci ne bodo prikrajšani za storitev, ki bi bila po njihovih potrebah in pričakovanjih. "Pomen rent z vidika prihodka upokojencev bo sčasoma pomembno narasel. Čeprav ne vemo, kako se bo podaljševala predvidena življenjska doba, bomo varčevali dlje časa in privarčevali več denarja." Trenutno varčevanje je dobra osnova Tisti, ki so po desetih letih varčevanja že lahko pričeli prejemati tudi dodatno pokojninsko rento (starejši od 58 let in upokojeni), prejemajo za štiri do šest odstotkov višjo mesečno pokojnino. Rente že danes, po najkrajšem možnem obdobju varčevanja, niso nepomembne. Razmerje med povprečno neto plačo (987 EUR) in povprečno neto pokojnino (625 EUR) je v letu 2011 znašalo 63,4 odstotka. Še desetletje nazaj je bil ta odstotek krepko višji, kar 75 %. Torej je padec mesečnega dohodka ob upokojitvi krepak! Pomen rent z vidika prihodka upokojencev bo zato še naprej pomembno rasel. Čeprav ne vemo, kako se bo podaljševala predvidena življenjska doba, bomo varčevali dlje časa in privarčevali več denarja. Moja renta 7 Renta upokojencem danes Privarčevano Doživljenjska mesečna 6.000 M 26,82 8.000 Ž 23,67 10.000 M 35,76 Ž 31,56 M 44,70 15.000 Ž 39,45 M 67,05 20.000 Ž 59,17 M 89,40 58,37 86,10 25.000 Ž 78,89 M 111,75 Ž 98,62 77,83 107,62 97,29 25,83 23,35 34,44 31,13 43,05 38,92 64,57 Doživljenjska letna 313,79 277,72 418,39 370,29 522,99 462,87 784,48 694,30 1.045,97 925,73 1.307,46 1.157,17 Doživljenjska letna s 15 let garancije 303,22 274,32 404,29 365,76 505,37 457,20 758,05 685,80 1.010,73 914,40 1.264,42 1.143,00 Doživljenjska mesečna s 15 let garancije Izračunane rente veljajo za zavarovanca, starega 60 let (letnik 1952). Podani so zneski v evrih pred davki in po trenutno veljavnih pogojih. Zneski rent se razlikujejo med moškim in žensko zaradi razlik v pričakovani starosti med spoloma. Koliko in kako do prihodnje pokojnine Privarčevano Mesečna premija Do upokojitve Prihranek na koncu obdobja Doživljenjska mesečna Doživljenjska mesečna s 15 let garancije Doživljenjska letna Doživljenjska letna s 15 let garancije 6.000 8.000 10.000 15.000 20.000 25.000 40 60 60 80 100 200 10 let 20 let 10 let 20 let 10 let 20 let 10 let 20 let 10 let 20 let 10 let 20 let 13.529,85 23.649,34 18.950,86 33.667,90 21.638,69 37.280,13 31.091,45 52.717,02 40.544,21 68.153,91 60.929,68 109.216,16 59,13 57,15 101,15 98,07 82,83 80,05 144,00 139,61 94,58 91,41 159,45 154,59 135,89 131,34 225,48 218,61 177,21 171,27 291,50 282,62 266,31 257,38 467,13 452,90 692,24 671,08 1.184,69 1.151,74 969,60 939,96 1.686,55 1.639,35 1.107,12 1.073,28 1.867,50 1.815,57 1.590,76 1.542,14 2.640,80 2.567,36 2.074,40 2.011,00 3.414,09 3.319,14 3.117,41 3.022,12 5.471,05 5.318,90 Izračunane rente so po trenutno veljavnih pogojih in so informativne (pogojev v prihodnosti ne moremo opredeljevati). Veljajo na primeru moškega zavarovanca, ki je ob upokojitvi star 60 let (letnik 1962 oziroma letnik 1972). Podani so zneski v evrih pred davki. Oglejte si informativni izračun Na naši spletni strani www.moja-nalozba.si se lahko poigrate s številkami v informativnem izračunu. Uporaba predpostavk je nujna, čeprav ključnih niti ne moremo dovolj zanesljivo predvi- deti. Izračuni temeljijo na trenutno veljavnih pogojih, renta pa se bo izračunala po pogojih, ki bodo veljavni ob upokojitvi. Zato so izračuni zgolj informativni. 8 Vrhunsko športno kariero sklenil nadgraditi s poslovno JANEZ ZUPANC: "Ker želim dobro živeti v pokoju, dodatno pokojninsko varčujem!" Star je 25 let, za njim je bogata športna kariera. Skupaj s tremi kolegi je bil mladinski svetovni prvak v veslanju v dvojnem četvercu, udeleženec Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008. Kljub napornim treningom je končal Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, smer računovodstvo in revizija, in sedaj opravlja pripravništvo v Dravskih elektrarnah Maribor. Spada med najmlajše zavarovance pokojninske družbe Moja naložba, čeprav se je z varčevanjem in nalaganjem sredstev srečal že prej. Janez Zupanc. Kako se je pravzaprav začela vaša športna kariera? "Z veslanjem sem se začel ukvarjati leta 1994, ko sem bil star osem let. Sprva je bila to samo zabava in rekreacija, saj sem bil skupaj z vrstniki še premlad za resno treniranje, pa tudi veslaški klub še ni bil takrat tako razvit, kot je danes. Leta 2000 so se pod vodstvom Primoža Merfa začeli resni treningi, po uspehu v letu 2004, ko sem postal mladinski svetovni prvak, pa je veslanje postalo prioriteta v mojem življenju. Vrhunec moje športne kariere je bil nastop v Pekingu in sedmo mesto na svetovnem prvenstvu v Poznanju, kjer sem veslal z Iztokom Čopom." Zakaj se niste odločili za nadaljevanje športne poti? Ste pričakovali, da bodo vaše znanje in izkušnje v Sloveniji bolje prepoznali in vam omogočili, da svoje znanje in izkušnje delite in uporabite tam, kjer bi lahko Sloveniji najbolj koristile? "Na žalost sem v vrhunskem športu spoznal probleme in težave, ki se pojavljajo na poti vsakega športnika, ki tekmuje v medijsko manj zanimivih športih. Po dolgem čakanju na službo v državni upravi sem spoznal, da je nikoli ne bom dočakal, ob tem sem izgubil tudi motivacijo ter se raje posvetil dokončanju študija in iskanju zaposlitve." Zakaj ste se odločili za študij ekonomije in smer računovodstvo? "Za študij računovodstva sem se odločil zato, ker menim, da v tej stroki najbolje spoznaš temeljne procese podjetja, njegovo delovanje in ob upoštevanju temeljnih finančnih in računovodskih pravil pasti, ki se lahko pojavijo pri delovanju podjetja. Zagotovo bi rad svoje znanje še nadgradil." Menim, da si bo moja generacija zagotovo težje zagotovila pokojnino, ki bo zagotavljala normalno življenje. Zato že varčujem. varčevanju se ne odpovedujem ničemur, živim samo bolj preudarno." Kaj bi sporočili in priporočili svojim vrstnikom? "Večina mojih vrstnikov je žal v tem času brez služb, zato jih večina še niti ne more razmišljati o varčevanju. Vsem drugim pa priporočam, naj začnejo misliti na svojo prihodnost, naj sami poskrbijo zase, saj je to najbolj zanesljivo. In ne verjeti vsem pesimistom, ki napovedujejo zlom držav in finančnih ustanov." Zakaj varčujete za dodatno pokojnino? "Za dodatno pokojnino sem se odločil iz preprostega razloga. Sam želim poskrbeti za svojo prihodnost in ne želim bit suženj morebitnih finančnih in družbenih problemov, ki bodo v tistem času. Ker želim dobro živeti v pokoju, dodatno pokojninsko varčujem!" Koliko pijačam ali zabavam na mesec se morate "odreči", da lahko namenite mesečni znesek za pokojnino? "Sam ne razmišljam v smislu, da se zaradi varčevanja nečemu odpovem. Za ta znesek bi zagotovo lahko šel za kakšno pijačo več ali pa bi si kupil več oblačil, ampak verjamem, da bom lahko v času, ko bom šel v pokoj, zaradi tega živel bolje. Morda pa bom takrat vse te pijače in zabave nadoknadil." Zakaj tega denarja raje ne porabite za zabavo kot večina vaših vrstnikov? "Kljub dodatnemu pokojninskemu Je to vaše zavedanje o pomenu varčevanja in naložbene aktivnosti kaj povezano z vašo športno kariero? Vrhunsko športno kariero sklenil nadgraditi s poslovno "Med ukvarjanjem s športom sem spoznal, da si v življenju lahko zelo razočaran, če si odvisen od drugih, in to lahko pusti na človeku posledice. Varčujem zagotovo tudi zaradi izkušenj iz športne kariere, najbolj pa zaradi trenutne ekonomske situacije in stanja v družbi. Menim, da si bo moja generacija zagotovo težje zagotovila pokojnino, ki bo zagotavljala normalno življenje." Se strinjate s starim rekom, da lahko žanješ samo, kar si sejal? Verjetno to zelo drži za športno profesionalno udejstvovanje. Kaj pa za varčevanje, nalaganje sredstev? "Zagotovo se strinjam s tem rekom in ga tudi v življenju upoštevam. Ta rek velja na vseh področjih, ne samo v športu, tudi v šoli, službi ... Ampak verjetno pride pri varčevanju najbolj do izraza. Moji izračuni kažejo: če 40 let varčujem okoli 100 EUR mesečno, se na osebnem računu po 3% donosnosti in po obračunu stroškov za dodatno pokojninsko rento zbere približno 90.000 evrov. Po danes veljavnih pogojih bi mi tolikšna privarčevana sredstva pri 65 letih zadoščala za dosmrt- no pokojninsko rento v višini okoli 400 evrov mesečno." Kaj bi odgovorili tistim, ki trdijo, da se dodatno pokojninsko zavarovanje ne splača? Tistim, ki sedaj dvigujejo denar, ki so ga skupaj z delodajalcem dajali za pokojnino "na stran" deset let? "Zavedam se, da živimo v času, ko se ljudje srečujejo s številnimi težavami in krvavo potrebujejo finančna sredstva. Vsak je gospodar svojega denarja in lahko ga upravlja, kakor želi. Razumem ljudi, ki po desetih letih dvignejo ves denar in s tem morda otroku omogočijo študij ali obnovijo hišo. Vendar vsem priporočam, da varčujete in privarčevani denar v obliki rente prejemate ob pokojnini, saj ga tako najbolje izkoristite in si v daljšem obdobju olajšate življenje." Bi dosedanje oblike varčevanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja kako dopolnili, nadgradili? "Glede na to, da je ta oblika varčevanja v naši državi dokaj mlada in nepoznana, se bo sčasoma verjetno še bolj razvila. Mislim, da morajo ljudje sami spoznati 9 pomen tega, da sami poskrbijo za svojo prihodnost. Morda bi ga lahko nagradili v smislu ozaveščanja ljudi in s primerjavami z drugimi državami, ki poznajo to obliko varčevanja." Ali je vaša športna kariera, polna discipline in zavedanja, da brez nič ni nič, pripomogla k vaši odločitvi, da ste tako mladi začeli varčevati za pokojnino? Je med tem kakšna neposredna povezava? "Pripomoglo je več dejavnikov. Pripomogla je športna kariera, pripomogla je šola, zagotovo bo k temu pripomogla tudi služba. Enostavno je pač tako. Če ne bi pridno treniral, ne bi bil udeleženec olimpijskih iger; če se ne bi učil, ne bi diplomiral. Če ne bom pridno delal, službe ne bom imel. Povezava pa je v odrekanju: v športu sem se odrekal počitnicam in zabavam, ko smo bili na treningih in pripravah, sem se učil, namesto da bi spal. In trud je bil poplačan. Trdno sem prepričan, da bo tako tudi v pokojninskem varčevanju. Vem, da lahko nekateri dejavniki v trenutku to preprečijo, ampak ne živim z danes na jutri in starost oziroma pokoj bi rad dočakal pripravljen." 10 Dobro je vedeti Davki pri dodatnem pokojninskem zavarovanju DAVKI VARČEVANJE KORIŠČENJE DVIGI RENTE Izredna prekinitev 0,5 % izstopni stroški 25 % akontacija Redna prekinitev 0 izstopnih stroškov 1/2 rente izvzeta iz obdavčitve Davčna olajšava plačniku 24 % prispevkov PIZ ali 5,844 % bruto plače ali 2755,71 EUR (2012) Plačnik delodajalec: - 51 % zaposlenih - bruto = neto mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave Plačnik zavarovanec: - davčna olajšava na vplačano premijo v višini dohodninske stopnje (ali 16 % ali 27 % ali 41 %) - delodajalec ima prednost (posameznik koristi le razliko med maksimalno premijo in premijo in premijo delodajalca) dohodnine 6,5 % davek od prometa zavarovalnih poslov (če ni preteklo 10 let) 25 % ali 16 % akontacija dohodnine na 1/2 rente Poračun pri dohodnini Poračun pri dohodnini Izplačilo: 5 MESECEV Prenos v kritni sklad rentnega zavarovanja V povprečju visoka obdavčitev; ni namen PDPZ Nizka obdavčitev, dosežen namen PDPZ Lasten pregled davkov pri varčevanju za dodatno pokojninsko zavarovanje in pri izkoriščanju sredstev, privarčevanih za dodatno pokojninsko zavarovanje VARČEVANJE ZA DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN DAVKI V Sloveniji spodbuja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje država. Spodbuda se odraža v obliki davčne olajšave, ki jo prejme plačnik premije v času varčevanja. Za leto 2012 znaša davčna olajšava 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar ne več kot 2755,71 evra letno (229,64 evra mesečno). Davčno olajšavo izkoristi plačnik premije Če je plačnik premije posameznik in si premijo plačuje iz neto plače, je upravičen do naslednje davčne olajšave: • zniža se osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila plačana premija (edina olajšava, ki je zapisana v zakonu o dohodnini in ki jo lahko posamezniki izkoristimo, je olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje). Če za primer vzamemo povprečno slov- ensko plačo, ki znaša približno 1500 evrov bruto in plačano maksimalno mesečno premijo, ki znaša 87,66 evra, ugotovimo, da konec leta država vrne 284 evrov dohodnine od 1051,92 vplačane letne premije (87,66 evra plačane premije zaporednih dvanajst mesecev), ali drugače povedano, država vrne 27 odstotkov od letne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, ker omenjena oseba sodi v 27-odstotni dohodninski razred, kot je prikazano v tabeli desno zgoraj. Dobro je vedeti mesečno za leto 2012). Prednost pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec, posameznik lahko uveljavlja le razliko med premijo delodajalca in maksimalno premijo. Izračun doplačila dohodnine Lasten izračun doplačila dohodnine pri izrednem prenehanju zavarovanja in enkratnem dvigu sredstev Letni izračun dohodnine: Izredno prenehanje dvig sredstev Skupaj dohodki 1 2 3=1+2 Letna bruto plača 18.000 € 8.000 € 26.000 € Letni plačani prispevki -3.978 € 0€ -3.978 € Splošna olajšava -3.144 € 0€ -3.144 € Osnova za dohodnino 10.878 € 8.000 € 18.878 € 2.097 € 2.000 € 4.763 € Obračunana dohodnina Plačana dohodnina 0€ 665 € Doplačilo dohodnine Vir: lasten izračun z upoštevanimi podatki za izračun dohodnine za leto 2011 Če za zaposlenega plačuje premije podjetje, je upravičeno do naslednjih davčnih olajšav: • od premije se ne plačajo prispevki za socialno varnost, • premija se ne šteje kot izplačilo plače, • premije se upoštevajo kot olajšava pri davku od dobička pravnih oseb in davku o dohodkov iz dejavnosti. Z drugimi besedami, če delodajalec plačuje premije za zaposlene v okviru davčne olajšave, se premija v celoti nakaže na osebne račune zaposlenih pri pokojninski družbi (bruto premija = neto premija). 11 Podjetje je upravičeno do izkoriščanja davčnih olajšav, če je pristopilo k pokojninskemu načrtu, ki je ga je odobrilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in če je pokojninski načrt vpisan v poseben davčni register pokojninskih načrtov. V podjetju pa mora biti v skladu z zakonom v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51 odstotkov vseh zaposlenih, ki so pri njem v delovnem razmerju. Če premijo plačujeta oba, tako podjetje kot zaposleni, se upošteva skupna premija, ki mora biti v okviru davčne olajšave (do 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar ne več kot 229,64 evra IZKORIŠČANJE SREDSTEV, PRIVARČEVANIH PRI DODATNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU, IN DAVKI Posamezniki, ki sami varčujejo za dodatno pokojninsko zavarovanje iz neto plače, lahko kadarkoli izkoristijo privarčevana sredstva. Namero sporočijo Moji naložbi na predpisanem obrazcu, po preteku predpisanega roka pa Moja naložba izvede nakazilo sredstev. Seveda je treba pri tem državi vrniti davčno olajšavo, ki jo je posameznik prejel pri dohodnini v letu, ko je vplačal premijo. Dvig sredstev z osebnega računa vpliva na dohodke posameznika v letu, ko se izplačilo izvede. Posameznik ima višje dohodke za znesek sredstev na osebnem varčevalnem računu, zmanjšan za izstopne stroške. Nakazilo na njegov transakcijski račun je nižje še za 25-odstotno akontacijo dohodnine od drugih dohodkov. Ker se posamezniku skupni dohodki povečajo za enkraten dvig sredstev, bo njegova dohodninska stopnja skočila s 27 na 41 odstotkov, in zato je potrebno dodatno doplačilo dohodnine (tabele zgoraj). Po desetih letih varčevanja se lahko posamezniki odločijo za izkoriščenje Izračun vračila dohodnine Lasten izračun vračila dohodnine z upoštevano davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje za povprečno slovensko bruto plačo 1.500 evrov mesečno in izračun privarčevanih sredstev po poteku določenega števila let Izračun z mesečno premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje Izračun brez mesečne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje 18.000 € 18.000 € premija = bruto plača * 5,844 % 88 € premija = bruto plača * 5,844 % 0€ 1.052 € 0€ -284 € 0€ Stanje na osebnem računu po preteku 1 leta po pogojih* 1.133 € 0€ Stanje na osebnem računu po preteku 10 let po pogojih* 12.095 € 0€ Stanje na osebnem računu po preteku 20 let po pogojih* 28.234 € 0€ Stanje na osebnem računu po preteku 30 let po pogojih* 49.924 € 0€ Letna bruto plača (12 mesecev po 1.500 evrov bruto) Maksimalna mesečna premija za dodatno pokojninsko zavarovanje Vplačana premija v enem letu Vračilo dela premije pri dohodnini - davčna olajšava * pogoji so navedeni na spletni strani: www.moja-nalozba.si 12 Dobro je vedeti Zavarovanci lahko izbirajo med različnimi vrstami dodatnih pokojninskih rent. Dodatna pokojninska renta in davki Moški, star 60 let Mesečna pokojnina od ZPIZ-a 600 evrov Privarčevana sredstva 6.750,00 11.200,00 22.500,00 30,00 50,00 100,00 Mesečna dodatna pokojninska renta Znižana akontacija dohodnine* -2,40 -4,00 -8,00 Nakazilo na TRR 27,60 46,00 92,00 1,99 3,26 6,28 Dodatna pokojninska renta po davkih 29,59 49,26 98,28 Efektivna obdavčitev dodatne rente 1,37 % 1,48 % 1,72 % +4,93 % +8,21 % +16,38 % Vračilo dohodnine Dodatek k pokojnini od ZPIZ-a (600 evrov) • je star najmanj 58 let in Po zakonodaji bo upokojenec, ki bo pridobil pravico do mesečne dodatne pokojninske rente v višini 50 evrov, od pokojninske družbe prejel na račun 46 evrov, družba pa bo 4 evre odvedla državi v obliki akontacije dohodnine. Dodatna pokojninska renta je po spremembi zakona o dohodnini v višini 50 odstotkov izvzeta iz obdavčitve, na drugih 50 odstotkov pa je po prejetju potrdila Davčne uprave mogoče uveljavljati znižano stopnjo akontacije dohodnine, to je 16 odstotkov. Konec leta bo upokojenec plačal državi akontacijo dohodnine v višini 48 evrov od dodatne pokojninske rente (letna renta je v tem primeru 600 evrov). Ob upoštevanju 13,5-odstotne dodatne osebne olajšave za pokojnine, bo država upokojencem vrnila skoraj celotno akontacijo dohodnine v višini 39,12 evra (tabela zgoraj). • je najmanj 120 mesecev (deset let) vključen v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja. Dohodnine na dodatno pokojninsko rento skoraj ni, če znaša pokojnina do 1070 evrov mesečno. * V kolikor ima posameznik pokojnino nižjo od 1070 evrov mesečno lahko pridobi potrdilo o uporabi znižane stopnje akontacije dohodnine iz naslova dodatnih pokojninskih rent; izračun je informativne narave. privarčevanih sredstev na osebnem varčevalnem računu, ki jih je zanje plačeval delodajalec, in sicer v obliki: • izrednega prenehanja zavarovanja in enkratnega dviga sredstev, ki jih je plačeval delodajalec, ali • rednega prenehanja zavarovanja in prejemanja dosmrtne dodatne pokojninske rente. Izredno prenehanje zavarovanja in enkraten dvig sredstev in davki Vpliv izrednega prenehanja zavarovanja in enkratnega dviga sredstev je enak, kot je predstavljen v tabeli na prejšnji strani spodaj. Redno prenehanje zavarovanja in preje- Polovica dodatne pokojninske rente je izvzeta iz dohodnine, od polovice pa družba odvede 25-odstotno akontacijo dohodnine od drugih dohodkov. Ker več kot 86 odstotkov upokojencev prejema pokojnine, nižje od 1000 evrov, lahko za izplačilo nižje stopnje akontacije dohodnine od dodatne pokojninske rente pridobi potrdilo. manje dosmrtne dodatne pokojninske rente in davki Varčevanje za dodatno pokojninsko rento naj bi teklo od prve zaposlitve do upokojitve (v najboljšem primeru 40 let). Tako lahko v daljšem časovnem okvirju posamezniki s pomočjo delodajalcev tudi z nižjimi mesečnimi premijami privarčujejo dovolj sredstev, da bodo nato prejemali dovolj visoko dodatno pokojninsko rento. Pravico do pokojninske rente ima zavarovanec Moje naložbe, ki: • je redno upokojen, Naše poslovanje 13 Poslovanje v obdobju januar-april 2012 V prvem četrtletju poslovanje uspešno Varčevanje v javnem sektorju, španska brezposelnost, grška drama in celo obstoj evra so teme, ki so v prvih štirih mesecih leta polnile strani časopisov. Novice, ki so v investitorje naselile nelagodje in na finančne trge vnesle nemir. Delo z vrednostnimi papirji v tako nestanovitnem okolju zahteva resnično izdelan sistem portfeljskega upravljanja in obvladovanja tveganj. V Moji naložbi pokojninski družbi d.d. – Skupina Nove KBM imamo izdelan celovit sistem upravljanja portfeljskih naložb in obvladovanja tveganj, ki ga stalno izpopolnjujemo, in pokazalo se je, da naše delo ni brez uspehov. V prvih štirih mesecih tega leta smo v varčevalnem kritnem skladu pripisali 1,47 odstotka čiste donosnosti, kar nakazuje, da utegnemo letos poslovati primerjalno zelo donosno. Zaupanje je zaveza k preudarnemu poslovanju Dobro poslovanje za zavarovance pomeni tudi dobro za poslovanje družbe. V varčevalnem kritnem skladu je bilo konec aprila zbranih 127,6 milijona evrov sredstev, kar je zgolj 0,4 odstotka manj kot v začetku leta. Razlog za zmanjšanje tiči v možnosti izstopov po desetih letih varčevanja, ki jo je v tem letu pridobilo veliko naših zavarovancev. A nizek odstotek zmanjšanja kaže na izjemno visoko raven zaupanja med zavarovanci. dr. Igor Pšunder, član uprave Zaupanje, ki smo ga deležni, nas zavezuje k preudarnemu poslovanju še naprej. Stremimo k višanju rezervacij na osebnih računih in k višanju kapitalske ustreznosti družbe. Oboje v tem letu povečujemo, kar za zavarovance pomeni še dodatno varnost. Tudi poslujemo nad načrti. Prihodki v prvih štirih mesecih so za enajst odstotkov presegli načrtovane, stroški pa so odstotek pod načrtovanimi. Z dobičkom, ki je do aprila znašal 299.000 evrov, smo izpolnili že 46 odstotkov letnega načrta, tako da lahko tudi na poslovanje družbe v tem letu zremo z zadovoljstvom in optimizmom. Kljub težkim gospodarskim razmeram se Moji naložbi, pokojninski družbi, d.d. – Skupina Nova KBM obeta uspešno poslovno leto. Spremenjena izjava o naložbeni politiki Moja naložba pokojninska družba d.d. - Skupina Nove KBM (v nadaljevanju: družba) je julija 2007 na osnovi sklepa o izjavi o naložbeni politiki ter obvladovanju tveganj pokojninskega sklada, objavljenega v Uradnem listu RS št. 137-5752/2006, 27. 12. 2006 sprejela izjavo o naložbeni politiki. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4) v tretjem, četrtem in petem odstavku 298. a-člena določa, da mora izvajalec pokojninskega načrta izjavo o naložbeni politiki preveriti in po potrebi spremeniti vsaj vsaka tri leta ter o tem obvestiti nadzorni svet družbe in pristojni nadzorni organ ter zavarovance. Aprila 2012 je družba opravila spremembe in dopolnitve izjave o naložbeni politiki, s ciljem še večje varnosti in preglednosti naložb pokojninskega sklada ter uskladitve izjave o naložbeni politiki s pokojninskima načrtoma kritnega sklada pokojninskega varčevanja. Predmet sprememb je predvsem poglavje 2, Naložbena pravila. Dodane so posamezne omejitve naložb, s katerimi se dodatno zmanjšuje tveganost naložb na kritnem skladu, kot so: • vrste naložb, • bonitetna ocena izdajatelja, • omejitve posameznih vrst naložb, • določitev minimalnega deleža naložb v državnih obveznicah, • omejitev naložb v druge valute, ki niso evro, • določitev najvišje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja vrednostnih papirjev, po vseh vrstah naložb. Izjava o naložbeni politiki je usklajena še s spremembami, nastalimi pri poslovanju družbe od decembra 2008, kot so: • zunanji revizor, • revizijska komisija, • sestava članov nadzornega sveta. Dne 22. 5. 2012 je Agencija za zavarovalni nadzor podala soglasje k spremembam izjave o naložbeni politiki, ki se bo začela uporabljati s 1. 8. 2012. Izjava o naložbeni politiki bo vsem zavarovancem dostopna na spletni strani družbe www.moja-nalozba.si. 14 Gostujoči komentator Aktualna pokojninska realnost V protikrizni zakonodaji, ki zdaj zaposluje slovensko javnost, je bila med naborom potencialnih ukrepov predvidena tudi zaostritev nekaterih upokojitvenih pogojev, s čimer bi slovenske javne finance letno prihranile nekaj deset milijonov evrov. Dejstvo je namreč, da izdatki za pokojnine in druge transferje upokojenim generacijam nezadržno naraščajo. V letu 2011 so vsi odhodki pokojninske blagajne Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiza) znašali 4941 milijonov evrov, kar je 136,1 milijona več kot v letu 2010 in 877,4 milijona več kot v letu 2007. Če poenostavimo: izdatki pokojninske blagajne se vsako leto povečajo za okrog 150 milijonov evrov. Tudi število upokojencev v Sloveniji stalno narašča, v zadnjih letih že po več kot deset tisoč na leto. Leta 2007 je pokojnine prejemalo 543.000 posameznikov, lani je ta številka narasla že na 589.000. Po drugi strani pa število delovno aktivnih zavarovancev, ki z namenskimi pokojninskimi prispevki polnijo pokojninsko blagajno, temu trendu ne sledi. Leta 2007 je na enega upokojenca prišlo 1,62 zavarovanca, v lanskem letu je ta številka znašala le še 1,48. Vse projekcije tudi kažejo na nadaljnje slabšanje razmerja med vplačniki v pokojninski sistem in upokojenci. Dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani "Iz državnega proračuna se poleg druge javne porabe sofinancirajo tudi pokojnine. Namenski prispevki za pokojninsko zavarovanje, ki jih plačujejo zaposleni, brez državne pomoči ne bi zadoščali niti za financiranje sedanjega obsega pokojnin …" Razlogi so preprosti: 1. pričakovana življenjska doba se je v zadnjih desetih letih podaljšala za skoraj štiri leta in se še podaljšuje, s čimer je več kot izničen učinek relativno skromnega podaljševanja upokojitvene starosti po sedanjem pokojninskem zakonu; 2. zlomi podjetij, ki smo jim prepogosto priča v zadnjem obdobju, povečujejo število brezposelnih, hkrati pa praviloma pomenijo tudi takojšnje upokojevanje delavcev, ki za to izpolnjujejo minimalne pogoje; 3. prag upokojitvene starosti že dosegajo številčno močne generacije, rojene v 50. letih prejšnjega stoletja, s tem da na njihovo mesto v delovno aktivnem prebivalstvu vstopajo številčno šibkejše generacije, rojene v 80. in 90. letih. Izdatki pokojninske blagajne torej naraščajo, in to kljub temu, da pokojninski zakon iz leta v leto zmanjšuje relativno višino pokojnin glede na plače. Sedanja povprečna pokojnina tako znaša 570 evrov, več kot polovica pokojnin pa je od tega še nižjih. Problem (pre)nizkih pokojninskih prispevkov, ki so najpomembnejši vir Zpiza, sicer rešuje država z neposrednimi denarnimi transferji iz svojega proračuna, ki pa tudi ima svoje dno. Če smo natančni, je njen proračun dno že dosegel, saj že četrto leto zapored izkazuje krepak primanjkljaj. Kljub temu se iz državnega proračuna poleg druge javne porabe sofinancirajo tudi pokojnine. Lani so skupni transferji iz proračuna Republike Slovenije v Zpiz znašali kar 1552,5 milijona evrov ali 31,4 odstotka vseh sredstev, s katerimi je Zpiz razpolagal. Z drugimi besedami, namenski prispevki za pokojninsko zavarovanje, ki jih plačujejo zaposleni, brez državne pomoči ne bi zadoščali niti za financiranje sedanjega obsega pokojnin. Uvodoma omenjena zaostritev upokojitvenih pogojev je bila po enoletnem premoru tako zgolj naslednji poskus v procesu, ki ga imenujemo "pokojninska reforma", je neizogiben in se bo nadaljeval, pa naj si ga želimo ali ne. V tolažbo nam je lahko le to, da pri tem nismo sami, saj ima enake težave praktično celotna Evropa. V tem procesu se tudi ne da odkriti nič novega, reforma tradicionalnega, na medgeneracijski solidarnosti in sprotnem plačilu prispevkov temelječega pokojninskega sistema, kot ga poznamo tudi pri nas, vsebinsko pomeni samo troje: ali daljšo delovno dobo ali nižje pokojnine ali višje prispevke (davke) oziroma kombinacijo naštetega. To hkrati tudi pomeni, da bo moral posameznik vedno bolj sam poskrbeti za dodatne finančne vire za čas upokojitve. Dejstvo je namreč, da evropske države, vključno s Slovenijo, ne bodo mogle zagotavljati takšnih pravic iz javnih pokojninskih sistemov, kot smo jih deležni danes. Vprašali ste nas 15 Zavarovanje mi je poteklo. Kaj zdaj? Brigita Knehtl vodja zavarovanj "Zavarovanje v drugem pokojninskem stebru je sklenjeno za nedoločen čas; torej ni časovno omejeno. Če ste vključeni že deset let ali več, lahko varčujete naprej do upokojitve. Glavni cilj varčevanja v okviru PDPZ je pridobitev dodatne pokojninske rente. Dejstvo je, da se pravice iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zmanjšujejo, kar za bodoče upokojence pomeni, da naj bi izpad tega dohodka nadomestili z rento iz drugega pokojninskega stebra. Kljub temu ob kolektivni vključitvi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dopušča, da zahtevate izredno prenehanje in izplačilo iz zavarovanja po 120 mesecih od začetka zavarovanja. Ob tem je treba povedati, da so dvigi sredstev obdavčeni z akontacijo dohodnine (25%), ki ji sledi tudi poračun v naslednjem dohodninskem letu. Če se odločate o izstopu, je smiselno pri delodajalcu preveriti možnost ponovne vključitve." Dedovanje rente in garantirano obdobje Robert Majcen vodja prodaje Ali je mogoče izbrati dodatno pokojninsko rento, ki se izplačuje določeno časovno obdobje (na primer deset let), in ali so privarčevana sredstva v tem obdobju predmet dedovanja? "Mogoče je izbrati rento z garantiranim obdobjem izplačevanja (10 ali 15 let), ki se izplačuje do konca življenja zavarovanca. Če ta premine pred iztekom garantiranega obdobja, jo po njegovi smrti do konca garantiranega obdobja prejema upravičenec. Če na primer zavarovanec, ki izbere garantirano rento deset let, premine po prvem letu prejemanja, jo do izteka desetletnega obdobja prejema upravičenec. Če zavarovanec preživi garantirano obdobje in živi denimo še nadaljnjih 25 let, jo dobiva do konca življenja. Privarčevana sredstva so torej tudi v obdobju izplačevanja rente predmet dedovanja." Kolikšna je varnost privarčevanih sredstev Kaj se zgodi s sredstvi zavarovancev ob morebitnem prenehanju poslovanja pokojninske družbe? "Vsa sredstva zavarovancev so last zavarovancev in se vodijo na osebnih računih, ki so ločeni od računa družbe. Marija Matekovič vodja škod Pokojninska družba ta sredstva le upravlja. Ob morebitnem prenehanju poslovanja ali stečaju družbe sredstva zavarovancev niso ogrožena in niso predmet stečajne mase." Ali se lahko sredstva dvignejo? "Če imate v podjetju model financiranja premije, kjer zaposleni za svoj vplačani delež premije uveljavlja davčno olajšavo pri napovedi za odmero dohodnine, pomeni, da gre za neto način financiranja premije. V tem primeru lahko posameznik sredstva dvigne tudi pred potekom desetih let, vendar samo delež, ki ga je vplačeval sam, preostanek sredstev, ki pomeni delež podjetja, pa po izteku desetih let od vključitve." Ostal brez zaposlitve, kaj pa zdaj? Mateja Stevanović poslovna sekretarka Delodajalec mi je vplačeval premije PDPZ, zdaj pa sem ostal brez zaposlitve. Kaj sedaj? Bom ostal brez denarja? Ali sredstva na računu pripadajo meni ali delodajalcu? Si moram dalje plačevati sam? Kako je z dvigom sredstev? Kako lahko počakam na rento? "Po prekinitvi zaposlitve pri morebitnem novem delodajalcu preverite možnost in vsebino izvajanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj vas lahko ta vključi v svojo kolektivno obliko. V tem primeru lahko zavarovanje prenesete ali se odločite za zadržanje pravic - slednje pomeni izstop brez izplačila. Če želite, lahko varčujete naprej sami, pogoj za varčevanje po individualnem pokojninskem načrtu je, da ste zaposleni oziroma da so plačani prispevki po ZPIZ-u. Prav tako se lahko opredelite za mirovanje zavarovanja, kar pomeni, da določeno obdobje ne vplačujete premij. Kljub mirovanju se bodo vaša sredstva na osebnem računu mesečno povečevala za pripisano donosnost. Premije, ki vam jih je plačeval delodajalec in so zbrane na vašem osebnem računu, pripadajo izključno vam osebno. Do izrednega dviga celotnega zneska zbranih sredstev na svojem računu imate pravico po preteklih desetih letih od začetka zavarovanja. Smiselno pa je počakati na dodatno pokojninsko rento, za katero so bile vplačane premije namenjene. Dodatno pokojninsko rento lahko pričnete prejemati po izpolnjenih treh pogojih hkrati, ti so: starost 58 let, deset let vključitve v zavarovanje in redna upokojitev."