April 2013 - Moja naložba

v družbi
Magazin pokojninske družbe
najboljših
april 2013
»Gospod
Majcen,
pa ste res
prišli!«
Vsebina
4
Dobre novice
V času gospodarske krize, ko se dnevno srečujemo z novicami o težavah podjetij, je prav, da z enako vnemo poudarimo tudi dobre novice. V sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja jih je veliko, prav tako se lahko z dobrim
poslovanjem pohvalimo v Moji naložbi.
Preteklo leto smo v kritnem skladu pokojninskega varčevanja prigospodarili 3,72-odstotno donosnost. Vrednost
sklada se je kljub izstopom celo nekoliko povečala, tako da
smo konec leta v kritnem skladu pokojninskega varčevanja
upravljali 128,2 milijona evrov premoženja.
Lojze Grobelnik,
predsednik uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
dr. Igor Pšunder,
član uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
Uspešni smo bili tudi pri upravljanju kritnega sklada rentnega zavarovanja. Za doživljenjsko pokojninsko rento se je
odločilo že nad 200 upokojencev, vrednost kritnega sklada
rentnega zavarovanja pa se že približuje 2 milijonoma
evrov. Povprečna izplačana doživljenjska pokojninska renta
znaša skoraj 50 evrov mesečno, najvišje pa se gibljejo tik
pod 200 evrov na mesec. Vsak mesec, do konca življenja,
seveda!
Uspešno je poslovala tudi družba, kjer smo dosegli
320.000 evrov dobička in povečali kapitalsko ustreznost
na skoraj 1,7 milijona evrov. Prav na to smo najbolj ponosni! Kapitalska ustreznost je porok varnosti finančnih inštitucij in pri Moji naložbi je presežek razpoložljivega kapitala
nad zahtevanim najvišji od ustanovitve.
Dobre novice za zavarovance v sistemu prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja prihajajo tudi z
zakonodajnega področja. Novi zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je temeljito prenovil in
posodobil sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja
in odpravil pomanjkljivosti, na katere smo zavarovanci in
izvajalci opozarjali preteklo desetletje. Novosti je toliko, da
smo jim na naslednjih straneh namenili poseben prispevek. V ospredje naj kljub temu postavim to, da bo odslej
mogoče izbirati sklade z različnimi naložbenimi politikami,
različnimi potencialnimi donosnostmi in različnimi ravnmi tveganja ter da se bodo lahko v dodatno pokojninsko
zavarovanje v okviru kolektivnih shem vključili tudi pretežni lastniki podjetij in samostojni podjetniki. Tudi zato
menimo, da bo na področju dodatnega pokojninskega
zavarovanja leto 2013 polno novih priložnosti in izzivov, ter
verjamemo, da bo vsaj tako uspešno kot prejšnje.
Novi nadzorni
svet Moje naložbe
pokojninske
družbe d.d.
5
6
8
Imenovanje
revizijske komisije
nadzornega sveta
Poslovanje
Moje naložbe
"Gospod Majcen,
pa ste res prišli!"
10
Aktualno
o rentah
12
Kaj prinaša nova
pokojninska
zakonodaja
14
Na kratko
Izdala:
Produkcija:
Moja naložba pokojninska družba d.d.
Skupina Nove KBM
Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor
Večer d.d., PRPLUS
Naklada:
70.000 izvodov
Foto:
Arhiv MN, Igor Napast, Tit Košir,
Marko Vanovšek, Robert Balen
Predstavitev novih nadzornikov
Novi nadzorni svet Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
Delničarji Moje naložbe so zaradi izteka
mandata na skupščini pokojninske družbe,
ki je bila dne 21. januarja 2013, soglasno
izvolili nove člane nadzornega sveta. Njihov
štiriletni mandat je pričel teči 26. januarja
2013.
Dolžnost ustanovitve nadzornega sveta in
pristojnosti so določene v Zakonu o pokoj-
ninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu
o zavarovalništvu in Zakonu o gospodarskih
družbah. Temeljne pristojnosti nadzornega
sveta so predvsem: nadzor vodenja poslov
družbe, pregled in preverjanje knjig in dokumentacije družbe, odpoklic in imenovanje
uprave, sklic skupščine ter pregled in sprejetje
letnega poročila.
Na konstitutivni seji nadzornega sveta Moje
naložbe, ki je bila 6. februarja 2013, so člani
nadzornega sveta za predsednika nadzornega
sveta izvolili Aleša Hauca, za namestnico pa
Katrco Rangus. Predstavljamo vam predsednika nadzornega sveta, namestnico predsednika
nadzornega sveta in člane nadzornega sveta
Moje naložbe, ki so bili izvoljeni na skupščini.
Aleš Hauc, univerzitetni diplomirani
ekonomist, preizkušeni revizor,
predsednik uprave Nove KBM
Katrca Rangus, univerzitetna diplomirana
pravnica, izvršna direktorica za splošne in
pravne zadeve v Pozavarovalnici Sava
Mojca Androjna, univerzitetna diplomirana
ekonomistka, članica uprave Merkur
zavarovalnice
Uroš Lorenčič, diplomirani univerzitetni
ekonomist, izvršilni direktor uprave
Nove KBM, za Skupino Nove KBM
Marko Planinšec, univerzitetni diplomirani
ekonomist, član uprave Zavarovalnice Maribor
Jure Korent, univerzitetni diplomirani ekonomist, samostojni strokovni sodelavec,
za finance v Zavarovalnici Tilia
Predstavitev novih nadzornikov
Za člane nadzornega sveta, ki so izvoljeni na predlog zavarovancev Moje naložbe, so bili izvoljeni:
Irena Šela, univerzitetna diplomirana
ekonomistka, z opravljeno specializacijo
iz naslova davčnega, svetovanja in javnih
financ, zaposlena v družbi, Impol d.d. kot
vodja financiranja
mag. Igor Marinič, magister s področja
kriznega menedžmenta, namestnik
generalnega direktorja Pošte Slovenije
Imenovanje Revizijske komisije
nadzornega sveta Moje naložbe
S potekom mandata članov nadzornega sveta
je iztekel tudi mandat članov revizijske komisije. Na konstitutivni seji nadzornega sveta Moje
naložbe je nadzorni svet imenoval petčlansko
revizijsko komisijo. Imenovani so bili člani
nadzornega sveta Jure Korent (predsednik
revizijske komisije), Irena Žnidaršič, mag. Igor
Marinič, Uroš Lorenčič in zunanja članica Saša
Jerman.
Dolžnost ustanovitve revizijske komisije izhaja
iz določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zavarovalništvu
in Zakona o gospodarskih družbah. Naloga
revizijske komisije je predvsem strokovna
pomoč nadzornemu svetu pri odločanju na
področjih računovodskega poročanja, finančnega poslovanja, vrednotenja naložb, pri
notranji kontroli in obvladovanju tveganj ter
zunanjem in notranjem revidiranju.
Irena Žnidaršič, univerzitetna diplomirana
ekonomistka, upokojenka, prejemnica
dodatne pokojninske rente
Ne spreglejte
Spremenjeni
pogoji za upokojene
zavarovance
Z novim zakonom so se spremenili pogoji za
porabo sredstev zavarovancem, ki so se do
31.12.2012 upokojili.
Edini pogoj za uveljavljanje pravice do dodatne starostne pokojnine (pokojninske rente)
je po novem upokojitev. Starost zavarovanca in obdobje vključenosti v PDPZ več nista
pomembna.
Spec. Saša Jerman, univerzitetna diplomirana
ekonomistka z zaključenim podiplomskim
specialističnim študijem, pooblaščena
revizorka, preizkušena davčnica, članica
strokovnega sveta in predsednica odbora
preizkušenih davčnikov pri Slovenskem
inštitutu za revizijo, direktorica družbe
Jerman&Bajuk SI, d.o.o.
Upokojeni zavarovanci, ki so premije delodajalcev prejemali zgolj kratek čas, po starem
zakonu teh sredstev ob odhodu v pokoj niso
mogli dvigniti, ampak so morali počakati do
preteka desetih let od datuma vključitve. Po
novem tega pogoja več ne bo treba izpolnjevati. Od 30. 6. 2013 bodo možna enkratna
izplačila upokojenim zavarovancem tudi
pred potekom desetih let od datuma vključitve.
Naše poslovanje
Uspešno leto 2012 kljub
nihajočim kapitalskim trgom
"Donosnost kritnega sklada pokojninskega varčevanja pri Moji naložbi je v letu 2012
znašala zelo solidnih 3,72 odstotka, s čimer smo se postavili ob bok depozitom in
bistveno presegli donosnost bančnih rentnih varčevanj ter višino inflacije."
Kritni skladi Moje naložbe varno in donosno
V razburkanem okolju in nihajočih tečajih se šele pokaže robustnost
naložbenega podjema. Prav vsi slovenski pokojninski skladi so v preteklem letu zaključili s pozitivnim rezultatom, donosnost kritnega sklada
pokojninskega varčevanja pri Moji naložbi pa je znašala zelo solidnih
3,72 odstotka, s čimer smo se postavili ob bok depozitom in bistveno
presegli donosnost bančnih rentnih varčevanj ter višino inflacije.
Donosnost kritnega sklada pokojninskega varčevanja od ustanovitve
leta 2001 (upoštevaje prvo plačilo) se je tako povzpela na 91,2 odstotka, kar je prav tako na ravni depozitov in bistveno bolje od na primer
osrednjega nemškega borznega indeksa DAX. Zajamčena donosnost v
tem obdobju je znašala 53,2 odstotka. Obe donosnosti presegata inflacijo, ki je v tem obdobju znašala 48,9 odstotka, dosežena donosnost za
skoraj dvakrat.
Vrednost kritnega sklada pokojninskega varčevanja se čez leto ni
pomembneje spreminjala in kljub izstopom zavarovancev, ki so v preteklih dveh letih pomembno zaznamovali sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, nam je uspelo vrednost sredstev v upravljanju nasprotno od pričakovanj celo malenkost povečati, tako da je na prelomu leta
znašala 128,2 milijona evrov.
Kritni sklad rentnega zavarovanja nad pričakovanji
dr. Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d.
L
eto 2012 je bilo – tako kot že nekaj zadnjih let – za vlagatelje na
finančnih trgih izjemno zahtevno. Sprva so pritisk dvigovale obveznice
t. i. skupine PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija), katerih
donosi so izrazito nihali, z njimi pa seveda tudi tečaji njihovih obveznic.
Nezaupanje je bilo tako veliko, da so denimo obveznice Italije nekajkrat
presegle 6-odstotno donosnost, dotaknile pa so se tudi 7-odstotne. V
družbi nihajočih so se znašle tudi slovenske državne obveznice, ki so
v začetku leta prav tako prinašale okrog 7-odstotno letno donosnost.
Proti koncu leta so se razmere bistveno izboljšale in precej stabilizirale,
tako da bi skoraj lahko govorili o srečnem koncu, če ne bi bili zasebni
investitorji v prvi polovici leta Grčiji odpisali dobršen del dolga in zabeležili izgube.
Na domačih tleh so prah dvigovale podrejene obveznice bank. Ponudbe
za predčasne odkupe so bile v veliko primerih precej pod nominalnimi
vrednostmi, tako da so tudi ob teh naložbah investitorji zmajevali z glavami ob preštevanju izgub namesto dobičkov.
Po drugi strani smo bili priča izjemni rasti tečajev na delniških trgih.
Nemški indeks DAX30 se je zvišal za 29,1 ameriški Dow Jones pa za 7,3
odstotka; za 7,8 odstotka se je v letu 2012 zvišal tudi domači indeks
SBITOP.
Nad vsemi pričakovanji pa je posloval kritni sklad rentnega zavarovanja.
Čeprav smo načrtovali, da bo njegova vrednost ob prelomu leta znašala
bistveno manj kot milijon evrov, je bila vrednost sredstev v upravljanju
konec leta preko 1,3 milijona evrov, rentno zavarovanje pa je imelo sklenjenih 170 zavarovancev. Po prelomu leta se je trend naraščanja števila
rentnikov in vrednosti sklada še nadaljeval, saj se vrednost sklada že
giblje okrog 2 milijona evrov.
Rente zaradi kratkega obdobja varčevanja v povprečju znašajo nekoliko
manj kot 50 evrov, a v primerjavi s pokojnino iz obveznega zavarovanja pomenijo 5 do 10 odstotkov dodatka, kar pa je že nezanemarljiv
prispevek k življenjskemu standardu v tretjem življenjskem obdobju.
Prejemniki rent včasih rento slikovito orišejo kot "trinajsto penzijo",
sploh kadar je izplačana letno, ali kot "plačani dopust", kar pomeni, da
je renta postala tako pomemben del dohodkov v tretjem življenjskem
obdobju, da njeni prejemniki že pomembno računajo nanjo. S tem je
začela prodirati tudi v miselnost Slovencev, ki smo na tem področju
še nekoliko manj ozaveščeni kot prebivalci držav severno od naše, kjer
prejemki iz rent kdaj pa kdaj tudi presežejo prejemke iz prvega pokojninskega stebra.
Najvišja kapitalska ustreznost Moje naložbe doslej
Za zavarovance in varčevalce v rentnih in pokojninskih kritnih skladih
pa ni pomembno zgolj poslovanje kritnega sklada, temveč tudi upra-
Naše poslovanje
vljavca. Moja naložba pokojninska družba d.d. – Skupina Nove KBM je
preteklo leto poslovala zelo dobro. Vrednost obeh kritnih skladov je bila
nad načrti, kar se je odrazilo tudi pri prihodkih družbe. Dobiček, ki smo
ga prigospodarili, je presegal 320.000 evrov, kar je povzročilo tudi višjo
kapitalsko ustreznosti družbe. Tako imamo v Moji naložbi v času, ko
je kapitalska ustreznost finančnih institucij zelo pereča tema in povod
številnih dokapitalizacij, najvišjo kapitalsko ustreznost od ustanovitve.
Presežek razpoložljivega kapitala nad zahtevanim znaša skoraj 1,7
milijona evrov in to je gotovo podatek, ki je porok trdnosti in varnosti
poslovanja tudi v letih, ki prihajajo.
Vrednost sredstev v upravljanju
150
V milijonih evrov
125
100
75
50
25
0
2001
2002
2003 2004
2005
2006
2007 2008
2009
2010
Vrednost KS - rente
Vrednost KS - varčevanje
1,1
5,1
11,3
22,1
33,0
46,1
65,8
78,4
96,4
118,9
2011
2012
0,3
1,3
128,1
128,2
Dosežena in zajamčena donosnost v primerjavi z inflacijo
95
Dosežena
Zajamčena
Inflacija
75
55
35
15
-2,18
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
20012012
Dosežena % 10,68
13,80
9,40
8,49
3,82
4,63
8,24
-2,18
3,27
3,20
0,63
3,71
91,24
Zajamčena % 5,34
8,61
7,07
4,59
1,88
2,18
2,37
2,61
2,61
2,10
2,06
2,30
53,24
4,30
7,20
4,60
3,20
2,30
2,80
5,60
2,10
1,80
1,90
2,10
2,70
48,86
Inflacija %
Po 12 letih dela v pokojninski družbi Moja naložba
"Gospod Majcen,
pa ste res prišli!"
To so besede, ki bodo
Robertu Majcnu, vodji
prodaje v pokojninski
družbi Moja naložba,
ostale v spominu kot
posebno priznanje.
Nedavno jih je namreč
izrekel zavarovanec
Moje naložbe, ki je pred
desetimi leti na zboru
delavcev, kjer je Robert
Majcen predstavljal
dodatno pokojninsko
zavarovanje, izražal
glasen dvom o uspehu
dodatnega pokojninskega
zavarovanja. Danes, po
desetih letih varčevanja
v pokojninski družbi Moja
naložba, pa spada med
tiste, ki so s privarčevanim
zadovoljni in trdijo, da so
bili njihovi začetni dvomi in
strahovi odveč.
Gospod Majcen, nam lahko natančneje opišete
ta dogodek? Verjetno je bilo takih nejevernih
Tomažev na začetku uvajanja dodatnega
pokojninske zavarovanja veliko.
"Res je, bilo jih je ogromno! Bilo so prepričani,
da 'prodajamo meglo', in težko jih je bilo prepričati, da je dodatno pokojninsko zavarovanje
pomemben del prihodnosti vsakega posameznika. Ta dogodek pa se je zgodil na začetku
moje poklicne poti v pokojninski družbi Moja
naložba. Odpravljal sem se na predstavitev v
industrijsko podjetje z okrog tisoč zaposlenimi.
Ko sem se peljal proti podjetju, me je bilo kar
malce strah, saj nisem vedel, kako uspešen
in prepričljiv bom pri predstavitvi dodatnega
pokojninskega zavarovanja. Ali se bodo zaposleni strinjali s pristopom, mi bodo postavili
težka vprašanja, kakšen bo odziv ..., porajalo se
mi je nešteto vprašanj! Pogumno sem predstavil pokojninsko zavarovanje in seveda iskreno
Po 12 letih dela v pokojninski družbi Moja naložba
odgovoril na vsa vprašanja, ki so mi jih zastavili
zaposleni. Eden izmed delavcev mi je dejal, da
iz tega ne bo nič, da sem tam prvič in zadnjič in
da ko bodo nekaj let plačevali, bomo z njihovim
denarjem pobegnili. Pokončno sem prenašal
vse komentarje in trdno verjel, da se moti. Imel
sem prav.
Ko se je bližalo deset let plačevanja in s tem
možnost dviga privarčevanih sredstev, sem
se ponovno vrnil v omenjeno podjetje, med
zaposlene. Vstopil sem v predavalnico in
med zaposlenimi zagledal gospoda izpred
desetih let. Začudeno me je pogledal in rekel:
'Gospod Majcen, pa ste res prišli!' Nasmejal
sem se in s ponosom začel predstavitev
doseženih rezultatov in novih možnosti sodelovanja za boljši standard naših zavarovancev
v pokoju."
www.moja-nalozba.si
V pokojninski družbi Moja naložba ste zaposleni od njenega začetka, že dvanajst let. Vaše
delo ni zgolj pisarniško, saj ste pretežno na
terenu, kjer predstavljate dodatno pokojninsko
zavarovanje, pridobivate nove zavarovance in
skrbite za informiranost sedanjih. Kako poteka
vaš delovnik?
"Moje delo res poteka predvsem na terenu,
kjer sem vsaj štirikrat na teden. Zame ne velja
osemurni delovnik, saj velikokrat že ob 6. uri
zjutraj sedim na zboru zaposlenih in se trudim
prepričati zaposlene, da je dodatno pokojninsko zavarovanje zares pomemben del prihodnosti vsakega posameznika. Tudi v poznih
popoldanskih urah sem velikokrat v informacijskih pisarnah, odvisno od delovnikov naših
strank. Ne glede na čas in kraj mojega delovnega dne moram priznati, da me delo s strankami
zares veseli in izpolnjuje. Predvsem pa je zelo
zanimivo srečati toliko različnih ljudi in spoznati
posamezne poklicne skupine, od delavcev v
proizvodnji do doktorjev znanosti."
Se vaš trud in trud vaših sodelavcev za čim
boljšo informiranost vaših zavarovancem
obrestuje?
"Mislim, da se. Gotovo je to eden izmed
temeljev za gradnjo zaupanja, ozaveščenosti
in zavedanja o vedno večji nujnosti dodatnega
pokojninskega zavarovanja. Zato si v Moji
naložbi, specializirani instituciji za dodatna
pokojninska zavarovanja, že vse od leta 2001
prizadevamo, da zavarovancem in delodajalcem omogočimo čim več informacij o poslovanju Moje naložbe, varnosti privarčevanih
sredstev zavarovancev, izvajanju naložbene
politike ter namenu in cilju vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje. Zavedamo se,
da je pri dodatnem pokojninskem zavarovanju
najpomembnejši odnos med zavarovancem
in upravljavcem, ki temelji na visoki stopnji
zaupanja. Odnos gradimo skozi partnerstvo
med delodajalcem, podjetniškim sindikatom,
zaposlenimi - zavarovanci in nami. Sprotno jih
obveščamo o vseh novostih in spremembah
pokojninskega zakona, svetujemo v informacijskih pisarnah, vse zavarovance letno podrobno
obveščamo o stanju njihovega osebnega
varčevalnega računa; zavarovanci trikrat letno
prejmejo informativni magazin Moje naložbe."
Kaj je tisto, kar na srečanjih z zavarovanci najpogosteje poveste? Kaj je v ospredju zanimanja
vaših zavarovancev danes, kaj je bilo včasih?
"Na predstavitvah pri delodajalcih pred dvanajstimi leti se je med zaposlenimi pojavljalo
veliko dvomov o obstoju Moje naložbe, varnosti in jamstvih na vplačane premije. Čeprav
se je veliko delodajalcev odločilo v svoji sredini
organizirati dodatno pokojninsko zavarovanje
za svoje zaposlene, niso bili prepričani, da bodo
plačane premije prinesle obljubljene rezultate.
Dejstvo je namreč, da je v večini primerov - v
več kot 95 odstotkih - zavarovanje organizirano
kot kolektivno, kar pomeni, da premije za svoje
zaposlene plačuje delodajalec. Zato je bilo njihovih vprašanj veliko.
Danes, ko že dvanajst let namensko varčujejo za dodatno pokojninsko rento v sistemu
dodatnega pokojninskega zavarovanja in so
nekateri že med prejemniki privarčevanih
rent, so vprašanja drugačna. Posebno leto
2011 je bilo za vse upravljavce prelomno, saj je
poteklo desetletno obdobje od prve vključitve
zavarovancev v dodatno pokojninsko zavarovanje in s tem možnost izkoriščenja dodatne
pokojninske rente, pa tudi možnost dviga
privarčevanih sredstev. Zato posebej poudarjamo, da so zavarovanci po desetih letih
varčevanja že zbrali dovolj sredstev, da rente
v povprečju pomenijo pet in več odstotkov
dodatka k njihovi pokojnini iz prvega stebra. V
daljšem obdobju varčevanja bo tega dodatka
še bistveno več. A že ta renta pomeni bistven
prispevek k življenjski ravni posameznika.
Nekaterim pomaga plačati račune, drugi pa si
z njo privoščijo počitnice. Včasih je zelo težko
prepričati ljudi, da je dodatno pokojninsko
zavarovanje produkt, ki ga bo v prihodnosti
nujno imeti. Nesporno dejstvo je namreč, da
je pokojninski sistem urejen tako, da bodo
osnovne pokojnine vedno nižje, varčevanje za
dodatno pokojninsko rento je zato danes nuja
in moramo se zgledovati po sosednjih državah,
ki imajo ta sistem že leta utečen."
Vi gotovo varčujete za dodatno pokojninsko
zavarovanje?
"Sam se zavedam pomembnosti varčevanja za
dodatno pokojninsko rento in trdno verjamem,
da bova v zrelih letih skupaj z ženo tako privarčevana sredstva namenila izboljšanju življenjskega standarda, pa naj bodo to potovanja,
izobraževanja ali pa aktivno druženje z vnuki.
Takrat bo moja renta še kako dobrodošla!"
Moja renta
Pospešek rentam!
"Pri odločitvi za izplačilo v obliki dosmrtne rente je pomembna višina privarčevanih
sredstev. Ob nižjih mesečnih vplačilih pomembno vlogo igra obdobje varčevanja.
Večina zavarovancev se odloči za rento z garantirano dobo izplačevanja, kar je
vsekakor smiselna izbira!"
Do konca preteklega leta se je za izplačevanje doživljenjske pokojninske rente pri Moji
naložbi odločilo 200 zavarovancev. Številka ni
nizka. Zavarovanci so namreč morali izpolniti
kar tri pogoje hkrati: upokojitev, starost vsaj
58 let in vključenost v zavarovanje vsaj deset
let. Predvsem slednja pogoja sta v praksi
pogosto pomenila oviro. Z novim letom je
začel veljati novi Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki za uveljavljanje pravice do dodatne starostne pokojnine kot edini pogoj uvaja upokojitev.
Sprememba je logična in dobrodošla
Kmalu se bo večina upokojencev upokojevala starejših od 58 let (moški v povprečju že
sedaj), obdobje vključenosti v zavarovanje pa
za samo porabo rente sploh ni pomembno.
Omenjena sprememba zakonodaje je že
pospešila rast števila upokojencev, ki prejemajo dve pokojnini: redno pokojnino in dodatno
pokojninsko rento.
mag. Uroš Ornik, izvršilni direktor uprave
Moje naložbe pokojninske družbe d.d.
Pri odločitvi za izplačilo v obliki dosmrtne
rente je pomembna višina privarčevanih sredstev. Ob nižjih mesečnih vplačilih pomembno
vlogo igra obdobje varčevanja.
Nekaterim teče že 13. leto!
Večini zavarovancev varčevalne premije v
pomembnem delu, pogosto pa kar v celoti,
plačujejo delodajalci. Zaostreni gospodarski
situaciji navkljub ni bilo veliko primerov, ko bi
delodajalci prenehali plačevati premije. V okviru iskanja možnosti za nujno znižanje stroškov
so sicer marsikje začasno znižali prispevek za
pokojninsko varčevanje, vendar ga niso ukinili.
Marsikateri zavarovanec tako šteje že 13 let
vključenosti v varčevanje. Ob stalnih vplačilih
raste tudi znesek privarčevanih sredstev;
posledično bodo dodatne pokojnine v pokoju
višje.
V povprečju privarčevanih
8.000 evrov
Skoraj 250 zavarovancev, ki prejemajo dodatno pokojninsko rento pri Moji naložbi, je
v času varčevanja privarčevalo v povprečju
8.000 evrov. Na marsikaterem osebnem računu se je v trinajstih letih zbralo tudi 25.000
evrov – v teh primerih mesečna renta presega
tudi 100 evrov. Za rento so se odločili tudi tisti
posamezniki, ki so v desetih letih na svojih
osebnih varčevalnih računih zbrali 3.000
evrov. Tudi »le« 15 evrov mesečnega dodatka
ali morda 180 evrov letnega dodatka ob nizkih
pokojninah zelo prav pride. Še zlasti če je ta
dodatek stalen.
Večina zavarovancev se odloči za rento z
garantirano dobo izplačevanja. Takšna renta
se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa,
vendar najmanj garantirano število let. Po
smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega
števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec.
Če pa zavarovanec živi dlje od garantiranega
obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej,
do konca svojega življenja. Vsekakor smiselna
izbira!
Oglejte si informativni izračun
Na spletni strani www.moja-nalozba.si se lahko poigrate s številkami v informativnem izračunu. Uporaba predpostavk je nujna, ključnih niti ne moremo dovolj zanesljivo predvideti.
Izračuni temeljijo na trenutno veljavnih pogojih, renta pa se bo izračunala po pogojih, ki
bodo veljali ob upokojitvi. Omejitev velja tudi za zbrana sredstva - če se bo zavarovanec
upokojil šele čez deset let, bo tudi znesek privarčevanih sredstev ustrezno višji - zato v teh
primerih sklepanje o višini rente ob trenutno privarčevanih sredstvih tudi ni primerno.
Moja renta
Renta brez garantiranega obdobja izplačevanja
Pričakovana
življenjska doba
Izračun višine rente
Upokojitev
Doživljenjsko izplačilo
Doživljenjsko izplačilo
Vrste
pokojninskih
rent
Dosmrtna renta z garantiranim obdobjem izplačevanja
Pričakovana
življenjska doba
Izračun višine rente
Upokojitev
Garantirana doba
Doživljenjsko izplačilo
Doživljenjsko izplačilo
Renta upravičencu
Renta brez garantiranega
obdobja izplačevanja
Naraščajoča renta
Naraščajoča renta z garantirano dobo odplačevanja
ente
ine r
+
Pričakovana
življenjska doba
iš
Upokojitev
-
v
čun
Izra
Doživljenjsko izplačilo
Doživljenjsko izplačilo
Renta upravičencu
Upokojitev
-
čun
Izra
Izračun višine rente
Doživljenjsko izplačilo
Doživljenjsko izplačilo
Renta z garantirano
dobo izplačevanja
Zavarovanci Moje naložbe lahko izbirajo med
garantiranim obdobjem izplačevanja 10 ali 15
let.
Naraščajoča renta brez garantirane dobe odplačevanja
nte
e re
višin
se izplačuje do izteka življenja posameznika,
ne glede na pričakovano življenjsko dobo. Ta
renta je med ponujenimi rentami najvišja in se
ne deduje.
se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa,
vendar najmanj garantirano število let. Ob
smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega
števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec.
Če zavarovanec živi dlje od garantiranega
obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej,
do konca svojega življenja.
Garantirana doba
Upokojitev
Vse vrste rent iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja so doživljenjske, prejemali
naj bi jih poleg pokojnine iz obveznega zavarovanja (mesečno) in si tako z višjo skupno
pokojnino izboljšali življenjski standard v pokoju. Zavarovanci pri Moji naložbi lahko izbirajo
med naslednjimi tipi rent: renta brez garantiranega obdobja izplačevanja, renta z garantiranim obdobjem izplačevanja, naraščajoča
renta, z ali brez garantirane dobe izplačevanja.
+
Pričakovana
življenjska doba
Pričakovana
življenjska doba
Naraščajoča renta
se razlikuje po tem, da je sprva nekoliko nižja,
a s časom narašča. Naraščajoča renta se lahko
sklene z garantiranim obdobjem izplačevanja
ali brez njega (spodnja shema). Primerna je za
tiste, ki v kasnejši starosti potrebujejo več.
Dobro je vedeti
Kaj prinaša nova pokojninska
Ob spremembi zakonodaje naj uvodoma omenimo, da do uskladitve pokojninskih načrtov z ZPIZ-2 veljajo določbe, ki so zapisane v
pokojninskih načrtih, razen prehodnih določb, ki urejajo spremembe
pogodb o oblikovanju in financiranju pokojninskih načrtov ter pravice
do izplačila odkupne vrednosti.
ZPIZ-1
ZPIZ-2
• veljajo pokojninski načrti, ki so
bili potrjeni na podlagi ZPIZ-1
• veljajo pokojninski načrti, ki so
bili potrjeni na podlagi ZPIZ-1,
do uskladitve z ZPIZ-2
• veljajo prehodne določbe
(417. člen) glede enkratnega
izplačila sredstev
Dodatno zavarovanje
Dodatno zavarovanje, kakor je po novem poimenovano prostovoljno
dodatno pokojninsko zavarovanje, je urejeno v dvanajstem delu zakona, v členih od 214 do 377.
mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave Moje naložbe pokojninske
družbe d.d.
S prvim januarjem letos je pričela veljati
nova pokojninska reforma oziroma
zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2).
ZPIZ-2 prinaša kar nekaj novosti tudi na
področju dodatnega zavarovanja, ki so
vredne, da jih podrobneje predstavimo.
Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih varčevalcev in zavarovancev (člani) z namenom, da se
jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s
pokojninskim načrtom ali ZPIZ-2, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge, v ZPIZ-2 določene pravice.
Delitev dodatnega zavarovanja
Dodatno zavarovanje (kot tudi po starem zakonu) se deli na:
• kolektivno zavarovanje, v katero se vključijo posamezniki preko
svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt
v breme lastnih sredstev. Vanj se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki
opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost;
• individualno zavarovanje, v katero se vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premij.
ZPIZ-1
ZPIZ-2
• kolektivno zavarovanje
• kolektivno zavarovanje
• vključeni tudi tisti, ki opravljajo
pridobitno ali drugo samostojno dejavnost
• individualno zavarovanje
• individualno zavarovanje
Pravice na podlagi dodatnega zavarovanja
Pravice, ki jih člani pridobijo na podlagi ZPIZ-2, so:
• prejemki v obliki dodatne pokojnine, ki se lahko izplačujejo
pri zavarovalnicah ali pokojninskih družbah, ki imajo odobren
pokojninski načrt, in so lahko mesečni, trimesečni, polletni ali
letni. Pogoj za pridobitev pravice je starost najmanj 53 let ter upokojitev;
• odkupna vrednost premoženja se izvede z izstopom iz zavarovanja,
če je član že upokojen in ima na računu manj kot 5000 evrov. Član
individualnega zavarovanja lahko ob izstopu kadarkoli zahteva izpla-
Dobro je vedeti
zakonodaja (Zpiz-2)
čilo odkupne vrednosti. V primeru smrti člana zavarovanje preneha z
izplačilom odkupne vrednosti upravičencu ali dedičem.
Obveščanje članov
Upravljavec mora po stanju na dan 31. 12. vsako leto najkasneje do 31.
1. izdati potrdilo o stanju na osebnem računu ter navesti podatek o
vplačilih v pokojninski sklad. Hkrati podobno potrdilo izda delodajalcem. Potrdilo se izda v pisni ali elektronski obliki.
ZPIZ-1
ZPIZ-2
• dodatna pokojninska renta:
- starost najmanj 58 let
- 10 let zavarovanja in
- upokojitev
• dodatna pokojnina:
- starost najmanj 53 let
- upokojitev
• prehodna določba: ne glede na
določbe ZPIZ-1 možna renta od
1. julija 2013 dalje
• dvig individualnih sredstev
(vplačila posameznika):
- kadarkoli
• dvig individualnih sredstev
(vplačila posameznika):
- kadarkoli
Upravljavec mora za vsak pokojninski sklad sestaviti letno poročilo
sklada, ki ga revidira revizor, povzetek letnega poročila pa objaviti na
spletni strani.
• dvig kolektivnih sredstev
(vplačila delodajalca):
- najmanj 10 let zavarovanja
(izstop iz zavarovanja)
• dvig kolektivnih sredstev
(vplačila delodajalca)
- vplačila do 31. decembra 2012
(kadarkoli po preteku najmanj
10 let zavarovanja)
- vplačila po 1. januarju 2013 ob
upokojitvi
Pokojninski sklad ima odbor pokojninskega sklada, ki je sestavljen iz
treh predstavnikov članov sklada ter dveh predstavnikov delodajalcev.
Vzpostavitev dodatnega zavarovanja
Postopek uveljavitve kolektivnega zavarovanja se spreminja.
Za pristop h kolektivnemu zavarovanju je treba pogodbeno
urediti razmerja med reprezentativnim sindikatom
(ali svetom delavcev ali predstavnikom zaposlenih na zboru
delavcev) in delodajalcem v pogodbi o oblikovanju pokojninskega
načrta.
Delodajalec lahko financira več pokojninskih načrtov, vanj pa vključi
vse zaposlene razen tistih, ki s pisno izjavo zahtevajo, da se jih ne
vključi v pokojninski načrt. Minimalna premija za delodajalca znaša
240 evrov na leto.
ZPIZ-1
ZPIZ-2
• pogodba o oblikovanju (med
• pogodba o oblikovanju (med
delodajalcem in predstavnikom delodajalcem in predstavnikom
zaposlenih)
zaposlenih)
• pogodba o financiranju (med
delodajalcem in upravljavcem)
• pogodba o financiranju (med
delodajalcem in upravljavcem)
• vključeni le tisti zaposleni, ki so • avtomatsko vključeni vsi za
podpisali pristopno izjavo
posleni razen tistih, ki podpišejo
izjavo o nevključitvi
• vključitev v sklad z zajamčeno
donosnostjo
• avtomatska vključitev v sklad
življenjskega cikla, razen če se
član drugače odloči
• minimalna premija 18,17 €
mesečno ali 218,04 € letno
• minimalna premija 240 € letno
ali 20 € mesečno
• roki za vplačilo premij nedoločeni
• roki za vplačilo premij določeni
v pogodbi o oblikovanju; zamuda plačila pomeni obveznost
izvajalca, da pozove k plačilu in
obvesti predstavnika zaposlenih
Upravljavec mora najkasneje do 15. junija omogočiti dostop do povzetka letnega poročila pokojninskega sklada za preteklo leto. Hkrati
izvajalec tudi obvesti člane o morebitnih spremembah pravil upravljanja ter spremembah pokojninskega načrta.
Provizije in stroški pokojninskega sklada
ZPIZ-1
ZPIZ-2
• vstopni stroški: do 6 % (v prvih • vstopni stroški: do 3 %
treh letih do 9 %)
• izstopni stroški: do 1 %
• izstopni stroški: do 1 %
• pri prenosu sredstev največ
15 €, ki se plačajo posebej
• letna provizija za upravljanje:
• letna provizija za upravljanje:
do 1,50 % povprečne čiste letne do 1,00 % povprečne čiste letne
vrednosti pokojninskega sklada vrednosti pokojninskega sklada
• drugi stroški upravljanja pokojninskega sklada
• stroški skrbniških storitev banke • stroški skrbniških storitev banke
skrbnice
skrbnice
Prehodno obdobje
Do uveljavitve sprememb pokojninskih načrtov po ZPIZ-2 v dveh letih
(to je do konca leta 2014) ostanejo pogodbe o oblikovanju in financiranju pokojninskih načrtov v veljavi. Vendar morajo biti vse spremembe
pogodb v skladu z ZPIZ-2. V šestih mesecih po uskladitvi pokojninskih
načrtov z ZPIZ-2 se ustrezno uskladijo tudi pogodbe.
Do uskladitve pokojninskih načrtov se tudi po 1. 1. uporabljajo določbe
pokojninskih načrtov, razen pravice do enkratnega izplačila odkupnih
sredstev po 417. členu ZPIZ-2. Člani obdržijo pravico do izplačila sredstev v višini odkupne vrednosti, ki jih je financiral delodajalec. To velja
za premije, ki so bile vplačane do 31. 12. 2012, in sredstva, ki jih je imel
član na računu. Z drugimi besedami to pomeni, da bo lahko član pravico do enkratnega dviga sredstev, ki jih je delodajalec plačeval do 31.
12. 2012, kadarkoli izkoristil. Sredstva, ki bodo vplačana od 1. 1. 2013
dalje, pa bodo namenjena dodatni pokojnini.
Upokojenci, ki so se upokojili do 31. 12. 2012 in še nimajo desetletnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja, bodo lahko do dodatne rente
ali enkratnega izplačila sredstev prišli po 1. 7. 2013. ZPIZ-2 namreč v
prehodnih določbah ukinja pogoje iz ZPIZ-1 (najmanj deset let zavarovanja).
Na kratko
Vabilo na srečanje
Moje naložbe
Tako kot vsa pretekla leta tudi letos v Moji naložbi pripravljamo redna letna srečanja
z zavarovanci, predstavniki delodajalcev in sindikatov oziroma svetov delavcev. Na
srečanju bomo podrobno predstavili poslovanje v letu 2013, spremembe na področju
dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je prinesel novi Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), in možnosti izbire doživljenjskih pokojninskih rent.
Srečanja bodo v naslednjih terminih in lokacijah:
• 23. 4. 2013 ob 13. uri, RGZ Celje, Ljubljanska 14, Celje
• 9. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor d.d.,
Cankarjeva ulica 3, Maribor
• 25. 4. 2013 ob 13. uri, Impol, Partizanska 38, Slovenska Bistrica
• 10. 4. 2013 ob 13. uri, Fiposor d.o.o.,
Kerenčičev trg 5 a, Ormož
Predstavitvene teme bodo predstavniki Moje naložbe predstavili tudi
pri posameznih delodajalcih v okviru organiziranih informacijskih pisarn
oziroma na sindikalnih sestankih in svetih delavcev.
• 11. 4. 2013 ob 13. uri, OOZ Nova Gorica,
Ulica Gradnikove brigade 6, Nova Gorica
S strani Moje naložbe bomo posamezne teme predstavili in odgovorili
na vprašanja udeležencev srečanja:
• 16. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor,
Dunajska cesta 8, Ljubljana
predsednik uprave Lojze Grobelnik
član uprave dr. Igor Pšunder
• 17. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor,
Francetova cesta 7, Slovenj Gradec
pooblaščenka uprave mag. Mojca Gornjak
izvršilni direktor uprave mag. Uroš Ornik
www.moja-nalozba.si
• 18. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor,
Zwittrova ulica 1, Novo mesto
Na kratko
Kako podati zahtevo
za pričetek izplačevanja
dodatne pokojninske rente
Zahtevek za uveljavitev pravice do dodatne pokojninske rente mora
biti podan v pisni obliki.
Poleg osebnih podatkov je z namenom identifikacije in ugotavljanja
upravičenosti do odmere in izplačevanja dodatne starostne pokojnine treba pisni vlogi priložiti:
• zavarovalno polico (original) ali izjavo o izgubi police,
• fotokopijo potrdila o upokojitvi pri obveznem pokojninskem zavarovanju,
• fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta,
• fotokopijo dokumenta z razvidno številko transakcijskega računa za
nakazovanje,
• dokazilo o izpolnjevanju pogojev vključenosti v zavarovanje pri drugem izvajalcu, izdano s strani drugega izvajalca (če je bil zavarovanec v zavarovanje predhodno vključen pri drugem izvajalcu).
Postopek uveljavljanja
pravice do dodatne
starostne pokojnine
Ob upokojitvi pridobi zavarovanec informacije o možnostih uveljavljanja pravic. Odločitev je treba skrbno pretehtati. Pri Moji naložbi
prejme:
• splošne pogoje dodatnega pokojninskega rentnega zavarovanja in
druge informacije ,
Slovarček izrazov
Dodatna pokojnina
Pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske
rente.
Doživljenjska renta
Dodatna pokojninska renta se zavarovani osebi izplačuje do njene
smrti. Pričakovana življenjska doba pomembno vpliva na izračun višine
rente.
Garantirana doba izplačevanja
Garantirano obdobje izplačevanja pomeni, da se renta zavarovancu
izplačuje do konca njegovega življenja, vendar najmanj garantirano
število let.
V primeru smrti zavarovane osebe pred iztekom garantiranega obdobja
(na primer 15 let) do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki
ga imenuje zavarovana oseba. Če zavarovana oseba živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja (več kot 15 let), rento prejema še naprej
- do konca svojega življenja.
Zavarovana oseba in upravičenec
Zavarovana oseba ali zavarovanec je fizična oseba, ki je član PDPZ in
izpolni pogoje, določene s kolektivnim ali individualnim pokojninskim
načrtom, ter od katere življenja ali smrti je odvisno izplačevanje dodatne pokojninske rente.
Upravičenec je oseba, v korist katere se dogovori zavarovanje po smrti
zavarovanca (pomembno pri rentah z garantirano dobo izplačevanja).
• informativni izračun razpoložljivih in želenih tipov rent.
Valorizacija rent
Z zahtevo za uveljavitev pravic iz naslova dodatne pokojninske rente
zavarovana oseba pooblasti Mojo naložbo, da zbrana sredstva na
osebnem varčevalnem računu prenese na račun kritnega sklada, oblikovanega za izplačilo dodatnih pokojninskih rent.
Rente se po pokojninskih načrtih Moje naložbe, ob pogojih, ki to omogočajo, letno valorizirajo. Zgornjo mejo letne valorizacije določa rast
povprečnih plač v Republiki Sloveniji.
Moja naložba ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja
dodatne pokojninske rente. Določi rok za prenos sredstev, pričetek
izplačevanja rente, ugotovi natančno višino privarčevanih sredstev in
natančno višino dodatne pokojninske rente.
Obdavčenje rent
Kot začetek zavarovanja se šteje 24. ura tistega dne, ko je izveden
prenos sredstev. Prvo izplačilo dodatne pokojninske rente se izvede
naslednji mesec po prenosu sredstev na račun kritnega sklada, oblikovanega za izplačevanje dodatnih pokojninskih rent. Pokojninska
renta se izplačuje za tekoči mesec, do 10. delovnega dne v mesecu.
Ob izplačilu rente se obračuna akontacija dohodnine (25 %), če izplačilo
presega 160 EUR.
V davčno osnovo se všteva le 50 % odmerjene višine rente (drugih 50 %
je iz obdavčitve izvzetih).
Zavarovana oseba se lahko odloči, da se ji ob izplačilu obračunava
akontacija dohodnine po znižani stopnji (16 %), o čemer mora obvestiti
davčni organ.
Izplačevanje rent
Renta je periodično plačilo. Izplačuje se lahko v obliki mesečne, četrtletne, polletne ali letne rente.