November 2013 - Moja naložba
v družbi Magazin pokojninske družbe najboljših november 2013 Znamo poskrbeti za svojo prihodnost? Ko beseda v neformalnih pogovorih nanese na pokojnine, znamo Slovenci modrovati, da bodo te v prihodnosti "šle samo še dol". Takšni sklepi sicer niso prav daleč od resnice, nenazadnje pa že danes pokojnine niso kdo ve kako razkošne, saj je razkorak med povprečno plačo in povprečno pokojnino več kot 40 odstotkov. Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. dr. Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. S podobnimi izzivi se srečuje tudi večina drugih držav razvitega sveta. Zaradi neugodne demografije se razmerje med plačami in pokojninami slabša, ta izpad pa je treba nadomestiti z varčevanjem v dodatnem pokojninskem zavarovanju. V marsikateri evropski državi, kjer je tradicija dodatnega pokojninskega varčevanja daljša, vrednost sredstev, ki jih upravljajo pokojninske družbe in skladi, presega 100 odstotkov BDP. Na Nizozemskem in Švici, na primer, dosega okrog 130 odstotkov BDP. Seveda ne čudi, da se lahko ob takšni višini privarčevanih sredstev upokojenci iz teh držav nadejajo dodatnih pokojninskih rent, ki presegajo pokojnine iz obveznega zavarovanja. Pri nas vrednost sredstev v drugem pokojninskem stebru obsega zgolj pet odstotkov BDP, tako da na ravni države ne moremo pričakovati prav velikega prispevka k življenjskemu standardu v tretjem življenjskem obdobju. Lahko pa na to računajo tisti, ki kljub skušnjavi niso posegli po privarčevanih sredstvih na osebnem računu dodatnega pokojninskega varčevanja. Že danes se povprečne doživljenjske rente gibljejo okoli 50 evrov mesečno, kar pomeni kakšnih 8 odstotkov dodatka k povprečni pokojnini. Čez leta jih bomo gotovo šteli v stotakih. Vsak mesec, seveda. Do konca življenja. Vsebina 4 Mnenja naših zavarovancev 7 Svetovni kapitalski trgi med donosnostjo in varnostjo 10 Moja naložba je obdržala stabilno poslovanje 11 12 14 Izdala: Izkušnje sindikata SKEI Rudnik Mežica Davčna olajšava in zajamčen donos Varčevanje z davčno olajšavo Produkcija: Moja naložba pokojninska družba d.d. Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Večer d.d., PRPLUS Naklada: 70.000 izvodov Foto: Arhiv MN, Večerovi fotoreporterji: Igor Napast, Robert Balen, Andrej Petelinšek, Marko Vanovšek, Janko Rath Mnenja naših zavarovancev Jelka Mulec, upokojenka, prejemnica rente pokojninske družbe Moja naložba: Rado Čulibrk, direktor Niko Železniki, podjetja, ki je začelo za svoje zaposlene med prvimi vplačevati dodatno pokojninsko zavarovanje: Bonbonček v teh težkih časih Verjamem v ta sistem "Glede na to, kako se niža delež redne pokojnine, bi varčevanje za dodatno pokojninsko zavarovanje moralo biti zakonska obveza, saj bo drugače vedno več upokojencev prisiljenih prositi za razne oblike socialne pomoči. Kljub 40 letom dela in več marsikateri upokojenec živi pod pragom revščine. Zato bi svetovala vsem, da se odločijo za dodatno pokojninsko zavarovanje, ker je dobra naložba za čas upokojitve, ki ti omogoča marsikateri 'bonbonček' v teh težkih časih." "Trdno verjamem v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zavedali smo se prehoda iz sistema ene pokojnine v sistem prejemanja pokojnine iz več fondov - če vanje med delovno dobo vplačuješ, seveda. Tako je v razvitem okolju, denimo v Nemčiji, Švici, Avstriji …, že desetletja. Ko se je ta možnost zakonsko uredila v Sloveniji, smo se seveda v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja vključili tudi zaposleni v našem podjetju." Janez Zupanc, 26-letni diplomirani ekonomist, bivši mladinski svetovni prvak v veslanju, udeleženec olimpijade v Pekingu: Danilo Kline, upokojenec, prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba: Želim dobro živeti v pokoju Neizbežnost rente je realnost "Za dodatno pokojnino v pokojninski družbi Moja naložba sem se odločil, ker želim sam poskrbeti za svojo prihodnost in ne želim biti suženj morebitnih finančnih in družbenih problemov, ki bodo v tem času. Ker želim dobro živeti v pokoju, dodatno pokojninsko varčujem. Poleg tega pa moji izračuni kažejo: če 40 let varčujem okoli 100 evrov mesečno, se na osebnem računu po 3-odstotni donosnosti in po obračunu stroškov za dodatno pokojninsko rento zbere približno 90.000 evrov. Pri danes veljavnih pogojih bi mi tolikšna privarčevana sredstva pri 65 letih zadoščala za dosmrtno pokojninsko rento v višini 400 evrov mesečno." "Mesečna renta mi omogoča plačevanje katerega izmed mesečnih stroškov ali pa tudi kakšen priboljšek. Razmere v državi pa tudi v svetu dobesedno narekujejo nujnost varčevanja in s tem zagotavljanja ustreznih prejemkov vsakega posameznika po upokojitvi. Pokojnine iz obveznega zavarovanja bodo verjetno vse nižje, kar pomeni, da si bo vsak posameznik le z varčevanjem omogočil tisti nivo prejemkov, ki bo zadovoljeval njegove potrebe po upokojitvi. Neizbežnost varčevanja za obdobje po upokojitvi je že danes realnost. Čimprejšnja vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje je torej po mojem mnenju gospodarna in odgovorna odločitev posameznika, seveda ob upanju, da bo tudi država sprejela nekatere ukrepe, ki bodo to varčevanje vzpodbudili." 4 Mnenja naših zavarovancev Roman Mulec, upokojenec, prejemnik rente pokojninska družba Moja naložba Peter Gornjak; upokojenec, prejemnik rente pokojninske družbe Moja Naložba: Ko pride upokojitve, je večini žal, da se niso prej priključili Varčujte: kasneje se stroški večajo, pokojnine pa ostajajo "Glede na sedanjo krizo in dejstvo, da bodo državne pokojnine vedno manjše, bi vsakomur priporočil, naj začne raje danes kot jutri dodatno pokojninsko varčevati. Dvig privarčevanih sredstev se m ne zdi pametna odločitev; mislim, da večina ne razume ali noče razumeti, da bo država od njih pobrala svoje preko odtegnjene dohodnine. Tako bo večina šokirana ne samo ob dvigu privarčevanih sredstev, ampak tudi ob letnem dohodninskem obračunu." "Ko si enkrat v pokoju, ni dodatnih prejemkov. Enkrat na mesec dobiš pokojnino in to je to. Ker pokojnine niso visoke, na koncu meseca pa ne ostane skoraj nič. Nikomur ne svetujem predčasnega dviga privarčevanih sredstev. Vsem svetujem, da če jim premije za dodatno pokojninsko zavarovanje vplačuje tudi delodajalec, naj počakajo do upokojitve. Pri plači se nič ne pozna, ker je strošek delodajalca, vsako leto posebej pa se nabere nekaj privarčevanih sredstev." Štefka Kraut; upokojenka, prejemnica rente pokojninske družbe Moja naložba: Martin Pograjc, zaposlen v podjetju Silgan, dolgoletni varčevalec pokojninske družbe Moja naložba: Če res ni nujno, sredstev ne dvigujte predčasno Prepričala me je zdrava pamet, nesmiselno je ne sodelovati "Vsem bi svetovala, naj o dodatnem pokojninskem zavarovanju razmišljajo dovolj zgodaj. Če bi imela možnost, bi se gotovo ponovno in čim prej odločila za dodatno pokojninsko zavarovanje. Vsem bi svetovala, da če privarčevanih sredstev ne potrebujejo zelo nujno, naj jih ne dvignejo predčasno. Ko bodo upokojeni, jih bodo še kako potrebovali." "Na začetku delovne poti se ti upokojitev zdi kot neki oddaljen abstrakten pojem. Sprašuješ se, zakaj bi se moral že danes odpovedovati za trenutke, ki sledijo čez 40 let. Ko pa vidiš, da se je tudi delodajalec pripravljen odreči delu dobička, veš, da zadeva ni tako brezvezna. Spoznaš, da bi bilo nesmiselno ne sodelovati. Še posebno danes, ko splošno stanje v družbi ni cvetoče in se pravila upokojevanja zaostrujejo, je nujno imeti neko trdno finančno konstanto v življenju." 5 Mnenja naših zavarovancev Andrej Vindiš, zaposlen v Energetiki Maribor, dolgoletni varčevalec pokojninske družbe Moje naložba: Franc Čelofiga, upokojenec, prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba Časa ni mogoče zavrteti nazaj, zato je dragocen vsak dan Ponovno bi se odločil enako "Danes sem izjemno vesel, da nam je za dodatno pokojninsko zavarovanje pričel plačevati delodajalec, ker se kot mlad zaposlen še sploh nisem zavedal pomena varčevanja za pokojnino oziroma dodatnega pokojninskega varčevanja. Z leti je tudi pri meni vedno bolj dozorevalo spoznanje o nujnosti dodatnega pokojninskega varčevanja. Pametno in nujno je varčevati za svojo prihodnost. Vsem, ki se odločajo, ali naj dodatno pokojninsko varčujejo, svetujem, da začnejo varčevati čim prej. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, zato je dragocen vsak dan." "Vsakomur bi svetoval, naj se vključi v dodatno pokojninsko zavarovanje, saj se čez dvajset, trideset let od redne pokojnine ne bo dalo več preživeti. Prognoza glede višine odstotka za takrat se menda giblje v višini 50 odstotkov vplačanih zneskov v obdobju petindvajsetih let. Sam bi se gotovo ponovno odločil enako. Predčasni dvigi privarčevanih sredstev so po moje absurdni. Namenoma sam sebi povzročiti takšno škodo, ko si najprej ob 41 odstotkov, ki jih podariš davkariji, nato pa ti še delodajalec preneha plačevati premije, je več kot absurdno." Drago Naberšnik, upokojenec, prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba Borut Jezeršek, upokojenec, prejemnik rente pokojninske družbe Moja naložba: Čim prej, tem več, tem boljše Za 'nekaj več' v letih, ko je z denarjem stiska "Odločitev o dodatnem zavarovanju sem sprejel, da bi bili prejemki, ki jih prejemaš po končani delovni dobi, nekoliko višji. Če bi vlagal več in ne na borzo, bi sedaj tudi prejemal več. Skratka: čim prej, tem več, tem boljše! Renta sicer ni kdo ve kako velika, vendar je vsekakor v skladu s tem: kolikor vložiš, toliko lahko pričakuješ. In če si realen, ne moreš biti razočaran. Če bi vlagal več in dalj časa, bi bila renta še večja in moje zadovoljstvo tudi." 6 "Na žalost je tako: ko mora človek nekaj dati, običajno misli, da da preveč, ko pa nekaj dobi, ima vedno občutek, da dobi premalo. Če bi se odločil danes, bi s sklenitvijo dodatnega pokojninskega varčevanja pohitel, zanesljivo bi se odločil za višjo mesečno premijo. Tako da bi v letih, ko je z denarjem večja stiska, imel 'nekaj več', bodisi za kakšno potovanje bodisi za drugačen priboljšek. Vsekakor pa za nobeno ceno ne bi dvigoval privarčevanih sredstev, ker s tem preveč izgubiš." Skozi leto 2013 Svetovni kapitalski trgi med donosnostjo in varnostjo V začetku leta 2013 se je vse vrtelo okoli ameriške politike. V januarju je le bil dosežen dogovor med republikanci in demokrati o začasnem odlogu znižanja proračunskega primanjkljaja s povišanjem davkov (Fiscal Cliff), a davke so dvignili samo najpremožnejšim državljanom. Kapitalski trgi so nadaljevali rast s konca leta 2012. la država Ciper zagotoviti sama z obremenitvijo varčevalcev v svojih bankah (bail-in). Bančni sistem so tokrat reševali vsi: lastniki delnic, obveznic in depozitov, ki so presegali zavarovano vrednost pri 100.000 evrih. Slednji so morali plačati davek na depozitno vlogo v višini 30 odstotkov. Ciper je namreč off-shore območje. V februarju so bile v Italiji parlamentarne volitve, katerih izid je bil brez večinske prednosti posamezne politične stranke. Trgi so reagirali v skladu s pričakovanji, zahtevana donosnost desetletnih italijanskih državnih obveznic se je zvišala na 4,8 odstotka. Kapital se je selil v varne nemške obveznice, kjer je donosnost pokleknila pred povpraševanjem in pri desetletnih obveznicah znova zdrsnila pod 1,4 odstotka. (grafika na strani 8 spodaj) V tem obdobju se je tudi v Sloveniji dogajala nova vlada - njena predsednica je postala Alenka Bratušek – sledile so govorice o potrebni pomoči našim bankam in o potrebni tuji finančni pomoči. To je potisnilo donosnost desetletnih slovenskih državnih obveznic s 4,75 odstotka proti 7 odstotkom. Slovenijo so po tem velikokrat primerjali s Ciprom. V marcu je kapitalske trge zajela negotovost, ki jo je prinašalo reševanje še ene od držav Evropske unije, Cipra, oziroma njenega bančnega sistema. Evropa je Cipru nepričakovano sporočila, da mu ne bo pomagala v celoti, ampak mu je od obljubljenih 15,8 milijarde evrov namenila 10 milijard, preostalo je moraIrena Kovačič, direktorica sektorja upravljanja naložb Moje naložbe pokojninske družbe, d.d. Razmere na svetovnih kapitalskih trgih so bile v devetih mesecih leta 2013 nestanovitne, vendar s pozitivnim pridihom. Izpostavljeni delniški indeksi so rasli, tudi tečaji državnih obveznic, razen v Sloveniji. Pri upravljanju naložb je pomembno izkoristiti vse dane možnosti ... V aprilu je Slovenija uspešno izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, takoj po prvomajskih praznikih pa še pet- in desetletne obveznice za 3,5 milijarde dolarjev. Bonitetna agencija Moody`s je tik pred izdajo državnih obveznic znižala oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji, z Baa2 na Ba1. Rast vrednosti posameznih delniških indeksov od januarja do konca septembra 2013 20 % 15,5 % 13,8 % 15 % 12,9 % 10 % 5% 0,9 % 0% -5 % -3,3 % SBITOP -2,3 % DAX CAC40 HANG SENG DOW JONES $/€ Vir: Moja naložba 7 Skozi leto 2013 Ocena Ba1 (BB+ po S&P) pomeni visoko tveganje oziroma tako imenovano špekulativno raven ( junk). Kljub vsemu se je v aprilu močneje zvišala vrednost borznega indeksa slovenskih blue chipov SBI TOP, za 7,2 odstotka, zaradi večjega zaupanja vlagateljev v realizacijo prodaje državnega premoženja. Pridobivale so tudi vrednosti svetovnih delniških indeksov, manj intenzivno, vendar so bile dosežene nove zgodovinsko najvišje vrednosti. (grafika na strani 7) V maju je Evropska centralna banka (ECB) znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotka, na 0,5 odstotka. Ameriška centralna banka (Federal Reserve - FED) pa je začela groziti s postopnim prenehanjem ali omejitvijo odkupov državnih obveznic (Quantitative Easing - QE), torej s prenehanjem tiskanja dolarjev in s tem z zmanjševanjem likvidnosti na kapitalskih trgih. Dejanje bi sprožilo korekcijo na delniških trgih, ki rastejo predvsem zaradi ekspanzivnih denarnih politik centralnih bank po Gibanje ključne obrestne mere v EU in ZDA 0,8 % 0,6 % ECB 0,4 % FED 0,2 % 0,0 % 10. 1. 2013 10. 4. 2013 10. 7. 2013 Vir: Moja naložba Gibanje donosnosti 10-letnih državnih obveznic 8% 7% 6% 5% Francija Italija Španija 4% Nemčija Poljska 3% Slovenija 2% 1% 0% 15. 10. 2008 15. 10. 2009 15. 10. 2010 15. 10. 2011 15. 10. 2012 16. 9. 2013 Vir: Moja naložba 8 svetu - poleg ZDA tudi v Veliki Britaniji, Švici in na Japonskem. Slednja je v maju prenehala tiskati japonske jene, zato je delniški indeks Nikkei v drugi polovici meseca zdrsnil za 11,9 odstotka. (grafika levo) Mednarodni denarni sklad je poleti znižal napovedi globalne gospodarske rasti v letu 2013 s 3,3 odstotka na 3,1. Za vzrok so navedli recesijo v območju evra (napovedujejo padec BDP za 0,4 odstotka) in tveganja, ki ogrožajo hitro rastoče države. Grčija je prejela dodatno denarno pomoč v višini treh milijard evrov, na Portugalskem smo bili priča vladni krizi …V Sloveniji so se zvišale stopnje DDV, in sicer na 9,5 in 22 odstotkov, dobili smo novega guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca. Mednarodna bonitetna agencija S&P pa je Sloveniji ohranila bonitetno oceno A- s stabilnimi obeti. Banka Slovenije pričakuje za leto 2013 upad BDP za 1,9 odstotka, za leto 2014 pa ponovno rast, vendar minimalno, za 0,5 odstotka. Avgusta je na geopolitičnem področju znova vladalo napeto vzdušje. Najbolj odmevna novica se je nanašala na napad na civilno prebivalstvo s kemičnim orožjem v Siriji, povzročitve sumijo sirskega voditelja Bašarja al Asada. Nestabilnost na Bližnjem vzhodu je podražila nafto za 2,5 odstotka, na 107,7 dolarja za sodček, opazno sta se podražili še zlato, za 5,3 odstotka, in srebro, za 18,5. Padanje cen obveznic na zahodnih trgih se je v septembru ustavilo. To je bila posledica zagotovila FED-a, da še ne bo prenehal kupovati obveznice na sekundarnem trgu. QE naj bi trajal vsaj do konca leta 2013. Donosnost desetletnih nemških obveznic je presegla dva odstotka. Nemčija je v septembru izdala petletne državne obveznice z enoodstotno donosnostjo, kar je najvišja zahtevana donosnost v zadnjih dveh letih. V Nemčiji so slavili ponovno zmago kanclerke Angele Merkel na parlamentarnih volitvah. Cene slovenskih desetletnih državnih obveznic ostajajo pri nevzdržnih zahtevanih donosnostih, pri 6,5 odstotka. V slovenskih bankah potekajo stresni testi in ocenjevanja kvalitete njihove aktive, ki bodo pokazali, kako velika je kapitalska luknja v bankah in ali bo Slovenija primorana zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Sta pa v kontrolirano likvidacijo že zdrsnili dve (majhni) banki: Probanka in Factor banka. Tudi tretji kvartal se končuje z ameriško politiko: zdaj se republikanci in demokrati dogovarjajo o sprejetju proračuna in ponovni začasni odpravi zgornje meje zadolževanja. vprašanja IN ODGOVORI Ali so sredstva pri Moji naložbi varno naložena? Da. Premoženje (naložbe) kritnega sklada mora biti enako obveznostim do zavarovancev (matematičnim rezervacijam), o čemer pokojninske družbe četrtletno poročajo Agenciji za zavarovalni nadzor. To zagotavlja, da lahko družba v vsakem trenutku izplača vse svoje obveznosti. Sredstva zavarovancev, zbrana v kritnem skladu, so ločena od premoženja pokojninske družbe, zato ta sredstva niso predmet kakršnihkoli postopkov (insolventnih), v katere bi kadarkoli v prihodnje lahko zapadla pokojninska družba. Imajo zavarovanci možnost neposrednega nadzora nad poslovanjem Moje naložbe? Da. V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in statutom Moje naložbe so v nadzornem svetu pokojninske družbe trije predstavniki, ki so bili imenovani na predlog zavarovancev. Pokojninska družba je edina finančna institucija, v kateri imajo zavarovanci zagotovljeno mesto v nadzornem svetu in s tem neposreden vpliv na poslovanje Moje naložbe in imenovanje uprave. Ali lahko sredstva prenesem na drug pokojninski načrt? Da. To lahko v primeru kolektivnega zavarovanja storite takrat, ko zamenjate delodajalca, ta pa ima zavarovanje urejeno pri drugem izvajalcu. S prenosom zavarovanja le-tega ne prekinete! So dvigi sredstev obdavčeni? Da. Pri izrednem izstopu iz zavarovanja se plača 0,5 odstotka izstopnih stroškov in 25 odstotkov akontacije dohodnine. Končni poračun davčnih obveznosti sledi z odločbo o dohodnini, kar bo pri večini pomenilo doplačilo v višini 16 odstotkov izplačanih sredstev. Bo delodajalec tistim, ki bodo izstopili iz PDPZ, nadaljeval vplačevanje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje? Da ali ne. To je odvisno od dogovora med partnerjema - upravo delodajalca in sindikatom oziroma svetom delavcev ali predstavnikom zaposlenih. V dogovoru, ki se praviloma zapiše v obliki aneksa k pogodbi o oblikovanju, ki sta jo partnerja sklenila ob vključitvi v dodatno pokojninsko zavarovanje, se lahko uredi postopek izstopa in (ne)plačevanje premije tistim, ki bodo iz zavarovanja izstopili. Delodajalec ni dolžan zavarovanca po prostovoljnem izstopu ponovno vključiti v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, če je tako določeno v pogodbi o oblikovanju. Če bodo izredni izstopi privedli do situacije, ko bo v kolektivni pokojninski načrt vključenih manj kot 51 odstotkov zaposlenih, bo delodajalec prenehal plačevati premije tudi vsem drugim. S tem namreč ne bodo izpolnjeni zakonski pogoji za financiranje pokojninskega načrta. Ali z izstopom izgubim tudi kakšne druge bonitete? Mogoče. Zvišanje dohodninske osnove lahko pomeni preseganje cenzusov pri drugih ugodnostih (štipendije otrok, znižanje plačila za vrtec ipd.). So sredstva med varčevanjem predmet dedovanja? Da. Če zavarovanec med varčevanjem umre, se sredstva dedujejo. Ali se renta vedno prejema dosmrtno? Da. Smisel rente je povišanje dohodkov upokojencev, pa tudi zavarovanje pred dolgoživostjo. Zato ni mogoče izbrati rente, ki bi jo izplačevali samo določeno časovno obdobje (npr. pet let). Naše poslovanje Obdržali smo stabilno poslovanje! V letu 2013 nadaljujemo naložbeno politiko unovčevanja naložb na domačem trgu in povečevanja vrednostnih papirjev tujih izdajateljev. Pri obveznicah izbiramo države s stabilnimi makroekonomskimi kazalci in podjetja iz defenzivnih panog, kot so na primer telekomunikacije, energetika in infrastruktura. Pri delnicah nalagamo sredstva v podjetja z visoko tržno kapitalizacijo, z razvitih kapitalskih trgov in s svetovno priznanimi blagovnimi znamkami. Posledica navedene naložbene politike sta večja varnost in bolj stabilna donosnost, kar nas letos uvršča v vrh med ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja. Primerjava donosnosti Donosnost kritnega sklada za pokojninsko varčevanje Moje naložbe smo primerjali z donosnostjo vzajemnih pokojninskih skladov drugih ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ker mesečni podatki o doseženi donosnosti pokojninskih skladov Pokojninske družbe A, Skupne, Adriatic Slovenica in Zavarovalnice Triglav niso objavljeni javno, v primerjavi tudi niso zajeti. Primerjava donosnosti pokojninskih skladov od januarja do septembra 2013 (v odstotkih) 2,0 1,5 Mag. Igor Jakopanec, samostojni upravljavec premoženja Moje naložbe pokojninske družbe, d.d. V pokojninski družbi Moja naložba smo od januarja do septembra ustvarili in zavarovancem pripisali donosnost v višini 1,69 odstotka. Ne glede na neugodna nihanja kapitalskih trgov smo obdržali stabilno poslovanje. 1,0 MN LE2 SOD POZ KVP A3 VBK DEL 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 jan. 2013 feb. 2013 mar. 2013 apr. 2013 maj 2013 jun. 2013 jul. 2013 avg. 2013 sep. 2013 Vir: Moja naložba 10 Naše poslovanje Moja naložba sicer redno objavlja podatke na spletnih straneh in v našem časopisu, ki ga zavarovanci prejemajo na dom. Izognili smo se tudi negativnim posledicam začetka likvidacije Probanke in Factor banke. V naši pokojninski družbi v delnice, obveznice ali depozite teh bank nismo vlagali. Kako so poslovali skladi Negotovost na finančnih trgih v letu 2013 ima velik vpliv na donosnost pokojninskih skladov. Večina upravljavcev bo s težavo dosegla minimalno zajamčeno donosnost. Največje negativno presenečenje letos je Vzajemni pokojninski sklad Delta (na grafu označen kot DEL), ki ga upravlja Probanka. Od januarja do aprila je bila donosnost sklada negativna v višini 1,52 odstotka. Ker je upravljavec že izkoristil vse rezervacije (presežek pripisane donosnosti nad zajamčeno iz preteklih let), zavarovancem že zagotavlja sredstva iz lastnega kapitala. V obdobju devetih mesecev sklad sicer še vedno izkazuje negativno donosnost v višini 0,52 odstotka. Razlog za negativno donosnost so naložbe v upravljavca sklada, predvsem v podrejene obveznice Probanke. V zadnjih dveh mesecih se je precej poslabšal tudi rezultat Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper (VBK). Zavarovancem so od januarja do julija še pripisali +0,68 odstotka, v zadnjih dveh mesecih pa je donosnost padla na -0,45 odstotka za obdobje devetih mesecev. Letno poročilo vzajemnega pokojninskega sklada kaže na visoko izpostavljenost do delnic in obveznic slovenskih izdajateljev. Negotovost glede sanacije slovenskega bančnega sistema in trenja med strankami v vladni koaliciji so še dodatno povečali negotovost na Ljubljanski borzi. Opombe k tekstu MN – Kritni sklad za pokojninsko varčevanje (Moja naložba) LE2 – Vzajemni pokojninski sklad Leon 2 (upravlja ga Generali)SOD – Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (Kapitalska družba) KVP – Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (Modra zavarovalnica)A3 – Vzajemni pokojninski sklad A III (Abanka Vipa) VBK – Odprti vzajemni pokojninski sklad Banke Koper (Banka Koper) DEL – Vzajemni pokojninski sklad Delta (Probanka) POZ – Kritni sklad 3 (Prva osebna zavarovalnica) Nekoliko boljšo donosnost so zavarovancem pripisali v Abanki Vipa, ki upravlja Vzajemni pokojninski sklad A III (A3), in v Modri zavarovalnici, ki upravlja Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVP). Abanka je dosegla devetmesečno donosnost v višini 0,54 odstotka, Modra zavarovalnica pa 0,70 odstotka. odstotka donosnosti, drugega pa 1,08 odstotka. Blizu odstotka donosnosti sta Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SOD) v upravljanju Kapitalske družbe in Vzajemni pokojninski sklad Leon 2 (LE2), nad katerim bdi Zavarovalnica Generali. Zavarovanci prvega so bili letos deležni 0,98 S septembrskim rezultatom ne bodo zadovoljni varčevalci Kritnega sklada 3 (POZ), ki ga opravlja Prva osebna zavarovalnica. Mesečna donosnost je prepolovila dosežek iz prejšnjih osmih mesecev. Rezultat v letu 2013 tako zdaj znaša 0,89 odstotka. Izkušnje sindikata Moja naložba je prava naložba "Po osamosvojitvi naše države smo v Sloveniji deležni nenehnih reform. Ena od teh je tudi pokojninska. Vsaka pokojninska reforma pa pomeni znižanje prejemkov za vse tiste, ki se bodo upokojili. Sindikati pri vseh pogajanjih sodelujemo kot predstavniki delojemalcev. Pričakovanja naših članov so pred pogajanji in po njih vedno visoka. V vseh pogajanjih sodeluje tudi sindikat SKEI, ki je največji sindikat dejavnosti v največji sindikalni centrali ZSSS. Žal se gospodarski in ekonomski dogodki pri nas in v svetu tako hitro spreminjajo, da se končana pogajanja o reformah vedno ne izidejo po željah sindikatov in zaposlenih. Sindikat je znal spremljati pokojninske reforme v razvitih evropskih državah. V teh državah delodajalci zaposlenim (večinoma) plačujejo tudi rento iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pozitivni učinki tega varčevanja so, da vsi zaposleni po upokojitvi prejemajo še določen znesek dodatne pokojnine. V takšen, bolj pravičen sistem smo sindikati prepričali tudi vse odgovorne v Sloveniji (Vlado RS, DZ in delodajalce). Tam, kjer smo sindikati za plačilo rente prepričali delodajalce, nas je čakala še zadnja ovira. Na zborih delavcev smo o pozitivnem učinku morali prepričati tudi večino zaposlenih, ki so se morali strinjati s tem, da delodajalec za njih plačuje rento za dodatno pokojninsko zavarovanje. V to prepričevanje smo sindikalisti šli bolj odločno kot pri kakšni drugi zadevi. Živimo pač v času, ki je zaposlenim in članom sindikata prinesel več slabega kot dobrega. V večini podjetjih bivšega poslovnega sistema Rudnika Mežica (TAB, d.d., MPI – Reciklaža d.o.o., TAB – IPM, d.o.o., Gradbeni materiali, d.o.o., in Elektrarne RM, d.o.o.) smo se med ponudniki pokojninskih družb odločili za pokojninsko družbo Moja naložba. Po desetletnem obdobju lahko zagotovo potrdimo, da je bila naša odločitev pravilna. S predstavniki Moje naložbe imamo redne sestanke. Na sestankih nam zelo podrobno in transparentno prikažejo vsa dogajanja, aktivnosti, poslovanje in rezultate družbe. Zadovoljstvo je čutiti tudi med zaposlenimi, ki so na informativnih dnevih obveščeni o vseh podrobnostih in stanjem na njihovih računih. Da je temu res tako, smo lahko ugotovili ob koncu preteklega leta, ko je poteklo desetletno obdobje sodelovanja z Mojo naložbo. Po tem obdobju so se zaposleni lahko odločili, da dvignejo privarčevani denar s svojih računov. Zaradi dobrega dela in še boljšega informiranja vseh vpletenih so bili takšni primeri zelo redki. V sindikatu SKEI iz že navedenih podjetij smo bili veseli takšne odločitve večine zaposlenih, ki so se odločili za nadaljevanje pokojninskega varčevanja. Več kot zadovoljni smo tudi, da smo se pred desetimi leti odločili za pravo pokojninsko družbo – Mojo naložbo. V imenu SKEI – Konference sindikata Rudnika Mežica in v imenu vseh zaposlenih iz že prej navedenih podjetij bi se predstavnikom Moje naložbe iskreno zahvalil za dosedanji trud in njihovo dosedanje zelo uspešno delo. Vsem tistim, ki se pa še niso ali pa niste odločili za kakšno izmed pokojninskih družb, pa priporočam, da se odločite za Mojo naložbo, ki je vsaj po našem prepričanju prava naložba." SKEI – Konferenca sindikata Rudnik Mežica, predsednik Viljem Novak 11 Moja renta Prijazna davčna olajšava Dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno varčevanju za dodatno pokojnino, za višjo pokojnino. Vsak dan več posameznikov jo tudi že uživa. Z dodatnim pokojninskim zavarovanjem lahko do višje pokojnine pridemo s postopnim varčevanjem, lastnimi vplačili ali tudi vplačili delodajalca in davčno olajšavo in zajamčenim donosom. Pri tem vsekakor velja omeniti, da sta davčna olajšava in zajamčen donos pomembni podrobnosti, po katerih se dodatno pokojninsko zavarovanje loči od drugih zavarovanj in varčevanj. Poskrbite za svojo dohodnino še pravočasno Vplačane varčevalne premije se zbirajo na osebnem varčevalnem računu. Če se posameznik odloči za individualna vplačila (varčevanje) v okviru drugega pokojninskega stebra, prejme olajšavo pri odmeri dohodnine. Uroš Ornik, izvršni direktor uprave Moje naložbe pokojninske družbe, d.d. Davčna olajšava in zajamčen donos sta pomembni podrobnosti, po katerih se dodatno pokojninsko zavarovanje loči od drugih zavarovanj in varčevanj. Če premijo zavarovancu plačuje že delodajalec, je potrebna posebna pozornost. Prednost pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec. Posameznik lahko v takem primeru izkoristi zgolj morebitni preostanek razpoložljive davčne olajšave. Primer izračuna prikazujemo v preglednici Povišanje premije na sredini sosednje strani. Varčevanje z zajamčenim donosom Izvajalec pokojninskega načrta mora po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) zavarovancem jamčiti minimalni letni donos v višini 40 odstotkov obrestne mere dolgoročnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije. Pokojninski načrt Moje naložbe zavarovancem zagotavlja za polovico višji zajamčen donos, kot ga zahteva zakon, in znaša v letu 2013 2,25 odstotka. Davčna olajšava ni neomejena. Maksimalna premija znaša 24 odstotkov plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844 odstotka posameznikove bruto plače, vendar v letu 2013 ne več kot 2.819,09 evrov letno. Velja omejitev, ki je izpolnjena prej. Davčna olajšava Nekaj izbranih primerov koristi davčne olajšave za vplačila, ki jih posameznik vplača iz svojih neto dohodkov, in kako jih izračunati najdete v tabeli Izračun davčne olajšave na dnu sosednje strani . Posameznik, ki prejema bruto plačo v višini 1.800 evrov (1.170 evrov neto), bi lahko mesečno v okviru davčne olajšave varčeval dobrih 100 evrov (lahko tudi manj!). V tem primeru bi ob letnem vplačilu prejel olajšavo v višini dobrih 340 evrov (toliko manj bi bil dolžan doplačati dohodnine oziroma toliko višje bi bilo vračilo preveč plačane dohodnine). Izkoristite davčno olajšavo v celoti in povišajte premijo! Kljub zajamčenemu donosu zavarovanec pri dodatnem pokojninskem zavarovanju prevzema manjši del naložbenega tveganja. Prizna se za namensko varčevanje. Dvigi v enkratnem znesku ne predstavljajo namena varčevanja, zato je v takem primeru davčna olajšava odvzeta. Dvig se obdavči skozi dohodnino. Zajamčen donos Prekinitev varčevanja in dvig sredstev Prekinitev je možna. Možnost dviga sredstev v enkratnem znesku se razlikuje glede na plačnika premij. Lastna vplačila (vplačila zavarovancev iz neto dohodkov) je možno dvigniti kadarkoli. Premije, ki jih od letošnjega leta plačujejo delodajalci, je možno dvigniti šele ob upokojitvi in samo v primeru, če vplačila ne bodo presegala 5.000 evrov Dosmrtna renta z garantiranim obdobjem izplačevanja Izračun višine rente Upokojitev Garantirana doba Doživljenjsko izplačilo Doživljenjsko izplačilo 12 Renta upravičencu Pričakovana življenjska doba Moja renta Rente, kot se izplačujejo danes Na kratko o rentah Izplačevanje rente Renta se lahko prične izplačevati ob upokojitvi. Leta varčevanja Doživljenjska renta Dodatna pokojninska renta se zavarovani osebi izplačuje do njene smrti. Starost ob upokojitvi in takratna pričakovana življenjska doba pomembno vplivata na izračun višine rente. 10 30 4.100 17,32 15,67 20 30 9.611 39,86 35,48 30 30 17.017 68,08 60,82 10 50 6.834 28,87 26,12 Obdavčenje rent V davčno osnovo se všteva le 50 odstotkov odmerjene višine rente (drugih 50 odstotkov je iz obdavčitve izvzeto). Ob izplačilu rente se obračuna akontacija dohodnine (25 odstotkov), če izplačilo presega 160 evrov. Zavarovanec se lahko odloči, da se mu ob izplačilu obračunava akontacija dohodnine po znižani stopnji (16 odstotkov), o čemer mora obvestiti davčni organ. Premija Končno stanje Renta moški, 15 Renta ženska, 15 let garancije let garancije 20 50 16.019 66,43 59,13 30 50 28.362 113,47 101,37 10 100 13.668 57,74 52,23 20 100 32.037 132,85 118,27 30 100 56.723 226,94 202,73 Izračun temelji na 3% letni donosnosti po obračunu vseh stroškov in upokojitvi zavarovanca ob dopolnjeni starosti 60 let. Vsak mesec dobrodošla Renta se izplačuje do konca zavarovančevega življenja. Prejemati jo lahko prične ob upokojitvi. Višina dodatne pokojnine je v prvi vrsti odvisna od privarčevanih sredstev. Mlajša in srednja generacija imata tako na razpolago čas, da tudi z nižjimi premijami do upokojitve privarčujeta zneske, ki pomembno povišajo osnovno pokojnino. Višina rente je odvisna od privarčevanega zneska, pričakovane življenjske dobe zavarovane osebe ob upokojitvi in trenutno še od spola zavarovane osebe. Izračun prihodnje višine rente lahko izvedemo zgolj na podlagi pogojev, ki veljajo v danem trenutku (tabela desno zgoraj). Že zdaj obstajajo različne vrste rent (z zajamčeno dobo ali brez, enakomerna ali naraščajoča). Večina zavarovancev Moje naložbe se odloči za rento z garantirano dobo izplačevanja (shema levo spodaj). Takšna renta se izplačuje, dokler je zavarovanec živ, vendar najmanj garantirano število let. Ob zavarovančevi smrti pred iztekom garantiranega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec. Če pa zavarovanec živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Vsekakor smiselna izbira. Z rento ohranimo davčno olajšavo V davčno osnovo se všteva le 50 odstotkov odmerjene višine rente (drugih 50 odstotkov je iz obdavčitve izvzeto). Za dobršen del upokojencev je obdavčitev rent zanemarljivo nizka (približno dva odstotka). Vir: Moja naložba. Izračun je informativen. Povišanje premije Mesečno Letno 1.300 15.600 Maksimalna premija: 5,844 % bruto plače 76 912 Trenutna premija: vsota, ki jo plačuje delodajalec in/ali //ali posameznik 30 360 Možno povišanje premije: doplačilo iz neto plače 46 552 27 % 149 Bruto plača Vračilo pri dohodnini zaradi povišanja premije Vir: Moja naložba. Izračun je informativen. Podrobnejša pojasnila Info@moja-nalozba.si ali tel. 080 29 29 Izračun davčne olajšave Bruto plača (1) Dohodninski razred Maksimalna premija za dav a čno olajšav av a o av Znižanje osnove za dohodnino ob plačilu letne premije Vračilo premije ob dohodnini na letnem nivoju (2) (3) = (1) x 5,844 % (4) = (3) x 12 mesecev (5) = (4) x (2) 800 16 % 47 564 90 1.300 27 % 76 912 246 1.800 27 % 105 1.260 340 2.000 27 % 117 1.404 379 2.500 41 % 146 1.752 718 Predpostavljeno je, da je plača edini obdavčljivi vir, od katerega se obračunavajo prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da so med letom bili pravilno obračunani in plačani davki in prispevki. Vir: Moja naložba. Izračun je informativen. 13 Davčne olajšave Varčevanje za dodatno pokojnino z davčno olajšavo Od leta 2000 poznamo v Sloveniji drugi pokojninski steber, kjer lahko delodajalci in zaposleni varčujejo za dodatno pokojnino, od leta 2013 pa velja novi pokojninski zakon (ZPIZ-2), ki daje dodatnemu varčevanju za dodatno pokojnino še več veljave. Plačnik premije je delodajalec – kolektivno zavarovanje Nova pokojninska reforma, ki je začela veljati 1. januarja 2013, omenjeno omejitev izpušča, kar pomeni, da se lahko vsi zaposleni kolektivno zavarujejo. Posamezniki, nosilci dejavnosti in pretežni lastniki se lahko vključijo v kolektivno zavarovanje ter imajo z vplačilom premije možnost uveljavljanja davčne olajšave v korist gospodarskega subjekta. • od premije se ne plačajo prispevki za socialno varnost, Plačniki premij so tako upravičeni do koriščenja davčne olajšave, ki se od leta 2000 ne spreminja. Davčne olajšave za premije Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave Moje naložbe pokojninske družbe, d.d. Zaposlenim se del vplačane premije vrne v obliki nižjega doplačila ali vračila dohodnine, delodajalcem pa ni treba plačati davkov in prispevkov na premijo, hkrati pa lahko vplačano premijo uveljavljajo kot olajšavo pri davku od dohodka. Prednost dodatnega pokojninskega zavarovanja pred drugimi oblikami varčevanja je v davčni olajšavi, ki je določena v Zakonu o dohodnini in Zakonu o dohodku pravnih oseb. Davčna olajšava za delodajalce je omejena na 5,844 odstotka posameznikove bruto plače, vendar ne več kot 2.819,07 evra letno za leto 2013. Če vplačana premija presega znesek davčne olajšave, ima prednost pri koriščenju davčne olajšave delodajalec, kar pomeni, da lahko posameznik uveljavlja le olajšavo za tisti del premije, ki ostane med zgoraj omenjenim zneskom in plačano premijo delodajalca. Če za zaposlene plačuje premije delodajalec (podjetje ali samostojni podjetnik), je upravičen do naslednjih davčnih olajšav: • premija se ne šteje kot izplačilo plače, • premije se upoštevajo kot olajšava pri davku od dobička pravnih oseb ali davku od dohodkov iz dejavnosti. Z drugimi besedami, če delodajalec plačuje premije za zaposlene v okviru davčne olajšave, se premija v celoti nakaže na osebne račune zaposlenih pri pokojninski družbi (bruto premija = neto premija). Če premijo plačujeta oba, tako podjetje kot zaposleni, se upošteva skupna premija, ki mora biti v okviru davčne olajšave (do 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar ne več kot 234,92 evra mesečno za leto 2013). Prednost pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec, posameznik lahko uveljavi le razliko med premijo delodajalca in maksimalno premijo. Delodajalec je upravičen do koriščenja davčnih olajšav, če je pristopil k pokojninskemu načrtu, ki ga je odobrilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in je pokojninski načrt vpisan v poseben davčni register pokoj- Mesečno nakazilo premije z znižanjem bruto plače in pričakovana dodatna renta Število let varčevanja Mesečna vplačila delodajalca Mesečno znižanje neto plače zaradi znižanja bruto plače na osebni račun za 88 € pri Moji naložbi Pričakovana mesečna izplačila dodatne rente 15 88 € 50,04 96 € 25 88 € 50,04 184 € 35 88 € 50,04 290 € 45 88 € 50,04 434 € Vir: lastni izračun, http://www.moja-nalozba.si/dodatno-pokojninsko-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/ informativni-izracun/, pri izračunu so upoštevani podatki za moškega, ki se upokoji pri 65 letih starosti in izbere doživljenjsko rento brez garantirane dobe 14 Davčne olajšave ninskih načrtov. Od leta 2013 dalje pogoja za uveljavljanje davčne olajšave, to je vključenih v zavarovanje 51 odstotkov vseh zaposlenih, ni več. Plačnik premije je posameznik – kolektivno ali individualno zavarovanje Ko premije plačuje posameznik in si premijo plačuje iz neto plače (kot direktno bremenitev ali kot odtegljaj od neto plače ali s položnico ali z nalogom ali preko spletne banke), je upravičen do naslednje davčne olajšave: znižanje osnove za dohodnino za leto, v katerem je bila plačana premija. Posameznik, ki ima mesečno 1500 evrov bruto plače (povprečna slovenska plača), dobi pri poračunu dohodnine vrnjenih 284 evrov, za premije v celem letu pa plača 1052 evrov. Davčna olajšava je kar 27 odstotkov, kar predstavlja njegovo dohodninsko stopnjo. Posameznik vsak mesec vplačuje maksimalno premijo v višini 88 evrov. V dvanajstih mesecih vplača 1052 evrov. Pri informativnem izračunu dohodnine bo prejel vračilo dohodnine na transakcijski račun v višini 284 evrov, ker je vplačana premija deležna davčne olajšave v višini dohodninskega razreda. Mesečno nakazilo premije iz neto plače in pričakovana dodatna renta Število let varčevanja Mesečna vplačila iz neto plače Pričakovana mesečna izplačila dodatne rente 15 88 € 96 € 25 88 € 184 € 35 88 € 290 € 45 88 € 434 € Vir: lastni izračun, http://www.moja-nalozba.si/dodatno-pokojninsko zavarovanje/ kolektivno-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/informativni-izracun/, pri izračunu so upoštevani podatki za moškega, ki se upokoji pri 65 letih starosti in izbere doživljenjsko rento brez garantirane dobe Z 88 evri premije več kot 430 evrov rente • 50-odstotni razred. Pri zelo poenostavljenem izračunu dolgoletnega varčevanja 88 evrov na mesec (premijo plačuje posameznik) se lahko pričakuje, da bo po 45 letih varčevanja zbral na računu skoraj 100.000 evrov. Po današnjih pogojih lahko pričakuje, da bo imel mesečno rento skoraj 434 evrov. Pri izračunu so bili upoštevani pogoji zapisani na http://www. moja-nalozba.si/dodatno-pokojninsko-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/kolektivno-zavarovanje/informativni-izracun/ in vplačana premija 88 evrov, ki se skozi dobo ne spreminja. Dodatno posameznik pridobi olajšavo v višini dohodninskega razreda skoraj 24 evrov mesečno (tabela zgoraj). Mesečna bruto plača do okrog 1200 evrov sodi v 16-odstotni dohodninski razred, če v letu prejemamo le plačo in nimamo drugih dohodkov ter olajšav. Mesečna bruto plača med 1200 in skoraj 2400 evri sodi v 27-odstotni dohodninski razred, če v letu prejemamo le plačo in nimamo drugih dohodkov ter olajšav. Bruto plača med 2400 in 4020 evri sodi v 41-odstotni dohodninski razred. Posameznik dobi vrnjenih 41 odstotkov vplačane premije. Maksimalna premija je 2.819,09 evra in je omejena navzgor. Če se posameznik dogovori z delodajalcem, da zanj plačuje premijo iz bruto plače, bo skupna vplačana premija na osebni račun posameznika pri Moji naložbi še vedno 88 evrov, vendar se bo zaradi znižanja bruto plače posameznik odpovedal oziroma bo imel nižje neto izplačilo za 50,04 evra. V tem primeru olajšavo uveljavlja delodajalec, posameznik pa namesto 88 evrov vplačane premije pristane na 50 evrov nižjo neto plačo, vendar ima na računu pri Moji naložbi 88 evrov mesečno (tabela na levi strani spodaj). Štirje dohodninski razredi Po sedanji zakonodaji poznamo v Sloveniji štiri dohodninske razrede: • 16-odstotni razred ali • 27-odstotni razred ali • 41-odstotni razred ali 15 2013
© Copyright 2024